Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 78 Str. 4 IN NARODOPISJE Nova vrsta 43 1–192 2007 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: zemljevid Ducatus Stiriæ (ok. 1700) iz Kartografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 78 – Nova vrsta 43 4. zvezek 2007 Maribor 2007 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Doc. dr. Andrej Hozjan Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Maribor 3 Kazalo – Contents IN MEMORIAM Jože Žontar, Antoša Leskovec (1928–2007) . 5 raZPraVE – sTUDieS Nenad Plemeniti, Loški grad, leto 1315 in bojna oprema posameznika (The Loka Castle, the Year 1315 and the Individual’s Battle Gear) . 11 Dejan Zadravec, Ignac Marija grof Attems in gospostvo Podčetrtek do začetka 18. stoletja (Ignac Marija Count th Attems and the Podčetrtek Manor until the 18 Century) . 30 Darko Štrafela, Državnozborske volitve na slovenskem Štajerskem leta 1911 (The National Assembly Elections in the Slovene Styria in 1911) . 57 Aleš Marđetko, Hilda Bedrač, Po sledeh nekdanjih mlinov v občini Trnovska vas (On the Track of Onetime Mills in the Trnovska vas Municipality) . 79 Marjan Toš, Pol stoletja organiziranega sladkovod nega ribištva na lenarškem območju (Half a Century of Organised Fresh Water Fishing in the Lenart Area) . 105 Matej Vranješ, Ovčerejci, lovci, naravovarstveniki, podjetniki? Pogled na Triglavski narodni park in dediščino iz doline Trente (Breeders, Hunters, Nature Conservationsts, Businessmen? A Look at the Triglav National Park and the Trenta Valley Heritage) . 119 4 Božidar Jezernik, Podoba Valentina Vodnika in razu mevanje njegove ode Ilirija oživljena (The Image of Valentin Vodnik and his “Illyria Enlivened”) . 143 MNENJA – OPinionS Bruno Hartman, Protislovni navedek . 173 OCene in PoročILA – reVieWS anD rePorTS Franc Rozman, Fritz Fellner – Doris A. Corradini: Österreichische Geschichtswissenschaft im 20. Jahrhundert. Ein biographisch – bibliographisches Lexikon . 175 Peter Wiesflecker, Wolfram Dornik – Rudolf Grasmug – Stefan Karner (Hg.): Grenzenlos. Österreich, Slowenien und Ungarn 1914–2004. Beitragsband zur Ausstellung im Gerberhaus Fehring . 177 Marjan Toš, Tone Petek: Podvolovljek skozi čas . 178 Jerneja Ferlež, Ivanka Počkar: Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov: življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic . 180 Marija Makarovič, Mojca Ramšak: Družbeno-kulturne podobe raka dojk v Sloveniji/ Social and Cultural Imagery of Breast Cancer in Slovenia . 183 Marjan Toš, Vsakdanjik v judovski tradiciji (Dokumentarna razstava v mariborski Sinagogi 2. 9.–14. 9. 2007) . 185 5 IN MEMORIAM Antoša Leskovec (1928–2007) UKM , Zbirka drobnih tiskov, inv. št., Zbirka 23990 inv. drobnih tiskov, V sredo, 26. septembra 2007, so se na pobreškem pokopališču v Mari- boru v družinskem krogu poslovili od arhivista in zgodovinarja Antoše Leskovca. Pokojni se je rodil 12. junija 1928 v Radovljici očetu Antonu, davčnemu uradniku, bolj znanem po svojih dramah, ter materi Mariji. Po očetovi smrti, ko je imel Antoša komaj dve leti, se je mati z otrokoma preselila v Maribor k svojim staršem. Tako je Antoša tu preživljal mladost, končal realno gimnazijo in se jeseni 1947 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer zgodovina in geografija, a je geografijo že po prvem se- mestru zamenjal s filozofijo. Študij je končal oktobra 1952, pri tem pa se navdušil za raziskovanje zgodovine. Takoj po diplomi se je zaposlil na V. nižji gimnaziji v Mariboru, a nakazovala se je tudi možnost zaposlitve v 6 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2007/4 arhivu, ki se je na začetku tistega leta organizacijsko ločil od Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Ustanovitelj arhiva, Mestni ljudski odbor Maribor, je predvidel nastavitev strokovne moči, to pa je arhiv pogojeval z dodelitvijo prostorov. Leskovcu so odobrili študijski dopust in ga poslali na zvezni višji arhivski tečaj v Beogradu, ki se je začel oktobra 1953. Ker se je tečaj zaključil pred rokom, so ga nato poslali na prakso v Ljubljano v Državni in Mestni arhiv ter v Zagreb v Državni arhiv. V letu 1954, ko je odšel služit vojaški rok, so v stavbi muzeja arhivu uredili čitalnico in v njej je po vrnit- vi ob koncu naslednjega leta ob pouku v gimnaziji, po dvakrat na teden začel delati Leskovec. Na njegovo stalno zaposlitev pa je arhiv pristal šele septembra 1957, ko je muzej odstopil še prostor ob čitalnici. Tako je bil nato Antoša Leskovec po sklepu Sveta za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora Maribor premeščen iz V. nižje gimnazije v Državni ar- hiv LRS, podružnica Maribor, kot se je tedaj imenoval arhiv. Z njegovim prihodom se je mogla pričeti tudi strokovna obdelava fondov, ki so se po vojni močno pomnožili in decembra 1958 je arhiv priredil v avli Študijske knjižnice že tudi prvo samostojno razstavo pod naslovom Dokumenti o borbi za zedinjeno Slovenijo in Jugoslavijo. Ob koncu leta 1959 je Lesko- vec izpolnjeval pogoje, tako da je lahko opravljal arhivski strokovni izpit. Ob tem je takratni vršilec dolžnosti upravnika arhiva Jaro Dolar pohvalil delo Leskovca z besedami: »Odkar odgovarjam za ustanovo, sem ga spo- znal kot vestnega in iniciativnega sodelavca. V naših doslej še neurejenih fondih, ki do pred nedavnim niso bili dostopni, se je izredno hitro znašel in dobršen del fondov, vsaj v glavnem, evidentiral. Njegov interes pa tudi njegovo strokovno znanje ga po mojem mnenju usposabljajo za samostoj- no delo v arhivu. Prepričan sem, da ima mariborski arhiv v njem močno oporo.« Sedaj je bil Leskovcu spremenjen naziv iz profesorja v arhivar, kot se je tedaj reklo arhivistu in tako je arhiv končno dobil delavca s strokovno kvalifikacijo. Seveda so ga čakale tedaj še dodatne naloge, namreč sodelo- vanje pri pripravi jugoslovanskih zahtev za izročitev in vrnitev gradiva iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu na podlagi sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958. Antoša Leskovec se je začel tudi sicer hitro uveljavljati. Maja 1960 je predstavil mariborski arhiv Društvu arhivskih delavcev Slovenije, ki je pri- redilo v Mariboru občni zbor ter spregovoril o problemih arhivske službe na tem območju. Iz prikaza veje optimizem, da se arhivu obetajo boljši časi, ker je bilo predvideno, da bo dobil v upravljanje nove prostore na Glavnem trgu in bo na ta način rešeno njegovo osnovno vprašanje. Ustanovitelj je končno spoznal, da za vodjo ustanove ne zadošča vršilec dolžnosti uprav- nika. Že junija 1962 je Okrajni ljudski odbor Maribor imenoval Leskovca za pomočnika upravnika arhiva, to dolžnost je vršil, dokler ni bil naslednje leto imenovan za upravnika oziroma ravnatelja arhiva Pavel Žmavec. V IN MEMORIAM 7 tem času je načrt za objavo Vodnika po arhivih Slovenije napotil mariborski arhiv k izdelavi pregleda fondov, za kar je bila potrebna celovita inventura vsega gradiva arhiva. Ustanova je za takrat težko nalogo zmogla predvsem po veliki zavzetosti Leskovca. Obenem je od konca leta 1962 na pobudo Leskovca začel arhiv sistematično razvijati tudi t. i. zunanjo službo, to je stike z ustvarjalci gradiva, ki jim je ves čas svojega delovanja pripisoval velik pomen. Prav tako najdemo Leskovca kot nepogrešljivega sodelavca tudi pri nadaljnji republiški arhivski akciji, pri popisu matičnih knjig ter župnijskih arhivov (1968). Tako se je Leskovec vrnil k svojemu strokovnemu delu, a le za kratek čas. V začetku leta 1966 je kot upokojenec zapustil arhiv ravnatelj Pavel Žmavec in Antoša Leskovec se je moral zopet ukvarjati z upravljanjem, sprva kot vršilec dolžnosti, od aprila 1968 pa kot ravnatelj. Arhiv se je v teh letih vse bolj uveljavljal na zunaj in postajal pripoznavna kulturna in zgodovinska ustanova. Ob svojem rednem delu je Antoša Leskovec na Pedagoški akademiji v Mariboru, od njene ustanovitve leta 1961, predaval kot pogodbeni profesor občo zgodovino do oktobrske revolucije. Leta 1969 je akademija razpisala za ta predmet redno delovno mesto profesorja višje šole, nakar se je na hitro odločil, da se na akademiji zaposli. Na šoli je veljal kot vesten pre- davatelj, ki je znal pritegniti študente. V želji, da bi tudi dejansko postala visoka, so organi šole spodbujali učitelje, naj si čim prej pridobijo akadem- ske nazive magistrov in doktorjev znanosti. Pričakovali so tudi, da se bodo začeli ukvarjati z raziskovalnim delom. Tudi Leskovec je začel razmišljati, da prijavi doktorsko disertacijo. Odločil se je za temo