l*t
PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON
19. SNOPI6
DODATEK B -L
Uredil Martin Jevnikar
GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj
••* JU Izdala zadruga: Goriška Mohorjeva Izdajo sta podprla: KTD in SSO Natisnila tiskarna Budin - Gorica g\i-Vr*y-51Ò 497 BREZAVŠCEK
BRESSAN Arnaldo, pesnik, pisatelj, prevajalec, Esercizi laterali di piacere (Leone, Benetke). - V esejist, univ. prof., r. 18. maja 1933 v Izoli v Istri. akad. letu 1987-88 je dobil stolico slov. jezik in O=e Luciano, pomorš=ak, mati Albina Degrassi, liter, na U v Vidmu, po petih letih so ga presta- delavka, pozneje gospodinja - oba iz Izole. Sred. vili na enako stolico v Trst. Jedro njegovih razi- šole je dovršil na Gimn. - liceju C. Combi v Ko- skav in univ. pou=evanja je slov. liter, in kultura pru in maturiral 1952. Preselil se je v Milan in od dekadence do sodobnosti, posebno skrb po- se zaposlil v tiskovnem in oglasnem oddelku pod- sve=a 20. letom, Kosovelu in ekspresionizmu ka- jetja Pirelli. Vpisal se je na Fak. za liter, vede in kor tudi slov. tržaški literaturi. filoz. drž. U. 1953 mu je objavil Vittorini v »Ar- Prim.: Podatki na ovitku knjige Pustolovš=ina gomentili« v Turinu prve =rtice, naslednje leto besede; Ester Sferco, poro=ilo o knjigi Dante in je dobil liter, nagrado »Del Duca« za neobjavlje- sloveno, M (Trst) 1991, 195; osebni podatki (pi- ni roman // maltempo. Racconti di frontiera (ni smo 28. sept. 1993). izšel). 1955 je prišel v Trst in delal v delavskem Jem. gibanju in študiral. 1959 je doktoriral s tezo L'in- dividualità, l'assurdo e la rivolta nell'opera di Al- BREZAVŠCEK Dušan, pravnik, prevajalec, ofi- bert Camus. Vrnil se je v Milan in pou=eval v cir, r. 25. avgusta 1921 v Cerovem (Gorica), živi sred. šolah do 1987, koje zmagal na nate=aju za v Lj. O=e Avgust, u=itelj, mati Angela Znidarši=, pou=evanje na U. Prevajal je iz franc, in angl. in gospodinja. Osn. š. je za=el v Cerovem, nadalje- pisal predgovore za zvezke Maupassantovih pre- val pa v It., ker je bil o=e kot slov. u=itelj pod faš. vodov. 1970 je izdal pesniško zbirko Vento del- premeš=en v kraj Vignola pri Modeni. Klas. l'Ovest, 1975 pa je Raboni pripravil za gimn. je obiskoval v Bologni v letih 1933-41, Prav. »Paragone« krajšo antologijo Le rovine dell'aria fak. pa po drugi svet. vojni od 1953-57 v Zgbu. (J. Milic in C. Zlobec sta iz nje prevajala za Prim- V letih 1944 do 1965 je služil kot oficir JLA v raz- Sre= in Sd). Od 1971-74 je izdajal revijo // comu- nih krajih. Na lastno zahtevo je bil 1965 demo- nardo in pisal v milanski Avanti, v katerem je biliziran brez vojaške pokojnine. Od 1965 do 1971 priob=il 1976 prve =lanke o Cankarju, ki so jih je bil pravni svetovalec v podjetju Lesnina v Lj. takoj prevedli v NRazgl. V tej reviji je B. sodelo- 1971 je doživel infarkt, se invalidsko upokojil in val nekaj let z dopisi iz Milana. - 1977 je izdal pri s tem prakti=no prenehal delovati kot jurist. Le- Feltrinelliju Cankarjevega // servo Jernej e il suo ta 1977 je prevedel knjigo Gli accordi di Osimo diritto, ki je izšel naslednje leto v šol. izdaji pri (Osimski sporazum) iz srbohrv. v it. Dopisna de- Loescher v Turinu. V akad. letu 1978-79 je delal lavska univerza Lj., Bgd 1977. Prevod knjige Po- na univ. v Lj. Prevedel je Cankarjev roman Mar- litika i rezultati razvoja privredno nedovoljno tin Ka=ur (Milan 1981) in pesmi C. Zlobca Ritor- razvijenih republika i pokrajina. (La politica se- ni sul Carso (Padova 1982). V milanski reviji guita, i provvedimenti adottati ed i risultati con- »Uomini e libri« je za=el priob=evati vrsto interv- seguiti nello sviluppo postbellico delle re- jujev s slov. pisatelji, pesniki in znanstveniki in pubbliche sottosviluppate e della regione auto- jo nadaljeval do 1990. 1985 so izšle Le avventure noma del Kosovo). Dopisna delavska univerza Lj., della parola. Saggi sloveni e triestini (Saggiato- Bgd 1977. V reviji PrimSre= 1981, št. 25 je priob- re, Milan), istega leta v slov. z naslovom Pusto- =il =lanek Petdesetletnica 1931 v Cerovem. O=e Avgust, u=itelj, mati Ange- BREZIGAR Bojan, =asnikar, politik, r. 29. jul. la Žnidarši=, gospodinja. Osn. š. v Cerovem, od 1948 v Trstu, od rojstva živi v Nabrežini. O=e Da- 1923 do 1928. Tehni=ni zavod v Gor. v letih 1928 nilo, zobozdravnik, mati Božena Medic, gospo- -30. Med študijem v Gor. je skupina petih dija- dinja. Osn. š. v Nabrežini, niž. sred. š. v Trstu, kov ustanovila tajno organizacijo, imenovano matura 1967 na znan. liceju F. Prešerna v Trstu. Na ob=inskih volitvah za Devin-Nabrežino 7. in 1984 v Rimu, od 1988 =lan odbora, od 1990 njen 8. jun. 1970 je bil B. izvoljen v ob=. svet na Skup- predstavnik pri Evr. uradu za manj razširjene je- ni slov. listi, ki so jo oblikovale SSk, SDZ in Slov. zike, od 1992 podpreds. Evr. urada. Kot tak za- levica, katere simbol, nagelj, so vklju=ili v volil- dolžen za stike z manjšinami v državah, ki niso ni znak z lipovo vejico. Ko se je stranka po ob=. =lanice EGS, in organiziral odbor v Avstriji. Na- volitvah 1972 v Trstu postopoma razšla, se je B. stopil je na številnih mednar. manjšinskih zase- z nekaterimi drugimi =lani vklju=il v SSk. Ponov- danjih in vklju=en v seznam strokovnjakov EGS no je bil izvoljen na ob=. volitvah 1975, vendar za podro=je manjšin. Od sept. 1989 preds. inicia- je 1976 odstopil zaradi izvolitve za pokraj, sve- tivnega odbora za Svetovni slov. kongres, jun. tovalca, nato spet 1980 (od 1982 odbornik za ur- 1991, med vojno za slov. neodvisnost, izvoljen za banistiko), 1985 (nato okt. izvoljen za župana v prvega preds. v Lj. Preds. slov. vlade L. Peterle koaliciji s KD in PSI) in 1990 (3 mesece podžu- gaje 1. jul. 1991 imenoval za uradnega predstav- pan, nato na=elnik svetov, skupine SSk). Trž. po- nika Sje v F-JK (do 15. jan. 1992). Mdr. pripra- kraj, svetovalec SSk 1975-80, od 1978 tudi vil obisk delegacij dežel, uprav F-JK, Veneta in odbornik za osebje in probleme slov. manjšine Tridentinske-Južne Tirolske 3. jul. 1991 v Lj. v levi=arski upravi social, preds. L. Ghersija. Po- Prim.: Osebni podatki; dokumentarni arh. ZO skrbel je za objavo izbora gradiva Medn. konfe- NŠK; zamejsko =asopisje; Slovenska levica, Trst rence o manjšinah v Trstu iz leta 1974 in za maj 1970, 1 s si.; Aldo Rupel, Telesna kultura med spremembo pravilnika pokraj, sveta, ki je dolo- Slovenci v Italiji, Trst 1981, pass.; številni interv- =ala pravico do rabe slov., kar so potem nadzor- juji, npr. M(Trst) 1985, 124-26 s si., NL 30. apr. in 18. dec. 1986, 22. dec. 1988, 28. mar. 1991, vse ni organi razveljavili. Na volitvah 26. in 27. jun. s si.; Branko Soban, B.B. (Portet tedna), Delo 29. 1988 za 6. zakonodajno dobo dežel, sveta F-JK jun. 1991 s si.; Vinko Vasle, Sprava za prihod- je bil v trž. okrožju izvoljen za dež. svetovalca nost (int.), Delo 20. jun. 1992 s si.; Consiglio del- SSk (1.566 preferenc v trž., 358 v gor. okrožju), la Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, 6a kar je ostal do odstopa nov. 1992, ko se je zaradi Legislatura, Resoconti Consiliari, Trst 1988-92. imenovanja za odg. ur. PDk umaknil iz aktivne ij politike. Predsednik III. svetovalske komisije za BREZIGAR Metod, soustanovitelj slov. skavtiz- kulturo, šolstvo in šport, tajnik VI. komisije in ma, uradnik, r. 18. febr. 1903 v Doberdobu, u. 14. =lan vseh ostalih, izvoljen za tajnika Komisije dec. 1934 v Lj. O=e Jožef, u=itelj, mati Alojzija Sklada za Trst pri vladnem komisarju v Trstu. Ferfolja, brat Milko (PSBL I, 138), ne=ak Bojan Predložil je en predlog drž. zakona in 5 predlo- B. (gl. =l.). Družina seje 1915 preselila v Lj., kjer gov dež. zakonov, z drugimi svetovalci pa jih je je obiskoval klas. gimn. in kon=al abiturientski podpisal še 8, nadalje 2 svoja in 10 skupnih pred- te=aj. Zaposlil se je pri Poštni hranilnici v Lj. - logov resolucije, 86 svojih in 4 skupna svetov, Sept. 1922 je skupina 9 sošolcev s klas. gimn. in vprašanja. Za dva za Slov. pomembna zakona je prijateljev, v kateri sta bila tudi B. in njegov mlaj- bil poro=evalec ve=ine: št. 46/91 o finansiranju ši brat Danilo, osnovala skupino, iz katere se je slov. kult. ustanov (gl. brošuro Deželni zakon o razvil skavtizem na Slovenskem. Duša novega gi- prispevkih za naše kult. ustanove, Trst 1991) in banja je bil B., ki je kmalu postal stegovodja Ste- 16/92 o razvoju Krasa (gl. brošuro Zakon o Kra- ga skavtov in planink v Lj. (kasnejšega Zmajevega su, Trst 1992). Ostali pomembnejši posegi ob pro- stega), nato tajnik 2upe skavtov v Sji (od 1928: ra=unih, o rabi slov. v zvezi s pravilnikom dež. Dravska skavtska župa). S fanti in dekleti nikoli sveta, o volilni zakonodaji. V zvezi s polit, dejav- ni taboril zaradi bolezni na plju=ih, zaradi kate- nostjo je imel B. še naslednje funkcije: =lan upr. re je tudi mlad umrl. Skavtsko ime: Mogo=ni sveta trž. turisti=ne in letoviš=arske ustanove Hrast. 1985-90, =lan upr. sveta Zavoda združenega sve- Prim.: Razgovor z bratom dr. Danilom Brezi- ta v Devinu 1985-90, =lan upr. sveta Konzorcija garjem 26. maja in 9. sept. 1981 ; I. Jevnikar, Skav- na kraški marmor 1986-90, =lan dež. vodstva zve- tizem med Slovenci, KolGMD 1982, 143-52 s si. ze pokraj. It. UPI 1976-80, =lan dež. vodstva zve- in bib].; Mira Graši= in Marjan Matjaši=, Skavti ze ob=in It. AN CI 1988-91, =lan vsedrž. sveta zveze na Slovenskem v Skavti in gozdovniki na Sloven- evr. ob=in It. AICCRE od 1989. V SSk je od 1974 skem, Mrb. 1990, 4-5. ij =lan pokraj, sveta v Trstu, 1975-80 tudi pokraj, BRINŠEK Gabrijel, strojni inženir - projektant, izv. odbora, od 1988 =lan dež. tajništva. Ustanov- društveni delavec, r. 17. maja 1871 v Trnovem ni =lan it. manjšinske organizacije CONFEMILI pri Ilirski Bistrici, u. 1. jul. 1935 v Buenos Aire- BRLEK 500 su, Argentina. O=e Ivan, trgovec, mati Ivana Ga- za paleografijo in diplomatiko pa diplomo (1956): šperši=. Gimn. je dokon=al na Reki ter po voja- doktorat iz teologije je opravil 1974. - Po kon=a- škem roku pri mornarici v Pulju odšel študirat nem študiju je predaval vzhodno teologijo in tehniko v Nem=ijo. Kot inž. je deloval v Lj. pri zgod. Vzhodne Cerkve na fran=iš. šoli za vzhod- tovarni Tönnies, v turbinskem oddelku. Oženil ne študije v Kairu - Muski (1956-60). 1961 je bil se je z Zoro Li=an, sestro monsinjorja Josipa imenovan za arhivista zgod. arhiva na Custodia Li=ana, r. 23. sept. 1887 v Trnovem pri Ilir. Bi- di Terra Santa v Jeruzalemu, hkrati je pou=eval strici, u. 14. jul. 1965 v Calamuchiti, provinci Cor- teol. in zgod. vzhodne Cerkve na fran=iš. teol. šoli doba, Argentina. Z družino, poleg žene še z otroki San Salvatore (1964-67) in na Studium theologi- Nado (r. 1907), Boženo (r. 1909) in Bojanom cum OFM v Jeruzalemu (1973-74), splošno zgod. (r. 1911) se je naselil 1912 v Buenos Airesu, Ar- Cerkve (od 1967), zgod. umetnosti na Filoz. šoli gentina, kjer se mu je rodila še h=erka Milena v Betlehemu (1968-69) in Jeruzalemu (1974). Ne- 1917. Družina Brinšek je odšla v Argentino na po- kaj =asa je predaval zgod. in teol. vzhodne Cer- vabilo ženinega bratanca inž. Bogumila Žnidar- kve tudi na Fran=iškanski bibli=ni šoli v Jeruza- ši=a, ki je tam bival že od 1908. Pri Brinškovih lemu. - Znanstveno delo obsega preko 60 enot: je bilo zbirališ=e takrat maloštevilnih Slovencev razprav in =lankov, ki obravnavajo predvsem v Argentini, tam je tudi nastala prva slov. orga- vprašanja vzhodne teologije, ekumenizma, zgod. nizacija v Južni Ameriki. 20. jan. 1919 je v =aso- Objavljal je v revijah: La Terra Santa, La Terre pisu Jadran izšla novica, da so Slovenci osnovali Sainte, Tierra Santa, Frate Francesco, Katholikh odsek Slovenija pri Jugoslovanski narodni odbra- (Atene), L'Osservatore Romano in drugje. Živi v ni, ustanovitelji so bili poleg inž. Brinška, ki je St. Saviour's Monastery, Jeruzalem (Israel). ve= let opravljal tudi funkcijo tajnika, inž. Ciril Prim.: Osebni podatki (1992). Jekovec, inž. Bogumil Žnidarši= ter ekonomist R.V. France Krašovec. Kmalu so se jim pridružili še drugi: Erklavec, Flor, V. Žnidarši=, Naglic, tudi BRLEK p. Mihael-Mijo (pri krstu Ivan), fran=i- Janez Benigar (o=e Ivan Benigar), ki je bival med škan, jurist, univ. prof. r. 25. jul. 1911 v Trno- Indijanci Mapuche v Patagoniji. Po ustanovitvi vem (Ilir. Bistrica), u. 23. jun. 1984 v Dubrovniku, Generalnega konzulata Kraljevne SHS je postal kjer je tudi pokopan. O=e Ivan, pek, mati Hele- inž. Jekovec šef pisarne ter zaposlil Boženo Brin- na Kastelic. Osn. š. v Trnovem, gimn. pri fran- škovo, komaj 17 letno, kot stenografko. Inž. B. =iškanih na Košljunu (Krk), Badiji je strok, deloval v raznih tovarnah, najdlje je bil (Kor=ula, 1924-28) in Dubrovniku (1929-33), kjer generalni dir. podjetja, Weygand, v mlekarski in- je tudi maturiral 1933. Vstopil je k fran=iškanom dustriji, kjer je projektiral hladilne naprave. Kot (1928), opravil noviciat in slovesne zaobljube posledica delovne nesre=e je u. v Buenos Aire- 1933. Fran=iškana sta tudi pol-brata Stano (p. Ce- su. Številni potomci družine Brinšek še živijo v cilijan) in Franc (p. Metod). Teološki študij je Argentini, nekateri zasedajo vidna mesta v kult. opravil v Makarski, Dubrovniku (1933-36) in Ri- in gospodar, življenju Argentine. mu (1937). V duhovnika je bil posve=en 5. jul. Prim.: Osebni arhiv; župnij, urad Ilir. Bistrica. 1936 v Šibeniku. Studij cerkv. prava na Papeški Ir. Mislej U Antonianum v Rimu (1937-40), isto=asno je štu- diral arhivistiko na Vatikanski Paleografski šo- BRLEK Franc, p. Metod, fran=iškan, teolog- li ter bibliotekarstvo. Doktoriral je z disertacijo orientalist, zgodovinar, univ. prof., r. 13. apr. De evolutione iuridica studiorum in Ordine Mi- 1926 v Trnovem (Ilir. Bistrici). O=e Ivan, pek, ma- norimi ab initio usque ad annum 7577(1940, ob- ti Jožefa Barbiš, gospodinja; brat Stanota (p. Ce- javljena 1942). Po vrnitvi v domovino je opravljal cilijana) in polbrat Ivana (p. Mihaela) Brleka. od 1940 do 1952 v Dubrovniku in Makarski služ- Osn. š. v Trnovem, 1942 je vstopil v fran=iškan- bo magistra klerikov, predavatelja cerkv. prava ski noviciat v Ponte di Barbarano (Vicenza), obi- in cerkv. zgod., bibliotekarja, rektorja teološke- skoval gimn. v Lonigu (Vicenza) in Gemoni ga študija, definitorja in tajnika province. 1951 (Udine), študiral je filozofijo v Padovi in Veroni, teologijo v Vittoriu Venetu, Benetkah in Vicen- je bil imenovan za prof. na Pravni fak. fran=i- zi, opravil slovesne zaobljube (1949) in bil posve- škanske Papeške U Antonianum v Rimu, kjer je =en v duhovnika v Benetkah (1951). Študije je od 1952 do 1976 predaval kanonsko pravo, prav- nadaljeval na Vzhodnem inštitutu v Rimu (1952), no filoz. in metodologijo. Dvakrat je bil dekan na kjer je 1955 dosegel magisterij, na Vatikanski šoli isti fak. (1957-59, 1963-66) in vicerektor. Mode- 501 BROVC rator 59 tez iz kanonskega prava. V =asu biva- nom Antonom. Za cerkev je slikal freske, oljne nja v Rimu je opravljal še druge pomembne služ- oltarne podobe, križeve pote in božje grobove. be v fran=iškanskem redu in osrednjih cerkv. Za gledališ=e v Guminu je naslikal odrski zastor. kongregacijah in drugih ustanovah. Tako služ- Med pomembnejše poslikave, ki oživljajo pred- bo preds. in =lana komisije za razlago general- vsem baro=ne in rokokojske sheme, sodijo slika- nih konstitucij fran=iškanskega reda, vizitator- rije v Petrov=ah, Gradiš=u v Slov. goricah, na Ka- ja apostolskega kolegija; v kongregaciji za za- pelskem Vrhu, na Stari Gori pri Vidmu ob kramente, v kongregaciji za redovnike, v Svetem S=avnici, na Ponikvi (1890) in v Vitanju. oficiju (sedaj kongregacija za nauk vere), v pa- Prim.: Andreja 2igon, Ene Sje I, 388 in tam na- peški komisiji za razlago kanonskega prava; =lan vedena liter.; =lanek se nanaša na omenjeno mednar. papeške Marijanske akademije, mednar. geslo. pravne akademije. Napisal je okr. 2000 raznih Ured. strok, prispevkov, sodb in mnenj za omenjene kongregacije in ustanove. Sodeloval je na med- BROV< Andrej, družbenopoliti=ni delavec, r. 19. nar. Skotisti=nih kongresih v Oxfordu, Edinbur- nov. 1909 v Koritnici ( Grahovo ob Baci), u. 18. ghu in Cambridge-u; na pravnih simpozijih v okt. 1981 na Golniku pri Kranju. O=e Anton, baj- Rimu in Milanu. Ves =as bivanja v Rimu je bil tar, mati Neža Serjun, gospodinja. V mladih le- tudi pastoralno dejaven na župnijah, kot voditelj tih se je preživljal kot kme=ki delavec. V za=etku duhovnih vaj, spovednik, svetovalec. - 1976 seje tridesetih let se je povezal s =lani organizacije vrnil v Dubrovnik, kjer je nadaljeval predvsem TIGR v Nemškem Rutu in z njimi sodeloval pri raziskovalno delo. Študiral je leksikografa Joa- propagandnem delu. Okt. 1936 je bil izdan in kima Stullija (1737-1817), pri JAZU je organizi- pred aretacijo emigriral v Jslo. Sprva je bil brez ral znanstveni simpozij ob 250-letnici njegovega dela, mar. 1937 pa je dobil zaposlitev v tovarni rojstva (1980). Sodeloval je pri Leksikografskem Jugo=eška (sedaj Iskra) v Kranju. Vklju=il se je zavodu v Zagrebu. - Znanstveno delo obsega po- v kranjsko delavsko gibanje in polit, življenje ter leg disertacije še samostojna dela: Rukopisi delal v emigrantskem društvu Sloga, v delavskem Knjižnice Male Bra7e u Dubrovniku, I. del, JA- prosv. društvu Vzajemnost in v sindikalni Splo- ZU, Zgb 1952; Methodologia historico-iuridica, šni delavski strok, zvezi. 1938 se je po stikih s Romae 1958 (zelo cenjen metodološki priro=nik); Stanetom Žagarjem v=lanil v KPS in bil do 1941 Lo studio coefficiente dell'apostolato francescano, sekretar partij, celice v Jugo=eški. Ob napadu na Venezia 1959. Napisal je okrog 100 znanstv. raz- Jslo je v apr. 1941 kot prostovoljec vstopil v jsl. prav s podro=ja kanonskega in civilnega prava, vojsko, prišel do Karlovca in se po kapitulaciji pravne zgod. in filoz., ki jih je objavljal pred- vrnil v Kranj. Do poletja 1941 je sodeloval pri vsem v reviji Antonianum ter v drugih mednar. snovanju partiz. boja na Gorenjskem. Konec jul. revijah. Ves =as bivanja v tujini in izven rojstne- se je pridružil 1. Kranjski =eti pod Storži=em in ga kraja se je ukvarjal z zgod. doma=ega kraja se sredi avg. udeležil spopada z Nemci pri Ver- in zbiral gradivo, ki ga pa doslej ni bilo mogo=e bi=evi ko=i pod Storži=em, kjer je padlo 8 parti- dobiti in pregledati. zanov. B. se je s težavo rešil in huje zbolel. Ze Prim.: J. Velni=, Bibliografija o. Mije Brleka, sept, se je po dogovoru s komunisti v Kranju v: Vjesnik Franjeva=ke provincije sv. Jeronima vrnil v svojo roj. vas z nalogo, da na Cerkljan- u Dalmaciji i Istri, Zadar 1975, XVII, 39-47; Se- skem in v Baski grapi organizira partiz. giba- parat iz Vjesnika Franjeva=ke provincije sv. Je- nje.Do konca 1941 in zlasti v prvih mesecih 1942 ronima u Zadru 26 (1984), IV-V, 83-94; osebni je pridobival somišljenike, ki so bili pretežno =la- spomini avtorja prispevka R.V. ni ali sodelavci nekdanje organizacije TIGR. Imel R.V. je stalne stike z vodilnimi aktivisti KPS in OF na BROLLO Jakob, slikar, r. 19. sept. 1834 v Gumi- Cerkljanskem, Idrijskem in v Baski grapi. Od jun. nu (Gemona) v Furlaniji, u. tam 19. jan. 1918. U=il 1942 dalje je bil neposredno povezan s Tomom se je pri J. Bonittiju in 1852-54 in 1856-59 obi- Brejcem oz. vodstvom OF za Primor. Vse do 1945 skoval slikarsko akad. v Benetkah. Kot najpo- je nato opravljal vrsto pomembnih polit, funk- membnejši predstavnik furlanskih slikarjev cij. Med drugim je bil =lan okrož. odb. OF za Tol- poznonazarenske smeri je delal med 1861-96 na minsko, sekretar okrož. komiteja KPS za Baško, slov. Štajerskem, najprej kot sodelavec T. Fan- sekretar okrož. komiteja KPS za Vipavsko, od tonija, pozneje s pomo=nikoma O. Bertijem in si- avg. 1944 do konca vojne pa sekretar okraj, ko- BROV< 502 miteja KPS in tajnik okraj. odb. OF za Baško- Emilia, kjer se je vklju=il v komunisti=no skupi- Cerkljansko. S prekinitvami iz zdravstvenih ra- no zapornikov. Izpuš=en je bil 18. febr. 1944. Po zlogov je na družbenopolit. podro=ju delal tudi raznih dogodivš=inah se je vrnil domov in se po- po vojni. Najprej je bil =lan okrož. vodstva OF vezal z OF. Skrito orožje je izro=il partizanom. v Ajdovš=ini, nato pa dolga leta zasedal najvišja Deloval je kot referent za finance in agitacijo, po- polit, in oblastna mesta v Kranju. V desetletju tem je bil komisar bataljona v Gradnikovi 1946-56 je bil personalni referent okraja Kranj, brigadi. sekretar ob=in, komiteja KPS za Kranj, preds. Prim.: Ustno pri=evanje M. Brov=a; Dj. Planja- kranjske ob=ine in tudi zvezni poslanec. Po upo- vec, Prižgali so iskro upora proti fašizmu, PDk kojitvi 1956 je ostal dejaven v številnih društvih 30. nov. 1971; T. Rutar, TolmZb 1975; V. Vremec, in v organizaciji ZZB v Kranju. Pripadal je ge- P. Tomaži= in drugi trž. proces; Ob 50.1etnici dru- neraciji ljudi, ki so zrasli v vodilne polit, funk- gega trž. procesa, RAITrstA dec. 1991-avg. 1992. cionarje predvsem zaradi medvojne partij, ldt dejavnosti in so po 1945 na vodstvenih položa- BROZINA Frane, kroja=, tigrovec, r. 3. jul. 1905 jih brez lastne kreativnosti prenašali navodila od v Jelšanah. O=e Jožef, mati Tereza Iskra; Brozi- zgoraj. Za medvojno in povojno delo je prejel šte- novi so vsi sodelovali v TIGR razen mlajšega Iva- vilna uradna priznanja in bil nosilec »Partizan- na. V zelo aktivni jelšanski celici so bili Jože ske spomenice 1941«, partizansko ime Janko Hrabar, gostilni=ar, in Karel Udovi=, cestar. Vsi Baski. trije so se udeleževali sestankov v hiši Viktorja Prim.: Spomini in življenjepis Andreja Brov=a (Vika) Bobka, ki jim je izro=al liter, in posami= ter spomini njegovih sodelavcev (Arhiv Mestne- so hodili ponjo k njemu v Trnovo, pa tudi Bobek ga muzeja Idrija, odd. Cerkno); Arhiv ZZB NOV jim jo je s kolesom prinašal v Jelšane. Po Bob- Kranj; A. Štucin - O. Lipuži=, Gradivo za zgodo- kovem naro=ilu so nosili liter, v Jelšane Bobko- vino OF na Idrijskem in Cerkljanskem, IdrR va žena Fani Urban=i=, Mici Urban=i=, posebno 23-24/1978-79, pass. še Al. Pugelj iz Kosez, Al. Zidar iz Topolca, ki jo Kv== je oddajal na cesti Karlu Udovi=u. Jože Hrabar BROVC Mirko, tigrovec, r. 10. febr. 1914 v Ko- je imel tajno knjižnico, posojal je razne knjige, ritnici (Grahovo), živi tam. O=e Ivan, kova=, ma- prinesene iz Jsle. Jelšanska celica je bila pove- ti Kristina Wolf, gospodinja. Šolo je obiskoval zana s celicami drugih vasi, še tesneje s celico v dom. kraju. V letih 1928-29 je bil vajenec v de- v Gor. Zemonu pod vodstvom prizadevnega Ma- lavnici H. Fran=eškina v Gor. in so ga jun. 1930 rija Hrovatina, ki je hranil orožje in strelivo. štvu. 1945 se je ujetništva v Afriki rešil z odho- jel 1990 Ton=i=evo nagrado. V letu 1993 dokon- dom v jsl. vojsko. Tedaj je prišel v Opatje selo =uje v okviru 6-letnega programa podiplomske- na Krasu, pozneje pa je bil z zaposlitvijo v »za- ga študija na U v Lj. doktorsko disertacijo na sedeni« tiskarni na Placuti naposled demobili- temo Goriška kot primer evropske obmejne re- ziran. To delo je opravljal do priklju=itve, v gije. Zlasti konec 70. in v 80. letih je bil dejaven doma=i B-ovi tiskarni pa se je licenca glasila nanj na liter, podro=ju. V LitV je objavljal s psevdo- tudi še po razmejitvi 1947. Potem je bila prene- nimom EM/BE, 1977 je prejel za novelo, spisa- sena na Julija, Pavlo pa se je k tiskarstvu vrnil no v it. jeziku, prvo nagrado, katero je razpisala spet v zadnjem obdobju pred upokojitvijo, to- tržaška ustanova Dante Alighieri. Kasneje je do- krat v So=i v Šempetru. V sami tiskarni Budin v kaj redno sodeloval v reviji Dan, kjer je izšlo ve= Gor. pa se je obseg dela z leti ve=al in z njim tu- njegovih kratkih proz, oglašal pa se je tudi v di število zaposlenih. Danes daje tiskarna delo JKol, PrimSre=, Mentorju in Sodobnosti. 1979 se 10-12 delavkam in delavcem. T. se je modernizi- je uvrstil med najboljše slov. pesnike in pisatel- rala in je usposobljena za tako reko= vsako tiskar- je za=etnike na finalnem sre=anju v Gradiš=u na sko delo od =asopisov do knjižnih izdaj. Tiska v Štajerskem. 1984 je v Trstu izšla njegova zbirka slov. in it. jeziku, v =rnobeli tehniki in barvah. kratke proze Rondo, ki je naletela pri tedanji li- Med redne storitve uvrš=a tednika KatG in L'A- ter, kritiki na dokaj živahen odmev. - Sredi 80. rena di Pola, mese=enik Pastir=ek in knjige GMD, let je za=el objavljati tudi strok, =lanke (JKol 1984 med njimi PSBL. Ostalo delo je vezano na sprot- in 1986) na osnovi njegovega vse intenzivnejše- na naro=ila tako imen. trgovskega ali drugega ga raziskovalnega dela kot honorarni sodelavec priložnostnega tiska. Od sept, letos sta nosilca ter =lan SLORI v Trstu, s katerim je še danes po- dovoljenja Ivo Š, Jurijev sin, in Pavlo Š, Zdenkov vezan kot pogodbeni raziskovalec. V tem =asu je sin. kot mentor sodeloval pri prvih mladinskih razi- Prim.: Ustni podatki Danila Budina, Miren 95, skovalnih taborih v zamejstvu ter pri pripravi Anice in Mirjam Budinove, Miren 16, Marjana, na=rta dolgoro=nega razvoja Kraške gorske skup- Zdenka in Jurija Špacapana, Gor. ter dr. K. Hu- nosti, zlasti za podro=je turizma in rekreacije. marja, Gor.; Liber defunctorum 1922-1968, Mi- Po predhodnem sodelovanju z ur. Krajevnega ren; Liber Matrimoniorum 1897-1921, Miren; Zadružna tiskarna v Gor. KolGMD 1926, prilo- leksikona Slovenije dr. Romanom Savnikom je ga 1-8, s si.; Klinec, Zgodovina GMD, 72-74 in 202; prevzel ured. delo pri pripravi istoimenske pu- Klinec, Zgodovinski oris GMD, Zbornik ob blikacije za slov. etni=no ozemlje v It. Dokaj je 50-letnici GMD 1924-1974, 44 in 54; Klinec, Du- razširil tematske sklope in krog sodelavcev. Ta- hovš=ina, 59; V spomin Juliju Budinu, KatG 2. ko je 1990 v zajetnem obsegu izšel prvi zv. KLSI, jun. 1983 s si.; Ogorki skromnega nemira, Dru- ki obravnava Tržaško pokrajino (soavtor Aleksej žina št. 10/1981. Kale). S =lanki o zamejskih krajih in obmo=jih B-n sodeluje z ured. Ene Sje, do prekinitve izhaja- BUFON Milan, geograf, pisec strokovnih in proz- nja pa tudi z Ene Jsle. S strok, informativnimi nih del, r. 28. maja 1959 v Trstu, živi v Saležu v spisi sodeluje v PDk, ob=asno pa nastopa na RAI ob=ini Zgonik. O=e Dušan, dipl. pravnik (gl. =l.), Trst A. - Sicer je na znanstvenem podro=ju B. mati Tea Berger, gospodinja. Po slov. osn. š. v usmerjen zlasti k preu=evanju etni=nih in pro- ul. Donadoni in nižji sred. š. pri Sv. Jakobu je storskih problemov obmejnih ter etni=no meša- dovršil Znanstveni licej Fr. Prešerna (1978), na nih obmo=ij, tako v okviru SLORI kot osrednjih Filoz. fak. Ij. U pa študij geografije in etnologije slov. geogr. institucij (Odd. za geografijo, Inšti- in diplomiral 1983 z nalogo Regionalna geogra- tut za geografijo). Dejaven je nadalje v it. geograf- fija Doberdobske planote, za katero je prejel štu- skem društvu s sedežem v Firencah (Società Geo- dentsko Prešernovo nagrado. Na Odd. za geogr. grafica Italiana) ter v raznih mednar. združe- je 1986 vpisal kot t.i. mladi raziskovalec podi- njih, v katere je v=lanjen (IGU - International Geo- plomski študij socialne in polit, geogr. pri svo- graphic Union, World Political Map Commission; jem mentorju prof. dr. Vladimiru Klemen=i=u ter IBRU - International Boundaries Research Unit; na istem Odd. prevzel funkcijo asistenta-stažista. EuroPolis - European research network on Poli- 1989 mu je bil podeljen naslov magistra geogra- tics and Space; ASEN - Association for the Stu- fije za delo Etni=no-regionalni razvoj obmejnih dy of Ethnicity and Nationalism; MRG - Minority regij: primer s Slovenci poseljenega ozemlja v Rights Group). Jeseni 1987 je bil na Poljskem na Furlaniji-Julijski krajini. Za to delo je v Trstu pre- strok, potovanju, spomladi 1992 seje študijsko 509 BUKOVEC izpopolnjeval še v Angliji, kjer je bil gost london- posestnik, mati Marija Smrekar, trgovska. Osn. skih in drugih univerzit. centrov. Z referati je so- it. š. je obiskoval v Vol=ah 1935-40, niž. gimn. deloval na številnih doma=ih in mednar. 1940-43 v Tolminu in prav tam 4. r. višje gimn. kongresih in simpozijih o social, in polit, geogra- 1944-45, 5. r. gimn., 1. in 2. licej ter maturo fiji, med temi: Perth, Chur in Val d'Aosta, 1988; 1945-48 v Gor. Nato se je vpisal na Fak. za poli- Bialowieza, 1990; Andorra in Glasgow, 1991. Na tic, vede U v Padovi, zatem v Trstu, kjer je dok- Ileši=evih dnevih je predaval v letih 1991-93, med toriral 15. jun. 1954. Habilitacijski izpit iz slov. drugimi doma=imi simpoziji z mednar. udelež- jezika in slovstva je dosegel 1959. Pou=eval je na bo pa je bil vabljeni gost še na posvetih Etni=na strok. š. v Nabrežini in Sv. Križu 1951-53, na geografija Rep. Sje, Slov. v zamejstvu in izseljen- strok. š. v Gor. 1954-62, na isti š. podravn., na stvu maja 1991, Socialna geografija v teoriji in nižji sred. š. 1963-66, na gimn. liceju 1965-68. V praksi dec. 1992 in Ethnicity and Geography sept. letih 1959-61 je bil preds. Sindikata slov. šole. 1964 1993. - V knjižni obliki so doslej izšla v tem okvi- je opravil usposobljenostni izpit za doktorja ko- ru štiri njegova dela: Sviluppo etnico e regiona- mercialista in je vpisan v pokraj, zbornici za Gor. le delle aree di confine: il caso degli Sloveni nel Jan. 1968 je zmagal drž. nate=aj za ob=. tajnika in Friuli-Venezia Giulia, Quaderni SLORI 111, Trie- istega leta je nastopil službo v Sovodnjah ob So=i ste 1990 (67 str.); Geographie problems of fron- in Steverjanu do 1975; 1975-76 je bil ob=. tajnik na tier regions: the case of the Italo-Yugoslav border Trbižu, 1976-81 pa v ob=ini Devin-Nabrežina, obe- landscape (soavtor Vladimir Klemen=i=), v: D. nem tudi tajnik Kraške gorske skupnosti in Kon- Rumley in J.V. Minghi (eds), The Geography of zorcija kraškega vodovoda. Od 1983 je vpisan v Border Landscapes, London, Rout- uradnem seznamu Revizorjev ra=unov pri ledge 1991, str. 86-103; Prostorska opredeljenost pravosodnem ministrstvu. Zaradi širokega strok, in narodna pripadnost (Obmejna in etni=no me- znanja opravlja številne funkcije v javnih, gospo- šana obmo=ja v evropskih razvojnih silnicah: pri- darskih in ban=nih ustanovah. Od 1980 je preds. mer Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini), Trst, nadz. odb. Kme=ko-delavske posojilnice v So- ZTT (izdajatelja: SLORI in Znanstveni inštitut Fi- vodnjah, =lan nadz. odb. Kme=ke banke v Gor., loz. fak. Univerze v Lj.), 1992 (223 str.); Sviluppo 1981-88 strok, sodelavec Hranilnice in posojilnice regionale e sviluppo etnico: il caso degli Sloveni v Nabrežini, 1987-91 =lan predsedstva SDGZ, in Italia, v: L'effet frontie're dans les Alpes, To- 1970-82 podpreds. uprav. odb. Gor. mestnih pod- me I, St. Vincent (izdajatelja: Reseau Alpin in Re- jetij, od 1992 preds. nadz. odb. SGZ Gorica in =lan gion Autonome de la Valle'e d'Aoste), 1992, str. nadz. odb. SSG Trst, od 1991 =lan nadz. odb. Ob- 54-61. Druge pomembnejše razprave pa so bile mejnega postajališ=a in avtoporta ter pregled- objavljene v revialnem tisku: Geogr. obz. (1987), nik ra=unov Briške gorske skupnosti, od 1993 Razprave in gradivo (1990), Geogr. vestnik (1990), =lan pokraj, odb. Krajevnih ustanov za gor. po- TiP (1990), Geografija v šoli (1991 in 1992), Rivi- kraj. - B. seje 1966 vklju=il v gor. polit, življenje sta geografica italiana (1991), Geographica Slo- kot =lan PSI, kjer se je v okviru slov. komponen- venka (1992), Political Geography (1993) in te zavzemal za reševanje problematike slov. na- GeoJournal (1993). rod, skupnosti. 1975 je kandidiral na pokraj, Prim.: Letna poro=ila, ki jih podajata Geograf- volitvah in bil izvoljen v pokraj, svet (do 1977). ska bibliografija Slovenije (Inštitut za geogr. Na ob=. volitvah 1990 je bil kandidat SSk, na iz- Univ. v Lj.) ter Novice Filoz. fak. (Katalog ob raz- rednem pokraj, kongresu SSk Gorica je bil jan. stavi publikacij in predstavitvi izsledkov znan- stvenoraziskovalnega dela Filoz. fak.). Daljša 1991 izvoljen za preds. pokraj, sveta SSk Gori- =lanka sta izšla v PDk po izidu prvega zv. KLSI ca, od 1992 je =lan dež. tajništva SSk. Zaradi po- in knjige Prostorska opredeljenost in narodna manjkanja ustreznih u=benikov za slov. š. je 1965 pripadnost. Pomembnejše ocene knjige Rondo pa sestavil u=benik Kratek pregled zgod. filozofije. so objavili: Andrej Blatnik, Mentor 9-10, 1984; Od Kanta do sodobnosti. Za publikacijo Zakon Knjiga 12, 1985; Samo Sim=i=, Ljubljanski dnev- št. 142/1990. Reforma krajevnih uprav. Izdal Kro- nik 12. okt. 1984; Majda Brumat, PrimSre= 51, 1985; Denis Poniž, PDk 14. okt. 1984; M. Jevni- žek za družb, vpraš. V. Š=ek, Trst 1991 je prispe- kar, M (Trst) 1985, 117. val upravno terminologijo in koordiniral delo. Ured. Prav tako je sodeloval pri publikaciji istega iz- BUKOVEC Štefan, prof., državni funkcionar, go- dajatelja Ob=inski upravitelji pred novimi nalo- spodarski izvedenec, r. 14. sept. 1929 v Kozar- gami: statuti ob=in in jezikovne manjšine. Trst š=ah pri Tolminu. O=e Adolf, mesar, trgovec in 1991, in sicer s poglavjem Zakon št. 142/90 in sta- BURGER 510 tuti krajevnih ustanov. 1982 je prejel Priznanje Šentjurju pri Celju, 1946 je bil premeš=en v Lj., Ob=ine Sovodnje ob So=i. sprva je sodeloval pri izvajanju agrarne reforme, Prim.: Osebni podatki; IzvGor 1945-65, Gor. nato je kot na=elnik vodil oddelek za strok, šol- 1966; IzvGor 1965-75, Gor. 1975; M. Waltritsch, stvo pri Ministrstvu za kmetijstvo (1947-51). Ve- Slov. ban=ništvo in posojilništvo na Gor., Gor. dno bolj se je poglabljal in razvijal program kme- 1983; Sovodenjski zbornik I, Gor. 1983, 5 s si., tij, šolstva ter se kon=no odlo=il za pouk in vo- 76, 77; Slov. šolstvo 1945-1985, Trst 1986, 282; Ve- =er 27. okt. 1972 s si.; PDk 14. jun. 1975; 18. jun., denje Srednje kmetij, š. v Mrbu; bil je devet let 19. jun. 1975; Pice. 18. jun. 1975; Skupnost, izda- dir. navedene zelo znane in uspešne strok, š., obe- ja za Gor., april 1990, 7 s si.; NL 8. apr. 1993 s si. nem je pripravljal ustanovitev Višje agronomske C CADORNA Luigi, grof, vojskovodja, poveljnik madni korpus pod poveljstvom generala Lulgija vrhovnega štaba it. vojske (1914 - 1917), maršal, Attilia Capella (1859 - 1941) v 6. soški ofenzivi (6. r. 4. sept. 1850 v Pallanzi, u. 21. dec. 1928 v Bor- - 17. avg. 1916) osvojil Gor. Drugi uspeh pa pred- digheri. 1860 je postal u=enec vojaškega kolegi- stavlja premik avstr. fronte na Banjški planoti ja v Milanu, s 15 leti gojenec vojaške akad. v vil. soški ofenzivi (17. avg. - 15. sept. 1917), ki Turinu, ki jo je zaklju=il 1869 kot podporo=nik ga je dosegel XXIV. armadni korpus pod povelj- vrhovnega štaba. Med 1898 - 1907 je v ve= izda- stvom generala Enrica Caviglie (1862 - 1945). Po jah izšla njegova knjiga o taktiki in izurjenosti zlomu it. fronte v avstrijsko-nem. preboju v Bov- pehote Istruzione tattica. Jul. 1914, tik pred za- ški kotlini 24. okt. 1917, je vlada zamenjala C. in =etkom prve svet. vojne, je bil imenovan za na- za poveljnika vrhovnega štaba imenovala gene- =elnika vrhovnega štaba it. vojske. Tako je 24. rala Armanda Diaza (1861 - 1928). Diazu je uspe- maja 1915 sprožil vojaške operacije proti Avstro- lo utrditi fronto na =rti Grappa - Piava ter Ogrski, koje nastala 600 km dolga fronta, kate- dokon=no premagati avstr. vojsko v zadnji it. re južni del je presekal tudi slov. ozemlje, po ka- ofenzivi (24. okt. - 3. nov. 1918). - C. je bil po za- terem je tekla 90 km dolga soška fronta. C-ova menjavi imenovan za =lana Vrhovnega zavezni- vojaška strategija je bila preprosta: zaposliti =im škega vojaškega sveta v Versaillesu, vendar je bil ve=je število avstr. enot in jih uni=iti ter prodre- febr. 1918 nenadoma poklican v It., da bi bil na ti preko So=e in Julijskih Alp proti Lj. Najve= razpolago pri delu vladne preiskovalne komisi- enot je zato osredoto=il na soški fronti, obenem je o zlomu pri Kobaridu, za katerega ga je javno pa ukazal ofenzivne operacije na tirolski fronti mnenje obtoževalo. Sept. 1919 je bil upokojen in ter lokalne napade na kor. in karnijski fronti. Pod se je umaknil iz javnega življenja. C-ov odgovor njegovim poveljstvom je it. vojska na soškem bo- na obtožbe predstavlja knjiga spominov La guer- jiš=u dosegla dva ve=ja uspeha. Tako je VI. ar- ra al fronte italiano fino all'arresto sulla linea CALLIGARO 512 del Piave e del Grappa (1-2, Milan 1921); v knji- v Bardu, saj sta bila razrušena po potresu. 1987 gi Altre pagine sulla grande guerra (Milan 1925) je bil dograjen zvonik, nova c. sv. Jurija, ki stoji je obravnaval odnose z vlado v =asu vojne, v Pa- na temeljih stare, je bila zgrajena od 1989-91, ko gine polemiche (Milan 1950, posmrtno) je ponov- je bila 6. jul. slovesna posvetitev. Ob tej prilož- no obravnaval vzroke za kobariški zlom in od- nosti so v c. okrili spominsko ploš=o v lat. in na- govornost pripisal vladi in vojski. Na vojno ob- re=ju Terskih dolin o opravljenem delu. Zavzema dobje se nanaša tudi po smrti izdana knjiga se, da bi tudi Zavarh dobil svojo c. Pred skoraj izbranih pisem Lettere famigliari (Milan 1967). 10 leti dal pobudo za medžup. cikl. list v nare=- Nov. 1924 je B. Mussolini prekinil polemike o voj- ju Med nami, ki objavlja =lanke tudi v it. Od 1986 ni in imenoval C. in Diaza za maršala It.; C. je sodeluje pri listu Novi Matajur. V prilogi Od Tera ponovno vstopil v javno življenje, in sicer v se- do Prosnida je objavil ve= zanimivih =lankov, med nat in vojsko. L. 1932 so mu v rodnem mestu po- temi: 30. okt. 1986, Patria, Nazione, Stato: per ja- stavili mavzolej. vore non giochiamo sull'equivoco; 6. avg. 1987, Prim.: DBI, 16, 104 - 108; R. Corseli, Cadorna, Cankar, Saggi di versione dalle Immagini di so- Po osn. š. na Suhorju je obiskovala sred. š. v Po- gni (iz Cankarjevih Podob iz sanj), Mantova 1934; stojni (matura 1960), študirala na Filoz. fak. U Verso un'antologia slava in italiano: Ivan Can- v Lj. franc, angl. in it. (diploma 1967). Med štu- kar: Non ho mai scritto proprio con facilità... dijem se je 1965/66 izpopolnjevala na U v Nan- (Uvod v Podobe iz sanj); Dai canti popolari slo- cyju. Poro=ena 1967 z Andrejem Capudrom. Po veni: La bella Vida (Lepa Vida), Il giovane inna- diplomi prof. it. na Sred. š. za notranje zadeve morato (Zaljubljeni mladeni=), Mantova 1935; Le v Tacnu, nato v svobodnem poklicu kot preva- immagini di sogni di Ivan Cankar, Torino 1941; jalka in piše tudi knjižne ocene. Od 1979 zapo- Fonti italiane e latine nel Prešeren maggiore, To- slena v Biblioteki SAZU, sedaj kot višja rino 1959, kjer je prevedel vrsto Prešernovih pe- bibliotekarka. Prevodi: M. Catto, Murphyjeva voj- smi v celoti (Soneti nesre=e, Sonetni venec, Krst na, 1972; R. Mason, Veter ne zna brati, 1973,1980; pri Savici idr.). - Podrobno je raziskal tudi De- D. Hunebelle, Moj prijatelj Kissinger, 1974; J.P. bev=ev in Župan=i=ev prevod 5. speva Dantejeve Donleavy, Ingverjev cvet, 1975; J. Jones, Dih Božanske komedije. Izdal je še: Riflessi della cul- smrti, 1978; E. Malpass, Shakespeare (Mili Will, tura italiana fra gli sloveni, Torino 1931, Convi- Kleopatra, kje si?, Hiša žensk). Trilogija (1979); vium III, n. 5; Per l'esplorazione della selva S. Weil, Teža in milost (z lastno spremno bese- petrarchesca, Mantova 1953; Il Petrarca fra gli Ju- do, Celovški zvon 1983,1/1-II/5; M. Raymond, 7ï- goslavi, Popolo Nuovo, Torino, maggio 1955. Ven- ha no= iz svetle doline, 1985; F. Tomizza, Mlado- dar pa je treba brati njegove razprave previdno, poro=enca iz ulice Rosetti, 1987. Bibliotekarsko ker vsi it. in lat. vplivi pri Prešernu niso tako ja- delo: Knjižnica Janka Lavrina. Zapuš=ina, Lj. sni in dokazani. 1989 (Objave Biblioteke SAZU. 10); vsakoletna bi- Prim.: J. Moder, SLNP, 43; Isti, Ene Sje 1,410. bliografija publikacij SAZU od 1988 dalje. Jem. Prim.: Letopis SAZU 1979-1993; J. Moder, SLNP, 44; Biografije in bibliografije raziskoval- CAPELLARIS Giannantonio de, kartograf, r. 13. cev ZRC SAZU II, Lj. 1988, 353. jun. 1727 v Gor., u. 26. jan. 1807 prav tam. Mla- RY dostna leta je preživel kot vojak, nato se je (okr. 1748) zaposlil v idrijskem rudniku. Na tem de- CEDERMAC Jožef (Bepo), duhovnik, r. 10. febr. lovnem mestu se je ukvarjal z matematiko in ri- 1935 v Petjagu (Ponteacco) v Beneški Sloveniji, sanjem. Ko se je vrnil v Gor., je delal v javnih u. 26. avg. 1985 v Prapotnem (Prepotto). O=e An- službah in izdelal ve= na=rtov za nove ceste, za drej, kmet, umrl, ko je bil sin še otrok, mati Ma- ureditev re=nih strug, za namakalne naprave in rija Oriecuia, brat oficir pri alpincih, sestra novogradnje. Uveljavil se je tudi kot kartograf zdravnica. Najprej je doštudiral za u=itelja, po- in sodeloval pri izdelavi zemljevida, ki je bil pri- tem je dovršil semeniš=e v Vidmu in bil posve- ložen drugi izdaji R. Coroninija (gl. =l.) Tentamen =en 1963. Prva štiri leta je bil kaplan v Orsariji genealogico-ehronologicum Comitum et Rerum Goritiae (1759). Cesarica Marija Terezija ga je v Furlaniji, potem je bil štiri leta župnik na 1768 imenovala za c.k. inženirja v grofijah Gori- Tr=munu. Kon=al je zidavo nove cerkve v Maše- ški in Gradiš=anski. Izdelal je ve= kart Goriško- rah, popravil pa je tudi cerkvi na Tr=munu in v Gradiš=anske dežele. C-ove risbe trdnjave Klu- Ceplešiš=ah. 1971 je bil imenovan za župnika v že pri Bovcu, Kanala ob So=i, Gradiš=a nad Prva- Praprotnem in tam je ostal do smrti. Tudi v tej =ino, Tabora nad Dornberkom, gradu Rihemberk župniji je popravil vse cerkve, =eprav je bil ve= in Štanjela iz leta 1752 (hranijo se v Pokraj, mu- let bolehen. C. je imel velik smisel za cerkvene zeju v Gor.) imajo zaradi pomanjkanja podobne- stavbe, zato je skrbel za njihovo vzdrževanje. ga slikovnega gradiva veliko dokumentarno Prim.: Vom 1985, št. 12 s si.; NMat 1985, št. 12. vrednost. Neobjavljen je C-ov dnevnik iz =asa Ured. 1768-1806. CEK Davorin, politik, r. 1. avg. 1919 v Hrušici Prim.: R.M. Cossar, Archeografo Triestino, s. 4, 24-25/1948; B. Maruši=, JKol 1979, 218-22; Isti, pri Ilirski Bistrici, u. 1945 (?) v Mauthausnu. O=e Stefan, kroja=, gostilni=ar, posestnik, mati Ana Kron 26/1978, 182-83. B Mar Nedoh, gospodinja. Osn. š. je pri=el v Hrušici, CAPUDER Majda, roj. DEKLEVA, prevajalka in enajstletnega so starši poslali v Alojzijeviš=e v bibliotekarka, r. 13. avg. 1941 v Bujah pri Koša- Gor., kjer je študiral brat Stefan. 6. je po dveh ni, živi v Lj. O=e Leopold, kmet, mati Hana Volk. letih zapustil Gor., ilegalno zbežal =ez mejo v CEK 514 Jslo, se kot otrok dobro znašel in v Zgb dokon- (ACS, CPC, b). - Zakaj je moral Cek v zapor? Za =al sred. š. in najbrž maturo, za tem je na lj. Stroj- mesec avgust 1947 je bila napovedana birma v ni fak. nadaljeval šolanje. Kot aktiven nasprotnik raznih župnijah, kakor npr. Slum, Pazin, Buzet, it. režima in antifašist je kmalu zabredel v teža- Tinjan, Cernica, Žminj, Laniš=e idr. Program bir- ve in se po 3. letniku 1941 vrnil domov. Zaposlil manja je bil izredno nabit in naporen: v 20 dneh se je na ob=ini v Podgradu. Spomladi 1942 se je naj bi se birma podelila v 34 razli=nih krajih. Ker vklju=il v osvob. gibanje v doma=em kraju in oko- se škof Santin ni upal v Istro, saj so ga napadli lici. Ob vpoklicu v it. vojsko je zapustil delovno v Kopru 19. jan. 1947, je z dovoljenjem Sv. sede- mesto in pri=el ilegalno delovati. Postal je se- ža šel v Istro msgr. Jakob Ukmar, ki bi s 15. sept, kretar rajon, komiteja SKOJ za 6i=arijo. Jun. i. 1. nastopil službo apostolskega administrator- 1943 je prišel na Kras in postal =lan okrož. komi- ja za ozemlje tržaško-koprske škofije, ki bi pri- teja KPS za Kras in bil v njem odgovoren za sko- šlo pod Jslo. V Istri so pri=akovali škofa in niso jevsko organizacijo na Krasu in =lan okrož. odb. bili zadovoljni, da je prišel msgr. Ukmar. Vseka- OF za Kras, v katerem je odgovarjal za mladinsko kor so nasprotniki organizirano pripravili raz- organizacijo. Postal je tudi sekretar okrož. ko- ne izgrede in vsemogo=e incidente, da bi miteja SKOJ Kras. To funcijo je opravljal do je- birmovanje motili ali celo prepre=ili. - Prva dva seni 1943, ko je postal =lan pokraj, komiteja dneva sta potekala mirno. Prvi neredi so izbruh- SKOJ in bil odgovoren za juž. Primor. Na po- nili 19. avg. v Tinjanu, nato v Buzetu in kon=no kraj, konferenci Zveze slov. mladine (ZSM) za Pri- v Laniš=u, kjer je bil župnik Štefan Cek. Kljub mor. febr. 1944 je bil izvoljen za preds. pokraj, grožnjam je msgr. Ukmar v nedeljo, 24. avg., v odb. ZSM za Slov. Primor. Poleti 1944 so ga uje- Laniš=u podelil birmo 237 otrokom. Zupnikovi li Nemci, ga zaprli v Coroneu v Trstu, nato pa redarji so med birmovanjem prepre=ili manife- internirali v koncentracijskem taboriš=u Maut- stacijo v sami cerkvi, a so se manifestanti ma- hausen, kjer se je izgubila sled za njim. - Njego- š=evali po maši, ko so v župniš=u do smrti zabodli vo ileg. ime je bilo Danilo Mrkonja. duhovnika Mirota Buleši7a, ki je spremljal msgr. Prim.: Arhiv Gor. Muz; podatki, ki jih je zbra- Ukmarja, nato pretepli še Ukmarja. Misle=, da la Ester Juriševi=, osn. š. Podgrad; S. Plahuta, je mrtev, so ga nezavestnega pustili na tleh (20 Srednjeprimorsko okrožje 1941-45, Nova Gor. ur v nezavesti). Župnik Cek se je z materino po- 1981, pass.; Ene Sje 2/1988, 3. mo=jo skril, da ga niso našli. Msgr. Ukmarja so Plah. odpeljali v Pazin, nato v reško bolnišnico, 5. sept, CEK Štefan, duhovnik, r. 30. jan. 1913 v Hruši- pa v je=o. Za=ela so se zasliševanja (8), nakar mu ci, u. 22. jan. 1985 v bolnišnici v Izoli. O=e Šte- je bila izro=ena obtožnica, podobna usoda je za- fan, kroja= in gostilni=ar, mati Ana Nedoh. Sred. dela tudi Ceka, ki je bil takoj zaprt v Buzetu in š. je obiskoval v goriškem Malem semeniš=u, bo- Pazinu. - V Pazinu se je za=el proces (29. sept.- goslovje v gor. bogoslovju. Mašniško posve7e- 2. okt.) proti Ukmarju, =en in premo=rten duhovnik, zahteven do sebe nih manjšin na Slovenskem, 31 strok, =lankov in in drugih. Svojo službo je povsod opravljal ve- ve= poljudnih strok, prispevkov. Ve=ina strok, stno, požrtvovalno in temeljito. V razli=nih obli- =lankov je bila objavljena v osrednjih pedag. re- kah je vsepovsod stregel ljudem ne glede na jezik, vijah Sodobna pedagogika in Vzgoja in izobra- narodnost, kulturo, izobrazbo in versko pri- ževanje. - Njena dela obravnavajo široko šolsko padnost. problematiko. Usmerjena so na moralno vzgoj- Prim.: SkATrst; Sporo=ila slov. škofij 1985; T. na vprašanja, kjer se zavzema za humano vzgo- Sim=i=, Jakob Ukmar, GMD 1986, 150 in nasi.; jo, vendar za doslednost pri oblikovanju trdnih Al. Rebula, Jakob Ukmar, Pordenone 1992 (it.), moralnih vrednot. Za pouk SND je pripravila u=- 81; L'Osservatore Romano 27. avg. 1947; PDk 28. benike in priro=nike, ki predstavljajo prvo u=be- avg., 5. sept., L, 2. in 3. okt. 1947 (ki vedno zago- niško gradivo v slov. šoli. Utemeljuje izkušenjsko varja obtožbo in obsodbo); Mario Bartoli7, Don u=enje pri usposabljanju u=iteljskih kandidatov Miro, un martire dell'Istria, Pazin 1991 (v hrv. Miroslav Buleši7), ki stalno citira C-ove Spomi- in za tako organizacijo študija, ki zagotavlja me- ne; ASC, CPC, b Rim. hak prehod v prakti=no delo. Posve=a se zgod. Skerl razvoju slov. šolstva, kjer si prizadeva objektiv- no predstaviti odzivnost vsebinskih in didakti=- CENCI< Miroslava, roj. ŽVAB, dr. pedagogike, nih sprememb pouka na kult. in polit, pogoje doc. za didaktiko, strok, pisateljica, r. 14. okt. =asa, ter v vlogo kult. delavcev, slov. duhovnikov 1934 v Tomaju, živi v Šempetru pri Gor. O=e Mi- in u=iteljskih združenj za razvoj narodnega šol- ro 2vab, mati Roža Sonc, kmeta. Pet razr. osn. stva in se zavzema za nadaljnji razvoj slov. šole š. je kon=ala v Tomaju pri šolskih sestrah, nižjo na narodnih temeljih. Seznam njenega dela (Bi- gim. 1946-47 v Trstu, 1947-48 v Postojni, 1948-49 bliografija) je v arhivu PSBL. v Tomaju, u=iteljiš=e 1949 do 1953 v Lj. Študira- Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o la je pedagogiko in psihologijo na Filoz. fak. U njenem delu. vLj., diplomirala 1959, iz filoz. 1. stopnje pa 1969, Pš= magistrirala iz pedag. 1983 na Filoz. fak. v Lj., doktorirala iz pedag. 1988 na Useu=ilištu na Ri- CERGOL Lucijan (Luciano), alpinist, vodja trž. jeci s tezo Vpliv družbenih razmer na vsebino GRS in jamar, r. 31. okt. 1957 v Ricmanjah, u. realnega izobraževanja na slovenski ljudski šoli 12. sept. 1987 v severni steni Montaža, pokopan (1774 do 1941) (Rijeka - Lj. 1988, str. 566.) - Pou=e- v Ricmanjah. O=e Fran=išek (Francesco), mizar, vala je na osn. š. Gabrje na Vipavskem (1953-54), mati Guerina Kocjan=i=, gospodinja. Osn. š. v potem Vipavski Križ (1955-56), na Gimn. in Va- Ricmanjah, nižja pri Domju. Alpinizma se je lo- jeniški š. v Postojni (1959 do 1963), U=iteljiš=u til 1973, 1979 =lan odprave na Cordilera Huaraz, v Kopru (1963 do 1965). Nato je bila pedag. sve- 1983 Anapurna I, 1985 vodil zamejsko himalaj- tovalka na Zavodu za šolstvo SRS, enota Nova sko odpravo na sedemtiso=ak Južna Anapurna, Gor. (1965 do 1972). Od 1972 dalje je bila višja 1987 preplezal zelo zahtevno Bonattijevo smer predavateljica za ped. psih. predmete in docent- v Gran Muro sul Sass de la Crusc v Val Badia. ka za didaktiko na Pedag. akad. in Pedag. fak. U V petnajstih letih alpinizma in prostega pleza- v Lj., v letih 1972 do 1983 na oddelku za razred- nja je preplezal mnogo prvenstvenih smeri od ni pouk v Novi Gor. Nekaj študijskih let tudi Glinš=ice, Obalne ceste in Ospa (med plezalci je v Kopru. Upokojena 1991. Predava didaktiko kot dobro znana njegova smer Fungo magico) do zunanji sodelovec na Pedag. fak. v Lj. - Poklicno Monte Cucca itd. Poleg tega je bil jamar, vodja delo je posvetila prvenstveno strok, usposablja- trž. GRS, državni inštruktor gorskih reševalcev, nju u=iteljev. Vodila je seminarje, predavala za vodja in soustanovitelj alpinisti=ne šole SPDT starše in predstavljala svoje poglede na strok, po- (1982), udeleženec vseh najvažnejših zamejskih svetovanjih in kongresih. Veliko je pripomogla alpinisti=nih akcij. 1982 je kot =lan GRS imel za- k povezovanju zamejskega šolstva v It. z mati=- sluge pri reševanju ponesre=enega jamarja na nim. Za uspešno pedag. delo je prejela dec. 1990 Kaninu (Abisso d'avanzo) na -400 m. Po poklicu zlato plaketo Pedag. fak., za sodelovanje v dru- je bil instalater, poro=en z Annamario Savio, v štvu pedag. delavcev pa priznanje (1979). - Strok, zakonu se jima je rodil sin Gianni. - C. je imel vul- raziskovalno delo obsega pet samostojnih razi- kansko energijo. Spiro Dalla Porta Xydias ga je skovalnih nalog, 10 samostojnih publikacij (3 v ozna=il kot nepopustljivega, »nadležnega«, ple- soavtorstvu), 4 prevode u=benikov v jezike narod- menitega in izredno velikodušnega =loveka, ki pa CEROVAC 516 ni imel sre=e. Smrtno se je ponesre=il v zanj lah- merstva, varstva pri delu ter uvajanja mehani- ki 600 m dolgi klasi=ni smeri Comici - Fabian, zacije v jamsko rudarjenje. kjer se mu je na drugem razstežaju plezanja odtr- Prim.: Ene Sje 2, 48; podatke o o=etu posredo- gal oprimek. val sin Matjaž Cerovac, dipl. inž. mont., doma iz Prim.: PDk 13. sept, s si. in 15. sept. 1987; Picc. Žalca (pismo I. Urši= dne 12. mar. 1993). 13. sept., trž. str. s si., in 14. sept. 1987, trž. str.; I. Ur. Krstna knjiga v Ricmanjah; Tullio Piemontese, Arrampicare a Trieste, Trieste 1984, 55, 58 in CESCHI A SANTA CROCE Aloys, grof, c.kr. na- pass. mestnik v Trstu, r. 8. jan. 1825 v Benetkah, u. 4. Sirk apr. 1905 v Tridentu. 27. jun. 1872 je bil imeno- CEROVAC Matija, rudarski strokovnjak, r. 16. van za namestnika v Trstu, pred tem je bil de- dec. 1911 v Trstu, u. 29. jun. 1974 v Lj. (v Ene Sje žel, preds. na Koroškem. V Trstu je nasledil S. je kot datum smrti naveden 30. jun.). O=e Mati- Pretiš - Gagnoda (gl. =l.). Med svojimi predhod- ja, železniški delavec, mati Ana Blaževi=; starša niki je bil C. »=astna izjema, kolikor mu je bilo sta bila iz vasi Brgad pri Buzetu. Po prvi svet. mogo=e pod sedanjo vlado!« (Glas 14. avg. 1874). vojni se je s starši preselil v Št. Vid pri Sti=ni, C-jev naslednik je postal 7. jul. 1874 F. Pino- kjer je obiskoval pet razr. osn. š., nato v Lj. Po- Friedenthal (gl. =l.). ljansko gimn. 1927 se je družina preselila v Za- Prim.: Podatki redakcije ÖBL (pismo 9. jun. gorje ob Savi. Tu je prebival tudi v =asu študija 1993); Glas 5. jul. 1872; So=a 4. jul. 1872; A. Ma- na rudarskem odd. Tehn. fak. U v Lj. Družina je ruši=, Moja doba in podoba, Gor. 1991, 83, 106. bila revna, zato se je preživljal ve=inoma sam z B. Mar. delom ob študiju in med po=itnicami. 1939 je di- CHIABUDINI Giuseppe (Jožef, Bepo), osnovno- plomiral za rudarskega inž. Prvo službo je nasto- šolski u=itelj, kulturni in polit, delavec, r. 7. dec. pil pri rudarski firmi Dalmatia -Bauxit v rudniku 1933 v S=iglah pri Podbonescu v Slov. Bene=iji. boksita na Širokem brijegu pri Mostarju, kasneje O=e Peter, kmet; mati Rafaela Pierigh, brat Lu- pa v premogovniku v Drvarju ter pri Sekciji za ciano (gl.=l.). Osn. š. je obiskoval v doma=em kra- globinsko raziskovalna dela za nafto in sol v Kre- ju, klas. gimn. in dva letnika bogoslovja v videm- ki, in sicer do 1940. Zaradi nagajanja v tedanji skem semeniš=u. 1957 je opravil u=iteljsko ma- novoustanovljeni NDH je odpovedal službo in se turo, nato dve leti sledil te=aju za glasbeno vzgojo preselil v Trbovlje, kjer je delal do 1944 kot obrat- otrok na glasb, šoli v Špetru Slovenov. Postal je ni asistent v premogovniku Trbovlje. Dne 4. sept. redni osnovnošolski u=itelj ter služboval po raz- 1944 je odšel v partizane; bil je referent za ru- nih krajih videmske pokrajine. 15 let je bil vzgo- darstvo in organizator protisabotažnih ekip v re- jitelj in ravn. v Furlanskem zavodu za mladino virskem okrožju. Dec. 1944 so ga zajeli nemški v (1964-70); ob=inski svetovalec na Trbižu (1970-74); je C. sam uglasbil ter jih izvajal na »Senjamu be- pokraj, svetovalec v Vidmu (1975-80); preds. Gor- neške piesmi« na Lesah. Naj omenimo pesem ske skupnosti Nadiških dolin (1986- ). Vsakdanji kruh, ki je dobila prvo nagrado na Se- Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o njamu leta 1978. V letih 1978/79 je C. s skupino delu. »Bintars« posnel tri zvo=ne kasete, ki vsebujejo L. C. humoristi=ne pripovedi iz ben. življenja, npr. Od CHIABUDINI Luciano, beneški nare=ni pisatelj, Nediških dolin, Nevarna ljubezen idr. - C. redno kulturni delavec, r. 13. dec. 1931 v Š=iglah pri sodeluje tudi pri Trinkovem koledarju in pri li- Podbonescu, živi z družino ravno tam. O=e Pe- stu Emigrant. Podpisuje se z raznimi psevdoni- ter, kmet, mati Rafaela Pierigh; 6. izmed 8 otrok; mi, kot so: Lu-chi, Tonca Ponediš=ak, Pon., P. - brat Giuseppe (gl.=l.). Po o=etovi smrti (o=e je pa- Zaradi dobrega poznaja it. in furlan. jezika se C. del kot it. vojak na Volniku pri Drežnici febr. rad izraža tudi z it. in furlan. verzi. Omeniti ve- 1943) je bil sprejet v zavod za vojne sirote v CIBIC Ivan, zdravnik, specialist splošne medi- kaj =asa pod upravo Partiz. bolnišnice »Franja«. cine, r. 6. jul. 1924 na Prošeku pri Trstu, živi v Od 20. jan. 1945 do konca druge svet. vojne pa Lj. O=e Rudolf, kmet, mati Ivana Danev, gospo- je bil vodja sanitetne službe v diviziji Garibaldi dinja, brat Boris (=l.gl.). Osn. š. na Prošeku. Od Natisone (v okviru IX. korpusa). Po demobiliza- 1939 do 1942 je obiskoval tehni=no š., ki je ni do- ciji iz partiz. vojske se je vklju=il v prenovljeno kon=al zaradi odhoda v partizane. Maturiral v Lj. it. vojsko in dosegel =in generalporo=nika ter po- 1950. Medicinsko fak. je obiskoval v Lj. (1950-57). stal na=elnik sanitete it. vojnega letalstva. Po Maja 1942 je vstopil v NOV, bil demobiliziran kot upokojitvi je nekajkrat obiskal Sjo. stotnik sanitete (1952). - Najprej je bil 5 let v bol- Prim.: J. Bavdaž - A. Stucin, Vsi trije so se ime- nišnici Rep. sekretariata za notranje zadeve kot novali Antonio, Glasilo tovarne ETA Cerkno, št. vodja poliklinike. Od 1962 do 1973 je bil direk- 10-12, 1979; I. Gabrijel=i=, Slovenija je njegova tor Zdravstvenega doma Center, nato med druga domovina, TV 15, 6. mar. 1980. 1973-77 dir. Zdravstvenega doma Lj. in nato do Bevk upokojitve 1987 ponovno dir. Zdravstvenega do- ma Lj. Center. Ves =as vodstva osnovnega zdrav- CIGALE Marko, geolog, r. 19. nov. 1948 v Doleh stva se je trudil za izboljšanje osnovne nad Idrijo, živi v Idriji. O=e Franc, kmet, mati Mi- zdravstvene mreže mesta Lj., za ustanovitev di- lena Zaje, gospodinja. Osn. š. v Doleh, gimn. v spanzerjev medicine dela in dispanzerjev za bor- Idriji (matura 1968). Študiral je na Fak. za nara- ce, kakor tudi za višjo strok, raven osnovnega voslovje in tehnologijo (odsek geologija) v Lj. (di- zdravstva. V =asu njegovega vodenja je bilo tudi ploma 1973). L. 1975 je opravil magisterij s temo zgrajeno nekaj zdravstvenih domov (Grosuplje, Razvoj julijskih in tuvalijskih plasti v okolici Idri- Dobrepolje, Zagradec ter Lj. Center). Opravil je je. Od 1973 je neprekinjeno zaposlen pri Rudni- podiplomski študij organizacije zdrav, varstva ku živega srebra v Idriji: do 1978 je bil geolog, (1966) in javnega zdravstva na Medic. fak. v Zgbu nato od 1978 do 1982 glavni geolog, od 1982 do (1969) ter specializacijo splošne medicine (1971). 1990 vodja razvojne službe in od 1. febr. 1990 di- Prim.: Osebni podatki. rektor. Poleg vodstvenih službenih mest pri rud- A.Pr. niku je med 1980-88 opravljal tudi funkcijo preds. Raziskovalne skupnosti ob=ine Idrija. CICCARELLI Antonio (s partizanskim imenom Prevzemal je vrsto odgovornih nalog v kriznem Anton) zdravnik, general it. vojske, slov. parti- obdobju idrijskega rudnika, kot dir. pa vodil za- zan, r. 6. jul. 1914 v Novari, živi v Giuglianu (Nea- pletena in dolgotrajna zapiralna dela. S svojega pelj). Osn. in sred. š. je obiskoval v Gor. Po delovnega podro=ja je priob=il precej strok, =lan- upokojitvi o=eta, ki je delal kot na=elnik železni- kov in razprav (Geologija, IdrR, Geološki zbor- ške postaje v Gor., se je preselil v Neapelj. Tu je nik, Idrijska obzorja). kon=al vojaški klas. licej in diplomiral na Medic, Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega fak. Po študiju je bil takoj vpoklican v vojsko, muzeja Idrija. 1941 je kot poro=nik in zdravnik sodeloval na Kv== albansko-grški fronti, avg. 1942 je bil premeš=en na Kreto. Kmalu je prešel v aviacijo in 1. mar. CIHLAR Jure, slik., karikaturist, r. 8. sept. 1944 1943 postal vodja zdravstvene službe na gor. le- na Golniku pri Kranju. O=e Branko, tekstilni inž., tališ=u. Po kapitulaciji It. 1943 se je priklju=il mati Jugoslava Friganovi7 iz Šibenika. Stari o=e slov. partizanom, prve ranjence pa je zdravil že Josip, r. na 1984: Universidad Central de Venezuela, Dto de importanza (Politecnico 1862), L'Istria e le Alpi Cultura, Maracay Edo Aragua; 1985:1 Salon de Giulie (Annuario statistico italiano 1864), Impor- Arte Estudiantil, Galena Rafael Monasterios, tanza delle Alpi Giulie e dell'Istria per la difesa Maracay Edo Aragua; 1986: V Concurso Nacio- dell'Italia orientale (Rivista contemporanea nal de pintura al aire libre, Ministerio de la ju- 1866). Navedene prispevke je objavil anonimno, ventud, La Victoria Edo Aragua; VI Salón ker je takrat živel še v Kopru. Po vojni 1866 in Municipal de pintura y artes grâficas, Galeria v emigraciji je nadaljeval s polit, publicistiko zla- Municipal de Arte, Maracay Edo Aragua; El ar- sti v Appello degli Istriani all'Italia (Firenze 1866), te y los nuevos valores, Galeria Armando Reve- kjer je znova poudarjal potrebo italianiziranja ron, San Fernando de Apure, Edo Apure; El arte istrskih Slovanov. Sodeloval je v Gazzetta del po- y los nuevos valores, Casa de la Cultura Lazo polo (Firenze), La Provincia (Koper) in Corriere Marti, Calabozo Edo Guarico; 1987: 25. avver- di Venezia (Benetke), objavljal je poleg polit, tu- sario Municipio Mario Briceno Irragorry, Mara- di kulturno zgod. spise: C-jevi izbrani =lanki so cay Edo Aragua; La mujer y su integración en izšli postumno v knjigi Istria. Studi storici e po- el mundo actual. Museo de Arte de Maracay; 1991 litici (Milano 1886). V it. nacionalisti=ni historio- Likovna razstava. Študentsko naselje, Lj.; Slikar- grafiji velja C. za »svetnika jadranskega ska kolonija, Sre=anje v moji deželi, Dolenjske iredentizma« (F. Salata). Njegovo delo je kriti=- Toplice. — Samostojni razstavi: jan. - febr. 1993: no obravnal M. Bertoš, ki je sodil, da je C-jeva Likovno razstaviš=e, Domžale; Galerija Commer- teza o mo=ni vzhodni meji It. služila za opravi- ce, Lj. =evanje agresivnih nastopov proti Slovencem in Prim.: Osebni podatki; Irene Mislej, Nadja Zgo- Hrvatom od iredentizma, preko fašizma do nik, Zgibanka ob samostojni razstavi, Lj. 1993; obdobja hladne vojne po drugi svetovni vojni. Arhiv Slov. izseljenske matice. Prim.: DBI 27, 533-535 (in tam navedena lite- M. Tav=ar ratura); M. Bertoša, Istarsko vrijeme prošlo, Pula 1978, 51-70; I. Juvan=i=, Pojav it. iredentizma in COMBI Carlo, odvetnik, publicist, r. 27. jul. 1827 vprašanje asimilacije, Razprave in gradivo, In- v Kopru, u. 11. sept. 1884 v Benetkah. O=e Fran- štitut za narodnostna vprašanja v Lj. 1/1960, cesco, odvetnik, mati Teresa Gandusio. Osn. š. B. Mar. in gimn. je obiskoval v Kopru in Trstu, pravo je CONT Ado, socialni in kulturni delavec, r. 2. sept. študiral v Padovi, študij je zaklju=il v Genovi 1939 v CONT Mario, politi=ni in javni delavec v Bene- ro=ju, ki je po mirovni pogodbi 1947 prišlo pod It. =iji, r. 2. jul. 1920 v Ažli (Speter), živi v Špetru. in katere predstavnik za Bene=ijo je bil C, ki je 1. O=e Evgen, emigrant v Nem=iji in Ameriki in maja 1949 pripravil zelo odmeven kongres DFS kmet, mati Roža Scuffet, gospodinja. Po osn. š. v Ben. Sji (v COTI< Gregor, tudi ZOTTICH, pomorš=ak in Prejel je številna priznanja, med temi 1980 Pri- podjetnik, r. okr. 1. 1700 na Goriškem. Živel je znanje SKGZ, 1981 Priznanje Ob=ine Sovodnje in v Trstu in poveljeval trgovskim jadrnicam dol- 1983 Priznanje OF slov. naroda za prispevek po- ge plovbe in imel tudi lastno trgovsko podjetje. lit., kult. in šport, življ. Slov. v It. Društvo slov. Vlagal je kapital v ladjarstvo in ladjedelništvo. upokojencev Gorica prireja v Sovodnjah v nje- Bil je poveljnik ladje tipa nava z imenom San Gio- gov spomin vsakoletni balinarski turnir. vanni Nepomu7eno, ki je plula pod avstr. zasta- Prim.: Podatki žene Gabrijele 1. sept. 1993; So- vo. 1752 je vozil žito iz Ancone v Livorno. Na eni vodenjski zbornik I, 1983, 65-77; M. Waltritsch, od voženj je doživel nezgodo, ki jo je prijavil v Slov. ban=ništvo in posojilništvo na Gor., Gor. uradu konzulata dubrovniške republike. V Ene 1983, 238-39; Tov. 6. mar. 1972; Ve=er 27. okt. Sje je kot rojstni kraj naveden Dornberk in rojst- 1972 s si.; PDk 24. okt. 1972; 14. dec. 1980 s si.; 27. apr. 1983; 7. dec. 1986 s si.; ll.avg. 1987; 11. ni datum okrog leta 1700. V Krstni knjigi žup- sept. 1988; 13. in 14. sept. 1988 s si.; 12. sept. 1989. nije Dornberk (1681 - 1762) ni vpisan. Miroslav Ceš=. Pahor navaja v spodaj navedeni razpravi kot rojst- ni kraj okolico Gor. COTI< Metka, roj. URŠI<, filozof, umetnostni Prim.: Miroslav Pahor, Morje in Slovenci, 20 zgodovinar in literat, r. 9. jul. 1957 v Šempetru let pomorske šole Piran, str. 23; Ene Sje 2, str. 83. pri Gor., živi v Lj. O=e Bogomir, inž. kemije iz Stres Orehovelj pri Mirnu, mati Amalija Stritar, zdrav- nica iz Smartnega na Dolenjskem. Osn. š. v Izo- COTI< Janko, pek, družbenopolit. delavec, r. 23. li, matura na gimn. v Kopru (1976). V Lj. na Filoz. apr. 1922 v Sovodnjah ob So=i, u. 10. sept. 1988 fak. diplomirala (1984) iz filoz. in umetnostne prav tam. O=e Jožef, kamnar, mati Jožefa Lut- zgod. 1985 je opravila strok, izpit iz bibliotekar- man, gospodinja. Osn. š. v Sovodnjah, ve=erni trg. stva in vpisala podiplomski študij filoz. v Lj. Za- te=aji v Gor., kjer se je pet let u=il za peka pri poslena v Knjižnici Šiška (1984), Centralna Kumarju v Šempetru in v ul. Garibaldi pri slov. Ekonomska knjižnica v Lj. (1986), dokumentaci- peku Ceju. Ob za=etku svet. vojne je bil vpokli- ja Dela (1986-89), mlada raziskovalka za filoz. na can v it. vojsko in dodeljen sanitetni =eti v Alek- Filoz. fak. (1989-91) in v dokumentaciji Dela od sandriji, nato v Crni gori. Po zlomu It. 1943 se 1991 dalje. Ukvarja se s filoz. (diplomsko delo Pa- je pridružil partiz.; po bojih na Goriški fronti je radoksi eksistence pri Sorenu Kirkegaardu in di- bil v Kosovelovi brigadi, Južno-primor. odredu, plomsko delo Antropološke razsežnosti filozofske v Bazoviški brigadi in s partiz. vojsko 1. maja misli Martina Bubra, in z literaturo. Objavlja v 1945 vkorakal v osvobojeno Gor. 1946 je odprl revijah s podro=ja literature in filozofije (Men- v Sovodnjah pekarno, ki je z leti s pomo=jo tudi tor, Sd, Nova Revija, Revija 2000, NRazgl, Delo). doma=ih =lanov postala trdno trgov, podjetje, ki Izdala je zbirko novel Cena za majhnost (Lj. 1989). s svojimi cenjenimi izdelki zalaga širši gor. pro- Prim.: Osebni podatki; Delo 9. febr. 1990; Bor- stor. C. se je takoj po vojni vklju=il v polit. delo. ba (Bgd) 22. mar. 1990; NRazgl 6. nov. 1992. Bil je tajnik celice KPS, potem OF in kasneje Mal SIAU, 1947 odbornik DFS, na prvih volitvah 1951 je bil izvoljen na listi Ob=. enotnosti v sovodenj- CRAINICH Giuseppe (Jožef), beneški duhovnik, ski ob=. svet in tam bil za odbornika in podžu- r. 5. nov. 1910 v Kozci (ob=. Sv. Lenart), u. 20. avg. pana do 1980. Vsestransko aktiven tudi na kult. 1987 v =edajski bolnišnici. Študiral je v Vidmu prosv. delu je bil med ustanovitelji PD Sovod- in bil posve=en v duhovnika 1934, nato je bil le- nje, ve= let preds., tudi preds. odbora za gradnjo to in pol kaplan v Matajurju. 1936 je bil že v Ažli Kulturnega doma. Bil je med ustanovitelji šport- (Azzida) v špetrski ob=ini, najprej kaplan, potem nega društva Sovodnje in mu 10 let predsedoval do smrti župnik. Bil je rezerviran, zadržan, sko- ter pobudnik ustanovitve podružnice Glasbene raj zaprt vase, toda požrtvovalen, z globokim ob- matice v Sovodnjah. Bil je 33 let odbornik =utjem za dolžnosti. Otroke je u=il verouka, dalj Kme=ko-delavske hranilnice in posojilnice, =asa je skrbel za Katoliško akcijo, obiskoval je preds. sekcije ANPI, vodil doma=o lovsko druži- starejše in bolne, skrbel je za bogoslužje, vedno no. Bil je ustanovni =lan SKGZ za Gor. in dolgo- pa je skušal rešiti ve=je in manjše probleme, ki letni =lan odbora, deloval v odborih SDGZ, SPZ, so pritiskali na njegove župljane. Bil je =lovek Glasb, matice in v odboru za gradnjo Kulturne- globoke vere, dober pridigar in spovednik, z ljud- ga doma v Gor. ter v Društvu slov. upokojencev. mi je delil veselje in bridkosti, nanj so lahko ra- 525 CUSIN =unali v katerem koli trenutku življenja. - Za zlato Inštitutu za ekonomsko geografijo U v Trstu. Od mašo 1984 se je zbrala v cerkvi vsa fara, župan 1935 do upokojitve je bil prof. ekonom, geograf, Marinig iz Špetra je v krajšem govoru poudaril na U v Cataniji. - Prou=eval je ožje in širše trža- C-ove =loveške lastnosti in mu poklonil spomin- ško zaledje, snežniško in mangartsko pogorje, sko tablico. - Pogrebna maša je bila v glavni cer- Krn in dolino Bavš=ice. Pri tem je upošteval geo- kvi v Špetru, ker cerkev v Ažli še ni popravljena, loški in morfološki vidik in elemente urbane, eko- udeležili pa so se je trije videmski škofje, 40 du- nomske in polit, geografije. Prou=eval je tudi hovnikov in polno ljudi. Po=iva v Ažli. problematiko reškega podro=ja in istrskih solin. Prim.: Ene. Sje 2, str. 86; DBI. „^ Prim.: Festeggiato don Giuseppe Crainich che J Stres ha celebrato la Messa d'oro, Dom 1984, št. 11; Z., Umaru je pre J. Crainich, Dom 1987, št. 15. CUSIN Fabio, zgodovinar, r. 3. avg. 1904 v Trstu Jem. in tam u. 27. maja 1955. O=e Cesare, menjalec de- narja, Žid, mati Marianna Girardelli iz S. Felice CRUDER Janez Krstnik (za prijatelje Tita Kru- v pokr. Trento, katoli=anka. Opravil je 4 razr. der), beneški duhovnik, r. 28. febr. 1863 v Smrde- nem. osn. š., 7 razr. (1914-21) Višje realne š. teh- =ah (Sammardenchia) pri Centi (Tarcento), u. na ni=ne smeri, nato edino U v Trstu: Regio istitu- svojem domu 20. jul. 1945. Študiral je v videm- to superiore di scienze economiche e skem semeniš=u in bil posve=en v mašnika 1888. commerciali - Višji kraljevi zavod za gospodarske Kot kaplan je služboval v Oblici, Prosnidu, v Bar- in trgovske vede. Ni bil dober študent. Njegovo du (Lusevera) in dolgih 30 let v Roncu pri Pod- veliko zanimanje je bila zgod. Njegova diplomska bonescu. V njegovih otroških letih so govorili v teza Concorrenza nella navigazione - Tekma v Smrde=ah po vseh hišah le slov., zdaj je vas do- plovbi (1925) ni bila dobro ocenjena. 1947 se je cela pofurlanjena. C. je bil zaveden in bojevit preko ZVU pritožil na ministrstvo za šolstvo, da slov. duhovnik, zato neusmiljeno preganjan. Pred je bil pod vplivom faš. rektorja Alberta Asquinija prvo svet. vojno je bil konfiniran v neki zavod v slabo ocenjen, kar je vplivalo na njegovo univ. Firencah, nato pol leta zaprt v polit, zaporu v kariero. V univ. letih se je družil z izobraženci, Stra pri Benetkah, po vsej verjetnosti zaradi slo- ki so se zbirali pri zdravniku, književniku in po- venstva. Nikoli mu niso povedali zakaj. Sodne litiku antifaš. Brunu Pincherlu. Apr. 1925 so ga razprave proti njemu ni bilo, ker je bil rešen po zaprli, =eš da je na predve=er odkritja spomeni- posredovanju takratnega padovanskega škofa ka padlim v vojni širil sovražne lepake. 6A@EŽ Ivanka, pisateljica, r. 15. apr. 1938 v Pod- sopise in nagrado ob=ine Idrija za leto 1985 (za laniš=u, živi v Cerknem. O=e Ignacij, kmet, ma- povest Bera=eva zgodba). ti Marija Peternelj, gospodinja. Osn. š. je dokon- Prim.: J. Šifrer, Delo 27. sept. 1984; M. Koželj, =ala v Podlaniš=u (na Kladju), popolno osem- PrimN 2. okt. 1984; B. Lukan, PrimN 1985; B. letko pa na dopisni š. v Lj. 1964. Kolikor je mo- Gradišnik, PrimN 30. maja 1989. gla, se je izpopolnjevala kot samouk, ob tem je Pš= napravila še strojepisni te=aj na administrativ- ni š. v Lj. (1965), v letih 1989-93 je obiskovala du- CERNE Stanislav, uslužbenec, tigrovec, borec 1941 je za=el sodelovati v OF. Pomladi 1944 je mo- NOVJ, r. 8. nov. 1907 v Tomaju, u. 15. sept. 1982 ral v ilegalo. Nato je bil poslan na Primor. k tam. O=e Anton, mati Amalija Mahni=. Osn. š. v PN00. 1945 je bil dodeljen financ, odseku PNOO Tomaju, realko v Idriji in Vidmu, trg. š. v Trstu, za Slov. Primor. in Trst. Po nastanku cone A in zadnjih dveh razr. ni dovršil zaradi faš. prega- B je delal pri istem odseku v Ajdovš=ini, nato je njanja. C, Ferdo Bidovec, ustreljen v Bazovici, bil imenovan za predavatelja na šoli CK KP za Ivo Višnjevec iz Rojana, organizator MD in Bor- JK. Od 1948 je nekaj manj kot dve leti delal v be, so bili sošolci na privatni trg. š. v Trstu, C. Trstu pri Pokraj, gosp. svetu, nato je bil do 1952 in Višnjevec v Idriji na realki. <. je bil prijatelj uprav, in predavatelj na polit. š. KP za STO. Po- z Zvon. Milošem in Fr. Maruši=em, ustreljena v tem je bil zaposlen pri gosp. podjetjih v Kopru Baz., v raznih društvih je sodeloval z Jož. Dekle- do upokojitve 1970. Zaradi prometne nesre=e vo in Rom. Pahorjem in ustanovili so MD v To- 1978 je bolehal in hudo zbolel. Pokopan je v maju. C. je po prepovedi 1922. Po krajši kaplanski službi v Bovcu je pri- Tomaja, Iv. Marca in Iv. Škrjanca iz Bazovice. Po- šel 1923 v Ukve v Kanalski dolini, ko so morali sebna povezava je bila med C. in Jankom Vatov- slov. fran=iškani zapustiti Ukve in Žabnice. C. je cem iz Zavrhka pri Vremskem Britofu še dalje imel izredne =loveške lastnosti, bil gore= duhov- po prvem trž. procesu. V stiku je bil z bazoviški- nik, velik molilec in z bogatim notranjim življe- mi junaki, Bidovec, Maruši= in Miloš so ga obi- njem. Že leto po prihodu je organiziral v župniji skovali na domu. Sodelavce je imel v vasi Jezero, misijon, ki je lepo uspel. 1925 je ustanovil Mari- Gradiš=e pri Diva=i, v Diva=i, Vrhpolju, v Brani- jino družbo, ki je zajela vse žene in dekleta iz ški dolini, Štanjelu in drugod po Krasu. Udele- Ukev in mo=no spremenila vaško življenje: žen- žil se je množi=nega izleta tigrovcev poleti 1933 ske niso smele na ples, ki je bil štirikrat na leto, na Kucelj (PDk 29. jun. 1980) in je ohranjena fo- morale so nositi zapete obleke in se ne kazati po tografija te skupine. Nekaj je sodeloval pri poži- cestah. Celo u=enke so morale nositi rute na glavi gu otroškega vrtca v Lokvi 6. jan. 1929, vendar in dolge rokave. Zanimal se je za nadarjene de=- so ga drugi sežgali. Ob usmrtitvi Vlad. Gortana ke in jih pošiljal študirat v Gor. ter sam pla=e- v Pulju 17. okt. 1929 je pisal po zidovih z barvo: val zanje stroške. Najbolj znan primer take »Slava Vladimiru Gortanu, smrt Mussoliniju.« pomo=i je Franc Marcola (1911-1986) iz Breginja, Faš. so zaprli okr. 20 ljudi v Lokvi, C. niso prije- ki ga je spravil v Turin k salezijancem in potem li. Nekaj dni po ustrelitvi bazoviških junakov so v Srednjo Ameriko, kjer je postal misijonar, prof. ga doma tri ure zasliševali karabinjerji in poli- in ravn. salezijanskega zavoda (gl. =l.). - Veliko cisti iz Trsta, delal se je neumnega, in ko so odha- je napravil za slov. ljudi, ki so se morali boriti jali, so govorili, da je slaboumen. Mar. 1929 je z nem=urji in It. Ker ni imel dvorane, je po hi- ob volitvah trosil po vasi in okolici protivolilne šah prirejal razne prireditve. Ker duhovniki ni- letake. Po letu 1930 se je povezal z Dominikom so smeli u=iti verouka v slov. v šolah , je nadškof Turkom, mizarjem v Rocolu, in trgovcem Fr. Sedej ukazal, da ga morajo v cerkvah in po žu- Udovi=em v Trstu in pomagal antifaš. pri begu pniš=ih. C. je v župniš=u uredil dvorano z oltar- iz It. v Jslo. V za=etku 1943 se je vklju=il v NOB, jem za 40 otrok in imel v njej vsak dan verouk nabavljal živino, zbiral orožje in drug vojni ma- za slov. otroke v slov., za it. otroke v it. Cerkve- terial. Izdeloval je tudi ponarejene osebne izka- ne pevce je tako izvežbal, da so peli lat. maše znice. Sodeloval je pri odhodu pripadnikov nem. 4- ali 5-glasno brez orgel in pevovodja. - 1926 je vojske ruske narodnosti k part. - C. je bil zave- ogenj uni=il veliko hiš, druge je poškodovala po- den Slovenec, imel pa je trdo življenje. vodenj. C. je pomagal sam, še ve= pa je preskrbel Prim.: Osebni arh.; Rutar, Bistriški zapisi podpor. Po njegovem prizadevanju so dobili 22. 2/1984, 71, in nekrolog v PDk; podatki Minke jul. 1928 nove zvonove, ker jim je prejšnje vzela Pahor. 1915 prva svet. vojna. Sredi priprav, da bi pre- Rut novil cerkev, so nem=urji in It. dosegli, daje bil 9. jul. 1929 prestavljen v Log pod Mangartom, po- Sje in aktivist OF, od sept, =lan rajon, komiteja in zgod. =lankov, razprav in knjig: brošuro Na za- okolju. Tako je bil v obdobju 1991/92 podpreds. hodnih mejah, za =as 1943-45, izšla 1979, knjigo Industrijske zveze (Union Industrial) v buenosai- Na zahodnih mejah -1943 (Briško-beneški odred reškem okraju 3 de Febrero. - C. se je zgodaj in 3. Soška (20.) brigada) (Knjižnica NOV in POS, vklju=il v delovanje slov. organizacij v Buenos Ai- Lj. 1986); knjigo Na zahodnih mejah - NOB decem- resu. 1951 se je v=lanil v društvo Naš dom, t.j. ber 1943 in januar-april 1944 (izšla 1993). V roko- eno od organizacij, ki so jih ustanovili slov. pri- pisu je knjiga Na zahodnih mejah I. in II. zvezek seljenci pred 2. svet. vojno. Sodeloval je pri pev. (preko 500 strani), ki obravnavata širše obmo=- zboru tega društva, pri njegovi dram. skupini in je od Gorice do Trbiža 1941-45. In razprave: Uni- nato nekaj =asa vodil njegov mladinski odsek. =enje letališ=a Belvedere 1944, Boj in politi=no 1974 so se društva starejših slov. priseljencev v delo v Reziji aprila 1944, Sovražna ofenziva od Arg. (Gosp. podporno društvo Naš dom, Delav- 22. do 25. maja 1944 na obmo=ju Gorica-Bovec sko kult. društvo Ljudski oder z že priklju=enim (PrimSre=). Jsl.-arg. društvom Bratstvo in Arg.-slov. kult. Prim.: Pisna izjava piscu j.k. (Koren) jun. 1993, društvo Zarja) združila v enotno organizacijo, in dopolnjena pisna izjava piscu j.k. sept. 1993; Bo- sicer v Slov.-jsl. podporno društvo Triglav, ki je ris Mlakar, Pohod 30. divizije NOV in POS v Be- zgradila svoj sedež v buenosaireškem mestnem neško Slovenijo (Mala knjižnica NOV in in POS, predelu Villa Devoto. V vodstvu novega društva Lj. 1984); Jožko Ošnjak; Pod Matajurjem (Spomi- se je uveljavila skupina, ki je bila projsl. in pou- ni in zapiski iz Beneške Slovenije). Zavod Borec darjeno levi=arsko usmerjena. To je povzro=alo Lj. 1969; Osebni zapiski in spomini j.k. Koren spore v vrstah starejše slov. emigracije v Arg. Ob osamosvojitvi Sje so se razmere v Triglavu spre- slov. zborovsko petje in nar. zabavna glasba). Go- in investicij, med 1986-92 pa glavni dir. DO Sa- vorjeni del je bil, kot predvideva arg. zakonoda- turnus. Saturnus je bilo v teh letih eno ve=jih ja, ve=inoma v šp. jeziku, le del pa v slov. Oddajo slov. podjetij (2000 delavcev), sestavljeno iz to- je bilo slišati skorajda po celotnem ozemlju arg. varn kovinske embalaže (med najve=jimi v Jsli), republike in tudi v Urugvaju. Poslušalo jo je ve= svetlobnih teles za avtomobilsko industrijo in ve- kot 100 tiso= ljudi, predvsem Slov. in njihovih po- like orodjarne. Jul. 1992 je bil izbran za pod- tomcev pa tudi drugih izseljencev. C. je želel prek preds. Gospodarske zbornice Sje. radijskih valov premostiti pregrade med pred- Prim.: Osebni podatki; GospV 25. jun. 1992; vojnimi priseljenci in =lani polit, emigracije v DEn 3. jul. 1992. smislu skupnega delovanja v prid slovenstvu. Po- Guštin leg tega je Slov. koti=ek kljub povsem ljubitelj- ski zasnovi opravljal pomembno povezovalno DAKSKOBLER Igor, gozdarski inž., r. 16. maja nje leto so ga premestili v Tomaževicopri Komnu, 1957 na Jesenicah, živi v Lj. O=e Avgust, mizar, nato v Misli=e, nov. 1925 je bil odpuš=en iz vseh mati Fran=iška Valentin=i=, šivilja iz Podbrda. šol. v It. Odšel je v Jslo in bil 1926 nameš=en na Osn. š. v Podbrdu (1964-72), gimn. na Jesenicah, osn. š. v Gradacu v Beli krajini. Tu je našel ženo kjer je maturiral 1976. L. 1981 je diplomiral iz u=iteljico Vido Tusulin. Prestavili so ga na Šta- gozdarstva na Biotehniški fak. v Lj. Med 1983-86 jersko, kjer sta živela tudi njegova mlajša brata je delal kot inž. pri urejanju gozdov v Soškem in po o=etovi smrti 1935 tudi mati. V za=etku voj- gozdnem gospodarstvu v Tolminu. Konec 1986 ne so Nemci D. zaprli v mrb. zapor, od koder so je bil sprejet kot mladi raziskovalec na Biološki ga poslali v internacijo kot vojnega ujetnika v inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. 1987 je vpi- Sankt Bostel med Hamburgom in Bremenom. Ker sal podiplomski študij ekologije na Prirodoslov- je obvladal it. in nem., so ga postavili za tolma- no-matemati=ni fak. v Zgbu, magistriral je dec. =a. Sept. 1941 so ga poslali domov, a je moral v 1990 (Gozd bukve in jesenske vilovine - Sesie- oficirske zapore v kasarno Diaz na Reko. Tudi rio autumnalis-Fagetum v submediteransko- tu je postal tolma=. Jan. 1942 so ga izpustili, vrnil predalpskem obmo=ju Slovenije). Na Biološkem se je v DEMŠAR Jožef Anton, (tudi Dembscher ali Dem- DEVETAK Aleksandra, knjižni=arka, družbeno- scher), pravnik, r. v Idriji (datum ni ugotovljen), politi=na delavka, r. 16. marca 1947 na Vrhu sv. u. na Dunaju 29. mar. 1770. Doktoriral je na du- Mihaela. O=e Romano, delavec v ladjedelnici, ma- najski Pravni fak., bil dvorni in sodni odvetnik ti Vanda Moro, gospodinja. Ko je bila stara eno na Dunaju, po 1736 prof. pandektov na isti fak. leto, se je družina preselila v Laško v Zdravš=i- 1745 je izdal obsežno knjigo v dveh delih Genui- no. Tu je obiskovala it. osn. š., slov. nižjo sr. š. na jurisprudentiae Romanae fundamenta (Sploš- in u=iteljiš=e v Gor. Nato se je zaposlila v ob=. ne osnove rimskega pravozvanstva), prvo tako si- knjižnici v Zagraju s podružnicami v Martinš=i- stemati=no delo slov. pisca. Te skope podatke o ni in Zdravš=ini, ki imata bogat slov. knjižni fond. njem je za Ene Sje zbral dr. Vladimir Murko. Živi v Gradiš=u ob So=i. Kot knjižni=arka je pri- Prim.: Ene Sje 2, 227. redila ve= razstav o krajih, v katerih živi, s pou- Kv== darkom na slov. prisotnosti. 1979 je postala tajnica Slov. komisije pri Javnem ve=namenskem DETELA Leon, naravoslovec, r. 12. dec. 1902 v kult. središ=u v Ronkah (konzorcij 9 ob=in, med Jelšanah pri Ilir. Bistrici, u. 14. nov. 1982 v Lj. temi Doberdob), 1985 izvoljena za preds. Veliko Osn. š. v Buzetu in Lj., realka v Lj., matura 1919. je skrbela za obstoj in razvoj slov. š. in vrtca v Tri leta je študiral biologijo na U v Lj., 4. leto v tem kraju ter za vso drugo organizirano slov. pri- Zgbu, diplomiral v Lj. 1924. Od za=etka študija sotnost v Laškem. Tako se je vklju=ila v polit, živ- je bil demonstrator na Botani=nem inštitutu v ljenje in 1983 kandidirala na listi KPI za gor. Lj. in Zgbu. Na Biologiji je postal pogodbeni, nato pokr. svet in bila izvoljena. Kot =lan Komisije za Pomožni asistent pri prof. dr. Fr. Jesenku. 1927 kulturo in šolstvo je celotno mandatno dobo je odšel služit vojaški rok, po vrnitvi ga niso spre- skrbela za slov. šolstvo in kult. problematiko. jeli na U. Postal je suplent na gimn. v Murski So- 1988 je spet kandidirala na listi KPI (od 1991 boti do 1929, prof. na Klas. gimn. v Lj. do 1932, DSL) za pokr. svet in bila ponovno izvoljena. Kot nato do vojne v Mrbu. Med vojno je u=il na I. preds. Komisije za kulturo in šolstvo si je s šte- gimn. v Lj., 1944 je bil zaradi sodelovanja z OF vilnimi interpelacijami prizadevala za enako- zaprt in poslan v Dachau. Po vojni se je vrnil na vrednost slov. in it. kult. org. in društev v gor. I- gimn., nato je bil vršilec dolžnosti ravn. na III. pokrajini. Na njeno pobudo je bil 1989 odobren žen. gimn., 1949 je postal prof. Višje pedag. šo- predlog za ustanovitev Slov. konzulte na gor. le, kjer je ostal do upokojitve 1965. - D. je bil ve- Pokrajini. 1992 do konca mandatne dobe jun. lik strokovnjak v botaniki, v kateri je skrbno 1993 je bila odbornica za šolstvo, mladinsko in spremljal nova dognanja, posebno v rastlinski fi- obmejno problematiko. Še posebej v tej funkciji je sprožila številne pobude za krepitev kulture ziologiji, a tudi sam je veliko zahajal v naravo. Sam ali z drugimi je napisal u=benike: Botanika miru, sožitja in solidarnosti (sre=anja med šola- mi, sodelovanje z društvi, problematika slov. šol, za višje razr. gimn. (s prof. Tomaži=em 1947, po- promocija slov. pisateljev in pesnikov v it. oko- nat. 1951); Botanika za nižje razr. sred. in njim sorodnih šol (s prof. Petkovškom 1948); Botani- lju, solidarnostna akcija za Osijek). Na njeno po- ka za prvi letnik gimn. (1964, ponat. 1966, 1969); budo so marca 1993 sprejeli sklep, ki opredelju- Biologija za sred. šole (s prof. Polencem 1954, še je Pokrajino Gorica kot Pokrajino za mir. šest ponat. in prevod v maked.). Poljudnoznanst. Pripravila je osnutek za Soški muzej, da bi ovred- je knjiga Usvajanje neživega sveta (1960). Preve- notil življenje ljudi, ki živijo ob So=i od izvira do izliva. Bila je pobudnica naslednjih publikacij del je F.W. Wenta Rastline (1970), z Martino De- gor. pokr. uprave in tudi sama poskrbela za njih tela knjigo H.C. D. de VVita Rastlinski svet II (1978). 1979 je dobil zlato zna=ko ob šestdesetlet- realizacijo: Una scelta di studio, 1993 z uvodom D-ove tudi v slov.; trojezi=na pesniška zbirka S. nici študija biologije na lj. U. Sinovi: Lev (r. 1939 v Mrbu) je pisatelj na Du- Domini, Vistù de verde - vestito di verde - zeleno naju. Jure (1951-1992) je bil pesnik in mislec v oble=en, 1993, uredila in prevedla J. Milic; La ca- Lj. Martin (1947), Andrej (1949), živita v Lj. sa del..., 1993, šestjezi=na publikacija na temo mi- ru, namenjena otrokom; pesniška zbirka Prim.: Nada Gogala, Prof. L. D. v slovo, Proteus rojakinje z Laškega Liliane Visintin, Ecat'ombre, 1983, 196 s si.; Moder, SNLP 56; Lev Detela, 1992; 1. marca 1993; 28. maja 1993 s si.; 4. jun. i u svijetu (Zgb 1983). Kot soavtor je sodeloval 1993 s si.; 12. okt. 1993; KatG 30. jun. 1988; Picc. skupaj z M. Mulejem pri knjigi Ustvarjalno delo 31. marca 1989; 12. dec. 1992; 16. febr. 1993; 31. od zamisli do uspešne prodaje izdelka (Lj. 1985), marca 1993; MessV 31. marca 1989; 21. Jan. 1993. skupaj z B. Deželakom in R. Milfelnerjem pri Po- DEVETAK Leopold (Leopoldo), prof., prosvet. in DEVETAK Marcellino, javni delavec, r. 9. apr. kult. delavec, r. 17. maja 1943 na Vrhu, danes ob- 1922 na Vrhu (Sovodnje ob So=i), u. 31. dec. 1983 =ina Sovodnje ob So=i, kjer živi. O=e Rudolf, tam. O=e Peter, kamnar, mati Roža, gospodinja. kmet, mati Kristina Vizintin, gospodinja. Osn. š. Osn. š. je obiskoval v dom. kraju. V Gor. se je izu- na Vrhu, niž. sred. v Gor., matura na gor. Slov. =il za kamnarja. 1942 je služil v it. vojski v Ligu- u=it. 1961, dipl. na trž. Pedag. fak. 1970 z dipl. riji. Po 8. sept. 1943 se je priklju=il borcem delom Vecchi e nuovi partiti politici goriziani nel kraškega bataljona, a že v okt. so ga Nemci ujeli primo Novecento. V dobi univerz, študija je pou- in odpeljali v bav. taboriš=e Berchtesgaden. Po =eval v it. osn. š. v Cavarzere (1963-64), lesolo vojni je bil aktiven =lan DFS, v šestdesetih letih (1964-65 in 1965-66), na slov. osn. š. v Barkov- preds. ponovno oživljenega PD Danica na Vrhu, Ijah (1967-68), nato na osn. š. na Gor. (1966-69). 1965-75 ob=. svetovalec in =lan Gospod, zadruge. Od 1969 dalje u=i na niž. sred. š. I. Trinka v Gor. Prim.: Podatki sina Darina; PDk 3. jan. 1984. slov., zemlj. in zgod. Aktiven =lan je doma=ega E.D. društva Danica od 1958, preds. (1968-77), nato pa podpreds. Aktiven je v raznih športnih društvih: DEVETAK Remo, polit, in prosv. delavec, r. 6. Olympia, Mladost, Juventina; nekaj =asa tudi pri nov. 1933 na Vrhu sv. Mihaela, živi v Sovodnjah Kraških krtih. 1974 je bil v pripravljalnem od- ob So=i. O=e Avguštin, kmetovalec in gostilni=ar, boru VZPI Vrh za postavitev spomenika padlim mati Terezija Devetak, gospodinja. Osn. š. z it. •n žrtvam nacifašizma na Vrhu; za to priložnost u=nim jezikom do 3. razr. v doma=i vasi, ostala sta s prof. Venceslavom Devetakom pripravila dva razr. pod zavezniško vojaško upravo. Od brošuro Vrh 20.4.1974, Ob odkritju spomenika pa- 1949-52 se je izu=il =evljarskega poklica in do dlim v NOB in žrtvam nacifašizma, Gor. 1974. 1959 opravljal samostojni =evlj. poklic in obde- Glavni pobudnik za ustanovitev Gospodarske za- loval nekaj zemlje. Isto=asno 1962-92 zaposlen v druge Vrh, 26. febr. 1977, in njen preds. do da- tekstilni tovarni - Manifattura goriziana. 1965-85 nes. Zadruga je omogo=ila dograditev šport, in ob=. svet. SDZ, pozneje SSk v Sovodnjah. 1979 kult. središ=a Danica, katerega odprtje je bilo 20. soustanovitelj in =lan sekcije SSk za Sovodnje, sept. 1987. Za to priliko je z dr. Karlom Deveta- od tedaj tisk. poro=. in govornik na javnih sho- kom (gl. =l.) pripravil in uredil knjigo Kulturno dih. Objavlja o dogajanju v sovod. ob=. s. v NL, • športno središ=e Danica, Gor. 1987. V izv. od- KatG, Naši poti, Skupnosti, kronist je raznih kul- boru SPZ za gor. podro=je (1968-75). Od 1980 v turnih dogodkov, dal v javnost svoja pol. raz- odboru SKGZ za Gor., ve= mandatov odgovorni mišljanja in manjše raziskave, npr. o doma=i pol- Pri komisiji za vzgojo in izobraževanje. 1984-90 pretekli polit. zgod. (gl. =l. KatG nov., dec. 1985). DEVIDE 548 S =lani te celice je nosil s skupino okrog 30 ti- obarvane. Glede na to, dajo odlikuje izjemna ri- grovcev orožje in strelivo iz Jsle =ez mejo na Ja- sarska spretnost, se v veliki meri posve=a tudi vornikih, da so ga hranili v bunkerjih pod ilustraciji. Se kot študentka je ilustr. Tuškove Pri- Kožljakom. Njegova zelo prizadevna sodelavca povedke z Martinj Vrha (1986), Tolminske prav- sta bila Janez Žele iz Prestranka in Janez Penko ljice (1989), F. Bevka Tri povesti o tolminskih gro- iz Ko=, ki je nudil hrano in preno=iš=e oborože- fih, F. Bevka Legende in J. Biteca Vrtnica na nim trojkam. - D. je bil 1930 3 mes. zaprt zaradi gredi (1990) in J. Dolenc Zlati Bogatin (1992). - Od pogorelih hlevov in senikov s senom na drž. po- 1989 sodeluje z etnologinjo M. Makarovi= pri ra- sestvu v Prestranku, ki sta jih zažgala Zelen in ziskavah slov. ljud. noš. Za 5. zv. zbirke Sloven- Preglju, SSJKL, (Lj. 1984, str. 169-77), Koblar in ba skrbela za »zedinjenje in soglasnost med Pregelj, Koblarjev zbornik, (Lj. 1990, str. 59-63), lovenci in Lahi te kronovine«, vendar ni nalete- Pregljevo pripovedništvo in ekspresionizem, (Pri- la pri njih na kako veliko zanimanje. Goriška merjalna književnost 1992, str. 21-38), poleg te- družba, ki ji je D. predsedoval, je poslovala tudi ga pa je podal celovito interpretacijo njegovega v slov. jeziku. Na njeno pobudo je pri=el 1871 iz- oblikovanja v monografiji Kompozicija Preglje- hajati list II Goriziano, kasnejši L'Eco del Lito- vega pripovedništva (Kp. 1983). Tako postaja D. rale. D. in njegov krožek so neprestano napadali eden najtemeljitejših prou=evalcev Pregljevega it. liberalci. D. je svojo naklonjenost do Slov. po- dela. — Prav tako je vrsta študij nastala pri prou- kazal tudi v gor. Kmetijski družbi tudi v zvezi z =evanju slov. proze z vojno tematiko (1941-1980): društvenim glasilom Umni gospodar (1863-65), ki Pripovedna dela Vladimirja Kav=i=a z vojno te- je prenehalo izhajati prav zaradi nasprotovanj matiko (SR 1981, str. 297-316), Poskusi sloven- it. liberalcev. 1866 je D. dobil plemiški naslov s skega velikega teksta ali junaške epopeje (SR predikatom de Cipriani. 1982, str. 279-303), Logotehnika partizanskega Prim.: Pravila katoliško-politiške družbe na Go- Pripovedništva, (JiS 1984-85, str. 232-41), Sloven- riškem (Gor. 1870); So=a 29. jul. 1898; L'Eco del ski literarni salon v zelenem (JiS 1985/86, str. Litorale 22. jul. 1898; Gab 1, pass.; ZC 23/1969, 257-267). Rezultate teh ve=letnih obsežnih razi- 1-30, 215-56; N. Agostinetti, Iniziativa Isontina skav je strnil v monografijo Slovenska vojna pro- 16/1974, 85-91; I cattolici isontini nel XX seco- lo. L, Gorizia 1981, pass.; Claricini, pass. za 1941-1980, (Lj. 1988, soavtor F. Bernik). — D-ovo raziskovanje slov. književnosti nam ga kaže kot B. Mar. temeljitega prou=evalca, ki se ukvarja predvsem DOLJAK KLARI< Bogomila (Leopolda), obliko- s problemi slov. pripovednižtva. Svoje poglede valka umetne obrti, kiparka, r. 14. nov. 1935 v na pouk književnosti je razvil v polemiki ob pri- Vižovljah (ob=. Devin-Nabrežina), živi in dela v pravi novih u=nih na=rtov za srednje šole (JiS Nabrežini. O=e Anton Klari=, kmet in ribi=, ma- 1981-82, str. 26-32), pomembnejše pa so njegove ti Ivanka Lupine, gospodinja. Osn. š. obiskovala strok, ocene številnih novitet s podro=ja slov. li- v Šempolaju, strokovni industrijski te=aj v Na- ter, vede, ki jih objavlja v radijskih oddajah in brežini. Izu=ila seje za šiviljo (enoletni krojni te- v strok, tisku (SR 1974, 1978, 1980, 1982; JiS =aj v Trstu). 1955 se je poro=ila z Albertom 1979/80, 1981/82; Primerjalna književnost 1984). Doljakom, ki je od 1963 imel v Trstu mizarsko Prim.: Osebni podatki; personalni dokumenti delavnico. Ko je 1968 obrtništvo prenesel v Na- v arhivu SAZU; Slovenska književnost, Leksiko- brežino, je z njim za=ela sodelovati tudi D-ova. ni Cankarjeve založbe (Lj. 1972, str. 66); Biogra- Specializirala seje predvsem v =iš=enju, polira- fije in bibliografije raziskovalcev nju in lakiranju lesa, obenem je za=ela s posku- Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, II. knj., 1976-85, (Lj. 1988, str. 106-10); recenzije ob po- si restavriranja skrinj, krušnih skrinj, skledni- sameznih knjižnih izdajah (seznam v arhivu kov itd. Celo desetletje je raziskovala predvsem PSBL). po tržaškem Krasu in ugotovila, da ima le-ta last- Jan ni tip skrinje (obliko, ornamentiko, barve). Z možem sta našla ve= skrinj iz 19. stol. (najstarejšo DOLIAC Carlo, odvetnik, javni delavec, r. 26. v Sv. Križu z letnico 1836), jih popisala, preu=i- mar. 1805 v Gor., u. 22. jul. 1898 prav. tam. Pravne la in restavrirala. Na podlagi teh spoznanj je 1977 študije je kon=al na Dunaju, v Gor. je opravljal nastala prva skrinja, natan=no izdelana po stari odvetniški poklic. Po novem mestnem statutu je predlogi (mož je prevzel tehni=no izdelavo, D-ova bil mar. 1851 izvoljen za gor. župana. To dolž- pa dekoracijo). Na prvi razstavi skrinj 1978 je D- nost je opravljal deset let. 1861 in 1867 je bil iz- ova predstavila tudi nekaj lastnih plastik. 1982 voljen v deželni zbor. Pri delovanju gor. dežel. se je udeležila simpozija za umetno obrt v Pau- zbora se je pokazal Slov. naklonjenega, saj je pri- laru. 1986 je obiskovala slikarski te=aj pod vod- pomogel, ko je polemiziral z it. poslanci ter na- stvom Nina Perizija (Novo slikarstvo v starem to pri glasovanju (1865-66), daje bila sprejeta re- kamnolomu), kar jo je spodbudilo za slikanje po- torma deželnega volilnega zakona v korist Slov. dob na les (Sv. Martin, Sv. Anton, ki so ga po kra- 1870 je bil bil D. med pobudniki za ustanovitev ških hlevih imeli na steni za vrati, Sv. Peter, Sv. Circolo Cattolico per il Goriziano (Katoliška Pavel itd.). D-ovi so 5. dec. 1979 odprli v Nabre- družba), prve katol. polit, organizacije na Gori- žini tudi razstavni prostor in ga skupno z delav- škem. Bila je namenjena tudi Slov., saj bo druž- nico poimenovali Bor (zaš=itni znak izdelal slik. DOLJAK 554 R. Hlavaty). Od 1992, ko se jima je pridružil sin liana del Novecento, D-ovo portretiral slik. R. Pavel in za=el tudi trgovati z lesom, se podjetje Hlavaty. imenuje Lesnina Bor. L. 1989 se je udeležila 4. Prim.: Os. podatki; N. Križnar-J. Furlan, Bor slikarskega tedna v Sve=ah na Koroškem. Do da- (katalog); Picc. 18. jul. 1978; Picc. illustrato 1978; nes je D-ova restavrirala nad 60 kraških skrinj F. Ziberna: Alla riscoperta di un Carso mobilie- (od teh je le ena poslikana z oljnimi barvami, vse ro ora dimenticato e sconosciuto a molti, Il mo- bile, Milano 1978; Gosp 15. jun. 1979; ostale s tempero oz. rastlinskimi barvami) in dru- L'artigianato triestino st. 1, Jan. 1980; Dan št. 89, gih predmetov (sklednikov, krušnih skrinj, lopar- 1980, 16-17; Glas (Slovenj Gradec) 17. okt. 1980; jev itd.) ter natan=no po starih predlogah z G. Comité: Restauro, ricerca, arte nel lavoro dei možem izdelala ve= novih. Od prvih poskusov v Doljak, Il mobile, Milano 1980; M(Trst) 1980, št. 70. letih se je vse bolj posve=ala tudi kiparstvu. 8, 116; PDk 1980, 20. jun.; Matajur 1988, 13. in Ustvarila je vrsto plastik, ki v svoji stilizirano- 27. okt.; KTZ 1984, 11. sept., 13 (s si.); Naša sti in abstrahiranosti razodevajo umetni=ino te- ob=ina-Unsere Gemeinde (Bistrica-Feistritz) 1984, št. 4 (s si.); Kleine Zeitung 1984, 8. sept., meljito poznavanje moderne umetnosti, pred- 13. (s si.); Kiparska dela v lesu B. Doljak 3. - 11. vsem pa njeno globoko doživljanje in ljubezen do avg. 1985 (kat. razst. v Ob=. um. gal., TS);Emi- slovenskega =loveka na Krasu (npr. Kra- grant, dec. 1991, 8; KatG 25. apr. 1991; katalogi ška žena 1977, Bole=ina 1978, Ženska glava 1979, in spravljenke ob razstavah; poro=ila in ocene v Lepa Vida 1980, Bazoviške matere 1980, Molitev raznih zamejskih slov. in ital. =asopisih (npr. 1982, Kraške žene 1983, Med Krasom in morjem KatG, PDk, Gosp, NL, Picc, MessV); Na obisku 1984, Perunika in metulj 1985, Rej 1985, Kraška pri kraški umetnici Bogomili (D. DOLMARK Jože, scenarist in dramaturg, r. 20. glasbene oddaje, 1984 in 1985 vodila oddaji Je- apr. 1953 v Skofji Loki, živi v Lj. O=e Jože, usluž- senska sre=anja in Zimska sre=anja. V KolGMD benec iz Brd, mati Jožica Kutoš, kuharica iz Prek- 1981 je predstavila nastanek in delovanje posta- murja. Med 1960-68 je obiskoval osn. š. v je Oddaje v slov. na Ljudskem radiu Gorica; skup- Solkanu, 1972 je maturiral na gimn. v Novi Gor., no s =lani slov. skupine pri LRG je 1983 prejela 1972 je vpisal na Filoz. fak. v Lj. studij umetnost- nagrado iz Sklada D. DROLE Roman, strojnik, r. 21. mar. 1955 v Lj„ nekaterih virih tudi pri SS in tajni domobr. po- živi prav tam. O=e Franc, ra=unovodja, mati Ma- liciji, obenem pa ilegalno delal za Slov. legijo in rija Obid, gospodinja. Osn. š. v Hudajužni in sodeloval v obveš=. omrežju za zah. zaveznike, Podbrdu kon=al 1969, sred. tehn. š. v Lj. 1973. katerega trž. postojanko je vodil Jojo Gole= (gl. Istega leta se je vpisal na Fak. za strojništvo U =l.). Dopisoval je v S, bil zelo delaven, a tudi v Lj., kjer je diplomiral 1985. Od 1979-80 je u=il (pre)drzen in zaupljiv. Marsikomu je rešil živ- fiziko na poklicni kovinarski, 1981-83 pa fiziko ljenje z intervencijami kar pri O. Globocniku (gl. in matem. na sred. gostinski š. v Lj., vmes je =l.) in drugih nem. predstavnikih. Sept. 1944 se 1980-81 odslužil vojaški rok. 1985 seje zaposlil je z mornariškim =astnikom Rudolfom Poga=ar- kot konstruktor v Avtomontaži, 1986 pa je postal jem odpravil iz Trsta proti bojni =rti v srednji asistent na Fak. za strojništvo za predmete me- It., da bi prišel do zaveznikov in v Vatikan ter hanike. 1992 je dosegel magisterij z delom Ana- razložil položaj v Sji, vendar so ju Nemci v Ra- liza stabilnosti plitkih dvoslojnih bimetalnih venni aretirali, podobno kot Golca in ostale so- lupin. S svojimi prispevki (soavtor F. Kosel) se delavce. S Poga=arjem je nato preko zaporov v je udeležil doma=ih in tujih strok, sre=anj (kon- Padovi, Kopru, Trstu (v koronejskih zaporih je gresov) v Vrnja=ki Banji, Portorožu, Krakovu bil od 22. dec. 1944 do 2. febr. 1945) in Bocnu 8. (GAMM 1991), Dresdnu (GAMM 1993, objava v re- febr. 1945 dospel v taboriš=e Mauthausen, kjer viji) in Torontu (CAM-CAN 1993, objava v kon- je dobil št. 126.581. Trž. zdravnik Giuseppe Ger- gresni reviji). mani je popisal, kako ga je esesovec divje prete- Prim.: Osebni podatki.r _ _ pel, ker je šel nag, a z brevirjem v roki pod prho, S. Tor. kako sta bila nato v baraki 22 in zaradi obolelo- DUHOVNIK Anton (Tone), duhovnik, funkcionar sti za senom v karanteni, od koder so ga odvedli Slovenske legije, r. 9. maja 1910 v Preski pri Med- v plinsko celico in krematorij. Pesnik Tine De- vodah kot drugi izmed enajstih otrok progovne- beljak mu je posvetil Balado o Tonetu Du- ga delavca Melhiorja in kmetice Marjane Erjavec. hovniku. U. v nem. koncentracijskem taboriš=u Mauthau- Prim.: Razgovor z bratom prof. Jožetom 21. sen 26. apr. 1945 (to po podatkih sorodnikov; v febr. 1991; Arhiv Ministrstva za notranje zade- arh. lj. nadškofije je naveden 16. apr.; v arh. ta- ve v Lj. (zlasti ZA-403-1 in ZA Ma=kovšek ing. Jan- boriš=a in Mednar. Rde=ega križa datum smrti ko); ŠkALj; za delo pred prihodom v Trst zlasti ni zabeležen). Vojna je pobrala še dva brata: Mi- Fran=ek Saje, Belogardizem, II. izd., Lj. 1952, ho so mar. 1944 umorili partizani, Lojze je okt. pass, in Stane Kos (ps.), Stalinisti=na revolucija na Slovenskem 1941-45, I. del. Rim 1984, pass.; 1944 padel kot =etniški kurat. Osn. š. v Preski, za trž. obdobje neobjavljeni viri in pri=evanja pri škof. klas. gimn. v Šentvidu, semeniš=e v Lj., kjer avtorju, zlasti Peter Sorli, Ana Poga=ar, Vojko Ar- je bil posve=en 2. jul. 1933. Kaplan v Koroški Beli ko, Rudolf Smersu; tiskani viri: Giuseppe Ger- (1933-38) in Srednji vasi v Bohinju (od 1. febr. mani, Anton Duhownik, Vita Nuova, Trst 15. dec. 1938 do konca, dejansko do nem. zasedbe). V Ko- 1945, 4 (povzetek v prevodu: Anton Duhovnik, roški Beli je sodeloval s tigrovcem Slavkom Je- Vestnik, Buenos Aires 1988, 214); Jeremija Ka- lin=i=em in prenašal ileg. slov. liter, v Kanalsko lin (= Tine Debeljak), Balada o Tonetu Duhov- niku, Vestnik, Buenos Aires 1959, 84-85; dolino. V Srednji vasi je z njim dobil stik Anglež, Giuseppe Germani, Spomini na Mauthausen (pre- pripadnik obveš=. službe, s katerim je mogo=e vod iz it. revije La Serpe), M(Trst) 1965, 169 (po- sodeloval. Nekaj dni po zasedbi so ga Nemci are- natis z uvodom: V spomin mu=eniku Tonetu tirali v Srednji vasi, zaprli v Šentvidu in izro=ili Duhovniku, Vestnik, Buenos Aires 1967, 9-10); It. v Lj., kjer je nato živel kot zasebnik. Krepko Vojko Arko, P. Placido Cortese, ZbSS 1967, 82-87; se je vklju=il v ilegalno protiokupatorsko in pro- Tine Debeljak, Zapiski ob robu k dobi pred dvaj- tikomunisti=no delo, bil v vodstvu Slov. legije, setimi leti, ZbSS 1967, 102; Ignacij Kunstelj, Po- litika in duhovnik, Clc 1979, 29-30; Tone Rutar, do it. kapitulacije je vodil njeno obveš=evalno V Podkorenu so pokopali tigrovca Slavka Jelin- službo zunaj Lj., vzdrževal stike z vaškimi stra- =i=a, PDk 12. febr. 1982; Boris Mlakar, Domo- žami in K. Novakom. Ko se je osnovalo primor. branstvo na Primorskem, Lj. 1982, pass. domobranstvo, je v Trstu pomagal organizirati ij Slovenski narodni varnostni zbor, kot nadporo=- nik služboval pri propagandnem odseku, od maja DUJC Rudi, diplom, ekon., gospodarstvenik, di- 1944 vodil slov. del posebnega voda nem. propa- rektor Luke Koper, r. 30. sept. 1939 v vasi Škofije gandne ustanove Kommando Adria v Trstu, po v Vremski dolini, u. 11. jul. 1993 v Izoli, kjer je 557 DUŠA tudi pokopan. O=e Rudolf, kmet in mlinar, mati =i za republikansko Španijo je 1936 pobegnil v Karolina Cerkvenik, gospodinja. Osn. š. v Vrem- Avstrijo. V Gradcu je bil ob neki manifestaciji skem Britofu (1945-49), nižja gimn. v Murski So- aretiran in zaprt, nakar so ga izgnali v It. Oprav- boti ( 1 949-53), nato je ostal dve leti doma z željo, ljal je vojaš=ino v Rivoli Torinese, kjer je stopil da bi postal kmet, vendar je šolanje nadaljeval v stik s T. Abramom in se ob vrnitvi domov 1938 že 1955 na Ekonom, sred. š. v Kopru. 1959 je ma- ponovno povezal s P. Tomaži=em. Delal je v trgo- turiral in se nato vpisal na Ekonom, fak. v Lj. in vini s kmet. potrebš=inami v ul. Milano, kjer so 1964 diplomiral. Po vojaš=ini je za=el poklicno se okrog Zorka Š=uke zbirali pripadniki raznih pot v operativnih službah koprske Interevrope ileg. skupin. Tu je prišel v stik s tigrovci, narod, in se v zelo kratkem =asu prebil v poslovodni vrh delavci in mladinci. Aretiran je bil 10. jun. 1940 tega podjetja. 1976 je bil izvoljen za podpreds. in na drugem trž. procesu obsojen na 30 let. Ka- Izvršnega sveta ob=ine Koper in je tudi tu v funk- zen je prestajal v Civitavecchiji in Castelfrancu ciji odgovorne osebe za gospodarstvo v ob=ini s d'Emilia. Jan. 1944 se je vrnil v Brkine. Tu je bil svojim uspešnim delom pustil še danes vidne sle- najprej partiz. u=itelj, dokler ga niso zajeli Nemci dove. - 1977 je prišel v Luko Koper kot strokov- in je moral na prisilno delo v Lovran. Z zvija=o njak na komercialnem podro=ju in postal direktor je zbežal in bil do konca vojne v istr. odredu, po tega sektorja in namestnik preds. poslovodnega osvoboditvi na=elnik odd. za promet v Trstu in v odbora. Vklju=il seje v skupino mladih strokov- Ajdovš=ini, od 1946 tajnik okr. odbora Herpelje- njakov, ki je tedaj uspešno izpeljala sanacijo Lu- Kozina. mati=ar v Herpeljah in Izoli do upoko- ke. Pozneje je bil v dveh mandatnih obdobjih, jitve 1961. Heg. ime Balkan. Dobil je ve= odli- 1982-86 ter od 1990 do smrti, glavni direktor Lu- kovanj. ke. - 2e 1982, ko je prvi= postal glavni direktor Prim.: Osebne izjave; V. Vremec, P. Tomaži= Luke, je za=el uvajati poslovnost in tržni koncept, in drugi trž. proces, 159 in pass.; Prižgali so iskro ko to še ni bilo družbeno zaželeno. Vendar je s upora proti fašizmu, PDk 14. dec. 1971; PrimN svojo pokon=nostjo uspešno premagoval ovire in 3. avg. 1982; TV15 29. jul. 1982. prav v tem njegovem mandatu je Luka doživela ldt vzpon in se uveljavila kot ena vodilnih luk sred- DUŠA Valentin (Zdravko), dramatik, prevajalec njeevropskega zaledja. - Razen rednega dela je in ur., r. 25. nov. 1950 na E EHRLICH Albin, posestnik, lesni trgovec in po- rešili doma=ije (ne vsi). Bil je med tistimi, ki so lit, delavec, r. 16. dec. 1911 v Žabnicah v Kanal- Žabni=anom rešili Sosesko (Nachberschaft) in ski dolini, u. 7. dec. 1984 prav tam. O=e Albin, ugodnosti, ki izvirajo iz nje. Kot ob=. odbornik lesni trgovec in posestnik, mati Frida Achatz, go- je Žabni=anom veliko pomagal, podpiral pa je tu- spodinja, brat Janez, misijonar (gl. =l.), sestra Ga- di samostan slov. šol. sester v Žabnicah. brijela, zdravstvena misij, sestra (gl. =l.). Osn. š. Njegova žena KEIL Terezlna, r. 11. okt. 1919 v Žabnicah, gimn. v Celovcu, Ekonom, fak. v Pa- v Ov=ji vasi v Kanalski dolini, o=e Egidij, kmet dovi, vendar je zaradi o=etove smrti študij pre- iz =evljarska pomo=nica, iz Pliskovice. Osn. š., niž- tot je prevedela v slov. Didakti=ne na=rte za osn. jo sred. š. in klas. licej v Trstu; maturirala z odli- š. v Italiji (1992). - V predalu ima še naslednje pre- ko in prejela pismene =estitke prosvetnega mi- vode: B. Hofrnan, No= do jutra (roman); A. Ca- nistra. V Benetkah je dobila štipendijo na Fak. puder, Bi= in vrtavka (roman); E. Kocbek, za tuje jezike in književnosti (Câ Foscari), kjer Blažena krivda (novela); D. Smole, Antigona (tra- je v ak. 1. 1965/66 diplomirala s tezo o Dnevniku gedija); I. Cankar, Kralj na Betajnovi (drama); 40 Pisatelja F. M. Dostojevskega. Od 1959 do 1961 in pesmi L. Sorli, in odlomke iz del A. Rebule, B. od 1966 do 1973 je u=ila ital. na raznih slov. niž. Pahorja, B. Zupan=i=a, C. Zlobca, M. Miheli=, Z. sred. šolah, od 1973 do 1988 pa je bila redna prof. Tav=ar. - V 1. 1985-1987 je bila na štipendiji za na liceju F. Prešerna. V letih 1983-86 in od 1989 študijsko izpopolnjevanje v Lj., kjer je pod men- dalje pou=uje prevajanje iz slov. v it. na Fak. za torstvom dr. J. Toporiši=a zbirala gradivo za slov. tolma=e in prevajalce v Trstu. S prevajanjem se - ital. frazeološki slovar: doslej je zbrala o- je za=ela resno ukvarjati v 70ih letih. Njen glav- krog 3.000 gesel. V sodelovanju s prof. L. Rehar ni nagib pri tem delu je, kot je sama povedala pripravlja slov.-ital. in ital.-slov. slovar=ek tkim. v intervjuju za Delo =asnikarki Marjeti Novak, »lažnih prijateljev«. ljubezen do slov. književnosti in želja, da bi jo Prim.: Osebni podatki 10. jul. 1993; PDk 19., spoznali in cenili tudi tujci. Zato prevaja pove- 22. in 25. maja 1983; 9. in 26. okt. 1989; 27. apr. =ini iz slov. v it. Doslej je objavila prevode na- 1990; 3. maja 1990; 15. dec. 1992; 5. feb. 1993; 21. slednjih knjižnih enot: /. Cankar, Podobe iz sanj maja 1993; Picc. 2. jan. 1979; 20. apr. 1982; Delo (Marietti, Turin 1983); M. Sattler, Ljubljana (CZ, 20. maja 1983; 18. okt. 1984; NL 7. jan. 1993; II Sabato 23. apr. 1983; Arhiv OZE pri NSK-Trst. Lj- 1987); M. Kmecl, Ljubljana (Motovun, Lj. 1987); B. Maruši=, Nova Gorica (Motovun, Lj. Ropet 1988); M. Meršol, Dobrodošli v Sloveniji (Moto- FAGANEL Jordan, vojak, r. 7. dec. 1926 v Vrtoj- vun, Lj. 1988); 28 pesmi za Festival šansona v Ro- bi, u. 28. dec. 1987 v Bgdu. O=e Anton, mati Re- gaški Slatini (1988); Razni avtorji, Slovenija (CZ, gina Gorjan. Pred drugo svet. vojno je bil delavec, •. 1992); A. Rebula, V Sibilinem vetru (EST, Trst 1943 je odšel v partizane. Po vojni je ostal vojak 1992); B. Miheli=, Vodnik po Ljubljani (DZS, Lj. in bil komandant letalskega polka, na=elnik le- 1993). Nadalje je za knjigo Prgiš=e Krasa (HPO, talske vojaške akademije in direktor zvezne upra- 1983) prevedla 30 pesmi A. Miklavca; za knjigo ve za civilno letalstvo. V Bgdu je 1964 kon=al M. Bora, J. Savlija in I. Tomaži=a (Veneti, 1992) višjo vojaško letalsko akademijo in šolo ljudske je prevedla esej p. Tomaži=a. Ve= odlomkov in obrambe v JLA. Dosegel je =in generalpodpolkov- =rtic je prevedla za knjigo J. Pirjevca Introd. al- nika jsl. armade. la storia cult, e pol. a TS nel '900 (Z. Kveder, B. Prim.: Podatki ž.u. Vrtojba; Ene Sje 3, 75. Pahor, A. Rebula, M. Lipovec); brošuro Draga Ured. Sedmaka Soška fronta (1992). Njeni krajši pre- vodi so izšli tudi v Le Livre slovène (1973), v II FAKU< Silvester (Silvo), akad. slik., r. 29. dec. Piccolo (1982), v zborniku Vilenica (1987, 1989, 1958 v Postojni, živi na Ustju pri Ajdovš=ini. O=e 1990, 1991), v Sodobnosti 1989), v Isonzo/So=a Alojz, delavec, mati Božena (Neda) Gomizelj. Osn. (1989) itd. Za Radio Trst A je prevajala iz it. (I.A. š. je opravil v Ajdovš=ini (1965-73), srednjo v Novi Chiusano, I. Calvino, N. Ginzburg) in iz španš=. Gor. (1973-77). Nato je študiral v Benetkah, kjer (J- Ruiz de Alarcón, J. Benavente), sodeluje pa tu- je obiskoval dve 1. š. za oblikovanje in vizualne di z recenzijami. Ob=asno je pisala v PDk in v študije na medn. umetnostni U in slikarstvo na slov. revije (CZ, Mladika, PrimSre=) o prevajal- Akademiji lepih umetnosti. Diplomiral je 1982 skih in jezikovnih problemih. NGor. (1985), Tolminu (1986), Postojni (1986). V nolog v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni. 1976 zgodnjih delih, ko je študiral v Benetkah, so ga se je zaposlil v Idriji v Veterinarski ambulanti zanimale predvsem Beneške impresije, ki so se kot terenski veterinar, 1983 je postal vodja te am- na slik. platnu odražale kot abstraktne kompo- bulante. Ve= let seje strok, izpopolnjeval in 1987 zicije s poudarjeno vertikalo, katera slik. pome- v Lj. opravil magisterij s temo Ocena zdravstve- ni gibalo življenja, izraz mo=i. Pozneje se doži- nega stanja krav molznic na Idrijskem z vidika vetje Benetk v nežnih, prosojnih barvnih zapi- metaboli=nega profila. 1990 je v Lj. doktoriral z sih umakne ekspresivno ob=utenemu doživljanju disertacijo Presnovni profil pri kravah s klini=- narave z uporabo mo=nih akrilnih barv. Pojavi no zaznavno in subklini=no ketozo. Med 1984-86 se figura in »krajinsko« razpoloženje se umak- je bil preds. Društva veterinarjev in veterinar- ne razmišljanju o =lovekovi usodi. V zadnji fazi skih tehnikov Primorske, dva mandata (1984-86, slik. razmišlja o duhovnem razvoju =loveštva in 1991-93) je bil =lan predsedstva Slov. veterinar- posameznika. Zanima ga predvsem svetloba kot skega društva, od 1993 pa je tajnik Bujatri=ne- znamenje Božjega; barve so svetlejše in prosoj- ga združenja Sje. Sodeloval je na mnogih strok, nejše, vanje se vpleta tudi bela slik. podlaga. Po sre=anjih in kongresih veterinarjev v Sji, nekda- 1986 F. ne razstavlja ve=, posve=a se pedagoške- nji Jsl in v tujini. 1987 je na 6. kongresu veteri- mu delu in obnovi c. sv. Janeza Evangelista v bli- narjev in veterinarskih tehnikov Jsle prejel pla- žini doma=e hiše. To delo vzpodbuja v njem keto za prispevek pri pospeševanju proizvod- ljubezen do kamnoseških izdelkov. V zadnjih =a- nje zdrave hrane. V obdobju od 1987 do 1992 je sih skuša izraziti lepoto v kamnu. objavil vrsto =lankov in razprav v strok, publi- Prim.: Osebni podatki; katal. Društva za vizual- kacijah: Veterinarski glasnik (Bgd), Veterinarske ne medije PRASKA, NGor 1985; PrimN 7. febr. novice (Lj.), Zbornik Veterinarske fak. v Lj., Zbor- 1986. niki mednar. kongresov. Deluje tudi v kult. živ- Vh ljenju, od 1990 je preds. Kluba krš=anskih izo- bražencev v Idriji. FANTINI Mario, partizanski komandant, r. 14. jun. 1912 v Gradiš=u ob So=i, u. 7. okt. 1988 v Prim.: Osebni podatki: hemeroteka Mestnega muzeja Idrija. Avianu. Po kon=ani poklicni pomorski š. se je za- Kv== poslil kot mehanik v tržiški ladjedelnici. Tu se FATUR Dragotin, arhitekt, r. 13. okt. 1895 v Di- je vklju=il v delavsko protifaš. gibanje. Ob kapi- va=i, u. 16. sept. 1973 v Lj. Sodi v prvo generaci- tulaciji It. je postal =lan akcijskega odbora v Trži- jo arhitektov, izšolanih na novo ustanovljeni U =u in v njem zastopal KPI. Sept. 1943 je kot borec v Lj. in med prve tri diplomante Odd. za arhit. Tržaške brigade sodeloval na goriški fronti; po Tehn. fak., ki so se šolali pri prof. J. Ple=niku in nemški ofenzivi je postal poveljnik garibaldinske- I. Vurniku. Že v Ple=nikovi š. je kazal samosvoje ga bataljona Mazzini, nato divizije Garibaldi- usmeritve, ki so odstopale od u=iteljevih pri=a- Osoppo, jun. 1944 pa garibaldinske divizije Na- kovanj. Zato ni nenavadno, da se je takoj po di- tisone; tej je poveljeval do konca vojne. Po vojni plomi odvrnil od Ple=nikovih postulatov. Njegov je bil med drugim komun, svetovalec v tržiški ob- nastop s kiparjem Tinetom Kosom 1925 kaže na =ini in dolgoletni preds. pokraj, odb. Vsedržav- njegovo pristajanje na aktualno izraznost ekspre- nega združenja partizanov It. za Gor., po 1986 pa sionizma, ki se je prav takrat že prevešala v no- njegov =astni preds. vo stvarnost. Svoja stališ=a je še radikaliziral s Prim.: M. Govedarica, Po sledi =rne karavane, kriti=nim prispevkom in risbami v avantgardi- Nedeljski dnevnik 23. febr. 1975; š=ini. V notranjš=inah (to velja zlasti za prenov- kretnjo« (M. Vuk). Ostala je zvesta slikarskim te- ljeno žup. c. na Jesenicah) se še =uti Ple=nikov mam, kot so krajina, tihožitje in portret. vpliv tako v organizaciji prostora kot v detajlih. Prim.: Romana Favier Zorzut, Nova Gor. 1987 L. 1930 pomeni prelom. F. je za=el sodelovati z (katalog); PrimN 16. in 23. jun. 1987. arhitektoma Miroslavom Kosom in Jožetom Plat- Ured. nerjem, njihovo skupno delo pa kaže novo raz- FERENC Tone, zgodovinar, r. 6. dec. 1927 v Ver- vojno stopnjo v smeri aktualnega žeju, živi v Lj. O=e srednji kmet Anton, mati Ma- funkcionalizma. Stroge kubi=ne forme poslovno- rija Osterc (sestra skladatelja Slavka O.). L. 1951 stanovanjske zgradbe Hranilnega in posojilnega je maturiral na gimn. v Murski Soboti, študij konzorcija na nekdanji Gajevi ul. (danes Štefa- zgod. je kon=al na lj. Filoz. fak. (1956). Za dr. zgod. novi; 1929-31) so neposredni odsev te nove, po Le ved je bil promoviran na bgd. U (1965) z diserta- Corbusierju in njegovih somišljenikih formuli- cijo o nem. raznarodovalni politiki v Sji. Službo- rane miselnosti. V istem duhu nastajajo F-jeve val je v Muzeju NOB v Lj. (1956-59), od tod je enodružinske hiše na Mirju. Enako estetiko za- prišel na 1ZDG ter nato v Muzej ljudske revolu- govarja revija Arhitektura (1931-34), ki jo je po cije (1965-68). Od 1968 je ponovno služboval v prvi št. v redakciji Rajka Ložarja za=el urejati F. IZDG (1969 arhivski svetovalec, 1971 višji znan- Bil je tudi njen soustanovitelj. F. se je pred voj- stveni sodelavec, 1974 višji arhivist, 1976 no zaposlil kot prof. na Tehn. sred. š. Bil je in- znanstv. svetnik in v 1. 1971-75 direktor). L. 1981 terniran v Dachau (1944-45). Po vojni je bil sprva je postal redni prof. na lj. U. - V F-evem razisko- zaposlen v Splošnem stavbnem podjetju valnem delu na polju novejše slov. zgod. ima po- (1948-51), odtlej 10 let kot specialist kalkulant pri sebno mesto Primor. zlasti med drugo svet. Slovenijaprojektu. Upokojenje bil 1961. vojno. Prva F-eva zgod. razprava je posve=ena Prim.: F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umet- prav NOS za Primor. Slov. (Letopis Muzeja NOB nost, Mrb. 1961, 440; P. Kre=i=, Sinteza, št. 28, 1/1957). F-evih razprav in =lankov o dogodkih na 29, 1973, str. 9; Ene Sie 3, 1989, 92. Primor. je okoli 50 (F-eva bibliografija v Prispev- K== kih za novejšo zgod. 27/1987, 238-52), govorijo pa o delovanju KPS in OF na Primor. (PZDG 1/1960), FA VIER Romana, roj. ZORZUT, slikarka, r. 26. o vseljudski vstaji na Primor. sept. 1943 (ve= =lan- apr. 1930 v Vedrijanu (Brda), živi v Melbournu kov in razprav), o nem. operacijski coni »Jadran- (Avstralija). Osn. š. je obiskovala v Biljanu, kmalu sko Primorje« (ZC 19-20/1965-66), Borec 28/1976) Po drugi svet. vojni se je zaposlila v Gor. 1951 o nem. in it. represivnih ukrepih (požig Vojske- se je preselila v Avstralijo, kjer se je poro=ila z ga, Ustja in Strme=a, Rižarna, uboj partizanov Avstralcem franc, porekla, televiz. scenografom v Idrijskih Krnicah itd.), o posameznih udeležen- Francisom Favierjem. Slikati je za=ela okoli 1960, cih NOB (Janko Premrl-Vojko, Ivan Suli=-Car, k temu jo je nagnilo domotožje in v prvih delih Cveto Mo=nik - Florijan itd.), o odnosih med NOB je slikala briško krajino. Kasneje je slikala tud in Furlanijo (Borec 38/1986) in o NOB na Primor. avstralske motive. Slikarsko znanje je takrat pri za tuje publikacije (o IX. korpusu za videmsko dobivala na melbournski slikarski š. George Bell Rassegna di storia contemporanea 2/1972; o »go- Prihajala je pa tudi v Evropo in v doma=e kraje riški fronti« v II fronte partigiano di Gorizia, Go- f978 je študijsko obiskala Nem=ijo, Francijo in rizia 1973). V F-evih samostojnih objavah pa je Španijo. Od 1967 je sodelovala na skupinskih in o Primorski beseda zlasti v Kapitulacija Italije samostojnih razstavah. Ve= skupinskih razstav in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni Je imela v Avstraliji, tam je tudi samostojno na- 1943 (Mrb. 1967), Ljudska oblast na Slovenskem kopala tako v Melbournu (1970, 1973, 1974, 1975, 1941-45 (I-III, Lj. 1985-91) ter posebej v Satan, nje- 1977, 1979, 1981, 1983, 1985, 1988) in Sydneyu govo delo in smrt (Lj. 1979) in Primorska pred (1981, 1984), v Gor. (1976, 1978), po Slov. (1976 vseljudsko vstajo. Južnoprimorski odred in Gre- 'n 1988 Velenje, 1978/79 in 1987 Kanal, 1986 Sem- gor=i=eva brigada (Lj. 1983). - F. se je posve=al tu- Peter pri Gor., 1987 Dobrovo), v Trstu (1988) in di zgod. narodnorevolucionarne organizacije v Nem=iji (Dietzenbach 1978, 1988). F. ustvarja TIGR in objavil knjigo Akcije TIGR v Avstriji in predvsem v olju, »pri =emer izbrani predmet Italiji spomladi 1940 (Lj. 1977), skupaj z Milico uporablja predvsem kot barvni in svetlobni po- Kacin-Wohinz in Tonetom Zornom pa je sodelo- jav, zato z barvami ne skopari, marve= jih nana- val pri knjigi Slovenci v zamejstvu. Pregled zgo- ša v debelih plasteh in z odlo=no slikarsko dovine 1918-45 (Lj. 1974). Kot ekspert je sodeloval FERLETI6 564 na procesu v Trstu (1976) proti pripadnikom SS 80-letnici Kme=ko-obrtne hranilnice v Doberdo- v zvezi z zlo=ini v Rižarni, 1990 je v PDk (7. avg. bu 1988, 259, 352 s si., 353, 355, 369; Iz preteklo- 1990) objavil prvi seznam deportiranih iz Trsta sti v bodo=nost. Ob odprtju novega sedeža in Gorice (maj 1945) iz arhivskih hraniliš= v Sji. Kme=ko-obrtne hranilnice - Doberdob, 1992, 50, 53; PDk 10. in 13. nov. 1991; KatG 1991, št. 43, Prim.: Ene Sje 3, 96; Prispevki za novejšo zgo- 44 in 45; NL XL, 1806, 7; PrimN 22. nov. 1991. dovino 27/1987, 231-52; ZC 41/1987, 393-98. B. Lu. Ured. FERLETI< Franka , por. Prim.: Osebni podatki; R. Giacuzzo - M. Abram: studi sull'Europa Orientale /Ceseo/, Padova 1984; Itinerario di lotta, Monografie VII (Centro di ri- La chiesa in Slovenia. Analisi filologico- cerche storiche, Rovigno 1987). etimologica della gerarchia ecclesiastica con par- E.D. ticolare riguardo ai testi del Cinquecento, Cen- FERLUGA Fedora, filologinja, lit. zgodovinarka, tro di studi storico-religiosi del F.V.G. 14, Trst univ. prof., r. 16. dee. 1946 v Trstu. O=e Viljem, 1984, in =lanke: Alojz Gradnik in anti=na lirika železni=ar, mati Nada Križman=i=. Osn. š. v Ro- (JiS XXVIII, Lj. 1982/83); Jezik I. Trinka Zamej- janu, nižja sred. š. pri Sv. Jakobu, maturirala na skega, Atti del convegno su I. Trinko Z., Roma klas. liceju Fr. Prešerna v Trstu, nato študirala 1983; Considerazioni sulla lingua di I. Trinko Z., na Fak. za književnost na trž. U, kjer je 16. nov. Studi su I. Trinko, (P. Zovatto), Udine 1984; Lika 1972 diplomirala iz glotologije. Med 1973-75 in sv. Cirila in Metoda v slov. literaturi, SR 1986/1; 1976-78 je prejela štipendijo za specializacijo v Motivi religiosi nella poesia di D. Kette, Ricerche slov. jeziku in književnosti na Filoz. fak. v Lj., kjer religiose del Friuli e dell'Istria IV, 1986; Motivi je študirala tudi slovansko filologijo in primer- religiosi nella poesia di A. Gradnik, Trieste reli- jalno slovnico indoevropskih jezikov. Obenem se giosa, Centro di studi storico-religiosi del F.V.G. je udeleževala poletnih te=ajev o slovanskih je- 17, Trieste 1987; Anti=ni motivi v poeziji in dra- zikih, makedonskem v Ohridu (1973), srbohrva- matiki J. Stritarja, Filoz. fak., Lj. 1987; Sedej in škem v Dubrovniku (1974), poljskem v Varšavi slov. ljudska pesem, Sedejev simpozij v Rimu, (1974, 1975, 1976). Na podlagi nate=aja zunanjega Slov. teol. akademija v Rimu, Celje 1988; Ob pri- ministrstva je bila imenovana za lektorico it. na U merjanju lat., ital. in slov. besedil v =ernjejskem v Sarajevu, a se je odpovedala, da nadaljuje štu- rkp., Obdobja 10, Filoz. fak., Lj. 1989; / motivi dij v Lj. V š.l. 1978/79 je dobila stolico za slov., amorosi nella poesia di J. Murn-Aleksandrov, Mu- zgod., zemlj., lat. in gr. na višji klas. gimn. v nera historica-litteraria per R. Lewanski, univer- Trstu, kjer je u=ila že od 1968, najprej kot suplent za v Vid. 1990; Rassegna bibliografica della in poverjeni prof. V istem =asu se je vpisala na slovenistica (1988-1991), Annali del dipart. di stu- spopolnjevalno š. slovanske in balkanske filolo- di dell'Europa orientale. Sezione slavistica 1, Isti- gije na U v Padovi, kjer je 26. mar. 1982 diplomi- tuto Univ. orientale, Napoli 1992. - O srbohrv. je- rala z disertacijo / nomi delle feste cristiane nelle ziku in slovstvu so knjige: Fonti greco-latine nel lingue slave. Knjigo / nomi delle armi in mice- teatro di 1. Palmoti7, CESEO, Padova 1990; Fon- neo, ki jo je 1979 objavila revija Živa antika v fi italiane e slave nel teatro di J. Palmoti7, Istitu- Skopju, je Filoz. fak. v Lj. sprejela kot tezo za ma- to di lingue e letterature dell'Europa orientale gistrski naslov v jezikoslovju. V letih 1983/84, /ILLEO/, Udine 1992; Cultura classica ed italia- '984/85 in 1985/86 je dobila za=asno stolico za na nel dalmata A. Tresi7-Pavi=i7, Centro studi slov. jezik in lit. na Visoki š. za prevajalce in tol- storico-religiosi F.V.G. 24, Trieste 1992; ter =lan- ma=e na konferencah na trž. U. Zmagala je tudi ki: La società dei SS. Cirillo e Metodio in Istria, na nate=aju za docente slavistike, ki je bil razpi- Istria religiosa, Centro studi storico-religiosi san v U.LVG.U./ 4. avg. 1984, in 21. okt. 1987 za- F.V.G. 19, Trieste 1989; / nomi della gerarchia =ela s pou=evanjem shrv. jezika in lit. na U v ecclesiastica in croato, Studia Patavina 37/1990/1, Vidmu. V okviru stroke se je posvetila raziskavi Padova 1990; Analisi comparativa dei nomi del- krš=. leksike v hrv. in starodavni dalmatinski la gerarchia ecclesiastica in sloveno e croato, Lin- književnosti, predvsem gledališkim delom Juni- guistica XXI, Lj. 1991; Sulle traduzioni delle ja Palmoti7a in zadnje =ase moderni hrv. lit., tragedie greche nella Ragusa del '500. Studi sla- Predvsem delom Anteja Tresi7a Pavi=i7a. - Glas- vistici offerti ad A. Ivanov nel suo 70. complean- ka: Diplomirala je iz klavirja na kons. Tartini no, ILLEO, Vid. 1992; Iz slovan. filologije so v Trstu 28. nov. 1965. Snemala je za Radio Trst =lanki: // Natale nelle lingue slave, Linguistica ]n Radio Koper, koncertirala za Agimus (1966), XX, Lj. 1980; / nomi delle feste Mariane nelle lin- nastopila z ork. GlasbM 4. dec. 1966 v Kult. do- gue slave, Linguistica XXI, Lj. 1981; // nome della mu v Trstu in 8. dec. 1966 v Filharmoniji v Lj. Pentecoste nelle lingue slave, Incontri linguisti- s Haydnovim klavirskim koncertom v D duru. ci 6, Trieste-Udine 1980/81; Iz problematike kal- Pou=evala je klavir pri GlasbM v Trstu od 1965 kov po grškem in lat. vzoru v slovan. heortologiji, do 1973 in od 1985 do 1991. - Dela: O slov. jeziku 2iva Antika 30/1980/; Praznik sve=nica v slovan. •n književnosti je objavila knjigi: /. Trinko, seri t- jezikih, SR 1982; Praznik Vnebohoda in sv. Reš- tore e poeta della Slavia Veneta, Centro per gli njega telesa v slovan. jezikih, BV, Lj. 43/1983/1; FERLUGA 566 Sui calchi dal greco e latino nella denominazio- Prim.: brez p., Slovo zaslužnega šolnika in pro- ne dei giorni della Settimana Santa nelle lingue svetarja, PDk 9. okt. 1966; jk, Umrl je šolnik F. slave, Živa Antika XXXIII; La Domenica delle Ferluga, PDk 7. jun. 1972; Ferdinand Ferluga, Palme nelle lingue slave, Ephemerides liturgicae Utripi 1948-78, str. 27. ldt /Commentarium bimestre de re liturgica/, Roma, •. XCVIII/I/1984/; 7/ nome dell'Epifania nelle lin- FERLUGA Jadran, najve=ji slov. bizantolog, r. 13. gue slave, Accad. Patavina di Scienze, Lettere ed febr. 1920 v Trstu; poleti živi v Motovunu v Istri, Arti, Padova 1983; // nome della Pasqua nelle lin- pozimi v Münstru v Nem=iji. Stari o=e Štefan, gue slave, Accademia Patavina di Scienze, Lettere šolski upravitelj na Op=inah pri Trstu (gl. =l.), o=e ed Arti, Padova 1984; / nomi per la Septuagesi- Karel, odvetnik v Trstu (gl. =l.) mati Felicita ma, Sexagesima, Quinquagesima, Quadragesima Stamberger, roj. v Ojesinu na Poljskem, gospo- nelle lingue slave, Ricerche religiose del Friuli dinja. Osn. š. v Ilir. Bistrici (1926-30), gimn. na e dell'Istria, III/1984/; O vplivu klas. jezikov na Reki in v stih snopi=ih 1981-84). - Lexikon des Mittelalters, ski Slovenci. Febr.-mar. na radiu oddaje Sloven- München-Zürich (od 1977 dalje). Za Ene Jsle je ci v Miljskem okolišu. Maja 1989 na radiu odda- napisal 8 =lankov (1955-68). - Dopisni =lan je (so- ja Turisti=ne in zgodovinske zanimivosti miljske cio corrispondente esterno) Deputazione di sto- ob=ine. - Od febr. 1975 do nov. 1990 je bil preds. ria patria per la Venezia in Società dalmata di Društva Slovencev miljske ob=ine. Imel je dve storia patria. - Veliko je predaval na mednar. zbo- predavanji za it. mladince: Spoznajmo Slovence rovanjih: Dubrovnik, Zadar, Lj., Piran, Trst, Tu- v naši ob=ini. 1978 je zbral doma=a krajevna ime- rin, Bologna, Spoleto, Rim, Wroclaw, Stuttgart, na za Tržaško ozemlje. Po potrebi je spisal za Göttingen, Strassbourg, Toulouse, Atene, Tebe, slov. tisk skoro vsako leto zadnjih deset let zah- Solun, Carigrad. - Poro=en je (od 18. mar. 1947) tevane =lanke o delovanju miljskih Slov. na s Katico Dedinac in imata h=er Vesno in sina Gre- kulturno-družbenem in politi=no-upravnem po- gorja. - Zaradi protifaš. dejavnosti je bil 1940 dro=ju. -1953 je bil med ustanovitelji u=iteljske- zaprt na Reki, potem interniran v juž. It. ga društva SLOGA, ki se je pozneje združilo s Prim.: Osebni podatki (pismo 1. jun. 1992); Sindikatom slov. šole. Eno leto po združitvi se Schriftenverzeichnis J. F., zusammengestellt von je posvetil izklju=no delovanju v miljski ob=ini, Günter Prinzing, Münster 1985 (popolna biblio- zato je opustil ve=letno odbor, mesto v tem zdru- grafija, ki sojo sestavili sodelavci Seminarja za ženju. - V nov. 1987 je zbral za 10-letnico zbora oizantologijo ob Ferlugovem 65. rojstnem dne- Jadran podatke o zborovskem petju v bivši in se- vu); Ene Sje 3, 98. danji miljski ob=ini o vseh slov. zborih od prvih Jem. za=etkov pred 100 leti. Dopolnila z imeni in sli- FERLUGA Killjan, kulturno-družb. in polit, dela- kami pa dec. 1988. Dec. 1979 mu je SKGZ pode- le, r. 18. sept. 1919vPlavjah, ob=ina Milje. O=e lila Plaketo boja in dela za posebne zasluge v J°sip, kova=, mati Marija Brajnik, gospodinja. kulturno-politi=nem delovanju med Slov. miljske Osn. š. je obiskoval od 1. do 3. razr. v Kortah - ob=ine. Nov. 1981 je prejel zlato odli=je Mini- plavje v letih 1926-29 v ital. Tretji razr. v Lj. strstva za javno vzgojo za trud in požrtvovalnost (Borovnica-Mozelj), 4. in 5. razr. v Crikvenici na podro=ju osn. šole. V apr. 1992 je prejel Odli=- (Daim.) v letih 1930-32. Realno gimn. na otoku je svobode z zlatim listom, ki jih zaslužnim slo- Krku v letih 1932-40. U=iteljiš=e v Trstu privat- venskim javnim delavcem podeljuje Zveza kult. no 1952. - Službe: v letih 1947-49 je bil uradnik organizacij Sje. - Ob vsakih upravnih volitvah in v Vino-Koper. U=itelj na osn. š. pri Korošcih v važnejših dogodkih v ob=ini od šestdesetih let na- >etih 1952-67, v Dolini v letih 1967-73. Tajnik pri prej je posredoval potrebne podatke, pojasnila, šolskem nadzor, pri Sv. Jakobu v Trstu 1973-76, opise ali sestavke predvsem za Primorski dnev- Pri didakti=nem ravn. pri Sv. Jakobu v letih nik, v razna periodi=na glasila ob=inske uprave 1976-78. Uradnik na Šolskem skrbništvu v Trstu ali krajevne sekcije KPI, v Delu in drugod. °d 1978-79. Okt. 1980 upokojen. - V letih 1932 do Prim.: Osebni podatki; arhiv Zgod. ods. NSKT. J 941 je bil =lan pev. zbora gimn. v Krku, =ez po- Njegove slike so bile objavljene ob vseh važnej- =itnice pa sodeloval v sokolskem zboru v Crik- ših dogodkih v ob=ini, kjer je nastopal, v glav- venici. Sept. 1940 nadzornik na gradbiš=u nem vse v Primorskem dnevniku, med zadnjimi 28. jul. in 19. sept. 1989 ob njegovi 70-letnici. hidroelektrarne v Triblju pri Crikvenici. Od 29. Jan. 1942 do 8. sept. 1943 v it. vojski. (Od maja M. Pah. Pri it. komandi želez, prevoza v Beogradu.) Od FERLUGA Viljem (Vojko), kult. delavec, organi- 8. sept. 1943 do avgusta 1944 v Belanovici (Srbija- zator, r. 10. febr. 1900 v Trstu (Greta), u. 3. nov. Surnadija) v kult. društvu pripravljal dijake na 1983 v Lj. O=e Alojz, sodni kanclist, mati Marija zaklju=ne izpite, ker so bile šole zaprte. Od 25. Tonja, gospodinja. O=eta so ve=krat premeš=ali okt. 1944 do 21. nov. 1944 v kult. skupini Slavija- (Trst, Gorica, Motovun), ob koncu vojne v Buzet, Avtokomanda v Beogradu. Od 21. nov. 1944 do kjer so ga najprej suspendirali, potem upokoji- !2. avg. 1946 v JLA - tolma= v albanski misiji, bla- li. Obiskoval je nem. osn. š. v Trstu, gimn. v Trstu gajnik bataljona, vodil te=aj za nepismene in pe- in Gor., potem v Lj. in maturiral med vojno v Nar. vj* v zboru. - Od maja 1956 do maja 1989 je bil domu v Trstu. Bil je vpoklican in je do=akal ko- ob=inski svetovalec v Miljah, odgovoren za vsa nec vojne v Odesi. V Trstu je obiskoval Viš. ekon. slov. vprašanja. Jun. 1954 je imel oddajo po ra- š. Revoltella in se zaposlil pri trgovcu Manko=u. °-iu Trst A o Korošcih: Pod farnim zvonom svete Ko je ta prenehal z delom, se je F. preselil naj- Barbare. Za JKol 1963 je napisal sestavek: Milj- prej v Maribor, potem v Stari trg pri Rakeku, kjer FERRARI 568 je bil poslovodja v lesnem podjetju. Med vojno Trst-Koper, Videm in Gorica. O tem je predava- se je umaknil v Lj., 1945 pa se je vrnil v Trst, kjer la in pisala. Uredila je knjigo dokumentov o Ka- je vodil predstavništva raznih jsl. podjetij. Bil je tol. akciji in ji napisala uvodni esej: L'Azione =lan upr. odb. TKB. Kot organizator se je vse živ- cattolica in Italia dalle origini al pontificato di ljenje zavzemal za društveno delovanje. Bil je Paolo VI (Queriniana, Brescia 1982). Zanimala se =lan Sokola v otr. letih in je kot gimnazijec va- je tudi za slov. cerkvene razmere v razpravi // dil naraš=aj. Bil je preds. dijaškega krožka, pred- clero sloveno nel Litorale (1920-1928): linee d'in- hodnika mlad. gibanja, soustanovitelj društva tervento pastorale (Qualestoria IX, 1981, n. l.str. Prosveta pri Sv. Jakobu v Trstu, prvi preds. Zve- 29-44). - Jun. 1984 je postala raziskovalka na In- ze mlad. društev. Po drugi svet. vojni je v Trstu štit. za srednjeveško in moderno zgod. na trž. U. skrbel za urejanje jsl. pokojnin nekdanjih pri- Poglobila se je v it. katol. gibanje pred reformo mor. emigrantov in 1971 ustanovil Društvo slov. Katol. akcije, ki jo je izpeljal Pij XI. 1922. Poleg upokojencev, ki mu je bil preds. do smrti. =lankov in razprav je napisala knjigo Una storia Prim.: ef, V. Ferluga sedemdesetletnik, PDk 11. dell'Azione cattolica. Gli ordinamenti statutari da febr. 1970 s si.; ris, V. Ferluga osemdesetletnik, Pio XI a Pio XII (Genova 1989). Pisala je o pe- PDk 10. febr. 1980 s si.; L.B., Umrl je V. Ferluga, dag. smernicah katol. mladinskih organizacij v Gosp. 11. nov. 1983. 30 letih, o politi=nih kadrih in množi=nih katol. ldt organizacijah med faš. in povojno dobo, o aktiv- FERRARI Liliana, zgodovinarka, r. 21. apr. 1953 nosti Sv. Stolice med interniranci v it. taboriš=ih v Lo=niku pri Gor., živi v Trstu. O=e Fiorellino in ponovno o it. odhodu iz Istre. Vsega ima 20 Ferrari, ob=inski uradnik v Gor., mati Marija Lus- knjig in razprav. - Od akad. leta 1992 ji je zaupa- nich, gospodinja, prej delavka v predilnici v Pod- no pou=evanje zgod. krš=anstva v moderni in so- gori. O=etova mati je bila Slovenka iz Pevme, o=e dobni dobi v okviru doktorata iz zgod. Od 1992 It. iz Veneta, materini predniki so bili It. in Furl. je soured, revije Qualestoria. Od konca 1991 se Osn. š. v Lo=niku, nižja sred. š. Gr. Is. Ascoli v ukvarja s cerkveno organizacijo v Habsburških Gor., klas. matura na Liceo-Ginn. »Dante Alighie- deželah. V tej zvezi kon=uje razpravo o Mahni- ri« v Gor. 1972. Na trž. U je doktorirala 1977 s =evi reviji Rimski katolik. tezo Per una storia dell'Azione cattolica italiana Prim.: Osebni podatki (19. jun. 1993); =asopi- attraverso i suoi problemi organizzativi (1943-46). sna poro=ila o delu. Od jeseni 1977 do 1979 je v okviru Istituto regio- Pan nale per la storia del movimento di liberazione FERRARI Renato, pisatelj, kronist družine Fa- nel F-VG raziskovala z drugimi mladimi stro- biani, antif. borec, r. 27. sept. 1908 v Gorici, živi kovnjaki probleme odhoda istrskih ljudi po drugi v Milanu. O=e Romeo Ferrari, postajni na=elnik, svet. vojni. Uspeh je bila knjiga Storia di un eso- mati Gabriella Piazza, prane=ak arh. M. Fabia- do. Istria 1945-56 (Trst 1980), v katero je napisa- nija (gl. =l.). Osn. š. je obiskoval v Trstu, Welsu la poglavja: Reka 1945-47 (str. 48-85), Odhod iz in Lj., tam tudi prvo gimn., klas. licej v Trstu in Pulja (str. 145-214), Trst 1945-1947: istrsko vpra- tam Trg. akad. Obiskoval v Firencah Ekon. fak. šanje v tisku (str. 215-273), Vprašanje opcij (sku- in se u=il angl., nato ekonomijo v Trstu, diplo- paj s Cristiano Colummi) (str. 325-336), Begunci miral 1931. V otroštvu in mladosti se je mo=no v Trstu (1947-53) (str. 420-468), Vprašanja viiv- navezal na babi=ine sorodnike Fabianijeve iz Ijanja (str. 498-562). Vzporedno je z drugimi pi- Kobdilja in ohranil to vez za vse življenje. 1926 sala o Rimu in Trstu pred upravnimi volitvami seje v Trstu zaposlil pri Assicurazioni Generali leta 1949 in ponovno o istrskih beguncih. - V tem in se vklju=il v skup. antifašistov, ki se je zbira- =asu je zavzeto študirala slovenš=ino, se udele- la okrog E. Bartellinija in imela preko L. Fabia- žila dveh seminarjev Slov. jezika, liter, in kult. nija (gl. =l.) povezavo z antifašisti v Milanu. na U v Lj., v prvih 80 letih je pogosto obiskovala Aretirali so ga 25. apr. 1928, ga zaprli v jezuit- Lj. zaradi raziskovanj (dobila je študijsko štipen- ski zapor v Trstu in v Milanu. Konfiniran je bil dijo CNR), zato slov. bere, prevaja in govori. - Od za pet let zaradi antif. in protinarodne propagan- nov. 1979 do konca 1981 je imela štipendijo na de, zaradi naklonjenosti do slov. govore=ih pre- Inštitutu za srednjeveško in moderno zgod. na bivalcev. Dve leti je bil na otokih Tremiti in dve trž. U. Tedaj je nadaljevala z raziskovanjem Ka- leti v sanatoriju. Potem je za krajši =as pou=e- tol. akcije v širšem obdobju (1935-54), s poseb- val na gimn. v Tolminu, a je bil iz polit, razlogov nim pogledom na razvoj organizacije v škofijah odpuš=en na poseg. gor. prefekta. V Milanu je 569 FILIP ustanovni =lan (1985). S to skupino je koncerti- je težko delo. Poleg dušnega pastirstva še gradnja ral v It., Sji, Avstr. in v bivši SZ. S skupino Vec- nove župnij, cerkve in župniš=a. Za dovoljenje po- chia Vienna je prepotoval domala vso It. Kot prvi ve=ave podružne cerkve sv. Križa je moral =aka- violon=elist je igral v ork. P. de Anna iz Vidma, ti osem let. Gradnjo nove župnij, cerkve sta S. Marco iz Pordenona, Bach Consort in Aurora prevzela arhitekta Anton Bitenc in Jože Kregar. iz Trsta. Redno sodeluje z zborom Cappella Ci- Pripravila sta na=rt osmerokotne oblike, ki ustre- vica. Kot solist je igral z ork. Luka Sorko=evi7 za pokoncilskemu bogoslužju. Poslikavo cerkve iz Dubrovnika, kom. ork. RTV Lj. in Obalnim (freske in grafite) je izvršil Stane Kregar. V veli- kom. ork. iz Kopra. Snemal je za Radio Trst A, ko zadoš=enje duhovnika in vernikov je bila 1. ORF Avstr., za TV iz Minska (Ukrajina). - Ukvar- maja 1969 posve=ena nova župnij, cerkev v =ast ja se tudi z lahko glasbo. Igra pri priznanem za- sv. Jožefu Delavcu in sv. Barbari. Tri leta kasne- mejskem ansamblu TAIMS, s katerim je prejel je je bilo dograjeno še novo župniš=e. Dekan F. vrsto prvih nagrad na festivalih v It. in Sji. Kot je še deset let vestno opravljal težko službo v Idri- =lan Radijskega odra je za trž. sedež RAI posnel ji. Po 33 letih službovanja je bil 1979 premeš=en preko 160 iger. - Še kot gojenec GM je prejel na- za župnika v Lokavec pri Ajdovš=ini. Tukaj ga je grado na 10. republ. tekmovanju mladih glasbe- spet =akalo polno dela, ker sta bili v ruševinah nikov Sje. Z Godalnim kvartetom je 1988 osvojil dve podružni cerkvi, pa tudi župnij, cerkev je bila drugo nagrado na drž. tekmovanju za komorne potrebna temeljite obnove. Z ljubeznijo in vne- skupine v Pozzuoliju pri Neaplju. Kot pedagog mo se je lotil dela in iz ruševin dvignil obe po- se je uveljavil na it., jsl. in slov. tekmovanjih, ko družni cerkvi, dogradil verou=no dvorano, so njegovi gojenci osvojili pomembna odli=ja in nabavil orgle in zvonove. Svoje vernike je hotel priznanja. duhovno osvestiti tudi s tem, da je v obeh župni- Prim: Osebna pola; PDk 13. febr. 1990; 5. ma- jah sestavil knjigi o zgodovini tiste župnije. V ja 1991; 29. mar. 1992; M (Trst) 1990, 2-3; Picc. Idriji je v tem oziru nadaljeval delo svojega pred- 9. dec. 1990; 17. mar. 1992; Trieste oggi 6. maja nika dekana Arka, ki je bil spisal Zgodovino Idri- 1991; MessV 29. mar. 1992; PrimN 30. mar. 1993. je. F. pa je dodal knjigo Idrija in njeni spomeniki T. Sim=i= sakralne umetnosti (1979). V Lokavcu pa je se- FILIPI< Janez, duhovnik in publicist, r. 23. jun. stavil knjigo Po Vipavski dolini k Vnebovzeti, sv. 1922 v vasi Laze=, župnija Otalež, sedaj župnik Lovrencu, sv. Urbanu v Lokavec pod 1960 premagal mojstra Cappella, tik preden je (1986); J. Webster, Vojvodinja Malfijska (1988); ta osvojil it. prvenstvo (v spominu šahistov je Ruzante, Lubjezen, uojska, lakota (skupaj z Izto- ostala izjava slednjega: »V Italiji sem prvi, v kom Mlakarjem, 1991); Goldoni, Pahlja=a (1991); Trstu drugi.«). Ob koncu petdesetih let seje uspeš- L. Pirandello, Henrik IV. (1993). 1989 je napisal no udeležil mednar. turnirja v Gradcu, 1959 pa libreto za »enodejansko pravlji=no operico« Lu- je v San Benedetto del Tronto postal mojster. Ker cija in Ambrozij, uprizorjena 1991 v PDG Nova takrat ni imel it. državljanstva, se ni mogel ude- Gor. ležiti nekaterih turnirjev posameznikov, zato pa Prim.: Osebni podatki; GLNG 1981. je 1967 v Recoaro Terme postal ekipni prvak. Bil Mal je sposoben in nesebi=en šahovski organizator. Pri tržaškem šahovskem društvu je bil v obdob- FLEGO Ante, kmetijski strokovnjak, r. 25. mar. ju 1950-60 tehni=ni vodja in trener. Zelo veliko 1902 v Vodnjanu (Istra), u. 4. okt. 1959 v Kopru. je naredil za tržaški slov. šah zlasti v okviru dru- O=e Anton, trgovec, mati Marija Sin=i7, kroja=i- štva Polet. ca. Gimn. je obiskoval v Pazinu, nato v Mrbu vi- narsko in sadjarsko š. (1919-20), v Križevcih je Prim.: Sporo=ilo žene Kostance Mikulus Fi- lipovi7. kon=al sred. kmetij, š. (1924). Služboval je kot Dr. Baje praktikant na posestvu Belje, nato na posestvu Ov=ara. Po vojaš=ini je bil pomo=nik uprav, in sam upravnik posestva Arnovo selo pri Brežicah. FIŠER Sre=ko, prof. primerjalne književnosti in slov. jezika, publicist, prevajalec in lektor, r. 15. 1928 je postal strok, u=itelj na kmetij, š. Grm pri jun. 1953 v Ajdovš=ini, živi v Šempetru pri Gor. Novem mestu. 1933 je bil premeš=en na bansko upravo v Lj., nato je bil 1937 znova prof. v š. na O=e Janko, visoko kvalificiran delavec-nabavnik Grmu, kjer je bil po vojni v.d. ravn. Od 1946 je iz Crni=, mati Rozika Vidmar, prodajalka z Otli- organiziral kmetij, šolstvo na Primor. (cona B). ce. Osn. š. v Ajdovš=ini (1960-61) in Šempetru pri - Vodil je kmetij, š. in posest na gradu Lože pri Gor. (1961-68), maturiral na gimn. v Novi Gor. Vipavi. Od 1954 je živel in služboval v Kopru: (1972). L. 1977 je diplomiral na Filoz. fak. v Lj. Zavod za raziskovanje kmetijstva, Okrajna za- (A-študij: Primerjalna književnost in literarna družna zveza. - F. je posebno pozornost name- teorija, B-študij: Slov. jezik in književnost). Med njal sadjarstvu in vinogradništvu. Skrbel je za 1977-79 je vodil lektorat za slov. jezik na U v Not- drevesnice in trtnice (Grm, Kostanjevica na Krki, tinghamu (V. Britanija). 1981 se je zaposlil kot Leskovec pri Krškem, Vrhpolje pri Vipavi, An- lektor v PDG Nova Gor. Med 1974-83 je pisal oce- karan, Strunjan). Strok, =lanke je objavil v SiV, ne književnih del za Radio Lj. in Dnevnik. 1976 SVV, PDk,Kmetovalcu, Kmetijskem vestniku in je pri=el objavljati publicisti=ne spise in prevo- de v revijah in =asopisih Problemi, Tribuna, Imel je ve= samostojnih in ve= skupinskih raz- svoj odnos do simbolike predmetov, saj že teh- stav. Samostojne razstave: Grožnjan (1969); Pi- nika sama po sebi deluje simboli=no - ve=no. F. ran, Obalne galerije (1969); Nova Gor. (1972); linija - kontura, iz katere izhaja, (avtor je prven- Koper, Gal. Loža (1980); Kranj, Gorenjski muzej stveno kipar) se skozi risbo v osnovi prelije v (1980); Lj., Razstavni prostor ZRMK (1980); Lj., barvno površino, ki ploskovno podaja fabulo, pri- Commerce (1982); Izola, Likovna gal. (1983); - sli- poveduje zgodbo o resnici resnice, ki je ali pa je karstvo, kiparstvo: Izola, Gal. Alga (1983); - ke- ni, ki bo, =e bo...« (Dejan Mehmedovi=). Na izvir- ramika: Koper, Splošna banka (1984); Koper, JIK nih formah keramike upodablja morski in pod- banka (1985); Trst, SP Peterlinova dvorana (1985), morski svet. Kot likovni pedagog pa je ustvaril Portorož, Hotel Palace (1985), Koper, JIK banka ve=je število scen za gledališke predstave. (1986); Izola, Gal. Insula (1988); Mrb., Gal. Kon- Prim.: Osebni podatki; J. Mesesnel, Sedmeri- šak M. (1989). - Skupinske razstave: Koper, Gal. ca v Loži, Delo 26. maja 1972; Anton Flego. /Ka- Loža (1969); Piran, Obalne gal. (1969); Palic (Su- talog/ (Spremni esej Andrej Medved), Piran, botica) (1969); Škofja Loka, Škofjeloški muzej Obalne gal. 1980; A. Medved, Nenavaden svet Fle- (1970); Piran (1971) - »Primorski likovniki«; Ža- govih plastik, PrimN 30. maja 1980; Anton Fle- lec, Savinov razstavni salon (1979); Lj., Razsta- go. /Katalog/. (Tekst Cene Avguštin), Kranj, Gorenjski muzej 1981; Anton Flego. /Katalog/. viš=e R. Jakopi= (1979) - »Razstava ZDSLU«: Lj., (Tekst avtor), Izola, Likovna gal. Alga 1983; F. Gal. Labirint (1979); Moskva (SZ) (1979); Lj., Raz- Goljevš=ek, Sožitje dveh umetnosti. V likovni ga- staviš=e R. Jakopi= (1981) in (1982); Slovenj Gra- leriji Alga v Izoli razstavlja svojo keramiko An- dec, Umet. paviljon (1982); Ajdovš=ina, Skofja ton Flego, PrimN 20. sept. 1983; H.J., Tone Stres Loka, Kranj, Ricmanje (1983) - »Primorski likov- o vprašanju strahu, tesnobe in ljubezni /=lanek niki«; Izola, Likovna gal. (1983); Koper, Gal. Lo- omenja tudi razstavo A. Flega/, PDk 8. maja 1985; DSI na po=itnicah /tudi o razstavi A. Flega s si./, ža (1983) - »Razstava DLUSO«; Ajdovš=ina, Škofja Mladika 1985 (junij), št. 5/6, str. 71; Anton Flego Loka, Kranj, Ricmanje (1983) - »Primorski likov- razstavlja v Kopru, PrimN 13. febr. 1987; M. Mu- niki«; Zagreb, Nova zgrada muzejskog prostora ženi=, Likovna skupina LIK razstavlja v Izoli, PDk (1984) - »Svetovni trienale keramike«; Lj., Mestna 2. okt. 1987; M. Furlan, Govorica =opi=a, PrimN gal. (1985) - »Soo=enja«; Izola, Gal. Alga (1987); 20. okt. 1987; Anton Flego. /Katalog/. (Tekst De- Lipica, Hotel Maestoso (1987); Izola, Gal. Insula jan Mehmedovi=), Koper, DLUSO 1988. (1987) - risba; Izola, Gal. DLUSO (1987); Lj., Lik. ViK razst. R. Jakopi= (1988)- »Razstava ZDSLU«; Ko- FLEGO Franjo (Fran), politik, deželni poslanec per, Splošna banka (1990) - »Tiera 90«. - V kera- r. 17. mar. 1852 v Štrpedu pri Buzetu, u. 25. dec moplastiki in slikarstvu upodablja figuro v 1930 na Po=ekajih pri Buzetu. O=e Sebastijan odnosu do življenjske dinamike sodobne civili- mati Eufemija; F-ova družina je bila siromašna zacije. »F. plastike so del njega samega in vsega It. osn. š. v Buzetu, hrv. jezika se je nau=il sam tistega, kar v njem živi, rast, ki se prebuja in za- 1887je bil izvoljen kot prvi Hrvat za župana v Bu mira, mo=, ki se rojeva in izgineva hkrati. Dina- zetu, 1888 je uvedel hrv. jezik v poslovanje bu mika F. del, ki jo prezentira kolo in njegove zetske ob=ine. Za župana je bil izvoljen še 1890 izpeljanke, je le simbol, skrito hotenje in manj in 1906. 30. avg. 1888 je bil izvoljen v istrski de- odsev prekipevajo=e =loveške narave. F. umetnost- želni zbor v kme=ki kuriji sodnih okrajev Koper, ni izrazje deklarativen, manifestativen. ...F. sle- Piran in Buzet (brez krajev Koper, Piran, Izola, di utripajo=im o=em dobe, njeni nebogljenosti, Milje, Buzet), izvoljen je bil ponovno 25. jun. 1889 da bi našla trdna tla. Stari temelji so porušeni, skupaj z V. Spin=i7em (gl. =l.). Bil je kandidat po- novih še nismo zgradili. Naš =as ni doba piramid, lit, društva Edinost, pri katerem je sodeloval kot je doba vrtljivih teles...« (Cene Avguštin). Na nje- predstavnik istrskih Hrvatov tudi še po prvi svet. gove plastike »so vplivale razli=ne predstave, od vojni. F. je eden najpomembnejših tvorcev hrv fantasti=ne boševske do ve=pomenske indijske in slov. narodnega in polit, gibanja v severni Istri umetnosti, vendar pa je to v resnici svoj, izrazit, Prim.: Novosti (Zgb) 1. jan. 1931; Zbirka =la- nenavaden svet, ki se skozi razli=ne ustvarjalne naka o Buzetu i Buzeštini, Buzet 1966, pass.; B faze vse bolj dinamizira, giblje, zavrti. Lahko ga Jakovljevi7, Istarski mozaik, št. 2, 1972; Isti, Bu razdelimo na tri obdobja: rastlinski (vegetabil- zetski zbornik, knj. 12, 1988; Milanovi7 II, 235-38; ni, abstraktni in futuristi=ni, kjer je v ospredju J. Kramar, Marezige trdnjava slovenstva v Istri, =lovek-stroj« (Andrej Medved). »Slika v prastari Koper 1982, pass.; Isti, Narodna prebuja istrskih slikarski tehniki enkavstiki, s katero poudarja Slovencev, Koper 1991, pass. g Jakov 573 FONDA FLEGO Stanko, starinoslovec, r. 8. jul. 1947 v ma in prejel v Jsli diplomo fotoamaterja prvega Trstu, živi prav tam. O=e Franc, pristaniški de- razr. Njegovi posnetki so na mnogih turisti=nih lavec, mati Stanka Kržišnik, gospodinja. Osn. š. prospektih in razglednicah. Knjigo Dolina So=e, je obiskoval v Skednju, niž. in viš. sred. š. v Trstu ki je izšla 1982, je opremil z odli=nimi barvnimi (matura 1966). Služboval je v razli=nih ustano- slikami. Zadnja leta se posve=a tudi oljnemu sli- vah v Trstu, od 1974 je zaposlen v Družbi pri- karstvu na platno. staniških delavcev (Compagnia Unica Lavoratori Prim.: Osebni podatki; Z. Fon - H. Urši=, Doli- Portuali) kot vodja administrativnega odd. Vzpo- na So=e, Knjiga '82, 484-85. redno s poklicnim delom seje F. ukvarjal kot lju- oVK biteljski arheolog; svoje raziskovalno delo je FONDA Pavel, psihoanalitik, psihiater, publicist, osredoto=il na Trst in njegovo slov. zaledje. Re- polit, delavec, r. 22. sept. 1942 v Trstu (Skedenj), zultate dela je ve=krat objavil kot =asopisne =lan- živi na Op=inah. O=e Mansuet, trgovec, mati Dio- ke (PDk) ali pa kot razprave (JKol 1981 in 1992, mira Budal, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v GorLtk in AV).— F. deluje predvsem kot sistema- Skednju, sred. I. Cankarja in znan. licej v Trstu ti=ni arheološki topograf na ozemlju, ki ga jezi- (matura 1961). Medic, je študiral v Padovi, psi- kovno, geografsko in pripadnostno obvladuje ter hiatrijo v Milanu, kjer se je zaposlil kot univ. asi- njegovo arheološko podobo pomembno dopol- stent. Od 1970 je delal v psihiatri=ni bolnišnici njuje s podatki in spoznanji, ki jih enosmerna it. v Trstu in sodeloval s F. Basaglio, ki je v tistih stroka ne zmore zapopasti. V tem pogledu je ob letih prenavljal psihiatri=no oskrbo v smeri al- arheološki topografiji Boljunca (GorLtk 12-14/ ternativne psihiatrije. V tem kontekstu je v ob- 1985-87, 127-47, soavtorja L. Rupel in M. Župan- dobju 1975-80 vodil Center za mentalno zdravje =i= in Borgolauro 13, 1988, 46-55) njegovo temelj- v Nabrežini. Z Basaglievo usmeritvijo se ni pov- no delo podroben arheološki pregled ob=ine sem strinjal. Zavra=al je pretirano ideologizaci- Dolina pri Trstu Arheološka topografija ob=ine jo in politizacijo alternativne psihiatrije, ki je Dolina - Topografia archeologica del Comune di med drugim ostro nasprotovala psihoanaliti=ne- San Dorligo della Valle — Provincia di Trieste mu in sploh psihološkim prijemom. Zato je v za- (Trst - Lj. 1991; soavtor M. Zupan=i=). Skupaj z =etku osemdesetih let prešel iz psihiatrije na Lidijo Rupel je F. izdal tudi vodnik po prazgo- podro=je otroške psihološke oskrbe. Bil je med dovinskih gradiš=ih v Tržaški pokrajini (Trst ustanovitelji Slov. psihopedagoške službe in na- 1993). to primarij Službe za psihologijo in psihotera- Prim.: Osebni podatki. Svolj pijo doraš=ajo=e dobe pri trž. KZE do leta 1990, ko se je pred=asno upokojil in se povsem posve- FON Zorko, glasbeni pedagog in umetniški fo- til psihoanalizi. V tej se je izšolal v letih 1970-79 tograf, r. 12. febr. 1913 v Tolminu. O=e Rafael, na Milanskem psihoanaliti=nem institutu in po- ob=inski sluga, mati Marija Sivec. Po osn. š. in stal redni =lan Italijanske in Mednarodne psihoa- gimn. v roj. kraju je študiral na glasb, konserva- naliti=ne zveze. Od 1989 se zanima za razvoj toriju v Trstu in Firencah in v tem =asu od psihoanalize na evrop. Vzhodu, v It. psihoanali- 1936-38 pou=eval na tolminskem u=iteljiš=u. Di- ti=ni zvezi je tajnik Komiteja za razvoj psihoa- plomiral je 1940 na konservatoriju v Bolzanu. nalize na Hrv. in v Sji in vezni =len z Mednar. Med tem je bil mobiliziran in do it. kapitulacije psihoanaliti=no zvezo za organiziranje in pri- v taboriš=u v juž. It. Od 1945 je v coni A, ki je znanje edukacije psihoanalitikov iz Sje in Hrv., ki bila v anglo-amer. upravi, služboval v Gor. na se vrši v Trstu. 1980 je bil izvoljen v ob=. svet slov. šolah, zatem na glasb. š. v Šempetru pri No- Devina-Nabrežine na listi KPI. Od 1981 je tam vi Gor. in do 1956 v Solkanu, ko je bil zaradi tež- odbornik za zdravstvo, od 1984 do 1985 župan ke plju=ne bolezni pet let na bolezenskem s koalicijo KPI, PSI in SSK. Kot predstavnik za- dopustu. Poslej je pou=eval v Tolminu, najprej mejcev je imel pozdravni govor v Cankarjevem na glasb. š. in zadnjih 10 let do upokojitve na pe- domu na zasedanju Slov. svetov, kongresa na dag. gimn., kjer je pou=eval glasb, teorijo in vo- predve=er razglasitve slov. samostojne države dil pev. zbore. - Od 1962 se posve=a umetniški (objavljen v PDk 19. jul. 1991). V strok, revijah fotografiji. S posebno ljubeznijo je poslikal zla- objavlja razprave o psihi=nem stapljanju, ki ga sti premnoge naravne lepote Soške doline, izde- raziskuje. Ukvarja se tudi s preu=evanjem psi- lal ve= sto odli=nih diapozitivov in vrsto barvnih holoških aspektov medetni=nih odnosov in je o •ilmov. Diapozitive je razstavljal v tujini in do- tem objavil nekaj razprav in =lankov: Analiza ne- FONTANOT 574 katerih mehanizmov izrinjanja v tržaški okolici, zdravljenju v bolnišnici v San Vito al Tagliamen- Most 1979; Razmišljanja o narodu, NRazgl 27. to so ga zajeli vojaki salojske republike. V zapo- mar. 1987; Psihi=ni procesi in narodnostna iden- ru je naredil samomor. Vojno je preživel Vinicio, tifikacija, Ednina, dvojina, ve=ina, Trst 1987; ki je postal še prej poveljnik enega izmed bata- L'immagine socio-culturale della città di Trieste ljonov Tržaške brigade (apr. 1944). 18. dec. 1944 in una lettura psicoanalitica, Presenza e contri- so v vasi Hrast pri Suhorju v Beli Krajini usta- buto della cultura slovena a Trieste, IRRSAE, novili partiz. it. brigado, ki so jo poimenovali po Trst 1987; Psihoanaliti=na antropologija in etni=- bratih F., prišla je v sestav divizije Garibaldi Na- ne problematike, Ethnos in istovetnost, SLORI, tisone. št. 115, Trst 1990; Trieste soffre di una nevrosi Prim.: Qualestoria 1981, št. 1, 136-41; G. Fogar, antislava, Il Piccolo 6. dee. 1991; Sul versante Od ilegalnega antifašizma do proletarske briga- psicologico dei nazionalismi, Politica internazio- de, Nova Gor. 1974, pass.; R. Giancuzzo-M. nale, št. 1-2, 1992; Trieste, quando si esalta la pro- Abram, Itinerario di lotta, Rovigno 1986, pass. pria diversità, Il Piccolo 4. mar. 1993. Plah. Prim.: S. Tence, Komunist dr. P. Fonda izvo- ljen za devinskonabr. župana, PDk 23. okt. 1984 FORMENTINI (FORMENTINO) gor. plemiška s si.; L. Kante, Pavel Fonda, Delo 2. febr. 1985; rodbina. Prvi gotovi podatki o bivanju te druži- D. Kale, Identiteti na sledi, (Razgovor z dr. Pav- ne v naših krajih se nahajajo v notarskih listinah lom Fondo), JKol 1985 s si.; R. Skrlj, V tej trdnja- iz za=etka 14. stol. Simon Porcachio, imenovan tu- vi je vse ve= razpok, PrimN 7. maja 1993: osebni di Formentino, je bival 1308 v Prim.: AULA IV; F-ovo pripovedovanje. Mno- marketingom v Jsla in delal za razna multi- gi tigrovci na Bistriškem so govorili o njem; T. nacionalna podjetja, 1990 je zapustil službo in Rutar, Bistriški zapisi 2/1984, str. 80-81; Isti, Za se posvetil izklju=no slikarstvu, za katero se je vedno je odšel še en tigrovec - Toneta Franka so za=el zanimati že v mladih 1. V obdobju pou=e- obsodili na 24 let je=e, PDk 17. dec. 1978. vanja na š. je navezal prijateljske stike z gor. ki- Rut parjem R. Nanutom (PSBL II, 493), ki je vzbudil FRANKO Igor, zobozdravnik, r. 23. sept. 1900 v v njem zanimanje za kiparske tehnike, katerih Solkanu, živi v Gor. O=e Alojz, odvetnik (gl. =l.), se je v za=etku posluževal v svojih slikah tudi F. mati Gabrijela Doljak, h=i Matije D. (gl. =l.). Osn. Po prvih, spo=etka zgolj dekorativnih poizku- š. je obiskoval v Solkanu, nato se je šolal na vad- sih je F. v zadnjih 1. našel svojo pot v fantasti=- nici ter v slov. gimn. v Gor. Ob vstopu It. v vojno nih rekonstrukcijah pokrajin, pala=, raznih ar- (1915) je z družino odšel v Lj., kjer je obiskoval hitektur in mest, ki jih je že na=el =as. Za njegova gimn. in opravil pred=asno maturo (1918). Bil je dela je še posebej zna=ilen kontrast, ki pogosto poklican v avstr. vojsko, opravil oficirsko š. ter nastaja med amorfno podlago nežnih, ugaslih bil vojak v Galiciji, Linzu in Krminu, kjer je do- barv in izstopajo=im reliefom. Ta je ve=krat =akal razpad Avstroogrske monarhije. Na Medic, droben, natan=en mo=no obarvan vrez v »po- fak. U v Zgbu se je vpisal takoj po koncu vojne ter listirolno folijo. Do sedaj je F. imel okoli 20 oseb- tam opravil prvi rigoroz. Studij je nadaljeval na nih razstav (Lj. 1977; GABRŠ6EK Josip, urednik, polit, delavec, r. 1. eno leto v Novem Sadu in tri leta v Zgbu. Od 1982 mar. 1898 na Ljubinju na Tolminskem, u. ne- je ponovno v Lj., kjer je zaradi polit, razlogov tež- znano kdaj. Po besedah D. Sardo=a je bil »izred- ko dobil delo. Najprej je bil arhivar na Agroteh- no pameten, izobražen, po drugi strani pa izra- niki, od 1988 pa je deloval kot konservator - zit ekstremist«; bil je velik demagog, ljudje pa etnolog na Zavodu za varstvo naravne in kult. de- so za njim »kar noreli«. Do 1926 in odhoda v Jslo diš=ine v Kranju, od jul. 1992 pa je zaposlen na je bil tajnik Politi=nega društva Edinost v Trstu, Ministr. za kulturo v Lj. kot svetovalec za kul- •sto=asno pa je (ilegalno) vodil Orjuno v tem me- turno dediš=ino. - Ukvarjal se je s problematiko stu. V Lj. je bil konfident it. konzula Gavottija, Rusinov v Vojvodini in na Slovaškem ter Ladi- po vsem sode= pa si je želel s tem sodelovanjem nov na Juž. Tirolskem. V zadnjih letih se je po- zagotoviti it. vizum za vrnitev v Trst. Njegov ob- svetil stavbni dediš=ini in postavitvi mreže slov. veš=evalni psevdonim naj bi bil »Rosario Leto«. muzejev na prostem. Ustreza arhitektura prezbiterija stavbnemu tipu se je posve=al dograjevanju sistema gozdnogo- gorenjskih cerkva druge polovice 15. in zgod- spodarskega na=rtovanja na na=elih dinami=ne- njega 16. stol.: zaklju=en je s tremi stranicami ga usmerjanja in kontrole procesov v gozdovih osmerokotnika in obokan z zvezdnatorebrastim glede na ekosistemsko, mnogonamensko naravo obokom, okrašenim s figuralnimi sklepniki in gozda, pri tem pa je uveljavil novo smer na=rto- konzolami. Sklepniki predstavljajo Kristusovo vanja razvojnih procesov. - Rezultate raziskoval- glavo, Marijo z Detetom (v osrednji osi) in vrsto nega in strokovnega dela sproti prenaša v svetnikov in angelov; tudi konzole so figuralno gozdnogospodarsko prakso; z referati je sodelo- oblikovane. Ohranjeni kapiteli so skrbno izkle- val na gozdarskih študijskih dnevih (Kranj 1976, sani in kažejo že prve renesan=ne =rte, obo=ne Novo mesto 1981, Areh 1983, Portorož 1984, Lj. skulpture pa so tako nesre=no prepleskane, da 1988), na seminarjih in posvetovanjih Zveze in- je prikrita njihova kiparska kvaliteta in da jih je ženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva (Ro- težko primerjati s plasti=nostjo kapitelov. Stavb- gaška Slatina 1984, Postojna 1988) ter na sekcijah na tradicija, iz katere je mojster G. izšel, temelji za urejanje gozdov Skupnosti jsl. gozdarskih fa- v zgledih stavbarjev ladij župnijskih cerkva v kultet in inštitutov. Med G-evimi objavami so po- Kranju in Škofji Loki, od koder so prvi mojstri sebnega pomena: disertacija Zakonitosti zašli tudi na Goriško in Tolminsko, kjer je okr. naravnega pomlajevanja jelovo-bukovih gozdov '470 nastal pod njihovim vodstvom prezbiterij na Visokem Krasu Snežniško-javorniškega ma- cerkve sv. Urha v Tolminu, z mojstrom Andre- siva (1972) in samostojna publikacija Izpopol- jem iz Loke pa je arhitektura te smeri prešla =ez njevanje sistema gozdnogospodarskega na=rto- Tolminsko vse do Ben. Slovenije in celo v furlan- vanja v Sloveniji (I-II, Lj. 1988-89). Med znanstve- sko ravnino. Ni izklju=eno, da se je G. izu=il celo nimi in strokovnimi razpravami je omeniti na Gorenjskem. Z zelo uglednim vikarjem Kle- Razvojna dinamika mešanih gozdov jelke-bukve mentom ga je verjetno v delu in prijateljstvu po- na Snežniku v zadnjih sto letih (GozdV 25/1967, vezalo tudi skupno rojaštvo. Verjetno je, da bodo 7-8, 202-37); Renesansa kontrolne metode (GozdV nova odkritja G-jev stavbni opus še dopolnila. 28/1970, 5-6, 121-43); Temeljni principi polifunk- Prim.: E. Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med cionalnega gozdnogospodarskega na=rtovanja gotiko in barokom, 1981, 54; Isti, Stavbenik Ca- (GozdV 45/1987, 6, 265-76); Mehke informacije in spar iz Tolmina, Glasilo-Tolminski verski list njihov pomen v gozdnogospodarskem na=rtova- XVII, št. 2, nov. 1990; Isti, Spjetarski vikar Kle- nju (GozdV 49/1991, 2, 93-101). Po nepopolnih po- nient Naistoth iz Loke, Loški razgledi XXVII, datkih je G. objavil blizu sto razprav in drugih Škof ja Loka 1980, 66-70. E. Cevc prispevkov v slov., shr. in drugih tujih publi- kacijah. GAŠPERŠI< Franc, gozdar, strokovnjak za ure- Prim.: Arhiv Kadrovske službe na Biotehn. fak. janje gozdov, r. 13. jan. 1932 v Škofijah pri Diva- v Lj.; Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, 1991, =i, živi v Lj. O=e Franc, kmetovalec, mati Jožefa 5-14; Ene Sje 3, 185. Cerkvenik, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Ad= Škofijah 1938-45, nižjo gimn. v Herpeljah 1945-48, sred. gozdarsko š. v Lj., prav tam je štu- GERBEC Anton (Garbasse), duhovnik, r. 14. jan. diral gozdarstvo (1955-60); doktorat znanosti iz 1885 v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, u. 16. avg. gojenja gozdov je opravil na Biotehn. fak. v Lj. 1955 v Gorici. O=e je bil Matija. Študiral je v Go- (1972). Strok, znanje je izpopolnjeval na krajših rici, kjer je tudi dopolnil bogoslovje. Mašniško študijskih bivanjih v CSSR, Bolgariji in Sovjet- posve7enje je prejel v gor. stolnici 14. jul. 1907. ski zvezi. Po odsluženju vojaš=ine je bil tri leta Dne 21. sept. 1907 je prišel za kaplana v Koba- zaposlen kot gozdarski tehnik na urejanju go- rid, 1. sept. 1911 pa za kurata v Mirniku v Brdih. zdov pri Gozdnem gospodarstvu v Postojni, po di- Ko so 24. maja 1915 Ital. napovedali vojno, so ga plomi je bil najprej šef gozdnega obrata Ilirska odvedli v internacijo, kjer je ostal do konca voj- Bistrica I960 in kot šef odseka za gojenje goz- ne. 15. jan. 1920 je postal žup. upravitelj na Vrab- dov GG Postojna 1961-75, leta 1974 pa je za=el =ah, 24. nov. 1923 pa žup. upravitelj v Devinu, •• lj. U predavati predmet Urejanje gozdov, 1975 1. jan. 1929 župnik in dekan v Nabrežini. Tu je Je bil izvoljen za izred. prof. in 1986 pa za redne- prejel policijski spomin, se župniji odpovedal in ga prof. in za ordinarija predmeta Gozdno gospo- 1. okt. 1940 prišel za vikarja na Srednjem nad darsko na=rtovanje. - Zraven pedagoškega dela Kanalom. 1944 so Nemci vas požgali in G. je vse GERGIC 584 izgubil. Zapustil je vas in 14. febr. 1946 postal GERIN Antonio, tiskar, delavski organizator, r. kurat v Gabrjah pri Sovodnjah. Ko se je 16. avg. 15. jul. 1856 v Sežani, u. 8. apr. 1926 v Trstu. O=e 1955 vra=al z vlakom iz Gorice, kamor je nesel Antonio, brivec, mati Maria Tedesco. G-ov o=e se =lanek s pridigo za Katoliški glas, je v Rubijah je v Sežano preselil iz Kopra, da bi se ukvarjal padel z vlaka in se hudo ponesre=il. Umrl je v s trgovino. Ker pa ni uspel, se je preselil v Trst, Gor. še isti dan. - V Gabrjah je imel veli=asten kjer je G. obiskoval osn. š. in se s štirinajstimi pogreb, a pokopali so ga v Nabrežini, kakor je leti zaposlil v tiskarni. Z družino se je v za=etku sam želel. G. je bil ponižen, dober, velikodušen osemdesetih let preselil v it. državo, kjer se je in priljubljen duhovnik. V življenju je doživel do- navzel socialisti=nih idej. Po povratku v Trst je kaj grenkega, a ostal je vedno trdno narodno delal v it. socialisti=nem gibanju in 1889 postal zaveden. odg. ur. lista Confederazione operaia. Ker je ostal Prim.: KatG 18. in 25. avg. 1955 (št. 33 in 34); brez službe, seje konec 1890 preselil na Dunaj, NL 18. in 25. avg. 1955 (št. 65 in 66); PDk 18. in po nekaj letih se je vrnil v Trst, kjer je 1. jan. 1898 19. avg. 1955 (št. 194 in 195). postal izdajatelj glasila // Lavoratore. Med sept. Skerl 1902 in jun. 1906 je živel ponovno na Dunaju. De- lal je v vodstvu tržaških socialistov, agitiral je GERGI< (Grgi=) Franc, župan, deželni poslanec, po Gor. in v Istri; na Goriškem je 1897 kandidi- r. 14. jan. 1865 v Velikem Dolu, u. 3. okt. 1928 ral za drž. zbor. prav tam. O=e Janez, kmet, mati Fran=iška Tro- Prim.: Z.u. Sežana (pismo 22. jan. 1993); G. Pie- bec. Bil je dolgoletni župan v Velikem Dolu, =lan montese, Il movimento operaio a Trieste, Roma okraj. šol. sveta v Sežani in okraj, cestnega odb. 1974, pass.; E. Maseratti, Il movimento operaio v Komnu. Kot kandidat SLS (Gregor=i=eva sta- a Trieste dalle origini alla prima guerra mondia- ra struja) je bil v splošni kuriji 13. jul. 1913 iz- le, Milano 1973, pass. voljen v gor. dežel. zbor. B. Mar. Prim.: NadškAGor.; V. Melik, Volitve na Slo- GERMEK (GRMEK) Albin, duhovnik, r. 2. avg. venskem 1861-1918, Lj. 1965, 378; Gabrš=ek II, 1925 v Tomaju, u. 4. jan. 1992 na Kontovelu, kjer 422, 423, 426. B. Mar. je tudi pokopan. O=e Franc, cerkovnik, mati Ber- narda Maruši=. Osn. š. v doma=em kraju, sred. GERGOLET Maks (Maksimilijan), ban=nik, r. 23. v semeniš=u v Gor. in Kopru, bogoslovje v Gor., febr. 1941 v Doberdobu, kjer živi. O=e Jožef, kmet, mašniško posve7enje je prejel v Trstu pri Sv. Ju- mati Melanija Frandoli=, kmetica in hišna gospo- stu 27. jun. 1948 (novo mašo je imel v snegu na dinja. Osn. š. v Doberdobu, niž. srednjo š. v Gor., Višarjah 11. jul. 1948). - Najprej je služboval kot prav tam obiskoval slov. gimn. in licej ter matu- kaplan na Op=inah (11. sept. 1948 - 30. sept. 1950). riral 1960. Nato se je vpisal na Ekonomsko fak. S prvim okt. 1950 je prišel v Ricmanje, najprej trž. U in diplomiral 1968. Od 1971 do 1979 funk- kot žup. upravitelj, nato kot župnik. Tu je ostal cionar urada za na=rtovanje, javna dela in knji- do 30. nov. 1959, ko je bil prestavljen za župnika govodstvo dež. uprave F-JK. Leta 1979 je postal v Dolino, kjer je ostal 23 let. Iz Doline je bil pre- ravnatelj doberdobske Kme=ko obrtne hranilni- stavljen za kaplana v Barkovlje, od koder naj bi ce, pri razvoju katere ima velike zasluge. 1980 upravljal tudi župnijo Kontovel. Naselil pa seje je bil izvoljen v ob=. svet v Doberdobu na listi SSk, na Kontovelu in od tu nekaj mesecev skrbel za kot tudi na ob=. volitvah 1985 in 1990. Odbornik slov. vernike v Barkovljah. Za župnika na Kon- pri Friulia (1985-90), v nadzornem odboru Udine tovelu je bil imenovan 1. okt. 1983. In na Konto- 90 (1989-92). Precej let se je aktivno udejstvoval velu je ostal do smrti. - Ko je bil župnik v v športu. Igral košarko s trž. ekipo Bor, nogomet Ricmanjah, je ve= =asa skrbel za slov. službo bož- z doma=im moštvom Doberdob, odbojko z Liber- jo pri Sv. Barbari (Korošci nad Miljami), ve=- tas in Audax iz Gor. ter z Liberias Turjak. Bil je krat v Zavijah. Skrbel je tudi za Ma=kovi je. - G. organizator in trener ženske odbojke v Doberdo- je bil vedno zelo dober verou=itelj na sred. šoli, bu pri SKD Hrast (1970-80). kakor tudi na osn., požrtvovalen in zanesljiv so- delavec u=itelj, in prof. zbora. Vedno si je priza- Prim.: Doberdob v=eraj in danes, Gor. 1988, 45, 47 s si., 58, 61, 64, 68, 70, 416, 426; IzvGor 1945-65, deval, da bi bil dober in prikupen oznanjevalec 45; 10-letnica SSk na Goriškem, Gor. 1985; Skup- božje besede. Skoraj do smrti je 9 let vodil ra- nost, izdaja za Gor., april 1990; Vpraš. pola sept. dijsko oddajo Vera in naš =as. - Bil je velik ljubi- 1993. Sirk telj mladine. V Dolini je 1967 ustanovil Mladinski 585 GIUNTA krožek in ga opremil z bogato knjižnico. - Bil je gor. nadškofije zamenjano z grajsko hišo pri de- dinami=na, izredno komunikativna in razgleda- vinski cerkvi. Selitev župnijskih uradov v nov. na osebnost, z velikim smislom za družabnost in 1992. G. se je zavzel za obnovo in sanacijo ž.c. sodelovanje z ljudmi. Vedno je bil pripravljen na sv. Janeza Krstnika v Štivanu, ki je znana po Cer- žrtve za dobro in rast v svojih župnijah in za po- nigojevih (PSBL I, 233-234) grafitih in Goršeto- mo= sobratom. vem (PSBL I, 455 - 457) Angelu miru. Mo=no se Prim: ŠkATrst; žup. arh. Tomaj; Škof. Annua- je zavzel za pastoralno delo z mladimi, tako je rio raznih letnikov; M. J., Prerano slovo od g. Al. zaživela slov. skupina. Zaradi znanja angleš=ine G., KolLGMD 1993, 135 -36 s si.; PDk 21. in 24, je duh. asistent kat. dijakov Jadranskega zavo- nov. 1992. ., , da združenega sveta v Devinu. 2e v bgslu se je Skerl nau=il slov., ki jo je izpopolnil še zlasti ob pogo- GERMEK Ivan, jezuitski misijonski brat, r. 5. voru s slov. kolegi in prijatelji, zlasti na planin- jan. 1906 v Tomaju na Krasu, u. 7. jul. 1976vOo- skih turah z dr. R. Dolharjem (PSBL I, 302 - 303). takamundu v Indiji. Po osnovni izobrazbi je vsto- Po posvetitvi 1962 se je vpisal na Prir. fak. U v pil 1924 v beneško provinco Družbe Jezusove in Trstu, kjer je 1967 doktoriral iz fiziologije z na- 1928 odpotoval v Indijo. Ustavil se je v jugozah. logo o sr=nem ritmu. Po diplomi je nadaljeval z Indiji ob pokrajini Kerala, kjer se dviga =ez 2600 raziskovalnim delom na Inštitutu in po dveh le- m visoko znamenito pogorje Nilgiris - Modre go- tih je za=el predavati na Prir. fak., ki deluje v ok- re, znane po letoviš=ih in okrevališ=ih. V Kali- viru Med. fak. U v Trstu. Za dobo petih mesecev kutu je organiziral mehani=no delavnico, nato je je 1975 predaval na U v Mogadišu (Somalija), od Pou=eval mehaniko v Mangaloru. Med 1942-45 je 1976 do 1979 pa vsako leto po pet mesecev na oil kot it. državljan interniran v koncentracij- Med. fak. U v Monroviji (Liberija). V obeh prime- skem taboriš=u v sev. Indiji. Delal je še v Banga- rih je šlo za univ. izmenjave. Obiskoval je te=aje loreju in v Ootakamundu. - G. je bil nadarjen humanisti=ne psihologije v priredbi ustanove mizarski tehnik in vzgojitelj. U=ence je uvajal v CRS - Idea iz Dalmineja pri Bergamu in dosegel mizarsko stroko in z njimi izdeloval pohištvo za diplomo operaterja na podro=ju kratkih terapij Podro=je Nilgirisa. Njegove delavnice so bile mo- za fizi=no in psihi=no ravnovesje. Univ. prof. fi- derne, opremljene z ital. stroji. Umrl je zaradi ziologije je bil do 1987, koje stopil v pokoj v želji, tromboze. Po smrti je njegov predstojnik sporo- da bi se bolj posvetil duh. službi. Od 1985 do 1989 =il prijateljem; »Ker sem rajnega dolga leta oseb- je predava] nevrofiziologijo na š. za fizioterapevte no poznal, lahko zares re=em, da je bil zelo v Trstu. Objavil je ve= znanstveno-raziskovalnih globoko veren. Njegova ponižnost, vedrina in del, vsa so rezultat eksperimentalnih poizkusov, iskren duh uboštva so ga zelo približali božjemu med temi sta še zlasti pomembni: R. Dolhar - G. Odrešeniku« (Kokalj, 115). Giannini, La capacità vitale e l'esercizio fisico in Prim.: Jože Kokalj, Pogovori ob Gangesu, Lj. quota, Trst 1985, in F. Fabbro - G. Giannini, La- 1989,115,288. Jem. teralizzazione cerebrale del linguaggio durante lo stato di rilassamento ottenuto con dinamica GERSTENMAYER Stojan Albert, glej BAJI6 mentale base, v Mente Amica, Dalmine 1988, ki Stojan Albert utemeljuje ve=jo možgansko prožnost in dojem- GIANNINI Giorgio, duhovnik, fiziolog, r. 1. apr. ljivost ob posebnih sprostitvenih vajah in še zla- 1939 v Trstu. O=e Giovanni Ive, papirni=ar. Prii- sti za dvo ali ve=jezi=ne ljudi. me k so mu 1923 oblasti poitalijan=ile, ko se je Prim.: Osebni podatki; Annuario (trž. škofije) Vrnil iz vojnega ujetništva. Mati Vittoria Valerio, 1991, str. 106, 195; Annuario-Letopis (Gor. nad- gospodinja. Osn. š., sred. š. in znan. licej G. Ober- škofije) 1991, str. 100; Kdo je novi župnik v De- dan v Trstu, matura 1957. Bgsl. je študiral v vinu? Dr. Giannini do pred kratkim univerzitetni Trstu, posve=en 8. jul. 1962 v cerkvi sv. Pija X. profesor, NL 21. dec. 1989, str. 7, 12; Arhiv In- štituta za fiziologijo Medicinske fakultete U v na Rocolu, nova maša pri sv. Vincenciju. Bil kpl. Trstu. P" sv. Petru in Pavlu v Trstu do 1970. Od 1971 M. Tav=ar do 1989 pomo=nik žpk. v Barkovljah, od 1989 Zup. uprav, v Devinu, od 1993 je inkardiniran v GIUNTA Francesco, odvetnik, fašisti=ni funkcio- ß°r. nadškofijo. Od 1979-85 duh. vodja openske nar, it. državnik, r. 21. mar. 1887 v S. Piero in skupine Scout d'Europa. Po prihodu v Devin je Sieve (Fi.), u. 8. jun. 1971 v Rimu. Med prvo voj- "ilo župniš=e, pri starem gradu, po izklit. no je bil oficir-prostovoljec, 1915-16 na fronti pod »• o,«p/ GLAŽAR 586 Sabotinom. Po vojni se je zavzemal za D'Annun- da je »razvil zastavo slov. fašistov na Kojskem zijevo zasedbo Reke in se pridružil fašizmu. Vod- in v Števerjanu« (Kacin, Narodnoobrambno, 235). stvo faš. gibanja v Milanu ga je apr. 1920 poslalo Od dec. 1927 do jun. 1932 je bil podpreds. mini- v Trst z nalogo »usposobiti tržaški fašijo, da bo strskega sveta, nato od apr. 1935 do jun. 1943 po- mogel vojaško nastopiti tako za D'Annunzijeve destà v Reggio Calabrii. 7. febr. 1943 je bil potrebe, kakor ob morebitnem udaru slavizma imenovan za guvernerja okupirane Dalmacije. in komunizma, povezana v akciji proti samemu Medtem je bil od 1932 preds. združenih jadran- Trstu« (Risolo, Silvestri, La conquista, 10). G. je skih ladjedelnic (CRDA) v Trstu. - Kot visok postal »absolutni protagonist dogajanja v trža- državni politik se je ukvarjal z Julijsko krajino škem fašiju... neposredno je bil soudeležen v si- zlasti glede unifikacije zakonodaje in gospodar- stemati=ni akciji nacionalizacije julijskega in ske obnove Trsta. Po Anschlussu je osnoval ne- istrskega ozemlja« (Rinaldi, 399). Do 1923 je bil kakšno peto kolono nacizma v Trstu. V faš. sekretar in visoki komisar fašijev v Julijski kra- socialni republiki je bil polkovnik in šef urada jini, ustanovitelj fašisti=nih organizacij po deželi, za tisk. Po vojni so ga zavezniki aretirali, sodi- organizator kazenskih ekspedicij faš. skvader na š=e ga je obsodilo na ve= let zapora, po štirih le- slov. in komunisti=ne ustanove, soustanovitelj =a- tih je bil pomiloš=en. Izdal je dve knjigi Essenza sopisa Il Popolo di Trieste (nov. 1920) in njegov dello squadrismo (Roma 1930) in Un po' di fasci- dolgoletni ravnatelj. 13. jul. 1920 je vodil trža- smo (Milano 1935). ške fašiste in nacionaliste v napad na slovenski Prim.: G.A. Chiurco, Storia della rivoluzione fa- Narodni dom v Trstu (- Hotel Balkan). Narodni scista, voi. I-V, Firenze 1929, pass.; M. Risolo, Il dom so do tal požgali, pri skoku skozi okno se fascismo nella Venezia Giulia. Dalle origini alla je smrtno ponesre=il hotelski gost H. Roblek (gl. marcia su Roma, Trieste 1932, pass.; E. Apih, =l.), hkrati so razdejali prostore jsl. konzulata, L'avvento del fascismo a Trieste, v: Italia ed Eu- slov. bank in slov. odvetnikov. S požigom so po- ropa danubiano balcanica nel Risorgimento, Udi- ne 1959; Apih, Italia, pass.; Tiberio (G. skusili sabotirati razmejitvena pogajanja med It. Piemontese), Il fascismo a Trieste negli anni in Jsl. Febr. 1920 je G. vodil Jadransko misijo, 1919-1923, Udine (1956); C. Schiffrer, Fascisti e ki je mirovni konferenci v San Remu predložila militari nell'incendio del Balcan, Trieste, it. zahteve, s =imer je tržaški fašijo prevzel po- 10/1963, št. 55; M. Kacin-Wohinz, Parlamentar- budo za združevanje it. nacionalnih sil v Trstu. ne volitve in politi=ne razmere v Julijski kraji- Na volitvah 15. maja 1921 je bil izvoljen kot no- ni, 1921-24, PZDG 5/1965, št. 1-2; Kacinova, pass.; silec liste it. nacionalnega bloka v Trstu. V vo- Kacinova, 1921-28, pass.; M. Pacor, Confine orientale, Questione nazionale e resistenza nel lilnih govorih je poudarjal, da se je njegov Friuli-Venezia Giulia, Milano 1964, pass.; C. Sil- program za=el s požigom Balkana. Mar. 1922 je vestri, Dalla Redenzione al Fascismo, Trieste bil odlo=ilen pri drž. udaru na Reki in pregonu 1918-22, Del Bianco, Udine 1966, pass.; Isti, Dan- legitimno izvoljenega preds. avtonomista R. Za- nunzianesimo e fascismo a Trieste. Trieste, nelle. Poleti 1922 je vodil akcijo proti goriškim 6/1957, št. 20; Isti, La conquista fascista del »bloc- avtonomistom, v za=. okt. pa je s fašisti zasedel co nazionale«, Trieste, 13/1966, št. 76; Isti, Sto- ria del fascio di Trieste dalle origini alla ob=inski urad v Bocnu in razgnal izredni pokraj, conquista del potere. V: Fascismo - guerra - odbor v Trentu, kar je pomenilo nekakšno gene- resistenza, Trieste 1969, str. 13-99; Cermelj, Slo- ralko za pohod na Rim. Ob pohodu na Rim 28. venci, pass.; C. Rinaldi, I deputati del Friuli- okt. 1922 je nastopil kot poveljnik »=rnih srajc Venezia Giulia a Montecitorio dal 1919 alla Co- na vzhodni meji« in s 3000 skvadristi zasedel pre- stituente, I, Trieste 1983, str. 399-411; M. Misso- fekturo in druge javne ustanove v Trstu. 1923 je ri, Gerarchie e statuti del PNF, Roma 1986, 219; postal general in poveljnik IV. cone MVSN (Jk). D. Mattiussi, Il Pnf a Trieste 1938-43: la fine del Od febr. 1923 do dec. 1929 je bil =lan Velikega partito? V: Trieste in guerra. Gli anni 1938-43, Trieste 1992, str. 11-29; G. Almirante, S. Giaco- faš. sveta, do dec. 1928 tudi njegov generalni sek- melli, Francesco Giunta e il fascismo triestino, retar, od okt. 1923 do febr. 1924 pa generalni sek- Trst 1983. retar PNF. Poslanec v rimskem parlamentu je bil M.K.-W. do razpada fašizma, dvakrat (1924 in 1926-27) podpreds. poslanske zbornice, v letih 1939-43 na- GLAŽAR Teja (Mateja), dramska igralka, r. 30. cionalni svetnik. V =asu navzo=nosti slov. poslan- Jan. 1942 v Varaždinu, živi v Novi Gorici. O=e Ma- cev se je v parlamentu spopadal z njimi glede tija, prof, latin, in hrv. na Pomorski akademiji raznarodovalne politike slov. manjšine, on sam v Bakru, mati Terezija Borko, defektologinja. 587 GLOBOCNIK Osn. š. in nižjo gimn. v Mrbu, maturirala na sli- GLAŽAR Vinko, trg. pomo=nik, tigrovec, borec karskem oddelku šole za grafi=no oblikovanje v NOB J, r. 14. jan. 1907 v Lipici. O=e Anton, zapo- Zagrebu, absolvirala na AGRFT v Lj. pri prof. Vi- slen v Lipici, mati Marija Smrdel. Osn. š. v Ba- di Juvan. KotštudentkajevelikonastopalavMest- zovici. Družina se je po o=etovi smrti preselila nem gled.lj., Drami SNG, 1966 v Slov. ljudskem iz Lipice v Bazovico, kjer je o=e med zaposlitvi- gl- v Celju in se nato preselila v Trst. — Od 15. jo v Lipici zgradil hišo. G. je bil narodno zelo za- okt. 1968 je =lanica PDG iz Nove Gorice. Odigrala veden in je še mlad sodeloval v boju proti je veliko izrazitih ženskih likov. Vloge: Imperija zatiranju Slov. in za ohranitev slov. jezika. 1928 (F. Rudolf, Veronika), gospa Ponza (Pirandello, je postal =lan zelo aktivne trojke ileg. organ. Bor- Kaj je resnica?), Simona Machard (Brecht, Pri- ba v Bazovici (gl. PSBL: Skrjanec), sodeloval v vidi Simone Machard), Nora (Ibsen, Nora), dr. 3. srenji pod vodstvom Franja Maruši=a, pa tu- Clare Scott (Clark, Jadranskem primorju izkazali zaradi okrutnosti. vedla ga je v Paternion, kjer je še istega dne na- Posredno ali neposredno so sodelovali pri vrsti redil samomor. zlo=inov in pokolov v Furlaniji, Karniji, Krasu Prim: LibBapt (liber III) ž. arh. Sv. Ivan v Trstu; in Istri (po ne=love=nosti izstopa razdejanje ACS, Min. Int., Dir. Gen. PS, AGR, Cat. A 16, b. istrske vasi Lipa apr. 1944 z 263 žrtvami, ki so 93, fase. Globocnik; arh. ISML, b. 20, poro=ilo jih ve=inoma žive sežgali). Najhujše zlo=ine pa so The Wiener Library iz Londona o Globocnikovi smrti (17. apr. 1961); G. Reitlinger, Storia delle pripadniki EKR zagrešili v trž. Rižarni. Že okt. SS, Milano 1965, pass.; Perchè 30 anni dopo, Il 1943 so za=eli preurejati veliko poslopje nekda- Meridiano di Trieste 21.-23. apr. 1972; T. Ferenc, nje luš=ilnice riža pri Sv. Soboti v zapor, v zbira- Nemška policija v operacijski coni »Jadransko liš=e za transporte v nem. uni=. taboriš=a in v primorje« 1943 - 1945, Borec, 1976, št. 11-12, skladiš=e blaga, ki je bilo zaplenjeno Judom ali 577-92, 657-76 in Borec 1977, št. 1-2,15-32, 77-99; naropano med represalijami po Istri in Krasu. Isti, Satan, njegovo delo in smrt (mišljen je Ch. Ko so v kompleksu pripravili še krematorijsko Wirth), Lj. 1979, 7 - 106; Al. Tul, Taboriš=e Rižar- na pri Sv. Soboti v Trstu, KolGMD 1977, 110-14; Pe=, ki je za=ela delovati apr. 1944, je bila Rižar- Ve= avtorjev, Od fašisti=nega škvadrizma do po- na spremenjena v uni=. taboriš=e. Ve=ina ujet- kolov v Rižarni, Trst 1978, 77 - 164; P. A. Carnier, nikov (polit, osumljenci, talci, pripadniki odpor, Lo sterminio mancato, Milano 1982, pass.; B. gibanja slov., it., hrv. in furl, narodnosti ter Jud- Mlakar, Domobranstvo na Primorskem (1943 - je) je bila res preusmerjena v taboriš=a v rajhu 1945), Lj. 1982 pass.; G. Fogar, L'occupazione na- in na Poljskem, vendar je do konca apr. 1945 vsaj zista del Litorale Adriatico e lo sterminio della 4 tiso= oseb izginilo v krematoriju, potem ko so Risiera. San Sabba. Istruttoria e processo per il Lager della Risiera, Voi. I, Milano 1988, 3-117; jih krvniki pobili na zelo krut na=in. - Najve=ji Enc Sje 3, 250. afa krivci za zlo=ine v Rižarni so bili Wirth, Allers, Hering in Oberhauser. Proti Allersu in Oberhau- GNEZDA Štefan, kmet in gozdar, r. 16. dec. 1907 serju je zaradi dogodkov v Rižarni potekla v na Vojskem, u. 28. okt. 1990 v Idriji. O=e Peter, Trstu od 16. febr. do 29. apr. 1976 sodna obrav- mati Marija Žgavec. G. »velja za pionirja gozd- nava. Kljub formalni odlo=itvi, naj se obtožen- nih ži=nic na Slovenskem« (Enc Sje). Za spravi- cema sodi samo zaradi »splošnih zlo=inov proti lo lesa iz gozdov je najprej (od 1928) uporabljal osebam, ki niso bile podvržene vojnim zakonom«, ži=ne vezi, škripce in lesen vitel na volovsko vpre- izvzeti so bili torej vsi umorjeni in mu=eni pri- go. Kasneje (1932) je priredil poltovorni avtomo- padniki protifaš. odporništva, je bil Oberhauser bil za pogon ži=nega žerjava, ki so ga kasneje v odsotnosti obsojen na dosmrtno je=o. (Allers poimenovali Gnezdov ži=ni (ali idrijski) izvlek. To je u. mar. 1975 med preiskovalno fazo procesa.) napravo je bilo mogo=e hitro prestavljati, prav Razsodbo je potrdilo prizivno sodiš=e v Trstu tako pa z njeno pomo=jo tudi gospodariti z lesom 28- febr. 1978. - G. je usmerjal delovanje EKR na strmih terenih in zmanjšati poškodbe na gozd- Prek posebnega odd. v svojem trž. uradu, ki je nem drevju. bil sestavljen kot vojaški štab. Sicer pa je bil v Prim.: Enc Sje 3, 253; Podatki ž. u. Idrija (pi- Primorju poveljnik vseh SS in policijskih enot. smo 5. jul. 1993). Z vrhovnim komisarjem Operativne cone Jadran- B. Mar. sko primorje Friedrichom Rainerjem je bil od GOBBO Sergio, oblikovalec in fotograf, r. 18. ma- jul.1944 odgovoren za zgradnjo vojaških utrdb ja 1950 v Kopru, živi v Kopru in Motovunu. So- na tem podro=ju, zaradi cesarje moralo ve= de- lai se je v Lj. (š. za oblikovanje) in v Benetkah (Viš- set tiso= oseb prisilno delati (Akcija Poli). Pove- ja š. za oblikovanje). Diploma 1972. G. deluje na ljeval je še operativnemu štabu za bojevanje proti razli=nih ustvarjalnih podro=jih, predvsem pa v Partizanom. Prek vse te organizacije je tudi nad- industrij, oblikovanju, grafi=nem oblikova- ziral delovanje krajevnih protipartizanskih for- nju, fotografiji, filmski in televizijski režiji. Naj- macij, od it., hrv., in srb. do slov. (Za nastanek pomembnejši je njegov prispevek na podro=ju in- Slov. narodnega varnostnega zbora gl. npr. PSBL dustrij, oblikovanja in v fotografiji. Njegovi prvi II, 98-99.) - Pred prihodom jsl. vojske v Trst se je uspehi so povezani s tovarnama Ciciban iz Mir- G- Pomaknil v Tolme=, Arto in nato v Ziljsko do- na in z izolsko Mehanotehniko. Za Cicibana je za- lino (Mauthen), saj zanj ni veljala predaja nem. snoval družino igra= iz lesa (vlak Piko, mali cet v It. V Ziljskih Alpah se je skrival z manjšo vagon, malo ladjo, ladjice, montažno mestece, Ci- skupino, dokler ga ni 31. maja 1945 v bližini Be- cibanov mali svet, 1974-79), za Mehanotehniko ,eSa jezera (Weissensee) zajela brit. patrulja. Od- družino igra= iz plasti=ne mase (sistem Veli Jo- GODINA 590 že, rinež, mali vr=ek, 1976-77), to zvrst oblikova- kjer je prestal veliko hudega. Ob vrnitvi v Sjo je nja pa nadgradil z velikopoteznim sistemom za bil do upokojitve namestnik dir. republ. skupno- opremo otroških igriš= Stolp A (1979) v izvedbi sti za zaposlovanje. mizarstva Jože Berneti=. G. zgodnejši primerki Prim.: Podatki M. Kocijan=i= in sestre M. Go- oblikovanja lesenih igra= so bili v Ulmu 1975 raz- dina; Biogr. ods. Zgod. ods. pri NSKT; L. Maslo, glašeni za najboljše evrop. igra=e. Pohvaljene so Albin Godina-Vojo, Delo 22. sept. 1989. ldt bile tudi na 6. in 8. Bienalu industrij, oblikova- nja v Lj. (1975 in 1979). Za celotni dotedanji opus GODNI< Bernardin, duhovnik, r. 20. maja 1914 je 1980 prejel nagrado revije Mladine Zlata pti- v Komnu, u. 15. apr. 1977 v Vrtojbi. O=e Franc, ca. G. je izdelal vrsto plakatov za prireditve na kmet, mati Fran=iška Jazbec, gospodinja, brat Obali, za katere je pogostoma prispeval še foto- Franc, duhovnik (gl. =l.). Osn. š. v doma=em kra- grafijo. Med njimi se že zgodaj pojavijo plakati ju, gimn. v malem semeniš=u v Gorici. Tam je tu- zoper onesnaževanje okolja, posebej morja. G. za- di vstopil v bogoslovje, toda v drugem letniku so nimajo celovito oblikovani sistemi vizualnih ko- ga izklju=ili, ker je kot disciplinski prefekt med munikacij in urejanje okolja s sistemi montažne slov. dijaki budil ljubezen do materinega jezika. (za=asne) arhitekture. V fotografiji je dosegel svoj Študij je moral nadaljevati v Bologni. V mašni- najve=ji uspeh s serijo barvnih fotografij v knji- ka je bil posve=en v Gor. 29. jun. 1939. Nekaj let gi Bujština (II Buiese) z besedilom Fulvia Tomizze je služboval v Gradnem v Goriških Brdih, od 1947 (1992). dalje pa v Vrtojbi, kjer je deloval polnih 30 let. Prim.: Register BIO 6, Lj. 1975: Register BIO Kljub rahlemu zdravju je vestno, marljivo in 8, Lj. 1979; S. Bernik, Slov. arhitektura, urbani- uspešno opravljal svoje delo in zmogel velike na- zem, oblikovanje in fotografija 1945-1978, Lj. pore. 1960 je tako oslabel, da se je moral umak- 1979, 195 in si. niti iz župnije in iskati zdravja v višinskem K== podkrajskem zraku in miru. Njegovo zdravstve- GODINA Albin (Vojo), aktivist, javnopolit. dela- no stanje se je še poslabšalo po prometni nesre- vec, r. 4. avg. 1913 v Trstu, u. 11. sept. 1989 v Lj. =i nov. 1968. Umrl je star 63 let. Pogreba se je O=e Milan, policist, mati Marija Nedoh, oba iz udeležilo nad 100 duhovnikov in nepregledna Materije. Družina se je preselila v Maribor, ko množica ljudi. Pokopan je na vrtojbenskem po- je bil G. še otrok. Osn. š. in gimn. je obiskoval kopališ=u. - G. je bil =lovek dela in molitve. Nje- v Mariboru, pravo v Lj., se po diplomi zaposlil govo življenje je bilo skoro do zadnjega trenutka kot odv. koncipient in tam opravil sodno prak- izredno aktivno. Po vojni se je z vso vnemo po- so. V dijaških letih je deloval v Sokolu in se vklju- svetil katehezi in pripravi ljudskih misijonov, za- =il v levi=arske mladinske organizacije. 1941 je radi =esar pa je imel pogoste težave z oblastjo, v Lj. stopil med aktiviste OF. Ob zasedbi Mrba ki je videla v njegovem delu zgolj »izigravanje je pobegnil v Povžane pri Materiji, nadaljeval z njenih na=rtov in programov«. Kateheza šolskih organiziranim delom za OF in izpeljal razne ak- otrok in pastorala mladih, pa tudi delo z odra- cije na obmo=ju južne Primor. in Istre. Ko je bil slimi so bila podro=ja, ki jim je posvetil najve= komisar =ete v Brkinih, je spoznal Z. Perello (gl. =asa in truda. Ko je bil 1949 ukinjen verouk v šo- =l.), s katero seje poro=il. V drugi polovici sept. lah, je uvedel nekaj verouka pred nedeljskim po- 1944 je bil imenovan za javnega tožilca N00 ok- poldanskim blagoslovom, v adventu pa pri rožja Ba=a, Idrija, Kanal, zatem preds. sodiš=a zornicah. Iznajdljiv, kot je bil, je kmalu za=el z za srednjeprim. okrožje. Ob koncu vojne je bil druga=nimi katehetskimi prijemi: otroke je uva- v Trstu =lan mestnih družbenopolit. forumov in jal v aktivno sodelovanje z uporabo zvezkov in okrož. nar. sodiš=a ter opravljal funkcijo preds. s stimuliranjem sodelovanja pri pripravi na praz- Vrhovnega sodiš=a cone B STOja. Bil je =lan nike. Nabavil si je ve= sodobnih pripomo=kov in upravnopolit. komisije PNOO za Slov. Primor., bil na tem podro=ju najbolj napreden duhovnik po resoluciji kominformbiroja tajnik IOOF za v škofiji. Oskrbel si je in uporabljal premakljive Trž. ozemlje. Jeseni 1950 je bil premeš=en v Lj., =rke raznih velikosti, šapirograf, ciklostil, dia- morda zaradi rivalitete drugih polit, voditeljev. projektor in aparat za magnetofonsko snema- V Lj. je bil referent za zamejstvo v informativni nje. V Vrtojbi je nastala izposojevalnica filmov in pisarni pri predsedstvu LRS do za=etka 1951, ko diapozitivov za zelo širok krog župnije. Proti kon- je postal sumljiv in obsojen zaradi verbalnega de- cu petdesetih let si je upal prevzeti razmnoževa- likta. Dve leti je bil na prisilnem delu v Bile7i, nje novih katekizmov, ki jih je pripravljala sku- 591 GOESS pina primor. duhovnikov; med njimi je bil tudi pobudnik oživitve in prenovitve kateheze na Pri- njegov brat Franc - župnik v Biljah. Pripravili in morskem po drugi svet. vojni. Zavzemal se je za razmnožili so kar 12 verou=nih priro=nikov. V sodobno katehizacijo predšolskih otrok, za uved- verou=nem letu 1966-67 je uvedel verska preda- bo na=rtnega mladinskega verouka po vseh žup- vanja za mlajšo in starejšo mladinsko skupino. nijah, bil je med pobudniki za izdajanje ciklostil- V sedemdesetih letih pa je organiziral katehet- no razmnoženega mladinskega lista Veslajmo ter ske te=aje na Mirenskem gradu. Njegova novost glavni pobudnik Mirenskih katehetskih te=ajev. je bila tudi, da so k predšolskemu verouku za=e- Ker so stari u=beniki pošli, oz. so bili neustrez- li z otroki prihajati tudi starši. Kasneje se je ta ni, je z bratom in z nekaterimi drugimi primor. navada uveljavila tudi pri pripravi otrok na prvo duhovniki prišel na idejo, da bi sestavili in cik- obhajilo. Za mlade je G. 18 let zaporedoma or- lostilno razmnožili nove »metodi=no bolj ustrez- ganiziral in vodil taborjenja (Ankaran, Bohinj, ne u=benike za lastne župnijske potrebe«. V Log pod Mangartom, So=a). Med sodelavce je za=etku je pri tem delu aktivno sodeloval tudi znal pritegniti tudi starejše mladince, kakor tu- brat (Katekizem za I. razred, Katekizem za II. raz- di semeniš=nike ali bogoslovce. »Z vzgojo mla- red itd.), ki pa je kasneje zbolel, zato se je G. po- dih v naravi je pomagal posameznikom, vezal z župnikom A. Metlikovcem in z njim družinam in župnijski skupnosti na nevsiljiv na- nadaljeval za=eto delo. Tako so nastale Krš=an- =in rasti v boljše ljudi in kristjane.« G-evo delo- ske resnice (1957, tu je še sodeloval brat), Cerkev vanje v Vrtojbi je znano tudi po ljudskih (1958), Katekizem za II. razred (1959), Zakramenti misijonih. V njegovem =asu jih je bilo kar 5. Bili (1959), Pravila krš=anskega življenja (1960), so daljši in pogostejši kot drugod. Razen zad- Krš=anski nauk za I. razred (1961) itd. Z bratom njega so bili vsi štirinajstdnevni. Na posamezen je skrbel tudi za razmnoževanje u=benikov. Sku- misijon se je G-eva župnija dolgo pripravljala z paj sta ciklostilno razmnožila okr. 120.000 pri- molitvijo (G. je bil velik =astilec Matere božje), merkov in jih razdeljevala župnijam na Goriškem romanji in evharistijo. Tudi pri oblikovanju li- in drugod. turgije je G. v marsi=em prehiteval splošno prak- Prim.: Osebni podatki; Letopis cerkve na Slo- so. Že pred koncilom 1961 je preuredil prezbiterij venskem (Lj. 1985). •n postavil daritveni oltar za maševanje »proti ViK ljudstvu«. Daje dosegel ve=jo zbranost vernikov, e GODNIK Fran, tiskar, r. 30. maja 1872 v Trstu J poskrbel, da je bila cerkev vedno urejena, vab- (Barkovlje), u. 25. nov. 1920 prav tam. O=e Ivan, ljiva in doma=a. Izvedel je mnoge preureditve: mati Teresa Decolle. Delal je pri listu E ter v Ti- Premestil je nekatere slike, dal napraviti mnoge skarni Edinost. Od 1. jun. 1896 je bil odg. ur. li- nove, preuredil je krstilnico, ki je dobila nekaj sta (7. maja 1904 ga je nasledil Stefan Godina), Kraljevih slik, 1964 je cerkev dobila 3 nove zvo- 1898 je postal prvi poslovodja tiskarne Edinost nove, 1972 elektri=no zvonjenje in ogrevanje, (ustanovljena apr. 1898). G. je naveden kot izda- 1976 kanalizacijo za meteorne vode, ureditev jatelj in odg. ur. dvomese=nika Slovenka (izha- Plo=nika okrog cerkve itd. Med ljudmi je bil G. jal 1897-1902) ter dvomese=nika Slovenska Priljubljen. Izkazovali so mu vso pozornost in družina (izhajal naj bi 1900-1901; list ni o- hvaležnost. Koje 1964 obhajal svoj srebrni jubi- hranjen). 'eJ. je z njim praznovala cela Vrtojba. Ob Prim.: Anagrafski urad ob=ine Trst (pismo 20. 35-letnici mašništva pa ga je obiskalo in z njim febr. 1993); Monti Orel 570, 653, 668; ZHT. somaševalo kar 13 sošolcev iz Bologne. B. Mar. Prim.: Oznanila Župnije Vrtojba 1989, št. 1. ViK GOESS Leopold, grof, pravnik, c.k. namestnik v Trstu, r. 28.okt. 1848 v Gradcu, u. 22. jul. 1922 GODNi= Franc, duhovnik, r. 22. dec. 1920 v Ko- v Zrelcu (Ebenthal) na Koroškem. Po šolanju je mnu, kjer živi. O=e Franc, kmet, mati Fran=iška postal drž. uradnik, bil je dvorni svetnik pri de- Jazbec, gospodinja, brat Bernardin (gl. =l.). Bo- žel, vladi na Koroškem, dežel, preds. v Bukovini goslovje kon=al v Gorici, kjer je bil 23. febr. 1946 (1893-97), nato pa med 1897-1904 namestnik v zaradi bolezni pred=asno posve=en v duhovnika. Trstu. V =asu svojega delovanja v Trstu si je pri- Služboval je 22 let v Biljah, nato v Podnanosu, zadeval, da bi omejil dejavnost iredentizma in °d 1980 do upokojitve 1986 pa v Gabrovici na krepil avstr. vladne pozicije. V javnosti je vzbu- Krasu. - Skupaj z bratom Bernardinom je bil prvi dil odmev G-ov nastop zoper delavstvo, ki je v GOLE< 592 Trstu štrajkalo (1902), nazadnje pa je moral me- no nadarjen ter spreten in že v mirnem =asu iz- sto namestnika zapustiti (posledica iredentisti=- vežban je kmalu obvladal celo severno Italijo in nih demonstracij). G. je podpiral gospodarski posebno še morsko obalo z obeh strani, tako da razvoj Avstr. Primorja, posegal pa je tudi v po- je marsikatera italijanska ladja odšla na dno sa- lit, dogajanja (intervencija zoper abstinenco Slov. mo po njegovi zaslugi...« Dragocene vojaške in v dežel, zboru v Gor., pozivanje Slov. na Gor. k druge podatke je svojim zvezam pošiljal s kurir- spravi). 1904 je postal =lan gosposke zbornice, ji v Svico in pa z radiooddajnimi postajami. Ker kasneje tajni svetnik in komornik. G. so zanima- se je trž. postojanka obdržala najdlje po razbit- la v prvi vrsti gospodarska vprašanja. Slov. tisk ju omrežja v Zgbu in Lj., so njene tipalke segale na Primorskem je grajal njegovo naklonjenost do tudi dale= v srednjo Evropo. Nemška služba je It. udarila po njej sept, in okt. 1944. Vrsta G-evih Prim.: ÖBL 2, 18; Gab I, 450, 454, 478; Turna sodelavcev, a tudi le znancev iz Trsta, Vidma, pass.; Z< 31/1977, 37. Gor., Benetk, Padove, Lj. in drugih krajev je bi- B. Mar. la aretirana. Nekaj jih je kmalu izgubilo življe- nje v trž. Rižarni, mnogo pa jih je bilo poslanih GOLE< Jože (Jojo), =asnikar, obveš=evalec, r. 5. v taboriš=a. G-a so najprej zasliševali in prete- maja 1901 v Polju ob Sotli, usmr=en in sežgan pali na Gestapu v Trstu. V koronejskih zaporih v Rižarni v Trstu 4. apr. 1945. O=e Jože, Hrvat je bil nato od 15. okt. do 21. nov. 1944, nakar iz Desini7a, in mati Terezija Preskar sta imela so ga prepeljali na zaslišanja in soo=anja v Lj. V 11 otrok. V letu 1918 so se preselili v Mrb., kjer trž. zaporih je bil spet od 29. jan. do 4. apr. 1945, sta odprla znano slov. gostilno. Osn. š. v Polju, ko so ga prepeljali v Rižarno, usmrtili in kremi- šest razr. škof. klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. rali. Vedel je, da ga bodo ubili, vendar je ob=a- (1912/13 - 1917/18), 7. letnik na klas. gimn. v sno le upal v rešitev in skušal zavla=evati Mrbu. Odlomci iz sjecanja na tajne organizacije »Bor- GORUP Alojz, tigrovec, borec NOBJ, r. 7. jun. ba« i Tigr, Pazinski memorijal, 3, 1972; Isti, Taj- 1900 v Tomaju, u. tam 23. jan. 1977. O=e Alojz, na organizacija »Borba« 1929. godine, Pazinski kmet, mati Marija Škerlj. Osn. š. v Tomaju, 1918 memorijal, 13, 1984, 57-63; B. Janjatovi7, Odjeci vpoklican v avstr. vojsko, po vrnitvi z ruskega bo- sudjenja i presude Vladimiru Gortanu i drugo- vima u jugoslavenskoj javnosti, Pazinski memo- jiš=a se je v Mrbu pridružil Maistrovim borcem rijal, 3, 1972; T. Crnobori, Borbena Pula, Rijeka za sev. mejo. - Bil je neprekosljiv mojster v pritr- 1972, 158-62; G. Scotti, U ime mu=enika, Vladi- kovanju cerkv. zvonov, da je spomin na ubrane mir Gortan u talijanskoj historiografiji i odjek zvoke zbujal domotožje sorojakov na ruski fronti dogadjaja iz 1929, Dometi (Rijeka), 1978, 9-11; med prvo svet. vojno. Bil je gonilna sila razgiba- Isti, Vladimir Gortan i revolucionarni pokret ne kult. dejavnosti v Tomaju. Sodeloval je s pe- Istre krajem 20tih i po=etkom 30tih u talijanskoj snikom Sr. Kosovelom in njegovim o=etom v literaturi, Pazinski memorijal, 13, 1984, 65-102; Tribunale speciale per la difesa dello Stato prosv. društvu kot igralec v glavnih vlogah dram- (TSDS), Sentenze emesse nel 1929, Roma 1983, skih del in v pev. zboru s prijetnim tenorjem. Po 314-22; Enc Sje 3, 301; E J 4, 449; D. Žerjal, Spo- faš. prepovedi PD je zvenel njegov tenor v cerkv. mini in razlage, Koper 1990, 76-78; M. Kacin- zboru. Bil je duša odpora proti poitalijan=eva- Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi, Koper 1990, nju, fantovskega petja na vasi in duša narodne pass. zavednosti mladine. Bil je vnet in požrtvovalen M. K.-W. sodelavec v podtalni dejavnosti proti faš. v svoji in v drugih vaseh, zato je bil osumljen in ve=- GORTANI Michele, geolog, speleolog, r. 16. jan. krat okusil faš. zapore. Že na za=etku NOG je de- 1883 v Lugo (Španija) staršem iz Karnije, ki so lal za OF, pristal na zgraditev bunkerja v svoji bili tam delovni emigranti. Njegov doma=i kraj hiši za tehniko Grmado, ki sicer ni bila urejena, je Tolmezzo, kjer je preživel ve=ino življenja in a bunker je služil za skladiš=e raznega materia- tam u. 24. jan. 1966. Tudi brat Luigi je bil po- la NOB in za zavetiš=e Toneta Veluš=ka-Matevža, memben znanstvenik. 1904 je kon=al U v Bolo- Draga Hartnerja-Harija, Fr. Sonca, ruskega di- gni in pri=el z geološkimi prou=evanji karnijskih verzanta Mihajla in drugih. 1941 je bil interni- Alp. Po 1904 je bil asistent na katedrah za geolo- ran v Scipione, se vrnil po kapitulaciji It. domov gijo mnogih it. U. 1922 je postal docent, nato prof. v Tomaj in sodeloval kot voj. referent v NOB do Od 1924 do 1953 je bil prof. geologije na U v Bo- osvoboditve. Delno je ohranjen njegov dnevnik logni. 1929 je ustanovil it. speleološki inštitut v koncentracijskega taboriš=a. 10. okt. 1962 je bil Postojni in 1964 Karnijski etnografski muzej v odlikovan z redom za zasluge za narod s srebr- Tolmezzu. - Po 1901 je napisal preko 320 strok, nim vencem. del. Temeljnega pomena so njegove geološke in Prim.: Pripoved Fr. Boleta in Staneta GOSAR Janez mlajši, podobar, r. 26. mar. 1866 Gladio«, dogodkih v Sji in jsl. krizi. O tem je pi- v Spodnjih Dupljah pri Kranju, u. neznano kdaj sal tudi za dnevnik Avvenire in razne it. tedni- in kje. O=e podobar Janez (stareši 1830-87), mati ke, v=lanjene v Kat. zvezo FISC. 1990 je bil Marija Jegli=. Podobarstva se je u=il v o=etovi de- izvoljen v ob=. svet ob=ine Sovodnje, na=elnik lavnici. Skupaj sta opravila ve= podobarskih del svet. skupine KD. Istega leta je bil izvoljen v odb. po cerkvah na Gorenjskem. Po nesre=i, ki je G. Gorske skupnosti Nadiških dolin, kjer vodi Prvo mlajšega doletela v Barbanu v Istri, se je naselil komisijo. v Gor., kjer je nameraval ustanoviti poleg delav- Prim.: Osebni podatki; podatki žpk. B. Zuanel- nice tudi posebno šolo za podobarje. V Gor. je ži- le; R.P.(avši=), V Nadiških dolinah vrsta priredi- vel do konca 1895 in ustvarjal predvsem podobe tev, PDk 10. dec. 1992; o fil. J. Stelliniju oz. za naro=nike iz slov. dela dežele. Za cerkev na Stelinu gl. PSBL III, 459-60. gor. Placuti je naslikal stropno podobo sv. Dru- M. Tav=ar žine, za cerkev v Števerjanu (dve podobi: sv. Flo- rijan in sv. Uršula), za cerkev v GRAVNER Franc (Jožko), vinogradnik, r. 11. jun. V lestvici I centro produttori je G. na 5. mestu 1952 v Gor. O=e Jožef, kmetovalec, mati Frida in v lestvici I cento vini je na 5. mestu Fiegl. Osn. slov. š. opravil v Pevmi (1958-63), njegov Collio Chardonay (Gambero Rosso 1993 srednjo v Gor. (1963-66). Po enem 1. strok, te=aja (II), št. 15, 60-77). Poleg že omenjenih vin so med v Gor. je zaklju=il študije na kmetij, it. š. v Ca- njegovimi najboljšimi še Sauvignon, Rebula in stelfranco Veneto (1967-69). Ze v šoli se je za=el Rujno. zanimati za kvalitetno vinogradništvo in je po- Prim.: Osebni podatki in doma=i arh.; L'Eti- svojil o=etovo geslo: »Malo, a dobro«. G. verjame chetta 1984 (II), št. 3; PDk 9. nov. 1988, 24. in 29. v tradicijo, vendar je isto=asno dovzeten za ino- jan. 1989; A Tavola 1989, št. 5, 80-81. Vh vacije. Njegovo posestvo se nahaja ob meji s Slov. in skoraj =etrtina sedmih ha, ki jih obdeluje, le- GRAZIOLI Emilio, višji =astnik fašisti=ne mili- ži na slov. strani. Posestvo je prevzel od o=eta ce, r. 26. okt. (sept.?) 1899 v Zibido S. Giacomo 1973. Še i.l. je stare lesene sode zamenjal z jek- (Milano), u. 15. jun. 1969 v Milanu. Med prvo voj- lenimi in je prvi= vstekleni=il okoli 2.000 stekle- no je prišel v JK kot oficir it. vojske, 21. okt. 1921 nic. Do 1978 je proizvodnja narasla na 40.000 je vstopil v faš. stranko (PNF) in »v vseh dvajse- steklenic, v zadnjih 1. niha med 40.000 in 50.000 tih letih je bil 'leader' fašisti=nega vojaškega apa- steklenicami. Potem ko je 1982 kupil v Franciji rata« (Mattiussi, 13). Po odpustu iz vojske ga je prve hrastove sode vrste barrique, ki imajo zelo stranka poslala na Kras, od 1924 do 1936 je bil važno vlogo pri bolj racionalnem kletarjenju in sekretar PNF v Sežani, 1929-30 tudi ob=inski ko- dovoljujejo optimalno staranje bodisi belega kot misar in podestà ter inšpektor kraških fašijev in =rnega vina, je za=el postopoma odpravljati jek- organizator oddelkov MVSN (Milizia volontaria lene posode in jih nadomeš=ati z lesenimi. Tudi per la sicurezza dello stato), ki so vklju=evali tu- pri obdelovanju vinograda in gojenju trt je po- di Slovence. Od 1929 do 1936 je bil poveljnik 59. sve=al vedno ve=jo pažnjo naravnim in bolj ra- Legije MVSN - Tržaške, =lan pokraj, direktorija cionalnim postopkom. Kmalu seje uveljavil kot PNF, 1936 namestnik sekretarja PNF za Tržaško eden najboljših proizvajalcev visoko kakovostnih pokrajino. Od 25. jun. do 4. okt. 1936 je bil po- vin v Italiji. Njegova vina se nahajajo v najbolj- kraj, sekretar (federale) PNF v Trentu, nato, do ših restavracijah in enotekah v Italiji in v tujini. 30. maja 1941, federale v Trstu. V letih 1939-42 Dobil je tudi nekaj važnih priznanj, =eprav se le je bil tudi drž. svetnik. Fašizem je G. zaupal »v nerad udeležuje nate=ajev: 2 srebrni kolajni (Rie- delikatni etni=no-politi=ni konfrontaciji na sling in Kabernet) na razst. v Lj. 1973, 1. nagra- vzhodni meji organiziranje zahtevne in proble- do na 2. Bancarelvino 1984 (Riesling italico) v mati=ne pridružitve slov. prebivalstva k preten- Mulazzo, Veliko srebrno kolajno Cangrande na zijam it. nacionalizma« (Rinaldi, 493). »Vloga vinskem sejmu Vinitaly 1989 v Veroni in Premio inšpektorja Krasa je vsebovala vodenje vojaške Nonino Risit d'aur, ki ga vsako 1.podeli zname- represije nad slov. prebivalstvom... v letih, koje nita destilerija Nonino v furlanski vasi Percoto tržaška federacija izdelala programe za nasilno in ki šteje med =lani žirije znanega it. poznaval- raznaroditev zaledja (Mattiussi, 13). V obsežnih ca vin, pisatelja in film. režiserja M. Soldatija. poro=ilih nadrejenim je G. opisoval, kako spleta SKGZ mu je za zasluge na gospodarskem polju mrežo fašijev po Krasu, pa tudi, kako ga ovirajo podelila 1985 Plaketo boja in dela. O njem so pi- slov. društva, starši šoloobveznih otrok in duhov- sali it. in tuji strok, pisatelji kot L. Veronelli, B. niki. Do 1933. je uspel vklju=iti v faš. organiza- Anderson, D. Gleave, K. Rischert, E. Willesber- cije 27,5% kraškega prebivalstva, do 1935 pa kar ger. Naj omenimo revije Gourmet (München 45,2%, šoloobvezna mladina je bila zajeta 98%, 1987, št. 43), Der Feinschmecker (Nem=ija 1989, pošolska pa 88%. V bitki za konsens se je poslu- št. 2 in 1991, št. 12), Vinum (Švica 1992, št. 9); en- ževal zvija= in nasilja, tako je dosegel »prosto- ciklopedijo in vodi=e o vinu kot Gourmet Guide voljni« razpust slov. društev (1927), tedaj, kojih (München 1988), L'Italia in bottiglia (Prevod =lan- je oblast že uradno ukinjala. Il Giornale d'Italia kov o vinogradnikih iz Frankfurter Allgemeine je 10. jan. 1928 zapisal, da je to »popolni mat« Magazin, Cantini, Firenze 1988), Die Weinmacher slov. politikantom, ki gaje zadal mlad poro=nik. (München 1989), Grande atlante illustrato del vi- L. 1930 je prisilil slov. veljake, da so podpisali no italiano, Milano 1990. Specializirana it. revi- protest z obsodbo teroristi=nih akcij, ki jih je ja Gambero Rosso iz Rima je objavila skede o opravljala narodnorevolucionarna organizacija. njegovih vinih 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993. Le-ta je apr. 1930 na=rtovala atentat na G., ven- 605 GRBEC dar se je zasedi spretno izognil. Kot poznavalec goriškem predmestju. V Šempetru je živelo ve= Slov. in izkušen raznarodovalec je bil G. 12. apr. oseb s priimkom Grbec ali Herbiz, Erbich, Her- 1941 izbran za civilnega komisarja in organiza- big, Herbicchius (Erbicchio). G. seje najprej šo- torja fašizma v tedaj zasedeni Ljubljanski po- lal pri gor. jezuitih, ki so podpirali nadarjene krajini. Po njeni priklju=itvi k It. je bil 3. maja revne de=ke iz dveh velikih far, šempetrske (od 1941 imenovan za Visokega komisarja Ljubljan- 1618) in komenske (od 1663). Iz šempetrske je iz- ske pokrajine, v tej funkciji je bil do 15. jun. 1943. šla vrsta duhovnikov in posvetnih mož. V peda- Od 22. okt. 1941 do 12. febr. 1942 je bil tudi se- goškem pogledu je imelo pomembno vlogo tudi kretar (federale) Pokrajinske zveze bojnih faši- Werdenbersko semeniš=e, ki je bilo ustanovlje- jev in je z ustanavljanjem faš. organizacij posku- no 1630 v Gor. po na=rtu in zaslugi p. Tomaža šal poitalijan=evati Slov. 24. avg. 1942 je poslal Poli=a (p. T. Politius, menda doma iz Gornje Notranjemu ministrstvu program za raznarodi- Vrtojbe). Po šolanju pri jezuitih je G. vstopil v tev Slov. s ciljem, izena=iti rasne meje z držav- Fernandeum v Gradcu in študiral bogoslovne in nimi. V uvodu je zapisal: »"Najtrša" linija odnosa filoz. vede. Tam je bil posve=en v duhovnika in do Slovencev, dokler ne bodo otipljivi in doka- prejel naslov doktorja filoz. Knez Ivan Ferdinand zani pojavi spreobrnitve, in zelo trda tudi potem« Porzia, tedanji minister cesarja Leopolda L, mu (Ferenc, 422). Glede na vojno stanje je program je ponudil mesto u=itelja in vzgojitelja za svoja vseboval postopno asimilacijo. G. je iz prestiž- dva de=ka sorodnika. G. je postal »vzgleden pe- nih razlogov nasprotoval ostrim ukrepom voja- dagog«. Živel je v dobi, ko so sloveli tudi drugi ških oblasti proti civilnemu prebivalstvu, ker da pedagogi, npr. znameniti Komensky. Svoje izkuš- vzbujajo sovraštvo in krepijo partizanstvo, ka- nje je opisal v pedagoškem delu: Promontorium kor je kot tržaški federale nasprotoval antisemit- humanae felicitatis de domestica illustrium ado- ski represiji, sicer pa je bil sopodpisnik odlokov lescentium institutione, eorumque in morali phi- 0 talcih in konfinacijah in drugih represivnih ukr- losophia informatione libri 5 auctore Gregorio epih. Od jun. do avg. 1943 je bil prefekt v Cata- Herbicchio Goritiensi Sacerdote A.A.L.L. et Phil. niji, nato v Bergamu (25. okt. 1943 -12. maj 1944), Doctore, nec non S.S. Theolog. Alumno, erectum v Ravenni (do 1. okt. 1944) in v Turinu (do apr. in illustrium familiarum prospectutn et beatum '945), kjer je bil od febr. 1945 tudi izredni vlad- finem. J. Balie meni, da je Grbec delo napisal v ni komisar za deželo Piemonte. Po vojni je bil za- Gradcu in ga dal natisniti kasneje (1661) v Benet- poslen kot vratar v Turinu. kah v tiskarni Franceta Valvasonija. Posvetil ga Prim.: Dokumenti v Archivio centrale dello sta- je cesarju Leopoldu, »ki je ukazal ve= izvodov te to v Rimu, fond PNF, fase. 27 in v Arh. Sje, Ref. knjige v dunajske odli=ne kroge porazdeliti«. P.A. H (prej Arhiv Inštituta za novejšo zgod.), it. fond, Codelli ocenjuje delo takole: »Ako bi se olepšal fase. 1027; I. Juvan=i=, Italijanski okupator v Lj. slog in bolje razvrstila tvarina, mogla bi knjiga 1941-1943, PZDG 3/1962, 1, 63-143; E. Apih, Ita- še dandanes služiti v korist in dobi=ek mladim lia, pass; Kacinova, 1921-28, pass.; Ista, Prvi an- plemenitašem, kateri pogrešajo v=asih vzgojo ve- tifašizem v Evropi, Primorska 1925-35, Koper liko bolje nego kmeti sami« (J. Bali=, So=a). - Po- '990, pass.; C. Rinaldi, I deputati del Friuli- manjkljivi so podatki o G-evem službovanju. Po inezia Giulia a Montecitorio dal 1919 alla Co dokon=anih prvih študijih v Gradcu je opravljal stituente, II, Trieste 1983, 439-42; M. Missori, Gè duhovn. službo od 9. jul. 1638 do 30. apr. 1641 rarchie e statuti del PNF, Roma 1986, 222; T v Šempetru, »potem se je menda zopet posvetil Ferenc, Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941-42 u=enju«, kasneje je bil vikar v Komnu, od 3. febr. ••°. 1987, pass.; D. Mattiussi, Il Pnf a Trieste 1665 do 26. nov. 1682 pa župnik v Prva=ini. 1938-43: la fine del partito? Trieste in guerra, Gl anni 1938-43, Trieste 1992, 11-29; T. Ferenc, Prim.: Josip Bali=, Dr. Gregor Grbec, sloven- EncS eI11 377 ski pedagog, So=a 19. febr. 1887; Peter Anton ba- J ' - M.K.-W ron Codelli: Gli scrittori Friulano-Austriaci de- GRBEC Gregor, pedagog, pisec, r. v Šempetru gli ultimi due secoli, Gorizia 1792, str. 109-11 (po- Pr> Gor. med leti 1607 in 1610; niso znani ne kraj natis); Folium Periodicum Archidioec. Goritien- ne sis, An. V. N. 11, str. 161; Una scuola - una città, datum smrti ne drugi življenjski podatki. Po Dal seminario Werdenbergico al liceo classico ninenju Josipa Bali=a in Stefana Kocian=i=a se »Dante Alighieri« (1629 - 1991), Ed. della Lagu- Je rodil v Šempetru, medtem ko P. Anton Codel- na, Monfalcone 1991, str. 14-16. 11 Pravi, da seje rodil v za=. 17. stol. v Podturnu, ED. GREGORI (GREGORI6) 606 GREGORI (GREGORIO) Mario, agronom, šolnik GREGORIO Milan, publicist, r. 8. sept. 1934 v De- in kulturni delavec, •. 11. sept. 1939 v Barkov- kanih pri Kopru. O=e Pavel, mati Eva Bertok. Od ljah, kjer živi. O=e Peter, vrtnar, mati Olga Her- 1940-43 je obiskoval it. osn. š. v doma=i vasi. Po vatin, gospodinja. Osn. š. v Barkovljah, slov. sred. kapitulaciji It. je v dekanskem župniš=u župnik š. in Znan. licej v Trstu, matura 1958. Leta 1960 Rozman imel pou=ne ure iz slov. jezika in dru- se je vpisal na Agron. fak. U v Pad., dipl. 1967 gih predmetov. 1945 je obiskoval nekajmese=ni z nalogo iz mehanike, o uporabnosti kombajnov te=aj na slov. šoli v doma=em kraju. 1945 je šel pri spravilu koruze. Od 1967 do 1973 prof. za ce- v Gorico v sred. šolo. Dve leti jo je obiskoval v nitve na it. š. za geom. »Fermi« v Gor. in od 1973 Malem semeniš=u, dve pa na klas. liceju. Zadnja do 1975 na geom. š. najprej priklju=eni it. Trg. štiri leta je hodil na klas. licej v Trstu, kjer je 1953 akad. »Da Vinci« v Trstu, nato na isti, a osamo- maturiral. 1954 se je vpisal na Ekonom, fak. v svojeni it. Tehn. š. za geom. v Trstu, do upoko- Lj. in jo 1959 absolviral. Zaradi daljše bolezni je jitve 1983. Od 1970, ko je bilo ustanovljeno, do zaklju=il študij (ob delu) 1971. - V =asu študija 1990 direktor Pokrajinskega združenja rejcev v je opravljal razne naloge v študentskih organi- Trstu. Zavzemal se je za uresni=itev vsedrž. na=r- zacijah, v družbo pa se je aktivneje vklju=il s pi- ta selekcije živine sivo-rjave pasme z mese=nim sanjem po letu 1990. Prej je ob=asno objavljal v zbiranjem podatkov o prirastku, koli=ini in kva- =asopisih, zlasti v tovarniških glasilih, PrimN in lit. mleka ter za vpis v rodovnike. Bil imenovan Delu. Pisal je kriti=ne sestavke v zvezi z zatira- v razne komisije kot izvedenec in predstavnik iz njem =lovekovih pravic in svoboš=in in o repre- trž. pokrajine. Od 1975 do danes =lan Pokr. ko- sivnosti sistema. Ob=asno pa je objavljal portrete misije za dolo=anje odškodnine v primeru raz- z istrskega podeželja. Pisal je o manjšinjski pro- lastitve za javno korist. V tej vlogi je lahko blematiki in o problemih Istre. - Po letu 1991 je marsikdaj utemeljeno prispeval, da so razlaš=en- sledilo živahnejše publicisti=no delovanje. Sode- ci dobili pravi=no odškodnino. Od 1976 do 1991 luje predvsem v =asopisu Slovenec in PrimN, ob- =lan odb. Dežel, centra za kmetijske raziskave s =asno pa v Delu in v hrv. listih. Od kriti=nih sedežem v Pozzuolu del Friuli; od 1972 do 1990 zapisov je za=el prehajati v daljše bolj analisti=- odb. Dežel, centra za umetno osemenjevanje do- ne sestavke, komentarje in eseje. V svojem pisa- ma=ih živali in Centra za analizo mleka s sede- nju najve= obravnava problem meje, obmejnega žem v Moruzzu pri Vidmu in 400 ha eksperim. sožitja, dogajanja v Istri, problematiko manjšin, posestvom Marianis pri Palazzolo dello Stella. kriti=no presoja realsocializem in njegovo pre- Se vedno =lan Konzulte za kmet. in gozdar, pri živetje v pogojih pluralizacije in demokratizaci- trž. Trg. zbornici. Od 1991 vodja strok, službe pri je slov. družbe. Za slov. =asopise spremlja polit, Kme=ki zvezi v Trstu, v okviru katere skrbi še dogajanje v It. V =asu slov. pomladi je bil usta- zlasti za kletarstvo. Na svoji vrtnariji od 1967 v novitelj skupine 88 in Demosa za obalno podro=- glavnem goji okrasne grmovnice, od 1991 se s to je. - Pri vsem pisanju ga odlikuje =ut za dejavnostjo ukvarja sin Andrej. G. je kot izvede- pravi=nost in resnico. Zaradi tega si upa iti tudi nec 1978 sodeloval s prof. Prestamburgom z U v nasprotovanje javnemu mnenju. Tako je v ob- v Trstu pri sestavi analize o donosnosti nekate- dobju od 1990 naprej imel, =eprav kot =lan ured. rih in neprimernosti drugih panog ter o položa- sveta, veliko polemik v PrimN zaradi nestrinjanja ju kmetijstva na Tržaškem. Za publikacijo GREGORIO Miroslav, arhitekt, •. 4. jan. 1907 v merilu. V letih 1951 -92 je vodil razne pev. zbore: Gorici, u. 20. jun. 1983 v Lj. O=e Viricene, lito- otroškega, mladinskega, moške in mešane zbo- graf, uradnik, mati Katarina Mokrin. Osn. š. v re. Že preko 20 let je zborovodja. S pev. zbori je Ajdovš=ini, u=iteljiš=e v Tolminu, nato je pou=e- nastopal pri Slov. v zamejstvu, široko po Sji, so- val na Otlici, v Ajdovš=ini in sodeloval v organiz. sednji Hrvatski. Nastopal na TV Lj. in na R Lj. TIGR do 1930. Z njim v celici so bili dijaki Ivan in Koper, v ZDA in na Švedskem. Sodeluje pri Stekar, Franc Fegic, Venceslav Rust, Franc Re- Primorska poje, 1979 je kot eden redkih zborov Pi=, Franc Kalin, ki je študiral na univ. v Bolo- prejel priznanje za desetletno nastopanje na tej gni. Družil se je z 20 slov. študenti v gostilni v prireditvi. Imetnik je srebrne Gallusove zna=ke ul- Indipendenza, se vadili v pev. zboru in pre- kot republ. priznanje. - Med leti 1981-89 je bil davali. Dijaki celice TIGR so bili organizirani v mentor slov. kult. društva »Planika« na Šved- dij. srenji Karel Lavri= v Ajdovš=ini. Dij. srenje skem v Malmäju med slov. izseljenci. Na Šved- je organiziral po ve=jih središ=ih Goriške Zorko sko je odhaja] ve=krat na leto in ostajal tam kakih Jelin=i=. Celica TIGR v Ajdovš=ini je imela mno- 10 dni. Pomagal je društvu posebno kot zboro- go zaupnikov po okoliških vaseh. Razdeljevali so vodja. - Svoje prispevke, kritike in poro=ila o kon- abecednike Prvi koraki in drugo slov. in it. lite- certih je objavljal v dnevnem =asopisju: raturo, tiskano v Lj. in Parizu. Pred volitvami 24. Primorske novice, Primorski dnevnik, Delo. - Pre- mar. 1928 so raztrosili po Ajdovš=ini in vaseh le- jel je ve= nagrad in priznanj. 1979 je prejel ob- take proti volitvam, prav tako je dobila vsaka =insko Kettejevo nagrado za kult. dejavnost. 1985 družina letak. - 1930 so o=eta, ki je bil uradnik priznanje za delo na podro=ju šolstva. Republ. na sodiš=u v Ajdovš=ini, prestavili v Milan, G. je priznanje za delovanje na šport, podro=ju. Bil je odšel z njim in diplomiral 1935 na Fak. za arhi- recenzent knjige za telesno vzgojo na osn. šoli. tekturo Tehn. vis. šole v Turinu. Dobil je službo, Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o de- toda iz ljubezni do naroda jo je zapustil in se pre- lu; lastni arhiv; Zgod. ods. NŠKT. ko Ajdovš=ine preselil v Lj. Po daljši brezposel- M. Pah. nosti je dobil službo pri Slovenija projektu v Lj. Delal je pri na=rtovanju in gradnji tovarne Lito- GRLJ Milan - Anton, duhovnik, ljudski pesnik, stroj v Lj. in njenem stanovanjskem naselju narodnjak, r. 5. jan. 1904 v Zare=ju, Ilir. Bistri- (1946-63); sprva je delal z E. Mihevcem, od 1948 ca, u. 24. apr. 1981 v Harijah, kjer je tudi poko- samostojno. Ta na=rt je bil t.i. »katedrala dela, pan. O=e Franc, železni=ar, mati Marija simboli=na naloga porevolucijske družbe« (P. Jeršinovi=, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Kre=i=). Pozneje je prevladoval v njegovih delih Trnovem, gimn. v trapistovskem samostanu v »stvaren odnos do naloge v okviru t.i. podaljša- Rajhemburgu (Brestanici), bogoslovje na Reki in nega funkcionalizma (tovarni Telekomunikacije v Benetkah. V duhovnika posve=en 22. jun. 1929 v Lj., 1954, in Tomos v Kopru, 1955-61, skupaj na Reki. Ve=ji del duhovniškega življenja je de- z Danetom Smrekarjem«) (P. Kre=i=). loval v reški škofiji (Moš=enice, Brgud); 1941 je Prim.: Lastni arhiv; P. Kre=i=, G.M., Ene Sie 3, bil konfiniran v Veroni v It. (skupaj z duhovni- 384. koma msgr. Karlom Jamnikom in Janezom Ka- Rut lanom), od 1942 do 1973 župnik v Podgrajah pri GRLJ Dimitrij, kult. - prosv. delavec, r. 28. mar. Ilir. Bistrici. 6. maja 1944 so Nemci zažgali Pod- '936 v Ilir. Bistrici. O=e Drago, uslužbenec, ma- graje, tedaj je zgorelo tudi župniš=e z inventar- ti Dragica Surina, gospodinja. Gimn. je kon=al jem. Po vojni je obnovil župnij, cerkev Karmelske v Postojni 1955. Višjo šolo za telesno kulturo v MB (freske Toneta Kralja 1958-59) in župniš=e, Lj- 1960. Ob delu še Pedagoško akad. v letih v Žabicah zgradil novo podružno cerkev v =ast 1972-74 v Lj. Tu se je posvetil tudi glasbi. Prva žalostni MB. Po upokojitvi 1973 je živel na svo- njegova zaposlitev je bila osn. š. Kuteževo pri Ilir. jem domu v Harijah. - G. je poleg veselega in dru- Bistrici. Od 1967 dela na šoli Dragotina Ketteja žabnega zna=aja imel izreden govorniški dar, s v IHr. Bistrici kot vodja šole - ravn. že 16 let. - katerim je ljudi spodbujal k sprejemanju in o- G. dela v kult. - prosv. dejavnosti. V letih 1955-76 hranjevanju verskih in narodnostnih vrednot. Be- •Ie bil animator tudi športnega življenja v Ilir. Bi- sedo je znal požlahtniti s pesniškimi verzi. Zal strici. Bavil se je predvsem s košarko in odboj- svojih stvaritev ni objavljal. Takšen živi v spo- ko- Uspel je zlasti v košarki, saj je imela bistriška minu ljudi, ki so cenili njegovo zavzetost za bož- ekipa vidno mesto v Sji, nekaj let celo v zveznem je in =loveške postave. GRMEK 608 Prim.: Okrožnica škofije Koper, 5/1981, dne 27. Gec iz Ponikev, Alf. Grmek, h=i Cirila Grmeka; apr. 1981, str. 42; osebni spomini R.V. L. Cerne, Zorka Grmek, PDk apr. 1974; M. Jev- R.V. nikar, Grmek Alfonz, PSBL I, 500-01. Rut. GRMEK Ciril, kmet, tigrovec, borec NOB, r. 21. GROBIŠA Andrej, kajakaš in kanuist, r. 14. mar. jun. 1905 v Avberju pri Sežani, ustreljen marca 1963 v Lj., živi v Solkanu. O=e Marijan, inž. or- 1944 na gmajni Planina pri Sežani. O=e Alfonz, ganizacije dela, mati Pavla Plevnik, medicinska kmet, mati Viktorija Žvokelj, brat Alfonz, poli- sestra. Osn. š. in gimn. je kon=al v Novi Gor. Na ti=ni delavec (gl. PSBL I, 500-01), sestra Zorka, po- lj. U je študiral na Fak. za šport in na Ekonom- lit, delavka. Bil je iz zelo zavedne slov. družine, ski fak. S kajakom in kanujem je pri=el trenira- tajnik PD Kraški vrh, ki ga je ustanovil o=e, ta ti 1978. Najve=je športne uspehe je dosegel v je vodil tudi pev. zbor in bil tesno povezan z Rom. kanuju dvokleku (skupaj s Sre7kom Masletom iz Pahorjem iz Trsta (gl. =l.). Osn. š. v Avberju, 3 Lj.). Na svet. prvenstvih sta dosegla dvakrat dru- razr. gimn. v Celju. Po prepovedi PD je o=e Al- go (Bourg St. Maurice v Franciji - 1987; reka So- fonz tajno vodil tamburaški zbor. G. je 1927 za- =a pri Bovcu - 1991) in enkrat prvo mesto (reka =el sodelovati v ileg. antifaš. organ. TIGR. Vsa Savage v Marylandu, ZDA - 1989). Dvakrat sta Grmekova družina je sodelovala v TIGR-u. Po zmagala v tekmah za svet. pokal (1989, 1991) in usmrtitvi bazov. junakov je faš. polic, aretirala enkrat za evrop. (1990). G. je sodeloval tudi na 6. sept. 1930 Cirila, njegovega o=eta in brata Al- svet. prvenstvih v spustu s kajakom enosedom fonza, zadnja dva je po 4 mes. izpustila, Cirila (1983, 1985, 1993). Koje prenehal aktivno tekmo- pa poslala v petletno konfinacijo v Garaguso (Ma- vati v kanuju dvokleku, je tekmoval tudi v kaja- tera). Že prej je bil ve=krat zaprt, 1928 z o=etom ku na mirnih vodah in postal 1993 slov. drž. obsojen na zapor zaradi slov. petja. O=e se je uprl prvak v kajaku eno - in dvosedu. Za svoje šport- faš. oblastem, da bi spremenil svoj priimek, ki ne uspehe, ki jih je dosegal v mnogih državah sve- ga je družina dalje obdržala. O=e in sin Alfonz ta, je prejel 1989 Bloudkovo priznanje, isto leto sta pred ponovno aretacijo pobegnila in za nji- je postal tudi športnik Primorske. ma vsa družina v Jslo. G. se je po drž. amnestiji vrnil ob koncu 1932 domov v Avber in sam ob- Prim.: Osebni podatki; Divja voda 1988/1989, Lj. 1989, pass. Kdo je kdo, 76. „ „ deloval zapuš=eno posestvo, se poro=il z Regino J y J B. Mar. Grahor in vedno sodeloval v TIGR-u, kajti vzh. od Avberja v dolino Raše so oborožene trojke z GRUDINA Walter, grafi=ni oblikovalec, ilustra- Zelenom na =elu prinašale Svobodo in drug ileg. tor, r. 24. jun. 1959 v Trstu. O=e Dario, gostilni- tisk ter se sestajale s tigrovci bližnjih vasi. G. je =ar, mati Imelda Mesesnel. Slov. osn. (1965-70) in nižjo sr. (1970-73) š. opravil pri Sv. Jakobu v bil ob sleherni faš. manifestaciji zaprt in ob na- padu na Jslo je bil 13. apr. 1941 aretiran in zaprt Trstu. Med 1973-78 obiskoval Drž. umetnostni za- v Trstu, interniran v Corropoli (Teramo), po ne- vod U. Nordio v Trstu in se specializiral v arhi- kaj mes. pa izpuš=en. Delal je za OF, bil tajnik tekturi in notranji opremi. I. 1. je opravil okrož. OF za Kras. Febr. 1944 je bil namenjen v sprejemni izpit in se vpisal na Fakulteto za ar- Orlek in se je med potjo ustavil v Križu, ko so hitekturo na lj. U. Po šestih mesecih je prekinil nepri=akovano zaradi izdajstva Nemci obkolili študij in se zaposlil v trž. Graficentru, kjer je vas Križ. Prijeli so G., Ant. Kariža, Fran=eskina- ostal do 1982, nato je delal eno 1. na IRET-u. V Veko (part, ime), jih tri tedne kruto mu=ili v za- teh 1. se je za=el baviti z ilustracijo in je opremil poru v Sežani, nato vse tri ustrelili na gmajni Pla- knjigi Naša =etica koraka (Trst 1983) in Kam, bar- nina pri Sežani, kjer stoji spominsko obeležje. O cica, kam (Trst 1986), ki ju je napisal J. Bitenc. njihovi mu=eniški smrti pri=a tudi spomenik v Sodeloval je pri revijah Galeb in Pastir=ek in ilu- Sežani. - Kmalu za bratom Cirilom je bila areti- striral tudi nekaj podlistkov za PDk. Medtem je rana njegova sestra Zorka Grmek, r. 20. nov. 1984 za=el samostojno dejavnost kot grafi=ni oblikovalec in se bavil z raziskovanjem na po- 1919 v Avberju, zaprta in strahotno mu=ena v dro=ju vizualne komunikacije. Nekaj =asa je de- bunkerju na trgu Oberdan. Nemci so jo obesili lal skupno z J. Furlanom, 1989 seje stalno naselil z drugimi zaporniki v ul. Ghega 23. apr. 1944. v Gor., kjer je nadaljeval svojo dejavnost in za- Zorka je bila tajnica mladinske organizacije na snoval ve= zaš=itnih znakov in popolnih rekla- Krasu in v Trstu. mnih sistemov (packaging) za razna podjetja, tudi Prim.: Pripovedovanje: Fr. Bole iz Tomaja, Fr. v tujini. Opremil in ilustriral je z izvirnimi stri- 609 GU GUION Ambrož, duhovnik, r. 1885 v Calla di Er- ustanove »Bole-Guli=« in postal stroj. inž. (1912). bezzo (Arbe=) v ob=. Podbonesec, u. l.febr. 1948 Po specializaciji je bil vodilni strokovnjak za par- na Montevecchio. O njegovi mladosti ni ni= zna- ne kotle v Sji, tako kot kasneje tudi njegova si- nega, v prvi svetovni vojni se je kot vojaški du- nova. Od 1912-15 je služboval v Trstu, med hovnik »boril« v oddelkih »arditov«, po vojni pa drugim od 1913 tudi v patentni pisarni. Prvo svet. je želel delovati v neodrešenih krajih. Postal je vojno je preživel v Dolomitih, na Soški fronti ter pomo=nik v župniji Melara (škofija Rovigo), to- v letalskem centru na Madžarskem. 1918/19 je da ravnina se mu ni prilegala, zato je pogosto kot prostovoljec v takratni slov. vojski opravljal prosi] roviškega škofa, =e sme iti v Podbonesec vlogo letalskega opazovalca v bojih za Koroško k sorodnikom. Prosil je, da bi ga prestavili v vi- ter organiziral tehni=ne delavnice letalske stot- demsko škofijo »zaradi družinskih razlogov«. nije v Lj. 1919 je bil postavljen za komisarja v Prav tako je prosil tržaško-koprskega škofa Bar- gradbeni direkciji v Lj. z nalogo, da organizira tolomasija, naj ga prestavijo v njegovo škofijo. drž. upravo v Sji. 1922 je postal ravn. v Uradu V Rovigu se za to niso zmenili, =eš da je G. »ne- za pospeševanje obrti v Lj., 1931 pa svetnik v In- miren Slovan«. Tedaj pa posredujeta zanj Bar- špekciji parnih kotlov. - 1939 je bil imenovan za tolomasi in salez, voditelj Anselmo Rossi in avg. na=elnika v Gradb. ministr. v Bgdu, kjer je bil 1921 je G. imenovan za župn. upravitelja v Ro=u 1941 na zahtevo okupacijskih oblasti upokojen. (dekanija Buzet), od jul. 1922 do nov. 1923 je bil 1971 se je preselil v Lj. in bil delaven skoraj do župn. uprav, v Buzetu, od nov. 1923 do nov. 1926 smrti. - Izdal je 17 knjig, od teh 4 v slov. in 13 župn. uprav, v Laniš=u (dekanija Buzet). - V teh v shr. V slov.: Parni kotel, Lj. 1921, 1949; Parni letih in med temi hribi je ustvaril G. najve=. Skle- stroj in parna turbina, Lj. 1927; Priprava in kon- nil je, da zgradi s pomo=jo vseh župljanov novo trola napajalne vode za parne kotle, Lj. 1946. V župno cerkev. Sam je prevzel najve=ji del stro- shr. (vse izšle v Bgdu): Priprema i kontrola na- škov in v nekaj letih je bila cerkev sezidana. Ko pojne vode za parne kotlove, 1943; Nomogrami so v Trstu prenavljali stolnico sv. Justa, so od- za brzu konstrukciju parnih kotlova. I. i II. deo, stranili tri marmornate oltarje. G. jih je kupil za 1951; Parni katao, 1954; Nomogram za termi=ko 500 lir in jih sam pomagal prepeljati na kme=- prora=unavanje parnih kotlova, 1959, 1964; Sa- kih vozeh v Laniš=e. Novo cerkev je 1925 blago- gorevanje, 1960, 1964; Priprema vode, 1963; Go- slovil tržaški kanonik Don Kracik. - Nov. 1926 riva - izgoretine, 1964; Priprema vode. I. Dodatak, je G. zapustil Laniš=e in se vrnil v Buzet, kjer je 1969; Ozidjivanje, 1969; Sagorevanje. I. Dodatak, ostal do 1933 župnik. Tega leta se je moral od- 2. izd. 1970; Gorivo - Izgoretine. Dodatak 1. izd. povedati župniji Buzet iz »finan=nih razlogov«, 1971. - Objavljal je tudi =lanke v periodi=nih pu- zelo se je namre= zadolžil za obnovitvena dela v blikacijah, kot so: Industrij, vestnik, Mašinstvo, župniji. - Zatekel se je k salezijancem v Bologno Nova Proizvodnja, Strojniški vestnik idr. Paten- in potem v Salezijanski zavod Don Conti v Faen- tiral je dva izuma, in sicer: Elektrischer Wasser- zi. Niso ga cenili, ampak ga pogosto kritizirali anzeiger (1931 v Nem=iji) in Postopek za izlo=e- zaradi njegovega zna=aja. Kon=no je postal jul. vanje škodljivih plinov iz teko=in za =iš=e- 1939 župnik na Montevecchio, kjer je preživel tež- nje napajalne vode od škodljivih bikarbonatov ka vojna in povojna leta. Ob njegovi krsti so se (1935 v Jsli). - 1938 je bil odlikovan z Redom sv. združili vsi farani. Save 4. in 3. stopnje, 1971 pa z Redom zaslug za Prim.: A. B. (lenio) - Trst, Don A. G., Dom 1982, narod z zlato zvezdo. št. i 1 z liter. Starejši sin Uroš je bil diplomirani stroj. inž. Ured. in še po vojni ravn. tovarne parnih strojev v Zgbu. Mlajši sin Miloš je bil prav tako strokovnjak GULI< Gvldon, diplom, strojni inž., r. 22. jan. za parne kotle, univ. prof. v Beogradu in avtor 1886 v Cresu na otoku Cresu, u. 8. mar. 1982 v številnih znanstvenih del, ve=ino je napisal v Lj-, kjer je tudi pokopan. O=e Franc iz Skopega srbohrv. in so izšle v Bgdu. Pri Dutovljah, uslužbenec avstr. tržaške uprave, Prim.: Podatki sina Uroša; Delo 31. jan. 1961; m ati Elizabeta Cuš iz Sedla pri Breginju, gospo- 22. jan. 1971; Energetik 1971, 1-2; Delo 12. mar. dinja ter lasnica in vodja pekarne v družinski hiši 1982: sporo=ilo o smrti in pogrebu; V Lj. je umrl v središ=u Trsta. Osn. in sred. š. je obiskoval v inž. G. G., PDk 14. apr. 1982; I. Andoljšek, G. G., Trstu in 1905 maturiral. Nato je študiral na Vi- Ene Sje 3, 407 (tu je letnica smrti 1984 zgrešena). soki šoli v Pragi (1906-12) s pomo=jo družinske Vi K GUŠTIN 612 GUŠTIN Damijan, zgodovinar, r. 31. okt. 1955 vira iz Pirana. G. je odraš=al v Piranu, tu in v v Postojni, živi v Lj. O=e Ivan, poštni uslužbenec, Portorožu je obiskoval osn. š. (1954-62), prav ta- mati Zofija Škamperle, knjigovodja. Po osn. š. v ko gimn. (1962-66) in v Piranu maturiral (1966). Tomaju in Dutovljah je obiskoval gimn. v Postoj- Arheologijo je študiral na Filozof, fak. v Lj. ni (matura 1974). Na Filozof, fak. lj. U je študiral (1966-72), spomladi 1972 diplomiral s temo Pre- zgod. in sociologijo, diploma 1979. L. 1987 je na dlog za razdelitev železne dobe na Notranjskem odd. za zgod. iste Fak. opravil magisterij s temo in Krasu (Prešernova nagrada U Lj. 1973) in dok- Rast in razvoj slovenske partizanske vojske v prvi toriral 1987 s temo o mlajši železni dobi v Poso=- polovici leta 1942 in krajevni ter socialni izvor nje- ju. G. je izrazit predstavnik lj. prazgod. šole nih borcev. Eno leto je pou=eval kot prof. v Se- (utemeljitelj S. Gabrovec). Po študiju je bil naj- žani, 1980 pa se je zaposlil na tedanjem Inštitutu prej kustos za arheologijo v Posavskem muzeju za zgod. delavskega gibanja (danes Inštitut za no- v Brežicah (1974-85), zatem vodja znanstvenega vejšo zgod.), in sicer kot asistent, raziskovalec tiska na SAZU (1986-89), vmes pa samostojni kult. zgod. partiz. gibanja (vojaška zgod. vprašanja o delavec. Od 1989 je predstojnik na Oddelku za razli=nih oblikah okupatorjeve represije). Neka- arheologijo Filoz. fak. v Lj., kjer je hkrati docent tere njegove razprave so posve=ene tudi slov. po- za metodologijo arheološkega dela. Posve=a se lit, zgod. v obdobju pred 1918. Zadnja leta se v pretežno raziskovanju in študiju železne dobe in veliki meri posve=a vprašanjem ra=unalniške in- v njenem okviru posebej latenskemu obdobju in formatike v zgodovinopisju. S strok, referati je keltstvu v vzhodnih Alpah ter na ozemlju bivše sodeloval na nekaterih posvetovanjih, kot npr. Jsle. Hkrati pa je kot izvrsten organizator o zgod. Ljubljane (1983), o financah na Slov. deloval in deluje v številnih upravnih in društve- (1984), o ustaških taboriš=ih (1984), kot tudi na nih odborih in komisijah ter uredništvih. Pred- zasedanju =eškoslovaško-jsl. zgod. komisije na Ce- vsem na teritoriju Posavskega muzeja je G. opra- tinju (1990). Sodeloval je pri nekaterih skupnih vil vrsto arheoloških izkopavanj, posebej odmev- jsl. projektih, tako raziskovalnih, kot tudi pri ob- na na keltskih nekropolah v Brežicah in v Dobovi, javah zgod. virov. Sodeluje tudi pri slov. projek- v železnodobni naselbini na Libni ali v V. Malen- tu izdajanja virov o nasprotnikih OF, kot pisec cah. V Posavskem muzeju je postavil tudi stal- gesel pa tudi pri Ene Sje. Med pomembnejše G- no arheološko zbirko ter osnoval na mainško šolo ove znanstvene razprave štejemo: Odnos deželno- oprto konservatorsko delavnico. Študijsko in iz- zborske ve=ine SLS do poglavitnih gospodarskih kopavalno je G. tesno povezan s Primorsko. V de- vprašanj Kranjske v letih 1908-1914 (Kron 1983, lu Notranjska (Katalogi in monografije 17, Lj. št. 1, 45-55); Nekateri vidiki vklju=evanja Ljub- 1987) je postavil kronologijo železne dobe no- ljan=anov v partizanske enote v prvi polovici le- tranjske železnodobne province, v delu Poso=je ta 1942 (Zgodovina Ljubljane, Lj. 1984, 481-89); v mlajši železni dobi (Katalogi in monografije 27, O Slovencih v Jasenovcu in tema Jasenovca v slo- Lj. 1991) pa je prvi= v celoti objavil doslej znano venski historiografski in memoarski literaturi latensko dediš=ino iz Poso=ja ter jo vmestil v so- (Okrugli stol 21. travnja 1984. Materiali s ras- =asno keltstvo. Vodil je tudi obsežna arheološka prave, Jasenovac 1985, 51-56); Finan=ni viri in izkopavanja v Kopru (kapucinski vrt, Sv. Klara; denarništvo NOG na Slovenskem 1941-1945 (Zgo- razstava in katalog Koper med Rimom in Benet- dovina denarstva in ban=ništva na Slovenskem, kami. Koper 1989). Z razpravami, strok, =lanki Lj. 1987, 81-104); Krajevni izvor borcev nekate- in poro=ili je nastopal v doma=em in tujem strok, rih partizanskih enot spomladi 1942 in vpraša- tisku (npr. ArhV, Situla, knjige Posavskega mu- nje ljudske vstaje (Prispevki za novejšo zgodovino zeja, Preistoria Alpina, Aquileia Nostra, Archaeo- 1988, št. 1-2, 95-122); Vloga in pomen oborožene logisches Korespondenzblatt, Arheološki pre- sile v NOB v Sloveniji 1941-1945 (ZC 1991, št. 3, gled, Ene Sje, Les dossiers). 461-78); Konceptualni razvoj partizanstva v letu Prim.: Osebni podatki; Ene Sje 3, str. 409; 1941 (Prispevki za novejšo zgodovino 1992, št. 1-2, GorLtk. 109-23). Svoj Prim.: Osebni podatki; PZDG XXIX, 1989, št. GUŠTIN Veselko, elektrotehnik (ra=unalni=ar), 1, 83-86; Kdo je kdo, 77. Mlakar r. 6. maja 1948 v Lj., živi v Lj. in Kopru. O=e Do- GUŠTIN Mitja, arheolog., r. 10. sept. 1947 v Mari- moljub, mati Olga. Osn. š. in gimn. v Kopru. Na boru, živi v Lj. in Piranu. O=e Julij, podjetnik, mati lj. U je študiral elektrotehniko (diploma 1971), Ernestina Škol=, šivilja. Rod po o=etovi strani iz- na isti fak. je dosegel jun. 1974 stopnjo magistra 613 GUZEJ z nalogo Iskanje ra=unalniškega modela in ustrez- se vpiše na U v Moskvi na študij zgod., nacisti=- nega nabora osnovnih instrukcij krmilnika na- ni napad. jun. 1941 to prekine. Od maja 1942 do ro=niškega sistema. Febr. 1987 je branil okt. 1943 ured. slov. oddaj na radiu v gruzinskem doktorsko disertacijo Študij postopkov za reali- glav. mestu Tbilisi v Sovjetski zvezi. Od dec. zacijo splošne dvodimenzionalne logi=ne sheme 1943 prostovoljec v 1. brigadi NOV Jsle v Sov- v matriki logi=nih elementov povezav. Služboval jetski zvezi. Udeleži se bojev pri Ca=ku v Srbiji je naprej na Fak. za elektrotehniko U v Lj. okt. 1944, dec. 1944 demobiliziran kot komisar (1971-73), nato je bil strok, sodelavec v Iskri- =ete in dela kot =asnikar v uredništvu lista Omla- Elektromehaniki Kranj (1973-77), vrnil se je na dina in kot ravnatelj založbe Novo pokolenje. Od Elektrotehniško fak., kjer je bil trikrat izvoljen jan. 1946 do jul. 1948 nadaljuje študij zgod. na za asistenta (1978, 1981, 1984) in 1988 za docen- U v Moskvi in ga kon=a jul. 1948. Od sep. 1948 ta za podro=je ra=unalništva. V šol. 1. 1988/1989 do poletja 1951 je na=elnik odd. za propagando je predaval osnove ra=unalništva na Matemat. v direkciji za informacije FLRJ v Bgdu. Od kon- fak. ter ra=unalništvo na drugih fak. (montani- ca 1951 do upokojitve jun. 1985 je poklicni =a- stika, geologija, Biotehniška fak.). G. je svoje snikar v ured. Politike v Bgdu kot komentator strok, in znanstvenoraziskovalno delo za=el na in dopisnik. Stalni dopisnik je bil v Londonu podro=ju logi=nih vezij, teorije avtomatov, digi- 1957-66 in v New Yorku 1969-83, kot posebni po- talnih struktur, digitalnega krmljenja elektron- ro=evalec pa je poro=al o 1. afro-azijski konferen- skih telefonskih central, mikroprogramiranja, ci iz Bandunga v Indoneziji, o krizi na Cipru 1955, Paralelnega procesiranja in nadaljeval na podro=- o krizi v vzh. Sredozemlju 1967 in o =eškoslova- jih univerzalnih programabilnih logi=nih polj in ški pomladi od mar. 1968 do apr. 1969. V zad- teorije podatkovnih tokov in nevronskih omre- njih letih je imel stalne rubrike o zun. polit, v li- žij. Kasneje je svoje delo osredoto=il pri projek- stih NRazgl (Lj.), Slobodna Dalmacija (Split) in tu razvoja elektronske hišne centrale. S tem v Vreme (Bgd). Od 1967 do danes je redni zuna- zvezi je sodeloval pri uresni=enju nekaterih pro- njepolit. komentator na TV Sje. - Samostojne pu- jektov, kot so Informativni sistem za najavo med- blikacije, ki jih je napisal, so skoraj vse poveza- iar, telefonskega prometa (1978-80), Emulacija ne s kraji njegovega dopisništva. V Bgdu so iz- centralne procesne enote PDP 11/34 z rezinski- šle v shrv. jeziku: O Berlinu - danas, 1953 mi elementi AMD 2000 (1980-82), Realizacije re- (Biblioteka Znanje. 4); Kipar nemirno ostrvo, generativnega sledenja z mikrora=unalnikom v 1956 (Politi=ka biblioteka, 1); Britanija izmedju realnem =asu v okviru sodelovanja z Iskro- Atlantika i Evrope, 1962 (Dokumenti današnjice. Elektrooptiko (1984-86). V letih 1971-85 je obja- II, 24) (z oznako avtorja in njegovo si.); v zbirki vil ve= =lankov s podro=ja ra=unalniške logike in Mala biblioteka Politike je izšlo - zv. 20: Super sistemov. Svoja dela je objavljal v Preseku, Moj sile i super oružja (z Dimitrijem Sešerincem), tiikro, Elektrotehniški vestnik ter v tujem strok, 1979, sam je napisal poglavje Pregovori i nepo- tisku. Sodeloval je kot soavtor pri u=benikih Lo- verenje (30.000 izv.); zv. 26: Iran-odmeravanje sa gi=no snovanje z brisalnimi logi=nhni moduli (Lj. SAD (z Aleksandrom Prljo), 1980, sam napisal po- 1986) in Osnove ra=unalnikov za elektrotehnike glavje Šahova «ameri=ka veza« (25.000 izvodov); (Lj- 1992), sam pa je avtor Zbirke nalog iz pre- zv. 37: Amerika sa Reganom, 1980 (z biogr. po- klopne logike, logi=nih vezij in digitalnih struktur datki o avtorju in njegovo si., 15.000 izvodov); Vi- (Lj. 1985, 1986, 1987, 1988). Nastopil je na ve= šespratna Amerika, 1985; v Lj. in v slov.: strok, sre=anjih. H HITI Stanislav, baletni plesalec, pedagog in ko- Prim.: Balet Koper, Koper 1971; S. Hiti, Baletni reograf, r. 29. jul. 1922 v Lj. , u. 17. apr. 1975 v koraki v Kopru, Koper 1968; M. Vogelnik, Sodob- Kopru. O=e Jakob, kurja= na železnici, po rodu ni ples na Slovenskem, Lj. 1975, 148; Ene Sje 4, iz Smarjete pri Novem mestu, mati Fran=iška str. 31; Pismena izjava Vuke Kumar-Hiti. Zadnik, iz vasi Rob pri Cerknici. Družinske raz- Stres mere so bile skromne in ni imel možnosti študi- HLADNIK MIlan, matematik, r. 7. jul. 1950 v ja. O=e ga je poslal v uk za avtomehanika, ven- Idriji, živi v Idriji in v Lj. O=e Pavel, elektri=ar, dar pri tem delu ni vzdržal. Pritegnilo ga je mati Marija Svetli=i=, gospodinja. Osn. š. in gimn. gledališ=e in spoznal seje s plesalcem in koreo- v Idriji (matura 1969). Matern, je študiral na lj. grafom Maksom Kirbasom. Kot izrednega dija- U (diplomiral 1973) in kon=al podiplomski štu- ka ga je sprejel za =lana baleta lj. Opere. Privatno dij 1977 z magistrskim delom Odvajanja in av- se je šolal še pri Petru Golovinu. Med drugo svet. tomorfizmi C* - algeber. Doktorat znanosti si je vojno je bil interniran v Trevisu in Gonarsu. 1948 pridobil 1985 z disertacijo Spektralne in druge se je v Solkanu poro=il z Vuko Kumar. Prese- lastnosti elementarnih operatorjev. - Tri leta je lil se je v Portorož (1951 v Koper), kjer je osno- sodeloval z raziskovalno skupino na Kemijskem val lutkovno gledališ=e in organiziral nekaj inštitutu Boris Kidri= v Lj. (A. Ažman, M. Zau- predstav. Od 1949 do smrti je v Kopru vodil ba- cer, D. Pumpernik), ki je za delo iz molekularne letno š., v kateri sta skupaj z ženo postavila fizike 1978 prejela nagrado Kidri=evega sklada. v naslednjih 20 letih na oder ve= kot 60 baletnih Od 1974 je zaposlen na Fak. za naravoslovje in predstav, ki sta jih ve=inoma sama koreografira- tehnologijo U v Lj., sprva kot asistent za mate- la. Organizirali so ve= kot 180 gostovanj v slov. matiko. 1985 je bil izvoljen za docenta, 1991 pa in hrv. Istri, pa tudi v Lj., Zgbu, Bgdu, Mrbu in za izred. prof. za matemati=no analizo. Predava Trstu. Ve=ina baletnih del so bile miniature. Po- razli=ne matem. predmete na Oddelku za matem. leg baleta v Kopru je vodil še baletne skupine v in mehaniko FNT ter na Katedri za ra=unalni- Izoli in Piranu. štvo in informatiko Fak. za elektrotehniko in ra- Kumar Vuka se je rodila v Trstu (Rojan) 31. =unalništvo, ob=asno tudi na drugih fak. lj. U. okt. 1914. O=e Sre=ko Kumar (gl.=l.), mati Zora Poleg pedag. dela je na Oddelku za matem. in me- Lavren=i=. Študirala je glasbo v Zgbu in Bgdu. haniko opravljal razne funkcije, med drugim je V Bgdu se je pri=ela ukvarjati tudi z baletom. Pi- med 1987-90 vodil odbor za študijska vpraša- sala je tudi pesmi in slikala. Živi v Kopru. nja. Bil je ur. za matem. pri matem. reviji Obzor- 615 HMELJAR nik za matem. in fiziko (1987-92), v letih 1991-92 Zunaj/Znotraj in v ostalih tujih in doma=ih revi- tudi odg. ur. - Znanst. deluje na podro=ju opera- jah. 1992 je na privatni TV postaji Kanal A vodil torske teorije v okviru raziskovalnih nalog in pro- oddajo Intervju. Redno zaposlen je bil le dva- jektov na Inštitutu za matem., fiziko in mehaniko krat: na za=etku osemdesetih dve leti na Radiu lj. U. O rezultatih svojega dela je poro=al na med- Student kot ur., zatem pa poldrugo leto na Delu nar. matem. konferencah v Dubrovniku, Buka- kot ur. oglasnih prilog. Prevedene knjige: A. Ne- rešti, Ajšovicah na ILOVAR Albert, =astnik, r. 1. avg. 1910 v Trstu, nardino (po Kandlerju naj bi se pisal Petreuli, u. 17. maja 1945 v Dachauu/Allachu. Družina se imenovan Manarutta), mati Veronica Franchi. Do je po prvi svetovni vojni preselila v Jslo. Po sred- 1648 se je šolal pri jezuitih v Trstu, potem pa nji š. je 1928 vstopil v Vojno akademijo v Bgdu, je v Benetkah stopil v red bosonogih karmeli=a- kjer je jeseni 1931 postal pehotni podporo=nik. nov in 1649 spremenil svoje ime. Iz Benetk je od- Kasneje se je specializiral kot topograf in obveš=e- šel v Milan. 2ivel je nato v Padovi. Ko je obiskoval valni =astnik. 1935 je napredoval v poro=nika, rojstno mesto, je pri tem zbiral gradivo za zgo- 1939 pa v kapetana 2. razreda. Po kon=ani aka- dovino Trsta. Po daljših prizadevanjih je knjiga demiji je služboval v Lj., Bile7i, Mrbu, Oto=cu in Historia Antica e Moderna: Sacra e profana, del- od jan. 1940 spet v Lj., kjer je bil obveš=evalni la città di Trieste, Celebre Colonia de' Cit- oficir. Kot obveš=evalni oficir Vrhovne komande tadini Romani. Con la Notifia di molt'Arcani se je udeležil tudi kratkotrajne apr. vojne. Po d'Antichità, Prerogative di Nobiltà e Gesti d'Huo- okupaciji je živel v Lj., deloval v t.i. oficirski in mini Illustri, Privilegi della Città, e Famiglie d'es- =etniški organizaciji. Do dec. 1941, ko je bil ubit sa, Varietà d'Eruditioni, Inscrittioni, Sassi, inž. Fanouš Emer, je sodeloval tudi z OF. Od Mausolei, M.S. Succesi, Mutationi de Riti, e Do- pomladi do dec. 1942 je bil v it. internaciji. Po mini, fin a qust'anno 1698 izšla v Benetkah 1. vrnitvi v Lj. je deloval v Slovenski legiji, sodelo- 1698. Pisana je v duhu baro=nega zgodovinopis- val z majorjem Karlom Novakom ter si prizade- ja, vendar nosi nekatere zna=ilnosti tržaških raz- val za odhod bivših jsl. =astnikov v =etniške mer. I. je zagovornik romanskega zna=aja mesta odrede. Poleti 1943 je prišlo do preloma med No- in s poudarjanjem mestnega avtohtonizma pole- vakom in SLS, tako da se je od =etniškega koman- mizira z deli svojih sodobnikov (J.V. Valvasor in danta odvrnil tudi I. Pod nem. okupacijo se je v L. Schönleben) ter poseže tudi po zgod. mitu (le- za=etku okt. 1943 prijavil v novonastalo Sloven- genda o Monte Mulianu). I. knjiga je izšla v po- sko domobranstvo in kasneje postal šef obveš=e- natisu (z biografijo, ki jo je napisal P. Torhasin) valnega odseka Organizacijskega štaba SD. Kot v Trstu 1. 1881, nato tudi v reprintu (Bologna tak je med drugim zasliševal ujetnike in areti- 1965). I. je poznal tudi dela Vincenza Scusse in rance in jih (obvezno) predajal nemškim obla- Martina Bav=erja. B. Gomba= sodi, da ima I. de- stem. Pri tem je ves =as delal za ilegalno lo pomen zaradi »omembe virov, ki so se kasne- Slovensko legijo. Sredi apr. 1944, ko so nem. je izgubili, in zaradi splošnega vpogleda v oblasti omejile pristojnosti domobranskega šta- takratno polihistorsko kulturo«. ba, so ga za nekaj mesecev zaprle. Jul. je bil iz- Prim.: Ireneo della Croce, Istoria antica e mo- puš=en in ponovno imenovan za vodjo derna, sacra e profana della città di Trieste. Trie- obveš=evalnega odseka. Kot =lan Slovenske le- ste 1881, pass.; Enc Sje 4/1990, 176; B. M. gije pa je bil spet aretiran 8. dec. 1944 ter po treh Gomba=, Trst - Trieste. Dve imeni ena identite- mesecih je=e v Lj. poslan z drugimi domobranci ta. Lj. - Trst 1993, 35, 77. v Dachau. V za=etku apr. 1945 je bil poslan na B. Mar. delo v solni rudnik, ob tem pa je zbolel za tifu- som. Ob koncu vojne gaje aretiral Jsl. nacional- ISKRA Boris, profesor in politi=ni delavec, r. 21. ni komite in ga zaprl v bunker, kjer je zaradi maja 1944 v Trstu. O=e Ivan, kmet in livar v trža- bolezni in lakote umrl. ški železarni, mati Zofija Rebek, gospodinja. Obi- Prim.: Arhiv Republike Slovenije (Inšitut za no- skoval je slov. osn. š. pri Sv. Jakobu, nato sred. vejšo zgod.), fase. 18/1, 19/III, 272/1; Arhiv Temelj- š. in klasi=ni licej Dante v Trstu. Na Filoz. fak. nega sodiš=a Lj., Ko 197/49; ZbSS 1962, 53-69; trž. U je diplomiral 1970 z zagovarjanjem teze Po- Dachau, Lj. 1981, 281-85. Mlakar liti=no delovanje Slovencev v Trstu v letih IRENEO DELLA CROCE (pravo ime Manarutta 1918-1922. Clan KPI v Trstu od 1966, od 1972 =lan Giovanni Maria), zgodovinar (kronist), r. 25. maja trž. pokraj, vodstva KPI, od 1991 PDS (Stranke 1625 v Trstu, u. 4. mar. 1713 v Benetkah. O=e Ber- demokrati=ne levice). V letih 1976-78 =lan po- 623 IVEŠA kraj. tajništva KPI v Trstu. Od 1973 do 1978 po- nih razstavah. Med okupacijo Lj. se je aktivno kraj, svetovalec KPI v Trstu, od 1978 do 1988 vklju=il v OF. dežel, svetovalec KPI za Furlanijo-Jul. krajino, Prim.: Podatki sina Igorja Ivan=ica; podatki Jo- od 1985-90 svetovalec KPI v Nabrežini. V sipa Merkuja; V. Vrabec, GM v desetletju letih 1978-80 =lan Cassandrove komisije. JAGODIC Dario, arhitekt, politic, delavec, r. 20. zbirko spomenikov je prejel nagrado ANPI 1986. maja 1935 v Trstu, živi tam. O=e Alojz, postajni 1993 (slike); Plaketa dežele Toskana na drž. na- v Trstu se je ponovno vrnil na Višjo pomorsko te=aju VIII. Premio Italia, Firence 1993. in prometno šolo Piran in kot u=itelj ostal vse do Prim.: Osebni podatki; F. Udovi=, Priznanje sli- danes povezan z njo, bodisi v rednem ali hono- karju R. Jagodicu, PDk 7. dec. 1989; R. Fiorini, rarnem delovnem razmerju. 1991 se je glede na katalog razstave Verifica 90, febr.-mar. 1990; N. zakonsko možnost pred=asno upokojil. Z druži- Lukeš, Skulpturi mladega slov. umetnika prva no živi v Portorožu. - Kot vodja projektnega ti- nagrada na nate=aju L. Caraian, PDk 18. jan. rna, avtor ali soavtor je pripravil znanstveni deli, 1991; L. Silvi, katalog razstave Sinus Adriae, sept. in sicer Problematika razvoja kompleksnega pro- - okt. 1990; A. Castelpietra, Plemeniti svet kera- mike v izdelkih R. Jagodica, PDk 13. nov. 1991; meta v SR Sloveniji (1976) in priro=nik INCO- J. Merku, Paleta: tedenski zapisi o razstavah, TERMS 90(1993) ter naslednje raziskave: FERRY RAITrstA nov. 1991; L. Safred, predst. razstave promet iz Kopra in njegov pomen za slovensko v TK Gal. dec. 1992 - jan. 1993; E. Luca, Scultu- in jugoslovansko gospodarstvo (1982) Vloga re »a tutto tondo«, Picc. 10. jan. 1993; N. Costa, pomorsko-luškega gospodarstva in možnosti raz- Spatolate di stucco come specchi dell'egoismo, voja (1982); Razvoj pristaniške tehnologije v Lu- Trieste Oggi 13. jan 1993; brez p., R. Jagodic, Ce- ki Koper(\9&2); Skupne storitvene iniciative med ramica moderna, PDk febr. 1993. ldt pristaniš=ema Koper-Trst (1991); Perspektive iz- gradnje cestnega in železniškega omrežja v Slo- JAKOMIN Livio, pomorec, profesor, družbeno- veniji in Hrvaški v obdobju 1990-1995 ter politi=ni delavec, diplomat, r. 8. apr. 1940 v Pra- možnosti vklju=evanja tujega kapitala (1992); Lo- dah pri Kopru. O=e Kvirin, ban=ni uslužbenec, gisti=ne možnosti oskrbovanja slovenskega trži- mati Lidija Furlani=, gospodinja. Osn. š. je obi- š=a z naftnimi derivati preko Luke Koper in skoval v vasi Cezarji, nižjo gimn. v Kopru, sred. pristaniš=a Trst (1992). S pomembnimi prispev- pomorsko š. v Piranu, kjer je maturiral. Nato se ki je sodeloval tudi na strok, posvetovanjih: Mož- je vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Splitu nosti in perspektive slovenskega prometnega in diplomiral 1962. Od 1962-69 je bil vkrcan na sistema (Portorož 1976); Prometni položaj Slove- razli=nih ladjah kot oficir palube in poveljnik lad- nije v delovni skupnosti Alpe-Jadran (Lj. 1979); je. Ker je bil strokovno uspešen, je pred=asno na- Možnosti razvoja pristaniš= Koper in Trst v zdru- predoval. 1969 je na lastno željo zapustil vojno ženi Evropi (Trst 1991); Orientamenti e prospet- mornarico in se zaposlil na Sred. pomorski šoli tive del multimodalismo (Sorrento-Napoli 1991); v Piranu kot u=itelj pomorstva in navigacije. Ka- Integracija informacijskih sistemov v prometu sneje je deloval na družbeno-polit. podro=ju. 1972 (Portorož 1992). Objavil je tudi ve= =lankov in 2 je bil izvoljen za sekretarja Obalnega komiteja, recenziji. V obdobju 1975-80 je imel v Skupš=ini kjer je ostal do 1974, koje bil izvoljen v Republ. Sje pomembne strok, razprave, predloge, poro- skupš=ino. Opravljal je dela preds. Zbora ob=in. =ila in zakonske obrazložitve s podro=ja prome- 1975 je postal =lan IS Rep. Sje in preds. Komite- ta in zvez, ki so bile objavljene v letnih izdajah ja za promet in zveze. Clan IS je ostal do druge zapisov Skupš=ine. Polovice 1980, ko se je vrnil v Slov. Istro in pre- Prim.: Osebni podatki; PrimN 1990, št. 73, str. vzel naloge vršilca dolžnosti, kasneje pa dir. 4. Energetsko-industrijske cone v Kopru. 1982 je ViK bil izvoljen za preds. Skupš=ine obalnih ob=in in JAKON V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Lj. University of Winsconsin - Milwaukee (1981-83). 1965, 368, 372; Petrattazioni. Bila je samostojna modna ustvarjalka in koor- B. Mar. dinatorka, vodja kontrole kvalitete v tovarni obla=il (1968-73), šolska pomo=nica v osn. šoli JANEZ IZ KASTVA, slikar. Njegovo ime je ohra- (1973-77), otroška vrtnarica (1977-80), vedno pa njeno na eni izmed fresk cerkve v Hrastovljah deluje v raznih te=ajih, pou=uje duševno priza- (»magister Johannes de Kastua pinxit«), ob ime- dete in goji statisti=no lingvistiko. - Napisala je nu je zapisan še datum o dokon=anju poslikave knjigo Pepca's Struggle (Pepcin boj), Vantage cerkvene notranjš=ine (13. jul. 1490). To je prav- Press, New York 1989, 280 str. velike oblike. V zaprav vse, kar je o slikarju hrastovskih fresk njej je v lahkem in prijetnem slogu opisala svo- znanega. Primerjave hrastovskih fresk s sorod- jo težko mladost v predvojni, medvojni in povojni nimi slikarijami zlasti v okolišu Istre pokaže It. in Jsli, dobo smrti in krvi, preganjanja in ne- na veliko skupnega oziroma vzorovanje pri juž- popisnega trpljenja, slovo od doma in pri=etek notirolsko ubranih freskah v ž.c. v Pazinu ter pri novega življenja v svetu. Knjiga je doživela velik freskah Vincenca iz Kastva (gl. =l.) iz 1474 v Ma- odmev: Midwest Library Service (Srednje-zah. rijini cerkvi na Skrilju pri Beramu. Po sodbi univ. knjižnica) jo toplo priporo=a, naj jo berejo Branka Fu=i=a so v hrastovski cerkvi J-ovo delo na univerzah in akademijah. Knjigo je poslala freske v apsidah, cikel Geneze in podobe prero- preds. ZDA Bushu, ki se ji je zanjo zahvalil in za- kov, Oznanjenje ter Pohod in poklon kraljev, pisal, da jo bo z veseljem obdržal v svoji zasebni medtem ko sta pasijonski cikel in Mrtvaški ples knjižnici. delo drugega mojstra. Po mnenju E. Cevca se J-ovo Prim: Osebni podatki 12. febr. 1993; žup. urad delo »vceplja v istrsko-kraško stilizacijo z zna- Postojna 16. jan. 1993; M. N. K., Slov. avtorica =ilnimi grafizmi in kubi=no statuarnostjo (...). iz ZDA v Bushovi zasebni knjižnici (faksimile Bu- Lokalni zna=aj kažejo folklorni elementi na sli- shovega pisma in poro=ilo o knjigi), Delo 3. avg. kah mesecev, realisti=ne spremljave na freski Po- 1990; J. Velikonja and R. Lencek, Who's Who hod in poklon kraljev, krajinska ozadja ipd.« of slovene descent in the United States, Seattle- Njegovo delo naj bi bile freske v p.c. sv. Jakoba New York 1992, 29. Jem. v Barbanu v Istri, pripisujejo se mu tudi freske v p.c. na Gradiš=u pri Diva=i in freske iz podrte JANEŽI< Vida, aktivistka OF, r. 6. jun. 1914 v p.c. v Podpe=i (1489). Sorodstvene vezi med I. in Podbrdu, u. 6. okt. 1944 v Lj. O=e Janez, železni- Vincencom iz Kastva niso dognane. ški uradnik, mati Ernestina Kerži=, gospodinja. Prim.: M. Zadnikar - M. Subie, VS 4/1953, 18-26; Po zgodnji o=etovi smrti se je z matero preselila B. Fu=i7, ZUZ, ns 5-6/1959, 305-22; Isti, Istarske v Lj., ko pa ji je kmalu umrla še mati, je zanjo freske, Zgb 1963; M. Zadnikar, Hrastovlje, Lj. skrbela teta Pavla Papež. Osn. š. je obiskovala na 1973; Isti, Hrastovlje, Lj. 1988; E. Cevc v Ene Sje Brdu pri Lukovici, gimn. na Poljanah v Lj., zatem 4, 212. je na lj. U študirala slavistiko in diplomirala Ured. 1939, pri =emer seje morala preživljati z instruk- JANEŽI< Josephine, roj. VEHAR Josipina Ma- cijama. Sprva ni dobila zaposlitve, šele tik pred rija (Josephine so napisali v Trstu v šolske do- vojno je dobila mesto tajnice na poljanski gimn. kumente in je ostalo), pisateljica, vzgojiteljica, Kot študentka je sodelovala pri raznih levi=ar- modna ustvarjalka, r. 11. mar. 1936 v Zalogu pri skih društvih in organizacijah, npr. v društvu Do- Postojni, živi v Milwaukeeju, Vise, ZDA. O=e Ma- ma visokošolk, v Slovenskem klubu ter v Zvezi tija Vehar, invalid iz prve svet. vojne iz Goric pod kme=kih fantov in deklet. Po it. okupaciji je kma- Nanosom, mati Antonija Vehar, gospodinja iz lu pri=ela sodelovati pri ilegalnem delu OF in Ko= pri Slavini. Osn. š. in niž. gimn. v Postojni, KPS. Kot zelo agilna aktivistka je zatem prevze- gospodinjstvo na Andrea College v Trstu, ki ga mala vse važnejše funkcije, postala je sekretar- Je organiziral Amer. Rde=i križ, 1954. Izselila se ka OF in KPS v razli=nih lj. rajonih, nazadnje je je v Avstralijo, se poro=ila (31. avg. 1957) in štu- bila =lanica okrož. finan=no-gospodar. odb. OF dirala trgovske vede na Footscray Technical Col- ter =lanica okrož. komiteja KPS za Lj. Lj. polit, lege v Melbournu (1958-60), dva meseca pred policija jo je aretirala konec febr. 1944, a ker je zaklju=kom šole sta se z možem izselila v ZDA uspešno prikrivala svojo pravo identiteto, je bi- •n se udomila v Milwaukeeju, Vise. Tu je 1981 la poslana na prisilno delo v taboriš=e Hallein dokon=ala gimn. in se vpisala na psihologijo na pri Salzburgu. Avg. 1944 je po priznanju ene od JAPELJ 628 zapornic lj. policija izvedela za njeno pravo ime trie). Zbirka Cigani usode je iskreno sporo=ilo, in funkcijo ter jo privedla nazaj v Lj. Ker pri za- ki kljub mestoma preprosti in v=asih manj do- slišanju ni hotela ni=esar izdati, so jo pretepali delani govorici dosega raven sodobne slov. liri- in stradali. 6. okt. 1944 je bila obešena v njeni ke (J. Štucin). Za svoje kulturno delovanje je celici v t.i. prisilni delavnici. Po pri=evanju dru- prejel ve= razli=nih priznanj, med drugim 1980 gih zapornic so jo policisti verjetno najprej za- plaketo ZKO Koper za dolgoletno kulturno- strupili, nato pa obesili. - Pred vojno je bila J. prosvetno delo na literarnem in glasbenem (pev- znana športnica, delala je v atletiki, kolesarstvu, ski zbori) podro=ju. predvsem pa v hazeni pri društvu Ilirija ter po- Prim.: Osebni podatki; A. Bacie Fratrie, Jap- stala tudi jsl. drž. reprezentantka v tej rokometni ljeva pesniška zbirka »Ko dan koleba«, PrimSre= igri. Jul. 1953 je bila razglašena za narodno he- 1988, št. 79, str. 78-79; M. Tomši=, Japljeva pe- rojinjo. sniška zbirka Ko dan koleba, PrimSre= 1988, št. 79, str. 75; J. Janež, Danilo Japelj - Cigani uso- Prim.: Ljubljana v ilegali IV, Lj. 1970, 491-95; de, IdrR 1989, št. 1/2, str. 134; I. Cergol-Bav=ar, Narodni heroji Jugoslavije I, Bgd. 1975, 291-92; Usoda ciganov, Fontana 1989, št. 11/12, str. 86-87; TV 15, 20. mar. 1975: Delo 12. okt. 1977; Delo 17. A. Bacie Fratrie, Druga Japljeva zbirka »Cigani avg. 1981; Sodelovati in zmagati, Lj. 1986, 143-47; usode«, PrimSre= 1989, št. 95/96, str. 411; M. Su- župnij, arhiv Podbrdo. ša, Izgubljene iluzije Ciganov usode, PrimN 1989, Mlakar št. 26, str. 5; N.Ugrin, »Ljudje smo cigani usode«, Tomos (Glasilo) 1989, št. 4, str. 6. JAPELJ Danilo, ekonomist in pesnik, r. 18. mar. ViK 1949 na Reki (Hrvatska), živi v Kopru. O=e Ven- =eslav, gozdarski tehnik, mati Marija Majdi=, me- JARC Fran=išek, pravnik, r. 5. mar. 1891 v Do- dicinska sestra. Mladost je preživel v Ilir. Bistrici berdobu, u. 27. jan. 1978 v Kopru. O=e Ivan, trgo- in na Pivki. Osn. š. na Pivki, gimn. v Postojni, nato vec, mati Uršula Gergolet. Gimn. je kon=al v Gor., se je šolal na Ekonomski fak. lj. U, kjer je 1970 pravo je študiral na Karlovi U v Pragi, kjer je pro- diplomiral na I. stopnji (poslovna smer). Službo- moviral 15. jun. 1922. Med študijem je bil mobi- val je naprej v Postojni kot referent za gospodar- liziran v avstro-ogrsko armado, kot vojni ujetnik stvo na S.O. Postojna, nato kot planer-analitik ter je stopil v vrste jsl. dobrovoljcev. Po šolanju je kasneje kot vodja Plansko-analitske službe v To- bil koncipient pri odvetniku Vladimirju Orlu in mosu Koper, kot sekretar O.K. SZDL Koper, kot Franu Gabrš=ku v Gor. Med 1925-28 je bil dopi- direktor lesnega podjetja Stil Koper, kot vodja snik tržaške E v Rimu. Nato je emigriral v Jslo, zahtevnih projektov (spet v Tomosu) in nazad- bil je odvetnik v Škofji Loki, Kranju in Ribnici. nje v Hidru Koper kot vodja investicij. - Ze v sred. 1944 so ga nem. oblasti aretirale in je bil nato šoli je pri=el pisati pesmi in jih objavljati v šol- zaprt v taboriš=u Auschwitz. Po vojni je deloval skih glasilih. Resneje pa se je lotil pesnjenja po v Kranju pri komisiji za ugotavljanje okupator- preselitvi v Koper v osemdesetih letih. Objav- jevih zlo=inov. Služboval je kot sodnik v Grgar- ljal je najprej v glasilu tovarne Tomos »Tomos«, ju, Kopru in Piranu. 1953 je bil upokojen. J. je nato pa v liter, revijah Obala, Primorska sre=a- v letih 1928-29 urejal Primorski glas, ki je izha- nja, Mentor ter Fontana. Vse od ustanovitve Fon- jal v Lj.. Po drugi svet. vojni je sodeloval pri trža- tane deluje v njenem ured. odboru, od 1989 pa škem Gospodarstvu. opravlja funkcije njenega glavnega urednika. Iz- Prim.: PDk 7. mar. 1976 in 26. febr. 1978; ZC dal je dve samostojni pesniški zbirki, obe pri Fon- 46/1992, 532. tani: Ko dan koleba (Koper 1987) ter Cigani usode B.Mar. (Koper 1989). V prvi zbirki je glavna pesnikova preokupacija globoko izražena ljubezen do žen- JAZBEC Henrik Angel, ladjar, r. 19. sept. 1855 ske, v drugi pa se nam predstavlja kot pesnik z v Trstu, u. 17. jan. 1931 tam. Njegovi predniki izostrenim smislom opazovanja. Na stoi=en in so se preselili s Krasa v Trst in se posvetili lad- prefinjen na=in kot s kirurškim nožem secira in jarstvu. J. je vodil najprej Agencijo za prevoz pi- raz=lenjuje ta naš =as na izteku dvajsetega sto- va Dreher v steklenicah (Agenzia esportazione letja. Predstavlja se nam kot lirik, ki s svojim iz- birra in bottiglie di A. Dreher). Znamenita je bi- gotovljenim slogom pozorno spremlja, la njegova jadrnica Beechdale, zadnja jadrnica prisluškuje, opaža in uvidi vso tragi=nost trenut- za prevoz blaga po morju v Trstu. Med 1891-1903 ka, v katerem živi današnji =lovek (A. Bacie Fra- je kupil tri velike trgovske jadrnice in dva par- 629 JELENC nika, isto=asno je bil solastnik drugih jadrnic in JELENC Celestin, politik in odvetnik, r. 17. dec. parnikov v Trstu. Pridobil si je velik ugled in bil 1884 v Trnju pri Pivki, u. 12. apr. 1968 v Buenos =lan Trgovske in industrijske zbornice v Trstu. Airesu. O=e Anton, u=itelj, mati Matilda Planine, Pridobil si je tudi milijonsko premoženje, delo- gospodinja. Po osn. š. v doma=em kraju je obi- val pa je v dobrodelnih mornariških organizaci- skoval nižjo gimn. v Kranju, višjo pa v Lj., kjer jah ter podpiral vse humanitarne ustanove, zato je maturiral 1902. Na Dunaju je študiral pravo je na starost razdal vse premoženje in umrl v in absolviral 1908. Po doktoratu je do 1915 revš=ini. opravlja] sodnijsko in odvetniško prakso v Lj., Tr- Prim.: Almanacco e Guida scematica di Trie- stu in Novem mestu. Bil je mobiliziran v avstr. ste per l'anno 1885 compilata da Giulio Dase, vojsko ter se je udeležil bojev na galicijski, so- Trieste 1885, 192; Sr. Vilhar, Slov. ribi=i, pomor- ški in tirolski fronti, iz it. ujetništva pa se je vrnil š=aki in ladjarji na Tržaškem, JKol 1962, 161; Ene šele o Boži=u 1919. Naslednje leto je v Lj. odprl Sje, 4, 277. odvet. pisarno, ki jo je vodil vse do odhoda iz do- Jem. movine spomladi 1945. Kot rezervni =astnik je bil vpoklican tudi konec mar. 1941 in to kot po- JAZBEC Jožef, ljudski pesnik, gostilni=ar, r. 28. mo=nik poveljnika stana štaba prve armadne maja 1913 v Tupel=ah, u. 22. jun. 1989 prav skupine. Po razsulu in okupaciji se je iz Lj. pre- tam. O=e Jožef, kmet, mati Avguština Š=uka. selil k Devici Mariji v Polju. Delal je kot funk- Opravil je osem razredov osn. š. V doma=em kra- cionar pri Odvetniški zbornici, bil je =lan komisij ju je vodil gostilno, ki so jo obiskovali zlasti pri- za odvetniške in sodnijske izpite, eno mandatno morski kulturni delavci (stalni obiskovalci =lani dobo pa tudi =lan lj. ob=in, sveta. Po družinski Slovenskega kluba iz Trsta, dec. 1968 in dec. 1988 tradiciji je bil že v mladosti navezan na Narod- so se "pri Jazbecu" sre=ali predstavniki primor- no napredno stranko, toda zaradi nestrinjanja z skih revij itd.). J. gostilna je delovala kot svojevr- njeno politiko jo je že kot višješolec zapustil. Sto- stni razstavni prostor (slikarska dela R. Hlava- pil je v stik z Janezom Ev. Krekom. Na Dunaju tyja, A. Cernigoja in L. Spacala). J. je pri=el je bil =lan akad. društva Slovenija, vneto pa je pesniti, že ko je obiskoval osn. š. Najve= pa je pe- poslušal predavanja Karla Rennerja o narodnih snil med vojno kot partizan (bil je orožar Južno- in socialnih vprašanjih. Po vrnitvi v Lj. je vsto- primorskega odreda, Kosovelove in Bazoviške pil v JSDS in se 1909 udeležil znane jsl. sociali- brigade). Pisal je predvsem domoljubne pesmi. sti=ne konference v Lj. Deloval je tudi v kult. Rkp. zvezek pesmi hrani GorMuz. J. je ve=krat organizacijah, pred prvo vojno v Vzajemnosti, po javno nastopil kot pesnik, nekaj pesmi je izšlo. vojni pa v Svobodi, Cankarjevi družbi in pri no- Prim.: PDk 10. jun. 1973; TV 15 15. maja 1975; vi Vzajemnosti. Po vojni je bil v JSDS vodja nje- Slovensko pesništvo upora, Lj. 1987, 520; M. Sta- nega t.i. centrumaškega krila. Po razcepu stranke nonik, »Pozdravljeno trpljenje...« Poezija kontek- je J. postal eden izmed vidnih =lanov nove Socia- sta I. Lj. 1993, 91. B.Mar. listi=ne stranke Jugoslavije (SSJ) in to vodja nje- nega desnega krila. V =asu diktature je bil med JEGLI< Andrej, =italni=ar, r. 22. nov. 1827 v Pod- ustanovitelji in preds. Splošnega delavskega pra- brezjah na Gorenjskem, u. 13. maja 1894 v Gor. vovarstvenega društva, ki je v bistvu predstav- O=e Valentin, kmet, mati Helena Marke=. V Gor. ljalo prepovedano stranko. Po obnovi polit, je prišel okoli 1860 in se zaposlil kot deželni ra- življenja je postal =lan glavnega odb. SSJ, na vo- =unovodja. Vklju=il se je v =italniško gibanje in litvah 1938 pa je kandidiral na opozicijski listi bil prvi tajnik gor. =italnice (1862). Vneto je de- dr. Vladka Ma=ka. Ob okupaciji 1941 je kot loval v slov. javnem življenju v Gor. Bil je preds. predstavnik stranke stopil v Narodni svet. gor. =italnice, podpisal je vabilo na šempaski ta- Kasneje, ob vse ve=ji aktivnosti OF in partizanov, bor (1868) in bil med ustanovitelji polit, društva se je kot eden redkih socialisti=nih politikov »So=a« (1869). Njegov sin Andraž je bil pravnik odlo=no postavil na stran protirevolucionarne- (gl- =l.), vnuk Branko (gl. =l.) pa obetajo= knji- ga tabora. Tako je bil aktiven pri ustanovitvi Slo- ževnik. venske zaveze in postal =lan njenega izvršnega Prim.: Podatki NadškALj (pismo 1. febr. 1993); odb. Sodeloval je pri delu Sokolske legije in po- So=a 18. maja 1894; Gabrš=ek I, pass.; Ob=ina Go- magal Mihailovi7evemu gibanju v Sji. Posredo- rica (anagrafski urad). val je tudi pri sporih med majorjem Karlom B. Mar. Novakom in Slovensko zavezo oziroma SLS. Do JELIN Peter Bizjak iz Podmelca ter Tone Fabjan iz Bra- vodih: Yacay, Piura, Ferrenafe, Chosica. Zaradi nika, še posebno pa komis. Tone Batagelj. Mno- svojega zna=aja in znanja je bil iskan duhovni vo- gi pobegli tigrovci s Primor. so bili njegovi ditelj in je vzgojil celo vrsto doma=ih duhovni- sodelavci v Lj. in na Jesenicah. Izro=al je knjige kov. Zadnje =ase se je boril z neozdravljivo in zlasti ileg. liter, kurirjem Mihu Bizjaku z Ba- boleznijo. ce, Jerneju Luzniku iz Žab= pri Tolm., Luciji Ren- Prim.: Letopis Cerkve na Slovenskem 1985, da iz Loj, tigrovcem iz Ruta in mnogim drugim, 517; B.K., Duhovnik K. Jereb, Družina 1991, št. ki so prihajali =ez mejo. Mnogo knjig in propag. 29. liter, je s pomo=jo kaplana Toneta Duhovnika Jem. (umrl v Nem.) iz Koroške Bele in župana Jožeta JEREB Viktor, u=itelj, šolnik, prosvetni delavec, Pintbaha v Rate=ah spravil =ez mejo v Kanalsko r. 20. nov. 1904 v Cerknem, kjer je u. 1. nov. 1984 dolino, kjer so jo širili slov. duhovniki, na Trbi- O=e Ivan, zidar, mati Marija Kranjc, dninarica žu pa dr. Dolhar. J. je bil na zahtevo hitlerjev- Štirirazr. osn. š. je obiskoval v Cerknem, 1915 je ske polic, premeš=en z Jesenic v Sarajevo, toda hodil v pripravnico, v letih 1916-18 je opravil za odlo=bo iz Bgda so v Lj. na banovini zadržali in poslovalni te=aj gor. u=iteljiš=a prav tako v Cerk- J. z drugo poslali v Mrb. Gestapo ga je po zased- nem. Po vojni je hodil v novo ustanovljeno slov bi Jsle iskala v Sarajevu, in ker ga ni bilo, je zgu- u=it. v Tolminu (1919-23) in ga zaklju=il z odli= bila sled za njim. Nepoznan seje vrnil na Jesenice nim uspehom. Strok. u=it. izpit je opravil 1924 in med nem. okupacijo sodeloval v NOBJ. Nekaj v Tolminu. V šol. 1. 1923-24 je služboval kot pro- let pred smrtjo je z ženo živel v Podkorenu pri vizori=ni u=itelj v Bovcu. Sept. 1924 je bil nastav- Kranjski Gori. ljen kot izredni u=itelj v Steverjanu pri Gor. l.okt Prim.: T. Rutar, Slavko Jelin=i=, PrimN 11. dec. 1924 je bil vpoklican v vojsko in prisiljen obisko 1981; Isti, V Podkorenu so pokopali tigrovca vati šolo za rezervne =astnike v Pulju, maja 1925 Slavka Jelin=i=a, PDk 12. febr. 1982; Pripoved: je bil poslan kot =astniški pripravnik v Trst k 151. Si. Jelin=i=, Peter Bizjak v Kranjski Gori. pešpolku. Zaradi incidenta polit, narave je bil dva Rut mes. v je=i, opravil =astniški izpit, vendar zara- JEREB Karel, SDB, salezijanec, vzgojitelj, spo- di protiit. in protifaš. =ustev ni bil povišan v =ast- vednik, organizator, r. 22. okt. 1907 v Idriji, u. nika. Kot narednik je bil poslan v Bologno. 16. 26. jun. 1991 v kraju Chosica v Peruju. Starši so mar. 1926 je odslužil voj. rok, 1. apr. i.l. pa je zno- mu dali trdno krš=ansko in socialno vzgojo, va nastopil u=it. službo v Steverjanu, kjer je ostal gimn. je obiskoval v doma=em kraju, 1925 je vsto- tri leta in postal redni u=it. Kot nezaželen in ne- pil v malo semeniš=e pri salezijancih v Veržeju. varen element je bil sept. 1929 premeš=en v rim- Po dveh letih se je za=el neposredno pripravlja- sko provinco (Artena, Civitavecchia), kjer je ti na vstop v redovno skupnost in avg. 1928 opra- služboval celih 13 let, samo zadnje leto je bil v vil zaobljube. Šolanje je nadaljeval na Radni pri sev. It. v Monselice. Med po=itnicami 1943 po Sevnici in tam opravil tudi nekajletno vzgojno padcu faš. se ni vrnil na službeno mesto, ampak prakso. Bogoslovni študij je obiskoval na visoki se je z veliko vnemo lotil organiziranja slov. pou- teološki šoli na Rakovniku-Lj. V duhovnika je bil ka po cerkljanskih vaseh. Sestavil je u=ni kader posve=en 3. jul. 1938 v Lj. - J. je delal kot duhov- iz u=iteljev, dijakov in kme=kih deklet in uredil nik prva leta v mladinskem domu na Kodeljevem pouk v 23 vaseh po kme=kih hišah. Sestavil je u=ni v Lj. Vodil je razli=ne mladinske skupine, pri- na=rt, v katerem je bil velik poudarek na slov. pravljal vzgojno-izobraževalna predavanja in jeziku. Na=rt je bil odobren za vse šole po vaseh skrbel za gospodarstvo doma v vojnem =asu. Ma- na Primor. Po vojni je pou=eval slov. na gimn. ja 1945 je odšel v Italijo, se ustavil dve leti, nato v Cerknem, ustanovil Prosv. društvo v Cerknem pa odšel v Peru, kjer je postal misijonar in vnet in po vaseh, režiral igre, organiziral prireditve, delavec za duhovniške poklice med doma=ini. vodil pev. zbor PD v Cerknem. Dal je pobudo za Ve= kot 20 let je deloval v kraju Ayacucho. Tu obnovitev Planin, društva v Cerknem in ga kot je bil katehet in daljše obdobje ekonom v škof. tajnik ve= let vodil. Dal je pobudo in vodil delo, malem semeniš=u. Skupaj z gojenci je živel v da so s prostovoljnim delom iz vojaške postojan- skrajni revš=ini, obdelovati so morali njive, da ke na Poreznu zgradili sodobno planinsko ko=o. so si preskrbeli osnovne življenjske potrebš=ine. Prav tako so na njegovo pobudo in po njegovem Sredi šestdesetih let je postal spovednik in to na=rtu zgradili impozanten spomenik padlim službo je opravljal do konca življenja v ve= za- partiz. na Poreznu. V zapisniku ob 75. obletnici 633 JERKlC Planin. društva v Cerknem piše: »Sredi maja 1949 Najve= krajev je iz goriško-gradiš=anske dežele se je pri=elo s pripravljalnimi deli v planin, ko- (med njimi so tudi nekatere manjše vasi in za- =i. Dela je bilo veliko, denarja malo, volje in selki). Po 1905 je izdajal tudi barvne razgledni- požrtvovalnosti pri =lanih dovolj. Ravno posled- ce s krajevnimi motivi. 1906 je fotografiral nje je bila tista sila, da je bila 14. avg. 1949 otvo- pogreb pesnika S. Gregor=i=a in objavil serijo ritev nove ko=e skupno z odkritjem spomenika razglednic v pesnikov spomin. 1907 je objavil padlim borcem. Avtor spomenika je bil Viktor brošuro Ob=instvo pri fotografu. Kratka navodila Jereb iz Cerkna.« V zapisniku iz 1971, str. 8 pi- o važnosti obla=enja in obnašanja pri fotografu. še: »Zidarji so po kon=anem delu ko=e, pod vod- Med prvo svet. vojno je bil J-ev gor. atelje poško- stvom tajnika Viktorja Jereba, postavili vrh dovan. Takrat je delal v Trstu, nekaj =asa je ži- Porezna spomenik padlim borcem. Na=rt za spo- vel med Trstom in Gor., kjer je imel na Pristavi menik je naredil tajnik sam. Pri spomeniku so (Rafut) svojo hišo. Tu je imel shranjen ves svoj pokopali ostanke borcev, ki so jih prenesli iz ni- fotografski arhiv, ki so ga med drugo svet. voj- že leže=ega za=asnega pokopališ=a.« Podatki o de- no uni=ili nem. vojaki. J. je bil narodno zaveden, lih v ko=i so naslednji: strok, dela je bilo 1286 delal je v gor. slov. organizacijah, med drugim ur, vozniki so opravili 490 ur vožnje, prostovolj- tudi v Sokolu. Njegovi krajinski in drugi doku- nega dela pa je bilo skupno 4338 ur. Plan. zveza mentarni posnetki (in razglednice) so dragocen Sje je prispevala 306.485 din. Iz lastnih sredstev zgod. vir. - J-eva h=erka Helena (2. jan. 1894 - 7. je društvo prispevalo 67.510 din. nov. 1978), ki je s sestrama pomagala o=etu v fo- Prim.: Lastni arhiv; Zapisniki Plan. društva tografski delavnici, je bila tudi u=iteljica glasbe Cerkno od ustanovitve 1904 dalje, shranjeni v in prevajalka; v nem. jezik je prevajala zlasti slov. društvenem arhivu; podatki Ivane Leskovec iz pesnike (S. Gregor=i=, F. Prešeren). Najve=ji del Mest. Muzeja v Idriji, odd. Cerkno. prevodov je ostal v rokopisu. Rut. Prim.: Gab 1493, 565; Sre= 7/1972, št. 33-34, str. 50-54; Pozdravi iz slov. krajev, Lj. 1987, pass.; 150 JERIC Alojzij, kmet, deželni poslanec, r. 4. apr. let fotografije na Slovenskem. 1839-1919. Lj. 1853 v Kobdilju, u. 6. nov. 1909 prav tam. O=e 1989, 155; Gorizia in posa, Gorizia 1989, 190; S. Franc, mati Fran=iška Abram. Bil je posestnik Krese, Naprej zastava slave, Celje 1990, pass.; in župan v Štanjelu. 26. sept. 1909 je bil na listi PrimN 7. jun. 1991; Ene Sje 4, 291; Kapucinski dr. Gregor=i=eve SLS izvoljen v dežel, zbor v Gor. samostan v Vipavskem Križu. Se preden je pri=el zbor delovati, se je pri delu B. Lušina na svoji doma=iji smrtno ponesre=il. Na njego- JERKI< Branko, vojak, r. 5. avg. 1925 v Dobrav- vo mesto so 19. dec. 1909 izvolili kmeta iz Poni- ljah na Vipavskem, živi v Lj. O=e Alojz, =evljar, kev na Krasu Franca Zlobca. mati Marija Hrobat, gospodinja. 1928 se je o=e Prim.: Podatki župnij, urada Kobjaglava (pismo zaradi pol. razmer preselil v Jslo in v Mrbu do- 25. jan. 1993); Gab II, 301, 302, 323, 326; V. Me- bil delo. Naslednje leto se je tja preselila druži- lik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Lj. 1965, 378. na. Kmalu je o=e odprl =evljarsko delavnico. 1932 B. Mar. je umrla mati. 1941 sta se J. in o=e umaknila pred nem. nevarnostjo v Ko=evje, kjer je živel JERKI< Anton, fotograf in založnik, r. 4. apr. o=etov brat. J. je v Mrbu opravil pet razr. osn. 1866 v Dobravljah, u. 12. dec. 1924 v Gor. O=e š. in nadaljeval šolanje na realni gimn. Po vojni Franc, mati Fran=iška Kravos. V Gor. je obisko- je v Zadru dokon=al oficirsko š. protizra=ne val realko, nato pa se je fotografsko izobraževal obrambe, v Bgdu je absolviral vojno akademijo, na Madžarskem. Živel in delal je v Nabrežini, na- v Sovjetski zvezi pa visoko šolo za poveljevanje to pa je 1. 1891 v Gor. odprl fotografski atelje; raketnih sistemov protizra=ne obrambe. V Bgdu °d 1898 je imel atelje tudi v Trstu. V svojem gor. je bil predavatelj na Vojaški akademiji za pro- ateljeju (od 1901 na Gosposki ul.) je na=rtoval tu- tizra=no obrambo. - V Ko=evju se je 1941 pri- di »javno filemske predstave«. 1895 je sodeloval klju=il osvobodilnemu gibanju, apr. 1942 pa je s F. Lampetom pri fotografiranju Ljubljane, ko odšel k partizanom. Bil je borec Dolenjskega j° je prizadel potres. Poleg fotografskih portre- odreda, Tomši=eve in Cankarjeve brig. Mar. 1943 tov je izdeloval tudi krajinske motive, v prvi vrsti je s skupino 16 partizanov prišel na Primorsko. kot podlago za tiskanje razglednic. L. 1899 je iz- Ob kapitulaciji It. je njegova skupina prerasla dal serijo 63 razglednic razli=nih slov. krajev. v =eto VOS za idrijsko okrožje. Febr. 1944 se je JERKI< 634 vklju=il v drugo brigado VDV in postal namest- za zaledje pri Zveznem sekretariatu za ljudsko nik komandanta brigade. Po vojni je ostal vo- obrambo, na=elnik Uprave za vojno zaledje pri jak. 1948 je nadaljeval vojaško šolanje. Ve= let Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. 1988 je delal v Bgdu v Generalnem štabu JLA. 1960 se je upokojil. Generalski =in je prejel 1979. se je vrnil v Lj., dve leti pozneje pa je odšel na Prim.: Ene Sji 4/1990, 291; osebni podatki. Sinaj v poveljstvo modrih =elad kot predstavnik Plah. vlade SFRJ. 1966 je nadaljeval vojaško šolanje v Sovjetski zvezi. - Od 1969 do 1977 je bil na=el- JERMOL Ivan, kulturni delavec, r. 14. avg. 1932 nik štaba teritorialne obrambe (TO) Sje, 1977 pa v Tolminu. O=e Andrej, zidar, mati Justina Kav- je postal poveljnik TO za Sjo., 1980 je postal po- =i=, gospodinja. Po osn. š. (it.) v Tolminu in slov. veljnik lj. armadnega obmo=ja. Funkcijo je niž. gimn. po osvoboditvi v istem kraju kljub želji opravljal do 1985, ko se je upokojil. komentarjev pri Delu. Z M. Mikelnom in J. Žni- je l.maja 1880 nastopil s peticijo za ureditev ce- darši=em je soavtor knjige Slovenija 1990 (Lj. ste med Kobaridom in Žago. Sicer je sodeloval 1991). v klubu slov. poslancev. Pred smrtjo je imetje Prim.: Osebni podatki (pismo 15. apr. 1993). prepustil ne=aku Leopoldu B. (r. 29. okt. 1876 v Loki pri Kot mornariški zdravnik v Boki Kotorski je zdra- 1992, pass.; C. Zlobec, Lepo je biti Slovenec, ni vil tudi tamkajšnje prebivalstvo, zato gaje =rno- pa lahko, Lj. 1992, 212; Slovenski almanah '92, gorski knez Nikola I. odlikoval 1907 z redom Lj. 1991, 62. Kneza Danila. Darovec Prim.: Ene Sje4, 317; B. Lavri=, ZdrV 18/1949, JURI Franco, politik, publicist, karikaturist, r. 117; J. Janež, ZdrV 61/1992, 411-23; krstni list 24. okt. 1956 v Kopru, živi v Lj. O=e Vittorio, sla- župnije Solkan (6. jan. 1993). š=i=ar, mati Cvetka Sankovi7, brat Aurelio (gl. A. Pr. =l.). Osn. š. in gimn. je kon=al v Kopru. Po zgle- du brata Aurelija se je že v sred. š. ukvarjal s ka- JURCA Josip, notar, stenograf, prevajalec, r. 10. rikaturo in deloval v mladinskem gibanju. Od apr. 1884 v Koprivi na Krasu, u. 7. dec. 1963 v 1975 je na lj. U študiral geografijo in ital. V štu- Lj. Bil je notar v Ajdovš=ini, med vojnama ste- dentovskih letih je sodeloval pri =asniku Tribu- nograf v Bgdu in Lj., po zadnji vojni pravni refe- na, pri Radiu Student, pri tedniku Mladina itd. rent pri DZS. Prevajal je iz ruš=., it., franc, lat. Deloval je tudi na glasbenem podro=ju in tako in shr. v sloven. Prevodi: I.S. Turgenjev, Stepni je 1980 soustanovil folk glasbeno skupino Istra- kralj Lear..., JK 1907; Edmondo de Amicis, Fu- nova, ki je odkrivala manj znane plati istrske rij, K&B 1911; A.S. Puškin, Jetnik, KGM 1921; ljudske glasbe. Se preden je dokon=al študij geo- Giosuè Carducci, Jutro v planinah, KGM 1922; grafije, je v Kopru pou=eval geogr. in ital. (it. osn. Isti, Pesnik, KGM 1927; Isti Poldan na planini, š. in gimn. ter ekonom, in kovinar, š.). Po diplo- KGM 1930; Isti, Boj, KGM 1931; A.S. Puškin, De- mi seje 1987 zaposlil kot asistent za it. jezik na seta zapoved, Naš glas 1927; G.M. Zamfirescu, Ti- lj. U. Sodeloval je kot dopisnik iz Jsle za it. =a- ha sre=a, KGM 1937; P. Ovidius Naso, Pisma iz snike, bil je aktiven =lan transnacionalne radi- Pregnanstva, Žalostinke (Tristia), Pontska pisma kalne stranke (1989 je to stranko zapustil). (Epistulae ex Ponto), DZS 1959. Posebno zaslužen je bil za osnovanje skupine in- Prim.: J. Moder, SLNP, 120; Knjiga 59, 168. telektualcev »88« v Kopru, skupina se je vklju- Ured. =ila v tok tako imenovane slov. pomladi zlasti z zahtevami v zvezi s položajem it. etni=ne skupno- JURI Aurelio, politik, =asnikar, r. 27. jul. 1949 sti (rehabilitacija A. Bormeja, vprašanje povoj- v Pulju, živi v Kopru. O=e slaš=i=ar Vittorio (iz nega eksodusa iz Istre, liberalizacija polit, Rualisa pri So=i, štiri razr. nižje gimn. in u=iteljiš=e pa v Tol- voju, ocenjevanje znanja in drugega dela u=en- minu. Na FF v Lj. je 1966 na odd. za psihologijo cev. - Vrsto raziskav je izdelal s pomo=jo sode- diplomiral in si pridobil naziv dipl. psiholog in- lavcev (Na=rt razvoja osn. š. v Košani in dustrijske smeri. Najprej se je zaposlil v Stav- Prestranku s pedagogom Zdenkom Medvešem; beniku Koper, nato pa v Hoji v Lj. kot šef Na=rt razvoja mreže osn. šol v ob=ini Koper, pe- kadrovske službe. Od 1971 dela kot raziskovalec dagog Zdenko Medvešem in Milojko Vidmar).-Sa- na Pedagoškem inštitutu na U v Lj. Ukvarja se mostojne publikacije: Na=rtovanje življenja in z organizacijo dela, izobraževanjem in na=rtova- dela osnovne šole • sprejem otrok v šolo in za=et- njem šolstva. - Pregled njegovega dosedanjega de- no spremljanje (Lj. 1975); KA 1993); So=a 25. apr. 1879; Gab I, pass.; A. Maru- Prim.: Archivio Centrale di Stato (Rim), CPC, ši=. Moja doba in podoba, Gor. 1991, 83, 107; Pro- 2665; NadškAGor.; Archivio di Stato (Trst); G. Pie- blemi del Risorgimento Triestino, Trieste 1953, montese, Il movimento operaio a Trieste, Roma 151-83; NSd 8/1960, 799. „ ,. 1974, pass.; I. Regent, Spomini, Lj. 1968, pass.; B. Mar. Kacinova 202, 424, 434; B. Gomba=, JKol 1976, KENDA Marija, roj. BREMEC, ljudska pesnica, 198-210; Lilijana Prijon-Trampuž, Slovensko morje in zaledje 1/1977, 137-53. r. 15. avg. 1898 v Zakraju pri Šentviški Gori, u. B. Mar. istotam 11. apr. 1984. O=e Peter Bremec, bajtar, mati Terezija Laharnar, gospodinja. Poro=ila se KERNEL (KRNEL) Leon, inž. gozdarstva, glasbe- je 5. nov. 1919 z oglarjem Matijem Kendo iz Za- nik (pedagog, zborovodja, organist) in kulturni dlaza - Cadrga in mu rodila 12 otrok. Da bi dala delavec, r. 11. mar. 1956 v Postojni, stanuje v Sla- tudi svoj delež za vzdrževanje velike družine, je vini (Prestranek). O=e Ivan, geodet, mati Alojzi- pekla »prbiravke«, sr=ke iz lecta, in jih prodaja- ja Petkovšek, babica; v družini še dve sestri in la na žegnanjih in sejmih. Nanje je pritrdila majh- dva polbrata. Osn. š. v Prestranku (1963-70), sred. no zrcalce in listek s preprostimi verzi. 1923 je gozdarska v Postojni (matura 1975), Biotehn. fak. prvi= sama zložila take napise za sr=ke in jih da- (gozdarski oddelek) v Lj., kjer je 1982 diplomi- la razmnožiti v tiskarni. Kasneje je za=ela zlaga- ral z odliko z nalogo Gozd - glasba (mentor dr. ti voš=ila v verzih svojcem za god, nastale pa so D. Mlinšek, komentorja dr. D. Cvetko in dr. A. tudi daljše pesmi o njenem življenju, njenem rojst- Trstenjak). - Pouk glasbe (harmonij) je za=el pri nem kraju, o pojavu partizanov, o povojnih doma=em duhovniku R. Žafranu (Slavina), orgle spremembah na vasi in o zapostavljanju gorskih pri V. Pirihu (Postojna); kmalu je prevzel otro- kmetov. Okrog leta 1970 je že kot vdova zapisa- ški in mladinski zbor v župniji. 1974 se je vpisal la v zvezek 30 svojih pesmi in ga pokazala A. na Orglarsko šolo v Lj., kjer je 1980 diplomiral. Pagonu-Ogarevu (PSBL II, 548-49), ki si je izpi- Studij orgel je dopolnjeval na Orgelrepertoar- sal nekaj pesmi, fotografiral pesnico in njen dom kurz na Visoki šoli za glasbo in likovno umetnost ter objavil o njej =lanek v JKol 1973. v Gradcu 1981-82 (prof. Otto Bruckner), odslu- Prim.: Osebne podatke sporo=il v pismu 5. jul. žil vojaški rok 1983-85. - Ze 1979 se je zaposlil 1993 žup. upr. Jože Jakopi= s Šentviške Gore; A. kot u=itelj klavirja in nauka o glasbi na Glasb, Pagon-Ogarev, Ljudska pesnica Marija Kenda, š. v Postojni (pou=eval tudi v Pivki in Prestran- JKol 1973, 202-06; Ljudsko blago s Šentviške Go- ku), istega leta je prevzel mladinski meš. zbor (od re 1977 (zbrala Marjetka Gruden, rkp. v arhivu J 1981 dekliški) gimn. v Postojni. Z njim je izvajal - Dolenca). Dolenc doma in v tujini predvsem staro glasbo in glas- KERMOLJ Vlncenc (Vinko), politik, urednik, bene novitete, napisane za zbor. Zaradi ideolo- r. 24. jul. 1870 v Svetem pri Komnu, u. 10. febr. škega pritiska je 1985 prenehal sodelovati z gimn. 1940 v Trstu. O=e Stefan, kmet, mati Jožefa Ma- Od 1986 pou=uje orgle na orglarskem te=aju v Lj. lic. V Trstu se je izu=il za peka, z bratom Aloj- - Bil je med ustanovitelji in zborovodji medžup- zom (r. v Svetem 17. mar. 1876) sta se odlo=ila nij. (dekanij.) zbora na Pivki (1983-89), medžupnij. za polit, delovanje v socialisti=nem gibanju (1897 komorne skupine, ki se je lotila zahtevnih del (iz- sta bila izvoljena v izvršni odb. Delavskega izo- vajali so Tom=ev Križev pot), mladinskega lista braževalnega pravovarstvenega društva v Trstu). Son=na pesem (Ognjiš=e), kjer je urejal glasbeni K. je bil eden izmed pomembnih politikov JSDS del, pisal kritike, poro=ila. V Cerkv. glasbeniku v Trstu. 1907 je na Goriškem kandidiral za drž. je od 1983 objavil glavnino besedila diplomske zbor. Dokler je Rde=i prapor izhajal v Trstu, je naloge Gozd-glasba ter druge razprave, =lanke deloval v njegovem ured., bil je tudi odgovorni in poro=ila. Tako: Po naravi k lepoti (CG 1983), ur. dvojezi=nega dalmatinskega lista U Sociali- Razmišljanje ob izidu Cerkvene ljudske pesma- sta (1903-1904), sindikalnega dvojezi=nega glasila rice, Messiaenov Sveti Fran=išek, Svetovna zgo- International (1906-1915), ki so ga izdajali v Trstu dovina glasbe K. Homolke (vse CG 1984), Vpliv pekovski delavci, in Delavskega lista (1908-1909). besede na glasbo, Jacobus Gallus - Opus musicum Po prvi svet. vojni je deloval v socialisti=ni stran- 1/1-3 (CG 1987) ter II/1-2 (CG 1988), Moj pogled na ki, v Gor. je vodil zadrugo pekovskih delavcev, cerkveno glasbo (CG 1990); V Son=ni pesmi pa v Istri je kandidiral na volitvah za rimski parla- med drugim: Nekaj misli k pripravi na avdicije, ment (1921). K. je delal tudi publicisti=no v slov. Avdicija (SP 1983), Otrok • družina • glasba (SP in it. socialisti=nem tisku. 1984), Glasovna razmerja in zvo=nost pevskega 643 KIKELJ zbora, Otrok in pevski zbor (SP 1986), Predstavi- stana. Isto=asno je od 1971 do 1973 pou=evala tev skladb, Dekliški zbori, Mešani mladinski zbo- angl. in biologijo na Sred. verski šoli v Vipavi. ri, Fantovski zbori, Doma=a priprava zborovodje 1973 je bila poklicana v Lj., kjer je bila dvakrat (SP 1987); skupaj preko 100 enot s podro=ja glas- izvoljena za provincialno prednico vseh slov. no- be, glasbene pedagogike, organografije ter zgod. tredamk (od 1973 do 1981 ). Od takrat pa do 1991 glasbe. - Poleg glasbe se ukvarja s krajevno in je bila še predstojnica notredamskih sester v Lj. kult. zgod. Izsledki, objavljeni v zbornikih: Cerk- na Podutiški, kjer je sedaj upokojena. vena glasba in glasbeniki v preteklosti na Pivki, Prim.: Osebni podatki. Sole in u=itelji na Pivki med leti 1878-1900, Žup- T. P. nijska kronika 1892-1900. Z ženo Vilmo, roj. Hva- la, sta v sodobno slov. prestavila in uredila Dra- KERT Božidar, geolog, r. 14. avg. 1928 v Trstu gojlo, doslej neidentificirano delo kritika, (Rojan), živi v Mariboru. O=e Ivan iz Spodnje Bra- dramatika in pisatelja Davorina Boleta, ki govori ni=e pri Rihenberku je imel v Rojanu vinoto=, o Turkih v naših krajih. Delo je izdal župnij, urad mati Mihaela Orel, gospodinja iz Šmarij pri Aj- Slavina. Nekaj =lankov o pastoralnih vprašanjih dovš=ini. 1931 so emigrirali v Mrb. Nemci so jih je objavil v reviji Cerkev v sedanjem svetu. 1941 preselili v Sarajevo, v letih 1943-45 so žive- li v Sremu in K. je v Sremskih Karlovcih kon=al Prim.: Osebni podatki (1992). O Davorinu Bo- niž. gimn. Po vrnitvi v Mrb. je med 1946-49 do- lem glej PSBL I, 85-86. R. V. kon=al tamkajšnjo I. drž. gimn. z maturo. V le- KERŠEVAN Ida, notredamska sestra Marija tih 1950-55 je na Prirodoslovno-matem. fak. v Lj. Amabilis, profesorica, r. 22. febr. 1909 v Štanje- diplomiral iz geografije, 1974 pa je na Oddelku lu na Krasu v družini osmih otrok, sedaj biva v za geografijo lj. U obranil doktorsko disertacijo Lj. O=e Janko, trgovec, mati Amalija Turk. Med Družbena geografija osrednjih Slovenskih goric. prvo svet. vojno je bila begunka pri sorodnikih V letih 1956-68 je bil prof. na Ekonom, sred. š. v Novem mestu, po vojni so se starši vrnili na v Murski Soboti, od sept. 1968 je bil univ. u=i- Primor. v Štanjel, h=erko Ido pa so zaupali re- telj na nekdanji PA, sedanji Pedag. fak. U v Mrbu. dovnicam v samostanu Ubogih šolskih sester Na- Od 1981 je izredni prof. Objavil je ve= družbeno- še ljube Gospe (de Notre Dame) v Smihelu pri geograf. razprav o Slov. goricah, poplavnih ob- Novem mestu. Tam je K. obiskovala notranjo mo=jih Pesnice in S=avnice ter o (Sv.) Lenartu. osn. š. in triletno meš=an, š. (do 1923), nato u=i- Važnejše razprave so: Vinogradniška pokrajina teljiš=e pri uršulinkah v Lj. z maturo 1927, nato vzhodnih Mariborskih goric, GeogrV 1955-56, 87-131; Poizkus lokalne socialno geografske ana- še dekliško realno gimn. v Lj. na Poljanah z ma- lize nerazvitih obmo=ij na primeru iz ob=ine Le- turo 1931. Vpisala se je na Filoz. fak. in diplo- nart v Slovenskih goricah, Zbornik Pedag. akad. mirala iz biologije 1941, zraven je študirala tudi tuje jezike. 1931 je vstopila v notredamski samo- v Mrbu 1970, 273-85; Prikaz nekaterih družbeno stan v Smihelu pri Novem mestu in naslednje le- pogojenih u=inkov pokrajinske transformacije Pe- to tam naredila ve=ne redovne zaobljube. Nato sniške doline, Geographica slovenica 3, Lj. 1974, so jo predstojnice poslale v Lj. v sestrsko skup- 53-62; Družbeno geografski razvoj trga Lenart v nost na Marmontovi ulici 24, kjer je postala vo- Slov. goricah, CZN, nova vrsta, letnik XVI, 1975; diteljica internata. 1941 so se zaradi vojnih raz- Vpliv dislociranih obratov na prostorski razvoj nekaterih delov Slov. goric in Prekmurja, mer sestre morale preseliti na Barje pri Lj. Znanstv. revija, Pedag. fak. v Mrbu 1990, 223-41; Zavetiš=e so dobile pod Ple=nikovo cerkvijo sv. Mihaela. Tam so ostale do konca druge svet. voj- Die neueste Entwicklung der Industriebetriebe ne. Sestra Amabilis se je tedaj zaposlila v tovar- im Gemeindezentrum Lenart. Slowenien auf dem ni Utensilia na Dolenjski cesti v Lj. v Weg zur Marktwirtschaft. Arbeitsmaterialien zur administraciji kot prevajalka za tuje jezike. 1956 Raumordnung und Raumplanung, Universität j° je vrhovno vodstvo notredamske kongregaci- Bayreuth 1992. je poklicalo v Rim, kjer je ostala 12 let kot asi- Prim.: Osebni podatki 18. mar 1993; dr. M. Pak, stentka v generalnem vodstvu reda Notre Dame Ene Sje 5, 58. Jem. za celo kongregacijo, posebej za vzhodne dežele (Madžarsko, Kikelj, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Strži- tih 1932-41 je bil zaposlen kot obratovodja ple- š=ah (1961-65) in Kranju (1965-69), kjer je živel menitilnice v tekstilni tovarni Jugo=eška v Kra- pri materinih sestrah. V Kranju je obiskoval tu- nju, 1942-45 kot preizkuševalec v tovarni letalskih di gimn. in maturiral 1973. Na Fak. za naravo- delov v Kranju, 1946 kot vodja preizkuševališ=a slovje in tehnologijo je študiral farmacijo, in kemijskega laboratorija Iskre v Kranju in diplomiral je 1978. Po vojaš=ini seje 1979 zapo- 1947-72 kot vodja tekstilnokemijskega odd. Tek- sliv na Oddelku za farmacijo FNT, 1980 je bil iz- stilnega centra v Kranju. Ukvarjal se je s pleme- voljen za asistenta na katedri za farmacevtsko nitenjem tekstila, s tekstilnimi snovmi in kemijo. Magisterij je dosegel 1983 z delom Sin- tekstilno kemijsko tehnologijo. 1934 je z G. Jung- teza spinsko ozna=enih analogov tricikli=nih an- michlom odkril novo metodo za dolo=anje vseb- tidepresivov imipraminskega tipa in nosti naftolov AS v razvijalnih raztopinah, fenotiazinskih nevroleptikov ter nekaterih deri- ki je še zdaj priznana. - Objavil je 9 u=benikov, vatov 4-amino-2, 2, 6, 6-tetrametilpiperidin-l-o- npr. Tekstilne preiskave, 2. neizpremenjena iz- ksila. Od jan. 1985 do febr. 1988 je raziskoval kot daja, Kranj 1978, 147 str., 19 strok, =lankov s po- znanstveni sodelavec in štipendist DAAD (Deut- dro=ja plemenitenja tekstilij in 25 s podro=ja scher akademischer Austauschdienst) v skupini gasilstva. S Hubertom Fišerjem sta za=ela pri- prof. R. Neidleina na farmacevtsko kemijskem pravljati slov. tekstilni slovar. - 1977 je bil =lan-sodelavec JAZU v Zgbu. - Indijo in Afriko, od koder se je nameraval vrniti =ili, da je opravil izpit iz nem. jezika, tako je lah- v Trst. Vendar se je prej obrnil in se vrnil v ZDA, ko pou=eval nem. jezik na nižji gimn. v Sidu. Že kjer se je ustalil v neki anarhisti=ni komuni na pred umikom Nemcev iz Sida je prevzel vodstvo severozahodu države. K. je bil tu eden od glav- gimn., ki se je po vojni preoblikovala v popolno nih sodelavcev petnajstdnevnika Demonstrator, gimn., katere ravn. je postal K. V tem =asu je bil ki so ga izdajali =lani komune. Postal je funkcio- tudi ravn. oficirskega kurza 9. dalmatinske bri- nar »Zahodne zveze premogarjev« (Western Fe- gade z 900 slušatelji. Na svojo željo je bil preme- deration of Miners) in njen »distriktni delegat« š=en v Slov. Primorje in se z okt. 1946 zaposlil na ustanovnem kongresu radikalne »Industrial na tedanji nižji gimn. v Ilir. Bistrici ter pou=e- Workers of the World« (IWW) 1905 v Chicagu. val matem., fiz. in likovni pouk do 1959, ko se S svojih številnih popotovanj se je vrnil z zna- je upokojil. Od tedaj živi v Ilir. Bistrici. Družbe- njem nemš=., it., franc, špan., angl. in menda tudi no aktiven je na podro=ju lova, turizma in še po- japon., vse do smrti pa je ostal v pismeni zvezi sebej planinstva. Njegove predvojne lovske in s Slovenci v ZDA in v domovini. Umrl je za jeti- planinske izkušnje je kmalu izzval Snežnik, go- ko v starosti 40 let. ra, ki ji je posvetil velik del svojega življenja. In Prim.: Dušan Kermavner, Za=etki slovenske so- prav za naravo in mogo=ni Snežnik je navduše- cialne demokracije v desetletju 1884-1894, CZ Lj. val tako šolsko mladino kot odrasle. V letu 1958 1963, 197-224, 234-53, 265-83 in 309-10; Dragotin je prevzel vodstvo Planinskega društva in vii] od- Lon=ar, Dva doneska o po=etkih socializma med bornikom pogum za postavitev ko=e na Snežni- Slovenci, ZC V/1951, 234-40; SN 28. jul. 1899; San- ku, kar je bila dolgoletna želja bistriških ai Volk, Ob 100-letnici izida Delavskega lista, planincev. Društvo je pod njegovim vodstvom že JKol 1990, 79-88; Alessandro Volk, Socialismo, associazionismo operaio e movimento naziona- v nekaj letih znova slavilo z izgradnjo 1800 m dol- le sloveno a Trieste dal 1880 al 1890, Università ge snežniške ceste in z lepim planinskim domom degli Studi di Trieste, tesi di laurea in storia, re- na Sviš=akih. Vse to so še danes najve=ji društve- latore prof. Elio Apih, anno accademico 1991-92. ni uspehi prav zaradi K-ove delavnosti. Bistriški Sandi Volk planinci so ga izbrali za =astnega =lana. Prim.: Osebni podatki; lastni arhiv; Zgod. ods. KLINC - KAROLIN Drago (priimek Kline spre- NSKT. menil v Karolin v za=etku 70. let), planinski in M. Pah. turisti=ni delavec, r. 4. nov. 1901 v Dobrni. O=e KMET Janez, zdravnik, epidemiolog, raziskova- Franc, kmet, mati Ana Topolš=ak. Po osn. š. v lec raka, r. 9. maja 1916 na Colu nad Vipavo v Dobrni se je 1914 vpisal na pripravnico v Mrbu u=iteljski družini: o=e Herman, nadu=it., mati ter zaklju=il u=iteljiš=e 1919. Višjo pedagoško š. Julijana Kos, gospodinja. Zaradi faš. nasilja se je kon=al v Zgbu in z diplomo dobil naziv pred- je družina 1924 preselila v Ribnico na Dolenj. metnega u=itelja za matem., fiz. in likovni pouk. Gimn. je obiskoval v Ko=evju in se 1934 vpisal Zaposlil se je v Vojniku na nižji gimn., kasneje na medicino v Lj. Ker je bilo tedaj v Lj. samo pet na enaki šoli v Senovem. Tu je postal viden druž- semestrov, je nadaljeval študij v Zgbu. Tu pa se beni delavec. Posebno aktiven je bil v lovskem je vrgel v polit, delo v okviru KP in bil aktiven in planinskem društvu. Po njegovi zaslugi je bi- v NOB od 1941, najprej v part, enotah, potem kot la zgrajena lovsko-planinska ko=a na Bo=u. - Z aktivist-ilegalec na Gorenj, in Koroškem. Po vojni vdorom Nem=ije v Jslo je bil mobiliziran v Lj. in je na popolni Medic. fak. v Lj. diplomiral 1946 v =inu poro=nika prevzel na glavni pošti telefon- kot prvi diplomant te fak. V letih 1946-48 je bil sko kontrolo skupaj s Fr. Steletom in prof. M. na specializaciji iz epidemiologije nalez. bolez- Bajukom. Vdajo jsla vojske je doživel na službe- ni v Moskvi. Tu je do=akal resolucijo informbi- ni poti v Zidanem Mostu in padel v roke nemški roja, po vrnitvi domov je bil interniran na Golem enoti. Znanju nem. jezika gre zasluga, da je bil otoku. Po izpustitvi je bil v Lj. na Ministr. za Pogojno izpuš=en, vendar so ga sredi leta 1941 zdravstvo vodja oddelka za zatiranje nalezljivih zaprli v rajhenburški grad. Po treh mesecih za- bolezni, vodil je zaš=itno cepljenje proti kozam, pora so ga skupaj s 1200 slov. izgnanci odpeljali davici, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in so- v Srbijo. Njegovo skupino so namestili v Sidu. - deloval pri raziskavah klopnega meningo- Iz neznosnega položaja, brez denarja, z družino encefalitisa. - 1958 je za=el prou=evati maligne v tujem kraju so mu pomagali nekdanji prof. VP tumorje. Najprej je delal na Onkološkem inšti- sole iz Zgba. Spravili so ga v Zgb in mu omogo- tutu v Lj., nato se je kot znanstv. sodelavec in- KNAFLI< 650 štituta Sloan-Kettering v New Yorku vklju=il v in socialnih spisov. Sodeloval je pri zborniku o mednar. raziskavo želod=nega raka. Od 1965 je T.G. Masaryku (Bgd - Praga 1927). Med drugo kot strokovnjak svet. zdravstvene organizacije svet. vojno je bil interniran v It. (1941-43). deloval ve=idel v tujini. V letih 1965-67 je v okvi- Prim.: SBL I, 471; Ene Sje 5, 132; I. Gantar- ru dejavnosti centra SZO za prou=evanje raka v Godina, T.G. Masaryk in masarykovstvo na Slo- Ženevi vodil v jvzh Aziji raziskave o raku v ustni venskem (1895-1914), Lj. 1987, pass.; podatki Te- votlini v sovjetski sred. in jvzh Aziji in 1968 ra- meljnega sodiš=a v Lj. (pismo 12. avg. 1993) in ziskave raka na požiralniku v kaspijskih obmo- ob=ine Šmarje pri Jelšah (pismo 13. avg. 1993). =jih Irana. Iranska revolucija 1977 je prepre=ila B. Mar. dokon=anje poglobljenih raziskav v tej smeri, ki KOBAL Alfred Bogomir, zdravnik, specialist me- je vodila do izjemno pomembnih spoznanj. Te- dicine dela, r. 31. okt. 1934 v Idriji, živi v Lj. O=e daj se je upokojil, ostal pa je še nekaj let sveto- Miroslav (iz Vrhpolja), gostilni=ar, mati Valeri- valec SZO. K. je bil za desetletje pred drugimi ja Hlad (iz Podrage), kuharica. Osn. š. in nižjo raziskovalci raka. gimn. je kon=al v Idriji. Višjo gimn. v Lj. (matu- Prim.: Sandi Sitar, Sto slov. znanstvenikov, Lj. ra 1955). Isto leto se je vpisal na Medic. fak. v 1987, 230-31 s si.; B. Šalamun, Ene Sje 5, 115; po- Lj., katero je kon=al 1963. Po stažu seje zaposlil datki dr. A. Prijatelja (27. jul. 1993). Po njegovem najprej v Zdravstvenem domu v Novi Gor., nato izpisku iz krstne knjige v Colu se je rodil 8. ma- v obratni ambulanti rudniku živega srebra v Idri- ja 1916. Naš podatek se nanaša na Ene. Sje. ji. Od takrat dalje je vodil dispanzer medicine de- Jem. la v Tozd-u Zdravstvo Idrija. Od 1985 je zaposlen pri Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavaro- KNAFLI< Vladimir, pravnik in publicist, r. 13. vanje v Lj. kot preds. invalidske obmo=ne enote, jan. 1888 v Šmarju pri Jelšah, u. neznano kdaj in isto=asno pa dela tudi v Idriji v njihovem dispan- kje (morda konec 1943 na Visu; okrajno sodiš=e zerju za medic, dela, prometa in športa. - Magi- v Lj. je leta 1961 postavilo kot datum K-eve smrti sterij medicine je dosegel na U v Zgbu (1976). 16. maj 1946). - Gimn. je obiskoval v Celju, pra- Specialisti=ni izpit iz medicine dela, prometa in vo je študiral v Gradcu in Pragi (promocija 1915). športa je opravil v Lj. (1977). 16. jul. 1991 je obra- Med študijem je služboval pri okrož. sodiš=u v nil doktorsko disertacijo z naslovom Poklicna iz- Gor. in bil koncipient v pisarni dr. Henrika Tu- postavljenost elementarnemu živemu srebru in rne. Med prvo svet. vojno je služboval v Rade=ah vsebnost živega srebra v krvi, eritrocitih, plaz- pri Zidanem Mostu. Nov. 1923 je odprl v Lj. last- mi, izdihanem zraku in urinu ter aktivnost ka- no odvetniško pisarno, pred tem je bil ur. SN, talaze v eritrocitih (Biološki kazalci poklicne iz- J in tajnik slov. dela Narodnega vije7a v Zgbu. postavljenosti elementarnemu živemu srebru). S publicistiko je pri=el v študentskih letih, koje Naslov primarija je pridobil 1992. Pri delu v idrij- objavljal v NZ, So=i, E, celjskem Narodnem dnev- ski rudarski ambulanti se je K. trudil izboljšati niku, Sn, LZ in drugod. Med službovanjem v Gor. varstvo pri delu za =im manjšo zaprašenost v de- je deloval v narodnonapredni stranki (A. Gabr- lovnem okolju in s tem manjšo izpostavljenost š=ek). Kasneje se je približal masarykoveem in delavcev silikogenemu prahu. Dr. K. seje trudil sledil Masaryku zlasti pri opredelitvah za socia- s spremembo osebnih zaš=itnih sredstev (maska) lizem, nacionalno in socialno vprašanje. Zavze- prepre=evati zastrupitve, z izboljšanimi diagno- mal se je za narodno avtonomijo in carinsko ter sti=nimi metodami pa dose=i zgodnje odkriva- polit, zvezo v okviru balkanske federacije. K. je nje zastrupitev z živim srebrom. Njegove izkuš- bil zlasti zelo aktiven sodelavec gor. Vede in bil nje so uporabili tudi v drugih krajih bivše Jsle njen ur. (1912-14), urejal je tudi knjižno zbirko (Tuzla, Pan=evo), kjer so bili delavci izpostavlje- Socialna matica, ki je prav tako izhajala v Gor. ni živemu srebru. - Objavil je ve= =lankov v do- V Gor. je izšla tudi njegova obširna knjiga So- ma=ih in tujih revijah ter sodeloval na mnogih cializem. Oris teorije (1911), prav tako tudi knji- strok, sre=anjih in kongresih doma in v tujini. žica Vseu=iliš=e v 7>sf/(1912). Samostojno je ob- Prim.: Os. podatki; lastni arhiv. javil tudi brošuro Jugoslovansko vprašanje. A. Pr. Politi=na razmišljanja o priliki balkanske vojne (Lj. 1912) ter Traktat o tisku (Lj. 1930). Po prvi KOBAL Boris, režiser in gledališki igralec, r. 16. svet. vojni je izdajal in urejal Njivo (1921-23) ter nov. 1955 v Trstu, kjer živi. O=e Silvij, gled. igra- v letih 1918-22 Zbirko politi=nih, gospodarskih lec (gl. =l.), mati Marija Ter=i=, gospodinja. Osn. 651 KOBAL š. v ul. sv. Fran=iška, Trst, 1961-65, Niž. sred. š. la ljudsko petje in župnij, zbor, spremljala je sv. Cirila in Metoda 1965-69, u=iteljiš=e A.M. pevce na solisti=nih recitalih, prirejala pa je tu- Slomška, matura 1974. Univ. AGRFT v Lj. di samostojne orgel, koncerte. Koncerte je ime- 1976-80 z diplomsko režijo Ruzantejeve Mosche- la tudi v stolnici in na velikih orglah te. Do danes je zrežiral okr. 40 del v pomemb- Cankarjevega doma. Predstavila je marsikatere nejših slov. gledališ=ih: SNG - Drama, SSG Trst, nove ali obnovljene orgle, npr. v Pre=ni. - K-ova MGlj, PDG, SLG Celje idr. - Važnejše režije: SSG je bila pomembna glasb, pedagoginja. Po vrnit- Trst: De Filippo, Dolgonoge laži (1983), Hergold, vi iz Zgba je nastopila prof. službo na Orglarski Paracele (1984), Goldoni, Primorske zdrahe šoli v Lj. Pou=evala je klavir in orgle. Od 1978 (1985), Cankar, Hlapci (1990), Cehov, Cešnjev vrt se je vsak teden vozila za tri dni v Novo Gor., da (1992). - SNG - Drama: De Filippo, Velika magija je tudi tam pou=evala, 1990 pa se je za stalno pre- (1988), E. Albee, Zoo story (1990), Cankar, Za na- selila na Primor. Studentov ni samo strok, vzga- rodov blagor (1993).- PDG Nova Gor.: M. Frayn, jala, ampak jih je tudi =loveško bogatila. Na Hrup za odrom (1985), S. Ver=, Evangelij po Ju- pogrebu je somaševalo 50 duhovnikov v cerkvi du (1988). - CD: B. Slade: Ob letu osorej. — It. dra- Vseh svetih na lj. Žalah. ma na Reki: Plautus, Casina. - Lutkovno gled.: Prim.: še, Sestra Cecilija Kobal. In memoriam, Boris A. Novak, Prizori iz življenja stvari. - Ka- Družina 12. jan. 1992. baret (avtor tekstov in izvajalec skupaj s Serg. Jem. Ver=em) na R Trst A: Kabaretne serije: 220 volt - To= - Oprosti, ne juriš? - Yesterday - Morgen. KOBAL Cveto, glasbenik (flavtist), r. 1. jan. 1960 It. RAI: Le balcon - Giordob Cardragi. Kabaret- v Lj., živi v Lj. in Idriji. O=e Alfred Bogomir Ko- ne predstave v SSG Trst: Oprosti, ne juriš ? - Ba- bal (gl. =l.), zdravnik, mati Marta Pivk, tehnik. nana Hawaii - Vse najboljše, g. Bubni= - Ime mu Osn. š. in gimn. v Idriji. Kot gojenec nižje glasb, bo Just! - Po njegovem je režija pripovedovanje š. je pokazal nadpovpre=ne sposobnosti. Zato se neke zgodbe z lastnim, osebnim gledanjem na je vpisal na sred. glasb. š. v Lj., kjer je diplomi- strukturo pripovedi. Zelo rad »najdem« samega ral iz flavte in solo petja pri prof. J. Poga=niku. sebe v kakem avtorju, zato me isto=asno tudi av- Studij je nadaljeval na AG v Lj. (v razredu prof. tor »pripoveduje« (Vprašalna pola). - V Dijaškem B. Campe) in 1983 z odliko diplomiral. V =asu šo- domu je bil 1975 vzgojitelj. V Rep. Sji je od 1984 lanja je prejel kot flavtist vrsto priznanj in na- vpisan v razvid svobodnih umetnikov. V It. je svo- grad, med drugim prve nagrade na slov. in jsl. boden delavec. tekmovanjih (1977, 1979, 1981). Na tekmovanju Prim.: Vprašalna pola (5. jul. 1993); Ene Sje 5, mladih glasb, umetnikov Jsle v Zgbu je 1983 166; kritike ob premierah v vsem slov. =asopisju. osvojil prvo mesto. Podiplomsko se je izpopol- Jem. njeval na ve= seminarjih in mojstrskih kurzih pri KOBAL Cecilija, uršulinka, cerkv. glasbenica, r. prof. Wiliamu Benettu v Kanadi, Alainu Mario- 15. mar. 1944 v Vrhpolju pri Vipavi, u. 26. dec. nu v Franciji, P.L. Grafu v Svici in J. Walkerju 1991 v Lj. Prvo glasb, izobrazbo ji je dal doma=i v Los Angelesu v ZDA. - V 1. 1984-85 je bil s šti- zpk Branko Rudež, nižjo glasb, šolo je obiskovala pendijo franc, vlade slušatelj podiplomske spe- v Postojni in jo kon=ala 1961. V Postojni je za=e- cializacije pri prof. A. Marionu, T. Prevostu in la tudi gimn. študij in ga sklenila z maturo 1964 P. Y. Artaudu na Conservatoire National Supe- v Idriji. 26. apr. 1965 je vstopila v red sv. Uršule rior de Musique v Parizu. 1988 je diplomiral na • z ve=nimi zaobljubami 7. okt. 1972 postala pra- znameniti École Normale de Musique de Paris. va uršulinka. Glasb, študije je nadaljevala v Zgbu V =asu bivanja v Franciji je uspešno nastopal na na Institutu za cerkv. glasbo od 1969-73. Nato je solisti=nih in komornih koncertih, med drugim eno leto študirala orgle na Akad. za glasbo v Zgbu v Grand Théâtre de la Cité Internationale Uni- 'n nadaljevala v Lj., kjer je diplomirala 1976 pri versitaire de Paris in vzbudil veliko zanimanje z iz- Prof. Hubertu Bergantu. 1978 je izpopolnjevala vedbo Tantadrujevih želja Alda Kumarja. L. 1985 orgelsko igro pri prof. Ottu Brucknerju v Grad- je kot solist sodeloval z orkestrom Glasbenega cu. - Po vrnitvi iz Zgba 1973 je bila K. =lanica ur- konservatorija »Giuseppe Tartini« iz Trsta in bil sulin. samostana v Skofji Loki, pou=evala verouk kot edini glasbenik iz tedanje Jsle na turneji po in bila organistka v samostanski cerkvi. 1977 se Franciji z orkestrom Ensemble Intercontinental, Je preselila v Lj. in imela v samostanu enake dolž- ki so ga sestavljali najboljši mladi glasbeniki z nosti: verouk in organistka. Redno je spremlja- vsega sveta. Kot študent je bil dve sezoni KOBAL 652 (1981-83) že redno zaposlen v orkestru Slovenske ja. Nastopa zlasti po Sji, It. in pogosto po osn. filharmonije v Lj., kasneje je ve= let deloval kot in sred. šolah. Prvi solisti=ni koncert samospe- svobodni umetnik, nato pa kot solist Simfonikov vov je imel v Idriji 5. maja 1988, sledila je glav- RTV Sja. Muziciral je na solisti=nih in komor- na vloga v opereti Planinska roža v Katol. domu nih recitalih po Slov. in bivši Jsli ter v Franciji, v Gor. in ve= samostojnih nastopov (Gor., Idrija). It., Avstriji in ZDA. Pogosto je koncertiral kot so- Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega list z renomiranimi orkestri, med drugim s Slov. muzeja Idrija; Dnevnik 19. maja 1988; PDk 31. filharmonijo. Simfoniki RTV Sje, Zgb. filharmo- okt. 1989 in 17. apr.1990; PrimN 4. mar. 1992. Kv== nijo ter s komornimi orkestri iz Celovca, Grad- ca in Trsta. Pripravil je mnogo krstnih izvedb KOBAL Franc, zidar, rezbar, r. 4. sept. 1920 v slov. skladb za flavto. V zgodnejšem obdobju je Cerknem, živi prav tam. O=e Franc, kmet, mati snemal za RTV Lj., Koper, Zgb, Titograd in Sa- Fran=iška Kosma=, gospodinja. Osn. š. v Cerk- rajevo. Zadnja leta dela zlasti za slov., it. in avstr. nem (1926-34), 1940 je bil vpoklican v it. vojsko radijske postaje. Za slov. TV je posnel ve=je šte- (grška fronta; kot ujetnik nem. vojske deportiran vilo samostojnih oddaj. V seriji Slov. solisti je s v SZ). Okt. 1945 se je vrnil domov, najprej je de- pianistom Hinkom Haasom 1992 posnel tudi sa- lal na kmetiji, nato obiskoval te=aj gradbeništva mostojno CD ploš=o. (pridobil naziv kvalificiranega zidarja). Delal je Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega pri Obnovitveni zadrugi v Cerknem, kasneje pri muzeja Idrija; PDk 1. apr. 1983; Delo 25. apr. gradbenem podjetju Remont. 1959 se je zaposlil 1983; PDk 27. mar. 1983; 23. mar. 1984; PrimN v tovarni ETA. - Kot rezbar se je posebej uvelja- 9. okt. 1984; Delo 18. okt. 1984; Dnevnik 24. avg. vil z izdelovanjem larf iz lipovega lesa, izrezlja- 1985: PDk 12. febr. 1986; Dnevnik 17. febr. 1987; nih nali=ij za laufarje (pustne seme v Cerknem). PrimN 20. febr. 1987; Delo 5. febr. 1988; Dnev- nik 21. avg. 1987; PrimN 16. febr. 1988; Dnev- Tovrstnega znanja si ni nikjer posebej pridobi- nik 1. sept. 1988; PDk 14. jan. 1992; Dnevnik 27. val, že kot otrok pa je iz lesa razljal jaslice. Med mar. 1992. 1957 do 1976 je naredil 13 nali=ij za nove like Kv== cerkljanskih laufarjev; poleg tega je naredil ne- kaj kopij za razli=ne muzeje in nekaj okrasnih KOBAL Dušan, glasbenik (solopevec), r. 9. dec. mask, ki pa niso izvotljene, ali pa so v miniatur- 1950 v Postojni, živi v Gor. O=e Jože, kolar, mati ni obliki. - K. je eden zadnjih iz znanih podobar- Marinka Poniž, gospodinja. Dva razr. osn. š. je skih delavnic, ki so na Cerkljanskem delovale v obiskoval v Vipavi in Idriji, kjer je dokon=al tu- preteklem stol. v tesni povezavi s tistimi iz Po- di nižjo glasb. š. Šolanje je nadaljeval na Zavo- ljanske doline in Idrije. Razbar je bil tudi njegov du za glasb, in baletno izobraževanje v Lj. pri stari o=e Blaž Kobal (1855-1940), njegov stric An- prof. Zvonimirju Cigli=u. Ve= let se je uspešno drej Kobal (gl. =l.). ukvarjal z zborovodskim delom in v Lj. vodil Prim.: Osebni podatki; PrimSre= 63/1986; Ar- otroške, mladinske in mešane pev. zbore. Po hiv Mestnega muzeja Idrija - oddelek Cerkno. nekaj letih pedag. dela in petja v razli=nih glas- Les. benih skupinah je nadaljeval študij solopetja na AG v Lj. v razr. prof. Eve Novšak-Houška (diplo- KOBAL Ivan, duhovnik, škofijski kancler, r. 20. miral 1987). Po študiju se je izpopolnjeval pri zna- avg. 1912 v Sanaboru, župn. Col, u. 23. okt. 1992 nem slov. tenoristu Rudolfu Franclu (1988) ter v Idriji, pokopan v Sanaboru. O=e Anton, kmet, na mednar. glasb, te=ajih v Lj. (pod vodstvom Al- mati Fran=iška Puc. Osn. š. je obiskoval na Co freda Burgstallerja in mezzosopranistke Marja- lu, gimn. v Šentvidu nad Lj. (1922-29), zadnje le ne Lipovšek). Od 1990 deluje kot samostojni to v Kopru z maturo 1930, bogoslovje v Gor svobodni umetnik in uspešno koncertira doma (1930-34), posve=en v duhovnika v Gor. 20. apr in v tujini. Honorarno predava dikcijo- 1935 (zaradi mladoletnostni je =akal eno leto) artikulacijo govora na osn. in sred. šolah po Sji Službena mesta: od. 16. maja 1935 do 18. avg ter solopetje na niž. glasb, šoli v Idriji. - Glasb, 1966 je bil župnik v Prim.: Sonja Malej Kveder, Dr. F. Ko=evar - KODELJA Zdenko, pedagog, r. 1. okt. 1952 v Des- osemdesetletnik, Delo 15. febr. 1983 s si.; Ista, klah, živi v Lj. in Desklah. O=e Alojz, delavec, Dr. F. K., Delo 2. okt. 1991 s si.; dr. Al. Kornhau- mati Marija, gospodinja. Osn. š. obiskoval v Des- ser, K.F., Ene Sje 5, 179 s si.; župnij, urad Postoj- klah, srednjo tehni=no š. v Novi Gor. Na PA na na 16. jan. 1993. Reki je kon=al študij fizike, nato je na lj. U kon- Jem. =al 1. 1978 študij pedagogike, dodatno je študi- ral še filozofijo in na podiplomski stopnji socio- KODELJA Ambrož (CODEGLIA Ambrogio), du- logijo. L. 1992 je napravil doktorski izpit na hovnik, profesor in publicist, r. 5. jun. 1939 v Za- pedagoškem odd. Filozofske fakultete U v Lj. (je- gori pri Plavah, župnija Deskle, živi v Doberdobu. seni 1993 je zaklju=il delo na doktorski diserta- O=e Anton, mali kmet, mati Katarina Lužnik, go- ciji). Od 1. 1982 je zaposlen na Pedagoškem spodinja. Osn. š. v Plavah, nižjo gimn. v Solka- inštitutu lj. U (naprej stažist, nato raziskovalec). nu in Kmetijsko sred. š. v Mariboru, kjer je 1960 Ukvarjal se je s problemi teorije vzgoje in šolstva. maturirah Teološko fak. je kon=al v Lj. 19. jun. Na to tematiko je objavil nad petdeset =lankov 1968. Posve=en v duhovnika v Kopru 2. jul. 1967. in razprav (Anthropos, Problemi, Prosvetni de- Kot duh. je služboval v Idriji (1967), na Graho- lavec, NRazgl, Mladina, Podmornica, KOKOROVEC Samo, kotalkar, •. 10. okt. 1970 v obiskoval v Škofji Loki in v Mostah pri Lj. Na Trstu, kjer tudi živi. O=e Marino, arhitekt, mati lj. klas. gimn. je maturiral 1939, nato se je vpi- Maja Pertot, tolma=ica in prevajalka. Obiskoval sal na Pravno fak. na lj. U. Študij je nato nada- je slov. osn. in sred. š. pri Sv. Ivanu v Trstu ter ljeval na U v Turinu, kjer je dec. 1943 promoviral TTZ Žiga Zoisa (oddelek za geometre) v Trstu, za doktorja prava s tezo Pravi=na vojna pri Vit- kjer je maturiral 1989. Študira na Gradbeni fak. torii in Suarezu. Isto=asno je zasebno študiral fi- tržaške univerze. Tekmuje od 1977 za slov. šport- loz. Po preselitvi v Argentino je 1963 opravil no društvo Polet, njegov trener je Slovenec Pe- predpisane študije za diplomo srednješol. prof. ter Brle=. - Najpomembnejši športni rezultati: filoz. in pedag. - V dijaških letih je bil preds. pri 1984 evropski kadetski prvak v Finale Emilia (Ita- dijaškem društvu »Žar«. Kot akademik je bil lija); 1985 evropski mladinski prvak v Wolfsbur- preds. Kat. akad. društva »Pravda« in lj. sred- gu (ZRN) in zmagovalec Evropskega pokala nješol. podzveze Dijaške Katoliške akcije (mlad- (Palermo); 1986 evropski mladinski prvak v Zaan- cev). Sodeloval je pri Domoljubu in bil pred voj- damu (Holandija); 1987 drugouvrš=eni na svetov- no ur. mlad=evskega tednika »Mi mladi borci«. nem prvenstvu v Novi Zelandiji, zmagovalec Med študijem v Turinu je sodeloval pri »Movi- Nemškega pokala (Selb, Bavarska) in zmagova- mento laureati e diplomati cattolici«. Po ital. ka- lec Evropskega pokala (Palermo); 1988 evropski pitulaciji se je vklju=il v primor. demobranske =lanski prvak v Harsefeldu (ZRN) in tretjeuvr- enote in bil poro=nik SNVZ. Vklju=il se je tudi š=eni na svetovnem prvenstvu v Pensacoli (Flo- v ileg. polit, delo ter vstopil v Pokraj, odbor SLS rida, ZDA); 1989 drugouvrš=eni na svetovnem za Goriško ter je skupaj s Kacinom, Kemperlom, prvenstvu v Roccarasu (Italija); 1990 svetovni Vogri=em in drugimi pripadal struji, ki jo je iz prvak v Hanauu (ZRN); 1991 drugouvrš=eni na Rima vodil dr. Janko Kralj. Zlasti je pomagal Loj- svetovnem prvenstvu v Sidneyu (Avstralija) in zetu Vogri=u (gl. =l.) pri njegovem polit, (proti- evropski =lanski prvak v Rosetu degli Abruzzi revolucionarna ilegala) ter kult. (šolstvo) delu. Od (Italija); 1992 drugouvrš=eni na svetovnem prven- 6. maja 1944 je bil ur. glasila »Goriški list«. - Po stvu v Tampi (Florida, ZDA) in evropski prvak v prihodu v Argentino je moral najprej prijeti za Portu (Portugalska) in Saarbrücknu sept. 1993. ro=no delo. Med 1949-52 je pou=eval na Escuela Šestkrat drž. prvak. Odlikovanja in priznanja: no- Superior del Periodiamo v Buenos Airesu (zgod. silec bronastega, srebrnega in zlatega odli=ja It. filoz. in human, kulturo). 1952 je za=el predava- olimpijskega odbora za zasluge na podro=ju tek- ti anti=no grš=ino in filoz. antropologijo na In- movalnega športa (Medaglia d'oro al valore atle- stitute de Cultura Religiosa Superior in na tico - edini Slovenec, ki je prejel to najvišje Escuela de Psicologia, klas. jezike pa na Institu- športno odlikovanje), prejemnik Plakete Stanka te del Profesorado del Consejo de Educacion Ca- Bloudka, Zlatega orla dežele Furlanije-Julijske tolica. Predaval je tudi na Instituto de cultura krajine, Plakete boja in dela SKGZ, nagrade »Šo- hispano-argentina. 1959 je sprejel stolico za an- la in šport« tržaške sekcije kluba Panathlon, po- ti=no filoz. na novoustanovljeni Katoliški univer. sebne nagrade za najboljšega mladega v Buenos Airesu. 1960 je na isti fakulteti sprejel tekmovalca (Juventussi), ki jo podeljuje It. zve- stolico za moderno filoz., 1963 je dobil imenova- za športnih novinarjev, ve=krat posebne nagra- nje za ordinarija iste stolice. Nekaj let je bil na de za najboljšega zamejskega športnika Športne isti U tudi dekan Filoz. fak. - Za filoz. in socialne zveze Sje; ob tem sedemkrat najboljši zamejki vede se je za=el zanimati pod vplivom prof. Er- športnik na anketi Primorskega dnevnika. nesta Tornea, Aleša Ušeni=nika, Janeza Vodopiv- Prim.: Osebni podatki; dnevno =asopisje; Nuo- ca in Evgena V. Spektorskega. Po za=etnih vo pattinaggio (Morandin ed.); International Ska- raziskavah okoli pozabljenega kranjskega filoz. ting (Aracu ed.); Piruette (ZRN). Bil je gost Uno F.A. Pelzhofferja(17. stol.) je preu=eval predkan- mattina (RAI 1), oddaje Domenica sportiva (RAI tovski racionalizem (Christian Wolff), nemški 1), ve=krat Slov. televizije, Radia TS A, Telemon- idealizem in druge filoz. tokove, obenem pa tu- tecarlo in raznih krajevnih televizijskih postaj. di nadaljeval s pravnimi študiji, zlasti na podro=- M.Baje ju civilnega prava. Znanstvenega preu=evanja KOMAR Milan, profesor, filozof, r. 4. jun. 1921 racionalizma se je lotil z namenom, da bi preve- v Ljubljani, živi v Buenos Airesu. Poro=en je z go. ril, ali so o=itki na ra=un filoz. sv. Tomaža Ak- Majdo Aha=i= in ima pet otrok. Starši Ludvik in vinskega, =eš da je racionalisti=na, utemeljeni. Cecilija Blaži= so bili primor. begunci. Osn. š. je Pri tem se je dokopal do pristne podobe Toma- 659 KOMJANC zeve filoz., obenem pa je na=el tudi vprašanje re- v Novi Gor., kjer je 1979 maturiral. 1988 je na periodizacije evropske postkartezijske filoz. V Filoz. fak. v Lj. diplomiral iz filoz. in premerjal- tem se je ujemal z Augustom Del Nocejem, s ka- ne književnosti, 1992 magistriral na oddelku za terim ga je vezalo osebno prijateljstvo, ter polj- filoz. KOMJANC Ivo, zdravnik, kirurg-ortoped, r. 19. fije Questi miei fratelli, 2/1992, str. 10; KolGMD sept. 1924 v Števerjanu, u. 26. avg. 1991 v Mal- 1993, 154-56. cesinah ob Gardskem jezeru. O=e Jožef, kmet, Sm= mati Ana Kodermac, gospodinja. Najmlajši iz- KONAVLI Valentin, politi=ni delavec, r. 16. jul. med osmih otrok ugledne števerjanske družine, 1885 v Pevmi, u. 4. jan. 1929 v Celju. O=e Valen- ki je kar petim preskrbela akad. izobrazbo. Med tin, mati Marija Terpin. Bil je kovaški pomo=nik, njimi je bil tudi duhovnik Marijan (gl. =l.). Osn. š. nato livar, po Tumovih besedah »samouk- je obiskoval v roj. kraju, klas. gimn. pri=el v gor. proletarec«. Po vstopu H. Turne v JSDS 1908 je malem semeniš=u (do 5. razr.), nadaljeval na it. postal uslužbenec bolniške blagajne v Gorici, drž. liceju v Gor. in jo sklenil z maturo 1945. Štu- kmalu nato pa =lan odbora Organizacije sociali- diral je medicino na U v Padovi in diplomiral sti=ne mladine za Goriško. Isto leto se je poro=il 1952. Nadaljeval je podiplomski študij na U v Fi- z Marijo Perko. 1915 je bil vpoklican k 97. pešpol- rencah in se 1953 specializiral v ortopediji. Po ku; bil je v Galiciji, na Ogrskem, številnih zaled- predhodnem službovanju v Trentu in v Veroni je nih krajih; 1917 se je zdravil v Gradcu zaradi o=i. avg. 1953 nastopil službo na znanem Ortopedsko- Po vojni je poiskal =lane svoje družine v avstr. kirurškem inštitutu Rde=ega križa v Malcesinah begunskih taboriš=ih in se skupaj z njimi nasta- ob Gardskem jezeru in nanjem ostal do upoko- nil v Strniš=u (Kidri=evu). Tu je nadaljeval jitve 1989. Najprej je bil asistent, nato pa glavni politi=no-sindikalno delo in bil med ustanovitelji pomo=nik primarija Gori=ana prof. T. Marega. izobraževalnega društva Svoboda. Pisal je pri- S prof. Marego sta 1969 dosegla, da se je bolniš- spevke za Naprej, Delavsko politiko in Sociali- nica razdelila na dva velika oddelka: sta, poleg tega je bil aktiven v zadružništvu. Ortopedsko-kirurški oddelek in Oddelek oz. Cen- Služboval je v raznih krajih kot vodja Borze de- ter za funkcionalno prevzgojo (fizioterapijo) po- la, nazadnje kot šef ekspoziture Borze dela v Ce- liomeliti=nih, paraplegi=nih in druga=e pri lju. Tuje bil tudi =lan ravnateljstva Celjske mest- gibanju prizadetih. Dr. K. je postal predstojnik ne hranilnice. slednjega oddelka. V letih 1975-88 je bil obenem Prim.: Krstne matice v Pevmi; mrliška matica zdravstveni dir. za celo bolnišnico.- Precej je pri- v Celju; J. Petejan, Spomini na socialisti=no gi- =evanj o širokem ugledu, ki ga je užival dr. K. banje na Goriškem pred prvo svet. vojno, GorZb zaradi visoke strokovnosti, velike predanosti 1947-57; korespondenca H. Turni; Delavska po- zdravniškemu poklicu in toplega =loveškega od- litika 5. jan. 1929; H. Turna, Iz mojega življenja, nosa do pacientov. Na poslovilnem ve=eru ob Lj. 1937. Ivan Vogri= upokojitvi, ki so mu ga priredili bolnišnica, Kra- jevna zdravstvena ustanova (USSL) in veliko šte- KONIC Marjan, kipar, r. 7. nov. 1954 v Celju, ži- vilo bivših poliomeliti=nih pacientov iz vse It., ga vi v Šempetru pri Gor. V Gor. je dokon=al srednjo je Krajevna zdravstvena ustanova imenovala za umetniško š. (scuola d'arte), na akademiji lepih »zaslužnega primarija« malcesinske bolnišnice. umetnosti v Benetkah je študiral in dokon=al štu- V zahvalnem govoru je dr. K. potrdil vso preda- dij kiparstva. Od 1. 1984 u=i umetnostno vzgojo nost zdravniški službi, morda tudi na ra=un dru- na srednjih š. v Novi Gor. Skupinsko je razstav- žine, katere skrb je naložil na rame žene, gospe ljal 1. 1989 v Murski Soboti, Kranju in Ajdovš=i- Mirjam iz ugledne gor. Brumatove družine. Ali ni, samostojno razstavo je imel 1. 1989 v Novi velika žalost ob tragi=ni izgubi mlade h=erke v Gor. in I. 1992 v Kanalu ob So=i. prometni nesre=i (1986) in bolezen, ki ji je bilo Prim.: Osebni podatki; PDk 23. jul. 1989; PrimN verjetno izhodiš=e poklicno izpostavljanje radio- 6. nov. 1992; Dnevnik 12. dec. 1992. aktivnemu sevanju, sta dr. K. vodila v pred=asni Ured. grob. Dr. K. je bil znana osebnost na Goriškem. Veliko slov. pacientov je iskalo njegovo pomo= KONTE Ivan, =astnik, bibliotekar, jezikoslovec, v Malcesinah, mnogi pa so se z njim sestajali kar r. 11. jan. 1910 v Pulju, živi v Lj. O=e Ivan, poštni v sovodenjskem župniš=u, kadar je prihajal na uradnik (Belokranjec), mati Katarina Krivi=i7 obisk k bratu Marjanu. V tem primeru ni zahte- (Istranka). Osn. š. v Trstu in Lj., real. gimn. v Lj. val pla=ila, zadovoljil se je z »Bog lonaj«. (matura 1928), v Dubrovniku kon=al pomorsko Prim.: Podatki iz družinskega arhiva; dnevnik vojaško akademijo 1931. Kot pomorski =astnik Arena di Verona 9. nov. 1989; Isti, 28. avg. 1991; je služboval na ladjah in v letalstvu vojne mor- revija za pastoralo bolnikov tridentinske nadško- narice kralj. Jsle. V tem =asu je prevedel iz it. 661 KOPA< =lanek G. Giobbe, Protivaeroplanska odbrana 1976, 1979, 1987 skupaj z D. Blaganje, 644 str. flotnih sestava pomo7u protivaeroplanskih bro- V Vestniku Društva za moderne tuje jezike: 1965: dova (Mornari=ki glasnik 1939, 3. zv.). Isto=asno Pou=evanje tujih jezikov na delavskih U; 1967: Re- je študiral pravo na U v Bgdu in Lj., absolviral sults of a Pronunciation Test; 1970: Nekaj o so- 1942, vendar zaradi vojne ni diplomiral. Od 1. dobnih u=benikih za pouk angl; v Delu 1963, št. jun. 1941 je deloval v OF. It. okupator ga je in- 44 (15. febr.): Modernizirajmo pouk tujih jezikov; terniral v Gonarsu in Padovi, po kapitulaciji It. št. 313 (14. nov.): Jezikovni laboratorij; v Sodob- 1943 je vstopil k partiz., najprej v Hrv. Zagorju, ni pedagogiki 1964: Avdio-vizualna strukturalna nato v mornarici v Hrv. Primorju in Dalmaciji. metoda pou=evanja tujih jezikov; v NRazgl 1962, Kot partizanski letalski strokovnjak se je vklju- št. 16: Univerzitetni slušatelji in tuji jeziki: =il v Royal Air Force in deloval v letalski bazi Be- Prim.: Osebni podatki; ULjBB II-III; Zbornik nini pri Bengaziju v Libiji ter v Heliopolisu pri Filoz. fak. v Lj. 1919-1989, Lj. 1989, str. 203; 2. Kairu v Egiptu. Tam je vodil kot navigator leta- Kozinc, I.K. - osemdesetletnik, Delo 23. jan. 1990, la iz ZDA od zahodne obale Afrike preko Sahare s si. do Egipta in tako šestkrat preletel Saharo. Okt. Ry 1944 seje vrnil na Vis k Vrhovnemu štabu NOV Jsle. V bojih nad ozemljem Jsle je bilo njegovo KONTE Vilibald, rudarski inž., r. 30. avg. 1908 letalo sestreljeno, vendar je sam odnesel samo v Pulju, u. 4. sept. 1951 v Lj. Diplomiral je 1932 lahke poškodbe. Ob koncu 1944 je bil letalski na rudarskem odd. Tehn. fak. lj. U. Med 1933-34 podpolkovnik pri poveljstvu jsl. vojnega letalstva je bil organizac. sekretar KP KPJ za Sjo. Okt. v Zemunu, najprej pri izobraževalnem odd., na- 1931 so ga pred sodiš=em za zaš=ito države v to kot na=elnik obveš=evalnega odd., kjer je raz- Bgdu prvi= obsodili na 7 mes. strogega zapora, vija] izvidniško in radarsko službo, tako drugi= na 4 leta hude je=e v Sremski Mitrovici; operativno kakor teoreti=no. Kot strokovnjak za tu so mu dodali še 2 leti. 1939 je bil za leto dni letalstvo je bil =lan delegacije FLRJ na mirovni pomiloš=en. Po izpustitvi je kot rudarski stro- konferenci v Parizu 1946. V tem =asu je objav- kovnjak služboval v Bosni, na Kosovu in v hrv. ljal =lanke v Glasu vazduhoplovstva: 1946, št. 2-3: Zagorju. Tu se je okt. 1943 pridružil partiz. Za- Radar, 1947, št. 7 kot priloga zbirka =lankov Ra- gorskemu odredu in od konca 1944 delal v ZAV- diolokacija (prvi obširni strok, =lanki v državi o NOH. Od 1945 je bil dir. rudnika Raša, 1948 v radarju); št. 12: Avijacija u pomorskim desanl- Bgdu vodja odd. za rudarstvo v Ministr. za in- nim operacijama; 1948, št. 5/6: Uloga savremene dustrijo. Avg. 1948 so ga aretirali kot informbi- vazduhoplovne izvidja=ke službe. Konec njego- rojevca; zaprt je bil tudi na Golem otoku. ve =astniške kariere pomeni 1948 aretacija in na- Prim.: Fr. Filipi=, K. V., Ene Sje 5, 253. to obsodba zaradi verbalnega delikta na 8 let Ured. zapora. Kazen je prestajal v zloglasnih zaporih Stara Gradiška, Bile7a ter na otokih Sv. Grgur KOPA< Josip, politik, urednik, r. 30. jul. 1863 v in Ugljan. Tam je preživel 6 let in 4 mesece. Po Kandiji (Novo mesto), u. 22. nov. 1949 v Lj. O=e vrnitvi na svobodo se je vrnil k družini v Lj. in Leopold, rudar, pleskar, mati Ana Kastelic. Niž- tukaj je zaposlen kot bibliotekar in strok, pre- jo gimn. je kon=al v Novem mestu, nato je v Lj. vajalec na odd. za gradbeništvo na Fak. za arhi- obiskoval u=iteljiš=e. Se preden je šolo kon=al, tekturo, gradbeništvo in geodezijo. V tem =asu se je zaposlil pri Južni železnici in med drugim je študiral nem. in angl. jezik na odd. za germa- delal tudi v Diva=i (1887-88). Med službovanjem nistiko Filoz. fak. U v Lj. (diploma 1961). Od 1. v Lienzu (1888-92) se je opredelil za socialisti=- nov. 1966 do upokojitve 1. sep. 1980 je bil lektor no gibanje. V Lj. (1892-95) je organiziral železni- za angl. jezik na isti fak. Izpopolnjevanje s po- =arje, jul. 1895 je bil odpuš=en iz službe. Preselil mo=jo British Councila: Cambridge 1968, London se je na Dunaj, kjer se je zaposlil pri železni=ar- '970; gostuje na U v Leipzigu. Ob poklicnem de- skem sindikatu in sodeloval pri delavskih listih lu je od 1955 dalje vodil te=aje angl. in nem. jezi- Der Eisenbahner in Delavec. 1897 se je preselil ka na centralni delavski U. Od 1962 je bil v Trst, kjer je delal v sindikalnem gibanju želez- Pedagoški vodja jezikovnih te=ajev na Delavski ni=arjev ter skupaj z Etbinom Kristanom in Jo- U »Cene Stupar« s posebnim ozirom na audiovi- sipom Zavertnikom izdajal in urejal glasili slov. zualno metodo pou=evanja tujih jezikov. Dela s prometnih služabnikov in obrtnih delavcev De- tega podro=ja: Modem English Grammar, Lj. lavec (1897-98) in Svoboda (1897-98). Ko je preds. KOPATIN 662 izvrš. odb. JSDS Ludvik Zadnik odstavil uredni- družbe, bil pastoralni delavec in voditelj duhov- ke obeh listov, so ti v soglasju s tržaško okraj, nih vaj, predstojnikov pomo=nik in predstojnik organizacijo JSDS ustanovili 1898 Rde=i prapor, redovne skupnosti. Po 1937 je vodil veliko število ki je kot glasilo JSDS za Trst in Primorsko prvi= misijonov na Koroškem in Štajerskem. Med dru- izšel 15. mar. 1898 (od 5. sept. 1898 je list imel go svet. vojno je sodeloval pri Glasniku Srca Je- naslov Delavec-Rde=i prapor). K. je v tem =asu zusovega, opravljal duhovne vaje in dokon=al ustanovil v Trstu Ljudsko kuhinjo za delavce, Manrezo o duhovnih vajah v samoti po na=inu 1899 pa je po Kristanovem in Zavertnikovem sv. Ignacija Lojolskega (izšla 1962). Po vojni je odhodu postal izdajatelj in odgov. ur. Rde=ega ostal nekaj =asa v Lj., nato je odšel v Komendo, prapora, ki je postal osrednje glasilo JSDS. K. zadnja postaja pa je bil Bogenšperk. Z rojakom je v Trstu delal kot delavski organizator, delal Stankom Premrlom sta bila vseskozi prijatelja. je v strok, organizaciji železni=arjev (1905 je po- - L. 1909 je izšel v delu Podobe iz misijonskih de- stal tajnik za južne pokrajine). Po preselitvi Rde- žel K-ov spis z naslovom Kako se razvija katoli- =ega prapora v Lj. je postal izdajatelj in ška Cerkev v Bosni po okupaciji in 1923 odgovorni ur. Železni=arja (1908-15), ki je izha- samostojno delo z naslovom Pasijonski molitve- jal v Trstu kot polmese=no glasilo »železniških nik. Glasnik Presvetega Srca Jezusovega je v le- nastavljencev«. 1911 je nastopil kot kandidat na tih 1927 do 1933 vseboval številne K-ove =lanke. volitvah za državni zbor na Goriškem. Sicer je K. je objavljal tudi v S in v Kroniki slov. mest kot agitator delal na celotnem tedanjem Avstrij- (1934 je opisal življenjsko pot Gabrijela Gruber- skem Primorju, zlasti na Goriškem. - 1918 se je ja). 1931 je napisal Katekizem Marijine kongre- preselil v Lj. Delal je v javnem življenju (ustavo- gacije. V cenzuri je ostalo delo Svetniki in bla- dajna skupš=ina) in 1923 postal ravn. Delavske ženi D.J. V študentskih letih je objavil prve pesmi zbornice za Sjo v Lj. v ZD. Prevladujejo pesmi z nabožno vsebino in Prim.: SBL I, 496; Turna, pass.; Gab 2, 137, 550; priložnostne. Ene Sje 5, 254-55; Regent, Spomini, Lj. 1967, Prim.: K-ova osebna zapuš=ina v Slovenskem pass.; Zapuš=ina H. Turne (Zgod. inštitut ZRC SA- arhivu družbe Jezusove v Lj.; Pater Anton Buko- ZU, Nova Gor.); NadškALj (pismo 1. febr. 1993). vi=, D. J., Pater Viktor Kopatin, D. J., Mrb. 1960; B.Mar. Lojze Kova=i=, Jezuiti in Slovenci, Lj. 1991; Le- topis lj. škofije za leto 1935; Stanko Premrl, Ne- kaj glasbenih spominov iz mladih let. Nova pot KOPATIN Viktor, jezuit, misijonar, pridigar, r. 1962, št. 5 - 6, 234 - 35. 13. dec. 1878 v St. Vidu pri Vipavi (danes Podna- I. Ur. nos), u. 12. jan. 1951 na gradu Bogenšperk pri Litiji, pokopan v Lj. O=e Franc, mlinar, kmet in KOPRIVA Jože (Jožef), slikar, r. 19. okt. 1935 v gostilni=ar; mati Marija Vidrih iz Vipave. Ljud. Ilir. Bistrici, živi in dela v Parizu. O=e Josip, Ža- š. je obiskoval v roj. vasi (1884 do 1891), vadnico gar, mati Marija Jenko, gospodinja. Osn. š. in in veliko drž. gimn. pa v Lj. (1891 do 1901). Po gimn. obiskoval v Ilir. Bistrici, 1 leto sred. tehn. maturi (1901) je vstopil v jezuitski red. V novi- š. (gradbeniška smer) v Lj. L. 1955 je odšel naj- ciat je odšel v Št. Andraž na Koroškem, nato v prej v It. (nekaj =asa preživel v taboriš=u Alatri Bratislavo in Travnik. V Innsbrucku je študiral blizu Frosinona), nato v Francijo in se naselil v teologijo. Jul. 1911 je bil posve=en za duhovni- Parizu. Šest mesecev je delal v avtom, tovarni Re- ka. Med študijem zadnjega leta bogoslovja je nault, obenem pa obiskoval ve=erno šolo lik. opravljal službo kaplana v župniji Mutters. Na- umetnosti v ul. Belleville (kip. Bousco). Od to je bil nekaj let spet v Travniku in v Exatenauu 1957-62 se je oblikoval na École des Beaux-Arts na Nizozemskem. Od tam so ga poslali v Gor., v Parizu (prof. Legueult, Y. Brayer). Medtem je, kjer je bil vzgojitelj in u=itelj. Na Sve=nico 1915 da bi se preživljal, izdeloval makete za arhitek- je podal zadnje redovne zaobljube. - Iz Gor. je od- te (npr. za Défense v Parizu, za svet. razstavo v šel najprej v Kalgsburg za prefekta, nato v Clc Bruslju, za franc, veleposlaništva v afriških drža- med bolne in ranjene vojake in v Galicijo (Lvov), vah, za nova naselja po Franciji itd.) v delavnici kjer je deloval v vra=ališ=ih kot vojaški kurat. Od blizu Collège de France. Pomembno je K-ovo so- 11. jun. 1918 je bil v Lj. predstojnik redovne skup- delovanje v podjetju Bioplastic (specializirano v nosti in pridigar. Po vojni je sodeloval pri ob- vstavljanju naravnih elementov - rastlin, živa- novi cerkve sv. Jožefa. Bil je prvi slov. rektor v li, okostij - v plasti=no maso, predvsem za nara- novi Družbi. Urejeval je list Voditelj Marijine voslovne inštitute, muzeje, šole itd.), kjer je bil 663 KOREN zaradi odli=nega poznavanja plasti=nih mas od v Parizu, ve=krat v It. (npr. Palermo, Taormina). 1963-67 umetniški svetovalec; v tem =asu po- Za svojo prvo razstavo v Sji (Ilir. Bistrica, Dom membna dela: vgraditev okostja prazgod. ribe na Vidmu, 4. - 25. sept. 1992) je pripravil vrsto Coelacantha v plasti=no snov za Musée des Scien- motivov iz stare Ilir. Bistrice.- 1963 je prejel na- ces Naturelles v Parizu; spominska skulptura ob grado na 3. pariškem bienalu. - K. je portretiral izkopu 10.000.000.000. tone premoga za Charbon- kiparja V. Zbona (gl. =l.). nage de France; vitraže za neko cerkev v Prim.: Osebni podatki; katalogi pariških salo- Uagadugu v Zg. Volti; relief (6 X 10m) na slepi ste- nov; PrimN 1. sept. 1992; Snežnik št. 5, sept. 1992; ni neke hiše v Choisy-le-Roy; ve= stojnic iz pla- Runolist št. 6-7, avg.-sept. 1993; Oslobodjenje sti=ne mase za razli=ne sejme; 1968 je sodeloval 1993; oddaja za RAITrstA (V. Korši=) 1982; Min- ka Pahor (arhiv. PSBL). tudi pri fantasti=no-psihološkem filmu Alaina V-= Resnaisa Je t'aime, je t'aime: izdelal je aparat za vra=anje v preteklost. L. 1969 je bil na študijskem KOREN France, =asnikar, publicist, r. 2. dec. potovanju po It. (Benetke, Trst, Florenca, Turin, 1921 v Žužemberku, u. 12. avg. 1966 na Jeseni- Milan, Rim, Neapelj). 1970-71 je sodeloval pri de- cah. O=e Janez, kmet, mati Terezija Koši=ek, go- koraciji no=nega lokala Newport v Parizu; 1972 spodinja. Osn. š. v doma=i vasi, gimn. v Lj., kjer je izdelal kip Pierra Daca za ob=insko pala=o v se je vpisal na U in študiral pravo. 1943 je bil ne- Meulanu; istega leta osnutek za plastiko 1% za kaj mesecev interniran v Gonarsu. Vrnil se je do- CES (Centre d'Études Supérieurs) v Angoulêmu mov, a kmalu odšel na Goriško in živel med (kip. Zuber) in dekor za sejem o urejanju zelenih Gorico in Tolminom ter v letih 1944-45 urejal Tol- Površin v Dijonu. 1973 je izdelal vitraže iz polie- minski glas, s podnaslovom: Informacijski vestnik stra za neko zasebno hišo v Marly-le-Roy in de- (potem: Glasilo) slov. domobrancev Straže na kor za gledališki predstavi Santé publique in So=i. Izšlo je 40 številk. Hkrati je o Trstu in Gor. Princesse Turandot. 1974 je izdelal plastiko Tri poro=al v Slov. domu v Lj. Pred partiz. zasedbo glave (poliester) za Salon des fabricants de tissu Gor. se je z mnogimi umaknil v Ceseno in Ric- na razstaviš=u Porte de Versailles v Parizu.- K. cione, kjer je preživel nekaj mesecev pod upra- je ve=krat potoval po It., kjer je v še nedotaknje- vo zavezniške vojske. Tu ga je globoko pretresla ni naravi iskal motivov za svoje akvarele (pred- vest o vrnitvi in poboju slov. domobrancev. Na- vsem na otokih Stromboli, Alicudi). Zaradi so- to je v Rimu študiral =asnikarstvo. 1947 se je pre- rodstvenih vezi ve=krat potuje v Ameriko (od selil v Madrid in študiral na Fak. za polit. vede. tu pa je prinesel samo eno sliko Velikega kanjo- Za diplomsko tezo si je izbral razpravo o Trstu na).- K. najraje ustvarja v akvarelu, pastelu in in Slovencih. Pisatelj Mirko Javornik, ki ga je gvašu. Njegov priljubljeni motiv je krajina (ve= poznal še iz Lj., pravi o njem, da je bil eden naj- let je iskal pokraj, izrezov v bretonski pokraji- bolj nadarjenih in vnetih mladih Slovencev svo- ni, it. oto=jih, pa tudi na Korziki in Kreti). Zani- jega rodu, že takrat zrelih spoznanj ter volje za mivi so njegovi pariški motivi, predvsem stare vsestransko ustvarjalno delo. S prijateljico, mla- tržnice, zelenjavni trgi (npr. pred c. St. Médard); do špansko izobraženko Marisol De Castro, ki je •ep ciklus litografij na to temo okr. 1980. K-ovi pod njegovim mentorstvom študirala slov. knji- akvareli (obmorski motivi, kamnite pokrajine, ževnost, je nameraval prevesti in objaviti neka- mo=virnati predeli, primitivna arhitektura, ka- tera slov. liter. dela. Ko je K. zbolel, je Marisol mniti arh. izrezi) so zelo zra=ni in prosojni, beli- prevedla in izdala precej slov. pesmi, povesti in ni papirja slikar odmerja enako vlogo kot =rtic ter knjižico o slov. poeziji, ki ji je uvod na- "arvnim nanosom. KOS Albert, pravnik in publicist, r. 10. jul. 1913 ti njim nastopil Boris Ziherl in zahteval, da se v Pulju, u. 29. avg. 1947 v Stari Fužini — utoni] trojica med njimi javno omeji od K., »katerega v Bohinjskem jezeru —, pokopan v Lj. O=e Franc, dejavnost se zdi že na=elno nezdružljiva z mark- policijski nadzornik, mati Josipina Krbavec, go- sisti=no dejavnostjo«, =esar seveda niso storili. spodinja. Osn. š. in gimn. do 7. razr. je obisko- Ob teh dogodkih je šel K. študij že proti koncu, val na Ptuju, 8. razr. in maturo opravil 1931 na vendar se je partij, gonja proti K. nadaljevala tu- poljanski gimn. v Lj. Pravo je študiral na U v Lj. di še po njegovi diplomi. V =asu izpopolnjeva- — diploma 1937 —, v letih 1938-39 se izpopol- nja v Parizu ga je KPS obdolžila »separatisti=nega njeval v Parizu na Inštitutu za mednar. študije, in antiparti j skega delovanja«, ker se tam ni ho- od 1939 pripravnik v pisarni odv. dr. Zdolška v tel pridružiti Društvu jsl. študentov, katerega so Brežicah, od jeseni 1940 obiskoval oficirsko š. v sestavljali ve=inoma Srbi in ki so ga razjedali Sarajevu. Ob kapitulaciji Jsle so vso šolo zajeli srditi notranji spori, in se je raje pridružil Klu- Nemci in ves =as 2. svet. vojne je prebil kot voj- bu slov. študentov; s pomo=jo tega Kluba bi bil ni ujetnik v taboriš=u Lückenwalde pri Berlinu. K. kot Primor. rad prišel v stik z vidnimi franc, 1945 se je poro=il z Mileno Bežan in se honorar- izobraženci in predstavniki it. emigracije v Pa- no zaposlil na Inštitutu za narodnostna vpraša- rizu, da bi jih zainteresiral za slov. narodno vpra- nja v Lj., redno službo je pa z avg. 1946 dobil pri šanje in še posebej za položaj slov. manjšine v Zvezni planski komisiji v Bgdu. Na Pravni fak. It. Za te stike je imel pooblastilo Slov. društva U v Lj. je 1. avg. 1946 obranil disertacijo Druž- iz Lj. Nasprotovanja so se nadaljevala tudi po K- beni nazor slov. protestantov in bil 31. avg. 1946 ovi vrnitvi 1939 v domovino, tako da je morala prom. za doktorja prava. - Med študijem je bil ze- omenjena =etverica ali pa K. sam ve=krat zago- lo aktiven v raznih društvih in gibanjih. Bil je varjati svoja stališ=a v pismih, ki jih je 1. 1981 =lan Kluba jsl. primor. akad., pozneje preimeno- objavil Ivan Kreft. Ko se je K. 1. 1945 vrnil iz voj- vanega v Klub jsl. akad. Trsta, Gor. in Istre, ker nega ujetništva, je nad njim »še vedno visel sta- se je vedno štel za Primor., dalje je bil odbornik ri oblak nezaupanja«, saj »ni mogel najti dela Zveze slušateljev Aleksandrove U, v pripravljal- doma in se je zaposlil v Bgdu« (Sega). Po 1945 nem odboru Akadem. akcije za univ. knjižnico oz. je napisal =lanek Delež slov. partizanov pri reše- za izpopolnitev U, v Jsl. akad. društvu Triglav je vanju zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov, bil že v 1. letn. =lan odbora, 1933 podpreds., na- Slov. zbornik 1945, Lj. 1945, 768-70; doktorska to preds. lj. podružnice, po razpustu tega =lan disertacija je izšla v Lj. 1946 (126 str.), nato še Mladega Triglava, po izstopu iz njega pa =lan v skrajšani obliki v SR 1948, 59-84, 157-198. Slov. kluba. S =lanki je sodeloval pri Akad. gla- Prim.: Podatki vdove, prof. Milene K., Lj.; Iz- su, dokler ni prenehal izhajati, sodeloval je nato vestje drž. real. gimn. v Ptuju 1929-30; Izvestje Pri reviji 1551 in Sdb. Kot samostojno misle=i le- II. drž. real. gimn. v Lj. 1930-31; Prom. protokol vi=ar se je moral braniti pred udarci z dveh stra- U v Lj., št. 653, Arh. - muzejska služba U v Lj.; ni- Z državne strani so ga dolžili komunisti=ne F. Filipi=, A.K., Ene. Sje, 5, 308; S. Kremenšek, Slov. študentovsko gibanje 1919-41, Lj. 1972, re- Propagandne dejavnosti in zaradi tega je bil od gister; I. Kreft, Spori in spopadi, 1., Mrb. 1981, nov. 1934 zaprt v Glavnja=i v Bgdu in se nato pred 385-433; M. Jenšterle, Skepti=na levica,Mrb. 1985, sodiš=em za zaš=ito drž. v Bgdu zagovarjal od 1. 95-123; D. Rupel, Pogovor z Vladom Vodopivcem, do 8. mar. 1935 skupaj s 14 obtoženci, med nji- Nova revija 1982/83, 73-81; Isti, Pogovor z Dra- mi sta bila tudi študenta Boris in Sergej Krai- gom Šegom, pt., 801-816; T. Kermavner, NR št. gher, ki sta bila obsojena na dve leti in pol oz. 78/79, 1709-20 s si. pt., 100-104. "ve leti strogega zapora, medtem ko je bil K. Ry oproš=en. V krogu levi=arskih študentov pa je na- stala skupina, ki so jo s K. sestavljali še Lev Mo- KOSEC Filip (Lipe), tigrovec, r. 29. jun. 1895 v Prim.: 1947-1977. 30 let goriške gimnazije. No- štva Sje, Lj. 1990); Bioi paralleloi (Ve= avtorjev: va Gor. 1977, pass.; Ene Sje 5, 334; PrimN 7. jan. Komparatistik als Dialog, Peter Lang, Frankfurt- 1983. Bern-New York-Paris 1991, v nemš=.); // libro slo- B. Mar. veno (Ve= avtorjev: I giorni della Slovenia, Edi- KOŠUTA Miran, književnik in glasbenik, r. 6. zioni E, Trieste 1991). - Med razpravami in eseji nov. 1960 v Trstu, živi v Sv. Križu pri Trstu. O=e pa so pomembnejše: Krpanova sol (Jezik in knji- Kamil, fotograf, mati Marta Sedmak, gospodi- ževnost 1991/2); Tamquam non essent? (Metodi nja, oba iz Sv. Križa. Osn. in sred. š. je dokon=al e ricerche 1992/1); Bartolova dramatika (Slavi- v doma=i vasi, 1979 je maturiral na klas. liceju sti=na revija 1992/3). - K. je tudi sodelavec Ene Fr. Prešerna v Trstu, 1984 pa je diplomiral iz slo- Sje, v katero prispeva od 1989 razna biografska venš=ine (A predmet) ter primerjalne književno- in komparativisti=na gesla (npr. Italijansko- sti in literarne teorije (B predmet) na Filoz. fak. slovenski odnosi: Književnost, 4. zv. Ene Sje). - U v Lj. - »B« študij je dokon=al z diplomsko na- Kot soavtor je v knjigi Deklica, podaj roko (ZTT, logo Vladimir Bartol v lu=i komparativistike ob Trst 1985) filološko in notografsko obdelal glas- primerjalni analizi Al Arafav seminarju dr. Jan- beno gradivo. - Glasbeno pot je K. nastopil na ka Kosafakad. 1. 1982-83). »A« študij pa je zaklju- šoli GlasbM v Trstu, ko je pri=el obiskovati štu- =il pod mentorstvom dr. Matjaža Kmecla s temo dij klarineta v razredu prof. Marcella Manuelli- Alamut: veliki tekst Vladimirja Bartola (akad. 1. ja. Iz tega inštrumenta je diplomiral 1987 na 1983-84). Po diplomi seje 1984 zaposlil kot ured- konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah. nik pri knjižnih izdajah ZTT. Ureja predvsem it. Ob klarinetisti=nih nastopih, tekmovanjih (Sara- izdaje, knjižno zbirko EstLibris, ploš=e in kase- jevo 1981, Kranj 1983, Trbovlje 1985), koncertih te. Od 1991 je tudi glavni in odgovorni urednik (Celjska koncertna sezona 1989, Sezona GM 1990) zbornika Jadranski koledar. - Na kult. podro=ju in snemanjih (kaseta Da pa naco' ne gremo spat, je K. dejaven kot =lan Društva slov. pisateljev (od ZTT, Trst 1988; Radio Trst A, RTV Koper, RTV 1989) in njegovega upravnega odbora (1991-93), Lj., RTV Sarajevo, RAI itd.) se od 1983 ukvarja konzultant književne nagrade Vilenica (od 1992), tudi s pisanjem avtorske glasbe in besedil za po- zunanji =lan Odbora za kulturo pri skupš=ini Re- pevke, kabaret in gledališ=e. - Kot klaviaturist, publike Sje (1991-92), =lan upravnega sveta Glas- tekstopisec in skladatelj je s kabaretno skupino bene matice (od 1991), =lan komisije za kulturo Karst Brothers posnel kaseto Ma=ka v žaklju (Ars pri SKGZ (od 1992) in Dežel. odb. za radiotelevi- Nova, Trst 1987) ter sodeloval pri kabaretnih zijo v Furlaniji-Julijski krajini (od 1992). - Pisati predstavah Zmjeren manj je duabreh uosmic, Le je za=el že v dijaških letih. Objavljal je v Literar- Balcon, Zamejsko tele, Škovace in pri radijskem nih vajah, Mladih potih, Mentorju, Primorskem kabaretu To= (Trst 1984). Za radio je napisal son- dnevniku, Jadranskem koledarju, Naših razgle- ge in glasbeno opremil še otroško igro Profesor dih in Sodobnosti. 1979 je prejel dijaško Cankar- Modrinjak (Trst 1985). Za gledališ=e pa je prispe- jevo nagrado, 1980 in 1981 nagradi Primorskega val songe ter avtorsko glasbo predstavam Vaje dnevnika za noveli Cmoki ter Brstenja v zatonu, v slogu (KD Vesna, Sv. Križ 1983), Kekec in Moj- '984 in 1985 pa odkupni nagradi Naših razgle- ca (SKD Tabor, Op=ine 1984), Mistero Buffo dov za =rtici Rekviem za trte in starko ter Zele- (ZSKD Trst 1984), Pojo=a je no= (ZSKD Trst 1985), ne o=i. 1989 je izšla pri ZTT knjiga kratkih proz Vrnimo se k Prešernu (ZSKD Trst 1985), Razboj- Rapsodija v treh stavkih. - K. objavlja tudi eseje, niki iz Kardemomme (SSG Trst 1990), Zmaj=kov kritike, razprave in spremne študije. Med natis- rojstni dan (SKD Tabor, Op=ine 1992) in Cesar- njenimi literarnozgodovinskimi besedili velja jeva nova obla=ila (SSG Trst 1992). - K-ova gla- omeniti: Izzivalni pogovor z avtorjem Kozoroga sba iz otroških predstav SKD Tabor z Op=in je °b petdesetletnici prve izdaje (F. Bevk: Kozorog, 1992 izšla na A strani kasete Odr=ek poje (B ZTT, Trst 1983); Vstajenje srca (S. Vuk: Ljubezen- stran: Nevio Miklav=i=), ki jo je v Novi Gor. iz- ska pisma, ZTT, Trst 1986); Alamut: roman • me- dala založba Arthea. tafora (V. Bartol: Alamut, MK, Lj. 1987); Flectere Prim.: Osebni podatki 20. maja 1993; Arhiv si nequeo superos, Acheronta movebo (V. Bartol: OZE pri NSK - Trst. Med idilo in grozo, Književna mladina Sje, Lj. Ropet !988); // fantasma di Trieste (Ve= avtorjev: No- KOVA< Maksimilijan, zdravnik, ortoped, prima- vecento, CERCIC, Grenoble 1990); usoda zmaja rij, r. 13. maja 1925 v Celju; živi v Ankaranu. O=e (Ve= avtorjev: 1991, Zbornik Slavisti=nega dru- Maks, oficir, mati Ana Hutter, modistka. Osn. š. KOVA Strnad, gospodinja iz Ruš pri Mrbu. Osn. š. in niž- turo je opravil v Novem mesu, petletno u=it. pa v jo gimn. je kon=al v Mrbu (1937-46). V Lj. je obi- Lj. Febr. 1941 je nastopil prvo u=itelj, službo v skoval Akademijo za igralsko umetnost (1950-54). Šentjanžu na Dolenjskem. Jeseni 1941 se je zapo- L. 1946 se je zaposlil v tekstilni tovarni MBT v slil v - Priznanja in nagrade: Tri odkupne nagrade na ljah na obrtni razstavi, 1888 v Celju na spodnje- mednar. mladinskem pevskem festivalu v Celju, štajerski regionalni razstavi in 1900 v Parizu na Nagrada ob=ine Idrija (1983), Zlata ptica (1984), svetovni razstavi nagrado francoske vlade. - V Sterijina nagrada za scensko glasbo k predstavi svojih pivovarnah je K. želel zaposlovati samo Lepa Vida SSG iz Trsta (1989), Odkupna nagra- slov. delavce in nameš=ence. Ker ni bilo slov. stro- da Komornega ansambla Slovenicum in lj. Festi- kovnjakov za pivovarništvo, je nastavljal raje Ce- vala za obogatitev cikla »Hommage à Mozart« he kakor Nemce, kar je bilo v tistih =asih in na- (1992). Leta 1993 je skupaj z Igorjem Majcnom, rodnostnih bojih na Slov. Štajerskem posebno Urošem Rojkom in Brino Jež-Brezavš=ek zasto- važno. V Žalcu je bila tedaj pivovarna edino pod- pal sodobno slov. glasbo na 17. Glasbenem bie- jetje, v Laškem pa je bil K. med ve= nemškimi nalu v Zgbu. podjetniki edini Slov. 1902 je obe pivovarni pro- Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega dal delniški družbi, ki so jo osnovali slov. libe- muzeja Idrija; Ene Sje 6, 71; poro=ila o delu in ralni gospodarstveniki (preds. Ivan Hribar); sam nastopih v vseh slov. =asopisih (seznam v arh. je bil pri tej delniški družbi udeležen s 1.000 del- PSBL Gorica). nicami, sin Edvard pa je ostal dir. pivovarne v Kv== Laškem. Nova delniška družba je prevzela obe KUKEC (KUKETZ) Simon, lastnik pivovarn, r. pivovarni leta 1903. Od prihoda na Štajersko so 20. okt. 1838 v Povirju pri Sežani, u. 29. sept. 1910 priimek K. na uradnih dokumentih ve=krat pi v Žalcu. O=e Jakob, kmet, mati Helena Stok. Po sali po nemškem pravopisu Kuketz. - Pisatelj F.S osn. š. je delal pri železnici in ob poroki je bil Finžgar je družino K. popisal v svoji povesti Mir- železniški =uvaj v Sesljanu. 29. avg. 1869 se je v na pota (Celje 1952, Slov. ve=ernice 103). Glavni Trstu poro=il z Ano Smolka (Szmolka, r. 5. dec. junak povesti, Rudi Slak, ima zaro=enko Inno 1841 v St. Antol, Slovaška, u. 5. jan. 1915 v La- s katero se poro=i, in ta je povzeta po Irmi K. škem, pokop, v Žalcu), s katero je imel 4 sinove (r. 20. okt. 1878 v Gor. - Sv. Ignacij, u. 10. jan in 4 h=ere. Z ženo in otrokom sta se iz Sesljana 1908 v Lj., pokop, v Žalcu), poro=eni Strgar, =e preselila v Martinš=ico pri Reki (župnija tudi Finžgar njeno prezgodnjo smrt po svoje pri Kostrena-Sv. Lucija), kjer sta vodila restavraci- kaže. V povesti je Irma h=i posestnika in trgovca jo za številne delavce, ki so tedaj gradili prista- z deželnimi pridelki Strgarja, ki ga je pisatelj po- niš=e na Sušaku. Po krajšem bivanju v Gor. se pisal po Simonu K. Najbolj zvesto je v povesti je družina naselila 1880 v Trbovljah, kjer sta prav prikazana Irmina sestra Zora, v kateri je mo= tako z ženo vodila rudniško restavracijo. Pri tem spoznati Aneto K. Brat, ki študira, pa je vzet po je K. toliko zaslužil, da se je z družino 1884 na- Vilku K. ki je tedaj študiral tehniko v Pragi. selil v Žalcu in tam kupil Zuževo pivovarno od Prim.: Krstna knjiga župn. Povir, tom. VI., pag. vdove Franca Zuža. V Žalcu in okolici je naku- 69; poro=na knj. župn. Sv. Jakoba v Trstu, lib. pil tudi toliko hmeljskih nasadov, da je veljal za L, pag. 161; mrl. knj. župn. Žalec, tom. VI., pag. veleposestnika. 1889 je kupil še bližnjo pivovar- 45, 65, 105, 293; SN 1. in 7. okt. 1910; R. Vre=er, Savinjska dolina, Žalec 1930, str. 233 (letnica pri- no v Laškem (tedaj Laški trg). Obe pivovarni je hoda v Žalec napa=na); J. Orožen, Zgodovina združil in sta se imenovali Združene pivovarne Trbovelj, Hrastnika in Dola, V Trbovljah 1958, Žalec in Laški trg. Obrat v Žalcu je vodil sam, str. 449; F.S. Finžgar, Zbrano delo 8, Lj. 1986, str. v Laškem pa njegov sin Edvard (r. 17. nov. 1872 430-31. v Martinš=ici, u. 17. dec. 1931 v Žalcu) in h=i Ana Ry (Aneta, r. 10. jun. 1876 v Martinš=ici, u. 20. maja KUNC Boris, zdravnik, r. 19. nov. 1909 v Ro=i- 1955 v Laškem), pozneje poro=ena Elsbacher. V nju, u. 25. mar. 1992 v Lj. O=e Ivan, u=itelj, mati Žalcu je K. v letih 1891/92 zgradil novo veliko pi- Pavlina Berbu=, gospodinja. Osn. š. in gimn. je vovarno in v obeh obratih posodobil proizvod- obiskoval v Lj. Maturiral na II. drž. real. gimn. njo. V Laškem je pri proizvajanju piva uspešno 1927. Vpisal se je na Medic. fak. U v Lj., nadalje- uporabil tudi termalno vodo iz bližnjega zdravi- val študij medicine v Bgdu, kjer je tudi promo- liš=a in tako prvi varil termalno pivo. S tem je viral (1933). Po stažu in vojaškem roku je dobil pija=o, ki je bila po kakovosti podobna pi- specializiral kirurgijo in opravil specialisti=ni iz- vu iz =eškega Plzna. Takšno pivo je K. kljub mo=- pit (1938) pri prof. Budisavljevi=u v Zgbu. Izpo- ni konkurenci izvažal ne samo do Trsta, Dunaja polnjeval se je v Heidelbergu, Strasbourgu, in Budimpešte, temve= celo v Egipt in Indijo. Za Berlinu in Pragi. 1947 je bil imenovan za na=el- svoje proizvode je prejel priznanja: 1887 v Trbov- nika kirurškega oddelka Vojne bolnišnice v Lj., KURIN LADA VAC Vjekoslav, tigrovec, družbenopoliti=ni ni Moji zatvori (Pula 1983). L-ev pri=evanja o ile- delavec, r. 24. apr. 1912 v Vela Traba pri Pazi- galnem antifaš. odporu dopolnjujejo spomine zla- nu, u. 21. dec. 1979 v Pulju. O=e Jože je bil sred- sti prim, tigrovcev (Z. Jelin=i=, V. Spanger, T. njepremožen kmet ter je padel na fronti v Gali- Rutar), prikazujejo pa tudi veliko povezanost, ki ciji (1915). Osn. š. v Bermu (1919-26). Konec 1928 je bila med mladimi antifaš. SlovPrim in Istre. se je pridružil narodnorevolucionarni organiza- V svojih spominih, zlasti pa v posthumni knjigi ciji TIGR ter mar. 1929 sodeloval pri akciji omenja svoja zaporniška sre=anja z mnogimi Pri- istrskih tigrovcev, da z oboroženim nastopom morci (npr. dr. A. Sfiligoj, D. Hreš=ak, Z. Jelin- prepre=ijo udeležbo svojih rojakov pri faš. par- =i=, D. Rupel, V. Spanger, V. Stoka itd.). lamentarnih volitvah. Oblast ga je zato zaprla in Prim.: V. Spanger, Bazoviški spomenik, Trst je bil v znanem Gortanovem procesu pred faš. 1965, 62-70; Cermelj, Slovenci, 317; Aula IV posebnim sodiš=em obsojen na 30 let zapora. (slov.), 23; Pazinski memorijal 2, 1971, 103-63; Zaprt je bil v krajih Fossombrone, Lucca in Ci- 4, 1976, 205-26. vitavecchia, 1938 je bil pogojno izpuš=en na svo- B. Mar. bodo. 1940 je bil znova zaprt eno leto, vklju=il se je v NOB ter bil nekaj mesecev pred kapitula- LAHARNAR Peter, pravnik, r. 17. febr. 1858 na cijo It. ponovno zaprt. Takoj po vrnitvi iz zapo- Pe=inah, u. 30. okt. 1932 v Dutovljah. O=e Janez, ra jan. 1944 je odšel v partizane. - Aktiven kmet, mati Marija Lapanja. Gimn. je kon=al v družbenopolit. delavec je bil tudi v povojnem =a- Gor. (1879), pravne študije s promocijo pa na Du- su. Svoje ilegalno protifaš. delovanje je predsta- naju. 4. avg. 1884 je stopil v službo pri namestniš- vil dvakrat na strok, sre=anju Pazinski memorijal tvu v Trstu, med 1886 in 1892 je služboval pri (1971, 1973), samostojno so izšli njegovi spomi- okraj, glavarstvih v Pulju, Pore=u in Sežani. Od LAPANJA 684 1893 je služboval pri Ministr. za notranje zade- val orgelski te=aj prof. H. Berganta; pri prof. E. ve na Dunaju, 25. okt. 1897 je postal okraj, gla- Lipizerju na gor. glasb. š. Istituto di Musica je var v Sežani. 28. mar. 1901 je bil nameš=en pri študiral klavir, iz katerega je diplomiral 1982 na dežel, vladi za Bukovino (Cernovice), kjer je ostal konservatoriju Jacopo Tomadini v Vidmu. Štu- do pomladi 1912. Okt. istega 1. je stopil v pokoj. dij harmonije je dopolnil pri prof. Zanettovichu Deloval je tudi v polit, življenju na Gor. kot so- in 1988 dokon=al študij harmonije, fuge in kon- mišljenik Antona Gregor=i=a. 1907 je kandidiral trapunkta. Pri prof. G. Zanettiju je študiral zbo- v sodnih okrajih Ajdovš=ina, Komen, Sežana za rovsko kompozicijo in dirigiranje. -1980 je za=el drž. poslanca, vendar ni uspel niti pri prvi (14. pou=evati klavir in teorijo na glasb, podružnicah. maja) niti pri ožji volitvi (24. maja). Med kandi- Harmonijo pou=uje na gor. glasb. š. Istituto di dati je bil tudi 1913 pri gor. deželnozborskih vo- Musica od 1984, na Centru za glasbeno vzgojo litvah (volilni rezultati kažejo, da na volitvah ni EmilKomelod 1988, naGlasbM v Trstu od 1991. nastopil). Od 1986 je korepetitor v trž. opernem gledališ=u Prim.: NadškAGor; arhiv GorMuz; Gab II, Verdi. - L-eva glasb, dejavnost je razvejana: kot pass.; Pol stoletja, 97; GorLtk 12-14/1985-1987, dirigent vokalnih skupin je za=el že v licejskih 164-65; V Melik, Volitve na Slovenskem letih: vodil je šolski Oktet Primož Trubar 1861-1918, Lj. 1965, 379. (1979-80), med vojaš=ino (1983-84) zbor brigade B. Mar. alpincev Vox Julia, s katerim je nastopil okrog 60-krat in zasedel prvo mesto na vsedrž. tekmo- LAPANJA Ivan, geometer, deželni poslanec, r. 17. vanju zborov alpincev v Brescii. 1985 je prevzel jun. 1857 na Ponikvah (Tolminska), u. 12. mar. vodstvo doma=ega meš. zbora Hrast, s katerim 1945 prav tam. O=e Andrej, posestnik, mati Ne- ža Boži=, gospodinja. V Trstu je kon=al 1885 redno nastopa doma, v naši deželi, a tudi v tuji- zemljemersko š. (pred tem je opravil prakso pri ni (Avstr., Belg.). Vodil je tudi združene zbore: Sattnerjeva kantata Jeftejeva prisega (1986), ope- inž. Erzeti=u v Gor.) in prvo službo nastopil v Tol- reta Planinska roža (1989), spevoigra V. Vodo- minu. Med službovanjem je opravil v sodelovanju pivca Srce in denar (1992). Dirigiral je tudi z okraj, cestnim odb. v Tolminu mnoga meritve- na dela in izdelal nekaj projektov za ceste in mo- instrumentalne zasedbe. Kot pianist spremlja ko- morne skupine, predvsem solopevce. Kot skla- stove. Kasneje je vodil razdeljevanje skupne datelj je komponiral za klavir in dekliški zbor. srenjske zemlje. V Kobaridu, kjer se je naselil, Uglasbil je dve Kosovelovi pesmi in eno Paljko- je imel posebno projektivno pisarno (L-ev usluž- benec je bil tudi Venceslav Smrekar, gradbeni vo, napisal nekaj skladb za dekliški zbor in ne- inž. in slikar). 1895 je bil izvoljen kot kandidat kaj priredb za meš. zbor. Priredil in orkestriral je Planinsko roio in Srce in denar. Lavren=i=eva polit, društva »Sloga« v Gor. v gor. dežel, zbor je sigla radijske oddaje Na goriškem valu. (v razredu kme=ke kurije sodnih okrajev Tolmin, Bovec, Cerkno, Kobarid). Ponovno je bil izvoljen Prim.: Osebni podatki; Doberdob v=eraj in da- 1902. L. 1908 pa je kandidiral na dežel, volitvah nes. Ob 80-letnici Kme=ko-obrtne hranilnice v Doberdobu 1988, 364-69; Nekaj misli dirigenta za kobariško Katol. polit, in gospodar, društvo, H. Lavren=i=a (v Zvezi slov. kat. prosvete - Gori- vendar ni uspel. L. je bil preds. tega društva. 1910 ca. Ob 40-letnici skladateljeve smrti. Vinko Vo- se je iz Kobarida preselil v rojstni kraj, kjer je dopivec, Srce in denar, spevoigra za soliste, prevzel kmetijo. Vzporedno z delom na kmetiji igralce, balet, zbor in orkester); poro=ila o na- je še vedno opravljal zemljemerska dela in izde- stopih v KatG, PDk, Pice, Vocel, MessV, Trieste lal ve= na=rtov za stanovanjske hiše in drugo. Oggi. B. LU. Prim.: Župnij, arh. Šentviška Gora; Gab I in II, pass.; V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Lj. 1965, 376; Pokraj, arh. Nova Gor.; Zbornik LAVREN Opravljal je vrsto =asnikarsko-publicisti=nih in Prim.: Osebni podatki: hemeroteka Mestnega propagandnih dolžnosti v Pokraj, agit-propu. Bil muzeja Idrija. je vodja podružnice Tanjuga za Slov. Primor. in Kv== Trst, ur. LdTd in PDk v Trstu in odgov. ur. So=e LI LIKAR Jože, gospodarstvenik, r. 25. apr. 1895 na argentinsko goro - 7.035 m visoko Aconcaguo. Po Lokvah v Trnovskem gozdu, u. 9. jan. 1985 v Ko- tem uspehu je bila uvrš=ena v I. žensko odpravo stanjevici na Krki. O=e Josip, gozdarski strokov- na Pamir, ki naj bi odšla na pot 7. jul. 1982. De- njak (gl. =l.), mati Magdalena Bašin. Po kon=ani set dni pred odhodom, ko je trenirala plezanje politehniški in kolonialni š. v Liègeu (Belgija; di- v sev. steni Malega Koritniškega Mangarta, pa plomiral je za komercialnega inženirja), je služ- je v nevihtni no=i, zaradi podhladitve pustila svo- boval kot disponent v Gradcu, prav tam je bil je mlado življenje skupaj s soplezalcem Pavlom med 1922-24 uslužbenec jsl. konzulata. 1924 je Podgornikom. - T-ina aktivnost se je odražala na postal tajnik in nato direktor hranilnice in po- mnogih podro=jih alpinizma. Predavala je v al- sojilnice v Kostanjevici na Krki. 1928 je organi- pinisti=ni šoli, s sodelavci je pripravljala plezal- ziral kostanjeviške vinogradnike in bil ni vodi= po gorah Trente, o plezanjih in vzponih soustanovitelj vinarske zadruge, ki jo je s pre- soških alpinistov je poro=ala v športnem koti=- sledki vodil 36 let. Deloval je zlasti kot vinarski ku Dela, ekspedicijo na Aconcaguo je popisala v strokovnjak in je posebno skrb posve=al dolenj- 30 podlistkih z naslovom Primorci na Aconcagui skemu cvi=ku (sestavil je vinogradniški kataster (PrimN 1982, št. 16-48 s si.). Mnogo njenih pesmi za Gadovo Pe=, izdelal je mati=no knjigo in ela- ter bogatih dnevnikov o preplezanih stenah pa borat za zaš=ito dolenjskega cvi=ka). Po upoko- je ostalo v rokopisu. Za izjemne dosežke na alpi- jitvi je upravljal vinsko klet v Metliki (1960-64). nisti=nem podro=ju je prejela: Priznanje Planin- L. je delal v lokalnih društvih vinarjev, sadjar- skega društva Nova Gor., Kristalni kelih jev in vrtnarjev, organiziral je sadjarske in vin- skupš=ine ob=ine Nova Gor. za vzpon na Acon- ske razstave, vodil te=aje za boljše kletarjenje, caguo, Srebrni znak slov. društva Triglav iz Ar- predaval na te=ajih Gostinske zbornice ter u=il gentine, Bronasto medaljo na Alpiniadi v na Gostinski š. v Novem mestu. Pomembno je tu- Romuniji ter zna=ko »Salvamont« ob drugem so- di L-jevo strok, publicisti=no delo. Poleg =lankov delovanju na Alpiniadi v Romuniji. je napisal ve= samostojnih izdaj kot Naš cvi=ek Prim.: Osebni podatki Tamarine matere; Obra- (Lj. 1955), priro=nik Vodnik po gostilni=arskem =un alpinistov, PrimN 16. dec. 1980; F. Savenc, kletarstvu (Kostanjevica na Krki, Metlika 1964), Šesterica alpinistov mednar. razreda, Delo 27. Slovenska vina, njih lepota in uporaba (Lj. 1974). okt. 1980; P. Grum, Delo da uspehe, PrimN 30. Pri zborniku Kostanjevica na Krki. Ob sedemsto- okt. 1981 s si.; T. Likar, Primorci na Aconcagui, PrimN 23. febr. -15. jun. 1982; Prva primor. od- letnici mestnega obstoja (1953) je sodeloval kot prava na Aconcaguo, PrimN 8. jan. 1982; M. Zor=, pisec in ur. Aconcagua, snežna gora. (Razgovor z alpinistom Prim.: NadškAGor; Krško skozi =as (1477-1977), Petrom in Pavlom Podgornikom in Tamaro Li- Krško 1977, 558; Ene Sje 6, 172. kar, Iz dneva v dan), Glasilo srednje družboslov- B. Mar. ne ekonomske šole v Novi Gor. 27. apr. 1982; Mlada alpinista umrla v steni Mangrta, PDk 30. LIKAR Tamara, vrhunska alpinistka, r. 24. ma- jun. 1982; Nasre=a v steni Mangrta, Delo 30. jun. 1982; M. Kunši=, Pod vrhom Mangrta našli mrtva ja 1959 v Postojni, u. v no=i med 26. in 27. jun. alpinista, Delo 30. jun. 1982; D. Koron, Alpinista 1982 v sev. steni Mangarta. O=e Jožef Krapež, nista mogla naprej, PrimN 2. jul. 1982; Alpini- uslužbenec, mati Silva Lokar, uslužbenka, oba sta sta omagala, PrimN 2. jul. 1982; Tamara Li- z Otlice. Osn. š. in gimn. je obiskovala v Novi kar in Pavel Podgornik, PrimN 2. jul. 1982; Gor., kjer se je po maturi zaposlila pri Ljubljan- Tamara Likar, Ljubljanska banka avg. - sept. ski banki kot referentka za kredite. Za gore so 1982, št. 8/9, str. 11 s si. jo navdušili strici in teta in že kot 17-letna gimna- ViK zijka se je vklju=ila v alpinisti=ni odsek pri Pla- LIPOVEC Franc-Tine, tigrovec, borec NOB J, r. ninskem društvu v Novi Gor. in poslej živela po 13. jul. 1909 v Kov=icah (Brkini) v revni številni gorah Italije, Avstrije, Svice in Francije. Komaj kme=ki družini, živi v Luciji. O=e Ivan, mati Ma- 22-letna je imela za seboj že ve= kot 200 vzpo- rija Slama. Kot pastir je obiskoval v uro odda- nov, med temi 12 prvenstvenih in veliko prvih po- ljenem Slivju osn. š., ki je že 1920 postala it. novitev. 1978 je edina preživela težko nesre=o na 13-leten je izgubil mater, 14-Ieten je odšel v Trst Prisojniku, kjer je snežni plaz zasul =etverico k sestri, ki ga zaradi moževe brezposelnosti ni slov. plezalcev. 1982 je bila kot izkušena plezal- mogla hraniti, zato je delal in se preživljal nekaj ka in edina ženska izbrana v I. primorsko alpi- mesecev pri kmetu Glavi=u pri Sv. Jakobu, nato nisti=no odpravo, ki je istega leta osvojila najvišjo v vrtnariji pri Gerdevi=u v Istrski ul., obenem je LIPUŠ Drugo zbirko pesmi Na prepihu mu je 1991 izda- sednih sporo=il, oblikovni in izpovedni nekonfor- la založba Lipa v Kopru. Pri lj. založbi Aleph je mizem ter miselna širina. 1992 izšla knjižna izdaja kratke proze Golo=asje. Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega 1993 je za objavo pripravil roman Lov. L. odli- muzeja Idrija; J. Stucin, PrimN 28. mar. 1989. kuje smisel za zven in vsebinsko ve=plastnost be- Kv== Mal Andrei Malni=, kustos Gor muze|a, Novu Gor Maver di. Igor Maver, docent v L|. M. Baje di Marjan Baje, urednik na Deželi F-JK, Trst Milov. Nikola Milovan7ev, pravnik, dir Trg pod . Trbovl|e Mislej dr Irene Misle], razisk , Znanst. inštit. FF v Lj M.J. Br. Maja Jerman Bi atee, umcl zgod., Tolmin Mlakar mag Boris Mlakar, razisk na Inštit /a nove|. /.god , Lj M. K.-W. dr Milica Kacin-Wohinz, /nanst svetnica, Inštit. za novejšo zgod v Lj. Min. Pah. Minka Pahor, u=iteljica v p , Trst M. Tav=ar Marko Tav=ar, =asnikar na RAITrstA, Trst Mu=i= dr Karlo Mu=i=, inž. in prof., Ronke M.V. Marko Vuk, viš|i kustos Gor muzeja, Nova Gorica Nn. dr Nataša Nemec, prof , kustos Gor. muzeja, Nova Gor nsf. dr Nataša Sosi= Fabjan, urednica na RAITrstA, Trst Pan dr Nadja Pahor Verri, prof. v p., Trst Plah mag. Slavica Plahuta, v. dir. Gor muzeja, Nova Gor Pš= Tomaž Pavši=, vicekon/ul R Sje v Trstu Ropet dr. Robert Petaros, raziskovalec na univ. v Vidmu, Trst Rustja Božo Rust ja, duh in publicist, ut. Ognjiš=a, Koper Rut. Tone Rutar, u=itelj in =asnikar v p., Nova Gor. R.V. dr. Rafko Valen=i=, prof. na Teol. lak. v L| Ry Miloš Rybâf, docent Filoz. fak v p. v L). Sandl Volk dr. Aleksander Volk, sodel. SLORIja, Trst Sirk dr. Ivan Sirk, prof. v Gor. Sm= dr. Oskar Sim=i=, škofov vikar v Gor. Snv Brn dr Stanislav Bratina, prof. v p., Gor. S. Tor. Silvo Torkar, prof. ruš=. in sociol., strok sodel. ZRC SAZU, Lj. Stres Peter Stres, prof., Dobrovo v Brdih Svk dr. Roman Savnik, viš. znanstv sodel. SAZU v Lj. (t) Svolj. Drago Svoljšak, muzej, svetnik, Narodni muzej, Lj. Svp Petra Svoljšak, asist. Zgod. inšt. ZRC SAZU, Lj. Skerl dr. Lojze Skerl, kanonik, Trst T.P. dr. Tone Požar, prof. na Škof. gimn. v Vipavi T. Sim=i= dr. Tomaž Sim=i=, prof., Trst Ured. uredništvo V-= dr. Verena Korši=, umetn. zgod , Pariz-Gorica Vh dr. Jožko Vetrih, prof. v Gor. VIK Vilma Krapež, prof., višji bibliotekar v Osred. knj. S. Vilharja v Kopru Vovko dr. Andrej Vovko, ravn. Slov. šol. muzeja, Lj. POPRAVKI BANNES (Bonnes, Bones, Bonež, Boneš) Janez (Joannes); u. 22. dec. 1804 v Vipavi (18. sn, 442). VOL DODATNA KRATICA ZHT Zapuš=ina Henrika Turne (Raziskovalna enota Zgod. inštituta ZRC SAZU, No- va Gorica)