(J [J jfehruar 2000 1Lttnik4

Decembrska in januarska seja občinskega sveta IZ. VSEBINE. ' • GOSPODARSTVO: Svetniki prvič v prenovljeni dvorani Prisilna poravnava za Gorenjca vetniki so decembra prvič za­ sedali v prenovljeni dvorani in Stran 2 S tako tudi primerno počastili odhod tisočletja. Na slavnostnem delu seje je Bernard Tonejc kot • POGOVOR: najstarejši svetnik predstavil sloves­ Alenka Bole Vrabec no verigo, simbol občine, ki si jo bo ob svečanostih nadel župan. Obliko­ Stran 5 vanje ·verige je delo arhitekta Kle­ mena Rodman. • REPORTAŽA:

Praznični del seje je zaokrožil obisk Vili Luznar - čebelar mladih kolednikov iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica z mentorico Stran 8 Ireno Kosmač, nadaljevanje pa je bilo v znamenju sprejemanja pro­ • OKOLJE: računa za leto 2000, ter sprejetja Omahnili sta dve lipi stanovanjskega programa občine. "Predtrška gmajna" je na januarski Stran 9 seji postala gozd s posebnim po­ menom, za dokončanje plinovoda pa • STATISTIKA: je svet sklenil pridobiti koncesionar­ Koliko nas je? ja. Sicer pa je del slednje seje potekal brez svetnikov iz opozicije, ki so zara­ Stran 9 di nestrinjanja z močnejšo pozicijo glede Odloka o preoblikovanju • ŠPORT: Javnega podjetja Komunala protest­ no zapustili sejo. E. S. Balinar Dejan Tonejc

Več o delu obči nskega sveta na 2. in 3. Stran 14 strani. Na svečani del seje so prišli tudi mladi Koledniki iz Krope. Foto: PRIZMA

Po izboru zgodovinarja Jureta Sinobada Sejno dvorano krasijo slike velikih osebnosti tene prenovljene sejne dvora­ Namen sklepa o razobešanju slik ne radovlJiškega občinskega pomembni& osebnosti je, da S sveta krasijo slike osebnosti, prepreči morebitno roli~čno ali rojenih v krajih naše občine. Vse so vrednostno samovoljo zupanu, .zaznamovale preteklost, ki je po­ občinski upravi ali preozki poli­ menila čas iskanja in potrjevanja ti~ni skupini glede ocenjevanja slovenske narodne identitete. Izbor pomembnih osebnosti. Prisot­ je opravil zgodovinar in knjižničar nost slik v sejni dvorani pomeni mag ..Jure Sinobad, osebnosti pa so čast in krepitev zavesti o skup­ omenjene v njegovi knjigi Dežela. nem in zgodovinskem obliko­ O obešanju slik je občinski svet vanju občinskega prostora. To so sprejel sklep, ki določa merila za bili ljudje, ki so s svojim delom, izbor osebnosti, njeno zamenjavo znanjem in pozitivnim odnosom in prestavitev iz velike sejne dvo­ do družbe ter soljudi presegli vsa rane na stene drugih občinskih politična obdobja ter kot oseb­ prostorov. Predlog posreduje žu• nosti prišli v zgodovino. pan, sprejme pa ga večina svet­ nikov. Sinobad se je ravnal po pogo­ Ob vhodu v staro mestno jedto je na prostoru nekdanjega MerkU1jevega skladišča občina uredila parkirišče za 18 avtomobilov. ju, da je oseba že umrla in da je Krstnik pl. Prešeren, Jožef Balant Sodeč po praznem parkirišču, občani še niso seznanjeni s to novostjo, s katero se rešuje problematika stoječega prometa v centru vpisana v enciklopediji Slovenije in (Waland) , A. T. Linhart, Matevž ·R.adovijice . Parkirišče je osvetijeno, ob vhodu v stavbo so postavijene cestne oznake, ki opozarjajo na to, da je parkiranje dve uri Slovenskem biografskem leksikonu. Langus, Josipina Hočevar, Lovro brezplačno. · Foto: Bojan R.auh Prvih dvanajst od 32 osebnosti že Toman, Joža Tomše, Hugo Roblek, lepšajo sejno dvorano (slike so Ivan Vurnik, Anton Dežman Ton­ naredili v Ateljeju B & M Radov­ ček in Ivan Hribovšek. E. S. Pustni sprevod ljica). To so Ivan Kocjanar, Janez Več na 4. in 5. strani ELEKTRO I NSTALACI.J E Linhartov trg 7, 4240 Radovljica · Tel., fax: (064) 712-470 flkkrepoevulnicu Vofifli rhr'i6 d.o.o. GS:M:: 041 - 220/380 GrttJnif,offil dTica sq,pan}, iJlailov'(/ica, flel.: 11.,2112

©@~~~~©~ ... Rožna dolina 40, 4248 Lesce, tel.: 0&4n18-502, fax: 064n18·521 SDS Tradicionalni pustni spre­ vod po radovljiških ulicah bo 4. marca ob 14. uri. Obiščite nas na naši domači strani na Turistično društvo Radovijica POOBLAŠČENA PRODAJALNA Coming internetu www.radovljica.sds.si l :,.P·.

V tretje leto Trinajsta in štirinajsta seja sveta - nadaljevanje s 1. strani Deželne novice gredo v tretje leto izhajanja. Čeprav so nastale na »vladajoče« večine občinskem Kmalu razgrnitev avtoceste pobudo in ob podpori prejšnje v svetu, se izkawje, da je glasz?u naklonjena tudi nova večina, zbrana okrog župana Janka S. Stuška, ki i,e pred dobrim letom dni začel vrteti rinajsta, zadnja seja minulega njske kredite in subvencioniranje leta, je bila v znamenju leto­ obrestne mere (14 mio), za reše• Poročali ~mo tudi, da se je svetnik občinsko kolo. ("Zavrtimo kolo 'je bilo njegovo predvolilno geslo.) Kar Andrej Cufer (SDS) obrnil na T šnjega proračuna, sprejet je bil vanje zakonskih stanovanjskih ob­ nekaj indicev je bilo, da bi se lahko kolo zavrtelo drugače. Poglejmo. skoraj soglasno, proti je glasoval le veznosti (21 mio) ter za reševanje so­ župana s predlogom, naj prob­ en svetnik. Med drugim so dopolnili cialnih vprašanj (20 mio). Za rekre­ lematiko optimalne izbire AC Ko se je lani konec februarja - ob obravnavi finančnega poročila glasi­ odlok o ravnanju s komunalnimi od­ acijo in kulturo bo skupaj pora­ trase ponovno 4vrsti na dnevni la - sprožila široka razprava o uredniški politiki in smotrnosti izha­ padki ter sprejeli pravilnik o dodelje­ bljenih 300 milijonov, od tega 241 red seje sveta. Zupan Janko S. janja takšnih Deželnih novic, kot jih prejemate, smo lahko v vanju sredstev za stanovanjsko grad­ samo za kulturo. Za sanacijo Sivčeve Stušek je v zvezi z njegovo pobudo Gorenjskem glasu o tem brali pod naslovom "Deželne novice v skrom­ njo. Svetnica in direktorica Linhart­ hiše (zamenjava kritine in ureditev zatrjeval, da ni bila vložena v nejši obliki". Videti je bilo, da so se v zvezi z nadaijnjim izhajanjem ove dvorane Alenka Bole Vrabec je podsterhe, sanacijo vezi in stropa nad skladu s poslovnikom in statutom OS. Kasneje se je izkazalo, da je Deželnih novic začele odpirati glasilu manj naklonjene opcije. Po spre­ prisotne seznanila s konkretnim pre­ poročno dvorano ter ureditev odvod­ bil način podajanja pobude pra­ jetju statuta, po katerem je sli,ladno s spremembami zakona odgovo­ dlogom sanacije balkona v Linhartovi navanja) je občina zaprosila za dvorani. republiška sredstva v višini 15 mili­ vilen, le da se je ta na poti skozi rnost izdajatey'a prešla z občinskega sveta (ta ni več pravna oseba) na Izvajalca prenove velike sejne dvo­ jonov, toliko pa v primeru odobritve "birokracijo" izmuznila - gre za občino, bilo vnovična je treba spremeniti odlok o glasilu, kar je bila rane so na občinski upravi izbrali zagotavlja tudi občina. Ta bo zago­ eisni predlog. Sicer pa je Andrej Cufer za Deželne novice povedal, priložnost, da se načne razprava o skromnejši in cenejši obliki izda­ izmed treh ponudnikov. Celotni zne­ tovila sredstva tudi, če bo država janja. To bi se doseglo z "možnostjo priključi,tve izdaje glasila v sklopu sek prenove je nekaj manj kot 18 mi­ prispevala svoj delež za ureditev da je posebej želel, da se o oziroma v sodelovanju z drugimi izdajateiji glasila" (obrazložitev lijonov. Zgodovinsko idejo slovesne · trškega jedra Krope v skladu z · ponovni trasi razpravlja, če bo to osnutka sprememb odloka o glasilu). Ob obravnavi osnutka je bila verige, tako kot izbor razobešenih zakonom o kulturnem tolarju. Dom še potrebno, po javni razgrnitvi slik zaslužnih mož v sejni dvorani, je krajanov Kamna Gorica naj bi bil s 65 osnutka, ko bodo v~i, ki bodo to izražena bojazen, da bi kot priloga drugega časopisa Deželne novice želeli, podali svoje pripombe. prispeval zgodovinar Jure Sinobad, milijoni letos zaključen. Poleg izgubile avtonomijo - ne bile bi več »naše«. Pre&agateij odloka je te za izdelavo pa sta poskrbela Vinko večnamenske dvorane bo v njem še bojazni zavrnil, saj odlok že v svojih določilih zagotavlja glasilu Faladore, ALTA 3, s.p. ter Ciril stanovanje, pisarne in pošta. tal in odtekanje voda sta pokazatelja samostojnost tudi kot morebitna priloga in zagotavija, da ga bo preje­ Anderle, Mehanika, s.p. Ob tej priliki Javna uprava bo razpolagala s 190 vsebnosti gramoza, . kar bi lahko mala vsaka družina v občini. "Osnutek odloka v nobenem primeru ne so svetniki praznovali -tudi obletnico milijoni, postavke so: župan (za občini zagotovilo določeno finančno jemlje avtonomnosti časopisa ter nemožnosti odločanja o izdajateljski konstituantne seje. plačo, reprezentanco in pokroviteljst­ prednost pri postavljanju zahtev do politiki časopisa s strani izdajatelja" (obrazložitev predloga sprememb va ter prispevke), občinski svet države. Možnost izkoriščanja gra­ odloka o glasilu). Konec lanskega leta je bil odlok spremenjen in zdaj Letošnji občinski proračun (izplačila funkcionarjem, sejnine, rnoza je posebno velika na področju občinsko glasilo ter financiranje poli­ med cesto Hraše in Hlebce. Cenovna določa, V prejšnji številka glasila smo na med drurm da lahko glasilo s soglasjem izdajatelja izhaja tičnih strank), krajevne skupnosti za kratko pojasnili konstrukcijo pro­ razliJLancovo ter sanacija zajetja Kro­ Na. kratko povzemamo polpretekle priložnost upoštevati vsa drugačna javnega podjetja Komunala Radovijica dovoij, da ima ta višješolsko parice. Za kanalizacijo (postavka dogodke v zvezi z aktivnostmi, ki so mnenja in jih ovrednotiti, neenot­ izobrazbo. Komentar ni potreben. Recimo le: če je mogoče to, je mogoče odvajanje odpadnih voda in čiščenje potekali na nivoju ministrstev in nost občanov pa bi država lahko)zko­ vse. voda) je letos v občini namenjenih občine in smo o njih že pisali v ristila v škodo celotne občine. Zupa­ skoraj trikrat več kot lani, od tega za prejšnjih številkah Deželnih novic: Jt:DJvanPuc novo prepričanje je tudi, da se glede čistilno napravo 58 milijonov - nakup Novembra so na ministrstvu za okolje zavlačevanja in izmikanja države že zemljišč ter projektna dokumentaci­ in prostor predstavnikom občine pozna bližajoče volilno obdobje. ja. 10 milijonov bo stala kanalizacija ponudili nepoglobljeno različico JV Vrbnje, 11 Omilijonov pa Studenčice - trase, kar je bilo v nasprotju z že spre­ Imenovan časopisni svet Gorenje predlagal prisilno poravnavo Lesce, slednje naj bi se financiralo z jetimi sklepi vlade, ki naj bi obrav­ republiško takso za obremenjevanje navala poglobljeno in nivojsko izved­ Deželnih novic voda. 24 milijonov, ki so zagotovljeni bo. Za občino je bilo to nesprejemlji­ Občinski svet je potrdil pet člariski za zbiranje in odvoz odpadkov, bo vo, nakar so na MOP-u objubili, da časopisni svet, ki ga je predlagala Sanacija Gorenjca s moralo zadostovati za nakup zemlj­ bodo pripravili za javno razgrnitev komisija za mandatna vprašanja, išča za deponijo in za pridobitev tudi poglobleno različico. Na občini volitve in imenovanja. Za predsedni­ dokumentacije, za regijski program pa se sicer strinjajo z dosedanjim ka so potrdili Rafaela Podlogarja, CERO, za deponijo gradbenih od­ potekom AC, ki so ga pripravili na svetnika stranke · LDS, člani pa so padkov in reciklažno dvorišče. Nada­ MOP, in ki je zadostil sledečim zahte­ Bine Meglič (SNS), Drago Rozman strateškim partnerjem ljnji plinifikaciji je namenjenih 40 vam: največjemu možnemu odmiku (ZLSD), Ana Urbanija, svetnica SKD milijonov, investivijam v cestne glede brežine na Dobrem polju, naj­ ter Zvone Prezelj, svetnik SDS. adovljiško gradbeno podjet­ zadolženost. Dolenec upa, da bodo dejavnosti pa 135 milijonov. Vidna je globljemu možnemu spustu pod nivo Mandat časopisnega sveta traja do je Gorenje, ki trenutno v postopku poravnave z največjimi · investicija obnove vozišča in posta­ pri Mošnjah ter odmiku od gozdne konstituantne seje novega občin­ R zaposluje 114 delavcev, je upniki dosegli kompromis, s čimer iališča skozi vas Zapuže, ter ureditve učne poti, ki pa jo bo del treba skega sveta, v njem pa morajo biti, po pred dnevi predlagalo uvedbo pri­ bi zagotovili obstoj podjetja, ki je za Zelezniške ulice v Lescah. Krajevne pomakniti bolj proti zahodu. Mnogo noven odloku o glasilu občine Radov­ silne poravnave. Kot nam je dejal Radovljico )n njeno okolico zelo skupnosti bodo za vzdrževanje cest občanov, nekatere krajevne skupno­ ljica, vsaj trije svetniki. direktor podjetja Roman Dolenec - potreben. Ce dogovora ne bo in če porabile skupaj 5.2 milijonov. 83 mili­ sti ter ~ruštvo za varstvo okolja Pod točko imenovanja in razrešitve je ta je podjetje prevzel 15. decembra sodišče ugotovi, da ni možnosti, da jonov, ki pripadajo stanovanjski deja­ Radovljica se je v času priprav na idej­ svet razpravljal in potrdil tudi pred­ lani, ko je zamenjal dolgoletnega bi Gorenje izpolnil .obveznosti, bo vnosti, bo porazdeljenih tudi na stro­ ni projekt AC uprlo sedaj veljavne­ log komisije za imenovanja, da svet­ direktorja Bojana Paplerja - v kra­ sodišče uvedlo stečajni postopek. ške vzdrževanja ( 14 mio), stanova- mu, na občinskemu svetu potrjene­ nika Staneta Krainerja imenujejo za tkem pričakujejo sklep sodišča, na­ Dolenec je v Gorenjca pri}el iz mu JV poteku ceste in zaradi mnogih člana upravnega odbora ALC Lesce­ slednji ted~n pa že objavo v urad­ gradbenega podjetja Tehnik Skofja Popravek vzrokov zahtevajo ponovno preučitev Bled kot predstavnika občine. Sve­ nem listu. Ce bo prisilna poravna­ Loka, kjer je bil vodja inženiringa. V aecembrski številki Deželnih S poteka, ki je bil sicer več let predvi­ tnica Melita Ažman (ZLSD) zaradi va sprejeta, bodo morali v dveh me­ Tehnik bo strateški partner Grad­ novic je bilo na strani 7 v članku den za avtocestno traso. odsotnosti ni glasovala, ker pa je na secih pripraviti sanacijski program. binca, brez strateškega partne1ja pa Sem žrtev nasilja pomotoma Občina je zaprosila Inštitut za sejo sveta prišla kasneje, je izrazila njegova sanacija ni mogoča, pravi objavljeno, da je svetnica Ana rudarstvo, geotehnologijo in okolje neodobravanje nad izbiro svetnika, ki Razlog prisilne poravnave je velika novi direktor Gorenjca. l. P. Urbanija dala izdelati kartončke s za oceno hidroloških razmer odseka se ne udeležuje sej občinskega sveta. telefonskimi številkami različnih Vrba-Peračica-Podtabor. Propustnost E. s. društev, kjer ženske in otroci Deželne novice, 11. jefffuar 2000. Izhajajo enkrat mesečno. Cena 1 SIT. Prejemajo f!1, vsa lahko dobijo vse informacije o Občina že od petdesetih let dalje vlaga v obnovo in vzdrževanje gradu gospodinjstva v občini Radovljica. Ustanovitelj in izdajatelj: Občinski svet Radovijica. varnih hišah in drugih oblikah Kamen. Ni pa lastnica zemljišča, na katerem ~ad stoji, saj še vedno ni ure­ Uredništvo: Ivan Puc (odgovorni urednik), Peter Colnar (pomočnik odgovornega uredni­ pomoči . Kartončke so v sodelo­ jen zemljiško knjižni status. Lastnica zem\Jišča je solastniška skupnost vanju izdali: Društvo SOS telefon, Planinca, ki za prenos lastništva zahteva plačilo. Za ureditev lastništva gradu ka), Albin Lampe, Uroš Jauševec, Bine Meglič, Janez Resman, Rafael Podlogar (c1ani). Društvo za nenasilno komunikaci­ Kamen v osnutku proračuna sprva ni bilo namenjenih sredstev, kasneje pa Sedež glasila: Gorenjska c. 19, 4240 Ra<.lovijica. Lahko nas dobite tudi na telefonu 718 jo, Društvo Življenje brez nasilja je ta postavka pristala na vsoti 5,8 milijona. Občina upa, da bo z lastniki 636 (med delavnikom od 9. do 12. ure). Email: [email protected]. Organizacija, no­ ter Pravno-informacijski center zemljišča dosegla razumen dogovor do februarja, strinjati pa se morajo vsi vinarska i11 grafirna priprava: Specom d.o. o. Radovijica, p.p. 39. Tisk: Delo TČR Časopis nevladnih organizacij, Ana Urba­ lastniki. Sicer pa zakon določa, da je lastnik dolžan vzdrževati kulturno Deželne novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1522. nija pa je kartončke le razdelila. zgodovinski spomenik. Občinska deponija, centralna čistilna naprava, plinifikacija ... Ob zapletu s členom, ki določa izobrazbo direktorja, se nam zastavljajo naslednja vprašanja: Sprejeti odlok za vsako ceno, v istem besedilu, da le sledi principu politične odločitve? Mar ni delo sveta oblikovanje odlokov, ki naj služijo nekemu namenu, ne le samemu sebi? Ce so s sprejetjem odloka čakali cel mandat in še več, zakaj naglica v enem popoldnevu? In še "Bojišča" Komunale Radovljica vprašanje svetnika Zvoneta Prezlja o tem, ali ne bi bilo prav, če bi imela · občina Radovljica, ki ima večji poslovni delež in kjer je tudi sedež podjetja, javnem podjetju Komunala Ra­ nale potekel mandat. njsko 15 in za radovljiško občino 52,7 večjo moč pri odločanju? Prezlja pa je tudi zanimalo, čemu nižati pogoje je veljala visoka, saj je delo direktorja spričo dovljica se že nekaj časa ubada­ O odloku so drugič razpravljali na odstotkov. izobrazbe, v prejšnjem odloku delovanja treh občin in številnih področij, ki jih Komunala Radovljica V jo z najrazličnejšimi problemi, zadnji, januarski seji sveta, istočasno Skupščino podjetja sestavljajo župani ki pogojujejo tudi več bojišč: občin­ na Bledu in v Radovljici, teden kasne­ ustanoviteljic, za veljavno odločanje obvladuje, izredno zahtevno. Nastal je vtis, da je bila obstrukcija izraz ska deponija komunalnih odpadkov, je pa v Bohinju. Sprejeti ga morajo v pa je potrebnih 2/3 glasov. Vsak nemoči opozicije ob vedno bolj-političnem merjenju moči pri sprejemanju občinskih odlokov. centralna čistilna naprava, plinifikaci­ enakem besedilu vse tri občine, kar župan ima na vsakih dopolnjenih 10 ja, zadnji dve leti pa izguba zaradi ra­ pa se ni zgodilo. Svetnik Zvone Pre­ tisoč tolarjev osnovnega vložka en zličnih vzrokov. Sprejeti odlok naj bi zelj (SDS) je v razpravi opozoril, da glas. Skupščina tudi imenuje šestčlan­ devet mesecev, meni župan. Po izku­ Občina pa se še vedno pogaja z dena­ uredil tudi nekatere probleme za direktorja ni dovolj višješolska izo­ ski nadzorni svet, ki ga zastopa po en šnjah, ki jih imajo na Komunali pa se cionalizacijskimi upravičenci. ustanoviteljic z upravljanjem javnega brazba, kot jo navaja nov 6. člen, do­ predstavnik občin Bled in Bohinj, po lahko sam postopek zavleče tudi na podjetja. volj pa niso tudi le delovne izkušnje, dva iz Radovljice, dva pa imenuje svet dve leti in več. Prva poteza občine, če Plinifikacijo bodo zaupali pač pa morajo biti te izkušnje pri­ delavcev podjetja. Ker je število čla­ se odloči za graditev centra za odla­ Leta 1994 se je podjetje Komunala dobljene na vodstveni ravni. nov v nadzornem svetu neparno, je v gališče odpadkov, je preselitev dru­ koncesionarju Radovljica v skladu z zakonom preo­ Dopolnilo ni bilo izglasovano, glaso­ primeru izenačitve glasov predsed­ žine Murič, nato izdelava lokacij­ Tako je na januarski seji odločil blikovalo v družbo z omejeno odgov­ vanje o celotnem odloku pa so pre­ nikovo glasovanje odločilno. skega načrta, ki ga je potrebno spre­ občinski svet, ko je sprejel odlok o ornostjo. Občina radovljica je takrat ložili na čas po odmoru, ko bi z Medtem ko na občini očitajo pod­ jeti kot odlok. Sledi razpis za prido­ podelitvi koncesije za graditev, dis­ tudi imenovala skupščino podjetja. Bledom lahko vzpostavili telefonsko jetju, da sta skupščina in nadzorni bitev tehnične dokumentacije in po tribucijo zemeljskega plina, uprav­ Naslednje leto je z razdelitvijo na zvezo. Zveze niso dobili, šele kasneje svet delovala slabo, na komunali zatr­ pridobljenih upravnih dovoljenjih še ljanj in vzdrževanja plinske infra­ občine Bled, Bohinj in Radovljica pa so tudi izvedeli, da bo v Bohinju jujejo, da na njuno delo nimajo vpli­ razpis za izvedbo. strukture v občini Radovljica. Na občina Radovljica zamenjala sku­ seja šele čez en teden. Pred glasova­ va. Ob tem naj povemo, da se je v Pred dnevi je pričel veljati nov pravil­ občini menijo, daje gradnja plinovo­ pščino po ključu trije člani iz Ra­ njem o celotnem odloku je Zvone vsakem novem mandatu po meri nik ministrstva za okolje in prostor o da prevelik zalogaj za proračunska dovljice, po dva pa iz Bleda in Prezelj ponovno zaprosil za premis­ vladajoče garniture zamenjala skup­ gradnji odlagališč, ki določa precej sredstva tako majhne občine, zato naj Bohinja. Z razdelitvijo občin pa bi lek o njegovem dopolnilu, za kar je ščina in tudi nadzorni svet. strožji režim. Med drugim prepove­ bi se gradnja prenesla na kapitalsko morali sprejeti tudi delitveno bilan­ podžupan Andrej Kokot, ki je tokrat duje odlaganje odpadkov, ki nastajajo močnejšega izvajalca, upajo pa tudi, co, na kar je Komunala stalno opo­ namesto župana vodil sejo, odklonil Problematiki občinske de­ pri zdravstveni in veterinarski da bo tako gradnja plinovoda hitreje zarjala. Vendar vse od takrat občine ponovno razpravo. Svetniki skupin ponije ni videti konca dejavnosti. Pred odlaganjem pa bo zaključena. Svojo odločitev utemelju­ niso sprejele odloka, ki bi zajel SDS in SKD so protestno zapustili potrebna kemična analiza in s tem jejo tudi s podatkom, da so za meter osnovne vložke in poslovne deleže sejo, s tem pa povzročili nesklep­ Po zaprtju odlagališča komunalnih primernost odpadkov za odlaganje. omrežja povprečni stroški gradnje občin ustanoviteljic, saj je bila delitve­ čnost. Ta je trajala le do prihoda sicer odpadkov na črnivcu, je Komunala OdpadJ<.i morajo biti biorazgradljivi, znašali 17.850 tolarjev, kar je za na bilanca sprejeta v začetku lan­ bolne svetnice Melite Ažman (ZL­ Radovljica pričela voziti odpadke iz predvidena pa je tudi geološka in polovico več kot v mestih, kjer je skega leta. Tak odlok so sprejeli na SD), nakar je 14 pozicijskih svetnikov treh občin na odlagališče na Malo hidrološka sestava tal. gradnjo prevzel koncesionar. januarski seji radovljiškega in blej­ soglasno sprejelo odlok. Odloka pa Mežakljo. Pogodba se. bo iztekla Gradnja plinovodnjega omrežja se je letos, podaljšati pa jo, po besedah skega občinskega sveta, z amandma­ niso sprejeli v enakem besedilu v Centralna čistilna naprava pričela leta 1997, glede na investicij­ jem na besedilo pa tudi na bohinjski bohinjski občini, temveč z amandma­ župana na januarski novinarski kon­ ski program pa je bilo v treh letih zemljišča seji sveta. Ker odlok velja za vse tri jem, ki določa za direktorja visoko ferenci, verjetno ne bo možno. Ob še brez zgrajenega 37 odstotkov omrežja, občine, ga morajo te sprejeti v izobrazbo in znanje tujega jezika. tem še podatek, da je Mala Mežaklja Centralna čistilna naprava je bila porabljenih pa 16 odstotkov več sred­ enakem besedilu. Zapletlo se je že na sprejela v času od avgusta 1998 do najprej skupni projekt blejske in stev od predvidenih. Sredstva sta seji sveta v Radovljici. Nadzorni svet po meri julija 1999 5931 ton odpadkov iz radovljiške občine, kasneje pa je blej­ vložili občina in Komunala, konce­ aktualne oblasti radovljiške občine. Zemljišče, ki so ga ska sklenila -zgraditi svojo in je od sionar pa bi moral odkupiti vse kar je Direktor naj ima visoko predvideli v občini Jladovljica, je skupnega projekta odstopila. Mikro­ že zgrajenega, ob svojem vložku pa Ustanoviteljice želijo s spremenjen­ delno na območju KS Crnivec in je že lokacija je na levem bregu Save ob tudi povrniti že založena sredstva. izobrazbo imm odlokom učinkoviteje upravljati odkupljeno, delno pa na območju KS separaciji SGP Gorenje in obstaja že Direktorica Komunale mag. Bernar­ O osnutku odloka o preoblikovanju z javnim podjetjem, ki ima zadnji dve Otok, kjer si občina za odkup še od leta 1986. Radovljica je ena izmed da Podlipnik glede odločitve občine javnega podjetja Komunala so radov­ leti izgubo zaradi različnih vzrokov. prizadeva, v proračunu pa je za to redkih občin, ki še nima čistilne pripominja, da je zelo pomembno, ljiški svetniki razpravljali jeseni, no­ Odlok navaja osnovni kapital v vred­ namenjenih 15 milijonov. . naprave, ki je sicer eden izmed kako bodo na občini razpis za oddajo vembra na blejski seji sveta in decem­ nosti 148 milijonov ter osnovne vlo­ Postopek pridobivanja nove deponije obveznih izhodišč družbenega plana koncesije pripravili in se nadalje bra na seji bohinjskega sveta. Dopo­ žke občin, ki so določeni po številu bo pred iztekom leta skoraj . nemo­ RS. Za nakup zemljišč je v letošnjem pogajali, saj je projekt zastavljen tako, lnitev novega odloka je bila potrebna prebivalcev. Poslovni delež za blejsko goče rešiti, saj pridobitev potrebne proračunu namenila 40 milijonov, 18 da v bližnji prihodnosti prinaša tudi, ker je članom skupščine Komu- občino je 32,1 odstotkov, za bohi- dokumentacije traja vsaj osem do pa za študije in dokumentacijo. dobiček. E. S.

Predtrški gozd je zaščiten znaša okoli 11 tisoč na kvadratni ne_!Il odgovoru občinske uprave je z odlokom meter, najnižja pa v IV. območju, kjer navedeno, da so bila za gradnjo Glosa so naselja oddaljenejših krajev kot so objektov v Zapužah vključno z nadzi­ S spreJe9em odloka o razglasitvi Češnjica, Poljščica, Prezrenje, Rovte, davo, izgradnjo garaž in dovozne poti gozda s posebnim pomenom po Mišače, Zg. Lipnica, Vošče, Ravnica, pridobljena vsa potrebna dovoljenja katerem teče Gozdna učna pot - Lepo okrašena, toda ... Brda, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, ter opravljen tehnični pregled. Za Predtrški gozd bo gozd dobil tudi Mlaka, in Praproše in znaša 2.616 stavbo ob Cesti na jezerca pa je Alp­ formalno priznano večnamensko tolarjev. V II. območju je širše po­ dom zaprosil za_spremembo lokaci­ Velika sejna dvorana občinskega sveta je že !,ep čas opozarjala, da ne služi vlogo in s tem tudi podlago za dročje Radovljice in Lesce, v III. pa jskega dovoljenja, izdelana je lokaci­ korektno svojemu namenu. Poleti prevroča, s slabim prezračevanjem, z določene bonitete pri posegih v pros­ vsi ostali kraji, ki niso zajeti v po­ jska dokumentacija, postopek za . dotrajanimi klopmi in mizami, izza katerih so svetniki l,e stežka in nera­ tor, za določitev posebnega režima sameznih območjih. izdajo dovoljenja pa še traja. Ker pa z .di /,ezli na govorniški oder, je končno na decembrski seji v novi preobkki uprav-ljanja ter za lokalne in državne Svet je na januarski seji sprejel pravil­ Qmenjenim odgovorom Andrej sprejela praznično razpoložene svetnike. Prišli smo tudi drugi,. Poročeval­ subvencije. Lastnik gozda bo zaradi nik o merilih za določitev podalj­ Cufer ni bil zadovoljen, želi, da o tem ci (uslužbenci občinske uprave), predvsem pa novinarji, brez katerih določenih omejitev pri gospodarje­ šanega obratovalnega časa gostinskih razpravlja svet na naslednji seji. javnosti svetniškega dela ne bi.bilo. Skdnji smo bili, milo povedano, pre­ nju imel možnost do ustreznega obratov in kmetij, na katerih se opra­ Rafael Podlogar (LDS) je zahtevo senečeni. Najprej pomisel, da arhitekt ni zavzel stališča do vseh ose6, ki nadomestila, upravičen bo do vlja gostinska dejavnost. V uradnem odbora za gospodarstvo spremenil v se skupaj znajdejo v prostoru snovanja občinske politike. 'la šestindvajset večjega deleža državnih subvencij pri listu je določeno, da mora gostinec svetniško vprašanje. Zanimalo ga je, svetnikov je prostor bogato odmerjen, saj vemo, da je bila s9na dvorana delu v gozdu, zagotovljen bo tudi za obratovanje v podaljšanem času koliko in kdo prispeva za nadomesti­ večji nadzor in s tem zaščita njegove pridobiti soglasje za gostinstvo pristo­ nekdaj namenjena zasedanju treh zborov nekdanje politicne formacije. lp za uporabo stavbnega zemljišča. lastnine. Ob posegih v prostor kot na jnega organa lokalne skupnosti. Novinar:ji, vez med akterji, ki soodločajo o živijenJu občanov in med Zeli tudi informacije o siceršnji izter­ primer graditve avtoceste, električnih Restavracije, gostilne, kavarne in uživalci sadov svetniškega dela, pa smo pristali v "getu ". Stisnili so nas javi omenjenega nadomestila. V od­ vodov, ki so nacionalnega pomena, izletniške kmetije bodo, če bodo v ozadje, omejili z rampo, kar spominja na stojišča v gkdališčih. Saj pri­ govoru, ki ga je dobil od direktorja bo odlok podlaga za zagotovitev sred­ dobile soglasje za podaljšani obrato­ sostvovanje seji sveta spominja na obisk gkdališke predstave, l,e da pred­ občinske uprave, je navedeno, da so stev v primeru prestavitve poti in ure­ valni čas, lahko obratovale do 2. ure, svetnikom dostopni vsi podatki, ki se stavni~i sedme_ sik_ nism,_o pasivni poslu~alci. M_ed sam_o sejo mr:ramo ditve ostalih infrastrukturnih objek­ v primeru posebnih priložnosti kot nanašajo na posamezna naselja, kra­ brskati po gradivu zn svezn;u dodanega, kz ga pre_Jmemo tik pred Se.JO, kar tov. Jugovzhodna različica avtoceste so npr. poroke pa do 4. ure, gostinski jevne skupnosti ali ulice. Vendar pa pomeni, ko vse to razgrnemo, da bi potre5ovali vsak svojo ali vsaj del bi povozila nekaj manj kot tretjino vrtovi do polnoči, glasba izven so po zakonu o davčnem postopku mize. Namenili so nam l,e priklopno mizico, ki ni niti vejikosti večjega gozdne učne poti, zato bi jo morali gostinskega obrata pa bo dovoljena vsi podatki o davčnih zavezancih zvezka, zatorej lahko diktafon položimo kar na kokna. Ce pa hoče no­ prestaviti južneje. Za gozd in objekte do 23. ure. Slaščičarne, okrepčeval­ tajni, z njihovim posredovanjem pa v njem bo skrbel upravljalec, odlok nice in bari v neposredni bližini vinar, ki ne sedi ravno na začetku vrste, zapustiti svoj prostor, lahko izva­ bi uprava kršila zakon. V odgovoru je pa nadzornim službam nalaga san­ naseljenih objektov bodo odprti do ja telovadne vaje izpod ali čez rampo. Domiselno kajne, kajti v gkdališčih še navedeno, da so vsi zavezanci pre­ kcioniranje kršitev. Vodja ZGS enote 23. ure, gostinski vrtovi do 22. ure, morajo v tem P,rimeru vstajati. Szcerpa ob nekajurnem sedenju gi,banje . jeli odločbe o nadomestilu in jih za Bled Andrej Avsenek je na seji sveta tisti ob regionalnih cestah in v pride prav. Veliko je tudi stolov za obcznske poročevalce, čeprav svetnikom minulo leto tudi poravnali, zagotav­ povedal, da tekoče letno vzdrževanje obratih, ki niso v neposredni bližini ljajo pa tudi, da bi bilo nadomestilo običfi]no poročajo največ trije ali štirje, torej so ostali sedeži verjetno znaša okoli 200 tisoč tolarjev. naseljenih objektov pa do polnoči. V korektno in pošteno odmerjeno. namenjeni javnosti. Občani, obiščite sejo sveta, prisostvovali ji boste sede. nočnih barih in diskotekah bodo Država je za letos predpisala občini obi_skovalci lahko ostajali do 4. ure. Druge točke dnevnega reda Radovljica za nadomestilo 141 mili­ PS. Da pa ne bo izgkdalo, da kritike ktijo l,e na račun arhitektov, je prav, Za gostinske obrate, ki so v stanova­ Vsako leto mora občina določiti jonov, znesek pa je določen na podla­ da se vprašamo, kakšno projektno nalogo je dobil arhitekt za opremo sejne njskih objektih, pa omenjeno dolo­ povprečno gradbeno ceno za kvadrat­ gi podatkov, ki vplivajo na oceno dvorane? Kdo jo je ·naročil ter konec koncev, izvedbo projekta tudi čilo ne velja in smejo biti odprti med ni meter koristne stanovanjske po­ gospodarske moči občine. Na razpra­ odobril? 6. uro zjutraj in 22. uro, po tej uri pa vršine in stroške komunalnega ure­ vi Podlogar ni bil zadovoljen z odgov­ le, če pridobijo soglasje najmanj 70 Ponuja se nekaj zakijučkov zgodbe. Pustiti sejno dvorano tako kot je, pri janja stavbnega zemljišča. Vrednost orom, saj meni, da za svetnika ni odstotkov lastnikov stanovanj. stanovanjske površine se je letos tajnega podatka, ki se tiče občinskega · tem pa občinski možje tvegajo neprestano rahlo prisotno nezadovoijstvo povečala za 8,8 odstotka in znaša proračuna, rad pa bi vedel, koliko je novinarjev. V nasl,ednjih proračunih nameniti sredstva za popravilo, kar 130.81 O tolarjev. Cene stavbnega Vpraša!1,ja in pobude kdo dolžan. Direktor je poudaril, da PG: je že kronična bo~en ra:dovijiške -~bčine, če pomislimo, na p~mer; n_a zemljišča so razdeljene po posa­ Andreja Cuferja (SDS) je zanimalo, glede izterjav dobro sodelujejo z lznhartovo dvorano zn nu1no sanacz10 balkona, s katerega seaecz v prvih meznih območjih, višina pa se določi ali je Alpdom pridobil ustrezna davčno upravo, problemi pa so v vrstah ne vidijo na oder. Mogoče bi bilo dobro, da v bodoče za podobne glede na povprečno gradbeno ceno dovoljenje za gradnjo večstanovan­ zvezi z Verigo, Almiro, Suknom, projekte na občini poskrbijo z javnim razpisom. stanovanjske površine. Najvišja je ta jske zgradbe v Zapužah in za objekt medtem ko je Plamen Kropa porav­ Jt:iJ Eva Senčar na območju centra Radovljice in ob Cesti na Jezerca \Radovljici. Vpis- nal vse obveznosti. Portreti zn·amenitih osebnosti na stenah občinske dvorane Na območju, ki ga danes obsega radovljiška občina (Dobrave in del Dežele) , se je že zelo zgodaj utrdila navada, da so starši nadarjene otroke pošiljali v višje šole, največkrat v Ljubljano in na Dunaj. Mnogi od teh otrok so uspešno končali šolanje in ker so bili večinoma narodno zavedni, so kot strokovnjaki, Strokovnjaki, umetniki, umetniki, kulturniki in politiki izjemno veliko prispevali h kulturnemu in narodnemu razv~u Slovencev. Ob prenovi velike sejne dvorane Občine Radovljica se je zato kmalu porodila ideja, da bi obnovljeno dvorano ozaljšali s portreti znamenitih osebnosti, rojenih na območju radovljiške občine. Na stenah je prostora za 32 portretov, kar bi bilo za povprečno slovensko občino povsem dovolj, .radovljiško kulturniki in politiki območje pa je kulturnozgodovinsko tako bogato, da je bilo težko izbrati najbolj znamenite in zaslužne. . Josip Apih. Zapuže, 16. 3. 1853 - Franc Kacijanar. Begunje, konec Celovec, 19. l. 1911. 15. stoletja -Ljubljana, 31. 3. 1544. Ivan Murnik. Spodnji Otok, 3. l. Napisal je več zgodovinskih razprav, Brat vojskovodje Ivana Kacijanarja je leta 1839 - qub~jana, 18. l. 1913. najpomembnejša je knjiga Slovenci in 1537 kot tretji ljubljanski škof nasledil Bil je ureanik Bleiweisovih Novic, starosta 1848. leto, ki velja za prvi širši prikaz diplomata Krištofa Ravbarja. Franc ljubljanskega Sokola, poslanec v marčne revolucije in vloge slovenskega Kacijanar je bil naklonjen protestantske­ državnem zboru na Dunaju, član državne• meščanstva v njej. Kot pedagog na mu gibanju, še posebej Primožu ga železniškega sveta, predsednik celovškem učiteljišču je J. Apih pridobil Trubarju, ki je· v njegovem času postal Kranjske kmetijske družbe in večine nar­ trajne zasluge za slovensko narodno vzgo­ stolni kanonik v Ljubljani in bil odnih in humanitarnih organizacij v jo svojih učencev, kot odbornik Mohor­ Kacijanarjev osebni spovednik vse do Ljubljani. Ivan Murnik velja za eno jeve družbe pa za vse Slovence. škofove smrti. najpomembnejših osebnosti slovenskega političnega življenja v 19. stoletju. Jožef Balant (Walland). Nova vas, 28. l. 1763-Gorica, Ivan Kacijanar. Begunje na Gor., 1491 ali 1492 - 11.5.1834. Kostajnica na Uni, 27. 10. 1539. Pavel Oberstain. Radovljica, ok. 1480 - Dunaj, -1544. Prvi goriški nadškof in metropolit ilirski (1830-34). V času Ilirskih Kot poveljnik kranjske lahke konjenice se je izkazal v mnogih Sin trgovca iz Radovljice je studiral na univerzah na Dunaju, v provinc je bil tri leta rektor ljubljanske univerze. Tako kot pred bojih, še posebej v bitki pri Košicah (1528) in pri obrambi Bologni in Ferrari. Kot univerzitetni kancler in stolni prošt na njim Linhart je pospeševal ustanavljanje podeželskih šol. Zavzemal Dunaja (1529). Kot kranjski deželni glavar in vrhovni poveljnik Dunaju je skupaj z Jurijem Slatkonjo sodil v elito dunajskih se je za slovenske osnovnošolske učbenike in si uspešno prizadeval cesarskih čet na Hrvaškem je bil strah in trepet turških osvajalcev humanistov. Bil je osebni svetovalec in tajnik cesarja Maksimi­ za izobraževanje učiteljskih kandidatov v slovenskem jeziku. vse do nesrečnega poraza pri Gorjanih, po katerem so ga na lijana l., ki mu je napisal znamenit panegirik. Izkazal se je tudi v cesarjevo privolitev-zahrbtno ubili. cesarski diplomatski službi. Anton Dermota. Kropa, 4. 6. 1910 - •Dunaj, 22. 6. 1989. Marko Anton Kapus. Kamna Gorica, 12. 4. 1657 - Josip Pogačnik. Podnart, 19. 10. 1866.-Podnart, 18. 8. Bil je eden najodličnejših slovenskih Arivechi, Mehika, 30.11.1717. 1932. • pevcev, lirični tenor izredne muzikalnosti Po študiju teologije v Gradcu in Milanu je odšel v Mehiko. Kot Bil je bil poslanec v Kranjskem deželnem zboru in podpredsed­ in kulture. Kot izjemno cenjen solist misijonar in vodja misijonov v pokrajini Sonora je bil povezan s nik državnega zbora na Dunaju, v katerem je bil tudi predsednik Dunajske državne opere je pel s slavnimi pionirskimi raziskavami južne Arizone in južnih delov vojnega odseka, za kar mu je bil podeljen naslov viteza. Leta 1918 pevci in pod slavnimi dirigenti svoje dobe Kalifornije. Z latinsko poezijo in ohranjeno korespondenco v več je bil imenovan za predsednika Narodne vlade SHS v Ljubljani. ter nastopal na najuglednejših evropskih jezikih se uvršča med prve znane slovenske literarne ustvarjalce Kot politik in gospodarstvenik je skrbel za razvoj gospodarstva v odrih in festivalih. Posnel je veliko plošč v Ameriki. radovljiškem okraju. in se mednarodno uveljavil kot glasbeni pedagog. Stane Krašovec. Poljče pri Lovro Pogačnik. Kamna Gorica, Begunjah, 14. 7. 1905 - Ljubljana, 16. 8. 1880-Ljubljana, 5. 10. 1919. Anton Dežman - Tonček. Lesce, 12. 6. 1920 - 13. 4. 1991. . Deloval v Slovenski krščansko-socialni zvezi in bil predsednik Zveze Orlov. Radovljica; l. 6. 1977. Diplomatsko kariero je pričel kot svetnik v Izvoljen je bil za poslanca v dunajskem Prvoborec in narodni heroj. Bil je prostovoljec v aprilski vojni, zunanjem ministrstvu FNRJ in generalni državnem zboru (1914) in bil dejaven v mitraljezec Cankarjevega bataljona, komandir oddelka v sekretar pri jugoslovanski delegaciji v dražgoški bitki, komandant 7. bataljona Gorenjskega odreda, OZN. Sodeloval je pri FAO v Rimu, v letih gibanju za podporo majniški deklaraciji. Kot poverjenik za narodno obrambo v poveljnik v enotah VOS in VDV, Titov gardist in komandant 1963-67 kot njen svetovalec za Afriko. Bil je Narodni vladi SHS v Ljubljani je imel odreda posebnih enot Svojo vojaško kariero vJLA je zaključil kot direktor Zveznega zavoda za statistiko in velike zasluge za uspešen izid bojev za se­ generalmajor. evidenco, redni profesor na Ekonomski verno mejo . . fakulteti v Ljubljani in redni član SAZU. Rudi Finžgar. Podnart, 7. 5. 1920 - Nova vas, 9. 7. 1995. Peter Kupljenik. Radovljica, ok. 1520-30 -Rim, 20. 5. 1595. Janez Krstnik pl. Prešeren. Hraše, 9. 6. 1656 - Janua1ja 1945 je bil med organizatorji in Priljubljem radovljiški predikan t je bil najbolj tragična osebnost Ljub~jana,28.9. 1704. tekmovalci partizanskih smučarskih med slovenskimi protestanti. Od m~ja 1590 je bil zaprt v zaporih Pravni"k, teolog, diplomat in učenjak, palatinski grof in apostols­ tekem, edinstvenih v takratni okupirani rimskega inkvizicijskega sodišča, a je ostal trden v svoji veti in kar ki protonotar. Bil je ustanovitelj in dosmrtni predsednik prve Evropi. Po vojni je ustanovil obrtno zadru­ pet let ni ničesar preklical, zato so ga kot krivoverca živega sežgali akademije znanosti in umetnosti na Slovenskem (Academia ope­ go za izdelavo smuč i in telovadne opreme na istem rimskem trgu kakor pozneje znamenitega Giordana rosorum, 1693) , soustanovitelj naše prve javne znanstvene knji­ na Zgoši in z njo vstopil v tovarno Elan. Bil Bruna. žnice (Semeniška knjižnica) in prvi pesnik v rodbini Prešeren. je odličen smučarski skakalec in prvi Slovenec, ki je preskočil magično mejo Gašper (II.) Lamberg. Gutenberg-Kamen, ok. 1463 -?, Frančišek Karel Remb. Radovljica, 14. 10. 1675 - 100 m. 1515-17. · Dunaj, 23. 9. 171'8. Slovel je kot najslavnejši turnirski dvobojevalec svojega časa, Frančišek Karel Remb je v evropskem merilu zagotovo najslav­ Andrej Gollmayer. Radovljica, 28. cesarju Frideriku III. je služil tudi kot vojaški poveljnik v bojih nejše radovljiško slikarsko ime. Studiral je v Benetkah, Rimu in Ne­ 11. 1797 - Gorica, 17.3.1883. · proti ogrskemu kralju Matiji Korvinu. Bil je mladostni spremlje­ aplju. Delal je pri grofih Attemsih v Gradcu, nato se je preselil na Kot svetnik pri dvorni komisiji in nato v valec in tovariš cesarja Maksimilijana l., za katerega se je bojeval Dunaj, kjer naj bi postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. V Slo­ prosvetnem ministrstvu je veliko prispeval v nemških deželah, in sodeloval na Maksimilijanovih turnitjih v veniji mu pripisujejo poslikavo slavnostne dvorane gradu v k razvoju slovenskega šolstva. Bil je Linzu in Mechelenu. • Brežicah. nadškof v Gorici ( 1854-83), kjer je usta­ novil malo semenišče (Andreanum) in si Matevž Langus. Kamna Gorica, 9. Hugo Roblek. Radovljica, 27. 12. 1871 -Trst, 19. 7. 1920. po najboljših močeh prizadeval za 9. 1792 - Ljubljana, 21. 10. 1&55. Sin radovljiškega lekarna1ja je na Dunaju doštudiral farmacijo. izboljšanje položaja Slovencev na Gori­ Slikarska pot ga je vodila v Celovec, na škem. V rojstni Radovljici je dal posta\1ti Skupaj z župnikom Jakobom Aljažem j e postavil temelje Dunaj, v Rim, Miinchen in Salzburg, slovenskemu planinstvu na Gorenjskem in bil med ustanovitelji novo mestno ubožnico. ustalil pa se je v Ljubljani. Znan je po svo- radovljiške podružnice SPD. Kot vnet narodni borec je sodeloval . jih portretih, oltarnih slikah in freskah. bojih za severno mejo. Umrl je za posledicami skoka iz gorečega Josipina Hočevar. RadovUica, 6. 4. 1824 -Krško, 16. 3. 1911. Njegovi portreti ljubljag.skih meščanov Narodnega doma v Trstu. Rojena je bila v stari premocni hiši Mulejevih iz Radovljice. Po (Primčeva Julija, Matija Cop) so pomem­ poroki s podjetnikom in mecenom VMartinom Hočevarjem je bne priče o umetnostnem ozračju tedanje gmotno podpirala šolstvo v Krškem, Skocjanu pri Turjaku, Lju­ Ljubljane in o njeni kulturni podobi v Jože Slivnik. Radovljica, 31. l. bljani in Radovljici. Radovljičani so dobrotnici, ki je večino pre­ prvi polovici 19. stoletja. 1930 - Ljubljana, 2. 2. 1983. moženja razdelila še v času svojega življenja, posta\1li spomenik. Velja za enega najpome,mbnejših sloven­ Anton Tomaž Linhart. Radovljica, 11. 12. 1756 - skih kemikov, ki se je z raziskovalnimi Ivan Hribovšek. Radovljica, 19. 6. 1923 - ?, maj ali Ljubljana, 14. 7. 1795. dosežki v kemiji žlahtnih plinov, pred­ 'uni' 1945. Bil je prvi izraziti meščan v slovenski kulturi in pionir na vsem fluora, uvrstil med vrhunske sve­ 'traJčno preminuli pesnik je za življenja objavil le tri pesmi in področju dramatike, gledališke umetnosti in zgodovinopisja, tovne strokovnjake na tem področju. zapustil dve rokopisni pesniški zbirki. Njegova poezija je dosegla izjemne zasluge pa ima tudi na področju šolstva in kajižničarst­ Vodji je obrat za predelavo uranove rude na Zirovskem vrhu in bil med prvimi, ki vrh v liričnih tihožitjih, ljubezenski motiviki in refleksijah iz voj­ va. Njegov Poskus zgodovine Kranjske, s katerim je prvi uveljavil nega časa, ki ga ob Karlu Destovniku, Mateju Boru in Francetu slovensko zgodovinsko koncepcijo, velja za največji idejni se je ukvarjal z ekološkimi vprašanji Balantiču uvrščajo v sam vrh slovenskega medvojnega pesništva. dosežek slovenskega preroda. slovenske industrije.

Anton Bonaventura Jeglič. Begu­ Valentin Meršol. Radovljica, 22. 2. Jožef Spendou. Mošnje, 24. l. nje, 29. 5. 1850 - Stična, 2. 7. 1937. 1894-Cleveland, ZDA, r5. 2. 1981. 1757 - Kirnberg, 16. l. 1840. Bil je dolgoletni ljubljanski škof (1898- Bil je izjemen zdravnik, infektolog, "!?il je dunajski stolni kanonik in član 1930) in vodja modernega slovenskega higienik in organizator zdravstva. Leta Studijskega konsensa za osnovno šolstvo. katoliškega gibanja. Kot politik je bil 1945 je kot vodja civilnega taborišča za V letih 1788-1816 je vodil celotno avstri­ povezan z vsemi odločilnimi potezami in emigrante v Vetrinju pri britanski vojaški jsko prosvetno upravo. Sodeloval je pri uspehi slovenske narodne politike v prvih upravi uspel doseči ustavitev prisilne repa­ šolski reformi, ki je odpravila telesno a:eh desetletjih 20. stoletja. Med njegove triacije jugoslovanskih beguncev in tako kazen in pomenila korak naprej v razvoju največje zasluge spada ustan9vitev škofi­ posredno rešil na stotine življenj. Od leta avstrijskega šolstva. Kot univerzitetni kan­ jske gimnazije in kom1kta v Sentvidu pri 1949 je kot ugleden zdravnik živel in delal cler je leta 1828 promoviral Franceta Ljubljani. v Clevelandu. Prešerna. Alenka Bole Vrabec, direktorica Linhartove dvorane Linhartova dvorana naj postane kulturno srce naše o6čine

Pred kratkim je založba Didakta tudi v kulture skrbeli od prvega januarja do način . Tako da si na primer vsak Predlagana publikacija pa Radovljici predstavila zdaj tudi v Silvestrovega 2000. Rada bi poudarila, otrok, ki pride v muzej, lahko kupi bi nam vsem prinesla . slovenščino prevedeno delo portu­ da se je zelo lepo začelo prebujati kul­ vsaj malenkost. Tisti, ki bi želel kaj več, boljše vedenje. Upam, da galskega Nobelovca Saramaga Zapiski turno življenje besede v Kropi. Jasno pa si lahko v Linhartovem mestu kupi bova z magistrom Sinoba­ o samostanu. Avtor je že četrti Nobe­ je, da glasbeno življenje v Kropi ni monograftjo, zbornik ali lcaj drugega, dom čimprej sedla k mizi lovec, ki ste ga prevedli. Kako uskla­ nikoli usahnilo, da je s kroparskimi kar ga bo spominjalo na znamenitega in pripravila vse podatke, dite prehajanje med številnimi razli­ ansambli, predvsem pa sedaj že leta in meščana . Linharta je potrebno ki so potrebni za izdajo. čnim( dejavnostmi, s katerimi se leta s pevskimi zborom, zelo živo. vzpostaviti kot institucijo, ki se bo tudi Ob tem bi še letos radi ukvarjate; če omenim le prevajanje in Kropa je ohranila tradicijo kole­ tržila. Trženje kulture ni noben greh. objavili - najprej v Dežel• delo direktorice Linhartove dvorane v dništva. Vedeti moramo, da so S tem umetnika prav nič ne profani­ nih novicah, kajti prepri- . Radovljici? najlepše kolednice na Gorenjskem ramo, ampak ohranjamo v zavesti čana sem, da morajo za to "Linhartova dvorana mi pač ponuja zares nastale v Kropi, in to je tradicija, vseh, ki tu živijo in prihajajo k nam. To prvi vedeti občani Radov­ svojevrsten ustvarjalni izziv. Posebej, ki jo velja vzpodbujati v smislu, da je tudi naloga lokalne turistične orga­ ljice - razpis za dobre Lin­ če se človek tako kot jaz pri šestdesetih postane tudi turistična atrakcija. Tako nizacije: da na zanimiv, privlačen in hartove spominke. Kajti Qdloči, da se bo lotil nekaj novega. kot v Linhartovi dvorani, ki bo nekonvencionalen način ponudi nar­ tisti, ki zdaj pride v ob­ Cisto konkretno pa mi pri prehajanju združevala kulturo in turizem. In ne le avno in kulturno dediščino, skratka čino, ki se kiti z Linhart­ tam. Z gospo Polono Škrinjar, vse tisto, s čimer se občina lahko om, nima česa kupiti za od enega do drugega dela pomaga A/,enka Bole Vrapec v predstavi "l,tmsko ročno delo" glasQ_a. Pravzaprav je povsem prepro­ pisateljico z Lipnice, sva na primer pohvali. Predstavljam si, da bo spomin. Nimamo primer­ Gledališča Tone Cufar Jesenice v sezoni 1994/95. sto. Ce sem do dveh ponoči prevajala, domenjeni, da mora oživeti Pusti Linhartova dvorana izdala publikaci­ nega spominka. Kot sem Foto:Jože Bedič potem zaspim z užitkom, zato, ker bo grad. Legenda o njem lahko privabi jo, ki bo v kontekstu vzpostavitve že rekla: nimamo niti raz­ spanec kratek. In ko ob pol sedmih marsikoga. Tako kot je oživel grad celostne ponudbo te občine, od kul­ glednice." mini modna revija... Od četrtka do zjutraj vstanem, mi v glavi že brni Kamen ob kresnih prireditvah, tako ture do zanimivih izdelkov, ki tu nas­ nedelje bodo potem, tako kot običaj­ nekaj drugega. Imam pač to srečo, da naj oživijo še drugi posebni kraji v tej tajajo. Mislim, da je samo stvar časa - Direktorica Linhartove dvorane ste no, kinopredstave. Ob tem bomo ob se znam skoncentrirati in prilagajati. občini. Linhartova dvorana pa naj bi pa ne predolgega - le zelo mobilni postali na pragu Prešernovega leta, četrtkih imeli poseben program: član Ne vem, od kod ta sposobnost.~. mi­ kot sedež lokalne turistične orgal}i­ moramo biti, da bomo Radovljico decembra lani, zaradi česar je verjet­ strokovnega sveta Jože Rotar namreč slim, da se je ne da privzgojiti. Clovek zacije take prireditve vzpodbujala. Se zares pričeli tržiti kot občino ." no vaša naloga še toliko bolj odgovor­ pripravlja c*eLfilma, ki je namenjen se ob tem z leti nauči, kaj je tisto, kar .o eni pomembni povezavi med kul­ na. S kakšnim programom ste nasto­ oskarjem. Zelimo pač , da bi bili je najbolj bistveno - tistega se moraš turo in turizmom: radovljiški poletni Na zadnji seji občinskega sveta je prav P!li na tem pomembnem mestu? četrtkovi večeri zanimivi in filmsko oprijeti, drugega pa otresti. Vedno festival nas je predstavil Evropi. Zdaj je odbor za kulturo, ki ga vodite, podal "Zena razpisu je bilo jasno treba pred­ tematski. Gradivo bomo deloma seveda ni mogoče. Ko prevajaš, 9elaš med tistimi, ki so poznavalci stare glas­ tudi pobudo .za izdajo publikacije, v ložiti program. Vizjja Linhartove dvo­ črpali iz filmske kinoteke. Sicer pa sam, kar je velika blaženost. Ce si be, in med tistimi, ki staro glasbo izva­ kateri bi bili zbrani vsi znameniti rane - moja vizija -je, naj postane kul­ morate vedeti, da je s slovensko dis­ odvisen od nekoga, ki ti je nem sogo­ jajo, Radovljica že pojem. Mi se občani radovljiške občine in ki so turno srce te občine. Toda takšno, ki tribucijo aktualnih filmov trenutno vornik, imaš možnost z njim skleniti morda, ujeti v lastno mesto, tega pre­ svoja mesta našli tudi s portreti v ima posluh tudi za druge. Iz sloven­ težko, da ni mogoče takoj dobiti vseh premirje - ob kakšnem stavku rečeš: malo zavedamo. Toda če pomislimo, ·prenovljeni dvorani. Je izvedba · že v skih gledaliških in koncertnih dvoran filmov, ki bi si jih želeli. Radovljica zdaj te bom pa malo odložil - s kate­ da te radovljiške poletne večere sofi­ teku? naj pripelje tisto, kar je najbolj sodi v tako imenovani drugi krog fil­ rim lahko padeš tudi v bitko, kadar kaj nancirajo institucije, kot so Britanski "Ko je Jure Sinobad odbral prvih značilno 'in najboljše, pa tudi primer­ mov za predvajanje. Tisti, ki lahko ne gre, ali pa s katerim doživiš svet, izraelsko veleposlaništvo in še dvaintrideset imen za predstavitev na no za dvorano. Vemo, da velikih stvari, izkažejo največje število gledalcev, najlepše trenutke prijateljstva, če se ti marsikdo, se bomo pomena festivala stenah nove sejne dvorane občine torej opere ali velike predstave iz ljubl­ torej v Ljubljani, Mariboru, Celju in utrnejo besede, ki si jih sam vesel. in njegovega povezovanja s turizmom Radovljica, je zagotovo opravil pio­ janske Drame na oder, kakršnega Kranju, so v tako imenovanem prvem Takšno delo predstavlja užitek brez lažje zavedali. V mestu, ki mu pravimo nirsko delo. To je v bistvu nadaljeva­ imamo, ne moremo pripeljati. Z rangu. Na najbolj aktualne filme nepotrebne navlake, ki duši · običajni tudi Linhartovo mesto, bomo morali nje vsega, kar je napisal v Deželi, ki je direktorico knjižnice, gospo Boženo moramo. tako počakati. Seveda se delavnik, a brez katerega - to vemo - v najti pravo mesto za Linharta, ne le za eden najboljših zbornikov pri nas. Kolman, sva se pogovarjali o tem, bomo trudili, da bomo kljub vsemu življenju ne gre. Ne živimo v pravljici." njegovo ime. Pa nimamo niti razgled­ Slavne može Radovljičani odločno kakšna je njihova in kakšna naša speci­ čim bolj ažurni v predvajanju dobrih nice z Linhartom, nimamo niti enega premalo poznamo in odbor za kulturo fjka ter se dogovorili za sodelovartje. filmov. Mimogrede: jeseni bomo Kakšna je pred vašimi očmi slika kul­ primernega Linhartovega spominka. je dal pobudo, da bi o njih izšla {Ilajh­ Ce lahko po dnevih razdelim kulturni predstavili kinotečni cikel tistega ture v radovljiški občini? Zato Linhartova dvorana začenja orati na publikacija, lahko v dveh izvedbah: teden v Radovljici, naj bi se takole slovenskega filma, ki je odmeval v "Mislim, da je radovljiška občina na ledino na ta način, da se bo vsem, ki malo bolj luksuzna, recimo za pro­ odvijal: ob ponedeljkih - ne čisto vsak sve tu, pa morda pri kritiki ni bil tako poti, kjer se bo kultura - kolikor se še pri11ajajo v goste - gledališčniki, izva­ tokolarna darila, za predstavitve, pa ponedeljek, ker bi lahko prišlo do pre­ do~r? sprejet, a so ga imeli gledalci ni - res razcvetela. Imamo toliko ne jalci zabavne, klasične in v bodoče druga, bolj cenena. Lahko bi jo kupili nasičenosti - naj se v Linhartovi dvo­ radi. samo naravnih prizorišč, ki kličejo po tudi jazz glasbe, plesni ansambli - zah­ v turističnem društvu, imele naj bi jo rani zgodi gledališka, plesna predstava kakršnihkoli performansih, imamo valjevala z Linhartom. Za začetek s večje gostilne, pa seveda knjigarna, ali koncert. Torki bodo še naprej In za konec: katera je bila prva Linhartovo dvorano in dvorane po čokolado, na kateri bo pisalo Linhart­ skratka na vsakem koraku bi jo moral namenjeni stalni knjižnični dejavnos­ odločitev, ki ste jo sprejeli, po tem ko manjših krajih ... Prepričana sem, da ova dvorana. Navsezadnje imamo v tej najti tujec ali pa domačin. Mislim, da ti. Ugotovili smo, da· so sredine kino­ ste pisalno mizo direktorice jese­ lahko s pametno povezavo ta občina občini edino slovensko tovarno čoko­ bi tudi nova sejna dvorana morala biti predstave slabo obiskane, zato bomo niškega gledališča zamenjali za novo v kulturno utripa vse leto. Nesmiselno lade in če Salzburg ponuja svojega za skupine, ki pride v Radovljico, ena dan namenili tematskim večerom v Linhartovi dvorani? je, da se osmega februarja vsi zapodi­ Mozarta v kroglicah, v belih klavi1jih, od turističnih atrakcij. Take doslej v preddverju balkona. Naj bo to večer s "Imeti program, o katerem se bo mo na proslave in prireditve. Navse­ na vse mogoče načine , bi morala Sloveniji nima nihče. Sejne dvorane, sliko, zanimivo srečanje s kakšnim naslednjo sezono govorilo." zadnje je leto 2000 Prešernovo leto, Radovljica prav tako ponuditi ki bi pokazala na preteklost in na znanstvenikom, z uspešnim podjet­ kar nas zavezuje, da bomo za razcvet Linharta na privlačen in zanimiv bogato kulturno življ enje te občine. nikom iz te občine , lahko je to tudi Jtii Marjana Ahačič

Pavel Šivic. Radovljica, Ivan Vurnik. Radovljica, l. 6. 1884 - Ob 150-letnici rojstva poclmaršalaJ. Tomšeta (20. 2. 1850 - 20.2.2000) 2. 2. 1908 - Ljubljana, Radovljica, 8. 4. 1971. 31. 5. 1995. Sin radovljiškega podobarja Janeza Vurnika ml. je Diplomiral je v Ljubljani kot ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju eden od Joža Tomše pl. Savskodolski prvi študent Osterčeve skla­ · ustanoviteljev sodobne slovenske arhitekture. dateljske šole, nadaljeval na Ustanovil je ljubljansko šolo za arhitekturno in Joža Tomše se je rodil 20. 2. 1850 na Poljšici pri mojstrski šoli državnega kon­ intenzivno iskal slovenski nacionalni slog v arhitek­ Podnartu kot kmečki sin Janeza Tomšeta in Marije, roj. servatorija v Pragi in postal turi. Kot funkcionalist je bil tudi začetnik sodobne­ Jereb. Po opravljeni gimnazijski maturi je na dunajski pedagog na ljubljanski glas­ ga urbanističnega načrtovanja na Slovenskem. univerzi sedem semestrov študiral matematiko in fiziko, beni akademiji. Njegov nato je bil vpoklican k vojakom. Razporejen je bil v obsežni ustvarjalni opus ob­ Rafaela (roj. Marija) topniške enote, opravil dvoletno kadetsko šolo in postal sega solistične pesmi, zboro­ Vurnik. Radovljica, 3 l. topni čarski poročnik. Udeležil se je avstrijske vojaške vsko glasbo, instrumentalne l. 1898 - Ljubljana, l. 9. zasedbe Bosne in Hercegovine (1878), po opravljenem skladbe, skladbe za orkester ter radijsko in filmsko višjem topničarskem tečaju na Dunaju pa je služboval v glasbo. 1983. • raznih topniških enotah na Hrvaškem. Kot odličen Kot misijonarka in vrhovna matematik in fizik je bil v avstro-ogrski vojski izjemno predstojnica vseh tajskih in upoštevan balistik. Poučeval je na vojaških šolah in Lovro Toman. Kamna Gorica, 10. 8. 1827 - kitajskih misijonov je vzgajala akademijah, bil je tudi profesor na najznamenitejši Rodaun pri Dunaju, 15. 8. 1870. mlajšega princa tajske kra­ madžarski topniški šoli v Veszprimu. Tomše je imel Po doktoratu iz prava je bil odvetnik v Radovljici in ljevine in prepotovala vso pomembno besedo pri razvoju avstro-ogrskega Ljubljani. V slovensko zgodovino se je zapisal kot Tajsko in del Kitajske. Govo­ topništva. Bil je sokonstruktor tedaj najmodernejšega 305 mm možnarja, med prvo sve­ romantično zaneseni pesnik in politik. V zadnjem rila je devet evropskih jezi­ tovno vojno pa tudi predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju. Kot profesor desetletju svojega življenja je postal vodilni moč kov, tajsko, japonsko, kitajsko in razumela sanskrt. in korrpndant topničarskih tečajev je napisal vrsto strokovnih člankov in priročnikov iz slovenske politike, ki je bil v Kranjskem deželnem Po vojni je bila generalna asistentka in svetovalka balistike, tako da ga upravičeno štejemo za naslednika znamenitega rojaka Jurija Vege zboru in v državnem zboru na Dunaju dosleden pri vrhovnem kapitlju v Rimu. (1754-1802). Za svoje zasluge je bil odlikovan s podelitvijo plemstva (pl. Savski dol) in zagovornik slovenskih narodnih pravic. povišan v podmaršala, kar je ustrezalo činu divizijskega generala. Poleg Tomšeta je čin Portreti 32 znamenitih osebnosti, rojenih na podmaršala v avstro-ogrski vojski dosegel tudiJanez Lavrič pl. Zaplaz (1850-1941) . Oba Joža Tomše. Poljšica pri Podnartu, 20. 2. območju današnje občine Radovljica bodo na sta bila zavedna Slovenca in sta se po prvi svetovni vojni vrrula v Slovenijo. Tomšetov 1850 - Ljubljana, 5. 12. 1937. pobudo župana obešeni v obnovljeni veliki sejni dom na Dunaju je bil zatočišče revnih slovenskih študentov, ki jim je po najboljših dvorani. ' močeh gmotno pomagal. Po razpadu Avstro-Ogrske se je naselil v Ljubljani, a je ves čas Kmečki sin s Poljšice pri Podnartu je bil kot odličen · Strokovna izhodišča in slikovno gradivo je ostal zvest domači pokrajini ob utesajeni rečni strugi Savskega dola, ki ga je tako ljubil, matematik in fizik v avstro-ogrski• vojski izjemno pripravil ma~. Jure Sinobad, ki je napisal tudi da mu je posvetil svoj plemiški naziv. Večkrat se je vračal kot lovec in v tej vlogi ga je po upoštevan balistik. Kot strokovnjak za topništvo in kratka besedila (osnovne biografske podatke) k spominih svojega očeta doživyto opisal France Cvenkel v članku S jJodmaršalom Jožem profesor na vojaških šolah in akademijah je napisal posameznim portretom. Projekt je tehnično Tomšetom, pl. Savskodolskim - na lovu, ki je izšel v Mohmjevem koledarju 1995. Joža Tomše je vrsto strokovnih člankov in priročnikov. Za svoje izvedel Atelje B&:M, oblikovalsko pa arhitektka , umrl 5.12. 1937 v Ljubljani, pokop;m paje na pokopališču v Podbrezjah. . zasluge je bil odlikovan s podelitvijo plemstva (pl. Sonja Kunčič. J Savskodolski) in povišan v čin podmaršala. s. ------··--,..~--,,.~~,·-~~-· *

Na podlagi Odloka o proračunu občine lahko pr':)aVIJO dijaki in študenti, ki 9. Komisija, ki jo je imenoval župan, na razpisa po točko l.je 2.900.000,00 SIT. registrsko številko, dokazilo o regis­ Radovljica za leto 2000 (Uradni vestnik imajo stalno bivališče v občini Ra­ osnovi prispelih vlog in na podlagi Ta razpis velja dol5.3.2000. traciji, odgovorna oseba prijavitelja, Goreajske št.l z dne 11.1.2000) Občina dovljica in so slovenski državljani . pravilnika o delu komisije pripravi reference; • Radovljica objavlja predloge dodelitve enkratne finančne III.Na razpis se lahko prijavijo pravne in podatke o izvajalcih programa: odgov­ 4. Kandidati, ki se bodo prijavili na pomoči pri izobraževaaju v letu 2000. fizične osebe, ki so registrirane za orni nosilec programa, njegova izo­ razpis morajo predložiti: opravljanje socialno varstvene dejav­ RAZPIS Končne sklepe in pogodbe o sofinan­ brazba, reference, ostali sodelujoči v - vlogo, v kateri morajo navesti višino siranju vlagateljem izda župan Občine nosti v RS, nevladne (neprofitne in programu (izobrazba, reference), nji­ za dodelitev enkratnf fmančne po­ zaprošene finančne pomoči in vse Radovljica. prostovoljne) organizacije, ki so reg­ hova vloga v programu; moči pri izobraževanju v letu 2000 podatke o morebitnem sofinansiranju istrirane kot pravne osebe v RS in podroben opis vsebine programa: tra­ njihovega šolanja, dodatnega izo­ Datum: 28.1.2000 izpolnjujejo sledeče pogoje : janje in dinamika izvajanja programa, l. Občina Radovljica, Gorenjska cesta braževanja, študija oz. dejavnosti, o številka : 64000 • 5 / 00 imajo zagotovljene prostorske, ciljna vsebina uporabnikov, ki jim je 19, Radovljica za enkratno finančno štipendiranju itd. kadrovske in materialne možnosti za program namenjen, način sodelovan­ ;t,, Janko S. Stuš_ek pomoč pri izobraževaaju v letu 2000 dokazila o šolanju, dokazilo in opis izvajanje programa, ja uporabnikov v -programu in št. namenja 2.600.000,00 SIT. župan raziskovalne, kulturne, športne ali program izvajajo v skladu s kodeksom uporabnikov, ki bodo vključeni v izva­ druge dejavnosti z dokazili o stroških, etičnih načel v socialnem varstvu, janje programa, cilji izvedbe progra­ Razpis velja do porabe sredstev za te Na podlagi Odloka o proračunu občine dokazilo o učnem uspehu, imajo načrt izvajanja programa, ki vse­ ma, pričakovani rezultati glede na namene oz. do 31.10.2000. Prednost Radovljica za leto 2000 (Uradni vestnik program študijskega oz. strokovnega buje vse elemente zahtevane v razpisu, obstoječe stanje, strokovna izhodišča pri dodelitvi sredstev bodo imeli dijaki Goreajske št: 1 z dne 11.1.2000) Občina srečanja in prispevek, s katerim se imajo izdelano finančno konstrukcijo, in metode dela, predviden način eval­ in študenti z boljšim učnim uspehom. Radovljica objavlja nameravajo udeležiti srečanja z iz katere so razvidni prihodki in viranja poteka programa in ko~čne dokazilom o plačilu stroškov, odhodki izvajanja programa, delež 2. Predmet razpisa je dodelitev enkratne evalvacije; program študijske ekskurzije v tujini z lastnih sredstev, delež javnih sredstev, podrobno finančno kostrukcijo finančne pomoči: JAVNI RAZPIS dokazilom o plačilu stroškov, delež uporabnikov in delež sredstev iz izvedbe celotnega programa z navede­ I. dokazila o plačilu stroškov izobraže• drugih virov. - dijakom in študentom, ki se dodatno za sofinansiranje preventivnih in no vrednostjo urnih postavk posa- · vanja za izredni študij in za študij v meznih sodelujočih v programu, izobražujejo v tujini in je to izobra­ razvojnih programov socialnega IV. Kriteriji, merila za izbor posameznih tujini. navedba ostalih sofinanserjev in zne­ ževanje vezano na njihovo redno varstva v letu 2000 programov in način sofinansiranja: skov njihove soudeležbe. šolanje, 5. Najvišja denarna pomoč pri izobra­ - kvaliteta in realnost predloženega pro­ I. Predme-t razpisa so "Preventivni in - študentom, ki zaradi narave študija ževanju v letu 2000 za posamezen na­ grama glede na načrtovano izvajanje razvojni programi socialnega varstva" VI. Ponudbo z vso potrebno doku­ študirajo v tujini in plačujejo šolnino men po točl.so l. znaša do 300.000,00 in pričakovane učinke programa; in sicer: mentacijo pošljite v zaprti kuverti na in druge stroške, SIT, pod točko II. pa do 200.000,00 vključenost elementov samopomoči in naslov: dijakom in študentom za udeležbo na SIT. Vsi prejemniki finančne pomoči 1. Programi preprečevanja·, razreševanja samoorganizacije; Občina Radovljica, Goreajska cesta strokovnih srečanjih v ttijini, če so dolžni komisiji oz. županu predlo­ in odpravljanja socialnih stisk, osam­ delež prostovoljnega dela; 19, 4240 Radovljica, označeno z vidno sodelujejo s strokovnimi prispevki, žiti dokazila o tem, da so finančno ljenosti in izključenosti otrok in - usposobljenost izvajalcev in njihove oznako v levem zgorajem kotu na - študentom podiplomskega študija pomoč porabili namensko in so dolžni mladih; refrence; prednji strani kuverte in sicer "Ne (specializacija, magisterij, doktorat). predložiti poročilo o opravljenem 2. Programi preprečevanja in reševanja delež sofinansiranja iz drugih virov; odpiraj• javni razpis progrmiov social­ študiju za tekoče leto, o ekskurziji, socialne problematike povezane z - inovativnost dela; nega varstva". Prednost bodo imele II. opravljeni raziskovalni nalogi ipd. uživanjem prepovedanih drog in alko­ - uspešnost izvajanja programa v pretek- popolne ponudbe, ki bodo vsebovale - dijakom in študentom, ki se dodatno hola; lih letih. vse podatk'e iz V. točke razp'isa. izobražujejo v Sloveniji in je to izo­ 6. Kandidati, ki bodo sodelovali na 3. Programi pomoči in samopomoči braževanje vezano na njihovo redno razpisu naj svoje vloge z vso potrebno usmerjeni v zmanjšanje socialne Programe bo presojala, izbirala in Rok za oddajo ponudb je dol5.3.2000. šolanje, dokumentacijo pošljejo na naslov: določila delež sofinansiranja posebna izključenosti starejših, mladih brez­ dijakom in študentom, v kolikor se Vse dodatne informacije v zvezi z Občina Radovljica, Gorenjska cesta poselnih in. drugih marginalnih komisija, ki jo imenuje župan. Pri pro­ ukvarjajo z raziskovalno, kulturno, gramih bodo sofinansirani samo stro­ razpisom dobite na Občini Radovljica, 19, Radovljica - razpis za izobraževanje skupin prebivalstva; športno ali drugo dejavnostjo, vezano ški dela in materialni stroški brez tel 700 23 44. 2000. 4. Programi za pripravo na kvalitetno na šolanje in imajo pri tem finančne investicijskih stroškov. Končne sklepe življenje mladih, humanizacijo odno­ Komisija bo v roku 15 dni po stroške, kijih morajo kriti sami, 7. Vloge, ki ne bodo pravilno opreml­ o izboru programov bo izdajal župan, sov v družini in družbi; zaključku razpisa ponudbe obrav­ - dijakom in študentom za udeležbo na jene ter vloge, ki ne bodo vsebovale na osnovi teh pa bo z izbranimi izva­ 5. Programi za kvalitetnejše življenje navala, obvestila župana, ki bo izdal strokovnih srečanjih v Sloveniji, če vseh potrebnih dokumentov iz razpisa jalci sklenjena ustrezna pogodba o družine in podporo družini; sklepe o izboru programov ponud­ sodelujejo s stro½ovnimi prispevki, se bodo lahko dopolnile v roku 8 dni, sofinansiranju programov za leto 6. Programi odkrivanja in preprečevanja nikov. Izbrani izvajalci bodo z občino študentom zadnjega letnika visokošol• sicer bodo izločene iz nadaljnje obrav­ 2000. Sredstva bodo dodeljena v več zlorab mladih, preprečevaaja nasilja sklenili še posebno pogoc!bo o sofi­ skega študija pri udeležbi na študijskih nave. zaporednih obrokih. med mladimi. ekskurzijah v tujtni, nansiranju programov za leto 2000. - izrednim študentom v zadnjem let­ 8. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi Izbrani bodo programi, ki bodo V. Ponudba program.a mora obvezno vse­ štev : 15000 - 2 / 00 vloge v 15 dneh od dneva, ko je bila bovati naslednje podatke: niku visokošolskega študija za pomoč vključevali samo populacijo občanov Datum: 28.1.2000 vloga odprta in obravnavana. podatke o prijavitelju: točen naslov, pri plačilu šolnine. občine Radovljica. Obravnave vlog bodo predvidoma matična št, davčna številka, št. žiro /l:o Janko S. Stušek 3. V skladu z drugo točko se na razpis vsake tri meS€ce. II. Orientacijska vrednost sredstev računa, pravnoorganizacijska oblika z župan

Razmišljanje o poteku avto­ desni breg reke Save, Dežela in Brezje primernosti variant", ki jo je objavilo rešila korenita zložba zemljišč, za katero bo pred hrupom šč itila vkopana cesta. kot nacionalno versko središče . Dežela Ministrstvo za okolje in prostor v svojem paje težko najti splošno soglasje. AC v JV koridorju bo tekla po bistveno občino ceste skozi našo se kaže kot en sam krajinski park. S tem, biltenu. Cesta speljana v severnem koridorju manj kvalitetnih zemljiš č ih na relaciji Avtocesta, ki bo tekla skozi naše kraje ko so Brezje postale versko nacionalno Severni koridor AC Brezjansko polje uniči močvirje pod vznožjem Ledevnice od viadukta Peračica pa do predtrškega bo povezovala SZ z JV Evrope in je del središče, je razvoj in ustreznost delova­ dodatno zmanjša, prav na sredino in prereže vse naravne prehode za polja. Na relaciji od Lesc do Viadukta cestnega križa v Sloveniji. nja tega središča postalo tudi nacional­ postavi še ustrezno veliko deteljico in divjačino od viadukta Pera č i ca do Peračica skoraj ne povzroča prereza Po njej se bo odvijal tranzitni tovorni ni problem. po možnosti še cestninsko postajo viadukta v Mostah. zemlji š č posameznih kmetov. Lastnina promet v tolikšni meri, kot bo to dovo­ Kmetijstvo postaja vse manj gospodars­ (osnovna varianta). Deželo obremenjujemo z onesnaževa• zemljišč se namreč v veliki meri sprem­ ljeval režim, ki ga bo imela uvedenega ka panoga, v ospredje stopajo vse bolj Severni koridor AC drugič prereže njem okolja na novi trasi, ki je bližje inja na prelomih teras, tako je na EU, v kateri pa bo za to področje imela pomembne funkcije . V preteklosti je . Deželo, ki je tako razdeljena na tri pri­ vodnim virom. Koliko pa bo hrane Brezjah in na Dobrem polju, Mošnjani odločilno besedo sosednja Avstrija. bilo - danes se zdi, da se tega ne zave­ bližno enake dele. Področje južno od pridelane ob trasi ceste neprimerne za bodo uporabljali podvoz, da bodo prišli Avstrija se zaveda problema onesna­ damo, da bo tako bo v prihodnosti - ze­ sedanje magistralne ceste, področje prehrano ljudi . in živali, pa nam bodo do svojih polj na spodnji terasi. Na ževanja okolja s cestnim tovornim pro­ mlja matica slovenskega naroda. Zablo­ med to cesto in novo AC z vasema povedali tisti, ki jim bomo hoteli to pred trškem polju pa se prav v koridorju metom in ga spravlja s cest na železnico. . dna politika v polpretekli dobi je ljudi Gorica in Vrbnje v sredi in področje se­ hrano prodati. loči lastnina Goričanov in Vrbnjanov od To pomeni, da se bo v bodoče vse več odvračala od zemlje, ne zavedajoč se verno od AC. AC preko otoškega polja AC speljana v JV koridorju vse zgoraj lastnine Predtržanov. Na radovljiškem tega prometa preko Avstrije in Slovenije posledic, ki jih to prinaša. Na ta način mora potekati v nasipu, ker na tem navedene vplive bistveno zmanjšuje, polju, se situacija glede na sedanjo ob prepeljalo po železnici do morskih luk smo v radovljiški občini prišli tako področju teče tudi naravna vodna pot, nekatere vplive sedanjega stanja pa celo dejstvu, da bi regionalka in bodoča AC ali do končnih razkladalnih postaj zno­ dale č, da imamo sredi te naše Dežele na ko ob velikih deževij polje tam poplavi. odpravlja. Brezjam pušča vse možnosti tekli vzporedno neposredno druga ob traj celine. področju vasi Dvorska vas, Gorica, Kaj ta varianta AC pomeni za razvoj tµr• razvoja, ki ga nacionalno versko sre­ drugi cesti, ne poslabšuje, če ne upo­ Z osebnimi avtomobili se bodo po tej Hlebce, Hraše, Mlaka, Nove vasi in izma? Brezje z zaščitno protihrupno dišč e mora imeti. To je predvsem mir, ~tevam davka, ki ga bo terjala cesta. avtocesti (AC) prevažali predvsem tur­ Srednje vasi demografsko ogroženo ograjo spremeni v nekaj za plotom. možnost skladnega razvoja tako cerkve Skodljivi vpliv AC na okolje je v JV kori­ isti, da bi čim hitreje dosegli obale območje . Dežela se nam pospešeno Gradu Podvin vzame vsaj dva od in vasi in skladnega razvoja stacionarne­ dorju neprimerno manjši od vpliva na toplih morij in gostujoči delavci iz zarašča . Vsaka neustreien poseg v ta bistvenih atributov za njegov razvoj, ki ga in prehodnega turizma vseh vrst. Z okolje v severnem koridorju. Cesta v notranjosti Evrope domove na Bližnjem prostor bi povzročil neustavljivo nadal­ sta po mojem mir, ki naj bi nastopil, ko demontažo obstoječe magistralne ceste · dobršnjem delu teče v ježi po manj Vzhodu in na Balkan. Opisan promet je nje propadanje imenovanega področja . · bi se sprostil promee- po sedanji magi- mimo Brezij se vzpostavlja prvotna kvalitetnih prodnatih tleh, precej jo izhodišče , pomembno za načrtovaaje · Občinski svet je v letu 1998 po tehtanju stralni cesti in njegovo naravno krajin­ podoba brezjanskega polja. Vasi pred teče vzporedno z sedanjo regionalko, elementov AC (postajališč, oskrboval­ zelo kvalitetno pripravljenih podlag sko zaledje, ki pa je celotno severno hrupom praktično ni treba ščititi . na področju letališča , pa še vzporedno s nih centrov, cestninskih postaj) . odločil, da je za našo občino najopti­ področje od Podgore. Del sedanje magistralne ceste bi, v pristajalno stezo. Ditjad bo imela na Izgradnja AC bo za našo in za vse kas­ malnejši jugovzhodni koridor. AC pa Za kmetijstvo pa AC po severnem kori­ kolikor bi bile take potrebe turizma in področju med viaduktoma Peračica in nejše generacije pomenila eno od naj bo na področju krajev Lesc in dorju pomeni, da bomo izgubili 14 hek­ če bi obstajalo soglasje krajanov vasi Moste še dva naravna prehoda pod ključnih razvojnih možnosti ali ome­ Radovljice vkopana. Odlo-čitev sveta je tarjev več orne zemlje, kot pa če bi bila Brezje in Črnivca , severno od sedanjega . viaduktoma Dobruša in Zgoša. jitev, zato je še kako pomembno, kako bila takrat soglasna. To je takrat, kolikor AC speljana v JV koridorju. Severna podvoza na ~rezjanskem polju, pa do Zavedam se, da se vseh škodljivih bo tekla skozi naše kraje. se spomnim, presenetilo tudi razlagalce varianta AC prereže otoško polje in podvoza na Crnivcu, ohranili za potre­ vplivov ne da odpraviti, in da gre v Ob skoraj popolnem razsurju real­ različnih variant AC. otoškim kmetom bistveno spremeni be parkiranja osebnih vozil in avtobu­ vsakem primeru za izbiro manjšega zla. socialistične industrije v naši občini bi V zadnjem času se je, ve1jetno zaradi pogoje kmetovanja. Del polja med sov. Obiskovalci Brezij bi se od tam do Dejstvo je, da bo cesta, ki bo mimo bilo skrajno neodgovorno uničiti še ti­ strahu, da bi AC mimo imenovanih kra­ sedanjo magistralno cesto in bodočo bazilika odpravili peš po obstoječi , sedaj naših krajev speljana ob ustreznem ste naravne danosti, ki pomenijo v tem jev ne bi ceste poglobili oglasilo t.i. AC odreže od zaledja, ki ga predstavlja­ še neurejeni, poljski poti. Dostop do izboru koridorja in izvedbe, tudi razvoj­ trenutku edino osnovo, da se dežela ekološko gibanje, ki želi AC premakniti ta Zgornji in Spodnji Otok. Cesta Brezijje s pomočjo deteljice na terasi na možnost. Verjamem, da bo temeljita usmeri v nov razvojni ciklus. V tem času v severni koridor češ, da je ta varianta, prereže Ledevnico in se nato preko pod Crnivcem in nad Dobrim poljem analiza razvojnih možnosti pomagala imajo možnosti za razvoj malo gospo­ med drugim, najcenejša. Najcenejša bi radovljiškega polja severno od letališča dober, uporaben pa za širšo .okolico. izbrati pravo varianto. Vsaka površnost darstvo, turizem in kmetijstvo. Večina naj bila bojda tudi, ko bi jo preko brez­ in južno od vasi Nove vasi, Hlebc in Ker naj bi bila AC v JV koridorju spel­ in egoizem bi v nas vedno znova pora­ našega kmetijstva, ki je glavni vzdrže• janskega polja vkopali in prekrili in na Hraš spoji z AC, ki že teče naprej mimo jana v pobočju med zgornjo in spodnjo jala kesanje, da smo sebi, predvsem pa valec kulturne krajine, lahko svoj razvoj otoškem polju naredili deteljico. S to Vrbe. Na vsej trasi cesta prereže posesti teraso, bo vpliv hrupa na Dobrem polju našim zanamcem razvojne možnosti in veže na turizem. Podobno je tudi z varianto naj bi se osebno strinjal, tudi posameznih kmetov, jim pušča raz­ manjši tudi na delu, kjer vasi ne ščiti mirno sožirje z narav?, z napačno obrtjo. sedanji predsednik brezjanske KS. drobljeno posest na obeh straneh ceste, obstoječi gozd. Vpliv hrupa ne seže na odločitvijo bistveno zmanjšali. Na področju turizma se v radovljiški Ekološko gibanje oporeka točnosti kar bistveno zmanjšuje ekonomičnost vas Mošnje, ker bo cesta speljana pod občini kažejo tri zaokrožena področja; primerjalne analize "Ocene stopnje kmetovanja. Problem bi do neke mere nivojem vasi. Mesti Radovljica in Lesce fD! Milan Pohar, Brezje 7

Poročilo o delovanju Krajevne skupnosti Radovljica v letu 1999 Uresničevali smo naloge iz preteklega obdobja

b prevzemu odgovornosti si torov in samo postavitvijo muzeja ta­ Ceste na Mlako. je svet KS z novim mandatom ko pri upravi Muzejev kot na občinski 3. Preplastitev klanca na cesti mimo V letošnjem letu največ denarja za prepotrebna začetna O zadal predvsem nalogo rea­ upravi ne premakne z mrtve točke. Dolenca z novim asfaltom. dela na Linhartovem trgu lizirati ner,ešene naloge iz preteklega Tudi ni tovrstnih namenjenih sred­ 4. Naročeno in začeto je bilo asfalti­ obdobja. Ceprav KS do maja 1999 ni stev v občinskem proračunu za leto ranje dela Roblekove ulice in KS si tudi skupaj z občino nanahno prizadeva za ureditev starega dela dobivala nobenih sredstev za vzdrže• 2000. izgradnja javnega parkirišča v mesta. Zavedamo se, da so po zaključku del z ureditvijo Trga pred cerkvijo vanje komunalne infrastrukture, še Kajuhovi ulici, kar pa bo v celoti dela zastala zaradi finančnih in tudi drugih razlogov, čeprav je KS že v letu manj pa za' investicije, je poskušala s Urejanje komunalne infra­ realizirano spomladi 2000. 1994 piipravila projekte idejnih rešitev za dokončn o ureditev celotnega svojo lastno dejavnostjo in skromni­ strukture 5. Nove avtobusne čakalnice na posta­ Linhartovega trga ter ostalih ulic v starem delu mesta. Tako se je svet KS mi sredstvi postoriti čimveč pre­ jališču Voljčev hrib. odCočil, da večji del proračunskega denarja za naložbe v letošnjem letu potrebnih del na svojem območju. Za leto 1999 je KS kot vedrio izdelala Stare, dotrajane nadstrešnice na nameni za prepotreb a začetna gradbena dela na Linhartoven trgu. Predvsem smo se trudili redno program in prioriteto del za svoje avtobusnih postajališčih na Gorenj­ Pričakujemo, da bo k ponudeni aktivnosti pristopila občina v skupnem vzdrževati svoja osnovna sredstva: območje, za kar naj bi občina name­ ski cesti smo po temeljiti presoji o prizadevanju za ohranitev te naše zgodovinske dediščine, istočasno pa bi se tržnico, oglasne table in drogove za nila sredstva in po naši presoji naj­ ustreznosti, kvaliteti pa tudi po iz­ na tem delu uredil tudi prometni kaos, ki že leta pesti celotno mesto. transparente, nadstrešnice avtobus­ potrebnejša dela tudi izvajala. Veči­ gledu zamenjali s solidnimi čakal­ nih postajališč iQ turistično informa­ noma pa je v preteklosti ostalo le pri nicami. Turističnemu društvu pri organizaciji projekt o centralnem mestnem otroš• tivne kozolčke. programih, zato si je KS vseskozi pri­ 6. Ureditev in dodelava robnikov na in izvedbi popestrene pustne prire­ kem igrišču, vendar je zadeva zastala zadevala, da bi dobila nazaj v uprav­ Poljski poti nad novim naseljem. ditve ter pri realizaciji turistično hor­ pri pridobivanju ustreznega zemljiš­ Poleg tega smo vsako leto pomagali ljane vsaj področje komunalne infra­ tikulturnega projekta "Najlepše ure­ ča. Glede na to, da imamo za izvedbo strukture. Lani maja je KS z odločbo pri vzdrževanju in obnovi Gozdne Kulturne prireditve jene hiše in vrtovi". del sredstva že zagotovljena, pričaku­ učne poti v Predtrškem gozdu in občinske uprave to pristojnost tudi jemo, da bomo med letom pridobili šolski učni poti na Obli gorici. Velik dobila z delom potrebnih finančnih Komisija za kulturo pri Svetu KS je v gradbeno dovoljenje in pričeli z deli. del sredstev smo namenjali za pripra­ sredstev. Na novo smo ovrednotili svojem letnem programu pripravila Načrti za ureditev okolja V teku so tudi že večletna prizade­ vo idejnih projektov za urejanje oko­ prioriteto potrebnih del, razširili kar nekaj dejavnosti s poudarkom na Vsekakor si KS prizadeva za čim lepše vanja za krajinsko ureditev Oble lja, kot tudi za redno vzdrževanje odbor za urejanje prostora z zunanji­ javni predstavitvi radovljiških pub­ in bolj prijazno urejeno okolje. gorice in Voljčevega hriba. Predvsem spominskih obeležij. Del lastnih sred­ mi sodelavci ter se z vso odgovorno­ likacij. Tako je bila spomladi v sode­ Največjo pozornost posvečamo stanju slednji, ki je tudi spomeniško zaščiten stev pa je KS vsako leto namenjala stjo lotili predvsem tistih del, ki bi jih lovanju z Glasbeno šolo izdana zbirka ožjega centra mesta, ki je hudo obre­ kot naravni spomenik, je na podlagi tudi kulturni dejavnosti v mestu, lahko dokončali do konca leta. pesmi "Pevski spomini" Radovlji­ menjeno s prometom, v zadnjem idejnega osnutka ing. Miloša Grego­ določenim kulturnim ustanovam in Opravljena so bila naslednja dela: tanke Mile Zupanove, ki jih je zbral času pa tudi s srednješolsko mladino. rčiča in ing. Vitomirja Remsa občina društvom pa je pomagala z denarno l. Ureditev in preplastitev cest v in uglasbil Egi Gašperšič . Naslednje Občini smo dali pobudo za ureditev vključila v program nadaljnjih ured­ pomočjo . Novih Vrbnjah delo "Radovljiško izročilo" v zbirki povezovalne poti med Srednjo itvenih del. V sodelovanju s člani Omeniti je tudi potrebno, da je KS v Ureditev hudo dotrajanega in ner­ ljudskih pesmi radovljiških znanih in gostinsko šolo in avtobusno postajo. Društva za varstvo okolja pa smo v preteklem mandatnem obdqbju naj­ avnega cestišča, predvsem pa ve­ neznanih avtorjev pa je izšlo v decem­ Nadalje bo potrebno zaščititi tudi preteklem letu uredili zanemarjeno večji del lastnih ustvarjenih sredstev činoma neprilagojenih individual­ bru v sodelovanju z Muzeji radovlji­ Grajski park in ostale zelenice pred razgledno točko na travnati ježi za namenila ustanovitvi Mestnega muze­ nih dvoriščnih priključkov na ce­ ške občine in je tudi bilo javno pred­ vse pogostejšim uničevanjem, kar bi kopališčem na Obli gorici. ja v Radovljici. Ugotavljamo pa, da se sto, kar je bil poglavitni problem v stavljeno z lepo zaključenim kulturn­ se dalo doseči z doslednim nadzorom realizacija kljub nadaljnjim prizade­ pretežnem delu naselja. im večerom. občinskih redarjev. Jt:o Predsednica Sveta KS: vanjem za ureditev muzejskih pros- 2. Asfaltiranje . 200 metrov odseka Poleg tega se je KS priključila Pripravljen imamo tudi izvedbeni Nada Gatej Tonkli

35 let Radia Triglav V stiku s poslušalci

januarja 1965 malo pred pet­ ma, ki so ga premnogi spomm1 mogli mimo dejstva, da je Radio najsto uro je začela delovati preteklih in zdajšnjih sodelavcev ter Triglav kljub ,vse močnejši konkuren­ 5 • tedaj deveta lokalna radijska različnih gostov, tako ali drugače ci, saj je v Sloveniji že 75 radijskih pro­ postaja v Sloveniji oziroma povezanih z oblikovanjem radijskega gramov, v Sloveniji priljubljen. Po petnajsti radijski program v Sloveniji - programa skozi vsa ta leta, raztegnili podatkih Mediane naj bi imel kar 59 Radio Jesenice. Napovedovalca sta precej čez vnaprej načrtovan časovni odstotkov rednih poslušalcev, pred­ bila Jelena Jeraša in Teo Lipicer, tons­ okvir. Pestro dogajanje na odru pa je s vsem v gorenjskih občinah, kar ga ki tehnik Aleš Soklič, vzdrževalca pa svojo spontanostjo in kakovostjo tako med petnajstimi nekomercialnimi Branko Stare in Franc Gracer. Redno pritegnilo pozornost vseh navzočih, programi uvršča med najbolj sta bila zaposlena le tajnica Ivica da tega vse do konca nihče niti opazil poslušane. Praprotnik in direktor Zdravko ni in se je potem marsikdo presene­ Radio se redno udeležuje festivalov Anderle, ki zdaj živita v Nemčiji oziro­ čeno ozrl na svojo uro. Branka in radijskih postaj Slovenije, od koder ma v Avstraliji. Dušan pa sta s svojo prisrčnostjo in prinaša nagrade in priznanja. Trikrat Branka Smok, odgovorna urednica Radia Triglav, Slavko Avsenik in novinar Dušan odlično interpretacijo tudi poslu­ je dobil naziv (1995, 1997, 1999) Dragojevič. Fotografiji: Janez Pipan Leta 1975 se je slišnost Radia Jesenice šalcem pred radijskimi sprejemniki druga najboljša nekomercialna radij­ razširila (na pobudo Dušana Dragoje­ pričarala skoraj živo sliko dogajanja v ska postaja v Sloveniji. Leta 1995 je bil drogah, izsfelano v sodelovanju s pro­ resnicoljuben, samokritičen, prilju­ viča in, pod tedanjim vodstvom Fran­ dvorani 's podnapisi,' kot so dogajanje organizator 6. festivala nekomercial­ jektom "Clovek", Zavod za odprto bljen, solidaren, delaven, kreativen, ceta Zvana) na območje tedanje kasneje komentirali sami poslušalci. nih radijskih postaj v Sloveniji v družbo podelil prvo nagrado. Zlasti uspešen in ambiciozen, z vero v pri­ občine Radovljica, s srednjevalovnega Na prireditvi so tudi slovesno Kranjski Gori, kjer Je v skupni raz­ ponosna je na odmevno akcijo za hodnost' je zapisano v njegovem živl• oddajnika pa so prešli na UKV valove. zaključili celoletno glasovanje poslu­ vrstitvi dosegel drugo mesto. Lani je pomoč Petri, ki so ji poslušalci omo­ jenjepisu. Vse to je botrovalo preimenovanju v šalcev, ki so vse leto izbirali 'naj na 10. festivalu nekomercialnih radij­ gočili operacijo na Japonskem. Jt:o Vakrija Keršič Radio Triglav leta 1976. voditelja' in 'naj tehnika' Radia skih postaj v Sloveniji, ki je potekal v Dušan Dragojevič je dolgoletni novi­ V sredo, 5. januarja 2000, so prazno­ Triglav. Prestižna naslova so po Celju, dosegel drugo mesto. nar in urednik informativnega pro­ ~ali 35-letnico v jeseniškem kinu napetem pričakovanju podelili Bracu Radio Triglav je sodoben radio, saj so grama. Na radiu je preživel že 28 de­ V Sloveniji oddaja_75 ~~dijs~~ pro­ Zelezar. Direktorica mag. Rina Klinar Korena kot najvoditelju in Stanetu že leta 19\)5 uvedli reklame in oglase, lovnih let, enajst let je vodil oddajo gramov 68 orgamzacy vklJucno z je v svojem nagovoru predstavila Mohoriču kot najtehniku. ki so jim jih naročali iz Italije in 'Stop zelena luč'. Za reportažo 'Plavži RTV Slovenija): med njimi je 69 zgodovino radia, Branka Smole in Ko sva se z direktorico Radia Triglav Avstrije. Kot drugi so prešli na celodn­ umirajo' je 1981 dobil posebno nagra­ pravni_h oseb in dve fizični osebi. Dušan Dragojevič pa sta nastopila v mag. Rino Klinar pogovorjali o nje­ even program leta 1972. Radio je do. Mnogi se še danes sprašujejo, kako Od tega je 56 kapitalskih družb, tri vlogah voditeljev zabavnega progra- nem delu in o vodenju radia, nisva začel delati z dvema sodelavcema, je lahko slutil, da bodo plavži res osebne družbe, dva samostojna danes je deset redno zaposlenih, okoli umrli? Bil je tudi pobudnik akcije za podjetnika in sedem zavodov. 60 je rednih zunanjih sodelavcev, novi inkubator v jeseniški bolnišnici. S Poleg teh 75 radijskih programov eden izmed njih je tudi radovljiški to akcijo so zbrali 45.000 ameriških je še Radio Savinja, ki pa še ne dopisnik Jošt Role, ki svoje delo dolarjev. Sicer pa si želi še več stikov s deluje. Radio Triglav pripravlja opravlja že trideset let. Radio Triglav poslušalci, želi _si izvedeti njihovo nekomercialni lokalni RTV pro­ pripravlja tudi prireditve, kot so: Prvi mnenje, predvsem njihove kritike, saj gram (v skladu z zakonom o javnih glas Gorenjske, ki poteka vsako leto le z njihovo pomočjo lahko ustvarijo glasilih ima 40 odstotkov svojega (letos prvega aprila), od leta 1997 dober in aktualen radijski program. lastnega programa s kulturno, izo­ tudi prvi Glasek Gorenjske; vsako leto 'Radio Triglav je samostojen, trmast, braževalno in športno vsebino). sodeluje pri človekoljubnih akcijah, zahteven, zvedav, razgledan, trden, pri večini je tudi pobudnik in organi­ zator (Pomagajmo Petri, pomoč Osnovna razlika med komercialnim in nekomercialnim lokalnim pro­ pogorelim na Hrušici, pomoč pri gramom je delež informativnih, kulturno-umetniških in izobraževalnih vse­ nakupu inkubatorja v jeseniški bin, kjer veljajo v nekomercialnih lokalnih programih v skladu s 46. členom bolnišnici). zakona o javnih glasilih zahteve glede deleža (40 odstotkov) teh vsebin. Informativne, kulturno-umetniške in izobraževalne vsebine so najdražji del Branka Smole, odgovorna urednica, programa, saj zahtevajo veliko dela na terenu, strokovnega dela, ki ga pra­ kije na Radiu Triglav zaposlena 14 let, viloma soustvarjajo novinarji oziroma tisti, ki so v delovnem razmerju za je v pogovoru povedala, da je radio določen čas oz. za nedoločen čas oz. so samostojni novinarji. Očitno tak pro­ njen drugi dom. Poudarila je, da se gram kljub razširjenosti, sodelovanju občanov in ·prispevku k obveščanju in zaposleni trudijo pripraviti pester in obveščanju javnosti, ni vreden zadostnih spodbud države, četudi prinaša vse­ kakovosten program, obenem pa je bine, ki so informativnega, vzgojnega, izobraževalnega in kulturnega pome­ radio 'živ', saj so v stalnem stiku s na. (podatki: Svet za radiodifuzijo RS, december 1999). Mag. Rina Klinar, direktorica Radia Triglav na prireditvi ob 35-ktnici radia. poslušalci. Branki je za reportažo o l\tportaja

VUi Luznar - čebelar Zlica strdi -kaplja krvi v e od davnih let je čebela nadomestiti s sladkorjem ali pa jih zgled marljivosti in popolne peljati na pašo, brez hrane čebele Z urejenosti v združbi sebi ne bi preživele. enakih, čeprav tudi tu ne ubežimo Vili ima trenutno 54 čebeljih spoznanju o relativnosti vsega ob­ družin, ima pa vse polno načrtov za stoječega, saj je kdo "priden kot povečanje in se resno ukvarja z mis­ šebela", drug pa je "len kot trot." lijo, da bi dobil nov kamion za pre­ Cebelo so poznali že Asirci in stari voz svojih čebel. Išče tudi nova Egipčani. Najbolj znan slovenski pašišča po Sloveniji. Na Primor­ čebelar je bil Anton Janša (1734 - skem so idealni kraji za prezi­ 1773 ), ki je izdal "Popolni nauk o movanje. Pozimi č~bela otrpne, čebelarstvu" in je celo Marija diha minimalno. Ce ji čebelar Terezija ukazala, naj v čebelarskih omogoči toplejše okolje, bo začela šolah uče po njegovih načelih. V prej vzletavati in je zato iztržek večji. skrivnosti čebelinega življenja je Pri nas je paše malo: v juniju cvetijo posvečen tudi čebelar Vili Luznar. lipa, smreka in kostanj. Velika področja kostanja so v Beli krajini. O svojem življenju zna Vili pritove­ Cvetličnega medu, pridelanega . iz dovati zanimivo in šaljivo. Bi je v travniških cvetic, skorajda ni več. uku pri mojstru Lenčku, jedel je Svoje znanje o čebelah Vili rad torte in "šniclje" v hotelih na Bledu razlaga ljudem, ki jih to zanima. Saj in marsikatero ušpičil v šoli. Nje­ je res navdušujoče in skoraj never­ gova specialnost so bile pizze, šel je jetno, kakšen neizprosen red je pri celo v Italijo na specializacijo in tam čebelah: delavke vodijo proces in "z očmi" ukradel nekaj receptov. usmerjajo tudi matico, potem so Vili Luznar na Kovaškem šmarnu. Vendar ga štedilnik in vročina n_ista tam stražarji, dojilje, čistilci; vse je mogla zadržati. Zaposlil se je v Zitu qrganizirano neverjetno natančno. Cebela živi 3 do 4 tedne. Poleti se V Deželnih novicah je bilo pred­ kot " dispečer". Ta naziv se je Viliju stavljeno že mnogo neznanih zdel strašansko imeniten in po­ hitro izrošijo, saj morajo prinesti ogromno peloda. Najbo1jša je · znancev, ki so se praviloma memben. Porinili so mu v roke ukvarjali z eno od vej umetnosti: voziček in na njem toliko vreč, da ni smrekova paša, vendar iglice pre­ luknjajo in poškodujejo krilca. spoznali smo pisatelje, pesnike, videl čeznje . Vozil jih je sem in tja in kiparje, rezbarje, slikarje, gle­ Navadno upqrabljajo čebelarji pa­ ob koncu delovnega dneva je z brid­ dališčnike, glasbenike itd. Seve­ nje Antona Znidaršiča, to je eno­ kostjo spoznal, da je dispečer hud da jih bomo predstavljali tudi v matični sistem. V enem panju je 20 in naporen poklic, ki mu nikakor ni bodoče, a odslej bomo delček satov, na desetih je plodišče, kjer se nameraval dajati svojih mladih naše pozornosti namenili lju­ moči. Dal je odpoved in. se vpisal v razvijajo družine, zgoraj je metlišče, kjer nastaja med. Troti oprašijo de,n, ki se ukvarjajo z bolj pro­ šolo za avtomehanike v Skofji Loki, zaično dejavnostjo in so kljub nato je · delal pri tehnični oskrbi matico in ta hitro zalega, vsak temu, da ne počno nič veličast­ mesec je nov rod čebel. Septembra letal na letališču na Brniku. Kasneje nega, umetniškega in "velikega", je opravil še šolo za voznika čebele izrinejo trote iz panja in naredijo zimsko gružo za prezi­ vredni, da njihovo dejavnost in kamiona in postal poklicni šofer. pojavnost osvetlimo z žarometi Vozil je po vsej tedanji Jugoslaviji in movanje. Vili je bil tudi v vrtcu oz. ga je povabila knjižnica v Radovljici, Deželnih novic in jih približamo tudi v tujino. našim bralcem. Leta 1983 mu je mnogo prezgodaj da je z besedo in s svojimi izdelki in umrl oče, kar je bila za Vilija živ• modeli navdušil najmlajše. Ded Vilija Luznarja. ljenjska preokretnica. Doma so Delo čebelarja ni enostavno, pa tudi zveza Slovenije, čebelarji pa se učijo imeli čebeljnak in čebelarstvo je precej težko je v fizičnem smislu, saj tudi drug od drugega in si pomaga­ bilo družinska tradicija. Oče mu je mora dvigati panje, težke do 50 jo med seboj, saj je med njimi zapustil 40 čebeljih družin in kilogramov. Začeti čebelariti ni močan duh kolektivizma in medse­ odločil se je, da bo tradicijo nadal­ težko, vzdržati pa težko. Navadno je QOjne solidarnosti. jeval. Najprej je moral zamenjati vmes družinska tradicija in se Cebelarjenje je še vedno tako, kot službo, saj mu poklic šoferja ni prenaša iz roda v rod, mladi pa se ga je nekdaj opisal Janša. Spre­ dovoljeval prostih ur. Zaposlil se je težko navdušijo za to dejavnost, menili so se samo materiali in na pošti v Radovljici in se tam zako­ čeprav jo skušajo oživiti s podmlad­ tehnični pripomočki. Namesto lesa reninil, še posebno, ker je tam spoz­ ki na šolah. Ampak kakor pravi Vili: se uporablja krom, namesto nal ženo Cilko. med je sladek, čebelji pik pa boleč! ročnega dela priskoči na pomoč Vili je bil ob čebelarskih opravilih Za čebelarja so zlasti usodne elektrika, namesto kurjega peresa že od mladih nog ob očetu. Ko fa je bolezni, kot so čebelja gniloba ali so umetne metlice ali centrifuge začel sam čebelariti, je spozna , da zajedalec varna, ki lahko uničijo več itd. lastne izkušnje ne zadostujejo. panjev. Vilijev oče in ded sta bila odliko­ Včlanil se je v čebelarsko društvo, si Poleg medu pridela čebelar tudi vana z redom čebelarja Antona nabavil strokovno literaturo, študi• vosek. Iz tega je Vili začel izdelovati Janše. Tudi sam ima to priznanje, ral teorijo in izmenjaval svoje izku­ okrasne sveče in figurice za jaslice. saj je v čebelarskem društvu Kara­ šnje z drugimi čebelarji. Povezal se Prodaja tudi medeno žganje, mede­ vanke zelo aktiven in že 17 let je s čebelarjem Vovkom z Brezij, ki no vino, propolis in mazila proti opravlja tajniško funkcijo. Dela mu je imel lasten kamion in vozila sta ozeblinam. Svoje izdelke razstavlja res ne manjka, za čebelarja tudi V vrtcu. čebele v Istro na žajbelj, v Slavonijo na stojnici ob prireditvah, kot so pozimi ni počitka. Treba je kuhati na oljno repico, v Liko na žepek itd. radovljiški občinski praznik, kovaški vosek, pripraviti nove panje, zbijati Tako je ujel več čebelje paše, saj pri šmaren v Kropi in podobno. okvirje in se seveda ukvarjati tudi s nas traja v glavnem samo tri mesece. Embalaža mora biti lepa in atraktiv­ prodajo izdelkov. Kljub temu pa si Narava pa postaja zaradi človekovih na. Medu ne morejo več p~mujati v Vili najde nekaj časa, da si nabire posegov vanjo vedno bolj skopa. V kumaričinih kozarcih. Cebelarji potrebno kondicijo in. rad hodi v tistih letih za zimsko krmljenje ni imajo tudi svoje zaščitne znamke. hribe. V planinskih kočah v knjige bilo treba uporabiti sladkorja, Pri analizah medu, pri zatiranju vedno nariše tudi čebelico. · Risaaje (ebele so preživele ob lastni hrani. škodljivcev in drugih strokovnih je skriti Vilijev talent in vsi njegovi Ce namreč vzameš med, ga moraš vprašanjih jim pomaga čebelarska znaki, ki jih uporablja na svojih izdelkih, so plod njegove domišuije in vešče roke. Večinoma si ljudje sploh ne znamo predstavljati, kaj pomenijo čebelar­ jem njihove male prijateljice in s kakšnimi doživljaji se kratkočasijo pri stiku z njimi. Do čebel gojijo spoštljiv, ljubeč in prijateljski odnos. Oni sami pa v svojem okolju doživl• jajo različne odmeve. Eno pa je Voščene jaslice. gotovo: čebela ni le pojav narave, ki iz cvetnega nektarja pridobiva in podarja človeku cekinasto hranivo, Staro ime za med je tudi strd, ker se med strdi, kristalizira. To je kugcem ampak je tudi žlahtna metafora najtežje dopovedati, saj po navadi mislijo, da strjen med ni dober. Ce ga velikih in visokih prizadevanj do­ nekoliko segrejemo, spet dobi svojo tekočo obliko. Med je zelo hranlji­ sežkov človekovega duha in njegove vo živilo, vsebuje 75 odstotkov sladkorja, 2,7 odstotka beljakovin, 19 pridnosti in ustvarjalnosti. Vsi, ki se odstotka vode, ostalo so organske kisline in aromatične snovi. Včasih so ukvarjajo z njimi dovolj dolgo in rekli: žlica strdi, kaplja krvi. Znano je, da med povečuje imunsko intenzivno, hočeš ali nočeš, prej ali odpornost in preprečuje marsikatere bolezni. Med in ostali čebelji - slej dobijo nekaj njenih značajskih proizvodi so pravzaprav najstarejša zdravila v zgodovini človeštva in so jih potez. Vili ni nobena izjema, on je uporabljali že stari Egipčani, med drugim propolis celo za mumificira­ pravi čebelar! nJe. V stoletju, ki smo ga pravkar zapustili, so uudje precej opustili nar­ avna zdravila in se zatekali k varljivi kemiji. Vendar spet prihajajo časi, ko človek vedno bolj išče pot nazaj k nara\:'.i. Prevoz čebel. Za čebelarje tudi pozimi ni počitka . /t:n Ivanka Korošec ~b b~tpollsob f.-) Omahnili sta dve lipi Koliko nas je? Lahko bi živeli še eno stoletje Slovenija je imela 1985557 prebi­ bil negativen -3, a precej višji kot valcev (junija 1999). Slovencev nas leta 1996, ko je znašal -25. je že bifo 2 milijona. Leta 1991, ko Do leta 1993 je bilo naravno giban­ je bil tudi naravni prirastek najvišji. je v občini Radovljica pozitivno. V Sloveniji se je takrat rodilo 2259 Leta 1989 je bilo naravno gibanje v otrok več, kot je bilo umrlih. Leta (stari) občini Radovljica 107, 1997 je bil naravni prirastek naj­ naslednje leto je nekoliko upadlo nitji doslej. Umrlo je 7763 ljudi več, . (na 91) . Leta 1991 je bil naravni kot se jih je rodilo živih. prirastek še vedno pozitiven, Občina Radovljica ima 18077 pre­ upadel paje na 32. Po letu 1995 je bivalcev (Statistični letopis 1999). naravni prirastek negativen. V novi Od teh je 8608 moških in 9469 občini Radovljica je vsako leto žensk. Povprečna starost znaša 38,9 umrlo ve prebivalcev, kot se je rodi­ let. Naravni prirastek leta 1997 je lo živih. · P. R Novo v knjižnici A. T. Linharta Ob slovenskem kulturnem prazni-ku pravljic. Seveda tudi na knjige ni­ smo pripravili dve razstavi, ki naj bi smo pozabili - novih je kar 268 raz­ praznik~ bolj približali otrokom. ličnih naslovov: 119 za mladino in "Prešernove pemsi v slikanicah za 167 za odrasle. Mlade bralce opo­ otroke" je naslov razstave slikanic, ki zarjamo na svetovno uspešnico, so jih po literarnih predlogah Fra­ napeto zgodbo Harry Potter Q. C. nceta Prešerna ilustrirali slovenski Rowling), pa na knjigo Sin Srakolin ilustratorji. Slikanice "bodo na og­ (Vinko Moderndorfer) slovenskega led postavlljene" do 14. februarja. pisatelja, ko do zdaj za otroke ni Se kako zanimiva je tudi razstava pisal. Tiste, ki ste in še radi prebi­ "Radi beremo, radi pišemo." To je rate Mač ka Murija (Kajetan Kovič) , razstava knjigic, ki jih napisali, ilus­ naj razveselimo z novico, da je izšla trirali, zvezali . . . učenci 4. rezreda knjiga Mačji sejem. Pravljica ni no­ Osnovne šole Begunje. Prav zanimi­ va, saj smo jo skoraj deset let lahko vo je prebrati napeto kriminalko, poslušali na kaseti ali zgoščenki . Konec novembra lani so zarohnele motorne žage ... zgodbo, polno nevarnosti, in druge Med leposlovnimi knjigami opozar­ zgodbe 10-letnih otrok. Kako ust­ jamo na napet roman Hannibal naj "Mamica! Oči! Kdo bo prvi pri ta člen Zakona o gozdovih (Uradni list V naši okolici je še nekaj dreves varjalni so otroci, si lahko ogledate bi še posneli film. Izšla je tudi knji­ veliki lipi?" Republike Slovenije, št. 30/ 1993) izjemnih velikosti. Se bomo tudi nad ves februar. Danes, v petek, 11 . feb­ ga Zlate Depuške pripovedke (Bre­ ščiti vsa gozdna drevesa kot naravne njimi spozabili, kratkoročno okoris­ ruarja, bo v dvoranici knjižnice za­ da Smolnikar). Med drugimi knji­ če tili z njihovimi "trupli", ali bomo In so tekli vsi družinski člani iz Hraš znamenitosti, imajo premer nad ključek literarnega natečaja za mla­ gami pa opozarjamo na klasičen do hraške gmajne - do dveh velikih 120 cm v prsni višini. spoznali, da so nam ta bitja, simboli de pisatelje založbe "El condor" iz roman Silas Marner (George ElioJ) , lip. Tako skoraj vsak dan, dokler ni Slovenstva, še kako potrebna, tako za Radovljice. Urednica založbe Ingrid potopis Poti v neznano (Zvone Se­ zapadel sneg. In ko bodo junijske Kraj posega si je 3. februarja ogledal duhovno doživljanje, kot biološko Peinkicher bo predstavila najboljše ruga) in ljubezensko zgodbo Za­ noči spet omamno zadišale po senu tudi občjnski inšpektor za gozdove sožitje na Zemlji. mlade literate in njihove pravljice. peljevanje (Amanda Quick). in lipovem cvetju ... takrat vrane ne Marjan Stempiher in pravi, da bo Na javni natečaj je prispelo 450 h Božena Kolman Finžgar bodo več posedale po njunih vrho­ ukrepal v skladu z zakoni, ko bo zbral h in fotografija : Boris Kozinc vih, mravlje ne bodo gradile gnezd v vse potrebne podatke. Večja lipa je trhleni mlevki, žuželke ne bodo odla­ bila v spodnjem delu nekoliko votla gale jajčec pod skorjo in najezdniki v in bi bila po mnenju revirnega goz­ darja Damjana Grila potrebna REZULTATI NAGRADNE KRIŽANKE GORENJKA LESCE njun les in ptice ne bodo spletle ' . gnezd v njunih krošnjah, kajti nad manjšega zdravljenja. Manjši se je Odziv na novoletno nagradno križanko v ,Deželnih novicah je.bil razveseljujoč, saj ste nam poslali več kot ll 00 lepoticama na pašniku se je nekdo sušil vrh, ki pa ga običajno ne spozabil. odstranjujejo, saj bi s tem samo po­ dopisnic s pravilnim geslom, ki se glasi LESKI KRUH IZ HLEBCKA. spešili propadanje. Starost največjih Sreča se je nasmehnila naslednjim desetim reševalcem: Neve_nka Humar, Vojkova 10, 4248 Lesce,J9žica _Smole, Hot Konec novembra lani so zarohnele slovenskih lip gozdarji ocenjujejo na pri Igu, 1292 Ig, Matjaž Kavar, -~rešernova 4, 4240 Rado~ljica, ~erija ~i_nar-Kap~s, Staneta ZagarJ~. 27, 4240 motorne žage in na pašniku, ki ga je 700 do 800 let, zato menim, da sta ti Radovljica, Suzana Jenko, SpodnJI Otok 14/a, 4240 Radov~1ca, Blaz Potocmk, MosnJe 48, 4240 Rad?v~ICa, Franc imel v upravljanju Kmetijsko živilski dve nudili senco hraškim pastirjem Zupan, Cesta svobode 26, 4240 Radovljica, Pavlina Vogelnik, Maistrova 5, 4240 Radovljica, Magaž Klemenc, kombinat Gorenjske Kranj - Mer­ že najmanj 200 let. Obe bi lahko Triglavska c. 17, 4240 Radovljica, Nastja Rozman, Alpska 57, 4248 Lesce. cator TOK Radovljica, sta omahnili živeli vsaj še eno stoletje, pa je žal dve lipi. Hraška gmajna - parcela naša ekološka kultura še na prenizki Nagrajenci naj se z obvestilom o nagradi, ki ga bo90 prejeli, javijo v prodajalni Hlebček v Lescah od 14. do 18. feb­ K.O. Hraše 547/ 1 je bila v času ravni. ruarja in prevzamejo svoj sladki paket Gorenjke. Cestitamo vsem nagrajencem! posega že v postopku denacionali­ zacije in naj bi v kratkem ponovno Premajhen čut za varovanje stvaritev postala last Agrarne skupnosti Hraše. narave, premajhno razumevanje Zaradi večjih razsežnosti sta bili lipi povezanosti družbe in narave in dobro leto v evidenci Zavoda za na­ ogrožanje njenega ·delovanja v ELEKTRO TERMO STORITVE OGREJE ravno in kulturno dediščino iz temeljih ruši naravne razmere na Kranja. Obseg večjega debla-je bil 5,1 Zemlji, za katere bodo davek plačali metra oziroma v prsni višini premera predvsem naši otroci. Ko smo 5. NAJTOPLEJE okrog 150 centimetrov, obseg manj­ decembra lani s prijatelji videli ležati PODOBNIK šega pa je bil 3, 76 m. le še ostanke lip, sem se zato sp9mnil PC>DC>BN I K TC>N 1 ❖ elektroinštalacije tudi na Cankarjeve besede: "Temno HRAŠE 22, LESCE Uslužbenci so ju nameravali predla­ in težko mi je seglo v srce. Kako vam tel _: 064/733 960 ❖ montaža oljnih gorilcev gati občini za zavarovanje, v primeru je bilo, smreke, ob tisti uri, ko ste GSM: 041/646 471 ❖ servis oljnih gorilcev če bi bili v tem predelu načrtovani padale? Kam so zakopali vaša uboga kakršnikoli posegi. Sicer pa že 44. trupla?"

Odprto: 8 - 19, ... do torte "'t DOMAČIJA sobota: 8- 13 '"'~ TRGOVINA S KMETIJSKIM BLAGOM IN PERUTNINO '"'~ Globoko 2a, 4240 Radovljica, tel.: 064/738 037 '"'~ SLAŠČIČARNA LINCEK Vtrgovini Domačija lahko dobite vse za poQe, vrt in dom! Alpska 50, Lesce, tel.: 064/702 902 =,; Odprto: pon.: 14. 21, tor.. pet.: 9 • 21, sob.: 8 • 21, ned.: 10 • 21. ❖ SEMENski kRoMpiR (kifEljčAR-kRESNik , ... ) ❖ SEMENA VRTNiN iN CVETlic ❖ UMET NA iN NARAVNA yNOjilA ❖ VSE 1A ZAŠČiTO iN NEyO SAdNEyA dREVjA ❖ VSEH VRST ZEMljE iN ŠOT ❖ ZASTiRkE, rnplE qREdE, folijE , loki , ... ❖ VRTNO oRodjE, .. . škRopilNiCE, ... ❖ loNci, koRiTA, ..- .

• . • • 'J V • • ••• NESNICE , p1SCANCI , pURANI, .. . Bernarda Podlipnik, direktorica Komunale, o čiščenju snega

vlavni red in mir ter kriminaliteta Težave zaradi.zaporedno Med prazniki 16 parkiranih ·avtomobilov prometnih nesreč ima nas s prvim snegom vsako oberta Plavčaka je 27. so otrokom zasegli petarde, jih leto .tako ali drugače preseneti. deceml!ra 1999 zamenjal vrnili staršem in jih opozorili na Z Nanjo se že zgodaj začnejo pri­ R Dušan Znidaršič, pomočnik otrokovo početje. Prometna var­ pravljati komunalne službe. Kako je komadirja za območje javnega reda nost je bila zadovoljiva, odvzeli so bilo z realizacijo načrtov v letošnjem, in miru in kriminalitete na rado- nekaj vozniških dovoljenj. Dogajale še vedno trajajočem zimskem času, je vljiški policijski postaji. · so se tatvine v trgovinah, osumljen­ pojasnila direktorica radovljiške Ko­ ci so predvsem mlajše osebe, ki munale Bernarda Podlipnik. Novi v. d. komandi1ja Žnidaršič je načeloma uživajo mamila. povedal, da je bilo od 23. decembra In kaj se je dogajalo lani? Za katera področja je zadolžena vaša 1999 do tretjega januarja 2000 šest• Prometna varnost: zimska služba? najst prometnih nesreč z material­ 87 kršiteljev, ki so bili ustavljeni na "Glede na to, da so nekatere krajevne no škodo, osem kršitev javnega območju občine Radovljica, mora skupnosti kar suverene pri tem delu, reda in miru, štiri osebe so pridržali vnovič opraviti vozniški izpit. Obra­ po pogodbi opravljamo delo le za KS do iztreznitve, med njimi tudi eno vnavali so 320 prometnih nesreč, v Radovljica, delno za KS Beguaje in žensko, obravnavali so dvanajst katerih je bilo 40 udeležencev tam, kamor nas pokličejo . Lesce imajo kaznivih dejanj tatvine, tudi poskus telesno poškodovanih, v štirih svojo organizacijo preko svoje KS, odvzema avtobusa pri osnovni šoli. prometnih nesrečah je umrlo pet tako da nekega splošnega pregleda Na novo leto so bili poklicani pri o~eb. Izdali so 2016 plačilnih nalo­ nimamo več. S pojavom t. i. novih zim poskusu samomora, obravnavali pa gov, 494 za neupoštevanje omejitve se vedno bolj poslužujemo kooperan­ Bernarda Podlipnik. so tudi vzroke nenadne smrti ob­ hitrosti in 300 zaradi nepripetega tov, s katerimi pogodbe podpišemo že čana. varnostnega pasu. v oktobru ali novembru. Res pa je, da Koliko plugov je bilo letos uspo- dalo hitro. Kar se tiče samega mesta, Kljub temu, da je bilo novo leto Veliko je tudi oplazeaja vozil na imajo tudi oni težave, saj so te storitve sobljenih? . smo dobili nekaj manjših pritožb iz 2000 nekaj posebnega, so vse parkiriščih, v zadnjem času pa so se sezonskega značaja, po novi zakon­ "Usposobljena smo imeli samo dva Cankarjeve ulice. V samem centru ni prireditve ob silvestrovanju in na pojavili požari v Lescah, ki jih še odaji pa je za to delo potrebno imeti stroja, ki ju posedujemo. Vse ostale bilo težav." splošno minile brez posebnosti. raziskujejo. tudi licenco." imajo kooperanti. Aktivirana sta bila Metanja petard je bilo malo, saj so dvakrat, cela akcija voznega parka pa Kako bi na splošno ocenili izpolnje­ posredovali le sedemkrat, trikrat pa h Va/,erija Keršič Koliko denarja je bilo letos namen­ se običajno začne nekje okoli četrte vanje načrtov letošnje sezone? Se stan­ jenega za zimsko čiščenje cest? ure zjutraj. Najprej so na vrsti glavne je izboljšuje ali ne? "V decembru smo KS za zimsko službo stavbe " šole, pošte, zdravstveni ·dom "Zdi se mi, da se na vseh. treh po­ Kronika: zaračunali 2.700.000 tolarjev. Vsako itd. Največje težave se pojavljajo v dročjih, na Bledu, v Bohinju in leto je tega denarja premalo, zahteve blokovskih naseljih zaradi zaporedne­ Radovljici stanje izboljšuje, vendar pa Fant jo je pretepel občanov pa so vedno večje in vedno ga parkiranja avtomobilov, zaradi so težave z okvarami strojev iz leta v V prvih urah leta 2000 so radovljiški policisti posredovali v zasebnem . vsi samo čakajo , da delo opravi kdo česar je pluženje nemogoče. Na tem leto večje." stanovaaju v oklici Radovljice, kjer je po dolgotrajnem silvestrovanju drug. V vaseh je solidarnost drugačna. področju se je že drugo leto pojavila fant pretepel svoje dekle, nato pa odšel neznano kam. Pozneje so Problem zimske službe je v tem, da še velika zmeda, česar pa preprosto ne Kakšne izboljšave načrtujete za pri- policisti z njim opravili razgovor. Sledi zagovor pri sodniku za vedno nismo navajeni, da je na avto­ moremo preprečiti . Da ljudje v hodnjo zimo? . prekrške. mobilih potrebno imeti primerno Gradnikovi in v Cankarjevi ulici parki­ "Kot že rečeno, bomo po koncu zime zimsko opremo in moramo svoje rajo svoje avtomobile na pločniku ali čimprej začeli pogajanja s kooperanti, Obvestilo o pijanem vozniku dvorišče očistiti sami. Druga resnica deloma celo na cesti, razumem, ven­ tako da se bodo tudi oni imeli čas Policisti so bili konec decembra obveščeni o pijanem vozniku, ki je pa je, da imamo vsi komunalci v dar pa ima naš delavec v takšnem pripraviti. Sicer pa smo letos začeli vozil iz smeri Lancovega v smeri Radovljice. Patrulja policije je vozni­ Sloveniji zelo iztrošeno opremo, ki se primeru veliko težav, ker lahko avto pisno obveščati občane o njihovih ka izsledila in ustavila in pri tem z alkotestom ugotovila, da je imel nam po Murphyju vedno pokvari v poškoduje. Tukaj bo potrebno najti dolžnostih ter jih zaprosil.i za sodelo­ voznik v organizmu 2,95 promila alkohola. Srečati se bo moral s sod­ zadnjem trenutku." nove rešitve - ali omejiti parkiranje in vanje, kar se nam je že obrestovalo. nikom za prekrške in če bo še hotel voziti osebni avtomobil, tudi z za eno stanovanje določiti le en Vedno bolj poudarjamo komunikacijo izpitno komisijo. Ali boste to zastarelo opremo zamen­ parkirni prostor ali kaj drugega." z njimi, kar nekoliko ublaži noro tele­ jali oziroma obnovili? fonijo. Kljub prehodu v novo tisočletje Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami "Zaradi pomaajkanja sredstev to sko­ Koliko • je pritožb zaradi nezado­ ocenjujem, da smo bili letos zelo V prvih dneh novega leta se je na magistralni cesti pri odcepu za raj ni možno, posluževali se je bomo . voljivega čiščenja cest? Kdo se pripravlieni in da je bilo neverjetno Radovljico zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomo­ preko kooperantov, ki jo lahko po največkrat pritožuje? mirno. Zelimo pa si, da bi bili občani bila je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v tovorno koncu sezone uporabijo v druge "Pritožbe so bile iz Vrbenj in smo jih zadovoljni in da bi razumeli težave, ki vozilo, katerega je pravilno po svojem pasu vozil voznik C. P„ Trčenje namene. Občina potrebnega denarja vzeli kot realne. Bile so posledica nastanejo v operativnem smislu." je bilo tako silovito, da je osebni avtomobil zagorel in pogorel skoraj v za nove stroje ne bo namenila, svojega okvare celotnega voznega parka, celoti, ranjenemu vozniku pa so nudili prvo pomoč v bolnici na prihodka pa za to nimamo." ukrepati pa smo poskušali, kar se je J2':o Klara Debeljak Jesenicah. Dim v stanovanju Predstavitev knjige V začetku meseca 'februarja je brezkrbna gospodinja iz območja Lesc Ljudska univerza Radovljica za mlade pustila na štedilniku prižgano ploščo, na njej pa ponvo z mesom. Rpečnikova vučca Gospodinja je stanovanje zapustila, kar je imelo za posledico močan dim in smrad po zažganem, zaradi česar so posredovali gasilci in Včeraj je bila v Kovaškem muzeju policisti. Za vso nastalo škodo pa bo morala poskrbeti gospodinja predstavljena knjiga Rpečnikova Projektno učenje sama. vučca. Avtor Marjan Zupan iz Pod­ homa je zbral 303 zgodbe iz kropar­ judska Univerza Radovljica malno pridobivanje izobrazbe? Tatvina torbice skega, dobravskega in kamnogo­ je izvajalec programa, ki je "Ne gre za formalno pridobivanje Neznani storilec je izkoristil nepazljivost občanke, ki je pripeljala otro­ kav vrtec. Ker je pustila odklenjen avtomobil, ji je vzel torbico z doku­ riškega konca, od blejskega do pod­ L namenjen mladim v starosti izobrazbe, temveč bodo vsi ude­ korenskega področja. Knjiga je izšla od 15. do 25. leta, ki so zapustili leženci prejeli potrdilo, da obvlada­ menti in denarjem. V zvezi s tem dogodkom policisti PP Radovljica pri založbi Kmečki glas, v zbirki osnovnošolsko ali srednješolsko šo• jo_ra~una!~ištvo, slikanje na steklo opozarjajo vse starše, ki pripeljejo otroke v vrtec ali v šolo, da vozila Glasovi. Urednica zbirke je dr. Marija lanje in si tako niso pridobili ah SVIio ... zaklepajo in ne puščajo vrednejših predmetov na vidnih mestih. Stanonik. osnovne poklicne izobrazbe ter Seveda zaklepanje osebnih vozil velja tudi za vse ostale voznike. Marjan Zupan, mimogrede, on je imajo status brezposelne osebe. Koliko časa program traja in kdo ga tudi napisal Podhom, vas skozi čas,je financira? Praznovanje rojstnega dne . predstavil nastanek knjige. Zanimive Azira Kozjek, strokovna sodelavka ''Vsak posameznik bo lahko v pro­ Dan pred kultumill! praznikom je občan Radovljice praznoval svoj so bile pripovedi, kako je zbiral Ljudske univerze je povedala, da si gramu ostal eno šolsko leto. Ude­ dvajseti rojstni dan. Ze v dopoldanskih urah z njegovim razgrajanjem niso bili zadovoljni sosedje. Kasneje paje zaradi velike opitosti obležal zgodbe; vesele in žalostne. O sami bodo mladi ob vključitvi v program ležba je brezplačna in v sorazmerju zbirki je spregovorila urednica dr. pridobivali nova znanja in se pri­ s prisotnostjo v programu dobiva v parku. Zaradi bojazni nadaljevanja s kršitvijo, je praznovanje rojst­ nega dne nadaljeval v prostorih PP Radovljica. Srečal pa se bo tudi s Marija Stanonik. V živo so zgodbe pravljali na nadaljevanje opuščene­ minimalno denarno pomoč s strani pripovedovali Eli Mertelj za podko­ ga šolanja. Skupaj z mentorji bodo Zavoda RS za zaposlovanje. Hkrati sodnikom za prekrške. · renski del, Saša Florjančič za lipniško izdelali načrt poklicne poti, krepili bodo udele-žencem povrnjeni tudi in kamnogoriško in Joža Erž~n je pozitivne izobraževalne izkušnje, se potni stroški. Dve tretjini programa povedal v kroparskem jeziku. Zal se učili komunikacijskih spretnosti, financira država (Ministrstvo za v zaradi obveznostj, (odprli so dvorano pisanja prošeaj, slikanja na svilo, šolstvo in šport in Zavod RS za gledališča Tone Cufar na Jesenicah), steklo, oblikovanja iz gline ter zaposlovanje), tretjino pa si mora Nocoj v Sivčevi hiši ni mogel udeležiti Rado Mužan, ki računanja v vsakdanjem življenju. Ljudska univerza pridobiti sama. na zgoščenki; ta je zraven knjige, Del sredstev je že prispevala Občina V petek, 11. februarja, ob 18. uri, bo v Galeriji Šivčeva hiša otvoritev raz­ predstavlja blejsko okolje. Posame­ Kako je zasnovana vsebina progra­ Radovljica, pr~hrano pa bo preskr­ stave kraškega slikarja in kiparja Petra Abrama. V tokratni razstavi, naslov­ zne razlike med raznimi narečji je ma projektnega učenja? belo podjetje Zito-Gorenjka Lesce". ljeni Narava notarnjosti, se umetnik predstavlja s kipi, ali kot jih sam razložila dr. Jožica Skofic. Posebna ''Vsebina programa je zasnovana imenuje kamni, z akvareli in lesorezi. Vsebina in oblike so podobne v vseh zanimivost je bila Pehta, ki nas je ob tako, da udeležence spodbuja k lije lahko mladi dobijo informacije njehovih delih, prevladujejo motivi iz narave, okruški starodavne ljudske tej priložnosti obiskala. Vso pred­ nadaljevanju prekinjenega izobra­ o programu? krasilne umetnosti, zamišljeni obrazi in tihe sa!Ilotne pokrajine. Peter stavitev sta popestrila Marjam Der­ ževanja. Program zajema izbirno, "Pokličejo naj številko 704-370, kjer Abram je bil rojen 1956 v Kobjeglavi na Krasu. Solal se je na Akademiji mota in Franc Zaberl, ko sta z govor­ produkcijsko, individualno projekt­ bodo prejeli vse informacije o pro­ lepih umetnosti v Benetkah in na slikarski specialki Likovne akademije v jenjem nenehno "motila". Razpo­ no delo in interesne dejavnosti." gramu, ki se izvaja v hotelu Grajski Ljubljani. Na nocojšnji otvoritvi bo igralec Kristijan Muck bral odlomke iz loženje je vsakokrat tudi popestril, dvor v Radovljici." knjig, ki jih je ilustriral razstavljajoči umetnik, glasbenik Martin Lumbar pa ko je zaigral na harmoniko Florjan Ali gre pri tem programu za for- /2':o Va/,erija Keršič bo igral na indijske instrumente. B. B. Urevc. JE. 1 .;:;m\µ:1'.:,ht~~._,7,.,.,,,-~.-J.;~ J,:;:.,=, nr11 , i....,.,_,., tW ~ "

Ob odloku o podelitvi koncesije za plinifikacijo Gradnja primarnega kanalizacijskega omrežja Plinifikacija v koncesijo - Zbiralnik Studenčice -Lesce onec prejšnjega leta je bila kanalizacijskega morežja s katerim podpisana pogodba z -izva­ se bodo odvajale odpadne komu­ Kjalcem del Grad, obrtno nalne vode na predvideno čistilno nepotrebno in nedomišljeno gradbeno podjetje Bled za izvedbo , napravo Radovljica. Z izgradnjo pri­ kanalizacijskega zbiralnika Studen­ marnega kanalizacijskega sistema dlok o podelitvi koncesije za Interesi koncesionarja so prav tako brez velikega pomišljanja sprejel čice - Lesce, I. faza: odsek Hraše - bodo tudi zagotovljene predvidene graditev, distribucijo zemelj­ veliki in so: relativna samostojnost odločitev o adaptaciji letnega kopa­ Lesce. Pogodbena vrednost del potrebne količine odpadnih voda, znaša 46 milijonov in devetsto tisoč ki bodo čiščene na čistilni napravi. O skega plina, upravljanje in izvajanja, transparentnost poslovanja, lišča, pa vemo, da nikoli ne bo izka­ vzdrževanja plinske infrastrukture, ki profitnost izvajanja ohranitev mono­ zoval dobička in menimo, da ja prav tolarjev. Dolžina kanalizacije je 810 27. decembra lani je občina Tržič ga je občinski svet občine Radovljice pola, čimnižji -nivo ohranjenosti tako. Samo po sebi se ponuja vpra­ metrov. Kanalizacija bo profila 300 zagotovila pogoje za dobavo pitne na januarski, 14. seji sprejel po infrastrukture ob predaji, nespre­ šanje, zakaj projekt, ki je sredi real­ in 600 milimetrov. Rok dokončanja vode za naselje Praproše pri Lju­ hitrem postopku, je po mnenju svet­ menljivi pogoji izvajanja in na koncu, - izacije, prepustiti nekomu drugemu. del je 30. 6. 2000. Na zgrajeno bnem po medsebojni pogodbi med niške skupine SDS, odlok, ki ga ne bi ohranitev koncesije tudi v novem Glavni argument zagqvornikov kon­ kanalizacijo se bo v poznejši fazi obema občinama. Občina Radov­ smeli jemati z levo roko in je pustil obdobju. cesije, da bomo hitreje končali pro­ lahko priključilo tudi _naselje Stu­ ljica je sofinancirala izgradnjo mnogo odprtih nedorečenih vprašanj Znano je, da država nima razčiščenih jekt plinifikacije, ni zadosten. Prepri­ denčice in tudi občina Zirovnica. napajalnega vodovoda v občini Tržič v višini 8.150.000 tolarjev. v zvezi podelitve koncesije na po­ pojmov pridobivanja sredstev z odda­ čani smo, da bi z večjo inovativnostjo Podpisana je bila tudi pogodba z Obstoječi vaški vodovod naselja dročju oskrbe s plinom v občini. jo koncesij, še manj kako izračunati pri iskanju denarja, tako v občinskem izvajalcem del Podjetje za urejanje koncesionarju cene njegovih storitev proračunu, kakor v evropskih pro­ Praproše se je tako priključil na voda Celje za izvedbo kanalizacij­ javni vodovod in se prebivalcem ne Ker gre za podelitev koncesije za ter predvideti vire in višine finan­ gramih PHARE, ISPA in drugih, pro­ skega zbiralnika Studenčice - Lesce, dovaža več pitne vode z gasilskimi upravljanje delno že zgrajenega ciranja koncesionarsjkih storitev. jekt lahko zaključili sami. To bi bila II. faza: odsek Lesce - Trata. infrastrukturnega objekta moramo Opravičeno se bojimo, da bo občina prava odločitev, za občino tudi naj- cisternami. V letu 2000 se bo za Pogodbena vrednost del znaša 57 naselje Praproše zgradil nov javni poznati celotno ozadje take dejavnos­ še manj dorasla velikim družbam, • bolj smotrna. Tudi nas mora zani­ milijonov tolarjev. Dolžina kana­ ti iz več razlogov. V sprejetem odloku posebno družbam, ki so v večinski ali mati podoben interes, kakor zanima vodovod s katerim bo naselje oskr­ liz\lcije je 1050 metrov. Kanalizacija bljeno tudi s požarno vodo. nas nekatera pravne, tehnične in stoodstotni lasti tujcev. Bojimo se, da bodoče koncesionarje, za katere je to bo profila 600 in 700 milimetrov. finančne nejasnosti vodijo v raz­ v pripravi razpisa projektne doku­ daleč najenostavnejši način dobrega Rok dokončanja del je 3. 5. 2000. h Marko Markelj, mišljanje, da bo sestavina pogodbe za mentacije ne bo zadoščeno varovanju zaslužka. Menimo, da so vprašanja Obe kanalizaciji sta del primarnega svetoval,ec predstojnika občino slaba in nekoristna. Poglejmo poslovne skrivnosti, da se ne bodo ekonomičnosti izvajanja koncesije zakaj? upoštevala vsa finančna sredstva, ki tako pomembna, da bi morali to Interesi pri koncesijski pogodbi so jih je občina že vložila v ta projekt, področje veliko bolj podrobno obrav­ dvostranski, na eni so interesi konce­ da bo veliko lobiranja in da ne poz­ navati. Naj ria koncu poudarimo, da v denta (občine) na drugi strani so namo pravih interesov koncesionar­ razvitem svetu privatizacija · infra­ Kulturni praznik v Podnartu interesi koncesionarja (družbe, ki bo jev. -Naš strah temelji tudi na namer­ strukturne dejavnosti sploh ni več na javnem razpisu dobila koncesijo nem zaviranju nadaljevanja projek_ta najbolj aktualna tema. V državah V soboto, 5. februarja je bila Ljubljani dosegli njegovo izpustitev. za graditev in upravljanje s plinovod­ plinifikacije z občinskimi sredstvi. Ce Srednje Evrope je trenutno veliko proslava slovenskega kulturnega To je bila zmaga fužinarjev in kova­ nim omrežjem) bi v tej kurilni sezoni na plinovod bolj kot privatizacija, aktualno vpra­ praznika. Poleg moškega pevskega čev skupaj nad zemljiškim gospo­ Interesi občine bi morali biti osredo­ priključili nekatere velike porabnike, šanje o možnostih in načinih uvajan­ zbora Podnart, so nastopili tudi dom. Igro je iz novele v dramsko dočeni na naslednjih točkah: nemo­ v prvi vrsti objekt občine skupaj z ja podjetniškega mišljenja in dela v Kroparji z igro Pero proti kladivu. obliko napisala Mira Stušek. V kro­ teno opravljanje javne službe, racio~ Upravno Enoto, kotlovnico v Can­ organe občinskih in mestnih svetov. V prvem delu so pevci peli pesmi iz parsko _narečje je prevedla dr. nalizacija izvajanja javne službe, karjevem naselju, Sodišče in Banko, županu predlagamo, da realizacijo Prešernovih poezij. Stane Mihelič Jožica Skofic. V igri nastopa 30 transparentnost poslovanja, prevzem bi po končani kurilni sezoni projekt podelitve koncesije zamrzne, v občini je z lepo besedo opisal življenje igralcev. Naslov Pero proti kladivu, zgrajene infrastrukture in na koncu izkazoval dobiček. Odgovor, ki ga pa projekt plinifikacije uvrstimo na našega velikega pesnika Franceta ki simbolizira boj, je dal že sam tudi zadovoljstvo uporabnikov. S ponuja trenutna občinska oblast, češ, dnevni red občinskega sveta, kjer bi Prešerna. Kroparji so v igri prikaza­ avtor Joža Bertoncelj. Ta novela je strani občine nastopa tudi javnost, ki da občina nima zadosti finančnih vse vidike teg"ližjega, vem, odmaknjenimi od občinskih centrov, stari so bili zelo zadovoljni in tudi jaz približno 30 centimetrov snega, je Zapužah, rodili ste se v Radovljici? kaj sta trpljenje in revščina." so po pravilu s svojo vnemo in izna­ med krajani Lesc še bolj pa 'Ja, rqdila sem se v Radovljici 1922. si želim, da bi takšno srečanje še kdaj jdljivostjo, predvsem pa z občutkom Radovljičanov, povzročilo nemalo kri­ leta. Ze v mladih letih sem okusila Rekli ste, da razumete ljudi v stiski. Se ponovili. Ko smo po srečanju šli še k pripadnosti kraju, reševali probleme. "Tončkovi mami", ki v 100. letu še tik in negodovanja na račun izvajal­ revščino, saj sta mi starša umrla že vam je kaj posebnega vtisnilo v Tako so se KS lotevale asfaltiranja cev zimske službe. Le ti se zgovarjajo zelo zgodaj. Oče, ko sem bila stara spomin? vedno sedi za šivalnim strojem in šiva cest, obnove vodovodov, širitve prtičke." na KS, ki dajejo neposredna navodila sedem let in mati pri rosnih štirina• "Veš, človeka si zapomniš in vse, kar je pokopališč, napeljave telefonov in še o izvajanju posipanja in pluženja cest. jstih letih. Z bratom sva morala iti k z njim povezano, kadar premagaš mnogo drugih pomembnih komu­ Žal se zaradi prvotnega varčevanja, Kaj je za vas sreča? teti in stricu v Vrbnje. Mamin brat uradnost. Pravijo, da si dobro zapom­ nalnih zadev. ker se najprej cest ni posipalo in tako "Sreča je zame delo. Sreča je vsak še Luka iz Amerike mi je pošiljal denar, nim, kar mi kdo pove. Tudi imena Statut občine daje vsem dvanajstim tako majhen uspeh. Moja mama mi je preprečilo sprijemanja snega s da sem lahko hodila v šolo, naredila zlepa ne pozabim. Je pa tako, vsaka KS v naši občini na področju urejanja vedno govorila: "Bodi dobra in cestiščem, pokaže, daje kasnejše delo štiri gimnazije in trgovsko šolo. Pred hiša ima svojo skrivnost. V begunjski javne infrastrukture veliko samosto­ po obsegu mnogo dražje. Ceste so II. svetovno vojno sem bila zaposlena organizaciji RKS smo v petdesetih poštena, tudi sovražniku delaj dobro, jnosti, med drugim tudi upravljanje s tem zbiraš žerjavico na 'njegovi bile v tem primeru normalno pre­ pri Koželjevih v Tržiču. Med vojno letih imeli več akcij. Velika akcija je zimske službe. Tako KS skrbijo za vozne, posebno pa za pešce primer­ sem delala pri Resmanu v Zapužah. bila pomoč, ko smo skupaj s KS glavi". pluženje, odvoz snega in posipanje, no varno očiščene šele po štirinajstih 1943 sem se poročila. Istega leta se Begunje zbirali denar za sokrajanko, seveda pa _se morajo v vseh pogledih dnevih. Netlopustno. V imenu nama je rodil sin, nato 1945 hči. Mož ko ji je pogorela hiša. Denarne In dobrota? podrejati Zakonu o varnosti cestnega mnogih krajanov, ki so se v tej zvezi Robert je bil do leta 1946 v vojski. prispevke pobiramo po hišah. Zelo "Takole bom povedala. K resmcm prometa. Letošnja zima nas je s sne­ obrnili tudi name, pričakujem, da ne Ostala sem sama z dvema otrokoma. sem, vesela, ko pobiram članarino za dobroti spadajo potrpežljivost in gom, kije zahteval aktiviranje zimske bo potrebno izreči znanega reka "v humor ter prijazen nasmeh. Ljudje se Po vojni 1948" se nama je rodila še RK, saj so krajani Zapuž vedno službe, presenetila dvakrat, obakrat tretjo gre rado", tokrat v smislu najmlajša hči. Otroci so zrasli, se šol~li pripravljeni dati še prostovoljne med seboj premalo pogovarjamo, pre­ je bilo presenečenje popolno, vsaj tak slabega zimskega vzdrževanja. in poročili. Ponovno sem se zaposhla prispevke." · malo poslušamo drug drugega." videz so slabo vzdrževane ceste v letih od 1961 do 1978, nakar sem se dajale. Nedvomno sta bila KS /tJJ Zvone Prezelj, Radovljica upokojila. Vmes sem doživela 1974 Omenili ste akcije, ki jih imate skozi h Valerija Keršič Marica Baloh, meščanka Radovljice - s srcem Kranjskogorka Z Veselimi gorenjskimi fanti je prepotovala vso Slovenijo

arava je bogato obdarila časa za gore in ples, saj je že od leta gospo Marico Baloh, stanu­ 1945 članica Planinske zveze Slove0 N jočo v Radovljici, sicer rojeno nije. Planinsko društvo Nova Gorica v Logu pri Kranjski gori. Z vso ji je ob 25- letnici podelilo diplomo človeško poštenostjo je pripove­ za požrtvovalno delo. dovala o svoji življenjski poti. Od Po sedmih letih službovanja na Krasu mene drage bralke in bralci ne in Goriškem se je vrnila v Radovljico, morete pričakovati, da bi v svojem kjer je po opravljenem zemljiškok• prispevku mogla podati pravo po­ njižnem tečaju in izpitu prevzela delo dobo njenih spominov na mladost, zemljiškoknjižne referentke in delo­ Veseli gorenjski Janije s pevko Marico Baloh leta 1960. vašim ušesom pričarati njenega pri­ vala do upokojitve kot vodja zemlji­ jetnega glasu, njenega čutnega pri­ ške knjige. 197 4 leta je prejela red povedovanja o starših in sestri. Del­ srebrni venec za svoje delo na so­ ček njenega življenja bom zaupala dišču. tudi vam. Znova je vzpostavila stike z jeseniškim gledališčem in si nabirala znanje pri Že v zibelko so ji vile sojenice poda­ pouku solo petja v glasbeni šoli na rile izredne darove, predvsem pa je Jesenicah. Od leta 1956 do 1962 je že v mladih letih rada prepevala in pela skupaj s Slavkom Mežkom pri bila pravljično navdahnjena, saj je v zabavnem instrumentalnem kvintetu njeni rojstni hiši bival tudi Josip "Veseli gorenjski fantje", z njimi pre­ Vandot in se je že v osnovni šoli sez­ potovala Slovenijo in imela 435 nanila z njegovimi pravljicami. V Marica Baloh. nastopov. Leta 1956 je na prvi oddaji mladih letih je skupaj s starši rada "Pokaži kaj znaš" dobila prvo nagra­ prepevala, se vrtela ob zvokih očetove prvi organizirani kmečki ohceti v do. harmonike v ritmih valčka in polke. Ljubljani, na Jesenicah pa pevka pri Pri Oktetu Žirovnica je pričela peti Marica je osnovno šolo obiskovala v pevskem kvartetu folklorne skupine leta 1975. Marica Baloh hrani svojo Kranjski gori, v Kranju gimnazijo, na Jesenicah. ploščo z naslovom "Trenti v pozdrav", kjer je pela v šolskem pevskem zboru. Po nekaj letih službovanja na za katero je napisala besedilo in glas­ Ker je imela smisel za odrsko igranje, Jesenicah, je bila po službeni dol­ bo. Prejela je tudi srebrno in -zlato je igrala v raznih igrah in se seznan­ žnosti premeščena na Kras in Gori­ Gallusovo značko. jala s klavirskimi tipkami. Trgovsko ško. V Novi Gorici je z novimi pri­ Tudi sedaj, ko je že v pokoju, ne Marica Baloh in Jaka Jeraša v jeseniškem gledališču leta 1965 /66. šolo je obiskovala v Ljubljani. jatelji in ob redni zaposlitvi tudi kul­ miruje. Pred leti je bila voditeljica pri Z začetkom vojne se je njihova turno delovala pri DPD Svoboda, v srečanju Gorenjskih upokojenskih vežejo lepi spomini, saj je v mladih zapoje. Tudi pesem Mornar je ena družina preselila na Jesenice. Zapo­ amaterskem gledališču Solkan pa z mešanih ,pevskih zborov v Bohinjski _letih nastopila v ·operi Tremarski izmed njenih najlepše zapetih pesmi slila se je na sodišču. Ker je bil povo­ raznimi predstavami. Pouk solo petja Bistrici, Sobcu in Festivalni dvorani dukat in pela v operetah Melodije in če kdo želi slišati njen lepi in jni čas odprt za različne dejavposti, je je obiskovala v Solkanu, sledili so na Bledu. Nekaj let je bila tudi zunan­ srca "Pri belem koajičku". Rada čuteči glas, naj pokliče na R1V Slo­ vstopila v Gledališče Tone Cufar. V nastopi v domovini in zamejstvu, v ja sodelavka pri vodenju koncertov obišče kakšen koncert, se poveseli s venija ali na Radio Triglav. Podkorenu je bila plesalka pri folk­ gledališkem ansamblu je pela v Glasbene šole Radovljica. Rada gre prijatelji, se z njimi odpelje na kakšen lorni skupini in z njo. nastopila na pevskem zboru. Ostalo ji je dovolj poslušat tudi opere, na katere jo izlet, kdaj pa kdaj tudi zapleše in 16 Valerija Keršič Profesor Viktor ...Te senik Slovo od Ivana Mraka Ob Prešernovi Zdravljici se tudi Konec leta 1999 narediti pričesko. smo se Radovlji­ Dolga leta je bil čani poslovili od član Društva frizer­ frizerskega mojstra jev Slovenije in Ivana Mraka. Rodil član Planinskega Francozi strumno vzravnajo društva Radovljica. se je 5. septembra 1900 v Radovljici, Mojstra Ivana Mra­ iktor Jesenik s1; je rodil 4. jateljsko pomagal poslati na francos­ kjer je tudi odra­ ka lahko prišteva• marca 1921 v St. Pavlu pri ki trg kar 26 slovenskih pesnikov. ščal. Za frizerja se mo med najbolj V Preboldu in že dolgo živi in Pomembno je bilo leto 1980, takrat je izučil pri mojstru zaslužnega in še dela na Gorenjskem. Z očetom, ki je so se Francozi in Slovenci dogovorili Emilu Navinšku, ki danes najbolj zna­ šel s trebuhom za kruhom v Francijo za širok izbor Prešerna v posebni ga je tudi navdušil nega frizerja v Ra­ in našel delo v Loreni, je šel tudi sin knjigi, ki je izšla v južni Franciji 1982 za ličenje odrskih dovljici iq na Gore­ Viktor, hodil v francoske šole in jih z izredno subtilno napisanim esejem mojstrov. Kmalu je rijskem. Ze ko sem več kot uspešno končal s študijem v Marca Alyna. Na promocijo franko­ kupil svoj salon in v v prvi številki De­ Nancr.ju in Toursu. Po vrnitvi v fonskih ljubiteljev poezije v Fran­ njem do konca leta želnih novic pisala domovino je študiral na ljubljanski coskem kulturnem centru v Lju­ 1983 nabiral izku­ o njem, sem ob nje­ univerzi filozofijo, francoski in bljani so prišli številni pesniki in lju­ šnje in Rridobival govem pripovedo­ angleški jezik; Leta 1950 je nagim­ bitelji poezije te "visoke gospe" in na stranke. Ze kot osemnajstletnega vaaju uživala in ugotovila, da je bil naziji v Kranju poučeval fran­ veliko veselje profesorja Jesenika je mladeniča so ga prišli iskat z avtom, blag in družaben človek, predvsem coščino, kasneje se je odločil, da je tudi ta knjiga kaj hitro pošla, zato so da je friziral francoske grofe pa velik prijatelj mladine. V svojem prevajanje tisto za kar je "poklican". izdali novo dvojezično zbirko Polinak, ki so stanovali v Podvinu. poklicu je bil neizprosen, obenem V veselo vznemirjenost me je spravi­ Prešernovih Poezij. Citat Prešerna Prvi na Gorenjskem je pričel izde­ pa tudi pravičen in vljuden. Ivan lo dejstvo, da tudi Francozi poznajo pa se je z velikimi črkami pojavil tudi lovati "trajne", preparate zanje pa Mrak je bil eden tistih, ki se nikoli pesnika, kranjskega, slovenskega pe­ na enem od panojev na Mednarod­ je kupil na Dunaju. V svoji dolgo­ ne postarajo. Umrl je v stotem letu, sniškega Parnasa, Franceta Prešer­ Viktor Jesenik. nem bienalu poezije v Liegeu v letni praksi je spoznal številne živi pa še vedno v srcih vseh, ki smo na. Profesor Viktor Jesenik je začel s Belgiji v družbi največjih svetovnih modne zahteve, včasih so bile nje­ ga poznali in spoštovali. prevajanjem njegovih poezij leta Svoje prve prevode je profesor Jese­ pesnikov med katere France Pre­ gove stranke tako zahtevne, da je 1950. Izvrstnemu jezikovnemu zna­ nik v Pariz poslal znanemu franco­ šeren vsekakor sodi. Profesor Viktor moral priti tudi na dom in jim 16 Valerija Keršič nju se je pridružilo še veselje in izre­ skemu kritiku Mauricu Nadeauju in Jesenik pogosto, posebno zadnja den smisel za literaturo, tako in ta­ takoj se je Društvo slovenskih knji­ leta, popelje v Francijo dijake kra­ krat smo Slovenci v profesorju Vik­ ževnikov odločilo za obsežen izbor njske gimnazije in tam vsakokrat torju Jeseniku dobili najboljšega Antologije slovenske poezije, profe­ zapojejo našo novo himno s kitico: strokovnjaka, ki je poezijo Prešerna sor Jesenik pa je izbral Franceta "žive naj vsi narodi ... ", ki v fran­ Izobraževanje za poklic trgovinski posredoval prijateljem v Franciji. Prešerna pesmi: Pevcu, Ribič, Sile coščini zveni takole: Težko je govoriti o poznavanju Pre­ spomina, Nezakonsko mati, Sonete poslovodja po novem e vivent tous les p_euples šerna v Franciji v prejšnjem in v nesreče in Uvod v Krst pri Savici. začetku tega stoletja. Pred 2. sve­ Pariška založba Pierra Seghersa je z i aspirent a voir le ;our Zasebna strokovna šola Radovljica, znana tudi kot TOP, regionalni izo­ tovno vojno je sicer bilo nekaj veseljem objavila izbor naše poezije, ~ , la ou le soleil suit son cours, braževalni center, ki ga v0di Metka Mihelič, v sodelovanju z Gospodarsko poskusov prevodov, na ljubljanski profesorja Jesenika pa je Pierre La querelle du monde sera bannie, zbornico Slovenije pripravlja program izobraževanja za poklic trgovinski univerzi je namreč takrat predaval Seghers, tudi sam pesnik, želel Ou tout citoyen poslovodja. Program sestavlja praktični, strokovno te~retični, poslovodno Lucien Tesnier in kar je seve.da sila povezati s takrat mladim, a že zelo Sera libre erifin, ekonomski in pedagoško andragoški del. Pogoj za vključitev v progpam je hvalevredno prevedel poleg Zupan­ znanim in nagrajenim pesnikom Et pas un ennemi, mais le frontalier dokončana triletna trgovska šola in tri leta delovnih izkušenj v trgovini. sera vozszn. čiča tudi nekaj Prešernovih pesmi, Marcom Alynom. Antologija je bila v Predavanja in priprave na izpite bodo organizirani v okviru radovljiške kar pa v Franciji niso opazili. Tudi Parizu in v Franciji zelo lepo spreje­ "Naši ljubi Francozi se ob nJeJ . zasebne šole, izpite pa bodo kandidati opravljali na Gospodarski zbornjci. profesor Jesenik pravi, da v času dol­ ta in tudi kmalu razprodana. raznežijo in strumno vzravnajo, kot Po opravljenih izpiuh bodo imeli kandidati priznano srednjo šolo, šolanje goletnega študija in življenja v Fran­ Ob tem uspehu seveda ne gre po­ ob svoji lastni himni", pravi profesor pa bodo potem lahko nadaljevali na višji trgovski šoli oziroma na ostalih ciji v tamkajšaji literaturi ni zasledil zabiti romanista in pesnika Ceneta Viktor Jesenik. višjih strokovnih šolah ob pogoju, da prej opravijo diferencialne izpite iz imena našega pesnika in hkrati Vipotnika, ki je profesorja Viktorja slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Za podrobnejše informa­ pove, kako zelo rad ga je prebiral. Jesenika vzpodbudil in mu pri- 16 Metka Centrih Vogelnik cije lahko pokličete na telefon 714 403 ali 041/667 990. ••,... .. ____ , ___., __ :i'·- __..,...,.,. __ ""%l'!\ ______~_"""""'""',..... __

k

Iz "Radovljiškega izročila" v KULTURNI KAZIPOT Vse "šace" ima hudič v oblasti STALNE RAZSTAVE ČEBELARSKI MUZEJ RADOVLJICA, stalna zbirka panjskih končnic, ·b zaključku tisočletja je v Graščina Radovljica, Linhartov trg l, tel. 715 188, fax 715 049. Februarja majhni nakladi 500 izvodov zaprto, marec - sreda, sobota, nedelja 10-12, 15-17. O. izšel zvezek z naslovom Ra­ dovljiško izročilo - Nekaj "radolških" KOVAŠKI MUZEJ KROPA, Kropa 10, tel&fax. 736 717. Februarja zaprto, za pokš'ino. Enajst pesmi, zbirka je marec - sreda, sobota, nedelja 10-12, 15-17. opremljena s starimi fotograftjami MUZEJ TALCEV BEGUNJE, Poslopje Psihiatrične bolnice, tel. 733 790. Radovljice, je nastalo na prostoru Februarja zaprto, marec - sreda, sobota.9-13, nedelja 15-17. tedanjih naselij Predtrg, Mesto in Podmesto v času od preloma prej­ ŠIVČEVA IIlŠA. RADOVLJICA, Linhartov trg 1, tel. 715 188, f;:pc 715 049, šnjega stoletja pa do prvega obdobja 11. februarja ob 18. uri otvoritev razstave Petra Abrama, kraškega kiparja dvajsetega stoletja. Izdali so jih in slikarja (odprto do 4. marca). Galerija je odprta v času razstav vsak dan Muzeji radovljiške občine in Kra­ razen ponedeljka 10-12, l&-18. jevna skupnost Radovljica, gradivo pa je uredila muzejska kustosinja Ida LINHARTOVA SOBA RADOVLJICA, Graščina Radovljica, Linhartov trg Gnilšak. Na predstavitvi decembra v 1, tel. 715 188, fax 715 049. Februarja zaprto, marec - sreda, sobota, • nedelja 10-12, 15-17. gostilni Kunstelj so pesmi oživele v interpretaciji Maruše Avguštin in V času zimskih počitnic od 21. februarja do 4. marca bosta ob delavnikih Mirana Kende, "Klemenova kelnar­ od 1O. do 14. ure odprta Čebelalski in Kovaški muzej. ca" pa s pevskima glasovoma igralcev Antona Verovška in Antona Cerarja - GALERIJA AVI.A OBČINE RADOVLJICA. Fotograf~ka razstava Avstralija. Danila na stari plošči izpred sedem- S tiskovne konference ob predstavitvi knjige Radovijis'Jw izroči,l,0, Foto: Alojz Vengar desetih let. KNJIŽNICA_A.T; UNHARTA RADOVLJICA jezikom, ki je zasidran v živi resni­ Marjan Golmajer (Katež) po posre­ Matična knjižnica Radovljica, Gorenjska c. 27, tel. 71'4 534, odprto: Leta 1984 so si Radovljičani lahko čnosti ljudskega govora in ne pozna dovanju Franca Valanta, ter Majda ponedeljek-petek 8-19, četrtek 10-19, sobota 8-12; ogledali razstavo z naslovom "Ra­ dlake na jeziku." ~apler (Kateževa), priredila Mara dovljica iz albumov in po spominu", Cerne (Majčeva) in Viktor Faladore Knjižnica Begunje, Begunje 23, odprto: torek 15-18 za katero so v muzeju zbrali tudi Niz pesmi otvori Radolška himna, (Dominik). N ečimernosti gospe Knjižnica Brezje, Brezje 80 c, odprto: petek 17-19 nekaj pozabljenih starih pesmi, del (nastala maja 1931) , slavo Radovljici Jurgelnove so opisane v Jurgln, ki jo je teh pa za popestritev razstavili v pa pojeta Oskar Cengle - Cemen­ povedal Marjan Golmajer, ter v Gospa Knjižnica Kropa, Kropa 3, odprto: sreda 16.45-18.45 'branje'. Tako je bilo gradiva za tarjev in Filip Orel - Muhnekov. A Jurgelnova, spisal in govoril Anton Knjižnica Lesce, Alpska c. 58, tel. 718 834, odprto: ponedeljek in sreda pričujoči zvezek dovolj, dopolnila pa popolnoma zadovoljna pesnika z Cerar Danilo, brošuro pa je posre­ 15-19, petek 11-14 ga je še Marija Ana Globočnik. mestom vendarle nista bila, saj doval Janez Pristavec. Funčov Matevž Saljive, prodorne in s kančkom soli potožita v zadnji kitici takole: To pa pa je tudi avtor pesmi Kako so Pretržan Knjižnica Ljubno, Ljubno 82, ponedeljek 15-16. so pesmi, ki so jih "skladali" po­ moram pripomniti,/ vse se lohk v Radolc 'šac kopal', ter Radoijiške legende z istim zabljeni stihotvorci, kot jih imenuje dobi,/ samo dekle za ljubiti,/ to so naslovom. Domnevno isti avtor je TORKOVI VEČERI - FEBRUAR 2000, ob 19.30 uri v Knjižnici avtorica uvodnega besedila Marija žalostne reči. Kritično o aktivnostih zložil tudi zadnjo pesem, balado A. T. Linharta v Radovljica, Gorenjska c. 27, tel. 714 534. Cvetek, poznavalka gorenjskega takratne oblasti, zraven pa še o vseh Klemenovo kelnarco. ljudskega izročila. Cvetkova pod znanih radovljiških obrtnikih in "Zvezek", sicer knjižica, naprodaj je v 15. februar - FOTOGRAFij'E SLOVENSKIH JAM. Ob fotograftjah Janeza skupni imenovalec pesmi opredeli ostalih nepogrešljivih mešanih govori muzejski trgovinici po ceni 500 tolar­ Muhovca se bomo sprehodili po lepotah dvajsetih slovenskih neturističnih "slikovito ljudsko šegavost in zaba­ Radolška, objavljena v Družinski prati­ jev, se tako imenuje zaradi velikosti podzemskih jam. vljivost, s katero kažejo na posebnosti ki Mohorjeve družbe (1995). Polne formata, opremljen pa je s fotografi­ 22. februar - RADOVLJICA IN NJENA COZDNA UČNA POT. Po ogledu šal o prebivalcih Predtrga, nekdaj jami vidnih mestnih delov iz časa dva­ okolja in časa, v katerem so nastale. V videofilma Radovljica in njena Gozdna učna pot bosta o tej radovljiški njih ne iščemo jezikovne in slogovne samostojne občine so štiri variante jsetih in tridesetih let minulega sto­ zanimivosti spregovorila Nikolaj Lapuh in Miloš Gregorčič. izbrušenosti takoimenovane visoke Predtrških bovh, njihov avtor je Funčov letja, časa in kraja kot so ga doživljale poezije, pač pa nas prepričajo z vsemi Matevž ali Matevž s kapo po domače, osebe iz naših pesmi. Fotograftje hra­ 29. februar -ANTOLOGIJA SLOVENSKE ROKOVSKE PQEZIJE. Avtor regionalnimi posebnostmi in sočnim zapisali pa so jih Angela Mulej, nijo Muzeji radovljiške občine, zbira Goran Gluvič in urednik Ivo Ferbežar bosta predstavila.: novo knjigo in ureja pa jih Ida Gnilšak. Gnilškova Založbe Mondena z naslovom Verzi nosilcev zvoka. je do zdaj arhivirala že okoli 1300 fotograftj, starih pa tudi novejših, da OTROŠKE PRIREDITVE - četrtki ob 17. uri le pripovedujejo o dogodkih, ki so / v v tesno povezani z mestom samim, nje­ 17. februar - ZAJCKOV ZVONCEK (madžarska ljudsk?). Ljudsko igrico za govim utripom in izgledom. Arhiv pa otroke, stare vsaj 3 leta;-bodo zaigrale učiteljice OS Antona Janše iz Radovljice. ne vsebuje le fotograftj, pač pa tudi plakate, pesmi in vse, kar bi v mi­ 24. februar - SNEŽENI MOŽ (Gerda Marie Scheidl). Pravljično uro za nulem času lahko opredelili kot sim­ otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Metka Repinc. bol identitete mesta. Nekaj "radolških" za pokušino je yes mesec OTROŠKA ILUSTRACIJA MESECA. V sodelovanju z Galerijo drugi od zvezkov širše zasnovane Sivčeva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilusu-a­ zbirke, kot so si jo zamislili v MRO in te>rja Zvonka Čoha. ki bo ponujala različne vsebine na V petek, 11. februarja ob 17. uri bo v dvoranici Knjižnice A.T.Linharta v temo radovljiškega izročila, zaključila radovljici založba El Kondor iz Radovljice podelila priznanja najboljšim pa naj bi jo študija. V prvem zvezku, mladim literatom, ki so sodelovali na literarne natečaju za mlade pisatelje. ki je izšel predlani v založbi Egija Gašperšiča in Glasbene šole Radov­ Gledališka skupina Gimnazije Jesenice bo za uvod uprizorila komedijo ljica ter KS Radovljica, so predstav­ Milana Jesiha po literarni predlogi Hansa C. Andersena Cesarjeva nova ljeni Pevski spomini Radovljičanke oblačila v režiji Marije Palovšnik. Mile Zupanove. Predtržani l. 1909 pred oparenekovo hišo (danes Ljubljanska cesta 17), levo Šandrova Program bosta popestrili sopranistka Jaaja Hvala in pianistka prof. hišo (danes Ljubljanska cesta 15). Fototeka Muzejev radovljiške občine. JtnEva Senčar Aleksandra Vremšak, ki bosta izvedli nekaj samospevov iz slovenske in sve­ tovne glasbene zakladnice. GLEDALIŠKE, GIASBENE IN DRUGE PRIREDITVE - Odmeven zaključek leta za POL Linhartova dvorana 14. februar- ob 20. uri, SNG Drama, Irvine Welsh: Trainspotting (drama)

odbeniki Pihalnega orkestra novoletnem nagovoru poleg čestitk Eržen, Matjaž Križnar, Matjaž 18. februar - ob 17. uri, Lutkovno gledališče Maribor, Marjan Pungartnik: Lesce so ob zaključku pre­ in novoletnih želja namignil, da bi Vrhunc, Rok Rozman, Monika Sonček, kje si? (za lutkovni abonma in izven) G teklega leta koncertirali v bilo lepo, če bi se v bližnji prihod­ Svetina, Tanja Hrovat in Grega Linhartovi dvorani v Radovljici, v nosti z enakim namenom in zasedbi Bertoncelj. Koncerti, na katerih je 21. februar- ob 18. uri, Občni zbor Plavalnega kluba Radovljica avli osnovne šole "F.S. Finžgar" v srečali v sodobnejši in večji dvorani. posamezne točke povezovala v celo­ 28. februar - ob 20. uri, ko,ncert Kvarteta DJ (DomnaJeraše),jazz in ever­ Lescah in v dvorani Srednje Novoletno srečanje vaščanov in god­ to Barbara Drnovšek, so bili dobro greeni gostinske šole v Radovljici. Vsak benikov je s svojo navzočnostjo in obiskani. koncert je imel svoj namen in nagovorom pozdravil župan občine Svojo kakovost orkester dokazuje na 6. marec - ob 20. uri, Neil Simon: Ujetnik druge avenije ·(komedija) domačih in mednarodnih tek­ pomen. Radovljica Janko S. Stušek. Godbe­ Za predstavo Trainspotting in Koncert DJ popust za dijake in študente. nike Pihalnega orkestra Lesce je movanjih. Saj se še spomnimo, daje Informacije na tel. 700 290. Prvi decembrski koncert so odigrali pozdravil tudi Ervin Hartman, pod­ v letu 1997 na tekmovanju pihalnih v počastitev praznika občine Radov­ predsednik mednarodnega združe• orkestrov Slovenije za svoje izvajanje KINOPREDSTAVE - Linhwtova dvorana ljica, kjer so orkester in nekateri nje­ nja pihalnih orkestrov Evrope, skraj­ dobil Zlato priznanje s posebno

govi člani za nesebično in plodno šano CISM. Za dolgoletno in ustvar­ pohvalo. Največji uspeh v zgodovini y ZBIRALEC KOSTI (triler) , nedelja, 13.2. ob 18. in 20. uri delo prejeli priznanje Občine Ra­ jalno delo na glasbenem področju pa je orkester zabeležil lani na 5. ZNACAJ (drama), petek·, 11.2. ob 20. uri, sobota, 12.2. ob 18. in 20. uri. dovljica. Orkester je prejel Linhar­ je Ferdu Kiklju, Francu Habjanu in evropskem tekmovanju v Riva del OROPAJ'POLICIJSKO POSTAJO (komedija), četrtek, 17.2. ob 20. uri, tovo plaketo, muziki Ferdo Kikelj, Jožetu Kocjančiču podelil zlate Garda, kjer je zasedel 2. mesto. nedelja, 20.2. ob 18. in 20. uri. Janez Kosmač in Franc Slakonja pa medalje CISM. Orkester združuje 62 muzikov, od GLOBOKA MODRINA (grozljivka), sreda, 16.2. ob 20. uri, petek, 18.2. ob so prejeli občinska priznaaja. Dugi novoletni koncert je orkester katerih jih je kar nekaj s srednjo in 20. uri, sobota, 19.2. ob 18. in 20. uri. V soboto, 18. decembra, je orkester odigral v nedeljo, 26. grudna, v dvo­ visoko glasbeno izobrazbo. Orkester NEMIRNA SRCA (ljubezenska drama), četrtek, 24.2. ob 20. uri, petek, organiziral že tradicionalni, deseti rani Srednje gostinske šole v Ra­ organizacijsko vodi Ferdo Kikelj, z 25.2. ob 20. uri, nedelja, 27.2. ob 18. in 20. uri. novoletni koncert za krajane KS dovljici. Občane je pozdravil radov­ vedno novimi programi pa orkester KOCKA (triler), sreda, 23.2. ob 20. uri, sobota, 26.2. ob 18. in 20. uri. Lesce. Avla osnovne šole "F.S. Fin­ ljiški podžupan Andrej Kokot. Zlato pn;dstavlja mlada dirigentka Andre­ žgar" v Lescah je bila spet nabito Gallusovo priznanje je prejel Franc ja Solar. polna. Morda je prav zato Zlatko Križnar, srebrno Darja Korošec, NAPOVEDI PRIREDITEV ZA .KULTURNI KAŽIPOT NAM SPORO­ Kavčič, predsednik sveta KS Lesce, v bronasta priznanja pa so dobili Saša h Franc Ankerst ČAJTE NA NASLOV: SPECOM d.o.o., p.p. 39, 4240 RADOVLJICA! 'j '11 ~~

Dejan Tonejc, balinar iz Lesc na poti v svetovni vrh v v SPORT EKSPRES · Mali nogomet: Lešč.ani prvaki zimskega turnirja Medalja ze na prvem SP V radovlj1ski srednji gostins!Zi šoli je potekal ze tretji zimski turnir v malem nogometu, ki ga je tudi tokrat uspešno organizirala športna zveza Radovljica. red leti je bilo za balinanje Na turnirju je nastopilo kar devetnajst ekip, sodelovale pa so ekipe, ki . značilno, da so se je z njim nastopajo v občinski ligi ter ekipt velikega nogometa iz Lesc, Bleda in P ukvarjali starejši tekmovalci, Bohinja. V končnico so se uvrstili SD Casino Bled, ekipa, ki tekmuje v prvi mladih pa je bilo v njihovih vrstah občinski ligi, NK Lesce Pleskarstvo Bagi, Cifra, prav tako član prve občinske . bore malo. V zadnjih leti pa so tudi tu lige in novi član prve skupine Pizzeria Jurček iz Zasipa. V poJfinalu je NK spremembe očitne. Mladi, ne da samo Lesce Pleskarstvo Bagi brez težav s 6:1 ugnal Pizzerio Jurček, SD Casino pa tekmujejo, ampak imajo v večini po kazenskih strelih Cifro s 3:1. V tekmi za tretje mesto je bila Cifra s 5:2 klubov zelo pomembne vloge. Eden boljša odv Pizzerie Jurček, v finalu pa je NK Lesce Pleskarstvo Bagi z 1:O teh je tudi še ne 19-letni Leščan Dejan odpravil SD Casino Bled. Tonejc, ki je• na svojem prvem sve­ tovnem prvenstvu za mlajše člane do Plavanje: Miting v Linzu 18 let v tekmovanju dvojk, skupaj z Na 10. mednarodnem mitingu v Avstriji je nastopilo 350 pl,t.valcev in plavalk Davorjem Janžičem osvojil srebrno iz sedmih držav (Nemčija, Italija, Madžarska, Slovaška, Ceška,. Slovenija, medaljo! Avstrija). Rezultati: v letniku 1986 je Matej Globočnik osvojil prvo mesto. Enak podvig je uspel tudi Nejcu Pogačniku (letnik 1987) . V letniku 1987 je Svetovno prvenstvo, na katerem ste !Jila Lavra Babič peta, v leto mlajšem letniku pa je bil Anže Pretnar četrti, nastopili, je bilo dokaj nenavadno? Ziga Vovk pa peti. Boljše uvrstitve Radovljičanov po posameznih disciplinah "Nenavadno je bilo predvsem to, da je pa so sledeče: v letniku 1983 in starejši je bil Marko Milenkovič peti na 100 svetovno prvenstvo potekalo v dveh m hrbtno, v letniku 1986 je bil Matej Globočnik prvi na 100 m delfin. V leto delih. Prvi del smo igrali v Maroku, mlajšem letniku je bil Nejc Pogačnik prvi na 100 m prsno. V isti disciplini je' zaključek pa v Franciji. V Maroku se je bil Matej Fermišek tretji. Od deklic je bila najboljša Lavra Babič na 100 m prvenstvo začelo konec julija, vendar ~alinarska reprezentanca Slovenije za mlajše c1ane do 18 let. Na sliki z leve: Jasmin hrbtno. V letniku 1988 sta se s prvim mestom najbolj izkazala Anže Pretnar je bilo zaradi smrti njihovega kralja Cauševič, Dejan Tonejc, Davor Janžič in Grega Košir: (100 m prosto) in Ziga Vovk (100 m prsno). Jasna Ovsenik je bila druga na prekinjeno. V začetku se sploh ni 100 m prsno, Petra Klemenc pa peta na 100 m delfin. vedelo, ali se bo tekmovanje -še kdaj Ali ne bi bilo bolje, če bi odigrala tudi pomembno to, da igraš z glavo." nadaljevalo, ali pa bo vse ostalo pri polfinale? Plavanje: Mednarodni mitine; v Ravnah četrtfinalnih bojih. Prvenstvo v "Mogoče bi bilo res bolje, saj bi tako Vam je med vsemi disciplinami bali­ V absolutni kategoriji je bila Tanja~latnik trikrat prva in sicer na 100 m pros­ Maroku mi ne bo ostalo v najlepšem občutila atmosfero in tudi samo nanja katera še posebej pri srcu? to in na 100 min 200 m hrbtno. Ines Medič je bila druga na 100 m hrbtno, spominu. Sama organizacija in igrišča igrišče med tekmovanjem." "Sam najraje igram klasiko, saj si pri Anja Soršak pa tretja na 200 m prsno. V letniku 1984/85 je bila Kaja Terlikar so bila slaba. Poglatje zase je bila tej igri odvisen sam od sebe. V ligi najhitrejša na 100 m hrbtno. Drugo mesto so osvojili: Tina Ces~r (100 m hrana, ki je bila izredno slaba. Do Kakšno razpoloženje je vladalo v igram posamezno, pozicijo in krog." prosto) , Saša Piškur ( 100 m prsno) , Anže Dacar ( 400 m mešano) , Zani Stošič , omenjene prekinitve smo odigrali reprezentanci? (200 m prsno). V letniku 1986/87 je bila od naših predstavnikov tekme do četrfinala. Vsem je bilo "Razpoloženje v- reprezentanci je bilo Kako poteka sama priprava na sezono najuspešnejša Tamara Sambrailo, kije zmagala kar štirikrat (50 m prsno, 100 jasno, da se tekmovanje ne bo nadal­ sijajno. Ni bilo zavisti, če je kdo osvojil in med sezono? · m prosto, 200 m mešano, 400 m mešano) . Luka Turk je bil drugi na 200 m jevalo, zato je bilo treba razmisliti, medaljo. Delovali smo kot prava "Sedaj, ko ni ligaških tekmovanj, delfin, v isti disciplini pa je bila Nika Kozamernik tretja. V letniku 1990 in kako priti čimprej domov. Na srečo ekipa." imamo na Gorenjskem enkrat teden­ mlajše je bila Nina Cesar prva na 50 m prsno, 50 m hrbtno, 100 m prosto in smo imeli v soboto že letalo za Milano. sko tekme v okviru zimske lige. Lani je 100 m prsno. Monika Močnik je bila prva na 100 m delfin, Maja Cesar druga Vseeno mi bo najbolj v spominu osta­ Ste že kdaj nastopili na tako velikem ekipa Jesenic osvojila prvo mesto in ta na 50 m prsno in Urša Jerala tretja na 50 m prsno. la vožnja od hotela do letališča. Z tekmovanju? uspeh bomo skušali ponoviti tudi veliko težavo smo se prebijali skozi "Na tako velikem tekmovanju še letos. Skupaj z Gregorjem Molič­ Namizni tenis: Ljubenčani na 21. memorialu AdolfaJakhla množico ljudi, a na srečo smo vsee~o nisem nastopil." nikom nastopava na raznih turnirjih, 9. januarja je na 21. memorialu Adolfa Jakhla v Zalogu v kategoriji mlajših pravočasno prispeli na letališče. Se kjer so tudi denarne nagrade. Poleti pionirjev nastopilo 73 igralcev iz slovenskih in hrvaških klubov. Peter enkrat poudarjam na srečo, saj kasne­ Kako vam je uspelo, da ste se uvrstili v imam v klubu trening dvakrat teden­ ~9gačnik je igral zelo dobro, nazadnje sicer izgubil dvoboj s trenutno prvou­ je, razen predsednikov in diploman­ reprezentanco? sko, veliko pa treniram tudi sam, vrščenim igralcem na slovenski lestvici Tomažem Roudijern tesno z 2: 1 in ob tov, ki so se udeležili pogreba, nihče ni "Malo pred svetovnim prvenstvom v oziroma skupaj z Moličnikom, ki igra koncu zasedel deveto mesto. Uspešen je bil tudi Matic Kovač, ki je prvič mogel v državo, niti odditi iz nje. Vse Maroku je bil v Kopru četveroboj med za škofjeloško Trato." nastopil na tako možnem turnirju in se ob koncu uvrstil na 17.-24. mesto. nas je bilo strah ali bomo prišli Italijo, Francijo, Hrvaško in Slovenijo. Klara Pintar je med 38 mlajšimi pionirkami iz Slovenije in Hrvaške zasedla domov." Tam sem si z dobrim balinanjem Trenutno še hodite v šolo. Vam uspe, peto mesto, potem ko je v četrtfinalu po izenačenem boju z rezultatom 2:1 dokončno priboril vozovnico za da ste uspešni tako v balinanju kot izgubila s trenutno tretjo igralko slovenske lestvice Tamaro Jerič . Kako je bilo z nadaljevanjem prvenst­ Maroko." tudi v šoli? · Ljubenčani uspešno nastopajo tudi v gorenjski drugi ligi. Medtem ko tek­ va? "Sem dijak tretjega letnika poklicne meci nastopajo pretežno s članskimi ekipami oni nastopajo s pionirsko vrsto "Prvenstvo se je nadaljevalo v fran­ Kako vas je sploh zaneslo v balinarske lesarske šole. Sedaj je nekaj težav, ker in so po prvem delu tekmovaaja na prvem mestu samo z enim porazom. coskem Lyonu. V tem francoskem vode? imam šolo popoldne in je težje s mestu je bilo glede organi~acije in "Z balinanjem sem začel pri šestih treningi. Skušal si bom pridobiti status Namizni tenis: Šolsko . medobčinsko -prvenstvo v Bohinju hrane povsem druga pesem. Zrebanja letih. Prej je že balinal oče, vsekakor športnika, kar mi bo omogočilo, da se Ob ne preveč številčni udeležbi so vsa najboljša mesta pobrali šolarji, ki sicer polfinvalnih parov se je udeležil trener pa je glavni "krivec" brat Peter, s kater­ bom lažje udeleževal treningov." tekmujejo za NTK Ljubno. Najboljši pQ posameznih kategorijah so bili - dek­ Ivo Zvokelj. Med trojico Italija, im sedaj skupaj balinava za Jesenice." lice l. do 4. rap-ed: l. Maša Vidic, 2. Spela Pozvek, 3. Nuša Justiq, 4. Hajdi Francija in Jugoslavija sva z Davorjem ~ne so želje za naprej? Dragan -(vse OS Ljybno); · dečki l. do 4. razred: l. Matic!(ovač (OS Ljubno), dobila za nasprotnike Jugoslovana. Do Za katere klube ste do sedaj nastopali? "Ce bo šlo, bom šolanje nadaljeval še 2. Matej Rauh .(OS Radovljica), 3. Benjamin Perko (OS Jesenice), 4. Miha srečanja ni prišlo, saj se je eden od "Začel sem v domačem, leškem klubu. dve leti,v da bi si pridobil naziv lesni Hajdarovič (QS Lipnica); deklice 5. do 8. ražred: J. Klara Pintar, 2. Nuša Jugoslovanov poškodoval, tako da sva Leta 1995 sem prestopil k Radovljici, tehrtik. Zelje so seveda tudi v balinan­ Arlso (obe OS Radovljica), 3. Veronika Pretnar (OS Gorje), 4. Petra Kalan se avtomatično uvrstila v finale. V kjer sem igral dve leti, sedaj pa sem že ju. Zelim si, da bi nastopil na sve­ (OS Lipnica); dečkiv5. do 8. razred: l. Peter Pogačtiik , 2. Božo Samac, 3. drugem polfinalnem paru sta bila tretjo sezono na Jesenicah." tovnem članskem prvenstvu, ki bo leta Nejc Petrovič (vsi OS Radovljica), 4. Dejan Koren (OS Gorje); dvojice ~ečki uspešnejša Italijana, ki sta zadnja dva 2001 v Kranju. Pred tem si želim - l. Kovač-Hajdarovič (Ljudno-Lipnica), 2. Rauh-Perko (Radovljica­ obrata odigrala odlično. Dvojka je v V zadnjem času je bilo v balinanju kar nastopiti še na svetovnem prvenstvu Jeseflice), dvojice deklice - 1. Arko-Pozvek (Radovljica-yubno). balinanju ena najbolj cenjenih disci­ nekaj sprememb? Kako je to vplivalo do 23 let, ki bo na Japonskem. plin. na vašo igro? Zavedam se, da je v obeh kategorijah Namizni tenis: V derbiju visoka zmaga-Ljubnega V finelu sta nama Italijana v začetku "Z vsemi novostmi je ta šport postal še velika konkurenca, a mi bo z dobrim Za namiznoteniškimi igr~ci v medobčinski ligi Je že osem krogov, na vrhu ušla. Zal sva imela v sami igri kar nekaj bolj zanimiv. Sedaj je veliko več igre, delom, za katerega mi volje ne manj­ lestvice pa ni nič novega. SD Ljubno Steelplast je še.naprej v vodstyu s popol­ smole, na koncu pa naju je prehitela to pa prinese tudi več samega k"a, mogoče le uspelo." nim izkupičkom. V šestem krogu smo bili priča derbiju med SD Ljubno še ura. Končni rezultat je bil 11:9 za treninga. Potrebna je velika pre­ Steelplast in Mrcino ranč Studor, doslej še neporaženih ekip. Ljubenčani so najina konkurenta." ciznost, vseeno pa je še vedno najbolj ibJ Maljaž Klemenc z visoko zmago 9:! potrdili, da so daleč najboljša ekipa. Edina ekipa, ki ševni okusila zmago so SD Brezje II. Lestvica po osmih krogih izgleda takole: l. SD Friderik Skumavc in Peter Ljubno Steelp!ast 16, 2. Mrcina ranč- Studor 13, 3. NTK Le~ce 12, 4. LAR Sezona alpskega smučanja je v polnem razmahu ~ošnje 10, 5. SD-Brezje I 9, 6. Ekonomska šol~- Murka 8, 7. SD Podnart, 8. Piškur prejela plaketi Nogo­ Clani SK Radovljica so se v zadnjem 7.; Matevž Menčak pokal Zav. Tr. SD Stara Fužina 3, 9. Bohinjska Bistrica 2, 10. SD Brezje l točko. metne zveze Slovenije obdobju udeležili vrste tekem. 2x4., 5., 7., 8., poJal Večer 4., 5., 8., Rezultati - člani - Jernej Reberšak: 9., 12., 13.,19.; Ziga Trdina pokal Odbojka: Medobčinska odboj~arska liga Na prednovoletnem srečanju medn. tekm. VSL Pampeago l. Večer 50., 60.; Boštjan Jagodic Po zmagi v tretjem krogu so članice SD Radovljica čakale do osmega kroga, Nogometne zveze Slovenije sta mesto; med. tekm. VSL Pokal pokal Zav. Tr. 12., 25., pokal Večer da so se veselile nove zmage. Po vrsti so izgubile na Bledu z drugo ekipo člana NK Lesce Friderik Skumavc Radovljica Stari vrh l., evropski 41., 48., 59.; Borut Fonda pokal Bleda s 3:0, proti OK Mla9i Jesenice s 3:2 in proti Tržiču s 3:0. V 8. krogu pa in Peter Piškur prejela visoko priz- · pokal VSL Kranjska gora 13., evrop­ Zav.Tr. 17., 23., 28., pokal Večer 55., so s 3:2 premagale ekipo Senčurja. V moški konkurenci našo občino zastopa­ nanje Nogometne zveze Slovenije ski pokal VSL Krompachy 13.; 66., 71.; Ar~ja Valjavec pokal Zav.Tr. jo odbojkarji iz Ljubnega. V štirih srečanjih so dosegli eno zmago. Najprej so - Plaketo Nogometne zveze Slo­ evropski pokal SM St. Anton 11. in 5., 7., 8., 9., pokal Večer 2., 3., 4., trikrat izgubili - s 3: 1 s prvo ekipo Adergasa, s 3:0 z drugo ekipo Adergasa in venije za velik prispevek k razvoju 13.; DP SVSL Maribor 3.; mladinci - 2xl6.; Urša Ovsenek pokal Zav. Tr. s 3:2 z Astro telekom. V četrtem krogu so se Ljubenčani prvič veselili. Na nogometa v Lescah. Friderik Žiga Puc DP SM Maribor 3.; SVSL 5., 7., pokal Radenska 9.; Polona Bledu so s 3:2 ugnali tretjo ekipo Bleda. Skumavc je bil nepogrešljiv igra­ Maribor 2.; Matic Ramuš medn. Fonda pokal Zav.Tr. 13., 17., 20., lec, nato pa še bolj nepogrešljiv tekm. VSL Kope 11.; mladinke - 21., pokal Večer 18., 20., 30., 32., Košarka: Še vse je odprto trener in vzgojitelj številnih gen­ Nina Mulej medn. tekm. VSL Pokal 34.; Mateja Potočnik pokal Večer Košarkarji Simp' Radovljice še naprej bijejo trd boj za obstanek v I. B ligi. ~racij mladih leških nogometašev. Radovljica Stari vrh 3.; VSL Stari vrh 28., 31., Klavdija Arnež pokal Vendar za končni uspeh bo do konca prvenstva potrebno še nekajkrat zma­ Se danes je uspešen trener mlajših 4.; SVSL Innerkrems 6.; DP SVSL Zav.Tr. 2xl4., 17., pokal Večer 27., gati. V 12. krogu so naši košarkarji slavili v domači dvorani. Z rezultatom in st~rejših dečkov NK Lesce. Maribor 2.; (kandidatka za nastop 33.; Anja Kodrič pokal Zav.Tr. 82:74 so ugnali ekipo Ten Krško. Nato so malce presenetljivo, a povsem na mladinskem SP); Lea Lozar 15.,18.,21., pokal Večer 26., 29., 33., zasluženo s tesnim rezultatom 77:76 v Ljubljani premagali ekipo Ilirije. Sledil ' Peter Piškur pa se je po igralskih medn. tekm. SL Rogla 6.; DP SM 38., 42. cicibani: Katja Ovsenek je poraz na domačem igrišču z ekipo Banexa s 75:65. V 14. krogu je sledil nov letih zapisal nogometni sodniški Maribor 3.; SVSL 3.; Tamara Jalen pokal Zav. Tri. 6., 9., 11.; Ana Loti poraz in sicer v Ljubljani z ekipo Bežigrada s 81:71. V naslednjem krogu so piščalki in sodil tudi na visoki do poškodbe izjemni rezultati pred­ Mulej pokal Zav. Tri. 2., 7., 12.; doma pripraviJi prijetno presenečenje in premagali drugouvrščeno ekipo jugoslovanski zvezni ravni. Leta vsem v SL, trenutno na svetovni Katja Slegel pokal Zav.Tri.2xl 4., Kemoplast iz Sentjurja.VZmago 71:70 je točno 1,13 sekunde pred koncem 1990 je bil pri NZS imenovan za rang lestvici na 5. mestu v syojem 15.; Aljaž Markelj 2xl8., 27.; Tilen prinesel koš Samarja. Ze na naslednji tekmi pa so se v domači dvorani inštruktorja kontrolo1ja. Med letniku; dečki, deklice - Jan Skofic Tratnjek 22. , 23., 29.; Matevž Osterc pomerili s tekmecem za izpad, ekipo Yurij Plava laguna. Gostje so slavili z številnimi funkcijami je bil vrsto pokal zavarovalnice Triglav 4 x 26., 38. rezultatom 67:61. Po 17 odigranih tekmah so košarkarji Simp Radovljica na let tudi predsednik lešk:ega kluba. 1.mesto; pokal Večer l., 3x2., 2x4., ibJ Jure Ravnik predzadnjem mestu s petimi zmagami in dvanajstimi porazi. ®gtasi '15

GB-D s Gorenjska bonno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, tel: 0643801017, 064380100 fax: 064 380 10 12, e-mail: [email protected]

• Želite kupiti ali prodati delnice?

• Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? y y • Bi radi oplemenitili Vaše prihranke? MONTAZA, SERVIS, PREZRACEVANJE, HLADILNE NAPRAVE, KLIMATIZACIJA, Pokličite nas, naši finančni strokovnjaki Vam bodo z veseljem svetovali! POPRAVILO HLADILNIKOV, OGREVALNE NAPRAVE Gorenisk~~43, Radovliica, :; • varnost • strokovnost • donosnost • tel./fax: 064/710 1.34, GSM: 041/643 982

TOP, regionalni PONUJAMOVAM AKRIS d.o.o. izobraževalni v KO UGASNE ŽIVLJENJE center, d. o. o. NAJKRAJSO POT DO PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI 4240 Radovljica NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJ~ ORGANIZACIJA, IZVEDBA Šercerjeva 22 IZOBRAZBEIN ZNANJA Nova vas 17, 4240 Radovljica, teL: 064/733-365 (NON STOP) ODLOČITE SE IN . POKLIČiTE . ~ •!• TRGOVINSKI POSLOVODJA SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME Garancijska popra~ila tiskalnikov EPSON in FUJITSU, osebnih računalnikov Altech in DTK. lzvengarancijska popravila In vgradnja razširitev ostale opreme. •!• EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME osebni računalniki, tiskalniki EPSON, ,___ •!• PROMETNI TEHNIK •!• VOZNIK •!• TRGOVEC Programska oprema. Telefaksi in fotokopirni stroji canon. HP, canon, Fujitsu in druga oprema. POKLIČITE IN POSLALI VAM BOMO PROGRAM! Odprto ob delavnikih: 7-1~. ' O AA elekhonikai~mikror~unolnik~q,o.o. Obiščete nas lahko tudi na DI v/ 4270 Jesentce, C. zelezaqev 7, internetu www.3bm.si. ':JeuRnke le!.: (064) 861·'44, lox: (064) 861·/68

c:::=) v . o PROJEKTNO UCENJE za MLADE, · PUM s~~~I_OD KOMUNALA RADOVLJICA d.o.o. iz. voj alec.: 9. PEBRUARJ~ NAPREJ Ljubljanska 27, 4240 Radovljica LO RADOVLJICA POKUČI 704110 tnesto dogajanja~ Cenjene uporabnike naših storitev seznanjamo IN SE · vKSUČI Hotel Grajski dvor s telefonskimi številkami naših dejavnosti: infcmnacije: ,. 1 TAJNIŠTVO UPRAVE: 700 O 1O t,el.: 700 - Jl(O ~ - Ljuds~a Univerza R'.a&o.vlJiea ODOVOD ZA RADOVLJICO BLED 715-372 "' in dežurstvo: 0609/ 655-997 ODOVOD ZA BOHINJ 721-314 : INFORMACIJE IN VPIS: Vdežurstvo: 0609/ 655-998 064/700-240 OGREBNA SLUŽBA 714-4 11 p NON-STOP DEŽURSTVO 0609/655-987 in 0609/655-986

v 1 ODVOZ ODPADKOV: 780-250 FEBRUARJA PRICNEMO Z PLIN: 700 01 21 90-urnimi JEZIKOVNIMI TEČAJI . dežurna služba distributerja: 04 1/694-916 in 041 / 641-167 angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega jezika 1 KANALIZACIJA: 700 O1 32 30-urnimi OBNOVITVENIMI TEČAJI angleškega in nemškega jezika 1 REKLAMACIJE RAČUNOV: 700 O1 26 labnja stran

Sklenjena pogodba med občino in Alpdomom Do socialnega stanovanja vsak tretji Brezimeni sneženi velikan

začetku letošnjega leta sta izdelavo novih sanitarij, uredile pa so še vedno v Radovljici, kjer je njihov Občina Radovljica in Alpdom se tudi zadeve z zavarovalnico. sedanji delež največji. Po prenovi V d.d, sklenila Pogodbo o izva­ V omenjenem poročilu je tudi nave­ stanovanj v Prešernovi 6a in 8 raz­ janju strokovnih opravil na stanovanj­ deno, da na obnavljanje in vzdrževan• mišljajo o adaptaciji oziroma novo­ skem področju za leto 2000, ki je je teh nepremičnin zavirajoče vpliva gradnji nadaljnjih 24 stanovanj ob tej dopolnjeno nadaljevanje Pogodbe o dolgotrajna denacionalizacija, velik cesti, dogovarjajo pa se tudi za grad­ izvajanju upravljanja stanovanjskih problem pa je tudi neplačevanje njo na Vodnikovi cesti v Lescah. V zgradb v lasti Občine Radovljica iz najemnin. Neplačniki so zlasti sub­ Kamni Gorici načrtujejo izgraditev leta 1999. Alpdom je izdal tudi vencionirani najemniki, zaradi česar doma krajanov, ki naj bi vključeval poročilo o delu v lanskem letu, v je izterjava dolga oziroma rubež one­ tudi pošto, kulturno dvorano ter katerem ugotavlja, da so bile obvez­ mogočen. Takšno stanje naj bi bilo, športno in kulturno društvo. nosti obeh strank v preteklem letu glede na izdano poročilo, odraz Zadnje gradnje je v sodelovanju s redno izpolnjevane. splošnega socialnega standarda. kranjskim Gradbincem izvajalo grad­ Lani se je sicer na razpis za najem beno podjetje Gorenc, bodočega Tako je bilo v obdobju med l. januar­ socialnih stanovanj prijavilo 48 izvajalca gradnje neprofitnih stano­ jem in 30. novembrom leta 1999 za prosilcev, od katerih je bilo štirinaj• vanj pa se bo določilo na podlagi investicijska dela pqrabljenih 19 mili­ stim ugodeno. Od razpisne vsote v razpisa v začetku leta 2000. jonov tolarjev, za zavarovanje objektov vrednosti 85 milijonov tolarjev, od Kot je določeno v Pogodbi o izvaja­ 1,6 milijona tolarjev, z~ upravljanje katere je občina zagotovila 13,9 mili­ nju strokovnih opravil za leto 2000,je nepremičnin pa tri milijone tolarjev. jona tolarjev, ostalo pa Gorenjska Alpdom v omenjenem obdobju dol­ Od zbranih najemnin za neprofitna banka, je bilo 52.292.000 tolarjev žan tudi pisno in ustno obveščati stanovanja, ki je za tista, zgrajena namenjenih za nakupe stanovanj, občane o izvajanju stanovanjs~ega pred uveljavitvijo stanovanjskega za­ 26.700.000 tolarjev za gradnjo stano­ programa občine. Za vsa opravila, ki kona znašala do 2,9 odstotka vred­ vanj, 3.400.000 tolarjev pa za obnovo jih bo v skladu s to pogodbo opravljal nosti stanovanja letno; za ostala pa do starega mestnega jedra. za naročnika (občina Radovljica), to­ 3,8 odstotka letno, je bilo 50 od­ In še beseda o socialnih problemih: rej strokovna, finančna, tehnična in stotkov mesečno nakazanih lastniku, veliko vprašanje v naši občini vse­ druga dela, bo v letošnjem letu 2000 druga polovica pa je bila namenjena kakor predstavljajo nerešena socialna prejel 16.852.000 tolarjev, v kar je za tekoča vzdrževalna dela in uprav­ vprašanja Romov oz. njihovih družin. vključen 19 odstotni DDV, plačilo pa ljanje. Občina ima v lasti 183 stano­ Tako sta se lani od sedmih rešitev se nakazuje mesečno . vanjskih enot, 15 poslovnih prostorov socialnih problemov dve nanašali na Obe stranki sta se tudi zavezali, da ter 48 garažnih boksov in garaž. Za romski družini. Normalne življenjske bosta vestno izpolnjevali svoje dol­ slednje je najemnina v preteklem pogoje so jim zagotovili z dodelitvijo žnosti, koliko od predvidenega v letu znašala okrog 8.000 tolarjev. dveh stanovanj na Jesenicah, katerih omenjeni pogodbi pa bo tudi reali­ Pomembnejša obnovitvena dela, fi­ upravitelj je Alpdom, najemnina ziranega, pa si bomo lahko prebrali nancirana iz že omenjenih vzdrževal• zanje pa je enako visoka kot za konec prihodnjega leta v poročilu o nih sredstev, so se nanašala zlasti na neprofitna stanovanja. delu v letu 2000. posodabljanje notranjosti stanovanj, Občina ocenjuje, da so največje intervencijska dela, obnovitve streh, potrebe po neprofitnih stanovanjih Jb Klara Debeljak

v . Ena izmed radosti, ki nam jih ponuja zima, je gradnja sneženih mož in prav te so se z novo zapadlim snegom v predzadnjem tednu starega leta lotili stanovalci ulice Kokrškega odreda v Lescah. Pri gradnji snežaka, ki je po izmeri z lestvijo in dodat­ Ze tretja tekma starodobnih smučarjev nimi pripomočki segal skoraj sedem metrov visoko, so sodelovali štirje odrasli in več kot petnajst otrok. Po besedah Rajka Vaupotiča, enega izmed pobudnikov_akcije, se soboto, 9. januarja je bila v je delo začelo povsem spontano in ne iz komercialnih namenov ter se nehote zavlek­ Kropi že tretja tekma staro­ lo do večer;a. Sneg za tega orjaka s~ "prispevali" vsi sosednji vrtovi, katerih lastni­ ki so se P,o končani gradnji in opremi snežaka z značilnimi rekviziti zabavali pozno V dobnih smučarejev. Pomerili so se v veleslalomu in smučarskih v noč. Ceprav v teh dneh po odjugi podoba sneženega moža, ki ga poimenovati ni skokih na travniku za gostilno Jarem uspelo nikomur, ni tako mogočna, je začetek novega tisočletja zaznamoval kot les'ki za pokal Koledniki. odgovor na milenijskega hrošča. K D. Tudi letos je pisana druščina najprej ob zvokih godbe iz Gorij obšla Kropo, potem pa se je pričela tekma. Gledalci, ki jih je vsako leto več, so uživali ob gledanju akrobacij 30 let teptačev iz Krope čeprav lesenih, pa vseeno gibčnih smučarjev. Veliko smeha je bilo pri anko Petrač, Jože Berce in Koz­ Berce, Jože Gartner, Ivan Kordež, izvajanju skokov. ma Gašperšič so le trije od Franc Kordež in na žalost že pre­ Letos je posebna komisija imela pre­ osmih kroparskih "štanfarjev", minula Evgen Jeraša in Urh Zupan. V cej dela, da je lahko izračunala in J od katerih smo izvedeli mnogo vseh teh letih se je izmenjalo okoli odbila točke za usklajenost opreme zanimivega iz njihove 30-letne pripra- 250 teptačev, le 22 (od tega 8 _kropar­ in nenavsezadnje tudi slog vožnje, ve skakalnic v Planici in tudi drugje. jev) pa je vztrajalo do sedaj. "Ce ne bi čeprav je naša želja, da je originalno Vse skupaj se je začelo februarja leta delovali kot enotna ekipa in če ne bi stara· oprema in navdušenje res 59 tekmovalcev je bilo s J;,rimorske, Krasa, kamniškega konca, ljubljanskega okolja, 1969, ko so kroparski kovači izvedeli, vsak dogodek obrnili na prijetno prava smer, ki jo želimo ohraniti. veliko pa nas je bilo seveda z visoke Gorenjske. Foto:] E. da bo Miro Oman na novi velikanki plat, ne bi zdržali vseh teh dolgih 30 Najhitrejša med tekmovalci sta bila bratov Gorišek (160 m) izvedli let", se je glasil odgovor na vprašanje, Mira Murti č Taleseni Kropa in Taleseni Kropa. Najstars:jši tek­ Taleseni Kropa. Na koncu bi se rad poizkusni skok. Ker so se tudi sami kako so vzdržali in kaj so imeli od Zlatko Krivic Gora Predmeja. Med movalec je bil Jože Zonta z v imenu Talesenih zahvalil vsem, ki ukvarjali s smučarskimi skoki so šli tega dokaj napornega dela. "Za delo otroki je zmagal domačin Anže Predmeje. Sploh najstarejši staro­ ste nam pomagali, da smo. lahko tudi na oglede v Planico, tam pa jih je v Planici smo vsi rabili svoj dopust, Habjan. Najbolj skladno urejena dobno napravljen paje bil 84-letni organizirali tekmo. Vsem 30 spon­ Rudi Finžgar zaprosil za pomoč pri vse kar smo dobili so bile službene tekmovalca Marija Stergar iz Bohinj­ Ferdo Kravanja iz Bovca. Absoluten zorjem se še enkrat iz vsega srca zah­ pripravi skakalnice. Rudi je bil z nji­ uniforme in na vsakih nekaj let ske Bele in Roman Blaško z Pre­ prvak v padcih je bil brez kon­ valjujemo in \.!parno še v bodoče na hovim delom izredno zadovoljen in kakšne bunde in kakšne smuči, toda dmeje. Najštevilčnejša skupina je kurence Robert Mesarič Taleseni vašo pomoč . Ceprav se vsem enako jih je takoj povabil na enotedenske spoznali smo mnoge dobre prijatelje bila skupina Gora s Predmeje, naj­ Kropa. zahvaljujemo, pa se moramo še priprave skakalnice marca istega leta. in v največje zadovoljstvo nam je bilo, številčnejša družina Batagelj iz V smučarskih skokih je za pokal posebej zahvaliti našemu stalnemu Od takrat, pa vse do letošnjega leta ni ko so vsi trije dnevi poletov potekali Ajdovščine. Najmalaj§a tekmovlca svinjske glave pri moških zmagal gostitelju gostilni Jarem. bilo več tekme v Planici, ki bi minila nemoteno," so bili enoglasni. sta .J:>ila 13 letna Maja Subic Rovtarji Uroš Sajovic iz Velesovega, pri brez pomoči "teptačev" iz Krope - iz Skofje Loke in Erazem Dolžan ženskah je zmagala Tatjana Stare Jb Joža Eri.en Janko Petrač, Kozma Gašperšič, Jože Jb Branko Maček

'la popoln lunin mrk, ki je potekal v petek, 21. januarja od 3. ure in 3 minute do 8. ure 24 minut, ni bilo tolikšnega zaniman­ ja, kot za sončevega avgusta lani. Verjetno pa ni bilo žal tistim, ki so se tega dne zaz1'­ li v nebo vsaj okrog šeste ure zjutraj in si ogledali ta najbarvitejši nebesni pojav. Lunina ploskvica je bila letos v fazi popol­ nega mrka rožnato obarvana. To je posle dica loma sončevih žarkov pri prehodu v ozračje, v zemljino senco pa zaide predvsem rdeča svetloba. Lunina površina tako v Jazi popolnega mrka ni povsem nevidna, temveč je obarvana temno rdeče do svetlo rožnato. Prav veličasten je bil tudi lunin zahod nad Kukovo špico in Slemenom, saj mrk takrat še ni bil pri kraju. Kroparski "štanjarji" (najstarejši bo letos napolnil 64 let, najmlajša pa 53) so v svojem Tekst in Joto: Boris Kozinc 30-letnem delu prejeli tudi celo vrsto Planiških priznanj, lani pa ob 30-letnici tudi najvišje priznanje - Zlato značko Planice.