DOCSLIB.ORG

Primorski Slovenski Biografski Leksikon

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Primorski Slovenski Biografski Leksikon l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst ij Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst I. Ur. Ivana Urši=, prof., arh., Pokraj, arhiv, Nova Gor. Ivan Vogri= Ivan Vogri=, publicist, študent na FSPN, Lj. Jan Zoltan Jan, prof. in sodel. univ. v Trstu, državni svetnik, Nova Gor. Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Jok Jožko Kragelj, župnik v p., Vipava K== dr. Peter Kre=i=, ravn. Arhitekturni muzej, Lj. K.K. Karla Kofol, študentka etnologije, Pe=ine Koren Jože Koren, =asnikar. Trst Kv== Janez Kav=i=, kustos, Mestni muzej v Idriji ldt Lida Debeljak Turk, urednica RAITrstA v p., Trst 1*8. Irena Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej v Idriji Luc. Chiabudlni Luciano Chiabudini, beneški kult. del., Š=igle ••* JU Izdala zadruga: Goriška Mohorjeva Izdajo sta podprla: KTD in SSO Natisnila tiskarna Budin - Gorica g\i-Vr*y-51Ò 497 BREZAVŠCEK BRESSAN Arnaldo, pesnik, pisatelj, prevajalec, Esercizi laterali di piacere (Leone, Benetke). - V esejist, univ. prof., r. 18. maja 1933 v Izoli v Istri. akad. letu 1987-88 je dobil stolico slov. jezik in O=e Luciano, pomorš=ak, mati Albina Degrassi, liter, na U v Vidmu, po petih letih so ga presta- delavka, pozneje gospodinja - oba iz Izole. Sred. vili na enako stolico v Trst. Jedro njegovih razi- šole je dovršil na Gimn. - liceju C. Combi v Ko- skav in univ. pou=evanja je slov. liter, in kultura pru in maturiral 1952. Preselil se je v Milan in od dekadence do sodobnosti, posebno skrb po- se zaposlil v tiskovnem in oglasnem oddelku pod- sve=a 20. letom, Kosovelu in ekspresionizmu ka- jetja Pirelli. Vpisal se je na Fak. za liter, vede in kor tudi slov. tržaški literaturi. filoz. drž. U. 1953 mu je objavil Vittorini v »Ar- Prim.: Podatki na ovitku knjige Pustolovš=ina gomentili« v Turinu prve =rtice, naslednje leto besede; Ester Sferco, poro=ilo o knjigi Dante in je dobil liter, nagrado »Del Duca« za neobjavlje- sloveno, M (Trst) 1991, 195; osebni podatki (pi- ni roman // maltempo. Racconti di frontiera (ni smo 28. sept. 1993). izšel). 1955 je prišel v Trst in delal v delavskem Jem. gibanju in študiral. 1959 je doktoriral s tezo L'in- dividualità, l'assurdo e la rivolta nell'opera di Al- BREZAVŠCEK Dušan, pravnik, prevajalec, ofi- bert Camus. Vrnil se je v Milan in pou=eval v cir, r. 25. avgusta 1921 v Cerovem (Gorica), živi sred. šolah do 1987, koje zmagal na nate=aju za v Lj. O=e Avgust, u=itelj, mati Angela Znidarši=, pou=evanje na U. Prevajal je iz franc, in angl. in gospodinja. Osn. š. je za=el v Cerovem, nadalje- pisal predgovore za zvezke Maupassantovih pre- val pa v It., ker je bil o=e kot slov. u=itelj pod faš. vodov. 1970 je izdal pesniško zbirko Vento del- premeš=en v kraj Vignola pri Modeni. Klas. l'Ovest, 1975 pa je Raboni pripravil za gimn. je obiskoval v Bologni v letih 1933-41, Prav. »Paragone« krajšo antologijo Le rovine dell'aria fak. pa po drugi svet. vojni od 1953-57 v Zgbu. (J. Milic in C. Zlobec sta iz nje prevajala za Prim- V letih 1944 do 1965 je služil kot oficir JLA v raz- Sre= in Sd). Od 1971-74 je izdajal revijo // comu- nih krajih. Na lastno zahtevo je bil 1965 demo- nardo in pisal v milanski Avanti, v katerem je biliziran brez vojaške pokojnine. Od 1965 do 1971 priob=il 1976 prve =lanke o Cankarju, ki so jih je bil pravni svetovalec v podjetju Lesnina v Lj. takoj prevedli v NRazgl. V tej reviji je B. sodelo- 1971 je doživel infarkt, se invalidsko upokojil in val nekaj let z dopisi iz Milana. - 1977 je izdal pri s tem prakti=no prenehal delovati kot jurist. Le- Feltrinelliju Cankarjevega // servo Jernej e il suo ta 1977 je prevedel knjigo Gli accordi di Osimo diritto, ki je izšel naslednje leto v šol. izdaji pri (Osimski sporazum) iz srbohrv. v it. Dopisna de- Loescher v Turinu. V akad. letu 1978-79 je delal lavska univerza Lj., Bgd 1977. Prevod knjige Po- na univ. v Lj. Prevedel je Cankarjev roman Mar- litika i rezultati razvoja privredno nedovoljno tin Ka=ur (Milan 1981) in pesmi C. Zlobca Ritor- razvijenih republika i pokrajina. (La politica se- ni sul Carso (Padova 1982). V milanski reviji guita, i provvedimenti adottati ed i risultati con- »Uomini e libri« je za=el priob=evati vrsto interv- seguiti nello sviluppo postbellico delle re- jujev s slov. pisatelji, pesniki in znanstveniki in pubbliche sottosviluppate e della regione auto- jo nadaljeval do 1990. 1985 so izšle Le avventure noma del Kosovo). Dopisna delavska univerza Lj., della parola. Saggi sloveni e triestini (Saggiato- Bgd 1977. V reviji PrimSre= 1981, št. 25 je priob- re, Milan), istega leta v slov. z naslovom Pusto- =il =lanek Petdesetletnica <rnih bratov in smrti lovš=ina besede (Lipa Koper), kjer so zbrani uvodi štirinajst-letnega Mirka Brezavš=ka (str. 29-33). v Cankarja in neizdani eseji o Bartolu, Kosove- - Od takrat ima B. v rokopisu (200 str.) zgod.- lu, Rebuli in Zlobcu. 1986 je dobil v Lj. odliko- strok. delo o Crnih bratih z željo, da bi bilo kje vanje Zvezda Jugoslavije za kult. zasluge. 1987 objavljeno. - Kot odvetnik deluje kot prevajalec je prevedel Zlob=evo antologijo Vicinanze (Scia- in stalni sodni tolma= za slov., shrv. in it. jezik. scia, Rim); leto pozneje je objavil razpravo o Bar- - Brat Miroslav (gl. =l.). tolovem Alamutu (Metodi e ricerche, Udine), Prim.: Osebni arhiv; =lanek v PrimSre= 1981; njegov prevod romana je izšel 1989 pri ZTT-EST. št. 25; Moder, SLNP, 37. 1990 je objavil znanstveno knjigo Dante in slo- M. Pah. veno: traduzioni ed edizioni novecentesche slo- vene di Dante (Illeo, Univ. Udine). 1991 je prevedel Zlob=evo antologijo La mia breve eter- BREZAVŠCEK Miroslav, narodni delavec, r. 22. nità (Bulzoni, Rim). 1993 je oskrbel ponatis Ala- mar. 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem (mati tam muta (Rizzoli, Milan) in izdal roman-pamflet kot begunka med prvo svet. vojno), u. 21. febr. BREZIGAR 498 1931 v Cerovem. O=e Avgust, u=itelj, mati Ange- BREZIGAR Bojan, =asnikar, politik, r. 29. jul. la Žnidarši=, gospodinja. Osn. š. v Cerovem, od 1948 v Trstu, od rojstva živi v Nabrežini. O=e Da- 1923 do 1928. Tehni=ni zavod v Gor. v letih 1928 nilo, zobozdravnik, mati Božena Medic, gospo- -30. Med študijem v Gor. je skupina petih dija- dinja. Osn. š. v Nabrežini, niž. sred. š. v Trstu, kov ustanovila tajno organizacijo, imenovano matura 1967 na znan. liceju F. Prešerna v Trstu. <rni bratje. To ime je vzeto po tajni it. organiza- Študiral ekon. na trž. U. 2e v dij. letih je pisal ciji »Carbonari« (oglarji), ki se je borila v It. in v PDk, kot pripravnika so ga tam zaposlili sept. tudi drugod za svobodo naroda. V tistih letih so 1973, po enoletni prekinitvi zaposlitve zaradi slu- bile razmere na Primor. take, da so kar silile v ženja vojaškega roka (1974) je 1976 opravil držav- uporniško delovanje. Razni požigi slov. društev, ni izpit v Rimu. Delal je najprej na kroniki, nato Gentilejeva reforma, katere cilj je bil zapreti vse je pisal o zunanji in notranji politiki ter kot po- slov. šole in poitalijan=iti Slov., preganjanje slov. sebni dopisnik spremljal ve= pomembnih dogod- u=iteljev, premeš=anje teh po vsej južni It. in po kov. Dopisnik v Rimu 1984-85, od izvolitve v dež. otokih. Tudi Mirkov o=e je bil premeš=en v no- svet 1988 do nov. 1992 je za=asno prekinil delov- tranjost It. - Pisatelj Fr. Bevk je 1981 napisal knji- no razmerje, nakar je bil imenovan za odg. ured- go <rni bratje, kjer je opisal delovanje teh nika PDk in njegovega ljublj. dvoj=ka Republike dijakov. Glavni vodja je bil Brezavš=ek Mirko, ki z novo vsebinsko in grafi=no obliko, ki sta prvi= ga v knjigi Bevk imenuje Jerko. Ta skupina se izšla 10. nov. 1992. V letih 1977-84 je bil redni ni bojevala z orožjem, ampak le z besedo ter z dopisnik Dnevnika in Nedeljskega dnevnika za napisnimi akcijami.
Load more

Recommended publications
  • Življenjepis Franceta Bevka (1890 - 1970)
    Življenjepis Franceta Bevka (1890 - 1970) * Spisal Marijan Brecelj France BEVK je bil pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, bibliograf, publicist, družbeni delavec, rojen 17. septembra 1890 v Zakojci in umrl 17. septembra 1970 v Ljubljani. Bil je iz bajtarske družine. Bevkovi predniki so se na Bukovo priseli iz doline ob Idrijci. Spočetka so bili polgruntarji in krčmarji. V začetku prejšnjega stoletja, so tam živeli trije bratje, godci in veseljaki. Najmlajši, Matevž, je moral v vojake na Laško. Ko se je vrnil je postal čevljar in gostač in se je preselil v Zakojco. Ta je bil pisateljev praded. Ded Jakob je bil najprej hlapec, nato je moral v vojake, prebil osem let na Laškem in postal četovodja (se naučil brati in pisati). Ko se je vrnil domov je postal dninar, čevljaril in se dokopal do zidane bajte, nekaj zemlje in koze. Rodilo se je štirinajst otrok, vendar sta le dva preživela; eden je bil Bevkov oče Ivan ter Bevkova teta Justina. V prvem zakonu s Katarino Čufer se je Ivanu, čevljarju, rodilo osem otrok, v drugem z Marijo Pajntar tudi osem. France, pisatelj, je bil prvi otrok iz prvega zakona. Bevk je ljudsko šolo obiskoval eno uro hoda oddaljenem Bukovem, kjer je bila fara in šola. Poleti 1904 so ga na prigovarjanje deda Jakoba, ki je želel, da bi vnuk ne šel po bajtarski poti in morda postal čevljar, kakor je bilo v rodu, dali v Kranj, kjer je bil pri trgovcu Kušlanu za vajenca. Ostal pa je le nekaj mesecev. Vrnil se je v Zakojco in hodil na dnine ali opravljal doma kmečka dela.
    [Show full text]
  • Proračun Občine Cerkno
    UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRORAČUN OBČINE CERKNO Ljubljana, september 2002 TEJA PODGORELEC IZJAVA Študentka ________________________ izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom ____________________________ in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne _______________ Podpis: _______________________ KAZALO 1. UVOD ........................................................................................... 1 2. LOKALNA SAMOUPRAVA ............................................... 2 2.1. Lokalna samouprava v Sloveniji .............................................. 3 2.2. Financiranje lokalnih skupnosti ................................................ 6 2.3. Naloge občine ........................................................................... 6 3. PRORAČUN OBČINE ........................................................... 8 3.1. Ustavne in zakonske podlage za proračun ................. 8 3.1.1. Novosti zakona o financiranju občin .............................. 8 3.1.2. Izračun primerne porabe ................................................. 10 3.2. Premoženje občine ............................................................. 10 3.3. Viri financiranja občin ...................................................... 12 3.3.1. Lastni viri občin .............................................................. 12 3.3.2. Finančna izravnava države ............................................. 13 3.3.3. Zadolževanje občin ........................................................
    [Show full text]
  • ZAPISNIK 26. Redne Seje Občinskega Sveta Občine Brda, Ki Je Bila Dne 10
    OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo Številka: 900-26/2017 Datum: 10. 10. 2017 ZAPISNIK 26. redne seje Občinskega sveta Občine Brda, ki je bila dne 10. 10. 2017, ob 18. uri, v veliki sejni dvorani Občine Brda Prisotni svetniki: Edbin Erzetič, Teja Jelina, Oskar Kristančič, Silvan Peršolja, Karlo Passoni, Domen Drufovka, Boris Šfiligoj, Aleš Simčič, Silvestra Elen Brašnić Saffigna, Žarko Kodermac, Lilijana Kastelic, Goran Simčič, Kostja Jelinčič, Romana Velišček, Boris Rožič Opravičeno odsoten svetnik: Damjan Birtič Seji prisostvujejo: župan Franc Mužič, Anita Manfreda, Dejan Rusjan, Beti Kumar, Mateja Ambrožič, Mojca Treplak, Črtomir Špacapan – RRA Severne Primorske d.o.o. Sejo je sklical župan Franc Mužič. Sejo vodi podžupan Goran Simčič. Dnevni red : 1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 25. redne seje 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Letno poročilo o delu Regijske razvojne agencije Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica za leto 2016 5. Predstavitev in potrditev Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Brda 6. Obravnava in sklepanje o predlogu Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Brda – druga obravnava 7. Ukinitev zaznambe javno dobro na parcelah v k. o. Podsabotin 8. Obravnava in sklepanje o Odloku o rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2017 – skrajšani postopek 9. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Dobrovo – prva obravnava 10. Volitve elektorjev v volilno telo za volitve predstavnikov lokalnih interesov in kandidata za člana v Državnem svetu RS 11. Imenovanje predstavnika Občine Brda v Svet zavoda Glasbena šola Nova Gorica 12.
    [Show full text]
  • Arhivi 1998, Št
    arhivi Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI št. 1-2 Ljubljana 1998 UD • 930.25 (497.12) (05) U DC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens GazeUa dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska I. p.p. 70, 1000 Ljubljana. SLO. telefon: (061) I32H-I0H. ¡251-222. ¡251-266 telefaks: (061)216-551 Uredniški odbor: mag. Matevž Košir (glavni in odgovorni urednik). Jože Suhadidnik (t clini eni urednik). Jože Ci per le, Miran Kajhl. dr. Peter Pavel Klanim:, dr. Hundan Kolar, Kristina Sainpeii- Purg, Ivanka Urši=. Maruša Zagradnik, mag. Ivanka Zajc-Ozelj, dr. Alfred Ogris, Joz.o Ivanovi= •• strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo 7. dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija je bila zaklju=ena ¡0. novembra ¡99H. Izdajateljski svet: dr. Tone Fe rene. Primož Uainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Irena Avsenik-Nubergoj U I) K: Marija Vera Erjavec Prevodi povzetkov in kazala: mag. Niko I ¡mielja (nemš=ina). Katarina Kobilica (angleš=ina), Vera Celcer (italijanš=ina) Oblikovanje: Jože Suliadolnik Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo z/i znanost in tehmdogijo. Ministrstvo z.a kulturo in Arhivsko društvo Slovenije '/Aro ra=un: Agencija Republike Slovenije za pla=ilni ¡••••!. 50I00-67H-45SO9 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: MFDIT d.0.0., Notranje Gorice Tisk: Grnjika • M s.p. Naklada: 500 izvodov Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev. 4I5-22H/92 z.
    [Show full text]
  • Xxiv. Ročník, Svazek 4 4
    ARCHA D LU XXIV. ROČNÍK, SVAZEK 4 4. SVAZEK OBSAH ROČNÍK XXIV. František Střížovský,Váš profil, Mistře 145 OKNA Vilém Bitnar, Bibliografie díla Fran­ tiška Dohnala....................................146 K šedesátinám P. Františka Dohnala . 188 František Dohnal, Stíny nad Evro­ „Křižanovský jemnostpán“ . .189 pou ......................................................... 171 Z nové české literatury.................... 190 Stanislav Zedníček, Pro milosrdenství 180 Bibliografické poznámky.................... 193 Adolf Gajdoš, Svatba v Káni . .181 Poznámky a zprávy..........................194 Vilém Nezbeda, Proč?.........................183 Stanislav Zedníček, Otcova krev . .184 OBRAZOVÉ PŘÍLOHY Raincr Maria Rilke, přel. j. t., Jest zámek....................................................185 František Dohnal. Kazimiera lllakowiczówna, přel. Jan J. Koehler: Sv. Cyril a sv. Metoděj. Nové Karník, Báseň ke cti Matky Bozi mosaikové obrazy v kapli kněžského se­ Čenstochovské................................... 186 mináře v Olomouci. Williain Blake, přel. O. F. Babler, J. Koehler: Sv. Cyril a Metoděj. Nový ob­ Chorá růže......................................... 187 raz pro aulu CM. fakulty v Olomouci. Z REDAKCE bylo možno otisknouti celou Bitnarovu Bibliografii díla Frant. Dohnala v tomto čísle, bylo nutno i při jeho zvětšeném rozsahu odloziti řadu jiných příspěvků, do budoucích čísel. — Páté číslo vyjde v polovici měsíce září. * Adresa redakce, na níž třeba zasílati příspěvky, recensní výtisky, časopisy výměnou atd.: Em. Masák, katecheta, Brno-Židenice. — Administrace: Olomouc, Wilsonovo nám. 16. Roční předplatné Kč 36*30. ZÁVOD UMĚNÍ pro práce sochařské a řezbářske ve dřevě. Do­ poručuje se zvláště k zařizování našich kostelů PAVEL JUŘÍČEK, OLOMOUC KlUŽKOrSKÉHO UL. (blíže hl.posty) Frant. Střížovský NÁŠ profil, mistře (K šedesátinám básníka Frant. Dohnala.) Váš profil, Mistře, tesán z žuly, ční ostře vyhraněn z hry fantomů, a vichry, které v mořích duly, Vám bolně lehají do těžkých snů.
    [Show full text]
  • Goriška Brda in Umetnost Besed
    GORIŠKA BRDA IN UMETNOST BESED Marija Stanonik 257 IZVLEČEK ABSTRACT V spisu Goriška Brda in umetnost besed so In the study Goriška Brda and the art of obravnavaništirjeavtorji: Alojz Gradnik, Lud­ words four aidhors are treated: Alojz Gradnik, vik Zorzut in Dora Obljubek zaradi svojega Ludvik Zorzut and Dora Obljubek, for their pesniškega snovanja, ter Edvard Erzetič, ki se poetry, and Edvard Erzetič, zvho as an electrical je kot elektrotehnik na lastno pest lotu technician of his own volition set out to study narečnega slovarja svojega rojstnega okolja, z the dialect of his native region, from the literarnozgodovinskega, etnološkega in standpoints of literary history, ethnology and folklorističnega vidika. folklore. Besedna umetnost je tu mišljena v etnološkem pomenu: bistveno je, da jezikovna sredstva niso uporabljena le v praktične (sporazumevalne) namene, ampak je vidna težnja po oblikovanju, ne glede na namen tega oblikovanja, ki je npr. magijski, zabavni, spominski, estetski - in doseženo kvaliteto.' Po tem ključu prihajajo v naše obzorje štirje avtorji: Alojz Gradnik, Ludvik Zorzut, Dora Obljubek in Edvard Erzetič. 1. ALOJZ GRADNIK se je rodil v Medani 3. 8. 1882 in doštudiral pravo na Dunaju, nato je služboval kot sodnik po raznih krajih slovenskega ozemlja, ki si ga je po prvi svetovni vojni 1914-1918 prilastila Italija. To je bilo povod za njegov prebeg v tedanjo Jugoslavijo, kjer je opravljal tudi zahtevne državne službe. Po drugi svetovni vojni 1941-1945 je bil upokojen in umrl v Ljubljani 14.7.1967.- Literarni vedi se utegne zdeti zamalo, da je pesnik takega kova, kot je Alojz Gradnik, postal plen etnologije in folkloristike, saj ju prav zaradi svoje izbranosti rada gleda postrani, ker se giblje le v visokih krogih literarnega ustvarjanja.
    [Show full text]
  • The Land Among Battles 2
    AN DÚICHE I LÁR NA GCOGAÍ Zdravko Duša Aistrithe ag Máire Ní Chualáin An dúiche i lár na gcogaí Zdravko Duša Bhí sé i gceist go mbeadh sleachta as Zgodovina Tolminskega (stair cheantair Tolmin) a d’fhoilsigh Simon Rutar in 1882 ag tús an leabhair seo ó cheart. B’shin an bealach ba chiallmhaire le tabhairt faoi a ceapadh, ach ansin tháinig athrú ar an scéal. De réir mar bhí na leathanaigh agus na caibidlí fada a bhí lán le huafás ag carnadh, leathanaigh a bhí ag cur síos ar an eachtra aonair ba thábhachtaí i stair Tolmin de réir cosúlachta - an Fronta Soča (Isonzo) le linn an Chéad Chogadh Domhanda – chuir ceann de na saothair ba chinniúnaí faoin tréimhse sin, Koraki skozi meglo (Stepping Through the Fog) le Vasja Klavora slí eile ar fáil le tosú ar an leabhar. Ní mar gheall gur mar sin a rinne mé féin mo bhealach isteach go croílár cheantair Tolmin; tá a fhios agam go díreach céard dó a bhfuil sé ag tagairt. Thuig mé é mar is féidir an ceantar seo de Tolmin atá níos géire a chuimsiú in aon radharc amháin; agus bhí na críocha a bhí mé a chuardach fad agus a bhí mé ag roghnú agus ag caitheamh uaim gach a raibh scríofa agam, bhí siad chomh glan lena bhfaca tú riamh abhus anseo. De réir mar a léigh mé an cur síos ar an radharc a bhíonn os do chomhair agus tú ag casadh ar dheis faoi Chnoc Mengore agus os cionn Volče, agus nochtann radharc leathan imlínte an áitribh thíos faoin mbóthar, an sráidbhaile taobh thiar de; St Daniel ar dheis agus é níos ísle agus faoin sráidbhaile; sraitheanna de radhairc sa chúlra níos faide agus níos airde, trasna páirceanna agus cnoic agus sléibhte, suas chomh fada leis na scamaill, a bhíonn le feiceáil an bealach ar fad ó choirnéal Bohinj.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Povedke Pod Kojco
    OSNOVNA ŠOLA CERKNO Bevkova 26, 5282 Cerkno Raziskovalna naloga POVEDKE POD KOJCO PODRO ČJE: SLOVENSKI JEZIK Avtorica: Sonja Mavri, 9. razred Mentorica: Mojca Lipuži č Moravec, prof. Cerkno, 2013 POVZETEK V raziskovalni nalogi sem raziskovala razširjenost folklornih povedk v našem okolju. Za za četek sem si postavila dve hipotezi, s katerimi sem želela preveriti, v kakšni meri starejši prenašajo slovstveno folkloro na mladi rod, v kakšni meri se folklorno blago ohranja med mladimi ter kako ga rešiti pred pozabo. Kot primer slovstvene folklore sem vzela devet pripovedk iz Bukovega, ki mi jih je pripovedovala stara mama. V strokovnih literaturi sem spoznavala zna čilnosti slovstvene folklore, predvsem povedk. Vsa spoznanja o slovstveni folklori in povedkah sem strnila v svojo raziskovalno nalogo. Devet povedk iz okolice Kojce sem nato podrobno analizirala, jih umestila v okolje, v katerem so nastale, v čas oz. zgodovinsko ozadje ter raziskala tudi njihovo razširjenost med mojimi sovrstniki. Za zaklju ček sem navedla še nekaj možnosti, kako ohraniti slovstvene folklore za bodo če rodove. Povedke sem opremila s fotografijami Etnološkega muzeja Slovenije ter lastnimi ilustracijami. ZAHVALA Pri moji raziskovalni nalogi mi je bila v veliko pomo č mentorica Mojca Lipuži č Moravec, tako da glavna zahvala gre njej. Zahvaljujem se tudi moji stari mami Ivanki Mavri, ki si je vzela čas in mi z vnemo pripovedovala vseh devet povedk, ter ostalim članom moje družine za pomo č in podporo skozi celotno delo. KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • 6.0 Predstavitev Goriških Brd
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALEKS SIMČIČ Ljubljana, 2010 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borisu Sili za pomoč in svetovanje. Posebna zahvala gre sestri Marjani. Hvala Primoţu za tehnično pomoč. Hvala Aljotu, Klemnu in Mretu. Skupaj smo preţiveli nepozabne trenutke v času študija. Hvala staršem za vse. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij športne vzgoje Športno treniranje Kondicijsko treniranje ANALIZA ŠPORTNEGA TURIZMA V GORIŠKIH BRDIH OD LETA 1991 DO 2009 IN MOŢNOSTI RAZVOJA DIPLOMSKO DELO AVTOR: Aleks Simčič MENTOR: Doc. dr. Boris Sila RECENZENT: Doc. dr. Blaţ Jereb KONZULTANT: Izr. prof. dr. Maja Pori Ljubljana, 2010 Ključne besede: Turizem, šport, športni turizem, Goriška brda, klubi, moţnosti razvoja Naslov: Analiza športnega turizma v Goriških brdih od leta 1991 do 2009 in moţnosti razvoja Avtor: Aleks Simčič Strani: 63 Literatura in viri: 42 Slike: 4 Preglednice: 5 IZVLEČEK Športni turizem pridobiva v Goriških brdih vse bolj pomembno vlogo. Brda imajo bogato enogastronomsko ponudbo, poleg tega pa še veliko kulturno - zgodovinskih znamenitosti, ter zanimivo podobo pokrajine. Pri tem predstavlja športni turizem prijetno dopolnilno dejavnost. Diplomsko delo je zastavljeno tako, da so najprej predstavljena teoretična izhodišča, ki širše zaobjamejo obravnavni problem. Bralcu so prikazani osnovni pojmi o turizmu, športnem turizmu, športni rekreaciji, prostem času. Temu sledi predstavitev razvoja turizma v Sloveniji od osamosvojitve dalje, kjer sta predstavljeni obe strategiji slovenskega turizma, ter organizacija turizma na regionalni in občinski ravni. Nato se obravnava vse bolj zoţuje; najprej Goriška brda v širšem smislu, kjer so bralcu predstavljeni začetki občine Brda, geografske, kulturno-zgodovinske in ekonomske značilnosti, kar bralcu pribliţa okolje, o katerem je govora.
    [Show full text]
  • 1 Joie Pogacnik I Jernej Kopitar in Problemi Jugovzhodne Evrope
    r' 1 Joie PogaCnik I Jernej Kopitar in problemi .nb jugovzhodne Evrope *t 10 Daniio Lokar 1 Pomota 17 Pavle Zidar 1 Sneri . 36 Dlmltrij Rupel 1 Avantgardlzem med obema Kronlka 108 KNJIZEVNOST: Andre] Arko I Beno-Zup.nS/E, ~tl,,&a$,.,llM 110 Dugan Mevlja I Pisrno urednlstvu - - 'I t' II 1 13 J. Kos ( Antonu Ocvirku 115 Vasja Predan ( lskanje Szgubljenega + gledaliSEa 120 Janko Kos I Modernizem in avantgarda Kronika T 210 GLEDALISCE: Borut Loparnlk ( IzStevanka (Ob uprlzorltvl OsterEeve Salome) 213 KNJBEVNOST: Marljan Zlobec 1 Marjan Dolgan, Prlpovedovalec In prlpoved 216 Nlko Gor5ilFll I Aforianl-hudornusnl ' * 3U.u 11 ~;TL([ obnost 217 Helga GluSiC 1 Ciril KosmaC Cn njegovo pripovedno delo 225 France Vurnik I Leopoldu SuhodolEanu 228 Drago DrugkoviC ( 0 pisateljskem fenomenu PreZihov Voranc Kronika 327 KNJlfEVNOST: Marjan Zlobec I lgor Torkar, Deseti bratje yk+ . i IC.lrnetP' P smi <.L bvp 329 Clrli Zlobec I Svoj obraz l3CoC i 337 Marjan ~oianc( ~anatosEros 335 Mart Ogen Dlptih 361 Janko Kos 1 K vpraganju o blstvu avantgarde (11) 370 Jo2e PosaCnik 1 Uvod v branie In umevanie # I fa% Kronika 435 KNJlfEVNOST: A. A. I Alknz Gspan, Cvetnlk slovenske vezane besede 2 437 Samo SlmElE 1 Rudi MISkot, flvl podoba tvoja 439 PlSMO UREDNISTVU: Bojan Stlh, Kratko plsmo o zgodovlnl (Ill) - * 569 Beno ZupanCiC I Luskine s stare podobe 574 Janez Ovsec I Deset stopnlc 580 Andrej Hieng I Popotnik in hlapci 606 Taras Kermauner I Teatralizirani pekel 614 Boris A. Novak 1 Kamnita Afrodita - Kronika 700 KNJlf EVNOST: Boris A. Novak I Beseda, hrana In morllka (Vladlmlr Memon, Meje) 701 Marljan Zlobec I Vladlmlr KovaElC, Bele noel In nekollko Crnl dnevi; Evald FlIsy9Tls~$ In ena pot 703 Smlljan Samec , t K I I>.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]