Na Obisku Pri Diplomatu - Iztoku Mirošiču

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XI. • ŠTEVILKA 4 • JUNIJ 2009 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Na obisku pri diplomatu - Iztoku Mirošiču

Odprli novo tržnico sredi mesta

Mirjam Štrukelj - 15 let voditeljica OFS Kamenčki

9. Mlada Vilenica

Mladifest Štunf 2009 JEZIKOVNI CENTER MODRIJAN VAS VABI K VPISU V JEZIKOVNE TEČAJE

Z učenjem tujega jezika lahko:  združite koristno s prijetnim in investirate vase,  obnovite že osvojeno znanje,  povečate svoj potencial pri iskanju zaposlitve ali napredovanju,  odkrivate nove kulture in si širite obzorja.

Naša ponudba:  tečaji za otroke (od 5 let)  priprava na maturo  splošni tečaji s konverzacijo (odrasli)  specializirani tečaji: poslovni, gostinski, itd.

P.S. Izkoristite ugodnosti ob predprijavi za NE SPREGLEJTE! jesenski semester! Do 3.7.2009 vam V 2. terminu poletne kolonije v Pliskovici priznamo 15% popusta ob vpisu (12.7.09 - 17.7.09) je še nekaj prostih mest! v skupinske tečaje.

Modrijan, Nina Žerjal s.p. www.modrijan.com 041 - 731 - 388

Zbiranje predlogov za evidentiranje objektov in območij v občini Sežana z namenom ohranitve naravne in kulturne dediščine

Občina Sežana poziva vse, ki imajo kakršenkoli predlog, da se • Odlok o razglasitvi Ambienta cerkve sv. Mihaela v Lokvi na območju občine Sežana evidentira objekt ali območje kot kul- za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS št. turna ali naravna dediščina, da nam predloge pošljejo in ustrezno 100/2003), utemeljijo ter priložijo vire iz katerih njihovi predlogi izhajajo. Pre- • Odlok o razglasitvi 'Vojaške kapele iz prve svetovne vojne – dloge zbiramo do 30. septembra 2009. Kosovelje' za kulturni spomenik lokalnega pomena na obmo- Zakon, ki pokriva področje kulturne dediščine: Zakon o varstvu čju občine Sežana (Uradni list RS št. --/2009), kulturne dediščine (Uradni list RS št. 16/2008, 123/2008). • Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega darovanja Tabor pri Vrab- Zakon, ki pokriva področje ohranjanja narave: Zakon o ohranja- čah za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju ob- nju narave (Uradni list RS št. 96/2004). čine Sežana (Uradni list RS št. --/2009).

Občina Sežana je razglasila za naravne ali kulturne spomenike oz. območja le-te kot spomenike lokalnega pomena po nasle- Vse informacije in seznam spomenikov oz. območij iz 2. odstav- dnjih aktih: ka tega poziva daje: Nina Ukmar, soba št. 21b, 05/7310135 ali na • Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spome- el.naslov: [email protected] . nikov na območju Občine Sežana (UL 13/1992, 68/1995), Bližajoče se počitnice čutimo prav vsi. In prav vsi jih nujno potrebujemo! Dan, dva za »možgane na off« naj prideta čimprej. Več kot toliko nam tako ali tako ne bo uspelo. Vsaj ne tako kot nekoč. Ko še ni bilo mobilnikov in interneta. Ko si na dopustu z bli- žnjimi in sodelavci komuniciral samo tako, da si jim poslal »kartico« s pozdravi. Če si bil bolj ustvarjalen, si napisal kaj več kot »Lepe pozdrave z… vam pošiljajo …. « Čudno. Sploh nismo imeli občutka, da smo kakorkoli pretrgali komunikacijo in da nam bo kaj pomembnega ušlo.

Danes ni več tako. Mobilnik nam sredi sanjske plaže ali strmega pobočja zazvoni več- krat na dan in ko se približamo računalniku z dostopom do interneta, skočimo pregle- dat pošto. Kar sprijaznimo se, svet se spreminja. Eno dejstvo pa ostaja nespremenjeno: Poletje je najbolj brezskrben del leta. Četudi v okrnjeni obliki in četudi ne bo nikoli enak tistemu iz preteklosti, nam ponuja sprostitev, čas za branje kakšne knjige, prijeten večer ob zvokih kitare, ples do jutranjih ur in nekaj nenadomestljivega – čas, ki ga preživimo s svojimi najdražjimi. In kaj vse je čas? »Čas je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu.« »Čas je samo število gibanj (arithmos) glede na preteklost in prihodnost.« »Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda.«

Čisto po domače povedano: z leti se je ta čas skrčil. Hitreje tečejo sekunde, minute, ure, dnevi in leta. Prostega časa skoraj ni. Dandanes je tako tudi najbolje. Če ga je pre- več, se v mladih letih lahko znajdemo v neprimerni družbi, ko odrastemo pa v kakšni depresiji. Zato je prav, da smo »non stop« okupirani. Delamo, delamo in še bolj delamo, in vseeno očitno premalo. Kljub povečani učinkovitosti ne dosegamo dobrih rezultatov in gospodarstvo je v recesiji. Ne samo čas, tudi količina je postala kategorija, ki se spreminja. Malo, nekaj, več in še več je dobilo predznak ∞. Nekaterim nikoli ni dovolj. Dobiček je potrebno maksimirati! Stavek, ki si ga do nedavnega, kljub izobrazbi, nisem pravilno razlagala.

Ko se krivulja neha vzpenjati ali se celo obrne navzdol, je čas za razmislek. Tudi dopust je primeren čas za to. Razmislimo, kaj je resnično pomembno in kaj nam prinaša veselje in srečo.

Če se vam zgodi kaj posebno razburljivega, preveč zabavnega ali nadvse običajnega, nam lahko pišete. Čisto tako kot nekoč – na kartici s pozdravi.

Maja Prešeren

www.sezana.si BRALCE IN PISCE OBVEŠČAMO, DA SMO UVEDLI NOV ELEKTRONSKI NASOV, NAMENJEN GLASILU: Uredniški odbor: odgovorna urednica: Maja Prešeren, namestnik odgovorne urednice: Pavel Skrinjar, člani: Aleksander Peršolja, Evgen Prinčič, Ivica Podgoršek, [email protected] Adrijana Suša Bonifacio in Nina Ukmar Lektor: Srečko Vidmar, Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije odslej pošiljate na ta naslov. Tisk: Luin Dušan s.p., Sveto 58, 6223 Komen, Uvodnik Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 3. avgust. Število izvodov: 4600, Sežana, april 2009, Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/73 10 101, Članki naj bodo kratki in jedernati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, e-mail: [email protected]. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Naslovnica: Mažoretke, slika: arhiv društva 1 22. seja Občinskega sveta Občine Sežana 14. 5. 2009 7. Sklepi o prometu nepremičnin: 8. Volitve in imenovanja: SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI · Sklep, da se razprava in odločanje o pre- · Sklep o imenovanju treh predstavni- dlogu sklepa o razlastitvi zemljišča parc. kov ustanovitelja v Svet zavoda Zavod 1. Sklep o potrditvi tržnega reda na tr- št. 2212/659 k.o. Sežana preložita na na- za šport, turizem in prosti čas Sežana žnicah v občini Sežana in cenika za upo- slednjo sejo Občinskega sveta · Sklep o imenovanju predstavnika usta- rabo tržnih prostorov, najem inventarja · Sklep o dopolnitvi Letnega načrta prido- novitelja v Svet zavoda Območna ra- in storitev Komunalno-stanovanjskega bivanja in razpolaganja z nepremičnim zvojna agencija ORA Krasa in Brkinov podjetja, d.d. Sežana premoženjem Občine Sežana za leto · Sklep, da se razprava in odločanje o 2. Sklep o seznanitvi z zaključki s posve- 2009 predlogu sklepa o spremembi Skle- ta o športu v občini Sežana · Sklep o prodaji zemljišč parc..št. 6084/96 pa o ustanovitvi Projektnega sveta za 3. Odlok o razglasitvi 'Vojaške kapele iz in 6084/97, obe k.o. Sežana postavitev muzeja kamnoseštva in ka- prve svetovne vojne – Kosovelje' za kul- · Sklep o prodaji zemljišča št. 6652 k.o. Se- mnarstva na Krasu preložita na nasle- turni spomenik lokalnega pomena na žana dnjo sejo Občinskega sveta območju Občine Sežana · Sklep o prodaji zemljišč parc.št. 745/551, · Sklep o podaji mnenja z obrazložitvijo 4. Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega 3745/552, 3745/553, 3799/8 in 3799/10, kandidatu za ravnatelja javnega vzgoj- darovanja Tabor pri Vrabčah za kulturni sklep o nakupu zemljišč parc. št. 745/557, no-izobraževalnega zavoda Glasbena spomenik lokalnega pomena na obmo- 3745/558, 3745/330 in sklep o nakupu šola Sežana čju Občine Sežana zemljišča št. 3745/336, vse k.o. Sežana · Sklep o podaji soglasja ustanovitelja k 5. Pravilnik o zagotavljanju brezplačne- · Sklep o nakupu zemljišč parc. št. imenovanju direktorja javnega zavoda ga prevoza učencem na območju občine 5234/175, 5050, 5105/6, 5234/176 in Kraške lekarne Ilirska Bistrica Sežana 5145, vse k.o. Sežana 6. Sklep o določitvi števila razpisanih · Sklep o nakupu zemljišč št. 4212/652, Ana Može priznanj Občine Sežana za leto 2009 6341/3, 6341/1 in 6341/4, vse k.o. Sežana Volitve poslancev v evropski parlament v volilnem okraju Sežana

V nedeljo, 7. junija 2009, smo v Sloveniji IME LISTE ŠTEVILO GLASOV % drugič volili poslance v Evropski parla- 1. N.Si NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 750 12,42 2. SMS – STRANKA MLADIH SLOVENIJE 143 2,37 ment. Kandidiralo je 12 list kandidatov, v 3. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 135 2,23 parlament pa je, po neuradnih podatkih, 4. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 39 0,65 5. SOCIALNI DEMOKRATI 1306 21,62 uspelo priti petim političnim strankam: 6. ZDRUŽENI ZELENI 88 1,46 SDS (26,92%) in SD (18,45%) sta dobili po 7. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 601 9,95 8. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 1166 19,30 dva mandata, N.Si (16,33%), LDS (11,52%) in 9. ZARES – nova politika 582 9,63 ZARES – nova politika (9,82%) pa po enega. 10. NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 57 0,94 11. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 960 15,89 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 214 3,54 Volilna udeležba je bila v našem volilnem okraju 30,15 odstotna, kar odraža nekoliko Med vsemi 81 kandidati je v okraju naj- vasi in na volišču v taborniški hišici v Sežani višjo od slovenskega povprečja. V občini več preferenčnih glasov prejel kandidat pa SD in LDS. Enako najvišje število glasov Sežana je bila najvišja udeležba na najmanj- SDS Milan Zver, med političnimi strankami sta v Povirju prejeli N.Si in LDS, v Tubljah pri šem volišču Tublje pri Komnu , kjer se je vo- pa je najvišje število preferenčnih glasov Komnu N.Si in SD, v Krepljah pa N.Si in SDS. litev udeležilo 58 % volilnih upravičencev, pripadlo SD. V Koprivi so se volivci v večini izrekli za N.Si, v Avber pa jih je na volišče prišlo 21,84%, Od skupno 25 volišč v sežanski občini so v Avberju za ZARES, v Lokvi za DeSUS, v kar predstavlja na tokratnih volitvah najnižji volivci na devetih največ glasov namenili Skopem in v Grižahpa za LDS. odstotek. Socialnim demokratom (Dane pri Sežani, Na večini volišč v občini Sežana je, tako V 6. volilnem okraju 2. volilne enote, ki ima Kazlje, Občina Sežana, Vrtec Sežana, VDC kot v okraju, najmanj glasov prejela Neod- sedež v Sežani, obsega pa območje Občin Sežana, Stara OŠ Sežana, Štorje, Tomaj in visna lista za pravice bolnikov.

Iz občinske uprave Iz občinske Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Komen, Križ); na petih voliščih je največ glasov pre- je bilo število oddanih glasov za posame- jela SDS (Dutovlje, Pliskovica, Veliki Dol, Adrijana Suša Bonifacio zne liste (navedene so po vrstnem redu z ZGRS Sežana in Štjak); v Dolu pri Vogljah sta 2 glasovnice) naslednje: si največ glasov razdelili SDS in LDS; v Krajni Komisija za mladinska vprašanja v občini Sežana Občinski svet Občine Sežana je v za- nih skupnosti (predlagatelj: Svet Kra- Komisija med drugim daje občinskim or- četku leta sprejel Odlok o mladinskem jevnih skupnosti Občine Sežana), ganom predloge in pobude ter mnenja delu v Občini Sežana (Uradni list RS, št. - Kristjan Ilič – predstavnik civilne ini- o zadevah, ki se nanašajo na področje 15/2009) za zagotavljanje boljših sis- ciative (predlagatelj: Svet Krajevnih mladih v občini ter obravnava druga vpra- temskih pogojev za mladinsko delo. Na skupnosti Občine Sežana), šanja, povezana z mladino. ZATO POZIVA- podlagi odloka je bila imenovana Komi- - Jerneja Rudolf – predstavnica Zdru- MO VSE MLADE, KI BI IMELI KAKRŠNEKOLI sija za mladinska vprašanja v sestavi: ženja slovenskih katoliških skavtinj in PREDLOGE ZA KOMISIJO, DA SE OBRNEJO skavtov, lokalna enota Sežana 1 (pre- NA NJENE ČLANE ali na Nino Ukmar, ki delo - Špela Rožman – predstavnica Dru- dlagatelj: Združenje slovenskih katoli- komisije spremlja na tel.: 05 / 7310 135, el. štva tabornikov Rod kraških j'rt (pre- ških skavtinj in skavtov, lokalna enota naslov: [email protected]. Elektronski naslov komisije je: komladi_sezana@ dlagatelj: Društvo tabornikov Rod kra- Sežana 1) in googlegroups.com. Na tem naslovu lah- ških j'rt), PREDSEDNICA KOMISIJE, - Maja Sedmak – predstavnica Zavoda ko sporočila berejo vsi člani komisije. - Mojca Vojska – predstavnica Kluba za šport, turizem in prosti čas Sežana študentov Sežana (predlagatelj: Klub - Mladinski center Podlaga (predlaga- Besedilo odloka najdete na spletni stra- študentov Sežana), PODPREDSEDNI- telj: Zavod za šport, turizem in prosti ni www.sezana.si v rubriki Uradna objave; CA KOMISIJE, čas Sežana - Mladinski center Podla- Objave v Uradnem listu. - Maja Dekleva – predstavnica Medob- ga). Špela Rožman činskega društva prijateljev mladine Sežana (predlagatelj: Medobčinsko Komisija za mladinska vprašanja celovi- društvo prijateljev mladine Sežana), to obravnava področje mladine v občini - Gregor Guštin – predstavnik krajev- in o tem sprejema mnenja in stališča.

1. Srečanje Foruma županov kraških občin

V Lipici je 16. aprila 2009 potekalo prvo srečanje Foruma županov kraških občin, ki sta ga organizirali Občina Sežana in Občina Zgonik. Srečanja se je udeležilo devet županov občin iz Republike Slove- nije in Italije ter drugi predstavniki lokalnih skupnosti. Po uvodnem pozdravu sežanskega žu- pana Davorina Terčona in župana občine Zgonik Mirka Sardoča je beseda potekala predvsem o skupnem sodelovanju in pri- zadevanju za razvoj celotnega območja Krasa, tako v gospodarskih panogah, kot v negospodarskih. Kljub burni zgodovini, ki nas je zaznamovala, pa so bili prisotni enotnega mnenja, da se je pomembno zazreti v prihodnost ter se zavzeti, da bo Kras gospodarsko razvita pokrajina.

Razvoj turizma pa je zagotovo ena od panog, kjer je možno sodelovanje v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 (CILJ 3 »Evropsko teritorialno sodelovanje«), saj je Kras s svojimi naravnimi znamenitost- mi, kraško arhitekturo in kulinariko zagotovo svojstvena in specifična pokrajina. Ob koncu srečanja pa je bil sprejet do- govor, da se bodo tovrstna srečanja – Fo- rum županov kraških občin – nadaljevala tudi v prihodnje, tako je naslednje sreča- nje predvideno v občini Zgonik.

Besedilo: Klementina Križman uprave Iz občinske Sliki: Dušan Grča 3 Ob dnevu zemlje posajen mokovec Ob robu Botaničnega parka Sežana so ob dnevu zemlje, 22. aprila 2009, sežanski župan Davorin Terčon, direktor Znanstve- no-raziskovalnega centra SAZU prof. dr. Oto Luthar in direktor Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana Boris Jakulin posadili drevo mokovec. Posaditev izbranega drevesa je posebej pomembna, saj je Zavod za gozdove prav to drevo v lanskem letu imenoval drevo leta Primorske. Mokovec je poznan po tem, da je značilno drevo kraških planot, z bleščečimi temnozelenimi listi, po spodnji strani pokritimi z dlačicami. Bleščeča povrhnjica odbija močno sonč- no pripeko, svetla plast na spodnji strani pa liste varuje pred izgubo vode. Raste počasi, a je trdoživ. Spodnja stran listov je bela kot moka, in ko poleti zapiha ve- ter, po privzdignjenih belih listih mokovec opazimo že na daleč. A to drevo se ne imenuje tako zaradi mokaste beline »Za to dejanje sem se odločil zaradi grafije Kras, ki je rezultat raziskav projekta listov. Ime je dobilo zaradi plodov. Ko so skrbi za okolje, naravo in Zemljo, ki je v Centra odličnosti F.A.B.R.I.C.A., Znanstve- bili hudi časi lakote, so ljudje plodove na- zadnjih časih zaradi človekovega početja noraziskovalnega centra SAZU. Strategija birali, jih na peči (ali v ohlajajoči se peči) vedno bolj ogrožena, prav tako pa se mi trajnostnega razvoja sloni na dolgoletni posušili in suhe zmleli v moko. Kot primes zdi prav, da začnemo naravi vračati, kar je tradiciji raziskovalnega dela z na novo krušni moki ali celo njen nadomestek so njenega in kar ji je bilo vzeto,« je povedal izdelanimi smernicami prihodnjega ra- iz mokovčeve moke pekli sladkast kruh. Davorin Terčon. zvoje Krasa. Iz njegovih plodov pa lahko pripravimo Slavnostna posaditev drevesa mokovec tudi žganje ali slastno marmelado. je bila uvod k predstavitvi izida mono- Besedilo in slika: Klementina Križman Minister za okolje in prostor RS Karl Erjavec podprl načrte v občini Sežana V petek, 8. maja 2009, je občino Sežana na udeležili tudi naš poslanec v DZ RS pristojnega ministrstva. Dogovorili so se, obiskal minister za okolje in prostor RS, Miroslav Klun, župana Divače in Komna da bosta Občina Sežana in Ministrstvo za Karl Erjavec. in strokovni sodelavci, so se pogovori okolje in prostor RS tudi v bodoče tesno dotaknili teme o spremembi prostor- sodelovali pri spremembah tako Občin- Na delovnem sestanku, ki so se ga po- skih aktov na območju občine Sežana, ki skega prostorskega načrta kot tudi izved- leg sežanskega župana Davorina Terčo- bodo pripravljeni v skladu s smernicami benih aktov Občine Sežana.

Pogovarjali pa so se tudi o problema- tiki odpadkov v Južnoprimorski regiji oziroma na območju Krasa ter o aktivnostih, povezanih z izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. Minister si je Center za ravnanje z odpadki Sežana tudi ogledal ter ocenil, da izpolnjuje pogoje za podaljšanje obratovanja, vse do začetka obratovanja regijskega centra za ravnanje z odpadki.

Glede oskrbe obale z vodo pa je prevla- dovalo stališče, da bo projekt izpeljan kot kombinacija različnih vodnih virov, tudi kraškega vodovoda. Minister je pojasnil, da projekt oskrbe Obale ne predvideva akumulacije Padež. Iz občinske uprave Iz občinske Besedilo: Klementina Križman 4 Slika: Janko Mahnič Teden prostovoljstva

Od 20. do 24. aprila 2009 so v Sloveniji potekale dejavnosti v okviru tedna prostovoljstva, v katerega so bili vključeni tudi prostovoljci iz Šolskega centra Sreč- ka Kosovela Sežana. Ob tej priložnosti so 24. aprila obiskali tudi Občino Sežana, kjer je skupino sedemnajstih prostovoljcev z njihovimi mentorji sprejel župan Davorin Terčon. Naslov projekta, s katerim prostovoljci iz Šolskega centra Srečko Kosovel sodelujejo v prostovoljnem delu, je »Tretja šola – šesta pamet«. Projekt so pričeli z letošnjem šolskim letom, da bi širili socialne mreže, pridobivali novo znanje in izkušnje iz širšega okolja ter spreminjali družbeno stvarnost.

Besedilo: Klementina Križman Slika: Janko Mahnič

Obisk ministra za šolstvo in šport v občini Sežana ter podpora centru šolskih in obšolskih dejavnosti Sežanski župan Davorin Terčon je, skupaj s strokovnimi sodelavci, 17. aprila sprejel ministra za šolstvo in šport RS dr. Igorja Lukšiča. V pogovorih je aktivno sodeloval tudi naš poslanec Miroslav Klun, ki je bil tudi eden od iniciatorjev srečanja. Ministru so ravnatelji srednje šole, osnovnih šol in vrtca ter predstavniki športa v ob- čini Sežana predstavili razmere v šolstvu in športu. Posebej so se dotaknili projekta šolskih in obšolskih dejavnosti v Pliskovici, ki bi bil 24. tovrstni center v Sloveniji, prvi na Krasu. Mi- nister je projekt podprl. »Zamisel o centru je stara že deset let, vse od takrat, ko so v Pliskovici zaprli podru- žnično šolo in zagotovili, da se dejavnost, povezana z mladimi, iz kraja ne bo umakni- la. V tem duhu je bil tudi pred leti zgrajen Mladinski hotel Pliskovica, ki danes velja za enega najbolj obiskanih mladinskih hote- lov v Sloveniji. Občina Sežana je s škofijo Koper zamenjala zemljišče in tako dobila v Pliskovici zgradili ta center,« je povedal čim prej začelo z aktivnostmi, da se ta dolgo v last nekdanje župnišče, ki ga je skupaj s sežanski župan in še dodal, da je vesel mini- obljubljeni projekt izpelje. staro šolo predala Ministrstvu za šolstvo in strove podpore projektu ter pripravljenosti šport, ki je že pred leti zagotovilo, da bodo sodelovanja ter pričakuje, da bo ministrstvo Besedilo in slika: Klementina Križman Iz občinske uprave Iz občinske

www.sezana.si 5 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za spodbujanje prve namen že pridobil javna sredstva, je potrebno v izjavi navesti višino pridobljenih zaposlitve oziroma pripravništva v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 28/2009), sredstev. Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/2007 in 61/2008), določil Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2009 (Uradni list RS, 8. Višina finančne pomoči: št. 121/2008), Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/2004) in Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, in sicer v enkratnem odločitve Komisije za izvedbo postopka javnega razpisa za dodeljevanje finančnih znesku za kritje dela stroškov dela za dobo dvanajstih mesecev, po Kolektivni po- pomoči za spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravništva z dne 21. 4. 2009 godbi za obrt in podjetništvo. objavlja Občina Sežana Višina finančne pomoči znaša: TARIFNI RAZRED VIŠINA SUBVENCIJE JAVNI RAZPIS IV. TARIFNI RAZRED* 1.145,21 € za dodelitev finančnih pomoči za spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravni- V. TARIFNI RAZRED 1.214,32 € štva v Občini Sežana za leto 2009 VI. TARIFNI RAZRED 1.392,03 € VII. TARIFNI RAZRED 1.628,97 € 1. Naročnik: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana. VIII. TARIFNI RAZRED 1.826,42 €

2. Predmet javnega razpisa je spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravništva Za kritje prispevkov delodajalca mora upravičenec k vlogi predložiti: s finančno pomočjo za kritje dela stroškov dela. - kopijo pogodbe o zaposlitvi, - kopijo obrazca M-1/M-2. 3. Upravičenci do finančnih pomoči po tem pravilniku so: gospodarske družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zadruge ter samostojni podjetniki 9. Način izvajanja: Pred izplačilom finančne pomoči upravičencu ob zaposlitvi – posamezniki, ki: mladega iskalca prve zaposlitve oziroma pripravnika se med Občino Sežana in • imajo poslovni sedež na območju občine Sežana, kot tudi podjetja, ki imajo upravičencem sklene pogodba. poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju 10. Vlagatelji se prijavijo na razpis na obrazcu »Prijava na javni razpis za dodelitev občine, finančnih pomoči za spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravništva v Občini • so na dan prijave registrirani za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, Sežana za leto 2009«. Vloga mora biti čitljiva, na ustreznih mestih podpisana ter • na dan prijave niso v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku pri- žigosana in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v silne poravnave ali v likvidaciji, razpisni dokumentaciji. • na dan prijave niso v procesu prestrukturiranja po Zakonu o pomoči za reševa- nje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani vlagatelji dvignejo vsak delavnik v • imajo poravnane vse davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, sprejemni pisarni – vložišču Občine Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana - soba št. 10, • imajo pravočasno in v celoti izpolnjene pogodbene obveznosti do Občine Seža- pri Janji Kristančič v sobi št. 69, kjer dobijo prijavitelji tudi vse dodatne informacije na iz predhodnih javnih razpisov, če so na njih sodelovali. v zvezi z razpisom, na voljo pa je tudi na spletni strani Občine Sežana: http://www. sezana.si. Do finančnih pomoči, ki se dodeljujejo na podlagi tega javnega razpisa, niso upravičena podjetja, ki delujejo na področju ribiškega in ribogojskega sektorja ter 11. Roki za predložitev vlog: sektorja premogovništva in podjetja, ki delujejo na področju primarne proizvodnje Kot pravočasne se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele v vložišče Občine kmetijskih proizvodov. Sežana: • do 15. 6. 2009, 4. Pravico do finančnih pomoči imajo v prejšnji točki navedeni upravičenci, ki • do 20. 8. 2009, izpolnjujejo naslednje pogoje: • do 21. 9. 009, • mladi iskalec prve zaposlitve oziroma pripravnik mora biti državljan Republike • do 15. 10. 2009. Slovenije, mora biti mlajši od 26 let oziroma mlajši od 30 let v primeru podiplom- ske izobrazbe ter mora imeti stalno prebivališče na območju občine Sežana, Vloge, ki bodo predložene po roku, določenem za predložitev, bodo odprte na • da je zaposlitev mladega iskalca prve zaposlitve oziroma pripravnika sklenjena v naslednjem odpiranju, razen v primeru, ko zaradi razdelitve vseh sredstev nasle- obdobju od 1. 1. 2009 do prijave na javni razpis, dnjega odpiranja vlog ne bo. Vloge, ki bodo prispele po zadnjem roku, bodo neod- • mladega iskalca prve zaposlitve oziroma pripravnika mora upravičenec zaposliti prte vrnjene vlagateljem. vsaj za dobo enega leta za polni delovni čas, • da imajo v primeru pripravništva zagotovljenega mentorja za pripravnika in pro- 12. Popolne vloge z vsemi zahtevanimi prilogami pošljejo vlagatelji na naslov: gram pripravništva. OBČINA SEŽANA, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana. Na ovojnici mora biti na vidnem mestu napis »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS za dodelitev finančnih po- 5. Ciljna skupina so mladi iskalci prve zaposlitve oziroma pripravniki z dokonča- moči za spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravništva v Občini Sežana za leto no srednjo poklicno izobrazbo, srednjo strokovno izobrazbo, višješolsko izobrazbo, 2009«. Na hrbtni strani mora biti označen vlagatelj. visokošolsko izobrazbo ter podiplomsko izobrazbo, ki začnejo oziroma so že začeli prvič opravljati delo, ki ustreza vrsti in stopnji njihove izobrazbe. 13. Odpiranje in ocenjevanje vlog Vsako odpiranje vlog bo izvedeno v osmih dneh po roku, določenem za predlo- 6. Višina sredstev: žitev vlog, in sicer v prostorih Občine Sežana. Višina predvidenih sredstev na proračunski postavki 231801 – Sofinanciranje pri- pravništva in vajeništva je 15.000,00 EUR. Javni razpis je odprt do porabe sredstev Strokovna komisija bo hkrati odprla vse vloge, ki bodo prispele do razpisanega oziroma do objave o zaprtju javnega razpisa na spletni strani http://www.sezana.si. roka. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru formalno nepopolne vloge bo vlagatelj pozvan, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolni vlogo. Če vloga v 7. Dodeljevanje finančne pomoči: navedenem roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. Dopolnjeno vlogo bo Javni razpis se izvaja po pravilih državnih pomoči, kar pomeni, da dodelitev komisija obravnavala najkasneje na naslednjem odpiranju vlog. sredstev v okviru namena tega javnega razpisa predstavlja za prejemnika državno pomoč. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin, zahtevanih z razpisno dokumentacijo. Finančne pomoči se dodeljujejo v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih pomoči za spodbujanje prve zaposlitve oziroma pripravništva v Občini Sežana in Popolne vloge bo strokovna komisija strokovno pregledala ter preverila izpolnje- Uredbo Komisije ES št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči vanje razpisnih pogojev. »de minimis«. 14. O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo upravičenci obve- Višina de minimis pomoči, dodeljena posameznem prejemniku, ne sme prese- ščeni v 45 dneh po vsakem roku, ki je določen za predložitev vlog. Upravičencem gati 200.000 EUR v obdobju treh proračunskih let, v cestnoprometnem sektorju pa bosta posredovana sklep in poziv k podpisu pogodbe. Če se upravičenec v roku znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 EUR.

Iz občinske uprave Iz občinske 8 dni od prejema poziva ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Vlagatelj mora ob prijavi na javni razpis predložiti izjavo (IZJAVA 3 razpisne dokumentacije), da za določen namen ni pridobil ali da ni v postopku pridobivanja Davorin TERČON 6 dodatnih sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira. V primeru, da je za določen Ž U P A N Na podlagi Zakona o trgovini (ZT-1, Uradni list RS, št. 24/2008), v skladu z 28. do 34. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Uradni list RS, št. 28/1993, 34/1993 in 57/1993, 110/02 (ZVPot-A), 24/08 (ZT-1)) ter v skladu z 8. členom Pogodbe o upravljanju in gospodarjenju z infrastrukturnimi objekti in napravami ter osnovnimi sredstvi v lasti občine Sežana ter izvajanju lokalnih gospodarskih javnih služb (št. 302-3/93, 41601-36/01 z dne 29.01.2001, aneksa št. 41601-36/2001-3 z dne 02.02.2005 in aneksa št. 2-35206-1/2007-7, z dne 22.03.2007) Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Sežana sprejema, TRŽNI RED NA TRŽNICAH V OBČINI SEŽANA

1. SPLOŠNE DOLOČBE - v poletnem času od 7. do 20. ure, skega in živalskega izvora, alkoholne in brezalkoholne - v zimskem času od 9. do 17. ure. pijače ter zdravilna zelišča; 1. člen 2. neživilski izdelki: cvetje, male živali in hrana za male S tržnim redom se določa pogoje trgovanja na tržnicah Upravljalec lahko predlaga spremembo urnika tržnice živali; semena, sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin, iz- na območju občine Sežana: lokacije, pravice in obvezno- in jo uveljavi po sklepu župana. Spremembo je dolžan delki domače obrti, turistični spominki in galanterijsko sti upravljalca in uporabnikov, obratovalni čas, seznam objaviti na spletni strani občine in upravljalca najmanj 7 blago. Z dovoljenjem upravljalca se lahko na tržnici pro- blaga s katerim se trguje in dneve za prodajo blaga na dni pred začetkom veljavnosti spremenjenega urnika. daja oblačila, posteljnina, toaletno in kuhinjsko perilo, tržnici v Sežani in drugih tržnih mestih v občini Sežana. obutev, knjige, rabljeno blago vendar je dovoljena le 8. člen občasna prodaja. 2. člen Uporabnikom tržnih površin ni dovoljeno podaljševa- Trguje se v skladu z določili Pravilnika o minimalnih Trgovanje na tržnici je prosto in se opravlja z določili nje obratovalnega časa. tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne tržnega reda in drugimi predpisi, ki urejajo trgovanje s objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih kmetijskim in drugim blagom. 9. člen za prodajo blaga zunaj prodajaln. Prodajalci na tržnici so stalni in občasni. Stalni proda- 2. TRŽNE POVRŠINE IN PRODAJNI PROSTORI jalci so tisti, ki vršijo prodajo redno in za daljše obdobje. 14. člen Ostali so občasni prodajalci. Na tržnici smejo prodajati: 3. člen Prodajno mesto se lahko najame dnevno po plačilu - kmetovalci, Tržnica v Sežani posluje na urejenem tržnem prostoru dnevne pristojbine ali na podlagi pogodbe med upra- - drugi posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejav- parc. št. 6296 k.o. Sežana, ki se nahaja v mestu Sežana, vljalcem in stalnim prodajalcem. nost domače obrti, na naslovu Partizanska cesta 48, na območju ob pošti, Rezervacije za stojnice za daljši čas od 30 dni lahko - nabiralci gozdnih sadežev, cvetja in zdravilnih zelišč, na platoju ob poslovnem prostoru (prodajalni) družbe upravljalec odda tudi z natečajem, pri čemer se stalnim - trgovci in gostinci, Engrotuš ter ob centralnem parkirišču pri pošti v Sežani. prodajalcem lahko rezervira za daljše časovno obdobje - društva in humanitarne organizacije ter Dodatna tržna mesta v občini Sežana se določijo s največ polovica razpolagajočih stojnic, polovica pa jih - drugi posamezniki, ki izpolnjujejo za to potrebne po- sklepom župana. mora biti na razpolago občasnim prodajalcem. goje. S stalnimi prodajalci upravljalec sklepa pisno po- 4. člen godbo za določeno obdobje. Stalnim prodajalcem Kmetovalci in drugi posamezniki morajo za proda- Prodajna mesta na tržnici so stalna in občasna. upravljalec določi prodajna mesta. V primeru, da stalni jo svojega blaga pred začetkom prodaje na tržnici pri Tržni prostor mora biti ustrezno označen. prodajalec, s katerim je sklenjena pogodba, do 9. ure v pristojnem upravnem organu pridobiti potrdilo o lastni poletnem in do 10. ure v zimskem času ne zasede pro- proizvodnji. 5. člen dajnega mesta, le-tega lahko upravljalec dodeli obča- Tržnica razpolaga z odprtim prodajnim tržnim pro- snemu oz. drugemu prodajalcu. Registrirani trgovci in gostinci ter druge pravne in storom, ki zajema stojnice, ob soglasju upravljalca pa je Občasni prodajalci sklepajo ustno pogodbo, za kate- fizične osebe morajo izpolnjevati zakonsko predpisane možna tudi uporaba dopolnilnih prodajnih miz in pro- ro se šteje, da je sklenjena, ko je prodajalcu dodeljen pogoje za prodajo na tržnici. daja s tal (sadike, cvetje in podobno). prostor, kar se izkaže s potrdilom o plačani pristojbini. Prodajalec se s tem zaveže, da bo spoštoval tržni red. 15. člen 3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA Na tržnici je dovoljeno prodajati blago, ki izpolnjuje 10. člen vse zakonsko določene pogoje za prodajo. Za blago, ki 6. člen Prodajna mesta upravljalec odda v najem tistim, ki ne ustreza zakonskim pogojem, odgovarja prodajalec. Upravljalec tržnice: izpolnjujejo pogoje za prodajo na tržnici. Pred oddajo - organizira in vodi poslovanje na tržnici, v najem je dolžan preveriti ustreznost dokumentacije 16. člen - določi urnik delovanja tržnice v okviru določil tržne- prodajalca. Blago se lahko prodaja samo z označenih prodajnih ga reda, mest. Blaga za prodajo ni dovoljeno zlagati neposredno - Občinskemu svetu Občine Sežana predlaga višino 11. člen na tla. Prodaja s tal je dovoljena le za lončarske, lesene in pristojbin za uporabo prodajnih mest, Upravljalec lahko odpove uporabo prodajnega pro- železne izdelke ter cvetlice, novoletne jelke in podobno. - zaračunava pristojbino po sklepu Občinskega sveta stora prodajalcem predvsem zaradi: Občine Sežana, - kršitev določil tega tržnega reda, 17. člen - sklepa pogodbe s prodajalci na tržnici, - neplačevanja pristojbin, Prodajalci morajo svoja prodajna mesta vidno opre- - razporeja in oddaja v najem tržne površine oz. pro- - neurejenosti na prodajnem mestu, miti s cenikom in s podatki prodajalca: nazivom oziro- dajna mesta, - poskusa prodaje oporečnega blaga, ma imenom ter sedežem oziroma naslovom. Obliko in - ureja in vzdržuje objekte in naprave na tržnici, - prodaje izdelkov, ki jih ni dovoljeno prodajati in za velikost označitve določi upravljalec. - skrbi za urejenost tržnice, uporabnost tržne opreme katere nima dovoljenja, in za čistočo, - nespodobnega obnašanja do drugih prodajalcev, 18. člen - pregleduje ustreznost dokumentacije uporabnikov, kupcev ali delavcev upravljalca, Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago z merili, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti na tržnicah - samovoljnega zasedanja in širitve tržnega mesta, ki so predpisana ali pa običajna za merjenje določene in izreka prepoved prodaje tistim, ki ne izpolnjujejo - nespoštovanja pravil upravljalca. vrste blaga. Merila morajo izpolnjevati zakonsko dolo- predpisanih pogojev, čene pogoje. - skrbi in je odgovoren za red in čistočo na tržnici, 5. PRODAJA BLAGA - skrbi za javni red in mir na tržnici. 6. PRISTOJBINA 12. člen 4. OBRATOVALNI ČAS Na tržnici se trguje na drobno z živilskimi in neživilski- 19. člen mi proizvodi. Prednost prodaje imajo kmetijski pridelki Višino pristojbin za uporabo prodajnih mest, najem 7. člen in živila. inventarja in storitev povezanih z dejavnostmi tržnice, Zimski obratovalni čas je od 1. januarja do 31. marca potrdi Občinski svet Občine Sežana na predlog upra- in od 1. oktobra do 31. decembra, poletni obratovalni 13. člen vljalca. čas pa od 1. aprila do 30. septembra tekočega leta. Na tržnici se trguje na drobno z naslednjim blagom: uprave Iz občinske 1. živila: žita, mlevski izdelki, vrtnine, sadje in izdelki 20. člen Tržnica v Sežani in ostala tržna mesta obratujejo vsak iz sadja, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, Pristojbine za uporabo tržnega prostora plača stalni dan, in sicer: ribe in ribji izdelki, čebelarski izdelki, ostala živila rastlin- prodajalec v roku, ki je naveden v pogodbi. 7 21. člen 9. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE 28. člen Dnevno pristojbino plača prodajalec, preden zasede Za vzdrževanje reda in čistoče upravljalec: prodajno mesto. 25. člen - dnevno čisti prodajalne površine in opremo, Pooblaščena oseba upravljalca mora prodajalcu za Prodajalci lahko na tržnico dovažajo le očiščeno in - po svojem programu in na zahtevo pristojne inšpek- zaračunano in plačano pristojbino izdati potrdilo o za prodajo pripravljeno blago, ki mora biti hranjeno v cije razkuži tržne površine. plačilu, ki ga prodajalec hrani do konca obratovalnega primerni embalaži. časa tržnice. 29. člen 26. člen Vožnja in parkiranje vozil na tržnici je prepovedano. 7. NADZOR PRODAJE IN KAKOVOSTI BLAGA Prodajalci so dolžni vzdrževati red in čistočo na in ob svojih prodajnih mestih. Pred začetkom prodaje so dol- 10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen žni počistiti morebitne nečistoče na stojnici in v njeni Nadzor nad prodajo in kakovostjo blaga opravljajo: neposredni bližini. Po končanem trgovanju so dolžni 30. člen - pristojne inšpekcijske službe v okviru pristojnosti, stojnico oziroma prodajno mesto zapustiti v čistem in Tržni red potrdi Občinski svet Občine Sežana. - upravljalec. urejenem stanju, pri čemer so dolžni odstraniti embala- žo, odpadke in drugo neprodano blago. 31. člen 23. člen Nepovratno prazno embalažo, oporečne in druge or- Tržni redu začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Kontrolo dokumentacije, ki je pogoj za prodajo na ganske ter ostale odpadke je prodajalec dolžan sproti nem listu RS. Tržni red mora biti pritrjen na vidnem tržnici, izvaja upravljalec, ki hrani tudi kopije dokumen- odstranjevati s tržnice. Prav tako je dolžan tržni prostor mestu na tržnici, dostopen pa je tudi na spletni strani tacije. zapustiti v čistem stanju. V kolikor prodajalec tega ne Občine Sežana in upravljalca. Prodajalec je dolžan upravljalcu predložiti dokumen- opravlja, je to dolžan storiti upravljalec na stroške pro- te, ki so potrebni za prodajo na tržnici. dajalca. Sežana: 05.05.2009 Številka: KV/1429-09 8. SKLADIŠČENJE BLAGA 27. člen Prodajalci morajo skrbeti za osebno higieno in izgled Direktor 24. člen tako, da so čisti in primerno oblečeni, da niso vinjeni, Boris Jakulin, dipl.ekon.,inž.stroj. Skladiščenje blaga na tržnici ni dovoljeno. Po kon- preglasni, nedostojnega vedenja in da ne kršijo javne- čanem tržnem dnevu morajo prodajalci odstraniti vse ga reda in miru. V primeru kršitev se lahko prodajalcu Tržni red je potrdil Občinski svet Občine Sežana na 22. blago s tržnih površin. prepove prodaja. seji z dne 14.05.2009, s sklepom številka: 032-3/2009-4.

Občina Sežana obvešča, da je junija v Sežani začela z rednim delovanjem nova tržnica. Lokacija je dobro vidna in se nahaja v najživahnejšem ter dobro dostopnem delu mesta. Nove tržne površine na preurejeni nekdanji terasi trgovine Preskrba, bodo imele na razpolago šest stojnic pod zložljivo platneno streho, kar bo omogo- čalo obratovanje tudi ob bolj vročih in mokrih dneh. Upravljalec tržnice je Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana, Partizanska cesta 2, Sežana. Kontaktna oseba upravljalca je Iva Raimondi Matelič, na telefonski številki: 05 73 11 245, na elektronskem naslovu: [email protected]. Transakcijski račun: 10100-0034825420 pri Banki Koper. ID za DDV: SI77266595. Matična številka: 5073260

Navodilo za najem in stojnice v najem le tistim, ki izpolnjujejo pogoje za potrebno opraviti dan pred zasedbo prodajnega uporabo prodajnih mest prodajo na tržnici, pri čemer je pred oddajo v najem mesta. na Tržnici v Sežani upravljalec dolžan preveriti ustreznost dokumentacije Na dan prodaje mora prodajalec zasesti stojnico prodajalca. do 9. ure v poletnem in do 10. ure v zimskem času. Občinski svet Občine Sežana je na svoji 22. redni Glede na to morate upravljalcu za najem stojnice pred- Izjemoma je mogoče najeti stojnico tudi na sam seji, 14. maja 2009 potrdil Tržni red na tržnicah v Obči- ložiti naslednja dokazila: prodajni dan v primeru, da stalni prodajalec, s katerim ni Sežana (v nadaljevanju: Tržni red) in Cenik za upo- - za osebno dopolnilno delo: Potrdilo o vpisu v seznam je sklenjena pogodba oz. dogovorjen najem stojnice rabo tržnih prostorov, najem inventarja in storitev (v zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo (iz- do 9. ure v poletnem in do 10. ure v zimskem času nadaljevanju: cenik). dajatelj: Upravna enota), ne zasede prodajnega mesta. V tem primeru lahko Na tržnici se trguje na drobno z živilskimi in neži- - za dopolnilno dejavnost na kmetiji: Dovoljenje za upravljalec dodeli stojnico občasnemu oz. drugemu vilskimi proizvodi. Prednost prodaje imajo kmetijski opravljanje dopolnilne dejavnosti (izdajatelj: Upravna prodajalcu. Tudi v tem primeru je prodajalec dolžan pridelki in živila. enota), pred namestitvijo na stojnici plačati pristojbino. Na tržnici smejo prodajati: - za prodajo lastnih kmetijskih pridelkov: Fotokopijo Za najem stojnice se zainteresirani prodajalci - kmetovalci, obrazcev A,B,D iz vloge za neposredna plačila na Mi- obrnejo na upravljalca tržnice – Komunalno-stano- - drugi posamezniki, ki opravljajo gospodarsko de- nistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. vanjsko podjetje Sežana, kontaktna oseba je ga. Iva javnost domače obrti, kopijo izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev oz. Raimondi Matelič, dosegljiva na telefonski številki: 05 - nabiralci gozdnih sadežev, cvetja in zdravilnih ze- mnenje Kmetijsko svetovalne službe, 73 11 245 ali na elektronskem naslovu: iva.matelic@ lišč, - za prodajo medu: Potrdilo o registraciji čebelnjaka na ksp-sezana.si - trgovci in gostinci, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Prodajalec lahko le z upravljalčevim dovoljenjem - društva in humanitarne organizacije ter - za samostojne podjetnike posameznike: Izpis iz pona stojnici postavi ali razobesi propagandna in druga - drugi posamezniki, ki izpolnjujejo za to potrebne slovnega registra Slovenije (AJPES); sporočila, prav tako pa je možna tudi uporaba dopol- pogoje. - za gospodarske družbe: Redni izpis iz sodnega registra. nilnih prodajnih miz in prodaja s tal (sadike, cvetje in Kmetovalci in drugi posamezniki morajo za prodajo V skladu s Tržnim redom je možen stalni in občasni podobno) le ob soglasju upravljalca. svojega blaga pred začetkom prodaje na tržnici uprav- najem posameznega prodajnega mesta. Za stalni najem Prodajalec mora po končanem tržnem dnevu od- ljalcu dostaviti ustrezno dokumentacijo. se šteje vsak najem stojnice nad 30 dni. straniti s tržnice vso svojo embalažo, odpadke in dru- Registrirani trgovci in gostinci ter druge pravne in fi- Prodajno mesto se lahko najame dnevno po plačilu go neprodano blago ter stojnico zapustiti v takšnem dnevne pristojbine ali za določeno daljše obdobje na pod- stanju, kot jo je prejel, v nasprotnem primeru to stori

Iz občinske uprave Iz občinske zične osebe morajo izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje za prodajo na tržnici. lagi pogodbe med upravljalcem in stalnim prodajalcem. upravljalec na stroške prodajalca. 10. člen Tržnega reda določa, da upravljalec odda Najem stojnice, ki velja šele po plačilu pristojbine, je 8 Odprli novo tržnico sredi mesta S 1. junijem je v Sežani pričela z rednim delovanjem nova tr- žnica na dobro vidni in frekventni lokaciji in sicer na preurejeni nekdanji terasi trgovine Preskrba, v neposredni bližini pošte in banke. Nove tržne površine v centru mesta, ki slovi kot najži- vahnejši in dobro dostopen prostor, bodo imele šest stojnic, na katerih bodo branjevke prodajale najrazličnejše kmetijske izdelke po ugodnih cenah, ki bodo v teh kriznih časih še kako prišli prav meščanom in prebivalcem okoliških vasi. Tržnica ima na razpolago tudi zložljivo platneno streho za šest stojnic, kar bo omogočalo obratovanje tudi ob bolj vročih in deževnih dneh. Odprtja se je udeležil tudi sežanski župan Davorin Terčon, ki se je v družbi divaškega župana Matije Potokarja sprehodil po novi tržnici, kjer so ponujali najrazličnejše kmečke dobrote. Tokrat za- stonj, v prihodnje pa po zmernih cenah. Zelo dobro so bile s kmetijskimi proizvodi in zelišči založene stojnice Društva kmetic zimskem času pa od 9. do 17. ure. Zainteresirani ponudniki lahko sežanske regije, ki ga že vrsto let vodi Milena Tavčar ob spodbu- najamejo stojnico za stalno (več kot 30 dni) ali občasno. Upra- janju mentorja Srečka Horvata in tajnice Milene Štolfa, ki se je s vljalec tržnice je sežansko Komunalno-stanovanjsko podjetje, starim kolesom mlekaric zapeljala po tržnici. V tem času so kot za kjer lahko zainteresirani najamejo prodajno mesto vak dan spro- med šle slastne češnje, zelenjavo, sadje, zelišča, jabolčni kis, mle- ti ob plačilu dnevne pristojbine ali za določeno daljše obdobje ko in suhomesnate dobrote ter druga kraška kulinarika. Za med na podlagi pogodbe med upravljalcem in stalnim prodajalcem. in medene izdelke je poskrbel čebelar Ivan Ateljšek iz Povirja. Ni manjkalo niti mleka in mlečnih izdelkov ter oljčnega olja in oljk. Besedilo: Olga Knez Obratovalni čas tržnice je od 7. do 20. ure v poletnem času, v Slika: Janko Mahnič 1. maj na Volniku Prvi maj – mednarodni praznik dela – so številni izkoristili za Najmlajši udeleženec pohoda je bil tri in pol leten Mihael Simo- sprehode v naravo in se naužili lepega sončnega vremena ter nata iz Vrhovelj. Razšli so se v želji, da se prihodnje leto zopet zdravilnega kraškega zraku. Tako so se na 546 metrov visok hrib snidejo na hribu, ki povezuje repentaborsko in sežansko občino. Volnik, s katerega je prelep razgled na Kras in Tržaški zaliv, pov- Sicer pa se sodelovanje Slovencev ob bivši meji nadaljuje. Tako zpeli številni pohodniki iz Repna, Vogelj, Dutovelj in Pliskovice. bodo dan Evrope proslavili 9. maja, ko bodo ob 19.30 v zadruž- Ljubitelji narave in planinci so startali iz vseh teh štirih kraških nem domu Voglje organizirali prireditev, združeno s prireditvijo vaseh in se po uri in pol hoda dobili ob 11. uri na Volniku, kjer ZPZP Primorska poje svobodi, hkrati pa bodo odprli obnovljen so se okrepčali in odžejali iz svojega nahrbtnika. Na vrhu hriba zadružni dom in klubske prostore Balinarskega kluba Repenta- je zadonela tudi lepa slovenska pesem, seveda brez Vstajenja bor. Na Križno nedeljo bo potekal že 5. tradicionalni vaški pra- Primorske tudi tokrat ni šlo. Pozdravil jih je tudi repentaborski znik v Pliskovici, katerega bistvo je obujanje starih običajev. V podžupan Marko Pisani in jim voščil lepe prvomajske praznike. nedeljo, 17. maja, bo tako ob 14. uri potekal prijateljski pohod Po poti mlekaric iz Zgonika v Pliskovico, kjer bo ob 16. uri sledilo sežiganje metel s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili otroška plesna skupina iz Pliskovice in Vipavski tamburaši, za dobro voljo pa bo poskrbela domača glasbena skupina Me- tlarji. Pohod po vaseh Repenta- bra pa bo 25. maja v počastitev občinskega praznika občine Re- pentabor. Iz naših krajev

Besedilo in slika: Olga Knez 9 Nanos – prvomajski piknik Vrhovcev na Nanosu Za prvomajske praznike se vsakdo najraje odpravi na piknik ali počitnice, če je le lepo vreme. Letošnji 1. maj je približno 100 Vr- hovcev preživelo na celodnevnem pikniku na Nanosu. Z organizacijo piknika so tako obnovili tradicijo izpred več let, po kateri so vsako leto priredili piknik za 1. maj za vse Vrhovce. Nekateri so dan začeli že s pohodom na Nanos, ostali pa so se pripeljali kar z avto- mobilom. Dan je tako minil ob lepem vre- menu in številnih razvedrilih: nogometu, balinanju, nekateri pa so si lahko ogledali nanoške izletniške točke: kočo Abram in cerkev svetega Jerumna. Dan je tako minil v sproščenem druženju in pogovoru. Seve- da nista manjkali niti dobra hrana in pijača, zabavali pa so se tudi ob zvokih harmonike, saj je dobra glasba nepogrešljiva na vsakem pikniku. Besedilo: Živa Strnad Slika: Karmen Žerjal

Prvi maj Prvomajsko jutro. dela delovno ali s preživelim piknikom – saj je demokracija. Narava se prebuja in napoveduje lep, prijeten dan. Če hočejo ohraniti delo, se morajo demokratično odločiti in tudi ta dan delati. Tok – tok! Tok – tok! Tok – tok! Če si hočejo privoščiti kdaj piknik, se morajo tudi demokra- Tok – tok, tok, tok, tok! Tok – tok, tok, tok! Posebna budnica s tično odločiti in tudi za praznik dela delati. kladivi? Da, prav to bo! Pravzaprav so lahko zelo srečni. Ni več diktature, ki bi prepo- Presenečen grem pred hišo in res: nekaj delavcev hiti pritrje- vedala delo na praznik: velika noč, dan upora proti okupatorju, vati deske ob novogradnji. Božič, dan osamosvojitve … Pa lepo vas prosim! Delam, kar in Čudim se. Kaj ni danes prvi maj – mednarodni praznik de- kadar se mi ljubi, pravijo in še pripomnijo: »Veste, prvomajske lavcev! Pogledam na koledar, saj so menda vsi dnevi enaki. počitnice in vse take in podobne reči naj kar imajo tisti, ki se Pa niso. Prvi maj smo vedno praznovali tako, da nismo delali. jim ni treba demokratično odločiti, da bi v potu svojega obra- Tudi naši vzhodni in zahodni sosedje ne. za zaslužili za ljubi kruhek!« Ah, da! Nekoč je bilo tako. Danes se delavci sami odločajo, bodo praznovali praznik Pavle Skrinjar

Sanacija strehe na vaškem domu Vaški dom je za vasi Dol pri Vogljah, uporablja tudi ZMPZ Repentabor za pev- žana vodijo domače mladinke. Voglje in Vrhovlje središče kulturnega in ske vaje. Ker je streha na domu precej zamakala, športnega dogajanja, je točka za teden- Najmlajši pridno obiskujejo ustvarjalne so bile ob večjem deževju vse te dejavno- sko srečevanje mladine, med drugim ga delavnice, ki jih v sodelovanju z ZPM Se- sti pod vprašajem. V aprilu so popravljali streho. Za to ima velike zasluge Dušan Štolfa. S svojo požrtvovalnostjo in vztraj- nostjo se je kar nekaj časa zavzemal, da je do te izvedbe prišlo. Zahvala mu gre tudi zato, ker mu je občina Sežana prisluhnila in odobrila potrebna sredstva in izvajalca del. Petega maja je potekala čistilna akcija okolice doma in notranjosti. V soboto, 9. 5., pa je sledila otvoritev. Ob tej priložnosti je zapel domači mešani pevski zbor Repen- tabor in hkrati počastil dan Evrope. Iz naših krajev Besedilo: Pavla Šuligoj 10 Slika: Vesna Koščak Vnuki bojevnikov so postavili vrednoto domoljubja končno na pravo mesto

Ob odprtju spomenika NOB spregovorila ministrica za obrambo dr. Ljubi- ca Jelušič.

V Križu pri Sežani so vaški praznik sv. Križa 3. maja obeležili nadvse slovestno, saj so ob vaški tržnici starin, domače in umetnostne obrti in odprtju otroškega likovnega extempora odkrili spomenik šestim padlim v NOB in enemu umrlemu v koncentracijskem taborišču. Spomenik, postavljen pri cerkvi, je zaključek večlet- nega projekta vaščanov vasi Križ, Šepulje in Filipčje Brdo. »Že 1. Svetovna vojna je na Primorskem pustila svoj pečat. Ko so se drugi privajali na kraljevino Jugoslavije, so se naši pred- niki znašli pod okupacijo italijanskega totalitarizma. Tu so uvoženi učitelji iz spo- dnje Italije odločno izvajali projekt raz- narodovanja, saj so v šolah otroci smeli koncentracijskih taboriščih – Primorci za našo svobodo ostali na mrtvi straži govoriti samo italijansko. Tu je bilo težko smo imeli za sabo preizkušnje, ki nas po- večnosti, padli v bojih, umirali v interna- biti Slovenec. Izkušnjo fašizma, ki je dru- vezujejo, ne glede na starost, spol in vero. ciji. Vnuki bojevnikov so končno postavili ge v Sloveniji doletela šele z 2. vojno leta Mi, potomci primorskih partizanov, upor- vrednoto domoljubja na pravo mesto. 1941, so tukaj imeli že prej. Tu je rodolju- nikov, borcev za svobodo in neodvisnost, Pobudnik projekta, mladi Križan Matjaž bje imelo poseben obraz – obraz mladih razumemo, da je za srečo svobode treba Može, je svoji noni, Anici Starc- Jakopovi, Tigrovcev, štirih bazoviških žrtev, ki jih je zastaviti veliko svojega poguma in da je obljubil, da bo padlim postavil obeležje leta 1930 italijansko fašistično posebno za srečo miru treba poznati svojo domo- in tako so te tri vasi, ki spadajo v Krajevno sodišče obsodilo na smrt in dalo ustreliti vino,« je med drugim poudarila slavno- skupnost Tomaj in so kot edine vasi Krasa, na gmajni pri Bazovici. Od Tigrovcev do stna govornica, ministrica za obrambo ki niso imele spomenika NOB, dobile to aktivistov OF, od partizanov do interni- dr. Ljubica Jelušič. Navezala se je tudi na veličastno delo, ki ga je udejanil domači rancev, od zverinsko mučenih domačih osamosvojitveno vojno in aktualni čas mladi ljubiteljski kamnosek Matej Umek. rodoljubov do počasnega umiranja v ter poudarila, da je ob grenkih spominih Spomenik, vreden več kot 13 tisoč eurov, in spoznanjih o svojih so- je skoraj v celoti, po besedah predstavni- sedih potrebno stopiti ka vseh treh vasi Alojza Trampuža, finan- korak naprej, kjer sosed sirala tomajska krajevna skupnost. sosedu ne bo več sovraž- Spomenik je izdelan iz kraškega kamna nik, ampak zaveznik. iz Vrhoveljskega kamnoloma in je visok O spomenikih pa je kar tri metre. Predstavlja plamen (ognje- dejala: »V zmedi konca ni boj), ki se dviga iz tal, končuje pa se nekdanje Jugoslavije s plamenico kot simbolom miru, vanjo smo pozabili na spome- pa je vpeta peterokraka zvezda. V ta nike. Postalo nas je sram plamen je vstavljena spominska plošča teh spomenikov, pose- z imeni padlih Častna gostja, ministrica bej partizanskih.« za obrambo dr. Ljubica Jelušič, je v druž- Vendar pa so spo- bi sežanskega župana Davorina Terčona menik v Križu postavili odkrila spomenik. V kulturnem programu prav vnuki bojevnikov pa je Petra Čebokli zapela slovensko hi- za svobodo in vrednote mno, Bojan Podgoršek je pesem opleme- domoljubja. Prav mla- nitil z recitalom pesmi, ki so jih v vojnem di ljudje so se ob spo- času napisali vaščani iz Križa, prireditev meniku žrtvam vojne pa je sklenil koncert Tržaškega partizan- soočili z novimi dejstvi, skega pevskega zbora Pinko Tomažič (z z zgodovino potujčeva- dirigentko Pio Cah), ki je pojoča legen- nja, represij, bojem za da premnogih prireditev na Primorskem slovenski jezik in domo- in zna v srca Primorcev prinesti spomin vino, partizane, pomen na upor, zmage in velike dni iz težke in osvoboditve Primorske borbene preteklosti. Zaključil je pred več itd. Mladi učijo, da je kot 600 obiskovalci s pesmijo Vstajenje Iz naših krajev treba spoštovati vre- Primorske. dnote vseh, ki so za nas, Besedilo in sliki: Olga Knez 11 Balila tako in drugače

Začetek sezone z old timerji Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla iz Divače, ki deluje 17 let in ima v svojih vrstah 130 članov, lastni- kov in ljubiteljev starih motornih vozil s celotne Primorske, je ob začetku tekmovalne sezone – 25. aprila – priredil prijetno druženje, ki se ga je udeležilo 62 članov z 31 avtomobili in 9 motorji. Tudi s takimi srečanji uresničujejo svoje poslanstvo – skrb in negovanje ter promocija tehnične dediščine, na katero so na Primorskem ponosni, divaški klub Ba- lilla pa je eden prvih tovrstnih društev na Slovenskem in njegovo ime ter delovanje je poznano po vsej Sloveniji in izven na- ših meja. Udeležujejo se namreč številnih relijev in srečanj tako v domovini kot tudi v tujini, še zlasti zgledno sodelujejo s prijatelji iz Italije. Tokrat so se zbrali pred pivnico Alek- sander v Sežani, kjer so pozajtrkovali in od koder je kolona železnih konjičkov krenila na 65 kilometrov dolgo pot sko- avtomobili je bil to ford iz leta 1929, last tega avtomobila, ki ga je Colja pred letom zi Vrhovlje in Dutovlje v Krajno vas. Tu so Tineta Jerine iz Sežane, ki je velik ljubitelj dni kupil v Trevisu, je pogon na prva kosi ogledali klet uspešnega vinogradnika fordovih avtomobilov in ima v svoji zbirki lesa. Avtomobil so izdelovali v letih 1932 in vinarja Primoža Štoka, ki obdeluje 30 tudi orginalen jeep iz leta 1946. Njegovo do 1941, nato je tovarno prevzelo podje- tisoč trt, od tega približno 70 odstotkov geslo se glasi: Če si old timer, ne moreš tje BMW, zato je te znamke avtomobilov refoška, preostalo pa belih sort. Okrepčali dišati po deodorantih, ampak po benci- malo na svetu. so se s kraškimi dobrotami, kot sta kraški nu. Nič manj pozornosti ni vzbudi fiat ba- Nič manj niso blesteli predvojni in vojni pršut in teran. Pot so nadaljevali skozi Pli- lilla 1100 iz leta 1934 lastnika Sebastjana motorji, med katerimi je nekdanji predsed- skovico in Gorjansko v Komen, kjer so se Rejca iz Križa, ki se lahko pohvali z zbirko nik Vlado Žiberna iz Divače prišel z naj- zaustavili v gostilni Špacapan, in se preko kar desetih starodobnikov, saj si želi od- starejšim vozilom Benelli 500 iz leta 1938. Kobjeglave in Avberja vračali na Grahovo preti domači hišni muzej. Strodobnik, s Sicer pa divaški klub Balilla prireja vsa- Brdo. Tu so v osmici Mahnič imeli kosilo katerim se je tokrat pripeljal na reli, je bil koletni reli Kras-Brkini, ki bo letos po in pot so nadaljevali skozi Štorje, pre- dolgoletna last priznanega, danes že po- besedah predsednika Dušana Mramorja ko Čebulovice v Divačo, kjer so prijetno kojnega restavratorja Andreja Cerkvenika potekal 5. septembra. druženje zaključili s promocijsko vožnjo iz Kopra, prav tako dolgoletnega člana Besedilo in slika: Olga Knez skozi mesto. divaške Balille. Z adlerjem iz leta 1936, ki Številni obiskovalci so največ pozorno- je edini v Sloveniji, se je na reli pripeljal sti namenili najstarejšim vozilom. Med Stojan Colja iz Dan pri Sežani. Posebnost

Humanitarna akcija članov kluba Balilla Na zadnjem občnem zboru primorskega kluba ljubiteljev sta- ganizira Rdeči križ Republike Slovenije. Ta sklep smo letos ure- rodobnih vozil »Balilla« iz Divače, konec januarja 2009, smo med sničili prvič 16. aprila (ob 17. obletnici ustanovitve kluba, ki je bil pomembnimi odločitvami za delo v prihodnje sprejeli tudi sklep ustanovljen 16. 4. 1992 v Sežani) v prostorih Zavoda za gasilno in o udeležbi naših članov na vsakoletni krvodajalski akciji, ki jo or- reševalno službo v Sežani, ko so se naši številni člani udeležili te velike humanitarne akcije – dolžnosti predvsem tistih državlja- nov, ki smo nenehno izpostavljeni nevarnostim in pogosto potrebujemo medicinske intervencije. Kot udeleženci v prometu se zavedamo, da smo lahko vsak hip potrebni nekomu, ki se je pred kako minuto ponesrečil. To nas vzpodbuja, da bomo tako postopali tudi v bodoče in da bomo še širili krog potencialnih darovalcev. Naša država je ena izmed redkih v mednarodni skupnosti, ki takšno humanitarno dejavnost vzdržuje na najvišji ravni človeškega dostojanstva. Zato želimo tudi člani našega kluba Iz naših krajev ostati lojalni njenim prizadevanjem za visok ugled, ki ga ima na tem področju. 12 Besedilo in slika: Dušan Fajdiga O Balilli Odgovarjati nekomu ali nekaterim, ki se no v zadnjem Sterletovem dokumentar- je možna med Volkswagnom ( VW ) in izogibajo dejstvom kot hudič križu, je do- cu. Če si bodo pisec in člani upravnega Balillo. Hitler je obljubil vsaki nemški dru- kaj zahtevno opravilo. Če pri izogibanju odbora film ogledali, se jim bo upam po- žini avto (zato ljudski voz), zato, da je imel resnici potvarjajo zgodovinska dejstva, svetilo, da morajo takoj začeti postopek na začetku 2. svetovne vojne dovolj velik da bi zagovorili svoj prav, pa je že zaradi za odpravo po vsej Primorski osovražene- vozni park za prevoz vojaštva na fronte. dejstev samih treba reagirati. ga simbola. Ko so Nemcem pobrali avtomobile VW, Ne da bi se spuščal v podrobnejšo zavr- Pisec je objavil svoj prispevek tudi v je marsikdo sprevidel, da je nehote fi- nitev trhlosti dokazovanja predstavnikov Obzorniku verjetno zaradi tega, ker skle- nanciral Hitlerjeve vojne namere. Seveda društva Balilla, moram zaradi neverjetne- pa, da ima v vsem prav, če birokratka iz nikomur ne pada na pamet, da bi zaradi ga vztrajanja v podpori fašističnemu sim- Upravne enote v Sežani ocenjuje ime Ba- takih razlogov omalovaževal katerokoli bolu ponovno izpostaviti zgodovinsko lilla kot fantazijsko ime. Zame je to dokaz znamko avtomobila ali podcenjeval pri- resnico, po kateri je dokazano, da je bila bujne fantazije in precej velike črne luk- zadevanja po ohranitvi tehnične kulturne fašistična organizacija Balilla, ki so jo vo- nje v poznavanju zgodovine vsaj svoje- dediščine. dili odrasli fašisti, ustanovljena leta 1926, ga naroda, da ne govorim o sposobnosti BALILLA je in ostaja simbol sprevržene model avta FIAT – Balilla pa 6 let kasneje, vrednotenja očitnih teženj po rehabilita- ideologije in ni je utemeljitve, ki bi to leta 1932! Če kdo, ki se le malo lahko po- ciji fašizma. dejstvo lahko ovrgla. Kdor tega ne zmore globi v tedanje razmere v Italiji, dvomi v Ko si pisec prizadeva,da bi nam s pri- razumeti, ni sposoben voditi društvo, ki je povezavo obeh dogodkov, je naiven ali kazom ganljivih zgodb o razvoju pro- bilo ustanovljeno z najboljšimi namenila sprenevedav, pa čeprav tedanjega časa metnih sredstev zameglil bistvo zadeve, so si ustanovitelji zaradi nesposobnosti sam ni doživljal. zopet posega po neverodostojnih razla- povezovanja zgodovinskih dejstev iz- Tako nam ostane le Balilla kot simbol gah. Ko daje enak pomen simbolu Balilla brali ime, ki je na Primorskem sramota. indoktrinacije italijanske mladine za mili- in simbolu Mercedes-Benz, se hudo zale- Če vodstvo kluba nima sposobnosti, da taristične in imperialistične cilje fašistov. ti. Konstruktor Benz je dal ime svojemu bi dojelo enostavna dejstva, naj odstopi Kako grobo raznarodovalno vlogo je modelu po hčerki Mercedes na začetku in tako omogoči zelo enostavne korake, predstavljala Balilla na Primorskem, pa je razvoja avtomobilizma, daleč od kakšne s katerimi bo izginila nepotrebna senca. dokaj objektivno, čeprav morda za neka- politične kalkulacije. Za FIAT-Balillo tega tere v društvu premalo nazorno, prikaza- ni mogoče trditi. Dokaj trdna primerjava Jože Pernat

Zgodba skrinj Levina Rodice Gospod Levin Rodica, vdovec, po poklicu gozdar in mojster površinske zaščite lesa in kovin – tukaj živeči potomec dveh najstarejših rodbin Rodica in Pirjevec, se z restavriranjem starih skrinj ukvarja devet let, od leta 2000. Dvajset let je imel založene starodavne recepture za izdelavo lakov iz naravnih smol, zatem je pričel z restavriranjem stolov, mizic, skrinj itd. Podedoval je dva stola iz pozne gotike. Za 40.000 SIT pa je kupil dve skrinji, ki sta stari 200 in 300 let. Za ta posel ga je

delno navdušila tudi njegova mama, ki je je – majhne namizne stroje. Smolo za lak bila izrazita zgodovinarka in tako je začel dobi iz Trsta in Benetk. sam študirati kulturna in zgodovinska Za tovrstno delo moraš imeti veliko obdobja. Iz tega sledi njegovo zanimanje potrpljenja, domišljijo in pedantnost. za restavriranje, čemur posveča pet do Zanimiv je podatek, da so v njegovem sedem ur dnevno. otroštvu v tako imenovanih »mentrgah« Povezan je z etnografskim muzejem umesili kruh in pečene hlebce hranili v iz Ljubljane. Skrinje restavrira za lastno zaklenjenih skrinjah. muzejsko galerijo in tudi za nadaljnjo Med drugim že trideset let piše za gla- uporabo, pri čemer uporablja avtentično silo Glas tišine pri Zvezi naglušnih in glu- orodje, muzejski klej in razne naravne hih, za Primorske novice, Dnevnik, Kraški

smole. Takšno restavriranje se ne razlikuje obzornik ter Mladino. Iz naših krajev v ničemer od muzejskega – obe morata biti izvršeni dosledno. Ker obvlada mizar- Besedilo in sliki: Valentina Ficko stvo, ima ustrezno ročno in strojno orod- 13 Sežiganje metel in pohod po poti mlekaric Na Križno nedeljo (17. maja) so prebi- vseeno obdržali kot prepoznavni znak času pripravili pester in zanimiv kulturni valci prelepe kraške vasice Pliskovica, kjer Odprtih borjačev, prireditve, ki jo je letos program. Sežanski župan Davorin Terčon prebiva nekaj več kot 200 prebivalcev obiskalo več kot tisoč petsto obiskoval- in odbornik Občine Zgonik Igor Gustin- na več kot sto hišnih številkah, povabili cev. Metle, obešene na kalone, so vabile čič pa sta namenila obiskovalcem nekaj medse vse svoje sorodnike, prijatelje in na kraške borjače in v hrame. Zopet so spodbudnih besed. Sledil je sprevod me- vse, ki jih karkoli veže na Pliskovico kot obudili stari običaj in metle zažgali. Pri- tel in njihov sežig. Program sta oblikovali tudi na sosednjo vas Kosovelje, ki sodi reditev, ki si jo je ogledalo veliko število domača otroška plesna skupina in Vipa- v krajevno skupnost Pliskovica. Že peto obiskovalcev iz bližnjih in daljnih vasi Kra- vski tamburaši. Veselo vzdušje so nadalje- leto zapored so pripravili tradicionalni sa (tudi iz Tržaškega), so organizirali do- vali ob kapljici kraškega terana, škrovanju vaški praznik, poimenovan Sežiganje mače Razvojno društvo Pliska, krajevna in teku v žakljih, za dobro počutje pa je s metel, katerega bistvo je obujanje starih skupnost Pliskovica in tukajšnji mladinski prijetno glasbo za ples poskrbel domačin običajev. hotel, ki prav letos slavi šesto obletnico Matej Petelin. Metle, s katerimi so nekoč v Pliskovici svojega uspešnega delovanja. Ob prazniku vina v Zgoniku pa za 31. zaradi pomanjkanja stelje pometali listje Prireditev se je pričela s pohodom po maj pripravljajo pohod v Zgonik. Start izpod grmov in ob zidovih, so tudi letos Poti mlekaric, na katerem so pohodni- pohoda bo ob 15. uri izpod evropskega zažgali. Kmetje v Pliskovici v današnjem ki prehodili pot iz Zgonika v Pliskovico, latnika prijateljstva v Pliskovici. času listja ne pometajo več, so pa metle kjer so pridni domačini v popoldanskem Olga Knez

Povir Moja vas Povir je velika. V njej je približno 100 hiš in 350 ljudi. Vas je razdeljena na tri dele: Britof pri cerkvi, Guranji kraj nad železnico in Dulanji kraj pod železnico. Ime Povir izhaja od izvira sredi vasi, kjer je vaška »štirna«. Na njej je vklesana letnica 1892. V starih časih so iz nje Povirci »kalali« vodo in jo uporabljali za pitje in umivanje. Stare kamnite štirne pa imajo tudi skoraj vse hiše. Za napajanje živine pa je bil včasih pomemben Studenec. Vedno je poln vode. Ker danes živine v Povirju skoraj ni več, Studenec uporabljamo za kopališče, ko ga poleti gasilci očistijo in zamenjajo vodo. Širok je 8 metrov, globok pa več kot 6 metrov in lepo obzidan. V Povirju je tudi veliko kamnitih kraških hiš. Kamnite so tudi povirske cerkve. Največja je cerkev svetega Petra, sredi vasi pa je cerkev svetega Jakoba. Tujci pa si najraje ogledajo cerkev Matere Božje na hribu Gura nad Povirjem. Povirci se družimo v različnih društvih: pri gasilcih, balinarjih, pohodnikih, kolesarjih in v kulturnem društvu. Zelo veliko deklic pleše pri Povirskih mažoretkah. Ta plesna skupina obstaja že od leta 1992 in s svojimi nastopi razveseljuje gledalce povsod, kamor pride. Zelo so uspešne tudi na državnih in evropskih prvenstvih. Za ples potrebujemo palice, cofe, rutke, škornje, včasih pa tudi dežnike in kape. V Povirju imamo tudi vrtec, veliko dvorano, staro šolo, gasilski dom, gostilno Pri Hribu in železniško in avtobusno postajo. V vrtec hodijo otroci od drugega do šestega leta starosti. So iz Povirja, pa tudi iz bližnjih vasi. Pod vrtcem so igrala, kjer se veliko igramo. Blizu vrtca je dvorana. V njej poteka telovadba in imamo vaje mažoretke in dramska skupina. Večkrat na leto so v njej nastopi in gledališke predstave. Imamo tudi staro šolo, ki je zelo velika in lepa. Pred njo je šolski vrt. Nekoč je bil v njej pouk do 3. razreda. Otroci so prihajali v šolo peš in s sabo prinašali malico. V gasilskem domu so gasilska vozila, tam pa imajo tudi otroci in odrasli gasilske vaje. V vasi imamo tudi gostilno, kjer kuhajo raznovrstno kraško hrano. Iz železniške in avtobusne postaje pa se lahko odpeljemo proti Sežani ali Divači.

Elizabeta Škrinjar, 3. b Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana

Žirje pri Sežani Žirje pri Sežani so majhne kot velika trgovina. V Žirjah pri Sežani imamo konje in galerijo miniatur kmečkih vozov mojega nonota Janka Samse. V vasi je 31 hiš. V treh hišah ne živi nihče. V drugih hišah pa živijo tri- ali štiričlanske družine, nekje pa tudi samo po eden ali dva vaščana. Glavna v vasi, ki jima pravimo župan in županja, sta Peter Samsa in Cilka Jogan. Oba skrbita, da na pilu ločujemo odpadke (plastiko, papir, kovino, steklo, plastično embalažo). V vas pride vsak dan dober jahač Alojz Lah. On ima 9 konjev, ki jih vsak dan pelje trenirat. V vasi je tudi avtoličarska delavnica in tudi dober vremenar z vremensko postajo Marko Korošec. Okrog Žirij je veliko jam in otroci moramo paziti, da se ne potepamo okrog njih. Žirje pri Sežani so zanimive, lepe in letos smo dobili nagrado za najbolj urejeno vas. Otrok je 9 in upamo, da bomo dobili kmalu igrišče. Smo majhni in imamo se radi.

Iz naših krajev Lara Primc, 3. b Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana 14 Krajevna skupnost Povir Na kraškem popoldnevu v slovenskem etnološkem muzeju v Ljubljani 18. maja 2009 so muzeji praznovali proti Trstu. Med potjo sta obiskovalcem Virgilij Tavčar, ki je svoje otroštvo in mla- mednarodni muzejski dan, letos na temo kar s »krčulom« v lončke točili mleko in dost preživel kot pastir v Povirju, je z iz- Muzeji in turizem. Na pobudo Jadrana vsi so ga z veseljem poskusili. Življenje branimi besedami predstavil svojo knjigo Sterleta je Slovenski etnološki muzej v Kraševk nekoč in njihov trud za vsakda- Trideseta leta v Povirju in … , ki je dra- Ljubljani izpeljal projekt Kraški popoldan. nji kruh je slikovito opisal Peter Štok, velik gocen dokument življenja v prvi polovici Krajevna skupnost Povir ima to srečo, ljubitelj in zbiralec vsega starega, pred- 20. stoletja. Odlomke iz knjige je prebirala da lahko s svojo ponudbo predstavi Kras vsem koles (biciklov). Marica in Miha Lea Bernetič iz Skopega. Za vse, ki so se v malem z vsemi posebnostmi, zato se Tavčar ter kamnosek Valentin so pred- želeli v sliki in besedi preseliti na Kras, v je na povabilo Jadrana Sterleta takoj od- stavili lične izdelke kamnoseštva Tavčar, bogato kraško kulturno krajino, in odkriti zvala. Jože Stojkovič, lastnik Grgurjevega Janko Samsa svoje lesene miniature, če- kakšno pastirčkovo zavetišče, se je zavr- muzeja iz Brestovice pri Povirju, in Franko belar Ivan Atelšek pa je dal na pokušino tela projekcija dokumentarnega filma Pa- Uršič, predsednik KS Povir, sta ponudila svoj med. Ves čas so se obiskovalcem na stirske hiške na Krasu (scenarij in režija Ja- vso pomoč pri organizaciji in povabila k stojnicah ponujale dobrote, ki jih znajo dran Sterle, TV Slovenija 2009). Svobodna sodelovanju vse, ki s svojim delom in po- najbolj pripraviti domače gospodinje – umetnica Jožica Zafred pa je v kavarni nudbo lahko prikažejo značilno življenje kruh z orehi, ajdov kruh, pinca, potica, SEM na ogled postavila razstavo fotogra- in delo Kraševcev nekoč in danes. Mihelove zgodnje češnje in Grgurjeve fij Zavetja dediščine, ki jih je posnela ob Prireditev je bila na prostornem in sonč- jagode, iz gostilne Pri hribu pa sta prišla snemanju tega filma. nem dvorišču Slovenskega etnološkega še topel domač kruh in osvežilni teranov Kraški popoldan pred Slovenskim etno- muzeja. liker. In kot se za prave Kraševce spodobi, loškim muzejem v Ljubljani je bil dobro Najprej so spregovorili direktorica SEM ponudili smo tudi pršut Pršutarne Kras, obiskan, obiskovalci pa navdušeni in od- – gospa Bojana Rogelj Škafar, idejni vodja ki ga je za obiskovalce vešče rezal Jože ločeni, da pridejo k nam na obisk. Pa tudi projekta Jadran Sterle in profesor arhitek- Bernetič, in teran Davida Štoke iz Duto- nam Kraševcem je bilo to ponedeljkovo ture dr. Ljubo Lah, oba tudi Kraševca po velj. Na ogled in na prodaj pa so bile tudi popoldne lepo in nepozabno. Jadranu rodu. Program je povezovala Barbara Če- raznovrstne knjige o Krasu, zgibanke in Sterletu se še enkrat zahvaljujemo za po- pirlo. Na doma izdelane pastirske piščali brošure. vabilo na predstavitev. je zaigral Slavo Batista. Veliko odobrava- Pravo kamnito pastirsko hiško pa je na nja in nasmeškov sta poželi mlekarica travniku pred muzejem postavil Boris Gabrijela Rebec Škrinjar Danica Stojkovič na biciklu, naloženem z Čok iz Lokve, poznavalec pastirskih zave- vrči mleka, in kmetica Cilka Jogan s prem- tišč, in s tem pri obiskovalcih zbudil veli- co, polno dobrot, odpravljeni, da kreneta ko zanimanje. Zlatoporočenca Justina in Srečko Butul V krogu družinskih članov sta zlati jubilej poroke slavila Justina in Srečko Butul iz Sežane, ki sta si na domačiji Šajne v Šepuljah pred pooblaščeno osebo sežanske upravne enote Miroslavom Klunom in matičarko Olgo Knez izmenjala zlatoporočna prstana in si ponovno dahnila da. Tako sta tudi uradno podaljšala poroč- no zaobljubo, ki sta jo dala 30. maja 1959. leta v Sežani. V dar sta prejela skromno darilo sežanske Občine in zlatoporočno listino. Vsi zbrani pa so jima čestitali k trdoživi klenosti in veliki ljubezni in zaupanju, ki sta ju združila v srečen par. Justina, rojena v partizanskih Brkinih, na Kozjanah, in šest let starejši Srečko, rojen v Italiji, izhajata iz kmečkih in partizanskih družin. Šla sta skozi kruto izkušnjo vojne. Justini je vojna vzela očeta, tako da je njena mati morala sama skrbeti za deset otrok. Srečkov oče pa je bil zaprt, a je vojno preživel. Srečko je bil naj- mlajši od treh sinov pri Lavrinčevih v Starem selu na Kobariškem, sta jih ustvarila mati in oče. Srečko se je v prostem času veliko Justina pa najmlajša pri Papovih na Kozjanah. Spoznala sta se razdajal za druge in bil po širšem Krasu poznan in spoštovan. v Sežani in po prvih randijih, povabilih na malinovec, kavo ali Tudi žena Justina je bila predana službi, bila pa je tudi skrbna sprehod se je vnela ljubezen, ki se je razvila v trdno in trajno mati, žena in gospodinja. zakonsko zvezo. V takrat novo hišo, kjer stanujeta še danes, sta Z veliko sladko torto in izvrstnim šampanjcem sta nazdravila še se preselila 1972. Leta. Hiša je bila zgrajena po štirih letih trdega na mnoga skupna in zdrava leta v prijetni družbi, kjer smeha in dela in odrekanja. Srečko je bil zvest takratni milici 30 let, in je veselja ob zvokih plesne glasbe Zvezdana Severja ni manjkalo. prav toliko let že v pokoju, Justina pa je delala kar 35 let na se- Ob pregledovanju družinskih fotografij in filmov pa je čas na zla-

žanskem Jadranu. Najlepša trenutka v življenju sta bili rojstvi pr- ti poroki hitro minil. Vsi zbrani so zlatoporočencema zaželeli še Iz naših krajev vorojenca Mitje in hčerke Jelke, ki jima z vnuki Juretom, Erikom veliko trdnega zdravja in medsebojne ljubezni. in Črtom pridno polnijo upokojeniške dni. Njuni otroci so njuna sreča in v njihovih srcih tli globoko spoštovanje do vrednot, ki Besedilo in slika: Olga Knez 15 Sežanski upokojenci se ne starajo Društvo upokojencev iz Sežane je tako aktivno, da se njegovi številni člani nimajo časa uvrščati med tako imenovane »stare«. Že spet so si pripravili doživetje: ob dnevu zmage so se že ob osmih zjutraj odpravili na ogled Trsta in okolice; kar za cel dan. Organizirali so si obisk točk, ki jih (velja za skoraj vse nas!) premalo poznamo, čeprav so »pred nosom«, torej preblizu. Mislimo si, da vemo vse o Trstu, kar pa sploh ni res. Najprej so se odpeljali v Trst, največje mesto pokrajine Furlani- je – Julijska krajine, ki se je med ljudmi še drži ime Beneška Julij- ska krajina. Sprehodili so se mimo cerkve Sv. Justa – San Giusto, gradu, cerkev Marije Velike, rimskega gledališča, grške in srbske pravoslavne cerkve, do Trga enotnosti – Piazza Unitá. Pot so nadaljevali proti Rižarni pri Sveti Soboti, ki je med 2. svetovno vojno služila kot zapor. Poslopje, namenjeno lupljenju in sušenju riža, je bilo zgrajeno leta 1913. Septembra 1943 so nacistični okupa- torji poslopje začeli uporabljati kot taborišče za vojne ujetnike ogleda. Razprostira na 22 hektarjih in je enkraten primer obliko- in zapor za množično uničevanje talcev, partizanov, političnih valne vrtnarske umetnosti. zapornikov in Židov. Leta 1955 so Rižarno pri Sv. Soboti proglasili Sledil je ogled vasice Sredipolje – Redipuglia. Tu je bilo leta za nacionalni spomenik. Sežanski upokojenci so se žrtvam Rižar- 1938 zgrajeno največje in tudi najbolj poznano vojaško pokopa- ne poklonili s položitvijo venca, spravnim nagovorom in častno lišče v Italiji. Leži na zahodnem pobočju hriba Sei Busi. Spomenik minuto molka. je v obliki velikega stopnišča. Sidrna veriga torpedne ladje Gra- Zatem so se odpeljali do gradu Miramare. Med potjo so se do označuje dostop do poti Via Eroica, ob kateri je 38 bronastih okrepčali ob postanku s pripravljeno malico, kar jih je ratvedri- plošč z imeni bojišč. Na vrhu so trije križi, ki ponazarjajo trplje- lo, saj so skupna doživetja brez tega takoj manj vredna. Sledil je nje pred smrtjo, nad njimi pa še kapela. Tu so pokopani ostan- ogled gradu, katerega je postavil Maksimiljan Habsburški. Grad ki okrog 100.000 padlih. Okoli pokopališča so še opazni dolgi je s svojimi sobanami ter prelepim romantične parkom vreden okopi in jarki, ki so jih bili izkopali vojaki v živo skalo. Obiskali so tudi muzej 1. svetovne vojne in se nato zapeljali na vrh svetišča. Odtod so se vrnili spet na slovensko stran, kjer so dan zaključili na turistični kmetiji Gregorič v Prvačini. Obogateni za koš vtisov in novega poznavanja so sedli najprej k večerji, potem pa so jih prijetni zvoki že malone »posvojega« ansambla Pavle in Dušan zvabili v plesno vrtenje. 9. maj pa ni bil naključno izbran, saj nam kot zgodovinski simbol označuje konec 2. svetovne vojne in za nas tudi dan zmage z za- vezniki. Prepričani smo lahko, da upokojenci sežanskega društva že načrtujejo naslednji podvig, zvesti bistremu spoznanju prilju- bljenega Ericha Kästnerja: „Nič dobrega ni, če človek ne st‘ri!« Ni dvoma, da bomo še slišali o njih.

Besedilo in sliki: M.S.

Kraški dan in folklorni festival v Preddvoru

V soboto, 30. maja, je v Preddvor odpeljal avtobus Sežanča- kmetic sežanske regije je predstavilo kmečka opravila, Mla- nov, ki smo se z veseljem pridružili Prazniku glasbe in veselja dinski hotel iz Pliskovice pa je poskrbel za promocijo Krasa. (od 29. do 31. maja v Preddvoru pri Kranju). Ob predstavitvi Krasa so na odru v kulturnem programu so- V prireditvenem šotoru je bilo ves popoldan pestro in vese- delovali KD Kraška harmonika, Kraški komedianti, Pepina in lo, saj je veliko ponudnikov s Krasa napolnilo stojnice in pred- Rozina, Metlarji ter Kulturno-umetniško in turistično društvo stavilo bogato ponudbo svojih izdelkov. Tako je domačo mar- Kraški slavček. Poleg tega se je odvijal tudi Folklorni festival, ki melado in pršut ponudila kmetija Živec z Velikega dola, kraški se ga je udeležilo več kot sto folkloristov. Plesali so: domača brinjevec je postregla turistična kmetija Pri Filetu iz Kozine, skupina FS Preddvor, sežanska folklorna skupina KD Borjač, med in izdelke iz medu Rudolf Bandelj, predstavnik Čebelar- FS Jurij Vodovnik iz Skomarij nad Zrečami, FS Beltinci in FS skega društva Sežana, kozji sir, skuta, namazi in suhomesnati Galicija iz Žalca. izdelki so bili na voljo na stojnici kmetije Francetovih – Vere Li- Ob slovesu se je za obisk in sodelovanje vsem zahvalil tudi pičar iz Nove vasi, obiskovalci so pokusili vino Vinogradništva župan občine Preddvor, gospod Miran Zadnikar. Polni lepih in kletarstva Buntovih, Vinske kleti Štok in kmetije Pri Živcovih, vtisov in veselega vzdušja, za katerega sta na avtobusu poskr- z izdelki iz zelišč se je predstavilo društvo za razvoj turizma bela harmonikarja Matej Felicijan in Edi Jelušič, smo se zvečer

Iz naših krajev in kmetijstva Planta iz Coljave, kamnoseške izdelke umetno- vrnili v Sežano. stne obrti pa je razstavil Jernej Bartolato iz Pliskovice. Društvo Margit Grošelj 16 Na obisku pri diplomatu - Iztoku Mirošiču Iztok Mirošič, trenutno v.d. generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo ter posebni koordi- nator za odnose in mejna vprašanja z Re- publiko Hrvaško na Ministrstvu za zunanje zadeve (v nadaljevanju MZZ), nam je sicer najbolj poznan kot bivši slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji (Združenem kralje- stvu Velike Britanije in Severne Irske) ter prvi Stalni predstavnik Slovenije pri Mednarodni pomorski organizaciji (International Mariti- me Organization). Pred službovanjem na veleposlaništvu je bil med drugim tudi ministrski svetnik in državni sekretar pri predsedniku slovenske vlade ter njegov glavni svetovalec za EU in zunanjo politiko, državni sekretar MZZ in namestnik zunanjega ministra ter šef kabineta zunanjega ministra. S kraljico Elizabeto II. ob predaji poverilnih pisem za veleposlanika RS v Veliki Britaniji

Iztok Mirošič je doma iz Lokve, trenutno ob sedmih. Med sedmo in deveto zjutraj Svetovna turistična borza, kjer se je pred- živi v Ljubljani in Radomljah, Kras pa mu sem navadno pregledoval izdaje svetov- stavljal tudi slovenski turizem. Redno smo je ostal v srcu. Vmes je živel tudi v Trstu in nega tiska: 5-6 izdaj britanskih tiskanih promovirali slovenske vinarske proizvajal- nekaj let obiskoval osnovno šolo ter sred- medijev, takoj nato seveda slovenski tisk, ce, tudi kraške in primorske. Enemu večjih njo šolo v Sežani. To so bila leta, ko sta nato so sledile francoske, hrvaške, srbske, slovenskih podjetij sem uspešno pomagal njegovo zanimanje pritegnila obmejno, nemške in ameriške izdaje. V Veliki Britaniji navezati stike s svetovno znanim Caterpil- tudi težavno sobivanje in sodelovanje se delovnik začne ob devetih. Tako se je larjem in zaključiti milijonski posel z britan- dveh narodov in življenje naših zamejcev tudi navadno začenjal delovni dan s ko- skim partnerjem, ambasada je odprla poti v Italiji. Odtlej ga spremlja zanimanje za legi na ambasadi – usklajevanje, pregled za vinske pridelovalne subjekte, znatno mednarodne odnose in aktivno profesio- dela, koordinacija, iz množice dogodkov smo povečali turistično promocijo in obisk nalno sodelovanje v njih, kar tudi oblikuje je potrebno selekcionirati dogodke, ki se Britancev v Sloveniji in podobno. njegovo življenje. Ni torej naključje, da se jih bomo udeležili, delegiranje obveznosti Zvečer pridejo na vrsto razni sprejemi je po srednji šoli odločil za študij medna- ipd. Sledili so sestanki s kolegi-ambasadorji in delovne večerje, ki so v bistvu zelo po- rodnih odnosov na Fakulteti za družbene iz EU ter sestanki z britanskimi kolegi. membna neformalna druženja in na njih vede v Ljubljani. Diplomiral je z odliko, kot Kot veste, je City of London (City of Lon- pridobiš najrazličnejše zelo pomembne in- najboljši v letniku in z najvišjo poprečno don je eno izmed 20-ih okrožij Londona, ki formacije. Plete se mreža zvez in kontaktov. študijsko oceno. Za diplomsko nalogo o ima poseben status in svojevrstno vodstvo Ko se vrneš domov, sledi pregled prispe- pojavu begunske problematike v Slove- ter nominalno suverenost, op.a.) medna- le pošte z ministrstva in naših veleposlani- niji in uporabnostjo mednarodnopravnih rodno finančno in poslovno središče, ne štev po svetu, pisanje depeš (depeša je di- inštrumentov za njeno reševanje je prejel samo Londona, temveč Evrope in sveta. plomatsko poročilo, op.a.), ob dveh ali treh Prešernovo nagrado in nagrado Društva za Vlogo veleposlanika vidim predvsem v zjutraj pa sledi še razmislek. Ker mora vele- Združene narode. tem, da služi gospodarstvu, pridobi čim poslanik ostajati v kondiciji, tudi fizični, se več kontaktov in poskuša pridobiti moje pogosto pripetilo, da sem v teh zgodnjih Predvsem o tem, kako je preživel zadnja žnosti in priložnosti za gospodarske inte- jutranjih urah odšel celo na tek oziroma na leta, ko je služboval v Londonu, sem se z rese svoje države. Svojo vlogo sem tako 'jogging' , kot bi ga poimenovali Britanci. Iztokom pogovarjala kar v njegovi pisarni videl predvsem pri pridobivanju poslov Po tem sem bil kar poznan v visokih lon- v Ljubljani. za domače gospodarstvo ter gospodarski donskih krogih. in kulturni promociji Slovenije seveda. V Kako poteka dan na veleposlaništvu? Londonu poteka eden najpomembnejših Na slovenskem veleposlaništvu v Lon- Še posebej me zanima dan veleposlani- poslovnih turističnih dogodkov na svetu, donu ste bili v času od leta 2004 do ka v Londonu, eni izmed svetovnih pre- 2008. Leta 2005 je Velika Britanija pred- stolnic, prestolnici tisočerih podob, kot ji sedovala EU. Je bilo tisto leto najtežje? pravijo. Velika Britanija je imela v letu 2005 volitve Najprej naj povem, da na veleposlani- in nato je še predsedovala EU. Med pred- štvu delovnega časa preprosto ni. London sedovanjem je bilo tako iz tehničnega kot je velemesto, ki nikoli ne ugasne luči. Ve- tudi iz vsebinskega področja precej stvari leposlanik je v službi tako rekoč 24 ur, kar prepuščeno ambasadam samim. Med vključuje tudi sobote in nedelje. Kdor ne mojim službovanjem v Londonu je tudi pozna dela diplomatov, najbrž misli, da Slovenija predsedovala EU. Tako da so bila je njihovo delo večinoma obiskovanje in vsa štiri leta kar naporna, saj so med pred- priprava raznih sprejemov. Seveda je to le sedovanjem tudi druge prestolnice zelo Iz naših krajev manjši del napornega delovnega urnika in pomembne, ne samo Bruselj. V bistvu so zahtevnega ritma. v EU največje prestolnice, kot so Pariz, Ber- Moj delovni dan se je začel navadno lin in London, najpomembnejše tako za Z Davidom Beckhamom 17 delovanje EU kot za Slovenijo. Prav zato je diplomatsko delo v teh mestih še posebej zahtevno.

Ste ostajali redno v stiku z domačim okoljem? Da, vedno sem ostajal v stiku z doma- čim krajem, tako iz poslovnih, kulturnih in gospodarskih razlogov. Vedno sem ostal zvest Primorskim novicam in Kraškemu obzorniku. Prav tako sem našega župana redno obveščal o predvsem gospodarskih in kulturnih možnostih in priložnostih, ki so se ponujale in bi lahko bile zanimive za našo občino. Zato ni slučaj, da smo leta 2008 predstavili Kosovelovo zbirko prevo- dov – prvi angleški prevod Kosovelove po- Svečana podelitev naziva Svobodnjak - državljan City of London - starega Londona, danes največjega ezije. Predstavitve poezije Srečka Kosovela finančnega središča na svetu, meni in soprogi - prvič v zgodovini Londonskega Citija. S tem imava med in nastopa folklorne skupine Kraški šopek drugim pravico brez prispevkov in davkov pripeljati ovce v London, kar je bil nekoč izjemen privilegij. iz Sežane so se udeležili vidni predstavni- središče, tam resnično srečaš 'cel svet'; ti- za 1/3. Prav tako je pomembno dejstvo, ki britanskega kulturnega in političnega tule oz. nazivi večinoma ne pomagajo, da sem s kolegi organiziral prvi uradni življenja, predstavniki uglednih britanskih pomembno je, kakšna je oseba, kako je obisk predsednika slovenske vlade Janeza zanimiva za sogovornike. Družbeno okolje Janše s sprejemom pri kraljici v Londonu, je zahtevno. Pomembno je, da velepo- prvi uradni obisk predsednika slovenskega slanik s soprogo deluje kot dober tim, kot parlamenta v Londonu in na Škotskem, par, saj se številne povezave in pomembni pa obisk predsednika Slovenije dr. Türka kontakti pridobijo med družabnim življe- v Londonu, kjer se je srečal s premierom njem. Žena veleposlanika po slovenski za- Brownom, pa obisk Princa Andrewa, člana konodaji za čas moževe službe ne sme biti kraljeve družine, zadolženega za gospo- zaposlena na veleposlaništvu, vendar sem darske odnose, v Sloveniji … jo, po navodilih ministrstva, da med pred- Krona vsega pa je seveda bil obisk kralji- sedovanjem EU izkoristimo vse kadrovske ce Elizabete II. in vojvode Edimburšekga v moči, izjemoma zaposlil v času slovenske- Sloveniji, ki sem ga načrtoval in zanj delo- ga predsedovanja EU. Izjemno uspešno je val vsa štiri leta svojega mandata v Sloveni- vodila izvedbo najzahtevnejših slovenskih ji. Tak obisk je plod večletnega delovanja in kulturnih projektov med našim predsedo- načrtnega dela. Delo v diplomaciji je tudi vanjem EU. Ko sva odhajala, so nama tujci vaja v potrpežljivosti, določene naloge so in Britanci rekli, da sva bila najbolj aktiven kot sestavljanje mozaika: v okvir vstavljaš in priljubljen par med diplomatskimi pari kamenček za kamenčkom. Države na tak S soprogo, Tino Kokalj v Londonu. To jemljeva kot posebno pri- obisk čakajo tudi po 50 in več let. Najprej založb in literarni kritiki, ki so z zanimanjem znanje za trdo, a uspešno delo, ki nama Slovenija niti ni bila v planu kraljičinih prisluhnili in tako odkrivali zapuščino slo- pomeni največ. obiskov. Vedeti morate, da Velika Britanija venskega pesnika. Kulturnega večera so deluje zelo interesno, nič ni prepuščeno se udeležili tudi številni Slovenci, živeči v Katere projekte v času Vašega službova- naključju. Prav tako ni naključje, da je kralji- Veliki Britaniji. Obisk in odziv je bil izjemen, nja v Londonu velja še posebej omeniti? ca obiskala ravno našo občino. Poleg tega nad pričakovanji. V tistem času, pred obi- V času svojega službovanja sem ure- prinaša vsak tak obisk za državo tudi go- skom kraljice Elizabete II. v Sloveniji, je bila sničil vse načrtovane naloge, ki sem si jih spodarske učinke na dolgi rok in to je bilo krepitev kulturnih stikov med Slovenci in zadal pred odhodom v Britanijo. Kot sem tudi v ospredju naših razmislekov. Upam, Britanci še posebej pomembna. že omenil, poudarek sem dal, poleg poli- da bo to Lipica znala izkoristiti, vedenje o tične dimenzije, predvsem na razvoj kul- njej in Sežani se je namreč pred obiskom In kakšni so Britanci? turnega in gospodarskega sodelovanja. kraljice v Britaniji zelo povečalo. Britance Tako kot pri vseh ljudeh velja tudi tu: če si Omeniti moram dejstvo, da smo blagovno tradicionalno zanimajo konji, članki o Lipi- sam odprt, so odprti tudi drugi do tebe! Me- menjavo med državama medtem dvignili ci so bili v najuglednejših britanskih časo- nim, da so Britanci izjemno odprti in znajo pisih. Prepoznavnost Slovenije in Lipice v biti dobri prijatelji. Štiri leta v Londonu so Veliki Britaniji se je zelo dvignila. bila zelo intenzivna, v vseh pogledih. Stkala Na ravni kulturne promocije je bilo nare- pa so se tudi trdna in globoka prijateljstva, jeno ogromno. Tri mesece je bila slovenska od Škotske, Anglije, Walesa pa do Severne sodobna kultura predstavljena na elitni Irske, ki jih s soprogo negujeva še danes. lokaciji v samem središču Londona. Na bienalu v Liverpoolu je bil Matjaž Vogrin- Kakšna je vloga veleposlanikove žene? čič eden izmed vodilnih razstavljavcev z Vloga žene je zelo pomembna. Naj po- obširno predstavitvijo v Guardianu. V ugle- vem, da je tudi moja žena Tina diplomatka, dni in edinstveni na svetu Royal Hospital Iz naših krajev Chelsea smo odprli razstavo Kobariškega tekoče govori kar pet jezikov, spoznala sva Z Lordom Sebastianom Coenom - štirikratnim se prav na MZZ-ju, saj sva bila in sva oba muzeja z naslovom »Velika vojna v Krn- zlatim na olimpijskih igrah v teku, danes vodja skem pogorju«. Našemu vabilu na odprtje 18 pretežno v službi. London je mednarodno Odbora za Olimpijske igre v Londonu 2012 se je odzvala tudi nekdanja dolgoletna skega predsednika. V eni najelitnejših in Zvesta Apolonija, ki prikazuje slovensko premierka Združenega kraljestva Margaret najstarejših znanstvenih institucij na sve- morje. Danes vsak pomembnež, ki obišče Thatcher in Sloveniji namenila veliko potu – Royal Society je moja soproga odkrila to pisarno, opazi to sliko. hvalnih besed. Odprtja in ogleda razstave, Valvazorjeve rokopise, katerih kopije slo- Pomembno je še naslednje: ambasada ki so jo omogočili obrambno in kulturno venske znanstvene institucije niso premo- je vedno odprta za slovenske državljane, ministrstvo, slovensko veleposlaništvo gle. Ob dogodku v počastitev 320-letnice mora biti nekako njihov drugi dom in tru- v Londonu, Kobariški muzej in Sloven- Valvazorjevega članstva v Kraljevi družbi dili smo se, da je bilo res tako tudi v Veliki ska turistična organizacija, se je udeležilo je predsednik družbe Lord Rees kopije Britaniji. In mnogi so meni, soprogi in kole- 250 vabljenih gostov, uglednih in visokih vseh korespondenčnih rokopisov predal gom izrazili priznanje za naš trud, kar me predstavnikov britanskega družbeno-poli- najpomembnejšim slovenskim znanstve- še posebej veseli. Priznanje za uspešno tičnega življenja, članov lordske zbornice, nim in kulturnim ustanovam. Ob 60-letnici delo odtehta vsa plačila. zgodovinarjev, predstavnikov britanske Mednarodne pomorske organizacije smo vojske in medijev. Častna gostja razstave na elitno mesto v pisarno generalnega Besedilo: Nina Ukmar je bila Barbara Miklič Türk, žena sloven- sekretarja predali sliko pokojnega slikarja Slike: arhiv Iztoka Mirošiča

9. Mlada Vilenica V soboto, 23. 5., je bila ob 15. uri v am- nastopili pa so še kvartet klarinetov Glas- fiteatru Kosovelovega doma v Sežani v bene šole Sežana, skupina za izrazni ples organizaciji Kulturnega društva Vilenica Mehki čevlji Sežana, sopranistka Milena Sežana in Območne izpostave JSKD Se- Košuta ob klavirski spremljavi Ingrid Tav- žana svečana podelitev kristalnih peres čar in ansambel Happy Day. Častni gost 9. mednarodne otroške literarne nagrade in govornik na prireditvi je bil pesnik in mlada vilenica 2009. Nagradi sta prejeli akademik Ciril Zlobec, ki je peresi tudi po- Jana Stekar, učenka 1. razreda Osnovne delil. Predsednica žirije Maja Razboršek je šole Alojza Gradnika Števerjan iz Italije poudarila, da je bilo delo kar zahtevno, – za pesem Pikapolonica (v starostnem saj sta se žirantki ob prebiranju otroških razredu od 6 do 10 let) in Gaja Rupnik pesmi znašli v svetu, podobnem svetu Caruso, učenka 8. c razreda Osnovne šole odraslih, kljub temu pa je bila odločitev Idrija, za pesem Pogovor dveh kradljivcev za najboljši pesmi lahka. Posebno prese- (v starostnem razredu od 11 do 14 let). Po nečenje za obe nagrajenki je bila novica, pozdravnem govoru vodje mlade Vileni- da se bosta oktobra udeležili podobnega ce Magdalene Svetina Terčon so učenci literarnega festival Cuisle (Utrip) v Lime- brali svoje pesmi, v bogatem spremlje- ricku na Irskem, s katerim so se organiza- valnem programu, ki ga je vodila Ana torji dogovorili za izmenjavo. Predstavni- Nagrajenka Gaja Rupnik Caruso, predsednica Godnik, pa je zbrane najprej pozdravil ka irskega festivala Bertha Mc Cullagh in žirije Maja Razboršek, pesnik Ciril Zlobec, vodja podžupan občine Sežana Iztok Bandelj, Mairtin O’Briain sta udeležence tudi poz- mlade Vilenice Magdalena Svetina Terčon in nagrajenka Jana Stekar.

dravila in prebrala pesmi njihovih nagra- jencev v irskem jeziku. Na razpis za mlado Vilenico je svoje pesmi sicer poslalo 295 učencev (238 iz Slovenije, 44 iz Italije, 4 iz Avstrije, 5 s Slovaške in 4 iz Makedonije) s 73 osnovnih šol (61 iz Slovenije, 9 iz Italije, 1 iz Avstrije, 1 s Slovaške in 1 iz Makedo- nije), ustvarjali pa so ob sodelovanju 127 mentorjev (111 iz Slovenije, 12 iz Italije, 1 s Slovaške, 1 iz Avstrije in 2 iz Makedoni- je). Ob dogodku je na 272 straneh v 700 izvodih izšel tudi zbornik s pesmijo vsa-

kega od udeležencev. Kultura

Besedilo: Izak Štok Pred mikrofonom mlade Vilenice se je zvrstila dolga vrsta sodelujočih mladih pesnikov Sliki: David Terčon 19 Pozdravljena, Avstralija daljna! V začetku aprila meseca se je šestčlanska gledališka skupina Kraški komedijanti odpravila na tritedensko potovanje v Avstralijo in sicer v naslednji zasedbi: Marko Kosmač, Branko in Leda Ko- cjan, Lidija Uršič, Bojan Podgoršek in harmonikar Andrej Gropajc. Za sabo je imela trimesečno temeljito pripravljanje na nastop za naše izseljence v tej daljni deželi. Razširili smo našemu občinstvu dobro poznano farso BEJŽI ZLODEJ, BABA GRE, ki smo jo doslej že več kot stokrat odigrali po raznih slovenskih krajih. Iz dobrih 20 minut trajajoče farse je nastala skoraj 2 uri trajajoča komedija, ki za javnost na naših tleh še ni bila odigrana. Doma bomo na jesen predstavo spet obnovili in takrat si ji bo lahko ogledalo tudi naše domače občinstvo. Premiero igre smo tako imeli v slovenskem klubu Jadran v Melbournu in predstava je bila sprejeta v velikim navdušenjem in toplino. Reprizo smo imeli v kulturnem domu v Adelaidi, dve ponovitvi pa še v Slovenskem društvu Sydney in v Prihod v Slovensko društvo Sydney. (fotograf neznan) Wollongongu. Priložnostno smo še dvakrat odigrali krajšo verzijo Pot v Avstralijo smo financirali udeleženci potovanja v večjem predstave, enkrat pa skeč POZABLJIVEC. delu kar sami. Stroške za tiskanje majic in grafik je prispevalo Kamnoseštvo Janez Tavčar iz Povirja, z ugodnejšimi cenami svojih storitev pa nam je šla naproti tudi tiskarna Brajdih iz Sežane. Raču- namo, da nam bo naknadno kaj primaknila tudi sežanska Občina. Res pa je, da smo pri Slovencih naleteli na izredno gostoljubje, tako da vsaj za prenočevanje in deloma tudi za prehrano nismo veliko porabili. Seveda smo si ob tej priložnosti ogledali mnoge znamenitosti avstralske celine, pri čemer so nam bili največ v pomoč Romana Žetko, predsednica društva Jadran iz Melbourna, Helen in Milivoj Colja iz Melbourna, Mark in Peter Orel iz Adelaida ter Helena in Ivan Gerič iz Sydneya, ki so nas prevažali na razne zanimive kraje v bližnji, pa tudi daljni okolici naših začasnih bivališč. Vzdolž in počez smo prekrižarili velemesta Melbourne, Adelaide, Sydney Srečanje z avstralskimi Slovenci po premieri komedije Bojana Podgorška ter njihovo okolico, videli koale in kenguruje, ne le v živalskem BEJŽI ZLODEJ, BABA GRE v Clubu Jadran v Melbournu. (fotograf neznan) vrtu, ampak tudi v njihovem naravnem okolju, v mestih srečali tudi kakšnega aboridžina, predvsem pa nas je pritegnila nekakšna Svojim gostiteljem smo prinesli simbolična darila: nekaj izvodov preprosta neposrednost avstralskih ljudi. Kot bi se nobenemu ni- knjige Kmečki vozovi, majice z logotipom »Kraški komedijanti«, kamor preveč ne mudilo, kot bi jih recesija in stresne situacije za- glasbeno zgoščenko društva Kraška harmonika ter nekaj izvodov obšle, toliko vedrine seva z njihovih obrazov in izžareva iz njihovih grafike z motivom iz Povirja, ki jo je izdelal in nam jo za popotnico besed. V njihovi družbi se ti vseh napetosti vajena duša sprosti in v Avstralijo poklonil že stari znanec te celine Marjan Miklavec. dobesedno spočije. Že zato se splača iti v Avstralijo, da spoznaš, Naše občinstvo so bili v glavnem kar priletni ljudje, ki že kar dol- da znamo biti Slovenci doma dostikrat tako neusmiljeno trdi drug go živijo v Avstraliji. Redki njihovi otroci znajo govoriti slovensko do drugega in sami do sebe ter tako »grebatorski«, da to našemu in so se že čisto asimilirali v deželi, ki je navsezadnje tudi njihova zdravju že prav škoduje. Kako lepo je bilo pozabiti na vse prena- domovina, saj so se tam rodili. Redki so vzgojeni tako, da se zave- petosti iz domačega okolja, medtem ko smo aprila ob pečenem dajo svojih izvornih korenin. Tako obstaja bojazen, da bo čez čas, kostanju, sočnih figah in kozarcu avstralskega vina kramljali s pri- ko bo še živečo starejšo generacijo nadomestila mlajša, druženje jetnimi ljudmi. Slovencev v klubih in društvih samo še spomin na preteklost. Ko smo odhajali, so nam povsod naročali, naj pozdravimo nji- Prav zato se nam zdi toliko pomembneje, da smo, dokler je slo- hove rojake v Sloveniji, zato izkoriščam to priliko, da prenesem venstvo v Avstraliji še živo in dejavno, kot ambasadorji slovenske tople pozdrave avstralskih Slovencev tudi vsem bralcem Kraškega ljudske kulture prinesli v te daljne kraje podobe iz nekdanjega obzornika. vaškega življenja in s tem živo obudili njihove spomine na rodno Besedilo: Bojan Podgoršek grudo, ki jo mnogi tako zelo pogrešajo in hrepenijo po njej. Sliki: arhiv društva Dalmatinski večer z otočani z otoka Šolta Kosovelov dom v Sežani je v prazničnih prvomajskih dneh go- Pod njenim vodstvom je skupina pred štirimi leti izdala svojo stil z dobro voljo vedno oborožene Dalmatince, tokrat z otoka prvo zgoščenko. Sedem pevk, ki pripadajo različnim generaci- Šolta, združenih v Kulturno-umetniško društvo Šolta, ki ga vodi jam, gostovale pa so v Sloveniji (kar dvakrat v Mariboru in imele predsednica Katja Tramontana Domaćina. Zapela je ženska dal- tudi humanitarni koncert z Oliverjem Dragojevićem za maribor- matinska klapa Čuvite, glasbeno-satirična skupina Redikuli pa je sko bolnišnico in na Dunaju). Od 22. do 24. maja pa se bodo občinstvo zabavala s svojim kabaretsko obarvanim programom. predstavile v Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah. Sedanji Kultura Žensko klapo Čuvite, ki je bila ustanovljena leta 2001, je v za- vodja skupine je Srečko Damjanović z otoka Brača, ki vodi še ne- četku vodila slovenska operna pevka, akademska glasbenica kaj bračkih skupin. 20 profesorica Marija Brunsko iz Maribora, ki se je omožila na Šolto. Glasbeno-satirična skupina Redikuli, ki šteje 10 družinskih čla- nov z otoka Šolta, pa je tudi tokrat pripravila zanimiv kabaretsko obarvan program. Radi imajo smeh, šalo in so odprtega srca ter so še vedno, kljub temu da so v klimakteriju, seksualno aktivni. Zato je njihova modna revija erotičnega spodjega perila požela velik aplavz, prav tako kot tudi plesne točke: dubrovniški ples, legendarni ples Kankan in ples o bananah. V preddverju doma pa so udeleženci kulturnega večera, ki ga je povezovala novinarka Dela Katja Roš, lahko pokušali dalma- tinske dobrote (kot so oljčno olje, olive, slaniki in vina), ki so jih gostoljubni Dalmatinci pripeljali s seboj. Ob zanimivem, zabavnem in sproščenem druženju so pripravili še manjšo razstavo z obilico propagandnega materiala z otoka Šolta. Otok Šolta domačini označujejo kot njihov otok, otok njihovih očetov in dedov, otok ribičev, otok njihovih sanj, mladosti

Ženska dalmatinska klapa Čuvite

in bodočnosti, začetek in kraj vseh njihovih razmišljanj. Šolta je srednje velik, vendar brez dvoma eden najlepših otokov hrvat- skega Jadrana. Od Splita je oddaljen 16 km in ima 60 km obale, štiri pristaniča in 24 zalivov. Na otoku je preko 200 zgodovinskih nahajalič in je poznan po ruralni arhitekturi. Največje bogastvo je Šoltina deviška priroda. Otok ima bogato zgodovino in je bil naseljen že v času Ilirov, prvič pa se v pisnih virih omenja pod grškim imenom Olyntha, kar v prevodu pomeni nedozorela figa. S prihodom Rimljanov pa je prišlo do preimenovanja otoka v Solento (Solenta) in s tem je dobil drug pomen (nevezan, ločen od kopnega). Besedilo in sliki: Olga Knez

Glasbeno-satirična skupina Redikuli zaplesala kan kan

Folklorni večer KD Borjač V ponedeljek, 20. aprila 2009, se je v Kosovelovem domu v Sežani odvijal folklorni večer z naslovom Kmečko dekle, kmečki fant nos'ta zdaj gosposki gvant. Rdeča nit večera je bilo nastajanje kostumov kmečkih pražnjih oblačil, saj je bila to tudi osrednja dejavnost v prvem letu delovanja Kulturnega društva Borjač iz Sežane. V mladem društvu, ki v Sežani šele prvo leto poustvarja plesno in glasbeno izročilo, smo si ves čas prizadevali zbrati sredstva za izdelavo kostumov. S pomočjo sponzorjev in z razu- mevanjem donatorjev nam je to tudi uspelo in tako smo prvič zapeli in zaplesali v novih kostumih, ki sta jih pridno šivali šivilji Marija Marijon in Ivanka Večko. Nedeljska pražnja oblačila, na- rejena po starih fotografijah prebivalstva Sežane in okolice iz začetka prejšnjega stoletja, so nastala pod strokovnim vodstvom Bojana Knifica, v veliko pomoč pri izdelavi kostumov nam je bila tudi oblikovalka Katjuša Tavčar. Prireditev je v veliko dvorano Kosovelovega doma priva- Program folklornega večera ob prvi obletnici društva so za- bila številne gledalce, ki so z občudovanjem spremljali fol- snovali Mirjam Štrukelj, Veronika Norčič in Tomaž Gantar. Pro- klorni večer in vse nastopajoče nagradili s toplim aplavzom. gram so povezovali Anica Mozetič (kot žnidarca), Miran Furlan Obenem je bila v avli Kosovelovega doma postavljena tudi (kot šuštar), Tamara Kljun (kot gospodinja) in Edi Jelusič (kot razstava zbranih starih fotografij in zapisov oblačilne kultur- godec). Dogajanje na odru sta popestrili še otroški FS Mulari- ne dediščine, po katerih so nastali novi folklorni kostumi. O ja z Borjača in Brinkovke ter gostujoča glasbena skupina Volk dobri izpeljavi celotnega projekta priča tudi dejstvo, da smo Folk iz Ilirske Bistrice. z nastopom poželi velike pohvale tako javnosti kot tudi stro- Sežanska folklorna skupina KD Borjač se je predstavila z kovnjakov, zato bomo zadovoljni člani še naprej nadaljevali s dvema novima odrskima postavitvama Deklica podaj roko trdim delom na rednih vajah ter z veseljem in ponosom pou- in Od vasi do vasi, ki predstavljata plesno in glasbeno izro- stvarjali slovensko ljudsko izročilo – tudi v Sežani. čilo Primorske iz 19. in 20. stoletja. Avtor odrskih postavitev in glasbenih priredb je umetniški vodja Tomaž Gantar. Plesni Besedilo: Margit Grošelj

program pa je dopolnjevala tudi vokalna skupina društva pod Slika: Dušan Grošelj Kulutra vodstvom Bojane Kralj, ki je pripravila pevski del programa. 21 Intervju z Mirjam Štrukelj, 15 letvoditeljico OFS Kamenčki Mirjam Štrukelj, rojena leta 1959 v Po- stojni in po poklicu vzgojiteljica predšol- skih otrok, ima, razen pri delu, veliko stika z otroki tudi drugače; že petnajsto leto namreč vodi folklorno skupino Kamenč- ki. Kot izprašana voditeljica folklorne skupine je, poleg Kamenčkov, tudi mentor OFS Mularije z Borjača (8 let), obenem je tudi plesalka v Sežanski folklorni skupini ter prejemnica občinskega priznanja za uspešno vodenje in udejstvovanje v OFS (2003.) ter prejemnica srebrne Maroltove značke (2004.).

Kdaj ste se prvič srečali s plesom in kako je to privedlo do resnejšega dela na tem področju? Kar pomnim, sem si želela delati ne- se učiš, vsakič znova presenečen ugota- Ste naleteli pri svojem delu na kakšne kaj v povezavi s plesom in umetnostjo. vljaš, kako malo veš. Razveseljuje pa me težave? Prva taka priložnost se mi je ponudila v tudi veselje otrok, njihov pozitiven odziv, To vprašanje bi zahtevalo kar veliko pre- šolskem letu 94/95, ko smo imeli v vrtcu da so me vedno na hodniku klicali in misleka. V bistvu mi je bilo najtežje pove- projekt Kras nekoč in danes. Zbirali smo spraševali: »Mirjam, kdaj bo spet foklora?« zovati različne sodelavce v neko celoto ljudske pesmi, igre in plese s Krasa. S sku- (Ko niso znali pravilo izgovoriti). Dosežek - odrsko postavitev, ki je morala ustrezati pino (takrat še malih) šolarjev smo ob pri delu s skupino Kamenčki je zame za- vsem zahtevam. Pri mojem delu je na- otvoritvi razstave ob zaključku projekta gotovo to, da smo bili že štirikrat izbrani mreč potrebnega veliko sodelovanja in predstavili venček plesov, pesmi in iger. za državno srečanje OFS Slovenije. podpore ljudi, da se pravilno izpelje celo- In tako se je začelo. tno podobo. Izredno težko je bilo sode- Od tega leta dalje sem se začela redno Za vsak nastop oziroma odrsko posta- lujoče primerno uskladiti, pripraviti in jim udeleževati raznih seminarjev in folklor- vitev in tudi za ostalo delo (ki je vsako razložiti pomen in zahtevnost nastopov, nih taborov, kjer sem si pridobivala dra- leto drugačno) je potrebnih kar nekaj saj se sami s tem niso strokovno ukvarjali. goceno znanje. Poleg tega si širim znanje idej in navdiha, od kod jih jemljete? Od začetka do danes so se zelo poostrila z vso obstoječo literaturo, katere pa je za Ideje in navdih sem črpala iz izkušenj merila za ocenjevanje programov. Oce- predšolske otroke zelo malo. in znanja, saj če znaš dobro prisluhniti in njevanje opravljajo strokovni spremljeval- opazovati, jih ni težko dobiti, težje jih je ci srečanj, ki ocenjujejo pevski, plesni in Otroška folklorna skupina pod Vašim uresničiti. Opravila sem tudi začetni te- instrumentalno-glasbeni program, odrsko vodstvom uspešno deluje že petnajsto čaj diatonične harmonike, obenem sem igro, kostumsko prepričljivost, rekvizite in leto. Kaj Vas je motiviralo za delo v vseh zbirala gradivo pri starejših ljudeh, kar je celotno ustreznost glede na sestav sku- teh letih in kaj so za Vas največji dosežki bila zame zanimiva in pozitivna izkušnja. pine. Od tod tudi moje visoke zahteve, ki pri tem delu? Predvsem pa to, da so bili starejši ljudje med sodelavci zagotovo porajajo mnenje, Največja motivacija mi je bilo odkriva- vedno veseli obiskov in so, za razliko od da sem perfekcionistka, kar pa se tudi od nje neznanega, saj ljudsko izročilo obse- nas, rekli, da imajo veliko časa in naj jih še nas – folklornikov – pričakuje.. ga veliko področij. S tem ko raziskuješ in kdaj obiščem. Se na področju folklore počutite bolj učenka ali učiteljica? Pravzaprav oboje. Večna učenka bom, saj me odkrivanje novega tudi na tem področju vedno navdušuje, učim pa se tudi od otrok. Zelo hitro znajo pokazati, kaj je zanje pretežko, ne povedo pa tega z besedami. Neverjetno je, na kakšne na- čine se že pri tako majhnih otrocih kaže trema pred nastopom, čeprav sami niti ne vedo, da ji je tako ime. In kako zažarijo njihove oči, ko to sami premagajo. Prav to mi je bilo tudi glavno vodilo vseh pet- najst let. Kot učiteljica pa prenašam svoje znanje na otroke.

Ali se vpliv Vašega navdušenja nad folkloro pozna tudi v Vaši družini? Z mano je leto in pol plesal v FS mož. Kulutra Doma se nekaterih običajev držim ob praznikih, ko spečem razne dobrote. 22 Rada se udeležim tudi etnoloških prireditev, ki so povezane s šegami iz preteklosti, in kulturnih prireditev, ki me vedno duhovno napolnijo.

Ali se je, po Vašem mnenju, odnos do ljudskega izročila v petnajstih letih kaj spremenil? Danes pogrešam predvsem več zanimanja med mladimi za naše ljudsko izro- čilo, premalo pa je tudi zavedanja, kako pomembno je za obstoj naroda in naše identitete. Žal postane to veliko bolj ce- njeno, ko se moramo za to boriti, tako kot se še dandanes naši zamejci. S svojim strokovnim pristopom do dela se vendarle počasi izboljšuje odnos do folklore. Prav starši, ki svoje otroke podpirajo, znajo ceniti, kaj vse otroci pridobijo: od ritma, posluha, odrskih izkušenj, samozavesti … do zanimanja za to področje. Tudi vsi tisti, ki so poizkusili delati v OFS skupinah, znajo oceniti naš trud, saj je v to dejavnost OFS Mularija z borjača, ki jo vodim na OŠ ko ga je prenesla Anja Kristan, grafično pa potrebno vložiti veliko lastnega prostega Srečka Kosovela, bo predstavila B'ndimo, ga je oblikoval DTP Sutido. Brez podpore časa in to moraš imeti preprosto rad. v kateri nastopa kot gospodar Aljoša Prin- donatorjev pa ne bi šlo, zato se zahva- čič, ter odrsko postavitev Gospod kapu- ljujem: Kraškemu zidarju, Manti Sežana, Kakšna želja za prihodnost? cinar kap'co zgubu. OFS Brinovke, ki tudi Euromixu, Armetonu, Elvarju, MDK, Kra- V prihodnje bi rada videla, da bi katera deluje na OŠ pod vodstvom Veronike sinvestu, Plin ekspertu, izletniški kmetiji mlajša prevzela skupino in nadaljevala Norčič, bo predstavila Šembiljo, na violini Oru, Sovenu d.o.o., Safirju, Trampuž tran- tradicijo. pa jih bo spremljala Lara Kariž. sportu, tiskarstvu Vertis, Špiku, vrtnarstvu Celoten program bo s pesmijo in pripo- A&M Agrocvet d.o.o. in Marti Lukaščik za Kakšen program pripravljate ob svoji vedjo prepletala glasbena gostja Ljoba čipke iz babičine skrinje. petnajstletnici? Jenče. Iskrena hvala za vse kamenčke prete- OFS Kamenčki, ki mi jo pomaga vodi- Otvorili bomo tudi kronološko razstavo klosti, ki ste jih skupaj z mano dodali v ti Jelka Orel, se bo predstavila z dvema igrač, glasbil in predmetov, ki so jih otro- mozaik prihodnosti. odrskima predstavitvama: s Tepežnico, v ci uporabljali pri igri in delu. Razstavo sta kateri igrata na orglice Anja Kristan in na pomagali pripraviti Erna Kopše in Anita Besedilo: Anja Kristan piščalko Saša Teraž; in Godovanjem, kjer Krapš Curk. Ob tej priložnosti pa bo izšel Slike: Neli Štrukelj dodajata glasbeni okvir Petra Kukanja na tudi zbornik OFS Kamenčki, za katerega violino in Julija Žerjal z violončelom. sem pripravila tekst, v računalniško obli-

»Preobrazba« baletnega društva Sežana

S predstavo »PREOBRAZBA« je Baletno dru- štvo Sežana v soboto, 30. maja, v sežanskem Kosovelovem domu uspešno sklenilo letošnjo sezono. Tri skupine baletk iz Sežane ter ple- salke iz Dutovelj in Postojne so zaplesale ob odlični spremljavi medobčinskega mladinske- ga komornega orkestra MIRARCO Tabor pod vodstvom dirigenta Leandra Pegana. Kot gostje so nastopile baletke iz Komna in Divače, posebej pa je številno občinstvo razve- selilo pet deklet iz avstrijskega Linza. Zamisel in izvedba celotne, skoraj uro in pol trajajoče prireditve, ki jo je vodila Vanja Debevec Gerjevič, je delo Eugena Todorja, baletnega pedagoga, ki baletke sežanskega društva zavzeto in vztrajno poučuje že preko deset let. Kultura Besedilo in slika: Adrijana Suša Bonifacio 23 Nova knjiga o Lipici Lipica, zibelka več kot 400 let stare kobilarne in vzreje čistokrvnih konj lipican- cev, je ob letošnjem dnevu knjige dobila novo knjigo v angleškem jeziku z naslovom Lipica in words and pictures, ki so jo predstavili v prostorih Stare depandanse oziroma v Hamiltonovi dvorani, v stavbi zgodovinskega jedra kobilarne. Knjiga je nastala kot avtorski izdelek učencev OŠ Bogomirja Magajne Divača, s katerim so sodelovali na natečaju ob obisku Njenega veličanstva Kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega v Kobilarni Lipica. »Visok kraljevski obisk v Lipici ni bil le vr- hunec leta 2008, ampak dogodek desetle- tja. Veseli smo, da so učenci in pedagogi širšega Krasa imeli možnost prisostvovati temu edinstvenu dogodku, ki bo marsiko- Avtorji nove knjige o Lipici z ravnateljico divaške OŠ Damijano Gustinčič in direktorjem lipiške kobi- mu ostal v spominu vse življenje. Izdelki, ki larne Matjažem Pustom so jih za natečaj ob tej priložnosti posebej izdelali in prispevali in so bili v tem prosto- pomemben spomin. Prvič so naši učenci Knjigo, ki je nastajala pod mentorstvom ru tudi razstavljeni, sta britanska kraljica in pisali v angleškem jeziku. Učenci so bili profesorice angleškega jezika na divaški britansko veleposlaništvo pohvalila. Priču- navdušeni nad pobudo Lipice in angleške osnovni šoli Janje Černe, je v 600 izvodih joča knjiga je eden od najlepših dokazov, ambasade, da ustvarijo knjigo. Njihov trud natisnila divaška tiskarna Mljač. Spremno koliko truda, talenta, srčnosti in prizadev- pa je bil poplačan s prisotnostjo agleške besedo h knjigi sta napisala Matjaž Pust in nosti so v te izdelke vložili njihovi avtorji. kraljice. Lani so naši učenci v prostem času Damijana Gustinčič, ki sta tudi najnovejše Tiskanje in izdaja knjige o Lipici je znak večkrat obiskali Lipico, jo fotografirali, razi- knjižno delo razdelila med avtorje knjige. zglednega sodelovanja med lipiško kobi- skovali tudi na spletni strani, imeli intervju V kulurnem programu pa so sodelovali larno in lokalno skupnostjo,« je poudaril s priznanim dresurnim jahačem Alojzom učenci divaške OŠ s pevskim zborom pod direktor lipiške kobilarne Matjaž Pust. Lahom, prevedli so pesmi o lipicancih vodstvom Ade Škamperle in plesno skupi- »Sedem učencev naše šole je v sliki in Edvarda Kocbeka in ustvarjali tudi lastno no pod mentorstvom Taje Božič. besedi predstavilo Lipico, naravno in kul- poezijo,« je še dodala ravnateljica divaške turno dediščino naše domovine, kar je do- OŠ dr. Bogomirja Magajne Damijana Gu- Besedilo in slika: Olga Knez bilo epilog v pričujoči knjigi, ki bo trajen in stinčič.

V Kosovelovi knjižnici ob tednu vseživljenjskega učenja: KrižemKRAS … tokrat po Gradišču – nov vodnik mladih raziskovalcev Gradišče je stari del Sežane, leži med Skupino učencev – mladih raziskoval- ohranila stara imena domačij. Po pomoč hribom Tabor in Partizansko cesto. V pre- cev: Erik Novak, Gaja Tavčar, Dora Kavčič, so se obrnili na domačina Franca Tavčar- teklosti so bili prebivalci predvsem kme- Tea Trifković, Jakov Kavčič, Urška Orel, ja, ki se je z veseljem lotil dela in popeljal tje, hiše pa večinoma zelo skromne. Da- Luka Uršič z mentoricama Marijo Godnič radovedno skupinico od hiše do hiše, nes ima le malo hiš prvotni izgled, skoraj in Majo Razboršek, ki se v Kosovelovi knji- učenci pa so že razmišljali, kako bi vse vse so popravljene, dozidane ali pa so na žnici srečuje ob projektu Kras z igro skozi pridobljeno znanje prikazali v vodniku mestu starih hišic zrasle nove, sodobne. čas, je zanimalo, ali so se tudi v Gradišču po Sežani. Verjetno že poznate prejšnje tri vodnike s skupnim naslovom Križem- KRAS … po Sežani, v katerih so »križem- krasovci« obdelali sežanske znamenitosti, osebnosti, ulice in Vidmašče. Najnovejši vodnik ima naslov KrižemKRAS … po Sežani: Gradišče, arheološko najdišče na Taboru. Ker Gradišče leži ob vznožju Tabora, so se mladi raziskovalci s kompa- som in fotoaparatom povzpeli še na vrh hriba, v knjižnici poiskali članke o arheo- loškem najdišču na Taboru, za nasvet pa poprosili še arheologa Predraga Novako- Kultura vića. Na predstavitvi novega vodnika v Koso- velovi knjižnici so mladi ustvarjalci pove- 24 dali, kako je potekalo zbiranje podatkov, kako so določili vsebino in kako so se valnem področju, bodisi pri oblikovanju so opravili »križemkrasovci«, saj se bodo odločili za obliko vodnika, ki na eni strani in izdelovanju. Tudi na predstavitvi so bili tako ohranila stara imena domačij, ki bi prikazuje Gradišče – na domiselni podla- dejavni: Erik je zapel o »tistih stezicah«, sicer počasi šla v pozabo. Z njim so se gi, sestavljeni iz drevesnih listov so nani- ki vodijo tudi na Tabor, in povedal, kar je strinjali številni prebivalci Gradišča, ki so zali strehe hiš, na drugi strani pa prikazu- spoznal o tem hribu, Dora, ki je pripravila bili prisotni na predstavitvi in so z navdu- je hrib Tabor – na podlagi iz borovih iglic imenitno računalniško predstavitev Gra- šenim aplavzom nagradili pridne razisko- so označili prazgodovinsko gradišče in dišča, je obrazložila nastajanje vsebine valce. ostanke srednjeveške utrdbe. Vse skupaj vodnika, Jakov je imel glavno besedo Vodnik lahko dobite – brezplačno – v so dopolnili s fotografijami, ki so jih sami pri oblikovanju, Urška, Gaja in Luka pa so Kosovelovi knjižnici v Sežani. posneli, ter dodali besedila – in vodnik je tudi predstavili svoje delo. bil pripravljen. Vsak izmed mladih, ki so Domačin Franc Tavčar, ki je imel glavno Besedilo: Marija Godnič in Maja Razboršek ustvarjali vodnik, je lahko pokazal svoje besedo pri domačih imenih hiš v Gradi- Slika: arhiv knjižnice sposobnosti in talente bodisi na razisko- šču, je poudaril, kako pomembno delo Fotoklub Žarek – pregledna razstava ob 15-letnici delovanja Po dobro obiskani pregledni razstavi ob 15-letnici delovanja sežanskega fotokluba Žarek v Kosovelovem domu se sedaj njihovi člani predstavljajo z razstavo z naslovom Žarimo 15 let v Kosovelovi knjižnici v Sežani in knjižnici v Divači. Raz- stava pa se bo selila še v Komen in na Ko- zino. Na odprtju razstave v Sežani (28. 5.) sta o delu kluba spregovorila Dajana Čok in Jadran Čeh, v kulturnem programu pa je s kitaro večer popestril Tomaž Ban. Sežanski FK Žarek je eden najbolj pre- poznavnih in najuspešnejših klubov Fo- tografske zveze Slovenije. V slovenskem in evropskem prostoru je znan po tradicionalnem mednarodnem fotografskem extemporu Kras, ki že celo desetletje pri- vablja preko sto fotografov iz vse Evrope. V klubu, ki so ga dosedaj vodili predse- svojih članov. Od leta 2006 je pričela (ob 100-letnici rojstva Srečka Kosovela) in dniki Vilma Colja, Stojan Gorup in Jadran delovati izjemno aktivna likovna sekcija 100 let Transalpine. Člani fotokluba Žarek Čeh, sedaj pa je predsednica Dajana Čok, Zlati žarek, kjer ustvarjajo štiri slikarke. Nji- so med drugim sodelovali pri snemanju deluje 39 fotografov (v starosti od 13 od hovi člani so dobitniki številnih domačih kratkega dokumentarnega filma Prispe- 70 let) iz kraško-brkinskih občin, obalne in mednarodnih fotografskih nagrad. Po- vek lipicanca k predzgodovini filma na občine Koper in dva s Tržaškega. nosni so na dva mojstra fotografije Borisa Slovenskem režiserja Marjana Frankoviča. Skrbijo za druženje in izobraževanje Godniča in Simona Strnada, ki sta uvelja- FK Žarek še naprej ostaja zavezan kvalite- članov ter gojenje ljubiteljske fotograf- vljena v slovenski in svetovni fotografski tni ljubiteljski izrazni fotografiji, ki jo pred- ske umetnosti, pripravljajo predavanja, umetnosti. stavlja na razstavah in tekmovanjih. delavnice, izlete in razstave. Srečujejo se Uspešno so izpeljali kar nekaj odmev- vsak petek zvečer. Organizirli so preko nih projektov: Brkini v fotografiji, Foto- Besedilo in slika: Olga Knez 400 skupinskih in samostojnih razstav grafija skozi otroške oči, Kosovel in Kras Fotografska razstava schengenska meja V galeriji gostilne Ambasador so konec stave v Lokvi pa avtorja zaključujeta svoj doživeli z veliko navdušenja (še zlasti med maja odprli razstavo fotografij, s katero se zelo obsežen projekt, s katerim potrjujeta ljudmi ob meji). Predsednica sežanskega predstavljata Bogdan Macarol iz Dutovelj idejo trajnega medkulturnega dialoga in foto kluba Žarek Dajana Čok pa je čestitala in Boris Prinčič s Proseka. Razstava nosi še sožitja ob slovensko-italijanski meji v zvezi avtorjema, ki sta sicer oba amaterska foto- vedno aktualen naslov schengenska meja evropskih držav. grafa, a s svojimi fotografijami potrujeta – Zgodovinski december 2007. Z razstavo, Zgodovino Schengenske meje in do- profesionalni pristop, kar sta dokazala tudi na kateri si je mogoče ogledati 16 foto- godke, ki so sledili vse do usodnega 21. s to skupinsko razstavo. Na razstavi sta se grafij, sta se avtorja predstavila v lanskem decembra 2007, ko so meje v Evropi pa- združila dva avtorja iz dveh držav, prikazala evropskem letu medkulturnega dialoga dle, je orisal veleposlanik v Ministrstvu za zgodovinski trenutek, ki ga doživi le malo ob prazniku vina v Občini Zgonik in v go- zunanje zadeve Drago Mirošič, nekdanji generacij – naša pa je imela to priložnosti. stilni Ruj v Dolu pri Vogljah, ob letošnjem generalni konzul SFRJ v Trstu. Poudaril Bogdan Macarol, ki je član sežanskega Kultura kulturnem praznikupa še v gostilni in pije, da gre za pregled, ki sta ga fotografa FK Žarek in novinar za razne časopise, cerija Veto na Opčinah. S postavitvijo raz- opravila, ko sta prikazala stanje, ki smo ga predstavlja dogodke na območju med 25 Trstom in Novo Gorico v času odprave schengenske meje konec leta 2007. Boris Prinčič, član Skupine 75 v Gorici (sicer pa ima svoj fotografski studio na Proseku) se je osredotočil na reportažo o bivših mej- nih prehodih od Benečije do Goriške in o dveh pohodih. »Evropski medkulturni dialog je treba razumeti in udejanjati kot proces, ki spodbuja odprtost narodov za ustvarjalnost in sobivanje v skupnem 21. stoletju. Mi, na- seljeni ob italijansko-slovenski meji, ki ni več železna zavesa, pa kulturni dialog živi- mo v praksi vsakodnevno,« pravita avtorja. Razstavo si je mogoče ogledati do 20. junija. V gostišču Ambasador, kjer so kot prvega gosta literarnih srečanj gostili uglednega pesnika, književnika in aka- demika Nika Grafenaureja, pa bodo tudi med poletjem nadaljevali s knjižnimi predstavitvami. Besedilo in slika: Olga Knez Drago Mirošič in Bogdan Macarol Projekt turistična kmetija »Gmajna« Mlade kraševke in dijakinje 3. letnika celostnega razvoja podeželja in obnove ekonomske gimnazije na Šolskem centru vasi v Sloveniji) in gospod Matjaž Pavlin (že Srečka Kosovela Sežana so tekmovale na 25 let dela v turizmu in ima svojo turistično šeastem mednarodnem festivalu Več zna- agencijo, je direktor Kompasa Novo Mesto nja za več turizma na temo Ustvarjamo in prejemnik številnih nagrad). doživeto in gostoljubno deželo, ki ga raz- Sedaj pa zapišimo, kdo so ta uspešna, pisuje TZS (Turistična zveza Slovenije). Z delavna in kreativna dekleta: Grila Bytyqi raziskovalno nalogo STOPIMO SKUPAJ so iz Komna, Staša Svetlič iz Malega Dola, dosegle srebrno priznanje. Poleg tega so Nastja Širca iz Pliskovice in Tjaša Luvin iz dobile nagrado - tretje mesto – v katego- Krajne vasi. V raziskovalni nalogi so želele riji TV-oglasov na državnem tekmovanju poudariti, kako pomembna je povezanost komenske občine, da so dobile čim več DOSS (dijaška oglaševalska scena Sloveni- že obstoječih turističnih proizvodov in idej o tem, kako bi lahko turistično ponud- je). Njihovi delavnosti pa ni bilo konca - v raznovrstnih poklicev, znanj in veščin, ki bo izboljšali. Cilj je bil oblikovati turistični četrtek, 28. 5. 2009, so na Občini Divača so premalo poznani javnosti, še posebej proizvod, ki bi privabil različne generacije. predstavile svoj projekt na delavnici s turistom, ki obiščejo naš Kras oziroma Ko- Tako jim je na misel prišla ideja o ustanovi- strokovnjaki s področja razvoja podeželja men z okolico. Skozi raziskovalni del so se tvi turistične kmetije GMAJNA, kjer bi razvili na temo: Promocija in trženje podeželja ukvarjale s problematiko turistične razvito- raznoliko ponudbo za vse generacije, str- s poudarkom na turističnih kmetijah, kjer sti kraške pokrajine. S pomočjo turističnih njeno v štiri osnovne turistične proizvode so poleg dijakinj predavali tudi dr. Marko delavcev so bolje spoznale ponudnike kra- oziroma pakete: Koščak (doktor geografskih znanosti, univ. ških znamenitosti in kulinarike. Izvedle so 1. Paket »ŠTMČKI« (poljubčki) - namenjen dipl.ing.gradbeništva, ki deluje na področju anketo med naključno izbranimi prebivalci mladoporočencem (obsegal bi grajsko poroko na štanjelskem gradu v povezavi z Galerijo Lojzeta Spacala ali kmečko poroko s slavjem z značilnimi grajskimi in avtohto- nimi kraškimi poročnimi oblačili); 2. Paket »RADOVEDNE SANJE« - namenjen družinam (družine bi imele možnost spoznati delček kmečkega življenja - dejavnosti vinogradnikov, kmetov, rejcev drob- nice, kovačev, čebelarjev …, poleg bivanja bi lahko pomagali pri raznih opravilih na kmetiji, aktivno bi se lahko udeležili vaških praznovanj in prireditev (martinovanje, pu- stovanje …), ogledali bi si lahko naravne in kulturne danosti, pa še zamejski Kras, za izvedbo izletov bi se povezali s čezmejnimi občinami, organizirali bi tudi tečaje jaha-

Kultura nja konj za otroke, enološko predavanje za starše itd.); 3. Paket »UTRINEK« - namenjen otrokom 26 s posebnimi potrebami (vključeval bi tera- pije s konji in prilagojenimi dejavnostmi na in zgodovinsko zapuščino, preživeli dan Idejo so predstavile 17. 4. 2009 na stojnici naši turistični kmetiji, plavanje v morju … ); od sončnega vzhoda do zahoda kot pravi Turistične tržnice v Kopru, ki jo je organi- 4. Reality show »KŽIN« (Nered) – name- kraški kmetje in kmetice, uživali v zabavnih zirala TZS. Poleg tega so izdelale nekaj ti- njen otrokom (poletni tabor, organiziran igrah - lov na zaklad, domač letni kino, igra- skanih oglasov in TV oglas. Skratka: bile so kot resničnostni šov, ki bi ga v živo pred- la na prostem, kratkočasnimi dejavnostmi, zelo aktivne in kot mentorica sem na njih vajali na TV ob določenih urah; tabor bi ustvarjalnimi delavnicami, izleti …). zelo ponosna – BRAVO PUNCE! zajemal življenje v tipični kraški vasi; otroci To je le majhen utrinek iz celotne razisko- bi kuhali ob pomoči kraških žena in oku- valne naloge, ki so jo punce napisale in po- Besedilo: Mojca Železnik Buda, mentorica šali kraške jedi, spoznavali kraške pojave skrbele, da je bila tudi dobro promovirana. Sliki: arhiv ŠSr Srečka Kosovela Sežana

Šolska ekskurzija OŠ Srečka Kosovela Sežana v Italijo Pretekli teden je skupina 26 učencev V sredo zjutraj smo si ogledali glavno obiskala italijansko deželo Pulijo in šolo mesto Bari in bili gostje šole Scuola me- Scuola media statale R. Resta iz Turija. dia statale R. Resta. Njihovi učenci so nas Tudi v letošnjem šolskem letu je potekal pospremili po srednjeveških ulicah me- skupni projekt s šolo iz Pulije, s katero so- sta Turi in nam predstavili italijanski ba- delujemo že šesto leto. Letošnja tema je rok. Ogledali smo si tudi zanimivo jamo bil barok v Sloveniji in v Italiji. Učenci, ki pod cerkvijo svetega Oronza s slikovitimi obiskujejo izbirni predmet italijanščina, jaslicami. so med letom raziskovali značilnosti ume- Po večerji in zasluženem počitku v me- tnostne smeri in pripravili predstavitev na stecu Minervino smo si v četrtek ogledali PowerPointu. Pri tem so seveda zbrano skupaj z najboljšimi učenci italijanske gradivo prevedli v italijanščino. V petek, šole nepozabno mesto Lecce, ki hrani 8. maja, so imeli s sovrstniki v Italiji tudi vi- najizrazitejše italijanske baročne zgradbe po večerji pa smo vsi skupaj veselo zaple- deokonferenco. Kot zaključek projekta so in umetnine. V popoldanskih urah smo v sali na terasi. učenci odšli za tri dni na obisk v Pulijo. znanem turističnem mestecu Porto Ce- Zadnji dan smo si pred odhodom ogle- V torek, 12. 5. 2009, smo odpotovali v sareo uživali razgled nad zaščitenim mor- dali v Castru še morsko jamo Zinzulusa večernih urah v spremstvu ravnateljice skim parkom in s čolni odšli na otok Isola in jadransko obalo Salenta. Pot domov je Jadranke Mihalič, učiteljic Marije Šte- dei conigli, kjer so se nekateri pogumneži bila sicer zelo dolga, a prav gotovo se je kar Košuta in Ljubice Benčič ter učitelja kopali, ostali pa so si hladili noge v Jon- splačalo. Daliborja Čotarja in bivšega ravnatelja skem morju. V večernih urah smo dožive- Za uspeh ekskurzije se seveda zahva- Zmaga Bariča na skoraj 1000 kilometrov li tudi veliko presenečenje: Pred večerjo ljujemo gostiteljem za organizacijo in dolgo pot. smo se lahko v hotelu kopali v bazenu, prevoznemu podjetju Aurigo za varen prevoz, občini Sežana in staršem pa za finančno podporo. Z ekskurzijo smo spoznali prelep del italijanske pokrajine, umetnostno zgodovino baroka, navade in običaje Italijanov ter njihov jezik in kulturo. Učenci so med potjo navezali stike s prijatelji iz Pulije in se z njimi ves čas pogovarjali v italijanšči- ni. Tudi razlage in pogovori na avtobusu so potekali v italijanščini, kar je gotovo pripomoglo k utrjevanju znanja jezika in zavesti, da preko le-tega spoznavamo druge in drugi spoznavajo nas.

Take direktne izkušnje nam prav gotovo dajejo nov zagon za delo v šoli.

Besedilo: Marija Štekar Košuta Izobraževanje Sliki: Dalibor Čotar 27 Izdelava grafita – muralesa na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah Učence Nižje srednje šole Srečka Koso- vela na Opčinah in učence Osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane ne povezujeta le imeni šol, ki sta ju dobili po pesniku Krasa Srečku Kosovelu, ampak jih zdru- žuje tudi grafit – murales, ki že nekaj te- dnov krasi pročelje openske nižje srednje šole. Tako je bila uresničena še ena pomembna naloga v okviru letošnjega po- vezovalnega projekta Stopimo si naproti. V tem projektu so sežanska, openska in še nekaj drugih šol iz zamejstva sodelo- vale skozi celo šolsko leto. Vezi so se tkale pri različnih aktivnostih (športna tekmovanja, ekskurzije, medsebojni obiski in hospitacije pri pouku, novoletni dobro- delni sejem, sodelovanje na prireditvah ob slovenskem kulturnem prazniku,

sodelovanje pri šolskem glasilu Glasek. veliko površino na fasadi ob vhodu v šolo si, zaključna prireditev ob dnevu šole, (2,28m x 6,85m). načrtovano pa je še sodelovanje naše Izdelali so motiv kraške krajine, ki se s šole na zaključnem športnem dnevu na strmim kraškim robom prevesi – spoji z Opčinah). morjem. Tako so prikazali pokrajino, ki je V skupni likovni delavnici, ki sva jo v blizu učencem obeh šol. Simbolično pa okviru projekta zasnovali s kolegico Ani so na to sliko napisali tri kitice iz izbranih Tretjak z openske srednje šole, so učenci pesmi Srečka Kosovela, ki naj bi v mlade skupaj ustvarili grafit – murales na tema- duše vlivale življenjskost in jih globlje po- tiko pesnika Srečka Kosovela. vezovale s pesnikovim in njihovim oko- Za učence likovnega snovanja - izbir- ljem. nega predmeta za 8. razred iz Sežane in Že sama po sebi pa je ta pobuda prispe- učence 3. razreda Nižje srednje šole z Op- vala k temu, da so se tudi v teh dveh do- čin je bila v petek,17. 4., in v ponedeljek, poldnevih še razširila poznanstva in se še 20. 4. 2009, v dopoldanskem času orga- okrepile medsebojne vezi, ki so jih v sku- nizirana slikarska delavnica – poslikava pnem projektu ustvarjali skozi celo leto. stene na vhodu v opensko šolsko stavbo. V zelo ustvarjalnem vzdušju jim je v Besedilo in sliki: Ljubica Benčič dveh dopoldnevih uspelo poslikati kar Mednarodni projekt Comenius Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana of citizens to world's citizens ali naš de- V letošnjem šolskem letu smo začeli sodeluje že v tretjem mednarodnem lovni naslov Od državljanov sveta k sve- delo v dveh delavnicah, v katerih razi- projektu Comenius – šolska partnerstva. tovljanom . skujemo prehranjevalne navade ter tra- Comenius je del programa V projektu poleg naše sodelujejo še dicionalne in tipične jedi ob praznikih Vseživljensko učenje. Namenjen je so- šole iz Španije, Italije in Turčije. in običajih, v drugi pa se posvečamo delovanju šol in učiteljev. Sodelujoči v Sodelujoče šole smo: OŠ Srečka Koso- raziskovanju ljudskih rekov in pregovo- aktivnostih programa razvijamo pozna- vela Sežana (SLOVENIJA), Direzione Di- rov, otroškim rimam in izštevankam ter vanje in razumevanje evropske kulturne dattica Montegrappa Palermo (ITALIJA), ljudskemu slovstvu. O poteku dela v šol- in jezikovne raznolikosti ter mladim po- Instituto Comprensivo Rosario Porpora - skem letu 2008 / 9 smo se dogovorili na magamo pridobivati osnovne življenjske Scuola secondaria di primo grado Cefalu srečanju učiteljev, vključenih v projekt, ki spretnosti. Glavni namen programa Co- (Italija), CEIP Joaquin Ubeda Extremadu- je bilo meseca oktobra 2008 na koordina- menius je dvig kakovosti šolskega izobra- ra (Španija) in Mehmet Begen Ilkogretim torski šoli v Cefaluju na Siciliji. Skozi celo ževanja v Evropi. Okulu Konya (Turčija). šolsko leto smo učenci in učitelji pridno Učenci in učitelji Osnovne šole Sreč- Teme, s katerimi se ukvarjamo v projek- delali v različnih delavnicah in laboratori- ka Kosovela Sežana smo sodelovali že tu, so zanimive, saj z njimi spoznavamo jih. S sodelujočimi šolami smo bili stalno Izobraževanje v dveh triletnih mednarodnih projektih navade in kulturo drugih narodov, razbi- v stikih, tako preko interneta kot običajne Comenius. Naslov tokratnega, dvoletne- jamo stereotipe in »podiramo« še zadnje pošte. Izmenjevali smo si izdelke učen- 28 ga, projekta je Euroworld : from a world meje, ki so ostale v ljudeh. cev, recepte za pripravo različnih tradicionalnih jedi, pregovore, se pogovarjali o običajih in navadah ob različnih praznikih in posebnih dnevih … Zaključek projekta v tem šolskem letu je bil od 2. do 6. maja 2009 v Turčiji, na šoli Mehmet Begen Ilkogretim Okulu v Konyi. Učitelji, učenci in njihovi starši so nas na tej šoli izredno toplo sprejeli, nam pripravili kulturni program ter predstavitev tradicionalnih turških jedi, vključno z demonstracijo priprave teh jedi, h kateri smo bili učitelji sodelujočih šol tudi pova- bljeni. Učitelji-koordinatorji šol v projektu smo si na srečanju izmenjali celoletno gradivo, ki je nastajalo v delavnicah in la- boratorijih. Dogovorili smo se tudi o delu v projektu v šolskem letu 2009 /2010 ter o naslednjem srečanju, ki bo predvidoma meseca oktobra v Španiji. V Konyji so nas sprejeli tudi župan mesta in njegovi sodelavci, s katerimi smo se zadržali na krajšem srečanju. Predsta- vili smo vsak svojo šolo, kraj in državo, iz katere prihajamo. Županu smo podarili Na županstvu v Konyji ( Turčija ): Iz Slovenije prisotni ravnateljica OŠ S. Kosovela Sežana gospa Jadranka Mihalič in koordinatorica šolskega projekta Karmen Tavčar knjigo o Sloveniji, propagandno gradivo o naši občini ter namizno zastavo Slove- nije. Vsi smo se strinjali, da so navedeni S spoštovanjem do sebe in lastnega – da bi se, ne le z besedami, ampak tudi z načini sodelovanja dobro izhodišče za naroda smo se in se še vedno učenci in dejanji približali lepo zveneči misli : enaki osveščanje vseh nas o strpnosti do svojih učitelji navajamo na toleranten odnos do med enakimi. bližnjih, sošolcev, prijateljev, sosedov in drugih, na iskanje pozitivnega pri sebi in seveda do drugih narodov, do drugačnih pri drugih ter na pozitivno komunikacijo Besedilo in sliki: Karmen Tavčar in drugače mislečih. Sežanski osnovnošolci zlati v naravoslovju

Tekmovanja v znanju so že vrsto let do- petič. Vendar če sklepamo po udeležbi, učilnici in na terenu, saj so netopirje opa- polnilo rednemu šolskemu delu. Njihov se mu za obstoj prav gotovo ni bati. Na zovali tudi v Škocjanskih jamah. Kar 14 glavni namen pa je spodbuditi učence, OŠ Srečka Kosovela Sežana je letos v po- učenk in učencev se je uvrstilo na držav- da poglobijo in razširijo znanje, ki ga pri- znavanju netopirjev tekmovalo 23 učenk no tekmovanje, ki je potekalo v Logatcu. dobijo v okviru rednega pouka. in učencev osmih in devetih razredov. Domov so prinesli eno zlato in tri srebrna Mlajše med njimi je tekmovanje v zna- Tekmovalci so pod mentorstvom učite- priznanja. Zlato Proteusovo priznanje je nju biologije, saj je letošnje potekalo šele ljice Tanje Pangerc pridobivali znanje v dosegel Amadej Škibin; srebrno pa Žaklin Strnad, Eva Rebec in Ana Novak Tekmovanje iz kemije ima daljšo tradicijo. Letos se ga je udeležilo 39 učenk in učencev mentorice Tanje Pangerc. Tudi ti se lahko pohvalijo z izjemnimi rezultati. Kar devet se jih je uvrstilo na državno tekmovanje, ki je bilo za naše področje letos v organizaciji OŠ Srečka Kosovela Seža- na. Udeležence tekmovanja smo sprejeli z zanimivim kulturnim programom, v katerem smo jim predstavili dediščino kraških ljudskih zgodb. Pri tem je svoje delo predstavila šolska dramska skupina Kosi. Na tekmovanju so bili ponovno zelo uspešni učenci šole gostiteljice, saj se lahko pohvalijo s kar tremi zlatimi in tremi srebrnimi Preglovimi priznanji. Zlato Preglovo priznanje so osvojili: Aneja Fur- lan, Klemen Moderc in Katarina Žiberna; srebrno pa: Tomaž Blažič Solomun, Špela Izobraževanje Lipanje in Polona Škrinjar. Besedilo in slika: Tanja Pangerc 29 Srečko Kosovel okupiral Titov trg Če v Kopru razmišljajo o preimenovanju osrednjega trga, imajo rešitev. V petek, 17. 4. 2009, je v jutranjih urah trg okupirala več kot 70-članska ekipa dijakov Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Za- sedba je bila pestra in kar enakomerno zastopana po programih. Na Titovem trgu se je odvijalo 6. mednarodno tekmovanje Več znanja za več turizma, ki ga s CPI in Zavodom za šolstvo organizira Tu- ristična zveza Slovenije. Letos so se tekmovanja udeležile tri skupine (Stopimo skupaj - 3.egi, Z Buskom in Bibabuskom po Krasu - 3.egi in Po sledeh človeške ribice - 4.be). Tekmovanje poteka v dveh delih: V februarju so morali dijaki oddati raziskovalno nalogo, sestavljeno na podlagi razpisa TZS. Drugi del tekmovanja predstavlja predstavitev ideje o popestritvi turizma na stojnici. Tema letošnjega razpisa so bili poklici v turizmu. Šolski center se je predstavil še z eno stojnico, na kateri so Jamarski narje in lovili informacije in zanimive prizore, ki jih bodo uporabili v izdaji heroji - Češka 2008 (dijaki 4.a in b ekonomske) predstavljali projekt svojega časopisa). Občutili so, kako naporno je delo novinarjev. Urili so Primerjava tržnih priložnosti slovenskega in Moravskega krasa – Le- vse pomembnejše podjetniške sposobnosti (inovativnost, kreativnost, onardo mobility in izpostavili poklic nadzornika-varuha narave (cave samozavest, ambicioznost, odločnost, vztrajnost, odnos do tveganja, rangerja). Slovenska partnerja v projektu sta Park Škocjanske jame in dobre organizacijske sposobnosti … ) in pridno nabirali izkušnje. ORA Krasa in Brkinov. Vreme je bilo krasno, Sežančani pa razposajeni in prepoznavni. Na V rdečih Srečko majčkah so Koper spoznavali dijaki podjetniškega turistični kmetiji Gmajna se je dogajalo marsikaj. Imeli so duhovnika, modula (2.a in b gimnazije), ki so najprej odšli na naporno fotoorientaci- ženina, nevesto, gospodarje in prisčno kravico. Z Bibabuskom (turistič- jo, kasneje pa dokumentirali dogajanje na tržnici (prelevili so se v novi- nim avtobusom po Krasu) so potovale vodičke Cvetke, šofer Burko, vile iz Vilenice in škratek Repko. Jamarski heroji so privabljali mimoido- če z mogočnim kapnikom želja, druga – prav tako jamarska ekipa pa je predstavljala poklic jamskega vodiča. Vmes so se na tržnici znašli še 2. aranžerji (ki so pomagali pri aranžira- nju stojnic naših skupin) in okrog 12.00 je bila okupacija trga popolna. Vztrajali smo do razglasitve rezultatov in se z dvema srebrnima (Po poteh človeške ribice in Stopimo skupaj) in enim zlatim priznanjem (z Buskom in Bibabuskom po Krasu) okrog 19.00 odpravili proti domu. Po mnenju organizatorjev in strokovne žirije so si Jamarski heroji (izven konkurence) prislužili pohvalo za najbolj izvirno predstavitev. Mentorji Mojca Železnik Buda, Maja Prešeren ter profesor Cetina se strinjamo, da si pohvalo zaslužijo čisto vsi naši dijaki, ki so zopet doka- zali, da je Srečko legenda – vsepovsod. Besedilo: Maja Prešeren Sliki: Arhiv ŠC S. Kosovela Sežana Razvijanje podjetniških sposobnosti

Podjetniški modul je izbirni na programu gimnazije in se je s programov ne koristijo tako, kot sva si to predstavljali. V prete- finančno podporo Občine Sežana letos prvič izvajal na Šolskem klosti sva bili uspešni pri motivaciji predvsem manj uspešnih centru Srečka Kosovela Sežana. Je inovativni način timskega dijakov. Kako, da nama to ne uspeva pri najbolj uspešnih dijakih, poučevanja s poudarkom na projektno-raziskovalnem delu, s sva se spraševali. številnimi aktivnimi metodami, ki spodbujajo inovativnost, kre- In spomladi se je zgodil preobrat. Ves trud je bil poplačan in kar ativnost, samozavest, ambicioznost, odločnost in vztrajnost. Di- naenkrat sva se znašli v viharju ustvarjalnosti in inovativnosti, ki jaki pri tem razvijajo odnos do premišljenega tveganja, se urijo je večkrat trajal več kot tri ure tedensko. Sproščenim domislicam v organizacijskih sposobnostih in si tako nabirajo izkušnje za ži- sva se včasih nasmejali do solz. Presenečeni sva bili nad družbe- vljenje. no odgovornimi podjetniškim zamislimi naših gimnazijcev. Ko V Podjetniškem modulu tri ure tedensko timsko poučujeva sva izvedli evalvacijo in pregled doseženih ciljev, sva ugotovili, dve učiteljici ekonomskih predmetov, ki se v podajanju snovi in da sva cilje še presegli in dobili veliko rezultatov dela. Dijaki so doseganju ciljev dopolnjujeva v nenehnem dialogu. Razdelitev spoznavali podjetniški način življenja tako, da so navezovali sti- nalog poteka spontano, saj imava že veliko izkušenj s področja ke s podjetniki v regiji, opravili intervjuje z izbranim uspešnim timskega poučevanja, sodelovanja v projektih in vodenja izobra- podjetnikom, pisali članke, ki so bili objavljeni v lokalnih me- ževanja učiteljev. dijih, v skupinah izdelali krajše raziskovalne naloge (Eko police, Podajnje snovi in izpeljava učnih ur nama je čez leto potekala TRN-produkcijska hiša, Lahko živiš brez svoje miške?, Izmenjave, dobro, če odmislimo teževe z IKT. Manjši problem je nastal pri Marsovci, Veriga zabav) na temo Kako izboljšati življenje mla- odzivu gimnazijskih dijakov. Najin pristop je bil drugačen od pri- dih?. Izdelovali so tudi oglase za svoje naloge in jih prijavili na stopa, ki so ga vajeni pri ostalih urah. Naloge so izpeljevali brez- tekmovanje DOSS. Za konec so v skupinah izdelali časopise (Co- hibno, le v aktivnost jih je bilo težje spraviti. Poseben problem so smovrhek, Gossip, Več, Pwočene novice, Marsovček in Trn). Pri Izobraževanje predstavljale naloge, pri katerih so morali biti v aktivni vlogi in izdelavi so prekosili sami sebe in naju za konec še enkrat prijetno se nečesa sami domisliti. Samoiniciativnosti ni ni ni hotelo biti. presenetili. Kakšen potencial!!! 30 Kar malce frustrirani sva ugotovili, da nama izkušnje iz strokovnih Maja Prešeren in Mojca Železnik Buda Uspeh zgodovinark na državnem tekmovanju Dijaki Šolskega centra Srečka Koso- Maruška Cerkvenik in Petra Mušič. Letos sta stavo o avtorju Slave vojvodine Kranjske. vela iz Sežane že več let sodelujejo na bili glavni temi tekmovanja Francoska revo- Tekmovanje je bilo za nas zelo uspešno, državnem tekmovanju iz zgodovine. Po lucija in Janez Vajkard Valvasor. saj smo pod vodstvom mentorice profe- velikem uspehu, ki ga je ekipa naše šole Litijski gimnazijci so nas lepo sprejeli in, sorice Nadje Prihavec ekipno zasedle 7. dosegla leta 2007, ko je osvojila 3. mesto medtem ko smo čakali na rezultate, orga- mesto med 75 ekipami iz cele Slovenije. v državi, je tudi letošnja ekipa dosegla nizirali tudi krajši izlet po okoliških zname- Posamezno je Petra Mušič osvojila sre- zelo dobro uvrstitev. nitostih. Ogledali smo si Vače z ostanki roba brno priznanje, Erika Čigon in Maruška Tekmovanje je potekalo v osrčju Slo- morja, ki je v prazgodovini segalo do tam- Cerkvenik pa bronasto. venije – v Litiji. Skozi šolsko tekmovanje kajšnjih gričev, najbolj pa nas je navdušil smo se prebile tri dijakinje: Erika Čigon, grad Bogenšperk s poročno dvorano in raz- Ekipa tekmovalk 4. letnika gimnazije

Turistični avtobus po Krasu Skupina deklet 3. ekonomske gimnazi- smo se povezale z različnimi institucijami bili v radijskem in televizijskem oglasu. je se je v okviru predmeta podjetništvo in posamezniki, tako so nam na misel pri- V Koper smo se odpravili 17. aprila ob odločila, da se prijavi na mednarodno šli naš turistični avtobus in ostale novosti. osmih. Ko smo prispeli na Titov trg, smo tekmovanje Več znanja za več turizma Zamislile smo si tri pakete: hitro poiskali stojnico, ki nam je bila dode- in pripravi raziskovalno nalogo na temo 1. Zadihajmo boljše (namenjen pljučnim ljena, in jo začeli okraševati. Opoldne se je poklici v turizmu. Špela, Sandra, Tina in bolnikom in upokojencem, saj ne vključu- začelo zares. Člani komisije so se pomešali Polona smo pod mentorstvom profesori- je prevelikih naporov); med množico in naskrivaj opazovali ter ce Maje Prešeren in pod budnim očesom 2. Poučni paket (za tiste, ki bi radi z izleta od- ocenjevali naše delo. Zaplesali smo svoj profesorice podjetništva Mojce Železnik nesli čim več znanja); bibaples na pesmico Bibabusek. Ob 16.30 Buda razvile zamisel, izbrale odličen način 3. Vija vaja, z Bibabuskom se pohaja (name- se je pohod po stojnicah za komisijo za- promocije in osvojile zlato priznanje Turi- njen najmlajšim). ključil in počasi smo lahko začeli pospra- stične zveze Slovenije. Opisale smo številne poklice, od voznika vljati. Imeli smo nekaj prostega časa, ki V nalogi Z Buskom in Bibabuskom po avtobusa do fizioterapevta. Po oddaji na- smo ga izkoristili za pijačo. Ob 18.00 so Krasu smo želele povezati Sežano z Lipico log smo začele s pripravami na turistično se pričele razglasitve. Zbrale so se vse in Vilenico ter popestriti turistično ponud- tržnico v Kopru. Tam smo morale pred- tekmovalne skupine in nestrpno čakale. bo Sežane. Z analizo anket smo izvedele, staviti svojo nalogo. Osredotočile smo se Ugibali smo, kakšno nagrado bomo dobili. da si ljudje želijo več turistične promocije predvsem na paket za najmlajše. S pomo- V strahu, da bi domov odšli praznih rok, in povezanosti med kraji. V turizem smo čjo aranžerskih tehnikov smo oblikovale smo končno zaslišali naslov svoje naloge vključile tudi točke, ki do sedaj niso imele Bibabuska, škrata Repka (ki naj bi zabaval in – ne, ne moremo verjeti: osvojili smo pomembne vloge, na primer: jama bolni- otroke v Botaničnem parku), šoferja Bur- zlato priznanje in za nagrado prejeli bon šnice v Sežani, vinska klet Vinakras itd. Vži- ka, uporabile smo tudi vile iz Vilenice in za Mondialov beach party v Portorožu. vele smo se v vlogo turista, ki pride v ene- se oklicale za vodičke Cvetke (ki bi bile Sedaj se nam ne zdi čudno, . ker smo bili ga izmed naših izbranih krajev (v Sežano, hkrati tudi animatorke). Zborček Šolskega poklicani bolj med zadnjimi – najboljše je Lipico, Vilenico … ), in naletele na težave centra Srečka Kosovela Sami lepi nam je zmeraj na koncu. – predvsem pri prevozih. Pri iskanju rešitve zapel pesem Bibabusek, ki smo jo upora- Špela Razpet Je treba delat! Prva generacija študentov Višje strokovne podjetja. Tako imamo Heleno na praksi v fotografiranja v studiih in na prostem veliko šole v Sežani je v aprilu, maju in juniju opra- Imas d.o.o. , Paolo in Boštjan sta v podjetju obdelujejo s programom Photoshop . Veli- vljala praktično izobraževanje pri delodajal- Gold club d.o.o. Ostali so primerne deloda- ka prednost naših študentov je tudi obvla- cih. Študentje fotografije in oblikovanja ma- jalce našli na Obali in na vipavskem. Delo- dovanje osnov animacije, ki jih nekateri pri terialov so prakso opravljali po vsej Sloveniji dajalce pri naših študentih navdušuje pred- delu s pridom uporabljajo. in celo v Trstu . V nič kaj ugodnem času je vsem to, da uporabljajo program Autocad. Tudi nekaj fotografov je ostalo na praksi bilo iskanje delodajalcev kar naporno, saj si Študentje Fotografije so na praksi v foto- v Sežani. Zoran, Gea, Ines in Martina opra- ob recesiji in odpuščanjih niso smeli privo- grafskih studiih, medijskih hišah, oglaševal- vljajo prakso v Kosovelovem domu, kjer ščiti nikakršnih dodatnih stroškov dela. skih agencijah in še kje drugje. Nabrali smo pripravljajo projekt digitalne galerije, doku- Za oblikovalce kamna je bilo iskanje še kar zanimiv izbor delodajalcev: RTV Slo- mentirajo dogajanje in nastajanje multime- najlažje, saj se v kamnoseštvu že več let venija, Luna – oglaševalska agencija, Arte dijske dvorane. V času prakse so pripravili borijo s kadrovskim primanjkljajem. Tako so ADV, Večer, Delo-revije, Dnevnik , Čarli TV, fotografije za brošuro o špargljevih jedeh naše študente sprejeli v podjetjih Kamen Planet, D.A.- Hiša, Adna d.o.o. … . Nastale so tudi fotografije kraških motivov Kras d.o.o. iz Opatjega Sela, Mineral d.d. Urška fotografira v stomatološki ambulan- za predstavitev kraško-brkinskih občin na Podpeč, Sandi Čevnja s.p. Sežana in na ti na Kliničnem centru, Ticijana arheološke sejmu v Lyonu. Marmor Sežana d.d. . Na oblikovanju ka- izkopanine v Kopru, Dan pa naravo v Tri- Valentina je sooblikovala aprilsko in ju- mna imamo predvsem študentke (Marušo, glavskem narodnem parku (v času prakse nijsko št. Kraškega obzornika. Skrbela je za

Špelo, dve Anji, Barbaro, Katjo), ki so morale je imel tudi samostojno razstavo). Nekateri dokumentiranje dogodkov, pripravo na- Izobraževanje kar poprijeti za orodje. bolj opazujejo, drugi pa so se morali dela slovnic in uredniško delo. Tudi pri praksi oblikovalcev kovin so nam lotiti zelo resno in odgovorno, saj so jim de- Maja Prešeren na pomoč priskočila predvsem lokalna lodajalci zaupali zahtevne projekte. Poleg 31 Mi smo aktivni - podružnična šola Tomaj Meseca junija zadiši že po počitnicah. med najuspešnejše pevske zbore in si je Mi pa še nismo na počitnicah! tako prislužil ponoven nastop na reviji V podružnični šoli Tomaj smo pripravili pevskih zborov v idrijski osnovni šoli. razstavo otroških del. Slike in risbe so raz- stavljene v prostorih šole. Učiteljice PŠ Tomaj Prejeli smo dve nagradi na likovnih na- Slike: arhiv PŠ Tomaj tečajih. Obalna sindikalna organizacija KS 90 vsako leto razpiše likovni natečaj. Leto- šnja tema je bila 1. maj – praznik dela. O ČEBELAH IN MEDU…. Nagrado si je prislužil Elia Ferrini, učenec 1. razreda. Čebela je marljiva in pridela sladek med, ki ga je vsak medved. Dela cel dan, da nahrani čebele in posladka ljudi, zato veseli smo je vsi. Ana Ščuka, 5.r, PŠ Tomaj

Sredi cvetočega travnika panj stoji, vanj neprestano roj pridnih čebel leti. Cvetni prah in nektar s cvetov pobira- jo, sladek med pridelajo. Družba Petrol pa je organizirala likovni Med pride vsakomur prav, natečaj z naslovom Narava slika z najlep- zlasti kadar je bolan. šimi barvami Nagrado si je pririsal Jan Ne- Tjaša Konjc, 5.r, PŠ Tomaj dimović iz 2. razreda. Preživeli smo čudovit dan s čebelar- jem. Gospod Izidor Škerlj nas je prijazno Čebelice nabirajo sprejel na svoji domačiji in nam predsta- med iz cvetoče vil delo čebelarja, čebelnjak, čebele … marelice. Za zaključek nam je ponudil svoj med v pokušino. Zelo je bil dober. Najboljši pa Čebelice marljive je bil meden sladoled, ki ga gospa Škerlj Učenci četrtega in petega razreda so so zelo nagajive. pripravlja doma. preživeli nekaj dni v šoli v naravi v Libe- ličah. Med sprehodi, pohodi in zaključno Od cveta do cveta letijo zabavo so streljali z loki, plezali po ple- in jih tako zalni steni in počeli še marsikaj. Na poti oprašijo. domov pa so se pridružili ostalim članom Jerneja Nabergoj, 4.r, PŠ Tomaj združenega otroškega pevskega zbora, ki so jih že čakali v Idriji. Zbor je bil izbran

Obisk pri čebelarju

V šoli so nam povedali, da bomo imeli naravoslovni dan. Prvi dve šolski uri smo se pogovarjali o čebelah. Po malici smo se odpravili na turistično kmetijo Škerlj, kjer se ukvarjajo tudi s čebelarstvom. Prijazno so nas sprejeli in gospodar nas je peljal pogledat panje. Povedal nam je veliko o čebelah. Izvedela sem, da ima panj dve nadstropji. V spodnjem delu se izležejo in razvijajo čebele, v zgornjem delu pa je prostor za bivanje. Če je panj poln medu in ga čebelar ne izprazni, čebele kar odletijo iz njega. Čebele-delavke nabirajo na cvetovih nektar in cvetni prah. Čebelarjevi, pravzaprav čebelji pridelki so: med, propolis, cvetni prah in vosek. Čebele pridelajo različne vrste medu. Poskusili smo akacijev, cvetlični, kostanjev in hojin med. Škerljevi naredijo tudi sladoled iz medu. Ta je zelo dober. Vsaj meni. Za zaključek vam povem, da se ni preveč varno približevati panju. Mene je ena Z učenci prvega in drugega razreda čebela pičila. In to zelo močno … ! Med pa le poskusite, ker je zelo dober. Izobraževanje smo obiskali živalski vrt v Ljubljani. Ogle- dali smo si vse živali v živalskem vrtu in Kaja Macarol, 4.r, PŠ Tomaj 32 bili navdušeni. Zajčki v šoli Otroke iz skupine ZAJČKI iz vrtca v Sežani je zanimalo vse o zemljevidih: Kako so nastali? Kakšne vrste zemljevidov poznamo? Kaj je v zemljevidih vrisano? Veliko so jim povedali starši, odločili pa so se, da pridejo v šolo vprašat še čisto tapravo učiteljico. V sredo, 20. maja, so v učilnici 3.a, tretjo šolsko uro, zasedli mesta vedoželjni zajčki, stari 4-5 let. Predstavili so se s pesmico Zajček dolgoušček in učenci s plesom Zajček. Z zanimanjem so spremljali, kako so nastajali zemljevidi, in si zapomnili, da so prve zemljevide risali na živalske kože, ki so jih zavili v rolo. Na interaktivni tabli so si ogledali vrste zemljevidov, načrte mest, letalske posnet- ke in skice. Učenka Mirjam je z rdečo črto obkrožila Slovenijo in ji dodala noge in rožo. Nastala je kokoška. Povedali so, da je v bližini Seža- skoraj vsi dosegli njegov vrh, da je najvišja Izrezane simbole so zalepili na velik ze- ne hrib, ki se imenuje Kokoška, in da so že gora Slovenije Triglav, in si ogledali video mljevid Slovenije in tako je nastal turistični posnetek Triglvskega narodnega parka. Na zemljevid. zemljevidu so našli Sežano in Ljubljano. Z Ob zaključku učne ure so učenci 3.a zajč- lutko zajček so korakali po poti od vrtca do kom podarili zemljevid Slovenije, da si ga šole in to pot vrisali v svoje načrte na de- obesijo v svojo učilnico. lovnem listu. Ogledali so si globuse, atlase, Zajčki so bili navdušeni nad tem, da so za vremenske karte, zemljevid, ki prikazuje eno uro postali pravi učenci, ki so sedeli v taljenje ledu, in otipali velik relief. klopeh, in da so izvedeli veliko zanimivosti Na zemljevidih so določili barve in pove- o zemljevidih. dali njihov pomen. Na turističnem zemljevidu so poiskali simbole: jama, vinograd, Besedilo in sliki: Ines Dobec kobilarna, letališče, park …

Zlata bralna značka Devetošolci osnovnih šol Krasa in Brkinov z zasluženimi diplomami, prejeli pa so tudi so 29. 5. 2009 v Gradu Štanjel prejeli nagra- knjižno nagrado Noordung.doc, pionirja de in priznanja za Zlato bralno značko. Med- vesoljske in raketne tehnike Hermana Po- občinsko društvo prijateljev mladine Sežana točarja. Častni gost večera, Andrej Rozman jih je za devet let zvestega branja nagradilo Roza, edini stalni igralec, avtor, režiser in

ravnatelj najmanjšega možnega gledališča Rozinteater, ki ne more propasti, ampak se lahko le naveliča ali umre, kot sam pravi, nam je na duhovit in izviren način predstavil svoja pesniška dela iz svojih zbirk Balon Velikan, Resnica o kravi in druge. Po sveča- ni podelitvi smo si ogledali galerijo Lojzeta Spacala, se sprehodili po uličicah starega dela vasi ter prisluhnili Štefanu Švaglju, ki nam je pripovedoval o zgodovini in življe-

nju vaščanov in njihovem Štanjelu. Izobraževanje Besedilo: Ana Pangos Slika: Marijanca Ajša Vižintin Ilustracija: internet 33 KRANJSKA GORA - 32. letovanje predšolskih otrok Krasa in Brkinov Letovanje je potekalo pod vodstvom nove ga pred letovanjem le opozarjali in ga učili, predsednice društva MDPM Sežana, Radice uspešno pa jih je izvajal le s skrbno pomo- Slavković, letos v treh izmenah. čjo mame. Vestni starši namreč svoje otroke običajno učijo lepega vedenja, pozitivnih de- Kaj pomenijo letovanja, kolonije ali ta- lovnih navad in skušajo na otroke prenašati bori za našega otroka? pozitivne vzorce … o vsem lepem jih podu- Ko se mali in veliki, mi vsi, znajdemo v po- čijo, a če od njih ničesar ne zahtevajo, se nam polnoma novih okoliščinah, v novem okolju večkrat vsili občutek, da otroci vse to spreje- in družbi, se nam ponuja priložnost, da spo- majo bolj v teoriji in manj v praksi, torej se jim znamo tudi tisti del svoje osebnosti, ki nam ne mudi, da bi jih udejanjili. Kako naj se otrok je še do nedavnega bil nepoznan. Novo nauči neodvisnosti, če tega nikoli ne okusi in okolje, v katerega se začasno preselimo, bolj ga bodo spoštovali in mu izkazovali pri- če v svojem otroštvu ne bo imel priložnosti novi prijatelji, nova družba in kraji so nove jateljstvo, ki je za otroka in vse nas še kako za oddih brez agencije s celodnevnim nude- priložnosti, ki nam vzbujajo nove občutke in pomembna vrlina, za katero je potrebno njem storitev – »Mama-all inclusive«. širijo obzorja. Nove preizkušnje so priložnost delati »na sebi« in graditi odnose z drugimi. Na letovanju pa ni tako kot doma. Samo- za pretok vedenj in znanj, za izmenjavo spo- S primernim in prijetnim odnosom do prija- stojnost v otroku vzbuja tudi občutek od- znanj in tako rastemo, spoznavamo skrivno- teljev bo otrok zagotovo našel svoje mesto govornosti. On bo tisti, ki bo skrbel za svoja sti in modrosti življenja. pod soncem in tako rastel. oblačila, ne vzgojiteljica in ne njegova mama. Popolnoma enak proces se dogaja naše- Kadar se otrok znajde v situaciji, kjer ni star- Za vsakega otroka je dobro, da mu vsaj en- mu otroku, ko mu dovolimo, da razprostre šev, ki bi vse urejali namesto njega in za njim krat omogočimo večdnevno organizirano svoja krila kot mladi kos. pospravljali, otrok na zdrav način spoznava, letovanje s svojimi vrstniki, da bo imel pri- Ko bo prišel v novo okolje, bo v skupini vr- kaj je samostojnost. Na letovanjih brez staršev ložnost spoznavati in poiskati svoj prostor stnikov povsem enakovreden in ne bo dele- so otroku dane priložnosti, da se v tej smeri pod soncem, povsem spontano in na svoj žen posebnih privilegiranih ali posebno za- preizkusijo in razvijajo svoje sposobnosti na edinstven način. ščitniških odnosov kot doma, kar sicer starši poti odraščanja v samostojno, zrelo in odgo- Za varnost in zabavo otrok bodo vzgojite- neradi priznamo, a se nam večkrat dogaja. vorno osebnost. Marsikateri starši so prijetno ljice prav tako dobro poskrbele, kot so otro- Naš malček bo med enakimi in svoj položaj presenečeni, ko se njihovi otroci vrnejo do- ci navajeni v vrtcu, v šoli ali doma, kar lahko si bo moral izboriti sam. Ko se bo znašel v mov; ugotovijo, da njihov otrok kaže večje potrdijo številne generacije otrok s svojimi okolju sebi enakih, bolj ko bo samostojen, spretnosti in obvladuje opravila, na katera so bogatimi izkušnjami in spomini na letovanja. Začeti je potrebno od malih nog.

Za vse informacije v zvezi z letovanji, po- čitniškim varstvom in drugimi počitniškimi aktivnostmi smo vam na voljo na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana, Partizanska 18, Sežana, vsak delavnik na tel. 05 7341 486.

Besedilo: Ana Pangos Sliki: arhiv društva Naši mladi

34 Delavnice – letovanja – varstvo Vse otroke Občin Krasa in Brkinov obveščamo, da bomo za vas v času poletnih počitnic pripravili pester program dejavnosti.

Vabimo vas v USTVARJALNE DELAVNICE: - na sedežu društva MDPM v Sežani, vsak petek od 9:00 do 11:00, ob četrtkih bodo na osnovi predhodnih prijav organizirani izleti na plavanje v Izolo ali Sesljan v družbi učiteljev plavanja; - v Osnovni šoli v Divači, vsak ponedeljek od 10:00 do 12:00 in vsak petek v prostorih Krajevne skupnosti Senožeče od 17:00 do 19:00; - v prostorih Kulturnega doma Hrpelje, enkrat tedensko v dopoldanskem času, o točnem urniku boste obveščeni naknadno; v prostorih Krajevne skupnosti Gradišče, po dogovoru s krajani, enkrat mesečno; - v Kulturnem domu v Komnu, vsako soboto od 10:00 do 13:00, kjer si lahko krajšate čas z družabnimi igrami, vsak tretji petek v mesecu se nam popoldne lahko pridružite v krajevni Kosovelovi knjižnici, v ustvarjalnih delavnicah in v pravljičnem kotičku; vse POČITNIŠKO VARSTVO tiste, ki ste med šolskim letom pridno obiskovali sobotne de- V času poletnih počitnic bomo v sodelovanju z osnovnimi šo- lavnice v Gorjanskem, pa za spremembo vabimo, da se v času lami in ob dodatni finančni podpori občin Krasa in Brkinov orga- počitnic pridružite otrokom v delavnicah v Kulturnem domu v nizirali ugodno celodnevno počitniško varstvo, ki bo glede na Komnu – podrobnejši program bo sproti objavljen na oglasni de- število prijavljenih otrok organizirano za skupino najmanj petih ski v preddverju kulturnega doma v Komnu. prvošolcev in najmanj peih učencev od 2. do 5. razreda. Varstvo za učence prvega razreda bo brezplačno, starši bodo Delavnice že potekajo in pridružite se nam vsi, ki si želite krili le stroške prehrane. Za učence od 2. do 5. razreda pa bo ustvarjalne zabave in dobre družbe. V času poletnih počitnic organizirano celodnevno varstvo z možnostjo uveljavljanja sub- pa bomo za vas pripravili še prav posebna presenečenja. Ne bo vencioniranega varstva in sicer s plačilom prispevka 22 € za otro- nam manjkalo športnih aktivnosti, pohodništva in drugih razve- ka na teden, vključno s prehrano. drilnih aktivnosti, kot so tematski dnevi (gusarski dan, indijanski Starši bodo ob prijavi otroka morali predložiti odločbe o do- dan …), ure kozmetike in friziranja, body painting … pustu, saj bomo varstvo pod omenjenimi pogoji nudili le tistim otrokom, katerih starši bodo dopust koristili le v času, ko njihovi LETOVANJA otroci ne bodo obiskovali varstva. V otroškem centru Pacug pri Strunjanu bodo letovali otroci od Varstvo bo organizirano v dopoldanskem času od 7:00 do 1. do 5. razreda: 15:00 v prostorih Medobčinskega društva prijateljev mladine - od 22. 7. 2009 do 1. 8. 2009 (z možnostjo uveljavljanja zdravstve- v Sežani in v ostalih krajih v primeru, ko bo prijavljenih dovolj nega regresa); otrok. Poskrbeli bomo za topel obrok in napitke. celoten prispevek za letovanje znaša 283,70 €, prispevek za upravičence zdravstvenega regresa ZZZS znaša 110 Prijavnice za počitniško varstvo in letovanja prejmejo otroci v €.; osnovnih šolah ali na sedežu društva MDPM Sežana. - od 22. 8. 2009 do 28. 8. 2009. Za vse informacije in prijavnice nas lahko pokličete vsak de- Otroci od 1. do 5. razreda bodo lahko letovali v krajši 7-dnevni iz- lavnik na tel. št. 05 7341486 ali se oglasite osebno na sedežu meni, vendar v tem primeru ne morejo uveljavljati zdravstvenega Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana, Partizanska regresa. Celoten prispevek za letovanje bo znašal 173 €. 18, Sežana. Kontaktni osebi: Boža Jensterle Fatur in Ana Pangos. V Materadi – Virc pri Poreču bodo letovali otroci in mladostniki Besedilo: Ana Pangos od 6. razreda dalje Slika: Arhiv društva - od 6. 8. 2009 do 16. 8. 2009. Celoten prispevek za letovanje znaša 283,70 €. Prispevek za upravičence zdravstvenega regresa ZZZS znaša 110 €.

Omogočimo počitnice vsem otrokom!

Omogočimo počitnice vsem otrokom, tudi tistim, ki si brez naše pomoči ne bi mogli privoščiti počitnic na morju! Prispevajmo po svojih močeh za njihovo letovanje! V kolikor želite vašo donacijo nameniti izključno za letovanje otrok Krasa in Brkinov, lahko nakažete sredstva na TR Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana: 03179-1000002015, pod sklicno št.: 7042-01 za Občino Sežana,

7042-02 za Občino Divača, Naši mladi 7042-03 za Občino Hrpelje-Kozina, 7042-04 za Občino Komen. 35 V pršutih je pop - druženje ob rolkah, glasbi in grafitih Petek, 15. maj 2009, dan pred dogod- skatepark kapljati tudi prvi koleščkarji, kom. Poleg vseh organizacijskih zadev, ki najprej tisti lokalni, ki želijo čimprej preiz- nas mučijo in kratijo spanec, se tu znajde kusiti nov objekt, zgodaj popoldan pa se še vreme. Danes namreč vsi, ki si kakorkoli ti vsujejo še od drugod – iz Nove Gorice, prizadevamo izpeljati jutrišnji dogodek, Postojne, Ljubljane, pa bližnje okolice Se- maturiramo iz vremenskih napovedi. Pa žane seveda, kakšna desetina iz Hrvaške, najsibo to Aladin, Provreme, Meteo ali ka- nekaj Italijanov, en Brazilec, pa najbrž še terakoli o drugo, nobeno nas kaj preveč kdo. Ob glasbi iz zvočnikov, spodbudah ne osreči. Sobota bo namreč po vseh na- gledalcev ter vonju palačink in ocvrtega povedih deževna, piovigginosa, kišovita. krompirčka se razvije prijetno rolkarsko Skratka: neugodna za kolesca. druženje, ki ga popestrimo še z izvedbo Sobota, 16. maj 2009, dan dogodka. najbolj atraktivnega trika na novozgraje- gledalcev, žal ne ravno veliko, a po odzivih Zbudimo se v delno oblačno jutro, nekaj nem objektu ter s tako imenovano »hig- ter pogovorih sodeč se jim ni kaj preveč na meji med »to mi deli« in »ne mi s taki- hest ollie« bitko, po domače rečeno: sko- zehalo. In ostali Sežanci, ki bi lahko prišli mi«. O dežju zaenkrat še ni sledu, prav nič ku v višino. Z rolko seveda. Brazilec svojo mimo, pa niso? No, eni so najbrž imeli ga tudi ne pogrešamo, a odločitev o prire- odlepi nekaj čez devetdeset centimetrov delo in res niso mogli, pa jim opravičimo, ditvi še vedno visi v zraku. Nekaj obotavlja- od tal, pomete z upornimi konkurenti ter drugi najbrž niso vedeli za ta živžav, pa jim jočih se telefonskih in netelefonskih po- si tako prisluži praktično nagrado. Podob- recimo opravičimo, tretji pa so se najbrž govorov prekine odločna beseda. Gremo! no kot si ta dan nagrade prislužijo tudi vsi ukvarjali z dejstvom, kako se v Sežani nič Začnemo s čistilno akcijo skateparka, ki jo tisti, ki se najbolj izkažejo. Druženje se tako ne dogaja. S temi pa res ne vemo, kaj na- je včeraj prekinil dež. Nadaljujemo s pre- ob rolkah, glasbi in grafitih dinamično na- rediti. Nam se je namreč ta dan še presne- važanjem in namestitvijo opreme. Kmalu daljuje vse tja do poznih večernih ur, ko to dogajalo. Aja, pršute smo pod streho se prikaže ekipa grafitarjev iz Ljubljane, ki pridni pospravimo za sabo. Organizatorji spravili Športno Društvo Deskar Sežana in se kaj hitro spravi nad betonski zid v ska- smo zadovoljni, v Sežano nam je uspelo MC Podlaga Sežana. Ter vreme seveda! teparku in začne s skiciranjem. Vključimo privabiti okoli petdeset koleščkarjev iz ozvočenje in prižgemo glasbo, naj se nas vseh koncev in njim je bil dan tudi v prvi Besedilo: Gorazd Lah sliši, to je pač naš dan. Počasi začnejo v vrsti namenjen. Obiskalo nas je tudi nekaj Slike: Nik Čebulec

Povirske mažoretke zlate na državnem prvenstvu Mažoretke KD Franc Žiberna Povir smo reografiji ne smejo manjkati niti plesni koraki. bolj vživete v vlogo »morilk«, o katerih govori zopet doživele velik uspeh! Na državnem pr- Vlogo trenerke in koreografinje za elemen- pesem, smo si na obraz priklicale tudi jezne venstvu zveze MTZS (Mažoretna in twirling te s palico je zopet prevzela Neda Vičič, pri poglede. zveza Slovenije) v Kranju, 18. in 19. aprila, smo plesnih korakih pa nam je na pomoč priskočil Treningi so potekali izključno med vikendi. se starejša skupina veselile zmage v kategoriji Erik Bukovnik. Koreografijo, ki smo jo zaplesa- To je pomenilo veliko odrekanja, prilagajanja Twirling nižji nivo - Senior Team. le na pesem Cell block tango iz mjuzikla Chi- in volje. Trpela sta šola in faks, marsikateri žur Konec decembra lani se nas je sedem de- cago, smo pilile štiri mesece trikrat tedensko je bil zamujen, služba preložena, noči slabo klet, združenih iz takratne srednje in starejše po 2-3 ure dnevno. Na treningih smo vadile prespane … Toda ves vložen trud se je le skupine, odločilo, da se ponovno podamo razne izmenjave in rolanja palic, mete z dvoj- obrestoval in ti štirje meseci garanja, zgo- na tekmovanje. Sprejele smo tudi nov izziv, nim obratom, gimnastične elemente, plesne dnjega vstajanja, neprespanih noči, modric da se tokrat preizkusimo v malo drugačni di- korake in še in še. in udarcev vendarle niso bili zaman. Sedaj se Naši mladi sciplini – twirling, kjer so, poleg spretnosti s Na tekmovanju je vsak detajl zelo pomem- lahko ponosno pohvalimo za prvo mesto v palico, obvezni tudi gimnastični elementi, kot ben. Glede na izbrano glasbo smo si priskrbe- kategoriji. 36 so kolesa, špage, ilusioni ipd. Seveda pa v kole temu primerne obleke, da pa smo bile še Jana Štok in Maja Hlad Dejavnosti planinskega društva Sežana Povabilo na planinski tabor Hitro je minilo eno leto, a spomini z lan- v športnem centru Kovač, tik ob meji s Hrva- Če bo toplo, se bomo namakali v Kolpi, se skega planinskega tabora na Krvavcu še ško, v dolini Petra Klepca. Vabimo osnovno- vozili s kanuji, igrali razne športne igre in niso zbledeli. V tem času se dogovarjamo šolce, mlade planince, da se nam pridružijo, se preizkušali v lokostrelstvu. in ponujamo teden nepozabnih doživetij saj bodo poleg planinarjenja spoznavali CENA: 145, 00 EUR ( plačljivo v dveh ob reki Kolpi. V času od številne lepote naravne in kulturne krajine, obrokih). Prijavite se lahko mentorjem na 4. julija do 9. julija 2009 bomo preživeli se zabavali, veselili in se marsikaj koristnega šolah do 5. junija 2009. nepozaben teden v Osilnici, ob reki Kolpi naučili, med drugim tudi preživetja v naravi.

Skupina Muce iz vrtca v pomladni dvorani Vsako soboto potekajo v Kosovelovem domu Srečkine sobote z gosti in v sobo- to, 11. aprila, so se v Pomladni dvorani predstavili naši najmlajši, petletni otroci skupine Muce iz vrtca Sežana. V vrtcu Sežana poteka v okviru Eko-šo- le tudi bralna značka in po Eko-slikanici Sarina vrba so priredili dramatizacijo. Na predstavo so se ob pomoči mentoric, vzgojiteljice Jelke Orel in pomočnice vzgojiteljice Mateje Tavčar, pripravljali skoraj mesec dni. Skupaj so izbrali glasbo in ob upoštevanju želja otrok si izbrali tudi vloge, katere so odigrali doživeto in prav brez treme. Večino rekvizitov so tudi izdelali kar sami, in to iz odpadnega in

Vrtec v Pomladni dvorani (Slika: Davor Mitrovič)

naravnega materiala. V nastajanje pred- pesem in zaplesali na odru. Dokaz, da je stave so bili tako vključeni od začetne bila predstava uspešna, je dejstvo, da so ideje do končnega cilja – predstaviti se otroci v publiki nastop nepremično gle- zunaj vrtca. Otroci so se skozi igro veli- dali in da so se nastopajoči z nasmehom ko naučili. Osvojili so vsebino slikanice, na ustnicah priklanjali ob aplavzu. veliko se pogovarjali o varovanju in ne- Po predstavi so se vsi pridružili še govanju narave, pri dramatizaciji pa so ustvarjalnim delavnicam, kjer so si lahko utrjevali orientacijo v prostoru in času ter izdelali duhca iz pravljice, porisali lesene seveda prisluhniti so morali svojim prija- ploške ali pa izdelali pomladansko rožico. teljem, da jih ne motijo, in samostojno Vrtec v Pomladni dvorani (Slika: Bojana Ivančič) nastopali ter na koncu tudi skupno zapeli Jelka Orel

Zimovanje skavtskega stega Sežana 1 Vse se je začelo v Sežani, ko smo konec Zjutraj smo pred zajtrkom vedno imeli činke. Zvečer smo obljubili, da se bomo marca skavti iz stega Sežana 1 sedli na av- jutranjo telovadbo. Veliko smo se igrali. še naprej trudili biti dobri, zato smo lahko tobus. Pripeljali smo se v Otalež. Tam so Tudi peli smo. Ker smo želeli zvečer po- postali vitezi. Bilo je kar zabavno. nam pokazali sobe. Ko smo povečerjali, stati vitezi, smo se mlajši – volčiči – učili V nedeljo so prišli še starši, skupaj smo smo sami pomili posodo. Preoblekli smo prve pomoči, malo bojevanja in si nare- bili pri maši in pojedli kosilo. Imeli smo se in si umili zobe. Potem nam je voditelj dili čelade. Pa zmaja smo poiskali. Starej- se super in škoda, ker je bilo treba že do- Matjaž povedal zgodbo. Spali smo v spal- ši izvidniki in popotniki pa so imeli svoj mov. Pa pridite drugič še vi z nami! nih vrečah. program. Za večerjo so bile odlične pala- Besedilo in slike: Nejc Čajko Naši mladi

37 Izjemeni uspehi izdelkov Kras-a d.d. na ocenjevanju mesnih izdelkov na 76. Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu na skupnem razstavnem prostoru in predstavila svoje številne izdelke, za katere je na ocenjevanju mesnih izdelkov prejela šte- vilne prestižne nagrade: • VELIKI POKAL • 4 X ŠAMPION KVALITETE V KATEGORIJI ( mortadela, pečen pršut, salame, kmečki pršut) • 7 X VELIKA ZLATA MEDALJA (pečen pršut, mortadela Primorka, Kraški vrat , Zimska salama, Mesni narezek mini, Hamburger special, Kmečki pršut narezek) • 10 x ZLATA MEDALJA (Kraški pršut SK, Alpska klobasa, Ljubljanska klobasa, Sremska, Istrski pršut , Dalmatinska panceta, Puranja prsa mini, Kranjska klobasa, Šunkarica pečena, Mortadela gustosa) • 3 x SREBRNA MEDALJA ( Kmečki pršut, Čajna klobasa, Kulen)

Obiskovalci novosadskega sejma so lahko občudovali in de- gustirali stokilogramsko mortadelo KRAS, ki je navdušila tudi slovenskega Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je skupaj z enajstimi slovenskimi živilsko-predelovalnimi podjetji predsta- vljalo srbskim potrošnikom in potencialnim poslovnim partnerjem na 76. Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki je potekal od 9. do 16. maja. Minister dr. Milan Pogačnik, ki se je udeležil odprtja sejma, se je sestal s srbskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo dr. Sašom Draginom. Ministra sta se dogovorila za krepitev sodelovanja med država- ma tako na institucionalnem kot gospodarskem področju. Kras d.d., Mesnopredelovalna industrija iz Šepulj je sodelovala

Štirinajstdnevno delo francoske vajenke v Centru Mitja v Sežani Evropa odpira vrata mladim iz Evrope in vabi, da si dragocene del svojih praktičnih delovnih obveznosti opravijo v eni izmed poklicne kompetence pridobijo tudi zunaj svojih meja. evropskih držav, izboljšajo svoja poklicna znanja, spoznajo novo Na podlagi projektnega sodelovanja Območne obrtno-podje- deželo, kulturo, običaje, jezik in postanejo bolj samostojni ter sa- tniške zbornice Sežana in Francoske regijske obrtno-trgovinske mozavestni. Gospodarstvo in turizem zbornice iz Midi-Pyrenees v projektu mobilnosti Ap n' Go je v V okviru omenjenega projekta se je 25-letna vajenka Audrey mesecu aprilu prišlo do realizacije prvih projektnih aktivnosti. Dufau iz francoskega Gramata odločila, da obišče Slovenijo, da 38 Namen projekta je spodbujanje mladih (vajencev in dijakov), da prav v Sežani pridobi dodatne izkušnje in znanja iz frizerske stro- ke. Pripravljenost za sodelovanje in gostoljubje so izkazali v podjetju MITJA Storitve in trgovina d.o.o. v Centru Mitja v Sežani, kjer so po besedah direktorja podjetja g. Mitja Tavčarja odprti tudi za vse tovrstne projekte mobilnosti - v smislu izmenjave in prenosa znanja ter izkušenj in dobre prakse na mlade. Mitja Tavčar je poznan skoraj po celi Sloveniji in širše, saj je lastnik franšizne verige frizerskih salonov Mitja v Sloveniji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Svojo samostojno podjetniško pot je za- čel pred desetimi leti v Narta studiu v Ljubljani, kjer je kot frizer- demonstrator učil frizerje. Prvi salon je odprl leta 1999 v Sežani, leta 2001 pa je zaključil izobraževanje kot frizerski mojster, kar je najvišji možni naziv v frizerstvu. Danes šteje veriga Mitja preko 30 salonov, razporejenih po vsej Sloveniji in jugovzhodni Evropi. V decembru 2007 je v Sežani nastal prvi Mitja center, ki kombinira frizerske storitve s storitvami wellnessa in kozmetičnega salona. Hkrati pa se izvajajo v Centru Mitja redna izobraževanja lastnega kadra in zunanjih udeležencev pod vodstvom Mitja ArtTeama. »V projekt mobilnosti smo se vključili z namenom strateških Po besedah francoske vajenke Audrey Dufau je bila mobilnost povezav in možnosti mednarodnih sodelovanj na področju v Slovenijo dobra odločitev, delo in pridobitev dodatnih izku- frizerstva. Prišli smo v obdobje vseživljenskega učenja, ko je šenj, možnost ogleda novih trendov v frizerstvu, profesionalnost izmenjava izkušenj še kako pomembna, če želimo ustvariti in gostoljubnost kadra v Centru Mitja pa neprecenljiva in nepo- čim višjo dodano vrednost za naše stranke. Z mednarodnimi zabna izkušnja. izmenjavami tako širimo obzorja zaposlenih ter jih izobražuje- Projekt mobilnost Ap n' Go je prvi »oprijemljiv« dokaz uspeš- mo za kakovostnejšo ponudbo v naših salonih. Sodelovanje z nega projektnega sodelovanja zbornic ter vsestransko koristen Audrey Dufau je prvi korak na področju izmenjav s ciljem širje- primer izmenjave delovne sile – tako za vajence kot tudi za de- nja M:Concepta, ki pomeni revolucijo na področju frizerstva v lodajalce. podjetniškem in strokovnem smislu”, pravi Saša Ferfolja, izvršni direktor podjetja Mitja d.o.o. Besedilo in slika: Doris Požar

Aktivnosti društva Vezi Društvo za duševno zdravje in krea- del socialne preventive. V prvih aprilskih 200 let, črno kuhinjo ter galerijo domače tivno preživljanje prostega časa VEZI, v dneh smo se predstavili v hotelu Klub v obrti Vere Vardjan. Za posladek so nam okviru Mreže dnevnih centrov ponuja Lipici, kjer je bil vseslovenski kongres Leo postregli z domačo ajdovo potico, pri- pestro izbiro aktivnosti, tako kreativne, kluba (mladi Lionsi). Razstavili smo roč- pravljeno po tradicionalnem receptu. Pot prostočasne, kakor tudi poučne. Vsebine no izdelane izdelke, predvsem lončene smo nadaljevali v Pusti Gradec, majhen načrtujemo v sodelovanju uporabnikov cvetlične lonce ter sklede s filigranskimi kraj, prav tako v Krajinskem parku Lahinja. in strokovne službe ter z laičnimi delavci dekoracijami iz das-mase, marsikomu Tu so se nam predvsem vtisnili v spomin in prostovoljci. Ravno tovrstno sodelo- pa se je pogled ustavil tudi na steklenih še delujoči mlin na vodo, žaga venecijan- vanje je pogoj za zadovoljitev potreb in krožnikih ter slikah z afriškimi motivi na ka ter nekaj naključno najdenih arheolo- pričakovanj uporabnikov programa. osnovi servietne tehnike. Prihajajočo po- ških predmetov. Poleg kreativnih, kulinaričnih, literarnih mlad pa smo nakazali tudi z zanimivmi Svoj izlet smo sklenili v vasici Krupa, kjer ter športnih aktivnosti, ki so v dnevnih velikonočnimi aranžmaji in spremljajočo smo se skupaj sprehodili do kraškega iz- centrih že stalnica, se društvo širši skup- razstavo fotografij, ki nastajajo v okviru vira Krupa, ki je nedaleč stran od turistič- nosti predstavlja tudi z razstavami izdel- fotografskih delavnic. ne kmetije. Tam smo imeli kasneje tudi kov, ki nastajajo v okviru kreativnih de- V maju smo se skupaj s sežanskima skupno kosilo in ogled bližnje, nedavno lavnic. In prav sodelovanje s skupnostjo Centom za socialno delo in Psihiatrično obnovljene baročne cerkvice. V poznih omogoča uporabnikom s slabše razvito ambulanto odpravili na že tradicionalni popoldanskih urah smo se polni lepih socialno mrežo dobre pogoje za večje skupinski izlet v Belo krajino. Pot nas je vtisov vrnili proti domu z eno samo misli- socialno vključevanje in višjo kvaliteto peljala po avtocesti do Ljubljane, od tu jo, da se drugo leto zopet vidimo.

njihovega življenja. Na drugi strani pa dalje pa po dolenjski avtocesti skozi Čr- V prihajajočih poletnih mesecih vas / SocialaGospodarstvo in turizem zdravstvo sodelovanje promovira duševno zdrav- nomelj do vasice Veliki Nerajec, kjer je vabimo, da se nam pridružite na že tradi- je, prispeva k destigmatizaciji duševne bil naš prvi postanek. Ogledali smo si In- cionalni Likovni koloniji v Štanjelu, ki bo bolezni ter ozavešča širšo javnosi, kar je formacijski center parka, hišo, staro okoli od 6. 7. do 10. 7. 2009. Program bo po- 39 tekal pod mentorstvom slikarja Vinka Tice, programom, ki ga bomo sooblikovali z nam pridružite in skupaj z nami soobliku- likovnega pedagoga Jana Milkoviča in šte- udeleženci projekta. Nastala likovna dela jete program za kakovostnejše življenje vilnih prostovoljcev. V svojo družbo bomo bomo razstavili v galeriji gradu Štanjel, ljudi s težavami v duševnem zdravju. Za z veseljem povabili priznane slikarje in kar bo spet prispevalo k promociji du- dodatne informacije zato pokličite na te- društva. Program se bo izvajal predvsem ševnega zdravja in ozaveščanju ter infor- lefon 05 768 52 00 ali na mobi 041 536 v obliki likovnih delavnic, kjer inspiracijo za miranju skupnosti o ljudeh s težavami 438 (Karmen, Mateja). slikanje udeleženci dobijo v lepotah kra- v duševnem zdravju, ki pa imajo, kljub škega okolja in neokrnjene narave. temu, presenetljive sposobnosti. Karmen Margarit Druženje bomo zaključili s kulturnim Vljudno vabljeni, da nas obiščete ter se

Avgusta krvodajalska akcija v Sežani na novi lokaciji Vroči majski dnevi nam obetajo tudi Zato je prostovoljno darovanje krvi v po- Ne pozabite! Prav vaša kri bo ne- vroče, sončno poletje. Vsi se bomo na letnih mesecih še posebej pomembno. komu vrnila zdravje ali rešila življe- takšen ali drugačen način vsaj za ne- nje. kaj dni oddahnili od napornega dela. V Sežani bo naslednja redna krvoda- In prav v času dopustov se naše ceste jalska akcija 13. in 14. avgusta 2009, napolnijo s pločevino in prometne tokrat na Ljudski univerzi v Sežani na nesreče so neizogibne. Bazoviški cesti 9 med 7. in 12. uro. Vseh tragičnih dogodkov ne moremo preprečiti, tudi ne moremo po- Prostore sta nam velikodušno odstopili slati na dopust bolnike, ki so odvis- Zavod za šport Sežana in Ljudska univer- ni od krvi prostovoljnih darovalcev. za, za kar se jim zahvaljujemo. Veliko pa lahko pripomoremo k reše- Kri lahko darujete tudi 12. avgusta 2009 vanju življenj z uspešno izpeljanimi med 7. in 12. uro v osnovni šoli v Komnu. krvodajalskimi akcijami in zadostno količino krvi. VLJUDNO VABLJENI.

Sežanski taborniki zbirajo plastične zamaške za Anžeta Vsakdanji sprehod v naravi nas spomni, da je pomlad že pošteno načela našo de- želico. Na to, koliko drvimo proti poletju, me vsako leto spomni 22. april – dan Zemlje, dan tabornikov. To je tudi čas, ko nas tabornike narava zvabi ven, v svoj ze- leno-cvetoči objem. Po tihem vsi vemo, da nas do neskončnih dogodivščin pod platneno streho ločita še dva ali trije meseci. Smo kot gobe po dežju, »Mlakarjeve gliste«, kjer je eden, jih je najmanj še pet. Ne morš sfalit! Te dni v moj e-nabiralnik prihaja veliko ujetih trenutkov letošnje pomladi, ki je neverjetno podobna lanskoletni, in že stokrat prebranih dobrih misli, nasvetov, citatov. In zelo nerada sledim navodilom, da moram smetiti nabiralnike še vsaj pet- Sežanski taborniki smo se odločili, da vašega prispevka. In vsekakor ponesite najstih znancev. Med vsemi temi maili pa Anžetu priskočimo na pomoč pri zbira- sporočilo med svoje znance, sorodnike me je zelo razveselil tisti, ki me je pozval k nju zamaškov, zato pozivamo vse obča- in prijatelje. akciji zbiranja plastičnih zamaškov stekle- ne, da se nam pri akciji pridružijo. Anžeta morda še ne poznate, vendar nic, detergentov, čistil ... in to ne samo v V poštev pridejo vsi plastični zamaški če mu bo zdravje dopuščalo, nas bo z dobro naše ljube matere Zemlje, temveč (npr. zamaški plastenk, detergentov, koz- veseljem prišel pozdravit in to 20. junija, v dobro Anžeta. metike … ) do premera 5 cm. Zamaški na letošnji praznik taborništva v Sežano. Anže je 24-letni mladenič, ki je letos ja- naj bodo čisti in brez drugih primesi (npr. Vidite, kako malo naše energije je po- nuarja v hudi prometni nesreči na štajer- brez kartonastih, plutovinastih ali kovin- trebno za to, da nekoga osrečimo in pri ski avtocesti izgubil desno nogo. Nakup skih vstavkov). tem še pomagamo naši materi Zemlji.

Sociala in zdravstvo nožne proteze mu bo približal športno in Porkovčke lahko prinesete vsak dan Pred vrati je poletje in veliko lepih, aktivno življenje, kot ga je živel pred ne- pred taborniško hišico v park pri Osnovni sončnih dni. Uživajte jih in pri tem zbiraj- srečo. Tako mora do 24. septembra zbrati šoli ali jih izročite najbljižnjemu tabor- te zamaške vaših steklenic popite vode J. 40 40.000€ in pri tem mu lahko pomagamo. niku, ki ga poznate. Zelo bomo veseli Polona Rožman Druženje v naravi Dnevi hitro bežijo in leto se bo kmalu Ob koncu letošnje sezone so se sku- Pod visokimi drevesi smo se počutili prevesilo v drugo polovico. To pomeni, pine, ki delujejo v domačem okolju, in dobro. Malo smo poklepetali, zapeli, pa da se bodo tudi za člane skupin starih dve skupini iz Doma upokojencev Seža- tudi zaplesali. Vsaka skupina se je pred- ljudi za samopomoč začele počitnice. V na zbrale v nekdanji smodnišnici pri stavila na svoj način. Tudi smeha ob pri- juliju in avgustu se namreč skupine ne Sežani, ob koči, ki je last upokojenih po- povedovanju dobrih vicev ni manjkalo. sestajajo na rednih tedenskih srečanjih. licistov iz Sežane. Lepo urejen prostor so K dobremu vzdušju je veliko pripomo- V devetih skupinah, ki delujejo v okviru nam brezplačno odstopili, za kar se jim gel harmonikar, g. Marino Železnik, ki je Območnega združenja Rdečega križa Se- prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala stanovalcem Doma upokojencev že star žana, se srečuje 61 oseb. V delo skupin pa velja gospodu Lovru Razpetu. znanec. Tudi mi smo mu hvaležni, da si je vključenih 16 voditeljev – prostovoljcev. To je bilo naše drugo srečanje v naravi. je vzel čas in nekaj uric preživel z nami. Z veseljem sporočam, da sta v zadnjem Ni naključje, da smo se zbrali v spomla- Po slastnem kosilu smo se veseli in za- obdobju nastali dve novi skupini in sicer danskem času, saj je za marsikoga ravno dovoljni odpeljali vsak na svojo stran. v Povirju in v Lokvi. pomlad najlepše obdobje leta. Zdenka Furlan Kraška dekanijska Karitas V okviru svoje učne prakse na Višji strokovni šoli za fotografijo sem se odločila, da bom malo predstavila delo Kraške de- kanijske Karitas v Sežani, kar mi je bilo v veliko veselje. Pogovorila sem se z gospo voditeljico Ivanko Fonda, ki dela v centru Karitas že štiri leta. Dela kot prostovoljka, ki pomaga druži- nam in posameznikom v stiski. Jih sprej- me na pogovor in se z njimi pogovori o možnostih pomoči v samem centru, kjer nudijo pomoč v obliki prehranskih paketov, oblačil in obutve, ki jih darujejo ljudje. Center je odprt vsako drugo sredo v poletnem času med 16. in 18. uro. Tam pomagajo tudi ostali prostovoljci oziroma sodelavci, na primer iz referata za odvisnike, študentje sociologije in socialni delavci. nice), posvojitvijo na daljavo … Sodelavci - Druge pomoči ali interesa niso deležni. Sodelavci Karitasa so aktivni tudi na Karitasa sami poiščejo te otroke in ostale Delovanje poteka v zelo slabih bivalnih terenu z obiski na domovih, v domu posameznike ali jih k njim napoti CSD ali pogojih. upokojencev, socialno-varstvenih domo- šola ipd. A se bodo vpeljale kake novosti in katere? vih itd. Posebne pomoči so deležni tudi Kakšen odnos ima občina Sežana do - Dobili bodo več prehranskih paketov iz otroci; pomagamo jim s potrebščinami, centra Karitas? državnega proračuna. letovanji, pomočjo pri plačilu šolske pre- - Iz razpisov občin enkrat letno dobijo Etična načela Karitas? hrane, bivanja v dijaškem domu, šole v sredstva za pomoč pri plačilu položnic - Etičnost – zrcalo ravnanja sodelavcev naravi, s preventivnimi programi (delav- za premostitev krizne situacije. Karitas, - prostovoljnost – posebna kvaliteta in odlika karitativnega dela, - pomoč drugemu v stiski je samopo- moč v osebni rasti, - dolžnost stalnega izpopolnjevanja, - sodelovanje in medsebojna pomoč sodelavcev Karitas, - sprejemanje različnosti prosilcev po- moči, - spoštovanje človekove enkratnosti in dostojanstva, - pomoč ljudem v stiski je vzgoja za samostojnost in samopomoč, - prednostna naloga – nepokrite socialne stiske, - zaščita šibkih osebnosti v javnosti. Sociala in zdravstvo Besedilo in sliki: Valentina Ficko 41 Zaključek »Vodnih animacij« Na skoraj že poletno soboto smo se še zadnjič zbrali v lipiškem bazenu in se skupaj poslovili od poSKOKčevih vodnih animacij. Nezadržno se približuje konec šolskega leta, dnevi se daljšajo, poletje pa že nestrpno stoji pred vrati. Lepo vreme nas vleče v naravo in na morje, zato smo z »Vodnimi animacijami« do pozne jeseni zaključili. Navdušeni bomo vodne vrago- lije izvajali kar v morju. V štirih mesecih, odkar ste prvič začo- fotali s poSKOKcem, smo se v lipiškem bazenu srečali štirinajstkrat in se zabavali z več kot 500 otroci. Vsi udeleženci ste z vsakim obiskom pridno nabirali po- SKOKčeve žige, in kar 50 vas je za deseti obisk prejelo poSKOKčevo majico. Marsikateri od najmlajših nadebudne- žev je izgubil strah pred vodo in tudi nekaj neplavalcev je v tem času prestopilo v vrste plavalcev. Naš namen je bil otro- tnih sobot obiskali vodno mesto Atlantis družbo in vas vabi k svojim novim do- ke spodbuditi k zdravemu in zabavnem v Ljubljani, katerega smo zapustili polni godivščinam! preživljanju prostega časa in zavedanju novih vtisov in doživetij. In se zaobljubili, Vsem skupaj želimo nepozabno pole- pomena športa za zdravo življenje. da se še vrnemo. tje in čim daljše počitnice! Vendar nismo čofotali samo v Lipici. V Dragi otroci, poSKOKec se vam zahva- Besedilo: Niko Zadnik sredini aprila smo za popestritev špor- ljuje, da ste mu skozi dolgo zimo delali Slika: ŠD poSKOKec

Vsi kraševci naj plavajo!

S to mislijo nas je na zaključni uri pla- otroke učili plavalnih veščin, prilagojenih otroka, naslov, gsm staršev in uro, ki vanja nagovoril predsednik Zavoda njihovi starosti in predznanju. vam bi ustrezala (16.00 ali 17.00). Šte- za šport, turizem in prosti čas, Božidar Otroci so na zadnji uri pokazali staršem, vilo otrok, ki jih lahko sprejmemo, je Dragan. Prav ZŠTIP je tista ustanova, kaj vse so se naučili. Za konec pa smo vsi omejeno, zato pohitite s prijavami. ki nam vedno prisluhne, nas podpira, skočili v vodo ter se pogostili ob hrani in Dodatne informacije lahko dobite na predvsem pa verjame v nas. pijači, ki so jo starši velikodušno prinesli tel.: 041-338 241. V torek, 26. maja, smo zaključili 30- s seboj. Obenem bi se ponovno zahvalili urni program učenja plavanja. V pro- Zanimanje za plavanje je veliko, saj smo vodstvu Kobilarne Lipica in zaposle- ces so bili vključeni otroci iz okolice že pričeli z vpisom za naslednje šolsko nim, ki so nam pomagali pri našem Sežane in zamejstva, stari od štiri do leto. Vsi, ki imate otroke stare od 5 let na- delu. osem let. Vadili so vsak torek, eni ob prej in menite, da bi bilo plavanje za njih Vodja tečajev: Katja Kovač 16., drugi ob 17. uri. Z vztrajnim de- koristno, jih lahko prijavite na naslov sola. lom in potrpežljivostjo vaditeljev smo [email protected]. Pripišite starost Šport in rekreacija

42 www.sezana.si Miran Modic – naš junak

Za Povir pravijo, da je vas rekreativnih športnikov, da je »športna vas«. Nič neobi- čajnega ni na povirski gmajni srečati tekače ali kolesarje, ki se odpravljajo na gorsko ali cestno furo. Veliko je tudi pohodnikov, ki se vzpenjajo na hribčke nad vasjo, na baliniišču trenirajo tako fantje kot dekleta. Skratka: Po- virci se zavedajo pomena gibanja za ohra- njanje zdravja in, kar je najbolj pomembno, temu zgledu sledijo tudi mladi. Ko človek opazuje vse te aktivnosti, težko ostane ravnodušen in moram priznati, tudi mene je »potegnilo«. Tako mi je večerno po- sedanje pred TV-jem zamenjal tek v naravi, nedeljski izlet z avtom pa kolesarska tura. Mislim pa, da je nekoga »potegnilo« še veliko bolj kot mene. Ko se je iz glavnega bo, so malo čudno pogledovali, kako se na Colu ob peti uri zjutraj nek kolesar kar ob cesti baše s špageti z mletim mesom, saj niso vedeli, da ima za sabo že več kot 250 prevo- ženih kilometrov, vključno z vzponi na Črni Kal, Predmejo in Col. Podobno je bilo tudi ob štirih zjutraj v Gornji Radgoni in še kje. Pa vendar, kljub naši podpori in vzpodbu- di je bil v ključnih trenutkih Miran sam. Sam s svojim kolesom, zvestim spremljevalcem in z neomajno voljo in željo, da tudi tokrat zmaga, tako kot lani. In res je zmagal, še bolj kot lani. Ne samo zato, ker je čas izboljšal za pet ur, ampak zato, ker je letos v dirki bolj užival, ker ni imel velikih kriz in ker mu je na koncu ostalo še toliko moči, da je skupaj s številnimi navijači iz Povirja, ki so ga ob dveh zjutraj pričakali pred ciljem v Postojni, lahko žural do belega dne. Ponosni smo na svojega Mirana, srčnega mesta priselil v Povir, je bil čisto običajen domačo hrano, se je letos bolje organiziral človeka, ki je tako vztrajen in delaven, tako mladenič. Spomnim se, kako sva na prvem in si poleg obveznega spremljevalnega kot na biciklu tudi v vsakdanjem življenju, povirskem teku pred štirinajstimi leti obču- vozila s štiričlansko ekipo omislil tudi avto- saj na njegovo pomoč vedno lahko računaš. dovala tekače, ki so po enajstih kilometrih dom s še eno štiričlansko ekipo, ki mu je na teka zadovoljni prihajali v cilj. V meni je ta- ključnih točkah, tik preden mu je zmanjkalo Besedilo: Julijana Ukmar krat dozorela odločitev, nisem vedela pa, da energije, postregla s toplim obrokom po Slike: arhiv društva tudi v njem. naročilu. Ljudje, ki so se takrat vozili v služ- Njegova odločitev je bila veliko trdnejša kot moja, saj je korenito spremenil način razmišljanja, opustil je nezdrave navade in se prepustil športnemu načinu življenja. Skozi različne tekaške in kolesarske preiz- kušnje, ki se jih je udeleževal v zadnjih letih, se je prekalil toliko, da se je letos že drugič udeležil mednarodne ultramaratonske kolesarske dirke okoli Slovenije – DOS EXTREME 2009, s startom 7. maja ob 19.32 v Postoj- ni. In ponovno mu je uspelo. Uspelo mu je prevoziti 1158 km vijugastih slovenskih cest z vsemi najatraktivnejšimi vzponi in spusti, ki jih premore naša domovina, in to v pičlih dveh dneh, šestih urah in 53 minutah. To pomeni 54 ur in 53 minut nepretrganega kolesarjenja, podnevi in ponoči, z dobro uro Šport in rekreacija dolgo pavzo, ko si je privoščil malo spanja. Po lanskoletni izkušnji, ko je pogrešal toplo 43 Spomladansko rekreativno kolesarjenje - S kolesom po Krasu

Tisto prekrasno jutro 11. aprila je kazalo, da bo na našem Krasu spet prijeten dan. In tako je tudi bilo. Ob 11. uri se je na 46-ki- lometrsko krožno traso podalo preko 500 kolesarjev iz cele Slovenije. Traso smo letos malček spremenili in se tako podali skozi vas Štorje, v vasi Kazlje pa se prvič okrepčali. Okrepčevalnice so nato bile še v Hruševici, Pliskovici ter Vogljah, kjer so gostoljubni domačini kolesarjem ponujali različne domače dobrote in se predstavili s ponudbo vasi. Tokratna prireditev je bila v znamenju Velike noči in kolesarji so bili deležni velikonočne šunke. Navdušeni pa so bili predvsem nad 500 velikonočnimi pirhi, barvanimi v teranu, ki so jih delile ženske iz društva Kraški šopek. Sežanski taborniki so za pripravo potrebovali kar 6 ur dela in 50 litrov terana.

PRIREDITVE ZAVODA ŠTIP JESENI 10. oktober: S KOLESOM PO KRASU 14. november: TEKAŠKI POZDRAV JESENI NA KRASU

Več informacij na www.sport-sezana.com

OBVESTILO: Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana obvešča vse, ki bi želeli najeti termin za športno- rekreativne dejavnosti za leto 2009/2010, naj pohitijo, urniki se že delajo. Rezervacije in informacije na tel. 730 02 75, 730 14 80 ter na Šport in rekreacija [email protected]. 44 Mladi rokometaši na Madžarskem

Tudi letos smo se mladi rokometaši in se odvijale še spremljevalne aktivnosti: Na poti domov smo si ogledali tudi ži- rokometašice udeležili mednarodnega družabne igre, zabavne prireditve in pla- valski vrt na Dunaju; ker nam je zmanjka- rokometnega turnirja »Győr 2009« - od vanje. lo časa, smo si obljubili, da naslednje leto 4. aprila do 9. aprila 2009. Poleg tega, da smo mladi izpopolnili ro- nadaljujemo ogled. Vsak dan so se odigrale tekme po raz- kometno znanje, ne gre zanemariti tudi poredu poteka turnirja, poleg tega pa so spoznavanja novih dežel, ljudi in navad. Besedilo: Matjaž Pirc Slika: Zoran Tuševski

Zaključek sezone 2008/09 smučarskega društva KRAS Sežana

Smučarsko društvo Kras Sežana je letošnjo sezono zaključilo z že kar tradicionalnim piknikom v koči LD Sežana in hkrati izpeljalo Občni zbor društva. Zaključnega druženja se je udeležilo preko 100 članov društva. Ob dobri hrani in seveda »živi« glasbi (kaj bi brez Zvezdana?) je društvo uspešno zaključilo že svojo 5. sezono obstoja in, kakor so ugotavljali člani društva na sobot- nem pikniku, so bili vsako leto bolj prodorni. Društvo je v minuli sezoni izpeljalo celoletno šolo smučanja, katero je obiskovalo 33 otrok v starosti od 3. do 12. leta, organiziralo je 10 sobotnih izletov in 3 dvodnevne vikend izlete. Tudi tekmovalna vrsta, v kateri trenira in tekmuje 9 otrok, je uspešno izpeljala svojo planirano sezono, se udeležila vrste tekem (No- tranjski pokal, Pokal Zadružne kraške banke) in dosegla tudi nekaj odmevnih uvrstitev. Društvo je že trtjič organiziralo tekmo za Pokal kraških podjetij, katere se je udeležilo preko 100 tekmo- valcev iz različnih podjetij iz Krasa in okolice, želimo pa, da na to tekmo pritegnemo še več podjetij iz Krasa in okolice. Tradicio- nalno zimovanje s smučarsko šolo, katerega se je udeležilo 34 družin, je društvo izpeljalo na smučiščih v italijanskem Andalu; izvedli so tudi zaključno tekmo v slalomu in seveda zaključnim večerom s podelitvijo medalj najboljšim. Društvo uspešno sodeluje tudi z zamejskim klubom »Brdina«. Na zaključku sezone pa so se člani že spogledovali z novo sezono. Za uvod v poletje bo društvo organiziralo tečaj rolanja v Sežani in Dutovljah, nato je na vrsti poletni oddih, zadnji vikend v avgustu pa se bo društvo že predstavilo na občinskem prazniku, kjer bodo na ogled že predvideni programi za novo sezono. Smučarski pozdrav – »hooooooooooop zavooooooooooj«. Šport in rekreacija

Besedilo: Matijaž Bohinc Sliki: arhiv društva 45 Karate klub Samurai Sežana se predstavi Uspeh prinesejo le trdo delo, prijatelj- Skratka, vse je v nas samih, sensei nas stvo, odkritost in želja po vsakodnevnem uči to prebuditi in uporabiti v vsakda- dokazovanju boljšega … njem življenju. KK Samurai Sežana deluje od leta 1996. Rekreativna vadba in vadba za začetni- Od skromnih začetkov z nekaj zanesenja- ke poteka dvakrat tedensko in sicer ob ki je klub z leti, predvsem pa s predanim ponedeljkih in četrtkih, med 18. in 19.30 delom strokovnega vodje Senseia Sto- uro v stari telovadnici v Sežani, tekmoval- jana Šestana (IV. DAN WSI) in njegovih ci pa so deležni še dodatnih skoraj vsako- učencev – sedanjih mojstrov, zrasel v dnevnih treningov. izjemno kakovostno športno in rekreativ- Do trikrat letno so organizirani izpiti za no okolje, ki dosega najvišje uspehe na barvne, tako imenovane KYU stopnje ki klubskem in državnem nivoju. segajo od devetega KYU (izpit za potr- V letu 2008 smo na državnem prven- ditev belega pasu), do prvega KYU (rjavi stvu dosegli 3. mesto med klubi, na leto- pas). Izpiti potekajo pred tričlansko komi- šnjem državnem prvenstvu pa smo do- sijo mojstrov karateja. segli naš največji klubski uspeh - postali Izpite DAN stopenj, ali mojstrske izpite, smo absolutni državni prvaki. ki se stopnjujejo od 1. DAN dalje, člani, Izvajamo programe vadbe za vse sta- ki se za izpit pripravijo, opravljajo lahko rostne skupine, tako na področju rekre- enkrat letno, pred komisijo največjih v acije, kot tekmovalnega športa. Treningi Evropi živečih mednarodnih mojstrov, so primerni v enaki meri za ženske in katerih usmeritev sledi naš Sensei Stojan moške, zastopanost po spolu je v klubu Šestan, to sta mojster Hiroshi Shirai (9. uravnotežena. Vadba temelji na poveča- DAN) in Takashi Naito (7. DAN). nju gibljivosti, vztrajnosti in duhovne ter Člani imajo možnost udeleževati se telesne moči. izobraževanj in seminarjev s področja V naše vrste ste vabljeni otroci od 7. karateja v Sloveniji in v tujini, za zaintere- leta dalje, kot tudi mladostniki in odrasli; sirane otroke v okviru JKA organiziramo starost navzgor ni omejena z ničemer poletno šolo karateja. drugim, kot s željo po gibanju in spozna- Vpis novih članov vseh starostnih kate- vanju tradicionalnega shotokan karateja, gorij v KK Samurai Sežana bo potekal v katerega osnovno vodilo je najti ravno- septembru. težje duha in telesa. Oprema za karate je preprosta in poce- Karate - iz japonščine »pot prazne roke« ni. Prvih nekaj treningov začetniki lahko ni zgolj šport ali borilna veščina, je veli- vadijo v trenerki, oz. elastičnih hlačah in ko več, je težnja k umiritvi in notranjem kratki majici (da vidijo ali jim karate po- ravnovesju, je idealna šola premagovanja nuja to, kar iščejo), nato je potreben ki- stresa, kombinacija izpopolnjevanja kon- mono, ki ga dobite v športnih trgovinah centracije (uma) in motorike (telesa). že od dobrih 25 € dalje. Vabljeni ste veliki in majhni, debeli in suhi ter vsi ostali – vsak od nas je popoln – je celota … Za kakršnekoli dodatne informacije po- kličite na tel. številko 031 301 217 (Marjan Masič) ali pišite na e- naslov: samurai.se- [email protected] .

Besedilo: Marjan Masič Sliki: arhiv društva

Zaključek atletike

V sredo, 3. 6. 2009, smo zadnjič tekli, skakali, prenašali in krepili naše mišice pri treningih atletike. Kljub slabim napovedim vremena, smo se zbrali v kar velikem številu in z dobro voljo ter smehom pregnali oblake. Z nami so tokrat trenirali tudi starši. Skupaj smo se ogreli, razmigali in pričeli tekmovati. Več kot očitno je bilo, da so bili zmogljivejši prav naši atleti. Po gibanju pa je sledilo podeljevanje nagrad in sladko presenečenje za vse prisotne. Veseli me, da smo uspešno, brez poškodb in v zelo velikem številu, pretekli še eno leto. Sedaj pa kar veselo tecite v lepo in

Šport in rekreacija predvsem aktivno poletje: POZOR …….HOP! 46 Andreja Gulič Začni poletje z nami!

Poletni športni kamp Andreja&Lejla po- delovanje na polet- novno odpira svoja vrata. V sežanskem nem športnem kam- športnem parku, v Lipici in v Izoli bo čas z pu, CD s fotografijami nami tekel, skakal, plesal in jadral. Vsak dan in majico z našim logotipom. bomo od 7.30 do 16. ure osvajali, obna- Letos se nam boste v prvem terminu od vljali in utrjevali znanje pri aktivnostih, kot 6. 7.-11. 7. 2009 pridružili vsi, ki ste rojeni v so atletika, gimnastika, igre z žogo (nogo- letih 2003, 2002 ali 2001, v drugem termi- met, košarka, rokomet, odbojka), ples, ba- nu od 13. 7.-18. 7. 2009 pa vsi rojeni leta linanje, badminton in hokej, ter se zabavali 2000, 1999 ali 1998. pri štafetnih igrah, poligonih in ustvarjal- Cena 6-dnevnega kampiranja je 100 EUR nih aktivnostih. z že vključenim DDV-jem. Novost letošnjega poletnega športnega Vsak termin kampa bomo zaključili v V ceno so vključeni: kampa je predstavitev jadranja. Sredi te- soboto v Lipici z mini golfom, tenisom in · kosilo in popoldanska malica, dna se bomo zapeljali v Izolo, kjer bomo orientacijskim tekom ter se pozabavali · prevoz do Izole in nazaj, dan preživeli s profesionalnimi jadralci. skupaj s starši. Ogledali si bomo tudi ko- · strokovno vodenje, Popeljali nas bodo z jadrnico in nam omo- bilarno Lipica ter predstavitev dresurnega · uporaba športnih površin in pripomoč- gočili, da se preizkusimo na malih »optimi- jahanja. Vsi udeleženci boste na koncu kov, stih«. prejeli sponzorska darila, priznanje za so- · nezgodno zavarovanje, · majica z našim logotipom, · CD s fotografijami, · in praktično darilo.

Vse prijave in informacije sprejemamo na elektronski naslov sportnikamp@gmail. com. Prijave sprejemamo do 24. 6. 2009. Pohitite, število prijav je omejeno!

Besedilo: Andreja Gulič in Lejla Ramirez Slike: Lejla Ramirez

Potomko refoška iz sežanske občine posadili v Italiji

Ob 22. aprilu – svetovnem dnevu Ze- učinkovit, če se med seboj povežemo Trto so zaupali v varstvo vinogradniku mlje – so v vinoteki v Zgoniku posadili in sodelujemo. To je bil cilj srečanja žu- in vinarju Stranku Meliču. Dogodek so iz- potomko več kot 230 let stare vinske trte panov obmejnih občin, ki je potekalo koristili tudi za predstavitev terana obeh refoška s Turkove domačije v Šepuljah. To pred dnevi v sežanski občini. Poleg tega občin. Majda Brdnik iz sežanske Kmetij- je le eden od načinov uresničevanja cije naš cilj tudi usklajena ponudba celot- sko-svetovalne službe novogriškega Kme- ljev sodelovanja in povezovanja obmej- nega prostora. Današnja posaditev 230 tijsko-gozdarskega zavoda je predstavila nih občin (zgoniške in sežanske) in dveh let stare trte terana, ki prihaja iz sežan- konzorcij kraških pridelovalcev terana, šte- držav (Italije in Slovenije) na enotnem ske občine, ta naš cilj tudi simbolizira,« vilne goste pa je pozdravil tudi predsednik Krasu. je poudaril zgoniški župan Mirko Sardoč, tržaškega vinskega konzorcija Andrej Bole. »Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujejo ki je skupaj s sežanskim županom Davo- »Bogastvo Krasa je tudi naša zemlja številne države sveta, je posvečen pro- rinom Terčonom tudi zasadil potomko in vinogradništvo je ena naših glavnih mociji čistega okolja našega planeta in častitljivo stare vinske trte sorte refošk, ki panog. Ponosni smo na stare potomke po vsem svetu se rojevajo različne po- prihaja s Turkove domačije iz Šepulj. Duša vinskih trt in ta iz Šepulj gotovo spada bude, katerih namen je spodbuditi raz- in Anamarija Turk že vrsto let negujeta la- med najstarejše trte na Krasu. V sežanski mislek glede pomena pravilnega upra- tnik ene najstarejših vinskih trt na Krasu, občini imamo še 230 let staro trto refoška vljanja z okoljskimi viri. Prepričan sem, ki ga obnavljajo in ga bodo slavnostno v Merčah, za katero so (po pisnih virih) da je naša zemlja, naš Kras edinstveno odprli 30. maja ob tradicionalni prireditvi privezovali konje Napoleonove vojske, območje z lastno identiteto in specifični- V osrčju dežele terana, ki bo potekala v ponašamo pa se z edinstveno belo sorto mi značilnostmi, izjemno bogato, skupno Krajevni skupnosti Tomaj. Župan Terčon vitovske grganije v Svetem, katere obseg Šport / Kmetijstvo in rekreacija večstoletno zgodovinsko in kulturno de- je županu Sardoču tudi izročil listino, ki meri 95 centimetrov. diščino, izjemnim naravnim okoljem in izpričuje izvirost trte. Skupaj pa sta odkri- Sledila je degustacija terana. Sežansko izrednim razvojnim potencialom, ki bo la tudi tablico in trto zalila. občino so zastopali ugledni in uveljavlje- 47 ni vinarji Boris Lisjak, Širca Kodrič, vina Štoka in David Štok ter zadruga Vinakras. Iz zgoniške občine pa so se predstavili vinarji: Matej in Andrej Skerlj, Stanko Milič in Roberto Savron. S pesmijo je dogodek popestril oktet Odmevi iz Saleža pod voddstvom Rada Miliča. Za prireditev so izbrali verz pesnika Oto- na Župančiča: »Moja duša je židane volje, kot bila bi pila kraški teran.« V teh besedah se skriva sporočilo, da Kras (in kar proizvaja kraška zemlja) prinaša radost, veselje, dobro počutje. Na to so seveda Kraševci z enotnega kraškega prostora ponosni in lahko postane tudi njihov raz- poznavni znak. Vendar pa radost povezu- jejo tudi s skrbjo, da naša zemlja ostane zdrava in čista. Besedilo in slika: Olga Knez Obeležili več kot 300-letno Kovačevo trto Stara vinska trta sorte refošk daje Kra- kilogramov temnordečega grozdja. Trta grozdja, iz katerega naredijo odlično vino ševcem avtohtono temno rubinasto je najbolj obrodila v začetku prejšnjega teran. Obseg trte znaša približno meter. vino teran, zaščiteno s priznanim tradi- stoletja in vsako leto je njeno grozdje Iz starih družinskih zapisov v vseh štirih cionalnim poimenovanjem. Po ustnem odkupil premožni Tržačan, ki je tudi nad- zvezkih odseva posebna skrb za to izjem- izročilu šteje Kovačeva trta v kraški vasici zoroval trgatev. V hudi zimi leta 1927 je no trto. Tako naj kot zanimivost navede- Merče preko 300 let in nekoč so bili na- Kovačeva trta zmrznila in počila. Da bi jo mo, da je že takratni gospodar leta 1858 njo privezani konji Napoleonove vojske. vaščani ohranili pri življenju, so talili sve- med drugim zapisal, da je že 8. avgusta Stara trta refošk tako ponosno kljubuje če in jo zalili z voskom. Ker pa je bila trta bilo grozdje s te trte pisano, rdeče obar- času. Rodovi Kovačeve domačije vestno preveč prizadeta, si ni opomogla in po- vano. skrbijo za to mogočno trto, ki se je pred sledice čuti še danes, saj je na sredini vo- Letošnja merčanska nedelja, tradiciona- stoletjem razraščala na 120 kvadratnih tla. Vendar še vedno obrodi in ob dobrih len praznik, ki ga v vasi s 120 prebivalci metrih latnika in nekoč obrodila celo 360 letinah naberejo približno 50 kilogramov praznujejo že vrsto let, je bil prava prilož- nost za počastitev te trte. V vinorodnem okolišu Kras so ponosni na kar nekaj trt, ki predstavljajo naravno kulturno dediščino Krasa. Pav na pobudo sežanske Kmetij- sko-svetovalne službe nogovoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda, kjer so potomko skrbno vzgajali v Selekcijsko- trsničarskem središču, so omenjeno trto v Merčah označili s tablico in listino. Po pozdravnem nagovoru predsednika do- mačega razvojnega društva Merišče Iva- na Žiberna, sežanskega župana Davorina Terčona in generalnega konzula RS v Tr- stu Božidarja Humarja je o zgodovini in pomenu trte spregovorila univ.dipl. profesorica zgodovine in sociologije Gabri- jela Rebec Škrinjar, gospodar trte Viljam

Kmetijstvo Škrinjar pa je častil teran z omenjenega latnika. Besedilo in slika: Olga Knez 48 Staro trto odkrila gospodar Viljem Škamperle in sežanski župan Davorin Terčon. Brkinski slivovec in Kraški brinjevec z zaščiteno geografsko označbo

Prizadevanja za zaščito slivovca in brinjevca so obrodila sado- Pot do zaščite je bila dolga. Ob sodelovanju strokovnjakov Bi- ve. Pravilnik o geografski označbi Brkinski slivovec in Kraški bri- otehniške fakultete iz Ljubljane, predvsem profesorja dr. Janeza njevec je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/2008. Zaščita Hribarja, je bil dosežen velik tehnološki napredek pri žganjekuhi geografske označbe (ZGO) velja za točno določeno območje, ki in standardizaciji kakovosti. Samo z novimi znanji je mogoče do- je opisano v pravilniku, ki natančno določa tehnološke postop- seči napredek pri predelavi in sušenju sadja ter pri proizvodnji ke, kakovost, lastnosti ter način označevanja slivovca in brinjev- kisa, sokov in marmelad. ca. Kemijsko analizo in senzorično kakovost obeh žganih pijač je V proizvodnjo Kraškega brinjevca in Brkinskega slivovca z ge- na osnovi odvzetih vzorcev opravila pooblaščena organizacija ografsko označbo se lahko vključi vsakdo, ki izpolnjuje tehnične – Kmetijski inštitut Slovenije. Vzorčenje in podrobne analize, ki pogoje za žganjekuho in pogoje za kakovost, kontrolo in ozna- bodo služile tudi za potrebe izobraževanja, je opravil dr. Mitja čevanje. Izobraževanja in informacije so dostopni vsem, ki jih za- Kocjančič s sodelavci. nimajo obnova sadovnjakov, razne oblike predelave in poslovno Proizvajalci so za brinjevec izbrali enotno steklenico v velikos- povezovanje s predelovalci. tih 0,2, 0,5 in 0,7 litra, za slivovec pa 0,5 in 0,7 litra. Slivovec in bri- Sadjarstvo je tudi sestavni del celovite turistične ponudbe Br- njevec sta označena z logotipom. Oba logotipa sta kot blagovni kinov. Skupna promocija naravnih danosti je zato lahko zelo pri- znamki zaščitena pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Znake je stna in učinkovita. Na brkinski sadni poti je potrebno organizirati oblikoval studio Jože Požrl iz Divače. Enotna tržna predstavitev dogodke ob aktivni vlogi domačinov. Sadna pot postane zani- dostojno predstavlja oba izdelka in ima velik promocijski pomen miva, če so organizirane predstavitve in degustacije izdelkov ter ter vzbuja zaupanje kupcev. Proizvajalci se zavedajo resnosti, je pridelke in izdelke možno tudi kupiti. zato so izbrali poslovno obnašanje. Nove poslovne povezave terjajo odprtost in sposobnost komuniciranja. Stanislav Renčelj

Izpostava KSS Sežana Kmetijski nasveti - vinogradništvo Sejmiška 1a, 6210 Sežana ( junij, julij, avgust) Tel:05/731 28 56 Zahteve trga nalagajo vinogradniku pridelavo kakovostnega [email protected] razreda vina ob izpolnjevanju ekonomskih zakonitosti ponudbe in povpraševanja. tvorbo 1 kg grozdja potrebno 1- 1,5 m2 listne površine oziroma Eni izmed ukrepov za dvig kakovosti grozdja so poletna dela višina listne stene od 1,2 do 1,5 m. v vinogradu: Preveč listne mase tudi ovira učinkovito zdravstveno varstvo - poletna rez vinske trte trte in povzroča preveliko porabo vode. - zdravstveno varstvo vinske trte . Idealno je, da mladike zrastejo le od 1- 1,5 m s čim krajši zalistniki. Že pri obnovi vinogradov, založnem gnojenju , gojitveni obliki , Cilj je, da je 50 % grozdja osvetljenega ( pravočasno in postop- legi vinograda pri izbiri sort in podlag , ozelenitvi tal ter ustrezno no odstranjevanje listov ). Pri šaronski gojitveni obliki naj ima skromnem gnojenju predvsem z dušikom, bomo vplivali na vsaka mladika svojo navpično rast in svoj prostor zaradi osve- kakovost grozdja in tudi našo » računico«. tlitve listov. Zavedati se moramo , da vsako delo predstavlja strošek in uravnavanje kakovosti in ekonomičnosti je že prava umetnost. PLETEV je prvo spomladansko opravilo, kjer odstranimo mladi- Uravnavati pravo mero pri zelenih delih, času izvedbe glede na ke, ki so se razvile iz sobrstov in odstranitev jalovk iz starega lesa. letno klimo in vinograd, zahteva dobro opazovanje in znanje. S pletvijo tudi zmanjšamo nevarnost bolezenskih okužb.

POLETNA REZ VINSKE TRTE - AMPELOTEHNIČNA DELA – SRRAVLJANJE IN RAZPOREDITEV MLADIK MED ŽICE » ZELENA DELA » Mladike morajo biti čimbolj enakomerno razporejene na opori. Posebej velja to delo za gojitveno obliko Guyot - eno ali dvošpa- S temi deli uravnavamo in oskrbujemo listno površino pri trti; ronsko gojitveno obliko. ta dela so: • pletev ali mandanje • krajšanje mladik KRAJŠANJE MLADIK • spravljanje mladik med žice Mladike , ki rastejo čez zadnji par žic, moramo prikrajšati. Čas • odstranjevanje zalistnikov in listov tega dela prilagodimo rasti trte - ponavadi je to 2 - 3 tedne po • redčenje grozdja cvetenju. S tem se v listni steni razvijejo tudi zalistniki, ki pa jih • vršičkanje nad zadnjim grozdom na mladiki tudi v celoti pustimo. Krajšanje mladik opravimo v času vegetacije še enkrat tako, da prikrajša- Zeleni listi , ki so primerno osvetljeni, so pljuča vsake rastline. V mo mladike cca 10 – 20 cm višje od prvega prikrajševanja. naših razmerah vinska trte razvije ponavadi preveč listne mase, S tem delom preprečimo zasenčevanje in grozdja in listne kar ima za posledico , da je list tudi slabo osvetljen in kot tak stene. ne prideluje hrane - sladkorja, nasprotno: tak list diha in jemlje vodo ter hrano. ODSTRANJEVANJE ZALISTNIKOV Kmetijstvo Prvih 8 do 10 listov nad grozdi ima največji vpliv na maso in Zalistnike odstranimo v coni grozdja, višje pa jih ne odstranju- količino sladkorja v grozdju. V naših podnebnih razmerah je za jemo, saj kot mlajša listna masa pripomoreju k tvorbi sladkorja. 49 Cilj je, da v rasti trte ustvarimo tako razmerje med rastjo in rod- grozdja - ne samo na sladkorno stopnjo, temveč na vsebnost nostjo ( umerjeno gnojenje predvsem z dušikom, zatravitve, že suhe snovi, kislin, ekstrakta in vseh potem v vinu že preko 1400 sama priprava vinograda… ), da bodo zalistniki čim krajši. različnih snovi.

ODSTRANJEVANJE LISTOV V CONI GROZDJA – previdno pri ZDRAVSTVENO VARSTVO VINOGRADOV zelo občutljivem refošku! Redna skrb za zdravstveno varstvo predvsem na osnovni bo- S tem delom delno odstranimo liste v coni grozdja, ter s tem lezni – peronospore in oidija upoštevajoč vremenske razmere. izboljšamo osvetlitev in zračnost grozdja ter zmanjšamo možno- Upoštevanje pravil v integrirani pridelavi in ekološkem vino- sti okužb – oidij, gniloba… gradništvu, ki se tudi utira pot na Krasu s ciljem varovanja okolja Glede na občutljivost predvsem refoška na sončne ožige, je in kakovostnejšo pridelavo vina terana s priznanim tradicional- potrebno to delo izvajati že spomladi oziroma v zgodnjem po- nim poimenovanjem. letju in upoštevati osončenje. Informacije na KSS Sežana in na avtomatskem odzivniku št. 090 93 98 15 in na spletni strani www.kvz-ng.si REDČENJE GROZDJA Uravnavanje količine pridelka na trs izredno vpliva na kakovost Majda Brdnik

130 let ustanovitve Bruselj, 14.4. – 16. 4. 2009 vinske kleti Pupis Martina Rebula, Kraljica terana 2008 – pobudnica projekta V okviru letošnjega že 5. tradicionalnega praznika V osrčju de- žele terana, na katerem bo 16 vinogradniških kmetij v Tomaju, Slovensko vinsko kraljestvo Križu, Filipčjem in Grahovem Brdu odprlo svoja vrata v kraške hrame, sodelovala pa bo tudi šepuljska pršutarna Kras in sirar Bruselj 09’ Žerjal iz Tomaja, praznujejo na Pupisovi domačiji 130 let ustanovitve vinske kleti Pupis. Deset aktualnih slovenskih Vinskih kraljic in kralj smo se v Domačija oz. hiša nosi letnico 1776, klet pa 1879 in spada okviru lastnega poslanstva oziroma predstavljanja dežele, vina, med perspektivne vinogradniške kmetije, kjer negujejo tradici- kulinaričnih dobrot in kulture, na mojo pobudo, pobudo Mar- jo pridelave kraškega terana in sledijo sodobnim tehnološkim tine Rebula, Kraljice terana 2008, med 14. in 16. aprilom mudili postopkom. Družinska kmetija, ki jo je mladi gospodar Marko na obisku v Bruslju, kjer mo si po ogledu Evropskega parla- Pupis podedoval po svojem očetu Milošu in dedu Mirku je iz- menta drznile predstaviti lepoto Slovenije in njene skrite za- razito družinska kmetija, ki je bila nekoč usmerjena v vinograd- klade tamkajšnjim parlamentarcem in številnim povabljenim ništvo, sadjarstvo, živinorejo in poljedelstvo, je danes izrazito vi- gostom, ki jih je zanimalo, kaj ima za pokazati Slovensko vinsko nogradniška. Obdelujejo približno 16 do 17 tisoč trsov na petih kraljestvo v prestolnici Evropske unije. hektarjih površine in pridelajo 20 tisoč litrov vina, največ seveda Namen projekta je bil seznaniti tuje parlamentarce in bru- terana, le nekaj belega vina. Ponašajo se s številnimi visokimi priz- seljsko javnot z našimi odličnimi vini, kulinariko, kulturo, tra- nanji in odličji na vidnih vinskih tekmovanjih in imajo številna priznanja tudi z radgonskega vinskega sejma. So tudi člani do- mačega društva vinogradnikov in vinarjev Krasa ter Konzorcija kraških pridelovalcev terana Družina hrani orginalni pergament grofa Turentaksa iz Devina kot dovoljenje, da se družina Pupis lahko naseli v tomajski fari. Kamen v hramu, z vklesano letnico 1879, pa je iz tomajskega kamnoloma. Tudi znanje se prenaša iz generacije v generacijo in tako je Pupisova domačija perspek- tivna vinogradniška družina. Na svečani proslavitvi 130-letnice ustanovitve vinske kleti Pu- pis je predstavnica sežanske Kmetijske svetovalne službe Majda Brdnik predala gospodarju Marku Pupisu potomko ene najsta- rejših kraških trt sorte refošk s Turkove domačije v Šepuljah. Za prijetno vzdušje je poskrbel grajski kvintet iz Štanjela, številni prisotni pa so nazdravili s pristnim kraškim teranom iz Pupisove kleti. Besedilo in slika: Olga Knez dicijo in jim prikazati polnost in raznolikost naše čudovite dežele, kar je bilo doseženo nad vsem in tudi nad našimi pričakovanji. Hiša je bila skoraj premajhna za vse goste, ki so prišli po- skusit slovenska vina in dobrote. Slavnostni dogodek, katerega je povezoval g. Klemen Žumer (svetovalec v EPP-ED v Evropskem parlamentu), sta izredno lepo otvorila evropska poslanca g. Lojze Peterle in ga. Ljudmila Novak, nato pa se je še v angleščini tematsko predstavilo vse Slovensko vinsko Kmetijstvo kraljestvo Bruselj 09’. VIR; Slovensko vinsko kraljestvo, 50 Martina Rebula, Kraljica Terana 2008 Društvo kmetic sežanske regije na ekskurziji na Ptuj in Mozirski gaj Kot že vrsto let Kmetijska svetovalna služba Sežana enkrat letno Brestovice pri Komnu za izbrani teran ptp in Franc Jelušič iz Slop organizira za Kmečke žene ekskurzijo po Sloveniji ali tujini. za Kraški brinjevec. Tokrat so se odločile za obisk razstave Dobrote slovenskih kme- Po ogledu razstave so se kmetice odpeljale do Selekcijsko-po- tij na Ptuju, kjer so razstavljeni številni izdelki od krušnih, mesnih, skusnega centra Semenarne Ljubljana na Ptuju, kjer so si ogledale mlečnih, vin, žganj, marmelad, kompotov, sokov, olj, suhega sadja poskusna polja. Tam izvajajo različne poskuse, kjer preverjajo sor- in konzervirane zelenjave. tno čistost, kako se posamezna sorta obnese v naših klimatskih Dobrote slovenskih kmetij so blagovna znamka, ki predstavlja pogojih in pa žlahtnijo različne vrste in sorte vrtnin. pristnost in tradicijo slovenskega podeželja. Razstava je vsako leto Od tam so pot nadaljevale do Cerkvenjaka, kjer so se ustavile v prostorih minoritskega samostana . na kosilu. Obiskale so muzej domače obrti, nato pa se odpelja- Letos, na 20. razstavi, je bilo ocenjenih 1078 izdelkov, od katerih le proti domu. Postanek so imele še v Mozirskem gaju, kjer so si je bilo nagrajenih 514. Tudi med kmeticami so bile nagrajenke, ogledale že 30 let star, sedem hektarjev velik, park cvetja. zato so si razstavo ogledale še z večjim zanimanjem. Imele so se lepo in upajo, da bo še več takih ekskurzij. Z naših krajev sta dve kmetiji prejeli znak kakovosti, kar pomeni, da so bili njihovi izdelki tri leta zapored najvišje ocenjeni. S tem Milena Štolfa najvišjim priznanjem se letos ponašata Dušan in Roman Rebula iz Preplavan odtočni sifon v Jami 1 v Kanjaducah Leta 2003 je član Jamarskega društva Sežana Gorazd Berčič, jam Luka Čeč Postojna in Jamarsko-potapljaškega društva Sire- skupaj s Slavkom Čokom, našel nadaljevanje Jame 1 v Kanjadu- na Sub iz Nove Gorice. cah, kjer teče podzemni tok reke Reke. To je bilo veliko in po- Jamsko potapljanje velja za tehnično najzahtevnejše dejavno- membno odkritje tako za društvo kot tudi za jamarstvo in kra- sti v jamarstvu, pa tudi sicer. Zato je ključnega pomena, da so soslovno znanost. potapljači strokovno usposobljeni in izkušeni. K potopu v Jami Podzemni tok Reke v jami je dolg 800 metrov in ima dva sifona 1 v Kanjaducah sta bila povabljena jamska in tehnična potaplja- – odtočnega in pritočnega. ča Damir Podnar – Dado in Boštjan Čopi. Oba sta člana Enote Konec leta 2008 je Jaka Jakofčič (Jamarsko društvo Sežana) za tehnično potapljanje pri URSZR ter Jamarsko-potapljaškega pričel z zahtevno organizacijo in načrtovanjem potopa v odtoč- društva Sirena Sub iz Nove Gorice. Damir Podnar – Dado je tudi ni sifon. Za načrtovani potop je bilo potrebno jamo primerno inštruktor jamskega in tehničnega potapljanja. opremiti, da bi bil transport potapljaške opreme čim lažji in eno- Potop v odtočni sifon je potekal 18. aprila 2009. Akcija je trajala stavnejši ter da bi jamo ob tem čim manj poškodovali. V jami je 16 ur. Pri transportu opreme v jami so sodelovali Jaka Jakofčič, bilo pred potopom več pripravljalnih akcij, na katerih so sode- Emil Kariž, Jasmina Rijavec, Jure Jakofčič, Aljoša Volk, Sebastjan lovali člani Jamarskega društva Sežana, Društva za raziskovanje Žitko in Rosana Cerkvenik (JDS), Igor Skočir in Smiljan Brešan (Si- rena Sub) ter David Ostanek (DZRJ Luka Čeč Postojna). Do vhoda v jamo je pri transportu sodeloval tudi Darjo Pajk (JDS). Skupno je bilo v jamo za potop transportiranih 17 transportnih vreč. Po končani akciji je sodelujoče pozdravil predsednik Jamarskega društva Sežana Jordan Guštin. Potop v odtočni sifon je bil zelo uspešen. Potapljača sta ob potopu ugotovila, da je sifon dolg 100 metrov, spušča se do glo- bine 21 metrov. Za sifonom pa sta odkrila še 250 metrov dolgo dvorano, ki pa se zopet nadaljuje v sifon. Potop v odtočni sifon je izjemen dosežek in pomemben prispevek k poznavanju podzemnega toka Reke tako za jamarje kot tudi za krasoslovce. Zahtevnost jamskega potopa je bila toliko večja, ker je bil potop v odtočnem sifonu, poleg tega pa je bil rečni tok precej močan.

Odkritje dvorane za sifonom in novega sifona pa seveda po- in prostor / Okolje Kmetijstvo meni tudi nov izziv za jamske potapljače. Besedilo: Rosana Cerkvenik Po prihodu iz jame Slika: Jordan Guštin 51 Naravno. Čisto. Prijazno.

Zemeljski plin je prijazen tako do uporabnika, kot do okolja v katerem živimo. Odlikuje ga namreč ši- roka uporabnost, izjemna ekonomičnost in udobje. Njegova ekološka neoporečnost in preprostost uporabe pa botrujeta njegovemu imenovanju za energent tisočletja. Enostavnost uporabe zemeljskega plina in njegova prijaznost za uporabnika je presenetljiva. V udobju svojega doma preprosto pritisnete na gumb in že re- gulirate toploto. Brez naročanja ali čakanja na kuril- no sezono lahko ogrejete svoj dom kadarkoli. Vaši stroški so namreč vezani na dejansko porabo plina in tako porazdeljeni čez celotno leto. Poleg ugodja topline vašega doma, ki vam jo nudi zemeljski plin, je njegova poraba ugodna tudi za vašo denarnico. Še bolj ugodna za vaš žep pa je ponudba podjetja Pe- trol Plin, ki je del skupine Petrol, in vam v paketu Po- mladna toplina ponuja več ugodnosti hkrati: popust v vrednosti 200m3 plina, izdelavo celotnega projekta notranje plinske napeljave, hkrati pa vam brezplačno demontirajo in odpeljejo staro ogrevalno peč! Ugod- nosti paketa Pomladna toplina so v skupini Petrol pripravili izključno za občine s Petrolovim plinovodnim omrežjem! Vsestranskost je najboljša lastnost zemeljskega plina. Razveselil vas bo tudi v poletnih mesecih, ko vam bo priskočil na pomoč pri hlajenju prostorov. Poleg ogrevanja in hlajenja prostorov, vam nudi tudi mož- nost kuhanja in gretja vode. Plinska peč je v primer- javi z drugimi pečmi zelo majhna in prihrani dragocen prostor v vašem domu. Čistoča same peči pa je ne- primerljiva s pečmi, ki so namenjene uporabi drugih energentov. Njeno čiščenje boste prepustili strokov- njakom skupine Petrol, vi pa se boste tačas prepustili udobju vašega doma. Zemeljski plin sodi med energetsko najbolj učinko- vite energente. Njegov izkoristek se giblje med 96 in 104 odstotki. Hkrati je okolju prijazen, saj ob pravilni nastavitvi plinskih naprav v procesu izgorevanja na- stajata le ogljikov dioksid in voda. Paket pomladna toplina bo razbremenil vaše enkra- tne stroške namestitve plinske napeljave in k vam pripeljal strokovnjaka skupine Petrol. V vašem naselju je že postavljeno Petrolovo plinovodno omrežje. Ob sklenitvi pogodbe o izvedbi notranje plinske inštala- cije s podjetjem Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, lahko izkoristite ugodnosti, ki so jih pripravili samo za vas. Okolje in prostor Okolje Ne pozabite! Z uporabo čiste energije skrbimo za skupno prihodnost! 52 OBVESTILO o objavi javnih razpisov MOP

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR je Objavljeno: Uradni list RS, Št. 36, Datum: 15. 5. Polni naslov razpisa: objavilo dva razpisa za SUBVENCIONIRANJE 2009, stran: 1172 Javni razpis za sofinanciranje individualnih ENERGETSKE IZRABE LESNE BIOMASE, in sicer: Dodatne informacije in razpisna dokumen- sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 1. Razpis: DALJINSKO OGREVANJE NA LE- tacija: Morebitna vprašanja je mogoče posre- 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa SNO BIOMASO – DOLB 1, dovati kontaktnima osebama po elektronski razvoja okoljske in prometne infrastrukture za kjer so upravičenci vsa podjetja, organizirana pošti: [email protected] in [email protected] obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Traj- kot gospodarske družbe ali samostojni podje- oziroma po faksu: (01) 478-72-49. Brezplačno nostna raba energije, prednostne usmeritve tniki. razpisno dokumentacijo lahko prosilci dobijo Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo V tem sklopu je na voljo 7 milijonov EUR na spletni strani: www.aure.si (v rubriki Razpisi). Objavljeno: Uradni list RS, Št. 36, Datum: 15. 5. nepovratnih sredstev (v obdobju 2009 – 2011) 2009, stran: 1168 iz Kohezijskega sklada za izvedbo projek- 2. Razpis: INDIVIDUALNI SISTEMI OGRE- Dodatne informacije in razpisna dokumen- tov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso VANJA NA LESNO BIOMASO – KNLB 1, tacija: Morebitna vprašanja je mogoče posre- (DOLB) in mikrosistemov DOLB v Sloveniji. kjer so upravičenci pravne osebe in samo- dovati kontaktnima osebama po elektronski Polni naslov razpisa: stojni podjetniki, ki imajo uradni sedež v Repu- pošti: [email protected] in [email protected] Javni razpis za sofinanciranje daljinskega bliki Sloveniji. oziroma po faksu: (01) 478-72-49. Brezplačno ogrevanja na lesno biomaso za leta 2009, 2010 razpisno dokumentacijo lahko prosilci dobijo in 2011 v okviru Operativnega programa ra- V tem sklopu so na voljo trije milijoni EUR v obna spletni strani: www.aure.si (v rubriki Razpisi). zvoja okoljske in prometne infrastrukture za dobju 2009 – 2010 za vgradnjo kotlov na lesno obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Traj- biomaso z avtomatskim dodajanjem goriva, Občina Sežana nostna raba energije, prednostne usmeritve moči 150 – 5000 kW. Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo

Pričeli z deli za izgradnjo izobraževalnega podcentra za zaščito in reševanje Sežana

Ideja o zagotavljanju dodatnih zmoglji- več zadostovale. Ena izmed rešitev se je gasilcev in drugih pripadnikov služb za vosti Izobraževalnega centra za zaščito in ponudila v Sežani, kjer so se v istem ob- zaščito, reševanje in pomoč. V IPC Sežana reševanje Republike Slovenije Ig (v nada- dobju srečevali z vprašanjem zapolnitve naj bi se izvajali predvsem usposabljanja ljevanju ICZR RS Ig) z izgradnjo Izobraže- nastanitvenih zmogljivosti v Zavodu za s področja varstva pred požari v narav- valnega podcentra Sežana (IPC Sežana) gasilno in reševalno službo Sežana (v na- nem okolju in intervencije ob požarih v se je porodila pred več kot petimi leti, ko daljevanju ZGRS Sežana), v katerem so se naravnem okolju. so na Ministrstvu za obrambo - Upravi Re- do decembra 2003 v gasilskih veščinah Po besedah direktorja ZGRS Sežana publike Slovenije za zaščito in reševanje usposabljali fantje, ki so se odločili za ci- Igorja Boleta bodo zgradili IPC Seža- (v nadaljevanju URSZR) iskali dolgotraj- vilno služenje vojaškega roka. na oziroma prenovili obstoječe objekte nejšo rešitev vse bolj pereče prostorske Pogovori predstavnikov Ministrstva za ZGRS Sežana, katerih investitor je Ministr- stiske centra na Igu. Število udeležencev obrambo oz. URSZR, lokalne skupnosti in stvo za obrambo, v treh fazah. V prvi fazi usposabljanj s področja zaščite, reševanja ZGRS Sežana so obrodili sadove in spreje- – z deli so začeli v začetku meseca maja – in pomoči je namreč iz leta v leto nara- ta je bila odločitev o izgradnji IPC Sežana, bo potekala prenova servisnega objekta ščalo, zato razpoložljive zmogljivosti niso v katerem bodo potekala usposabljanja (nadstrešek ob garažah), v katerega bodo preseljeni ZGRS Sežana in ostali uporab- niki prostorov v namestitvenem objektu. Po končani prvi fazi prenove (predvidoma avgusta 2009) se bodo gradbena dela nadaljevala na nastanitvenem objektu. V tem naj bi do spomladi 2010 uredili nekaj manj kot 60 ležišč v dvo- in troposteljnih sobah s pripadajočimi sanitarijami. Tu so predvideni tudi prostori za vodstvo centra, učilnice in kabineti. V tretji fazi grad- benih del bosta obstoječo kuhinjo z je- dilnico nadomestili novi, nad njima bodo urejene učilnice. Tretjo fazo del naj bi iz- vajalec zaključil do poletja prihodnje leto. URSZR želi, da bi z izobraževalnim procesom v novem centru v Sežani pri- čel jeseni 2010. Po njihovih navedbah se bodo v IPC Sežana izvajale naslednje programske vsebine: program izobraže- vanja za poklic gasilec – del programa, in prostor Okolje ki je vezan na požare v naravnem okolju; dopolnilno usposabljanje gasilcev ter pri- 53 padnikov civilne zaščite za gašenje poža- rov s pomočjo helikopterjev; dopolnilno usposabljanje za gašenje požarov v naravnem okolju; dopolnilna usposabljanja gasilcev in pripadnikov civilne zaščite za delo z motorno žago, hidravličnimi dvi- gali, vlečnimi vitli in drugo. V podcentru v Sežani se bodo na področju požarne varnosti usposabljali tudi pripadniki Slo- venske vojske, prav tako pa naj bi izvajali tudi programe usposabljanja gozdarjev in železničarjev za gašenje požarov v naravi. Sicer pa v Sežani že sedaj izvajajo usposabljanje gasilcev za gašenje notranjih požarov (t. i. »vroči trening« ali »hot fire training«, v katerem se gasilci uspo- sabljajo za pravilno in varno gašenje v notranjih prostorih, kjer so še posebej izpostavljeni nevarnostim), usposabljanje preventivnih nalog na področju varstva vzpostavitvijo izobraževalnega podcen- gasilcev za varno delo z motorno žago (ki pred požari v naravi). tra za zaščito in reševanje v Sežani iz- jo gasilci uporabljajo pri izvajanju gaše- V prihodnjih letih je predvidena tudi boljšati pogoje za izvajanje izobraževanj nja in reševanja ob različnih nesrečah) ter izgradnja vadbenih objektov in poligo- in usposabljanj in na ta način prispevati tečaj specialnosti – požari v naravi (gaše- nov v skladu s potrebami posameznih k učinkovitejšemu varstvu pred požari v nje požarov ter izvajanje operativnih in programov usposabljanj. URSZR želi z naravnem okolju.

Izgradnja novega gasilskega doma v Sežani S preureditvijo objektov bivše vojašnice (v katerih deluje ZGRS Sežana) za potrebe Izobraževalnega podcentra Sežana se je pojavila potreba po zagotovitvi nadomestnih prostorov za preostale uporabnike objekta na Bazoviški cesti 13. V ta namen bo zgrajen nov gasilski dom za Prostovoljno gasilsko društvo Sežana, v katerem bodo svoje prostore dobili tudi Kraška gasilska zveza, Območno združenje Rdečega križa Sežana, Jamarska reševalna služba in radioamaterji. Nov dvoetažni objekt bo zgrajen na zemljišču južno od objekta ZGRS Sežana, njegovo izgradnjo pa bo financirala Občina Sežana. V mesecu marcu je bil izbran izdelovalec projektov, v juniju bo izvedena parcelacija zemljišča, v septembru pa naj bi bil pripravljen projekt za pridobitev grad- benega dovoljenja.

Gasilci ZGRS Sežana dobili nova garažna vrata Zaradi dotrajanosti je bilo potrebno zamenjati garažna vrata v garažnem objektu Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Finančna sredstva za zamenjavo 20 garažnih vrat so zagotovile vse štiri občine-ustanoviteljice javnega zavoda – Sežana, Hrpe- lje-Kozina, Divača in Komen, in sicer v deležih, ki so določeni z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda. Tako je Občina Sežana zagotovila 55,56% potrebnih sredstev za investicijo, vredno približno 90.000 €.

OPOZORILO Več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi povzroči človek – zaradi malomarnosti ali nevednosti. Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so: uporaba odprtega ognja (žar, taborni ogenj, prižiganje cigaret, sveč, bakel … ), kurjenje in sežiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov in odlaganje vročega pepela ali gorljivih materialov. Občane opozarjamo, naj bodo v poletnih mesecih (zaradi nevarnosti dolgotrajnega sušnega obdobja in s tem povečane nevarnosti požarov v naravi) pri kurjenju, sežiganju in uporabi odprtega ognja še posebej pazljivi. V primeru morebitne zaznave požara o tem nemudoma obvestite center za obveščanje na številko 112.

Okolje in prostor Okolje Besedilo: Ana Može Sliki: Arhiv ZGRS Sežana 54 Mladinski hotel Pliskovica, Pliskovica 11, 6221 Dutovlje ++386 (0) 5 764 02 50, www.hostelkras.com, [email protected] Poletje Pr`slamčevih v nekoliko drugačni podobi Poletje je čas sprememb. Ljudje zapuščajo svoje domove, da v dru- Še slab mesec, pa bomo že 15. leto zapored zbujali Sežano gačnem okolju odvržejo breme pretekle zime in si naberejo novih s koncerti, delavnicami, gledališči, športnimi dogodki … Seve- moči, doživetij, izkušenj. Odhajajo v bližino morja, obalna mesta so da: spet je čas za naš poletni festival Mladifest, ki smo ga letos prava središča poletnega rajanja, nekateri se odločajo za hribe, ma- združili s Študentskim kulturnim festivalom Štunf, pod okriljem lokdo pa obišče manj znane kraje. Tako ostajajo od morja oddaljena Zveze ŠKIS. Kaj smo pripravili letos za vas? 16 pestrih, polno za- mesta ter zlasti vasi prepuščene same sebi. Edini, ki kljubujejo času, so sedenih poletnih dni! Začeli bomo z Modno revijo na prostem, starejši in tisti, ki si počitnikovanja stran od domačega kraja ne morejo ki nam jo bo popestrila Tinkara Kovač. Že takoj naslednji dan privoščiti. bomo nadaljevali s tradicionalno Rock Wkrwglco, kjer bomo Da bo v letošnjem letu drugače, da bo vzdušje poletnih dni svoje izbrali zmagovalca finala glasbenega natečaja, v nedeljo pa se mesto našlo tudi med zidovi naših vasi, bomo v Mladinskem hotelu bomo sprostili ob gledališču Čefurji raus! V zmernem, vendar v Pliskovici organizirali drugačno poletje. Od začetka julija do konca polnem tempu bomo nadaljevali čez teden z delavnicami, fil- avgusta bomo tako na borjaču Slamčeve domačije v Pliskovici po- mi, predavanji in športom. V soboto, 18. 7., pa se bomo za- nudili pisano paleto dogajanj, znano pod skupnim imenom Poletje bavali na velikem koncertu z Janom Plestenjakom, Bohem in pr`Slamčevih. Red Katrinsi. V nedeljo se bomo sproščali in nabirali moči ob S tovrstno zamislijo bomo ponudili drugačnost preživljanja prostega gledališču, med tednom si nabirali znanje na delavnicah ter časa, ne samo gostom hotela, temveč tudi sovaščanom in soobča- tako prišli do zadnjega vikenda s Pulvers Pt. 7, kjer bomo gostili nom ter obiskovalcem iz drugih občin, tudi zamejstva. Poleg tega, da popularnega Jason Phats-a in druge zanimive DJ-je. bo z glasbo in smehom poletje v Mladinskem hotelu, kot tudi v vasi Izvleček najzanimivejših dogodkov festivala: Pliskovica, dobilo pravi značaj, bo istočasno priložnost za obujanje starih običajev in obrti ter vrednotenje bogate lokalne tradicije. Otvoritev s študentsko modno revijo na prostem, reci- Da bo vsakdo, od najmlajših do najstarejših, lahko preživel del pole- 10. julij talom poezije in koncertom Tinkare Kovač (Amfiteater tja na našem borjaču ter našel vsaj bežen občutek o nekoč obstoje- Sežana) čem življenju in delu na Krasu, bomo tako priredili različne delavnice Rock Wkrwglca s finalisti predizborov (Division, Funky 11. julij na temo ustvarjanje na tradicionalen način (kamnoseške, lesarske, ke- Morning in Peace Road) in skupino Sausages ramičarske, zeliščne, kuharske delavnice, delavnico pletenja košev in 12. julij Gledališče: Čefurji raus! otroške delavnice z naslovom Ustvarjaj in čuti Kras), komedije vaških 15. julij Tečaj lokostrelstva, turnir v ulični košarki gledaliških skupin, koncerte etno-glasbe ter potopisna predavanja. Urbani utrip: zabavni dan za vse, ki so vam všeč skate, Medtem ko bodo ustvarjalne delavnice, zaradi svoje narave, pre- rolanje ali kolesarske veščine in za vse ostale. Poslika- težno med tednom, v dopoldanskem oziroma popoldanskem času, 16. julij va majčk, platen, popravilo koles … Zvečer risani film bodo koncerti in gledališke predstave, ob kozarcu domačega terana, Sauthpark. sladkih okusih doma spečenih dobrot ter soju sveč, popestrili četrtko- 17. julij Turnir v paintballu, tečaj samoobrambe ve večerne ure. Veliki koncert z Janom Plestenjakom, Bohem in Red Ker želimo, da bo Poletje pr` Slamčevih bogato z vzdušjem med- 18. julij Katrins sebojnega druženja in sodelovanja, veselja in smeha, vabimo, tako v 19. julij Impro liga - Maestro juliju kot avgustu, vsakogar na naš borjač, v našo družbo. 21. julij Divji Vikingi: igre brez meja v parku, potopis Islandija Marjetka Kljun

22. julij Turnir v malem nogometu

Orientalski večer: tečaj trebušnega plesa, trebušne ple- 23. julij salke, film Revni miljonar 24. julij Turnir v odbojki na mivki in Coctail party Festival elektronske glasbe Pulvers Pt. 7: Jason Phats , 25. julij Angel Anx in ostali Večer stand up komedije Kamikaze v akciji in in pode- 26. julij litev nagrad Foto natečaja vabi vse, ki razpolagate s primernimi namestitvenimi zmo- gljivostmi v Sežani ali bližnji okolici in ste jih pripravljeni Več na www.mladifest.org. oddati študentom, da nam to sporočite. Za vse informacije vas Obveščamo smo vam na voljo na telefonu 05/ 73 13 510, po elektronski Mojca Vojska Godnič pošti: [email protected] in na spletni strani www.viviss.si. 55 39. PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA Dutovlje, 14.,15. in 16. avgust 2009

NEDELJA – 9. 8. Za dodatne informacije in prijavo se lahko obrnete na: 18.00 IZBOR KRALJICE TERANA (Pliskovica) - 30. OBLETNICA Lea Ličen (GSM: 031 698 653 ali E-mail: [email protected]) Nina Tavčar (GSM: 031 856 865 ali na E-mail: [email protected]) PETEK - 14. 8. Tudi letos bo v okviru tradicionalnega Praznika terana in pršuta 18.00 PREDSTAVITEV OBLAČIL KRASA (Bunčetova domačija) v Dutovljah organizirana povorka okrašenih kraških voz. Društva 21.00 10. OBLETNICA »ROCK NA KRASU« in vaške skupnosti vabimo k sodelovanju v povorki. Skupine:TRI BOTE, DAN-D in ELVIS JACKSON Pogoje in pravila sodelovanja lahko dobite na spletni strani VSTOPNINA: 10 eur praznika –www.praznikteranainprsuta.si oziroma KS Dutovlje - Neva Filipčič, tel. 05/7642277, fax. 0599/28528 SOBOTA - 15. 8. Mobi: 031/583598, e-pošto: [email protected] 09.00 S KOLESOM NA TERAN IN PRŠUT(TD Kras) 14.00 Otvoritev razstave »Kraški mozaik« (OŠ Dutovlje) Vsem zainteresiranim bo posredovana prijavna dokumentacija. KRAŠKE IGRE (TD KRAS) 19.00 Vodena degustacija VINAKRAS Sežana (OŠ Dutovlje) 20.00 Tekmovanje v rezanju pršuta (prireditveni prostor) 20.00 Skupine: ZVITA FELTNA, VENERA in ROCK PARTY-ZANI VSTOPNINE NI

NEDELJA - 16. 8. 08.00 H NUOGM NA TERAN IN PRŠUT (pohod) 12.00 Razstava »Kraški mozaik« (OŠ Dutovlje) 15.00 Kraška pihalna godba in Mažoretke Povir (»na placu« v Dutovljah) Otroške delavnice (Društvo prijateljev mladine Sežana) 16.00 POVORKA KMEČKIH VOZ 17.00 Podelitev priznanj vinogradnikom Besedilo: BRANKO MOŽE IN ALJAŽ GEC 18.00 Vodena degustacija Konzorcija kraških pridelovalcev Slike: arhiv praznika in Turističnega društva Kras terana (OŠ) Podelitev priznanj za najboljše vozove Poziv organizatorja: Humorist MARIJAN ŠAREC 19.00 Skupine: NE ME JUGAT in OKROGLI MUZIKANTI vse bivše kraljice terana Program povezujeta: ANA TAVČAR in MATIJA KRALJ naprošamo, naj se javijo na naslov organizatorja: Motrans d.o.o. Dutovlje, V nedeljo zanimiva nagradna igra Pršutarne KRAS Šepulje gsm 041/696 364 ali e-pošta:[email protected] VSTOPNINE NI Društvo vinogradnikov in vinarjev Kras V nedeljo brezplačni avtobusni prevoz: Sežana-Dutovlje-Sežana skupaj s sodelujočimi partnerji objavlja (vsako uro) od 14h do enih ponoči (avtobusna postaja) Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. RAZPIS ZA IZBOR Informacije: Može Branko 041/696 364 KRALJICE TERANA 2009

www.praznikteranainprsuta.si POGOJI : - kandidatka mora biti polnoletna Tudi letos bodo v okviru tradicionalnega praznika Terana in - doma mora biti iz vinorodnega okoliša Kras, praviloma iz pršuta potekale Kraške igre. S to prireditvijo želimo obuditi in vinogradniške kmetije in tudi z območja vinorodnega pre- poživeti dogajanje v sami vasi Dutovlje ter okoliških krajevnih dela Krasa v Italiji (slovensko govoreča). skupnostih. Povezovanje mladih in mladih po srcu je želja, ki nas - razgledana s področja vinogradništva in vinarstva s pou- spodbuja k nadaljnjemu ustvarjanju aktivnosti, ki nas medse- darkom na teranu, poznavanju Krasa bojno bogatijo in lepšajo proste trenutke našega vsakdanjika. S Kraškimi igrami želimo prosti čas posameznika povezati z ak- Prijave zbira do 30. junija 2009: tivnostmi, ki nas bodo popeljale v čas naših non in nonotov in • Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, Sejmiška 1a, Seža- njihovih iger, seveda v modernejši obliki. na, GSM 00386 51 399 799 • Mladinski hotel Pliskovica, 00386 5 7640 250; GSM 00386 31 267 529; E- mail : [email protected] Izbor za kraljico terana bo v Pliskovici, v nedeljo 9. avgusta 2009 ob 18,00 uri

KRAS JE TERAN IN TERAN JE KRAS in KRALJICA JE OBOJE ! PRIJAVITE SE ! 56 Predsednik društva: David MAHNIČ Poziv za evidentiranje potreb po obnovi, prenovi, dograditvi obstoječih oziroma postavitvi novih otroških igrišč v občini Sežana

Občina Sežana poziva k oddaji predlogov za: 1. Obnovo, prenovo oziroma sanacijo obstoječega otro- škega igrišča; 2. Dograditev obstoječega otroškega igrišča; 3. Postavitvi novega otroškega igrišča.

Občina Sežana želi s tem pozivom zbrati potrebe po inve- sticijah v otroška igrišča na javnih površinah oziroma površi- nah v lasti Občine Sežana. Evidentiranje potreb: Zbiranje prijav ter umestitev potreb v posamezno proračunsko leto bo skladno s zakonskimi in proračunskimi možnostmi ter za posamezne krajevne skupnosti skladno z usklajevanjem na Svetu Krajevnih skupnosti za posamezno proračunsko leto. Občina Sežana name- rava glede na potrebe sestaviti prioritetno listo, za kar bo imenovana posebna komisija.

Potrebo po investiciji prijavitelji izrazijo s prijavo, ki mora vsebovati naslednje elemente: a) starostna skupina otrok, kateri je oz. bo igrišče namenjeno, b) lokacija igrišča (natančen opis, št. parcele in lastništvo), c) površina igrišča (v m2, ocena) – če gre za 1. in/ali 2. toč- ko iz prvega odstavka tega poziva je treba navesti celotno površina in površino, ki je potrebna obnove, prenove oz. navesti, za koliko se bi površina obstoječega igrišča z do- graditvijo povečala, d) navedba vrste igral (če je izbor igral posebej zaželen) in raz- mestitev, e) navedba podloge igrišča (npr. mivka, trava, prod, pesek, Partizanska c. 63, 6210 Sežana lubje, gumijasta podloga ipd.), Tel: 05/7310128, [email protected] f) navedba pripadajoče opreme igrišča (klopi, table, koši za smeti ipd.), g) mnenje pristojne Krajevne skupnosti, h) za potrebe iz 1. in/ali 2. točke prvega odstavka tega poziva pa je potrebno navesti še: - leto postavitve igrišča, Program prireditev in - leto obnove ali prenove oz. sanacije igrišča, če je igrišče že bilo sanirano ter dogodkov v občini Sežana na - OBSTOJEČI CETRIFIKATI IGRAL (navedite, ali imajo ob- stoječa igrala certifikate varnosti (Standard SIST EN 1176 -1 in Standard SIST EN 1176 -7). www.fbr.si

Predloge za evidentiranje potreb zbiramo do 31. avgusta 2009 na naslovu OBČINA SEŽANA, PARTIZANSKA 4, ali 6210 SEŽANA ali na elektronskem naslovu: nina.ukmar@ sezana.si. Obrazec za evidentiranje potreb se nahaja na spletni stra- http://vodnik.kras-carso.com/ ni Občine, pod zavihkom Vloge in obrazci Oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti. Več informacij in pojasnil: Nina Ukmar (soba št. 21B), tel.: 05 73 10 135. Promocija poklicev Kosovelov dom (v organizaciji Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana)

Kako si promocijo deficitarnih poklicev zamišlja ŠC S. Kosovela Sežana