DOCSLIB.ORG

Svetniki Prvič V Prenovljeni Dvorani

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Svetniki Prvič V Prenovljeni Dvorani (J [J jfehruar 2000 1Lttnik4 Decembrska in januarska seja občinskega sveta IZ. VSEBINE. ' • GOSPODARSTVO: Svetniki prvič v prenovljeni dvorani Prisilna poravnava za Gorenjca vetniki so decembra prvič za­ sedali v prenovljeni dvorani in Stran 2 S tako tudi primerno počastili odhod tisočletja. Na slavnostnem delu seje je Bernard Tonejc kot • POGOVOR: najstarejši svetnik predstavil sloves­ Alenka Bole Vrabec no verigo, simbol občine, ki si jo bo ob svečanostih nadel župan. Obliko­ Stran 5 vanje ·verige je delo arhitekta Kle­ mena Rodman. • REPORTAŽA: Praznični del seje je zaokrožil obisk Vili Luznar - čebelar mladih kolednikov iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica z mentorico Stran 8 Ireno Kosmač, nadaljevanje pa je bilo v znamenju sprejemanja pro­ • OKOLJE: računa za leto 2000, ter sprejetja Omahnili sta dve lipi stanovanjskega programa občine. "Predtrška gmajna" je na januarski Stran 9 seji postala gozd s posebnim po­ menom, za dokončanje plinovoda pa • STATISTIKA: je svet sklenil pridobiti koncesionar­ Koliko nas je? ja. Sicer pa je del slednje seje potekal brez svetnikov iz opozicije, ki so zara­ Stran 9 di nestrinjanja z močnejšo pozicijo glede Odloka o preoblikovanju • ŠPORT: Javnega podjetja Komunala protest­ no zapustili sejo. E. S. Balinar Dejan Tonejc Več o delu obči nskega sveta na 2. in 3. Stran 14 strani. Na svečani del seje so prišli tudi mladi Koledniki iz Krope. Foto: PRIZMA Po izboru zgodovinarja Jureta Sinobada Sejno dvorano krasijo slike velikih osebnosti tene prenovljene sejne dvora­ Namen sklepa o razobešanju slik ne radovlJiškega občinskega pomembni& osebnosti je, da S sveta krasijo slike osebnosti, prepreči morebitno roli~čno ali rojenih v krajih naše občine. Vse so vrednostno samovoljo zupanu, .zaznamovale preteklost, ki je po­ občinski upravi ali preozki poli­ menila čas iskanja in potrjevanja ti~ni skupini glede ocenjevanja slovenske narodne identitete. Izbor pomembnih osebnosti. Prisot­ je opravil zgodovinar in knjižničar nost slik v sejni dvorani pomeni mag ..Jure Sinobad, osebnosti pa so čast in krepitev zavesti o skup­ omenjene v njegovi knjigi Dežela. nem in zgodovinskem obliko­ O obešanju slik je občinski svet vanju občinskega prostora. To so sprejel sklep, ki določa merila za bili ljudje, ki so s svojim delom, izbor osebnosti, njeno zamenjavo znanjem in pozitivnim odnosom in prestavitev iz velike sejne dvo­ do družbe ter soljudi presegli vsa rane na stene drugih občinskih politična obdobja ter kot oseb­ prostorov. Predlog posreduje žu• nosti prišli v zgodovino. pan, sprejme pa ga večina svet­ nikov. Sinobad se je ravnal po pogo­ Ob vhodu v staro mestno jedto je na prostoru nekdanjega MerkU1jevega skladišča občina uredila parkirišče za 18 avtomobilov. ju, da je oseba že umrla in da je Krstnik pl. Prešeren, Jožef Balant Sodeč po praznem parkirišču, občani še niso seznanjeni s to novostjo, s katero se rešuje problematika stoječega prometa v centru vpisana v enciklopediji Slovenije in (Waland) , A. T. Linhart, Matevž ·R.adovijice . Parkirišče je osvetijeno, ob vhodu v stavbo so postavijene cestne oznake, ki opozarjajo na to, da je parkiranje dve uri Slovenskem biografskem leksikonu. Langus, Josipina Hočevar, Lovro brezplačno. · Foto: Bojan R.auh Prvih dvanajst od 32 osebnosti že Toman, Joža Tomše, Hugo Roblek, lepšajo sejno dvorano (slike so Ivan Vurnik, Anton Dežman Ton­ naredili v Ateljeju B & M Radov­ ček in Ivan Hribovšek. E. S. Pustni sprevod ljica). To so Ivan Kocjanar, Janez Več na 4. in 5. strani ELEKTRO I NSTALACI.J E Linhartov trg 7, 4240 Radovljica · Tel., fax: (064) 712-470 flkkrepoevulnicu Vofifli rhr'i6 d.o.o. GS:M:: 041 - 220/380 GrttJnif,offil dTica sq,pan}, iJlailov'(/ica, flel.: 11.,2112 ©@~~~~©~ ... Rožna dolina 40, 4248 Lesce, tel.: 0&4n18-502, fax: 064n18·521 SDS Tradicionalni pustni spre­ vod po radovljiških ulicah bo 4. marca ob 14. uri. Obiščite nas na naši domači strani na Turistično društvo Radovijica POOBLAŠČENA PRODAJALNA Coming internetu www.radovljica.sds.si l :,.P·. V tretje leto Trinajsta in štirinajsta seja sveta - nadaljevanje s 1. strani Deželne novice gredo v tretje leto izhajanja. Čeprav so nastale na »vladajoče« večine občinskem Kmalu razgrnitev avtoceste pobudo in ob podpori prejšnje v svetu, se izkawje, da je glasz?u naklonjena tudi nova večina, zbrana okrog župana Janka S. Stuška, ki i,e pred dobrim letom dni začel vrteti rinajsta, zadnja seja minulega njske kredite in subvencioniranje leta, je bila v znamenju leto­ obrestne mere (14 mio), za reše• Poročali ~mo tudi, da se je svetnik občinsko kolo. ("Zavrtimo kolo 'je bilo njegovo predvolilno geslo.) Kar Andrej Cufer (SDS) obrnil na T šnjega proračuna, sprejet je bil vanje zakonskih stanovanjskih ob­ nekaj indicev je bilo, da bi se lahko kolo zavrtelo drugače. Poglejmo. skoraj soglasno, proti je glasoval le veznosti (21 mio) ter za reševanje so­ župana s predlogom, naj prob­ en svetnik. Med drugim so dopolnili cialnih vprašanj (20 mio). Za rekre­ lematiko optimalne izbire AC Ko se je lani konec februarja - ob obravnavi finančnega poročila glasi­ odlok o ravnanju s komunalnimi od­ acijo in kulturo bo skupaj pora­ trase ponovno 4vrsti na dnevni la - sprožila široka razprava o uredniški politiki in smotrnosti izha­ padki ter sprejeli pravilnik o dodelje­ bljenih 300 milijonov, od tega 241 red seje sveta. Zupan Janko S. janja takšnih Deželnih novic, kot jih prejemate, smo lahko v vanju sredstev za stanovanjsko grad­ samo za kulturo. Za sanacijo Sivčeve Stušek je v zvezi z njegovo pobudo Gorenjskem glasu o tem brali pod naslovom "Deželne novice v skrom­ njo. Svetnica in direktorica Linhart­ hiše (zamenjava kritine in ureditev zatrjeval, da ni bila vložena v nejši obliki". Videti je bilo, da so se v zvezi z nadaijnjim izhajanjem ove dvorane Alenka Bole Vrabec je podsterhe, sanacijo vezi in stropa nad skladu s poslovnikom in statutom OS. Kasneje se je izkazalo, da je Deželnih novic začele odpirati glasilu manj naklonjene opcije. Po spre­ prisotne seznanila s konkretnim pre­ poročno dvorano ter ureditev odvod­ bil način podajanja pobude pra­ jetju statuta, po katerem je sli,ladno s spremembami zakona odgovo­ dlogom sanacije balkona v Linhartovi navanja) je občina zaprosila za dvorani. republiška sredstva v višini 15 mili­ vilen, le da se je ta na poti skozi rnost izdajatey'a prešla z občinskega sveta (ta ni več pravna oseba) na Izvajalca prenove velike sejne dvo­ jonov, toliko pa v primeru odobritve "birokracijo" izmuznila - gre za občino, bilo vnovična je treba spremeniti odlok o glasilu, kar je bila rane so na občinski upravi izbrali zagotavlja tudi občina. Ta bo zago­ eisni predlog. Sicer pa je Andrej Cufer za Deželne novice povedal, priložnost, da se načne razprava o skromnejši in cenejši obliki izda­ izmed treh ponudnikov. Celotni zne­ tovila sredstva tudi, če bo država janja. To bi se doseglo z "možnostjo priključi,tve izdaje glasila v sklopu sek prenove je nekaj manj kot 18 mi­ prispevala svoj delež za ureditev da je posebej želel, da se o oziroma v sodelovanju z drugimi izdajateiji glasila" (obrazložitev lijonov. Zgodovinsko idejo slovesne · trškega jedra Krope v skladu z · ponovni trasi razpravlja, če bo to osnutka sprememb odloka o glasilu). Ob obravnavi osnutka je bila verige, tako kot izbor razobešenih zakonom o kulturnem tolarju. Dom še potrebno, po javni razgrnitvi slik zaslužnih mož v sejni dvorani, je krajanov Kamna Gorica naj bi bil s 65 osnutka, ko bodo v~i, ki bodo to izražena bojazen, da bi kot priloga drugega časopisa Deželne novice želeli, podali svoje pripombe. prispeval zgodovinar Jure Sinobad, milijoni letos zaključen. Poleg izgubile avtonomijo - ne bile bi več »naše«. Pre&agateij odloka je te za izdelavo pa sta poskrbela Vinko večnamenske dvorane bo v njem še bojazni zavrnil, saj odlok že v svojih določilih zagotavlja glasilu Faladore, ALTA 3, s.p. ter Ciril stanovanje, pisarne in pošta. tal in odtekanje voda sta pokazatelja samostojnost tudi kot morebitna priloga in zagotavija, da ga bo preje­ Anderle, Mehanika, s.p. Ob tej priliki Javna uprava bo razpolagala s 190 vsebnosti gramoza, . kar bi lahko mala vsaka družina v občini. "Osnutek odloka v nobenem primeru ne so svetniki praznovali -tudi obletnico milijoni, postavke so: župan (za občini zagotovilo določeno finančno jemlje avtonomnosti časopisa ter nemožnosti odločanja o izdajateljski konstituantne seje. plačo, reprezentanco in pokroviteljst­ prednost pri postavljanju zahtev do politiki časopisa s strani izdajatelja" (obrazložitev predloga sprememb va ter prispevke), občinski svet države. Možnost izkoriščanja gra­ odloka o glasilu). Konec lanskega leta je bil odlok spremenjen in zdaj Letošnji občinski proračun (izplačila funkcionarjem, sejnine, rnoza je posebno velika na področju občinsko glasilo ter financiranje poli­ med cesto Hraše in Hlebce. Cenovna določa, V prejšnji številka glasila smo na med drurm da lahko glasilo s soglasjem izdajatelja izhaja tičnih strank), krajevne skupnosti za kratko pojasnili konstrukcijo pro­ razliJ<a poglobljenega poteka mimo . tudi kot 'samostojen dodatek alz priloga drugega glasilµ". svoje delovanje in občinska uprava. računa in omenili, da znašajo pri­ Lesc in Radovljice in nivojskega pote­ ka je okoli 1,4 milijarde, kar bi s pro­ dopušča hodki 1,714 milijarde, odhodki pa Upamo, da do te možnosti, ki jo odlok, ne bo prišlo. To upa­ Nekaj pomembnim odločitvam je bo­ dajo gramoza lahko delno izravnali. 1,8 milijarde. Bistveno povečanje n;e krepijo tudi primeri sosednjih občin, kjer si kar po vrsti prizadeva­ trovala januarska seja. Predtrški gma­ sredstev glede na osnutek je pri Cenovno so bile
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Deželne Novice Deželne Novice So Časopis Občine Radovljica Odgovorna Urednica: Marjana Ahačič Časopis Izhaja Enkrat Mesečno
    deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Avsenikov Zgodbe ostajajo jubilej Adi Fink, zgovoren oseminosemdesetletnik, ki je svoje Več kot 30 glasbenih skupin z življenje posvetil fotografiranju in okoli tristo glasbeniki, pevci, potovanjem, kolikor mu je dopuščala humoristi in plesalci je blestelo služba. Petdeset let dejaven v konec avgusta na Festivalu lokalnem fotografskem društvu in Avsenik, ki ga je družina Fotografski zvezi Slovenije. Avsenik priredila v čast 60-letnice Avsenikove glasbe. stran 7 stran 12 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 17, 6. septembra 2013, številka 11 Otroci so spet sedli Povezava vodovodov Občini Radovljica in Žirovnica sta v ponedeljek podpisali pogodbo o sofinanciranju povezave vodovodnih sistemov z vodovodom v šolske klopi Hraše-Smokuč. Marjana Ahačič komunalni podjetji, pogod- beni rok za izvedbo del pa je Osnovne šole v radovljiški občini bo v novem šolskem letu obiskovalo 212 prvošolcev, kar je 9 več kot Nova vodovodna povezava dva meseca. Ocenjena vre- bo preprečevala pomanjka- dnost del znaša približno 43 preteklo šolsko leto. Tudi število vseh učencev na osnovnih šolah bo večje – letos 1.572, lani 1.506. nje vode v sušnih obdobjih v tisoč evrov. Občina Radovlji- obeh občinah. Izvajalca iz- ca bo prispevala tretjino ozi- Marjana Ahačič gradnje vodovoda in ustre- roma 14 tisoč evrov, Občina zne ureditve črpališča v vo- Žirovnica pa preostalih 29 V ponedeljek se je za vse dohranu Smokuč bosta obe tisoč evrov. osnovnošolce v štirih osnov- nih šolah v občini začelo novo šolsko leto. V štirih matičnih osnovnih šolah: A. T. Linharta in Antona Janše Radovljica, Frana Saleškega Finžgarja Lesce in Staneta Žagarja Lipnica ter v podru- žničnih šolah v Begunjah, Mošnjah, Ljubnem in na Ovsišah, je v šolske klopi se- dlo 1.572 šolarjev.
    [Show full text]
  • Tržič in Tržiško Na Prelomu 18. V 19. Stoletje
    2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 631.111(23.01):67(497.452Tržič)"18" Prejeto: 20. 5. 2020 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Tržič in Tržiško na prelomu 18. v 19. stoletje IZVLEČEK V članku opisano območje Tržiča z okolico je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi težko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih jim tudi z največjim trudom včasih ni uspelo pridelati dovolj hrane, da bi družina preživela do nasled­ nje žetve, so si s pregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali s prevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice se je Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejavnosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetovanje pa je bilo za večino Tržičanov le postranska dejavnost, s katero so se ukvarjali. KLJUČNE BESEDE franciscejski kataster, Tržič, Gozd, Bistrica, Sv. Ana, Sv. Katarina, kmetovanje, obrt ABSTRACT TRŽIČ AND ITS SURROUNDINGS AT THE TURN OF THE NINETEENTH CENTURY The article describes the area of Tržič and its surroundings, which in the first half of the nineteenth century exhibi­ ted a highly diversified image. Running a farm around Tržič was a challenging task, primarily due to the heavily accessible terrain. The survival of farms, where sometimes not even the greatest effort would produce sufficient crops for the families to sustain themselves until the next harvest, was ensured by the farmers’ proverbial Upper Carniolan tenacity and shrewdness as well as by also engaging in horse­drawn transportation, charcoal production, and so on.
    [Show full text]
  • Workers' City Colony
    Workers' City Colony Locotion Maribor Address Betnavska Cesta, Ulica Zmage, Fochova Ulica, Koseskega Ulica Planning and completion 1927-1929 Architect Ivan Vurnik lnvestor District Office for the Protection of Workers of Maribor, City Hall and individuals Building type Series of residential houses Other buildings by the same architect Anatomy Institute (Anatomski Inštitut), Ljubljana 1919-1920; sanatorium for lung patients, Golnik 1920-1922; Co-operative Com­ mercial Bank (Zadružna Gospodarska Banka), Ljubljana 1921-1922; House of the Nation (Narodni Dom). Kranj 1922-1923; House of the Falcons [pre-war left-wing gymnastics society; Sokolski Dom] in Tabor, Ljubljana 1923-1926; series of resi­ dential houses, Maribor 1928; summer swimming-pool Obla Gorica, Radovljica 1932-1933 A casual visitor to Maribor would notice a series of residential houses in while walking through the suburbs of Tabor. The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned. Their uniform facades and the streets planted with trees create the impres­ sion of a peaceful neighbourhood. If questioned, most of the inhabit­ ants would state that living in the houses is pleasant, although they are modest and smalL The gardens and green areas in the inner side of street islands enhance the quality oflife in the neighbourhood. Those interested in the history of Maribor know that the subject .6. Floor plan (scale: smm =1m) ..,. "The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned." 125 2oth Century Architecture: From Modernist to Contemporary Giude to Architecture under discussion is the creation of one of the pioneers of Slovene modem architecture, the Workers' City Colony by Ivan Vurnik.
    [Show full text]
  • Župani Občine Radovljica
    Ţupani Radovljice Zgodovina ţupanov Druţabno ţivljenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila druţba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, ampak so tudi po ţenitvi ali moţitvi s svojimi stariši skupaj ţiveli in gospodarili. V zadrugi so bile torej zdruţene poleg dedov tudi druţine bratov, sester, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, ţivina in vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadruţnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso škodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako namnoţila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V začetku je bil najstarejši moţ (ded) za starešino, pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel najmodrejši in najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam pred svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge. Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajne daritve.
    [Show full text]
  • Crossing Central Europe
    CROSSING CENTRAL EUROPE Continuities and Transformations, 1900 and 2000 Crossing Central Europe Continuities and Transformations, 1900 and 2000 Edited by HELGA MITTERBAUER and CARRIE SMITH-PREI UNIVERSITY OF TORONTO PRESS Toronto Buffalo London © University of Toronto Press 2017 Toronto Buffalo London www.utorontopress.com Printed in the U.S.A. ISBN 978-1-4426-4914-9 Printed on acid-free, 100% post-consumer recycled paper with vegetable-based inks. Library and Archives Canada Cataloguing in Publication Crossing Central Europe : continuities and transformations, 1900 and 2000 / edited by Helga Mitterbauer and Carrie Smith-Prei. Includes bibliographical references and index. ISBN 978-1-4426-4914-9 (hardcover) 1. Europe, Central – Civilization − 20th century. I. Mitterbauer, Helga, editor II. Smith-Prei, Carrie, 1975−, editor DAW1024.C76 2017 943.0009’049 C2017-902387-X CC-BY-NC-ND This work is published subject to a Creative Commons Attribution Non-commercial No Derivative License. For permission to publish commercial versions please contact University of Tor onto Press. The editors acknowledge the financial assistance of the Faculty of Arts, University of Alberta; the Wirth Institute for Austrian and Central European Studies, University of Alberta; and Philixte, Centre de recherche de la Faculté de Lettres, Traduction et Communication, Université Libre de Bruxelles. University of Toronto Press acknowledges the financial assistance to its publishing program of the Canada Council for the Arts and the Ontario Arts Council, an agency of the
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Motoristi So Vsako Leto Večja Družina
    dff. C^l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 PRVI PREDHODNIK THDNIK GORENIEC LETA 1900 Gorenjsk JUNIJA i Glas TOREK, 21. 2005 Leto LVIIl, št. 49, cena 200 SIT, 16 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 22.000 IZVODOV VITJTIC.COHENISKICIAS.SI Motoristi so vsako leto večja družina Blizu dva tisoč motoristov je konec tedna prišlo v Medvode, kjer so pripravili velik moto piknik. VILMA STANOVNIK minuli konec tedna družili in zabavali v Medvodah. Medvode • Poletje je čas, ko Medvošld motoristi pa so se drugim voznikom na ce- tudi letos ohranili tradidjo in stah pridružijo še motoristi. bodo del zaslužka s svoje naj- Teh je na evropskih cestah iz večje prireditve, moto pikni- leta v leto več, nič drugače pa ka, namenili v dobrodelne ni pri nas, kjer se je v zadnjih namene. "V skrinji s prosto- let^ število registriranih mo- voljnimi prispevki se je na- torjev povečalo tudi več kot bralo 150 tisočakov, najbrž pa desetkrat. "Motoristi smo po- bo ostanka denarja še kaj več. stali kot velika družina, saj Skupaj s Centrom za sodal- člani moto klubov pri nas in no delo se bomo odločili v tujini pripravljamo različna komu bomo namenili po- srečanja s pikniki, kjer se ob moč, zagotovo pa bo tudi le- koncih tedna srečujemo od tos denar prišel v prave roke," pomladi do jeseni. Mi obis- je tudi povedal Rok Rotar, ki kujemo druge motoriste, je skupaj s prijatelji motoristi drugi enkrat na leto pridejo k v nedeljo zadovoljen zapuščal nam v Medvode," pravi pred- travnik v Medvodah tudi sednik Moto road radng du- zato, ker se konec tedna vsaj ba Medvode Rok Rotar, ki je na medvoškem koncu ni zgo- skupaj z ostalimi člani kluba dila nobena nesreča, v kateri poskrbel, da so se motoristi bi bil uddežen motorist.
    [Show full text]
  • Identità Della Slovenia. Design Per Lo Stato« 20°ANNIVERSARIO DELLE
    20° ANNIVERSARIO DELLE RELAZIONI DIPLOMATICHE FRA LA REPUBBLICA DI SLOVENIA E LA REPUBBLICA ITALIANA Inaugurazione della mostra »Identità della Slovenia. Design per lo Stato« L’opera integrale di Miljenko Licul per l’identità visiva della Slovenia Martedì 27 marzo 2012 Ministero degli Affari Esteri della Repubblica Italiana Roma da un concerto simbolicamente intitolato ‘Le vie dell’amicizia’. Una bellissima e simbolica riconferma dell’innalzamento della qualità nello Gentile visitatore della Mostra »Identità sviluppo dei rapporti tra la Slovenia e l’Italia si è verificata a gennaio del della Slovenia. Design per lo Stato«, 2011 con la prima, storica visita di Stato del Presidente della Repubblica di Slovenia a Roma. Entrambi i Presidenti hanno preso parte alle celebrazioni Caro amico in occasione del ventesimo anniversario dell’indipendenza della Slovena e del centocinquantesimo anniversario dell’Unità d’Italia. Rimaniamo in attesa di poter accogliere il Presidente della Repubblica italiana nella sua prima Visita Quest’anno la Slovenia e l’Italia festeggiano il ventesimo anniversario di Stato in Slovenia. del mutuo riconoscimento e dell’instaurazione di rapporti di collaborazione e di buon vicinato. Durante questo periodo abbiamo La configurazione culturale dello Stato, del popolo è quella che meglio rende sviluppato ottimi e forti legami bilaterali politici, economici e possibile la comprensione delle diversità, ed è essenziale anche per lo sviluppo culturali. L’Italia è per la Slovenia il secondo partner economico più e la messa in
    [Show full text]
  • Architectural Walking Tour of Ljubljana
    Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25.
    [Show full text]
  • Gradnja V Radovljici (1915 - 1945)
    Gradnja v Radovljici (1915 - 1945) Število hiš v Radovljici (in Predtrgu) Hiše 1817 1830 1854 1869 1890 1900 1910 1931 1948 Radovljica 95 95 100 92 90 102 115 203 291 Predtrg 41 41 43 49 50 58 68 136 136 143 141 140 160 183 ☼☼☼☼ Moratorij na gradnjo Prepoved nadaljevanja gradenj. Del pisma namenjen župniku in kanoniku Janezu Novaku »…Občinski odbor je na svoji seji 22. junija 1911 soglasno sklenil dati napraviti za mesto Radovljica, oziroma Predmestje proti Lescam regulacijski načrt, v katerem bo natančno določena stavbna črta in nivo ter ceste. Nadalje, da se delo pospeši in da tako dolgo, dokler ne bo regulacijski načrt izgotovljen in potrjen ne izda nobenega stavbnega dovoljenja in da toliko časa ne sme nihče na teh prostorih graditi hiše ali kakega drugega poslopja.« Vir: Oris vilske četrti v Radovljici v prvi polovici 20. stoletja; avtorica Nika Leben - Avguštinov zbornik 2003 Kdaj je bilo konec moratorija na gradnjo, nam ni uspelo izvedeti. Začela se je prva svetovna vojna, med katero so v mestu zgradili dva večja objekta (Privatno hišo in Resmanovo vilo), tik po vojni pa je hišo/tovarno zgradil nogavičar Langus. Privatna hiša na ozemlju današnje občine je med prvo svetovno vojno služila izključno v vojaške namene. Po vojni je pogorela in na pogorišču le-te so kasneje (ugibamo, da pred 1920) zgradili Orlovski ali Ljudski dom. Nekako v ta čas spada tudi gradnja Savnikove trgovine pred vhodom v stari del mesta. Vir: DAR Op.: Natančnejši opis na teh straneh (Karawanken Bote, 29. 9. 1943). ☼☼☼☼ Privatna hiša (na mestu, kjer je danes občina) Zemljišče, na katerem je sezidan Krelshaus, je bilo kupljeno leta 1913.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Praznični maj Pol stoletja gorske na Brezjah reševalne službe Maja, ki je posvečen Mariji, Radovljiška gorska reševalna služba bodo na Brezjah številne je v petdesetih letih postala ena prireditve, tudi počastitev najbolje organiziranih in opremljenih dvestoletnice Layerjeve podobe gorsko reševalnih enot v Sloveniji. Marije Pomagaj. stran 2 stran 11 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 18, 9. maja 2014, številka 6 V Kropi pospešeno gradijo Počastili krajevni komunalno infrastrukturo praznik V krajevni skupnosti Begunje praznujejo svoj praznik 4. maja, ko se spominjajo dogodkov Do konca letošnjega leta bo v Kropi zgrajeno kanalizacijsko omrežje in nova čistilna naprava, izpred več kot sedemdesetih let, ko so bili iz začenjata se tudi gradnja in obnova vodovodnega omrežja v kraju. Naslednja bo Kamna Gorica. begunjskih zaporov izpuščeni zaporniki. Marjana Ahačič Peter Kolman odpravljena najbolj kritična točka prehoda za pešce s Župan Ciril Globočnik je "Z zadovoljstvom ugotav- pločnika na drugo stran ces- konec aprila podpisal skoraj ljam, da je bilo leto uspešno te v smeri proti bolnišnici in milijon in pol evrov vredno za našo krajevno skupnost," zaščitili smo najbolj ranljive pogodbo, po kateri bo podje- je ob tej priložnosti povedala skupine: otroke, ki hodijo v tje HIS, d. o. o., v Kropi predsednica sveta KS Marija šolo in vrtec, paciente, ki hkrati z gradnjo primarne Kavčič Zupan. "Eden obiskujejo dnevne terapije, kanalizacije obnovilo tudi pomembnejših projektov v krajane Begunj, ki hodijo primarno vodovodno omre- zadnjem letu je izvedba plo- peš v trgovino, na pokopali- žje, in sicer od vodarne Kro- čnika v Poljčah v spomla- šče,na postajo pa pa vse do križišča za danskih mesecih.
    [Show full text]