LETO XXI. — številka 100 KRANJ, sobota, 28. 12. 1968

Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovielji: občinske konference SZD) J :senice. Kranj, Radovljica, List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Skotja Loka in Tržič. — Izdaja časo- Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, Za redakcijo odgovoren Albin Učakar in sicer ob sredah in sobotah

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

recn m zara o GLAS * 2. STRAN SOBOTA, 28. decembra 1968 Predsedniki gorenjskih obči ameriških dolarjev izvoza in cijami v delovne priprave seveda tudi takšne, ki zara­ kazalo na primer pri reševa­ če želimo v Jugoslaviji še ln sodobno tehnologijo pove­ di nerešenih sistemskih in nju komunalnih vprašanj, ko nadalje ravnovesje v plačil­ čale vrednost le-teh, saj zna­ notranjih organizacijskih ter so občani v različnih akcijah ni bilancL Osebni dohodki ša v letu 1968 le 45 %. drugih vprašanj precej za­ močno oplemenitili sredstva, se bodo povečali za 8,5 %, Skupščina 6i bo tudi v ostajajo za prvimi. odobrena krajevnim skup­ realni pa za 4,4 %. Masa prihodnje prizadevala raz­ Občinska skupščina je na nostim. osebnih dohodkov se bo po­ pravljati o možnostih ustvar­ začetku tega leta precej jas­ Ce bi torej še enkrat gro­ večala za 11,5% in število janja sredstev in ne le de­ no začrtala razvoj nekaterih bo in hitro ocenil letošnjo zaposlenih za 2,5 %. Pove­ litve le-teh. panog gospodarstva v občini. dejavnost v občini, potem bi čanje produktivnosti priča­ V mislih imam večje sode­ rekel, da bi si tudi v pri­ kujemo za 4,7 %. Čestitam vsem občanom lovanje in predvsem združe­ hodnje želel takšnega vse­ splošnega sodelovanja in Smelo in odgovorno po­ srečno novo leto 1969 ter vanje nekaterih sorodnih razumevanja pri reševanju stavljene naloge za leto 1969 želim mnogo uspehov in delovnih organizacij. Prizna­ zadanih nalog. so velike, toda z naporom osebnega zadovoljstva. ti moram, da so se naša vseh občanov, vseh samo­ prizadevanja še najbolj ure­ Takoj moram povedati, da upravnih struktur in druž­ sničila na področju industri­ nas v letu 1969 čakajo še benopolitičnih organizacij ter je (združitev Save in Stan­ veliko večje naloge. Napove­ ob spremembi nekaterih si­ darda), medtem ko so bili di federacije kažejo, da bo stemskih vprašanj, kot je na področju kovinske indu­ gospodarstvu ostalo nekaj zlasti devizni sistem, sem strije končani le načelni po­ več sredstev, kot jih je ime­ prepričan, da bomo v letu govori. Takšni pogovori so lo letos. Zato si bomo tudi 1969 dosegli predvidevanja. bili tudi v gostinstvu, poka­ zale pa so se tudi prve v občini prizadevali, da ga Vinko Gobec, osnove za združitev družbe­ ne bomo preveč obremenje­ Gospodarske organizacije vali. Zavedamo se namreč, so v celoti programe za leto ne obrti. Razen tega pa tudi predsednik posebne komisije v kranj­ da delovnim organizacijam 1968 izpolnile. Občina Kam­ ne moremo še bolj zmanj­ občinske skupščine nik je program zadovoljeva­ skih komunalnih delovnih organizacijah razpravljajo o ševati njihove akumulativno- Kamnik nja potreb splošne potrošnje sti. zlasti investicije pri moder­ takšnih možnostih. Odgovornost vseh organov, nizaciji republiških cest III. V gostinstvu oziroma turiz­ Delovne organizacije v obči­ vseh proizvajalcev in obča­ reda in gradnje šol za leto mu lahko ugotovimo, da so ni programirajo za prihodnje nov pri sedanjem in nadalj­ 1968 v celoti uresničila. V se začele uresničevati neka­ leto precejšen porast druž­ njem gospodarskem razvoju, zaostanku je modernizacija tere razvojne zamisli. Letos benega proizvoda in obseg je prisotna in mora biti tuhinjske ceste. Programi so se je začela gradnja novega proizvodnje ter razen dveh prisotna tudi v prihodnje. bili razpravljanj na zborih hotela, bilo je več obnovitev primerov tudi povečanje iz­ Uspehi na gospodarskem volivcev, na sejali samouprav­ lokalov, končno je na Krvav- voza. Ker so v kranjskem področju občine Kamnilk v nih organov v gospodarstvu cu rešen problem vode, pa gospodarstvu v zadnjem ča­ letu 1968 so zadovoljivi, saj in družbeno političnih organi­ tudi žičnice smo spravili pod su vložili precej sredstev v smo povečali: celotni doho­ zacijah. Aktivno sodelovanje enotno streho. S preureditvi­ modernizacijo, menim, da dek za 21 %, sklade za 32 %, občanov pri sestavljanju pro­ jo lokala so se tudi na bodo njihove programe lah­ izvoz za 33,1 %, proizvodnjo gramov in pri njihovi izved­ Jezerskem odprle možnosti ko uresničili. Sicer pa neka­ za 12 %, poprečne osebne bi, so pogoj, da se programi Slavko Zalokar, za nadaljnji razvoj, sklenje­ tere delovne organizacije ča­ dohodke za 9,5 %, produktiv­ v celoti izvajajo. Pozitivne no pa je tudi, da bo v Pred- kajo tudi tiste naloge in nost vrednostno za 17 %, izkušnje v doslednem siste­ predsednik ovoru zrasel nov garni ho­ dogovori, ki jih letos, kljub produktivnost količinsko za mu izpolnjevanja programov občinske skupščine tel. Razen tega smo letos priporočilom občinske skup­ 6 % in zaposlenost za 3.8 %. so pripomogle, da je refe­ veliko razpravljali tudi o ščine, niso uresničili. To so rendum za krajevni samopri­ Kranj bodočem blagovnem centru, predvsem vprašanja sodelo­ Na uspehe je brez dvoma novih sejemskih prostorih, vanja oziroma združenja, ki vplive !a večja din?mrzacija spevek v aprilu 1968 s 56 % uspel. Izdelane programe Kakorkoli gledam na le­ kranjski obvoznici itd. Lah­ sem jih že omenil. gospodarstva v Jugoslaviji tošnji razvoj v občini, ne ko rečem, da so povsod po­ in v Evropi. Prepričan sem, imajo tudi vse krajevne In čeprav ne bomo več skupnosti, ki se v celoti iz­ morem biti nezadovoljen. ložene osnove za delo v kot letos obremenjevali go­ da so skupščina s svojim Čeprav se v vrsti uspehov prihodnjem letu. aktivnim dolom, predvsem vajajo. spodarstva, bo treba rešiti skrivajo tudi nekatere teža­ nekatera področja družbene zbora delovnih skupnosti, ve in problemi, pa mislim, Veliko pa je bilo storjene­ odgovornimi razpravami čla­ Najpomembnejše naloge ga tudi na področju druž­ potrošnje oziroma družbenih občinske skupščine za leto da so gospodarske in druge služb. Trenutni znani pred­ nov samoupravnih organov organizacije ter občani vse- benih služb — predvsem v in vodstev prispevali k iz­ 1969 so: nadaljnja izgradnja šolstvu. Z dograditvijo šole pisi nam za prihodnje leto šolskih prostorov v Komen­ eno veliko storili pri reševa­ dajejo na voljo sicer manj boljšav- razmerja osebnih nju razilčnih gospodarskih na Zlatem polju smo uresni­ dohodkov in skladov: leta di in Stranjah, modernizaci­ čili štiriletni program grad­ sredstev, vendar bomo sku­ ja ceste skozi Tuhinjsko do­ in družbenih vprašanj. Seve­ šali rešiti vsaj vprašanje 1967 je bi'o razmerje 73,7 % da pa to ne pomsni, da nas nje osnovnih šol. Začeli pa lino, ob masovni udeležbi šolstva. Druga področja pa za osebne dohodke in 22,7 % prihodnje leto ne čakajo smo tudi z gradnjo nove za sklade; v letu 1968 pa mladine, športnikov občine vzgojno-varstvene ustanove se bodo morala žal zadovo­ prav tako ali pa še bolj tež­ ljiti z malo manjšimi sred­ 71,5% za osebne dohodke in Kamnik namerava skupščina ke in odgovorne naloge. pri Vooovodnem stolpu. Ta­ 25 % za sklade. urediti stadion v Mekinjah ko bomo sedaj lahko malo stvi, kot so jih predvidevali. teT omogočiti mladini in ob­ Prijetno sem presenečen bolj mirno pripravljali pro­ Seveda pa bomo povsod Razlika 3,6 oziroma 3.5% čanom prepotrebno rekreaci­ nad letošnjimi tričetrtlctni- gram nadaljnjega razvoja. nadaljevali z začrtanimi na­ so prispevki za Skopje in jo. S sredstvi sklada za ure­ mi podatki o gospodarjenju. Seveda pa upam, da bo logami v tem letu. Treba se stanovanjsko izgradnjo. janje stavbnega zemljišča bo­ Na tem področju so bila v skupščina tudi pri izdelavi bo dokončno pripraviti na V letu 19G9 pričakujemo: mo intenzivno urejali mest­ poprečju uresničena naša programa nadaljnjega raz­ gradnjo veleblagovnice, za­ povečanje proizvodnje za ne ulice, zlasti ulice v novih predvidevanja, ki smo si jih voja vzgojnega varstva in čela naj bi se gradnja ob­ 8 %, celotnega dohodka za naseljih. Dokončan bo večji zadali kot cilj na začetku šolske mreže naletela na voznice, novih sejemskih 15 %, povečanje izvoza za vodovodni sistem, kd bo omo­ leta. Sicer je res, da so po­ takšno podporo pri delovnih prostorov ... Skratka vso 11 %, pri tem moramo nuj­ gočil, da bodo stanovalci prečja včasih precej varljiva, organizacijah in občanih kot stvari, ki so morda danes no poudariti, da je potrebna tudi v drugem In višjih vendar pa bodo nekatere do sedaj. Menim namreč, da še na papirju, ali pa smo jih sprememba deviznega siste­ nadstropjih normalno preskr­ delovne organizacije to po­ bi tudi v prihodnjem letu že začeli delno uresničevati, ma, če žolimo, da bomo v bljeni z vodo. Gospodarske slovno leto končale dokaj morali razvijati takšno sode­ bi morali prihodnje leto po­ letu 1969 dosoglj. 5,5 milijona organizacije bodo z investi­ ugoano. So pa med njimi lovanje, kot se je letos po­ spešeno razvijati.

ŽELITE ZASTONJ OSEBNI A V10 POTEM VARCUJTE PRI ALI Gorenjski kreditni banki kjer je razpisano NAGRADNO ŽREBANJE ENO OD lastnikov vezanih hranil­ nih vlogi SOBOTA. 23. decembra 1968 GLAS * ?. STftAN

svetljave in kanalizacijske­ ga omrežja. Kijub temu, da nskih skupščin za novo leto so bila sredstva v leta 1S68 razmeroma £'kc;:o odmor'e- na, so krajevne skupnosti Rad bi se vsem občanom podlagi predloženih analiz in še nekaj manjših odsekov zbrana sredstva zelo smotr• in delovnim organizacijam in razprave sprejeli sklep, v Gorjah, na Posavcu in no razporedile. V sodelcva- zahvcilil za vrsto akcij, da kadrovskemu vprašanju Mošnjah. To bomo storili nju z občinsko skupščino je uspehov, razumevanje in posvetimo posebno pozor­ spomladi. prišlo do združevanja sred­ tako naprej. Zalim si, da nost, in da gospodarske or­ Pripravili pa smo tudi pro­ stev s krajevnimi skupno­ bi tudi prihodnje leto tako ganizacije pri svojem delu gram razvoja turizma za stmi za pomembnejše nego­ nadaljevali. Če bo tako, bo ta vprašanja rešujejo kot 30-letno obdobje. Občinska spodarske investicije, kate­ tudi nova skupščina, ki jo najosnovnejšo zahtevo so­ skupščina ga bo sprejela re bi brez omenjenega spo­ bomo volili, laže delala. Le dobnega proizvodnega pro­ najkasneje februarja. To pa razumevanja v letu 1968 na na ta način se bo njeno delo cesa. je nujno, zato ker bomo le mogle biti realizirane. lahko odražalo skozi resnič­ Čeprav so rezultati gospo­ na podlagi nekega programa no komunalno samoupravo. V letu 1968 se je število darjenja zadovoljivi, vendar načrtovali izgradnjo našega zaposlenih v družbenem sek­ Ob želji, da bomo naredili nam istočasno zanesljivo ka­ turizma in njegovega kom­ toliko, kolikor bomo zmogli, torju gospodarstva poveča­ žejo, da v bodoče pod dose­ pletiranja. lo od 4.549 na 4.817 ali za pa želim vsem v prihodnjem danjimi pogoji ne moremo Letos je bil zgrajen nov 5,9%. Istočasno se je šte­ letu vso srečo in veliko pričakovati večjih rezultatov. Garni hotel na Bledu, hotel j vilo nezaposlenih znižalo od uspehov. Zato bomo morali iskati no­ Toplice pa so bile temeljito 140 na 102 osebi ali za tranjih rezerv in korajžnega obnovljene. Spomladi, upaj­ 27,2%. Iz tega sledi, da na iskanja vseh možnosti in mo do sezone pa bo dogra­ tem področju v letu 1968 nis­ načinov povezovanja in tudi jen nov hotel A kategorije mo povsem uspdi, vendar pa možnosti združitev tam, Golf hotel. so perspektive glede zapo­ kjer pričakujemo zanesljivih slovanja v letu 1969 take, da uspehov. Naloge za prihodnje leto bo mežr.o to delovno silo pri­ so pomembne. Nadalje bomo merno zaposliti. Skupščina si je že takoj skrbeli za razvoj dela naše postavila nalogo, da bo te­ skupščine in njenih organov, Posta vi j ene naloge pred meljito obravnavala najnuj­ storili bomo vse, da pospe­ Marjan Bizjak, občinsko skupščino in njene nejše potrebe in sprejela šimo razvoj delavskega sa­ predsednik organe v letu 1958 so bile načrte za uresničitev. To pa dokaj uspešno izvršene. Se moupravljanja v delovnih or­ je seveda možno le, če so občinske skupščine posebno vsestransko zadovo­ izdelani dolgoročni načrti, ganizacijah in ustvarili tesno Trzic ljivo je bil izveden refe­ ki imajo tudi osnovo v pred­ povezavo občinske skupščine rendum o samoprispevku za kot najvišjega organa druž­ videnih finančnih možnostih. Krajevne skupnosti so v novo gradnjo in popravno Vse pa, kar smo predvideli, benega samoupravljanja v letu 1968 postale dejanski šolskih prostorov. Med go­ smo tudi uresničili. Občani občini. Skrbeli bomo, da bo­ nosilec krajevne politike, spodarskimi investicijami je so z referendumom izglaso­ mo naše dolgoročne načrte tako v političnem, organi­ ostala nedograjena cesta Bi­ vali obsežen načrt izgradnje uresničevali po načrtih in se zacijskem kot komunalnem strica - Pcdtabor, ker izva­ šol. Denar se zbira in načrt jalec ni pravočasno pričel z še posebno zavzemali za naše pogledu. Se prav posebno so tudi že uresničuje. Dograje­ gradbenimi deli. Tudi sana­ gospodarske organizacije. svojo aktivnost pokazale pri na je bila šola s telovadnico izvedbi referenduma za grad­ cija plazu in struge v Dolini v Lipnici, ki popolnoma Poskrbeli bomo, da bomo njo novih in popravilo ob- ni bila izvršena pravočasno. ustreza sodobnemu kabinet­ tudi na področju zdravstva, stojoSih šolskih prostorov. Izven programa pa je bila nemu pouku za 400 učencev. izvedena javna razsvehljr.va socialnega varstva in šolstva Posebno živa aktivnost se je V izdelavi je načrt za grad­ skozi celo leto kazala na na Cankarjevi cesti od »Ki- njo nižje osnovne šole v dosegli tisto, kar od n^is larja« do konca nasolja Slap. Stanko Kajdiž, občani opravičeno pričaku­ področju komunalnega gos­ Begunjah, pripravljajo pa se podarstva in to pri ureja­ predsednik tudi načrti za gradnjo osta­ jejo. (Nadaljevanje na nasled­ nju krajevnih cest, javne raz­ nji strani) občinske skupščine lih šol. Osnutek za šolo Na poalagi našega dolgo­ Radovljica Lesce pa je že izdelan. Iz­ ročnega programa razvoja gradnjo ostali n šol bomo turizma bomo letos izdelali pričeli leta 1970, kakor je ustrezne urbanistične načr­ KOMISIJA ZA V letu 1968 smo lahko predvideno z načrtom. te, ki so neobhodni zaradi RAZPIS PRI pričakovali nadaljnjih pro­ Zgrajen je najtežji odsek priprav prvenstvenih gradenj blemov in težav za naše go­ SVETU DELOVNE prepotrebne bohinjske ceste na področju turizma, pred­ spodarske organizacije in SKUPNOSTI v veliko zadovoljstvo vseh vsem kot nujna dopolnitev lahko z zadovoljstvom ugo­ Bohinjcev in nas, pa tudi že zgrajenih turističnih in UPRAVE SKUP­ tovimo, da uspehi kažejo, da ljubiteljev Bohinja. gostinskih obratov. To so ŠČINE OBČINE so v glavnem prebrodile za­ " Upamo, da bo cestni sklad predvsem žičnice, med temi JESENICE četno obdobje prilagajanja predvidel ustrezna srod­ pa žičnica na Koblo in Tri­ novim pogojem gospodarje­ stva za preostali del, ki pa glavske žičnice, ko so nujne nja. V tem letu pa so se še razpisuje je mnogo manj zahteven in za razmah našega turizma, prosto delovno mesto bolj pokazale pomanjkljivo­ cenejši. Bohinju so vrata predvsem pa zimskega. sti, ki bodo zanesljivo odprta. osnovni vzroki za nadaljnje Sprejeli smo urbanistični Vsem občanom želim za­ referenta delo. To so predvsem zasta­ program, sicer nekaj kasne­ res srečno in zadovoljno ter za naborne zadeve v od­ reli stroji skoraj v vseh to­ je, vendar pa po temeljiti uspehov polno in predvsem delku za narodno obrambo. varnah, ob takih pogojih razpravi in utemeljenih pri­ mirno novo leto 1969. Želim, notranja organizacija, ki bo pombah, čeprav je bila gljde da vsi skupaj tudi to leto Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev za morala temeljiti na znan­ na izredno razgibano in za­ preživimo v delu za še večje sprejem na delo zahteva: stvenih spoznanjih in še ka­ htevno območje naloga ve­ uspehe na vseh področjih — srednja strokovna izobrazba, šola aktivnih ali drovsko vprašanje, kajti od lika. družbenega življenja, želim rezervnih oficirjev JLA, 3 leta delovnih izkušenj. kadrov zavisi pravilno reše­ da bi vsi storili vse za ob­ Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dose­ vanje vseh teh problemov. Nekaj manjših stvari pa rambo naše sociali ične do­ danjih'zaposlitvah sprejema komisija za razpis pri O teh težavah smo dovolj nismo uspeli. Nameravali movine, predvsem pa, da bi na svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine časa razpravljali v organih smo asfaltirati cesto skozi svetu končno zavladal razum Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. občinske skupščine ter na Zgornjo dolino v Bohinju in mir.

Ponovno v zalogi: TRAJNO ŽAREČE PEČI — UVOZ TERMO - ELEKTRO AKUMULACIJSKE PEČI — UVOZ IN BOGATA IZBIRA veleblagovnica j PEČI NA OLJE blagovnica Ijubljana blagovnica Sltoffa loka SOBOTA, 23. decembra 1968 Predsedniki gorenjskih občinskih skupščin za novo leto 130 OOO parov (Nadaljevanje s prejšnje realizacije gospodarske in 1. Prva taka naloga je iz­ strani) družbene reforme. Seveda pa obraževanje in usposabljanje smuči Najpomembnejše naloge, to ne pomeni, da je rešeno kadrov ter bolj sanje kvalifi­ ki se poslavljajo pred občin­ vse, lahko pa rečemo, da smo kacijske strukture. Pri tem sko skupščino in njene orga­ v okviru danih možnosti na­ pa občutimo največje po­ redili veliko. Celotno gospo­ manjkanje ekonomskega ka­ a tuiino ne za leto 1969, bi bile nas­ lednje: darstvo beleži za prvih 11 dra. — izbirati najprimernejše mesecev letos naslednje re­ 2. Izdelati dolgoročne pro­ V Elanu so zadovoljni s prodajo smuči —• ožje lokacije za gradnjo šol zultate: grame za vsa področja, ozi­ Elan proizvaja 75 odstotkov smuči v Jugo­ v Križah in Bistrici, prido­ plačana realizacija je bila roma panoge gospodarstva, biti najprimernejšo tehnično dosežene v višini 515 milijo­ pri čemer je treba izredno slaviji — Elanove smuči celo v sončnem dokumentacijo in v drugi po­ nov, indeks na isto obdobje upoštevati realne komparativ­ Libanonu lovici leta 1969 pričeti z grad­ lanskega leta je 125; ne prednosti v odnosu do benimi deli; ostalega slovenskega, oziro­ V zimski sezoni je na leta­ V Elanu so povedali, da na — perspektive in možnosti, izvoz 4,75 milijonov dolar­ ma jugoslovanskega gospo­ lišču v Lescah že tretje leto jugoslovanskem in svetov­ ki se kažejo na področju tu­ jev, indeks 167; investicije v darstva. Prav v okviru pro­ odprta prodajalna smuči in nem trgu raste potrošnja rizma, bo treba s pridem iz­ gospodarstvo! 35 milijonov, in­ gramov panog bodo gospo­ smučarske opreme. Lani so smuči. Tako so na primer koristiti in pri investitorju deks 126; poprečni osebni do­ darske organizacije imele v tej prodajalni prodali 1959. leta na domačem trgu vzbuditi kar največji interes hodki so 900, —, indeks 112; odgovorno nalogo tako pri okrog 3000 parov smučk, prodali 6.800 parov smuči; fca razvoj te pomembne pa­ indeks zaposlenosti je 103; programiranju, kakor tudi mnogo smučarskih palic, 1963. leta 16.700 parov, lani noge v okviru urbanističnega amortizacija in ostanek do­ kasneje pri realizaciji. torbic, rokavic in maž za pa že 22.000 parov smuči. hodka pa bosta dosežena do programa občine; 3. Z dobrimi kadri in jasni­ smuči. Tudi letos gredo (Od tega 5000 parov otroških konca leta v višini 50 milijo­ smuči dobro v denar. V pro­ smuči, 3000 parov metalnih — v gospodarstvu dose­ nov dinarjev. mi programi bomo morali či vsaj tako dinamičan raz­ dati tudi večjega podarka na dajalni na letališču so jih in 1500 parov plastičnih voj ket je bil v letu 1968. Zadovoljivi rezultati pa ni­ razširjeno reprc-di/kcVo in se do srede decembra prodali smuči.) V letošnji zimski Proizvodne programe in in­ so bili samo na področju go­ pri tem zavedati iz žedno po­ že okrog 1.S00 parov. smučarski sezoni namerava­ vesticijske načrte za izpo­ spodarstva, temveč tudi na membnega elementa časa v jo prodati na domačem trgu polnitev in modernizacijo drugih področjih. toj konkurenčni tekmi, ki je Mnogi menijo, da so smuč­ 30.000 parov smuči. Po po­ proizvodnje bo treba vse­ V preteklem letu smo izgra­ čedalje hujša. ke v Elanovi trgovini v godbi s smučarsko zvezo stransko podpreti, še poseb­ dili, oziroma dogradi'i ter 4. V prihodnjem letu bomo Lescah cenejše. Pa ni tako. Jugoslavije Elan brezplačno no pri pristojnih bankah; pripravili za gradnjo več os­ morali tudi bolj intenzivno Maloprodajne cene so enake opremlja jugoslovansko A za vso državo. .Potrošniki pa reprezentanco (skakalce in — na področju komunalnih novnih Objektov za naš nada­ iskati skupne interese med ljnji gospodarski in družbeni gospodarstvom in negospo­ rajši hodijo kupovat v Les­ alpske tekmovalce). Smu­ investicij bo Skupščina ob­ ce, ker imajo tam večjo iz­ čarski trenerji, učitelji in čine skušala zagotoviti vsaj razvoj. Obnovitev ceste v Sel­ darstvom in pa v okviru go­ ško in Polja isko dolino, vo­ spodarstva med posameznimi biro. Zaupajo pa tudi Ela- vaditelji imajo pri nakupu taka sredstva, kot so bila na novim monterjem, ki hitro Elanovih smuči 30 odstotkov razpolago v letu 1968 pred­ dovod Hotovl ja — škof ja Lo­ l ospodarskimi organizacija­ in solidno montirajo smu­ popusta, enak popust dobijo vsem za modernizacijo cest ka, blagovnica Nama, most mi za skupne akcije naj si bo za nakup palic in 10 odstot­ III. in IV. reda. v Puštclu, cesta Lipica — v okviru občine ali v širem čarske vezi na smučke. Za kolodvor, več stanovanjskih prostora na področju medse­ montažo vezi pa ne skrbijo kov popusta za vezi. samo v Lescah. Prodajalci Vsem občanom, družbeno­ blokov, novi obrati dugih bojne pomoči s kadri, koope­ Elanovih smuči iz raznih Letos je Elan na zunanjem političnim organizacijam in trgovskih organizacij, uredi­ racijo, delitvijo dala ipd. tev mesta, priprava za grad­ krajev in trgovskih hiš hodi­ trgu prodal 130.000 parov delovnim kolektivom želim Saj bomo vse željene uspe­ jo vsako leto na prakso v smuči. Glavni kupec kvali­ 6rečno in uspehov polno no­ njo šol in podobno, pomeni he lahko dosegu le z do­ pomemben korak naprej. Elan, kjer se učijo montira­ tetnejših in dražjih smuči je vo leto 1969! brim sodelovanjem in med­ nja vezi. Švica, sledi ji Zahodna Nem­ sebojno pomočjo občinske čija. Elanove smuči so v Kljub dobremu gospodarje­ skupščine z vsemi gospodar­ Trgovino na letališču v tujini cenjene, to pove tudi nju v preteklem letu, pa so skimi in drugimi organizaci­ Lescah obiskujejo tudi tujci, podatek, da švedska kupuje tako na področju gospodar­ jami ter posamezniki. več smučk v Jugoslaviji kot stva kakor negospodarstva predvsem Italijani in Av­ strijci. Imajo 10 odstotkov pa pri svetovno znanih tvrd- šibka področja, katerim bo­ Občanom želim v letu 1969 kah v Avstriji. Elan izvaža mo v prihodnjem letu morali mnogo uspehov pri delu in popusta, če plačajo v devi­ smuči v ZDA, Kanado, Ita­ posvetiti posebno pozom osi: čimveč osobne sreče. zah. lijo, Francijo, Novo Ze­ landijo, Finsko, Dansko, Bel­ gijo, Nizozemsko, Avstralijo, Vzhodno Nemčijo in celo Sončni Libanon. Elan proiz­ vaja 75 odstotkov vseh smu­ či v Jugoslaviji.

Nekaj podatkov o proiz­ vodnji smuči v drugih deže­ lah: Na Japonskem izdelajo letno okrog milijon parov smuči, v Avstriji okrog 700 tisoč parov, v ZR Nemčiji 490.000 parov, v ZDA 300.000 parov, v Italiji 170.000 parov (po podatkih iz leta 1966). Strokovnjaki menijo, da je Zdravico Krvina, življenjska doba smuči tri predsednik leta. Takšna trditev je rela­ tivna, saj uporabljajo neka­ občinske skupščine teri iste vrste smučke vrsto Škof j a Loka let. To pač zavisi od tega koliko kdo smuča. Ob pogledu na stopinje Medtem ko mažemo smuč­ prehojene poti zadnjega leta za naše gospodarstvo in osta­ ke za letošnjo sezono, pa so le negospodarske dejavnosti v Elanu že začeli delati za lahko ugotovim, da je bilo prihodnje leto. S tujimi po­ letošnje leto v naši občini slovnimi partnerji že sklepa­ Danes bodo v drugem nadstropju stavbe v Tavčarjevi ulici v Kianju, kjer ima svoje prostore jo pogodbe o prodaji smučk zelo uspešno. Poleg zelo študijska knjižnica, odprli klubsko urejeno čitalnico. Kranjčani so že dije časa pogrešali ugodnih kazalcev gospodar­ prostor, kjer bi lahko prebirali časopise in reaje, domače in tuje. Uporabljali bodo lahko za naslednje leto. ske rasti lahko ugotavljamo tudi priročno knjižnico s slovavji in leksikoni. Z urejeno čitalnico gre tudi h koncu adaptacija Dokler bo dovolj smučarjev tudi večjo urejenost — red prostorov študijske knjižnice. Obenem pa bo tako izpolnjena vrzel, ki so jo Kranjčani moč­ na vseh področjih družbene­ no občutili. Sčasoma bi bilo dobro urediti tudi čitalnico ljudske knjižnice, ko se bo našel in snega, bo tudi v Elanu ga in gospodarskega življe­ prostor v Delavskem domu. Klubska čitalnica v Tavčarjevi ulici bo odprta veak dan razen dovolj dela. Upajmo, šc nja, kar je važon element sobote popoldne ed 8. do 12. in od 14. do 18. ure. — L. M. Foto: F. Perdan dolgo. J. V. V nekaj stavkih BLED — Igrišče za balinanje na ledu je treba zaznamovati tako kot to določajo pravila igre. Po več preizkusih sb na Bledu ugotovili, da je najboljši del brzojavni trak. Ker pa ga je težko dobiti, pošte ga ne uporabljajo več, so se blejski balinarji obrnili na jeseniško železniško postajo, ki je imela še nekaj tega traku. Ko bo začelo jezero zmrzovati, bodo trak

položili na led, polili z vodo in vse skupaj bo zmrznilo. Brzo-4 javni trak ima to dobro lastnost, da v ledu ne spremeni svoje bele barve, ima pa tudi podobno razteznost kot led, tako da se ne pretrga. JESENICE — V železarni Jesenice bodo cepili vse člane kolektiva proti gripi. Ker pa je bila za isti čas napovedana tudi krvodajalska akcija, so drugi del cepljenja prestavili, da bi krvodajalci lahko dali kri. Po cepljenju so namreč v krvi virusi gripe in bi s tako krvjo lahko neposredno okužili drugega. Jeseniška klavnica spet a Sredi decembra je spet se z očetom poklicno ukvar­ V četrtek dopoldne je generalni zastopnik tovarne Daimler Benz z~. Jugoslavijo, direktor sploš­ začela normalno obratovati ja z vzrejo prašičev. Hrano nega sektorja Autocommerce Franci Novak podelil na občnem zboru sindikalne podružnice jeseniška klavnica, ki je bi­ za prašiče dobiva iz jeseni­ cestnega podjetja Kranj dvema šoferjema — Slavku Legatu in Andreju Koširju zlati znački la mesec dni zaprta zaradi ške bolnišnice, za pomije pa s safirjem za 15 — letno vestno delo s specialnim vozilom Unimog. Omenjena člana cestnega slinavke in parkljevke. V bolnišnici letno plača s pra­ podjetja Kranj sta prva Jugoslovana, ki sta dobila to najvišje priznanje Daimler Benza. Na zadnjem času na Gorenj­ šiči v skupni teži 800 kilo­ občnem zboru so dolgoletnim delavcem cestnega podjetja podelili priznanja, potem pa so slo­ skem ni več pojavov te ne­ vesno odprli nove upravne prostore na Primskovem. (vig). Foto: F. Perdan gramov. Ker je njegova varne bolezni. Mesarsko kmetija blizu klavnice, se je podjetje ne kupuje živine v enako kot v klavnici slinov- Vojvodini kot prej, pač pa ka pojavila tudi v Klinarje- pretežno na Hrvatskem. Na vem hlevu, to je bil razlog* Jesenicah mesečno zakoljejo da so zasilno zaklali in po­ od 500 do 600 prašičev, me­ kopali 28 prašičev in dve so pa prodajo izključno na kravi. Komisija je ocenila domačem (jeseniškem) trgu. vrednost zaklanih živali v Zanimivo je, da mesarsko višini 2.300.000 S din. Zdaj, podjetje pri odkupu živine v ko je nevarnost bolezni že jeseniški občim ni dobilo mimo, tudi pri Klinarju raz­ niti enega prašiča za zakol. mišljajo, kje bi kupili dru­ Kmetje ponavadi prašiče ge prašiče. prodajo delavcem, ki jih ko­ ljejo doma. Ker je v občini pomanjkanje prašičev, bo mesarsko podjetje Jeseni­ ce kupilo večje število pra­ Pred novolet­ šičev drugod. Takšni prašiči nimi prazniki bodo težki od 120 do 150 kg; za črne prašiče, špeharje, bo Novoletni prazniki so cena 550 S din žive teže, za na pragu. Vse se priprav­ mesnate bele prašiče pa lja na sprejem novega okrog 660 S din. Po želji let.a. Celo sneg se bolj kupca v klavnici tudi zako­ blešči na vejah drevja. ljejo prašiča in nudijo dru­ Dolina je na žalost odela ge usluge občanom, ki se od­ v meglo. Vendar megla ločijo za nakup celega pra­ prav nič ne ovira pred- šiča. prazničnega hitenja. Kot bi med letom vse premalo Pred kratkim sem obiskal hiteli in bi morali v teh Ob 50. obletnici komunistične partije Jugoslavije bo Gorenjski muzej v Kranju v ponedeljek, Pavla Klinarja z Jesenic, ki zadnjili dneh še marsikaj 30. januarja, ob 18. uri odprl v Mestni hiši razstavo kiparskih del akademskega kiparja Lojzeta nadoknaditi. Dolinarja. Razstava de' na temo revolucije in NOB bo odprta do 14. januarja. — Na sliki kipar Lojze Dolinar v svojem ateljeju. — Foto: F. Perdan Avtobusi so polni, na vse strani hite. Ljudje nosijo zavitke pod paz­ Dedek Mraz duho. So v njih darila? Prav gotovo. Poštar vsak tudi v dan zvoni na vratih in prinaša na kupe voščilnic Škof ji Loki za srečo v novem letu. 2e od ponedeljka obiskuje Tako kot vsako leto do­ dedek Mraz tovarne, podjet­ slej. Vscko leto znova si ja in ustanove v Škof j i Lo­ voščimo srečo, se za leto ki, v petek in soboto pa bo dni postaramo. Vsako le­ obiskal tudi šole in vrtce. to težko pričakujemo sil- vestrovo noč, stiskamo Kot vsako leto doslej pri­ si roke, izrekamo želje in pravlja nasitope dedka Mraza obljube. ž.e nekaj dni v Ljudska knjižnica v Škof j i mladem novem letu pa Loki. V večernih urah obi­ se življenje spet povrne skuje dedek Mraz tudi trgo­ v stari tek. Morda pa to vine. V nedeljo ob 17.30 pa leto ne bo tako kot je bo dedek Mraz prkšeil pred bilo prejšnje? Morda ne veleblagovnico Nama in tam bo več znanca med nami, obdaroval otroke. V nedeljo ki smo mu še pred ne­ in torek pa bosta v loškem davnim stiskali roko. gledališču predstavi za otro­ Morda. Vendar so naše ke, prišel bo tudi dedek Želje ob novem letu ved- Mraz. Na sporedu bo igrica rejše, mlade, kot je mla­ Leopolda Suhadolčana Pika- do novo leto. polonček, ki jo je pripravil V četrtek dopoldne Je dedek Mraz obiskal vse trgovine veletrgovine Živila na Gorenjskem. — dramski krožek osnovne šo­ J. Ambrožlč Foto: F. Perdan le, j. K. • • • • Vsem kolektivom in delovnim ljudem • • • ŽELIJO SREČNO • • i NOVO LETO 1969 • • • Posredujemo nabavo potnih listov za vse • KOMPAS • države • Organiziramo izlete • Poslovalnice KRANJ, BLED, GARNI HOTEL BLED, JE­ • • I SENICE, KORENSKO SEDLO, LJUBELJ — Prodajamo železniške in letalske vozovnice • • 5 za proge po vsem svetu • RESTAVRACIJA, ŽIČNICA TER GARNI HO­ • * TEL S KEGLJIŠČEM, KRANJSKA GORA — Imamo redno taxi službo, telefon 22-059 • MOTEL Se priporočamo za svoje izdelke I • • • • i• * I • • * J TRGOVSKO I PODJETJE VSEM DELOVN5M LJUDEM, i ŽIVILA SODELAVCEM IN PRIJATE­ • • KRANJ LJEM ŽELI V LETU 1969 TR­ • • GOVSKO PODJETJE ŽIVILA • • • KRANJ MNOGO SREČE IN • • OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA • • Jf

vseh narodov in ras se je zbrala pod številkami odškodnino V drugi svetovni vojni je zelo obo­ pri svojih avtobusih ob papeževem sprejemu. gatela, ker so ubežniki za svoj azil prinesli de­ Potovanje Najdražja ulica Rima je Via Venetto, kjer so nar. Danes je republika samo še 1500 let stara same draguljarne. Neron je imel tudi na Piazzi turistična atrakcija in tudi letoviško mesto. Cez Navoni svoj trg tekem, kjer so trije vodnjaki. Rubi kom most še ni gotov za ves promet. Z na­ v Rim Med njimi jf fontana Crnca. Najlepša in po­ kupom nekaj spominkov smo nadaljevali pot v membna je fontana s 4 povodnimi možmi z rib­ Raveno, mesto umetnosti iz 6. stoletja, papeževa (Nadaljevanje) jimi repi. Vsak izm^d njih predstavlja svetovni prestolnica ob cerkvenem razkolu. Vladar Teodo- veletok, tako eden predstavlja Nil s krokodilom, rik si je s cerkvijo, posvečeno sv. Vitalu, posta­ ! V bližini je ogromen športni stadion, zgrajen drugi La plato s slonom, tretji Ganges s kačo vil muzej. Na pokopališču so sarkofagi, papeževe na 50 tisoč gledalcev, in več jezer za vse vrste in zadnji Donavo s školjko. Tudi ta načrt je na­ grobnice. Cerkev je bila popravljena v 11. stolet­ žporta. Od mesta do morja pelje 30 km dolga redil kipar Bernini. Nasproti je cerkev sv. Neže, ju po cesarju Hilariju. Okna so iz alabastra. olimpijska cesta. Letališče se imenuje Ostia. Iz Freske so doprsne slike svetnikov. Prvikrat se v Vie Apie smo videli cerkev z napisom: »Domine, delo Berninijevcga največjega tekmeca Rainal- zgodovini omenja kraški marmor. Tu so najlepši quo vadiš?« Imenuje se cerkev sv. Petra v veri­ dija. gah (San Pietro in vincoli). Na tej cesti so zgra­ in najdražji mozaiki na svetu. Mestno obzidje Nepozabni Rim s svojimi vedno znova opeva- ima svoja obhodna vrata. Zunaj njega je kupola jene vile bogatašev in največjih filmskih zvezd­ nimi znamenitostmi je za nami. Na poti domov nikov. Apolonarija iz 6. stoletja, zidana v osmerokotu smo po sončni cesti krenili na avtostrado do v rimsko bizantinskem slogu. Bazilika sv. Petra ali Vatikanska je največja hribčka, kjer stoji božja pot, cerkev sv. Franči­ na svetu. Pred njo je velik trg s fontano v obliki ška Asiškega. Temna skrivnostna podoba revne­ Zadnji postanek je bil na Višarjah, 1790 m vi­ vaze. Načrt zanj je izdelal največji arhitekt te­ ga patra, ki niti duhovnik ni hotel biti. Pridigal soko. Peljali smo se mimo Trbiža, Soče, Vidma, danje dobe Bernini. Sredi trga je obelisk iz Alek- je ribam in pticam ob Tirenskem morju, ker bi ki leži v Furlaniji, obdani od Krnskih in Julij­ sandrije in je izklesan iz enega samega kamna. pri ljudeh nič ne opravil. Naslednji postanek je skih Alp ter nižine Rezije. Žičnica nas je v sed­ Postavljali so ga sužnji, za vsako izgovorjeno bil v Lorettu. Slovenci imamo tudi tu svoj oltar mih minutah za 500 lir prepeljala iz Ovčje vesi besedo pa je bila smrtna kazen. Trg meji na des­ In v slovenščini pisan oČenaš. Na trgu je fontana do Višarij. V dolini je bila prelepa pomlad, na ni in na levi veliko stebrišče. Na vrhu katedrale iz 14. stoletja, tudi ta je v obliki vaze. Vsako Višarjah pa pol metra snega, kar je marsikomu so 8—12 m visoki kipi dvanajstih apostolov. To soboto pripeljejo tako imenovani beli vlaki polno v salonskih čeveljčkih delalo težave. Cerkev ima je bil nekdaj Neronov cirkuški prostor. Papeževa bolnikov na to božjo pot. pestro zgodovino. Freske kažejo pastirčka, kleče­ država Vatikan meri pol knV, ima 15 tisoč prebi­ čega pred brinovim grmom, kjer je našel božji 27 km dolga pot nas vodi do samostojne repu­ valcev, svojo vojsko, pošto in denar. Svetovno kipec. Leta 1460 je bila v fari Zabnica zidana blike San Marino, ki se razteza na treh gričih, znana je Sikstinska kapela z muzejem in knjiž­ kapelica. Oglejski patriarh je sezidal ob prazno­ do 900 m visokih in obsega 6 vasi. Prvikrat je nico. V kapeli so edinstvene Michclangelovc umet­ vanju 400-lctnice na gori cerkev. Cesar Jožef II, iz goste megle pršilo in smo bili prikrajšani za nine. je prepovedal bogoslužje in zaprl kapelico, šele lep razgled s stolpa. Republika ima 12.000 prebi­ njegov brat Leopold je vse obnovil. Vsakega 6. maja v letu voli papež črno-belo valcev, vojska šteje 120 mož, vlada jo 60 oseb. švicarsko osebno stražo v spomin na zgodovinski Postavlja se s tramvajem in s svojo uniformo. Cerkev je zaradi strele pogorela. 1860 so praz­ boj za vatikansko državo. Vatikanska cerkev ima Ustanovil jo je ubežnik iz Raba, pater Marino, novali 500-letnico. Ze smo bili pod našimi gorami. veliko ladij. Nad grobom sv. Petra je njegov kip ki je tudi njihov patron. Je zaščitnik obrtnikov. Mirno Trbiža, Mangarta, Bclopeških jezer in Ra- Iz črnega marmorja, v stranski kapeli pa že ome­ Tu cvete kamnoseštvo, keramika, trta, zlato pa teških Ponc smo na Predilu srečno prešli mejo. njena Michelangelova Pieta, ki spada v vrh sve­ je zelo poceni. Republika je bila ustanovljena Pozdravila nas je gorenjska sapica, naše prelepe tovne kiparske umetosti. Ogromna množica ljudi 1. 1380. Napoleon jim je pustil svobodo za drago gore in mrzla čista Sava. Ob novoletnem potepanju En sam dan in vse življenje v gozdu »Dve, tri leta v goši! Kaj pa je to! NI se ti še treba prsiti. nima kam. Toda mene je »FAJMOŠTRI« In »KAPLANI« Poznam ljudi, ki so vedno v Go7du, tam se rodijo, tam se spravil iz zagate ta pes, sim­ ženijo in živijo iz roda v rod.« patičen nemški ovčar. Pribli­ ri Knobevžu se pravkar žal se mi je, mahal z repom, zbirali možje in pred Tako se je šalil šegavi znanec Tone malo za šalo, malo zares, P svinjakom je zacvililo, me gledal prijazno in me če bi ne vedel, da je imel v mislih prebivalce prijazne vasice cvililo. Vabili so me, naj po­ Gozd pri Tržiču ali bolje rečeno nad Golnikom pod Kriško začel trepljati s prednjimi ta­ cami v pozdrav. Prijetno me čakam na koline. Toda bil goro in jih duhovito primerjal s partizanstvom, potem bi se sem precej bolj zadovoljen čutil celo prizadetega. Vendar ju že delno od tu vznikla želja je iznenadilo to prvo sreča­ nje. Hotel sem se mu oddol­ z izredno okusno repo, s in radovednost spoznati današnje življenje ljudi v tej omam­ katero mi je postregla 63- ljeni gorski vasici. žiti. Iz planinskega krušnja- ka, kjer sem imel (za vsak letna Rezarjeva mamca. Veli­ Tone je imel prav. Goj- Prestrašeni Gojžani — sreč­ primer, kot se pač pripravi ko je vedala povedati o da­ našnjem in nekdanjem živ­ žani res živijo v pravem ni, da so še živi — so se raz- v gozd) lepo malico, sem od­ ljenju. A gozdu, ne le v Gozdu. bežali, poskrili in se zatekli lomil kos svežega kruha. To­ Razvoj tehnike, kulture in k svojcem, znancem in dob­ da zaloga j je bil prevelik. Sploh ni primerjave, kot je udobnosti življenja, ki je pri rim ljudem v dolino, dokler Bratsko sem ga razdelil. Me­ pravila ona. Ko je bila še nas v dolini napravila velike si niso postavili začasne ba­ ni je bil všeč. Toda pes ga je mlada, je bilo vse drugače. korake, tega so tam deležni rake in zatem organizirano v kulturno položil nazaj pred Del teh sprememb je verjet­ le v kapljicah. In tudi gošo skupni obnovitveni zadrugi moje noge in me razočaranih no v njej sami. Ko je človek (misli partizanstvo!) so do­ »postavili nov dom« kot pra­ oči gledal, morda pomiloval. mlad, je vse lepo. Trgovine, kaj bridko preiskusili. Tam vi partizanska pesem. Ta prvi »intervju« me je gostilne ali šole niso imeli spodaj, na Vetrnem in v nji­ Od takrat pa je tam toliko­ prepričal, da v tem Gozdu le nikdar v vasi. Iz roda v rod hovi vasi, so se že nekdaj krat zapadel in skopnel sneg, ni tako kot sem si predstav­ podedujejo tako stanje iin R &

posredno ali neposredno re­ zagotavlja dovolj velike var­ VESOLJSKA TEKMA že kruh dvajsetim milijonom nosti. Močan adut v njih ro­ ČLOVEŠTVU NI V PRID Američanov. Med njimi bi kah sta lanskoletni nesreči, Zadnja leta smo mnogo pi­ našli ljudi najrazličnejših ob katerih so izgubili življe­ sali o vesoljski tekmi med poklicev: inženirje, tehnike, nje trije ameriški in en sov­ obema velikanoma, Sovjetsko zdravnike, matematike, psi­ jetski kozmonavt in zaradi zvpzo in Združenimi država­ hologe in planerje, pa tudi katerih je načrt prodora na mi Amerike. Katera stran kuharje, krojače, mehanike, Luno doživel hud zastoj. vodi, kakšen bo naslednji ko­ čistilce in druge. Zal podob­ Američani po tej nezgodi ni­ rak, kdo bo prvi na Mesecu? nih številk iz Sovjetske zveze so kaj prida spremenili svo­ Takšna in podobna ugibanja nimamo. Toda kaj prida dru­ jih zamisli, medtem ko za so mučila pisce senzacianali- gače tamkaj ne more biti. Sovjetsko zvezo tega ne bi stičnih člankov. Toda kaj se mogli trditi. Očitno je tam­ v resnici skriva za rivalstvom Mnogo je še stvari, s kate­ kaj prevladalo mnenje, da ne med velesilama? Prav gotovo rimi pristaši osvajanja med- gre več brezglavo tvegati in ne želja po kakih materialnih zvezdnih prostranstev zavrača­ v vročični dirki za Luno po­ koristih. Teh — vsaj nepo­ jo svoje kritike. In priznati stavljati na kocko dragocena srednih — v začetku ne bo. moramo — kar prepričljive življenja astronavtov. Po tra­ Tudi če se pod površino Me­ so. Ena od najstarejših je na gičnem dogodku spomladi le­ seca skrivajo neizmerna rud­ primer študija, ki govori o ta 1967 so namreč Sovjeti na bogastva, bodo za njegove splošni uporabnosti patentov, poslali na pot okrog Zemlje osvajalce še dolgo brez ko­ razvitih za potrebe agencije le še enega kozmonavta — risti. Transport surovin na NASA. Omenjeni dokument polkovnik Berevogoj je no­ zemljo ali postavitev tovarn opiše npr. novi način prido­ vembra letos 4 dni krožil po na Luni so za sedaj šele bivanja električne energije. pesolju in tako znova preiz­ snov, iz katere črpajo pisci Le-ta je svoj ognjeni krst kusil kabino Sojuz. Nasprot­ znanstveno-fantastičnlh što­ prestal leta 1965. Napravo so no pa preseneča veliko števi­ Blišč in beda ri j. Vesoljska dirka je v bi­ takrat montirali v eno cd lo satelitov brez človeške stvu le ena izmed oblik kabin Gemini. Odlično se je posadke, s katerimi so izved­ merjenja moči — podobno dirke na Luno izkazala. Danes je že postala li nekaj povsem novih ma­ kot sta to tekma v oborože­ eden od najučinkovitejših nevrov (avtomatični rendez vanju in širjenje politično Koristnost poletov v vesolje je še pomožnih virov elektrike. Tu vous dveh postaj Kozmos, ob­ ekonomskega vpliva. Dežela, so še sistemi za vbrizgava­ krožen je Lune z orjaško, 17- vedno sporna — Koliko tvegajo katere kozmonavt bo prvi nje goriva, miniaturni elek­ toaisko ladjo Proton itd.) pristal na zgubani, puščobni astronavti? — Rus ali Američan — tronski računalniki, izolator­ mesečevi površini, utegne v ji, zaščitne obloge vesoljskih Drugače je z Američani. to ni bistveno očeh svetovne Javnosti mno­ ladij... Vse našteto s pri­ V primeru z veMkim tek­ go pridobiti. Zmagovalci Lu­ dom služi v čisto vsakda­ mecem so ZDA svoj vesolj­ ne bodo nekakšen do

LJUDSKA KNJIŽNICA: domače in tujejezične leposlovne in poljudnoznanstvene knjige, revije in časnike;

PIONIRSKA KNJIŽNICA:

knjige in revije za cicibane, pionirje in mladino;

POTUJOČA KNJIŽNICA: zalaga z novejšim knjižnim skladom podružnično knjižnico v Stražišču in vaške knjižnice v Bitnjah, Besnici, Dupljah, Goricah, Lahovčah, Mavčičah, Naklem, Zalogu, Podbrezjah, Preddvoru, Šenčurju, Trbojah, Velesovem, Voklem, Zalogu, Žabnici ter na Kokrici, Jezerskem, Olševku, Orehku, Trste- niku in Visokem;

CENTER ZA ESTETSKO VZGOJO: vključuje pionirje in mladince v likovne, jezikovne, filmske in lutkarske krožke. Vse občane vabimo na obisk in jim v novem letu 1969 želimo dosti sreče in delovnih uspehov!

.niHiiiunimpmiiHNfiiNim^ iščite v Beljaku ESPRESSO CAFE ROSSIELLO Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ iill!!iliiimiiiniliiiiilliliiiuuitu;imnuhuni^

Obiščite Jezersko

PLES VSAKO SOBOTO od 20. do 01. ure VEČJIM SKUPINAM HOTEL DAJEMO POSEBEN POPUST. ZA OBISK KAZINA SE PRIPOROČAMO. »••©••••••••••••••«©9®®®®®®®®®®®®®®®®®®® i

Delavska univerza »TOMO BREJC« KRANJ Očiščene sprejema prijave za šivilj­ ske začetne in nadaljeval­ in zmrznjene ne tečaje. rmorske ribe Začetek tečajev bo v po­ nedeljek 6. 1. 1969 ob 15. uri v prostorih delavskega ! v prodajalnah doma v Kranju, Trg revo­ lucije 2 — vhod 4 (naspro­ ti avtobusne postaje). Informacije in prijave na telefon — 210-26 in na dan začetka tečajev. -k Kranj •aBBBBSfl BErjHHaBBBBBBBBBBBBBBBBBBNBBBBBB9BBBBBBBBBBBBBSSBBB9BBBBBBBBBBI!REI BBaBBnUBBBBBBaBflBBBSBaBBBHBBHaBBBBBBBflBBBBBaBBB2>fcaBBB3m«aaaMBB#AaaBat 1,

VAM PRIPOROČA vina vseh vrst., pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko' slatino, naravno oran/ado Jaffa, coekto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Še posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi steklemčena vina vseh uglednejših se vam zahvaljuje za zaupanje slovenskih podjetij z vseh vinorodnih področij Sloven'je in Hrvatske. IN VAM ŽELI OBIŠČITE SKLADIŠČA: SREČNO IN USPEŠNO Kranj 21-336, 21-324, 22-257, 22-375; Škofja Loka 85-324; Tržič 71 29»; Lesce 70-204; Kranjska gora NOVO LETO 1969 84-453, Bled 77 315

podjetje Tržič

Železarne vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto HM Priporoča sveje storitve v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki

VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM ŽELI SREČNO LI USPEHA industrija POLNO NOVO LETO 1969 Kranj

VSEM ODJEMALCEM - POTROŠNIKOM NA GORENJSKEM 2ELI SREČNO IN USPEŠNO čestita in želi NOVO LETO 1969 KOLEKTIV PODJETJA v letu Kmetijsko gospodarstvo }' • 1 Skof ja Loka i i svojim poslovnim OBRAT MESOIZDELKI prijateljem in občanom

s prodajalnami na področju Gorenjske mnogo uspeha in se 1 ŠKOFJA LOKA RADOVLJICA priporoča s svojimi 1 i BLED izdelki KRANJ JESENICE Srečno KRANJ vo leto I želijo VSEM SVOJIM KUPCEM KOLEKTORU PRODAJALN TRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA KRANJ

Predilnica volne Naklo k opravlja vse storitve in prodaja industrijsko volno in razne druge vrste vate Obenem vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto te; se priporoča za svoje storitve

emleiia t©warna

ORION 11.00 — 20 specializirana tovarna za Z NYLON KORDOM galvamko, fosfatiranje in barvanje

V tovarni dobite brezplačne nas,rete in navodila. SVETOVNA KVALITETA Servisna služba pa je vsem na voljo. PNEVMATIKE

KOLEKTIV TOVARNE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV OBENEM ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO LETO 1969 IN SE PRIPOROČAMO ŠE ZA NADALJNJE SODELOVANJE Tovarna verig Lesce pri Bledu DELOVNA SKUPNOST Priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, m ORGANI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA verig in raznih kovaških odkovkov. Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj

čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske

OBENEM ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM, ODJE­ in jim želi mnogo delovnih uspehov v letu MALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1969 ************** ZDA dokončno stekel. Igral­ Kri, nasilje in umori — značilnost minulih dvanajstih mesecev ci »največje predstave na Junij svetu« so začeli s kampanjo, Dejanje francoskih kole­ ki vsaka štiri leta požre mi­ gov je očitno spodbudilo ita­ lijone in milijone dolarjev. lijanske študente ,saj so za­ Najbolj pa je tiste prve čeli z demonstracijami proti spomladanske dni tempera­ sedanjemu nemogočemu štu­ turo v kotlu mednarodnih dijskemu režimu na njihovih odnosov dvignila poteza Iz­ visokih šolah. Najhuje je bi­ raela, katerega čete so za lo v Rimu in Torinu. Noro leto 1968 nekaj ur prekoračile jordan­ »Vroči teden« smo imeli sko mejo. »Morali smo kaz­ tudi pri nas. Nemiri v no­ novati palestinske komando­ vem Beogradu (3. junija) so se, ki imajo svoje postojan­ prerasli v spontan protest ke vzdolž naših meja,« je študentov. Glavna zahteva — Tel Aviv opravičeval svoje več ugodnosti, več možnosti dejanje. za zaposlovanje. Podobno je 28. marca so iz Moskve bilo v Ljubljani. V teh do­ Futurologija je veda, ki bi mesecev, polnih nasilja in sporočili: med poletom z no­ godkih je 9 .Junija po televi­ jo lahko primerjali s čarov­ vojn, je naredilo zloveščo Februar Ofenziva sil FNO v Juž­ vim reaktivnim letalom se ziji spregovori predsednik ništvom, saj skuša odgovo­ vizijo bodočnosti še grozlji- je smrtno ponesrečil heroj Tito. riti na vprašanja ,ki mučijo vejšo. Noro leto. Krvavo le­ nem Vietnamu dobiva vse širše dimenzije. Močna gve­ Sovjetske zveze Jurij Gaga­ Atentat na senatorja Ro­ človeštvo, odkar se zaveda to .Njegovi dnevi so šteti. rin. Pogreba nacionalnega samega sebe: kaj nam bo Sprehodimo se še enkrat rilska armada je obkodila berta Kennedvja, kandidata ameriško oporišče Khe San. heroja so se udeležili tiseči za predsednika ZDA, lahko prinesla bodočnost, kakšen skozenj, preden umre. In Moikovčanov. bo svet čez fto, dvesto ali zraven upajmo v lepšo pri­ Boji so trajali več kot mesec označimo za eno najbolj ža­ tristo let? Znanstveniki, so- hodnost . dni — vse dokler se posadka lostnih dejanj v minulem ciolGgi, zgodovinarji in ma­ ni umaknila iz baze. April letu. Krogle, izstreljene v tematiki zbirajo podatke o Začetek zimskih olimpij­ Los Angelesu — Kennedv je Januar skih iger v Grenoblu, 6. fe­ Kot strela z jasnega je 6. na tamkajšnjih preliminar­ dosedanjem razvoju posa­ aprila zjutraj udarila v svet meznih dejavnosti človeka, Kazalo je, da bo prvi me­ bruarja, je ena redkih ma­ nih volitvah zmagal z og­ nifestacij miru in prijatelj­ novica, da so v Memphisu romno večino — niso samo jih obdelujejo ter analizira­ sec v letu 1968 minil brez (ZDA) ubili Martina Luthra jo do najmanjših podrobno­ več j ih dogodkov. Sest-naj st stva v preteklem obdobju. umorile popularnega Bobvja, Športniki vsega sveta so se Kinga, črnskega voditelja, ampak, prav kot pred petimi sti. Tako nastane padajoča dni je moralo preteči, pre­ borca za državljanske pravi­ ali vzpenjajoča se krivulja, den so vesti o katastrofal­ pomerili med seboj. Olim­ leti v Dstlasu, odpihnile tudi pijska vas je bila menda ce in Nobelovega nagrajenca vsako upanje na odjugo v ki ponazarja nazadovanje, nem potresu v zahodnem de­ za mir. Amerika je še en­ stagnacijo ali napredek v lu Sicilije napolnile naslov­ edino naselje na svetu, kjer mednarodnih odnosih. Nešte­ pripadnost tej ali oni poli­ krat pokazala svojo pravo to ljudi po svetu je usodne­ znanosti ,pa tudi na področ­ ne strani vseh dnevnikov po podobo. Morilec, neki James ju odnosov med ljudmi, med svetu. 400 mrtvih in skoraj tični struji, temu ali onemu ga 5. junija obnemelo, videč, dužbenemu sistemu ni igrala Ray, se je zatekel v London, kako z močne Amerike odo- narodi in celo med različni­ 27.000 brezdomcev — to je kjer so ga ujeli in kasneje mi družbenimi sistemi. Če­ bilanca elementarne nesreče, nobene vloge. padajo še zadnji sledovi izročili ameriškim oblastem. ometa, ki mu onkrat Atlan­ prav ne gre verjeti vsega, ob kateri so se tla stregla Niso se še polegli odmevi Še dva atentata sta v na­ imajo doslej objavljene ugo­ z jakostjo 9. stopnje. fanfar v Grenoblu, ko je to­ tika pravijo demokracija. slednjih dneh ogorčila miro­ Morilca, arabskega priseljen­ tovitve vendarle določeno te­ Teden dni kasneje nas je povski ogenj na Bližnjem ljubne ljudi po svetu: 11. žo. Plod nekajletnega dela razburila novica o ameriškem vzhodu naredil konec idiliki ca Širhana Bišara Širhana, aprila so streljali na Rudija so sicer prijeli, toda on je so, rezultat skrbnih raziskav. reaktivnem bombniku z nu­ miru. Incidentov na Suezu Dutschkejv, voditelja za- Oglejmo si jih nekoliko po­ klearnim orožjem na krovu, in ob izraelsko-jordanski me­ samo pritisnil na petelina. hodnonemške študentske so­ Sile pa, ki so v resnici ubile bliže. ki je strmoglavil nekje ob ji so še enkrat razpihali cialistične federacije, kma­ obali Grenilendiije. Generali žerjavico sovraštva v vzhod­ Roberta — in verjetno tudi Kaže, da se nam v prihod­ lu zatem pa na predsednika njegovega brata Johna ter iz Pentagona so pohiteli z nem delu Sredozemlja. Alžirije Huarj Bumediena. V nje obeta še hitrejši razvoj izjavo, da se ni bati okužbe Martina Luthra Kinga — znanosti. Napredek v medi­ obeh primerih sla žrtvi pre­ ostajajo nerazkrinkane. z radioaktivnimi snovmi (če­ živeli. Gangsterske metode, cini, fiziki in elektroniki bo sar pa oblasti do danes niso Marec fantastičen. Današnji spre­ ki postajajo v politiki ne­ uradno potrdile). Nesreča je Plaz dogodkov v Evrcpi kaj vsakdanjega, zgovorno hodi po vesolju so šele pred­ imela tudi svojo dobro P''at zasenči vsa ostala dogajanja. Julij hodnica veličastnih poletov pričajo o nemoči konserva­ — pod pritiskom javnega Za prvo senzacijo je poskr­ tivnih krogov. Na ozemlju CSSR so se k zvezdam. Rak, bolezen na­ mnenja so se namreč ame­ bela romunska delegacija, pričeli manevri enot varšav­ ših dni, naj bi bil povsem riške letalske sile odločile katere člani so 1. marca de­ Kingova smrt je širom po skega paiktat. Takrat ni še ozdravljiv že čez dvajset let. prenehati s poleti teh avi- monstrativno zapustili sesta­ ZDA sprožila val nemirov. nihče slutil, da je to le pri­ To je ena, svetleča se plat onov nad tujim ozemljem. nek komunističnih partij Razjarjeni črnci so — žal prava na kasnejšo agresijo. medalje. Kaj pa druga? Ugo­ 24 .januarja so bojni čol­ vzhodnih držav v Budimpe­ zopet sebi v škodo — stresli Skoraj istočasno so v Varša­ tovitve, ki temeljijo na ni DR Koreje v bližini svoje šti. Niso se strinjali z očitki jezo na policijo, ki jim ni vi, na sestanku petih, raz­ opazovanjih družbenih pro­ obale zajeli vohunsko ladjo na račun demokratizacije ostajala dolžna. Podobno je pravljali o razmerah v Če­ cesov v zadnjih letih, vzne­ Pueblo ,last ameriške tajne znotraj njihove družbe. bilo v ZRN. Stotine študen­ škoslovaški. Po zaključku mirjajo. Prepad med bogati­ službe. VVashimgton je ostro Manj pomemben, zato pa tov so se spravile nad ured­ razgovorov je v Prago pri­ mi in revnimi se poglablja. reagiral in zahteval takojš­ toliko bolj senzacionalen, je ništva desničarskih Sprin- spelo sedaj že znamenito Človeštvo bo še naprej raz­ njo vrnitev. Le naglemu po- bil pobeg češkoslovaškega gerjevih listov, hoteč one­ pismo, s katerim vzhodnoev­ deljeno na dva tabora. Vele­ sredovanjiu OZN se imamo generala Jana Šeine v ZDA. mogočiti njih izhajanje . ropske države napadajo pro­ sile, sedanje in novo nasta­ zahvaliti, da napetost ni Takšni pripetljaji vselej ces demokratizacije češkoslo­ le, grozijo podjarmili manj­ prerasla v nov oborožen spo­ sprožijo val ugibanj in sum- Maj vaške družbe. Predsedstvo še narode. Strahotna orožja ničenj. Kaj vse je vedel ge­ KPČ je obtožbe zavrnilo. pad. (Epilog zadeve Pueblo: Franoija že danes čuti po­ pretijo bodočim generaci­ neral, katerega položaj v Moskva navidezno popusti. 23 .decembra .torej žele pred sledico dogodkov, ki so v vodstvu sil varšavskega pak­ Voditelji obeh strani so se jam. Kulturni nivo ljudskih dnevi, je Severna Koreja iz­ maju zamajali temelje pete ta ni bil nepomemben? Od­ zedinili za sestanek v Cierni. množic bo padal obratna so­ pustila ujeto posadko ladje. republike. Pričelo se je s govor na to vprašanje ver­ Kazalo jo, da bo spor kma­ razmerno z naraščanjem ma­ Kaj so storili z zaplenjenim študentskimi demonstracija­ jetno že dolgo no bo pro­ lu rešen . terialne blaginje. Največji »plavajočim vohunom«, že ni mi, končalo pa z vsesplošno drl v javnost. pesimisti med družboslovci znano;. stavko delavcev. Spričo zapletov okrog Če­ napovedujejo razpad družine, Vietnam, prizorišče dolgo­ Skope vesti iz CSSR, da Svet se je nemalo oddah­ škoslovaške je bilo vse osta­ peras kriminala, veliko šte­ trajne umazane vojne, je zo­ je odstopila cela vrsta vodil­ nil ob vestti, da so ZDA in lo dogajanje potisnjeno ob vilo duševnih bolnikov in še pet enkrat pritegnil pozor­ nih oseb, so svet vnovič opo­ DR Vietnam pripravljene se­ stran. Omeniti bi veljalo le druge žalostne stvari. Ima­ ni t svetovne javnosti. Ko­ zorile na Od jugo v domovini sti za konferenčuo mizo. Po že državni udar v Iraku (17. jo prav? Je prihodnost res nce Januarja so osvobodilne vojaka Svejka. Devet dni maratonskih prerekanjih je junij). Predsednika Arefa so tako temačna? Ali pa naj ra­ enote začele z obsežno ofen­ kasneje Antonin Novotnv od­ bil za kraj pogovorov izbran izgnali — zatekel se je v je verjamemo maloštevilnim zivo na staro prestolnico stopi s položaja predsedni­ Pariz. 10. maja sta se dele­ London — njegovo mesto pa romantikom, ki sanjajo o Huo, ki je trajala več tednov ka. Skoraj hkrati so sprejeli gaciji prvič sestali. je zasedel Hasan ed Bakr. svetu brez nasilja, vojn In in ki je mesto spremenila v sklep o rehabilitaciji žrtev Piko na i za ta mesec je bomb, o bratski skupnosti kup ruševin. procesov proti Slanskemu in postavilo sporočilo o izgino­ vseh narodov, o blaginji ter Spričo vsega naštetega Klemcntisu. Nobenega dvo­ tju atomske podmornice Avgust sreči? Lepo bi bilo pritrditi plenum KP Češkoslovaške, ma ni bilo več, da so de­ Scorpion. Kot je ob podob­ Razgovori v Cierni se kon­ slednjim. Tcda realnost je katerega vplivi na spremem­ mokratične sile v vrhovih nih nezgodah že običaj, so v čajo. Cehe in Slovake je Pre- drusaina. Pred njo ni moč bo dnižbmoipolitičnih * in vlade in partije — z Dub­ Pentagonu javnosti postregli vcval zmeren optimizem. 9. zapirati oči. Preveč očitno ekonomskih odnosov znotraj okom na čelu — prešle v zgolj s kategorično izjavo, da avgusta so Pračani navduše­ se ravna po napov dih te vzh.odnocvrop.-2ke dežele ofenzivo. »ni nevarnosti eksplozije ali no pozdravili predsednika Ti­ tk pikov. TaM letošnja leto so bili Ogromni, ni vzbudil Sredi tega meseca je pred­ zastrupitve z radioaktivnimi ta, ki je dopotoval n:i kratek ni izjema. Minulih dvanajst posebnega zanimanja. volilni boj za predsednika snovmi.« obisk v prijateljsko Češko- slovaško. Nekaj dni zatem je podoben sprejem doživel November tudi romunski predsednik Vrtiljak pomembnih do­ EMO-8 in E M O • 5 Causesku. godkov je stekel z novo silo. STA 2. novembra so besede odha­ Sredi meseca sta se v Kar­ jajočega ameriškega pred­ OSVOJILI SVET in lovih Varih sestali delegaci­ sednika Johnsona, ki je na, NAGRADILI ji CSSR in NDR. Razgovori povedal ustavitev bombardi­ niso dali nikakih rezultatov. ranj Severnega Vietnama, kupce — 40 srečnih dobitnikov s fiatom 124 in 39 nagrad 21. avgusta. Sile varšav­ začudile ves svet. Ta poli­ — izdelki tovarne EMO iz Celja. skega pakta preplavijo Če­ tična bomba naj bi v zad­ Dobitniki nagrad ob zaključku prve akcije 8 + 5 so bili škoslovaško. Agresija je pre­ njem hipu pomagala demo­ na zabavno glasbeni prireditvi 14. decembra v Novem Sadu senetila vse. Posledice tega kratskemu kandidatu Hump- izžrebani in prejmejo: arogantnega dejanja, ki se hreyu, da si utre pot v Belo zastavo fiat 124 — Ivan OCEPEK, KOMENDA, Dobrova 9 ker vsebuje da primerjati le še z viet­ hišo. Kljub temu pa so se pri KAMNIKU namsko vojno, se kažejo v ameriški volivci odločili za štedilnik TOBI tip 166 — Katarina ANTOLIC, RIJEKA, Ku- splošnem poslabšanju med­ republikanca Nixona, ki je mičićeva 38 narodnega položaja in zaos­ tako postal 37. predsednik električni štedilnik TOBI tip 166 — Anton ZIMŠEK, CELJE, tritvi odnosov med velesila­ ZDA. Mariborska 32 ma, v nezaupanju do Sov­ Na drugem koncu zemelj­ kombinirani štedilnik TOBI tip 170 — Dragic OAFADAV1Ć, jetske zveze, v jačanju mili- ske oble, v Italiji, je sredi BOR, Timočka buna 1a/8 tarističnih teženj na obeh meseca izbruhnila vsesplošna kombinirani štedilnik TOBI tip 170 — Franja ROKLICER, !ovo straneh ter v prenosu žarišča stavka. Vzrok so bile pre­ NOVI SAD, Petefi Šandora 49 tretje svetovne vojne iz Azije peč na olje EMO-8 — Milena ANIČIC, OPATIJA, maršala na majhne pokojnine. na evropska tla. Največ pe­ Tita 93 1 lina pa sta seveda morala Vojaški prevrat v afriški dodatni štedilnik na olje EMO-6 — Ljudmila FANEDL, * tržišču požreti — in ga še požirata državi Mali je pcmetel z LJUBLJANA, Poljanski nasip 10 — svobodoljubna naroda Če­ vlado predsednika Modibo peč na olje EMO-5 — Rezika MULEJ, ŠTORE, Prožinska škoslovaške. Po krivdi vro­ Keite. Oblast so prevzele ČRPALKA vas 110 OKOVJE čičnih glav iz Kremlja je oborožene sile. Žalostni tra­ omarico za pomivanje posode — Vlada VETČALIĆ, STAR­ svet zopet za korak bliže diciji zadnjih nekaj let — ČEVO, Partizanska 16 atomski apokalipsi. vsaj eno državo na črnem garnituro kuhinjske posode za 4 osebe — Ivan RODIK, Koristniki oljnih peči kontinentu doleti prevrat — VARAŽDIN, Vrazova 1 Me trudite se s pretakanjem je s tem zadoščeno. centrifugo C-03 — Bojana GREGORČIČ, MARIBOR, Valva­ olja za vašo peč, raje se po September Ze omenjeni spomladanski sorjeva 19 služite oljne črpalke OKOVJE, nemiri v Franciji niso ostali centrifugo C-03 — Borka DRAJER, Žarkovo, BEOGRAD, ki jih izdeluje Okovje Kamna V strahotnem potresu, ki brez posledic. Omajana po­ Odabašičeva 2 Gorica. Garancija 6 mesecev Je 1. septembra razdejal vso zicija franka je konec no­ centrifugo C-03 — Mojca SAVNIK, BREŽICE, Ilije Gre- ..ahko jih dobite v vseh trgovinah vbodno Perzijo, so našli vembra sprožila hudo med­ goriča smrt tisoči in tisoči ljudi. narodno monetarno krizo. centrifugo C-03 — Mirko KRALJEVIĆ, LISTIČA, Đačka b. b. Reševalne ekipe zaradi raz­ Zdelo se je, da za francosko centrifugo C-03 — Alma OSREDEČKI, ZAGREB, Kušla- dejanja precej časa niso mo­ valuto ni pomoči, da bo po­ nova 25 gle nia pomoč preživelim. trebna devalvacija. Toda ge­ dvoploščni kuhalnik TOBI tip 230 — Dušan BRODARIĆ, Uprava Zavarovalnice SAVA Mnogo kdilometrov stran se neral de Gaulie je odločil SPLIT, Vinka Aljinoviča 33 — Poslovna enota Kranj ob­ je tudi tresla zemlja, vendar drugače: vrednost franka dvoploščni kuhalnik TOBI tip 230 — Slobodan RAKOČE- vešča svoje zavarovance, da oslane nespremenjena, fi­ zaradi čisto drugega razlo­ VIĆ, SISAK, Rade Končara je bila izplačana naslednja nančne težave mora dežela dvoploščni kuhalnik TOBI tip 220 — Lepa MILINKOVIĆ, požarna škoda: ga. Francozi so namreč na ti- prebroditi z delom in neka­ homorskih otokih opravili BEOGRAD, Đorđa Vašingtona 1 dne 20. 12. 1968 terimi posebnimi ukrepi. dvoploščni kuhalnik TOBI tip 220 — Ilija PAVLJAŠEVIČ, serijo poizkusov z vodikovi­ Mnogi so mnenja, da bo s Dure Jakšiča 1 SNEDIC Franc, Posavec 15 mi bombami in tako postali tem prizadet predvsem de­ econom lonec — Stanko KŠELA, APAČE, Vratji vrh št. 6 — Podnart četrta svetovna velesila. Da lavski razred. econom — lonec — Marija PANIČ, MARIBOR. Dalma­ 21.343,55 N.din za požar pa je kmalu za tem na Ja­ tinska 51 ponskem stopnja radioak­ December sokovnik — Mihalj AUGUSTINOVIĆ, KUPUSINA, Bela tivnosti močno porasti a, o zemlja 3 tem novopečena velesila ne­ Na Siciliji je prišlo 2. de­ sokovnik — Marija MARUŠIČ, NOVA GORICA, Prvomaj­ rada sliši. cembra do krvavih obraču­ ska 46 Uprava nov med kmeti in policijo. sokovnik — Zivko MAĐERIĆ, KOPRIVNICA, Dubovac 19 Zavarovalnice Dva dni kasneje so delavci garnituro posode novum — Dušan KOSTIĆ, PARAČIN, Oktober v Rimu množično zapustili Rudnička 21 »SAVA« svoja delovna mesta — stav­ garnituro posode novum — Augustin MAJERIĆ, Pekleni- PE Kranj Deseti mesec v letu 1968 ka je bila popolna. Sindikati ca 14 pri ČAKOVCU je bil od vseh še najbolj mi­ sedaj protestirajo zaradi na­ garnituro posode novum — Zora RAPE, LJUBLJANA, Lin­ roljuben. Ljudje so sledili silja. hartova 34 dogodkom na doslej največ­ Temperatura, ki se v Sre­ garnituro posode novum — Josip BOČAK, SAVSKI MA- jih olimpijskih igrah mo­ dozemlju dviga že od arab- ROF, Vinogradski put 26, PRIGORJE derne dobe. Jugoslovani smo sko-izraelske vojne dalje, je garnituro posode novum — Jože KNAP, KOPER, Bidov- NOVI ta mesec dosegla vrhunec. čeva 10 PLESNI se v daljni Mehiki dobro TEČAJI odrezali, nihče ni pričakoval Zbiranje sovjetske flote v garnituro posode novum — Silva ERKER, Slovenska Bi­ doslej povsem ameriškem strica, Devina 25 tolikšne bere medalj. v delavskem domu »jezeru« mnogim ne gre v ABC ponve — Ljubisav STOJANOVIĆ, NIŠ, D. Tucovič 24 v KRANJU Afer željne duhove je ko­ račun. Napetost sta povzro­ ABC ponve — Jan PAGAČ, GLOŽAN APV, maršala Tita 22 Plesna šola v Kranju organi­ nec oktobra razburila vest o čila dva rušilea, ki ju je po­ ABC ponve — Janez JANDRAŠIČ, Šalovci 15 pri MURSKI veljstvo 6. flote poslalo na SOBOT! zira za začetnike nedeljski poroki grškega milijonarja plesni tečaj 5. januarja ob Onassisa z Jacqueline Ken- »rutinski« izlet v Crn« mor­ Jedilne skodele — Simeon KIRIN, VRBOVEC, Grede 34 je. jedilne skodele — Smajo ELEZOVIČ, MAGLAJ, S. Osme- 9. uri in 14. januarja začetni- nedy, vdovo ubitega ameri­ robiča b. b. ški tečaj ob torkih in četrt­ Pariški pogovori vendarle kih. Nadaljevalni plesni tečaj škega predsednika Johna obetajo premakniti se z mrt­ jedilne skodele — Josip POPOVIĆ, ZAGREB X, trokut 8 Kennedyja. Boginja kreposti se začne 14. januarja ob sre­ ve točke. Kaže, da bodo kon­ jedilne skodele — Štefica SMILJANIĆ, BANJA LUKA, dah in petkih. je tako končno le pobegnila čno sedle za mizo vse tri Krajiških brigada 99 s piedestala, na katerega so prizadete strani, čeprav so special posoda — Dinka ČAMBER, ZAGREB, Padovčeva 9 SREČNO 1969 LETO Jo posadili puritanski Ame­ ZDA morale saigonsko dele­ special posoda — Franc KOVAČ, RADEČE PRI ZIDANEM ričani. gacijo malone s silo prignali MOSTU 14 v Tariz. special posoda — K. Žarko NENADIĆ, B. TOPOLA, Mi­ Temno senco na sicer iz­ ču novo jemno mirnih trideset dni Nagrade bodo izžrebanci prejeli do konca letošnjega leta. 60 metala poročila o grozo­ Tovarna EMO ob tej priložnosti obvešča kupce peči na G8MLLKftMl)lE* tah vojne v Nigeriji, kjer si Človeštvu se ne olbeta nič olje, ki bodo peč še kupili in vse, ki v prvem žrebanju dobrega. Kup problemov, niso prejeli nagrade, da je začela nova akcija, za najsreč­ zvezna vlada že več kot leto kup vojnih žarišč, nezaupa­ zopet odprta dni prizadeva streti uporni­ nejše udeležence pa so pripravljene nove nagrade in kot nje in še marsikaj teži svet. prva RENAULT 16 TB. domača hrana ško Biafro. Ofenzivi sledi Se bo po novem letu kaj Vsem zvestim potrošnikom želi kolektiv tovarne EMO iz izbrane pijače protiofenziva in obratno, spremenilo? Upajmo — saj prenočišča vendar pokolu še ni videti Celja obilo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1969. optimizem ne more škodova­ VABLJENI konca. ti- I. Guzelj GLAS * 16. STRAN GLAS * 17. STRAN

20 kem doživel. Vsekakor pa izdala,« je popustljivo razla­ nenavadno molčeč, pa tudi Višji inspektor Flagg Je oi žiti v potrditev plačilni list, pa so mu odgovarjali. Tisti, njegovega starejšega br:.ta pridem spet k vam, kakor gal Nevvall. »Saj Lisgard tudi Peter za volanom ni bil po­ pri eno oko in z nJim gro­ Iz zgodovine železarstva pa teh revežev niso nikoli z ki je molil naprej, je dobil Antona Tomana, ki je bil ro­ »Ti vragi mislijo na vse, hitro se bom pogovoril z ni tak bedak. S konice nosu sebno dobre vclje. Ni se mo­ zeče gledal nadležnega vsi. (veseljem sprejemala; vedno groš, vsi ostali otroci tudi jen 22. maja 1820. Tudi ca toda to nam je že znano,« je Mr. Flaggom.« ji je bral, da je o Charku gel otresti očitkov, da je on Ijivca, ki je motil njegov po. v Kamni gorici (16) so imeli zanje žaljive in su­ dojenčki, pa po en krajcar. je bil cesarski svetnik. Bli je dejal. Zganil je papir. »Vzel Šla sta drug za drugim po že slišala.« kriv Janine nezgode in zgrozil čitek. Veliki slikar, kamnogoriški pa je zelo koristno razdelil. rove pripombe. Zadnja članica te družine ga. priden in umen trgovec in si jo bam s seboj, če dovolite, peščeni mokri stezi, stopila Peter je buljil vanj! »Po­ se je ob misli, kaj bi se bilo »Le naprej, Nevvall, saj rojak Matevž Langus, je Ker ni imel otrok, je posvojil Občinski svet, ki je nadzo­ Rozina se je izselila iz Kam­ je pridobil v Trstu veliko Mrs. Sclby, utegne nam še na temno cesto in seržant je tem pa ne bi bili nikoli iz­ zgodilo, če bi bil prišel k samo premišljam. To se nu umrl v Ljubljani leta 1855. dve deklici in njima je pre­ roval ta denar, naložen pri ne gorice leta 1926. Takrat je premoženje. Tudi ta dobrot­ koristiti!« Potem je dvignil zaprl vrtna vrata. »No, kaj vedeli, da Lisgard pozna Jani nekaj minut kasneje. najbolj posreči, če zapre« Slavje se je pričelo s sloves­ pustil vse premoženje. Seve­ okrajnem sodišču v Radovlji­ prodala vse imetje in se s nik ni nikoli pozabil na kam- glavo. »Zdi se mi, da slišim pravite k vsej tej stvari, Mr. Charka!« Dokaiov o brezobzirnosti oči. Tako sem že rešil neiuj no mašo, pri kateri so peli da pa pri tem ni pozabil tudi ci, je lahko od tega denarja Svojimi štirimi študiranimi nogoriške reveže in na revne nekoga pred hišo. To bo naj­ Rae?« Nevvall je nejevoljno za­ Sov je imel dovolj. — Čez najtežjih primerov.« južni sokoli, potem pa se je na revne ljudi. Tudi on je koristil le obresti, ki pa tudi hčerkami preselila v Zagreb. dijake. Zanje je zapustil veli­ brž stražnik, ki so ga poslali. Peter je za hip pomolčal. mahnil z roko. »To vemo že pol ure sta stopila v sivo »Tudi brez čevljev« se ni zbralo veliko ljudi pred umet­ vložiil pri okrajnem sodišču niso bile majhne. Iz tega se Na rojstni hiši v Kamni go­ ko vsoto denarja. Odšel je v vežo in se vrnil »Vznemirja me,« je dejal ne­ dobrega pol leta, Mr. Rae!« poslopje, toda že na hodniku mogel vzdržati Peter, in nikovo hišo. V spomin na te­ v Radovljici v blagajno za vidi, da je dr. Toman zelo rici št. 39 je plošča z napi­ Ježa Vari st. z ogromnim moškim, ki bi to, »ne morem si misliti, kaj »Kaj?«, je planil Peter. »Je pred Flaggovo sobo ju je ga je šele sedaj odkril za ga dobrotnika vasi so na nje­ ubežne ogromno vsoto denar­ veliko daroval za reveže in za som: (Naprej prihodnjič) se ga na prvi pogled vsakdo so hoteli od dekleta.« to res, Nevvall?« ustavil njegov pisar Poole. Nevvallovim hrbtom. govi rojstni hiši vzLdaii spo­ ja. Del tega denarja se je upo­ vas. »V tej hiši je bil rojen 10. prestrašil. Nevvall je jezno zamomljal: Suhi seržant se je tiho za­ »Mr. Flagg še dela,« je go­ »Oho, Mr. Rae! Na vas sem minsko ploščo. rabil podobno kot pri Langu- Vse te darove so prejemali avgusta 1827 dr. Lovro Ta­ »To j z vaš novi čuvaj,« je »Jaz pa! In vi tudi, samo smejal. »Saj nismo tako da­ drnjal, »že dve uri se pri­ pa komaj čakal! čudim je su za štipendiranje nadarje­ reveži do druge svetovne voj­ man, pesnik in domoljub slo­ dejal Nevvall. »Mr. Haneke dobro premislite!« Pogledal je leč za luno, kot si mislite, pravljam, da bi šel v sobo pa samo, kako si upate stop« DRUŽINA TOMANOVA — nih učencev. Prav po zaslugi ne. V zadnji vojni pa je ob­ venski. Umrl v Rcdaunu 15. TURISTI! bo pazil, da bo vse v redu.« mali Petrov voz: »Kam pa se toda radovednim časnikarjem si ne upam, ker mi je strogo v to sobo po vsem tu*««, Zelo imenitna družina v obeh teh dveh mož se je v činski svet ta denar dal za avgusta 1879. Postavilo Slo­ Priložnost »Da,« je dejal stražnik, »na­ zdaj peljete?« ne izdajamo vseh svojih zabičal, da ga ne smem mo­ kar ste zagrešili.« ^fjj* Kamni gerici je bila Toma- tistih časih zelo veBko Kam- vojno posojilo. Namesto, da vensko pisateljsko društvo vam nudi loga mi je znana, Mr. Pitt »Domov,« je odvrnil Peter. skrivnsoti.« je pojasnil. »In titi. Da bi že končno oblekel povesil glavo. »Res- JLJz nova. Oče Janez, ki je bil ro­ nogoričanov povzpelo do vi­ bi denar služil za podpore re­ 1887.« ugodnost. me je poučil o vsem. Dame Seržant Nevvall je preudar- Mr. Flagg je v tem oziru še plašč in odšel domov! Po­ napako sem storil, Mr- *™* => jen leta 1769, se je poročil soke dziobrazbe. Dnagi del vežem, je tako pomagal pri Pokopan je na kamnogori- Za vsakogar nekaj lahko mirno ležejo k počit- jal. »Bolje bi bilo, če bi šli celo svojeglaven.« glejte, kako pozno je že!« vendar brez slabega nar !* s Heleno Hribar, ki mu je ro­ svoje podpore pa je dr. Lcv- ustvarjanji novih revežev, škem pokopališču. Za nagrob­ nekaj za vse ku.« z menoj k Fraggu, toda pri­ Peter je bil strt. »Vraga, Toda Nevvall se ni brigal za Ušlo mi je kar tako z J«1 a- dila 5 otrok ,med njimi tudi ro Toman namenil za šolo­ ki jih vsaka vojna poraja. ni spomenik, ki stoji pri vho­ Peter si je oblekel plašč. praviti se morate, da si vas tak osel! Toda saj nisem ve­ take prepovedi in je kratko veste. Slučajno sem »» ** Lovra, ki je poslal odvokat. obvezne otroke; ti so vsako Dr. Lovro Toman je umrl du v cerkev, je sam zložil to­ boste dobili v gostilni in »Najbolje, če se tudi midva bo temeljito izposodil, ker del ...« malo odprl vrata. Peter Rae nes v mestu, ko se je ciojo. Bil je zelo sposoben mož. To leto v jeseni dobili v šoli čev­ leta 1870 blizu Dunaja. le kitico: trgovini kar posloviva. Za vas, Jane, niste molčali pred dekletom. »Tega, kar ne veste, je še je prek njegovih ramen za­ dil tisti roparski napad m* dokazuje tudi dejslvo, da ga lje in obleko. O tem, kdo bo Tudi vsa družina Tomano- Ne jokajte zapuščeni je bil to kaj naporen dan in Zdaj lahko vidite, Mr. Rae, mnogo, Mr. Rae, je ugovar­ gledal mogočno postavo in­ deli smo, kako so Sove * je cesar Franc Jožef imenom al to dobil, je odločal šolski va je bila zelo dobrosrčna. Kdor v grobu spi, je srečen za vas, gospa Selby, tudi. Ne kaj vse se lahko zgodi, če jal Nevvall. »Zdi se mi da bi špektorja Flagga. Sedel je žale, zato sem omenil »* * ' za državnega poslanca in tu­ svet. Teh revnih šoloobveznih Podporo so tako ali drugače Saj je kratko vsem življenje Jože Malle bova vas več zadrževala.« človek čveka. Če bi ne bili bilo zelo prav, če bi šli zdaj udobno zleknjen v naslanja­ merja Charka.« . J di za njegovega prvega sve­ otrok pa ni bilo malo, saj je dajali vsem otrokom. Ena Al probud je večen. Loibital — Jane je šla za njim v vežo. ničesar omenili o Mortimsrju z menoj, ker se je takorekoč ču, z bosimi nogami na mizi, »Ker ste se hoteli pobah t| tovalca. Njegova največja za­ podporo v tej obliki dobivalo izmed teh oblik je bila na V Rodaunu, 6. avgusta 1370 St. Lenart v Brodeh »Ostanite en dan doma, Charku, bi se to, kar se je odigravalo vse pričo vas in in spal spanje pravičnega. pred listo gospodično, b sluga je, da smo dobili go­ od 40 do 50 t rok. primer, da so otroci vsako Br. Lovro Toman le 3 km od ljubeljskega Miss Selbv,« ji je zaklical zgodilo, ne bilo pripetilo. Mr. Flagga bo vsa zadeva ze­ Seržant Nevvall je zmajeval ne?« mu je očital Fagg renjsko železnico. Dr. Lovro S svojo vlogo v blagajno soboto že pred dvanajsto uro Dr. Toman v oporoki, kot predora i Nevvall ob slovesu, »Jutri »Kaj pa mislite s tem?« lo zanimala.« Policijskemu z glavo in z občudovanjem boko je vzdihrul, se zravnaj Toman pa je bil tudi zelo za ubožne pa je dr. Toman prihajali na njihov vrt, kjer smo že rekli, ni pozabil svo­ bom osebno obiskal Mr. Lis- je vprašal razburjeno Peter. avtu, ki je čakal nanj, je dal dejal: »Le poglejte to sliko, noge pa je z mize P°-*J» premožen mož. Razen gozdov poskrbel tudi za revne vdo­ jih je pričakovala vsa Toma- je ljubljene vasi. Zapustil je garda in če se ne motim, ga »Če bi ne bila o Charku ni­ znamenje. »Russella bom po­ Rae! človek mora nehote mi­ h kaminu. »Kakšna zgoaba in drugega premoženja je ve, ki so vsak mesec preje­ nova družina. Čakali so, da 8000 goldinarjev, in sicer za Govorimo slovensko! slal samega naprej, jaz pa bo vaša nesrečna dogodivšči­ česar prej vedela, bi se jI sliti na slavnega dečka iz pa je to z dekletom?« Y* imel tudi dva zelo lepa čr­ male na občini po dva goldi­ bo zazvonilo poldne. Takrat ustanovitev bolnišnice im za Ugodna menjava! na zelo presenetila. Najbrž ne bilo prav nič čudno zdslo, se bom peljal z vami v Scot- antike, na tistega Endvmio- mu je pripovedoval, kaj s na lipicanca, s katerima se narja podpore. Župan in dva je eden od družine pokazal vsakoletno razdelitev obresti pa to ne bo edino presene­ ko je slišala v telefonu nje­ land Yard.« na, ki ga je Selena s polju­ je zgodilo in Flagg ga je «u je v zaprli kočiji vozil tudi svetovalca, katerim so mora­ na največjega otroka, ki je med reveže. Dobrodošli! čenje, ki ga bo prav v krat­ govo ime in bi se ne bila Vso pot je bil Noel Nevvall bom zazibala v večen sen.« mišljeno poslušal. na Dunaj. Svoje premoženje le vdove vsak mesec predlo­ moral moliti naprej, ostali Ne smemo pa pozabiti tudi

****** ^UVIIKillBintMrMOTH119iWIHilJ>llt J|i RS

o svojem pogovoru s cesarjem in o nalogi, ki.mu jo je poveril cesar. i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Jutri zjutraj morata z majorjem biti tu. Major Teufelbach mora Osamljeni kit 11 Tega najbrž ni vedel niti general Fitzner, saj bi mu drugače ne do­ Miha Klinar: Mesta, ceste in biti pri izvršitvi obsodbe, naroča oficirju in se šele potem obrne proti oberstu Freisingu z vprašanjem, če je cesar sodbo potrdil. delil ponižujoče stražarske naloge, ki jo je sicer omilil s pretvezo, Iz ameriškega akvarija so v Veliko Britanijo prepe­ 12 13 ljali manjšega kita. Sprememba pa kitu ni dobro dela. r • ' Oberst .Freising se ob tem vprašanju samo posmehne. Menda naj v kranjskem deželnem mestu pregleda vse vojaške enote in prav Ni hotel več jesti in začel je hirati. Dolgo so premišlje­ 'poveljnik ljubljanskega garnizona dvomi ali celo misli, da bo cesar tako vse vojne lazarete, iz katerih naj s pomočjo zdravnikov pomeče vali, kako bi mu olajšali samoto. Naposled so se do­ 14 15 16 razcestja , do »boljševikov« in dezerterjev milostljiv. vse simulante, ker cesar ne potrebuje vojakov po vojaških bolniš­ menili, da bodo kitov bazen telefonsko povezali z baze­ Čeprav oberst Freising ni stoodstotno prepričan, ali je cesar nicah, marveč jih potrebuje na fronti. nom v Ameriki, kjer žive njegovi sodrugi. Tako naj bi 17 18 13 20 I upošteval njegov predlog in smrtno kazen poostril na smrt z ob- In tega posla se loti takoj, tako da zvečer že pripoveduje oberstu se kiti pomenili kar po telefonu o vsem mogočem in I glavijenjem, vseeno pravi, da je za jutri treba pripraviti morišče Larnmu, da je »počedil« vojaške bolnice in poslal v vojašnice skoro si tako preganjali osamljenost. Prvi pogovor bodo pri­ 21 22 23 11 S9 ! s tnalom in sekiro. In ker poveljnik ob teh besedah prebledi, ponovi: za pol regimenta vojakov. Najbrž s tem pripovedovanjem duši samo pravili šele na pomlad. Da bi osamljeni kit le zdržal do I »Mit der Enthauptung!« Drugega dezerterji in »boljševiki« ne zaslu- občutje slabe vesti, ker se je pri svojem inšpekcijskem poslu vtikal takrat! Major Teufelbach je bil vendar komandant karantene, a ga tre­ 24 26 27 28 23 nutnoIII ni. DEL 189 i žijo a če poveljnik nima na razpolago nobenega rablja, se bo med tudi v zadeve, ki bi jih moral opraviti oberst Lamm. ! vojaki vendar našel kak vojak, mesar po poklicu, in opravil rabeljski 6 0lB »Gut, sehr gut.« 30 31 32 33 In kje je, vprašuje oberst Lamm z ^ , ki niti za nianso posel. S T"; a a ne pokaže, ali ga to jezi ali ne, vseeno P y t0 vprašanje požene i Pravzaprav bi moral za vse to poskrbeti oberst Lamm. On ima To je vse, kar oberst Lamm reče z glasom, da človek ne ve, ali rdečico v poveljnikova lica, saj je prav on riv da majorja Teufsl. so bile izrečene besede pohvala ali prikrit posmeh. »Življenje na zemlji bo verjetno trajalo še nekaj 34 35 3H8 vsa cesarjeva pooblastila. On je vzel zapečateno cesarjevo ovojnico, bacha ni tukaj ne samo danes, marveč ze^ q konca seplembra ne, ki bi jo drugače prinesel v Ljubljano poseben cesarski ordonanc, milijonov let, toda po današnjem razvoju sodeč, skoraj dal đes e Potem nastane mučen molk in postaja za obersta Freisinga če­ ker mu je kljub ukinitvi vseh dopustop v Qnevm nemogoče, da bi bil tudi človek med tistimi živalskimi T^uiclh tdnevni dopust, da ko bi se cesar ne premislil in ko bi ne poslal v Ljubljano svojega 37 38 ac dalje bolj neznosen. Zato pravi, da so bili simulanti po bolnišnicah vrstami, ki bodo preživele.« Tako pesimistično napoved bi major in veleposestnik Julius von 1 • h lahko nadzoroval »spomina«, kakor v cesarjevi pisarni kdaj pa kdaj pravijo oberstu svoje kolone pri trgatvi in spravljanju * • skoro sami Slovenci, Hrvatje, Bosanci, Čehi in podobna izdajalska o usodi življenja na zemlji je napovedal ravnatelj na­ ' »Stangenholzu«. svojat. ravoslovnega muzeja v Los Angelesu. »Verjetnost, da »Maior Teufelbach?« menca poveljnik z Ugovorom, ker se boji Toda o tem oberst Freising molči. Zdaj je sam in lahko igra 1 »Gesindel? Verratherisches Gesindel?« Oberst Lamm se s Frei- bi človeštvo uničilo samo sebe z nuklearnim orožjem, VODORAVNO: 1. slov. telovadec, udeleženec olimpijskih povedati resnico. vlogo »prvega« in ne »drugega«, podrejenega prekljastemu oberstu iger (Janez), 7. živinska staja po planinah, 12. tuje moško ime, singovim mnenjem o »izdajalski svojati« ne strinja in reče, ne da je manjša kot verjetnost, da se bo človeštvo samo iztre­ Larnmu. bilo, ker si ljudje uničujejo vodo, kvarijo zrak, rodo­ 13. naslov pesmi, ki jo poje slovenski oktet, 14. nasuta zemlja, »Ja, er. Mit ihm moehte ich sprechen,« PJ ^vj oberst Lamin, ne da bi kaj spremenil svoj glas, da so Bosanci in Hrvatje udarno jedro bi spremenil svoj enolični glas in poudaril 0j ^tevo. vitno zemljo pa vedno bolj betonirajo in asfaltirajo, če 15. trata, ruša, 16. obžalovanje, 17. Avar, 18. francoski 0 • In prav ta podrejenost je kriva, da privošči »cesarjevemu spo- cesarske pehote, čeprav ve, da bi proti taki ugotovitvi protest iiali bo človeštvo še naprej svoje okolje tako zastrupljalo, fizik, astronom in politik, 20. avtomobilska oznaka Virovitice, »Leider,« je poveljnik v vedno večji z^ % ker mora ponoviti, | minu«, da ga je zapustil spomin. v prvi vrsti emigrantje Supilovega kova in drugi, združeni v Jugo­ 21. akord iz štirih glasov ( g a h c ), 24. kratica za »knock- 11 u O tem bo lahko poročal po vrnitvi na Dunaj generalu Fitznerju slovanskem odboru v Londonu, kakor so to storili še pred ustano­ potem bo živelo lahko šc kakega pol stoletja.« Res črno­ da majorja Teufclbacha ni, ker... kerje . tn0 službeno odsoten, gleda napoved, ki pa nosi veliko resnice v sebi. kout«, 26. finski atlet (Paavoo), 27. podjetje za konfekcijo a se bo vrnil že nocoj, ali najkasneje jU j *JUiraj. Picd dnevi je in dal tako generalu vedeti, da je cesar določil napačnega poobla­ vitvijo emigrantskega Jugoslovanskega odbora člani Hrvatskega v Beogradu, 30. kratica za imperativ, velelnik, 32. egipčanski ir odbora v Rimu že decembra pred štirimi leti v italijanskem časniku spremljal pohodni bataljon na fronto, ov v fron(no zajccije, ščenca in da bi namesto prekljastega obersta moral izbrati in dolo­ sončni bog, 33, gledališki in filmski igralec (Polde), 34. danski a se bo vrnil, ker bo prevzel urjenje n°^*. Pohodnega bataljona. čiti njega. »Corriere della Sera« z ostrim protestom proti ogrskemu ministru srcu politik, dolgoletni predsednik KP Danske (Axel), 36. krajevno Istvanu Tiszi, ki je menil podžgati bojevitost hrvaških domobranskih Knjiga o Za ta posel je posebno pripraven, saj zna v Praviti vojake do tega, Lc kako naj se »ptičje strašilo« pojavi pred vojaki in predstavlja ime iz pripovedke Frana Milčinskega, 37. pojav pri grmenju, da »vzljubijo« fronto in zasovražijo zaledje- enot s hvalo »o junaštvu Hrvatov in hrvaški zvestobi avstro-ogrske- Neka newyorška založba je pravkar izdala knjigo 38. pripadnik agrarne politike. cesarjevega pooblaščenca in sodnika? mu cesarju in kralju Francu Jožefu v boju za skupno domovino«. Gledal sem svoje srce. Ne gre za noben sladkoben ro­ »Ja, ich verstehe,« se oglasi oberst ^rV^„ * 'n začne Da, kako? hvaliti vrline Ne, o tem ne bo govoril temu bedastemu oberstu Freisingu, man. Vse nam je takoj jasno, ko preberemo avtorjevo NAVPIČNO: 1. veliko mesto na Moravskem, 2. že umrli takih »preoblikovalcev človeške ga materiali zna svo za'iM" " i° J »mate­ Oberst Freising ne ve, s kakšnimi pooblastili je cesar poslal prav čeprav govori resnico o »izdajalski svojati«, ne da bi razumel povo­ Ime — dr Philip Blaiberg. To je mož, ki že skoraj leto avstrijski politik, nekaj časa predsednik republike (Julius), obersta Lamma, a njega na predlog generala Fitznerja določil samo dni živi s tujim srcem. NajLclj znani pacient dr. Chrl- rial« tako obdelovati, da se »materialu« .J^e pristudi in se jim dov »izdajalskega ravnanja«, ki so jih v monarhiji hoteli odpraviti 3. vrsta tiska, t. j. posredia tisk, 4. drugo Ime za pristanišče že po nekaj dneh »eksercirskega gonjenja ^ Pojanja« zazdi fronta »ptičjemu strašilu« za spremstvo, torej za nekakšnega telesnega stra­ stiana Barnarda v knjigi opisuje svoje življenje do ope­ Talicn na Kitajskem (Rumeno morje), 5. velik športni stadion e a z vojno, z »zmagovito vojno«, kakor so takrat v cesarski okolici kakor rešitev iz pekla v vice, če že " .jLc^ nebesa, ki jih tisti, žarja, da bi se prekljastemu »cesarjevemu spominu« med potjo kaj racije in po njem, svoj slvah in svoje upanje. Njegova pri Budimpešti, 6. italijanski spolnik, 7. družabni ples, 8. kem. ki morajo na fronto, mnogokrat tudi u ' Jo. naglašali, namesto da bi te povode že zdavnaj odpravili in uresničili ne pripetilo. nacionalna stremljenja narodov, ki jih oberst Freising v skladu žena pa v knjigi potrjuje govorice o tem, da so hoteli znak za astatin, 9. nebesni pojav, 10. makedonski narodni In tako ga je spremljal in se dolgočasil, saj je oberst Lamm vso s svojim »turnvereinovskim nemštvom« imenuje »izdajalska svojat«. to poletje, potem ko je njen mož nevarno zbolel, zdrav­ heroj (Mirče), 11. večanje, 13. žabje okončine, 15. pretresljiv Oberst Freising bi še govoril o P^^j^ltretiranja pohodnih niki dr. Blaibergu zamenjati srce in eno pljučno krilo. bataljonov, ko bi oberst Freising ne vs ' rekel s svojim večno življenjski dogodek, 18. večji otok na jugu škotske, 19. pot pot bral »Spruche und VVicierspriiche« Karla Krausa. enakim glasom, da bo majorja počakal do n, p ^ ^ p ji Toda, kdo je mislil takrat, da se bo v tej vojni zgodilo toliko otem 0 0 0 rav »Jude!« premičnice okoli osrednjega telesa, 22. pripadnik naroda v zadevo z zaprtima obsojencema. nepredvidenega in nepričakovanega, do česar je celo oberst Lamm, prednji Aziji, 23. mesto v Makedoniji, ki ga je lani močno Da, če se ne moti, je ta dunajski pisatelj Žid. ta samotarski in odljudni razmišljujoči individualist, ki si je vselej poškodoval potres, 24. krilo škotske narodne noše (moške), »Das ist augenblieklich allcs,« se.posI?gle^?em ko 01 se oberst hotel o sleherni stvari ustvariti svoje mnenje, lastno sodbo in odnos 1 Toda, ali ni žid oberst Lamm. Naslednja številka Glasa bo izšla 25. arabsko moško ime, 28. utežne enote, 29. vrsta rastline, Freising še rad pogovarjal z oficirji in V ^ ^ ljubljanski garnizon. do stvari, prišel šele zadnje čase, ko je za cesarja Karla, oziroma »Ja, auch er ...« v soboto, 4. januarja 1969 31. predpona, ki pomeni stopnjo preseganja, 33. pripadnik za njegovo sedanjo desno roko profesorja Lammascha, zbral celo Poveljnik ljubljanskega pehotnega P^j^ je takoj na voljo, potomcev holandskih kolonistov v južni Afriki, 35. kratici 1 Zares čudno, kako ga more cesar trpeti v svoji bližini... goro listov iz množice svojih fasciklov o Slovencih, Hrvatih in Srbih mimogrede pa pokliče nekega nižjega on er rnu šepetaje naroči, prvaka slov. igralcev, 36. avtomobilčka oznaka Beograda. naj' takoj odpotuje v Goriška Brda. Taka je jeza, ki jo oberst Freising kuha na obersta Lamma samo ter o Čehih in Slovakih, to se pravi: zato, ker mu prekljasti oberst med potjo ni hotel zaupati ničesar GRADITELJI! O KOVINOTEHN• X F O R T A Preskrbite si opečne izdelke za spomladansko sezono, i IMPORT Ljubljanske opekarne bodo izdelovale opeko tudi R CELJE preko zime. še posebej priporočamo MB (modelar- • Delovna enota JESENICE I ni blok) in zidni blok BII6. Zahtevajte ponudbe. B razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Vse informacije daje prodajni oddelek Cesta na Vr- novce 2 — Ljubljana, telefon 61-965 in 61-805 ter naš 1 1. šefa skladišča zastopnik Andrej Smole j, Kranj, Nazor jeva 4, tele- K pogoji: srednja strokovna šola ekonomske ali tehnične fon 22-866 (pr? nebotičniku), ki vas po želji obišče " smeri ali poslovodska šola in 4 leta prakse v skla­ tudi na domu. Oglejte si naše izdelke v Kranju, Pre- diščni ali komercialni stroki; šernova št. 1 (pri steklarju Čolnarju). 2. komisionarja Ljubljanske opekarne f pogoji: poklicna šola za prodajalce tehnične stroke in 4 leta prakse v skladiščni službi; 3. 2 prodajalcev za prodajalno na malo pogoji: poklicna šola za prodajalce tehnične stroke In S Gorenjska kreditna banka Kranj 4 leta prakse v detajlistični trgovini;

sioroca S 4. šoferja * • C-kategorije da v petek, dne 3. januarja 1969 % pogoji: poklicni voznik C-kategorije In 2 leti prakse v zaradi internega obračuna * poklicu. £ aBBaaa^Baa^ ne bo poslovala za stranke • Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S stanovanji enota ne razpolaga. Prijave sprejema kadrov­ 9*99999—999 •••••g®0»»&3«^g&gg63g^ftCQOQ? ska služba podjetja v Celju, Mariborska 17 do 5.1.1969. •••••••••DHaaa* uiHmDi«iinsiiilllimMlllinnMMmiii.»n«»ififM» K prijavi je treba priložiti dokazila o zahtevani strokov­ B" •• nosti in delovni praksi v prepisu.

ZA BRALCE TEDENSKE Ali veste? TRIBUNE ... da prodajamo kolesa in motorje HIŠA ZASTONJI BERITE s popustom VAS TEDNIK TT v prodajnem paviljonu Slovenija avto IN ZVEDELI na Gospodarskem razstavišču v Ljub­ BOSTE VSE! ljani in v naših prodajalnah V NOVEM LETU ® da je prispela nova pošiljka lahkih TOREJ motornih koles S TT-jem V NOVO HIŠO VELOSOLEX Caaaaaaaaaaaaaaaaai RrtaKaaBaaaaaeaiBaaaaaaaaaBBaaa* K UIBIII-kliailllllMIVDHHVII*! © da odobravamo kredite v celotnem « MNOGO SREČE V NOVEM LETU ŽELI znesku za nakuo motoriav. MLEČNIK gostilna MM- avtomatično kegljišče Kožentavra — Kirschenteuer 14 km od Ljubeljskega predora ob cesti na Celovec Slovenija avto Ugodna menjava - Zmerne cene - Solidna postrežba Govorimo slovensko DOBRODOŠLI! 59 • Mil" ififiuinuaiianii •••fini Saaaaaaaav ASCHotroški prešit anoiak iz perlona 119.— Ženske dolge hlače iz hcTance KAUFHAUS 19.80 prikUpne dekliške ooleke iz crimplene 149.— Ženske nogavične hlače (žabe) »mini sexy« iz helance 19.80 10 dkg športne volne (za ročno ple- 3 pari brezšivnih nogavic iz perlona 19.80 tenje) 12 JK) moške klinaste smucaiske hlače iz električne grelne odeje 75 X 150 cm, elastičnega corda 119,00 i ]eto garancije 99.— "Kometter otroški puloverji z zavitim ovratnikom iz helance 29.— 1/2 kg prave kave 19 .50 FERL4CH-NEBEN DER KIRCHE a ifTaometter |BOROVUE-PR I CERKVI spodarskega poslopja. Gospo­ kjer je bil običaj živ še pred­ ja, zaradi veselja, norčij, dar nosi ogenj s kadilom, lanskim. Ambrožič podrobno petja in plesa. Koledniki so Srečno, rodovitno, nekdo drug blagoslovljeno opisuje, kako so koledovali veseli in razigrani, spremila vodo s smrekovo vejico, vsi še pred prvo svetovno vojno, jih smeh in muzika, saj pri­ ? pa molijo. Pokadijo in po­ kako je običaj potem za ne­ našajo srečno novo leto. In škropijo vse prostore, na ve­ kaj let zamrl, ker so šli fant­ čeprav ljudje v čaranje in od­ Ko govorimo o običajih okrog novega leta, moramo pred­ čer pred tremi kralji pa na­ je na vojsko, in kako so ga ganjanje zlih duhov ne verja­ vsem poudariti razliko med običaji, ki nastajajo zdaj, v tem rišejo s kredo na vsa vrata z mlajšimi silami spet oživili mejo več, čeprav običaj v ži­ času, posebno v letih pc vojni, in med starimi, da, tudi pra­ še tri križe (ali pa tudi začet­ po končani vojni. vi obliki komaj da še pozna­ starimi običaji, ki so se delno še ohranili, čeprav izginjajo, nice imen treh kraljev). mo, v Studorju še vedno vo­ izumirajo, spreminjajo se če jih kot žive običaje ne poznamo »Po drugi svetovni vojni je več, pa vemo zanje iz pripovedovanj starih ljudi, iz zapiskov, Ta običaj se je ponekod še lja — tako pravi Ukc — da koleda spet oživela, toda ne koledniki ne smejo zgrešiti poročil itd. Tudi ti stari običaji so se v teku stoletij seveda ohranil, čeprav nihče ne ve, več po vseh vaseh. Na Polj­ spreminjali; v oblikah, kakršne poznamo, odkrivamo — vča­ da se je v tem krščanskem nobene hiše. Ce v kakšno hi­ šici smo to staro tradicijo kaj šo ne gredo — zaradi mašče­ sih jasneje, drugič bolj zabrisano — prastare poganske obi­ kajenju ohranilo nekdanje kmalu spet obudili. Običaj je čaje, za katere pa podrobno ne vemo, kakšni so bili, ker so preganjanje škodljivih duhov vanja ali zato, ker pač meni­ bil približno tak kot med jo, da so tam prerevni in bo­ se stopili in pomešali z novejšimi krščanskimi običaji. Krščan­ z zažiganjem dišečih rastlin. obema vojnama, morda le stvo jih je nekaj časa preganjalo, vendar so bili preveč trdo­ do težko dali klobaso — po­ Dr. Novak piše tudi o tem, malce bolj sproščen zaradi meni to za hišo nesrečo, sla­ živi, zato jih je sprejelo v svoje zunanje manifestacije vero­ kako so v krajih, kjer je bila večletne prekinitve med oku­ vanja in jih seveda prilagodilo svojim zahtevam. Ohranile so bo znamenje za prihodnje močno razvita konjereja, na pacijo ...« Zdaj kolede tudi leto, nič dobrega torej. Fant­ se le oblike, smisel, vsebina teh starih šeg pa je postopoma Štefanovo (26. decembra) na Poljšici ni več. postala nezavedna. je so se včasih kakšni hiši na konjereje! obhajali svoj praz­ ta način maščevali za kar­ nik, ker so imeli sv. Štefana Prepričani smo, da koledo- In še nekaj moramo pouda­ POPRTNJAK — vanje kje na Gorenjskem še koli. Hitro se je zvedelo, kam riti, ko govorimo o novolet­ ZNAMENJE OBILJA za varuha konj. Od številnih niso Sli, ljudje so o tem go­ oblik tega običaja omenimo poznajo ali da so ga poznali nih običajih! Novo leto je da­ d raznih posebnih jedil v letih po zadnji vojni. Eden vorili in to je bil pomemben le tisto, ki je bila posebno element neformalne m-d3> nes 1. januarja, praznujemo okrog božiča je poseb­ razvita na Gorenjskem. Tega izmed takih krajev je bohinj­ pa ga največ na zadnji dan O no pomemben tako ime­ ski kot. bojne vaške kontrole, to 'z dne so namreč kmečki gospo­ r starega in prvi dan novega novani božični kruh, ki ima bila kazen, ki je več za i darji prišli v cerkev in daro­ kot formalno instituciona.bi­ leta. Takrat so silvestrovanja, po različnih krajih Slovenije vali na oltar lesene ali vošče­ BOHINJSKI OTEPOVCI plesi, norčije, takrat se pije različna imena in različno rano kaznovanje. ne konjičke. »Verjetno je to Zgornji bohinjski doli­ in je, vse je okrašeno z novo­ kakovost. Po gorenjskih va­ starina iz dobe«, piše dr. No­ ni, kjer se je običaj ob­ letnimi drevesci, vse je v pi­ seh je še marsikje živ spomin vak, »ko so stari Slovani V držal do zadnjih let, običajih, ki se nam sanih trakovih in raznobarv­ na poprtnjak. Ta kruh je zna­ zdijo včasih smešni, se žrtvovali konje Velesu, bogu pravijo kolednikom otepov- nih lučkah, takrat se obda­ menje obilja, ki si ga želijo V nam tako — kot smo živine, da bi jim izprosil ci, koledovanju pa otepanje. rujemo in si čestitamo, vo­ za prihodnje leto; pripisuje­ videli v tem kratkem pregle­ plodnost in zdravlje.« V Stari Fužini in Studorju ščimo srečo, zdravje in sploh jo mu posebno zdravilno ter du — razkrije marsikaj: otepajo na Štefanovo zvečer, vse najboljše v novem letu. srečonosno moč, zato ga da­ usedline starih verovanj, ko KOLEDOVANJE — v ostalih vaseh pa na Silve­ To so običaji, ki zdaj nasta­ jo ponekod tudi živini. ljudje s tehniko in znanosljo PRASTAR OBIČAJ stra zvečer. V Stari Fužini se jajo. Vezani so praktično res Tudi božična drevesa so še še niso znali krotiti narave, rastar božično novolet­ otepavci napravijo v kožuhe, le na en dan, na novo leto. danes (ali pa danes še bolj želja po boljšem, srečnejšem kot včasih) bogato obložena ni običaj je koledova- na glavi pa imajo kozje ali V starejše novoletne običaje življenju, "elja po zabavi in ne le z okraski, ampak tudi P nje, za katerega pravi kravje rogovje. Boris Orel pa vključujemo vse običaje sproščenem smehu, pa tudi z raznimi »dobrotami«. Nihče Boris Orel (Narodopisje Slo­ piše, da tam, v zimskem ži­ od božiča ali še kakšnega nepisani zakoni, ki so urav­ se danes ne zaveda, da so po­ vencev 2, Ljubljana 1952), da valske maske preoblečenim dne prej pa do treh kraljev. navali življenje in delo v do­ dobno včasih dajali na božič­ se je razvil pri Slovanih, še ljudem pravijo tudi »šeme«, ločeni skupnosti (na vasi). Zakaj tako? no mizo razna semena pod preden so bili pokristjanjeni, da pa so jih včasih verjetno prt, tudi denar, ali pa so pod in sicer največ pod vplivom drugače imenovali. Zanimivo čas spreminja te običaje, ČARANJE SREČE, mizo dajali semenje v košari, zimskega novoletnega prazni­ je, da te novoletne živalske odvzema in dodaja, kroji no­ RODOVITNOSTI, OBILJA bučo, jarem, plužno železo in ka Kalendae Januariae, ki so maske poznajo v Stari Fuži­ ve — ker ljudje še večino ne drugo poljedelsko orodje. ga Rimljani obhajali z darili moremo brez njih. če dru­ e v pradavnini se je ni, ne pa v sosednjem Stu­ Vse to so delali nekoč z na­ in voščili, zlasti pa z raznimi gega ne, si z njimi in z njiho­ združilo okrog zimske­ dorju. O bohinjskem otepa­ menom, da bi vplivali na ro­ obhodi, s petjem in plesom. vo pomočjo na lepši, bolj vi­ Z ga sončnega obrata nju mi je pred leti pripove­ dovitnost polja, na zdravje Ta razvoj pa verjetno ni mo­ mnogo šeg in navad; delno doval Franc Cvetek, po do­ den, bolj veličasten način vo­ živine in obilje v hiši. gel prezreti starih domačih ščimo srečno novo leto. To pa so to prvine češčenja rajnih, obredov, ki so jih stari Slo­ mače Ukc iz Studorja. delno pa so nastale z name­ Pomen, cilj, vseh teh ča- je tudi nekaj! ranj se je pozabil, izgubil se vani izvajali v zimskem pre­ Otepajo seveda le fantje. S nom, magično vplivati tudi hodnem obdobju. Po mnenju ANDREJ TRILER v tem pomembnem času, v je iz zavesti ljudi, oblike pa harmoniko in vrečo gredo od so ostale in se spreminjale. češkega starinoslovca L. Nie- katerem so pozneje začeli ob­ hiše do hiše, igrajo, voščijo In se še spreminjajo. Še ved­ derla so imeli Slovani nam­ hajati začetek novega leta, na reč nedvomno že pred priho­ povsod novo leto in dobijo no delamo tako kot naši dav­ navadno po eno klobaso. Na rodovitnost zemlje v prihod­ ni predniki, čeprav se ne za­ dom kalend neke svoje, na češnjici so včasih pobirali njem letu. Spomin na češče- vedamo, za kaj so oni to po­ zimski sončni obrat nana­ nje rajnih so zlasti razna je­ čeli. šajoče se obrede, ki so bili klobase na ražen j, da je vsa­ dila v tem času, pa tudi žga­ poljedelskega značaja in s ka­ ka gospodinja videla, kako nje luči, nekoč tudi panja aH Podobno kot na kres se tudi terimi so častili vegetacijske v tem času obešajo zelene ve­ veliko klobaso je dala soseda; čoka v božični noči je v zve::i demone. Običaj koledovanja manjše seveda ni smela dati, s spominom, nekaj celo kul­ je v hišni kot, v okna, na se je torej v sicer spremenje­ vrata. Ali pa ponekod pose- kvečjemu enako ali večjo, če Nekaj tom pokojnikov. Ostale šege ni obliki ohranil iz najstarej­ jejo žito, da ozeleni do bo­ in navade okrog božiča in ših časov, čeprav prvotnega če se je hotela postaviti. S žiča. Dr. Vilko Novak piše pomena (odganjanje zlih du­ fanti je v Studorju tudi naj­ o novoletnega dne pa imajo (Slovenska ljudska kultura, značaj čaranja, magičnega hov in čaranje, da bo novo starejši fant, vodja vaške fan­ Ljubljana 1960), da so na ze­ leto srečno, da bi vse dobro tovske družbe, ki mu pravijo vpliva na srečo, rodovitnost leno vejevje in drevesa obeša­ in obilje v novem letu, pa obrodilo, da bo vsega v izo­ mer. S seboj nosi mersko običajih li darila že Rimljani. Od bilju, da se bodo dekleta po­ tudi (nekatere) značaj ugiba­ Nemcev se je k nam razširilo knjigo, v katero v vsaki hiši nja, vedeževanja v prihod­ ročila itn.) ljudje že dolgo zapiše, »kakšno je stanje de­ okrog božično drevo, jelka ali smre­ ne poznajo več. njem letu. Taka dejanja so ka; po zadnji vojni je to po­ klet«, se pravi, koliko je god­ včasih opravljali v raznih stalo novoletno drevo in se je Danes koledniki — kjer se nih za možitev, kakšne so v dnevih, največ na dan pred novega pri nas zelo razširilo, čeprav je običaj v taki ali drugačni tem pogledu spremembe od božičem. Vzrok tega je treba so, po vaseh, še vedno ostale obliki seveda sploh še ohranil prejšnjega leta. Zvečer so iskati v nestalnem datumu kot glavni božični okras jas­ — hodijo od hiše do hiše, po­ fantje skupaj z dekleti vse, leta novoletnega dneva v preteklo­ lice z zelenim mahom in iz­ jejo, igrajo na harmoniko, kar so na koledovanju nabra­ sti. V 4. stoletju je krščanska rezljanimi podobami. Te jas­ voščijo srečno novo leto in li, pojedli, zraven pa seveda cerkev postavila začetek no­ lice so seveda značilna krščan­ predvsem zbirajo darove. Bo­ na vega leta na 25. december in ska pridobitev. ris Orel piše, da so prav da­ tudi nekaj popili in plesali. do konca 17. stoletja so ga rovi že prastar poglavitni na­ Koledniki v glavnem ne gre­ praznovali na razne dneve, DIM PREGANJA men koledovanja. Gorenj­ potem pa so kot novoletni ŠKODLJIVE DUHOVE do v koledo zaradi revščine dan dokončno sprejeli 1. ja­ (čeprav je bila včasih tudi a božični večer, novo­ KOLEDA NA POLJŠICI skem nuar. Prav zato so se stara ŠE PRED NEKAJ LETI revščina vzrok za množično krščanska in tudi še starejša letni večer in na večer pred tremi kralji še začetku letošnjega leta koledovanje in za druge po­ novoletna dejanja in verova­ dobne običaje v drugih let-, nja povečini ohranila v zvezi vedno vidimo po naših vaseh, smo v rubriki Gorenj­ nih časih, ki vsebujejo tudi z božičnim dnem, čeprav se­ kako takoj, ko se zmrači, vsa V ski kraji in ljudje ob­ veda ne vsa. družina složno stopa za go­ javili zapis Jožeta Ambrožiča zbiranje darov), ampak pač spodarjem okrog hiše ter go­ o koledovanju na Poljšici, zaradi tradicionalnega običa­ GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in Podjetje umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni SKUPŠČINA OBČINE hiši pa razstava akad. kiparja Lojzeta Dolinarja. ŠKOFJA LOKA KOVINAR JESENICE V Baročri sla v bi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstrop­ Na podlagi 11. in 13. čle­ Jesenice na Gorenjskem NOVOLETNA ju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in na zakona o urbanistič­ razpisuje prosto delovno v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. nem planiranju (Ur. list mesto V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski mu­ SRS, št. 16/67) je svet za STROJNEGA TEHNIKA DARILA: zej, v galeriji pa arheološka dokumentarna razstava urbauizem in komunalo ZA PRIPRAVO DELA Gradišče Pivka pri Naklem. na svoji 17. seji dne 23. V KOVINSKEM Q diaprojektorji Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. 1968 sprejel OBRATU © diaokvirčki 12. in od 17. do 19. ure. lahko pripravnik, zaželena 9 lupe sklep pa je nekajletna praksa. Osebni dohodek po @ stojala za o javni razgrnitvi projekcijske Na podlagi odloka o podeljevanju nagrad osnutka zazidalnega pravilniku o osebnih do­ hodkih pod jot j a »KOVI­ aparate načrta za Staro Loko Dbčine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, NAR JESENICE« Jese­ 1. © antirefleksna št. 15-162/68) skupščina občine Kranj nice. Nastop službe je panoramska Osnutek zazidalnega na­ možen takoj ali po dogo­ črta za Staro Loko se vzvratna voru. zrcala javno razgrne v sejmi Pismene vloge naj inte­ dvorani skupiščine občine resenti pošljejo upravi nagrade občine Kranj: Skofja Loka. podjetja najkasneje v 8 — za skupine občanov, delovne in druge organiza­ 2. dneh po objavi razpisa. cije: za izredne uspehe pri delu, ki imajo poseben Osnutek, zazidalnega na­ pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; črta bo javno razgrnjen — za posamezne občane: za izredne uspehe pri delu od 30. decembra 1S68 in za zgledna dejanja« ki imak poseben pomen za do 31. januarja 1969. V družbeni in gospodarski razvoj občine; tem času lahko dajejo DEŽURNI VETERINARJI V občani in delovne orga­ JANUARJU Nagrade občanom lahko znašajo skupno največ nizacije k razgrnjenemu 5.000 din, nagrade skupinam občanov, delovnim in ©••nuiiku svoje pripombe od 4. 1. do 10. 1. BEDINA drugim organizacijam pa skupno največ* 10.000 din. in predloge. ANTON, Ješetova 30, telefon Za nagrado se lahko potegujejo občani, skupine 21-207; od 10. 1. do 17. 1. RUS občanov, delovne in druge organizacije kranjske ob­ JOŽE, Cerklje, telef. 73-115; čine, pa tudi drugih cbčin, če so njihovi uspehi ozi­ cd 17.' 1. do 24. 1. VEHOVEC roma dejanja pomembna za območje občine Kranj. — KRANJ, Stošičeva 2, teil. 21-070; od 21 1. do 31. 1. BE­ Predloge za podelitev nagrade občine Kranj lahko Izdaja in tiska CP »Go­ DINA, Ješ3tova 30, telefon ve ga dajejo občani ter delovne in druge organizacije. renjski tisk« Kranj. Ko­ 21-207. Predlogi za podelite" nagrad morajo biti pred­ roška cesla 8. — Naslov ! ! : loženi komisiji za podeljevanje nagrad občine Kranj uredništva in uprave lista: Pl!li!!!!iiii!;i!i!lP!II do 30. 4. 1969. Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči­ Nagrade bodo podcijene ob občinskem prazniku, ne) — Tek. račun pri SDK Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče 1. avgusta. v Kranjv 515-1-135. — Te­ Skupščina občine lefoni: redakcija 21-833 Kranj 21-863; ujprava lista, mar Hrovat Anton looplasna in naročnika čev jar in posestnik Služba 2MT2 — Naročni­ v 85. letu starosti na: lelna 23. — . polletna 12.— N On. Cena posa­ meznih številk 0.4C N din Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29.12. Ć8, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Zahvala — Inozemstvo 1609 N da v Mošnje. Ob težki izgubi naše ljubljene hčerkice — Mali oglasi beseda 0.6 do 1 N din. Naročniki Žena Ivanka in otroci z družinami 3 Bredice Klun imajo 10 r P"pi:sta. Ne­ plačanih oglasov ne ob­ Gorica pri Radovljici, 27. 12. 1968 se iskreno zahvaljujemo os. šoli St. Žagarja, sošol­ javljamo. cem, sošolki za ganljiv govor-ob odprtem grobu in l~TiiTr WIH I IMBIIIITI vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebno se še za­ hvaljujemo učiteljskemu zboru za njihovo požrtvo­ valno delo in njeni tovarišici šenkovi iz Planine ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Žalujoči: ati, mamica, teta Olgi, stara mama in stari oče Janeza Kosa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem prekrili njegov prerani grob. Posebno se zahvaljujemo družinam: Srebernjak, Vidic, Rekar, Debeljak, Lipovšek ter vsem vaščanom, šenčurskemu kaplanu, KŽK-Kranj obrat Hrastje, SZDL Hrastje. Se enkrat Zahvala vsem iskrena hvala. Po dolgotrajnem trpljenju nas jc za vedno za­ žalujoči: žena Francka, sinova Ivan in Lojze, hčerki Marija pustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, in Silva sestra in teta Hrastje, dne 22. decembra 1968 Mana Dobnikar iz Sp. Brnikov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znan­ Zahvala cem za izrečeno soža'je in darovano cvetje. Posebno zahvalo SRIO dolžni sosedom, ki so nam v težkih Umrla nam je v 74. letu starosti naša draga žena, mama, stara mama, dneh stali ob stran' in pomagali. Hvala č. duhovščini sestra in teta. iz Cerkelj za spremstvo in g. župniku za poslovilni Evdokija Ivanovna-Valjavec govor. rojena Korcnkova Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku iz Cerkclj Pokopali srno jo tiho v družinskem krogu dne 26. 12. 1968 na kranjskem in vsemu zdravstvenemu osebju z Golnika in iz pokopališču. Za izraze sožalja, darovano cvetje in vence se vsem skupaj iskreno Kranja. zahvaljujemo. Žalujoči: mož Franc, hčerka Marica z družino, sin Fr*nc z družino in Ivan Žalujoči: mož France in otroci: Irena, Niko, Geni in Milena z z ženo Majdo ter drugo sorodstvo družinami. j Sp. Brnik, 24. decembra 1968 Kranj, dne 27. 12. 1968 Novo leto na snegu Nadevi za Do sedaj smo govorili o zimske počitnice vse prej novoletno Kotiček za ljubitelje cvetja novem letu doma in pri pri­ kot prijetne. Vrnili bi se jateljih. Veliko pa bo lju­ lahko z razširjenimi žilica­ potico Svetuje ing. Anka Bernard biteljev smučanja in zim­ mi, izsušeno in spokano ko­ skih novoletnih počitnic, ki žo ali celo temnimi lisami, Na nobeni gorenjski praz­ novega leta ne bodo čakali nični mizi ob novem letu ne doma ,pač pa na snegu. Mar­ če se boste neprevidno na­ manjka potice. Potica ni Lončnice pozimi 5 sikdo si bo privoščil tudi stavljali visokogorskemu so­ ravno poceni, ker pa je le romantično polnočno smuko, ncu. n-akajkrat na leto, ne gre December je za sobne rastline najmanj primeren skopariti- Pri pripravljanju mesec v letu, saj ima najmanj sonca in dnevne svetlo­ medtem, ko bodo v planin­ Najbolje bi bilo seveda že be. Zelo topel, suh zrak je za večino lončnic močno ski koči trkali s kozarci . prej pripraviti kožo na gor­ tešita bodimo malo potratni škodljiv. Posebno pa jim škoduje obilno zalivanje. Zato Smučarska garderoba je ski zrak. Že prej bi si mo­ in namesto mleka dodajmo ne smemo rastlin vedno enako zalivati, saj pozimi ve­ sladko smetano. Tudi pri najbrž že pripravljena, če rali kožo obsevati doma s činoma mirujejo. Zalivamo jih le s postano vodo sob­ ste namenjeni v hribe. Za nadevu — posebno, če so to ne temperature. Večina rastlin ne prenese zalivanja tako imenovanim višinskim orehi, — ne štedimo. Ce pa silvestrovo noč tudi ne bo soncem. Ce ga pa nimate, s trdo vodo iz Vodovoda. Najbolj jim prija deževnica, zadrega z garderobo, poseb­ nam jih le zmanjka, potem ki pa ni vedno pri roki. potem marsikaj lahko stori­ dodamo msio v mleko na- no, če ste v planinski koči. te ,da vas bo v gorah manj Morda nekoliko bolj origina­ mceenih drobtin. Tako moramo na primer azaleje obvezno zalivati z zeblo. Pri kopanju se je tre­ Najpogosteje namažemo deževnico ali prekuhano vodo, ker ne prenesejo apnen­ len pulover čez hlače ali de­ ba močno drgniii s ščetko, belo krilo. Od nakita samo potico z orehovim nadevom. ca. Pri azalejah tudi pazimo, da se koreninska gruda zanimiv obesek in nič dru­ tudi po suhi koži. Noge je Poskusite enkrat ta nadev nikoli povsem ne izsuši, sicer rastlina odvrže cvetne gega. Ce boste praznovali v treba vsak večer okopali v pripraviti malo drugače. popke in liste gorskem hotelu, potem seve­ topli slani vodi, da prepre­ Pol (kiiflograrna medu za­ Posledica preobilnega zalivanja in stoječe vode v da hlače ne smejo v jedilni­ čimo nastanek otrdlin in vremo in počasi kuhamo 5 podstavkih je gnitje korenin in odmiranje listov. Po­ co, pač pa se boste imenitno ozeblin. Koža bo tako prož­ minut. Dodamo žlico ali dve zimi torej rastline zalivajmo raje premalo kot preveč. počutili v lepi volneni ob­ nejša, bolje prekrvavijena surovega masla ali smetane Seveda pa se rastlina ne sme izsušiti, sicer ne bo leki ali krilu in bluzi. Tudi in s tem odpornejša. pobrane z mleka, 3 žlice mogla več vpijati vlage. Voda, ki pri zalivanju takoj nakit si lahko privoščite. Sonce okoli novega leta še močnega ruma in žlico zrnle- steče skozi lonec, je znak izrušitve, ne pa dovolj vlaž­ ne zemlje. Kadar zalivamo, zalijmo temeljito, nato pa nima velike moči, vendar je teja cimeta. Mlečen med (da Tri ali štiri praznične dni ne uničimo kvasovk) nama­ dlje časa ne. Vedno pa zavržemo vodo, ki se je nabrala boste seveda izkoristili tudi vseeno treba ukrepati pra­ v podstavku. Tako vodo prenese le cvperus, ki je vod­ vočasno. V trgovinah je na žemo po testu in na gosto za smučanje. Pri tem pa ne potresemo z zmletimi orehi. na rastlina. gre pozabiti na to, da uteg­ voljo precej sredstev za son­ čenje, ki ne smejo manjkali Orehov naj bo toillko, da nete mraz in pa višinsko med popijejo. Če želite zelo Skupine rastlin, ki jih poleti gojimo na oknih in v popotni torbi. Rdečilo za balkonih, ne moremc brez večje škode prezimovati v sonce močno poškodovati sladko potico, potresimo po vašo polt. Zato ne sme v ustnice naj bo mastno, če ga kurjenih prostorih Najbolje bodo prezimile v kleti. pa ne uporabljate, potem orehih že 10 dkg sladkorja, Najraje imajo temperaturo od 4 do 6 stopinj Celzija, popotni torbi manjkati za­ Kokosov nadev pa je tak­ ščitna krema. Sicer bodo uporabite vazelin. Zjutraj vendar pa obilo svežega zraka in svetlobe. V klet damo nanesiie na obraz najprej le: 30 d!kg kokosove moke pelargonije, fuksije, japonsko trdolesko, rožmarin, li­ hranljivo kremo in čez čas poparimo z vrelim mlekom, mone, oleander, palme in drugo. V temnih vežah se še kremo za sončenje. Cez dodamo 10 dkg margarine, 2 rastline slabo počutijo ter jih tako kot v kurjenih pro­ dan si kožo še nekajkrat na­ žlici kakava ali 4 žlice riba­ storih napadajo listne uši, sajavost in druge bolezni. Ne pozabite mažite. Zvečer pa je najbo­ ne čokolade, malo ruma, Zalivajmo jih zmerno s postano vodo. lje obraz umiti z oljem. sladkor po potrebi, 2 rume­ na hren njaka in sneg 4 beljakov. Večina pravih sobnih rastlin pa zahteva temperaturo Na hren med prazniki Ce nimate razširjenih žilic Gost nadev razmažemo po od 18 do 20 stopinj. Izjema so le cvetoče čebulnice. Na res ne smete pozabiti. na obrazu, si lahko privošči­ testu in potresemo z rozi­ hladnem se jim namreč cvetje dlje časa ohrani. To so Praznična miza je navad­ te tudi masažo z novo za­ nami. sobne sovrehe-aravharije, ciklame, kamelije in azaleje ter še druge manj razširjene lončnice in seveda vsi no obložena z vsemi mo­ padlim snegom. Koža mora Rožičev nadev: pol kilogra­ biti namazana z dobro kre­ kaktusi z izjemo božičnega. Zanje je najprimernejša gočimi dobrotami, razni­ ma rožičeve moke zakuha­ temperatura okoli 5 do 10 stopinj. mi vrstami mesa in po­ mo, nato pa si s snežno ke­ mo v mleko in, ko je kuha­ dobno. Hren ima to do­ po drgnite obraz, da bo za- no, dodamo med ali sladkor Nekatere rastline pa zahtevajo pozimi senčno mesto. bro lastnost, da pomaga žarel. Obraz bo po taki ma­ ali vsakega pol, nekaj limo­ Uzambarska vijolica na primer ob pravilnem zalivanju prebavljati meso, skratka saži rožnat in mladosten. nine lupinice, zmlet cimet, bogato cveti le na senčnem severnem oknu v primerno ugodno vpliva na prehra­ Obraz pa morate potem do­ nageljnove žbice in sneg toplem prostoru bro obrisati. no. Obenem pa ima tudi dveh beljakov. Posebno pazimo na lončnice ob zračenju, da jih ne precej vitamina C. uničimo. Najbolje je, da jih med zračenjem prostora Nariban hren lahko prenesemo v sosednji prostor. Ali pa jih kar najbolj uporabljamo kot okras za odmaknemo od okna in jih prekrijemo s polivinilom. mesne narezke, h kloba­ Zavedajmo se, da namrzlemu fikusu ni več pomoči. sam in pečenkam. S pesi- Ce so okna enojna in se soba ponoči močno ohladi, no vodo ali špinačnim Novoletni drobiž sokom ga lahko drobno si pomagamo s polivinilno folijo, ki jo z lepilnim tra­ naribanega obarvamo in 9 Sveča mora skoraj za gotovo stati na praznični mizi. kom prelepimo prekc vsega okna. Taka zaščita pa bo Donudimo zraven krompir­ Ce svečnikov nimamo, si lahko pomagamo z navadnimi ko­ trpežna le, če je okno popolnoma suho. Na podoben jevega pireja ali dušene­ zarci. Svečo prilepimo z lepilom na dno kozarca, zraven pa način lahko zaščitimo rastline pred prepihom, če po­ ga riža. dodamo šopek smrekovih vejic. Svečo lahko vtaknemo tudi stavimo prednje lesen okvir z napeto folijo. v vrat kake stare zanimive steklenice. Ce je sveča predebela, Navadno pripravljamo jo za nekaj hipov vtaknemo s spodnjim koncem v vročo vodo! Za kaktuse ni prijetna pretopla soba, zato jih za­ hren mrzel. Bolj redko ga Mehak vosek bomo lahko s prsti oblikovali bolje kot pa premo med okna, ali pa napnemo čez okno folijo, da dodajamo toplim oma­ trdega z nožem. rastline zavarujemo pred toplim zrakom. kam, ki jih potem ponudi­ mo h kuhani govedini, ri­ • Ce novoletni šopek delamo s smrekovimi storži, potem bam ali govejemu jeziku. storže ne barvajmo z bronzo ali kako drugače. Ce jih pomo­ Običajno pripravljamo čimo v močno slano vodo, bodo posušeni prav taki, kot bi hren takole: jabolko o!j- nanje padlo ivje. •5«=!i»s5:«BMB«»«-l>«»B»B«BB»»BBB»BW»««a«BB1-1 pimo in naribamo, doda­ * 9 V sobi bo lepo dišalo, če bomo vazo ali posodo s smreč­ mo kis, malo sladkorja in jem postavili na toplo peč. Prav tako denimo smrečje v poso­ nariban hren. Ce ga bodo dice za Vodo na radiatorjih. poskusili tudi otroci, naj Smučarji bo jabolk več. 9 S sveč bo veliko manj kapalo, če jih bomo namočili H Ponekod naribajo med za 24 ur v močno slano vodo. Vendar pa moramo sveče pre­ rs hren tudi korenček. Po­ den jih prižgemo, popolnoma osušiti, sicer se bo stenj nepri­ Kompas-motel Kranjska glejmo, kakšen je hren z jetno kadil. gora vam nudi v času od jajci: trdo kuhana jajca 6. do 20. januarja 1969 za olupimo, beljak seseklja­ 9 Novoletni pogrinjek vam ne sme delati preglavic. Na 7 dnevno bivanje komplet­ mo, rumenjake pa pretla­ sredo mize postavite večji oval aii pa tri manjše krožnike in ni penzion, v katerega so čimo. Dodamo nekaj olja, na vsakega rdečo kratko svečo, okrasite vse skupaj s smre­ vračunani neomejeni pre­ nekaj močnega kisa, na­ kovimi vejicami, svilenimi pentljami in podobnim. Na krož­ vozi na vseh žičnicah. riban hren, sol in ščep nike lahko daste voščilnice ali celo darilca za družinske člane. sladkorja. Ponudimo z KOMPAS Cena penzionu 400.00 N din mesom ali krompirjem.

•MMHtlHHUnHUHlIHlUHlimUaBIfJHUUUIHlMMIineHH'«1 gov sosed pošepnil, naj ga vprašam, če se psov kaj boji. Nisem misli, da se bo iz te hudomušne pripombe razvil takšen pogovor. Naenkrat sem ugotovil, da so bili med njimi redki, ki se še niso po­ bliže srečali s tem štirinož- nim (človekovim) prijateljem. Pravzaprav bi lahko rekli, da pes pomeni nekakšen mejnik v »poštarskem« poklicu. Sami pravijo, da je to »poštarski žegen«. Pomeni pa, da dokler pismonoše pes ne okolje, ni pravi pismonoša. Najbolj za­ nimivo pa je, da psi niso alergični na pismonoše, mar­ več na njihove uniforme. Zgodilo se je namreč že, da je pes napadel celo lastnika, ko je ta imel na sebi uni­ formo. (Op. — Se dobro, da novi­ narji nismo uniformirani. Si­ cer bi pasji rod kaj hitro izumrl ali pa bi časniki izha­ Kranjčani! Ali jih poznate? Le dobro jih poglejte. Tudi danes so vam prinesli Glas. Prepričani smo, da vas bodo tudi prihod­ jali bolj po pasje.) nje leto večkrat obiskali. — Pa srečno in veselo v prihodnjem letu vam, kranjski pismonoši, in enako vsem vašim gorenjskim No pa šalo na stran. Čeprav kolegom. je ugotovitev o psih precej smešna, pa so trenutki, ko Obiskali smo vaše vsakdanje znance in prijatelje pismonošo pri opravljanju poklica napade in ogrize pes, toliko bolj neprijetni. Zato so Gorenjski pismonoši: me prosili, naj napišem, da bi prebivalci svoje (hude) prijatelje privezali in na pri­ meren način označili (na Vso srečo vam želimo! varni razdalji), da pri njih Vam Je pismonoša že kdaj prinesel pošto? Smešno vpra- razen prijaznih članov druži­ vozijo okrog tri tisoč kilo­ oziroma pogovor z njimi. Saj ne prebiva še nekdo, ki ne šanje, boste rekli. Veste zakaj sem vas to vprašal? Spomnil metrov. Ne verjamete? Na veste kako je, če vas kdo na­ sem se namreč na zgodbe o tisti deklici, ki je vsak dan zaman dobiva pisem in ne bere ča­ Gorenjskem je 40 pošt in govarja ali sprašuje takrat, sopisov. čakala, da ji bo pismonoša prinesel pismo, čakala je in pre­ samo v Kranju vsak dan od­ ko se vam najbolj mudi. Prav mišljevala. Žalostna je bila. Vedela je, da so si ljudje že v nese pošto 15 pismonoš. Od zato in da nc bi bil nehote starih časih pisali ali pa kako drugače sporočali novice. In teh pa vsak prehodi, dokler krivec kakšne pomote pri pi­ KJE IN KDAJ JE takrat še ni bilo takšnih pošt kot danes. Danes pa se pozna ne odda vseh pošiljk, po­ semski dostavi, sem se pre­ PISMONOŠA šE POSEBNO med seboj tako veliko ljudi. prečno 15 kilometrov. Pismo­ vidno približal pismonoši DOBRODOŠEL? Najbrž so redki, ki še niso dobili pošte aH pa vsaj časo­ noša, ki na primer raznaša srednjih let. Poznam ljudi, ki se vedno, pisa. Pravzaprav si danes sploh težko predstavljamo, da nas pošto na Kokrici, prehodi ali Bil je Karel Smodila, rojen kadar zagledajo dimnikarja, nikoli v letu ne bi obiskal pismonoša, če že ne prinese pismo prevozi okrog 16 kilometrov. na štajerskem, ki že 22 let primejo za gumb na obleki. pa morda razglednico, telegram, časopis, pokojnino ali pa Ko smo si ogledali zbirni raznaša pošto. Sedaj nosi In zelo so nesrečni, če ga pobere naročnino. Pa ste se že vprašali, kako pismo, ki ste center, smo se s tovarišem pošiljke v 11. rajonu, kar po­ slučajno nimajo; kar se danes ga dobili, potuje? Sicer pa končajmo s tem slepomišenjem in Brankom Svrzikapo odpravili meni po naše Stražišče. V (v času zadrg) kaj rado zgo­ modrovanjem. v oddelek s potovniki. Potov- 22 letih je prehodil in prevo­ di. Menda dimnikar prinaša zil že blizu 90 tisoč službenih pošte lahko uresničijo vsak­ niki so posebne omarice, kjer srečo in če se primete za kilometrov. danjo nalogo: danes oddano, pismonoše razdelijo poštne po­ gumb, se vam bo zagotovo Obiskali smo namreč kranj­ jutri izročeno. To namreč po­ šiljke po posameznih kranj­ »In koliko kilogramov pi­ uresničila želja. ske pismonoše in se z njimi meni, da je pismo, ki ste ga skih ulicah svojega dostavne­ sem, razglednic, časopisov, pogovarjali, še preden ste vi ga rajona. Vsak predalček paketov in drugih pošiljk ste Toda, ali veste, kdo veliko­ danes oddali, naslednji dan krat prinese srečo v hišo. tistega dne dobili pošto. naslovnik že dobil. Na Go­ je označen s hišno številko med tem časom razdelili ozi­ Ogledovali smo si njihovo stanovalca. Sicer pa je v roma preložili in pretovorili?* Pismonoša. Povedali so ta% renjskem danes že 92 odstot­ n delo na pošti; vse do trenut­ Kranju 15 rajonov, na kate­ sem ga mimogrede vprašal. da so najbolj zaželeni P kov vseh prebivalcev (135 ti­ mladih »začasnih« vdovah. K° ka, ko so se odpravili k vam. soč) dobi pošto vsak dan v rih raznaša pošto 15 pi­ »Lani sem ob neki priliki smonoš. so njihovi možje pri vojakih, tednu, le 8 odstotkov (9 tisoč) naračunal, da jih je blizu 90 ali kako drugače dlje fesa DANES ODDANO — JUTRI — tisti, v odročnejših krajih Ob 6.30 je bilo v oddelku s vagonov. En vagon pa je pri­ odsotni, jih velikokrat poča­ IZROČENO — jo dobijo vsak drugi dan. potovniki zelo živahno. Vsak bližno deset ton.« kajo kar pred hišnimi vrati V prvem nadstropju pošt­ pismonoša je urejal pošto za Priznam, da mi je kar sapo in potem žalostno gledajo za Seveda pa se pošta včasih !CS nega poslopja v Kranju smo svoj rajon. Njihovi gibi so vzelo. Začudeno sem ga po­ njimi ,ko jim povedo: »Da> minulo soboto ob 6. uri našli tudi zamudi. Vendar so tega bili ustaljeni. Nihče ni iskal, gledal. Saj to pomeni, da je pa ni nič.* upravnika pošte Branka Svr- največkrat krivi tisti, ki so kam sodi posamezno pismo, za nekaj kilometrov prestavil zikapo. Tod, v zbirnem cen­ napisali pomanjkljiv ali na­ razglednica. Večletno in vsak dve precej veliki železniški Drugi, ki se jih prav tako tru, so popoldne in ponoči pačen naslov, pa tudi tisti, ki dan isto delo od 6. do 8. ure kompoziciji (seveda v 22 veselijo, vendar predvsem en­ poštni delavci — usmerjevalci v stanovanjih nimajo poštnih jih je povsem ukoreninilo. letih). krat v mesecu, pa so upoko­ uredili in razdelili pošto po predalčkov. Danes bi morala čeprav razpoloženi (to so »Ne verjamete?« me je hu­ jenci, ko jim prinesejo pokoj­ posameznih republikah oziro­ vsaka stanovanjska stavba pismonoše menda vedno) se domušno vprašal. nino. Tudi nasproti jim Prl' ma poštah v Jugoslaviji. Pis­ z dvema ali več stanova­ de jo, da jih ne bi morda niso dali motiti. Je že tako. »Verjamem že, verjamem. se ma so v posebnih vrečah ča­ nji imeti poštne predalčke, Vse to naredi čas, ki nas da­ Samo človek si težko pred­ »slučajno« zgrešili (kar pa kala na vlak in avtobuse. opremljene z naslovi. Pa tudi nes vse po malem preganja. stavlja tolikšno težo v poštni seveda nc zgodi, razen čc se občinske skupščine bi morale Ce namreč kje drži pregovor, torbi. Sicer pa jaz verjamem, pokojnina zakasni). Razvrstiti pošto po vseh ju­ včasih malo bolj paziti, kako »ko se ti najbolj mudi, se goslovanskih poštah in pri kdor pa ne bo, ko bo to bral, so oštevilčeni posamezni sta­ usedi«, potem pri pismonoših naj gre pa 22 let nosit pošto,* PISMONOŠA REŠIL tem paziti, da nc bo kakšne novanjski objekti. Skratka, le prav gotovo. Sede namreč OTROKA pomote, niso mačje solzo sem še vedno malo presene­ s točnim naslovom in pravil­ opravljajo to delo in ob šu- čen pribil. Tudi Tomaž. Eržen, ki je ze Usmerjevalec, ki dela v takš­ no označenim stanovanjem je štenju pošiljk le od časa do nem zbirnem centru, mora 18 let pismonoša, je to jutro mogoče uresničiti načelo: da­ časa i/, enega ali drugega dela PISMONOŠE SE BOJIJO delal na potovniku. Bil imeti poseben tečaj in vedeli nes oddano, jutri izročeno. sobe zadoni kakšna pikra, za vse pošte v državi. Teh pa PSOV tako zaverovan v delo, da mi vesela ali zabavi j iva na račun je nehote zbudil pozornost. je prek tri tisoč. Pri tem pa prejšnjega dne. Ta je pa lepa, boste rekli. nima časa brskati po registru OD 6. DO 8. URE DELO NA Kdo se jih pa ne, če so hudi Povprašal sem ga, kako |« jugoslovanskih pošt. Znati jih POTOVNIKIH in grizejo. Je že tako, da so zadovoljen s poklicem pismo- 90 VAGONOV POŠILJK 1 mora »na pamet«. Zato bi te Pri podjetju za PTT promet pasji zobje še najboljši za noše. Rekel mi jo, da z" ?: ljudi lahko primerjali z elek­ je danes okrog 120 pismonoš. Ko sem jih opazoval pri odganjanje nepridipravov. Potem pa sem se spomnil tronskimi stroji. In samo Vsi ti vsak dan na Gorenj­ delu, sem se s precejšnjo Ko sem se pogovarjal s članka v časorisu. ki jc bil tako kranjska in tudi druge i skem prehodijo in delno pre­ muko odločil za nadlegovanje Karlom Smodilo, mi jc nje­ objavljen pred nekaj meseci. da je neki pismonoša v Stra- liko tehtajo njegove 27-letne dan sta dobila lep koledar za žišču rešil 7-letncga otroka. pošiljke, pa sploh ne šteje. prihodnje leto, pismo in naš Bil je prav on. Ko je prine­ Nedvomno je res pravi ve­ časnik GLAS. sel pošto, je opazil, da je tisti teran; s še to posebnostjo, da Poprašali smo ju, kako sta hip zdrsnil v vodnjak otrok. ga že tretje leto vsako jutro kaj zadovoljna z našim čas­ »Stekel sem in zadnji hip pred poštnimi vrati počaka nikom. sem ga potegnil ven.« neka gospodinja in vpraša, če »Glas zelo rada prebiram — Sicer pa je v njegovem je zanjo kaj pošte. Tudi ta posebno domače novice. Zelo 18-letnem delu veliko spomi­ dan, nekaj minut po osmi pa me zanimajo tudi sestavki nov. Ko je na primer še v uri, ga je počakala in foto­ prof. Zorca,« je povedala Pep­ Besnico nosil pošto, je pozi­ reporter Franci (ki je, mimo­ ca. Nazadnje pa je dodala, da mi zdrsnil v ledeno mrzlo grede povedano, to jutro imel sta z možem že 5 let naročena Savo. Pa tudi v gnoj nično precej opravka s fotoapara­ na Glas pa še nikdar nista jamo je že padel. tom) je tudi ta nevsakdanji bila izžrebana. dogodek »zapisal« na filmski (Op. — Rad verjamem, da LJUDJE IMAJO RADI GLAS trak. še nikdar nista bila izžrebana. Veteran med pismonoši pri Jožeta Smodilo sva po Pa tudi to, da sta že pet let kranjski pošti pa je Jože 8. uri, ko so se pismonoše od­ naročena na Glas. Vendar Smodila — starejši brat Kar­ pravili vsak na svoj rajon, kaj, ko je sreča tako opoteča. la Smodile. 27. leto že teče, pospremila do prvega dobit­ Morda bo pa prihodnje leto odkar nosi pošto. Pravi, da nika pošte. To sta bila Pepca potrkala. Saj veste, da bomo pozna tako rekoč vse Kranj­ in Franc Gabršček na Škr- še pripravljali žrebanja.) čane. Se vedno se dobro po­ lovcu 2 v Kranju. Prav nič Mož Franc pa je povedal, čuti in upa, da bo pri pošti nista bila presenečena nad da najraje prebira šport. zaslužil pokojnino. V teh 27 njegovim dokaj zgodnjim »V Glasu najprej preberem letih je na dan prehodil naj­ obiskom. Povedala sta, da šport, potem pa drugo. Ven­ manj osem kilometrov, bilo sta ga vajena, saj so redki dar pa je športa premalo v pa jih je tudi več kot 30. Ko­ dnevi, da se ne bi oglasil. Ta vašem časopisu. Vesel pa

Pepca in Franc Gaberšček precej pišeta. Zato tudi vedno do­ bivata veliko pošte.

sem, ker v njem najdem tiste spremenila in izboljšala or­ športne vesli, ki jih drugje ganizacijo in delovne pogoje. ne.« Danes imamo dobršen del (Op. — Takole na uho po­ našega poslovanja avtomatizi­ vedano: Urednik mi je rekel, ranega. Edina težava, ki pa da bo prihodnje leto tudi je še vedno precej podobna glede športa bolje. Seveda, če dnem pred 32. leti, so kadri. bo denar za športna tekmo­ vanja.) Teh (dobrih seveda) nam še vedno primanjkuje. Vendar Ko smo se poslovili od Ga- pa naše podjetje vlaga veliko berščkovih, nam je Jože Smo­ sredstev tudi za to. In prepri­ dila priznal, da imajo ljudje čan sem, da se bo ob uresni­ res radi Glas. Posebno zadnje mesece so kranjski in gorenj­ čitvi srednjeročnega progra­ ski pismonoše menda dobili ma našega podjetja tudi to precej novih naročnikov. močno izboljšalo. 9 Tako sta minila naš obisk POSTA DANES ALI PA 9 in kramljanje pri kranj- VČASIH SE NE DA 9 skih pismonoših. Upamo, PRIMERJATI 9 da se nam je posrečilo Nazadnje pa smo obiskali 9 vsaj malo pokukati na še načelnika oddelka PTT 9 drugo, skrito delovno plat službe Jožeta Praprotnika, ki 9 medalje naših vsakdanjih je že 32 let pri pošti. 9 obiskovalcev in prijate- Med delom na potovnikih so nam pismonoše povedali, da so se v zadnjem času njihovi de­ »Od prvih dni mojega služ­ 9 Uev. Kakor koli že. Nji« lovni pogoji precej izboljšali. Se vedno pa so trikrat na teden kar precej obremenjeni. Ob 9 hovo delo je zelo odgovor- sredah, petkih in sobotah, posebno pa kadar nosijo pokojnine, imajo veliko dela. Zato takrat bovanja pa do danes se je na pošti veliko spremenilo. Pošta 9 no in nič manj lahko. In stanovalci malo kasneje dobijo pošto. 9 ob koncu starega leta jim danes ali pa včasih se ne da 9 v vašem in našem imenu primerjati. Čeprav bi kdo 9 želimo vso srečo v vseh mislil, da je danes teže, ker 9 365 dnevih 1969. leta. tako rekoč že vsakdo v 24 urah dobi odposlano pošto, Besedilo: Andrej Žalar pa to ni tako. Tehnika je Slike: Franc Perdan

— »Karel Smodila, dvakrat vas je že ugriznil pes. Kaj pa prihodnje leto?« — »Tudi prihodnje leto bom nosil pošto!« Jože Smodila: »Že tretje leto me pred poŠto počaka neka go­ — »Prav. Pa srečno in veliko uspehov!« spodinja in vpraša, če Je kaj zanjo.« Tovarna elektrotehničnih ISKRA in finomehaničnih izdelkov KRANJ

PROIZVAJA TELEFONSKE CENTRALE, KOLEKTIV PODJETJA ŽELI TELEFONE, KINOPROJEKTORJE, ŠTEVCE, VSEM DELOVNIM LJUDEM STIKALA, MERILNE NAPRAVE, OJAČEVAL- SREČNO IN USPEŠNO NE NAPRAVE ITD. NOVO LETO

VSEM ČLANOM IN DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE, POLNO ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V Srečno novo leto želimo NOVEM LETU Rji vsem poslovnim IP* prijateljem in potrošnikom Uprava društva upokojencev TEKSTILINDLS KRANJ Kranj

Cenjen- odjemalci ir občani! NOVO LETO 1969 naj vam bo srečno in uspešno! POSLOVNO Kurjave, ZDRUŽENJE k ' • Gradbeni material, TRANSPORTNI Trajnožareče peči na premog, brvraeca »m BIRO i"i.»ucir» Uw Tekoči plin butan — propan uti vt-n^r,. -.ti i« r«.i-,*»uw2a»3* •••••satn-raMiLg i i ./J •MSUfii M*MU^H ••f«fsag u RADOVLJICA ZasaseM HUUIBIJ BCJKIHII BL- Vse to tudi v prihodnjem letu lahko kupite pri Trgovskem podjetju KURIVO KRANJ

Odbor krajevne organizacije vsem delovnim ljudem želi ZB NOV STRAŽIŠCE srečno in uspeha polno POŠILJA VSEM ČLANOM novo leto 1969, ter pripo­ ISKRENE ČESTITKE roča svoje usluge ZA NOVO LETO 1969

DELOVNI KOLEKTIV SE VSEM

CENJENIM KUPCEM IN PO­

SLOVNIM SODELAVCEM ZA­ specializirane trgovine HVALJUJE ZA ZAUPANJE V bogata ponudba PRETEKLEM LETU TER ISKRE­ kreditne možnosti NO ŽELI SREČNO IN ZDRAVO dostava na dom in TER USPEHOV POLNO NOVO še druge ugodnosti za 1969. LETO. vse naše kupec Jesenice

< K-*** ************** 44 444444444444 ***************************^************44444*******4****4•*,^•******, proizvaja stroje za čevljarsko, konfek­

cijsko in kartonažno industrijo ter ostalo

opremo Gorenjska tovarna oblačila obutvenih Kranj strojev $3 VSEM DELOVNIM LJUDEM in opreme ŽEL! SREČNO !N USPEŠNO ŽELIJO VSEM SVOJIM STRANKAM Kranj NOVO LETO 1969 IN SE PRI­ IN POSLOVNIM PRIJATELJEM POROČA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969

•e

Kopei i 7 m

FILIALA JESENSCi 2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOV­ NIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO VSEM ČLANOM 1969.

IN LASTNIKOM Obenem obvešča cenjene stranke in poslovne prijatelje, da se je pre­

MOTORNIH VOZIL selila v nove poslovne prostore C. Maršala Tita 1 (paviljon poleg gim­

nazije) ŽELI AVTO - MOTO DRUŠTVO KRANJ Živilski kombinat ŽITO SREČNO IN VARNO Ljubljana DE Gorenjska Lesce in VOŽNJO DE Pekarna — Kranj V LETU 1969 "|yJUBlJANjyf želi poslovnim prijateljem in vsem občanom Gorenjske srečno, zadovoljno in uspešno NOVO LETO 1969

Kmetovalci in rejci prašičev! Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse Nagradno prinašalce svinjskih kož tudi v letoš­ nji sezoni pripravilo nagradna žrebanja žrebanje s preko 4000 lepimi dobitki. Vsem poslovnim prijateljem in Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila delovnim kolektivom želimo 1969. mnogo uspehov v novem letu Kmetovalci in rejci prašičev! 1969! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS- TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki Vam dajejo pravico do ude­ ležbe pri žrebanju, pa skrbno hranite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. IMPORT EXPORT LJUBLJANA **********************************************************>*********^ Vsem poslovnim pri­ Gostilna Dvornik jateljem in znancem Lenko-Lovro Kmetic Marija Želim srečno in za­ Poleg dobre pijače dovoljno leto 1969 in Srečno optik KRANJ boste postrcženi priporočam svoje iz­ KRANJ, Jenkova 5 želi vsem svojim gostom delke s toplimi želi srečno novo srečno 1969. leto Zlata Žitnik leto 1969 in se in se priporoča in mrzlimi priporoča za obisk za nadaljnji obisk jedili Visoko 17 Bezinovič lesna galanterija Kruno Francka Šink Babic Anton Sajevic Andrej čevljar slaščičarna tapetnik steklarstvo KRANJ eto RADOVLJICA RADOVLJICA KRANJ želi cenjenim izdelovalec vseh želi vsem cenjenim tapetniških izdelkov strankam srečno in Tomšičeva 42 strankam srečno novo leto 1969 Želi vsem srečno uspešno novo in se priporoča Mencinger Pavel novo leto 1969 1969. leto cenjenim strankam za obisk I i čarstvo in se priporoča in se priporoča Begunje na Gorenjskem Želi vsem cenjenim srečno novo leto strankam želimo Mandelj Kazimir 1969 srečno in uspeha urarstvo polno novo leto RADOVLJICA in se priporoča Q V 0 ter se še naprej Linhartov trg 24 priporočamo vsem občanom želim srečno in uspeha Stojiljkovič Rangus Blaž polno novo leto 1969 in Ignac Kemična čistilnica ter še priporočam Živojin zlatar KRANJ Pri petelinu steklar vsem cenjenim ŠKOFJA LOKA, Blaževa strankam želi KRANJ, Cankarjeva 16 vsem cenjenim strankam srečno novo leto (Mohorjev klanec) želimo srečno novo leto in se priporoča ter se priporočamo za svo­ je usluge srečno novo leto Želimo vsem našim Ekspree-bife Milko Kunstelj ŠIFRER JANEZ cenjenim strankam LOŠKI HRAM kleparstvo brivec — frizer na območju Kranja Matija Čurić Stara loka 1 KRANJ, Prešernova 4 in okolice ŠKOFJA LOKA ŠKOFJA LOKA želi vsem strankam ter se priporočamo cenjenim strankam želimo vsem cenjenim strankam srečno novo leto srečno in uspeha polno no­ želimo srečno novo leto vo leto 1969 ter se pripo­ ter se še nadalje priporo­ ročamo za cenjeni obisk čamo Marjan Engelman Janko Kramar Medved Pete- splošno kovaštvo fotograf in Milena ZAPUŽE 18, L!KOZAR MARJAN puškar-plastika KRANJ, Titov trg 20 p. Begunje na Gorenjskem KRANJ, Tomšičeva Želi vsem cenjenim cenjenim strankam cementni izjemi strankam srečno Želita vsem strankam želimo srečno in uspeha KRANJ srečno novo leto novo leto polno novo leto 1969, in se priporočata in se priporoča obenem se priporočamo BENEDIKOVA 18 za svoje usluge (Stražišče) MM ekspress bar Rudolf Hlebš Gostilna Mitja in Miča Udir vsem cenjenim strankam steklarstvo »MAJDNEK« KRANJ, Jenkova 3 Želi srečno KRANJ vsem cenjenim BOHINC RUDOLF in uspeha polno želi strankam želi LESCE novo leto srečno novo leto srečno novo leto vsem cenjenim in priporoča in se priporoča strankam želimo in se priporoča BB I svoje izdelke za svoje izdelke za obisk srečno novo leto ter se priporočamo Hajsinger Jože Velikanje Slavko in Janko steklobrusilstvo Borec Božidar Mnogo sreče in zadovolj­ KRANJ, Reglnčeva 9 stva v novem letu 1969 zlatar in urar zlatarna izdelujem ogledala, brusim želi vsem svojim cenjenim KRANJ, Savski breg 12 in matiram steklo TRŽIČ, Trg svobode 15 odjemalcem in se pripo­ telita vsem cenjenim Srečno novo leto cenjenim strankam roča strankam srečno in želim vsem Želim srečno novo leto uspešno novo leto cenjenim strankam ter se priporočam SEVER FRANCKA, cvetličarna in se priporočata in se priporočam KRANJ VODOPžVČEVA 3 Matevž Ribnikar Rozman Franc Anton Ceglar (F. lohorjev klanec) kemična čistilnica Najceneje vam nudim avtokieparska delavnica avtomehanik ekspres najlepše cvetice, šopke, KRANJ, Ljubljanska c. 5 KRANJ, Ljubljanska 5 TRŽIČ aranžmaje za vse prilož­ teli srečno vsem cenjenim strankam nosti, vence, cvetice in zadovoljno £eli svojim Želimo zadovoljno in uspe­ trajnice ipd. leto 1969 stranka)n v letu 1969 šno novo leto ter se pripo­ Prepričajte se tudi vi! in srečno vožnjo srečno vožnjo ročamo za svoje usluge

IB skladbe za klavir — 12.30 zadnji letošnji večer — 21.10 Kmetijski nasveti — 12.40 PONEDELJEK — 30. de­ Saj nas poznate — 00.05 Iz cembra Narodne pesmi iz Vojvodine slovenske lirike — 13.30 Priporočajo vam — 8.08 Glasbena matineja — 14.05 Glasbena pravljica — 8.55 Za mlade radovedneže SREDA 1. januarja Gostilna »Plevna« Pleskarstvo 14.25 V vedrem ritmu — — 9.10 Cicibanov svet in Karlin Gašper 14.55 Kreditna banka in hra­ Pesmice za najmlajše — 9.30 6.00 Z veselimi melodijami ŠKOFJA LOKA Čehovin Filip nilnica Ljubljana — 15.00 Paleta zvokov z orkestrom in lirično koledo v Novo leto Kidričeva 24 Primskovo 43, Kranj, Dogodki in odmevi — 15.20 Edmund Vera — 10.00 Danes — 8.05 Radijska igra /.a vsem cenjenim stran­ želi srečno in uspešno Glasbeni intermezzo — 15.40 dopoldne — 10.15 Pri vas otroke — 9.05 Najmlajši po­ kam telimo srečno in novo leto 1969 in se pripo­ Naš podlistek — 16.00 Vsak doma — 12.10 Igrata flavtist slušalci v Novem letu in in zadovoljno novo leto roča za nadaljnje sode­ dan za vas — 17.05 Gremo v Boris čampa in klarinetist zimi — 9.35 Ansambel Moj- 1969 ter se priporočamo lovanje kino — 17.35 Poje Učiteljski Igor Karlin — 12.30 Kmetij­ mira Šepeta in Ljubljanski za obisk pevski zbor Emil Adamič — ski nasveti — 12.40 Majhen jazz ansambel — 10.05 Novo­ 18.00 Aktualnosti doma in po koncert pihalnih orkestrov — letna voščila orkestra RTV Rabič Justin Avtoličarstvo svetu — 18.15 Pravkar pri­ 13.30 Priporočajo vam — Ljubljana — 11.00 Turistični Ambrož Anton spelo — 18.50 S knjižnega 14.05 Lepe melodije — 14.35 napot'ii za tuje goste — izdelovanje jeklenih trga — 19.00 Lahko noč, Naši poslušalci čestitajo in 11.15 Narodne in umetne pe­ KRANJ, otroci — 19.15 Minute z an­ pozdravljajo — 14.55 Kredit­ smi za ta letni čas — 12.10 žičnih vložkov škofjeloška 7 samblom Moj mira Šepeta — na banka in hranilnica Ljub­ Čestitke za praznik — ISJO BLED, Riklijeva 5 cenjenim strankam želi 19.25 Pet minut za EP — Človek in turizem — 14.05 srečno in uspeha polno ljana — 15.00 Dogodki in vsem cenjenim strankam 20.00 Sobotni zabavni mozaik odmevi — 15.20 Glasbeni Nove domače melodije pred čestitamo novo leto in pri­ novo leto 1969 ter se priporoča — 20.30 Zabavna radijska intermezzo — 15.40 Poje občinstvom — 15.05 Mladina poročamo svoje izdelke igra — 21.30 Iz fonoteke ra­ Ljubljanski komorni zbor — sebi in vam — 16.00 Radij­ dia Koper — 22.15 Oddaja za 16.00 Vsak dan za vas — ska i3ra — 17.05 Novoletni Čepon Majda Akumulatorstvo naše izseljence — 23.05 S 17.05 Odlomki iz opere Car­ koncert — 13.25 Lete fabule pesmijo in plesom v novi men — 18.00 Aktualnosti do­ inu bab je vere — 19.00 Lah­ frizerski salon Grajzar Lovro teden ma in po svetu — 18.15 ko noč, otroci — 19.15 Goda­ BLED KRANJ, Signali — 18.35 Mladinska la v ritmu — 20.00 Plesni vsem cenjenim Sejmišče 2 oddaja Interna 469 — 19.00 orkester RTV Ljubljana na vsem cenjenim stran­ Drugi program strankam želimo Lahko noč, otroci — 19.15 odru celovške koncertne hiše kam želi srečno novo 14.05 V soboto popoldne z srečno in zadovoljno Minute s pevko Jožico Svete — 21.00 Lirika pcrziiskcja novo leto 1969 leto 1969 in se pripo­ napovedovalcem Zvonetom — 19.25 Pet minut za EP — pesnika Hafisa — 21.30 No­ in se priporočamo roča za svoje usluge Modrejem — 15.C0 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota 20.00 Simfonični orkester RTV voletne Top-Pops 11 — 22.15 Ljubljana v Mariboru — Ples na novoletni večer — Cenjenim strankam našega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orke­ 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — želi srečno novo leto 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z melodija­ in se priporoča strom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 23.15 Odlomki s koncerta za­ mi v godalih Franci Šmon bavnih melodij ob dnevu mizarstvo Sercnada v mesečini in dru­ Drugi program varčevanja Dobnikar Aleš. ge melodije — 21.20 Operni 20.05 Ogledalo našega časa slaščičarna koncert — 22.30 V zimskem — 20.15 Petnajst minut raz­ VISOKO 93 večeru — 00.05 Iz slovenske Drugi program p. Šenčur položenjske glasbe — 20 ..50 lirike 14.05 V ritmu današnjih dni BLED, Grajska c. 3 Zanje ni praznika — repor­ — 15.00 Izbrali smo vam — taža — 20.45 Klasična simfo­ NEDELJA — 29. decembra 20.05 Ljudje med seboj — nija — 21.10 Igrajo najzna­ LEPE ZELJE V NOVEM 20.15 Lepe melodije z orke­ menitejši virtuozi današnjih vsem cenjenim strankam 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za strom Raphaela — 20.30 Svet dni — 21.45 Hodil po zemlji Želi srečno in uspeha pol­ LETU DRUŽINI IN SO­ kmetijske proizvajalce —8.05 in mi — 20.45 Glasbene slike sem naši... — 23.15 Vedno no novo leto ter se pripo­ RODNIKOM Veseli tobogan — 9.05 Kon­ iz Španije — 21.20 Literarni ista storija — 00.05 Iz slo­ večer — 22.00 Večeri pri slo­ roča za nadaljnji obisk cert iz naših krajev — 10.05 venske lirike venskih skladateljih —• 00.05 Rudi Bizovičar Še pomnite tovariši — 10.30 Iz slovenske lirike Pesmi borbe in dela — 10.45 ČETRTEK — 2. januarja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turi­ TOREK — 31. decembra 6.00 V praznično jutro — Fotoatelje 8.05 Radijska šola za otroke stični napotki za tuje goste Nada Urevc 8.08 Operna matineja — — 9.05 Anonimna voščila — — 11.50 Pogovor s poslušal­ kozmetični salon Janez Jereb, 8.55 Radijska šola za srednjo 10.05 Tudi letos hočemo biti ci — 13.15 Nedeljska repor­ KRANJ, stopnjo — 9.25 Morda vam veseli in dobre volje — 11.00 BLED, Ljubljanska c. 20 taža — 13.50 S pianistom Škofjeloška 10 bo všeč — 10.00 Danes do­ Turistični napotki za tuje telefon 77-598 Borutom Lesjakom, orke­ poldne — 10.15 Pri vas doma vsem cenjenim stran­ goste — 11.15 Kaj nam pri­ vsem cenjenim strankam strom Pourcel — 14.30 Hu­ — 11.00 Turistični napotki za kam želi srečno novo poveduje glasba o zimi — želim srečno novo leto moreska tega tedna — 14.45 tuje goste — 12.00 Na današ­ 11.40 Vroče leto — reportaža in se priporočam leto 1969 in se priporoča Z novimi ansambli narodno nji dan — 12.10 Poje basist — 12.10 Melodije za opoldan­ zabavne glasbe — 15.05 Ne­ Ladko Korošec — 12.30 deljsko športno popoldne — sko razpoloženje — 13.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Obisk v Ajdovščini — 14.05 Cilka Žvegelj 17.05 Lahka glasba z orke­ Slovenske narodne pesmi — strom Carmen Dragon — Novi posnetki s solisti ljub­ frizerski salon 13.30 Priporočajo vam — ljanske opere — 15.05 Novo­ 17.30 Radijska igra — 19.00 14.05 Čestitke za praznik — BLED Lahko noč, otroci — 19.15 letni poljubi — staroletne 14.55 Kreditna banka in hra­ melodije — 16.30 Z mra­ vsem cenjenim strankam Glasbene razglednice — 20.00 nilnica Ljubljana — 15.00 V nedeljo zvečer — 22.15 kom prihajajo melodije spo­ želimo srečno in uspeha Dogodki in odmevi — 15.30 minkov — 17.05 Ples ob pe­ polno novo leto in se pri­ Serenadni večer — 23.05 Li­ Silvestrovo popoldne za naj­ terarni nokturno — 23.15 tih — 18.00 Predstavljamo poročamo mlajše poslušalce — 17.05 V vam športne junake leta — Zaplešimo z velikimi orke­ veselem pričakovanju — 1S.00 stri 19.00 Lahko noč, otroci — SREČNO Aktualnosti doma in po svetu 19.15 Zabavna glasba — 20.90 NOVO Poročila poslušajte vsak dan — 18.15 Polke, valčki in do­ Pesmi o zimi, vinu in lju­ Drugi program LETO ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., mače viže — 19.00 Lahko bezni — 21.00 Humoristična ŽELI 17., 22., 23 in 24 uri ter ra­ 9.35 Igramo kar ste izrbali noč, otroci — 19.15 Na-ma za voščilnica — 21.40 Glasbeni VSEM dijski dnevnik ob 19.30 uri. — 11.35 Svetovna reportaža novo leto — 19.25 Pet minut nokturno — 22.15 S popev­ PINTAR Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., — 13.35 Za prijetno popoldne za TP — 20.00 Silvestrov ho­ kami po svetu — 23.05 Lite­ LEON 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in — 14.35 Minute s triom King roskop — 23.55 Minute pred rarni nokturno — 23.15 Za avto 24. uri ter radijski dnevnik Cole — 14.40 Odmevi z gora polnočjo — 24.00 Prvi ples v ples in dobro voljo mehanik ob 19.30 url. — 15.00 Puritanci — opera — Novem letu 1969 — 01.00 Me­ Drugi program 17.35 Glasbena skrinja — lodije za vse, ki so dobre 20.05 Naš intervju — 20.15 19.00 športni dogodki dneva volje — 02.00 Spomini in že­ SOBOTA — 28. decembra lje — 03.00 Proti jutru — Mali promenadni koncert — aaaaacaaara — 19.10 Igramo za razvedri­ •a•i•Eabaaaaaas 04.00 Konec oddaje 20.45 Mesečina in druge IB».-Ml -tliMk-.« 8.08 Glasbena matineja — lo — 20.05 Strani iz sloven­ mana«! kratke skladbe — 21.10 Ve­ MI ; ,«. ra in nova muzika iz reper­ 12.15 Novoletni koncert — 1 viže za staro leto — 18.50 i 78732 1004 16. uri, franc. barv. CS f ' - toarja zagrebških solistov — prenos z Dunaja — 12.30 835522 Cik Cak — 19.05 Mi vsi za \ 10.004 SEDEM FANTOV IN ENA 00.05 Iz slovenske lirike Smučarski skoki (Evrovizija) 93 vas - I. del — 19.45 Slovo od 8 ob 18. in 20. uri dneva (RTV Ljubljana) — 15.30 Madžarska glasba (RTV 42953 400 29. decembra amer. br.rv. 20.00 TV dnevnik (RTV Bco- | Beograd)) — 15.45 Dobro le­ 61573 400 film PEPELKA ob 10. u**i grad) — 20.45 Vijavaja (RTV i to VOĆčkno (RTV Beograd) 4 4 Ljubljana) — 20.50 Zabavno ; 18.15 Jo-jo — filmska komedi­ 06334 404 franc. barv. CS Mm SEDEM Prešernovo glasbena oddaja (RTV Za- i ja — 19.45 T V prospekt — 38984 504 FANTOV IN ENA ob 14-» gledališče greb) — 21.50 športni pre­ 20.00 T V dnevnik — 20.30 44424 404 16. in 18. uri, franc. baCV« gled (JRT) — 22.20 Koiedndki Komedija na mostu — opera 77354 504 film MOŠKI IN ŽENSKA ob v Kranju — slovenski film (RTV Ljub­ (RTV Ljubljana) — 21.15 No­ 77404 404 20. uri ljana) — 22.35 TV dnevnik vi, let ni spored T V Sarajevo, 395634 2004 30. decembra sov j. brrv. 22.50 Veseli berači — 23.20 Po­ SOBOTA — 28. decembra, (RTV Beograd) 55 8 CS film DEKLICA NA ŽO­ ročila (RTV Ljubljana) ::L Ob 15.30 Malik: ŽOGICA Drugi spored: 68195 400 GI ob 15.30, franc. ; i.;' NOGICA za učence šolo 20.00 T V dnevnik (RTV Drugi spored: 060825 2000 film NENAVADNA ZGOD­ France Prešeren, ob 17. uri Zagreb) — 21.00 Spored ita­ 20.00 TV dnevnik (RTV 373105 2000 BA EDDIJA CHAPMANA Malik: ZOC-ICA NOGICA za lijanske T V Zagreb) — 21.00 Spored itali­ 06 10 ob 17. uri, franc. barv. CS otroke kolektiva Planika, janske T V 26 8 film MOŠKI IN ŽENSKA obe predstavi bosta v Pre­ 38966 ob 20. uri FONEDELJEK, 30. decembra 500 šernovem gledališču v Kra­ 53026 408 31. decembra amor. barv. CS nju. URA PRAVLJIC z no­ CETRTEK — 2. januarja 9.35 TV v šoli — 10.30 Ru­ 85876 500 SLAVNI REVOLVERAŠ ob voletnim sporedom ob 16. uri ščina/ (RTV Zagreb) — 11.00 10.00 Novoletni spored 393556 100.000 16., 18. in 20. uri na Jezerskem Osnove splošne izobrazbe (RTV Skopje) — 11.00 No­ 928746 2000 1. januarja amer. brrv. Ca voletni TV magazin (RTV Za­ NEDELJA — 29. decembra, (RTV Beograd) — 14.45 TV 37 10 film NASILJE V JERICHU v šoli, 15.40 Ruščina (RTV greb) — 15.03 Napoved spo­ 4447 200 ob 14., 16., 18. in 20. uri ob 10. uri IZVEN: URA reda (RTV Ljubljana) — PRAVLJIC — novoletni spo­ Zagreb) — 16.10 Angleščina, 299807 50.000 2. januarja amor. Ir-v. C > 15.05 Risanka (RTV Zagreb) : red, ob 15. in 17. liri Malik: 16.45 Madžarski TV pregled 598787 2000 film NASILJE V J V tlC •' 15.50 Dedek Kilijan in jaz — 1 ŽOGICA NOGICA za kolek­ (RTV Beograd) — 17.00 Po­ 8 4 ob 14., 18. in 20. uri, tri '.< Češki film — 17.20 Veseli be­ 1 tiv tovarno SAVA — zaklju­ ročila — 17.05 Mali svet (RTV 07538 1004 barv. film MOŠKI IN Z"-*' " Zagreb) — 17.30 Skrivnosti rači — 17.^0 Po Sloveniji — 60078 504 SKA ob 16. uri čeni predstavi v Prešerno­ 18.10 Na Silvestrovo — 18.55 vem gledališču. narave — film — 17.55 Po 350568 2004 3. januarja aunor. b rv CS Sloveniji — 18.20 Propagand­ Sožitje brej meja — 19.45 810388 2004 film SLAVNI REVOLVERA? PONEDELJEK — 30. đe- na medigra — 18.25 Ljudska Cikcak — 20.00 T V dnevnik 19 20 ob 16., 18. in 20. uri 20.30 Vijavaja — 20.35 Saga cempra, ob 15.30 za IZVEN pravljičarka Štefanija Likar 29529 500 (RTV Ljubljana) — 18.50 o Forsviih — nadaljevanje 38829 400 Slraži.ščc SVOBODA in ob 17. uri Malik; ŽOGICA (RTV Ljubljana) — 21.30 Za­ NOđJCA za otroke trg. poj- Zemlja brez Adama (RTV 93169 1000 28. dooombra fr?.nc.-an?L Zagreb) — 19.20 Vokalno in­ bavno — cilasbona oddaja jojta Kokra, obe predstavi 95819 520 barvni film NENAVADNA strumentalni solisti — Toni (RTV Skopje) — 22.30 Poro­ ZGODBA EDDIJA CHAP­ v Prešernovem gledališču. 041889 10.000 Joncs — 19.40 Mi smo za vas, čila (RTV Ljubljana) 057559 MANA ob 19. url URA PRAVLJIC 3 novolet­ 30.000 dedek Mraz — 19.50 Cik cak DrugI spored: 936859 2000 nim sporedom ob 17. uri v 29. decembra amor barv. 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vi­ 17.30 Kronika (RTV Za­ V nedeljo, 5. januarja, bo žre­ Radovljici CS Mm SLAVNI REVOL- javaja — 20.35 CavaJcria ru- greb) — 17.45 Oddaja za otro­ banje srečk novoletne loterije. VERAS ob 17. in 19. uri 1. januarja amer. barv. CS 2. januarja franc.-španski | Prodam PRAŠIČA za zakol, Kupim manjše posestvo, film KAJ SI DELAL V barv. CS film VICONTE šmid, Hlebce 26„ Radovljica KMETIJO v okolici Medvod, VOJNI ATA? ob 17. in 19. UREJA RAČUNE 6181 šk. Loke ali Kranja. Ponud­ uri Dovje-Mojsirana Nujno prodam TRAKTOR be poslati pod »kmetovalec« f(ENTRAL 28 decembra amer. film zetor 25 KM popolnoma nov, 6205 Cerklje KRVAVEC FATALNA GOSPODIČNA tudi na ček. (287,70 N din). Kupim drobni KROMPIR 28. decembra itailij. barv. 29. decembra amer. barv. Kalan Franc, Suha 22, Šk. za pitanje. Vopovlje 13, Cer­ film PRELUKNJANI DOLAR CS film KARTUM Loka 8182 klje 6206 ob 19. uri 1. januarja amer. barv. Prodam PRAŠIČA za zakol. 29. decembra italij. barv. UGODEN film DESET ZAPOVEDI, I. Bašelj 5, Preddvor 6183 NAKUP film PRELUKNJANI DO­ DEL Prodam dva PRAŠIČA za LAR ob 17.30 in 19.30 NOVOLETNIH 2. januarja italij.-španski zakol. Kranj, Staretova 15 Izgubljeno DARIL 1. januarja franc. barv. barv. CS film VRNITEV 6184 film MOŠKI IN ŽENSKA RINGA Pečeni predam 4-delno Izgubil se je LOVSKI PES vam nudimo ob 16. in 18. uri Kranjska gora OKNO. 4-betonska okna — terier, 40 cm visok s kratkim v prodajalni Radovljica 28. decembra amer. barv. GRAMOFON in STOJALO za repom. Kdor bi kaj vedel o 28 decembra amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. cirkularko. Rebernik, Šen­ njem, naj javi na naslov Ma- Delikatesa film' PROFESIONALCI ob DEL čur 341 6185 tevebsr Gabriel, Škcfja Lo­ 17. uri 31. decembra amer. barvni Prodam 6 tednov stare ka, Šolska 9, preti nagradi na Majstrovem trgu 29. decembra angl. film fi'm MURIETA PUJSKE. Pšata 11, Cerklje 6207 v Kranju SKRIVNOST ZAKLETEGA 1. januarja franc. barv. CS 6186 Prodam 7 tednov stare in na novoletnem GRADU ob 14. uri, amer. film ANGELIKA, ČUDOVI­ sejmu. barv. film PROFESIONAL­ TA LJUBIMKA pujske. Praprotna polica 24, 2. januarja amer. barv. Cerklje 6187 Od 15. do 31. decembra CI ob 15.45 in 20. uri. amer. Pridite na prijetno SILVE­ barv. film RANC SMRTI ob film GROFICA IZ HONG- Prodam FRAŠIČKE. 6 ted­ 1968 nudimo gospodarskim KONGA nov stare. Glinje 4, Cerklje STROVANJE v KULTURNI organizacijam, ustanovam 18. uri DOM — Naklo ob 20. uri. 31. decembra franc. barv. 6188 in ostalim potrošnikom Prodam PRAŠIČ\ za zakol. Ob dobri postrežbi vas bo pri nakupu novoletnih da­ CS film AVANTURISTI cb zabaval veseli 3—0. Vab­ 20. uri Velesovo 44, Cerklje 6189 ril v vrednosti 50,— din Prfcdam Prodam električni ŠTE­ ljeni! 6208 5'Vo popusta. Škofja Loka SORA DILNIK, POSTELJO z jogi GOSTILNA ZARJA v Trbo- 28. decembra angl. barv. Na zalogi imam večjo koli­ vložkom, POLAVTOMATICNI jah vabi na veselo SILVE­ Vsa darila pakiramo po CS film SAMO DVAKRAT čino OTROŠKIH ŽAB. Pro­ PRALNI STROJ castor, 32 kg STROVANJE s pričetkom ob vaiš želji in odpremljamo SE ŽIVI ob 17.30 in 20. uri dajam na debelo in drobno. ŽIME v kitah in kuhinjsko 20. uri. Ob postrežbi doma­ na zahtevane naslove. 29 decembra angl. barv. Pošiljam po povzetju. Izde­ KREDENCO. C^led pri Ce- čih jedil, vesele glasbe in Pohitite z nakupom novo­ CS film SAMO DVAKRAT lujem vse vrste volnenih, hovin, Kranj-Primskovo 43 dobre pijače bomo pričakali letnih daril v Delikatesi SE ŽIVI ob 15., 17.30 in bombažnih v raznih barvah 6190 novo leto. Obenem želimo Kranj. 20. uri po konkurenčnih cenah. Pri­ Prodam PRAŠIČE, 50 do vsem občanom in gostom 30. decembra angl. barv. poroča se MIHELČIC TERE­ 60 kg težke. Visoko 90, Šen­ srečno NOVO LETO. Vab­ CS film SAMO DVAKRAT ZIJA, pletilja Pševska cesta čur 6191 ljeni! 6209 Delavki na dve izmeni nu­ SE ŽIVI ob 18. uri 10, Kranj-Stražišče 5697 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gostilna ZAJC v Lahovčah dim SOBO in hrano za var­ 31. decembra franc. barv. Prodam PEC na olje, TV Sp. Brnik 55, Cerklje 6192 pri Cerkljah vas vabi na ve­ stvo 3-letnega otroka ali pa CS film MOZ. KI JE BIL ANTENO za streho in skoraj Prodam vprežne SANI, liko SILVESTROVANJE. mlajši upokojenki. Naslov v VREDEN MILIJONE ob 18. nov RADIO APARAT melo­ SLAMO in SENO. Kranj, Sprejemamo rezervacije. Po- oglasnem oddelku 6217 in 20. uri dija. Falelič, Titova l/a, Je­ Jezerska c. 103 61)3 streženi boote s pristnimi je­ 1. januarja franc. barv. CS senice 6165 Prodam zazidljivo PARCE­ INSTRUIRAM nemščino za dili z litreni cvička in no­ gimnazijo in strokovne šole. film MOZ, KI JE BIL VRE­ Prodam ročno SLAMOREZ- LO v Sebeniah. Naslov v voletnimi darili. Za veselo DEN MILIJONE ob 15., 17. NICO. Bašelj 17, Preddvor oglasnem oddelku 6194 Ponudbe poslati pod uspeh razkoloženje vas bo zabaval 6218 in 20. uri 6167 Prodam dva PRAŠIČA po veseli TRIO in vam želi ve­ ' 2. januarja franc. barv. CS Prodam PRAŠIČA za za­ 200 kg težka. Cešnjevek 22, sele novoletne praznike. film OSKAR JE KRIV ZA kol. Kranj, Jezerska c. 49 Cerklje 6195 Vljudno vabljeni! 6210 VSE ob 15., 17. in 20. uri 6168 Predam GORILNIK na olje Z M S Cerklje vabi na sil­ Stanovanja . 3. januarja franc. barv. CS Prodam dva PRAŠIČA, 7 primeren za vsako peč. Sla­ film OSKAR JE KRIV ZA tednov stara. Zg. Brnik 76, vestrovanje danes v soboto be, Kranj, Stošičeva 2 6196 Iščem SOBO v Kranju. VSE ob 18. in 20. uri Cerklje 6169 ob 19. uri. Igra ansambel Prodam veliko motorno radia Tržič. Vabljeni! 6211 Instruiram matematiko in Jesenice RADIO Prodam prašiča za zakol. SLAMOREZNICO. Novak. nemščino. Kavšek Dragica, 28.-29. decembra italij.- Glinje 13, Cerklje 6170 Apno 1, Cerklje 6197 IŠČEMO DOBER TRIO. prodajni oddelek »SAVA« — špan. brrv. CS film VRNI­ Prodam dva PRAŠIČA za Prooam 6 tednov stare Informacije: telefon 71-317, Kranj 6219 TEV RINGA zakol. Zg. Brnik 23, Cerklje PUJSKE. Zalog 11, Cerklje Tržič 6212 Prodam nedograjeno vrstno 30.-31. decembra ameriški 6171 6198 GOSTIŠČE pri JANCETU montažno HIŠO (Jelovica) barv. film DESET ZAPOVE­ Prodam zelo dobro ohra­ Prodam BIKA za pitanje. iz Srednje vasi priredi v ne­ najboljšemu ponudniku, šut- DI, II. DEL njeno SPALNICO, starejšega Sp. Brnik 28, Cerklje 6199 deljo in na silvestrovo zaba- I na 42, Šk. Loka 6220 1. janurrja amer. barv. tipa. Oseli, Smlednik 74 Prodam PRAŠIČE za zakol. vo s plesom. V nedeljo igra­ Predam 4-sobno stanovanje film GROFICA IZ HONG- 6172 Oljševek 52, Preddvor 6200 jo VESELI TRGOVCI, za s pritikiinami in garažo v KONGA Ugodno prodam skoraj no­ PRODAM 120 kg TEŽKEGA silvestrovo pa kvintet GO­ drugem nadstropju bloka, ki 2. januarja franc. barv. CS vo 28-tcnsko ekscentrično PRAŠIČA; Resman, Selo pri RENJSKIH NAGELJNOV, je neposredno v bližini vrt­ film ANGELIKA, ČUDOVI­ STISKALNICO. Vojko Daks- Žirovnici obenem želimo vsem obisko­ ca, šole, marketa in Name TA LJUBIMKA koblcr, Tolmin, Prešerno­ valcem SREČNO IN VESE­ ter avtobusne postaje na 3. januarja franc.-italijan. va 2 6173 LO NOVO LETO. Vabljeni! NOVEM SVETU 3, Škofja barv. CS fi'm MAŠČEVA­ Prodam PRAŠIČA za zakol. 6213 Loka. Prodam najboljšemu LEC Z MEČEM Velcsovo 14, Cerklje 6174 Motorna vozila Gostilna GORJANC, Hote- ponudniku za gotovino. Mož« Jesenice PLAVŽ Prodam dva PRAŠIČA za može želi cenjenim gostom na je takojšnja vselitev. In­ 28. -29. decembra ameriški zakol. Rupa 11, Kranj 6175 Prodam VW 1200 ccm. Ke­ SREČNO NOVO LETO 1969. formacije dobite na naslov: pic Anton, Šenčur 271 6201 Obenem vabi na VESELO Strniša Anarej, Kranj Tek­ barv. film GROFICA IZ Prodam KRAVO, 4 mesece HONGKONGA Prodam VW, letnik 1962, SILVESTROVANJE. 6214 stilna ulica 16, telefon 21144 brejo, semenski KROMPIR dobro ohranjen. O^lcd od (~M 30. -31. decembra italijan.- igor in Viktorija, SLAMO- špn. barv. CS film VRNI­ 29. 12. do 4. 1. 1969 Konc. Zamenjam 2-SOBNO STA- REZNICO na ročni ali mo­ Poljšica pri Podnartu 6202 TEV RINGA torni pown ter lahek OBRA­ Ženitve NOVANJE z dvema kabine­ 1. januarja franc.-španski ČALNIK" plug. Voglje 64, Prodam FIAT 850, letnik DEKLE s svojo HIŠO in toma s centralnim o'gržvjj- barv. CS film VICONTE Šenčur 6176 1967. Naslov v oglasnem od­ premoženjem želi spoznati njem pri nebotičniku v 1,'rj- I UREJA RAČUNE delku 6203 vernega, poštenega in pleme­ ogrevanjem v drugem cL'u Prodam LATE za kozolec. nju za enakega ali manjše­ 2. -3. januarja amer. barv. Iščem GARAŽO pri Vodo­ nitega FANTA od 38—48 let. film DESET ZAPOVEDI, II. Kupim brejo SVINJO. Kri­ ga, po možnosti s centraln'm žaj Zg. Scnica 10, Medvode vodnem stolpu ali na Zlatem Ločenci izključeni. Ponudbe DEL poslati pod »pošten« 6215 Kranja. Ponudbe poslati p.">d 6177 polju. Naslov v oglasnem »Ugod;:o stanovanje« 6222 Zlrovnka Prodam TRAŠICA, 160 kg odoclku 6149 29. decembra amer. barv. fr:v; Takoj vseljivo stanovanj­ težkega. Dolenc, Zg. Bitnje sko HIŠO z manjšim gospo­ film DESET ZAFOVEDI, I. 50, žabnica 6178 DEL darskim poslopjem prodam. 31. decembra amer. barv. Prodam dva PRAŠIČA za Ponudbe poslati pod »goto­ film GROFICA IZ HONG- zakol. Voglje 49, Šenčur Pridnega, pečenega in vest­ vina« 6223 KONG A 6179 Nujno kuoiin suhe HRA­ nega moške;;?, za delo v gal- Oddam opremljeno SOBO 1. januarja italij.-španski Prooam SLAMOREZNICO STOVE Dr.SKE — 30 mm. vaniki sprejmem. Plača po v Kranju. Naslov v oglasnem s pubalnikom alfa. Zalog 43, Pfajfer, Žeje 17, Duplje ! dogovoru. Rondulič Jože, oddelku 6224 barv. CS film VRNITEV 1 RINGA Cerklje 6180 ($4 Duplje 5 6216 Bilanca gorenjskih športnikov no. Odličen uspeh pa je zar beležil tudi kranjski atlet v olimpijskem letu 1968 Polde Milek v Trinecu v Če­ škoslovaški z rezultatom 212 centimetrov v višino. Osvojil je drugo mesto in si s tem ŽELEZARNA Veliki uspehi, priboril dokončno sodelova­ nje v jugoslovanski olimpij­ JESENICE ski vrsti za letne olimpijske rekordi... igre. Opolnoči med 1968 in 1969 letom se bomo poslovili od JULIJ — AVGUST olimpijskega leta in stopili v novo leto. Tako delajo že sto­ proizvaja letja ljudje po svetu, to delajo športniki, pa vendar se nam V teh dveh poletnih mese­ zdi, da naša pričakovanja novega leta pomenijo nekaj dru­ cih so kranjski plavalci in JEKLA: gega, nekaj nevsakdanjega. Med letom smo se veselili raznih plavalke osvojili deset na­ uspehov gorenjskih športnikov, posameznikov in ekip. Prav slovov republiških ekipnih konstrukcijska ti uspehi, ki so jih zabeležili športniki in športnice z Gorenj­ prvakov in s tem potrdili* konstrukcijska s povečano trdnostjo ske v olimpijskem letu, namreč veliko pomenijo in spadajo da so najmočnejši p!avalnl v zgradbo naših skupnih uspehov. za globoki vlek kolektiv v Sloveniji. Plavalke V letu, od katerega se po­ jubilejne X. zimske olimpij­ Mandeljčeva, švarčeva in Pe- za elektro'ndustrijo slavljamo, so naši igorenjski ske igre. Med 30 jugoslovan­ čjakova pa so na raznih tek­ za ladjedelništvo športniki dosegli velike uspe­ skimi tekmovalci je bilo kar movanjih postavile šest abso­ he in rekorde doma in na 24 Gorenjcev. Veliki uspehi za kotlogradnjo lutnih republiških rekordov v tujem. Priložnosti za afirma­ Ludvika Zajca, Majde Ankole razmh disciplinah. Tudi va­ za cementacijo in poboljšanje cijo vsakega vrhunskega in hokejske državne reprezen­ športnika je bilo dovolj. Naj­ tance so nam vsem dobro zna­ terpolisti so pobrali vsa prva nerjaveča in ognjevzdržaa boljši pa so svoje znanje po­ ni,, dosegli so doslej največje mesta v Sloveniji in svojo vzmetna kazali na zimski in letini uspehe, ki bodo spodbuda za premoč v kvaliteti odrazili v olimpiadi. Uspehi niso bili še pomembnejše dosežke razmerju danih in prejetih za avtomate majhni. Dosegli so več, kot zimskih športnikov v prihod­ golev z 238:33. Odigrali so orodna smo pričakovali; na olimpia­ njih letih. 18 tekem in osemnajstkrat di v Grenoblu pa so bili do­ zmagali. Atlet Polde Milek slej zabeleženi največji do­ MAREC pa je na državnem prvenstvu TOPLA PREDELAVA: sežki gorenjskih športnikov zimskih športnih panog. Ekipa hokejistov Jesenic drugič zapored osvojil naslov debela, srednja, tanka, pocinkana, trafo in dinamo plo­ državnega prvaka v skoku v Spominjamo se tistih lepih je že dvanajstič zapored os­ čevina; toplo valjani profili dni, uspehov, dosežkov in re­ vojila naslov državnega prva­ višino. Zelo dobra mesta pa kordov; prav živo so pred ka. Temu naslovu pa so do­ so zabeležili še trije kranjski dali še prvo mesto v pokal­ HLADNA PREDELAVA: nami. Spominov na športne atleti Franc Fister, Kaštivnik uspehe in dogodke pa obu­ nem tekmovanju in dosegli in Kcnc. Dobra pa je bila tu­ hladno valjani trakovi; hladno oblikovani profili; vleče­ jamo ob prelomu starega in sploh več pomembnih med­ di atletinja Lidija Oosvnikar. narodnih uspehov. Ludvik na žica; vlečeno, luščeno in brušeno jeklo; žičniki; novega leta, da bi vse te do­ Zaje pa je na najbolj kva­ sežke gorenjskih športnikov SEPTEMBER bodeča žica še bolj vtisnili v naš spomin, litetni prireditvi sezone na v zavest vseh nas, v zavest Holmenkollmu osvojil odlič­ Kranjčan Franc Peternel je mladih športnih gene­ no tretje mesto. Pomemben osvojil naslov državnega pr­ DODATNI MATERIAL ZA TALILNO VARJENJE: racij. Ljudje smo pač že na­ uspeh pa je zabeležil v tem vaka v streljanju s pištolo vajeni, da vedno ob vsaki pri­ mesecu tudi taleniirani kranj­ v Ljubljani. Plavalci Trigla­ elektrode za varjenje, žica za plamensko in avtomatsko liki delamo obračune in ugo­ ski skakalec Peter štefančič va pa so na ekipnem držav­ varjenje, žica za metalizacijo in prašek za avtomatsko tavljamo, kaj smo naredili na poletih v Kulmu, ki je z nem prvenstvu osvojili od­ varjenje. dobro, hkrati pa pomislimo, 9. mestom in skokom 122 lično tretje mesto. Najboljša da bi bilo tisto dobro lahko metrov zabeležil doslej naj­ kranjska atletinja Lidija še boljše, če pogledamo le­ boljšo uvrstitev Jugoslovan- Osovnikarjeva pa je prvič tošnje olimpijsko leto nazaj skih skakalcev na prireditvah nastopila v državni reprezen­ £WfiimnHmHmmmmnin!Hmnum in stopimo v mislih po raz­ v avstrijskem Kulmu. tanci v Italiji. nih športnih prizoriščih, kjer so se odvijali pomembni do­ APRIL OKTOBER 1 Obiščite godki, kjer so nastopili šport­ Plavalci in plavalke kranj­ Oktober je bil mesec letne niki in športnice z Gorenj­ olimpiade v večmilijonskem I V HOTELU ske, potem bomo srečali to­ skega Triglava so na zim­ skem prvenstvu Jugoslavije z mestu Mexicu. Jugoslovanski I JEZERO liko lepih dosežkov, da smo športniki so zabeležili doslej lahko po

Dragi moj Jure Oča s tirana t Ob koncu v Nemčiji leta 1968 za GLAS Pišem ti Po dolgem ča­ ker Me bo zato Lahko No, pa smo spet tam! bije vsak let za eno poniž­ Sploh se je pr nas zad- su, imela sem namreč veli­ Kdo postrani gledal. Komej smo se letos na no vojsko. ne leta zidal na mrtvo, ko dela in skrbi s šolo in Potem je bilo še nekaj dovh pa na šerok razgo- Kran sam na seb, stoji toko, da rajtam preli sto Druginti zadevami, če ti važnih reči po planu ali vorel, kva vse je bvo prej- še zmerej kar trdno, če- let ne tolk. Človeku kar je Kdo hotel natveziti, da mimo Njega. Tudi Letos Sen let fovš, kva pa prov, prov so mu začel po če- miv pride, ko vid, s kak- sem Hodila z drugim fan­ je nekaj Slikarjev pridno nam je že ta let mem vah vrtat zavolj ta novga šenmo ajfram pa andoht- tom, mu ne verjemi. Ti­ malalo Loko in kaj bo iz fliknu. Sam po seb je biv hotela. Mende, de bo na jo se skrbi glih za otro- sti, ki so me včasih vide­ Tega, bomo videli drugo še kar dober, edin z dež- vso vižo fajn. Al ni hecn, čičke pa šolarje. Ja, sej li z Njim, je le inštruk­ Leto poleti. Asfalta smo v jam je kar mav preveč če človk pomisel, koko bi res, ta nova šola? Un dan, tor, ki mi pomaga čez za­ Naši občini letos kupili, prlivov — posebn cenam. ta star arestanti zazjal, če glih prov dež je liv, sem preke v administrativni da je joj, profit od tega Pa ta salamenska meg- bi se zbudel, pa videl, de gledov, koko so otroc ska­ stoji namest arestov — kal iz »lokalnega«. S tac- šoli. Na zadnji tvoji Raz­ boš imel tudi ti, ko boš va! Včaseh je ležava do glednici ki Sem jo dobila, spet z Novim oplom pri­ modem hotel. Ja, pa še j on je glih pred šolo. Ni Medvod, na Gorenjskem je to! Če se res misel Go- mi pa švo u gvavo, čakaj me prosiš, naj ti Nap . :r,i, šel na obisk in Bomo šli biv pa sonce. Odkar ima­ kaj se je novega zgcdilo lumpat na Trebijo ali v rensk smen preselt na letejo vsi okolenkol šole. mo tolk eneh raufenkov Majčov Loh, nej tist, k Drugo sem šele pogrun- v domači Loki. Povedala zali Log pa boš Videl ka­ pa Zbilsk jezer, se je po- ti Bom le nekaj najvaž­ rihtajo hotel, dajo u plan tov, de spredej zanje ni ko Lepo se sedaj Fo naših tegniva prov pod naše nejših Reči ker nimam še vlečenco de bojo loh- vhoda, ampak šele na dolinah Vozi- Tudi Na ru­ hribe. Zraven tega je še Veliko časa, kmalu pri­ se smo v avgustu postali ko z zajlo vlačil tujce z drug stran, preke Kokerc. de Moj Inštruktor za Tip­ prpomogva, de je skočiva loga u hotel, drgač bosta Vsaka reč more bit pr nas Hudo jezni. Tudi jaz se naša motorizacija na naj- kanje in ti Zato lahko na­ bojim teh grdob, Čehinje on pa cev mest ob sme­ mav drgač pa smo srečn. pišem le Nekaj kratkih viš štapno, sej se jih po­ rni — prazna. se mi pa Smilijo, Čehi tu­ No, kar se mav večji stavkov o Tem, kar smo di. Pravili so, da so pre­ mvadine tiče, sem pa ma- v Letošnjem letu v Naši cej ubogih Čehov lepo jenge, de sodobna moda Loki doživeli. Sprejeli tudi ko je bil Butlesov, al koko jim že Čipkarski Dan. Imel smo V Oddaji spoznavajmo pravjo, že nekok splalme- v Loki tudi Brucovanje, va, sevede. sej vsaka nova Svet in domovino smo se jaz Nisem šla, čeprav bi slabo odrezali, Ptuj nas je reč en ca j t g vira. Firbčen Lahko. Pravijo, da na Ra­ sem pa vseglih, kva bojo Namahal in Nas je bilo čun sedanjega Zupana ni­ nekaj časa sram. Dobro, spet kej novga prekopi­ so mogli nobenega kaj ral. Pr dekleteh sem že da nisem imela nič zra­ vrednega vica skuhati. To- ven. Potem so tudi Nam omerkov, de so se že za­ Že pomeni, da je krenil po čele mav belj ozirat na spet pocenili potne Liste, drugi poti kot prejšnji tako, da s.e spet splača iti fante, k jih je nekej u možje te Veljave. Če bi hvatah. v Trbiž ali trst. Tudi Jaz se kaj slabega moglo po- sem bila z Mojim Inštruk­ tuhtati, bi Študentje To Če še naše šporlncke torjem dvakrat v Trbižu, rade volje naredil'. mav omenem, morem v trst pa nisem šla z ni­ rečt, de niso glih toko komer, čeprav bi lahko, Imeli pa smo pred ne­ pod špot, vsaj smučkarji, Pa te Imam preveč rada. kaj tedni tudi eno zelo — Tebu ne morem omeniti v tem sporočilu. Moja keglači pa plaveči ne. Go­ žena bi lahko marsikaj m;sl