( 1 )

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik IV, {t. 7-8, avgust-september 2003 BOVEC, KOBARID, ISSN 1581-6087

• Za hiter razvoj in konkuren~no poslovanje • Ali bo voda iz leta v leto dra`ja? • Ekonomski u~inek ribi{tva v Poso~ju • Zbirka sakralne umetnosti • Prostovoljci za nesebi~no pomo~ • Ah, tisti tvoji lonci! • Pu{~avnik iz Krna Uvodnik ( 2 )

U~e~a se dru`ba

a začetku novega šolskega leta so nas mediji vsak dan obveščali o Pred kratkim sem tudi prebrala EPI-center je glasilo prednostih devetletke, njenih slabostih oziroma o šolanju na sploh. knjigo, ki opisuje pasti današnjega šol- Posoškega razvojnega centra. In marsikdo od staršev, čigar otrok je letos “pristal” v tako slavnem skega sistema, katerega glavna naloga ISSN 1581-6087 N sedmem razredu devetletke (nekdanji šesti razred osemletke), mi je potožil naj ne bi bila pomoč otroku, da se sam Naslov: Uredništvo EPI-centra glede natrpanega šolskega urnika. In kako naj bi ta izgledal? Tedensko naj bi izoblikuje, pač pa je on tisti, ki ga Trg svobode 4, 5222 Kobarid se otroci v šoli izobraževali od 29 do 30 šolskih ur. V kolikor k temu vsak dan izoblikuje. Skozi celoten proces izo- Telefon: prištejemo še dve dodatni uri za popoldanske šolske obveznosti, kot so pisanje braževanja namreč otrokom v glavo 05/ 38-41-510 (glavna urednica) domačih nalog in učenje, ugotovimo, da njihov “šolski delavnik” celo prekaša vceplja en sam družbeno priznan mo- 05/ 38-41-502 (pomočnik urednice) 05/ 38-41-500 (Posoški razvojni center) našega. No, to naj bi bil idealen urnik za otroka, ki nima v šoli nikakršnih del mišljenja in vrednotenja. Tako šo- Faks: učnih težav in mu ni potrebno obiskovati dodatnih ur inštrukcij. la, vede ali pa ne vede, ne uči za živ- 05/ 38-41-504 Ne vem, kaj pravzaprav pričakujemo od naših otrok? Mogoče to, da bodo ljenje, kot tako rada poudarja, temveč E-pošta: ti z množico informacij, ki jih vlivamo v njihove glave, odpravili vse težave za življenje v čisto določeni družbi. [email protected] (ko odrastejo seveda), ki jih mi ne znamo oziroma nočemo rešiti? Še nikoli Znanje je moč, ki ljudem omogoča Glavna in odgovorna urednica: reševanje raznovrstnih težav, tudi ti- Patricija Rejec do sedaj ni v šolskih klopeh (na vseh stopnjah izobraževanja) sedelo toliko Pomočnika glavne urednice: ljudi, še nikoli ni bilo toliko šol in učiteljev in še nikoli ni družba namenila stih, ki so nastale z napredkom zna- Peter Kovačič, Tatjana Šalej Faletič izobraževanju ter vzgoji toliko denarja. Naš vsakdanji jezik je postal nasičen nosti in tehnike. Prav zato se pridru- Lektoriranje: s podobnimi pojmi kot: za lažje in hitrejše učenje, vseživljenjsko učenje, mo- žujem tistim, ki pravijo, da predno- Nevenka Janež tivacija za učenje, učni pripomočki, učna snov ... Skratka, če sicer ne verja- stna naloga izobraževanja ne bi sme- Fotografija na naslovnici: memo v nobeno stvar več, seveda v kolikor ni ta znanstveno dokazana, pa la biti samo negovanje “akademskega Miran Skubin vseeno verjamemo, da je izobraževanje ključ do vsega. Šola naj bi opremila podmladka”, pač pa razvijanje misli Ilustracija: Marko Podjavoršek učenca z vsem potrebnim, da se bo lahko kasneje uveljavil in povzpel kar se in vrednot, da bo le ta vedel, kaj po- Oblikovanje in tehnična priprava: da visoko na družbeni lestvici. četi s svojim življenjem. Za konec naj Gaya Bratina-Jereb Cerkno Ne, ne zanikam potrebe po trajnem izobraževanju kot takem, vendar se navedem samo še misel Huberta Po- Tisk: mi zdi, da le še malokdo loči med pojmoma “učiti se” in “hoditi v šolo”. Za- žarnika: “Nespametno je dati ljudem Present d.o.o. kaj na primer se oblast danes trudi ljudem dopovedati, da se lahko nekaj na- veliko moč, nič pa ne storiti za to, Naklada: da bi imeli razumno predstavo o tem, 7.000 izvodov učijo samo v šoli, priznani od države? In zakaj, v kolikor se nekdo česa sam zakaj naj jo sploh uporabijo”. Glasilo je brezplačno. nauči, to nima nikakršne prave vrednosti? Nazadnje se vedno znova izkaže, Letnik IV, št. 7-8, avgust-september 2003 da je učenje o svetu bolj koristno kot pa učenje v samem svetu. Patricija Rejec

Utrinki

MINISTRICA NA OBISKU Bovec, Kobarid in Tolmin v obdobju ga razpisa za dodeljevanje sredstev, {kih projektov (tistih, ki se izvajajo 1999 do 2002, problematika Javne- namenjenih financiranju podjetni- na razvojno omejenih obmejnih ob- Kobarid – Mag. Zdenka Kova~, mo~jih) in problematika ATC Kanin. ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj, je bila v ~etrtek, 4. Ministrica je uvodoma opozorila, da septembra, na obisku v Kobaridu. se do leta 2006 zastavljena dr‘avna Sre~anje se je odvijalo v prostorih pomo~ Poso~ju ne more vle~i v ne- Doma Andreja Manfrede v Koba- dogled in da se v vladnih krogih ridu, kjer sta bila prisotna tudi mag. pogosto sli{i, da je Poso~je ‘e pre- Mojca [teblaj, namestnica direk- dolgo na seznamu ~rnih obmo~ij. torja Javne agencije za regionalni Poudarila je tudi, da je prav razvoj- razvoj v Ljubljani, ter mag. Milan na pomo~ bistveno pripomogla k Pirman, predsednik uprave Javne- spremembi prej negativnega ga sklada RS za regionalni razvoj razpolo‘enja v Poso~ju. Govorila je in ohranjanje poseljenosti sloven- o razvoju turizma, novih razvojnih skega pode‘elja, Ribnica. Poso{ke projektih ter o problematiki ATC ob~ine so zastopali ‘upani, ob~in- Kanin. ski predstavniki za gospodarstvo, Obisk je zaklju~ila z ogledom novo gospodarstveniki Poso~ja ter pred- nastajajo~ega turisti~nega komple- stavniki razli~nih institucij v Poso~ju. ksa Livek, dela poti miru na Kolov- Direktor Poso{kega razvojnega ratu in ceste Vol~e – Solarji, ki je centra Lucijan Rejec je uvodoma bila ena prvih, ki so jo urejali s po- predstavil aktivnosti, ki so potekale mo~jo projektov PHARE. v okviru popotresne obnove Poso- MAG. ZDENKA KOVA^ je na sre~anju v Kobaridu opozorila, da se dr`avna pomo~ Poso~ju Katja Kravanja, Poso{ki razvojni center ~ja: razvojna pomo~ ob~inam ne more vle~i v nedogled. Foto: Peter Kova~i~ PRC obve{~a ( 3 )

Iz vsebine Razpis {tipendij 4 So~a 2006 – izvedbeni program razvojne pomo~i ob~inam Bovec, Kobarid in Tolmin Poso{ke poslovne cone za leto 2003 (podro~je razvoja ~love{kih virov)

osoški razvojni center (PRC) je tudi letos 4. [tipendije 6 objavil razpis štipendij za visokošolski, Skupno bo podeljenih okrog 35 novih štipendij, v Varovanje in upravljanje z vodnimi viri P univerzitetni in podiplomski študij (pri- okviru teh okrog 20 kombiniranih (Posoškega raz- dobitev najmanj VII. stopnje izobrazbe) za šolsko vojnega centra in podjetij iz Posočja). Poleg teh leto 2003/2004. Objavljen je bil v petek, 29. 08. bomo nadaljevali s štipendiranjem tudi tistih lan- 8 2003, v časopisu Primorske novice. skoletnih štipendistov, ki bodo izpolnili pogoje za Poso{ki ribolov prepoznaven celo v svetu vpis v naslednji letnik šolanja. 1. [tipendije so namenjene: • dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki 5. Izbor kandidatov 10 se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po Skladno s Pravilnikom o štipendiranju, ki ga je PRC Zbirka sakralne umetnosti študiju zaposlili ali samozaposlili v Posočju, pripravil že v lanskem letu, bo izbor potekal na osnovi različnih meril: • deficitarnim in drugim perspektivnim poklicem • pripravljenost določenega podjetja za soštipendi- (kot je opredeljeno v “Dopolnitvi analize defici- ranje (najpomembnejše), 12 tarnih in drugih perspektivnih poklicev v Poso- • uvrstitev v I. ali II. skupino deficitarnih in drugih Posledice su{e čju” – PRC, julij 2003) s poudarkom na najmanj perspektivnih poklicev, VII. stopnji izobrazbe, ki jo le ti zahtevajo. • povprečna ocena, 14 2. Deficitarni poklici • letnik študija, Gorska re{evalna slu`ba Bovec in Tolmin V prvo skupino so letos uvrščeni poklici s podro- • stalno prebivališče. čja strojništva, elektrotehnike in kemije oz. kemij- 6. Naslov in rok vlo`itve vlog 17 ske tehnologije, za katere je potrebna najmanj Študentje morajo vloge z vsemi potrebnimi priloga- VII. stopnja izobrazbe. Vsi ostali poklici so uvr- mi poslati v zaprti ovojnici z oznako “Vloga za Intervju z Alenko Gololi~i~ ščeni v drugo skupino. štipendijo – ne odpiraj” s priporočeno pošiljko na 3. Vi{ina razpisanih sredstev naslov: Posoški razvojni center, Trg svobode 4, 20 V ta namen je za šolsko leto 2003/2004 zagotovlje- 5222 Kobarid. Na zadnji strani kuverte mora biti izpisan tudi poln naslov pošiljatelja. Do pu{~avnikove jame pod Krnom nih okvirno 14.000.000 SIT. Osebna oddaja vlog je možna le zadnji dan, to je 3. 10. 2003 od 9 do 12. ure na sedežu Posoškega ^love{ki viri razvojnega centra v Kobaridu, Trg svobode 4. 7. Rok za prijavo Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele na na- [TUDENTJE IN PODJETJA IZ POSO^JA SE SPOZNAVAJO slov Posoškega razvojnega centra do vključno 3. 10. 2003 do 12. ure (velja prispetje po pošti do navede- Posoški razvojni center je sredi julija na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne za- nega datuma in ure ali pa oddaja na sedežu Posoš- deve prijavil projekt “Študentje in podjetja se spoznavajo”. Slednji je namenjen spoznavanju in po- kega razvojnega centra dne 3. 10. 2003 do 12. ure). vezovanju študentov, ki končujejo študij, s tistimi podjetji v Posočju, ki nameravajo v prihodnjih 8. Dodatne informacije letih zaposlovati kader s VII. stopnjo izobrazbe. Tako bomo do prve polovice novembra (letošnjega Pogoji, merila za izbor, višina štipendije in tudi leta) izvedli naslednje aktivnosti: druga določila so podrobno predstavljeni v razpisni dokumentaciji, ki jo skupaj s prijavnim obrazcem • anketiranje; študente zadnjih letnikov in ab- • organizacija srečanja med študenti in podjetji lahko dvignete vsak delavnik: solvente bomo povprašali o njihovih namerah v Tolminu; na srečanju bodo podjetja lahko • na sedežu Posoškega razvojnega centra, Trg zaposlitve po končanem študiju ter o priprav- predstavila svoje razvojne vizije in potrebo svobode 4 v Kobaridu, ljenosti za udeležbo na prireditvi Študenti in po kadrih. Prav tako bodo mladi predstavili • v prostorih Posoškega razvojnega centra na Up- podjetja se spoznavajo, ki jo bomo v okviru in poudarili njihova pričakovanja v zvezi z za- ravni enoti v Tolminu, Ulica padlih borcev 1b, projekta organizirali v Tolminu, poslitvijo po končanem študiju, • na sedežih občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Zanjo lahko zaprosite na elektronskem naslovu: • zbiranje potreb gospodarstva za zaposlovanje; • izvedba delavnice “Študenti in nastop na trgu [email protected], dostopna pa je tudi na inter- študentom bomo v sodelovanju s podjetji, ki delovne sile”; na delavnici bomo mladim pred- netnih straneh www.kizej.net, www.mservis.si/ nameravajo v prihodnjih letih zaposlovati ka- stavili znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo razpis/ in http://upravneenote.gov.si/upravne der s VII. stopnjo izobrazbe, predstavili te po- za uspešen nastop na trgu dela. Delavnico bo enote/tolmin/ pod rubriko Ostalo. trebe (v brošuri), izvedlo podjetje KOPO d.o.o. iz Nove Gorice. Dodatna pojasnila na telefonski številki: 05/38- 41-512 vsak delovni dan med 9. in 12. uro pri mag. mag. Almira Pirih, vodja projekta Almiri Pirih. mag. Almira Pirih, Poso{ki razvojni center Upravljanje poslovnih con v Poso~ju ( 4 )

Poso{ke poslovne cone Poso{ki razvojni center (PRC) je v okviru izvedbenega programa So~a 2003 skupaj z vsemi tremi poso{kimi ob~inami pripravil projekt Upravljanje poslovnih con.

ilj omenjenega projekta v le- Graf 1: Dele` anketiranih podjetij po ob~i- Graf 2: Struktura podjetij glede na lastni{- Graf 3: Prednost lokacije v poslovni coni tošnjem letu je pripraviti štu- nah tvo poslovnih prostorov pred ostalimi podjetji dijo izvedljivosti in poslovni C Bovec delno lastni, 5 - 1 - načrt. Na osnovi tega bo PRC v na- 5% 10% delno najeti najeti 10% slednjem letu začel z upravljanjem Kobarid 18% 28% poslovnih con (PC) in podjetniškega 19% 4 - 14% inkubatorja, ki ga bomo ustanovili v Tolminu.

V Poso~ju dve 2 - skupini poslovnih con 37% Poslovne cone lahko v Zgornjem Tolmin lastni 3 - 76% prostori 29% Posočju razdelimo v dve skupini. Pr- 54% va skupina zajema tiste, ki že delu- 1 - mo`nost skupne organizacije dodatnih jejo in v katere so vključena večino- storitev ma mala ter srednje velika podjetja. 2 - urejena komunalna infrastruktura Graf 4: Interes podjetij za preselitev dejav- Graf 5: Motiv podjetij za preselitev dejav- 3 - mo`nost gradnje poslovnih prostorov V teh conah ni več na razpolago ve- nosti v eno od poslovnih con v Poso~ju nosti v poslovno cono “po meri” čjih prostih zemljišč in tudi v na- 4 - mo`nost nakupa poslovnih prostorov PC Bovec 1 - slednjih letih ni predvidena njihova 7 - 5 - hitra pridobitev potrebnih dovoljenj 0% 10% 11% širitev. Kot primer takšnih poslovnih PC Kobarid PC 33% 33% con lahko omenimo poslovne cone 6 - 8% Na Logu, v Poljubinju in Čiginju. V nje (določitev kriterijev za vstop in 5 - drugo skupino pa sodijo tiste poslov- 0% spremljanje) in odseljevanje podjetij, ne cone, ki so še v fazi urejanja. Neka- 4 - samo organizacijo in izvedbo storitev tere so trenutno v postopku prido- 8% za podjetja. V to fazo lahko uvrstimo bivanja zemljišč (Kobarid – Frnaža), poslovne cone Poljubinj, Na Logu in medtem ko se za druge pripravlja pro- PC ^iginj 3 - Čiginj. jektna dokumentacija (Bovec) ali ure- 6% PC Na Logu 22% ja komunalna infrastruktura (Kobarid). 6% Anketa – pod pri~akovanji 1 - visoke najemnine v dosedanjih poslovnih Maja letos smo na PRC-ju izvedli prostorih Za hiter razvoj in 2 - neustrezni sedanji poslovni prostori anketo v povezavi z vključevanjem konkuren~no poslovanje • Prvi časovni del – snovanje – ob- 3 - `elja po lastni{tvu prostora podjetij v poslovne cone. Le to smo Realizacija projekta upravljanja je sega izdelavo študije za idejno zas- 4 - ugodne cene komunalno in infrastruktur- posredovali 398 podjetjem iz vseh no opremljenih zemlji{~ široko zastavljena in vključuje vzpo- novo in ustanovitev poslovnih con. 5 - ugodna cena poslovnih prostorov treh posoških občin. Zanimala so nas stavljanje poslovnih con, njihovo vo- V tej fazi so pripravljeni okviri delo- 6 - hitra pridobitev potrebnih dovoljenj predvsem tista podjetja oziroma pod- denje in ponudbo dodatnih storitev vanja, pravila in predpisi za njihovo 7 - drugo: sedanji poslovni prostori so pre- jetniki, ki že razmišljajo o prenosu majhni; ustrezni pogoji za nadaljnji razvoj za podjetja. Cilj upravljanja poslovnih obratovanje. podjetja; prostorska stiska (pove~uje se svoje dejavnosti v območje poslovne con je omogočiti njihovo uspešno de- • Upravljanje v drugi fazi – usta- obseg dela, ki ga moremo realizirati); pri- cone. Te nameravamo po obdelavi navljanje in začetno obratovanje manjkuje mi prostora; bolj{a lokacija od lovanje, podjetjem znotraj njih pa – sedanje podatkov povabiti tudi na razgovor, omogočiti hiter razvoj in konkuren- pomeni vključitev vodstva poslovnih kjer upamo, da se bomo lahko dogo- čno poslovanje. con v celoten postopek oblikovanja vorili o nadaljnjem skupnem sodelo- cone. Občine so že lastnice zemljišča promocijo poslovnih con, trženje ze- vanju. Na anketo, ki je bila sestavlje- Tri ~asovne faze ali pa so v fazi pridobivanja. Priprav- mljišča (določanje cene, prodajo ze- na iz treh vsebinskih sklopov (osnov- Upravljanje poslovnih con lahko ljeni so tudi vsi potrebni prostorski mljišča), izbor podjetij, nadzor in po- ni podatki o podjetju, potrebe podje- časovno razdelimo na tri stopnje ozi- načrti. V to fazo lahko vključimo po- moč podjetjem pri izvajanju in pre- tij, ki že delujejo v poslovnih conah, roma faze, ki pokrivajo celotno živ- slovne cone Kobarid (TIK in Frnaža), selitvi v cone (gradnja, koriščenje ter interes podjetij za preselitev v po- ljenjsko dobo poslovnih con: fazo Bovec ter Poljubinj. Upravljanje v tej skupnih površin ...). slovne cone), je odgovorilo 59 podje- snovanja, fazo ustanavljanja in za- fazi obsega določitev kriterijev – de- • Zadnja faza – redno obratovanje – tij, kar je bilo sicer pod našimi priča- četnega obratovanja ter fazo rednega javnosti za podjetja, ki bodo vstopila pa obsega upravljanje in vzdrževanje kovanji. Pričakovali smo namreč vsaj obratovanja. v cono, komunalno ureditev zemljišč, skupnih površin v conah, priseljeva- 80 do 100 izpolnjenih anket. Utrinki ( 5 )

Najve~ zanimanja za Storitve, ki jih bo razvijal PRC poslovne cone v ob~ini Tolmin V anketi smo podjetja seznanili ^estitka Iz prejetih odgovorov lahko zaklju- tudi s spektrom storitev, ki jih bo čimo, da podjetja kažejo največ za- PRC razvijal v okviru upravljanja po- Stara znanka {torklja, nimanja za vključevanje v poslovne slovnih con. Gre za instrumente in sto- spet s culo na obhod je {la, cone na območju občine Tolmin – tu ritve, ki bodo omogočali podjetnikom: k na{i Tatjani je zavila, je registriranih več kot 40 odstotkov • dostop do ugodnih finančnih virov; ji malo Oljo odlo‘ila. vseh poslovnih subjektov v Zgornjem • pridobitve gradbenih in drugih do- Naj bo son~ek tvoje sre~e, Posočju. Poslovne cone na območju voljenj; • pridobivanje informacij o po- naj z bratcem sijeta oba, občine Kobarid in Bovec so še v fazi slovnih partnerjih; • usposabljanje za- znanka {torklja pa dodaja: nastajanja, zato bodo potrebni dodat- poslenih, davčno in pravno sveto- “Bodi zlata mamica!” ni napori in aktivnosti za njihovo do- vanje; • organizacijo promocijskih ak- (sodelavci) končno ureditev ter za privabljanje cij; • pridobivanje kadrov ter uprav-

Graf 6: Potrebe podjetij po zunanjih storitvah NOVE INVESTICIJE Tolminu se je pravkar zaklju~ila Tolmin – Pri~etek izgradnje nove gradnja ve~jega parkiri{~a, na kate- 18 % rem bo lahko hkrati parkiralo kar 68 dostop do finan~nih virov 16 % upravne enote, kro‘nega kri‘i{~a 19 % pri “Pr{etu” in pravkar zaklju~ena avtomobilov. Direktor Alpkomerca pridobitev ustrezne gradbene in 14 % dograditev parkiri{~a pred blagov- Tolmin Teodor [trukelj nam je druge dokumentacije 24 % povedal, da je odlo~itvi za izgradnjo 8 % nico so trenutno najnovej{e investi- ve~jega parkiri{~a botrovalo pred- 9 % cije, ki potekajo oziroma so se za- informacije o poslovnih partnerjih 8 % klju~ile v Tolminu in njegovi okolici. vsem neurejeno in “divje” parkiranje 10 % lastnikov jeklenih konji~kov na Pa se najprej ustavimo pri upravni 9 % dosedanjem manj{em parkiri{~u enoti. Ta ‘e od samega za~etka, dav~no svetovanje 10 % (34 parkirnih prostorov). Stranke so 9 % 1. januarja 1995, deluje v monta‘ni se tako ve~krat jezile zaradi zvite 9 % stavbi na Brajdi, ki so jo postavili plo~evine, zaparkiranja … S tako usposabljanje zaposlenih 6 % po potresu, leta 1976, da bi re{ili 10 % urejenimi prostori pa se lahko nade- prostorsko stisko ob~inske uprave. 9 % jajo tudi ve~jega obiska kupcev. pravne storitve 6 % Dotrajani baraki, ki ‘e dolgo ~asa Alpkomerc Tolmin je moral za celo- 10 % nista ve~ primerni za sede‘ upravne tno investicijo od{teti 37 mio SIT. upravljanje skupnih 8 % enote, bosta tako nadome{~eni z prostorov in povr{in 12 % 6 % novim objektom v Tumovem drevo- Novo kro‘no kri‘i{~e pri “Pr{etu” (na katerem izberete pot proti Bov- organizacija skupnih 7 % redu (poleg ob~inske uprave in knji- promocijskih akcij 6 % ‘nice). Kot nam je povedal na~elnik cu, Novi Gorici ali Tolminu), naj bi 8 % Upravne enote Tolmin Zdravko bilo po besedah Ksenije Kikl, vodje organizacija skupnih 7 % Oddelka za okolje in prostor Ob~ine nastopov na sejmih 4 % Likar, bo gradnja omenjenega obje- 8 % kta trajala predvidoma leto in pol. V Tolmin, dokon~ano v sredini priho- 6 % njej pa bodo poleg uslu‘bencev dnjega leta. Nadomestilo bo dose- pridobivanje kadrov 4 % upravne enote dobili svoje pisarne danje prometno neustrezno kri‘i{- 7 % tudi zaposleni v geodetski upravi, ~e. Investitor omenjenega projekta, 2 % Dr‘avna direkcija Republike Slo- ra~unalni{ke storitve 2 % in{pektorji, mogo~e pa tudi dav~na 2 % uprava. Investitor del, Servis sku- venije za ceste, bo moral za izgra- organiziranje oz. opravljanje 2 % pnih slu‘b Republike Slovenije dnjo od{teti kar 250 mio SIT. Na ra~unovodskih in knjigovodskih 4 % gradbi{~u so na{li tudi nekaj okostij storitev 1 % Ljubljana, bo moral za izgradnjo 2700 kvadratnih metrov uporabnih domnevno italijanskih vojakov, ki so (57 anketiranih = 100 %) 0% 5% 10% 15% 20% 25% povr{in od{teti 534 mio SIT. se tu vojskovali v prvi svetovni vojni. Pred Alpkomer~evo blagovnico v Besedilo in foto: Patricija Rejec Skupaj Podjetja, zainteresirana za PC Podjetja v PC podjetij, ki bodo investirala v teh co- ljanje skupnih prostorov in površin. nah. Iz odgovorov pa smo lahko še V naslednjem obdobju bomo pri- razbrali, da se podjetja odločajo za pravili formalne pogoje za vzposta- opravljanje dejavnosti v poslovnih vitev upravljanja poslovnih con v Po- conah predvsem zato, ker so le te do- sočju (izdelava poslovnega načrta, priprava pogodb z občinami, ustano- bro komunalno opremljene in imajo vitev poslovnega subjekta …). Vse- urejeno infrastrukturo. Velikokrat se kakor pa bo treba zagotoviti tudi fi- predvsem manjša podjetja srečujejo nančna sredstva in usposobiti kadre z neustreznimi poslovnimi prostori, za uspešno realizacijo projekta. Tako ki jim onemogočajo nadaljnjo rast in v teh dneh že potekajo aktivnosti za razvoj podjetja. Poslovne cone omo- pripravo prijave projekta razvoja PC gočajo izgradnjo prostorov “po meri”, v Posočju za sofinanciranje iz sred- podjetniki pa tudi hitreje pridobivajo stev Evropskega sklada za regional- vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo ni razvoj, ki omogoča sofinanciranje prostorov in opravljanje njihove de- do 75 odstotkov vrednosti projekta. NOVO PARKIRI[^E ZA 68 AVOMOBILOV je pred Alpkomer~evo blagovnico v Tolminu zraslo javnosti. Roman Medved, Poso{ki razvojni center v komaj 27 dneh. Varovanje in upravljanje z vodnimi viri (1) ( 6 )

Voda, vir `ivljenja Spra{ujemo se, kaj nekaj je v ~lovekovi naravi, da pri~ne ceniti stvari {ele tedaj, ko se mora soo~iti z njihovim pomanjkanjem ali ko ga vsa zadeva temeljito udari po denarnici. To poletje je veliko prebivalcev v Poso~ju spoznalo, kako korenito se spremeni njihov vsakdanjik, ~e iz pipe ne prite~e niti kapljica vode. Priznajmo si, da so na{e potrebe po vodi postale nenasitne in da sploh ne pomislimo, da ima vse to tudi svoje ekolo{ke in ekonomske meje.

judje in naše gospodarstvo se vedno bolj Naselja se oskrbujejo po vodovodnih sistemih, vmešavamo v naravni krožni tok vode, saj ki marsikje puščajo, saj so dotrajani in zahtevajo L neprestano večamo njeno porabo. Le ta je obnovo. Najstarejši vodovod v naši dolini, ki je bil v prejšnjem stoletju naraščala kar dvakrat hitreje, zgrajen že pred prvo svetovno vojno, ima Srpenica, kot je naraščalo število prebivalstva. Ne samo, da sledijo pa mu vodovodni sistemi mesta Tolmin ter naravi vodo odvzemamo, tista, ki jo vrnemo, je one- naselij Volče in Dolje. Ti so bili zgrajeni že pred snažena. 70 leti. Tako se v njih izgubi tudi do 30 odstotkov vode, ki sicer ostaja v tleh, vendar je gledano iz Temeljno merilo socialnega gospodarskega stališča le ta neizkoriščena dobrina. in zdravstvenega standarda Komunalno podjetje mora tako skrbeti za obnav- Prav oskrba s pitno in sanitarno vodo je ena te- ljanje in izgradnjo novih sistemov, to pa zahteva meljnih meril socialnega ter zdravstvenega stan- kar lepe denarce. Rutar poudarja, da bi bilo ob darda prebivalstva. In ker nas je zanimalo, kako takšni suši pred desetimi leti veliko gospodinjstev je z oskrbo v naših krajih, smo potrkali na vrata v Posočju že zdavnaj brez vode. direktorja Komunale Tolmin Bertija Rutarja. Povedal nam je, da prebivalci Zgornjega Posočja pijemo vodo, ki jo zajamejo iz izvirov, v občini Racionalna raba vodnih virov Bovec pa poleg te načrpajo tudi 15 odstotkov pod- Kako potratni smo prebivalci Posočja glede po- talnice. Od vse zajete vode je klorirane že 60 od- VE^INO VODE, KI PRITE^E IZ VODOVODNIH PIP, porabijo rabe vode smo izvedeli iz statističnih podatkov, ki stotkov. gospodinjstva. jih zbirajo na Komunali Tolmin. Za lažjo predstavo

Utrinki

“SIRARSKA” POT IN JADRANSKI LIPAN Poso~je – Agencija RS za regionalni razvoj (ARR) je v mesecu maju objavila ‘e ~etrti razpis Sklada za male projekte in sicer v okviru progra- ma Phare, ~ezmejno sodelovanje Slovenija- Italija 2001. Prijavitelji so imeli 2 meseca ~asa, da so skupaj s partnerji iz sosednjih italijanskih de‘el Furlanije-Julijske krajine in Veneta pripravili prijave. Tako so v Regionalno pisarno ARR v [tanjelu do ~etrtega julija, ko je bil razpis zaklju- ~en, prispeli kar 104 raznovrstni projekti iz 20 ob~in na meji z Italijo. Maksimalna vrednost je na posamezen projekt zna{ala 50.000 €, minimalna 10.000 €. (Skupna vrednost razpisa je bila 1,000.000 €). V nadaljevanju je komisija ocenila vsebinsko in finan~no kakovost 83 prijav, ki so bile formalno popolne. Ocenjevalni odbor je na podlagi tega sprejel dokon~ne odlo~itve o dodelitvi dotacij 22 prijaviteljem. Slednjo sta prejeli tudi Sirarsko dru{tvo Tolminc in Ribi{ka dru‘ina Tolmin. Sirarsko dru{tvo je komisijo prepri~alo s proje- ktom Usposobljena delovna sila - predpogoj za PREKOMEJNA “SIRARSKA” POT bo pripomogla k ohranitvi kulturne krajine. Foto: Janko Ru~na ( 7 )

smo iz njih izdelali grafikon, na katerem je prika- Rutar je med drugim poudaril, da bomo morali prosta primerjava s količino prodane vode v letu zana primerjava porabe med letoma 2002 in 1997. v prihodnje za kakovostno vodno oskrbo in varova- 2002 (1.192.000 m3) pove, da v njih očistijo nekaj Navedeni podatki predstavljajo količino prodane nje narave po vsej verjetnosti plačevati več. več kot 50 odstotkov odplak. Na čistilnih napravah vode. se tre-nutno čistijo odpadne vode naselij Bovec, Porabljena voda ne izgine Kobarid, Idrsko, Mlinsko, Tolmin, Poljubinj in tam- Letna poraba prodane vode v Zgornjem Poso~ju Velik del porabljene vode vračamo naravi v obli- kajšnja industrijska cona. Kot zanimivost naj pove- ki različnih odplak. S tem pa ne zmanjšujemo sa- mo, da v tolminski čistilni napravi čistijo tudi izce- 1.400.000 mo za porabo primernih vodnih virov temveč spre- dne vode iz deponije v Volčah kar predstavlja tolik- 1.200.000 minjamo tudi sam izgled pokrajine. Menimo, da šno obremenitev kot celotno naselje Kobarid. 1.000.000 nam ni treba posebej poudarjati, kako napačno je 800.000 pojmovanje, da lahko tekoča voda preprosto vse Nacionalni program varstva okolja V Nacionalnem programu varstva okolja 1998- 600.000 odplavi. 2008 (Uradni list RS, 83/99) je čiščenje vodovja

kubi~ni metri Po Rutarjevih besedah na čistilnih napravah v 400.000 Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Mostu na Soči očistijo upravičeno določeno kot prednostni cilj. Zmanjša- 200.000 približno 597.000 m3 odpadne vode letno. Že pre- nje emisij iz točkovnih virov pa pomeni predvsem 0 izgradnjo novih oziroma dograditev sedanjih čistil- 1997 2002 nih naprav in kanalizacijskih sistemov, kar je tudi gospodinjstvo gospodarstvo in negospodarstvo skladno z zahtevami direktive Evropske unije (EU) na tem področju. Ker pa gre za finančno zelo za- Iz gornjega grafikona lahko razberemo, da se htevne investicije, je Slovenija za njihovo izgradnjo količina porabljene vode v gospodarstvu, negospo- s strani EU dobila odobreno 10 letno prehodno darstvu in gospodinjstvu zmanjšuje. Vzroke za to obdobje. Zahteve naj bi bile tako v celoti izpolnjene lahko najdemo v zmanjševanju števila prebivalstva do leta 2018. Skladno s tem so tudi v vseh treh ter gospodarnejši rabi z vodnimi viri. Slednja se posoških občinah že izdelali operativne plane iz- kaže tako v gospodinjstvih, ki imajo nameščene gradnje komunalnih sistemov in čistilnih naprav. števce za porabo vode, kot v gospodarstvu. Nekaj podjetij (Metalfleks, Iskra Bovec, Tik Kobarid, V naslednji {tevilki: AET Tolmin) je namreč prenehalo z izdelovanjem • Operativni plani izgradnje komunalnih sistemov proizvodov, za katere se je porabilo ogromne koli- in ~istilnih naprav v ob~inah Bovec, Kobarid in čine vode. Tolmin, • Vi{ina ekolo{kih taks danes in v prihodnje. Ali bo voda iz leta v leto dra`ja? Izračunali smo, koliko v povprečju znaša letni Literatura: izdatek za vodo v štiričlanski družini, in prišli do Voda – Vodovje, Zbirka 2, Svet za varstvo okolja R Slovenije, Ljubljana 1998 zneska 14.000 SIT. Da ne bo pomote! Toliko v res- Poro~ilo o stanju okolja 2002 - Voda (Spletne strani nici plačate za vodo, vse ostalo pa predstavlja pla- MNOGO ODPLAK NA PODE@ELJU {e vedno kon~a v poto- Ministrstva za okolje in prostor: www.sigov.si/mop/) čilo takse za onesnaževanje okolja. kih in rekah. Besedilo in foto: Patricija Rejec

Utrinki razvoj ter povezovanje turizma, kmetijstva in nara- projekta bodo: dolo~itev habitata za naravno Tokrat smo se za spremembo dogovorili, v vovarstva na planinah Zgornjega Poso~ja. Prav s populacijo jadranskega lipana, izbolj{anje pre- na{em sosedstvu se namre~ v zadnjem ~asu povezovanjem omenjenih panog naj bi bil plani- hrane lipana v umetni reji, postavitev enote za pojavlja vse mo~nej{e zanimanje za tovrstno so- nam in kmetijam omogo~en dodaten zaslu‘ek in proizvodnjo ‘ive hrane, priprava strokovnih delovanje, da jim predstavim svojo rodno de‘elo trajnostni razvoj, s tem pa izpolnjen tudi osnovni osnov za za~etek umetne reje z dolo~itvijo genet- in jih popeljem na ogled Gregor~i~evega Vrsne- predpogoj za ohranjanje izginjajo~ih tradicional- ske strukture in izdelava selekcijskega ter var- ga. Dopoldan smo se zbrali na Mestnem trgu v nih na~inov kmetovanja v Zgornjem Poso~ju. stvenega na~rta za uspe{no repopulacijo. Tolminu, kjer sem jim za uvod na kratko povzel Prijavitelj projekta namerava na planinah in Patricija Rejec zgodovino Tolmina (v furlan{~ini znanega pod hribovskih kmetijah s predelavo mleka urediti tudi imenom Tumin). Postali smo ob spomeniku na{ih prostore za sprejem gostov, oblikovati preko- vélikih mo‘ ter spregovorili o pomembni vlogi mejno tematsko “sirarsko” pot, izdelati program TOLMINSKA KULTURNA DEDI[^INA tolminskega punta. Vpra{anj s strani mojih furlan- izobra‘evanja, model organiziranja popolne so- ZANIMIVA TUDI ZA SOSEDE skih kolegov je bilo toliko, da sem jih moral dobe- cialne varnosti ter celoletnega financiranja delov- sedno priganjati, kajti poskrbeti je bilo treba, da ne sile na planinah. Tako nameravajo re{titi dol- Tolminska – V nedeljo, 7. septembra, je bila v je program potekal po zastavljenem urniku. goro~ne te‘ave delovne sile ter omogo~iti sodelovanju s Furlanskim filolo{kim dru{tvom Dobro uro in pol smo u‘ivali v plovbi z ladjo Luci- ohranjanje kulturne krajine. (Societât Filologjiche Furlane), ki ima svoj se- jo po jezeru na Mostu na So~i in recitiranju Gre- Namen drugega projekta, Jadranski lipan, kate- de‘ v Vidmu, izvedena enodnevna ekskurzija po gor~i~eve poezije v slovenski in italijanski razli~i- rega izvajalec je Ribi{ka dru‘ina Tolmin, pa je Tolminski, katere se je udele‘ilo 24 poznavalcev ci. Sledili so tudi kratki povzetki v furlan{~ini, pove~anje populacije jadranskega lipana v pore- in ljubiteljev furlanskega jezika ter kulture. Njen slikovitem romanskem jeziku, ki ga govori okrog ~ju So~e in s tem ohranjanje biotske pestrosti glavni cilj je bil pribli‘ati na{im furlansko govore- 500.000 prebivalcev na{ega bli‘njega sosed- obmo~ja. Prijavitelji so prepri~ani, da bo projekt ~im sosedom slovensko, zlasti tolminsko kulturno stva. [e enkrat toliko pa je furlanskih rojstnih go- dolgoro~no vplival tudi na pove~anje obsega dedi{~ino. Z njimi tudi sicer redno sodelujem v vorcev, ki ‘ivijo v tujini, najve~ v Romuniji, Argen- ribi{kega turizma in s tem na dvig dohodka turi- okviru razli~nih prireditev, ponavadi na obmo~ju tini in ZDA. Po sve~anem kosilu v grajski kleti sti~nih ponudnikov. Glavne dejavnosti v okviru italijanske pokrajine Furlanije-Julijske krajine. Hotela Krn, kjer smo si izmenjali darila, smo poz- Ribi{tvo – pomemben naravni resurs Poso~ja (2) ( 8 )

Poso{ki ribolov prepoznaven celo v svetu V prej{nji {tevilki EPI-centra smo govorili o naravovarstveni dejavnosti ter vzgoji in izobra`evanju na{ih ribi~ev in njihovega podmladka. Tokrat pa bralcem predstavljamo {e nekaj pomembnih vrednot, ki vplivajo na razvoj ribi{tva v Poso~ju in delo tukaj{nje ribi{ke dru`ine (RD).

EKONOMSKI U^INEK med drugim pokazala, da ribiški tu- RIBI[TVA V POSO^JU risti v Posočju pustijo dva do trikrat Ribiška družina Tolmin in Zavod več denarja kot povprečni turisti in za ribištvo Slovenije skrbita med dru- tako predstavljajo najvišji segment gim tudi za prodajo ribolovnih dovo- posoškega turizma. Prav zaradi tega lilnic za tuje in domače ribiške goste. bi bilo potrebno z ostalimi turisti Zagotovo ima tovrstna dejavnost kar (predvsem z ljubitelji vodnih športov: precejšen vpliv na gospodarstvo po- kajakaši, raftarji …) najti skupni jezik soških občin. Pri nas je že prek deset v spoštovanju pravil, ki jih določijo tistih, ki si z ribogojstvom služijo občinski sveti. vsakdanji kruh. Izgradnja nove ribogojnice Ribi{ki turizem Poleg tega velja omeniti, da name- V okviru naše ribiške družine je rava RD Tolmin v roku dveh let izgra- bila v preteklih dveh letih opravljena diti še eno, večjo ribogojnico (na reki tudi mednarodna študija o ekonom- Tolminki nad čistilno napravo). V sko socialnih vplivih ribolova v po- njej nameravamo vzgajati tudi odra- rečju Soče (od Mosta na Soči navz- VZOR^ENJE RIB – ekipa za elektro ribolov. sle ribe raznih vrst (predvsem avtoh- gor) in Idrijce. Študija je bila financi- tonih), za vlaganje v ribolovne vode rana iz tujine, saj pri nas za takšne znašajo prek 2 milijona €. No, že kar lova, čistih voda, ohranjene narave in med sezono. dejavnost menda še vedno ni dovolj lepa bilanca, ki se je zagotovo ne bi seveda tudi zaradi dobre ter kakovo- sredstev. In rezultati?! Vsi merljivi branili v marsikaterem podjetju! Iz- stne ponudbe hrane, pijače, preno- REKREACIJSKI POMEN učinki (plačilo ribolovnih dovolilnic, kupiček pa je vsekakor mogoče še čišč … ter gostoljubnosti. Za dober [PORTNEGA RIBOLOVA prenočišča in prehrana, vodenje, po- povečati. Ribiški turisti namreč priha- ribolov bomo seveda poskrbeli v naši Da voda pomirja, vedo vsi navdu- raba v trgovinah …) za to območje jajo predvsem zaradi dobrega ribo- ribiški družini. Navedena študija je šeni športni ribiči. Pri nas se sicer la-

Utrinki no popoldan krenili proti cerkvi sv. nije v Ûdin, Gurize, Latisane in Ma- Lovrenca ter Vrsnem. V tamkaj- nià (mestece ob vzno‘ju italijanskih {njem Gregor~i~evem muzeju smo Dolomitov, kjer se furlanski svet sti- do‘iveli prisr~en sprejem. Gospa ka z bene{kim in trentinsko-poadi- Rida je pesnikovo ‘ivljenje in delo {kim), izrazili ‘eljo, da bi v prihodnje predstavila delno v sloven{~ini, del- medsebojne stike {e okrepili in no v italijan{~ini, sam pa sem kole- utrdili. gom isto~asno prevajal v furlan{~i- Besedilo in foto: David Bizjak no, kar je bila tako zame kot zanje koristna in nova izku{nja. Furlani so namre~ do pred nedavnim v tujini OBNOVLJENA TEHNIKA KRN te‘ko na{li mo‘nost, da bi jim kdo Tolmin – V globoki grapi ob reki prevajal v njihov materni jezik. Ta si Zadla{~ici, imenovani “Ka{ana”, je je priboril status uradnega jezika majhno, pod mogo~no skalo sti- {ele leta 2000. Presenetljivo je, da snjeno ko~o iz lesa in slame, mo- obstaja celo zelo star furlanski pre- ~no na~el zob ~asa. Prav zato se je vod ene izmed Gregor~i~evih Turisti~no dru{tvo Tolmin (TD), ob pesmi, ki pa ga doslej {e nismo pomo~i Ob~ine Tolmin, odlo~ilo uspeli najti. Po prijateljskem “tai di obnoviti ta znan objekt narodno- vin” smo se poslovili s furlanskim osvobodilnega boja. Mandi!. Zadovoljni gostje so pred NA EKSKURZIJI POZNAVALCEV IN LJUBITELJEV FURLANSKEGA JEZIKA TER KULTURE Obnova Tehnike Krn, ki je bila usta- povratkom v razli~ne konce Furla- so udele‘enci recitirali Gregor~i~evo poezijo v slovenski in italijanski razli~ici. novljena leta 1943 in je pod spome- ( 9 )

hko sproščajo le ljubitelji muharjenja, raziskave soške postrvi. V tem času tavlja Tour de Valat in sicer predvsem raziskave, katere rezultati bi bili še edinega dovoljenega načina ribolova je bilo odkritih še sedem populacij iz francoskih virov in virov EU. Ribi- kako pomembni za ukrepanje ob v Posočju. V Sloveniji trenutno še velja genetsko čiste soške postrvi. Ob tem ška družina sodeluje tudi z Biološko podobnih primerih. trend (upamo, da bo tako tudi v priho- smo ustvarili več novih čistih popu- fakulteto v Ljubljani, kjer med dru- dnje), da lahko z nakupom dovolilni- lacij, ki jih vsako leto kontroliramo, gim opravijo veliko genetskih razi- PROMOCIJA POSO^JA ce postanete ribič in lovite v katerikoli nadzorujemo pa tudi poizkuse te- skav. V Sloveniji je navada, da vsi tar- slovenski reki. V tujini večinoma ni kmovalnosti ter križanja soške in po- najo, kako nas po svetu ne poznajo. tako in tudi pri nas se že kaže pohlep točne postrvi. Prav gotovo je velika Zaskrbljujo~i Prav na to temo sem pred kratkim novih kapitalistov, ki bi najlepše reke pomanjkljivost v tem, da je Posoška `e delni rezultati na “nacionalki” gledal okroglo mizo. radi “kupili” zase. Nadejamo se, da javnost o rezultatih premalo obveš- Ribiška družina mora državi vsako Znani profesor z ljubljanske Fakul- bo Ribiška zveza Slovenije našla čena. Zato načrtujemo pripravo polju- leto odšteti 20 odstotkov davka na tete za družbene vede je utemeljeval, toliko moči in to preprečila – če ne dne publikacije, v kateri bodo pred- dodano vrednost, zato bi pričakovali, da v Sloveniji ni nič tako pomemb- prej, vsaj v Državnem zboru. stavljeni zanimivi rezultati omenjene da bi pomagala financirati razne pos- nega, kar bi utegnilo zanimati velike peševalne dejavnosti. Vendar temu ni časopise, kot je na primer londonski tako. Po katastrofalnem plazu v Logu Financial Times. Takoj sem iz ome- pod Mangartom, ki je imel zelo ško- njenega časopisa pripravil kopijo dljive posledice za vodni živelj v Soči, članka Toma Forta, ki govori o ribo- je Ministrstvo za okolje, prostor in lovu v Posočju. Fotokopijo sem nato energijo dolgo ponujalo manjšo po- poslal omenjenemu profesorju s pri- moč za financiranje raziskave na reki pisom, da v Sloveniji vendarle premo- Soči. Tako smo zbrali mednarodno remo kakšno stvar, ki je zanimiva ce- ekipo, pripravili projektno zasnovo lo za Financial Times. Odgovora se- ter jo predložili ministrstvu. Ribiška veda nisem dobil! družina je financirala polovico razi- To kaže, kako daleč je šla promo- skave, ki pa smo jo morali zaradi po- cija Posočja prav s pomočjo šport- manjkanja denarja prekiniti. Kljub nega ribolova in omenjenih raziskav. temu so bili že delni rezultati zastra- Prepričan sem, da so bile reportaže šujoči. Blato, ki ga nosijo plazne vode o ribolovu v Posočju objavljene prav iz Loga pod Mangartom, je povzroči- na vseh kontinentih. lo odmrtje alg, uničenje talnih orga- Vse navedeno kaže, kako pomem- nizmov in posledično zmanjšan sta- ben in raznovrsten vpliv ima ribištvo OB ODPRTJU RIBI[KE SEZONE je na na{ih rekah veliko ljubiteljev muharjenja. lež rib zaradi pomanjkanja hrane. V za Posočje. Zato velja poziv vsem na- času od pomladi 2001 do jeseni iste- šim občanom: čuvajmo ta redek na- RAZISKOVALNA DEJAVNOST raziskave. Informiranje strokovne jav- ga leta, ko bi morale ribe rasti, so le ravni vir! Nenazadnje prav ta mno- Ribiška družina Tolmin je imela nosti pa poteka popolnoma drugače. te shujšale. Ob tem, ko se večina s gim našim ljudem omogoča zaposli- srečo, da je že pred mnogimi leti pri- Rezultati so predstavljeni na mnogih Sočo ponaša kot z enim izmed po- tev, vsem skupaj pa boljši standard šla v stik z raziskovalnim inštitutom strokovnih posvetih ter objavljeni v membnejših nacionalnih spomeni- Tour de Valat iz Francije. Tako že najuglednejših znanstvenih revijah. kov, pa ministrstvo ne zmore niti bo- in kakovostnejše življenje. od leta 1995 skupaj opravljamo redne Financiranje vseh teh raziskav zago- rih 6 do 7 mio SIT za dokončanje Lucijan Rejec, predsednik RD Tolmin

Utrinki ni{kim varstvom, je bila zelo zahtev- Jeron~i~ ki je vodil obnovo, nam je nega dostopa ves potreben material je bila v veliko pomo~ skupina jav- na. Predsednik TD Tolmin Darko povedal, da so morali zaradi te‘av- znositi na svojih ple~ih. Pri tem jim nih delavcev Ob~ine Tolmin. Obje-

“KO^O” IZ LESA IN SLAME je mo~no na~el zob ~asa. OBNOVLJENA TEHNIKA KRN – znan objekt narodnoosvobodilnega boja. Stalna razstava Tolminskega muzeja (2) ( 10 )

Zbirka sakralne umetnosti V prej{nji {tevilki EPI-centra smo vas popeljali na “ogled” arheolo{ke in zgodovinsko etnolo{ke postavitve, ki sodi v sklop stalne razstave Tolminskega muzeja. Tokrat pa se bomo sprehodili {e po zbirki sakralne umetnosti, ki prikazuje povezanost Zgornjega Poso~ja z oglejskim patriarhatom.

vodoma naj omenimo, da ima v zgodovini Tolminske Oglej- Uski patriarhat pomembno me- sto. Ob več kot 300-letni vladavini de- želnega kneza, je pomembna pred- vsem njegova mogočna cerkveno pravna vloga, saj je od zgodnjega kr- ščanstva pa do njegove ukinitve leta 1751 pokrival pretežen del sloven- skega prostora južno od Drave. Za lažje obvladovanje prostrane nadško- fije, so patriarhi v začetku 13. stoletja ozemlje razdelili v osem arhidiakona- tov, med katerimi je bil tudi arhidia- konat tolminski. Le ta je bil podrejen “čedajskemu kapitlju” – morda tudi kot oddolžitev mestu Čedad za izgu- bo patriarhovega sedeža, ki se je pre- selil v prestižnejši Videm. Sicer pa so patriarhi pogosto bivali v Tolminu, kjer so poleg svoje sobe in kapele na gradu Kozlov rob, imeli še posebno letno rezidenco v tako imenovanem spodnjem gradu na Doru.

Zgrajenih nekaj manj kot 100 cerkva Bližina mesta Čedada in posredno UMETNOSTNO ZGODOVINSKO ZBIRKO si lahko ogledate v kletnih prostorih Tolminskega muzeja. Foto: Karla Kofol

Utrinki ktu, ki je bil v zelo slabem stanju, je In kak{no nalogo je pravzaprav tehniko Krn prihajala periodika, veli- so~ju, je zborovsko petje izredno bilo treba ponovno postaviti stre{no opravljala? Preberite odlomek iz ko pa je bilo tudi neperiodi~nega ‘ivo in redno strokovno spremljano. konstrukcijo in le to pokriti s slamo. besedila, Narodnoosvobodilni boj tiska.” To se ka‘e v velikem {tevilu S slednjo so oblo‘ili tudi vse stene. na Primorskem in Tehnika Krn, ki Patricija Rejec tradicionalnih prireditev in dose‘kih Isto~asno so na novo uredili in ga je napisal Danilo Zega. Foto: Darko Jeron~i~ na{ih zborov doma ter v tujini. V popravili pot. “S terenom je bila tehnika povezana projektnem zboru je svoje mesto Naj bralcem omenimo, da tehnika prek kurirjev, ki so ciklostirani mate- SLOVENSKI PROJEKTNI ZBOR dobilo kar pet pevcev in dve pevki iz Poso~ja: Primo‘ Barbi~, Rok Krn letos praznuje tudi svojo 60-let- rial odna{ali na javke. Z javk je ma- Tolmin – Konec avgusta je Tolmin Ga{perin, Matej Kav~i~, Milo{ nico. TD Tolmin je tako 13. septem- terial potoval v Ba{ko grapo, na gostil 62 ~lanski projektni zbor Leban, Miha Me‘nar, Ana Bo‘i~ in bra v sodelovanju z Ob~ino Tolmin, Cerkljansko, Kobari{ko, Bov{ko, v pevk in pevcev iz Slovenije ter za- Ur{ka Rutar. Krajevno skupnostjo Tolmin, Tolmin- Brda, Bene~ijo, Rezijo, Furlanijo in mejstva. Javni sklad Republike skim muzejem, Lokalno turisti~no na Koro{ko. Delovna ekipa tehnike Slovenije za kulturne dejavnosti je Organizatorji projekta so nam pove- organizacijo Soto~je, Zvezo borcev je {tela osem ~lanov, ki niso imeli le na podlagi avdicij, ki so bile izvede- dali, da je njegov namen ambicioz- Tolmin, Lovsko dru`ino Tolmin, naloge tiskanja in razna{anja mate- ne ‘e februarja in marca, v omenje- nej{im pevcem omogo~iti dodatne Komunalo Tolmin in po~itni{ko hi{o riala, temve~ so po okoli{kih nase- ni zbor izbral pevce z bogatimi zbo- mo‘nosti za odli~no zborovsko pe- pri Ma~ku iz Zadlaz @ab~ pripravilo ljih opravljali tudi politi~no in kultur- rovskimi izku{njami, v starosti od 18 tje in spoznavanje zanimivih skladb odprtje obnovljene tehnike. no delo. Izpod ciklostilnih valjev je v do 30 let. V Sloveniji, pa tudi v Po- v razli~nih zasedbah. Spoznali pa ( 11 )

Ogleja ter vozlišče prazgodovinskih so iz časa pozidave obeh cerkva kon- kva. V kulturno podobo naših krajev iz 17. stol. Domači podobarji so bolj poti med Kranjsko, Koroško in Fur- cem 15. stol. je močno posegla duhovna prenova, ali manj uspešno posnemali uveljav- lanijo v Zgornjem Posočju, je razlog ki je sledila tridentinskemu koncilu ljene mojstre in se ob njih tudi učili, zgodnjega pokristjanjenja in vzpo- Srednjeve{ko in se je na Slovenskem navzven ka- na primer Jurij Tavčar iz Idrije, čigar stavitve devetih pražupnij. Ob živa- stensko slikarstvo zala v razživeti baročni arhitekturi, je nekdanja oltarna slika sv. Jožefa hnem trgovanju med pokrajinami so Srednjeveško stensko slikarstvo je kiparstvu in slikarstvu. Ob že uveljav- v Soči in cerkvene bandere iz Tol- se v stoletjih izmenjavali in mešali predstavljeno s fragmentom freske ljenih mojstrih iz Furlanije so se poja- mina. Tomaž Seljak st. iz Klavž, na razni kulturni vplivi in z njimi moj- glave apostola iz cerkve sv. Petra v vile še nove delavnice, tako je kip razstavi je njegova oltarna slika sv. stri različnih slogovnih obdobij, ki so Zatolminu – delo furlanskega izvora Marije na Ilovici iz Podmelca (okoli Valentina z Mosta na Soči, je kot ze- s svojimi veščinami vzpodbudili “do- okoli 1470 - ter dekorativno poslika- 1580) po vsej verjetnosti delo “Kar- lo nadarjen samouk dosegel občudo- mače” ustvarjalce. Tako je bilo od vo slavoloka, delo Jerneja iz Loke v nijske šole”. Zelo hitro se je uveljavila vanja vredno slikarsko spretnost, še najstarejših časov do danes zgrajenih cerkvi sv. Marka nad Žabčami in tudi domača rezbarska in slikarska bolj pa se je uveljavil s poslikavo in v mnogih primerih bogato opre- Polaganje v grob iz cerkve sv. He- t.i. “Kobariška delavnica”, kip sv. mnogih cerkva njegov sin Tomaž ml. mljenih 96 cerkva (od teh jih 22 ne lene v Podbeli. V reki Soči blizu vasi Barbare iz nekdanjega “zlatega ol- Vojna vihra I. svetovne vojne je po- obstaja več) na ožjem Tolminskem, Ladra najdeni leseni kipec sv. Jane- tarja” pri Devici Mariji na Polju v škodovala mnogo cerkva in uničila Kobariškem in Bovškem. za Krstnika je presenetljivo kako- Bovcu je izpod dleta Jerneja Vrtava veliko cerkvene opreme, sreča pa je, Kot smo že omenili, je v sklopu vostno kiparsko delo 16. stol. V le- in polihromatorja in slikarja Luka da so bili duhovniki ob začetku vojne stalne razstave Tolminskega muzeja senih plastikah “Petkovega bogca” Šarfa iz Kobarida. Neznana svetnica dovolj previdni in so veliko predme- z zbirko sakralne umetnosti prikaza- iz Poljubinja, sv. Dominika in an- iz depoja tolminske župne cerkve tov, opreme, arhivov in posodja od- na povezanost Zgornjega Posočja z gelčka predstavljajo furlansko-ro- predstavlja dovršeno baročno kipar- peljali na varnejše kraje v zaledju oglejskim patriarhatom. Procesijski manski krog, kip “sv. Ane samo- stvo, ki je vzpodbudilo več bolj ali fronte. Tudi baročni kelih dekana Ba- križ iz “čedajske delavnice” (14. stol.) tretje” iz Kobarida (15. stol), pa je manj veščih domačih rezbarjev. To nnesa in baročna moštranca s kadil- simbolično predstavlja pokristjanje- verjetno koroškega porekla kot je tudi so leseni kipci “Trentarske Marije”, nico in čolničkom so bili ves čas voj- nje Posočja iz mesta Čedad. Čas gra- Marija kraljica iz nekdanje cerkve “Marije na Kalenc”, z letnico 1714, ne varno shranjeni na Bledu. denj mnogih novih in prezidav sta- sv. Mihaela na Strmcu. Kopija “za- in “Jezusa v ječi”, slednja s Šentvi- rejših cerkva v 15. stol predstavljajo roke sv. Katarine aleksandrijske” iz ške planote, in so izdelki rezbarjev Vrhunska umetni{ka okrasni sklepniki gotskih prezbite- tolminske župne cerkve, delo Nicco- samoukov. V barokiziranih prezbite- dela sredi vojne vihre rijev (sklepnik – središčni kamen, v la Frangipane (okoli 1520), zastopa rijih so nastajali veliki leseni oltarji Zanimivo je, da je kar nekaj vrhun- katerem se stikajo rebra gotskih obo- bogato furlansko-beneško slikarsko z mnogimi plastikami, eden izmed skih umetniških del nastalo prav sre- kov): “Kranjsko delavnico” zastopa tradicijo. teh je kip sv. Pavla iz Nemškega Ru- di vojne vihre. Na primer secesijska sklepnik sv. Urha iz istoimenske ta. Konec 18. in v 19. stol. se slikar- spominska cerkev sv. Duha v Javorci cerkve v Tolminu (1470), stavbenika Liturgi~no posodje ska, rezbarska in kiparska dejavnost po načrtih dunajskega arhitekta Gey- Andreja iz Loke sta Sklepnik sv. Liturgično posodje; gotska keliha še bolj razmahne. V Tolminskem Lo- linga, kiparsko delo Tirolca Giusep- Brikcija in okensko krogovičje iz in gotska monštranca iz prve pol. 15. mu klesari samouk Andrej Murovec, peja Rifesserja v italijanski vojaški istoimenske cerkve na Volarjih stol. govorijo o visoko razvitem du- čigar je sv. Janez Nepomuk v muzej- kapeli v Gabrjah, Micheluccijeva (1475). Sklepnika sv. Lucije in Ma- hovnem in umetniškem čutu tistega ski veži. Kamnita polihromirana kipa vojaška kapela v Ladrah. Na raz- rije z detetom z Mosta na Soči (okoli časa. sv. Benedikta in sv. Sholastike s stavi sta dve sliki Maksima Gaspa- 1485) kažeta povsem drugačno vpliv- Šentviške planote sta pravi mojstro- rija, ki sta nastali leta 1916 na boji- no poreklo. Kapitelja iz nekdanje Vzpodbuda vini kiparskega dela 18 in 19. stol. ščih soške fronte. V času po I. svet. cerkve v Špetru sta delo domačega doma~im rezbarjem Baročno slikarstvo je predstavljeno vojni je bilo potrebno obnoviti mno- mojstra Gašperja iz Tolmina. Kipi iz Turški vpadi, požari in druge na- s prizorom Estere in kralja, Zama- go cerkva. Pri njihovem opremljanju peščenca: sv. Andreja iz Svina in Ma- ravne ujme, kot so potresi, so bili raz- knjenja sv. Janeza od Križa, sv. Ana so sodelovali mojstri od blizu in da- rije z detetom ter molivcem iz Sužida log dograjevanj in spreminjanja cer- iz Trente, odrešenikov portret – vse leč. Clemente Del Neri iz Gorice se je uveljavil kot slikar, ki je poslikal veliko cerkva. Na stopniščih muzeja Utrinki so njegove freske iz cerkve sv. Lam- berta v Nemškem Rutu, ki so bile naj bi tudi na~in dela dveh vrhun- poškodovane v zadnjem potresu. Za skih slovenskih zborovodij, Karmi- ohranjanje narodne zavesti in kulture ne [ilec in Stojana Kureta. Poleg v medvojnem času ima za celotno za- tega je sodelovanje v tem zboru hodno Slovenijo, ki je bila po Rapal- tudi prijetno poletno zborovsko dru- ski pogodbi priključena Italiji, pose- ‘enje. Za kako resen projekt gre, bne zasluge slikar Tone Kralj. Ob vidimo ‘e iz tega, da so imeli pevci narodnostni meji je v tistem času od od 21. do 27. avgusta intenzivne Višarij do Trsta poslikal okoli 40 cer- vaje kar trikrat dnevno. Spored, ki kva. Iz njegovih svetopisemskih likov so ga na{tudirali v tem ~asu, so nam predstavili 27. avgusta v nabito in barv slovenskega žanra veje naro- polni avli [olskega centra v Tolmi- dno buditeljsko sporočilo. Odlitka nu. V naslednjih dneh pa so z njim Izgubljenega sina in Dobrega pastir- gostovali {e v Novi Gorici, Velenju ja iz župnijske cerkve na Mostu na ter v Veliki dvorani Slovenske fil- Soči dokumentirata ta čas. harmonije v Ljubljani. V SLOVENSKEM PROJEKTNEM ZBORU je svoje mesto dobilo kar sedem pevk in pevcev iz Silvester Gaber{~ek, podsekretar na Poso~ja. Besedilo in foto: Peter Kova~i~ Ministrstvu za kulturo Posledice su{e ( 12 )

Ste `e pozabili? Na `alost se vpliva narave na `ivljenje vseh organizmov na tem planetu ve~ina javnosti zave {ele ob tak{nih ekstremnih situacijah, kot so su{e, povodnji, to~a, po`ari … Ko pa ves “alarm” mine, vse skupaj tudi zelo hitro pozabimo. V na{em uredni{tvu smo se tako odlo~ili, da vam pripravimo nekak{en pregled posledic leto{nje katastrofalne su{e, ki je prizadela tudi na{ del~ek Slovenije.

Nizki vodostaji in presahnitve kler se struga ni ponovno napolnila Člani Ribiške družine (RD) Tolmin z zadostnimi količinami vode. Ribiči so imeli to poletje v svojih rekah in pa so s hitro akcijo preprečili večji potokih kar nekaj “reševalnih akcij” pogin rib. ribjega življa. Reka Nadiža je namreč Do pogina rib (Ribiška družina med naseljem Robič in istoimenskim Tolmin jih je odstranila 230) je prišlo mejnim prehodom z Italijo presahni- tudi v reki Idrijci. Na jezu v naselju la. Tako je bil življenjski prostor rib, se je nivo vode zaradi rakov in drugih vodnih organizmov delovanja male HE ponoči kritično na približno treh kilometrih uničen. zmanjšal. Ribiči so na srečo že pred tem iz Mimogrede naj omenimo, da so struge polovili več tisoč ogroženih bili ribiči prijetno presenečeni nad mladic in odraslih rib ter jih preme- ugotovitvijo, da se je število potočnih stili v vodotoke, ki še tečejo. rakov zelo namnožilo. V preteklosti Tudi del potoka Knešca v Baški je le te močno zdesetkala račja kuga. grapi je nenadoma presahnil. Ugoto- 20 cm velikega raka so našli tudi v vili so, da voda izginja v ponorju in potoku Knešca, čeprav so bili prepri- se čez kakšnih 800 m, tik pred stroj- čani, da jih v njem ni. Zaradi suhih nico male HE Kneža, ponovno poja- rečnih strug in zelo težavnega reše- vi. Upravljalci elektrarne so morali z SUHA STRUGA REKE NADI@E – @ivljenjski prostor vodnih organizmov je bil na razdalji treh vanja, podnevi se raki lahko zarijejo obratovanjem prekiniti vse dotlej, do- kilometrov uni~en. do ½ m globoko in jih na plano lah-

Utrinki

^ETRTI FESTIVAL SAJETA filmsko umetnost, tisti bolj literarno {ir{i javnosti predstavili svojo poe- BOV[KE STRME KOLESNICE Tolmin – Na soto~ju Tolminke in navdahnjeni pa so se udele‘ili zijo in prozo. Bovec – V poletni sezoni Bovec ‘e literarnega maratona, kjer so lahko So~e se je v za~etku avgusta odvijal Besedilo in foto: Peter Kova~i~ deset let ‘ivi z roko v roki z reko ~etrti festival Sajeta. Slednjega si je So~o. Vendar pa so tu na razpolago pred {tirimi leti zamislila skupina {e raznovrstne {portne aktivnosti, ki tolminskih zanesenjakov, festival pa niso vezane na smaragdno lepoti- iz leta v leto pridobiva na kakovosti co. Pohodni{tvo in gorsko kolesar- in mno‘i~nosti. Letos se je na odru jenje sta na primer dve, ki so jih ob soto~ju v {estih dneh zvrstilo 12 bov{ki turisti~ni delavci v leto{nji priznanih glasbenih skupin, Zveza sezoni pribli‘ali modernemu turistu. tolminskih mladinskih dru{tev, ki @e v lanski sezoni je Lokalna turi- organizira festival Sajeta, pa je na- sti~na organizacija Bovec izdala {tela kar 2000 obiskovalcev. Ti so si v ~asu festivala poleg {tevilnih kon- turisti~ni zemljevid “Bovec z okoli- certov ogledali tudi nekaj lutkovnih co”, na katerem so med drugim predstav ter se udele‘evali umetni- ozna~ene tudi sprehajalne in gor- {kih delavnic. S pomo~jo priznane- sko kolesarske poti. Slednje so v ga italijanskega jazzovskega leto{nji sezoni ob pomo~i zunanjih bobnarja Francesca Cusa so lahko sodelavcev (Advanture, Outdoor sodelovali na glasbeni delavnici, Freaks, Dru{tvo 13-13, turisti~na fotograf in kipar Du{an Gerlica jih dru{tva, krajevne skupnosti ...) je popeljal v umetnost oblikovanja nadgradili s postavitvijo usmerjeval- lesa, Jo‘ica Korenjak v svet gline. nih tabel (piktogramov). Aktivnosti Mladi filmarji so pod vodstvom `eljan turist se tako lahko s karto v Filipa Markovinovica spoznavali NA LITERARNEM MARATONU so lahko ustvarjalci svoja dela predstavljali {ir{i javnosti. roki odpravi na izbrano turo. Naj ob Obvestilo ( 13 )

ko spravimo samo z zadostno koli- ru v zgornjih plasteh ni mešala, po- čila slovenskemu kmetijstvu. Zato čino vode oziroma ponoči s svetilko, sledica tega pa je bilo daljše obdobje smo odšli na Kmetijsko svetovalno jih je veliko tudi poginilo. intenzivnega cvetenja zelenih alg, ki službo Tolmin in Bogdana Črva, POMO^ PRIZADETIM V se je nadaljevalo še s cvetenjem mo- kmetijskega svetovalca, vprašali, v NEURJU V KANALSKI DO- “Cvetenje” drozelenih alg. kolikšni meri je prizadeto kmetijstvo LINI Ribiška družina zagotavlja, da živ- akumulacijskega jezera v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin. Slovenski krovni organizaciji v Živelj v akumulacijskem jezeru na ljenje rib v jezeru ni bilo ogroženo, 103 kmetije od skupno 644, kolikor Italiji Slovenska kulturnogospo- Mostu na Soči se je moral v letoš- saj je bil v spodnjih plasteh dotok jih je registriranih v tolminski občini, darska zveza (SKGZ) in Svet njem poletju spopasti s posledicami hladne vode še vedno dovolj velik, je do 15. julija prijavilo omenjeno slovenskih organizacij (SSO) intenzivne rasti alg (cvetenjem), ki se modrozelene alge pa pri svojem cve- škodo. Tako so ocenili, da bo letošnji ter osrednja organizacija Slo- je zaradi zgodnjih visokih tempera- tenju proizvajajo kisik. Če ni dovolj pridelek travinj in koruze za 35 do vencev v Kanalski dolini Sloven- tur, velike osončenosti in organskih padavin, pa lahko nastopijo težave v 40 odstotkov manjši. snovi začela že v začetku junija. Za- trenutku, ko alge pričnejo odmirati sko kulturno sredi{~e Planika radi nizkega vodostaja se voda v jeze- in na dnu jezera za svojo razgradnjo Ognjeni zublji (SKS Planika), so po nedavnem porabljajo kisik. To poletje so imeli veliko dela tudi katastrofalnem neurju, ko je bla- gasilci, saj je suša dodobra osušila to zalilo in ru{ilo domove, trgalo Pomanjkanje pitne vode teren. Na Bovškem so se morali tako ceste v Kanalski dolini ter odne- Zaradi dolgotrajne suše so se kaj letošnje poletje spopasti kar s petimi slo dve ‘ivljenji, spro‘ili obse‘no kmalu pokazale tudi težave pri pre- požari: na Kaninu, Rombonu, Man- humanitarno akcijo Pomo~ priza- skrbi s pitno vodo. Po podatkih Ko- gartu, Svinjaku in v gorah nad Tren- detim v neurju v Kanalski dolini. munale Tolmin so bile te največje v to). Pri tem jim je pomagal tudi heli- Baški grapi in sicer na območju Te- kopter Slovenske vojske. Po besedah Kanalska dolina je ozka dolina mljin, Stržišča in na Selah nad Pod- poveljnika bovškega prostovoljnega na italijansko-slovensko-avstrij- melcem. Tja so morali gasilci vodo gasilskega društva Mira Bozje je bil ski tromeji. Na dobrih dvajsetih dovažati s cisternami. Prav tako so najobsežnejši požar na pobočju gore kilometrih so pod Julijskimi in njihovo pomoč potrebovali prebivalci Svinjak. Naj ob tem bralcem povemo, Karnijskimi Alpami v bli‘ini Trbi‘a v Tolminskem Lomu, na Kobariškem da je tu v zadnjih petih letih gorelo poleg Naborjeta, Lu‘nic in Koka- vasi Ladra, Staro selo in Svino, na že petkrat. Na Tolminskem pa je za- va tudi s slovensko govore~im Bovškem prebivalci vasi Žaga. Po- gorelo na težko prehodnem terenu prebivalstvom naseljene vasi @a- manjkanje padavin je imelo za po- nad cesto, ki pelje iz Ljubinja na bnice, Ov~ja vas, Ukve, Lipalja sledico presahnitev marsikaterega Hum. Tudi tu je gasilcem priskočil vas, Bela Pe~ in Rabelj. Danes v vodnega vira. na pomoč helikopter. In kaj je najve- dolini, ki jo {tevilni raziskovalci Manj{i kmetijski pridelek čkrat vzrok požara? Bozja je povedal, prepoznavajo kot primer jezikov- da jih veliko zanetijo strele, večkrat Prav gotovo ste prek medijev že no in kulturno me{ane lokalne pa je posredi tudi človeški faktor. skupnosti, kjer v so‘itju sobivajo [TEVILNI VODNI IZVIRI kljub hudi su{i niso veliko izvedeli o katastrofalni škodi, presahnili. ki jo je suša v letošnjem letu povzro- Besedilo in foto: Patricija Rejec italijanski, slovenski, nem{ki in furlanski jezik, po {tetju iz leta 1983, ‘ivi 8.886 prebivalcev, od Utrinki tega 895 Slovencev (10,1 odstot- kov), 7.236 Italijanov (81,4 odsto- tem omenimo, da so ozna~ene tudi predvsem doma~ini. Vsekakor pa Direktor LTO Bovec Marko Vidi~ tkov) in 755 (8,5 odstotkov) Nem- tiste lokalne poti, ki so bile do se- skrivajo marsikatero lepoto bov{ke zatrjuje, da se bo spodnji del kanin- cev. Neurje, ki je v petek, 29. av- daj “javnosti” skrite in so jih poznali kotline. skega smu~i{~a v prihodnosti spre- gusta, zve~er pusto{ilo po Kanal- @e obstoje~e in nove gorsko kolesar- menil v nekak{en tematski park za ski dolini, je najhuje prizadelo ske poti se razpredajo preko Kobari- gorske kolesarje, ki bi bil namenjen prav Ukve, kjer je dolga stoletja {kega Stola, planine Predolina nad {irokim mno‘icam z razli~nim kole- zaradi tesno povezane lokalne Dre‘nico do kaninskega pogorja. sarskim znanjem ter pri~akovanji. skupnosti pre‘ivela slovenska Najnovej{a pot, ki je bila odprta spo- Idejni vodja projekta Marko [imenc beseda in kjer {e danes deluje mladi letos, pa se razteza z B posta- – MAC iz {portnega dru{tva osrednja organizacija Slovencev je kabinske ‘i~nice po stari ‘e zapu- Ootdoor Freaks pa pravi, da bi se v Kanalski dolini SKS Planika. {~eni planinski poti do Bovca. Pot je tematski park, zgrajen na tem ob- namenjena bolj zahtevnim gorskim mo~ju, lahko kosal s tak{nimi parki Sredstva za pomo~ prizadetim kolesarjem, vendar pa se po njej drugod po svetu. lahko naka‘ete na naslov: lahko spustijo tudi navadni smrtniki. Turizem v Bovcu se tako s to ponu- SKGZ-SSO-PLANIKA.PRO- Proga deluje v povezavi s kabinsko dbo razvija v smeri modernih turisti- ALLUVIONATI, Via Nazionale, 28 ‘i~nico na Kanin. Za 1.000 SIT se z ~nih krajev, ki ‘ivijo predvsem od – Ugovizza, 33010 Malborghetto, njo lahko odpeljete na postajo B. tako imenovanega {portnega “out- Valbruna, UD, Italija; na teko~i ra- Potem pa le urno navzdol! Na {tiri door” turizma. To lahko trdimo tudi km dolgi progi zna{a vi{inska razlika ~un C/C 7720173S, mednaro- zaradi tega, ker kar nekaj agencij med najvi{jo in najni‘jo to~ko 500 m. dno nakazilo IT 73 F 06340 ponuja izlete v hribe, gorsko kole- 64290 07407720173S, SWIFT sarjenje, plezanje itd. Temu ni kaj BOV[KE GORSKO KOLESARSKE POTI so CRUP IT 2U XXX pri banki Crup, dodati, razen: “Dobrodo{li doma!” namenjene tako zahtevnim gorskim kolesar- Tarviso/Trbi‘. jem kot tudi navadnim smrtnikom. Foto: Jaka Bizjak Marko [imenc – MAC Gorski re{evalni slu`bi Bovec in Tolmin ( 14 )

Prostovoljci za nesebi~no pomo~ Prav gotovo ne bo nih~e oporekal trditvi, da re{evalci niso samo dobri poznavalci {tevilnih poti in plezalnih sten, temve~ celotnega terena, na katerem re{ujejo. Ker pa se vsaka akcija in vsaka vaja odvija v druga~nih okoli{~inah, se {e tako izku{eni re{evalci znajdejo v nepredvidljivih ter nemogo~ih situacijah. Neprestana izpostavljenost nevarnostim, fizi~ne in psihi~ne obremenitve, vremenske neprilike ter velika odgovornost, ki je povezana s ~love{kimi `ivljenji, so preprosto del njihovega vsakdana, ki si ga ve~ina izmed nas ne bo mogla nikoli predstavljati. Kakor tudi ne dejstva, da pustijo vsako delo, vstanejo ob vsaki uri in pohitijo pomagat ponesre~enim.

a bi bolje spoznali delo Gor- skih reševalnih služb (GRS), Dki prav v poletnih mesecih opravijo največ reševalnih ur, smo na klepet povabili načelnika GRS Bovec Vladimirja Mrakiča in načelnika GRS Tolmin Žarka Trušnovca.

Prve gorsko re{evalne slu`be Čeprav je bila GRS Slovenije usta- novljena že davnega leta 1912, so se na našem območju takšne službe pri- čele prvič pojavljati šele po drugi sve- tovni vojni. Tolminska je bila namreč po prvi svetovni vojni priključena Italiji, italijanska planinska organiza- cija CAI pa ni imela organizirane to- vrstne pomoči. Tako je bila leta 1946 v Trenti na zahtevo Slovenske GRS ustanovljena prva postaja GRS v Po- RE[EVANJE PONESRE^ENCA IZ AVTOMOBILA. RE[EVANJE PADALCA. sočju. Načeloval ji je Ciril Bradaškja. Obmo~ja posamezne GRS Za GRS Bovec bi lahko rekli, da sov- ne z adrenalinskimi športi in padal- Že naslednje leto sta se ji pridružili Z razvojem GRS je prišlo do po- pada z mejami občine Bovec, pokriva stvom. Slednje so močno v porastu tudi postaja v Bovcu pod vodstvom novnega združevanja posameznih pa tudi območje Krnskih jezer. GRS prav na Tolminskem in Kobariškem. načelnika Borisa Ostana in v Logu postaj. Tako sta se združili postaji Tolmin pa poleg tolminskih in koba- Tu reševalci zaradi izpostavljenih cest pod Mangartom, katere načelnik je Kobarid in Tolmin, k Bovcu pa je pri- riških občinskih meja pokriva še teri- (Čadrg, Polog, planine, Stržišče) veli- postal Anton Vencelj. V Tolminu pa stopila postaja v Trenti. Danes obe torije občin Cerkno, Idrija, Kanal, kokrat posredujejo tudi v prometnih je leta 1948 v okviru planinskega uspešno delata na območjih, ki se ze- društva in pod vodstvom Janeza Vi- Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava ter nesrečah, izključene niso niti gozdar- lo razlikujeta po velikosti in terenu. dmarja pričelo z delovanjem Reše- Kras do Sežane. ske delovne nesreče. Člani GRS Bo- valno društvo. vec so letos izpeljali že 27 akcij, tol- [tevilo ~lanov minski reševalci 35. Največ reševal- [tevilo re{evalnih akcij GRS postaj Bovec Sne`na ujma in Tolmin od leta 1999 do 2002 Mrakič in Trušnovec sta nam tudi nih ur opravijo v poletnih mesecih, Februarja leta 1952 je naše kraje povedala, da ima vsaka postaja z nor- saj je prav ta čas v Posočju tudi naj- 40 zajela snežna ujma, v kateri je padlo 37 mativom določeno število članov. Sle- več ljudi. Čeprav se je v zadnjih letih več kot dva metra snega, v plazovih 35 dnje je izračunano glede na 10 letno pri večini gornikov zelo izboljšalo pa je izgubilo življenje veliko ljudi. 30 28 povprečje števila akcij ter na obre- stanje samozaščite pa med njimi še

123426 Prav ta dogodek je pokazal potrebo 1234 123425 menjenost terena. Tako ima postaja vedno dobimo veliko tako imenova- 25 1234 1234 1234 1234 po boljši organiziranosti GRS v Poso- 1234 123422 1234 v Bovcu 31 članov, na tolminski pa nih nedeljskih planincev, ki se v naše 1234 1234 1234 20 1234 1234 1234 1234 18 18 1234 1234 jih je kar 35, kljub temu, da jih nor- čju. Sledila je ustanovitev samostojne 1234 1234 gore podajo 2 do 3 krat leto, med 1234 1234 1234 1234 1234 1234

1234 postaje v Tolminu, katere načelnik je 15 1234 1234 mativ določa samo 28. dopusti. Prav ti imajo najmanj ustre- 1234 1234 1234 123411 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234 znega znanja, ne poznajo terena, naj- postal izkušen alpinist Peter Ber- 1234 1234 10 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234

[tevilo re{evalnih akcij 1234 1234 ginc. Istočasno je bila ustanovljena 1234 1234 Re{evanje – tudi večkrat niso pravilno opremljeni in 1234 1234 5 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234 1234 “prek mobilnega telefona” predhodno si ne priskrbijo ustreznih postaja v Kobaridu, vodil jo je Janko 1234 1234 0 1234 1234 Koren. Že omenjena postaja v Logu Bovec Tolmin Oba načelnika poudarjata, da informacij. Mrakič je poudaril, da se pod Mangartom se je združila s po- 1234 1234 imajo danes reševalci poleg gorskih zadnja leta vedno bolj uveljavlja tudi 1234 1234 stajo Bovec. 1234 1999 2000 12342001 2002 akcij tudi veliko takih, ki so poveza- reševanje “prek mobilnega telefona”. ( 15 )

Veliko planincev v raznovrstnih vremenske razmere. Takrat ne more- vozila, helikopter vedno pogosteje Slu`ba, dru`ina in re{evanje situacijah prosi reševalce za pomoč jo prositi za pomoč helikopterja in pomaga ponesrečenim do hitrejše po- Tempo življenja je vedno hitrejši. in nasvet kar prek telefona (nevihta, tako ostanejo za prenos opreme in moči … Vse to pa zahteva vedno ve- Zato nas je zanimalo, kako služba in zgrešena pot, bližnje “nevarno” sre- ponesrečenih samo še pleča reševal- čjo izurjenost reševalcev in nepresta- družina stopata v korak s to dejavno- čanje z divjadjo ...). Tako lahko trdi- cev. Mrakič je povedal, da je najdaljša no usposabljanje. Vse potrebno zna- stjo. Oba sta poudarila, da imajo de- mo, da je postal mobilni telefon do- reševalna akcija na Rombonu, ki so nje pridobijo na postajnih vajah, dr- lodajalci veliko posluha in razume- datni varnostni faktor v hribih. se je udeležili bovški reševalci, trajala žavnih tečajih, ki jih organizira ko- vanja za njihovo reševalno delo. Dru- od 21. ure do 6. ure zjutraj. misija za GRS. Tako ima vsak posa- žina pa se je morala navaditi živeti s Najdalj{a akcija mezen reševalec na leto okrog 15 do tem. Pravzaprav obema veliko pome- Zanimalo nas je tudi, koliko ur v Neprestano usposabljanje 20 dni usposabljanja. Ob vsem tem ni prav moralna podpora družine. povprečju reševalci potrebujejo, da V kratkem obdobju so se razmere pa skrbijo tudi za izobraževanje Sama namreč pravita: “V kolikor te zaključijo akcijo. Na obeh postajah, v Gorski reševalni službi zelo spre- podmladka. Vsak začetnik naj bi na- družina ne podpira, tega ne moreš kjer seveda vodijo tudi statistiko, menile. Lastno opremo so zamenjali čeloma že bil alpinist, oziroma naj delati!” Prav zato na obeh postajah znaša ta čas v povprečju 4,5 ure. V z enotno (prek postaje GRS), poziv- bi bil vključen v alpinistični odsek, enkrat letno organizirajo družinski vsaki posamezni akciji pa je prisotnih niki pripomorejo, da akcije hitreje tako da ne začenja čisto na novo z vikend, na katerem se poveselijo vse 5 do 6 reševalcev. In kako statistika stečejo, sodobne radijske zveze po- vrvno tehniko. Po uspešno opravlje- družine reševalcev. izgleda v praksi. Trušnovec je pou- skrbijo, da so vedno na tekočem z nem triletnem pripravništvu pa ga Patricija Rejec daril, da so najhujše noči in slabe dogajanjem, imajo nova terenska čaka še izpit za gorskega reševalca. Foto: Arhiv GRS

RE[EVANJE PONESRE^ENCA. ISKALNA AKCIJA s pomo~jo helikopterja na Peskih.

Utrinki

[ESTI DARILNI SEJEM spoznavajo in ohranjajo tradicijo. Bovec – ^lanice Dru{tva bov{kih In kaj so za vse obiskovalce pripra- ‘ena in njihove zunanje sodelavke vile letos? Na stojnicah je bilo mo~ so na praznik Marijinega vnebov- kupiti najrazli~nej{e izdelke: kva~- zetja (ro‘nca) pred Hotelom Alp ‘e kane prti~ke, ro‘e in nogavice, ka- {esti~ zapored pripravile darilni pe ter brezrokavnike iz doma~e ov- sejem. Naj bralcem povemo, da ~je volne, ki so jih pobarvale z na- ~lanice vsako leto pripravijo dva ravnimi barvami (zelenimi in rjavimi samostojna sejma. Poleg ‘e ome- orehi ter ~ebulo), pletivo, orehovo njenega {e novoletnega v mesecu potico … Predvsem turisti so z decembru. Na njih prodajajo svoje zanimanjem spremljali prikaz tradi- cionalnih kme~kih opravil: pletenje izdelke, z izkupi~kom od prodaje pa ko{ar iz vrbovih vej, izdelavo masla, pomagajo mladim v stiski (bolezni). predenje na kolovratu, kva~kanje in Njihova maskota so postale noga- ~esanje ov~je volne (kvartanje). vice iz doma~e volne, ki so zadnja leta vedno bolj priljubljene. Veliko Sejem so popestrili {e mo{ki pev- jih prodajo kot turisti~ni spominek. ski zbor KD Golobar Bovec ter otro- Pomaga jim 14 zunanjih sodelavk, ci iz bov{kega vrtca pod mentor- ponosne pa so tudi na to, da ima stvom Erne Woj~icki Germov{ek. bov{ki ‘upan Danijel Krivec za nji- Izkupi~ek sejma bo {el tudi letos v hovo delo veliko posluha. Kot same humanitarne namene. Namenili so poudarjajo, je smisel dru{tva med ga otrokom, obolelim za rakom. [ESTI BOV[KI DARILNI SEJEM. ^lanice Dru{tva bov{kih ‘ena so leto{nji izkupi~ek namenile drugim tudi v tem, da se dru‘ijo, otrokom, obolelim za rakom. Besedilo in foto: Patricija Rejec Za{~itene ptice Zgornjega Poso~ja ( 16 )

Mlakarica (Anas platyrhynchos) ^e smo prvi~ govorili o belki, kot ptici vrhov nad Poso~jem, se bomo tokrat spustili prav v dolino in se ustavili pri mlakarici. Ta sicer netipi~no alpska vrsta je na{la zavetje tudi v tem delu Slovenije. @e samo ime mlakarica napoveduje, da ji ustrezajo predvsem stoje~e ali po~asi teko~e vode, zato jo pogosto najdemo predvsem na akumulacijah na reki So~i. Tam ponavadi v skupini z ostalimi nemirno plava po vodni povr{ini in i{~e hrano.

glavnem se hranijo z rastlinsko hrano, ki ločiti, ali so samčki ali samičke. Kmalu pa je opazil, jo pobirajo iz vode. V kljunu ima zobce, s da njegove mame ni več v bližini. Hitro se je po- V katerimi preceja vodo. Voda odteče, hrana gnal iz skupine in jo začel iskati. Pri tem je na ves pa se ulovi nanje. Ko opazujemo takšno druščino, glas čivkal in begal sem ter tja. Skrbna mama je v njej ni težko ločiti samcev od samic. Prve spozna- bila seveda blizu, tako da jo je kmalu našel. Videti mo po lepi zeleno-bleščeči obarvanosti glave z bi morali veselje, ko je priplaval do nje. Nič več belim ovratnikom. Po telesu so večinoma sivi. Sa- se ni od nje oddaljeval, temveč je stalno plaval mice so za razliko od njih cele rjavo grahaste. Edi- par centimetrov za njo. no mesto, ki ni varovalno obarvano, je na krilu in Povoščeno perje preprečuje, da bi se mlakarica se imenuje zrcalce, a še to je ponavadi skrito pod zmočila. Vendar perje ni povoščeno samo po sebi. letalnim perjem. Imajo ga tudi druge vrste rac, ni Ves dan ga mora pridno mazati z izločki posebne pa nujno modro, kot pri mlakarici. Rjava obarva- žleze, ki jo poznamo samo pri pticah. Prav zaradi nost jim nudi ustrezno varovalno barvo med gnez- MLAKARICO LAHKO POGOSTO VIDIMO na stoje~ih ali tega lahko pozimi ves dan preživi na vodi. Ni samo denjem. Gnezdijo namreč. Če bi bile živih barv po~asi teko~ih vodah. dobra plavalka, temveč tudi zelo dobro leti. Pred- kot samčki, bi med valjenjem postale kaj hitro plen vsem tiste, ki so doma na severu, se pozimi odpra- večjih živali, tako pa se dobesedno zlijejo z oko- opazoval dve samici, ki sta vodili vsaka svoje mla- vijo v južne kraje. Pri tem morajo pogosto leteti ljem. Tudi kadar za kratek čas zapustijo gnezdo, de. Prva je imela pet mladičev, druga pa samo ene- čez gorske masive, za počitek pa si izberejo vodne svetla jajca skrbno prekrijejo z rastlinjem. Takrat ga. To je najbrž tega osamljenega račka zavedlo. površine na selitveni poti. jih ne bomo opazili, čeprav bomo stali tik ob njih. Pred nekaj leti sem se jeseni odpravil h Krn- Čim se vsi mladički zvalijo, se družina hitro od- V Sloveniji spremlja stanje pti~jih populacij skemu jezeru. Ko sem po par urah hoda prispel pravi proti vodi. Šteje lahko tudi deset članov in Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic do brega, sem ves začuden opazil, da po njegovi vsi pridno sledijo materi, ki jih kliče s tihim ogla- Slovenije. Naslov: DOPPS – BirdLife Slovenija, gladini plava par mlakaric. Jezero, ki leži visoko v šanjem. Tudi mlade račke niso neme in pridno od- p. p. 2722, 1001 Ljubljana, tel: 01/ 544-12-30 naših Alpah, sta očitno izrabili za počitek na svoji govarjajo mami s svojimi tenkimi piski. Plavalni poti na jug. Koliko časa sta se zadrževali na njem, tečaj ni potreben, saj so mladiči rojeni plavalci. V Ko se je skupaj s svojo materjo približal vrstnikom, ne vem, saj sem še istega dne odšel nazaj v dolino. vodi so varnejši, saj večina plenilcev ne more za je pozabil, da je sam. Zamikala ga je igra. Začel je Ko sem hodil proti Lepeni, sem jima v mislih še njimi. Mlade račke na vodni površini pridno sledijo plavati med ostalimi mladički in se nekaj časa ve- enkrat zaželel srečno pot. materi. Zgodi pa se, da se kakšna od njih zaradi del, kot da je njihov brat oziroma sestra. Zaradi Besedilo in foto: Toma` Miheli~, DOPPS, vodja nepazljivosti vseeno preveč oddalji. Letos sem enake obarvanosti mladičkov namreč ne moremo kartiranja ptic

Obvestila

OTRO[KI TEDEN USTVARJALNOSTI Pri svojem delu so vsak dan uporabljali druge materiale: kamen, svilo, steklo, glino … [tevilo Tolmin – Dru{tvo prijateljev mladine (DPM) ob- mladih umetnikov se je tako iz dneva v dan pove- ~ine Tolmin je letos ‘e drugi~ zapored v predza- ~evalo in se ob koncu tedna povzpelo tja do 32. dnjem tednu {olskih po~itnic izpeljalo petdnevne Navdu{eni nad tovrstnim delom so otroci s seboj ustvarjalne delavnice za otroke ni‘jih razredov namre~ pripeljali tudi prijatelje, bratce in sestrice osnovne {ole. ter celo star{e. Mladi ustvarjalci so svoje izdelke Po besedah predsednice DPM Majde Maglica je razstavili v izlo‘bi Videa Kragelj v Tolminu. namen tovrstnih delavnic popestriti po~itnice {ol- Majda Maglica poudarja, da so star{i s tovrstno skim otrokom, ki se predvsem v drugi polovici zaposlitvijo sinov in h~era zelo zadovoljni, saj jim meseca avgusta, ko se zaklju~ijo letovanja ob ni vseeno, kje ti prebijejo svoje proste dopoldne- morju, najve~krat spopadejo z dolg~asom. Med ve. Vsi pa so menili, da je tak{nih zaposlitev pre- njimi so zlasti otroci ni‘jih razredov, zato so tudi malo. Ob tem predsednica dru{tva dodaja, da je starost udele‘encev omejili na 7 do 11 let. {tevilo delavnic, ki jih organizirajo, vezano na USTVARJALNA DELAVNICA je navdu{ila mlade umetnike, Tokrat sta otrokom pri njihovem ustvarjanju poma- vi{ino razpolo‘ljivih finan~nih sredstev. saj so naslednje dni s seboj pripeljali prijatelje, bratce, sestrice gali prostovoljki Nika Perin~i~ in [pela Krivec. [pela Kranjc in celo star{e. Foto: Arhiv VVO Ilke Devetak Bignami Tolmin Ambasadorji Poso~ja ( 17 )

Ah, tisti tvoji lonci! Alenka Gololi~i~ iz Gornjega Loga pri Mostu na So~i se ukvarja z oblikovanjem gline in kot sama pravi, spada med tako imenovane ljubiteljske keramike. Izdeluje raznovrstne uporabne predmete, s prastarimi tehnikami in vzorci pa ponovno o`ivlja oblike predme- tov, ki so jih uporabljali `e na{i predniki. Svoje zamisli ~rpa iz izjemno bogate zgodovi- ne Mosta na So~i in Poso~ja. Zelo rada tudi eksperimentira – v nekem ~isto svojem stilu.

Alenka, kdaj se je v vas prebudila želja po tovr- stnem ustvarjanju? Mislim, da to človek nekako prinese s seboj na svet. Ko razmišljam o sebi kot otroku, se spomnim, da sem vedno zelo rada iskala lužice in “packala” po blatu ter zemlji. Že od ranih let, živela sem namreč na kmetiji, sem imela konstanten stik z zemljo, na prvem mestu pa je vedno bilo delo z rokami. Ko sem pred leti po naključju izvedela za keramično šolo, sem se vpisala vanjo in tako ostala pri tem delu. In kakšni so bili vaši prvi izdelki? V keramični šoli so me prvo leto naučili osnov- nega oblikovanja predmetov, se pravi iz kepice gli- ne, glinenih kačic in valjane gline. Temu primerni so bili tudi moji prvi šolski izdelki. V drugem letu svojega učenja sem se seznanila z dekorativo, si kupila lončarsko vreteno in začela s tako imenova- nim izdelku primernim načinom obdelave. S tem sem spoznala veliko tehnik, vendar se danes prav pri vsakem posameznem predmetu odločim, katero izmed mnogih bom uporabila. Najljubši sta mi prav gotovo tehnika gradnje s kačicami in iz pol- nega volumna (kepice gline). KERAMI^NO DELAVNICO Z RAZSTAVNIM KOTI^KOM si je Alenka uredila na Mostu na So~i. Vaši današnji izdelki so čisto nekaj posebnega. Po več kot desetih letih oblikovanja sem spo- katere original je razstavljen v Narodnem muzeju na vsaki moji skodelici odtisnjena zaporedna števil- znala raznovrstne materiale, koliko glina prenese, (NM) v Ljubljani. Poudarila bi rada, kaj je to repli- ka replike, priložen pa ji je tudi certifikat NM. Na kako lahko spreminjam barve … Prav zato sem ka. Replika namreč pomeni, da je nek izdelek nare- takšen način ni možno podvajanje. Za to skodelico pomislila, da bi pričela z izdelovanjem nečesa bolj jen prav na takšen način, iz takšnega materiala in so mi odobrili serijo 300 kosov. Naj omenim, da izvirnega, saj je v današnjem času zelo težko biti ima takšen končen videz kot original. Prav zato je prodajalci danes za repliko prodajajo raznovrstne prepoznaven. Zgodovino sem imela vedno rada, izdelke, ki pa to v resnici niso. Replika prav gotovo prav posebej pa me navdušuje mostarska prete- ni na primer odtis idrijske čipke v glini. klost. Tako sem postopno začela spoznavati sveto- lucijsko keramiko. Koliko časa ste porabili, da ste proučili celoten postopek za izdelavo replike? Svetolucijsko keramiko? Najprej sem pomoč poiskala v Tolminskem mu- To je lončenina, značilna za starejšo železno do- zeju. Tam so me napotili k arheologu Dragu Svolj- bo Posočja, datirana od 8. do 4. stoletja pred našim šku v NM. On mi je priskrbel skice svetolucijske štetjem. No, ko sem poskusila s prvim izdelkom, keramike, v depojih pa sem se natančneje sezna- sem ugotovila, da ni vse tako preprosto. Glina se nila s keramiko iz tistega obdobja. Nato sem potre- namreč zelo krči, spreminja barvo … Spoznala bovala še približno leto in pol ter s primitivno peko sem, kako težko narediš izdelek, da je ta čim bolj poskušala žgati skodelice, seveda v kombinaciji z podoben originalu. V bistvu je to preizkus samega različnimi barvami. Kar nekaj časa pa sem porabila sebe. Ali mi bo uspelo ali ne? tudi za to, da je skodelica dobila ustrezno obliko.

Izdelujete tudi replike? ALENKA RADA EKSPERIMENTIRA, saj tako dobi fenome- Včasih je spadala med grobno posodje. Danes jo Kot repliko lahko izdelujem samo eno skodelico, nalne efekte. kupujejo ljubitelji keramike in za poslovna darilca. Ambasadorji Poso~ja ( 18 )

Njena cena je nekoliko višja od cene kulturni praznik. Mnogi pravijo, da cih, danes pa točno vedo, da hočejo galerijah, ki bo odprta do 30. okto- ostalih izdelkov, kljub temu pa še ve- v kolikor nisi na televiziji, te pre- kupiti svetolucijsko keramiko. bra 2003. Udeležujem se vsakoletne dno vsaj trikrat nižja od tovrstnih iz- prosto ni. Zato sem toliko bolj vesela, razstave članov Društva keramikov v delkov v tujini. da so domačini moje izdelke sprejeli Veliko tudi razstavljate. Kanalu ter razstave lončarjev in kera- že pred tem. Še ni dolgo tega, ko so Pravkar razstavljam na mednaro- mikov Slovenije v Slovenski Bistrici. Ker izdelujete tudi uporabno kera- ljudje spraševali po tistih mojih lon- dni razstavi Ex-tempore v Piranskih Ne smem pozabiti tudi na Bienalno miko, kombinacije raznovrstnih razstavo domače in umetnostne obrti barv in materialov prav gotovo za- v Slovenj Gradcu ter na Ljubljanskem htevajo ogromno znanja iz kemije. gradu. Zelo rada sodelujem na dolo- Se navdušujete tudi nad njo? čenih turističnih prireditvah, na pri- Vedno je bila moj sovražnik števil- mer na srednjeveških dnevih v Anka- ka ena. Moram pa priznati, da brez ranu in Kamniku. Društva keramikov iz Kanala in vo- dje Darje Žorž ne bi nikoli mogla Kdo kupuje vaše izdelke? osvojiti vsega potrebnega znanja. Sle- Domačini in turisti kot darilca ter dnjega si namreč lahko pridobiš le z spominke, podjetja in posamezniki lastnim delom in preizkusi, nekaj je pa za poslovna darila ter promocijo. o tem napisanega tudi v tuji literaturi. Vidim, da ste zelo navezani na tiste Člani društva si izmenjujemo znanje. svoje izdelke, v katere vložite veli- Ko se namreč spustiš na področje ko truda, znanja, časa … Kako jim kemije, želiš vso stvar napraviti upo- sploh postavite ceno? rabno: da ostane posoda brez raz- Takšnim izdelkom ceno zelo težko pok, da drži vodo, je glazura primer- postavim, saj je v vsakem izmed njih na za hrano ... Ferdo Žorž, eden iz- košček mene. Nekaterih kosov pa med članov, je nor na kemijo in ima sploh ne morem prodati in ostanejo vse to preštudirano. moji. Radi eksperimentirate? Kje vas lahko bralci dobijo? Da. Pečem v jajcu, ustvarjam sa- Trenutno v svoji delavnici za stran- ggar, izdelke posolim, po potrebi po- ke še nimam urnika. Ustvarjam nam- sladkam in še kaj … S tem dobim fe- reč takrat, ko imam navdih. Zato je nomenalne efekte. najbolje, da me pokličejo kar na tele- Niste ena izmed tistih, ki bi svoje fonsko številko 05/ 38-87-446 in 031- znanje radi obdržali le zase. 584-892. PREPOZNAVNA SVETOLUCIJSKA KERAMIKA Alenki poleg {tirih otrok ter ~redice kozic Svoje znanje rada dam naprej, saj zapolnjuje delovni dan. Intervju in foto: Patricija Rejec sem tudi sama do njega prišla na po- doben način. Prav zato sem se od- zvala povabilu OŠ Dušana Muniha Utrinki na Mostu na Soči in sprejela vodenje krožka o keramiki. Letošnje leto po- 2. REKREATIVNA slabemu in de`evnemu vremenu sarjev. V kategoriji do 35 let je slavil teka že četrtič, odziv otrok pa je že GORSKO KOLESARSKA uspe{no izpeljalo 2. rekreativno Borut Rov{~ek iz Vol~, ki je za pro- presegel vsa pričakovanja. Letos na DIRKA RUT-GRANT 2003 gorsko kolesarsko dirko. Prav go porabil le 45 minut in 31 sekund. primer jih je že prek petdeset. vremenu gre najbr` pripisati nekoli- Drugo mesto je zasedel Uro{ Rut-Grant – Turisti~no dru{tvo In kje je pravzaprav tisti kotiček, ko manj{o udele`bo, vendar se je z Bre{ki, tretje pa Primo` Mihali~. (TD) Rut-Grant je v sodelovanju s kjer lahko ustvarjate? zahtevno, 16 kilometrov dolgo Pri mo{kih nad 35 let je skozi cilj Kolesarskim klubom (KK) “So~a” progo in 550 metri vi{inske razlike Leta 1990 sem pričela ustvarjati z prvi pripeljal Jurij Kova~i~ iz Mo- zadnji dan v avgustu navkljub vseeno spopadlo 18 gorskih kole- dreja, drugi je bil Sre~ko Skvar~a, glino kar doma na Logu, vendar je tretji pa Ivo Rutar. V `enski kate- bilo tam premalo prostora. Na pomoč goriji smo imeli le dve predstavnici. mi je priskočila mama in mi v svoji Prvo mesto je zasedla Helena Mo- hiši na Mostu na Soči odstopila spo- horko, drugo Ur{ka Bizjak. Ekipno dnje prostore. To je prostor, kjer lah- se je najbolje odrezala trojica z ko v miru delam in kjer sem si ure- imenom “Turbo”, drugo mesto je dila manjši razstavni kotiček. zasedla ekipa “De`”, tretje pa Pred kratkim ste končali s snema- “Telebani”. njem oddaj o keramiki za RTV Slo- Organizatorji so po koncu dirke venija. Kdaj si jih bomo lahko ogle- poskrbeli za pija~o, topel obrok in dali? majico, prvi trije v vsaki kategoriji pa Oddaja Humanistika je že bila na so prejeli pokale. Navkljub de‘ev- sporedu v začetku meseca septem- nemu vremenu, blatni progi in manj{im po{kodbam so bili tekmo- bra. V letošnjem letu bom imela valci zadovoljni z organizacijo, prav predstavitev keramike tudi v Tv Ma- vsi pa smo bili navdu{eni nad gazinu. Dokumentarni film Kerami- mi~nimi hostesami. ka na Slovenskem pa bo na sporedu predvidoma v mesecu februarju, za NA GORSKO KOLESARSKO DIRKO je kljub slabemu vremenu pri{lo 18 kolesarjev. Besedilo in foto: Peter Kova~i~ Utrinki ( 19 )

RAK SODOBNE VZGOJE mladostniki in dru‘inami v stiski. vanje in jasno postavljanje mej. To Na predavanjih smo lahko sli{ali je velikokrat videti kot omejevanje tudi marsikatero pripombo na ra~un Tolmin – Vodstvo tolminskega vrtca In kak{ni so na{i otroci? Kako pre- otrokovih potreb, vendar @or‘ do- posodobljenih pravljic, saj naj bi je zadnji teden avgusta v Tolmin po- poznati razvajenost, “scrkljanost”? daja, da otrok potrebuje tudi razo- bile stare za dana{njo mladino pre- vabilo znanega psihoterapevta Bo- @or` poudarja, da ko govorimo o ~aranje, nerazumevanje in krivice. ve~ agresivne. Prav slednje pa po gdana @or‘a, ki je z zanimivo vse- razvajanju, pogosto mislimo le na Saj star{i, ki na vsak na~in sku{ajo mnenju psihoterapevta nosijo spo- bino na svojo delavnico privabil kar materialno razvajanje. Slednjo pa igrati vlogo “idealne dobrote in po- ro~ilo, da so na koncu za razvajanje lepo {tevilo star{ev, babic in dedkov. prepoznamo v otrokovem odnosu polnosti”, otrokom privzgojijo pov- kaznovani oboji: tako star{i, ki raz- Ravnateljica vrtca Majda Maglica je do hrane (pretirana izbir~nost, ne- sem izkrivljeno predstavo o odnosih vajajo, kot razvajeni otroci. z navdu{enjem povedala, da telo- spo{tljiv odnos do hrane), v odnosu med ljudmi. Predstavljajo mu pred- Uro in pol dolgo predavanje je mini- vadnica ‘e zelo dolgo ni bila tako do obla~il (kopi~enje obla~il), v vsem prijazno okolje, vselej lo kot bi trenil. Star{i so imeli {e kar nabito polna. Predavanje z naslovom odnosu do denarja (kar naprej ga pripravljeno na stik z njim, da mu nekaj vpra{anj, na katera pa si bodo Razvajenost rak sodobne vzgoje je zahteva, hkrati z njim ne zna ravna- zadovolji sleherno potrebo. Otrok morali poiskati odgovor v uvodoma hkrati tudi naslov @or‘eve zadnje ti). Preprosto, razvajenec je do ma- tako star{e do‘ivlja kot “okolje, ki je navedeni knjigi. Vsem mamam pa knjige, v kateri govori o zgre{enih terialnih dobrin zelo zahteven, z ustvarjeno zgolj in izklju~no zanj”. za zaklju~ek {e dobrosr~no @or‘evo vzgojnih prijemih, ki temeljijo na ni~emer ni zadovoljen, kar naprej Prav zaradi tega ne more vzpostaviti opozorilo. Prav vsi otroci, tudi najve- nekaj ho~e. Hkrati tudi dodaja, da pretirani popustljivosti, zasipanju z zdravih socialnih stikov, saj pri~aku- ~ji problematiki, so najbolj veseli, ko prav pretirana usmeritev odraslih v raznimi dobrinami, ne glede na to, je, da se bo okolica odzvala na nje- vidijo obraz svoje mame veder in materialni razvoj v zadnjih desetle- ali jih otrok potrebuje in ali jih sploh gove pobude, ne da bi za to vlo‘il nasmejan. Za ta izraz so pripravljeni zmore ustrezno in smotrno izkoristiti. tjih bolj poudarja materialno razva- kakr{en koli napor. Ker se mu pri~a- narediti marsikaj. Zato ob njihovi @or‘ je na podlagi dolgoletnih izku- jenost otrok. kovanja ne uresni~ijo, do‘ivlja ne- 100 odstotni obljubi: “Ja, mami, {enj razvil izviren dru‘inski model Na predavanjih je poudaril, da otro- nehna razo~aranja, ki jih razume kot bom …” ne bodite presene~eni, ~e terapevtske pomo~i. S soprogo v ci za zdrav razvoj in zdravo odra{- krivice. Naj ob tem omenimo, da se se na koncu ne bo vse iz{lo tako, ^epovanu nad Novo Gorico vodi ~anje nujno potrebujejo preizku{- @or‘ zaveda, da s to temo stopa na kot ste se dogovorili. zasebni zavod, ki se ukvarja z otroki, nje, izzivanje nevarnosti, odpovedo- zelo spolzka tla. Besedilo in foto: Patricija Rejec

RAZVAJENOST JE DANES PRECEJ RAZ[IRJEN POJAV in neke vrste tabu tema. Tudi popu{~anje ni ni~ drugega kot razvajanje.

Utrinki

PROMOCIJSKA RAZSTAVA se je letos odvijala na temo reke So- in ~lani Kulturnega dru{tva Turjak. prireditve je v nedeljo, 7. septembra, Turjak – V za~etku meseca septem- ~e in je bila del ~ezmejnega sode- Vse zbrane je pozdravila turja{ka potekal pohod po delti reke So~e, ki bra se je v Turjaku (Italija) odvijala lovanja ter povezovanja. Odprtja ob~inska svetnica za podro~je kul- se ga je udele‘ilo prek 400 udele‘en- najve~ja prireditev Turisti~nega dru- razstave so se med drugim udele‘ili ture. Naj omenimo, da je TZGP po- cev, med njimi tudi dve slovenski {tva (TD) Turjak Festa in piazza, v predstavniki razli~nih turisti~nih dru- skrbela za glasbeni del programa. skupini (iz Tolmina in [empetra pri okviru katere je slikarka Stanka Go- {tev iz tolminske ob~ine, predsedni- Mlada flavtiska Kristina Kos iz Tol- Gorici). Po kon~anem pohodu so si lob pripravila tudi razstavo svojih ca Turisti~ne zveze Gornjega Po- mina je na pre~no flavto vsem zbra- udele‘enci ogledali Gradi{ko in Oglej. slik iz peska. Promocijska razstava so~ja (TZGP), predsednik TD Turjak nim zaigrala nekaj melodij. V sklopu P. K. in P. R.

UDELE@ENCI POHODA po delti So~e so prejeli poseben pokal za udele‘bo. Foto: arhiv TZGP NA PROMOCIJSKI RAZSTAVI je Stanka Golob prikazala izdelavo slik iz peska. Foto: P. R. Vsi na zrak za zdrav korak ( 20 )

Do pu{~avnikove jame pod Krnom Zelo prijetno smo bili presene~eni nad odzivom bralcev rubrike Va{ki posebne`i. Kar nekaj izmed njih, ki so nas poklicali oziroma obiskali v na{em uredni{tvu, nam je postreglo z novimi zgodbami in prigodami. Tako smo sprejeli povabilo Pavla ^etrti~a iz Kobarida in se v prvih avgustovskih dneh z njim podali na izlet k pu{~avnikovi jami pod Krnom.

zlet do puščavnikove jame ni zahteven, saj tja vodi skoraj po- Iložna pot, ki je markirana ter oz- načena z lesenimi smerokazi. Da pa boste lahko pričeli polurno pohajko- vanje do jame, se morate s svojimi jeklenimi konjički najprej popeljati v vas Krn. Avto lahko pustite na manj- ših “parkirnih” prostorih ob cesti. Ob tem pa le pazite, da bo glavna cesta ostala prehodna za domačine in nji- hovo kmetijsko mehanizacijo. Na ovinku, tik preden pot zavije proti za- dnji domačiji (Rutarjevi) v vasi, je na desni strani makadamski odcep, po katerem morate nadaljevati svojo pot. Že po približno desetih minutah hoje bo pred vami prvi smerokaz z napi- som Puščavnikova jama. Smerokazi vas bodo nato vodili do želenega cilja.

Pu{~avnik iz Krna Starejši ljudje se še vedno spomi- LESENI SMEROKAZI vas bodo usmerjali na poti do pu{~avnikove jame. ENO OD STOLETNIH DREVES ob slikoviti njajo puščavnika iz Krna, Majdelča, poti do jame. kot so ga klicali vaščani od Volarij do Tolmina, Krnčani pa so mu pravili Klinčar. Njegovo pravo ime je bilo Utrinki France Gabršček in kot desetletni deček je moral daljnega leta 1886 za- TRADICIONALNI ljevalo v bli‘nji bene{ki ko~i, ki je MOTORFEST PRI SOTO^JU pustiti rodne Gabrje. Njegova družina POHOD NA MATAJUR bila premajhna za vse udele‘ence. TOLMINKE IN SO^E se je namreč izselila v Nemčijo. Fran- Sledila je pogostitev s testeninami, Matajur – V nedeljo, 31. avgusta, Tolmin – Zadnji vikend v avgustu je nizkim temperaturam pa smo klju- ce je služil vojsko v nemških enotah, se je v vasi Livek nad Kobaridom, pri soto~ju Tolminke in So~e potekal bovali z ‘lahtno kapljico in sladko sodeloval je pri preboju soške fronte kjer je bil predviden za~etek pohoda ‘e peti motorfest. Zbor motoristov je medico. in bil v bojih dvakrat ranjen. Po kon- na Matajur, kljub slabemu vremenu tudi tokrat organiziral Motoclub čani vojni se je vrnil k družini v Po- zbralo ve~ kot 150 ljudi. Kratkemu Zaradi {e slab{ih vremenskih napo- Orel iz Ljubljane. @e ~etrtek je rurje, se zaposlil v rudniku, oženil kulturnemu programu, ki ga je z vedi so se mnogi kljub neurju hitro potekal v znamenju rohnenja, ki se ter postal oče dveh otrok. Nesrečne ubranim petjem popestril Oktet Si- odpravili v dolino. Tisti vztrajnej{i je v naslednjih dneh samo {e pa so do~akali sonce in prekrasen okoliščine so ga privedle do tega, da mon Gregor~i~, je sledil pohod na stopnjevalo. Udele‘enci so se lahko pogled v dolino ter na Jadransko je fizično obračunal z ženo in nje- Matajur. Najpogumnej{i so izbrali 3- preizkusili v {tevilnih aktivnostih ter urno hojo, drugi so si del poti skraj- morje. nim prijateljem, v sporu pa je eden dru‘abnih igrah: na voljo so bili {ali z avtomobili in avtobusom. Vsi udele‘enci pohoda so dokazali, razni vodni {porti, skoki s padalom izmed njiju podlegel poškodbam. Za- da rek “koraj‘a velja!” dr‘i. Tokrat je v tandemu … Ob ve~erih so pote- radi tega dogodka se je France vrnil Na vrhu Matajurja je sveto ma{o na prostem prekinilo silovito neurje, vrh Matajurja zakrivala megla, dru- kali koncerti priznanih glasbenih v Posočje, vendar ne v Gabrje temveč zato se je nadaljevala v tamkaj{nji gi~ pa nas bo zagotovo obsijalo skupin, ~ez dan pa so motoristi visoko pod planino Sleme. Preživljal cerkvici, v katero so se zatekli tudi prekrasno sonce. Z veseljem pri~a- lo{~ili svoje jeklene konji~ke in z se je z zbiranjem in prodajo železa, {tevilni udele‘enci pohoda. Na ‘a- kujemo tudi naslednji pohod na njimi po~eli raznovrstne vragolije. ki ga je odnašal v Kobarid ali Tolmin. lost je vreme krojilo tudi nadaljnji Matajur, ki bo zaradi vklju~itve v Seveda ni manjkal niti obvezen del Vedno ga je zvesto spremljal pes me- potek sre~anja. Odpadli so govori Evropsko unijo potekal v ‘e druga- zbora motoristov – striptiz. Prava šanec po imenu Miško. Puščavnik je ‘upanov in ostalih pomembnih go- ~nih okoli{~inah. pa{a za doma~ine je bila sobotna ponavadi sedel na polici pod jamo stov, dru‘abno sre~anje se je nada- Anton Manfreda skupinska vo‘nja od Soto~ja po Obvestila ( 21 )

(sedaj je podrta), od koder je bil lep opisal tudi puščavnikovo srečanje z živel. Po pripovedovanju domačinov ZA PREJEMNIKE razgled na vas Krn, tako da je takoj Nemci. je bil za puščavnika usoden ogenj, ITALIJANSKIH POKOJNIN opazil tujca in se je lahko umaknil. ki ga je v jami zakuril, da bi si raz- Prejemniki italijanskih pokojnin so s Tudi domačini iz vasi, ki so mu pri- Sne`ni plaz svetlil prostor. Tudi sam je namreč strani INPS-a (italijanski zavod za našali hrano, so vsak dan preverili, Zimo leta 1952 je zaznamovala pričel z izkopavanjem rova. Žal pa socialno zavarovanje) dobili obra- ali sedi na polici. Tako so vedeli, da obilica snega. 14. februarja sta tako mu je samo meter in pol pred povr- zce, ki jih morajo pravilno izpolniti. je živ in zdrav. Ciril Šavli – Jernejev in Lojz Gregor- šjem zmanjkalo kisika. Le tako bodo lahko prejemali pokoj- čič – Tonovcev že doma pred hišo nine tudi po 1. 1. 2004. V Tolminu Jama in Svetinova Ukana ugotovila, da je jamo zasul ogromen Slikovita pot bo italijanski sindikat UIL na ulici Nemci so v času ofenzive na Sle- snežni plaz, ki je ponoči prihrumel Naj bralcem omenimo, da jih bo Padlih borcev 1c odprl informacij- menu in Rdečem robu leta 1944 našli s Slemena. Ne da bi pomislila na ne- pot, v kolikor se bodo seveda odločili sko pisarno, kjer bodo vsi zaintere- jamo in bili prepričani, da so odkrili varnost, sta si nadela krplje, vzela lo- obiskati puščavnikovo jamo, vodila sirani dobili ustrezno pomo~. že dolgo iskano partizansko tehniko pate in se odpravila na pomoč. Puš- tudi mimo častitljivo starih stoletnih Ve~ informacij lahko dobite pri (tiskarno). Tako je Tone Svetina v II. čavnika sta odkopala mrtvega, njegov bukev in italijanskega bunkerja iz 1. Vereni Tuta na tel.: 05/38-19-518. delu knjige Ukana med drugim drugi pes, tudi Miško, pa je plaz pre- svetovne vojne, v bližini katerega se steza nadaljuje na planino Kuhinja. Pri sami jami boste očarani nad sla- OGLA[EVANJE V EPI-CENTRU poma pod Klincom, ki sta bila ob na- V leto{njem letu smo v glasilu prvi~ šem obisku zaradi poletne suše žal namenili nekaj prostora tudi za brez vode. Nadejamo pa se lahko, da ogla{evanje. bo v jesenskih dneh njuna slika po- polnoma drugačna. Od tu se pot na- V kolikor boste imeli v ~asu izida daljuje do planine Pretovč, do katere na{ega glasila ugodne akcije, nove boste potrebovali približno 30 minut. artikle oziroma kakr{no koli zani- mivo ponudbo za bralce, lahko iz- INFOFLE[: berete tudi ogla{evanje na na{ih • Pot lahko za~nete v vasi Krn v straneh. smeri proti planini Pretov~. Bralci bodo naslednjo {tevilko do- • Do jame vas bodo usmerjali leseni bili v roke prvi teden v mesecu smerokazi, ki se pojavijo po desetih novembru 2003. minutah hoda. Za ve~ informacij pokli~ite na Po- • Pot je primerna tudi za dru`ine z so{ki razvojni center, Trg svobode majhnimi otroci. 4, 5222 Kobarid, Katjo Kravanja, • Med potjo ni nobene gostilne, zato telefon: 05/ 38-41-500, faks: 05/ 38- pohodnikom priporo~amo, da si s 41-504, e-po{ta: [email protected] seboj vzamejo kaj za pod zob.

Vir: - Pu{~avnik pod Krnom, po pripovedovanju doma~inov zbral in uredil Pavel ^etrti~ POGLED V JAMO, ki so jo v Anderja~evi seno`eti v Krnu izkopali italijanski vojaki leta 1916/ 17. V njej si je pu{~avnik France uredil svoj dom. Besedilo in foto: Patricija Rejec

Utrinki

levem bregu do Kobarida in preko ske, saj so zaradi podivjane narave Mosta na So~i nazaj do Soto~ja. gasilci pomagali odpravljati posle- Besedilo in foto: Peter Kova~i~ dice neurja. Poleg doma~inov, PGD Kobarid, so se tekmovanja udele- ‘ile {e ekipe PGD Dre‘nica, PGD TEKMOVANJE V GASILSKO Col, PGD Breginj, PGD Tolmin, TAKTI^NIH VE[^INAH PGD Spodnja Idrija, PGD Cerkno, Kobarid – Prostovoljno gasilsko PGD Postojna in PGD Tepanje. dru{tvo (PGD) Kobarid je tudi letos Vsaka izmed njih je bila sestavljena organiziralo tekmovanja v gasilsko- iz sedmih tekmovalcev, ki so se takti~nih ve{~inah. Gasilska dru{tva pomerili v enajstih nalogah. V Koba- namre~ ne skrbijo le za ga{enje po- ridu so opravili pregled gasilskih ‘arov in posredovanje pri nesre~ah, vozil, orodja in opreme. Pomerili so pa~ pa so del njihovega vsakdana se v hitrem obla~enju delovnega tudi redne vaje in izpopolnjevanje. pasu, ~elade in za{~itnih rokavic. V To pripomore k njihovi stalni priprav- Starem selu je gasilce ~akala takti- ljenosti in {irjenju znanja. ~na vaja, v okviru katere so izvedli V soboto, 30. avgusta, se je pred “notranji napad” skozi glavni vhod v gasilskim domom v Kobaridu zbralo nadstropje do ozna~enega okna. devet gasilskih ekip. Tekmovanja se Skozenj so morali v najkraj{em KONEC AVGUSTA SE JE ODVIJAL V ZNAMENJU ROHNENJA. Tolmin, kjer je potekal 5. ‘al niso mogle udele‘iti ekipe z ~asu z vodnim curkom zbiti tar~o. V motorfest, so napolnili {tevilni ljubitelji motorjev. Bov{kega, Italije, Avstrije in Gorenj- Breginju je sledila “mokra vaja” z Projekt “Life III” ( 22 )

Ohranitev rjavega medveda v Sloveniji Vlada Republike Slovenije je 24. januarja lani sprejela Strategijo upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji (v nadaljevanju Strategija). Gre za napreden temeljni dokument, ki ureja upravljanje z rjavim medvedom v na{i dr`avi, s cilji njegove dolgoro~ne ohranitve, ohranitve njegovega `ivljenjskega okolja in zagotovitvijo so`itja ~loveka z njim. Vse lepo in prav – na papirju, kak{ne pa so mo`nosti v praksi?

eta 1992 je Evropska skupnost (glej junijsko številko EPI-centra). Za stvo in prehrano (MKGP), Sklad carnivores in Slovenia – Phase I (Ur- postavila finančni inštrument ta sklop projektov je namenjena slaba kmetijskih in gozdnih zemljišč Re- sus arctos)”. Projekt, ki bo potekal L The Financial Instrument for polovica vsega denarja (300 mio €), publike Slovenije (SKZGRS), Lovska do konca leta 2005, smo začeli izva- the Environment – LIFE, ki ureja nje- medtem ko lahko višina sofinancira- zveza Slovenije (LZS), Oikos d.o.o. jati lansko jesen, ko sta bili podpisani no politiko do okolja. Iz tega podro- nja znaša največ do 75 odstotkov vre- in Pristop d.o.o., katerih odziv je bil pogodbi z EK in MOP-om. Skupna čja je doslej od 2050-ih denarno dnosti projekta. zelo različen. Sprva smo želeli obrav- vrednost projekta znaša 607.822 €: podprla že 700 projektov. V obdobju Skladno z navodili Evropske komi- navati vse tri velike zveri (ris, volk od Evropske skupnosti smo uspeli 2000–2004 poteka že tretja faza (LIFE sije (EK) je Ministrstvo RS za okolje, in medved) skupaj, a smo se kasneje, zagotoviti najvišji možni delež sofi- III), ki za sofinanciranje projektov prostor in energijo v začetku avgusta zaradi pomislekov o preobsežnem nanciranja (75 odstotkov vrednosti namenja 650 mio €. Sofinanciranje 2001 v Uradnem listu RS pozvalo delu in posledično finančnem zalo- projekta), medtem ko bo MOP pri- poteka na treh področjih: LIFE – Na- vse fizične in pravne osebe h kandi- gaju, odločili le za obravnavo rjavega speval 16 odstotkov, ostalih 9 odsto- tura (narava), LIFE – Environment daturi projekta v sklopu LIFE III. medveda. Nenazadnje imamo v Slo- tkov pa bodo kot vložek (v obliki (okolje) in LIFE – Third Countries Nanjo smo se odzvali tudi na javnem veniji, kot smo omenili že uvodoma, svojega dela) prispevali še partnerji. (“tretje dežele”). Za Slovenijo je za- Zavodu za gozdove Slovenije in sprejeto tudi ustrezno Strategijo nimivo predvsem področje LIFE III – konec istega leta kot nosilci projekta upravljanja z rjavim medvedom. Pr- Cilji projekta Narava, v okviru katerega so denarna pristopili k pripravi projektne doku- vega julija 2002 je Evropska komisija Sam projekt nam torej ponuja mo- sredstva namenjena predvsem za mentacije. K sodelovanju smo pova- z odločitvijo o finančni podpori ev- žnost uresničevanja Strategije. Temu ohranitev rastlinskih in živalskih vrst bili tudi več partnerskih organizacij ropskim projektom nato podprla naš primerni so tudi cilji, ki so v skladu ter njihovih življenjskih okolij. Seve- oziroma institucij: Ministrstvo za projekt, ki smo ga poimenovali Ohra- z drugimi slovenskimi in evropskimi da so slednja v skladu s ptičjo in ha- okolje, prostor in energijo (MOP), nitev rjavega medveda v Sloveniji fa- predpisi ter mednarodnimi konvenci- bitatno direktivo ter Naturo 2000 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- za 1 oziroma “Conservation of large jami:

Utrinki motorno brizgalno. ^etrta in peta so zasedli gasilci PGD Kobarid. vaja sta se odvijali v Dre‘nici. Tu so Vsem najbolj{im so pokale podelili morale ekipe v najkraj{em ~asu po- zaslu‘ni ~lani PGD Kobarid, preho- lo‘iti 105 metrov cevovoda, s peno dni pokal pa je PGD Tepanje izro~il pa pogasiti gore~o me{anico benci- Janko Ivan~i~, najstarej{i gasilec na in nafte. Na Vrsnem so re{evali PGD Kobarid. Ostalih {est ekip je ponesre~enca. Sedma in osma vaja prejelo plakete in prakti~na darila. sta gasilce ~akali na Livku. Tu so v Besedilo in foto: Peter Kova~i~ brenta~i prena{ali vodo in zbijali tar~o, v ozna~eni krog pa v popolni za{~itni opremi metali vrv. Na parki- AET TOLMIN DRUGI ri{~u podjetja TIK v Kobaridu so V PRVI MLADINSKI LIGI morali gasilci v “nalogi presene~e- Novo mesto – V Novem mestu je 6. nja” na vozilu menjati gume. Deseta in 7. septembra potekalo tekmova- in enajsta vaja sta se ponovno odvi- nje v prvi mladinski {ahovski ligi, na jali pred gasilskim domom v Koba- katerem je nastopila tudi ekipa ridu, kjer so se gasilci spopadli z [ahovskega dru{tva AET Tolmin v re{evanjem testov, preizkusili pa so postavi: Andrej Pav{i~, Jure [ko- se tudi v spretnosti pri pletenju vo- berne, Jakob Ur{i~ in Simona zlov in navez. Ur{i~. Po napetih borbah so v de- Po se{tetih to~kah se je najbolje vetih kolih med 17 ekipami osvojili odrezalo PGD Tepanje, drugo me- GASILSKA DRU[TVA so se v Kobaridu pomerila v hitrem obla~enju delovnega pasu, ~elade drugo mesto, takoj za ekipo iz sto je osvojilo PGD Postojna, tretje in za{~itnih rokavic. Velenja. S tem rezultatom so se ( 23 )

• dolgoročna ohranitev populacije manjšo prisotnost rjavega medveda izboljšan sistem izplačevanja odško- SKOKI SLAP 2003 rjavega medveda v Sloveniji in omo- v bližini naselij; dnin za nastalo škodo, izdelana bodo Slap ob Idrijci – Rekreativno gočanje naravnih migracij proti Al- • reševanje konfliktov s kmetijstvom merila za upoštevanje potreb medve- dru{tvo Slap je v za~etku avgusta pam; – izboljšanje sedanjih preventivnih dje vrste v sektorskih strategijah in organiziralo tradicionalne skoke v • ohranitev ključnih medvedjih živ- in zaščitnih ukrepov, izboljšanje si- načrtih, izboljšano bo sodelovanje s vodo. Ti bi se sicer morali odvijati v ljenjskih okolij s pomočjo boljšega stema poravnav škod, ravnanje z sosednjimi državami pri vseh važnej- Ba~i pri Modreju, vendar so se medsektorskega sodelovanja; odpadki …; ših vprašanjih medvedje vrste, hkrati zaradi prenizke gladine vode in s • izboljšano sožitje med človekom in • izvedba javne kampanije za dvig pa se bo povečalo tudi širše poznava- tem potencialne nevarnosti za medvedom; zavedanja – dialog z lokalnimi sku- nje rjavega medveda. skakalce odlo~ili, da skoke tokrat • dvig splošne ravni znanja o med- pnostmi, video materiali, tiskani preselijo na Slap. Prvi dan prireditve vedu in o pomenu njegove ohranitve; materiali, informacijski center; Upo{tevanje strokovnih so se skakalci med seboj pomerili v • izdelava usklajenih strategij s sosed- • gradnja skupnega okvira za sode- in ne politi~nih odlo~itev no~nih skokih za naj skakalca regije, naslednji dan pa so sledili njimi državami. lovanje s sosednjimi državami. Rjavi medved ima na ozemlju Slo- finalni obra~uni. Tu se je najbolje venije vso domovinsko pravico. Ven- Posamezne naloge Del ob~ine Kobarid kot odrezal Pino Auber, ki je na {tirih dar bo samo zagotovitev sobivanja tekmah (2x No~ na jezeru in 2x Slap Da bi naštete cilje tudi dosegli, smo prehodno obmo~je medveda človeka z njim izpolnila pogoj uspeš- ob Idrijci) zbral najve~ to~k in s tem projekt razdelili v smiselne sklope, Pri naštetih aktivnostih ima vsak nega varstva in s tem dolgoročne osvojil naslov Naj skakalca regije za ki se delijo na posamezne naloge. S partner svoje naloge, ki se bodo izva- ohranitve medveda. Izobraževanje, leto 2003. Pri skokih za mlade do 16 pomočjo prvih nalog se bo na podla- jale v vseh treh življenjskih območjih primerna številčnost populacije, pra- let s trimetrske skakalnice se je gi razpoložljivih podatkov analiziralo (osrednje, robno in prehodno). Dolo- vice in dolžnosti človeka oziroma najbolje odrezal Vasja Kutin, drugo sedanje stanje in se postavilo usme- čene aktivnosti bodo potekale v dveh njegove dejavnosti v različnih živ- mesto je zasedel Matej Kofol, tretje ritve za upravljanje v prihodnosti. V pilotnih območjih: v osrednjem ter ljenjskih območjih, izdelana politika pa Lovro [ulek. Sledili so nadaljevanju se bo v času trajanja prehodnem območju medveda v Slo- države, usklajenost različnih sektor- atraktivni skoki, v katerih je zmagal projekta določene usmeritve preizku- veniji. In ker se prav slednje območje jev, usklajene strategije s sosednjimi Toma‘ Jenko, drugo mesto pa sta silo tudi v praksi. Naloge lahko strne- nahaja na levem bregu reke Soče, bo s skupnim skokom osvojila Sergej državami. Vse to mora biti odraz ta- mo v sledeče aktivnosti: v projekt vključen tudi del občine Ko- Manfreda in Rok [ulek. V tekmi za ko ekološke danosti okolja kot tudi • določitev stanja in trendov v popu- barid. To je tudi eden izmed razlo- najlep{o lastovko z desetmetrskega zgodovinsko pogojenih socialnoeko- laciji ter postavitev novih temeljev gov, da bo v delovni skupini Zavoda mosta, je najve~ji aplavz po‘el nomskih razmer v Sloveniji. Zavedaj- za spremljanje populacije in pose- za gozdove v tem območju pri proje- Sergej Manfreda in s tem nesporno mo se, da so strokovne ugotovitve ti- ganje vanjo; ktu sodeloval Iztok Koren iz Obmo- zasedel prvo mesto. ste prave, ki morajo voditi upravlja- • postavitev modela upravljanja z čne enote Tolmin. Dvodnevna prireditev je poleg nje, in ne politične odločitve! Stanje življenjskim okoljem rjavega med- {tevilnih tekmovalcev pritegnila tudi populacije rjavega medveda in njego- veda: določitev “mirne cone” ozi- Navodilo za druga obmo~ja mno‘ico obiskovalcev. Prizadevni vega okolja je nenazadnje zrcalo naše roma cone z zmanjšano človekovo Rezultati in izkušnje bodo služili ~lani Rekreativnega dru{tva Slap kulture, odnosa do narave ter doje- aktivnostjo, vzpostavitev migracij- kot navodilo za ostale dele območij. pa so poskrbeli za jeda~o in pija~o manje njenega bistva. skih poti, koordinacija prostorske- Končno poročilo projekta bo podro- ter seveda obvezno zabavo. Vsem obiskovalcem je bilo na voljo tudi ga načrtovanja na sektorski ravni, ben načrt za udejanjanje Strategije. Koordinator LIFE projekta univ. dipl. brezpla~no kampiranje. krmljenje ipd.; Vsebovalo bo izboljšan model moni- ing. gozd. Miha Maren~e ml., Zavod za • izdelava načrta ukrepov za čim toringa populacije rjavega medveda, gozdove, obmo~na enota Ljubljana Peter Kova~i~

Utrinki uvrstili v dr‘avno ligo, in sicer med skega dr‘avnega prvaka. V absolu- MEDNARODNE- 10 najbolj{ih ekip v Sloveniji. tni konkurenci skupaj s ~lani pa je GA TURNIRJA V DAMI “Bovec Naj ob tem {e omenim, da je naj- dosegel 6 mesto. Vrhunec njegovih Open 2003” se bolj{i igralec na prvi deski in na tur- partij sta bili zmaga nad slovenskim je letos udele`ilo nirju Jure [koberne v devetih {ahovskim velemojstrom Pavasovi- 32 damistov iz 9 partijah osvojil 8,5 to~ke. ~em ter remi z velemojstrom dr`av. Foto: Dragan Joji~ Jo‘ef Ur{i~, predsednik [ahovskega Mohrom. In kot zanimivost, Jure je dru{tva AET Tolmin premagal celo svojega o~eta, ki se navezal nova je z osmimi to~kami med 173 te- poznanstva s kmovalci povzpel na 33. mesto. DR@AVNI PRVAK V klubi iz dru- Jo‘ef Ur{i~, predsednik [ahovskega HITROPOTEZNEM [AHU gih dr‘av, dru{tva AET Tolmin Zagorje ob Savi – V za~etku mese- organiziral ca septembra je bilo v Zagorju ob nekaj prija- Savi dr‘avno prvenstvo v hitropote- MEDNARODNI TURNIR V teljskih dvo- znem {ahu, na katerem sta sodelo- DAMI “BOVEC OPEN 2003” bojev, leta vala tudi Jure in Renato [koberne, ^ezso~a – ~lani Dama kluba Bovec 2002 pa je v oba ~lana {ahovskega dru{tva AET so ‘e drugo leto zapored organizi- ziral kar nekaj doma~ih in tudi med- sodelovanju s klubom Circolo da- Tolmin. rali mednarodni turnir v dami. Naj narodnih turnirjev. Konec osemde- mistico iz Tolmezza (Italija) v okviru Izreden uspeh je dosegel Jure, ki je bralcem povemo, da omenjeni klub setih je zaradi razli~nih vzrokov klub programa PHARE priredil prvi od- v 13 kolih z izredno igro presenetil {teje 20 ~lanov in je edini dama prenehal delovati, ponovno pa se je mevnej{i mednarodni turnir Bovec prav vse udele‘ence in z 9,5 to~ka- klub v Sloveniji. Ustanovljen je bil postavil na noge v za~etku leta Open 2002. Na njem je sodelovalo mi zaslu‘eno osvojil naslov mladin- leta 1985, do leta 1990 pa je organi- 2001. V tem ~asu je obudil stara in 24 igralcev iz sedmih dr‘av. Fotoreporta`a ( 24 )

10. Gorski tek iz Podbrda na ^rno prst Prvi tek na ^rno prst, ki so ga imenovali planinski kros, je bil izpeljan `e 9. avgusta 1970. Njegov pobudnik je bil danes `e pokojni predsednik planinskega dru{tva Ivan Anderle. Precej hladen in de`even dan je ostal v nepozabnem spominu prvim in edinim trem tekmovalcem, ki so se ga udele`ili. 18 letni Marko Dakskobler je `e takrat pritekel na ^rno prst v uri in 1 minuti. Takratni ~asi gorskim teka~em niso bili naklonjeni, saj je organizator po`el hudo kritiko, tek pa so ozna~ili kot neeti~no planinsko dejanje in ga takoj ukinili z dekretom. Kljub temu je bil to prvi uradno izpeljan gorski tek v Sloveniji.

o daljšem premoru so (1999), Marka Šubica (2000), leta 1995 gorski reše- Mateja Krebsa (2001), Stoja- P valci in krajani Pod- na Melinca (2002), Boštjana brda s planinci ponovno or- Novaka (2003). ganizirali gorski tek in od ta- krat redno poteka vsako leto. Najbolj{i rezultati Letošnji že 10. gorski tek Rekord proge ima še ved- na Črno prst, ki je potekal v no Stojan Melinc in sicer 50 soboto, 6. septembra, so or- minut 24 sekund. Najboljšo ganizirali člani Planinskega žensko do sedaj, Marijo Tro- društva (PD) Podbrdo, Kra- bec (čas 1 ura in 8 sekund) jevne skupnosti (KS) Podbr- do, Turističnega društva (TD) pa je prehitela letošnja zma- Podbrdo in Gorske reševalne govalka Simona Žabjek, ki službe (GRS) Tolmin. S spo- je do vrha potrebovala manj minskimi priznanji so poča- kot eno uro. V zanosu je po- stili tudi vse dosedanje zma- vedala, da jo je kar poneslo govalce: Marka Dakskobler- proti vrhu in da bi lahko še ja (zmagal leta 1970), Stoja- tekla. Pri moških je bil naj- na Melinca (1995), Toneta boljši Boštjan Novak (repre- Egarta (1996), Staneta Sta- zentant od leta 1994, zdaj nonika (1997), Boštjana Mo- odhaja na svetovno prven- reja (1998), Stojana Melinca NA STARTU V PODBRDU se je zbralo 134 teka~ev iz vse Slovenije in zamejstva. stvo). Drugi najboljši Stanko

Utrinki

Leto{nji Bovec Open 2003 se je odvijal med 23. Ve~ o sami dami lahko izveste na internetnem {i Matev‘ Rov{~ek iz Tolmina, ki je zasedel 3. in 29. avgustom, na njem pa je sodelovalo kar 32 naslovu: http://slovenia.fmjd.org. mesto in med doma~ini dosegel absolutno najhi- damistov iz 9-ih dr`av: ^e{ke, Hrva{ke, Italije, Peter Kova~i~ trej{i ~as (26 minut in 25 sekund). V kategoriji Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske, Slovenije in Amater B je prvo mesto osvojil Sebastjan Topa- Ukrajine. Med njimi sta bila tudi dva nizozemska ti~ z Mosta na So~i, tretje pa Milo{ Markovi~ iz velemojstra. Turnir je vodil priznani mednarodni 2. KOLESARSKI VZPON NA [IROKO Tolmina. V kategoriji Amater C je slavil zgoraj sodnik Bruno Marini iz Tolmezza (Italija). Zmago- Most na So~i – Turisti~no dru{tvo Most na So~i omenjeni Toma‘ Legat, medtem ko se je na{ naj- valec je `e drugi~ postal mojster Vaidas Stasytis je v sodelovanju s Kolesarskim dru{tvom Sloga bolj{i Borut Rov{~ek iz Vol~ uvrstil na 3. mesto. iz Litve, drugo mesto je zasedel nizozemski vele- 1902 Idrija v petek, 15. avgusta, organiziralo ko- Zoran [orli z Ljubinja je v kategoriji Master B mojster Ron Heusdens, tretje pa njegov rojak lesarski vzpon na [iroko. V son~nem jutru se je zasedel drugo mesto. Slednjo sta v svojih kate- Bill Neven. Od doma~ih igralcev se je najbolje na startu zbralo 91 tekmovalcev. Ve~ina, kar 63, gorijah osvojila tudi Miran Dobravec s Kne‘e (v odrezal Vojko Kova~i~, ki je dosegel 23. mesto, je z Mosta na So~i (nadmorska vi{ina 153 m) do kategoriji Master C) in Pavel Sivec iz Kobarida (v Mitja Komac se je uvrstil na 32. mesto. Zaklju~no cilja prikolesarila po cesti, ostali pa so s svojimi kategoriji Master D). V zadnji omenjeni kategoriji slovesnost je s svojim obiskom popestril Renzo gorskimi kolesi izbrali makadam, beton in travo. je slavil Anton ^opi (letnik 1937) iz Bovca, ki je s Tondo, predsednik italijanske dama federacije in Cilj obeh tras je bil pri turisti~ni kmetiji [iroko, progo opravil v dobrih 40 minutah. velik prijatelj bov{kega dama kluba. @e lanski 753 metrov nad morjem. Toma‘ Legat iz @irovni- turnir je med udele`enci in poznavalci po`el odli- Pri ‘enskah je najbolj{i ~as, 39 minut 38 sekund, ce je za 5,6 kilometra dolgo “cestno progo” ~ne ocene, leto{nji pa je presegel vsa pri~akova- v kategoriji @enske B kot tudi absolutno dosegla potreboval le 23 minut in 53 sekund, kar pa {e nja. Odli~na organizacija in ~udovita narava tako Silva Jev{nik iz Spodnje Idrije. Na{i najbolj{i pa vedno ni bilo dovolj za nov rekord. Ta namre~ postajata statusni simbol sedaj `e tradicional- sta bili Andrejka Kranjc iz Tolmina, ki je v kate- zna{a 22 minut in 50 sekund. nega turnirja, saj so {tevilni leto{nji tekmovalci goriji @enske A zasedla 2. Mesto, in Mirjam Ka- napovedali svojo udele`bo tudi na turnirju, ki se Poglejmo, kako so se po kategorijah odrezali na- cafura z Mosta na So~i, ki je pri @enskah B osvo- bo odvijal prihodnje leto. {i tekmovalci. V kategoriji Amater A je bil najhitrej- jila 3. mesto. ( 25 )

Janžekovič, ki že tri leta za- pored prihaja v Baško grapo, je bil svojega uspeha zelo ve- sel. Z velikim navdušenjem je tudi pripovedoval, kako le- po se tu počuti. Najstarejši, 68 letni Jaka Reš, ki je so- OKREP^EVALNICA LOVSKE DRU@INE PODBRDO – (Iz leve proti desni) LEGENDARNI TRIJE TEKA^I S SPOMINSKIMI PRIZNANJI; Marko Miha ^ufer, Stanka Golob, ki je prišla mimo in prisko~ila na pomo~ ter Dakskobler prvo mesto, Peter ^ufer drugo, Ivan ^ufer tretje in pred- deloval že na 35 tekih tako Ton~ek Pajntar. sednik TD Podbrdo Jo`e Dakskobler. doma kot v tujini (Avstralija,

NAJBOLJ[I MED GORSKIMI RE[EVALCI v kategoriji nad NAJMLAJ[I TEKMOVALKI, sestrici Hren iz [marne gore, 40 let Franc Tera` iz GRS Mojstrana (56.02); Milan [enk iz VETERANKE OD 35 DO 45 LET, Ur{a Trobec iz TK Kobarid Petra 13 let (na cilj pritekla s ~asom 1.19.16) in Katja 10 let GRS Jezersko (56.48); in Tone Karni~ar iz GRS Jezersko (1.07.47); Mojca Fo{ki iz Dlan (1.17.18) in Danica Kova~i~ (1.35.29). (1.01.03). iz [D Fontana Tolmin (1.20.24).

Utrinki

Kot zanimivost naj povemo, da je najstarej{i ‘eljni adrenalina privo{~ili {e spust v dolino po tekmovalec, Bla‘ Ge~ iz Ljubljane, ki je za progo “freeride” progi. potreboval le 41 minut in 18 sekund, {tel ~asti- Besedilo in foto: Peter Kova~i~ tljivih 70 let. Pri gorskih kolesarjih, ki so prav tako morali pre- KOLESARJENJE PO [ENTVI[KI PLANOTI magati 600 metrov vi{inske razlike, je bila proga Planota – Turisti~no dru{tvo (TD) [entvi{ka nekoliko kraj{a (4,6 km), vendar zato toliko bolj planota je v sodelovanju s Kolesarskim dru- strma in naporna. Najhitreje je v svoji kategoriji {tvom (KK) Sloga 1902 Idrija v nedeljo, 24. av- Mo{ki B, kot tudi absolutno do cilja prisopihal gusta, organiziralo deveti kolesarski maraton in Egon Murovec iz Idrije, ki je za vzpon potreboval Cross Country dirko. Maratona se je udele‘ilo 74 le 34 minut in 34 sekund. Na{ najbolj{i predstav- kolesarjev, v Cross Countryju pa se je pomerilo nik v tej kategoriji, Primo‘ Ladava iz Tolmina, je 34 tekmovalcev. Kot nam je povedala predse- zasedel 2. mesto, Marjan Brov~ iz Ruta (katego- dnica TD [entvi{ka planota Karla Kofol je bila rija Mo{ki A) pa je osvojil tretje mesto. Pri ‘en- zaradi {tevilnih drugih tekem v zamejstvu in v skah je, s ~asom 58 minut in 7 sekund, zmagala Sloveniji udele‘ba na tekmi nekoliko okrnjena, je Damjana Kacafura z Mosta na So~i, drugo me- bila pa zato toliko bolj razveseljiva {tevilna in sto si je priborila Jasna Kobal s Slapa ob Idrijci. doslej rekordna udele‘ba na kolesarskem mara- Najbolj{i tekmovalci so prejeli zaslu‘ene pokale tonu. in prakti~ne nagrade, na Turisti~ni kmetiji [iroko De~ki in deklice so se v Cross Countryju pomerili pa so z doma~imi dobrotami poskrbeli za la~ne na kraj{i, kilometer dolgi progi. Pred de~ki iz in ‘ejne ‘elod~ke utrujenih kolesarjev in obisko- kategorije A je bilo 6 krogov, de~ki iz kategorije B KOLESARJI SO PRI VZPONU premagali 600 m vi{inske razlike. valcev. Po razglasitvi rezultatov so si tisti najbolj so morali prevoziti 5 krogov, deklice 2. Prva me- Fotoreporta`a ( 26 )

NAJHITREJ[E TEKA^ICE: Simona @abjek iz Ljubljane PRVI TRIJE V SKUPNI RAZVRSTITVI in v kategoriji ~lanov (59.38); Vanja Krape` iz Tolmina (1.06.28) in Edita Gashi iz do 40 let: Bo{tjan Novak iz ŠM. Naveza (52.05); Stanko Cerknega (1.06.45). Jan`ekovi~ iz @eleznikov (52.30); Marko [ubic iz @iri Terno (53.16).

Nova Zelandija), je pohvalil urejenost proge, ki naj bi bila brez skal, korenin in večjih nevarnosti za tekmovalce. Gorski reševalci so tekmovali v dveh kategorijah do 40 let in nad 40 let. Najboljši med njimi, Franci PRI STAREJ[IH VETERANKAH je bila prva Olga Grm (na podelitvi je ni bilo) iz Kluba trmastih (1.12.18); druga Ur{ka Teraž, ki se z gorskimi teki ukvarja že od leta Bizjak iz [kofje Loke (1.16.31), ki kar ne more prehvaliti 1982, si srčno želi, da bi večjo pozornost in pomoč organizacije in ljudi, ki jih sre~uje v teh krajih; tretja doma~inka pri organizaciji gorskih tekov namenili tudi na zve- Metka ^ufer iz Podbrda (1.18.41). zi. ma na Črni prsti, ki je udeležence teka pogostilo Pohvale iz vseh strani s toplim čajem in okusnim domačim pecivom, ki Pohvale so prihajale z vseh strani. Skoraj vsi ude- ga je pripravila Dorica Dakskobler. V dolini so jim leženci so menili, da je gorski tek na Črno prst nato postregli še s toplim obrokom ter jih presene- MARKO TORKAR S SOPROGO MIRO sta skrbela za ob- zagotovo najlepši, najboljši, odlično organiziran, tili s fotografijami Videa Kragelj, ki so jih posneli delavo podatkov. skratka fenomen za gorske teke. Proga, dolga 6 km na sami progi. s stalnim vzponom in višinsko razliko 1.320 m, po več. Zdaj pa le veselo na trening! Naslednje leto besedah tekmovalcev ni bila prezahtevna, temveč Gorski tek je doma pri nas se ponovno dobimo na Črni prsti. Pa srečno! pravo nepozabno doživetje. Da je gorski tek doma pri nas, kaže število Janja Kragelj Zelo se je potrudilo tudi osebje planinskega do- tekmovanj in tekmovalcev, ki jih je iz leta v leto Foto: arhiv Videa Ivan Kragelj s.p.

Utrinki sta po posameznih kategorijah so njimi pa so na koncu ~akale zanimi- starej{ega udele‘enca prejel Marko tudi najmlaj{i udele‘enec, Martin dosegli: De~ki A - Sebastjan Likar, ve nagrade. Tako je nagrado za naj- Rejec s Kne‘e. Nagrado so prejeli Fili, ki je {tel le deset let in naj{tevil- De~ki B - Miha Poljanec, Deklice - ~nej{a sodelujo~a dru‘ina Fili iz Krista Kenda. Tolmina. Najve~ji organizirani skupi- Cross Country kro‘na dirka za vse ni sta pri{li iz vasi Ladra in s Prapet- ostale udele‘ence je bila speljana nega Brda. Poleg teh so iz‘rebali {e po kolovoznih in makadamskih po- {tevilne druge prakti~ne nagrade. teh, vi{inska razlika med najni‘jo in Poskrbljeno pa je bilo tudi za te- najvi{jo to~ko na progi je zna{ala kmovalce v Cross Countryju. 109 metrov. Najbolj{a mesta po po- Na startu v Bil{avi se je poleg {te- sameznih kategorijah pa so dosegli: vilnih tekmovalcev zbrala tudi mno- @enske - Polona Batagelj, Mladinci ‘ica gledalcev, predvsem doma~i- - Peter Bren~i~, Under 23 - Gregor nov. Mnogi med njimi so se preizku- Razpet, Elite - Erik Rosenstein, sili v vo‘nji s po vsej verjetnosti naj- Amaterji A - Janez Kranjc, Amaterji ve~jim kolesom v Sloveniji. Na njem B - Sebastjan Reven, Amaterji C - se je namre~ lahko peljalo kar osem Borut Rov{~ek in Veterani - Jurij ljudi. “Osemcikel” je izdelan iz starih Kova~i~. koles in delov motorja. Pred ve~ kot Kolesarski maraton, ki ni bil tekmo- 20 leti so ga ob praznovanju svoje valnega zna~aja, je bil dolg 30 kilo- tridesetletnice izdelali fantje s Pe- metrov in je potekal skozi vsa ve~ja ~in. Danes zanj skrbijo njihovi mlaj{i nasledniki. naselja [entvi{ke planote. Udele‘ilo OKROG 30 km DOLG KOLESARSKI MARATON je potekal skozi vsa ve~ja naselja [entvi{ke se ga je 74 kolesarjev, kopico med planote. Besedilo in foto: Peter Kova~i~ EPI-jeva knji`na polica ( 27 )

Dre`nica vendar se zaradi zgoraj opisanih ra- Tolminske pesmi zmer stvari niso mogle stabilizirati in Ob desetletnici smrti lirične pesnice z okoli{kimi vasmi napredovati. Ljubke Šorli je izšla njena peta pesni- Avtor knjige Jože Kanalec izhaja Tehnologija pridelave krme se ni ška zbirka z naslovom Tolminske pe- iz Drežnice pod mogočnim Krnom in spremenila, ljudje so še vedno vse ko- smi. Pesmi, v glavnem soneti, govo- je kot vsi Drežničani ponosen na svoj sili ročno, saj niso poznali kosilnic in rijo o Tolminu, tolminski pokrajini in kraj. To ga je vzpodbudilo k pisanju traktorjev. Tudi tehnike, ki je drugod okolici, o nekaterih tolminskih zna- knjige, v kateri je poskušal orisati že obstajala, kmetje na Drežniškem menitostih, bodisi naravnih (Korita) potek življenja v teh krajih od prve pi- niso mogli kupiti, ker ni bilo denarja. bodisi sakralnih (farna cerkev Matere sne omembe Drežnice (pred 676 leti) Bilo je nekaj kmetij, ki so imele po Božje na Ilovici, Sveti Urh) ter o dolo- pa vse do današnjih dni. Knjiga je pol- dvajset glav živine. To so bili Menja čenih dogodkih (Žalostna pesem – v na prelomnih in usodnih dogodkov, (Medved) iz Drežnice, Moganjc (Ku- spomin sedmim talcem iz Poljubinja ki so zaznamovali življenje predni- tin) in Ivančič iz Drežniških Raven ter leta 1944). V zbirki so zajeta dela, ki kov, v pripovedih pa so se prenašali še nekateri drugi, vendar kdor ni us- so že izšla v prejšnjih pesniških zbir- iz roda v rod. Menjale so se države, pel obdelati kmetije z lastnimi mo- politični sistemi, bili so kmečki upori, čmi, je težko shajal. Ponavadi so ime- lokalne in svetovne vojne, prizadele le te kmetije hlapce. so jih naravne ujme … Ljudje, ki tod gajale tudi nesreče, saj so ljudje na- Obrt je bila približno na isti ravni živijo, pa niso nikoli obupali. ključno naleteli na razne neeksplodi- kot ob koncu 19. stoletja. Prevlado- Avtor je med drugim zapisal: “Vsa rane predmete. valo je mlinarstvo, žagarstvo, mlekar- Primorska, zlasti kraji, kjer je poteka- Nova oblast se za gospodarstvo ni stvo in mizarstvo. Bilo je tudi nekaj la v prvi svetovni vojni frontna črta, kaj dosti brigala. Kot bomo videli ka- krojačev, izdelovalcev cokel in čevlja- so utrpeli velikansko gmotno škodo. sneje, je bila Drežnica s svojimi vasmi rjev. Gostilne so bile tri: pri Gorinu O ocenjevanju vojne škode in njeni polnih dvajset let v bistvu poligon ita- (Žagarju), pri Koptanhu (Ivanu in Ani poravnavi je bilo že nekaj poveda- lijanske vojske. Posledica tega je bila, Gomilšček), pri Matovžinu (Rudolfu nega. Tudi Drežnica je zaradi vojnih da je nad ljudmi ležala neka mora z Žagarju).” dogodkov pretrpela ogromno škodo. nepretrganim občutkom, da živijo še Še zlasti je bilo težko zaradi živine vedno v vojnih razmerah. To, kar so Dre`nica z okoli{kimi vasmi. (govedi in drobnice), ker so bile kme- kmetje v jeseni uredili, je v pomla- Izdajatelj in zalo`nik: Jo`e Kanalec. tijske površine vse opustošene; kme- dnih in poletnih mesecih ponovno Knjigo lahko naro~ite na telefon: tje so morali še leta in leta s polj in razdejala vojska. To se je dogajalo iz 05/ 38-93-620, 05/ 38-85-535 ali na elektronski naslov: senožeti odstranjevati razne vojaške leta v leto. [email protected]. Cena: objekte ter zasipati jarke in kraterje Glavni vir preživetja je bila kmetij- 5.500 SIT in stro{ki po{iljanja. od eksplozij granat. Pri tem so se do- ska dejavnost, predvsem živinoreja,

Utrinki

INFOBUSI jih izdelali v Dom‘alah ter opremili z stev pa je namenjeno nakupu knjig. ‘ena, osnovno opismenjevanje …). IN INFORMACIJSKO najsodobnej{o opremo, kot so Za uspe{no delo v infobusih je letos Pri vsem tem pa jim bo prav gotovo OPISMENJEVANJE televizija, video, notranje omre‘je … v Tolminu potekalo 4 dnevno uspo- v veliko pomo~ tudi televizija in vi- Za vsako vozilo so tako porabili sabljanje ekip knji‘ni~arjev, vodstev deo. Veliko tehni~no te‘avo zaen- – Agencija za odprto Tolmin skoraj 100 tiso~ ameri{kih dolarjev, tovrstnih ustanov in voznikov, saj v krat predstavlja samo {e dostop do dru‘bo v Budimpe{ti (Fundacija ki so jih poleg omenjene fundacije svojih dr‘avah ti do sedaj niso imeli interneta. S~asoma se bo tudi to Soros) je direktorja tolminske knji- prispevali tudi donatorji agencij iz nobenih tovrstnih izku{enj in tradi- uredilo. Mnogi koristniki bibliobusa ‘nice Vilija Lebana prvi~ povabila k [vice in Kanade. V naslednji fazi so cije. V zadnji fazi, ki se bo zaklju~ila imajo tako le - tega za pravo infor- sodelovanju ‘e leta 2001, ko je bil se nosilci projekta sestali s pred- prav leto{njo jesen, bo Leban sku- macijsko ~udo. izbran za glavnega svetovalca v stavniki lokalnih oblasti nevladnih paj z vodjo projekta iz Budimpe{te In zakaj je prav direktor Tolminske zelo zahtevnem in nadvse huma- organizacij ter Fundacije Soros, ki ponovno obiskal vseh pet obmo~ij knji‘nice dobil v projektu tako od- nem projektu Infobus. Z njim ‘elijo delujejo na ‘e omenjenih obmo~jih. na Balkanu. Tako bodo preverili, ali govorno vlogo? Dejstva, da je prav ljudem v nekaterih ekonomsko in Skupaj so morali ugotoviti njihove infobusi zadovoljivo opravljajo svojo on s svojimi sodelavci v Poso~ju informacijsko manj razvitih ter etni- zmo‘nosti za prevzem in izpeljavo nalogo v odmaknjenih vaseh in vzorno organiziral bibliobusno ~no me{anih okoljih v Albaniji, ^rni tak{nega projekta, ki je od njih v predmestjih, za katere je zna~ilna mre‘o, v kateri letna izposoja knjig gori, na Kosovem, v Makedoniji in dolo~enem ~asovnem okviru zahte- tudi visoka stopnja brezposelnosti. zna{a okrog 50.000, se namre~ ne Srbiji izbolj{ati dostop do informacij. val zagotovitev ustreznih organiza- Naj bralcem povemo, da bodo da kar tako spregledati. Naj za Leban je kot strokovni sodelavec cijskih, tehni~nih in prostorskih poleg izposoje knjig v materinem primerjavo povemo, da je letna odgovoren predvsem za {tiri pogojev. Naj bralcem povemo, da jeziku lahko obiskovalci v busih izposoja knjig na busu samo polo- pomembne faze projekta. V prvi fazi letni stro{ki vzdr`evanja bibliobusa sodelovali tudi na delavnicah in vico manj{a, kot zna{a izposoja v je poskrbel za ustrezno izdelavo in Tolminske knji`nice zna{ajo skoraj predavanjih z raznovrstnimi vsebi- knji‘nici v Tolminu. Slednjo pa opremljanje petih infobusov, ki so 10 milijonov SIT. Kar polovico sred- nami (zdravstvene, informiranje skupaj s podru‘nicami v Kobaridu EPI-jeva knji`na polica ( 28 )

kah. Založnik pa se je odločil, da Besedilo v knjigi je prevzeto dobese- Avtorica: Ljubka [orli. Pesmi zbral, vanjo uvrsti tudi neobjavljene roko- uredil in spremno besedo napisal: dno, v preprosti slovenščini. Biografi- pise in manj znane tiske, ki so širše- Marijan Brecelj. Izdala in zalo`ila: ja je v prilogi dopolnjena z natančni- mu krogu bralcev skorajda nepozna- Zalo`ba Branko, Nova Gorica in mi podatki o družini. ni. V spremni besedi je Marijan Bre- Zalo`ni{tvo Jutro, Ljubljana v V odlomku je zaoisal: “Tako je šlo, celj med drugim zapisal, da je Tol- sodelovanju z Gori{ko Mohorjevo da je bila Trenta polna z ujetniki in z min tako dokončno enakopravno in dru`bo, Gorica. Knjigo lahko našimi delavci, ki so delali vojaško vredno vstopil v slovensko književ- naro~ite pri Zalo`ni{tvu Jutro d.o.o., obleko, kakor tudi ujetniki. Avstrijci nost, ob bok Prešernovi Vrbi, Gradni- ^rnu{ka cesta 3, p.p. 4986, 1000 so Italijane kakih dvajset kilometrov kovi Medani in še kateremu v sloven- Ljubljana na telefonski {tevilki 01/ porinili nazaj, potem pa dolgo niso 561-72-30 ali 041-698-788. Cena: ski literaturi znanemu kraju. zmagali naši, ne oni. Medtem so za- 3.990 SIT. čeli cesto delati s Kranjskega na Vršič, Tolmin v jeseni in je bila tista cesta v enem in pol letu Rumeni ko zlato so zdaj kostanji, Rojen pod Triglavom končana. Pozimi so ruski ujetniki ki v dolgih vrstah kraj poti stojijo. morali z lopatami kidat sneg na obeh Po dveletnem pripravljalnem delu Pod Gradom si povesti govorijo straneh Vršiča. Toda to ni dolgo drža- je letos v spomin na svoje starše Mir- večere vse, noči, tja v zor jutranji. lo, ker sneg je spet padal in ubogi uje- ko Hofer izdal dvojezično knjigo v slo- tniki, ki niso imeli dosti za jesti, so Ob Logu, kakor v lepi, tihi sanji, venskem in nemškem jeziku z naslo- zrastelo. Ruski ujetniki, ki so bili pri- spet morali mnogo ur delati. Bilo jih valovi Soče tajnostno šumijo, vom Rojen pod Triglavom. Razgibano jatelji s tistimi, ki jih je sneg pomoril, je okoli štiristo mož, ki so kidali sneg ko mimo pašnikov in cest hitijo, življenjsko zgodbo je spisal njegov so napravili na kranjski strani lepo da združijo s Tolminko tek vsakdanji. oče, Alois Hofer, Mirko Hofer pa nje- v začetku februarja in se je plaz odtr- kapelico. Tam so imeli dostikrat ru- gove spise zbral in uredil v knjižno gal zgoraj na hribu in je vse zasulo, sko mašo. Napisano je po nemško na A nad Tolminko grič zelen, Krnice, obliko. Na več kot sto straneh je po- in bili so vsi mrtvi. (Plaz na Mojstrov- tabli vse čez mrtve, narejeno pa je bi- kjer se naužije duša vse lepote – drobno opisano, kako je potekalo živ- ki, 12. 3. 1916; umrlo je 100 Rusov in lo šestnajstega leta. Šel sem takrat z po njem se v tropih pasejo ovčice. ljenje v Trenti v začetku prejšnjega sto- neke straže.) Potem so na tem kraju mojo mamo čez Vršič in videl, kako In kakor da želijo si samote, letja: trdo delo na kmetiji, življenje v naredili drugi ujetniki tunel iz betona so delali, bil sem enajst let star. Čuda raztresene okoli so vasice – času vojne, odhod na Nizozemsko, živ- v hrib, stoji še danes, pa je tam, kjer je, da še danes vse lepo stoji, kot bi v jesenskem soncu iščejo toplote. ljenje v Avstriji, ljubezen, družina … je bila sama skala danes veliko dreves bilo danes narejeno.

Utrinki in Bovcu prav zaradi strokovne tudi povedal, da so pred nekaj leti v Ob~ini Kobarid {e dodatno pove~ali Tolmin pa je potekala 22. septembra. knji‘ni~ne dejavnosti poznajo celo v neki mednarodni raziskavi testirali, sredstva, namenjena njenemu V Sloveniji bo tak{no spri~evalo tujini. kako je s pismenostjo posameznih delovanju. prejelo 190 maturantov. In glede na prebivalcev razli~nih de‘el z vseh Kot direktor knji‘nice se rad pohvali Besedilo: Patricija R. to, da je leto{njo pomlad maturo koncev sveta. Pri tem niso le preiz- tudi z nadpovpre~nim {tevilom bral- skupno opravljalo 8.524 gimnazij- kusili, ali nekdo zna napisano pre- cev v Sloveniji. Kar 29 odstotkov USPEH MATURANTOV cev, med njimi samo 53 iz tolminske brati, temve~ tudi kako zapis ali prebivalcev Zgornjega Poso~ja in gimnazije, moramo priznati, da so informacijo razume in jo zna upora- Tolmin – Obljuba dela dolg. Prav Ba{ke grape je namre~ uporabni- se ti v primerjavi z ostalimi {olami biti. Slovenci smo se pri tem zelo zato moramo tudi vse bralce na{e- kov knji‘nice (podatek za Slovenijo kar zavidljivo dobro odrezali. ga glasila seznaniti z uspehom, ki zna{a 23 odstotkov). Leban nam je slabo odrezali in se zna{li nekje na repu. To je v na{i dr‘avi dvignilo so ga dijaki Gimnazije Tolmin do- In kje ti~i vzrok za tolik{en uspeh? precej prahu, tako da je Dr‘avni segli na leto{nji spomladanski Dr. Barbi~ poudarja, da jim je v vseh zbor ob sprejemu novega Zakona o maturi. Ravnatelj dr. Lenart Barbi~ teh letih uspelo izdelati ustrezno EPI-center na va{ u~no “tehnologijo”, hkrati pa doda- elektronski naslov knji‘ni~arstvu (jesen 2001) med nam je z velikim zadovoljstvom njene naloge uvrstil ob domoznan- povedal, da je kar 98 odstotkov ja, da bodo sam na~in dela {e ^e `elite EPI-center prejemati po ski dejavnosti tudi informacijsko dijakov leto{nje generacije ‘e v pr- izpopolnili in tako zagotovili {e ve~ji e-po{ti, nam na elektronski naslov opismenjevanje, izobra‘evanje in vem roku uspe{no opravilo zahte- uspeh dijakov `e v prvih treh letni- [email protected] po{lji- usposabljanje uporabnikov ter vane preizkuse znanja (republi{ko kih. Prizadevajo si, da bodo s tak- te svoje ime in priimek, naslov ele- spodbujanje bralne kulture. Sprejet povpre~je zna{a 88,3 odstotke). {nim na~inom dela svojim u~encem ktronske po{te, doma~i naslov je bil sklep, da se ob~inam, ki pre- [tirje so se pri tem {e posebej izka- zagotoviti ~im ve~ znanja, saj jim bo ter informacijo, ali glasilo naro- jemajo finan~no izravnavo, za to zali. Tako so Domen Rov{~ek, le to omogo~ilo {tudij na `eleni fa- ~ate za pravno ali fizi~no osebo. dodatno dejavnost v letu 2003 doda Polona Ger~ar, Petra Pav{i~ in kulteti. Poslali vam ga bomo brezpla~no 830 SIT na prebivalca. Prav zaradi Vika Perin~i~ 20. septembra na S ponovnim opravljanjem jesenske- v pdf formatu. tega je toliko bolj razo~aran nad osrednji slovenski maturitetni prire- ga dela mature namerava svoje ocene popraviti {e pet dijakov, tako Za dodatne informacije se obr- politiko Ob~ine Tolmin, ki je zaradi ditvi v Mariboru iz rok ministra za da se lahko nadejamo {e bolj{ih nite na oblikovalca: Gaya Cerkno, “zaostrene prora~unske situacije” {olstvo, znanost in {port, dr. Slavka rezultatov. GSM: 041-335-667 (Bla` Jereb); dobrih 10 milijonov SIT, namenjenih Gabra, prejeli maturitetno spri~e- knji‘nici, porabila za druge namene. e-pošta: [email protected] valo s pohvalo. Slovesna podelitev Patricija Rejec Medtem pa so na Ob~ini Bovec in maturitetnih spri~eval na Gimnaziji Foto: Arhiv Gimnazije Tolmin Va{ki posebne`i Prigode ( 29 )

Vojna je šla naprej, in vsak dan je IZ [OLSKIH KLOPI bilo slabše povsod. Blizu Bovca je V uredni{tvu smo se odlo~ili, da bila ofenziva, pri hribu Krn, veliko Fran~koua abila vam ob pri~etku novega {olskega vojakov je padlo, naših in italijanskih. leta predstavimo prigodo u~enca Živila nismo nikjer dobili za kupit. V Na Kniež u Grap, kakr sa rekli tud Fran~kova zabela Ludvika. Pred davnimi leti jo je, po vasi Trenta pod Triglavom je župan u Juordanu, je pr Frančku gaspadinla Na Kneži v Grapi, kakor so rekli v spominih iz svojih {olskih dni, zabe- prosil duhovnika, da v cerkvi raz- Frančkouka. Kakr tist cajt pr useh Jordanu, je pri Frančku gospodinjila le‘il Anton Bratu‘, po doma~e Ob- glasi, da bomo dobili živež na karte. bajtah, je blu kajt atruk. Imil sa agnji- Frančkovka. Kakor takrat pri vseh ~narski Ton~ek, ki je ‘ivel na Slapu In res so dajali družinam moko, sol šče n pa pejč brz roufnka, kadila se bajtarjih, je bilo veliko otrok. Imeli ob Idrijci “pr Hlistu”. Iz njegovih spi- in olje in tudi tobak. Mi, ko smo bili je kar skuz urata u kuhn. Kuhal sa so ognjišče in kmečko peč brez dim- sov, ki jih je v obse‘ni, ve~ kot 400 strani dolgi bro{uri zbral in uredil taki fantolini, pa nismo dobili cigaret. najbeč u pejč, tu je bla tiskrt cen- nika, kadilo se je kar skozi vrata ku- Du{an Bratu‘, se med drugim Kadili smo pa kot cigani, samo če tralna kurjaua, da ni blu triba u dveh hinje. Kuhalo se je največ v peči, to je bila takratna centralna kurjava, da lahko seznanimo tudi z nagajivostjo smo dobili tisti tobak za šnufati v nos, krajih kurit. Gar na burkle je takratnih otrok. Prav ni~ druga~na ni bilo treba v dveh krajih kuriti. Na smo ga zmešali s bukovim listjem Frančkouka nasadila apleden zemljen ni bila od dana{nje. Tega pa ne burkle je Frančkovka nasadila glinen (‘perjem’) in napravili cigareto. Jaz lanc n pa patislna u pejč. Tam se je moremo trditi za vzgojne ukrepe, ki lonec in ga potisnila v peč. Tam se je sem prvič že kadil, ko sem bil sedem kuhala cisalna n pa krampier. Na so sledili. kuhalo kislo zelje, repa in pa krompir. let, in ko je bilo dosti vojakov, ki so po kancu bi blu triba abelit pa ni blu s “Nisem bil razgraja~ in nagajivec, Na koncu bi bilo treba zabeliti, pa ni kajenju stran vrgli ogorke od cigaret.” čem. Zato je mat nagnala atrače na ampak poslu{en in dober fant. A bilo s čim. Zato je mati nagnala otro- pejč, sama pa fajn u žerjafc agrila kmalu sem ~ustvoval in dr‘al s tisti- Avtor: Alois Hofer. Zapise zbral in ke na peč, sama pa dobro zagrela v burkle n pa ulila gar na nje mrzla mi, ki jim je v {oli {lo {e slab{e kot uredil: Mirko Hofer. Izdal in zalo`il: žerjavici burkle in na nje vlila mrzlo meni. To je bila triperesna deteljica: uoda, da je zacurčala. Pa sa atrac Mirko Hofer, 9500 Villach, vodo, da je zacvrčalo. Pa so otroci mi- Ludvik, Ciril in Janez. Le redko, ka- misln, da je abejlena. Adna dabra Johannesweg 10, Avstrija. slili, da je zabeljeno. Ena dobra stran kor so redke {tiriperesne deteljice, Oblikovanje slovenskega besedila: stran je bla, da ni blu triba hadit je bila, da takrat ni bilo treba hoditi sem se jim pridru‘il tudi jaz. To se je Janko Merka~. Cena: 2.000 SIT. mjert kulke jema kešn holesterola u merit vsebino holesterola v krvi. ve~inoma zgodilo takrat, ko sem opa- Knjigo lahko kupite v krbi. Še danes, če je kje slabo zabeljeno, zil, da se komu godi o~itna krivica. Informacijskem sredi{~u TNP Trenta Še dans, če je kuod slaba abejlena, rečejo: “Ali ste zabelili na burkle, kot ^e je u~itelj natepel s palico katere- v Trenti ali pa si jo izposodite v rečeje: “A ste belil na burkle, ki pr pri Frančku?” ga izmed njih, sem br‘ bil na strani Knji`nici Cirila Kosma~a. Frančku?” Zapisal: Ivan Laharnar s Kne`e nesre~nikov. Posebno piko in mo~ je imel nad Ludvikom in Cirilom. Oba sta bila sinova revnih star{ev. Utrinki Ludvik je bil zvit in prekanjen. Nje- gov o~e je bil pri{el od nekod in ni u‘ival posebnega ugleda. To pa za- radi tega, ker ni bil premo‘en. Zdi se, da o~e ne brani, da je u~itelj strog z njegovim sinom. Kako u~itelj izvaja to strogost, tega pa o~e men- da ne ve. Ko je u~itelj polo‘il Ludvika ~ez ko- leno in ga s palico premlatil po zadnji plati, ta ni zajokal. Ko ga je potem spustil v klop, Ludvik nada- ljuje z nagajanjem. Sedaj ga u~itelj zgrabi, pahne iz razreda in zapre v strani{~e. Ludvik uide skozi okno. Drugi dan ga ni v {olo. Ko se ~ez ~as spet pojavi, je bil u~i- telj takoj s palico pri njem. Privlekel ga je pred razred, da bodo vsi videli, kako ga bo kaznoval. Vrgel ga je ~ez koleno in pri~el udrihati s palico. Pa se iz Ludvikovih hla~ oglasi kovinski glas tam, tam, tam … Ludvik si je bil doma dal v hla~e na zadnjo stran kositrno pokrovko, ki naj bi ga obva- rovala hudih udarcev. To je bilo takoj vsem jasno, zato smo vsi bruhnili v smeh. Tudi deklice in tudi tisti, ki do tedaj {e nikoli niso dr‘ali z Ludvikom.” Napisal: Anton Bratu‘ MATURANTJE TOLMINSKE GIMNAZIJE so se na leto{nji maturi zavidljivo dobro odrezali. Zbral in uredil: Du{an Bratu‘ Iz babi~ine kuhinje ( 30 )

Modrejska Foto nate~aj

Med vsemi fotografijami, ki so pravo~asno prispele na na{ naslov, teh je bilo kar 104, je tri~lanska komisija: frtajla Lola ^erv, Janja Kragelj in Patricija Rejec izbrala 23, ki so se uvrstile v o‘ji izbor. Izmed teh pa {e najbolj{o fotografijo nate~aja. Sestavine: 10 jajc in še kakšen beljak, REZULTATI NATE^AJA ZA NAJBOLJ[O POLETNO 20 dkg domačega pršuta ali vratovine, FOTOGRAFIJO ZGORNJEGA POSO^JA 20 dkg pikantnega sira, 10 do 12 žlic moke, Najbolj{a fotografija z umetni{kim Viktor Kav~i~ iz Tolmina – za fotogra- Miha Vencelj iz Tolmina – za foto- olje, sol naslovom Dobro jutro pripada av- fijo Ov~ica izpod Krna; grafijo Jutranja meglica; Razžvrkljana jajca, na rezine zre- torju Miranu Skubinu iz Dre‘ni- Mateja Kutin s Kamnega – za foto- Vladi Volari~ z Mosta na So~i – {kih Raven. Kot glavno nagrado zan pršut, sir, moko in sol zmešamo grafiji V kamen ujeta lepotica in Zasa- za fotografijo Okno. prejme kupon~ek Foto ^erva (po- v gladko testo. Pečemo po porcijah njan trenutek smaragdne lepotice; ve~ava katere koli fotografije v veli- Avtorje izbranih fotografij napro- na ogreti maščobi ali na zrezani sla- kosti 20 x 30), maj~ko Videa Kra- Andrej Kutin s Kamnega – za foto- {amo, da nam ~im prej po{ljejo nini. Ko testo zarumeni na eni strani, gelj, nagrajeno fotografijo pa si grafije ^arobni ples meglic, Vodna za- negative. Potrebovali jih bomo za ga obrnemo, pokrijemo, da naraste, in lahko ogledate tudi na naslovnici vesa, V kamen izklesani lepotec, Dro- izdelavo pove~av, ki bodo pred- počasi popečemo še na drugi strani. na{ega glasila. bne, prezrte lepote, Kje je ~lovek {e stavljene na razstavi. spojen z naravo?, Misti~nost trenutka; Sveže pečeno ponudimo z zeleno Avtorji ostalih fotografij, ki so se Naslov: Poso{ki razvojni center, solato. Če stoji, ni dobra in tudi upa- uvrstile v o‘ji izbor in bodo razstav- Igor Loryet iz Izole – za fotografije Trg svobode 4, 5222 Kobarid. de rada. ljene v vitrini Videa Kragelj na Can- Troedinost, [e vi{e in Rde~a paleta; Vsem, ki ste se odzvali na{emu karjevi ulici v Tolminu so: Bo‘idar Rustja iz Deskel – za foto- Vir: TIPI^NE TOLMINSKE JEDI (Samozalo- nate~aju, se v uredni{tvu zahvalju- `ba: Mirjam Perovi~, Agencija Tolminska. Re- Marjan ^ernigoj iz Tolmina – za grafije Jutro na vodi, Proti soncu in jemo. Svoje fotografije lahko prev- cepte zbrali: Mirjam Perovi~ in Ema [tih.) fotografijo Zelenomodri odsev; Na drugo stran; zamete na zgoraj navedenem na- Romeo ^ernuta iz Loga pod Man- Ivan [avli iz Idrskega – za fotografiji slovu. gartom – za fotografiji Ovce kje ste? Stara hi{a, nova hi{a in Krn ter Freska in Lahko no~; na zidu; Uredni{tvo EPI-centra

V foto CERV www.lto-sotocje.si/slovensko/ TOLMIN aktualno_17_gastronomski_krog.asp

Objava nagrajencev Vas zanima delo na radijski REZULTATI NAGRADNE IGRE Z “MALO MOSTARSKO postaji? MI[KO” DO LEPIH NAGRAD

Radio Alpski val vabi k V prej{nji {tevilki EPI-centra smo ogled stalnih zbirk Tolminskega muze- Milka Babi~ z Mosta na So~i prej- sodelovanju nove vas v nagradni igri “Mala mostar- ja ter njegovih zunanjih zbirk. (Nagra- me tri bro{ure u~encev in mentor- moderatorje programa ska mi{ka” spra{evali po imenih do v vrednosti 5.600 SIT podarja Tol- jev O[ Du{ana Muniha. (Nagrado in tehnike. znanih mostarskih osebnosti, ki minski muzej); v vrednosti 3.000 SIT podarja O[ sta jih Pia Jerki~ in Tanja Makuc, Du{ana Muniha Most na So~i). Pridru‘ite se ekipi ustvarjal- Francka Mlakar iz Tolmina prejme lanskoletni osmo{olki O[ Du{ana cev radijskega programa. kerami~no skledo – posnetek sveto- Vsi nagrajenci bodo o nagradah Muniha Most na So~i, predstavili lucijske arheolo{ke najdbe. (Nagrado obve{~eni tudi pisno. Najkasneje do konca na bankovcih svoje dru`abne igri- v vrednosti 5.000 SIT podarja kerami- septembra zavrtite telefonsko Uredni{tvo EPI-centra ce. Izmed mnogih prejetih dopis- ~arka Alenka Gololi~i~ z Mosta na {tevilko 05/ 38-11-888, kjer nic s pravilnimi odgovori smo iz- So~i); PRAVILNI ODGOVORI: boste dobili vse potrebne `rebali {est nagrajencev. informacije. Marija Lucija Cviji} iz Tolmina in Su- Bankovec za 10 SIT – Andrej Kra- Jure Murovec iz Tolmina prejme zana Balog z Idrije pri Ba~i prejmeta gelj, bankovec za 100 SIT – Mar- letno karto za kardio-fitnes. (Nagra- po dve brezpla~ni vozovnici za vo‘njo ko Munih, bankovec za 500 SIT – do v vrednosti 15.000 SIT podarja z ladjico Lucija po mostarskem jezeru. Du{an Munih Darko, bankovec za O[ Du{ana Muniha Most na So~i); (Nagrado v skupni vrednosti 3.800 SIT 1000 SIT – Sa{a Vuga, bankovec Patricija Manfreda z Mosta na podarja turisti~na agencija Avanturist za 5000 SIT – Ivan Pregelj in banko- RADIO KOBARID So~i prejme karto za brezpla~en d.o.o. z Mosta na So~i); vec za 10.000 SIT – Ciril Kosma~. faks: 05/ 38-00-291 [email protected] www.radiokobarid.si Koledar prireditev ( 31 )

Datum Kraj Prireditev Informacije

13. in 14. 9. TOLMIN Medobmo~na likovna delavnica-krajina Javni sklad RS za kulturne dejavnosti- OI Tolmin; Silva Seljak: 05/ 38-01-170 19. 9. TOLMIN; na Logu Dnevi Pivovarne Union: Darij Vovk: 05/ 38-87-397 - 15.00 sre~anje gospodarstvenikov in poslancev Primorske, sledi tekma v malem nogometu med Lions klubom So~a Kobarid in novinarji Primorske - 21.00 zabava 20. 9. (8.30) TOLMIN; na Logu Dnevi Pivovarne Union: Darij Vovk: 05/ 38-87-397 - dan odprtih vrat Modelarskega kluba Tolmin in mednarodno tekmovanje radijsko vodenih avtomobilov - 4. turnir v malem nogometu Pivovarne Union 21. 9. TOLMIN; na Logu Dnevi Pivovarne Union: Darij Vovk: 05/ 38-87-397 dobrodelna akcija za pomo~ slabovidnim otrokom, koncert Natalije Verboten 21. 9. VELIKA BABA Planinski pohod na Veliko Babo Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/ 38-83- 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 27. 9. TOLMIN Medobmo~na likovna delavnica – Krajina Javni sklad RS za kulturne dejavnosti- OI Tolmin; Silva Seljak: 05/ 38-01-170 27. 9. BREGINJ-BRE[KI JALOVEC- Tradicionalni pohod v Bene~ijo ve~ te‘avnostnih stopenj Planinsko dru{tvo Kobarid- planinska BREZJE (Plazi, Brdo, Muzci-Bre{ki Jalovec) sekcija Breginj; Sre~ko Rosi~: 05/ 38- 49-788, Vojko Gantar: 031-607-217 27. 9. (20.00) KOBARID; kulturni dom Dramska skupina Dre‘nica s komedijo “Jezi~ni dohtar Ob~ina Kobarid: 05/ 38-90-106 Petelin” 28. 9. (20.00) KOBARID; kulturni dom Dramska skupina Dre‘nica s komedijo “Jezi~ni dohtar Ob~ina Kobarid: 05/ 38-90-106 Petelin” 28. 9. VELIKI NABOJS Planinski pohod Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/ 38-83- 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 28. 9. KOBARID 8. memorial bratov Ur{i~ malonogometni turnir [D Dre‘nica in KMN Pleterje; Primo‘ Ur{i~: 031-325-950 28. 9. SLAP OB IDRIJCI Odprtje obnovljene in muzejsko urejene doma~ije Cirila Tolminski muzej; Kosma~a Karla Kofol: 05/ 38-11-360 konec sept. ali MOST NA SO^I; Gostilna Skrt Razstava gob razstava samoniklih gliv in teden gobjih jedi Gobarsko dru{tvo Most na So~i in za~etek okt. Gostilna Skrt; Rajko Skrt: 05/ 38-87-025 4. in 5. 10 TOLMIN Medobmo~na foto delavnica Javni sklad RS za kulturne dejavnosti- OI Tolmin; Silva Seljak: 05/ 38-01-170 4. 10. (16.00) KNE@A; kulturni dom Teden otroka gledali{ka predstava in delavnica Podru‘ni~na {ola in vrtec ; Majda Lesjak: 05/ 38-06-654 4. 10. (11.00) KOBARID Pokal ob~ine Kobarid tradicionalna 28. kolesarska dirka KK So~a Kobarid; na progi Kobarid-Dre‘ni{ke Ravne Pavel Sivec: 05/ 38-85-234 4. 10. (18.00) KOBARID; dvorana Doma Andreja Predavanje o boleznih ledvic Dru{tvo ledvi~nih bolnikov Poso~ja: Manfrede 05/ 38-91-406 4. 10. (9.00) BOVEC 2. hoja po bu{kih stezah (18 km) pot na relaciji Bovec- Turisti~no dru{tvo Bovec v sodelovanju Plu‘na-Radulje-letali{~e-^ezso~a-Jablenca-Kal-Koritnica- z drugimi dru{tvi; Kolovrat-Klu‘e-sv. Lenart-Bovec, na poti okrep~evalne Edo Gaber{ek: 041-785-465 postaje, kulturni program 5. 10. GOLAKI Planinski pohod na Golake Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/ 38-83- 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 5. 10. MRZLI VRH Planinski pohod na Mrzli Vrh sre~anje dru{tev CAI Turisti~na zveza gornjega Poso~ja; Monfalcone, Dru{tvo Peski 1915-1917, Dru{tvo Mengore, Mojca Rutar: 05/ 38-00-827, 041-462-683 Turisti~no dru{tvo Tolmin, Turisti~na zveza gornjega Poso~ja 6. - 11. 10. TOLMIN; vrtec Prireditev ob tednu otroka. Tema: “Humani medsebojni VVZ Ilke Devetak Bignami; odnosi in zdrava spolnost” Majda Maglica: 05/ 38-81-014 9. - 12. 10. IDRSKO-KRNSKO JEZERO Pohod Jezdecev smaragdne reke odhod iz Idrskega (Pri Jezdeci smaragdne reke: 041-719-326 Skali) v ve~ smereh (Razor, Golobar, Lepena) pohod za dobro izurjene jezdece in konje 10. - 12. 10. TOLMIN Medobmo~na gledali{ka delavnica Javni sklad RS za kulturne dejavnosti- OI Tolmin; Silva Seljak: 05/ 38-01-170 11. 10. TOLMIN; razstavni prostor Kme~ki praznik 2003 tradicionalna prodajna razstava Dru{tvo ‘ivinorejcev Tolminske, KGZ Kmetijske zadruge plemenske ‘ivine, strokovna predavanja, razstave, NG, KZ Tolmin in kmetijska dru{tva; ocenjevane sirov, degustacija sirov in skute, zabavne Bogdan ^rv: 05/ 38-11-295 prireditve Koledar prireditev ( 32 )

Datum Kraj Prireditev Informacije

11. 10. KNE@A Odprtje prenovljenega gasilskega doma na Kne‘i PGD Kne‘a; Miran Kragelj: 05/ 38-06-620 11. 10. BOVEC Ekolo{ki spust 2003 Ohranimo So~o (~istilna akcija ob So~a Rafting; Jasna in Goran: zaklju~ku rafting sezone) 05/ 38-96-200, 041-724-472 11. 10. (18.00) KOBARID; Dom Andreja Manfrede Odprtje razstave “Kobari{ka republika” Osnovna {ola Kobarid in Ob~ina Kobarid; Nu{a Rot: 05/ 38-99-700, Nada Pajntar: 05/ 38-90-106 12. 10. PONIKVE; cerkev Marijinega Koncert doma~ega cerkvenega zbora in gostujo~ih zasedb Cerkveni pevski zbor sv. Miklav‘a obiskanja Ponikve; Marko ^ernilogar: 031-282-468 12. 10. KOBARID; pri kulturnem domu Slovesnost ob praznovanju 60-letnice Kobari{ke republike Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: - 11.30 koncert pevskih zborov 05/ 38-90-106 - 14.00 osrednja slovesnost 12. 10. BANJ[^ICE Planinski pohod po Banj{~icah Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/ 38-83- 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 12. 10. TRAVNIK Gorni{ka tura na Travnik (2.265m) Gorni{ki klub Gornjeso{ke doline; Jo‘ef @agar: 05/ 38-45-694 15. 10. (17.00) KOBARID; v dvorani Doma Andreja Ve~er z igralcem Poldetom Bibi~em Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: Manfrede 05/ 38-90-106 15. 10. (20.00) KOBARID; pred spomenikom Pri‘gimo lu~ko pesniku recital u~encev O[ Kobarid in Osnovna {ola Kobarid in Ob~ina Simona Gregor~i~a nastop pevskega zbora v po~astitev ob~inskega praznika Kobarid; Nu{a Rot: 05/ 38-99-700, Nada Pajntar: 05/ 38-90-106 17. 10. (18.00) KOBARID; dvorana doma Andreja Slavnostna seja ob~ine Kobarid in podelitev ob~inskih Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: Manfrede priznanj 05 /38-90-106 17. 10. KOBARID; kamp Lazar Ob~insko prvenstvo v krosu za mlade Teka{ki klub Kobarid in Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: 05/ 38-90-106 18. 10. (8.00) STARO SELO; pred gostilno Franko PNZ {arivcev in jesenska vzrejna preizku{nja Lovsko kinolo{ko dru{tvo Gorica, Nova prepeli~arjev ugotavljanje usposobljenosti mladih lovskih Gorica in LD Kobarid; Oton Zabre{~ak: psov za izvajanje lova 041-495-460 18. 10. (8.00) PONIKVE; pri lovski ko~i LD Planota PNZ goni~ev in brak jazbe~arjev LKD Gorica - Nova Gorica: 05/ 33-32- 183 (vsak dan od 7.00 do 15.00) 18. 10. (17.00) BOVEC; kulturni dom Kviz gasilcev pionirjev PGD Bovec; Miro Bozja: 041-650-341 18. 10. (16.00) KOBARID; na trgu Takti~na vaja PGD Kobarid PGD Kobarid; Marjan Stres: 05/ 38-91-121,041-693-050 18. 10. (17.00) BREGINJ; osnovna {ola Radi bi vam rekli hvala prireditev za starej{e krajane Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: 05/ 38- Breginjskega kota; kulturni program, dru‘abno sre~anje 90-106, Valerij Bizjak: 05/ 38-81-162, Vida [kvor: 05/ 38-49-822 18. 10. (17.00) DRE@NICA; avla O[ Dre‘nica Odprtje slikarske razstave doma~inke Marice Kobal- O[ Dre‘nica; Rina Berginc: 05/ 38-48- Tonijeve 602, 05/ 38-48-500 18. 10. (13.00) JEV[^EK Kostanjev piknik Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: 05/ 38-90-106 19. 10. (10.00) KOBARID Dan odprtih vrat PGD Kobarid PGD Kobarid; Marjan Stres: 05/ 38-91- 121,041-693-050 19. 10. VODICE Planinski pohod na Vodice in ogled kavern iz 1. svetovne Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/ 38-83- vojne 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 24. 10. (20.00) MOST NA SO^I; O[ Du{an Munih Pregljev dan Ivana Preglja – obele‘itev 120-letnice rojstva O[ Du{ana Muniha Most na So~i: pisatelja 05/ 38-87-001 24. - 31. 10. MOST NA SO^I; O[ Du{an Munih Razstava raziskovalnih nalog na temo “Ivan Pregelj in O[ Du{ana Muniha Most na So~i: njegov ~as” in filatelisti~na razstava 05/ 38-87-001 25. 10. (10.30) KOBARID; kostnica Spominska slovesnost na kostnici v Kobaridu Ob~ina Kobarid; Nada Pajntar: 05/ 38-90-106 25. 10. (15.00) KOBARID Dan kobari{kega muzeja odprtje razstave “Mad‘ari in Kobari{ki muzej; Jo‘e [erbec: vojna v gorah” 05/ 38-90-000 26. 10. (17.00) KOBARID; galerija Marsa Odprtje razstave slikarke Mire Li~en Krmpoti~ Dru{tvo KOP; Melita Jakelj: 05/ 38-85-858 26. 10. KOBARID; Hotel Hvala-Restavracija Planinski pohod v neznano zaklju~ek sezone Planinsko dru{tvo Tolmin; 05/ 38-83- Topli val 211 (ob ~etrtkih od 17.00 do 19.00) 31. 10. (18.00) Poklon vodi prireditev ob zaklju~ku ribi{ke sezone s Recepcija Hotela Hvala: 05/ 38-99-300 kulturnim in zabavnim programom

Informacije za mese~ni koledar prireditev lahko posredujete: za ob~ino Tolmin na LTO Soto~je: 05/ 38-00-480, e-po{ta: [email protected], za ob~ino Kobarid Nadi Pajntar: 05/ 38-90-106, e-po{ta: [email protected] in za Bov{ko na PRC: 05/ 38-41-500. Informacije o prireditvah v prihodnjem mesecu nam sporo~ite najkasneje do 20. v mesecu!