110-Letnica Rojstva Mare Husu 10. Obletnica MC

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XIII. • ŠTEVILKA 1 • FEBRUAR 2011 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

110-letnica rojstva Mare Husu

10. obletnica MC Podlaga

MladeFace – vseslovenska mladinska akcija

Prejemnik priznanja zlata vitica

Najboljši sežanski športniki C

CMY

Sežana, 27.3.2011, ob 11.00 uri www.kraskimaraton.com Zakorakali smo že globoko v zimski čas. Zaviti v plašče, šale in tople pulover-

je kljubujemo mrzlemu in turobnemu vremenu, ki letos prav nič ne spominja

na Kras. A Kraševci ne pustimo sivini goste megle, da bi nam prišla do živega

– na Krasu je vendar krasno.

Februarja se spominjamo našega največjega pesnika, Franceta Prešerna.

Po vsej Sloveniji se na ta dan zvrstijo številne kulturne prireditve, ki jih ljudje

množično obiskujejo. Navadno ne manjka nihče, ki v naši podalpski državici

kaj velja. Vsi si želijo pokazati svojo kulturno plat, biti opaženi in vidni. Vendar

– ali smo Slovenci res kulturen narod? Ali je kulturnost danes res še vedno

cenjena in izkazana v takšni meri kot nekoč, pa naj gre za upoštevanje bonto-

na in lepega vedenja ali zgolj izkazovanje spoštovanja in sočutja do sočlove-

ka? Zagotovo je že samo obnašanje udeležencev v cestnem prometu dovolj

zgovoren primer kulturnega obnašanja. Dandanes si le redko vzamemo čas

za obisk gledališke predstave, šelestenje strani dobre knjige vse prepogosto

zamenjujejo ekrani, vse preveč je virtualnega in vse premalo pristnega člove-

škega stika, pogovora ali toplega objema. Morda so ravno gospodarska kriza

in vse pogostejše naravne katastrofe, ki smo jim priča v zadnjem času, neka-

kšen opomin in svarilo, da se konec koncev lahko opremo le na nesebično

in prostovoljno pomoč soljudi. Zatorej negujmo to vrlino in bodimo s svojim

obnašanjem zgled drugim, kajti vedno bomo želi le tisto, kar smo sejali.

Andreja Husu

www.sezana.si

Člani uredniškega odbora: Magdalena SVETINA TERČON, Pavel SKRINJAR, Ivica PODGORŠEK, Aleksander PERŠOLJA, Andreja HUSU, Adrijana SUŠA BONIFACIO in Nina UKMAR. Lektorica: Nuša Miklavec Korektorica: Magdalena Svetina Terčon Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Luin Dušan, s. p., Sveto 58, 6223 Komen Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 31. 3. 2011. Uvodnik Število izvodov: 5000, Sežana, februar 2011 Glasilo je vpisano v Razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, pod zaporedno številko 388. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. 1 Slika na naslovnici: Vita Požar (Slika je iz koledarja Kosovel za vse, mentorica: Nuša Lederer.) 1. seja Občinskega sveta Občine Sežana 2. 11. 2010 4. Sklep o ugotovitvi mandata župana Davorina Terčona, izvolje- SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI nega na volitvah 10. oktobra 2010, z 2. novembrom 2010. 1. Poročilo Občinske volilne komisije Sežana o izidu volitev žu- 5. Ugotovitveni sklep, da Davorinu Terčonu preneha mandat pana in občinskega sveta v Občini Sežana na volitvah 10. ok- člana občinskega sveta z 2. novembrom 2010. tobra 2010 – seznanitev. 6. Ugotovitveni sklep o poklicnem opravljanju funkcije župana 2. Sklep o imenovanju mandatne komisije. Davorina Terčona z 2. novembrom 2010. 3. Sklep o potrditvi mandatov članom Občinskega sveta Občine 7. Sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve Sežana, izvoljenih na volitvah 10. oktobra 2010. in imenovanja. 2. seja Občinskega sveta Občine Sežana 16. 12. 2010 4. Sklep o podaji predloga za imenovanje člana – predstavnika SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI Občine Sežana v Nadzorni svet javnega podjetja Kraški vodo- 1. Sklep o potrditvi mandata članici Občinskega sveta Občine vod Sežana d.o.o. Sežana. 5. Sklep o imenovanju dveh predstavnikov ustanovitelja v Svet 2. Sklepi o imenovanju delovnih teles občinskega sveta in dru- javnega zavoda Visokošolsko središče Sežana. gih organov Občine, in sicer: 6. Poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Odbor za kulturo, šolstvo in šport; Odbor za zdravstvo in soci- nja o članstvu v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skla- alno varstvo; Odbor za gospodarske dejavnosti in premoženj- dov ter v drugih organih v mandatnem obdobju 2006–2010 ske zadeve; Odbor za kmetijstvo; Odbor za turizem; Odbor za – seznanitev. infrastrukturo in urejanje prostora; Odbor za proračun in finan- 7. Sklep o začasnem financiranju Občine Sežana v obdobju od 1. ce; Odbor za regionalno in čezmejno sodelovanje; Statutarno 1. do 31. 3. 2011 – seznanitev. pravna komisija; Nadzorni odbor; Svet za varstvo uporabnikov 8. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo javnih dobrin; Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome- stavbnega zemljišča na območju občine Sežana za leto 2011. tu; Uredniški odbor za izdajanje glasila Občine Sežana. 9. Sklep o določitvi vrednosti točke za obračun občinskih taks na 3. Sklep o podaji predloga 16 kandidatov za sodnike porotnike območju občine Sežana za leto 2011. pri Okrožnem sodišču v Kopru. Sestava organov Občine Sežana v mandatnem obdobju 2010–2014 Občinski svet se je na svoji prvi seji v novem mandatu sešel 2. S posameznih list so izvoljeni naslednji člani in članice (liste so novembra 2010, ko je potrdil mandate vsem 20 novoizvoljenim navedene po zaporedju z glasovnice): članom najvišjega organa odločanja v Občini in ugotovil izvoli- tev župana Davorina Terčona, ki je bil s 53,53 % glasov izvoljen v 1. LISTA MIROSLAVA KLUNA prvem krogu 10. 10. 2010. - IVAN VODOPIVEC V občinski svet so bili izvoljeni kandidati s 13 od skupaj 17 list, 2. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA in sicer s sedmih strankarskih list in šestih list skupin volivcev. - SERGIJ DAOLIO Število izvoljenih žensk se glede na prejšnji mandat ni spreme- - BREDA DURCIK nilo; ostaja jih torej pet. 3. ZA KRAS IN BRKINE, NEODVISNA LISTA OBČANOV Največ glasov (14,62 %) in tri mandate je prejela lista skupi- - ROBERT ROGIČ ne volivcev ZA KRAS IN BRKINE, NEODVISNA LISTA OBČANOV. Z - EDI FABJAN dvema svetniškima sedežema ji sledi SLOVENSKA DEMOKRAT- - ANDREJA BARIČ SKA STRANKA (9,3 %), prav toliko svetnikov pa sta dobili tudi 5. OBRTNO-PODJETNIŠKA LISTA DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV in stranka - MILAN ŠKAPIN SOCIALNI DEMOKRATI, ki so jima volivci namenili enako število 6. DAVID ŠKABAR glasov (8,52 %). Dva člana občinskega sveta imata tudi LIBERAL- - DAVID ŠKABAR NA DEMOKRACIJA SLOVENIJE (7,64 %) in ZARES – nova politika 7. ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP Iz občinske uprave Iz občinske (7,37 %). En mandat je pripadel LISTI MIROSLAVA KLUNA (7,31 - Mag. BOŽO MARINAC 8. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE %), listi PRETRESI (5,84 %), ZVEZI ZA PRIMORSKO - ZZP (5,03 %), - MARJAN SARDOČ NEODVISNI LISTI ZARJA (4,31 %), listi MOŽE BRANKO (4,06 %), listi - VILJEM FRANČEŠKIN 2 DAVID ŠKABAR (3,77 %) in OBRTNO-PODJETNIŠKI LISTI (2,22 %). 10. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Odbor za infrastrukturo in urejanje prostora - RUDOLF PEČAR Predsednik: ČRTOMIR PEČAR - IZTOK BANDELJ Podpredsednik: EDI FABJAN Člani: RUDOLF PEČAR 11. ZARES – nova politika SERGIJ DAOLIO - ČRTOMIR PEČAR MARJAN TAVČAR BORUT HOČEVAR - NADJA POČKAR (naslednja z liste namesto župana Davorina Terčona) MARIJAN SUŠA 13. MOŽE BRANKO - BRANKO MOŽE Odbor za proračun in finance 15. PRETRESI Predsednik: SAVO MARINŠEK Podpredsednik: mag. BOŽO MARINAC - ŠPELA ROŽMAN Člani: SERGIJ DAOLIO 16. NEODVISNA LISTA ZARJA IZTOK BANDELJ - IVICA PODGORŠEK MOJCA VOJSKA GODNIČ 17. SOCIALNI DEMOKRATI Odbor za regionalno in čezmejno sodelovanje - SAVO MARINŠEK Predsednik: BRANKO MOŽE - MATEJ GLAVINA Podpredsednik: IVAN VODOPIVEC Člani: NADJA POČKAR ŽIVOJ RACE Celotno poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v ob- čini Sežana je dostopno na spletni strani Občine www.sezana.si. Statutarno pravna komisija S 1. januarjem 2011 je župan imenoval Davida Škabarja, ob- Predsednik: DAVID ŠKABAR činskega svetnika, ki deluje v okviru svetniške skupine socialnih Podpredsednica: ANDREJA BARIČ demokratov, za podžupana Občine Sežana. Svojo funkcijo opra- Člani: MILAN ŠKAPIN vlja nepoklicno. BRANKA PASARIĆ NATAŠA SILIČ Občinski svet je na svoji drugi seji 16. 12. 2010 opravil imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta in drugih organov Nadzorni odbor Občine. STANISLAV KRISTAN EMILIJ REPOVŽ Njihova sestava je naslednja: ALENKA OREL SIMON VIDMAR BORIS HLAČAR Odbor za kulturo, šolstvo in šport Predsednica: IVICA PODGORŠEK Za predsednika nadzornega odbora so člani imenovali Podpredsednica: ŠPELA ROŽMAN Stanislava Kristana. Člani: MATEJ GLAVINA SUZANA BELE POŽAR Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ALEKS ŠTOLFA Predsednik: ZDRAVKO RENČELJ Podpredsednik: TOMAŽ ZORMAN Odbor za zdravstvo in socialno varstvo Člani: LJUBICA BEZEK Predsednik: MARJAN SARDOČ IZTOK JELUŠIČ Podpredsednica: VIDA MESAR SILVESTRA TAVČAR Člani: ROBERT ROGIČ BRANKO MOŽE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu IVAN VODOPIVEC Predsednik: KARLO KRT OLGA OREL Podpredsednik: MILOŠ ŠKAPIN Člani: DAVID ŠKABAR BOŽIDAR FUNA ČEHOVIN IVAN JORGIČ JOSIP ŽUGELJ Odbor za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve FRANKO SLUGA Predsednik: MILAN ŠKAPIN MILAN VITEZ Podpredsednik: MATEJ GLAVINA GORAN PLEŠINGER Člani: VILJEM FRANČEŠKIN ANDREJA ŠANTELJ LUKA GODNIČ DUŠAN BAN Uredniški odbor za izdajanje občinskega glasila MAGDALENA SVETINA TERČON Odbor za kmetijstvo PAVEL SKRINJAR Predsednica: BREDA DURCIK IVICA PODGORŠEK Podpredsednica: ALENKA OREL ALEKSANDER PERŠOLJA Člani: ROBERT ROGIČ ANDREJA HUSU MARJAN SARDOČ ADRIJANA SUŠA BONIFACIO MAJDA BRDNIK NINA UKMAR

Odbor za turizem Odgovornega urednika in njegovega namestnika bo občinski Predsednik: RUDOLF PEČAR svet imenoval na predlog članov uredniškega odbora. Podpredsednica: MAJA PREŠEREN Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj bo občinski svet Člani: NADJA POČKAR imenoval predvidoma na prihodnji, februarski seji. ŠPELA ROŽMAN BOŽIDAR DRAGAN Adrijana Suša Bonifacio

Občinsko upravo Občine Sežana znova vodi direktor uprave Iz občinske Po štirih letih Občinsko upravo Občine Sežana vodi direktor Milan Potparič. V Občini Sežana je bil zaposlen kot višji svetovalec za pravne zadeve, direktorsko mesto pa je zasedel s 1. januarjem 2011. 3 Sveti krajevnih skupnosti v občini Sežana so konstituirani KRAJEVNA SKUPNOST AVBER KRAJEVNA SKUPNOST KAZLJE

BORIS OREL (predsednik) BOŽO GRMEK (predsednik) EGON BENČINA BARBARA JERIČ MILIVOJ ABRAM EGON JELUŠIČ NADALIN PALČIČ ALICA RAVBAR MARINKA RODICA JASNA VITEZ TOMAŽ ŠKABAR ALENKA ZLOBEC

KRAJEVNA SKUPNOST LOKEV KRAJEVNA SKUPNOST Dane pri Sežani

DUŠAN BAN (predsednik) ANDREJA BARIČ ANDREJ ŠKIBIN MARTA ČOK SEBASTJAN HREŠČAK mag. RADO PIRJEVEC (predsednik) ŽIVOJ RACE VALTER STOPAR DARKO BORŠTNAR MAJDA BRDNIK ZDENKA GRAHOR IGOR ŽIVEC KRAJEVNA SKUPNOST Pliskovica KRAJEVNA SKUPNOST Dutovlje

VOJKO TURK (predsednik) MILIVOJ ŠTEMBERGER (predsednik)

Iz občinske uprave Iz občinske DAMIJAN CURK PETER GEC IGNAC HRIBAR AGNES LUIN JEVERICA IVAN KMETEC HINKO KRSTAN KATARINA PLEŠKO ZDRAVKO STEPANČIČ ALENKA RUPNIK EDVIN ŠIRCA BORIS ŠVARA ESTER TROBEC 4 PRIMOŽ ŠTOKA MARJAN TAVČAR KRAJEVNA SKUPNOST Povir KRAJEVNA SKUPNOST Štorje

FRANKO URŠIČ (predsednik) IVICA PODGORŠEK (predsednica) TAMARA FUNČIČ MASIČ VOJKO KOBAL OSKAR BOLE MITJA GRMEK DRAGO KOCJAN IVAN KOCJAN BOŽIDAR JUVANČIČ SEBASTIJAN OREL RAJKO REBEC JANA ŠTERLING MAHNIČ KATJA SKOK RADO ŠTOK NADJA ZADNIK

KRAJEVNA SKUPNOST Sežana KRAJEVNA SKUPNOST Tomaj

MITJA AMBROŽIČ (predsednik) BORUT BABUDER (predsednik) ERIK BRCAR MARINA ŠOPAR JURIJ CLEMENZ JANEZ ČAČ DUŠAN ŠTOLFA SERGIJ ČEBULEC TADEJ GRAHOR DIJANA MAJKIĆ ZDENKA FABJAN VLASTA GORUP VIDA MESAR ALEN RENČELJ SANDI JUREN DEAN KARIŽ KATARINA ROGELJA VOJKO TERČON BOJAN KOCJAN VALTER KOGOJ MARTINA TRAMPUŽ FRANC ŽIBERNA VESNA KOVAČIČ SAMSA ALBIN LAH IGOR LAH MAJDA MATETA MARIJA PENKO MARKO SVETINA KRAJEVNA SKUPNOST Vrabče KRAJEVNA SKUPNOST Štjak

IRMA LEKŠE (predsednica) SIMON BRATOŽ JOŽEF NOVAK MATEJ VEČKO (predsednik) RAJKO OREL MATJAŽ OZBIČ uprave Iz občinske ALOJZ ČEHOVIN ELENA FUNA BORIS ŠKAPIN MILOŠ ŠKAPIN BRIGITA GRMEK PRIMOŽ RENER DUŠAN SANABOR MATEJKA SERAŽIN Adrijana Suša Bonifacio 5 Rekonstrukcija lokalne ceste Majcni–Štjak (Vrhe) V občini Sežana smo 22. decembra predstavili projekt dokončanja gradbenih del na lokalni cesti Majcni–Štjak, katerega glavni cilj investicijske namere izgradnje javne infrastrukture je izvedba rekonstrukcije 2,5 kilometra dolgega odseka lokalne ceste Majcni–Štjak (Vrhe) in v nadaljevanju tudi delna rekonstrukcija 1,1 kilometra dolgega sekundarnega vodovoda z razdelilnim omrežjem, ki poteka pod cestiščem. Cilj občine je skladen z operativnim programom kre- pitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 in razvojne prio- ritete »Razvoj regij«.

Cesta, ki je predmet investiranja, se nahaja v občini Sežana. Investicija je potekala po parcelah katastrskih občin Kazlje, Griže in Štorje. Za večji del omenjenega območja so značilne slabe cestne povezave, ki vplivajo na kakovost in čas potovanja gočala vožnjo in oskrbo z vodo na najbolj • krajšanje časa, ki ga prebivalci potre- ter prometno varnost, s tem pa onemogo- ekonomičen način. bujejo za dostop do magistralnih cest, čajo višje oblike gospodarske interakcije preko katerih se dnevno prevažajo na med regijskimi središči. Po ugotovitvah Glavni cilj je torej izvedba rekonstrukci- delo in domov. analize stanja prometa je severni del obči- je 2,5 kilometra dolgega odseka lokalne ne Sežana slabše prometno opremljen in ceste Majcni–Štjak (Vrhe) med križiščem Sam odsek ceste bo imel pozitiven vpliv razvit – sem spada tudi rekonstrukcija ce- Majcni–Sela ter mostom čez reko Rašo. na več vidikov vsakdanjika in življenja ste Majcni–Štjak, ki z obnovo med drugim Navedena investicija vsebuje tudi delno prebivalcev Krasa v prihodnosti. predstavlja pomembno vez za doseganje rekonstrukcijo 1,126 kilometra dolgega ciljev investicije. Investicijski program je sekundarnega vodovoda z razdelilnim S tem se bo za prebivalce regije odpra- obravnaval dve možnosti. Prvo – opu- omrežjem, ki poteka pod cestiščem. vila: stitev investicije –, za katero se je oce- • kritičnost cestišča z vidika zagotavlja- njevalo, da bo povzročila stopnjevanje Poleg zgoraj navedenih ciljev si Občina nja varnosti odvijanja cestnega pro- stanja in problematike, ki jo prinaša slaba zastavlja še naslednje cilje: meta, ki se kaže pri odtajanju cestišča, prometna infrastruktura. To, da ne bi izve- • ustvarjanje dodatne možnosti za izvaja- neustrezni širini vozišča, neurejenem dli investicije, bi predstavljalo tudi resno nje kmetijske dejavnosti; odvodnjavanju ipd.; oviro v gospodarskem razvoju vasi, ki jih • možnost za uresničevanje turistične • slabo prometno povezavo prebivalcev cesta povezuje. Prav tako bi se slabo sta- ponudbe; regije, predvsem za šoloobvezne otro- nje in motena oskrba prebivalcev z vodo • zmanjšanje negativnih vplivov prome- ke; stopnjevala, če ne bi izvedli investicije v ta na okolje (emisij ogljikovega mono- • slabšo migracijo ljudi, s čimer se bo po- sekundarni vodovod. Rešitev problema z ksida, dušikovih oksidov, trdih delcev večal vpliv na gospodarske dejavnosti, investicijo je bila edina sprejemljiva in op- in nemetanskih hlapnih organskih kot sta kmetijstvo in turizem. timalna možnost, ki bo prebivalstvu omo- spojin); Z vzpostavitvijo delne rekonstrukcije sekundarnega vodovoda bo prebival- cem omenjenih vasi omogočena priklju- čitev na javno vodovodno omrežje in s tem oskrba s pitno vodo. »Z dokonča- njem tega projekta je Občina Sežana sto- rila odločilne korake za povezavo predela Vrhe, ki je eden od odročnejših območij občine Sežana, z matičnim Krasom tako v cestni infrastrukturi kot v povezavi vo- dovodnega omrežja. Po dokončanju projekta v naslednjih letih bodo imele Vrhe sodobno cestno povezavo in priključene bodo na vodovodni sistem podjetja Kra- ški vodovod Sežana,« je še dodal sežanski župan Davorin Terčon. Iz občinske uprave Iz občinske Besedilo: Klementina Križman Slike: arhiv Občine Sežana 6 Oglaševanje in obveščanje v občini Sežana ter varovalni pas ob cestah V zadnjem času se pojavlja vse več po- lja«) za konec naselja. Znotraj območja, Če torej želite postaviti obcestno tablo treb po oglaševanju ob cestah v naši ob- označenega z navedenima znakoma, ki za označitev trgovine, morate najprej čini, zato smo se odločili, da v tokratni šte- označujeta naselje, v katero vodi cesta, in vedeti, ali je cesta, ob kateri želite po- vilki glasila podamo več informacij o tem. obe mesti na cesti, med katerima morajo staviti tablo za označitev nekega objek- Občina Sežana ima na področju ogla- vozniki ravnati v skladu s pravili vožnje v ta, občinska ali državna. Če je občinska, ševanja sprejeta dva ključna akta, in sicer naselju (omejitev hitrosti je 50 km/h), je pridobite soglasje za njeno postavitev na Odlok o oglaševanju v Občini Sežana mogoče postavljanje tabel, napisov in pristojni občini. Če je državna in poteka (Uradni list RS, št. 96/2008) in Odlok o drugih objektov ali naprav za slikovno ali skozi naselje, pridobite soglasje Direkcije občinskih taksah v občini Sežana (Ura- zvočno obveščanje in oglaševanje. Zno- RS za ceste in soglasje pristojne občine. dni list RS, št. 22/2008). Vse zainteresira- traj tega območja je na podlagi izdane- ne naprošamo, da se najprej seznanijo ga soglasja postavljanje tabel, napisov in Obenem je treba vedeti še naslednje: z obema aktoma. Poleg tega obstajajo drugih objektov ali naprav za slikovno ali še drugi predpisi, ki urejajo omenjeno zvočno obveščanje in oglaševanje dovo- 33. člen Odloka o občinskih cestah področje, predvsem z vidika prometa in ljeno pod določenimi pogoji. (Uradni list RS, št. 102/1999) določa, da varnosti v cestnem prometu. Table, napisi in drugi objekti ali napra- je ob teh cestah varovalni pas, v katerem Direkcija Republike Slovenije za ceste ve za slikovno ali zvočno obveščanje in je raba prostora omejena z namenom, je pristojna za izdajo soglasij za postavi- oglaševanje se ob državnih cestah v nada se preprečijo škodljivi vplivi posegov tve tabel, napisov in drugih objektov ali selju lahko postavljajo le zunaj območja v prostor ob občinski cesti, na občinsko naprav za slikovno ali zvočno obveščanje vzdolž vozišča državne ceste, določene- cesto in promet na njej. ob vseh državnih (glavnih in regionalnih) ga za postavitev prometne signalizacije Gradnja in rekonstrukcija gradbenih cestah. Zakon o javnih cestah (Uradni list in prometne opreme, in sicer na podlagi objektov ter postavljanje kakršnih koli RS št. 33/2006-UPB1, 45/2008, 57/2008 129. člena Pravilnika o prometni signa- drugih objektov in naprav v varovalnem ZLDUVCP, 42/2009), v nadaljevanju be- lizaciji in prometni opremi na javnih pasu občinske ceste je dovoljeno le s sedila ZJC, pa posebej določa pogoje za cestah, v katerem je navedeno, da ob- soglasjem pristojne občinske uprave za postavljanje takih objektov zunaj naselja močje vzdolž vozišča, določeno za posta- ceste. in pogoje za postavljanje takih objektov vitev prometne signalizacije in prometne Pristojna služba občinske uprave za ce- znotraj naselja. opreme v naselju, znaša: ste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, 1) na cestah, kjer ob vozišču ni kolesar- če s predlaganim posegom v varoval- OBMOČJA ZUNAJ NASELJA skih poti, pločnikov ali drugih prometnih nem pasu niso prizadeti interesi varova- V skladu z 68. členom ZJC je postavlja- površin, namenjenih prometu – pas širi- nja občinske ceste in prometa na njej, nje tabel, napisov in drugih objektov ali ne 5 m, merjeno od zunanjega roba vozi- njene širitve zaradi prihodnjega razvoja naprav za slikovno ali zvočno obveščanje šča; prometa na njej, varovanja njenega vide- in oglaševanje ob državnih cestah zunaj 2) na cestah, kjer je ob vozišču kolesar- za ter drugi javni interesi. naselja v varovalnem pasu državne ceste ska pot, pločnik ali druga prometna po- Predlagatelj nameravanega posega v prepovedano. Direkcija Republike Slove- vršina, namenjena prometu – pas širine varovalni pas občinske ceste nima pravi- nije za ceste lahko izda soglasje za njiho- 2 m, merjeno od zunanjega roba prome- ce zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito vo postavitev zunaj naselja in hkrati zno- tne površine, ki je ob vozišču. pred vplivi ceste in prometa na njej, do- traj varovalnega pasu državne ceste le, če V tem pasu postavljanje tabel, napisov ločenih s 15. členom Odloka o občinskih so obvestila pomembna za udeležence v in drugih objektov za slikovno ali zvočno cestah. prometu in zanje ni predpisana prome- obveščanje in oglaševanje ni dovoljeno Varovalni pas se meri od zunanjega tna signalizacija. S soglasjem se določijo oziroma je zaradi varovanja prometne roba cestnega sveta in je na vsako stran pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in varnosti prepovedano. občinske ceste širok pri lokalni cesti 4 m, odstranitve. Upoštevati je treba tudi Pravilnik o pro- pri javni poti 3 m, pri javni poti za kolesar- jektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005, je 2 m, pri nekategorizirani cesti 2 m, pri OBMOČJA ZNOTRAJ NASELJA 26/2006). zbirni mestni ali krajevni cesti 5 m in pri Kot območje znotraj naselja je na pod- Soglasje za postavitev tabel, napisov mestni ali krajevni cesti 4 m. lagi 22. člena Pravilnika o prometni si- in drugih objektov ali naprav za slikov- Za dodatne informacije smo vam na gnalizaciji in prometni opremi na javnih no ali zvočno obveščanje in oglaševanje voljo na sedežu Občine Sežana (kontak- cestah (Uradni list RS, 46/2000, 110/2006, znotraj naselja izda pristojna občina. V tna oseba: Nina Ukmar), lahko pa nas tudi 49/2008 in 64/2008) opredeljeno obmo- soglasju določi pogoje postavitve, ki mo- pokličete (05 7310 135 in 031 738 343) ali čje, ki leži ob cesti in je označeno s pro- rajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest nam pišete ([email protected]). metnim znakom za obvestila III-14 (»na- in varnosti prometa na njih, ter pogoje selje«) za začetek naselja in s prometnim vzdrževanja in odstranitve teh objektov Nina Ukmar znakom za obvestila III-15 (»konec nase- in naprav. Iz občinske uprave Iz občinske

www.sezana.si 7 Občina Sežana predstavlja pet mladinskih projektov oziroma akcij, ki jih je sofinancirala v lanskem letu Občina Sežana je prvič razpisala sredstva za sofinanciranje mladinskih projektov oziroma akcij v letu 2009, v letu 2010 pa je razpis stekel že drugič. V namen čim boljše priprave mladih na razpise je obe leti v sodelovanju z Mladinskim centrom Podlaga organizirala delavnico na temo KAKO NAPISATI DOBER PROJEKT in PRIJAVA NA RAZPISE. Občina Sežana je v lanskem letu sofinancirala naslednje projekte oziroma akcije (skupna vrednost razpisa je bila 9.500 EUR):

· KOSOVEL ZA VSE (Vodja projekta: Nuša Lederer) Projekt Kosovel za vse je Nuša Lederer prijavila kot mlada ustvarjalka. Projekt je zasnovan tako, da otroke in mlade spodbuja k ustvarjanju ter širi njihova znanja na področju kraške kulture in likovnega izražanja. Obenem se tako promovira Srečko Kosovel, dediščina Krasa ter ustvarjalka sama. Mladi so ustvarjali enakovrednih razpisanih žepnin. Tri žepnine so pripadale najbolj v Mladinskem centru Podlaga. zastopanim moštvenim športom v občini Sežana (rokomet, ko- Ilustracije otrok in mladostnikov sestavljajo koledar za leto šarka, nogomet). Za vsako panogo je bila namenjena ena žepni- 2011 z istoimenskim naslovom projekta: Kosovel za vse. Vsak na. Ostali dve žepnini sta bili namenjeni drugim športnim pano- mesec v letu je označen s posamezno ilustracijo avtorja – otroka gam (tako individualnim kot tudi moštvenim) v občini Sežana. oziroma mladostnika in poezijo. Ena od strani koledarja predsta- Na razpis se je prijavilo 15 mladih športnikov. Strokovna komisija vlja tudi naslovnico tokratnega glasila. je po zaključku razpisa med prijavami izbrala pet najuspešnejših. Nuša Lederer o koledarju pravi: »Odločila sem se za tehniko Športno društvo poSKOKec je v sodelovanju z Zavodom za kolaž, saj je med otroki in mladimi zelo priljubljena. Kolaž je ne- šport, turizem in prosti čas Sežana junija 2010 v športnem par- kakšna sestavljanka različnih koščkov, ki jim s pomočjo sestavlja- ku Sežana pripravilo prav poseben dogodek. Na ta dan se je nja določimo forme. Kot povezavo med umetnostjo in poezijo na istem mestu srečalo več generacij. Poskrbeli so za to, da so sem izbrala kraškega pesnika Srečka Kosovela. Njegova poezija bili vsi športno aktivni. Že popoldne so začeli s programom za so doživljaji Krasa. Njegovo poezijo so ilustrirali otroci in mlado- najmlajše in njihove starše, ki so se preizkusili v raznih športnih stniki. Zdi se mi zelo pomembno, da že na otrocih in mladostni- in ustvarjalnih delavnicah. Sledila je podelitev poSKOKčevih že- kih gradimo zanimanje za ustvarjanje, branje in nenazadnje tudi pnin in program za mlade. Ker se je istega dne pričelo 19. sve- razvoj kulture Krasa. Zanimalo me je, kako lahko otroci in mladi tovno prvenstvo v nogometu v JAR, so se mladi lahko preizkusili gradijo povezave med poezijo in likovnim ustvarjanjem.« v prav posebnem doživetju – malem nogometu na milnici, ki je bil tudi ena izmed najbolj obiskanih aktivnosti.

· IZDAJA ZGOŠČENKE (AVDIO CD-ja) UVELJAVLJENEGA GLASBENIKA (Vodja projekta: Andrej Pirjevec) Gre za izdajo zgoščenke (prvenca) skupine THE OPEN TRIO, ki je nastal leta 2007 kot ideja domačega bobnarja, multiinštru- mentalista in kompozitorja Andreya Piryevca, in sicer z namenom prenesti predvsem avtorske skladbe v kontekst zasedbe trio, ki se je kasneje razširila v kvartet. Člani zasedbe so: Goran Grabić – kitara, Matej Barič – klaviature, Bojan Volk – saksofon ter Andrey Piryevec – bobni. Projekt temelji na ustvarjanju zvočne slike, ki je specifična in precej drugačna od običajnih zasedb, predvsem zaradi drugač- ne teksture zvoka, ki ob pomanjkanju bas kitare naredi glasbo še bolj izvirno in odprto, na kar namiguje že samo ime zasedbe.

· POSKOKČEVA ŽEPNINA (Organizacija, ki je izvajala projekt: Športno društvo poSKOKec; vodja projekta: Nika Zadnik) Športno društvo poSKOKec skrbi predvsem za športne aktivnosti najmlajših, a so se odločili, da naredijo nekaj tudi na podro- čju mladih. Z namenom dodatno motivirati mlade za športno udejstvovanje in jih tudi nagraditi so objavili razpis za mlade športnike, imenovan »POSKOKČEVA ŽEPNINA«. Cilj projekta je bil izbrati pet mladih perspektivnih športnikov oziroma športnic v starosti od vključno 15. do 29. leta starosti s

Iz občinske uprave Iz občinske stalnim prebivališčem v občini Sežana in jih nagraditi. Nagrajen- ci so bili deležni enkratne finančne pomoči oziroma t.i. žepnine za lažje doseganje nadaljnjih ciljev v športni karieri. Društvo je 8 objavilo razpis, na katerem so se lahko mladi potegovali za 5 Leta 2009 se je skupina prvič predstavila javnosti v znanem bivših aktivistov kluba. V sklopu projekta sta nastala tudi dva londonskem klubu »The Blag Club«, kjer je s svojim nastopom filmska izdelka: dokumentarni film Oranžnih 45, kjer so intervju- navdušila in pokazala, da ima še veliko pokazati. V začetku no- vani bivši predsedniki kluba in nekateri aktivisti, ter promocijski vembra 2010 je izšel prvenec projekta. Ta odlično združuje raz- film Mladifest – kaj menijo o njem bivši aktivisti? Nastala je tudi lične faze razvoja skupine glasbenikov v vseh letih ustvarjanja. publikacija s strnjeno zgodovino kluba ter povzetki intervjujev. Kot pravi Andrey: »Ta zgoščenka je velikega pomena za Kras in Vsi izdelki bodo predstavljeni julija na poletnem festivalu KRA- sežansko občino, saj odmeva širše kot le v lokalnih krogih. Kot Sen MLADIFEST 2011. Nastala pa je tudi spletna stran o projektu: glasbenik sodelujem z veliko ljudmi s celega sveta, zato me kot www.oranzen.si, kjer so objavljene vse tekoče aktivnosti in na- ustvarjalca in glasbenika poznajo tudi izven Slovenije, in v čast povedi. mi je, da lahko končno predstavljam tudi kakovostne izdelke, ki so bili narejeni na kraških tleh, z domačimi glasbeniki, ter na nek · SNEMANJE PRVEGA SAMOSTOJNEGA ALBUMA SKUPINE način prispevam k še večji prepoznavnosti Krasa in sežanske re- PEACE ROAD IN IZVEDBA PREDSTAVITVENEGA KONCERTA gije na kulturnem področju.« (Vodja projekta: Blaž Lozej) Glasbena skupina Peace Road (člani skupine so mladi Sežanci: · ORANŽNIH 45 (Organizacija, ki je izvajala projekt: Klub štu- dentov Sežana (KŠS); vodja projekta: Mojca Vojska Godnič) Klub študentov Sežana je v letu 2010 praznoval 45. obletnico delovanja. Ker je bila zgodovina kluba nejasna in arhivi niso ob- stajali, so se v klubu odločili, da skozi raziskovalni projekt dobijo želene informacije, poleg tega pa z rezultati projekta spodbujajo mlade k večji aktivnosti v lokalnem okolju. V sklopu projekta je bilo izvedenih nekaj prireditev in koncertov, ki so se začeli v sklopu poletnega festivala Mladifest (koncert za vse generacije z Gwen Huges). Sledil je koncert, ki je spremljal septembrsko akcijo DAŠ ENO ROKO? in se je odvijal v amfiteatru z Neco Falk in Billysi, zaključna prireditev pa je bila namenjena druženju vseh

Blaž Lozej ˝Lozo˝, Erik Uršič ˝Erče˝, Rafael Mel ˝Rafko˝, Ado Krpan in Tadej Novak ˝Baxl˝) je preko razpisa pridobila dodatna sredstva za ustvarjanje svojega prvega albuma in njegovo promocijo v Kosovelovem domu. S tem je želela skupina pokazati mladim in starejšim glasbenikom v občini Sežana, da so za ustvarjanje kakovostne glasbe potrebne le volja, vztrajnost in majhna mera iznajdljivosti.

Besedilo: Nina Ukmar Slike: arhivi izvajalcev projektov

Darilnica – kraj za izmenjavo daril

Decembra je v Kosovelovem domu v Sežani delovala Darilnica, desetdnevno blagovno prostor za druženje in menjavo daril. Občina Sežana je na pobu- menjavo daril, katere do in v sodelovanju z društvom ENORA, ki je projekt predstavilo namen je bil opozoriti pred enim letom v Ljubljani, s Kosovelovim domom ter z mla- obiskovalce na pretira- dinskimi organizacijami: Društvom tabornikov Rod kraških j’rt no potrošniško razvado Sežana, Skavtsko skupino Sežana 1, Klubom študentov Sežana v prazničnih dneh in jih ter Zavodom ŠTIP – Mladinskim centrom Podlaga organizirala spodbuditi k razmišlja- nju o obdarovanju. V času delovanja je darila izmenjalo prek 300 obiskovalcev in njihovi odzi- vi so bili zelo spodbudni. Darilnica se je zaključila z dobrodelno dražbo preostalih daril. Izkupi- ček (150 EUR) bo Občina Sežana namenila pomo- či socialno ogroženim občanom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri projektu. uprave Iz občinske

Besedilo: Nina Ukmar Sliki: Maja Sedmak Cvelbar 9 Obisk pri najbolj pridnih na silvestrski večer Kot pretekla leta se je tudi letos Ob- činska uprava Občine Sežana, skupaj z županom, spomnila tistih, ki so morali zadnjo noč v letu 2010 delati v dobro vseh občanov občine Sežana. Zaposleni v Mladinskem hotelu Pliskovica, Social- no-varstvenem zavodu Dutovlje, Domu upokojencev Sežana, Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana, Zdravstve- nem domu in reševalni postaji, Bolnici Sežana, Policiji, Cestnem podjetju Koper – cestni bazi Dane ter Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana so bili pozornosti Občine Sežana veseli in nad njo prijetno presenečeni. Po izmenja- vi voščil in ob želji, da bi bilo leto 2011 uspešno, zdravo in polno nepozabnih trenutkov, je bila za spomin posneta tudi »gasilska« slika.

Besedilo: Klementina Križman Slika: arhiv Občine Sežana

Skromne želje varovancev Tudi leto 2010 se je za varovance Var- Dutovlje, Doma upokojencev Sežana in želje in upe za prihodnje leto z velikim stveno-delovnega centra Koper, PE varovance društva VEZI v Štorjah zaklju- veseljem zaupali županu Občine Sežana Sežana, Socialno-varstvenega zavoda čilo s posebnim obiskom, saj so svoje Davorinu Terčonu. Ob svojem obisku jim je župan v imenu Občine Sežana izročil košaro sladkih dobrot z željo, da bi bili varovanci tudi v prihodnjem letu deležni veliko dobrote vseh sežanskih občanov. Marsikdo bi bil presenečen nad skromni- mi pričakovanji in željami varovancev Varstveno-delovnega centra Koper, PE Sežana, ki si v prihodnjem letu ne želi- jo nemogočih stvari. Za lažji dostop do svojega centra so si zaželeli le razširitev in tlakovanje dostopne klančine. Župan je željam varovancev vseh štirih institucij prisluhnil, hkrati pa jim je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo tudi uresničene.

Besedilo: Klementina Križman Slike: arhiv Občine Sežana Iz občinske uprave Iz občinske

10 www.sezana.si Pogodba o preužitku SPravniški pogodbo o preužitku se ena strankakotiček Pogodba o preužitku je konsenzualna, obveznosti. Tudi v tem primeru lahko (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo dvostransko obvezna, odplačna, tvegana razvezo pogodbe zahteva tista stranka, stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pogodba. Prevzemnik pridobi lastninsko ki sama ne izpolnjuje svojih obveznosti. pravico na določenih svojih nepremič- pravico na premoženju preužitkarja takoj Pogodba o preužitku lahko preneha tudi ninah, prevzemnik pa se zavezuje, da s sklenitvijo pogodbe oziroma pri nepre- s sporazumom med pogodbenikoma. bo preužitkarju ali komu drugemu do mičninah z vpisom v zemljiško knjigo. Preužitkarjeva pravica do preživljanja je njegove smrti nudil določene dajatve Prevzemnikove obveznosti pa se lahko zavarovana z vpisom stvarnega breme- in storitve. Skupaj z nepremičninami so dogovorijo v obliki občasnih denarnih na v zemljiško knjigo, ki učinkuje proti predmet pogodbe tudi premičnine, ki dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, vsem morebitnim novim pridobiteljem so namenjene za rabo in uživanje nepre- oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega njegovega premoženja. Če prevzemnik mičnin, če stranki ne določita drugače. prostora, prepustitvi uživanja določe- prevzete nepremičnine odsvoji, je za iz- Predhodno je bila preužitkarska pogod- nega zemljišča in podobno. Obvezno- polnitev obveznosti iz pogodbe o pre- ba urejena v Občem državljanskem zako- sti prevzemnika so primeroma naštete, užitku odgovoren tudi novi pridobitelj, niku. Največkrat so z njo kmetje, ki so že- strankama je prepuščeno, da v pogodbi če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo leli iti v pokoj, prepustili svojo kmetijsko čim bolj natančno določita vsebino pre- (stvarno breme). Stvarno breme je pravi- posest otrokom ali komu drugemu, sami vzemnikovih obveznosti zaradi pravnega ca, na podlagi katere je lastnik obreme- pa so si ob izročitvi s pogodbo izgovo- varstva in v izogib nejasnostim, kaj točno njene nepremičnine zavezan k bodočim rili določene storitve in dajatve, ki se jih predstavljajo prevzemnikove obveznosti. dajatvam ali storitvam. Tisti, v čigar korist je zavezal dajati oziroma opravljati pre- Pogodbo o preužitku je mogoče pod do- je zemljišče obremenjeno, sme zahte- vzemnik (Obligacijski zakonik s komen- ločenimi pogoji tudi razvezati. Če pogod- vati od vsakokratnega lastnika zemljišča tarjem in prakso, J. Šinkovec in B. Tratar, benika živita skupaj in se njuno razmerje določene periodične dajatve ali storitve. Oziris, 2001). tako omaje, da postane skupno življenje Tako je za izpolnitev obveznosti iz po- Pogodba o preužitku mora biti sestavlje- nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, godbe o preužitku zavezan vsakokratni na v obliki notarskega zapisa. Obliko ozi- da se pogodba razveže. Pri tem ni važna pridobitelj nepremičnine, ki je obreme- roma vsebino notarskega zapisa določa krivda pogodbenikov. Vsaka stranka lah- njena s stvarnim bremenom. Zakon o notariatu. Pogodba, ki ni sklenje- ko zahteva tudi, da se pogodba razveže, na v obliki notarskega zapisa, ni veljavna. če druga stranka ne izpolnjuje svojih Andreja Škapin PRIHODNJIČ: Solastnina Sežana nekoč in danes Izgradnja Južne železnice pred 153 leti je tudi Sežani prinesla velike obete, prilo- žnosti, razvojne možnosti in spremembe. Podjetje, kot je železnica, je zaposlova- lo veliko število delavcev različnih strok. Vsi, tudi nekvalificirani delavci, so zaradi dela na železnici veljali nekaj več. Imeli so ugled. Navsezadnje je to veljalo tudi za druge državne službe, saj je denar redno prihajal v družino, kar pri nekoč pretežno kmečkem življu na Slovenskem ni bilo pogosto. Vendar pa je bila zaposlitev pri železnici vseeno nekaj več, tudi dolgo po njeni izgradnji. Železnica je služila miru in vojni. Skozi Sežano so ljudje potovali na vse strani. / Iz naših krajev uprave Iz občinske Prav tako je bilo z različnimi tovori, na- menjenimi vsemogočemu, dobremu in Zaposleni na železnici so imeli tudi osebne izkaznice. Na prednji strani je bila fotografija, na manj dobremu. Verjetno je skozi Sežano zadnji pa podatki zaposlenega. 11 še največ potnikov šlo v času »nakupo- valnega turizma«, in sicer v takratno trgo- vsko Meko – Trst. Srečati je bilo mogoče ljudi iz vseh delov Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije, Romunije. Zagotovo pa so bila to potovanja najnižjega razreda, kar jih je kdaj bilo na progi skozi Sežano. Obmejna železniška postaja je tovrstni utrip obču- tila še bolj kot druge. V prepolnih vlakih ni bilo poskrbljeno niti za primerno higi- eno. Kaj vse si lahko doživel … Na vseh železniških postajah sta bili še posebej prisotni dve besedi – prihodi in odhodi. V duhu odhoda je ta čas, upajmo, za vselej mimo. Seveda je to le delček v zgodovini naše železniške postaje. Bili so tudi drugačni časi, ko je pisk prihajajočih lokomotiv pomenil vesel dogodek, obisk, trgovanje, vrnitev domov, slovo … Koliko Pogled na železniško postajo okrog leta 1920. V stavbi na desni je bil leta 1924 rojen Danilo Dolci (literat prihodov in odhodov. in borec za človekove pravice, večkrat predlagan za dobitnika Nobelove nagrade). Stavba na levi strani Na Krasu je kot mlado dekle več let pre- razglednice je Štolfova gostilna (drugi z leve je lastnik). živela učiteljica Franciska Xaveria Maria Eppich, (po poroki baronica von Osten Svetovno znan angleški pisatelj in dra- prišle po progi brez perona in zavile proti Sacken, 1881–1954). Prav tu je v njej zaži- matik Graham Greene (2. 10. 1904–3. 4. tretjemu razredu. Prihajale so od vse- vela odločitev o njenem nadaljnjem življe- 1991) se je v svojem romanu Travels with povsod kakor mravlje ob selitvi, še celo nju. Iz Sežane se je nekega jutra leta 1905 z my aunt (Potovanja s teto), izdanem leta izmed tovornih voz, ki so stali odpeti po vlakom odpeljala na Dunaj, na študij igral- 1969, dotaknil tudi Sežane: »Bilo je sko- vsej progi in napravljali vtis, kakor da jih ske umetnosti. Njen umetniški talent je žel raj pol desetih zvečer, ko smo prišli v Se- ne bodo nikoli več speli. Nihče drug ni velika občudovanja po svetu, kasneje pa žano. Kisel možakar za kontrolo potnih stopil na vlak, nihče ni stopil iz vlaka. Ni tudi v domovini. Gre za veliko slovensko listov je pogledal v najin oddelek, kakor bilo nobenih luči, nobenih čakalnic na vi- gledališko igralko Marijo Vero, ki je bila da sva imperialistična vohuna. Stare žen- diku, bil je mraz in kurjava ni bila vključe- naša prva akademsko izobražena igralka. ske, težko obložene z majhnimi paketi, so na. Na cesti onkraj – če je bila tam cesta – ni bilo nobenih voz. Noben železniški hotel ni na tabli klical svoje dobrodošlice. /…/ Nisem maral biti izpostavljen na tej mrzli meji. V oddelek je pogledal še drug moški v uniformi in s sovraštvom ošinil moj novi kovček v mreži za prtljago.« Veliko takšnih in drugačnih občutij se je porajalo v vseh teh letih. Železnica danes verjetno potrebuje nov preporod, ki ji bo vrnil več potnikov, tovora, življenja.

Besedilo: Janko Kastelic

Janko Kastelic odkupuje stare razglednice in fotografije, ki se kakor koli na- našajo na Sežano – 040 503 782. Sežana, Kolodvorska ulica, 2010 Repentabrski božični koncerti Združeni mešani pevski zbor Repen- otroški zbor Zvonček, sledil je nastop Žu- povezovanja, miru in harmonije, je znova tabor že tradicionalno nastopa na šte- pnijskega zbora Repentabor. Oba zbora združilo ljudi iz bližnje in širše okolice ter vilnih božičnih koncertih. V minulem je vodil Anton Bedenčič. Stalnice repen- omogočilo druženje vseh generacij. božično-novoletnem času so se zvrstili tabrskih božičnih koncertov so tudi go- Koncertno vzdušje se je za Združeni trije. V nedeljo, 26. decembra 2010, je v stujoči zbori. Tokrat se je pod vodstvom mešani pevski zbor Repentabor nada- repentabrski cerkvi »Device Marije Vne- zborovodkinje Bojane Kralj predstavil ljevalo v nedeljo, 9. januarja 2011, ko je bovzete« potekal že četrti božični kon- mešani pevski zbor iz Sežane. Kot zadnji zbor nastopil v cerkvi sv. Jurija v Duto-

Iz naših krajev cert v organizaciji Razvojnega združenja je nastopil Združeni mešani pevski zbor vljah. Vsebinsko zelo bogat nastop, med Repentabor in Župnijske skupnosti Re- Repentabor. V slavnostnem zaključku so katerim so se zvrstile božične pesmi v pentabor. Tudi letos se je zvrstil bogat in zapeli pevci vseh štirih zborov. Repen- različnih jezikih, je potekal v sodelovanju 12 pester program. Najprej se je predstavil tabrsko svetišče, ki je že stoletja simbol z Župnijsko skupnostjo Dutovlje. Repentabrski zbor je vesele melodije božičnih pesmi ponesel tudi med varovance Socialno-varstvenega zavoda Du- tovlje, in sicer v četrtek, 13. januarja 2011. Zbor je skozi vse tri koncerte vodila zbo- rovodkinja Martina Škabar. Omenjene božične koncerte je vodil in povezoval Danilo Ravbar. Po krajšem premoru čakajo pevce spomladi novi nastopi, in sicer na vsakoletni reviji pevskih zborov Primorska poje ter na različnih prireditvah. Besedilo: Danilo Ravbar Slika: Arhiv društva Božični koncert v repentabrski cerkvi Dedek Mraz v malo vas V začetku decembra je dedek Mraz naprej zbrali v vaškem domu in ob pomoči Končno je prišel dan, ki so ga vsi otroci povedal, da pride obiskat otroke v Mer- prostovoljk Medobčinskega društva pri- težko pričakovali. Bil je zasnežen in hladen čah in pogledat, koliko so zrasli od lan- jateljev mladine Sežana izdelali čudovite zimski dan, ravno pravi za prihod dedka skega leta, ko jih je prvič obiskal. Želeli okraske, s katerimi so okrasili novoletno Mraza. Zbrane otroke, njihove starše in so ga sprejeti, kot se za praznični mesec drevesce. Zelo so bili ustvarjalni tudi pri ostale obiskovalce je ob pravljici najprej spodobi, zato so se otroci že teden dni izdelovanju voščilnic z raznimi motivi. popeljala babica Zima, nato pa so skupaj priklicali dedka Mraza. Z vsakim otrokom posebej se je malce pogovoril o tem in onem, se fotografiral ter ga nato obdaril s sladkim presenečenjem. Otroci so se od dedka Mraza poslovili s pesmico in si obljubili, da se naslednje leto spet srečajo. Prireditev smo zaključili z manjšo pogo- stitvijo, ki so jo pripravile vaščanke. Obisk dedka Mraza in izpeljavo ustvarjalne delavnice so omogočili domače Razvojno društvo Merišče Merče, Vaška skupnost Merče ter Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Besedilo: Katja Zupančič Slika: David Bezjak

Skopo: 90-letnik Milan Mahnič V Povirju, po domače pri Vrabčenih, se kmetoval in se ukvarjal z mlekarstvom in je mami Hedviki in očetu Filipu prav na tako preživljal družino. zadnji dan leta, 31. 12. 1920, rodil prvi Milan je leta 1935 odšel v Trst, da bi se otrok Milan Mahnič. Starša sta imela – izučil za mehanika, a je vse skupaj trajalo kot veliko družin takrat – kasneje še pet le osem mesecev. Takrat je Italija napadla otrok, in sicer Franca, Marijo, Ludvika, Abesinijo, v državi je nastopila kriza in s Olgo in Ivana, ki so danes žal že pokojni. tem tudi pomanjkanje dela v Milanovi de- Milan je šaljiv in poln spominov, posebej lavnici, zato je odšel domov. Še danes Mi- iz mladih let pred in med drugo svetovno lan pove, da je imel zelo dobrega gospo- vojno. darja in da ni nikoli občutil ponižanja, ker Rodil se je v času, ko je ta del Primorske je Slovenec. Iz tistih časov se spominja po po rapalski pogodbi pripadal Italiji. Doma Trstu izobešenih letakov in transparentov, so imeli kar solidno kmetijo, oče pa je služ- na katerih je pisalo Oro e ferro alla patria! boval na železniški postaji oziroma odjav- (Zlato in železo domovini!). nici v Povirju. Po ukazu so takratne oblasti 14. marca 1940 se je moral odzvati po- točno polnoči. Bilo mu je 20 let. Fantu v očeta premestile na jug Italije v Beneven- zivu italijanske vojske in tako je bil v Ba- najlepših letih se ni obetalo nič dobrega, to blizu Neaplja, kjer je zbolel za malarijo. nah pri Opčinah dodeljen enoti za zveze čakal ga je odhod z ladjo Esperia v Libijo Iz naših krajev Ker niso ugodili njegovi prošnji za preme- kot radiotelegrafist. Velikokrat pove, kako (Tripoli). stitev bliže domu, je sam dal odpoved in je prišel v Neapelj v noči s 30. na 31. de- Januarja 1942 ga je v Bardiji zajela angle- se vrnil v Povir. Z ženo in otroki je doma cember 1940, ura na zvoniku je kazala ška vojska. V Afriki se je javil v Titovo vojsko 13 in se pridružil usposabljanju I. tankovske brigade v Katadbi zahodno od Kaira. Po- leti leta 1944 je odplul iz Port Saita (Egipt) z ladjo Orion London na jug Italije, v Ta- ranto, od tam pa v Gravino. Prav v Gravini, kjer je srečal skoraj sovaščana iz Brestovice pri Povirju Antona Rebca, se je začela njegova zgodba o II. tankovski brigadi NOV Jugoslavije. Zaprosil je, da bi tudi on odšel s prijateljem na usposabljanje brigade v Sovjetsko zvezo, kar so mu ugodili. Septembra 1944 so odleteli iz Barija v Vinico (Ukrajina), potem pa čez Moskvo na poligon Tesnickojev v bližini mesta Tula. Tu je imela rdeča armada poligon za usposabljanje svojih tankistov. Uspo- sabljanje je trajalo šest mesecev. V veli- kem snegu in tudi pri temperaturah do -40 stopinj je bila brigada pripravljena in uradno ustanovljena 8. marca 1945. Po- veljeval ji je komandant brigade, podpol- kovnik Vojo Radić. Glavna sila brigade je Milan se je vrnil v Povir leta 1947 in tako obisk prihajajo tudi pravnuki Roni, Laura, bilo 65 tankov T-34, ki so tisti čas veljali se je zanj končala vojaška pot. Dobrih Mihaela, Vita in Lana. Milanu je v zadnjem za veliko ognjeno moč. V brigadi je bilo sedem let je bil stran od svojih najbližjih. času zdravje malenkost ponagajalo, a za približno 1150 vojakov. Brigada se je z Istega leta je v Povirju spoznal bodočo šalo rad pove, da gripe še ni imel in da vlakom čez Romunijo in Bolgarijo prebila ženo Marijo iz Skopega in že leta 1948 se je v kratkem času na poti iz Afrike v Sov- v Jugoslavijo ter tanke in opremo razlo- jima je rodila prva hčerka Neva, pozne- jetsko zvezo občutil 80° C temperaturne žila na beograjski topčiderski postaji. 12. je pa še Slavka, Tatjana in Bojana. Takoj razlike. aprila je krenila na preboj sremske fronte po vojni se je zaposlil pri jugoslovanskih V imenu vseh sorodnikov ti želim še na- in prav prvi dan je Milan izgubil prijate- železnicah kot telegrafist in to delo opra- prej vsaj toliko zdravja kot doslej in da bi lja Antona Rebca, ki je s prijatelji zgorel v vljal vse do upokojitve leta 1980. Splet bil še dolgo med nami. Pa da bi še kdaj zadetem tanku. Pot je brigado skozi boje okoliščin je odločil, da se je leta 1977 preživela skupaj kakšno urico za izpoved vodila čez Hrvaško v Slovenijo, vse do preselil iz Povirja v Skopo, kjer so skupaj z tvoje bogate zgodovine, kajti tudi ti si Trsta. Po osvoboditvi leta 1945 se je bri- zetom Pavletom in hčerko Slavko zgradili pripomogel k obstoju slovenskega in pri- gada zaradi negotovih razmer v sosednji novo hišo. V Skopo ga še vedno prihajajo morskega naroda. Grčiji ter posledično za zavarovanje jugo- obiskovat vse hčerke, poleg hišnih vnu- slovansko-grške meje po ukazu general- kov Dejvija in Primoža pa še vnuki Anja, Besedilo in sliki: Robert Živec štaba morala premakniti v Skopje. Tjaša, Patrik, Maja, Dolores in Erika. Na V Štorjah dostojno počastili spomin na 67-letnico smrti mladega partizana Marjana Štoke Partizanska pot Marjana Štoke, roje- najprej kot borec južno primorskega Nemci so ga še 16-letnega dne 8. ja- nega na Proseku, je bila kratka, saj se je odreda, nato kot borec Kosovelove bri- nuarja 1944 po zverinskem mučenju partizanom priključil septembra 1943 gade. Padel je nekaj mesecev kasneje. obesili na drog električne napeljave v Štorjah. Na mestu krutega dejanja stoji spomenik v spomin in opomin vsem poznejšim rodovom. V imenu KS Štorje je številne zbrane ob praporščakih in častnih stražah pri spomeniku padlim borcem in talcem pozdravila njena predsednica Ivica Podgoršek, slavnostni govornik pa je bil član pokrajinskega odbora ANPI VZPI za tržaško pokrajino Dušan Kalc z Opčin. V svojem nagovoru je Ivica Podgoršek izpostavila vsesplošno nezadovoljstvo med ljudmi zaradi vse težjih življenjskih pogojev na eni strani in vse večjega bo- gatenja na drugi. »Tako se neredko sliši-

Iz naših krajev jo pritožbe, da nam slabše, kot je zdaj, še ni bilo. Pa je bilo v času, ko so naši domoljubi tvegali svoja življenja, kaj 14 boljše? Takrat misli ljudi ni toliko zapo- slovalo pomanjkanje, ampak krivica, da se jih ne priznava kot narod.« Tudi Dušan Kalc se je potem ko je podal nekaj misli in utrinkov o mučenem juna- ku, navezal na nekatera aktualna dogajanja po svetu in doma: »Živimo v svetu, ki ga pretresajo vojne in huda gospodarska in finančna kriza, posledica podle logike tržnega profita, ki ustvarja strašno brez- poselnost. Hkrati se vedno bolj uveljavljajo rasistične in neofašistične težnje, zlasti proti novim priseljencem, ki iščejo v našem okolju boljše življenjske pogoje in večjo varnost.« Slovesnost v Štorjah, ki jo je povezovala Neva Filipčič, so organizirali domača krajevna skupnost in borčevska organizacija kot tudi sežanski občinski odbor borcev za vrednote NOB, sežanska občina ter sekcija ANPI-VZPI Prosek Kontovel. V Štorjah je zadonela pesem domoljubja Primorske, ki jo je pomagalo zapeti šte- družnega doma na toplo pijačo ter oku- in upora, nastopili pa so godba na pihala vilno občinstvo, ki se je zbralo ob obeh sno domačo potico in drugo pecivo. s Proseka, moški in ženski pevski zbor s spomenikih, kamor so delegacije položi- Proseka in Kontovela ter domači recita- le tudi vence in cvetje. Besedilo in sliki: Olga Knez tor Aleksander Hreščak. Tudi tokrat so Po komemoraciji so prireditelji povabili slovesnost zaključili s pesmijo Vstajenje vse udeležence prireditve v dvorano za- Letna klubska akcija ARON radiokluba iz Sežane Tudi letos so imeli radioamaterji radio- be po vzpostavljanju dodatnih teleko- ga gradišča sta bili za dve uri postavljeni kluba Nika Šturma – Tarzana iz Sežane munikacijskih zvez ob morebitnih nesre- upravni radijski postaji z vso potrebno redni letni preizkus delovanja omrežja čah in nevarnostih. Delovanje klubskega tehnično opremo. Kljub predhodnim pri- ARON, kar je okrajšava za »aktivnosti radi- omrežja ARON je zastavljeno tako, da ak- pravam je bilo treba ob postavitvi anten oamaterjev ob nesrečah in nevarnostih«. cijo vodijo operaterji na upravni radijski nekoliko improvizirati, saj je bil vrh bolj Kodeks delovanja v tem omrežju, ki je postaji, ki se ji v času trajanja akcije prek zaraščen je bilo pričakovati. skoraj v vseh evropskih državah enak, je svojih radijskih postaj javljajo člani radio- Pozivu upravne postaje se je kot vedno Zveza radioamaterjev Slovenije sprejela kluba. Za potrebe letošnje akcije ARON se odzvala večina članov radiokluba, to so vsi že leta 1992. je skupina članov, ki je bila zadolžena za tisti, ki imajo doma svojo radijsko postajo. Radioklub iz Sežane vsako leto preveri delo na upravni postaji, povzpela na hrib Tudi pripravljenost za premik na drugo odzivnost svojih članov v primeru potre- Tabor nad Sežano. Na dvorišču nekdanje- lokacijo, če je bilo potrebno, je bila velika. Na Taboru se je sodelujočim pridružil tudi predstavnik občinskega štaba CZ, ki si je ogledal potek akcije in bil, po njegovih besedah, zelo zadovoljen z videnim. V krajši analizi po koncu akcije je bilo ugotovljeno, da radioamaterske zveze v primeru klica občinske CZ za nudenje pomoči ob nesrečah delujejo, da je lahko lokalno omrežje ARON aktivirano v zelo kratkem času in da sta stanje radijske tehnike in pripravljenost članov za pomoč na visoki ravni. Ogled krajšega videozapisa dogajanja je mogoč na klubski spletni strani: http:// www.qsl.net/s59abl

73 iz radiokluba S59ABL

Besedilo in slika: Miloš Stankovič Iz naših krajev

www.sezana.si 15 Praznik svete Neže v Krajni vasi Vaščani Krajne vasi smo težko dočaka- li nedeljo, 23. januarja, ko smo ponosno vstopili v obnovljeno cerkev. Obenem je bil ta dan tudi praznik zavetnice svete Neže, ki goduje 21. januarja, a ga praznujemo na prvo naslednjo nedeljo. Ker so bila v dobrem letu dni opravljena številna obnovitvena dela cerkve, smo se odločili, da shod svete Neže letos praznujemo še bolj slavnostno. Cerkev je napolnilo okoli dvesto ljudi. S svojo navzočnostjo nas je počastil škof Metod Pirih, ki je blagoslo- vil obnovljeno cerkev. Med duhovniki je bil poseben gost naš nekdanji župnik Efrem Mozetič. Prisoten je bil tudi župan Občine Sežana Davorin Terčon. Pri pripravi slovesnosti je sodelovala velika večina vaščanov. Nastop trobilnega kvarteta pod vodstvom dirigenta Simona Perčiča je obogatil program pred bogoslužjem. Praznovanje smo zaključili v prostorih ba- linarskga kluba ob prigrizku ter klepetu. Če nas mimoidoči povpraša, kaj si je vredno ogledati v Krajni vasi, vsi povemo, da je to gotovo cerkev, ki stoji na rahli vzpetinici nad vasjo. Zgodovina cerkve je pestra in le delno raziskana. Sedanja zgradba stoji na ostankih prve cerkve, ki je bila po zadnjih podatkih najverjetneje zgrajena že v 14. stoletju. Gospod Božidar Premrl je ob tej priložnosti zbral veliko zanimivosti in jih strnil v publikaciji z naslovom: »Cerkev sv. Neže v Krajni vasi na Krasu«. Še pred nekaj leti smo bili vsi zaskrbljeni nad usodo tega spomenika kulturne de- diščine. Skrilasta streha se je vidno ugre- zala in morda smo ujeli zadnji čas, da smo preprečili najhujše. Župnik Bogdan Špa- kritino. V začetku septembra 2009 je delo turami, prepleskali smo vso notranjost, capan nas je spodbujal, da stopimo sku- le steklo in delavci Gradbenega podjetja priskrbeli nov lesen kor in zaščitno ogra- paj in se odločimo, kako izpeljati ta velik Perčič, s. p., so v dobrih treh mesecih stre- jo ob stopnicah, postavili strelovod, ba- projekt. Na vaških sestankih, ki jih je vodil ho temeljito popravili. Takrat še nismo krene obrobe in žlebove, odtočne cevi, župan vaške skupnosti Primož Štoka, smo vedeli, da se popravila ne bodo konča- uredili odvodnjavanje, popravili zastare- presedeli kar nekaj ur. Zaradi visokih pre- la na tej točki. Delo je spodbudilo nove lo električno napeljavo ter razsvetljavo, dračunskih stroškov smo se odločili, da posege in tako smo obnovili zvončnico, vgradili nova okna, obnovili zakristijo ter skrilasto streho zamenjamo z opečnato sprednjo fasado in strop cerkve s štuka- še marsikaj drugega. Vrednost celotne obnove je 106.500 EUR. In kako nam je v kriznem času to uspelo? Stroški obnove so bili plačani z deležem od prodaje župnišča v Skopem ter s sredstvi, ki smo jih pridobili na javnem razpisu Občine Sežana za sofinanciranje obnove kulturnih objektov. Ne- zanemarljiv del so prispevali tudi drugi dobrotniki. Največji delež pa nosimo sami vaščani, ki smo z denarjem in obsežnim prosto- voljnim delom doprinesli k današnjemu videzu cerkve. Spisek naštetih imen bi bil zagotovo predolg. Iskrena hvala vsem! Sedaj bomo zagotovo bolj mirno spali, Iz naših krajev saj nismo več v skrbeh, da se bo cerkev zrušila.

16 Besedilo: Andreja Trobec Fabianijeva trgovina z vonjem po karamelah Vsako soboto v Lokvi od 9. do 17. ure odpre vrata Fabianijeva muzejska trgovina. Ko sem jo prvič obiskala, se mi je zdelo, da povsod diši po karamelah. To bo gotovo zaradi ličnih steklenih posod za bonbone in občutka, da si prišel v prostor, kjer so ravnokar s časovnim strojem zavrteli čas nazaj, ko so bili bonboni za otroke še luksuzna dobrina. Trgovino z mešanim blagom in nekda- njim trgovskim pohištvom in blagajno je Miro Slana uredil kot muzejsko zbirko in jo leta 2007, po skoraj 60 letih, zopet odprl za javnost. Prodajalna je urejena po pričevanjih ljudi, ki so nekoč imeli trgovine, po pogovorih z domačini in podobah s starih razglednic. Ime nosi trgovina po družini, ki jo v Lokvi vsi poznajo. Trgovi- na je v Fabianijevi domačiji delovala od leta 1869 do leta 1948 in v tem času se večala, je uvidela, da misli resno, in se stri- starin prihaja iz Slovenije, precejšen del je v njej izmenjalo pet lastnikov. Prvi iz- njala, da se v njej uredi muzej. Poleg nje pa iz Evrope, saj je tudi nekdaj v Avstro- med njih je bil Jakob Fabiani (lastnik in je lastnik Fabianove domačije tudi Mirov Ogrski blago prihajalo od tod. Predmete ustanovitelj). Miro Slana je soprog Mojce svak Samo Placer. so Miru večinoma podarili nekdanji la- Placer - Slana iz Lokve, ki izhaja iz četrte V petnajstih letih zbiranja je Miro Slana stniki trgovin, občasno pa najde kaj na generacije družine Fabiani, ki je še za- zbral že več kot 12 tisoč predmetov: se- bolšjem sejmu v Ljubljani in tudi drugje dnja vodila trgovino. Mirova tašča, Sonja mena, kozmetični pripomočki, kreme za po Evropi. Tudi pohištvo oziroma trgo- Piskerni, lastnica prostorov, trgovine ni čevlje, vrči in posode za različno blago, vske pripomočke so mu podarili nekdanji želela dati v najem, a ko je Miro pokazal pralni praški, šiviljski pripomočki, tobačni lastniki, nekaj pa je še dokupil. strast do zbiranja in se je zbirka vse bolj izdelki, čaji, čokolade, piškoti itd. Največ Zbirka ne samo da vzbuja nostalgijo, temveč pripoveduje tudi o zgodovini trgovine na Slovenskem ter razvoju blagovnih znamk in tržnega komuniciranja pri nas. Muzejska trgovina je pestra zbirka blagovnih znamk. Stene in vitrine se ponašajo s kopico domiselnih reklamnih predmetov, tabel in poslikanih škatel. Z obiskom je Miro zelo zadovoljen, saj med drugim gosti tudi avtobuse turistov. Do sedaj je muzej obiskalo že približno 6000 ljudi. Kakšni pa so prihodnji cilji? Trenutno Miro sodeluje predvsem z različnimi mu- zeji. Letos je sodeloval pri razstavi Cockta, pijača vaše in naše mladosti. O dediščini slovenskih blagovnih znamk. Slovenski etnografski muzej (SEM) je na pobudo Društva za marketing Slovenije (DMS) za- snoval in postavil razstavo, Miro Slana pa je sodeloval z znanjem in eksponati. Tej pobudi botruje idejna zamisel o bodočem marketinškem muzeju oziroma o muzeju slovenskih blagovnih znamk, ki so bile uspešne in so pomemben del naše gospodarske in kulturne dediščine. Trženjsko usmerjena podjetja črpajo iz dediščine, razvoja in vrednot, kajti blagovna znamka ne nastane čez noč. Hvala vsem, ki ohranjate dediščino na Slo- venskem, kajti če pozabljamo na svojo pre- teklost, lahko ogrožamo svojo identiteto.

Z Mirom Slano sem Iz naših krajev se pogovarjala Nina Ukmar. Slike: Nina Ukmar 17 Danilo Dolci »Non sai scegliere – Ne znaš izbirati« v prevodu Jolke Milič

V Kosovelovi knjižnici so zadnjega septembra predstavili dvojezično pesniško zbirko Danila Dolcija, ki je bil rojen 28. junija 1924 v Sežani očetu Enricu in materi Karmeli Kontelj, sicer pa mirovnik, pisatelj, pesnik, esejist, sociolog in pedagog, ki je umrl 30. decembra 1997 v Trappetu (Pa- lermo). Številnim domačim kulturnikom in ljubiteljem poezije se je na prireditvi pridružil tudi Dolcijev prijatelj Giuseppe Meli z Opčin, po rodu s Sicilije, mirovniki iz Trsta in drugi, ki so prisostvovali predstavitvi dvojezične Dolcijeve pesniške zbirke Non sai scegliere – Ne znaš izbirati v izvirniku in prevodu sežanske prevajal- ke Jolke Milič. Jolka Milič je že uveljavljeno prevajalsko ime. Prevaja zlasti poezijo. Leta 2005 ji je Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev podelilo Lavrinovo diplomo kot nagrado za življenjsko delo pri prevajanju in posredovanju slovenske književnosti Pesniško zbirko, ki je izšla v nakladi ti- Za prvo organizacijo gre velika zasluga drugim narodom. »Dolcija se spominjam soč izvodov, natisnjenih v divaški tiskarni tudi Marjanu Suši in Pavlu Skrinjarju. kot ogromnega, a simpatičnega človeka, Mljač, je oblikoval Jože Požrl. Zbirka vse- Gledališki igralec Aleksij Pregarc je v ki se je, ko je prišel na obisk v Sežano, ve- buje ob dvojezičnih pesmih Jolkin zapis programu, ki ga je povezovala bibliote- liko družil z družino Kranjec. Prve razrede o pesniku in fotografije iz Dolcijevega ži- karka in profesorica slovenskega jezika osnovne šole je obiskoval z mojo sestro vljenja, povezanega s Sežano. O razlogih Tanja Bratina Grmek, interpretiral Dolci- Vilmo v Sežani,« pravi Jolka, ki je pred leti za izdajo pesniške zbirke je v imenu izda- jeve stihe, dogajanje pa je na saksofonu objavljala prevode posameznih Dolcije- jatelja spregovorila ravnateljica knjižnice obogatil Tomaž Nedoh. Dvojezično Dol- vih pesmi. Z utečeno pesniško in preva- Nadja Mislej Božič. Knjigo je finančno cijevo pesniško zbirko Non sai scegliere jalsko roko je prevedla tudi predstavljeno podprla sežanska občina, župan Davorin – Ne znaš izbirati, ki jo bodo predstavili pesniško zbirko, za katero je spremno Terčon pa je osvetlil Dolcijev lik. Kulturno še v Tržaški knjigarni v Trstu in v Librisu v besedo napisala italijanistka, univerzite- društvo Vilenica je Dolciju ob sežanskem Kopru, je mogoče po ceni 15 evrov kupiti tna profesorica Martina Ožbot. V spremni občinskem prazniku pred šestimi leti v Kosovelovi knjižnici v Sežani. besedi z naslovom Pesnjenje kot druž- postavilo spominsko ploščo na pročelju beni angažma nas seznanja s tematsko- hotela Tabor v Sežani, kjer je nekoč stala Besedilo in slika: Olga Knez motivno umestitvijo Dolcijeve poezije. njegova rojstna hiša. O Dolciju, ki je prejel Dolcijeve pesmi so s svojo socialno noto več pomembnih priznanj in nagrad in je univerzalne in primerne za vse čase in bil trikrat nominiran za Nobelovo nagra- kraje. »Dobrih 10 let po Dolcijevi smrti do za mir, ki je žal ni nikoli prejel, so prire- so se prav po zaslugi Jolke Milič tudi slo- dili več simpozijev, v sežanski knjižnici pa venski bralci srečali z ustvarjalnostjo tega so pred dvema letoma pripravili tudi do- avtorja, ki sodi med zanimivejše oseb- kumentarno razstavo o njegovem življe- nosti italijanske kulture druge polovice nju. Velja poudariti, da je bil Danilo Dolci prejšnjega stoletja. Dolcijevo pesništvo eden od pobudnikov literarnega večera lahko označimo kot družbeno angažira- leta 1980, na katerem so v jami Vilenica

Kultura no. V svoji neizprosno kritični liriki se kaže svojo poezijo brali še Ciril Zlobec, Marko kot opazovalec nepravičnosti sveta, ki ga Kravos in Aleksander Peršolja. Leto prej hoče narediti boljšega. Dolci je samosvoj je namreč obiskal Sežano in Senožeče in 18 pesnik,« pravi prof. Ožbot. tako je nastala ideja o literarnem večeru. www.sezana.si Domačini so se spomnili 110-letnice rojstva pisateljice in bolničarke Mare Husu Pisateljica Mara Husu se je rodila 24. novembra 1900 v Sežani. Pisala je povesti in črtice, objavljala v Mladiki, Svetu, Našem rodu in Vrtcu. Izdala je avtobiografski knjigi Njene službe (Družba sv. Mohorja v Celju, 1933) in Živa plamenica (Družba sv. Mohorja v Celju, 1938), v katerih je opisa- la življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu. Leta 1955 je izšla zbirka z izborom kratkih zgodb Po odgonu in druge zgod- be (Lipa Koper). Sežanci so se je ob 110-letnici njenega rojstva spomnili s proslavo v Kosovelo- vem domu, ki so jo naslovili »Dekla, zašči- tna sestra in pisateljica – v spomin Mari Husu«. Pri organizaciji pomembnega dogodka so sodelovala številna domača kulturna društva od KD Jožeta Pahor- ja, KD Vilenica, Literarnega društva Zlati zbor KD Tabor Lokev pod vodstvom Ma- lo njeni odločitvi, da je stalno prosila za čoln, KD Tabor Lokev, Združenja književ- tjaža Penka, ki je ob zaključku prireditve premestitev bliže domu. Iz Makedonije je nikov Primorske do Zveze kulturnih dru- zapel Vstajenje Primorske. bila leta 1937 premeščena v Banja Luko. štev Brkinov in Krasa. Mara Husu se je rodila tik pod sežansko Prišla je 2. svetovna vojna in Mara je po- O liku Mare Husu kot služkinje, zaščitne bolnišnico in v Sežani končala osnovno magala ranjenim partizanom. Ti so v Banja sestre oziroma bolničarke in pisatelji- šolo ter nadaljevala šolanje še dve leti. Po Luki zadnje dni decembra izvedli uspešen ce je spregovoril sežanski kronist Pavel prihodu Italijanov je komaj 18-letna po- napad, a 2. januarja 1944 leta so jih Nemci Skrinjar. Obiskovalci so lahko prisluhnili begnila v Ljubljano, kjer je delala kot de- pregnali, vdrli v Marino hišo in pobili vse, ki odlomkom iz njenih del, ki so jih prebi- kla. Sežanka Maša Grom ji je pomagala, so jih našli v sobi. Marina sestra se je skri- rale članice Literarnega društva Zlati čoln da je leta 1922 odšla v Beograd, kjer se je la pod posteljo in z odejo pokrila enega Eda Pavlin, Maja Razboršek in Magdalena izučila za medicinsko sestro. Od leta 1924 otroka, da ga je rešila. Druga dva otroka in Svetina Terčon. Nato so si ogledali kratko je bila zaposlena kot medicinska sestra v njo so Nemci ustrelili. Pokopana je v Banja diaprojekcijo o tem, kakšna je bila Sežana Strugi in Bitoli v Makedoniji. Tam se je po- Luki. Viktor Smolej je leta 1955 izdal izbor nekoč in kakšna je zapuščina Mare Husu. ročila s slovenskim zdravnikom, ki je umrl njenih črtic z naslovom Po odgonu in na- Kulturni program so zaokrožile plesalke leta 1935. Zgodaj (z 18 leti) je začela pisati pisal spremno besedo. skupine za izrazni ples Mehki čevlji sežan- črtice, ki so temeljile na njenih resničnih skega KD Jožeta Pahorja in moški pevski doživetjih. Veliko domotožje je botrova- Besedilo in slika: Olga Knez Jolka Milič in Pavel Skrinjar praznujeta /…/ Vsak človek ima (ima ima) ima pravico do lastnega gledanja. (Zaradi mene.)

Občudujte mojo priljudnost. Grmenje viharja sem. /…/

… je v pesmi Vsak človek zapisala najbolj znana Sežanka Jolka Milič. In mi resnično občudujemo Jolko, predvsem pa njeno neustavljivo energijo in njeno delo. Jolka Milič je pesnica, prevajalka in publicistka ali pa prevajalka, pesnica in publicistka ali pa publicistka … Letos, natanč- neje 5. februarja, praznuje 85. rojstni dan. Jolka Milič na dvorišču domačije Pr’ Betanci na Betanji pripoveduje o svojem delu udeležencem literarne Vse, kar se na literarnem področju zapi- kolonije (31. maj 2008, posnel David Terčon)

še izpod njenega peresa, obrodi sadove. Kultura Zlasti pomembno je njeno prevajalsko Cirila Zlobca, Srečka Kosovela, Iva Svetine, Peršolje in drugih pomembnih sloven- delo, kajti z njim je ustvarila občutek brez- Kajetana Koviča, Tomaža Šalamuna, Rudi- skih avtorjev, ki jih je prevajala v italijan- mejnosti in tujim bralcem približala dela ja Kerševana, Daneta Zajca, Aleksandra ščino in bosanščino, iz italijanščine, špan- 19 ščine oziroma francoščine pa je prevedla dela Jorgeja Luisa Borgesa, Federica Gar- cía Lorce, Davida Marie Turolda, Antonia Machada y Ruiza, prevajala pa je tudi dela Aleksija Pregarca, Cesara Paveseja, Josipa Ostija in drugih pesnikov. V italijanščino prevaja tudi dela domačih, sežanskih pesnikov. Za svoje prevajalsko in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom je leta 2005 prejela Lavrinovo diplomo, najvišje priznanje za prevode iz slovenščine v tuje jezike, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ter red zvezde na- cionalne solidarnosti za prevodni opus in življenjsko delo, ki so ji ga podelili Italijani. 26. maja 2006 so v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili monografijo Literatura v medkulturnem položaju in ustvarjalno Pavel Skrinjar kot predsednik žirije v jami Vilenica predaja kristalno pero mlade vilenice prvi nagrajenki Špeli Poljak (15. junij 2001, posnetek iz arhiva KD Vilenica). delo Jolke Milič, ki sta jo pripravili Fakulte- ta za slovenske študije Stanislava Škrabca dela je predstavil v knjigi SEŽANA: sonce kal po njej z besedilom, ki ga je zapisal v Univerze v Novi Gorici ter Kosovelova nad prestolnico Krasa, sicer pa je avtor istoimensko publikacijo leta 2004? Nepo- knjižnica Sežana. Ob Jolkini 85-letnici bo več kot 30 člankov o življenju v tem ko- zabna so tudi njegova vodenja po Sežani v Kosovelovem domu v Sežani priložno- tičku Slovenije. Pavel je tudi strasten fila- in okolici ter Kosovelovi sobi. Nenazadnje stna razstava njenih del. telist. Pravzaprav ni kulturnega dogodka pa svoje strokovno znanje posreduje tudi 8. februar je Prešernov dan. 8. februar pa v Sežani, ki ga ne bi obogatil s svojim kot član uredniškega odbora Kraškega je tudi rojstni dan sežanskega kulturnega prispevkom. Kdo ve, ali bi Kosovelova obzornika. delavca Pavla Skrinjarja, ki letos praznuje soba zaživela, če ne bi prispeval svojega Kljub velikemu prispevku pa ostaja Pa- 70-letnico rojstva. kamenčka vanjo? Kdo ve, ali bi medna- vel skromen opazovalec Krasa in življenja Pavla vsi poznamo kot dolgoletnega di- rodna literarna nagrada vilenica doživela v njem. rektorja Ljudske univerze Sežana vse od tolikšno razsežnost, če je Pavel s sodelav- Obema jubilantoma želimo še veliko tistega daljnega leta 1972, neutrudnega ci ne bi postavil na noge? Kdo ve, če bi plodnih in ustvarjalnih let. kulturnega delavca in raziskovalca prete- se Kosovelova pot iz Sežane v Tomaj tako klosti Krasa. Delček svojega življenjskega kraško raztezala, če ne bi Pavel prvi kora- Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Nove knjige KD Vilenica V četrtek, 16. decembra 2010, je KD Vi- štiri pesniške zbirke, ki so izšle v letu 2010: Večer je s kratkim pozdravnim nagovo- lenica iz Sežane v skorajda polni srednji Podobe zlodjev in svetnikov Berta Pribca, rom uvedel urednik Aleksander Peršolja, dvorani Kosovelovega doma predstavilo Murva Dore Bernetič, Nepopolna hestija/ ki je povezoval prireditev, prisotne pa je štiri nove knjige iz svoje založniške dejav- L'imperfeta estia Maje Razboršek s prevodi pozdravil tudi predsednik KD Vilenica Vla- nosti. Bralcem so na prireditvi, ki se je za- Jolke Milič v italijanščino in Krčenje ne- dimir Mljač. Pesniki so brali svoja besedi- čela ob 18. uri, v branje in nakup ponudili skončnosti Magdalene Svetina Terčon. la, vsako od zbirk pa je skupaj z ustvarjal- cem orisal tudi pisec spremne besede, ki je avtorja na kratko predstavil in se z njim pogovarjal, tako da smo slišali še Matjaža Kmecla, Jasno Peršolja, Jolko Milič in Da- vida Terčona. V bogatem glasbenem programu so nastopili ansambel Prizma, istr- ska skupina Triušupetre iz Kopra in pevke KD Kraški šopek Sežana, tako da nikomur, ki se je predstavitve udeležil, ni bilo niti najmanj dolgčas, kaj šele, da bi mu bilo žal za dve uri, ki ju je posvetil domačim umetnikom. KD Vilenica iz lanskega programa sicer dolguje še dve deli, in sicer knjigo Briški teri Božidarja Premrla in pesniško zbirko Proti robu Aleksandra Peršolje – obe bosta izšli marca 2011 in bosta takrat tudi

Kultura predstavljeni.

Besedilo: Izak Štok Knjige KD Vilenica so predstavili (z leve): David Terčon, Magdalena Svetina Terčon, Maja Razboršek, Jolka Slika: Bor Terčon 20 Milič, Jasna Peršolja, Bert Pribac, Dora Bernetič, Matjaž Kmecl in Aleksander Peršolja. Mlada vilenica spet utripala v Limericku Ena večjih in v svetu odmevnejših prireditev, ki so se rodile v Sežani, je tudi festival otroške poezije Mlada vilenica. Lansko leto je bilo obarvano z deseto obletnico tega festivala. Jeseni so bili dobitniki kristalnega peresa že drugo leto zapored glasniki slovenske besede v Li- mericku na Irskem. Nagrajenci 10. mlade vilenice, ki jo v Sežani vsako leto organizira Kulturno društvo Vilenica, so se namreč oktobra predstavili v Limericku na Irskem. Gre za kulturno izmenjavo. Mladi pesniki iz Se- žane se udeležijo podobnega festivala na Irskem, nagrajenci z Irske pa se udeležijo festivala v Sežani. Tokrat so mladi pesniki Nina Rozman, učenka OŠ Mirna Peč, Rok Muhič, uče- nec OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, ter Lidija Magdevska, zdaj že bivša učenka ni. Pred nastopom so jih pozdravili slo- KD Vilenica bo prav te dni objavilo nov OŠ Poljane Ljubljana, slovensko otroško venska pesnika Iztok Osojnik in Veronika razpis za sodelovanje na natečaju 11. poezijo prebirali na štiridnevnem pesni- Dintinjana ter kantavtor Jani Kovačič, ki mlade vilenice, ki bo maja v Sežani. škem festivalu Cuisle (kar v irščini pomeni so tudi sodelovali na omenjenem festiva- utrip), kamor so potovali z vodjo Mlade lu. Mladi pesniki iz Slovenije so občinstvo Besedilo: Magdalena Svetina Terčon vilenice Magdaleno Svetina Terčon. Svojo navdušili predvsem z občuteno interpre- Slika: Samo Muhič poezijo so brali v slovenščini in anglešči- tacijo svoje poezije. Spremenjena lokacija sedeža JSKD OI Sežana Občina Sežana je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Seža- na odobrila poslovni prostor na Partizan- ski cesti, za kar se vsem, ki so nam pri tem pomagali, prijazno zahvaljujemo. Pisarna je majhna, vendar dovolj velika za delo sklada. V mesecu kulture bomo preseljeni na novo lokacijo, zato nas lahko v prihodnje najdete poleg Medobčinskega dru- štva prijateljev mladine Sežana, s katerim si bomo sedaj precej bližji. Telefon, faks, mobilni telefon in e-pošta so podatki, ki se z našo selitvijo ne bodo spremenili, le naslov sedeža bo poslej JSKD OI Sežana, Partizanska 18, 6210 Sežana. O dokončni preselitvi v novo pisarno vas bomo obvestili, veseli pa bomo tudi vašega obiska. Letošnje leto bomo zače- li plesno, s srečanjem plesnih skupin, in zaključili z vokalno glasbo – območnim srečanjem pevskih zborov. Med letom pa bomo počeli vse, kar naša društva ohra- pisali in z nami delili vse, kar bodo ustva- ni pomembnejša od druge. Ni glavnih in njajo, negujejo, sporočajo in nas vabijo, rili, ker vsi potrebujemo svoje gledalce in stranskih vlog, le skupaj smo lahko dobra da skupaj z njimi oddamo svoj prispevek poslušalce – ne glede na to, kakšno vlogo predstava, zato vas vabimo na naš ljubi- v skrinjo zakladov, ki ji rečemo kulturna imamo in kje je naš oder. teljski oder. Veseli vas bomo. dediščina. Mladi in starejši ljubiteljski Shakespeare je že zdavnaj ugotovil, da ustvarjalci bodo za vse nas peli, igrali in je življenje podobno igri na odru, v kateri Besedilo: Vladislava Navotnik godli, brali, slikali in risali, plesali in rajali, ima vsak igralec svojo vlogo in nobena Slika: arhiv JSKD Kultura

www.sezana.si 21 Knjiga Dragi in okrasni kamni z osnovami brušenja kabošonov Novo knjigo dr. Mihe Jerška na 200 straneh s približno 500 fotografijami številnih fotografov je oblikovala Jana Pečečnik, izdalo pa jo je Visokošolsko središče Sežana v nakladi tisoč izvodov. Na Višji strokovni šoli za oblikovanje materialov in fotografijo Sežana so konec leta predstavili knjigo z naslovom »Dragi in okrasni kamni z osnovami brušenja kabošonov«. Knjigo je napisal dr. Miha Jeršak, geolog in kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, predavatelj na Višji strokovni šoli Sežana in visokošol- ski učitelj. Na dobrih 200 straneh je v knjigi strnjeno izjemno znanje in vedenje s področij mineralogije, gemologije in geologije, oplemeniteno s 500 fotografijami in ski- cami. Sicer pa ima knjiga tri vsebinske sklope: Splošno, O brušenju in Opisna oz. sistematska gemologija. Knjigo je oblikovala domača oblikovalka Jana Pečečnik iz Divače, v nakladi tisoč izvodov pa jo je skem izrazila tudi direktor sežanskega brušenja žlahtnih in okrasnih kamnov, je izdalo prav sežansko visokošolsko sredi- visokošolskega središča Danijel Božič in znanilec odpiranja poti v poklic in stroko, šče, ki deluje šele tri leta in ki ga obisku- ravnateljica višje strokovne šole prof. Ja- ki je v Sloveniji le še brlela,« je poudaril jejo tudi dijaki in študentje s Tržaškega. sna Rojc. Danijel Božič, ki je tudi novi komenski Prof. Jeršek veščino oblikovanja dragih »Za izdajo učbenika smo se odločili župan. in okrasnih kamnov uspešno prenaša zato, da bi študentje in vsi, ki jih zanima S knjigo smo dobili celovit, sistemati- na šest študentk. Ena izmed študentk, geologija, kamnine in vse, kar se lahko iz čen pregled dragih kamnov in njihovih absolventka oblikovanja materialov Bar- njih z znanjem in spretnostjo izvleče na lastnosti, s katerimi se draguljarji in kupci bara Frank iz Ilirske Bistrice, je po konča- majhnih žagah in brusilnih strojih, izve- dragih kamnov najpogostejše srečuje- ni predstavitvi knjige prikazala brušenje deli več. Naša šola je razmeroma nova, mo. Posebna vrednost monografije je zelo trdega kamna jaspisa. obstaja šele tri leta in imamo dober vpis. zapis vedenja o gemologiji v slovenskem Ob predstavitvi razkošno lepe in za- Ponosni smo, da smo dobili prvo mono- jeziku. Pričujoča knjiga dokazuje, da se v nimive knjige sta zadovoljstvo ob izidu grafijo in hkrati zelo lep učbenik s trdimi Sloveniji veča tudi gemološko znanje. prve monografije in obenem tudi učbe- platnicami mladega plodovitega znan- Dr. Jeršek je ob sliki predstavil vsebino nika o brušenju kabošonov na Sloven- stvenika dr. Mihe Jerška, ki je v zadnjih nove strokovne monografije in učbeni- letih izdal vrsto ka. »Izhodišče za izdajo knjige je dejstvo, literature s tega da na sežanski šoli pri praktičnem delu področja. Knji- študentje brusijo kamne. Ta knjiga doga je bila nare- polnjuje podatke o najpomembnejših jena že maja, a dragih kamnih in kamninah. Izbral sem je izid dočakala tiste primerke, ki so med ljubitelji in kupci konec leta. Želi- dragih kamnov najbolj iskani, tiste, ki jih mo, da bi našla najdemo na slovenskih tleh, čeprav ni- pot v srednje majo velike gemološke vrednosti, in mi- šole in knjižnice nerale, ki so sicer edinstveni zaradi svoje

Izobraževanje po vsej Sloveni- gemološke zgodovine in iskani med zbi- ji. Prvi učbenik ratelji mineralov. Danes poznamo več kot v slovenščini, štiri tisoč mineralov, a jih v draguljarstvu 22 ki pelje v svet uporabljamo le okoli 200. Med njimi ima diamant posebno mesto. Je edini dragulj, za vse barvaste kamne in za kamne s poje bil navdušen tudi Davorin Preisinger, ki ga sestavlja ena sama kemična prvina, sebnimi optičnimi pojavi. Brusijo jih tudi predstavnik Društva prijateljev mineralov ogljik, in edini dragulj, pri katerem ceni- na sežanski višji strokovni šoli v programu in fosilov Slovenije. Društvo šteje pribli- mo brezbarvnost bolj od rahle obarva- brušenja kamnov, kjer imajo dva brusa in žno 230 članov, ki bodo z veseljem segli nosti,« je med drugim poudaril dr. Jeršek. dve žagi. Po besedah prof. Jasne Rojc je po novi knjigi dr. Jerška. Kabošoni so običajno ovalni ali polkro- ta program sicer neatraktiven za šolsko Knjigo je mogoče po ceni 25 evrov do- gelni brušeni kamni, ki jih uporabljamo mladino, a si želijo njegovo populariza- biti v Visokošolskem središču Sežana ali za nakit ali za krašenje različnih okrasnih cijo tudi z organizacijo tečajev brušenja na Gemološkem društvu Slovenije. in uporabnih izdelkov. Gre za popularne kamnov, kjer naj bi v najmanj 20-urnem oblike brušenih kamnov, ki imajo v osno- tečaju poučevali te spretnosti individual- Besedilo: Olga Knez vi okroglo ali ovalno obliko. Primerni so no (za 4 do 5 udeležencev). Nad to idejo Sliki: Ana Jarc Raziskava o položaju mladih v Sloveniji: Mladina 2010 (1. del) Pod okriljem Urada RS za mladino je bila izvedena raziskava Mladina 2010, s katero so želeli ugotoviti, kakšen je po- ložaj mladih v Sloveniji. V raziskavi so bili zajeti mladi med 15. in 29. letom starosti, izpostavljena pa so bila področja, kot so demografske spremembe, izobraževanje in usposabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, zaposlovanje, zdravje, socialna vključenost, bivanjske in stanovanjske razmere idr. Študija prihaja po sorazmerno dolgem, desetletnem premoru na področju nacionalnega empiričnega raziskovanja mladih in je bila izvedena v letu 2010. Na osnovi analize podatkov so razisko- valci prišli do zaključka, da število mladih zelo hitro upada. V naslednjem desetletju lahko pričakujemo kar 20-odstotni upad, število starejših prebivalcev pa se bo po predvidevanjih do leta 2050 skoraj po- trojilo. Z vidika dolgoročne stabilnosti in razvoja slovenske družbe to pomeni, da Tako je imelo leta 2000 redno zaposlitev Naraščanje števila študentov pa sovpada bo pomen polne družbene vključenosti za nedoločen čas približno 52 odstotkov z upadanjem deleža BDP, namenjenega in aktivacije potencialov vsakega mlade- mladih med 25. in 29. letom, leta 2010 terciarnemu izobraževanju. Na tej osnovi ga posameznika večji, kot je bil kadar koli pa le še 33 odstotkov. To je še posebej se poraja dvom o kakovosti izobraževa- prej. alarmantno zato, ker se delež mladih, ki nja. Mladi se v izobraževalnem sistemu Takšne demografske spremembe po- so vključeni v nadaljnje izobraževanje, počutijo dobro, tako kot se počutijo do- menijo, da bi morali mlade dejavno vklju- povečuje. Čeprav upada število mladih, bro tudi v svojih družinah. čiti v družbo in izkoristiti njihove sposob- narašča število tistih, ki so vključeni v iz- Ob tem pa je Slovenija na prvem me- nosti, a se dogaja ravno nasprotno. Mladi obraževalni sistem. stu tudi po številu mladih, ki so zaposle- so namreč po ugotovitvah raziskovalcev Slovenija je med vsemi članicami Evrop- ni začasno, čeprav se je to število od leta danes družbeno aktivirani manj kot kadar ske unije po deležu mladih med 20. in 2000 precej zmanjšalo. Posebej proble- koli v zgodovini samostojne države. Trg 24. letom, ki študirajo, na prvem mestu. matično je povečanje brezposelnih di- dela je zanje precej neprijazen, saj je sla- Leta 2008 je bil delež študentov v okvi- plomantov. Poleg tega mladi v Sloveniji bo povezan z izobraževalnim sistemom. ru članic Evropske unije pri nas najvišji. po opravljanju dela, zunaj običajnega delovnega časa, torej izmenskega dela, dela ob sobotah in nedeljah, večernega in nočnega dela močno odstopajo od evropskega povprečja. Ti podatki kažejo na to, da je stanje na trgu dela za slovensko mladino sorazmerno neugodno in izrazito negotovo. (V naslednji številki sledi 2. del povzetka zaključkov raziskave.)

Povzela: Nina Ukmar Izobraževanje Sliki: Irena Požar 23 Šolski center v novem šolskem letu Od zadnje številke Kraškega obzornika lanovac (Srbija) in tam preživela pet nepo- smo že kar krepko v novem šolskem letu. zabnih, zelo ustvarjalnih in zanimivih dni. Vpisali smo novo generacijo gimnazijcev, Spletle so se prijateljske vezi, začeli novi ekonomcev in aranžerjev. projekti in predvsem podrli stereotipi. Tudi v tem šolskem letu želimo biti vklju- V decembru je šolski center odprl svoja čeni v okolje in sodelovati s podjetji in vrata in povabil javnost, da spozna ustvar- ustanovami v naši občini. Tako smo se že jalni vrvež naših dijakov. Dan pred dne- na začetku septembra odzvali povabilu vom odprtih vrat je Nacionalna agencija Območne obrtne zbornice Sežana in so- Cmepius podelila zlato jabolko kakovosti delovali pri aranžiranju skupnega sejem- za projekt Primerjava tržnih priložnosti skega prostora Krasa in Brkinov na med- slovenskega in moravskega krasa, ki ga je narodnem obrtnem sejmu v Celju. Jerica, šola izvajala v okviru programa Leonardo Metka in Sandra, dijakinje četrtega letnika da Vinci – mobilnost. Nagrada nas je spod- programa aranžerski tehnik, so si tako pri- budila, da smo začeli pripravljati nov zani- dobile dragocene izkušnje. miv projekt. Skupina dijakov in profesorjev se je 17. Letos bo poklicno maturo opravljala 9. 2010 v okviru projekta Kreativnost nima prva generacija sežanskih aranžerjev. Del mej odpravila v Zvornik (BIH) in Gornji Mi- poklicne mature je tudi praktična aranžer-

Sežanski talenti pod mentorstvom pro- fesoric pripravljajo novo predstavo, ki si jo boste v Kosovelovem domu lahko ogledali 10. 2. 2011 v počastitev kulturnega praznika. Po uspehu predhodnic Sheakespeare, Prešeren je car in Življe- nje je film se nam zagotovo obeta dobra predstava. V sredo, 20. aprila 2011, se bo Sežana preoblekla v plašč kreativnosti, saj bo preplavljena z najbolj kreativnimi sloven- skimi dijaki. Pridružilo se jim bo tudi nekaj dijakov iz Italije, s Češke, Bosne in Herce- govine ter Srbije. Na isti dan bosta, čisto po naključju, v Sežani potekali dve mednarodni tekmovanji: Dijaška oglaševalska scena in Več znanja za več turizma. Naj- boljše ideje za promocijo svojega kraja, poslovne zamisli ali družbene tematike (prostovoljstvo) bosta nagradili Sloven- ska naloga. Skupina deklet (Tina, Lia, Špela ska oglaševalska zbornica in Turistična in Polona) se je odločila, da bo sprejela po- zveza Slovenije. vabilo Hypo banke v Ljubljani in aranžirala To še zdaleč ni vse. Več o aktivnostih njihovo avlo. Dekoracijo so poimenovale dijakov Šolskega centra Srečka Kosovela Ledena dežela ARTEH. Služila je kot kulisa Sežana si lahko preberete na www.ss-se- za sprejem Božička. Kot razstava je bila na zana.si. ogled od 17. 12. 2010 do 15. 1. 2011. Prak- tični del prve aranžerske maturitetne nalo- Besedilo: Maja Prešeren ge je bil opravljen več kot uspešno. Slike: Arhiv ŠC

Zahvala Učenci in delavci OŠ Srečka Kosovela Sežana se zahvaljujemo udele- žencem srečanja letnika 1960, da so ob praznovanju 50-letnice zbrana denarna sredstva namenili učencem naše šole, ki potrebujejo finančno pomoč.

Ravnateljica: Jadranka Mihalič Izobraževanje Slika: Zoran Pejić 24 10. obletnica delovanja Mladinskega centra Podlaga Mladinski center Podlaga je 21. januarja praznoval svojo 10. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo organizirali vrsto dogodkov, s katerimi smo želeli proslaviti obletnico delovanja in popestriti dogajanje v občini Sežana. Program ob 10. obletnici smo odprli v ponedeljek, 17. januarja, ob 18. uri s fotografsko retrospektivno razstavo Zadnjih 10 let na ogled. Mladim generacijam smo želeli s pomočjo fotografij, ki so nastale v zadnjih 10 letih, predstaviti aktivnosti mladinskega centra. Program je popestrila hišna antiteen trash/punk rock glasbena skupina De- hrotom, ki v MC Podlaga vadi že vrsto let. Nadaljevali smo z delavnico Papir vse prenese!, s katero smo želeli opozoriti na pomen recikliranja in obiskovalcem pri- bližati načine ponovne uporabe papirja. V sredo smo doživeli invazijo. V Sežani so namreč pristali roza vesoljci, ki so s svojim nastopom – predstavo Invazije – odpirali pereča vprašanja medkulturne družbe in konvencij vedenja v javnem prostoru. Sledilo je predavanje o terorizmu. Pogo- varjali smo se o teroristični aktivnosti, ki je pogosto le sredstvo za manipulacijo z množicami in mehanizem, ki privede na oblast tirane. V petek, 21. januarja, smo dogajanje zaključili s svečanim dogodkom. Skupaj smo se spomnili začetkov Mladinskega centra Podlaga. V imenu Občine Sežana in župana je prisotne pozdravil podžu-

pan David Škabar. Dva od aktivistov, ki so anekdote o tem, kako so pred desetle- Naši mladi gradili in razvijali mladinski center, Nina tjem ustanovili mladinski center. Doga- Ukmar in Matevž Mateta, sta obujala spo- janje smo zaključili s koncertom elektro mine in mladim posredovala zanimive dvojice New Wave Syria. 25 Mladinski center Podlaga bo tudi v nadaljevanju deloval s ciljem motivirati mlade v skupnosti in jim nuditi pogoje za ustvarjalno delo ter zagotoviti organizirano izvajanje dejavnosti kulturnega, izobraževalnega, informativnega, soci- alnega in športnega značaja ter s ciljem sistematičnega razvijanja mobilnosti ter ustvarjalnosti mladih. Osnovni namen je nuditi podporno strukturo ustvarjalni mladini in možnost ponudbe najrazlič- nejših dejavnosti na enem mestu. Mla- dinski center je mesto, kjer se mladi lahko družijo in hkrati kreativno preživljajo prosti čas. Bistvo je, da mladim nudimo središče, kjer se zbirajo, srečujejo, kjer ustvarjajo in uresničujejo svoje zamisli, projekte, iniciative; mesto, kjer se zabava- jo, učijo in kjer zbirajo in uporabljajo raz- položljivo infrastrukturo in program.

Besedilo: Maja Sedmak Cvelbar Slike: arhiv MC Podlaga Projekt, ki je ponovno napisal zgodovino Mojca Vojska Godnič je ena od predse- v Sežani. Glavnino pa sem intervjuvala v 80. let delovanje kluba zamrlo in do leta dnikov v dolgi, 45-letni zgodovini Kluba Ljubljani. 1991, ko je bil ponovno obujen, klub ni študentov Sežana. S svojim delovanjem deloval. Ko smo raziskovali, smo ugoto- je zaznamovala zadnja štiri leta kluba, za- Najbrž ne vseh v enem dnevu, kajne? vili, da je klub ves čas deloval. Da je sicer dnje leto pa se največ posveča vodenju Kako je potekalo intervjuvanje? po smrti predsednika Tavčarja, ki je umrl projektov, predvsem poletnega festivala Največji problem je bil, ker so to ljudje, med mandatom, dve leti vladalo zatišje, Mladifest, ki se je v zadnjih letih kar pošte- ki so zelo aktivni – direktorji, ljudje na ampak je že čez dve leti klub dobil nono razširil. višjih položajih, tako da se je bilo tež- vega predsednika. Klub je bil res kakšno Na decembrskem praznovanju 45-letni- ko uskladiti. V Ljubljano smo šli večkrat. leto bolj, drugo manj aktiven, ampak ce kluba v Kosovelovem domu v Sežani Sama sem pričakovala, da bom v enem delovanje ni zamrlo nikoli. Ta zmeda v pa smo jo spoznali v novi luči – pripravila dnevu opravila pet, šest intervjujev in da zgodovini pa je nastala, ker so po osamo- je namreč predstavitveni film o projektu bom šla samo enkrat v Ljubljano, ampak svojitvi Slovenije novi zakoni zahtevali Oranžnih 45, v katerem je nabrala pisano z več kot dvema na dan se ni dalo uskla- vpis v register društev in je od takrat klub paleto sogovornikov, ki so bili ključni za diti. Bilo je tudi tako, da smo morali isti registriran kot društvo. Ampak to je samo razvoj kluba. Decembra jih je bilo 14, s dan v Portorož in potem še nekam dru- zaradi nastanka nove države. Klub je ob- petimi dodatnimi sodelavci do konca gam. Bilo je kar naporno. Nihče ni imel stajal tudi prej, vsa leta. projekta pa se bo število nekdanjih pred- časa in morali smo se uskladiti tudi med sednikov predvidoma povzpelo na 19, seboj. Kako se je sploh rodila ideja za projekt? kar pomeni, da bodo posneti vsi predse- Rodila se je zato, ker je naša spletna dniki razen dveh, ki sta pokojna. Kako pa je bilo to videti v praksi? stran res skromna, kar se zgodovine tiče. Zjutraj sem poklicala tiste, ki so rekli, da Letos smo praznovali 45-letnico obstoja Katerega od nekdanjih predsednikov bodo tisti dan najbrž imeli čas. Tako da kluba in smo želeli narediti nekoliko boljši je bilo najtežje najti? zjutraj še nisem vedela, ali bom šla kam zgodovinski oris kluba, ker arhivov prak- Najtežje je bilo sploh ugotoviti, kdo je ali ne in ali bom šla v Ljubljano ali bom tično ni. Arhivi za zadnjih pet let so boljši, bil prvi. Ta je sicer, na žalost, že pokojni. ostala v Sežani. Tiste, ki so bili v Sežani, pred tem pa so ali slabi ali pa jih sploh Mislim, da je bilo najtežje dobiti Jureta sem lažje dobila. Šla sem na podjetje ali ni. Klub prej tudi ni imel svojih prostorov, Božiča, saj sploh nismo vedeli, da je bil kamor koli in če je kakšen dan ostal brez tako da so se ti fascikli porazgubili po raz- predsednik. To pa zato, ker je v zgodovi- načrtov, sem se odpravila po Sežani. Če ličnih domovih. Z rekonstrukcijo smo šli ni kluba veljalo, da od leta 1983 do leta so bili predsedniki drugje, sem jih pa zju- od predsednika do predsednika in tako 1991 klub ni deloval. Torej predsednika traj poklicala in vsak dan znova delala ur- je nastala ideja za film. Vsak je preprosto nismo niti iskali. Božič pa je bil predse- nike. Tudi če sem načrtovala vnaprej, se je povedal, kdo je bil njegov predhodnik dnik ravno takrat. Do teh podatkov smo zjutraj vse spremenilo. in naslednik in tako smo lahko izsledili prišli po naključju. vse. Obenem je projekt Oranžnih 45 za- Glede na to, da so vsi sogovorniki stavljen kot spodbujanje aktivne partici- Kam vse ste morali iti, da ste zbrali dobili ista vprašanja, kdo vas je najbolj pacije mladih. V kratkem bo postavljena vse? presenetil in s čim? spletna stran oranzen.si. Do konca leta

Naši mladi Večino sem dobila v Ljubljani – ali so Najbolj presenetljivo je bilo to, da ima- bodo na njej objavljeni deli intervjujev s imeli službene poti v Ljubljano ali živijo mo že deset let na spletni strani Kluba predsedniki in sodelavci. Projekt je name- oziroma delajo tam. Morala sem tudi na študentov Sežana napisano zgodovino njen tudi spodbujanju mladih, da vidijo, 26 Bled, v Portorož, nekaj sem jih dobila tudi kluba in v tej zgodovini piše, da je sredi kaj vse jim aktivno sodelovanje v klubu in drugih podobnih društvih prinese v življenju in kaj se lahko naučijo. Radi bi spodbudili čim več mladih, da bi se aktivno vključevali v društveno in javno življenje.

Sodelujete pri projektu od začetka? Da. V bistvu je bila ideja o projektu ne- kako moja. Ampak ker je ta ideja začela nastajati na začetku priprav na Mladifest, smo imeli veliko dela in je bil vodja projekta nekdo drug. S projektom naj bi se ukvarjalo več ljudi, ampak smo naknadno, oktobra, kar naenkrat izgubili vse udeležence, vodja pa se je za stalno od- selil s svojo boljšo polovico v Nemčijo. Nekdo je moral prevzeti projekt, saj se je čas iztekal (projekt smo prijavili na razpis in dobili zanj sredstva), zato smo morali projekt nujno dokončati letos. Pa tudi Mojca Vojska Godnič, vodja projekta Oranžnih 45 prav se nam je zdelo, da se konča letos, saj je 45-letnica letos in ne drugo leto. To- Nino Ukmar, ki je bila pomembna pri na- času projekt zelo zrasel. Iskreno poveda- rej sem poprijela za delo, vzela kamero in stajanju Mladinskega centra Podlaga in no: nismo pričakovali, da bomo sploh se naučila snemati in montirati. je bila tudi prvi vodja, Matejem Mljačem, dobili toliko predsednikov. Zadala sem si ki je pričel s koncerti v Lokvi, Sergejem cilj intervjujati čisto vse predsednike, ra- Kdo vse še sodeluje? Požarjem, ki je pomagal, da je študentski zen seveda dveh pokojnih, in ne manjka Eva Tomaševič je veliko pomagala, ho- servis prišel pod Klub študentov Sežana, mi več veliko. To bi potem združili v zares dila z mano na intervjuje in delala tran- in z Dušanom Štolfo, ki je bil kandidat za konkretno zgodovino kluba. skripcije. Tudi Alenka Čeh je delala tran- predsednika po nenadni smrti Tavčarja. skripcije. Intervjuje namreč snemamo Bom pa v nadaljevanju intervjuvala tudi Bosta film in publikacija tudi širše do- tudi z diktafonom in jih nato zapišemo, vse druge predsednike in še nekatere lju- stopna? ker bo potem nastala knjiga. Izšla bo ob di, pomembne za razvoj kluba. Knjiga bo sicer objavljena v elektronski začetku Mladifesta, ko bo predstavljen obliki na internetu in bo dostopna vsem. tudi film. V knjigi bo zbran material iz ar- Kdaj lahko torej pričakujemo končne Bo pa tudi natisnjena, ampak v omejeni hivov, ki jih imajo ljudje doma, vsega, kar rezultate projekta? Za knjigo ste že po- količini. Dobili jo bodo lahko vsi bivši ak- imajo in je povezano s klubom, obenem vedali, da bo izšla ob začetku vsakole- tivisti in bo dostopna v knjižnicah po Slo- pa bodo vključene tudi transkripcije. tnega poletnega festivala Mladifest. Kaj veniji, ne bo pa namenjena prodaji, ker Montažo in snemanje sem opravila sama. pa ostalo? tudi mislimo, da ne bo širšega interesa za Internetna stran oranzen.si bo dosto- nakup. Na decembrskem praznovanju 45 let pna pred novim letom. Za izid knjige pa (Intervju je nastal v okviru študijskih ob- KŠS smo si ogledali okvirni predstavi- smo se odločili, da bo tik pred Mladife- veznosti Višje strokovne šole Sežana.) tveni film, ki ste ga pripravili o Oranžnih stom, ker bo film premierno predstavljen 45. Kako napreduje projekt? na festivalu in bo knjiga na nek način Besedilo in slika: Irena Požar Zaenkrat sem intervju opravila s 14 reklama zanj. Nesmiselno je, da zadeve predsedniki in 6 sodelavci – Tanjo Go- ločimo in knjigo izdamo že sedaj. Pa tudi dnič, ki je ustanovila sekcijo v Komnu, materialov nimamo še vseh, saj je v tem

MladeFace – vseslovenska mladinska akcija Mladinski svet Slovenije je v okviru mednarodnega leta mladih prevzel pobudo za organizacijo ene najobsežnejših mladinskih akcij doslej. Njeno vodstvo je prevzela Maja Albahari Vernik, projekt pa podpirajo tudi mladinske in druge organizacije, predsednik države Danilo Türk, ambasadorka leta mladih Tinkara Kovač in druge znane osebnosti. Po zgledu lanskoletnega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu so se odločili, da bodo mobilizirali ves slovenski mladež, ki se bo na dan 21. 5. 2011 združil v opravljanju družbeno koristnih in dobrih del v svojih občinah. Za večji učinek so akcijo časovno uskladili s Festivalom prostovolj- stva mladih, ki bo potekal med 18. in 26. majem 2011, ter z mladinskim tednom, ki se bo začel ravno na dan akcije in bo potekal do 28. maja 2011. Koordinatorka za kraško regijo je Mojca Vojska Godnič, ki ob tej priložnosti poziva vse mlade k sodelovanju in prispevanju svojih idej za dobra dela, ki se bodo izvajala v Sežani: »Ni res, da mladi le žurajo in sedijo pred računalniki, velikokrat imajo dobre ideje in bi se radi udejstvovali, vendar se jim ne da priložnosti za to ali pa se jih ob prvem neuspehu zatre. Tako mišljenje bi radi spremenili. Mladi se ob tem projektu lahko veliko naučimo, navežemo stike in nova poznanstva, hkrati pa naredimo veliko dobrega.« Torej, mladi Kraševci, aktivirajte se in se pridružite sežanski ekipi! Več informacij o projektu in možnostih sodelovanja najdete na spletni strani www.letomladih.si. Naši mladi Besedilo: Andreja Husu 27 Humanitarne akcije v OŠ Srečka Kosovela Sežana Ob zaključku koledarskega leta se ljudje radi ozremo nazaj in napravimo pregled svojega dela v iztekajočem se letu. Še posebej smo veseli, če se na našem seznamu znajdejo tudi različna dobra dela, s katerimi smo razveselili ljudi okoli sebe. In teh tudi v OŠ Srečka Kosovela Sežana ni manjkalo. V prvih štirih mesecih šolskega leta so učenci sežanske osnovne šole izpeljali dve humanitarni akciji. Med 18. in 22. oktobrom je potekalo zbiranje starega papirja, ki je bilo zelo uspešno, saj je bilo zbranega kar 15.719 kg papirja. Najbolj uspešni so bili učenci 4. c, ki so zbrali 2.253 kg, sledi 5. a s 1.316 kg in 3. a s 1.256 kg zbranega papirja. Seveda gre zahvala vsem sodelujočim učencem, star- šem in delavcem šole, ki so prispevali k uspešnosti akcije. Denar potrebno operacijo v tujini. Do sedaj je bilo zbranih zelo veliko od zbranega papirja (1.114 EUR) je namenjen šolskemu skladu za zamaškov. otroke iz socialno ogroženih družin. V tem šolskem letu je bilo iz Uspešnost obeh akcij dokazuje, da sežanski osnovnošolci omenjenega sklada delno subvencioniranih kar 11 šol v naravi znajo pokazati svojo solidarnost na različne načine. V skupno- ter nekaj kosil. sti učencev šole je že sprejeta odločitev, da bodo zbiranje za- V novembru pa so učenci na predlog šolske skupnosti pristopi- maškov nadaljevali tudi v prihodnje. V spomladanskem času pa li k vseslovenski humanitarni akciji zbiranja plastičnih zamaškov bodo ponovili tudi zbiranje papirja. za 5-letno Mio iz Zidanega Mosta, ki je lansko pomlad oslepe- la iz neznanega razloga. Denar od zbranih zamaškov bo šel za Besedilo in slika: Danilo Ravbar Prostovljno delo živi tudi med srednješolci Na sežanski srednji šoli, ki jo obiskuje 478 dijakov v programih gimnazija, ekonomski tehnik in aranžerski tehnik, že več let po- svečajo posebno pozornost tudi prostovoljstvu. V projekt prostovoljnega dela je bilo v lanskem šolskem letu vključenih približno 30 dijakov. V letošnjem letu so v januarju zagnali nov program. Za prostovoljce bodo organizirali sedmo uro izobraževanja. Lani so se posvetili temi sodobnega suženjstva, letos pa bodo izo- braževanje namenili temama Navidezna resničnost in Ljubezen. Program prostovoljnega dela vodi in koordinira pedagoginja in profesorica sociologije Marjetka Gombač. V projektu poleg notranjih mentorjev oziroma profesorjev na šoli sodelujejo tudi zunanji mentorji, kar je dokaz, da se šola odpira širšemu okolju. Aktivno sodelujejo zlasti z Rdečim križem Sežana (s sekretarko Doro Sedmak), Vzgojno-delavnim centrom Sežana (s socialno delavko Barbaro Doles), Društvom prijateljev živali Severne Primorske (z Vesno Matevljič) in drugimi. sejma v Komnu z akcijo zbiranja sredstev za nakup hrane zapušče- Vključili so se tudi ob dnevu odprtih vrat na šoli, ko so njihovi nim živalim. Prostovoljka prvega letnika gimnazije je predstavila prostovoljci devetošolcem predstavili svoje delo in tako postali svoje izkušnje pri delu v sežanskem domu upokojencev, kjer se njihovi vzorniki. Dve dijakinji prvega letnika ekonomske šole, ki je naučila prisluhniti starejšim ob pripovedovanju zgodb iz mla- sta lani prišli iz Bosne, sta predstavili svoje težave pri učenju slo- dosti. Oskrbovancem doma pa je spregovorila o šolskih in drugih venščine. »Dogovarjamo se s študentko humanističnih ved iz Ko- življenjskih dogodivščinah. Skupaj so se poveselili ob zvokih har- pra, da jim bo pomagala pri tem. Dijakinja s Kosova je na dnevu monike, ki jih je izvabil dijak ekonomske šole. Na predstavitvi je so- odprtih vrat konec lanskega leta spregovorila o svojih izkušnjah, delovala tudi strokovna delavka DVC Sežana in njihov uporabnik, ko se je v drugem letniku vključila v naše okolje in ni znala niti ene ki sta mladim pripovedovala o štirih gimnazijkah, ki so sodelovale slovenske besede. Sedaj pa obiskuje maturitetni tečaj in se želi pri delavnicah delovne terapije. vpisati na študij matematike. Pri tem je poudarila, da brez pomoči »Največ prostovoljcev je iz 2. b gimnazije. Letos pa so pokazali prostovoljke tega ne največ zanimanja za to dejavnost dijaki iz prvega letnika aranžer- bi nikoli dosegla,« je skega tehnika in ekonomske šole. Mladi so prepričani, da je taka med drugim pouda- pomoč v predprazničnih dneh najboljše darilo za starejše in mla- rila mentorica prosto- de, ki se znajdejo v stiskah in težavah. Darilo pa veliko pomeni tudi voljcev na sežanski mladim prostovoljcem, saj ob pomoči spreminjajo sebe in svet na srednji šoli Marjetka boljše. Vsi prostovoljci, ki so sodelovali pri predstavitvi, bodo pre- Gombač. jeli potrdilo o pridobitvi socialne kompetence, ki ga bodo spravili Zanimiva je tudi v mapo učnih dosežkov,« je še dodala Gombačeva. Pri dnevu od- zgodba dveh dijakinj prtih vrat je aktivno sodeloval tudi prof. Vojko Žiberna. iz gimnazije, ki sta na Mladi prostovoljci sežanske srednje šole se lahko pohvalijo tudi

Naši mladi dnevu odprtih vrat z dejstvom, da je njihova dijakinja Eva konec leta 2009 nastopila pripovedovali o obi- v oddaji Gymnasium na prvem programu Radia Slovenija. sku živali v Zavetišču 28 Horjul in se udeležili Besedilo in sliki: Olga Knez Otroški parlament v OŠ Srečka Kosovela Sežana Konec decembra je na Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana potekal otroški parlament, ki se na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije odvija vsako leto. Tema tokratnega parlamen- ta, na katerem so sodelovali predstavniki oddelkov od 6. do 9. razreda, je bila Vpliv medijev in družbe na oblikovanje podobe mladostnikov. O aktualni problematiki so učenci ob pomo- či razrednikov in mentorja skupnosti učencev šole razmišljali predvsem pri razrednih urah. Za otroški parlament so pripravili zanimiva poročila, skeče, analize opravljenih anket, manjkala pa ni niti videoreportaža. Zanimivim prispevkom so prisluhnili tako učitelji kot vodstvo in ostali delavci šole. S svojo prisotnostjo pa sta mlade parlamentarce počastila tudi predsednik sveta staršev Ljubiša Mijatović ter predstavnica Zdravstvenega doma Sežana. Na koncu so učenci zbrali nekaj sklepnih misli, ki se glasijo takole: - Mediji imajo na nas velik vpliv, saj nam narekujejo modo, na- - Mladi se pogosto vključujemo v socialna omrežja (Facebook, čin prehranjevanja, preživljanja prostega časa. Predstavljajo Twitter) in tja nalagamo svoje slike, videe ter naše osebne po- nam naše idole itd.; datke, ki pa so lahko zlorabljeni na različne načine. - Čeprav veliko mladostnikov izjavlja, da ne bi mogli več živeti Predstavniki učencev šole bodo nekatere prispevke predstavili brez interneta, mislimo, da to ni res, saj so naše babice in dedki tudi na medobčinskem otroškem parlamentu. O tej temi bodo brez njega živeli čisto normalno. Predlagamo manjšo uporabo učenci gotovo še velikokrat razpravljali pri razrednih urah in na moderne tehnologije in več druženja s prijatelji; sestankih šolske skupnosti, saj so z njo vsakodnevno povezani. - Internet je lahko zelo velik vir informacij, znanja, lahko pa tudi odlična zabava ali pogovor z znanci in prijatelji; Besedilo in slika: Danilo Ravbar Mmm … Zadišalo je po praznikih V vrtcu Sežana mesec december preživljamo v pričakovanju in doživeto. V prazničnem času se zvrstijo razne prireditve in dejavnosti, ki otrokom pričarajo srečne trenutke v krogu njihovih prijateljev – pravljični kotički, krasitev jelke in prostorov vrtca, rajanje, petje, igre na snegu, gledališke predstave, prihod dedka Mraza in še bi lahko našteli.

mesili, gnetli in oblikovali testo. Pri peki so nam pomagale tudi naše kuharice. Pince so otroci odnesli domov in tako tudi sami prispevali k prazničnemu vzdušju v družini.

Besedilo: Branka Trampuš in Karmen Kastelic Pipan, Naši mladi Vrtec Sežana, skupina Žabice V skupini Žabice smo se lotili tudi peke peciva. Spekli smo pra- Slike: arhiv vrtca Sežana ve pince po starem receptu none Zvezdane. Otroci so zavzeto 29 Praznični december Veseli december smo na tomajski šoli začeli s tehniškim dnevom. Izdelovali smo okraske iz storžev in koruze, naredili smo darila za starejše vaščane in izdelali voščilnice. Z okraski, ki smo jih naredili, smo okrasili šolo. Pod okrašeno šolsko jelko smo zbirali igrače, hrano in podobno za ljudi v stiski. Pripravili smo tudi kulturni program z igro, plesom, petjem in recitacijami. V lutkovni predstavi Zvezdica Zaspanka sem odigral vlogo Kometa Repatca. Na- stopali smo v Križu za starejše občane in v tomajski dvorani za starše in vaščane. Obiskal nas je tudi dedek Mraz in nas vse razveselil z lutkovno predstavo Ljudski godci. Zadnji dan sem na srečelovu, ki ga vsako leto organizirajo devetošolci, dobil lepe nagrade. Mesec december je bil res pester. Po- leg vsega smo se učenci tretjega razreda vozili v Novo Gorico, kjer smo v bazenu uspešno opravili prilagajanje na vodo.

Besedilo: Elia Ferrini, 3. razred, OŠ Duto- vlje - PODRUŽNICA TOMAJ Slike: učiteljice OŠ Tomaj

Šola je resnično stresogena ustanova in taka tudi mora biti

Ali kaj Viljem Ščuka, zdravnik, specialist šolske medicine in psihoterapevt meni o stresu:

"STE MAR VIDELI KRAVO, KI BI ŽIVE- 1. Kakšne vrste stresa lahko prinaša sto leti zapisal: »Ste mar videli kravo, ki bi LA OD ŠTIRIPERESNIH DETELJIC?" začetek šolskega leta v življenje mlado- živela od štiriperesnih deteljic?« stnika in posledično družine? Bolj ko so mladostniki razvajeni, manj Pred dnevi smo na Medobčinskem dru- Viljem Ščuka: imajo na voljo biokemičnih sistemov za štvu prijateljev mladine Sežana prejeli Nekateri starši bi najraje slišali odgovor, utrjevanje potrpežljivosti v stiski, za sa- elektronsko pismo, v katerem avtor spo- v katerem bi bila šola označena kot krivec modisciplino in vzdržljivost v naporih. dnjega besedila, Viljem Ščuka, zdravnik, za vse mladostnikove nadloge. Šola je re- Razvajeni mladostniki bodo v vsakem specialist šolske medicine in psihotera- snično stresogena ustanova in taka tudi primeru doživljali šolo kot zelo stresno pevt iz Nove Gorice, odgovarja novinar- mora biti. Le v taki šoli se bo mladostnik ustanovo in bodo zaradi neustreznega ki na njena vprašanja s področja vzgoje naučil ustrezno odzivati se na strese in se odzivanja na strese tudi bolj obolevali. otrok in mladostnikov na pragu njihove bo s temi izkušnjami opremil za ustrezno Naj torej učitelji do neskončnosti popu- odraslosti. in pametno odzivanje na strese v odra- stijo pomehkuženim šolarjem, da ne bi Novinarka je želela napisati članek o slosti. Šola pač ne more biti naravnana morda zboleli, naj torej še bolj znižajo tem, kakšne spremembe prinaša v življe- po meri šolarjev, ampak je ustanova za obseg njihovega znanja in socializacije? nje otroka in družine vstop v novo šolsko urjenje premišljenosti in odgovornosti 2. Kako se s tem stresom, če je negati- leto ter nekaj o vrstah stresa, ki so po- pri odzivanju na vsakovrstne napore v ži- ven, lahko spopada družina? Ga lahko sledica teh sprememb in ki se običajno vljenju. Življenje pač ni z rožicami posuto s svojim obnašanjem spremeni v pozi- pokažejo kmalu po zaključku lagodnega ... Mladostnik morda tega še ne ve, a je tivnega?

Naši mladi počitniškega življenja. Gospodu Viljemu pametno, da se tega nauči v šoli – če ga Viljem Ščuka: Ščuki je zastavila nekaj vprašanj, na ka- teh resnic niso znali naučiti starši. Ej, starši, kje ste?! Boste utrdili svoje tera je brez zadrege odgovoril in podal S kokakolo, čipsom, čokolado in toba- otroke, da jih bo kaj v hlačah, ali jih name- 30 svoje poglede ter nasvete: kom ne bo preživel. Ivan Cankar je pred ravate še naprej mehkužiti do neskonč- nosti in jih delati bolne in neodporne?! lovne obveznosti do delodajalca ali za hotenja ni povezano z odtegovanjem Starši, izprašajte najprej sebe, koliko ste odgovornosti, ki jih prevzema podjetnik, ljubezni. Učitelj nima pravice frustrirati, trdni kot osebnosti, kolikšna je vaša tele- menedžer ali kdo drug. Šolsko in delov- saj bi ga učenec doživel kot surovega sna in psihična odpornost ter koliko preno okolje je prav toliko stresogeno, kot je in brezsrčnega. Učitelj pa pričakuje, da našate te zmožnosti (vrline, kompetence) narava sama, ki nas preseneča s sušami, ima njegov učenec že razvito frustracij- na otroke! Če imate svoje otroke resnič- poplavami, pregrevanjem, ohladitvami, sko toleranco, sicer bo učenec doživel no radi, jih ne razvajajte, ker jim boste s ognjeniškimi izbruhi, potresi in orkani. vsako učiteljevo zahtevo kot stres, zaradi tem le škodili. Kdor resnično ljubi svojega Stresov je na pretek, zdravih in izkušenih katerega bo ali zbolel, postal čustveno otroka, ne škoduje njegovemu osebno- posameznikov, ki bi se znali nanje odziva- ali vedenjsko moten ali se začel zateka- stnemu razvoju. ti z možgani in lastno pametjo, pa na ža- ti v nadomestno vedenje, ki ga bo z leti Ker je stres biokemični mehanizem, ne lost vedno manj. Nihče jih tega ne uči ... napravilo nevrotičnega. Za njegovo ne- more biti niti pozitiven niti negativen. Je Zato je vedno več različnih alergičnih vrotičnost pa ne bodo odgovorni učitelji, le prastar odziv organizma na nek dra- bolezni, psihosomatskih motenj, debelo- pač pa neodgovorni starši. žljaj, ko še ni bilo ljudi in še ni bilo pame- sti, čustvenih stisk, vedenjskih izbruhov, NIHČE OD ODGOVORNIH ODRASLIH ti. Stres je negativen le tedaj, če ga po- psihičnih težav in izgorelosti. NIMA PRAVICE ŠKODOVATI ŠOLARJU! sameznik doživlja kot negativnega, ker Edino uspešno zdravljenje je frustracij- nima poguma za soočenje s težavami, v ski trening, tj. urjenje odlaganja nepo- Razpisal sem se bolj, kot sem prvotno katere ga hote ali nehote potiska okolje. srednih zadovoljitev, da se razvije večja mislil, saj bom vse štiri odgovore po- Če ima mladostnik z življenjem pozitivne potrpežljivost v stiski in vzdržljivost v sredoval svojim sodelavcem v projektu izkušnje, bo zanj stres pozitiven, saj ga bo naporih. BREZ MEGLE V GLAVI in nekaterim dru- znal rešiti z možgansko skorjo, s pametjo 4. Kaj lahko na začetku šolskega leta gim strokovnjakom, ki delujejo na podro- torej in brez škode za zdravje. Kdor pa se svetujete staršem, ki imajo šoloobve- čju vzgoje in izobraževanja. ni naučil uporabljati lastnih možganov in zne otroke? Vesel bom tudi, če boste to besedilo se še vedno opira na možgane drugih, se Viljem Ščuka: posredovali svojim znancem in prijate- bo na strese odzival na živalski način – s Starši! Dokazujte ljubezen do svojih ljem, ki imajo doma šolarje in mladostni- hormoni torej. Še enkrat sprašujem star- otrok in jim darujte svoj prosti čas, potr- ke na pragu odraslosti. Začenjamo sicer še, če so svoje otroke naučili razmišljati pežljivost, nasmeh, naklonjenost, dober še eno šolsko leto, kot že mnogo drugih, z lastnimi možgani in sprejemati lastne zgled, strpnost in predvsem doslednost. a bi želel, da končno začnemo razmišljati odločitve, za katere znajo otroci prevzeti Oblaganje otrok z igračami in sladkarija- bolj sodobno in bolj v prid doraščajočim odgovornost. mi je podkupovanje, ki ga otroci spreje- šolarjem. 3. Kakšne so vaše izkušnje z mlado- majo le zato, ker jih starši niso znali ob- stniki, ki so pod stresom zaradi šolskih dariti z ljubeznijo. Ljubezni ni mogoče Viljem Ščuka, šolski zdravnik in psihote- obveznosti, šolskega okolja ali drugih kupiti! rapevt, Nova Gorica, 3. september 2010. dejavnikov, povezanih s šolo? Staršem šoloobveznih otrok svetujem, Viljem Ščuka: da jih s frustracijskim treningom pripra- Povzela: Ana Pangos Pod stresom so lahko le pomehkuženi, vljajo na življenje in jih nehajo »zavijati v neodporni, nedisciplinirani in neodgo- vato« ter strašiti pred šolo in učitelji! vorni posamezniki – pa naj gre za šolarje Frustrira pa otroka lahko le tisti, ki ga ali odrasle, ki so brez izkušenj. Ne gre le ljubi. Le ljubljenemu bitju otrok verjame, za šolske obveznosti ampak tudi za de- da odtegovanje neke trenutne želje ali

Zahvala Medobčinskemu društvu prijateljev mladine Sežana December je bil v vrtcu Sežana pester. V pričakovanju obdarovanja in dedka Mraza se je odvrtel vrtiljak dogodkov, ki so dodobra popestrili program. Društvo prijateljev mladine Sežana pa je otrokom skupine Škratki namenilo še dodatno pozornost. Ob- darilo jih je z vabljivo zavitimi darili, ki so otrokom izvabila nasmeh na obraz. V njihovem imenu se sežanskemu društvu prijateljev mladine zahvaljujemo za novoletno obdarovanje.

Besedilo: Marjeta Škrlj Slika: Mojca Mozetič Naši mladi

31 Novim izzivom naproti V Mladinskem hotelu Pliskovica lahko preteklo leto označimo kot uspešno. V sodelovanju z različnimi partnerji nam je uspelo izpeljati številne zadane cilje. Med drugim velja izpostaviti mesec špargljev, mesec kraške kuhinje in vsekakor izdajo nove zgibanke Kraške vinske ceste ter spletne strani www.vinskacestakras.si. Naše dvorišče je bogatejše za letno ku- hinjo, ki smo jo ob 7. obletnici delovanja, junija 2010, tudi slovesno predali namenu. Leto 2011 je prelomno leto v delovanju naše enote Zavoda ŠTIP Sežana. Tanjo Godnič, vodjo Mladinskega hotela Pli- skovica vse od prvih dni njegovega delovanja, sem z novim letom zamenjal Tom Ločniškar. Pred nami je težko leto, saj se recesijski krč le še stopnjuje, vendar verjamemo, da nam bo uspelo izpeljati ambiciozne cilje. Skupaj s sodelavkama Lauro Lozej in Polono Marušič smo pripravili novo zgibanko Mladinskega hotela Pliskovica ter široko paleto dopolnilnih aktivnosti, ki jih bomo ponudili našim gostom. Ker se stavili javnosti na sejmu Turizem in prosti Slovenije in RD Pliska ter tako omogočili zavedamo pomena trajnostnega razvoja čas v Ljubljani. pticam in nam lepši danes ter svetlejši turizma na Krasu in pomena ohranjanja Leto 2011 je evropsko leto prostovolj- jutri. kulturne dediščine, smo tudi pri realizaci- stva. V Mladinskem hotelu Pliskovica Vabljeni na našo spletno stran www. ji delavnic stremeli k ohranjanju tradicije pripravljamo več aktivnosti, kjer bomo hostelkras.com, kjer so objavljeni vsi do- življenja na Krasu. Nenazadnje nam je bil skupaj s prostovoljci prispevali h kakovo- godki, ki jih prirejamo. v upravljanje zaupan kulturni spomenik stnejšemu življenju. Prva dejavnost je bila Slamčeva domačija, ki sooblikuje podo- postavitev ptičjih gnezdilnic na Pliskini Besedilo: Tom Ločniškar bo kraške vasice Pliskovica že več kot 400 učni poti, ki smo jo izpeljali skupaj z Dru- Slika: arhiv MHP let. Naše nove produkte smo prvič pred- štvom za opazovanje in proučevanje ptic

Turistična zveza Slovenije že vrsto let prireja tekmovanje najlepše urejenih in najgostoljubnejših krajev v Slove- niji, v katerem sodeluje tudi Mladinski hotel Pliskovica – Moja dežela lepa in gostoljubna.

Komisija Turistične zveze Slovenije je za leto 2010 Mladinskemu hotelu Pliskovica dodelila drugo mesto v kategoriji samostojnih mladinskih hotelov.

Gospodarstvo in turizem Slika: Nina Ukmar

32 Kraška vinska cesta dobila novo zgibanko in spletno stran Vinski turizem in vinske ceste so svetovni pojav. Vinske ceste ne združujejo samo vinarjev, ampak vso kulturno in naravno dediščino v vinorodnih okoliših. Z vinsko turistično cesto v kraškem vinorodnem okolišu so pričeli že pred 25 leti, a je kaj hitro zamrla. Vinske ceste so se po Sloveniji pričele razvijati leta 1990. Na Krasu so leta 2002 dobili zgibanko in dve leti kasneje še signalizacijo vinorodnega okoliša Kras. Zgibanka je v treh letih pošla pa tudi ponudniki so se spremenili. Tako je osem let dozorevala potreba po novi zloženki. Pri- stojni so obiskali nove ponudnike, vinarje, gostince, lastnike osmic, čebelarje, ponudnike kulturnih in naravnih znamenitosti in druge, ki naj bi bili vključeni v zgibanko, ki je izšla ob lanskem martinovem. mer dobre prakse je izpostavil praznik kaki- sredstva, a na vas, vinogradniki in vinarji, Zgibanko so skupaj s spletno stranjo jev v Strunjanu, kjer na tridnevni prireditvi je, da se v projekt vključite bolj aktivno. V predstavili v Mladinskem hotelu Pliskovica. prodajo več kot sto ton kakijev, zraven pa predpisanem roku smo prejeli manj kot Obe pridobitvi pomenita zaključek projek- seveda ponudijo tudi kakijev liker, sladice, deset odstotkov ponudb vseh, ki bi želeli ta Kraški mozaik okusov, ki ga delno sofi- oljčno olje in refošk. Poudaril je, da imajo biti omenjeni v zgibanki,« je poudarila Br- nancira Evropska unija iz razpisov Leader in Kraševci na Krasu kaj ponuditi in glavni dnikova. ki so ga pripravili v letošnjem letu v okviru adut je seveda teran. Projekt je finansiran iz evropskega pro- javnega poziva LAS Krasa in Brkinov. Glavni Sežanski podžupan Božo Marinac je jekta Leader in je nastal kot projekt sode- organizator je bil Mladinski hotel Pliskovi- izpostavil Pliskovico kot majhno, a pre- lovanja treh LAS-ov (LAS Krasa in Brkinov, ca, kjer so tudi predstavili novo zgibanko poznavno kraško vasico, ki postaja pravo LAS jugozahodnega dela Severne Primor- in spletno stran, ki z novo podobo odpira promocijsko središče Krasa na področju ske in LAS Zgornje Vipavske doline in ko- mnoga vrata za večjo prepoznavnost vino- turizma, kulture, športa in nenazadnje kul- menskega Krasa). Brošura je priročnega rodnega okoliša Kras in pokaže ponudnike turnega sožitja ob nekdanji meji z Italijo. formata, vsebuje 56 strani in je napisana v na vinski cesti kot enovit sklop pristnega »Ponosni smo, da smo v Pliskovici Slamče- treh jezikih (slovenščina, angleščina in ita- enogastronomskega kraškega doživetja. V vo domačijo preuredili v mladinski hotel. lijanščina). Zemljevid zajema vinorodnega projektu so ob strokovnih organizacijah in Čeprav smo bili na začetku skeptični, smo okoliša Kras. Na njem so označene vse vasi pobudnikih sodelovale kar tri kraške obči- danes ponosni na sedemletno delo ekipe, s ponudniki. Opisana je vinska cesta, kra- ne (Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica). ki je ponesla Kras v širni svet,« je še dodal ška pokrajina ter značilnosti kraških izdel- Glavni koordinator projekta je sežanski Marinac. Ob prisotnosti številnih vinar- kov in pridelkov. V zgibanki najdemo tudi Zavod za šport, turizem in prosti čas. Nje- jev in župana Občine Miren-Kostanjevica opis prireditev in vseh kraških vin, med gov direktor Božo Dragan je pohvalil za- Zlatka Martina Marušiča je strokovnjakinja katerimi seveda kraljuje teran. Skoraj polo- gnano ekipo mladinskega hotela z vodjo za področje vinogradništva in vinarstva vico zgibanke, ki je izdana v 15 tisoč izvo- Tanjo Godnič in Tomom Ločniškarjem ter na novogoriškem kmetijsko gozdarskem dih, zavzema seznam 172 ponudnikov, od predstavil pet večjih športnih prireditev na zavodu Majda Brdnik predstavila potek katerih je kar 36 novih. Krasu (kolesarjenje in tek), ki privabljajo na sodelovanja pri projektu. »Trudimo se za Direktor oglaševalske agencije Media Kras več kot pet tisoč ljudi, ki jim je treba prepoznavnost Krasa. Ustanove smo tukaj, in Mihael Recek Černeka je predstavil za- ponuditi kaj več kot samo šport. Kot pri- da vam pomagamo pridobiti nepovratna snovo celotnega dizajna zgibanke, Tanja Godnič je poudarila brošuro kot učinko- vit pripomoček za promocije na sejmih in predstavitvah Kraševcev, Tom Ločniškar pa je predstavil spletno stran www.vinskacestakras.si, ki prinaša opis vinorodnega okoliša, razne zanimivosti, ponudnike (z možnostjo dodatnih vpisov), vreme, koledar prireditev, predloge za izlet, kon- takte in brošuro v elektronski obliki. Vrednost celotnega projekta so ocenili na 17.125 evrov. Brošura bo na voljo na vseh TIC-ih, v turističnih krajih in pri ponudnikih. Novi člani Kraške vinske ceste so predstavitev popestrili s ponudbo mladega vina. Gospodarstvo in turizem Besedilo in slika: Olga Knez 33 Prejemnik letošnjega priznanja zlata vitica Člani sekcije za domačo in umetno obrt ki jih je posnela RTV Slovenija, in filmov so se na celjskem sejmu MOS predstavili Založbe Rokus na temo domače in ume- v že tradicionalni Hiši obrti. Prikazovanje tnostne obrti. izdelovanja rokodelskih izdelkov in pro- Poseben del razstave so predstavljali iz- dajne stojnice v hali A je spremljala pred- delki dobitnikov priznanja zlata vitica, ki stavitev dobitnikov priznanja zlata vitica, ga vsaki dve leti Obrtna zbornica Sloveni- ki ga OZS podeljuje za dosežke na tem je podeli najboljšim rokodelcem za svoje področju. Predstavljeni so bili le izdelki, dosežke na tem področju ali za življenj- ki jim je strokovna komisija za domačo in sko delo. Vsaki dve leti priznanje prejme- umetnostno obrt podelila certifikat RO- jo največ štirje rokodelci. KODELSTVO–ART&CRAFT–SLOVENIJA. Prejemnik letošnjega priznanja zlata Za izjemen dosežek mu iskreno čestitamo. Svojo predstavitev so člani sekcije letos vitica je tudi naš član Jernej Bortolato, obogatili s prikazovanjem izobraževal- Kamnoseški izdelki umetnostne obrti, Besedilo: Doris Požar nih filmov Domače obrti na Slovenskem, Jernej Bortolato, s. p. Slika: osebni arhiv Jerneja Bortolata Masažni salon RA Sredi Sežane, na glavni Partizanski cesti št. 40, je zrasel masažni salon, ki ga je odprla mlada domačinka, 22-letna koz- metična tehnica Alma Redžić. V njenem masažnem salonu si lahko mladi kot tudi stari ob vsakodnevnih stresnih obreme- nitvah povrnejo vitalnost, se sprostijo in naberejo moči za nove podvige. Alma je končala srednjo šolo za farmaci- jo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Ob pomoči staršev je Pri Merlakovih, kot se reče po domače, uredila prijetne prostore v spodnjem delu stanovanjske zgrad- be na Partizanski cesti. Svojim strankam se poveča predvsem s pilingi in masaža- mi ter z raznimi terapijami, med katerimi velja omeniti zlasti anticelulitno terapijo, čokoladno razvajanje in tretmaje za spro- stitev z raznimi olji. V masažnem salonu ob toplem sprejemu igra umirjena glas- ba, ki – ob aromaterapiji – pripomore k sproščujočemu vzdušju in umirjenosti.

Besedilo in slika: Olga Knez

Globalna tehnologija v Sežani V sežanski inkubator smo namestili vodilno proizvodnjo robotiziranih avtomatov za pripravo zdravil Kmalu po odhodu podjetja Gold Club v svoje nove poslovne prostore v Sežani je proizvodnjo avtomatov za igralniško industrijo v prostorih podjetniškega inkubatorja zamenjala proizvodnja avtomatov za uporabo v medicini. Gre za tehnološko vrhunske robotizirane naprave za pripravo kemoterapevtskih zdravil ter avtomatov za pripravo antibiotikov in drugih intravenoznih zdravil v bolnišni- cah. Pri teh napravah pri pripravi, meša- nju in doziranju intravenoznih zdravilnih preparatov človeka nadomesti robot. S Gospodarstvo in turizem tem se zniža možnost napak pri uporabi in pri zagotavljanju sterilnosti ter odpravi 34 Prvi primerki robotiziranih naprav v hali inkubatorja nevarnosti, ki jo predstavljajo najmočnej- ša zdravila (citostatiki) izpostavljenemu ščene v več kot 160 bolnišnicah na petih Po zagonu proizvodnje Mathitecha je zdravstvenemu osebju. Obenem prinaša celinah. sredi oktobra v inkubatorju najel nekaj avtomatizacija v velikih sistemih tudi zelo Pred kratkim je Health Robotics vstopil prostorov še Health Robotics, ki bo se- velike prihranke. tudi na slovenski trg medicinske opreme. daj tehnično kontrolo tu proizvedenih Proizvodnjo opravlja mlado podjetje Vrhunskost njihove strojne in program- avtomatov in pripravo za predajo bolni- Mathitech, d. o. o., ki je bilo še pred krat- ske opreme pa so najprej spoznale velike šnicam opravljal kar v Sežani. S tem se še kim bolj znano po razvoju in izdelavi teh- bolnišnice v tujini. Predstavnik ene od bo- povečujejo možnosti za mlade inženirje nološko dovršenih koles v svojem obratu stonskih bolnišnic je izjavil, da po zaslugi (elektrotehnike, strojnike), ki jih veseli ta v Dolini pri Trstu. opreme Health Robotics vsako leto pri- dejavnost in jim potovanja ne predsta- Mathitech proizvaja celoten medicin- hranijo milijon dolarjev. vljajo večje ovire. ski program kot ekskluzivni proizvajalec Nova razvojno perspektivna proizvo- družbe Health Robotics s sedežem v dnja v Sežani prispeva tudi k nadaljnje- Besedilo: Stojan Gorup Bolzanu in razvojnim oddelkom v znan- mu razvoju dejavnosti domačih podjetij Slika: Samo Onič stvenem parku AREA na Padričah. Health – nekdanjih inkubirancev, ki so za Mathi- Robotics je vodilni dobavitelj robotizira- tech postali izbrani proizvajalci zahtev- nih avtomatov v svetu. Njihove naprave nih kovinskih ohišij in izvajalci orodnih trenutno nimajo konkurence in so name- obdelav. Kako smo se odrezali v letu 2010 Zakon o spodbujanju razvoja turizma čalo med poletno turistično sezono (maj– čel delovati TIC v Dutovljah. Kljub temu določa pospeševanje turizma na lokalni oktober) ter v mesecu novembru (osmi- da je TIC odprt le med vikendi, je obisk in nacionalni ravni kot dejavnost v javnem ce). Skupno število tako domačih kot tujih zelo narasel (1.200 obiskovalcev), če ga interesu zaradi ugodnih vplivov, ki jih ima gostov je bilo najvišje v mesecu avgustu. primerjamo z letom poprej. K večji razpo- turizem na celoten gospodarski in druž- Minili sta že skoraj dve leti, odkar je pri- znavnosti sta prispevala postavitev Pepi- beni razvoj. Poleg oblikovanja in promocije celostne turistične ponudbe ter spod- bujanja razvoja turistične infrastrukture je ena izmed dejavnosti pospeševanja turizma tudi informiranje obiskovalcev. Slednja dejavnost je ena izmed nalog turistično informacijskih centrov (TIC-ev) v občini Sežana. Redno delo v Turistično informacijskem centru Sežana obsega več različnih dejavnosti: sprejemanje obiskovalcev, nudenje brezplačnih informacij, zbiranje podatkov o prireditvah, spremljanje mogočih sprememb v turistični ponudbi, pomoč šolarjem pri zbiranju turističnih podatkov, organizacija izletov skupin, predstavitev turistične ponudbe na različnih sejmih doma (TIP, MOS) in v tujini (Francija) ter na večjih prireditvah (Otroški bazar, Lju- bljanska vinska pot, Praznik terana in pr- šuta, občinski praznik, Dnevi Kobilarne Lipica, Čarobni dan, Mali kraški maraton Obisk Pepin vrt 2010 itd.), izvajanje lokalne vodniške službe na območju petih kraško-brkinskih občin, sodelovanje v različnih projektih itd. Leta 2010 je TIC Sežana deloval vse dni v letu. Obiskovalci so bili pretežno tujci (1.181), ki so povpraševali predvsem po mogočih ogledih na Krasu in po Slove- niji, prevozih, splošnih informacijah ter zemljevidih in brošurah. Med okoliškimi znamenitostmi je bilo največ zanimanja za Kobilarno Lipica, jamo Vilenica in Ško- cjanske jame. Večina obiskovalcev je bila tranzitivnih. Bili so brez lastnega prevoza, zato imeli veliko težav z javnim prevozom do želenih znamenitosti. Slovenske obiskovalce (630) so najbolj zanimale razpo- Sociala in zdravstvo ložljive brošure in zemljevidi ter splošne informacije (naslovi, urniki ipd.). Število domačih in tujih obiskovalcev se je pove- Grafikon 1: Obisk Pepinega vrta v letu 2010 35 nega vrta in uradna otvoritev Bunčetove domačije avgusta 2010. Med obiskovalci je bilo veliko zanimanja za kraško kulina- riko, vinarstvo, brošure in zemljevide. V februarju smo poskusili z novo idejo »petkovih večerov«. Gostili smo razne umetnike, popotnike, obrtnike ipd. – ljudi, ki so bili navdušeni deliti svoje znanje z nami. Pred kratkim smo dogodkom obiskovalcev septembra dvignilo na 55. dodali še nov slogan v duhu pravih Kra- Obiskovalci so se najbolj zanimali za go- ševcev, in sicer Kraško kraško na Krasu s stinsko in prenočitveno ponudbo, ogled Krasom. znamenitosti v Lokvi, glavne značilnosti Z odprtjem prenovljenih prostorov vasi ter urnike muzejev v Lokvi. Kulturnega doma Krajevne skupnosti V oktobru je potekala že 2. Mednarodna Lokev, avgusta 2010, smo tako tudi v kmečka tržnica v okviru praznika občine največji vasi v občini pridobili turistično Sežana in projekta Povežimo kmečke tr- informacijski center. Ob tej slovesnosti je žnice ob meji, ki je iz leta v leto bolj pre- poleg možnosti ogleda bogato založene informativne točke v središču vasi pote- poznavna. kal spremljevalni program, kjer smo se V prihodnje si bomo prizadevali za še med drugim sprehodili med stojnicami večjo obiskanost in prepoznavnost na- lokavskih gostincev, obrtnikov in dru- šega območja. Želimo si še več domačih gih ponudnikov. Zaradi ugodne lege ob in tujih obiskovalcev, ki se bodo pri naših meji z Italijo je TIC atraktiven bolj za tuje ponudnikih zadržali dlje, hkrati pa želimo turiste in tiste, ki potujejo skozi Slovenijo. domačine privabiti na različne delavnice V nekaj mesecih se je zvrstilo veliko obi- in poučna predavanja. skovalcev. Že v septembru in oktobru je število tujih obiskovalcev preseglo števi- Besedilo in slike: Ekipa TIC-a lo 60, medtem ko se je število domačih

OGLASNO SPOROČILO Po psihoterapevtsko pomoč v Postojno V Zdravstvenem domu v Postojni je lani začela delati samoplačniška ambulanta za Kako poteka zdravljenje? Psihoterapevtska svetovanja običajno potekajo enkrat na te- psihološko svetovanje in psihoterapijo, ki jo vodi specializantka psihoterapije transak- den, po navadi v obliki pogovorov, včasih pa psihoterapevtka uporabi tudi druge tehnike, cijsko – analitične smeri, habilitirana višješolska predavateljica in sodelavka slovenske- kot so sprostitvene vaje, dihalne vaje, igra vlog ipd. In koliko časa traja? Zdravljenje je ga inštituta za psihoterapijo, Zdenka Peloz. Pomoč nudi vsem, ki jih mučijo strahovi, lahko kratkotrajno (delo je podporno in svetovalno), lahko pa tudi dlje (od nekaj me- tesnoba, imajo slabo samopodobo, so depresivni oz. se jim bolezen prikazuje z vrsto secev do več let). Psihoterapevt skuša namreč s človekom, ki pride po pomoč, odkriti psihosomatskih težav. globlje vzroke težav, kar po navadi pripelje do trajnega ozdravljenja. Čakalne vrste v javnem zdravstvu so pri strokovnjakih, ki se ukvarjajo s psihološkim Sprejema odrasle, odprta pa je tudi za pogovore s starejšimi pacienti, med katerimi svetovanjem in psihoterapijo, dolge, splošni zdravniki niso posebej usposobljeni za so, pogosto zaradi osamljenosti, depresivnost, potrtost in občutki panike in tesnobe, zdravljenje duševnih težav pa tudi čas imajo skopo odmerjen, zato bolnikom običajno številnejši. Prav tako pa ima izkušnje z delom s pari, ki jim pomaga k izboljševanju predpišejo škatlico tablet, ki včasih odpravijo simptome, vzrokov zanje pa ne. komunikacije in pri reševanju konfliktov. Za upokojence, študente in socialno šibke so Na psihične težave ni imun noben. Občutki osamljenosti, krivde, življenjske naveliča- storitve cenejše. nosti, občutki nesmiselnosti, zavoženosti življenja, težave v medosebnih odnosih, izguba in žalovanje ter travmatični dogodki so težave, ki enako prizadevajo mlade, ženske Za srečanje in svetovanje pokličite na tel. številko 041 388 690 Gospodarstvo in turizem in moške v najbolj ustvarjalnih letih, kot tudi starostnike. Posledice se kažejo v slabih medsebojnih odnosih, poslabšanju delovne učinkovitosti, slabem počutju, pogosto tudi ali pišite na elektronsko pošto: [email protected]. 36 v mislih na samomor. Društvo Sožitje Sežana – spoznavanje in delo s konji Terapija s konji sodi med najsodobnejše metode obrav- humanega odnosa. Pri jahanju se oseba sprosti, s pravilno držo nave otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju. poskrbi za krepitev mišičevja in se uči zaupati živali. V društvu Sožitje – društvu za pomoč osebam Sežana smo po- Oseba z motnjo v duševnem razvoju se najprej spozna s ko- skusno uvedli osnovni program za spoznavanje in delo s konji. njem preko dotika, krmljenja in čiščenja. S tem vzpostavi odnos Jahanje je v prvi vrsti odnos med človekom in še enim živim bi- socialnosti, razvija motoriko in krepi um. tjem – konjem. Jahanje je dejavnost, ki pozitivno vpliva na gibal- Program se izvaja v Divači pri lastniku Žarku Karižu, učiteljica jaha- ne in psihosocialne funkcije ter dinamično zdravljenje, usmer- nja in vodja programa pa je Tina Kristan, socialna pedagoginja. Tre- jeno na celotnega človeka (telo, dušo in duha). Ni usmerjeno le nutno v programu sodeluje 9 otrok, ki bodo dejavnost nadaljevali. na odpravljanje ali zmanjševanje bolezni in motenj, ampak tudi na razvoj potencialov, samouresničevanja, socialnih veščin in Besedilo: Roman Koprivc

Decembrsko dogajanje v VDC Koper, enota Sežana Sredi decembra 2010 so nas obiskali člani LEO kluba. Razve- selili so nas z dobrotami. Svoj obisk so popestrili s harmoniko in kitaro, kjer smo skupaj z veseljem in veliko vnemo prepevali znane slovenske pesmi. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno.

V drugi polovici meseca smo v divaški enoti z veseljem priča- kali obisk dedka Mraza v spremstvu čarodeja in harmonikarja v organizaciji MDPM Sežana. Tudi letos je dedek Mraz varovance obeh enot obdaril z majhnimi pozornostmi. Dan je bil napolnjen z obilico smeha in radosti, kjer nista manjkala niti petje in ples. Naslednji dan nas je v dopoldanskem času s svojim obiskom in sladkimi dobrotami razveselil župan Davorin Terčon z sodelavkama. Obisk je minil v znamenju prijetnega druženja in kle-

petanja. Izrekli smo si lepe želje in pričakovanja ob prihajajočem novem letu. Popoldne istega dne so nas obiskali člani društva Karitas Seža- ne. Tudi oni so nas presenetili s polno košaro sadja. Ob glasbeni spremljavi klaviatur in klarineta dveh mladih nadobudnih glasbenikov smo se ponovno preizkušali v znanju petja in poznavanja pesmi. Varovancem je bila izpolnjena marsikatera glasbena želja, kar je le še podkrepilo dobro počutje in vzdušje. Poleg številnih obiskov svojcev varovancev, društev in ko-

operantov so nas z obiskom presenetili učenci nižjih razredov Sociala in zdravstvo Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana – podružnica Lokev.

Besedilo: Barbara Doles s sodelavci 37 Dnevi zdravstvene preventive V okviru programa Zdravo življenje, ki smo si ga v delovnem načrtu VDC Ko- per, Enota Sežana, zastavili tudi za leto 2011, smo se v sodelovanju z ZD Seža- na dogovorili za dve predavanji. Prvega – o zobni preventivi in ustni hi- gieni – je pripravila Boža Radišič. Klara Peternelj pa nam je predstavila zdrav način prehranjevanja tako, da smo skupaj z varovanci sestavili uravnoteženo prehransko piramido. Skozi pogovor in z odpiranjem različnih vprašanj smo poudarjali pomen zdrave prehrane v našem vsakdanjem življenju. Predavanj se je z velikim zanimanjem udeležila večina uporabnikov in zapo- slenih v VDC.

Besedilo: Barbara Doles s sodelavci Slika: arhiv VDC-ja Medžupnijska Karitas Dutovlje-Tomaj “Ni nam treba delati velikih in ne- pokazati, da v svoji stiski niso sami. materinski dom v Solkanu; ker je bila navadnih stvari, pomembno je, da Na naših srečanjih se pogovarjamo akcija res uspešna, smo del tega posre- naredimo majhne stvari z veliko predvsem o stiskah in problemih v do- dovali tudi v skladišče Karitasa Sežana, ljubezni!” mačem okolju. Tako se lahko laže, na del pa je šel v Albanijo; Mati Terezija podlagi neposrednega poznavanja po- - na zahvalno nedeljo smo v naših cer- treb in težav v našem okolju, odločimo za kvah zbrali precej pridelkov in drugih Preprosta želja po pomoči starejšim, kakršno koli pomoč oziroma akcijo. prehrambenih artiklov, ki smo jih po- bolnim, osamljenim in socialno šibkej- Ko se ozremo na opravljeno delo, se z sredovali sprejemališču za brezdomce šim je pred štirimi leti porodila pričetek veseljem spomnimo nekaterih uspešnih v Bertokih in skupnosti Srečanje v Vre- organiziranega delovanja Medžupnijske akcij: mah; Karitas Dutovlje-Tomaj. V njej smo sode- - skupaj s fanti skupnosti Srečanje v Vre- lavke iz vasi Tublje pri Komnu, Veliki Dol, - za Socialno-varstveni zavod Dutovlje, mah je naša medžupnijska Karitas izpe- Krajna vas, Skopo, Kopriva, Kreplje, Dol pri s katerim lepo sodelujemo, smo zbirali ljala akcijo zbiranja finančnih sredstev Vogljah, Dutovlje ter iz vasi Avber, Križ, To- pižame, nogavice in spodnje perilo, v za popravilo traktorja, ki ga potrebujejo maj in Pliskovica. naslednji akciji pa volno, barvice, suka- pri obdelovanju zemlje in pridelovanju Na začetku se je zbralo nekaj prostovoljk, nec in kose blaga za ročna dela (zbrali hrane, pri čemer smo tudi bili uspešni; kasneje so se pridružile še druge; danes smo okrog 200 kg); - dvakrat na leto organizirano obiščemo nas je 19. Ob raznih priložnostih priskočijo - za otroke v bolnišnici za invalidno mla- starejše v domu upokojencev v Sežani na pomoč še občasne sodelavke. dino v Stari Gori smo zbrali 140 kosov in stanovalce v socialno-varstvenem Zadovoljne in vesele smo, da nam je baterij, ki jih rabijo za igrače in aparate; zavodu v Dutovljah; dano čutiti sporočilo ljubezni do bližnje- ob drugi priložnosti pa otroške noga- - vsako leto pripravimo prijetno srečanje ga, zato skušamo z veseljem, lepimi bese- vičke (50 parov), pajacke, pižame ipd.; starejših iz naših župnij, kjer se skupaj dami, obiski pri starejših, bolnih, osamlje- - zelo uspešna je bila akcija zbiranja pogovorimo in poveselimo; na enem nih, torej z drobnimi dobrimi deli ljudem posteljnine in brisač, posode ipd. za izmed srečanjih nas je obiskal tudi sv. Miklavž; občasno jih osebno obiskuje- mo tudi na domovih; - v vsakoletni akciji »Da bo korak v šolo bolj vesel« razdelimo zvezke in bone za nakup šolskih potrebščin otrokom iz socialno šibkejših družin; - nekaj otrokom in družinam smo omo- gočili počitnice v Portorožu; - čez vse leto delimo hrano (mleko, moko, olje, sladkor, testenine ipd.) iz in- tervencijskih zalog Evropske unije dru- žinam, v katerih je prisotna materialna stiska. Sociala in zdravstvo Poleg navedenega sodelujemo v aktivnostih (srečanja, seminarji ipd.) Kraške dekanijske Karitas, Škofijske Karitas Koper 38 in Slovenske Karitas. Lepo sodelujemo z Osnovno šolo Dutovlje pri pomoči otro- soljudem in poskušamo olajšati njihovo zni in dobrote, lahko namreč sestavimo kom, oni pa nam izdelajo voščilnice ter stisko. To pa nam uspeva le s povezano- čim svetlejši mozaik našega življenja. sodelujejo z nastopi na srečanjih starejših stjo med seboj in z okolico, v kateri živi- ali bolnih. mo. Zato se od vsega srca zahvaljujemo Besedilo: Ermida Grgič, Miranda Marjanovič Z veseljem žrtvujemo del svojega – vsem, ki zaupate v naše delo, nam kakor Slika: arhiv Medžupnjiske Karitas danes tako dragocenega – prostega koli pomagate, darujete in sodelujete. Le časa, ko po svojih močeh prisluhnemo skupaj, vsak s svojim kamenčkom ljube- Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi težav z alkoholom V naši kulturi je pitje alkoholnih pijač Spremenijo pa se tudi njegovi najbližji. - rehabilitacijo v klubih zdravljenih alko- pogosto in spremlja najrazličnejše prilo- Zasvojenost povzroči spremembe v ve- holikov in prijateljskih skupinah. žnosti – od rojstva do smrti. Ko človek sli- denju pri vseh članih družine. Zasvojeni V svetovalnici so na voljo izkušeni stro- ši besedo alkohol, ta beseda ni nevtralna osebi niha razpoloženje, otroci pa so kovnjaki. Temeljni pristop izhaja iz celo- kakor druge. Nekdo ob njej pomisli: »Vsi ob takem očetu ali materi razdvojeni in stnega pogleda na človeka in njegovo ljudje pijejo in pitje je nekaj normalnega.« nemirni. Zasvojena oseba ne upošteva okolje. Za pogovor v svetovalnici se je tre- Nekdo drug pa začuti stisko: »Alkohol pri- meja drugih, zato se njeni najbližji poču- ba dogovoriti osebno ali po telefonu (01 naša nesrečo v življenje naše družine.« tijo ogoljufane in razvrednotene. Posledi- 438 68 00 ali 01 438 68 05). Svetovalnica Človek lahko zelo hitro pridobi občutek, ce pri svojcih so lahko celo hujše kot pri je odprta od ponedeljka do petka med 9. da napetost, težave ter nerešena vpraša- alkoholikih. Svetovalnica za ljudi v stiski in 15. uro. Najave pogovorov sprejemamo nja izginejo, če se opije. Alkohol pa je zaradi lastnih težav v zvezi z uživanjem tudi vsak ponedeljek od 17. do 20. ure v omamno sredstvo, ki lahko ob rednem alkohola ali težav svojcev in prijateljev prostorih Inštituta Antona Trstenjaka, na (kar ne pomeni nujno vsak dan) in pre- Društva socialni forum za zasvojenosti in Resljevi 11 v Ljubljani. Na svetovalnico se komernem uživanju pripelje do zasvo- omame iz Ljubljane nudi: lahko obrnete tudi po spletni pošti (social- jenosti. Problemi alkoholizma se lahko - pogovore ljudem, ki dvomijo o svojem [email protected]) ali si več preberete nekoliko razlikujejo, nekatere temeljne odnosu do alkohola ali so v stiski zaradi na spletnem naslovu (http://drustvo-so- značilnosti zasvojenosti z alkoholom, ki pitja koga od svojcev ali prijateljev; cialni-forum.blogspot.com/). Svetovanje jih lahko opazimo pri posamezniku, pa - informacije o preprečevanju zasvoje- je anonimno in brezplačno, saj program so, da ta ne vzdrži daljše časovno obdo- nosti pri mladih; sofinancirata MOL in MDDSZ. bje brez alkohola, da ga »pijača vleče«, da - informacije o oblikah pomoči in samo- Problem zasvojenosti je tako širok in ve- se rad pogovarja o pijači in pitju s svojimi pomoči zasvojenim; lik, da ga je težko videti v vsem obsegu, »prijatelji«, da poskuša opravičiti pitje in - partnerske in družinske svetovalne po- saj je kot zamočvirjena džungla. Vendar spremenjeno vedenje pred sabo in do- govore; pa skoznjo pelje pot k rešitvi. Mnogi je mačimi, da se počuti nelagodno in ga je - pripravo in pomoč pri vključitvi v psi- niti ne opazijo in zato potrebujejo po- sram zaradi opijanja pred ljudmi, ki so mu hosocialne programe za zdravljene al- moč, da jo najdejo. blizu, da je poskušal nadzorovati svoje pi- koholike in njihove svojce; tje, pa ni šlo. - psihosocialno urejanje v terapevtskih Blaž Švab, svetovalnica za ljudi Vedenje človeka, ki pije, se spremeni. skupinah; v stiski zaradi zlorabe alkohola Borce razveselila partizanska pesem in prijetno druženje Vodstvo sežanskega območnega zdru- predsednik sežanskega območnega zdru- in v Brkinih dobro urejeno. Z našim delom ženja zveze borcev se je letos odločilo, ženja ZB Emil Škrl, ki se je srečanja udeležil skušamo ohraniti dobre tovariške vezi in da obišče svoje člane tudi v sežanskem s sekretarjem Borisom Majdičem in tajnico si medsebojno pomagati. Problem pred- domu upokojencev, kjer je svoj drugi dom Zmagico Grabič. stavlja članstvo starejših od 80 let, ki se iz dobilo 192 oskrbovancev, med katerimi je Pahor je povedal, da niso pozabili na zdravstvenih razlogov ne morejo udeleže- kar 55 borcev, ki imajo stalno prebivališče borce sotovariše v domovih za starejše vati proslav. A kljub temu je področje zdra- na območju sežanske upravne enote, ki občane, želijo pa si, da bi bile priložnosti vstvene oskrbe in nege na domu tudi pri pokriva štiri kraško-brkinske občine (Ko- za klepet in družabna srečanja pogostej- nas dobro urejeno,« je poudaril Škrl. men, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina). še, zato jih bodo v prihodnje organizirali Predstavnik sostanovalcev sežanskega V sežanskem domu upokojencev, ki ob- vsaj dvakrat letno. doma Marjan Pavletič si je želel, da bi staja že 35 let in ga vodi direktorica Miran- »Starejši ljudje, ki živijo v domu ali doma, borci sežanskega doma svoje izkušnje da Urh, so 9. decembra priredili predno- čutijo mnogo večjo potrebo po človeški prenašali na mlade rodove. Želijo si, da voletno srečanje, na katerega so povabili toplini in vzajemnosti, ki se v hitrosti življe- bi bili aktivno vključeni tako v borčevsko borce Krasa in Brkinov. To je bilo prvo bor- nja vse prevečkrat izgublja in jo zanemar- organizacijo kot tudi v širšo družbeno čevsko srečanje v sežanskem domu upo- jamo. Sežansko borčevsko združenje šteje skupnost. kojencev in vsi prisotni so si želeli, da bi se približno 1350 članov, od tega je še žive- Družabno srečanje se je nadaljevalo ob še večkrat srečevali, izmenjali izkušnje in čih borcev približno 600, ostali mladi pa skromni pogostitvi in prijetnem klepetu bili aktivni v naši družbi. Po pozdravnem spoštujejo vrednote NOB. Organiziramo ter partizanskih pesmih, ki jih je na har- Sociala in zdravstvo nagovoru predsednika sežanske krajevne proslave, izlete, komemorativne sveča- moniko zaigral Andrej Rodica. borčevske organizacije Bojana Pahorja je nosti in drugo. Področje urejanja spome- o delu borčevske organizacije spregovoril nikov in grobnic borcev NOB je na Krasu Olga Knez 39 Najboljši sežanski športniki – balinar, dresurna jahalka in karateisti Prav je, da ocenimo, kako uspešni smo bili v letu, ki je za nami. Eno izmed podro- čij, na katerem smo prevetrili uspehe v naši občini, je tudi športno. Tako se je v sežanski občinski sejni dvorani v ponedeljek, 17. 1. 2011, odvijala prireditev, na kateri so bila podeljena priznanja za športne dosežke v občini Sežana za leti 2009 in 2010. Prireditev z naslovom Pode- litve priznanj za športne dosežke v občini Sežana za leti 2009 in 2010 je organizirala Športna zveza Občine Sežana v sodelovanju z Zavodom ŠTIP ter Občino Sežana. Priznanja so se podeljevala na podlagi Pravilnika o priznanjih na področju športa v občini Sežana po predlogih vseh občin- skih športnih društev. Seveda pa je imel na osnovi komisije za podelitev priznanj zadnjo besedo upravni odbor športne naslov, ki ga komisija za podelitev priznanj Sežana) za sodelovanje pri ustanovitvi zveze, ki je priznanja nazadnje še potrdil. občinske športne zveze lahko podeli za društva Kraški tekači Sežana, pri organi- Sežanskim športnikom je bilo podelje- izjemne dosežke in dolgoletno delo v ziranju prvih prireditev v teku v občini nih 19 priznanj, in sicer 3 jubilejne brona- športu, je prejel Milan Hočevar za dol- Sežana in aktivno udeležbo na številnih ste plakete, 3 jubilejne srebrne plakete, 6 goletno širjenje in razvoj športa v občini športnih prireditvah v rekreativnih tekih; priznanj in 3 plakete za najboljše športne Sežana, aktivno trenersko delo v nogome- · Ines Lah (članica ŠD Kraški tekači Seža- dosežke. Najboljši klub občine Sežane tu ter vzgojo mladih trenerjev in aktivnih na) za sodelovanje pri ustanovitvi dru- je postal Karate klub Samurai Sežana, z športnikov. štva Kraški tekači Sežana, večletno delo osvojenim naslovom klubski državni pr- Med dobitnike posameznih plaket in pri- z mladimi in skrb za širjenje rekreativnih vak v karateju. Za najboljšo športnico je znanj za leti 2009 in 2010 so se vpisali še aktivnosti v občini Sežana. bila razglašenja dresurna jahalka Simo- naslednji športniki: na Premrl, in sicer za dosežene rezultate v Jubilejne srebrne plakete so prejeli: dresurnem jahanju. Najboljši športnik pa Dobitniki jubilejnih bronastih plaket so · Albin Žnidarčič (član Planinskega dru- je postal komaj 13-letni balinar Matija postali: štva) za več kot 20 let prizadevnega Povh, s priznanjem za dosežene rezultate · Zoran Lazarevski (košarkar KK Kraški Zi- dela v Planinskem društvu Sežana; v balinanju. dar) za več kot 10-letno aktivno in uspe- · Marko Goranič (član ŠD Kraški tekači Častno listino Občine Sežana za ži- šno igranje košarke; Sežana) za več kot 20-letno delovanje vljenjsko delo, ki je tudi najvišji častni · Bogdan Filipovič (član ŠD Kraški tekači v društvu Kraški tekači Sežana in doseganje številnih športnih dosežkov v triatlonu, maratonu in gorskem teku; · Edi Teraž (član ŠD Kraški Tekači Sežana) za več kot 20-letno udejstvovanje na področju rekreativnih tekov, organizi- ranje prvih prireditev v teku v občini Sežana in aktivno sodelovanje na šte- vilnih športnih prireditvah.

Dobitniki plaket za najboljše športne dosežke v letih 2009 in 2010 so: · Kadetska ekipa Ženskega rokome- Šport in rekreacija tnega kluba Sežana za doseženo 3. mesto v Sloveniji v kategoriji kadetinj; 40 · Sara Meden (članica Ženskega košar- karskega kluba Sežana) za večletno sodelovanje v državnih reprezentancah in doseženo 7. mesto v Evropi v kategoriji kadetinj; · Gaja Božeglav (članica Ženskega roko- metnega kluba Sežana) za doseženo 5. mesto na mediteranskih igrah v roko- metu v kategoriji kadetinj.

Prejemniki priznanja Športne zveze Občine Sežana pa so postali: · Mirnes Husič (član KK Kraški Zidar) za uspešne nastope in dosežene rezultate v košarki; · Stojan Rodica (član ŠD Kraški tekači Sežana) za dosežene rezultate v okviru Primorskih tekov; · Športno društvo poSKOKec za uspe- šno širjenje športa in rekreacije med predšolsko in šolsko mladino in organizacijo prireditve PosKOKčev dan; karate klubu SAMURAI, ki je v letu 2010 zveze Občine Sežana Igorja Boleta, ki · Benjamin Skok (član ŠD Kraški teka- osvojil naslov državnega klubskega pr- optimistično gledata na nadaljnje špor- či Sežana) za vidne športne dosežke vaka. tno dogajanje v občini. Prireditev sta v okviru Primorskih tekov in številnih popestrila učenca Glasbene šole Sežana mednarodnih tekmovanj v duatlonu in Prireditvi sta dodala svoj pečat tudi s krajšim kulturnim programom, za spro- triatlonu; dva vrhunska primorska športnika: atle- ščeno vzdušje pa sta poskrbela voditelj · Urša Kukanja (članica Ženskega košar- tinja Snežana Rodič, športnica Primorske prireditve Miha Penko in mlad nadobu- karskega kluba Sežana) za večletno in za leto 2010, in plavalec Matjaž Markič, dni stand-up komik Žan Papič. uspešno treniranje mladih košarkaric; olimpionik in evropski prvak. Seveda pa · Stojan Šestan (trener Karate kluba Sa- ne smemo prezreti besed župana Da- Besedilo: Niko Zadnik murai Sežana) za uspešno treniranje v vorina Terčona in predsednika Športne Slike: Nina Ukmar Balinar Matija Povh Kako pogosto tekmuješ in katera je zbijanju, osvojil si drugo mesto v štafeti tvoja najljubša disciplina? in dvojicah in tretje mesto v igri v krog. Trenutno tekmujem v kategoriji deč- Katero bi še posebej izpostavil? ki, to je kategorija do 14 let. Tekme so Za te dosežke mi je Balinarska zveza zelo pogoste, še posebej spomladi, ko je Slovenije podelila priznanje BALINAR tekma skoraj vsak teden. Gre za različna LETA 2010 v kategoriji dečki. Tega prizna- tekmovanja, npr. v dvojicah, posamezno, nja sem se najbolj razveselil. hitrostno zbijanje in podobno. Moji naj- ljubši disciplini sta natančno zbijanje in Kaj pa občinsko priznanje NAJ ŠPOR- igra v dvojicah, še posebej, ko igram sku- TNIK občine Sežana za leti 2009 in 2010, paj z mlajšim bratom Gašperjem. ki si ga pravkar prejel? Zame je bilo to popolno presenečenje. Občina Sežana je za leti 2009 in 2010 Vsak šport prinaša tudi nevarnosti in Zelo sem se ga razveselil, pomeni mi nov razglasila naj športnika. To je učenec poškodbe. Kako je s tem pri balinanju? izziv in hkrati tudi spodbudo za naprej. naše šole Matija Povh, ki se že od malih Lahko se zgodi, da nepremišljeno preč- nog ukvarja z balinanjem. Z njim sem kaš igrišče in te zadene krogla. Da prepre- Kaj pa tvoji načrti? se pogovarjala o tem zanimivem in ver- čiš poškodbe, moraš biti dobro telesno Pred mano je nova sezona. Upam, da jetno mladim manj znanem športu. in kondicijsko pripravljen. Pred vsakim bo tudi uspešna. V prihodnosti pa bi rad Kdo te je navdušil za balinanje in kdaj treningom moraš obvezno razgibati za- postal član slovenske članske reprezen- si se začel ukvarjati s tem športom? pestja. tance, ki je trenutno med najboljšimi v Moj nono, ki je bil strastni balinar. S svetu. V nekaterih disciplinah so pred svojim soigralcem Jožetom Požarjem je Vemo, da si dobitnik številnih pri- nami samo še Francozi. Pri njih je ba- bil večkratni jugoslovanski prvak. Bil je znanj. Bil si državni prvak v hitrostnem linanje skoraj nacionalni šport, saj se z trener balinarskega kluba Skala iz Sežane njim otroci srečajo že pri športni vzgoji v pa tudi selektor članske reprezentance ŠPORTNA ZVEZA OBČINE SEŽANA osnovni šoli. Slovenije. On je začel razmeroma pozno, s sedemnajstimi leti, jaz pa s sedmimi leti. NAJ ŠPORTNIK 2009/2010 BRAVO MATIJA, tudi mi ti iskreno če- stitamo! Kolikokrat na teden treniraš? Matija Povh Dvakrat na teden po eno uro in pol treni- za dosežene športne rezultate v balinanju.

Klara Vrabec, Šport in rekreacija ram v klubu Skala Sežana s svojim trener- Predsednik: Sežana, 17/1/2011 Igor Bole Novinarski krožek OŠ Srečka Kosovela Sežana jem Juretom Rijavcem, ob koncih tedna, ko imam več časa, pa tudi sam. Pozimi tre- niram v dvorani, poleti pa sem raje zunaj. 41 In smo začeli! Z gibalno abecedo, namreč. V letošnjem šolskem letu zajema kar 5 programov. Poleg že dobro poznane poSKOKčeve gibalne abecede za 1. razred ter starejše predšolske otroke (od 5 do 6 let) smo v letošnjem letu uvedli še dva nova programa: Športni poSKOKec (poteka 2-krat tedensko za otroke iz 2. in 3. razreda) ter Malček skakalček s poSKOKcem (program za predšolske otroke od 3. do 4. leta). Najbolj nestrpne mamice in očki pa seveda pričakujejo začetek programa Malček skakalček s starši. Ta program je namenjen otrokom (od 2. do 3. leta) skupaj s starši. S tem programom bomo predvidoma začeli v začetku novembra. Otroci so na prvih urah gibalne abecede najprej spoznali učitelje in vaditelje. Pri vsaki skupini sta prisotna dva ali trije vaditelji, ki skrbijo, da vadbena ura poteka nemoteno. Vsaka ura se prične z uvodnim pogo- pa pozorno poslušamo navodila učitelja. govor o pretekli uri. Ko zaključimo, takoj vorom. Pogovorimo se, kaj bomo počeli, V glavnem delu ure se srečamo z raz- pomahamo staršem in komaj čakamo ponovimo pravila ter se skupaj pripra- ličnimi poligoni, elementarnimi igricami, naslednji teden, da ponovno obiščemo vimo na uvodni del ure, kjer se najprej novimi pripomočki ipd. Skačemo, teče- poSKOKCa. ogrejemo z različnimi tekalnimi igrami. mo, plezamo, lazimo, se plazimo, hodi- Po uvodnem delu sledi specialno ogre- mo, dvigamo, prenašamo … Veliko giba- Besedilo: Marko Meden vanje, kjer še dodatno razgibamo prav nja v eni sami vadbeni uri! Slike: arhiv društva vsak del telesa. Pred glavnim delom ure V zaključnem delu nas največkrat čaka popijemo nekaj požirkov pijače, medtem umirjanje ob glasbi, počasna hoja ali po- Pogovor z dobitniki prvih poSKOKčevih žepnin Mesec junij je bil za Športno društvo poSKOKec poseben. Zakaj? Poleg odmevnega poSKOKčevega dne smo s sofinanciranjem Občine Sežana podelili prvih pet poSKOKčevih žepnin. V naslednjih petih številkah Kraškega obzornika bomo predstavili vseh pet dobitnikov. »Moje sanje so, da bi nekoč konce tedna preživljala v Lipici. Že takrat Če prav pomislim, ni bilo nobenega ve- je spoznala, da je to pravi šport zanjo. Kaj čjega spodrsljaja, ki bi mi ostal za vedno imela svoj konjeniški center« vse nam je še povedala, si preberite v na- v spominu. Zgodilo se mi je, da sem bila Tokrat vam predstavljamo Simono Pre- daljevanju. glavna oziroma edina favoritinja za naslov mrl – dresurno jahalko, ki si je žepnino v 1) Zagotovo se ti je v dosedanji špor- državne prvakinje, pa sem na koncu zaradi višini 300 EUR prislužila z uspehi na do- tni karieri pripetil kakšen spodrsljaj ali svojega plašnega lipicanca osvojila srebro. mačih in tujih prvenstvih. Nad konji je nevšečnost. Nam lahko zaupaš, kaj se Vendar menim, da je vsak spodrsljaj samo navdušena že od malih nog, ko je s starši je zgodilo? ena izkušnja več za naprej in ob spodrsljajih dobivam nov in še večji zagon.

2) Najbrž si v tem času kdaj pomislila, da bi odnehala. Kako se soočiš s takimi mislimi in kaj te prepriča, da nadaljuješ? Res je, včasih prideš v situacijo, ko pomi- sliš, da bi najraje odnehal, vendar ko pomislim, da bi odnehala, se vprašam, kam je bil vložen ves moj čas in trud in kaj bi počela, če bi odnehala in na koncu vedno pridem do zaključka, da enostavno ne bi mogla živeti brez konjev.

3) Kaj bi sporočila vsem tistim mladim, ki jim šport in rekreacija predstavljata iz- Šport in rekreacija gubo časa, nevšečnost? Mislim, da se za vsakega najde kakšen šport, ki bi užival v njem. Nikakor ni izguba 42 časa, kvečjemu si tako zapolniš urnik. Ni lepšega občutka, ko prideš domov ves utru- jen in veš, da si storil nekaj dobrega zase in za svoje telo.

4) Danes je vse večji poudarek na zdravem življenjskem slogu in rekre- aciji. Zakaj se ti zdi, da je to tako pomembno? Dandanes vsi živimo zelo nezdravo. Zara- di pomanjkanja časa se nezdravo prehra- njujemo in premalo gibljemo, ker imamo že za vsako stvar stroj, ki dela namesto nas. Včasih so se ljudje veliko več gibali in zato je bilo tudi manj obolenj. Menim, da bi se zaradi zdravja morali več gibati.

5) Kakšne so tvoje športne ambicije? Kje se vidiš čez 10 let? Ker v Sloveniji dresurno jahanje ni tako jahalka in kot trenerka ter da bom lahko z razvito, je zelo težko uspeti. Želim si, da bi drugimi delila svoje izkušnje in znanje. Moje 8) Kaj meniš o projektu poSKOKčeve nekoč postala uspešna tekmovalka na sanje so, da bi nekoč imela svoj konjeniški žepnine? svetovni ravni in bi posegala po najvišjih center. Mislim, da je to zelo lepo, ker podpirate stopničkah, kar je seveda zelo težko, ker v nas, mlade športnike in nam na tak način tem športu ni pomemben samo talent in 7) Kakšna je bila tvoja reakcija, ko si dajete voljo in pomoč za naprej. veliko treniranja, ampak je odvisno tudi od izvedela, da si izbrana za dobitnico po- kakovosti konja. Za uspeh v tem športu po- SKOKčeve žepnine? V kakšne namene 9) Kaj bi sporočila mladim, ki si želijo trebuješ zelo veliko finančne podpore. Srč- si jo porabila? stopiti na pot, podobno tvoji? no upam, da mi bo nekoč uspelo jahati na Bila sem pozitivno presenečena. Konja Za uspeh se moraš veliko stvarem odreči, olimpijskih igrah. imam zdaj že eno leto v Ljubljani in v vendar na koncu, ko uspeš, vidiš, da se je času, ko sem bila še v srednji šoli in med izplačalo. Tega občutka se ne da opisati, 6) Se želiš s športom ukvarjati v življe- počitnicami, sem se v Ljubljano vozila lahko pa rečem, da se izplača! nju tudi profesionalno? vsak dan, zato mi je žepnina prav prišla, Delam na tem, da se bom lahko nekoč da sem si pokrila stroške goriva za en Besedilo: Niko Zadnik profesionalno ukvarjala s tem športom kot mesec. Sliki: arhiv Simone Premrl

3. mednarodni šahovski turnir Sežansko šahovsko društvo, ki deluje že dni sodnik Andrej Žnidarčič iz Pirana, je kol po švicarskem sistemu po 15 minut od leta 1947 in šteje 43 članov, je letos sodelovalo 46 tekmovalcev in spremlje- na igralca za celo partijo. že tretje leto zapored organiziralo med- valcev iz slovenskih šahovskih društev in Najboljši so prejeli pokale in praktične narodni šahovski turnir, ki se je odvijal 5. tujine (Italije, BiH in Hrvaške) v starosti od nagrade, ki sta jih podelila predsednik in decembra na Osnovni šoli Dutovljah. Na osem do 70 let. Turnir je potekal po pravi- dolgoletni šahist sežanskega šahovskega odprtem turnirju, ki ga je sodil mednaro- lih FIDE za pospešeni šah. Igrali so devet društva Rajko Čeh in Albin Furlan. Zma- gali so: 1. Daniele DeVal (ŠD Sežana), 2. Ti- mothy Šuc (Piran), 3. Branko Lovrič (HRV), 4. Valter Pregarac (Piran) in 5. Ljubiša Ne- dimović (Sežana). Posebna priznanja so prejeli: mladinki Sabina Japič in Špela Markočič, mladinci Lenart Zavrtanik in Elvis Džamastagič, se- nior Edvard Danijel Mihelj (vsi iz Nove Go- rice), Aleksander Uršič in Massimo Varini. Odprto šahovsko prvenstvo so zaključili z družabnim srečanjem ob kraškem tera- nu in pršutu.

Besedilo in slika: Olga Knez Šport in rekreacija

43 »Prix Expression Libre« – nagrada za slovenski film na 37. svetovnem festivalu podvodnega filma in fotografije v Franciji

V Marseillu v Franciji je med 27. in 31. festivala je bil Jacques-Yves Cousteau in oktobrom potekal 37. svetovni festival 100. obletnica njegovega rojstva. podvodne fotografije in filma Le Festi- val mondial de l'image sous-marine. Iz jadranske regije so bili v konkurenci Petdnevni festival, ki se je pred dvema na sporedu predvajani trije filmi, med letoma preselil iz Antibov v Marseille, njimi tudi edini slovenski, If I Can Drive združuje umetniško, fotografsko in ki- I Can Dive, avtorja Petra Lombarja, člana nematografsko produkcijo, povezano s IAHD Adriatica in Slodiver.NET. Film pred- podvodnim svetom. Z več kot 100 raz- stavlja trening rekreativnih potapljačev stavljavci, skoraj 450 fotografijami in več invalidov s poškodbo hrbtenjače, ki je bil kot 140 filmi v tekmovalni konkurenci je posnet v bazenu v Slovenskih Konjicah. eden najstarejših in največjih s to tema- Slovenski podvodni film se je v sede- tiko na svetu. Osrednja tema letošnjega mintridesetletni zgodovini festivala prvič

pojavil leta 2000, drugič pa letos, ko je osvojil eno izmed nagrad v konkurenci. To je prva nagrada za Slovenijo v 37-letni zgodovini tega filmskega festivala.

Več o festivalu www.underwater-festival.com.

Besedilo: Alenka Fidler Slike: Miha Matavž

Uspešna kraška tekača Lani sta se tekača Simon Rebula in Stojan Rodica iz ŠD Kraški tekači Sežana udeležila svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki je prvič potekalo v Sloveniji pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež Kamnik, Atletske zveze Slovenije in Svetovne Zveze za Gorske teke WMRA. Tekača sta zastopala barve svojega kluba v Kamniku, kjer je potekala 12-kilometrska preizkušnja na Veliko planino. Tekla sta na odprtem tekmovanju (Open Race) in dosegla zavidljiv rezultat. Tekača sta na omenjeni progi premagala 1.300 m višinskega vzpona in 80 m spusta. Na tekmi za svetovno kategorijo je nastopalo več kot 400 predstavnikov iz 39 držav. Skupno je tekmovalo 156 članov, 79 članic, 78 mladincev in 51 mladink. Tekačema želimo še naprej uspešno sezono 2011 in veliko uspešnih rezultatov tudi v prihodnje.

Besedilo: Stojan Rodica, Simon Rebula Slika: arhiv ŠD Kraški tekači Sežana Šport in rekreacija

44 Od Havane do Sežane Člani plesnega kluba Soy Cubano, ki Plesni klub Soy Cubano, ki je nastal tudi držav. V oktobru 2010 so v Sežani že vrsto let pod okriljem Joseja Garcie s leta 2003 na pobudo ljubiteljev latinsko- poleg tečajev kubanske salse, predvsem Kube aktivno plešejo na območju treh ameriških plesov, danes šteje že več kot zaradi velikega zanimanja tudi za plese obalnih občin, širijo svoje plesišče tudi 600 ljubiteljev plesa in zabave različnih brez para, pričeli priljubljen tečaj power na Kras. starostnih skupin iz različnih krajev in latina – skupinsko vadbo, kjer plesalci preko različnih plesnih koreografij osvo- jijo osnovne korake salse, merengueja, bachate, cumbie ipd. V februarju 2011 začnejo z novimi vpisi vsako sredo v prostorih Wellness centra Fill Sport v Sežani. Dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu (soycubano@ siol.net) ali na spletni strani (www.soycubano.si).

Vabljeni vsi ljubitelji plesa in zabave, da se pridružite plesnemu klubu Soy Cuba- no.

Besedilo: Katja Funa Slika: Aleš Rosa

Utrinek z nastopa na prireditvi Oživela ulica, Koper (2009)

Novo na področju skupinske aerobne vadbe v Sežani: ZUMBA® Fitness Tudi v Sežani smo končno dočakali skupinsko aerobno vadbo poimeno- vano ZUMBA®, ki trenutno velja za naj- zabavnejšo, učinkovito in edinstveno novo fitnes vadbo v Sloveniji. Zumba® je dinamična in razburljiva plesna vadba ob eksotični latinskoame- riški glasbi. Koreografije prehajajo med počasnimi in hitrimi ritmi s ciljem obli- kovati in ojačati celotno telo. Vadba se osredotoča na mišične skupine zadnjice, rok, nog ter trebuha in na najpomemb- nejšo mišico vašega telesa, vaše srce, ter prinaša vidne rezultate. Primerna je za mlade, malo manj mlade in mlade po srcu, skratka vse, ki imajo radi latino glasbo, ples in druženje ter se želijo odlično počutiti v svoji koži. banec, ki je sicer vodja plesnega kluba Oovadbi, lahko pišete na e-naslov (quin- Vadbo vodi inštruktor z licenco Quinny Salsa klub Cuba iz Ljubljane. [email protected]). (Jorge Luis Sierra Duharte), po rodu Ku- Vsi, ki bi želeli dodatne informacije Mateja Metlika Šport in rekreacija

www.sezana.si 45 Megleno morje nad slovensko obalo V prvi polovici januarja smo bili v Slovenskem primorju, ki nas običajno navdihuje z obilo sončnih žarkov, priča dokaj neobičajnemu vremenskemu pojavu – dolgotrajni megli nad severnim Jadranom, delom Istre, Krasa in spodnje Vipavske doline. Trdovratni megli, ki je v tistih dneh vztrajala na omenjenem območju, strokovno pravimo advekcijska megla. Advekcijska megla nastane pri gibanju zračnih mas v vodoravni smeri in je posledica drsenja toplega in vlažnega zraka nad hladno podlago, pa naj bo to kopno ali morje. Temperatura zraka v spodnjih plasteh ozračja se zaradi nizkih tempera- tur morja (to ima v januarju v povprečju le okoli +10° C) zniža do temperature rosišča. Tako se začne vodna para v ohla- jenem zraku izločati in prične se tvoriti megla. V Primorju se megla pojavlja zlasti pozimi, v dneh, ko ni prisotne burje ozi- ki je v zgornje plasti ozračja prinesel zelo čez dan dosegale tudi prek +15° C, torej roma so splošni vetrovi precej šibki. Težek topel zrak. Ob pomanjkanju vetrov v ni- več ko 10° C razlike glede na obalni pas. in nasičen zrak se tako nakopiči pri tleh in žinskih predelih se je vlažen in hladen Tudi v višinah je bilo neobičajno toplo, saj lahko tam vztraja več dni, če se nad se- zrak zadržal pri tleh. Nastal je močan tem- je bilo pri Pleši na Nanosu v nedeljo, 16. verno Sredozemlje razširi območje stabil- peraturni obrat in kaj kmalu tudi megla januarja, izmerjenih kar +14° C, na Kreda- nega vremena oziroma tako imenovano ter nizka oblačnost. Tako so bile ob Obali rici pa okoli + 6° C. 19. januarja je obmo- območje visokega zračnega pritiska. temperature le nekaj stopinj nad ničlo, čje Alp prešla hladna fronta, ozračje se je In tudi tokrat ni bilo nič drugače; nad medtem ko je bilo na približno 300 m ohladilo in premešalo. Na Primorskem je celotno Italijo, severno Sredozemlje ter nad morjem za ta letni čas izredno toplo. zapihala burja in tako je prišlo do razkroja del srednje Evrope se je iznad jugozaho- Temperature so ob kristalno čistem in ja- oblačnega pokrova. dne Evrope razširil subtropski anticiklon, snem ozračju na Krasu ter Notranjskem Četudi lahko megla daje depresiven občutek ob pogledu na monotono sivino, je lahko tik nad tem megleno- -oblačnim pokrovom občutek narav- nost nebeški. Kot je razvidno s fotografij, prelivanje megle in njeno raztezanje po razgibanem terenu pričara mnoge zanimive trenutke. Poseben čar je dodal še arhitekturni dosežek – viadukt Črni Kal, ki ga je megla v enem od juter vzela v svoj oblačen objem. In prav poseben izziv je bil na fotografijo ujeti te trenutke, ki so se ob precejšnji dinamičnosti oblačnega pokrova občasno kar sami ponujali pred objektiv fotoaparata.

Marko Korošec, Žirje pri Sežani, študent meteorologije, lovec na izredne vremenske pojave Okolje in prostor Okolje splet: www.weather-photos.net, e-pošta: 46 [email protected] Obvestilo študentom in šolarjem z začasnim bivanjem izven območja občine Sežana! Vse študente in šolarje, ki so se zaradi kot dokazila pa priložitie veljavno potrdi- za komunalnih odpadkov in odlaganja šolanja začasno preselili v kraj izven oblo o šolanju in potrdilo o začasnem pre- ostankov predelave ali odstranjevanja močja občine Sežana, obveščamo, da bivališču. Izpolnjen obrazec s prilogama komunalnih odpadkov, ki je bil objavljen lahko za svoj del storitev ravnanja z od- lahko oddate v prijavno odjavni službi v Uradnem listi RS št. 33/2010 dne 23. 4. padki pri izvajalcu javne službe KSP, d. d., KSP, d. d., Sežana ali pa nam dokumente 2010. Sežana uveljavljajo 50-odstotno znižanje pošljete na naslov: KSP, d. d., Sežana, Par- plačila storitev ravnanja z odpadki. tizanska cesta 2, 6210 Sežana. KSP, d. d., Sežana 50-odstotna olajšava za študente in šo- Kako uveljavite 50-odstotno znižanje larje, ki začasno bivajo izven območja ob- stroškov ravnanja z odpadki? čine Sežana, je bila sprejeta z Odlokom o Izpolnite prijavno-odjavni obrazec, ki spremembah in dopolnitvah Odloka o si ga lahko natisnete na spletni strani načinu opravljanja obveznih lokalnih go- www.ksp-sezana.si v rubriki «»Obrazci«, spodarskih javnih služb zbiranja in prevo- Izzivi razvoja – ali smo jim kos? Razvoj naj bi v današnjih časih, ko je in- ne dejavnosti s spremljajočimi panogami kaj imaš; kjer pa je zelo pomembno tudi dustrijska revolucija že kar dve stoletji za bi zato morali uvajati in z njimi upravljati dejstvo: tako, kot to najbolje znaš. nami, pomenil nekaj drugega kot zgolj in skrajno previdno. Odgovorno ravnanje in In rezultat. Velika večina obiskovalcev le uničevanje prostora, svežega zraka, či- sonaravno bivanje bi morali predstavljati Parka Škocjanske jame kot največjo vre- ste vode in posebnosti krasa (dolin, skal- javnosti enakovredno drugim razvojnim dnost parka in okolice poudarja njegovo nih osamelcev, kamnitih miz, sten, jam, temam. neokrnjenost, pristnost in s tem nepre- brezen, suhih zidov, zemlje, gozda, vide- Današnji trendi in razumevanje var- cenljivo vrednost, zato lahko s ponosom za naselij, vedut na kraško krajino ipd.) na stva narave so usmerjeni v čim pristnejši rečem, da sem jaz eden tistih, ki delamo račun blaginje, ki jo prinaša industrijska odnos do narave, ki stavi na minimalne v parku kot »pazniki indijancev«, pri če- razvitost. Razvoj danes naj bi poudar- posege. V primeru kulturne dediščine so mer so kot indijanci mišljeni vsi gradniki jal predvsem razvoj miselnosti in idej, ki pravila podobna, saj ima identiteta ključ- ohranjene narave in kulturne posebno- spretno ohranjajo vse našteto ter se prila- no vlogo tako v predstavitvi kot tudi pri sti, katere odlike nam priznava celotna gajajo in spodbujajo lokalne posebnosti, ohranitvi. Turizem kot pomembna go- svetovna javnost. ki so hkrati prednosti območja in imajo spodarska panoga v kraških občinah bi Novodobni kolonializem – ali se mu zato svojo neprecenljivo vrednost. Spre- moral temeljiti na ohranjanju naravne in bomo uspeli upreti!?! Zavojevalci so od tnost spoznati, razumeti, znati ponuditi kulturne dediščine in zagotavljanju varo- nekdaj osvajali nerazvite dežele in črpali in tržiti pa je proces, v katerem morajo valne, biotske, estetske ter kulturne kom- njihova naravna bogastva, kradli zaklade sodelovati vsi akterji v prostoru. Prepleta- ponente, ki hkrati vključuje podzemlje in in izkoriščali nič hudega sluteče domači- nje ponudbe in izkoriščanje naravnih po- površje, ki ju predstavljamo kot nedeljivo ne. Vse v duhu prinašanja civilizacije, na- sebnosti sta edina poroka za trajnostno celoto. predka blaginje in reda. Zgodovina nas sposobnost preživetja. Seveda pa morajo Zavest o pomenu naravnih vrednot uči, da so bili zelo uspešni. Uspešni pri biti za tovrstno »preživetje« (ki ne pozna in kulturne dediščine kot pomembnega grabljenju bogastva za lasten žep, uspe- recesije) ljudje strokovno in etično uspo- dela zapuščine iz preteklosti je mogoče šni pri uničevanju narave in uspešni pri sobljeni oziroma izobraženi. osvojiti s primernim izobraževanjem pa še večjem siromašenju domačinov. Naj- Kje je razvoj? Seveda parki in zaščite- tudi s smiselno predstavitvijo posebno- večji »uspeh« pa so doživele njihove laži na območja niso podvržena stagnaciji sti. Pri obeh ima javnost zelo odgovorno pri naivnih domačinih. Ali bomo tudi mi, in nerazvoju. Prav v Evropski skupnosti vlogo. Zlasti pri slednji se vselej opiramo danes in v prihodnosti, še vedno naivno obstaja cel kup finančnih mehanizmov na zgodovinska dejstva, bogastvo kultu- verjeli praznim obljubam o gradovih v in skladov, ki so namenjeni izključno re kraja in enkratno naravo Krasa. V Parku oblakih? Odločitev je na nas samih. trajnostnemu razvoju teh območij! Če Škocjanske jame to počnemo že od usta- smo bolj natančni, govorimo o projektih, novitve in obisk je z borih 45.000 obi- Spoštovanje naravne in kulturne dedi- v finančnem smislu primerljivih s podob- skovalcev ob prevzemu jame narasel na ščine ter razumevanje strategij za razvoj, nimi projekti na gospodarski ravni – gre 100.000, kar je več kot zanesljiv dokaz, da varstvo in ohranjanje je osnova za pravi za milijone evrov. Evropa je že zgodaj je v ohranjeni pristnosti največje boga- razvoj, ki zaobjema ekosistemski pristop prepoznala grožnjo, ki bi lahko predsta- stvo. Zagotovo je treba imeti za tovrstno pri načrtovanju dejavnosti ter trajnostno vljala pritiske na »zavarovana« območja, ponudbo izobražen kader, ki mora biti usmerja kakovost bivanja ljudi. in sicer predvsem s strani zagovornikov specializiran in delati svoje delo s srcem. nerazvoja in stagnacije takih območij. In kaj je pri vsem skupaj največ vredno? Omogočimo Krasu, da ohrani svojo en- Prav zato imamo za zavarovana obmo- Naravni in kulturni »viri« ostanejo čim kratnost. Omogočimo si kakovost bivanja čja finančne mehanizme, ki pospešuje- bolj ohranjeni tudi za naše zanamce. Ze- in ponos, da smo doma v zeleni oazi sredi jo trajnostni razvoj območji, v skladu s mljo smo si namreč izposodili od svojih Evrope.

sprejetimi zakoni in začrtanimi smermi. vnukov in naša moralna dolžnost je, da in prostor Okolje Izzivi za prihodnost jim tako tudi zapustimo. Varstvo narave v Kraško naravno okolje je zelo ranljivo in Evropi in Sloveniji kot tudi filozofija pred- Besedilo: Tomaž Zorman njegova nosilnost ni neomejena. Razvoj- stavljanja temeljita na izhodišču: pokaži, 47 Televizija Slovenija posnela film o Viktorju Saksidi TV ekipa izobraževalnega programa pod vodstvom novinarja Jadrana Sterle- ta je v septembru na različnih lokacijah Krasa posnela 30-minutni dokumentarni film, ki govori o portretu sežanskega jamarja, arheologa in zbiratelja fosilov, 88-letnega Viktorja Sakside, ki je najbolj zaslužen za odkritje brestoviškega vo- dnega vira. Za svoje neutrudno razisko- valno delo je Saksida med drugim prav letos prejel zlati znak Jamarske zveze Slo- venije. Sedemdnevno snemanje filma je spremljala vneta zapisovalka, fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Film je bil na programu TV Slovenija v začetku novembra, konec oktobra pa je bila svečana pred- premiera v Kosovelovem domu v Sežani. Spremljala ga je priložnostna razstava fotografij, nastalih na snemanju. Viktor Saksida se je rodil leta 1922 v Viktor Saksida z avtorjem filma Jadranom Sterletom in udeležencema filma, Ludvikom Husujem in Svetem pri Komnu. Odkril je vodni vir v Jožetom Coracijem Brestovici pri Komnu, ki že več kot 30 let napaja Kraševce s pitno vodo. Pomemb- katerim se je trajno zapisal v zgodovino in kopenskega) na tleh današnjega Kra- no vlogo je imel pri eni najstarejših tu- arheoloških raziskav obdobja mlajše ka- sa so mu ob vedno večji zbirki govorile rističnih svetovnih jam, Vilenici. Svoje mene dobe na Krasu. Tudi Mala Triglavca o geološki preteklosti Krasa in tega dela bogato znanje o jamah, krasu, varovanju pri Lokvi je pomembna. O pomembnosti Jadranske plošče, na kar je opozoril tudi okolja, predvsem pa speleoarheologiji, arheološkega prispevka Viktorja Sakside geologe in paleontologe naših razisko- je vedno rad prenašal na obiskovalce in med drugim govorijo arheologi, ki so valnih institucij. O njegovih fosilih v filmu mlajše jamarje, kot so Ludvik Husu, Jože nadaljevali strokovno arheološko in razi- pripoveduje geolog dr. Bogdan Jurkov- Coraci idr. Posvetil se je raziskovanju kra- skovalno delo. šek iz Ljubljane, o zbiranju Viktorjev pri- škega podzemlja. Odkril je kar 16 arheo- Med raziskavami se je Viktor srečeval z jatelj in zbiralec Gabrijel Jeram iz Štorij pa loških postaj. Njegov največji arheološki geološko preteklostjo Krasa in njegovimi tudi Matej Umek iz Križa. spomenik predstavlja arheološka lokacija vidnimi sledmi – fosili. Okamenele priče »Viktorjev spodmol« v Vremski dolini, s prazgodovinskega življenja (morskega Besedilo in slika: Olga Knez Odprt je razpis PRP – povečanje gospodarske vrednosti gozdov

V Uradnem listu RS št. 105/2010 z dne »Povečanje gospodarske vrednosti goz- - zveze občin, ki imajo v lasti ali solasti 24. 12. 2010 je bil objavljen Javni razpis dov« v okviru PRP 2007–2013 za naložbe gozd na območju Republike Slovenije. za dodelitev nepovratnih sredstev iz na- v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in Javni razpis je odprt od 27. 12. 2010 do slova ukrep 122 »Povečanje gospodar- gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. vključno 1. 3. 2011 do 24. ure. ske vrednosti gozdov« iz PRP (Programa Vlagatelj mora z naložbo prispevati k iz- Okvirna višina razpisanih nepovratnih razvoja podeželja RS) 2007–2013 za leto polnjevanju vsaj enega od naslednjih ci- sredstev znaša 2.500.000 EUR. Stopnja po- 2010 (gozdna infrastruktura). Razpisnik je ljev ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge: moči znaša od 50 % do 60 % upravičenih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in - uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji stroškov, od tega znaša delež Evropskega prehrano Republike Slovenije. in spravilu; kmetijskega sklada za razvoj podeželja 75 %, Predmet javnega razpisa je dodelitev ne- - večja varnost pri delu v gozdu; delež Republike Slovenije pa 25 %. povratnih sredstev iz naslova ukrepa 122 - večja izraba proizvodnega potenciala Vloga se vlaga pisno na obrazcu, ki je gozdov. del razpisne dokumentacije, dostopne na Skladno z drugim odstavkom 26. člena spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. uredbe PRP so vlagatelji za dodelitev nepo- Informacije o razpisu: vratnih sredstev za podpore v okviru tega - INFO točka Agencije Republike Sloveni- ukrepa gozdarska gospodarstva, ki so: je za kmetijske trge in razvoj podeželja - pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali (Dunajska 160, 1000 Ljubljana); tel: 01 solastniki zasebnih gozdov na območju 580 77 92; Republike Slovenije; - INFO točka Zavoda za gozdove Sloveni- - združenja pravnih in fizičnih oseb lastni- je OE Sežana; tel: 05 70 74 403.

Okolje in prostor Okolje kov ali solastnikov zasebnih gozdov na - INFO točke KGZS. območju Republike Slovenije; - občine, ki imajo v lasti ali solasti gozd na Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana 48 območju Republike Slovenije; OGLASNO SPOR0ČILO Ne zamudite edinstvene akcije cenejših sterilizacij in kastracij (s/k) lastniških psov in mačk v februarju in marcu in s tem ugodnejšega nakupa hrane in opreme zanje!

LASTNIKI HIŠNIH ŽIVALI – POZOR! manj obsojanja vrednih pobojev in žalo- ne čuti bolečin, po dnevu ali dveh pa je Vaša dolžnost je, da preprečite, da bi se stnih usod. že povsem čila. vaše živali nekontrolirano razmnoževale: (Manja in Vesna) »Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo · Pobijanje mladičev je nezakonito in člo- osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali ka- veka nevredno dejanje! ČE SE Z RAČUNOM O OPRAVLJENI S/K stracije živali preprečiti rojstvo nezažele- Na tisoče živali vsako leto protizakonito V VETERINARSKI AMBULANTI HRPELJE V nih živali.« (11. člen Zakona o zaščiti živali) izgubi življenje že v svojih prvih urah na OKVIRU TE AKCIJE ZGLASITE PRI KATERI tem svetu. Za njihove matere naj bi bilo OD SPODAJ NAŠTETIH TRGOVIN ZA ŽI- Kaj je sterilizacija oz. kastracija? dobro, da se parijo, saj tako »terja« nara- VALI, BOSTE LAHKO Z 20 % POPUSTOM To je operativni poseg, ki napravi žival va. A ista »narava« žene samico, da poskr- KUPILI PASJO IN MAČJO HRANO TER trajno neplodno in tako prepreči rojstvo bi za svoj naraščaj – če ji ga odvzamemo, OPREMO ZANJE V ENKRATNEM ZNESKU. nezaželenih mladičev. ji s tem povzročimo velik stres. Poleg tega Popust ne velja na artikle, ki so že v akciji. težko verjamemo, da se vam zdi tako po- Zakaj sterilizirati/kastrirati (s/k) psa bijanje naravno ali celo etično. ali mačko? Najnovejši veterinarski izsledki kažejo, · ZA zdravje živali in lažje sobivanje. da pri samicah ni treba čakati na prvo Sterilizacija samic oz. kastracija samcev gonitev ali celo kotitev, da bi lahko varno Thowra Horse&Pet Shop Kozina nista nikakršni obliki mučenja, prej »odre- sterilizirali – danes veterinarji priporoča- Bazoviška c. 16A, 6240 Kozina šitve« za marsikaterega hišnega ljubljen- jo prav nasprotno: sterilizacijo pred prvo Urnik: PON–PET: 9.00–16.00 ca. Vedeti je treba, da se psice gonijo pri- gonitvijo, saj tako preprečimo tudi razvoj SOB: 8.00–13.00 določenih bolezni rodil pri odrasli psici. T: 05 62 02 507, F: 05 62 02 508, GSM: 040 469 233 bližno dvakrat letno (ciklus traja 21 dni), E: [email protected] mačke pa trikrat ali štirikrat letno (ciklus traja od 6 do 7 dni). Če mački niso kastri- · Cena sterilizacije oziroma kastracije je rani, se namreč gonijo vsakič, ko zavoha- ugodna. jo gonečo se samico, zato je parjenje zelo Izračun je preprost: če boste za sterili- težko fizično preprečiti. zacijo mačke odšteli 60 EUR in če bo ta Sterilizirane in kastrirane živali so varne žival živela pričakovanih 15 let, ste za vsa- pred spolno prenosljivimi boleznimi in ko leto njenega življenja odšteli štiri evre PET SHOP TAČKA - TRGOVINA ZA MALE nekaterimi vrstami raka. V času parjenja ali malenkost več kot cent na dan! Če se ŽIVALI IN PROSTI ČAS niso zvočno moteče za okolico, poleg vam to zdi drago, kako pa potem zago- GRADIŠČE 10, SEŽANA, T: 05 734 15 37 tovite hrano za svojo žival? Stroški steri- URNIK: PON–PET: 9.00–12.00 in 15.00–18.00 tega pa ne uhajajo od doma in zato ne SOB: 9.00–12.00 ogrožajo varnosti v prometu. lizacije so nizki tudi v primerjavi s stroški hranjenja in vzreje mladičev. · V Sloveniji je preveč psov in mačk (ki pre- večkrat žalostno končajo)! · Sterilizacija in kastracija nimata nežele- Vsekakor se skoti več živali, kot jih lahko nih učinkov, kot vam bodo nekateri želeli dobi nov dom. Veliko živali, ki jih ljudje »pametno svetovati«. Trgovina ZOOMANIJA ne morejo oddati v nov dom, pogosto Mačke še vedno lovijo miši in psi še Manuela Kutin, s.p. žalostno konča na cesti in nato v zaveti- vedno čuvajo svojo družino in posest. Partizanska cesta 12/a, 6210 Sežana šču (če imajo to srečo), odvečni pasji in Kastrirani psi so bolj vodljivi in manj agre- GSM: +386 (0)31 714 404 sivni, mački pa ne označujejo teritorija. E: [email protected] mačji mladiči pa pogosto protizakonito URNIK: PON–PET: 9.00–12.00 in 15.00–18.00 Kot pri vseh operativnih posegih seveda končajo utopljeni v vreči, pobiti z lopato, SOB: 9.00–12.00 živi odvrženi v smeti ipd. Če bi bilo ste- tudi tu obstajajo določeni zelo redki za- riliziranih in kastriranih več živali, bi bilo pleti; žival je med posegom v narkozi in POBUDNIKI AKCIJE SO PROSTOVOLJ- CI, KI DELUJEJO NA PODROČJU ZAŠČITE PRAVIC ŽIVALI V OBČINAH DIVAČA, HRPE- LJE-KOZINA IN SEŽANA. KUPON ZA 20% POPUST OBJAVO ČLANKA JE OMOGOČILO POD- IZREŽITE KUPON IN NAROČITE STERILIZACIJO OZ. KASTRACIJO Z JETJE: ENKRATNIM 20-ODSTOTNIM POPUSTOM NA POSEG: STUDIO MATEVLJIČ računovodske in poslovne storitve ter davčno svetovanje d.o.o.

VETERINARSKA AMBULANTA HRPELJE in prostor Okolje Trg 15. aprila 1, 6215 DIVAČA Ul. Dragomirja B. Brkina 9, Hrpelje · 6240 Kozina Tel.: +386 5 763 29 33 Tel.: 05 / 6800 199 , [email protected] Faks: +386 5 763 29 32 www.vethrpelje.si GSM: +386 31 793 150 E-pošta: [email protected] 49 Previdnost je mati modrosti – tudi pri izbiri izvajalca gozdarskih del »Sečnjo, spravilo lesa, gojitvena in var- ima lastnik opravka. Če pa bo izvajalec stvena dela v zasebnih gozdovih izvaja- zahteval dopolnitve k pogodbi, se vse- mo strokovno in poceni. Vsa dela opra- eno posvetujte, katere od dopolnitev vimo načrtno, v dogovorjenih rokih in v je smiselno upoštevati oziroma kam skladu s konceptom trajnostnega in so- pes taco moli. Opozorili bi vas radi na naravnega gospodarjenja z gozdovi ...« nekaj podrobnosti, ki naj jih pogodba Vse več ponudnikov gozdarskih stori- vsebuje. tev na svetovnem spletu takole oglašu- Pomemben podatek v pogodbi je šte- je svojo ponudbo. Ko se lastnik gozda, vilka parcele, kjer se bo izvajala sečnja. ki nima namena sam izvajati gozdarskih V pogodbo lahko zapišete tudi številko del v svojem gozdu, odloča med različ- odločbe, ki dovoljuje posek drevja. Od- nimi izvajalci, velja slediti podobnim ločbo mora izdati Zavod za gozdove načelom kot pri izbiri kakršnega koli Slovenije, lastnik gozda pa lahko prej- izvajalca obrtniških del. Vse je lepo in me od revirnega gozdarja tudi odkazil- prav, če se lahko glede sečnje oziroma ni manual, ki bo v pomoč pri dogovar- gojitvenih del korektno dogovorite ter janju glede cene za storitev. jih izvajalec izvede brez zapletov in v Praviloma bi se moral lastnik gozda že skladu s predpisi. pred začetkom del dogovoriti s sosedi Bolj pa je problematično, če gozdarji, o možnosti uporabe gozdnih vlak in zaposleni na ZGS, na terenu ugotovi- rampnih prostorov. Po navadi to ni iz- mo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. vajalčevo delo. O nedovoljenih sečnjah, neurejenih Praktično je, da v pogodbi piše, da se iz- sečiščih ali gozdnih prometnicah ter vajalec zavezuje, da bo vsa dela sečnje, Vsekakor je dobro, da sortimentacijo pritožbah sosedov moramo obvestiti spravila in druga dela, ki se nanašajo na lesa po kakovostnih razredih določite gozdarskega inšpektorja. predmet pogodbe, opravil vestno, stro- na podlagi skupnega prevzema lesa. S Takrat je lastnik gozda, v katerem se je kovno ter v skladu z zakonodajo. S tem tem nadzorujete tako količino kot tudi sekalo, prvi poklican na zaslišanje. Če je lastnik vso krivdo za slabo opravljeno kakovost lesa. nima nobenih dokazil (dokumentov), delo, nepospravljeno sečišče, nesanira- V pogodbi lahko določite tudi cene po- da je z izvajalcem podpisal pogodbo o ne vlake ipd. prevalil na izvajalca. sameznih sortimentov po kakovostnih sečnji, spravilu ali celo prodaji lesa, je po Predmet pogodbe so tudi pogoji seč- razredih. Če bi cene lesa začele padati, navadi za nastalo škodo kriv sam. Če je nje in spravila. Gre za čas izvedbe, rok kar se po navadi začne dogajati spomla- za izvedbo najel »iznajdljivega« izvajal- izvedbe, vremenske pogoje, ko naj se di, je lastniku vseeno, kdaj se vrši sečnja ca, lastniku vsi ustni dogovori z izvajal- sečnja ne bi izvajala, uporabo gozdnih in odkup lesa. Slabost tega načina je, da cem v zagovoru pred inšpektorjem ne vlak in rampnih prostorov, stroške seč- se lahko na tržišču naredi niša in bi se bodo prav nič pomagali. Na koncu to nje in spravila. lahko določen sortiment bistveno bolje pomeni, da mora lastnik najprej plačati Les lahko istemu podjetju tudi proda- prodal, kar pa je z zabetonirano ceno v kazen za prekršek, potem pa še sanirati te. Prednost v tem primeru je, da lahko pogodbi nemogoče. nastalo škodo, kar zanj pomeni doda- izposlujete nižje stroške za sečnjo ali Razmisliti je treba tudi, kako bo lastnik ten strošek. spravilo ali po drugi strani boljše cene gozda ukrepal v primeru plačilne nedi- Zato naj lastnik po lastni presoji skle- za prodani les. Pomanjkljivost tega je, scipline. Problem nastane, ko izvajalec ne pogodbo z izvajalcem. Znak, da da morate zahtevati, da ste zraven ob del in kupec nista isti osebi. Takrat bo je izvajalec ne želi podpisati, je jasno nakladanju lesa na kamion, da lahko izvajalcu težko razumeti, da kupec še ni opozorilo, s kakšno osebo/podjetjem preverite količino posekanega lesa. nakazal denarja za prodani les, a bi bilo vseeno pošteno do izvajalca, da mu nakažete denar za njegovo delo v roku 30 dni. Pri prodaji lesa ne pozabite na uveljavljanje pavšalnega nadomestila. Sestavljanje pogodbe ni enostavno delo. Bolj ko greste v detajle, več nasve- tov izkušenega pravnika boste potre- bovali. Če je za vas sestavljanje pogodbe prezapleteno, vprašajte izvajalca, ali ima sam kakšen vzorec pogodbe. Ne podpisujte takoj. »Trikrat premisli, enkrat govori,« pravi slovenski pregovor. Posvetujte se z ljudmi, ki so že imeli opravka z izvajalskimi podjetji. Okolje in prostor Okolje Besedilo: Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana 50 Zaščita živali je dolžnost vseh, ne le ljubiteljev živali V Sloveniji se že dlje časa soočamo s živali v Sloveniji. Pripravile so ga prosto- problemom (pre)polnih zavetišč za živali voljke Društva za zaščito živali Ljubljana, pa tudi z velikim številom zanemarjenih pridružile pa so se jim tudi članice Dru- in zapuščenih živali, ki svoj konec doča- štva prijateljev živali Severne Primorske. kajo na cesti, prepuščene neodgovornim V mladinskem centru se je zbrala razno- skrbnikom ali kot žrtve mučenja. Iz tega lika publika – od tistih, ki se v tematiko izhaja vsaj dvoje: da na živali ne gledamo še nikoli niso posebej poglabljali, do po- kot na živa bitja, ki si zaslužijo primerno sameznikov, ki so aktivni prostovoljci na bivalno okolje in skrb, ter da ne poznamo področju zaščite živali. Pozornost smo svojih zakonskih obveznosti glede zašči- posvetili obveznostim, ki jih zakonodaja te živali (ali nam zanje ni mar). s področja zaščite živali – tako domačih Če ne veste, kod se potika vaša žival, lahko žal Da bi naredili korak v pravo smer, smo oziroma hišnih kot divjih – nalaga čisto konča tudi tako. januarja v Mladinskem centru Podlaga vsem državljanom Republike Slovenije organizirali predavanje z naslovom: Živali ter pristojnostim in dolžnostim odgovor- veliko vprašanj, izkazalo pa se je tudi, da – naše veselje in odgovornost, kjer smo nih služb. poznamo veliko živalskih zgodb, ki bi ob spregovorili o problematiki zapuščenih Udeleženci so imeli med predavanjem primernem ukrepanju tako posameznikov kot pristojnih služb dobile lepši epi- Če ste predavanje zamudili, ne pozabite: log. Predvsem pa smo prišli do zaključka, - Če naletite na zdravo, nepoškodovano žival, pokličite center za obveščanje (112), kjer boste da se bo stanje gotovo izboljšalo, če se dobili številko zavetišča za živali, ki pokriva vašo občino. bomo sami čim bolj informirali in o za- - Če je žival bolna ali poškodovana, morate obvestiti center za obveščanje (112) in živali nuditi ščiti živali osveščali ostale ter če bomo prvo pomoč; v primeru, da poškodovana žival predstavlja nevarnost na cesti, pokličite 113. - Za nasvet se lahko obrnete tudi na Društvo prijateljev živali Severne Primorske (031 763 811 ali v zagotavljanje zaščite in dobrobiti živali [email protected]). pripravljeni vložiti svoj čas, voljo in tudi - Vsak skrbnik živali mora vedno vedeti, kje se nahaja njegova žival; izgubljeno žival mora najbliž- jeklene živce. jemu zavetišču prijaviti v roku 72 ur. Zakonodaja s področja zaščite živali na- - Vsak najditelj živali mora o tem v roku 24 ur obvestiti najbližje zavetišče oziroma – v primeru mreč jasno določa naše obveznosti in čas divjih živali – azil za prosto živeče živali. je, da jih začnemo izpolnjevati – vsi. - Zavetišče mora zagotoviti namestitev živali v roku 24 ur po prejemu obvestila oziroma v roku 4 ur, če gre za poškodovano žival. - Več informacij: Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o zaščiti hišnih živali (glej Register predpisov RS Besedilo: Nuša Miklavec na spletni strani http://zakonodaja.gov.si > Gospodarske dejavnosti > Kmetijstvo, gozdarstvo, Slika: arhiv DZZŽ LJ ribištvo in lovstvo). Pomladne iskrice v Stičišču NVO Obalno-kraške regije Znanje posameznika je največja naložba sektorja v naši regiji bo Strategija razvoja ru pobude Moja družba veliko obljubili. nevladne organizacije, zato smo v Stičišču nevladnega sektorja Obalno-kraške regije Sedaj pa je čas za dejanja. Župane bomo NVO Obalno-kraške regije predstavnikom za obdobje 2013–2018, ki jo letos pripra- znova opomnili na pomen društev, za- društev, zavodov in ustanov iz vaše obči- vljamo v Stičišču. Želimo si, da bi bili pre- vodov in ustanov v njihovih občinah in ne in širše regije pripravili brezplačna izo- dlagani projekti iz strategije umeščeni v naredili korak naprej k podpisovanju spo- braževanja. Bliža se čas oddaje zaključnih Regionalni razvojni program. Da bi kar naj- razumov o razvojnem partnerstvu med računov, zato februarja pripravljamo izo- bolje spoznali potrebe in težave, s katerimi posameznimi občinami v Obalno-kraški braževanje, na katerem bodo obiskovalci se soočamo nevladne organizacije v regiji, regiji in nevladnimi organizacijami. dobili odgovore na svoja računovodska vabimo predstavnike na posvete v Kopru V Stičišču še vedno nudimo nevladnim vprašanja. Marca pa se bomo dotaknili in Sežani. Veseli bomo vsakršnih izkušenj, organizacijam brezplačno pravno, raču- virtualnih tem – družabna omrežja so saj lahko le skupaj oblikujemo učinkovit novodsko in projektno pomoč. Za vse in- postala del vsakdana in prav je, da se v dokument, ki bo predstavil pomen nevla- formacije naj nas pokličejo (05 90 47 121) njih pojavijo tudi naša društva, saj nam dnega sektorja in nam bo vsem v korist. oziroma nam pišejo (info@sredisce-rotun- Facebook, LinkedIn ali Twitter nudijo šte- Točni datumi izobraževanj in drugih ak- da.si). Naš projekt podpirata Ministrstvo za vilne možnosti za učinkovito brezplačno tivnosti bodo kmalu objavljeni na www. javno upravo in Evropski socialni sklad. promocijo. Na seminarju bodo udeleženci sticisce.si, kjer se lahko zainteresirani naro- Obveščamo vas Obveščamo izvedeli, kako in zakaj je dobro, da se dru- čijo tudi na spletni obvestilnik. Besedilo: Marjetka Pezdir Kofol štva pojavijo v družabnih omrežjih. Jeseni 2010 smo izvolili nove župane, ki Pomemben korak k razvoju nevladnega so nam na predvolilnih soočenjih v okvi- 51 NOVO: Klub študentov Sežana razpisuje NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE GRAFIČNE PODOBE FESTIVALA MLADIFEST Vodne animacije! Sodelujete lahko vsi, ki vas oblikovanje zanima ali se z njim ukvarjate profesionalno. Najboljšim trem bomo podelili nagrade. Več informacij in besedilo natečaja Kakor že sami dobro veste, je edini ba- zen na Krasu zaprl svoja vrata. Tako smo dobite na naslovu www.ks-sezana.net in preko e-pošte [email protected]. se vsi skupaj znašli v nekoliko neprijetni situaciji. Ker se zavedamo, da plavanje sodi v eno izmed osnovnih človeških NATEČAJ ZA FESTIVAL OTROŠKE POPEVKE BRINJEVKA veščin in znanj, je prav, da ga otrok čim prej osvoji. Poleg tega pa ima voda Lani je Kosovelov dom v Sežani prvič pripravil festival otroške popevke, blagodejne in sproščujoče učinke na ki je dobil ime po znanem verzu Srečka Kosovela: »V jesenski tihi čas prileti človeško telo. Zato smo se v ŠD poSKO- brinjevka na Kras«. Želimo, da bi Brinjevka v prihodnjih letih postala tradici- Kec odločili, da bomo program vodnih onalen festival odlične popevke v strokovnem smislu, ki mladim pevkam in animacij izvajali v Aquaparku Žusterna pevcem omogoča, da se predstavijo in pokažejo svojo nadarjenost. v Kopru – v najboljšem in najbližjem Na festival Brinjevka se lahko prijavijo otroci, mlajši od 12 let, rojeni do vključno 30. vodnem centru na Primorskem. septembra 1999. Prijavljena pesem mora biti napisana v slovenskem jeziku, ne sme biti Vabimo vse šolske in predšolske otro- predhodno izdana na nosilcu zvoka, besedilo pa mora imeti mladostnikom in otrokom ke, da se pridružite poSKOKcu na vo- primerno vsebino. Pri izboru bo posebna pozornost namenjena glasovnemu obsegu dnih animacijah, ki bodo potekale pod melodije, ki mora biti prilagojena otroškim glasovom. strokovnim vodstvom plavalnih učite- Festival je razdeljen na izbor in finale, ki bo 12. oktobra v Amfiteatru Kosovelovega ljev in animatorjev – letos izjemoma v doma oziroma v primeru slabega vremena v Kosovelovem domu v Sežani. Aquaparku Žusterna. Ne glede na otro- Na sklepnem koncertu bo strokovna žirija podelila bronasto, srebrno in zlato brinjevko, kovo plavalno znanje se bomo srečevali glavno nagrado po izboru občinstva pa bo odločilo telefonsko glasovanje. Nagrada ob- vsako drugo soboto v mesecu. Čakajo činstva je izlet v enega od evropskih zabaviščnih parkov. nas novi pripomočki, nore odštekane Rok prijave je 11. marec 2011. Organizatorji festivala so Javni sklad RS za kulturne dejav- igre, atraktivni bazeni, tobogani in osva- nosti z območnimi izpostavami, Kosovelov dom Sežana in RTVSLO, ki bo sklepni koncert janje novega plavalnega znanja. neposredno prenašala na prvem programu TV Slovenija. Prijavnico za izbor na festival Brinjevka in vse v zvezi s prijavnimi pogoji najdete na sple- Besedilo: Niko Zadnik tni strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti www.jskd.si in Kosovelovega doma www.kosovelovdom.si. JSKD OI Sežana, Kosovelov dom Sežana

PRAVILA NATEČAJA mezne poslane avtorske fotografije, in sicer pravice reprodukcije 1. Natečaj je razpisan za fotografije v digitalni obliki. Udeležijo se ga (v tiskani in digitalni obliki), javne priobčitve (uporaba na inter- lahko vsi ljubitelji fotografije. netu in drugih elektronskih medijih), projekcije, objave člankov Tema natečaja: Prosta – fotografije morajo biti posnete v narav- in uporabe v druge promocijske namene. Avtor ohranja moralne nem ali urbanem okolju na območju vaških skupnosti Repenta- avtorske pravice, kar bo organizator upošteval pri uporabi del. bor v Sloveniji in občine Repentabor v Italiji. Namen organizatorja 7. Vsak udeleženec natečaja osebno odgovarja za avtorstvo posla- je uporabiti posnete fotografije za promocijo naravnih in kulturnih del. nih lepot območja Repentabor in z natečajem spodbuditi razvoj 8. Organizator si pridržuje pravico, da dela, ki ne ustrezajo pogojem ljubiteljske fotografije. razpisa, kršijo avtorske pravice oz. so kakor koli drugače sporna, 2. Vsak avtor lahko pošlje največ 10 digitalnih datotek. Velikost fo- izloči iz natečaja. tografij naj bo minimalno 2000 x1500 točk. Zaželena je čim višja 9. Strokovna žirija bo izmed prispelih del izbrala ustrezno število resolucija. Datoteke avtor pošlje na zgoščenki ali drugem elek- fotografij za predstavitev na najmanj dveh projekcijah. Žirija bo tronskem mediju. Priložena mora biti izpolnjena prijavnica s po- ocenila tudi tri najboljša dela, ki jih bo organizator nagradil s spo- datki o avtorju (ime, priimek, naslov) in seznamom predloženih minskimi nagradami. Vsak avtor lahko prejme samo eno nagrado. del (namesto naziva posnetka je lahko naveden tudi samo kraj 10. Pri ocenjevanju del se bodo kot kriteriji uporabljali naslednji ele- posnetka; če nosi več podobnih posnetkov enak naziv, naj se menti: sporočilnost, estetska vrednost, tehnična dovršenost ter uporabi številčenje, npr. Repen1, Repen2 …). Za prijavnico pišite izvirnost posnetka. na e-naslov: [email protected] 11. Pogoji tega razpisa veljajo za vse udeležence natečaja. Odloči- 3. Vsak avtor mora do roka za oddajo del poslati tudi podpisano raz- tve žirije so dokončne. Oddaja del na razpis pomeni, da pošilja- pisno prijavnico (ali fotokopijo) na naslov: telj sprejema vsa zgoraj navedena pravila natečaja in da z njimi Razvojno združenje Repentabor soglaša. Dol pri Vogljah 14 12. Časovnica: 6221 Dutovlje 31. oktober 2011  rok za oddajo del, Mogoča bo tudi osebna predaja del. Datum in naslov za predajo 14. november 2011  ocenjevanje del, bosta objavljena naknadno. 25. november 2011 obveščanje o izboru, 4. Pristojbine za pristop k natečaju ni. december 2011 projekcije v Dolu in na Colu.

Obveščamo vas Obveščamo 5. Organizator prejetih zgoščenk ne bo vračal. Točna datuma projekcij izbranih fotografij in podelitve priznanj 6. Dela, poslana na natečaj, lahko organizator uporabi v promocijske bosta sporočena naknadno. namene v okviru svojega delovanja brez plačila honorarja. Avtor 52 na organizatorja prenaša materialne avtorske pravice vsake posa- Dol pri Vogljah, 20. januar 2011 Torek, 8. februar 2011 ob 18. uri: odprtje razstave del študentek beneške akademije lepih umetnosti z naslovom AKADEMIJA LEPIH UMETNOSTI V BENETKAH SE PREDSTAVI – ob slovenskem kulturnem prazniku. ob 20. uri: VELIKI KONCERT OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU – SLOVENSKI OKTET. Ponedeljek, 7. marec 2011 ob 20. uri: odprtje razstave del oblikovalke JANE PEČEČNIK – ob dnevu žena. ob 20. uri: koncert ob dnevu žena – DANIJEL DETONI (Hrvaška), klavir. Sobota, 19. marec 2011 ob 20. uri: MISTIČNA GODBA – koncert skupine Terra Mystica in Pihalnega orkestra Divača. Petek, 1. april 2011 ob 18. uri: ZAČETEK RETROSPEKTIVE FILMOV JADRANA STERLETA – pogovor z Jadranom Sterletom in predvajanje filma Najstarejši koledar na svetu? Torek, 12. april 2011 SLAVNOSTNI VEČER OB 20-LETNICI KOSOVELOVEGA DOMA ob18.30: – odprtje razstave fotografij BOGDANA MACAROLA, posnetih v Kosovelovem domu ob 20.00: – slavnostni koncert: TOMAŽ NEDOH S SKUPINO Torek, 10. maj 2011 ob 18. uri: ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL V LASTI KOSOVELOVEGA DOMA.