<<

Edizioni Unione Italiana Program Phare za åezmejno sodelovanje Slovenija/Italija 2003, Sklad za male projekte Programma di cooperazione transfrontaliera Phare /Italia 2003, Small projects fund Phare cross-border Cooperation programme Slovenia/ 2003, Small projects fund Za publikacijo je odgovorna Italijanska unija in njena vsebina v nobenem pogledu ne izraœa staliæåa Evropske unije. drugaåni I contenuti espressi nella presente pubblicazione sono attribuibili all’Unione Italiana e non possono essere in alcun modo ricondotti alla posizione ufficiale dell'Unione Europea. verzi

DRUGAÅNI VERZI – VERSI DIVERSI vers i Pesniki dveh manjæin – Poeti di due minoranze diversi Zaloœnik / Editore: Unione Italiana – Italijanska Unija Za zaloœbo / Per l’editore: versi Maurizio Tremul PESNIKI DVEH MANJÆIN Izbral, uredil, spremno ætudijo in kritiæka besedila napisal / POETI DI DUE MINORANZE Selezione, prefazione e testi critici a cura di: Miran Koæuta

Uvod / Introduzione: Ciril Zlobec

Odgovorni urednik / Redattore responsabile: Mario Steffè

Uredniki / Redattori: Barbara Costamagna Lusa, Edelman Jurinåiå, Igor Komel, Marino Marsiå

Prevajalci / Traduttori: Marco Apollonio, Daria Betocchi, Arnaldo Bressan, Roberto Dapit, Miran Koæuta, Jolka Miliå, Miha Obit, Marija Pirjevec

Grafiåno oblikovanje / Progetto grafico: Studio Link

Tisk / Stampa: Tiskarna Vek Izbral, uredil, spremno ætudijo in kritiæka besedila napisal Naklada / Tiratura: 700 copie / izvodov Selezione, prefazione e testi critici a cura di Koper – Capodistria, 2006 Miran Koæuta Poezija kot posebna La poesia come specifica identiteta manjæine identità della minoranza

e sama ideja o skupni izdaji antologije pesnikov dveh manjæin, a sola idea di una comune pubblicazione antologica di poeti del- Œslovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in Hrvaæki, se zdi Lle due minoranze, slovena in Italia e italiana in Slovenia e Croa- na prvi pogled dokaj nenavadna, nikakor pa ne bizarna: œe zaradi zia, appare a prima vista abbastanza singolare. Non però bizzarra: svojega naslova nas sili v razmislek, v åem se morda takæna pred- sin dal suo titolo l’antologia ci spinge infatti a riflettere sulle diffe- stavitev bistveno razlikuje od drugih tematskih izborov, v åem je renze rispetto ad altre selezioni tematiche e sul fatto che essa com- morda v tej antologiji bolj ali manj izrazito zajet tudi kakæen rele- prende in «aggiunta», più o meno accentuatamente, anche un dis- vanten zunajliterarni sporoåilni »preseœek«, morda prav v smeri, corso extraletterario che va forse proprio nella direzione suggerita ki nam jo sugerira sam naslov antologije, saj je manjæinskost kot dal titolo stesso. Perché la problematica minoritaria è tutto fuorché problematika vse prej kot estetska kategorija, v naæi prvi asociaciji una categoria estetica, nel nostro immediato immaginario prima prej etniåno politiåna tema kot kaj drugega. Ker pa gre za pesniæko un tema etnico-politico che qualcos’altro. Trattandosi però in que- antologijo, nas (vsaj podpisanega) navdaja tudi radovednost, kako sto caso di un’antologia poetica, ci incuriosisce il fatto (o almeno je mogoåe estetsko uskladiti dvoje tako razliånih stvari, kot sta lir- incuriosisce il sottoscritto) di come sia possibile armonizzare este- ska individualnost in upodobitev usode in duha neke geopolitiåne ticamente due cose talmente differenti come l’individualità lirica e stvarnosti, kot je nedvomno poloœaj sleherne manjæine. Tudi v la rappresentazione del destino e dello spirito di una realtà geopo- zdruœeni Evropi »brez meja«, tudi v globalni civilizaciji, ki nas pre- litica, qual’è indubbiamente la posizione di ciascuna minoranza. plavlja: manjæine obstajajo in manjæinska problematika prav tako. Anche nell’Europa unita «senza confini», anche nella civiltà globa- Toda navajeni smo, da jo spremljamo skoraj izkljuåno skoz optiko le che c’invade: le minoranze esistono così come esiste la proble- medsebojnih bilateralnih politiånih odnosov, ki so pogosteje kamen matica minoritaria. Siamo però abituati a considerarla quasi esclu- spotike kot pa nekoå tako priljubljena sintagma »mostu med dvema sivamente attraverso l’ottica dei rapporti politici bilaterali, che narodoma, med dvema kulturama«. sono il più delle volte motivo di contrasti più che rappresentazioni Toda tokrat je govor o poeziji, o pesnikih, ki so se v delu svoje di quel sintagma tanto amato nel passato di «ponte tra due popoli, umetniæke produkcije tako ali drugaåe dotaknili manjæinske pro- tra due culture». Qui però parliamo di poesia, di poeti, la cui arte ha blematike, pravzaprav tistega dela sebe, ki ga ta zgodovinska in in parte sfiorato, in un modo o nell’altro, la problematica minorita- geopolitiåna danost na naæem prostoru tudi intimneje doloåa. Ker v ria, una realtà storico-geopolitica che determina nella nostra area tem primeru ne gre za zbornik domoljubne, narodnobudniæke poe- anche l’intimo del loro essere. In questo caso non si tratta di un’an- 4 5 zije, ampak za intimno liriko, saj se tudi sleherna idejna sporoåil- tologia di poesia patriottica o nazionalmente esortativa, ma di una nost v smislu tematske ureditve antologije zgodi æele v bralcu, ki lirica intimistica, la cui ideale comunicatività, anche nel senso di pesnikovo doœivljanje sam v sebi oplemeniti z lastnim ratiom in una sistemazione tematica dell’antologia, si attua solo nel lettore, senzibilnostjo. il quale nobilita in sé il vissuto del poeta con la propria ratio e sen- Pa vendar: antologija je œe s svojo tematiko v doloåenem smislu sibilità. usmerjajoåa, sam imam vtis, da je njen namen dvojen: prek poezije, Ad ogni modo: già con la sua tematica l’antologia è in un certo ki je, åe se bralca dotakne, izrazito sugestivna umetnost, nas skuæa senso un fattore convogliante. Io stesso ho l’impressione che il suo ta izbor na poseben naåin ozavestiti, da obstaja, œivi in deluje del scopo sia duplice: attraverso la poesia, che è, se riesce a toccare il let- narodove skupnosti zunaj »veåinskega« narodovega telesa, ki se te tore, un’arte spiccatamente suggestiva, questa selezione cerca di danosti pogosto ne zaveda ali pa jo vidi predvsem kot politiåni pro- instillare in noi la particolare coscienza che una parte della comuni- blem v odnosih med dvema sosedskima narodoma, veåno odprt pro- tà nazionale esiste, vive e opera al di fuori del corpo nazionale «mag- blem, ki se neprestano »reæuje«, nikoli pa ne razreæi in je zato za gioritario» che di questa realtà spesso non è consapevole o la vede politiåne vrhove prej neprijetna nadloga kot uspeæen preizkus nji- innanzitutto come un problema politico nei rapporti tra due popoli hove politiåne zrelosti, nekakæen lakmusov papir njihove æibkosti; confinanti. Un problema eternamente aperto, affrontato in conti- drugo sporoåilo antologije je, po mojem mnenju, namenjeno kultu- nuazione, ma mai completamente risolto. Per tale motivo, essa divie- ri sami, njenemu reprezentativnemu delu tako matiånega naroda, ne per i vertici politici prima un fastidioso incomodo che una valida kot veåinske narodne skupnosti, v kateri manjæina œivi, saj gre v prova della loro maturità perché si fa cartina di tornasole della loro obeh primerih nemalokrat za maåehovski odnos do vsega, kar se debolezza. Il secondo messaggio dell’antologia è, a mio parere, indi- dogaja zunaj strnjenega narodnega telesa, »zunaj centra«, zunaj rizzato alla cultura stessa, alle élites culturali sia della nazione nacionalne reprezentativnosti. madre che della comunità nazionale maggioritaria, nella quale la Tematske antologije, kot je priåujoåa, œelijo torej s svojim izbo- minoranza vive, in quanto ambedue si rapportano da matrigne ver- rom karkoli æe posebej poudariti, nas na kaj æe posebej opozoriti, so tutto ciò che accade al di fuori del corpo nazionale, «fuori dal cen- hkrati pa nas v kontekstu izbrane pesniæke govorice glede åesa zna- tro» e dalla compatta rappresentatività nazionale. nega pogostokrat prepriåati o globinah in razseœnostih, ki jih stro- L’intento delle antologie tematiche come la presente è quello di ka in politika ne zaznavata ali pa jih celo izkrivljata. Poezija naj bi ribadire determinate cose in modo particolare e convincerci allo stes- torej ponujala neke vrste globlje spoznanje, globljo, kredibilnejæo so tempo, attraverso le voci poetiche scelte, della loro profondità e resnico o stvareh, ki jih sicer vsi poznamo, vendar najveåkrat povræ- vastità, caratteristiche queste che i saperi e la politica non percepi- no, kliæejsko, åeprav so lahko vitalni del naæega bivanja. scono o persino distorcono. La poesia dovrebbe offrire un tipo di Kaj nam torej v tem smislu poskuæajo povedati v tej antologiji conoscenza più profonda, una verità più credibile sulle cose che noi izbrani pesniki obeh manjæin (in v tem izboru tematsko izbrane nji- tutti conosciamo spesso in maniera superficiale, stereotipa, non- hove pesmi) o na videz œe kar politiåno »utrujajoåi« temi, kot je manj- ostante possano essere parte vitale della nostra esistenza. æinska problematika? Che cosa cercano allora di dirci attraverso quest’antologia i poeti Nedvomno pesniki obeh manjæin bolj ali manj rastejo vsak iz selezionati delle due minoranze su un tema in apparenza politica- svoje literarne tradicije in vsak iz svoje nacionalne izkuænje, hkra- mente così «consunto», qual’è quello della problematica minoritaria? 6 7 ti pa bolj kot katera koli generacija doslej œivijo, ne manj kot druge Indubbiamente, i poeti di ambedue le minoranze si nutrono cia- skupnosti, novega evropskega duha, ki nas globalizira v vsakem scuno della propria tradizione letteraria e della propria esperienza pogledu in na vseh ravneh, doœivljajsko in spoznavno. Civilizacijsko nazionale. Allo stesso tempo, e più di ogni altra generazione finora, torej obe skupini dihata in œivita isto œivljenje, obe sta prav z opo- essi vivono però, non meno di altre comunità, il nuovo spirito euro- zarjanjem na svojo navzoånost na tem prostoru v kontrapunktiå- peo che ci globalizza in ogni aspetto e a tutti i livelli, come esperien- nem odnosu do talilnega lonca globalizacije. za e come conoscenza. Dal punto di vista dell’appartenenza civile Ponujata obe skupini pesnikov v tej antologiji isto ali vsaj ambedue le comunità respirano e vivono la stessa vita, manifestan- podobno, naæim dnem prilagojeno ungarettijevsko obåutje åasa do la propria presenza in questo spazio in rapporto di contrappunto (Sentimento del tempo), ki ga œivita? Sta si v polemiåni doœivljajski rispetto al crogiolo della globalizzazione. poziciji med sabo? Se druga drugo dopolnjujeta, podpirata? Je njuno Esprimono però in quest’antologia le due compagini liriche il »manjæinsko« sporoåilo skupno ali diferencirano? Ali z drugimi medesimo sentimento ungarettiano del tempo che vivono, sia pure besedami: pritrjujeta misli, da je usoda manjæine bolj ali manj pov- adattato ai nostri giorni? Sono, in virtù di esperienze diverse, in una sod enaka, svojevrstna odprta rana, ne glede na to, ali je njen matiå- posizione polemica tra di loro? Si completano, si sostengono? Il loro ni narod bioloæko ætevilnejæa, vplivnejæa ali æibkejæa skupnost, zno- messaggio «minoritario» è comune o differente? In altre parole: con- traj katere doloåena manjæina œivi? fermano il concetto che il destino della minoranza è più o meno ugua- Åe stvari konkretiziram in poenostavim: je v naæem primeru, v le dappertutto, una specifica ferita aperta, indipendentemente dal poeziji italijanskih pesnikov v Sloveniji in na Hrvaækem in/ali slo- fatto, se la propria nazione madre sia una comunità demografica- venskih v Italiji, izrazitejæi obåutek »ujetosti« ali »inkorporirano- mente più numerosa, influente oppure debole? sti« v veåinsko etniåno skupnost na podroåju, na katerem ena in Se concretizzo e semplifico la questione: esiste nel nostro caso, druga manjæina œivita in skuæata ohraniti vsaka svojo identiteto, ali nella poesia dei poeti italiani in Slovenia e in Croazia e/o in quella sta ena ali druga ali obe prisiljeni, da jo v novih, spreminjajoåih se degli sloveni in Italia, un’accentuata sensazione di «prigionia» o di razmerah spet in spet travmatiåno iæåeta? Jo intimno åloveæko in «incorporazione» nella comunità etnica maggioritaria della regione, pesniæko polno œivita ali jo le izkustveno, analitiåno ugotavljata? nella quale l’una e l’altra minoranza vivono e cercano di mantenere Demonstrativno manifestirata ali jo åisto preprosto izpovedujeta ognuna la propria identità, o sono – l’una e l’altra o ambedue – co- kot nespremenljivo danost? stantemente e traumaticamente costrette a cercare la propria iden- Ena od oblik manifestiranja svoje manjæinskosti je tudi zate- tità in condizioni sempre nuove e mutevoli? Viene pienamente vis- kanje v nareåno govorico, ki je v italijanski poeziji veliko bolj razæir- suta quest’identità sul piano intimo, umano e poetico o percepita jena in cenjena kot v slovenski, saj jo pri Slovencih sreåujemo iz- solo come un mero fatto analitico? Viene manifestata o semplice- kljuåno med manjæinskimi avtorji. Pesniki obeh etnij so poudarjeno mente testimoniata come una realtà immutabile? vezani, åe smem uporabiti ta v naæem åasu komaj æe primeren izraz, Una delle forme d’espressione della propria minoritarietà è anche na »rodna tla«, kar pa seveda nima niå skupnega, denimo, s carduc- l’uso della parlata dialettale, molto più diffusa e considerata nella cijevsko ali œupanåiåevsko narodnobudno ali slavilno liriko. Teœko poesia italiana che non in quella slovena. Infatti, presso gli sloveni se ubranim skuænjavi, da ne bi to novodobno navezanost na rodni l’incontriamo esclusivamente tra gli autori della minoranza. I poeti kraj razumel (ali vsaj obåutil kot bralec tega trenutka) tudi kot neke di ambedue le etnie sono fortemente legati, se posso usare quest’e- 8 9 vrste obrambo pred nedvomno obstojeåo nevarnostjo razosebljene spressione oggi quasi inadeguata, alla «terra natale», il che natu- evropejskosti globalizacije, celo pri pesmih starejæega datuma, kar ralmente non ha niente a che vedere con la lirica nazionalmente pomeni, da je moœno poezijo v razliånih åasih razliåno brati, zato impegnata o celebrativa di stampo carducciano o œupanåiåiano. Non tudi govorimo o njeni univerzalnosti. Zdi se mi tudi, morda se posso non interpretare questo contemporaneo legame con la terra motim, da slovenski pesniki v tej antologiji z neko samoironijo, ki jo natale (o almeno percepirlo in questo momento da lettore) anche praviloma mehåa vsaj nadih humornosti (primer Marka Kravosa), come una sorta di difesa dinanzi all’indubbio pericolo di una sper- izpovedujejo (ali pa vsaj namigujejo nanjo) neko bolj ali manj nepri- sonalizzata europeità globale. Ritrovo ciò persino nelle poesie di vec- jazno perifernost nacionalne in jezikovne realnosti manjæine, ki ji chia data, il che significa, che è possibile leggere la poesia, a secon- pripadajo, medtem ko italijanski pesniki ob bolj ali manj podobnem da dei tempi, in modi diversi, ed è anche per questo che parliamo del- obåutku perifernosti manifestirajo svojo identiteto s skoraj reli- la sua universalità. Mi sembra poi, ma forse sto sbagliando, che i giozno navezanostjo na svojo zemljo, na svojo (v emocionalnem poeti sloveni di quest’antologia testimonino o almeno alludano, con smislu) domala mistiåno Istro. V obeh primerih gre za poudarke, ki un’autoironia di norma ammorbidita da qualche sfumatura di umo- niso brez politiåne konotacije, tudi kot opozorilo rojakom istega rismo (è il caso di ), a una più o meno desolante peri- jezika in kulture, naj ne pozabijo, da so tudi oni del tiste etniåne fericità nazionale e linguistica della minoranza a cui appartengono. skupnosti, ki ji Slovenci pravimo »matiåni narod«, in s tem œe dolgo Di fronte a un’identica sensazione di marginalità i poeti italiani pred politiko rahljajo politiåne in drœavne meje. manifestano invece la loro identità attraverso un religioso legame In vendar v tej poeziji, ne v eni ne v drugi manjæinski jezikovni in con la propria terra, con la propria pressoché mistica Istria (in sen- nacionalni skupnosti, ni nikakrænih znamenj antagonistiånih vzgi- so emozionale). In ambedue i casi si tratta di peculiarità non prive di bov do »druge« strani, nobene konfrontacije med njima, tudi estet- connotazioni politiche, perché valgono anche come avvertimento ai ske ne. V obeh primerih gre za lirsko individualizirano poetiko, connazionali della stessa lingua e cultura a non dimenticare che pesniki, tako slovenski kot italijanski, si ne lastijo ne pravice, da bi pure le minoranze fanno parte di quella comunità etnica che noi slo- se oglaæali z bardskim glasom v imenu kogarkoli ali åesarkoli, kot veni chiamiamo «nazione madre» e contribuiscono ancor prima del- tudi ne åutijo »obåanske« dolœnosti do skupnosti, ki ji pripadajo. la politica ad allentare i confini politici e statali. Svobodni so v polnem pomenu besede. Vendar je atmosfera manj- Nella poesia né dell’una né dell’altra comunità linguistica e æinskosti ves åas prisotna, bralec jo obåuti, jo asociativno doœivi, nazionale sussistono però segni d’antagonismo rispetto all’«altra» tudi ko v pesmi ni neposrednega namiga nanjo, kot druœbeni, poli- parte: nessun confronto reciproco, nemmeno estetico. In ambedue i tiåni ali nacionalni preseœek, kot del individualne in skupnostne casi si tratta di poetiche individualizzate. I lirici, sia quelli sloveni identitete, pogosto kot prvi in najmoånejæi vzgib pisanja samega. che italiani, non si trasformano in bardi e non pretendono di parla- Prav zato, ker pesniki piæejo iz sebe, so hkrati, åe œe ne glasniki, pa re a nome di qualcuno o qualcosa, né sentono un qualche dovere zagotovo najbolj avtentiåni izpovedovalci in priåevalci œivljenja, «civile» nei confronti della comunità alla quale appartengono. Sono usode in duha obeh manjæin na naæem prostoru. Torej izpovedujejo liberi nel senso più profondo del termine. L’atmosfera minoritaria è njeno globljo, nedeformirano identiteto vsak svoje manjæine. però sempre presente nel verso, il lettore la percepisce, la vive asso- Tudi ob tej antologiji bomo lahko razæirili svojo percepcijo lepe- ciativamente, anche quando non vi sono riferimenti diretti ad essa. ga in morda spoznali, da v poeziji ni obrobja s pojemajoåo moåjo La minoritarietà trasuda come eccedenza sociale, politica o nazio- 10 11 œivljenja; poezija je dejavnost, ki se svobodno pretaka iz jezika v nale da questa lirica, come parte dell’identità individuale e comuni- jezik, iz kulture v kulturo, od pesnika do bralca. Tudi v naæo zavest taria del poeta, spesso come primo e più forte stimolo dello scrivere in v naæ zgodovinski ter kulturni spomin. stesso. E proprio perché i poeti scrivono del loro io interiore, risulta- Prisluhnimo ji. no nel contempo, se non portavoce, almeno testimoni autentici della vita, del destino e dello spirito di ambedue le minoranze in questo Ciril Zlobec nostro spazio. Esprimono quindi la più profonda, intatta identità ognuno della propria minoranza. Anche grazie a quest’antologia potremo dunque allargare la nostra percezione del bello e forse comprendere che in poesia non esi- stono periferie meno vitali: la poesia è un’attività che si travasa libe- ramente da lingua a lingua, da cultura a cultura, da poeta a lettore. Anche nella nostra coscienza e nella nostra memoria storico-cultu- rale. Ascoltiamola.

Ciril Zlobec

12 13 Korenine in veter Tra radici e vento Sodobna slovenska poezija v Italiji La poesia contemporanea slovena in Italia

Hic sunt leones ... Hic sunt leones ...

Ko bi na umiæljenem zemljevidu slovenskega pesniætva knjiœev- Se curiosando su un immaginario atlante storiografico della poesia nozgodovinsko poradovedili za skrajno zapadnim robom Preæer- slovena volessimo rintracciare l’estremo lembo occidentale del paese nove deœele, za verzno podobo »italijanskega zamejstva«, bi mora- preæerniano, la patria italiana del verso sloveno, c’imbatteremmo stu- li najprefinjenejæi satelitski tehnologiji navkljub zaåuda æe danes piti ancor oggi, a dispetto delle più raffinate tecnologie satellitari, prebrati na njem oznako, s katero so antiåni kartografi poimeno- nella classica definizione con cui gli antichi cartografi etichettavano vali ozemlja onkraj Herkulovih stebrov znanega sveta: »hic sunt le misteriose terre oltre le colonne d’Ercole del mondo conosciuto: «hic leones« ... Kajti: naj se sliæi æe tako presenetljivo za narod, ki mu sunt leones»… Infatti, per quanto sorprendente possa sembrare di un celo Milan Kundera pripisuje predvsem kulturne, literarne, pesniæ- popolo che perfino Milan Kundera ritiene «fondato non su un esercito ke temelje, dejstvo paå je, da poezija Slovencev v Italiji doslej æe ni o partito politico, ma sulla cultura e, in primo luogo, sulla letteratura», gli sloveni non hanno finora prodotto un profilo critico esauriente, bila deleœna monografske, samostojno celovite kritiæke obdelave. monografico e autonomo della loro poesia in Italia. Essa ha peraltro Nezanemarljivo mesto je sicer naæla v marsikaterem literarnozgo- trovato considerevole spazio in molti manuali, studi, dissertazioni o dovinskem pregledu, ætudiji, razpravi ali cvetniku – od daljnje, leta antologie – dalla rubrica Sodobna slovenska zamejska literatura (La 1967 v trœaæki »Mladiki« zapoåete rubrike Martina Jevnikarja letteratura contemporanea degli sloveni in Italia), avviata nel lontano Sodobna slovenska zamejska literatura ali v leto 1972 segajoåe 1967 da Martin Jevnikar sulle pagine della rivista triestina «Mladi- broæure Joœeta Pogaånika Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo ka», o dalla brochure del 1972 di Joœe Pogaånik Slovensko zamejsko in pa vse do med letoma 1990-1993 natisnjenega triptiha Tarasa Ker- zdomsko slovstvo (La letteratura slovena minoritaria e d’emigrazio- maunerja Poezija slovenskega zahoda –, vendar vselej v obliki ne) al trittico di Poezija slovenskega zahoda (La nehomogenega mozaika osebnih poetik, posamiåno parcialne, poesia dell’occidente sloveno), pubblicato tra il 1990 e il 1993 – sem- zvrstno nesamobitne in zato fatamorganske entitete. Tako se o nje- pre però come entità fatamorganica, disomogeneo mosaico storico- ni literarnozgodovinski pojavnosti lahko spraæujemo danes le letterario, rassegna parziale e frammentaria di singole individualità pogojno, hamletovsko: to be, or not to be? Ali res obstaja slovenska poetiche. Della sua odierna esistenza possiamo così interrogarci sol- poezija v Italiji kot formalistiåno pojmovani »literarni sistem«, sku- tanto al condizionale, non meno dubbiosi di Amleto: to be, or not to pek po Jakobsonu, Tinjanovu ali Kristevi domiæljenih individualnih be? Esiste davvero la poesia slovena in Italia come ciò che Jakobson, pesniækih pisav, ki sooblikujejo œiv, endemiåen, z lastnimi estetskimi Tynjanov o Kristeva definirebbero, nel senso formalistico del termine, 14 15 zakoni in tipoloækimi znaåilnostmi opremljen leposlovni organi- un vero e proprio «sistema letterario», un agglomerato di scritture zem? Ali tvorijo posamiåni avtorski atomi tudi viæjo molekulo s poetiche personali che, trascendendosi, formano anche un organismo posebno gensko istovetnostjo, zgodovino, tradicijo, imenom? artistico sovrastante, un insieme letterario vivo, endemico, munito di Poteæitev tovrstne radovednosti terja vse prej kot enoznaåen, leggi estetiche e peculiarità tipologiche proprie? Danno forse vita, i banalno pritrdilen odgovor. V igri je namreå kopica literarnovedno singoli atomi autoriali, a una molecola superiore, dotata di un proprio zmuzljivih kriterijev, aspektov, vpraæanj: od vselej problematiåne- genoma identitario, di una sua storia, tradizione e denominazione? ga vidika pripadnosti, »zamejskosti« posameznih avtorjev, do v Soddisfare tali curiosità significa non accontentarsi certo di una risposta unidirezionale, banalmente affermativa. Qui entra infatti in åasu ozemeljsko spreminjave kategorije »italijanskosti«, od gioco, storiograficamente parlando, una miriade di aspetti, di que- notranje ålenitve manjæine na zgodovinsko, kulturno, politiåno, stioni e criteri assai sfuggenti, ambigui: dalla sempre problematica upravno ali geografsko razliåne stvarnosti trœaæke, goriæke in «minoritarietà» dei singoli autori alla nei tempi mutevole categoria videmske pokrajine do veåje ali manjæe vpetosti tega verznega dell’«italianità» territoriale, di questa poesia, dall’interna suddivi- mikrokozmosa v matiåno pesniæko vesolje. sione della minoranza nelle diverse realtà provinciali triestina, gori- Priåujoåi cvetnik dvanajstih v Italiji œiveåih slovenskih stiho- ziana e udinese (dettata da ragioni storiche, culturali, politiche, piscev œeli oplatniåiti v tem pogledu veåstranski izziv in spodbudo: amministrative o geografiche) al maggiore o minore inserimento di prispevek k zapolnjevanju omenjene literarnozgodovinske vrzeli, questa lirica nel patrio macrocosmo poetico. vabilo k podrobnejæi ætudijski obravnavi te leposlovne bere, poskus In questo senso il presente florilegio, che accoglie nel suo abbrac- zrcalnega sooåenja z bliœnjim pesniætvom italijanske manjæine v cio copertinato dodici poeti sloveni viventi in Italia, desidera essere, Sloveniji in na Hrvaækem, a predvsem priloœnost za globlji premis- a sfida del pregresso, uno stimolo in varie direzioni: un contributo a lek o celokupni podobi slovenske sodobne, na ozemlju danaænje colmare almeno in parte la lacuna storiografica lamentata, un invito Furlanije Julijske krajine po letu 1945 zborno in nareåno izklile ad approfondire dal punto di vista critico l’analisi del verso sloveno verzne œetve. in Italia, un tentativo di confronto speculare con la vicina lirica della minoranza italiana in Slovenia e Croazia, ma soprattutto un’oppor- tunità per ridisegnare con stringata ponderatezza la complessiva Zamejci v Italiji: specifiåen knjiœevni in pesniæki osebek immagine della poesia contemporanea slovena, germogliata dopo il 1945 in lingua letteraria e in dialetto sul territorio regionale dell’o- dierno Friuli Venezia Giulia. Poezija je v »orehovo lupino« zajeto vsemirje ... To Mannovo modrost morda danes najzvesteje uteleæajo prav v Italiji œiveåi slo- venski pesniki, ko hkrati zrcaljajo v orehovi lupini svoje umetnosti La minoranza slovena in Italia: vsemirje lastne obåeåloveæke, a tudi manjæinske narojenosti. Le-ta uno specifico soggetto letterario e poetico jih umeæåa med tako imenovane »italijanske zamejce«, pripadnike narodne skupnosti, ki jo v Furlaniji Julijski krajini sestavlja pri- Poesia è l’universo, racchiuso in un «guscio di noce»... A incarnare bliœno 96.000 italijanskih drœavljanov slovenskega jezika, kulture oggi con doppia fedeltà quest’aforisma di Thomas Mann sono forse in nacionalnosti. Avtohtona manjæina, v katero sodi tudi ta ætiride- proprio i poeti sloveni che vivono in Italia, quando riflettono nel seterica od Rezije do Milj prebivajoåih slovenskih Orfejev s po vsaj guscio di noce del loro universo artistico il proprio io umano e, nel 16 17 eno knjiœno objavo v bibliografski malhi, je strnjeno poseljena v contempo, la loro anima minoritaria. Quest’ultima li colloca nell’am- æestintridesetih obåinah Trœaæke, Goriæke in Videmske pokrajine, bito del gruppo etnico sloveno che risiede nel Friuli Venezia Giulia, na okrog trideset kilometrov æirokem obmejnem pasu s Slovenijo, una comunità composta da circa 96.000 cittadini italiani, ma di lin- ki se razteza od Alp do Jadrana, od Kanalske doline do Istre. gua, cultura e nazionalità slovena. L’autoctona minoranza, della qua- Mejna cezura, ki je ta primorski del slovenskega naroda priso- le fa parte anche questa compagine di circa quaranta Orfei sloveni dila sosednji drœavi, je razmeroma novejæega datuma. Do konca con almeno una pubblicazione libraria all’attivo, è compattamente prve svetovne vojne so œiveli namreå vsi Slovenci veå kot trinajst insediata in trentasei comuni delle province di , e Udi- ne, lungo una fascia confinaria con la Repubblica di Slovenia che, lar- stoletij znotraj skupnih upravno-drœavnih okvirov habsburækega ga una trentina di chilometri, si estende dalle Alpi all’Adriatico, dal- cesarstva, razen v danaænji Videmski pokrajini nastanjenih la Val Canale all’Istria. Beneåanov, ki so postali œe v srednjem veku podloœniki Serenissi- La cesura confinaria, che ha assegnato al vicino stato questa me, od leta 1866 pa Kraljevine Italije. Najprej pod okriljem sveto- costola litoranea del corpo nazionale sloveno, è relativamente recen- rimskega cesarstva, pozneje pa pod perutmi dvoglavega orla so te. Fino al termine della prima guerra mondiale gli sloveni hanno Slovenci tako lahko razvili od XVI. stoletja dalje skupen knjiœni infatti vissuto per oltre tredici secoli sostanzialmente uniti entro i jezik, homogeno kulturo, slovstvo in pesniætvo, v katerem se pov- comuni ambiti statuali e amministrativi dell’Impero asburgico, fatta sem naravno prepoznavajo tudi tisti manjæinski predmejci, ki so eccezione per i beneciani – gli sloveni dell’odierna provincia di Udine –, jih premiåne drœavne loånice æele v nemirnem XX. stoletju upravno divenuti già nel medioevo sudditi della Serenissima e quindi, dal odcepile od matiånikov. 1866, del Regno d’Italia. Fu del tutto naturale perciò che, sotto le ali A åe gre po eni strani podårtati skupne izoglose jezika, kulture, del sacro romano impero prima e dell’aquila bicipite poi, gli sloveni literature ali poezije, ki zdruœujejo Slovence tostran in onstran v sviluppassero sin dal XVI secolo una lingua standard unitaria non- unijski Evropi naglo kopneåe drœavne meje, ne kaœe po drugi obiti ché una tradizione culturale, letteraria e poetica omogenea, nella qua- niti posebnih, avtonomnih znaåilnosti, s katerimi je zaåela prav le si riconoscono oggi anche le minoranze che vivono in Italia, Austria Rapalska årta zaznamovati po letu 1920 »italijanske zamejce« in e Ungheria, quegli sloveni d’oltrefrontiera o zamejci, disgiunti dalla njihovo slovstveno oziroma verzno ustvarjanje. Stik in dialog z ita- nazione madre appena dai mobili confini del tempestoso Novecento. lijansko, nemæko in furlansko kulturo, åesto nepropustna upravna Ma se vanno sottolineate da un lato le comuni isoglosse linguisti- che, letterarie e poetiche che uniscono gli sloveni al di qua e al di là dei zareza med drœavama, loåenost od matice, demografsko usihanje rispettivi limes statuali (peraltro ormai in rapida dissoluzione nell’o- in neætevilnost manjæine, njena postopna asimilacija in negotova dierna Europa allargata), dall’altro non è possibile ignorare nemme- etniåna vsakdanjost, åetrtstoletni faæistiåni genocid nad sloven- no le autonome peculiarità che la frontiera di Rapallo ha iniziato a skimi »alogloti« med obema svetovnima vojnama, poslediåni imprimere nell’identità degli «sloveni italiani» e nella loro creatività nacionalni, moralni in humanistiåni angaœma manjæinskih piscev, letteraria o poetica dopo il 1920. poveåana skrb za obliko in jezik, mediteranska in veåkulturna Il contatto e il dialogo con la cultura italiana, tedesca e friulana, preœetost njihovih del, povojna svetovnonazorska razcepljenost una dieresi confinaria non sempre permeabile, il distacco dalla manjæine – vsi ti in ætevilni drugi dejavniki so såasoma izoblikova- madrepatria, l’esiguità numerica, l’assimilazione e il precario futuro li slovenskemu slovstvu in pesniætvu v Italiji samosvoj obraz in etnico della minoranza, il genocidio fascista attuato tra le due guerre duæo, posebno umetniæko, estetsko in duhovnozgodovinsko fizio- ai danni dei suoi «alloglotti», il conseguente engagement nazionale, 18 19 gnomijo, kakræne ni zaznati na primer v knjiœevnem Mariboru ali etico e umanistico dei suoi scrittori, la potenziata cura dell’espres- Ljubljani. sione e della lingua, la matrice mediterranea e multiculturale delle Kakor pa je zapaziti med delom in celoto, predmejsko in matiå- loro opere, lo scisma ideologico tra comunisti e cattolici che ha diviso no pesmijo ali literaturo prelomne razlike in ålenitve, tako jih je la minoranza nel secondo dopoguerra – tutti questi e molti altri fat- mogoåe uvideti tudi znotraj samega leposlovnega in verznega ust- tori hanno insufflato col tempo un’io particolare alla letteratura e varjanja slovenske manjæine v Italiji. Nehomogene orografske, alla poesia slovena in Italia, un’anima autonoma, una fisionomia podnebne, demografske ali politiåne razmere, loåena upravna pri- artistica, estetica, culturale e spirituale letterariamente irriscontra- bile, per esempio, a Lubiana o a Maribor. padnost in zgodovina, drugaåne gospodarske in razvojne moœnosti Ma discrasie e contiguità non sono ravvisabili soltanto nel rappor- so namreå izklesale od pokrajine do pokrajine razliåno etniåno, to tra la parte e il tutto, la poesia o la letteratura minoritaria e quella socialno, a tudi jezikovno, kulturno, slovstveno in pesniæko podo- slovena centrale, d’oltreconfine, bensì anche all’interno della stessa bo Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Åe je mogla na primer za creatività letteraria e poetica degli sloveni in Italia. Perché condizioni æolsko izobraœevanje v slovenskem jeziku æe danes prikrajæana orografiche e climatiche diverse, specifiche vicende storiche e politi- dolina Rezije razviti edinole nareåno leposlovje, åe je Beneåija che, distinte appartenenze amministrative, differenti opportunità di zaradi poostrene italijanizacije vseskozi gojila bolj dialektalno sviluppo hanno determinato una situazione linguistica, culturale, let- kakor zborno besedno ustvarjanje, se Trst in Gorica obratno lahko teraria e poetica oggi disomogenea da provincia a provincia. Così, se ponaæata s cvetoåo pesniæko, prozno in dramsko œetvijo v knjiœ- una Val Resia ancora priva dell’istruzione statale in lingua slovena ha nem jeziku, ki kali iz demiurætva neredko tudi vseslovensko in potuto sviluppare unicamente una scrittura lirica vernacolare, a Trie- mednarodno uveljavljenih piscev. Kljub takæni ozemeljski razåre- ste e a Gorizia fiorisce invece una considerevole produzione poetica, pinjenosti slovenskega slovstva in pesniætva v Italiji pa je ob vse- narrativa e drammatica in lingua standard, espressa da autori affer- stranskih stikih in vezeh med trœaækimi, goriækimi in beneækimi mati anche a livello nazionale. Nonostante la frammentazione territo- Slovenci nekaj vendarle neutajljivo: da ne gre za vode, ki brzijo riale di questa poesia e, in generale, di questa letteratura, i molteplici vzporedno, druga ob drugi, temveå za pritoke ene same narodnost- legami tra gli sloveni di Trieste, del Goriziano e della Benecia atte- ne, knjiœevne in pesniæke reke. stano però una palese e innegabile verità: non di corsi d’acqua paral- leli e incomunicanti si tratta, bensì degli affluenti nazionali, lettera- ri o poetici di un unico fiume. Po letu 1945 Dopo il 1945 In kje iskati njen izvir? Iz katerih åasov, krajev, duæ, peres, kultur- nih miljejev studenåno izœuboreva sodobna slovenska poezija v E dove cercare la sua fonte? Da quali tempi, luoghi, anime, penne o Italiji? milieu culturali sgorga e fluisce la poesia contemporanea slovena in Åeprav je vsako periodiziranje sporno in nasilno, ni dvoma, da Italia? predstavlja leto 1945 zanjo epohalno prelomnico, izhodiæåe, Bar- Benché ogni tentativo di periodizzazione risulti a suo modo forzato thesovo niåto toåko njene pisave. Æele po osvoboditvi izpod naci- e controverso, non v’è dubbio che il 1945 rappresenti per essa uno spar- faæistiånega jarma, ki so jo z majem prvi zanesli v Trst in Primorje tiacque epocale, il punto di partenza, il barthesiano grado zero della 20 21 Titovi partizani, je mogla namreå slovenska pesniæka beseda spet sua scrittura. Infatti, soltanto dopo che a maggio di quell’anno i par- javno zazeleneti na ozemlju danaænje Furlanije Julijske krajine po tigiani di Tito liberarono per primi Trieste e il Litorale dal giogo nazi- veå kot åetrtstoletni zimi, v katero sta jo oledenila faæizem in dru- fascista, la parola poetica slovena ha potuto rigermogliare pubblica- gi svetovni spopad. Za seboj je takrat sicer imela bleæåeåo avtorsko mente sul territorio dell’odierno Friuli Venezia Giulia al termine di un tradicijo, ki so jo pojili vseslovensko uveljavljeni primorski velika- lungo inverno, nel quale l’avevano congelata per oltre un quarto di ni – od Simona Gregoråiåa in Dragotina Ketteja do Sreåka Kosove- secolo la dittatura mussoliniana e la seconda guerra mondiale. Aveva la in Alojza Gradnika –, vendar tudi dolg prisilni molk, ki ji je zaz- quella lirica certo alle spalle una brillante tradizione autoriale, nobili- tata da poeti litoranei affermati anche in campo nazionale – da Simon navno okrnil poetoloæko kontinuiteto, bralsko recepcijo in kultur- Gregoråiå e a Sreåko Kosovel e Alojz Gradnik –, ma no odmevnost. Tako je sredi ætiridesetih let prejænjega stoletja slo- anche un imposto, esiziale silenzio che ne ha mutilato sensibilmente la venski verz tu pravzaprav vzniknil s årnega pogoriæåa kakor pre- continuità poetologica, la ricettività pubblica e la risonanza culturale. rojeni mitoloæki feniks. Così, a metà degli anni Quaranta del secolo scorso, il verso sloveno è Svoje trajnejæe sidriæåe je naæel najprej v obiåajnih pristanih dovuto risorgere, come la mitologica fenice, dalle nere ceneri del nulla. kulturno-leposlovnih revij – tekom let najpogosteje v »Razgledih« Trovò un suo primo e duraturo ancoraggio nei tradizionali porti (1946-1955), »Stvarnosti« (1950-1952), »Stvarnosti in svobodi« delle riviste culturali e letterarie – nel corso degli anni con maggior (1952-1953), »Sidru« (1953), »Tokovih« (1956), »Utripih« (1957-1958), frequenza soprattutto in «Razgledi» (1946-1955), «Stvarnost» (1950- »Mostu« (1964-1992), »Zalivu« (1966-1990) in »Pretokih« (1993- 1952), «Stvarnost in svoboda» (1952-1953), «Sidro» (1953), «Tokovi» 1998) –, na straneh dijaækih glasil, kakræna so bila na primer »Mla- (1956), «Utripi» (1957-1958), «Most» (1964-1992), «Zaliv» (1966-1990) da setev« (1945-1949), »Setev« (1949-1950), a predvsem »Literarne e «Pretoki» (1993-1998) –, sulle pagine di organi studenteschi, come vaje« (1949-1979), v otroækih meseånikih »Pastiråek« (1945-) in per esempio «Mlada setev» (1945-1949), «Setev» (1949-1950) e, in par- »Galeb« (1954-), v druœinskih revijah »Mladika« (1957-) in »Dan« ticolare, «Literarne vaje» (1949-1979), nei mensili per bambini «Pastir- (1971-1981), med platnicami almanahov »Koledar Goriæke Mohor- åek» (1945-) e «Galeb» (1954-), nelle riviste familiari «Mladika» (1957-) e jeve druœbe« (1924-), »Jadranski koledar« (1951-) in »Trinkov kole- «Dan» (1971-1981), tra le copertine degli almanacchi «Koledar Goriæke dar« (1952-) ali na stolpcih pomembnejæih manjæinskih åasopisov Mohorjeve druœbe» (1924-), «Jadranski koledar» (1951-) e «Trinkov in listov, od Novega lista (1929-1995), Primorskega dnevnika (1945-), koledar» (1952-) o sulle colonne dei giornali e periodici minoritari più importanti, dal Novi list (1929-1995), Primorski dnevnik (1945-), Soåa Soåe (1947-1960), Katoliækega glasa (1949-1995) in Matajurja (1950- (1947-1960), Katoliæki glas (1949-1995) e Matajur (1950-1973) al Dom 1973) do Doma (1966-), Novega Matajurja (1974-), Novega glasa (1966-), Novi Matajur (1974-), Novi glas (1996-) ecc. (1996-) in drugih. Soroden posluh so zaåeli namenjati avtohtoni Analoga attenzione fu dedicata alla poesia autoctona anche dagli poeziji tudi ostali manjæinski kulturni osebki: od deœelne sloven- altri soggetti culturali della minoranza: dall’emittente radiofonica ske radijske postaje ali v Trstu oœivljenega narodnega gledaliæåa regionale al rinato teatro nazionale sloveno di Trieste, dalle più dis- do najrazliånejæih kulturnih druætev, kroœkov, dramskih skupin in parate associazioni culturali, circoli e gruppi filodrammatici alle sprva pod zavezniæko upravo delujoåih æol s slovenskim uånim scuole con lingua d’insegnamento slovena, ricostituite sotto l’inizia- jezikom. Od zgodnjih povojnih let dalje pa so ji æe najnaravnejæo le egida alleata. Sin dai primi anni del dopoguerra però, la più natu- pot do bralcev utirale domaåe zaloœbe – na Trœaækem Gregoråiåeva rale via al lettore le fu spianata dalle case editrici autoctone, quali la zaloœba (pozneje Zaloœniætvo trœaækega tiska) in Mladika, na Goriæ- Gregoråiåeva zaloœba (in seguito Zaloœniætvo trœaækega tiska) e la 22 23 kem Goriæka Mohorjeva druœba, v Beneåiji pa zlasti zadruge Dom, Mladika nel Triestino, la Goriæka Mohorjeva druœba nel Goriziano Lipa in Novi Matajur –, åeprav gre v osvetlitev nadvse teœavnih kra- nonché le cooperative Dom, Lipa e Novi Matajur in Benecia. A illu- jevnih razmer podårtati, da je prva povojna zbirka domaåega pesni- strazione delle durissime circostanze postbelliche occorre tuttavia ka – Iga Grudna knjiga V pregnanstvo – izæla leta 1946 v Ljubljani sottolineare che la prima raccolta di un poeta locale edita nel secon- in da je moral marsikateri tedaj na Trœaækem ali Goriækem bivajoåi do dopoguerra – il libro di Igo Gruden V pregnanstvo (In esilio) – fu slovenski lirik objaviti svoje stihe v samozaloœbi (leta 1948 v Trstu pubblicata nel 1946 a Lubiana e che parecchi lirici sloveni allora resi- na primer Anton Novaåan svoj Peti evangelij ali Ætefan Tonkli v denti a Trieste o nel Goriziano dovettero stampare le proprie sillogi sotto forma di samizdat (nel 1948 a Trieste per esempio Anton Gorici Beœne oblake pod psevdonimom Venceslav Sejavec). Ob Novaåan il suo Peti evangelij-Il quinto vangelo oppure, nel medesimo åedalje izrazitejæi ideoloæki polarizaciji manjæine in njene kultur- anno a Gorizia, Ætefan Tonkli il suo volume Beœni oblaki-Nuvole fuga- ne organiziranosti na katoliæko in laiåno-leviåarsko poluto pa je ci, proposto con lo pseudonimo di Venceslav Sejavec). Negli ambiti zaåela takrat prva ustvarjalno æiriti avtohtonemu slovenskemu culturali di una minoranza ideologicamente e organizzativamente verzu prostor pod soncem zrela generacija danes veåjidel œe pre- vieppiù polarizzata in un emisfero cattolico e in uno laico-progressi- minulih pesnikov. sta, la matura generazione di poeti, oggi in gran parte scomparsa, ha Na Trœaækem sodi datumsko mednje æe najprej œlahtna svetoi- iniziato a rifondare per prima il verso sloveno autoctono riportando- vanska liriåarka Marija Mijot (Trst 1903 - Trst 1994), ki je svoje lo nel contempo alla luce pubblica. œivahne, æegave, ljudsko neposredne, mestoma tudi nostalgiåno Nel Triestino inaugura cronologicamente quest’alveo generazio- mehke, trpke in zasanjane nareåne stihe zaupala leta 1962 stra- nale la pregevole poetessa sangiovannina Marija Mijot (Trieste 1903- nem edine za œivljenja izdane zbirke Souze jn smeh (Solze in smeh). Trieste 1994) che ha affidato nel 1962 i suoi vivaci, gai, schietti, popo- »Labodji spev staremu Svetemu Ivanu, temu predmestju na seve- lari, talvolta anche nostalgici, teneri, amari e trasognati versi dialet- rovzhodu Trsta, ki ga danes skoraj ni veå,« je o delu zapisal avto- tali alle pagine dell’unica raccolta pubblicata in vita: Souze jn smeh riåin oœji rojak Vladimir Bartol. Toda Mijotina knjiga ni samo to: (Lacrime e riso). «Un canto del cigno per la vecchia San Giovanni, que- pod isto platniæko streho soœivljajo namreå rimano obujanje starih sta contrada oggi quasi scomparsa alla periferia nordorientale di obiåajev (denimo v pesmih Trœaæke pust pred stu lete, Svjetjevan- Trieste», ha definito questo volume il suo corrionale Vladimir Bartol. ske s’menj, Za kres pr’ Svjetme Jevane) in boleåa intimna izpoved Ma il libro della Mijot non è solo questo: sotto la sua copertina convi- vono infatti l’evocazione di antiche tradizioni (nelle poesie Trœaæke (Muaja mladust), humorno portretiranje podeœelskega vsakdana pust pred stu lete-Il carnevale triestino di cent’anni fa, Svjetjevanske in ekstatiåno krajinarstvo (Paletne padan u Griœe), œensko garanje s’menj-Il mercato di San Giovanni, Za kres pr’ Svjetme Jevane-Per il in moæka preæernost, trpljenje in humor, skratka, solze in smeh. falò a San Giovanni) e la lacerata testimonianza intima (Muaja mla- Mijotovi teåe verz gladko, izometriåno, oblikovno kleno in klasiå- dust-La mia giovinezza), l’ilare rappresentazione della quotidianità no, predvsem pa ji poje rodno svetoivansko nareåje, izrazni inætru- rurale e l’estatico paesaggismo (Paletne padan u Griœe-Pomeriggio ment, na katerega je zaigrala z veæåino prefinjene koncertantke in d’estate sulla pietraia), fatica femminile e spensieratezza maschile, tako povzdignila svojo umetnost do zborni poeziji enakovrednih sofferenza e gioia, dunque, lacrime e riso. Il verso rimato della Mijot artistiånih viæin. scorre liscio, isometrico, formalmente espressivo, classico e cantabi- Æe opazneje pa je zgodnjo povojno manjæinsko pesem v Italiji le, grazie soprattutto al natio dialetto di San Giovanni, strumento zaznamoval lirik in pripovednik, ki je svojo mehko, kultivirano, espressivo sul quale l’autrice ha saputo concertare con l’abilità di 24 25 zasanjano, nostalgiåno in po rodni Beli krajini vselej hrepeneåo una raffinata solista elevando così la propria arte a estetiche artisti- literarno besedo vgraviral v kar æest verznih in osem proznih knjig: che del tutto equivalenti alla poesia in lingua letteraria. to je bil Vinko Beliåiå (Årnomelj 1913 - Trst 1999). Umetniækega vira Colui che ha però segnato con ancora maggior pregnanza il verso njegove na Trœaækem nastale literature ne gre iskati le v avtorjevi minoritario del secondo dopoguerra è stato il lirico e narratore Vinko nesporni lirski nadarjenosti in rahloåutnosti, marveå tudi v njego- Beliåiå (Årnomelj 1913 - Trieste 1999), autore originario della Bela kra- vem povojnem prebegu v Trst, ki ga je za desetletja fiziåno, kultur- jina, che ha intarsiato il suo colto, suadente, sognante e nostalgico niæko in literarno izobåil iz matiåne domovine: primorski eksil je verbo in ben sei volumi di poesia e otto di prosa. La sorgente artisti- ca della scrittura, sgorgata nel periodo «italiano» dello scrittore, non namreå æe poveåal hrepenenjsko, nostalgiåno in rodoljubno obar- va ricercata soltanto nel suo indiscusso talento lirico o nella sua pro- vanost Beliåiåeve poezije in proze, hkrati pa ponudil avtorjevemu nunciata sensibilità, ma anche nella sua fuga postbellica a Trieste leposlovju novih ambientacijskih spodbud. Pejsaœni impresioni- che lo ha emarginato per decenni dalla madrepatria decretando la zem, ki je preseval iz zaåetne, motivno æe belokranjske zbirke Åeæ- sua scomunica fisica, politica, culturale e letteraria da parte delle minov grm (1944), je avtor œe od naslednjega verznega cvetnika Pot autorità slovene: l’esilio litoraneo ha infatti acuito notevolmente i iz doline (1954) dalje presadil na trœaæki Kras, med Kosovelove toni struggenti, nostalgici e patriottici della creazione beliåiåiana, bore, grobljo in gmajno (prav Gmajna je na primer naslov njegove arricchendola nel contempo di nuovi stimoli e ambientazioni. L’im- tretje pesniæke izdaje iz leta 1967). Zamaknjenemu besediljenju pressionismo paesaggistico, di cui traboccava la raccolta d’esordio narave je pridal tako novih izpovednih in tematskih vsebin, od Åeæminov grm (Cespuglio di crespino, 1944) tematicamente ancora socialno ali narodnokritiånih do intimistiåno psiholoækih in tutta legata alla natia Bela krajina, è stato così trapiantato dall’au- bivanjskih, svoj verz pa zgladil do klasiåne slogovne briljance tore – sin dalla successiva silloge Pot iz doline (La strada dalla valle, predvsem v naslednjih, zveåine cvetniækih izborih iz lastnega opusa 1954) – sul Carso triestino, tra i pini di Kosovel, su sterili pietraie e (na primer Bliœine in daljave, 1973, 1993; Pesem je spomin, 1988; lande (la sua terza pubblicazione lirica portava nel 1967 appunto il Izbrane pesmi, 1993). titolo di Gmajna-Landa). Col tempo il poeta ha poi implementato il Da je bil Beliåiå po svoji temeljni naravnanosti Balantiåu soro- proprio estatico vedutismo di nuovi registri e contenuti, di temi anche den novoromantiåni lirik, zgovorno potrjuje tudi njegov prozni sociali, nazionali, intimistici, psicologici o esistenziali affinandolo opus: årtica, skica, ritmizirana kratka proza so namreå literarne notevolmente e raggiungendo nelle successive opere, soprattutto nei florilegi Bliœine in daljave (Vicinanze e lontananze, 1973, 1993), vrste, v katere je – upovedovaje zdaj socialno-kmeåko problematiko Pesem je spomin (La poesia è ricordo, 1988) e Izbrane pesmi (Poesie zdaj avtobiografske izkuænje v knjigah Kaåurjev rod (1952), Dokler scelte, 1993), una classica levigatezza stilistica. je dan (1957), Nova pesem (1961) ali Med mejniki (1971) – najuspele- Che Beliåiå sia stato fondamentalmente un lirico neoromantico mol- je prelil svoj ustvarjalni napon, medtem ko je v daljæih pripovedih, to simile a France Balantiå, lo conferma con chiarezza anche il suo ki obravnavajo predvsem druœinsko tematiko (Molitev na gori, opus prosastico: la novella, il bozzetto, lo schizzo breve e ritmato sono 1943; Nekje je luå, 1975; Leto borove grizlice, 1981; Ålovek na pragu, infatti i generi letterari nei quali ha riversato con maggior successo il 1985), neredko zaznati opazno pojemanje njegove epske sape. Ena- proprio estro creativo, descrivendo nei libri Kaåurjev rod (La stirpe di ko neprikladna pesnikovi ranljivi in obåutljivi naravi je bila tudi Kaåur, 1952), Dokler je dan (Finché dura il giorno, 1957), Nova pesem aktualistiåna publicistika ali polemiåna esejistika, v kateri se je (Nuova poesia, 1961) o Med mejniki (Tra le pietre di confine, 1971) ora kljub temu preizkusil z zapiski in dnevniki, kot so Prelistavanje problematiche sociali e contadine, ora intime esperienze autobiografi- 26 27 poldavnine (1980), Leto odmrznitve (1992), Na vetrovni postojanki che. Al contrario, il suo respiro narrativo si è fatto più affannoso e (1997) ali postumno Prelistavanje polstoletja (2000). stentato nei lunghi racconti epici che affrontano in primo luogo tema- Beliåiåevi poeziji kontrastno, toda niå manj sveœe in neposred- tiche familiari e personali (Molitev na gori-Preghiera sulla montagna, no, je izzvenela taåas tudi æegava, zabavna in nabrita nareåna 1943; Nekje je luå-Da qualche parte c’è la luce, 1975; Leto borove griz- pesem trebenskega slikarja Atilija Kralja (Trst 1929), enega redkih lice-L’anno della processionaria, 1981; Ålovek na pragu-L’uomo sulla trœaækih avtorjev, ki ætafetno nadaljujejo dialektalno ustvarjanje soglia, 1985). Parimenti inadatta alla vulnerabile e sensibile natura Mijotove in mu prilivajo novih, aktualnejæih, predvsem iz vsak- del poeta si è rivelata anche la pubblicistica d’attualità o la saggistica polemica, in cui l’autore ha voluto però cimentarsi ugualmente con danjega œivljenja årpanih vsebin. Åeprav je Kraljevo rimano in annotazioni e diari, quali Prelistavanje poldavnine (Sfogliando il metriåno pesnjenje dokaj tradicionalno, preprosto, anekdotiåno in recente passato, 1980), Leto odmrznitve (L’anno del disgelo, 1992), Na navidez nepretenciozno, v njem ni mogoåe spregledati pesnikove- vetrovni postojanki (Sul caposaldo ventoso, 1997) o il postumo Preli- ga izrazitega humoristiånega talenta, ki je v zbirkah Pagruntane stavanje polstoletja (Sfogliando metà secolo, 2000). na risalne mize (1977) in Æe druge pagruntane na risalne mize Sebbene del tutto diversa e contrastante, ha riscosso divertito (1996) ter v proznih dogodivæåinah z naslovom Uaåe naæ! (1997) plauso nel medesimo periodo anche la fresca, spontanea, allegra, spi- udejanjen zlasti prek verznega in pripovednega ubesedenja duho- ritosa e burlesca lirica dialettale del pittore trebicianese Atilij Kralj vitih smeænic ali neœeniranih dovtipov. (Trieste 1929), uno dei rari autori triestini che ha rilevato da Marija V enaki meri kakor Kralj, Beliåiå in Mijotova pa so k povojni Mijot il testimone della poesia vernacolare valorizzando quest’ultima renesansi avtohtonega slovenskega verza pripomogli tudi goriæki con contenuti nuovi, più attuali, ma anche deliberatamente banali e pisci, kronoloæko prva med njimi tolminska pesnica Ljubka Æorli quotidiani. Nonostante la sua aneddotica semplicità e il suo appa- (Tolmin 1910 - Gorica 1993). Koordinate njenega ustvarjanja zari- rente disimpegno artistico, il tradizionale verseggiare rimato e metri- sujejo vsebinski poldnevniki narodoobrambniætva, bivanjske in co di Kralj tradisce con lapalissiana evidenza uno spiccato talento religiozne refleksije, ljubezenske izpovednosti, krajinarskega umoristico che ha trovato finora concretazione poetica e prosastica domoljubja, a tudi formalni vzporedniki soneta, rime in metriåno nelle raccolte Pagruntane na risalne mize (Escogitate sul tavolo da tradicionalne verzifikacije. V gregoråiåevsko spevnih, nostalgiåno disegno, 1977), Æe druge pagruntane na risalne mize (Altre poesie zasanjanih, neœno romantiånih zbirkah Æorlijeve – od soprogu Loj- escogitate sul tavolo da disegno, 1996) e nei vivaci bozzetti intitolati Uaåe naæ! (Padre nostro! 1997) principalmente sotto forma di goliar- zetu Bratuœu leta 1957 posveåenega Venca spominåic moœu na grob diche barzellette e spassose facezie. do leta 2003 postumno izdanih Tolminskih pesmi – druga ob drugi Al pari di Kralj, Beliåiå e della Mijot, anche gli autori goriziani hanno soœivljajo pokonåna svobodoljubna upornost in krhka emocional- contribuito alla rinascenza postbellica del verso sloveno autoctono. na razneœenost, iskrena oåaranost nad lepotami rodne zemlje in Prima di tutti, in ordine cronologico, la poetessa tolminese Ljubka Æor- etiåno-verski patos, metaforiåna sveœina in slogovna izbruæenost. li (Tolmino 1910 - Gorizia 1993). Le coordinate contenutistiche del suo Pesnici je bilo verzno novatorstvo sicer tuje, toda za vsako njeno opus poetico appaiono dettate dai meridiani tematici dell’impegno rimano besedo je åutiti osebno doœivetje, globok religiozni in ålo- nazionale, della speculazione esistenziale e religiosa, dell’amore fami- veåanski etos, teœo, premiæljenost, iskrenost. Zato ostaja kljub liare o del trasporto per la natura e il paesaggio natio, ma anche dai estetskemu tradicionalizmu njena poezija prepriåljiva in pretres- paralleli formali del sonetto, della rima, della metrica e della prosodia ljiva lectio humana. tradizionali. Nelle raccolte gregoråiåianamente melodiose, nostalgica- 28 29 Æorlijevi sorodno uglaæena je tudi mehka, åuteåa poezija in pro- mente trasognate e delicatamente romantiche della Æorli – dal poema za goriæke pedagoginje Zore Saksida ( 1921), ki se je knjiœ- Venec spominåic moœu na grob (Ghirlanda di nontiscordardimé sulla no prviå oglasila œe leta 1946 z zbirko pravljic in pripovedk Nagelj- tomba di mio marito), dedicato nel 1957 al consorte Lojze Bratuœ, fino al åki. Mladinska in otroæka literatura je ostala tudi pozneje avtoriåin postumo volume Tolminske pesmi (Canti tolminesi) del 2003 – convi- priljubljeni œanr, saj sodi vanj æe Saksidina pesniæka zbirka Sraåje vono una accanto all’altra fiera resistenza libertaria e fragile, commos- gnezdo (1984) ter nemalo njenih radijskih iger in dramatizacij. Koli- sa emozionalità, sincera fascinazione per le bellezze della terra natìa e kor pa je tovrstno avtoriåino ustvarjanje vedro, razposajeno in pathos etico-religioso, freschezza metaforica e raffinatezza stilistica. L’autrice era certo aliena a forme poetiche sperimentali e innovative, ma œivahno, toliko je trpko, melanholiåno in odåarano njeno prozno in ogni sua parola emana un personale bagaglio di esperienze, un profon- verzno leposlovje za odrasle: od pripovedi Tujci povsod (1963-65) ali do ethos religioso e umano, un profluvio di peso, ponderatezza e sinceri- Mami (1965-66) do pesniækih zbirk Bela tapiserija (1986), Ugaæa- tà. Per questo, la poesia di Ljubka Æorli rimane, nonostante il suo tradi- joåa sonca (1987) ter Alfa in Omega (2005). Ta dela namreå prizade- zionalismo estetico, una persuasiva e commovente lectio humana. to, sentimentalno krhko ubesedujejo predvsem grenka obåutja Affini al verbo della Æorli appaiono anche la tenera poesia e la sen- minevanja, staranja, samote ali nostalgije po otroætvu in mladosti, sibile prosa dell’insegnante goriziana Zora Saksida (Lubiana 1921), åeprav jih od åasa do åasa vendarle jasnì œarek verskega upanja. che ha esordito letterariamente già nel 1946 con la raccolta di fiabe e Romantiåno krajinarstvo, domoljubje in osebna izpovednost racconti Nageljåki (Garofani). La letteratura per l’infanzia e la gio- omenjenih goriækih ali trœaækih glasnikov starejæe, estetsko tradi- ventù è rimasta anche in seguito il genere preferito di quest’autrice, cionalnejæe manjæinske poezije pa so sorodno odmevali tudi v come comprovano fra l’altro la raccolta poetica Sraåje gnezdo (Il nido Beneåiji, kjer sta podobno leposlovno htonijo in predanost domaåe- della gazza, 1984) e numerose sue pièces radiofoniche o drammatur- mu rodu ali jeziku verzno gojila v prvih povojnih desetletjih zlasti giche. Alla serena e spigliata allegria di questi lavori fa però da con- Valentin Birtig-Zdravko in Rinaldo Luszach (Luæåak). V Roncu roje- trappeso l’aspro e malinconico disincanto della sua creazione lette- ni duhovnik Valentin Birtig-Zdravko (Ronac 1909 - Videm 1994) je raria per adulti: dai racconti Tujci povsod (Stranieri dappertutto, objavljal predvsem artistiåno preprosta, a globoko nostalgiåna 1963-65) o Mami (Alla mamma, 1965-66) fino alle raccolte poetiche besedila, ki jih je nato strnjeno predstavil leta 1983 v zbirki Spomin Bela tapiserija (Tappezzeria bianca, 1986), Ugaæajoåa sonca (Soli na dom, nezahtevno, ljudsko æegavo in spevno pa je verzificiral morenti, 1987) e Alfa in Omega (Alfa e Omega, 2005). Queste opere dal carattere sentimentale, accorato e fragile, rischiarate soltanto a trat- taåas tudi igrsko navdahnjeni harmonikar iz Hostnega Rinaldo ti da qualche raggio di fede religiosa, comunicano infatti soprattutto Luszach (Hostno 1910 - Åedad 1978), åigar nareåno pesem je postum- l’amarezza dell’autrice per l’inesorabile fluire del tempo, il suo scora- no uvezala med platnice zbirka Narava an ljudje – moja ljubezan mento dinanzi alla solitudine, alla vecchiaia o la sua nostalgia per (1982). Tema vidnejæima nadaljevalcema Podrekovega, Trinkovega l’infanzia e la giovinezza. in Klodiåevega izroåila so v Beneåiji stopila po vojni ob bok æe dru- Il romantico paesaggismo, patriottismo e intimismo, manifestati ga pesniæka peresa, med njimi zlasti glasbenik Anton Birtig-Meåa- da questi esponenti più anziani e tradizionali della poesia slovena trie- nac (Meåane 1924), ki je leta 1966 zbral lastna in rodoljubna bese- stina e goriziana, hanno trovato analoga eco anche in Benecia, dove dila drugih krajevnih avtorjev v odmevno zbirko Oj boœime. nei primi decenni del dopoguerra Valentin Birtig-Zdravko e Rinaldo Naæteti, a tudi ostali, neknjiœno objavljeni liriki so prispevali Luszach (Luæåak) hanno coltivato nei propri versi una simile ctonia novega zagona in idej avtohtoni beneæki poeziji, pluralizirali so lirica e un analogo fervore nazionale o linguistico. Sacerdote origina- 30 31 njeno zvrstno ali œanrsko podobo ter jo svetovnonazorsko in vse- rio di Rodda, Valentin Birtig-Zdravko (Rodda 1909 - Udine 1994) ha binsko nadgradili æe z laiånim, svobodomiselnim pristopom. In composto testi in prevalenza semplici, profondamente religiosi e åeprav Slovenci v videmski pokrajini zaradi po vojni æe dalje neu- nostalgici che ha poi riunito nella raccolta Spomin na dom (Ricordan- godnih kulturno-politiånih razmer (o njih nazorno poroåa na pri- do casa) del 1983, mentre il popolare fisarmonicista di Costne Rinaldo mer psevdonimno objavljena knjiga Boœa Zuanelle Mraåna leta Luszach (Costne 1910 - Cividale 1978) ha dato vita nel medesimo perio- Beneåije) sprva niso mogli izzoreti pesniæko izrazitejæih imen, je do a una lirica disimpegnata, folclorica, scherzosa e orecchiabile che njihovemu stihu vendarle uspelo ohraniti ljudsko sveœino in nepo- ha trovato postumo approdo nella silloge Narava an ljudje-moja lju- bezan (La natura e la gente-i miei amori, 1982). A questi due naturali srednost, s tem pa tudi nezamenljivo, daleå razpoznavno duæo. eredi della tradizione di Podreka, Trinko e Klodiå si sono affiancate Verzna melodija omenjenih, veåinoma v prvi åetrtini XX. sto- altre penne beneciane, tra cui soprattutto quella del musicista Anton letja rojenih manjæinskih avtorjev se je izpela vsa v risu tradicio- Birtig-Meåanac (Mezzana 1924) che ha unito nel 1966 i propri compo- nalno realistiånega intimizma, spevno rimanega in oblikovno kla- nimenti lirici a quelli di altri autori locali nell’apprezzata antologia Oj siånega verzificiranja. Tako je do veåjih estetskih in poetoloækih boœime (Oh, in nome di dio). premikov priælo pravzaprav æele z naslednjo, v tretjem desetletju Questi, ma anche numerosi altri lirici senza raccolte edite al proprio prejænjega veka rojeno generacijo trœaækih, goriækih ali beneækih attivo, hanno apportato nuovi impulsi e modelli all’autoctona poesia pesnikov, ki so svojo umetniæko pot nastopili veåjidel v æestdesetih beneciana pluralizzandone generi e forme, laicizzandone temi, conte- letih. Vanjo gre na Trœaækem in Goriækem åasovno najprej uvræåa- nuti e idee. E benché a causa delle condizioni culturali e politiche per- ti narodno angaœiranega in refleksivno navdahnjenega Filiberta sistentemente avverse (di cui riferisce per esempio il libro Mraåna leta Benedetiåa (Trœiå 1935 - Gorica 2005), åigar pesniæki glas je doma- Beneåije-Gli anni bui della Slavia Veneta, pubblicato sotto pseudoni- la povsem utihnil po uvodni zbirki Razpoke iz leta 1966. Benedetiå mo da Boœo Zuanella) gli sloveni della provincia di Udine non abbiano se je v njej predstavil kot lirik jaza in zemlje, bivanja in akcije, potuto maturare nell’immediato dopoguerra nomi poetici di maggior ontoloæke odåaranosti in narodnostne vere. Njegova vselej med spicco, il loro verso è comunque riuscito a mantenere una fresca spon- klenim in vznesenim nihajoåa verzifikacija je nosila v sebi priro- taneità popolare e un’inconfondibile, riconoscibilissima anima. jeno nagnjenje k dramatiånosti, h kontrastni lirizaciji konflikta Il canto dei citati autori minoritari, nati perlopiù nel primo quarto med posameznikom in svetom, egom in kaosom, zato ne prese- del XX secolo, si è consumato tutto entro gli ambiti di un tradiziona- le realismo intimista, di un verseggiare cantabile, rimato e formal- neåa, da se je pesnik razmeroma kmalu preusmeril v gledaliæko mente classico. Sensibili cambiamenti estetici e poetologici sono sta- ustvarjanje. ti così apportati appena dalla successiva generazione di autori trie- V verzno panoramo tistega åasa se je tako umetniæko trajneje stini, goriziani e beneciani che, nata nel terzo decennio del secolo zapisal s svojim kultiviranim, sredozemsko vitalistiånim in novo- scorso, ha intrapreso il proprio cammino poetico perlopiù negli anni romantiånim intimizmom predvsem trœaæki lirik Miroslav Koæuta Sessanta. Nel suo alveo va cronologicamente inserito dapprima il liri- (Kriœ 1936), ko je zaåel naplavljati v dotlej zveåine kontinentalno co triestino-goriziano Filibert Benedetiå (Monfalcone 1935 - Gorizia krajinarstvo avtohtone slovenske poezije tudi sveœo morsko in 2005), autore meditativo e nazionalmente impegnato, la cui voce poe- obalno motiviko. Njegov vrstnik Aleksij Pregarc (Ricmanje 1936) je tica è ammutolita quasi del tutto dopo la raccolta d’esordio Razpoke dodatno razgibal slogovno paleto krajevnega verza s svojim spe- (Spaccature) del 1966. In essa, Benedetiå si è palesato lirico dell’io e kulativno obarvanim in eksperimentalno nastrojenim moderniz- della terra, dell’essere e dell’azione, del disincanto ontologico e dalla 32 33 mom. Z njima se je zaåela manjæinska lirika tudi dejavneje vkljuåe- fede nazionale. La sua versificazione, sempre oscillante tra vigore e vati v estetske tokove osrednjeslovenskega pesniætva, saj se je ætu- pathos, manifestava un’intrinseca e innata disposizione alla dram- dijsko, intelektualno in umetniæko zorenje marsikaterega pred- maticità, alla contrastante testualizzazione del conflitto tra indivi- mejskega avtorja odtlej dopolnilo, tako kakor Koæutovo, sredi uni- duo e mondo, ego e caos. Non sorprende perciò che il poeta abbia pre- verzitetno œivahne Ljubljane in njenega evropsko razklenjenega, sto dirottato le proprie energie creative verso la scrittura teatrale. ustvarjalno draœljivega kulturnega miljeja. Zasedbo v tridesetih Nel coevo contesto poetico ha avuto così maggiore e più duratura letih na Trœaækem rojenih manjæinskih pesnikov sklepa ob Pre- eco artistica il colto, mediterraneo, vitalistico e neoromantico intimi- smo del triestino Miroslav Koæuta (Santa Croce 1936), autore che ha garcu in Koæuti æe barkovljanska liriåarka in novelistka Bruna iniziato a introdurre nel paesaggismo perlopiù continentale della liri- Marija Pertot (Barkovlje 1937), ki je svoje delikatno, krepuskularno ca slovena inediti motivi marini e litoranei. Il suo coetaneo Aleksij verzificiranje razgrnila doslej predvsem v zbirkah Moja pomlad Pregarc (San Giuseppe della Chiusa 1936) ha ulteriormente movi- (1961) in Bodi pesem (1975), svojo romantiåno razåustvovano krat- mentato il panorama stilistico del verso locale con il proprio specula- ko prozo pa v cvetnikih Dokler marelice zorijo (1981) in Ko se vraåa- tivo e sperimentale modernismo. Grazie a questi due autori, la lirica jo delfini (1993). minoritaria ha preso a inserirsi più attivamente nelle correnti esteti- Lirsko nekolikanj æibkeje in obrobneje je v tem generacijskem che della poesia slovena d’oltreconfine, anche perché da lì in avanti la kontekstu izzvenel glas beneækih avtorjev: predvsem zasluœnega maturazione intellettuale, universitaria e artistica di parecchi loro kulturnega delavca, publicista, årtiåarja, dramatika, a tudi pesnika conterranei è avvenuta, come quella di Koæuta, nella vivace Lubiana Izidorja Predana-Doriåa (Gorenje Bardo 1932 - Matajur 1996), stihu dal milieu culturale più stimolante, aperto ed europeo. Nel Triestino, le obåasno predanega pravljiåarja Renza Gariupa (Topolovo 1935) la rosa dei poeti minoritari sloveni nati negli anni Trenta abbraccia in vsestransko angaœiranega ter v terskem nareåju pesnikujoåega oltre ai citati Pregarc e Koæuta anche la poetessa e novellista barco- kulturnika in profesorja Viljema Åerna (Bardo 1937). lana Bruna Marija Pertot (Barcola 1937) che ha finora dispiegato la Åe se je v otroæko zavest ali mladostni spomin omenjenih sta- sua delicata, crepuscolare lirica soprattutto nelle raccolte Moja pom- rejæih avtorjev mnogokdaj zajedla mora faæistiånega nasilja in dru- lad (La mia primavera, 1961) e Bodi pesem (Sii poesia, 1975), la sua ge svetovne vojne, ki je nato podtalno osenåila tudi njihovo pesem, romantica e sensibile bozzettistica invece nelle sillogi Dokler mareli- je mogla naslednja, v ætiridesetih letih rojena lirska generacija œe ce zorijo (Finché maturano le albicocche, 1981) e Ko se vraåajo delfini (Quando ritornano i delfini, 1993). doraæåati sredi sproæåenejæe druœbene klime republikanske Italije. Più flebile e defilata appare nel medesimo contesto generazionale Ob åedalje intenzivnejæih stikih z matico in svobodnejæem razgle- la voce degli autori beneciani: tanto quella del noto operatore cultu- dovanju po tujih vzorih je uspela tako znatneje razæiriti krajevno rale, pubblicista, novelliere, drammaturgo e poeta Izidor Predan- lirsko obzorje z novimi, slogovno izzivalnejæimi tehnopoetskimi Doriå (Bardo superiore 1932 - Matajur 1996), quanto quella del favo- postopki in vsebinami. liere Renzo Gariup (Topolò 1935), prestato solo saltuariamente alla Moderno razrvanost, psiholoæki nemir in bivanjsko drhtavico poesia, o del poliedrico intellettuale e professore Viljem Åerno (Bardo alieniranega subjekta so zaåeli na prelomu iz æestdesetih v sedem- 1937) che si è cimentato anche nella lirica con testi nel dialetto della deseta leta umetniæko beleœiti v svojih krstnih zbirkah najprej natia Val Torre. trœaæki pisci: inovativna pesnica, prozaistka in dramatiåarka Irena Se nella coscienza infantile o nella memoria giovanile di questi Œerjal (Ricmanje 1940), kometski Filip Fischer (Trst 1943), ki je leta autori più anziani aleggiava ancora l’incubo della violenza fascista e 34 35 1971 samo beœno preletel svod manjæinskega verza s prvencem della seconda guerra mondiale, che ha reso non di rado più ombroso Pesniæki list æt. 1, ekscentriåni lirik in årtiåar Jakob Renko (Trst e sofferto anche il loro canto, la seguente generazione lirica, nata 1946), a predvsem plodni, posmehljivo globoki, umetniæko izzival- negli anni Quaranta, ha già potuto prosperare nel più disteso clima ni in kritiæko odmevni Marko Kravos (Montecalvo Irpino 1943), ki sociale dell’Italia repubblicana. Intensificando i contatti con la je kmalu postal eno izmed osrednjih imen sodobne slovenske liri- madrepatria e assimilando con maggiore scioltezza modelli poetici ke v Italiji. Kravos ni samo razprl poetoloækih horizontov manj- stranieri, essa è riuscita ad allargare notevolmente l’orizzonte lirico æinske pesmi z lastnim ironiånim, æalamunovsko igrivim ustvar- locale introducendovi nuovi temi e contenuti nonché procedimenti sti- listici più audaci e inediti. janjem, marveå je kot urednik Zaloœniætva trœaækega tiska tudi Le nevrosi, le inquietudini psicologiche e le tensioni esistenziali nezanemarljivo spodbudil njeno objavljanje pri takrat osrednji dell’alienato individuo moderno hanno trovato così ancoraggio arti- manjæinski zaloœbi, ki je zlasti v zbirkah »Pesniæki list« in »Lepos- stico, a cavallo degli anni Sessanta e Settanta, innanzitutto nelle rac- lovje« poslala med bralce od zgodnjih sedemdesetih let dalje nema- colte d’esordio degli autori triestini: dell’innovativa poetessa, narra- lo kakovostnih del domaåih in matiånih pesnikov. Skupaj s kato- trice e drammaturga Irena Œerjal (San Giuseppe della Chiusa 1940), liæko profiliranimi Goriæko Mohorjevo druœbo, Mladiko in zadrugo dell’episodico Filip Fischer (Trieste 1943), che ha solcato nel 1971 Dom, a tudi z beneækima zadrugama Lipa in Novi Matajur, se je un’unica volta il firmamento del verso minoritario con la cometaria tako izlevila v do danes najpomembnejæe zaloœniæko ustje krajev- raccolta Pesniæki list æt. 1 (Foglio poetico n. 1), dell’eccentrico lirico e nih, primorskih in vseslovenskih lirskih prizadevanj. novelliere Jakob Renko (Trieste 1946), ma, soprattutto, del fertile, Svojevrsten primer v tej generaciji trœaækih stihopiscev pred- scanzonato, penetrante, artisticamente ardito e criticamente apprez- stavlja Kravosov vrstnik Ivan Tavåar (Trst 1943), pesnik globokega zato Marko Kravos (Montecalvo Irpino 1943), autore assurto in breve ontoloækega, verskega in osebnoizpovednega navdiha, ki je glav- a personalità tra le più centrali della lirica contemporanea slovena in nino svojega obseœnega opusa napisal v italijanæåini in se æele v Italia. Egli non ha dischiuso infatti soltanto gli orizzonti stilistici del novejæem åasu pribliœal slovenski verzni besedi z zbirkami Ta verso locale con il suo ironico, æalamuniano ludismo, ma ne ha incen- mala zemska veånost (1997), Ko bisere v oåeh rojevaæ (1999), Hoja tivato sensibilmente pure la stampa e la pubblicazione da redattore v neskonånost (2004) in Dih veåne besede (2005). Njegovo neo- dell’allora principale casa editrice della minoranza, lo Zaloœniætvo samljeno dvojeziåno demiurætvo zrcali na Goriækem tudi pesnica, trœaækega tiska (Editoriale stampa triestina), che ha diffuso dai pri- mi anni Settanta in avanti non poche pregnanti opere di poeti sloveni prozaistka in pedagoginja Klavdija Vonåina (Gorica 1943), ki je svo- autoctoni e d’oltreconfine, in particolare nelle collane «Pesniæki list» je v devetdesetih letih izdane italijanske verzne zbirke in romane (Foglio poetico) e «Leposlovje» (Letteratura). Unitamente alle case edi- podobno nadgradila æe z vzporednim slovenskim ustvarjanjem, na trici di area cattolica Goriæka Mohorjeva druœba, Mladika e Dom, ma primer v lirskih cvetnikih Fantasia-Fantazija (2001) in Mosaico- anche alle cooperative beneciane Lipa e Novi Matajur, l’Editoriale Mozaik (2006). V njeno generacijsko, umetniæko in zemljepisno stampa triestina è andata così affermandosi fino ad oggi come la più bliœino se s svojo krhko ali bodikavo lirsko izpovednostjo uvræåajo importante foce libraria della creatività lirica locale, ma anche lito- tudi Janez Povæe (Ljubljana 1941), Aldo Rupel (Trst 1941) ter Tomek ranea e slovena tout court. Vetrih (Gorica 1948), pevec Kapljic (1977) in Zelenega cveta (1985). Nel medesimo ambito generazionale, il coetaneo kravosiano Ivan Da so lahko pota poezije jezikovno najrazliånejæa, œivo izpriåuje Tavåar (Trieste 1943), poeta triestino di profonda ispirazione ontolo- tudi trojica goriækim in trœaækim piscem anagrafsko sorodnih gica, religiosa e personale, configura un caso particolare, avendo 36 37 beneækih avtorjev, ki pesnijo izkljuåno v rodnem nareåju. V Reziji finora verseggiato perlopiù in italiano ed essendosi avvicinato sol- sta to moderni, miselno pronicljivi in slogovno izzivalni Renato tanto di recente alla poesia in sloveno con le raccolte Ta mala zemska Quaglia (Solbica 1941) ter nekolikanj tradicionalnejæa, rimano spev- veånost (Questa piccola eternità terrestre, 1997), Ko bisere v oåeh roje- na, vendar iskreno delikatna Silvana Paletti (Rezija 1947). Tako vaæ (Quando figli perle nei tuoi occhi, 1999), Hoja v neskonånost (Cam- prvi, ki je leta 1985 oåaral domaåe in osrednjeslovenske bralce s mino verso l’infinito, 2004) e Dih veåne besede (Respiro della parola »preæernovsko« nagrajeno knjigo Baside (Besede), kot druga, ki je eterna, 2005). Nient’affatto solitario, il suo bilinguismo demiurgico è svojo æepetavo lirsko izpoved prekapnila leta 1977 v tipkopisno zbir- specularmente riflesso nel Goriziano anche dalla poetessa, scrittrice e insegnante Klavdija Vonåina (Gorizia 1943) che ha affiancato alle rac- ko Rozajanski seråni romonenj (Rezijanska sråna govorica), witt- colte poetiche e ai romanzi italiani pubblicati negli anni Novanta un gensteinovsko razæirjata izrazne meje rezijanæåine in s svojo umet- parallelo poetare sloveno, corroborato ad esempio dalle recenti anto- niæko kakovostjo uspeæno podirata kliæejsko predstavo o konserva- logie Fantasia-Fantazija (2001) e Mosaico-Mozaik (2006). Nella sfera tivnem arhaizmu ali folklorni zaostalosti nareåne poezije. Enako generazionale, artistica e geografica di quest’ultima autrice si inseri- predan pesniæki in dramski ustvarjalnosti v rodnem dialektu je tudi scono con le loro fragili o pungenti testimonianze liriche anche Janez njun oœji rojak in vrstnik Aldo Clodig (Hlodiå 1945), za trpko usodo Povæe (Lubiana 1941), Aldo Rupel (Trieste 1941) e Tomek Vetrih (Gorizia rodne zemlje in beneæke duæe zavzeti lirik, gledaliæki avtor, reœiser, 1948), autore di Kapljice (Gocce, 1977) e Zeleni cvet (Fiore verde, 1985). a predvsem sodelavec Senjama beneæke piesmi, leta 1971 zapoåete Quanto diverse possano essere, anche sotto il profilo linguistico, le pevsko-glasbene prireditve, ki je nato dolga leta pomembno spod- vie alla poesia, lo dimostra il trittico di autori beneciani anagrafica- bujala tudi krajevno verzno ustvarjanje in z zborniki, kakræen je na mente vicini ai citati colleghi goriziani e triestini, ma dediti unicamen- primer Pustita nam roœe po naæim sadit (1984), knjiœno sooblikova- te al verso vernacolare, alla scrittura lirica nel proprio dialetto natale. la njegovo javno podobo. Si tratta innanzitutto dei resiani Renato Quaglia (Stolvizza 1941), poe- Mlajæa, v petdesetih letih rojena generacija slovenskih lirikov v ta intellettualmente penetrante e stilisticamente suggestivo, e di Silva- Italiji je ob milejæi, demokratiånejæi in manjæini naklonjenejæi poli- na Paletti (Resia 1947), autrice dal canto più tradizionale, rimato, ma tiåni klimi poslednjih dekad XX. stoletja æe bolj omilila narodno- sempre melodioso, schietto e delicato. Sia il primo, che ha incantato nel obrambno skrb za nacionalno usodo in opazneje ponotranjila svoj 1985 i lettori sloveni locali e d’oltreconfine con il volume Baside (Paro- verzni izraz. Na Trœaækem, Goriækem in v Beneåiji so stiske in le), poi insignito con il Premio della fondazione Preæeren, sia la seconda, che ha stillato nel 1977 i propri intimi sussurri lirici nella raccolta dat- radosti posameznikovega jaza, temeljne bivanjske dileme, osebna tiloscritta Rozajanski seråni romonenj (La lingua resiana del cuore), åustva, dojemanja ali zaznave tako lahko naæle svoje veåinoma stanno ampliando con wittgensteiniana costanza i confini espressivi neointimistiåno zatoåiæåe v pesniækih delih Zlatke Obed oziroma del resiano smentendo con la qualità artistica del proprio canto il falso Obid Lokatos (Spodnja Idrija 1951), na trœaæki Kras priseljene, cliché di una poesia dialettale necessariamente conservatrice, arcaica, resnobno sentimentalne in za prvinskim tipajoåe avtorice zbirke folclorica o esteticamente arretrata. Uguale impegno sta riversando Ob vodi in kruhu (1987), razgledanega in prerano umrlega Beneåa- nella creazione poetica e drammaturgica vernacolare anche il loro con- na Giorgia Qualizze (Gorenji Tarbij 1951 - Varæava 1993), rodoljub- terraneo e coetaneo Aldo Clodig (Clodig 1945), lirico allarmato per le no ruralistiånega Borisa Pangerca (Trst 1952), veåjeziåne goriæko- sorti etniche della terra e dell’anima beneciana, ma anche autore di tea- laæke ustvarjalke Liliane Visintin (Trœiå 1952), sentimentalno raz- tro, regista e soprattutto collaboratore del Senjam beneæke piesmi neœene Majde Artaå Sturman (Trst 1953), harmoniåno izbruæene (Festival della canzone dialettale slovena delle Valli del Natisone). Ini- 38 39 Alenke Rebula Tuta (Loka pri Zidanem Mostu 1953), protestniæko ziata nel 1971, questa manifestazione canora e musicale ha stimolato angaœiranega, slengovsko œivahnega in prizadeto razboljenega per decenni pure la creazione poetica locale contribuendo a spanderne Jurija Paljka (Velike Œablje 1957), toda predvsem v dvojici artistiå- il vibrato grazie ad antologie quali, ad esempio, Pustita nam roœe po no prefinjenih, slogovno inovativnih in knjiœno najplodnejæih naæim sadit (Lasciateci piantare i fiori alla nostra maniera, 1984). predstavnikov te generacije: Aceta Mermolje (Ljubljana 1951) in La successiva generazione di poeti sloveni in Italia che, nata negli Marija Åuka (Trst 1952). anni Cinquanta ha goduto nelle ultime decadi del XX secolo di un cli- Prek obeh v Ljubljani doætudiralih ustvarjalcev je iz matice bolj- ma politico più disteso, democratico e propizio, ha attenuato ulte- riormente la prioritarietà dell’impegno nazionale traghettando la pro- kokdaj prej trojansko preniknilo v manjæinski lirski mikrokozmos pria espressione verso tonalità e sfere più squisitamente personali, mnogokaj sodobnega in nezamudniækega: od Æalamunovega ludiz- soggettive, intime. Tanto nel Triestino e nel Goriziano quanto in Bene- ma ali Jesihovega lingvizma, do Deklevovega in Svetinovega kar- cia, le ansie e le gioie dell’io, le grandi questioni ontologiche, le emo- nizma ali odmevov ohojevske konkretistiåno-vizualne eksperi- zioni e i sentimenti individuali hanno così trovato neointimistico mentalnosti. Vendar sta znala tovrstne estetske spodbude avtorja estuario nelle opere poetiche di Zlatka Obed ovvero Obid Lokatos do danes vselej korenito presnovati v samosvojo, med moderniz- (Spodnja Idrija 1951) – autrice trasferitasi sul Carso triestino, dove ha mom in postmodernizmom nihajoåo inaåico slovenske pesmi, saj dato voce al proprio ponderato, autentico e istintivo sentimentalismo svoji verzni rezili ves åas neizprosno zasajata tako v »modre maho- nella raccolta Ob vodi in kruhu (Pane e acqua, 1987) –, del colto e pre- ve« lastne duæe kot v manjæinski ubi consistam, da bi mehko in maturamente scomparso beneciano Giorgio Qualizza (Tribil Superio- ostro, tradicionalno in provokativno detektirala ålovekovo indivi- re 1951 - Varsavia 1993), del ruralistico e nazionalmente accorato dualno in kolektivno bit, globalno bivanjsko zveriœenost in pred- Boris Pangerc (Trieste 1952), della plurilingue monfalconese Liliana mejsko narojenost. Visintin (Monfalcone 1952), della romanticheggiante Majda Artaå V novejæem åasu prevzemajo Åukovo in Mermoljevo lirsko æta- Sturman (Trieste 1953), della raffinata e armonica Alenka Rebula feto najmlajæi, v zadnjih desetletjih preteklega veka rojeni in do Tuta (Loka pri Zidanem Mostu 1953), del critico, impegnato, angu- samostojne ali skupinske knjiœne izdaje œe prirasli slovenski pesni- stiato e linguisticamente vivace Jurij Paljk (Velike Œablje 1957), ma ki v Italiji: od Trœaåanov Tatjane Rojc (Trst 1961), Nadje Ævara (Trst soprattutto dei due rappresentanti più prolifici, artisticamente affer- 1967) in Andreja Carlija (Trst 1977) prek Goriåanov Aleksandre Rav- mati e stilisticamente innovativi di questa generazione: Ace Mermol- ja (Lubiana 1951) e Marij Åuk (Trieste 1952). nik (Postojna 1963), Sare Hoban (Gorica 1965), Vesne Primoœiå Sul poetico cavallo di Troia di questi due autori, entrambi laureati (Gorica 1969), Elizabete Tomsiå (Gorica 1972) in Davida Bandellija a Lubiana, è filtrato come non mai da oltreconfine molto di moderno (Gorica 1978) do Beneåanov Marine Cernetig (Srednje 1960), Andrei- e attuale nel microcosmo lirico minoritario: dal ludismo di Æalamun ne Trusgnach (Åedad 1961), Loredane Drecogna (Åedad 1965) in al linguismo di Jesih, dal carnalismo di Dekleva o Svetina agli echi Mihe Obita (Ludwigsburg 1966). Åeprav jih »starost« zapisuje pri- dello sperimentalismo visuale e concretista del gruppo Oho. Tutta- hodnosti in åeprav jim je spriåo æe neustaljenega tipanja za samo- via, ambedue questi lirici hanno saputo rimodellare tali stimoli este- svojim verznim izrazom ta hip preuranjeno teœkati umetniæko ve- tici in una variante autoctona e originale della poesia slovena cen- ljavo, pripoveduje njihova razmeroma neætevilna vrstniæka zasedba trale, in un verso personale, sempre oscillante tra modernismo e post- o mnogoåem: o morda ne ravno pretiranem navduæenju mlajæih modernismo, che li vede affondare senza pietà la lama demiurgica generacij za krhko, nerentabilno in samotarsko poezijo sredi pro- ora nei «muschi azzurri» della loro anima ora nell’ubi consistam 40 41 zaiåne, komunikacijsko vrtoglave sodobnosti; o pomanjkanju spe- minoritario per radiografare con tenerezza o aspritudine, serietà o cifiånih manjæinskih leposlovnih revij, literarnih kroœkov ali drugih provocazione tanto l’umana essenza quanto la collettiva identità spi- orodij vajeniækega zorenja in popularizacije verznega ustvarjanja; o rituale della minoranza o il caotico vivere globalizzato. vse teœjih zaloœniækih prebojih mlajæih avtorjev do knjiœne objave; o In tempi recenti, la fiaccola artistica di Åuk e Mermolja è stata rile- sploænem usihanju etnokonstitutivne funkcije poezije, literature vata dai tedofori lirici nati negli ultimi decenni del secolo scorso, che in kulture sredi na Slovenskem åedalje plitkejæe, danes le æe »pene- vantano al loro attivo almeno una pubblicazione libraria individuale o zom« zapisane matiåne in predmejske druœbe. collettiva: dai triestini Tatjana Rojc (Trieste 1961), Nadja Ævara (Trie- Kar pa v brk vsem sodobnim prerokbam o »smrti poezije« in ste 1967) e Andrej Carli (Trieste 1977) ai goriziani Aleksandra Ravnik (Postumia 1963), Sara Hoban (Gorizia 1965), Vesna Primoœiå (Gorizia mimo generacijskih ali poetoloækih razlik resniåno druœi tako sta- 1969), Elizabeta Tomsiå (Gorizia 1972) e David Bandelli (Gorizia 1978) rejæe kot mlajæe slovenske lirike v Italiji, je neomajna vera v orfej- o ai beneciani Marina Cernetig (Stregna 1960), Andreina Trusgnach sko moå pesniæke besede, ki se – paå neglede na njeno åedalje veå- (Cividale 1961), Loredana Drecogna (Cividale 1965) e Michele Obit (Lud- jo druœbeno ali nacionalno emarginiranost – obojim dozdeva enako wigsburg 1966). bistvena, odreæilna, nezamenljiva. Koæuti kakor Pangercu, Œerja- Benché ascritti dalla loro età piuttosto al futuro e sebbene ancora lovi kakor Paljku, Mermolji kakor Obitu je namreå lirika preprosto alla ricerca di una personale espressione che ne consentirebbe anche vse, pesniti pa pomeni zanje »kar naprej trajati«, osmiæljati z ver- una più congrua valutazione critica, la loro non certo nutrita compa- zom lastno åloveæko, umetniæko in obmejno usodo. Åe kaj namreå, gine generazionale sembra testimoniare di molte cose: del forse sce- potem bo zanje od ålovekovega nehanja na modrem planetu ostala mato entusiasmo giovanile per la fragile, irremunerata e solitaria poe- predvsem umetnost, poezija, pisava. Zato bi metaforiåno lahko sia in un mondo contemporaneo invece sempre più prosaico e comuni- sklenil, da se jim verzni opus dan za dnem bolj izpeva v unisoni cativamente vertiginoso; della mancanza di specifiche riviste minori- odmev Kravosovemu Jazonu: »Zdaj se mi zdi, ko sem tole zapisal, / tarie, circoli letterari o altri strumenti di apprendistato, maturazione e da sem tretje od svojih sedem œivljenj / vendar kar dobro obrnil …« divulgazione della creazione poetica; del quasi impossibile approdo edi- toriale al libro da parte dei giovani autori; del generale declino al quale l’intera società slovena, ormai di giorno in giorno più vacua, mercante- Tu stvari merimo z drugaånimi merili ... sca e votata unicamente al «soldo», sta inesorabilmente condannando l’etnocostitutiva funzione della letteratura, della cultura, del verso. Ma ciò che sembra accomunare i più anziani come i più giovani liri- Toda: ali je orfejska vera v poezijo edino, kar danes brati generacij- ci sloveni in Italia, ad onta delle moderne profezie sulla «morte della sko in umetniæko tako razliåne slovenske lirike v Italiji, ali pa je poesia» e al di là delle diversità generazionali o poetologiche, è la fede vendarle zaznati med njimi æe druge, globlje, estetske in duhovno- incrollabile nell’orfica forza del verso che, per quanto socialmente e zgodovinske tipoloæke sorodnosti? Ali je kategorija »zamejskosti« v culturalmente vieppiù emarginato, appare invece loro essenziale, sal- Evropi brez mej, v åasu globalne multikulturnosti, v eri tudi pesniæ- vifico, intramontabile. Per Koæuta, Pregarc o la Œerjal come per Paljk, ko planetarnega trga res samo æe hreæåeåi anahronizem, predpo- Mermolja oppure Obit, la lirica è semplicemente tutto e poetare signi- topni pojmovni dinozaver? Ali pa ohranja kljub geopolitiånemu kop- fica «kar naprej trajati», durare all’infinito, darsi un senso come arti- nenju mej v schengenski Uniji avtohtona pesem na tem edinstve- sti, persone, uomini di frontiera. Nient’altro che l’arte, la poesia, la nem primorskem stiåiæåu romanskega, slovanskega in germanske- scrittura rimarranno infatti, secondo loro, a futura memoria del pas- 42 saggio umano sul pianeta azzurro. E va da sé perciò osservare come, 43 ga sveta, na razkriœju tolikænih gospodarskih, jezikovnih, kulturnih scrivendo, gli odierni poeti sloveni in Italia affianchino all’unisono e in etniånih razliånosti, vendarle svojo specifiåno obmejno identite- fuor di metafora la propria voce al canto del Giasone di Kravos: «Ora to, posebno, weinreichovsko doloåenost »poezije v stiku«? mi sembra, dopo aver rimesso in versi tutto questo, / che la terza del- »Tu stvari merimo z drugaånimi merili / ålovek je v stiski, ålo- le mie sette vite / non sia stata poi uno spreco.» vek je v sili ...« Tako je v verznem Pismu Niku Grafenauerju potoœil matici iz »italijanskega zamejstva« pred skoraj tremi desetletji Miroslav Koæuta. Da je njegovo opozorilo v marsiåem tudi danes Con altro metro qui le cose misuriamo... aktualno, priåa v brk sedanji evropsko odprtejæi, demokratiånejæi Ma è forse l’orfica fede nella poesia l’unica cosa che affratella gli narodnostni klimi æe dalje izpostavljen bivanjski poloœaj Sloven- odierni lirici sloveni in Italia, così diversi l’uno dall’altro sotto il pro- cev v Italiji, manjæinska preœivetvena stiska, ki neogibno narekuje filo generazionale o artistico, oppure è possibile individuare anche tudi drugaåno, samosvojo umetniæko in pesniæko izpoved. Ob pri- altre e più profonde affinità tra di loro, comunanze estetiche, spiri- merjalnem pretresu zdajænjih slovenskih verznih pisav na Trœaæ- tuali, storiche o tipologiche? Che sia, la categoria della minoritarietà kem, Goriækem in v Beneåiji je kljub njihovi pokrajinski specifiå- «transconfinaria», davvero soltanto uno stridente anacronismo, un nosti ter individualni, generacijski, poetoloæki ali slogovni razno- antidiluviano dinosauro concettuale in un’Europa sempre più senza likosti zato vendarle moœno uzreti nekaj vsem avtorjem skupnih confini, nel tempo della multiculturalità globale e nell’era di un mer- tipoloækih izobar, ki jih rojeva in poji prav njihova znaåilna obmej- cato planetario ormai anche poetico? O vale invece il contrario, e cioè na, manjæinska zaznamovanost. Kateri pa so ti leposlovni vonji, ki che, nonostante il graduale dissolversi delle frontiere nell’Unione di kaåjo roœo predmejskega pesniætva v Italiji razpoznavno loåijo od Schengen, l’autoctona poesia di questo singolare crocevia tra mondo – na primer – osrednjeslovenske potonike? romano, slavo e germanico mantiene – al centro di cotante diversità Zdi se, da zaznamuje manjæinska obmejna usoda v prepiænem economiche, linguistiche, culturali ed etniche – una sua specifica prostoru med Alpami in Jadranom domaåe pesnike najprej z glo- identità di confine, una peculiare, weinreichoviana connotazione di boko ontoloæko kljubovalnostjo, z izrazitim verznim antinihiliz- «poesia in contatto»? mom. Za razliko od matiåne, ki je z modernizmom povsem suvere- «Con altro metro qui le cose misuriamo / l’uomo è alle strette, l’uo- no vkljuåila bivanjski absurd v svoj duhovni horizont, se namreå mo è all’amo...». Quasi tre decenni fa, Miroslav Koæuta lamentò alla madrepatria con questi versi la peculiarità delle terre slovene precon- slovenska lirika v Italiji najåeæåe puntarsko upira sodobnemu finarie nella lirica Pismo Niku Grafenauerju (Lettera a Niko Grafe- niåu, ko nepopustljivo hrepeni po Smislu, ki ga za religiozno nav- nauer). Che il suo ammonimento non abbia affatto perso d’attualità, lo dahnjene avtorje predstavlja ponavadi boœja transcendenca, za prova – in barba a un clima nazionale oggi comunque più democratico laiåne pa vztrajno eksistencialno sizifovstvo. ed europeo – l’ancora difficile condizione esistenziale degli sloveni in Zaradi svoje stiåne predmejskosti izkazuje ta poezija tudi opazen Italia, il loro precario futuro nazionale che detta inevitabilmente åloveåanski zagon, odprtost do soseda in neutajljivo angaœiranost za anche una diversa, particolare espressione artistica e poetica. Com- humanistiåne ideale soœitja, strpnosti, dialoga. To seveda ni zgolj parando le attuali scritture dei lirici sloveni triestini, goriziani o bene- Maritainov »humanisme integral«, temveå tudi povsem laiåno, civil- ciani è infatti possibile intravedere – malgrado il loro diversificarsi no spoætovanje ålovekovega dostojanstva, ki korenini prav v speci- individuale, territoriale, generazionale, poetologico o stilistico – alcu- fiånem manjæinskem kronotopu: ålovek meje, razumnik, ki œivi in ne isobare tipologiche comuni che traggono origine e linfa proprio dal- 44 45 pesni sredi veåjeziånega okolja, se namreå zaveda, da so humani- la specifica allocazione confinaria e minoritaria dei singoli autori. Ma stiåne vrednote miru, enakopravnega sobivanja in plodne medkul- quali sono nel concreto queste fragranze liriche che differenziano la turne osmoze bistvene za njegov obstoj kakor zrak, ki ga diha. peonia carsica della poesia slovena in Italia, ad esempio, dalle ranun- A ko se takole odpira navzven, iskaje v italijanskem mejaku colacee d’oltreconfine? namesto nekdanjega »vraga« samo æe Preæernovega soseda, Non sfugge, come le burrascose sorti frontaliere sul limes tra Alpi e sodrœavljana in sodeœelana, je za slovenskega pesnika hkrati bist- Adriatico imprimano ai verseggiatori minoritari sloveni innanzitutto veno, da ohrani svojo edinstveno, nezamenljivo kulturno duæo, svoj una profonda caparbietà ontologica, un accentuato antinichilismo poetico. A differenza della lirica d’oltreconfine – che ha inglobato l’as- narodnosti obraz. Zato doloåa avtohtone trœaæke, goriæke in beneæ- surdo ontologico nel proprio orizzonte spirituale in modo del tutto libe- ke avtorje tudi izrazita, nadpovpreåna nacionalna angaœiranost, ki ro e naturale – quella slovena in Italia esprime infatti il più delle volte se verzno pne v razponu od iskrenega rodoljubja ali mestoma vzne- una forte ribellione al Nulla mentre anela con ostinazione al Senso senega izprsavanja slovenstva vse tja do sarkastiåne narodnostne che gli autori d’ispirazione religiosa individuano nella trascendenza samoironije. Kajti: tudi ko æe tako jedko tarnajo nad zamejsko divina, quelli laici invece in una tenace sisificità esistenziale. majhnostjo, zatohlostjo in zamejenostjo ali neprizanesljivo biåajo Grazie alla contiguità dettata dal confine, traspaiono da questa naglavne grehe svoje oœje domovine, izpriåujejo ta peresa vselej poesia anche un evidente slancio umanistico, un’apertura nei con- lastno neravnoduænost do usode slovenstva sredi veåinsko hege- fronti del vicino, e un palese impegno per gli ideali della convivenza, moniånega okolja, svojo zavzeto skrb za ogroœeno nacionalno uso- della tolleranza e del dialogo. Non si tratta, ovviamente, soltanto del do in identiteto. cattolico «humanisme integral» di Maritain, ma anche di un rispetto V najtesnejæi zvezi z narodnostno, pogojuje, usmerja in raz- del tutto laico e aconfessionale per la dignità umana, di una conside- loåuje manjæinske lirike tudi njihova prostorska zaznamovanost, razione che trae le proprie origini da uno specifico cronotopo di fron- krajinska zavezanost primorsko-alpski pokrajini med Miljami, tiera: l’intellettuale, il letterato della minoranza, l’uomo di confine Gorico, Æpetrom, Rezijo in Œabnicami. »Vse moje bogastvo / je eno che vive e crea in un ambiente plurilingue, sa che i valori umanistici samo / veliko in sonåno / prgiæåe zemlje, / ki ga niti s kamenjanjem della pace, della convivenza paritaria e della proficua osmosi inter- / ne izpleveæ« – v teh Pangeråevih verzih bi se brœkone prepoznal æe culturale sono necessari alla sua esistenza come l’aria che respira. marsikateri predmejski pesnik. Toda zanimivejæi od takæne vselej Nell’aprirsi all’altro, nel cercare di vedere con Preæeren l’italiano che gli sta accanto non già come il «diavolo» del passato, ma sempli- samoumevne zaljubljenosti v domaåijo je duhovni peåat medite- cemente come il vicino, il concittadino, il corregionale, è però essen- ranstva in multikulturnosti, ki ga ta prostor vtiskuje v posamezne ziale che il poeta sloveno conservi la propria unica, insostituibile ani- verzne pisave. Morje, ribiætvo, obalna motivika, sonåni senzuali- ma culturale, il suo peculiare volto etnico. Per questo il verso degli zem, vitalizem, duhovna ekstrovertiranost, juœnjaæko brbljava zgo- autoctoni autori triestini, goriziani e beneciani appare caratterizzato vornost in stilno bohotje so morda najopaznejæi zunanji znaki da un potenziato impegno nazionale che spazia ad ampio raggio da un tovrstnih sredozemskih registrov predvsem trœaækih lirikov: od sincero patriottismo o da una slovenità saltuariamente ostentata fino Koæute ali Kravosa do Pangerca ali Artaåeve. A æe pomembnejæa je alla sarcastica autoironia nazionale. Per quanto caustico possa suo- brez dvoma multikulturna vena manjæinskega verznega organiz- nare il loro lamento sulla piccineria, l’angustia o l’ottusità minoritaria, ma, ki jo dan na dan prekrvlja dajdamski stik z italijansko veåin- per quanto inflessibile possa apparire la loro frusta nel flagellare pec- sko, pa tudi s furlansko in nemæko stvarnostjo. Kako namreå taji- cati e vizi capitali della loro micropatria, queste penne tradiscono però 46 47 ti, da se pretakajo po œilah te pesmi tudi eritrociti bliœnjika, umet- sempre la propria premura per il destino di una slovenità immersa nel- niæke linfe – denimo – Montaleja, Sabe, Ungarettija, Quasimoda, l’egemonico mare maggioritario, la propria fervida preoccupazione per Paveseja, Pasolinija ali œiveåih italijanskih stihopiscev, s katerimi la minaccia assimilatoria che incombe sulle sorti identitarie e nazio- se manjæinski »kolegi« domala vsak dan bralsko, prevodno ali nali della minoranza. osebno sooåajo? Kako spregledati duhovni, kulturni, estetski in A contraddistinguere, influenzare e discriminare positivamente la mestoma celo jezikovni vpliv italijanske stvarnosti na manjæinsko poesia contemporanea slovena in Italia è anche un’altra isobara tipo- verzno ustvarjanje? Nemogoåe. Saj najbrœ ni zelo tuja resnici Koæu- logica strettamente connessa a quella nazionale: l’isobara territoria- le, l’intimo legame dei singoli autori con la regione litoraneo-alpina tova tu sicer nekoliko zmanipulirana ugotovitev iz lirike Jutriænje tra Muggia, Gorizia, San Pietro al Natisone, Resia e Camporosso. trœaæko jutro, da se v vsakem predmejskem pesniku »dva jaza «Tutta la mia ricchezza / è un’unica / manciata di terra, / grande e mudita. / Ma cosa vuoi, così è la vita!« solatìa, / che nemmeno a sassate / riuscirai a sradicare» – in questi In nenazadnje: enako zavezujoåe, posebno, samobitno izjedku- versi di Boris Pangerc potrebbe di certo riconoscersi più di qualche je sodobno slovensko poezijo v Italiji tudi jezik. Jezik, kot dom poeta minoritario. Ancor più pregnante di questo prevedibile attacca- identitete, Heideggerjeva »hiæa« nacionalne »biti«, Rebulov »reæil- mento alla propria terra risulta però il genius loci, l’impronta medi- ni splav« »v tujem morju«, a tudi najoåitnejæa vez leposlovne pri- terranea e multiculturale trasmessa da quest’ambiente alle singole padnosti sodobne predmejske lirike celokupni matiåni literaturi in scritture poetiche. La presenza di motivi marini, ittici, costieri, il sola- pesmi. Jezik, v vsej svoji zvrstni mavriånosti: od zbornega do nareå- re sensualismo e vitalismo, l’estroversa spiritualità, una spigliata nega, od pokrajinskega do œargonskega, od staroœitno izbranega loquacità meridionale e uno stile lussureggiante sono forse i segni do pogovorno vsakdanjega. Kakor gre ob njem po eni strani podår- esterni più visibili dei registri mediterranei manifestati nei loro versi tati, da ga del manjæinskih pesnikov zaradi pomanjkanja ustrezne soprattutto dai lirici triestini: da Koæuta o Kravos a Pangerc o alla zborne izobrazbe ali opazne interferentnosti italijanæåine neredko Artaå. Non meno importante appare la vena multiculturale dell’orga- uporablja pod povpreåjem literarne pismenosti, je po drugi neu- nismo poetico minoritario, irrorata com’è giorno dopo giorno dal san- tajljivo, da ga veåina prav draguljsko kreæe in bistri tudi do pre- gue del reciproco interscambio con la maggioranza italiana e la realtà lestno baroånih sijajev. Æe zlasti tovrstnim stilistom je jezik tako friulana o tedesca. Come negare infatti che le arterie di questa poesia trden identitarni vogelnik, tako temeljna vrednota, da ga ne more- siano percorse anche dagli eritrociti del vicino, fecondate anche dalle linfe artistiche dei vari Montale, Saba, Ungaretti, Quasimodo, Pavese, jo pesniæko docela sproæåeno uporabljati, eksperimentalno raz- Pasolini o magari di poeti italiani viventi, letti, tradotti e persino fre- grajevati ali ludistiåno preigravati. Zato se sodobna slovenska poe- quentati di persona dai loro «colleghi» e concittadini sloveni? Come zija v Italiji praviloma ogiba matici sicer znanih avantgardnih, ignorare l’influenza spirituale, culturale, estetica e a tratti persino lin- konkretistiånih ali vizualistiånih skrajnosti. Tudi v svojih najdrz- guistica, esercitata sul verso minoritario dalla realtà italiana? Impos- nejæih inaåicah pesniækega izraza namreå nikoli ne radikalizira – sibile. Non pare perciò lontana dal vero la constatazione della lirica denimo – do Æalamunove ultramodernistiåne »zaumnosti«, Tau- koæutiana Jutriænje trœaæko jutro (Domattina triestino), qui appena ferjevih postmodernih besednih okruækov, Zagoriånikove bele ritoccata, che ogni poeta minoritario è dimora di «due persone altret- strani ali Oswaldovega izzivalnega, nemæko-slovenskega zvoånega tanto degne / A kaj hoåeæ, takæno je œivljenje!» larpurlartizma. Globoko na svojem dnu ostaja namreå etimos na E infine: in modo non meno vincolante, particolare e autonomo la Trœaækem, Goriækem ali v Beneåiji æe vedno logos: nosilec smisla in poesia slovena in Italia appare plasmata dall’isobara idiomatica, dal- 48 49 sporoåila. Jezikovno-oblikovna »klasiånost« te poezije pa hkrati la lingua. La lingua come dimora dell’identità, «casa» heideggeriana posredno dopoveduje, da je geopolitiåni poloœaj italijanskega pred- dell’«essere» nazionale, l’unica «zattera» che lo scrittore Alojz Rebu- mejstva kljub novejæim unijskim prevetritvam deloma æe zmeraj la ritiene salvifica per una minoranza «nel mare straniero». La lingua omejevalen, saj je »jezikovna osvobojenost« – kakor pronicljivo come primario, lapalissiano segno d’appartenenza del verso minori- opozarja Boris Paternu – »samo del in znamenje neke globlje osvo- tario al generale macrocosmo della poesia e della letteratura slovena. bojenosti, predvsem osebne, pa tudi narodne.« La lingua in tutto il suo arcobaleno di generi e forme: dal dialetto allo Sredi govorno æe vedno neenakopravne in nesvobodne manj- standard, dalla parlata regionale al gergo, dal registro aulico e arcai- co al chiacchiericcio attualistico e quotidiano. Se andrebbe sottoli- æinske danosti sili potemtakem peæajoåa ali neustrezna knjiœnoje- neato a suo riguardo da un lato, che parte dei poeti minoritari – per zikovna kompetenca pesnike, ki œivijo na zborno nepreskrbljenih una mancata istruzione nell’idioma letterario o per evidenti interfe- podroåjih, da se pogosteje zatekajo v objem nareåja. V tem primeru renze italiane – riesce a padroneggiarla a livelli estetici appena accet- je dialektalna lirika bolj izraz ljubiteljske domaånosti, naivne tabili, dall’altro occorre invece osservare, quanto alta competenza ne anekdotiånosti, preprostega åustvovanja ali folklornega zabav- abbia la maggioranza di essi, capace com’è di affinarla e cesellarla ljaætva. A kjer je nareåje – obratno – inætrument premiæljene arti- fino a gemmei, barocchi splendori. Per tali stilisti in particolare, la stiåne strategije, goethejevsko izbirnih leposlovnih sorodnosti, lingua rappresenta una pietra identitaria così miliare, un valore così tam nastaja draœljiv, estetsko razvit in umetniæko enakovreden lir- essenziale, da non poter essere utilizzata in assoluta scioltezza sbiz- ski opus, ki nima zbornemu prav niåesar zavidati: Renato Quaglia, zarrendosi con ludiche sperimentazioni, disgregazioni o parafrasi. Silvana Paletti ali Miha Obit docent ... In Italia, di norma, la lirica slovena contemporanea tende perciò a Posebno jezikovno poglavje odpira æe pesnjenje tistih po rodu scansare gli estremi avanguardisti, concretisti o visualisti ben noti slovenskih (ali napol slovenskih) avtorjev iz Furlanije Julijske kra- invece alla poesia slovena centrale. Anche nelle sue forme più audaci jine, ki so namesto Preæernove besede izbrali za umetniæko izra- essa non raggiunge mai la radicalità del criptico ultramodernismo di zilo italijanæåino. Medtem ko jih je bilo do nedavnega mogoåe un Æalamun, delle postmodernistiche scorie verbali di un Taufer, del- preæteti na prste ene roke, je njihovo ætevilo zadnje åase opazno la pagina bianca di un Zagoriånik o del provocante larpurlartismo naraslo v vseh treh pokrajinah, kar utegne priåati po eni strani o sonoro sloveno-tedesco di un Oswald. Nel Triestino, nel Goriziano e in poostritvi asimilacijskega pritiska in zato åedalje manjæem obvla- Benecia, l’etimos continua infatti a rimanere sempre e ancora logos: portatore di senso e messaggio. La «classicità» linguistica e formale dovanju materinæåine, po drugi pa o vzniku novih, multikulturno di questa poesia dimostra nel contempo che, malgrado gli zefiri del hibridnih tipologij slovenstva, ki zlasti mlajæe pisce sproæåeneje recente unionismo europeo, la situazione geopolitica della minoranza navajajo k zgolj tujejeziånemu ali k tudi vzporednemu, dvojeziå- slovena in Italia è in parte ancora percepita come limitante e oppres- nemu verzificiranju. Åeprav so namreå meæana narojenost, veå- siva. «La libertà linguistica», avverte infatti acutamente Boris Pater- kulturne druœinske razmere, hegemoniåni vplivi veåinskega okol- nù, «altro non è che parte e segno di una libertà più profonda, soprat- ja, osebna biografija ali, preprosteje, individualni okus privedli tutto personale, ma anche nazionale.» tovrstne leposlovce do takæne opredelitve, je dano vse pogosteje In una realtà minoritaria soggetta a tali pressioni e disuguaglian- beleœiti njihovo lososovsko vraåanje k slovenskemu jezikovnemu ze, l’insufficiente o ridotta conoscenza dello standard da parte dei poe- izviru, k tudi materinskemu (ali polmaterinskemu) verznemu ti che quest’ultimo non hanno potuto apprendere a scuola, costringe izpovedovanju. »Skupaj peti« – kliåe namreå iz »dvojne duæe« Sla- gli stessi a rifugiarsi con maggiore frequenza nell’uso del dialetto. In 50 51 taperjevega Trsta ploden lirski dvojeziånik Ivan (Giovanni) questo caso, la lirica vernacolare appare piuttosto l’espressione di un Tavåar – »to je smisel / naæega zemeljskega / popotovanja.« folclorismo amatoriale, di un’aneddotica semplice o di un umorismo scanzonato e popolare. Laddove però il dialetto diviene strumento di ponderata strategia letteraria, di goetheiane affinità elettive, esso dà Korenine in veter luogo a un opus lirico stimolante, esteticamente evoluto e artistica- mente equivalente che nulla ha da invidiare a quello concepito in lin- Opisane tipoloæke sorodnosti antinihilizma, humanizma, medite- gua standard: Renato Quaglia, Silvana Paletti o Michele Obit docent ... ranskosti, multikulturnosti, nacionalne in jezikovne angaœirano- Capitolo linguistico a sé costituiscono inoltre quei poeti di origine slovena (o parzialmente slovena) che hanno scelto di verseggiare in sti, ki jih med seboj izkazujejo posamezni opusi slovenskih lirikov italiano. Mentre fino a poco tempo fa simili profili si contavano sulle v Italiji, navajajo torej k sklepu o povezanosti teh pisav v raznolik, dita di una mano, negli ultimi tempi il loro numero è cresciuto consi- a enovit »literarni sistem«, v – dionisottijevsko reåeno – specifiåno derevolmente in tutte e tre le province della regione, a prova da un lato regionalno razliåico slovenskega nacionalnega pesniætva. S tem di una forse accentuata pressione assimilatoria e, di conseguenza, di seveda æe zdaleå ni izårpan izobarski seætevek temeljnih razloåe- una minor competenza linguistica degli autori, dall’altro invece del- valnih potez verznega obraza italijanskega predmejstva, saj gre l’emergere di nuove forme di slovenità, più ibride e multiculturali, che pri njem za vseskozi dinamiåen korpus pisav v magmatiånem, inducono soprattutto i più giovani alla creazione alloglotta o bilin- nenehno spreminjavem nastajanju. gue. Benché diversi fattori – quali una nascita mista o condizioni Od leta 1945 do danes je sodobna slovenska poezija v Italiji – familiari multiculturali, influenze egemoniche dell’ambiente maggio- naravni nasledek dotlejænje, med faæistiåno diktaturo in drugo sve- ritario, particolari esperienze personali o, più semplicemente, il gusto tovno vojno nasilno prekinjene primorske pesniæke tradicije – pre- individuale – abbiano motivato queste penne a scegliere l’italiano, hodila dolgo, vijugasto, a kakovostno vzpenjavo razvojno pot, ki jo recentemente è dato annotare con sempre maggior frequenza una loro zdaj œanrsko plemeniti prevladujoåa lirika, pluralizira redkejæa risalita da salmoni alle proprie sorgenti linguistiche slovene, alla epika, socialnozvrstno razveja tako zborna kot nareåna verzifika- creazione in versi anche nella lingua materna o paterna. «Cantare cija, duhovno-estetsko pa bogati lyotardovsko raznorodna polilo- insieme» – proclama infatti dal cuore della sua slataperiana, «doppia gija poetoloækih, svetovnonazorskih, vsebinskih in oblikovnih anima» triestina il fecondo lirico bilingue Ivan (Giovanni) Tavåar – «è »diskurzov«: od tradicionalnega realizma in neoromantiånega inti- il senso / del nostro viaggio / terreno.» mizma do sodobnejæega modernizma in postmodernizma, od kato- liætva do laiånosti, od prostega verza do ode, soneta ali pesnitve. Tra radici e vento V umetelnem razponu, ki niha od zaåetniækega do mojstrsko vrhunskega, se manjæinski avtorji na Trœaækem, Goriækem in v Le affinità tipologiche dell’antinichilismo, dell’umanismo, della medi- Beneåiji danes ustvarjalno oplajajo bodisi ob primorskih ali terraneità, della multiculturalità o dell’impegno nazionale e lingui- osrednjeslovenskih bodisi ob italijanskih ali drugih svetovnih vzo- stico, che permeano l’opus dei lirici sloveni in Italia, inducono dunque rih. Njihov lirsko upovedovani svet je najåeæåe razåloveåena, nihi- a considerare le loro scritture collegate in un «sistema letterario» listiåna in asimilacijsko izpostavljena sedanjost brez bogov in sfaccettato ma unitario, in una specifica, dionisottiana variante idealov, v kateri narodnoobrambno angaœiranost vse pogosteje regionale della poesia nazionale slovena. Con le isobare enucleate, 52 53 nadomeæåa resignacija v razbolelo intimo ali ironiåno deziluzijo. Iz l’elenco dei tratti distintivi che modellano il volto poetico della mino- zveriœene, ubijalske imanence se nekateri reæujejo z vero, drugi z ranza è naturalmente ben lungi dall’essere esaurito poiché quello dei laiånim sizifovstvom, vendar je obojim skupno zastrto hrepenenje suoi verseggiatori appare un dinamico corpus di grafie in perpetuo, po vrednotah in bivanjskem smislu. magmatico divenire. Æe najbolj zavezujoåo, trajno in razpoznavno duhovno esenco Quale erede naturale di un’illustre tradizione litoranea, interrotta a pa vtiskuje sodobnemu slovenskemu pesniætvu v Italiji njegova forza soltanto dalla dittatura fascista e dalla seconda guerra mon- obmejna, stiåna in multikulturna zaznamovanost: da je na skupno diale, la poesia slovena contemporanea in Italia ha percorso dal 1945 un cammino evolutivo lungo, tortuoso, ma in costante ascesa, che sfo- nikogarænji zemlji slovanskega in romanskega mavriåno razpeto cia oggi in una produzione lirica quantitativamente dominante, in med plejado poœivljajoåih antinomij; da mu najgloblje umetniæko un’epica meno significativa, in una versificazione sia letteraria sia bistvo seœeto doloåajo predvsem dom in svet, slovensko in sosed- dialettale e in una polilogia lyotardiana di «discorsi» estetici, concet- nje, manjæinsko in veåinsko, våeraj in jutri. Kajetan Koviå bi izpe- tuali, contenutistici o formali che vanno dal tradizionale all’innovati- snil: korenine in veter ... vo, dal realismo al modernismo, dall’intimismo al postmodernismo, dal cattolicesimo alla laicità, dal verso libero all’ode, dal sonetto al Miran Koæuta poema. In un diapason artistico che oscilla tra dilettantesco e magi- strale, gli autori minoritari del Triestino, del Goriziano o della Benecia traggono oggi ispirazione creativa tanto da archetipi sloveni litoranei o centrali quanto da modelli e autori italiani o mondiali. La loro atten- zione tematica appare concentrata su una quotidianità gretta, inu- mana e assimilatrice che dei e ideali hanno ormai abbandonato e nel- la quale l’engagement nazionale sta gradualmente cedendo il passo a un intimismo rassegnato, disilluso e ironico. Dall’immanenza che opprime e uccide, alcuni cercano di evadere riparando nella fede, altri invece in una sisificità laica e agnostica. Agli autori di entrambi gli orientamenti è tuttavia comune un insopprimibile anelito: quello di riscoprire per vie liriche valori e senso dell’esistenza. Tuttavia, l’iden- tità spirituale più pregnante, duratura e riconoscibile deriva alla poe- sia contemporanea slovena in Italia dal suo imprinting di frontiera, dalla sua connotazione confinaria e multiculturale: da quell’inarcarsi ad arcobaleno sulla comune terra di nessuno tra slavo e romanzo in una pleiade di vivificanti antinomie; da quel vivere – essenza più pro- fonda della sua anima – tra patria e mondo, sloveno e italiano, mino- ritario e maggioritario, ieri e domani. Ovvero, verseggerebbe Kajetan Koviå, tra radici e vento…

Miran Koæuta 54 55 Urednikova opomba Nota del curatore

saka antologija – neizbeœno tudi priåujoåa – je kompromisna gni antologia – la presente non fa eccezione – è una una risul- Vrezultanta moœnega in dejanskega. Cvetnik dvanajstih, uredni- Otante, un compromesso tra possibile ed effettivo, utopia e real- ku ætevilåno vnaprej doloåenih avtorjev, ki naj stopijo zrcalno ob bok tà. Questa silloge di dodici autori – numericamente predefiniti dal- prav tolikim lirikom italijanske manjæine v Sloveniji in na Hrvaæ- l’editore, specularmente accostati alla gemella compagine della kem ter s po tremi besedili zastopajo mnogo bolj prostrano in vonja- minoranza italiana in Slovenia e Croazia e designati a rappresen- vo livado sodobnega slovenskega pesniætva v Italiji, œeli biti zato le tare ciascuno con tre testi il ben più ampio e profumato alpeggio pokuæina, kritiæko subjektivno vabilo k niå manj opojnemu nabiran- della poesia contemporanea slovena in Italia – desidera perciò pro- ju in prebiranju æe ostalih verznih cvetov. Nanje opozarja v prostor- porsi soltanto ad assaggio: come un soggettivo invito critico a sco- sko dodeljenih mejah predvsem uvodna ætudija. prire e cogliere anche le altrettanto inebrianti fragranze degli altri Svoji usodni luknjiåavosti navkljub pa skuæa tale izbor œiveåih fiori poetici minoritari. Di essi dà menzione in particolare lo studio in po rojstnem datumu kronoloæko razvræåenih slovenskih pesni- introduttivo, pur nei limiti dello spazio assegnatogli. kov s Trœaækega, Goriækega in Beneåije vendarle åimbolj celostno, Sebbene fatalmente lacunosa, questa selezione di lirici triestini, ozemeljsko enakopravno, umetniæko in generacijsko reprezenta- goriziani e beneciani viventi, qui disposti in ordine d’età, non rinuncia tivno izmeriti pulz sedanji manjæinski verzni ustvarjalnosti v Fur- però a tastare in modo quanto più completo, territorialmente equipol- laniji Julijski krajini: najprej prek åasovno rastoåe urejenih tripti- lente, ma anche generazionalmente e artisticamente rappresentativo hov lirskih besedil posameznih avtorjev, nato prek njihovih il polso all’attuale creatività poetica slovena nel Friuli Venezia Giulia: zgoæåenih kritiækih portretov in konåno prek seœetih biobibliogra- innanzitutto attraverso un trittico testuale cronologicamente ordina- fij, ki navajajo poleg prelomnejæih œivljenjskih podatkov æe pesniæ- to di ogni verseggiatore, poi per mezzo dei loro succinti ritratti critici ke, prozne, esejistiåne in publicistiåne knjiœne izdaje piscev ter e infine con l’ausilio di concise biobibliografie che riportano, oltre ai gledaliæke in radijske uprizoritve njihovih dramskih del. Razme- fondamentali dati biografici dei singoli demiurghi, anche i loro volumi roma ætevilo lirik, ki zastopajo vsakega odbranca, bo morda poetici, narrativi, saggistici e pubblicistici nonché le rappresentazioni odtehtalo razveseljivo dejstvo, da so mnoge izmed njih tu prviå pre- teatrali o radiofoniche delle loro opere drammaturgiche. Al numero vedene v italijanæåino, kar pomembno æiri njihovo recepcijsko relativamente esiguo di liriche per autore farà forse da contrappeso radiacijo. una felice constatazione: molte di esse risultano qui tradotte e pub- Ob epilogu intenzivnega in nelahkega uredniækega dela pa cvet- blicate in italiano per la prima volta vedendo così notevolmente niku na pot le æe sodobna œelja in antiåno voæåilo: naj se evropsko ampliato il proprio raggio ricezionale. 56 57 brezmejno izduhtijo med bralce åarni opoji slovenske pesmi v Italiji A epilogo dell’intensa e impegnativa curatela desidero affidare in naj jo æe dolgo, zeleno spremlja latinska pregovorna usoda – Vivat, l’antologia al suo corso con un moderno augurio e un antico auspi- crescat, floreat! cio: possa la poesia slovena in Italia effondere senza frontiere il suo profumo tra i lettori europei e possa conoscere ancora a lungo Miran Koæuta i verdi destini del detto latino – Vivat, crescat, floreat! V Trstu in Kriœu med decembrom 2005 in majem 2006 Miran Koæuta A Trieste e Santa Croce tra il dicembre 2005 e il maggio 2006

58 59 MIROSLAV KoæutaKOÆUTA œivljenje vita

MIROSLAV KOÆUTA, pesnik, pisec otroæke in mladinske literature, dra- MIROSLAV KOÆUTA, poeta, autore di letteratura infantile e giovanile, matik, publicist, urednik in prevajalec, se je rodil v Kriœu pri Trstu 11. drammaturgo, pubblicista, redattore e traduttore, è nato a Santa Cro- marca 1936. Leta 1962 je diplomiral iz primerjalne knjiœevnosti in lite- ce di Trieste l’11 marzo 1936. Nel 1962 si è laureato in letteratura com- rarne teorije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, nato pa se je parata e teoria della letteratura presso la Facoltà di Filosofia dell’Uni- zaposlil kot urednik na Radioteleviziji Ljubljana. Po povratku domov versità di Lubiana. Dopo aver lavorato come redattore alla Radio- leta 1969 je postal dramaturg Slovenskega stalnega gledaliæåa, urednik televisione di Lubiana è rientrato a Trieste nel 1969 divenendo dappri- revije »Dan« pri Zaloœniætvu trœaækega tiska, nato pa ravnatelj (med leto- ma drammaturgo presso il Teatro stabile sloveno, poi redattore all’E- ma 1978 in 1999) ter umetniæki vodja (med letoma 1978 in 1998) Slo- ditoriale stampa triestina della rivista «Dan» e quindi direttore ammi- venskega stalnega gledaliæåa v Trstu. Danes œivi in ustvarja med nistrativo (tra il 1978 e il 1999) nonché direttore artistico (tra il 1978 e Trstom, Kriœem in Kontovelom. il 1998) del Teatro stabile sloveno di Trieste. Oggi vive e scrive tra Trie- Je ålan Druætva slovenskih pisateljev in Slovenskega ter Trœaækega cen- ste, Santa Croce e Contovello. tra PEN. Preveden je bil v vrsto evropskih jezikov, za svoje delo pa je dos- Membro dell’Associazione degli scrittori sloveni nonché delle Sezioni lej prejel sledeåa priznanja: »Nagrada Preæernovega sklada« (1978), slovena e triestina del PEN club internazionale, è stato tradotto in »Kajuhova nagrada« (1988), »Levstikova nagrada« (1989), nagrada varie lingue europee e ha ricevuto i seguenti riconoscimenti letterari: »Vstajenje« (2001). «Nagrada Preæernovega sklada» (1978), «Kajuhova nagrada» (1988), «Levstikova nagrada» (1989) e il premio «Vstajenje» (2001). MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 62 63 portret ritratto

Osrednji Orfej starejæe pesniæke generacije in sodob- Lirico, scrittore per l’infanzia e la gioventù, pubbli- ne slovenske poezije v Italiji nasploh je vseslovensko cista e drammaturgo, Miroslav Koæuta è l’Orfeo più priznani trœaæki lirik, pisec otroæke in mladinske lite- affermato e illustre della poesia slovena in Italia. rature, publicist in dramatik Miroslav Koæuta. Artista dai registri nostalgici e solari, amari e vitalistici, ricorda i pescatori della natia Santa Croce nel carpire dalla realtà litoranea Ta pesnik nostalgiånih in sonånih, trpkih in vitalistiånih registrov je con la rete dei propri versi gli archetipi di una modernità ango- podoben ribiåem rojstnega Kriœa, ko skuæa ujeti v svoje verzne mreœe sciante, distruttiva e assurda, ancorché non del tutto priva di arhetipe utesnjujoåe, destruktivne, zveriœene in absurdne sodobno- attrattive e valori: gli affetti familiari, l’impegno sociale e nazionale, sti, v kateri kljub vsemu æe zmeraj razpoznava plejado idealnih zvezd le meraviglie del mare, del golfo e delle vie di Trieste, una laica sisifi- vodnic: druœinski afekti, socialna in narodna angaœiranost, åudesa cità esistenziale, la letteratura e la poesia stessa, per quest’autore trœaækega morja, mesta in zaliva, laiåno sizifovstvo, knjiœevnost «fecondatrice dei giorni attraverso il gioco serio e profondo della in poezija sama, ki Koæuti »oplaja dneve« in »odkupuje« – kakor je memoria che», come ha osservato Elvio Guagnini, «insegue le spe- ugotovil Elvio Guagnini – »trdoto, boleåino œivljenja«, so namreå ranze e i dolori della vita e diventa un risarcimento della sua durez- svetilniki trmasto vztrajnega mediteranskega vitalizma, ki ga je za», sono questi i fari del caparbio vitalismo mediterraneo che Koæu- avtor postopoma vtkal v svoj opus, od prve zbirke Morje brez obale ta ha gradualmente intessuto – dalla prima raccolta Morje brez oba- (1963) do najnovejæega dela Pomol v severno morje (2001). le (Mare senza spiaggia, 1963) al recente volume Pomol v severno Åeprav je Koæutova gladka, blagoglasna, tekoåa in veåjidel v pro- morje (Il molo nel Mare del Nord, 2001) – in una lirica dal ritmo libe- stih verzih izpisana lirika po svoji temeljni poetoloæki naravnanosti ro, fluido, moderno, ma non indifferente al fascino della compiutezza modernistiåna, ni niti najmanj ravnoduæna do åarov oblikovne in formale e melodica, alle sirene della rima, dell’assonanza, della stro- prozodiåne dovræenosti, do zapeljivega petja kanoniånih siren verzi- fa o della metrica isosillabica. Non paiono secondari in quest’ottica i fikacije: rime, asonance, kitiånosti, enakozloœne metrike. Na takæno numerosi songs e le canzoni scritte dall’autore – a lungo direttore »klasiånost« so poleg osebnih estetskih nazorov brœåas nespregled- artistico del Teatro stabile sloveno di Trieste – per il teatro o la radio ljivo vplivali bodisi ætevilni songi in popevke, ki jih je avtor – dolgo- (in parte proposte nel 1977 dal volume Selivci) né, tanto meno, il suo

MIROSLAV KOÆUTA letni umetniæki vodja Slovenskega stalnega gledaliæåa v Trstu – spe- vasto repertorio poetico e prosastico per l’infanzia. MIROSLAV KOÆUTA 64 65 snil za teatrske ali radijske potrebe (deloma jih je priobåila leta 1977 Interprete estroso e linguisticamente ludico, Koæuta è conside- zbirka Selivci), bodisi njegovo obseœno, domiselno in besedno igrivo rato anzi l’espressione minoritaria più alta, sonora e prolifica di pesnikovanje ter prozno ustvarjanje za otroke in mladino. Koæuta quest’ultimo genere potendo vantare finora una ventina di raccolte velja za sploh najplodnejæega in najpomembnejæega tovrstnega slo- poetiche o prosastiche per l’infanzia e la gioventù: da Kje stanujeæ venskega pisca v Italiji, saj je knjiœno objavil kar dvajseterico knjig mala miæka? (Dove abiti, piccolo topolino?), pubblicata nel 1975, alla otroækih ali mladinskih pesmi, pravljic, pripovedk in kratkih proz recente silloge poetica del 2006 intitolata Kriœada (Crocevia). In (od prve, leta 1975 objavljene verzne zbirke Kje stanujeæ mala miæka? esse ha dato vita, ispirato dall’alta lezione di maestri quali Fran do najnovejæega, leta 2006 izdanega cvetniækega izbora Kriœada). V Levstik, Dragotin Kette, ma soprattutto il conterraneo Igo Gruden, njih se je oprl na sorodno Levstikovo, Kettejevo in predvsem Grud- a una variante litoranea personalissima, pittoresca, ciarliera e novo œanrsko dediæåino, da bi uzvoåil slikovito, nabrito, brbljavo, po scanzonata della letteratura infantile e giovanile slovena, a un’ori- ambientaciji in duhu primorsko inaåico nacionalne otroæke pesmi in ginale scrittura in versi e in prosa da cui traboccano inventività, mladinske proze, ki jo odlikujejo fantazijska izvirnost, hudomuæna fantasia, birichina ironia, ritmo vivace, rime inusuali, cantabilità ironija, œivahen ritem, neobiåajne rime, spevna melodija, barvitost melodica, lessico colorito, destrezza fonica e funambolica giocosità leksike, duhovito œongliranje z besednimi koreni ali obrazili ter prei- lessicale. gravanje domala vseh najznaåilnejæih izrazil in registrov takænega L’autore coltiva parallelamente anche la scrittura teatrale, leposlovja. radiofonica (Tri igre za glas-Tre drammi per voce) e pubblicistica Avtor neguje vzporedno tudi odrsko in radijsko dramatiko (Tri (Na hrbtu vala-Sul dorso dell’onda), rami questi da considerare tut- igre za glas) ter publicistiko (Na hrbtu vala), åeprav se obe veji bolj- tavia secondari ed episodici rispetto al principale tronco lirico del- kone epizodno razraæåata iz debla njegovega preteœno lirskega la sua produzione che verdeggia pressoché senza posa dai primi demiurætva, ki nepretrgoma zelení vse od zgodnjih æestdesetih let anni Sessanta del secolo scorso ad oggi. Da quali clorofille però e in prejænjega stoletja dalje. Kako pa? che maniera? V zaåetnih delih Morje brez obale (1963), Pesmi in zapiski (1969) Negli iniziali lavori Morje brez obale (Mare senza spiaggia, ter Pesniæki list æt. 23 (1974) je Koæuta splavil svoj pesniæki åoln s 1963), Pesmi in zapiski (Poesie e annotazioni, 1969) e Pesniæki list sipin murnovsko-gradnikovsko-grudnovskega novoromanticizma. æt. 23 (Foglio poetico n. 23, 1974) il legno lirico koæutiano è salpato Vendar so vplivni vzori slovenske, italijanske in svetovne lirike – od dalle rive di un neoromanticismo assonante alle amate poetiche di Ketteja, Œupanåiåa, Koviåa, Strniæe ali Zajca do Ungarettija, Quasi- Murn, Kette, Œupanåiå, Gradnik o Gruden. Più tardi però, sotto il moda, Sabe, Lorce ali Nerude – kaj kmalu naravnali njegovo krmo determinante influsso di altri modelli lirici nazionali e mondiali – proti odprtemu oceanu kompleksnejæega, veåplastnega in samoni- da Koviå, Strniæa o Zajc a Ungaretti, Quasimodo, Saba, Lorca o klega modernizma, ki ima svoja temeljna sidriæåa v zbirkah Priåe- Neruda –, Koæuta ha rivolto la prua del suo poetare verso l’oceano di vanje (1976), Pesmi (1978), Odseljeni åas (1990), Riba kanica (1991) in un modernismo complesso, eterogeneo e autonomo che ha trovato Pomol v severno morje (2001). Na hrbtu tega slogovnega vala je pregnanti ancoraggi artistici soprattutto nei volumi Priåevanje pesnik prejadral do danes nemalo vsebinsko-tematskih milj in vti- (Testimonianza, 1976), Pesmi (Poesie, 1978), Odseljeni åas (Il tempo snil v vseslovensko liriko åedalje opaznejæo, globljo in osebnejæo traslocato, 1990), Riba kanica (Il pescecane, 1991) e Pomol v sever-

MIROSLAV KOÆUTA motivno brazdo. Kakæno? no morje (Il molo nel Mare del Nord, 2001). Per miglia e miglia ha MIROSLAV KOÆUTA 66 67 Predstavljajmo si ribo, ki jo zalivski tok zanese najprej v Trst – za così tracciato ad oggi una rotta lirica personalissima, riconoscibi- pesnika »mesto na robu sveta«, »osip srebrnih ur / s poliranih kre- le e profonda. Quale? denc«, kraj manjæinskega odmiranja in nacionalnih konfliktov, a Immaginiamo un pesce, spinto dalla corrente del golfo dapprima tudi vznemirljivo sotoåje kultur in jezikov –, ki jo val burje odpihne verso Trieste – koæutiana città «ai bordi del mondo», «scia di orolo- nato proti rojstnemu Kriœu in obalam Krasa v nostalgiåni objem spo- gi d’argento / sul lustro degli armadi», luogo d’agonia minoritaria e minov, sreånega otroætva, vaæke narojenosti, a tudi v mediteransko conflitti nazionali, ma anche delta fecondo di lingue e culture –, razburkane in vitalistiåne vode ljubezni, strasti, bivanjskih razkriœij, spazzato poi dalla bora verso la natia Santa Croce e i lidi del Carso, druœinske avtobiografskosti ali ontoloæke refleksije, dokler je napos- nell’abbraccio nostalgico di memorie infantili, retaggi familiari, led ne okuœi in skoraj do lusk razœre grezniåna odplaka eksisten- tempestose inquietudini esistenziali, vivificanti amori mediterra- cialne odåaranosti, nihilistiånega absurda in sodobne alienacije. nei o pregnanti elucubrazioni ontologiche, e contaminato infine, Taka, razpeta med upornostjo in deziluzijo, sonånim in elegiå- scorticato fin quasi alla lisca, dagli acidi esiziali del disincanto esi- nim, narodno bolestjo in osebno vero, klasiånim in modernim, rima- stenziale, dell’assurdo nichilista, dell’alienazione contemporanea. mi in prostimi verzi, epskim nadihom in epigramsko lakoniånostjo, Tale appunto, sospeso tra ribellione e disillusione, sole e ombra, smrtjo in œivljenjem, se kaœe v svojem doslejænjem razponu poezija angoscia nazionale e vitalismo personale, classico e moderno, rime Miroslava Koæute, Kosovelovega åloveka »z odprto rano«, ki potuje e versi liberi, epicità ed epigrammaticità, morte e vita, appare il peri- skozi œivljenje »sredi neprizadetih priå / sam / iz niåa v niå«, vendar plo fin qui compiuto dalla poesia di Miroslav Koæuta, kosoveliano bivanjski brezizhodnosti, udarcem usode, osebnim tragedijam ali «uomo dalla ferita aperta» che vagabonda «nell’indifferenza della teminam sveta navkljub æe vedno verjame v miteme naroda, druœine, folla / solo / dal nulla al nulla» per i vicoli ciechi dell’esistenza, ma ljubezni, dobrega, poezije. Koæuta, torej, kakor œivo uteleæenje sklep- che nonostante l’assenzio della sorte, le tragedie personali, le ner- nega verza njegove pesmi Ta Trst: »… vera, ki ne dogori.« bate dell’impietosa realtà e le oscurità del mondo ancora non smet- te di credere negli astri della famiglia, dell’amore, del bene, della nazione, della poesia. Koæuta, dunque, come viva incarnazione del verso finale di Questa Trieste: «…fede immortale». MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 68 69 Trœaæka izætevanka Filastrocca triestina

Ætirje Slovenci Quattro sloveni in dva Slovenca più due sloveni je pet Slovencev, fanno cinque sloveni, sedem strank – sette partiti – koliko åasa per quanto ancora se bomo æteli ci conteremo je æe edina è il solo rimasto od ugank: degli enigmi finiti: z desne na levo da destra a sinistra smo Italijani, siamo italiani, z leve na desno da sinistra a destra nas veå ni – più nessuno ormai c’è – prejle æe v petih prima in cinque a giocare, v igri zbrani, soli come cani, zdaj pa preætejem: ora invece riconto: en, un, dva, due, tri! tre! MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 70 71 Miza La tavola

Blagor tebi miza, ker imaæ noge, Beata tu sia, tavola, che hai gambe ki te ne nesejo od nas, zakaj modra si ma non ti allontani da noi: tu si che sei saggia in veæ, kje je sreåa. e sai dov’è la felicità.

Blagor tebi miza, ker si iz luœenega hrasta Beata tu sia, tavola, che sei di rovere tinto in æiroka, da vsi ætirje e ampia, si che tutti e quattro sedamo k tebi s svojimi dnevi in noåmi. a te sediamo con i nostri giorni e notti. S prti te odevajo pomladni vetrovi, Con tovaglie ti avvolgono brezze di primavera, vonj domaåih jedi te prepaja, il profumo di cibo casereccio ti impregna da zeleniæ in raseæ, e tu verdeggiando cresci, raseæ in si naæa hiæa: vate cresci e sei la nostra casa: a te hodimo in iz tebe, ko potolaœiæ veniamo e da te quando ci hai confortati in odœejaæ. e dissetati.

Blagor tebi, miza, ker si moja knjiga: Beata tu sia, tavola, che sei il mio libro: v tvoje letnice si zapisujem sreåo nei tuoi cerchi segno la felicità in rast svojih sinov, z viæino tvojih nog e crescita dei figli, con l’altezza delle tue gambe merim svojo œalost – misuro in mio sconforto –

nekega dne postreœeæ samo s tremi kroœniki, un giorno ci servirai solo tre piatti, nekega dne z dvema un altro giorno due, in v tvojem hrbtiæåu bo ækrtnilo, poi un suono secco nel tuo dorso: kakor poåi vzmet v odsluœeni uri. come molla saltata in un vecchio orologio. MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 72 73 Miza, drugiå Tavola, seconda

Pri mizi sedimo trije, A tavola siamo in tre soltanto, åetrti ja naæe gorje. il quarto è il nostro pianto.

Prihaja pa níkdar ne pride, Viene senza mai arrivare, odhaja, nikdàr ne odide. parte senza mai andare. MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 74 75 Kriæki ribiåi I pescatori di Santa Croce

Kriæki ribiåi, kraæki ribiåi, Pescatori di Santa Croce, pescatori del Carso, sloki jambori, nosna jadra, alberi snelli, vele incinte, vesla åez ramo, trnki v grlu, remi in spalla, ami in gola, mreœa na soncu, v bregu pesem, rete al sole, canto a riva, smeh in vino, kruh in sol, risa e vino, pane e sale, ribe, œenske, ribe, ribe, pesci, donne, pesci, pesci, in abauta, sonåni kriki, e abauta, urla solari, in de grasa in de magra, e de grassa e de magra, mater tvojo, vzdigni mreœo, tu mare grega, issa la rete, nizko svinec, viæe, niœe, bassi i piombi, più su, più giù, in v oåeh le sinje zvezde e negli occhi stelle blu v divjem, straænem, zadnjem boju, nella cruda, dura, estrema lotta, kri do lakta, ækrge tune, sangue al gomito, branchie di tonno, babe, zdaj bo mir åez zimo, babe, per l’inverno siamo a posto, joj, kako ste zrasli v meni oh, come siete cresciuti in me skoz viharje in skoz kletve, tra tempeste e bestemmie, mreœe, vesla, znoj in smrt, reti, remi, sudore e morte, dajte, da vam stisnem roko, lasciate che vi stringa la mano, da ponudim vam pijaåe, che vi offra da bere, da zapojem z vami pesem, che con voi intoni un canto ki je, kakor vi, spomin. che è, come voi, ricordo. MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 76 77 delo opere

POEZIJA: Morje brez obale (1963); Pesmi in zapiski (1969); Pesniæki list POESIA: Morje brez obale (1963); Pesmi in zapiski (1969); Pesniæki list æt. 23 (1974); Priåevanje (1976); Selivci (gledaliæki songi, 1977); Pesmi æt. 23 (1974); Priåevanje (1976); Selivci (songs teatrali, 1977); Pesmi (izbor, 1978); Robidnice in maline (epigrami, 1983); Potem znenada ptica- (antologia, 1978); Robidnice in maline (epigrammi, 1983); Potem zne- Poi, d’improvviso, un volo (dvojeziåna grafiåna mapa; soavtor: Klavdij nada ptica-Poi, d’improvviso, un volo (cartella grafica bilingue; coau- Palåiå; prevod v italijanæåino: Arnaldo Bressan, 1988); Odseljeni åas tore: Klavdij Palåiå; traduzione in italiano: Arnaldo Bressan, 1988); (1990); Riba kanica (1991); Memoria del corpo assente-Spomin odsotne- Odseljeni åas (1990); Riba kanica (1991); Memoria del corpo assente- ga telesa (dvojeziåni izbor; prevod v italijanæåino: Daria Betocchi, 1999); Spomin odsotnega telesa (antologia bilingue; traduzione in italiano: Pomol v severno morje (2001); Mesto z molom San Carlo (izbor, 2002); Daria Betocchi, 1999); Pomol v severno morje (2001); Mesto z molom Minimalia (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; soavtorji: Franko Vec- San Carlo (antologia, 2002); Minimalia (cartella grafica bilingue; coau- chiet, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, Miha Obit, Jurij tori: Franko Vecchiet, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, Paljk, Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Irena Œerjal; prevod v ita- Miha Obit, Jurij Paljk, Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Irena lijanæåino: Daria Betocchi; 2002). Œerjal; traduzione in italiano: Daria Betocchi; 2002). DRAMATIKA: Dlaka v jajcu (kabaret, soavtorji: Atilij Kralj, Adrijan Rust- OPERE TEATRALI: Dlaka v jajcu (cabaret; coautori: Atilij Kralj, Adrijan ja, Sergej Verå, 1973); Ætirje fantje muzikantje (1974); Riœarna (soavtor: Rustja, Sergej Verå; 1973); Ætirje fantje muzikantje (1974); Riœarna Filibert Benedetiå, 1975); Vitez na obisku (1980); Tri igre za glas (radij- (coautore: Filibert Benedetiå, 1975); Vitez na obisku (1980); Tri igre za ske drame, 1982); Ptiåka smejalka (gledaliæka uprizoritev otroækih glas (drammi radiofonici, 1982); Ptiåka smejalka (adattamento teatra- pesmi, 2003). le di poesie per l’infanzia, 2003). OTROÆKO IN MLADINSKO SLOVSTVO: Kje stanujeæ mala miæka? LETTERATURA PER L’INFANZIA E L’ADOLESCENZA: Kje stanujeæ (pesmi, 1975); Zaseda za medveda (pesmi, 1979); Abecerime (pesmi, mala miæka? (poesie, 1975); Zaseda za medveda (poesie, 1979); Abeceri- 1979); Ptiåka smejalka (pesmi, 1984); Prvi dan æole (pesmi, 1987); Zidamo me (poesie, 1979); Ptiåka smejalka (poesie, 1984); Prvi dan æole (poesie, dan (pesmi, 1987); Na Krasu je krasno (pesmi, 1989); Kavka s Kavkaza 1987); Zidamo dan (poesie, 1987); Na Krasu je krasno (poesie, 1989); (pesmi, 1992); Galeb nad œitom (proza, 1995); Basni kratke sape (proza, Kavka s Kavkaza (poesie, 1992); Galeb nad œitom (prosa, 1995); Basni 2000); Fabeln auf flinken Füssen-Basni kratke sape (proza; prevod v kratke sape (prosa, 2000); Fabeln auf flinken Füssen-Basni kratke nemæåino: Klaus Detlef Olof, 2001); Lestev in siråek (proza, 2001); Trije sape (prosa; traduzione in tedesco: Klaus Detlef Olof, 2001); Lestev in velblodi ali Pesmi za vsakogar (pesmi, 2001); Straænice (pesmi, 2002); siråek (prosa, 2001); Trije velblodi ali Pesmi za vsakogar (poesie, 2001); Njune zgodbe (proza, 2002); Nove basni kratke sape (proza, 2003); Mini- Straænice (poesie, 2002); Njune zgodbe (prosa, 2002); Nove basni krat- malåice (pesmi, 2003); Dvorec (proza, 2005); Kriæko kraæke (proza, 2006); ke sape (prosa, 2003); Minimalåice (poesie, 2003); Dvorec (prosa, Kriœada (izbor pesmi, 2006). 2005); Kriæko kraæke (prosa, 2006); Kriœada (antologia poetica, 2006). PUBLICISTIKA: Na hrbtu vala (1996). PUBBLICISTICA: Na hrbtu vala (1996). MIROSLAV KOÆUTA MIROSLAV KOÆUTA 78 79 ALEKSIJ PregarcPREGARC œivljenje vita

ALEKSIJ PREGARC, pesnik, dramatik, publicist, urednik in prevajalec, se ALEKSIJ PREGARC, poeta, drammaturgo, pubblicista, regista e tradut- je rodil v Ricmanjih 28. marca 1936. Po ætudiju na Viæji realni gimnaziji v tore, è nato a San Giuseppe della Chiusa il 28 marzo 1936. Dopo aver Trstu je tu obiskoval knjigovodsko in poslovodno æolo Inætituta Enenkel studiato dapprima al Ginnasio scientifico superiore di Trieste ha fre- (1952-54) ter gledaliæko æolo slovenskega teatra (1955-58). Med letoma quentato l’indirizzo economico-commerciale dell’Istituto Enenkel 1952-1961 se je zaposlil kot uradnik pri zasebnem podjetju, ob tem pa se (1952-54) e la scuola teatrale del Teatro sloveno (1955-58). Negli anni je posveåal gledaliæki in radijski igri ter reœiji. Nastopal je v Trstu, Ljub- 1952-1961 ha lavorato come impiegato presso un’azienda privata, dedi- ljani, Novi Gorici in Kopru. Med letoma 1969-1971 je bil zaposlen kot candosi nel frattempo al teatro e alla radio nella veste di attore, scrit- tovarniæki delavec v Podgorski predilnici pri Gorici. Leta 1977 je stopil v tore e regista. Dopo aver calcato le scene a Trieste, Lubiana, Nova Gori- redno sluœbo napovedovalca na Radiu Trst A, ki jo je nato opravljal do ca e Capodistria, negli anni 1969-1971 è stato operaio nella filanda di upokojitve leta 1994. Njegovo igralsko, reœijsko ter avtorsko sodelovanje Piedimonte presso Gorizia. Nel 1977 è stato assunto come annunciato- s trœaæko slovensko radijsko postajo ter slovenskimi in italijanskimi gle- re a Radio Trieste A, lavoro poi svolto fino all’entrata in quiescenza nel daliæåi je vzporedno dopolnjevalo tudi mentorstvo nekaterim domaåim 1994. Alla collaborazione con l’emittente triestina nonché con teatri amaterskim dramskim skupinam. Danes œivi in piæe v rodnih Ricmanjih. sloveni e italiani in qualità di attore, regista e autore ha affiancato Je ålan Druætva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN, Zdruœen- anche il mentorato a gruppi teatrali amatoriali. Oggi vive e scrive nel- ja pesnikov sveta, Zdruœenja dramskih umetnikov Slovenije in priznani la natia San Giuseppe della Chiusa. kulturnik American Bibliographical Institute. Prevaja predvsem iz itali- È membro dell’Associazione degli scrittori sloveni, del Centro Pen slo- janæåine in srbohrvaæåine v slovenæåino, preveden pa je bil v vrsto sve- veno, dell’Associazione dei poeti del mondo e dell’Associazione degli tovnih jezikov. Za svoje delo je prejel ætevilna priznanja, med njimi sle- artisti drammatici della Slovenia. L’American Bibliographical Institu- deåe nagrade za poezijo: »Mladika« (1958), »Il giullare« (1975), »Europa te lo ha nominato personalità riconosciuta della cultura. Traduce 2000« (1982, 1983, 1984), »Leone di Muggia« (1987), »Etnie poesie« (1999), soprattutto dall’italiano e dal serbocroato in sloveno, mentre le sue »Leadership Award for Outstanding Contributions to Contemporary opere sono state tradotte in varie lingue mondiali. Ha ottenuto nume- Society« (2000), »Trieste Arti e Culture« (2002). rosi riconoscimenti, tra i quali i seguenti premi di poesia: «Mladika» (1958), «Il giullare» (1975), «Europa 2000» (1982, 1983, 1984), «Leone di Muggia» (1987), «Etnie poesie» (1999), «Leadership Award for Out- standing Contributions to Contemporary Society» (2000), «Trieste Arti e Culture» (2002). ALEKSIJ PREGARC ALEKSIJ PREGARC 82 83 portret ritratto

Samohodec, razpet med izroåilom in sodobnostjo, tra- Viandante solitario, teso tra consuetudine e moder- dicijo in eksperimentom, bogom in niåem, vero in nità, tradizione ed esperimento, dio e nulla, fede e laiåno skepso, osebnim in socialnim, intimizmom in scetticismo laico, personale e sociale, intimismo e (post)modernizmom … V takæno antinomiånost bi (post)modernismo... In tali antinomie si potrebbe kazalo seœeti umetniæko in åloveæko bistvo plodnega condensare l’essenza artistica e umana del triestino trœaækega lirika, dramatika, publicista, prevajalca, Aleksij Pregarc, fertile lirico, drammaturgo, pubblici- reœiserja in dolgoletnega radijskega napovedovalca sta, traduttore, regista e per lunghi anni annunciato- Aleksija Pregarca, z vrstnikom Miroslavom Koæuto re radiofonico, che figura – con il coetaneo Miroslav znaåajnega sopredstavnika starejæe generacije slo- Koæuta – tra i più significativi esponenti dell’anziana venskih pesnikov v Italiji. generazione di poeti sloveni in Italia. Knjiœne temelje prostranega »vrta« njegove poezije stebríjo danes Le basi letterarie del suo vasto «giardino» poetico, le colonne por- predvsem zbirke: Pesmi-Poesie (1974), Moja pot do tebe (1982), Teme- tanti della sua lirica sono rappresentate oggi soprattutto dalle rac- lji mojega vrta (1985), Duh po apnencu (1986), Samohodec-Il viandan- colte: Pesmi-Poesie (1974), Moja pot do tebe (La mia strada verso di te solitario (1992) in Moj veliki mali svet-Il mio grande piccolo mondo- te, 1982), Temelji mojega vrta (Le fondamenta del mio giardino, My big little world (1999). V njih je Pregarc horizontno razgrnil pred 1985), Duh po apnencu (Odore di calcare, 1986), Samohodec-Il vian- bralca svoj majhno-veliki pesniæki planet, ki se od »zamejskega« dante solitario (1992) e Moj veliki mali svet-Il mio grande piccolo mikrovesolja, njegove manjæinske utesnjenosti, asimilacijske agoni- mondo-My big little world (1999). In esse, Pregarc ha dischiuso al je, rodovnega tradicionalizma, cankarjanskega materinstva ali kore- lettore l’orizzonte del suo piccolo-grande pianeta lirico spaziando ninske navezanosti na domaåijo, na kraæki »duh po apnencu«, razte- da un microuniverso permeato d’angustia minoritaria, agonia assi- za vse tja v univerzalne bivanjske dalje ålovekovih dvomov, kolebanj, milatrice, tradizionalismo etnico, maternità cankariana o «calcarei» strahov in odåaranj, a tudi ljubezni, strasti, utopij, verskih upanj, vincoli con le proprie radici fino all’universale galassia tematica dei

ALEKSIJ PREGARC onstranskega misterija in viæjih metafiziånih idealov. dubbi umani, delle titubanze, delle paure, dei disincanti esistenzia- ALEKSIJ PREGARC 84 85 Åe je v svoja zgodnja dela pesnik vtkal predvsem avtobiografsko li, ma anche degli amori, delle passioni, delle utopie, dei conforti reli- skuænjo predilnice, trdoto tovarniækega dela ali kolektivna socialna giosi, dei misteri ultraterreni o degli alti ideali metafisici. protislovja tehnizirane sodobnosti, je zlasti od Temeljev mojega vrta Mentre nelle sue prime opere il poeta ha voluto intessere soprat- dalje opazneje intimiziral, subjektiviziral in ponotranjil lastno izpo- tutto l’esperienza autobiografica della filanda, i motivi del duro ved: njegov verz razjeda tako odtlej tudi »groznica« niåne razpozna- lavoro in fabbrica o le contraddizioni del collettivismo socialista e ve, vznemirja ga apokaliptiåna »temna slutnja«, »da se neurje bliœa« della modernità tecnologizzata, da Temelji mojega vrta (Le fonda- ali bega zamejska »zakrastanost«, vendar ga hkrati poji tudi globoka menta del mio giardino) in avanti egli ha, con maggiore evidenza, vera v »veånega Neznanca«, tolaœi kræåanska transcendenca, osmiæ- intimizzato, soggettivizzato e interiorizzato la propria testimo- lja »ljubi poljub œene« ali zaljæa lepota rodnega vrta, »åarobnega raz- nianza: da allora in poi il suo verso viene infatti corroso dall’orri- glediæåa« na Gornjem Kljuåu, od koder potuje naokrog njegov bile «cloaca» del nulla, turbato dall’«oscuro presentimento» dell’a- »pogled iz sanj /…/, neulovljiv, neoslepljiv in neugasljiv.« pocalisse, del «temporale che avanza», allarmato dalla necrotica Takæno antinomiånost zrcalno odbliskava tudi slogovni izgled «crostosità» minoritaria, ma anche nutrito da una profonda fede Pregaråeve lirike. Le-ta namreå nenehoma niha med staroœitno, reto- nell’«eterno Sconosciuto», consolato dalla trascendenza cristiana, riåno arhaizirano leksiko in drzno eksperimentalnim izrazom, ki se vivificato «dal bacio d’amore di una donna» o ingentilito dalla bel- obiåajno posluœuje nadvse svobodnega, prozaiziranega verza, ne lezza dell’Eden natio, del «magico belvedere» sul Gornji Kljuå, dal izkljuåuje pa obåasnega spogledovanja z oblikovno discipliniranost- quale può librarsi tutt’intorno il suo «sguardo sognante /…/, jo ali dekorativnostjo kakega carmen figuratum (kakor izpriåuje na imprendibile, inaccecante e inestinguibile». primer v obliki violinskega kljuåa natisnjena sklepna pesem razdel- Tale antinomia illumina di riflesso anche l’aspetto stilistico del- ka Stigmate v zbirki Temelji mojega vrta). la lirica pregarciana. Essa oscilla così in continuazione tra un les- Tudi po svoji zvoåni podobi je Pregaråev stih enako neobiåajen, sico aulico, retorico, arcaizzato e un’audace espressione sperimen- izzivalen in sodoben: namenoma oster, trd, nespeven, premiæljeno tale che si avvale solitamente del verso libero, perlopiù prosastico, razumarski, poln skonstruiranih neologizmov, skalnato teœak in non escludendo però saltuari civettii con la disciplina metrica o la prsteno lepljiv, kakor z grobljo preœeta kraæka zemlja, œeli pretresti decoratività di qualche carmen figuratum (come testimonia per åustvenost bralca in apelirati v isti sapi na njegove najgloblje razum- esempio in Temelji mojega vrta-Le fondamenta del mio giardino la ske plasti, da bi sproœil intelektualni premislek, kritiko, moralno poesia finale del ciclo Stigmate-Stimmate, stampata in forma di zgroœenost ali ironiåni posmeh. Pregarc je z njim dodobra omajal in chiave di violino). naårtno kakofoniziral gregoråiåevsko blagoglasnost tradicionalne- Anche la veste sonora del verso di Pregarc è ugualmente inu- ga slovenskega pesniætva, predmejsko liriko pa je obenem poœivil z suale, provocante e moderna. Deliberatamente tagliente, duro, ame- izrazito eksistencialno spekulativnostjo, problemsko kritiånostjo, lodico, intellettualistico, pieno di anacolutici neologismi, roccioso, razgibano heterogenim, modernim ritmom in daljæo, nevsakdanjo pesante e appiccicoso come il pietrisco tra la terra carsica, il suo epsko nastrojenostjo. canto desidera sconvolgere la sensibilità del lettore e appellare ai Åe je torej po eni strani utemeljena Kermaunerjeva ugotovitev, da suoi strati razionali più profondi per provocare una riflessione izhaja »poezija Aleksija Pregarca« oblikovno predvsem »iz moderni- intellettuale, una reazione critica, un’indignazione morale o un sor-

ALEKSIJ PREGARC stiåne slovenske poezije, zaåete okrog leta 1963/64 z Zagoriånikom, riso ironico. Pregarc ha volutamente cacofonizzato e scosso fino ALEKSIJ PREGARC 86 87 Æalamunom, Geistrom-Plamnom itn.«, kaœe po drugi strani avtorjevo alle fondamenta la melodiosità gregoråiåiana della tradizionale zlasti novejæo pesem umestiti deloma tudi v obmoåje postmoderniz- poesia slovena animando la lirica minoritaria con un’accentuata ma, saj se prek svojih vsebin zavestno vraåa k tradiciji, k temeljnim speculazione esistenziale, una forte vis polemica, un ritmo scazon- problemom biosa, etosa in etnosa, da bi jih z novim, medbesedilnim te, eterogeneo, moderno e un inusuale registro epico. izrazom resemantizirala in resakralizirala. Se appare dunque motivata da un lato la constatazione di Taras Podoben spreplet tradicionalnega z inovativnim je moå zaslediti Kermauner, che «la poesia di Aleksij Pregarc» deriva formalmente tudi v avtorjevi dramatiki, pri åemer uteleæajo prvi pol predvsem Pre- soprattutto «dalla poesia slovena modernista, iniziata intorno garåeva dela religiozne vsebine (Slovenski Baragov oratorij, 1970; all’anno 1963/64 con Zagoriånik, Æalamun, Geister-Plamen ecc.», Boœji vitez na slovenski zemlji, 1993), drugega pa sodobnejæe, bolj dall’altro, la lirica più recente di quest’autore andrebbe in parte col- ontoloæko naravnane radijske igre ali drame (na primer Årni galebi iz locata anche nell’alveo del postmodernismo. I suoi contenuti si leta 1992). Tak, »otrok in starec obenem«, tradicionalno moderen rifanno infatti consapevolmente alla tradizione, ai problemi fonda- umetniæki iskalec se torej izkazuje ta hip trœaæki lirik Aleksij Pre- mentali del bios, dell’ethos e dell’ethnos con l’esplicito intento di garc, ko s svojim verzom vztrajno, samohodno premerja »vse pol- risemantizzarli e risacralizzarli in una rinnovata veste interte- dnevnike sveta«. stuale. Un simile intreccio tra tradizione e innovazione è rintrac- ciabile pure nella drammaturgia dell’autore: qui infatti, il primo polo è incarnato dalle opere pregarciane di matrice religiosa (Slo- venski Baragov oratorij-L’oratorio sloveno di Baraga, 1970; Boœji vitez na slovenski zemlji-Il cavaliere di Dio sulla terra slovena, 1993), il secondo invece da lavori più attuali, testi radiofonici o drammi di respiro prettamente ontologico (per esempio Årni galebi- Gabbiani neri del 1992). Tale insomma, «bambino e vecchio al tem- po stesso», artista insieme tradizionale e moderno appare oggi il lirico triestino Aleksij Pregarc mentre percorre con il suo verso erra- bondo e solitario «tutti i meridiani del mondo». ALEKSIJ PREGARC ALEKSIJ PREGARC 88 89 Ozemlje ob meji Territorio di confine

steptali smo te nekajkrat ti abbiamo calpestato alcune volte podolgem in poåez per lungo e per largo z oholim korakom in v plaænem begu con passo superbo e in paurosa fuga in vedno si bila enaka e sempre fosti uguale teptali smo naæe lastne stopinje v pekoåih odrgninah abbiamo calpestato i nostri stessi passi in graffi brucianti zelene in belo-ivjaste stopinje di orme verdi e bianco-brinate rdeåe in zlate rosse e d’oro po letnih åasih paå così, in base alle stagioni

zabiåali so mi m’inculcarono da mora to biti moja domovina che deve essere questo la mia patria

in smejal sem se na tihem e ho riso in silenzio jaz ki bi moral biti po ukazu io che per ordine avrei dovuto essere brezizrazen inespressivo top ottuso a znova in spet je postajal smehljaj e nuovamente e ancora diventava il sorriso bolj in bolj kisel più e più acido mrtvosmeæen mortoridicolo in ljudje s tistih tal bolj in bolj leseni e le persone di quella terra più e più legnose leseni in grdi legnose e brutte namræåeni in stari accigliate e vecchie

KAJ NAM BO TAKA NEPRIJAZNA DOMOVINA? A CHE COSA CI SERVIRÀ UNA PATRIA COSÌ INOSPITALE? sem se spraæeval jaz mi chiedevo io zavojevalec conquistatore ki bi ne smel dvomiti che non dovrei dubitare in se med pohodi bliœal e durante le marce mi avvicinavo zdaj v drgetu ora sussultando zdaj z olajæano naglico ora con alleviata fretta

ALEKSIJ PREGARC smrti alla morte ALEKSIJ PREGARC 90 91 Sreåujem te T’incontro

sreåujem te t’incontro povsod prisotna mati madre onnipresente ti dremeœ œivåevja os usihajoåe volje med tu sopore dei nervi asse di volontà calante miele åudeœnega åebelarja natezalnica trmoglavosti di un apiaio prodigioso eculeo d’ostinazione

tvoje ime il tuo nome ki zna obujati umirajoåega da se v smrtnem siju che sa risvegliare il moribondo perché nel chiarore mortale zazre v tvoje oåi ti mir nemira ti kristalno åista rimiri i tuoi occhi tu pace dell’inquietudine tu monda come ki si s hlapåevskim pranjem tujih rjuh prva skalila il cristallo vodo åistih virov che con il lavare servile le lenzuola altrui per prima hai intorbidito – breœanske potoke – l’acqua di pure fonti – ruscelli bregani – tak si ålovek kot je ålovek åloveæki o tem kapitalu tvoj otrok molåi: così sei persona come una persona può essere umana preboden je od tvojega nravnega molitvenika di questo capitale tuo figlio tace: è trafitto dal tuo etico libro di preghiera o mati bodi izmuåeno zrcalo o madre da bo tvoje dete zvedelo vse o tvoji ljubezni do sii specchio esausto œivine do zagovednega pastirja do åuvaja tega che tuo figlio venga a sapere tutto del tuo amore per izvenåasovnega vrta do varljivih roœ il bestiame per il rozzo pastore per il guardiano di questo giardino al di fuori del tempo per ingannevoli fiori daj da tvoje gube do olesenitve govorijo in opusti nerodno tkanje svojega srca fai che le tue rughe fino a diventare legnose parlino e abbandona mati bodi sedmerih strmenj sedmerih prijaznosti il maldestro tessere del tuo cuore sedmerih prosilcev in dolœnikov niå ne maraj ne oporekaj madre sii di sette stupori di sette cortesie sad tvojega telesa bega molitvenik tvoj di sette postulanti e debitori non preoccuparti non contestare il frutto del tuo corpo turba il messale tuo ALEKSIJ PREGARC ALEKSIJ PREGARC 92 93 Samohodec … il viandante solitario …

samohodec il viandante solitario je peæ premeril vse poldnevnike sveta ha misurato a piedi tutti i meridiani del mondo

je neki dan zataval v sobotni drevored un giorno si è inoltrato nel viale del sabato v zeleno mreœo vej in una verde rete di rami rojen na novo bebast è rinato idiota v povojih starec zlepljenih oåi un vecchio in fasce dagli occhi cisposi tu qui si je nekoå pregrizel popkovino tempo fa si era reciso con un morso il cordone ombelicale in rajno mater spel na åustveno cedilo passando al vaglio dei sentimenti la defunta madre a ona tudi njega ma lei aveva fatto altrettanto otroka in starca uvelega obenem al bambino e al vecchio appassito insieme

Kaj pravzaprav æe priåakujeæ? Che cosa ti aspetti ancora? Danes je sobota. Oggi è sabato. Jutri je nedelja. Praznik v drevoredu. Domani è domenica. Festa in viale. ALEKSIJ PREGARC ALEKSIJ PREGARC 94 95 delo opere

POEZIJA: Pesmi-Poesie (prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 1974); Moja POESIA: Pesmi-Poesie (traduzione in italiano: Jolka Miliå; 1974) Moja pot do tebe (1982); Poeti e pittori (pesniæko-grafiåna mapa v italijanæåini; pot do tebe (1982); Poeti e pittori (cartella poetico-grafica in italiano; soavtor: Enzo Marco; prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 1984); Tri podo- coautore: Enzo Marco; traduzione in italiano: Jolka Miliå; 1984); Tri be, tri pesmi-Tre immagini, tre poesie (dvojeziåna pesniæko-grafiåna podobe, tri pesmi-Tre immagini, tre poesie (cartella poetico-grafica mapa; soavtor: Edi Œerjal; prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 1985); bilingue; coautore: Edi Œerjal; traduzione in italiano: Jolka Miliå; 1985); Temelji mojega vrta (1985); Duh po apnencu (1986); Jedra-Nuclei-Kerne- Temelji mojega vrta (1985); Duh po apnencu (1986); Jedra-Nuclei-Ker- Jezgra-Magvak-Les noyaux-Nuclei (izbor v slovenæåini, italijanæåini, ne-Jezgra-Magvak-Les noyaux-Nuclei (antologia in sloveno, italiano, nemæåini, srbohrvaæåini, madœaræåini, francoæåini in angleæåini; prevo- tedesco, serbocroato, ungherese, francese e inglese; traduzioni: Jolka di: Jolka Miliå, Anna Ferk-Gasser, Janko Ferk, Gojko Janjuæeviø, Zsuzsa Miliå, Anna Ferk-Gasser, Janko Ferk, Gojko Janjuæeviø, Zsuzsa Báti, Báti, Viktor Jesenik, Anne Åeh; 1987); Temelite na mojata gradina (pre- Viktor Jesenik, Anne Åeh; 1987); Temelite na mojata gradina (tradu- vod v makedonæåino: Tome Arsovski; 1989); Breg: arte = umetnost (dvo- zione in macedone: Tome Arsovski; 1989); Breg: arte = umetnost (car- jeziåna pesniæko-grafiåna mapa; soavtorji: Marij Åuk, Boris Pangerc, tella poetico-grafica bilingue; coautori: Marij Åuk, Boris Pangerc, Irena Irena Œerjal, Demetrij Cej, Fabio Smotlak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; Œerjal, Demetrij Cej, Fabio Smotlak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; tra- prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 1991); Samohodec-Il viandante soli- duzione in italiano: Jolka Miliå; 1991); Samohodec-Il viandante solita- tario (prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 1992); Moj veliki mali svet-Il rio (traduzione in italiano: Jolka Miliå; 1992); Moj veliki mali svet-Il mio grande piccolo mondo-My big little world (prevod v italijanæåino: Jol- mio grande piccolo mondo-My big little world (traduzione in italiano: ka Miliå; prevod v angleæåino: Katarina Minatti; 1999); Zemlja-zemljica Jolka Miliå; traduzione in inglese: Katarina Minatti; 1999); Zemlja- (soavtor: Edelman Jurinåiå; 2001); Solitudini-Il naufragio (soavtor: zemljica (coautore: Edelman Jurinåiå; 2001); Solitudini-Il naufragio Gerald Parks; prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 2003); Œlahtnost-Pre- (coautore: Gerald Parks; traduzione in italiano: Jolka Miliå; 2003); ziosità (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; soavtor: Edi Œerjal; prevod Œlahtnost-Preziosità (cartella poetico-grafica bilingue; coautore: Edi v italijanæåino: Jolka Miliå; 2006). Œerjal; traduzione in italiano: Jolka Miliå; 2006). DRAMATIKA: Slovenski Baragov oratorij (odrska lepljenka, 1969); Hoja OPERE TEATRALI: Slovenski Baragov oratorij (collage teatrale, 1969); za pradednimi åastmi (odrska lepljenka, 1970); Årni galebi (1992); Boœji Hoja za pradednimi åastmi (collage teatrale, 1970); Årni galebi (1992); vitez na slovenski zemlji (1993); La compagnia del torrente (prevod v ita- Boœji vitez na slovenski zemlji (1993); La compagnia del torrente (tra- lijanæåino: Aleksij Pregarc; 2002); Na pragu Niåa (2006). duzione in italiano: Aleksij Pregarc; 2002); Na pragu Niåa (2006). RADIJSKE IGRE: Rudi, moj Rudi (1968); Razpetost (kriminalka, 1969); OPERE RADIOFONICHE: Rudi, moj Rudi (1968); Razpetost (giallo, Zelena vstaja (1971); Begunki (otroæka igra, 1973); On, ona in drugi (nani- 1969); Zelena vstaja (1971); Begunki (opera per bambini, 1973); On, ona zanka, 1973); Spone (1975); Na pragu Niåa (1986); Druæåina s potoka in drugi (serial, 1973); Spone (1975); Na pragu Niåa (1986); Druæåina (2006). s potoka (2006). PUBLICISTIKA: Blagi izzivi (1999). PUBBLICISTICA: Blagi izzivi (1999). ALEKSIJ PREGARC ALEKSIJ PREGARC 96 97 IRENA ŒerjalŒERJAL œivljenje vita

IRENA ŒERJAL, pesnica, pisateljica, prevajalka, publicistka in pedago- IRENA ŒERJAL, poetessa, scrittrice, traduttrice, pubblicista e inse- ginja, se je rodila v Ricmanjih 20. aprila 1940. Po maturi leta 1958 na gnante, è nata a San Giuseppe della Chiusa il 20 aprile 1940. Dopo aver Klasiånem liceju v Trstu je ætudirala slovenæåino in ruæåino na Filozof- conseguito la maturità nel 1958 al Liceo classico di Trieste, ha studia- ski fakulteti ljubljanske univerze. Do leta 1966 je nato pouåevala na to sloveno e russo alla Facoltà di filosofia dell’Università di Lubiana. koroækih Ravnah in v Meœici. Leta 1967 se je s soprogom Joœetom Puå- Fino al 1966 ha insegnato a Ravne e Meœica in Carinzia. Nel 1967 si è nikom preselila v Hamburg. Po rojstvu sina, povratku domov in loåitvi trasferita con il marito Joœe Puånik ad Amburgo. Dopo la nascita del od moœa leta 1969 se je posvetila profesuri in pouåevala od leta 1972 do figlio, il ritorno a casa e il divorzio nel 1969, si è dedicata all’insegna- leta 1997 na raznih slovenskih ter italijanskih srednjih in viæjih srednjih mento, lavorando dal 1972 al 1997 presso varie scuole medie e superio- æolah na Trœaækem. Danes œivi in ustvarja v Ricmanjih. ri slovene e italiane di Trieste. Oggi vive e scrive a San Giuseppe della Vseskozi je dejavna tudi kot esejistka in kulturna delavka. Bila je ålani- Chiusa. ca uredniætva revije »Zaliv«, dolgoletna sodelavka glasil »Tribuna«, Da tempo attiva anche come saggista e operatrice culturale, è stata »Most«, »Kaplje« in predvsem Radia Trst A. redattrice della rivista «Zaliv» e per anni collaboratrice di Radio Trie- Prevajala je predvsem za radio iz italijanæåine (Betocchi, Gozzano, Sgor- ste A nonché dei periodici «Tribuna», «Most» e «Kaplje». lon), ruæåine (Jesenin) in srbohrvaæåine (Djurdjeviø), prevedena pa je v Ha tradotto dall’italiano (Betocchi, Gozzano, Sgorlon), dal russo (Ese- vrsto evropskih jezikov. Za svoje delo je leta 1978 prejela trœaæko nagra- nin) e dal serbocroato (Djurdjeviø), soprattutto per la radio, ed è stata do »Vstajenje«. a sua volta tradotta in varie lingue europee. Per le sue opere ha ricevu- to nel 1978 il premio triestino «Vstajenje». IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 100 101 portret ritratto

Verzni mikrokozmos v ætiridesetih letih XX. stoletja Nel microcosmo della poesia slovena in Italia, la gene- rojene generacije slovenskih lirikov v Italiji åasovno razione lirica, nata negli anni quaranta del XX secolo, inavgurira poliedriåna trœaæka pesnica, prozaistka viene temporalmente inaugurata dalla poliedrica poe- in dramatiåarka Irena Œerjal, avtorica, ki vse od tessa, scrittrice e drammaturga triestina Irena Œerjal, prvih leposlovnih objav v Primorskem dnevniku, autrice che continua ad ampliare sin dalle sue prime »Zalivu«, »Mostu«, »Mladih potih«, »Tribuni«, »Per- pubblicazioni letterarie nei periodici Primorski dnev- spektivah« in »Problemih« samosvoje razæirja estet- nik, «Zaliv», «Most», «Mlada pota», «Tribuna», «Per- ska obzorja avtohtone manjæinske verzifikacije z spektive» e «Problemi» gli orizzonti estetici dell’au- neobiåajnimi, modernistiåno izzivalnimi tehnopoet- toctona versificazione minoritaria con contenuti e skimi postopki in vsebinami. procedimenti modernistici inusitati e provocatori. »Njena poezija,« je menil Joœe Pogaånik, »izvira iz doœivetja åloveka «La sua poesia», sosteneva Joœe Pogaånik, «sgorga dal vissuto del- in danaænjega åasa; nobeden ni veå zavarovan, temveå sta pahnjena l’uomo e del tempo odierno; nessuno è più al sicuro, sono anzi spinti v tehnokratsko civilizacijo, ki ju ogroœa v njenem bistvu.« Zato pre- in una civiltà tecnocratica, che li minaccia nella loro essenza.» Per vevajo obseœen pesniæki opus Œerjalove, v katerem izstopajo do questo motivo il ricco opus poetico della Œerjal, nel quale emergono danes predvsem zbirke Goreåe oljke (1969), Topli gozdovi (1972), fino ad oggi soprattutto le raccolte Goreåe oljke (Olivi brucianti, Kliæarna utopiånih idej (1974), Pobegla zvezda (1977), Gladeœ (1982), 1969), Topli gozdovi (Boschi caldi, 1972), Kliæarna utopiånih idej Alabaster (1984) in Let morske lastovice (1987), obåutja »grozljive (Zincografia d’idee utopiche, 1974), Pobegla zvezda (Stella fuggita, absurdnosti, osamelosti in odtujenosti, strah pred druœbo in svetom, 1977), Gladeœ (Ononide, 1982) Alabaster (Alabastro, 1984) e Let mor- ki z lovkami birokratskega in administrativnega aparata sega kakor ske lastovice (Il volo della rondine di mare, 1987), è pervaso da sen-

IRENA ŒERJAL zlohotni polip po ålovekovi eksistenci.« sazioni di «orrenda assurdità, solitudine e alienazione, paura di IRENA ŒERJAL 102 103 In res: v domala vseh omenjenih delih je subjekt avtoriåine poe- fronte alla società e al mondo, che con i tentacoli dell’apparato buro- zije najåeæåe strti, zapuæåeni, odåarani, elegiåno razboleli posa- cratico e amministrativo ghermisce come un polipo maligno l’esi- meznik (posameznica), »dobra svetnica« ali »bela kraljica«, ki vda- stenza umana.» no, trpko, molåe, samotarsko, a tudi pokonåno, dostojanstveno in E davvero: in quasi tutte le opere citate l’io poetico œerjaliano – il neobdolœevaje ihti, ko stopa po pustinji sodobnega nesmisla, po più delle volte prostrato, abbandonato, disincantato, angosciato e britvastem apnencu Krasa, bosa med bodeåim gladeœem œivljenja. malinconico – veste solitamente gli individuali panni femminili di Njena vse prej kot mallarméjevsko orfiåna izpoved stoji onkraj una «buona santa» o di una «bianca regina» che singhiozza contri- boleåine, toœbe, solza. Svoj kriœev pot in »pusti dan« opazuje namreå ta, amareggiata, silenziosa e solitaria, ma affatto recriminante, Œerjalova z nemoralistiåno prizadetostjo, z lucidno, ironiåno odåa- mentre attraversa a testa alta il deserto del non sense contempo- ranostjo. Njeni afekti so opustoæeni, v njen prvinsko naravni svet raneo o vaga scalza tra le aguzze pietraie carsiche e le pungenti vdira »alegoriåni futurizem z elektroniko«, neonska pesem vele- ononidi della vita. Tutt’altro che orfica come quella di Mallarmé, la mest, ki prinaæa »drugo dejanje«, nov åas odtujenih duæ, fragmen- sua «explication /…/ de la terre» si colloca al di là del dolore, del- tarne zavesti, sipke identitete in narodne agonije. Vendar pesnica l’accusa, delle lacrime. La Œerjal osserva infatti il «giorno vuoto» takænega jutri ne odklanja. Nasprotno: njen razårepinjeni, atomizi- della sua esistenza, la propria via crucis, con una partecipazione rani, kaotiåni in ritmiåno nemirni verz ga celo predhaja, slutenjsko nient’affatto moralistica, ma anzi venata di lucido, ironico disin- prerokuje. Kdaj pa kdaj se ji sicer le izvije iz grla nostalgiåni vzdih canto. I suoi affetti sono devastati, nel suo naturale mondo primi- po minulem, boleå spominski utrinek à la »joj, pobegla, pobegla genio sta ormai irrompendo «l’allegorico futurismo con l’elettroni- zvezda!«. A le za hip, preblisk. Saj zavest nevrnljivega prepreåuje ca», il canto al neon delle metropoli che porta con sé «il secondo njenemu stihu, da bi nevarno zdrknil v patetiåno samopomilovanje. atto», la nuova era delle anime alienate, delle coscienze frammen- Œerjalova je namreå pesnica, ki zna nadgrajevati lastno nagonsko tate, delle identità friabili e dell’agonia nazionale. La poetessa però åustvenost z mestoma pronicljivo bivanjsko refleksijo, ko uspe non rifiuta questo domani. Al contrario: il suo verso spezzettato, nadeti baladnim izlivom svojega sentimenta tudi razumsko uzdo atomizzato, caotico e ritmicamente inquieto sembra quasi antici- alegorije in tako preseåi elementarno neposrednost naivnega sti- parlo, predirlo. Solo di tanto in tanto la sua lirica si abbandona a hoklepstva z globljo, umetniæko trajnejæo metaforiånostjo. Ne pov- qualche nostalgico sospiro per ciò che è stato, a qualche doloroso sod in ne vedno, a vendarle … balenìo di memoria del tipo: «Ahi, stella fuggita, fuggita!» Ma è un Prav tako zmore postaviti zgolj osebni boli, razklanosti, eksi- attimo, un lampo. Perché la consapevolezza dell’irreversibile impe- stencialni in ljubezenski stiski tematsko ob bok tudi æiræa predmej- disce a questo canto di scivolare pericolosamente verso una pateti- ska in nacionalna razkriœja, ko zapoje njena pri tem namenoma dis- ca autocommiserazione. Infatti, la Œerjal è una poetessa capace di harmoniåna pesem o razlaæåanju domaåe zemlje, odmiranju staro- implementare la propria istintiva sensibilità con penetranti rifles- davnih obiåajev, nacionalnih krivicah, rasistiånih predsodkih ali sioni esistenziali quando riesce a governare il suo elegiaco, traboc- nezaupljivosti do Slovencev, ki jo pripadnikom italijanske veåine cante sentimentalismo con la briglia razionale dell’allegoria e a tra- vceplja »strah pred / ‘å’, ‘œ’, ‘æ’ in ‘nj’«, hibridna narojenost sodrœav- sformare così l’elementare, ingenuo afflato versificatorio in un poe- ljanov, njihova »sumljiva« dvojeziånost (na primer v pesmi Neznana tare metaforicamente più sapiente, profondo e artisticamente dura-

IRENA ŒERJAL vrsta). turo. Non sempre e ovunque, ma cionondimeno... IRENA ŒERJAL 104 105 Ker pa tovrstnih tematsko-problemskih jeder ni mogoåe lirizira- Con altrettanto talento l’autrice riesce ad affiancare ai dolori ti brez æiræe spekulativne poglobitve, je avtorica v novejæem åasu personali, alle intime fratture e angosce esistenziali o amorose åedalje bolj epizirala svoj verz, vzporedno pa prevegnila svoja krea- anche le più ampie e generali problematiche confinarie o nazionali tivna prizadevanja tudi na prozno stran. Tako je leta 1973 izdano pri- quando il suo canto, in questo caso volutamente disarmonico, toc- poved Tragedijica na Grobljah nadgradila s kopico motivno sorod- ca temi quali l’espropriazione della terra natia, il tramonto di anti- nih kratkih proz (na primer Ribe, morje, asfalt) in z romani Njene che tradizioni, le ingiustizie nazionali subite, il pregiudizio razzi- celine (1992), Magnetofonski trak (1994) ter Kreda in hijacinte (2006). sta nei confronti degli sloveni, manifestato a volte dalla maggio- S tako æirokim diapazonom umetniækih registrov Irena Œerjal danes ranza italiana per «paura del / ‘å’, ‘œ’,’æ’, e ‘nj’», per diffidenza verso zaznavno sooblikuje zborovske harmonije slovenskega leposlovja v le ibride radici dei concittadini o sfiducia verso il loro «sospetto» Italiji. bilinguismo (ne parla ad esempio la poesia Neznana vrsta- Specie sconosciuta). E poiché non è possibile trasfondere in versi tali nuclei tematici senza approfondirli con una speculazione più articolata, in tempi recenti l’autrice ha reso più epico e riflessivo il proprio poetare orientando parallelamente i suoi sforzi creativi pure verso la prosa. Al racconto Tragedijica na Grobljah (Piccola tragedia a Grobbia), pubblicato nel 1973, ha fatto così seguire una serie di racconti bre- vi dai motivi affini (ad esempio Ribe, morje, asfalt-Pesci, mare e asfalto) nonché i romanzi Njene celine (I suoi continenti, 1992), Magnetofonski trak (Nastro magnetofonico, 1994) e Kreda in hija- cinte (Gesso e giacinti, 2006). Con un così ampio diapason di regi- stri artistici, la voce poetica, narrativa e drammaturgica di Irena Œerjal implementa perciò significativamente l’armonia corale del- l’odierna letteratura slovena in Italia. IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 106 107 Gladeœ Ononide

Gladeœ Ononide bodikavi cvet fiore pungente sivkastomodri grigioazzurro se je zasejal, si è seminato, in pobrale so ga e lo hanno raccolto roke dobre svetnice mani di una buona santa vesele in brhke allegre e avvenenti pesniæko veåne. poeticamente eterne. IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 108 109 Neznana vrsta Specie sconosciuta

Tako te bodo strogo pogledali Così ti guarderanno severamente åeæ, ti, ki prihajaæ od daleå, dicendo, tu, che vieni da lontano, kaj le delaæ tu, che cos’è che fai qui, ubogi zlodej povero diavolo kdove odkod: chissà da dove: morda iz gobca starega bika, forse dal muso di un vecchio toro, ali maternice Darwinove opice! o dall’utero della scimmia di Darwin! Kdo ve! Chissà! In ta mati, ki je prinesla otroka od daleå, E questa madre, che ha portato il bambino da lontano, ki je morda stvor kakega kriœanja che è forse il frutto deforme di qualche incrocio med krokodilom in Adamom! tra un coccodrillo e Adamo! Vse je povzroåil strah pred Tutto è stato provocato dalla paura del »å«, »œ«, »æ« in »nj«, «å», «œ», «æ» e «nj», saj marsikdo, ki jih rabi, je od daleå, perché più di qualcuno, che le usa, viene da lontano, je sumljivo rojen, v tem mestu pa so se izogibali celo Stendhalu, è nato sospetto, in questa città dove evitavano iz bogvekatere gline, iz bogvekaterega padlega angela. persino Stendhal, Zdaj mi je œal, da nisem iz gobca kakega bika da dio solo sa quale argilla, da dio solo sa quale angelo caduto. in mi je œal, da nisem kriœanec Adesso mi dispiace di non venire dal muso di qualche toro med krokodilom in levom. e mi dispiace di non essere un incrocio Koliko laœje bi bilo. tra coccodrillo e leone. Quanto più facile sarebbe. IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 110 111 Œakljevina pod staro murvo Tela per sacchi sotto il vecchio gelso

Cop, cop, cop! Clip, clip, clip! so padale murvice cadevano le piccole gelse in vrabci so ropotali med listi, e i passeri schiamazzavano tra le foglie, ævistale so s perutmi frusciavano con le ali ravnokar zbrane lastovice. le rondini appena giunte. Ti pa si se takrat rodil, Tu sei nato allora, zavekal, hai pianto, zares ne vem, veramente non so, åe nas je bolj skrbelo, se ci preoccupava di più, da stresemo sadeœe z murve scuotere i frutti dal gelso ali da se poveselimo nad rojstvom, o gioire per la nascita, saj je bilo oboje enako naæe. perché ambedue eravate ugualmente nostri. Velike okrogle kadine Grandi tondi catini so odnaæale portavano babice iz kamre le vecchiette dalla camera in mama mi je tistega dne e la mamma quel giorno hudo tesno spletla kiti, mi ha unito le trecce con forza, da bi me zabolelo, tanto da farmi male, saj je vedela, sapeva infatti, da prihaja leto ’48. che sarebbe arrivato il ’48 in bo hudega na pretek. e che il male sarebbe stato abbondante. No, tisto leto Ma, quell’anno je bilo toliko murvja folto fu il gelseto in murvic e tante le piccole gelse in veliko kletvic: e molte le bestemmie: zaåela se je bila prva ideoloæka vojna, era iniziata la prima guerra ideologica, prva slovenska, ki ni imela verskega znaåaja. la prima slovena di carattere laico. Murvice smo kmalu pojedli, Le piccole gelse le abbiamo mangiate presto, v naæi hiæi je povasovala lakota: nella nostra casa ci corteggiava la fame: IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 112 113 pojedli smo vse orehe mangiammo tutte le noci in skuæali ocvreti mnoœico polœev. e provammo a friggere molte chiocciole. Med drugimi se je napletlo, Tra le altre cose si aggiunse da nas je pestila zima. il peso dell’inverno. ’48. so bili lepi zahodi, Nel ’48 ci furono bei tramonti, a tudi teh smo se nagledali. ma anche di quelli ne avemmo abbastanza.

Toda ideoloæka vojna, Però la guerra ideologica, sveta vojna ideoloæka la santa guerra ideologica æe vedno ni prestala. non è ancora cessata. IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 114 115 delo opere

POEZIJA: Goreåe oljke (1969); Topli gozdovi (1972); Kliæarna utopiånih POESIA: Goreåe oljke (1969); Topli gozdovi (1972); Kliæarna utopiånih idej (1974); Pobegla zvezda (1977); Gladeœ (1982); Alabaster (1984); Let idej (1974); Pobegla zvezda (1977); Gladeœ (1982); Alabaster (1984); Let morske lastovice (1987); Breg: arte = umetnost (dvojeziåna pesniæko-gra- morske lastovice (1987); Breg: arte = umetnost (cartella poetico-grafi- fiåna mapa; soavtorji: Marij Åuk, Boris Pangerc, Aleksij Pregarc, Deme- ca bilingue; coautori: Marij Åuk, Boris Pangerc, Aleksij Pregarc, Deme- trij Cej, Fabio Smotlak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; prevod v italijan- trij Cej, Fabio Smotlak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; traduzione in ita- æåino: Jolka Miliå; 1991); Minimalia (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; liano: Jolka Miliå; 1991); Minimalia (cartella poetico-grafica bilingue; soavtorji: Franko Vecchiet, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, coautori: Franko Vecchiet, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermol- Miroslav Koæuta, Miha Obit, Jurij Paljk, Mary Barbara Tolusso, Liliana ja, Miroslav Koæuta, Miha Obit, Jurij Paljk, Mary Barbara Tolusso, Visintin; prevod v italijanæåino: Daria Betocchi; 2002). Liliana Visintin; traduzione in italiano: Daria Betocchi; 2002). PROZA: Tragedijica na Grobljah (eksperimentalni roman, 1973); Morje, NARRATIVA: Tragedijica na Grobljah (romanzo sperimentale, 1973); ribe, asfalt (årtice; soavtorica: Marija Mislej; 1976); Burja in kamni Morje, ribe, asfalt (novelle; coautrice: Marija Mislej; 1976); Burja in (izbor proz in poezij; soavtorici: Marija Mislej, Nadja Ævara; 1987); kamni (antologia di prose e poesie; coautrici: Marija Mislej, Nadja Æva- Magnetofonski trak (eksperimentalni roman, 1994); Kreda in hijacinte ra; 1987); Magnetofonski trak (romanzo sperimentale, 1994); Kreda in (roman, 2006). hijacinte (romanzo, 2006). DRAMATIKA: Ples in samota (dramolet, 1996). OPERE TEATRALI: Ples in samota (atto unico, 1996). OTROÆKO IN MLADINSKO SLOVSTVO: Pravljice iz Glinæåice (radijske LETTERATURA PER L’INFANZIA E L’ADOLESCENZA: Pravljice iz Glin- basni, 1981-1983). æåice (fiabe radiofoniche, 1981-1983). RADIJSKE IGRE: Ples in samota (1996); Daljna leta (2006). OPERE RADIOFONICHE: Ples in samota (1996); Daljna leta (2006). IRENA ŒERJAL IRENA ŒERJAL 116 117 MARKO KravosKRAVOS œivljenje vita

MARKO KRAVOS, pesnik, pisec otroæke in mladinske literature, publi- MARKO KRAVOS, poeta, scrittore per l’infanzia e la gioventù, pubbli- cist, urednik in prevajalec, se je rodil 16. maja 1943 v juœnoitalijanskem cista, redattore e traduttore, è nato il 16 maggio 1943 a Montecalvo mestu Montecalvo Irpino. Maturo je opravil leta 1963 na trœaækem Kla- Irpino. Ha conseguito la maturità nel 1963 al Liceo classico di Trieste. siånem liceju, leta 1970 pa je diplomiral iz slovenæåine in ruæåine na Nel 1970 si è laureato in sloveno e russo alla Facoltà di filosofia del- Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Po povratku v Trst in poroki s l’Università di Lubiana. Tornato a Trieste e sposatosi con la scrittrice pisateljico Ivanko Hergold je bil nato zaposlen kot glavni urednik Knjiœ- Ivanka Hergold, ha trovato impiego come caporedattore presso le Edi- nih izdaj Zaloœniætva trœaækega tiska vse do ukinitve te dejavnosti leta zioni librarie della casa editrice Zaloœniætvo trœaækega tiska fino alla 1993. Odtlej œivi in ustvarja v Trstu kot svobodni umetnik. cessazione di tale attività nel 1993. Da allora vive e scrive a Trieste Je ålan Druætva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Pre- come libero artista. È membro dell’Associazione degli scrittori sloveni vaja predvsem iz italijanæåine, hrvaæåine in æpanæåine, preveden pa je bil e del Centro Pen sloveno. Traduce soprattutto dall’italiano, dal croato v vrsto svetovnih jezikov. Za svoje literarno delo je prejel Nagrado e dallo spagnolo ed è stato a sua volta tradotto in varie lingue mon- Preæernovega sklada (1981) in v Pisi nagrado »L’astrolabio d’oro 1999« diali. Per la sua attività letteraria ha ricevuto il premio della Fonda- (2000). zione Preæeren, e – a Pisa – il premio «L’astrolabio d’oro 1999» (2000). MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 120 121 portret ritratto

Ob Miroslavu Koæuti sodi pesnik, årtiåar, otroæki ter Poeta, novelliere, traduttore, scrittore per l’infanzia e mladinski pisec in prevajalec Marko Kravos po la gioventù, Marko Kravos si colloca – per portata umetniækem dometu, leposlovni raznoterosti, arti- artistica, varietà letteraria, pienezza creativa, fecon- stiåni dovræenosti, bibliografski plodnosti in kritiæki dità bibliografica e risonanza critica della sua opera – odmevnosti v sam vrh sodobnega manjæinskega al vertice stesso della letteratura contemporanea slovstva, a tudi med opaznejæa imena vseslovenske minoritaria, ma anche, insieme a Miroslav Koæuta, poezije. tra i nomi più illustri della poesia slovena in generale.

Estetska matiåna ætevilka tega obåana Preæernove drœave bi brœko- Un’ipotetica carta d’identità declinerebbe forse così le generalità ne izæifrirala: to je modernistiåno ironiåen, hudomuæen, provokati- estetiche di quest’affermato cittadino della repubblica di Preæeren: ven, veåplasten, mnogoobrazen in kultivirano izbruæen pesniæki si tratta di un ironico, malizioso, provocatorio e modernistico fol- ækrat, ki svojo humanistiåno alienacijo, stisko, prizadetost, zgnuæe- letto del verso, di un lirico duttile, poliedrico, sfaccettato, colto e nost ali ogoråenost neredko krinka za nagajivim verznim nasme- raffinato che nasconde solitamente la propria alienazione umani- hom, za sardoniåno umetniæko masko. Nemir, iskanje, odprtost stica, la propria angustia, afflizione, nausea o rabbia esistenziale novemu, vztrajno obnavljanje in suvereno obvladovanje verznih dietro un beffardo sorriso poetico, una sardonica maschera artisti- oblik v razponu od epigrama do ode in pesnitve zaznamujejo vse od ca. L’inquietudine, la ricerca, l’apertura al nuovo, l’ostinato rinno- Kravosovega leposlovnega krsta okrog leta 1960 v trœaækih »Lite- varsi e un’eccellente padronanza delle forme versificatorie, che spa- rarnih vajah« njegovo doslejænje potepuætvo po lirsko-epskih poteh. zia dall’epigramma all’ode e al poema, caratterizzano sin dall’esor- V zaåetnih zbirkah Pesem (1969), Trikotno jadro (1972) in dio intorno al 1960 nella rivista ginnasiale triestina «Literarne

MARKO KRAVOS Pesniæki list æt. 27 (1976) se je trœaæki avtor æe spogledoval z impre- vaje» il suo peregrinare lungo le vie della lirica e dell’epica. MARKO KRAVOS 122 123 sionistiånim simbolizmom Kosovela, Lorce, Jesenina ali Majakov- Se nelle iniziali raccolte Pesem (Poesia, 1969), Trikotno jadro skega, vendar je kasneje naravnal iglo svojega ustvarjalnega kom- (Vela triangolare, 1972) e Pesniæki list æt. 27 (Foglio poetico n. 27, pasa v åedalje bolj profilirano, avtonomno in izvirno izpovedno 1976) l’autore triestino ha occhieggiato in parte al simbolismo smer, ki ima v modernizmu svoje poetoloæko jedro, v jedki, mesto- impressionista di Kosovel, Lorca, Esenin o Majakovskij, più tardi ma celo sarkastiåni ironiji svojo najpogostejæo intonacijo, v ha invece orientato l’ago della propria bussola creativa verso un’e- sproæåenem, neredko celo nebrzdanem erosu in v kritiåni osebni, spressione lirica più profilata, autonoma e originale che trova nel socialni ter nacionalni introspekciji svojo temeljno tematsko modernismo il suo principale fulcro poetologico, nella bruciante, doloåenost. sarcastica ironia la sua intonazione più ricorrente, nell’eros, tal- V dvajseterici doslej izdanih pesniækih knjig, med katerimi ve- volta anche lascivo, e nella critica introspezione personale o socia- ljajo za poetoloæko prelomne predvsem Tretje oko (1979), V znamen- le i suoi più autentici nuclei tematici. ju ækrœata (1985), Ko so nageljni diæali (1988), Obzorje in sled (1992) Nella ventina di volumi finora editi, tra i quali sono considerati in Krompir na srcu (1995), je Kravos prehodil z le navidez »spreha- poeticamente significativi soprattutto i titoli Tretje oko (Terzo jalnim«, v resnici pa estetsko premerjenim korakom dolgo pot od occhio, 1979), V znamenju ækrœata (Nel segno della cicala, 1985), Ko zaåetnih, æegavo sentenånih »haikujev« do zrelejæega, odåaranega, so nageljni diæali (Quando profumavano i garofani, 1988), Obzorje mestoma epskega pesnjenja, ki ubijajoåo, dehumanizirano seda- in sled (Orizzonte e traccia, 1992) e Krompir na srcu (Patata sul njost neredko alegorizira tudi s pomoåjo mitoloæko-zgodovinskih cuore, 1995), Kravos ha percorso «con passo» solo apparentemente motivov ali likov: od sumerskega Gilgameæa, kitajskega Fu Sana, «spassoso», ma in realtà sempre esteticamente misurato, un lungo azteækega Keotetla ali afriækega Kuwaje do grækega Jazona in nje- itinerario artistico che s’inerpica dai lapidari, scherzosi haikai govih argonavtov (na primer v leta 2000 veåjeziåno izdani pesnitvi degli esordi alle pendici di una poesia più matura, disincantata, a Jazonova sled). tratti epica, che assume non di rado motivi e figure storiche o mito- Kakor posreåeno ugotavlja Taras Kermauner, je Kravos predvsem logiche a complessa metafora dell’esiziale quotidianità: dal sume- »stilist. Obvlada prosti in vezani verz; tega v razliånih kombinacijah. ro Gilgamesh al cinese Fu San e all’azteco Keotetl, dall’africano Ima posluh za verzifikacijo, za ritem. Vendar tega ne zlorablja. Sko- Kuwaja, al greco Giasone e ai suoi argonauti (com’ebbe a testimo- raj vse njegove pesmi so povedne. Z vsako nekaj sporoåa, åeprav so ta niare nel 2000 la pubblicazione plurilingue Jazonova sled-Le orme sporoåila dostikrat ne le grenka, ampak œe na meji cinizma.« Toda o di Giasone-Jazonov trag). Ricorda opportunamente Taras Kermau- åem najåeæåe pripovedujejo v metaforiåno veåznaåne in slogovno ner che Kravos è innanzitutto uno «stilista. Padroneggia il verso zgoæåene pesniæke »pletenice« zaåepeljena Kravosova sporoåila? libero e le forme metriche nelle loro più disparate combinazioni. Ha O ljubezni, na primer, kraljici lirskih tem, ki jo avtor dojema orecchio per la versificazione, per il ritmo. Ma non ne abusa. Quasi zdaj kot åarno, magiåno åustvo, zdaj kot v blato vsakdanjosti tutte le sue poesie sono eloquenti, comunicative. Con ognuna espri- potonjeno idealijo, zdaj kot izraz ljudsko sproæåene, radoœive spol- me qualcosa, benché tali messaggi siano spesso non solo amari, nosti (»Spusti hudiåa / z verige, / naj se zdivja / ta beætja kosmata, ma perfino al limite del cinismo.» Di che cosa però raccontano in / åe ga napenja, razganja« vzklika za pokuæino v pesmi Pomladna prevalenza i messaggi che Kravos affida alle bottiglie dei suoi testi, drugiå). O svetu, imanenci, kozmosu, neznatnem sleherniætvu ålo- così sapientemente inviminate di metafore e stilemi pregnanti,

MARKO KRAVOS veka in njegove praæne, niåne eksistence, ki pa jo le kaœe spreje- poliedrici? MARKO KRAVOS 124 125 mati trezno, naravno, nefatalistiåno, brez ontoloæke groze, prej z Dell’amore, ad esempio, principe dei temi lirici, che l’autore odreæujoåim smehom kakor z elegiåno trpnostjo, ker moraæ paå interpreta ora come incantevole, magico sentimento, ora come idea- samo poåakat, da »se nekoå ujame ozvezdje na nebu / z dnevom le sprofondato nel fango del quotidiano e ora come espressione del- rojstva in se izide kukaviåji klic, […] potem bo, kar bo« (Kukaviåji l’ilare, spontanea sessualità umana («Libera il diavolo / dalla cate- klic). O zamejstvu in zamejcih, ki jih æeæka s æibo ironije, posmeha, na / che si scateni / questa bestia pelosa, / se è inturgidito, eccita- sarkazma, jim ruæi piedestale in svetinje ter preæteva greæna rebra to», esclama ad esempio nella poesia Pomladna drugiå-Primaverile majhnosti, zakrknjenosti, »najgloblje œalosti«, svetohlinstva, ko se seconda). Del mondo, dell’immanenza, del cosmo, dell’uomo e della doma izkazujejo za rimsko duæene zajce »na œaru alla hejslovani«, sua misera individualità, della sua piccola, insignificante esistenza v matici pa za kremenito svetniæke muåenike slovenstva (Zamej- da accettare però con sobrietà e naturalezza, senza fatalismi né ska œalostna). In æe o marsikom in marsiåem poje Kravosov verz: o orrore ontologico, senza elegiaca passività, ma con salvifico riso, drobnih, nepomembno bistvenih reåeh – grahu, korenju, mineætri –, perché «c’è solo da aspettare: / quando le stelle nel cielo combace- o zasebnih porazih in radostih, o bitju in pitju, simbolnih ponirkih, ranno / con il giorno della nascita e il cuculo scandirà / il suo con- ækrœatih, veverkah, netopirjih, o åasu, ki se drsti in raztisoåerja od teggio, [...] e allora sarà quello che sarà» (Kukaviåji klic-Il richiamo ljubezni, a predvsem o sebi, lastni duæi in dvojnem »jaz/onu«, ki se del cuculo). Della minoranza e dei suoi «minorati» che sferza con la z verzom upira zveriœeni modernosti, brezduæni tehniki, indivi- frusta dell’ironia, della derisione, del sarcasmo, distruggendo i loro dualnost goltajoåi globalizaciji, saj pesnik nikakor noåe »biti v eni piedistalli, le loro sacre certezze, o enumerando le loro colpe: la dimenziji, sploæåen od luåi«, ko pa so v njem »vsi trije spoli, / moæ- pochezza, il tignoso arroccamento, la «profonda tristezza», l’ipocri- ki, œenski in otroæki!« sia nel mostrarsi conigli stufati alla romana o grigliati «alla vivas- Prav slednjemu, otroækemu v sebi, posveåa Kravos v novejæem lavi» a casa e, viceversa, martiri intrepidi della slovenità nella åasu åedalje veåjo pozornost, bodisi ko se s kratko prozo avtobio- madrepatria (Zamejska œalostna-Della minoranza triste). E di molti grafsko vraåa v svetoivansko detinstvo (na primer v zbirki Kratki e molto altro ancora canta il verso di Kravos: di inezie essenziali åasi), bodisi ko izumlja za svoje najmlajæe bralce priljubljene like quali piselli, carote o minestre, di gioie e sconfitte personali, dell’es- mravljinca Bineta Brrrvinca ali ækrata Ækrip Ækrapa v tisoå in eni sere e del bere, di simbolici tuffolini, cicale, scoiattoli, pipistrelli, del pravljici, slikanici, basni ali pripovedki. Kajti prej kot obåasno tempo che «con sé […] si accoppia e prolifica», ma soprattutto della padaljenje v årtiåarstvo, esejistiko ali prevajalstvo æe najbolj aso- propria anima e del proprio io bino – jaz e on, ego e id allo stesso tem- nira avtorjevi prirojeni igrivosti in deviæki sposobnosti åudenja po – che tenta di opporsi verseggiando all’angosciante modernità, nad stvarmi ravno otroæka literatura. Kakor na njenih livadah, alla tecnica senz’anima, alla globalizzazione che ingoia la persona, tako je namreå tudi v matiåni verzni domovini Marko Kravos vse- l’individuo, perché mai e poi mai il poeta vorrebbe scoprirsi «…uomo skozi predvsem Æalamunov pokeraæ ali Huizingov homo ludens, ko a una sola dimensione, / schiacciato dalla luce», dotato com’è di na izviren, nenaiven, nepovræen, uæpiåeno ironiåen in slogovno «due generi più uno terzo: / il maschile, il femminile e l’infantile!» izcizeliran naåin komedijsko izpoveduje osebno, druœbeno ali Proprio a quest’ultimo genere, al bambino in sé, Kravos dedica nacionalno bivanjsko tragiko in radoœivost. in tempi recenti sempre maggiore attenzione, sia quando evoca con Våeraj kot danes pa ostaja v jedru takæne izpovedi vselej njegov brevi prose di carattere autobiografico la propria giovinezza san-

MARKO KRAVOS iz kolektivne dediæåine sestavljeni jaz, Marko Kravos sam, ki pesni giovannina (ad esempio nella raccolta Kratki åasi-Tempi brevi), sia MARKO KRAVOS 126 127 – tako priznava v eseju Pesniæki avtoportret – »z neprikrito ambici- quando inventa in mille e una fiaba, libro illustrato, favola o rac- jo, da bi svet preustvaril, ga prilikoval svoji podobi in se tako odti- conto, destinato ai suoi lettori più giovani, i popolari personaggi di snil v stvarstvo za vse veåne åase.« Bine Brrrvinc o del folletto Ækrip Ækrap. Proprio la letteratura per l’infanzia riesce ad estrinsecare infatti molto più delle saltuarie prove novellistiche, saggistiche o traduttive la naturale vivacità dell’autore, la sua verginale capacità di meravigliarsi delle cose. In questo campo, così come nella sua Heimat poetica, Marko Kravos rimane perciò sempre e soprattutto il æalamuniano giocatore di poker o il huizinghiano homo ludens nel raccontare in maniera commediografica, originale, consapevole, profonda, deliberata- mente ironica e stilisticamente cesellata la tragicità o la gaiezza dell’esistenza individuale, sociale o nazionale. E al centro di questa testimonianza rimane ieri come oggi il suo io umano, la sua perso- nale rifrazione del retaggio collettivo, Marko Kravos stesso che compone poesie – così confessa nel saggio Pesniæki avtoportret (Autoritratto di un poeta) – «con la palese ambizione di ricreare il mondo, adattarlo a propria immagine e imprimere così nel creato la propria orma per l’eternità.» MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 128 129 Izjava Dichiarazione

Jaz, Marko Kravos, Io, Marko Kravos, med stenami svoje sobe, tra le pareti della mia stanza, nekje med tlemi in vesoljem, fra terra e spazio, kjer pravkar letijo kozmonavti, dove in quest’istante volano i cosmonauti, sit in zdrav sazio e sano mnogo bolj od tistih, ki imajo più di coloro che soffrono oåesni trahom ali so pohabljeni di tracoma oppure sono storpi in goltajo riœ z œagovino, e si rimpinzano di riso e segatura, jaz, 15. novembra 1969, io, il 15 novembre 1969, ko je izredno topla jesen, in un autunno straordinariamente caldo, ne vem, kaj bi poåel. non so cosa fare.

Ætejem stene sobe: Conto le pareti della stanza: ætiri. quattro. Posluæam popevke: Ascolto le canzonette: Bob Dylan poje Lay lady lay. Bob Dylan canta Lay lady lay. Mislim na œenska stegna Penso alle coscie di femmina iz pornografske revije LUI. nella porno rivista LUI.

Jaz, Marko Kravos, Io, Marko Kravos, star 26 let in 7 mesecev, di anni 26 e 7 mesi, sem dobil v dar lepo kravato ho ricevuto in dono una bella cravatta in se dobro poåutim e mi sento bene, na duæi in na telesu. anima e corpo. Sem ålan in podpornik Sono membro e sostenitore zahodne civilizacije della civiltà occidentale in izjavljam, e dichiaro da sem nekam nemiren. di essere piuttosto inquieto.

Rad bi se odselil. Vorrei trasferirmi. MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 130 131 Dionizova Dionisiaca

Konec koncev In fin dei conti prav zaradi svoje neznatnosti proprio grazie alla mia scarsa importanza se odpovedujem razumni vdanosti. mi rifiuto a ogni saggia devozione. Na tesnem sem z udi Per le membra lo spazio è troppo stretto in åuti bi radi poskakovali. e i miei cinque sensi Na dvoje uæes, na par oåes, proprio hanno voglia di farsi due salti. na obe nogi lovim blagostanje. Vdihujem med sinjimi sanjami, Tento e ritento di trovarmi a mio agio v izdihovanju æelesti vse nekdanje. sulle mie gambe, sugli occhi e gli orecchi. Ne bom veå sluœil videzu in dobroti. Quando inspiro è tra sogni azzurrini, Dnevi so mlaåni, iz zvezd so le vinske noåi. se espiro alito via tutto il passato. Non mi preoccupano più bontà e apparenza. Noåem biti v eni dimenziji, sploæåen od luåi, I giorni sono mosci, ma stellate v meni so vsi trije spoli, le notturne bevute di vino! moæki, œenski in otroæki! Åas se drsti, raztisoåerja se od ljubezni. Mai più uomo a una sola dimensione, schiacciato dalla luce: in me ci sono Veselim se gibke majhnosti, svoje ljubke malenkosti. due generi più uno terzo: In ne verjamem naduti zvestobi, ker ni veånosti. il maschile, il femminile e l’infantile! In ne verjamem v boga, ki se nikdar ne smeji. Con sé il tempo si accoppia e prolifica.

La mia agile esiguità mi entusiasma e questo delizioso esser da poco. Non credo più in fedeltà presuntuose (non esiste l’eterno) e rinnego il dio cui manchi il dono leggero del riso. MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 132 133 Zamejska œalostna Della minoranza triste

Zamejci so œalostni. I minoritari sono tristi. Vsi zamejci so œalostni: Tutti i minoritari sono tristi: œalostna jim mati in otroci, è triste la loro madre e i figli, œalostna usoda, il destino triste, kruh s solzami, pane con le lacrime, årnih pirhov zvrhan koæ. cesto pieno di nere uova pasquali.

Ko je œalost najveåja, Quando la tristezza è più grande, postane zamejec pesnik, il minoritario diventa poeta, ko je pisatelj najveåji zamejec, quando lo scrittore è il più grande minoritario, postane politik: diventa politico: œalosten politik œalostnih åasov politico triste di tempi tristi v œalostnem zamejstvu. nella tristezza della minoranza.

najgloblja œalost je zamejska œalost la tristezza più profonda è la tristezza della minoranza

Œalostni so zamejci, Tristi sono i minoritari, vsi œalostni so vsi zamejci, tutti i tristi sono tutti minoritari, vsi œalostni zamejci so zajci. tutti i tristi minoritari sono conigli. Zajci na œaru alla hejslovani, Conigli alla brace alla ehislavi, zajci pohani, æpikani, polnjeni, conigli fritti, infilzati, ripieni, zajci duæeni na rimski naåin. conigli affogati alla romana. V Celovcu si brusijo zobe, A Klagenfurt la minoranza zamejci z brusnicami, hmm ... si lima i denti con mirtilli rossi, hmm...

Povsod in vsi Dappertutto e tutti so za naåelno koeksistenco. sono in linea di principio per la coesistenza. Tudi zamejci koeksistirajo, Anche la minoranza coesiste od srca œalostno. triste nel cuore. MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 134 135 Od œalosti postaja zamejec Per la tristezza il minoritario diventa zamorec. negro. Årni zamejci so danes v modi, Neri minoritari sono oggi di moda, årno zlato: oro nero: vsi jih imajo radi, tutti li amano, tako zagrobno strumne. così sull’attenti fino alla tomba.

K njim zdaj poboœno romajo, Da loro ora vanno, pellegrini devoti, v dolino solz, k rojakom – bratom, nella valle di lacrime, dai parenti – fratelli, njim zdaj spodbudno kliåejo: incitandoli ora a confronto: neomajni ostanite, kremeniti, saldi rimanete, intrepidi, vi svetniki naæi, muåeniki! voi santi nostri, martiri! MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 136 137 delo opere

POEZIJA: Ætirinajst (veå soavtorjev, 1967); Pesem (1969); Trikotno jadro POESIA: Ætirinajst (più coautori, 1967); Pesem (1969); Trikotno jadro (1972), Pesniæki list æt. 27 (1976); Paralele (pesniæko-grafiåna mapa; soav- (1972), Pesniæki list æt. 27 (1976); Paralele (cartella poetico-grafica; tor: Marjan Kravos; 1977); Tretje oko (1979); Napisi in nadpisi (epigrami, coautore: Marjan Kravos; 1977); Tretje oko (1979); Napisi in nadpisi 1984); V znamenju ækrœata (1985); Sredozemlje (pesniæko-grafiåna mapa (epigrammi, 1984); V znamenju ækrœata (1985); Sredozemlje (cartella v slovenæåini, italijanæåini, nemæåini, hrvaæåini, angleæåini, francoæåini; poetico-grafica in sloveno, italiano, tedesco, croato, inglese, francese; soavtor: Franko Vecchiet; prevodi: Arnaldo Bressan, , coautore: Franko Vecchiet; traduzioni: Arnaldo Bressan, Maja Hader- Slavko Mihaliø, Viktor Jesenik; 1986, 1989); Ko so nageljni diæali (1988); lap, Slavko Mihaliø, Viktor Jesenik; 1986, 1989); Ko so nageljni diæali Obzorje in sled (1992); Sredi zemlje-Sredozemlje (izbor, 1993); Il richiamo (1988); Obzorje in sled (1992); Sredi zemlje-Sredozemlje (antologia, del cuculo (izbor; prevodi v italijanæåino: Loredana Bogliun, Arnaldo 1993); Il richiamo del cuculo (antologia; traduzioni in italiano: Lore- Bressan, Carmela Fratantonio, Jolka Miliå, Patrizia Raveggi, Eros Sequi, dana Bogliun, Arnaldo Bressan, Carmela Fratantonio, Jolka Miliå, Sergij Ælenc; 1994); Krompir na srcu (1996); Vreme za pesna-Vreme za Patrizia Raveggi, Eros Sequi, Sergij Ælenc; 1994); Krompir na srcu pesem (prevod v makedonæåino: Meto Jovanovski, Alenka Lape; 1998); Le (1996); Vreme za pesna-Vreme za pesem (traduzione in macedone: tracce di Giasone-Jazonova sled-Jazonov trag (prevod v italijanæåino: Meto Jovanovski, Alenka Lape; 1998); Le tracce di Giasone-Jazonova Patrizia Vascotto; prevod v hrvaæåino: Tonko Maroeviø; 2000); Sui due sled-Jazonov trag (traduzione in italiano: Patrizia Vascotto; traduzio- piedi (prevod v italijanæåino: Daria Betocchi; 2001); Potrkaj na œaro ne in croato: Tonko Maroeviø; 2000); Sui due piedi (traduzione in ita- (2001); Ljubezenske (izbor, 2003). liano: Daria Betocchi; 2001); Potrkaj na œaro (2001); Ljubezenske (anto- logia, 2003). PROZA: Kratki åasi (årtice, 1999); U kratkim hlaåicama: Trst iz œablje perspektive (årtice; prevod v hrvaæåino: Sanja Æirec Rovis; 2002); Trst NARRATIVA: Kratki åasi (novelle, 1999); U kratkim hlaåicama: Trst iz œab- v œepu: pogled na zgodovino od popka dol (kratke proze, 2006). lje perspektive (novelle; traduzione in croato: Sanja Æirec Rovis; 2002); Trst v œepu: pogled na zgodovino od popka dol (brevi prose, 2006). DRAMATIKA: Male zgodbe iz velikega œivljenja Bineta Brvinca (otroæka igra; gledaliæka priredba: Marko Sosiå; 1999). OPERE TEATRALI: Male zgodbe iz velikega œivljenja Bineta Brvinca (opera per bambini; adattamento teatrale: Marko Sosiå; 1999). OTROÆKO IN MLADINSKO SLOVSTVO: Tri pravljice: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra (pravljice, 1991); Tre favole: una dolce, una sof- LETTERATURA PER L’INFANZIA E L’ADOLESCENZA: Tri pravljice: ena fice ed una quasi azzurra (pravljice; prevod v italijanæåino: Paola Luc- sladka, ena rahla, ena skoraj modra (favole, 1991); Tre favole: una dol- chesi; 1991); Mravljinc Bine Brrrvinc in njegove zgodbe (pravljice na ce, una soffice ed una quasi azzurra (favole; traduzione in italiano: avdiokaseti, 1994); Zaåarani grad (pravljica, 1993, 2001); Male zgodbe iz Paola Lucchesi; 1991); Mravljinc Bine Brrrvinc in njegove zgodbe velikega œivljenja Bineta Brrrvinca (pravljice, 1994); Hudiå iz kravjega (favole su audiocassetta, 1994); Zaåarani grad (fiabe, 1993, 2001); Male jajca in druge mastne zgodbe (zgodbe, 1996); Ko je zemlja æe rasla (zgod- zgodbe iz velikega œivljenja Bineta Brrrvinca (favole, 1994); Hudiå iz be, 1996); Als die Erde noch klein war (zgodbe; prevod v nemæåino: Fab- kravjega jajca in druge mastne zgodbe (racconti, 1996); Ko je zemlja æe jan Hafner; 2000); Quando la terra cresceva ancora (zgodbe; prevod v ita- rasla (racconti, 1996); Als die Erde noch klein war (racconti; traduzio- lijanæåino: Patrizia Vascotto; 2001); Zlati rog (pravljica, 2002); Il castel- ne in tedesco: Fabjan Hafner; 2000); Quando la terra cresceva ancora lo incantato (pravljica; prevod v italijanæåino: Daria Betocchi; 2003); Il (racconti; traduzione in italiano: Patrizia Vascotto; 2001); Zlati rog MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 138 139 corno d’oro (pravljica; prevod v italijanæåino: Patrizia Vascotto; 2003); (fiaba, 2002); Il castello incantato (fiaba; traduzione in italiano: Daria Ækrat Ækrip Ækrap nagaja rad (pravljica, 2004); Podkovani zajec in Betocchi; 2003); Il corno d’oro (fiaba; traduzione in italiano: Patrizia modra oslica (basen, 2005). Vascotto; 2003); Ækrat Ækrip Ækrap nagaja rad (favola, 2004); Podko- vani zajec in modra oslica (favola, 2005). RADIJSKE IGRE: Govoreåa œogica (otroæka igra, 1972); Zaåarani grad (otroæka igra, 1994); Deåek s piæåalko (otroæka igra, 1994); Hudiå iz krav- OPERE RADIOFONICHE: Govoreåa œogica (opera per bambini, 1972); jega jajca (otroæka igra, 1994). Zaåarani grad (opera per bambini, 1994); Deåek s piæåalko (opera per bambini, 1994); Hudiå iz kravjega jajca (opera per bambini, 1994). PREVODI: Luciano Morandini, Zlati slanik (iz italijanæåine; pesmi; 1976); Slavko Mihaliø, Petrica Kerempuh (iz hrvaæåine; zgodbe; 1985); TRADUZIONI: Luciano Morandini, Zlati slanik (dall’italiano; poesie; Renato Quaglia, Baside (iz rezijanæåine; pesmi, 1985); Scipio Slataper, 1976); Slavko Mihaliø, Petrica Kerempuh (dal croato; racconti; 1985); Moj Kras (iz italijanæåine; roman; 1988); Miha Obit, Per certi versi-Po Renato Quaglia, Baside (dal resiano; poesie, 1985); Scipio Slataper, Moj drugi strani (iz italijanæåine; pesmi; 1995); Elio Vittorini, Moja vojna (iz Kras (dall’italiano; romanzo; 1988); Miha Obit, Per certi versi-Po dru- italijanæåine; proza; 2001); Juan Octavio Prenz, Prostoduæne malenkosti- gi strani (dall’italiano; poesie; 1995); Elio Vittorini, Moja vojna (dall’i- Libertades minimas (iz æpanæåine; pesmi; 2003); Veå avtorjev, Iz soli in taliano; prosa; 2001); Juan Octavio Prenz, Prostoduæne malenkosti- sonca in drugih besed (iz italijanæåine; pesmi; 2004). Libertades minimas (dallo spagnolo; poesie; 2003); Autori vari, Iz soli in sonca in drugih besed (dall’italiano; poesie; 2004). MARKO KRAVOS MARKO KRAVOS 140 141 SILVANA PalettiPALETTI œivljenje vita

SILVANA PALETTI, pesnica, publicistka, kulturna delavka, prevajalka, SILVANA PALETTI, poetessa, pubblicista, operatrice culturale e tra- se je rodila 23. decembra 1947 v Reziji. Po doma opravljeni obvezni æoli duttrice, è nata il 23 dicembre 1947 in Resia. Terminata la scuola del- je leta 1967 diplomirala v Vidmu iz bolniåarstva. Odtlej je bila do upoko- l’obbligo nella valle natia, si è diplomata infermiera a Udine nel 1967. jitve leta 1992 zaposlena kot medicinska sestra v bolniænicah v Tolmeåu Da allora ha lavorato come infermiera specializzata presso gli ospedali in Vidmu. Danes œivi in pesni v rojstni Reziji. di Tolmezzo e Udine fino all’entrata in quiescenza nel 1992. Oggi vive e Kulturno je dejavna kot sodelavka oddaje Te rozajanski glas na Radiu scrive nella sua Resia natale. Trst A, prevajalka najrazliånejæih pedagoækih, strokovnih ali liturgiå- È attiva in campo culturale come collaboratrice del programma Questa nih priroånikov in besedil v rezijanæåino ter znanstvena konzultantka voce resiana su Radio Trieste A. Ha tradotto in resiano numerosi mnogih prouåevalcev rezijanskega izroåila. manuali, testi pedagogici, specialistici o liturgici ed è inoltre consu- Njene pesmi so bile prevedene v slovenæåino, italijanæåino, furlanæåino lente scientifica di molti studiosi della tradizione resiana. in angleæåino, zanje pa je bila leta 1979 in 1982 nagrajena na nateåaju Le sue poesie sono state tradotte in sloveno, italiano, friulano e ingle- »Moja vas«. se. Per esse è stata premiata negli anni 1979 e 1982 al concorso bene- ciano «Moja vas». SILVANA PALETTI SILVANA PALETTI 144 145 portret ritratto

Rezija, zibelka draœljivega izroåila, arhaiånega nareå- La Resia – culla di un’affascinante tradizione folclo- ja, obiåajev, petja, plesa, noæ, citire in bunkule, »ta rica, di un dialetto arcaico, di usi, costumi, canti, roœina dolina« starodavnih igrcev in sodobnih kan- balli, violini e violoncelli peculiari, «questa valle in tavtorjev, prispeva danaænjemu slovenskemu pesniæt- fiore» di antichi cantastorie e coevi cantautori – vu v Italiji rahloåutno in sugestivno avtorico, ki ne apporta all’odierna poesia slovena in Italia una sen- vraåa le umetniækega dostojanstva krajevnemu slo- sibile e suggestiva autrice che non restituisce sol- venskemu nareåju, marveå nenehno æiri njegovo tanto dignità al locale vernacolo sloveno, ma ne besediæåe in posodablja njegov izpovedni horizont: amplia anzi incessantemente il lessico e ne moder- to je Silvana Paletti, delikatna pesnica, ki je znala nizza sensibilmente l’orizzonte espressivo: si tratta prisluhniti æepetanju svojega srca v leta 1977 tipko- di Silvana Paletti, delicata poetessa, che ha saputo pisno nastali in leta 2003 dopolnjeni ter knjiœno prestare ascolto ai reconditi sussurri del proprio izdani zbirki Rozajanski seråni romonenj (Rezijan- cuore nella raccolta poetica Rozajanski seråni romo- ska sråna govorica). nenj (La lingua resiana del cuore), un’opera redatta Poleg niå manj uveljavljenega sokrajana Renata Quaglie (Solbica in forma dattiloscritta nel 1977 e pubblicata in veste 1941), ki je poœel leta 1985 matiåno nagrado Preæernovega sklada s libraria più ampia nel 2003. problemsko kritiåno, vsebinsko sveœo in pretresljivo zbirko Baside (Besede), je Palettijeva danes osrednje ime rezijanske poezije. Assieme al non meno affermato compaesano Renato Quaglia (Stol- Njena iskrena, preprosta, ganljiva, neposredna in globoka pesem je vizza 1941), che ha ottenuto nel 1985 il premio della Fondazione Preæe- svetlobna leta oddaljena od kakrænegakoli iztroæenega folklorizma ali ren con la toccante, accusatoria, fresca e appassionante raccolta Basi-

SILVANA PALETTI patetiånega domaåijskega krajinarstva. Ne izprsuje namreå plehke de (Parole), la Paletti è oggi il nome centrale della poesia resiana. SILVANA PALETTI 146 147 ekstatiåne zamaknjenosti v naravne lepote pesniåine sicer åarne doli- La sua lirica sincera, semplice, toccante, immediata e penetrante è ne, ne lajnari o svetosti tradicije, ne povzdiguje œe zdavnaj mrtve ljud- lontana anni luce da qualsiasi folclorismo di maniera, da qualsivo- skosti v turistiåno kiåasti pesniæki bliæå in ne toœari za dobrimi stari- glia patetico paesaggismo localistico. Essa infatti non decanta mi åasi, ki jih kmeåki revæåini, lakoti, emigraciji ter raznarodovanju v estasiata le peraltro maliose meraviglie della valle resiana, non preteklosti vselej izpostavljena Rezija sploh ni poznala. Niti najmanj. celebra con rituale ridondanza la sacralità della tradizione, non Verz Silvane Paletti poje ves iz avtoriåine subtilne, ranjene, raz- cerca di convertire in folclorico kitsch poetico un modus vivendi bolele, zasanjane ali upajoåe intime, iz mehkob njene duæe, iz oseb- popolare ormai da tempo estinto, né rimpiange i buoni vecchi tempi, nih tenkoåutij, nostalgij, baudelairovskih »spleenov« in stisk, ki se in realtà del tutto sconosciuti a una Resia da sempre flagellata izcejajo na papir v podobah ovenele roœice in osonåenega Kanina, dalla miseria contadina, dalla fame e dall’emigrazione. No, non lo muhaste lune in dojeåe matere, starega volka in malega ciganåka, fa neanche per idea. sirkovega zrnca in lanastih dolinskih meglic. Sestrsko sorodna Adi Il verso di Silvana Paletti vibra invece tutto dal sottile, ferito, Ækerl, Palettijeva izreka svoj intimistiåni stih pritajeno, æepetavo, dolente, sognante e speranzoso intimo dell’autrice, dalla tenerezza razåustvovano, vendar nikoli sladkobno romantiåno, ceneno senti- della sua anima, dalla sua sensibilità personale, dalla nostalgia, mentalno. Spleta ga najåeæåe v tradicionalno rimana in kitiåno åle- dagli «spleen» baudelaireiani e dalle ansie che stillano sulla carta njena besedila, da bi z neprikritim umetniækim stremljenjem iskre- sotto forma di fiorellino appassito o di Canin illuminato dal sole, di no »izbasidila« predvsem lastno navezanost na domaåo dolino in nje- luna capricciosa o di madre che allatta, di vecchio lupo o di piccolo ne ljudi, obiåaje, jezik, zavzetost za usodo rodne grude, za bodoånost zingaro, di granellino di mais o di lanose brume valligiane. Affine rezijanstva, skrb zaradi naruæene kozmiåne praharmonije med nara- come una sorella ad Ada Ækerl, la Paletti intona il suo canto intimi- vo in ålovekom, animistiåno oåaranost nad mitskim in pravljiånim v sta con sussurrante discrezione, con toccante emozionalità, senza avtohtonem izroåilu, a tudi osebnejæa ljubezenska hrepenenja, però mai trascendere verso zuccherose romanticherie o dozzinali bivanjska razoåaranja in miselna spoznanja. sentimentalismi. Lo intreccia solitamente in rime tradizionali, Liriko Palettijeve bi le na silo lahko vzporejali prav tako nareå- strutturando i testi in strofe per estrinsecare con versi di chiara nemu, vendar artistiåno ambicioznejæemu pesnikovanju njenih pre- aspirazione artistica soprattutto il proprio incondizionato amore minulih ali œiveåih slovenskih in italijanskih sodeœelanov, od trœaæ- per la valle natia, la sua gente, le sue tradizioni, la sua lingua, per ke avtorice Marije Mijot do gradeækega »klasika« Biagia Marina, fur- partecipare con l’arte della parola al destino della propria terra, al lanskega »avantgardista« Pier Paola Pasolinija ali karnijskega emi- futuro della resianità, per comunicare il proprio turbamento di granta Lea Zaniera. V primerjavi z njihovo, zveni namreå pesem rezi- fronte all’intaccata prearmonia cosmica tra uomo e natura o il pro- janske avtorice nekolikanj premoårtneje, preprosteje, morda naiv- prio animistico incanto dinanzi ai miti e alle favole della tradizione neje, predvsem zaradi pogostih pomanjæevalnic ali ljubkovalnih autoctona, ma anche per enunciare struggimenti d’amore più per- vzdevkov. A le navidez, dokler te po medeni plohi roœic, murenåkov sonali, delusioni esistenziali o perle d’intima saggezza. ali sonåec ne preseneti in globinsko presije – denimo – takæenle onto- Soltanto a forza la lirica della Paletti potrebbe essere accostata loæki uvid: »Œivljenje ima dve poti, / åe znaæ prebresti vodo: / åez al canto altrettanto vernacolare, ma artisticamente più ambizioso trnje, åez roœe.« Ali pa tovrsten aforistiåni preblisk: »Nobena mlaka dei suoi odierni o scomparsi corregionali sloveni e italiani: dall’au-

SILVANA PALETTI ni brez vode, / nobeno srce ni œivo brez tebe.« trice triestina Marija Mijot, al «classico» gradese Biagio Marin, SILVANA PALETTI 148 149 Besede, primere, metafore, ki hkrati s pesniåinim dragocenim all’«avanguardista» friulano Pier Paolo Pasolini o all’emigrante kulturnim delom, objavljanjem v koledarjih in zbornikih, prevaja- carnico Leo Zanier. Confrontata con la loro, la poesia dell’autrice njem uånih besedil v domaåe nareåje ali radijskim sotrudniætvom resiana suona infatti alquanto lineare, semplice, forse più ingenua, nedvoumno potrjujejo, kako tesno je Silvana Paletti zraæåena z Rezi- soprattutto per l’uso abbondante dei diminutivi e dei vezzeggiativi. jo, kako koreninsko srka iz njene krezovske ljudske zakladnice in Ma solo all’apparenza, fino a quando cioè non ti sorprendono e illu- kako œlahtno presnavlja sokove njene bogate folklorne preteklosti, minano dal profondo – dopo qualche mielosa pioggia di fiorellini, da bi sebi in svoji dolini z verzom ozelenila sedanjost in prihodnost. grillucci o solicelli – intuizioni ontologiche di tale spessore: «La vita ha due strade, / se sai guadare l’acqua: / attraverso le spine o i fio- ri.» Oppure lampi aforistici, quali: «Nessuna sorgente è senz’acqua, / nessun cuore è vivo senza di te.» Parole, tropi, metafore che insieme al prezioso lavoro culturale della poetessa, alla sue pubblicazioni in almanacchi o raccolte di atti, alla traduzione di testi pedagogici nel dialetto natio o alle col- laborazioni con la radio confermano senz’ombra di dubbio quanto stretto sia il legame di Silvana Paletti con la sua Resia, quanto pro- fondamente l’autrice attinga dal suo traboccante tesoro popolare e con quale nobile dedizione continui a metabolizzare le linfe del suo ricco passato folclorico per rinverdire col verso a sé stessa e alla propria valle presente e futuro, oggi e domani. SILVANA PALETTI SILVANA PALETTI 150 151 Te rozajanski glas La voce resiana

Tu-w ti roœinëj dulïni, Iti jë glas, Rozajanski, Nella valle dei fiori, puloœanä pod Øanïnon, ki od vïæte od sunca, adagiata sotto il Canin, tej dan vïlaœnji din, skryt, ni mörën... come in un giorno di primavera, se mi jasnijo lipe biside, Zakoj, iti, jë glas mi si svelano le belle parole od noga glasa. od me dulïne... di una voce: Iti, jë glas od me zamje. od me zamje... è la voce della mia terra. od mëh samih judi. Od mlake od särca Dalla sorgente del cuore wzira, pod suncon. sgorga alla luce del sole. Säråne biside mu stujïjo. Le parole dal cuore Sam, zna, jübit od roœicöw sanno esprimere l’amore verso i fiori nu na jasnimö, nëbëske racjune. nell’armonia di un canto. Iti jë glas, od mëh judi. È la voce della mia gente.

Iti jë glas, Rozajanski, Questa è la voce resiana ki zadavit, ni smin, che soffocare non devo, zabit, ni mörën. dimenticare non posso. Mo mati, za æenk, na mi dala, Mia madre, come regalo mi fece da ja se znej po svëtö, che nel mondo riconoscermi possa da ja si maköj Rozajän. soltanto come resiana.

Questa è la voce resiana che alla luce del sole nascondere non posso, REZIJANSKI GLAS V roœni tej dolini, / poloœeni pod Kaninom, / kot pomladnega dne / se jasnijo mi perché questa è la voce lepe besede / nekega glasu. / To glas je moje zemlje. // Iz dna srca / izvira pod della mia valle, soncem. / Sråna beseda je to. / Pozna ljubezen roœ, / nebeæko molitev v jasnini. / To della mia terra, glas je mojih ljudi. // To glas je rezijanski, / ki ga zaduæiti ne smem, / pozabiti ne della mia stessa gente. morem. / Od matere sem ga dobila v dar, / da bi me svet spoznal / samo kot Rezijanko. // To glas je rezijanski, / ki ga pod sonånim obliåjem / skriti ne morem.

SILVANA PALETTI / Saj to je glas / moje doline, / moje zemlje, / samo mojih ljudi. SILVANA PALETTI 152 153 Tres Terremoto

Stare lipe vasïce, Pa noga päsa nï, Bei paesi antichi, kan æyl wäæ glas, da ti maæij rep. dove è finita la vostra voce? same liœïta, Åärna nuø, ætraæna nuø, Giacete soli, wdarjane na smärti, möøni glas za ælovëka, colpiti a morte, kumüj teœita düæo. za ga spomanüt, da koj an jë. senza più fiato. Hïæice, cirkvice wækröpjane, Case, chiesette screpolate, smlide, spadoø, marjoø, pallide, cadenti, morenti, same, zapuæøane, jöåata, sole, abbandonate piangete, zadüæjane od toga dïma, soffocate dalla polvere od tëh skal spadoø. delle rocce che crollano. Åärna nuø, ætraæna nuø, Notte nera, notte terribile, möøni glas od matare zamje. voce potente della madre terra. Smärt, potwa po dulïni. La morte si aggira per la valle. Jüdi, œivïna biœï, La gente e gli animali fuggono, düæa nïma pokojä. l’animo non trova pace. Strah jë tu-w kostä. La paura penetra nelle ossa. To se klïåë, to se jïæøë, C’è chi si chiama e si cerca, to se gubï, to se ni vïdi. c’è chi si perde e non si trova, To ni bo se vïdalö viø. c’è chi non si vedra mai più. Pa pot, ni viø ita. Nemmeno la strada è più la stessa. Non c’è nemmeno un cane ad agitarti la coda. Notte nera, notte terribile, voce potente per l’uomo, POTRES Stare, lepe vasice, / kam je æel vaæ glas? / Same leœite, / do smrti zadete, / komaj æe per ricordargli quello che è. dihate. / Hiæice, cerkvice razpokane, / blede, razpadle, omrtvele, / same zapuæåene joåete, / zaduæene od prahu / skal, ki se ruæijo. / Årna noå, straæna noå, / moåan glas matere zemlje. / Po dolini potuje smrt. / Ljudje, œivali beœijo, / duæa nima pokoja. / Strah je v kosteh. / Ta kliåe, ta iæåe, / ta se zgubi, tega videti ni. / Ne bomo ga videli veå. / Tudi pot ni veå tista. / Nobenega psa ni, / da bi pomahal ti z repom. / Årna noå,

SILVANA PALETTI straæna noå, / moåan glas, åloveku, / da ga spomni, kaj je. SILVANA PALETTI 154 155 Œïwjöst La vita

Za-me, œïwjöst, Wsë jë namulinanö, Per me la vita to jë taj na lüå, to se pokaœë, to nurï, è come una luce ki se wadinë, to te obali nu zapijë, che si accende nu se wgasnë, ma to jë wsë dan sän, e si spegne za ti pokazat dan sän. ko se wgasnë lüå, per mostrarti vïdiæ varatad. un sogno. To tej nö oknö, ki se wadiwa È come una finestra na no pot, che si apre ki nïma koncä, su una strada bö ti gledaæ, che non ha fine, bö ti se gubïæ. più guardi, più ti perdi. To tej dan glas, ki, ko an se æpartïjë, È come una voce ga åüjëæ, ma ga ni vïdiæ. che quando si libera To na jïgra, ki biœï, la senti, ma non la vedi. ma åüdnö ostajë, È un gioco che fugge, za prow, za limër. eppure rimane davvero per sempre.

Tutto è già dipinto e, quando appare, ti fa uscir di senno, ti coinvolge, ti rapisce. ŒIVLJENJE Ma è tutto un sogno. Œivljenje zame / je kakor luå, / ki se priœge / in ugasne / kot sanje. // Kot okno je, / ki Quando la luce si spegne, se odpira / na pot / brez konca. / Bolj ko jo gledaæ, / bolj se zgubljaæ. // Kot glas je, / scorgi la verità. ko se poraja, / ga sliæiæ, pa ga ne vidiæ. / Je igra, ki beœi, / pa åudno ostaja, / zares, za zmeraj. // Vse je zarisano, / ko se pokaœe, znori, / omami te in zapelje. / A vse je samo

SILVANA PALETTI sen, / ko ugasne luå, / resnico zveæ. SILVANA PALETTI 156 157 delo opere

POEZIJA: Rozajanski seråni romonenj (1977); Autori resiani. Reziä, POESIA: Rozajanski seråni romonenj (1977); Autori resiani. Reziä, Reziä, a ti øon æøale dobrë (izbor v rezijanæåini in italijanæåini, veå soav- Reziä, a ti øon æøale dobrë (antologia in resiano e italiano, autori vari, torjev, uredil B. Petris, 1984); Tiere mê. Antologije di autôrs furlans di a cura di B. Petris, 1984); Tiere mê. Antologije di autôrs furlans di vuê vuê dal Cjanâl dal Fier e de Valcjanâl (izbor v furlanæåini, veå soavtorjev, dal Cjanâl dal Fier e de Valcjanâl (antologia in friulano, autori vari, 1992); Vilenica 2000. Mednarodno pisateljsko sreåanje-International 1992); Vilenica 2000. Mednarodno pisateljsko sreåanje-International Writers’ Gathering-Rencontre internationale des écrivains (veåjeziåni Writers’ Gathering-Rencontre internationale des écrivains (antologia izbor, veå soavtorjev, 2000); Rozajanski seråni romonenj-La lingua resia- multilingue, più coautori, 2000); Rozajanski seråni romonenj-La lin- na del cuore-Rezijanska sråna govorica (izbor v rezijanæåini, slovenæåini gua resiana del cuore-Rezijanska sråna govorica (antologia in resiano, in italijanæåini; prevod v slovenæåino: Marija Pirjevec; prevod v italijan- sloveno e italiano; traduzione in sloveno: Marija Pirjevec; traduzione æåino: Roberto Dapit; 2003). in italiano: Roberto Dapit; 2003). OTROÆKO IN MLADINSKO SLOVSTVO: Ta mala dujaåesa-La ragazzina LETTERATURA PER L’INFANZIA E L’ADOLESCENZA: Ta mala dujaåe- selvaggia (pravljica, dvojeziåna rezijansko-italijanska izdaja, 2004). sa-La ragazzina selvaggia (fiaba, edizione bilingue resiano-italiana, 2004). PREVODI: Relè nu veselost (v rezijanæåino; 1996); Bielscrivint (v rezijan- æåino; 1997). TRADUZIONI: Relè nu veselost (in resiano; 1996); Bielscrivint (in resia- no; 1997). SILVANA PALETTI SILVANA PALETTI 158 159 ACE MermoljaMERMOLJA œivljenje vita

ACE MERMOLJA, pesnik, dramatik, publicist in urednik, se je rodil v ACE MERMOLJA, poeta, drammaturgo, pubblicista e redattore, è nato Ljubljani 9. februarja 1951. Leta 1976 je diplomiral iz slavistike in pri- a Lubiana il 9 febbraio 1951. Nel 1976 si è laureato in slavistica e lette- merjalne knjiœevnosti na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Po ratura comparata alla Facoltà di filosofia dell’Università di Lubiana. povratku v Trst se je zaposlil kot åasnikar pri Primorskem dnevniku. Ritornato a Trieste, ha trovato impiego come giornalista presso il Pri- Med letoma 1979 in 1981 je bil urednik revije »Dan« v Gorici, nato pa je morski dnevnik. Tra il 1979 e il 1981 è stato caporedattore della rivista sluœboval pri trœaækem Primorskem dnevniku do leta 1992. Odtlej je sto- «Dan» a Gorizia dopodiché ha lavorato nuovamente a Trieste presso il pil v svobodni poklic, eno leto pouåeval na æoli in se pozneje zaposlil kot Primorski dnevnik fino al 1992. Passato quindi alla libera professione, kulturni delavec pri zadrugi »Maja«. Zdaj je novinar Novega Matajurja v ha insegnato per un anno nella scuola slovena dell’obbligo. In seguito Åedadu. Œivi in pesni na Padriåah pri Trstu. è stato operatore culturale presso la cooperativa «Maja» di Gorizia. Kot kulturnik in publicist sodeluje z mnogimi slovenskimi organizaci- Attualmente è giornalista al Novi Matajur di Cividale. Vive e scrive a jami in glasili: je ålan izvrænega odbora Slovenske kulturno-gospodar- Padriciano presso Trieste. ske zveze, predsednik Zadruge Primorski dnevnik in zaloœniækega sve- Come operatore culturale e pubblicista collabora con numerose orga- ta Zaloœniætva trœaækega tiska ter komentator Primorskega dnevnika in nizzazioni e giornali sloveni: è membro del Comitato esecutivo dell’U- Novega Matajurja. V preteklosti je bil tudi goriæki obåinski svetovalec nione culturale economica slovena, presidente della Cooperativa Pri- Komunistiåne partije Italije za dve mandatni obdobji, ålan skupæåine morski dnevnik e del Consiglio editoriale della casa editrice Zaloœ- Slovenskega stalnega gledaliæåa in raznih organov Slovenske kulturno- niætvo trœaækega tiska nonché corsivista del Primorski dnevnik e del gospodarske zveze, trinajst let predsednik Zveze slovenskih kulturnih Novi Matajur. In passato è stato per due mandati consigliere comu- druætev v Italiji (1986-1999) ter urednik revije »Pretoki« (1993-1998) in nale del Partito comunista italiano a Gorizia, membro dell’assemblea ætirinajstdnevnika Novo Delo. Je ålan Druætva slovenskih pisateljev. Pre- del Teatro stabile sloveno e di vari organi dell’Unione culturale eco- veden je bil v vrsto evropskih jezikov. nomica slovena, presidente per tredici anni dell’Unione dei circoli cul- turali sloveni in Italia (1986-1999) nonché redattore della rivista «Pre- toki» (1993-1998) e del bisettimanale Novo Delo. È membro dell’Asso- ciazione degli scrittori sloveni. Le sue poesie sono state tradotte in varie lingue europee. ACE MERMOLJA ACE MERMOLJA 162 163 portret ritratto

Iz kontur umetniækega profila, ki ga je od leta 1972 do Nella galleria degli odierni cantori sloveni minori- danes knjiœno izportretiral v galerijo sodobnih manj- tari e d’oltreconfine, Ace Mermolja esibisce dal æinskih in vseslovenskih pesnikov Ace Mermolja, je 1972 un profilo artistico inconfondibile: si tratta di razbrati: gre za obåutljivega, krhkega, ranljivega, gren- un lirico sensibile, fragile, vulnerabile, amaro, ele- kega, elegiånega, protestniæko zasanjanega in roman- giaco, di un contestatore sognante, struggente e tiåno razbolelega lirika, ki noåe uåinkovati z »magijo romantico, che non cerca di stupire con la magia jezika«, z izraznim artizmom ali hermetiåno fantasti- stilistica, l’artismo espressivo, l’ermetismo con- ko, ampak s sveœino misli, podob, metaforiånih zasu- cettuale, ma desidera incantare al contrario con la kov, ki jih najveåkrat cepi na realistiåno deblo vsak- freschezza delle idee, delle immagini, delle metafo- danje, navidez banalne govorice in v lubje eklektiåne- re, degli ossimori che incalma, con un linguaggio ga, pri Murnu, Kosovelu, Gradniku, Koviåu, Æalamunu, spesso volutamente prosaico e prosastico, sul Nerudi ali Brodskem oplajajoåega se modernizma. tronco realista di un modernismo eclettico, ispira- Njegov verz, ki je bil kritiæko privezan zdaj ob pomole »postmoder- to ora a Murn, Kosovel, Gradnik, ora a Koviå, Æala- nistiånega eklekticizma«, zdaj lirskega »retrogardizma« ali »estrad- mun, Neruda o Brodskij. ne poezije«, triadno presevajo zlasti: pesnikovo antiorfejstvo, njegov bivanjski relativizem ter intimistiåni minimalizem. Dal suo verso, abitualmente ormeggiato dalla critica ai moli dell’e- Mermolja namreå do kraja problematizira najprej umetniæko clettismo postmodernista, del «retrogardismo» lirico o della «poe-

ACE MERMOLJA besedo. Ne verjame Orfejevemu petju, opomenjujoåi, eshatoloæko sia on the road», tralucono in triadica filigrana soprattutto: l’an- ACE MERMOLJA 164 165 mesijanski moåi poezije. Utvara, da bo z lastnim verzom preimeno- tiorfeismo del poeta, il suo relativismo esistenziale e il suo mini- val svet in reæil åloveka pred ontoloækim kaosom sodobnega nihiliz- malismo intimistico. ma, ga ne preslepljuje. Nobene Evridike ne bo iz pekla, ker je stih Mermolja problematizza fino al parossismo innanzitutto l’e- zanj le reå med reåmi, huækavi hip, »naliæpan raåun, / revna fantazi- spressione artistica, la parola. Non crede al canto di Orfeo, alla for- ja, / cingljanje srånih strun«, »visoka sleparija«. Enako ostra, nepre- za ammaliatrice, salvifica o messianica della poesia, non si illude klicna sta tudi relativizem ter intimistiåni minimalizem njegove di poter rinominare il mondo con il proprio verso, di redimere l’uomo poezije. Avtorjevo lirsko vesolje je namreå mikrokozmos drobnih dal caos ontologico del nichilismo moderno. Nessuna Euridice sarà stvari, sredi katerega je izgubila smisel in pomen vsaka viæja, meta- salvata dagli inferi perché il verbo mermoljano sa di essere cosa fiziåna utopija, vsak zagon v Absolutno. Ker smo edino tu in zdaj, tra le cose, attimo fuggente, «conto truccato, / misera fantasia, / umeseni iz Shakespearove sanjave, minljive snovi, je treba upepeliti cuore drogato», «ingannevole magia». bogove, izniåiti vsakræno socialno ali nacionalno angaœiranost, Non meno intensi e inappellabili sono il relativismo e il mini- posploæiti vsako ambientacijo, poduhoviti vsako krajino. Po ubese- malismo intimista della sua poesia. L’universo lirico di Mermolja è denih temah, motivih, nemirih, atmosferah in dilemah se Mermolja infatti un microcosmo popolato da minime, «piccole cose» in cui ha zato izkazuje za enega najmanj »zamejskih«, lokalistiånih slovenskih perso senso e significato ogni suprema utopia metafisica, ogni ane- lirikov v Italiji. lito d’Assoluto: siamo qui e ora soltanto, shakespeariana materia Ko se je spoåetka vgraviral v nacionalno knjiœevno zgodovino z sognante e transeunte. Per questo occorre incenerire gli dei, preci- zbirkami Pesniæki list æt. 3 (1972), Nova pesmarica (1975) in Med kak- pitare nel nulla ogni velleità sociale o nazionale, rendere astratta e tusi kuham kavo (1979), so se njegovi namenoma preprosti, vsak- fluida ogni ambientazione, universalizzare ogni paesaggio. Per i danje lahkotni verzi moåno oddaljevali od soåasne årne, hermetiåno temi, i motivi, le inquietudini, le atmosfere o i dilemmi testualizza- modernistiåne lirike Zajca, Tauferja, Strniæe ali Grafenauerja. Temu ti, Mermolja appare così uno dei poeti sloveni meno localistici e nasprotno, se je Mermolja takrat raje uglaæeval na ludistiåne, ikono- «minoritari» del Friuli Venezia Giulia. klastiåne frekvence Æalamunovega Pokerja, primikajoå svoje zrnce k Quando le raccolte poetiche d’esordio Pesniæki list æt. 3 (Foglio razgradnji slovenskega verza, k bagateliziranju njegovih vsebin in poetico n. 3, 1972), Nova pesmarica (Nuovo canzoniere, 1975) e Med prozaizaciji njegove sintakse, jezika, izraza (na primer v pesmi Æåin- kaktusi kuham kavo (Tra i cactus faccio il caffè, 1979) consegnaro- ke). Toda od zbirke Z zvezdami v œepu (1982) dalje so zaåele njegov no agli annali storicoletterari i suoi versi deliberatamente scarni, igrivi slog åedalje bolj vznemirjati tudi hladne, razumske, zrele sape. semplici, banali e quotidiani, l’autore sembrava volersi discostare Balast œivljenjskih razoåaranj in tesnob je pesnika potlaåil, priklenil con forza soprattutto dalla coeva lirica modernista di Zajc, Taufer, na neizprosno skalo bivanja, da so ga namesto blagih zefirjev prepi- Strniæa o Grafenauer, dal loro nero, ermetico nichilismo. Sull’onda hale tudi ledenomrzle burje in tramontane. Polagoma, a vztrajno, della dissacrante, iconoclastica raccolta Poker di Tomaœ Æalamun kraæko pronicljivo, so prikapali v njegovo umetnost fenomenoloæki egli invece ambiva contribuire, chicco per chicco, alla progressiva nemir, filozofska spekulacija, noeza, kartezijanski dvom. Da bi aso- decostruizione del verso sloveno bagatellizzandone i contenuti, ciativno åim uåinkoviteje ubesedil tovrstna protislovja modernega prosaicizzandone lingua, sintassi ed espressione (per esempio nel- sveta in jaza, se je Mermolja neredko posluœil tudi mitologije, zgo- la poesia Æåinke-Biglie). Ma a partire dalla raccolta Z zvezdami v

ACE MERMOLJA dovine, filma, eksotiånih likov in motivov. Zatekel se je na primer k œepu (Con le stelle in tasca, 1982) hanno preso a inturbinare il suo ACE MERMOLJA 166 167 Jesseyu Jamesu, Hektorju, Katulovi Klodiji, Diogenu, Galileju, Årni stile giocoso orezzi vieppiù gelidi, razionali e maturi. La vita con i kraljici Afrike … Toda teœiæåe njegove nerimane, v svobodne verze suoi scoramenti, le sue zavorre d’ansia ha immalinconito il poeta razvezane lirike je ostalo vselej naravnano na klasiåno zimzeleni hic ancorandolo all’inesorabile roccia dell’esistenza e scalzando i dol- et nunc: na sodobne poldnevnike ålovekovih razoåaranj, porazov, ci zefiri di un tempo con tramontane impetuose e bore glaciali, nor- samot, a tudi hrepenenj, sanj, drobnih uœitkov, ljubezenskih utvar in diche. A mano a mano hanno iniziato a stillare con carsica pervica- ekstaz. cia nei pori della sua arte l’inquietudine fenomenologica, la specu- V zbirko Z zvezdami v œepu je pesnik zapisal: »Våasih se resniå- lazione filosofica, la noesi, il dubbio cartesiano. Per poter evocare no zdi, / da sedimo na prekleti mini, / ki åaka«. Tista mina je v nje- con immagini quanto più intense le contraddizioni del mondo e del- govi poeziji œe zdavnaj eksplodirala in danes se Mermoljev stih, ko l’io moderno, Mermolja ha così assunto a metafora spesso anche skuæa upovedovati zmuzljivi misterij eksistence, sooåa le æe z temi esotici, motivi o personaggi storici, classici, mitologici o cine- »drobci na parketu«. Ljudje tretjega tisoåletja – ko da smo po njego- matografici. È ricorso per esempio a Jessey James, a Ettore, alla Clo- vem dokonåno izgubili nekdanjo duhovno celovitost. V svetu rela- dia di Catullo, a Diogene, Galileo, alla Nera regina d’Africa... Tutta- tivnosti, sredi internetne poplave najrazliånejæih informacij, idej, via, il baricentro della sua lirica, scandita da versi liberi e perlopiù vplivov, specializacij, »tekstov«, Lyotardovih »diskurzov« dojema- privi di rima, continua a gravitare sempre sul classico, semprever- mo stvarnost fragmentarno. Naæa zavest je zato razcefrana, iz nje- de hic et nunc: sui moderni meridiani delle delusioni umane, delle nih årepinj pa nismo veå sposobni sestaviti v sebi velikega Mozaika, sconfitte, delle solitudini, ma anche sui paralleli dei sogni, dei pic- uzreti Prapoåela in Smisla. Montaœa, rekonstrukcija je kveåjemu coli piaceri e struggimenti, delle illusioni o delle estasi d’amore. umetna, atomiziranemu posamezniku od zunaj in vnaprej vsiljena «A volte pare proprio / di essere seduti su una maledetta mina / v obliki gladkega, poloæåenega, vabljivega, a tudi hladnega in che attende... » ha vaticinato Mermolja nella raccolta Z zvezdami v zdrsljivega parketa. Po njem zmanipulirani tavamo in drobci naæe œepu (Con le stelle in tasca). Quella mina è però esplosa già da tem- razbite åloveånosti ne bodo niåesar obrodili, ker so se razsuli na po nella sua poesia e all’odierno verso mermoljano non rimane che neplodna tla. raccoglierne i cocci, le «schegge sul parquet», mentre cerca di rap- Lirski subjekt danaænjega Mermolje je potemtakem skruæen, presentare il fuggevole mistero dell’esistenza. Noi uomini del terzo sesut, razoåaran, poraœen, nebogljen, »razstavljen kot sinovo kolo / millennio – sembra ammonire il poeta – abbiamo perso irrimedia- in razmetan po kotih«. Omahuje. Pogojnik bi, bi, bi je skorajda iz- bilmente l’antica armonia spirituale. In un mondo ormai relativiz- kljuåni naklonski protagonist njegove izpovedi. Ta razdrobljeni zato allo spasimo, sommersi dalla piena di informazioni, idee, pesniæki jaz pa lahko najde utehe kveåjemu doma, v druœini, naravi, influssi, nozioni, saperi sempre più specialistici, nella frastornan- ljubezni œenske, ki naj ga pobere, zlepi skupaj, zveœe z rdeåim tra- te pluralità di «discorsi» lyotardiani, tra un’orgia di «testi» antite- kom, da bo »vsaj za hip / nekaj polnega / in ne le kup reåi / v sesal- tici percepiamo la realtà in modo frammentario. Di conseguenza, la niku«. nostra coscienza è frazionata, sbriciolata e dai suoi cocci non sia- Temeljno sporoåilo bralcu se skozi glavnino Mermoljevih novej- mo più in grado di ricomporre il grande Mosaico, di riconoscere il æih zbirk (Elegije in basni, 1991; Drobci na parketu, 1999; Na robu Nous, la Causa prima, il Senso delle cose. Il montaggio, la ricostru- lista, 2003) zarisuje tako sicer pesimistiåno, ker nam je izvorna zione dell’Uno può essere tuttalpiù artificiale, imposta all’indivi-

ACE MERMOLJA resnica nedostopna in se ne bodo drobci nikoli spojili »v novo svet- duo atomizzato dall’esterno e a priori sotto forma di liscio, lucido, ACE MERMOLJA 168 169 lobo«, vendar pesnik v isti sapi sizifovsko izpriåuje, kako je v ålo- malioso, ma anche freddo e scivoloso parquet. Su di esso vaghiamo veka poloœeno neutajljivo hrepenenje po luåi, œelja znova sestavi- manipolati come burattini e i cocci della nostra umanità disgrega- ti iz okruækov zavesti celovito podobo lastnega jaza, sveta in koz- ta non potranno mai dare frutto perché sparsi su un campo sterile. mosa. Ecco perché il soggetto lirico dell’odierno Mermolja è così abbat- tuto, avvilito, deluso, disincantato, sconfitto, inerme, smontato «a pezzi sparpagliati qua e là, / come la bicicletta» del figlio. Tentenna, cincischia. Il modo principe delle recenti liriche mermoljane è il con- dizionale, dominatore pressoché incontrastato del loro aspetto ver- bale. L’ego frammentato del poeta trova consolazione tuttalpiù a casa, nella famiglia, nella natura, nell’amore di una donna, l’unica capace di risollevarlo, riannodarlo con il filo rosso del sentimento affinché diventi «almeno per un attimo / pienezza / e non soltanto un mucchio di detriti / nell’aspirapolvere». Nella maggior parte delle recenti opere di Mermolja (Elegije in basni-Elegie e fiabe, 1991; Drobci na parketu-Briciole sul parquet, 1999; Na robu lista-A bordo pagina, 2003), il fondamentale mes- saggio al lettore suona così pessimistico, perché la verità originaria ci è inaccessibile e i frammenti mai riusciranno a fondersi «in una nuova luce». Ma il poeta testimonia con sisifica ostinazione anche l’irreprimibile anelito dell’uomo alla luce, il desiderio di ricomporre dai brandelli della sua coscienza l’immagine unitaria del proprio io, del mondo e dell’universo. ACE MERMOLJA ACE MERMOLJA 170 171 Pesem Poesia

Pesem je naliæpan raåun, La poesia è un conto truccato, revna fantazija, misera fantasia, cingljanje srånih strun, cuore drogato,

je stisnjena bolest, è distillato di sofferenza, visoka sleparija, ingannevole magia ali teœka vest. o peso sulla coscienza.

Le våasih je æe dobro vino Solo di rado è buon vino in vonj po travi. e profumo di verde. Navadno je vpraæanje, Ma sono questioni ki si ga Mica ne zastavi. in cui Anna non si perde. ACE MERMOLJA ACE MERMOLJA 172 173 Z zvezdami v œepu Con le stelle in tasca

Sedim ob cesti Me ne sto seduto z zvezdami v œepu sul ciglio della strada in ne vem, con le stelle in tasca, kaj bi z njimi. ma non so che farne. Åe jih nataknem Se le appendo al muro, na zid, diverranno slogan: bodo parole; pro o contro la rivoluzione. za revolucijo ali proti. Se le attacco Åe jih prilepim a un foglio, na list, diverranno poesia: bodo pesem; da pubblicare o no. za objavo ali ne. Se le tengo in tasca, Åe jih obdrœim prima o poi le perderò. v œepu, se lahko izgubijo. E poi ti saluto, cuore che batti In potem adijo per Lisa, srce, ki bije e ragione, za Lizo che sempre rincorri in razum, lucciole nuove. ki odkriva kresnice. Mi resta il marciapiede Ostane mi ploånik, su cui sto seduto. na katerem sedim. ACE MERMOLJA ACE MERMOLJA 174 175 Strah pred potjo … Temere la strada …

Strah pred potjo Temere la strada pomeni konec potovanja. vuol dire: fine del viaggio. Na mrtvi veji Da un secco ramo visi pesem. pencola il canto.

V meni je le æe In me altro non resta plitvo in temno che un limaccioso jezero. lago.

Za vekomaj Per sempre nepopisano. inviolato. Molåeåe Silente kot motor v garaœi. come la moto in garage. ACE MERMOLJA ACE MERMOLJA 176 177 delo opere

POEZIJA: Pesniæki list æt. 3 (1972); Nova pesmarica (1975); Med kaktusi POESIA: Pesniæki list æt. 3 (1972); Nova pesmarica (1975); Med kaktusi kuham kavo (1979); Z zvezdami v œepu (1982); Igra v matu (soavtor: Marij kuham kavo (1979); Z zvezdami v œepu (1982); Igra v matu (coautore: Åuk; 1984); Elegije in basni (1991); Drobci na parketu (1999); Minimalia Marij Åuk; 1984); Elegije in basni (1991); Drobci na parketu (1999); (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; soavtorji: Franko Vecchiet, Marij Minimalia (cartella poetico-grafica bilingue; coautori: Franko Vecchiet, Åuk, Roberto Dedenaro, Miroslav Koæuta, Miha Obit, Jurij Paljk, Mary Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Miroslav Koæuta, Miha Obit, Jurij Paljk, Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Irena Œerjal; prevod v italijanæåino: Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Irena Œerjal; traduzione in ita- Daria Betocchi; 2002); A bordo pagina-Na robu lista (prevod v italijan- liano: Daria Betocchi; 2002); A bordo pagina-Na robu lista (traduzione æåino: Daria Betocchi; 2003). in italiano: Daria Betocchi; 2003). DRAMATIKA: Pinko Tomaœiå in tovariæi (lepljenka, 1980); Preæeren na OPERE TEATRALI: Pinko Tomaœiå in tovariæi (collage, 1980); Preæeren obisku (kabaret; soavtor: Marij Åuk; 1984). na obisku (cabaret; coautore: Marij Åuk; 1984). ESEJISTIKA: Politiåna in socialna misel v leposlovnem delu Ivana Can- SAGGISTICA: Politiåna in socialna misel v leposlovnem delu Ivana karja-Il pensiero politico e sociale nell’opera letteraria di Ivan Cankar Cankarja-Il pensiero politico e sociale nell’opera letteraria di Ivan (1976); Premiæljevanja na meji (1989); Narod in drugi (1998). Cankar (1976); Premiæljevanja na meji (1989); Narod in drugi (1998). PUBLICISTIKA: Ogledalo (1995). PUBBLICISTICA: Ogledalo (1995). ACE MERMOLJA ACE MERMOLJA 178 179 MARIJ ÅukÅUK œivljenje vita

MARIJ ÅUK, pesnik, dramatik, publicist in urednik, se je rodil v Trstu 23. MARIJ ÅUK, poeta, drammaturgo, pubblicista e redattore, è nato a Trie- junija 1952. Po v Dolini opravljeni obvezni æoli in maturi leta 1970 na slo- ste il 23 giugno 1952. Terminata a San Dorligo della Valle la scuola del- venskem uåiteljiæåu v Trstu je leta 1975 diplomiral iz slavistike in roma- l’obbligo e conseguita nel 1970 la maturità presso l’Istituto magistra- nistike na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Eno leto je nato le sloveno di Trieste, si è laureato nel 1975 in slavistica e romanistica pouåeval na uåiteljiæåu v Gorici. Od leta 1977 do leta 1992 je bil zaposlen alla Facoltà di filosofia dell’Università di Lubiana. Per un anno ha poi kot novinar, urednik in gledaliæki kritik pri trœaækem Primorskem dnev- insegnato presso l’Istituto magistrale di Gorizia. Dal 1977 al 1992 ha niku. Po vnoviånem pouåevanju – tokrat na Znanstvenem liceju »France lavorato come giornalista e critico teatrale al Primorski dnevnik di Preæeren« in na Pedagoækem liceju »Anton Martin Slomæek« v Trstu ter Trieste. Al termine di un’ulteriore esperienza didattica – ha infatti inse- na Osnovni æoli »Pinko Tomaœiå« v Trebåah – je leta 1995 nastopil åasni- gnato presso il Liceo scientifico «France Preæeren» e l’Istituto magi- karsko sluœbo na deœelnem sedeœu italijanske radiotelevizijske ustano- strale «Anton Martin Slomæek» di Trieste nonché la Scuola elementare ve RAI, kjer je trenutno glavni urednik novinarskega odseka slovenske- «Pinko Tomaœiå» di Trebiciano –, nel 1995 ha trovato impiego come gior- ga radia in televizije ter voditelj radijskih in televizijskih dnevnikov. nalista presso la sede regionale della RAI, dove ricopre attualmente il Danes œivi in ustvarja med Trstom in Krasom. Je ålan Druætva sloven- ruolo di caporedattore dei programmi informativi radiofonici e televisi- skih pisateljev. Preveden je v vrsto evropskih jezikov. vi in lingua slovena nonché conduttore di giornali radio e telegiornali. Oggi vive e lavora tra Trieste e il Carso. È membro dell’Associazione degli scrittori sloveni. Le sue poesie sono state tradotte in varie lingue europee. MARIJ ÅUK MARIJ ÅUK 182 183 portret ritratto

Ironiåen in tragiåen, navihan in globok, mehak in Ironico e tragico, sbarazzino e profondo, morbido e pronicljiv, stvarneœ in sanjaå, zamejski in univerza- penetrante, realista e sognatore, minoritario e uni- len: v takæno Janusovo dvoobraznost je Marij Åuk de- versale… Da Giano bifronte, Marij Åuk ha distillato stiliral doslej svoj raznorodni pesniæki opus, ki ga vz- finora in simili antinomie il suo multiforme opus poredno dopolnjujejo æe kratki roman Pena majskega poetico, cui vanno aggiunti, a parallela integrazione vala (1999) in vrsta gledaliækih iger (Lepo je v naæi bibliografica, anche il breve romanzo Pena majske- domovini biti, 1989; S trebuhi za kruhi, 1990; Razpo- ga vala (Schiuma dell’onda di maggio, 1999) e una ka v krogu, 2004). V svoje verze je trœaæki pevec vtkal serie di lavori teatrali (Lepo je v naæi domovini biti- predvsem temeljno bivanjsko spoznanje, da je svet È bello essere nella nostra patria, 1989; S trebuhi za planet, ki so ga bogovi nepreklicno zapustili. Sredi kruhi-In cerca di fortune, 1990; Razpoka v krogu- njegovih gmajn se mali ålovek Åukove pesmi bori z Frattura nel cerchio, 2004). nedoumljivostjo eksistence, z jaråevsko »grozno Il poeta triestino ha intessuto nei suoi versi innanzitutto la fonda- ogromnostjo« vesolja. mentale consapevolezza ontologica che il mondo è un pianeta ormai irrevocabilmente abbandonato dagli dei. Tra le sue lande desolate il Kakor sodobni Sizif vali svojo skalo brez upa zmage nad nepredirno piccolo uomo della poesia åukiana ingaggia un’aspra lotta con l’as- skrivnostjo biti, vdano sprejemajoå nespoznavnost absolutne Resni- surdo, l’incogitabile verità dell’essere, l’immensurabile, «orrenda ce. Ta nepomirljivi konflikt med ontosom in biosom reæuje pesnik enormità» dell’universo. Come un moderno Sisifo senza alcuna vel- veåinoma z neprizanesljivo ironijo, katarziånim smehom, obåasnim leità di vittoria sull’impenetrabile mistero dell’esistenza egli accet-

MARIJ ÅUK cinizmom in preprostim, nepatetiånim verznim sporoåanjem, da bi ta con lucido realismo, con agnostica consapevolezza l’inconosci- MARIJ ÅUK 184 185 se vsaj za trenutek svobodneje dvignil nad zveriœenost snovne dano- bilità della Verità assoluta. All’autore non rimane perciò che l’iro- sti. Njegov objektivni lirizem ali lirski realizem se zato steka v spoz- nia, il riso catartico, il cinico spregio dell’esistente per librarsi alme- nanje, da bivanjskemu kaosu sicer ne moremo ubeœati, se mu pa lah- no per un attimo, sulle ali di un verso semplice e nient’affatto pate- ko eshatoloæko posmehnemo, upremo s pomoåjo shizofreniåne, tico; sopra la feroce materialità e l’inconciliabile conflitto tra ontos hkrati preproste in hermetiåne, visoke in nizke poezije, ki zmore tudi e bios. Dietro l’oggettivo lirismo o il lirico oggettivismo di Åuk si vraœji, »sardanapalovski« krohot, æe posebej nad napakami in cela di conseguenza una tragica, amara constatazione: non si può naglavnimi grehi zamejstva, manjæinstva, slovenstva (na primer v sfuggire al caos dell’immanente, ma possiamo perlomeno ridergli in pesmih Razhod, Nedelja ali Ponosa je treba). faccia, sfidarlo, provocarlo con una poesia schizofrenica, insieme Åukov knjiœni krst v sedemdesetih letih prejænjega stoletja je s ermetica e semplice, alta e bassa, capace del riso diabolico di Sar- Pesniækim listom æt. 13 (1973) razgalil bralcem nabritega, magrittov- danapal con cui l’autore schernisce soprattutto gli errori e i pecca- sko surrealnega, nekonvencionalnega in mladostno polemiånega, ti veniali della minoranza, la sua malata minoritarietà e slovenità vendar slogovno æe neizbruæenega pesnika, ki se je moåno zgledoval (per esempio nelle poesie Razhod-Separazione, Nedelja-Domenica o predvsem po soåasnem ludizmu Tomaœa Æalamuna in Milana Jesiha Ponosa je treba-Ci vuole orgoglio). (na primer v pesmi Sonet bridkosti). Eno temeljnih, samoniklih L’esordio di Åuk negli anni Settanta del secolo scorso con la rac- znaåilnosti njegove poetike je œe tedaj predstavljal kratki stik med colta Pesniæki list æt. 13 (Foglio poetico n. 13, 1973) ha palesato ai idejo in formo, kontrast med tragiåno vsebino in igrivim slogom, ki lettori un lirico scherzoso, leggiadro, magrittianamente surreale, bo zaznamoval domala vse avtorjevo nadaljnje ustvarjanje. Iz anticonvenzionale e giovanilmente polemico, ma stilisticamente nasprotja med zaresnim in æaljivim, tragosom in ludosom, iz ironiå- ancora acerbo, epigono soprattutto del coevo ludismo di Tomaœ nega relativiziranja bivanjske tesnobe s pomoåjo jezikovne igre, Æalamun e (per esempio nella poesia Sonet bridkosti- parodiranih frazeologemov, oguljenih rim ali nenadnih zdrsov proti Sonetto all’amarezza). Una delle peculiarità fondanti, endemiche nizkemu slogu namreå æe danes gejzirsko brizga na dan vsa notran- della poetica åukiana originava già allora dal corto circuito tra idea ja napetost, satiriånost in komiåno-herojska nastrojenost Åukove e forma, contenuto tragico e stile giocoso che diverrà qualità irri- lirike. nunciabile di quasi tutta la futura produzione dell’autore. Dalla Tudi druga, œe leto zatem objavljena zbirka Æumenje modrega commistione tra serio e faceto, tragos e ludos, dall’amarezza esi- mahu (1974) pripada pomladno doraæåajoåemu, nezrelemu obdobju stenziale beffardamente irrisa con giochi linguistici, parodie fra- avtorjevega pesnikovanja. Kljub nadrealistiånemu, kocbekovske- seologiche, rime plateali o repentini abbassamenti di tono, erompe mu naslovu in premiæljeni vsebinski arhitekturi posameznih infatti come un geyser tutta la tensione intrinseca, ma anche l’e- ciklov izkazuje namreå – preœeta kakor je s skrajno poudarjenim, stetica perlopiù satireggiante, eroicomica della poesia di Åuk. skorajda egotiånim subjektivizmom, ki se mestoma izostri celo do Alla medesima stagione creativa, ancora afra per la primaverile ciniåne ravnoduænosti – preveliko vsebinsko heterogenost in slo- ricerca di un’identità lirica autonoma, appartiene pure la raccolta govno odvisnost, da bi mogla uåinkovati zares profilirano, sveœe, Æumenje modrega mahu (Il fruscio del muschio azzurro), pubblica- izvirno. ta dal poeta nel 1974, a un anno appena dal suo esordio. Nonostan- Avtentiåni, domaåih in tujih vzorov osvobojeni Åuk se je zaåel te il titolo surreale, kocbekiano, e la sua ragionata, ciclica architet-

MARIJ ÅUK potemtakem daniti na slovenskem pesniækem obzorju æele od druge tura, l’opera – permeata da un’accentuato, quasi egotico soggettivi- MARIJ ÅUK 186 187 polovice sedemdesetih let dalje, ko je ugledala tiskarsko luå zbirka smo che tocca a tratti persino punte di menefreghistico qualunqui- Zakleta deœela (1975). V njenih devetintridesetih besedilih se je avtor smo – si avvale di apporti lirici troppo eterogenei da risultare real- sicer æe poigraval s tradicijo, oponaæaje zlasti stereotipe ljudskega mente profilata, fresca e originale. pesniætva, toda njegova ironija je izraœala œe jedki posmeh åloveka, Il vero, autentico Åuk inizia così a emergere alla ribalta lettera- po katerem neusmiljeno klesti toåa œivljenja, poraœenca, ki se mu ria, affrancandosi a mano a mano dai modelli lirici sloveni e inter- »tesnoba srca preliva v kri« in ga »vozel v grlu« tako davi, da se sam, nazionali, a partire dalla metà degli anni Settanta, da Zakleta deœe- æibek, votel spraæuje sredi »razbitega åasa«: »Zakaj je vse tako gnilo la (Paese stregato, 1975) in poi. Gioca ancora con la tradizione, sbef- in mrtvo?« (Åas beœi). feggia ancora gli stereotipi della poesia popolare nei trentanove Odgovor je izmetuljila œe naslednja zbirka Suho cvetje (1982), testi proposti da questa raccolta, ma il suo è già il riso amaro di chi, Åukov doslej morda najlucidnejæi rentgen sodobnega nihilizma, v saggiate le intemperie dell’esistenza, sente l’«angoscia del cuore katerem je »beraæko årn« svet prikazan kot »poæastna praznina«, riversarglisi nel sangue», percepisce «un nodo in gola» e si chiede œivljenje pa kot œalostna veriga brezdanjih, bledih dni, ki jih za- solo, vuoto, debole in mezzo a un «tempo frantumato»: «Perché tut- smraja trpek, »åuden vonj po smoli«. V osemdesetih letih minulega to è così marcio e morto?» (Åas beœi-Il tempo fugge). veka je pesnik nato æe stopnjeval doseœeno ustvarjalno zrelost in La risposta segue a ruota nel libro Suho cvetje (Fiori appassiti, vsebinsko-formalno uravnoteœenost v skupaj z Acetom Mermoljo 1982), una delle più lucide e disperate radiografie åukiane del nichi- objavljeni Igri v matu (1984), delu, ki bi ga kazalo umestiti v ris um- lismo contemporaneo, dove il mondo viene rappresentato come ljivega, protihermetiånega, »klasiånega« modernizma, saj se ne «nero mendicante», «orrido vuoto», la vita invece come una triste odpoveduje niti zabavni nabritosti, niti resemantizaciji mitoloækih successione di giorni scialbi, senza futuro, impestati da uno «stra- ali pravljiånih toposov, æe manj pa trenju med stvarnostjo in ironi- no odore di resina». jo, iz katerega årpa – prav nasprotno – vso svojo dramatiåno moå in Negli anni Ottanta del secolo scorso il poeta ha poi intensifica- prepriåljivost. to la propria maturità creativa e il raggiunto equilibrio contenuti- Sledovi v pesku (1993) in Ugrizi (2003) predstavljajo novejæa stico-formale in Igra v matu (Gioco sotto scacco, 1984), un’opera knjiœna mejnika Åukove ars poetandi. Avtorjeva selitev v obmoåje scritta «a due mani» con Ace Mermolja che va a collocarsi nel raggio postmodernizma in njegovih atmosfer, obåutij, tehnopoetskih di un modernismo intelligibile, classico e antiermetico perché non postopkov je tu dopolnjena. Kakor pesniæki jaz, tako je namreå tudi rinuncia né al gioco, né alla risemantizzazione di paradigmi mitici verz teh knjig razpraæen na mikroskopske, sipke drobce, razstavljen, o favolistici, né, tanto meno, all’attrito tra realtà e ironia, da cui razårepinjen, okleæåen do bistva: golega glagola, samostalnika, vez- anzi trae tutta la sua intrinseca vis drammatica. nika. Iz takænih okruækov nato Åuk mozaiåno sklaplja z besednim Sledovi v pesku (Orme sulla sabbia, 1993) e Ugrizi (Morsi, 2003) pointilizmom à la Signac ali Pissarro podobe »negibnih, årnih, belih, costituiscono infine le prove librarie più recenti dell’ars poetandi votlih«, »neskonåno gladkih ploskev«, puæåav absurda in kaosa, po åukiana. La migrazione dell’autore verso sensibilità, tecniche e katerih tava smisla in nedoumljivega œejni sodobnik, iskaje kakor atmosfere postmodernistiche è qui compiuta. Il verso, polverizzato »drobna, tanka mravlja« poti iz bivanjskega blodnjaka, »iz poæastne come l’io poetico in granelli di sabbia, si cristallizza, scompone, dis- riti« niåa. Ne ljubezen, ne ideali ga ne bodo odreæili, raztujili, osmisli- integra, riduce all’essenziale: diventa verbo, sostantivo, congiun-

MARIJ ÅUK li, oteli pozabi ali ovekoveåili v Foscolovem spominu zanamcev. zione soltanto. Come un novello Signac o Pissarro, Åuk affresca MARIJ ÅUK 188 189 Samo poezija, umetnost bi lahko omilila ugrize niåa, odtisnila drob- con il suo puntinismo lessicale un paesaggio «immoto, nero, bianco, no sled v pustinjo œivljenja, v nezadrœno odtekanje Hronosovega vuoto», una «superficie infinita», un deserto dell’assurdo e del caos, peska. A le za hip, za trzljaj trepalnice. Potem, brœ ko bo zavræala dove brancola l’uomo moderno assetato di senso e d’insondabile sapa stoletij, bo tista sled za vselej izbrisana. In ostal bo le »pesek, nel disperato tentativo di evacuarsi come un’«esile formica» dal pesek« … «mostruoso deretano» del nulla e lasciare qualche piccolissima traccia di sé nell’universo. Ma né l’amore, né gli ideali riusciranno a disalienarlo, redimerlo, restituirgli uno scopo e perpetuarlo nel tempo, nel foscoliano ricordo della posterità. Qualche flebile segno nel deserto della vita, nell’inarrestabile fluire di Crono potrebbe invero imprimerlo soltanto la poesia, l’arte. Per un attimo appena però, un battito di ciglia. Poi, il vento dei secoli cancellerà quelle tracce per sempre. E rimarrà solo «sabbia, sabbia»... MARIJ ÅUK MARIJ ÅUK 190 191 Zamenjava Scambio

V zraku duh po œenskih spolovilih, Nell’aria un odore: genitali di femmina, v peklu peåejo boga na raœnju, nell’inferno arrostiscono dio sulle braci, Satan je prevzel tisoåletno oblast. Satana ha assunto il potere millenario. In mi se klanjamo rogonoscu E noi c’inchiniamo al cornuto årnega obraza, dal volto nero, nosimo mu fige, grozdje, slive, gli portiamo fichi, uva, prugne, darujemo mu krompir, gli doniamo patate, œenske ga objemajo s æestkilskimi prsmi, le donne lo abbracciano con seni da sei chili, moæki ga obkroœajo z dolgimi gli uomini lo circondano con lunghi tigrastimi cevmi. tubi tigrati. Tako vroåe je tu spodaj. Fa così caldo quaggiù. Vsi smo rdeåi, s årnimi oåmi. Siamo tutti rossi, con gli occhi neri. Vsi pleæemo cigansko kolo Tutti balliamo il kolo tzigano in pijemo kri z vampirjevo slastjo. e beviamo il sangue con voluttà da vampiri. Danes åastimo tega, Oggi onoriamo questo, jutri onega domani quello in tako naprej in tako naprej. e così avanti e così avanti. MARIJ ÅUK MARIJ ÅUK 192 193 Nedelja Domenica

Danes je nedelja. Oggi è domenica. Dan poåitka Giorno di riposo in kozjih molitvic. e di tiratine d’orecchi. Ob nedeljah Di domenica so se Slovani brili, gli slavi si radevano, umili luleka, si lavavano il pistolino, pod lipo pipo kadili fumavano la pipa sotto il tiglio in modrovali. e filosofavano. Pili so medico, Bevevano idromele, se praskali za uæesom, si grattavano dietro l’orecchio metali kamne v okence, gettavano sassi nella finestrella se ljubili s telesom. si amavano di corpo.

Danes je nedelja, Oggi è domenica, nedelja brez lipe, domenica senza tiglio, brez brade, senza barba, nedelja v avtu domenica in auto in sonce e il sole je privezano na blatnik. è legato al parafango. MARIJ ÅUK MARIJ ÅUK 194 195 Ko te ni Se non ci sei

Ko te ni, Se non ci sei, te mesim z oåmi t’impasto con gli occhi molka in listja, di foglie e silenzio, z oblaki bliskov con nubi di lampi in bliœino suhote. e imminente arsura. Ko te ni, Se non ci sei, mi roka sega la mano s’insinua v neznani grm, tra segrete fronde v panj brenåeåega nell’alveare d’inquietudine nemira. fremente. Takrat, In quell’istante, ko te ni, si, se non ci sei, sei lì, in ko si blizu e quando sei vicina in vohaæ moja usta, e assapori la mia bocca, se mi zdi, sento da je reka la furia del fiume podrla nasip. travolgere Razlita meseåina la sponda. prebada travnik, La luna si effonde kjer krt skovika trafiggendo la radura, svoje skrite muke. mentre il chiurlo fischia In prideæ v dan, la sua quieta pena. kjer te prebodem E arrivi nell’aurora, z rdeåim makom. mentre ti trafiggo con papaveri rossi. MARIJ ÅUK MARIJ ÅUK 196 197 delo opere

POEZIJA: Pesniæki list æt. 13 (1973); Æumenje modrega mahu (1974); POESIA: Pesniæki list æt. 13 (1973); Æumenje modrega mahu (1974); Zakleta deœela (1975); Suho cvetje (1982); Igra v matu (soavtor: Ace Mer- Zakleta deœela (1975); Suho cvetje (1982); Igra v matu (coautore: Ace molja; 1984); Breg: arte = umetnost (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; Mermolja; 1984); Breg: arte = umetnost (cartella poetico-grafica bilin- soavtorji: Boris Pangerc, Aleksij Pregarc, Irena Œerjal, Demetrij Cej, gue; coautori: Boris Pangerc, Aleksij Pregarc, Irena Œerjal, Demetrij Cej, Fabio Smotlak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; prevod v italijanæåino: Jol- Fabio Smotlak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; traduzione in italiano: ka Miliå; 1991); Sledovi v pesku (1993); Minimalia (dvojeziåna pesniæko- Jolka Miliå; 1991); Sledovi v pesku (1993); Minimalia (cartella poetico- grafiåna mapa; soavtorji: Franko Vecchiet, Roberto Dedenaro, Ace Mer- grafica bilingue; coautori: Franko Vecchiet, Roberto Dedenaro, Ace molja, Miroslav Koæuta, Miha Obit, Jurij Paljk, Mary Barbara Tolusso, Mermolja, Miroslav Koæuta, Miha Obit, Jurij Paljk, Mary Barbara Liliana Visintin, Irena Œerjal; prevod v italijanæåino: Daria Betocchi; Tolusso, Liliana Visintin, Irena Œerjal; traduzione in italiano: Daria 2002); Morsi-Ugrizi (dvojeziåna zbirka; prevod v italijanæåino: Daria Betocchi; 2002); Morsi-Ugrizi (raccolta bilingue; traduzione in italia- Betocchi; 2003). no: Daria Betocchi; 2003). PROZA: Ena bolha me grize (radijske satire, 1990); Zapiski arhivarke NARRATIVA: Ena bolha me grize (satire radiofoniche, 1990); Zapiski Gizele (radijske satire, 1991); Pena majskega vala (roman, 1998). arhivarke Gizele (satire radiofoniche, 1991); Pena majskega vala (romanzo, 1998). DRAMATIKA: Preæeren na obisku (kabaret; soavtor: Ace Mermolja; 1984); Minuta tiæine za vse, kar se tragiåno prepleta (lepljenka, 1985); OPERE TEATRALI: Preæeren na obisku (cabaret; coautore: Ace Mer- Lepo je v naæi domovini biti (farsa, 1989); S trebuhi za kruhi (komedija, molja; 1984); Minuta tiæine za vse, kar se tragiåno prepleta (collage, 1990); Razpoka v krogu (farsa, 2004). 1985); Lepo je v naæi domovini biti (farsa, 1989); S trebuhi za kruhi (commedia, 1990); Razpoka v krogu (farsa, 2004). MARIJ ÅUK MARIJ ÅUK 198 199 BORIS PangercPANGERC œivljenje vita

BORIS PANGERC, pesnik, pisatelj in publicist, se je rodil v Trstu 3. avgu- BORIS PANGERC, poeta, scrittore e pubblicista, è nato a Trieste il 3 sta 1952. Po obveznem æolanju v domaåi vasi in maturi leta 1972 na agosto 1952. Conclusa la scuola dell’obbligo nel proprio paese e conse- Znanstvenem liceju »France Preæeren« v Trstu je diplomiral leta 1978 iz guita nel 1972 la maturità presso il Liceo scientifico «France Preæeren» slovenskega jezika in knjiœevnosti na Filozofski fakulteti ljubljanske di Trieste, si è laureato nel 1978 in lingua e letteratura slovena alla univerze. Eno leto je bil åasnikar pri Primorskem dnevniku (1979-1980), Facoltà di filosofia dell’Università di Lubiana. Per un anno ha poi col- nato pa se je posvetil pouåevanju, od leta 1983 dalje predvsem na Sred- laborato come giornalista con il Primorski dnevnik (1979-1980) di Trie- nji æoli »Simon Gregoråiå« v Dolini. Leta 1995 je bil izvoljen za œupana ste. Dal 1983 in avanti si è dedicato alla docenza insegnando soprat- obåine Dolina. Po izteku drugega mandata se je leta 2004 vrnil v profe- tutto presso la Scuola media superiore «Simon Gregoråiå» di San Dor- sorski poklic. Danes œivi in piæe v rodni Dolini pri Trstu. ligo della Valle. Nel 1995 è stato eletto sindaco del comune di San Dor- Dejaven je tudi kot leksikograf, zbiratelj ljudskega blaga, sestavljalec ligo della Valle-Dolina. Terminato nel 2004 il secondo mandato, è tor- slovarja rodnega dolinskega nareåja in kulturni delavec: med letoma nato a insegnare. Oggi vive e scrive nella natia Dolina presso Trieste. 1984-1986 je bil predsednik Slavistiånega druætva Trst-Gorica-Videm, È attivo anche come lessicografo, studioso delle tradizioni popolari, leta 1989 je bil izvoljen za prvega predsednika Zdruœenja knjiœevnikov autore di un dizionario del natio dialetto dolinese e operatore cultura- Primorske, leta 2006 pa za svetnika Trœaæke pokrajine. le: negli anni 1984-1986 è stato presidente dell’Associazione slavistica Po ætudiju solopetja na glasbeni æoli »Franc Æturm« v Ljubljani med leto- Trieste-Gorizia-Udine, nel 1989 è stato eletto primo presidente dell’As- ma 1974-1978 se œivahno udejstvuje æe na pevskem podroåju kot ålan sociazione degli scrittori del Litorale, nel 2006 è diventato consigliere najrazliånejæih zborov in pevskih zasedb (npr. Trœaækega okteta od leta della Provincia di Trieste. 1978 do leta 1998 ter okteta Ækofije od leta 2004). Dopo aver frequentato negli anni 1974-1978 gli studi di canto presso la Je ålan Druætva slovenskih pisateljev. Preveden je bil v vrsto evropskih Scuola di musica «Franc Æturm» di Lubiana, vanta al suo attivo anche jezikov, za svoje delo pa je doslej prejel trœaæko nagrado »Vstajenje« una vivace attività canora come membro di vari cori e compagini voca- (2004). li (tra l’altro dell’Ottetto triestino dal 1978 al 1998 e dell’Ottetto Ækofi- je dal 2004). È membro dell’Associazione degli scrittori sloveni. Tradotto in nume- rose lingue europee, ha ricevuto per la sua opera il premio triestino «Vstajenje» (2004). BORIS PANGERC BORIS PANGERC 202 203 portret ritratto

Literarni opus plodnega in jezikovno dovræenega dolin- L’opus letterario del dolinese Boris Pangerc, scritto- skega pisca Borisa Pangerca je vseskozi razpet med pri- re prolifico e linguisticamente raffinato, si divide zadeto osebnoizpovedno liriko in narodnostno angaœi- incessantemente tra una lirica accorata, personale, ranim pripovedniætvom, ki ga najpogosteje preœemajo confessionale e una narrativa nazionalmente impe- tematike razlaæåanja, urbanizacije, industrializacije in gnata, in cui campeggiano soprattutto le tematiche etniåno-socialnega ginevanja domaåega Brega. dell’espropriazione, dell’urbanizzazione, dell’indu- Problemsko napetost Pangeråeve poezije, a tudi proze, skorajda pra- strializzazione e dell’inesorabile agonia del mondo viloma generira leposlovljenje konfliktnih protivnosti: vas-mesto, rurale sloveno alle porte di Trieste. narava-tehnika, patriarhalnost-modernost, domaåe-tuje, sloven- skost-italijanskost. Bodisi v njegovih doslej najodmevnejæih pesniæ- L’intrinseca tensione civile della poesia, ma anche della prosa di kih zbirkah Amfora åasa (1972), Glas odznotraj (1990), Pesem Brega Pangerc, origina quasi sempre dalla testualizzazione di antitesi (1991), Bliœanje (1993), Årno zlato (1997) in Odœejaliæåe (2004), kakor conflittuali e inconciliabili: paese-città, natura-tecnica, patriarca- v novelistiånih cvetnikih Beg pod Daglo (1975), Æum vode Glinæåice lità-modernità, nostrano-straniero, slovenità-italianità. Tanto nel- (1986), Grad v Kaliåju (2000) ali v mladinski povesti Majenca (1992), le sue raccolte poetiche di maggior risonanza, quali Amfora åasa sta avtorjeva simpatija in nostalgija pri tem vselej na strani domaåe- (L’anfora del tempo, 1972), Glas odznotraj (Voce interiore, 1990), ga, vaækega, pristnega, oåakovskega, kleno slovenskega sveta, ki ga Pesem Brega (Il canto del Breg, 1991), Bliœanje (Avvicinamento, s åeljustmi alienacije, tehnike, onesnaœenja ali asimilacije nezadrœ- 1993), Årno zlato (Oro nero, 1997) e Odœejaliæåe (Abbeveratoio, no razœirajo bagri sodobnega napredka, razzemljevanja, raznarodo- 2004), quanto nelle sue raccolte novellistiche Beg pod Daglo (Fuga vanja, ekoloæke in etniåne apokalipse. sotto Dagla, 1975), Æum vode Glinæåice (Lo scroscio del rio Rosan- Upovedovaje ta romantiåni, bolj za veåerniæko leposlovje XIX. sto- dra, 1986), Grad v Kaliåju (Castello a Kaliåje, 2000) o nel racconto letja znaåilni razkol med naturo in kulturo se Pangerc kajpada zave- per la gioventù Majenca (L’albero del Maj, 1992), l’autore riserva

BORIS PANGERC da nevarnosti anahronistiånega, retrogradnega domaåijstva. Zato sempre la propria nostalgica simpatia al genuino, rurale, autentico, BORIS PANGERC 204 205 nenehno bogati zlasti svojo poezijo z mnogimi drugimi tematskimi patriarcale e sano mondo sloveno, dialaniato però dalle ganasce œariæåi: tu je najprej v njegovem stihu domala vsepovsodna ljubezen, dell’alienazione, della tecnica, dell’inquinamento, dell’assimilazio- ki se izpeva v mavriåno pridevniæko paleto, od trubadursko sanjave, ne e squarciato dagli inarrestabili bulldozer del progresso moderno, romantiåno kurtoazne ali »objestno neœne« do divje strastne, polte- dell’espropriazione, della snazionalizzazione, delle apocalissi eco- ne, erotiåno bohotne ali œivljenjsko odåarane; tu so bivanjska stiska, logiche ed etniche. nemir in razrvanost danaænjikovega jaza, ki ga sredi åedalje bolj Nel descrivere questo conflitto tipicamente romantico tra natu- nevrotiånega, puhlega, stehniziranega sveta pestijo obåutja samote, ra e cultura, tanto caro alla letteratura slovena del XIX secolo, Pan- izvrœenosti, preganjavice, sartrovskega gnusa ali camusovske odtu- gerc sa di rischiare la deriva verso un paesaggismo arcadico ana- jenosti; tu je globoka filozofska refleksija, ontoloæko samospraæe- cronistico e retrogrado. Per scongiurarla, eccolo allora arricchire vanje o smislu œivljenja, åloveka, åasa in kozmosa; tu je neutajljiva incessantemente la propria poesia di numerosi altri fulcri tematici: nacionalna angaœiranost, ganljiva zavzetost za usodo slovenstva, domina così nel suo verso in primo luogo l’amore, tema pressoché domaåe zemlje, kulture, jezika, tajinstveno drhteåa zavezanost rod- onnipresente, dipinto in una tavolozza iridata di nuances aggetti- binski krvi; in tu je – nenazadnje – v vseslovenski liriki ne ravno vali che vanno dall’eros sognante, trovadorico, cortese, romantico o obiåajna ekoloæka osveæåenost, skrb za zdravo, nezastrupljeno okol- «prepotentemente tenero» al trasporto selvaggio, passionale, lasci- je, protest zoper industrijsko morilstvo sodobne druœbe in civilizaci- vo, esuberante o al disincanto sentimentale più profondo; troviamo je, s katerim si ålovek hkrati spodkopava korenine in kroænjo, våeraj poi, sbalzate nel suo metro, l’angoscia esistenziale, l’inquietudine e in jutri, spomin in prihodnost. la nevrosi dell’io contemporaneo, afflitto da sensazioni di solitudi- Iz vsega tega sredozemsko raste in cvete Pangeråeva pesem, ki ne, emarginazione, persecuzione e assalito dalla nausea di Sartre o nenehno stremi po tem, da bi bila åuteåa in povedna obenem, etno- dallo straniamento di Camus in un mondo sempre più frenetico, grafsko staroœitna in leposlovno umetelna, kmeåko naravna in fatuo e tecnologizzato; un altro fulcro del canto pangerciano è jezikovno izbruæena. Ni potemtakem nakljuåje, ko daje avtor ubra- costituito dalla profonda riflessione filosofica dell’autore, dal suo no soœivljati znotraj svojega stiha slogovni briljanci standarda in interrogarsi sul senso ontologico della vita, dell’uomo, del tempo, pristni domaånosti krajevnega nareåja, celo za ceno zbirkam kdaj del cosmo; c’è poi anche un impegno nazionale tutt’altro che dissi- pa kdaj priloœenih besednjakov rodnih dolinskih dialektizmov. mulato, una toccante partecipazione al destino della slovenità, del- Prav jezik, vseskozi izbran in draguljsko preciozen, je ena izmed la propria terra, cultura e lingua, un segreto, trepidante e indisso- opaznejæih odlik, a tudi esteticistiånih skuænjav in pasti Panger- lubile legame di sangue con la propria stirpe; ma soprattutto, i ver- åeve poezije. si di Pangerc traboccano di una coscienza naturalistica rara nella Kako miåno je pesniku eksperimentirati z njim, kovati in sklap- lirica slovena, di una preoccupazione per un ambiente sano e incon- ljati åedalje neobiåajnejæe lekseme, æiriti njegove izrazne zmoœnosti taminato, di una vibrante protesta contro gli odierni delitti ecologi- celo onkraj skrajnih meja, da bi tako po Wittgensteinovo æiril obe- ci della società e della civiltà industriale che finiranno per erodere nem meje svoje male manjæinske stvarnosti, breækega mikrouniver- radici e chioma, ieri e domani, memoria e futuro all’albero del gene- zuma, priåa Pangeråevo drugojeziåno pesnjenje v zborni italijanæåi- re umano. ni (na primer v zbirki L’incendio bianco) in v trœaækem italijanskem Da tutto ciò cresce e fiorisce con mediterraneo rigoglio la poesia

BORIS PANGERC nareåju (v zbirki Lasseme dir): nov dokaz vse bolj vroåe œelje sloven- di Pangerc nella sua incessante aspirazione ad essere insieme sen- BORIS PANGERC 206 207 skih pesnikov v Italiji po kulturni komunikaciji s sosedom, ki edina sibile ed espressiva, etnograficamente preziosa e letterariamente lahko omogoåi manjæini plodnejæe soœitje in trajnejæi obstoj. Zato elegante, naturalmente contadina e linguisticamente raffinata. piæe in ustvarja – lirsko in prozno, zase in za svoje – tudi Boris Pan- Non è perciò un caso che l’autore insista a coniugare quanto più gerc: »da bi iz moje pesmi / vzhlepela åarna moå […] in bi od hrepe- armoniosamente nel suo verso la brillantezza dello standard con la nenja vzelo zlo slovo […] iz rodu vzbrstel da bi / preœivetja zubelj familiare genuinità del vernacolo locale, anche a costo di dover vroå«. inserire nelle proprie raccolte saltuarie appendici dizionariali a chiarimento dei dialettismi natali utilizzati. Ed è proprio la lingua, sempre fine e cesellata come un gioiello, a rappresentare uno dei pregi maggiori del poeta, ma anche delle tentazioni e delle trappole esteticistiche per lui più insidiose. Come sia intrigante sperimenta- re con essa, coniare e fondere lemmi quanto più inusuali, allargare le sue capacità espressive fin oltre i limiti estremi per ampliare così, in consonanza con Wittgenstein, anche i confini della realtà mino- ritaria, del microuniverso dolinese, lo testimonia particolarmente il poetare italiano di Pangerc nella duplice veste dello standard lette- rario (per esempio nella raccolta L’incendio bianco) e del vernacolo triestino (nella raccolta Lasseme dir): una nuova, ulteriore prova di quanto ardente sia, nei poeti sloveni in Italia, il desiderio di stabi- lire con il vicino una comunicazione culturale sempre più intensa, l’unica in grado di assicurare alla minoranza una convivenza più fruttuosa e un’esistenza più duratura. Per questo motivo scrive e crea – in versi e in prosa, per sé e la sua gente – anche Boris Pangerc: «affinché evapori dalla mia poesia / una forza magica […] e dall’a- nelito il male prenda congedo […] e dalla stirpe germogli / la calda fiamma della sopravvivenza». BORIS PANGERC BORIS PANGERC 208 209 Moja vas Il mio paese

Moja vas – Il mio paese – so nove hiæe ob starem trgu, sono case nuove presso la piazza vecchia, so drobni klanci, sono piccole salite, sklesan zvonik un campanile scolpito in pohlevno rumena cerkev. e una placida chiesa gialla. Åez brajde Oltre i filari nad vasjo sopra il paese se kamnite steze razvejajo sentieri di pietra portano v mrzle groblje. a fredde pietraie. O, ko bi le te melanholije ne bilo O, se non ci fosse questa malinconia te årno vsesane œalosti, quest’oscura penetrante tristezza, ki ubija – che uccide – bi bilo lepo œiveti tam, sarebbe bello vivere là,

kjer moj rod umira. dove la mia stirpe muore. BORIS PANGERC BORIS PANGERC 210 211 Krvna pesem Poesia di sangue

V nedrih zemlje Nel seno della terra rodbinska kri lignaggio di sangue

tajinstveno misteriosamente drhti zagrizena zaveza freme l’accanito patto

srdito œiva – rabbiosamente vivo – ko svetopisemska prisega come un giuramento biblico BORIS PANGERC BORIS PANGERC 212 213 Drvimo vsi … Corriamo tutti …

Drvimo vsi v brezdanji cilj, Corriamo tutti verso l’infinito kjer ni premikov ne poti, senza più moto né itinerario, kjer bomo snov vse snovi, dove saremo verbo e dizionario, kjer bomo ogenj-led-komet, cometa-fuoco-ghiaccio solamente, ko pade zastor iz prsti. quando di terra calerà il sipario.

Tiæina bo iz vseh tiæin, Sarà per noi la pace di ogni pace, bo tema-luå iz vseh temin, di ogni oscurità il buio-luce, bo dolga zarja in zaton, sarà tramonto e alba senza posa, bo krog iz zvezd in iz praznin. cerchio di stelle che nel nulla tace. BORIS PANGERC BORIS PANGERC 214 215 delo opere

POEZIJA: Amfora åasa (1972); In legla je tiæina-E scese il silenzio (1981); POESIA: Amfora åasa (1972); In legla je tiæina-E scese il silenzio (1981); Glas odznotraj (1990); L’incendio bianco (pesniæka zbirka v italijanæåini, Glas odznotraj (1990); L’incendio bianco (antologia poetica in italiano, 1990); Breg: arte = umetnost (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; soav- 1990); Breg: arte = umetnost (cartella poetico-grafica bilingue; coauto- torji: Marij Åuk, Aleksij Pregarc, Irena Œerjal, Demetrij Cej, Fabio Smot- ri: Marij Åuk, Aleksij Pregarc, Irena Œerjal, Demetrij Cej, Fabio Smotlak, lak, Deziderij Ævara, Boris Zuljan; prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; Deziderij Ævara, Boris Zuljan; traduzione in italiano: Jolka Miliå; 1991); 1991); Pesem Brega (1991); Bliœanje (1993); Årno zlato (1997); Lasseme dir Pesem Brega (1991); Bliœanje (1993); Årno zlato (1997); Lasseme dir (pesniæka zbirka v trœaækem italijanskem nareåju, 2003); Odœejaliæåe (antologia poetica in dialetto triestino italiano, 2003); Odœejaliæåe (2004). (2004). PROZA: Beg pod Daglo (novele, 1975); Æum vode Glinæåice (novele, 1986); NARRATIVA: Beg pod Daglo (novelle, 1975); Æum vode Glinæåice (novel- Majenca (pripoved, 1992); L’albero del Maj (pripoved; prevod v italijan- le, 1986); Majenca (racconto, 1992); L’albero del Maj (racconto; tradu- æåino: Marija Cenda; 1993); Grad v Kaliåju (kratke proze, 2000). zione italiana: Marija Cenda; 1993); Grad v Kaliåju (prose brevi, 2000). PUBLICISTIKA: Devetdeset let KD Primorsko-Maåkolje (spominska PUBBLICISTICA: Devetdeset let KD Primorsko-Maåkolje (opuscolo broæura, 1988); KD Joœe Rapotec-Prebeneg 1979-1989 (spominska broæu- commemorativo, 1988); KD Joœe Rapotec-Prebeneg 1979-1989 (opusco- ra, 1989). lo commemorativo, 1989). BORIS PANGERC BORIS PANGERC 216 217 MAJDA ARTAÅ STURMAN ArtaåSturman œivljenje vita

MAJDA ARTAÅ STURMAN, pesnica, esejistka, publicistka in pedago- MAJDA ARTAÅ STURMAN, poetessa, pubblicista e insegnante, è nata il ginja, se je rodila 18. maja 1953 v Trstu. Po maturi na tamkajænjem Kla- 18 maggio 1953 a Trieste. Dopo la maturità conseguita al locale Liceo siånem liceju »France Preæeren« je leta 1977 diplomirala iz klasiåne filo- classico «France Preæeren», si è laureata nel 1977 in filologia classica logije na Filozofski fakulteti trœaæke univerze. Œe med ætudijem se je presso la Facoltà di filosofia dell’Università di Trieste. Già durante gli posvetila profesuri in postala nato redni docent slovenæåine ter latin- studi ha iniziato a insegnare diventando poi docente di sloveno e lati- æåine na trœaækem liceju »France Preæeren«. Danes œivi in piæe na Opåi- no al liceo triestino «France Preæeren». Oggi vive e scrive a nah pri Trstu. presso Trieste. Dejavna je tudi kot literarna mentorica, pobudnica literarnega nateåaja Attiva anche come mentore letterario, promotrice del concorso lettera- »Sklad Nade Pertot«, urednica njegove vsakoletne broæure, gledaliæka rio «Sklad Nade Pertot», redattrice della sua annuale pubblicazione, kritiåarka, esejistka in sodelavka kulturnih rubrik zlasti tednika Novi critico teatrale e saggista, collabora con rubriche culturali soprattutto glas ter Radia Trst A. al settimanale Novi glas e a Radio Trieste A. Prevedena je bila v italijanæåino, njene pesmi pa so bile nagrajene na Le sue poesie sono state tradotte in italiano e premiate a vari concorsi raznih literarnih nateåajih. letterari. MAJDA ARTAÅ STURMAN MAJDA ARTAÅ STURMAN 220 221 portret ritratto

Åeprav sodi trœaæka pesnica, esejistka, publicistka, Benché appartenga anagraficamente alla generazio- literarna kritiåarka in mentorica Majda Artaå Stur- ne intermedia dei lirici sloveni in Italia, le due rac- man po svoji anagrafski zaznamovanosti k srednji colte fin qui pubblicate da Majda Artaå Sturman – generaciji slovenskih verznih demiurgov v Italiji, sta poetessa triestina, saggista, pubblicista, critico e njeni doslejænji zbirki okolofonjeni z novejæima datu- mentore letterario – recano nel loro colophon date moma: njen pesniæki prvenec Œejni oleander je izæel piuttosto recenti: il suo esordio poetico Œejni olean- namreå leta 2002, njegovo [email protected] der (L’oleandro assetato) risale infatti al 2002, men- naslovljeno nadaljevanje pa leta 2005. tre la sua continuazione, [email protected] Kasnejæi knjiœni debí seveda æe zdaleå ne pomeni, da je avtorica med- ([email protected]), ha visto la propria luce edi- tem ustvarjalno mirovala, saj liriko kontinuirano goji in revijalno toriale nel 2005. objavlja vse od svoje zgodnje, dijaæke mladosti. Vendar vnaæa ta oko- liæåina vidno vsebinsko in stilno dihotomiånost v njen pesniæki opus: In questo caso, il tardivo debutto librario non è affatto indice di prva zbirka zdruœuje namreå v cikelno urejeni compendium lirska una precedente inattività demiurgica, poiché l’autrice ha coltivato besedila, ki so nastala v daljæem åasovnem razmahu, zaradi åesar il verso sin dagli anni studenteschi pubblicando con continuità i izzveneva razgibano, dinamiåno, toda manj homogeno in strnjeno; propri componimenti su varie riviste letterarie e culturali. La circo- druga jedrneje priobåuje veåjidel novejæe verzne stvaritve, v katere stanza introduce però un’evidente dicotomia contenutistica e stili- œe vdira tesnobna sedanjost, groza zunanjega sveta, krvava aktual- stica nel suo opus poetico: la prima raccolta, che aggruma in un nost iraæke vojne na primer, ki irhasto raska svilo avtoriåine pesniæ- ciclico compendium liriche concepite in un ampio arco temporale, ko-bivanjske ubranosti. risulta di conseguenza animata e dinamica, ma anche meno omo- Da gre pri obeh delih za – nogometno reåeno – dva polåasa pesniåi- genea e organica; la seconda, frutto della più recente ispirazione

MAJDA ARTAÅ STURMAN nega ustvarjanja, pomenljivo priznava tudi Artaåeva sama, ko v creativa, ostenta invece uno stile più compatto, ma anche un nucleo MAJDA ARTAÅ STURMAN 222 223 spremni besedi k svoji drugi knjigi avtopoetiåno pojasnjuje bralcu: contenutistico più intaccato dall’angoscioso presente, dall’orrore »V åasu, kot je danaænji – v åasu nasilja, atentatov, naraæåajoåe del mondo esterno, dall’attualità sanguinaria della guerra in Iraq nestrpnosti, naravnih katastrof in pozabljenih vojn ter laånih, izko- per esempio, che trasforma in ruvido fustagno il setoso canto di un riæåanih, umirajoåih otrok in odraslih, moækih in œensk –, moja tempo incrinando l’armonia esistenziale dell’autrice. pesem ne more biti le pesem mehkih podob iz narave, ki mi je tako Che le due opere costituiscano – attingendo a un paragone calci- blizu, ne more biti samo iskanje veånih odgovorov o œivljenju in stico – due tempi distinti della partita creativa artaåiana, lo con- smrti. V sebi åutim razpetost med nemirom sodobnega, tehnoloæko fessa significativamente pure l’autrice stessa, quando – autointer- razvitega, razåloveåenega sveta in œeljo po skladnosti, po harmoniji pretandosi – chiarisce ai lettori nella prefazione al suo secondo zvokov in barv. V tem razponu iæåem svoj pesniæki izraz.« Kako bi v libro che: «In un’epoca come quella odierna – tempo di violenza, povedanem ne razbirali kosovelovskih sledov avtoriånega poslav- attentati, crescente intolleranza, catastrofi naturali, guerre dimen- ljanja od »zlatega åolna« lastne prejænje, mladostno razåustvovane ticate, bambini e adulti, uomini e donne affamati, sfruttati e mori- in krajinarsko zamaknjene »barœunaste« lirike? bondi –, la mia poesia non può proporre solo tenere immagini di una Œejni oleander je bil namreå res tak: œameten, vodnikovsko sijoå, natura che pure mi è così vicina, non può essere soltanto ricerca del- mestoma morda sladkoben, naiven, a globoko iskren in åuteå. Ves iz le eterne risposte sulla vita e sulla morte. Sento di essere lacerata lesketavih rosnih bilk, dehteåih bezgov, gradov v oblakih, vil in prin- nell’intimo tra l’inquietudine del mondo contemporaneo, sviluppa- cev, »svetleåih se sonc«, »åudeœnih roœ«, »bisernih kupol svetlobe«, to, tecnologico, disumanizzato, e il desiderio per l’equilibrio, l’ar- lepot »Veånega Slikarja« in Stvarnikovih mavriånih zakladov, a tudi monia di suoni e colori. Entro tali estremi ricerco la mia espressio- »poln raztrganega nemira / poln œivljenjske nepoteæenosti«, ranjene ne poetica.» Come non intravedere in queste parole le tracce di un åloveækosti, brezbesedja, samot in tiæin. kosoveliano commiato dell’autrice dalla «barca d’oro» della propria Potem, v naslednji verzni knjigi, je pesniåin odåarano hrepeneåi precedente, sentimentale e paesaggistica, lirica «di velluto»? lirski jaz odpel – ker mu je æipek œivljenja medtem scefral in raztrgal Œejni oleander (L’oleandro assetato) era infatti davvero così: srce – svojo drugaåe æelesteåo »svileno pesem«. Æe vedno je to neœna, vellutato, vodnikianamente splendente, a tratti zuccheroso, inge- v naravo zagledana, trubadursko spevna, skoraj obsesivno rimana nuo, ma profondamente sincero e sensibile. Quel canto trasudava ali asonirana, predvsem pa kromatsko vseskozi prelestna in medbe- tutto di rugiade scintillanti, sambuchi odorosi, castelli in aria, fate sedilno dolœniæka pesem, ko citatno podvori – denimo – Lorci in nje- e principi, «soli splendenti», «fiori miracolosi», «perlacee cupole di govemu »verde que te quiero verde« (v liriki Zelena pesem, drugiå) ali luce», incanti dell’«Eterno Pittore» o iridati tesori del Creatore, ma »desetniækemu« Kravosu in njegovemu »grem jaz tako s sprehajal- era anche un canto «pieno di straziata inquietudine / di vita inap- nim korakom skozi vse to« (v pesmi Sprehajalni korak). Le da jo zdaj pagata», di umanità ferita, mutismi, solitudini e silenzi. temnijo tudi podobe smrti, odhajanja, marmornega hladu, hitenja, Poi, nel successivo libro di versi, avendo nel frattempo i rovi del- strahu, vojnega krvoprelitja v Iraku, umirajoåih otrok ali pod burke la vita ferito e straziato il suo cuore, l’io lirico della poetessa ha zakopanih muslimanskih œena, nemih jetnic tradicije, verskega intonato, struggente e disilluso, una «poesia di seta» dal diverso maskulinizma ali kulturne neemancipiranosti. fruscio. Si tratta ancora di una lirica tenera, innamorata della V novejæi liriki zato Artaåeva pogumneje razpira svoj krhek natura, trovadorica, cantabile, rimata, assonante fin quasi all’os-

MAJDA ARTAÅ STURMAN intimni ego zunanjemu idu, izpostavlja svojo notranjost burji in sessione e implementata da suggestioni cromatiche o intertestuali MAJDA ARTAÅ STURMAN 224 225 potresom sveta, da bi z obåutljivim seizmografom verzne pisave che occhieggiano ora a Lorca e al suo «verde que te quiero verde» zabeleœila nihanja åustvenih amplitud v sebi, da bi »stisnila v dlan« (nella poesia Zelena pesem, drugiå-Poesia verde, seconda) ora al åetudi le drobec neizrekljivega, da bi vsaj za hip, »vsaj enkrat vedela« Kravos delle Decime vaganti e al suo «Me ne vado così con passo – oh, prekletstvo in åar poezije! –, »kaj je neskonånost, / kaj noå / kaj spassoso attraverso tutto questo» (nella poesia Sprehajalni korak- tema / kaj strah / kaj smrt.« Passo da passeggio). Ma adesso, il canto dell’autrice è incupito anche da immagini di morte, partenze, geli marmorei, fretta, paura, spargimenti di sangue nella guerra in Iraq, bambini moribondi o donne musulmane seppellite sotto il burka, silenziose prigioniere della tradizione, del maschilismo religioso e dell’asservimento cul- turale. Ecco allora che nella sua lirica più recente la Artaå dischiude con maggiore audacia il suo fragile, intimo ego all’id esterno, espo- ne la sua interiorità alla bora e ai terremoti del mondo per registra- re con il sensibile sismografo della sua scrittura l’oscillante ampli- tudine dei propri sentimenti, per «stringere nel palmo» magari un solo frammento d’inesprimibile, per conoscere almeno per un atti- mo, «almeno una volta» – oh, dannazione e fascino della poesia! – «che cos’è l’infinito, / che cos’è la notte/ che cos’è il buio / che cos’è la paura / che cos’è la morte.» MAJDA ARTAÅ STURMAN MAJDA ARTAÅ STURMAN 226 227 Œejni oleander Oleandro assetato

Pahljaåa rok Ventaglio di mani v koprnenju deœja. nel languire della pioggia. Oleander izteza svojo roœnato dlan. L’oleandro allunga le sua palma rosea. Kroænja, œejna ljubezni, Chioma, assetata d’amore, srka kapljico za kapljico – sorseggia goccia dopo goccia – vpija poljube neba. assorbe i baci del cielo.

Spet boæ Nuovamente sarai poteæen appagato poœivljajoåe rigogliosamente zaduhtel aulente v sredozemskem nel sole soncu. del Mediterraneo.

Oleander, Oleandro, ko v deœju quando nella pioggia hodim ob tebi, cammino vicino a te, åutim tvojo sento la tua œejno prisotnost. presenza assetata. Omamlja me Mi stordisce roœnati vonj davne il profumo roseo dell’antico ljubezni Tezeja in Ariadne. amore di Teseo e Arianna. MAJDA ARTAÅ STURMAN MAJDA ARTAÅ STURMAN 228 229 Noå Notte

drevesa mi pripravljajo zasedo, gli alberi mi preparano un’imboscata, steza me vodi v prepad il sentiero mi porta al precipizio iztezam roke v neskonånost allungo le mani nell’infinito

Rada bi stisnila v dlan Mi piacerebbe stringere nel palmo samo solo en una njen sua drobec: scheggia:

krhek kot steklo ali topel kot smolnat les, fragile come il vetro o calda come legno resinato, da bi vsaj enkrat vedela, per sapere almeno una volta, kakæna je: com’è:

kaj je neskonånost che cos’è l’infinito

kaj noå che cos’è la notte kaj tema che cos’è il buio kaj strah che cos’è la paura kaj smrt che cos’è la morte MAJDA ARTAÅ STURMAN MAJDA ARTAÅ STURMAN 230 231 Zelena pesem, drugiå Poesia verde, seconda

ZELENO kot koprene brsteåih hrastov, VERDE come veli di querce gemmate, ZELENO kot pahljaåe koprneåih kostanjev, VERDE come ventagli di languenti castagni, ZELENO kot preproge travnatih panjev. VERDE come tappeti di bugne erbose.

ZELENO kot zaupanje golobradih gizdalinov, VERDE come la fiducia d’imberbi bellimbusti, ZELENO kot zavist zamujenih poljubov, VERDE come l’invidia di baci perduti, ZELENO kot smaragd jare kaåe. VERDE come lo smeraldo di una storia infinita.

Kot jaro œito klopota Come grano primaverile rumoreggia il ZELENO v pravljicah za lahko noå, VERDE nelle fiabe per la buona notte, ZELENO! VERDE! MAJDA ARTAÅ STURMAN MAJDA ARTAÅ STURMAN 232 233 delo opere

POEZIJA: Œejni oleander (2002); [email protected] (2005). POESIA: Œejni oleander (2002); [email protected] (2005). MAJDA ARTAÅ STURMAN MAJDA ARTAÅ STURMAN 234 235 ALENKA REBULA TUTA RebulaTuta œivljenje vita

ALENKA REBULA TUTA, pesnica, publicistka in pedagoginja, se je rodi- ALENKA REBULA TUTA, poetessa, pubblicista e insegnante, è nata il 14 la 14. aprila 1953 v Loki pri Zidanem Mostu. Po maturi leta 1972 na Kla- aprile 1953 a Loka presso Zidani Most. Conseguita la maturità nel 1972 siånem liceju »France Preæeren« v Trstu je leta 1977 diplomirala in nato al Liceo classico «France Preæeren» di Trieste, nel 1977 si è laureata in doktorirala iz filozofije na Filozofski fakulteti trœaæke univerze. Med filosofia alla Facoltà di filosofia dell’Università di Trieste. Successi- letoma 1977-1981 je pouåevala na vzgojiteljski smeri trœaækega uåite- vamente ha conseguito anche il dottorato di ricerca. Dal 1977 al 1981 ljiæåa »Anton Martin Slomæek«. Kot psihologinja je bila leto dni zapos- ha insegnato presso l’Istituto magistrale triestino «Anton Martin Slom- lena na trœaæki obåini, vrsto let pa je nato vodila teåaje o globinski psi- æek». Per un anno ha lavorato come psicologa presso il Comune di Trie- hologiji, komunikaciji, animaciji in kulturnem delovanju. Zadnja leta ste tenendo poi a lungo corsi di psicologia del profondo, di comunica- pouåuje na trœaækem druœboslovnem liceju »Anton Martin Slomæek«. zione, animazione e attività culturale. Attualmente insegna al Liceo Danes œivi in pesni v Sesljanu pri Trstu. pedagogico e scientifico-sociale «Anton Martin Slomæek». Oggi vive e Dejavna je tudi kot otroæka dramatiåarka, raziskovalka manjæinskih in scrive a Sistiana presso Trieste. socialnih problematik, esejistka, publicistka in sodelavka raznih revij È attiva anche come drammaturga per l’infanzia, ricercatrice di proble- ter kulturnih rubrik predvsem Radia Trst A. matiche minoritarie e sociali, saggista, pubblicista e collaboratrice cul- Prevedena je bila v italijanæåino in åeæåino ter veåkrat nagrajena za razi- turale di varie riviste o emittenti, soprattutto di Radio Trieste A. skovalno in literarno delo. È stata tradotta in italiano e in ceco. Il suo lavoro letterario e di ricerca ha ottenuto vari riconoscimenti. ALENKA REBULA TUTA ALENKA REBULA TUTA 238 239 portret ritratto

Åeprav je doslej objavila eno samo verzno knjigo, Nonostante abbia pubblicato finora un solo libro di zbirko Mavriåni æåit (1983), se je zaradi njene pro- versi, la raccolta Mavriåni æåit (Lo scudo iridato, blemske globine in poetoloæke kakovosti Alenka 1983), Alenka Rebula Tuta ha impresso il suo nome Rebula Tuta opazno in trajneje vgravirala v sodobne con duratura pregnanza negli annali della poesia slo- anale slovenskega pesniætva v Italiji. Manj je veå – to vena in Italia, grazie alla profondità contenutistica e znano snovalsko naåelo literature se zdi temeljno alla qualità poetica del suo canto. Meno è di più – vodilo tudi njene strnjene, ergonomiåne, do bistva questo risaputo principio letterario pare essere il seœete lirske izpovedi. Rebulova ni morsko prostra- fondamentale criterio della sua stringata, ergono- na, epsko navdahnjena pesnica. mica, essenziale testimonianza lirica. Govori iz trenutka, utrinka, okruæka, prebliska. Njene lirske minia- La Rebula non è poetessa d’ispirazione epica, il suo afflato non ture – vselej åustveno intenzivne in miselno pronicljive – prijazno emula l’ampio ritmo del mare. Sgorga dall’attimo, dall’istante, da osupljajo, neœno prebadajo kakor v medu namoåeni stileti. Tako una scheggia di pensiero, da un balenìo intuitivo. Le sue gentili zgoæåen je njen prosti, zveåine nerimani stih, da le redko preseœe miniature liriche – sempre affettivamente intense e intellettual- zgornji prag dveh, treh besed. Najåeæåe se izpeva v rodilniækih sin- mente acute – sorprendono, trafiggono con tenerezza come stiletti tagmah (»gora postave«, »naveza popkovine«, »katedrala robide«), v immersi nel miele. Solitamente arimico e libero, il suo verso è così anaforiånih iteracijah in geminacijah (»da ti strahove razveœe / da ti compatto da oltrepassare solo raramente la soglia massima di due, hrepeneåi trebuh prebudi / da ti v ramah poåi«) ali v polisindetonih tre parole. Il più delle volte si compie in sintagmi genitivi («monta- (»in ko te zagrinja plavo […] in ko te poœira rdeåe […] in ko te razjeda gna della legge», «cordata di cordone ombelicale», «cattedrale di rumeno«). rovi»), in anaforiche iterazioni e geminazioni («possa scioglierti le Rebulova je namreå kultivirana pesnica. Vendar tehnopoetske- paure / possa destarti la pancia anelante / possa esploderti nelle mu znanju, suverenemu obvladovanju pesniækih figur in oblik nika- spalle») o in polisindeti («e quando ti avvolge il blu […] e quando ti

ALENKA REBULA TUTA kor ne dovoljuje, da bi esteticistiåno izvotlilo njen verz in uduæilo inghiotte il rosso […] e quando ti corrode il giallo»). ALENKA REBULA TUTA 240 241 spontane gejzire sentimenta, intuicije ali slutenjstva v njem. Prav La Rebula è infatti una poetessa colta. Non consente però al tako je ne obremenjujejo preko mere niti bralne reminiscence, tradi- sapere retorico, ai tecnicismi poetici, alla perfetta padronanza di cija, domaåi ali tuji pesniæki ljubljenci: ob modernem nadgrajevanju figure e forme liriche di svuotare esteticamente il suo verso o sof- folklornega se tako sicer spogleduje z Makaroviåevo (na primer v focare in lei gli spontanei geyser del sentimento, dell’intuizione, del liriki Vezenina), v pesmi Stari Edvard celo neposredno, imensko ape- presentimento. Allo stesso modo, l’autrice non si fa oberare nem- lira na Kocbeka, vendar nikoli posnemovaje, epigonsko, temveå vse- meno dalle sue letture, dalle reminiscenze letterarie, dalla tradizio- lej avtorsko, ustvarjalno, saj idejne, motivne in slogovne spodbude ne o dai beniamini lirici nazionali e mondiali: certo, nel riattualiz- teh in drugih piscev tvorno preoblikuje v avtonomno, samohodno in zare i modelli folclorici della poesia popolare slovena si ispira alla osebno profilirano liriko. Kakæno pa? Kaj izreka s Poundovim pome- Makaroviå (ad esempio nella lirica Vezenina-Ricamo), nella poesia nom nabit pesniæki jezik Alenke Rebula Tuta? Stari Edvard (Il vecchio Edvard) menziona esplicitamente Kocbek, Vsebinsko ubira zbirka Mavriåni æåit rakovo pot dedukcije od ma senza epigonismi o velleità imitative, anzi, con piglio creativo, sploænega k posebnemu, od nacionalnega, socialnega, kolektivnega perché costantemente intenta a metabolizzare gli stimoli di questi k individualnemu, osebnemu, intimnemu. Uvodoma izlije namreå e altri autori in una lirica autonoma, indipendente, profilata e per- pesnica na njene strani vso svojo lucidno-ironiåno skepso v nacio- sonalissima. Quale? Che cosa esprime, carico di significato poun- nalne svetinje, svoj neæalamunovski dvom v zgolj deklarirano kre- diano, il linguaggio poetico di Alenka Rebula Tuta? menitost slovenstva (na primer v pesmih Oj Triglav moj dom in Strutturata nei contenuti a passo di gambero, la raccolta Narodni muzej), svojo prizadetost ob izseljenskem krvavenju Krasa Mavriåni æåit (Lo scudo iridato) procede deduttivamente dal gene- (v liriki Nini) ali ob usodi krhke ålovekove individualnosti sredi nasil- rale al particolare, dal nazionale, sociale e collettivo verso l’indivi- no prelomnih åasov (v pesmi Zgodovina), da bi v osrednjem in sklep- duale, il personale, l’intimo. Dapprima la poetessa riversa infatti nem delu knjige bolj in bolj ostrila svoj lirski fokus na skrite tanåine sulle sue pagine tutto il proprio scetticismo, la propria lucida ironia lastnega jaza in duæe, na mavriåno kromatiko osebne œivljenjske nei confronti delle sacre reliquie nazionali, dubbiosa com’è in modo avre (Veronikin prt), na svojo edinstveno, neponovljivo posamiånost, tutt’altro che æalamuniano della granitica slovenità ostentata ki podrhteva zdaj od ljubezni (Reka), hrepenenja ali bivanjske groze spesso soltanto a parole dai propri connazionali (la schernisce per (Kadar pride ura), zdaj od folklorne domaånosti (Æentjanœevo) ali åar- esempio nelle poesie Oj Triglav moj dom-O Triglav mia casa e nega, kosovelovskega sozvoåja s kraæko pokrajino (Kaplja vstajenja). Narodni muzej-Museo nazionale). Poi, il suo verso si fa portavoce Takæno in sorodno motiviko upesnjuje Rebulova prek izvirne, veå- del turbamento per l’emigrazione che dissangua il Carso (nella liri- znaåne, mnogokdaj s kræåanskimi simboli oplemenitene metaforike ca Nini-A Nina) o del cruccio, in tempi di violente transizioni, per la in s kleno, iskreno, neœno nezglajeno, sladko nesladkobno, moderni- sorte della fragile individualità umana (nella poesia Zgodovina- stiåno dekonstruirano in nanovo sestavljeno lirsko govorico, ki se Storia). Infine, nella parte centrale e conclusiva del libro, l’autrice vseskozi ogiba eksperimentalnih skrajnosti, tjavendanskega ludi- focalizza la sua precipua attenzione sulle segrete recondità del pro- zma ali pretiranega hermetizma. prio io e della propria anima, sui cromatismi iridescenti della sua Kajti pesem mora dvigati zakopano, izdihovati modrino in opo- aura vitale (Veronikin prt-Il velo di Veronica), sulla sua unica, irri- menjati svet v prelestnem razkoæju zvokov in barv, zamolkov in petibile individualità, tutta percorsa da brividi d’amore (Reka-Fiu-

ALENKA REBULA TUTA nians, zvenov in svetlobe. In verz je za Alenko Rebula Tuta sraga me), struggimento, orrore esistenziale (Kadar pride ura-Quando vie- ALENKA REBULA TUTA 242 243 pesnikovega ustvarjalnega potu, solzni sok njegovega telesa in œiv- ne l’ora), da genuine, folcloriche armonie (Æentjanœevo-Festa di San ljenja, ki bo ostal za vedno odtisnjen na listu papirja kakor Kristusov Giovanni) o da magnetiche, kosoveliane empatie con la terra carsi- obraz na Veronikinem prtu. Da bi odreæil åloveka. Da bi ga zveliåal. ca (Kaplja vstajenja-Goccia di resurrezione). Questi e simili motivi Da bi ga osmislil. Da bi bil – sredi smrtnega brezbarvja tostranskega sono esplicati dalla Rebula attraverso un metaforismo originale, niåa – njegov veåni, pisani, mavriåni æåit … poliedrico, arricchito spesso da simboli cristiani, e con un linguag- gio lirico espressivo, sincero, delicato, mai artificioso, dolce, ma non dolciastro, modernisticamente decostruito e poi riassemblato, un verbo che rifugge l’estremismo sperimentalistico, il ludismo aleatorio o l’ermetismo smodato. Perché la poesia deve disseppellire l’ineffabile, espirare l’azzur- ro e dare senso al mondo nel suo sfarzo di suoni e colori, silenzi e sfumature, vibrati e brillanze. E il verso è per Alenka Rebula Tuta goccia di sudore creativo del poeta, lacrima del suo corpo e della sua esistenza, che rimarrà impressa per sempre sul foglio di carta come il volto di Cristo sul velo di Veronica. A salvezza dell’uomo. A sua redenzione. A sua significanza. E affinché abbia – nell’incolore, esiziale nulla di questa vita – il suo eterno, lucente scudo iridato... ALENKA REBULA TUTA ALENKA REBULA TUTA 244 245 Oj Triglav moj dom O Triglav mia casa

Jutro Mattina zadrgnjeno okoli vratu stretta intorno al collo in na oknu e sulla finestra troglava senca un’ombra a tre teste

novorojenih trop di neonati un branco pod vrhom ledenika sotto la cima del ghiacciaio naveza popkovine cordata di cordone ombelicale in materinski klin e chiodo da roccia materno

vdaj se arrenditi gora postave montagna della legge noåejo biti non vogliono essere Slovenci kremeniti. gli sloveni impavidi. ALENKA REBULA TUTA ALENKA REBULA TUTA 246 247 Zgodovina Storia

Kadar poåi Quando scoppia velika œila la grande vena dovodnica conduttrice

se debla razkoljejo i tronchi si spaccano po sredi srca nel mezzo del cuore kosti se dvignejo le ossa si ergono v bojno årto nella linea di combattimento rogovje prstov le corna delle dita te zarase ti ricoprono

na praviåni oljki su un giusto ulivo obvisiæ rimani appeso in si sad e sei frutto ali truplo. o cadavere. ALENKA REBULA TUTA ALENKA REBULA TUTA 248 249 Veronikin prt Il velo di Veronica

Kadar zahrope sivo Quando rantola il grigio izdihujeæ modrino espiri l’azzurro in ko te zagrinja plavo e quando ti avvolge il blu se vœigaæ rdeåe ti accendi rosso in ko te poœira rdeåe e quando ti inghiotte il rosso orumeniæ ingiallisci in ko te razjeda rumeno e quando ti corrode il giallo ozelenevaæ rinverdisci

v pisanih sragah nelle gocce di sudore colorate obleœiæ cadi in na prsih e sul petto mavriåni æåit. uno scudo iridato. ALENKA REBULA TUTA ALENKA REBULA TUTA 250 251 delo opere

POEZIJA: Mavriåni æåit (1983). POESIA: Mavriåni æåit (1983). RADIJSKE IGRE: Plamenka (otroæka igra, 1972); Pravljica o deklici, ki jo OPERE RADIOFONICHE: Plamenka (opera per bambini, 1972); Pravlji- je zmeraj zeblo (otroæka igra, 1983); Zgodba za popotnico (1990). ca o deklici, ki jo je zmeraj zeblo (opera per bambini, 1983); Zgodba za popotnico (1990). PUBLICISTIKA: La questione nazionale a Trieste in un’inchiesta tra gli operai sloveni (ætudija v italijanæåini, 1980); Globine, ki so nas rodile PUBBLICISTICA: La questione nazionale a Trieste in un’inchiesta tra (1998). gli operai sloveni (studio in italiano, 1980); Globine, ki so nas rodile (1998). ALENKA REBULA TUTA ALENKA REBULA TUTA 252 253 JURIJ PaljkPALJK œivljenje vita

JURIJ PALJK, pesnik, esejist, publicist in urednik, se je rodil 27. julija JURIJ PALJK, poeta, saggista, pubblicista e redattore, è nato il 27 luglio 1957 v Velikih Œabljah na Vipavskem. Po maturi leta 1976 na malem 1957 a Velike Œablje presso Vipava. Dopo la matura all’Istituto magi- semeniæåu v Vipavi in opravljeni vojaæåini v Zrenjaninu in Beogradu strale di Vipava e la leva militare a Zrenjanin e Belgrado (1976-77), nel (1976-77) je leta 1978 ponovno maturiral na Znanstvenem liceju »France 1978 ha conseguito nuovamente la maturità al Liceo scientifico «France Preæeren« v Trstu in vpisal medicino ter filozofijo na trœaæki univerzi. Preæeren» di Trieste iscrivendosi poi a medicina e filosofia presso la loca- Med ætudijem se je posveåal pisanju, kulturnemu delu in publicistiki ter le università. Durante gli studi si è dedicato alla scrittura, al lavoro cul- sodeloval zlasti z Radiom Trst A in mnogimi zamejskimi ter osrednje- turale e alla pubblicistica, collaborando soprattutto con Radio Trieste A slovenskimi periodiånimi glasili. Leta 1994 se je zaposlil kot publicist nonché con numerosi periodici sloveni minoritari e d’oltreconfine. Nel pri Mohorjevi zadrugi v Gorici. Od leta 2003 je odgovorni urednik tedni- 1994 ha trovato impiego come pubblicista alla Mohorjeva zadruga di ka Novi glas. Danes œivi in piæe v kraju Terzo d’Aquileia pri Ogleju. Deja- Gorizia. Dal 2003 è redattore responsabile del settimanale Novi glas. ven je tudi kot prevajalec iz italijanskega in furlanskega jezika, kultur- Oggi vive e scrive a Terzo d’Aquileia. È attivo anche come traduttore dal- ni delavec, likovni kritik in soorganizator razstav. Je ålan Druætva slo- l’italiano e dal friulano, operatore culturale, critico d’arte e coorganizza- venskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Preveden je bil v italijan- tore di mostre. È membro dell’Associazione degli scrittori sloveni e del æåino, furlanæåino in angleæåino, za svoje delo pa je v Trstu prejel nagra- Centro sloveno PEN. È stato tradotto in italiano, friulano e inglese. Per le do »Pablo Neruda« (1997). sue poesie ha ricevuto a Trieste il premio «Pablo Neruda» (1997). JURIJ PALJK JURIJ PALJK 256 257 portret ritratto

Srce na dlani verza. Duæo na papirju. To izteguje pred Il cuore sul palmo del verso. L’anima sulla carta. Que- bralca v doslej objavljenih zbirkah Soba 150 (1986), sto protende al lettore nelle sue raccolte Soba 150 Nemir (1994), Nedoreåenemu (1997) in Kako je krhko- (Stanza 150, 1986), Nemir (Inquietudine, 1994), Nedo- Com’è fragile (1999) vsestranski vipavsko-goriæki reåenemu (All’ineffabile, 1997) e Kako je krhko-Com’è pesnik, esejist, publicist, urednik, likovni kritik in fragile (1999) il poliedrico poeta, saggista, pubblicista, kulturni delavec Jurij Paljk, eden izmed najplodnej- redattore, critico d’arte e operatore culturale gorizia- æih glasnikov srednje-mlajæe generacije slovenskih no-vipacchese Jurij Paljk, esponente tra i più prolifici lirikov v Italiji. della generazione intermedia dei lirici sloveni in Italia. Svojo intimno prekapino izproœa avtor pred javnost vselej stvarno, Il suo intimo distillato lirico filtra al pubblico in versi sempre con- preprosto, nevsiljivo, a opojno diæeåe, kakor plaha roœarica, ki obzir- creti, semplici, discreti, ma profumati e inebrianti, quasi fosse, il no ponuja mimoidoåim æopek æmarnic na vogalu mestne ulice. Ve, loro demiurgo, una timida fioraia che offre premurosamente ai pas- Paljk, da se bodo v begavem vrveœu sodobnih raztresencev le redki santi un mazzetto di mughetti all’angolo di qualche via cittadina. pomudili ob vonjavah njegovih stihov. Le kdo bi izgubljal åas z ne- Lo sa, Paljk, che nella turba del frenetico viavai contemporaneo solo vnovåljivo Lepoto in Resnico? A svoje roke ne skrije, nasprotno. Tem pochi sosteranno al profumo del suo metro. Chi mai perderebbe tem- vztrajneje, pogumneje jo pomoli soåloveku, saj je orfejsko prepriåan, po con l’improduttiva Bellezza e Verità? Eppure, non nasconde la da je »poezija vedno pot do drugega, nagovarjanje drugega«, pri sua mano. Al contrario. Con tanta più insistenza, con tanto mag- åemer je bistveno predvsem, da se pesnik »razkrije do golega, da giore coraggio la porge al prossimo, convinto com’è con Orfeo che la govori iskreno, globoko, da je poæten, ko piæe o boleåini ali veselju, da poesia rappresenti «sempre una strada verso l’altro, un apostrofa- je do konca poæten, ko piæe o najglobljih reåeh.« re l’altro» in cui è essenziale soprattutto che l’autore «metta a nudo Ta iz Paljkovega zapisa O poeziji namenoma iztrgani citat morda la propria anima, che parli sinceramente, intimamente, che sia one- najnazorneje (samo)opredeljuje vsebinsko in slogovno srœ avtorjeve sto, quando scrive del dolore e dell’allegria, che sia onesto fino

JURIJ PALJK poetike. Kajti Paljkov verz je v omenjenih delih natanko tak: izpisu- all’osso, quando scrive delle cose più profonde.» JURIJ PALJK 258 259 je najgloblje, pronica v najskritejæe tanåine jaza, razgalja boleåino in Questa citazione, estrapolata ad hoc dallo scritto paljkiano O veselje, ljubezen in odtujenost, nemir in krhkost, uzvoåuje piæåeve poeziji (Sulla poesia), (auto)definisce forse nel modo più esemplare straæne tiæine, samote, puæåave, tiplje za kræåanskim Bogom, begot- il fulcro tematico e stilistico che anima la poetica dell’autore. Per- no, skrivnostno zmuzljivo in nedoumljivo Transcendenco, iæåe onto- ché il verso di Paljk, quello delle opere pocanzi elencate, è proprio loæki smisel, »nedoreåeno«, hrepeni po bivanjski harmoniji, trepeta così: annota il profondo, penetra nei più reconditi abissi dell’io, pred belino papirja, pred izpovedno nemoåjo, uglasblja nostalgijo mette a nudo il dolore e l’allegria, l’amore e l’alienazione, l’inquie- kmeåkega, z mestom nesprijaznjenega, po træati iskrenosti domaåi- tudine e la fragilità, dà voce ai terribili silenzi, alle solitudini e ai je koprneåega fanta, kleæe podobe druœinske sreåe in oåetovstva ali deserti dello scrivente, cerca la strada verso il Dio cristiano, la krikoma izæilja ætudentsko »outsiderstvo«, rockovsko jezni, hendri- fugace, sfuggente, misteriosa e imperscrutabile Trascendenza, xovski protest zoper zlagani svet in farizejsko zamejstvo. Ko lastno insegue il senso ontologico, «l’ineffabile», anela all’armonia esi- intimo tako preæernovsko izliva v posodo svoje pesmi, je Paljk vselej stenziale, trepida dinanzi al foglio bianco, all’impotenza del dire, iskren, poæten, neposreden. Ne ovinkari, ne slepi z verbalnim trasfonde in musica verbale la nostalgia di un ragazzo contadino, bliæåem, ne zavija svojih uvidov in obåutkov v celofan visokodoneåe- mai conciliato con la città, che continua a bramare l’irsuta schiet- ga hermetizma. Izpoveduje jih, kot ve in zmore. Tudi za ceno obåa- tezza della vita di campagna, sbalza immagini di felicità familiare snih zdrsov v nepesniæko, publicistiåno, estradno. e paterna oppure grida a squarciagola la rabbia rock dello studen- Ker mora biti pesem komunikativna, nagovarjajoåa, sporoåilna, te «outsider», la protesta alla Hendrix contro un mondo bugiardo e zvenijo avtorjevi zveåine prosti, nerimani verzi pogovorno vsakdan- una minoranza farisea. je, enostavno, sproæåeno. V svojo stopiåno teksturo neœenirano vple- Quando riversa il proprio intimo nel preæerniano recipiente del- tajo tudi obiåajen premi govor, anglizme, italijanizme, barski argo in la sua poesia, Paljk è sempre sincero, immediato. Non cincischia sleng. Magije lirskega ne ustvarjajo z izbranim besediæåem, s slado- con perifrasi, non abbaglia con splendori verbali, non avvolge intui- kusno semantiko, s kitiånimi premolki, marveå s spretnim stopnje- zioni e sensazioni nel cellofan di un ermetismo altisonante. Testi- vanjem in kombiniranjem retoriånih figur: od preprostih iteracij in monia, invece, come sa e può. Anche a prezzo di saltuarie incursio- geminacij, do zahtevnejæih enjambementov, anafor, epifor, epana- ni nel prosaico, pubblicistico, ordinario. leps, anadiploz ali hiperbol. Vendar uåinkuje takæno stilistiåno Dovendo essere la poesia comunicativa, persuasiva, espressi- bogastvo vselej spontano in neprisiljeno, saj so Paljkove lirike pra- va, i versi perlopiù liberi e non rimati dell’autore suonano spesso viloma sad hipnega navdiha, ognjeniækega izbruha åustvenosti, ki ga colloquiali, semplici, quotidiani. Nel proprio fluire prosodico intrec- æele nato avtor orazumi, arhitekturno ostebri in epilogno poantira s ciano con disinvoltura anche anglicismi, italianismi, l’argot da bar presenetljivim aforistiånim zasukom, z veåjidel nadrealistiånim o lo slang del comune discorso diretto. Non creano magia poetica obratom v sklepno metaforiåno modrost. utilizzando lemmi raffinati, pause strofiche o ricercatezze seman- Saj … Ker mora poezija paå pretresti, sporoåati, osvajati … S pom- tiche, ma graduando e combinando piuttosto con abile spontaneità ladno neœnim vonjem vijolice ali pronicljivim opojem æmarnic mora svariate figure retoriche: dalle semplici iterazioni e geminazioni, premamiti mimoidoåe, zaustaviti njihov korak in jih vsaj za hip fino ai più complessi enjambement, alle anafore, epifore, epanales- odreæiti bivanjskega norenja, histerije puhlega pehanja za videzom si, anadiplosi o iperboli. Tale ricchezza stilistica appare però sem-

JURIJ PALJK in niåem. In prav to kriåi bralcu iz sladke, razbolele mehkobe svojih pre franca e genuina perché le liriche di Paljk originano di norma da JURIJ PALJK 260 261 besednih glasb in tiæin Paljkova pesem: Hej! »Zdravo brat!« Postoj! un’ispirazione subitanea, da una vulcanica eruzione di sensibilità Prisluhni! »Åas je za pamet!« Za poezijo! »Œivljenje v roke!« che solo in seguito l’autore imbriglia nelle maglie della ragione, incolonna in una solida struttura architettonica e metaforizza nel- l’epilogo di una sorprendente torsione aforistica, di una rocade per- lopiù surrealistica, portatrice di simbolica saggezza finale. Già... Perché la poesia deve commuovere, comunicare, conqui- stare... Perché deve sedurre i passanti col suo delicato, primaverile profumo di viole o col penetrante, inebriante olezzo dei mughetti, deve fermare il loro passo almeno per un attimo e salvarli così dal- la follia esistenziale, dell’isteria della loro frivola corsa dietro l’ap- parenza del nulla. E proprio questo grida al lettore con la tenera, disperata soavità delle sue parole e dei suoi silenzi la poesia di Paljk: Ehi! «Salve fratello!» Fermo! Ascolta! «È tempo di ragionare!» È tempo di poesia! «Prendi la vita in mano!» JURIJ PALJK JURIJ PALJK 262 263 Trst by night … Trieste by night …

Trst by night. Trieste by night. Par lovaå v Via Roma. Un paio di sgualdrine in Via Roma. Nekaj slovenskih kulturnikov okrog trga Oberdan. Intellettuali sloveni intorno a piazza Oberdan. O novih knjigah govore. A conversare di nuovi libri. Trst by night. Trieste by night. «Avtobus na Opåine?» «L’autobus per Opicina?» «Ob 24.30» «Alle 24.30» «Hvala!» «Grazie!» «Niå.» «Niente.» Da, niå. Sì, niente. Trst by night. Trieste by night. In motne, ribje oåi pijanih, vojaækih dni. E torbidi occhi da pesce di giorni ubriachi da militare. Slovenska kultura pa sploh! La cultura slovena, invece! Trst by night. Trieste by night. Greetings!!! Greetings!!! JURIJ PALJK JURIJ PALJK 264 265 So dnevi … Ci sono giorni …

So dnevi za vse tisto Nedoreåeno, Ci sono giorni per tutto l’Inespresso, za Tiæino in za Molk. per la Quiete e il Silenzio. So dnevi, ko je vsega dovolj. Ci sono giorni, quando si è stufi di tutto. So dnevi za deœ in molitev, Ci sono giorni per la pioggia e la preghiera, za tiste globoke praznine v nas, per quei profondi vuoti in noi, za tiste neizmerljive luknje per quei buchi immensurabili in lakoto in œejo, e la fame e la sete, nepoteæeno, inappagate, kot je nepoteæeno vse, come inappagato è tutto kar diæi po åloveku. ciò che odora di uomo. So dnevi molitve, Tiæine Ci sono giorni di preghiera, Quiete in joka e pianto in deœja. e pioggia. Tistega deœja, ki nikoli ne pride. Di quella pioggia, che mai viene. JURIJ PALJK JURIJ PALJK 266 267 Zamaæil si bom usta … Mi tapperò la bocca …

Zamaæil si bom usta z besedami, Mi tapperò la bocca con le parole, s praznim leporeåjem visokodoneåega zamejskega pesnika, le belle parole vuote dell’altisonante poeta minoritario, govoril bom o tanki rezini kruha, parlerò di una sottile fetta di pane, kako teœko je biti pesnik med zamejci. di com’è duro essere poeti della minoranza. Tudi jaz bom gofljal o zamejski utesnjenosti, Anch’io ciancerò dell’angustia minoritaria, o zamejski œalosti, razdeljenosti in stiski. della minoritaria tristezza, lacerazione e angoscia. Govoril bom in govoril, Parlerò e parlerò, besed mi ne bo zmanjkalo le parole non mi mancheranno in ne kruha. e nemmeno il pane. Sedal bom na rdeåo stolico, Siederò su una sedia rossa, zveåer legal na belo posteljo, la sera mi sdraierò su un letto bianco, kriåal: – Tak sem, kot me hoåete vi! urlerò: – Sono, come voi mi volete! Ravno tak, ravno tak! – Tale e quale, tale e quale! – Tudi jaz bom zamejski pesnik. Anch’io sarò un poeta della minoranza. Velik zamejski pesnik. Un grande poeta della minoranza. Åislan in spoætovan. Onorato e stimato. In niå veå sam. E non più solo. JURIJ PALJK JURIJ PALJK 268 269 delo opere

POEZIJA: Soba 150 (1986); Nemir (1994); Nedoreåenemu (1997); Kako je POESIA: Soba 150 (1986); Nemir (1994); Nedoreåenemu (1997); Kako je krhko-Com’è fragile (prevod v italijanæåino: Jolka Miliå; 1999); Minimalia krhko-Com’è fragile (traduzione in italiano: Jolka Miliå; 1999); Mini- (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; soavtorji: Franko Vecchiet, Marij malia (cartella poetico-grafica bilingue; coautori: Franko Vecchiet, Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, Miroslav Koæuta, Miha Obit, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, Miroslav Koæuta, Miha Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Irena Œerjal; prevod v italijan- Obit, Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Irena Œerjal; traduzione æåino: Daria Betocchi; 2002); Flun-Fiume-Reka (zbirka v furlanæåini, ita- in italiano: Daria Betocchi; 2002); Flun-Fiume-Reka (antologia in friu- lijanæåini in slovenæåini; soavtor: Celso Macor; prevodi: Daria Betocchi, lano, italiano e sloveno; coautore: Celso Macor; traduzioni: Daria Filibert Benedetiå, Anna Bambig, Jolka Miliå; 2003) Betocchi, Filibert Benedetiå, Anna Bambig, Jolka Miliå; 2003) PUBLICISTIKA: Oåetovstvo malo drugaåe (2001); O kruhu in naæih stva- PUBBLICISTICA: Oåetovstvo malo drugaåe (2001); O kruhu in naæih reh (2005). stvareh (2005). JURIJ PALJK JURIJ PALJK 270 271 MIHA ObitOBIT œivljenje vita

MIHA OBIT, pesnik, esejist, publicist, urednik in prevajalec, se je rodil 24. MIHA OBIT, poeta, saggista, pubblicista e traduttore, è nato il 24 otto- oktobra 1966 v Ludwigsburgu v Nemåiji. Po povratku druœine iz izselje- bre 1966 a Ludwigsburg in Germania. Tornato dall’emigrazione con la niætva v rodno Beneåijo in viæjeæolski maturi v Vidmu se je poklicno posve- famiglia nella natale Benecia e conseguita la maturità a Udine, si è til åasnikarstvu. Od leta 1989 je zaposlen kot urednik pri åedajskem ted- dedicato professionalmente al giornalismo. Dal 1989 è redattore al set- niku Novi Matajur, med letoma 1994 in 2002 pa je bil tudi dopisnik itali- timanale Novi Matajur di Cividale. Negli anni 1994-2002 è stato anche janskega dnevnika Il Gazzettino. Danes œivi in piæe v Æpetru pri Åedadu. inviato del quotidiano Il Gazzettino. Oggi vive e scrive a San Pietro al Uredil je pesniæki antologiji Nuova poesia slovena (1998) in Besiede tele Natisone presso Cividale. Ha curato le antologie poetiche Nuova poesia zemlje (2005), dejaven pa je obenem kot kulturni delavec, predsednik slovena (1998) e Besiede tele zemlje (2005). È attivo inoltre come ope- kulturnega druætva Ivan Trinko iz Åedada in organizator literarnih ratore culturale, presidente dell’associazione culturale Ivan Trinko di sreåanj »Voci dalla sala d’aspetto-Glasovi iz åakalnice« v okviru vsako- Cividale e organizzatore degli incontri letterari «Voci dalla sala d’a- letne beneæke kulturne pobude »Postaja Topolove-Stazione di Topolò«. spetto-Glasovi iz åakalnice» nel quadro dell’annuale manifestazione Njegove italijanske in nareåne beneæke pesmi so bile prevedene v zbor- culturale beneciana «Postaja Topolove-Stazione di Topolò». no slovenæåino, italijanæåino, græåino, bolgaræåino in æpanæåino. Za ita- Le sue poesie in lingua italiana e nel dialetto beneciano sloveno sono lijansko zbirko Mardeisargassi je prejel prvo nagrado na pesniækem state tradotte in sloveno, italiano, greco, bulgaro e spagnolo. Per la nateåaju bolonjske univerze »Violani Landi« (2005). raccolta italiana Mardeisargassi ha vinto il primo premio al concorso poetico «Violani Landi» (2005) dell’Università di Bologna. MIHA OBIT MIHA OBIT 274 275 portret ritratto

Beneæki pesnik Miha (Michele) Obit, najmlajæi glas tega Originario della Slavia veneta e voce più giovane tra »apostolsko« dvanajstkratnega lirskega (i)zbora, odti- l’«apostolica» compagine di questo volume, Miha skuje na pentagram slovenske verzne umetnosti v Ita- (Michele) Obit sta trascrivendo sul pentagramma del- liji nadvse zanimivo intimno partituro, razgibano jezi- l’arte poetica slovena in Italia una singolare partitura kovno, kulturno in duhovno fiziognomijo: rojen v nemæ- intima, indice di una vivace e personalissima fisiono- kem Ludwigsburgu, kamor se je bila druœina delovno izse- mia linguistica, culturale e spirituale: nato infatti nel- lila, je mogel namreå poglobljeneje usvojiti domaåe nareå- la tedesca Ludwigsburg, dove la famiglia si era tra- je in zborno slovenæåino æele po vrnitvi v Beneåijo. sferita per lavoro, l’autore ha potuto riappropriarsi in Ta trinkovska usoda ga je zaznamovala tudi literarno z neobiåajno maniera artistica del dialetto familiare e dello sloveno stvariteljsko diglosijo. Svojo poezijo piæe namreå Obit veåjidel v ita- standard soltanto dopo il rimpatrio in Benecia. lijanæåini in v rodnem slovenskem beneækem dialektu, åeprav se je »unejskim« bralcem tudi œe predstavil v zbornem jeziku: deloma Questo destino trinkiano ha segnato anche la sua creazione lette- prek dvojeziåne zbirke Per certi versi-Po drugi strani, predvsem pa z raria marcandola con un’insolita diglossia espressiva. Obit ver- mladostno sveœim, sugestivnim in v slovenæåino veåinoma prepes- seggia infatti perlopiù in italiano e nel natale dialetto sloveno del- njenim cvetnikom Leta na oknu. la Benecia, sebbene si sia già presentato ai lettori d’oltreconfine Trije razdelki te antologije – stvarno in preprosto naslovljeni ena, anche in veste linguistica letteraria: parzialmente con la raccolta dve, tri – so leta 2001 kronoloæko zaporedno izrisali dotlejænje œiv- bilingue Per certi versi-Po drugi strani, ma soprattutto con il flori- ljenjske postaje åloveækega in umetniækega zorenja Mihe Obita: legio Leta na oknu (Gli anni alla finestra), fresca, giovanile e sug- otroætvo, najstniætvo, mladeniætvo. Prvi cikel sestavljajo namreå poslo- gestiva traduzione slovena di alcuni tra i suoi migliori componi- venjene lirike iz avtorjevega italijanskega prvenca Notte delle radici menti. (Noå korenin, 1988), ki krhko, melanholiåno mehko uzvoåujejo Le tre sezioni di quest’antologia – intitolate con empirica sem-

MIHA OBIT predvsem njegov nostalgiåni pogled na sicer doœiveto, a neizœiveto plicità ena, dve, tri (uno, due, tre) – hanno ripercorso nel 2001 in cro- MIHA OBIT 276 277 otroætvo. Osrednji razdelek izzveneva zatem v verzno kroniko piæåe- nologica sequenza gli stadi della precedente maturazione umana e vega odraæåanja, deækih tekem in bojev za prostor pod soncem, prvih artistica di Michele Obit: l’infanzia, l’adolescenza e la giovinezza. Il dvomov, izjalovljenih ljubezni, lucidnega samozavedanja in nemirne primo ciclo è così composto dalle traduzioni slovene dei suoi canti adolescence, ki ne pozna niti smeha niti joka, ampak samo navidez d’esordio, pubblicati nell’originale italiano in Notte delle radici neprizadeto, ravnoduæno odåaranost. Navidez: kajti prav odrezavi, (1988), liriche che danno fragile, malinconica stura soprattutto alla eliptiåni, suho stvarni stihi srediæåne tretjine knjige tolikanj uåin- nostalgia dell’autore per un’infanzia vissuta, ma non goduta. Il koviteje presevajo piæåevo potajeno razbolelost in zastrto emocio- capitolo centrale dell’opera propone poi una cronaca in versi della nalnost. Sklepni in najobæirnejæi del zbirke zdruœuje nazadnje liriko sua crescita, degli inquieti anni adolescenziali, delle partite da novejæega datuma, ki skladno odzrcalja Obitovo tokrat œe mladostno, ragazzi, delle lotte per uno spazio sotto il sole, dei primi dubbi, degli fantovsko dopolnjeno zrelost. Kakor oblikovno in idejno izbruæene- amori falliti, della lucida consapevolezza di una stagione che non mu Kosovelu »gruzoficiranih« konsov, se osnovne pesniæke teme ha conosciuto né riso né lacrime bensì un disincanto all’apparenza tudi Obitu zjedrijo tu v kljuåne pojme, v besedne simbole potovanja, stoico e indifferente. All’apparenza: perché quanto più scarni, ellit- odhajanja, nezmoœnosti komuniciranja med ljudmi, odsotnosti, alie- tici, secchi e concreti suonano i versi di questa parte del libro, con nacije. Pesnika drhteåe bega obåutek, da ga ni v najboljæih letih, da tanta maggior efficacia tradiscono la dissimulata sofferenza dello mineva åas brez njega, da œivi sredi bivanjske praznine, ki jo odku- scrittore, la sua celata emozionalità. L’ampio epilogo della raccolta puje morda edinole dragocenost poezije, njen orfiåni, vsemogoåni, riunisce infine liriche più recenti che riflettono con armonia l’ormai ognjeniæko eruptivni vitalizem (na primer v liriki Stromboli). Vendar compiuta maturità artistica e personale del giovane autore. Come il kljub deziluziji, avtor svojega nehanja ne opazuje zviæka, s slono- Kosovel dei kons, «grusoficati» in perle di concentrata raffinatezza koæåenega stolpa, ampak tenkoåutno priåujoåe, z zavestjo sleherni- stilistica e concettuale, così anche l’Obit di quest’ultima sezione ka, ki je hkrati tu in tam, na oknu in na cesti, saj z danaænje distan- condensa i suoi fondamentali temi poetici in concetti chiave, in sim- ce zavzeto motri våerajænjo substanco svojega bivanja, leta in pro- boli linguistici di viaggi, partenze, assenze, alienazioni, in metafo- stor, iz katerih je pognal in zrastel. Vsestransko zrastel: jezikovno, re dell’ incomunicabilità umana. È sconvolto, il poeta, dall’impres- kulturno, narodnostno, pesniæko in åloveæko. »Tako sem« – pravi v sione di non esserci nei suoi anni migliori, dal fatto che il tempo Letih na oknu Obit o sebi, svoji slataperjevsko »dvojni duæi« in diglo- passi senza di lui, che viva in un vacuum esistenziale riscattato siåni poeziji – »Michele in Miha / in meni je prav, / da sem le æe forse soltanto dalla preziosità della poesia, dal suo orfico, onnipo- Michael in vse drugo / in da bi ime ne bilo vse / – odkrita dvojeziåna tente, vulcanico vitalismo (ansimo centrale, per esempio, del tritti- tabla, kjer bi kromosomi mogli razæiriti obzorje.« co Stromboli). Nonostante la disillusione però, l’autore non osserva Renanov plebiscit za narod, Magrisov »obåutek nepripadnosti«, la propria vita dall’alto, da una torre d’avorio, ma ne dà invece sen- dvoœiv(kast)a veåkulturnost obmejnega sinu: vse to in æe mnogokaj sibile e individuale testimonianza, cosciente di trovarsi al tempo enako izzivalnega, identitetno modernega, kompleksnega in veå- stesso qui e là, alla finestra e sulla strada mentre contempla parte- plastnega veje iz nareåno beneækih ali zborno italijanskih verzov cipe dall’odierna distanza la sostanza del suo essere precedente, gli Mihe Obita, iz njegovih doslej izdanih eno- ali dvojeziånih zbirk Not- anni e lo spazio, dai quali è germogliato e cresciuto. Cresciuto in te delle radici (1988), Per certi versi-Po drugi strani (1995), Epiphanie ogni senso: linguistico, culturale, nazionale, poetico e umano. «Così

MIHA OBIT der Tiefe-Epifania del profondo (2001), Leta na oknu (2001), Mardei- sono» – racconta in sloveno e italiano di sé, della sua slataperiana MIHA OBIT 278 279 sargassi (2004) in Quiebra-Canto (2004). Saj je ta æe razmeroma mla- «doppia anima» e della sua diglossia poetica Obit in Leta na oknu di, prihodnosti pripadajoåi pesnik sodobni drœavljan sveta, lirski (Anni alla finestra) e in Mardeisargassi – «Michele e Miha / e a me kozmopolit, ki se okretno, fluidno giblje v novih åasih in prostorih sta bene / purché sia anche Michael e tutto il resto / e che il nome brez mej, ko ustvarja med dialektom in standardom, slovenæåino in non sia tutto / - una tabella bilingue trasparente / dove i cromoso- italijanæåino, Åedadom in Ljubljano, Beneåijo in Kolumbijo, Koso- mi possano navigare a vista.» velom in Vallejom, ko zaåuden in tajinstven izklicuje zaumno bist- Il plebiscito per la nazione di Renan, il magrisiano «senso di vo pojavnega z radostno tesnobnim vzklikom svojega verza in ime- inappartenenza», l’anfibia multiculturalità del figlio di confine: tut- na: O, bit! to ciò e ancora molto di altrettanto provocatorio, identitariamente moderno, complesso e multiedrico spira dai versi dialettali sloveni o dalle liriche italiane di Miha (Michele) Obit, dalle raccolte mono o bilingui a sua firma: Notte delle radici (1988), Per certi versi-Po drugi strani (1995), Epiphanie der Tiefe-Epifania del profondo (2001), Leta na oknu (Anni alla finestra, 2001), Mardeisargassi (2004) e Quiebra-Canto (2004). Né potrebbe essere diversamente. Perché questo poeta ancora giovane appartiene al futuro, perché è un moderno cittadino del mondo, un cosmopolita lirico che si muove agile e fluido in tempi e spazi nuovi, senza confini, quando crea tra dialetto e standard, slo- veno e italiano, Cividale e Lubiana, la Slavia Veneta e la Colombia, Kosovel e Vallejo, quando evoca meravigliato l’essenza arcana del- le cose con l’ilare e angosciata esclamazione del proprio verso e del proprio nome: O, bit! – O, essere! MIHA OBIT MIHA OBIT 280 281 Sadà … Ora …

Sadà, ki berem od tvojega oåeta se vpraæam, Ora che leggo di tuo padre mi chiedo ki z adne eœeråite je vidu muoj quali eserciti abbia visto il mio an predvsem pruot kerimi se je boriu: e soprattutto quali abbia combattuto: sam ga vidu samuo zgubit an parst v fonderiji. l’ho visto solo perdere un dito in fonderia.

Pa je æu, ku de bi biu an sudat Eppure se ne è andato da soldato v svoji osebni trinåeji mikrovalovnih nella sua trincea personale di forni peåi an lepuo popieglanih srajc. a microonde e camicie ben stirate. Kar nas je zapustu, sam pomislu, Quando ci ha lasciati ho pensato

de je biu tuole naredu œe puno cajta priet. che l’aveva fatto già molto tempo prima. Imam rieko, ki teåe pred mano Ho un fiume che scorre davanti a me buj hitro, ku kar sam mislu – an s sabo più veloce di quanto pensassi – e con sé nese vse – an tele parve majske zore. porta via tutto – anche queste prime aurore di maggio.

ZDAJ … Zdaj, ko berem o tvojem oåetu, se spraæujem, / katere vojske neki je videl moj / in predvsem, proti katerim se je boril: / videl sem ga samo izgubiti prst v livarni. // Pa je æel kakor vojak / v svojem osebnem jarku mikrovalovnih / peåic in lepo zlikanih srajc. / Ko nas je zapustil sem pomislil, // de je bil to storil œe dolgo prej. / Reko imam, ki teåe pred menoj / hitreje kakor sem si mislil – in s seboj / odnaæa vse – tudi te prve

MIHA OBIT majske zore. MIHA OBIT 282 283 (Belo Horizonte) (Belo Horizonte)

Dok’ bom sapala Fino a che respiro dok’ vidim åez fino a che vedo al di là telo vlaœno transparenco di questa umida trasparenza dok’ bojo favelas an blata fino a che favelas e fango do briega do rokah fino alla riva alle mani an åez roke e oltre le mani åarne roke an trepalnice nere le mani e le ciglia

Dok’ bom sapala Fino a che respiro nepremiåni zrak telega cajta l’aria immobile di questo tempo do mojih oåi fino ai miei occhi dok’ bojo ljudje naklonjeni fino a che uomini supini an jame v zemlji åez Atlantik e buchi di terra oltre Atlantico

Dok’ bom sapala Fino a che respiro dok’ me boæ uæafala, fino a che mi ritroverai de bom œe ljubljena œena, ki åaka avtobus, io già donna amata in coda per il bus ki odpre armar, ki plaåa raåun aprendo un armadio pagando il conto ’ne bukva radio œeke za bit v hiæi un libro la radio le pantofole dok’ boæ tam an åakala me fino a che sarai lì ad aspettarmi tam kjer vsak dan gre mimo te deseti alla solita fermata quella del dieci MIHA OBIT MIHA OBIT 284 285 ko gledam kakæno oblieko an nomalo sudu cercando un vestito e qualche moneta ko vzamem v ruoke ’ne bukva spiem se odpoåijem prendendo in mano un libro dormendo riposando dok’ ne bom znala kduo si fino a che non saprò chi sei ist ne bom. io non sarò.

(BELO HORIZONTE) Dokler bom dihala / dokler vidim skoz / to vlaœno prosojnost / dokler bodo favelas in blato / do brega do rok / in åez roke / årne roke in trepalnice // Dokler bom dihala / nepremiåni zrak tega åasa / do mojih oåi / dokler bodo ljudje naklonjeni / in jame v zemlji prek Atlantika // Dokler bom dihala / dokler me ne boæ naæla, / ko bom œe ljubljena œena, ki åaka avtobus / ki odpre omaro, ki plaåa raåun / knjigo radio hiæne copate / dokler boæ tam åakala name / tam kjer vozi vsak dan mimo desetica / ko gle- dam kako obleko in nekaj denarja / ko vzamem v roke knjigo spim si odpoåijem /

MIHA OBIT dokler ne bom vedela kdo si / jaz ne bom. MIHA OBIT 286 287 Bieæta gledat … Andate pure a vedere …

Bieæta gledat an bota zastopil: Andate pure a vedere e capirete:

de Holan, ki nie imeu niå za pokazat, che Holan, che nulla aveva da mettere in mostra, ne sude ne Saskieve åarieuje né il denaro né le scarpette di Saskia

de Thomas, ki je z œeno biu na obali che Thomas, che con la moglie stava in spiaggia an loviu mrience za viåerjo a pescare pesciolini per la cena

de Vallejo, ki je Boga poviedu, de bo v Parizu umaru, che Vallejo, che a Dio confidò sarebbe morto a Parigi, takuo, da je zamenju nenadomestljivega, an je zagonu sostituendosi all’insostituibile, e indovinando

(an ’no sveåo jo cjeta pustit gor na (e una candela vorrete poggiarla sulle ali metuljske krila Silvie Anne Marine) di farfalla di Silvia Anna Marina)

de Bialik, ki med ruæevinam pokola che Bialik, che tra le rovine del massacro je vidu vse pokole, an jih je imenovau adan po dnim vide tutti i massacri, nominandoli uno per uno

de Hölderlin, ki je muoru se sreåat z maringonam Zimmerjem che Hölderlin, che dovette incontrare il falegname Zimmer de bi odkriu besiedo åloveætvo, an je biu œe par koncu per scoprire la parola umanità, ed era già alla fine

de obedan od njih nie maj uduobil v obednim tekmovanju che tutti loro non hanno mai vinto una partita an de nobedna zmaga bi jih lahko reæila od œivljenja. e che nessuna vittoria li avrebbe mai salvati dal vivere.

POJDITE POGLEDAT … Pojdite pogledat in boste razumeli: // da Holan, ki ni imel niåesar pokazati, / ne denarja ne Saskijinih åevljev // da Thomas, ki je ob œeni na obali / lovil mrenice za veåerjo // da Vallejo, ki je zaupal Bogu, da bo umrl v Parizu, /zamenjaje nenado- mestljivo, in uganil // (in najbrœ boste poloœili sveåo / na metuljna krila Silvie Anne Marine) // da Bialik, ki je med ruæevinami pokola / uzrl vse pokole, in naætel vsakega posebej / da Hölderlin, ki se je moral sreåati s tesarjem Zimmerjem / da bi odkril bese- do åloveåanstvo, in je bil œe pri koncu / da ni nihåe od njih nikoli zmagal na kakem

MIHA OBIT tekmovanju / in da bi ga nobena zmaga ne mogla odreæiti œivljenja. MIHA OBIT 288 289 delo opere

POEZIJA: Notte delle radici (zbirka v italijanæåini, 1988); Per certi versi- POESIA: Notte delle radici (raccolta in italiano, 1988); Per certi versi- Po drugi strani (dvojeziåna italijansko-slovenska zbirka; prevod v slo- Po drugi strani (raccolta bilingue italiano-slovena; traduzione in slo- venæåino: Marko Kravos; 1995); Epiphanie der Tiefe-Epifania del profon- veno: Marko Kravos; 1995); Epiphanie der Tiefe-Epifania del profondo do (dvojeziåna nemæko-italijanska zbirka; prevod v nemæåino: Ilse Pol- (raccolta bilingue tedesco-italiana; traduzione in tedesco: Ilse Pollack; lack; 2001); Leta na oknu (zbirka v slovenæåini; prevod v slovenæåino: 2001); Leta na oknu (antologia in sloveno; traduzione in sloveno: Taja Taja Kramberger; 2001); Minimalia (dvojeziåna pesniæko-grafiåna mapa; Kramberger; 2001); Minimalia (cartella poetico-grafica bilingue; coau- soavtorji: Franko Vecchiet, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, tori: Franko Vecchiet, Marij Åuk, Roberto Dedenaro, Ace Mermolja, Miroslav Koæuta, Jurij Paljk, Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, Ire- Miroslav Koæuta, Jurij Paljk, Mary Barbara Tolusso, Liliana Visintin, na Œerjal; prevod v italijanæåino: Daria Betocchi; 2002); Mardeisargassi Irena Œerjal; traduzione in italiano: Daria Betocchi; 2002); Mardeisar- (zbirka v italijanæåini; 2004); Quiebra-Canto (dvojeziåna æpansko-itali- gassi (raccolta in italiano; 2004); Quiebra-Canto (raccolta bilingue spa- janska zbirka; prevod v æpanæåino: Elisenia Gonzalez; 2004). gnolo-italiana; traduzione in spagnolo: Elisenia Gonzalez; 2004). PREVODI: Sreåko Kosovel, Il ragazzino e il sole (v italijanæåino, otroæke TRADUZIONI: Sreåko Kosovel, Il ragazzino e il sole (in italiano, poesie pesmi, 1999). per bambini, 1999). MIHA OBIT MIHA OBIT 290 291 Kazalo prevajalcev Indice dei traduttori

PESMI – POESIE Marija Pirjevec Rezijanski glas 152, Potres 154, Œivljenje 156 Marco Apollonio Territorio di confine 91, T’incontro 93, Ononide 109, Specie scono- sciuta 111, Tela per sacchi sotto il vecchio gelso 113, Della minoranza UVODNA BESEDILA – TESTI INTRODUTTIVI triste 135, Scambio 193, Domenica 195, Il mio paese 211, Poesia di san- gue 213, Oleandro asseato 229, Notte 231, Poesia verde, seconda 233, Marco Apollonio O Triglav mia casa 247, Storia 249, Il velo di Veronica 251, Trieste by La poesia come specifica identità della minoranza (soprevajalec/ night ... 265, Ci sono giorni ... 267, Mi tapperò la bocca ... 269 cotraduttore: Miran Koæuta) 5, Tra radici e vento (soprevajalec/cotra- duttore: Miran Koæuta) 15, Nota del curatore (soprevajalec/cotradut- Daria Betocchi tore: Miran Koæuta) 57 La tavola 73, Tavola, seconda 75, I pescatori di Santa Croce 77, Poesia 173, Con le stelle in tasca 175, Temere la strada ... 177, Se non ci sei 197 Miran Koæuta La poesia come specifica identità della minoranza (soprevajalec/ Arnaldo Bressan cotraduttore: Marco Apollonio) 5, Tra radici e vento (soprevajalec/ Dionisiaca 133 cotraduttore: Marco Apollonio) 15, Nota del curatore (soprevajalec/ cotraduttore: Marco Apollonio) 57 Roberto Dapit La voce resiana 153, Terremoto 155, La vita 157 KRITIÆKA BESEDILA – TESTI CRITICI Miran Koæuta Filastrocca triestina 71, Corriamo tutti ... 215, Zdaj ... 282, (Belo Horizon- Marco Apollonio te) 286, Pojdite pogledat ... 288 Œivljenje, Portret in Delo vsakega avtorja/Vita, Ritratto e Opere di ogni autore (soprevajalec/cotraduttore: Miran Koæuta) Jolka Miliå Il viandante solitario 95, Dichiarazione 131 Miran Koæuta Œivljenje, Portret in Delo vsakega avtorja/Vita, Ritratto e Opere di ogni Miha Obit autore (soprevajalec/cotraduttore: Marco Apollonio) Ora ... 283, (Belo Horizonte) 285, Andate pure a vedere ... 289

292 293 Kazalo Indice

Ciril Zlobec, Poezija kot posebna identiteta manjæine 4 Ciril Zlobec, La poesia come specifica identità della minoranza 5

Miran Koæuta, Korenine in veter 14 Miran Koæuta, Tra radici e vento 15

Urednikova opomba 56 Nota del curatore 57

MIROSLAV KOÆUTA 61 MIROSLAV KOÆUTA 61 Œivljenje 62 Vita 63 Portret 64 Ritratto 65 Trœaæka izætevanka 70 Filastrocca triestina 71 Miza – Miza, drugiå 72 La tavola – Tavola, seconda 73 Kriæki ribiåi 76 I pescatori di Santa Croce 77 Delo 78 Opere 79

ALEKSIJ PREGARC 81 ALEKSIJ PREGARC 81 Œivljenje 82 Vita 83 Portret 84 Ritratto 85 Ozemlje ob meji 90 Territorio di confine 91 Sreåujem te 92 T’incontro 93 Samohodec … 94 Il viandante solitario … 95 Delo 96 Opere 97

IRENA ŒERJAL 99 IRENA ŒERJAL 99 Œivljenje 100 Vita 101 Portret 102 Ritratto 103 Gladeœ 108 Ononide 109 Neznana vrsta 110 Specie sconosciuta 111 Œakljevina pod staro murvo 112 Tela per sacchi sotto il vecchio gelso 113 Delo 116 Opere 117 294 295 MARKO KRAVOS 119 MARKO KRAVOS 119 Œivljenje 120 Vita 121 Portret 122 Ritratto 123 Izjava 130 Dichiarazione 131 Dionizova 132 Dionisiaca 133 Zamejska œalostna 134 Della minoranza triste 135 Delo 138 Opere 139

SILVANA PALETTI 143 SILVANA PALETTI 143 Œivljenje 144 Vita 145 Portret 146 Ritratto 147 Te rozajanski glas 152 La voce resiana 153 Tres 154 Terremoto 155 Œïwjöst 156 La vita 157 Delo 158 Opere 159

ACE MERMOLJA 161 ACE MERMOLJA 161 Œivljenje 162 Vita 163 Portret 164 Ritratto 165 Pesem 172 Poesia 173 Z zvezdami v œepu 174 Con le stelle in tasca 175 Strah pred potjo … 176 Temere la strada … 177 Delo 178 Opere 179

MARIJ ÅUK 181 MARIJ ÅUK 181 Œivljenje 182 Vita 183 Portret 184 Ritratto 185 Zamenjava 192 Scambio 193 Nedelja 194 Domenica 195 Ko te ni 196 Se non ci sei 197 Delo 198 Opere 199

BORIS PANGERC 201 BORIS PANGERC 201 Œivljenje 202 Vita 203 Portret 204 Ritratto 205 Moja vas 210 Il mio paese 211 Krvna pesem 212 Poesia di sangue 213 Drvimo vsi … 214 Corriamo tutti … 215 Delo 216 Opere 217 296 297 MAJDA ARTAÅ STURMAN 219 MAJDA ARTAÅ STURMAN 219 Œivljenje 220 Vita 221 Portret 222 Ritratto 223 Œejni oleander 228 Oleandro assetato 229 Noå 230 Notte 231 Zelena pesem, drugiå 232 Poesia verde, seconda 233 Delo 234 Opere 235

ALENKA REBULA TUTA 237 ALENKA REBULA TUTA 237 Œivljenje 238 Vita 239 Portret 240 Ritratto 241 Oj Triglav moj dom 246 O Triglav mia casa 247 Zgodovina 248 Storia 249 Veronikin prt 250 Il velo di Veronica 251 Delo 252 Opere 253

JURIJ PALJK 255 JURIJ PALJK 255 Œivljenje 256 Vita 257 Portret 258 Ritratto 259 Trst by night … 264 Trieste by night … 265 So dnevi … 266 Ci sono giorni … 267 Zamaæil si bom usta … 268 Mi tapperò la bocca … 269 Delo 270 Opere 271

MIHA OBIT 273 MIHA OBIT 273 Œivljenje 274 Vita 275 Portret 276 Ritratto 277 Sadà … 282 Ora … 283 (Belo Horizonte) 284 (Belo Horizonte) 285 Bieæta gledat … 288 Andate pure a vedere … 289 Delo 290 Opere 291

Kazalo prevajalcev 292 Indice dei traduttori 292

298 299 Sofinanciranje / Cofinanziamento Pokrovitelji / Patrocinatori

Projekt sofinancira Evropska unija Progetto cofinanziato dall’Unione Europea

Nosilec projekta / Realizzazione Provincia di Gorizia

V sodelovanju / Partnership

Zveza slovenskih kulturnih druætev Unione dei Circoli Culturali Sloveni

Italijanska Unija je v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih druætev, Kulturnim domom iz Gorice in KUD-om Zdruœenje knjiœevnikov Primorske Seœana uresniåila projekt Pesniki dveh manjæin – Poeti di due minoranze, ki ga sofinancira Evropska unija v sklopu programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003. Zrcalni projekt Pesniki dveh manjæin - Poeti di due minoranze sofinancira Evropska unija v sklopu pro- grama Interreg IIIA Italija - Slovenija 2000 - 2006. Projekt Pesniki dveh manjæin - Poeti di due minoranze sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije, na podlagi zakona æt.19 z dne 19. januarja 1991 in sprememb, v okviru sodelovanja z Italijansko unijo. Namen projekta je ovrednotenje skupne knjiœevne dediæåine prek promocije pesniæke ustvarjalnosti obeh manjæin. Tovrstno sodelovanje spod- buja stike in komunikacijo med razliånimi etniånimi, kulturnimi in jezikovnimi entitetami na obmoå- ju in izboljæuje medsebojno poznavanje veåin in manjæin v okviru åezmejnega programa.

L’Unione Italiana, in collaborazione con l’Unione delle Associazioni Culturali Slovene, il Kulturni dom di Gorizia e il KUD Zdruœenje knjiœevnikov Primorske di Sesana, ha realizzato il progetto Poeti di due Slovenska kulturno-gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij minoranze – Pesniki dveh manjæin finanziato nell’ambito del programma Phare CBC Slovenia /Italia Unione Culturale Economica Slovena Confederazione delle Organizzazioni Slovene 2003. Il progetto speculare Poeti di due minoranze - Pesniki dveh manjæin è cofinanziato dall’Unione Europea nell’ambito del programma Interreg IIIA Italia - Slovenia 2000 - 2006. Il progetto Poeti di due minoranze - Pesniki dveh manjæin si avvale anche del contributo finanziario del Ministero degli Affa- Comunità autogestita costiera della nazionalità italiana ri Esteri della Repubblica Italiana, in applicazione della Legge 19 gennaio 1991, n.19 e sue successive modificazioni, per il tramite dell’Unione Italiana. Lo scopo del progetto è la valorizzazione del comune Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti patrimonio letterario attraverso la promozione della produzione poetica delle due minoranze, al fine di favorire i contatti e la comunicazione tra le diverse componenti etniche, culturali e linguistiche del ter- ritorio e migliorare la conoscenza tra le rispettive maggioranze e minoranze nell’ambito di un pro- Centro italiano di promozione, cultura, formazione e sviluppo “Carlo Combi” gramma congiunto interfrontaliero. Promocijsko, kulturno, izobraœevalno in razvojno italijansko srediæåe »Carlo Combi« CIP - Kataloœni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiœnica, Ljubljana

821.131.1(497.4)-194 821.163.6(450.36)-194

DRUGAÅNI verzi : pesniki dveh manjæin = Versi diver- si : poeti di due minoranze / izbral, uredil, spremno ætudi- jo in kritiæka besedila napisal, selezione, prefazione e testi critici a cura di Miran Koæuta ; [uvod Ciril Zlobec ; preva- jalci Marco Apollonio ... et al.]. - Koper : Unione italiana = Italijanska unija, 2006 ISBN-10 961-91318-1-9 ISBN-13 978-961-91318-1-7 1. Vzp. stv. nasl. 2. Koæuta, Miran 229173504