DOCSLIB.ORG

•'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

-ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v. duhu takrat vladajočega režima ih sevéidà'tudi v duhu yseh_ njegovih idejnih predhodnikov utrjevati s primeri iz preteklosti yzrïodho mejo italijanskega naroda-in države. Leta 1986 še v Tolminu sestanejo'slovenski"zgodovinarji,, ki svoje zborovanje namenjajo obravnavi zahodne mèjë slovenskega ozemlja (etnična in državna'meja se seveda-ne ujemata). Med obema sestankoma je bila. vmes vojna, ki je reševala tudi vprašanja meja tolminska torej ni'bila nikakor slučajno izbrana za taka srečanja. Tudi. po njenem ozemlju se je v preteklosti prepletal problem.zdaj vzhodnih, zdaj zahodnih etničnih meja. In prav ti izbiri sta seveda ena poglavitnih značilnosti tolminske kra­ jevne zgodovine. Te'značilnosti se potrjujejo tudi v zgodovinopisju. Lahko še prista­ vimo, da je'Tolminska zgodovinska dežela in da še njene nekdanje meje razlikujejo od današnjih upravnih. •• ' *' • — ' :~ '• Tja do srede. 19. stoletja dolgujemo še tisto skromno pisanje^ o Tolminski pred­ vsem italijanskemu-(furlanskemu) zgodovinopisju. Tolminskaje pri teh-obravnavah vključena"v sklop sosednjih italijanskih ozemelj, ko se v delih zgodovinarjev naglasa oglejska posest, in cerkvena oblast,čedajškega kapitlja. Furlansko zgodovinopisje za­ čenja pravzaprav okoli leta 1500;4 v 17: stoletju pa je pisal-tûdi že goriški zgodovinar p. Martin Bavčer. '-.-"' - - '•'••„ _". t . - s V - * -\ 1 II convegno del 18 settembre 1932 a Tolmino. Memorie storiche forogiuUesi, 27—29/1931—1933, 395—398. ' ' <--' •'.,--••.•.•• •" 2 B. Marušič, Slovensko-furlanski kulturni stiki. Jadranski koledar 1986, 33—36. » L'idea del popolo (Gorizia), 23. 9. 1932, št. 39. ? ' *" '* Furlansko zgodovinopisje ti lahko pričeli s Pavlom Diakonom. Vendar se zgodovinopisje,-ki skuša preseči kronike,- začenja .v 15. in 16; stoletju. Med furlanske zgodovinarje (in kroniste) tega prvega ob­ dobja štejemo:' Giovanof Candido (o. 1450—1528), Pietro Passerino (1450—1523), Giovanni Partenopeo (1470—1543), Jačopo'di Porcia '• (1463^-1538), Giovanni Belloni (1479—1554), Jacopo Valvasondi Maniago (1499—1570), Ercolo Partenopeo (ok. 1530—1615), Enrico Palladio degli Olivi (1580—1629), Gian Francesco Palladio degli Oii'vp (—1669). Navedene pisce je zanimala predvsem zgodovina oglejskega patriarhata, kot kronisti pa so "ohranili tudi poročila o sodobnih dogodkih (na primer o turških vpadih). Njihove podrob­ nejše biografije; in-oznake podaja tudi G.Marchetti v delu II Frjuli. Uomini e tempi (Udine 19591, 1974*1, 197в»К- 28 B. MARUSIC: TOLMINSKA V ZGODOVINOPISJU Po svojih izsledkih in aktivnosti je bolj bogato 18. stoletje. Poleg enciklopedič­ nega G.G. Liruttija5 nastopajo tudi drugi pisci6. V Gorici pišeta krajevno zgodovino v 18. stoletju predvsem Rudolf Coronini-Cronberg7 in Carlo Morelli.8 Knjigo tolmin­ skega rojaka zdravnika Antona Muznika »Clima goritiense« (1781) raje uvrstimo med zgodovinske vire.9 V prvi polovici 19.'stoletja je bil morda znani zbiralec arhivskega gradiva Giu­ seppe Bianchi med prvimi, če že ne prvi tujec, ki je na Tolminskem spoznaval dru- gorodnost tamkajšnjega slovenskega prebivalstva. Imel ga je za »surove gorjane«, ki govore »barbarski jezik«.10 Toda Bianchi je bil tudi prvi, ki je ovrgel domnevo o bivanju pesnika Danteja v Tolminu in seveda tudi na Furlanskem. Kako uspešen je bil pri tem, smo že v uvodu povedali. Le mimogrede: leta* 1929 so Italijani'odkrili y Tolminu Dantejev spomnik.'To'dejanje razumemo kot imperativ čaša,-težko pa ra­ zumemo tolminsko turistično društvo, ki'je leta 1966 postavilo" Danteju ploščo z afir- inativnim napisom pred vhodom v' Zadlaško jamo.11 l' ••"" ' Podobno kot drugod na Slovenskem se* tudi na Tolminskem zanimanje* za kra­ jevno zgodovino pojavi okoli leta 1850 kot kulturno in narodnoosveščevalno déjànjè. Leta-1854-je v ljubljanskih »Novicah« najverjetneje prav;Ivan Kuk .vabil;duhovnike, nàj bi se lotili pisanja zgodovine Tolminske.12,V resnici;seje še pred tem klicem lotil dela1 goriški semeniški profesor-Stefan Kociančič. Svoje .izsledke, je objavljal -v, slo; venskem tisku 'tistih .dni- ter : v zagrebškem Arkivu za jpovjestnicu jugoslavensku,1? Kociančič'je ha Tolminskem za sodelovanje pridobil svetolucijskega župnika Tomaža Rutarja.14 V'krog prvih raziskovalcev, tolminske preteklosti pri Slovencih se je uvrstil tudi duhovnik Jakob Filip Kaffol, ki je opisal vas Pečine na Sentviškiiplanoti.1,5,Sledil je Kociančiču, ki je vas Rut (takrat tudi Nemški rut) opisal deset let pred tem,16 Potlej narašča zanimanje za tolminsko preteklost., Duhovnik Anton, Cerv je bil prvi Slovenec, ki je opisal dolino Trente." Duhovnik Alojz Carli-Lukovič piše o.kra­ jevni zgodovini,18 ko pa službuje pri Sv. Luciji (danes Most na Soči), skrbi za arheo­ loške najdbe vse dotlej, ko prevzame zanje skrb arheološka veda. Na preloma sedem­ desetih in osemdesetih let opiše Kociančič v nadškofijskem listu zgodqvino kuracije 19 Logje pri Breginju in fare Sv. Lucija.(Most na Soči). ; -,'•.',• Leta 1882 je izšla Rutarjeva Zgodovina ; Tolminskega. Knjiga je rezultat .zbi­ ranja gradiva in njegovega proučevanja, kar je avtor opravljal že izza gimnazijskih ~ ~ ' ' ' • ' i •:' r r > - . ' • . , (,.(,. 5 Gian Giuseppe Liruti, Notizie delle vite e delle opere scritte dai letterati del Friuli. I—IV,* Ve­ nezia—Udine'1760—1830 (ponatis- Bologna 1971) ; Notizie delle cose del Friuli. I—IV, Udine * 1776—1777 (Ponatis Bologna 1971). ...-.•. 6 Lucrezio Treo (1667—1748), Francesco Beretta (1678—1740) in zlasti • Bernardo de Rubeis (1687— 1775). ..,••• - • . ....V Ai, , ! 7 Tentamen genealogico-chronologicum promovendae seriei Comitum et rerum Goritiae " Viennae 1752/"1 ' - • * •• • • •'.'•• r,.»-i '•• J Istoria Contea di Gorizia. I—IV, Gorizia 1854—1855 (ponatis Bologna 1974).,Prvi del Morellijeve zgodovine je prvič izšel leta 1773. ' •••; .^ .. ' B. Marušič, Goriški protomedik Anton Muznik (1726—1803). V: Primorski čas pretekli .Koper 1985 242—253. 10 Del preteso soggiorno di Dante in Udine ed in Tolmino.- Udine 1844, 193. r. , u Problem Dantejevega dozdnevnega bivanja v Tolminu je zanimal tudi Slovence. Ivan Kùk je na primer leta 1855 objavU povest Dantova jama (Prijatel 1855, 41—52). Rutar "(Zgodovina Tolminskega Go­ rica 1882, 82, 225—226; Mladika 1921, 272—273) je sledil Bianchiju (op. 10). Podobno tudi M. Kos (Dan­ tejevi sledovi med Jugoslovani. V: Dante. Ljubljana 1921, 269—276; tudi v italijanščini: Dante fra ali Ju­ goslavi. V: Dante. Gorizia 1921, 153—160). Članek Gradivo o zalaški ali Dantejevi jami je objavil Janez Dolenc v Tolminskem zborniku (1975, 223—233). Gradivo o Dantejevem spomeniku in Dantejevi plošči v Tolminu objavlja Goriški letnik (6/1979, 342—343). O Dantejevi jami tudi: A. von Maillv Lessende del Friuli e delle Alpi Giulie. Gorizia 1986, 167, 237—238. *' ""BBEUae Qel 12 2. 9, 1854, 278. ~ > <-' ' .<, 13 Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853. 3/1854, 173—222; Odgovori na vprašanja družtva na jugoslavensko povestnico. 3/1854, 259—309. ". °dß?.v?F „na ïeJ°ja vPraäanJa društva za jugoslavensko povestnico. Arkiv za povjestnicu jugo­ slavensku 3/1854, 310—313. " 15 Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah. Slovenske večernice 8 Celovec 1863 3—28 •* Nemški Rovt na Tominskem Slovenska bčela 1853, 53-55, 68-70; Se nekaj od Nemškega Rovta na Tminskem. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku 3/1854, 234—235 - " Trenta. Glas 1874, št. 42—44, 46—47, 49—50. •y,-, o£M,FU"' AloiZ Carli-Lukoviiî m njegov spis »Tolmin kot kraj in okraj«. Tolminski zbornik 1975, A/7—I-*o7. , ,• 19 Lonch. Folium periodicum archidioeceseos Goritiensis 1879 2&—27 33—36- Parochia S T ШЧДПР AH ppntem. Ib 1881, 88-92, 125-128, 159-160 MjJ-MB. 220-223, Au№ì(wSue!i№jr P 0 lm 9) kot отт na objavilnW.^l.a Sočsä«a i4Ti(31. 10S. 1872,fàl'V^V^"- št. 44; sledi odgovor iSoč !4e 5. 12. 1872 °^, št. 49).
Recommended publications
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331

    Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331

    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
  • World Regional Geography Book Series

    World Regional Geography Book Series

    World Regional Geography Book Series Series Editor E. F. J. De Mulder DANS, NARCIS, Utrecht, The Netherlands What does Finland mean to a Finn, Sichuan to a Sichuanian, and California to a Californian? How are physical and human geographical factors reflected in their present-day inhabitants? And how are these factors interrelated? How does history, culture, socio-economy, language and demography impact and characterize and identify an average person in such regions today? How does that determine her or his well-being, behaviour, ambitions and perspectives for the future? These are the type of questions that are central to The World Regional Geography Book Series, where physically and socially coherent regions are being characterized by their roots and future perspectives described through a wide variety of scientific disciplines. The Book Series presents a dynamic overall and in-depth picture of specific regions and their people. In times of globalization renewed interest emerges for the region as an entity, its people, its landscapes and their roots. Books in this Series will also provide insight in how people from different regions in the world will anticipate on and adapt to global challenges as climate change and to supra-regional mitigation measures. This, in turn, will contribute to the ambitions of the International Year of Global Understanding to link the local with the global, to be proclaimed by the United Nations as a UN-Year for 2016, as initiated by the International Geographical Union. Submissions to the Book Series are also invited on the theme ‘The Geography of…’, with a relevant subtitle of the authors/editors choice.
  • Dileme Dileme Razprave O Vprašanjih Sodobne Slovenske Zgodovine

    Dileme Dileme Razprave O Vprašanjih Sodobne Slovenske Zgodovine

    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), dr. Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Slovenija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2018 Redakcija te številke je bila zaključena 25. 5. 2018. Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 2 • 2018 • številka 1 vsebina Mateja Čoh Kladnik Dr. Milko Mikola 7 Razprave Igor Grdina Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju 17 Damjan Hančič Komunistična partija in njeno delovanje na Kamniškem med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej 67 Milko Mikola Mladoletni obsojenci v Sloveniji v obdobju 1945–1953 95 David Petelin Prelom s starim in ustvarjanje nove elite 123 In memoriam Tamara Griesser Pečar In memoriam Anton Drobnič (1928–2018) 159 Recenzije Renato Podbersič Jože Mihevc, Skozi taborišča do sreče, zbirka Zapisi iz zdomstva, Mladika, Trst 2018 169 Tamara Griesser Pečar Zdenko Roter, Pravi obraz. Neizbrisna znamenja resničnosti, Sever & Sever, Ljubljana 2017 175 Dr. Milko Mikola »Nisem imel vedno lahke poti, ampak sem ponosen na to, da sem to zmogel!« Zgodovinar in arhivski svetnik dr. Milko Mikola je odličen poznavalec komunističnega nasilja ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.
  • Arhivi 1998, Št

    Arhivi 1998, Št

    arhivi Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI št. 1-2 Ljubljana 1998 UD • 930.25 (497.12) (05) U DC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens GazeUa dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska I. p.p. 70, 1000 Ljubljana. SLO. telefon: (061) I32H-I0H. ¡251-222. ¡251-266 telefaks: (061)216-551 Uredniški odbor: mag. Matevž Košir (glavni in odgovorni urednik). Jože Suhadidnik (t clini eni urednik). Jože Ci per le, Miran Kajhl. dr. Peter Pavel Klanim:, dr. Hundan Kolar, Kristina Sainpeii- Purg, Ivanka Urši=. Maruša Zagradnik, mag. Ivanka Zajc-Ozelj, dr. Alfred Ogris, Joz.o Ivanovi= •• strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo 7. dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija je bila zaklju=ena ¡0. novembra ¡99H. Izdajateljski svet: dr. Tone Fe rene. Primož Uainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Irena Avsenik-Nubergoj U I) K: Marija Vera Erjavec Prevodi povzetkov in kazala: mag. Niko I ¡mielja (nemš=ina). Katarina Kobilica (angleš=ina), Vera Celcer (italijanš=ina) Oblikovanje: Jože Suliadolnik Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo z/i znanost in tehmdogijo. Ministrstvo z.a kulturo in Arhivsko društvo Slovenije '/Aro ra=un: Agencija Republike Slovenije za pla=ilni ¡••••!. 50I00-67H-45SO9 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: MFDIT d.0.0., Notranje Gorice Tisk: Grnjika • M s.p. Naklada: 500 izvodov Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev. 4I5-22H/92 z.
  • Xxiv. Ročník, Svazek 4 4

    Xxiv. Ročník, Svazek 4 4

    ARCHA D LU XXIV. ROČNÍK, SVAZEK 4 4. SVAZEK OBSAH ROČNÍK XXIV. František Střížovský,Váš profil, Mistře 145 OKNA Vilém Bitnar, Bibliografie díla Fran­ tiška Dohnala....................................146 K šedesátinám P. Františka Dohnala . 188 František Dohnal, Stíny nad Evro­ „Křižanovský jemnostpán“ . .189 pou ......................................................... 171 Z nové české literatury.................... 190 Stanislav Zedníček, Pro milosrdenství 180 Bibliografické poznámky.................... 193 Adolf Gajdoš, Svatba v Káni . .181 Poznámky a zprávy..........................194 Vilém Nezbeda, Proč?.........................183 Stanislav Zedníček, Otcova krev . .184 OBRAZOVÉ PŘÍLOHY Raincr Maria Rilke, přel. j. t., Jest zámek....................................................185 František Dohnal. Kazimiera lllakowiczówna, přel. Jan J. Koehler: Sv. Cyril a sv. Metoděj. Nové Karník, Báseň ke cti Matky Bozi mosaikové obrazy v kapli kněžského se­ Čenstochovské................................... 186 mináře v Olomouci. Williain Blake, přel. O. F. Babler, J. Koehler: Sv. Cyril a Metoděj. Nový ob­ Chorá růže......................................... 187 raz pro aulu CM. fakulty v Olomouci. Z REDAKCE bylo možno otisknouti celou Bitnarovu Bibliografii díla Frant. Dohnala v tomto čísle, bylo nutno i při jeho zvětšeném rozsahu odloziti řadu jiných příspěvků, do budoucích čísel. — Páté číslo vyjde v polovici měsíce září. * Adresa redakce, na níž třeba zasílati příspěvky, recensní výtisky, časopisy výměnou atd.: Em. Masák, katecheta, Brno-Židenice. — Administrace: Olomouc, Wilsonovo nám. 16. Roční předplatné Kč 36*30. ZÁVOD UMĚNÍ pro práce sochařské a řezbářske ve dřevě. Do­ poručuje se zvláště k zařizování našich kostelů PAVEL JUŘÍČEK, OLOMOUC KlUŽKOrSKÉHO UL. (blíže hl.posty) Frant. Střížovský NÁŠ profil, mistře (K šedesátinám básníka Frant. Dohnala.) Váš profil, Mistře, tesán z žuly, ční ostře vyhraněn z hry fantomů, a vichry, které v mořích duly, Vám bolně lehají do těžkých snů.
  • Primorski Biografski Leksikon

    Primorski Biografski Leksikon

    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
  • Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918

    Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918

    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO JERNEJ KOMAC »Eno pa bomo lahko rekli: Doma smo!« Prebivalstvo Bovškega in njegova izkušnja vélike vojne 1914 - 1918 Magistrsko delo Mentor: Univerzitetni študijski program izr. prof. dr. Rok Stergar druge stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 prazna stran Zahvala Tjaši in družini srčna zahvala za vso podporo in potrpljenje v tistih trenutkih, ko sem se znašel na raziskovalnem brezpotju. Brez vas danes tega dela ne bi bilo. Posebna zahvala gre prav tako mojemu mentorju, izr. prof. dr. Roku Stergarju, za vse nasvete, pripombe, komentarje in druge namige, ki sem jih prejel med raziskovalnim obdobjem. Zahvala gre tudi prof. dr. Walterju Lukanu ter dr. Mihi Šimacu za nesebično pomoč in nasvete v času mojega raziskovalnega dela na Dunaju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pripomogli k zaključku tega magistrskega dela in niste poimensko omenjeni. Vsak pogovor, nasvet, namig, mnenje, pripomba idr. so bili vedno do- brodošli in upoštevani. I prazna stran II Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani avtor izjavlja, da je magistrsko delo v celoti produkt avtorjevega lastnega dela ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Delo je avtor izdelal v okviru univerzitetnega študijskega programa druge stopnje, smer Novejša zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del raziskave magistrskega dela je bil leta 2017 v dolžini treh mesecev opravljen tudi s pomočjo študijske izmenjave Erasmus+ na Univerzi na Dunaju. Ljubljana, 16. julij 2018 Jernej Komac m. p. III prazna stran IV Izvleček Magistrsko delo obravnava izkušnjo vélike vojne (1914-1918) prebivalstva na Bovškem, tj.
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon

    Primorski Slovenski Biografski Leksikon

    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
  • Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku

    Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku

    NARAVNE, GOSPODARSKE, POLITIČNE IN DEMOGRAFSKE DANOSTI TRENTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU PETER SIMONIČ Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, and turbulent history, even though tourists may feel like četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas time has stood still there. This article defines five basic ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali organizational development phases or paradigms to evaluate paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje the valley’s relation to surrounding Triglav National Park. prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova The premise used is not modernist, heritage-oriented, or raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, folklorist (unidirectional development and structure), but is dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta based on culture and ecology (multidirectional development izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata and process). večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. Key words: ironworking, agropastoralism, tourism, Ključne besede: železarstvo, agropastoralizem, turizem, environmental protection, Alps, demography, migration naravovarstvo, Alpe, demografija, migracije DRUŽBENI SPOMINI IN PRELOMI Trentarji, turisti in drugi obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo in identiteto doline iz mnogih člankov in knjig, npr. iz objav štefana Kociančiča v Zagrebu (1854), iz opisa Goriške in Gradiščanske barona Karla Czerniga von Czernhausna (1873),1 iz zgodovine goriške grofije Morellija di Schönfelda (1855–56), iz Antona Červa zapisov v Glasu leta 1874, iz Zgodovine Tolminskega Simona Rutarja (1882), iz narodopisnih zapisov leta 1884 v Slovanu in Soči Vatroslava Holza in Simona Gregorčiča ml.
  • The Land Among Battles 2

    The Land Among Battles 2

    AN DÚICHE I LÁR NA GCOGAÍ Zdravko Duša Aistrithe ag Máire Ní Chualáin An dúiche i lár na gcogaí Zdravko Duša Bhí sé i gceist go mbeadh sleachta as Zgodovina Tolminskega (stair cheantair Tolmin) a d’fhoilsigh Simon Rutar in 1882 ag tús an leabhair seo ó cheart. B’shin an bealach ba chiallmhaire le tabhairt faoi a ceapadh, ach ansin tháinig athrú ar an scéal. De réir mar bhí na leathanaigh agus na caibidlí fada a bhí lán le huafás ag carnadh, leathanaigh a bhí ag cur síos ar an eachtra aonair ba thábhachtaí i stair Tolmin de réir cosúlachta - an Fronta Soča (Isonzo) le linn an Chéad Chogadh Domhanda – chuir ceann de na saothair ba chinniúnaí faoin tréimhse sin, Koraki skozi meglo (Stepping Through the Fog) le Vasja Klavora slí eile ar fáil le tosú ar an leabhar. Ní mar gheall gur mar sin a rinne mé féin mo bhealach isteach go croílár cheantair Tolmin; tá a fhios agam go díreach céard dó a bhfuil sé ag tagairt. Thuig mé é mar is féidir an ceantar seo de Tolmin atá níos géire a chuimsiú in aon radharc amháin; agus bhí na críocha a bhí mé a chuardach fad agus a bhí mé ag roghnú agus ag caitheamh uaim gach a raibh scríofa agam, bhí siad chomh glan lena bhfaca tú riamh abhus anseo. De réir mar a léigh mé an cur síos ar an radharc a bhíonn os do chomhair agus tú ag casadh ar dheis faoi Chnoc Mengore agus os cionn Volče, agus nochtann radharc leathan imlínte an áitribh thíos faoin mbóthar, an sráidbhaile taobh thiar de; St Daniel ar dheis agus é níos ísle agus faoin sráidbhaile; sraitheanna de radhairc sa chúlra níos faide agus níos airde, trasna páirceanna agus cnoic agus sléibhte, suas chomh fada leis na scamaill, a bhíonn le feiceáil an bealach ar fad ó choirnéal Bohinj.
  • Letopis SAZU 2018

    Letopis SAZU 2018

    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
  • Registro Topografico Analitico

    Registro Topografico Analitico

    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 156670 SLAVICA I.00 02064 Tipo circolazione: LIBERA 1 v. 1917399 BVE0217802 *Mladoporočenca iz ulice Rossetti : tragedija neke manjšine / Fulvio Tomizza ; [prevedla Majda Capuder]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana : ADIT, 1987. - 151 p. ; 21 cm. 156674 SLAVICA I.00 02065 1 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 775641 TSA1036020 1: A-M / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - 385 p. ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156675 SLAVICA I.00 02065 2 Tipo circolazione: LIBERA v. 2 775642 TSA1036023 2: N-Ž / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - P. 386-777 ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156676 SLAVICA I.00 02065 3 Tipo circolazione: LIBERA v. 3 775654 TSA1036040 3: *Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.