Posledice dolgotrajnega dežeyja in naraslih voda IZ VSEBI~E .. . . ;

♦ OBČINSKI'SVET: rodivjani hudourniki niso prizanesli Drago Finžgar „ novi e stopiva malo višje v bre. J, se · - - - direktor Komunale? vidi, kaj lahko naredi podivjan Stran 3 C hudournik, Ta priteče iz smeri Vodiške planine," je povedal Stane HabJan, predsednik Krajevne skup­ • POGOVOR: nosti , ko sva v soboto, 25, novet?bra, stala pri kr,oparskem po• Bogomir Vnučec kopališču, Od vodne UJme, ko se Je v Stran 4 noči s 6. na 7. november zlasti nad Lipniško dolino in Kropo najbrž nebo odprlo, je minilo skoraj tri • MLADI: tedne, toda posledice naraslih voda Prvi drogi sta alkohol in so Yidne povsod. Podivjali so sicer tobak ozki in pohlevni hudourniki, ki tečejo v Kroparico in Lipnico, oba potoka Stran 7 pa sta hitro narasla in začela pre­ stopati bregove. Naraščala je tudi Sava, vendar k sreči počasneje, in se • AVTOCESTA: dvigovala talnica, Kot bi se narava z Svetniki proti ponujenim vodno silo želela rešiti človekovih spon in ~a kaznovati za vse površ• predlogom države nosti, ki s1 jih.privošči v okolju. Stran 8 Prva poročila so govorila o poplav­ ljeni cesti in plazu v Kropi, poplav­ ljenih kleteh nekaterih stanovanjskih • hiš v Kamni Gorici in Srednji Do· Prišli so december, zima bravi, jezu, ki je popustil za hišo v in prazniki Mišačah, zalitem podvozu in hiši na Črnivcu ter zemeljskem plazu pri Stran 11 stanovaajski hiši v Mošnjah. Po pre­ Narasla Sava ob novemberskem deževju. Foto: Alojz Vengar čuti noči utrujeni poveljnik Gasilske zveze Občine Ra4ovljica Metod Ga­ neje se je ta sicer že unesel na skoraj Območne enote za gozdne ceste Za• ber je tedaj povedal, da je v tej noči običajno širino, vendar sedaj ubira voda za gozdove, Komunale Radov­ Stane Habjan, predsednik Krajevne skupnosti Kropa, takole podoživ~a pri odpravlJanJu posledic naraslih povsem novo strugo, v prec~j strmem ljica in 9estn~ga podjetj~ z~ra­ šestonovembrsko noč: "Ob 22.15 so me poklicali, da propust za mrli!ko voda in sprotm pomoči prebivalcem bregu pa so se zaustavile skale. la porocila o skodi zaradi vodne ujme vežico ne požira več vode. Z enim od delavcev Komunale sva odhitela do skupaj s štabom civilne zaščite sode· Glavnino nanesenih materialov so v in si ogledala teren. Prva ocena stroš• pokopališča in poskušala odstraniti naneseno zemljo. Takrat -:je začela lovalo približno sedemdeset ~rosto­ Kroei pospravili, vendar še vedno kov nujnih interventnih ukrepov za ~oparit~ že ~opl.3:vljati in spodjedati cesto pri Stočju. Tudi .Pri, "Kotlu" se voljnih gasilcev. Cesta v Kropi proti ostaja spodkopana cesta, ker je od~~avo posle~!c ~eurja na. 01;>.?1-očju Je v travniku pojavil nov studenec. Nato se Je na "Mevu", kJer JC steza na Jamniku je cel dan ostala neprevo­ najprej potrebno urediti strugo Obcme RadovlJ1caJe bila prtbhzno 29 Vodiško planin?: odtrgal kos zem,Ue in skal in s hud0urniko,m začel gr~e~ zna, čeprav so krajani in delavci Ces­ Kroparice, ki na u·eh koncih tudi milUopov tolarjev, kar so sporočili navzdoi. lz ceV1 Je začela bruhati voda, pomešana s skalami, Ob drugi un tnega podjetja Kranj dopoldne, ko je teče drugje kot prej. tudi Ministrstvu za okolje in prostor, zjutraj je bila cesta v "Peklu" ('v stneri proti Jamniku, op.p.) v minuti zasuta dež nekoliko ponehal, takoj začeli vendar je ob trajajočem deže~u kas­ s skalami in blatom. odstranjevati naneseno zemljo in Razdiralna sled naraslih­ neje narasla na dobrih 31 miliJonov. 1~ preteklosti s~ podo?nega dogaj~ja ne spomnim. Lju

Poleg Krope poškodbe cest, maka­ damskih in gozdnih poti beležijo tudi v ostalih krajevnih skupnostih. Na Lancovem, v Mošnjah in Begunjah je Plaz skal v "Kotlu " v Kropi. Foto: Stane Habjan prišlo do zdrsa zemlje, poplavljeni so Ob občinskem prazniku, 11. decembru

-Letošnji občinski praznik 11. de­ občinski praznik tudi praznovali, in tudi vsem letošnjim občinskim cember, rojstni dan našega velikega sicer v nedeljo, 10. decembra ob 16. nagrajencem oziroma dobitnikom roja~a in prvega sloven~kega dr~­ uri. obč~nskih P:izn:mj, Srečno in nasvi• matika Antona Tomaža Linharta, Je Vsem krajanom in vsem občanom denJe na pnreditvil obkrožen z velikimi mejniki oziroma čestitam ia praznik in jim želim pri• dosežki. Praznujemo ga v čaru jetno praznovanje. Želim ji~, da si Vsem skupaj želim tudi mirne in veličine dvestoletnice r~jstva Fran• vzameJO čas za praznovanje m pra• uspešne predpraznične decembrske ceta Prešerna, našega veltke~a sose• znične prireditve. Krajanom Kamne dni ter vesele božične praznike. da, in otvoritve Doma kraJanov v Gorice čestitam za pndobitev nove• Kamni Gorici. V tem Domu bomo ga Doma krajanov. Iskreno čestitam h Janko S. Stušek, župan _,~

v DEZELNE NOVICE Nadaljevanje s l. strani - naj kopališče 2000 Podivjani hudourniki niso prizanesli Tudi letos in to že četrtič zapored si je letno kopališče Radovljica prislužilo priznanje za naj kopališče v Slovel}iji. Organizator akcije, ki je potekala od Se ocena škode v denarju jev), v Mošnjah (skoraj 2,4 milijone maja do septembra, zaključila pa se je s podelitvijo kristalnih globusov in tolarjev), v Kamni Gorici (blizu 1,3 Nihče ni sluti, da se za stanovanj­ priznanj v Termah 3000 v Moravskih toplicah, je podjetje Alpe Adria Media Če pogledamo po krajevnih skupnos­ milijone tolarjev), medtem ko je v sko hišo v Mošnjah 24/a ob tako Marketing, akcija sama pa je potekala v okviru radijske oddaje "Dobro tih, je za razliko od prvih ocen največ Begunjah, na Lancovem in v Srednji velikem deževju lahko odtrga jutro, Slovenija". škode v Podnartu (dobrih 7 mili­ Dobravi ocena škode pod milijonom zemeljski plaz. "Na tem mestu je Za naj kopališče so kopalci svoj glas lahko oddali na spletnih straneh Alpe jonov tolarjev), v Ljubnem in Kropi tolarjev. Precejšnja je tudi škoda na hiša stala že prej, preden smo mi Adria Media Marketinga, glasovali pa so lahko tudi preko nekaterih (nekaj manj kot po 3 milijone tolar- zajetju in vodnem omrežju Kroparice začeli graditi," je p9vedal lastnik lokalnih radijskih postaj. Zdaj v že tradicionalni akciji izbiranja naj Valentin Zupan. "Slo je -~ na­ kopališča kopalci ocenjujejo termalna, naravna in bazenska kopališča. Kot domestno gradnjo montažne že rečeno, so si v •kategoriji bazenskih kopališč laskavi naslov prislužili hiše. Takega deže\.ja še ni bilo in Radovljičani, najlepše naravno kopališče je po mneaju kopalcev na Bledu, · tokrat so se v bregu nad hišo med termalnimi kopališ?i pa so zmagale Terme 3000. pojavili novi studenci. Narava je Čeprav je do naslednje kopalne sezone še daleč, v radovljiškem kopališču že prvič pokazala zobe, saj hiša stoji razmišljajo, kaj bodo še ponudili kopalcem v prihodnjem letu. Tako so se že že 15 let. lotili povečanja otroškega bazenčka. Izkop je narejen, bazen pa ne bo samo Začelo se je ponoči med pol eno večji (16 x 10 metrov), ampak tudi globlji (od 80 do 90 cm). J. ž. G. in eno uro. Slišati je bilo, kot bi nekdo trkal po šipi ali da bi se zaletel ptič, zato nismo bili pose­ Zaključek humanitarne akcije Območnega združenja bej pozorni, da se za hišo ne({aj Rdečega križa za nakup treh invalidskih vozičkov dogaja. Ob pol šestih sem se odpravil od doma v Koper. Na Območno združeaje Rdečega križa je letos vodilo posebno humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nakup treh invalidskih vozičkov, namenjenih avtocesti me je dosegel ženin klic, invalidkam iz Radovljice. Sestri Helena in Katarina Urh sta nova invalidska da imamo plaz za hišo. Dopoldne so prišli sosedje in pri­ vozička prejeli 17. oktobra, Ljubica Jančar pa 13. novembra. Akcija je potekala v drugi polovici letošajega aprila in v avgustu. Skupaj so jatelji pomagat, da smo s pomočjo zbrali 1.246.349 tolarjev. 350.000 tolarjev je prispevala Občina Radovljica, bagra in s traktorji odpeljali prib­ preostali delež potrebnega denarja pa predstavljajo prostovoljni prispevki ližno 500 do 600 kubikov zemlje. občanov, podjetij in samostojnih podjetnikov z območja radovljiške občine Zaenkrat smo uspeli toliko, da se ter Območnega združenja Rdečega križa s krajevnimi organizacijami. je zmanjšal pritisk zemlje na hišo. Ves čas pa moram delati kanale za Ob občinskem prazniku, 5. avgustu so simbolično potrdili, da so sredstva studence, kjer se zamaši, da voda zagotovljena, in vozičke, ki jih je bilo potrebno posebej prirediti glede na Mošnje - zemeljski plaz ob stanovanjski hiši v Grabnu. Foto: Bošijan Lenac potrebe invalidk, tudi naročili. Namen akcije je bil, da _se invalidkam poma­ ne teče naravnost na hišo. ga do novih vozičkov, ki jih bodo lahko uporabljale tudi v stanovanju. Iz bla­ ~er je stala prvotna hiša in stoji gajne zdravstvene skupnosti lahko dobijo nadomestilo za nakup vozička sedanja je bil najprej vrt in bolj raven teren. Ko smo sedaj kopali, šele tedaj, ko stari ni več uporaben. Bolj funkcionalne vozičke bi tako morale plačati same, vendar stroška ne bi zmogle. Zato jim humanitarna se je pokazalo, da je spodaj lapor sivik, torej trda podlaga. Prišli pomoč zelo veliko pomeni, tako s socialnega kot medicinskega vidika, saj smo tudi do velike sklale, pod jim je tako omogočeno lažje opravljanje življenjskih funkcij, večja samostoj­ nost in vključevanje v družbene dejavnosti. katero je studenec, ki je drsenje Kljub vsej pozitivni energiji, ki spremlja vsako humanitarno akcijo, pa osta­ zemlje najbrž pospešil. Zemlja je ja odprto vprašanje državi, ali bi bila tovrstna akcija sploh potrebna, če bi pritisnila predvsem na temelje, čeprav imeli ustreznejše socialne programe, ki bi omogočali hitro in učinkovito je nekaj škode tudi na reševanje potreb invalidov. STJ podpornem stebru ostrešja in na ploščicah v kuhinji ter na fasadi. Odstranjevanje zemlje je stalo V kratkem sanitarna vrtina na vodnem zajetju Kroparice okrog 300 tisoč tolarjev, okviren Kot je bilo predlagano na oktobrski seji Občinskega sveta Občine predračun vseh potrebnih del pa Radovljica, so si v torek, 13. novembra, radovljiški župan ter predsedniki je približno 2 milijona tolarjev. krajevnih skupnosti in svetniki z desnega brega Save ogledali vodno zajetje Upam, da mi bo občina vsaj neko­ Kroparice. Pridružili so se še predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo, ki liko pomagala, saj stroška ob 6- opravlja analize, Komunale Radovljica kot upravljalca vodnega zajetja in članski družini v celoti ne bom Geoprojekta iz Ljubljane kot izvajalca del sanitarne vrtine. zmogel sam." Pogfedali so mesto vrtine in celotno stanje zajetja. Zaradi obilnega deže\ja so na zajetju poškodovani temelji, pretrgane oskrbovalne žile zajetja pitne (2,4 milijona tolarjev) ter nekoliko vode, poškodovana gradbena konstrukcija rezervoarja in poškodovan del manjša na zajetju potoka Begunjščica cestišča ter odtr~an del makadamske ceste, ki vodi do zajetja. ter javnem vodovodu v Mošnjah. Zelo Predstavnik izvaJalca je opisal način vrtanja sanitarne vrtine do globine 50 so poškodovana cestišča gozdnih cest metrov, da bo mogoče preveriti kakovost in motnost vode na tej globini. v Karavankah (za pet milijonov Ker je zajetje prelivnega značaja,je ob nalivih voda zaradi delcev materialov škode) in na Jelovici (za štiri milijone kalna. Delcev materialov se opnmejo še mikroorganizmi in take vode ni škode). mogoče čistiti. Občina v kratkem pričakuje odločbo upravne enote za začasno postavitev V Podnartu bo največ stala obnova vrtalne naprave in od Ministrstva za gospodarstvo dovoljenje za vrtaaje. Rjavčeve brvi čez Lipnico, kar 5 mili­ Z~četek vrtanja, trajalo bo predvidoma 10 dni,je pogojen tudi z upadanjem jonov tolarjev, in čiščenje poplav­ na~as~h voda in ur~ditvijo dostop~ do mesta vrtine, poškodovan~ga zar:1di ljenih kletnih prostorov 15 stanovanj­ deze".)a, Če bo analiza vode z globme 50 metrov ugodna, bo mozno vrtlno skih zgradb, na Posavcu ureditev uspo~obiti za črpaaje pitne vode, ki bo tako neoporečna na izviru. STJ brežine Save in prireditvenega pros­ tora s poškodbami gostinskega objek­ Knjižna starinarna v Radovljici ta, v Kropi popravilo poti in odstran­ jevanje nanosov materiala, v Mošnjah Ob dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna so v antikvariatu na Linhartovem sanacija plazu pri stanovanjski zgra­ trgu za vse ljubitelje knjig pripravili v mesecu decembru posebno r.onudbo. dbi, v Kamni Gorici popravilo in Cena posamezne knjige bo le 500 tolerjev. Če imate torej radi knJige in vas usposobitev struge studenčka nad ne moti, da jih je pn:d vami prebiral že kdo drug, jih le obiščite. Zaloge Podnart -porušena ''Erjavc1wva brv" čez Lipnico. Foto: Bošijan Lenac stanovanjsko hišo, v Begunjah sproti obnavljajo, tako da so knjižne police dobro založene. Izbirate lahko odstranjevanje manjšega plazu, na med romani, veliko je slovenskega leposlo\-ja, starejših in novejših knjig v Lancovem pa črpanje vode iz kletnih : Rajko FJSter, predsednik Krajevne skupnosti Podnart, o povzročeni škodi nemškem jeziku, priročniki, ... Če vas zanimajo stare revije izpred leta 1.941, prostorov petih poplavljenih hiš. pa lahko v knjižni starinarni pregledate in kupite tudi te. J. Z. G. pravi: "Po površini je naša krajevna skupnost zelo velika in razgibana. Vodotokov je veliko, od hudournikov do rek. Ob velikem deže\.ju škoda nastaja na Iz obveznih rezerv občine za elemen­ Srečanje starejših krajanov v Radovljici objektih in cestni infrastrukturi. Imamo veliko r.otokov, izvirov in propus­ tarne nesreče bo občina prizadetim krajevnim skupnostim nakazala del Prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa iz Radovljice pripravljajo tov čez ceste, ki ob deže':iu poplavljajo in mašijo odtoke. Pri objektih je sredstev, in sicer 2,2 milijona tolarjev srečanje starejših krajanov KS Radovljica, namenjeno krajankam in kra~ poseben problem podtalnica, zlasti v naselju proti Zalošam, ko naraste tudi za odpravo najnujnejših posledic janom, ki so dopolnili 75 let. Družabno srečanje bo v-četrtek, 14. decembra za meter in več. Za talnico kakšnih sistemskih rešitev ni, saj usiha'in narašča neurja, predvsem za ureditev ob 17. uri v pritličju radovljiške osnovne šole. Srečanje bodo popestrili s kul­ z nivojem Save. Podobno je v spodnjih Ovsišah, ko se z naraščanjem poto-' pretočnosti vodotokov in kanalizacij­ turnim programom in skromno pogostitvijo. Pridružite se nam, preživeli ka Lipnica pojavlja voda v kleteh bližnjih hiš. Tokrat so vodo črpali v petih čiščenja strug in pro­ bomo prijetno popoldne! Iniciativni odbor KO RK Radovljica oziroma šestih hišah. Vsa zahvala gre požrtvovalnemu delu prostovoljnih skega omrežja, podnarških gasilcev, ki so pomagali tudi v naselju Gobavce sosedaje pustov, odstranitev naplavljenega materiala in usposobitev javnih ter naklanske občine. · pešpoti. Pri Ministrstvu za okolje in Nekaterih posledic poplav se je težko ubraniti. Kot dobra zaščita se je Deželne novice, 2. december 2000. Izhajajo enkrat mesečno. <¾a 1 SIT. Prejemajo ga vsa prostor pa bo zaprosila za pomoč iz -pokazal nasip ob športnih igriščih pri Domu kulture, ki smo ga na srečo naslova elementarnih nesreč. gospodinjstva v občini Radovljica. Ustanovitey in izdajatey: Občina Radovljica. uspeli zgraditi letos, saj je preprečil še večjo škodo v zgradbi Doma kulture. Uredništvo: Jelica ŽAlig Grce (odgooorni urednik), časopisni svet: Rafael Podlogar Prostori v pritličju, ki jih uporabljajo upokojen_ci in pevci, so bili sicer h Mendi Kokot (predsednik) . Sedež glasila: Gorenjska c. 19, 4240 Radooljica. Lahko nas dobite tudi na poplavljeni, vendar v veliko manjšem obsegu, kot bi bih brez nasipa, saj je telefonu 53 20 502, 5318 636 (med delavnikom _od 9. do 12. ure). Email: ta preprečil, da bi voda tekla neposredno na objekt. Obilne padavine so hudo pri- [email protected]. Organizacija, novinarska in gmfična priprava: Specom, d.o.o. Pri tem se je pokazalo, da imamo še neurejenih približno 100 metrov strqge . zadele tudi druge dele Slovenije, najhuje nazadnje prebivalce Loga Radovljica, p.p. 39 (Bojan Rauh, direktor). Tne,;e oyJas,,ega. prostora: Specom, d.o.o. Lipnice od kulturnega doma do mostu na Ovsiše. Ob koncu nasipa je narasla voda namreč začela spodjedati igrišče za. balinanje in teren pod kul­ pod Mangartom. Občina Radov­ Radovljica (tel.: 5318 636). Na podlagi zakorta oD])V (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis turnim domom ter naprej nabrežje, kjer so tudi stanovanjske hiše. Ob teh ljica je za SDelo direktorja Komunale bo začel opravljati, dal pobudo KS Radovljica, da prevzame Občinski svetniki Občine Radovljica so skupinsko peticijo, kar nekaj občanov pa se je ko bosta soglasje k imenovanju dala občinska upravljanje tega pokopališč~, ki ga sedaj potrdili osnutek s številnimi pripombami, pri pritožilo posamično. Najemnina je od lanske sveta občin in Bohinj, soustanoviteljic upravlja Javno podjetje Komunala Radovljica. katerih se jih je največ navezovalo na izrecne poskočila krepko preko 100 odstotkov. Take Komunale. Svetniki so sprejeli tudi 30-odstot­ Povod za odločitev so bile pritožbe občanov navedbe zakonskih zahtev v občinskem podražitve seveda nihče ne more razumeti že zato, no znižanje nekaterih storitev na radovljiškem nad visokimi cenami omenjenih storitev, ki odloku. S tem bi se v prihodnjih postopkih .ker so se cene povišale samo v radovljiški občini, na pokopališču, začeli postopek za podelitev jih je občinski svet potrdil na julijski seji, in izognili možnim različnim razlagam kriterijev. Bledu je najemnina enaka lanski, v Bohinju pa se je koncesije za dimnikarske storitve in za sicer je šlo za precejšnje (tudi trikratno) To bi lahko določitev "koncesionarja za le zmerno povišala. plačevanje dodatnega nadomestila za upo­ povišanje. Predlog za povišanje je Komunala dimnikarske storitve" potisnilo v prihodnost, Poznavalci trdijo, da so cene tako visoke zaradi rabo stavbnih zemljišč za opuščene poslovne utemeljevala s svojimi predvidenimi letnimi kar bi na eni strani pomenilo manj prilivov v neracionalnih in preobsežnih skupnih služb v pod­ in zasebne objekte. stroški za to dejavnost in že ugotovljeno občinski proračun v obliki koncesijskih daja­ jetju Komunala, saj kljub posodobljeni opremi in izgubo pri njej v preteklem letu (razlog za tev, pa tudi možno nerealno visoke cene za računalniški obdelavi podatkov v skupnih službah Na septembra objavljeni razpis za direktorja izgubo naj bi bil, da se cene dalj časa niso občane in poslovne subjekte - koristnike teh ni nič manj zaposlenih. . JP Komunala Radovljica se je prijavilo 6 kan­ povečevale). storitev. Delavcem na terenu nihče nič ne očita, tudi didatov, od katerih so po poročilu komisije za Vodstvo občine je tako ponovno pregledalo Zdaj se ta dejavnost na območju radovljiške pošteno ne bi bilo njih kriviti za previsoke cene mandatna vprašanja, volitve in imenovanja stroške pokopališke dejavnosti, ki jih je pred­ občine opravlja na temelju sklepa bivšega najemnine grobov. Nemara bo občinski svet to razpisne pogojefapolnjevali štirje. Komisija je ložila Komunala Radovljica, in jih primerjalo Izvršnega sveta še iz obdobja bivše večje problematiko moral -vieti pod drobnogled in za imenovanje predlagala kandidata Draga s stroški sosednjih krajevnih skupnosti ter občine Radovljica. Zato koncesijskih dajatev u,strezno ukrepati. J. R. Finžgarja. občin Bled in Bohinj, pa tudi v nekaterih sedaj nihče ne plačuje. Občinska uprava bo V razpravi pred glasovanjem je svetnik Janez drugih slovenskih krajih. Izkazalo se je, da so pri tem odloku do faze predloga morala Predavanje "Slovenija_na poti v EU" Kaltenekar (SDS) menil, da bi svetniki morali cene v Radovljici najbrž previsoke. Za ilus­ vnesti kar veliko pripomb občinskih svetnikov. spoznatj programe vseh štirih kandidatov, in tracijo: letni najem enojnega groba v Radov­ Z željo prispevati k boljši obveščenosti zainteresi­ predlagal; da bi jih kandidati predstavili na ljici stane 7.640 tolarjev, v Lescah 3.500, v Nadomestilo za uporabo stavbnega rane javnosti je Občina Radovljica organizirala pre­ Begunjah pa 3.000, izjemno visoka pa je na naslednji seji. S tem je posegel v pristojnost zemljišča davanje o evropski integracijski politiki in vključe­ navedene komisije, ki je po besedah člana radovljiškem pokopališču tudi cena najema vanju Slovenije v Evropsko unijo. Predaval je dr. Rafaela Podlogarja (LDS ~ na seji je poslovilne vežice. Ta znaša kar 21.000 tolarjev Osrednji del tokratnih predlaganih spre­ Janez Potočnik, vodja ofje pogajalske skupine in nadomeščal predsednika komisije) natančno (pred podražitvijo je znašala 7.000 tolarjev), memb tega odloka se nanaša na opuščene v.d. direktorja Službe vlage za evropske zadeve. proučila vse vloge, prispele na razpis, in se po inje na ravni najema hotelske sobe. poslovne in zasebne objekte na stavbnih Udeležili so se ga radovljiški župan Janko S. Stušek tehtanju možnosti za vsakega posebej odločili Visoke cene navedenih storitev Komunala zemljiščih. Po predlaganem osnutku v prvem s sodelavci, svetniki in vidnejši gospodarstveniki za tistega, ki je ustrezal vsem pogojem in imel utemeljuje .z visokimi stroški pokopališke branju so radovljiški svetniki sprejeli, da naj bi radovljiške občine. največ možnosti, da bo dobil soglasje za ime­ dejavnosti. Ce pogledamo te stroške (lani so po novem lastniki takih objektov plačevali do­ O procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo novanje v občinskih svetih vseh treh soustano­ znašali skoraj 7 ,5 milijona tolarjev), bodejo v datno nadomestilo za uporabo stavbnih zem­ smo slišali in prebrali že veliko, vendar se zdijo viteljic Komunale - občin Radovljica, Bled in oči zlasti visoki stroški dela - neposredni ljišč. Predlagane spremembe naj bi spodbudi­ informacije zelo razdrobljene in se največkrat osre­ Bohinj. znašajo kar 2,8 milijona, posredni pa 2,5 mili­ le promet z nepremičninami ali pa oživitev dotočajo na eno vprašanje, problem ali zahtevo, ni O imenovanju Draga Finžgarja za direktorja jona tolarjev. Ob tem je župan Janko S. Stušek opuščenih objektov. Največ so svetniki pa prave predstave o celoti procesa. Da bi dobili Komunale so svetniki na pobudo J. Kal­ menil, da so ti stroški v krajevnih skupnostih, razpravljali prav okrog te nove vsebine s pred­ boljši vpogled v to dogajanje, ki bo s spremembami tenekarja glasovali tajno in s 14 glasovi za in 6 ki upravljajo pokopališča, precej nižji, zato so logi za in proti in na koncu osnutek podprli. ob pridruževanju Evropi vplivalo tudi na življenje proti predlog sprejeli. tam nižje tudi najemnine. y senc~ te _od!očitve j~ bil potrje1: tudi tisti posameznika, je bil nadvse dobrodošel celovit Tako so svetniki na seji 22. novembra podprli clen, ki naJ b1 omogocal 60-mesecno opJos­ prikaz tematike dr: Janeza Potočnika, ki akttvno titev plačila nadomestila za uporabo stavbne­ Podelitve nazivov častni občan predlog župana, da se najemnine grobov in sodeluje v procesu pogajanj o vključevanju ga zemljišča vsem tistim, ki bodo obnavljali zaenkrat odložene cena za uporabo poslovilnih vežic znižajo za Slovenije v Evropsko unijo. 30% že za letošnje leto. Razlogi: neuravnote­ objekte s statusom kulturnega spomenika. Udeležencem je najprej shematično prikazal orga­ Radovljiški svetniki so odločali tudi o ženi stroški pokopališke dejavnosti glede na Zdaj ta odlok čaka še _druga obravnava. nizacijsko strukturo in povezave naših vladnih podelitvi nazivov častni občan. Podeljujejo se občini Bled in Bohiaj, visoka cena stroškov organov do vlade Evropske unije (in njenih posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem dela in neprimerljivost s ceno pri drugih izva­ RAGOR - poročilo o delu, statut in organov). Pri tem sta osrednja povezovalna organa in stvaritvami na posameznih področjih jalcih te dejavnosti. Občinski svet se je tudi sistemizacija Slovenije služba vlade za evropske zadeve in ožja družbenega življenja in dela pomembno odločil, da KS Radovljica da pobudo za pi:,e­ pogajalska skupina. prispevali k ugledu in napredku občine oziro­ vzem upravljanja pokopališča v Radovljici. ·Ce Regionalno agencijo zgornje Gorenjske Zakaj sploh združevanje v Evropsko unijo? Pri že ma širše skupnosti. Doslej je Občina krajevna skupnost s tem ne bo soglašala, bo (RAGOR) so letos ustanovile občine Jesenice, pridruženih kandidatkah gre predvsem za iskanje Radovljica naziv častni občan podelila le morala skupščina Komunale pripraviti pred­ Zirovnica, Radovljica, Bohinj in Kranjska varnostne poti v Evropi in ekonomske interese. Gora z namenom spodbuditi lokalne in trikrat, kar potrjuje elitnost naziva. Castni log cen, ki bodo primerljive s cenami na Ključni cilj Slovenije pa je demokratizacija in razvoj regionalne razvojne programe na svojem občani Občine Radovljica so: že pokojni drugih pokopališčih. na lastnini in trgu teJl!elječega gospodarstva zahod- · arhitekt , sociolog ter politik Josip območju. Vršilec dolžnosti direktorja je na noevropskega tipa. Clanstvo v EU bi bil hkrati radovljiškem občinskem svetu predstavil Rus.in glasbenik . Osnutek Odloka o spremembah in dokaz uspešno zaključene tranzicije. poročilo o dosedanjem delu, statut podjetja Tokrat so svetniki na predlog komisije za V nada~evanju je dr. Janez Potočnik še orisal dopolnitvah zazidalnega načrta za cen­ in akt o sistemizaciji del. mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s pomen procesa vključevanja v Evropsko unijo, tralno območje Radovljica - kare "I" Po besedah Steva Sčavničarja se je RAGOR tajnim glasovanjem odločali o treh predlogih, str9ške in koristi za našo državo in za članice EU, doslej uspel registrirati, naseliti v prostore v vendar jih s potrebno dvotretjinsko večino Prostorske spremembe, ki jih je radovljiški ključne probleme pri prilagajanju naše zakonodaje glasov vseh svetnikov niso izglasovali. Tak izid občinski svet sprejel v fazi osnutka, se podjetniškem inkubatorju na Jesenicah, iz zahtevam unije, opomnil na dejstvo o slabi prepoz­ programa javnih del pa so zaposlili štiri diplo­ glasovanja gre najbrž pripisati dvomom, nanašajo na tako imenovano "Slivnikovo navnosti Slovenije med prebivalstvom članic in mante, s katerimi so že začeli sodelovati na izraženim v svetniški razpravi, da postopki in hišo". Ta objekt je kupila Obrtna zbornica označil področja delovanja države, ki so že ali zelo čisto konkretnih projektih, takšnih, za katere kriteriji oblikovanja predlogov za kandidate, Radovljica, vendar je pri poskusu pridobitve blizu usklajenosti, ter tista, ki so še daleč od spre­ ki naj bi prejeli naziv.častni občan, niso dovolj dokumentacije za obnovo ali nadomestno je bil RAGOR ustanovljen. Radovljiški svetniki jfmljivega dogovora. natančno določeni . Zupan Janko S. Stušek je gradnjo naletela na formalne težave, ki jih so potrdili poročilo, statut in sistemizacijo, ob Ceprav so videti ti procesi nekoliko oddaljeni od tem pa predlagali, naj bodo pri statutu v pri tem povedal, da tovrsten zaplet pri glaso­ poskušajo v Radovljici rešiti po tej poti. ravni občine, možnosti in poti vključevanja vanju v zvezi s podeljevanjem občinskih priz­ Ta odlok naj bi omogočil, da bi objekt, ki je členu,- ki govori o vsebini dela, točno nave­ vsekakor so - z oblikovanjem razvojnih programov, dene vsebine in šifre dejavnosti po standardni nanj ni prvi in je neprijeten predvsem za po mnenju izvedencev v zelo slabem grad­ pri čemer ima ključno vlogo informatorja Agencija predlagane kandidate. Poudaril je še, da to beno tehničnem stanju, porušili in postavili klasifikaciji, če tako zahteva zakon. za regionalni razvoj skupaj z Agencijo za razvoj kaže, kako je potrebno premišljeno in previd­ nazaj na ustreznih temeljih, s funkcionalno malega gospodarstva in kmetijstva. STJ no izpeljati predvsem predhodni postopek. notranjostjo in skorajda enako zunanjostjo. ~ Suzana Adžič J

Svojo odločitev za kandidaturo za direk­ torja Komunale Drago Finžgar pojasnju- · YAMAHA ~KENWOOD Panasonic je: "Komunala res ni v zavidljivem po­ ložaju. Menim pa, da je to izziv - Komunalo je možno usmeriti tudi ~ u druga č e . Na odboru za finance smo EP:Smolej Lesce večkrat razpravljali o tej problematiki in z >. rešitve so. Podjetje pokriva tri občine. Alpska c; 37a (nakupovalni center), Sodim, da se bo treba ustrezno pogo­ -J voriti z župani. Predvsem pa je naloga o tel.: 04/530 27 27, fax: 04/530 27 20 direktorja in podjetja, da ustvarita prave pogoje poslovanja. V tem podjetju bo rn potrebno kar veliko postoriti." TV • HiFi • Video • Car HiFi Kaj je tisto, kar Komunalo lahko izkoplje iz finančne krize? "V tem primeru so poznane klasične Poleg tega imamo 75 obnovljenih televizorjev (70 cm) možnosti za podje~ja v krizi, to je sanacij­ ski program, ki da dogovorjene usme­ od 19.000 SIT z garancijo. Lastni servis. ritve. Komunala ne more povečati proizvodnje kar tako. Rešitve so bolj v EP:ElectronicPartner racionalizaciji dejavnosti v celoti, ki jo je treba zastaviti tako, da bo znosna in spre­ Drago Finžgar Foto: M. K. jemljiva za občane ." TELEFUN:KIN CiRUDDICi. PHlllPS Bogomir Vnučec - naš poslanec, ki ga nismo izvolili Posluh za radovljiško občino Bogomirjem se tikava, saj že Njegova izvolitev prido­ drugo leto skupaj sediva v Bogomir Vnučec, poslanec bitev za . občino Radovljica Z radovljiškem občinskem svetu, Rojen: 22. februarja 1966 zato tudi ta pogovor ni mogel nastati Ali se ti zdi, da si morda svoje volivce Po horoskopu: _ribi drugače kakor "na ti". Pravi, da se v Kranju pretental in da smo s tvojo ~tatus: poročen politike ne bi mogel iti brez uvrstitvijo v parlament na njihov Zena: Karmen razumevajoče žene Karmen, ki ob račun pricJobili mi tukaj? · Hčeri: Maruška, Žana svojem delu skupaj z njim vzgaja dve "No, tu sta bili vseeno dve fazi. Hobi: gorništvo hčerki in je trenutno tretjič noseča. Najprej je bilo potrebno spraviti Bogo pravi, da bo tudi v tretje hči. stranko v parlament, torej je morala predsednik komisije za nezdružljivost na nacionalni ravni prestopiti 4 javnih funkcij in pridobitne dejavno­ Zate velja, da si "naš poslanec, ki te odstotke. To je bila prva stvar, o sti." nismo izvolili". Na nedavnih volitvah kateri smo razmišljali, šele potem o si kandidiral v drugem okrožju, v tem, kdo bo izvoljen, če bo. Odbor za infrastrukturo je za lokalne kranjskem in ne v radovljiškem. Kako Sam sem imel določene izkušnje iz skupnosti eden pomembnejših od­ je do tega sploh prišlo? prejšnjih volilnih kampanj, zato so borov. bila tudi moja dejanja, v okviru "To se je zgodilo povsem po 'Ja, zato je v njem večina od 23 članov skromno odmerjenih sredstev, naključju. Predstavniki Stranke poslancev~županov. Pri večjih mladih Slovenije so me nagovorili h usmerjena v čim boljši rezultat - torej strankah se je težko preriniti v ta kandidaturi šele takrat, ko so bili v v mojo izvolitev. Vse skupaj pa je bilo odbor, pa je kljub temu· pri LDS to podrejeno možnostim, ki jih je imela dobri polovici volilnih okrajev že uspelo tudi kolegu Vučku iz Bohinja. znani kandidati SMS, Radovljica je stranka, in možnostim volilnega Tako sva iz naših krajev zdaj kar dva v bila tedaj že "zasedena". Kranj pa je območja, kjer sem kandidiral. Uspelo "infrastrukturi". Tako bova lahko bil še "prost". Zato sem se odločil za mi je, za vse, tudi za Kranjčane, ne le najbrž kaj naredila." kranjski volilni okraj." ~a moje soobčane. Se to bi dejal: nisem bil edini kandi­ Ta odbor je za radovljiško avtocesto Tole s "prostim" Kranjem se sliši kot dat, ki je kandidiral in bil izvoljen v najpomembnejši ... nekakšna "predvolilna kuhinja" ... drugem okraju, kot je njegovo stalno 'Ja, in to je tudi eden od temeljnih "Ne. Mislim, da tega ni bilo. Pri SMS bivališče. Veliko je bilo takšnih, ki so razlogov, da sem želel vanj. Kar se je bil še poseben problem. Nekaj tako kandidirali. Konec koncev gre bomo na tem odboru dogovorili, bo za , taktiko posamezne stranke. zanesenjakov je to stranko začelo z že kar blizu dokončni odločitvi v par­ neko novo energijo, ki je morala dati Mogoče je potrebno ob vsem tem lamentu." rezultat tudi tako, da je imela v povedati tudi to, da je SMS na vsakem volilnem okraju svojega kan­ Gorenjskem dobila več kakor 5,25%. Kaj pa pomen drugih odborov? didata. Pa sem tako kandidiral tudi S tem rezultatom smo bistveno pripo­ "Vsak je zase pomemben, vendar je jaz. Morda je bilo videti vse skupaj mogli k temu, da se je stranka sploh infrastrukturni za nas ta trenutek celo malo "hecno",. saj tudi sam uvrstila v parlament. Naša volilna najpomembnejši. Sam nisem hotel v enota je bila znotraj SMS prva po Kranju, si se odločil, da boš poslan­ V dogovoru z županom bom imel nisem bil povsem prepričan, da sem več kot v tri, čeprav nam SMS kot · lahko izvoljen." povprečnem rezultatu. V neki drugi majhni poslanski skupini pripada sko pisarno odprl v matični občini. poslansko pisarno na Občini, na enoti je dobil kandidat SMS več kot "To, da bom imel poslansko pisarno v Gorenjski cesti 19. To pisarno si bom članstvo v 18 odborih. Povsod imamo 8%, paje bilo povprečje v njegovem Radovljici, _mi omogoča dejstvo, da delil z obema podžupanoma. Zaen­ Politične izkušnje res po enega člana, razen v enem okraju preslabo, da bi se lahko uvrstil odboru. sva bila v Kranju izvoljena dva poslan­ krat načrtujem, da bom imel pisarno V ,politiki imaš -kar bogate izkušnje. v parlament. Tudi ~ato sem se lahko _ Bolj izkušeni so nas opozorili, naj se ca. Tako bom v Kranju poslansko pi­ odprto vsak ponedeljek med 11.00 in Ne sicer kot sedaj, ko si kot poklicni uvrstil v parlament. Kampanja je bila ne preobremenimo, saj je dosedanja sarno delil s kolegom poslancem Jel­ 13.00. Takrat bom po predhodni politik. Bil si glavni tajnik Mladih ekipno delo." parlamentarna praksa pokazala, da v kom Kacinom, s katerim sva se do-­ najavi sprejemal občane. Vendar bi govorila tudi za delitev področij dela. krščanskih demokratov, aktiven član primeru; če kak poslanec prevzame jih po t9 P?ti res P~?sil, če na t~le­ SKD, na koncu pa si ostal član Kje bo v earlamentu naj- članstvo v preveč odborih, vča~ih V Kranju se bom ubadal z mladinsko fonsko steVIlko Obcme RadovlJ1ca SLS+SKD in nisi bil ustanovitelj N.Si. problematiko. Z radovljiško poslan­ uskladijo svoj obisk s tajnico, da ne -bolj deloval fizično ne more biti hkrati na dveh ali ... Zdaj si član:Stranke mladih Slovenije. treh mestih. Problem potem lahko sko pisarno bom izkoristil .zakonito -bo kdo preveč čakal." področjih možnost, da bom imel poslansko pi­ "Tako je. Tudi čas je ·bil- nekako Na katerih pa boš deloval v nastane tudi z nesklepčnostjo komisij naklonjen mojemu vstopu v SMS. parlamentu? Pogovarjava se v trenut­ oziroma odborov. sarno tudi v matični občini. h in foto: Andrej Kokot Dejansko sem bil član stranke SKD, . ku, ko je večina delovnih teles slo­ Tudi zato sem torej še v Komisiji za ki je več ni,.združitve ne bom komen­ venskega parlamenta _že ustanovlje- volitve, imenovanja, administrativne "Pozivam vse občanke in občane, ki bi imeli kakršenkoli problem z zako­ tiral, moje članstvo v novi stranki je na. zadeve in predsednik Komisije za nodajo oziroma problem, ki sega v državno pristojnost, tudi to, če se jim v bilo bolj ali manj formalno. To, da "Izbral sem si tisto delovno področje, nezdružljivost funkcije poslanca s pri­ - kakšnem državnem organu ali upravi kakšna zadeva nerazumno vleče, da se sem postal član SMS, pa spada v nad­ ki je za našo občino najbolj pereče, dobitno dejavnostjo." ,predhodno najavijo pri tajnici po telefonu ob de!avnikih med 9.00 in 12.00 gradnjo spleta okoliščin - spodobi se, odbor za infrastrukturo in okolje. To in se potem oglasijo v poslan~ki pisarni. Ta bo -zaenkrat odprta ob da sem član stranke, ki jo zastopam v zaradi avtoceste. Poleg tega sem član Torej boste v njej "merili" bogastvo parlamentu." KVIAZ-a (kadrovske komisije) in ponedeljkih med 11.00 in 13.00. Stevilka telefona Občine Radovljica je 537 - poslancev pred mandatom in po 23 00. ajem? Lahko mi tudi pišete na naslov Poslanska pisarna v Občini Radovljica, "Vsi poslanci moramo takoj oddati .Gorenjska cesta 19, Radovljica. Na nekatera vprašanja bom lahko odgovoril svoje premoženjsko stanje. Naloga tudi v Deželnih novicah. Hkrati se zahvaljujem uredništvu, ker je to mojo naše komisije pa je, da spremljamo te pobudo podprlo." podatke. Na dve leti oddajamo ponovna poročila in komisija ugo­ tavlja, če si kakšen poslanec ni preveč opomogel." -Kdo nas bo zastopal v Državnem zboru?

Pozabavati se boš moral tudi s primeri, kakršna sta bila v preteklem Vučko in Vnučec mandatu dva, v katerih je bil en "Naša" poslanec direktor, drugi pa solastnik olitve v Državni zbor so okolja in ne nazadnje družbenega podjetja? mimo, volivci in volivke iz in socialnega sožitja so nas povezo­ "Za tovrstno ureditev statusa imamo V radovljiške občine ,v 3. volil­ vali in nas bodo tudi v prihodnje. poslanci 3 mesece časa. To pomeni, nem okraju pa smo spet ostali brez Prepričani smo, da je takšnega če si kje direktor, odstopiš oziroma svojega poslanca, ki bi zastopal pre­ mnenja tudi poslanec Dušan moraš zaključiti aktivno sodelovanje bivalce naše občine v slovenskem Vučko, ki nam utegne izpolniti mar­ pri poslovanju kakšnega podjetja, parlamentu. Na prvi pogled je res sikatero željo v parlamentu in bo tako sam kot ožji družinski člani." tako. Vendar sta odprti še dve tudi naš predstavnik. Zato mu v šti• "opciji", kot pravijo politiki. riletnem mandatnem obdobju Parlament in občinski svet želimo čimbolj uspešno delo in to v Če nam že ni uspelo izvoliti lastne­ prid vseh treh občin. Da bo Koalicijsko usklajevanje v parlamen­ ga kandidata iz katerekoli stranke v uspešen, ne dvomimo, ta zapis naj tu je končano. Ali so stvari na državni našem volilnem okraju, pa so nam bo le skromna vzpodbuda za ures­ ravni videti drugače kakor v takorekoč prijateljsko pomagali ničevanje naših pričakovanj. občinskem svetu? volivci 2. volilnega okraja iz občin Naš drugi adut v Državnem zboru, "No, razlika med občinskim svetom Bled in Bohinj, ki imajo v ki je hkrati . tudi svetnik v in parlamentom v tem, da je na Je Državnem zboru Dušana Vučka. radovljiškem občinskem svetu, je državni ravni večJa prisotnost javno­ Vse tri občine (Bohinj, Bled in Ra­ Bogomir Vnučec. Za poslanca so ga sti. Zato so mogoče postopki malo dovljica) so namreč povezane v izvolili v 4. volilnem okraju v kranj­ daljši. Tako je takšna usklajevanja upravni enoti Radovljica, kar ski občini. laže izpeljati na občinski ravni. Na pomeni, da smo po svoje še zmeraj Pridružujem se čestitki, predvsem občinski ravni gre največkrat za skupaj ravno tako kot pred pa želji radovljiškega župana Janka povsem konkretne zadeve, medtem osamosvojitvijo v nekoč veliki in S. Stuška, da bo "dislocirani" ko gre v parlamentu bolj ali manj za lahko bi rekli še kar napredni, razvi­ poslanec Vnučec zastopal tudi našo programske zadeve." ti in daleč po Evropi znani občini. občino, ki jo kot svetnik zelo dobro Mnogoteri skupni interesi, potrebe pozna, predvsem njene probleme v Poslanska pisarna in cilji na področju gospodarstva, odnosih do države. prometa, izobraževanja, varstva h Jošt Role Pred slovenskim parlamentom. Kljub temu, da si bil izvoljen v RAGOR, Razvojna agencija zgornje Gorenjske v·i·1 1 KI ansev k , d"lfe k tor po d"ueua · v·1p1 · Z Brezu · · Skladen razvoj gorenjskih občin Najboljši sadni sokovi

'' Prva naloga agencije je vsekakor Sedež Razvojne agencije zgornje Gorenjske, v katero so vključene vse občir:ie a nedavnem sejmu v sodelovanje pri oblikovanju Gornji Radgoni je regionalnega razvojnega progra­ s področja zgornje Gorenjske, razen Bleda, je sicer v stavbi podjetniškega inkubatorja na Jesenicah, vendar Ščavničar poudarja, da je slednji od njih N podjetje Vipi z Bre­ ma, tu se bodo zbirale informacije o povsem loče!la institucija. Občina Jesenice jim je dala v brezplačen najem tri zij v konkurenci sadnih so­ delu ali zaposlitvi. in povsem komer­ kov prejelo tri zlate medal­ cialne informacije. Agencija je tudi opremljene pisarne v prostorih hiše, kijo je zgradil BSC Poslovno podporni center Kranj. Agencija ima prostore v isti hiši zato, ker se je Občina Jesenice je, seglo pa je tudi na pod­ mesto, kjer se bodo razvijala orodja za ročje srebrnih medalj in pridobivanje sredstev iz državnih ali pogodbeno dogovorila z investitorjem, da bo zato lastnica določene površine v tej novi stavbi. priznanj. Po številu nagrad evropskih fondov." se je podjetje Vipi uvrstilo na drugo mesto v državi, Poslanstvo agencije,· ki je organizacij­ Karavanški predor, zagleda kadeče se mo gorskih kmetij, po mojem pre­ vsekakor pa je najboljše na sko razdeljena na štiri programska dimnike ... se obrne in odide nazaj, od pričanju nima nobenih možnosti." Gorenjskem in v naši ob­ koder je prišel... Torej: občine, ki so področja (razvoj turizma, razvoj vasi, čini. regeneracija industrije in razvoj male­ zdaj povezane v razvojni agenciji, Za razvoj Gorenjske je sodelo­ ga gospodarstva) je koordinacija in imajo možnost vplivanja na smer vanje nujno Direktor podjetja Vipi Vili pospeševanje razvoja na območju razvoja v vseh sočlanicah. Seveda Potem ko so konec septembra tri Klanšek je povedal, da je zgornje Gorenjske. Nastala je na pred­ obstajajo ogromne razlike med njimi bila na sejmu · v Gornji območne razvojne agencije podpisale log vodstva projekta ekonomske in in cilj te agencije zagotovo ni njihovo Radgoni konkurenca huda. zmanjševanje, temveč le pospeševanje pogodbo o povezavi .v Regionalno prostorske regeneracija Jesenic, v Poleg domačih proizvajal­ razvojno agencijo Gorenjske, je ta čas katerem je bilo ugotovljeno, da je razvoja in skrb, da bi razvojne kom­ cev so sodelovala tudi pod­ razvoj Jesenic nemogoče načrtovati ponente v eni občini ne škodovale najpomembnejši projekt Razvojne agencije zgornje Gorenjske priprava jetja iz Avstrije in Hrvaške. ločeno od razvoja ostalega območja. drugi. Razvojna agencija bo ob tem V tekmovanju je sodelovalo regionalnega in območnega razvojne­ Eden od ukrepov v okviru projekta koordinirala tudi pripravo regional­ 79 proizvodov. Vili Klanšek naj bi bila tudi ustanovitev razvojne nega razvojnega načrta, zato se je ga načrta. Prav vključenost v regional­ ni razvojni program bo namreč eden agencije zgornje Gorenjske, kjer bi se združila z ostalima dvema območnima V tej konkurenci tri zlate medalje na. Na tujih sejmih trgovci spra­ od pogojev, da določen projekt dobi koordinirala prizadevanja za usklajen razvojnima agencijama, to je Soro iz kar nekaj pomenijo. Vaša udeležba· šujejo proizvajalce, kaj je novega, razvoj občin in pridobivanje pomoči, Skofje Loke in BSC iz Kranja v sredstva, za katera zaproša. "Eden pri nas pa ob podelitvi priznanj in mojih ciljev je, da bi organizacija na tem sejmu najbrž za vaše podjet­ ki jo za to namenja država. Agencija Regionalno razvojno agencijo." je pomeni tudi poskus prodora na na posvetih ni niti enega trgovca, ki . prišla do takšne količine svojega bo pomagala tudi pri pridobivanju mednarodno tržišče? · bi na področju proizvodnje pijač denarja, da bo tudi sama lahko denarja za projekte iz evropske skup­ Občina bo od agencije dobila "Prav zato smo tudi šli na ta sejem. iskal novosti ali uspehe." nosti. Postopki in mehanizmi, ki jih je sprožala projekte, za katere bi menila, tisto, kar bo terjala od nje da so koristni za razvoj regije. Moja Hkrati s tem, ko smo preverili svoj potrebno pri tem poznati, so namreč položaj na domačem trgu, smo To je najbrž za slovenskega proizva­ "Zgornja Gorenjska ima toliko skup­ želja pa je tudi zaposliti študente, ki zelo formalni in natančni, tako da se hoteli videti tudi stanje v razmerju s jalca pijač kar nespodbudno. Ali nih značilnosti, da se je obstoj zaključijo šolanje, pa ne dobijo službe. mnogokrat zgodi, da občine, če že tujo konkurenco. Ena od posledic lahko v takih pogojih sploh normal­ območne agencije izkazal za smotrne­ S tem bi največ pripomogli k razvoju. zvedo za možnost pridobivanja sred­ naše strategije prodora na tuje trge no razmišljate o razvoju? stev iz omenjenih fondov, zato, ker ne ga. Glede na prizadevanja za to, da Diplomanti ne bi izgubili tistih "V razmišljanje o razvoju smo prisil­ dragocenih prvih let po diplomi. Ce in konkretnega obiska tega sejma znajo pravilno zaprositi zanje, sploh so tudi dogovori za sodelovanje na jeni. Razvijati se moramo, če ne ne pridejo do njih. jih namreč preživijo med brezposelni­ sledita stagnacija in propad. Pri V Razvojni agenciji zgornje Go­ mi, postanejo v smislu posedovanja sejmih v Celovcu, na Dunaju in v renjske (RAGOR) je ta čas pet Stuttgartu." razvoju pa nam nihče ne pomaga. Medsebojna soodvisnost znanja že precej hendikepirani. Sami moramo iskati nove proizvode redno zaposlenih preko javnih del. Prvi cilj je priprava regionalnega pro:­ In kje so, ob Jesenicah, interesi ostalih "Ekipa obstaja in dela. Koliko bo S temi referenčnimi nagradami. in s tem nove tržne niše. In če grama, sledi dokončno usposabljanje imamo kot majhno podjetje petih občin, ustavnoviteljic agencije? imela od tega posamezna ol:)čina, boste najbrž lahko prodrli na naših zaposlenih za delo na projektih, najboljši sok v Sloveniji in enega "Da ne bi prevladoval interes občine je odvisno. predvsem od nje same. ki jih bomo izvajali, tretja prioriteta pa zahtevne tuje trge. Ali boste lahko Agencija dela po načelu projektov, konkurenčni tudi s ceno? najboljših ACE:iev z oceno 19,40 od Jesenice, je bil sprejet tako statut kot je, da začne!Ilo ustvarjati denar." tudi .vrsta dokumentov, ki skrbijo za kar ,pomeni, da se poteguje zanje, 'Težko bo. To pa predvsem zaradi 20 možnih točk, je prav čudno, da uravnoteženo delovanje," poudarja jih izvede in zaračuna. Rednega tega, ker so naše proizvedene ko­ ga ne morete kupiti v nobeni trgovi­ In ovire za delo? "Največja nevarnost ni." vršilec sJolžnosti direktorja RAGOR denarja nimamo." se mi zdi ta, da bi se prelevili v neko ličine premajhne. Proizvedemo Stevo Sčavničar. "Tudi v projektu povseIJl komercialno organizacijo," lahko do 200 tisoč litrov jabolčnega ekonomsko prostorske regeneracije soka res visoke kakovosti, za zunan­ V tem času traja hudomušna smo do vseh ustanoviteljic enaki, že pravi Sčavničar. 'To bi se zgodilo, če reklamna akcija vašega podjetja. Jesenic je ustanovitev razvojne agenci­ po definiciji pazimo; da ne bi kdo bi imeli težave pri pridobivanju denar­ je.trgovce pa je ta količina skorajda je samo eden od korakov. Morda bi premajhna." Tisti, ki vam prinese račun, iz dobil preveč. Za samo radovljiško ja in bi morali izbirati projekte na katerega bo razvidno„ da je kakšen interes drugih v odnosu do občine občino - kot tudi za vse druge - je podlagi donosnosti -in glede na to, da vaš nagrajeni proizvod kupil v Jesenice najbolje lahko pojasnili na pomembno, da bo-od agenicje imela, živimo od svojega dela, je to seveda Na kakšen način bi lahko razširili primeru turizma:Jeseniceseveda niso proizvodnjo? Vam zmogljivosti, gorenjski veletrgovski hiši, ga boste kar bo sama terjala od aje. Predvsem realna nevarnost. Samo v primeru, da s katamaranom 1>eljali v Benetke. turistična občina, toda če bi se razvoj­ stroji in ljudje tega ne omogočajo? · . je torej pomembno, da se občine bomo-zares uspešni pri nekaj projek­ Qo kdaj bo ta akcija še trajala? no odločili za poudarek na težki "Proizvodnjo lahko razširimo, ven­ same zavedajo obstoja agencije in tih na začetku, se bomo lahko posve­ "Se do 10. decembra." industriji - za kar imajo ne nazadnje možnosti, ki so jih z ajo pridobile. tili temu, kar je zares naše poslanstvo. dar se srečamo z dodatnimi logis­ tičnimi težavami. V tem primeru bi največ podlage - bi s tem omejevali P(\vezava med nami in občinami je Naše osnovno poslanstvo namreč ni potrebovali več surovine, več bi bilo O takšnih in drugačnih rezultatih turistična prizadevanja ostalih. vzpostavljena prek predstavnika obči­ izvajanje projektov, ki so nam naroče­ odpadkov, več tropin, potrebovali te akcije pa najbrž v kakšni prihod­ Predstavljajte si, da turist pride skozi ne na svetu ~gencije." ni, temveč koordinacija in pospeše-· pa bi · tudi večje prostore, ki jih njih številk Deželnih novic. Kot pravi Sčavničar, pričakuje, da vanje razvoja skozi orodja, ki bodo po­ nimamo." "Seveda obstaja strah, da b9 prišlo bodo največji naročniki storitev agen­ magala vsem organizacijam na podro­ ;tii in foto: Andrej Kokot do prelivanja sredstev iz bogatejših cije občinski oddelki za gospodarstvo, čju zgornje Gorenjske pridobivati Vaše podjetje je znano po tako v revnejše občine. Pa je lahko celo pa tudi posamezniki in podjetja, ki denar. Paradoks je skratka v tem, da imenovani "ambulantni prodaji", · Zlate medalje: to, da so Jesenice območje s struk­ bodo potrebovala denar in informaci­ živimo od komercialnih projektov, po dostavi na dom. Govoriva o 100-odstotni jabolčni sok turnimi problemi - kar je država je, na kakšen način bi lahko prišli do kljub temu, da niso naše osnovno po­ prodoru na tuje trge, pa Vipijevih Sok rdeče pomaranče njega. "Moje osebno videnje v pri­ slanstvo. Tu vidim največjo nevarn~ost. pr. izna!a - d'Ol~čena pre~nost. sokov tudi v gorenjskih trgovinah ACE-napitek iz jabolk, OmenJena uvrstitev namrec po­ meru Radovljice je, da gre za ob­ Druga pa je, da si bomo konkurirali z ni. limon in mandarin meni, da država ponuja tqdi vrsto močje, kjer ni pomembna ena sama drugimi podobnimi· institucijami. Pa "Mi smo doslej glavno prodajo res ugodnosti pri projektih. Ce bi se panoga, kot je na primer turizem. je konkurenca sama zdrava - a morajo Srebrne medalje: opravljali "ambulantno". Zadnje torej skupaj lotili nekega projekta Menim, da je na tem področju vseeno zato, da bi bil razvoj Gorenjske 100-odstotni sok rumenih čase nam primanjkuje dostavljačev, in ga prijavili kot jeseniškega, bi bolj temeljnega pomena gospodar­ uspešen, te organizacije predvsem pomaranč spreminja pa se tudi delovni čas. bila izvedba cenejša, ker bi pač stvo, morda storitvene dejavnosti ali dobro sodelovati med seboj." 30-od~totni jabolčni sok Zato se ta prodaja znižuje in bi država več plačala zanj." predelovalna industrija. Kmetijstvo z Oranžada želeli prodajati tudi preko trgovskih vstopom v EU na Gorenjskem, .z izje- ;tii Marjana Ahači,č mrež. Upamo, da bodo trgovci spre­ Priznanji: jeli naše pobude in začeli z nami Borovničev sok sodelovati. Izkušnja z radgonskega Zeleni čaj Pripravljen osnutek proračuna Občine Radovljica ~a prihodnje leto sejma je s prodajnega vidika žalost- Sprejem v drugi polovici decembra

adovljiški župan Janko S. 8% večji prihodki in za 6% manjši Podobno je tudi pri pridobivanju Stušek je na novemberski primanjkljaj. Za zagotavljanje pri­ sredstev za investicije, ki se finan­ R seji občinskim svetnikom hodkov bodo potrebni veliki napori, cirajo iz republiške takse za obre­ predstavil osnutek občinskega pro­ saj pri odhodkih vse postavke, zlasti menjevanje voda, saj je možrro kan­ računa za leto 2001. Povedal je, da za investicije, niso pokrite v celoti. didirati s projekti, ki so že v izved­ so pri izhodiščih za načrtovanje Pri tem so upoštevali, da pr_edvideni beni fazi. primerne porabe, kjer vir sredstev programi niso vedno uresničeni in Župan je opozoril, da s priporoče­ predstavlja delež sredstev od doho­ jih finančno lahko podprejo šele z no 4,5% stopnjo izhodiščnega pove­ dnin in drugih davkov, ki jih občini rebalansom proračuna. Prav tako ni čanja proračunskih sredstev ni mo­ namenja država, upoštevali priporo- mogoče natančno predvideti deleža goče loviti inflacije in rasti stroškov. . čeno rast 4,5%, čeprav Ministrstvo državnih sredstev pri načrtovanih Sprejem proračuna je predviden v za finance še ni posredovalo točnih investicijah na podlagi razpisov (za drugi polovici decembra. Do 2. podatkov. prihodnje leto so že izdelani projek­ decembra se bodo do osnutka opre­ Načrtovani proračun Občine Radov­ ti za področje zdravstva, šolstva in delila delovna telesa občinskega ljica za prihodnje leto je težak dobri zlasti kmetijstva), kjer v primeru sveta, 12. in 21. decembra pa občiq­ dve milijardi, pri čemer so v primer­ uspešne kandidature občina pridobi ski svet, najprej do osnutka in nato javi z letošnjim letom upoštevani za od 20 do 50% potrebnega denarja. do predloga. S. A. Proizvodnja sokov Vipi d.o.o. Brezje Viso~ivljenjskajubileja Cecilije Mencinger in Marije Jeram Krajevna skupnost Podnart "Se na mnoga leta!" Preteklost in sedanjost

radovljiški občini imamo kar vedno pridruži pri. kakšnem lažjem Kulturnem domu pripravila krajšo dve občanki, ki sta novembra kmečkem opravilu. In vedno je slovesnost s kulturnim programom, v ob krajevnem prazniku V praznovali visok življenjski dobre volje, kot je bila vse žiyljenje. paru pa je nastopila tudi njena jubilej. V soboto, 11. novembra, je Visok življenjski jubilej je Sutarjeva pravnukinja Maja Strukelj, plesalka rajevna skupnost Podnart Rudi Finžgar (rojen 1920 v Pod­ 100. rojstni dan praznovala gospa mama praznovala kar v krogu kra­ latinsko ameriških plesov. slavi 17. november kot kra­ nartu, umrl 1995 in pokopan v Kro­ Cecilija Mencinger z Zgoše pri janov. Krajevna skupnost Mošnje je Kjevni praznik v spomin na pi) paje bil predvsem športnik, ki se Begunjah, v ned~ljo, 12. novembra, skupaj s kulturnim društvom v il':D injoto: Mendi Kokot prve volitve v krajevne ljudske je leta 194 7 zapisal v slovensko šport• pa 103. rojstni d~ gospa Marija odbore 1944. leta. Z zelo dobro no zgodovino kot prvi smučarski Jeram, po domače Sutarjeva mama, pripravljenim in obiskanim kultur­ skakalec. ki je v Planici preskočil 100 ~ Grabna v Mošnjah. nim programom so ga obeležili v metrov. Ze med vojno je kot partizan Ceprav sta stoletje in več različno soboto, 25. novembra, v Domu kul­ organiziral smučarske tekme v preživeli, jima je eno le skupno - še ture v Podnartu. Letos so se odločili, Cerknem in bil takoj po vojni med vedno kaj postorita, kolikor jima pač da se ozrejo nekoliko v preteklost in . ustanovitelji tovarne Elan v dopušča počutje pri visoki starosti. mlajšim generacijam predstavijo Begunjah. Ves čas, tudi po končani življenje in delo treh mož iz svoje aktivni športni karieri, pa je ostal Gospa Cecilija Mencinger, doma ji sredine, ki so se uveljavili tudi širše v zvest Planici in skakalnemu športu. pravijo Cilka, se je na prelomu Sloveniji in izven njenih meja. Prireditve ob prazniku krajevne prejšnjega stoletja rodila v Ratečah, v skupnosti so se udeležili tudi sorod­ družini s šestimi otroki. Sprva so · Joža Tomše plemeniti Savskodolski niki vseh treh znamenitih krajanov: stanovali v železniški čuyajnici, ker je in Josip vitez Pogačnik sta delovala v Joža Pretnar (vnuk Jožeta Tomšeta), bil oče železničar. Ko je bila stara 12 drugi polovici 19. stoletja in do Bogdan Pogačnik (vnuk Josipa let, so se preselili najprej v Dvorsko začetka tridesetih let prejšnjega sto­ Pogačnika), Marija Finžgar (žena vas, potem pa na Zgošo v hišo pri letja, medtem ko se je Rudi Finžgar Rudija Finžgarja) in drugi. Katerniku, kot pravijo po domače. uveljavljal že med drugo svetovno Otroški pevski zbor, otroška folklor­ Kot deklica se je učila šivanja Pr' vojno in kasneje do 1995. leta. Vsi na skupina z Voš, harmonikarja Klemen v Begunjah, s šestnajstimi leti trije so mladost ali zrelejša leta Matjaž Kokalj in Marko Bešter, pa je• odšla s sestro za pet let v preživeli v času burnih zgodovinskih komorni moški pevski zbor - prav vsi Hamburg, kjer sta v neki delavnici dogodkov in bili zavezani slovenstvu. so s svojimi nastopi večer v Podnartu šivali že na električne šivalne stroje. Joža Tomše plemeniti Savskodolski zaokrožili v prijetno vzdušje in Zelo rada se spominja tistih let, (rojen na Poljšici 1850, umrl v Lju­ pokazali, da ljubiteljska kultura med nemške družine, ki jo je vzela za bljani 1937 in pokopan v Podbrez­ krajani močno živi, da se vedno svojo, in ljudi, ki so jo radi poslušali, jah) je bil predvsem vojak, ki je v znova pomlajuje in ohranja spomin ko je pela domače pesmi. stari Avstriji dosegel čin podmaršala tudi na stare običaje. Poročila se je doma na Zgoši in z in mesto predsednika vojnega ko­ Ob tej priložnosti je predsednik kra­ možem Viktorjem imela tri otroke: miteja v vojnem ministrstvu Avstrije jevne skupnosti Rajko Fister mlade­ dva sina in hčerko . Preživljali so se v Veselje Ceci,lije Menci,nger na praznovanju v Dragi,. do leta 1918. Uveljavil seje tudi kot mu Matjažu Kokalju, odličnemu har­ glavnem s kmetovanjem. Poleg tega predavatelj na vojaških akademijah monikarju in v mladinski kategoriji je kuhala za mlade fante, ki so delali in nadarjenost za matematiko in letošnjemu svetovnemu prvaku, in v Elanu in drugod, ter šivala obleke, fiziko uporabljal za tehnične Komornemu moškemu zboru Pod­ kar pa je z leti opustila in se do izboljšave orožja. Pravijo, da je bil nart ob 35-letnici uspešnega delo­ mojstrstva usposobila za vezenje na sµ-og in natančen in nikoli ni po­ vanja ter pevovodji Egiju Gašperšiču šivalnem stroju. Njeni prti in prtički zabil, da je Slovenec. za 20 let vodenja zbora izročil priz­ so bili znani daleč naokrog. Josip vitez Pogačnik (rojen 1866 v nanja krajevne skupnosti. S svojimi Danes živi s hčerko Vero, mož in sino­ Podnartu, umrl 1932 in pokopan na priznanji so se pridružili tudi gasilci va so že pokojni, in ima 7 vnukov ter Ovsišah) se je uveljavil predvsem kot iz Podnarta, saj jim tako Matjaž 11 pravnukov. Na km.etiji zdaj gospo­ politik in kasneje gospodarstvenik. Kokalj kot komorni moški pevski dari vnuk Bogdan. Ceprav ji pešata Bil je poslanec v dunajskem parla­ zbor s pevovodjem na čelu popestri­ vid in sluh, še vedno šiva prtičke, le mentu in hkrati deželni poslanec, jo njihove veselice. da ji hčerka nariše vzorce in izbere pred prvo svetovno vojno je sodelo­ Do prihodnjega krajevnega praznika pravi sukanec. val pri prenovi vojaške zakonodaje pa bodo krajani razmislili o pred­ In vsakega, ki je ni imel priložnosti in bil med predlagatelji majniške logu sveta krajevne skupnosti, da bi v prej spoznati, očara z zgovornostjo in deklaracije 1917. leta. Leto kasneje bodoče krajevni praznik praznovali iskrivo živahnostjo. Tako je bilo tudi v je bil izvoljen za prvega predsednika na rojstni dan Josipa viteza Po­ Gostišču Draga, kjer jo je ob rojstnem slovenske narodne vlade v Ljubljani gačnika, to je 19. oktobra. dnevu počastila Krajevna skupnost in bil poslanik kraljevine SHS na Begunje in so ji čestitali radovljiški Dunaju. it:D:M. K župan Janko S. Stušek, begunjski župnik in dekan Martin Erklavec, predsednik krajevne skupnosti Branko Gogala in drugi. Avto moto društvo Podnart Gospa Marija Jeram, Šutarjeva mama, pa se je rodila še v 19. stoletju, Solanje voznikov in skrb 1897• leta v majhni vasici Kopačnica v Čestitke radovljiškega župana Janka S. Stuška Mariii}eram, po domače Šutarievi mami. škofjeloških hribih v družini z deseti- 'J 'J mi otroki. Doma so imeli kovačijo, celo vas pa za družabno življenje so tudi oskrbovali z živilskimi izdelki. Kot dekle je nato delala v trgovini v Leskovcu, ki je bila takrat obmejna ačin življenja pred drugo v spretnostni vožaji. vas na meji med Italijo in staro svetovno vojno in po njej se Tudi letošnji oktobrski izlet je bil je bistveno spremenil. Slo­ odlično organiziran, udeležilo pa se Jugoslavijo. 1927. leta se je poročila s N Tonetom, ko se j€ vrnil iz Amerike, venija se je kaj kmalu "pobrala" in ga je kar 75 članov. Z dvema Alpe­ kjer je delal na farmah in v rudnikih. se že v petdesetih začela moto­ tourovima avtobusoma smo krenili Sprva so živeli v Leskovcu, 1930 pa so rizirati, ne samo na cestah, ampak pod po cvičku dišeče Gorjance. Naj­ ~e naselili v Mošnjah, v Grabnu pri tudi v kmetijstvu. prej smo se ustavili in se okrepčali v Sutarju. S Tonetom sta imela štiri V Podnartu so že leta 1954 usta­ tako imenovanih slovenskih Benet­ novili Avto moto društvo. Prven­ kah, v Kostanjevici na Krki, kjer je sinove in dve hčerki. Otroci še vsi živijo, moža Toneta pa je izgubila že stvena naloga društva je bila vzgoja pred več desetletji ing. Ressel pred 41 leti. in šolanje voznikov - šoferjev. Pri preizkušal svoj izym - ladijski vijak. tem delu so bili zelo uspešni, v druš• Po kopanju v Cateških Toplicah Večino življenja je preživela kot tvo pa je bilo včlapjenih vedIJO več smo krenili na zahodno stran kmečka gospodinja, ki je morala poskrbeti tudi za šest otrok. To ni krajanov in tudi okoličanov. Ceprav Gorjancev v Belo krajino, v prijazno bilo ravno lahko, saj je v stoletju in se je način dela od njihovih začet­ vasico Drašiči, kjer je močno razvit kov do danes bistveno spremenil kmečki turizem. Zanimivost vasi več preživela marsikakšno oblast - sama pravi, da tri vojne, dva cesarja in (novi predpisi in zakoni v cestnem Drašiči je v tem, da tam že 224 let dva kralja. prometu) ,je v društvu še vedno 300 obstaja vaška vinska klet, v kateri članov. V tem času so zgradili tudi ima svoj sedež in pravico 60 članov. Danes živi s hčerko Meri in sinom Petrom, ki pravita, da se dobro drži. lasten dom, v katerem se družijo in Imajo svoja pravila, ki se jih dosled­ Sicer slabo sliši, vendar še vedno kaj snujejo nove aktivnosti. no držijo. Seveda to svojo vaško za­ prebere. Dobro se ji je pozdravil tudi Poleg že omenjene uspešne avto­ nimivost radi pokažejo naključnim zlom kolka pred dvema letoma. Ob šole so v AMD poskrbeli tudi za prišlekom, še posebno pa orga­ pestro družabno življenje svojih niziranim skupinam. nedeljah, če le more, gre še vedno k članov. V ospredju družabnih aktiv­ Skratka, AMD Podnart je bil in je še maši, letos poleti pa so jo z letališča v Lescah popeljali na panoramsko nosti je bila vedno sekcija, ki je skr­ vedno med aktivnejšimi društvi v bela za organizacijo izletov po občini in izven aje, za članstvo pa vožnjo z letalom. Včasih ji ponagaja spomin, da želi domov v Poljansko Sloveniji. Enkrat na leto pa je na skrbi tako po vzgojni kot po dolino, kjer je živela pred drugo sve­ programu izlet v neznano z dobro družabni plati. tovno vojno. V dnevih, ko se zelo organiziranim piknikom nekam v naravo, kjer se člani lahko pomerijo il':D Ciril Zupan dobro počuti, se hčerki in sinu še Maja Štukelj, pravnukinja Marije Jeram, s so-pksalcem. Dr. Jasna Čuk na predavanju o odvisnostih v OŠ A. T. Linharta v Radovljici: "Prvi drogi sta alkohol in tobak" akaj mladi posegajo po raznih odvisnosti je torej, da starši sami razvi­ kovni delavci in vodstvo radovljiške drogah, zakaj postanejo odvisni jejo zdrav, kulturen odnos do alkoho­ osnovne šole. Pa ne le v tednu preven­ Z in kako to preprečiti? Odgovore la, da torej zmanjšajo uživanje alko­ tive, ampak celo šolsko leto. Vzgoja za uspešneje najdejo starši, vzgojitelji, holnih pijač. iskanje sreče v naravi, umetnosti, ust­ učitelji in strokovnj~ skupaj, česar se varjalnosti in uspehih je del vsakega zavedajo tudi v OS A. T. Linharta v Odvisnost je dedno pogojena· učnega predmeta: Za srečo pa so Radovljici. Zato so ob tednu preven­ potrebni tudi lepi medsebojni odnosi, Odvisnost je bolezen, ki se razvije zara­ tive pripravili srečanje staršev s preda­ ki jih gradi delo šolske skupnosti pod di g~netske nagnjenosti, je povedala vanjem o zdravih navadah in razvadah vodstvom psihologinje Ivice Gracelj, dr. Cuk. V možganih imamo ljudje otrok. ki ji je uspelo organizirati učno center za užitek, ki je pri nekat~rih pomoč uspešnejših učencev slabšim, osebah "kriv" za razvoj odvisnosti. Cio­ Dr. Jasna Čuk je pediatrinja v oživiti "skrinjico zaupanja" - vanjo· vek prvič poseže po cigareti, alkoholu Zdravstvenem domu Logatec, poleg učenci z osebnimi težavami vržejo ali drugi drogi iz naravne radovedno- tega pa dela na Centru za preventivo šifrirano pismo, člani šolske skupnosti . sti. Vnašanje teh substanc pa v glavi·z in zdravljenje odvisnosti od pre­ pa svetujejo, kako bi se težave dalo nekoliko drugačnim centrom za uži• povedanih drog. rešiti. Poleg tega šolska skupnost krepi tek sproži zelo lepe učinke, kar sčaso- "Biti starš je strašno zahtevna vloga, še sodelovanje med sošolci v oddelčnih . ma pripelje do odvisnosti. Mnogi lju­ zlasti, ker nas je nihče ni naučil," pravi skupnostih. Razredi namreč tekmuje­ dje so poskusili kaditi, piti alkohol in dr. Cuk. Del te vloge je pripeljati otro­ jo med seboj, in to ne le v znanju, se drugače omamljati, pa so to hitro ka na pot zdrave in odgovorne ampak predvsem v sodelovanju. opustili, ker pač niso občutili nič odraslosti, za kar pa ni recepta, saj je Največ točk namreč pridobijo prav s posebnega. Ker pa ne vemo, kako vsak otrok drugačno bitje. Je torej skupnimi projekti - izdelavo razredne­ deluje naš center za užitek in kako sploh mogoče dati nek splošen nasvet ga plakata, skupnim sodelovanjem na bodo torej .naaj vplivale droge, je staršem, kako otroke obvarovati pred javnih prireditvah in natečajih ipd. "rekreativno" uživanje drog nevarno, poseganjem po drogah? "Veliko starši Učenci niso le bolj ali manj uspešni saj lahko povzroči bolezen odvisnosti. lahko naredijo, če razčistijo svoj odnos posame-zniki, ampak so del čim bolj do tobaka, a!kohola in drugih drog," uspešne skupnosti. pravi Jasna Cuk. Pomemben je zlasti Rešitev je v naravi Podobno vlogo ima v šoli podmladek odnos do tobaka in alkohola, saj sta Poseganje po drogah, dovoljenih in ·Rdečega križa, ki ga vodi Mira Stušek. po njenih besedah to uvajalni drogi - prepovedanih, je isk~nje bližnjice do Vzgoja za pomoč ljudem v stiski je v skozi ti dve namreč otroci začnejo sreče, pravi dr. Jasna,Cuk. Vendar je to času, ki ga zaznamuje tekmovalnost in spoznavati področje drogiranja. Ze napačna bližnjica. Ce želimo otroka boj za {im višji položaj, še kako zelo majhni otroci opazijo, da njihovi obvarovati pred možnostjo, da po­ pomembna. Z raznimi akcijami, tudi starši postanejo drugačni, če pijejo. In stane odvisnik, ga to[ej naučimo srečo prednovoletno prodajo voščilnic, ki ker se to običajno dogaja na raznih iskati drugje. Dr. Cuk pravi: "Prava jih izdelajo otroci, pomagajo zbirati Dr. Jasna Čuk: ''Droge so neustrezna bližnjica do sreče. " Foto: Ivan Pipan praznovanjih, otroci začnejo alkohol sreča je v doživljanju narave, umetno­ denar za nadstandardne šolske pro­ povezovati z veselim razpoloženjem, sti, doseganju lastnih uspehov, ustvar­ leta 1993 vključena v projekt Zdrave drug drugega, spoznavati oblike trpin­ grame (šolo v naravi, kulturne in dobro zabavo pogojujejo s pitjem jalnosti, ljubezni, humorju in spros­ šole, zato je prevs:ntivna dejavnost čenja, sprejemanja odgovornosti, pri­ športne dni ipd.) za tiste učence, alkohola. Poleg tega je slovenska titvi." Poiščimo pravo pot in jo poudarjena. Nada Smit, ki je koordi­ dobivati zdrave navade, ločiti zdravo katerih starši težko zmorejo te stroške. družba zelo popustljiva do ~živanja pokažimo še otrokom. natorica in pogosto vodja preven­ tekmovalnost od agresivnosti, poseb­ Podmladek rdečega križa je k pomoči alkohola, ugotavlja q_r. Jtsna Cuk, saj tivnih programov v šoli, je tudi za no pozornost pa bodo letos posvetili pozval tudi ob naravni nesreči v Logu pri nas ne obstaja starostna meja, do Predavanje dr. Jasne Čuk je bil le eden šolsko leto 2000/01 pripravila vrsto boju proti alkoholizmu. pod Mangartom. katere mladi ne smejo sami kupovati od korakov· po pravi poti, na katero programov za učence vseh razredov, v . alkohola. Prvi korak k preprečevanju svoje učence usmerjajo učitelji, stro- OŠ A. T. Linharta Radovljica je že od katerih se bodo učenci učili spoštovati h Suzana Adžič Okrogla miza o preventivi pred, odvisnostmi Društva "Ne zatiskajmo si oči!" upokojencev a okrogli mizi v veliki sejni Problemi odvisnosti se najprej po­ v naši občini dvorani Občine Radovljica, kažejo tam, kjer je gostota in ran­ Po zadnjih podatkih je na ob­ N ki so jo v petek, 17. novem­ ljivost mladih največja, v osnovnih in močju občine Radovljice skupno bra, organizirali Mladi liberalni de­ srednjih šolah. Informacij o škod• že 4534 upokojencev in upoko­ mokrati, so mnenja, stališča, kon­ ljivosti drog in drugih oblik odvis­ jenk. Le 2924 oz. dobri dve tretji­ kretne podatke o razširjenosti in mo­ nosti je veliko, vendar bi bilo potreb­ ni jih je vključenih. v osmih dru­ žnostih preventive pred različnimi no v šolske programe vplesti vsebine, štvih upokojencev. Zensk je skoraj oblikami odvisnosti izmenjali politi­ ki bodo učencem in dijakom poma­ za tretjino več kot moških. V pri­ ki, predstavniki organov, ki strokov­ gale p,remostiti izpostavljenost hi­ merjavi z drugimi občinami smo s no sodelujejo v boju proti širjenju tremu življenjskemu tempu in vsako­ številom članov v naših društvih odvisnosti med mladimi, in manjša dnevnim pritiskom, je prepričana lahko kar zadovoljni, kar pa seve­ skupina dijakov Srednje ekonomsko Ljuba Kapus, svetovalna delavka na da ni razlog, da vodstva društev ne turistične š~le iz Radovljice. Srednji ekonomsko turistični šoli v \ bi vztrajno vabila še ostale tretjine Mimica Koman, ravnateljica Srednje Radovljici in članica Lokalne akcij­ M/,adi s Srednje ekonomsko turistične šole Radovljica. upokojencev v svoje vrste. gostinske šole v Radovljici, ki je okro­ ske skupine pri radovljiškem župa• Največ članic in članov je v DU glo mizo vodila, je uvodoma opozo­ nu. Posebno pozornost je potrebno Proces ozaveščanja, ponazorjen tudi droge sicer so razširjene, vendar ne Radovljica in to 621, v Lescah je rila, da si pred problemi odvisnosti nameniti medsebojnim odnosom in s sloganom tokratne okrogle mize še v alarmantnih razsežnostih, je včlaajenih 610 upokojencev, v ne moremo več zatiskati oči. Vedno krepitvi samozavesti mladih. Poleg »Nehajmo se sprenevedati- droge so skupina dijakov Srednje ekonomsko društvu Brezje, Mošnje in Ljubno bolj bodo potrebni odkriti pogovori, drog se moramo zavedati tudi odvis­ med nami«, poteka, vendar še pre­ turistične šole iz Radovljice problem 497, v Begunjah 357, v Kropi 320, brez občutka sramu in krivde, da bo nosti od alkohola, igralnih avtoma­ malo organizirano in predvsem s drugače osvetlil

a izredni seji občinskega sveta najvišjega zakonsko možnega zneska Občine Radovljica, ki 'e bila v stroškov za navedeni odsek avtoceste N sredo, 15. novembra ~000, se v uradni del jav.ne razgrnitve po pet­ je praktično zaključila razprava v najstih mesecih obljub ni prišla okviru javne razgrnitve dokumentov poglobljena jugovzhodna inačica o poteku avtocestnega odseka Vrba • obravnavanega odseka. Nič nam ne Peračica. Javna razgrnitev osnutka pomaga pripravljavčev izgovor (po odloka o spremembah in dopolnitvah tolikem času!), da bi za drugačno prostorskih sestavin dolgoročnega rešitev državni zbor moral najprej družbenega plana občine Radovljica sprejeti rebalans nacionalnega pro• za obdobje od leta 1986 do leta 2000 grama gradnje avtocest v Sloveniji. in srednjeročnega družbenega plana Pri tem nam je vseni, ki iščemo najus­ občine Radovljica za obdobje od leta treznejšo rešitev poteka AC Vrba • 1986 do leta 1990 (takšen je uradni Peračica že od aprila 1998 jasno, da naslov veljavne~a akta) in osnutka bo za navedeni odsek rebalans uredbe o lokacijskem načrtu ~a avto­ nacionalnega programa v državnem cesto na odseku Vrba • Crnivec zboru nttjen. Zato za nobeno zamu­ (naslov predlaganega dokumenta), ki do izvajanja avtocestnega programa ju je v javno razpravo posredov~a na radovljiškem delu trase AC ni vlada Republike Slovenije, je trajala kriva Radovljica, temveč država oziro­ od 2. oktobra do 2. novembra letos. ma pripravljavci predloga. V tem čas u je lahko ob č inska javnost, Idejna zasnova poglobljene inačice pravna ali zasebna, uradno posre­ AC Vrba - Peračica je bila predstavlje­ dovala svoja s tali šč a in pripombe na na le kot spremlj1joči in ne uradni razgrnjena osnutka aktov. Občina dokument Javne razgrnitve, ki bi v Radovljica pa mora, če želi biti nadaljnjih postopkih prostorske udeležena v postopku priprave s tališč umestitve trase AC lahko tudi izpad• ministra za okolje in prostor, v roku la, ne da bi občina na postopek for­ meseca dni po javni razpravi nosilcu malno lahko še ~Hvala. predloga Uradu za prostorsko plani­ Nezaupanje občme temelji tudi na ranje Republike Slovenije pri dejstvu, da je bila kljub sprejetim Ministrstvu za okolje in prostor v sklepom občinskega sveta glede pote­ ~j1;1bljano posred_ovati ~se prip,ombe ka 111 načina izgradnje AC skozi 1z Javne razprave m svoJo odločitev. radovljiški prostor v letu 1998 Na omenjeni izredni seji občinskega možnost ter učinkovitost sodelovanja sveta, kjer je bila edina točka dnevne­ odgovornih ljudi občine pri pripravi ga reda "Stališča občinskega sveta do gradiv za javno razgrnitev nepomem­ osnutka lokacijskega načrta ter spre­ bna, skoraj nikakršna. Ne glede, da memb in dopolnitev družbenega projekt vodi država, pa se nam zdi plana za avtocestni odsek Vrba - dogovarjanje z lokalno skupnostjo ter Peračica", je občinski svet navedena od~ovornimi v občini za prostor dokumenta zavrnil. V svojih sklepih nuJno tudi za pripravljavce predloga je povzel Jedro pripomb iz javne odloka in uredbe. razprave, ki sta jih pnpravila župano• Nezaupanje temelji tudi na "stiskanju va koordinacijska skupina za spreml­ za vrat" in vsiljeva~ju edine možne janje poteka avtoceste preko radov­ rešitve lokacije cestninske postaje ljiškega prostora in odbor občinskega pred peraškim viaduktom, r.a čeprav Radovljiški odsek avtoceste, pregl.ed variant (jJripravil MOP - UPP in LUZ d.d., , april 1998). sveta za prostor in varstvo okolja. se je občina zaradi prevelike priza­ Bistvo zavrnitve ponujenih osnutkov detosti že izrekla proti tej lokaciji vsa­ bul bomo glede lokacije cestninske ~kih postaj, ki še z~aleč niso ~ravi~n.e, javnosti, da v občini "ne vemo, kaj bi aktov tiči v tem, da z občin~ke strani kič sproti in ne samo v letu 1998. S postaje na koncu "stisnjeni" na edini . 111 nobenih drugih možnosu: Mm1s­ z AC radi", zato že več kot dvajset let ni zaueanja v predlagatelja osnutkov postopnim lokacijskim reševanjem preostali možni odsek Vrba • Pera­ trstvo za promet (in zveze) ter DARS trasa ceste ni rešena. Takšnemu stan• aktov (Urad za prostorsko planiranje vseh gorenjskih odsekov 6. koridorja čica. Država za poplačilo avtocestnih bosta pri naših sklepih in dokazih ju že ves čas botrujejo "mešaaja" in in vlada RS), saj zaradi preseganja evropske avtoceste Hamburg - Istam- dolgov ponuja samo lokacije cestnin- tudi glede poglobitve AC pripravlje­ vplivajo pomanjkljivi predlogi odgo­ na marsikaj sprejeti. Najtrši oreh bo vornih ljudi izven občine na manj gotovo cestninska postaja. odgovorne ljudi v občini. Tokrat je PREGLED SPREJETIH SKLEPOV 4. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA 15. NOVEMBRA Najbolj problematičen - cestninska žogica na državni strani. postaja• Je tudi najbolj dragoceni del .i'.D Janko S. Stušek, iuf!an l. Občinski svet ne sprejema osnut• pri odcepu za Bled naj se preveri · predlagamo nadomestno nad odseka, kjer denar od "šihtarjev", tu­ ka odloka o spremembah in dopol­ ureditev izvennivojskega križanja Podnartom (sanacija opuščene ristov in romarjev dnevno priteka. opuščene Nemalokrat je bilo na seji s strani nitvah prostorskih sestavin dolgo­ -- oz. dr,uga ustrezna rešitev, ki bo gramoznice) in Upravljavcev ne bo motilo tudi, če ročnega srednjeročnega omogočala pretočnost svetnikov in svetnic slišati, da to in . peskokope pri Ljubnem; bodo avtomobili včasih stali na družbenega plana občine neenakomernega prometa v tem • preureditev obstoječe dovozne viaduktu ali v tunelu. Ne bo jih moti­ avtocesto potrebujajo bolj drugi Radovljica za traso AC na odseku križišču • smer proti Bledu bo -ceste na Brezje iz smeri Črnivec naj lo niti dejstvo, da bi bili na Gorenj. kot Radovljičani sami, Podžupana Vrba-Peračica. bistveno bolj prometna od tiste . bo v izravnanem nivojskem poteku, skem v razdalji okrog 27 km kar dve Andreja Kokota pa je zanimalo, proti Žirovnici in Jesenicam; obvoznica Črnivca naj bo od AP cestninski postaji. Z odvzemom magi­ zakaj radovljiške oočane obrav­ 2. Razgrnjeno gradivo osnutka - centralni priključek za Radovljico speljana v smeri Brezij in obstoječe stralke in vsiljenjem cestninske posta­ navajo drugače kot ostale Sloven­ lokacijskega načrta bistveno je neustrezen in na tem mestu hitre ceste, da zaobide obstoječe je bi bili na Zgornjem Gorenjskem za ce: "Saj hočemo samo to, da se le­ z gitimno sprejeti sklepi občinskega odstopa od do sedaj sprejetih skle­ ner.otreben. Preveri naj se pomik zgradbe na Crnivcu desne strani; vožnjo v Tržič ali na yubelj, v Naklo pov občinskega sveta v zvezi z priključka na točko križanja AC z - opuščeni del trase preko brez­ ali Kranj potisnjeni nazaj na regio­ sveta legitimno upoštevajo, Ne obravnavanim avtocestnim glavno cesto 91 (pri geodetski janskega polja naj se rekultivira v nalko, ki že pred tridesetimi leti ni predlagamo ni č esar, kar ne bi bilo odsekom. Občinski svet zato vrača točki v Smidovem); _ kmetijske površine. zdržala prometa, na Dobrem polju pa v skladu z zdravim človeškim razu­ mom ali tehničnimi možnostmi. gradivo predlagatelju v ponovno - lociranje cestninske postaje sploh ne zasluži več svojega imena. Občinski'svet Zakaj bi bilo ravno za Gorenjce pripravo: Igerkoli na teritoriju občine 4. zahteva, da se z Občinski svet ni odklonil poglobljene Radovljica je nespreJemljivo. Za osnutkom lokacijskega načrta zago­ jugovzhodne variante poteka AC državi žal kakšnega tolarja ve č, če 3. Občinski svet se striaja z usmerit­ pobiranje cestnine naj se uporabijo tovi pokrivanje stroškov za izdelavo mimo Radovljice. Odklonil je nepo­ ji ni bilo žal za Primorce, Doleaj­ vami odbora za prostor za izvajanje druge .rešitve brez zaustavljanja .ureditvenega načrta in izvedbo del globljeno varianto AC, odklonil je ce ... ?" Branko Gonla, predsed• nadapnjih aktivnosti v zvez1 s prometnih tokov. Upošteva naj se za potrebno prilagoditev letališča postopek sprejema ponujenih aktov nik odbora krajevnili skupnosti.je poglobueno varianto vJV koridor- slabo uporabnost stare regionalne Lesce s strani DARS oz. Ministrstva in lokacijo cestninske postaje. Želi podprl stališča in sklepe svetnikov, - ju, in sicer: ceste. z gorenjskim središčem in za promet in zveze kot zagotovilo ponovitev razgrnitve poglgbljene v imenu KS Brezje, Begunje in Otok pa povedal, da krajani ne • ustrezna je le po~lobitev trase od Tržičem; realizacije, saj so poseip na letališču variante AC Vrba • Peračica. Zeli po­ . začetka naseua Lesce do • na strinjamo se z lokacijo poseb­ potrebni zaradi umestitve avtoceste jasnitev in primerjavo severne in podpirajo nobene spremembe predtrškega polja tako, da bodo _pri nega oskrbnega centra na avtocest­ v ta prostor. južne variante, izrisane in obrazlo­ trase avtoceste in so odločno proti · 1zvennivojskem križaaju z lokalnimi nem odseku. Preveri naj se žene na karti v merilu 1:5000. Želi severni varianti, za razliko od cestami le-te potekale v nivoju tere­ možnost uporabe ustreznega pro­ 5. Občinski svet zahteva, da se: boljše stike in zaupanja v dialogu s IanezaReunana (N.Si) in Andreja · na in da ne bo potrebno dodatnih grama v območju cone Cz 12 ob • izhajajoč iz javne razprave v predlagatelji poteka avtoceste. Cufll'ja (SDS), ki sta opozorila na · protihrupnih ukrepov. Potrebno je stališčih javno razpravo v Radovljici in na prikUučku za Lesce, za del katere je do pripomb odgovori na V občini _Radovljica ~mo prepri.č~ni, zagotoviti prehodnost predtrškega občma že sprejela zazidalni načrt, posamezne pripombe ter-primerlji• da so no\lJ dokumenti v sodelovanju z zahtevo občanov, da se ponovno polja (pešci, kolesarji, dhjad) preko • protihrupna absorbcijska zaščita vo pojasni posamezne rešitve in nami lahko pripravUeni za ponovno prouči tudi možnost izgradnje na viaduktu Dobruša-mora biti probleme v ostalih dveh koridorjih avtoceste po severnem koridorju. AC tudi na Batranco; odločanje v treh ah štirih mesecih. priključka - z grafičnim prikazom v merilu 1 : Po besedah Janeza Resmana so se • pomik Lesce proti obvezno obojestranska, da bi Prepričani smo, da je določitev trase tehnično preprečili predstavniki vlade pripravljeni severozahodu, kolikor je neželjeno širitev hrupa 5000, AC Vrba - Peračica kot tudi Peračica potrebno za poglobitev trase že na proti Mošnjam in proti naselju - obvezno izvede ponovna javna raz. - Podtabor za nas razvojno velikega pogovarjati in dogovarjati o ne• točki križanja AC in Hraške ceste, Globoko; • grnitev, pomena. Zato tudi želimo, da bi bila bistvenih stvareh. "Ne bomo pa vam poglobili ceste in postavili ki mora biti obvezno izvedeno s • od viadukta Dobruša proti - dopolni presoja vplivov na okolje najustreznejša inačica takšna, ki živ• podvozom AC pod nivojsko poteka• Peračici naj se trasa pomakne predvsem v delih, kjer so bila ljenjsko •P.nzadene najmanj ljudi in vam bomo cestninske postajo! Pa še: severno varianto vam bomo jočo Hraško cesto (in ne nasprot• čimbolj severno v rob, tako, da se postavljena ključna vprašanja, oziro­ (ia bi bila čimJ?rej določena. Ne poveča mase prikaže, kakšni so učinki narisali tako, da ne bo sprejemlji• no, kot je to pfedstavljeno v maksimalno odmik od želimo zavlačevatJ postopkov in pote­ va za nikogar," je slikovito navedel "strokovnem gradivu za · naselja Dobro polje. Opusti naj se omejitvenih ukrepov na avtocesti, ka gradnje AC. Opravičeno pa poglobljeno traso"); načrtovana besede predstavnikov države velika deponija viška odklaajamo tudi vsiljeni očitek neka­ -za i,istrezno rešitev križišča na G1 materiala na predvideni lokaciji • Janko S. Stušek, župan terih krogov, spretno podtaknjen Janez Resman. J. ž. G. Matjaž Kokalj, svetovni mladinski harmonikarski prvak Otroška folklorna skupina VOŠE iz Podnarta ' v Radoživ, simpatičen fantič Pohvale na Ceškem troška folklorna skupina na spoznavnem večeru, ki so jim ga ružina Kokal) živi v Ovsišah, v VOŠE iz Podnarta je sode­ pripravUi otroci iz chrudimsia otroški pevski zborček pod vod• la 7. decembra na Pediatričnem ta status ne prinaša kakšnih fi­ predvsem pa si mora dobiti poklic, ki Prevečkrat radi pokažemo zavist. stvom Tanje Vilfan in otroška folk­ oddelku Bolnice Jesenice, 8. ga bo nekoč opravljal. Tudi na glas­ Zvezde, ki vznikajo, mirnodušno pus- nančnih ugodnosti. Vsa družina lorna skupina Mlinček pod vod­ decembra v Domu krajanov na namreč živi v ritmu in pod finančnim benem področJU ga čaka še ogromno . tirno, da brlijo ali celo potoneJO v stvom Dragice Černe. Brezjah, 15. decembra v Domu dr. dela. Kdor namreč ne stremi, da bi temo. A včasih katera vseeno vztrajno bremenom, ki jim ga narekuje Ma­ Prvič je na sobotni prireditvi javno Janka Benedika v Radovljici, 17. tjaževo glasbeno udejstvovanje. Nih• bil boljši, tudi dober ne more biti več. žari na nebu. Matjaževa se zdaj šele nastopila novoustanovljena Tambu­ decembra pa v vrtcu na Brezjah. če ne ve, koliko odrekanj je potrebno Talent sam po sebi ne zadostuje za vzpenja. Lahko ste prepričani, da se raška skupina pod vodstvom To­ Sponzorji prireditve so btli TD dosego uspehov. Potrebne so vaje in bo zavihtela v sam zenit in žarela in koliko podpore in vlaganj dajo maža Kuiloviča. Tamburaška sku• Brezje, Družinsko podjetje Vipi, ponovno vaje . .To vedo vsi svetovni vedno bolj in bolj. starši posebno talentiranim otrokom. eina šteje devet članov in sicer: trgovina Krona in samostan BrezJe, Kajti države kot institucije taki talenti mojstri. Ob glasbi pa se Matjažu kali Tina Anh, Katja Cvenkelj, Melita V.K. ne ganejo, še več; zdi se, da ble.steči značaj. Ne sama glasba, ki kot naj- ~ Ivanka Korošec v KULTURNI KAZIPOT V petek, 8. decembra v Linhartovi dvorani proslava· KNJIŽNICA ATL RADOVLJICA - TORKOVI VEČERI Prešeren na Linhartovem odru 05.12. - MOJE ROKE PISMU. Otvoritev razstave o Radovljici in Prešernih od 15. do 19. stoletja avtorjev Jureta Sinobada in Staneta Adama. 06.12. - POŠKOD:flE NOTRANJOSTI. Predstavitev'knjige Mojce Dobnikar, letu, ki mu po vsej Sloveniji biografi, bolj se čudiš in bolj si Hozana, drugi del prireditve pa zaob­ Doroteje Lešnik Mugnaioni in Maje Plaz, v kateri so zbrani pogovori z pravimo Prešernovo, bo _veli­ prepričan, se je z njim Sloveniji rodil sega nekatere Prešernove zbadljive ženskami, ki so prejivele spolno nasilje. Pogovor bo :vodila Vera Kozmik. V kemu pesniku posvečena tudi največji čudež. Prešeren je v obdobju riapise, zbadljivi sonet o kaši in pa 12.12. - SVETA DEZELA IZRAEL. V Judejo, deželo Hebrejcev, nas bo ob osrednja decembrska. prir.editev v romantike ponosno stal ob svojih Novo pisarijo - ob Prešernovi iskri­ diapozitivih popeljala Maja Kaltenekar. počastitev Linhartovega in Prešer• evropskih pesniških sobratih. Njego­ vosti in satiričnosti se k satiri in ka­ 19.12. - S KOLEDNICAMI V NOVO LETO (Glasbena šola Radovljica). novega spomina v Radovljici. "Motto ve višave so višave Byrona, Puškina ... " baretu nagiba tudi gledališka forma." "Koder se nebo razpenja, grad je Linhartova dvorana se je tako glede Glasbena podoba prireditve je delo OTROŠKE PRIREDITVE, četrtki ob 17. uri pevca brez vratarja", sem si izbrala, na možnosti, ki jih ponuja prostor, Urške Pompe, kostumi Ane Marije ker kaže na Prešernovo neskončno odločila, da, kot pravi direktorica Nuše Mulej, ~oreografinja predstave 07.12. - O LISICI IN GRDINI. Lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. obzorje v tistih davnih dneh. In - naj Alenka Bole Vrabec, ob prazniku je Gordana Smit, na Linhartovem Gostuje gledališče Zapik iz Ljubljane:· smem pripomniti - če bi imela dana­ pripravi Prešerna na malce ne­ odru pa bodo tokrat - ob slavnostnem 14.12. - BOJAN NA OBISKU. Obiskal nas bo Bojan, najbolj priljubljeni . šnja družba takšno obzorje, bi bila navaden, ugledališčen način. "V govorniku, dobitniku letošnje velike junak slovel):skih risanih filmov. Predstavila ga bo Božena Kolman Finžgar. Slovenija že zdavnaj v Evropi," je pre­ prvem delu bomo predstavili plakete Mestne občine Kranj Fran­ 21.12. - MISKOLIN (Josip Ribičič). Lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 pričana direktorica Linhartove dvo­ Romanco od strmega grada, roman­ cetu Drolcu - nastopili člani Linhar­ leta, Lutkovneg,J gledališča Združenja glasbene mladine Jesenice. rane Alenka Bole Vrabec. ca, ki ponuja imenitno gledališko tovega odra z gosti. ves mesec - OTROSKA ILUSTRACIJA MESECA. Z Galerijo Sivčeva hiša "Bolj ko prebiraš Prešerna, bolj ko podobo in v katero se poleg igralcev · razstava originalne ilustracije in ~jig ilustratorke Irene Majcen. prebiraš vse, kar so napisali njegovi vključuje tudi Mešani pevski zbor h Marjana Ahačič ves mesec - DOBRODELN~ PRODJ\JNA RAZSTAVA. Svoja· likovna dela bodo razstavljali učenci OS Antona Janše iz Radovljice. Razstava bo 14. decembra predstavljena v Linhartovi dvorani, kjer bo izdelke moč kupiti. Sredstva bodo namenili za nakup ~vigala, ki ga na šoli nujno potrebujejo. Razstava del leških likovnih ustvarjalcev PRIREDITVE V KINOPREDSTAVE - Linhartova dvorana DECEMBRU 2000- VESOLJSKI KAVBOJI, sob., 9.12. ob 18. uri, ned., 10.12. ob 18. in 20.15 NA OŠ ATL NEIMENOVANI (grozljivka), sobota, 9.12. ob 20.15 uri Več kot le konjiček LOM VALOV (drama, filmsko gledališče), četrtek, 7.12. ob 20. uri RADOVLJICA POTO,PLJENE SENCE (triler), nedelja, 17.12. ob 18. in 20. uri rva podobna razstava je bila v vsakdanjega, prav tako resničnosti ZNACAJ (drama, filmsko gledališče), petek, 15.12. ob 20. uri Lescah v maju 1998, ko je že odmaknjenega področja v neko QOBRODELNA PRODAJA VOŠ• ROAD TRIP, četrtek, 21.12. ob 20. uri, sobota, 23.12. ob 18. in 20. uri P Turistično društvo Lesce pra­ drugo domišljijsko sfero, uspe tudi CILNIC IN DARILNIH IZDELKOV BREZ POVRATKA, petek, 22.12. ob 20. uri, torek, 26.12. ob 18. in 20. uri znovalo svojo 40-letnico. Prizadevni Francu Ankerstu, ko toplo občuteni za pomoč učencem, ki ne zmore­ TIGER IN MEDVEDEK PU (Disneyeva risanka), sobota, 23.12. ob 16. uri, odbor za šport in kulturo v okviru prizor matere z otrokom v zibelki jo prispevkov za pokrivanje stroš• torek, 26.12. ob 16. uri · · KS se je odločil takšno razstavo spet nasledijo svetopisemski trije kralji. kov pri izvedbi nadstandardnega DOBRE MRHE, četrtek, 28.12. ob 20. uri, sobota, 30.12. ob 20. uri organizirati, saj imamo v Lescah Ankerst je mojster v rezu in kot tak programa v okviru letnega delov­ MOŽJE X, petek, 29.12. ob 18. in 20. uri, sobota, 30.12. ob 18. uri neverjetno veliko število ustvarjal­ pravi nadaljevalec naše nekdaj tako nega načrta šole (šola v naravi, cev. Ducat med seboj zelo različ­ bogate podobarske dejavnosti. Li­ tabori ... ). PRODAJA BO v času REŠTE SE REŠTE STAREGA LETA 2000 nih, a vendar zelo dobrih avtorjev, rično vzdu~e veje iz slike Travnik s govorilnih ur in roditeljskih ses­ 2.12. od 14. do 19. ure in 3.12. od 9. do 12. ure na trgu pred radovljiško ki pri svojem delu uporabljajo spominčicami slikarke Jane Nerat. tankov ( od 16.00 do 18.00): cerkvijo, Miklavžev sejem najrazličnejše materiale od lesa, Po izrazu preprosta slika skriva v - 4. 12. na podružnici Mošnje in . 4.12. ob 20. uri, Linhartova dvorana Radovljica, za gledališki. abonma in stekla, platna, svile, kovine itd., je sebi doživeto pristno lirično ob­ Ljubno izven, MGL, G. B. Shaw: Pigmalion torej svoje izdelke postavilo na čutje. Bolj stvaren je Tone Pfajfar s - 5. 12. na šoli v Radovljici in 5.12. ob 18. uri, cerkev v Ljubnem, nastop mlajše gledališke skupine KD ogled širši javnosti. Razstavo so svojimi gorskimi krajinami v resnih podružnici v Begunjah. Ljubno in obisk Mi~lavža odprli 15. novembra ob 19. uri v in natančnih risQah s tušem. Bogo Na podružnici v Begunjah bodo 6.12. ob 19. uri, Linhartova dvorana v Radovljici, Miklavžev koncert Družbenem centru v Lescah. Ob Košnik je v sliki Skofje Loke dobro izdelovali voščilnice tudi za KO 8.12. ob 17. uri, kreativna delavnica za otroke: POTISKAJMO NOVOLE.T- ojvoritvi je bil krajši kulturni pro­ dojel značaj mesta, ki se od sotočja RK Begunje, ki jih bodo namenili . NO MAJICO. Prijave do 5.12. na tel. 700 290. gram, ki sta ga povezovali sred­ obeh Sor vzpenja proti kroni mesta za starejše krajane v KS. 8.12. ob 20. uri, Linhartova dvorana v Radovljici, KODER SE NEBO nješolki Tina Tošič in Urša Langus, - loškemu gradu. Zelo resnične Voščilnice in praznična darilca RAZPENJA, GRAD JE PEVCA BREZ VRATARJA, prireditev v počastitev z nekaj pesmimi pa nas je raz­ potrtrete je pri~pevala Anja Tolar, bodo izdelali učenci in učenke Linhartov~ga in Prešernovega spornimi (PZ Hozana in Linhartov oder) veselila vokalna . dekliška skupina ki že na prvi _pogled sevajo podob­ pod vodstvom učiteljic in učiteljev 9.12. ob 16. uri, samostanska dvorana na Brezjah, otroška igrica KA1JA A.B. Jeglič iz Begunj pod vodstvom nost z upodobljenci. Sanja Koserje na razredni stopnji v rednih odd­ BREZ VEZE (otroška gled. skupina KD Brezje) Bogdana Pračka. v motivu Savski most oblikovno elkih in v OPB ter učiteljev likov­ 10.12. ob 16. uri, Kulturni dom Kamna gorica, Otvoritev Kulturnega razgibano in močno poseljeno po­ ne vzgoje na predmetni stopnji. · doma in podelitev občinskih priznanj Na otvoritvi je bil tudi dr. Cene krajino povezala v kompozicijsko 11.12. ob 18. uri, otvoritev razstave fotograftj Janeza Pelka in podoknica Avguštin, ki je takole ocenil razstavo sklenjeno razpoloženjsko celoto. TA VESELI DAN - zabavno pri spomeniku Antpnu Tomažu Linhartu (MPZ ATL Radovljica) oziroma razstavljalce: "Nobenega Tudi njen portret Alenke Bole praznična dobrodelna prireditev 13.12. ob 17. uri, Linhartova dvorana Radovljica, srečanje in pogovor s od razstavljalcev ne moremo šteti za Vrabec je na prvi pogled spoz­ mladih ustvarjalcev škofom dr. Vekoslavom Grmičem začetnika. Vsi so se že bolj ali manj naven. Zvonimir Ivanovič spada 8. 12. od 16.00 do 17.00: 14.12. ob 20. uri, Linhartova dvorana Radovljica, Božično-novoletni kon­ uveljavili na določenem področju. med najbolj ugledne člane jeseni­ Nastop učencev šole z obiskom cert zbora A. T. Linhart Radovljica in Tereze Kesovija Tematika:, ki jo obdelujejo, je zelo škega likovnega društva Dolik, kar dedek Mraza in koncertom 15.12. ob 17. uri, Linhartova dvorana Radovljica, predstavitev pestra. Srečujemo se s tihožitji, s dokazujejo tudi njegove razstav­ orkestra BID BANGA. Rad9vljiškega zbornika 2000 krajino, portretom, interierji in ljene slike, ki so koloristično, obli­ od 17.00 do 18.30 delavnice '15.12. ob 19. uri, Galerija Sivčeva hiša Radovljica, otvoritev razstave plaka­ različno figuraliko. Med tehnike, ki kovno, vsebinsko in kompozicijsko VESELO PRAZNIČNO USTVAR­ ta miru Llons kluba Bled "Združeni v miru" jih najbolj pogosto uporabljajo, dognana dela. Slike na steklo letnih JANJE (nosilci delavnic: mentorji 15.12. ob 18. uri, Dom]. Benedika Radovljisa, Koledniški koncert ob spre­ sodijo olje, akvarel, tempera, pastel, časov in druge Rezke Vidic izdajajo - učitelji po programu). mljavi instrum. kvarteta (Moški PZ Kropa, Zenski in mešani PZ Koledva) tuš, žica in razumljivo - tudi dleto. dobro oblikovalko, ki se dela, ki ga 16.12. ob 19. uri, Kulturni dom v Kropi, Novoletni koncert (Mešani PZ Vinko Bogataj je izkušen slikar in je že znani slikar Maksim Gaspari SREČANJE s prevajalko in gle­ Kropa, Pihalni orkester Lesce) nas z impresionistično občutenimi označil za zelo zahtevnega, loteva z dališko igralko, kulturno delavko 16.12. ob 20. uri, LiJlhartova dvorana Radovljica, Veselo v. novo leto s klov­ olji in ~kvareli vodi h gorskim le­ veliko ustvarjalnostjo in dosega lepe Alenko VRABEC BOLE pod ne~o Evo Skofic Maurer in Blejskim plesnim studiem potam Spika in njegovega sosedstva uspehe. Z žico oblikovane podobe naslovom Domači umetniki v 18':"1.2. ob 20. uri, Linhartova dvorana Radovljica, za gledališki abonma in ter ostalim krajinskim motivom, ki živali Franca Pankerja se nam na Prešernovem letu 12. 12. od 11.00 izven, Drama SNG Ljubljana, Borgeson-Long-Singer: ZBRANA DELA jih slikar ovija v megličasto atmos­ beli podlagi kažejo kot enostavne, do 12.00 v šolski knjižnici . ~ SHAKESPEARA (.okrajšano). fero in mehko svetlobo in tako real­ . jasne risbe, ki povedo več kot Sodelujejo knjižničarski, likovni, 22.12. ob 19.30 uri. OŠ FSF Lesce, koncert Pihalnega orkestra Lesce no podobo sveta spreminja v novo množica podatkov. Razstavo zaklju­ novinarski in gledališki krožek. 22.12. ob 19. uri, Glasbena šola Radovljica, novoletni koncert učencev . resničnost, ko j~ z očmi dojema čujejo priložnostne rezbarije Janka 22.12. ob 15.30 in ob 16.30 uri za lutkovni abonma in izven, 0TH Pirniče: gledalec. Marija Campa nas iz vsak­ Kralja, ki je želje, dosežke in poz­ OTVORITEV LIKOVNE RAZ­ lutkovna predstava NOVOLETNO VESELJE IN OBISK DED'KA MRAZA; danje, čeprav časovno že odmak­ drave slavljencem, drugače kot na STAVE MATEJE BOŽIČ, učenke . ob 15.30 uri bo predstava za izven • njene resničnosti kmečkega doma minljiv in večkrat hitro zavrženi 8.r. 13. 12., ob 17.00, pred pre­ 23.12. ob 18. uri, Kulturni dom·Kropa, koledniški koncert ob spremljavi preseli v simbolično in barvito zas­ papir, vrezal v trajno obliko lesene miero šolskega gledališkega instrumtalnega kvarteta (moški PZ Kropa, ženski in mešanf PZ Koledva); novano sončno jesen z njenimi plošče." krožka v avli šole; razstava na ob 19. uri na Placu vKropi- Božiček bogatimi darovi. Tak preobrat iz h in foto: Ivanka Korošec ogled od 13. do 22. 12. 23.12. ob 18. uri, cerkev v Ljubnem, koncert, PZ yubno V programu otvoritve nastopajo: 23.12. ob 19. uri, OŠ ATL Radovljica in 24.12. ob 16. uri, , dekliški pevski zbor ACAPELLA, Dom J. Benedika Radovljica (koledniški večer v besedi, pesmi in plesu v zborovodja Ljiljaria Kiš. režiji Rije Jamnik, (Leške raglje, PZ A capella, FS Begunjščica) 25.12. ob 20. uri, BOZIČNI KONCERT. Slovenske, angleške in ~anske PREMIERA gledališkega krožka božične pesmi (Manca Urbanc in Soren Frandsen). Linhartovi čuki - PETER KLEPEC 26.12. ob 17. uri, OS Begurtje, (koledniški večer v besedi, pesmi in plesu v in druge bajke in pripovedke, re­ režiji Rije Jamnik (Leške raglje, PZ A capella, FS Begunjščica) žija: Mira Stušek, 13. 12. ob 17.00 26.12. ob 18. uri, cerkev v Ljubnem, koncert b9žičnih pesmi (otroški pev­ v avli šole (po otvoritvi razstave) ski zbor KD Ljubno) 26.12. ob 19.30 uri, OŠ FSF Lesce, (koledniški večer v besedi, pesmi in SREČANJE Z MIADIMI_ iz Doma plesu v režiji Rije Jamnik (Leške raglje, PZ A capella, FS Begunjščica) Matevža Langusa, VRTICKARJI iz 26.12. ob 19.30 uri, Gostinska šola Radovljica, novoletni -koncert Vr!ca Radovljica in NASIH Pihalnega orkestra Lesce UCENCEV, 19. 12. ob 10.00 v avli 26.12. ob 20. uri, Glasbena šola Radovljica, novoletni koncert in večnamenskem prostoru. (Harmonikarski orkester Radovljica) · 27.12. ob 18. uri, Dom krajanov na Brezjah, koledniški koncert ob spreml­ h Minka Puc javi instrum. kvarteta (moški PZ Kropa, ženski in mešani PZ ·Koledva) 28.12. ob 15.30 uri, radovljiška graščina, Dedek Mraz prihaja Odgovor na pismo bralke Marje 28.12. ob 16. uri, Dv~raJ?-a ŠD yubn<;>, nastop otroške gledališke skupine Bešter bo objavljen v naslednji Razstava v leškem Družbenem centru. OS Ljubno ter obrsk Dedka Mraza. številki, Deželnih novic. 11

Pišemo Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu ... Za uvod v praznični mesec december in predvsem bližajoči se predbožični ~as je naša sodelavka Valerija Keršič izbrala odlomek iz zgodbe Otona Zupančiča Na Božič 1915. Prišli so december, zima in prazniki "Preproge smo si razgrinjali, s šarovitimi vzorci iz drage tkanine, a najžlaht• nejšo smo pozabili tkati: preprogo, ne zase, preprogo iz - časa v čas in od a marsikoga od odraslih je to - Pisma pa ne pobere Miklavž, ampak v košarici pa je bila čokolada. roda do roda in vaajo uvezeno preteklost in sedaajost s sedmerimi barvami čas, preobložen s skrbmi, angelc"ki. Kdo pa drug? z osnovo za bodočnost. - Miklavž pride v hišo skozi dimnik. Kam naj se vplete naša bodočnost? če ni osnove! Z gnečo v trgovinah, nakupoval­ no mrzlico in prazno denarnico, z - Že včeraj !f!i je Miklavž prinesel c"okolad­ - Saj ne more! Verjetno pride skozi priprto Očitke slišim in neprestano prerekanje. Kdo si ti, da si več od mene. božičnimi in novoletnimi prireditva­ no jajce. l,elim si še videokaseto o Piki okno. mi, praznovanji in silvestrovanji. Za Nogavički. Odkod, po kakšni pravici? Oj, da bi vsak pred menoj izprašal svojo vest, da - Tudi to nei saj je predebel. Pri,de kar bi neizprosno razkljuval svoje osrčje! otroke pa je to čas pričakovanj. In -jaz pa obl,eko za aerobiko! skozi vrata. Cisto potiho jih odpre! I)a bi zasledil svojo krivdo in svojo dolžnost, da bi se mogel v krivdi in pričakovanje je mnogokrat lepše kot darilo samo. dolžnosti spojiti v eno z vsemi, s svojimi brati in nebrati. - Minstars, da delaš z njimi robotke! Kakorkoli že; skozi dimnik ali skozi vrata - Miklavž bo prišel- tudi v leški Vse bi bilo tako preprosto, tako naravno, včeraj in danes in jutri in na vse Obiskala sem malčke v poldnevnem - Nisem se še odločil, kaj bi rad dobil. vrtec. Na to se otroci že pripravljajo. veke, kakor to Dete, v plenice povito in v jasli položeno, ki se mu klanjajo programu vrtca Lesce. Skupina šteje - Rad bi veliko ladjo. Narisal sem jo v Na pladnjih se sušijo piškoti iz slane­ pastirji in kralji, ker vedo, da bo svet odrešilo." · 20 otrok, starih od tri do sedem let. pismu za Miklavža, a je nastal namesto ga testa, saj bodo napravili pravcato Njihova vzgojiteljica, Mateja Verčič ladje avion. Prav dober avion mi je uspel! hišico iz pravljice Janko in Metka in jim je postavila nekaj vprašanj in tudi preoblekli se bodo. Miklavžu pa sedeč na blazinicah v krogu okoli nje -Jaz bi rada dojenc"ka, ki joka in se pre­ bodo pustili na mizah vrečke, ki jih so se o svojih pričakovanjih, o pisanju mika. bodo sami potiskali in naslednji dan pisem z željami Miklavžu, Božičku in - Če Miklavžu zmanjka denarja, se lahko bodo videli, kaj bo v njih. Prejšnje dedku Mrazu razgovorili takole: izmisli kaj drugega. Ali pa napiše, da leto so sešili celo copatke, v katere - Meni napiše pismo za Miklavža kar nima tistega, za kar sem ga prosil. jim je Miklavž nasul suhega sadja. mamica. Ne samo doma, tudi pri sestrični Pred novim letom jih bo obiskal tudi in pri, atu in mami bom dobila - Če ne naročimo, kaj bi radi, potem Miklavž prinese nekaj stvari, kar sam od dedek Mraz in jim prinesel nove Miklavževo darilo. igrače sebe. za igralnico. Darovi torej bodo. Da bi jih otroci - Prinesli mi bodo Miklavž, Božiček in sprejeli z veseljem in odprtim srcem. dedek Mraz. Kaj, to se pa še nič ne ve. - Miklavž mi prinese sladkarije, Božic"ek in dedek Mraz pa igrače in oblačila. Starši pa naj se pri tem zavedajo, da je - Od Miklavža bi rada dobila živalco, ki največ, kar lahko podarijo svojim jo hraniš in skrbiš za njo, potem pa rodi -Nekaj je zaškrtalo in zunaj je bil Božic"ek. otrokom, nekaj njihovega časa. mladic"ka. Sama bom napisala pismo in Ampak ravno tedaj sem oči zaprl in ga ga postavila na okno. nisem videl. Ko sem jih odprl, je že odšel, b Ivanka Korošec

Društvo Šentgor Radovljica Za kakovost človekovega življenja

DeželJlih novicah smo dejav­ čanem psihiatričnem zdravljeaju ne v delovnem okolju dnevni center nost Sentgora že predstavili, morejo ali ne znajo ponovno vklju­ daje priložnost za sodelovanje z del. V vendar pa o njihovem umeš• čiti v družbo. Dnevni center nudi · organizacijami. Delavec lahko prijet­ čanju v širši slovenski prostor kot prostor za druženje, kreativnost, no in koristno skozi aktivnosti, ki tudi v lokalni skupnosti še nismo pi­ d!llo, učenje komuniciranja in za potekajo v dnevnem centru, preživi sali. Za pogovor smo zaprosili social­ širjenje socialne mreže. Za vsakega čas bolniške odsotnosti. Pomaga V gostilni Avguštin v Radovljici hranijo več kot 200 l,et stare jaslice. Foto; •V. K. no delavko Marijo Z'!panc, sicer člana posebej se načrtuje skrb. Ta se mu, da se laže ponovno vključi v vodjo dnevnega centra Sentgor. veže na določeno stopnjo podpore, prvotno delovno okolje. ki jo potrebuje. Je različna in razvid­ S centrom za socialno delo poteka Vaše društvo se uvršča med ne­ na iz načrtovanja skrbi, ki je ena od sodelovanje in povezovanje v obliki Preprosto je sporočilo božiča: Lepo je biti č/,ovek. vladne organizacije·. Kateri so te­ pomembnih metod našega dela. izmenjave informacij. Center za Božji Sin je postal čwvek, da· bi, mi postali božji otroci.. Otrok, ki 1,eži v meljni koncepti teh na splošno? Načrtovanje in organizacijo skrbi socialno delo lahko posameznika oz. jaslih betkhernske votline, nam s svojim jokom prej]rosto pove: Tukaj sem. "Nevladne organizacije, kot so dru­ pripravljamo skupaj z določeno njegovo družino (upravičenca) sez­ štva, zavodi, fundacije, zadruge, idr., osebo. Kadar pride do sprememb nani z vrsto storitev, ki jih izvajamo v Sem med vami, ker vam je Bo~ naklonjen. Razodela se je ijudomilost Boga igrajo pomembno vlogo na najra­ okoliščin, zmožnosti ali nezmož• našem dnevnem centru. V spektru Očeta. Milost božja je namrec za zveličanje potrebna. zličnejših področjih socialnih stori­ nosti prilagajamo različne oblike ponudbe socialno varstvenih stori­ Njegov jok pa nam obenem govori, da tudi on potrebuje nas, kakor je tev. Te nedržavne organizacije so skrbi v dobro vsakega posameznika. tev lahko ponudi izbiro oblike po­ potreboval Marijino ijubezen in skrb sv. Jožefa, vefikodušnost bet/,ehemskzh pomembne institucije civilne druž• Pri posamezniku gre za povezavo moči in podpore, ki jih v mreži izva­ pastirjev in pozornost modrih z Vzhoda. be. Razvile so se v prostoru med dr­ med različnimi potrebnimi službami jalcev nudi naš dnevni center. V 'Božji Sin je prišel med n~, da nam prek nav/,ake vseia odvečnega in žavo in trgom. Njihov cilj je z lastni­ na lokalnem nivoju, ki skrbijo . za okviru svetovanja, ki se kot oblika zapktenega pomaga fYri.ti do temeijev našega mvan;a: do živijenja mi koncepti in strategijami izboljšati ljudi z duševnimi motnjami. strokovne pomoči izvaja v dnevnem samega, do cwvečnostt, do ijubezni, ki živijenje nosi, do sprejemanja sebe kvaliteto človekovega življenja. centru, naše člane po potrebi dopol­ in drugi,h. Ta dobi,va svoj izraz v spravijenosti z Bogom in ijudmi in v Pred sedmimi leti so se začele In vaše sodelovanje z lokalno skup- nimo z ustreznimi strokovnimi miru, ki ga nosimo v sem. . ustanavljati skupnostne službe. Or­ nostjo? . delavci na centru za socialno delo. ganizirala se je skupnostna podpor­ "Lokalna skupnost razen Sentgora, Z zavodom za zaposlovanje se Na to nam kaž.e Jezusov pristop k cwveku. Ceni odprtost in prostodušrwst in na mreža. Takrat so se na področju ki s svojim programom usposablja povezujemo pri aktiviranju in_inte­ otroka: "Pustite otroke ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je rehabilitacije uporabnikov psihia­ uporabnike z dolgotrajnimi teža• graciji brezposelnih invalidnih oseb, nebeško kraijestvo" (Mt 19, 14). Razume stisko žene, ki so jo zaradi tričnih služb zgodile pomembne vami v duševnem zdra\'.iu k čim večji ki imajo težave z duševnim zdrav­ prešuštvovanja hoteli kamnati. Pomaga iz zadrege Zahefu, ki ž.eli iz s!,epe spremembe. V organizacijo zunaj­ samostojnosti, nima drugih zunaj­ jem. V dnevnem centru imajo tisti, ulice napačne usmerjenosti v svojem življenju. Pozoren je do bolnišničnih služb so poleg psihi­ bolnišničnih skupnostnih služb. ki prejemajo denarno pomoč, v pre­ velikodušnosti vdove, ki od svojega da dva novčiča. Ta svoj odnos atričnega dispanzerja začele vstopati Celostna podpora tem ljudem ni hodnem času možnost pridobiti povzame v besedah: "Slavim te, Oče, Gospod neba in zemije, ker si to nekatere nevladne organizacije: možna brez stikov in sodelovanja z razna znanja, veščine, motivacijo in prikril mordim in razumnim, razodel pa otročičem" (Lk 10,21). stanovanjske skupine, dnevni centri, vsemi pristojnimi službami in samozavest. Vse to je potrebno za Smo v svetem juml.ejnem l,etu. Simbolika juml.ejev je v tem, da jih izražamo zaposlitveni projekti, skupine za strokovnjaki različnih profilov v uspešno ponovno vključitev v s preprostimi in pregkdnimi številkami. Ko stopamo v obdobje novega samo pomoč , zagovorništvo .. . " lokalni skupnosti. Taka povezava za delovno in socialno okolje, ki je bilo skupne cilje, ki je v korist uporab­ zaradi bolezni prekinjeno. tisočleija, preteklosti ne bomo pozamli, ampak se bomo iz nje poučili za pri­ Kakšna je splošna in vaša umestitev nikom pri iskanju pomoči, vodi v Sodelovanje z Občino je dobro, saj hodnost. Ugotovili bomo, ka; je bi,lo v njq dobro .in kaj slabo, kaj tema in v sistem storitev na tem področju v bolj kvalitetno in učinkovito pomoč. podpira realizacijo programa in kaj luč. Preprostost in preglednost je v tem, da potegnemo črto med tem Sloveniji? S psihiatrično bolnišnico se dobro pomaga s finančnimi sredstvi (finan­ dvojim in se odločimo za dobro in luč. "Sodba pa je v tem, da je prišla luč "Društva so prostovoljne, neprofitne povezujemo v obliki podpore in čni prispevek za izvajalce programa, na svet in so ijudje boij ijumli temo kakor luc, kajti njihova dela so bi,la oblike organiziranja ljudi, ki se strokovne pomoči, ki jo nudijo tabor in investicijska vlaganja)." hudobna" (Jn 3, 19). ~družujejo zaradi skupnih int\-resov. posamezni psihiatri · in socialna vesel božič in srečno novo kto! Naj se vsem vam prazniki božiča 2000 pre­ SENT ima več podružnic. SENT­ služba v primeru konkretne prob­ Od koga dobivajo nevladne organi­ vesijo v novo, treije tisoc1eije po Kristusu polno dobrote in svetlobe GOR (kratica za Sent Gorenjska) je lematike uporabnikov. zacije oz. vaše društvo finančna Gospodove. , kot dnevni center ena od njih. Splošno zdravstvo in patronažna sredstva za svoje delovanje? . V dnevnih centrih delujejo skupine služba se vključita v času, ko se "Program Dnevnega centra Sentgor h vaš župnik ]ož.e Drolc za samopomoč uporabnikov, nji­ uporabnikom poslabša zdravstveno podpira Ministrstvo za delo, družino hovih staršev in svojcev. Delujejo tu­ stanje. V sodelovaaju s temi služ• in socialne zadeve. Finansira polovi­ di socialna mreža, delavnice in razvi- bami ·poskrbimo za hitro intervenci­ co našega programa. Ostalo polovi­ ja se zagovorništvo. • jo. Tako se izognemo ponovitvi co stroškov pa moramo z donatorji V Dnevnem centru Sentgor sku­ bolezni in začasni hospitalizaciji. pridobiti sami". SpomffiSka slovesnost na Pokljuki šamo s psihosocialno rehabilitacijo Pri postopkih invalidizacije, zaposlo­ Območno združenje Zveze borcev Slovesnost se bo pričela ob 12. uri s pomagati osebam, ki se po kon- vanja in vzdrževanja duševno bolnih b Va!,eri,ja Keršič NOB Radovljica prireja v soboto, slavnostnim govorom in kulturnim 16. decembra 2000 vsakoletno programom v izvedbi članov Kultur­ spominsko slovesnost v počastitev nega društva Bohinjska Bela na padlih borcev III. bataljona Pre­ grobišču Goreljek. Miklavžev sejem na Bledu šernove brigade. Tragedija se je odi­ Po zbranih prijavah v krajevnih Na sejmu 2. in 3. decembra v Festivalni dvorani na Bledu bomo grala v neenakem boju z nemškim združenjih ZB NOB bodo zagotovili prodajali darila, ki smo jih lionisti pripravili za Miklavža, Božička okupatorjem v težkih snežnih avtobusni prevoz s postanki na in Dedka Mraza. Izkupiček bomo porabili za načrtovane razmerah 15. decembra 1943. leta, Posavcu, Ljubnem, v Podnartu, na dobrodelne cilje. Naša članica in znana slikarka Melita Vovk bo ko je padlo 70, zajetih pa je bilo 9 Lipnici, Srednji Dobravi, V Radov­ portretirala kot lani in s tem popestrila in obogatila sejem. borcev. ljici in v Lescah. J. R. KRONIKA - NESRECE Zimska oprema za Pretep s hudimi poškodbami Radovljici in zasegli manjšo količino heroina. Zoper preprodajalca bodo podali kazensko ovadbo. Prav tako so v mesecu novembru varnost voznikov Kropa, 9. novembra - V dopoldanskem času je v podjetju UKO v petim osebam zasegli prepovedano drogo - marihuano in bodo zoper Kropi prišlo do spora med sodelavcema. Fizično obračunavanje so kršitelje podali predloge sodniku za prekrške. Večina prometnih nesreč se pozimi ne zgodi preprečili njuni sodelavci, vendar sta se razboriteža ponovno srečala takrat, ko voznike presenetita sneg in poledica, ob 14. uri, ob koncu službe. Zaradi močnega udarca s pestjo v obraz Prespala na policiji temveč takrat, ko razmere na cestah postanejo se je pretep za enega izmed njiju končal v jeseniški bolnišnici. spet ugodnejše. V zimskih razmerah se vozniki Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljeno zgornjo čeljust in pretres ~dovWca, 28. oktober - Kdo bi vedel , kaj se je dogajalo z žensko, ki . večinoma zavedajo nevarnosti in so previdnejši, možganov. Zoper povzročitelja pa so policisti PP Radovljica napisali je pregloboko pogledala v kozarec. Z vozilom je povzročila prometno v normalnih razmerah pa postanejo neprevidni. kazensko ovadbo na tožilstvo. · nesrečo in s kraja nezgode pobegnila. Policisti PP Radovljica so jo V odredbi o omejitvi prometa na cestah v kmalu izsledili in ji odredili preizkus alkoholiziranosti, ki ga je Republiki Sloveniji, ki je pričela veljati lani, piše, Vlom v bistro Jurček odklonila. Začela je vpiti nanje, jih žaliti in enega je celo odrinila od da zima v cestnem prometu zajema čas od 15. sebe. Ker se kljub večkratnim opozorilom policistov ni umirila, so jo novembra do 15. marca naslednjrga leta. V tem Begunje, 12. november - Kriminalisti PP Radovljica so obravnavali zaradi suma, da bo v vinjenem stanju vožnjo nadaljevala, pridržali na vlom v bistro Jurček v Beguajah in z zbiranjem obvestil izsledili sto-. času je obvezna zimska oprema. Ce so na cestah policijski postaji Radovljica do iztreznitve. Predlog sodniku za zimske razmere (poledica ali sneg), pa je obvez­ rilca, ki je v omenjeni lokal vlomil ponoči skozi okno in si v lokalu pri­ prekrške sledi. lastil dve denarnici, v katerih je bilo 44.800 tolarjev. Osumljencu so na ne glede na zakonsko določeni datum. Zimske razmere trajajo, dokler pristojna služba za 48 ur odvzeli prostost, v tem času zbrali dokaze in pri osumljencu 23. letošnja smrtna žrtev prometa na gorenjskih cestah opravili hišno preiskavo. Našli so žal že prazni ukradeni denarnici, saj za vzdrževanje cest ne sporoči, da so ~este je osumljenec denar zapravil na poker avtomatih na območju Kranja. Radovljica, 22. november - Ob 1'7.40 se je z osebnim avtom Ivanka K očiščene in normalno prevozne. Kazenska ovadba je že poslana na tožilstvo. z Bleda peljala od Lesc proti Kranju. V bližini priključka za Nekaj nasvetov za vožnjo v zimskih razmerah: Radovljico je z njene leve strani nepravilno prečkal cesto 45-letni hitrost vozila zmanjšajte in prilagodite razmeram Nemeravala sta med privatnike Miran P. iz Gorij. Pešec je svoj avto pustil na izvozu za Radovljico, ter stanju vozišča; bodite še bolj zbrani in strpni; gledano s kranjske smeri, ·ker mu je zmanjkalo goriva.· Ponj je šel ne speljujte in ne zavirajte naglo; povečajte Stara Fužina, Ribčev Laz, november - Kriminalisti PP Radovljica so v preko ceste na bližji bencinski servis, se vrnil k avtu in bencin nalil. varnostno razdaljo; ne spreminjajte smeri vožnje dneh med 12. in 13. novembrom obravnavali dva vloma v barake z - l{er mu avto še zmeraj ni vžgal, se je ponovno napotil proti servisu. · sunkovito, saj zaradi tega vozilo zanaša; bodite še različnim orodjem in stroji na obmogu Stare Fužine in Ribčevega Zal ni prišel do njega, ker ga je pri prečkanju ceste zbila voznica posebej pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer Laza v Bohinju. V obeh primerih je iz barak (lastnik ene je fizična Ivanka K. Pešec je padel na pokrov avtomobilskega motorja, voznica se pogosteje pojavlja poledica; vozite čimbolj oseba in ·ene Javno vodno gospodarstvo iz Kraaja) zmanjkalo za dva pa je zapeljala desno na asfaltiran dovoz proti bencinskemu servisu enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali milijona tolarjev različnega električnega orodja in aparatov. in nato na travnik. Ko se je vrnila na asfaltno cesto, je pešec padel z zmanjševanja hitrosti. Kriminalistom PP Radovljica je uspelo storilca i1. Litije izslediti 17. avta. Hudo ranjenega so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico, Ker pa zimske razmere niso samo poledica in novembra. Za 48 ur so ju zaprli in med hišnimi preiskavami v kjer je po nekaj urah poškodbam podlegel. sneg, temveč tudi mraz, je prav, da za vaše vozilo stanovaajih obeh osumljencev v Litiji našli ukradene predmete. poleg obvezne zimske opreme in stvari, ki mora­ Osumljenca so s kazensko ovadbo odpeljali na zaslišanje k preisko­ Opozorilo.policistov ob prihajajočih praznikih in uporabi jo biti brezhibne, kot so zavore, krmilni meha­ valnemu sodniku v Kranj, ta paju je po zaslišanju izpustil. nizem in količina olja v motorju, poskrbite še za: pirotelup.čnih sredstev akumulator, hladilni sistem, sistem za močenje ~adoletna razbijača Ker se bližajo božični in novoletni prazniki; s tem pa tudi dnevi, ko vetrobranskega stekla, sistem za dovod goriva, sis­ Lesce, november - Po prijavi podjetja Sloweiss,iz Lesc, da jim nekdo· se največ uporabljajo razna pirotehnična sredstva, policisti Policijske tem za dovod zraka v vozilo, metlice brisalcev, namerno razbija stekla in s tem . povzroča materialno škodo (le-te je postaje Radovljica opozarjajo vse občane in druge obiskovalce, da je kjučavnice in gumijasta tesnila. Seveda pa v avtu za okoli 200 tisoč tolarjev),je radovljišlim kriminalistom kmalu uspe­ dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je ne sme manjkati kakšno sredstvo proti zmrzali, lo izslediti nepridiprava. Ugotovili so, da gre za mladoletna storilca, pok, razne petard"e; manjše rakefe, pasje bombice, pokajoči trakovi, ea strgalka za led, metlica in še kaj. ki sta si z razbijanJem stekel skušala popestriti dolgočasne deževne samo v času od 26. decembra 2000 do vključno 2. januarja 200L Ce ste med tistimi, ki se v avto usedete takrat, ko dni. O primernosti njunega preživljanja prostega časa bo zadnjo Ostalih močnejših pirotehničnih sredstev ni dovoljeno uporabljati. so ces_te splužene inje vreme lepo, ceste pa suhe, besedo izreklo Okrožno državno tožilstvo. Še posebej pa policisti opozarjajo, da pirotehničnih sredstev, ki so boste zadostili zakonu, če boste pustili na vseh navedena zgoraj, nikakor ni dovoljeno uporabljati v strnjenih kolesih letne pnevmatike, ki morajo biti enake in Vlom v župnišče v Lescah stanovanjskih nas~ljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostqrih, v morajo imeti najmanj 4 milimetre globoke bližini šol, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele, cerkvah, kino dvo­ žlebove, v prtljažnik1:1 pa morate imeti verige. Lesce, 26. novembra - Neznani storilec je med 13.30 in 21.45 uro ranah, prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu, ter Tako poletne kot zimske pnevmatike morajo biti izkoristil odsotnost župnika, razbil okno in vstopil v notranjost tam, ltjer je naključno zbrano večje število ljudi. enake ~elikosti, vrste in zgradbe, na isti osi pa iste žuI?n~šča. Pregledal je ~.elotno notranjos~, vern:{ar pa mu ni šl_o ~se ·ro Mladoletne . osebe . do dopoljep-tga .16. , leta l:},hko . 1,1por.abljajo ., nosilnosti, hitrostnega razreda in istega proizva- ., nacrtlh. Odnesel m mcesar, vendar pa 3e preiskovalcem, kriminalis­ pirotehnična sredstva samo pod zgoraj navedenimi pogoji in pod jaka. Zagrožene kazni so precej visoke: za tom PP Radovljica, pustil sledi, ki bodo v pomoč policistom. Ti ver­ nadzorom druge polnoletne osebe. · neprimerno pnevmatiko je potrebno plačati 40 da bodo storilcu kmalu stopili na prste. jamejo, Vse občane policisti na PP Radovljica prosijo, da ta opozorila tisoč tolarjev kazni, če je vozilo v lasti pravne upoštevajo, saj bomo le s skupninii močmi.lahko preprečili.oziroma osebe pa mora le-ta plačati najmanj 500 tisoč Droge v radovljiškem iaporu omejili nesreče in druge škodne primere. Vsi zaposleni na PP tolarjev kazni, voznik pa še dod

~@ "".2 o..;:s ~ V:, >N ·~ er., ~ o ~ 1 ~ .,~

•(iil) .eg~

,_ v Senad Salkič, drugi na svetovnem padalskem prvenstvu najaponskem SPORT EKSPRES Plavanje: Mednarodni plavalni miting Mladost Rezultati vredni spoštovanja Na mitingu v Zagrebu je nastopilo 467 tekmovalcev iz Italije, Nemčije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje je pomiri na olimpijske igre v skokov na cilj je to pomenilo 14. me­ potekalo v tteh kategorijah. V kategoriji A je Tamara Sambrailo zmagala na Sydneyju je ŠI: kako živ. ~aša sto, kar je dosedaj moja najboljša uvr­ 50 m prosto, 100 m prosto in 100 m prsno ter bila druga na 200 m prsno. Prvo ime v kategoriji B je bila od 14dovljiških predstavnikov vsekakor Anja S občana Iztok Cop in Luka Spik stitev na tako velikem tekmovanju." sta za Slovenijo priveslala zlato Klinar. Izboljšala je kar pet državnih rekordov (100 m·prsno, 200 m prsno, medaljo. Z njuno vrnitvijo domov pa Vam kakšni vremenski pogoji ne 100 m delfin, 200 m prosto in 200 m mešano) . S tem njenih uspehov še ni zlate bere naših športnikov še ni bilo ustrezajo? ' bilo konec, saj je bila prva še na 400 m prosto in druga na 50 m prosto. Ob konec. Padalska reprezentanca, ki jo "Ne maram preveč termike in turbo­ koncu tekmovanja je bila za svoje uspehe razglašena za najboljšo plavalko v zvečine sestavljajo padalci Alpskega lence kot tudi ne skakanj~ v mrazu." svoji kategoriji. Lavra Babič je bila prva na 200 m hrbtno ter štirikrat druga letalskega centra iz Lesc je na sve­ ( 100 ·m prosto, 200 m prosto, 400 m prosto, 100 m hrbtno). Alenka Palovšnik tovnem prvenstvu na Japonskem več Kdaj ste se spoznali s padalstvom? je bila tretja na 100 m prosto, 200 m prosto in 200 m mešano. Tretja mesta kot opozorila nase. Zlata medalja "Letališče je blizu mojega doma, saj so še osvojili Petja Zorec na 100 m prsno, Nejc Jenko na 100 m hrbtno in Irene Avbelj v kombinaciji skokov na sem tja zahajal že kot otrok. Svoj prvi Anže Dacar na 100 m prosto. V kategoriji C je bil od naših plavalcev cilj in likov in bronasta v posamični skok sem opravil leta 1982 med prvo­ najuspešnejši Nejc Pogačnik, ki je bil podobno kot Anja Klinar razgra'en za konkurenci, zlato Boruta Erjavca v majskimi prazniki, še prej pa sem op­ najboljšega tekmovalca v svoji kategoriji. Zmagal je na 100 m prsno, 200 m skokih na cilj, srebro Senada Salkiča v ravil tečaj . Moram reči , da·me je bilo prsno, 100 m hrbtno, 200 m hrbtno in 200 m mešano. Uspeh so zaokrožili skokih na cilj ter srebro ekipe v sko­ pred prvim skokom kar malo strah." Denis Medič z zmago na 100 m delfin, Monika Močnik z drugim mestom na kih v cilj so rezultati vredni vsega spo­ 200 m prosto in Nina Cesar s tretjim mestom na 100 m hrbtno. štovanja. Tokrat smo za pogovor za­ Ste bili v športu že prej prisotni? prosili Radovljičana Senada Salkiča. ''V mladosti sem se poskusil kar v Mali nogomet: Vinoteka Sodček končal sezono brez poraza osvojil svojo prvo medaljo v posamični nekaj športih in bil kar uspešen, žal pa Po skupini A in B je končano še tekmovanje v skupini C. Vinoteka Sodček je Kakšne vtise prinašate s svetovnega konkurenci in sicer srebrno na sve­ je bilo v meni preveč mladostne neres­ tekmovanje zaključila brez poraza. Končni vrstni red: 1. Vinote~a Sodček 62 prvenstva na Japonskem? tovnih vojaških igrah v Italiji. V le­ nosti. S 16 leti sem tako "pristal" v (103:25), 2. NK Link d. o. o 44 (75:46), 3. Iso-span 40 (58:49), 4. The - "Tokrat je tekmovanje potekalo po tošnji sezoni sem z ekipo na Slo­ padalstvu. Nekateri moji starejši pri­ Kobacays 37 (69:42), 5. RMN Utrip 36 (70:57) , 6. šD Karavanke 33 (58:56), novih pravilih. Prvih pet skokov so vaškem na svetovnem vojaškem prven­ jatelji so bili v tem športu že kar 7. Podnart veterani 27 (60:65), 8. Lene kosti 24 (51:60) , 9. TVD Begunje opravili vsi tekmovalci, le-teh je bilo stvu osvojil bronasto medaljo. Za uspešni in sem jim kar malo zavidal. 41:66 23, 10. KRš 51:7121, 11. 48:7318, 12. Koroška Bela 13 (32:106). blizu 150. Kasneje je tekmovanje največji uspeh vsekakor štejem zadnji Kar nekaj odrekanja je bilo potrebne­ potekalo na izločanje . V šestem dve medalji na nedavno minulem sve­ ga, da sem jih dohitel. Na tem mestu ~ali nogomet: Telo\'adnice zamenjale travnata igrišča poskusu sem se pomeril z Ameri­ tovnem prvenstvu na Japonskem." bi se rad zahvalil staršem in prijatel­ Jesenski del v malonogometni ligi je končan, nogometni navdušenci pa so se č anom in pristal pri 1 cm. V prvih jem, ki so mi stali ob stranih v trenutk­ preselili v telovadnice. Prvo nedeljo decembra se začne zimska liga v malem petih skokih sem pristal v ničli. Zaradi Kako ste doživeli sprejem na Brniku ih, ko mi ni šlo vse po n.ačrtih . " nogometu. Tekmeci, ki se bodo pomerili-v telovadnici Srednje gostinske šole slabih razmer je šesta serija pomenila in na letališču v Lescah? v Radovljici, se bodo pomerili vsak z vsakim, na koncu pa bo sledil finalni konec tekmovanja in prav ta 1 cm me "Priznati moram, da sem presrečen ob V padalskem športu starost ne igra turnir. V prvem kolu se bodo med seboj pomerili: Kranjska gora I : KranJ~ka je oddaljil od zlate medalje. Borut teh dogodkih. Vesel sem, da ljudje posebne vloge? gora II (9.00), Smola; Veterani ~anjska gora (10.00), Vinoteka Sodček: SD Erjavec je imel v petih serijah 1 cm, v spremljajo naše rezultate." "Svetovna elita je po večini starejša od Lancovo (11.00), Casmo Bled: Cifra (12.00). zadnji seriji je skočil ničlo in postal 35 let, saj v tem športu igrajo veliko svetovni prvak. " Kako se pripravljate na tekme? vlogo izkušnje. Kot sem že prej oinenil Namizni tenis: Ljubenčani nizajo dobre izide Na 2. odprtem turnirju za starejše pionirje in pionirke v Velenju je dobro ''Vsako leto dobimo program tekem, se s tem športom lahko začneš ukvar­ . nastopilo štiričlansko zastopstvo NTK -Elkoterm Ljubno, ki letos prvič Je bilo zaradi izgube prvega mesta kaj ki nas čakajo v sezoni. Pred pomemb­ jati pri 16 letih. Potrebno je veliko nastopaj.o v zahtevnejši pionirski konkurenci. B0žo Samac in Peter Pogačnik razočaranja? nimi tekmami je intenzivnost trenin­ število skokov ·in veliko število tek­ sta zmagala v predtekmovalnih ,5kupinah in nato po ·dobrem odporu izpad­ "Ostal je grenak priokus, čeprav v gov večja. Običajno skačemo 6 do 8 movanj, da dosežeš potrebne izkušnje. celoti gledano sem vseeno zadovoljen skokov na trening, pred·tekmami pa Sam bom beležil drugo leto 8000 la v tekmah za uvrstitev v četrtfinale. Klara Pintar in Nuša Arko sta tokrat v z drugim mestom." opravimo 10 do 12 skokov." skokov, kar ni malo." predtekmovalnih skupinah zasedli drugi mesti. V Izoli je bil l. TOP-12 najboljših slovenskih kadetov in kadetinj,na-katerem sta imela pravico do nastopa tudi i$falca NTK Elkoterm Ljubno, največ med Kakšno je ,bilo počutje v deželi vzhaja­ Zima za vas ne.pomeni počitka? Zaposleni ste v vojski. gorenjskimi klubi. Peter Pogačnik Je.nanizal 4 zmage in:žal 2 poraza, oba po jočega sonca? "Pozimi skačemo nekoliko · manj kot ':Vojska ima pod okriljem celotno zelo izenačeni igri. Klara Pintar je iztržila 3 zmage in 2 poraza. "Sama organizacija tekmovanja je bila poleti. Več · se . posvečamo vzdrževanju reprezentanco. Padalstvo je zelo drag na visoki ravni. Nastanjeni smo bili v kondicije. Veliko delamo na t.i. šport in na tem mestu gre zahvala vojs­ Ples: Blejski plesni studio vztraja v vrhu hotelih z dobro hrano. Sprva sem poligonu, kjer .treniramo figurativne ki, da nam omogoča ukvarjanje s tem Plesalke BPS, katerega pomemben člen- so tudi radovljiška dekleta, so imel kar nekaj težav s časovno razliko, skoke in skoke na cilj. Padalci imamo športom. Upam, da smo z zadnjimi nastopile.na kvalffik~cijah za DP v show plesih vLjubgani. Rezultati -hip-hop vendar je to po nekaj dneh minilo." pozimi tudi para-ski, kombinacijo sko­ rezultati upravičili zaupanje. " pari člani: l:•-Nina Sarčevič in Anja Radonjič; Hip-hop salo člani ~ l. Nina kov na cilj in smučanja. V tem tekmo­ Sarčevič, 2. Anja Radonjič, 3. Tjaša Kobal; hip-hop mladinke pari: l. Miša ·Katere svoje ·mednarodne . uspehe bi vanju nimam posebnih pričakovanj, Do kdaj boste vztrajali? . Ferjan-Vesna Urek; diseo solo mladinke: l. Vesna Ur_ek; hip-hop solo še omenili? saj je smučanje moja šibka točka." "Vztrajal bom toliko časa, dokler bodo mladinke: .2. Miša Ferjan; hip

Košarkarski klub Gepard Radovljica Uspešen štart v letošnji sezoni a košarkarji v l. B ligi.je devet branilcu, že v naslednjem napadu pa radovljiško ekipo in Rekelj. Iz odigranih kol. Radovljiški ko­ je prispeval še trojko in gostitelji so mladinske ekipe sta v prvo ekipo Z šarkarji so v dosedanjih na­ zaostajali le za sedem točk (39:32). napredovala Bunderla in Urbanc. stopih dosegli štiri zmage in pet Uvodne minute v tretji četrtini so Mitrič · in Plecity sta že stara znanca porazov, kar jih uvršča na trenutno gostitelji odigrali preveč nervozno, radovljiških ljubiteljev košarke, saj sedmo mesto. Zanimiv je podatek, kar posebej velja za igro v napadu. sta se odločila, da potem, ko sta že da so radovljiški košarkarji od štirih Pri rezultatu 54:38 za goste je ,dala slovo košarki, zopet pomagata zmag tri dosegli na gostovanjih.- gomači trener Stanek v igro poslal radovljiškem klubu. Novi trener Smida in Mitriča, kar ni spremenilo Stanek je pred prvenstvom obljubil, V 7. kolu so s prvo zmago v poteka dogodkov na igrišču in gostje da se bodo borili po svojih "Dosegli smo več , kot smo pričako­ slog igre. Posameznih trenerjev ne bi Radovljici spravili na kolena Novo so po treh četrtinah vodili z rezul­ najboljpših močeh. Omeniti velja, da vali. Sezona je še izredno dolga in ocenjeval. Konec pokaže, kaj je bilo Gorico z rezultatom 97:83 '. V nasled­ tatom 61:47. V zadnji četrtini je so radovljiški' košarkarji popolni tako tekmeci kot mi bomo imeli še dobro oz. kaj slabo." njem kolu so zmagali v Murski domača ladja tonila vse globlje. amaterji, kar daje dosedanjim štirim vzpone in padce." S9boti proti Radenski Creativ s Gostje so polnili domač koš, razlika zmagam še večjo težo. Uspešno Kako se v igro vključujejo mladi 86:84. V 9. kolu so radovljiški ~ošar• pa je bila iz minute v minuto večja, nastopajo tudi mladinci in kadeti. Kako ste videli poraz s Koprom? igralci? karji gostili ekipo Kopra, ki so imeli na koncu je bil rezultat 94:64. Kljub Mladinci so na vrhu razpredelnice "Conska obramba gostov nam je ''V določenih trenutkih se jim pozna, pred tem kolom _?:mago več kot porazu ni razloga za preplah, saj druge slovenske lige s petimi zmaga­ povzročala obilico problemov. Nis­ da jim še manjka izkušenj. Z prizade­ Gepard Radovljica. Ze uvodne minu­ imajo dve zmagi več kot zadnje tri mi in enim porazom. Kadeti, ki prav mo se mogli razigrati, žoga pa je vnim delom lahko naredijo korak te so nakazale, da so gostje odločeni uvrščene ekipe (Radenska Creativ, tako nastopajo v drugi ligi, so še počasi krožila. Poraz-ni tragičen, z naprej." prekiniti svojo serijo treh porazov. Flowtex Bežigrad, Nova Gorica). uspešnejši. V šestih tekmah so zmago pa bi le veliko pridobili." Pridobljeno prednost so znali Radovljiška ekipa je v letošnji sezoni dosegli prav toliko zmag. V letošnji s1;zoni ste uspešnejši na · obdržati in prvo četrtino dobili z dodobra spremenjena. Z aktivnim Po končani tekmi z ekipo Kopra smo Ekipa j~ glede _na lansko precej spre­ gostovanju. Cernu to pripisujete? rezultatom 24:15. Gostje z obale niso tekmovanjem je prenehal Tadič, za kratek pogovor zaprosili enega · menjena. "Na gostovanju igramo veliko bolj popuščali niti v drugi četrtini in Kovač je odšel na Jesenice, šare pa v najbolj izkušenih v domači vrsti "Podobno kot v naši je do sprememb sproščeno. Na domačem igrišču se vseskozi držali razliko desetih točk. Triglav. Od lanskoletne ekipe so Primoža Samarja. prišlo tudi v drugih ekipah." vsi zavedamo nujnosti zmage, kar Nekaj upanja za domače je vnesel ostali le Koman, Sfiligoj, šmid, p_ovzroča precej živčnosti . " Miha Sfiligoj, ki je naprej na sredini Samar in Jusič. Novinci v ekipi so Kako ste zadovoljni z uvodom Nov je tudi trener. igrišča "ukradel" žogo gostujočemu Beznik, ki je že trikrat zapustil sezone? "~ novim trenerjem se je spremenil /tJJ in foto: Maijaž Klemenc INFORMACIJE IN VPIS: Ford 04/537-24-00 Credit ali osebno v poslovni stavbi lntertrade ITS. UUDSKA UNIVERZA RADOVUICA Service KRANJSKA CESTA 4 DANIJEL FRLIC s.p. Cesta na Lipce 6, Lesce, ŠE VEDNO JE NEKAJ PROSTIH MEST ZA VPIS V tel.: 04/531 84 40 ❖ RAČUNALNIŠKE TEČAJE ❖ ODPRTO GLASBENO ŠOLO ZA ODRASLE PRI LU RADOVLJICA RQ,RU~i-'leljQjp ❖ USPOSABLJANJE ZA TURISTIČNEGA VODNIKA zokvozilG.jz·zof JANUARJA VPIS V PROGRAM TRGOVEC - 3. LETNIK d,~ odR-'<>~Qje in KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA ZBIRAMO INFORMATIVNE PRIJAVE ZA VPIS V VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM KOMERCIALIST.

KMETIJSKO . s• A,1/A GODRSKAZADRUGA "rft &O.O. LESCE, Božna dolina 50, tel.: 04/535 3616, (odprto: 8- 18, ~obota: 8-12) • SADOVNJAK RESJE, te/: 04/530 92 50. Vnašem sadovnjaku Resje še vedno pstra izbira jabolk vseh sort (vsako sredo in petek·od 9:do 16. ure) Vabimo·vas vprenovljeno, sodobno opremijeno kmetijsko trgovino vLescah. Za vas smo še TJbogatili ponudbo, kjer boste poleg ostalega dobili še več: -za rejce malih živali -za konjerejo -rezervne-dele za kmetijske stroje -blago za kmetovalce.

Mednarodni košarkarski turnir Alpe-Adria NBB Merjenje moči športnikov iz sosednjih držav organizaciji športne zveze dravil podžupan Andrej Kokot. otroške kategorije korenini v vpetosti idejo povezovanja in obliko tek­ Radovljica in Košarkarkega Med cicibani (letnika 1990, 1991) sta med tri države in želji po medseboj­ movanja med najmlajšimi, pri katerih V kluba Radovljica je sredi se najbolje odrezali ekipi Radovljice nem sodelovanju, tokrat na ravni prav tako več šteje igra kot rezultati. novembra v Radovljici potekal prvi in Begunj, za njimi pa so se zvrstili Alpe-Adria. Glede na to, da smo Pomembno je ukvarjanje s športom mednarodni turnir v košarki za Sportunio iz Cel~vca, Feldkirchen in majhen klub, smo se odločili , da in navezovanje stikov z vrstniki iz otroške kategorije pod imenom Alpe­ Gemona. Pri mlajših dečkih (letnika zajamemo kraje čim bližje meji. Ker sosednjih držav. Pri uvrščanju ekip Adria NBB (no borders basketball, 1988, 1989) je na prvem mestu ekipa sem kot trener veliko delal v tujini, glede na državo v tej starostni skupini košarka brez meja). Jesenic, sledijo Radovljičani, Feld­ poznam veliko klubov in ljudi, ki razlike v znanju in telesni priprav­ Nastopilo je 12 ekip cicibanov in kirchen in Radenthein. Med mlajšimi delujejo v košarki. Nad idejo so bili ljenosti še niso zelo opazne, se pa že mlajših dečkov iz Italije, Avstrije in dečki (letnika 1986, 1987) je bila navdušeni in s skupnimi močmi smo kaže bolj · načrtno delo in več tek­ Slovenije. Domače barve so zastopale najboljša Radovljica, pred ekipami organizirali prvi turnir v Radovljici, movalnega duha pri ekipah iz ekipe iz Radovljice, Begunj in Je­ Worthersee,Jesenic in Landskrop.e. ki naj bi postal tradicionalen. Slovenije. V tujini delajo z otroci bolj senic ter gosti iz avstrijskih Feld­ Ob zak lju čku turnirja je Miran Predvideni so štirje turnirji v šolskem v smeri ukvarjanja s športom in manj kirchna, Celovca, Wortherseeja, Cilenšek, vodja vesele košarke pri letu, rezultati se seštevajo, zaključ ili v smislu tekmovalnega . ter vrhun- · Landskrone in Radentheina ter iz ita­ Košarkarskem klubu Radovljica, pa bomo maja prihodnje leto v skega športa." lijanskega Gemone. Turnir je v ime- . povedal: "Ideja o organizaciji med­ Feldkirchnu v Avstriji. Pri tem niso v Radovljiška košarkarska ekipa cicibanov nu občine Radovljica odprl in poz- narodnega turnirja v košarki za ospredju toliko rezultati, gre bolj za h in Joto: Mendi Kokot v prvi tekmi proti ekipi iz Celovca.

, PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV _ PISMA BRALCEV • • ) • ' ~ , < ) '~ ,, Odgovor na intevju z Jovanom Igralci, ki so bili v ekipi, so bili pod klubska uprava ni po1mstila in lahko pred 10 - 12 leti delovali Drago Man­ skrbi za dodatna izobraževanja tre­ Močkovičem, trenerjem ženskega vodstvom trenerja Borisa Sodja polfi­ povem, da v tekmovalni sezoni delc, ki je bil več ko 20 let aktiven nerjev. G. Močkoviču je klubska upra­ rokometnega kluba Radovljica, nalisti državnega kadetskega prvenst­ 2000/2001 v klubu zopet igrajo vsi rokometaš, nato je delal Slavko va ravno tako omogočila, da bi se izo­ va. V tem tekmovanju je nastopalo igralci, ki so odšli iz kluba. Kunčič, prof. telovadbe in rokome­ braževal kot trener na omenjeni objavljenem v Deželnih novicah; blizu 50 ekip. Po spletu okolišč in je Se v nobenem klubu pa trener ni taš, ter Franc Lušina, uspešni trener fakulteti, vedar zanj to ni bil zado­ številka 7, november 2000 tudi pripeljal ekipo v 2A ligo, vendar postavljal koncepta in vizije kluba, rokometa, ki je tudi še aktivno igral. voljiv nivo pridobivanja znanja. Zato K pisanju so me SR,odbudili klici po zaslugi igralskega kadra v klubu. ampak je trener oseba, ki izpelje pro­ V klubu smo se zavedali, .da to dolgo­ je raje odšel v Novi Sad. · rokomtnih delavcev SD RK Radov­ Na koncu lige pa določene ekipe niso gram kluba. ročno ne bo zdržalo, zato smo začeli Do sedaj in tudi naprej se ne mislim ljica. Ogorčeni so bili nad izjavami g. imele interesa napredovanja v višji Naša uprava, ki že od vsega začetka izobraževati še druge trenerje v.sode­ spuščati v delo drugih klubov. Naš Močkoviča o zadevah, za katere ni rang. Zato je ekipa Radovljice napre­ (12 let) deluje pod okriljem SD lovanju s Fakulteto za šport in Sport­ klub nima namena niti časa, da bi se niti najmanj pistojen, da jih komenti­ dovala v višji rang tekmovanja. Ekipa Radovljica, je in bo zmerom odprta no zvezo Radovljica. Tako imamo za vsak uspeh javno hvalil. Klubska ra. To pa je, da se z nestrokovnimi si je to tudi zaslužila, saj je bila mlada rokometnim zan~snjakom, ki hočejo danes dva trenerja: Semi1ja Hadžiča uprava mora skrbeti, da 6 ekip (ml. ocenami spušča v delovanje nekega in perspektivna. Ni pa povedal, da je dobro klubu in Sportnemu društvu. in Staša Adama z osnovno izobrazbo dečki A in B, st. dečki in dve članski drugega kluba. Res je g. Močkovič ta ista ekipa v naslednjem tekmoval­ Ne bo pa dopustila, da v klubu delajo trenerjev za mlajše selekcije, Tomaža ekipi) igra v državnem prvenstvu, da prišel v moški rokometni klub s nem obdobju na koncu tekmovanja neki športni filozofi z nekim nereal­ Mandelca z drugo stopnjo trenerske trenirajo, da imajo pogoje za treni­ prošnjo, če bi lahko treniral vratarje, zasedla zadnje mesto in izpadla iz nim konceptom razvoja rokometa. izobrazbe in Borisa Sodja, ki mora ranje, da imajo trenerje, da imajo ker ima izkušnje z delom vratarjev. tega tekmovanja. Nato je moral Vsem športnim zane~jakom nam je opraviti samo še zagovor diplomske opremo za tekmovanje in podobno. Tudi sam je bil nekoč vratar. Nato se predsednik kluba kot dolgoletni dobro znano, da lahko načrt1uemo naloge za pridobitev naziva trener Res pa je, da kljub slabi upravi moški je počasi zaradi spleta okoliščin v funkcionar v raznih komisijah Roko­ razvqj nekega kluba samo na podlagi inštruktor. Nato je samo še ena stop­ ~okometni kluo deluje že 12 let. klubu (pomanjkanje kadra, druge metne zveze uporabiti ves svoj vpliv, realnih finančnih konstrukcij. nja, ta pa je za trenerje, ki vodijo Zenskemu rokometnemu klubu z zadolžitve ostalih trenerjev) prebil do da je ekipa kljub izpadu ostala v istem Kar se pa tiče trenerskega kadra, pa prvoliga.ške ekipe in nacionalne boljšo upravo pa želim še veliko let vodenja č l anske ekipe. Prevzel je rangu tekmovanja. Prišlo je do mo­ moram povedati naslednje. Od vsega selekcije. Goran Debelak pa je absol­ uspešnega dela. igralce, ki jih ni vzgojil sam, ampak čnega osipa igralcev za novo sezono, začetka se je klub trudil, da bi v njem vent Fakultete za šport in: tudi že dela predhodni trenerji (Iztok Mandelc, saj je bilo veliko igralcev zmanipuli­ delali dobri strokovnjaki s področja z mladimi \'._lipniški šoli. Klub v sode­ , Boris Sodja, Slavko Kunčič in Boris Sodja). ranih s strani g. Močkoviča. Vendar rokometa. Zato so v klubu od začetka lovanju s Sportno zvezo Radovljica predsednik SD RK Radovljica PAPIRNICA IN KNJIGARNA DOMINA fin - im! d.o.o. POSAVEC · Kranjska c. 7, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-54 Titova 53b, 4270 Jesenice, tel.: 04/586-16-04, odprto: 8 - 19, sob.: 8 - 12

Linhartov trg 12, 4240 Radovljica, tel.: 04/531 49 28, odprto: 9-12, 14-16, sobota zaprto

Očala vseh modnih znamk Umo,dairnaJveAkonaroa/, · VERSACE, IAGERFELD, ROCHA, D&G, ... zalo ti fi radi o/ajsaA Je/o. V na.Jih ffY}ovi~ v Rmiov4ici Prihaja čas, ko se bomo morali odločiti, in na JeJenicah tos lotil kje bomo letos priredili zaključno srečanje vJe za izpolnitev Že4a oziroma kosilo ali večetjo ob koncu leta. vJem pridnim o/rokom. Mi Vas vabimo, da se odločite za nas! .~B;j J!e pohiti, da le ne 'www.1:: o:.r.rn:H1B- _1 ot tli-bl t

c::!:... .B ···.. ;..:: n··) ··__ .. w·...,, ..., • ~ -;··_ .,) Rožna dolina 40, 4248 Lesce, tel.: 04/531 85 02, fax: 04/531 85 21 s Titova 108, 4270 Jesenice, tel./fax: 04/586 01 22 Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, tel.: 0428010 00, 0428010 40 JJJll !/] JJll~J !J !/ ~11 JJll~~!J JJ iJHJ H !HiJJJ]~~H fax: 042801012, e-ma.il:[email protected],www.gbd.si • • . Želite kupiti ali prodati delnice? • • Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? • Ullp,l"' u. H. gore nJe ""b"J~, u. ]~. • Bi radi oplemenitili Vaše prihranke? • Vabljeni v naše pogodbene poslovne enote: • ALPEI'OUR potovalna agencija, Radovljica, Kranjska c. 89, tel.: 53147 00 • GTI'URISTd.o.o., Cesta svobode 10, tel.: 5741514 · • ALPEI'OUR potovalna agencija, Bled, C. svobode 4, tel.: 57411148 • varnost • strokovnost • donosnost • AKRIS d.o.o. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI NOVO OBNOl'li GROBO~ SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA Nova vas 17, 4240 Radovljica, teL: 064/733-365 (NON STOP) ITT ~ ~ a:,~ Odprto: 8 - 19, sobota: 8 - 12 DODATNI POPUST KUHINJ IN KOPALNIC l.2J , ' ~;;#'..-~Božiček in dedek b kllpujeta tudi pri nas: 0 VELIKA IZBIRA TELEVIZORJEV IN GLASBENIH STOLPOV O~~~,\(\ ~ - antirevmatske grelce in perilo iz angora in merino volne 0 . 0-1- o~ ~rJ>.$ . -naravna sredstva za nego nog in naravno .kozmetiko N\~ 0 NAROČNIŠKA RAZMERJA MOBILNIH TELEFONOV DEBITEL i(.~ · Gorenjska c. 33c, 4240. Radovljica, tel.: 04/53117·14. - • Alpsla-.i B, 4248 Lesce ....-.... telefon: 04 537 88l>o1 d.0.0. ~ ~ ' fax:0453,8840 JIIIRIIMDC CEll'JBI ~ ~ [email protected] vu1.«11N1zEasrvo aosr1ič.l~ **** Alpska sa fblvla Verl6aJ, ·Odprto: 1a • J3l petek„ sobot~: lil• 24, MESNICAIN teti;: 04/UO aa oo, ZalaoaJ:.,1• stala stnJlllua, DELIKATESA, lax: 0se.,.. železniška c. 1b, 04~sao aa oa ,.,. LESCE, l'ODIEF.IE ZA EDICUO. ,oslonia partaerjdl, gost• in delovni čas : 7-19, a sob.: 7-13, 1IMNSI arn; 1INWMMI prfjateJJ• ·• ,._o _,_Jem obisk, tel.: 04/531-83-32 Je•ea/ce, Sp„ t;,ls~ Bb, ,riporoaa,ao pa se ·osaa tistf1t, Id J,oste MESNICA, tel.: OA/ISS4 aa 00, Kraltjska c. 13, fax: H'XSSS :t4 tJ tJel'jeU tJ ~VUICA, a.o - tudi prlodaje naše sodelo•Je. delovni čas: 7-18, sob.:-7-13, Lepe pramične _dni in srečno vletu 2001 vam želi družinsko podjetje Aiman ssodelavci. tel.: 04/531-50-66

• POIAGANJE in OBNOVA P~LESENIH PODOV y •POLAGANJE PLUTE in LAMINAIDV •BllUSHNJH •LAKIRANJE Vsa dela izvajamo z vašim ali našim materialom.

N ~~~e že~/~ 4',C,U~ O 200,./

Alpska 55, 4248 Lesce, tel.: 04/5318 111

Grajska cesta 44, 4260 Bled, tel.: 04/575 07 00, fax: 04/575 0719, ~ranjska 4, lla.d,o},nlca (stavba Jntertradta) _ .._.,. ______~_E -mail: [email protected] tttl.i 04/S31 49 14, 631 24 40 Odprto: H - 1 9 .'W, sohot,1: n - 1 J. -- NOVO! NOVO! NOVO! lldelki il dolllače ovčjevol•inpreja

OGREVAJTE SE S PLINOM · 25% PRIHRANKA v primerjavi z oljem LET ..: ~ . . ' . .. ..