DOCSLIB.ORG

Zgodovinski Časopis, Letnik 41, Leto 1987, Številka 1

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zgodovinski Časopis, Letnik 41, Leto 1987, Številka 1 25жИ8Шиз ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ ZČ, Ljubljana, 41, 1987, številka 1, strani 1-202 in I-VI YU ISSN 0350-5774 [jj* 949.712(05) ZGODOVINSKI HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ LETNIK 41 LETO 1987 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA ZGODOVINSKI {Jg£ 949.712(05) ČASOPIS- HISTORICAL REVIEW, . YU ISSN 0350-5774 ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer Dušan Kos (tehnični urednik) dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) v Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) . dr. Miro Stiplovšek '•'Peter Stih dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. 3. 1987. Izdajateljski svet: dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Fran Zwitter Prevodi : Lidija Berden (angleščina), Cvetka Puncer-Vode (angleščina), Bogo Graf enauer (nemščina), Medita Šetinc (nemščina), Irena Vilfan-Bruckmüller (nemščina), dr. Milko Rener (italijanščina), Tatjana Mirt (makedonščina), Sergij Skuc (italijanščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332-611, int.210 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 4800 din, za društvene člane 3000 din, za društvene člane-upokojence 2250 din, za društvene člane- študente 1500 din (vse cene za letnik 41/1987) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1600 din Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, april 1987 Naklada : 1700 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 41, LETO 1987, ŠTEVILKA 1 t t . /i 1 ... i : .n ... • '.. r ' -.f i. ' •. i • i ;i KAZALO-CONTENTS - СОДЕРЖАНИЕ ' S (. RAZPRAVE'- STUDIES - СТАТБИ ,. ; Bogo Graf enauer, Slovensko-romanska meja-ločnica in povezava . ...'.. .'. л,5-18 Slovene-Roman Boundary - Line of Demarcation and Linkage '" ' , '- Словенско-романскал граница - лишта демаркациии свиЗи ' Hinko Uršič; Tolminska dežela ...... .• , 19-20 Tolmin Region Толминскии раион Marjan Rozman, Tolminsko danes V/.[>.;.'Y. K.' . .-'. '•** ' 21-26 The Tolmin Region Today _ ...... Толминскии раион сегодни • - '•' :.'''"" ' Branko Marušič, Tolminsko v zgodovinopisju •••;•. 27-34 The Tolmin Region in Historiography Толминскии раион в историографии Drago Svoljšak, Arheološka obdobja Tolminske •..:.."..... • • • •' ••->•. 35т-39 Archaeological Periods of the Tolmin Region Археологические зпохи Толминского раАона ' * , „ i ; . • - . , f Peter Štih, Goriški- grofje in oblikovanje pokrajine ob Soči in na Krasu v deželo .....'. 41-47 Gorizia Landgraves and Formation of the Land along the River Soča and on Karst into the Province _, . " "' Графи Горицш и формирование крал около реки Сочи и на Карсте в провинцивд Reinhard H arte 1, Viri za srednjeveško zgodovino Slovenije iz furlanskih arhivov . .,. 49-53 Sources for Medieval History, of Slovenia from the Archives of Friulia , Источники длл средневековои истории Словении и фриулвских архивов Janko Pleterski, Meja na Soči v notranjih odnosih jugoslovanskega gibanja med prvo svetovno vojno . •,•••. 55-62 The Soča Border in inner Relationsbf the Yugoslav Movement during the First World ' . - > War . , Граница на реке Соче во внутренних отношенилх мжнославннскогО движениа во ; " ' Времи ПерВОИ МИрОВОИ BOHHbli, •;....,.:-..,. * • •> .. .' *./ ;i u Drago Sedmak, Pregled vojaških dogodkov na soški fronti 1915-1917..„. .- . •... -. ..:.!. , 63r71 Bloody Soča Basin - Survey of Military Events on the Soča-Front 1915^1917 Обзор BoeHHbix собвггии на фронте реки Сочи 1915-1917.^ v Slavica Plahuta, Fašistična stranka v.Goriški pokrajini (1941-1943). .... ... ., . ..,. - 73-86 • - The Fascist Party in the Gorica Region (1941-1943) . Фашистскаи партии в провинции Горица (1941-1943) j , . Ivan Kat a rdž i e v, Etnično in državno razmejevanje v Egejski Makedoniji .' 87-95 Ethnic and State Demarcation in Aegean Macedonia Зтническое и государственное разграничение в Егеоскои Македонии Ferdo Gestrin, Karta obsoške poti iz 17. stoletja . 97-101 Map of the Road along the River Soča form the 17th Century Карта дороги ВДОЛБ реки Сочи из 17-го столетиз Vinko Raj šp, Ceste na Goriškem v drugi polovici 18. stoletja 103-107 Roads in the Gorizia Region in the Second Half of the 18th Century Дороги B раионе Горлцм во второи половине 18-го столетии Eva H o 1 z, Cestne povezave Goriške in Kranjske v 19. stoletju 109-114 Road Connections of Gorizia Land and Carniola in the 19* Century ДорожЈше свлзи провинции Горицн и Крашш в 19-ом столетии Janez Cvirn, Finančno poslovanje družine Marka Vincenca Lipolda v letih 1867-1871 in 10-701QOT 115—13/ Financial Management of the Family of Marko Vincenc Lipoid in the Years 1867-1871 and 1878-1883 Финансовме деиствии семБИ Марка Винценца ЛиполБда в ГОДБ! 1867-1871 и 1878-1883 ZAPISI - NOTES - ЗАПИСКИ Branko Marušič, Poskus pregleda zgodovinopisja ob slovenski zahodni meji 139-146 An Attempt of Historiographical Review near Slovene Western Border ОПБГГ обзора историографии на словенскои западнои границе PROBLEMI IN DISKUSIJA- PROBLEMS AND DISCOUSSION^nPOBnEMH И ДИСКУССИЛ Zgodovinopisje na Slovenskem danes; okrogla miza v Tolminu 2.10.1986 (Jera V o d u š e k, Bogo Grafenauer, Janko Pleterski, Vasilij Melik, Franc Rozman, Miroslav Stiplovšek, ToneFerenc, Ferdo Gestrin, Jasna Fischer, Walter Lukan, Matjaž Klemenčič, Branko Marušič, Janez Šumrada, Fran Zwitter, Primož Hainz) ...:.-....: '.. 147-172 Historiography in Slovenia today; the Round table in Tolmin, October 2,1986 Современнаи историографил вСловении; круглнистол вТолмине,2октнбра 1986 . i . IN MEMO.RIAM - IN MEMORIAM - B ПАМЛТБ Vinko Foretić (Ignacij Voje) . 173-174 . Vinko Foretić Винко Форетич ' KONGRESI IN SIMPOZIJI - CONGRESSES AND SYMPOSIA - СБЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1 Posvetovanje o Žumberku in Gorjancih med NOB, Novo mesto, 17.-18. oktobra 1986 (Zden- , . ko Picelj) . ; 175-177 Conference on Žumberk and Gorjanci during National Liberation War, Novo mesto, October 17-18,1986 Совегдание o Жумбераке и ГорБИНцах во времл НОБ, Ново место, 17-18 октлбен 1986 Trubarjev simpozij vTübingenu,Tübingen, 3.-8. november 1986 (Vinko Ra jšp). .... 177-180 Trubar symposium in Tübingen, Tübingen, November 3-8,1986 Симпозиум o Трубаре в Тгобингене, Ткзбинген, 3-8 ноибри 1986 OCENE IN POROČILA - BOOK REVIEWS AND REPORTS - РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Janez Dular, Topografsko področje XI -Bela krajina (Draško Josip o vić) 181-182 Dušan Mrkobrad, Arheološki nalazi seobe naroda u Jugoslaviji (Vitko Pah i č) 182-185 Boško Babic, Materjalnata kultura na makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheološkite stražuvanja voPrilep (Paola Korošec) 185-187 Jacques Le Goff, Za drugačen srednji vek (Andrej Studen) 187-189 Pavo Živkovič; Bibliografija objavljenih izvora i literature o srednjevjekovnoj Bosni (Ignacij Voje) , 189-193 Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko, 13. stol. - 1747,1. del: Cerkvene zadeve Lit. A-F(FranceM. Dolinar) 193-194 Ivanocyjev simpozij v Rimu -september 1984 (Eva Holz) 194-195 Dušan Bilandžić, Historija Socialističke federativne republike Jugoslavije 1918-1985 (Dušan ' Nečak) .; 195-200 OBVESTILA - INFORMATIONS - ИЗВЕШЕНИЛ Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 201-202 Obvestilo o IX. kongresu zgodovinarjev Jugoslavije (Jasna Horvat) 202 IZVLEČKI - ABSTRACTS - ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 41,1987,1 I-VI , /ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 1 • 5—18 . ; Bogo Grafenauer SLOVENSKO-RÓMANSKA MEJA — LOČNICA « IN POVEZAVA. Uvodni referat na 23. zborovanju slovenskih • ( , zgodovinarjev v Tolminu 1.—3. oktobra 1986. Vprašanje ločilne in povezovalne vloge slovensko-romanske meje — se pravi jezikovne oziroma etnične meje na različnih stopnjah dozorelosti narodnostnih skup­ nosti od naselitve naših prednikov pred štirinajstimi stoletji do izoblikovanja slo­ venskega naroda in njegove narodnostne zavesti pred dvanajstimi-desetletji — je vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati v obliki enotnega »progresivnega« zgodovin­ skega prikaza, kot se imenuje ta metoda v šolski metodiki. Vprašanje moramo raz­ deliti v problemske kroge, v katerih sle kaže bodisi uresničevanje meje, bodisi pove­ zovanje preko nje. Poglavitnih takšnih problemskih krogov notranje povezanih pòtèz zgodovinskega razvoja, ki so tako ali drugače vplivale na etnično mejo in njen zna­ čaj, pa tudi na njen večji ali manjši pomen. Najprej gre za postanek etnične meje po naselitvi Slovencev in za spreminjanje etničnih struktur,"ki določajo njen značaj; drugi problemski krog je zvezan z organizacijo politične 'oblasti in z njo zvezanimi družbenimi in pravnimi interferencami med področjema italske in srednjeevropske fevdalne družbe, kar hi bilo brez pomena tudi za oblikovanje narodne zavesti v ob­ mejnih področjih; tretji krog zajema pokristjanjevanje in cerkveno organizacijo z izhodiščem v oglejskem patriarhatu in z vprašanjem o razmerju njenih meja do izoblikovanja narodnostnih meja; četrti krog zajema pomembno gospodarsko pre­ seganje meje že od srednjega veka naprej (trgovina) in od 18. stoletja naprej rast velikega gospodarskega
Load more

Recommended publications
  • Arhivi 1998, Št
    arhivi Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI št. 1-2 Ljubljana 1998 UD • 930.25 (497.12) (05) U DC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens GazeUa dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska I. p.p. 70, 1000 Ljubljana. SLO. telefon: (061) I32H-I0H. ¡251-222. ¡251-266 telefaks: (061)216-551 Uredniški odbor: mag. Matevž Košir (glavni in odgovorni urednik). Jože Suhadidnik (t clini eni urednik). Jože Ci per le, Miran Kajhl. dr. Peter Pavel Klanim:, dr. Hundan Kolar, Kristina Sainpeii- Purg, Ivanka Urši=. Maruša Zagradnik, mag. Ivanka Zajc-Ozelj, dr. Alfred Ogris, Joz.o Ivanovi= •• strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo 7. dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija je bila zaklju=ena ¡0. novembra ¡99H. Izdajateljski svet: dr. Tone Fe rene. Primož Uainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Irena Avsenik-Nubergoj U I) K: Marija Vera Erjavec Prevodi povzetkov in kazala: mag. Niko I ¡mielja (nemš=ina). Katarina Kobilica (angleš=ina), Vera Celcer (italijanš=ina) Oblikovanje: Jože Suliadolnik Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo z/i znanost in tehmdogijo. Ministrstvo z.a kulturo in Arhivsko društvo Slovenije '/Aro ra=un: Agencija Republike Slovenije za pla=ilni ¡••••!. 50I00-67H-45SO9 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: MFDIT d.0.0., Notranje Gorice Tisk: Grnjika • M s.p. Naklada: 500 izvodov Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev. 4I5-22H/92 z.
    [Show full text]
  • Xxiv. Ročník, Svazek 4 4
    ARCHA D LU XXIV. ROČNÍK, SVAZEK 4 4. SVAZEK OBSAH ROČNÍK XXIV. František Střížovský,Váš profil, Mistře 145 OKNA Vilém Bitnar, Bibliografie díla Fran­ tiška Dohnala....................................146 K šedesátinám P. Františka Dohnala . 188 František Dohnal, Stíny nad Evro­ „Křižanovský jemnostpán“ . .189 pou ......................................................... 171 Z nové české literatury.................... 190 Stanislav Zedníček, Pro milosrdenství 180 Bibliografické poznámky.................... 193 Adolf Gajdoš, Svatba v Káni . .181 Poznámky a zprávy..........................194 Vilém Nezbeda, Proč?.........................183 Stanislav Zedníček, Otcova krev . .184 OBRAZOVÉ PŘÍLOHY Raincr Maria Rilke, přel. j. t., Jest zámek....................................................185 František Dohnal. Kazimiera lllakowiczówna, přel. Jan J. Koehler: Sv. Cyril a sv. Metoděj. Nové Karník, Báseň ke cti Matky Bozi mosaikové obrazy v kapli kněžského se­ Čenstochovské................................... 186 mináře v Olomouci. Williain Blake, přel. O. F. Babler, J. Koehler: Sv. Cyril a Metoděj. Nový ob­ Chorá růže......................................... 187 raz pro aulu CM. fakulty v Olomouci. Z REDAKCE bylo možno otisknouti celou Bitnarovu Bibliografii díla Frant. Dohnala v tomto čísle, bylo nutno i při jeho zvětšeném rozsahu odloziti řadu jiných příspěvků, do budoucích čísel. — Páté číslo vyjde v polovici měsíce září. * Adresa redakce, na níž třeba zasílati příspěvky, recensní výtisky, časopisy výměnou atd.: Em. Masák, katecheta, Brno-Židenice. — Administrace: Olomouc, Wilsonovo nám. 16. Roční předplatné Kč 36*30. ZÁVOD UMĚNÍ pro práce sochařské a řezbářske ve dřevě. Do­ poručuje se zvláště k zařizování našich kostelů PAVEL JUŘÍČEK, OLOMOUC KlUŽKOrSKÉHO UL. (blíže hl.posty) Frant. Střížovský NÁŠ profil, mistře (K šedesátinám básníka Frant. Dohnala.) Váš profil, Mistře, tesán z žuly, ční ostře vyhraněn z hry fantomů, a vichry, které v mořích duly, Vám bolně lehají do těžkých snů.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • The Land Among Battles 2
    AN DÚICHE I LÁR NA GCOGAÍ Zdravko Duša Aistrithe ag Máire Ní Chualáin An dúiche i lár na gcogaí Zdravko Duša Bhí sé i gceist go mbeadh sleachta as Zgodovina Tolminskega (stair cheantair Tolmin) a d’fhoilsigh Simon Rutar in 1882 ag tús an leabhair seo ó cheart. B’shin an bealach ba chiallmhaire le tabhairt faoi a ceapadh, ach ansin tháinig athrú ar an scéal. De réir mar bhí na leathanaigh agus na caibidlí fada a bhí lán le huafás ag carnadh, leathanaigh a bhí ag cur síos ar an eachtra aonair ba thábhachtaí i stair Tolmin de réir cosúlachta - an Fronta Soča (Isonzo) le linn an Chéad Chogadh Domhanda – chuir ceann de na saothair ba chinniúnaí faoin tréimhse sin, Koraki skozi meglo (Stepping Through the Fog) le Vasja Klavora slí eile ar fáil le tosú ar an leabhar. Ní mar gheall gur mar sin a rinne mé féin mo bhealach isteach go croílár cheantair Tolmin; tá a fhios agam go díreach céard dó a bhfuil sé ag tagairt. Thuig mé é mar is féidir an ceantar seo de Tolmin atá níos géire a chuimsiú in aon radharc amháin; agus bhí na críocha a bhí mé a chuardach fad agus a bhí mé ag roghnú agus ag caitheamh uaim gach a raibh scríofa agam, bhí siad chomh glan lena bhfaca tú riamh abhus anseo. De réir mar a léigh mé an cur síos ar an radharc a bhíonn os do chomhair agus tú ag casadh ar dheis faoi Chnoc Mengore agus os cionn Volče, agus nochtann radharc leathan imlínte an áitribh thíos faoin mbóthar, an sráidbhaile taobh thiar de; St Daniel ar dheis agus é níos ísle agus faoin sráidbhaile; sraitheanna de radhairc sa chúlra níos faide agus níos airde, trasna páirceanna agus cnoic agus sléibhte, suas chomh fada leis na scamaill, a bhíonn le feiceáil an bealach ar fad ó choirnéal Bohinj.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 156670 SLAVICA I.00 02064 Tipo circolazione: LIBERA 1 v. 1917399 BVE0217802 *Mladoporočenca iz ulice Rossetti : tragedija neke manjšine / Fulvio Tomizza ; [prevedla Majda Capuder]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana : ADIT, 1987. - 151 p. ; 21 cm. 156674 SLAVICA I.00 02065 1 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 775641 TSA1036020 1: A-M / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - 385 p. ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156675 SLAVICA I.00 02065 2 Tipo circolazione: LIBERA v. 2 775642 TSA1036023 2: N-Ž / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - P. 386-777 ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156676 SLAVICA I.00 02065 3 Tipo circolazione: LIBERA v. 3 775654 TSA1036040 3: *Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.
    [Show full text]
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 12. SNOPI< Pirjevec - Rebula Uredil Martin Jevnikar GORICA 1986 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Z 12. snopi=em se za=enja III. knjiga Primorskega slovenskega biografskega leksikona. SODELAVCI 12. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s kriicem) Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, mag. med., Zdrav, dom, N. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj. - Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gorica B. Mar. Branko Maruši=, ravn. Gor. muzeja, Nova Gorica B. S. ini. Boris Sancm, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, asistent. ZRC, SAZU, Lj. B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija =eš=ut, prof., Gorica Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst Edv. Gardlna Edvilijo Gardina, kustos. Pokraj, muzej, Koper F. Sallmbeni dr. Fulvio Salimbeni, univ. prof., Trst Gorjan dr. Klara Gorjan, prof., Gorica Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gorica y Ivo Jevnikar, <asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., Nova Gorica Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Kandut dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p.. Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kosma= dr. Angel Kosma=, župnik, Ricmanje Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski šoli, Vipava L. B. dr. Lojzka Bratuž, asistent na Univ. v Vidmu, Gorica Le. Ljubomir A. Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gorica Idt Uda Debelli Turk, urednica RAITrstA, Trst LeljaRehar Lei j a Rehar Sancin, prof., Trst Lfl.Trampuž Lilijana Trampuž, asistent, IZDG, Ljubljana mak dr.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 78 Str. 4 IN NARODOPISJE Nova vrsta 43 1–192 2007 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: zemljevid Ducatus Stiriæ (ok. 1700) iz Kartografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 78 – Nova vrsta 43 4. zvezek 2007 Maribor 2007 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Doc. dr. Andrej Hozjan Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Maribor 3 Kazalo – Contents IN MEMORIAM Jože Žontar, Antoša Leskovec (1928–2007) . 5 raZPraVE – sTUDieS Nenad Plemeniti, Loški grad, leto 1315 in bojna oprema posameznika (The Loka Castle, the Year 1315 and the Individual’s Battle Gear) .
    [Show full text]
  • Domoznansko Gradivo Bibliografija Za Leto 2017
    DOMOZNANSKO GRADIVO BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2017 Ksenija Krivec Komac in Marijana Vajngerl Tolmin, 17. januar 2018 Bibliografija domoznanskega gradiva zajema v letu 2017 nabavljene monografske in serijske publikacije, ki obravnavajo območje občin Bovec, Kobarid, Tolmin in zamejskega področja z različnih vidikov (geografski, arheološki, zgodovinski, gospodarski…). Kriterij izbora gradiva za bibliografijo je dokaj širok, saj so k monografijam prišteta tudi diplomska dela, stenski koledarji, kartografsko gradivo in glasbeni tiski. Popis je urejen po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije z dodatkom naslovnega in imenskega kazala. V bibliografijo so vključeni tudi vsi tiski, izdani po letu 2000, ki jih naš oddelek doslej še ni hranil. Zapisi za to gradivo so označeni z zvezdico (*). Bibliografija je izdelana s programsko opremo COBISS. 0 ZNANOST IN ZNANJE NA SPLOŠNO 1. BEVK, Anja Zadovoljstvo predšolskih in šolskih otrok z različnimi organiziranimi dogodki za vzpodbujanje bralne kulture v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin : magistrsko delo / Anja Bevk. - Ljubljana : [A. Bevk], 2016. - 140 f. ; 30 cm + 1 optični disk (CD-ROM) Dostopno tudi na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85923&lang=slv. - Mentorica Marija Petek. - Bibliografija: f. 118-126. - Izvleček ; Abstract. - Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Bibliotekarstvo a) Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin b) splošne knjižnice c) šolske knjižnice d) osnovnošolci e) predšolski otroci f) delo z bralci g) branje h) bralna kultura i) zadovoljstvo uporabnikov j) bolonjske magistrske naloge 027:028(043.2) COBISS.SI-ID 61938018 2. GORIŠKA. - 2002, št. 1 (sept.)- . - Koper (Ul. OF 12) : Primorske novice, 2002-. - 41 cm Mesečnik. - Ov. nasl. ISSN 1581-5226 070(497.4 Goriška) COBISS.SI-ID 121293568 3.
    [Show full text]
  • Subversion Oder Assimilation?
    Subversion oder Assimilation? Die Anthologie „Slowenische Novellen“ (1940) und ihre soziokulturelle Einbettung Diplomarbeit zur Erlangung des akademischen Grades einer Magistra der Philosophie an der Karl-Franzens-Universität Graz vorgelegt von Karin Almasy am Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft Begutachter: O.Univ.-Prof. Dr.phil. Erich Prun č Graz, 2009 1 Mein herzlichster Dank gilt an dieser Stelle Erich Prun č, Simon Ošlak, Fabjan Hafner und Adrian Ciomaga, von denen ich viel gelernt habe und die mich bei dieser Arbeit unterstützt haben; und meinen Eltern, die mir mein Studium ermöglicht haben. 2 Inhaltsverzeichnis Einleitung .................................................................................................................................. 5 1 Literarisches Übersetzen ................................................................................................. 6 1.1 Theoretischer Überblick und übersetzerische Praxis ................................................. 6 1.2 Descriptive Translation Studies und Literarisches Übersetzen.................................. 6 1.3 Das Übersetzen von Anthologien............................................................................... 7 2 Die Anthologie „Slowenische Novellen“ ......................................................................... 8 2.1 Ivan Cankar und „Desetica“....................................................................................... 9 2.2 Fran Finžgar und „Na petelina“ ..............................................................................
    [Show full text]
  • Regatul Romaniei
    RegatulRomaniei file:///C:/Programele%20Mele/IstorieRomania1/RegatulRomaniei/Regat... Regatul României Visul unirii tuturor românilor sub un singur steag a frământat mințile conducătorilor încă din cele mai vechi timpuri, dar alianțele militare și interesele de ordin comercial nu au fost în favoarea simplificării relațiilor dintre diferitele formațiuni statale. În vechime, țările românești au negociat protecția celor două mari imperii ale romanilor, apoi începând cu secolul al XIII-lea au întreținut legături de prietenie și ajutor mutual cu Polonia și Lituania. Din secolul al XV-lea, ca state vasale Imperiului Otoman dar sub protecția directă a Hanatului Crimeei, s-a pus problema formării unui eyalat turcesc comun. Proiectul a fost însă refuzat cu dârzenie, ca urmare a divergențelor de ordin religios. Ca o soluție de compromis, sultanii au permis independența religioasă a celor trei principate, în schimbul dependenței economice. Situația de criză a intervenit o dată cu revoluția și apoi războiul de independență purtat de greci și sârbi. Sub aripa ocrotitoare a Bisericii Ortodoxe Răsăritene, creștinii din toate țările Balcanice au ridicat la început glasul, apoi armele, cerând vehement ieșirea din situația de compromis religios. Ca rezultat, boierii și dragomanii greci au fost maziliți, iar mănăstirile filiale ale celor de la Muntele Athos au fost secularizate. În urma grecilor au rămas nenumăratele lor rude născute din alianțe cu casele boierești autohtone, practic aproape toată crema boierimii. Pentru a umple vidul administrativ rămas s-a hotărât instituirea unei locotenențe domnești, ajutată de o Adunare Constituantă a fruntașilor celor două țări. În ambele principate, toate sufragiile au fost întrunite în anul 1859 de Colonelul Alexandru Ioan Cuza, cu funcția de Ministru de Război, fost deputat de Galați și fost șef al Miliției de la Dunărea de Jos.
    [Show full text]