DOCSLIB.ORG

Slovenski Narod, 1868-1900

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenski Narod, 1868-1900 Časnik je izhajal najprej trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa je izhajal dnevno v Ljubljani. Vseboval je prilogi Slovenski tednik in Rodoljub. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Deloval je pod geslom: »Vse za narod, svobodo in napredek«. Med uredniki so bili: Ivan Ţeleznikar, Josip Jurčič in Ivan Tavčar. Leta 1894 postane Slovenski narod glasilo Napredne stranke. Kasneje, po letu 1943, je izhajal tedensko kot ponedeljkova izdaja časnika Jutro. Vil: dLib ♣♣♣♣ ::::::::::::::::::::: Politični razgled. Na Kranjskem je imenovan: predstojnik Vinko Jevnikar za Planino sodnik Janez Logar za Črnomelj, sodnik Joţe Krsnik za Brdo, sodnik Lovro Jerovšek za Bistrico, sodnik Janez Košir za Kočevje, sodnik Albert Kandolini za V. Lašče, sodnik Lud. Semen za Krško, sodnik Joţe Piiuer za Idrijo, sodnik Joţe Potrato za Kranj, pristav France Vrbič za Kranjsko goro, sodnik, Joţe Vrdovac za Loţ, sodnik Jurij Levičnik za Loko, sodnik Joţe Logar za Litijo, pristav Gust. Elsner za Metliko, pristav Pet. Levičnik za Mokronog, pristav dr. Joţe Kerstein za Trţič, sodnik Alojzij Mulley za Vrhniko, sodnik Avgust Urhas za Planino, sodnik Joţe Lach za Radoljco, pristav Anton Raab pl. Rabenau za Radeče, sodnik Valt. Šusteršič za Ribnico, sodnik Janez Lapajne za Ţuţenberg, sodnik Janez Elsner za Kamnik, sodnik France Omahen za Trebno, sodnik Janez Roth za Višnjo goro, sodnik Nik. Moos za lpavo. Vir: Slovenski narod, 13. 8. 1868 Iz Radoljice. 16. sept. + [Izv. dop.] Ko bi Vam hotel opisavati vse nepriličnosti našega mesta in njegovih prebivalcev, potreboval bi več prostora, kakor bi ga hotelo vredništvo tako malo pomenljivemu kotiču odločiti. Zatorej ne bom denes govoril, kako se je bila pred 8 leti tukaj čitalnica osnovala in kako se je potem razgubila in razkadila v dim zarad zaspanosti in nesloge — lastnosti, ki ste ţe marsiktero rano Slovencem vsekale; povedal pa bom kako so naši slavni mostni očetje skočili iz strogo krajnih zadev kar naravnost v — veliko deţelno politiko. Da se sami očetje niso kaj tacega izmislili je celo naravno, kakor je tudi naravno, da se marsikteri izmed njih za ušesi čeblja, če ga vprašaš, kaj je storil, ter se izgovarja, da stvari ni umel, da pisem ni bral itd. Da bodo moţje vsaj na sodnji dan vedeli odgovor dajati, naj jim tu po „Slov. Nar.", kterega radi bero, če tudi malo vbogajo, povem, kako se jo imenitna stvar godila, in kakor sem jo sam videl zapisano: Ni še dolgo tega, ko je dobil naš podţupan iz Ljubljane debelo zapečateno pismo v kterem mu je moţ, ki je prišel po neki čudni naključbi na stran »velikega posestnika« Deţmana v deţelni zbor ljubljanski sest, poslal dobro pretuhtan in opiljen protest zoper predlog narodne večine deţelnega odbora, naj vi se voleči okraj Radoljica in Kamnik zdruţila s kranjskim in loškim mestom. Namen in nagibe temu protestu si sami posnemite iz pisma, ktero tu sledi v prestavi! Ljubljana 4/9 1868. Častiti prijatelj! Naš slaboslavni (famoz) deţelni odbor je nasvetoval nekoliko sprememb volilnega reda, med drugim todi zdruţenje volečih okrajev Radoljica in Kamnik s kranjskim in loškim mestom. Zakaj odbor to dela, je javna skrivnost. Kakor jo ob svojem času slovenska stranka iz narodnih obzirov prav ţivo priporočala, da bi se sodnija prestavila iz Radoljice v Bled, tako bi zdaj rada tudi razdela volilni okraj radoljiški, kamniški in trţaški, da bi mogli Slovenci pri prihodnji volitvi v Kranju volilce obleči v ţelezno srajco silo (zwangsjacke). Protest radoliškega in trţiškega mesta sicer konečnega sklepa deţelnega odbora ne bo spremenil, vendar ga (protesta) je silno treba, da spozna vlada mnenje teh mest (?), da nas more braniti pred Slovenci. Ljubi prijatelj, v prikladi ste dobili protest, kterega dobro premislite in po natančinem pretehtovanji tudi spremeniti, prepisati in s s svojim ter s podpisi gospodov I. I. preskrbeti izvolite. Dobro bi bilo, da bi tudi drugi svetovalci in odborniki protest podpisali. Priporočam Vam vendar, da se poţurite in mi protest brţ ko brţ nazaj pošljete, da ga morem še jaz podpisati in potem deţelnemu odboru predloţiti". Podpisan je: Hyazinth graf Thurn. Kakor ţeljeno, tako storjeno; protest je podpisan in odposlan in „javno mnenje" našega mesta storjeno. Če bi hoteli nemškega modrijana izrek: Jede bewegung zittert durch den weltraum - po Turnovem mišljenji slovensko prestaviti, morali bi reči: Vsako tudi najmanje nemškutarsko gibanje primiglja do nemških vladinih ušes. Naj bi historija tega protesta primigljala do ušes našega deţelnega odbora in zbora, da vesta, pri čem sta s tem „javnim mnenjem". Vir: Slovenski narod, 19. 9. 1868 ::::::::::::::::::::: (G. Ivan Toman), brat drţavnega poslanca, rudnik in posestnik v Kamnji Gorici, je nedavno po kratki bolezni na mrtudu umrl. Pogreb je bil sijajen in je mnogo častiteljev ranjkega iz Ljubljane, Kranja, Radoljice in bliţnje okolico spremilo obče spoštovanega moţa na njegovi zadnji poti. Vir: Slovenski narod, 15. 4. 1869 / V mapi Kamna Gorica v starih virih (Odbor druţbe kmetijske) … zarad podpore soseskinih trtnic ali zasadišč ţlahnih trt so je vprašanje poslalo poddruţnicam; - poddruţnici radolsko-bleški se je za zasadbo sadnih dreves ob cestah dalo 40 gold. Vir: Slovenski narod, 28. 8. 1869 ::::::::::::::::::::: Gorenjska ţeleznica poroča, da se je gorenjska Ţeleznica prej nego v enem letu, tako da se odpeljal prvi vlak iz Ljubljane v Kranjsko goro. Ţeleznica od Ljubljane do Radolice je ţe popolnoma dodelana, ona iz Radolice v Lesce bode kmalu, struga od Lesc do Most je tudi ţe čisto dokončana, v Mostah se delajo samo še zadnja dela pri mostu, med Javornikom in Mostami je le majhen kos pri Soteski nedodelan, naprej pa je do Korena ţe vse končano. Od Kranjske gore do Trbiţa, kjer je bilo premagati mnogo teţav, je do zdaj še nedodelano in bode stalo še precej truda. Vir: Slovenski narod, 4. 10. 1870 Gorenjska ţeleznica. 15. t. m. je bila med Ljubljano in Trebiţem prva voţnja na poskušnjo. Vozilo se jo po vsej poti brez najmanje ovire in se je spoznalo, da je vsa ţeleznica v takem redu, da se lahko izroči javni prometi. 24. t. m. se bodo obdrţavalo še tehnično-policijsko pregledavanje in potem se začne javna in splošna voţnja. Vir: Slovenski narod, 22. 10. 1870 Napačno vrtanje. 6. November 1870 (Izv. dop.). Dopis v Vašem listu, ki je omenil tudi pomankljivosti pri tunelu blizu Radovljice, je dal komisiji, ki je nedavno ogledovala ţeleznico od Ljubljane do Trbiţa, povod, da je zaukazala vrtati prav na v ―Narodu‖ omenjenem mestu. Pa kaj se zgodi? Ponoči pride od načelnika tunelskega zidanja povelje, nemudoma zasuti nekoliko izvrtano luknjo, in drugje vrtati; - da so delavci delali cello noč, obljubili so jim plačo za tri dni. Tako pripovedujejo delavci sami, ki ne vedo, zakaj se je sploh vrtalo. Če je zadrţaj res tak, ne vemo, kako je mogla komisija potrditi delo. Pravda o obriti svinji je povzročila to splošno nevoljo. Vir: Slovenski narod, 10. 11. 1870 Iz Radoljce, 19. nov. (lzv. dop.) Ţeleznica IjubIjansko-trbiţka še zmirom za rabo občinstva ni odprta; en čas sem tudi nobenemu no dovolijo več, se poskusne voţnje udeleţiti. Uradniki ţeleznični so večidel tujci, malo domačinov. V nedeljo 13. t. m. sta se oddala prva dva slovenska telegrama na radoljškem kolodvoru. - Telegrafist, dasi slovenski govoriti ne zna, je dobro razumel, in nam tudi po nemški povedal, kaj smo telegrafirali - upamo torej, da tukaj vsaj nasprotvanja ne bo. Čudili smo se Laibacherici in Tagblattu, da sta dopis iz Trţiča v „Narodu" tako vestno prebrala. Ne vemo, zakaj sta oba o pozitivnih trdenjih molčala - le to pa, kar se je o tunelu med Radoljco in Podnartom omenilo, nad čemur je dopisnik sam dvomil ter izrekel, da bi bilo prav, ko bi komisija to za neresnico razglasila, kar naravnost za hudobno laţ proklamirala. Naj drugič, pisači Labacherčni in Tagblattovi boljše umejo, kar v „Narodu" zavohajo. Tretjega novembra je imel tukajšnji bukvovez pri politični uradnji obravnavo zarad viţmarsko svetinje. Obsojen je bil na 15 gld. plateţa ali 3dneven sedeţ. O tem denes več govorili ne bomo. Lo toliko povemo, da je uradnik Jabornegg, kteri jo obravnavo vodil, skazal vso duševno beračijo, ktere je pa tudi le birokratiška drhal radoljška zmoţna. To obravnavo hočemo še v „Narodu" pojasniti, kader dobomo v roko propis zapisnika, kteri jo gotovo unicum v avstrijskih sodnijskih zadevah, in sodbo. Kakor za gotovo vemo, se hoče bukvovez pritoţiti, pa zraven tudi razkriti marsikaj iz ţivljenja radoljškega. Konečno še nekaj : Ţandarmi, kteri se tako radi vtikajo v lokalno policijo, so včasi res v čudnem nasprotji sami s seboj in svojo dolţnostjo. Tako na primer poštene domače fante, ako jih pozno zvečer dobodo na ulicah, naj bodo tudi šo tako mirni, kar naravnost insultirajo in spat gonijo, ţelezniške delalce „barabe" pa v miru puste, naj bi tudi celo noč tulili in razgrajali. Videli smo te varhe javne vnrnosti strahljivo se tresti, ko je bilo treba nekega tacega kričača razoroţiti - za kar jih je zadela od nazočih največa graja in grenko zasmehovanje. Vir: Slovenski narod, 24. 11. 1870 ::::::::::::::::::::: Slovenski narod, 17. 1. 1871 Slovenski narod, 17. 1. 1871 Ravnateljstvo Rudolfove ţeleznice še vedno prezira kranjske Slovence. Tudi pred kratkim objavljena oznanila, da pojde vsako sredo in saboto poseben vlak iz Radoljce v Ljubljano na trţne dneve, so bila le nemška, akoravno so namenjena le slovenskemu kmetu. Tako postopanje ravnateljstva je, da se posluţimo prav rahlih besed, gotovo nepraktično in čez potrebo arogantno. Vir: Slovenski narod, 24. 1. 1871 (Poseben voz ţeleznice gorenjske) se bode v prihodnje vsako sredo in saboto, to je, ob trţnih dnevih, ţe ob pol osmih zjutraj v Ljubljano pripeljal, - če bi v sredo ali sabato praznik bil, pa v torkih in petkih. To je kaj priloţno vsacemu, kdor v ljubljano hoče ob trţnih dnevih, da je ţe pred 8. uro tukaj in gre spet s ţeleznico tisti dan popoldne nazaj. Iz Lesec se ta posebni voz ob 5.
Load more

Recommended publications
  • Tržič in Tržiško Na Prelomu 18. V 19. Stoletje
    2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 631.111(23.01):67(497.452Tržič)"18" Prejeto: 20. 5. 2020 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Tržič in Tržiško na prelomu 18. v 19. stoletje IZVLEČEK V članku opisano območje Tržiča z okolico je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi težko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih jim tudi z največjim trudom včasih ni uspelo pridelati dovolj hrane, da bi družina preživela do nasled­ nje žetve, so si s pregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali s prevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice se je Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejavnosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetovanje pa je bilo za večino Tržičanov le postranska dejavnost, s katero so se ukvarjali. KLJUČNE BESEDE franciscejski kataster, Tržič, Gozd, Bistrica, Sv. Ana, Sv. Katarina, kmetovanje, obrt ABSTRACT TRŽIČ AND ITS SURROUNDINGS AT THE TURN OF THE NINETEENTH CENTURY The article describes the area of Tržič and its surroundings, which in the first half of the nineteenth century exhibi­ ted a highly diversified image. Running a farm around Tržič was a challenging task, primarily due to the heavily accessible terrain. The survival of farms, where sometimes not even the greatest effort would produce sufficient crops for the families to sustain themselves until the next harvest, was ensured by the farmers’ proverbial Upper Carniolan tenacity and shrewdness as well as by also engaging in horse­drawn transportation, charcoal production, and so on.
    [Show full text]
  • Workers' City Colony
    Workers' City Colony Locotion Maribor Address Betnavska Cesta, Ulica Zmage, Fochova Ulica, Koseskega Ulica Planning and completion 1927-1929 Architect Ivan Vurnik lnvestor District Office for the Protection of Workers of Maribor, City Hall and individuals Building type Series of residential houses Other buildings by the same architect Anatomy Institute (Anatomski Inštitut), Ljubljana 1919-1920; sanatorium for lung patients, Golnik 1920-1922; Co-operative Com­ mercial Bank (Zadružna Gospodarska Banka), Ljubljana 1921-1922; House of the Nation (Narodni Dom). Kranj 1922-1923; House of the Falcons [pre-war left-wing gymnastics society; Sokolski Dom] in Tabor, Ljubljana 1923-1926; series of resi­ dential houses, Maribor 1928; summer swimming-pool Obla Gorica, Radovljica 1932-1933 A casual visitor to Maribor would notice a series of residential houses in while walking through the suburbs of Tabor. The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned. Their uniform facades and the streets planted with trees create the impres­ sion of a peaceful neighbourhood. If questioned, most of the inhabit­ ants would state that living in the houses is pleasant, although they are modest and smalL The gardens and green areas in the inner side of street islands enhance the quality oflife in the neighbourhood. Those interested in the history of Maribor know that the subject .6. Floor plan (scale: smm =1m) ..,. "The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned." 125 2oth Century Architecture: From Modernist to Contemporary Giude to Architecture under discussion is the creation of one of the pioneers of Slovene modem architecture, the Workers' City Colony by Ivan Vurnik.
    [Show full text]
  • Župani Občine Radovljica
    Ţupani Radovljice Zgodovina ţupanov Druţabno ţivljenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila druţba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, ampak so tudi po ţenitvi ali moţitvi s svojimi stariši skupaj ţiveli in gospodarili. V zadrugi so bile torej zdruţene poleg dedov tudi druţine bratov, sester, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, ţivina in vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadruţnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso škodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako namnoţila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V začetku je bil najstarejši moţ (ded) za starešino, pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel najmodrejši in najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam pred svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge. Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajne daritve.
    [Show full text]
  • Motoristi So Vsako Leto Večja Družina
    dff. C^l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 PRVI PREDHODNIK THDNIK GORENIEC LETA 1900 Gorenjsk JUNIJA i Glas TOREK, 21. 2005 Leto LVIIl, št. 49, cena 200 SIT, 16 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 22.000 IZVODOV VITJTIC.COHENISKICIAS.SI Motoristi so vsako leto večja družina Blizu dva tisoč motoristov je konec tedna prišlo v Medvode, kjer so pripravili velik moto piknik. VILMA STANOVNIK minuli konec tedna družili in zabavali v Medvodah. Medvode • Poletje je čas, ko Medvošld motoristi pa so se drugim voznikom na ce- tudi letos ohranili tradidjo in stah pridružijo še motoristi. bodo del zaslužka s svoje naj- Teh je na evropskih cestah iz večje prireditve, moto pikni- leta v leto več, nič drugače pa ka, namenili v dobrodelne ni pri nas, kjer se je v zadnjih namene. "V skrinji s prosto- let^ število registriranih mo- voljnimi prispevki se je na- torjev povečalo tudi več kot bralo 150 tisočakov, najbrž pa desetkrat. "Motoristi smo po- bo ostanka denarja še kaj več. stali kot velika družina, saj Skupaj s Centrom za sodal- člani moto klubov pri nas in no delo se bomo odločili v tujini pripravljamo različna komu bomo namenili po- srečanja s pikniki, kjer se ob moč, zagotovo pa bo tudi le- koncih tedna srečujemo od tos denar prišel v prave roke," pomladi do jeseni. Mi obis- je tudi povedal Rok Rotar, ki kujemo druge motoriste, je skupaj s prijatelji motoristi drugi enkrat na leto pridejo k v nedeljo zadovoljen zapuščal nam v Medvode," pravi pred- travnik v Medvodah tudi sednik Moto road radng du- zato, ker se konec tedna vsaj ba Medvode Rok Rotar, ki je na medvoškem koncu ni zgo- skupaj z ostalimi člani kluba dila nobena nesreča, v kateri poskrbel, da so se motoristi bi bil uddežen motorist.
    [Show full text]
  • Identità Della Slovenia. Design Per Lo Stato« 20°ANNIVERSARIO DELLE
    20° ANNIVERSARIO DELLE RELAZIONI DIPLOMATICHE FRA LA REPUBBLICA DI SLOVENIA E LA REPUBBLICA ITALIANA Inaugurazione della mostra »Identità della Slovenia. Design per lo Stato« L’opera integrale di Miljenko Licul per l’identità visiva della Slovenia Martedì 27 marzo 2012 Ministero degli Affari Esteri della Repubblica Italiana Roma da un concerto simbolicamente intitolato ‘Le vie dell’amicizia’. Una bellissima e simbolica riconferma dell’innalzamento della qualità nello Gentile visitatore della Mostra »Identità sviluppo dei rapporti tra la Slovenia e l’Italia si è verificata a gennaio del della Slovenia. Design per lo Stato«, 2011 con la prima, storica visita di Stato del Presidente della Repubblica di Slovenia a Roma. Entrambi i Presidenti hanno preso parte alle celebrazioni Caro amico in occasione del ventesimo anniversario dell’indipendenza della Slovena e del centocinquantesimo anniversario dell’Unità d’Italia. Rimaniamo in attesa di poter accogliere il Presidente della Repubblica italiana nella sua prima Visita Quest’anno la Slovenia e l’Italia festeggiano il ventesimo anniversario di Stato in Slovenia. del mutuo riconoscimento e dell’instaurazione di rapporti di collaborazione e di buon vicinato. Durante questo periodo abbiamo La configurazione culturale dello Stato, del popolo è quella che meglio rende sviluppato ottimi e forti legami bilaterali politici, economici e possibile la comprensione delle diversità, ed è essenziale anche per lo sviluppo culturali. L’Italia è per la Slovenia il secondo partner economico più e la messa in
    [Show full text]
  • Architectural Walking Tour of Ljubljana
    Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25.
    [Show full text]
  • Gradnja V Radovljici (1915 - 1945)
    Gradnja v Radovljici (1915 - 1945) Število hiš v Radovljici (in Predtrgu) Hiše 1817 1830 1854 1869 1890 1900 1910 1931 1948 Radovljica 95 95 100 92 90 102 115 203 291 Predtrg 41 41 43 49 50 58 68 136 136 143 141 140 160 183 ☼☼☼☼ Moratorij na gradnjo Prepoved nadaljevanja gradenj. Del pisma namenjen župniku in kanoniku Janezu Novaku »…Občinski odbor je na svoji seji 22. junija 1911 soglasno sklenil dati napraviti za mesto Radovljica, oziroma Predmestje proti Lescam regulacijski načrt, v katerem bo natančno določena stavbna črta in nivo ter ceste. Nadalje, da se delo pospeši in da tako dolgo, dokler ne bo regulacijski načrt izgotovljen in potrjen ne izda nobenega stavbnega dovoljenja in da toliko časa ne sme nihče na teh prostorih graditi hiše ali kakega drugega poslopja.« Vir: Oris vilske četrti v Radovljici v prvi polovici 20. stoletja; avtorica Nika Leben - Avguštinov zbornik 2003 Kdaj je bilo konec moratorija na gradnjo, nam ni uspelo izvedeti. Začela se je prva svetovna vojna, med katero so v mestu zgradili dva večja objekta (Privatno hišo in Resmanovo vilo), tik po vojni pa je hišo/tovarno zgradil nogavičar Langus. Privatna hiša na ozemlju današnje občine je med prvo svetovno vojno služila izključno v vojaške namene. Po vojni je pogorela in na pogorišču le-te so kasneje (ugibamo, da pred 1920) zgradili Orlovski ali Ljudski dom. Nekako v ta čas spada tudi gradnja Savnikove trgovine pred vhodom v stari del mesta. Vir: DAR Op.: Natančnejši opis na teh straneh (Karawanken Bote, 29. 9. 1943). ☼☼☼☼ Privatna hiša (na mestu, kjer je danes občina) Zemljišče, na katerem je sezidan Krelshaus, je bilo kupljeno leta 1913.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Praznični maj Pol stoletja gorske na Brezjah reševalne službe Maja, ki je posvečen Mariji, Radovljiška gorska reševalna služba bodo na Brezjah številne je v petdesetih letih postala ena prireditve, tudi počastitev najbolje organiziranih in opremljenih dvestoletnice Layerjeve podobe gorsko reševalnih enot v Sloveniji. Marije Pomagaj. stran 2 stran 11 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 18, 9. maja 2014, številka 6 V Kropi pospešeno gradijo Počastili krajevni komunalno infrastrukturo praznik V krajevni skupnosti Begunje praznujejo svoj praznik 4. maja, ko se spominjajo dogodkov Do konca letošnjega leta bo v Kropi zgrajeno kanalizacijsko omrežje in nova čistilna naprava, izpred več kot sedemdesetih let, ko so bili iz začenjata se tudi gradnja in obnova vodovodnega omrežja v kraju. Naslednja bo Kamna Gorica. begunjskih zaporov izpuščeni zaporniki. Marjana Ahačič Peter Kolman odpravljena najbolj kritična točka prehoda za pešce s Župan Ciril Globočnik je "Z zadovoljstvom ugotav- pločnika na drugo stran ces- konec aprila podpisal skoraj ljam, da je bilo leto uspešno te v smeri proti bolnišnici in milijon in pol evrov vredno za našo krajevno skupnost," zaščitili smo najbolj ranljive pogodbo, po kateri bo podje- je ob tej priložnosti povedala skupine: otroke, ki hodijo v tje HIS, d. o. o., v Kropi predsednica sveta KS Marija šolo in vrtec, paciente, ki hkrati z gradnjo primarne Kavčič Zupan. "Eden obiskujejo dnevne terapije, kanalizacije obnovilo tudi pomembnejših projektov v krajane Begunj, ki hodijo primarno vodovodno omre- zadnjem letu je izvedba plo- peš v trgovino, na pokopali- žje, in sicer od vodarne Kro- čnika v Poljčah v spomla- šče,na postajo pa pa vse do križišča za danskih mesecih.
    [Show full text]
  • Šport Na Področju ŠZ Radovljica Med Obema Vojnama
    Šport na področju ŠZ Radovljica med obema vojnama RADOVLJICA Sokolsko društvo Radovljica, 1918-1941 Prepoved delovanja med I. svetovno vojno. Sokolsko društvo v Radovljici je leta 1914 posvečalo glavno skrb pripravam za Vsesokolski zlet v Ljubljani. Telovadci so se marljivo pripravljali na tekme, pripravljalo se je tudi ostalo članstvo, saj naj bi bil ljubljanski Vsesokolski zlet veličastna manifestacija vseslovenske sokolske ideje. Sredi neumornega dela pa so v Sarajevu počili streli … Sokolske organizacije so bile takoj prepovedana, vsako delovanje takoj ustavljeno. Vir: Razvoj sokolskega društva v Radovljici 1908-1933 (avtor Čebulj Danimir; Sokolska spomenica, 1933) Delovanje radovljiškega Sokola (telovadni del) po osvoboditvi … In skoro je napočil oni okrtobrski dan, ko so zopet oživele ceste polne naroda, ki proglaša svojo svobodo, med njimi pa po dolgih letih zopet dolge rdeče srajce … Z ustanovitvijo lastne države so bili dani razvoju sokolskega pokreta novi, trdnejši temelji. Naloga radovljiškega Sokola (kot vsega sokolskega gibanja) je bila pred vojno: telesno-kulturna naloga, t. j. nuditi članstvu priložnost, razvijati svoje telesne sile, ojačati obenem njegov duh in vzporedno s tem dvigati njegovo moralno kvaliteto. Stari predvojni odbor je kmalu po prevratu zbral raztresene ude ter sklical 1. decembra 1918 občni zbor. Slednji je izvolil novo upravo, za starosto dr. Mirka Trillerja, za načelnika pa br. Franca Kapusa, ker se tedanji načelnik br. Horvat še ni vrnil iz ujetništva. – Naloga nove uprave je bila težavna. Sokol je bil tako rekoč na cesti, prostora kjer bi mogel uspešno vršiti svojo misijo, ni bilo. Obračal se je na vse strani za pomoč, dokler se ni končno posrečilo najti prostora v Homanovem skladišču.
    [Show full text]
  • Kamna Gorica V Starih Časopisih
    Kamna Gorica v starih časopisih 1498 Kamna Gorica - ena huba, en mlin. Pavel Hameršmid sluţi od tega 96 šil, 6 piščancev in 20 jajc, dalje od mlina 1 svinjo ali 96 šil. Pavel (Hameršmid?) sluţi od fuţine v Kamni Gorici 10 gld, Jurij Šerer (radovljiški meščan) sluţi od plavţa pod Kamno Gorico 3 marke. Vir: Prvi radovljiški urbar 1569 Po listinah so znane naslednje kamnogoriške fuţinarske druţine: 1569 Gašperin (Casperin), Curehan (Querhan), Vozel (Vasu), Kapus (Kappus) in Notsch (Noč). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1579 V reformiranem urbarju iz leta 1579 so zapisana imena: Laure (Lovro) Kappus, Georg Schwarz (Jurij Švarc), Matth. (Matija) Perin, Primus (Primoţ) Eller in Siegmund (Ţiga) Gašperin. Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1595 Leta 1595 je navedeno ime Valentin Assler (leta 1600 je postal višji rudarski sodnik) … Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1668 Pozneje srečujemo v rudarskih (podelitvenih) knjigah imena številnih Kamnogoričanov: tako leta 1668 Casperin (Gašperin), Rokhele, Thomann (Toman), Kapus Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1671 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1671 sta bila Johann Kappus in Matth. Dienstman rudarska podsodnika. Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1679 Kamna Gorica, 1679 Vir: Valvasor (wikipedija.org) Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1679 Schigan (Ţigon). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1687 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1687 Woldey (Bodlaj). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1688 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1688 Warl (Varl). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1689 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1689 Drobnitsch (Dobrnič), Homann (Homan) in Rossmann (Rozman). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa … Tudi tu, kjer so samo fuţinarji, delajo »na volka«, iz katerega kujejo različne ţeblje, mreţe in podobne izdelke.
    [Show full text]
  • The Slovenes and Secession W
    The Slovenes and Secession ritings on Secession in Slovene regions, and on Slovene artists of Wthe period, have been relatively few. Scarcely any thematic sur­ veys exist that go beyond a monograph on a single monument or a single architect's oeuvre. Among the authors, mention should first be made of Nace Šumi, who presen ted the Secession architecture of Ljubljana in his pioneering study on the theme; then Fran Šijanec and his general survey of modern art in Slovenia; Borut Rovšnik made a survey of Secession architectural ornamentation; a cata­ logue was published on the occasion of the exhibition of Secession applied arts in the Narodni muzej (National Museum), Ljubljana; Franc Obal studied the overall features of Secession architecture in Murska Sobota; and Damjan Prelovšek has published a number of well-founded studies on individual problems of Secession ar­ chitecture here and on the work of some leading architects of the period. 1 The shortcomings of all the studies on Secession in Slovene re­ gions are, on the one hand, their fragmentary character and, on the other, the presentation of only a few aspects of this phenom­ enon, which are either more familiar to the authors or their prefer­ ences. The widest scope, both in terms of the theme and the in­ clusion of the entire Slovene territory, was achieved in the compi­ lation of texts published asa catalogue to the exhibition of Seces­ sion applied arts. Unfortunately, no similar initiative followed to highlight and eval ua te the achievements of this period in the field of architecture and urban planning for all Slovene territory.
    [Show full text]
  • Svetniki Prvič V Prenovljeni Dvorani
    (J [J jfehruar 2000 1Lttnik4 Decembrska in januarska seja občinskega sveta IZ. VSEBINE. ' • GOSPODARSTVO: Svetniki prvič v prenovljeni dvorani Prisilna poravnava za Gorenjca vetniki so decembra prvič za­ sedali v prenovljeni dvorani in Stran 2 S tako tudi primerno počastili odhod tisočletja. Na slavnostnem delu seje je Bernard Tonejc kot • POGOVOR: najstarejši svetnik predstavil sloves­ Alenka Bole Vrabec no verigo, simbol občine, ki si jo bo ob svečanostih nadel župan. Obliko­ Stran 5 vanje ·verige je delo arhitekta Kle­ mena Rodman. • REPORTAŽA: Praznični del seje je zaokrožil obisk Vili Luznar - čebelar mladih kolednikov iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica z mentorico Stran 8 Ireno Kosmač, nadaljevanje pa je bilo v znamenju sprejemanja pro­ • OKOLJE: računa za leto 2000, ter sprejetja Omahnili sta dve lipi stanovanjskega programa občine. "Predtrška gmajna" je na januarski Stran 9 seji postala gozd s posebnim po­ menom, za dokončanje plinovoda pa • STATISTIKA: je svet sklenil pridobiti koncesionar­ Koliko nas je? ja. Sicer pa je del slednje seje potekal brez svetnikov iz opozicije, ki so zara­ Stran 9 di nestrinjanja z močnejšo pozicijo glede Odloka o preoblikovanju • ŠPORT: Javnega podjetja Komunala protest­ no zapustili sejo. E. S. Balinar Dejan Tonejc Več o delu obči nskega sveta na 2. in 3. Stran 14 strani. Na svečani del seje so prišli tudi mladi Koledniki iz Krope. Foto: PRIZMA Po izboru zgodovinarja Jureta Sinobada Sejno dvorano krasijo slike velikih osebnosti tene prenovljene sejne dvora­ Namen sklepa o razobešanju slik ne radovlJiškega občinskega pomembni& osebnosti je, da S sveta krasijo slike osebnosti, prepreči morebitno roli~čno ali rojenih v krajih naše občine.
    [Show full text]