Časnik je izhajal najprej trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa je izhajal dnevno v Ljubljani. Vseboval je prilogi Slovenski tednik in Rodoljub. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Deloval je pod geslom: »Vse za narod, svobodo in napredek«. Med uredniki so bili: Ivan Ţeleznikar, Josip Jurčič in Ivan Tavčar. Leta 1894 postane Slovenski narod glasilo Napredne stranke. Kasneje, po letu 1943, je izhajal tedensko kot ponedeljkova izdaja časnika Jutro. Vil: dLib ♣♣♣♣ ::::::::::::::::::::: Politični razgled. Na Kranjskem je imenovan: predstojnik Vinko Jevnikar za Planino sodnik Janez Logar za Črnomelj, sodnik Joţe Krsnik za Brdo, sodnik Lovro Jerovšek za Bistrico, sodnik Janez Košir za Kočevje, sodnik Albert Kandolini za V. Lašče, sodnik Lud. Semen za Krško, sodnik Joţe Piiuer za Idrijo, sodnik Joţe Potrato za Kranj, pristav France Vrbič za Kranjsko goro, sodnik, Joţe Vrdovac za Loţ, sodnik Jurij Levičnik za Loko, sodnik Joţe Logar za Litijo, pristav Gust. Elsner za Metliko, pristav Pet. Levičnik za Mokronog, pristav dr. Joţe Kerstein za Trţič, sodnik Alojzij Mulley za Vrhniko, sodnik Avgust Urhas za Planino, sodnik Joţe Lach za Radoljco, pristav Anton Raab pl. Rabenau za Radeče, sodnik Valt. Šusteršič za Ribnico, sodnik Janez Lapajne za Ţuţenberg, sodnik Janez Elsner za Kamnik, sodnik France Omahen za Trebno, sodnik Janez Roth za Višnjo goro, sodnik Nik. Moos za lpavo. Vir: Slovenski narod, 13. 8. 1868 Iz Radoljice. 16. sept. + [Izv. dop.] Ko bi Vam hotel opisavati vse nepriličnosti našega mesta in njegovih prebivalcev, potreboval bi več prostora, kakor bi ga hotelo vredništvo tako malo pomenljivemu kotiču odločiti. Zatorej ne bom denes govoril, kako se je bila pred 8 leti tukaj čitalnica osnovala in kako se je potem razgubila in razkadila v dim zarad zaspanosti in nesloge — lastnosti, ki ste ţe marsiktero rano Slovencem vsekale; povedal pa bom kako so naši slavni mostni očetje skočili iz strogo krajnih zadev kar naravnost v — veliko deţelno politiko. Da se sami očetje niso kaj tacega izmislili je celo naravno, kakor je tudi naravno, da se marsikteri izmed njih za ušesi čeblja, če ga vprašaš, kaj je storil, ter se izgovarja, da stvari ni umel, da pisem ni bral itd. Da bodo moţje vsaj na sodnji dan vedeli odgovor dajati, naj jim tu po „Slov. Nar.", kterega radi bero, če tudi malo vbogajo, povem, kako se jo imenitna stvar godila, in kakor sem jo sam videl zapisano: Ni še dolgo tega, ko je dobil naš podţupan iz Ljubljane debelo zapečateno pismo v kterem mu je moţ, ki je prišel po neki čudni naključbi na stran »velikega posestnika« Deţmana v deţelni zbor ljubljanski sest, poslal dobro pretuhtan in opiljen protest zoper predlog narodne večine deţelnega odbora, naj vi se voleči okraj Radoljica in Kamnik zdruţila s kranjskim in loškim mestom. Namen in nagibe temu protestu si sami posnemite iz pisma, ktero tu sledi v prestavi! Ljubljana 4/9 1868. Častiti prijatelj! Naš slaboslavni (famoz) deţelni odbor je nasvetoval nekoliko sprememb volilnega reda, med drugim todi zdruţenje volečih okrajev Radoljica in Kamnik s kranjskim in loškim mestom. Zakaj odbor to dela, je javna skrivnost. Kakor jo ob svojem času slovenska stranka iz narodnih obzirov prav ţivo priporočala, da bi se sodnija prestavila iz Radoljice v Bled, tako bi zdaj rada tudi razdela volilni okraj radoljiški, kamniški in trţaški, da bi mogli Slovenci pri prihodnji volitvi v Kranju volilce obleči v ţelezno srajco silo (zwangsjacke). Protest radoliškega in trţiškega mesta sicer konečnega sklepa deţelnega odbora ne bo spremenil, vendar ga (protesta) je silno treba, da spozna vlada mnenje teh mest (?), da nas more braniti pred Slovenci. Ljubi prijatelj, v prikladi ste dobili protest, kterega dobro premislite in po natančinem pretehtovanji tudi spremeniti, prepisati in s s svojim ter s podpisi gospodov I. I. preskrbeti izvolite. Dobro bi bilo, da bi tudi drugi svetovalci in odborniki protest podpisali. Priporočam Vam vendar, da se poţurite in mi protest brţ ko brţ nazaj pošljete, da ga morem še jaz podpisati in potem deţelnemu odboru predloţiti". Podpisan je: Hyazinth graf Thurn. Kakor ţeljeno, tako storjeno; protest je podpisan in odposlan in „javno mnenje" našega mesta storjeno. Če bi hoteli nemškega modrijana izrek: Jede bewegung zittert durch den weltraum - po Turnovem mišljenji slovensko prestaviti, morali bi reči: Vsako tudi najmanje nemškutarsko gibanje primiglja do nemških vladinih ušes. Naj bi historija tega protesta primigljala do ušes našega deţelnega odbora in zbora, da vesta, pri čem sta s tem „javnim mnenjem". Vir: Slovenski narod, 19. 9. 1868 ::::::::::::::::::::: (G. Ivan Toman), brat drţavnega poslanca, rudnik in posestnik v Kamnji Gorici, je nedavno po kratki bolezni na mrtudu umrl. Pogreb je bil sijajen in je mnogo častiteljev ranjkega iz Ljubljane, Kranja, Radoljice in bliţnje okolico spremilo obče spoštovanega moţa na njegovi zadnji poti. Vir: Slovenski narod, 15. 4. 1869 / V mapi Kamna Gorica v starih virih (Odbor druţbe kmetijske) … zarad podpore soseskinih trtnic ali zasadišč ţlahnih trt so je vprašanje poslalo poddruţnicam; - poddruţnici radolsko-bleški se je za zasadbo sadnih dreves ob cestah dalo 40 gold. Vir: Slovenski narod, 28. 8. 1869 ::::::::::::::::::::: Gorenjska ţeleznica poroča, da se je gorenjska Ţeleznica prej nego v enem letu, tako da se odpeljal prvi vlak iz Ljubljane v Kranjsko goro. Ţeleznica od Ljubljane do Radolice je ţe popolnoma dodelana, ona iz Radolice v Lesce bode kmalu, struga od Lesc do Most je tudi ţe čisto dokončana, v Mostah se delajo samo še zadnja dela pri mostu, med Javornikom in Mostami je le majhen kos pri Soteski nedodelan, naprej pa je do Korena ţe vse končano. Od Kranjske gore do Trbiţa, kjer je bilo premagati mnogo teţav, je do zdaj še nedodelano in bode stalo še precej truda. Vir: Slovenski narod, 4. 10. 1870 Gorenjska ţeleznica. 15. t. m. je bila med Ljubljano in Trebiţem prva voţnja na poskušnjo. Vozilo se jo po vsej poti brez najmanje ovire in se je spoznalo, da je vsa ţeleznica v takem redu, da se lahko izroči javni prometi. 24. t. m. se bodo obdrţavalo še tehnično-policijsko pregledavanje in potem se začne javna in splošna voţnja. Vir: Slovenski narod, 22. 10. 1870 Napačno vrtanje. 6. November 1870 (Izv. dop.). Dopis v Vašem listu, ki je omenil tudi pomankljivosti pri tunelu blizu Radovljice, je dal komisiji, ki je nedavno ogledovala ţeleznico od Ljubljane do Trbiţa, povod, da je zaukazala vrtati prav na v ―Narodu‖ omenjenem mestu. Pa kaj se zgodi? Ponoči pride od načelnika tunelskega zidanja povelje, nemudoma zasuti nekoliko izvrtano luknjo, in drugje vrtati; - da so delavci delali cello noč, obljubili so jim plačo za tri dni. Tako pripovedujejo delavci sami, ki ne vedo, zakaj se je sploh vrtalo. Če je zadrţaj res tak, ne vemo, kako je mogla komisija potrditi delo. Pravda o obriti svinji je povzročila to splošno nevoljo. Vir: Slovenski narod, 10. 11. 1870 Iz Radoljce, 19. nov. (lzv. dop.) Ţeleznica IjubIjansko-trbiţka še zmirom za rabo občinstva ni odprta; en čas sem tudi nobenemu no dovolijo več, se poskusne voţnje udeleţiti. Uradniki ţeleznični so večidel tujci, malo domačinov. V nedeljo 13. t. m. sta se oddala prva dva slovenska telegrama na radoljškem kolodvoru. - Telegrafist, dasi slovenski govoriti ne zna, je dobro razumel, in nam tudi po nemški povedal, kaj smo telegrafirali - upamo torej, da tukaj vsaj nasprotvanja ne bo. Čudili smo se Laibacherici in Tagblattu, da sta dopis iz Trţiča v „Narodu" tako vestno prebrala. Ne vemo, zakaj sta oba o pozitivnih trdenjih molčala - le to pa, kar se je o tunelu med Radoljco in Podnartom omenilo, nad čemur je dopisnik sam dvomil ter izrekel, da bi bilo prav, ko bi komisija to za neresnico razglasila, kar naravnost za hudobno laţ proklamirala. Naj drugič, pisači Labacherčni in Tagblattovi boljše umejo, kar v „Narodu" zavohajo. Tretjega novembra je imel tukajšnji bukvovez pri politični uradnji obravnavo zarad viţmarsko svetinje. Obsojen je bil na 15 gld. plateţa ali 3dneven sedeţ. O tem denes več govorili ne bomo. Lo toliko povemo, da je uradnik Jabornegg, kteri jo obravnavo vodil, skazal vso duševno beračijo, ktere je pa tudi le birokratiška drhal radoljška zmoţna. To obravnavo hočemo še v „Narodu" pojasniti, kader dobomo v roko propis zapisnika, kteri jo gotovo unicum v avstrijskih sodnijskih zadevah, in sodbo. Kakor za gotovo vemo, se hoče bukvovez pritoţiti, pa zraven tudi razkriti marsikaj iz ţivljenja radoljškega. Konečno še nekaj : Ţandarmi, kteri se tako radi vtikajo v lokalno policijo, so včasi res v čudnem nasprotji sami s seboj in svojo dolţnostjo. Tako na primer poštene domače fante, ako jih pozno zvečer dobodo na ulicah, naj bodo tudi šo tako mirni, kar naravnost insultirajo in spat gonijo, ţelezniške delalce „barabe" pa v miru puste, naj bi tudi celo noč tulili in razgrajali. Videli smo te varhe javne vnrnosti strahljivo se tresti, ko je bilo treba nekega tacega kričača razoroţiti - za kar jih je zadela od nazočih največa graja in grenko zasmehovanje. Vir: Slovenski narod, 24. 11. 1870 ::::::::::::::::::::: Slovenski narod, 17. 1. 1871 Slovenski narod, 17. 1. 1871 Ravnateljstvo Rudolfove ţeleznice še vedno prezira kranjske Slovence. Tudi pred kratkim objavljena oznanila, da pojde vsako sredo in saboto poseben vlak iz Radoljce v Ljubljano na trţne dneve, so bila le nemška, akoravno so namenjena le slovenskemu kmetu. Tako postopanje ravnateljstva je, da se posluţimo prav rahlih besed, gotovo nepraktično in čez potrebo arogantno. Vir: Slovenski narod, 24. 1. 1871 (Poseben voz ţeleznice gorenjske) se bode v prihodnje vsako sredo in saboto, to je, ob trţnih dnevih, ţe ob pol osmih zjutraj v Ljubljano pripeljal, - če bi v sredo ali sabato praznik bil, pa v torkih in petkih. To je kaj priloţno vsacemu, kdor v ljubljano hoče ob trţnih dnevih, da je ţe pred 8. uro tukaj in gre spet s ţeleznico tisti dan popoldne nazaj. Iz Lesec se ta posebni voz ob 5.
Details
-
File Typepdf
-
Upload Time-
-
Content LanguagesEnglish
-
Upload UserAnonymous/Not logged-in
-
File Pages283 Page
-
File Size-