l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst ij Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst I. Ur. Ivana Urši=, prof., arh., Pokraj, arhiv, Nova Gor. Ivan Vogri= Ivan Vogri=, publicist, študent na FSPN, Lj. Jan Zoltan Jan, prof. in sodel. univ. v Trstu, državni svetnik, Nova Gor. Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Jok Jožko Kragelj, župnik v p., Vipava K== dr. Peter Kre=i=, ravn. Arhitekturni muzej, Lj. K.K. Karla Kofol, študentka etnologije, Pe=ine Koren Jože Koren, =asnikar. Trst Kv== Janez Kav=i=, kustos, Mestni muzej v Idriji ldt Lida Debeljak Turk, urednica RAITrstA v p., Trst 1*8. Irena Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej v Idriji Luc. Chiabudlni Luciano Chiabudini, beneški kult. del., Š=igle ••* JU Izdala zadruga: Goriška Mohorjeva Izdajo sta podprla: KTD in SSO Natisnila tiskarna Budin - Gorica g\i-Vr*y-51Ò 497 BREZAVŠCEK BRESSAN Arnaldo, pesnik, pisatelj, prevajalec, Esercizi laterali di piacere (Leone, Benetke). - V esejist, univ. prof., r. 18. maja 1933 v Izoli v Istri. akad. letu 1987-88 je dobil stolico slov. jezik in O=e Luciano, pomorš=ak, mati Albina Degrassi, liter, na U v Vidmu, po petih letih so ga presta- delavka, pozneje gospodinja - oba iz Izole. Sred. vili na enako stolico v Trst. Jedro njegovih razi- šole je dovršil na Gimn. - liceju C. Combi v Ko- skav in univ. pou=evanja je slov. liter, in kultura pru in maturiral 1952. Preselil se je v Milan in od dekadence do sodobnosti, posebno skrb po- se zaposlil v tiskovnem in oglasnem oddelku pod- sve=a 20. letom, Kosovelu in ekspresionizmu ka- jetja Pirelli. Vpisal se je na Fak. za liter, vede in kor tudi slov. tržaški literaturi. filoz. drž. U. 1953 mu je objavil Vittorini v »Ar- Prim.: Podatki na ovitku knjige Pustolovš=ina gomentili« v Turinu prve =rtice, naslednje leto besede; Ester Sferco, poro=ilo o knjigi Dante in je dobil liter, nagrado »Del Duca« za neobjavlje- sloveno, M (Trst) 1991, 195; osebni podatki (pi- ni roman // maltempo. Racconti di frontiera (ni smo 28. sept. 1993). izšel). 1955 je prišel v Trst in delal v delavskem Jem. gibanju in študiral. 1959 je doktoriral s tezo L'in- dividualità, l'assurdo e la rivolta nell'opera di Al- BREZAVŠCEK Dušan, pravnik, prevajalec, ofi- bert Camus. Vrnil se je v Milan in pou=eval v cir, r. 25. avgusta 1921 v Cerovem (Gorica), živi sred. šolah do 1987, koje zmagal na nate=aju za v Lj. O=e Avgust, u=itelj, mati Angela Znidarši=, pou=evanje na U. Prevajal je iz franc, in angl. in gospodinja. Osn. š. je za=el v Cerovem, nadalje- pisal predgovore za zvezke Maupassantovih pre- val pa v It., ker je bil o=e kot slov. u=itelj pod faš. vodov. 1970 je izdal pesniško zbirko Vento del- premeš=en v kraj Vignola pri Modeni. Klas. l'Ovest, 1975 pa je Raboni pripravil za gimn. je obiskoval v Bologni v letih 1933-41, Prav. »Paragone« krajšo antologijo Le rovine dell'aria fak. pa po drugi svet. vojni od 1953-57 v Zgbu. (J. Milic in C. Zlobec sta iz nje prevajala za Prim- V letih 1944 do 1965 je služil kot oficir JLA v raz- Sre= in Sd). Od 1971-74 je izdajal revijo // comu- nih krajih. Na lastno zahtevo je bil 1965 demo- nardo in pisal v milanski Avanti, v katerem je biliziran brez vojaške pokojnine. Od 1965 do 1971 priob=il 1976 prve =lanke o Cankarju, ki so jih je bil pravni svetovalec v podjetju Lesnina v Lj. takoj prevedli v NRazgl. V tej reviji je B. sodelo- 1971 je doživel infarkt, se invalidsko upokojil in val nekaj let z dopisi iz Milana. - 1977 je izdal pri s tem prakti=no prenehal delovati kot jurist. Le- Feltrinelliju Cankarjevega // servo Jernej e il suo ta 1977 je prevedel knjigo Gli accordi di Osimo diritto, ki je izšel naslednje leto v šol. izdaji pri (Osimski sporazum) iz srbohrv. v it. Dopisna de- Loescher v Turinu. V akad. letu 1978-79 je delal lavska univerza Lj., Bgd 1977. Prevod knjige Po- na univ. v Lj. Prevedel je Cankarjev roman Mar- litika i rezultati razvoja privredno nedovoljno tin Ka=ur (Milan 1981) in pesmi C. Zlobca Ritor- razvijenih republika i pokrajina. (La politica se- ni sul Carso (Padova 1982). V milanski reviji guita, i provvedimenti adottati ed i risultati con- »Uomini e libri« je za=el priob=evati vrsto interv- seguiti nello sviluppo postbellico delle re- jujev s slov. pisatelji, pesniki in znanstveniki in pubbliche sottosviluppate e della regione auto- jo nadaljeval do 1990. 1985 so izšle Le avventure noma del Kosovo). Dopisna delavska univerza Lj., della parola. Saggi sloveni e triestini (Saggiato- Bgd 1977. V reviji PrimSre= 1981, št. 25 je priob- re, Milan), istega leta v slov. z naslovom Pusto- =il =lanek Petdesetletnica <rnih bratov in smrti lovš=ina besede (Lipa Koper), kjer so zbrani uvodi štirinajst-letnega Mirka Brezavš=ka (str. 29-33). v Cankarja in neizdani eseji o Bartolu, Kosove- - Od takrat ima B. v rokopisu (200 str.) zgod.- lu, Rebuli in Zlobcu. 1986 je dobil v Lj. odliko- strok. delo o Crnih bratih z željo, da bi bilo kje vanje Zvezda Jugoslavije za kult. zasluge. 1987 objavljeno. - Kot odvetnik deluje kot prevajalec je prevedel Zlob=evo antologijo Vicinanze (Scia- in stalni sodni tolma= za slov., shrv. in it. jezik. scia, Rim); leto pozneje je objavil razpravo o Bar- - Brat Miroslav (gl. =l.). tolovem Alamutu (Metodi e ricerche, Udine), Prim.: Osebni arhiv; =lanek v PrimSre= 1981; njegov prevod romana je izšel 1989 pri ZTT-EST. št. 25; Moder, SLNP, 37. 1990 je objavil znanstveno knjigo Dante in slo- M. Pah. veno: traduzioni ed edizioni novecentesche slo- vene di Dante (Illeo, Univ. Udine). 1991 je prevedel Zlob=evo antologijo La mia breve eter- BREZAVŠCEK Miroslav, narodni delavec, r. 22. nità (Bulzoni, Rim). 1993 je oskrbel ponatis Ala- mar. 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem (mati tam muta (Rizzoli, Milan) in izdal roman-pamflet kot begunka med prvo svet. vojno), u. 21. febr. BREZIGAR 498 1931 v Cerovem. O=e Avgust, u=itelj, mati Ange- BREZIGAR Bojan, =asnikar, politik, r. 29. jul. la Žnidarši=, gospodinja. Osn. š. v Cerovem, od 1948 v Trstu, od rojstva živi v Nabrežini. O=e Da- 1923 do 1928. Tehni=ni zavod v Gor. v letih 1928 nilo, zobozdravnik, mati Božena Medic, gospo- -30. Med študijem v Gor. je skupina petih dija- dinja. Osn. š. v Nabrežini, niž. sred. š. v Trstu, kov ustanovila tajno organizacijo, imenovano matura 1967 na znan. liceju F. Prešerna v Trstu. <rni bratje. To ime je vzeto po tajni it. organiza- Študiral ekon. na trž. U. 2e v dij. letih je pisal ciji »Carbonari« (oglarji), ki se je borila v It. in v PDk, kot pripravnika so ga tam zaposlili sept. tudi drugod za svobodo naroda. V tistih letih so 1973, po enoletni prekinitvi zaposlitve zaradi slu- bile razmere na Primor. take, da so kar silile v ženja vojaškega roka (1974) je 1976 opravil držav- uporniško delovanje. Razni požigi slov. društev, ni izpit v Rimu. Delal je najprej na kroniki, nato Gentilejeva reforma, katere cilj je bil zapreti vse je pisal o zunanji in notranji politiki ter kot po- slov. šole in poitalijan=iti Slov., preganjanje slov. sebni dopisnik spremljal ve= pomembnih dogod- u=iteljev, premeš=anje teh po vsej južni It. in po kov. Dopisnik v Rimu 1984-85, od izvolitve v dež. otokih. Tudi Mirkov o=e je bil premeš=en v no- svet 1988 do nov. 1992 je za=asno prekinil delov- tranjost It. - Pisatelj Fr. Bevk je 1981 napisal knji- no razmerje, nakar je bil imenovan za odg. ured- go <rni bratje, kjer je opisal delovanje teh nika PDk in njegovega ljublj. dvoj=ka Republike dijakov. Glavni vodja je bil Brezavš=ek Mirko, ki z novo vsebinsko in grafi=no obliko, ki sta prvi= ga v knjigi Bevk imenuje Jerko. Ta skupina se izšla 10. nov. 1992. V letih 1977-84 je bil redni ni bojevala z orožjem, ampak le z besedo ter z dopisnik Dnevnika in Nedeljskega dnevnika za napisnimi akcijami.