arhivi
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI št. 1-2 Ljubljana 1998 UD • 930.25 (497.12) (05)
U DC 930.25 (497.12) (05)
ISSN 0351-2835
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije
Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens GazeUa dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia
Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska I. p.p. 70, 1000 Ljubljana. SLO. telefon: (061) I32H-I0H. ¡251-222. ¡251-266 telefaks: (061)216-551 Uredniški odbor: mag. Matevž Košir (glavni in odgovorni urednik). Jože Suhadidnik (t clini eni urednik). Jože Ci per le, Miran Kajhl. dr. Peter Pavel Klanim:, dr. Hundan Kolar, Kristina Sainpeii- Purg, Ivanka Urši=. Maruša Zagradnik, mag. Ivanka Zajc-Ozelj, dr. Alfred Ogris, Joz.o Ivanovi= •• strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo 7. dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija je bila zaklju=ena ¡0. novembra ¡99H. Izdajateljski svet: dr. Tone Fe rene. Primož Uainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Irena Avsenik-Nubergoj U I) K: Marija Vera Erjavec Prevodi povzetkov in kazala: mag. Niko I ¡mielja (nemš=ina). Katarina Kobilica (angleš=ina), Vera Celcer (italijanš=ina) Oblikovanje: Jože Suliadolnik Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo z/i znanost in tehmdogijo. Ministrstvo z.a kulturo in Arhivsko društvo Slovenije '/Aro ra=un: Agencija Republike Slovenije za pla=ilni ¡••••!. 50I00-67H-45SO9 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: MFDIT d.0.0., Notranje Gorice Tisk: Grnjika • M s.p. Naklada: 500 izvodov Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev. 4I5-22H/92 z. dne 20. i. 1992 gre za proizvod, od katerega se pla=uje davek od prometa proizvodov v višini 5r/r po tarifni številki J Zakona o prometnem davku (Ur. lisi RS. št. 4/92). Na nasloviti strani: Grad Cirque "Kkiclsky", podoba v glavi dopisa iz leta 1914. Meslo Ljubljana, splošna meslna registratura (I JU-489). Zgodovinski arhiv Ljubljana
Fotografsko gradivo so prispevali Arhiv Republike Slovenije. 'Zgodovinski arhiv Ljubljana. Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in Zgodovinski arhiv Ptuj. ar h ivi
••
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI št. 1-2 Ljubljana J998 Stran iz Ickarnarskc diplome Piran=ana Nikolaja Fonde i/ lela 1682, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran ARHIV], LETNIK XXI, LETO 1998. ŠTEVILKA 1-2
KAZALO
I. Jože /otilar, Slo lei provenien=nega na=ela - petdeset Ici Mednarodnega arhivskega svela ... I liranc Kozinu, Republiški upravni organi 1963-1974 7 Natalija Glažar, Javnopravni - /asebnopravni interesi v arhivu 19 Saša Seršc, Na=in odlaganja spisov pri upravnih in avtonomnih organih na deželen i in lokalni ravni v drugi polovici devetnajstega si ol cija 26 Jelka Mclik, Odvetništvo v Sloveniji 1918-1941 32 Martin M od rnš:i n, Navodila za pripravo arhivskega gradiva /.a rnikrofihnanjc 36 II. IZ ARHIVSKIM I 0\I)(>\ IN /ItIRK Boris (¡(»Ice, Slovcniea s konca 18. stoletja v župnijskem arhivu Vipava 45 Donatella Poreedn-MHUlicri, Starejši fond goriških deželnih stanov 51 Alessandra Martina Tassili, Druga registratura arhiva goriških deželnih stanov 56 Andrej Zadnikar, Vodni znak na papirju do lela 1800 59 Andrej Zadnikar, Osebni fond Franca Sluchlika, kaplana ljubljanske ko mende nemškega viteškega reda 64 Mirjana Ko n testa bil •-Ro vis, Arhivsko gradivo o bratovš=inah v Pokrajinskem arhivu Koper 65 Mateja Jera j, Arhivsko gradivo republiške organizacije .Socialisti=ne zveze delovnega ljudstva Slovenije 1945-1990 67 11 cd vika Zdovc, Statisti=no poro=ilo okrajnega urada Sevnica za predhodno Studijo zavarovanja proti lo=i 73 Tatjana Dcklcva, Ruski profesorji na pravni fakulteti v Ljubljani 1918-1945 77 III. IZ PRAKS K ZA PRAKSO Razstavljanje fotografij 81 Nataša Golob, Pogovor s profesorjem Christopher j cm Clarksonom 87 IV. O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 18. posvetovanje Arhivskega društva Slovenije, Gozd Martuljek, 7. - 9. oktober 1998, (Marijan Grdej) .' 95 Posvetovanje arhivskega društva Hrvaške, Opatija, 14.-17. oktober 1998 (Vesna Gotovina) 97 Poro=ilo o udeležbi na Kongresu združenj s podro=ja družboslovja in humanisti=nih ved, Ottawa, 23. maj - 6. junij 1998 (Milica Trcbšc-Štolfa) 98 ARHIVI. LETNIK XXI. LETO 1998, ŠTEVILKA 1-2 V. O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Slodvajscl let piranskega arhiva (Alberto Puccr) 99 Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Vladimir Žvimer) 100 Sto Ici od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja in njegov arhivski oddelek (Stane Okoliš) 103 Govor ministra g. Jožefa Škol=a (Jožef Škol=) 106 Trideset let Slovenskega filmskega arhiva 1968-1998 (LojzTršan) 106 XXXIII. mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov, Stockholm. 7.- 12. september 1998 (Zdenka Scmli=-Kajh) 108 IV. mednarodna arhivska konferenca "Colloquia Jcrzy Skowronek dedicata" in podpis Sporazuma o sodelovanju med Generalno direkcijo državnih arhivov Republike Poljske in Arhivom Republike Slovenije (Vladimir Kolosa) 110 Seminar o varovanju in hrambi arhivskega gradiva, Open Society Archives, Budimpešta, julij 1998, (Lucija Planine) 112 Izobraževanje na marburški arhivski šoli, 1. - 3. julij 1998 (Suzana lulieijan-Bralož) 113 Obisk državnega centralnega rudarskega arhiva v Banski Sliavnici na Slovaškem, 7. - 11. september 1998 (Janez Pire) 114 Simpozij o Petru Pavlu Glavarju, Rim, 7. - 12. september 1998 (Gašper Smid) 115 Vtisi / mednarodnega simpozija "Archivists and the m il len i u m" (Vladimir Drobnjak) 116 Evidentiranje arhivskega gradiva v National Archives and Records Administration (NARA) v Washingtons D.C. L - 13. junij 1998 (Milica Trcbšc-Štolfa) 118 Odprtje stare samostanske knjižnice in predstavitev prispevkov za kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu (Kristina Šampcrl-1'urg) 121 Simpozij "Arhivi, knjižnice, muzeji". Pore=, 16. - 18. november 1998 (Žarko Štrumhl) 121 VI. OCENE IN PORO Božo Otorcpee, Dragan Matic: Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), ZAL - Gradivo in razprave št. 19, Ljubljana 1998 (Drago Trpin) 123 Jože Žontar: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998,265 strani (Vladimir Simi=) 124 Ivan Ncmani= - Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, 2. dopolnjena izdaja, ARS 1998, 575 strani (lfior Košir) 125 TUJ] M i Heilungen des S (eiermärkischen Landesarchivs. Polgc 47, Graz, 1997 (Nuda .lurk« vie) ..131 Vjesnik državnog arhiva u Rijeci, zvezek XXXIX. Reka. december 1997. 572 sirani (Vlast» Tul) 132 Arhivski vjesnik, lei ni • 40/1997. Zagreb 1997 (l)arinka Drnovšek) 133 Raseg na degli archivi tli slalo, lei ni k LVl.Rini. 1996. zvezek 1 -3 (Zdenka Bunin) 134 Der Archivar, Milteilungshlall für deutliches Archiv wesen, letnik 50. leto 1997, zvezki L 2.4 (Smije Anži=) 138 RAZSTAVE Življenje v Kopru v =asu beneške nadoblasli, razstava Pokrajinskega arhiva Koper (Zdenka Itonin) 144 Razstava "Slo lei Zgodovinskega arhiva Ljubljana". (Mira Hodnik) 145 Janez Puh - =lovek, izumitelj, tovarnar (Kristina Samper 1-1'•••) 147 Na Solkanskem polju je raslo mesto, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici (Ernesta Droit) 149 Slovenski šolski muzej. Od mal ure do mature. Razstavni katalog šl. 62, Ljubljana 1998, 205 sirani (Sonja Anži=) 150 Cirkus v Ljubljani do I. svetovne vojne, razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Barbara Pešak-Mikee) 150 VII. OSEBNE VESTI Mentorju prof. Antonu Klasi neu, "nesojenemu arhivskemu svetniku" ob 90. obletnici rojstva (Kristina Šamper M'urj») 152 Auloša Leskovec - sedemdeset letnik (Peter Pavel Kiusinc) , 153 bibliografija AnloŠc Leskovca ob 70-lclnici (Leopold Mikce Avberšek) 156 Vili. NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV 160 IX. BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIM DELAVCEV 165 X. SINOPSISI 173 ARHIVI, LETNIK XXI, LETO 1998, ŠTEVILKA 1-2 INHALTSVERZEICHNIS INDICE INDEX I. AUFSÄTZE UND ABHANDLUNGEN /. ARTÌCOLI li TRATTATI I. ARTICLES AND PAPERS Jože Zonlar, Hunden Jahre Provenicn/.prinzip, fünfzig Jahre Internationaler Archivrat I Cent'anni del principio di provenienza, cinqutint'tmni del consiglio intemazionale archivistico Hundred Years of Adhering the Provenance Principle, and the 50lh Anniversary of the International Archival Council Brane Kozina, Verwaltungsorgane der Republik in den Jahren 1963-1974 7 Organi amministrativi repubblicani 1963-1974 The Administration al Agencies of the Republics from 1963 to 1974 Natalija CI ažar, Öffcntlichrcchtlichc und privatrcchllichc Interessen im Archiv 19 Interessi legali pubblici - ledali privati nell'archivio Legal Public and Private Interests in the Archives Saša Scršc. Die An der Ablage von Schriftstücken bei Vcrwallungs- und autonomen Behörden auf Landes- und Lokalcbcnc in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts 26 Modo di conservare y h atti presso gli organi amministrativi e autonomi al livello provinciale e locale nella seconda metti del dicianovesimo secolo The Methods of Filing by the Provincial and Local Admin istrational and Autonomous Agencies in the Second Half of the 19lh Century Jelka Mclik, Die Anwaltschaft in Slowenien 1918-1941 32 Avvocatura in Slovenia 19IH-1941 The Lawyers' Offices in Slovenia from 1918 to 1941 Martin Modrušan, Anleitungen zur Vorbereitung des Arch i v material s für den Mikrofilm 36 Istruzioni per hi preparazione del imiteriale archivistico da microfilmare Instructions for the Preparation of Archival Materials for Microfilming II. AUS DEN ARCHIVBESTÄNDEN UND -SAMMLUNGEN //. DAI FONDI ARCHIVISTICI E DALLE RA CCOLTE II. FROM ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Boris Golcc, Slovcnica vom Ende des 18. Jahrhunderts im Pfarrarchiv Vipava 45 Slovenia! dalla fine del IH. secolo nell'archivio parrocchiale di Vipava "Slovcnica" in the Late I8'1' Century in the Parochial Archives of Vipava Donatella Porceda-Mitidicri, Der ältere l-'onds der Görzcr Landsliindc 51 Il/ondo antico degli Slati provinciali goriziani The Older Fond of the Lami Estates of Gorizia Alessandra Martina Tassin. Die zweite Registratur des Archivs der Gorzcr Landständc 56 IM seconda sezione dell'archivio degli Stati Provinciali The Second Registration of the Archives of the Lind Estates of Gorizia Andrej Zadnikar, Wasserzeichen auf dem Papier bis 1800 59 Segno acquatico sulla carta fino al 1H(H) The Watermarks on Paper until 1800 Andrej Zadnikar. Personenarchiv Prane Stuchliks. Kaplans der Laibachcr Dcutschrittcrkommcndc 64 Fondo personale di Franc Slucblik, cappellano della commenda di Ljubljana dell'ordine cavalleresco tedesco Bestände Files of Franc Studi I i •, a Chaplain of the German Knight Order of Ljubljana Mirjana Konlcslabilc-Rovis, Das Archivgui über die Bruderschaften im Regional archi v Kopcr/Capodisiria 65 Materiale archivistico sulle confraternita nell'Archivio provinciale di Copodistria Archival Material on Brotherhoods in the Regional Archives of Koper ARHIVI, LETNIK XXI, LETO 1998, ŠTEVILKA 1-2 Mateja Jcnij. Das Archivgui der Frontorganisaiion Sozialistischer Hund des werktätigen Volkes Sloweniens 1945-1990 67 Materiale archivistico dell'organizzazione dell'Associazione socialista del popolo lavoratore di Slovenia 1945-1990 Archival Material of (lic Socialist Alliance of the Working People of Slovenia io the Period 1945-1990 I led vik a Zdovc, Der stali st i sehe Bericht des Kreisamtes Sevnica für eine Vorstudie über den I Jagdschutz 73 Rapporto statistico dell'ufficio distrettuale di Sevnica per lo studio preliminare della tutela contro la grandine Statistical Report of the Local Authorities of Sevnica for Preliminary Research of the Insurance Against Hail Tatjana Dcklcvn, Die vier russischen Professoren an der Rcchtswisscnschafllichcn Fakultät in Ljubljana 1918-1945 77 Quattro professori russi alla facoltà di legge a Ljubljana 19Iti-1945 Four Russian Professors at the Faculty of Law of Ljubljana in the Period 1918-1945 III. AUS DER PRAXIS FÜR DIE PRAXIS ///. DALIA PRASSI PER ¡A PRASSI III. FROM PRACTICE FOR PRACTICE Das Ausstellen von Fotografien 81 Esposizione delle fotografie The Inhibitions of Photographs Nataša Golob, Das iiiiticlal tcrl ichc Buch - ei n Gespräch mit Professor •. Clark son 87 Libro medievale - Discorso con il prof. •, Clarksoii The Mediaeval Book • A Discussion with Professor •. Clarkson IV. TÄTIGKEIT DES ARCIHVVEREINS SLOWENIENS IV. SULIAVORO DELL'ASSOCIAZIONE ARCHIVISTICA DI SLOVENIA IV. ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA XVIII. Tagung des Archi v Vereins Sloweniens, Gozd Martuljek, 7.- 9. Oktober 1998 (Marijan Grdcj) 95 IH. convegno dell'Associazione archivistica di Slovenia, Gozd Martuljek. 7-9 ottobre ¡99H The XVIII. Congress of the Archival Association of Slovenia, Gozd-Martuljek, 7-9 October 1998 Fachbcratung des Kroatischen Archi v verein s. Opatija. 14.-17. Oktober 1998 (Vesna Gotovina) 97 Convegno dell'Associazione archivistica di Croazia, Opatija, 14-17 ottobre I99H The Conference of the Archival Association of Croatia, Opatija, 14-17 October 1998 Kongrctl der Vereinigungen im Bereich der Humanisti •, Ottawa. 27. Mai - 6. Juni 1998 (Milica Trcbšc-Štolfa) 98 Congresso delle associazioni dal campo di sociologia e scienze hiimanistiche, Ottawa, 27 maggio al 6 giugno I99H The Congress of Associations from the Field of Social Sciences and Humanities, Ottawa, 27 May - 6 June 1998 V, TÄTIGKEIT DER ARCHIVE UND TAGUNGEN V. SUL IA VORO D EC, LI A RCIIIVIE SULLE RIUNIONI V. ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Hundcrt/wanzigjahrfcicr des Archivs Piran/Pirano (Alberto Piiccr) 99 Centovent'anni dell'Ardii vio di Pirana The I20'1' Aniiiversaiy of the Archives of Piran Hundertjahrfeier des Historischen Archivs Ljubljana (Vladimir Žumcr) 100 Al centenario dell'Archivio storico di Ljubljana At the 100Ih Anniversary of the Historical Archives of Ljubljana Hundertjahrfeier der Gründung des Slowenischen Schulmuscums und seine Archivabteilung (Strane Okoliš) 103 Cent'anni dalla fondazione del Museo sloveno scolastico e la sua sezione archivistica Hundred Years of the Foundation of the Slovene School Museum and lis Archival Department Rede des Kulturministers Jožef Škol= 106 Discorso del ministro sig. Jožef Škol= The Speech of the Minister of Culture Jožef Škol= ARHIVI, LETNIK XXI, LETO 1998, ŠTEVILKA 1-2 Drcißigjahrfcicr des Slowenischen Filmarchivs heim Archiv der Republik Slowenien (LojzTršan) 106 Trent'anni dell'Archivio sloveno cineinatofirajico presso l'Archivio drIlo Repubblica ili Slovenia The 30Ih Anniversary of the Slovene Film Archives as a l'ait of the Archives of the Republic of Slovenia XXXIIIth International Conference of the Round Tahlc on Archives, Stockholm, 7.-12. September 1998 (Zdenka Semi i=-Rnjh) 108 XXXIII confermai internazionale della ¡avola rotonda defili archivi, Stockholm. 7-12 settembre IWJti The XXXI11 International Round-Table Conference on Archives, Stockholm, 1-12 September 1998 IV. Internationale Archivkonferenz "Colloquia Jerzy Skowronck dedicali)" und die Unterzeichnung des Abkommens über die Zusammenarbeit zwischen dcrGcncrnldircktion der Staatsarchive der Republik Polen und dem Archiv der Republik Slowenien (Vladimir Kolosa) 110 IV, conferenza archivistica internazionale "Colloquia Jerzy Skowronek dedicata " e sottoscrizione dell'accordo sulla cooperazione tra la direzione generale defili ardavi statuii della Repubblica di Polonia e dell'Archiviti della Repubblica di Slovenia The IV International Archival Conference "Colloquia Jerzy Skowronek d edica t a" and the Agreement of Cooperation Reached Between the General Directorate of Slate Archives of the Republic of Poland and the Archives of the Republic of Slovenia Seminar liber Schutz und Aufbewahrung von Archivgitl (Lucija Planine) 112 Seminario sulla tutela e conservazione del materiale archivistico The Seminar on Protection and Keeping of Archival Materials Fortbildung an der Marburger Archivschulc, 1,-3. Juli 1998 (Suzana Fclicijan-Uramž) 113 Educazione alla scuola archivistica di Marburg, I.-3 luglio IWH Education al the Marburg Archives School, 1-3 July 1998 Besuch beim Staatlichen zentralen Bergarchiv in Banska Sliavnica in der Slowakei. 7.-11. September 1998 (Janez Pire) 1 14 Visita dell'archivio minerario centrale statale a Htuiska Sliavnica in Slovacchia. 7-11 settembre I99H Visit to the Central Stale Mining Archives at the ßauska Sliavnica in the Slovak Republic, 7-11 September 1998 Symposium über Peter Pavel Glavar. Rom, 7.-12. September 1998 (Gasper Smid) 115 Simposio sit Peter Pavel Glavar, Roma. 7-12 settembre IWH The Symposium on Peter Pavel Glavar, Rome, 7-12 September 1998 Eindrücke vom internationalen Symposium "Archivists and millcnium (Vladimir Drobnjak) 116 Impressioni dal simposio internazionale "Archivists and uiilleuiian" Some Impressions from the International Symposium "Archivists and ni illeni uni" Erschließung von Archivgui in den National Archives and Records administration in Washington D.C., 1.-13. Juni 1998 (Milica Trcbšc-Štolfa) 118 Mettere in evidenza il materiale archivistico in National Archives and records administration a Wash inn ton IXC, I.-I3 f¡iuf-uo 1098 The Arrangement of Records at the National Archives and Records administration in Washington D.C., 1-13 June 1998 Eröffnung der alten Klostcrbiblioihck in Pi ran/Pi rano und Vorstellung der Beiträge für die Chronik, 13. April 1998 (Kristina Šampcrl-Purg) 121 Apertura della vecchia biblioteca monastica a Piran e presentazione denti articoli per la cronaca, 13 aprile I99H The Opening of the Old Monastery Library in Piran and the Presentation of lite Articles for the Chronicle, 13 April 1998 Symposium "Archive, Bibliotheken, Museen", Pore=, 16.-18. November 1998 (Žarko Strumbl) 121 Simposio "Archivi, biblioteche, musei", l'arenzo. 16-IH novembre IWH The Symposium "Archives, libraries, museums", Pore=, 16-18 November 1998 VI. REZENSIONEN UND BERICHTE ÜBER PUBLIKATIONEN UND AUSSTELLUNGEN VI. VALUTAZIONI E RAPPORTI SULLE PUHHLICA7JONI E SULLE RASSEGNE VI. REVIEWS AND REPORTS OF THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS ANDERE PUBLIKATIONEN A ETRE PUHIIUCA'/JONI OTHER PUBLICATIONS Božo Otorcpcc, Dragan Matic: Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljuhljana (1320-1782). ZAL-Gradiva in razprave št. 19, Ljubljana 1998 (Drago Trpin) 123 ARHIVI. LETNIK XXI. LETO J998. ŠTEVILKA 1-2 Jože Žoiuar: Struktura uprave in sod siva na Slovenskem od srede 18. .stoletja do lem 1848, Ljubljana 1998. 265 strani (Vladimir Simic) 124 Ivan Nemani= - Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije. 2. dopolnjena izdaja, ARS 1998. 575 .strani (Igor Košir) 125 VII. PERSONELLES VII. NOTIZIE'PERSONAU VII. PERSONALITIES Zum neunzigsten Geburtstag des Mcnlors Prof. Anton Klusinc (der Titel ' Archi vrtil' blieb ihm verwehrt) (Kristina Šampcrl-Purg) 152 Ai mentore prof. Anton Klusinc "aspirante al posto del consigliere archivistico" all'occasione dei suo nonagenaria To Our Mentor Prof. Anton Klasi ne - the "archival councillor" at his 90'h anniversary AntoSa Lcskovcc wurde siebzig (Peter Pavel Klasinc) 153 Antoša Leskovec • Settuagenaria Antoša Leskovec - a Septuagenarian Bibliographic Antoša Leskovecs anläßlich seines siebzigsten Geburtags (Lcpold Mikcc Avberšek) 156 Bibliografia di Antoša Leskavec al suo settantesima compleanno Bibliography of Antoša Leskovec at His 70,h Anniversary VIII. NEUES IN DEN ARCHIVEN 160 Vili. NOVITÀ ARCHIVISTICHE Vili. NEW ACHIEVEMENTS OF ARCHIVES IX. BIBLIOGRAPHIE DER ARCHIVARBEITER 165 IX. HIIIIJOGRAI'IA DEGLI IMPIEGATI ARCHIVISTICI IX. BIBLIOGRAPHY OF ARCHIVAL WORKERS X. SYNOPSEN 173 X. SINOSSI X. ABSTRACTS • RH ¡VI XXI IW8 Sto let provenien=nega na=ela - petdeset let Mednarodne ga arhivskega sveta JOŽE ŽONTAR Odkar se je dogajalo, da so lastniki skušali arhivarjev in bibliotekarjev v Bruslju leta 1910. koncentrirati svoje arhivsko gradivo - prvi laki Tudi v Avstriji je zgodovinska znanost, po- poskusi so bili /c v 16. stoletju - seje postavilo sebno še z utemeljiteljem dunajske šole Thco- vprašanje združevanja gradiva razli=nega izvora. dorjem von Steklom sicer že sredi 19. stoletja (v To vprašanje je poslak) še posebej aktualno ob Sichlovih delih o dipl ornali ki) zagovarjala upo- upravnih reformah absolut i si i eni h vladarjev v 18. rabo razvojne ideje pri arhivskih izvornih telesih, stoletju, predvsem pa je vprašanje združevanja kot so sprva imenovali na=elo provenience. Toda gradiva razli=nih izvornih teles ter notranje ure- arhivi, tudi Avstrijski državni arhiv na Dunaju, dil ve teh celot poslalo aktualno, ki) so zgo- so lem pobudam sledili šele pozno, še naprej so dovinarji spoznali arhivsko gradivo kol temeljni uporabljali umetne, racionalne sisteme urejanja, vir za zgodovino in ga za=eli - pri nas v prvi ki so imeli pri uradih že dolgo tradicijo. Ti so polovici 19. slolelja - v ve=ji meri uporabljati. namre= za=eli že v prvi polovici 18. stoletja, še Tedaj so se zgodovinarji lotili urejanja arhivov. preden so vpeljali sprotno odlaganje kon=anih Pri tem so prevzeli dotedanje metode urejanja, spisov po snovnih skupinah, preurejali starejše posebno pozornost pa so posve=ali zbiranju listin kronološko urejene spise po snovi na shematski in rokopisnih knjig ter jih razvrš=ali v zbirke ne na=in. Pri tem so si prizadevali najti splošno glede na njihov izvor. veljavno shemo porazdelitve spisov. Tudi na Trajalo je nekaj =asa, da so za=eli pod vpli- Kranjskem sta Marko Jožef pi. Perizhoffer in sin vom razvijajo=e se zgodovinske znanosti izvorna Karel Scyfricd tako preurejala kranjski stanovski arhivska tciesa obravnavati ne kol zbirke gra- arhiv. V drugi polovici 18. stoletja so preuredili diva, marve= kot organizme, zrasle v dolo=enih arhiv dveh odpravljenih uradov, kranjskega okoliš=inah. Iz legaje sledila zahteva, daje ireba deželnega vicedoma ter reprezentance in komore te organizme ohraniti v obliki, kakršno so dobili na Kranjskem. v svojem razvoju. Tako je filozofsko-zgodo- V arhivih so organsko zrasla arhivska telesa vinski razred berlinske akademije znanosti že porazdelili med listi nske, spi sov ne in rokopisne leta 1819 svaril pred lem, da bi arhive razli=nega oddelke, v=asih so izvedli tako delitev samo izvora, glede na snovno pripadnost med seboj znotraj fondov, v=asih so razporedili gradivo v pomešali. Zavzemal se je, naj ostanejo arhivi celoti =asovni), ne glede na izvor (pri listinah), razli=nih dežel, ustanov in samostanov med seboj ali po izdajateljih in prejemnikih (pri spisih), ali lo=eni, tudi =e jih shranijo v skupnem depoju. po temah (pri spisih in rokopisih). V Avstrijskem Leta 1841 je uredba francoskega notranjega mi- državnem arhivu se je uveljavilo na=elo pro- nistrstva dolo=ila, da je treba ohraniti posamezna venience šele lik pred prvo svetovno vojno.1 arhivska izvorna telesa kot eelote (Respect des Podobno je bilo na Kranjskem. Tako je ab- fonds), medtem ko so morali le celote znotraj solvent Instituía za raziskovanje avstrijske zgo- urediti po snovni shemi. Pravilnik tajnega dr- dovine na Dunaju Peter Skobicíski dva meseca in žavnega arhiva v Berlinu iz lela 1881 o ure- pol popisoval in spravljal v "arhivamo sistema- jevalnih delih v pruskih državnih arhivih pa je ti=ni red" kranjski stanovski in vicedomski arhiv šel glede uporabe razvojne ideje še dlje in od- (1877). Ko mal ar, ki je v Iclih študija na Dunaju prav organizacije arhivarjev. Glede na svoj nastanek tako obiskoval Inštitut za raziskovanje avstrijske pod pokroviteljstvom Uncsca je Mednarodni zgodovine, je leta 1904/5 objavil =lanek o mest- arhivski svet od svoje ustanovitve lesno povezan nem arhivu ljubljanskem. V njem je obžaloval, s to organizacijo Združenih narodov.5 da se tedanji arhivar Anton Aškerc ni mogel Po sestavu svojih =lanov je Mednarodni ar- odlo=ili za razdelitev arhiva po posameznih te- hivski s ve l mešanica zveze institucij in oseb. Ob mah, kar naj bi bila edina pravilna pol pri svoji ustanovitvi je štel 17 =lanov, ich je do ureditvi arhivov. Priložil je shemo, kako si je letošnjega lela naraslo na 1569 v 176 državah. zamišlja] vzorno ureditev mestnih in podobnih To število =lanov obstoji iz zastopnikov nacio- arhivov. Ne glede na to, da je predlagana Ko- nalnih arhivskih institucij (kategorija A), poklic- malarjcva shema zelo pomanjkljiva in v mar- nih združenj (kategorija B), regionalnih in lo- si=em tudi neto=na, bi moral Aškerc, =e bi se kalnih arhivskih institucij, tako javnih kol pri- hotel ravnali po Komalarjcvcm nasvetu, razdreti vami h (kategorija C), ter posameznih (kategorija skoraj vse svežnje in napravili docela nove. D) in honorarnih =lanov (kategorija E)/' Zgodilo bi se tako, kakor se je zgodilo s sta- Poleg mednarodnih kongresov, ki so organi- rejšim delom fonda kranjskih deželnih stanov, ko zirani na štiri leta, prireja Mednarodni arhivski so ga za=eli preurejali po snovi. Aškercu je zalo svet v Iclih med kongresi mednarodne konfe- Ircba šteti za posebno zaslugo, da se ni ravnal po rence Okrogle mize arhivov.7 Okrogla miza omenjenih nasvetih.2 Šele lela 1928 je Josip Mal arhivov je bila ustanovljena leta 1953 na pobudo v Kratkih navodilih za ohranile v arhivov zapisal, takratnega predsednika Mednarodnega arhiv- daje "vsak arhiv organizem zase, ki seje razvijal skega sveta Char I cs a Braibanla z namenom, da bi in rastel svojim dolo=enim potrebam primerno spodbujala izmenjavo mnenj in izkušenj zastop- 1er je s svojimi dokumenti reagiral na življenje nikov arhivskih uprav oziroma nacionalnih arhi- svoje okolice, kakor ona zopet nanj."3 vov 1er nacionalnih strokovnih združenj. Od kon- Na=elo provenience je tudi v sedanji infor- gresa arhivov v Bruslju leta 1964 paje vklju=ena macijski cri in dobi digitalnih dokumentov ob- v Mednarodni arhivski svet. držalo svojo veljavo kot temelj urejanja in po- Veliko pove=anje =lanov zunaj evropskih dr- pisovanja arhivskega gradiva. Prav zalo so bili žav 1er njihovi specifi=ni problemi so imeli za polrebni posebni arhivski standardi za popiso- posledico ustanavljanje regionalnih enot, kol vanje in prav zalo arhivske vede ni mogo=e šteli prvo za Karibc leta 1965 (CARIBICA), v prihod- kot nekak specialni dodatek informatiki, kol bi njih letih za jugovzhodno Azijo 1er vzhodno in nekateri radi. Še ve=, na=elo provenience sc je južno Afriko (ES AR BICA), v sedemdesetih letih razširilo od kažipota za raziskave prek funkcij za arabske države (ARBICA), Latinsko Ameriko ustvarjalca tudi na podro=je odbiranja arhivskega (ALA), južno in zahodno Azijo (SWARBICA) gradiva in je tako v resnici poslalo temeljno 1er zahodno Afriko (WARBICA), v osemdesetih na=elo arhivske vede, kot je pokazala konferenca Iclih za Pacifik (PAR • ICA) 1er centralno Afriko o na=elu provenience v S lock ho I m u lela 1993.4 (CENARBICA) in kol zadnjo leta 1993 za Letos se spominjamo še enega dogodka, po- vzhodno Azijo (EAST1CA). Za Evropo je eksc- vezanega z arhivi, in sicer mineva 50 let, odkar kulivni komite Mednarodnega arhivskega svela so 9. junija 1948 na posvetu v pariški zgradbi leta 1992 ustanovil koordinacijski svet za evrop- Uncsca arhivski strokovnjaki iz osmih držav ske programe (ICA/EUR), z nalogo pospeševali sklenili, da ustanovijo Mednarodni arhivski s vel. sodelovanje z arhivi in arhivskimi upravami v Ta se je nato dve leti pozneje, na prvem med- Skupnosti neodvisnih držav in drugih deželah narodnem arhivskem kongresu, prav tako v srednje in vzhodne Evrope. Že =ez nekaj let je la Parizu, formalno tudi konstituiral. To je bilo svet prcraslcl v organ za bilateralne in m u I li- obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je la lera Ine dejavnosti evropskih arhivov. Od leta obstajalo upanje, da bo mogo=e z razli=nimi 1985 povezujejo evropske arhivske konference oblikami sodelovanja prili do mirnega sožitja strokovnjake dežel v okviru evropske regije, kol med narodi. Posvet je nastal na ameriško po- jo razumeva Unesco, da bi razpravljali o stro- budo, potem ko so zastopniki ZDA že na prvi kovnih vprašanjih. Zadnja laka konferenca je bila generalni konferenci Uncsca v Parizu lela 1946 predlagali ustanovitev mednarodne poklicne Leopold Alicr. Struktur und Aufsahen des Internationalen Archivralcs, .Scrimino 4(1, Wien 19X9. sir. 433-441, in lain Jože Žontar, Delovanje Centralne komisije /a umetnostne in navedena literatura. zgodovinske spomenike in Arhivskega svela 1er arhivi na Poro=ilo na 33. inclinan »Ini konferenci Okrogle ini/c arhivov Kranjskem, Arhivi 11. Ljuhljana 19KB. str. 23-24. v Siockholinu scptcmhra 1998. Josip Mal, Ohranitev arhivov. I ja nje s spisi (IR M T), s katero sodeluje Medna- ZUSAMMENFASSUNG rodni arhivski svel že pri njenem projektu 20 upravljanja s spisi javnega sektorja. Morda je HUNDERT JAHRE PROVENIENZPRINZIP. FÜNFZIG najve=ja zasluga dolgoletnega generalnega sekre- JAHRE INTERNATIONALER ARCHIVRAT tarja Mednarodnega arhivskega sveta C liarles a Kccskcm7lija prav v tem, da je znal na podlagi Die Idee von der Wiederherstellung der ursprünglichen povezave z drugimi organizacijami najti prave rcgisiraturmäßigcn Ordnung setzte sich im 19 Jahrhundert odgovore na izzive, ki jih je postavljal =as za in zunehmendem Maße durch, bis die niederländischen arhivsko skupnost. Archivare Samuel Müller, Johan A. Fcith und Robert Fruin Slovenski arhivi že dolgo sodelujejo z Med- das Provcnicnxprin/.ip in ihrem ¡898 erschienenen Werk narodnim arhivskim svetom. Za=etki segajo v HandU'idung voor ordnen en beschrijven van archiven auch leto 1969, ko je bila v ta Svet sprejeta takratna theoretisch begründeten. In Slowenien wies Josip Mul als Skupnost arhivov Slovenije. Od tedaj sre=amo erster auf dieses Grundprinzip der archivalischcn Arbeit hin, Slovence tudi v organih Sveta. Dr. Sergij Vilfan doch bereits Anton Aškerc halte sich im Stadtarchiv Ljub- je bil =lan komisije za pomo= deželam v razvoju ljana nach diesem Prinzip leiten lassen. (1969-1972), dr. Peter Pavel Klasinc svetnik pri Im Jahre 1998 sind fünfzig Jahre seit der Gründung des mednarodni konferenci Okrogle mize arhivov ter Internationalen Archivratcs in Paris auf Beschluß von =lan vodstva sekcije za poklicna strokovna Experten aus acht Landern verstrichen. Diesem gelang es. združenja (1988-1992), sam sem bil =lan vodstva eine solide organisatorische Grundlage zu schaffen, .sowohl sekcije za šolanje (1988-1996), mag. Jcdcrl nach regionalem als auch nach beruflichem Interessen- Vodopivcc je =lanica vodstva sekcije za kon- prin/.ip. Vom Internationalen Archivrat wurden zahlreiche scrvaeijo in restavracijo arhivskega gradiva (od Projekte. Veröffentlichungen und Problemstellungen 21 lela 1996). Omeniti je treba še referat o initiiert oder durchgeführt, sowohl auf Kongressen als auch arhivskih pripomo=kih v službi znanosti, ki gaje internationalen Konferenzen. Eine vielfältige Tätigkeit ent- pripravil dr. Sergij Vilfan skupaj s Fra njem faltete er auch in Zusammenarbeit mit anderen Nicht- Biljanom in Milošem Miloše vi écm za medna- regierungsorganisationen. rodni kongres arhivov v Moskvi leta 1972 in ki je naletel na velik odmev.22 Naj zaklju=imo z besedami Wang Ganga, SUMMARY predsednika Mednarodnega arhivskega sveta: "V teh petdesetih letih je Mednarodni arhivski svet HUNDRED YEARS OF ADHERING THE PROVE- deloval po vsem svetu tako, da je promovi ral NANCE PRINCIPLE. AND THE 50• ANNIVERSARY arhive z mednarodnim sodelovanjem in izme- OF THE INTERNATIONAL ARCHIVAL COUNCIL njave izkušenj. Na ta na=in je deloval za va- rovanje, obogatitev in razvoj zgodovinske dedi- The idea m preserve the archival original files as a whole š=ine =loveštva in za boljše vedenje o njej. Cilji was more and more put into force during the Ì9[b century. In Mednarodnega arhivskega svela so ostali isti, 1898, Dutch archivists Samuel Müller, Johan A. Fcith und organizacija se je prilagodila globa li zaci ji, ki Robert Fruin theoretically formulated the provenance prin- 23 danes povsod prevladuje." ciple in their work Hnnleidinf; voor ordnen en hexchrijven van archiven. In Slovenia, the first to establish this principle as the basic rule of archival work was Josip Mal, although already Anton Aškerc followed the principle in his work in the Municipal Archives of Ljubljana. This year we also celebrate the event when fifty years ago the archivists met in Paris and decided to establish the International Archival Council. In the time of its existence the 1AC has developed firm organisational foundations based on regional and professional principle. The Inter- national Archival Council has initialed numerous projects, publications and debates on different congresses and international conferences. Bustling activities of the 1AC has also involved the co-opcrution of other non-government organisations. 20 ICA »ullclin 4K. J99R-I, »ir. 4-5. - Gradivo za 33. medna- rodno konferenco Okrogle ini/c arhivov v Stockholm« sep- tembra 1998. 21 l""ranjo lliljan. Zasedanje i/vršnog komitetu MeAunarodnog arhivskog savela u Ucogradu, Arhivist 19/I969. si. 2. sir. 54. • ICA Directory. 22 Objava referata Les insinuiteli)* de recherche des archives au service île la science. Archivimi 24, 1974, sir. 153-16X, kjer pa Vil Innovo i nie sploh ni omenjeno. 2.1 ICA liu I Ici in 48, 1998-I.Mr. 3. Otvoritev razstave oh ••-lclnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana v atriju ljubljanskega magistrata, 3. junija 1998 Podelitev odlikovanja predsednika Republike Slovenije s =astnim znakom svobode Republike Slovenije Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, 1. julija 1998 ARHIVI XXI 1998 HRANE KOZINA Sprejetje /.vezne in repu bliskih ustav lela tudi razvejan sistem skupš=inskih teles, kar je v 1963 ¡• pomenilo sintezo teoreti=nih rešitev in veliki meri pripomoglo, da je le-ta postal v ve=ji doseženih prakti=nih rezultatov v razvoju samo- meri samoiniciativno delovno telo tudi pri pri- upravljanja od leta 1950 dalje. S tem je bila od- pravi predlogov in pobud. Okrepitev na=ela enot- pravljena d voli rn ost med delavskim samouprav- nosti oblasti predstavlja neposrednej.se razmerje ljanjem in družbenim upravljanjem. med skupš=ino in upravnimi organi. Le-1 i so Poseben pomen so v ustavi dobili statuti kot sicer samostojni, vendar so za svoje delo odgo- samoupravni akli delovnih organizacij. S temi vorni skupš=ini in njenim polili=noizvršilnim statuti so bili dolo=eni notranja organizacija, de- organom. lovno podro=je in odgovornost organov uprav- Amandmaji k ustavi SFRJ v letih 1967 in ljanja, položaj delovnih enot, delovna in druga 1968 ter republiški v letu 1969 so npr. odpravili razmerja, na=in poslovanja. Enako velja tudi za organizacijskopolili=ni zbor, uvedena pa sta ob=inske stallile. enotni zbor delovnih skupnosti kot oblika skup- Pomembnost ustave se kaže v lem, da je s nega delovanja gospodarskega, prosvelnokultur- svojimi dolo=ili o omejevnnju vnovi=ne i z veil i Ive nega in socialnozdravslvcnega zbora s posebnimi omogo=ila uresni=evanje na=ela rotacije. pristojnostmi 1er zasedanje delegatov ob=in kol V skupš=ine družbenopoliti=nih skupnosti so posvetovalno lelo delegatov vseh slovenskih bili uvedeni zbori delovnih skupnosti. Tako so ob=in v republiški skupš=ini. republiško skupš=ino sestavljali repuhliski zbor Amandmaji k ustavi iz lela 1971 so med dru- kot zhor delegatov ob=anov 1er šli rje zbori de- gim na novo dolo=ili pristojnosti organov SR lovnih skupnosti: gospodarski, pros vel nokul- Slovenije in zakonodajno pristojnost repuhlike, turni, socialnozdravstveni in organizacijski zbor. spremenila sla se položaj in vloga predsedstva Ustava je nedvoumno opredelila osrednji po- skupš=ine in izvršnega sveta skupš=ine S RS. ložaj skupš=in kot temeljnih politi=nih institucij Namen amandmajev je bil med drugim tudi v 1er najvišjih organov družbene in državne tem, "da zagotovijo potrebne pogoje za reševanje ured i Ive. Vlogo in položaj skupš=ine je okrepil nakopi=enih problemov družbenega in ekonom- skega razvoja". 1. K elevai je nadaljevanje tcksla, ki je bil objavljen v Ustava iz leta 1963 še nima dolo=il o pred- publikaciji Arhivi XX, št. 1-2. Ljubljana 1997; sir. 103-12(1. sedstvu skupš=ine SRS, uvedeno pa je bilo s po- I/bor najpomembnejše literature: slovnikom skupš=ine že v letu 1963. Z amand- E. KurileIj: Problemi naše socialisti=ne graditve I-XI, Ljub- maji so se njegove funkcije in pristojnosti do ljana, 1955-1••5: I). HiJand/i7: Zgodovina Socialisti=ne l'cdc- konca obravnavanega obdobja kar nekajkrat raiivnc republike Jugoslavije. Ljubljana. I "SO; C. Ribi=i=, M. spreminjale. V praksi se je predsedstvo uve- Rihai i=: Kardeljeva /amisel družbenoekonomskega in druž- ljavilo kol pomembno lelo povezovanja in uskla- benopoliti=nega sistema, Ljubljana, 19X2; C. Ribi=i=; Ra/.voj jevanja dela znotraj skupš=ine in med repub- skupš=inskega sistema v SFRJ; Pravna laku Ite ta v Ljubljani, liškimi upravnimi organi, kar je bilo še posebno BDU-UNIVERZUM, Ljubjana, 1•7•: M. Ribarit. C. Ribi=i=: pomembno glede na težnjo po osamosvajanju Delegatski .skupš=inski .sistem, Ljubljana, 19X3; I. Krislan: izvršnega sveta v =im bolj samostojen o središ=e Družbena urcdilcv SFRJ, Marksisti=na knjižnica, Ljubljana politi=ne mo=i. I97ÍÍ; Jeiva Vouušck-Slnri=; Za=etki samoupravljanja v Slo- Izvršni svet skupš=ine SR Slovenije je po tej veniji 1949-1953. Založba Ob/orja Maribor, I9K3; I). Petra- novi=: l'oli li=ke i pravne prilike /a vreme privremene vlade ustavi stalni organ skupš=ine, ki mu je poverjena DFJ, Instilut društven ill nauka. Ueograil, 1964; M. Slrobl, I. polili=noizvršna funkcija v okviru pravic in dolž- Kristan, C. Ribi=i=: Ustavno pravo SFRJ, Pravna laku lleta, nosti republike. DDU-Univcr/.uni, Ljubljana, 1978: li. I'clranovié: Islorija Zelo pomembne pristojnosti ima poleg drugih Jugoslavije I9IX-197X. Nolit, Ucngrad, 1980; M. Šnuderl: tudi za republiške upravne organe, kajti nad- Politi=ni sistem Jugoslavije, DZS. Ljubljana, 1965: M. Allu- zoruje njihovo delo in jim daje splošne smernice derli Zgodovina ljudske oblasti. Ljubljana, 19511; J, Smi- za delo (podrobneje v poglavju o organizaciji in dovnik: Koncepcija jugoslovanske ob=ine. Ljubljana, 1970; delu Izvršnega sveta). Družbeni ra/.voj SR Slovenije 1947-1972. Zavod SR S luve nije Ustava iz leta 1963 je dolo=ala, da se usta- /a planiranje, Zavod SR Slovenije /a .statistiko, Ljubljana navljajo republiški sekretariati in drugi upravni 1974; •. Pira: Protislovja jugoslovanskega lederai i/mu. De- organi za opravljanje zadev državne uprave, lavska enotnost. Ljubljana, oktober 19X6; I). I Silami/i= medlem ko se sveti in zavodi ustanavljajo za llislorija Sodai isli=ke ledcralivnc republike Jugoslavije. opravljanje strokovnih, upravnih in drugih zadev Glavni procesi. Školska knjiga, Zagreb l97X;Lckslkon Can- iz republiške pristojnosti (podrobneje v poglavju karjeve /alo/be. Ljubljana 1973; L-nci klopci lija Slovenije, I- o republiški upravi SRS). VIII; Ji. ••/ina: Republiški upravni organi 1915-195.1: Arhiv Temeljne ovire za nadaljnji razvoj samo- republike Slovenije: Ljubljana 1995. IZVRSNI SVET SOCIALISTI SemtartstlS - ••••• za kat^wía fratria -pretta! Sarros! ojr • uradi: - urad za zunanjo zades« -ixad2anoT*na* - iradza pvtfifi in pnfcâje Kabineti: iitajanarji za samastjTio opravljanje ddofoih zadwizpisrçnaib'tSnogas.co REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI REPUBLIŠKI SEKRETARIATI ZAVODI IN KOMISIJE za fciarœ zaprema zazctasGNij Zavod SRS za gespatrsto pariranje lirtpotoA žaprcrTri santon n^cttxa Gecddd-a uprava za;rOdnp zadäo za •••••; \aï* Zavod SRS za sttstto ••••••••••• indpotaa inSxtoa! za dek) ir^etoa parih talov ••••*••|•••»•• Zavod SRS za mcAnrrodrc Icfrtôxi saddcMJrje rudarSo rdpd-fcra zautoizart stnesonj^o gradSoi inSpeteral gradnjo in loTiurAnezadc\e 2a ••••••••• upravo urbariácri r¿p*fcra KorajaSRS za •••»)3/1 in jnHJjJ za \*r*a vpriaTja zanacdroccrarro zasdävo J votlina-*! ríp*tra J -| za prora&jnii obio upravo I , HoVtrnoradcö* zavod SRS za ••••* in hftiD zaigowio J za sf*Än çrxpcoarsW; za** I _, ZCMíJ SRS za ••• tiri irtfötra DiavnantivSRS za za>aio±|o m crgmzmp ••••••• za raaskxdroddo in vsoto Sdstvo J zairfcrnrcjc Izvrsni svet in republiški upravni organi po sprejetju ustave lela 1963; shemu. ARHIVI XXI 1•9• Dne 9. 5. je prenehala delo Komisija za de- Strokovni sveti Izvršnega sveta so posve- nacionalizacijo najemni h /•••! h in gradbenih tovalni organi Izvršnega sveta in Skupš=ine SR zemljiš= Izvršnega sveta." Slovenije za posamezna podro=ja. Izvršni svet je Servis za prevozne storitve državnih orga- us la novi 1 strokovne svete z odlokom in jim do- nov in zavodov v Ljubljani12 sc je preimenoval lo=il delovno podro=je. v: • v toser vis državi h organov in zavodov v Na za h levo Skupš=ine ali Izvršnega svela in Ljubljani (a vt oser vis). njunih organov je bil strokovni svet dolžan pro- Ker je hila odpravljena Zbornica LRS za u=iti dolo=ena vprašanja in dali o njih svoje kmetijstvo in gozdarstvo11 in ni ve= poslovala mnenje. kol sekcija Gospodarske zbornice SRS, je bilo Za zvezo s liskom je skrbel republiški se- 30. 5. upravljanje sklada SRS za pospeševanje kretar za informacije. kmetijstva poverjene) posebnemu upravnemu od- Izvršni svet je za strokovno, administrativno, boru, ki gaje imenoval Izvršni svet. tehni=no in drugo delo za polrebe Izvršnega Dne 20. 6. so bili dolo=eni organizacija, pri- svela imel te službe: stojnosti in delo Republiškega sekretariata za - sekretariat Izvršnega sveta, turizem.14 Pri Reu bliske m sekretariatu je de- - samostojne urade, loval Strokovni svet za turizem. Svet za • kabinete, turizem, ki je bil ustanovljen (Ur.l. LRS - funkcionarje za samostojno opravljanje 13/77/60) je bil odpravljen. Vsa sredstva je pre- dolo=enih zadev iz pristojnosti Izvršnega sve- vzel Republiški sekretariat za turizem. ta. Z Odlokom pa je bila ustanovljena Komisija V sekretariatu je bil protokol, ki je opravljal Izvršnega sveta za pripravo gradiva za vse protokolarne zadeve v zvezi z državnimi, uskladitev republiških predpisov z ustavo.15 uradnimi in polu rad ni ini obiski 1er vse proto- S Sklepom"" je bila dne IH. 7 ustanovljena kolarne zadeve za potrebe Skupš=ine in Izvrš- Komisija za pripravo in izdelavo predlogov za nega sveta. uskladitev obstoje=ih republiških zakonov in Kol samostojni uradi Izvršnega svela so drugih republiških predpisov z novo »stavo delali: SR Slovenije. - urad za zunanje zadeve, Poslovnik o delu Izvršnega sveta Skupš=ine - urad za narodnosti, republike Slovenije17 je dolo=al, da Izvršni svet - urad za prošnje in pritožbe. kol politi=no-izvršiIni organ Skupš=ine SRS Z Odlokom z dne 19. 9. je bila ustanovljena opravlja z ustavo in zakonom dolo=ene zadeve iz Komisija Izvršnega sveta za kadrovska vpra- svoje pristojnosti. šanja.1" Sicer pa je le-ta imel te naslednje stalne Dne 26. 9. pa je bila ustanovljena Republiška odbore: komisije za vpis ljudskega posojila za obnovo - odbor za splošna gospodarska vprašanja, in izgradnjo Skopja.19 - odbor za družbeni plan, Z Uredbo20 so bili 7. 11. odpravljeni lile - odbor za notranjo politiko, strokovni sveli Izvršnega sveta: za geodezijo, za - odbor za p ros ve to, kulturo in znanost, hidrometeorologijo, za stanovanjsko izgrad- - odbor za splošna in upravna vprašanja, njo, za urbanizem in komunalne zadeve, za - odbor za narodno obrambo. statistiko, za lovstvo in za ribištvo. Izvršni svet je i ine I le stalne komisije: Zakon21 z dne 21. II. je dolo=al ustanovitev - administrativno komisijo, Sklada SR Slovenije za pospeševanje založ- - komisijo za pomilostitve, niške, =asopisne, knjigotrške in tiskarske de- - komisijo za odlikovanja, javnosti. - komisijo za mejna vprašanja, Z Zakonom22 z dne 27. 12. pa je bil od- - komisijo za prošnje in pritožbe. pravljen Družbeno investicijski sklad SR Slo- Izvršni svet je lahko z odlokom ustanovil tudi venije. druge stalne odbore ali komisije in dolo=il nji- Ustanovljen pa je bil Vodni sklad SR Slo- hovo podro=je oziroma naloge 1er obstoje=e od- venije.24 bore ali komisije odpravil ali združil. Za pripravljanje posameznih predlogov in za REORGANIZACIJE V LETU 1964 dajanje mnenja o posameznih vprašanjih je Iz- vršni svet lahko ustanovil tudi ob=asne komisije. Kol poseben republiški upravni organ v se- stavu Republiškega sekretariata za km eli j sivo in n Ur.l. SUS, 1•/152/63. 12 Ur.l. SRS, 1•/153/63. 1K Ur.l. SRS, 2•/234/63. 13 Ur.l. SRS, I6/134/63. i • Ur.l.SRS. 29/23•/63. 14 Ur.l. SRS. 19/152/63. 2(1 Ur.l. SRS, 29/23•/63. Ur.l. SRS, 19/153/63. 21 Ur.l. SRS, 29/23•/63. 16 Ur.l. SRS, 22/1 «9/63. 22 Ur.l. SRS. 39/•••/63. 17 Url. SRS. 22/216/63. 23 Ur.l. SRS. 39/311/63. 12 Dne 4. II. so nastale nekatere spremembe v Sli Slovenije za pospeševanje kulturnih de- /¡i ••• • o gozdovih53 in Zakonu • cesi nein javnosti/'7 sklsidu SR Slovenije.54 Z Odlokom6!i je bila dne 30. 3. ustanovljena /¡ikon o Z« vod • /a šolstvo SR Slovenije55 Komisija za državno varnost. ¡• dolo=al, tla je omejeni /avod nastal s spojitvijo Ustanovljena je bila Komisija za prou=itev Zavoda za napredek šolstva SRS in Zavoda za predloga o spremembi ustave Socialisti=ne strokovno izobraževanje. republike Slovenije/'9 Dne II. 11. so biii z zakonom odpravljeni: Odpravljena je bila tudi Komisija Izvršnega Sklad SR Slovenije za pospeševanje kmetij- sveta za reševanje aktualnih organizacijskih stva,5'' Sklad SR Slovenije za negospodarske in sistemskih vprašanj v organih za notranje investicije47 in Sklad SR Slovenije za socialne zadeve v SR Sloveniji.'" zadeve.58 Dne 6. 4. je bil sprejet Zakon o notranjih Ustanovljen pa je bil Republiški Štab za zadevah.71 varstvo pred el einen tami m i in drugimi hudi- Z Odlokom o razglasitvi ustavnih aman d mi nesre=ami ,5y kol komisija Izvršnega sveta. majev72 z dne 22. 4. so bili sprejeli nekateri Z Zakonom60 je bil dne 29. 12. odpravljen amandmaji na ustavo iz leta 1963. Sklad SR Slovenije za zidanje stanovanjskili Z Zakonom73 je bila odpravljena Republiška hiš. komisija z» ugotovitev pokojninske dobe. Z Odlokom61 so bila v Sloveniji z dne 31. 12. Zakon o srednjem šolstvu74 z dne 8. 5. je dolo=ena ta gozdnogospodarska obmo=ju: Tol- urejal vzgojo in izobraževanje mladine in od- min, Bled, Kranj, Ljubljana, Postojna, Ko=evje, raslih v srednjih šolah in v domovih za u=ence Novo mesto, Brcžiec, Celje, Nazarje, Slovenj teh šol. Gradec, Maribor, Murska Sobota 1er Kraško ob- Dne 30. 6. je bil ustanovljen Republiški mo=je. zdravstveni center.75 Z Ukazom76 pa bila odpravljena Skupnost SPREMEMBE V LËTU 1966 cestnih podjetij v SR Sloveniji. Z Odlokom77 je bila dne 13. 7. odpravljena Z Odlo=bo62 je dne 9. 6. prenehal delo Zavod Komisija za sprejem izseljence v-po vratni ko v, SRS za zaposlovanje delavcev, obenem pa je bil razrešeni so bili tudi predsednik in =lani. s Sklepom63 ustanovljen Republiški zavod za Z Odlokom7" je bi] dne 27. 7. odpravljen zaposlovanje. Republiški štab za varstvo pred elemen- Dne 4. 8. je bila ustanovljena Komisije za tarni mi in drugimi nesre=a mi. So=asno pa je reševanje aktualnih organizacijskih in sistem- bil z Odlokom79 ustanovljen Republiški štab za skih vprašanj v organih za notranje zadeve v varstvo pred naravni mi in drugimi hudimi SR Sloveniji64 kot za=asna komisija z nalogo, da nesre=ami. prou=uje vprašanja obsega, vsebine, sistema in Z Odlokom1*" je bil dne 26. 10. ustanovljen metod dela službe državne varnosti in drugih Pravni svet Izvršnega sveta Skupš=ine SR služb organov za notranje zadeve SRS. Slovenije kol strokovno posvetovalni organ Iz- Dne 15. 9. pa je bila ustanovljena Komisija vršnega sveta. za vprašanja zaposlitve delavcev služb orga- Dne 19. 12. je bil izdan tudi Poslovnik ome- nov za notranje zadeve/'5 njenega sveta,1" kije dolo=al naloge sveta. Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije seje dne 10. II. preoblikoval v Zavod za vodno SPREMEMBE V LETU 1968 gosodsirslvo SRS kol republiški upravni organ.66 Z Odlokom*2 je bila dne 23. 5. odpravljena SPREMEMBE V LETU 196? Dne 24. 2. je bil dopolnjen Zakon o skladu 67 Ur.l SRS. 6/44/67. rix Ur.l SRS, 12/81/67. Sí Ur.l sns 30/•••/65 6• Ur.l SRS. I2/8W67. 54 Url sus 30/310765 7(1 Ur.l SRS. 12/•5/67. 55 Ur.l SRS 30/31 1/65 71 Ur.l SRS, I3/W/67. 56 Ur.l SRS. Í1 /327/fi5 72 Ur.l SRS. 16/1 M/67, • Ur.l SRS 31/328/65 73 Ur.l SRS. 16/125/67. ÍX Ur.l SRS. 31/329/65 74 Ur.l SRS. 18/1••/67. -MJ Url SRS, 31/333/65 75 Url SUS, 26/216/67. '»HI Ur.l SRS, •375/65 70 Ur.l SRS. 26/217/67 hI Ur.l SRS. 37/392/65 77 Ur.l SUS. 28/227/67. 62 Ur.l SRS. 18/106/66 78 Ur.l .SRS, 30/246/67. 6.1 Ur.l SRS. I8/I0X/66 7• Ur.l SRS. 30/247/67. (vi Ur.l SRS, 26/154/66 80 Ur.l SRS. 35/2X6/67. 65 Ur.l SRS, 2lJ/160/66. XI Ur.l SRS. 40/323/67. (ih Ur.l SRS, 36/17W66. X2 Url SRS. 18/136/68. 16 Komisija Izvršnega sveta za prošnje in pri- Dne 10. 11. je bil sprejel Zakon o Slovenski tožbe. akademiji znanosti in umetnosti.1'1 Dne II. 7. pa je bila odpravljena ludi Ko- Z Zakonom'-'4 je bil dne 8. 12. ustanovljen Re- misija izvršnega svela za vprašanja bor••v publiški sekretariat za kmetijstvo in gozd a r- nar od nous vobod i I ne bo rbe.1*-1 stvo. Z Zakonom84 z dne 10. 10. seje Visoka šola V sestavu republiškega sekretariata so bili: z:i politi=ne vede preoblikovala v Visoko šolo •republiški kmetijski inšpektorat, /a sociologijo, politi=ne vede in novinarstvo v -republiški gozdarski inšpektorat, Ljubljani. -republiška veterinarska uprava. Dopolnitev poslovnika o delu Izvršnega svela SPREMEMBA V LETU 1969 Skupš=ine SR Slovenije95 z dne 22. 12. je do- lo=ala, da se v Poslovnik o delu IS (Ur.l. SRS Z Ukazom1*5 je bila dne 27. 7. odpravljena 22/63) vnese poglavje VIII. Predstavniki SR Slo- Komisija SR Slovenije za telesno kulturo. Na- venije v medrepubliških kom i tej i b z dolo=ba- loge, dolžnosti in pravice odpravljene komisije je mi: prevzel Republiški sekretariat za pros velo in IS delegira po enega predstavnika SRS in kulturo. njegovega namestnika v medrepubliške komiteje, ki jih v sporazumu z izvršnimi sveti republik in SPREMEMBE V LETU 1970 avtonomnih pokrajin ustanovi Zvezni izvršni svet, in sicer v: Z Zakonom8'' z dne 18. 3. so se prenesle - medrepubliški komite zu razvojno poli- ustanoviteljske praviec nasproti Pedagoškemu tiko, inštitutu na Univerzo v Ljubljani (dotlej v pri- - medrepubliški komite za podro=je zuna- stojnosti države SRS). njetrgovinskega in deviznega sistema, Zakon o Geodetski službi"7 z dne 17. 6. je - medrepubliški komite zu podro=je trga, dolo=al naloge, pristojnosti in organizacijo ome- - medrepubliški komite za podro=je mone- njene službe. tarnega sistema, Dne 23. 7. je prišlo do preoblikovanja Visoke - medrepubliški komite za lïnan••. šole za sociologijo, politi=ne vede in novi- Z Odlokom'"' so bili dne 30. 12. razglašeni narstvo v fakulteto in do priklju=itve te fakultete ustavni amandmaji XXV do LIH, ki jih je spre- Univerzi v Ljubljani.81* jela Skupš=ina SRS. Z Zakonom89 je bila ustanovljena tudi Višja šola za organizacijo dela v Kranju. REORGANIZACIJE IN SPREMEMBE V Odpravljen je bil tudi Pedagoški svet SR Slo- LETU 1972 veni je,'-"' naloge je prevzel strokovni svet Zavo- du za šolstvo. Z Odlo=bo97 je bil dne 28. 1. ustanovljen Dne 30. 12. je bil pri Zavodu za statistiko Muzej arhitekture v Ljubljani. uveden centralni register stalnega prebivalstva v Zakon91* z dne 19. 4. je dolo=al, da repub- SR Sloveniji.''1 liško upravo Socialisti=ne republike Slovenije sestavljajo tile republiški sekretariati, zavodi, REORGANIZACIJE IN SPREMEMBE V uprave, inšpektorati in komisije: LETU 1971 Republiški sekretariat za gospodarstvo; v njegovem sestavu so bili: Z Zakonom'-'2 so se ustanoviteljske pravice -Republiški gradbeni inšpektorat, SR Slovenije nasproti Kemijskemu inštitutu -Republiški rudarski inšpektorat, "Boris Kidri=" v Ljubljani dne 7. 4. prenesle •Republiški elektroenergetski inšpektorat, na konzorcij slovenske kemijske in sorodne -Republiški inšpektorat parnih kotlov, industrije oziroma podjetja: Color. Krka, Lek, •Republiški prometni inšpektorat, Salonit, Sava, Tok in Helios. S prenosom sla -Republiški tržni inšpektorat, soglašala ludi ostala soustanovitelja. Univerza v pod njegovim nadzorstvom so bili: Ljubljani in SAZU. -Zavod SRS za cene, -Zavod SRS za rezerve, -Luška kapitanija v Kopru, 83 Url .SRS, 25/1 •••. Republiški sekretariat za kmetijstvo in *4 Url SRS. 32/236••. gozdarstvo; v njegovem sestavu so bili: 85 Url SRS. 24/204/69. *" Ur.l SRS, 9/42/7(1. 14' Ur.l SRS, 21/126/70. " Ur.l .SRS. 42/245/71. X8 Ur.l SRS, 26/151/7(1. M Url SRS. 46/256/71. W Ur.l SRS. 26/IS2/70. w Url SK.S.4K/2XJ/7J. *' Ur.l SRS, 29/153/70. *' Ur.l SRS. 51/286/71. 91 Ur.l SRS, 26/152/711. 1)1 Ur.l SRS, 3/47/72. 92 Ur.l SRS. 12/50/71- % Url SRS, 16/166/72. ARHIVI XXI 1998 -Republiški kmetijski inšpektorat, Z Odlokom o Komiteju izvršnega svete za -Republiški gozdarski inšpektorat, ekonomske odnose s tujino tur o organizaciji -Republiška veterinarska uprava; in delu njegovega sekretariata103 z dne 26. 9. Republiški sekretariat /• • nance; v so bile dolo=ene naloge omenjenega komiteja. njegovem sestavu je bila: -Republiška dav=na uprava; Republiški sekretariat za delo; v njegovem ZUSAMMENFASSUNG sestavu je bil: •Republiški inšpektorat dela; VERWALTUNGSORGANE DBR REPUBLIK 1963-1974 Republiški sekretariat za urbanizem; v njegovem sestavu so bili: Die Annulline der Verfassung von 1963 Kiel Ile cinc -Uprava za varstvo okolja, Synthese von theoretischen Lösungen und praktischen -Republiški urban ist i=ui inšpektorat, Ergebnissen in der Entwicklung der Selbst Verwaltung seit -Republiški vodnogospodarski inšpektorat; 1950 dar. Für den genannten Zeitabschnitt kann behauptet pod njegovim nadzorstvom pa so bili: werden, diili er im Hinblick auf die Veränderungen, die -Geodetska uprava SR Slovenije, Zuständigkeit der Verwaltungsorgane der Republik be- -Zavod SR Slovenije za regionalno prostor- treffend, ziemlich unstabil war. dennoch viel stabiler als die sko planiranje, erste Nach kri egsperiode. Die Politik bzw. die Partei übte -Zavod SR Slovenije za vodno gospodar- mindestens im ersten Abschnitt des behandelten Zeitraums stvo, nach wie vor entscheidenden liin fluii aus. -Hidrometeorološki zavod SR Slovenije; Republiški sekretariat za zdravstvo in so- cialno varstvo; v njegovem sestavu je bil: -Republiški sanitarni inšpektorat; SUMMARY Republiški sekretariat za prosvelo in kul- turo; pod njegovim nadzorstvom je bil: Till- ADMINISTRATION AL AGENCIES OF TUE -Zavod SR Slovenije za šolstvo; REPUBLICS FROM 1963 TO 1974 Republiški sekretariat za notranje zadeve; Republiški sekretariat za narodno obram- The adoption of the 1963 Constitution represented the bo; synthesis of theoretical solutions and practical results Republiški sekretariat za pravosodje in achieved in the development of self-management system ob=o upravo; from 1950 onwards. The entire period is characterised by Zavod SR Slovenije za planiranje; great instability in [tic jurisdictions of adminislrational Zavod SR Slovenije za statistiko; agencies of the republics, although at the same time we can Zavod SR Slovenije za med narod no teh- observe a much more stabile situation as in the first post- ni=no sodelovanje; war period. At least in the Unsi part of the period, the Komisija SR Slovenije za verska vpra- politics i.e. the Com muni si Party still exerted a profound šanja. influence on administration. Zakon o organizaciji republiške uprave SR Slovenije99 (pre=iš=eno besedilo) z dne 9. 6. je potrdil predhodni zakon 1er dolo=il, da se nekaj starih veljavnih predpisov (zakonov, odlo=b, uredb) odpravi. Z Odlokom100 z dne 16. 11. je bil sprejet odstop predsednika IS Staneta Kav=i=a in s tem celotnega Izvršnega svela. Z Odlokom o izvolitvi predsednika in =la- nov izvršnega sveta skupš=ine Socialisti=ne republike Slovenije101 z dne 5. 12. je bil za predsednika IS izvoljen Andrej Marine. SPREM KM •I V LETU 1973 Zakon o dopolnitvah zakona o izvršnem svetu skupš=ine SR Slovenije102 z dne 5. 7. je dolo=al, da ima Izvršni svet Komite za ekonomske odnose s tujino. w Ur.l. SUS. 2.V214/72. lt)0 Ur. I.SRS, 47/362/72. 1(11 Ur.l.SKS,5H/3XO/72. 102 Ur.l. SRS. 23/202/73. 1(13 Ur.l. SRS. 32/2••/73. 18 Vsa Cokafna zgodovina w, se pomice mimo iiašifc ocij; =e pregkdujemo iiaŠ mestni arhmr) Anion Aškerc pb lOO-lètnîci Zgodovinskega arhiva Ljubljana I898-139B *C- :•••«*1 Spominska ploš=a Antonu Aškercu v avli Zgodovinskega arhiva Ljubljana ob lOO-lclniei Ko je slovenska arhivista široka pripravljala svoj Zakon o arhivskem gradivu in arhivih1 in •• je danes postavljena pred i/vaj a nje le-tega, se sre=uje s pojmi javnega in /.asehnega. aktualnih tudi v stališ=ih ameriških arhivskih kolegov. V tem sestavku bom skušala odgovorili na vpra- šanje, ali so arhivi organizacijsko, strukturno in kadrovsko razvojno usmerjeni v izpolnjevanje sodobnih zahtev vsestranske obveš=enosti druž- be, ob upoštevanju javnega mnenja 1er š=itenja interesov javnega in zasebnega. Arhivi posegajo na podro=je javnega in za- sebnega z vsem arhivskim gradivom, ki ga hranimo, z njegovo javno uporabo, pa tudi s postopki nenehnega prevzemanja arhivskega gra- "Policy, Program, Housekeeping", to naj bi diva v arhiv; ta ima lahko javni ali zasebni pomenilo: "Policy" - dokumentarno gradivo, te- vsebinski pomen. Arhive poleg arhivskega zako- 2 melj politike delovanja organa; "Program" - do- na in Zakona o splošnem upravnem postopku kumentarno gradivo, izvajanje programskih kon- zavezujejo tudi ustavna dolo=ila, predvsem 21. ceptov; "Housekeeping" - dokumentarno gradivo =len Ustave RS, ki dolo=a varstvo =lovekove operativnega delovanja organa - finance. Ob osebnosti in dostojanstva, kar pomeni tudi var- upoštevanju piramidalne oblike to pomeni, da je stvo intimnega in zasebnega podro=ja posamez- koli=insko najmanjša, vendar vsebinsko najpo- nika, ter 35. =len, ki dolo=a varstvo pravie 3 membnejša prva kategorija gradiva. Kategorija zasebnosti in osebnostnih pravic. Ti =leni Usta- "Policy" ima skoraj v celoti zna=ilnosti arhiv- ve obvezujejo tudi državne organe, v katerih skega gradiva. Druga kategorija "Program" je =lovek postane objekt državnega ravnanja in ne koli=insko nekoliko obsežnejša, vendar ima še ve= enakopraven subjekt. Z Ustavo mora družba vedno velik odstotek arhivskega gradiva. posamezniku ponuditi okolje, ki zagotavlja nedo- Tretja kategorija "Housekeeping" je najob- takljivost njegove zasebnosti (stanovanja, pisem, 4 sežnejša kategorija dokumentarnega gradiva, osebnih podatkov...). Z ustavnim =lenom, ki vendar pa ima vsebinsko najmanj pomemben dolo=a svobodo izražanja (39. =len), pa ima "... zna=aj, saj je v tej kategoriji najmanj arhivskega vsakdo pravico dobiti informacijo javnega zna- gradiva. =aja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni 5 Z valorizacijo dolo=amo: interes, razen v primerih, ki jih dolo=a zakon". - primarno vrednost (administrativno, fiskal- Vrednost arhivskega gradiva pred prevzemom no, legalno), v arhiv lahko opredelimo glede na informacijo, - sekundarno vrednost (dokazno, informativ- ki jo prinaša hodisi z vsebino bodisi z zunanjo no in celovito vrednost originala).7 ohí i ko. Z valorizacijo moramo pokrivali tudi vse "Produkcijo" dokumentarnega gradiva v usta- potrehe ustvarjalca gradiva ter potrebe drugih novah lahko razdelimo v tri kategorije, glede na organov in ustanov. Tu lahko naletimo na ar- vsebino, ki jo odraža, in glede na koli=ino neke hivsko eti=no na=elo hrambe kompleti ranega ar- vrste gradiva. Nastanek arhivskega gradiva v hivskega gradiva,1* ker uni=enje dolo=enih delov ustanovah bi lahko ponazorili z piramidalno 6 arhivskega gradiva s strani ustvarjalca lahko obliko: pomeni tudi namerno selekcijo; enako velja za namerno ali nenamerno "neustvarjanje" dolo=ene dokumentacije neke dejavnosti organa.9 Zato Zakon o arhivskem gradivu in arhivih Ur.l. RS. Št, 20/97. Zakuri ii splošnem upravnem postopku Ur.l. SFRJ. št. 47/Ko. Ustava Republike Slovenije. Ur.l. Si, 3.VJ1. Jane/ Šinkovce, Uporaba arhivskega gradiva in varovanje T. R. Schcllonbcrg: "The apparisal of modern public records", zasebnosti 1er osebnih podatkov. ARHIVI; XX, 1-2, 1997. sir. Huld ins of the National archives of the United stales. No 8, 29-3X, o leni ludi: N. Gla?ar, Semini r o pravnih vprašanjih pri oktober. 1956. arhivskem delu, ARHIVI; XX, 1-2, 1997. Code of Ethics, International Council on Archives, Bcnijing, Ustava Republike Slovenije. Ur.l. Št, .•1. .september 199ft, I.fien. Truily II. Pcllcrson, predavanje CF.U liudimpcšta, SUN eour.se Michel Miller, National archives and Records Administration, 1997: Modera arhehives Appraisal Methodology and Records Washington IX C, predavanje CEU Hudinipcšla, SUN course Management Tech niques lor Electronic Records. 1997. 20 lahko govorimo tudi o potrebi po tem, da so širšo kategorijo ljudi.13 kriteriji za valorizacijo arhivskega gradiva odprli Arhivi so do družbenga subjekta odgovorni za javnost. Lahko govorimo celo o tem, da naj bi tudi zaradi svoje cd in si ven • vloge, le-to je nam- odbrano arhivsko gradivo ustanov v celoti po- re= mogo=e izvajali samo v arhivski ustanovi in krivalo "javni interes", dalo naj bi vpogled v ne more biti prenesena na nobeno drugo usta- delovanje organa na njegovem javnem podro=ju. novo. Obstoj arhivskega gradiva kol dokaz neke dejavnosti ni absoluten, kajti "informacija ni II. Javno v pomenu posebnega zna=aja neke dogodek sam, niti ni odnos med njima naravno dejavnosti ali prostora (javno/zasebno) zasnova- dan. Vsakemu dogodku ne pripada informacija; no na konceptu "vlada od ljudi, za ljudi, z vsaki informaciji "pripada" dogodek, vendar ni- ljudmi" ("Go verne m en t of the people, for the sta identi=na"."1 people, by the people").14 V globalni družbi lahko za arhiv v vlogi a) Javno v pomenu ob=e dostopno: (of the komunikalorja poudarim predvsem štiri ravni:" people - od ljudi). - institucionalna raven (ali organizacijska): Arhiv kol sestavni del javne uprave mora vertikalna in horizontalna izmenjava arhivskih zagotavljati dostopnost arhivskih fondov in zbirk podatkov z državno upravnimi štruklu ram i in za uporabo, ne samo za znanstveno-raziskovalne drugimi zasebno- in javnopravnimi osebami, namene, pa= pa v prvi vrsti za zagotavljanje - raven množi=nega komuniciranja: uporaba upravnih potreb državnoupravni strukturi, pa ludi informacij prek sredstev množi=nega ohvcš=anja, posameznikom oh izkazovanju njihovih zasebno- - katcgorialna raven: posebne interesne jav- pravnih interesov. nosti in socialne kategorije z uporabo informacij Zasebno podro=je ima v arhivu posebno za uveljavljanje svojih interesov in potreb, mesto predvsem pri varstvu osebnih podatkov - medosebna raven: izmenjava informacij posameznikov, ki je predpisano z Zakonom o osebnostne narave v neformalnih skupinah, npr. varstvu osebnih podatkov,ls tudi z arhivskim družinah: izdelava rodovnikov, osebni razisko- gradivom privatnega izvora. V tem primeru se valni interesi. arhiv oh prevzemu privatnega fonda ob vezuje za ohranjanje zapore in nedostopnost gradiva na Podro=je jnvnosli in mesto arhivov v njej podlagi pogodbe. Pojem zasehnosti je širši in zajema informacije privatne narave, ki pa imajo ("by ihc people").43 Meril za lake odlo=itve naj Naj ob koncil navedem misel Erica Kc- lore j ne bi poslavljala le arhivska ali pravna lelaarja: "Arhivi niso le sredstvo vlade, niti niso široka, kaj li, =e ne moremo javno razpravljali o samo viri za zgodovinske raziskave: doslop do mora I ni li argumelih za zaprljc gradiva, polem javnih arhivov daje ljudem možnost za izvajanje lahko govorimo o "arhivih ne za ljudi, pa= pa njihovih pravic 1er za nadzor njihove vlade, proli ljudem" ("arilives noi for the people, bill njenih uspehov in neuspehov".45 against the people").44 ZUSAMMENFASSUNG SUMMARY ÖFFENTLICH RECHTLICHE UND PRIVATRECHT- LEGAL PUBLIC AND PRIVATE INTERESTS IN THE LICIIlì INTERESSEN IM ARCHIV HEUTE ARCHIVES TODAY Im I3citr:ig wird der Begriff der Öffentlichkeit sowie die The article deals with (lie concept of public and the Stellung der Archive ini weiteren gesellschaftlichen Kontext place of the archives in the society. The function of archives definiert. Das Fun la ioni cren der Archive berührt sowohl die is concerned with puhlic and privale interests, and the öffcntlichrcclitlichc als aneli die privalrcchtlichc Sphäre, guidelines for ihc professional decisions should be based on wohei hei fachlichen Entscheidungen das "öffentliche Ihc "puhlic interest". ItUcrcssc" ausschlaggebend sein sollte. Die zwei ent- Modem societies arc characterised by iwo completely gegengesetzten Kon/cplc. die für moderne Gesellschaften different concepts: on one side is the "idea of public charakteristisch sind, kommen auch heim Funktionieren der accessibility" and one the oilier is ihc protection of privacy Archive zum Ausdruck: das Recht der Öffcntlichkeil auf as Ihc legal righi. The example of the R.F.K. files - the Zugang zum Archivgul einerseits und der Schutz der murder of senator Robert F. Kennedy in 1968 - shows the Privatsphürc von Personen andererseits. Am Beispiel der problem of politically interesting archival material, for Dossiers über den Mord an Senator Rohcri F. Kennedy which the public .showed great interest for its accessibility. 1968 kommt die Problematik des noch heule politisch On the other side, however, it was necessary to make Ihis aktuellen Archivguis zum Ausdruck, und zwar im archival records inaccessible for the sake of proicciion of verstärkten Interesse der Öffentlichkeit am Zugang zu den cenai it individuals in legal procedures. The example einschlägigen Arch i vdok u meinen. Auf der anderen Seile represents numerous organisational problems the archival war hei diesem Archivgui eine Sperre zura Zwecke des institution had to face with when dealing with politically Schul/es von Einzelpersonen im Rechtsverfahren not- problem alie records and grcal quantity of them. The wendig. Der Fall Kennedy weist auch hin auf archives could make balance hclwccn Ih e .society and public Organ i sationsprobl eine einer Archivansiall, die mil cincin interesi under Ihc slogan "Archives of Ihc people, by ihc politisch strittigen und quanti li v umfangreichen Archivgut people, for the people". konfrontiert isi. Bei der Herstellung eines Gleichgewichts im weiteren gesell schal'! liehen Kontcxi. und hei der Sicherung des öffentlichen Interesses könnten sich die Archive leiten lassen von der Devise "Archives of the people, hy ihc people, for the people". Eric Kclcbiiir: Archives oí Ihc peuple, by the people, lor Ihc peuple. Keynote a Za obravnavano obdobje druge polovice 19. Državna linija je obsegala državni zbor (par- stoletja so zna=ilne številne spremembe na lament), ki je bil dvodomen; imel je senat in «pravnem podro=ju. Z reorganizacijo državne poslansko zbornico. Državni upravi je na=el oval uprave, s februarskim patentom - 26. februarja ministrski svet pod ministrskim predsednikom, 1861 ' - je dobila habsburška monarhija tisto njemu pa je bil na stopnji dežele podrejen de- upravno strukturo, ki se je ohranila tja do raz- želni predsednik ali (Gradec, Trst) cesarski na- pada monarhije. Zna=ilno za to obdobje je, da se mestnik, ki je na=el oval deželni vladi oziroma je poleg državnega aparata, ki je upravljal dežele namcslnišlvu. Na Štajerskem, Koroškem in v imenu dunajske vlade in ministrstev, razvila še Kranjskem so organi državne uprave obstajali za tako imenovana deželna avtonomija. Vzpored- vsako deželo posebej. Na Primorskem je bilo nost centralno vodenih, državnih organov na eni skupno na mes t ni.št vo v Trstu za ozemlje treh in avtonomnih na drugi strani, se ozna=uje kot avtonomnih enot: Goriške, Istre in samostojnega dvolirni sistem. To je =as, ko so za=eli na Dunaju mesta Trsta. Na lokalni ravni so ponekod kot delovati novo ustanovljena ministrstva2 in parla- državni upravni organi še nekaj =asa delovale ment, na deželni ravni namcstni.štva oziroma de- kresije, sicer pa so kol najnižja stopnja državne želne vlade3 ¡n na lokalni okraji. Deželne avto- uprave za obmo=je upravnih (politi=nih) okrajev nomne organe so predstavljali deželni zbori in za=ela delovali okrajna glavarstva. odbori,4 ki so prevzeli po letu 1861 delo deželnih V avtonomni liniji je bila najvišja stopnja stanov na deželni ravni, lokalne avtonomne orga- dežela (Trst samostojno mesto - tržaški mestni ne na lokalni pa so predstavljale ob=i ne.s svet je imel funkcijo deželnega zbora). Organi deželne samouprave so bili deželni zbori, njihovi izvršilni organi pa deželni odbori/' Kot nižja Žc z oktohrsko Ji pli umi (I SM)) su h i li le n;i splošno predvideni stopnja samouprave so se lahko organizirali tudi parlament in deželni zbori. okraji,7 vendar je bilo to izvedeno le na Štajcr- Emu Unie k. Gradivu /a zgodovino Slovencev v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju, Aiti ivi II 1/1-2, Ljubljana 19X0, ••. 13. Vanda liczek, Strokovna obdelava arhivskega gradiva (razvoj "Centralna uprava, ki je hila v Avstriji sprva organizirana sistemov urejanja doku men lamcga gradiva, urejanje in popi- kolegijsko, je lela 1848 doživela velike sprcinciiihc. Ustanovili sovanje arhivskega gradiva v arhivih) - italijanski sistemi 1920 so nnve ceni ral ne upravne organe • minisi rs! va • ministrstvo za -1945, Arhivi XV1/1-2, Ljubljana 1993. str. 59-73; zunanje zade ve in zadeve cesarske hiše, ministrstvu za no- Lilijana Vidrih-Lavrcn=i=, Problematika strokovne ohdclavc tranje zadeve, pravosodno ministrstvo, trgovinsko minisirslvo. arhivskega gradiva ohi in v ohdohju Avslro-Ogrske 1X50- linam: nn ministr.slvo, vojno ministrstvo, minisi rslvo za uk in 1819. Arhivi XI1/1-2. Ljubljana 1989, str. 52-54; bogo=asljc in ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo. Tu Jože Žonlar, Na=rt preuredhc oh=in na Kranjskem v le lih 1868 organizacijska struktura je doživela do propada avslro-ogrskc do 1X88, v: Grulenaucrjcv zhornik. Ljubljana 1996, str. 553- monarhije v letu 191K še sprcinciiihc. Ve7ino teh fondov hrani 571. danes Splošni upravni arhiv, delno tudi drugi arhivi: vojni, Kot nižja stopnja samouprave so se lahko organizirali ludi finan=ni, hišni, dvorni in državni.* Tudi ministrstva so pri okraji, vendar je hilo to izvedeno Ic na Štajerskem, kjer so odlaganju spisov uporabljala rcgistrjturnc na=rte - ve= o tem v imeli okrajne zaslopc. Najnižja stopnja avtonomnih organov so =lanku Eme Unick v Arhivih 111/1-2. 1980. hile povsod oh=inc. ki jih je vodil ob=inski zastop, sestavljen Pcler Kibnikar, Arhivsko gradivo Namcslništva in Deželne iz oh=inskega odhora in iz oh7inskcga prcdstojnišlva kot vlade v Ljuhljani, Arhivi 11/1-2, Ljubljana 1979, sir. 32-36. izvršilnega organa. Jelka Mclik. Kranjske deželne finance. Kronika 21/1973, sir. V letu 1861 je Avstrija stopila v ustavno ohdohjc in dohila 160-165: Deželno glavrslvo in deželni odhorniki na Kranj- tisto upravno strukturo, ki se je z nekateri ini spreme mbaitii v skem 1861-1918, Zgodovinski =asopis 28/1974, str. «5-93 le lu 1X67 ohdržala vse do propada monarhije v Iclu 1918. Skladi kranjskega deželnega premoženja, Kronika 24/1976, 1'olcg državnih organov so na ravni dežele deloval i še avto- str. 165-171. nomni organi, in sicer so hi I i nosilci deželne avtonomije de- Saša Scrše, Deželni zhor in odhor za Kranjsko, Arhivi X1/1-2, želni zbori. Na njih je slonela deželna zakonodaja, vendar so Ljubljana 1988, .str. 67-70; gradivu kranjskega deželnega od- hili od deželnih zhorov predlagani zakoni vezani na cesarjevo hora in leto 191X. Arhivi X1II/1 -2. Ljubljana 1991), str. 95-100, privolitev. Organizacijo in delo deželnega /bora in odhora za Deželni zbor in . ARHIVI XXI 199« ve= na=inov: =e je gradivo ohranjeno le frag- ZUS •• M EN FASSUNG mentarno, ga razvrstimo kronološko, =e pa je gradiva ve=, ga skušamo uredili po vsebini. Zgle- DIE ART DER ABLAGE VON SCHRIFTSTÜCKEN BEI dujemo se lahko po prvolni ureditvi, po zakon- VERWALTUNGS- UND AUTONOMEN BEHÖRDEN skih aklih, ki urejajo delokrog ob=in, ali po regi- AUF LANDES- UND LOKALEBENE IN DER ZWEITEN stralurncm planu, ki ga je uporabljala kakšna HÄLFTE DES 19. JAHRHUNDERTS ve=ja ob=ina, alternativa pa je ludi leta 1880 objavljeno navodilo slovenskim županom Anio- Für den behandelten Zeitraum ist gerade die Ablage von 34 na Globo=nika. Schrift.stilckcn nach dem Rcgistralurplan charakteristisch. Ob sklepu lahko ugotovimo, da je vecina Dabei handelte es sich um ein besonderes Klassi- upravnih in avtonomnih organov v drugi polovici fikationssystem, nach welchem Schriftstücke nach inhalt- 19. slolclja uporabljala vsebinski kriterij za odla- lichen Kriterien archiviert wurden. Der Klassifikations- ganje spisov. V ta namen so imeli regi s trat u me b/.w. der Rcgistraturplan umfaßte cinc unterschiedliche Zahl na=rte, ki pa so se med seboj razlikovali, kar je von Sachgnippcn (Abteilungen), sogenannten Rcgistratur- prav gotovo izviralo z razli=nega podro=ja dela fa.szikeln. Im Rahmen eines Rcgistnuurfaszikcl.s wurde eine posameznega organa. Te na=rte upravnih in avto- detaillierte Aufgliederung in Untergruppen (Unterabteilun- nomnih organov je treba razlo=evati in to pri gen) nach inhaltlichem Prinzip vorgenommen. Schriftstücke urejanju gradiva u pošle vati, prav tako pa je Ircba wurden demnach bereits in der Registratur abgelegt und dobro poznati obravnavano dobo z vsemi njenimi archiviert, und zwar nach vorgeschriebenem Plan, nach pouli=nimi, družbenimi in ekonomskimi spre- inhaltlichen Kriterien. Die Rcgisiraiurpcriodc umfaßte bei membami. Kon=no ne gre prezreti pomembnosti Sachgruppen ein Jahr. Beim einzelnen Betreff wurden zakonskih aktov, ki so urejali lako upravno kol Schriftstücke innerhalb eines Jahres nach Gcschäfts- ludi avtonomno uredi lev države. numiTicrn abgelegt. Dieses Kanzlei verfahren wurde bei einzelnen Vcrwaltungs- und autonomen Behörden bereits früher angewandt, endgültig herausgebildet und durch- gesetzt aber gerade in dem Zeitabschnitt nach 1850. SUMMARY THE METHODS OF FILING BY THE PROVINCIAL AND LOCAL ADMINISTRATIONAL AND AUTO- NOMOUS AGENCIES IN THE SECOND HALF OF THE 19• CENTURY The article deals with the professional record manage- ment - the methods of filing by the provincial and local administrational and autonomous agencies in the second half of the 19lh century. The period is characterised by record Tiling under a registration plan. They represented a particular classification system, where the files were registered by their contents. The classification system i.e. the registration plan included different number of main content groups, which arc called registration files. These registration files were divided into sub-groups, which contained the records with the same contents. The records were thus filed and arranged already in the registration office by a certain plan, by their contents. These records were then arranged by years, and were farther kept under specific numbers. The method was used by ob=ina je hila najnižji upravni in avtonomni organ, in sicer je v certain admi nistrational and autonomous agencies already povezavi z okrajnimi glavarstvi opravljala državne, pick earlier, but was established and formulated after 1850. deželnega /.hora pa avtonomne posle. Tako p» mnenju Lilijanc Vidri h-Lavrcn=i= ostane le možnost, da pri urejanju arhivskega gradiva ob=inskih fondov vzamem» za osnovo registratami na=rt neke ve=je ob=ine. Avtorica tudi ra/niišlja o smotrnosti urejanja po snovi fragmentarno ohranjenih fondov • zanje hi bilo primerno kronološko, /a obsežnejše (bolj ohranjene) fonde pa vsebinsko razvrš=anje. 34 Anton Globo=nik, Nauk slovenskim županom, kako jim je delali, kako opravljajo doma=ega in i/ro=enega podro=ja dolžnosti (na slovenski jezik preložil Fr. Levstik), Ljubljana 18X0, str. 111-12, 17. 32 JELKA MEUK Arhivi hranijo številne dokumente o odvet- SHS; poslovna sposobnost (opravilna); kon=ana nikih. Tovrstno arhivsko gradivo najdemo v zelo pravna fakulteta; praksa; odvetniški ali sodniški raznovrstnih fondih, od pravosodnih vse do izpit. Brez prakse in odvetniškega izpila so za privatnih. Za arhiviste torej ne bo odve= nekaj vpis v imenik odvetnikov lahko zaprosili: dr- podatkov o odvetnikih, njihovi dejavnosti, orga- žavni pravobranilci, predsedniki okrožnih in nizaciji in vplivu na družbo. trgovinskih sodiš=, predsedniki in sodniki višjih Po koncu I. svetovne vojne in razpadu sodiš=, vrhovni državni lo/i Ice in višji državni Avstro-Ogrske so ve=ina Kranjske, Spodnja Šta- tožilci ter njihovi namestniki, pa ludi izredni in jerska, majhen del Koroške in Prckmurjc (slo- redni profesorji prava na univerzi. Vpis v imenik vensko ozemlje na Ogrskem) postali del nove dr- odvetnikov je bil dovoljen tudi sodnikom, držav- žave - Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nim ložilcem in tajnikom višjih sodiš= s sod- (SHS), pozneje, od lela 1929 Kraljevine Jugo- niškim izpitom, ki so te funkcije opravljali vsaj slavije. Slovenci so dobili svoje višje deželno pel let, vendar le-1 i advokature niso smeli pet let sodiš=e v Ljuhljani, vrhovno in kasacijsko so- opravljati v kraju, kjer so delovali kot sodniki, diš=e pa je bil poseben oddelek Stola sedmorice tožilci ali tajniki. Prosilce, ki mu je odhor advo- v Zagrebu na Hrvaškem vse do konca leta 1939. katske zhornice odklonil vpis v imenik advo- V jugoslovanski Sloveniji je na podro=ju odvet- katov, je imel pravico do pritožbe na kasacijsko ništva še naprej veljala avstrijska zakonodaja, v sodiš=e. drugih predelih Jugoslavije pa so veljale ogrska, Tudi po lem zakonu je bila najpomembnejša srbska, hrvaška in druge zakonodaje. Razlike naloga advokatov pomagali posameznikom s med pravnimi ureditvami odvetništva niso bile pravnimi nasveti in zastopati stranke pred v.scmi majhne. Potreba po enotni zakonodaji je nastala sodiš=i, drugimi državnimi in samoupravnimi or- že kmalu po nastanku nove države, saj se je po- gani ter javnopravnimi telesi. Odvetnik je smel kazalo, da odvetniki iz Slovenije ne morejo za- odkloniti zastopstvo h rez navedbe razlogov in stopati svojih strank niti v Srbiji nili na Hrvaš- odpovedati že sprejeto zastopanje, vendar je hil kem in obratno. Prav tako se je pokazalo, da bo dolžan stranko zastopali še tridcscl dni od dne, pol do skupnega zakona zapletena in dolga zara- koji je vro=il odpoved. Dolžnosti odvetnikov so di velikih neenakosti tudi v gospodarskih in dru- bile predvsem: vplivali na pomiritev strank, med gih družbenih razmerjih. Število odvetnikov po katerimi je nastal spor v pravnih razmerjih ali posameznih skupinah države je hilo zelo neso- interesih, prevzeti zastopanje stranke, ki se ji razmerno, obstajale pa so tudi razlike v na=elnih mora po zakonu dali "zastopnik ubogih", in za- stališ=ih glede poklica odvetnika. Nekateri s*o stopanje stranke, ki sla ji že dva odvetnika od- trdili, da naše odvetništvo ne ustreza tistemu, ki klonila zastopanje. Vsak od vel ni k, ki je zastopal ga poznajo nekatere zahodne države, v katerih se nasprotno stranko, aH ki je v isti zadevi posloval profesionalno pravno zastopništvo deli v dve že kot sodnik, državni tožilec ali javni notar, je kategoriji. Trdili so, da je pri nas odvetnik "sluga moral odkloniti zastopanje in pravno svetovanje. svojega klijenta, ne samo njegov pravni zastop- Odvetniki tudi niso smeli opravljati pla=ane nik, nego vedno bolj njegov agent za vse. Po- državne ali druge javne oziroma privatne služhc sledica je, da se v odvetniškem stanu zhtrajo tudi z izjemo službe honorarnega profesorja na uni- elementi, ki se jako oddaljujejo od vzvišenih ci- verzah ali honorarnega u=itelja na strokovnih šo- ljev prave advokature in s svojim poslovanjem lah, in prav tako ludi ne posla, ki ni bil v skladu s ponižujejo ugled stanu... Temu stališ=u seje ugo- položajem, ugledom, =astjo in neodvisnostjo varjalo, da po zgodovinskem razvoju v naši odvetniškega poklica. državi take delitve nikjer ne poznamo; da bi laka Celotna izobrazba odvetnika do vstopa v delitev pri nas, kjer je narod navajen videti v prakso je hila: štiri leta osnovne oziroma ljudske advokatu svetovalca in zastopnika v vseh pravnih šole in osem lei gì m mizi je 1er kon=ana juridi=na vprašanjih katerekoli vrste, ne bi hila niti možna, fakulteta. Slovenci so svojo univerzo dobili lela niti prakti=na, ..." Prevladalo je drugo stališ=e. 1919. Šludij na pravni fakulteti je bil urejen z Kljub temu, da se je delo na novem zakonu za- vladno naredbo z dne 1. aprila 1920.1 Trajal je =elo že na za=etku dvajsetih let, je bil zakon najmanj osem semestrov. Zakon je za odvetnike sprejel šele leta 1929. Zakon o odvetnikih za zahteval petletno prakso. Prakso je bilo oh vezno kraljevino SHS je odvetništvo v celoti uredil. Dolo=al je, daje odvetništvo poklic javnega reda, ki se pridobi z. vpisom v imenik odvetnikov. Po- Naredba celokupne dc/clnc vlade /a Sloveniju o pravoslovnih goji za vpis so bili prakti=no isti kol v prejšnjem in dr/avostovnih šlmlijali in leorcli=nih državnih i/pili h na avstrijskem zakonu: državljanstvo kraljevine univer/i kraljestva Srbov, Mrvalov ¡n Slovencev v Ljubljani. Uradni lisi deželne vlade /a Slovenijo Si. 4H/172/1920. ARHIVI XXI 1998 opravljali eno leto pri rednem sodiš=u, tri leta pri in 61 advokatskih pripravnikov,5 oktobra leta odvetniku, eno leto pa lahko tudi pri državnem 1940, tik pred napadom Nem=ije in Italije, paje tožilstvu ali javnem notarju ali v administrativni imela že 300 =lanov in 124 pripravnikov." službi. Odbor advokatske zbornice je vodil ime- Leta 1930 je bila ustanovljena Zveza odvet- nik odvetniških pripravnikov. Advokatski izpit niških zbornic kraljevine Jugoslavije, z nalo- so pripravniki opravljali pri Višjem deželnem go, "da koordinira in po potrebi koncentrira na- sodiš=u v Ljubljani pred izpraševalnim odborom, pore vseh zbornic v namenu zaš=ite pravic in sestavljenim i/, predsednika in štirih =lanov. Dva interesov odvetniškega stanu, posebno njegove =lana sla bila odvetnika, izbrana izmed osmih svobode in imunitete v izvrševanju poklica ter kandidatov, ki jih je predlagala odvetniška zbor- avtonomije njegove organizacije. Po tej zvezi je nica, dva =lana sta bila postavljena izmed sod- Odvetniška zbornica ludi =lanica mednarodne nikov apelacijskoga sodiš=a. Predsednik izpraše- zveze odvetnikov."7 valncga odbora je bil predsednik pristojnega ape- Zakon o advokatih (1929) je dolo=al, da je lacijskoga sodiš=a ali njegov namestnik. Advo- odvetniški poklic neodvisen. Odvetnike je nad- katski izpit je veljal tudi kot sodniški izpit. Izpit ziral v prvi vrsti odbor advokatske zbornice, je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej je bilo vrhovno nadzorstveno pravico pa je imel pravo- treba opraviti pismeni in nato še ustni del. Kan- sodni minister. Izjemo, da so sodiš=a imela pra- didat je moral pokazati, da teoreti=no in prak- vico vzdrževali red na obravnavah in izrekati ti=no obvlada zakonske predpise materialnega in globe v civilnem in kazenskem postopku, je formalnega zna=aja s podro=ja privatnega in ka- vklju=eval tudi ta zakon. zenskega prava in da pozna administrativno pra- Ljubljanska Odvetniška zbornica je imela tri vo. Po razpadli Avslro-Ogrskc je bila najprej 6. disciplinske senate. Disciplinske kazni so bile: novembra 19182 izdana naredba, po kateri seje pismeni ukor, denarna kazen, ustavitev izvrše- okoliš odvetniške zbornice Kranjske za=asno raz- vanja advokature do enega lela (pri pripravnikih: širil na vse ozemlje nove jugoslovanske Slove- podaljšanje prakse in izguba pravice zastopanja, nije, nato pa je bila 19. decembra 1918• izdana oboje najve= za eno leto) in izbris iz imenika še naredba, s katero so bili vsi odvetniki in od- advokatov. O prizivu zoper odlo=itev disciplin- vetniški kandidati, ki so prebivali in delovali zu- skega svela je odlo=alo kasacijsko sodiš=e. "Delo naj obmo=ja nekdanje Kranjske, zdaj pa na disciplinskega svela se je v tej novi dobi silno slovenskem o/.einlju Kraljevine SHS, pozvani do pomnožilo. To je pripisovali razširjenju poslov- 23. januarja 1919 izposlovati vpis pri odvetniški nega prometa in odvetniškega dela, izredni po- zbornici v Ljubljani in zaprosili za ¡zbris v Grad- množit v i števila odvetnikov, naraš=anju zastop- cu oziroma Celovcu. Kranjska odvetniška zbor- stev revnih, naraš=anju pravd z negotovim iz- nica se je odslej imenovala ODVETNIŠKA idom in pa= tudi temu, da stranke pod raznimi ZBORNICA V LJUBLJANI. Sestavljena je bila vplivi za svoje neuspehe rade delajo odgovorne iz celotnega šle vi ta advokatov, vpisanih v njen odvetnike. Upoštevali se pa morajo tudi današnje imenik. Advokatska zbornica je morala varovati neugodne življcnskc razmere, ki se dotikajo tudi ugled, =ast in pravice odvetniškega stanu ter pa- odvetnikov."* Tako je bilo na primer v letu 1940 ziti, da so odvetniki opravljali svojo dolžnost. 60 disciplinskih primerov.9 Delo je opravljala neposredno na skupš=ini ali Kljub veliki podobnosti med staro avstrijsko posredno po odboru. Po sprejetju novega zakona in jugoslovansko odvetniško zakonodajo je prav o advokatih leta 1929 je bila z uredbo usta- gotovo zanimiva dolo=ba novega zakona: "Žen- novljena ADVOKATSKA KOMORA v Ljub- ske smejo pridobiti pravico do advokature in lo ljani za ozemlje višjega deželnega sodiš=a v izvrševati." "Študija prava so se žene v Sloveniji Ljubljani. Zahtevana ustanovitev je bila izvedena lotile sorazmerno pozno. Ko smo že imeli šte- bolj na papirju, ker je nova komora ohranila vilne zdravnice, profesorice, pa tudi inženirke in popolno kontinuiteto s prejšnjo zbornico. Zbor- druge akademsko izobražene žene, so prve žene nica je ob koncu leta 1918 štela 57 odvetnikov in šele vstopale na pravno fakulteto."10 To je ra- 59 odvetniških kandidatov, decembra 1919 pa zumljivo ob dejstvu, da ženskam niso bile do- 153 odvetnikov in 64 odvetniških kandidatov. stopne nobene službe, kjer sc je zahtevala pravna Šlcvilo je od leta do leta naraš=alo. Ko je zakon fakulteta. Ženske so torej lahko delovale kot leta 1929 znižal pripravljalno dobo s sedem lei odvetnice od leta 1929 naprej in že istega leta je na pet. se je šlcvilo še pove=alo. Ljubljanska bila v advokatsko komoro vpisana prva ženska. ' ' zbornica je sprejela tudi ve=ji del slovenskih Pozneje, do za=etka vojne, sta bili v advokatsko odvetnikov iz nekdanje Primorske, ki so zapustili svoje ozemlje po italijanski zasedbi.4 Julija lela 1931 je advokatska komora štela že 250 =lanov 5 Slovenski Pravnik XLV/I93I, Mr. 352. fi Slovenski Pravnik. L V/l 941,.••. 46. 7 Spominski zbornik Slovenije (1939). sir. 156-158. 1 Uradni list Narodne vlade SMS v Ljubljani, Si. 3K/4/I9I K. K Spominski zbornik (1939). Mr. 15K. ^ Naredba poverjen išl va /• pravosodje, Uradni ÜM Narodne 9 Slovenski Pravnik. LV/I94I. sir. 46. vlade SUS v Ljubljani. SI. 2I2/XXVII/I91X. K) Grosman (1968). str. IBS. 4 Spominski zbornik Slovenije (1939). Mr. 156-15X. II Ženski svet. IV/1929, sir. 34 12 Grosman(l96«), str. 1X6, 187. Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah, Slu/.bcnc Novine kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca St. 179/LXXV/ 1929. ARHIVI XXI 1998 f vptiar ültr pîimue. ^napir ôccmrouè. ^ žbia••••••• cito xc«m iit'ft netos ••••••» L • (Fem • ••:•• tran Igvcflozce mam» rc:a m •••••••• ••••••••• -ròfjni © mense* CCMIHN queíniemixcTcranra UlwpKmi-rcara^îi'ofîi-rnuinttsq* !•)••••••••1 ftîmna ••»••1•••>••••?• noftm rirat •• ••!••.••• fea ¿•••••••• Virgwcm ~ •••••• ací ••••• fceia;n nei ihn carura •••• ôttb ••• bteamni mam ••••?••*••}••«• i¿ ••(••• ••1•••••••^-•••-••«*•••••11•!•. © gtíí acn ••••••^•• ••:•:• ••\•• œfrcfam •••••••• fííau'fbítxxl'aí •-•••-7 .TO pigna * .. • uno'Cîc •«•• natc-Crfi ahnt inumarne* fue s nrmccUecr; •••.••••• figuras í>cí.a!inmboñcftn M fiKiçîîto punu ! lì .••••••••• Û\\C «•••••••. : ^gfcuiibnn^ ill ••• Sommo pötetaa. tj. ^•••• q* nulu ••••••• •••• • "••••• mllanú •mino •••••••.•••.••••(•1•:•••••1••••. , 5f qaïnqî •••••• a pinne fowroü: quaftatem " ' {••••••••••••••••••••••?. ^^.^Uaniioülane1uDiab9©|jtohTi». «v ^••••• qnmlla ••••• ••••••••• ••••• •± atoui uxoiaxm •••••• cwunti officium fu ••• X» b pen • htea ram octo>? pittnecf ••••••• Siran piranskega slatula iz lela 1384, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran, Statuii ob=ine Piran, Št. 6 36 L STANDARDI zbirke, v katerem koli arhivu, je ireba ravnali na enolen na=in. Mogo=e je dovolili le razli=nosl l.Uvod variant znotraj sistema, le-le pa morajo biti raz- poznavne po logiki sistema. V arhivih po svetu in pri nas je mikrofiImanje Razen tega razli=nost lahko obstaja v pripravi arhivskega gradiva (dokumentacije) v varnostne razli=nih mikrooblik tako, da se za posamezno in zaš=itne namene predpisano /. zakonom. skupino mikrooblik uporabi lisia, ki najbolj Mikrofilmanja najstarejšega in najpomembnej- ustreza. Poizkusili bomo predstavili nekaj izku- šega arhivskega gradiva so se v svetu lotili takoj šenj, pridobljenih v Hrvaškem državnem arhivu. po drugi svetovni vojni. V Republiki Hrvaški in v nekdanji Jugoslaviji sc je arhivsko gradivo PRIPRAVLJALNE FAZE MIKROFILMA- za=elo mikrofi Imati že leta 1968. Tega leta so NJA IN PRIPRAVE ARHIVSKEGA GRA- namre= Sovjetska zveza in njeni zavezniki na- DIVA ZA MIKROFILMANJE padli Zu gradivo velikosti do A4 se uporablja 35- Števil=enja so lahko ro=na in v lem primeru milimelrski, v zadnjem =asu pa ludi 16-mili- se lahko poslavljajo vidne številke ob vsaki mclrski mikrofilm (posebej pri l.i. preto=nih predlogi. Števil=enje je lahko ludi pol a v lo- kamerah. V lem primeru morajo bili predloge in als ko, kar pomeni, da se na kamerah, ki nimajo enake in nepoškodovane.) Za posamezne zvrsti svojih lastnih števcev, vgradijo posebni števci. gradiva se lahko uporabljajo tudi mikrofilmski Moderne kamere imajo avtomatsko števil- trakovi (stripi) dolžine do 23 cm. Za geografske =enje, nekatere (udi kode. karte, plane in ve=je na=rte je priporo=ljivo upo- Števil=enje je v vsakem primeru zelo po- rabljati plan film. V arhivu se lahko uporabljajo membno, zalo je pri nakupu kamer Ircba ra=unali tudi m i krofi si in izjemoma velikostne kartice s lem, da se kupujejo kamere z avtomatskim (apcrlumc kartice). števil=enjem vsakega posameznega posnetka. Neko= se je uporabljal mikrofilmski zvitek dolžine 30,5 m, v zadnjem =asu pa se uporablja MI KROTEKA mikrofilmski zvitek dolžine približno 40 m. Ta sprememba je nastala zaradi poliestrskega traku, Inventuri/ini nje mikrooblik ki je precej lanjši od prejšnjih trakov. Za arhivsko gradivo se najpogosteje uporablja Zìi ugotavljanje številnosti in koli=ine mikro- srebrno halogenidni negativ film, vendar se pri film anega arhivskega gradiva imamo posebne izdelavi kopij lahko uporabljala tudi l.i. diazo inventarne knjige. Posebej je Ircba vodili inven- film in kal var film. Pri izdelovanju dvojnikov tar mikroleke za posnelo dokumentacijo svojega (kopij) je bolje uporabljali diazo in kal var film, lastnega arhiva 1er inven lamo knjigo za gradivo, saj sla cenejša in vzdržljivcjša od srebrno posnelo zunaj arhiva oziroma za mikrooblike iz haloge ni d nega filma. Treba je pripomnili, da je drugih arhivov, posebej za liste iz lujinc (zaradi diazo film ob=utljiv na svetlobo, vezikular ozi- izmenjave ali kakega drugega namena). roma kalvar film pa na toploto. Ti dve knjigi pomenila celoto in predstavljala temeljni na=in za zagotovitev celostne zbirke Mikrooblike po generad jah mikrooblik. V zadnjem =asu se, razen vodenja klasi=ne Že prej smo povedali, da je za arhivsko inventarne knjige, uporabljajo osebni ra=unalniki gradivo treba uporabljali srebrno halogenidni - PC. Glede na razli=nost arhivskega gradiva je film, l.i. mas 1er negativ. Kako vosi lega negativa Ircba ra=unali na izdelavo ustreznega programa je ugodna za arhivsko shranjevanje. Ta prvi za ve= zvrsti gradiva. Programe je ircba pro- negativ se uporablja za varnostno hranjenje ter za gramirali l i ms ko, vedno ob pomo=i arhivi si a. izdelavo kontaktne kopije na srebrno halogc- Programiranje je Ircba ¡zdelali na podlagi izku- n i dnem filmu, za t. i. posredni master negativ. Le- šenj in ne le teoreti=no. Programi morajo vedno ta je mikrofilm druge generacije. Inventarna knjiga pridobljenih filmov (mikro- Poleg zgoraj navedenih prostorov, imajo mo- oblîk) derni laboratoriji tudi druge prostore, predpisane s standardi. Arhivi dobivajo mikrofilme i/, ra/ li enih dru- gih arhivov ali ustanov v domovini in tujini. OPREMA Zaradi tega je treba voditi poseben inventar, ki vsebuje te rubrike (razprcdclkc): Moderni mikrofilmski laboratoriji morajo bili - zaporedno številko mikrofilmskega zvitka opremljeni z najmodernejšo mikrofilmsko opre- (role), mo. K lej opremi sodijo naprave: - datum sprejema, - kamere, (kamere so lahko preto=ne, kora=ne, - signaturo, prenosne), - naziv fonda ali zbirke, - naprave za razvijanje, pranje in sušenje, - mejne letnice, - naprave za podvajanje, - podatke o lastniku oziroma izvoru (državi), - naprave za kontrolo (dcnzilomclcr, mikro- - na=in nabave, skop, kontrolna miza), - številko mikrooblikc, role oziroma traku, - drug drobni pribor za vzdrževanje opreme. - Število posnetkov, Glede na zmožnosti je v fololaboralorijih - dolžino v metrih, lahko tudi druga oprema. - širino filma, - opombo. KADRI ARHIVSKI MIKROFILMSKI FOTOLABO- Ve=ji arhivski mikrofilmski laboratoriji mo- RATORI.! rajo imeti tudi strokovni kader, predvsem pa: vodjo, Moderni arhivi morajo imeli tudi moderne tehnologa, mikrofilmske folol abora torij c. Moderni filmski operaterja (enega ali ve=), laboratoriji morajo bili nameš=eni v primernih delavca za kontrolo. prostorih, dale= od hrupa, prahu in na irdni V=asih sla v modernem arhivskem labora- podlagi, na kateri ne prihaja do vibracij. Labo- toriju lahko zaposlena tudi arhivist in arhivski ratorije je najbolje urediti po mednarodnih tehnik. standardih, ki se uporabljajo pri graditvi novih arhivskih sla vb. Vendar je v praksi veliko pri- PROSTORI ZA HRANJENJU MIKRO- merov, ko se prostori za arhivske foto laboratorij • FILMOV prenavljajo. Tudi v lakih primerih je treba spoštovati minimum standardov, ki veljajo pri Mikrofilme je treba hraniti v posebnih pro- graditvi fotolaboratori j a v modernih arhivskih storih. Treba je lo=iti prostore za shranjevanje stavbah. varnostnih (zaš=itnih) mikrofilmov od prostorov Pri fololaboralorijih je treba ra=unali z ve= za shranjevanje aktivnih mikrofilmov in delovnih prostori, 'l'i morajo biti razdeljeni vsaj na dva mikrofilmov. dela, in sicer na prostore za prevzemanje in - Prostor za shranjevanje varnostnih mikro- mikrofiImanje arhivskega gradiva 1er na prostore filmov za zaš=ito arhivske dokumentacije na za kemi=no obdelavo mikrooblik. mikrooblikah pred vojno škodo ali elemen- Za ve=je arhivske foto laboratorij • se predla- tarnimi nesre=ami mora biti zunaj stavbe gajo tile prostori: arhiva, mora bili posebej grajen in s stalno prostor za prevzem arhivskega gradiva in za- dolo=eno temperaturo oziroma relativno vla- =asno hranjenje, dokler se gradivi) ne po- go. Zažcljcno je, da imajo ti prostori kli- sname (ta prostor se lahko uporablja kot za- matsko prezra=evanje. Temperatura mora bili =asno skladiš=e), okrog 15 "C, vlažnost pa od 40% do 60%. - prostor za namestitev kamere (v=asih je v - Prostor za shranjevanje aktivnega in delov- prostoru lahko tudi ve= kamer), nega mikrofilma. - prostor za pregled pravilnosti mikrooblik Ta prostor mora bili blizu mikro=italnicc ali (oziroma kontrola), =italnice in mora ustrezali standardu: vlažnost - prostor za potrebno opravljanje dela arhi- naj bo od 40% do 50%, temperatura pa približno visli=nih del (vpisovanje podatkov v inven- 20"C(+ali-3"C). larno knjigo). Mikrofilme je treba obdelali tudi kemi=no. Za OPREMA ZA HRANJENJE MIKROFIL- ta dela je treba zagotoviti posebne prostore: pro- MOV store, v katerih se bo mikrooblikc razvijalo, pro- stor za podvajanje (d u bi ira nje), prostor za za- - Kovinske omare in regali, v katerih se hranijo =asno hranjenje mikrofilmskih oblik. V teh pro- mikrofilmi, ne smejo oksidirali, predali omar storih morala elektri=na in vodovodna inštalacija morajo biti razdeljeni, omare pa morajo omo- delovali brezhibno. go=ati kroženje zraka v predalih. ARHIVI XXI 1998 Mikrofilmska luijava. kami, temve= je pri tem treba uporabljati bom- Mikrofilmski trakovi, daljši od 15 m, se mo- bažne rokavice. rajo navijati in hraniti na posebnih tuljavah i/ Navijanje je treba opravljati pazljivo, tako, da obstojne plasti=ne mase, ki ne razvija plinov ali mikrofilm držimo za robove. Oprema mora bili drugih izparin, škodljivih za film. Premer tuljave =ista in povsem brezhibna. Kopije, ki se jih daje ne sme biti manjši od 2,5 cm in mora bili grajen v branje (uporabo), ne zahtevajo lake pozornosti, tako, da se lahko poslavlja na ležaj • mikro- vendar bosta dobro vzdrževana oprema in =ilalca-tiskalnika. pravilno rokovanje podaljšala =as trajanja delov- Strani tuljave morajo hiti zaobljene in ne ne kopije in pocenila stroške izdelave nove. En- smejo poškodovali mikrofilma. Zunanji polmer krat uskladiš=en mikrofilm je treba ob=asno kon- zvitka mora dobro ležati znotraj stranice tuljave. trolirati. V normalnih okoliš=inah je prva kon- Zvitki ne smejo bili navili niti preve= mo=no niti trola po pranju in sušenju, naslednja po dveh preve= ohlapno. letih. Pranje je treba opravili po štirih letih. Film ne sme biti v neposrednem stiku z rja- Mikrooblikc, na katerih se pokažejo ve=je po- ve= i m ali s kakim drugim nestalnim materialom, škodbe, je treba presneti. Tudi mikrooblikc, ki se kol so denimo gumijasti ali lepilni trakovi. pogosteje uporabljajo, je treba pogosteje nadzo- Kovinske tuljave niso priporo=ljive, posebno rovati oziroma prati. Zaradi ob=utljivosti mikro- liste, za kalerc se ne ve, ali so izdelane iz filma se je pri uporabi aH pregledu treba izo- rjave=ega materiala. gibali veliki in hitri spremembi temperature in - Embalaža za shranjevanje mikrofilmov vlage. Za shranjevanje mikrofilmskih zvitkov je naj- bolj znana kartonska škatlica dimenzij 10 x I0x MEDNARODNI STANDARDI ZA ZAŠ Nekdanja Jugoslavija je bila, kol smo prej Oblike mikrofilmov omenili, ena izmed držav =lanic Mednarodnega Tipi mikrofilmov tehni=nega komiteja za izdelovanje norm ISO. V Generacije Jugoslaviji so veljali JUS (Jugoslovanski stan- Polariteta slike dardi), ki so enaki ISO standardom. Zaradi bolj- Skrajšane oznake šega razumevanja ISO standardov bom tukaj Ozna=evanje navedel tiste standarde, ki bi jih bilo treba Povezave z drugimi standardi uporabljati v mikrografiji in fotografiji v arhivih: Standard JUS Z.E7.0I5 ima te to=ke opisa: JUS - Z.EO.200 Mikrofilm - Splošne zna=ilnosti, Predmet standarda mere in oznake Namen JUS - Z.E2.0I0 Mikrofilm - Mikrofilmi trajne Mere filma vrednosti in rokovanje Medsebojna razdalja posnetkov JUS - Z.IÎ7.0K) Mikrofilm - Na=in snemanja na Zaporedje in vrstni red posnetkov mikrofilmu Dejavniki 'zmanjševanja JUS - Z.E7.011 Mikrofilm - Dejavniki zmanj- Hranjenje in nadaIjna obdelava ševanja pri in i k rofi Imanju na mikrofilm Naslov na za=etku in na koncu mikrofilmske role JUS - Z.E.Ol4 Mikrofilm - Izdelovanje repro- Podatki o stanju originala dukcij s 35-mi li metrskega mikrofilma The article deals with the stages of record preparation for microfilming. It enumerates the types and sorts of microfilms, and presents the archival microfilm laboratory and the rooms and equipment for the protection of microfilms. The article presents the standards for microfilms and photography. fl\* '.¿•••*"*• ••- TV. : f .'...- /V U*. • ,'J.f,- • .•'• v* V» ' * Piranska ob=inska pala=a, porušena leta 1877 ARHIVI XXI 1998 I?, arhivskih fondov in zbirk 45 Iz arhivskih fondov in zbirk Slovenica s konca 18. stoletja v župnijskem arhivu Vipava noms GOLE< Župnijski arhiv v Vipavi vsekakor sodi med objavljena in komentirana, na tretjega in naj- bogatejše župnijske arhive na Slovenskem, zla si i obsežnejšega pa velja vsaj opozoriti morebitne glede na obseg ohranjenega gradiva in nekoliko potencialne raziskovalec lokalne zgodovine in manj po sla rosi i najstarejših dokumentov. Videti zgodovine pisanega jezika. je nnmrc<, kot da bi do tcmcljilcga =iš=enja ali uni=enja prišlo nekako v za=etku 17. stoletja, )) Ra=un klju=arjev cerkve sv. I lieront m a na proti koncu reformacije, ki je v irgu in okoliei Nanosu za leto 1784 doživela mo=an odmev.1 Kakšno zvezo, =e sploh kakšno, imala /. omenjeno arhivsko cezuro refor- Letni ra=un klju=arjev, tako imenovanih sta- macija in prot i reformacij a, je vprašanje, na rešin romarske podruž.ni•• sv. Hicronima na Na- katero za zdaj nimamo jasnega odgovora. Skle- nosu, sodi v snopi= dokumentov o tej cerkvi, ki pamo lahko, da je bilo starejše arhivsko gradivo zajemajo =asovni okvir od 1662 do 1784 in so uni=eno že prej, skoraj gotovo med beneško voj- uvrš=eni med župnijske in dekanijske akte.4 Ob- no 1508-1516, koje celolna Vipava pogorela.2 ravnavani ra=un je najmlajši med njimi, pisan na Druga=no usodo kol starejše gradivo je do- prepognjeno polo papirja s sumari=nimi podatki življal župnijski arhiv od 17. stoletja do danes. na hrbtni strani, lire/, vsakršnega podpisa in pe- Ohranilo se je namre= gradivo s številnih pod- =ata je mogel imeli le omejeno interno veljavo ro=ij župnijskega življenja. Najstarejša krstna kol predloga pravega ra=una za sicer obvezno mati=na knjiga sega že v leto 1612, urbarji se ratifikacijo. za=enjajo z letom 1608, ve= tematskih sklopov V šumariju na hrbtni sirani je ¡z kratic fib. in spisovnega gradiva pa sredi 17. stoletja. Samo s. razvidno, da gre za enak denarni sistem - starejših spisov je za približno 120 urejenih fas- dukati, libre in soldi -, kol je bil tedaj nasploh v ciklov, =emur moramo prišteti nekaj deset raz- veljavi v vipavskih župnijskih in cerkvenih ur- novrstnih knjig, od župnijskih matic, župnijskih barjih.5 Enak sistem je bil uporabljen pri po- in cerkvenih urbarjev, razli=nih ra=unskih knjig, sameznih postavkah ra=una, vendar brez izrecne do beležk iz pastoralnega življenja nekdaj ob- navedbe valute, ki smo jo v objavi dodali. Na sežne vipavske župnije. Takšno je današnje sta- levi sirani objavljamo izvirno iranskribirano be- nje urejenega arhiva, in to navzlic vnovi=ni ne- sedilo, na sredini denarne vrednosti, na desni pa sre=i, ki je doletela župniŠ=e pri nenadni eva- slovenski prevod, na=eloma zvcsl skladnji bese- kuaciji na vrhuncu tržaške krize, ko se je nekaj dila s konca 18. stoletja. Zaradi ve=je avicn- gradiva izgubilo in uni=ilo. Velika izguba je ti=nosti so velike in male =rke transkribiranc do- zlasti izginotje bogate župnijske kronike z. zgo- sledno po izvirniku, le da smo morali iz teh- dovinskim pregledom, napisanim v 19. in 20. ni=nih razlogov izpustiti nekatere diakrili=ne stoletju.3 znake, zlasti dosledno pisanje preglasa " nad =rko Avtorja pri=ujo=ega prispevka je zanimalo >'• zgolj arhivsko gradivo do konca 18. stoletja, kar / PRILOGA; Faksimile ra=una cerkve sv. v številkah pomeni ducat pregledanih fa sci ki o v Hicronima za leto 1784/ spisovnega gradiva, dva ducata župnijskih mati=- in prav toliko urbarjev. Med uporabljenim gra- Pri nanoškem cerkvenem ra=unu je poleg divom je naletel na tri spomenike pred razsvet- mo=ne nare=ne note posebno zanimiva izbira pi- ljenske, izrazilo lokalno obarvane slovenš=ine s save - kurzivne gol ice, ki je v slovenskih bese- konca 18. stoletja. Na tem mest u sla dva v celoti dilih tako reko= ne sre=amo. Zapisovalec, najbrž 1 1'riiii. lir. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega nanula, 1910- Župnijski arhiv Vipava, lase. 2K, Župnijski in dekanijski akti 1916. sir. 742-745. IdSK-IKK); snopiC diikuincnluv o i-erkvi sv. Hicronima na 2 • p.,?.aru: ÄKS, Vie. A.. Sk 1IX. I'«*. "' « V-4. s.d. (ad II. Nanosu IM>2-1?X4. 1572). Npr. prav lani, U 13, urbar cerkve sv. Marka v Vipavi 1725- • ••••••••• vipavskega dekana ¡i. Franai Pivka 10. •. I WH. I7V9. 46 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 Hrbtna naslovna stran: Breyetye votlega leta 1784 Prejetje od lega leta 17K4 12 zheba si. 30 12 =ebrov (?)•>]. 30 se v um so vsieli 504 I lib. ¡0 /.a ven so vzeli 504 (dukate) 1 lib.(ro), 10 (soldov) ahnosehne so ie 5 s. "almožne" (=miloš=inc) 5 s.(oldov) Besedilo ra=una: tu ¡e rey tenga S. ieromeiut staraschinti duk lib sol •• je ra=un starešin pri sv. Jeronimu J 784. 17X4 J. vob reytengaeh se kosilu duhounem - 3 6 oh ra=unih za kosilo duhovnikom bendimsko Phescho* vsob • 1 IO Irgatvcni ("bendimski") stroški ("Spežii"?) skupaj se moschi sfìesclie se wora-Jie seuvoh 3 1 - za mošl stroški, za ora=e, vse skupaj se ßtsigone so ila li - 5 6 /.a "fasigonc"** so dali se en Blaanig so dali 2 - - za en "plavnik" (polovnik)*** so dali sc trebesch s Besehe ¡e blu 3 - - za Ircbcž stroškov je bilo se vielku delu se resane 4 4 4 za veliko delo - za rezanje se kuri bomozji 1 - - za pomo= k uri feymoschtraueii seb riberi župni ko ve m u pisarju, ktt ie vrbe ri e •regledaiuiii 2 12 ko je pregledoval urbarje se listu kosilu Berurberìh 3 - za listo kosilo pri urbarjih se schlafkureizer voi bische - 12 za "sch lo • -k raj ca rod hiše la drugi dang vol hi sehe i e 1 6 drugi dolg od hiše voh Bresnemani**** ie s Besehe 3 15 ob pres nema nju (7) je izdatkov S. ie romena mlesebnary ne staru mežnarju sv. Jeronima na staro voBasilu - I • "opašilo" (=ccrkvcno proš=enje) se sneych s • mulet si zierkue 2 1 5 za spravljanje snega s cerkve 2 duaka •• IO grondai - 5 7 dva (divjaka?)***** po 10 grošev se Bostoitno vol 1 Bisßma - 1 10 za poštnino od enega pisma 2 Bos t hi via refi kefeymosl(r)i - 4 - 2 pošli v trg k župniku S i eromena mischniri se BogazJio - 1 - mežnarju sv. • i ero ni ma za poga=o se varbye se Bolodi-Jto so vse vkob za vrbje za "Bolodi=o" (=1 okacija) za delouze 7 2 14 vse skupaj delavce mischniery boten Ion 4 3 - mežnarju pot ni no (Botenlohn) S. ¡emmena sv. H ¡croni ma 1. goldinar vol z.irukue S ieromena - 5 • en goldinar od cerkve sv. Hicronima feymoschtri se moschi so 12 - - župniku za mošt * najbrž bi moralo bili pravilno "sbesehe" (špeža = stroški za hrano ali sama hrana), kolje v naslednji postavki ** verjetno so mišljene dav=ne fas ¡je (Fassioncn) *** polovnik je na Vipavskem velika lesena posoda za pretakanje vina *** morda napaka namesto "vob • resne wan i" (ob praznovanju) ***** morebiti gre za divjako, v vipavskem nare=ju necepljeno divjo irlofi Za ••/lago in pomo= pri ••/umc vanju i/ra/ov se zahvaljujem kolegoma zgodovinarjema Malja /u Hl/jaku i/ Dolge Poljane ¡n Su/ani Brato7-Fcllcijan. (loma i/ Še nI vidu-1'iKl rumina. ARHIVI XX! 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 47 /.upnikov pisar, la je v ra=unu ludi izrecno ome- Bies use foiisclu'e persega De jest Vozem en njen, je o=itno obvladal le nemško pisanje. Zapis Svest jenu praiitsclien M erz.hu it bite tako temo slovenš=ine mu je delal opazne preglavice, tako Bogina koker tein Bogotano ena praviz.no Mira da je kon=ni izdelek tipi=en primer improvi- date jenu od Nahenga tes ta Stara Tariffa mai ga zacije. Le-la je opazna zlasti pri zapisovanju Lona pogiervati. Na Suelga Moiheuscho Dana nekaterih glasov: glas p dosledno piše kol veliki ti sem tem Drugen Komun skein Merzuchiiam nech B, š in ž z nemškim se h, < pa vendarle kol zJi. Posado Praviz.no Sin ieri je no So zachnot, jenu S posojen k iz nemš=ine ne prilagaja slovenskemu lude de jest Vozem en Svest Meschnar Te Zcrkite foneti=nemu zapisu: tako ostaja revienta na- St: Stephana Bite, No ta z.erkotoiu Prentoscheiiie mesto ray tenga, feyi naselil ri in ne fajmoschtri. Koker Na moie lesine achtengo Date, Koker Zna=ilne so ludi druge adaptirane besede iz men ¡ Bach Pomo go te ozlie Amen." nemš=ine: obnažite (Almosen), poten lan (Bolcn- Lohn). seli ri ber (Schreiber), schlaf kureizer (naj- V slovenskem prevodu bi se spremno be- brž Schlag-Kreuzer) in sbescha (Spesen). sedilo in prisega glasila: Poleg la p ¡darnos li zapiskov razumevanje be- "3. avgusta 1790 je po smrli Marka Kosla- sedila otežuje /.lasti uporaba izrazito nare=nih j novi ca. nekdanjega mežnarja pri župnijski cerk- izrazov in (m ikro) toponimo v. Dodal na ovira je vi sv. Štefana v Vipavi, nekaj mož iz komuna =rkovna nedoslednost, Še posebej pri mali in prestavilo gospostvu Vipava od komuna novo veliki za=el nie i. Nedvomno je bil zapisovalcev izvoljenega Slcfana Koslajnovica, ki je ime- edini namen zaznamovali izdatke na na=in, da jih novanega dne opravil tole prisego. bo soseska ob glasnem branju mogla razumeti in Jaz, Stefan Koslaj novic, prisežem proti ve=- potrdili, medlem ko je neoh ranjen i =istopis go- nemu Bogu pravo, resni=no in brez vsakršne tovo sestavil v nemš=ini. nevoš=ljivosti prisego, da ho=em bili pravi=en mer=un (=merilec žila idr.), iako ubogemu kakor 2) Prisegu novega mcžnnrj» pri .sv. Štefanu v bogatemu dati pravi=no mero, od nikogar ne Vipavi ¡x lela 1790 zahtevali svojega pla=ila =ez slaro mero, na dan sv. Matevža vsem drugim komunskim mer- Mcžnarjcva prisega iz lela 1790 je našla svoj cimoni pravi=no izmerili in zaznamovali njihovo prostor v foliantu velikega formala z arhivsko posodo, in ludi, da ho=em bili zvest mc/.nar oznako U 22, ozna=enem kol "urbar 1774- cerkve sv. Slcfana, na cerkveno premoženje ka- 1799".7 V resnici ne gre za urbar, temve= za ra- kor na moje lastno paziti, kakor meni Bog =unsko knjigo Ici ni h prihodkov in izdatkov pomagati ho=e. Amen." vipavske župnijske cerkve sv. Slcfana za obdobje V zvezi z jezikom prisege velja pripomnili še od 1774 do 1799 s posami=nimi postavkami do lo, da ne gre za doma=e vipavsko nare=je, saj je vklju=no leta 1801. Prisega novega mežnarja, ki precej opazen rovlarski na=in sklanjanja. Vse je nastopil službo po smrti prejšnjega, najbrž kaže, da sestavljalcc prisege ni bil doma=in inje svojega o=eta, upravi=eno sodi prav sein, ven- pa= pisal po svoje. darle pa je zanimivo, da so jo zaznamovali kar na prvi strani sicer ncošlcvil=cnc knjige, preden se 3) Ra=unske beležke s konca 18. stoletja za=nejo kontinuirani letni ra=uni. (1782?-17Í>1?) V primerjavi s šesl let starejšim nanošk i m cerkvenim ra=unom je mcžnarjcva prisega bolj Ra=unske beležke s konca 18. stoletja pri- kakovostna, lako po kaligrafski kol po jezikovni padajo za zdaj neznanemu zapisovalcu in se- in =rkopisni piali. Napisana je v li=ni latinici, stavljajo približno polovico knjige majhnega =eprav ne v bohori=ici sodobnih slovenskih formata sorodne vsebine iz obdobja od malo pred knjig, temve= v mešani nemško-romanski raz- 1750 do leta 1765. Tudi ta knjiga je uvrš=ena v li=ici, ki je precej blizii ra=unu iz leta 1784. serijo župnijskih urbarjev," toda vprašljivo je Pojasnilo, M kakšno besedilo gre, je v nemš=ini, celo lo, ali je sploh cerkvenega izvora. Tako prvi, le prisega sama je slovenska. Glasila se lakolc. nemško pisani del, kol drugi, slovenski, sla gos- podarske narave, o=itno stroškovnika dveh upra- "1790 den 3. Aug: M nach Absterben des viteljev iz razli=nega obdobja in z zelo razli=no Marko Kostoinouiz gewesten Messner bei der izobrazbo. Pisava in jezik prvega namre= dale= Pforr Kirchen St: Stephani in Wippach der van presegata okorne, le redko datirane^ beležke der Caimutiföt Neu geweite. Stephan Kastainouitz drugega, ki je pisal v doma=em jeziku. Župnijski van einigen Catmint ta t s Männern der Herr- arhivar je dataci jo za=etka knjige v leto 1741 schafft Wippach volgeste!) und hat nach- utemeljil na letnici zabeleženega posevka na folgendes Jitraincnt unter nehm liehen Dato ab- notranji sirani platnic, vendar se sama ra=unska geführt. knjiga ni za=enjala dosti pred letom 1750. ' Jest Sit pitanu Kostainoviz. perseschem prat Naslovnica in prvi I i sli knjige so odtrgani, sledijo Vezhnema gospnd ßagu ena pravo Risnizno jena kontinuirani vpisi od 17. marca 1750 do 23. maja 7 Župnijski umi Vipava. U 22. urbar 1774-1W. s.p. Župnijski urad Vipava, U 15 •. urbar 1741-1764, s.p. 48 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1•9• 1765. Besedilo je nemško, le leta 1750 in 1751 je Andrezhe lune t pot h is ho pred bend imo nekaj postavk v italijanš=ini. Andrezjie lime t odpidoil ie slutit Borst po Šele pozneje, v za=etku osemdesetih let 18. dava stoletja, je knjigo za=el uporabljati prav tako ne- Ione fant hmeUtuje trgou Vstronji znani zapisovalec gospodarskih zadev, ki je pisal Tonzlie ie biti sitati Horst po denta slovensko. Strani z zadnjim kronološkim vpisom Andrezhe brnet ne hiti vou od d i reih (?)" iz leta 1765 sledi 17 listov oziroma 34 nc- ošlcvil=cnih in nedatiranih strani, popisanih v Vsebinsko gre, kot re=eno, za gospodarske slovenskem jeziku in zna=ilni okorni pisavi. zadeve, iz katerih bi bilo oh skrbni analizi podat- Naslednjih 13 popisanih listov je odtrganih, na kov mogo=e ugotoviti pre nekatero zanimivost in koncu knjige pa je še 5 listov oziroma 10 strani najbrž tudi namen, =e že ne avtorja zapisov. slovenskega besedila. Ve=ji del zadnjega lista je Vpisi zadevajo razli=ne drobne izdatke za de- odtrgan, aje razvidna letnica 1791, ki je skoraj lavce, nakupe in posojila. Postavke so deloma gotovo kon=na letnica vpisovanja. Na dveh me- pre=rtane, kar pomeni, da so bile obveznosti po- stih zasledimo tudi letnico 1782 in ta velja za ravnane. Kol primer navajamo to postavko spodnjo kronološko mejo. Zaradi pomanjkanja nakupa lurš=icc v Gorici: "Jest sem kupu Tnrzo prostora se je zapisovalec zatekel še k izrabi gonzi pet teden pred veTtkanoizhnim pande Ikom prostora na ne povsem popisanih straneh prvega, 16 meni ikon po 166 reipor'to." Precejšen del je nemškega dela knjige. Vpisu z dne 31. maja namenjen zaznamovanju opravil posameznih 1755 sledi slovenski vpis z letnico 1790 in nato oseb, zapisovalec, imenovan v prvi osebi ednine, še nekaj nedatiranih vpisov v slovenš=ini. pa je imel tudi sam nekatere obveznosti in dol- Za objavo smo izbrali samo nekaj, morda niti gove do kmetov, npr.: ne najbolj tipi=nih slovenskih hclcžk. Prvi slo- "Toneti Gor upi sem dattsan voly ten don smo venski vpis v knjigi, zapisan po vpisu 31. maja vorali. " 1755, je hkrati eden najmlajših in redkih da- Po jezikovni plati gre o=itno za zapisovalcev tiranih, nastal jeseni 1790. lastni idiom, V primerjavi s prejšnjima bese- "Jesi sein predati vinu J3 zhiburnit en • veuf ru diloma je opazili veliko manjši vpliv nemške nu 3 ua(¡nu pu po 10 pe t iz. enti veidru poner Iti on skladnje, pa tudi izrazja in =rkovnega nabora. Pri meni IJ( peiize poverili skedenu nupotskrisno zadnjem pogrešamo predvsem nemški sch za goro sa pervi krat sem pou nu ve the se kop vinu glasova S in ž, tu sta praviloma pisana kot sh. 8 cekinu nu 3 pet iz. nti tri ¡•roshe 1790 preti Avtor "ra=unske knjige" iz osemdesetih in devet- snetim martinam." desetih lei 18. stoletja je pisano nemš=ino ob- vladal brž=as zelo malo ali sploh ni=. Njegov Drugi vpis je zapisan na prazni polovici strani izdelek, ta ohscga skupaj 45 razprto popisanih po vpisu z dne 29. avgusta 1755: strani majhnega formata, je dale= obsežnejši od Hametou Tone smo snopye vos il i. Tone lune t preostalih dveh, tako reko= jezikovnih fragmen- smo shezuvali snopye do kosila Drezhe limet tov, in je kot lak zanimiv primer jožefinske dopudan poti e ie bi • s luni domon sopopisavali uradniške slovenš=ine "za doma=o rabo". Sudate ie ••••• I • en ftrkelz. do pete je pershu iesit marie. . -.J.I..*-- .••".-•,• /7 •-••^ ^•i , :$M^ ^-•*0%&•*•~ 7.(• •& " • „.li ^• / • >... Naslov ARHIVI XXI 1998 I/, arhivskih fondov in zbirk 49 *< •» •** •' •'' • Prva slran 50 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 tf J J%*vrw**^ erizos 7 -^r^K^. ••\•> Druga Siran ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 51 Starejši fond goriških deželnih stanov DONATELLA PORCEDDA-MiT/DlER/ 1. Fond Deželnih s la nov goriške grofije, ki ga reforma paje upravo združenih grofij Goriške in hrani Pokrajinski zgodovinski arhiv s sedežem v Gradiške poverila oblasti kolektivnega organa, muzejski stavbi na goriškem gradu,1 vsebuje ar- deželnemu glavarstvu, s pristojnostmi, ki so hivske dokumente od 16. stoletja do 1861, ustrezale Reprezentancam in komoram v drugih razdeljene na dva oddelka ali regi stralli ri. Prva avstrijskih deželah; tako je stanovom odvzela zajema upravne spise goriških slanov od pri- številne stare avtonomne pravice. klju=itve grofije habsburškim deželam do terc- Velja povdarili, da je ob strogem upoštevanju zijanskih reform. na=ela ad quem (do 1754) pri datiranju doku- Prva reg i si ratura je do danes obdržala ure- mentov v fondu treba na=elo ex ante (od 1500) ditev, kot jo je v 60-ih lelilí 18. stoletja naredil razumeti bolj kot histori=ni, ne pa arhivski mej- Karel Morelli pi. Schönfcld. Taje iz omenjenega nik: pravzaprav ne obstaja noben dokument, da- gradiva =rpal podatke za svojo Zgodovino grofije tiran s 1500, letom izumrtja goriških grofov in Goriške (¡storia della Conica di Gorizia), te- nastopa Habsburžanov po dedni pogodbi. V prvi meljno in doslej še ncprcscžcno delo o goriški stanovski regi si ral uri so ohranjeni le trije do- zgodovini v prvih treh stoletjih novega veka.2 kumenti izpred leta 1513, ustrezno datirani s " Pi» veti lo Karla Morclliju v Indice, cit. ' ' Poro=ilo deželnemu /boru poknežene groll je Gori.škc in Gra- Spisi •> /hrani v približno I (K) številkah druge registrature diške o poslovanju dc/clncga odbora od /.idnjc seje do konca Deželnih slanov. septembra I KDO. Gorica 1890. U 12 Posebej MI v škatlah 435-4% /hrani goriški spisi, ki se ASPG. Archivio deliti (/¡uniti Provinciale, l'arte II. Sezione IX nanašajo na dejavnost glavarjev. "Museo Provinciale". íasc. I. Poro=ilo direktorju Emilija Dokumentacija o Tunijcvcin delu je ebnes v Pokrajinskem Tunisa i/ 1616. Zgodovinskem urbi vu v Gorici (ASPG), fond deželnih stanov, '• Podalki so pov/eti po C. UATTISTI, Le racaille Marico- H. registratura (Slali 11), ra/nì listi v Hi. 4•8-5•, 5(13, 5(17, archiviste della sezione provinciale della biblioteca di stalo in 510-511. 516; njegovo poro=ilo deželni deputaciji 10 februarja Gorizia e il loro riordinamento, v Sludi Goriziani. |[. (P)24), [7% o predaji seznamov je v .šk.5l(l/[. Ovc kopiji aktualnega sir. 57-73. ka/ala sta v ASPG. Slati II, Šk. 260 in .301. '4 Verjel no prof. Giuseppe Gclcich. nekdanji dircklor državnega ASPG. Antuvio della Giuiitti provinciale (Foiul deželnega arhiva v Dubrovniku, kije bil ixl avgusla 1•20 na ra/polagii odbora), 1'nrle I, Sezione VII. Sottosezione I. fase. 5. goriški knjižnici. ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 53 menti ostali deloma na kraju samem, nekateri so stemu tajnega glasovanja s pomo=jo spuš=anja bili odneseni in redki uni=eni. Po opozorilu barvnih kroglic v vr= (balotadja). študentke i/, lega kraja, ki j • zaslutila histori=ni Jezik, ki se uporablja v zapisnikih, je do 1707 pomen, je hilo vse gnidivo odneseno in depo- po pravilu nemški. V=asih pa so celotna zase- nirano pri mestni knjižnici v Vidmu, kon=no p:i danja, skupš=inski pravilniki, navodila za pover- 17. decembra 1945 izro=eno goriški pokrajinski jenike in prejemnike zapisana v italijanš=ini; upravi •/. muzejskim sedežem v pala=i Atteins.15 pogosteje so v italijanš=ini posamezne to=ke dis- kusije in ustrezni sklepi. Takšna praksa je bila 3. Kriterije ureditve fonda in izdelave registra polcbna za boljše razumevanje s strani pod- dokumentov je pojasnil sam Morelli v uvodu h ložnikov, ki so govorili le italijansko.17 V letih kazalu spisov. od 1708 do 1724 se redno izemenjujeta raba Dokumenti so bili razdeljeni v štiri serije: nemš=ine in italijanš=ine - ta se dokon=no vladarske resolucije (serija R), zasedanja stanov uveljavi od 1725. {serija S), obravnave (serija P), deželni zbor (se- Serija P je po ohscgu najve=ja. Sestavljena je rija D). Znotraj posameznih serij so dokumenti iz 62 zvezkov, toda zvezek številka 40 v resnici urejeni kronološko, brez podrobnejše =lenitve in ni nikoli obstajal: med dokumenti s številkama oštevil=eni po listih; n:i koncu so bili zvezani v 39 in 41 je kronološka kontinuiteta in noben zvezke s svojim oštevil=enjem vsake serije. dokument v kazalu spisov ni naveden pod sig- Serija R vsebuje dokumente centralnih ob- naturo P 40. Prvi spisi te serije so datirani s laste v in cesarske pisarne: tuje mogo=e najti tudi 1513. kontinuirano pa te=ejo šele od 30-ih let poveri I n ¡i pisma in instrukcije za vladarske komi- istega stoletja. sarje, poslane v grofijo, ¡n njih poro=ila, spise o Serija P vsebuje vso stanovsko korespon- podelitvah sodstva, podelitve in potrditve privi- denco, tako z nadrejenimi oblastmi in drugimi legijev in pravic grofije. Prvotno je serija ob- javnimi uradi v grofiji ali drugih avstrijskih de- segala 40 zvezkov, vendar sc je zadnji, nanašajo= želah, kot tudi s privatnimi strankami. Doku- se na leta 1753-54. izgubil, verjetno med prvo mentacija je karseda razli=na: prevladujejo fi- svetovno vojno. nan=ne in upravne zadeve, pogosto v obliki Serijo D sestavlja 1H zvezkov. V prvih štirih poro=il ali poizvedb, kar dopolnjuje bolj splošne so spisi, zadevajo=i bodisi goriški deželni zbor podatke v seriji S. Številni so tudi dokumenti v (od leta 1525 dalje) bodisi mcddcžclnc avstrijske obliki pritožb, prijav, obvestil, privatnih in ter državne zbore (od 1519): v petem zvezku so javnih, ki lahko dajejo nove in izvirne podatke z spisi zbora v Brucku 1578. Razen fascikla, ki vidika še neznane in skrite družbene resni=nosti vsebuje dogovore na zboru v Gradcu 1620 glede na Goriškem. splošnega obrambnega sistema Notranje Avs- V tej seriji M ore I lij e va odlo=itev, da vse do- trije, se od šestega zvezka te serije spisi nanašajo kumente uredi kronološko in s tem razhijc po- izklju=no na goriški deželni zbor: sestavljajo j ili vezavo raznih spisov v skupno zadevo, v rcsniei poveri Ina pisma in navodila za vladarske komi- otežuje uporabo. Kljub vsemu je le ovire mogo=e sarje, deželnozborske propozicije, pripombe in premagati s pomo=jo kazala spisov: lu je pra- kon=nisklepigoriških stanov. viloma predmet zadeve ozna=en s to=nim kro- Serija S. sestavljena iz 34 zvezkov, pri =emer nološkim podatkom samo za uvodni spis, a z prvi dokumenti segajo v leto 1532, ustreza navedbo nahajališ=a vseh preostalih posameznih izvirnim registrom zapisnikov plenarnih in ožjih spisov v tej zadevi. zasedanj stanov in poverjenikov. Velja poudarili, Kazalo, zvezek z 296 stranmi v kvart formatu, da so bila plenarna zasedanja goriške skupš=ine ki vsebuje ve= kol 5000 arhivskih gesel, je poleg letnega deželnega zhora na vladarjev poziv abecedni seznam si vari in osebnih imen. dokaj pogosta (v povpre=ju so potekala vsak Spisi, ki se ti=ejo posameznih oseb, se le mesce). Ta praksa je bila uradno vpeljana v 20-ih deloma nanašajo na naloge in zadolžitve širšega, letih 17. stoletja: omejen obseg grofije je omo- javnega pomena, naložene posameznikom s stra- go=al vsem deželanom. da so se v razponu pol ni stanov; v lem pri inerii kazalo vsehuje napotilo dneva zhrali na sedežu, veliko ve= =asa in de- na predmet, na katerega se nanaša. Prevladuje pa narja pa je zapravilo plemstvo drugih, precej dokumentacija o vstopanju v vrste deželnega ve=jih dežel za svojo udeležbo na zasedanjih plemstva. V splošnem se najde le navedba skup- =astitljivih stanov.16 š=inske seje, na kateri se je razpravljalo in po- V zapisnikih zasedanj so vedno navedeni trdilo sprejem (torej zajela v seriji S). Le redko, navzo=i. V zapisnikih niso zapisane posamezne in sicer po 1600, je ozna=en obstoj dokumenta o intervencije, marve= le predmet diskusije ter iiobililaciji (v tem primeru je v konceptu ohra- kon=ni sklep. Glasovanje v skupš=ini je nave- njen v seriji P). Treba je poudarili, da v goriškem deno le v primeru volitev zastopnikov: po si- 17 Na primer: v instrukciji stanovskih poverjenikov baronu 15 Gradivo je še vedno v upravnem arhivu goriške pokrajine. Okla vi ju Tcr/iju. ki je bil IliKO imenovan /a prejemnika, je 16 AS CG, Allí degli Slali l'rtniiicitili. Sezioni-1 (=Slnl¡ /). /• 2f>. j. bil» dovoljenje, da je besedilo napisan« "in der Wällischcn 99. Sprach um bessern verstand!". A.SPG, Slati 1, P 34, •. 14S. 54 Iz arhivskih fondov in zhirk ARHIVI XXI 1998 arhivu ni zbirk in sistemati=no ohranjenih ple- pristojnosti na podro=ju civilnega in kriminal- miških privilegijev, niti posehnih popisov le-teh, nega sodstva, glede obdav=enja, imenovanja v kljub odlo=itvi stanov iz leta 1686 - o=itno niso službe in zaposlitve. poskrbeli /a njeno i/.vcdbo - o uvedhi deželne Malteški red: sprejem goriškega plemstva v plemiške matrike, ki naj sega nazaj v najstarejše =eški pri oral, koincnda San Nicolo. obdobje.111 Denar: uredbe, dopisi, mnenja, va hi taci je, be- Rezu Kal Morel lij • ve kategorizacije arhiva je neški in tuj denar, postavitev kovnice v Gorici. 21 iako imenovanih rubrik, navedenih v kazalu Plemstvo: privilegiji, pravice, vpisi v deželno abecedno po geslih. Znotraj rubrike so posa- plemstvo, uredbe in glasovanje o tem. mezni dokumenti našteti kronološko z dodanim Policija: uredbe (omejene na mesto Gorica) opisom vsebine in navedbo nahajališ=a, loje pri- glede šolstva in javne pomo=i, odredbe o javni padnost seriji, šle vil ko zvezka v seriji in ošte- varnosti in =isto=i, urejanje mesta. vil=enje lista. Zdravstvo: zaš=itni ukrepi zdravstvene poli- V predgovoru h kazalu je Morelli utemeljil cije, epidemije in živinske kuge, sanitarne oblasti svojo odlo=itev, da številne dokumentarne zadeve in delegacije, imenovanje zdravnika, farmacevt- skr=i na nekaj kategorij: ker je menil, daje malo ski ukrepi. zadev, kj si jih pod nekim geslom vsakdo lahko Zunanja varnost: odredbe glede vojaške ob- poljubno predstavlja, jih je najraje poimenoval z rambe (utrdbe, nova=enje enot, pomo= sosednjim eno samo besedo, zanesljivo in s lai no, ludi na deželam). ra=un tistih, ki so imeli radi dolge rubrike. Sianovi: privilegiji in pooblastila, dedne služ- Rubrike M orel lij • vega kazala so: be, volitev odposlancev, organiziranje podrejenih Prehrana: odredbe za preskrbo z živežem, uradov. preh ran skega zn a=aj a Vina: zakoni in dekreti o trgovini z vinom, Kamera I ne zadeve: dokumentacija o dcžclno- informacije, poro=ila in prošnje, tihotapljenje. knežjih dohodkih, ki zajema gozdna podro=ja in Pred kratkim je bil kon=an ra=unalniški vnos pravice pobiranja dohodkov od državnih posesti. vseh podatkov iz kazala spisov. Ta operacija se Glavar: spisi o imenovanju in dežel nog la- je zvesto ravnala po Morcllijcvcm popisu, zato varska navodila, slovesnost ustoli=enja in po- ne izpolnjuje vseh arhivskih kriterijev; kljub temu dopuš=a hiter vpogled, lako po zadevah kot Dclcgacijc: poveri I nice in instrukcije za sta- kronologiji, in omogo=a izdelavo zelo priro=nega novske delegate pri dvoru in nadrejenih oblaslch, osebnega in krajevnega kazala. poro=ila lc-ich. Podeželje: privilegiji, posebni opravki kme=- 4. Ker je deželnim stanovom pripadala široka kih skupnosti (naklade, tlaka, nova=enje), pro- in avtonomna lokalna oblast, je njihov arhiv po- daja in nakup komunalnih zemljiš=. membna podlaga '/a zgodovinske raziskave. Deželni zbor: poveriInicc stanovskim odpo- V tem smislu ima prva regi straluni deželnih slancem na državne in mcddcžclnc zbore, po- stanov dvojni pomen. veri Inicc vladarskim komisarjem na goriških Vsebinska popolnost in celotnost na vseh deželnih zborih, dogovori, obravnave in odlo- podro=jih ohscžncga upravnega aparata dežele, =itve deželnega zbora. kakršna je v goriškem fondu navzo=a od prvih Cerkvene zadeve: verska vprašanja, cerkvena desetletij 16. stoletja, je med podobnimi avs- jurisdikcija, uprava cerkvene posesli, podelitev trijskimi arhivi precej redka: zalo lahko študij bene fi cijev, odnosi z verskimi redovi, komenda v goriških stanov v lokalnem okviru prispeva spo- Pre=enicu, ustanovitev škofije. znanja o odlo=ilnem obdobju za nastanek Sodne zadeve: zakonodaja, vladarski dopisi, sodobne državne uprave. sodni redi, sodne pristojnosti, sodne investi ture. Nadalje so za to obdobje spisi deželnih stanov Vlada: zunanje zadeve (spori na mejah, od- najpomembnejši uporabni fond. Zaradi poraz- nosi z beneškimi podložni ki), mejni spori z gubil ve arhivov razli=nih javnih lokalnih uradov avstrijskimi deželami, trgovinski in industrijski (od glavarstva do finan=ne uprave), o =emer je ukrepi, deželna policija (javna gradnja, lov, tožil že Morelli, zavoljo uni=enja ali delne po- riholov, javni red,, potrošnja), židovska vera in razgubitve pomembnih družinskih arhivov socialni položaj Zidov, odnosi z grofijo Gra- (Atteins s Sv. Križa, Thurn, Coronini-Krombcrk) diška. in zaradi težav pri uporabi preostalih v zasebni Davek: uzakonjenje davkov, zemljiški davek, lasti so spisi deželnih stanov koli=insko naj- sporne dav=ne zadeve, ugovori, prošnje in obsežnejši in vsebinsko najpomembnejši doku- informacije, instrukcije in uredbe o izvršbi, da- mentarni vir za goriško zgodovino novega veka. rovi za vladarsko hišo. Stara grofija se je razvijala vzdolž dveh osi: Namestnik: imenovanje, pristojnosti in polo- srednje in zgornje Soške doline ter Vipavske žaj- doline oziroma na ozemlju, ki je danes v veliki Javna oblast: privilegiji mestnega magistrata, meri v Republiki Sloveniji: o=iten je pomen sta- rega arhiva goriških stanov za slovenske raz- iskovalce lokalne zgodovine. IX ASPG.Stalil.S2l.f. 93. ARMIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 55 V tem smislu se najzanimivejše gradiv« na- lokalnih oblasti zoper širjenje epidemij in naša na posebne zadeve, /lasti na upravljanje živinske kuge, ki konkretno zadevajo Bovec na velikih kamcralnih gozdov in prodajo komu- za=etku in koncu 16. ter Kanal v 17. stoletju. nalnih zemljiš=. Poleg podatkov o ozemeljskih O ozemlju Tolminske, leta 1534 goriški gro- spremembah in o njihovem gospodarskem izko- fiji priklju=enega glavarstva in 1649 spreme- riš=anju je v teh dokumentih mogo=e naj li (udi njenega v alodial no gospostvo, pa je doku- pomembne podatke o gospodarski in družbeni mentacija posebno bogata. organizaciji lokalnih vaških skupnosti, zlasti v Predvsem je dokumentirano uradno dogajanje prošnjah, ki so jih pošiljale vladarju ali nadrejeni na tem obmo=ju: od poskusov tolminskih gla- upravi za ohranitev svojih pravic - posebno za varjev, da se otresejo podrejenosti do grofije, do jus ¡/ascendi in jus legmiiuH oziroma /.a pravico odstopa vladarjevih sodnih pravic, najprej šta- do paše in sekanja lesa na skupnih zemljiš=ih - jerskim Breuncrjcm, nekaj let pozneje pa Co- ter v zvezi z obravnavo tlake, ki s«> ji bile pod- nmini jem. Precejšen pomen ima tudi strateška vržene (tudi v grofiji imenovane rabota) inje bila vloga glavarstva, zalo je oširno izpri=ano utrje- namenjena prevažanju lesa ali utrjevanju go- vanje in vzdrževanje tamkajšnjih utrdb. Obsežna riškega gradu. Obilo take dokumentacije iz I fi. in je tudi bogata dokumentacija o izkoriš=anju 17. stoletja je za gozd Pa novce - naj bij i žj i mestu, gozdnih zalog in o poteh, zlasti je hogata o ki se je raztezal proti Krombcrku - ter za Log - podložniškem upiranju pla=evanju naklad in kamor so gravitirale soseske iz Ozcljana, Sem- uvajanju davkov, ki se vle=e od leta 1534 do pasa, Šinihcla in Oseka. Šele v 18. stoletju sc je upora 1713 - ta je obravnavan le z vidika go- pojavila ustrezna dokumentacija za Trnovski riških oblasti ter zadeva sprva le obramhnc gozd, ki prej o=itno ni bil izkoriš=an. ukrepe in kasneje represijo. Iz tega ohdobja je tudi obsežnejše gradivo o Zelo je pomembna obsežna dokumentacija, ki prodaji skupnih zemljiš=, zlasti na obmo=ju Brd zadeva neposredne odnose med stanovi goriške in v Vipavski dolini. V starem arhivu deželnih grofije in kranjske vojvodine. Gre zlasti za gra- stanov se nahajajo pretežno spisi o politi=nih raz- divo, ki pokriva vsa stoletja novega veka in se pravah na to temo, v katere so se nekatere nanaša na institucionalno sodelovanje na pod- skupnosti, kot Šempeter, Vrtojba. Vogrsko, Bilje, ro=ju zdravstva, predvsem v primerih kuge, na vklju=evale kot polni upravi=enci in nastopale vzajemno vojaško pomo= na mejah v primeru kot kupei zemljiš=; spisi, ki so bolj ekonomskega vojne proti Bene=anom in Turkom, na skupne zna=aja in obsegajo tudi pomembnejša gospostva naloge pri graditvi cestnih komunikacij na ob- grofije, zlasti tolminsko, se hranijo v drugi re- mo=ju Kanala, Bovca in Razdrtega. gi stmt uri. Predvsem so dokumentirani trgovinski odnosi Za zgodovinsko raziskovanje ozemelj, ki so med dvema deželama, ki zadevajo preskrbo Go- bila zajela v ve=jih gospostvih, je dokumentacija riške z žilom in živino na Kranjskem (z zani- v fondu precej omejena. Pa vendar: medtem ko mivimi podatki o tihotapstvu) in prodajo goriških spisi o gospostvu Sv. Križ skoraj ne obstajajo, so vin, ter ustrezna dav=na, carinska in denarna dok in • enti za gospostvo Kanal in kamera Ino politika. gospostvo Bovec precej številni, zlasti za posa- Kon=no se v goriškem arhivu nahajajo (udi mezno problematiko, povezano tudi v tem pri- vladarski odloki, poslani na Kranjsko, npr. o meru z gospodarskim izkoriš=anjem velikih fevdih ali o gozdovih, informacije, ki so jih gozdov. Gre za izgradnjo (v 16.) in vzdrževanje kranjski stanovi posredovali goriškim kot gra- (v naslednjih stoletjih) komunikacijskih poli, divo o uporabi metod pri uvajanju novih oblik cestnih ali re=nih, za potrebe transporta in obdav=enja, nadalje informacije, ki se nanašajo prodaje lesa ter za postavitev naprav za njegovo na namestnika in viced orna, na predpisani obred obdelavo. Druga obravnavana tema je politika ob pok I on i t vi knezu, dokazi tesnih uradnih od- nalaganja carin in davkov na ta promet. Navzo= nosov med dvema sosed nji tria deželama. je tudi dokumentarni material v zadevi zdravstva, zlasti izmenjava informacij za potrebe ukrepov Prevod: Dm go Trpin 56 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 Druga registratura arhiva goriških deželnih stanov ALEKSANDRA MARTINA TASSIN Druga rcgistralura (sezione) spisov deželnih V istem pismu je opozoril tudi na kronološki stanov vsebuje ludi spise drugih lokalnih orga- kriterij urejanja dokumentov. nov in sega v drugo polovico devetnajstega sto- Tuni je 6. februarja 1793 poslal podrobno po- letja, ko deželni stanovi niso ve= obstajali/ ro=ilo o dotlej opravijenem delu. Najprej je zbral Fond je /clo obsežen: sega od številke 153, in vse dokumente od lela 1754 do leta 1791, ki so lako tudi fi/i=no nadaljuje M orel lijevo zbirko,2 bili "raztreseni in razmetani na razli=nih mestih do številke 724, z dodatkom pa do številke 748. in od ve= rok". Vsi ti spisi, ki so se "ohranili v Obsega približno 80 teko=ih metrov. Doslej so nevezanih pake li h, hodo zbrani v drugem, bolj spisi zve/ani od št. 153 do št. 365, preostali akti natan=nem registru, po podobni melodi, ki jo je pa so shranjeni v fa s ci k lih (buste). Upoštevali je uporabljal že pokojni g. Morelli". Opozoril je treba, da se na dolo=eno .številko v popisu aklov tudi na nuj nosi vezave Ich spisov, tako kol so bili zelo pogosto nanaša ve=je število fascitelo v.3 vezani akti iz prve registrature; v ta namen je od Trenutno je edino pomagalo celotnemu fondu mestnega knjigarnarja že zahteval predra=un. sumarni seznam (elenco), manjka pa celoten po- Temu poro=ilu je Tuni dodal tudi kopijo seznama pis; torej je fond z. vidika zgodovinskih raziskav vseh arhivskih listin. ležko uporaben. Prvo delno popisovanje se je Tuni je nameraval najprej uredili vse doku- za=elo v letih 1791-1804. Nad tem poskusom pa mente, zadevajo=e goriško grofijo, nalo pa doku- je visel, kot se je dogajalo tudi pozneje, popis mente, ki so se nanašali na gradiš7ansko grofijo, aktov deželnih stanov, ki ga je izvedel Carlo upoštevajo= k ri Ieri je, ki jih je uvedel Morelli. Na Morelli, in sicer tako, da je ureditev, ki jo je Mo- koncu pa seje nameraval lotiti starejših aklov, od relli namenil rcgislraluri do leta 1754, mo=no 15. do 18. slolclja, ki so bili "prej izpuš=eni". vplivala tudi na urejanje preostalih deželnih Poro=ilo je kon=al s citatom iz. razprave Lodo- spisov. vica Antonia Muralorija "O javni sre=i": "Med Februarja leta 1791 je cesarsko kraljeva de- prizadevanji pametnega vladarja za dobrobit in želna deputacija združenih poknežemh grofij Go- boljši položaj podložni kov ni majhnega pomena riške in Gradiš=anske zadolžila trgovskega urad- ustanovitev, ohranitev in dobra urejenost javnih nika Giovanni ja Battista Tun i ja, naj popiše vse arhivov".5 deželne spise, ki so "še vedno delno v rokah biv- Tu nije vo delo je bilo dolgotrajno, vendar ni šega sodnega pisarja Domenica Parcarja, delno prineslo želenih rezu Halo v. Poleg lega še niso pa shranjeni na gradu". Od Tu ni ja so zahtevali, našli ustreznega prostora za nastanitev arhiva v da vsak teden popiše dolo=eno koli=ino gradiva, deželni pala=i. Tuni je vsake tri mesece pošiljal ki bi ga nato shranili v deželnem arhivu. poro=ila o rezultatih svojega dela. Februarja leta Maja istega leta pa še ni bil dolo=en prostor, 1794 je poro=al, da je prispel do 13. od pred- kjer naj bi Tuni za=el delo. Zato je pisal deželni videnih 30. zvezkov (volumi), maja je bil pri deputaciji: "Ker razpolagam s tremi sobicami, dvaindvajsetem. Avgusta je s ponosom sporo=il, primernimi za zbiranje, urejanje in zlaganje do- da je prispel do 29. zvezka, v novembrskem po- kumentov, ki bi jih prinesel od tam, kjer sedaj ro=ilu pa je zapisal, da je kon=al zadnji zvezek: ležijo raztreseni, bi jih, =e se spoštovani depu- "od 30. vezanih, ki sledijo seriji pokojnega g. taciji zdi primerno, lahko zbiral in urejal v mo- Morel lija, se prepisuje sinopsise vseh 30. delov jem stanovanju ..., delo bi tudi hitreje potekalo, (tomi), ki bodo zvezani v poseben zvezek, s ker bi se ga lahko lotil ob katerikoli uri, kadar ne =imer bo narejeno strnjeno kazalo vseh vsebin"/' bi bil zaposlen s svojimi rednimi opravili, skupaj Delo je bilo upo=asnjeno tudi zaradi malo- s sposobnim pisarjem, ki bi obvladal oba jezika, marnosti knjigovezca, saj je zmešal zaporedje italijanskega in nemškega...". Ta pisarje bil Vin- nekaterih snopi =e v in tako izni=il mesece dela, cenzo Brumatti. tako da gaje bilo treba znova opravili. Kakorkoli Oktobra istega leta je Tuni poro=al, da se bo že, februarja 1796 je Tuni deželni deputaciji "delo zavleklo v zimo, zato se mora zavarovali poro=al o dotlej opravljenem delu, za katerega bi pred mrazom in si priskrbeli sve=e...".4 lahko rekli, daje bilo pravzaprav kon=ano. Tuni Sianovi so bili odpravljeni lela 1X49, vendar je /e Morelli s •••-hivio Storico-Provinciale ili Gorizia (ASPG), Alti degli govoril o i /gubi njihovega pomena. Slati Provinciali, se/.. II. n. 5(11/1, fase. 1/1. rcg. 7, Archiv- Glej prispevek D. Porccddc Milidicri v lej številki Arhivov. •••••••••• der Ständischen Akten betreffend ( 179.1). * Na primer št. 5HO, ki je v popisu o/na=ena pod SHU/I, 5•1/2. r' ASPG. Ani degli Stali Provinciali, se/. Il, n. 503/1, lase. 1/1, SK0/3 in 5X0/4. je dejansko v de vel ih fascikl ih; to pa ni reg. 7, Arcliiv-KeituliermiR der Stdndi\clieii Akten betreffend osamljen primer. (1744). Pisma G. •. Tunija dc/elni deputaciji /. dni 16. avgusta 4 Pismo i. dne •. oktobra 1791. in 15. novembra 179-1. ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 57 je i /jo=i I dva reperto rij a (protocolli di reper- ni li za lisic starejše, pridobljene po Morclliju. torio), prvega za akte do lela 1754, ki ga je iz- Med prvo svetovno vojno, ko so knjige iz delal Morelli, Tuni pa mu je dodal seznam listin deželne knjižnice preselili v Firence skupaj z in splošno kazalo, drugega pa za spise od leta Morcllijcvo zbirko, je preostali del arhiva ostal v 1754 do Ida 1791 - temu je priložil še splošno pritli=ju pala=e Atteins. kazalo.7 V drugem poro=ilu iz meseca marca je Nevezani a ki i deželnih stanov, ki so ostali v izrazil pripravljenost za "preselitev arhiva", ki je pala=i Alterns, so bili razdejani in posamezne bil, kot je znano, shranjen v njegovem stano- enote je bilo ireba znova urediti. Vse gradivo so vanju.11 Deželno knjigovodstvo, ki je lo poro=ilo zbrali v zabojnike in ga prenesli v državno knjiž- posredovalo stanovom, je kot primerno meslo za nico, kamor so ob koncu vojne za=asno shranili nastanitev arhiva omenilo nakup "hiše M i an i" (udi gradivo, ki je prišlo iz Firenc. Direktor poleg deželne pala=e.0 knjižnice Carlo Ballisti, ki je spremljal to ope- Spise so preselili, zaradi pomanjkanja polic in racijo, je poro=al, da je bil na razpolago le Mo- omar pa so jih morali shraniti kar na Iteli. Aprila rel lijev katalog-register. 1800 je Tuni poslal noto z opozorilom, da doku- Tudi Battisti seje ukvarjal /.urejanjem dežel- menti ne morejo ve= ostali na vlažnih I Ich in da nega arhivskega gradiva z namenom, da bi arhiv je premesti lev arhiva nujno potrebna.m Nekaj lahko uporabljali. aktov še ni bilo urejenih, zato so Tuni ja prosili, Ureditev arhiva je izvedel paleograf Carlo de naj kon=a še to delo. Braunstein (Roccabruna), registrature pa prof. Neurejeni spisi so bili ve=inoma v nemškem Sofia Ciani.1-1 jeziku. Po Tu ni je vem mnenju bi zadostovalo Lela 1920 je bilo zvezanih 200 zvezkov druge "mehani=no" delo - pisanje seznamov, =esar pa reg i si rature (s preostalimi 77, zvezanimi leta sam ni bil ve= sposoben opravili." Ker ni mogel 1942, dobimo današnje število zvezkov). Av- dobili novega pomo=nika, je bilo zanj, sedem- gusta leta 1920 je dal Generalni civilni komi- deset letnika, lo delo preve= zahtevno. Naj spom- sarial za Julijsko krajino Državni knjižnici v Go- nimo, da je bilo lo tako reko= njegovo dodatno rici na razpolago Giuseppa Gel ci cha, nekdanjega delo, kajti, kot je dejal sam, je delal tudi v direktorja Dubrovniškcga državnega arhiva, z sodniški pisarni. Na tej to=ki je bilo delo tudi nalogo, da kon=a analiti=ni inventar deželnih prekinjeno. arhivskih fondov. Dejansko pa ni storil ni=esar. Na podlagi deželnega pravilnika, objavljene- Arhivsko gradivo je bilo Pokrajinskemu mu- ga z vladarskim patentom 26. februarja 1861, je zeju vrnjeno v prvih mesecih leta 1941. bila deželnemu /boru poverjena vsa javna in Namen inventarizacije, ki so jo pred kratkim deželna lastnina,12 med drugim ludi deželna hiša za=eli uslužbenci Pokrajinskega zgodovinskega in "stari deželni arhiv". arhiva, je predvsem ugotoviti natan=no pro ve- Arhiv ¡c prišel pod Deželni muzej in laje leta ni eneo teh aktov in pri lem identificirali urade, 1900 zanj našel meslo v pala=i Aticms. Vendar pri kalerih je nastajala razli=na dokumentacija. pa so arhiv preselili šele lela 1914. Na ta na=inje mogo=e analizirali tudi razli=ne Iz letnih poro=il, ki jih je deželnemu zboru organe, ki so na lokalni ravni upravljali deželo na pošiljal direktor muzeja Emilio Turns, zlasti iz prehodu od si ano v do deželnega zbora. poro=ila lela 1916, je mogo=e sklepati, da je Prvi zvezki, ki jih je uredil Tuni, in sicer od direktor preu=il vsak posami=en pakcl v arhivu in št. 153 do 184 in ki ustrezajo seriji "R" Mo- pripravil sumaren seznam njegove vsebine. Za- rcllijcvc zbirke, so opremljeni s kazalom-sc- trdil je, da obstaja samo popis Morcllijcvc zbirke znamom, ki se nahaja pri št. 3J5: "Chro- in da ni nikakršnega popisa za spise po Iclu 1754, nologischer Register mit dem betreffenden Re- pertori u m und einem Supplcmcnlrcgisicr ueber 7 Islo. •. S KI/1, fiiK. V/l. reg. X. O. 11. Timi rassegna l'apertiti) die Slacndisehe Akten vomj. 1754-1791 vcrfassl generale nell'Archivio Prm ¡minie, II). februar 17%. vom Tagesschrei ber Vinzcn/. Brumatti unter der S Klo, •. 510/1, li«:. V/1, reg. X. G. •. Tuni rossetta /'ultimo Leitung des Commcrzialbcamtcn Johann Baplist operato nell'Archìvio Provinciale, IH. marci' 17%. Tuni", 488 strani s kazalom. Ti spisi naj bi imeli 9 I si«, Informazione della •. •. Provinciale Iiiichalteriu ili Slala nadaljevanje v številkah od 498 ("deželni spisi in Garala, •. milj 17%. 1791-'92") do 549 ("deželni spisi 1810"). Gre za K) I sin. il. 51 fi/11, lase. IX/1, reg. If). G. I). Timi rassegna la kontinuiteto med akti, ki jih je popisal Tuni, in relazione del rianimalo Archivia Priniiiciale. IX. april J •••. listimi, ki so vezani v zvezke od št. 498 do št. M 15. juliju 17•.1 je hil odpuš=en pisar Vincenzo liru nul I i 541; ti imajo izdelana kazala in se v seznamu i viroma "s leni lincili je bilo u kin jenu dnevno platilo 30 krnj. nahajajo pod številkami, ki neposredno sledijo carjev, imel paje mo/n»sl nadaljevali /.detoni kol praklikanl Tunijcvcmu registru, to je od št. 316 do 323 in brc/, platila"; trt», •. ••/I, fast. I/I. reg. 25, /Immani Vimeiiz pokrivajo leta od 1791 do 1807. Manjka register nomi. Wachensehreiiier Einlassung betreffend, l'n/nejc je bil za zvezke od 518 do 524, morda sc je izgubil. pisar /ilova sprejel na del", km je mogo=e ugiiloviii i/. Tunijcvih po/nejših pnru=il. O upravnih spremembah •. ••• V ANI. // litorale austriaca C. UATTI.STI, Ir raccolte startvo-urcliivisticlie della sezione ilol Settecento alla "Costituzione di dicembre" del 1867, Udine provinciale drilli llil/lialeca di Stato in Gorizia e il loro 1979. riordinamento, "Sludi goriziani" 2 (1924), sir. 55-73. 58 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 Gre za stanovske spise v letih od 1754 do 1809- Promemoriji iz leta 1760, ki jo je Giovanni '10. Za uporabo lc-lch je mogo=e uporabili ka- Gasparo La nt hi cri, prvi goriški poslanec, poslal zala in/ali reg i stratume protokole; zanje so na grofu Villanu Pc ri as u, pooblaš=enemu komisarju razpolago konkordanca s Številkami fasciklov, ki za pomo= "tej skrajno potla=eni deželi", je vsebujejo te akte, kazala in protokoli. re=eno, da je bilo "oh združitvi gradiš=anske in V grobem lahko akte druge registrature de- goriške grofije leta 1754 dolo=eno, da se vodijo limo v spise združenih grofij Goriške in Gra- knjige javnih dajatev resda v Gorici, vendar pa diš=anske (1754-1791), združeni grofiji Goriška morajo biti gradiš=anske zadeve ves =as lo=ene in Gradiš=anska (1792-1810), Pokncžcna grofija od goriških. To bo število zadev podvojilo, iz- Gradiš=anska (1647-1754), stari spisi Goriške in terjava pa bo nekoliko kasnila, za kar pa je Gradiš=anske (pretežno glavarski spisi, =eprav se Njegovo veli=anstvo Gradiš=anom že obljubilo, nekateri dokumenti nanašajo na stanove). Veliko da proti njim zaradi tega ne ho uveden noben je protokolov, ki se nanašajo na spise združenih postopek; gre za boljšo urejenost v deželi, =e vse grofij (273-323). spise, ki so hili v gradiš=anske m arhivu in so Drugo podro=je, ki mu je namenjeno veliko zadevali to grofijo, preselijo v Gorico, kjer naj bi prostora, zadeva dolo=itev meja (od št. 355 do zanje uredili primeren in varen prostor. Kar se šl.365); med drugim vsehuje akte komisije za li=e gradiš=anskih zadev v Gorici, ne bi bilo meje med Benetkami in cesarstvom (1751-'54) in nikakršnih zamud in nevše=nosti, =e bodo spisi vrsto zemljevidov. Od tega fonda so danes na dobro uro stran. Ti spisi bi morali bili natan=no razpolago natan=ne kartoteke, ki olajšajo vpo- razvrš=eni, posami=no registrirani, v la namen pa gled v spise. bi potrebovali sposobnega in marljivega arhi- Veliko aktov se nanaša na komisije; med nji- varja, ki bi znal nemški in italijanski jezik, in to mi na komisijo za mitodarnc ustanove, za re- toliko bolj zato, ker za deželne spise ni pri- vizijo katastra, komisijo za odpravo verskih mernega in dovolj velikega prostora, niti osebja, združenj in komisijo za prijavo fi dej kom i sov. ki bi bilo posehej za to usposobljeno." Sledijo spisi blagajniške deputacije (od 1771), Kar zadeva ugotavljanje virov, zadevajo=i li komer=nega magistrata in komer=nega konsesa, obmo=ja grofije, ki so danes na slovenskem spisi, ki se nanašajo na normalkc, sto in ve= ozemlju (dolini Vipave in So=e z glavarstvoma številk pa se nanaša na deželno knjigovodstvo. Bovec in Tolmin), lahko izklju=imo spise, ki se Druga registratura vsebuje tudi približno 200 nanašajo na Gradiš7ansko, in pozornost posve- zemljevidov, ki se delno nanašajo na probleme timo stanovskim spisom, aktom komisij za meje razmejitve med gospostvi, predvsem med be- in dokumentaciji v zvezi s terezijanski m in Jože- neško državo in cesarstvom; druga skupina zem- fi nskim katastrom. Zanimiva utegne biti tudi ljevidov pa verjetno izhaja iz zase hn i h arhivov. dokumentacija v zvezi z deželnim knjigovod- Evidentirani so bili spisi, ki zadevajo novo stvom, vojnimi davki, davki na živino 1er akti, ki naklado oziroma terezijanski kataster v letih se nanašajo na fevde in milodarnc ustanove. 1745-46, in listi, ki se nanašajo na jožefinski Registratura vsebuje tudi serijo urharjev iz 19. kataster ( J 785-'90). stoletja (št. 611, 615-621 in 718/1-8); med njimi Kar zadeva skupino aktov, ki so v kazalu se nekateri verjetno nanašajo na reklifikacijo ka- ozna=eni kot vladarske resolucije in deželni spisi, tastra iz let l846-'47 in zadevajo tudi obmo=je nato pa poenostavljeno deželni spisi, se med Tolmina. njimi skuša v sedanji fazi urejanja evidentirati Sekcija obsega nadalje tudi dokumentacijo, ki glavarskc spise, med katerimi prevladujejo listi se nanaša na dcžclnozborskc volitve v letih 1861, iz Gradiš=anske. 1867, 1870, 1876, 1883, 1889, 1895, 1897, 1901 Tu bi skušali lo=ili skupino spisov, ki se na- in 1902 (št. 604, 604/a-i). našajo na gradiš7ansko grofijo. Nanjo se nanaša Pomen tega fonda se ho pokazal takrat, ko se veliko šle vi I k na za=etku seznama, ki vsebujejo bomo s celotnim popisom te mase gradiva otresli zapisnike stanovskih zasedanj od 1647 do 1754. utvare, da bi spise vseh organov, o katerih ob- Ti so vklju=eni v zvezke 207a, 208, 208a, 209, staja dokumentacija v drugi registraluri, uredili 210, 212, 2l2a, 214, 216, dodana pa jim je serija po Morel lijevi metodi. fasciklov, ki zadevajo beneficije, dobrodelne Morda bi lahko v tem videli nekakšno rde=o ustanove, fevde, ki se vsi nanašajo na Gra- nit, pogosto zelo prepleteno, ki bi lahko vodila diš7ansko. skozi hlodnjak upravnih organov, povezujo= star Dokumenti te druge sekcije pri=ajo, da je v sistem stanovske vladavine z deželnim zborom dolo=enem trenutku oziroma oh združitvi gra- grofij Goriške in Gradiš=anske po 1861. diš=anske grofije z goriško (1717, v resnici pa lela 1754) prišlo do kopi=enja spisov. V Prevod: Vem Ce ice r in Drugo Trpin ARHIVI XXI 1998 lx arhivskih fondov in zbirk 59 Vodni znak na papirju do leta 1800 ANDREJ '¿ADN I KAR Vodni znak (nein. Wasserzeichen; angl. oblikovanju vodnih znakov dali renesansa, barok watermark; franc, filigrane; il. filigrana) je znak. in rokoko. vtisnjen v mokro snov, iz katere oblikujemo Krona in križ, la pa spel v vseh oblikah in papirno polo ali trak. Vtis je navadno prosojnejši razli=icah, Sonce, Mesce in zvezde, doma=e in od preostale površine, zalo je dobro viden pri divje živali - tudi enorožec in bazi I i sk ne manj- opazovanju papirja proti svetlobi. Poznamo pa kala - ves herbarij cvetlic, vsakovrstni sadeži, tudi znake, ki so vtisnjeni tako, da so temnejši od divji možje in svetniki, =loveška glava, roka ali okolice, in lake, ki plasti=no izstopajo. Vodni noga, orodje in orožje, grajski stolp in cerkev, znak se pojavlja tako pri ro=ni kot pri strojni ime izdelovalca, grbi - naš prvi znani izdelovalce izdelavi papirja. Poznamo tudi imitacije vodnega papirja mojster Pankrac je v svoje pole okrog znaka, ko se ta vtisne v že izdelan papir. Vodni leta 1580 vlisnjeval grb gospoda Khisla s Fužin - znak rabi kol znak izdelovalca, pa tudi kol vse to, pa še oblike, ki jim težko dolo=imo ime in zaš=ita proti ponarejanju, na primer v papirjih, ki so imele pomen morda le za svojega mojstra, namenjenih tiskanju bankovcev ali znamk. lahko najdemo, 1 K T. Weiss: Handbuch der Wasscrzckhcnkunile, Leipzig, 1962. C, M. Iltiquct: Dictionnaire historique des moyens du papier 2 Z;i odtis Sic v papirju bolim ve=krat našli francoska izraza: la îles leur apparition vers 12X2 jusqu'en 1600 avec 29 figures verge« re /a osniiviie in les ••••••• /a vcznc zite. dans le texte et 16)12 fac-similés île filigranes. Cenò ve, 190?. 6(1 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 /srn *i &A- Vodni znaki šestnajstega slolclja iz A. Müller, Diarium über die Arbeiten im Archive des Landcsmuscum in Laibach 1900, ARS ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 61 -£"-6#*-• • Vodni znaki osemnajstega stoletja iz A. Müller, Diarium über die Arbaitcn im Archive des Landcsmuscum in La i bach 1900, ARS 62 I/, arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 Že dolgo pritegujem zanimanje raziskovalcev tudi ikonografija in simbolika vodnega znaka. Nekateri arhivi in specializirani muzeji hranijo zbirke s tiso=i vodnih znakov. Za njihovo repro- duciranje je danes v rabi vrsta na=inov, od pre- prostega kopiranja s pomo=jo prozorne folije, fotografije, do beta radiografije in rentgena.7 Za=etki preu=evanja vodnih znakov na Slo- venskem segajo v konec prejšnjega stoletja. Bri- quet je obiskal tudi Ljubljano in tu pregledoval dokumente v arhivu Deželnega muzeja. O nje- govem obisku in ugotovitvah je na kratko po- ro=al kustos Deželnega muzeja Allons Miillncr.x Ko je ta v letih od 1900 do 1903 urejal arhiv v Deželnem muzeju, je o svojem delu pisal dnev- nik.9 Med besedilo je na posebne lisic prerisal 114 vodnih znakov, ki jih je našel na doku- mentih, nastalih v obdobju od 15. do 18. stoletja, "vodni znaki v papirju teh aktov niso nezanimivi. Predložene sem kopiral, njihove kopije pa bom poslal gospodu Briquclu v Ženevo v oceno" je zapisal na koncu strani ob listu s skupino vodnih znakov.10 V Miillncrjcvi zapuš=ini v Arhivu Slo- venije je tudi 55 listi=ev z vodnimi znaki, ki jih je izrczal ¡z razli=nih dokumentov." Med obema vojnama je raziskoval zgodovino izdelovanja papirja na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem Viktor Thicl. V njegovih razpravah najdemo tudi risbe vodnih znakov papirnic, ki so delovale v teh deželah.12 Leta 1957 je pri Zgo- Vodni znak - glava na listini i/ Ida 1313, marce dovinskem inštitutu JAZU izšlo obsežno deli) 12, ARS Zbirka listin, Rep. III. št. 27 Vladi m i rja Mos ina in S • ida Tralji7a o vodnih znakih 13. in 14. stoletja,13 v katerem so zbrane stanka nedatiranega dokumenta, ki ga preu=u- vse takrat znane razli=ice. Objavljenih je 7271 jemo. Kadar pa poznamo =as obratovanja kakšne znakov, kar je trikrat toliko, kol jih je poznal papirnice, vrste papirja, ki jih je i/del oval a, in • ri quel iz teh dveh stoletij. Avtorja uvajata tudi morda tudi papirni=arja -v vsako vrsto so kmalu nekatere nove vrste. Vodni znaki so razvrš=eni za=eli vtisnjcvati posebne znake, za=etnice imen po abecednem redu francoske terminologije. in priimkov izdelovalcev pa so tudi pogosto Med nahajališ=i dokumentov, iz katerih so pre- vtisnjene v papirju - bo naša ocena že precej risati i objavljeni vodni znaki, so v Sloveniji na- zanesljivejša.4 vedeni današnji Arhiv Slovenije, NUK ter ško- Zborniki, ki bi kol Briquclov pred devet- desetimi leti skušali zajeli vse znano gradivo, danes seveda niso ve= mogo=i. Razprave so =a- Ivy7 (?c 17. podohno delo istega avtorja). sovno ali regionalno omejene, ali pa obravnavajo W. Haupt. Wasscr/cithcnwiedcrgahc in schwierigen Fällen, dolo=eno zvrst gradiva, v kateri se vodni znaki Maltethnik. X7. 1•• I, pp. 3K-43; 5 pojavljajo. Nekatere pa so posve=ene eni sami V. Hcllwig, Wasser/eichen unter der Kontgen rühre, Mul- 6 vrsti vodnega znaka, v vseh njenih razli=icah. lei-hmk, KX, 1982. pp. 27•-27•, •. Miillncr. Das Papier der Laihachcr Archive. Argo, VI, 4 V. Mošin. Filigranologija kao pomo7na historijska nauka, 1•••, pp. 124-126. Zhornik Historijskog instituta Jugoslavenske akademije, Za- A. Milliner: Diarium Uhcr die Arhcílcn im Archive des greb, I• 54, pp. 25-93; Landcsinuscuins in La ¡bach il. ti. 22. September 1900 an. C. Mie-card, Die Wasser/eichenforschurig als historische Hilfs- (Kokopis hrani arhiv =italnice AS). wissenschaft, AZ. BtJ. 52. 1•56, pp. Ci2-115: Ox„ p. 104. T. Gcrarily, Altes Papier und scine Wasscr/cichcii. AZ. Bd. 70. AS.Zhirka vodnih /nakov, št. 1-55. |•74,••. 6•-74. V. Thiel: Geschieh le der Papicr/cu gung und des Papicrhandcls ' G. Pit-card, Wasscrzeichcnkundc und Urharforscliung. Art-fii- in Steiermark, Sonderdruck aus Zcnlralhlatl für die Papier- vu m. 1-2, •52, pp. 65-• I; industrie, 1-7, 1926; D. Woodward" Catalogue of watermarks in Italian printed i.sti: Gcsthithlc tier Papier/eugung in den Hcr/ogiUmcrn maps ta 1540-1fiOO. Pircn/c. 1966. Kärnten und Krain, .sowie in der Gral schall Gör/, Sonderdruck (i B. Giglio: Le filigrane nelle tarie degli archivi diocesani di aus Der Allcnhurgcr Papiercr, 9-12, 1937. Ivrea nei setoli XI1-XIV. XIV-XV, Ivrea 19X1. 13 V. A. Mošin. S.M. Traljié: Vodeni znakovi XIII i XIV vijeka, G. Piccard: Wasser/eichen Hand und Handschuh, Stuttgart, l-ll. Zagreli, I•57. ARHIVI XXI 1998 I/, arhivskih fondov in zbirk 63 .'•••JulZZSi'. - r,:".' •; i' ' IÄ••>•• "?• '-•,:;«- VÏ« '..tV/.'<-* 14 G. Eincdcr: The Anti=ni Paper-Mills iif Ihc former Austro- I fungarían Empire anil (heir Watermarks, HiJvcrsum, I960. 15 J. Som, Starejši mlini /a papir na Slovenskem, Z<.VIII, 1954. pp. 87-117: hl i, Dodatek k starejšim mlinom za papir na Slovenske m, /( IX, 1955. pp. 189-192; Isti, Se o mlinih /a papir na Slovenskem. Z<, XII-XIM. 19.58'1959. pp. 266-272. J. Sorn: Razvoj papirnice Vev=e, Ljubljana. 1956. 1. Slokar, Nekaj dodatkov k zgodovini mlinov za papir na Slovenskem, Z<. X-X1, 1956-1957, pp. 295-297. D. Caluta, Loška papirnica, LR, 1985, pp. 137-152; Isti, Dodatek k zgodovini loške papirnice, LR, 33, 1986, pp. 57-64. 19 D. Caluta, Za=etki radeške papirnice, Kronika, 34, 1986, pp. 152-160. 2(1 M. Kos: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana, 1931. 64 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 Osebni fond Franza Stuchlika, kaplana ljubljanske komende nemškega viteškega reda ANDREJ ZADNIKAR Osebni fond Franza Sluchlika v Arhivu Slo- jem komturjaGuidobalda von Starhcmbcrga, kije venije obsega le dve poli, vsaka je na treh stra- bil dal pobudo za gradnjo sedanje cerkve. Kot vir neh popisana z drobno, na nekaterih mestih težko na tem mestu navaja Hoffa.7 Kratko še omenja hcrl j ivo gotsko kurz ivo. Prva, v folijskem for- rimsko nagrobno sle lo, ki je nekdaj rabila kot matu, je podpisana: Franz Stuchlik D.•.P., dru- scabcllum pred oltarjem, zato je napis v spodnjem ga, manjša, pa: Franc. Stuehlik (v latinici) in /. delu precej zabrisan, danes pa sloji v lapidariju ob za=etnicami: O.T.P. ob imenu, ter: Cappe I lan us cerkvi.x Prepisal je tudi napis z nagrobnika dru- Comndac Labac. gega Starhembergovcga naslednika, Augustina Calatogli s Cleri Diocccsis Labaccnsis za leto Cajclana grofa Wildcnslcina, ki seje edini ohranil 1846 navaja: D. Stuchlik Franciscus, Ordinis na prvotnem mestu v cerkvi. Prav na koncu pa po cqucslris teutonici Saccrdos et Commcndac La- Valvasorju povzema še poro=ilo o kapeli sv. Juri- bac. Capcllanus. Nains 24. Nov. 1811. Neo ja v stari cerkvi, ustanovi gospodov Schnilzcn- Sed lic in Silesia. Ordinalus presbyter 10. Aug. paumov, ter najdbi neke slavbe, katere obok je bil 1837.' Prav tako tudi za leti 1847 in 1848. Franz napolnjen s =loveškimi kostmi.9 Navaja le Valva- S m chi i k je bil torej prišel v ljubljansko komendo sorjev vir, M. S. v Hohe na u. Gre seveda za kamer, Nemškega viteškega reda iz takratne avstrijske za kalerega vemo, da je bil slal na pokopališ=u Šlczijc, rojen paje bil v kraju Nove Scdlicc blizu blizu cerkve.1" Opa ve v današnji Bratovš=ine1 so delovale na meji cerkvenega vale na izoblikovanje verskih in drugih navad in državnega prava. Delovali so za=ele v zgod- prebivalstva, kot so molitve, obiskovanje maš in njem srednjem veku. Njihove /.a=elke lahko pogrebov. Vplivale so ludi na izoblikovanje iš=emo v tajnih zbiranjih prvih kristjanov. Bolj medsebojnih odnosov, saj so spodbujale skrb za znano je njihovo delovanje v srednjem veku, ko popotnike, revne in bolne.7 Doma=inom so so dobile humanitarno - versko in celo gospo- nalagale skrb za sakralne objekte. darsko obclc?jc. Cerkev je na sinodi v Arles ti Novo obdobje v delovanju bratovš=in je pri- leta 1234 sprejela odlok, da se vse bratovš=ine nesel propad Beneške republike in prihod Fran- podredijo mestnemu ordinariati!; lc-ta jim lahko cozov v Istro leta 1805. Naslednje lelo je bil dovoli u s lanovi le v in potrdi njihova pravila nekdanji beneški del Istre priklju=en k Ita- delovanja. S t ri den li nsk i m koncilom si je cerkev lijanskemu kraljestvu, z glavnim mestom v Mi- zagotovila še ve=ji vpliv nad njimi.2 Povsem lanu. To kraljestvo je bilo podrejeno Napoleonu, cerkven zna=aj sla imeli bratovš=ini Sv. za- ki je ravno takrat bil hudo bitko z Anglijo. kramenta in Krš=anskega nauka. Na prvem Francija je zalo potrebovala veliko finan=nih vatikanskem koncilu leta 1869 so po "Codex sredstev. Iuris Canonici" bratovš=ine razglasili za cer- V Istri si je Napoleonova Francija zagotovila kvene ustanove.3 denarna sredstva tako, da je podržavila trgovino V Pokrajinskem arhivu v Kopru hranimo s soljo, tobakom in motovunskim hrastom. Do- veliko materiala o bratovš=inah, in sicer v fondu daten priliv v blagajno si je zagotovila z odpravo Starega koprskega ob=inskega arhiva in v fondu vseh bratovš=in in nekaterih samostanov.'* Po- Inšpektorata domen v Kopra. To gradivo nam državila je vse njihovo imetje - Ic-to je bilo pri=a o veliki razširjenosti bratovš=in v be- izjemno bogato, saj je krepko presegalo državni neškem delu Istre. Njihovo delovanje je segalo prora=un Beneške republike.9 V Benetkah so na vsa podro=ja življenja mestnega in vaškega ustanovili glavni finan=ni inšpektorat za nek- prebivalstva. Vsaka bratovš=ina je imela svoja danje beneško ozemlje.1" Ta je moral zbrali vse pravila. Vodili sojo gaslaldi, voljeni za eno leto arhive 1er dokumentacijo administrativnih in fi- na letnih skupš=inah. nan=nih poslov bratovš=in in samostanov. Podre- V deveti skupini fonda Starega koprskega jen je bil finan=nemu ministrstvu v Milanu.11 Na ob=inskega arhiva sc je ohranilo gradivo iz podlagi zbrane dokumentacije je izterjevalce za=etka 17. stoletja. Prevladujejo finan=ne knjige davkov v vsakem depart maj u organiziral pobira- o bilanci bratovš=in, o njihovem kapitalu, o nje davkov in obresti odpravljenih bratovš=in in stroških, o profilih.4 Ravno tako so popisani vsi samostanov. davki in dolžniki, ki so jemali posojila ali zemljo V Kopru je izjemoma direktorja domen, ki je v najem. Na prvih straneh zgoraj omenjenih upravljal državne posesti, imenoval sam civilni knjig se nahajajo grbi bratovš=in. Velikost ome- magistrat Kopra.12 Najve= gradiva iz tega ob- njenih knjig je razli=na. Najzanimivejši formal je dobja se nahaja v fondu Inšpektorata domen v 11 x 22 cm, sestavljen iz ve= zvež=i=ev. Pisane Kopru.13 Ohranjen je le del dragocenega gradiva, so v vulgarni latinš=ini.* ki je nastal v obdobju Ilirskih provinc. Najve= Kopija originalnega pe=ata Kopra iz 13. stoletja, ohranjenega na listini z dne 31. marca 1321 v Državnem arhivu na Dunaju, Pokrajinski arhiv Koper 15 Prav lam, •. •. • 2, T. e. X, Ra/li=nc zadeve, ki se nanašajo na administracij» dornen... ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 67 Arhivsko gradivo republiške organizacije Socialisti=ne zveze delovnega ljudstva Slovenije 1945-1990 MATEJA J KRAJ Socialisti=na zvc/a delovnega ljudstva Jugo- Sestavljeno je iz dveh velikih sklopov: slavije (SZDLJ) se je razvila i/, Ljudske fronte 1. Sejni zapisniki kongresov in Glavnega od- Jugoslavije (LFJ), ki je bila ustanovljena med 2. bora oziroma Republiške konference OF oziroma svetovno vojno (1941) pod vodstvom KP J kot SZDLS in njegovih organov politi=no enotna množi=na organizacija z name- 2. Arhivsko gradivo tako imenovanih delov- nom, da bi se bojevala proti okupatorju. Pobudo nih podro=ij: komisij, oddelkov, koordinacijskih za nastanek tovrstnih organizacij je dala Kom in- odborov, svetov ipd. terna, ki je po napadu Nem=ije na Sovjetsko Prvi sklop obsega sejne zapisnike kongresov zvezo zahtevala od vseh komunisti=nih partij, naj OF oziroma SZDLS, zapisnike sej, seminarjev, se v boju proti silam osi =im širše politi=no posvetovanj in razgovorov, Glavnega odbora povezujejo, tudi s predstavniki tako imenovanih (GO) OF Slovenije, Izvršnega odbora (10) OF meš=anskih organizacij. V Sloveniji in na Hr- Slovenije, GO SZDLS, Predsedstva SZDLS, or- vaškem sla se že leta 1941 oblikovali dve frontni ganiz.acijsko-polili=ncga sekretariata Predsedstva organizaciji, Osvobodilna fronta (OF) sloven- GO SZDLS, IO GO SZDLS, Sekretariata 10 GO skega naroda in Enotna narodnoosvobodilna SZDLS, nadzornega odbora GO SZDLS, Re- fronta Hrvaške, medtem ko so drugod ve=inoma publiške konference (RK) SZDLS, IO RK delovali le oblastni organi osvobodilnega giba- SZDLS, nadzornega odbora RK SZDLS, admini- nja, Fronta kot enotna politi=na organizacija pa strativno-finan=ne komisije RK SZDLS, Pred- se je tam za=ela razvijati šele leta 1944. Na 1. sedstva RK SZDLS, 10 Predsedstva RK SZDLS. kongresu LFJ, od 5. do 7. avgusta 1945 v Beo- Drugi sklop obsega arhivsko gradivo komisij gradu, so se vse jugoslovanske frontne organi- (npr. komisija za ideološko-vzgojno delo, za zacije združile v enotno politi=no organizacijo za založniško dejavnost in tisk, za verska vprašanja, vso državo, ki naj bi povezala vse družbene sile v za vas, za ženska vprašanja, za manjšinska in prizadevanjih za ohranjanje pridobitev NOB. LFJ izseljenska vprašanja, volilna komisija, komisija je v svojem okviru združevala še druge politi=ne za sodelovanje z. družbenimi organizacijami: organizacije, kot na primer Anti fašisti=no fronto Zveza prijateljev mladine, Zveza svobod ¡n pro- žensk Jugoslavije, mladinsko in sindikalno orga- svetnih društev. Ljudska tehnika itd.), oddelkov nizacijo. Na 4. kongresu, od 22. do 25. februarja (npr. oddelek za splošne zadeve), sekcij (sekcija 1953 v Beogradu, se je LFJ v skladu z. druž- za družbeno-ckonomska vprašanja, sekcija za benimi spremembami in s priporo=ili 6. kongresa razvijanje solidarnosti), skupin (skupina za so- ZKJ preimenovala v SZDLJ, OF Slovenije pa v cia Ino-zdravst vena vprašanja, delovna skupina za SZDL Slovenije (SZDLS).1 Z zakonom o poli- politi=ni sistem in vlogo SZDL, skupina za ti=nem združevanju z dne 27. 12. 1989 je vprašanja komunalnega sistema, skupina za pro- SZDLS2 prenehala delovati v dotedanji obliki in svclo, kulturo in znanost), konferenc (konferenca se je v letu 1990 preoblikovala v Socialisti=no politi=nega aktiva, konferenca za družbeno stranko Slovenije. aktivnost žensk), odborov (odbor za spremljanje OF oziroma SZDL je bila organizirana po razvoja krajevne samouprave, odbor za pros veto teritorialnem na=elu, le do pomladi 1946 so od- in kulturo), pripravljalnih odborov (npr. za pro- bori OF delovali tudi v podjetjih in ustanovah. slavo 15. obletnice ustanovitve JLA), koordina- Najvišji organ na republiški ravni je bil do leta cijskih odborov /KO/ (npr. KO za pomo= žrtvam 1966 glavni odbor, po tem letu pa republiška imperialisti=ne agresije, KO za boj proti alko- konferenca.3 holizmu in narkomaniji, KO za vprašanja ob- Arhivsko gradivo republiške organizacije rambe), svetov (npr. svet za strokovno izobra- SZDL (OF)4 hrani Arhiv Republike Slovenije. ževanje) ter drugih oblik dela Glavnega odbora oziroma Republiške konference OF oziroma Ljudska fron lu ¡n Ljudska Ironia Jugoslavije. Enciklopedija SZDL Slovenije (informativna služba, poslanska Slovenije 6. Mladinska knjiga, Ljubljana 1992. str. 275-27•). pisarna, kabinet predsednika), gradivo društev IJr.l. SUS 42/1 ••. oziroma zvez društev, ki so delovale v okviru Vc£ o lem glej v: ZAL. Gradivu in ra/prave II, Vodnik SZDL (npr. Zveza ž.cnskih društev), gradivo o zgodovinskega ariiiva Ljubljana, Ljubljana 1992, Mr. 58. založniški in ustanoviteljski dejavnosti SZDL «alegorije arhivskega gradiva republiškega vodslva SZDL so ( V obdobju od lela 1946 do 1953, dr. Makso dokumentov si ne moremo vedno pomagali. 35 M ¡hijen Central ni kumile Komunisti=ne partije Slovenije. 36 AS. RK SZDLS, Staila 25, Zapisnik- IO OF Slovenije 12. 12. 1•52, i/java (Ir. Mališa Snudala. Mr. 14. .37 Borba komunistov Jugoslavije /a social ¡sti=no demokracijo, VI. kongres Komunisti=ne partije Jugoslavije (Zveza komu- 31 Dušan Ne7ak*. Oris vlogo in pomena družhcnopolili=nih orga- nistov Jugoslavije). Ljubljana 1•52. str. Vi. nizacij v Sloveniji po osvoboditvi, Arhivi VI. št. 1-2. Ljubljana 3K Prav lam, sir. 9(i. I9«3,slr.37, 39 Mateja Rc/ck, Za=etki delovanja Socialisti=ne /.vc/c delov- 32 Prav lain. nega ljudstva, Prispevki /a novejšo zgodovino XXXVI, Lju- 33 Prav lani. bljana lyyfi, str. 121-131 in AS. RK SZDLS. Skal la 25. Za- 34 Prav lani. pisnik seje 10 OF Slovenije 12. 12. 1•52. ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zbirk 73 Statisti=no poro=ilo okrajnega urada Sevnica za predhodno študijo zavarovanja proti to=i HEDVIKA ZDOVC Zgodovinski arhiv v Celju ima ohranjenih sporov med doma=ini, izvedbi praznovanja ob- precej fondov okraj ni li uradov. Pri ve=ini ich letnice cesarjevega rojstva, izvajanje policijskih fondov ¡e olirà njena le gradbena dokumentacija. patrulj). Med njimi pa se je ohranilo tudi I/jema sta dva fonda, in sicer okrajni urad Kozje zanimivo statisti=no poro=ilo. in okrajni urad Sevnica, pri katerih je ohranjeno Generalno zastopništvo zavarovalnice Riuni- tudi spisov no gradivo. Pred oblikovanjem v one Adriatica di Seen rt a iz Trsta je na deželno samostojnem fondu seje gradivo na haj a I o v fondu namestništvo v Gradcu poslalo tabele, v katerih okrajno glavarstvo in s res ko na=clstvo Brežice. so bile rubrike z vprašanji, ki so jih rabili za V fondu okrajnega urada Sevnica 1•••64 predhodno študijo zavarovanja proti lo=i. -so od spisov nega gradiva ohranjeni politi=ni Deželno namestništvo v Gradcu je 7, odlokom opravilni zapisniki (delovodniki), dopisi med 11, maja 1863 okrajnim predstojnikom naro=ilo, deželnim namestnišlvnm v Gradcu in okrajnim naj predložene tabele hilro in natan=no izpolnijo uradom, nekaj poro=il (o reševanju vsakdanjih 1er vrnejo nazaj na namestništvo.1 Tabela Vprašanja Odgovori 1. Topografska lega, iiribovje ali ravnina Krajevne ob=ine Anžc - griCCV|C Armes ko - gri=evje Gorica - gri=ev |e Rastcs - griCCV|C Rajlicnburg - ravnina na levem obrežju Save Sentivo - gncev|c Stolovnik - ravnina Brezje - hriboviti .svet Blanca - gri=evje Sevnica - gri=evje Zabukovjc - hriboviti svet 2. Površina (velikosi) Krajevne ob=ine Anžc - * 182 oralov 647 sežnjev Armcško - 156 oralov Gorica - 121 oralov Ras tes - 183 oralov Rajlicnburg - 210 oralov Senovo - 760 oralov Stolovnik - 224 oralov • re /.j • - 421 oralov Blanca - 2794 oralov Sevnica - 1574 oralov Zabukovjc - 1817 oralov * oral - stara poljska mera - 57 arov ZAC. Okrajni urail Sevnica 1•60-1•: fXipis ilc/cliiegü namestil ¡il va nt rajnim proMojii ¡••• 1X63 74 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXI 1998 3. Katere posevke imajo kmetje? Krajevne ob ein • Pri vseh 11 krajevnih ob=inah enako: pšenica, je=men, koruza, fižol, proso, gomoljnice, sadje in vinska Irta 4. Kakšen je obi=ajni donos pri posevkih? Koliko v denarju? Krajevne ob=ine Anžc - 4523 goldinarjev Armcško - 5205 goldinarjev Gorica - 3243 goldinarjev Rastcs - 4050 goldinarjev Rajhcnburg - 6055 goldinarjev Senovo - 17600 goldinarjev Slolovnik - 5270 goldinarjev Brezje - 9600 goldinarjev Blanca - 76437 goldinarjev Sevnica- 46165 goldinarjev Zabukovjc - 46655 goldinarjev /:V krajevni donos je vštet katastrski =isti donos in 1/3 dodatka xa stroške :/ 5. Koliko posestnikov je v krajevni Krajevne ob=ine ob=ini? Anžc - 38 posestnikov Armcško - 70 posestnikov Gorica - 30 posestnikov Rastcs - 46 posestnikov Rajhcnburg - 110 posestnikov Senovo - 243 posestnikov Slolovnik - 62 posestnikov Brezje - 181 posestnikov Blanca - 887 posestnikov Sevnica- 551 posestnikov Zabukovjc - 434 posestnikov 6. Imenovanje veleposestnikov Krajevne ob=ine Rajhcnburg: Eberhard grof Waldburg, lastnik gospoš=inc Reichenbiirg Sevnica: Ludwig Edler Rabenburg, lastnik gospoš=inc Sevnica /:v ostalih 9 krajevnih ob=inah ni veleposestnikov:/ ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskih fondov in zhirk 75 7. Kako pogosto je med Leto Leto Lelo Lelo Leto Lelo Leto Leto Lelo Lelo leí) 1X53 do 1862 padala 1853 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 loca? An že ------• - - • Armeško ------• Blanca •/ - - • • - • - - •/ Gorica - - - - • - - - - • Sevnica • •" • • V - - - Raslcs - - - • - • - • • - Rajhcnburg - - - • - - - - - Zahukovjc - •/ - - • - •/ - - - Senovo - - - - - •/ - - - S Stolovaik - - - - - • • - - - Brezje - - - - • - • - - - Af. Kolikšna je bila škoda Lelo Lelo Leto Lelo Leto Lelo Leto Leto Leto Lelo (v zneskih - goldinarjih)? 1853 1854 t 855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 Anže ------Armeško - - • ------2770 • 1• ••• 3541 - - 4395 14208 - 790 - - 5184 Gorica - • - - - 320 - - - - Sevnica - 3190 - 2167 2048 4544 682 - - - Rastes - • - 120 - 277 - - - - Rajlicnhurg - - 7104 - - - • - - Zahukovjc - 833 - 5504 - 320 - - - Senovo - - - - - 235 - - - 790 Slo lovni k • ------Brezje - - - - 66 t - 576 - - - Poleg vprašanja, kako pogosto je padala to=a lastnik gospoš=inc Rajhcnburg Eberhard grof v letih od 1853 do 1862 in koliko je znašala Waldburg, v ob=ini Sevnica pa lastnik gos- škoda, v tabelah zasledimo vrsto podatkov, ki so poš=inc Sevnica Ludwig Edler Rabenburg. zanimivi za prou=evanje krajevne zgodovine (od Prevladujo=a panoga v vseh enajstih krajev- topografske lege posameznih krajevnih ob=in, nih ob=inah je bilo kmetijstvo, najbolj pogosti velikosti ob=in, katere posevke so imeli kmetje, posevki so bili pšenica, je=men, koruza, fižol, kolikšen je bil obi=ajni donos pri posevkih, šte- proso, gomolj nice, sadje in vinska trta. vila posestnikov po krajevnih ob=inah in imena Pogostost padanja to=e v letih 1853 do 1862 veleposestnikov po krajevnih ob=inah). je bila po posameznih krajevnih ob=inah raz- Iz statisti=nega poro=ila lahko povzamemo li=na. Najve=krat je padala to=a v dveh krajevnih naslednje: ob=inah: Krajevne ob=ine Anzc, Armeško, Blanca, - Bianca (1853, 1856, 1857, 1859, 1862), Brezje, Gorica, Sevnica, Raslcs, Rajhcnburg, - Sevnica ( 1854, 1856, 1857, 1858, 1859), Za bukovje, Senovo in Stolov ni k so upravno spa- sledijo dale k okrajnemu uradu Sevnica. Ve=ina teh - Zahukovjc ( 1854, 1857, 1859) ob=in je imela lego na gri=evnatem ali hribo- - Rastcs (1856, 1858) vitem svetu, izjema sta bili krajevni ob=ini - Senovo(1858, 1862) Rajhcnburg in Stolovnik, ki sta imeli ravnino. Po - Brezje (1857, 1859) veiikosti je bila najmanjša krajevna ob=ina - Rajhcnburg (1856) Gorica (samo 68 ha 97 ar), ki je imela tudi - Armeško (1862) najmanj posetnikov (30). Najve=ja po površini - Gorica (1858) (15 km2 92 ha 58 ar) in po številu posestnikov V omenjenih desetih letih pa ni bilo to=e v (887) pa je bila v okviru okrajnega urada Sevnica ob=inah Anžc in Stolovnik.2 ob=ina Blanca. Od vseh enajstih ob=in sta i ni eli velepo- sestnike samo dve. V ob=ini Rajhcnburg je bil to ZAC. Okrajni urad Sevnica M)-1864. Slulisliîim poro=ilo 1863 76 I/ arhivskih fondov in zbirk AUHIVI XXI 1998 "S" •:'-'-•""Ž- -Ž?'- ¿S&i6^^i'. •&•*•• ,U>.¿? ^.¿¿¿r*v4iŽis aA '«^«^«•V^e^—v -• *^> • f¿SÍK ¿•^•_^.„ / *5^ S>'T \ £¿M£ ,^-^1^•- , ^ç^i^. ^'">£ - Í^*i-~_A V- " • ARHIVI XXI 1998 1 y. arhivskih fondov in zbirk 77 Ruski profesorji na pravni fakulteti v Ljubljani 1918-1945 TATJANA DEKLEVA Ob »sianovi t vi univerze kraljestva Srbov, Hr- arheografi=ne komisije, predaval pa je tudi rusko va lov in Slovencev v Ljubljani je njen profe- pravno zgodovino na višjih ženskih te=ajih v sorski zbor štel osemnajst profesorjev. Vsi razen Kijevu.2 enega so bili po na rod nosi i Slovenci, ki so se ba- Po emigraciji iz Rusije se je naselil v Nišu in bi I i lirai i na tujib uni verzali. Za normalno delo- kandidiral za profesorsko mesto na univerzi v vanje univerze so bila nujno potrebna nova ime- Beogradu, vendar je bila stolica za pravno zgo- novanja. Paku I le le so tako za profesorje ime- dovino Slovanov v Beogradu že zasedena z dve- novale slovenske znan s l ven i kc, ki so že bili habi- ma profesorjema kijcvske univerze, zato je dekan litirani ali so imeli pogoje za skorajšnje habi- pravne fakultete univerze v Beogradu priporo=il litacije. Za=asno so si pomagale s honorarnimi ljubljanski pravni fakullcli, naj ga sprejme kot profesorji in privatnimi docenti. Ljubljanska profesorja za stolico za pravno zgodovino južnih univerza je s pridom uporabila tudi ruske emi- Slovanov.-' Karel Kadlec, profesor praške univer- grante, ki so se zatekli v Kraljevino SHS in iskali ze, ki sam zaradi obveznosli v Pragi ni mogel možnosti zaposlitve, potem ko je Univerzitetni sprejeti omenjene stolice, je poudaril, da bi z svet 13. marca 1920 sklenil, da na=elno ne na- nastavilvijo Mihajla Jasinskcga najbolje rešili sprotuje nastavitvi inozemcev, =e je potreba vprašanje protesine zgodovine južnoslovanskega neodložljiva in ni doma=ih mo=i.1 prava na pravni fakulteti v Ljubljani, ker je le ta Na pravni fakulteti v Ljubljani so delovali eden odli=nih ruskih h i storica rje v, ki je "spisal štirje ruski profesorji. Nastavljeni so bili kot po- celo vrslo pravnohisiori=nih razprav".''Na pod- godbeni redni profesorji, ker je bil položaj pra- lagi obeh mnenj je ••• ulici ni svci predlagal uni- gmati=nega tetinega profesorja pogojen z držav- verzitetnemu svetu, da imenuje profesorju ljanstvom Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Mihajla Jasinskcga za pogodbenega profesorja za Jugoslavije. zgodovino južnih Slovanov. Profesor Jasinski je Mihajlo Nikelio Jasinski seje rodil 29. 9. 1862 nastopil službo 30.scptcinbra lela 1920. v Kraju Mežiri= v Kanevskern okraju Kijcvske Tudi Aleksander Bilimovi= izhaja iz Ukrajine oblasti v Rusiji. Študiral je na juridi=ni fakulteti v tedanji Rusiji. Rodil seje 25. 5. 1876 v kraju v Kijevu in leta 1888 leta dosegel prvo znan- Ži tornir v Vol i tiski guberniji. Po klasi=ni gimna- stveno stopnjo kan di d a la prava 1er bil imenovan ziji v Zi lom i ru je š indij nadaljeval na juridi=ni za "stipend i sla v svrho pripravljanja za profe- fakulteti univerze Sv. VI adi mi rja v Kijevu in ga sorja za stolico ruske pravne zgodovine". Lela kon=al z državnim izpitom leta 1900. Kol pro- 1891 je opravil magistrski izpit iz kazenskega fesorski štipendist za stolico narodnega gospo- prava, kazenskopravnega reda, pravne zgodovine darstva in statistike je v letih od 1902 do 1905 in upravnega prava in bil lela 1893 imenovan za predaval na I. trgovski šoli ministrstva za trgo- privatnega docenta na univerzi Sv. V lati i m i rja v vino in industrijo v Kijevu. Po opravljenem ma- Kijevu za obvezna predavanja iz ruske pravne gistrskem izpitu je bil imenovan za privatnega zgodovine. Po javnem zagovoru disertacije leta docenta, po javni predstavitvi mag i sirske naloge 1901 je dobil naziv magister kazenskega prava pa za izrednega profesorja. Doktorat znanosti je 1er bi i imenovan za izrednega profesorja in lela obranil na pclrograjski univerzi lela 1915 in bil 1910 za rednega profesorja za stolico ruske istega leta imenovan za rednega profesorja za pravne zgodovine na juridi=ni fakulteti univerze stolico narodnega gospodarstva in statistike na v Kijevu. Tej fa k il lieti'j e ostal zvest do leta 1919, univerzi v Kijevu. Na lej univerzi je predaval do 29. novembra tega lela pa je bil "primoran za- decembra 1918, nam je Kijev zapustil in do pustili Kijev, ki je bil vdrugi= zaseden po bolj- marca 1919 je predaval na Višjih poljedelskih še vikih". Profesor Jasinski je imel na univerzi v te=ajih v Odesi. Potem je bil izvoljen za pro- Kijevu pomemben položaj in je opravljal raz- fesorja za narodno gospodarstvo na univerzi v li=ne funkcije, leta 1910 je bil izvoljen za dekana Simferopol u na Krimu, vendar mesta ni zasedel, juridi=ne fakultete, v letih od 1912 do 1918 pa je ker je bil povabljen v Ekatcrinodar in zalem v v dveh mandatih opravljal funkcijo projektorja. Rostov - lain sc je udeleževal vlade generala Ob petindvajsetletne i predavateljskega delova- nja je bil imenovan za zaslužnega profesorja kijcvske univerze. Bil je glavni urednik Kijcvske Zgodovinski arhiv in inu/cj univer/c v Ljubljani (ZAMU); lase. IV-211. Personalna ••••. Uslu/bcnski tisi. -1 ZAMU: lase. IV-2Í). Personalna mapa M. N. Jasinski. Dopis 1 M. Miku/: Gradivo /a zgodovino univerze v ici ih 1919-1•45, Markov ¡ca, de kitna pravne •••• llclc v licognutu. Petdeset Ici slovenske univer/c v Ljubljani. Ljubljana I UMI, 4 ZAMU; rase. IV-211, Personalna •••• M. N. Jasinski. Dopis sir. 6n. Karla Kadlcca. 78 Iz arhivskih fondov ¡n zbirk ARHIVI XXI 1998 Den i k i na. po zalrtju kontrarevolucije v Rusiji se 1919. Do leta 1915 je hkrati deloval kot profesor je umaknil v Kraljevino S HS in lam po posre- prava na Visoki šoli za poljedelstvo in gozdar- dovanju beograjske univerze kandidiral za mesto stvo v Harkovu. V letu 1914 seje izpopolnjeval na pravni fakulteti v Ljubljani. Na podlagi na univerzi v Berlinu 1er delal v seminarjih mnenja prof. dr. Frana Ellcrja, da ima Alek- profesorjev Liszia in Kohlcrja. Po emigraciji iz sander Bilimovi7 "popolno slrokovuo uspo- Rusije je dobil zato=iš=e v Kraljevini S HS. V sobljenost za u=itelja narodno gospodarske ve- leiih 1920/21 je tako služboval kol upravnik šol- de", ga je fakultetni svet sklenil predlagali za skega odseka predstavništva Vse ruske zveze pogodbenega profesorja za narodno gospodar- mest,7 1922. leta pa je dobil mesto profesorja stvo. Avgusta 1920 je bil od ministrstva prosvete kazenskega prava na ruski pravni fakulteti v postavljen na omenjeno mesto in 1. septembra Pragi. V Pragi je oslal do lela 1926, ledaj pa gaje 1920 je nastopil službo na pravni fakulteti uni- pravna fakulteta univerze v Ljubljani na pripo- verze v Ljubljani.5 ro=ilo prof. Mi ha i la Svoje zna usi ve no in pedagoško delo, pretr- danjega industrialea iz Odese.n Aleksander Ma- gano z odhodom /. njihovih mati=nih univerz, so kleeov seje leta 1937 poro=il z Lilijano Starec iz ruski profesorji uspešno nadaljevali na univerzi v Barkovclj pri Trstu, ki je bila kol Primorka Ljubljani. Aleksandra Bilimovi=a je svet pravne protifašisti=no usmerjena. Bila je aktivistka od fakultete ¡zbral za dekana v študijskih letih leta 1941 ter od domohranske policije ve=krat 1927/28 in 1936/37, 1930. leta je bil odlikovan z zaslišana. Leta 1943 je bila aretirana ¡n izro=ena odlikovanjem Sv. Save lil. stopnje, z upoko- vojaškemu sodiš=u. Zaradi podpore soprogi pri jitvijo dr. Ellcrja je 1935. leta pa je prevzel posle njeni medvojni dejavnosti je verjel no postal upravnika Narodnogospodarskega seminarja, lîv- vše=en novim oblastem, tako da je bil 24. julija gen Speklorski je bil v obdobju službovanja v 1945 z odlokom ministrstva prosvete Narodne Ljubljani imenovan za dopisnega =lana Slovan- vlade Slovenije postavljen na dotedanje službeno skega instituta v Pragi (1930) in izvoljen za do- mesto v dotedanjem =inu in položaju. Aleksander pisnega =lana Srpske kraljevske akademije Maklceovjc umrl 7. septembra 1948. (1934). • i limo vi=u in Spektorskemu usoda ni bila Vsi šli rje ruski profesorji, ki so delovali na tako naklonjena, da hi se lahko upokojila na uni- pravni fakulteti univerze v Ljubljani, so izhajali verzi, ki jima je dala zato=iš=e. Aleksandru Bili- iz uglednih družin in so zasedali pomembne movi=u je rektor decembra 1944 odobril eno- položaje. Em igra e ¡ja je veliko bolj kol na po- mese=ni dopust za potovanje v Nem=ijo v znan- klicno kariero vplivala na njihovo zasebno stvene namene in na obisk k h=erki v Gradec, ki življenje. Mihajlo Jasinski je prišel v Ljubljano ji je homhni napad uni=il stanovanje. Ker se je sani. Soproga Alba je ostala v Rusiji, h=erka bil zaradi bolezni prisiljen na Dunaju klini=no Tatjana pa se mu je pridružila potem, ko je zdraviti, mu je rektor odobril bolniški dopust do ovdovela. Vse do njegove smrti 25. septembra za=etka marca 1945, medtem pa mu je potekla leta 1935 mu je vodila gospodinjstvo in kot propust nica in v Ljubljano se ni ve= vrnil. vdova brez premoženja tudi po o=etovi smrti Evgen Speklorski je bil v Ljubljani do marca živela od njegove pokojnine.12 Aleksander Bili- 1945. potem pa je odšel v ZDA ¡n lam je pre- movi= je emigri ral z ženo in h=erko. Po smrti daval cerkveno pravo na Duhovni akademiji sv. soproge seje v Ljubljani drugi= poro=il. Vladimira na Kolumbijski univerzi v New Yor- Evgen Speklorski je bil vdovce s pastorko. kii.15 Minister prosvete Narodne vlade Slovenije Leta 1937 se je v Ijuhljanski pravoslavni cerkvi ga je lO.avgusla 1945 z odlokom odstavil iz drugi= poro=ii z Jelisavelo Ljutov, h=erko nek- dotedanje službe in položaja."* ZAMU; 1V-6U, I'ersimaina •••• li. Speklorski, Poro=ni list. ZAMU; IV-34, Personalna mapa •. Maklccov, Življenjepis. • Slovenski hiogralski leksikon, /vc/ek X: Ljubljana 1967. sir. 422. 16 ZAMU; last. IV-«), Personalna mapa E. Speklorski, UsM- 12 ZAMU; IV-27, Personalnu ina]» T. Kroljko. henski lisi. 80 Iz arhivskih fondov in zbirk ARUíVi XXI 1998 ; jj-A«4<. -«..•-^ ..^U'X »?. .•^•. |/ Í«...-• ,^•:•;••~•,.••• -•••,.., •••.•,^. ."'.j! „ .,. i J ^ "ft ' - • »J J"«"J«4f ti» 0uiïK,AB| •.,.. •^••^•-^•«.^^)* t^iuT vtt&t- let«»« ••..••" iVp%ii-»rn.rn • Ip-ii^V >•«*• tiJ&no ^* .(H)«.? nwfjJrtf 1 ti 1i¿" .T-^VW) nn«f nu-ni uit\ fW* ",'-'; !)• " tT •" V •'" V» HTM m i • y jl il* ît t • > e une ZiT^^i«. ., „ „^ lt> » tf ' 'f i-' .(• I? ^- — -—• • .< *-* —' tí ti» ••• 1 K U ••" •Í?• \ «• - Sì j i»rt -j•• •••1.^tTtíTÍ jìiw^ Vjl'*-'* '" J^ïïb* <*• I ~JT^ "^-y.«*i»i .t^žo tb«M. iTi,;' m* 5_.;í. APW'ÍMÍ. S^SkiÄt il.,c».( fnyi.y ^^^441•^-^*.1^<••/''^^• A¡1-*K'*' .'^¿5K«,e,,A"* •^"^•1^° '^,|'•",*•••' -*¿FS*««*" ^(•••••-^•«- ^,1-tx.. Si«.^ ^W- ^^.£V« ^^^^ ; l .. f - ¿- '••: g-iiv\* TWJE'Hü licerti.—./öL*t«S nïWi m ~«•-• •••*^ C4r».i«qi"r" i«« Listina oglejskega patriarha U l ri ka iz lela 1173, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran, Notarske listine, št. I ARHIVI XXI 1998 Iz prakse za prakso Iz prakse za prakso Razstavljanje fotografij* l.UVOD 3. Omejitve 1. Cilji Navedena pravila se nanašajo na za=asne Pogoji, ki jih dolo=imo pri sposoja nju gradiva razstave in fotografije zgodovinske vrednosti. za za=asne razstave, morajo upoštevali iri pra- Glede na to, koliko poznamo tveganja, ki jim je vila: - vse, ki so vklju=eni v proces sposojanja, fotografija izpostavljena, ko zapusti okolje, v moramo opozorili, da so (biografije med vsemi katerem jo navadno hranimo, se skrajša trajanje grafi=nimi deli najob=utljivejše; in pogostost izposoje. Stalna razstava ali =asovno - na vsakem koraku lega proecsa moramo predolga izposoja ni priporo=ljiva. zmanjšati nevarnos! takojšnjega ali dolgoro=nega V kategorijo fotografije kulturne dediš=ine poškodovanja, ki nastane pri rokovanju s foto- lahko uvrstimo katerokoli fotografijo, ki ima kul- grafijami in njihovem razstavljanju; turno vrednost zaradi svoje izdelave in tistega, - vsem ustanovam moramo omogo=iti, da se kar prikazuje (ali pa enega od ich elementov), ter temeljilo pripravijo na odlo=itve, ki jih bodo mo- kjer jo kopija v primeru izgube ali poškodovanja rale sprejeti in ki naslajajo ob krhkem ravnovesju v zbirki ne bi mogla nadomestili. med nalogami predaje in nalogami dolgoro=ne konservacijc. II. SPLOŠNA DOLO c) Trajanje razstave niso bila fotografirana, fotografiramo. Kakovost Upoštevali moramo celoten =as odsotnosti fo- reprodukcij (preslikav) originalnih izvodov mora tografij iz prostora, kjer jih hranijo, vklju=no s bili kar se da zvesta izvirniku - po ravni re- pripravljalnimi fazami in vra=anjem. produkcije in poclapah postopka. Ko dolo=amo trajanje razstave, moramo pred- hodno preu=iti vsak posamezen primer. Pri tem c) Varovanje pred razstavo moramo preu=iti dejavnike, ki se nanašajo na Zagotovimo jo predvsem z utrjevanjem slik prostor in na fotografije. na fizi=ni ravni, ter z omejitvijo ravnanja in Glede na pri=akovano trajanje ra/slavc, mora- nevarnosti iz okolja. To naredimo s sistemi po- mo prilagodili tudi zahle ve, povezane s teh- stavitve in okvirjanja ter primerno predstavitvijo. ni=nimi pogoji za razstavo. Materiali morajo biti dobre kakovosti, obliko- vanje sistemov varovanja pa mora zagotavljali d) Selekcija u=inkovito izolacijo pred viri, ki spreminjajo Izbiro fotografij zmeraj upravi=imo z name- fotografski material. Okvirjanje mora dolo=iti nom, vendar je njihova integriteta pred vse in i ustanova, ki gradivo posoja, ali pa mora biti pod drugimi zahtevami. V primeru, ko željene loto njenim nadzorom. Ko se odlo=amo za izposojo in grafije ni mogo=e posodili, lahko predlagamo ko jo organiziramo, moramo upoštevali, da na nadomestne rešitve: zamenjavo s podobno foto- kraju razstave ni pristojne službe. Uokvirjenih grafijo ali z izvrstno kopijo. Prav tako lahko fotografij ne smemo jemati iz okvirov brez do- omejimo =as trajanja razstavljanja dolo=enih del, voljenja ustanove, ki jih je posodila. tako da predlagamo zamenjavo. 3. Prevoz in rokovanje 2. Priprava del Vse pogoje, ki se nanašajo na hranjenje, a) Protokol izposoje pakiranje in transport del, moramo upoštevati ob Pogoji izposoje morajo biti dolo=eni s po- sposoja nju in ob vra=anju le-le h. godbo, ki prinaša splošna pravila institucije, ki posoja, in nalaga odgovornost s posojevalcem. a) Hranjenje Sprejetje prošnje za izposojo mora biti pod- S sposojenimi predmeti ne smemo rokovali, rejeno natan=nemu pregledu tehni=nega vprašal- =e se na kakršen koli na=in lahko spremenijo nika, ki vsebuje pogoje razstavljanja (primerjaj pogoji. S slikami lahko ravnajo le usposobljene Razstavni pogoji). osebe. O kakršnih koli napakah ali nepravilnostih med pakiranjem ali prevozom, ki povzro=ijo ško- b) Poro=ila o slanju do na sposojenem delu, je treba nemudoma Izvesti je treba vizualni pregled pred in po opozoriti posojevalca. Kakršnikoli posegi, ki naj kakršnemkoli premikanju del in dela zabeležili. bi popravili škodo, se ne smejo dogajati brez Poro=ilo o stanju ima dvojen namen: privolitve posojevalca. V lem =asu ho sposo- - dolo=ili, ali sliko lahko razstavimo in trans- jcvalec izvedel vse potrebne konservacijske portiramo; ukrepe. - omogo=iti preverjanje možnih u=inkov raz- V =asu pred razstavo ali po njej moramo stavljanja. fotografije pred pakiranjem in po razpakiranju Poro=ilo mora vsebovati podatke o identiteti hraniti le v prostorih, ki so izbrani posebej za ta fotografije, opis njene tehnike, stopnjo ob=utl- namen (vsaj za =as izposoje gradiva). Prostori jivosti in stanje kon servaci je (fizi=ne, kemi=ne morajo biti zavarovani pred ve=jimi spremem- ali biološke spremembe na površini, pa tudi bami vlažnosti in temperature in morajo zago- prejšnjo restavracijo, =e je potekala). Opisali mo- tavljati varnost pred obi=ajnimi tveganji (opre- ramo naravo njene opreme ali okvirjanja. mljeni morajo biti z napravami proti kraji, Lokacijo podro=ij sprememb olajšujeta dia- prostori ne smejo puš=ati, v njih se ne sme kaditi, gram in fotografija dela. pili ali jesti, itd.). Fotografije, ki so še posebej ob=utljive ali c) Nadzorni ukrepi redke, moramo shraniti v posebne škatle in jih Za primerjanje del je dobro sredstvo vizualni zakleniti. pregled, vendar za ocenjevanje sprememb opti=- Pregled sposojenih fotografij mora opravili ne gostote in barve fotografij, ki naslajajo skozi posojevalce oh razpakiranju, 24 ur po prihodu na =as, ni preve= zanesljivo. razstavni prostor (aklimalizacijski =as) in v roku Zato za spremljanje razvoja gostote fotografij, 24 ur po aklimatizaciji. ki so ob=utljive ali v nevarnosti, priporo=amo uporabo dcnzilomclra (gostomera) pred razstavo h) Pakiranje in po njej. Sposojena dela morajo bili pakirana na na=in, ki š=ili pred tresljaji, praše njem in neprijaznimi d) Reprodukcija vremenskimi razmerami. Sleklo pri okvirih mora Pomembno je, da dela, ki pred izposojo še bili prekrito z lepilnim Irakom, ki v primeru, =e ARHIVI XXI I99K I/, prakso /a prakso •• sc sleklo razhijc, okrušenim delcem prepre=i, chi posebej ob=utljivih ali dragocenih eksponatov. bi poškodovali fotografijo. Okvire namestimo v Med prevažanjem ima spremstvo pooblastilo, da škatlo, ki je opremljena z valovito lepenko, ali pa eksponate odpelje nazaj, =e se mu varnostni in ¡ili lo=imo s polietilensko peno ali folijo z me- konservatorski pogoji ne zdijo primerni. hur=ki. Kategorija Tip izvirne slike Priporo=ena Letna osvetlitev omejitev TAL kategorija 1: zgodovinski srebrovi postopki barve (=barvnc posebej slike) z neposrednim barvnim razvijanjem kopije 50 luksov 12.000 lx.h ob=utljivi /, barvnim kopiranjem materiali kategorija 2: klasi=ni ilfbchromc =rno-bel • kopije na RC precej ob=utljivi papirju 75 luksov 42.000 lx.h materiali kategorija 3: =rno-bcle kopije na barilncm papirju ob=utljivi pigment i rane kopije (v barvi ali =rnobclc) 150 luksov 84.000 lx.h materiali neposredne dagerotipije kopije s fotomehani=nimi postopki - koli=ina ultravijoli=ne rad i acije mora biti III. POSEBNA DOLO Sporo=ilo Antoniju de Sabin i su in njegovima ne=akoma o podelitvi fevda - vasi Sorbar pri Novigradu v l raj no lasi, napisal notar Alexander Radorillus, 1596, pergament, Pokrajinski arhiv Koper, Zbirka listin, št. 77 86 I y. prakse xa prakso ARHIVI XXI 1•98 •. • 7 \ • ^tj -A •-« m •ai**-. S",. 7,i f-r Zemljevid Italia fisica - slanje pred res Lavri •• njeni hrez p lai na ^ ^^-••'••» Titi : , • .. .., • % i ii'.'. • if <•% Kon=an ohjckl brc/, obrobne rcliiširanc eric ARHIVI XXI 1998 I y. prakse za prakso 87 Pogovor s prof. Christophcrjem CIarksonom NATAŠA GOLOB UVODNO ]>OJASNl LO posebnosti neevropskih vezav.4 Oktobra 1997 je mag. Jcdcrt Vodopivcc v Ko je v jesenskih mesecih 1995 za=ela ko- imenu Arhiva Republike Slovenije organ i /j ral a legica mag. Jcdcrt Vodopivcc pripravljati raz- dvotedensko delavnico o problemih srednje- stavo Zapis in podoba - ohranjanje, obnavljanje, veških vezav in tej se je pridružila tudi restav- oživljanje (vrata je odprla 11, aprila 1996) ter z ratorska skupina iz Narodne in Univerzitetne njo povezani mednarodni simpozij (3.- 5. julij knjižnice. Poleg tega je prof. Clarkson imel 1996), kije zbral strokovnjake razli=nih smeri in predavanje na Filozofski fakulteti o poplavi v raziskovalnih ciljev, se je med imeni stro- Firencah leta 1966 in •• njem je izjemno kovnjakov, ki jih želimo povabiti v Ljubljano in vznemirljivo predstavil to katastrofo. V tistih u žil i njihovo znanje, med prvimi pojavilo ime dneh smo posneli tudi pogovor s prof. CIark- Chri.slophcrja Clarkson a. sonom, ki je bil prvi= predvajan na programu Kdor se je kdaj ukvarjal s srednjeveškimi ARS Radia Slovenija 17. decembra 1997, zaradi vezavami, njihovim resta vri ra njem in posebnimi nenadejanega odmeva pa še 31. decembra 1997. potezami knjig z. Britanskega oto=ja, je njegovo delo poznal. Izšolal je številne ugledne res la v- •f* f "p -t* *P 4* ratorje in v znanstvenih publikacijah prispeval lepo število razprav.1 Razdelili bi jih lahko na POGOVOR • KNJIGI nekaj podro=ij, h katerim se je Christopher Clarkson ves =as vra=al: to so problemi, ki se NG: Spoštovane poslušalke, cenjeni poslu- nanašajo na sestavo srednjeveških kodeksov, po- šalci, danes je z nami v studiu izjemen gost. To sebej vezave latinskih oziroma zahodnoevrop- je profesor Christopher Clarkson, ki prihaja z skih kodeksov,2 na varovanje, resta vri ra nje, kon- West Dean Collcgca v Angliji. Tisti, ki smo serviranje in prezentacijo srednjeveških kodek- ljudje knjige in se ukvarjamo predvsem s staro sov in fragmentov4 in problemi, ki izvirajo iz knjigo, s knjigo kot objektom, pa tudi s knjigo kol va ru ho in mnogoplaslmcga tekstovnega in Napis;il je tudi knjigi) "Safe Exhibition of Hooks and likovnega sporo=ila, ga že dolgo =asa poznamo: Manuscripts", /a kalcro pu ni nikoli našel /alo/nika. brez dvoma je ena osrednjih osebnosti za vpra- "Appendix II: • Noie on the Construction of ihc Mondsec šanja, ki se nanašajo na tehnologijo, na strukturo, Gospel Lcelionary", The Journal of lhe Walters Ari Gallery na materiale srednjeveške knjige, poznamo ga I•7«. str. 72-73. zaradi lega, ker je prav gotovo osrednji pozna- "Limp Vellum Binding and lis Tolcnlial as a Conservai ion valec problemov, povezanih s srednjeveškimi Type Structure for the Reminding of the Early I'rinlcd Hooks", knjižnimi vezavami. V njegovi bibliografiji je 11 itch en I9K2. vrsta =lankov, ki govorijo o anglosaški, nor- "English Monasiic Bookbinding in Ihc I2lh Ccnlury", /homi• manski, monasli=ni vezavi, o težavah z re- ••/prav s konference V Erice C. Clarkson med prakti=nim delom seminarja "Konserviranje srednjeveških vezav" v Arhivu republike Slovenije v Ljubljani, 20.-30. oktobra 1997 Bil sem =lan Britanskega komiteja /a Bri- stvaritev ne bi v tem hipu imenoval nobene, jih tanske standarde v knjižnicah in arhivih; sode- je pa brez dvoma ve=, ki so posre=ene, dobre loval sem pri poglavjih o na=rtovanju skladiš=nih rešitve. Britanski standard smo lahko uporabili prostorov in vsaj to daje knjižni=arjem v Veliki pri novem muzeju za Hcrcfordsko veri gasto Britaniji možnost, da svetujejo arhitektom pri knjižnico, potem za novo knjižnico pri katedrali projektiranju novih poslopij ali pri projektiranju v Hercfordu, ki je z muzejem povezana. V Veliki novih skladiš=nih prostorov ali novih razstaviš=. Britaniji in ZDA je zraslo kar precej prizidkov, Zaradi teh dolo=il lahko strokovnjak za knjige ali ki so dobre in dobro na=rtovane rešitve. skupina, ki sprejema na=rte, arhitekta opozori na NG: Marsikaj se lahko pripeti tudi v =ital- standarde za knjižnice in arhive in re=e: "Mi se nicah; to so nesre=e, poškodbe, ki jih seveda ne moramo držati teh pravil in standardov in se jih moremo opredeliti kot katastrofe, a so nepo- tudi nameravamo." Upam, da arhitekti nimajo trebne. Nikakor ne mislim, da so tega krivi kus- ob=utka, da so zaradi vztrajanja pri dolo=ilih nji- tosi, ki so navadno v resnici maloštevilni ter za- hove =udovite stvaritve, ki so si jih zamislili, radi vse ve=jega zanimanja za zgodovino in za kakorkoli ogrožene. Upam, da arhitekti ne bodo staro knjigo ne morejo ustre=i zahtevam in dobili ob=utka, da so njihova življenjska dela, pri=akovanjem vse ve=jega števila bralcev. kakšna imenitna galerija ali knjižnica ali arhiv, Na drugi strani pa sem na številnih razstavah preve= spremenjena, preve= oddaljena od njihove videla, da so bili rokopisi in prvotiski nepri- vizije, samo zaradi tega, ker je treba spoštovati merno razstavljeni in spraševala sem se, ali je Britanske standarde. Po mojem mnenju so (o sploh mogo=e popraviti škodo, ki nastane med pametno napisana napotila. razstavo, ali je mogo=e resta vri rati poškodbe, ki nastanejo v sorazmerno kratkem =asu, potem ko NG: Ali bi lahko imenovali kakšen arhiv ali je srednjeveški kodeks dobro preživel petsto ali knjižnico, kakšno poslopje, ki je na=rtovano po tiso= let. teh modernih standardih, ki je plod sodelovanja med arhitekti in strokovnjaki za knjige, zlasti za CC: Zaradi slovenskega ob=instva mi dovo- posebne zbirke starih knjig? lite, da za=nem odgovor pri pogledu s Širšega zornega kota. - Zdi se mi, da je po mnenju ve=ine CC: Kot posebno pomembno arhitekturno ljudi, kije v stiku s srednjeveško knjigo, knjižni ARHIVI XX! 1998 Iz prakse za prakso 91 blok edino, kar je vredno ohranili. Na drugi stanje", je treba v celoti ohranili: zato, da bi sirani pa se naravni materiali spreminjajo, po- uživali mi sami in tudi prihodnji rodovi. Zaprta stajajo v.sc redkejši in tudi kakovost naravnih knjiga je nedvomno laka "=asovna kapsula" ¡n materialov, uporabljenih za srednjeveško knjigo, najbolje varuje pred zunanjimi vplivi. se spreminja. Vzemite /.a primer papir ali tek- Naslednji problem so razstave rokopisov ali stilne sestavine - kako se je ta del gradiva listov razli=nih tiskarskih tehnik. Vedeti moramo, spremenil; isto velja za usnje - v.sc te materiale je da imamo poleg ob=utljivih koloriranih listov tudi treba preštudirali, =e ho=emo dobili ustrezne izjemno ob=utljive tiske. Ko odprete knjigo ali podatke. Zalo ni nenavadno, da je vse ve= ljudi razšla vite list, se na površini za=ne proces prepri=anih, da je treba študij fizi=ne, otipljive staranja, re=emo, da je stran "opaljena". Zato je podobe knjige za=eti pri razvozlavanju izvora vprašanje, ali boslc pustili knjigo odprto le na eni materialov in pri vprašanju, kakšna kakovost se v strani in dovolili, da bo opaljena le tista stran, ali njih zrcali, pa tudi kaj nam povedo o zgodovini pa boste liste obra=ali in dovolili, da bo postopno tehnologije. Kodeks je med nami približno 2.ÍXX) opaljena vsa knjiga. Oglejte si kakšen zgodnji let in je postal celostna in zapletena struktura, rokopis, recimo purpurncga in modrega in videli mnogoobrazna podoba, ki je ve= kot zaporedje boslc, daje na straneh, kjer so miniature majhne, leg pergamenta ali snopi=ev papirja. Sledite barva še vedno sveža, takšna, kot je sprva bila - lahko tehnološki zgodovini in zgodovini struktur, Ich strani namre= sploh niso razstavljali. Na ki so se spreminjale in oblikovale to, kar ime- straneh, kjer so velike in pomembne upodobil ve, nujemo srednjeveška knjiga, kodeks. pa je barva ubita in videli boslc, da je umetniški V strukturah in materialih je sporo=eno, kdaj viis, ki veje iz podob, povsem druga=en. in kje je knjiga nastala. In veliko je uporabnikov stare knjige, ki jih ne zanima izklju=no besedilo, NG: Seveda je nemogo=e, da bi izboljšali ali pa= pa se zanimajo za knjigo kol objekt, za njeno obnovili prvotno barvitost pigmentov, da bi jim fizi=no podobo. Zatorej je celot nosi otipljivega vrnili mo=, potem ko so barve obledele... objekta vse bolj upoštevana kot nekaj, kar je Ireba ohraniti - upam, da se ne motim. CC: Res je, popolnoma res. Ne morete jih Široka, ki o tem govori, je kodikologija ali oživiti, priklicati nazaj. Na voljo imate le eno arheologija knjige. Vendar ni nujno, da jo spre- sredstvo, =asovna omejitev, zahteva, da bodo jemajo tudi knjižni=arji in arhivisti. Oni se bolj strani izpostavljene samo dolo=eno število ur in ukvarjajo z besedilno informacijo. Jaz pa preda- ob znižani osvetlitvi, a barve bodo še vedno vam na vseh koncih svela: tik preden sem prišel postale opaljene. Potem ko je škoda slorjcna, ne v Ljubljano, sem predaval na Princelomi v ZDA morete knjige zapreti, je vrniti na polico in se in predaval sem osebju v zbirki za stare in delali, kot da se ni ni= zgodilo. Stranem ne mo- posebne knjige o zgodovini kodeksa in njegovem rete vrniti nekdanje svežine. razvoju ter seveda o problemih varovanja ko- deksa kot celostnega objekta. To je majhen uvod NG: Takega pacienta torej ni mogo=e ozdra- za to, da bi lahko odgovoril na Vaše vprašanje. vili. Kaj pa stare knjižne vezave? Lela 1882 seje v Ljubljani ustavil zverinjak •••••••; grossie Menageric lastnika A. Badia in svoje živali predstavil v von Lallcrmanovcm drevoredu (Jakopi=evein sprehajališ=u). Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mesto •. •••• Ljubljana, splošna mestna registratura sPI NILä V za=etku tega stoletja je bil gost v Ljubljani cirkus Ferdinanda in /" Rudolfa Amala s predstavo dresiranih konj. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura ARHIVI XXI 1998 O delu Arhivskega društva Slovenije 95 O delu Arhivskega društva Slovenije 18. posvetovanje Arhivskega društva o=itneje predstavlja vsebino v motu: "S standar- Slovenije, Gozd Martuljek, 7. - 9. oktober diziranim popisovanjem arhivskega gradiva in infor- 1998 macijsko tehnologijo do ra=unalniško podprte zbirke podatkov o arhivskem gradivu oziroma do sodobnega Arliivsko društvo Slovenije je skupaj z Zgodo- arhivskega informacijskega sistema." Njegov prispe- vinskim arhivom Ljubljana in ministrstvom /a kulturo vek prinaša podatke o popisovanju arhivskega gradiva organiziralo 18. posvetovanje Arhivskega društva (od standardov ISAD(g) prek arhivskih predpisov in Slovenije, l'os velo vanje je bilo v hotelu Špik v Gozdu strokovne literature, ra=unalniške obdelave arhivskega Martuljku otl 7. do 9. oktobra 1998 in je imelo gradiva, prek na=el, metodologije in elementov stan- aktualen naslov Arhivi in ra=unalništvo. dardiziranega popisovanja arhivskega gradiva z ele- Predsednik arhivskega društva Slovenije M. menti popisovanja, do standardizacije po novem Gerdej je predstavil pomen posvetovanja ter nato Pravilniku o osnovah za strokovno obdelavo, izdelavo pozdravil goste (Egon Kraljevi7 in Amir ObhodŽaš iz pripomo=kov za uporabo in evidenco arhivskega gra- Hrvaške) in povabil predstavnike, ki so pozdravili diva. Na koncu referata predstavi obširen pregled udeležence sre=anja (.Silvester Gaberš=ck. državni u=benikov in priro=nikov arhivistike, ki so najbolj sekretar ministrstva za kulturo. Janez Kopa=, direktor vplivali na razvoj metodologije in standardizacijo Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, župan Kranjske strokovne obdelave arhivskega gradiva po Iclu 1945. Gore Jože Kotnik in Ivan Pinteri=, direktor hotela). Žarko Bizjak se I ole va Problematike standardi- V letošnjem letu je g. Anto.ša Lesko vet praznoval zacije v slovenski arhivistiki. Tako predvsem standarde 70-letnico. Oh tem jubileju se ga je spomnilo Ar- za popisovanje sodnih fondov: Formiranje sodnih hivsko društvo Slovenije in se mu za dolgoletno delo fondov. Popisovanje na nivoju fonda, Popisovanje na oddolžilo s skromno sliko. nivoju serije. Popisovanje na nivoju prevzemanja Na temo Arhivi in ra=unalništvo se je prijavilo seznama/tehni=ne enote. Prispevek kon=uje s skle- približno dvajset predavateljev iz slovenskih arhivov. pom: "Sodni fondi so zaradi enostavnega sistema po- Na posvetovanju so predstavili stanje ra=unalništva v slovanja in popisovanja verjetno še najmanj pro- arhivih. Pri tem navajam njihovo kratko predstavitev: blemati=ni, zato bo morda obrazec na tli skeli komu S predavanjem doe. dr. Petra Pavla Klasinea se je ludi v korist." za=ela glavna tema našega sre=anja z naslovom Arhivi O Arhiviranju elektronskih zapisov v a rinvili piše in ra=unalništvo. Klasine je predstavil Perspektive Žiga Železni k. V za=etku referata nas seznanja s razvoj» kompjuterizacije arhivske službe v Sloveniji. problemi, ki segajo na valorizacijo zapisov do vpra- Pred letom dni je Pokrajinski arhiv Maribor praznoval šanja, ali ho =ez nekaj let le zapise še mogo=e 10-lcinico kompjuterizacije v svojem arhivu. Takrat uporabljali. Zatem navaja razli=ne operacijske sisteme so bile pred isku lì rane ugotovitve o uveljavljanju kom- in programsko opremo. Pri prevzemanju arhivskega pjuterizacije v slovenskih arhivih. Ta je šla v zadnjih (dol umen lai nega) gradiva v arhiv se moramo po desetih letih v arhivih po razli=nih poteh. To pomeni, njegovem odlo=iti predvsem o dveh stvareh: L o izhiri da so se posamezni arhivi odlo=ali za svoje "kom- elektronsko zapisanega gradiva in 2. o formatu elek- pj uteri zacijske projekte, ki so se med .seboj razli- tronskega zapisa. O obeh vprašanjih daje ustrezne kovali", tako imenovani projekti pa so kljub temu rešitve. Svoj prispevek sklene: "Vsekakor je moderna imeli nekaj skupnih ciljev ter bili glede opreme kom- doba z, novimi informacijskimi tehnologij am i prinesla patibilni. Klasine nato navaja referate s posvetovanj arhivom poleg pozitivnih novosti tudi mnogo pro- Sodobni arhivi, ki se ukvarjajo z uvajanjem ra- hlemov, zaradi =esar bomo morali v arhivih prilagoditi =unalnišva v arhive. Zalem pa v 28 tezah navaja per- svoje delo z ustvarjalci gradiva." spektive razvoja kompjuterizacije v slovenskih arhi- Prva razmišljanja o implementaciji strojne ob- vih. Zdi se mi. da so le to=ke lahko dobro izhodiš=e za delave podatkov v arhivih segajo nekako v leto 1956. razvoj kompjuterizacije, in jih zato lahko vsak arhivist navaja dr. Miroslav Novak v prispevku O opremi in preštudira. standardih informacijske tehnologije v slovenskih Magistra Metka rintani Toplak nas seznanja z arhivih. Tako stanje je ostalo do srede osemdesetih opti=nim prepoznavanjem znakov, kar pomeni proces let, ko je bila napravljena poskusna strojna obdelava prelvarjanja poskenirane slike, ki je strojno izpisana, arhivskega gradiva na ra=unalniku ob=ine v Kranju. ali ro=no pisanega teksta (številke, =rke, simboli) v Drugo pomembno izhodiš=e uvajanja informacijske ra=unalniški l'ormai (ASCII). V referait! so predstav- tehnologije v slovenske arhive pa so bila posvetovanja ljeni proces skeninmja, pa tudi zgodovinski razvoj Sodobni arhivi v Radencih - na njih so se sistemati=no sistemov OCR. komercialne aplikacije in uporaba lotili reševanja arhivskih in ti rugi h problemov uvaja- OC1Î sistemov v arhivih. nja informacijske tehnologije v profesionalne arhivske Mag. Vladimir Žitmer v prispevku Standardizacija ustanove. Trajnejši temelji ra=unalništva v arhivih so popisovanja in evidenc arhivskega gradim kar naj- nastali v devetdesetih letih. V nadaljevanju so nave- 96 0 ti du Arhivskega druživa Slovenije ARHIV] XXI 199« deni tipi ra=unalnikov s kapacitetami, pristopi na da dramati=no izboljšajo dostop in uporabo arhivskega internet, razli=ni ra=unalniški programi, obenem pa je gradiva, ki ga hranijo v svojih skladiš=ih. Omogo=ajo predstavljena pozornost ob doslednem upoštevanju jim, tla naredijo svojo dokumentarno dediš=ino na=ela izvora, da se zagotavlja javna vera. dostopno v Širšem prostoru in širši javnosti, s tem pa O problematiki sladurdizstcije v slove snki aritivi- hkrati izpolnjujejo želje tistih, ki želijo arhivsko siiki in popisovanju arhivskih fondov piše Slavica gradivo v prihodnje uporabljati "on line". Arhivisti Tov.šak. Standardizacija v arhivih pomeni najprej iz- moramo imeti pri svojem delu v mislih uporabnike, boljšati rezultate in poenostavitev arhivskega strokov- notranje ali zunanje, ki bodo uporabljali naše nega dela. vendar ne gre za uniformiranost, temve= se informacije, njihove prioritetne potrebe, usluge, ki jih težiš=e akumulacij prenese "z arhivskega delavca na zali le vajo danes in jih bodo zahtevali v prihodnje, 1er dolo=eno skupino strokovnih delavcev." .Sprejem- njihovo odgovornost. Prilagoditi pa se morajo ljivost mednarodnih standardov pa ni odvisna le od uveljavljenim novim informacijskim tehnologijam. Te koli=ine gradiva, temve= tudi od razvoja informacijske morajo zadovoljiti uporabnike in hiti u=inkovite, tehnologije." Pri celotnem procesu se pojavi vprašanje lahko razumljive in fleksihilne; to pa je odgovornost javne vere. vendar je po drugi strani res, da nas "k arhivistov v sodelovanju z informatiki. aktivnostim na podro=ju standardiziranega popiso- ¡nfotehnologija v arhivu, o kateri piše mag. Borut vanja usmerja tudi celota informacijske tehnologije." Holcman, je lahko tehnologija (ra=unalnik), ki po- S tem pa zopet ustvarjamo velikanski potencial "in- stopke podpira, poenostavi in pospeši. Pri predstavitvi formacij primarne, sekundarne in lerci aine narave." predvidevanj strojne in programske opreme 1er Vladimir Drobnjak piše o integriranem informa- =loveka navržc Holcman zanimiv sklep: Ra=unalniški cijskem sistemu v arhivih Makedonije, Natalija Glažar sistem je toliko i niel i gen l en, kolikor znaša znanje pa nam predstavlja arhive v ¡lobi informacijske teh- uporabnika (ni= ve= in ni= manj). Sam tehni=ni razvoj nologije. V ••••••• odgovarja, kako se v infor- ni v korist arhivistiki, pa= pa eelotni znanosti, saj jo je macijski družbi s pospešenim razvojem informacijske mogo=e novo in privla=nejše predstavili, zato je tehnologije spreminja družbena vloga arhivov in kako informacijska tehnologija nujnost. postaja s tem pomemben element družbenega doga- Vesna Gotovina predstavlja nekaj izkušenj pri delu janja. Glažarjeva kol tudi drugi arhivisti ugotavlja, da z. novim ra=unalniškim programom ¡NFO-ARII na ima informacijska tehnologija pozitivne in negativne gradivu republiške uprave po letu 1945 v Arhivu lastnosti, zato bo za arhivsko stroko brez dvoma Republike Slovenije, Marjan Dobcrnik pa piše o pomenila odnos zapletenih vprašanj glede =lovekove skeniranju. Najprej predstavlja nekaj tehni=nih po- zasebnosti. Zato sklene: =e bi skušali ovirati razvoj datkov (skener, zna=ilnosti skenirane slike, velikost informacijske tehnologije v želji po varovanju posa- daloleke, izhodna enota ali "to=ka ni vedno to=ka", meznika, bi prišli do a la earte society, ki po P. Rcd- l'ormali), zatem pripravo, skeniranje razli=nih vrst gra- fernu vodi v anarhijo. diva (tlokumeniov), urejanje skenirane slike, kali- V Ptujskem arhivu so se lotili postavljanja inven- hraeijo barve, tiskanje skenirane slike, na koncu pa tarja Tonda na zgoš=enko. To je predstavitev in- pravi, da je skenirati mogo=e vse, vendar je po- ventarja fonila Službe družbenega knjigovodstva Ptuj membno, kaj bomo skenirali in =emu bomo skenirane in zaklju=nih ra=unov na zgoš=enki. Novilelo posnetke uporabljali. predstavlja arhivist Brane Oblak. Leopold Mikcc Avberšek je pripravil referat o Ra=unalnik je kot pripomo=ek pri pripravi vodnika Arhivih prek COR ISSA na in terne tu. V njem piše • po arhivskih fondih in zbirkah, je dala naslov svojemu projektu opremljanja muzejskih knjižnic, opremljanja referatu Vlasta Tul. V referatu opisuje postopke izde- specialnih knjižnic, o enotnih standardih in bazah ter lave vodnika. Ti se za=nejo pri osnovali za pripravo popularizaciji arhivskih knjižnic prek inlcrncta. vodnika, nadaljujejo s prilagoditvijo ra=unalniškega Prav zanimiv in pou=en je prispevek Marte Rau programa in klasifikacijo fondov in zbirk. Na=rtujejo, Sel¡6. Svoj prispevek z naslovom Špice ali osli ali da bodo vodnik predstavili na internem. To pa imaj» v osati ali nekaj novega o filmu, njegovi uporabi, filmski Celju, saj nam Iledvika Zlo ve pojasni, da jim pri špici... za=enja z mislijo, da "odnos =loveka do predstavitvi na interne tu ni šlo zgolj za predstavitev, življenja, do ustvarjalnosti in do dediš=ine sestavlja temve= tudi za In, da bi imeli še vodnik po arhivu. V verigo, v kateri ni ni= samoumevnega". Cilj njenega referatu so podani predstavitev, elektronski naslovi ter referata je postaviti izhodiš=a in merila, vrednotenja vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v novih tehnologij, ki se danes pojavljajo, in pri tem Celju. predstavili vlogo Slovenskega filmskega arhiva. Fini Pri uporabi ra=unalnika zti delo v arhivu prikazuje se je pojavil kol nova tehnologija (umetnost), nov dr. Andrej Studen postopek uporabe ra=unalniške na=in medsebojne komunikacije. Zalo sklene: "Špice" obdelave podatkov popisnic prebivalstva Ljubljane iz ali "osti" ali "osati"? Kaj od tega bodo sodobni mediji let 1869-1910. Avtor soglaša z ve=krat izre=eno mi- in z. njimi tehnologije prinesle slovenskim arhivom? slijo, da je ra=unalniška doba prinesla veliko spre- Zdenka Ke=ck piše o prednostih, ki jih prinaša memb v na=in dela zgodovinarjev in je zato olajšala sodobna informacijska tehnologija v vse pore druž- njihovo delo 1er pripomogla k hitrejši obdelavi po- benega življenja, saj je v poudarjeni ekonomi=nosti ter datkov, višji kakovosti dela Ircba vse bolj ležili ludi k pravni Zdenka Scmli= Raj h obravnava nove informacijske ureditvi lega pcxl ra=ja. Brez dvoma predstavlja raba in tehnologije, ki dajejo arhivistom =udovite možnosti. uporaba digitaliziranih dokumentov kar revolucio- ARHIVI XXI 1998 O tlel u Arhivskega dni šiva Slovenije 97 naren preskok v vsakdanjem življenju, ki se pozitivno Uvodni referat je imel direktor Hrvaškega držav- kaže predvsem v praksi. Vendar ne »rc prezreli clcj- nega arhiva dr. Josip Kol ano vié. V referatu z na- siva. da so prav (i dokumenti zaradi razpoložljive šlo vont Razvoj reg i stratum i h sistemov in organizacija informacijske tehnologije sorazmerno lahek "plen v uprave na podro=ju Hrvaške je podrobno orisal razvoj rokah zainteresiranih subjektov". Rezultati so razna pisarniškega poslovanja in razvoj uprave, poudaril pa kazniva dejanja, ki pa jih je tudi zelo težko odkrivati je (udi poni en pravilne valorizacije dokumentarnega in preganjati. Zaradi navedenega bi bilo to podro=je gradiva in izobraževanje delavcev, ki delajo z do- nujno =imprej urediti s potrebnimi zakonskimi akti, kumentarnim gradivom pri upravnih organih. pri sami rabi in uporabi digitaliziranih dokumentov pa Daiuir Validži=, arhivar pri Ministrstvu za zunanje vnesti tudi ustrezna varovala, ki jih omogo=a raz- zadeve, je v svojem prispevku Pisarniško paslo vanje položljiva informacijska tehnologija. upravnih organov na Hrvaškem po 2, svetovni vojni Nekateri' zjuiiiienitoxti in lepote Paline nam je navedel vse predpise in izvajanje lc-tch od leta 1945 predstavila Irena La=en Bénédicte. Tako je tudi prav, do danes. saj naše zborovanje poteka sredi gorenjskih lepol Marko Landcka iz Državnega arhiva v Vinkoveih oziroma, =e se izrazim s Prešernom, sredi "kin=a je v prispevku Organizacija gradiva v pisarnah SIS nebeškega". Predstavitev je bila v uvodu, v publikaciji (samoupravnih interesnih skupnosti) družbenih dejav- pa je objavljena na koncu. nosti govoril o konkretnih težavah, s katerimi sc je Našteli referati oziroma njihovi avtorji so izzvali sre=eval pri prevzemanju in delu z omenjenim gra- diskusijo. Ta je potekala po vsakokratnem sklopu pre- divom. davanj. Kot našteta predavanja so tudi razprav I jal ci • Frane Ivkovi= iz. Državnega arhiva v Zadru je posameznih referatih (Klasinc. Novak, ¿inner in obravnaval razvoj upravnih organov in pisarniškega številni drugi) prikazali pomen in vlogo ra=unalnika v poslovanja v Pokrajini Dalmaciji in Pokrajini Dub- slovenski arhivski teoriji in praksi. rovnik v obdobju francoskih Ilirskih provinc. Celotno posvetovanje je potekalo z ra=unalniško Davorin liržišnik iz Hrvaškega državnega arhiva je poti prt o predstavitvijo posvetovanja, ki ga je organi- v referatu z naslovom Informatizacija in pisarniško ziral Pokrajinski arhiv Maribor, in lani so oblikovali poslovanje na Hrvaškem - zgodovinski pregled in tudi publikacijo Arhivi in ra=unalništvo. perspektive, obravnaval razvoj informatizacije in po- Ob sklepu posvetovanja so zbrani slovenski arhi- gled v prihodnost, ko po njegovem mnenju ne bo ve= visti sprejeli ta priporo=ila: dokumentov na papirju. Arhivski delavci, zbrani na 18. posvetovanju Ar- Vesna Gotovina iz. Arhiva Republike Slovenije je hivskega društva Slovenije v hotelu Špik v Gozdu v prispevku Pisarniško poslovanje in sodobna uprava Martuljku od 7. do 9. oktobra 1998. so sprejeli ta v Sloveniji navzo=e seznanila z izkušnjami pri poslovanju s spisi po sprejetju Uredbe o pisarniškim priporo=ila: poslovanjem in dolžnostih upravnih organov do do- 1. Primemo bi bilo ¡zdelali poro=ilo o popisih, kumentarnega gradiva iz leta 1994. z uvajanjem inventarjih, avtorskih vodnikih na elektronskih medi- i n l'orinati zac i je v pisarniško poslovanje, s temeljnimi jih v slovenskih arhivih. na=eli valorizacije dokumentarnega gradiva v uprav- 2. Pristopili bi k enotni izdelavi terminologije na nih organih in z izobraževanjem delavcev, ki delajo z podlagi izpopolnjenega slovarja, ki ga pripravlja d okum en t am i m grad i vom. Mednarodni arhivski svet. Dr. Branka J anodi de Chiapero. direktorica Gene- 3. Pomemben cilj slovenske arhivske teorije in ralnega zgodovinskega arhiva pri Univerzi v Cordohi prakse na podro=ju informacijske tehnologije pa vi- iz Argentine, je govorila o organizaciji arhivov v dimo v sistemu uravnovešenega razvoja informacijske Argentini in o izobraževanju arhivi sto v. Kot najve=jo tehnologije v vsh arhivskih institucijah. pomanjkljivost arhivske dejavnosti je navedla, da Še nimajo sprejetega arhivskega zakona, ter poudarila, da predsednik ADS to povzro=a velik nered. M. Gerde} Martin Dalhueier iz Regcnshurga v Nem=iji je v prispevku Valorizacija dokumentarnega gradiva v privatni lasti: gradivo finan=nega urada Thurn in Taxis v Karlovcu v osrednjem arhivu vojvode Thurn in Taxis. Referat je bil za hrvaške arhiviste zelo Posvetovanje arhivskega društva Hrvaške, zanimiv, ker del omenjenega gradiva hranijo tudi v Opatija, 14. - 17. oktober 1998 hrvaških arhivih. Mag. Josip S aban je v prispevku z, naslovom Arhivsko društvo Hrvaške (HAD) in Državni arhiv Valorizacija dokumentacije trgovskih društev pou- Reka sla organizirala posvetovanje z naslovom Pi- daril, da je treba posodobili postopke in na=ela sarniško poslovanje in sodobna uprava. Potekalo je od valorizacije tudi pri drugih ustvarjalcih in ne samo v I4. - 17. IO. 1998 v Opatiji. Poglavitni temi posveto- državni upravi. vanja sta bili pisarniško poslovanje in sodobna uprava. Jožo I vanovi7 iz. Hrvaškega državnega arhiva je na Sodelovalo je 18 referentov, od lega 8 iz tujine - tem posvetovanju sodeloval z dvema prispevkoma. V Argentine. Bosne in Hercegovine. Nem=ije. Nizo- prvem z, naslovom Predmet valorizacije v konceptu zemske. Slovenije in Velike Bri tanje. makro valorizacije je obravnaval obstoje=a svetovna 98 O delu Arhivskega društva Slovenije ARi 11 V! XXI 199K dognanja s lega podro=ja; po njegovem mnenju naj bi na omenjenem podro=ju prednja=ila Kanadska arhiv- Poro=ilo o udeležbi na Kongresu združenj ska služba. V drugem prispevku Organizacija in s podro=ja družboslovja in humanisti=nih upravljanje /. elektronskimi dok u men l i pa je poudaril, ved, Ottawa, 23. maj do 6. junij 1998 daje le-lc treba hitreje valori/irati in primerno arhi- virali, ker je pri njih veliko ve=ja nevarnost uni=enja Od 27. maja do 6. junija 1998 je potekal na oziroma izgube. Univerzi v Oitawi kongres združenj s podro=ja druž- Dr. Andrija Niki7 iz Fran=iškanskega arhiva v boslovja in humanisti=nih ved. Kot =lanica Canadian Moslarju je v referai u prikaza! zgodovino fran=i- Association of Slavisls sem se v imenu ADS udeležila škanov in stanje njihovega arhiva v Moslarju. Podrob- predavanj in razprav, ki sta jih organizirali "Canadian no je orisal njihovo zgodovino od prihoda na ozemlje of Music Libraries. Archives and Documentation Bosne do zadnje osamosvojitvene vojne. Centres" od 28. tlo 30. maja in "Canadian Association Darko Rub=i7 iz. Hrvaškega državnega arhiva je of Slavisls" od 29. maja do I. julija, lik ral i pa sem sc v govori] o Oblikovanju in uporabi klasifikacijskih na- =im ve=ji meri skušala udeleževati tudi panelov o iz- =rtov v upravi. seljenski tematiki, ki so jih organizirali zgodovinsko, Živana Hcdheli iz. Hrvaškega državnega arhiva je sociološko in geografsko združenje. v prispevku Koncept v i lain ili doku men lov pri pisar- Ve= tiso= udeležencev se je porazgubilo po šte- niškem poslovanju menila, da je pri vsakem ustvar- vilnih predavalnicah otlawske univerze, le med skup- jalcu samo 3% vitalnih dokumentov, ki so nujno nimi odmori, namenjenim malici, smo se prepoznavali potrebni za poslovanje, zato jih je treba še posebej po vre=kah in gradivu, s katerim so nas opremili zavarovali pred uni=enjem. prireditelji. Malko Kova=ev i =, direktor arhiva v Bosni in Her- Z ozi rom na lako široko zastavljen program je bilo cegovini, je predstavil prispevek z. naslovom Splošno v=asih vendarle škoda, da so se nekatera predavanja stanje pri ustvarjalcih v BIH v povojnem obdobju 1er prekrivala. Predavateljev pa ni molilo, =e je bilo pomen izobraževanja in strokovnega usposabljanja v poslušalcev pet ali nekaj slo in =e so med predavanji lakih razmerah. Zlasti je opozoril na nizko strokovno prosio prihajali in odhajali, saj so bili predavanja in izobrazbo delavcev, ki delajo z. arhivskim gradivom. pancli raztreseni po vseh univerzitetnih poslopjih in Theo Thomasscn iz Nizozemske je imel referat z ob razli=nih urah. naslovom Arhivisti in delavci v pisarnah: ista široka, Zborovanje je ponudilo pregled dosežkov posa- razli=ne odgovornosti. V njem je govoril o delu arhi- meznih znanstvenih disciplin s podro=ja družboslovja vistov v arhivih in arhivarjev pri ustvarjalcih. in hu m ¡mistike, lako na univerzah kol v raziskovalnih Peter Horsman ¡z. Nizozemske je v prispevku z insti lut i h 1er projektih društev in združenj. Zlasti naslovom Izgubljeni v obilju: paradoks elektronskih zgodovinarji, sociologi in raziskovalci izseljenstva so dokumentov obravnaval predvsem problematiko veli- imeli na panclnih razpravah veliko "edinih" in "iz- ke koli=ine elektronskih zapisov in možnosti obvla- klju=nih resnic" o zgodovinskih dogajanjih v vzhodni dovanja lc-teh. in jugovzhodni livropi v preteklosti in sedanjosti. Gillian Moore iz gospodarskega arhiva British Popoldne mojega zadnjega dne (I. 6.) sem se Water Ways v Veliki • ri tanj i pa je v re feralu z na- udeležila tudi letnega zasedanja Združenja slavistov. slovom Povezovanje pretek losi i govorila o na=inih Združenja arhivistov se namre= nisem mogla udeležiti, hranjenja, valoriziranja gradiva in popisovanja, ki saj je hkrali zasedalo v nekaj sto kilometrov (xldalje- nastaja v gospodarstvu, in o izobraževanju delavcev, nem mestu, sama pa sem bila vezana na odhod letala ki delajo s tem gradivom. za Washington, kamor sem odhajala v National Na Hrvaškem je bila zadnja reorganizacija pisar- Archives. Tako sem Združenje slavistov pozdravila v niškega poslovanja leta 1988, vendar seje izkazala kol imenu ADS in hkrali izro=ila monografsko izdajo neu=inkovita. Zalo je tudi HAD dalo pobudo za Slovenije iz zraka, ki jo je ADS podaril Pokrajinski =imprejšnje sprejetje nove Uredbe o pisarniškem po- arhiv Koper. slovanju in drugih predpisov, ki bi uredili lo podro=je. Pokrajinskemu arhivu v Kopru in Arhivskemu Pri izdelavi Uredbe naj bi sodelovalo =im ve= stro- drušivu Slovenije se zahvaljujem, ker sla mi finan=no kovnjakov oziroma delavcev s tega podro=ja. Velik omogo=ila udeležbo na kongresu. poudarek je bil namenjen tudi reševanju vprašanj glede V razmislek: elektronskih in mul i i medijski h dokumentov ter Morila bi bilo v prihodnje (udi v Sloveniji treba informatizacije pisarniškega poslovanja. S tem bodo razmišljati o skupni organizaciji strokovnega posveto- seznanili tudi Ministrstvo za upravo, ker menijo, da se vanja zainteresiranih društev in zvez. v zvezi s kako mora razrešili pravna in dokazna veljavnost omenjenih aklualno problematiko - da se leme ne bi ptxlvajalc dokumentov 1er dolo=ili standarde za njihovo zaš=ilo in (npr. o turizmu ...) Morda bi tematsko sodelovanje že obdelavo. HAD je povabilo k v=lanitvi tudi delavce, ki lako števil=no skromnega kadrovskega potenciala lah- delajo z dokumentarnim gradivom v upravnih organih, ko imelo vidnejše uspehe. saj želijo poglobili odnose med arhivi in ustvarjalci dokumentarnega gradiva, društvo pa naj bi se Milica TreMe-Šhtlfa ukvarjalo tudi z izobraževanjem svojih =lanov. Vesna Gotovina ARHIVI XXI 1998 _0 tlel u arhivov in zborovanjih 99 O delu arhivov in zborovanjih Stodvajsot lei piranskega arhiva poslali legalizirani) pa kata verske knjige glob in kazni, komorniške knjige prihodkov in izdatkov ob- Ko so leta 1877 za=eli rušili staro ob=insko pala=o, =ine, knjige javnih prodaj in dražb, knjige oseb (hu- ker so zgradili novo (sedanjo), so i/, ob=inskega arhiva dodelcev), ki so bili izgnani iz ob=ine Piran, knjige lo=ili starejše gradivo, z lasi i srednjeveško, od novo obsodb, knjige o obmejnih sporih, knjigo prepisov naslaja jo=ega. Tuko je ob=ina l'i ran lega leta u sta- vseh pomembnejših dokumentov, knjige o socialnih nov i la svoj arhiv kol n sni novo. ki je lani praznovala bojih v ob=ini Piran, o ob=inskih ribjih loviš=ih in svojo 120-lelnieo. Prvoino seje arhiv imenoval Stari številne druge kodekse, ki so vsi "ro=ni izdelek" mesi ni arhiv - Archivio ci vi Lü amico in je bil del skrbnih pisarjev. Siarejše gradivo je pisano v razli=nih Mesine knjižnice. Prvi arhivar piranskega Starega pisavah in do zadnjih deselleiij 15. stoletja v sred- mestnega arhiva je bil grof Stefano Rola, od leta 1891 njeveški I al i n š= i n i. šele po letu 1480 se za=enja kol paje to delo opravljal profesor Domenico Vala. uradni jezik uveljavljati italijanš=ina, vendar mo=no Izolski arhiv je lela 1903 zgorel, koprski pa je hil "oplenieniieiia" s primesmi piranskega ljudskega je- med drugo svetovno vojno ndnesen v Italijo. Da je zika. piranski arhiv osi al doma. gre zasluga piranskemu u=i le lju in knjižni=arju Domenici! Pel ron iu. Ta je namre= arhivsko gradivo dal obzidati pod stopniš=e ob=inske pala=e in tako .seje le-lo ohranilo do danes. APPKOBATIO •^ V preteklosti se je piranski arhiv ve=krat selil oziroma zamenjal prostore svojega domovanja. Iz ob=inske pala=e prek lože do poslopja sodiš=a; lela D. NICOLAI FON DA 1954 je prišel v sklop lak ral nega Mesi nega muzeja (danes po morskega), leto dni pozneje pa je Ob=inski IN ARTE AROMATARIO ljudski odbor usuinovi I samostojni Mesi ni arhiv. Po sklepu piranske ob=inske skupš=ine lela 1974 so ga priklju=ili Pokrajinskemu arhivu Koper, vendar pod ANNO.MDC.LXXXII. pogojem, da arhivsko gradivo in osnovna sredstva ostanejo v Piranu. Lelo dni pozneje so arhiv preselili v SVB SER*°P • N C I P E o: prostore m morilskega samostana. Tam je domova I do oktobra lei a 1995. Takrat pa seje preselil v (irosi ore jALOysiO CONTARENd na Župan=i=evi. Te številne selitve v preteklosti so žal precej škodovale arhivskemu gradivu (predvsem sta- rejše mu), i a ko da ga je bilo i roba rest a vri rati in s lem .• MAGISTRAT V. J zaš=itili pred nadaljnjim propadanjem. Precej sta- rejšega gradiva je tudi posnetega na mikrofilmih. IVSTITIAVETERISli Neprecenljivo vredno in raznovrstno piransko MJS arhivsko gradivo, ki se nepretrgano hrani od leta 1173 naprej (prepisa najstarejših dokumentov pa segala celo ABIPSISILL "•••? v leti 1036 in 1041). govori o bogati preteklosti Pirana, njegovem bližnjem in širšem zaledju, ve=jemu uAFFIRMATAFFlT; delu Istre in nenazadnje o vlogi Pirana v evropskem prostoru. Piranski arhiv hrani ve= kol 1800 primerkov no- tarskih pergament ni h listin (1173-1887). ve= kol 70 dnkalov ali doževih pisem (1263-1669). ludi pisanih na pergamentu, in približno 9000 tesi a mento v, pisanih Símil iz lekiiniarske diplome Piran=ana Nikolaja na papirju, ki so bogat vir za zgodovinarje, etnologe, Polirle iz. lela 1682, Pokrajinski arhiv Koper, umetnostne zgodovinarje, pravnike, jezikoslovce ... Enota Piran Med številnimi dokumenti in kodeksi iz obdobja be- neške oblasti (od 1283 ilo 1797) velja omenili še Veliko gradiva je (udi iz francoskega, avstrijskega, notarske knjige (najstarejša je iz leta 1282). slattile italijanskega in povojnega obdobja. Poleg ob=inskega ob=ine Piran (najstarejši ohranjen v izvirniku je iz leta arhiva so tu shranjeni še arhivi raznih likvidiranih 1307, v prepisih so ohranjeni tudi odlomki stallila iz podjeli j (Rudnik Se=ovlje. Ladjedelnica Piran, Sploš- leta 1274), ve= kol 140 vicedomskih knjig (vsebujejo na plovba Piran ...). številnih osnovnih in srednjih šol. opis kratke vsebine pravnih aktov, s katerim so ie-ti sodiš=a, razli=nih družin (Tari i ni, Gabrielli, Smarcglia 100 O delu arhivov in zborovanjih ARHIV] XXI 1998 ...) razli=ne zbirke (na=rti, plakali, fotografiju in raz- valnem ter še posebej na kulturnem podro=ju -, kolje glednice ...). inkunabulu (prve liskane knjige) itd. to Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prav vpetost arhiv- Vsega arhivskega gradiva je približno 800 teko=ih skega strokovnega dela med zgodovinopisje in širša metrov. kulturna dogajanja v slovenskem prostoru daje temu Iz luga bogatega piranskega arhivskega gradiva so arhivu poseben pomen in pe=al v vsem obdobju de- doma=i in tuji avtorji oziroma raziskovalei (iz hal i je. lovanja. Glede na ohseg in pomen zbranega arhiv- Hrvaške, Nem=ije, Švice, Avstrije in celo ZDA) na- skega gradiva za zgodovino Slovencev in Slovenije pisali številne zgodovinske knjige, razprave, referate, ter stopnjo njegove strokovne obdelave pa ga moramo diplomske naloge, doktorske disertacije. Osnovno- uvrstili med slovenske državotvorne ustanove. šolcem in srednješolcem je piransko arhivsko gradivo Zgodovinski arhiv Ljubljana se je ¡z najstarejše rabilo za pripravo ve= raziskovalnih nalog, študentom ljubljanske mestne ustanove v za=etku sedemdesetih pa za seminarska in diplomska tlela. Napisani so bili let razvil v najve=ji in hkrati osrednji slovenski dr- številni =lanki, pripravljene razstave s katalogi, po- žavni regionalni arhiv, ki je ne samo evropsko pri- snete radijske in TV-odd aje ... merljiv, temve= je bil v obdohju po letu I950doinn in Piranski arhiv obiš=e vsako leto ve= raziskovalcev. na tujem vseskozi tudi model oziroma zgled orga- Izjemno veliko zanimanje kažejo tudi srednje in os- niziranosti in strokovnega dela. novne šole. tako iz slovenske Istre kot i/, notranjosti Na uspešen razvoj in rezultate lega arhiva med Slovenije. drugim kažejo zelo številne in p(xlrobnc "biografije" Ob 120-lctnici smo v avli piranskega arhiva oziroma zgodovinski pregledi razvoja in delovanja od pripravili razstavo, ki na pelili panojih prikazuje akte nastavitve slovenskega pesnika Antona Aškerca za o nastanku in domovanju arhiva v preteklosti, v ljubljanskega mestnega arhivarja leta 1898 do zad- sedmih vitrinah pa primerke nekaterih zanimivejših njega ustanovitvenega sklepa Vlade Republike Slo- dokumentov razli=nih fondov iz zbirk tur nekaj po- venije konec leta 1997, s kalerim je hilo na podlagi membnejših publikacij, ki so nastale na podlagi novega Zakona o arhivskem gradivu in arhivih usta- raziskovanj piranskuga arhivskega gradiva. Na zido- noviieljstvo Zgodovinskega arhiva Ljubljana kol vih je razobešenih nekaj zanimivejših plakatov ... Vse javnega zavoda preneseno od nekdanjih 19 oh=in in to je seveda le del=ek neprecenljivega bogastva, ki ga Mesta Ljubljane na Republiko Slovenijo. Skorajda ni arhiv hrani. slovenske kulturne ustanove, o kateri bi bilo toliko Odprtje razstave, ki jo je pripravil arhivski stro- napisanega, =eprav je njena dejavnost v širši javnosti kovni sodelavec piranskuga arhiva Alberto Pucer, ju zaradi narave dela nekoliko manj poznana in opazna. bilo 17. decembra 1997. Prispevku prilagamo najpomembnejšo bibliografijo o Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastavu ob arhivu. K temu naj dodamo še, daje arhiv po svoji 80- vhodu na Tarli nije v trg je vklesan stavek, ki se v letnici delovanja leta 1979 na predlog Zveze zgo- prevodu glasi: "Po naših molitvah boš varna ostala dovinskih društev Slovenije dobil visoko državno od- zemlja Piranska". Danes lahko z zanosom ugotovimo, likovnjc predsudnika repu bi i ke Josipa Broza Tita "Red da je del te piranske zemlje tudi piranski arhiv, na zaslug za narod z zlato zvezdo". Ob 100-letnici gaje katerega so hili ponosni naši predniki, smo ponosni mi na predlog Arhivskega društva Slovenije predsednik in bodo brez dvoma tudi naši zanamci, kajti arhiv je Republike Slovenije Milan Ku=an odlikoval s =astnim osebna izkaznica in duša mesta. znakom svobode Republiku Slovenije za prispevek pri S tem kratkim zapisom želim seznaniti (udi druge ohranjanju kulturne tied iš=i ne. slovenske arhivske (in druge) sodelavcu s lo po- Oil ustanovi Ive ljubljanskega mestnega arhiva da- membno obletnico, da le ne bi šla tako neopazno lje je imel arhiv razli=en slat us, notranjo organizacijo, mimo. =eprav si bruz dvoma zasluži šu ve=jo pozor- fi nans i ran je, delovne in skladiš=ne prostore, opremo, nost. kadrovsko zasedbo itd., prav tako pa tudi razli=no pristojnost nad arhivskim gradivom. V sto let dolgem Alberto Pucer obdohju tudi v dejavnosti in usmeritvah strokovnega ilei a opazimo nihanja 1er razli=no intenziteto delova- nja, vendar ob nenehnem doseganju ter preseganju strokovnega in raziskovalnega nivoja. Arhiv je bil od leta 1898 do srede šestdesetih let Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva pristojen za arhivsko gradivo Mesta Ljubljane in Ljubljana ljubljanskih mestnih institucij. Leta 1973 je v skladu z n o vou vel javljeno slovensko arhivsko mrežo formalno, Zelo malo je v Sloveniji kulturnih ustanov, še v resnici pa že v šestdesetih letih, dodatno za=el manj pa arhivskih javnih zavodov, ki bi praznovali opravljati varstvo arhivskega gradiva še na obmo=ju 100-letnico obstoja in še manj takšnih, ki bi lahko 19 ob=in oziroma sedanjih upravnih enot: Cerknica, pokazali tako velike rezu Itale prav na vseh podro=jih za varstvo arhivskega gradivu državnih organov, predvsem v okviru Arhivskega društva Slovenije in organizacijskih ermi državnih organov 1er izvajalcev nekdanje Skupnosti arhivov Slovenije. Leta 1978 je javnih pooblastil oziroma javnih služb, prav tako pa bil med pobudniki in nato med izvajalci študija tudi za arhivsko gradivo organov lokalnih samo- arhivistike na Oddelku za zgodovino na Filozofski upravnih skupnosti, =e le ne ustanovijo svojega last- fakulteti v Ljubljani. Sergij Vilfan in Jože Žontar sla nega arhiva. avtorja u=benika Arhivistika iz leta 1973, soavtorja V želji, da arhivsko gradivo ostane na obmo=ju, jugoslovanskega u=benika Arhivistika leta 1977, Jože kjer je nastalo, in da se =imbolj približa uporabnikom Žontar pa je leta 1984 izdal srednješolski u=benik za raziskovalne, študijske, upravne, pravne, osebne in Arhivistika. Arhiv skrbi permanentno tudi za izobra- druge namene. Zgodovinski arhiv Ljubljana organi- ževanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim in zacijsko deluje v 1 inoli za Ljubljano in Enoti za arhivskim gradivom pri tako imenovanih ustvarjalcih ob ljubljansko obmo=je v Ljubljani. Enoti za Gorenj- gradiva, (id leta 1980 dalje skupaj z Visoko upravno sko v Kranju. Enoti za Dolenj.sko in Belo krajino v šolo v Ljubljani in delavskimi univerzami. Zanje je že Novem mestu. Enoti za Školjo Loko 1er v Oddelku v lela 1970 pripravil pripro=nik Odbiranje arhivskega Idriji. Zbrano arhivsko gradivo z navedenega ob- gradiva iz reg ¡si ral u mega gradiva v gospodarskih mo=ja, ki obsega zdaj že približno 2670 arhivskih organizacijah, leta 1984 Priro=nik za delavec, ki de- l'ondo v iu zbirk v skupni koli=ini skoraj 8000 dol- lajo z d oku men lam i m gradivom, in lela 1986 pri- žinskih metrov od ¡4. stoletja douanes, hrani arhiv v ro=nik Varstvo arhivskega gradiva društev. 16 bolj ali manj ustreznih arhivskih depojih od Jesenic do Draši=cv v Hcli krajini ter od Lilije do Idrije. Naloge varstva zadnjih dvajset let opravlja približno 35 strokovno zelo dobro usposobljenih arhivskih delavcev, kar ustreza normativom in standardom za arhivsko podro=je. Skupaj je bilo v tem arhivu zaposlenih 99 delavcev. Arhiv se je ve=krat selil in ima ponekod še vedno prostorsko stisko glede de- lovnih in skladiš=nih prostorov, je pa sodobno teh- ni=no opremljen, tudi glede ra=unalniške opreme 1er laboratorija za ni i kn ili Imanje, ki je bil v slovenskih splošnih arhivih leta 1973 sploh prvi. V svetovnem merilu od leta 1995 prednja=i z vklju=ilvijo ra=u- nalniško podprtega informacijskega sistema v internet, z ra=unalniško obdelavo podatkov pa se je kol prvi slovenski javni arhiv za=el ukvarjali že leta 1985. Rezultati so še toliko vrednejši, =e se zavedamo, da jih je arhiv dosegal v vsem svojem obdobju ob zelo skromnih finan=nih sredstvih 1er ob skrajno velikih ter neprestanih prostorskih stiskah za arhivske depojc in Rumava ob ¡00-h'liiici Zgodovinskega arhiva delovne prostore, ki so sicer pogoj za normalno za- Ljubljana v atriju ljubljanskega magistratu, junija- gotavljanje varstva arhivskega gradiva. Ogromno =asa septembra 199H in strokovnih potencialov je arhiv predvsem v obdobju družbenega samoupravljanja in delegatskega sistema Najpomembnejša dejavnost arhiva je vsekakor porabil za iskanje finan=nih sredstev in prostorskih zbiranje, hranjenje in strokovna obdelava arhivskega možnosti pri 20 ustanoviteljih (Mestu Ljubljana in 19 gradiva kol dela kulturne dediš=ine 1er dajanje gradiva ob=inah) in pri ravno tolikih kulturnih skupnostih. v uporabo za najrazli=nejše namene. V tem smislu je Razmere so se izboljšale šele po letu 19X8, ko je Ircba šteli opravljeno tlelo arhiva ne samo za kulturno dejavnost arhiva za=ela linansirati Kulturna skupnost dejavnost posebnega družbenega pomena, temve= (udi Slovenije oziroma sedanje ministrstvo za kulturo. za državotvorno, predvsem glede obsega in pomena Uspehi so predvsem rezultat pogosto "fanati=ne" zbranih zgodovinskih virov od srede 19. stoletja dalje, zagnanosti in predanosti arhivski stroki visoko ko se za=enja slovenski nacionalni, gospodarski, so- strokovna usposobljenih dolgoletnih ravnateljev cialni, kulturni in politi=ni dvig. Starejše zbrano arhiva, od Antona Aškerca (1898-1912), Vladislava arhivsko gradivo arhiva ima svoje korenine v ljub- Fabjan=i=a (1923-1950). akademika prof. dr. Sergija ljanski mestni registrai uri. poleg tega pa je arhiv pre- Vilfana (1950-1972), prof. dr. Jožeta Žoiitarja (1972- vzel tudi arhivsko gradivo, ki so ga zbrali muzejska 1992) do sedanjega ravnatelja prof. Janeza Kopa=a društva in nekateri muzeji, na primer v Skofji Loki, (1992 dalje) ter velike ve=ine vseh strokovnih in drugih Idriji, Novem mestu, Metliki, Ko=evju in drugod. delavcev lega arhiva. Omeniti velja, da so se v arhivu v Najsiarejša ljubljanska listina v zbirki listin sega v leto vsem povojnem obdobju "kalili" ugledni slovenski 1320. rokopisno gradivo ljubljanske mestne uprave in univerzitetni profesorji, zgodovinarji in arhivisti, ki so mestnih uradov (zapisniki sej, ra=unske knjige, nadaljevali službovanje v drugih ustanovah. urbarji, spisi) pa kontinuirano te=ejo od leta 1520 do Arhiv je vseskozi skrbel za izobraževanje svojih, danes. K temu moramo prišteti za Ljubljano zelo pa ludi vseh drugih slovenskih arhivskih delavcev, pomembno zbirko na=rtov, gradivo cehov, zbirko 102 • deki arhivov in zborovanjih ARHIVI XXI 1998 zemljevidov, kari itd. Za obdobje od srede 19. stoletja vseh republiških podzakonskih predpisih. Delavci dalje pa je arhiv za vse obmo=je, ki ga pokriva, zbral arhiva so strokovni povezani z Arhivskim društvom skoraj eelotiio ohranjeno arhivsko gradivo državnih Slovenije od njegove ustanovitve leta 1954 in v njem upravnih organov in organov avtonomnih lokalnih tudi zelo dejavni, v mednarodnem merilu paje arhiv skupnosti (okrajnih glavarstev in ob=in ter okrajnih, =lan Mednarodnega arhivskega sveta, Od srede mestnih, ob=inskih in krajevnih ljudskih odborov po petdesetih let je bil arhiv povezan s številnimi sred- letu 1945 itd.), gradivo pravosodnih organov njeevropskimi pa tudi drugimi arhivi po svetu. Tudi (predvsem okrožnih in okrajnih sodiš= 1er notariatov), po njegovi zaslugi slovenska arhivistika in arhivska fonde s podro=ja gospodarstva in zadružništva služba v tem =asu ni bila izolirana. (gospodarske zborniec. podjetja, zadruge, hrani I ni •• Po opravljenem strokovnem delu na arhivskem in posojilnice), šolstva (osnovne in srednje šole), gradivu 1er po dosežkih na podro=ju arhivistike, ar- fonde družbenopoliti=nih organizacij po letu 1945, hivske zakonodaje 1er izobraževanja arhivskih de- izjemno dragoecne fonde društev, posameznikov in lavcev ga brez pomislekov moramo postavili na prvo družin. mesto in za zgled vsem drugim slovenskim javnim in zasebnim arhivom. Se bolj obsežna kol bibliografija o arhivu pa je bibliografija puhlikacij in razstavnih katalogov tega arhiva. Za vse obdobje po letu 1950 je bilo za arhivske delavce, =eprav z ob=asnimi nihanji, ob arhivskem strokovnem delu zna=ilno znanstveno-ra- zi skoval no delo na podro=ju arhivistike in zgodovine. Poudarek je predvsem na krajevnem oziroma mest- nem zgodovinopisju, na gospodarski in družbeni zgodovini ter na objavljanju arhivskega gradiva ozi- roma arhivskih virov. Sredi petdesetih let se je arhiv vklju=il v projekt Zgodovina Ljubljane in lela 1955 sodeloval pri izdaji prve knjige. V naslednjih letih je izdal nekaj samostojnih publikacij o Ljubljani in njeni zgodovini v Knjižnici Kronike. V sedemdesetih letih je arhiv razširil raziskovanje krajevne zgodovine na vse obmo=je, ki ga pokriva. Pri tem ne moremo mimo Razstava ob WO-letnici Zgodovinskega arhiva sodelovanja z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije Ljubljana, enote v Kranju, septembra I99H in njeno Sekcijo za krajevno zgodovino, v okviru katere je organiziral simpozije o krajevni zgodovini Še bi lahko naštevali. Izjemno kakovosten pregled (Domžale. Kamnik, Ljubljana, Kranj). Dolgoletno je nad gradivom ponujajo uporabnikom kar trije vodniki bilo tudi sodelovanje v uredništvu Kronike, =asopisa po fondih in zbirkah, ki jih je arhiv izdal v letu 1959 za slovensko krajevno zgodovino. Publikacije arhiva (prvi slovenski vodnik sploh!). 1980 in 1992. z opo- so v letih od 1958 do 1977 izhajale v seriji publikacij zorilom, da je zadnji vodnik že tri leta dostopen tudi z naslovom Razprave (4 publikacije), že leta 1956 pa na inLernclu. V vodnikih so zbrane osnovne infor- je za=ela izhajati serija edicij virov z. naslovom macije o zbranem arhivskem gradivu, kol rezultat Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku; v strokovnega dela vseh generacij arhiv isto v tega ar- le-tej je do leta 1968 izšlo kar 10 zvezkov. Ve=ina hiva. Odražajo zelo visoko stopnjo urejenosti in arhivskih strokovnih, pa tudi zgodovinskih publikacij strokovne obdelave vseh fondov in zbirk. Za zhirke so arhiva je po letu 1979 izšlo v novi seriji Gradivo in izdelani tudi kakovostni arhivski popisi, inventarji in razprave (skupaj 18 puhlikacij). V tej seriji so drugi propomo=ki za uporabo. Arhiv zelo vzorno vodi objavljeni rezultati arhivskega strokovnega dela vse predpisane evidence o arhivskem gradivu. Od (vodniki, inventarji, ohjavc zgodovinskih virov), pa srede petdesetih let je arhiv v slovenskem in jugo- tudi znanslvcno-razi skoval nega dela (=lanki, razprave, slovanskem okviru vedno prednja=i! v metodologiji monografije, u=beniki), Številne objave delavcev ar- strokovne obdelave arhivskega gradiva, valorizacije hiva zasledimo tudi v arhivskih in zgodovinskih gla- gradiva ter drugih postopkov strokovnega dela v silih Arhivi, Arhivist, Sodobni arhivi. Kronika, Zgo- arhivih. Že prvi vodnik po fondih arhiva leta 1959 je dovinski =asopis, Loški razgledi itd. 1er v številnih pomenil tudi prvo sintezo arhivi sti=ni h prou=evanj v krajevnozgodovinskih zbornikih (kranjski, domžalski, arhivu in pomembno stopnjo v razvoju slovenske kamniški, ljubljanski). Raziskovalno delo od leta 1970 arhivistike. Povsem enako je s preostalima dvema poteka v raziskovalni enoti omenjenega arhiva, delo- vodnikoma. V vseh treh se teorija prepleta s prakso in ma pa v okviru raziskovalnih projektov pri Znanst- nasprotno. Zato ni =udno, da je imel arhiv v vsem venem inštitutu Filozofsku fakultete v Ljubljani. povojnem obdobju odlo=ilni vpliv na razvoj slovenske Arhiv je od leta 1957 dalje poslavil v Ljubljani in arhivistike, pa tudi odlo=ilno vlogo pri nastanku slo- po drugih slovenskih mestih (Idrija. Novo mesto, venske in nekdanje jugoslovanske arhivske zako- Kamnik, Kranj) ve=je število (ve= kot 20) strokovno nodaje, zlasti pomemben je prispevek pri arhivskih zelo dobro pripravljenih 1er hkrati odmevnih arhivskih zakonih v letih 1964. 1966, 1973, 1981 in 1997 1er pri razstav. Pri tem se je dosledno ravnal po na=elu: ARHIVI XXI 1998 O delu arhivov in zborovanjih 103 "Razstava mine, razstavni katalog z objavljenimi do- Kopa=. Janez: Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898- kumenti in zgodovinskimi razpravami pa ostane". 1988). - Ljubljana, 1988. - (Zbirka vodnikov Kul- Takšnih katalogov naštejemo lahko kar 12. turni in naravni spomeniki Slovenije; 161.) Za konec naj poudarimo, da je težko pisali o Kopa=, Janez: Nekaj poudarkov iz zgodovine arhiva. arhivski ustanovi, prt kateri ni nil i enega podro=ja V: Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljub- varstva arhivske kulturne dediš=ine, ki ga ne hi bilo ljana. 1992, str. 7-10. - (Gradivo in razprave; 11.) Ireba posebej poudarili. Arhiv oziroma njegov kolek- 100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-1998. tiv je v 100 letih delovanja v primerjavi z doma=imi in Ljubljana 1998. Katalog. tujimi javnimi arhivi vsekakor d ose gel nadpovpre=ne Predstavitev na INTlìRNlìTU - http://www.zal-lj.si. rezultate, ki so bili v vsej njegovi zgodovini drugim ustanovam predvsem na podro=ju varstva kulturne Vladimir Zumer dediš=ine v strokovno oporo in za zgled. Zgodovinski arhiv Ljubljana in njegove predhod- nike od Aniona Aškerca dalje odlikuje predvsem njegov neposredni prispevek k zbiranju, strokovni obdelavi in precisi avi Ivi arhivske kulturne dediš=ine, osrednja vloga v razvoju slovenske arhivistike in ar- Sto let od ustanovitve Slovenskega hivske službe ter nenazadnje znaten prispevek k šolskega muzeja in njegov arhivski slovenskemu zgodovinopisju na podro=ju krajevne, oddelek gospodarske in družbene zgodovine. Zato delavcem arhiva ob jubileju iskreno =estitamo Stoletna navzo=nost Slovenskega šolskega muzeja ter jim še naprej želimo uspešno varstvo ter pre- tako v slovenskem kulturnem kol tudi v ožjem šol- zentacijo zgodovinskih zapisov. Pravijo, da gre prvih skem prostoru ni najbolj znana. Kljub lemu, daje bilo sto let težko, potem pa že gre. delovanje muzeja že od samih za=etkov oteženo ••- radi dolgoro=no nerešenih denarnih virov in pro- Pomembnejša l»il>li»jjr¡iíij¡i o Zgodovinskem arhivu storskih problemov, ki so povzro=ili prenehanje mu- Ljubljana: zejskega delovanja v letih od 1912 do 1938. se muzej od ustanovitve leta 1898 postavlja kot prvi vse- Fabjan=i=, Vladislav: ljubljanski mestni arhiv. - Zgo- slovenski in prvi specialni muzej na Slovenskem. dovinski =asopis. I, Ì947. šl. 1-4, str. 174-183. Najstarejši muzeji na Slovenskem: Deželni muzej v Vilfan. Sergij: Anton Aškerc - mestni arhivar ljub- Ljubljani (1821) ter mestna muzeja v Celju (1882) in ljanski. - Kronika, =asopis za slovensko krajevno na Ptuju (1893) so nastali pred Slovenskim šolskim zgodovino. IV, 1956. št. 2. str. 99-107. muzejem po vzoru sorodnih avstrijskih muzejev in so Vilfan. Sergij s sodelavci: 60 let Mestnega arhiva muzeji splošnega zna=aja. Zbirali so zgodovinsko ljubljanskega. - Ljubljana, 1959. - (Publikacije gradivo muzejskega in tudi arhivskega izvora z. vseh Mestnega arhiva ljubljanskega. Poro=ila in pre- ptxlrocij =loveškega ustvarjanja in iz vseh zgodo- gledi gradiva; L) vinskih obdobij. Za njihovo ustanovitev in delo so se Arhivi CKI pisarne do zakladnice zgodovine, Ljubljana. najprej zavzela naslajajo=a muzejska in nalo zgo- 1967. dovinska društva, ki so iz romanti=ne vznesenosti Vilfan. Sergij: Sedemdeset let Mestnega arhiva ljub- pospeševala zanimanje za deželno (kranjsko muzejsko ljanskega. - Kronika, =asopis za slovensko krajev- in nato histori=no drušivo v Ljubljani) ali ožje mestno no zgodovino. XVI, 1968. št. 3. str. 161-164. in pokrajinsko zgodovino (mestni muzejski društvi v Arhivi v Sloveniji. Ljubljana. 1970. Celju in na Ptuju). /ontar. Jože: 75 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Slovenski šolski muzej, po starosti =etni slovenski V: Starejša ljubljanska industrija: razstavni kata- muzej, je nastal na druga=ni podlagi. Njegova usta- log. Ljubljana. 1973, str. •-11. novitev je posledica prizadevnega delovanja sloven- Smole, Majda: Zgodovina arhivistike in arhivske služ- skih (osnovnošolskih) u=iteljskih društev in zlasli be. Ljubljana. 1976. str. 38-45. posameznih u=iteljev, ki so se zavedali pomena mu- Žunicr. Vladimir: Zgodovinski arhiv Ljubljana - 80 let zeja za narodno in stanovsko zavest u=iteljstva.1 Ker varstva kulturne dediš=ine. - Arhivi, 11, 1979, str. se je. podobno kot drugi šolski muzeji, razvil iz. 91-92. stalnih razstav u=il, ki so imela izobraževalno vlogo Kopa=. Janez: Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898- pri pedagoško-didakli=nem izpopolnjevanju u=iteljev, 1978). V: Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva najprej ni bil "zgodovinski", temve= "sodobni" muzej. Ljubljana. Ljubljana. 1980, str. 8-33. - (Gradivo in Poleg u=il, ki so v drugi polovici 19. stoletja doživela razprave; 2.) velik razvoj in vse ve=jo ponudbo, so v muzeju Voje, Ignacij: Ob podelitvi odlikovanja Zgodovin- razstavljali še izdelke (literarne in ro=ne) u=encev in skemu arhivu v Ljubljani. Kronika, =asopis za slo- u=iteljev ter šolske knjige in u=benike razli=nih šol- vensko krajevno zgodovino. XXVili. 1980. št. 1. skih založb. Ve=je zanimanje za zgodovinski razvoj str. 5-9. Žontar. Jože: Devetdeset let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Kronika, =asopis za slovensko krajev- Prvi otiNC/jicjNi pregled zgodovine Slovcn.skcga šolskega mu- no zgodovino. XXXVI, 1988, št. 1-2. str. 108-II7. zeja je n;i|)isj| •: •••••, .Slovenski šolski inu/cj v Ljubljani, l/dal slovenski šolski mu/cj. Ljubljana, 1•56. 104 O delu arhivov in /boro van ¡ih ARHIVI XXI 1998 slovenskega šolstva in za zbiranje gradiva za pro- osebne, krajevne in predmetne kartice. Za zunanje u=evanje se je pojavilo nekoliko pozneje. Slovenski uporabnike in druge interesente je bilo gradivo delo- šolski muzej je bil kol specialni muzej z izbranim ma že predstavljeno. V muzejski reviji Šolska Kronika podro=jem delovanja omejen na obmo=jih, na katerih so krajša vsakoletna poro=ila, ob pomembnejših so tedaj delovala slovenska okrajna u=iteljska društva. obletnicah ustanovitve muzeja pa so zapisi in pregledi Na ta na=in kol prvi muzej na Slovenskem presega gradiva nekoliko obširnejši.3 Zaokrožena pregledna tedanjo upravno-politi=no razdelitev avstrijskih dežel, slika muzejskega arhiva iz obdobja, koje bil muzej .še v katerih so živeli Slovenci. na Poljanski cesti, je bila tudi v Arhivih že pred- Za sistemati=no zbiranje zgodovinskih virov so stavljena.'1 najprej poskrbeli v muzejih. Muzejsko društvo je v Arhivsko gradivo, ki je imelo najve=ji dotok v osrednjem kranjskem deželnem muzeju med razno- petdesetih in šestdesetih lelilí, zadnja leta pa ga prihaja vrstnim gradivom za študij deželne zgodovine zbiralo vse manj. je razdeljeno v tri arhivske fonde: 1. fond tudi arhivsko gradivo. Na podlagi zbranega arhiv- Zaveza slovenskih u=iteljskih društev • 65 fasciklov. skega gradiva, npr. zbirke listin, so nastali tako in 2. fond Jugoslovansko u=iteljsko udruženje, sekcija imenovani muzejski arhivi tudi v drugih muzejih. S za dravsko banovino - 52 l'asciklov - sla vsebinsko in prevzemanjem arhivskega gradiva deželnih ali pa =asovno sklenjeni celoti, ki nimata prirastka, in 3. mestnih in drugih uradov ali ustanov, ki ni ve= rabilo fond oziroma zbirka šolskih uradnih spisov, v katero za njihovo teko=e poslovanje, pa so iz muzej škili se umeš=a tudi vse arhivsko gradivo, ki teko=e prihaja arhivov nastajali pravi arhivi. Ti so bili navadno še v arhiv. Po inventarni knjigi ima zbirka trenutno 384 dolgo brez arhivarjev in pod isto muzejsko streho. fasciklov. obsežnejši del zbirke pa predstavlja arhiv- Razvoj muzejskega arhiva v deželni arhiv se je vsaj v sko gradivo o Šolstvu NOB (1942-1945/46). fascikli Ljubljani razvil po vzoru graškega Joanncja.2 Tudi 138. 155-177, 190. 238-243, gradivo o manjšinskem nastanek ve=ine pokrajinskih arhivov ima podobno šolstvu (1918-1966) s šolskim gradivom i/, cone A razvojno pot iz mestnih in pokrajinskih muzejev, pri svobodnega tržaškega ozemlja 1er Kartoteka šolskih tem pa ima Zgodovinski arhiv Ljubljana posebno kronik. Preostalo gradivo te zbirke je zelo raznovrstno mesto, ker je njegovo gradivo iste provenience, na- in manj obsežno. stalo neposredno ¡z mestne registrature. Prva dva fonda vsebujeta dragocene podatke iz Slovenski šolski muzej je od svoje ustanovitve zgodovine slovenskih u=iteljskih društev: prvi iz sta- naprej prav tako zbiral raznovrstno gradivo o slo- roavstrijskega obdobja (1854-1918) in drugi iz sta- venskem šolstvu, med drugim tudi dokumentarno roj ugoslovanskega (1918-1941). Ohranila sta se zgolj arhivsko gradivo. Ker je po svoji naravi specialni po naklju=ju, pri=ala pa o delu tako zveze kol tudi muzej, se njegova zbirka arhivskega gradiva ni mogla posameznih okrajnih društev slovenskih u=iteljev, ki razviti v kaj ve= kot v muzejski arhiv ožjega pomena. so bila v obeh =asovnih obdobjih povezana v osrednji Ko je bilo zbranega gradiva v muzeju .še malo, tudi u=iteljski zvezi. Med drugim so v fondu Zaveze muzej ni imel ožje notranje ureditve in tudi mu- slovenskih u=iteljskih društev ohranjeni tudi zapisniki, zejskega arhiva ne. Po muzejskem na=rtu iz leta 1938 ki se nanašajo ludi na ustanavljanje Slovenskega šol- so za=eli arhivsko gradivo tudi na=rtno zbirati. Ob skega muzeja leta 1898. Slovenski u=itelji so tedaj pove=anju gradiva po drugi svetovni vojni so Slo- izrabili ugodno (tudi denarno) priložnost, da so v venski šolski muzej leta 1951 prvi= temeljito pre- sklopu praznovanj ob 50-lctnici vladanja avstrijskega uredili, med posebnimi muzejskimi oddelki pa od cesarja Franca Jožefa ustanovili svoj stanovski muzej. takrat naprej deluje tudi muzejski arhiv z nastavljenim V poznejših letih jim ni uspelo, predvsem zaradi po- arhivarjem, manjkanja denarja, da bi ta muzej še naprej vzdrževali Glede na zna=aj muzeja je zbrano arhivsko gradivo in ohranili. že samo po sebi zelo raznovrstno, tako po vsebini kot Ker Zbirka šolskih uradnih spisov vsebuje zelo tudi po izvoru oziroma provenienci. Muzej arhivskega raznoliko gradivo razli=nega izvora in provenience 1er gradiva ne prevzema od ustvarjalcev, ki so po zakonu izhaja iz razli=nih =asovnih obdobij slovenske zgodo- dolžni izro=ali gradivo pristojnemu arhivu, ampak vine od 16. stoletja naprej, je na tem mcsiu brez na- predvsem od posameznikov, to je zbirateljev oziroma tan=nega prikaza vsebine po fascikli h težko zajeti privatnih lastnikov arhivskega gradiva, ki svoje gra- celotno širino zbirke in njenih zanimivosti. Iz zbirke divo odstopajo muzeju. Dotok novega gradiva je ne- izvzemamo nekatere zanimivosti, osredoto=iti pa se enakomeren in v zelo omejenem obsegu. V muzej- želimo predvsem na zadnjih nekaj let, saj doselej še skem arhivu je poleg arhivskega gradiva tudi pregled niso bila predstavljena. V zbirki so zbrani odloki, gradiva, ki se nanaša na zgodovino slovenskega dopisi, u=ni seznami, šolske kronike, konferen=ni za- šolstva, a se nahaja v razli=nih arhivih v Sloveniji in pisniki krajevnih in okrajnih u=iteljskih konferenc, tudi zunaj nje. inšpekcijski zapisniki, u=ni na=rti, predavanja na kon- Gradivo muzejskega arhiva je evidentirano v in- ferencah, dekanijski protokoli iz obdobja Politi=ne ventarne m katalogu - knjigi - in urejeno glede na pro- ven ienco gradiva po fascikl ih v posamezne arhivske fonde. Za fascikle so izdelani regesti, deloma tudi Najboljši pregled nudi tiiu/cjska publikacija: Ob sedemdeset- letnici ustanovitve .Slovenskega šolskega inu/.cja v Ljubljani (1«•8-1%•), Ljubljana. 1%K. sir. 47-59. Majda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske slu7.be, Ljub- Andrej Vuvko, Arhiv Slovenskega šolskega inu/.cja, Arhivi ljana, 197•, sir. 31-3«. IV. št. 1-2, Ljubljana I •• 1, sir. 120-121. ARHIVI XXI 1998 O delu arli ivo v in zborovanjih 105 šolske usía ve (1805-1869) itd. Poleg lega so tukaj tudi 1870). na Ledini (1854-1920). fase. 37-40, 121-128; pregledi gradiva, posnetega na mikrofilme /.a listine, Prcmu (1825-1874). fase. 76; Laškem (1806-1887), ki jih hranijo v dunajskem upravnem, štajerskem de- lase. 130; na Bledu (1816-1878), lase 147; spisi glas- želnem in sekovskem škofijskem arhivu (faseikel bene šole v Ljubljani (1815-1879), fase. 10; šolski lil). protokoli dekanijskih šolskih nadzornikov v Si. Juriju Ve=ji del gradiva v zbirki izvira iz druge polovice pri Celju, Kozjem. Veliki Nedelji (1804-1869), fase. 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Med obisko- II. valci in uporabniki muzejskega gradiva je za to S prelomu iz 19. v 20. stoletje lahko izpostavimo obdobje tudi najve=je zanimanje. Tedaj se je namre= gradivo: komunalne realke v Ljutomeru (1861-1914). izoblikovala mreža ljudskih šol. ki je v za=etku 20. fase. 68; gradivo Prana Gabrš=ka. deželnega šolskega stoletja omogo=ala skoraj popolno pismenost Sloven- nadzornika - zapisniki inšpekcij (1880-1925), fase. cev. Številne šole so ustanovili prav tako v tem ob- 42-44; rokopisno gradivo za pravopis Franca Levca dobju, zlasti na podeželju. Pridih arhai=nosti staroavs- (1899-1914). fase. 217; številnejša je šolska doku- trijske šole je v zavesti Slovencev še zelo živ in mentacija za ve=je število ljudskih šol z ve=ine slo- številnim ponuja izziv za prou=evanje. Slovenski jezik venskega narodnega ozemlja, kol so: razred nice ljud- je v šolski dokumentaciji vse bolj navzo=, nemš=ina iz skih šol (1870-1931), lase. 12-16; tedniki ljudskih šol starejših obdobij se od sedemdesetih let naprej na (1872-1933). fase. 17-18. katalogi ljudskih šol (1870- številnih šolah, posebno ljudskih, umika slovenš=ini, 1947), lase. 19; u=ni na=rti za ljudske, ponavljal ne in ki ohranja veliko krajevnih jezikovnih posebnosti. meš=anske šole (1874-1930), i ase. 20-23; zapisniki Med g nuli vinu iz starejših obdobij so zanimivi krajevnih in okrajnih u=iteljskih konferenc (1877- zlasti spisi dekanijskega šolskega nad zorni šiva v 1928). fase. 26-28; spisi o nadzorovanju meš=anskih Vipavi (1743-1X73)1 facikel 105; stari palenti o šolskih in srednjih šol ter šolskih vrtov (1884-1930). fase. 69; zadevah (1783-1848). lase. 110; podatki o šolstvu na posestni listi ljudskih šol (1860-1941). fase. 193; itd. Slovenskem v tujih in doma=ih arhivih od 1530 dalje, Koli=ina x/tulim za 20. stoletje se rahlo dviga, fase. Ill; osebne listine u=iteljev in dijakov (1775- kajti zdaj omejen dotok gradiva izhaja predvsem iz 1•04). fase. 133; Statui kolegija Carolinum v Ljub- novejših obdobij 20. stoletja. 1/. lega gradiva naj ome- ljani (1714-1715). lase. 141; jezuiti in šolstvo v Gorici nimo: gradivo za Primorsko. Koroško in manjšinjske (1671-1773). fase. 142; rokopis zgodovine kmetij- šole na Slovenskem (1918-1966), Tase. 41, 58, 218, skega šolstva na Slovenskem Jožefa Dolgana (1770- 157; uradni šolski spisi za okraje, za prosvetni od- 1945). fase. 203; kronika šole 1Î restan i ea-Rajhenburg delek velikega županstva v Mariboru (1919-1939). (1701-1883). lase. 99; predpisi o šolstvu - Kranj lase. 45-50; arhiv ob=estva kmetijskih nadaljevalnih (1785-1788). lase. 112; spisi in kronika glavne šole v šol (1929-1941). fase. 59; u=iteljski pevski zbor Emil Celju (1776-1869). lase. 74. 75. 79-81; listine in spisi Adami= (1920-1940). lase. 77; zapisniki u=iteljskih za šolsko okrožje Jclšane (1765-1878). lase. 89; foto- konferenc ljudske šole - Marjaniš=c (1904-1927) in kopije gradiva iz dunajskega upravnega arhiva, spisi Liehlcnlhurn v Ljubljani (1942-1947); društvo u=ite- študijske dvorne komisije za slovensko ozemlje ljev meš=anskih šol (1929-1944). fase. 102; u=iteljska ( 1775-1790). lase. 244. 247. tiskarna v Ljubljani (1906-1940). fase. 103; prosvetna Imufd ¡¡miliva 19, stoletju so omembe vredni zla- dokumentacija Svela za šolstvo LRS (1959). fase. sti: korespondenca Rafaela Zell ¡ja. generalnega nad- 140: zapisniki u=iteljskega clrušlva za Istro (1923- zornika Ilirskih provinc (1810-1812), lase. 148: odlo- 1925); poro=ila o sejah sveta za šolstvo LRS (1955- ki sekovskega škofijskega ordinariata o organizaciji 1962). lase. 208-214; reforma osnovnih šol in šol šol (1819-1869), lase. 7, 152; kroniki moškega in žen- druge stopnje (1959-1963). fase. 220; zapisniki orga- skega u=iteljiš=a v Ljubljani in zapisniki pre paran d nih nizacije prosvetnih delavcev (1945-1952), fase. 235, te=ajev na normalki v Ljubljani (1816-1930). fase. 61; 236. ' korespondenca škofa Slomška in grofa Thuna (1848- Zadnje pridobitve ¡¡rodiva v muzejskem arhivu so 1859). lase. 114; gradivo dekanijskega arhiva Vuze- zve=ine darila posameznikov, ki želijo, da bi se gra- nica (1805-1870). fase. 116; spisi gimnazije v Celju divo njihovih svojcev (staršev ali starih staršev) ohra- (1819-1884), lase. 78; dokumenti šolske inšpekcije nilo za zgodovino v za to primerni ustanovi. Slovenski (1846-1869). lase. 230. Gradivo posameznih'šol v šolski muzej je z volili nazadnje prejel: =asopisne in številnih pogledih vsebuje isto materijo, raznoliko je druge spise, izrezke in fotografije Vide Blažko: ple- po krajevnih posebnostih. Naj naštejemo le nekaj num partizanskih u=iteljev Primorske, Žagarje va na- primerov: pridnost ni izkazi šol v Veliki Nedelji, grada (1980-1981); dokumente o Stanetu Žagarju in Ormožu, Št. Juriju pri Celju. Mozirju, Toplicah. Ko- Žagarjcvi nagradi (1924-1982); spri=evala in šolske mendi. Lescah, Bohinjski Beli, Slovenskega šolskega muzeja ni posebno velik, loda Ljubljani; ta vnema poskrbi za premier» filma o kljub majhnosti je vsebinsko tako bogal, da je za Ormožu šestdeset let po njegovem snemanju; in raziskovalca slovenske šolske preteklosti nepogrešljiv nenazadnje, ta vnema zna v pravem trenutku naložiti vir in najboljša pomo=. Zbiranje gradiva je bilo že od dragocene filme na kamion in jih tik pred vojno ustanovitve arhivskega oddelka usmerjeno v pripravo prepeljali iz Beograda v varno golcniško temo. gradiva za prou=evanje zgodovine šolstva in peda- Iskreno si želim, da bi vse naše nekdanje votline gogike na Slovenskem. En prav z arhivskim oddelkom neko= hranile samo še gibljive podobe našega spo- je Slovenski šolski muzej omogo=il projekt slovenske mina, da bi tudi naša naj mra=ne j ša brezna postala naše šolske zgodovine. Arhivsko gradivo je neprecenljive dobro tempirane A Ham ire. vrednosti in še vedno ponuja veliko izzivov za ra- Spoštovani prijatelji filma, dragi skrbniki nacio- ziskovalce zgodovine šolstva in kulture na Sloven- nalnega spomina, vsi veste, kako pomembno vlogo skem. pripisuje naše ministrstvo ohranjanju kulturne dedi- š=ine. Zalo lahko danes, ko je letošnji prora=un že Sleme Okoliš potrjen v parlamentu, na.se strokovne skupine pa so visoko profesionalno opravile svoje delo, tudi ob tej slovesni priložnosti zatrdim, da bomo tudi v prihodnje namenjali posebno skrb tako zakonski ureditvi kol sistemskemu financiranju tega izredno ob=utljivega podro=ja. Le =e bomo iz dneva v dan znali poskrbeti Govor ministra g. Jožefa Škol=a ob za varovanje, hranjenje in vzdrževanje teh dragocenih praznovanju tidesetletnice Slovenskega zvilkov, svetlih podobic, bomo prihodnjim duhovi- filmskega arhiva težem omogo=ili trenutke odkritij, ki jih vsi tako zelo potrebujemo. Kaj nas torej =aka? Že zdaj mora vsak Spoštovane dame in gospodje! producent izro=iti originalno arhivsko gradivo in eno kopijo Arhivu, skupaj z. vami pa me skrbi lista tretjina Imam zelo dobrega prijatelja, ki me v=asih, kadar filmov, ki so še vedno na originalnih material i h, kar je dan prehud in prepoln vseh mogo=ih težav, napoti onemogo=a strokovno obdelavo. na deset let star =asnik, "Preberi si ga - in boš videl, da Najpomembnejšo prihodnjo dejavnost Sloven- je bilo tudi tisti dan tako", mi re=e s hudomušnim skega filmskega arhiva pa vidim v popularizaciji nasmehom. Pravzaprav še zdaj ne vem =isto dobro, ali njenega bogastva, v ob=utku gotovosti vsakega dr- mi ho=e povedati, daje pomemben =isto vsak dan ali žavljana in državljanke Republike Slovenije, da so da noben ni tako važen ... Zagotovo pa vem. da bi shranjene vse lisic podobe, ki sestavljajo našo skupno brez deset let starega =asnika prenekateri dan bil pre- zgodovino - in da lahko po njih pobrska, kot pobrska cej težji. V njem je po mojem iskrenem mnenju po doma=em fotoalbumu. V tem vidimo izjemno mož- usodni pomen arhivov in spomina. Ne morda v tem, nost sodelovanja Filmskega arhiva, Kinoleke. Film- da s svojo neznosno težo pritiskajo na naš vsakdan. skega sklada, javne televizije, filmske Akademije in Ne. nasprotno, mo= arhiva vidim v tem, da olajša, širokovnih filmskih združenj. Kako torej dose=i, da zrahlja vsakdan, ila ga naredi znosnega. samouprava. Vendar slanciarci ne pokriva vseh vrst ne, in da bo v prihodnje treba informacije predstaviti elektronskih podatkovnih baz. zal o se uporabljajo tudi na druga=en na=in, ne s klasi=nimi informativnimi drugi standardi in navodila. Ishabcl Harns iz Nacio- pomagali, temve= bo treba izpostaviti kontekst, vse- nalnega arhiva Škotske je uclclcžcneein predstavila bino in strukturo dokumenta. V sklepu svojega pri- njihov projekt, imenovan SCAN {.Scottish Archival spevka navaja: " Poljski arhivisti bodo pripravili analizo odgovorov in Delitev referatov na obe podlem i pravzaprav ni jo razposlali v sein udeleženk ani konference v Go- imela pravega smisla, saj so vsi temeljili na pravni la witah. oziroma zakonski ureditvi varstva zasebnega arhiv- Kon •••• ••• v M a (Ira li nu so se udeležili arhivisti (z. skega gradiva, le malo pa je bilo mogo=e povedati o izjemo organizatorjev Poljakov ve=inoma le po eden dosedanjih izkušnjah pri reševanju problemov, ki ali dva) i/. Poljske. Estonije, Latvije. Litve. Belorusijc, naslajajo (ali pa bodo šele nastali) v praksi. Rusije. Ukrajine, vizualnimi materiali: filmski mi negativi in pozitivi, Program te=aja si je dr. Kretzschmar zamislil v mikrofil m i in drugi magnetni trakovi. Govorila je • smislu povezovanja teorije in prakse. Prvi dan nas je tem, katere poškodbe lahko nastanejo na lil mu. kako najprej seznanil z na=eli, kriteriji in cilji valorizacije, zaš=ititi in hraniti vse te materiale. Pogovarjali smo se strokovno literaturo (nemško) in avtorji, ki se ukvar- tudi, kako se naredi popis arhiviranega filma in jajo s tem vprašanjem, 1er pripomo=ki pri odbiranju kakšna oprema je potrebnu za filmski laboratorij. arhivskega gradiva. Na za=etku je bila predstavitev Naney Y. McGovcrn, Electronic Record Manager. razli=nih teorij o valorizaciji dokumentarnega gradiva, Open Society Archives, je poudarila pomemben delež pogovori o tem, katerim ciljem sledi, kakšen je njen elektronskih nosilcev informacij za vse ustanove da- namen in pomen za kulturno dediš=ino, kakšne so nes in v prihodnje. Ve=ina elektronskih zapisov pri- posledice preve= in premalo ohranjenega arhivskega pada posameznim osebam, ki uporabljajo osebni ra- gradiva. =unalnik. Za nemško obmo=je je bil bistvenega pomena Upravljala oziroma uporabniki vseh informacij =lanek Hansa Boonisa iz leta 1972,l ki je postavil za imajo enake standarde in prakso za upravljanje v izhodiš=e valorizacije zbiranje virov za potrebe zgo- elektronskem svetu. Prilagojeni so enotni elektronski dovinopisja na podlagi vsebine dokumentov, v katerih bazi podatkov, ki jo potebujc management. so zajeta vsa podro=ja in interesi javnega življenja. V sodelovanju z vsakim posameznikom skupaj za- Temu seje leta 1990 zoperstavil Bodo Uhi2 s trditvijo, obsegajo veliko množico podatkov. Vse baze podat- da je treba dokumentirati dejavnost razli=nih vsako- kov morajo biti na voljo in razumljive vsem, tudi kratnih ustvarjalcev dokumentarnega gradiva in ne le zunaj ustanov. Hramba podatkov - poudarek preda- skušati vnaprej povzdigovati dolo=ena dejstva, do- vanja je bil o tej temi je zelo pomembna zato, ker je godke in dosežke. Tudi Wolfram Werner3 pravi, da treba izbrati, katere informacije bodo še uporabne in mora arhiv dokumentirati bistvene naloge in organi- kako dolgo ter katere se lahko zavrže. zacijo ustvarjalcev in da ima perspektivo le iz prin- Ob tem se porajajo vprašanja o zaš=iti elektronskih cipa. Temeljno izhodiš=e za prakti=no delo nanj je bila podatkov ii tem, kako jih dokumentirati in kako bodo Schcllcnbcrgova teorija o valorizaciji modernega arhivi v prihodnje shranjevali na primer diskete. Go- gradiva,4 ki deli dokumentarno gradivo glede na nje- vorila je tudi o zaš=iti podatkov posameznih oseb govo primarno in sekundarno vrednost. Primarno oziroma problema lastništva njihovih podatkov in vrednost ima dokumentarno gradivo, ki ima operativni kako njihove informacije zaš=ititi. pomen za ustvarjalec gradiva. Sekundarno vrednost 1. pripomo=ki za izbor ustvarjalcev dokumen- tarnega gradiva, Obisk državnega centralnega rudarskega 2. pripomo=ki za valorizacijo dokumentov, arhiva v Banski Štiavnici na Slovaškem, 3. pripomo=ki za valorizacijo po vsebini. 7. - 11. september 1998 Med pripomo=ke za izbor ustvarjalcev dokumen- tarnega gradiva sodijo vzor=ne liste, ki so bile na- V dneh od 7. do II. septembra je v Banski rejene samo za nekatera podro=ja (kmetijstvo in Štiavnici v Slovaškem Rudogorju potekal 4. svetovni gozdarstvo, promet, zadeve s podro=ja zdravstva, kul- simpozij o kulturni dediš=ini v rudarstvu, geologiji, ture in umetnosti) in so dajale pregled nad orga- metalurgiji, rudarskih arhivih, muzejih in knjižnicah. nizacijsko sestavo posameznega podro=ja; okvirna si- Osrednja tema lega sre=anja so bile tradicije v ru- stematika valorizacije državnih ustvarjalcev dokumen- darskem šolstvu. Slovenijo je zastopalo šesl ude- tarnega gradiva, ki je temeljila na vzor=ni listi ležencev in ti so na simpoziju sodelovali s tremi posameznega podro=ja inje imela namen prikazali vse referati. Ob udeležbi na simpoziju se mi je ponudila državne organe, gospodarsko vodene in znanstvene priložnost, da sem obiskal tudi Državni centralni smeri in je pomenila podlago za konkretno uvrstitev rudarski arhiv (Statny ustredny bansky archiv) v tem ustvarjalca gradiva v eno od treh vrednostnih kate- starem rudarskem mestu. gorij; in imeniki ustvarjalcev dokumentarnega gra- Arhiv je bil ustanovljen pred oseminštirideselimi diva, ki so prikazovali vse v prvo vrednostno kate- leti ter je naj pomembnejša ustanova za varstvo gorijo uvrš=ene ustvarjalec dokumentarnega gradiva, arhivskega gradiva s podro=ja rudarstva in sorodnih od katerih so državni arhivi odbirali arhivsko gradivo. ved na Slovaškem, hrani pa tudi ogromno gradiva iz K pripomo=kom za valorizacijo dokumentov so vseh dežel nekdanje Avstro-Ogrskc ter drugih evrop- sodili seznami oziroma liste arhivskega gradiva, liste skih in =ezmorskih dežel. V arhivskih skladiš=ih je dokumentarnega gradiva posameznega ustvarjalca shranjeno ve= kot 5000 teko=ih metrov gradiva, vsako gradiva, liste tipi=nih kategorij dokumentarnega gra- leto pa pridobijo okrog 200 t. m. novega gradiva. diva za izlo=itev oziroma uni=enje (negativna lista, od Zaradi zgodovinske povezanosti rudnika srebra, zlata vseh pripomo=kov najbolj uporabljan pripomo=ek in bakra v Banski Štiavnici ter rudnika živega srebra v valorizacije) in specifi=ni podro=ni katalogi gradiva za Idriji - v drugi polovici 18. stoletja sta bili namre= uni=enje (npr. gradivo pošle). Liste arhivskega gradiva mesti sedeža pomembnih rudarskih uradov - je v so pomenile seznam dokumentov in pregled nad šliavniškem rudarskem arhivu shranjeno veliko arhiv- dokumentiranimi zgodovinskimi dejstvi, v =emer so skega gradiva, povezanim z idrijskem rudnikom. Z se povezovale z vsebino dokumentacijskih profilov. ljubeznivim dovoljenjem direktorja arhiva g. Jožefa Kot pripomo=ek za vsebinsko valorizacijo gradiva Suro vea in ob pomo=i njegove namestnice g. lile ne so uporabljali dokumentacijski profil državnih arhivov Kaši aro ve mi je bilo omogo=eno, da sem lahko dva za obdobje od leta 1945 do 1981 in dokumentacijski dneva evidentiral arhivsko gradivo, ki zadeva idrijski profil državnih, okrožnih in mestnih arhivov. Prvi je rudnik. namenjen razumevanju gradiva v obdobju socializma 1945-1981. To so liste zgodovinskih dejstev, dogod- kov, procesov, Uporabljali so ga v vseh državnih arhivih kot okvirno listo. Iz njega so leta 1982 izpe- ljali dokumentacijske profile pri državnih, okrožnih in mestnih arhivih, ki so vsebovali notranje naloge, priporo=ila za valorizacijo politi=nega, ekonomskega in družbenega razvoja v obdobju socializma, speci- fi=nost nekega podro=ja. Povezani so bili s terito- rialnim profilom (geografsko-ekonomski opis zgodo- vinsko nastale regije). Dr. Krctzschmar nas je na kratko seznanil še z nemško arhivsko zakonodajo in predvsem s posa- meznimi =leni, ki opredeljujejo valorizacijo. Dotaknil seje tudi problema vrednotenja masovnega sodobnega dokumentarnega gradiva. Zadnji dan je potekal v smislu predstavitve re- Rudarski arhiv v Danski Šlinvnici na Slovaškem, zultatov prakti=nega dela. (na zgibanki) Vse dni te=aja je potekala živahna diskusija o izkušnjah in težavah pri vrednotenju, prevzemanju in Izmed 241 arhivskih fondov v arhivu je najpo- strokovni obdelavi arhivskega gradiva; nadaljevala se membnejši fond Glavnega komomogrolovskega urada je še oba ve=era na družabnem sre=anju v enem od oziroma Urada višjega komornega grofa (lllavnv marburških lokalov. komomogrofsky urad, Oberst kam mergral en ami) v Banski Štiavnici z približno 1000 t. m. gradiva iz ob- Sii?xiit(i Felici jan -lirami dobja med letoma (123(5) 1524 in 1918. V njeni so shranjeni ve=inoma vsi pomembnejši dokimienti o ARHIVI XXI 1998 O ilclu arhivov in zborovanjih 115 idrijskem rudniku, Eden najpomembnejših doku men - Obisk v stiavniškem arhivu je bil tudi lepa pri- lov je prepis idrijskega rudarskega reda (Idrianischc ložnost, da sem tamkajšnjim arhivistom predstavil Pcrkhwerchs Ordnung) iz lela 1580. Ta prepis na 43 delo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in v naši enoti straneh, verjetno iz 18. stoletja, so nam tudi foto- v Idriji ter jih seznanil z jubilejem, ki ga letos pra- kopirali. Nadalje sem evidentiral doku mente, ki so znujemo ob stoletnici delovanja našega arhiva. Ob tej shranjeni v gradivu Zapisnikov poro=il (Bericht Pro- priložnosti smo izmenjali tudi nekaj arhivskih publi- locolle) od leta 1566 do 1743. Tu so zapisi o idrijskih kacij. rudniških uradnikih (Idrianer Beamte und Offici an- Dva ti ne va sta bila vsekakor premalo za natan- ten), v i zi t ae i ¡ski zapisniki (Idrianer Bergwerks Visi- =nejše popisovanje gradiva, vendar smo uspeli vzpo- tations Comisión, I dri aner Bei« werk s Visitations Re- stavili slike med arhivoma, tako da ni ovir za pri- lation), spisi idrijskega rudniškega urada fldrianer hodnje sodelovanje, Verweeser Amt), vse iz 18. stoletja, pa tudi zapisniki Prihodnji "Erbe Symposium", kot je uradni naziv idrijske rudniške komisije (Idrianischer • erg were k simpozija, bo leta 2000 v Goldnu, v ameriški zvezni Comniision) iz leta 1643. Iz seznamov spisov za leto državi Colorado, pogovarjali pa sino se tudi o mož- 1785 je razvidno, da so ohranjeni zapisi o idrijskih nosti, da bi naslednjega, ta bo leta 2002, organizirali v ruda rj ili (1 dri aner Bergarbeiter...) in spisi idrijskega Idriji. Višjega rudniškega urada (Idrianer Ober-Bcrg anil oziroma Idrianer Berg Ober Ami). Janez Pire Arhiv hrani izjemno bogato zbirko (ve= kol 50.000 kosov) rudniških in jamskih ••• rtov. kart in skie. V inventarjih le zbirke sem zasledil tri jamske karte iz, idrijskega rudnika iz lei 1698. 1706 in 1750 (inv. št, 9964-9966). Ohranjeni pa so ludi zelo lepi na=rti rud- nika v Banski Štiavnici, ki sta jih narisala graditelj Simpozij o Petru Pavlu Glavarju, Rim, 7. - klavž Jožef Mrak, tukajšnji praktikant, in Anion .Stein- 12. september 1998 berg, upravitelj idrijskega rudnika v prvi polovici 18. stoletja. Slovenska teološka akademija v Rimu s pred- Zaradi zasedenosti arhivske =italnice in prezapo- sednikom prelatom dr. Maksimiljanom Ježem ikom je slenosti odgovornih v arhivu z, organizacijo simpozija od 8. do ll. septembra 1998 v Papcškcm Slovenskem na žalost nisem mogel pregledali drugega obsežnega zavodu v Rimu - Slovcniku organizirala simpozij o fonda, pomembnega za našo zgodovino, in sicer fonda Petru Pavlu Glavarju. Iz Ljubljane so k pripravi Rudarske in gozdarske akademije v Banski Štiavnici simpozija najve= prispevali tajnik Teološke fakultete v (Banska a lesnieka akademia, Bergakademie) z, gra- Ljubljani dr. Edo Skulj in profesorja na tej fakulteti divom iz let od 1770 do 1919. Akademijo je leta 1762 dr. Metod Benedik in tir, Franc Oražem. ustanovila cesarica Marija Terezija in j • bila prva Peter Pavel Glavar se je rodil 2. maja 1721 in umrl visokošolska ustanova le vrste na svetu. Na njej so se 24. januarja 1784. Deloval je v Komendi in na Lan- šolali Številni rudarski strokovnjaki, ki so po kon- šprežu ter je kot duhovnik, gospodarstvenik, =ebelar =anem Studiju službovali pri idrijskem rudniku, osem in mecen skušal =ini bolj pomagati takratnemu siro- let pa je na njej pou=eval tudi Joannes Antonius mašnemu =loveku k višji izobraženosti in s tem do Scopol i. Gospod Scopoli je v ta kraj prišel iz, Idrije, boljšega kosa kruha. Sodil je v krog razgledanih lam je bil namre= med leti 1754 in 1769 prvi rudniški Slovencev iz sretline 18. stoletja. zdravnik. Z njegovo podobo so se v preteklosti ukvarjali že življeiijcpisei, kot npr,: Strali 1, Rcchfcld, Vrhovec, Pod logar, Demšar... ter pisatelja Ivan Pregelj z, Odisejem iz Komende in Ivan Sivee v knjigi In ve=no bodo cvetele lipe. Simpozij v Rimu je skuša) najprej osvetlili obdobje in prostor, v katerem je P. P. Glavar živel, in nato še njegovo raznovrstno delovanje. Prvi sklop Glavarjevega simpozija v S loven i ku je odprla razprava dr. Franceta M. Dolinarja s splošnim orisom Vojvodine Kranjske sredi 18. stoletja, nada- ljeval pa prispevek akademika dr, Jožeta Mlinarica s predstavitvijo Malteškega viteškega reda v Sloveniji, saj je Coni menda Sv. Petra sodilala pod njegovo pristojnost, tako kot na slovenskem ozemlju Še leže=i komendi v Melju pri Mariboru in na Polzeli. Pred- stavitev prostora in dobe sta nadaljevala dr, Janez Höflcr - taje govoril o Komendski fari do Glavarja, in dr. Vi licenc Rajšp z omembami Komende na Jože- fi nsk ih zemljevidih. Gašper Srn ¡d je predstavil pose- Bansku Štiti vnka un Slovaškem, •••••••• iz. lela litev ozemlja malteške Conimeli de Sv. Petra v arhe- IH59. (s katalogi) oloških d obali in Graš=ino v Komendi v Glavarjevi 1)6 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XXI 1998 dobi. Z Graš=ino se je P. P. Glavar sre=al kol slovenske opere Belin, ki žal ni ohranjena v celoti. O dojen=ek, ko gaje mali odložila na njen prag in v njej odnosu P. P. Glavarja do glasbe je spregovoril dr. Edo je pozneje kot upravnik k omen de do izgradnje bene- Skulj v razpravi Glavar in cerkvena glasba. Ker pa so ficiaturc zagotovo tudi bival. To poro=ilo je dopolnil P. P. Glavarja preu=evali tudi že v polpretekli dobi, že še mag. Matevž Košir s prispevkom o posestvu v pred tem simpozijem, je ta raziskovanja osvetlil Jože Komendi, v obdobju, ko ga je imel v zakupu Peter Pavlic. Orisal je delo enega najve=jih Glavarjevih Pavel Glavar. Posestvo je bilo sicer v lasti Malteškega poznavalcev, in sicer v razpravi Glavar v delu Vik- viteškega reda. Nadalje so udeleženci simpozija spo- torij an a Demšarja. V omenjeni razpravi je bil podan znali takratne gospodarske razmere in razlike med tudi kratek oris tega pomembnega moža. Gorenjsko in Dolenjsko, ter jih lahko tudi primerjali. Sledili sta še umetnostnozgodovinski razpravi dr. Dr. Stane Granda je predstavil še Glavarjevo posestvo Ane Lavri=: Glavar in komendska cerkev ter Glavar in Lanšprcž, kamor seje Glavar v letu 1766 umaknil, ker cerkev v Tunjicah, ki jo je P. P. Glavar po vzoru mu malteški viteški red ni hotel ve= podaljšati bazilike Sv. Neže v Rimu zgradil v spomin na svojo pogodbe za najem Commende Sv. Petra. S temi nezakonsko mater. razpravami je bila nekako kon=ana tudi predstavitev Za sklep simpozija smo lahko slišali razpravi dr. =asa in prostora, v katerem je P. P. Glavar živel in Marjete Humar o Glavarjevi slovenš=ini in dr. Marije deloval. Stanonik o Glavarju v slovenskem slovstvu. Naslednji dve razpravi sta pomenili nekak prehod Glavarjev simpozij v Rimu je vsaj meni ostal v med prvim in drugim sklopom, saj sta se že nepo- spominu kot izjemno natan=no strokovno in tehni=no sredno nanašali na P. P. Glavarja. V prvi je Matjaž organiziran (referenti smo bili seznanjeni s tematiko in Ambroži= predstavil z Glavarjevega prednika v Ko- potekom že leto prej, tako da smo se lahko temeljito mendi Testal erata, (baron Petro Giaeomo Tcstafcrata). pripravili in dejavno sodelovali v diskusijah). Avtorji Ta naj bi bil kljub duhovniškemu stanu Glavarjev o=e, lahko svoje razprave po simpoziju še dopolnijo. Vsi =eprav tega ni nikoli priznal. V drugi razpravi je dr. prispevki bodo objavljeni v samostojnem zborniku Metod Bcncdik predstavil celotno Glavarjevo živ- Glavarjevega simpozija, ki bo izšel pri Mohorjevi ljenjsko pot. družbi februarja 1999. Drugi sklop se je za=el z Glavarjevim katehetskim delom, predstavil gaje dr. Slavko A. Snoj, Glavarjeve Gašper Štitiii pridige je predstavil dr. France Škrahl in Glavarjeve spise dr. Ciril Sor=. Pri spisih bi omenil le to, da je doslej veljalo prepri=anje, da je P. P. Glavar avtor petih ohranjenih zvezkov teoloških spisov. Po burni diskusiji pa smo ugotovili, da so to le zapiski, ki so nastajali ob njegovem študiju teologije. Vtisi z mednarodnega simpozija "Archivists Šolstvo v 18. stoletju s poudarkom na Glavarjevi and the millonium" šolski dejavnosti je predstavil Stane Okoliš, Glavar- jevo (malteško) karitativno dejavnost in Glavarjev grb Oh 25-letnici univerzitetnega arhiva Duhlinske pa Tadej Jakopi=. Tu se je tudi izkazalo, da Glavar, univerze (Archives of University College Dublin) so kljub temu, da je bil upravnik malteške Komende in tamkajšnji kolegi organizirali mednarodno posveto- pozneje lastnik gospoš=inc Lanšprcž, ni bil malteški vanje na temo položaja arhivistike in arhivi slov v dobi vitez, ker pravila reda pa= nezakonsko rojenim niso ekspanzije elektronskih medijev. dovoljevala vstopa. V razvitih zahodnih državah so zaradi vsesplošne Glavarjevo korespondenco sta predstavila dr. digitalizacije uprave tamkajšnji arhivi že krepko stis- Lojzka Bratuž - predstavila je Glavarjevo dopisovanje njeni ob zid s potrebo po prilagajanju svojega sistema z Altcmsom, in dr. Borut Košir - predstavil je z arhiviranja dokumentov zahtevam odbiranja in arhi- Glavarjevo dopisovanje s Tcstafcrato, ki je hil hkrati viranja elektronskih zapisov (pri nas imamo v tem njegov predhodnik v Komendi, njegov nadrejeni kol pogledu še precej zraka). Nekateri razpravljala so že komendator malteške viteške kom en de in - kot že prej potožili, da so nepovratno izgubili digitalne zapise, ki omenjeno, tudi njegov o=e, =eprav tega ni nikoli javno so jih prevzeli pred nekaj leti. Pa vendar, arhivisti kot priznal. arhivisti se zelo težko prilagajajo zahtevam po spre- Glavarjeva izobraženost in razgledanost sta vidni v membi miselnosti in na=inu pristopa k arhiviranju še danes ohranjeni Glavarjevi knjižnici. Predstavila jo gradiva, tako da se veliko ukvarjajo še z na=elnimi je Anda Peteri in. Glavar je bil avtor prvega slo- vprašanji. Mislim, da smo v tem pogledu v slovenski venskega "gospodarskega" teksta, Pogovora o =ebeljih arhivistiki zadnji dve leti naredili velik preboj naprej. rojih, ki ga v Rokopisni zbirki hrani Arhiv Republike To je mogo=e videli v velikem številu zelo konkretnih Slovenije, in zato je o Glavarju in =ebelarstvu prispevkov vseh slovenskih arhivov na zborovanju v spregovoril dr. France Oražcm. Glavarje bil duhovnik Gozdu Martuljku, kar sem na simpoziju v Dublin u in o njegovem delu z verniki je v razpravi Glavar in pogrešal. Mislim, bi bila velika škoda, =e hi iz ljudska pobožnost spregovoril dr. Slavko Kranjc. Ker kakršnih koli razlogov upadel ta ustvarjalni zagon. je hotel P. P. Glavar preprostega =loveka =imholj Nekaj povzetkov najzanimivejših razprav: izobraziti, je v letih svojega bivanja v Komendi iz Gospa Luciana Duranti (Britanska Kolumbija, Ka- Kamnika pripeljal tudi Jakoba Zupana, avtorja prve nada) je poudarila, da bolj kot kadar koli rabimo ARHIV] XXI 1998 O delu arhive;v in zborovanjih 117 arhiviste specialiste, še /.lasti za vzdrževanje digitalnih velikih koli=in raznorodnega gradiva v arhive. Razlogi zapisov in materialno varstvo razli=nih nosilec v, kjer za tak ob=utek so v pomanjkanju možnosti speciali- je potreben aktiven pristop, saj gradiva ne moremo kar zacije za posamezna podro=ja. prevzeti in ga nekaj =asa pustili na =akanju v kotu 2. Za=etki pove=ane dinamike v strokovnem živ- skladiš=a. Zalo zagovarja poseben Študijski program ljenju arhivistov morajo bili spremljani s široko de- za arhiviste oziroma njihovo specializacijo. Pozneje je mokratizacijo medsebojnega komuniciranja zaradi v razpravi dodala zanimivo misel, da =e želimo ra- hitre izmenjave izkušenj in informacij. To dinamiko je zvijati interdisciplinarnost arhivistike, moramo najprej ireba razvijati in gojiti ter jo skrbno varovati (=e je razviti njeno disciplinarnos! (kar pomeni, da jo mo- treba, ludi s kakšnim pravnim aktom v stilu pro- ramo .sistematizirati v obliki študijskih programov). ti monopol ne zakonodaje). V Dublinu, pa tudi pri nas Razprava je pokazala, da nepovratne izgube elektron- sem ve=krat slišal misel, da je treba tudi za arhive in skih podatkov naslajajo predvsem zaradi splošne arhiviste sestaviti nekakšen kodeks =asti. Morda je neusposobljenosti arhiv ist o v za delo z elektronskimi zdaj pravi Ircnutck, da se lotimo sesia vijanja Ic-tcga. mediji, pomanjkanja ustreznih strojev in programske 3. Naval novih medijev, s hrambo in ravnanjem Ic- opreme za od=itavanje starih podatkov ter zaradi od- leh nimajo dolgoletnih izkušenj nili njihovi proiz- sotnosti specializiranih služb, ki bi skrbele za pra- vajalci, poslavlja zlasti male arhive v strokovno in vo=asno konvertiranje in urejanje zapisov oziroma finan=no sila neprijeten položaj (mislim, da v la okvir skladiš=enje njihovih nosilcev. Iz pogovorov z ude- sodijo vsi slovenski arhivi), saj morajo po eni strani leženci sem razbral še eno pomembno težavo, to je organizirali, vnesli in vzdrževali dokaj obsežne baze pomanjkanje denarja. Tako je menda na primer v podalkov, po drugi strani pa morajo hkrati prevzemali Angliji finansiranjc manjših (regionalnih in lokalnih) in hraniti zapise na novih medijih, katerih hrambe niti arhivov tako razdrobljeno, da morajo biti direktorji strokovno niti materialno ne obvladujejo. To je seveda pravi =arovniki, da pravo=asno pridobijo sredstva za hkrati povezano z velikimi stroški in s poircho po normalno poslovanje. Naš sedanji sistem se jim je zdel novih profilih strokovnih delavcev. Ugotavljam tudi, prav idealen. da se arhivi še' ne zavedajo dovolj problema rednega Dr. Deborah Jenkins iz Londona na primeru ar- vzdrževanja baz podatkov (avtomatski back-up je le hivskega gradiva njihovih lokalnih bolnišnic ugo- priro=na rešitev za olajšanje rutinskega dela), in kar je tavlja, da je veliko bolje, =e ustvarjalci sami hranijo še pomembneje, vodenja enotne politike razvoja svoje arhivsko gradivo in da se za prevzeme odlo=ijo informacijskih sistemov, ki bi v dogledni prihodnosti le v primerih, v katerih to ni mogo=e oziroma kadar je omogo=il inlcligcnlno komunikacijo med arhivskimi vprašljiva kakovost liram be in dostopnost gradiva. bazami podalkov. Zalo menim, da je nujen dogovor Zalo postavlja zahtevo, da arhivi postanejo del žive med arhivi o skupni službi za razvoj informatike v kulture naslajanja arhivskih fondov in ne zgolj del arhivih, v kateri bi delali tako sirokovnjaki za infor- kulturne dediš=ine. Te misli so mi bile zelo vše=, ker matiko in ra=unalništvo, pa ludi v to usmerjeni ar- tudi sam ugotavljam, da je izjemno pomembno, da na hivisti. V okviru lakega centra bi lahko organizirali terenu med ustvarjalci ustvarimo razmere za kako- tudi skupno banko podatkov oziroma enotno vzdr- vosino hranjenje arhivskega gradiva, saj se s tem ževanje baz, dvignili bi raven strokovnega dela na dviga splošna kultura odnosa do dokumentov na- podro=ju informali ke. organizirali izobraževanje, stajanja naše zgodovine. In ne nazadnje se s tem tudi skrbeli za od=i la vanje in konvertiranje podatkov na dcio arhivov dviguje na višjo raven, da niso zgolj, kot zasiarclih digilalnih nosilcih in še marsikaj. radi re=emo, "smetiš=a zgodovine". 4. Glede na lo. da smo po zakonu dolžni ohranjali Zanimiv in zelo konkreten referat je imel tudi javno gradivo in ga narediti =im bolj dostopnega gospod David Thomas iz Londona (Public Record uporabnikom, smo to pa= dolžni storiti v skladu s =asu Office). V referatu je prikazal svoje izkušnje z upo- primernimi na=ini dosiopa in eden izmed teh je danes rabo intérnela. Opial je štiri razvojna podro=ja: tudi internet. Zato moramo premagali nclagodjc pred a) standardi katalogizacije, tem novim vidikom dostopa do arhivskega gradiva in b) standardizacija vnosa podatkov o ustvarjalcih, poiskati možnosti za njegovo Kristinu Šumperl-•••• Odprtje stare samostanske knjižnice in predstavitev prispevkov za kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu M morilski samostan v Piranu je po 40 letih znova odprl javnosti del obnovljenega samostana in dra- Simpozij "Arhivi, knjižnice, muzeji", Pore=, goceno knjižnico. Knjižnica ima na svojih knjižnih 16. - 18. november 1998 policah zbranih ve= kot 4000 knjig, ki so pred 40 leti romale na podstrešja in v delovne prostore najele hiše. V Pore=u je v dneh od 16. do 18. novembra i 998 Knjige so v obnovljenih prostorih samostana našle potekal simpozij na temo "Arhivi, knjižnice, in ne le odli=en prostor, leni ve= tudi veš=o roko in oko muzeji". To je bil drugi simpozij po vrsti. Prvi je strokovnjaka z dušo. p. Marjana Vogrina. polekal leta 1997 na isto temo. Seminarje bil orga- Svojevrstno nasprotje so kovinske police. Morda niziran zaradi potrebe po sodelovanju na podro=ju nam sporo=ajo, da je nekega obdobja konec, da je globalne informacijske infrastrukture med arhivi, ireba uporabili nove materiale, novo m ¡scinosi, da se knjižnicami in muzeji. Nastal je i/ ideje o nujnosti ohrani bogaslvo preteklosti. odprtja knjižnic do sorodnih ustanov in iz ideje, kako V samostanu so skozi stoletja naslajale knjige. bi uporabnik lahko dobil =im bolj popoln in =im bolj Menihi so jih pisali, jih prepisovali, in ludi zdajšnji lo=en odgovor na svoje vprašanje. Že prvi simpozij je patri minorili delajo tako. Na =astnem mestu slare bil izraz vpliva sodobne informacijske tehnologije na samostanske knjižnice bosta prav gotovo stali dve arhive, knjižnice in muzeje kol ustanove ki so pri- 122 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XXI 1998 sloj ne za zbiranje, obdelavo in uporaho informacij, ki sicer o mednarodnih projektih s podro=ja in forma- vse bolj naslajajo ali se obdelujejo in uporabljajo v lizacije (Desire - Metadata). Referat je temeljil na elektronski obliki. Ta drugi simpozij, ki je bil na=r- primerjavi referatov, povzetih po internem, ki so se tovan za Rovinj, izveden pa v Pore=u, je pokazal nanašali na "Metadata", to je podatkih o podatkih. potrebo za =im bolj intenzivni in produktivni izme- Miroslav Milinovi= iz Hrvaške akademske in njavi izkušenj in znanj, ki imajo odlo=ilno vlogo pri raziskovalne mreže Carnet je zelo obširno predstavil odgovorih na sodobno informacijsko tehnologijo. Sam podro=ja ra=unalništva, intérnela in oh I i kovan ja simpozij je nakazal smernice za =im bolj usklajeno "html" strani. Pojasnil je, kako in s kakšnimi infor- sodelovanje razvojnih dejavnost arhivov, knjižnic in macijami do novih informacij z vsemi možnimi muzejev ter sorodnih ustanov s ciljem, da se =im iskalci. Njegovi prikazi so bili poleg teoreti=nih (udi hitreje napravi skupno informacijsko okolje, ki bo te- prakti=ni, in sicer v ra=unalniški delavnici. Delavnico meljilo na zahtevah uporabnikov in potrebah posa- so namre= na simpoziju oblikovali za udeležence, ki meznih dejavnosti. Prav tako je pokazal možnost za jih je to zanimalo. Imela je neposredno povezavo z sodelovanje ra=unalniških tehnologij, razvijanje stan- in te meloni, tako da so lahko udeleženci sami "hrskali" dardov, uporabo informacijskih sistemov ter usklaje- po internem, prav tako je bilo udeležencem nazorno vanje storitev in proizvodov posameznih strok. Sim- prikazano oblikovanje "html" strani. pozij je obenem skušal opozoriti na možnost izvedhc Tomislav Šola je razpravljal o delitvi kulturne projektov, ki se vodijo v vseh omenjenih strokah, dediš=ine na arhive, knjižnice in muzeje na podlagi udclcž.cnci pa so imeli priložnost tudi spoznati naj- ameriških izkušenj. Opredelil je pomen in gradivo, na pomembnejša podro=ja informacijske tehnologije v katerem je kulturna dediš=ina ustvarjena (papir, les arhivih, knjižnicah in muzejih, vplive, ki jih ima le-ta itd.), razdelil na ustvarjalec (država, univerza itd.) itd. na standardne postopke strokovnega dela, in zahteve, Stan=i7 Hrvojc je govoril o digitalizaciji muzejev, ki se poslavljajo pred omenjene ustanove. Cilj simpo- arhivov in knjižnic, to je o prenosu vseh podatkov na zija je bil dati teoreti=na razglabljanja za nadaljnje informacijsko mrežo. delo. Jožo I vano v i= iz Hrvaškega državnega arhiva v Na simpoziju so predavali znani hrvaški strokov- Zagrchu je teoretiziral o upravljanju s podatki ra- njaki s podro=ja arhivov, muzejev, knjižnic in ra=u- zli=nih uporabnikov. nalniške tehnologije. Aleksandra Horvat s Filozofske fakultete v Za- Ivo Maroc vi =, profesor muzeologije na Filozofski grchu je obravnavala avtorske pravice. Pri tem je fakulteti v Zagrebu, je opredelil problem identifikacije primerjala slovenski zakon o avtorskih pravicah in in ohdclavc kulturnih informacij v muzejih, knjižnicah mednarodno zakonodajo z omenjenega podro=ja. Pou- in arhivih. darila je zahtevo po novem hrvaškem zakonu o Marijan Rasti= je obrazložil pravne temelje za avtorskih pravicah. razmejitev dejavnosti med arhivi, knjižnicami in mu- Maja Cvitaš je govorila o hibliotekarstvu v ra=u- zeji. nalniški obdelavi z vsemi normativnimi datotekami. Boris Zakošck iz Zgodovinskega arhiva na Reki je Pri tem je vzela za primer ra=unalniško obdelavo del pojasnil ameriške standarde popisovanja arhivskega Ivana Meštrovi=a s konkretnim prikazom same oh- gradiva - iridi menzionatosi arhivskega gradiva. dclavc na ra=unalniku. Tanja Buzina je imela referat s podro=ja biblio- Pomanjkljivost simpozija je bila v tem, da referati grafskih zapisov. predhodno niso hi I i oh javljen i v zborniku. Ohjava Ic- Mark ita Franili i7 iz Muzejskega dokumentacij- tega je napovedana za za=etek prihodnjega leta. Tudi skega centra v Zagrebu je govorila o vlogi MDC v sama organizacija ni bila na vrhuncu, saj se je pro- informatizaciji muzejske dejavnosti. gram spreminjal od predavanja do predavanja. Sicer Žarka Vuji= s Filozofske fakultete v Za grehu je paje treha poudariti, da so bili predavatelji simpozija opredelila strukture podatkov na podro=ju muzejske strokovno na zelo visoki ravni, da je bilo njihovo dejavnosti. teoreti=no znanje zelo veliko, da so bile tudi razprave Vcdrana Juri=i= je govorila o rokopisnih glasbenih na visoki ravni. Vsekakor pa hi še omenil, da so se vsi delih, ki se nahajajo v arhivih, knjižnicah in muzejih, predavatelji ve=inoma sklicevali na angleško in ame- in o njihovem prenosu na ra=unalniško bazo v riško stroko in le-to prenašali na hrvaška tla. Pri tem Frankfurtu. Omenjeno je ponazorila na ra=unalniku. ni bilo opaziti nohenih vplivov strok iz drugih držav. Mirna Villcr iz Nacionalne in vseu=iliške knjižnice v Zagrebu je govorila o informacijskih zadevah, in Žarki/ St nimbi ARHIVI XXI 1998 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 123 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah Ostale publikacije Božo Otorepec, Dragan Matic: Izbrane pine po stoletjih, tako daje pred vsako skupino uvod z listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana zgodovinskim orisom politi=no-upravnih, gospodar- (1320-1782), ZAL - Gradivo in razprave št. skih in družbenih razmer v Ljubljani v posameznem 19, Ljubljana 1998 stoletju. Kar se ti=e deleža obeh avtorjev pri nastanku Pred kratkim je v seriji Gradivo in razprave pod ši. publikacije, moremo na kratko re=i. da je prispevek 19 i/šla publikacija ¡VARANE LISTINE ZGODOVIN- prof. Otorepca poleg omenjenega uvodnega =lanka in SKEGA ARHIVA UUBUANA (••-17•2), katere prevoda kriminalnega sodnega reda za Ljubljano iz izid je posve=en tudi praznovanju lOO-leinice ljub- leta 1514 predvsem v njegovem "minulem delu", saj ljanskega arhiva. Avtorja sta priznani slovenski stro- so ljubljanske listine do leta 1521 že objavljene v kovnjak in poznavalec tega gradiva dr. ßo/.o Oto- njegovem Gradivu za zgodovino Ljubljane. Matica je repec. nekdanji arhivist v takrat še Mestnem arhivu kljub temu =akalo dopolnjevanje podatkov o objavah ljubljanskem, in sedanji arhivist, pristojen za starejše in literaturi 1er izdelava nekaterih regesto v in ve=ine gradivo, mag. Dragan Malic. komentarjev, uvodnikov o posameznih stoletjih 1er Kol navaja direktor Kopa= v svojem uvodu, gre za natan=no delo korektnega tran si i ieri ranj a preostalih nekolika slavi losiacjšo ¡whlikctàjo, za kar je izbrano listin (približno tretjina), pri =emer mu je soavtor stal gradivo zavoljo svojega vsebinskega pomena, pa tudi ob strani z vsem svojim znanjem in izkušnjami. vizualne atraktivnosti zelo primemo. O primernosti vsebinskega izbora listin ne gre Publikacijo sestavljata dva zvezka: ti vom iti. saj sla bila na delu dobra poznavalca tega V prvem so kvalitetne barvne reprodukcije 46 gradiva: prof. Otorepec se že ti oiga desetletja ukvarja izbranih listin. Listine si s I alijo v kronološkem za- z listinami in za=el je prav z. ljubljanskimi. Maticu pa poredju: devet listin jo iz ve=inoma druge polovice 14. je že ve= let zaupano najstarejše ZAL-ovo gradivo. stoletja, kar .sedemnajst iz 15.,-deset iz 16.. pet iz 17. Vsekakor smo s predstavitvijo izbranih 46 listin in in štiri iz I K. stoletja. Reprodukcije so prilagojene vsemi spremnimi besedili in komentarji dobili pregled formatu zvezka, tako da so po potrebi nekoliko po- obdobja od 14. do 18. stol cija v Ljubljani, ki ni ve=ane ali pomanjšane, v vsakem primeru pa so veti no namenjen le stroki, marve= širšemu krogu javnosti. dobro berljive, kar je sicer eilen namenov te knjige in Na kratko pa velja spregovoriti še o publikaciji kol pogoj za uresni=itev njenih palcografskih ambicij. paleograiskem u=beniku za nemško pisavo srednjega Osrednjo vsebino drugega zvezka predstavljajo in zgodnjega novega veka. prepisi (transkripcije) navedenih listin z regesti in Vemo, da so viri za našo nacionalno zgodovino v komentarji: vsaka listina, ki je ustrezno zaporedno leni =asu pretežno v nemš=ini, pisani s po doma=e oštevil=ena kol v prvem zvezku, je najprej opremljena imenovano gotico, strokovno imenovano gotsko kur- z datumom in kratkim naslovom 1er obsežnim pov- zivo ali k uren tlo, zalo se mora z njo spopasti vsakdo, zel kom vsebine (regestoni), ki naj bi nadomeš=al pre- ki želi delali na virih. Nemš=ina seje kot jezik listin v vod: sledijo prepis celega dokumenta, iz=rpen, po posvetnih krogih uveljavila že v 13.. dokon=no pa v literaturi narejen komentar, navedba tehni=nih podat- 14. stoletju, kar dokazujejo ludi izbrane listine, saj je kov (velikost! pisna podlaga, pe=at in morebiten pre- med vsemi objavljenimi le ena nenemška, in sicer pis v ljubljanski privilegijski knjigi) 1er seznama objav latinska iz leta 1625. Priro=nikov, to je tablic /,a branje listine in literature, ki obravnava njeno vsebino. pri nas skorajda ni oziroma se uporabljajo nemške, ki V predgovoru avtor Matic predstavi ZAL-ovo pa ne vsebujejo tekstov, zna=ilnih za naše kraje. Pri zbirko listin: kako je sestavljena, kakšen je pomen teh leni ne gre loi i ko za palcografsko kol za jezikovno in listin, kakšne so okoliš=ine nastanka le-teh; prikaže jih vsebinsko razliko. Znanje branja je nelo=ljivo pove- razdeljene v skupine po zunanjih zna=ilnostih ali vse- zano z razumevanjem, to pa poleg dobrega jezi- bini, pojasni na=ela izbora in namen objave. Drugi kovnega znanja zalite va še poznavanje upravno-po- avtor. Otorepec, v svojem prispevku listine kol <-#<)- liti=ne in pravne zgodovine. Avtorja se zavedala po- (lavinski vir oriše zunanje in notranje zna=ilnosti listin, manjkljivosti te plati publikacije, da za boljše predstavi njihovo delitev, se posebej posveti mestnim razumevanje vsebine manjkajo prevodi (izjema je že privilegijem, predstavi I ist ins ko gradivo za zgodovino omenjeni sodni red pod št. 30). ki jih pri nas za Ljubljane v evropskih arhivih. Sledijo, kot že re=eno, tovrstna besedila nasploh primanjkuje. Posledica tega objave listin, urejene kronološko in razdeljene v sku- je tudi neizdelano histori=no izrazoslovje. To bodisi 124 Ocene in poro=ila o piihlikacijah in razstavah ARHIVI XXI 1998 ne pozna ustreznega termina hod i s i se za isto stvar konca knjige. Reforme so se za=enjale sicer od vrha uporablja ve= izrazov, kar vnaša v stroko zmedo. na ravni centralne oblasti, ko pa si je monarh nasproti Vsekakor je izdelava prevodov za toliko dokumentov, stanovom pridobil dovolj mo=i, da mu ti niso mogli ki hi morali bili dodamo podprti s potrebnimi vse- ve= u=inkovito nasprotovali, je ustvarjal osrednjim binskimi komentarji in palcografskimi opomhami, oblastem podrejene organe oblasti tudi na stopnji obsežna in zahtevna naloga, ki verjetno presega dežele in še nižje, Uvajanje organov ohlasti razumemo možnosti in amhicijc le publikacije. kot uvajanje u rad ni št va, ki je odvisno od vladarja. Pri leni pa je treba poudariti, da to u radništvo še ni hilo Drag» Trpin šicvilno, =eprav so se ravno v tem ohdohju že kazale nekatere njegove zna=ilne poteze. Druga zna=ilnost dohe je, da je u radništvo mo7no povezano z izva- janjem sodne oblasti, ki se ravno v dobi reform ohlasti. le-te so prednici knjige, šele za=ne lo=evati od uprave. Lo=evanje seje za=elo na najvišji slopnji inje Jože Žontar: Struktura uprave in sodstva sprva potekalo kot lo=evanje funkcij med ve= na Slovenskem od srede 18. stoletja do nosilcev. leta 1848, Ljubljana 1998, 265 strani V knjigi pride z navajanjem imen in pristojnosti razli=nih oh lastni h organov predvsem na deželni ravni Knjiga Jožeta Žoniarja, ki jo je izdal Arhiv Re- lepo do izraza na=in izvajanja reform. Ta se kaže v publike Slovenije, je pregled sprememh v organizaciji nenehnem spreminjanju. Spreminjanje je le deloma uprave in sodstva v dohi velike reorganizacije hahs- izraz, stiske reformatorjev glede ciljev in mciod reform burške monarhije od srede 18. stoletja do mar=ne in veliko hol j kaže njihovo spretnost manipuliranju z revolucije. To je zgodovina reform oblasti v dobi, ki nasprotniki reform. To so bili predvsem stanovi, ki so se zato imenuje reformni absolutizem. Reforme so i/.guhljali (udi tako, da so vedno manj odlo=ali (udi o sledile vrsti vojn, ki so pokazale zaostajanje monar- zadevah, ki so bile dollej v njihovi prislojnosli, kot hije. Zaradi daljnosežnih reform je io eno najpo- npr. razli=ne odlo=itve o stanovskih funkcionarjih. membnejših obdobij zgodovine monarhije. To oh- Prav tako je osrednja ohlasl posegala na podro=ja dru- dohje velja tudi za eno izmed najbolj bleš=e=ih v njeni gih avtonomnih skupnosti. Pri mesi i h je hilo tako po- zgodovini. daljšanje dobe opravljanje sodniške in županske Knjiga je skrajšana in predelana doktorska diser- funkcije od enoletnih mandatov, zna=ilnih za starejšo tacija. Predelava je predvsem v vklju=itvi spoznanj, do tlobo, na triletni mandai. katerih se je zgodovinska stroka dokopala od tedaj, ko Od srede 18, stoletja pa je v deželah liahshurškc je hila disertacija dokon=ana. V zvezi s krajšanjem naj monarhije organizirano stekel nov proces, ki pomeni takoj zapišem, da obžaluj cm .daje bil zelo skrajšan del po mem hen korak v odpravljanju srednjeveškega siste- o stanju kranjskih deželnih financ, ki kaže zelo doma= ma oblasli. Do te dobe je dežele medsebojno pove- odnos vodilnih plasti v deželi do javnih financ in zovala predvsem oseba deželnega kneza, odslej pa se pojasnjuje, zakaj je bil mogo= iako odlo=en poseg pojavljajo gu herniji, novi organi, pristojni za ve= centralnih ohlasti. Zdi se mi, da je vedenje o tem na dežel. Gradec je znova postal sedež organa, ki je imel Slovenskem premajhno. številne prislojnosli nekdanje notranjcavstrijske vlade. Knjigo za=ne uvodni del, sestavljen iz dveh po- Na drugi strani pa je kol sedež guhernija pridobil Trst glavij. Prvo poglavje je kratek prikaz sistema oblasti, in mesti sla, vsaj kar se višjega sodstva ti=e, la položaj ki se je za=el razvijali v visokem srednjem veku in se za slovensko ozemlje obdržali vse do konca habs- v organizacijskih potezah ohranil vse do srede 18. burške monarhije. stolcija. Bistveno potezo fevdalne uredil ve, pat ri mo- Naslednik Marije Terezije, cesar Jožef II.. je iz- ni al no oblas i, pa je tudi ahsolutizcm ohranil vse do vajanje reform nadaljeval Še bolj odlo=no. Cilj je hil konca ohdobja, ki ga knjiga obravnava. V drugem ustvarili cen irai i zi rano državo z mo=nim uradniškim poglavju je iz=rpen pregled Haugwiizovega poro=ila o aparatom. Ta cilj naj hi imel prednost pred zgodo- Kranjskem gospodarstvu. Ta pregled ponuja imeniten vinsko ureditvijo, saj hi hil rezultat celo zmanjšanje vpogled v zapletenost problema, ki so se ga z re- števila dežel. Uresni=evali so ga za=eli pozneje, z formami državnih in deželnih organov lotevali, obe- združevanjem funkcij za ve= dežel v isti osebi, vendar nem pa nazorno kaže krvavo podkožje kranjskih se ta ležnja pozneje ni nadaljevala. Pomembnejše so vodilnih krogov. Potrjuje tudi že znano dejstvo, da so bile spremeni lic na stopnji, nižji od dežel. Pove=ale so se absolutisii=ni vladarji v svoji vnemi služili državi se funkcije in vloga okrožij. Se pomenihnej• je hilo, v=asih vtikali v neverjetne podrohnosti. da so za=eli priprave za us umov i te v organov ohlasti na Sledijo poglavja o reformah javne oblasti v ob- najnižji slopnji, kjer je še delovala patrimonial na dobju Marije Terezije. Jasno je videti, da je glavnina ohlast. Daje bilo še veliko osiankov stare ureditve, reform povezana z hahsburškimi neuspehi v naslecl* med drugim kažejo tudi izrazi, kot npr. Bann und stvenih vojnah. Reforme so se rojevale v neposredni Acht za višje ali krvno sodstvo. Ti so nas lai i v povezavi /. vojaško organizacijo. Ta je zahtevala ve=jo visokem srednjem veku in so do 18. stoletja že spre- in bolje opremljeno armado. Za to je hilo ireba veliko menili pomen, oblast, pa ludi vseh in o. Tu ohlasti niso ve= denarja, kar je zahtevalo obsežne dav=ne reforme. mogle do konca, saj za podržavljenje sodne ohlasti ni Dav=ne reforme so sialnica. ki se vle=e vse do hilo denarja. Sicer pa so pri zoževanju patrimonial ne ARHIVI XXI 1998 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 125 obi asi i izbrali zelo prcmclcno laki ¡ko. Oblast so delali avlor spretno krmaril med pastmi, ki jih ponuja neprivla=no lako, ila je moral npr. patrinionialni gos- gradivo. Na prvem mestu je tu problem terminologije, pod na nekatere najpomembnejše funkcije nastavljati in • v dveh smislih. Po eni strani je moral za številne šolane pravnike. Drugi na=in je bil. da so omejevali organe ustvarjati slovenske izraze,, pri =emer je do- možnost, da bi si z izvajanjem javne oblasti gospodje datni problem, da nemški avtorji v poimenovanju niso pove=evali dohodke, tako, da je izvajanje oblasti vse tako natan=ni, kot bi to od njih pri=akovali, saj po- bolj postajalo breinc. Posamezna gospostva so se zalo gosto za isti organ uporabljajo razli=ne izraze. Drugi prostovoljno odrekala izvajanju javne oblasti. problem pa je na platnieaJi navedeno mesto iz Vil- V poglavju o reformah oblasti po smrii cesarja fanove Pravne zgodovine o pompoznom na=inu iz- Jožefa II. avtor ugotovi, da seje ustavil proces pri še ražanja. nedokon=anih reformah, da so bile nekatere reforme Najve=ja vrednost knjige je sistemati=en prikaz omiljene, da je bila delno obnovljena stanovska avto- strukture oblasti za slovensko ozemlje, kakršen doslej nomija, da pa vrnitve na stanje pred terezijanskimi širši javnosti ni bil dostopen. V tem smislu je dra- reformami kljub nekaterim zahtevani ni bilo. gocene) dopolnilo Vilfanove Pravne zgodovine Slo- lina izmed manj poudarjenih reform za vlade vencev. Hvalevredna je avtorjeva samokontrola, saj Jožefa II. je bila centralizacija policije, ki je bila znova nekatera obravnavana mesta kar kli=ejo po komen- vzpostavljena pod cesarjem Pnmccm 11. Istemu tarju, a se je avtor tam znal omejiti na nekaj jedrnatih ministrstvu je bila na samem za=etku 19. stoletja stavkov. podrejena še cenzura. Ker sta bili zadnje desetletje 18. in prvi dve 19. stoletja v znamenju francoske revo- Vladimir Sinii= lucije, je bilo v leni =asu ve= razprav o reformah kot samih sprememb. Pomembni) znamenje nove dobe pa je bilo. da je bilo med uradniki vse ve= ljudi meš=anskega porekla, =eprav so vtxlilnc funkcije še obdržali plemi=i. Posebno poglavje je posve=eno strukturi oblasti v Ivan Nemani= - Filmsko gradivo obdobju, ko je bil ve=ji del slovenskega ozemlja pod Slovenskega arhiva pri Arhivu Republike francosko oblastjo. Za francosko državo to ni hilo Slovenije, 2. doplnjena izdaja, ARS 1998, obdobje miru. pa ludi najbolj radikalno obdobje 575 strani revolucije je hilo že mimo, tako da spremembe niso bile iako velike, kot bi pri=akovali. Nastala je povsem Ponatis knjige "Filmsko gradivo slovenskega film- nova državnopravna tvorba, loti a sestavljena je bila iz. skega arhiva pri Arhivu Slovenije" Ivana Neman i =a, delov, ki so v veliki meri ohranili staro strukturo. sežete iz dveh že zdavnaj razprodanih zvezkov v Tako so se celo pri dolo=itvi ozemelj dislriktov, ki so enega, zaokrožuje pisno podlago za raziskavo in raz- bila osnova nekdanja okrožja, ozirali na nekdanjo lago slovenskih filmov, shranjenih v Arhivu. Ta in- sestavo zemljiških gospostev. Nove so bile predvsem ventar, popisan v imenovanem in v Še treh drugih najnižje enote, komuni, ki pa niso bile avtonomne in temeljnih delih istega avtorja - Filmskih zapisih Bo- so bili meri. njihovi predstojniki, imenovani. Mere židarja Jakca, Filmih Metoda in Milke Badjura, Film- najpomembnejših mest v Ilirskih provincah je ime- skem gradivu 1905/1993 : je hkrati zgled in razgled noval celo cesar. Se bolj dolgoro=ne posledice pa je po slovenskem filmu. Razgled zato, ker izpod enega imela odprava patri mon ialnega sodstva, kije preživela peresa lahko promotrimo velik del pomembnih do- obd obje 11 irski h pro v i ne. ma=ih filmskih del in z, enega zoriš=a z enim po- Zadnje poglavje je posve=eno pred mar=ni dobi. gledom zaobsežemo vso pestrost slovenskih filmov in Konzerva t i vizem dobe se je kazal tudi v po=asnem kakovosti posameznih filmskih ustvarjalcev. Zgled obnavljanju organizacije oblasti iz dobe pred Fran- zato. ker so pri=ujo=a dela postavila visoka merila cozi. Številne uredbe o novi oblastni ureditvi so imele vsemu, kar bo - upamo vsaj - še zapisano v pri- zna=aj provizorije v. Tako sta bili na sedanjem slo- hodnosti, obsegajo= tudi filmska dela na televiziji in venskem ozemlju dve ureditvi: ena na ozemlju nek- pri drugih izdelovalcih filmov, pa seveda tudi vsemu, danjih Ilirskih provinc in druga na obmo=jih, ki niso kar se bo ohranilo na drugih nosilcih slike in zvoka. S prišla poti francosko oblasi in kjer so nekatere reforme podporo sodobnih naprav za zapis, zbiranje, razvr- po=akale do mar=ne revolucije. š=anje in shranjevanje podatkov bi to ne smelo ve= Kol ob koncu pove avtor, sla kot i rajna pridobitev hiti prezahtevno. absolutizma ostala centralno voden državni aparat, v Vsa štiri dela so opremljena z iz=rpnimi študijami katerem so prevladovali pravniki, in enotna državna i/, slovenske filmske zgodovine in s študijami o njenih zakonodaja. Upravne in sodne ozemeljske enote pa so najpomembnejših dejavnikih, z vsemi pomembnimi se deloma ohranile. veljavnimi viri in navedki izvora ustnih pri=evanj in Knjigo popestri ve= ilustracij osebnosti, pravnih pod alko v. Najprej v opombah k "Uvodu", nato k tiskov in zemljevidov i/, obravnavanega obdobja. vsakemu razdelku, k vsakemu filmu posbej, po razlagi Velika avtorjeva zasluga je. da se loteva obdobja, kratic, seveda. Pa se skozi vso množico resnih in ki je bilo za oblikovanje modernega sistema sodstva in strogih =rk in besed kdaj pa kdaj zasveti tudi do- uprave in s lem tudi moderne države odlo=ilno in ki v ni islck, skorajda hudomušen namig, bleš=e=a opomba, nekaterih vidikih vpliva še na našo dobo. Pri tem je ki bralca preseneti kot preblisk in izziv. In ki pri=a, da 126 Ocene in poro=ila o publikacijah in ••/slavah ARHIVI XXI 1998 je le inventarje pisal =lovek, ki ni le natan=en pop i sove I • in zapisovalec, ampak ludi ljubitelj, =e že geografsko in geološko podobo Ajdovš=ine in njene Pavel P lesni =ar, Ajdovš=ina, Pogled v okolice. Zalem je na vrsti politi=ni opis ajdovske njeno preteklost, Komentirana objava ob=ine v okviru ledanjc dežele Goriško Gradiš=anske, zgodovine Ajdovš=ine in Šturij, za objavo predstavitev prebivalstva 1er gospodarskega razvoja, pripravila Ivanka Urši=, Pokrajinski arhiv v opis kmetijskih panog (poljedelstva, vinogradništva, Novi Gorici, Nova Gorica 1997, naklada sadjarstva, živinoreje in =ebelarstva), obrti, trgovine, 500 izvodov, 184 strani prometnih povezav, denarnih zavodov in podpornih društev. Posebno poglavje je namenjeno duhovni Februarja 1997 je minilo 50 Ici od sin ni Pavla izohrazbi in zna=aju Ajdovcev. V tem poglavju avtor Plcsni=arja. šolnika, krajevnega zgodovinarja in publi- našteva šole. knjižnice, kulturna in športna društva 1er cista, znanega predvsem po bibliografiji slovenskih opozarja na izginevanje ljudskega izro=ila, pri leni pa knjig in periodike na Primorskem od lela 1607 do zapiše tudi nekaj znanih pripovedk. konca lela 1918 z naslovom Narod naš dokaze hrani, Drugi, osrednji del kronike nosi naslov Ajdovš=ina ki je izšla lela 1940 v Ljuhljani. Pavel Plcsni=ar rojen - pogled v njeno prelekosl - in obsega dve ecloti. 4. junija 1880 v bližini Trnovega pri Gorici, je del Najprej splošen pregled zgodovine Ajdovš=ine in svojega življenja pred prvo svetovno vojno preživel Šturij od predrimske dobe do za=etka 20. stoletja, ••• kot u=itelj ludi v Ajdovš=ini. Tam je za=el zhirati prve pa najobsežnejši del z naslovom Posameznosti. V lem podatke za zgodovino tega kraja. Italijanska okupacija delu Plcsni=ar podrobno obravnava zanimive ljudi in ga je pahnila v emigracijo v Ljubljano in v leni kraju dogodke iz ajdovske in šturske preleklosti. Ta del je med Icloma 1941 in 1945 pisal "kroniko" Ajdov- kronike je še posebej dragocen zaradi avtorjevega š=ine, kmalu nalo pa 22. februarja leta 1947 tudi umrl. neposredega poznavanja nekaterib oseb in dogodkov. Plcsni=arjcva b=erka prim, dr. Vela Tuma je Po- V sklepnem delu publikacije sla seznam virov in krajinskemu arbivu v Novi Gorici leta 1995 odstopila literature, uporabljenih pri redakciji, in kazalo. del o=etove zapuš=ine, v njej se nahajata tudi dva Plcsni=ar je vo besedilo je opremljeno z opombami zvezka rokopisov o zgodovini Ajdovš=ine, z željo, da dveh vrsl. S številkami so ozna=ene originalne avtor- bi lo delo našlo pot med ljudi. Ti zapisi so po vsebini jeve opombe. Te prinašajo pregled obsežne literature, že pravo zgodovinsko delo sicer nešolanega zgo- ki jo je uporabljal. Uredniške pripombe, ozna=ene z dovinarja, pa= pa dobrega opisovalca kraja in ljudi. Pri zvezdicami, pa skušajo dopolniti oziroma pojasnili tem seveda ne gre pozabili, da je to predvsem Plcsni=arjcva besedila. Urednikove opombe so tudi zgodovinski vir z vsemi napakami in nedoslednostmi, navedki v oglatih oklepaj i b med Plesni=arjevim bese- namenjen tudi prihodnjim raziskovalcem ajdovske dilom. Z njimi si je urednica prizadevala dopolnili preteklosti. manjkajo=e besede ali letnice. Lektura Plcsn ¡carjevega Z izdajo le publikacije v Pokrajinskem arbivu v besedila je bila z namenom, da se besedilo ohrani v Novi Goriei dopolnjujcjmo izdajateljsko dejavnost s =im izvirnejši obliki, opravljena z minimalnimi po- samostojnim objavljanjem arbivskib virov in hkrati segi, tako da so hile popravljene le o=itnejše pra- nadaljujemo prikaze zgodovine posameznih krajev vopisne napake in nedoslednosti. obmo=ja, ki ga pokrivamo s svojo dejavnostjo. Plcsn ¡carjevem u rokopisu je bil priložen seznam V uvodu urednica navaja najosnovnejša dejstva, ki slik, s kal crini i je avtor morda nameraval opremiti zadevajo avtorja in njegovo delo, 1er daje potrebne besedilo. Urednica je kolikor je bilo mogo=e upo- napotke za branje in razumevanje Plcsn¡carjevega be- števala Plcsni=arjevo zamisel in z izborom številnih sedila 1er njenih dopolnitev ali opomb. Sledita iz=rpen fotografij, dokumentov in razglednic zaokrožila svoje Plcsni=ar je v življenjepis in poskus njegove delo. bibliografije, vendar ta ni poplna. Poleni labko beremo prvi. zemljepisni del "ajdov- Mctkti Nusdorfer- Vuksanovi= ske kronike". V njem nas avtor najprej seznani z ARHIVI XXI 1998 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 131 Tuji =asopisi in revije Mitteilungen des Steiermärkischen mogel objaviti poleg drugih. Druga listina /. dne 8. Landesarchivs, Folge 47, Graz 1997 juniju 1361, od katere je dobil kopijo, ravno tako sodi h Kranjski. Vsebina: Delovno poro=ilo ŠDA za Icio 199ft V naslednjem prispevku predstavlja arhiv gospo- (Waller ••••••). š=ine M uran, ki sodi med najve=jo lastnino družine Dvorni svelnik, bon. prof. tir. Gerhard Pfcrschy v Schwarzenberg zunaj ozemlja V arhivskih ustanovah delajo tudi fotografi, in =lanku opisujejo kako se to dela. sicer predvsem m ikro fil majo gradivo. Zvonimir Bari- Sledijo trije obsežni zgodovinopisni prispevki. =cvi7 prikaže pregled razvoja m ikrofi Im arija v hrvaški Teodora Shck • mardi 7 v =lanku "Tavern ik, taver- arhivski službi. Predstavi programe za šolanje foto- nikalno sodiš=e in tavernikalno pravo" piše o neod- grafov in predloge za izboljšanje stanja na tem pod- visnosti sodstva v svohodnih kraljevih mestih 1er o ro=ju. službi posebnih kraljevih uslužhcnccv - taverni kov, ki Za popolnejši vpogled v problematiko izohraže- so predsedovali privatnim prizivnim sodiš=em v teh vanja arhivistov v Evropi so ohjavili svoje prispevke mestih na Ogrskem. Hrvaškem in v Slavoniji od 13. še Hcrvc Basticn iz Državnega arhiva v Parizu do 18. stoletja. (Izobraževanje zaposlenih v francoskih arhivih), Mar- Nada Križani= objavlja zgodovinski pregled ra- co Carassi iz Državnega arhiva v Torinu (Nekaj zna- zvoja javnega šolstva v Sisku od prvih za=etkov v 17. =ilnosti šolanja arhivistov v Italiji), Trudy Huškam p stoletju pa do leta 1945. Prva popolna štirirazredna Peterson iz Arhiva Odprta družba v Budimpešti (Per- šola je bila v mestu ustanovljena leta 1869. Prvi šolski manentno izohraževanje: arhivska stroka v 21. zakon na Hrvaškem je hil sprejet leta 1874. Kro- stoletju), Theo Thomasscn iz Arhivske šole v Haagu nološko in nazorno nam =lanek prikaže vse šole, ki so (Mala dežela v svetu arhivskega šolanja: Nizozemski jih v Sisku ustanovili (tudi glasbene ipd.) v tem oh- primer). Nils • rtih ach iz Arhivske šole v Marburgu dobju. (Izohraževanje arhivarjev v Arhivski šoli v Marhurgu) Ustanovitev, struktura in na=in delovanja organov in Jože Žontar iz Arhiva Republike Slovenije (Arhiv- lokalne samouprave in državne uprave na obmo=ju sko šolanje v Sloveniji). Siska v lelilí 1945-1974 je tema, ki se je je lotil Ivica V sodobni družbi postajajo vse pome mirnejši tudi Suslié v svojem obširnem in preglednem =lanku. filmski arhivi. S tem pa se pojavlja vse ve= pro- Sledijo ohvcstila o razli=nih seminarjih, konfe- blemov, zlasti pravnih. V zadnjem =asu je zelo ostro rencah, te=ajih, zborovanjih ipd., ki so jih pripravile nesoglasje med filmskimi arhivi in producenti glede razli=ne arhivske ustanove na Hrvaškem in po svetu v uporabe avdiovizualnega gradiva (avtorske pravice letih 19% in 1997. ipd.). Mato Kukuljica v svojem =lanku "Nove Ocene in poro=ila so tokrat pripravili za te publi- evropske pobude v filmski arhivski pravni praksi kacije: Bernard Stilili: Arhivistika i arhivska služba. (Pregled odnosa med filmskimi arhivi in lastniki Studije i prilozi; Pravni fakultet u Zagrebu 1776-1996; producentskih, avtorskih in drugih pravic)" govori o Ante Sek u lié: Pavlinski prinosi hrvatskoj književnosti; teh problemih. Leta 1997 je hil sprejet novi Eti=ni 1;, E. Ho.ško: Euzcbijc Fcrincndžin crkveni upravnik i kodeks pri dogovorili z evropskimi producenti. Opo- povjesnik; ICA Imenik, 1997; Bogumil Vo.šnjak: zarja na evropsko konvencijo o zaš=iti evropskega Dnevnik iz prve svetovne vojne; Archives and avdiovizualnega gradiva. Na koncu so prikazane še Manuscripts; ICA Studie št. 8, 9. IO; Restauro 1-6 izkušnje Hrvaške kinoteke, ki je tudi brez zakonske (1995) in 1-7 (i996); La Gazette des Archives, št. obveze uspela zbrati ve=ino hrvaške filmske arhivske 170-171; Arehivalischc Zeitschrift, ¡tv. 79; Archivaría, dediš=ine. št. 4i; Rassegna degli Archivi di Slato, 1. LVI/1; Strokovni =lanek o katastrskem arhivu v Hrvaš- Conservation, 1/1-3 (19H6) - vol. XII/1 (1997); in kem državnem arhivu je napisala M ire la Slukan. V JANUS 1997. njem piše o zgodovini in razvoju arhiva katastrskih Mladen .Švab je sestavil bibliografijo leta 1995 map, saj je tovrstna dokumentacija neprecenljive umrle kulturne in gospodarske zgodovinarke Miro- vrednosti za vsako državo. slave Despot, Prvi= v hrvaški literaturi je objavljen =lanek o Maja leta 1995 seje iztekla bogata življenjska pot tezavrusu v arhivski dejavnosti. Boris Zakošck se profesorice Nade Kri zani=, dolgoletne dciavkc Zgo- sprašuje, ali je tovrsten tezavrus sploh smiseln. Tc- dovinskega arhiva v Sisku. Nekaj besed v njen spomin zavrus v informacijskem smislu je urejen sklop poj- je napisala Ncla Kušani=. mov in njihovih oznak, ki pri nekem dokumenta- cijskem podro=ju služi pri indeksiranju, shranjevanju Darinka Drnovšek in iskanju podatkov izbrane teme. Izdelava lezavrusa za potrebe arilivske službe hi bilo zamudno in težavno delo, vendar bi se kon=no le spla=alo. Predvsem zalo, ker bodo prav kmalu vsaj državne ustanove morale vzpostaviti mrežo svojih, ra=unalniško vodenih dato- Rassegna degli Archivi di stato, letnik tek, toda brez ustrezne strokovne pomo=i arhivskih LVI, Rim, 1996, zvezek 1-3 delavcev bo uporabnik nemo=en zaradi številnosti podatkov. Pomo= bo iskal v preglednem in iz=rpnem Rassegna degli Archivi di stato, letnik LVI, zvezek pripomo=ku za "deskanje", to pa bi arhivski tezavrus 1, str. 1-301 omogo=al. Dubravka Pi I i po vie v svojem prispevku " Sestanek je bil posve=en reformi zakonodaje in ebraici rin venu I i negli archìvi italiani e il loro prava v Neapeljskem kraljestvu v prvi polovici 18. coni ri li ut • allo studio del guidai smo, (Mednarodni slolctja in razvoju magistratur v kraljestvu. Obrav- posvet o judovskem gradivu v italijanskih arhivih in navali so kraljevo ave) i eneo - magistra l uro, ki se je njegova vloga pri prou=evanju judovstva), (Jeruzalem, razvila v aragonskem obdobju in se je v 2. polovici 9. januar 1996). (M. Pcrani), str. 104-114 17. slolctja razširila v vseli provincah. Izvajala je V Jeruzalemu so izraelski, italijanski in ameriški pravno in administrativno oblast centralne vlade, strokovnjaki razpravljali o pomenu judovskih 2. LUCI K FA VI Lili. Le CA RAN. str. 47-63 srednjeveških pergamentnih rokopisov, ki so bili v V prispevku je predstavljen Arhivski raziskovalni drugi polovici 15. in v 16. stoletju razkosani in upo- center v Parizu, ki ga je ustanovil arhitekt Stanislas rabljeni za ovitke (platnice) novejših italijanskih Fiszer. (Rojen je bil leta 1935 v Varšavi, diplomiral je papirnatih rokopisov. Te "razkosane" rokopise inven- na univerzi v Gdansku in predava na oddelku za tari žira j o in spet sestavljajo skupaj. arhitekturo v Nancyju. Center ima 3020 m2 uporabne 4. Convegno sulla legge 14 gennaio 1993, •. 4: površine. 3. Gli antichi documenti in pergamena del In 1. Le norme di tutela delle persone fisicc nel Scuola dalmata dei SS. Giorgio e Trifone in Ve- trattamento dei dati personali (Di reti va 95/467CE nezia (1451-1689). Restauro e condizionamento, del Parlamento europeo e del Consiglio del 24 (Stari pergamentni dokumenti o dalmatinski šoli Sv. ottobre 1995), (Norme za varstvo osebnih podatkov Jurija in Tritona v Benetkah), (I). Testa), str. 147-149 fizi=nih oseb), str. 170-187 Šola, imenovana "San Giorgio degli Schi von i", je Objavljen je zakon o zaš=iti fizi=nih oseb in var- bila del številnih bratovš=in, ki so delovale v Benetkah stvu osebnih podatkov. Zakon ima 34 =lenov in je v obdobju beneške republike. Ustanovljena je bila z razdeljen na Vil poglavij. Na koncu so v 32., 33. in dekretom Sveta desetih leta 1451 in je imela svoj sta- 34. =lenu dodane še kon=ne dolo=be. Sprejel je bil v tut. Leta 1502 je šolo poslikal Carpaccio /. nekaterimi Luxemburgu. Za evropski parlament ga je podpisal prizori iz življenja sv. Jurija, sv. Tritona in sv. Hic- predsednik K. Hansen, za svet pa predsednik L. ronima, ki so bili zavetniki šole in še posebno pri- Atienza Serna. V prvem delu zakona, kjer so splošne ljubljeni svetniki v Dalmaciji. Sola je delovala (sicer dolo=be, so formulirani pojmi "osebni podatki", "rav- pod nadzorom patriarhovc kurije) tudi v francoskem nanje z osebnimi podatki", "arhiv osebnih podatkov", obdobju. "odgovorni za ravnanje z osebnimi podatki", "vršilec 4. L'archivio di Elisa Lombardi: documen- poslov cxlgovornega za ravnanje z. osebnimi podatki", tazione fotografica e bibliografica sull'Acca derma " naslov Ijcncc", "privoljenje doti=ne osebe". femminile di educazione fisica di Orvieto, (Arhiv V drugem poglavju so prikazani splošni pogoji za Elisa Lombardi: fotografska in bibliografska doku- ravnanje z osebnimi podatki. mentacija na Ženski akademiji /.a telesno vzgojo v Orvictu), (M: Rossi Caponcri), str. 150-154 Leta 1994 je direktorica Nacionalne akademije za Rassegna degli Archivi di stato, letnik L VI, zvezek telesno vzgojo v Orvictu podarila Državnemu arhivu 2, str. 301-516 bogato fotografsko gradivo o delovanju šole, usta- novljene februarja 1932. Zvezek je razdeljen na osem vsebinskih sklopov. 5. I verbali del Consiglio dei ministri: luglio Prvi del je posve=en študijskemu dnevu, ki ga je 1943 • maggio 1948, (Zapisniki ministrskega sveta: pripravil Centralni državni arhiv 25. januarja 1996 ob julij 1943 - maj 1948), (F: R: Scardaccione), str. izdaji IV. zvezka Splošnega vodnika po Državnih 154-157 arhivih Italije. Z izdajo tega zvezka je bil kon=an 27- Centralni državni arhiv je pripravil izdajo Zapis- letni projekt, ki gaje za=ela "Mati=na služba". Sledi poro=ilo • 30. renskem arhivskem dnevu v Dor- razvoj Zvezne republike Nem=ije in kako je z. arhivi magen u - o njem poro=a Adelheid li ahmen-Wcyer, • zunaj parlamentarnih akcij in gibanj. Njihovo gradivo 23. zasedanju odbora lîDV (elektronske obdelave najve=krat izgine s prenehanjem delovanja teh skupin. podatkov) arhivske poro=evalske konference (Ali K J Avtorja opišeta arhiv za alternai i v no gradivo v deželi mm piše Jens Bcgcr. Poro=ila z nemškega podro=ja Nordrhein-Westfalen. Naslednji prispevek avtorja kon=uje Antonius Liedhcgencr, s prispevkom: Kato- Ralla Stremnicija ima naslov: V obmo=ju napetosti liško filmsko delo v Nem=iji od za=etkov filma, v med državo in gospodarstvom, in sicer govori o to- katerem govori o problem i h izro=anja filmskih in varniškem arhivskem delu v združenem jeklarskem pisnih virov in njihovo arhiviranje. Z obmo=ja =eške koncernu od 1930. leta. Razmerja (zveze) med arhi- republike Jose! Maršal in J i ud rich Schwippel pred- vistiko in bibliotekarstvom obravnava =lanek Brigitte stavljata informacije o razvoju in stanju =eških arhi- Niinz z. naslovom: Seštevanje, integracija in sepa- vov. racija. V njenih opazovanjih naj bi hile v teh razmerjih Zvezek se nadaljuje s poro=ili oziroma ocenami upoštevane tri stvari, in sicer nenehno vednostmi 23. izdanih knjižnih del, osebnimi sporo=ili ter po- kopi=enje v znanostih (seštevanje), polja skupnega sili rtnicam a, posve=enima dr. Joachimu Lehmann u dela (integracija) in kon=no razlike, na primer v vrsti (1933-1996) (arhivarju in zgodovinarju) in Wolf- gradiva in mei odah njihovega posredovanja (objav- gangu MilUcrju (1944-19%) (profesorju nemš=ine in ljanja), kar predstavlja podro=je separacije. Peter Bohi zgodovine ter sodelavcu državnega arhiva Del moki). in Carsten Müll er-Boy sen objavljata prispevek z. Rubrika Razno prinaša razli=ne kratke informacije naslovom: Klasifikacija uporabe elektronske obdelave in obvestila. Kon=ujejo se s pregledom izobraževalnih podatkov v upravi. Z vpeljavo modernih informa- prireditev arhivske šole Marhurg v letu 1997 1er s cijskih tehnologij v javno upravo seje spremenil na=in koledarjem prireditev in sporo=il društva nemških izpolnjevanja nalog. Možnost shranjevanja notranjih arhivarjev. in zunanjih informacij, njihovega obdelovanja, spre- minjanja, hitre vnovi=ne najdbe ter posredovanja po- Der Archivar, kl ni k 50, zvezek 2 samezniku ali ve= interesentom brez izgube =asa za- htevajo seveda drugo, elektronsko podatkovno bazo. "Iskanje identitete" je naslov prvega prispevka primerno organizacijo delovnega postopka, priprav- pri=ujo=ega zvezka. Spisal ga ¡e Werner Moritz, go- ljenost, predelavo in obdelavo informacij 1er njihovo vori pa o orienlacij.sk i h problemih arhivskega poklica izmenjavo. Nekoliko predelano razli=ico svojega in njihovih vzrokih. Avtor je s tem prispevkom so- predavanja na arhivski šoli Marburg 2. 7. 1996 v na- deloval na 45. t urinskem arhivskem dnevu v Miihl- daljevanju objavlja Birgit Mctzing. Govori o iz- hausnu 21.6. 1996. Poklic arhivarja se danes bolj kot obraževalnih smereh v arhivistiki v DDR in poseže z kdaj bori za svojo identiteto. Arhivarji si služijo kruh opisom izobraževanja arhivarjev v DDR od leta 1929 pri najrazli=nejših delodajalcih. Slrokovno izobraženi do današnjega =asa. Temu prispevku sledi ohjava arhivarji so zaposleni kot uradniki višjih ali visokih zakonskih dolo=il in upravnih predpisov za državno 4lužb ali kol usluženci (nameš=enci). Razlike se ka- arhivsko gradivo in varstvo arhivskega gradiva v žejo tudi med arhivarji, ki so zaposleni v velikih Zvezni republiki Nem=iji. arhivih in listimi v majhnih arhivih. Temu prispevku Naslednje strani =asopisa zapolnjujejo arhivska sledi še eden na to temo. Lutz .Schilling objavlja svoj poro=ila. Kot navadno najprej z mednarodnega pod- glavni referat, ki ga je pripravil za tiiring-hcssenški ro=ja: Reimer Witt prikaže delovanje sekcije arhivskih arhivski dan v Eschwcgu 22. junija 1996. Naslov združenj (društev) v okviru mednarodnega arhivskega referata je: Sprememba poklica arhivarja pri prenovi sveta (1CA/SPA) od leta 1992 do 1996. Ta sekcija arhivistike v novih /.veznih deželah. Naro=ilo cerk- (Section of Professional Archival Associations (SPA) venih arhivov v prelcklosti, sedanjosti in prihodnjosti je ena najstarejših =lenov mednarodnega arhivskega je naslov naslednjega prispevka, ki ga je spisal Wil- sveta (ICA). Volker Trugenberger opiše delovanje ko- helm Janssen. Heinz Hoffmann pa nam oriše državne miteja za elektronsko obdelavo podatkov v arhivu, ki arhive in uradno gradivo uprave, in sicer glede na prav tako deluje v okviru mednarodnega arhivskega novo razli=ico dolo=b za gradivo uprave v splošnem svela (l CA-Com in ilice on Archival Automation), poslovniku zveznih ministrstev. Te so v nadaljevanju Heike Prcuß pa delovanje od hora za pe=ate pri med- prispevka tudi objavljene, lil run Dolatowski in Anette narodnem arhivskem svetu v mandatnem obdobju Meiburg nam predstavita ustanovo: Arhiv partije in 1992-1996. Z nemškega obmo=ja nam Kärstin Wei- množi=nih organizacij DDR v zveznem nemškem rauch predstavi program raziskovalne skupnosti iz arhivu, ki je bila ustanovljena v zveznem nemškem Bonna, ki financira snemanje (m i krofi Imanje) zgodo- arhivu s L januarjem 1993 kol nesamoslojna ustanova vinsko dragocenih =asopisov, in sicer na primeru javnega pomena. V nadaljevanju Petra Heine in projekta v brandcnburškcm deželnem arhivu, kjer so s Jürgen Bacia v svojem prispevku spregovorita o ple- pomo=jo tega programa presneli =asopis "Potsdamer doajeju (obrambi, zagovoru) varovanja zgodovine "od Intelligenz-Blatt" oziroma "Potsdamer Tageszeitung", spodaj". Zgodovina "od spodaj" pomeni vplivanje na lìrnsl Böhme nam sporo=a, da je v dolnjesaškem zgodovinski proces prek listih, ki ne sedijo v usta- državnem arhivu v Biickeburgu na voljo ve=ji del novah, v katerih padajo politi=ne odlo=itve. Zastavila zapuš=ine dr. Heinz Rilter-ja, Rai m on d Reiter pred- sta si vprašanje, kako se predeluje zgodovina novih stavi zgodovinske fotografije med arhivskim gradi- socialnih gibanj in njihovega pomena za družbeni vom na primeru dolnjesaškega glavnega državnega 142 Peone in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI XXI 1998 arhiva Hannover. Winfried Moggc pa obstoj "umet- uresni=itev evropske arhivske politike je mogo=e niškega društva" v mestnem arhivu Mannheim, ren- razporedili v tri poglavitna podro=ja: ohranjanje sko-west fai ski gospodarski arhiv ter zapuš=ino umet- arhivske dediš=ine, demokratizacija pravnega sistema nika Huga Höppcncrja, imenovanega Pidus na gradu in upravnega postopka ter odprtje in izboljšanje Ludwigstein. Reiner Falk poro=a • 5. allgäurskcm uporabnosti arhivov. Naslednji prispevek govori, kako arhivskem dnevu na gradu Achbcrg, Wilfried Feindl • naj bi bilo arhivsko izobraževanje oblikovano v pri- letnem zasedanju odbora za restavracijo, ki je po- hodnosti (integracija ali izolacija?). Nastal jo kol tekalo 7. in 8. maja 1996 v Ludwjgsburgu, Ramona rczuliat seminarja na 1;H-Potsdam "Arhivska znanost" Gobci in Bettina Wischhöfcr o petem zasedanju pod vodstvom g. Vokerja Sehoehenhoffa s študenti 5. južnonemških cerkvenih arhivov v kraju Meißen 21. semestra študijskega programa Arhiv na strokovnem in 22. oktobra 1996, Christoph Popp o drugem podro=ju arhiva-biblioteke-dokuitientacije. Avtor pri- arbivskoznanstvenem kolokviju na arhivski šoli Mar- merja razli=ne šolo, ki izobražujejo slušatelje za ar- burg in Alexander Schulz-Luckcnbacb o zasedanju hivski poklic, in zaokroži, da so vse tri discipline: "delovne skupine višje arhivske službe" v okviru arhivistika, bibliotekarstvo in dokumcntalislika pove- društva nemških arhivarjev v Marburgu. Z obmo=ja zane v svoji zgodovini, pripadajo informacijskim po- Belgije Dicthcr Dcgreif poro=a o 75. letni fJamski klicem in morajo biti kos naraš=ajo=i poplavi infor- bibliotekarski in arhivski zvezi, Josef Nössing z ita- macij današnje družbe. Michael Wettengel v nasled- lijanskega obmo=ja o vprašanju proste dostopnosti njem prispevku z naslovom "K rekonstrukciji d ¡gl- nekaterih aritivskib dokumentov, o arhivih v politi=ni utini h podatkovnih baz iz DDR po vnovi=ni združitvi" upravi ter o razstavi italijanskih arhivov v Rimu. opiše izkušnje v Zveznem arhivu. O aktualni temi Tokrat v tej rubriki poro=ajo tudi s slovenskega ob- današnjega =asa "lilekironska obdelava podatkov • mo=ja, in sicer Ulrich He I bach piše o Mednarodnem (na=rtovanje) planiranje v arhivu" govori naslednji institutu arhivskih znanosti v Mariboru, ki deluje pod prispevek. To je tudi osrednja to=ka, ki je zaposlovala vodstvom dr. Petra P. Klasinea in ki je v sodelovanju odbor za avtomatizacijo pri mednarodnem arhivskem z mednarodnem arhivskim svetom od 21. do 9. no- s vel u in prispevek predstavi rezultate oziroma sklepe vembra 1996 pripravil mednarodno šolo o arhivskih obravnavane teme. Sledi objava posarskega arhiv- stavbah. Kot zadnje je v tej rubriki objavljeno poro- skega zakona z, uvodom, ki ga je napisal Wolfgang =ilo J i nd ri eh Sehwippel, ki poro=a s =eškega obmo=ja Läufer, ter nadalje tudi objava zakonskih dolo=il in o generalni skupš=ini =eškega združenja arhivarjev. upravnih predpisov za državno arhivsko gradivo in Sledi poro=ilo o novi literaturi s podro=ja arhi- varstvo arhivskega gradiva v Zvezni republiki Nem- vistike in zgodovine, ki tokrat obsega 30 predstavitev =iji. oziroma ocen. Po naslovih je potem navedenih še 60 V rubriki Arhivska poro=ila in zasedanja poro=ajo knjižnih enot, skupno z njihovimi cenami. Osebnim najprej z mednarodnega pixlroèja: Albrechl Liess o vestem sledila posmrtnici, posve=eni dr. Olof Ahlcrsu evropskem arhivskem dnevu, ki jo potekal od 27. do (1912-1996) in dolgoletnemu direktorju frankfurt- 30. maja v Barceloni, Udo Schäfer o strokovnem za- skoga mestnega arhiva Dietriehu Andernachtu (1921- sedanju o elektronskih zapisih, ki je potekalo v 1996). sodelovanju z evropsko komisijo 18. junija v Haagu Z rubriko Razno, v kateri lahko izvemo nekaj no- ter Wolfliard Vabi o Stage technique international vib naslovov in telefonskih številk, preberemo krajše d'archives, ki je poteka) od 2. aprila do 20. junija 1997 prispevke razli=nih tem in se seznanimo z urnikom pri nacionalnom arhivu v Parizu. Z nemškega obmo=ja prireditev, zanimivih za arhivsko stroko, se kon=a nam Peter Müller najprej piše o zamenjavi gradiva drugi zvezek. mod arhivskima upravama Haycrn in Badcn-Würi- lemberg. nato Clemens Rohn predstavi biografski in- ¡)cr Archivar, lelnik 5», zvezek 4 ventar za vire v splošnem deželnem arhivu Karlsruhe in v državnem arhivu Freiburg. AI brecht Liess se v tej Pri=ujo=i zvezek se za=enja s =estitko Društva rubriki pojavlja drugi=, in sicer s sporo=ilom, da je nemških arhivarjev, državne arhivske uprave dežele generalni direktor Walter Jaroschka odšel v pokoj in Nordrhein-Westfalen in uredništva Der Archivar da je bil na njegovo mesto vpeljan Hermann Rum- »ospe dr. Giseli Vollmer ob praznovanju njenega 75. schötiol kot naslednik. Podobno nam sporo=a On fried rojstnega dne v upanju, da bi bila še veliko let zdrava Daschcr, da seje poslovil dr. Jörg Fiichincr in odšel v in sre=na. pokoj 1er Pcler Klclisclt, daje Woir-Rüdigcr Sclilcid- Prvi prispevek v tem zvezku prinaša priporo=ila gon novi vodja Nordrhcin-wcstfalskega mati=nega sveta za kulturno sodelovanje v evropskem svetu. arhiva Rheinland. Mathias Schiller nam poro=a • 24. Evropski svet je v oktobru 199.1 izdelal prvi arhivski seji odbora za elektronsko obdelavo podatkov arhiv- program, ki ga je p ri v zel tudi kulturni odbor (ko- ske svetovalne konference. Uta Löwenstein o lic- misija) sveta. V ta namen je sodila organizacija kon- siškom arhivskem dnevu 6. junija 1997 v Friodhcrgu, ference v Strassburgu pod udeležbo direktorjev cen- Johann Peter Wurm o 13. šlczijsko-holsicinskem tralnih arhivov. Konferenca je potekala novembra leta arhivskem dnevu 2. junija 1997 v Kiclu, Gerold 1994. Njen cilj je bil dolo=iti demokrati=ne norme, ki Bönncn • 57. jugozahodnem nemškem arhivskem bi bile upoštevane pri ustavnovitvi, upravi in uporabi dnevu od 9. do II. maja 1997 v Aschaffenburgu, arhivov, in postaviti okvir za sodelovanje med Volker Wahl • 46. t urinskem arhivskem dnevu 23. zahodno- in vzhodnoevropskimi arhivi. Korake za maja 1997 v mesiu Gera, Christian Kruse in Andrea ARHIVI XXI 1998 Occnc in ponici In o publikacijah in ••/stavah 143 Schwarz o kolokviju z naslovom: "Uprava dežele Poro=ila in ocene novih knjižnih izdaj zajemajo 42 Bayrn v zgodovinski in arhivsko znanstveni raziskavi. del. Sledi seznani objavljenih popisov in inventarjev v Stanje in naloge", kije potekal 24. in 25. julija 1997 v Zvezni republiki Nem=iji v Iclu 1996/97 ter tudi M iinehnu ob poslovit vi generalnega direktorja prof. seznani objavljenih del, predstavljenih samo z naslovi. dr. Wallerja Jaroschka. Hartcig Walberg poro=a o V rubriki Osebne vesli lahko poleg novih imeno- zasedanju, ki je bilo pripravljeno 25. junija 1997 oh vanj in zamenjav arhivskih delavcev v razli=nih 70. rojstnem dnevu ••••. dr. Fricdrícha ••••• v arhi v ili preberemo tudi posmrlnici, posve=eni Eugeni! Potsdamu, Wolfgang G. Krogel o 2X. seji delovne Hermannu Stemmlerju (1909-1996) in Hansu Gcorgu skupnosti poklicnih arhivarjev v deželi Bad en-Würt- Zicru (1926-1996). temberg, kije potekala 23. aprila 1997 v mestu Aalcn. Zadnja rubrika Razno nas, kot je to že ustaljeno, Laurentius Koch OS • o delovni skupnosti redovnih seznani z novimi naslovi in telefonskimi številkami, arhivarjev 26. in 27. maja 1997 ter Hartwig Wallierg • obenem pa prinaša (udi ve= krajših prispevkov z ra- okrogli mizi na temo: Integracija poklicnih polj na zli=no vsebino, seznani prireditev, zanimivih za arhiv- pod ro=ju arhi v i si i kc-bi bi iotek a rst va -doku me nt al i si i ke, sko dejavnost, ter se kon=uje z obvestili Društva nem- ki je potekala 3. junija 1997 v Potsdamu. S fran- ških arhivarjev in programom 69. nemškega arhiv- coskega obmo=ja poro=a Werner Paravicini o mestu skega dne 1998 v Miinsiru. arhivarja na nemškem inštitutu za zgodovino v Parizu, z ruskega pa Hermann Sclireycr. Na koncu nam Sonja Amie Wolfram Werner predstavi =asopis American Archi- vist (56. in 57. zvezek). 1 ««.„^««-^.IMC«. \W ..l..jn..«n «• • «---•- -j.,.'. «r„. rJJ. ^.„v Vf,v„,F X,,,..«,, ftvjsr-J-^î—îS&h"'^ í-"- —*".f---"j«S'.r."rS,C„r--•••-jQjjpF^.-i.b'%,jjXWor•„,Î-sr- q^* .v-,nI» -•••' JIM «,,. jv «Y »»«.i«6^ i,,W" (rjv ÌI.J. **~ Du kal beneškega doza Rayneriusa Gea iz. leta 1263, Pokrajinski arhiv Koper. Enota Piran. Diikali. St. I 144 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah ARHIVI XXI 1998 Razstave Življenje v Kopru v =asu beneške miv je na=rt Kopra, ki ga je po naro=ilu koprskega nad oblasti, razstava Pokrajinskega arhiva podestata in kapitana Bernarda Malipiera naredil Koper Giacomo Fino. Na=rt je bil sestavni del poro=ila, ki ga je v Benetke 29. septembra 1619 poslal koprski V avli Pokrajinskega arhiva Koper je bila od 24. podestat. Upodobljeni so mestno obzidje z mestnimi septembra do 9. oktobra 1998 na ogled razstava vrati in pristaniš=i, glavne ulice in sakralni objekti v "Življenje v Kopru v =asu beneške nadoblasti". Raz- mestu. Ozna=ena je povezava mesta s kopnim (most z stava je bila postavljena v okviru Dncvov evropske Levjim gradom). Razstavljen je bil tudi na=rt ko- kulturne dediš=ine v Slovenji, ki so bili posve=eni prskega obzidja in Levjega gradu, ki so ga Bene=ani srednjeveškim mestom in življenju v njih. Zaradi postavili med mestom in kopnim po zavzetju Kopra okrnjenega gradiva (gradivo Starega koprskega ob=in- leta 1278. Postavljen je hil na temeljih starejše trd- skega arhiva je še vedno v Benetkah) smo se odlo=ili njave. Porušili so ga leta 1820. razširiti =asovni okvir razstave na eclolno beneško Na ogled so h i li koprski statut iz leta 1668 obdobje. Predstavljenih je bilo 40 dokumentov, ki (posebej je hilo predstavljenih šest odlokov iz statuta, ponazarjajo politi=no, gospodarsko, kulturno in tudi ki so urejali pravno življenje v mestu), listina o popolnoma zasebno življenje v mestu in zalednih ureditvi meje med izolsko in koprsko komuno iz leta vaseh. Ve=ina dokumentov je hila v originalu, le 1419 in kopija najstarejšega mestnega pe=ala, S to- manjši del (dokumenti, ki so bili na razstavi v pografsko karto spodnjega toka reke Rižanc, Scrmina Ljubljani) je bilo fotokopij. in Slanjonskcga zatoka (tu so hile v=asih soline), z Lego mesta in zunanji izgled smo predstavili s na=rtom solnih polj iz. 18. stoletja ter listinami o na- kartografskim in slikovnim materialom. kupu in prodaji kavedinov smo skušali predstaviti sol- Slovenski javnosti je bil tako prvi= predstavljen no proizvodnjo (za Koper in hkrati za Benetke naj- izjemno dragocen dokument "De toto orhe" avtorja pomembnejša gospodarska dejavnost v mestu). Pietra Coppa iz leta 1525, ki ga hrani Pomorski muzej Gospodarsko življenje v mestu in na podeželju "Sergej Masera" v Piranu. Znani sta še dve izvirni smo prikazali s kupoprodajnimi in najemnimi pogod- kopiji tega dela: eno hranijo v "Bibliotcchi Nazionale bami (npr. listina • 1588, avgust, 26, Koper - o prodaji Marciana di Venezia" v Benetkah, drugo pa v Po- in nato najemu posesti v predelu Pradc za ceno 1500 morskem muzeju. Kopija iz Pomorskega muzeja je du kalo v), s spiskom vasi v zaledju Kopra s številom tudi edina, ki ima ohranjenih 15 dragocenih "tabulae" kmetij, ki so bile dolžne oddajati les za potrehe mesta (zemljepisnih kart). Razstavljen je bil zemljevid Istre (1509), z dokumentom o prihodkih dav=nega urada s (peti po vrsti), na katerem so plasti=no in barvno sedežem v Kopru za leta 1608, 1609, 1610, 1611 in upodobljene vzpetine, obala in re=ne doline. Za naše 1612, ki jih je ocenil Francisco di Friuli, rašporski kraje je še posebno zanimivo, da sta Koper in Izola kapitan in providur za Istro. Sem so všteti davki od upodobljena kot otoški mesti. gostiln za mesto Koper in za vasi, davki na vino za Koper z zaledjem. Milje, Buje, Izolo, Piran, Motovun, Labin, Plomin ter Rašpor. Všteti so tudi davki od prodaje kruha, davki od mlinov, mesnic v Kopru in po vaseh, riharnic, davki od lesa, olja, mer ter davki od izdaje listin in testamentov. Zanimiv je popis davkov, ki jih je bil posamezen zakupnik dolžan pla=ali Gravi sijem za najelo zemljo. Seznam z vrednostmi posameznih dajatev (dajatve so prera=unane v denarno vrednost) je narejen po vaseh za vsakega posameznega zakupnika. Predstavljena sta bila dokumenta o stalni trajektni liniji med Koprom in Trstom iz leta 1687 in uredha (1549), ki pod kaznijo 10 dukatov prepoveduje pona- rejanje in zlorabljanje "zdravstvene izkaznice" na ce- lotnem beneškem ozemlju. Razstava Pokrajinskega arhiva Koper Pomemhcn mejnik v življenju ljudi so hile tudi poroke in smrt. Premožnejše družine so imele hogato Pokrajinski muzej Koper nam je posodil bakrorez notranjo opremo stanovanj, zato ni naklju=je, da so ob Kopra ("Urbis Iustinopolis Prospectus"), delo Fran- smrti poglavarja družine (v navzo=nosti pri= in s po- cesca del Pcdra iz leta 1781, na katerem so lepo vidni mo=jo pooblaš=enih cenilcev) vse premoženje natan=- otoška lega mesta, obzidje in mestna arhitektura. Zani- no popisali (npr. 1710, fehruar, 10; popis premoženja ARHIVI XXI 199« Ocene in poro=ila o publikacijah in ••/slavah 145 - premi=nin, nepremi=nin, kreditov in dolgov, pokoj- glini) koprskega pe=ata i/. 13. stoletja. Organizirano je nega Giacoma Barbabianca). Tudi pri izbiri zakon- bilo vodstvo po razstavi. Ic-to si je ogledalo ve= kol skega partnerja je bila v ospredju ekonomska plat. 500 obiskovalcev. sicer pogodbe o doti ne bi bile tako natan=no napisane S irii mri desolimi dokumenti se je arhiv vklju=il (poleg natan=no opredeljen ¡h dobrin, ki jih dobi ne- tudi v vseslovenski projekt razstave o srednjeveških vesta za doto. je napisano dolo=ilo, da ostane pre- mesi ili z naslovom "Kdor z mestom ne trpi. naj se z moženje vsakega zakonca ves =as zakona lo=eno - mestom ne krepi", ki je bila na Ljubljanskem gradu od npr. 1691, marec, 23, Koper - poro=na pogodba nice! 23. seplcmbra do 10, oklobra. Susano, h=erjo Domenica Santa in Agnese Griso«i 1er Francescom Gravisijem. Dogovorjena je hila dola 1500 d likalo v v materinih in o=etovih dobrinah), tudi =e je šlo le za majhen primanjkljaj v sicer precejšnji vsoti denarja (1566, februar, 2S - v dokumentu ženin Colman Vergerio pojasni, da ni dobil dogovorjene dote 1200 dukatov, ampak le 1100 dukalov). Do- hodkom se ni odrekala niti duhovš=ina, kol je to lepo vidno v pogodbi, ki jo je o=e sklenil s samostanom Sv. Klare za dve h=eri, novinki. (I6«5, januar. 26. Koper - V samostanski cerkvi Sv. Klare se v navzo=nosti pri= Vicenza del Toso in Ballista Ombrella de Piero ter viecdomina Michaela Gavarda Sanio Grisoni obveže, da bo dal samostanu Sv. Klare denar, dohodek od zakupov in druge stvari za zaobljubo njegovih h=era Isabelle in Catterine, ki bosta naslednjo nedeljo poslali Pietro Vidaeouie, Na=rl njiv in pašnikov v dolini Sv. klarisi. Za vsako bo dal po 400 dukatov v denarju in Onofrija pod Albucanom (spadal pod koprski teritorij) za 400 dukatov v zakupih, za katere dobiva 6-odstolnc in Lonzana (spadal pod piranski teritorij) - oba dela obresli. Nadalje obljubi, da bodo on in njegovi dedi=i sla lo=ena z rde=o nitko. 1772. original, Družinski dajali samostanu preživnino za h=eri.) arhiv G risoni Sabini, Pokrajinski arhiv Koper Po vzoru meš=anov so poro=ne pogodbe pisali tudi na podeželju in prav ni= ni videli, da bi v "zvitosti" Tudi samo mesto Koper se je velikopotezno vklju- zaostajali za premožnejšimi prebivalci (1580. novem- =ilo v projekt Dnevov evropske kulturne dediš=ine, V ber, 28, Dol pri Hrastovljah - "Na tem mestu sla se Pokrajinskem muzeju je bila od 18. septembra do 9. legalno po riniokatoliški cerkvi in tridenlinskem kon- oktobra na ogled razšla va "Grbi v mcslncm jedru cilu ter po lokalnih navadah v Istri in Dolu poro=ila Kopra", I. in 2. oklobra pa je potekal mednarodni doma=ina Andrea Bonazza ih Orsola, h=i pokojnega znanstveni simpozij ob 500. obletnici rojstva Petra luana Saiia..."). Pavla Vergerija mlajšega. V Prelorski pala=i je bila V •••• se je pokazala tudi potreba po šolanju. so=asno razstava z naslovom "Koper / Ca podi stria - Najboljšo izobrazbo je bilo mogo=e dobili v cerkvenih Platea Communis". V samem mestnem središ=u (Titov in mestnih šolah. O šolanju govori tudi =len v statutu trg), v cerkvi Sv. Bassa, v stolni cerkvi in v Pokra- iz lela 1423. Fantje iz premožnejših družin so se šolali jinskem muzeju pa so bili priložnostni koncerti na univerzi v Padovi in v drugih italijanskih mestih srednjeveške in renesan=ne 1er stare keltske glasbe, V (predstavljeni sla bili doktorska diploma iz prava ta namen je turisti=no drušlvo Koper izdalo tudi zlo- Nikolaja Gravisija iz leta 1640 ter diploma iz filo- ženko "Po sledeh mestnih srednjeveških znameni- zofije in medicine Joanesa Nicolausa Marchionisa de tosti". Pokrovitelj prireditev je bila Mestna ob=ina Gravisi iz lela 1684). Koper. Ve=ina prebivalstva v mestu je bila sicer ro- manskega rodu. vendar pojavljanje slovanskih pri- Zlenka Bonin imkov in imen v dokumentih dokazuje tudi na- vzo=nost Slovanov. V zaledju pa je bila ve=ina prebivalstva slovanskega rodu. Na lo kažejo priimki, ledinska imena krajev ali predelov naselij in tudi redki, vendar ohranjeni dokumenti v slovanskih Razstava "Sto let Zgodovinskega arhiva jezikih. Predstavili smo pravilnik Bratovš=ine svetega Ljubljana" rešnjega telesa iz leta 1635, ki je napisan v slo- venš=ini, in latinsko-glagolski slovar i/. 17. stoletja, ki Letos mineva 100 Ici, odkar je Anton Aškerc je nastal v samoslanu Sv. Gregorja v Kopru. Samoslan poslal prvi ljubljanski mestni arhivar. Tedanji lju- je predstavljal slovanski otok v beneškem Kopru (za bljanski župan Ivan Hribarje bil zelo redoljuben mož. maševanje in vodenje samostanskih dnevnikov so Nered med magistralno dokumentacijo ga je napeljal uporabljali g lago lieo). Slovar je dokaz takratne kul- k zamisli, da bi moralo meslo zaposlili nekoga, ki bi turne ravni slovanskega prebivalstva v Istri. vzpostavil red med zgodovinsko pomembnimi do- Arhiv je v ta namen izdal kratek vodnik po raz- kumenti. Hribar je k sodelovanju povabil svojega stavi v slovenskem in italijanskem jeziku 1er kopije (v prijatelja in duhovnika Antona Aškerca. Mestni svet 146 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah. ARHIVI XX) 1998 ljubljanski je 7, marca 189« izdal razpis za to nov« sta bili ve=krat izre=eni lani v Celju na XVII. zbo- delovno mesto. Aškerc se je nanj prijavil, =eprav mu rovanju Arhivskega društva Slovenije). še ni bilo povsem jasno, kaj naj bi sploh delal. ['a se sprehodimo po razstavi. Na z.a=elku nas Vendar, mcslni svel seje na seji 7. junija 1898 odlo=il pozdravi bradati Anton Aškerc, ki je zaoral ledino in sprejeti Antona Aškerca v službo. Tako je Aškerc I, postavil temelje našega arhiva, Na lem mestu naj ome- julija zaprisegel 1er 15. julija tudi uradno za=el nim, da smo njemu v =ast 10. julija letos odkrili spo- upravljati službo prvega ljubljanskega mestnega arhi- minsko ploš=o v veži našega arhiva. Že iz, njegovega varja, zalo ta dan štejemo kol ustanovitev Mestnega službenega poro=ila izvemo, da delo v arhivu ni ravno oziroma Zgodovinskega arhiva Ljubljana. =isto. Kljub zapletom ob nastavi Ivi je delo opravljal veslno vse do svoje smrti leta 1912. Nasledi) ga je pesnik Oton Župan=i=, vendar o=itno ni imel pravega posluha za arhiv. Leta 1923 je za dobo 10 let delo v arhivu prevzel Vladislav Fabjan=i=. Sledil mu je Lojze S la novec. V obdobju njegovega delovanja je mestni arhiv dobil svoje prostore v Aucrspergovi pala=i (da- nes je tu Mestni muzej Ljubljana), Leta 1936 seje v arili v spet vrnil Fabjan=i= ta se je dela lotil siste- mati=no in bolj veslno. Gradivo, ki seje med selitvijo pomešalo, je znova uredil. Na razstavi pa je bil na ogled tudi dokument iz leta 1939, ki opisuje, kako bo od lega leta dalje delo mestnega arhivarja ludi statutarno urejeno. Po vojni leta 1945 iz, Fabjan=i=cvcga poro=ila iz- vemo, v kakšnem stanju je bilo gradivo v Aucr- spergovi pala=i 1er v Narodni in uni verzi ten i knjižnici, kamor je bilo gradivo preneseno med vojno. Družbene spremembe po vojni so povzro=ile, da je ve tudi dve svetovni vojni, je za seboj moral pustili ludi osebne in ne le poklicne sledi. Zanimivo je, da smo pri prvih korakih evidentiranja gradiva na terenu in poskusov ugotoviti obseg vedenja oziroma pozna- vanja Janeza Puha pri posameznikih tostran in onslran meje med drugim ugotovili, da Janeza Puha iz Sa- kušaka niso vzporejali z. Johannom Puehom iz Gradca. Pregled temeljne literature, arhivskega gradiva in privatnih zbirk nas je pozitivno presenetil. V to fazo še niso vklju=eni =asopisje in plakati kol zelo po- memben vir druge vrste, oboje =aka za prihodnje raziskovanje. Najbolj zanimivo je vsekakor gradivo, ki ga skri- vajo arhivi. Rojstna mati=na knjiga župnije Sv. Lovrenca v Barbara Pcšak Mikcc iz Zgodovinskega arhiva v Slovenskih goricah za leta 1836-1864, zvezek 8, Ljubljani je v svojem prispevku za Puhovo Mono stran 250. zaporedna številka vpisa 313. grafijo zapisala: "Ob za=etnih pripravah na pisanje foto •. Kova=i7, Maribor, Škofijski arhiv Maribor sestavka o Janezu Puhu so se mi za=eli porajali dvomi, ali se bo v gradivu, ki je skozi desetletja nastajalo pri Obseg projekta: Mestu Ljubljana, sploh našel kakšen nov podatek o tem - Monografija (Zgodovinski arhiv Ptuj) in film velikem slovenskem industriale u iz =asa stare Avstrije. (Radiotelevizija Slovenije - Rad mi lov ¡=) v letu 1998. A vsi dvomi so bili odve=. Podatki, sicer maloštevilni, - Razstava (Zgodovinski arhiv Ptuj) in mednarodni so ob vztrajnem pregledovanju raznih dokumentov in simpozij (Univerza Maribor) v letu 1999. po metrih preloženih škatcl vendar prihajali na dan. - Spominska soba z u=no delavnico (Ob=ina Jur- Ve= jih je bilo, jasnejše je bilo spoznanje, da Puhovi šinci) 1er kolesarske poli v letih 1998 do 2000. izdelki skozi vsa ta leta Ljubljan=anom nikakor niso Vrcdnosi projekta - Monografija, razstava, spo- bili neznanka. Prav nasprotno, bili so njihov zvesti minska soba - 35ÌOOO.OOO.OO sit. spremljevalec skozi iztekajo=e se stoletje, oni pa so bili Vodja projekta: Kristina S amperi Purg, arhiv, sve- njih bolj ali manj hvaležni uporabniki. tovalka. Zato arhivski delavec nikoli ne sme re=i, da Cilji projekta: kakega podatka ni. Ni ga morda neposredno, posredno - v prvi vrsti ugotovili, kakšen je bil Janez Puh kol pa zagotovo je. =lovek, - ugotoviti, kaj skrivajo arhivi, muzeji, posamezniki o Janezu Puhu, - 7. izdajo knjige in razstave razširili vedenje o Ja- nezu Puhu, - se mu oddolžili kot doma=inu, - navdušili mlade za tehniko, predvsem za srednje in poklicno (obrtno) šolstvo, - spoznali njegove izume in vzpodbudili razisko- valno delo, - prou=iti sobi vanj e narodov in držav v razli=nih politi=nih sistemih. - pripravili kriterije za uvrstitev Janeza Puha v bio- grafske leksikone, - ugotovili razloge za trditev, da je Janez Puh =lovek za tretje tiso=letje. Oris na=ina dela: Ob iskanju podatkov o Janezu Puhu - izumitelju evropskega ranga, avstrijskemu tovarnarju in našemu doma=inu - smo v doma=i literaturi naleteli na dokaj- snjo praznino, enako se nam je zgodilo ob prebiranju Slovenskega biografskega leksikona. Pregled avs- trijske literature o tem velikanu na podro=ju tehnike nam je ponudil precej druga=no sliko. Pomisleki nekaterih ob predstavitvi projekta o Janezu Puhu - 21, 6. 1998 ugotavljamo, da bo napovcclna raz- (poslovne oziroma upravne stavbe in ve=stanovanjske stava s 5-kratno predstavitvijo dosegla svoj namen, hiše). Uporabila sta tehni=no dokumentacijo, ki jo prav tako Katalog (škoda, da ni vsaj dvojezi=en). Prvi hranijo v fondih arhiva: na=rti stavb in druga gradbena prispevki za Monografijo so napisani, fotografije so v dokumentacija. Fotografsko gradivo in razglednice postopku odbiranja, finan=na konstrukcija pa še ni mesta so marsikdaj pomagali prepoznati posamezne kon=ana. stavbe, ki so s številnimi obnovami izgubile prvotno zunanjo podobo. • >• U _J JÖL—I- • OLJ m • '—' L,—U—.-i--*- •••> • vii»;vi:',Vn Skica restavracije in kavarne v Novi Gorici, 1951. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Okrajni ljudski odbor Gorica, t.e. 486 150 Ocene in poro=ila o puhli kaci j ali in razstavah ARHIVI XX) 1998 ljanskemu Magistralu pošiljali lastniki ve=jih in Slovenski šolski muzej, Od mature do manjših cirkusov in zveri nj ako v. V spremnem tekstu mature, Razstavni katalog št. 62, in manjšem k al a logu k razšla vi je Nataša Budna Ljubljana 1998, 205 strani Kodri= orisala krajšo zgodovino cirkusa, skupaj pa sva predstavili ludi lokacije, na katerih so cirkuški artisti Razstavni kalalo» pod zaporedno številko 62 z skozi stoletja poslavljali svoje šotore. naslovom Od mature do mature je izšel maja 1998. Med pomembnejšimi razstavljenimi doku meni i lela ob postavitvi istoimenske razstave v Slovenskem velja najprej omeniti dopis enega slarcjših in v tistem šolskem muzeju. Avtorica razstave in obenem ludi =asu najve=jih cirkusov na svetu. Bantu m & Bailey, urednica kalaloga je M alej a Rihari=. Odprlje razstave kalerega dveh predstav leta 1901 seje udeležilo pri- same seje =asovno ujelo z razburljivim tempom pred- bližno 30.000 ljudi. Predstavljeni so tudi dopisi in imi uril nega razpoloženja. Kalalog po eni strani vse- plakati cirkusov Lipól in Könyöl Broihers. ki sla bila binsko dopolnjuje razstavo, po drugi strani pa nam v za=etku del cirkusa Barn um & Bailey. Dopisi ita- ponuja zanimivo branje osebnih doživetij in izkušenj Ijanskega cirkusa S idoli, ki si je v za=etku 20. stoletja v zvezi z maturo. V prvem delu kalaloga so objavjeni pridobil romunsko "državljanstvo" in se preimenoval znanstveni prispevki o zgodovinskem razvoju mature v Cirkus Roumain Royal, so eni listih, ki se v gradivu na Slovenskem od lei 1849/50 do 1994/95. Maleja mesi nega Magi sinila redno pojavljajo. Pogosli so tudi Ribari< razloži besedo gimnazija in oriše razvoj gim- dopisi najve=jega avstro-ogrskega cirkusa Schmidt. nazij na Slovenskem. Jože Ci peric predslavi matu- Ameriški Buffalo BiH je v Ljubljano pisal v letih 1905 ri tel ne (zrcloslnc) izpile in spri=evala v zgodovinskem in 1906. potomce slavnega cirkusa Renz, Veliki cirkus razvoju, in sicer do lela 1918. Oris slovenske mature v bratov Villand pa lela 1908. jugoslovanski državi nadaljuje v svojih prispevkih Od 90. let minulega stoletja je ljubljanska ob=ina Aleš Gabri=. Tatjana Hoj an nam predslavi naše prve po zgledu drugih krajev za=ela pobirali rezervacijo za maturantke, Branko Šuštar pa zanimiv pogled na proslor in takso od uporabe mesi nega zemljiš=a, zalo nekaj naslovov pisnih zrelostnih izkušenj (višjih je vsebina ve=ine dopisov dokaj podobna. V njih le=ajnih izpitov) na gimnazijah v letih 1876-1936. Da najve=krat direktorji cirkusov sporo=ajo želeni =as so bili i uuali oh koncu šolanja navzo=i že v 18. slo- svojega prihoda, ki so ga mestne oblasti lahko potrdile Iclju. nam v naslednjem prispevku pove Janez. Bogataj ali pa ludi ne. Pogosto se je namre= zgodilo, daje bilo in obenem opiše številne pojavne oblike, povezane z. mesto že oddano drugemu interesentu, ki je v ta mat u ri temimi praznovanji v zadnjih 200 letih. Sergij namen vpla=al rezervacijo tudi pol lela vnaprej. V teh GabrŠ=ck pa v svojem prispevku oriše priprave na dopisih so direktorji ve=krat navajali tudi ve I i kosi maturo in ponovno uvedbo mature na Slovenskem v proslora, ki bi ga potrebovali za posi avi lev svojih devetdesetih letih tega stoletja 1er podaja zasnovo in šotorov, Šlevilo nastopajo=ih artistov 1er raznovrstnost cilje sodobne mature 1er njeno strukturo. Pod na- živali, ki so jih gledalcem ponujali v ogled. Nekaj slovom Utrinki o maturi so predstavljeni odlomki iz. cirkuških direktorjev je k dopisu priložilo plakate in avlobiografij in biografij razli=nih slovenskih avtorjev brošure. Pogosto je bila izražena tudi želja, da med in ti so hkrati tudi uvod k naslednjim prispevkom, v njihovim nastopom v mestu ne hi bilo drugih cir- katerih so objavljeni spomini nekdanjih maturantov: kusov. Leona S niklja, Ludvika Kovaéiéa. Pina Mlakarja, Vsi originali predstavljen i h dokumentov so v Zgo- Marjana Dobovška. Radojke Vran=i7, Cirila Cvetka, dovinskem arhivu Ljubljana shranjeni med gradivom Vasilija M eli k a. Tatjane Hoj an, Andreja Vovka, fonda Mcslo Ljubljana, splošna mesi na registrali! ra Bogdana Kolarja in Slavka Gabra. (IJU 489. bivši Reg. L). Med policijskimi zadevami - Li=no oblikovan, pregleden in zanimiv za branje je tuji imel ni ki, dovoljenja za produkcije (rcgislralurni kalalog lahko v ponos tako urednici Mateji Rihari= kol oddelek VI1/34) - jib najdemo za obdobje do leta ustanovi sami: Slovenskemu šolskemu muzeju, ki 1900, med tedenskimi sejmi in pristojbinami za pro- letos praznuje 100. obletnico svoje ustanovitve. store (rcgislralurni oddelek XV/7) do Ida 1880. Za dve dcscllclji, od 1880 do 1900, pa so shranjene pod Sonja Anii= registrai urno številko XV/8 (prav tako tedenski sejmi in pristojbine za prostore). V obdobju po letu 1900 se podalki o prošnjah in gostovanjih cirkusov v Ljubljani nahajajo med policijskimi zadevami - tuji imetniki, dovoljenja za produkcije - (registralurna oddelek VI1/30) 1er med tedenskimi sejmi in pristojbinami za Cirkus v Ljubljani do 1. svetovne vojne. prostore (reg i sinil urna oddelek X V/7). Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana Med omenjenim gradivom najdemo poleg pred- stavljenih dokumentov tudi dopise predstavnikov naj- Od avgusta do oktobra 1998 je bila v avli razli=nejših drugih zabaviš=. Za nastop v našem mestu Zgodovinskega arhiva Ljubljana na ogled razšla vu z. so se iako zanimali tudi "muzeji" (polujo=e razstave naslovom Cirkus v Ljubljani do prve s vel ovne vojne, ume In in in drugih znamenitosti), "anatomic ni muzeji" ki sva jo pripravili skupaj z. arhivi sik o Natašo Budna (pokazali so =loveško lelo do najmanjših podrob- Kodri=. V njej sva obiskovalcem predstavili nekaj naj- nosti), "panopiikumi" (zgodovinsko-umclniške razsta- lepših dopisov, plakalov in brošur, ki so jih ljub- ve voš=enih lutk. ludi v naravni velikosti, ki so pred- ARHIVI XXI 1998 Ocene in poro=ila o publikacijah in razstavah 151 stavljale znamenite ljudi in prizore), "mehani=na tografov ter skupinice, ki so razkazovale velikane, (avtomati=na) gledališ=a" oziroma "panorame" (pred- pritlikavce, spa=ke in "volkodlake". Pogosto se po- ni ki kinematografov z zanimivo zbirko histori=nih in javljajo tudi dopisi lastnikov tako imenovanih "ca- pol opisni h slik) in "živalska gledališ=a" (s pred sta- rousselov" (vrtiljakov), gugalnic. streliš= in toboga- vaini psov, opic, koz in celo bolh). Željo po nastopu nov. so izrazili še "zamorci" iz Afrike (skupine =rncev, ki so prikazali svoj na=in življenja, obla=enja, vojsko- Barbara Pešak-Mikec vanja in priprave hrane), nekaj lastnikov kinema- •k- wjS-b • ¿£••••*•**7 **# /s/r-*? / Iîlvir Walter je s svojim orientalskim blodnjakom zabaval Ljubljan=ane na mestnem travniku v Tivoliju. Zgodovinski arhiv ¡juhljana. Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura 152 Osebne vesli ARHIVI XXI 1998 Osebne vesti Mentorju prof. Antonu Klasincu, filologije na univerzi v Ljubljani) in prof. dr. "nesojenemu arhivskemu svetniku" ob 90. Dragotin Oftlr (1909-13 deloval na univerzah v obletnici rojstva Gradcu in na Dunaju, 1913-14 v Pctrogradu, 1914 v Londonu, promoviral v Gradcu. V Ljubljani je postal Uvod na filozofski fakulteti leta 1922 docent za primerjalno indocvropsko jezikoslovje, 1924 izredni in 1932 redni Profesor Klasinc je bil prvi in dolgoletni ravnatelj profesor, 1933-4 dekan) za latinski in grški jezik s Mestnega, danes Zgodovinskega arhiva na Ptuju književnostima; prof. dr. Balduin Saria (profesor na (ZAP), samostojne ustanove posebnega družbenega filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1942 predavatelj na pomena, in njegov prvi strokovni sodelavce. Ne- univerzi v Gradcu, pozneje služboval v Miinchnu - utrudno je obdeloval, prou=eval in urejal stare listine, Südost Institut) za zgodovino starega veka. Za pisno urbarje, kronike, pe=ate, grbe in drugo spisovno nalogo je profesor Klasinc obdelal temo: "Grška lirika gradivo, ki je ostalo kot dediš=ina Muzejskega dru- in Katulus". štva, vodil evidence tistega, kar je pustila okupacija, in spremljal to, kar je nastajalo na novo. Trudil sc je. da "Sklep izpitnega odbora: bi dobili del naše kulturne dediš=ine nazaj iz arhivov Po ocenitvi kandidatovega pismenega izdelka, nje- zunaj meja naše domovine. govih odgovorov pri ob=em in strokovnem izpitu ter Predvsem pa je bil profesor Klasinc u=itelj vsem, predavanja, ki ga je imel pred u=enci, je izpitni odbor ki smo prišli v arhivsko službo. Prišli smo sicer z sklenil, da je kandidat gospod Klasinc Anton opravil vsemi oblikami predznanja, vse do akademske iz- profesorski izpit iz latinskega in grškega jezika s knji- obrazbe, vendar brez osnovnega znanja o arhivu, o ževnostima kot glavnega ter zgodovine starega veka urejanju gradiva, o škartiranju, o tehni=ni ureditvi, kot stranskega predmeta z oceno: povsem odli=no". brez znanja o osnovni metodi dela, brez katere se kaj lahko izgubiš sredi množice dokumentov. Po=asi smo Ve= kot 17 let je bil priznan profesor najprej na prihajali do svojih lastnih metod dela, do osnovnega klasi=ni gimnaziji v Ljubljani, nato pa v Mariboru. 1. znanja branja dokumentov, do podatkov o naši zgo- 1. 1954 je prišel v Mestni muzej na Ptuj in nato so- dovini, daljni in polpretekli. Profesor Klasinc je bil oblikoval novo institucijo - Mestni arhiv, danes Zgo- strog in dosleden u=itelj, od nas je veliko zahteval, dovinski arhiv Ptuj. Direktor te ustanove je postal leta vendar je tudi ogromno dajal. Bilje brezkompromisen 1956 in na tem mestu ostal do leta 1975. Umrl je 13. delavce, delavec brez zamud in svojih lastnih potreb v junija 1979 v Mariboru, pokopan je v rojstnih Cir- službi. kovcah. Profesor Mentorstvo Profesor Anton Klasinc se je rodil 31. maja 1908 v Profesor Klasinc je bil moj mentor po pravilniku Dragonji vasi. Osnovno šolo je obiskoval v Cir- od 1. 2. 1975 do 1. 2. 1976 in neformalno še eno leto, kovcah, klasi=no gimnazijci v Mariboru, nato je štu- ko je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju delal že po diral na filozofski fakulteti v Ljubljani in tam leta pogodbi. Menil je namre=, da je arhivsko delo tako 1931 diplomiral. Leta 1937 je z odliko opravil pro- zahtevno, da je zanj - takrat še ni bilo tovrstne štu- fesorski izpit v Ljubljani, in sicer iz latinš=ine, grš=ine dijske smeri - treba po kon=ani filozofski fakulteti in nemš=ine ter zgodovine starega veka. opraviti dve leti pripravništva. Komisijo za opravljanje profesorskih izpitov so Profesor Klasinc je pri svojem mentorskem delu sestavljali: direktor Ho=evar Kuno za šolsko ad- uporabljal pove=ini tri na=ine, in sicer: ministracijo; prof. dr. Jakob Kelemina (germanistiko 1 Pripravnik mora spoznati ve=ino fizi=nih del, je študiral v Gradcu in na Dunaju, leta 1920 je postal povezanih z vzdrževanjem reda v delovnih in tudi v docent na univerzi v Ljubljani, leta 1923 izredni, leta skladiš=nih prostorih. Ro=ne spretnosti mu ne smejo 1928 redni profesor) za nemš=ino; prof. Franc b'titujc, ne pisanje naslovov na arhivske škatle ne Koblar (študiral filozofijo na Dunaju, profesor na II. fizi=na priprava razstav in ne zgledno oblikovan se- državni realni gimn. v Ljubljani) za nacionalno znam ali inventar arhivskega gradiva. Mojc prvo tako skupino; prof. dr. Karel Ozvald (študiral na univerzi delo, in to že prvi dan, je bilo =iš=enje razstavnih v Gradcu, od I. septembra 1902 do 31. januarja 1920 vitrin, nato prevzem napol uni=enega arhiva, pomo= je izredni in od 14. aprila 1922 redni profesor za pri lepljenju številk, pri kasiranju in drugo. pedagogiko na univerzi v Ljubljani) za filozofsko- 2. Pripravnik mora spoznati in osvojiti vse po- pedagoško skupino; prof. dr. Franc Brada= stopke v zvezi /. evidentiranjem, odbiranjem, prevze- (univerza na Dunaju, promoviral v Zagrebu), v Pragi mom, urejanjem, izdelavo arhivskih pripomo=kov, in Berlinu do 1923, ko je postal docent klasi=ne publiciranjem ter prezentiranjem dokumentarnega in ARHIVI XXI 1998 Osebne vesti 153 arilivskega gradiva. Profesor Klasine je velik pomen Celja je izzvenela v smislu nagovorov ravnateljev dajal postopku odbiranja. Zaradi širokega /nanja mu Ivana Lovrcn=i=a, Miroslava Novaka in Rudija Ko- je še (ako neugleden dokument veliko povedal. Moji želja. Njegovi u=enki Marija Hernja Masten in Kri- prvi seznami so bili prevzemni, nato prvi "regesti" stina Sam peri Purg sta vsaka na svoj na=in predstavili fonda Muzejsko društvo Ptuj, objave v lokalnem življenje in delo velikega u=itelja, in sicer z nago- =asopisu. Prav tako mora pripravnik spoznati vse voroma v obliki spominov, skromno razstavo in zlo- postopke obdelave posameznega dokumenta. To na ženko. primer pri srednjeveški listini še zdale= ni preprosto, Drugi pomen arhivistike po Klasincu je še posebno, =e je pisar pisal nckaligrafsko, =e je bil predstavljala predstavitev prve zgoš=enke v Sloveniji, nenatan=en pri imenih, datumih itd., ali pa je io na kateri je arhivski inventar gradiva Službe druž- namenoma po=el zaradi skrivanja podatkov. benega knjigovodstva - Zaklju=ni ra=un za obdobje od 3. Pripravnik mora spoznati tudi vse ustvarjalec 1953 do 1986, ki ga je pripravil Brane Oblak, arhivskega gradiva in se sre=ati z, vsemi zvrstmi gra- ra=unalniško obdelavo zgoš=enke paje prispeval ra=u- diva - s spisi sodiš=, zemljiško knjigo, gradivom nalnikar Damjan Lindcntal. Zgoš=enka je tehni=no na gospoš=in, pe=ali, grbi, rodovniki, cerkvenimi arhivi, laki ravni, da se uporabnik po=uti, kot da bi brskal po spisovnim gradivom Mestne ob=ine, listinami, cehov- internem. skimi redi, rokopisi in Še in še. Mojc prvo spo- znavanje ustvarjalca po literaturi je bilo Muzejsko Vir in literatura društvo na Ptuju. Zelo zanimivo je nato bilo sre=anje z izjemno raznovrstnim gradivom neštetih ustvarjalcev, Personalna mapa prof. Antona Klasinca, Zgodovinski v nekaterih detajlih pokrivajo= evropski prostor (npr. arhiv Ptuj. arheološki simpozij na Ptuju, pred prvo svetovno Slovenski biografski leksikon Ljubljana 1925-32 - vojno in po njej). Morda je prav sre=anje z Muzejskim prva knjiga, 1933-52 • druga knjiga. društvom še pove=alo moje zanimanje za konce 19. in Kristina Šamperl: In memori am - Profesorju Antonu za=etek 20. stoletja, =eprav moje osnovno arhivsko Klasincu, u=itelju in mentorju. Tednik, 12. julij delo pokriva srednjeveško gradivo. 1979, Št. 26. Studij zgodovinske literature in arhivske teorije 1er Rudolf Egger: Widmung, Festschrift für Balduin Saria prakse je bil zanj nadvse pomemben, ravno tako po- zum 70. Geburtstag, 1964 München (Buchreihe pularizacija arhivske službe in tudi raziskovalno delo, der Südost deutschen Historichen Kommission). vendar to ni smelo prese=i osnovnega arhivskega Jakob limerši=: Pomembnejši sodelavci Muzejskega urejevalnega dela. društva od za=etka do danes. Muzejsko društvo v Ptuju 1893-1956, Zgodovinsko društvo v Ptuju Nesojeni arhivski svetnik 1956-1983, Ptuj 1983. Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pri- V skladu z 28. =lenom zdaj veljavnega Pravilnika dobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju podro=ja varstva kulturne dediš=ine. Uradni list RS nazivov za zaposlene v dejavnostih s podro=ja varstva 14, 6. 96. kulturne dediš=ine je profesor Anton Klasine izpol- Andrej Fckonja: Pregled arhivske dejavnosti na njeval vse pogoje, razvidne tudi ¡z prispevka A. Ormoško - Ptujskem obmo=ju v lu=i dela profe- Fckonja v Ormoškem zborniku za pridobitev svet- sorja Antona Klasinca. Ormož skozi stoletja II, niškega naziva, razen prve alineje, da ima doktorat Ormož 1983, str. 7-23. arhivskih znanosti. Z odliko opravljeni profesorski izpit pri znanih doktorjih ljubljanske univerze, peda- Krislina Šamperi-Pur^ goško delo in še posebej bogato, tehtno in kakovostno delo na podro=ju arhivistike, dolgo skoraj 1977, 33, šl. 60, sir. 3, ¡lustr. TMAN, Bruno (ur.), KOROPEC, Jože (ur.). Ma- 1.25 Drugi =lanki ali sestavki ribor skozi stoletja. Razprave I. Maribor: Obzorja, 1991, sir. 229-311. 2,17 Katalog razstave conference - Radenei 8. 4.-10. 4. 1987. Maribor: Arhivski center za strokovno tehni=na vprašanja v 65.OGRIZEK, umica. LESKOVEC. Anloša. Lendava sodelovanju z organizacijskim odborom IX. po- skozi stoletja : 27. november - 18. ilceetnber. Ma- svetovanja, 1987. 93 str. Nove pridobitve ARHIVA REPUBLIKE (¡rostipije SLOVENIJE v letu 1997 Zbirni fond, Grosuplje (dopolnitev) (1945-1951, 1 mapa) Republiška skupnost za cesie Slovenije (1914-1992, 16,7 lin) Kamnik Zavod S RS /a družbeno planiranje Krajevni odbor Rde=ega Križa Komenda (1952-1983, 10,5 lin) (Í955-1991.0,1 tm) Republiška uprava za kadre (1975-1991. 279 š) Lilija Geodetska uprava Republike Slovenije Ob=inski sindikalni svet Litija (1821-1973, 2 tm) (1965-1990, 2tm) Služba družbenega knjigovodstva (1970-1985.21 š) Ljubljana Kazensko prevzgojni zavodi v Sloveniji, Zavod za Gradivo mati=nega odbora zdravnikov pri OF prestajanje kazni zapora Maribor Ljubljana (1963-1969,22,5) (1 mapa) Kazensko prevzgojni zavodi v Sloveniji, Zavod za Gradivo partizanske sanitete na Slovenskem prestajanje kazni zapora Ljubljana, oddelek (1941-1945, 1 mapa) Radovljica Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana (1948-1960. 8 Š) (1967-1990.5.5 tm) Prešernov sklad Kulturno umetniško društvo Smlednik (1979-1990, 13 š) ( 1979-1989.0.2 tm) Umetnostno zgodovinsko društvo za Slovenijo Družina Hribar, Ljubljana (1996,4 ks) (1900-1972, 0,5 tm) Zveza prostovoljcev borcev za slovensko severno Zavod za zaposlovanje, Ljubljana inejo (1954-1990, 6,4 tm) (1987-1996, 2 š) Zbirni fond, Ljubljana (dopolnitev): Zbirka gradiva Slovencev v Kanadi -družina Poto=nik, Ljubljana (1900-1957, 1 mapa) (1937-1997,7 5) - Lidija Uclovi=, Ljubljana (1938-1940, 1 mapa) Vzajemna podporna zveza Bled, Kanada - družina Šušlcrši=, Ljubljana (1908-1950, 1 mapa) (1959-1994, 1 š) - Joža Caserman, Ljubljana (1932-1939, 1 mapa) Plebiscit -MiroLipuži=. Ljubljana (1937-1951, 1 mapa) (1990, 21 š) - zapisnik ustanovnega oh=. zbora Sadjarske in Samostan Plctcrjc vrtnarske podružnice Bcsnica, 1937 (1800-1818, l'k) - pravila Ribarske zadruge v Ljubljani, b.d. Zbirka filmov - pravila Izvozne zadruge v Ljubljani, b.d. (1905-1994, 3634 S) Družina Kansky, Ljubljana (dopolnitev) Zbirka videokaset (1920-1947,1 mapa)" (1982-1997,59 k) Glasbena Malica, Ljubljana Zbirka razglednic (1874-1945.0,1 tm) ' (1897-1920, 56 ks, 40 š) Vedrog Ljubljana Zbirka geografskih kart (1959-1974, 0,3 tm) (20. st., 22 ks) Ilirija Ljubljana (1910-1995, 24,9 tm) Nove pridobitve ZGODOVINSKEGA ARHIVA Katastrske mape za okraje Lilija, Novo Mesto in LJUBLJANA v letu 1997 Ljubljana okolica (pribi, 100 map) Cerknica Družina Razglednice Ljubljane Potujo=a kmetijska šola Idrija (64 kosov) (1924-1942, 1,2 tm) Razglednice slovenskih krajev in portreti Kmetijska gospodarska šola Spodnja Idrija (1900-1939, 37 kosov) (1953-1957,0,1 tm) Gradbeni na=rti arhitekta Bogom ir j a Pusta, Ljubljana Okrajna zadružna zveza (1930-1968, 30 kosov) (1948-1953, 0,5 tm) Na=rt enodružinske stanovanjske hiše J. Poga=arja. Rokodelska zadruga Idrija Ljubljana (1902-1931, 2 knj.) (1927. 2 kosa) Pogrebni sklad Idrija Društvo stenografo v i u strojepiscev Ljubljana (1991, 1 mapa) (1955-1997,6,3 tin) Primorska smu=arska podzveza Idrija Italijanski kulturni klub - Cireolo Italiano di Cultura (1952-1960,0,1 tm) Paolo Morgan, Ljubljana Telovadni odsek Orla v Idriji (1947-1994, 2,8 tm) (1907-1919,0,1 tm) Partizanska knjiga Ljubljana Avstrijske in italijanske karte (1970-1992,5,9 tm) (20 kosov) Srednja trgovska šola Ljubljana (dopolnitev) (1961-1969, 1,5 tm) F nota v Kranju Zemljevid slovenskega ozemlja (1921, I kos) Ob=ina Brezje Plakati (razni) (1904-1943, (Ulm) (12 kosov) Ob=ina Lesc Fotografije (1927-1935,0.1 tm) (1997. 5 kosov) Ob=ina Ljubno (1920-1932,0,1 tm) Vrhnika Skupš=ina oh=ine Kranj Zveza kulturnih organizacij Vrhnika (1945-1990, 18 tm) (1964-1994, 3,5 tm) Peko Trži= Ob=inski odbor Zveze združenj borcev (1907-1997, 11.7 tm) narodnoosvobodilne vojne Vrhnika Gorenjska turisti=na zveza Kranj (1949-1978.4 tm) (1956-1991, 4,3 tm) Oh=inska konferenca Socialisti=ne zveze delovnega Ivana Omcrza, Trhoje ljudstva Vrhnika (1922-1964,0,1 tm) (1968-1990, 6 tm) Ob=inska konferenca Zveze socialisti=ne mladine Kno(:i v Novem m ist u •Slovenije Vrhnika (1968-1989, 2 tm) Mestna ob=ina Novo mesto (1928-1945, 2,2 tm) [i not ¡i v Idriji Ljudski odbor Mestne ob=ine (1952-1955, 2.8 tm) Dav=na i/.lcrjcvalnica Idrija Mestni ljudski odbor Novo mesto (1943. 0,2 tm) (1948-1952, 2,6 tm) Okrajni odbor OF Idrija Ob=inski ljudski odbor Dolenjske Toplicc-Straža (1945-1951, 0,5 tm) (1946-1955,4,5 tm) Okrajni odbor AFŽ Idrija Ob=inski ljudski odbor Šentjernej in Krajevni urad (1945-1952,0,1 tm) Šentjernej Okrajni odbor Ljudske mladine Slovenije Idrija (1952-Í964,5lm) (1946-1952, Optili) Ob=inski ljudski odbor Žužemberk Okrajni komite Zveze komunisti=ne mladine (1954]961,4,2lm) Jugoslavije Idrija OBLO in SO Novo mesto (1946-1949. Ò.3 lin) (do 1994, 32.2 tm) Okrajni odbor ZZB NOV Idrija Okrajni ljudski odbor Novo mesto (1949-1953,0,1 tm) (1945-1965,54.9tm) Krajevna konferenca SZDL Vojsko Kmetijska zemljiška skupnost Novo mesto (1978-1985,0,1 tm) (1982-1989, 0,3 tm) Okrajni ljudski odbor Idrija Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred ( 1944-1952, 30 tm) požarom Novo mesto Delavska stranka Naprej Idrija (1976-1989, 1,4 tm) (1990-1996.0,1 tm) Samoupravna interesna skupnost za ceste Novo mesto (I982-I989,0,3tm) 162 Nove pridobitve arhivov ARHIVI XXI 1998 Samoupravna interesna skupnost za preskrbo in Krajevni urad Materija predelavo hrane (1963-1970, 1 tm) (1897-1898,0,2 tm) Krajevni urad Diva=a Kolesarsko društvo Novo mesto (1950-1964, 0,6 tm) (1972-1981, 0,2 tm) Uprava za gozdarstvo Sežana (1954-1957, 0,2 tm) Enota v Škofji Loki Okrajni LO Postojna (1945-1955, 4,5 tm) Skupš=ina ob=ine škof ja Loka Ljudski odbor mestne ob=ine Postojna (1974-1986. 12.4 tm) (1955, 0,6 tm) Izvršni svet ob=ine Škofja Loka Ob=inski LO Postojna (1982-1987. 1.6 lm) (1955. 0.5 tm) Zapisniki ob=ine Sora Kraška turisti=na zveza Sežana (1912-1926. 1 knj.) (1965-1975, 0,2 tm) Center za socialno delo Škofja Loka Folotchnika Sežana (1986, 0,4 tm) (1952-1988, 0,5 tm) Franja Stanonik, Škofja Loka Opekarna Obrov (1892-1983,0, 1 tm) (1974-1978, 0,2 tm) Dvojniki mati=nih knjig Rudnik =rnega premoga Vrcmski Britof (1945-1960,0,2 tm) (1945-1965, 2,6 tm) Anton Globo=nik, Rudniški in fužinski kraj Železniki Osnovne šole Gorjansko, Škrbina, Gabrovica, Komen, (slovenski prevod nemškega originala ¡z 2. pol. 19. Sveto, Brcslovica, • rje, 1 vanj i Grad stol., 1 mapa) (1920-1967, 1,3 tm) Album sokolskih fotografij Splošna plovba Piran (1911-1926, 1 mapa) (1933-1993.31 tm) Gorenjska predilnica Škofja Loka Cimos Koper (1945-1992, 2,8 tm) (1967-1982. ll,4tm) Sodiš=e Piran Nove pridobitve POKRAJINSKEGA ARHIVA (3 nolifikc, 1839-1848, 0.3 tm) KOPER v letu 1997 Katastrska mapa Kaštel Ob=inski komile ZKS Piran Okrajni LO Sežana (1986-1990, 2 tm) (1951-1955, 1 tm) Zveza borcev in udeleženeev NOV Piran Ljudski odbor mestne ob=ine S •/• na (1957-1993, 4,2 tm) (1948-1955, 1,1 tm) Luška kapitanija Piran Ob=inski LO Sežana (1946-1962, 2 tm) (1948-1961, 38,4 tm) Stanislav Renko Ob=inski LO Komen Razglednice (1948-1958, 6,4 tm) (128 ks) Ob=inski LO Dulovljc (1952-1955, 1,4 tm) Nove pridobitve POKRAJINSKEGA ARHIVA V Ob=inski LO Diva=a NOVI GORICI v letu 1997 (1949-1958, 2,5 tm) Ob=inski LO Kostanjevica Vodnogospodarsko podjetje So=a, Vodnogospodarsko (1953-1955,0,1 tm) pod jet ¡c So=a Nova Gorica Ob=inski LO Štanjel (1960-1993. 2,4 tm) (1951-1955, 0,4 tm) Center za izobraževanje in usposabljanje Tolmin Ob=inski LO Hrpcljc (1954-1996, 0,05 tm) (1948-1961, 18,7 tm) Srednja lesarska šola Nova Gorica Mati=ni urad Štanjel (0,1 tm) (1948-1970, 1,9 tm) Demokratska stranka, Goriški zbor, Nova Gorica Mati=ni urad Hrpcljc (1889-1994,0,1 tm) (1950-1966, 0,9 tm) LOS, Liberalno demokratska stranka. Ob=inski odbor Mati=ni urad Podgorje Nova Gorica (1950-1956,0,2 tm) (1990-1993,0,3 tm) Mati=ni urad Sežana Socialisti=na stranka Slovenije, Ob=inski odbor Nova (1957-1959, 0,5 tm) Gorica Krajevni urad Senože=e (1900-1993, 0,2 tm) (1950-1970,0,8 tm) Ob=inska konferenca SZDL Ajdovš=ina Krajevni urad Vrcmski Britof (1955-1990,2,1 tm) (1948-1970,0,9 tm) ARHIVI XXI 1998 Nove pridobitve arhivov 163 Ob=inska konferenca SZDL Nova Gorica Amnesty International Maribor (1956-1989. 6,2 lin) (1990-1997,0,1 tm) Ob=inska konferenca ZSM.S Nova Gorica Ferminolo Maribor v ste=aju, dopolnitev (1955-1990,3,1 lm) (1990-1992, 17 tm) Okrajni odbor LMS Gospodarska zbornica Slovenije, Obmo=na zbornica (1947-1962,0,5 lin) /a Koroško, Dravograd Upravna enota Ajdovš=ina, Skupš=ina ob=ine (1978-1990, 3tm) Ajdovš=ina Elektrogospodarstvo Slovenije, razvoj in inženiring (1962-1975. 1 tm) Maribor Zavod /a zaposlovanje Nova Gorica (1970-1994,31 tm) (1961-1989, 7 tm) Hiclromontaža Maribor v ste=aju Krajevna skupnost Ajdovš=ina (1959-1996. 260 tm) (1965-1990. 3tm) Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Milj litin Garlatti Maribor (1919-1947. 0.1 tm) (1978-1987, 7.5 tm France Av=in Obrtno podjetje pralnica in krpalnica Klara, Ruše v (1953-1984.0,1 tm ste=aju Anton Sever (1965-1994. 0,5 tm) (1917-1974,0,1 tm) Gradiš Marihor v ste=aju, dopolnitev France Sever Metalna TIS v ste=aju, dopolnitev (1955-1980/81,0,1 tm) (I im) Mak so Pi mik Republiški zavod za zaposlovanje. Obmo=na enota (1969-1997. I mapa) Maribor, dopolnitev Marijan Brccelj (1978-1996) (1952-1978,0.3 1111) Klasi=na gimnazija Marihor (1951-1957. fotografije) Nove pridubilvc ZGODOVINSKEGA A ki I IVA V Prva gimnazija Maribor CELJU v lclu 1997 (1965-1990. 5.2 tm) Srednja družboslovna šola Maribor Okrajno sodiš=e Krško in notar Hubert Završnik (1965-1990, 2 tm) (1898-1944, 3,25 trn. 11 knjig) Univerza Maribor, dopolnitev Fotokopije gradiva i/. .Štajerskega deželnega arhiva (1970-1995. 17.5 tm) Zveza društev inženirjev in tehnikov obmo=ja Celje Begunska šola v Mariboru, ukinitev (1959-1996.21111) (1992-1995,0.5 tm) Podjetje SOP v ste=aju Krajevna skupnost Kr=evina, ukinitev (1982-1993, 2 tm)' (1981-1997, 2 tm) Tovarna obla=il Konfekcija Šmarje pri Jelšah, d.o.o. v Krajevna skupnost Lovrenc na Pohorju ste=aju (1967-1983. 0,2 tm) (1991-1997. 1,4 tm) Krajevna skupnost Za tremi ribniki, ukinitev Razglednice Celja, Dohrnc in Rogaške Slatine (Í979-1995. 3lm) (21 komadov) Krajevna skupnost Po=ehova. ukinitev Društvo za varstvo okolja (1980-1995,61111) (3 tm) Krajevna skupnost ob parku, dopolnitev (1970-1995. 2 tm) Nove pridobil ve POKRAJINSKEGA ARHIVA Krajevna skupnost Prežiliov Voranc, ukinitev MARIHOR v Lclu 1997 (1987-1995. 2tm) Krajevna skupnost Melje, ukinitev Tippo Maribor v ste=aju, dopolnitev (1982-1996.0,5 tm) (do I990.3U11) Delovna skupnost krajevnih skupnosti Maribor - Republiški zavod za zaposlovanje. Obmo=na enota Rotovž, ukinitev Maribor, dopolnitev (1985-1997, 0.2 tm) (1984-I990,62tm) Krajevna skupnost Rotovž. ukinitev Maris Maribor v ste=aju (1979-1998.8U11) ( 1962-1993, 7 tm) Krajevna skupnost Angel Besednjak, ukinitev Gasilsko društvo Lovrenc na Pohorju (1970-1997. 8,5 tm) (l 877-1943.0,1 tm) Krajevna skupnost Talci, ukinitev Slavisti=no društvo Maribor, dopolnitev (1970-1995, 5 tm) (1967-1980.0.1 tm) Krajevna skupnost Jožice Flandcr Zveza združenj borcev NOV Ljutomer ( 1973-1997. 6 tm) (1950-1986, 9 tm) Krajevna skupnost Ivana Cankarja, ukinitev (1987-1995, 0,3 1111) 164 Nove pridobitve arhivov ARHIVI XXI 1998 Krajevna skupnost Boris Kidri=, ukinitev Štefan Dc=nian (1987-1995, 1 tm) (1938-1967,0,1 lm) Krajevna skupnost Franc Rozman Slane, ukinitev Joško Majcen (1979-1995. 8,5 tm) (1914-1986.0,1 lm) Krajevna skupnost Slavka Šlandra, ukinitev Herbert S amuda, dopolnitev (1971-1997, 3,5 tm) (0,1 lin) Krajevna skupnost Podgorje pri Slovenj Gradcu Družina Voka= (1959-1995,0,7 tm) (1930-1941,0,1 tm) Krajevna skupnost Šmartno pri Slovenj Gradcu Družina Voka=. dopolnitev (1965-1993, 0,3 tm) (0,1 tm) Krajevna skupnost Scic - Vrhe pri Slovenj Gradcu Heribert Samuda ( 1978-1995, 0,2 tm) (1977-1978,0,1 lm) Krajevna skupnost Pamc=c pri Slovenj Gradcu Milica Pinleri=. Kidri=evo (1965-1994, 0,3 lm) (2 razglednici) Krajevna skupnost Slari Irg pri Slovenj Gradcu Branko Pe=nikar (1979-1995,0,3 tm) (1942-1945,0,1 tm) Krajevna skupnost Slovenj Gradec Franc Vogelnik (1975-1995, 1,2 tm) (13 fotografij) Krajevna skupnost Ivana Cankarja, Maribor, ukinitev Martin Marjeta ADAMI< Nalaša BUDNA-KODKI< Priro=nik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva Prva svetovna vojna iz župnijskih kronik. Leto 1917. pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta Loški razgledi 44. Školja Loka 1997. str. 91-107 1991, 1. del. Izbor zakonov in predpisov, Arliiv Republike Slovenije, Ljubljana 1997, (.soaviorica) Metku HU KOŠEK Nemško zased heno ozemlje L j u hljan.sk a pokrajina v Operacijski coni "Jadransko Primorje" (1941- Jugoslavija-S loven ¡j u (1941-1991), Priro=nik za 1945). str. 149-152 strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravo- Italijansko zasedbeno obmo=je Ljubljanska pokrajina sodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1991. (1941-194?), sir. 153-160 1, del, Izbor zakonov in predpisov, Ljubljana Jugoslavija - Slovenija (1941-1991), Predpisi organov 1997, sir. 183-224, (soaviorica) in ustanov narodnoosvobodilnega gibanja, str. Pravosodni organi. Vodnik po fondih in zbirkah Zgo- 184-198 dovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, Bojana A RISTO VNIK druga dopolnjena izdaja, Celje 1997. str. I7I-23Ò Odsevi preteklosti 1. Iz zgodovine Celja 1780-1848, Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in Celje 1996, 292 str.. Šolska kronika, Zbornik za vzgoje XXVili, Ljubljana 1995. št. 4, 295 str., zgodovino Šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997. Kronika, =asopis za slovensko krajevno zgodovino št. 6, str. 245-246 1. 44, Ljubljana 1996. št. 2-3, str. 106-108 Obnovitvene zadruge v letih 1945-1955 v dokumentih 11. Jugosl a vi ja-S I o ve nij a (1941-1991, Pri roen i k za Zgodovinskega arhiva v Celju s poudarkom na strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravo- Kozjanskem, Arhivi XX. Ljubljana 1997, št. 1-2, sodnih organov od srede 18. stoletja tlo leta 1991. str. 192-201 1. del. Izbor zakonov in predpisov. Arhiv Re- publike Slovenije, Ljubljana 1997. str. 183-224. Jože CII'ERLK (soaviorica) Bojan Himmelreich. Gradivo okupatorjevih civilnih Die Slowenen und die europäische bildungs- organov 1941-1945 v fondih Zgodovinskega arhi- gcschichlichc Entwicklung bis zum Jahre 1918. va v Celju, zbirni inventar, Zgodovinski arhiv Pädagogische Grenzgänger in Europa (Bildungs- Celje. Inventarji 6, Celje 1996. Arhivi XX. Ljub- gechichtc und europäische Identität), Bd. 2, ljana 1997. št. 1-2, str. sir. 274 Frankfurt am Main - Berlin - Bern - New York - Paris - Wien 1997, str. 33-67 Žarko BIZJAK Šolske ustanove katoliške Cerkve in kapiteljska šola v Novem mestu. Dolenjski zbornik 1996 (500 let Sod sivo 1954 do 1997. Zbornik Primorske - 50 let. Kolegi at nega kapitlja v Novem mestu). Novo me- Primorske novice. Koper 1997, str. 40-41 (so- sto 1997, str. 151-157 avtor) 400-ohlctnica za=etka jezuitskega šolstva v Ljubljani. Priro=nik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva Vestnik. Univerza v Ljubljani. 28/11, Ljubljana pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1997. str. 21-23 1991. 1. del. Izbor zakonov in predpisov, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1997, (soavior) HojanCVELFAK Zdenko BONI N Naj pokaže Celje svojo nemško kov! (Odkritje spo- menika cesarju Jožefu II. leta 1882 v Celju). Rassegna degli Archivi di sialo 52, 1992 in 53, 1993, Kronika 45, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 78-82 Arhivi XIX. Ljubljana 1996. št. 1-2. str. 193-197 Krajevno kazalo. Vodnik po fond i b in zhirkah Zgo- Rassegna degli Archivi ili stato, letnik LIV. LV. Rim dovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v 1994, 1995, zv. 1-3, str. 291-297 Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 327-349 166 Bibliografija arhivskih delavcev ARHIVI XXI 1998 Tatjana »EKLKVA religiosa. Omaggio di dieci studiosi europei a Gabriele de Rosa, Vicenza 1997, str. 25-41 Akademija za gledališ=e, radio, film in televizijo /50 Jože Mlinaric, Marcnberški dominikanski samostan let/ 1946 - 1996, Ljubljana 1996, 215 str., Kronika 1251-1782, Celje 1997. str. 361, (spremna beseda) 45, Ljubljana 1997. št. 1-2. str. 164-165 France Baraga, Kapiteljski arbiv Novo mesto. Regesti 50 let Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, listin in popis gradiva (AES 17), Ljubljana 1995, 1996, 433 str., Zbornik povzetkov =lankov z med- Zgodovinski =asopis 51, Ljubljana 1997, str. 138- narodne konference posve=ene petdesetletnici 139 Ekonomske fakultete, Ljubljana 1996, 642 str.. Župnija Ljubijana- Autonomia e Uceen tramenio della politica jugoslava Akiikn KACICNIK-GAHKIC alla l'ine del secondo confi i tlo mondiale. Un caso specifico: il Comitato regionale di liberazione Nemški kataster za južni del Štajerske, Arhivi XX. nazionale per il Litorale sloveno • Trieste. Annales Ljubljana 1997. št. J-2. str. 203-205 1.8. Koper 1996. str. 87-110 Fond Edvard in Pcpca Kardelj. Arhivi XX, Ljubljana XVII. posvetovanje Arhivskega društva Slovenije. 1997, št. 1-2. sir. 221-222 Koper, 23. • 25. oktober 1996, Zgodovinski =aso- Te=aj branja pisane gotice, 4. 20. marec 1997. Arhivi pis l. 50, Ljubljana 1996. št. 3. str. 449-450 XX, Ljubljana 1997. str. 234-235 Trance Perovšek. Moja resnica. Spominski utrinki iz delovanja po letit 1945 na Primorskem in v Vladimir KOLOSA Ljubljani. Annales I. 8. Koper 1996. str. 386-387 Kcpatnacija. Enciklopedija Slovenije. 10. zvezek, Xlll. mednarodni arhivski kongres. Peking, 2,- 7. Ljubljana 1996, str. 174-175 september 1996; Arhivi XX. Ljubljana 1997, št. I- Ivica Znidarši=, Nekaj o vojni škodi in pravicah. 2. str. 236-240 Arhivi XIX. Ljubljana 1996. št. 1-2. str. 187 Zgodovinski =asopis 4. Delo I. 38. Ljubljana II. 4. Mnlcvž KOŠIR 1996. št. 84. str. 16 Zgodovinski =asopis 1, Delo I. 38. Ljubljana 26. 9. Sabat v =arovniških procesih - evropski fenomen na 1996. št. 223. str. 17 Slovenskem od 16. do 18. stoletja. Histori=ni Zgodovinski =asopis 2, Delo 1. 38. Ljubljana 28. II. seminar 11 (Glasovi), Znanstvenoraziskovalni 1996. št. 275. str. 16 center SAZU, Založba ZRC. 1997, str. 123-142 Ananiarija Vidovi= Miklav=i=, Kronika, =asopis za Katastrski opera! in zemljiška knjiga s posebnim slovensko krajevno zgodovino 1. 44. Ljubljana ozirom na genealoške raziskave. Drevesa 4, št. I, 1996. št. 2-3. str. 94-95 1997. str. 15-18 Znanstvene institucije in njihov delež pri mirovnih Ob 20. letniku publikacije Arhivi. Arhivi 20. šl. 1-2, pogajanjih. Glasnik. Pariška mirovna pogodba. 1997, str. 136 Katalog k razstavi in program mednarodne kon- Pela evropska arhivska konferenca. Barcelona 27.-30. ference. Znanstveno raziskovalno središ=e RS Ko- maj 1997. Arhivi 20. št. 1-2. 1997. str. 241-242 per, Koper 1997. št. 3. str. 29-38 Zapuš=ina akademika prof. dr. Prana Zwittra. Glasnik. Brane KOZINA Pariška mirovna pogodba. Katalog k razstavi in program mednarodne konference. Znanstveno ra- Priro=nik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva ziskovalno središ=e RS Koper, Koper 1997. št. 3, pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leía str. 43-45 1991, I. del. Izbor zakonov in predpisov. Arhiv Glasnik, Pariška mirovna pogodba. Katalog k razstavi Republike Slovenije, Ljubljana 1997. str. 7-9, 183- in program mednarodne konference, Znanstveno 187. 198-212, (soavtor) raziskovalno središ=e RS Koper, Koper 1997. št. 3, Republiški upravni organi v letih 1945-1963. Arhivi str. 48-64. (soavtorica Vlasta Bel tra ni) XX. Ljubljana 1997. št. 1-2. str. 103-120 Slovensko Primorje. Seznam predpisov. Pokrajinski Sodstvo na Primorskem 1947-1997. Zborntk Pri- narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje morske - 50 let. Primorske novice, Koper 1997, in Trst. Jugoslovanska vojaška uprava (cona B), sir. 40-4 L (soavlor) Izbor zakonov in predpisov. Priro=nik za stro- kovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih Kuiloir KOŽr.L.I organov od srede 18. stoletja do leta 1991. L del. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana 1997, sir. Pregled razvoja arhivske dejavnosti na Celjskem, 225-231 Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega Slovensko Primorje 1944-1947. Zbornik Primorske - arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publi- 50 let. Primorske novice. Koper 1997. str. 30-34 kacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga do- Upravnolcrilorialna ureditev in upravni organi. Kro- polnjena izdaja. Celje 1997, str. 7-10 nologija 1947-1997. Zbornik Primorske - 50 let. Uvodna beseda. Vodnik po fondih in zbirkah Zgo- Primorske novice, Koper 1997. str. 36-38 {soavlor dovinskega arhiva v Celju. Zgodovinski arhiv v Jure Gomba=) Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, Pomen in vloga Študijskega odseka pri Pokrajinskem druga dopolnjena izdaja. Celje 1997. str. 5 narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko Pri- Štirideset let Zgodovinskega arhiva v Celju, 17. morje 1945-1946. Prispevki za novejšo zgodovino. zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Celje, 8. Feren=ev zbornik XXXVII. Ljubljana 1997. Št. 2, - 10. oktober 1997, Skrite dragocenosti v arhivskih str. 351-358 zbirkah in fondih, zakon o arhivskem gradivu in o Delegacija Julijske krajine v Parizu 1946. Primorske arhivih, zborntk referatov, Celje 1997, sir. 6 novice. 7. val. Koper 12. 9. 1997, št. 71, str. 26 Zgodovinski =asopis 3, Delo 1. 39. Ljubljana 9. L 1997. št. 6. sir. 16 168 Bibliografija arhivskih delavcev ARHIVI XXI 1998 Duša KKNEL-UMKK Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z obmo=ja Zgodovinskega arhiva v Ce- Habsburška monarhija - avstrijski del. Priro=nik /a lju. Celje 1997, 61 "sir., (Mali tiski 3. Zgodovinski strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosod- arhiv v Celju) nih organov od srede 18. stoletja do leta 1991, 1. del. Izbor zakonov in predpisov. Arhiv Republike Pavla MKU.IKNOV1< Slovenije. Ljubljana 1997, str. 11-62. (soavtorica) Etnologija in organiziranost varstva kulturne in na- Zbirka plakatov, letakov in drobnih tiskov v Arhivu ravne dediš=ine v Republiki Sloveniji, Glasnik Republike Slovenije, Zbornik 17. zborovanja SED 37 / 1997, št. 1/2, str. 8-10 ADS, Celje 1997, str. 44-45 Slovcnei ob Jadranu, Primorska sre=anja 21, Nova Gorica 1997. št. 189. str. 2-4 Metka NUSDORFUR-VUKSANOV16 Vprašanje slovenske nacionalne identitete v Istri, No- va revija 16, Ljubljana 1997, št. 187/188, str. 210- Hranilnica in posojilnica v Šempetru pri Gorici, raz- 223 stava in katalog Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Nova Gorica 1996, Arbivi XX, Ljubljana Aleksander LAVRIiN Milko Ml KOLA Pedagoška dejavnost arbiva (izkušnje in problemi Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici), Arhivi XX, Organi družbenopoliti=nih skupnosti. Vodnik po fon- Ljubljana 1997, št. 1-2. str. 162-163 dih in zhirkab Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgo- Petindvajset let Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici dovinski arbiv v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega (1972-1997), Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, arbiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje sir. 230-232 1997, str. 83-170 Razvoj industrije severnoprimorske regije. Krono- Gospodarstvo, Vodnik po l'ondi h in zbirkah Zgodo- logija, Zbornik Primorske - 50 let. Koper 1997, str. vinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v 94-103 Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, Vodnik po fonili h in zbirkab Pokrajinskega arhiva v druga dopolnjena izdaja. Celje 1997, str. 231-264 Novi Gorici, Nova Gorica 1997, 264 sir., (so- avtorica) ARHIVI XXI 1998 Bibliografi ja arhivskih delavcev 169 •»rilara l'ESA K-MIKIiC Prcmrlov zbornik. 1997. št. 1-3, str. 21-22. (poro=ilo) Neznane in zamol=ane žrl ve vojnega in povojnega Razvoj =evljamc Rat i lovec v Železnikih, Loški raz- nasilja. Vipavski glas, marec 1997, šl. 40, sir. 26- gledi 44,' Školja Loka 1997, sir. 196-206 27 Slovenska duhovš=ina na Goriškem v dokumentih Janezi»! •• Komunisti=ne partije v obdobju 1945-1965 (11 clero sloveno del Goriziano nei documenti del Razvoj šolstva (Vlasla Bcltram in sodelavci). Zbornik Parlilo comunista 1945-1965, Chiesa • società nel Primorske - 50 Ici, Primorske novice. Koper 1997, Goriziano fra guerra e movi meni i di liberazione • sir. 202-207 Cerkev in družba na Goriškem 1er njihov odnos do vojne in osvobodilnih gibanj), Gorizia 1997, sir. Alberto PUCKK 327-348 Vipavska arhivska dediš=ina v Pokrajinskem arhivu v Carpaccijcva slika Marije Brezmadežne s svetniki. Novi Gorici. Vipavski glas. oklober 1997, št. 42, Portorožan. januar 1997, Si. I, str. 8 str. 26-28 Valentinovo - o li fias presneti!. Primorske novice. 14. Upravnol eri lori alna ureditev in upravni organi. Zbor- 2. 1997, St. 13. str. 22 nik Primorske - 50 lei, Koper 1997. sir. 35-38 Pasquale Bescnghi degli Ughi. Primorske novice, 4. 4. Ob primorski petdesetletnici - arhivski paberki iz dveh 1997. št. 27. str. 24 zgornjevipavskih vasi. Vipavski glas. december Varna boš zemlja piranska. Slovenske po=itnice, april 1997.'št. 43. str. 22-23 1997. str. 42 Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Izkaznica in duša mesta (Piranski arhiv bo letos pra- Novi Gorici. Nova Gorica 1997, 264 sir., (soavtor) znoval 120-lctnico). Glas, 22.5. 1997. št. 1. sir. 4 Morsko =udo v piranskem zaliv». Glas, 22. 5. 1997, Sii šii SIC KŠK Si. 1, sir. 4 Drugi cxlempore v Padni, dobrodošli I. junija. Glas, Blejsko obmo=je v gradivu vojaških merjenj 18. sto- 29.5. 1997, Št. 2. sir. 10 letja in kalaslrskih izmer 19. stoletja. Arhivi XX. Oljka, popolno drevo, olj arsivo i ina tiso=letno tra- Ljubljana 1997, št. 1-2. str. 187-19l" dicijo. Glas, 12. 6. 1997. št. 4, sir. 11 IZ va Kocuvan. Egip=anska knjiga živih. Modrijan. V hotelih vojska. Po 2. svciovni vojni je bilo stanje v Ljubljana 1997. Arhivi XX. Ljubljana 1997, šl". 1- lini ¡muí dokaj žalostno. Primorske novice. 11.7. 2, sir. 287, (ocene in poro=ila) 1997, št. 54, str. 24 Handwerkliche und fachliche Ausbildung für Er- Portoroški ognjemeti, Avditorijev)h 25 lei (zbornik). wachsene nach dem Jahr 1918, Zgodovina izo- Portorož 1997, str. •-• braževanja odraslih v srednjeevropskih državah - Prepoved za veloci ped i sle. Glas. 31. 7. 1997, šl, II. Obdobje med obema vojnama. Zbirka zgodovina str. 5 izobraževanja odraslih, 3. zvezek, Kranj 1997 Vsakdo je rojen pod svojo z.vczdo (O vražcvernosli v IzobraŽevanje odraslih. Obrtno šolstvo od Marije Istri neko=), Glas. 31.' 7. 1997. št. 11. str. 8 Terezije do 1848, Zgodovina izobraževanja odras- Ples od boga Teze j a (nekdanji obi=aji v I sir j). Glas, lih v srednjeevropskih državah. Obdobje razsvet- 31.7. 1997, si. il, sir. 9 ljenstva. Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih, Soli bogata žetev. Glas, 21.8. 1997, št. 14/15, str. 5 2. zvezek, Kranj 1997, str. 149-157 Padna - Cerkev sv. Blaža, 130 let. Zloženka izdana ob Izobraževanje odraslih v obdobju po drugi svciovni 130-lclnici cerkve sv. Blaža v Pacini, oktober 1997 vojni, Prispevki k zgodovini izobraževanja od- Po propadu Beneške republike lela 1797 so najprej raslih (1945-1990). I. del. Zbirka zgodovina izo- zavladali Avstrijsci.Glas. 14. 11. 1997, Si. 25. sir. 9 braževanja odraslih, 4. zvezek. Kranj 1997, sir. 63- Nepogrešljivo olj=no olje. Glas, 14. II. 1997. šl. 25. 102, (poro=ilo o raziskavi) sir. 22" Zanimivosli iz zgodovine vinske trte, Glas, 14. II. Zorku SKRABL 1997. št. 25, str. 23 Februar... december se predstavi - sestavki za vsak Arhivska zapuš=ina Marjana Kozinc (1907-1966). mesec posebej, Porlorožan. št. 2-12 Rast, lelnik VIII, Novo meslo 1997, št. 3-4 (49- 50), sir. 190-194 Jurij KOSA GoriizdSTAKIllA Iz korenin rasento..., Mešani pevski zbor Stanko Premrl Podnanos - 20 Ici, Podnanos 1997, sir. 3-9 Mesarski ocvirki i/, prejšnjih dni, Kranj=an, glasilo Ivo Jcler JožeSUHADOENIK Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana 1997, str. 43-66 Fotografija - arhivsko gradivo (Zbornik referatov). - Spodnja Šiška od sv. Jerneja do sv. Fran=iška, S poti 17. arhivsko zborovanje Celje "97 - Skrile dra- od vaške soseske do ljubljanske župnije. Cerkev gocenosti v arhivskih zbirkah in fondih. Zakon • sv. Fran=iška v Šiški - Ple=nikova cerkev - 70 let, arhivskem gradivu in arhivih, Celje 1997. sir. 22- Ljubljana 1997, str. 10-21 27 Odstiranje drobcev spomina na katoliško društveno Strokovno posvetovanje Hrvaškega arhivisli=nega delovanje v Spodnji Šiški v prvi polovici 20. društva, Dubrovnik, 2.-5. oktober 1996, Arhivi stoletja. Cerkev sv. Fran=iška v Šiški - Ple=nikova XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 227, (poro=ilo) cerkev 70 let. Ljubljana 1997. str. 22-37 Živilski trg in Ple=nikove tržnice /. okolico v Spomini na šolo - šolski dnevi in kar me spominja zgodovini. Arhitekturni in zgodovinski oris nanje. Sledi spominov na šolo. Arhivske zapuš=ine predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, u=iteljev, Motiv šole v slovenskih celove=ernih Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gra- filmih, Nekaj literature. Iz spominov na šolo - divo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana odlomki iz literature. Spomini na Šolo. Šolski 1997, str. 7-27, (razstavni katalog) dnevi in kar me spominja nanje. Slovenski šolski Živilski trg in Ple=nikove tržnice z okolico v zgo- muzej. Razstavni katalog 61, Ljubljana 1997, str. dovini. Arhitekturni in zgodovinski oris predela 7-10,11,23,25-26.27,29 med Ljuhlj ¡urico. Ci ril-Metodovim trgom. Stritar- An Exhibition al the Slovene School Museum in Ljub- jevo in Kopitarjevo ulico 1er arhivsko gradivo ljana, Memories of School, Slovenija. Qualerly Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Obvestila ARS Magazine. Ljubljana. XI. Summer 2/1997. str. 43- XIII. Ljubljana 1997, št. 3. str. 28-29. (poro=ilo) 44 Bogdan Kolar, Delo Družbe sv. Fran=iška Šaleškega Judita ŠEGA na Slovenskem do leta 1945 s posebnim pou- darkom na vzgojno-izobraževalnih ustanovah, Trgovci s =ipkami pred prvo svetovno vojno in po Ljubljana 1995, Šolska kronika. Zbornik za zgo- njej, Loški razgledi 43. S ko tja Loka 1996. str. 74- dovino šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997, Si. 82 6, str. 257-259, (ocena) Ervin Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna po- Tatjana ŠENK litika y Kraljevini SHS 1918-1929, Ljubljana 1996, Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šol- Fotografije in plakati v upravnih fondih. Zbornik re- stva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997, št. 6, sir. feratov 17. zborovanja ADS. Celje 1997. str. 42 265-266, (oeena) Dom Ivana Cankarja. 1882-1997. Zbornik ob 115 Janez Pastar, Kronika d-razreda Prve gimnazije v letnici Marijaniš=a in 50 letnici Dijaškega doma Mariboru 1963-1967, Maribor 1997, Šolska kro- Ivana Cankarja. Ljubljana 1997, Šolska kronika. nika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXX, XXX, Ljubljana 1997. št. 6. str. 277-278. (ocena) Ljubljana 1997. št. 6. str, 263-265, (oeena) Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Popotovanje Upravni organi na lokalnem nivoju 1945-1995, Arhivi skozi =as v 189 nasmehih, Ljubljana 1996, Šolska XX. Ljubljana 1997. št. i-2. str. 121-127 kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997. šl, 6. sir, 279-280. (ocena) France ŠTUKE W. Pilla, E. Grube, J. Jug (Hrsg.). ErwachsenhiIdling in der Aufklärung, Wien 1996, Šolska kronika. Prispevki k poznavanju doma=ih imen v zvezi z Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXX, upravnimi funkcijami. Loški razgledi 43, Škofja Ljubljana 1997, Šl, 6. str. 280-282, (oeena) Loka 1996. str. 26-49 Zapisi z obeh sirani kaledra, mariborski gimnazijci Apotekar, strupi in druge nevarnosti. Loški razgledi sredi šestdesetih let. Delo, Književni li si i, 4, ¡2, 43, Škofja Loka 1996, str. 281-287 1997, str. 50, (oeena) Prispevki k poznavanju doma=ih imen v zvezi z upravnimi funkcijami, Drevesa, Bilten sloven- Milica TREBŠE-ŠTOEEA skega rodos lovnega društva, letnik 4, maj 1997, št. I, str. 4-15 Iz ropotarnice: Razvoj turizma v koprskem okraju (iz arhivskega gradiva PA K), Primorska sre=anja, No- Branko ŠUŠTAR va Gorica 1997, št, 190, str. 118-124 Glas izseljencev. Soo=anje mita in realnosti ob Ein spie lerjev Šolski pri ¡atei kot pedagoški list, Ein- prihodu izseljencev v novo okolje - The Con- spiclcrjcv simpozij v Rimu, Celje 1997, str. 113- frontai ion Between Myth and Reality on the 120 Arrival of lhe Emigrants lo a New Land. IS1 ZRC Župan Ivan Hribar in šolstvo. Homo sum..., Ivan Hri- SAZU. Ljubljana 1996, Primorska sre=anja. Nova bar in njegova Ljubljana. Zbornik ob razstavi Gorica 1997. šl. 191, str. 258-259. (poro=ilo) ARHIVI XXI 1998 • i bi iogran ja arhivskih delavcev 171 Kanadski Slovenci in arhivska kulturna dediš=ina. sre=anja šl. 191/97. str. 260-261 (poro=ilo) Rodna gruda. Slovenska izseljenska matica (SIM), Vsi cvetovi bodo=nosti so v semenu sedanjosti. Šolska letnik XLIV, Ljubljana 1997, Št. 3, str. 33-36 kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje Kalilo jih je življenje... Zgodba Lucije Panik var iz XXX, Ljubljana 1997, št. 6. str. 231-233, (po- Hamiltona, Oni., Kanada, Rodna gruda. SI M. ro=ilo) letnik XL1V. Ljubljana 1997, št. 5. str. 34-35 Zgodovina naše šole 1858-1996, Sola v Zalošcah Ve=eri spominov v Kanadi, Rodna gruda, SI M, letnik 1907-1978. Šolska kronika. Zhornik za zgodovino XLIV, Ljubljana 1997. št. 7, str. 2-3 šolstva in vzgoje XXX. Ljubljana 1997, šl. 6, str. Odlikovanje za policistko Bcrnie, Rodna gruda, SIM. 254-255. (poro=ilo) letnik XL1V, Ljubljana 1997. št. 8/9, str. 40 Pri=evanja, prvo povojno desetletje slovenske osnovne Kaj je arhivsko gradivo in kam z njim (razmišljanje šole v Istri, Šolska kronika. Zbornik za zgodovino ob prispevku dr. Jožeta Velikonje), Rodna gruda, šolstva in vzgoje XXX. Ljubljana 1997, št. 6, str. SIM. letnik XL1V, Ljubljana 1997. št. 10. str. 35 267-268. (poro=ilo) Slovenska katoliška družba sv. Jožefa v H am ilion u, Kdo smo in kaj delamo. Nova Gorica 1997 (zgibanka Ont., Kanada 1937-1997, Slovenski izseljenski ob 25 letnici Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici) koledar 1998, SIM. Ljubljana 1997, sir. 220-231 Vodnik po fondih in zhirkab Pokrajinskega arbiva v Kanadski Slovenci in arhivska kulturna dediš=ina. Novi Gorici. Nova Gorica 1997. 264 sir, (so- Ameriška domovina - American home. Cleveland, avtoriea) 17. julija 1997, str. 15-16 in 24. julija 1997. str. 14-15 Ivanka UKŠ1< Kaj je arhivsko gradivo in kani z njim (razmišljanje ob prispevku dr. Jožeta Velikonje), Ameriška Bogata zapuš=ina Antona Rutarja, Primorska sre=anja domovina - American home, Cleveland, 4. sep- 1. 21, 1997, št. 191. sir. 222-223 tember 1997, str. 13-14 Ob 40-letnjci postavitve spominske ploš=e na rojstni Dopolnitev arhivskih knjižnic, Arhiv Republike Slo- hiši Karla Slreklja v Gorjanskcm, Kraški koledar venije, Obvestila XII1/I, Ljubljana 1997. str. 6-7 za leto 1997. str. 55-62 Jubilejno zborovanje Društva arili visto v Velike Bri- Pavel Plcsni=ar. Ajdovš=ina: pogled v njeno pre- tanije 1997, Arhiv Republike Slovenije, Ohvcstila teklost: komentirana objava zgodovine Ajdovš=ine X11Ì/3, Ljubljana 1997, str. 9-10 in Sturij, priprava za objavo in seslava spremnih Izdajateljstvo in tiskarstvo. Zbornik Primorske - 50 besedil. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Nova let. Primorske novice, Koper 1997, str. 221-223 Gorica 1997 Turizem in igral ni št vo. Zbornik Primorske - 50 let. Praznovanje 750-lclnice ob prvi omembi župnije Ko- Primorske novice. Koper 1997. str. 126-132 men. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za lelo 1998, Gorica 1997, str. 63-65 Loj/. TltŠAN Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Nova Gorica 1997, 264 str., (so- Pi lin ski zapisi med drugo svetovno vojno s pou- avtoriea) darkom na partizanskem filmu. Pri=evanja, Ljub- ljana 1997. str. 83-88 Ulijana VIDRIH-LAVRliN Vlnsla TUL Jcdcrt VODOPIVKC Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in Hramba in zaš=ita pergamentnih listin v Arhivu vzgoje XXVIII, Ljubljana 1995. št. 4, Annales, Republike Slovenije, Zbornik referatov 17. zbo- Anali za istrske in mediteranske študije 1. 8, Koper rovanja ADS, Celje 1997, str. 14-17 1996, str. 405-407, (poro=ilo) Vpliv kakovosti papirja na zaš=ito in konservacijo Vjesnik povijesnog arhiva Rijeka, zvezek 38/1996, gradiva na papirju, Zbornik predavanj 24. med- Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 288-289. narodnega letnega simpozija D1TP, Bled 19. - 21. (poro=ilo) novembra 1997. str. 134-141, (soavloriea Meta Petdesetletnica Glasbene Šole Postojna, Primorska Konscrviranjc knjig in papirja / Book and Paper Kiparsko privla=na zgodovina, Novi tednik 1. 52, conservation. Zbornik referatov / proceedings. Ar- Celje, 13. XI. 1997, št. 45, str. 18 hiv Republike Slovenije, Ljubljana 1997, 368 str., "Šiha novo mašo poje", Šolske kazni konce 19. in v (soavtorica Nataša Golob) za=etku 20. stoletja v Celju pod drobnogledom, Writing and Image, Exhibition Catalogue. Archives of Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in the Republik of Slovenia, Ljubljana 1997, 85 sir., vzgoje XXX, Ljubljana 1997, št. 6, str. 22-32 (soavtorica Nataša Golob) "Skupno sta pristopila k sramotni izdaji partije", Partijske kazni prva leta po drugi svetovni vojni. Maruša ZAGRADNIK Zgodovina za vse, vse za zgodovino IV, Celje 1997, št. 2, str. 77-83 Migracijski tokovi so se obrnili, Primorske novice, 17. Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto IV, št. 1. 10. 1997, št. 81, priloga 7. val, str. 23 1997, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 1997, Optiranjc za italijansko državljanstvo s priklju=enega Arhivi XX, Ljuhljana 1997, št. 1-2, str. 286-287 ozemlja, revija Kras, oktober 1997, str. 6-7 Optiranjc in izseljevanje. Zbornik Primorske - 50 let. Hedvika ZDOVC Primorske novice, Koper 1997, str. 60-62 Plakati kol pomemben del arhivskega gradiva v Ivanka ZAJC-CIZELJ fondih uprave od 11. polovice 19. stoletja do 1918, Zbornik 17. zborovanja Arhivskega društva Slo- Izobraževanje odraslih v okviru celjskih društev do venije, Celje, 8. - 10. oktober 1997, Skrite dra- leta 1918, Kronika 45, Ljubljana 1997. št. 1-2, str. gocenosti v arhivskih zbirkah in fondih, Zakon o 57-70 arhivskem gradivu in arhivih. Celje 1997, sir. 38- Izobraževanje, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodo- 41 vinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Državni in avtonomni organi, Vodnik po fondih in Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodo- druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 265-286 vinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega Kultura. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje arhiva v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva 1997, str. 45-69 v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. Okupacijski organi, Vodnik po fondih in zbirkah 287 Zgodovinskega arhiva v Celju. Zgodovinski arhiv Zdravstvo in socialno varstvo, Vodnik po fondih in v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgo- druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str, 71-80 dovinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega Politi=ni in vojaški organi NOB, Vodnik po fondih in arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje zhirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodo- 1997, str. 289-295 vinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega Družbenopoliti=ne organizacije, Vodnik po fondih in arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodo- 1997, sir. 81-82 vinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje Celju - druga dopolnjena izdaja, Arhiv Republike 1997, str. 297-306 Slovenije, Obvestila XII1/4, Ljubljana 1997, str. 35 Politi=ne stranke. Vodnik po fondu Zgodovinskega Odsevi preteklosti, 1/. zgodovine Celja 1780-1848, arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publi- Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 1996, Ar- kacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga hivi XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, sir. 283-284 dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 307 Društva in družbene organizacije. Vodnik po fondih Aleksander ŽIŽEK in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgo- dovinski arhiv v Celju. Publikacija Zgodovinskega Kronika konca strašne vojne (Dnevniški zapiski Marte arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje Gollitseh), Kronika 45, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 1997, str. 309-314 149-160 Cerkvene ustanove, Vodnik po fondih in zbirkah Bcgav=ka, Zakaj neki so se irharski pomo=niki v ve- Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv likem loku ogibali mesta ob Savinji?, Zgodovina v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, za vse, vse za zgodovino IV, Celje 1997, št. 1, str. druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 315-317 5-13 Osebni in družinski fondi ter zbirke, Vodnik po Arhivisti gredo na • ni vcr/.i teme in diplome drugih šol. Vodnik po Brane Kozina, Republiški upravni organi v LRS od fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, 1945 do 1953, Arhiv Republike Slovenije, Ljub- Zgodovinski arili v v Celju, Publikacija Zgodovin- ljana 1996, 223 str.. Kronika 45, Ljubljana 1997, skega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, str. 127, (oeena) Celje 1997, str. 33-34 Nacionalno poro=ilo o kulturni politiki Slovenije, Rokopisi, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovin- Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 266-268. skega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, (oeena) Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arhivski vjesnik 40, dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 35-38 Zagreb 1997, str. 111-117 Urbarji, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publi- Vladimir ŽUMKR kacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga do- polnjena izdaja, Celje 1997. str. 39-43 Varstvo arhivskega gradiva v Sloveniji v lu=i novega "Zakona o arhivskem gradivu in arhivih" s poseb- Jože ŽONTAR nim oziram na Arhiv Republike Slovenije, Arhivi XX. Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 17-28 Poro=ilo o predavanju na arhivski šoli v Trstu. Arhiv Elementi popisovanja arhivskega gradiva, Arhivi XX, Republike Slovenije, Obvestila XI11/3, Ljubljana Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 137-159 1997 Predstavitev skeniranja papirnega arhivskega gradiva Znanstveni simpozij ob slovesu generalnega direktorja in skeniranja mikrofilmov nekdanje službe držav- Državnih arhivov Bavarske profesorja dr. Walterja ne varnosti v Arhivu Republike Slovenije, 24. april Jaroschke, Arhiv Republike Slovenije, Obvestila 1997, Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, str, 235- XIII/3, Ljubljana 1997, str. 7-9 236 Das Registraturwesen in Slowenien im Spannungsfeld Rcgistraturni na=rt za namestništvo in okrajna gla- unterschiedlicher Traditionen, Archivalische Zeit- varstva na Kranjskem, za objavo pripravila Olga schrift 80, München 1997, str. 484-500 Pivk, redaktoriea dr. Ema Umck, Arhiv Republike The History of Archival Science in Slovenia, Arkiv, Slovenije, Ljubljana 1996, Arhivi XX, Ljubljana Samhälle och Porchning, Stoeholm 1997, 2, sir, 1997, št. 1-2, str. 272 47-56 Dzialalnoš7 služb archiwalnych Republiki Slowenii, Prance Štuki, Knjiga hiš v Skofji Loki lil: Stara Loka Areheion XCVIll, Warszawa 1997. str, 122-141 in njene hiše, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gra- divo in razprave 17, Ljubljana 1996, 329 str.. Kronika 45. Ljubljana 1997, str. 125-126, (oeena) UDK 930.251.01 UDK 353(497.4)" 1963/74" 061.2(100):930.25 Brane Kozina, mag., svetovalec direktorja. Arhiv Republike Slovenije, Jože Zontar, dr., redni profesor za arhivske vede. svetovalec vlade RS. Arhiv Republike SI-1000 Ljubljana. Zvezdarska 1 Slovenije. SI-1000 Ljubljana. Zvezdarska 1 Republiški upravni organi 1963-1974 Sto let provenicnëncga na=ela, petdeset let mednarodnega arhivskega sveta Arhivi XX1/1998. št. 1-2. str. Arhivi XX1/1998,5t. 1-2. str. Sprejetje ustave leta 1963 je pomenilo sintezo teoreti=nih rešitev in doseženih prakti=nih Ideja, da je potrebno arhivska izvorna telesa ohraniti kot celote, se je vse bo!j rezultatov v razvoju samoupravljanja od leta 1950 dalje. Za omenjeno obdobje lahko uveljavljala skozi 19. stoletje, dokler niso nizozemski arhivarji Samuel Muller. Johan A. trdimo, daje bilo v spremembah na podro=ju pristojnosti republiških upravnih organov Fcith in Robert Fruin provenien=no na=elo leta 1898 v delu Handleiding voor orden en še precej nestabilno, vendar veliko bolj umirjeno kot prvo povojno obdobje. Politika besehrijven van archiven tudi teoreti=no utemeljili. Pri nas je na to na=elo kot temeljno oziroma partija imata vsaj v prvem delu obravnavanega obdobja še vedno odlo=ilen vodilo arhivskega dela prvi opozoril Josip Mal, vendar pa seje po njem ravnal že Anton vpliv. Aškerc v Mestnem arhivu ljubljanskem. Letos se spominjamo tudi dogodka, ko so pred petdesetimi leti v Parizu arhivski strokovnjaki iz osmih držav sklenili, da ustanovijo Mednarodni arhivski svet. Ta je doslej razvil mo=an organizacijski temelj, tako po regionalnem kot po poklicnem interesnem na=elu. Mednarodni arhivski .svet je zasnoval številne projekte, publikacije ter obravnave problemov, tako na kongresih kot na mednarodnih konferencah. Obsežna dejavnost je potekalaludi v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami. UDK 930.251:342.7 UD K 651:35 2•53 (436-89)" 18 " Natalija Gla/ar, arhivistka. Arhiv Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana. Zvezdarska 1 Saša Serše, mag., arhivsitka. Arhiv Republike Slovenije. SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Javnopravni - zasebnopravni interesi v arhivu danes Na=in odlaganja spisov pri upravnih organih in avtonomnih organih na deželnem Arhivi XX1/1998. št. 1-2. .str. in lokalnem nivoju v drugi polovici devetnajstega stoletja ARHIVSKO DRUŠTVO SWVENIJE Enota za koroSko obmo=je ¡000 Ljubljana, Zvezdarska ulica I 2390 Ravne na Koroškem, Na gradu ! telefon: (06i) 125i-222, 1251-266, 1328-1 OH telefon: (0602) 25-529 ZGODOVINSKI ARHIV V CEIJU Enota za pomursko obmo=je 3000 Celje, Trg celjskih knezov 10 9220 Lendava, Kova=eva ulica 28 telefon: (063) 484-303, 4H4-304 telefon: (069) 75-844 telefaks: (063)484-303 Mednarodni instituí arhivskih znanosti Enota M rilava vas 2000 Maribor, Glavni trn 6 Mrzlava vas 21 a telefon: (062) 28-622 8262 Krika vas telefaks: (062) 222-564 POKRAJINSKI ARHIV KOPER E-pošta: iias@ext. uni. -inb.si 6000 Koper, Goriška ulica 6 ŠKOFIJSKI A It 11IV MARIBOR telefon: (066) 271-824 2000 Maribor, Koroška cesta 1 telefaks: (066) 272-441 telefon: (062) 27-690 Enota Piran telefaks: (062) 223-092 6330 Piran, Župan=i=eva 4 POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI telefon: (066) 746-824, 746-825 5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER telefon: (065) 27-737, 27-564 6000 Koper, Trg Brolo li Telefaks: (065) 27-738 telefon: (066)21-887 E-pošta: pangb@guest. neticom. si telefaks: (066) 271-059 ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU ZGODOVINSKI ARHIV IJU¡i¡JANA 2250 Ptuj, Muzejski trg 1 ¡000 Ljubljana, Mestni trg 27, p.p. 373 telefon: (062) 771-619 telefon: (061) 306-13-07 (direktor) telefaks: (062) 778-284 (061) 306-13-03 (sprejem, pisarna) ARHIV REPUBLIKE SWVENIJE telefaks: (06i) 126-4303 1000 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1, p.p. 70 E-pošta: [email protected] telefon: (06!) ¡251-222, ¡251-266, ¡251-308 Enota za Gorenjsko telefaks: (061)216-551 4000 Kranj, Stritarjeva ulica 8 E-pošta: [email protected] telefon: (064) 221-708 E-pošta: Vladimir.Zumer@gov. si telefaks: (064) 224-448 Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo I Enota za Dolenjsko in Helo krajino 1000 Ljubljane!, Linhartova •• 8000 Novo mesto, Skalickega ulica ! telefon in telefaks: (061) 322-490 telefon: (068) 322-163, 323-086 ¡000 Ljubljana, Komenskega ulica 11 telefaks: (068) 322-163 telefon: (06J) 1310-152 Enota v Škofji ¡Mki Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II 4220 Škojja Loka, Blaževa ulica ¡4 ¡000 Ljubljana, Kongresni trg I telefon: (064)621-390 telefon: (06i) 1256-¡52 Enota v Idriji Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo lil 5280 Idrija, Prelov=eva ulica 2 1000 Ljubljana, Trdinova 8 telefon: (065) ¡72-270 telefon: (061) 2 ¡7-990 telefaks: (065) ¡72-271 Arhivski center za strokovni razvoj NADŠKOFIJSKI ARHIV IJU BI JANA 1000 Ljubljana, Linhartova •• ¡000 Ljubljana, Krekov trg ¡ telefon in telefaks: (061) ¡328-108 telefon: (06!) ¡337-044 E-pošta: Matevž [email protected] POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJ 2000 Maribor, Glavni trg 7 UNIVERZE VI JUHI JANI telefon: (062) 228-500, 2285-024 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 telefaks: (062) 222-564 telefon: (061) ¡254-055 E-pošta: Parhmb@ext. uni-mb. ú telefaks: (06 J) 1254-053 modem: 222-143