DOCSLIB.ORG

Rodivjani Hudourniki Niso Prizanesli Drago Finžgar „ Novi E Stopiva Malo Višje V Bre

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Rodivjani Hudourniki Niso Prizanesli Drago Finžgar „ Novi E Stopiva Malo Višje V Bre Posledice dolgotrajnega dežeyja in naraslih voda IZ VSEBI~E .. ; ♦ OBČINSKI'SVET: rodivjani hudourniki niso prizanesli Drago Finžgar „ novi e stopiva malo višje v bre. J, se · - - - direktor Komunale? vidi, kaj lahko naredi podivjan Stran 3 C hudournik, Ta priteče iz smeri Vodiške planine," je povedal Stane HabJan, predsednik Krajevne skup­ • POGOVOR: nosti Kropa, ko sva v soboto, 25, novet?bra, stala pri kr,oparskem po• Bogomir Vnučec kopališču, Od vodne UJme, ko se Je v Stran 4 noči s 6. na 7. november zlasti nad Lipniško dolino in Kropo najbrž nebo odprlo, je minilo skoraj tri • MLADI: tedne, toda posledice naraslih voda Prvi drogi sta alkohol in so Yidne povsod. Podivjali so sicer tobak ozki in pohlevni hudourniki, ki tečejo v Kroparico in Lipnico, oba potoka Stran 7 pa sta hitro narasla in začela pre­ stopati bregove. Naraščala je tudi Sava, vendar k sreči počasneje, in se • AVTOCESTA: dvigovala talnica, Kot bi se narava z Svetniki proti ponujenim vodno silo želela rešiti človekovih spon in ~a kaznovati za vse površ• predlogom države nosti, ki s1 jih.privošči v okolju. Stran 8 Prva poročila so govorila o poplav­ ljeni cesti in plazu v Kropi, poplav­ ljenih kleteh nekaterih stanovanjskih • hiš v Kamni Gorici in Srednji Do· Prišli so december, zima bravi, jezu, ki je popustil za hišo v in prazniki Mišačah, zalitem podvozu in hiši na Črnivcu ter zemeljskem plazu pri Stran 11 stanovaajski hiši v Mošnjah. Po pre­ Narasla Sava ob novemberskem deževju. Foto: Alojz Vengar čuti noči utrujeni poveljnik Gasilske zveze Občine Ra4ovljica Metod Ga­ neje se je ta sicer že unesel na skoraj Območne enote za gozdne ceste Za• ber je tedaj povedal, da je v tej noči običajno širino, vendar sedaj ubira voda za gozdove, Komunale Radov­ Stane Habjan, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, takole podoživ~a pri odpravlJanJu posledic naraslih povsem novo strugo, v prec~j strmem ljica in 9estn~ga podjetj~ Kranj z~ra­ šestonovembrsko noč: "Ob 22.15 so me poklicali, da propust za mrli!ko voda in sprotm pomoči prebivalcem bregu pa so se zaustavile skale. la porocila o skodi zaradi vodne ujme vežico ne požira več vode. Z enim od delavcev Komunale sva odhitela do skupaj s štabom civilne zaščite sode· Glavnino nanesenih materialov so v in si ogledala teren. Prva ocena stroš• pokopališča in poskušala odstraniti naneseno zemljo. Takrat -:je začela lovalo približno sedemdeset ~rosto­ Kroei pospravili, vendar še vedno kov nujnih interventnih ukrepov za ~oparit~ že ~opl.3:vljati in spodjedati cesto pri Stočju. Tudi .Pri, "Kotlu" se voljnih gasilcev. Cesta v Kropi proti ostaja spodkopana cesta, ker je od~~avo posle~!c ~eurja na. 01;>.?1-očju Je v travniku pojavil nov studenec. Nato se Je na "Mevu", kJer JC steza na Jamniku je cel dan ostala neprevo­ najprej potrebno urediti strugo Obcme RadovlJ1caJe bila prtbhzno 29 Vodiško planin?: odtrgal kos zem,Ue in skal in s hud0urniko,m začel gr~e~ zna, čeprav so krajani in delavci Ces­ Kroparice, ki na u·eh koncih tudi milUopov tolarjev, kar so sporočili navzdoi. lz ceV1 Je začela bruhati voda, pomešana s skalami, Ob drugi un tnega podjetja Kranj dopoldne, ko je teče drugje kot prej. tudi Ministrstvu za okolje in prostor, zjutraj je bila cesta v "Peklu" ('v stneri proti Jamniku, op.p.) v minuti zasuta dež nekoliko ponehal, takoj začeli vendar je ob trajajočem deže~u kas­ s skalami in blatom. odstranjevati naneseno zemljo in Razdiralna sled naraslih­ neje narasla na dobrih 31 miliJonov. 1~ preteklosti s~ podo?nega dogaj~ja ne spomnim. Lju<lje pravijo,. da je skale. btla pred 50 leti že velika voda, da Je Kropanca tekla čez most v Kropi, ven- voda tudi v drugih KS Škoda je nastala na širšem območju, dar take ujme ne pomnijo. - K sreči v Kropi ni poškodovana nobe­ Radovljiški župan Janko S. Stušek je kot je kazalo po prvih podatkih, Naj izreč~ 'še posebno zahvalo vsem, ki so v noči na 7. november dežuralj na hiša, sta pa dve ogroženi pod takoj_ P,b neurju ime?oval posebno Narasle vode sicer manjših vodotokov ob naraslih vodah." hudournikom, ki sva si ga ogledala s komisijo za oceno skode po po­ so razdiralno sled pustile v krajevnih Stanetom Habjanom. Tri tedne kas• plavah, ki je od krajevnih skupnosti, skupnostih Lancovo, Kamna Gorica, bili kletni prostori v petih hišah na Rado Urevc je povedal, da so Kropa, Srednja Dobrava, Podnart, Lancovem, šestih v Kamni Gorici, 15 poškodovane dovozne ceste, voda je Mošnje in Begunje. Splošna ocena je, v Podnartu, veliko je nanosov materi­ naredila do dveh metrov globoke da je večina škode nastala kot posle­ ala na travnike. Narasle vode so od­ jarke, razgaljeni so električni kabli, dica posebnosti terena, neurejenih nesle nekaj brvi, poškodbe so tudi na podrti smerokazi, naplavine na strug hudournikov in potokov ter vodnem zajetju Kroparice, Begunj­ travnikih, jzruvano dre".ie, ki se je nižje ležečih vodotokov. Nekatere ščice in.Javnem ~od~vodu v '."1ošnjah: zataknilo pri mostu, kjer vodi pot poplavljene zgradbe so na takih V zadnjih dneh J~ bila ocenJena tudi proti Bledu, poškodovana otroška mestih, da so ob večjih nalivih možni škoda v kampu Sobec, kjer je Sava igrišča • skratka, škodo ocenjujejo na udori vode iz vodotokov in iz podtal­ poplavila spodnji plato. Direktor 10 milijonov. Nadaljevanje na 2. strani nice, v Mošnjah, Kamni Gorici ter Kropi p~ neustrezno zaščiteni pred plazovi, Skoda na kmetijskih zemljiš• čih je nastala- predvsem na desnem bregu Save kot posledica hudour­ niških nanosov mulja, peska, kamen· ja in dračja. Poleg Krope poškodbe cest, maka­ damskih in gozdnih poti beležijo tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Na Lancovem, v Mošnjah in Begunjah je Plaz skal v "Kotlu " v Kropi. Foto: Stane Habjan prišlo do zdrsa zemlje, poplavljeni so Ob občinskem prazniku, 11. decembru -Letošnji občinski praznik 11. de­ občinski praznik tudi praznovali, in tudi vsem letošnjim občinskim cember, rojstni dan našega velikega sicer v nedeljo, 10. decembra ob 16. nagrajencem oziroma dobitnikom roja~a in prvega sloven~kega dr~­ uri. obč~nskih P:izn:mj, Srečno in nasvi• matika Antona Tomaža Linharta, Je Vsem krajanom in vsem občanom denJe na pnreditvil obkrožen z velikimi mejniki oziroma čestitam ia praznik in jim želim pri• dosežki. Praznujemo ga v čaru jetno praznovanje. Želim ji~, da si Vsem skupaj želim tudi mirne in veličine dvestoletnice r~jstva Fran• vzameJO čas za praznovanje m pra• uspešne predpraznične decembrske ceta Prešerna, našega veltke~a sose• znične prireditve. Krajanom Kamne dni ter vesele božične praznike. da, in otvoritve Doma kraJanov v Gorice čestitam za pndobitev nove• Kamni Gorici. V tem Domu bomo ga Doma krajanov. Iskreno čestitam h Janko S. Stušek, župan _,~ v DEZELNE NOVICE Nadaljevanje s l. strani Radovljica - naj kopališče 2000 Podivjani hudourniki niso prizanesli Tudi letos in to že četrtič zapored si je letno kopališče Radovljica prislužilo priznanje za naj kopališče v Slovel}iji. Organizator akcije, ki je potekala od Se ocena škode v denarju jev), v Mošnjah (skoraj 2,4 milijone maja do septembra, zaključila pa se je s podelitvijo kristalnih globusov in tolarjev), v Kamni Gorici (blizu 1,3 Nihče ni sluti, da se za stanovanj­ priznanj v Termah 3000 v Moravskih toplicah, je podjetje Alpe Adria Media Če pogledamo po krajevnih skupnos­ milijone tolarjev), medtem ko je v sko hišo v Mošnjah 24/a ob tako Marketing, akcija sama pa je potekala v okviru radijske oddaje "Dobro tih, je za razliko od prvih ocen največ Begunjah, na Lancovem in v Srednji velikem deževju lahko odtrga jutro, Slovenija". škode v Podnartu (dobrih 7 mili­ Dobravi ocena škode pod milijonom zemeljski plaz. "Na tem mestu je Za naj kopališče so kopalci svoj glas lahko oddali na spletnih straneh Alpe jonov tolarjev), v Ljubnem in Kropi tolarjev. Precejšnja je tudi škoda na hiša stala že prej, preden smo mi Adria Media Marketinga, glasovali pa so lahko tudi preko nekaterih (nekaj manj kot po 3 milijone tolar- zajetju in vodnem omrežju Kroparice začeli graditi," je p9vedal lastnik lokalnih radijskih postaj. Zdaj v že tradicionalni akciji izbiranja naj Valentin Zupan. "Slo je -~ na­ kopališča kopalci ocenjujejo termalna, naravna in bazenska kopališča. Kot domestno gradnjo montažne že rečeno, so si v •kategoriji bazenskih kopališč laskavi naslov prislužili hiše. Takega deže\.ja še ni bilo in Radovljičani, najlepše naravno kopališče je po mneaju kopalcev na Bledu, · tokrat so se v bregu nad hišo med termalnimi kopališ?i pa so zmagale Terme 3000. pojavili novi studenci. Narava je Čeprav je do naslednje kopalne sezone še daleč, v radovljiškem kopališču že prvič pokazala zobe, saj hiša stoji razmišljajo, kaj bodo še ponudili kopalcem v prihodnjem letu. Tako so se že že 15 let. lotili povečanja otroškega bazenčka. Izkop je narejen, bazen pa ne bo samo Začelo se je ponoči med pol eno večji (16 x 10 metrov), ampak tudi globlji (od 80 do 90 cm). J. ž. G. in eno uro. Slišati je bilo, kot bi nekdo trkal po šipi ali da bi se zaletel ptič, zato nismo bili pose­ Zaključek humanitarne akcije Območnega združenja bej pozorni, da se za hišo ne({aj Rdečega križa za nakup treh invalidskih vozičkov dogaja. Ob pol šestih sem se odpravil od doma v Koper. Na Območno združeaje Rdečega križa je letos vodilo posebno humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nakup treh invalidskih vozičkov, namenjenih avtocesti me je dosegel ženin klic, invalidkam iz Radovljice. Sestri Helena in Katarina Urh sta nova invalidska da imamo plaz za hišo. Dopoldne so prišli sosedje in pri­ vozička prejeli 17. oktobra, Ljubica Jančar pa 13. novembra. Akcija je potekala v drugi polovici letošajega aprila in v avgustu. Skupaj so jatelji pomagat, da smo s pomočjo zbrali 1.246.349 tolarjev. 350.000 tolarjev je prispevala Občina Radovljica, bagra in s traktorji odpeljali prib­ preostali delež potrebnega denarja pa predstavljajo prostovoljni prispevki ližno 500 do 600 kubikov zemlje.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Deželne Novice Deželne Novice So Časopis Občine Radovljica Odgovorna Urednica: Marjana Ahačič Časopis Izhaja Enkrat Mesečno
    deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Avsenikov Zgodbe ostajajo jubilej Adi Fink, zgovoren oseminosemdesetletnik, ki je svoje Več kot 30 glasbenih skupin z življenje posvetil fotografiranju in okoli tristo glasbeniki, pevci, potovanjem, kolikor mu je dopuščala humoristi in plesalci je blestelo služba. Petdeset let dejaven v konec avgusta na Festivalu lokalnem fotografskem društvu in Avsenik, ki ga je družina Fotografski zvezi Slovenije. Avsenik priredila v čast 60-letnice Avsenikove glasbe. stran 7 stran 12 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 17, 6. septembra 2013, številka 11 Otroci so spet sedli Povezava vodovodov Občini Radovljica in Žirovnica sta v ponedeljek podpisali pogodbo o sofinanciranju povezave vodovodnih sistemov z vodovodom v šolske klopi Hraše-Smokuč. Marjana Ahačič komunalni podjetji, pogod- beni rok za izvedbo del pa je Osnovne šole v radovljiški občini bo v novem šolskem letu obiskovalo 212 prvošolcev, kar je 9 več kot Nova vodovodna povezava dva meseca. Ocenjena vre- bo preprečevala pomanjka- dnost del znaša približno 43 preteklo šolsko leto. Tudi število vseh učencev na osnovnih šolah bo večje – letos 1.572, lani 1.506. nje vode v sušnih obdobjih v tisoč evrov. Občina Radovlji- obeh občinah. Izvajalca iz- ca bo prispevala tretjino ozi- Marjana Ahačič gradnje vodovoda in ustre- roma 14 tisoč evrov, Občina zne ureditve črpališča v vo- Žirovnica pa preostalih 29 V ponedeljek se je za vse dohranu Smokuč bosta obe tisoč evrov. osnovnošolce v štirih osnov- nih šolah v občini začelo novo šolsko leto. V štirih matičnih osnovnih šolah: A. T. Linharta in Antona Janše Radovljica, Frana Saleškega Finžgarja Lesce in Staneta Žagarja Lipnica ter v podru- žničnih šolah v Begunjah, Mošnjah, Ljubnem in na Ovsišah, je v šolske klopi se- dlo 1.572 šolarjev.
    [Show full text]
  • Workers' City Colony
    Workers' City Colony Locotion Maribor Address Betnavska Cesta, Ulica Zmage, Fochova Ulica, Koseskega Ulica Planning and completion 1927-1929 Architect Ivan Vurnik lnvestor District Office for the Protection of Workers of Maribor, City Hall and individuals Building type Series of residential houses Other buildings by the same architect Anatomy Institute (Anatomski Inštitut), Ljubljana 1919-1920; sanatorium for lung patients, Golnik 1920-1922; Co-operative Com­ mercial Bank (Zadružna Gospodarska Banka), Ljubljana 1921-1922; House of the Nation (Narodni Dom). Kranj 1922-1923; House of the Falcons [pre-war left-wing gymnastics society; Sokolski Dom] in Tabor, Ljubljana 1923-1926; series of resi­ dential houses, Maribor 1928; summer swimming-pool Obla Gorica, Radovljica 1932-1933 A casual visitor to Maribor would notice a series of residential houses in while walking through the suburbs of Tabor. The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned. Their uniform facades and the streets planted with trees create the impres­ sion of a peaceful neighbourhood. If questioned, most of the inhabit­ ants would state that living in the houses is pleasant, although they are modest and smalL The gardens and green areas in the inner side of street islands enhance the quality oflife in the neighbourhood. Those interested in the history of Maribor know that the subject .6. Floor plan (scale: smm =1m) ..,. "The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned." 125 2oth Century Architecture: From Modernist to Contemporary Giude to Architecture under discussion is the creation of one of the pioneers of Slovene modem architecture, the Workers' City Colony by Ivan Vurnik.
    [Show full text]
  • Župani Občine Radovljica
    Ţupani Radovljice Zgodovina ţupanov Druţabno ţivljenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila druţba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, ampak so tudi po ţenitvi ali moţitvi s svojimi stariši skupaj ţiveli in gospodarili. V zadrugi so bile torej zdruţene poleg dedov tudi druţine bratov, sester, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, ţivina in vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadruţnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso škodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako namnoţila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V začetku je bil najstarejši moţ (ded) za starešino, pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel najmodrejši in najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam pred svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge. Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajne daritve.
    [Show full text]
  • Crossing Central Europe
    CROSSING CENTRAL EUROPE Continuities and Transformations, 1900 and 2000 Crossing Central Europe Continuities and Transformations, 1900 and 2000 Edited by HELGA MITTERBAUER and CARRIE SMITH-PREI UNIVERSITY OF TORONTO PRESS Toronto Buffalo London © University of Toronto Press 2017 Toronto Buffalo London www.utorontopress.com Printed in the U.S.A. ISBN 978-1-4426-4914-9 Printed on acid-free, 100% post-consumer recycled paper with vegetable-based inks. Library and Archives Canada Cataloguing in Publication Crossing Central Europe : continuities and transformations, 1900 and 2000 / edited by Helga Mitterbauer and Carrie Smith-Prei. Includes bibliographical references and index. ISBN 978-1-4426-4914-9 (hardcover) 1. Europe, Central – Civilization − 20th century. I. Mitterbauer, Helga, editor II. Smith-Prei, Carrie, 1975−, editor DAW1024.C76 2017 943.0009’049 C2017-902387-X CC-BY-NC-ND This work is published subject to a Creative Commons Attribution Non-commercial No Derivative License. For permission to publish commercial versions please contact University of Tor onto Press. The editors acknowledge the financial assistance of the Faculty of Arts, University of Alberta; the Wirth Institute for Austrian and Central European Studies, University of Alberta; and Philixte, Centre de recherche de la Faculté de Lettres, Traduction et Communication, Université Libre de Bruxelles. University of Toronto Press acknowledges the financial assistance to its publishing program of the Canada Council for the Arts and the Ontario Arts Council, an agency of the
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Identità Della Slovenia. Design Per Lo Stato« 20°ANNIVERSARIO DELLE
    20° ANNIVERSARIO DELLE RELAZIONI DIPLOMATICHE FRA LA REPUBBLICA DI SLOVENIA E LA REPUBBLICA ITALIANA Inaugurazione della mostra »Identità della Slovenia. Design per lo Stato« L’opera integrale di Miljenko Licul per l’identità visiva della Slovenia Martedì 27 marzo 2012 Ministero degli Affari Esteri della Repubblica Italiana Roma da un concerto simbolicamente intitolato ‘Le vie dell’amicizia’. Una bellissima e simbolica riconferma dell’innalzamento della qualità nello Gentile visitatore della Mostra »Identità sviluppo dei rapporti tra la Slovenia e l’Italia si è verificata a gennaio del della Slovenia. Design per lo Stato«, 2011 con la prima, storica visita di Stato del Presidente della Repubblica di Slovenia a Roma. Entrambi i Presidenti hanno preso parte alle celebrazioni Caro amico in occasione del ventesimo anniversario dell’indipendenza della Slovena e del centocinquantesimo anniversario dell’Unità d’Italia. Rimaniamo in attesa di poter accogliere il Presidente della Repubblica italiana nella sua prima Visita Quest’anno la Slovenia e l’Italia festeggiano il ventesimo anniversario di Stato in Slovenia. del mutuo riconoscimento e dell’instaurazione di rapporti di collaborazione e di buon vicinato. Durante questo periodo abbiamo La configurazione culturale dello Stato, del popolo è quella che meglio rende sviluppato ottimi e forti legami bilaterali politici, economici e possibile la comprensione delle diversità, ed è essenziale anche per lo sviluppo culturali. L’Italia è per la Slovenia il secondo partner economico più e la messa in
    [Show full text]
  • Architectural Walking Tour of Ljubljana
    Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25.
    [Show full text]
  • Gradnja V Radovljici (1915 - 1945)
    Gradnja v Radovljici (1915 - 1945) Število hiš v Radovljici (in Predtrgu) Hiše 1817 1830 1854 1869 1890 1900 1910 1931 1948 Radovljica 95 95 100 92 90 102 115 203 291 Predtrg 41 41 43 49 50 58 68 136 136 143 141 140 160 183 ☼☼☼☼ Moratorij na gradnjo Prepoved nadaljevanja gradenj. Del pisma namenjen župniku in kanoniku Janezu Novaku »…Občinski odbor je na svoji seji 22. junija 1911 soglasno sklenil dati napraviti za mesto Radovljica, oziroma Predmestje proti Lescam regulacijski načrt, v katerem bo natančno določena stavbna črta in nivo ter ceste. Nadalje, da se delo pospeši in da tako dolgo, dokler ne bo regulacijski načrt izgotovljen in potrjen ne izda nobenega stavbnega dovoljenja in da toliko časa ne sme nihče na teh prostorih graditi hiše ali kakega drugega poslopja.« Vir: Oris vilske četrti v Radovljici v prvi polovici 20. stoletja; avtorica Nika Leben - Avguštinov zbornik 2003 Kdaj je bilo konec moratorija na gradnjo, nam ni uspelo izvedeti. Začela se je prva svetovna vojna, med katero so v mestu zgradili dva večja objekta (Privatno hišo in Resmanovo vilo), tik po vojni pa je hišo/tovarno zgradil nogavičar Langus. Privatna hiša na ozemlju današnje občine je med prvo svetovno vojno služila izključno v vojaške namene. Po vojni je pogorela in na pogorišču le-te so kasneje (ugibamo, da pred 1920) zgradili Orlovski ali Ljudski dom. Nekako v ta čas spada tudi gradnja Savnikove trgovine pred vhodom v stari del mesta. Vir: DAR Op.: Natančnejši opis na teh straneh (Karawanken Bote, 29. 9. 1943). ☼☼☼☼ Privatna hiša (na mestu, kjer je danes občina) Zemljišče, na katerem je sezidan Krelshaus, je bilo kupljeno leta 1913.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Praznični maj Pol stoletja gorske na Brezjah reševalne službe Maja, ki je posvečen Mariji, Radovljiška gorska reševalna služba bodo na Brezjah številne je v petdesetih letih postala ena prireditve, tudi počastitev najbolje organiziranih in opremljenih dvestoletnice Layerjeve podobe gorsko reševalnih enot v Sloveniji. Marije Pomagaj. stran 2 stran 11 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 18, 9. maja 2014, številka 6 V Kropi pospešeno gradijo Počastili krajevni komunalno infrastrukturo praznik V krajevni skupnosti Begunje praznujejo svoj praznik 4. maja, ko se spominjajo dogodkov Do konca letošnjega leta bo v Kropi zgrajeno kanalizacijsko omrežje in nova čistilna naprava, izpred več kot sedemdesetih let, ko so bili iz začenjata se tudi gradnja in obnova vodovodnega omrežja v kraju. Naslednja bo Kamna Gorica. begunjskih zaporov izpuščeni zaporniki. Marjana Ahačič Peter Kolman odpravljena najbolj kritična točka prehoda za pešce s Župan Ciril Globočnik je "Z zadovoljstvom ugotav- pločnika na drugo stran ces- konec aprila podpisal skoraj ljam, da je bilo leto uspešno te v smeri proti bolnišnici in milijon in pol evrov vredno za našo krajevno skupnost," zaščitili smo najbolj ranljive pogodbo, po kateri bo podje- je ob tej priložnosti povedala skupine: otroke, ki hodijo v tje HIS, d. o. o., v Kropi predsednica sveta KS Marija šolo in vrtec, paciente, ki hkrati z gradnjo primarne Kavčič Zupan. "Eden obiskujejo dnevne terapije, kanalizacije obnovilo tudi pomembnejših projektov v krajane Begunj, ki hodijo primarno vodovodno omre- zadnjem letu je izvedba plo- peš v trgovino, na pokopali- žje, in sicer od vodarne Kro- čnika v Poljčah v spomla- šče,na postajo pa pa vse do križišča za danskih mesecih.
    [Show full text]
  • IN FOCUS Music As Light, Bread and Life Editorial Photo: Mateja Jordovič Potočnik Moscow 2320 Km Slovenian Information
    September-October Images from Slovenia IN FOCUS Music as light, bread and life EDITORIAL Photo: Mateja Jordovič Potočnik Jordovič Mateja Photo: Moscow 2320 km SLOVENIAN INFORMATION London www.slovenia.si Berlin www.ukom.gov.si 1550 km 990 km “WITHOUT MUSIC, LIFE Vienna Published by Paris Government Communication Office WOULD BE A MISTAKE …” 380 km 1250 km Editor-in-Chief Nataša Bušljeta, M.Sc. … as philosopher Friedrich Nietzsche once said. For many, music is a higher revelation than LJUBLJANA Belgrade Executive Editor all wisdom and philosophy together – a touch of something unutterable, holy, and divine. Vesna Žarkovič Without it, and without art, society would be a barbarian one, of ignorant, superstitious and 540 km easily steerable limited people. It expands horizons and supports a different perspective. Editorial Board Music has set countless lives on to the right path, has helped preserve llife itself, and Danila Golob, Brigita Juhart, Uroš Mahkovec, Danila Mašić, Polona Prešeren, has spread light wherever it is heard. Ever since humans exist, music exists too. It’s like Livija Kovač Kostantinovič photography – it captures moments of eternity, something of importance, something that Madrid Ankara is born inside and wants to come out. With it, we are all connected, anybody can create it, Design and anybody can admire it. 2060 km Rome 1940 km Irena Kogoj By thinking of the importance of music, we want to revive the memory of the recently Photo Editor 760 km deceased Slavko Avsenik, who certainly invented our feeling of joy toward life and love for Bojan Pernek the homeland in a musical sense.
    [Show full text]
  • Hemmapilgerweg E-Mail: [email protected] Führer Führer E G H E Mma P Ilg Rw
    HRBET HRBET KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 HEMMAPILGERWEG E-mail: [email protected] Führer www.kozjanski-park.si Führer G E RW E ILG P MMA E H Podsreda ERP - Romarski vodnik_OVITKI_VSI_Final.indd 5 HRBET HRBET 23. 10. 14 15:35 HRBET HRBET IMPRESSUM LANDKARTE Herausgeber: Kozjanski park Projekt PILGRIMAGE EUROPE SI-AT (OP SI – AT 2007 – 2013) Vertreten durch: mag. Teo Hrvoje Oršanič Projektleitung: Tatjana Zalokar Autoren: Nina K. Gabron, mag. Uroš Vidovič, mag. Teo Hrvoje Oršanič Admont Fotografien: Izidor Kotnik, mag. Teo Hrvoje Oršanič, mag. Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič, Tomo Jeseničnik, Boštjan Colarič, arhiv Kozjanskega parka, arhiv občine Rogaška Slatina, arhiv Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, arhiv Župnije Tržič, arhiv Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, arhiv škofije Krka (Diözese Gurk), arhiv St. Hemma občine Šmarješke Toplice, arhiv občine Trebnje, arhiv KTD Zali Log, arhiv Turizma Škofja Loka, arhiv Turizma Bled, arhiv Turizma Radovljica, arhiv Turizma Bohinj, arhiv Romarski Breže / Friesach urad Brezje, Nina Sotelšek, Alenka Veber, Franc Pepelnak, Miloš Košir, Žan Trunkelj, Turrach Foto Zavadlav, Peter Zakrajšek, Primož Lajevec, Uroš Perme, Marjan Trobec, Kristina KRKA / GURK Šijanec, Siniša Rančev, Jana Kuhar, Rok Klemenčič, Tanja Mlinar, Denis Bozovičar, Jana AT Jocif, Marko Pleško, Boštjan Gunčar, Bojan Okorn, Boštjan Odar, Miran Kambič, Primož Hieng, Tina Šteblaj, Jurij Dobravec, Dolar Miran, Maja Zupan, Samo Paušer Millstatt Lektorat und Übersetzungen: Leemeta Ossiach Pliberk / Gestaltung: OPA:celica Karnburg Bleiburg Dravograd Radlje ob Dravi Produktion und Druck: Argos Celovec / Klagenfurt MARIBOR Druckauflage: 1.000 Podpeca Slovenj Gradec Lovrenc na Podsreda, September 2014 Ljubelj / Črna na Javorje Pohorju Vrba Loiblpass Koroškem Ptuj Bled Begunje Ptujska Gora Jereka Sveti Jošt Stara Nemški Rovt nad Kranjem Fužina Železniki Rogatec Kranj Bohinjska Sorica Sv.
    [Show full text]