Razstava Mejniki V Razvoju ∂Ramatiënega Društva V Ljubljani Dramatično Društvo V Ljubljani (Ustanovljeno L
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
O poteh k najlepši iznajdbi Ëloveškega duha*« na Slovenskem Razstava Mejniki v razvoju ∂ramatiËnega društva v Ljubljani Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) je začetnik slovenskega gle- dališča moderne dobe. V svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdeset- letno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gleda- lišča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920–1945). Razstava se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Drama- tičnega društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti. Prvi mejnik na njej je bilo vsesplošno prepričanje, ki se je na začetku druge polovice 19. stoletja rodilo med slovenskimi razumniki, da Slovenci potrebujemo svoje, slovensko gledališče. A še prej je prelomne narave vsa poprejšnja gledališka zgodovina, od Trubarjevega dialoga med očetom in si- nom v Abecedniku prek gledališča jezuitov in kapucinov do Linharta in po njem Drabosnjaka ter vzporedno: od gostujočih innsbruških komedijantov in laških operistov do stoletnega predhodništva nemškega gledališča (ustanovljenega l. 1765). Močan je zgled Antona Tomaža Linharta kot pionirja slovenskega gle- dališča moderne dobe in zgodnjega predhodnika Dramatičnega društva. Vsi ti elementi so skupaj s splošnimi gledališkimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. 1848) porodili razširjeno zavest o nujnosti ustanovitve narodnega gledališča pri Slovencih. Razstava evidentira in utemeljuje dvanajst prelomnih fenomenov v razvoju Dramatičnega društva – od zametkov Društva med Metternichovim in Bachovim absolutizmom (1848 do 1851) do nastanka slovenskega gledališča kot javne družbene ustanove oziroma začetka njegove evropeizacije (l. 1920). Ilustrativno gradivo zajema rokopisne dokumente, portrete zaslužnih snovalcev Dramatičnega društva in gledališčnikov tistega časa, gledališke kritike, plakate in letake, stare fotografije in razglednice, pomembne knjige tistega časa, maketi dveh najpomembnejših gledališč itn. Razstavni eksponati, katerih last in hramba nista posebej omenjeni, so iz fonda Slovenskega gledališkega inštituta. Štefan Vevar * Nolljeva definicija gledališča iz »njegove«Priročne knjige za glediške diletante. 1 Prvi domicil Narodne čitalnice ljub- ljanske (1861–1867), fotografija. Či- talnica se pozneje preseli v Souvano- vo hišo na Schellenburgovo ulico, na mesto današnjega Konzorcija v About the Roads to Ljubljani. Ljubljanska čitalnica je v času od leta 1861 do 1867 uprizorila The Grandest Invention of Human Spirit*« in Slovenia 23 predstav. Prelomni dogodki Milestones in the Development of the Drama Society in Ljubljana pred ustanovitvijo Dramatičnega društva The Drama Society in Ljubljana (founded in 1867) was the initiator of the Slove- Do ustanovitve Dramatičnega društva v Antona Tomaža Linharta kot pionirja slo- nian theatre of modern age. In its development from 1867 to 1920 it negotiated Ljubljani (l. 1867), ki stoji na začetku insti- venskega gledališča moderne dobe. Vsi ti a fifty-year long road through the period of institutionalisation and professiona- tucionalizacije in profesionalizacije slo- elementi so skupaj s splošnimi gledali- lization of the Slovenian theatre, finishing it in 1920 with the advent of a new venskega gledališča, je privedlo mnogo de- škimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri development stage; i.e., Europeanisation (1920–1945). The exhibition is focused javnikov. Mejnik na tej poti je bilo vsesplo- večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. on the first fifty years of the Drama Society’s activity, shedding light on the im- šno hotenje Slovencev na začetku druge 1848) pri Slovencih porodili razširjeno portant and decisive milestones of its development. Before the first milestone polovice 19. stoletja po svojem, slovenskem zavest o nujnosti ustanovitve narodnega there was the general atmosphere in the beginning of the second half of the 19th gledališču. Vendar je prelomna tudi vsa po- gledališča. Kot prelomni zametki Drama- century among the Slovenian intellectuals which indicated that Slovenes need- prejšnja gledališka zgodovina, od Trubar- tičnega društva se najprej pojavijo Sloven- ed their own national theatre. This contextual development can be traced back to jevega dialoga med očetom in sinom v Abe- sko društvo v Ljubljani (1848–1851), Gle- the dialogue between the father and the son in Trubar’s Abecedarium, the theatre cedniku prek gledališča jezuitov in kapu- dališko društvo Leopolda Kordeža (1850– of Jesuits and Capuchins, to Linhart followed by Drabosnjak, and parallel to this cinov do Linharta ter stoletnega predhod- 1850) in Narodna čitalnica ljubljanska the touring Innsbruck comedians, Italian opera singers and 100 years of Ger- ništva nemškega gledališča (ustanovlje- (1861–1867). man theatre tradition in this territory (established in 1765). A great example was nega l. 1765). Močan je zgled razsvetljenca set by Anton Tomaž Linhart as the pioneer of the Slovenian theatre of modern era and the early predecessor of the Drama Society. All these elements, together Ground-Breaking Events before the Foundation of the Drama Society with general theatrical examples, the influences of time (observed in larger na- tions) and the Spring of Nations (1848) fostered among Slovenes the awareness The foundation of the Drama Society in this territory (established in 1765). Anton of the necessity of having a national theatre. The exhibition provides evidence Ljubljana (1867), which was the beginning Tomaž Linhart, one of the central figures and arguments for twelve significant progressive phenomena in the develop- of the institution and professionalization of the Slovenian Enlightenment, was, in ment of the Drama Society – from the rudimentary origins of the Society during of Slovenian theatre can be attributed to fact, the pioneer of the modern Slovenian Metternich and Bach absolutism (1848 to 1851) to the formation of the Slovenian many factors. The general atmosphere in theatre. All these elements, together with th theatre as a public institution and the beginning of its Europeanisation (1920). the beginning of the second half of the 19 general theatrical examples, the influen- century was one of vibrancy and creativity ces of larger nations and the Spring of The illustration material includes manuscripts, portraits of meritorious origi- along with the acute sense of Slovene iden- Nations in 1848 fostered among Slovenes nators of the Drama Society and the theatre people of the time, theatre reviews, tity, which affected Slovenian culture and the awareness of the necessity of having posters and flyers, old photographs and postcards, relevant books of that time, in theatre reached a seminal point. None- a national theatre. The most relevant pre- models of two most important theatres, etc. The exhibits whose property and theless, these developments can be traced decessors of the Drama Society were the back to the dialogue between the father and Slovenian Society in Ljubljana (1848–1851), keeping is not specified come from the fund of the Slovenian Theatre Institute. the son in Trubar’s Abecedarium, the thea- the Theatre Society of Leopold Kordež tre of Jesuits and Capuchins, to Linhart and (1850–1850) and the National Reading * Nolli’s definition of theatre from »his«Handy Book for Theatre Dilletants. Štefan Vevar 100 years of German theatre tradition in Society in Ljubljana (1861–1867). 2 3 Stanovsko gledališče v Ljubljani, odprto l. 1765, pogorelo l. 1887, litografija G. Pajka. Temelji visoke gledališke omike in Fran Levstik; druge prelomne osebnosti časa Ko je Fran Levstik 21. junija 1868 postal slovensko, v osrednji temelj in agens slo- predsednik Dramatičnega društva, je bis- venskega gledališča. Njegove zasluge so z tveno dopolnil člene društvenih pravil, pri današnjega vidika prelomne v tem, da ima čemer je skušal zlasti spodbuditi nastajan- nepopustljivo pred očmi in zastavlja bese- je izvirne slovenske dramatike. Svoje do- do za tako slovensko gledališče, ki ne bo polnitve je 11. marca 1968 takole predstavil le malo boljše zabavišče, temveč najvišji v dopisu Novicam: »Izrekoma je povedano, hram umetnosti, ki ga, kot je zapisal, »este- Čevljarski most v Ljubljani v času snovanja Dramatičnega društva, fotografija iz l. 1867. (Hrani NUK.) da si društvo bode prizadevalo razpisavati da- tični sodniki imenujejo najvišji cvet vse poezije rila za najboljša slovenska dramatična dela, na zemlji«. Je eden redkih s kompleksno Ustanovitev Dramatičnega društva – koncepti in cilji ter da bode v knjigah preko društva natisnenih vizijo o slovenskem gledališču prihodnosti, razglašalo presojila o vseh izvirnih i posloven- a žal s tako, kakršna se v prevladujočih po- So mlade rodoljube k najbolj prelomne- pohlevnih narodnozavednih gesel? Najbrž jenih igrah, katere društvo na oder postavi …« litičnih, družbenih, kulturnih in socialnih mu med vsemi mejniki, k sami ustano- oboje. Odbor novoustanovljenega društva S predrugačenimi pravili je hotel pred- razmerah šestdesetih let 19. stoletja objek- vitvi Dramatičnega društva (ustanovni ob- je za predsednika izvolil Luko Svetca, za vsem povzdigniti dramatiko, zlasti domačo tivno ne more uveljaviti. čni zbor je bil 24. aprila 1867), ob že nave- podpredsednika Petra Grassellija in za denih privedli tudi spodbudni uspehi na tajnika Josipa Nollija. Kako ambiciozno čitalniškem odru ali nemara predvsem podjetje je bila ustanovitev, se nazorno Basis of the high theatre culture and Fran Levstik; odpor do čitalniškega gledališča,