DOCSLIB.ORG

Download Download

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Download Download Karel Štrekelj (1859–1912) je imel na univerzi v Gradcu v letih 1899–1901 KAREL predavanja o slovenski literaturi Zgodovina slovenskega slovstva I–IV. ŠTREKELJ To so prva univerzitetna predavanja o slovenski književnosti v slovenskem jeziku. Hkrati je Štrekljeva Zgodovina več kot to: je monumentalna, klasično uravnotežena sinteza vse dotedanje vednosti o slovenskem slovstvu, podana na ZGODOVINA bogatem ozadju zgodovinskega, socialnega in zlasti jezikovnega razvoja. SLOVENSKEGA KAREL SLOVSTVA ŠTREKELJ Ta knjiga prinaša III. in IV. del Štrekljevega rokopisa v historično zvestem, kritičnem in komentiranem prepisu. Štrekelj odpira v knjigi presenetljivo svež, III–IV izviren pogled na Prešernovo in Bleiweisovo dobo ter čas do izteka 19. stoletja z vrsto velikih in manjših, danes skoraj pozabljenih osebnosti. Čas, v katerem ZGODOVINA ni manjkalo sporov in nesoglasij, Štrekelj prikaže z višje perspektive: vsako osebnost skuša pojasniti v luči njenih lastnih prizadevanj v zgodovinskem času SLOVENSKEGA in prikazati bralcu, v čem je njen prispevek k slovenskemu slovstvu. S tem SLOVSTVA stoji Karel Štrekelj visoko nad notranjimi spori ne le posameznih pisateljev v naši književnosti, ampak tudi visoko nad ideološkimi boji, ki so jim poznejši literarni zgodovinarji odprli vrata v svoje literarne zgodovine. III–IV ISBN 978-961-254-669-4 http://zalozba.zrc-sazu.si 9 789612 546694 42 € KAREL ŠTREKELJ ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA III–IV Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612546694 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6(091) ŠTREKELJ, Karel Zgodovina slovenskega slovstva / Karel Štrekelj ; uredil Matija Ogrin ; [besedilo za izdajo pripravili in opombe napisali Darko Dolinar ... et al.] ; [izdali] Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU [in] Slovenska aka- demija znanosti in umetnosti [in] Karl-Franzens-Universität Graz, Geisteswis- senschaftliche Fakultät, Institut für Slawistik. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012-<2014> [2]. III-IV. - 2014 ISBN 978-961-254-669-4 (zv. 2) 1. Ogrin, Matija 2. Gantar, Kajetan 3. Karničar, Ludvik 265906176 InštItut za slovensko lIteraturo In lIterarne vede zrC SAZU slovenska akademIja znanostI In umetnostI karl-Franzens-unIversItät Graz, GeIsteswIssensChaFtlIChe Fakultät, InstItut Für slawIstIk KAREL ŠTREKELJ ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA III–IV Uredil Matija Ogrin ljubljana 2014 Romantična doba Besedilo za izdajo pripravili, pregledali in opombe napisali Darko Dolinar Monika Deželak Trojar Andrijan Lah Zala Maček Darja Markoja Neža Sagadin Luka Vidmar Fanika Vrečko Edvard Vrečko 659 VSEBINA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA III. DEL Romantična doba [I] ..................................................................................................................... 667 [Matija Čop] ............................................................................................... 667 II ...................................................................................................................... 675 [III] .................................................................................................................. 686 Kranjska Čbelica ......................................................................................... 686 [Miha Kastelec] ........................................................................................... 687 [Jakob Zupan] ............................................................................................. 689 IV .................................................................................................................... 697 [Blaž Potočnik] ............................................................................................ 703 V ...................................................................................................................... 707 [Janez Ceglar].............................................................................................. 709 VI .................................................................................................................... 711 [Jožef Žemlja] ............................................................................................. 712 [Ignacij Holzapfel] ...................................................................................... 716 [Jernej Levičnik] .......................................................................................... 718 VII ................................................................................................................... 719 [Jurij Grabnar] ............................................................................................ 719 [Jurij Kosmač] ............................................................................................. 720 [Mihael Tušek] ............................................................................................ 721 [Emanuel Jožef Kovačič] .............................................................................. 721 [Urban Jarnik] ............................................................................................. 723 VIII .................................................................................................................. 730 IX ..................................................................................................................... 739 [France Prešeren] ......................................................................................... 743 X ...................................................................................................................... 748 XI ..................................................................................................................... 758 660 XII ................................................................................................................... 766 XIII .................................................................................................................. 777 Pesmi .......................................................................................................... 787 Soneti .......................................................................................................... 808 St Senanus and the lady ............................................................................... 826 [Matija Ahacelj] .......................................................................................... 841 [Anton Martin Slomšek] ............................................................................. 844 [Jožef Lipold] .............................................................................................. 851 [Valentin Orožen] ....................................................................................... 851 [Felicijan Globočnik] .................................................................................. 853 [Jožef Hašnik] ............................................................................................. 853 [Matija Vodušek] ......................................................................................... 854 [Mihael Stojan] ........................................................................................... 854 [Jožef Drobnič] ........................................................................................... 854 [Jožef Virk] ................................................................................................. 856 [Anton Murko] ........................................................................................... 858 [Fran Miklošič] ........................................................................................... 863 [Andrej Gutman] ........................................................................................ 872 [Oroslav Caf] .............................................................................................. 878 [Jožef Muršec] ............................................................................................. 879 ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA IV. DEL Slovensko slovstvo po Prešernu [I] ..................................................................................................................... 889 II ...................................................................................................................... 898 [Janez Bleiweis] ........................................................................................... 905 III .................................................................................................................... 907 IV–V ................................................................................................................ 915 [Matija Vrtovec] .......................................................................................... 918 [Franc Pirc] ................................................................................................. 919 [Jovan Vesel Koseski] ................................................................................... 921 VI .................................................................................................................... 934 VII ................................................................................................................... 944 Pesniki 'Noviški' .......................................................................................... 944 661 [Frančišek Malavašič] .................................................................................. 945 [Anton Žakelj – Ledinski] ..........................................................................
Load more

Recommended publications
  • Economic and Altruistic Motives in Philanthropic Work of the Carniolan Saving Bank 1844–1908
    doi: 10.19090/i.2019.30.157-170 UDC: 336.722(497.4 Крањ)“1844/1908“ ISTRAŽIVANJA ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER JOURNAL OF HISTORICAL RESEARCHES Received: 15 May 2019 30 (2019) Accepted: 6 September 2019 NATAŠA HENIG MIŠČIČ Institute of Contemporary History, Ljubljana [email protected] ECONOMIC AND ALTRUISTIC MOTIVES IN PHILANTHROPIC WORK OF THE CARNIOLAN SAVING BANK 1844–1908 Abstract: The article discusses the different reasons for very enthusiastic philanthropic work of the Carniolan Savings Bank. During the second half of the 19th century the social issue appeared in a changed form as an urgent question of improving the financial position of an increased number of poorer strata of the society. The management of the Carniolan Savings Bank was aware that the financial resources they collected could help with overcoming hardship and contribute to the general good. The board of the Carniolan Savings Bank donated a part of its net income for charity purposes every year. The paper deals with the period from 1844, the year of the proclamation of the Savings bank regulation, which allowed the use of surpluses for charitable and non-profit purposes. The period under scrutiny ends with the year 1908, when the Carniolan Savings Bank changed its policy of philanthropic activities because of the consequences that it faced after the “run” and boycott of the Slovenian part of the population in the Carniola province. Keywords: Carniolan Savings Bank, philanthropy, charity work, donations, Regulation, boycott. 1. Introduction odern philanthropy, shaped in the period of the industrial revolution and institutionalizing itself in response to the “social question”, is partly distanced M from traditional charity, which was more oriented in the discretion of religious institutions and arbitrariness generosity entrusted.
    [Show full text]
  • Tržič in Tržiško Na Prelomu 18. V 19. Stoletje
    2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 631.111(23.01):67(497.452Tržič)"18" Prejeto: 20. 5. 2020 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Tržič in Tržiško na prelomu 18. v 19. stoletje IZVLEČEK V članku opisano območje Tržiča z okolico je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi težko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih jim tudi z največjim trudom včasih ni uspelo pridelati dovolj hrane, da bi družina preživela do nasled­ nje žetve, so si s pregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali s prevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice se je Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejavnosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetovanje pa je bilo za večino Tržičanov le postranska dejavnost, s katero so se ukvarjali. KLJUČNE BESEDE franciscejski kataster, Tržič, Gozd, Bistrica, Sv. Ana, Sv. Katarina, kmetovanje, obrt ABSTRACT TRŽIČ AND ITS SURROUNDINGS AT THE TURN OF THE NINETEENTH CENTURY The article describes the area of Tržič and its surroundings, which in the first half of the nineteenth century exhibi­ ted a highly diversified image. Running a farm around Tržič was a challenging task, primarily due to the heavily accessible terrain. The survival of farms, where sometimes not even the greatest effort would produce sufficient crops for the families to sustain themselves until the next harvest, was ensured by the farmers’ proverbial Upper Carniolan tenacity and shrewdness as well as by also engaging in horse­drawn transportation, charcoal production, and so on.
    [Show full text]
  • Motoristi So Vsako Leto Večja Družina
    dff. C^l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 PRVI PREDHODNIK THDNIK GORENIEC LETA 1900 Gorenjsk JUNIJA i Glas TOREK, 21. 2005 Leto LVIIl, št. 49, cena 200 SIT, 16 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 22.000 IZVODOV VITJTIC.COHENISKICIAS.SI Motoristi so vsako leto večja družina Blizu dva tisoč motoristov je konec tedna prišlo v Medvode, kjer so pripravili velik moto piknik. VILMA STANOVNIK minuli konec tedna družili in zabavali v Medvodah. Medvode • Poletje je čas, ko Medvošld motoristi pa so se drugim voznikom na ce- tudi letos ohranili tradidjo in stah pridružijo še motoristi. bodo del zaslužka s svoje naj- Teh je na evropskih cestah iz večje prireditve, moto pikni- leta v leto več, nič drugače pa ka, namenili v dobrodelne ni pri nas, kjer se je v zadnjih namene. "V skrinji s prosto- let^ število registriranih mo- voljnimi prispevki se je na- torjev povečalo tudi več kot bralo 150 tisočakov, najbrž pa desetkrat. "Motoristi smo po- bo ostanka denarja še kaj več. stali kot velika družina, saj Skupaj s Centrom za sodal- člani moto klubov pri nas in no delo se bomo odločili v tujini pripravljamo različna komu bomo namenili po- srečanja s pikniki, kjer se ob moč, zagotovo pa bo tudi le- koncih tedna srečujemo od tos denar prišel v prave roke," pomladi do jeseni. Mi obis- je tudi povedal Rok Rotar, ki kujemo druge motoriste, je skupaj s prijatelji motoristi drugi enkrat na leto pridejo k v nedeljo zadovoljen zapuščal nam v Medvode," pravi pred- travnik v Medvodah tudi sednik Moto road radng du- zato, ker se konec tedna vsaj ba Medvode Rok Rotar, ki je na medvoškem koncu ni zgo- skupaj z ostalimi člani kluba dila nobena nesreča, v kateri poskrbel, da so se motoristi bi bil uddežen motorist.
    [Show full text]
  • Ivan Kukuljević Sakcinski (1816
    ISSN 1846-3827 Grb i Zastava Glasnik Hrvatskog grboslovnog i zastavoslovnog društva Broj 20, Godina X. Bulletin of the Croatian Heraldic & Vexillological Association Zagreb, studeni 2016. Number 20, Volume20 X, Zagreb, November 2016 Krunidbena zastava Hrvatske Ferdinanda IV. iz 1647. – Najstarija sačuvana zastava s hrvatskim šahiranim grbom. Zastava koju je na krunidbi Ferdinanda IV. Habsburga u Požunu 16. lipnja 1647. nosio grof Ladislav Esterházy, original u zbirci Esterházy, Forchtenstein, Austrija, vezeno na svilenom damastu, 273x161 cm , rekonstrukcija ŽH. The 1647 coronation flag of Croatia of Ferdinand IV – The oldest extant flag with the Croatian chequy arms. Flag from the Ferdinand IV Habsburg Coronation Ceremony in Bratislava on 16 June 1647 carried by Count Ladislaus Esterházy, the original in the Esterházy collection, Forchtenstein, Austria, embroidery on damask silk; 273×161 cm, reconstruction ŽH. 9-10 Najstarije hrvatske zastave The Earliest Croatian Flags Trijumfalna povorka cara Maksimilijana I. 1512/15. – Najstaiji prikaz zastava s grbovima Bosne, Hrvatske i Dalmacije. Triumphzug – slika Albrechta Altdorfera i Jörga Kölderera, (Albertina, Beč, Inv. br. 25214, reproducirano s ljubaznom dozvolom) The Emperor Maximilian I Triumphal Procession, 1512815 – The earliest depiction of flags with the arms of Bosnia, Croatia, and Dalmatia. Triumpgzug – painting by Albrecht Altdorfer and Jörg Kölderer (Albertina, Vienna, No. 25214, reproduced with kind permission) 9-10 Hrvatsko grboslovno i zastavoslovno društvo osnovano je 2006. godine. HGZD je član Croatian Heraldic & Vexillological Association is established in 2006. HGZD is a member of ISSN 1846-3827 Fédération Internationale des Associations Vexillologiques Confédération Internationale de Généalogie et d'Héraldique 9771846 382001 S A D R Ž A J UVODNIK EDITORIAL CONTENTS Nalazi Géze Pálffyja o najstarijim hrvatskim zastavama Géza Pálffy’s Findings on the Oldest Croatian Flags Dragi čitatelju, Dear Reader, - Dubravka Peić Čaldarović ..............................
    [Show full text]
  • Kamna Gorica V Starih Časopisih
    Kamna Gorica v starih časopisih 1498 Kamna Gorica - ena huba, en mlin. Pavel Hameršmid sluţi od tega 96 šil, 6 piščancev in 20 jajc, dalje od mlina 1 svinjo ali 96 šil. Pavel (Hameršmid?) sluţi od fuţine v Kamni Gorici 10 gld, Jurij Šerer (radovljiški meščan) sluţi od plavţa pod Kamno Gorico 3 marke. Vir: Prvi radovljiški urbar 1569 Po listinah so znane naslednje kamnogoriške fuţinarske druţine: 1569 Gašperin (Casperin), Curehan (Querhan), Vozel (Vasu), Kapus (Kappus) in Notsch (Noč). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1579 V reformiranem urbarju iz leta 1579 so zapisana imena: Laure (Lovro) Kappus, Georg Schwarz (Jurij Švarc), Matth. (Matija) Perin, Primus (Primoţ) Eller in Siegmund (Ţiga) Gašperin. Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1595 Leta 1595 je navedeno ime Valentin Assler (leta 1600 je postal višji rudarski sodnik) … Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1668 Pozneje srečujemo v rudarskih (podelitvenih) knjigah imena številnih Kamnogoričanov: tako leta 1668 Casperin (Gašperin), Rokhele, Thomann (Toman), Kapus Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1671 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1671 sta bila Johann Kappus in Matth. Dienstman rudarska podsodnika. Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1679 Kamna Gorica, 1679 Vir: Valvasor (wikipedija.org) Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1679 Schigan (Ţigon). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1687 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1687 Woldey (Bodlaj). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1688 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1688 Warl (Varl). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1689 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1689 Drobnitsch (Dobrnič), Homann (Homan) in Rossmann (Rozman). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa … Tudi tu, kjer so samo fuţinarji, delajo »na volka«, iz katerega kujejo različne ţeblje, mreţe in podobne izdelke.
    [Show full text]
  • Prenesi Datoteko Prenesi
    Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 HISTORICAL REVIEW ZČ | Ljubljana | 74 | 2020 | št. 3-4 (162) | str. 289–560 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2 asopis | letnik 74 leto 2020 številka 3-4 (162) č ZČ | Ljubljana | 74 | 2020 | št. 3-4 (162) | str. 289–560 Zgodovinski Josip Banić, The Mystery of Merania: A New Solution to Old Problems (Holy Roman Empire and the Kingdom of Croatia- Dalmatia during the Investiture Controversy) (Part 1) • Ana Jenko Kovačič, Iurium Episcopalium Liber I. poreške škofije: Predstavitev, tipološka opredelitev in analiza kodeksa • Robert Devetak, Boj za slovenske šole in delovanje ženskih 3-4 podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno • Damir Globočnik, Trubarjev spomenik v Ljubljani • Srđan Mladenov Jovanović, The Warmongering ’First Serbian Daily’: The Daily ’Politika’ during the First Balkan War of 1912-13 • Meta Remec, Napredek, avtarkija, narod: italijanska energetska politika v Posočju (1918–1943) • Klemen Kocjančič, Enote in ustanove Waffen-SS v Ljubljani med letoma 1943 in 1945 Zgodovinski časopis HISTORICAL REVIEW ZČ | Ljubljana | 74 | 2020 | št. 3-4 (162) | str. 289–560 Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehnični urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarević (SI), dr. Dušan Mlacović (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr.
    [Show full text]
  • Svetniki Prvič V Prenovljeni Dvorani
    (J [J jfehruar 2000 1Lttnik4 Decembrska in januarska seja občinskega sveta IZ. VSEBINE. ' • GOSPODARSTVO: Svetniki prvič v prenovljeni dvorani Prisilna poravnava za Gorenjca vetniki so decembra prvič za­ sedali v prenovljeni dvorani in Stran 2 S tako tudi primerno počastili odhod tisočletja. Na slavnostnem delu seje je Bernard Tonejc kot • POGOVOR: najstarejši svetnik predstavil sloves­ Alenka Bole Vrabec no verigo, simbol občine, ki si jo bo ob svečanostih nadel župan. Obliko­ Stran 5 vanje ·verige je delo arhitekta Kle­ mena Rodman. • REPORTAŽA: Praznični del seje je zaokrožil obisk Vili Luznar - čebelar mladih kolednikov iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica z mentorico Stran 8 Ireno Kosmač, nadaljevanje pa je bilo v znamenju sprejemanja pro­ • OKOLJE: računa za leto 2000, ter sprejetja Omahnili sta dve lipi stanovanjskega programa občine. "Predtrška gmajna" je na januarski Stran 9 seji postala gozd s posebnim po­ menom, za dokončanje plinovoda pa • STATISTIKA: je svet sklenil pridobiti koncesionar­ Koliko nas je? ja. Sicer pa je del slednje seje potekal brez svetnikov iz opozicije, ki so zara­ Stran 9 di nestrinjanja z močnejšo pozicijo glede Odloka o preoblikovanju • ŠPORT: Javnega podjetja Komunala protest­ no zapustili sejo. E. S. Balinar Dejan Tonejc Več o delu obči nskega sveta na 2. in 3. Stran 14 strani. Na svečani del seje so prišli tudi mladi Koledniki iz Krope. Foto: PRIZMA Po izboru zgodovinarja Jureta Sinobada Sejno dvorano krasijo slike velikih osebnosti tene prenovljene sejne dvora­ Namen sklepa o razobešanju slik ne radovlJiškega občinskega pomembni& osebnosti je, da S sveta krasijo slike osebnosti, prepreči morebitno roli~čno ali rojenih v krajih naše občine.
    [Show full text]
  • Razstava Mejniki V Razvoju ∂Ramatiënega Društva V Ljubljani Dramatično Društvo V Ljubljani (Ustanovljeno L
    O poteh k najlepši iznajdbi Ëloveškega duha*« na Slovenskem Razstava Mejniki v razvoju ∂ramatiËnega društva v Ljubljani Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) je začetnik slovenskega gle- dališča moderne dobe. V svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdeset- letno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gleda- lišča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920–1945). Razstava se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Drama- tičnega društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti. Prvi mejnik na njej je bilo vsesplošno prepričanje, ki se je na začetku druge polovice 19. stoletja rodilo med slovenskimi razumniki, da Slovenci potrebujemo svoje, slovensko gledališče. A še prej je prelomne narave vsa poprejšnja gledališka zgodovina, od Trubarjevega dialoga med očetom in si- nom v Abecedniku prek gledališča jezuitov in kapucinov do Linharta in po njem Drabosnjaka ter vzporedno: od gostujočih innsbruških komedijantov in laških operistov do stoletnega predhodništva nemškega gledališča (ustanovljenega l. 1765). Močan je zgled Antona Tomaža Linharta kot pionirja slovenskega gle- dališča moderne dobe in zgodnjega predhodnika Dramatičnega društva. Vsi ti elementi so skupaj s splošnimi gledališkimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. 1848) porodili razširjeno zavest o nujnosti ustanovitve narodnega gledališča pri Slovencih. Razstava evidentira in utemeljuje dvanajst prelomnih fenomenov v razvoju Dramatičnega društva – od zametkov Društva med Metternichovim in Bachovim absolutizmom (1848 do 1851) do nastanka slovenskega gledališča kot javne družbene ustanove oziroma začetka njegove evropeizacije (l. 1920). Ilustrativno gradivo zajema rokopisne dokumente, portrete zaslužnih snovalcev Dramatičnega društva in gledališčnikov tistega časa, gledališke kritike, plakate in letake, stare fotografije in razglednice, pomembne knjige tistega časa, maketi dveh najpomembnejših gledališč itn.
    [Show full text]
  • Recn M Zara O GLAS * 2
    LETO XXI. — številka 100 KRANJ, sobota, 28. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovielji: občinske konference SZD) J :senice. Kranj, Radovljica, List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Skotja Loka in Tržič. — Izdaja časo- Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, Za redakcijo odgovoren Albin Učakar in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO recn m zara o GLAS * 2. STRAN SOBOTA, 28. decembra 1968 Predsedniki gorenjskih obči ameriških dolarjev izvoza in cijami v delovne priprave seveda tudi takšne, ki zara­ kazalo na primer pri reševa­ če želimo v Jugoslaviji še ln sodobno tehnologijo pove­ di nerešenih sistemskih in nju komunalnih vprašanj, ko nadalje ravnovesje v plačil­ čale vrednost le-teh, saj zna­ notranjih organizacijskih ter so občani v različnih akcijah ni bilancL Osebni dohodki ša v letu 1968 le 45 %. drugih vprašanj precej za­ močno oplemenitili sredstva, se bodo povečali za 8,5 %, Skupščina 6i bo tudi v ostajajo za prvimi. odobrena krajevnim skup­ realni pa za 4,4 %. Masa prihodnje prizadevala raz­ Občinska skupščina je na nostim. osebnih dohodkov se bo po­ pravljati o možnostih ustvar­ začetku tega leta precej jas­ Ce bi torej še enkrat gro­ večala za 11,5% in število janja sredstev in ne le de­ no začrtala razvoj nekaterih bo in hitro ocenil letošnjo zaposlenih za 2,5 %. Pove­ litve le-teh. panog gospodarstva v občini. dejavnost v občini, potem bi čanje produktivnosti priča­ V mislih imam večje sode­ rekel, da bi si tudi v pri­ kujemo za 4,7 %.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    •• ,,., IZ VSEBINE Izvoljeni nov župan in svetniki • JANKO s. STUŠEK: Počasi v breg, da nisi ob·sapo! Stran 2 • PRED BOŽIČEM: Pri sestri Vendelini Stran 8 • ŠOLSTVO 130 let šole v Ljubnem · Stran 9 • RADQVLJIŠKA KNJIZNICA: Ne le knjiga Stran 11 • ŠPORT: Namizni tenis v Ljubnem Stran 12 • ZADNJA STRAN: Koledar prednovoletnih V ponedeljek so se na konstituantni s~i sestali novoizvoUeni člani občinskega sveta. Potrdili so mandate svetnikom in županu Janko S. Stus"ku, s"e prej pa smo jih "ovekovecili" na pričujoči, fotografiji (manjka svetnica Melita Ažman). ¼č o seji in rezultatih volitev na tretji, četrti in peti strani. I. P. Foto. A(ojz Vengar prireditev Podeljene nagrade ob občinske prazniku Začetek novega sožitja v e nikoli se v Radovljici ni zgodi- in 11. decembra - obletnice rojstva december razglasi za drugi občinski lo, da bi na istem odru stala radovljiškega rojaka A. T. Linharta. praznik, obeneJil pa praznik ostane S stari in novi župan. Vsi, ki so tudi 5. avgust. Cerne se zahvalil vsem pričakovali besedni spopad in kre­ Zvone Prezelj predsednik občinskega občankam in občanom, svojim sanje nasprotnih mnenj, so bili sveta je podelil plakete A. T. sodelavcem, ter družini, da so ga v razočarani. Sobotni večer, ta se je l.,inharta, nekdanji župan Vladimir času županovanja podpirali in mu začel s petjem M.P.Z. A.T. Linharta, Cerne plakete občine Radovljica in stali ob strani. Vsem je zaželel, da bi pesmi pa je recitiral Tone Kuntner, je novi radovljiški župan Janko S. bil ta praznik začetek novega sožitja z minil v znamenju strpnosti in strin­ Stušek veliko plaketo občine.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 78 Str. 4 IN NARODOPISJE Nova vrsta 43 1–192 2007 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: zemljevid Ducatus Stiriæ (ok. 1700) iz Kartografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 78 – Nova vrsta 43 4. zvezek 2007 Maribor 2007 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Doc. dr. Andrej Hozjan Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Maribor 3 Kazalo – Contents IN MEMORIAM Jože Žontar, Antoša Leskovec (1928–2007) . 5 raZPraVE – sTUDieS Nenad Plemeniti, Loški grad, leto 1315 in bojna oprema posameznika (The Loka Castle, the Year 1315 and the Individual’s Battle Gear) .
    [Show full text]
  • ' ' Jelka Melik , , М Д . ,,. ! , „: DEŽELNI GLAVARJI IN
    ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 ' " ' ' ' ' "•• ' ,... o. {'•• • ••••*•• •. • • , : - • , •,, . ' i - •.., - .-. • •••• •••„•.:• .r^- * -.VIP - •' ' Jelka Melik , , мд . ,,. ! , „: DEŽELNI GLAVARJI IN DEŽELNI ODBORNIKI NA,KRAN\JSKEM t л • •* ' '1861^-1918 ;, \ , .:-,/, ' \. > Rudolf Andrejka je svoje čase v Glasniku Muzejskega društva ob­ javil seznam vrhovnih predstavnikov državne» uprave na Kranjskem od>1747 do 1941.1 Tu podajam seznam glavnih predstavnikov deželne avtonomije na Kranjskem, to je,seznam deželnih glavarjev, njihovih namestnikov v deželnem zboru in, deželnem odboru, deželnih" odbornikov in njihovih.namestnikov za čas od leta'186i,-<ko je.bila potfebruarskem patentu obnovi jenaf deželna avtonomija, in soj začeli delovati .deželni zbori, pa do 1918. Osnova tega seznama j so.podatki v obravnavah, dežel­ nega zbora Kranjskega. Zelo koristno mije služila tudi knjižica J. Pfei­ fer ja s „seznamom kranjskih deželnih poslancev in odbornikov.2 Ostali viri so navedeni posebej. ,,,,,'. • , л ", ", , , • \, • i Deželni odbor je bil upravni in izvršni organ deželnega zastopstva. Njegov položaj in delo je določal deželni red.? Skrbel je za navadne upravne posle deželne imovine, deželnih,skladov in'zavodov, vodil in nadziral je delo sebi podrejenih uradnikov in uslužbencev (§ 26). De­ želni red je izročil deželnemu;odboru poleg tega tudi vsa opravila prejš­ njega stanovskega odbora, kolikor niso prenehala ali-prešla na druge organe (§29). Deželni odbor, je-bil odgovoren deželnemu zboru. Moral mu je poročati o izpolnitvi sklepov deželnega zbora. Dajal je deželnemu zboru predloge o deželnih zadevah, bodisi^po naročilu, deželnega'zbora ali po lastni pobudi-(§ 26). Deželni odbor je i7predstav j jal •.. deželni zbor v vseh pravnih zadevah (§28). Člani deželnega ;odbora so morali bivati v Ljubljani in so za svoje delo dobivali odškodnino iz deželnega denar­ ja,, ki ji je višino določal deželni; zbor (§15).
    [Show full text]