O poteh k najlepši iznajdbi Ëloveškega duha*« na Slovenskem Razstava Mejniki v razvoju ∂ramatiËnega društva v Ljubljani Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) je začetnik slovenskega gle- dališča moderne dobe. V svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdeset- letno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gleda- lišča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920–1945). Razstava se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Drama- tičnega društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti. Prvi mejnik na njej je bilo vsesplošno prepričanje, ki se je na začetku druge polovice 19. stoletja rodilo med slovenskimi razumniki, da Slovenci potrebujemo svoje, slovensko gledališče. A še prej je prelomne narave vsa poprejšnja gledališka zgodovina, od Trubarjevega dialoga med očetom in si- nom v Abecedniku prek gledališča jezuitov in kapucinov do Linharta in po njem Drabosnjaka ter vzporedno: od gostujočih innsbruških komedijantov in laških operistov do stoletnega predhodništva nemškega gledališča (ustanovljenega l. 1765). Močan je zgled Antona Tomaža Linharta kot pionirja slovenskega gle- dališča moderne dobe in zgodnjega predhodnika Dramatičnega društva. Vsi ti elementi so skupaj s splošnimi gledališkimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. 1848) porodili razširjeno zavest o nujnosti ustanovitve narodnega gledališča pri Slovencih. Razstava evidentira in utemeljuje dvanajst prelomnih fenomenov v razvoju Dramatičnega društva – od zametkov Društva med Metternichovim in Bachovim absolutizmom (1848 do 1851) do nastanka slovenskega gledališča kot javne družbene ustanove oziroma začetka njegove evropeizacije (l. 1920).

Ilustrativno gradivo zajema rokopisne dokumente, portrete zaslužnih snovalcev Dramatičnega društva in gledališčnikov tistega časa, gledališke kritike, plakate in letake, stare fotografije in razglednice, pomembne knjige tistega časa, maketi dveh najpomembnejših gledališč itn. Razstavni eksponati, katerih last in hramba nista posebej omenjeni, so iz fonda Slovenskega gledališkega inštituta.

Štefan Vevar

* Nolljeva definicija gledališča iz »njegove«Priročne knjige za glediške diletante. 1 Prvi domicil Narodne čitalnice ljub- ljanske (1861–1867), fotografija. Či- talnica se pozneje preseli v Souvano- vo hišo na Schellenburgovo ulico, na mesto današnjega Konzorcija v About the Roads to Ljubljani. Ljubljanska čitalnica je v času od leta 1861 do 1867 uprizorila The Grandest Invention of Human Spirit*« in 23 predstav. Prelomni dogodki Milestones in the Development of the Drama Society in pred ustanovitvijo Dramatičnega društva

The Drama Society in Ljubljana (founded in 1867) was the initiator of the Slove- Do ustanovitve Dramatičnega društva v Antona Tomaža Linharta kot pionirja slo- nian theatre of modern age. In its development from 1867 to 1920 it negotiated Ljubljani (l. 1867), ki stoji na začetku insti- venskega gledališča moderne dobe. Vsi ti a fifty-year long road through the period of institutionalisation and professiona- tucionalizacije in profesionalizacije slo- elementi so skupaj s splošnimi gledali- lization of the Slovenian theatre, finishing it in 1920 with the advent of a new venskega gledališča, je privedlo mnogo de- škimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri development stage; i.e., Europeanisation (1920–1945). The exhibition is focused javnikov. Mejnik na tej poti je bilo vsesplo- večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. on the first fifty years of the Drama Society’s activity, shedding light on the im- šno hotenje Slovencev na začetku druge 1848) pri Slovencih porodili razširjeno portant and decisive milestones of its development. Before the first milestone polovice 19. stoletja po svojem, slovenskem zavest o nujnosti ustanovitve narodnega there was the general atmosphere in the beginning of the second half of the 19th gledališču. Vendar je prelomna tudi vsa po- gledališča. Kot prelomni zametki Drama- century among the Slovenian intellectuals which indicated that need- prejšnja gledališka zgodovina, od Trubar- tičnega društva se najprej pojavijo Sloven- ed their own national theatre. This contextual development can be traced back to jevega dialoga med očetom in sinom v Abe- sko društvo v Ljubljani (1848–1851), Gle- the dialogue between the father and the son in Trubar’s Abecedarium, the theatre cedniku prek gledališča jezuitov in kapu- dališko društvo Leopolda Kordeža (1850– of Jesuits and Capuchins, to Linhart followed by Drabosnjak, and parallel to this cinov do Linharta ter stoletnega predhod- 1850) in Narodna čitalnica ljubljanska the touring Innsbruck comedians, Italian opera singers and 100 years of Ger- ništva nemškega gledališča (ustanovlje- (1861–1867). man theatre tradition in this territory (established in 1765). A great example was nega l. 1765). Močan je zgled razsvetljenca set by Anton Tomaž Linhart as the pioneer of the Slovenian theatre of modern era and the early predecessor of the Drama Society. All these elements, together Ground-Breaking Events before the Foundation of the Drama Society with general theatrical examples, the influences of time (observed in larger na- tions) and the Spring of Nations (1848) fostered among Slovenes the awareness The foundation of the Drama Society in this territory (established in 1765). Anton of the necessity of having a national theatre. The exhibition provides evidence Ljubljana (1867), which was the beginning Tomaž Linhart, one of the central figures and arguments for twelve significant progressive phenomena in the develop- of the institution and professionalization of the Slovenian Enlightenment, was, in ment of the Drama Society – from the rudimentary origins of the Society during of Slovenian theatre can be attributed to fact, the pioneer of the modern Slovenian Metternich and Bach absolutism (1848 to 1851) to the formation of the Slovenian many factors. The general atmosphere in theatre. All these elements, together with th theatre as a public institution and the beginning of its Europeanisation (1920). the beginning of the second half of the 19 general theatrical examples, the influen- century was one of vibrancy and creativity ces of larger nations and the Spring of The illustration material includes manuscripts, portraits of meritorious origi- along with the acute sense of Slovene iden- Nations in 1848 fostered among Slovenes nators of the Drama Society and the theatre people of the time, theatre reviews, tity, which affected Slovenian culture and the awareness of the necessity of having posters and flyers, old photographs and postcards, relevant books of that time, in theatre reached a seminal point. None- a national theatre. The most relevant pre- models of two most important theatres, etc. The exhibits whose property and theless, these developments can be traced decessors of the Drama Society were the back to the dialogue between the father and Slovenian Society in Ljubljana (1848–1851), keeping is not specified come from the fund of the Slovenian Theatre Institute. the son in Trubar’s Abecedarium, the thea- the Theatre Society of Leopold Kordež tre of Jesuits and Capuchins, to Linhart and (1850–1850) and the National Reading * Nolli’s definition of theatre from »his«Handy Book for Theatre Dilletants. Štefan Vevar 100 years of German theatre tradition in Society in Ljubljana (1861–1867).

2 3 Stanovsko gledališče v Ljubljani, odprto l. 1765, pogorelo l. 1887, litografija G. Pajka.

Temelji visoke gledališke omike in Fran Levstik; druge prelomne osebnosti časa

Ko je Fran Levstik 21. junija 1868 postal slovensko, v osrednji temelj in agens slo- predsednik Dramatičnega društva, je bis- venskega gledališča. Njegove zasluge so z tveno dopolnil člene društvenih pravil, pri današnjega vidika prelomne v tem, da ima čemer je skušal zlasti spodbuditi nastajan- nepopustljivo pred očmi in zastavlja bese- je izvirne slovenske dramatike. Svoje do- do za tako slovensko gledališče, ki ne bo polnitve je 11. marca 1968 takole predstavil le malo boljše zabavišče, temveč najvišji v dopisu Novicam: »Izrekoma je povedano, hram umetnosti, ki ga, kot je zapisal, »este- Čevljarski most v Ljubljani v času snovanja Dramatičnega društva, fotografija iz l. 1867. (Hrani NUK.) da si društvo bode prizadevalo razpisavati da- tični sodniki imenujejo najvišji cvet vse poezije rila za najboljša slovenska dramatična dela, na zemlji«. Je eden redkih s kompleksno Ustanovitev Dramatičnega društva – koncepti in cilji ter da bode v knjigah preko društva natisnenih vizijo o slovenskem gledališču prihodnosti, razglašalo presojila o vseh izvirnih i posloven- a žal s tako, kakršna se v prevladujočih po- So mlade rodoljube k najbolj prelomne- pohlevnih narodnozavednih gesel? Najbrž jenih igrah, katere društvo na oder postavi …« litičnih, družbenih, kulturnih in socialnih mu med vsemi mejniki, k sami ustano- oboje. Odbor novoustanovljenega društva S predrugačenimi pravili je hotel pred- razmerah šestdesetih let 19. stoletja objek- vitvi Dramatičnega društva (ustanovni ob- je za predsednika izvolil Luko Svetca, za vsem povzdigniti dramatiko, zlasti domačo tivno ne more uveljaviti. čni zbor je bil 24. aprila 1867), ob že nave- podpredsednika Petra Grassellija in za denih privedli tudi spodbudni uspehi na tajnika Josipa Nollija. Kako ambiciozno čitalniškem odru ali nemara predvsem podjetje je bila ustanovitev, se nazorno Basis of the high theatre culture and Fran Levstik; odpor do čitalniškega gledališča, do tega, vidi iz pravil Dramatičnega društva, ki jih other major protagonists of the time da naj bi bilo gledališče hkrati zabavišče, je zasnoval Josip Stare, dodelali pa so jih kulturna ustanova in tribuna za razglašanje Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli. When on 21st June 1868 Fran Levstik took ginal Slovenian drama, to the central founda- over the presidency of the Drama Society, tion and the agent of the national theatre. he substantially amended the articles of From today’s perspective, Levstik’s major The foundation of the Drama Society – Concept and Objectives the Society’s Rules with the principal obje- contribution was that he relentlessly advo- ctive of promoting the production of ori- cated and fostered a Slovenian theatre that Did young patriots take that most decisive humble patriotic proclamations? Probably ginal Slovenian drama. In his note to the would not only be an entertainment venue step, the foundation of the Drama Society both. The board of the newly established newspaper Novice from 11th March 1868/ he of somewhat better quality, but the highest (the founding general assembly was held society elected president, Pe- wrote: »It is explicitly stated that the Society temple of art which, as he wrote, »the judges on 24th April 1867), partly because of the ter Grasselli vice-president and Josip Nolli will give awards for the best Slovenian drama- of aesthetics call the prime flower of all poetry on encouraging success of the reading move- secretary. The ambition of the venture was tic works and publish reviews in the publica- earth.« He was one of a few with a complex ment, or possibly their disinclination to evident from the Society’s Rules, sketched tions printed by the Society on all original and vision of the Slovenian theatre of the future, the idea of a theatre being simultaneous- by Josip Stare and further elaborated by translated plays put on stage by the Society…« but unfortunately a vision which didn’t ly an entertainment centre, a cultural in Grasselli and Nolli, along with Stare. The adoption of the amended rules should stand a chance of being realized in the political, stituation and a tribune for proclaiming primarily serve to raise drama, in particular ori- social and cultural atmosphere of 1860’s. 4 5 Josip Nolli (1841–1902), slovenski igralec, pevec, baritonist, Gledališki list, ki vabi k trojnemu režiser, dramatik, prevajalec, publicist in organizator. sporedu, veseli igri s petjem, veseli Dve desetletji eden od najpomembnejših likov in udov igri in komični opereti, se glasi na Dramatičnega društva, v devetdesetih letih v novem »korist učiteljice gospodičin drama- Deželnem gledališču zlasti pomemben kot režiser. Leta tičnega društva in pevke«, s tem od 1875 do 1990 je preživel v tujini, kjer je kot operni pa ilustrira dvojno vlogo Odijeve, ki pevec gostoval po številnih opernih odrih po Evropi tu nastopa v dveh pevskih vlogah. (Praga, Lvov, Zagreb, Kijev, Moskva, Odesa, Madrid, Gledališka šola Barcelona, Benetke ...). Pel je glavne vloge iz klasičnega in pionirsko delo opernega repertoarja. Fotografija iz albuma nekaterih Nollijevih zgodnjih vlog na odru Dramatičnega društva. Dragojile Odijeve

Josip Nolli in »njegova« Zgodovina dramatične šole pri Dramati- 1871 ledino orala izšolana pevka in igralka, Priročna knjiga za glediške diletante čnem društvu, ki se začne leta 1869, je zgo- po formatu pa subreta Dragojila Odijeva, dovina težav, zapletov, zastojev, poman- ki so ji zlasti na dramskem področju mo- Društvo se je zavedelo, da učitelji v drama- sebno pa narodnega« prinaša misli, da je gle- jkanja sredstev in zlasti kadrov, pa tudi rali pomagati še drugi učitelji, med njimi tični šoli ne morejo učiti le s praktičnimi dališče šola za življenje, da je »najlepša iz- znanja in tradicije, zato je to zgodba o ne- znana mojstrica deklamiranja Kornelija napotki, temveč da potrebujejo tudi teore- najdba človeškega duha« in da je »šola vseh prestanem spopadanju z diletantizmom Šolmajer. Prelomnost gledališke šole ni tsko podlago. Zato je prvo slovensko teat- šol, ki je odprta vedno, da bi hodil človek v in začetkih iz niča. Naučiti igralca, kaj je to bila v tem, da bi igralski kader usposobila rološko delo Priročna knjiga za glediške di- njo, spoznal sebe, ljudi in življenje sploh, oder, ni bilo nič lažje, kot ustvariti kako- za gledališki poklic, temveč da mu je dala letante, ki ga je Društvo izdalo l. 1868, tudi da bi postal vedno bolj žlahten na srcu in vostno slovensko dramo. V času po nastan- nekaj osnovnih igrokaznih elementov prvi gledališki učbenik pri nas. Delo, ki ga duhu, v svoj in druzih blagor« (Nolli). Na ku Dramatičnega društva je manjkala za- avtomatizirane gledališke gestike in re- je na podlagi češkega izvirnika Mikulaša koncu dodana prva dramska bibliografija vest o tem, kaj vse naj bi gledališka šola sploh torike, usposobila ga je za to, da je sploh Boleslavskega v poglavitnem pripravil in tiskanih, rokopisnih ali zgodovinsko izpri- bila, o čem vse naj izobrazi, kaj je gledališ- lahko gledališko deloval. Od tod so se ta- sestavil Josip Nolli (s pomočjo Josipa Sta- čanih naslovov od stare in nove klasike do če; manjkal je pravi učiteljski kader, tako da lenti razvijali sami, tako da so postopoma reta), prinaša v prvem delu zgodovino gle- novejših čitalniških igric hoče zavestno so morali vsi, tako učitelji kot učenci, naj- in vsakdo do ravni, ki mu je bila dostop- dališke umetnosti in ponuja izčrpen pre- izpodbiti očitke, da slovenskega gledali- prej skozi osnovno šolo na tem področju. na, odkrivali skrivnosti gledališke igre. In gled dramske književnosti pri Slovanih. škega repertoarja tako rekoč še ne premo- V šoli je kot učiteljica med letoma 1869 in prav s tem je šola odigrala pionirsko vlogo. Poglavje »O važnosti gledališča sploh, po- remo.

Josip Nolli and »His« Handy Book for Theatre Dilletants Theatre School and the Pioneering Work of Dragojila Odijeva

The Society was aware that the teachers national in particular,« we can read that The history of the drama school at the Dra- field. From 1869 to 1871, Dragojila Odijeva, in the drama school would not only teach theatre is a school for life, that it is »the gran- ma Society dating back to 1869 is the histo- a trained singer and actor, a soubrette, broke through practical advice but that students dest invention of human spirit« , »a school ry of troubles, complications, setbacks, lack fresh ground as a teacher in the school; also needed a theoretical background. The of all schools always open so that a person of funds and in particular personnel, as but she needed help from other teachers, first Slovenian book on the subject of the- would visit it, learn about himself, people well as knowledge and tradition. Conse- especially in the field of drama, so the fa- atre studies, titled Priročna knjiga za gle- and life in general and become increasingly quently it is a never-ending story of fighting mous master of recitation, Kornelija Šol- diške diletante [A Handy Book for Theatre noble in heart and spirit to his own and others’ dilettantism and starting from the scratch. majer, also joined the staff. Although the Dilletants], published by the Society in 1868, benefit«(Nolli). The first drama bibliogra- To teach the actor what the stage is was theatre school wasn’t an institution to pro- is also the first theatre textbook of our coun- phy of printed, manuscript or historically as difficult as creating quality Slovenian perly train actors for their profession, it try. The work, based on the Czech original documented titles from the old and new cla- drama. In the period after the foundation did provide them some basic skills, such by Mikuláš Boleslavský and adapted by Jo- ssics to the more recent reading society of the Drama Society there was complete as theatrical gesticulation and rhetoric, so sip Nolli (with the help of Josip Stare) covers plays enclosed at the end of the publica- lack of awareness in regard to what an act- that they could perform on stage. From the early history of theatre art and provides tion is a conscious attempt to counter the ing school should be like, what education here on the future folk of the Slovenian an exhaustive overview of drama in Slavic reproaches regarding the lackof a Slove- it should provide; there was no aware- stage had to develop themselves, gradually nations. In the chapter entitled »On the nian theatre repertory. ness of theatre nor qualified teachers – and within their abilities, by discovering importance of theatre in general and the so everyone, teachers and students, first the secrets of theatre acting. However, the had to complete elementary school in this school played a pioneering role in this. 6 7 Dr. Lovro Toman (1827–1870), slovenski pravnik, narodni pesnik, Repertoar Slovenske Talije, poslanec v dunajskem državnem zboru. ki ga v svoji knjigi Slovensko gledališče navaja Anton Trsten- jak, zajema 115 naslovov v ob- dobju od leta 1867 do 1891. Str. 104–105.

Slovenska politična omika in njene zasluge; Lovro Toman, Valentin Zarnik; krize kot generatorji zastoja, a tudi napredka

Zapisniki Dramatičnega društva kažejo, ni razpustilo, počasi, a vztrajno mehčalo Slovenska Talija da skoraj v vsem času med letoma 1867 predsodke v glavah. Mejnik je v tem po- in 1914 nikoli ni prišlo do sistematičnega gledu to, da se je proces družbene pod- 120 zvezkov Slovenske Talije, zbirke pre- ško delovali v še večjem krču in še bolj ne- družbenega financiranja Društva prek De- pore sploh premaknil z mrtve točke, da vedenih in izvirnih dramskih del, ki jo je načrtno ter ne bi mogli na ničemer graditi, želnega zbora ali mesta Ljubljane, temveč je družbena podpora slovenskemu gleda- Društvo začelo izdajati l. 1867, zrcali duha zlasti ne na tistem, kar je bilo v tej drama- da je moralo Društvo vseskozi vlagati ve- lišču (naj je bila še tako nesistematična in časa in stopnjo gledališke omikanosti med tiki vendar dobrega. Predvsem pa so igre liko drugje potrebne energije v boj za pre- razmeroma pičla) postala nekako družbe- Slovenci na pragu druge polovice 19. sto- na odru neposredno spodbujale dramati- živetje. Zato je bilo pogosto v vlogi v dol- no samoumevna. Prav za to pa ima veli- letja. Nihče ni bil zadovoljen z umetniško ke k pisanju. Brez rednega uprizarjanja bi govih utapljajočega se dolžnika, tako da je ke zasluge delo slovenske politike tistega ravnijo te dramatike, kar je vidno tudi iz bila slovenska dramska bera zato še bolj prihajalo tudi do velikih kriz in zastojev časa. V najboljših vrlinah sta jo pooseblja- precej neuspešnega natečaja za nova bese- skopa. V precej trivialnem repertoarju ne- v delovanju, najhuje je bilo med letoma la poslanca deželnega zbora dr. Valentin dila, ki ni prinesel nagrajenih del, vendar koliko izstopajo lirična opereta Gorenjski 1878 in 1882. V teh okoliščinah tudi gleda- Zarnik (1837–1888) in dr. Lovro Toman boljše pač ni bilo. A poslanstvo Talije je bilo slavček (1872), Schillerjeva drama Kovar- liška šola ni žela velikega uspeha. Vendar (1827–1870), ki sta bila politika velikega ravno v tem, da je sploh obstajala in bila stvo in ljubezen (1874), Hebblova Marija je Društvo prav zato, ker je vztrajalo in se formata, razgledanosti in argumentov. eden od vogelnih kamnov velikega pod- Magdalena (1876) in Jurčičeva Veronika De- jetja. Če je ne bi bili zasnovali, bi gledali- seniška (1886).

Slovenian Political Culture and its Merits; Lovro Toman, Valentin Zarnik; Crises as Generators of both Setback and Progress Slovenian Thalia

According to the minutes of the Drama tence of the Society slowly but gradually 120 volumes of the Slovenian Thalia, the venture. Had it not been founded, the Society, throughout its existence from began changing the public mentality and collection of translated and original dramas theatrical activity would have been even 1867 to 1914, it never enjoyed systematic perception of theatre. To the Society’s cre- that the Society began to publish in 1867, more disorganized and random and there funding either by the Carniolan assembly dit social support of the Slovenian theatre – reflect the spirit of the time and the level wouldn’t have been anything to build on. or the city of Ljubljana so had to invest however unsystematic and poor – became of theatre culture among Slovenes at the The staged plays encouraged playwrights a lot of effort and energy that could have a public notion. This can also be attributed threshold of the second half of the 19th cen- to write. Without regular staging the early usefully been spent elsewhere rather than to the activity of Slovenian politics of the tury. Nobody was pleased at that time with Slovenian drama harvest would be even for the mere survival of the society. For time, their efforts best embodied in the the artistic level of the available drama, poorer. A rather poor repertory came to this reason it often found itself in the virtues of members of the Carniolan as- which is evident from the rather unsuccess- include finer works, such as a lyrical ope- role of a debtor, confronting crises and sembly, Dr. Valentin Zarnik (1837–1888) ful competition for new works failing to retta Gorenjski slavček (1872), Schiller’s dra- setbacks in its activity – worst from 1878 and Dr. Lovro Toman (1827–1870), politi- yield much. However, the initial mission ma Intrigue and Love (1874), Hebbel’s Ma- to 1882 – which also affected the perfor- cians of broad mind and worldliness. of Thalia was to exist and eventually be- ria Magdalena (1876) and Jurčič’s Vero- mance of the drama school. But the persis- come one of the cornerstones of a large nika Deseniška (1886). 8 9 Fenomen Borštnik Ignacij Borštnik z umetniš- Repertoar in prelomni gledališki stavbi: staro in novo Deželno gledališče kim psevdonimom Gorazd (1858–1919), slovenski gle- v Ljubljani; začetek profesionalizacije slovenskega gledališča Nastop Ignacija Borštnika (l. 1882) pome- dališki igralec, režiser in ni konec velike krize (1878–1882) in hkrati pedagog. V Dramatičnem Med letoma 1867 in 1892 je Dramatično Trubadur (1895), Bizetova Karmen (1896), začetek pravega umetniškega gledališča. A društvu je kot igralec in po- zneje tudi kot režiser delo- društvo bodisi v starem Deželnem gleda- Gounodov Faust (1896), Shakespearov trajalo je nekako do januarja 1885, do nje- val od leta 1882 do 1894, lišču bodisi na čitalniškem odru uprizorilo Otello (1896), Goethejev Egmont (1896), gove glavne vloge v uprizoritvi Nestroyeve ko je odšel v večje, zagreb- le nekaj del vrhunske svetovne dramatike: Schillerjeva Marija Stuart (1896), Verdijev Danes bomo tiči, da je javnost prepoznala ško gledališče. Leta 1886 Schillerjeve Razbojnike (1875), Kovarstvo in Rigoletto (1896), Shakespearov Trgovec be- njegov veliki talent. Odzivi kulturnih poro- ga je Dramatično društvo poslalo na enoletno gleda- ljubezen istega avtorja (1877) in Gogolje- neški (1897), Verdijeva La Traviata (1897), čevalcev so spominjali na izraze »žejnih v liško šolanje na Dunaj. vega Revizorja (1887). Jurčič-Borštnikova Shakespearove Vesele žene windsorske puščavi, ko ugledajo oazo«. »Nastopila bode Pozneje je z igro in režijo Veronika Deseniška, l. 1892 uprizorjena (1898), Verdijeva Aida (1898), Lessingo- ta večer po jako dolgem molku moč, katere smo presegel naivni romanti- kot uvodna in slavnostna predstava v na va Emilia Galotti (1898), Wagnerjev Lohen- bridko pogrešali – g. Gorazd,« je zapisal Slo- cizem in se približal rea- lizmu. novo odprtem Deželnem gledališču, je grin (1899), Ibsenovi Strahovi (1899), venec (1885, št. 19) in v naslednji številki znanilo novega, precej manj trivialnega Shakespearov Hamlet (1899), Wagnerjev dodal, »da je ta večer novo stran svoje gleda- obrazbe ni vpeljal. Najbolj izstopata Go- in kakovostnejšega repertoarnega obdob- Večni mornar (1900), Cankarjev Jakob Ruda liške nadarjenosti odkril. Kdo bi si mislil, da goljev Revizor, v katerem je zablestel kot ja. V zgolj dobrih osmih letih se do konca (1900) in Wagnerjev Tannhäuser (1900). je v sentimentalnem Gorazdu tudi tako iz- Hlestakov (1887), in Ibsenova Nora (1992), stoletja na odru zvrsti vrsta prvič upri- Inscenacije kapitalnih dramskih in oper- vrstna komična moč skrita.« Potem ko se je v kateri je igral Helmerja. Postavil je te- zorjenih vrhunskih del svetovne drame nih del tudi v tem času ne presežejo 15 od- Borštnik kot prvi profesionalni igralec melje, na katerih bi bilo treba graditi. Ven- in opere, denimo Ibsenova Nora (1892), stotkov celotnega repertoarja, ki se večidel vrnil z Dunaja, kjer je leto dni obiskoval dar je tedanjemu slovenskemu gledališču Čarostrelec K. M. von Webra (1893), Sme- še naprej nagiblje k trivialnim predlogam, gledališko šolo, se je doma odlično uvelja- še vedno manjkalo izenačenih umetniških tanova Prodana nevesta (1894), Verdijev a že to je precejšen napredek. vil kot glavni igralec s karizmo in režiser z moči, kar se je najbolj pokazalo ob njego- avtoriteto. Vseeno velike repertoarne pre- vem odhodu v zagrebško gledališče (1894). Repertory and the Theatre Buildings in Ljubljana - the Old and the New Provincial Theatre in Ljubljana; the Beginning of the Professionalization of Slovenian Theatre Borštnik Phenomenon Between 1867 and 1892 the Drama Society, Faust (1896), Shakespeare’s Othello (1896), The arrival of Ignacij Borštnik (1882) put such a magnificent comical strength.« After either in the old Provincial Theatre or on the Goethe’s Egmont (1896), Schiller’s Mary an end to the crisis of 1878–1882 and simul- returning as the first professional actor stage of the reading society, produced only a Stuart (1896), Verdi’s Rigoletto (1896), Sha- wtaneously marked the beginning of the from where he attended theatre few world renowned dramas: Schiller’s The kespeare’s The Merchant of Venice (1897), real art of theatre. But it wasn’t until Jan- school for a year, Borštnik established him- Robbers (1875) and Intrigue and Love (1877) Verdi’s La Traviata (1897), Shakespeare uary 1885 when he had the lead role in self locally as a lead actor with charisma and Gogol’s The Government Inspector (1887). The Merry Wives of Windsor (1898), Verdi’s Nestroy’s Einen Jux will er sich Machen that and a director with authority. However, Jurčič-Borštnik’s Veronika Deseniška, staged Aida (1898), Lessing’s Emilia Galotti (1898), the public recognised his talent. Cultural he didn’t make any drastic changes in the in 1892 as the inaugural performance in the Wagner’s Lohengrin (1899), Ibsen’s Ghosts reporters reacted like »the thirsty in the repertory, with the exception of including new Provincial Theatre, is the harbinger (1899), Shakespeare’s Hamlet (1899), Wag- desert when they see an oasis.« »Tonight, Gogol’s The Government Inspector, in which of the new, higher quality Slovenian reper- ner’s The Flying Dutchman (1900), Cankar’s the stage will experience after a long time he was a brilliant Khlestakov (1887) and Ib- tory. In just the last eight years of the 19th Jakob Ruda (1900), and Wagner’s Tann- the strength that we painfully missed – Mr. sen’s Nora (1892), in which he played Hel- century a series of great plays and operas häuser (1900). Although stagings of capi- Gorazd,« (Borštnik, as he was known in mer. He laid foundations that required were produced in Ljubljana for the first tal dramatic and opera works at the time Slovene) was published in the newspaper further construction, but the Slovenian time, such as Ibsen’s Nora (1892), K. M. von accounted for about 15 percent of the total Slovenec (1885, No. 19), adding in the follo- theatre of the time lacked the artistic stren- Weber’s Der Freischütz (1893), Smetana’s repertory characterized predominantly by wing issue that »this night he revealed a new gths to continue to improve after Borštnik The Bartered Bride (1894), Verdi’s Il trovatore lesser works, this marked considerable aspect of his theatrical talent. Who would left for the Zagreb theatre (1894). (1895), Bizet’s Carmen (1896), Gounod’s progress. think that the sentimental Gorazd hides inside 10 11 Ivan Vavpotič, novo Deželno gledališče, Ivan Cankar (1876–1918), dramatik, olje. pesnik, pripovedni in publicist. Naj- večji dramatik slovenskega slovstva vse do današnjih dni, ustvarjalec dram visoke evropske ravni. Prelomni liki – nosilci profesionalizacije Pečat dramatika evropske slovenskega gledališča ravni Ivana Cankarja; Cankar proti Govekarju Črta prelomnih dosežkov se od protago- ki se je po uspešni evropski karieri dram- nistov, ki so zaznamovali prva desetletja skega tenorja l. 1886 kot dirigent vrnil v Dramatik Ivan Cankar najbrž ne bi mogel ljudskemu trivialnemu gledališču in s ka- organiziranega delovanja društva, prične Ljubljano. Poleg omenjenih in kapitalne- nastopiti v primernejšem trenutku kot v terim se je Cankar zapletel v obširno ča- pri Ceciliji Podkrajšek in Josipu Geclju - ga Borštnika so na odru meje premikali še dobi, ko je slovensko gledališče z lučjo is- sopisno polemiko, ki je luč sveta zagledala Koclju, ki sta v prvih dveh desetletjih vel- Zofija Borštnik Zvonarjeva, Anton Vero- kalo uprizorljiva dramska dela slovenske- tudi kot knjižica z naslovom Krpanova ko- jala za »prvaka« igralskega ansambla. V všek, Avgusta Danilova, Čeha Rudolf Ine- ga izvora. Borštnik mu je prvo dramo Ro- bila. Govekar je kot intendant v novih ča- zgodnje igralstvo Dramatičnega društva mann, ki je bil tudi režiser, in Rudolf Deyl, mantične duše še odklonil, že leta 1900 pa sih jasno razrešil staro, v čase ustanovitve spada tudi Josip Nolli, ki je do l. 1875 Anton Cerar Danilo, Hinko Nučič in Milan so v Deželnem gledališču uprizorili nje- Dramatičnega društva segajočo dilemo o nastopal kot organizator, igralec, pevec, Skrbinšek, kot organizator, učitelj v gle- govega Jakoba Rudo. A Cankarjeva pot na tem, ali naj bo gledališče predvsem kraj prevajalec in tudi pisec izvirnih iger. Po dališki šoli in teatrolog Anton Trstenjak, slovenski oder ni bila lahka. Najbolje se kratkočasnega zabavišča za plehki okus ali uspešni mednarodni karieri baritonista kot dirigenta in glasbeni vodji Fran Gerbič mu je godilo, ko je bil intendant Friderik najvišji hram umetnosti, in se opredelil za se je leta 1890 vrnil v Ljubljano ter tu kot in Čeh Hilarij Benišek, kot dramatik Ivan Juvančič. Takrat so z velikim uspehom prvo. Cankarjevi dramatiki je s tem zaprl režiser povzdignil operno ustvarjalnost v Cankar, kot intendanti pa Fran Govekar, uprizorili njegovo dramo Za narodov bla- nekaj vrat, a moč Cankarjevih dram je de- Deželnem gledališču. Veliko je k dvigu Friderik Juvančič in Hinko Nučič. gor (1906) in z veliko manjšim Pohujšanje lovala sama po sebi in prepričljivo trkala ravni glasbenega odra prispeval Fran Gerbič, (1907). Veliko manj naklonjen mu je bil na vrata ne le ljubljanskega gledališča. intendant Govekar, ki je dajal prednost

Ground-breaking figures – protagonists of professionalization The Mark of the Great European Playwright Ivan Cankar; of Slovenian theatre Cankar vs. Govekar

Protagonists who left an indelible mark dramatic tenor he came back to Ljubljana The playwright Ivan Cankar couldn’t St. Florian, 1907]. He wasn’t in the good in the first decades of organized theatre in 1886 as a conductor. Other than prota- have appeared at a better time than in graces of the manager Govekar who pre- society activity were, among the first, Ce- gonists mentioned above and the grande the period when Slovenian theatre was ferred popular theatre and with whom cilija Podkrajšek and Josip Gecelj-Kocelj, Borštnik, the individuals who moved desperate for stage-worthy original Slo- Cankar became embroiled in an extensive considered leading figures of the company frontiers on stage included Zofija Boršt- venian drama. Although his first drama, newspaper polemic which he eventually at the time. Mention should also be made nik Zvonarjeva, Anton Verovšek, Avgus- Romantične duše [Romantic Souls], was published in a booklet entitled Krpanova of Josip Nolli, who until 1875 played seve- ta Danilova, the Czech Rudolf Inemann rejected by Borštnik, his Jakob Ruda was kobila. Govekar was a manager who in the ral roles in the Drama Society, including (who was also a director) and Rudolf Deyl, staged at the Provincial Theatre in 1900. new era resolved an old dilemma going as organizer, actor, singer, translator and Anton Cerar Danilo, Hinko Nučič and However, Cankar’s way on the Slovenian back to the time of the Drama Society’s playwright. After a successful interna- Milan Skrbinšek, Anton Trstenjak (as an stage wasn’t an easy one. He was best off foundation regarding whether a theatre tional career as a baritone, he returned to organizer, teaching theatre scholar), Fran in the period when Friderik Juvančič was should be mainly a low profile place of Ljubljana in 1890, where as a director he Gerbič and the Czech Hilarij Benišek (as the theatre manager; the production of entertainment or the highest temple of helped improve the quality of opera in the conductors and music directors), Ivan Za narodov blagor [For the Welfare of the art; he chose the first, thereby closing the Provincial Theatre. Similarly, credit can Cankar as a playwright and Fran Gove- People, 1906] was a huge success that door to Cankar’s drama. But Cankar’s be given to Fran Gerbič with regard to music; kar, Friderik Juvančič and Hinko Nučič as was not repeated with Pohujšanje v dolini plays were powerful enough to be staged after a successful European career as a managers. šenflorjanski [The Scandal in the Valley of beyond Ljubljana theatre. 12 13 Konec dobe profesionalizacije in začetek evropeizacije slovenskega gledališča

Kot ptič feniks še pred koncem prve vojne tudi krstna uprizoritev v Jubilejnem gle- vstane iz pepela zdaj z izkušnjami pora- dališča Franca Jožefa – današnji ljubljan- zov in uspehov ter razreševanja protislo- ski Drami; podržavljenje gledališča v novi vij prekaljeno slovensko gledališče. Fran državi Kraljevini SHS leta 1920, s čimer Govekar, bančnik Avgust Praprotnik in ve- slovensko gledališče prvič v zgodovini pri- letrgovec Alojzij Lilleg ustanovijo Sloven- dobi trdne, z družbenim konsenzom ute- ski gledališki konzorcij, ki ustvari gmotne meljene gmotne temelje; in pa Cankarjeve temelje novega podjetja, in že septembra drame, ki se jim zdaj (po avtorjevi smrti 1918, po štirih letih gledališkega molka, l. 1918) na široko odprejo vrata na sloven- lahko sezono odprejo – s Finžgarjevim Div- ske odre. Z retrospektivnega razgledišča jim lovcem. Začetek evropeizacije sloven- leta 1920, ko se končuje doba profesiona- skega gledališča simbolno zaznamujejo lizacije in začenja doba evropeizacije slo- predvsem trije fenomeni: uprizoritev prej venskega gledališča, se jasneje pokaže, dolgo s cenzuro onemogočenega Jurčiče- kako orjaško delo je v pol stoletja opravilo vega Tugomerja (6. februarja 1919), ki je Dramatično društvo. Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa, ki so ljubljanski Nemci postavili l. 1911; po prvi vojni z imenom »Ljubljana – dramsko gledališče«, pridruženo Slovenskemu gledališču, pozneje preimenovano v SNG Drama Ljubljana. The End of Professionalization and the Beginning of Europeanisation of Slovenian Theatre

Before the end of the First World War, Slo- time, which was also a premiere in the venian theatre grew stronger than ever af- Franz Joseph Jubilee Theatre, today’s Dra- ter having experienced its share of defeats ma Ljubljana; the nationalisation of the- and victories as well as solving a number of atre in the new state, the Kingdom of Serbs, contradictions. Fran Govekar, the banker Croats and Slovenes, which provided Slo- Avgust Praprotnik, and the wholesaler Aloj- venian theatre for the first time in its history zij Lilleg founded the Slovenian Theatre solid funding based on social consensus; Consortium, which provided the finance and Cankar’s dramas, which after the for a new venture, and as early as Septem- writer’s death in 1918 were welcomed on ber 1918, after four years of theatre silence, Slovenian stages. Considered retrospec- the season opened with Finžgar’s Divji tively, in 1920 with the end of professio- lovec [The Poacher]. The beginning of the nalization and the beginning of the Euro- Europeanisation of Slovenian theatre peanisation era of the Slovenian theatre, was symbolically marked by three pheno- the contribution of the Drama Society in mena: the staging of Jurčič’s Tugomer its half a century of existence becomes a (6th February 1919), censored for a long lot more evident.

14 15 O poteh k najlepši iznajdbi Ëloveškega duha« na Slovenskem About the Roads to The Grandest Invention of Human Spirit« in Slovenia

Mejniki v razvoju ∂ramatiËnega društva v Ljubljani Milestones in the Development of the Drama Society in Ljubljana

Razstava ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani The exhibition on the 150th anniversary of the Drama Society in Ljubljana

23. marec 2017–10. januar 2018/23 March 2017–10 January 2018

Avtor / Author Štefan Vevar

Grafično oblikovanje in postavitev / Graphic design and layout Maja Gspan

Digitalizacija / Digitalisation Dušan Nelec

Prevod / Translation Melita Silič

Jezikovni pregled / Language editing Andraž Polončič Ruparčič in Melita Silič

Strokovni sodelavci pri pripravi razstave / Cooperating exhibition experts Mojca Jan Zoran, Sandra Jenko, Katarina Kocijančič in Tea Rogelj

Produkcija razstave / Production Maksim Gaspari, Slovenska Talija, 1912/13, karikatura umetniškega ansambla slovenskega gledališča. Slovenski gledališki inštitut

Organizacija / Organisation Mojca Jan Zoran

Tehnična izvedba / Technical implementation Eksplicit, d.o.o., Ljubljana

Pri pripravi razstave so pomagali / The exhibition was made possible thanks to: Arhiv Republike Slovenije, Mestno gledališče ljubljansko, Narodna in univerzitetna knjižnica, Mihael Čepeljnik, Manja Gatalo, Amadea Karin Ilic in Branko Radulovič

Razstava je nastala s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. The exhibition was funded by the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia.