Tipendij 4 Javorca Z Najvi{Jim

( )

letnik XVIII, št. 5/2017 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420

Publikacija Posoškega razvojnega centra

• Najbolj so~en START*UP VIKEND • Po dobre prakse na Portugalsko • Sofinanciranje kadrovskih {tipendij • Javorca z najvi{jim evropskim priznanjem

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Uvodno razmi{ljanje ( )

tudi na Facebooku Sre~a je ...

»Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad.«

Številka vpisa v razvid medijev: 787 e verze pesnika Toneta Pavč- avtomobil ali luksuzna jahta, morda naprej, bomo ostali vedno na istem ISSN 2350-4420 ka sem si izposodila za tokra- pa drage počitnice na daljnem ekso- mestu – vedno negodovali in nevo- Izdal in založil: tne uvodne misli. Ko brskam tičnem otoku. Prevečkrat pozablja- ščljivo gledali pod prste drugi, zraven Posoški razvojni center T Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin za spomini iztekajočega se leta, li- mo, da sreče ne prinaša niti pehanje pa tarnali česa vse nimamo. stam fotografije, z miško polzim po za denarjem niti črnogledost ali strah. V teh dneh migetajo lučke, ki na- Zanj: mag. Almira Pirih svojem profilu, pomislim, da se je Tudi tarnanje in nerganje, kaj vse znanjajo konec nečesa in začetek veliko zgodilo: kup lepih stvari, do- nam manjka ter kaj vse si želimo, novega. Preden boste sestavljali no- Naslov: Uredništvo Sočasnika živetij, smeha … Vse tegobe se zdijo samo zato ker imajo to drugi, ne pri- voletne obljube, potegnite tudi vi Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin pozabljene, kot da sem jih potlačila našajo zadovoljstva. Če znamo pogle- črto pod letošnje leto. Vzemite list Telefon: nekam na dno »skrinje«, kamor oko dati s prave strani, če se znamo ob- papirja in si zapišite, kaj vas je naj- 05/38-41-502 (glavna urednica) ne seže. Ostajajo lepi spomini. Ugo- krožiti s pravimi ljudmi, če znamo bolj osrečilo, katera je bila vaša naj- 05/38-41-510 (pomočnica urednice) tavljam, da sem kljub kroničnemu svoje misli naravnati na prave fre- boljša odločitev v tem letu, največji Faks: pomanjkanju časa s svojimi najdraž- kvence …, potem si lahko pričaramo izziv, ki ste ga uspešno opravili, naj- 05/38-41-504 jimi uspela naplesti mavrično prepro- srečo. Je že tako, da bomo po tem lepši trenutek, ki ste ga doživeli sami E-pošta: go, po kateri v tem trenutku polzijo svetu hodili odmerjeno dolžino časa. ali z bližnjimi, najlepše potovanje ali [email protected] moji prsti. Naša odločitev je, ali bomo srečni ali izlet, najlepše trenutke z družino in Spletne strani: Kaj pravzaprav je sreča? Ni abso- bomo neprestano tarnali in hlepeli prijatelji … Vse lépo zlijte na papir. www.prc.si/socasnik (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) lutne definicije. Za nekoga je to že po nečem, kar imajo drugi. Moč mi- Ogrelo vam bo dušo in pričaralo na- droben nasmeh ali objem, za druge- sli je neskončna in prepogosto se je smeh. In nikar ne pozabite v novem Glavna in odgovorna urednica: Mateja Kutin ga najnovejši mobilni telefon ali naj- ne zavedamo. Hlastanje za nečim ne letu … biti SREČNI! sodobnejša računalniška igrica, ki te prinese drugega kot novo hlastanje. Pomočnica urednice: Tatjana Šalej Faletič odpelje v virtualni svet superjunakov. Odločiti se moramo in narediti prvi Mateja Kutin, glavna in odgovorna urednica Izbor vsebin občinskih strani: Za tiste večje »otroke« je to morda korak; če namreč ne bomo stopili Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), Milan Štulc (za Občino Bovec)

Oglasno trženje: 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Cenik oglasov najdete na spletni strani: www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- Naj se v novem letu misli oglasevanja spremenijo v ideje, Lektoriranje: ideje v črke, Polona Hadalin Baša in Špela Kranjc (za strani Občine Tolmin) črke v besede in (oglasi niso jezikovno pregledani) besede v povedi. Fotografija na naslovnici: Nataša Hvala Ivančič Napišite svoje želje in te povejte na glas. Ilustracija: Marko Podjavoršek Naj odmevajo čim dlje, saj se bodo Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: Gaya d.o.o. lahko le tako uresničile.

Naklada: 7.450 izvodov

Distribucija: SREČNO 2018! Sočasnik se brezplačno distribuira po vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. Sodelavci Posoškega razvojnega centra Publikacijo sofinancirajo: Občina Bovec, Občina Kobarid in Občina Tolmin

Letnik XVIII, št. 5, 2017

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( )

Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VaŠe ime v vsa posoška gospodinjstva – Izkoristite tudi možnost objave barvnih oglasov.

BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado

Posoški razvojni center 7.450 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete Trg tigrovcev 1 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 Tolmin rezervirajte si svoj oglasni prostor in nagovorite 7.450 gospodinjstev!

POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ica Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2018. Natančen e-Sočasnika datum bomo objavili na spletni strani Posoškega razvojnega Vse, ki želite postati naroč- centra v začetku prihodnjega leta. Tam bo objavljen tudi datum, do niki e-Sočasnika, vabimo, katerega nam lahko pošljete vaše prispevke. da nam na [email protected] Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka sporočite svoj e-naslov, na sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki bi katerega vam bomo pošiljali jih želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z povezavo na naš spletni uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane fo- medij. tografije pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo

Utrinki

KO SPOZNAVAM DRUGE – SPOZNAM SEBE Tolmin – V okviru projekta Ko spoznavam druge – spoznam sebe smo na OŠ Franceta Bevka Tolmin 24. in 25. oktobra gostili učence 8. razreda OŠ Tončke Čeč Trbovlje. Prvi dan smo pred šolo nestrpno priča- 4 PRC-jeva oglasna deska kali goste in jim pripravili topel sprejem. Po krajšem druženju smo jim 8 Start*up vikend: Novi so~ni ob slikovni projekciji predstavili izzivi »T’minski raj« z vsemi lepotami, ki jih naš kraj ponuja. Da pa ni vse ostalo 9 LAS Dolina So~e: Zamisli le pri sliki in besedi, smo se po kosi- KO SPOZNAVAM DRUGE – SPOZNAM SEBE – Tolminski »osmaki« v družbi gostov, osmošol- ~rpali iz portugalskih lu odpravili na raziskovanje. cev iz OŠ Tončke Čeč Trbovlje na vhodu v Tolminska korita. Foto: Anja Klobučar primerov dobrih praks V Tolminskem muzeju nas je etnolog Marko Grego popeljal skozi celo- Jožice Terlikar urili v pripravi ter pri Tolminskih koritih, kjer smo se Iz ob~inskih uprav tno zbirko muzeja, ki predstavlja za- peki frike in izdelovanju kobariških med drugim posladkali s štruklji, ki 10 Ob~ina Bovec nimivo tolminsko zgodovino. Nato štrukljev. Fantje so v tehniški delav- so jih pripravili učenci. Bili so odlič- 18 Ob~ina Kobarid smo se sprehodili skozi stari del Tol- nici, ki jo je vodil učitelj Igor Vrabl, ni! mina in pot nadaljevali do sotočja. konstruirali vetrne elektrarne iz lesa, 24 Ob~ina Tolmin Sprehodili smo se še čez Hudičev Isti dan smo se nato povzpeli še na dekleta pa so skupaj z učiteljico most do Dantejeve jame in pot na- Dragico Močnik izdelovale obeske 33 Spomin na véliko vojno (15): Kozlov rob, pozno popoldan pa so daljevali v prelepa Tolminska korita. učenci s svojimi novimi prijatelji dru- za ključe. V likovni delavnici so Mrtvi, vsi na isti strani Naše druženje smo zaključili pred ženje nadaljevali doma. učenci z učiteljico Karin Mugerli na šolo, kjer smo novim prijateljem po- majice slikali različne tolminske mo- 34 Knji`na polica Naslednji dan so se učenci v dopol- mahali v slovo in si obljubili, da se danskem času razvrstili v štiri delav- tive. Končni izdelki so bili na vseh ponovno srečamo spomladi v Trbo- 37 Opa`anja nice: v kuharski delavnici so se pod delavnicah čudoviti in nekateri tudi vljah. budnim očesom kuharja Tineta izjemno slastni. Anja Klobučar in Melita Drol, 39 Koledar prireditev Kravanje in upokojene sodelavke Na kosilo smo se odpravili v gostilno OŠ Franceta Bevka Tolmin

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 PRC-jeva oglasna deska ( )

Sofinanciranje kadrovskih štipendij

Javni razpis za izbor projektov v regiji in državo. Skladno z va, javni zdravstveni zavod ali nanciranja kadrovskih štipen- sofinanciranja kadrovskih šti- določbami Zakona o štipendi- fizična oseba s sedežem ali dij delodajalcem za šolsko/štu- pendij delodajalcem za šolsko/ ranju (ZŠtip-1) gre za sofinan- prebivališčem v Republiki Slo- dijsko leto 2016/2017 je zaklju- študijsko leto 2017/2018 je bil ciranje kadrovskih štipendij. veniji in zaposluje delavce na čen. Na razpis se je prijavilo objavljen 20. oktobra 2017. Delodajalci lahko pridobijo podlagi pogodbe o zaposlitvi 15 delodajalcev s 53 štipendis- Razpis je odprt do porabe sredstva za sofinanciranje ka- ter dodeljuje kadrovske štipen- ti. Postopki sofinanciranja so sredstev oziroma največ do 28. drovskih štipendij, in sicer 50 dije v skladu z ZŠtip-1. v teku. odstotkov dodeljene in izplača- 2. 2018. RŠS je poenoten sistem sofi- Novembra je bil na spletni ne kadrovske štipendije, ven- nanciranja kadrovskih štipen- strani PRC objavljen tudi že Besedilo javnega razpisa z zah- dar največ v višini 30 odstot- dij v vseh 12 regijah v državi. V Javni poziv delodajalcem za od- tevano razpisno dokumentaci- kov minimalne plače. Če gre dajo potreb po kadrovskem šti- jo je dostopno na spletni strani za deficitarne poklice, oprede- projektu Regijska štipendijska pendiranju za šolsko/študijsko Posoškega razvojnega centra ljene v Politiki štipendiranja, pa shema Goriške statistične regije (PRC): www.prc.si. 70 odstotkov, vendar največ 40 se sofinancira kadrovske šti- leto 2018/2019. pendije delodajalcem s sede- Več informacij: odstotkov minimalne plače. Napovedujemo: • na telefonski številki: 05/38- Sofinancirana kadrovska šti- žem na območju ene od 13 Javni razpis za izbor projektov 41-884, pendija pa ne sme biti nižja, občin naše regije: Ajdovščine, sofinanciranja kadrovskih šti- • osebno na sedežu PRC (Trg kot je določeno v 70. členu Bovca, Brd, Cerknega, Idrije, pendij delodajalcem za šolsko/ tigrovcev 1, Tolmin). ZŠtip-1. Kanala ob Soči, Kobarida, študijsko leto 2018/2019 bo na Regijska štipendijska shema Na razpise kandidirajo deloda- Mirna-Kostanjevice, Nove Go- spletni strani PRC objavljen (RŠS) je projekt, ki temelji na jalci z že izbranimi štipendisti. rice, Renč-Vogrskega, Šempe- konec februarja 2018. tra-Vrtojbe, Tolmina ali Vipave. partnerstvu med regionalno Prijavi se lahko delodajalec, ki Mag. Martina Smolnikar, Posoški razvojno agencijo, delodajalci je pravna oseba zasebnega pra- Razpis za izbor projektov sofi- razvojni center

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Utrinki

V DR@AVNEM SVETU NAS BO na, štirje pa za Edija Melinca. zadevah javnega pomena ter da o iz- in izpolnjeval vse potrebne pogoje. ZASTOPAL BOJAN RE@UN Državni svet je predstavniško telo, ki glasovanem zakonu ponovno odloča Povabilo na odprtje je z veseljem z zahtevnejšo večino (tako imenova- Lokalne interese občin Bovec, Cer- ga slovenska ustava opredeljuje kot sprejel tudi župan Občine Bovec ni odložilni veto), na Ustavno sodi- kno, Idrija, Kobarid in Tolmin, ki se- zastopstvo socialnih, gospodarskih, Valter Mlekuž, ki se je ob tej prilož- šče pa lahko vloži zahtevo za zače- stavljajo 13. volilno enoto, bo v Dr- poklicnih in lokalnih interesov. Se- nosti zahvalil vsem, ki so kakor koli tek postopka za oceno ustavnosti in žavnem svetu RS v prihodnjem pet- stavljen je iz 22 predstavnikov lokal- pripomogli k uresničitvi tega projek- zakonitosti predpisov in splošnih ak- letnem mandatu zastopal Bojan Re- nih interesov ter 18 predstavnikov ta. Hkrati je izrazil vero, da se bo s tov. žun, sicer tudi podžupan Občine delovnih in socialnih interesov. Po takimi pridobitvami življenje v tej doli- Idrija. Tako je 22. novembra na volil- volitvah predstavnikov lokalnih inte- Špela Kranjc ni le še nadgrajevalo. nem zboru, ki je potekal na sedežu resov so dan kasneje potekale še Vodja Informacijsko izobraževalnega Občine Tolmin, odločilo skupaj de- volitve predstavnikov delodajalcev, V INFO SREDI[^U TNP središča TNP Marko Pretner ni vet elektorjev iz vseh petih občin. V delojemalcev, kmetov, obrtnikov in ODPRLI LABORATORIJ skrival zadovoljstva nad vse večjo iz- trenutno še aktualnem sklicu to volil- samostojnih poklicev ter predstavni- obraževalno ponudbo v Trenti. Kot Trenta – V drugi polovica oktobra no enoto zastopa tolminski župan kov negospodarskih dejavnosti. je dejal, so se v tukajšnjem središču so v Informacijsko izobraževalnem Uroš Brežan. »hitro zavedali, da bomo uspeli le, Pristojnosti Državnega sveta so v središču Triglavskega narodnega Po trije elektorji iz občin Tolmin in primerjavi s pristojnostmi Državnega parka (TNP) odprli manjši laboratorij, če bomo omogočili večdnevne ak- Idrija ter po eden iz občin Kobarid, zbora sicer manjše, a Državni svet ki je velika pridobitev za nadgradnjo tivnosti za različne ciljne skupine. Bovec in Cerkno, ki so jih pred tem lahko Državnemu zboru predlaga izobraževalnega poslanstva trentar- Uredili smo podporno okolje, infra- izvolili občinski sveti, so se odločali sprejem zakonov ali sprememb in skega središča TNP. V njem bodo strukturo, razne naravoslovne in med tremi kandidati, ki so jih predla- dopolnitev posameznih določb za- otroci lahko izmerili nekatere osnov- učne poti, pred kratkim smo odprli gale občine Kobarid (Edi Melinc), konov, na tej podlagi lahko poda tu- ne parametre in določali svojstvo ti- tudi Hišo trentarskih vodnikov z ve- Cerkno (Marijan Lainšček) in Idrija di predlog za sprejem avtentične stega, kar so nabrali v naravi (na pri- liko večnamensko dvorano, uredili (Bojan Režun). Kratki predstavitvi razlage zakona, Državnemu zboru mer čistost vode). Skrbnik laborato- ogrevanje na sekance in tudi da- vseh treh kandidatov je sledilo tajno daje mnenja o vseh zadevah iz nje- rija je prof. dr. Miran Gabršček, ki našnji dan, odprtje tega malega la- glasovanje, v katerem je pet elektor- gove pristojnost, od Državnega zbo- je zadolžen, da bo skupaj z vod- boratorija, je del te zgodbe«. jev svoj glas oddalo za Bojana Režu- ra lahko zahteva uvedbo preiskave o stvom TNP skrbel za rast laboratorija Tudi v. d. direktorja TNP mag. Ja-

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( )

Nove povezave, nove poti.

Vabimo vas k vpisu v BREZPLAČNE TEČAJE v letu 2018 (na različnih lokacijah – Bovec, Kobarid, Tolmin): Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra razvojnega Posoškega arhiv Foto:

• začetni in tematski računal- • jezikovni tečaji (angleščina, Pogoji za vpis: niški tečaji (kako si olajšati italijanščina in nemščina), tečaji so namenjeni zaposle- življenje s pomočjo svetovne- • program za (potencialne) tu- nim, starim 45 let ali več, ki ga spleta, Worda, Excela, ristične ponudnike, imajo največ srednješolsko iz- FB-ja, pametnega telefona obrazbo. • »Moj hobi je lahko moj po- …), tencialni zaslužek«, Informacije in prijave: • program za dvig kakovosti 05/38-41-513 in 05/38-41-511. • programi na temo komunika- življenja s pomočjo uporab- cije in zdravja, Več o vsebini programov na: nih znanj, http://bit.ly/2fpYAx1. • tečaj digitalne fotografije.

Operacijo Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Utrinki

ZLATA DIPLOMA ZA JURETA 60 LET SKRBI ZA OTROKE S Bovec – Jure Kravanja je po kon- POSEBNIMI POTREBAMI NA čani OŠ šolanje nadaljeval v Novi TOLMINSKEM Gorici na srednji šoli, smer strojni Tolmin – Zadnji petek v oktobru tehnik, ter kasneje na Višji strokovni smo učenke, učenci ter strokovne šoli Postojna, prav tako smer strojni- delavke Podružnične šole za izobra- štvo. V času študija je bil vključen v ževanje in usposabljanje otrok s po- Regijsko štipendijsko shemo Gori- sebnimi potrebami OŠ Franceta ške statistične regije in je zato preje- Bevka Tolmin s slavnostno prireditvi- mal sofinancirano kadrovsko štipen- dijo podjetja Mahle Letrika Bovec. jo v Kinogledališču Tolmin zaključili praznično leto, v katerem smo s šte- Marca 2016 je diplomiral, naslov vilnimi dogodki obeležili 60 let skrbi njegovega diplomskega dela pa je za otroke s posebnimi potrebami na bil Izdelava orodja P 201 586 za bri- Tolminskem. Program smo soustva- zganje duroplastov v omenjenem rili Jazz Punt Big Band, Vocal Bača podjetju. Oktobra letos je njegova ter učenci OŠ Franceta Bevka Tol- diplomska naloga na Natečaju za min ter naše podružnice. Prepolna najboljšo diplomsko nalogo, projekt, inovacijo in praktično usposabljanje dvorana je dihala z nami, pozorno dosegla še en velik uspeh. Na raz- sledila vsem našim besedam in uži- V NOVEM LABORATORIJU V INFO CENTRU TNP bodo otroci lahko izmerili nekatere osnovne vala ob prelepi glasbi. parametre in določali svojstvo tistega, kar bodo nabrali v naravi. glasitvi, ki je potekala v sklopu Teh- niškega posvetovanja vzdrževalcev Slavnostna govornika sta bila tolmin- nez Ratej je izrazil zadovoljstvo, da z »glavnim krivcem« za uspešno iz- Slovenije na Otočcu, je zasedla pr- ski župan Uroš Brežan in namestni- se v osrčju TNP dogajajo tako po- veden projekt postavitve laboratori- vo mesto in s tem prejela naziv Zlata ca ravnatelja OŠ Franceta Bevka membne zadeve, predsednik Zveze ja, pa je pojasnil odločitev za posta- diplomska naloga s področja vzdr- Tolmin Alenka Kragelj. Med gosti za tehnično kulturo prof. dr. Stani- vitev. ževanja za leto 2017. so bili tudi kobariški župan Robert slav Pejovnik, ki so ga naslovili tudi Besedilo in foto: Milan Štulc Milan Štulc Kavčič, predsednik Društva Sožitje

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 PRC-jeva oglasna deska ( )

JEZIKI Na svetu nismo sami. Delimo si ga. Delimo si sanje, ceste, zvezde ... delimo si prijatelje, učitelje, znanje ... RAČUNALNIŠTVO NAJ VAŠE SANJE NE PROGRAMI ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST OSTANEJO SAMO

SVETOVANJE SANJE. PRIDRUŽITE SE NAM NA POTI VREDNOTENJE OSEBNE IN POKLICNE RASTI. ZNANJ Za informiranje in svetovanje pokličite: Patricijo Rejec: � 05/38 41 506 � [email protected] ali Natašo Klobučar Štrancar: � 05/38 41 516 � [email protected]

MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT

OperacijoOperacijo ininformiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj od 2016 do 2022 delno financirata EU iz ZNANJE ZA RAZLIČNE SANJE Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Utrinki

PREJEMNIK PRIZNANJA JOŽE DAKSKOBLER je ob tej priložnosti izpostavil, da gre za zahvalo in pohvalo vsem ljudem, s katerimi je sodeloval vsa ta leta. »Prostovoljci sicer nikoli ne delamo 60 LET IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI NA TOL- za nagrade, ko pa te predlagajo prijatelji in te Gasilska zveza Slovenije izbere med številnimi MINSKEM so konec oktobra s slovesno prireditvijo obeležili v tolminskem kinogledališču. Foto: kandidati, ti je toplo pri srcu, saj dobiš potrditev, da smo doslej dobro delali,« je svoje občutke Polonca Torkar Leban opisal Dakskobler. Foto: arhiv Državnega sveta RS

Tolmin Hinko Kogoj, prvi ravnatelj brosrčnost izkazali z donacijo v MED NAJZASLU@NEJ[IMI poveljnik Občinskega štaba civilne pomožne šole izpred 60 let Anton sklad za šolo v naravi. Program je bil PROSTOVOLJCI TUDI JO@E zaščite Občine Tolmin Jože Jesenšek, tri nekdanje ravnateljice, lep in ganljiv, obe glasbeni skupini DAKSKOBLER Dakskobler. Predsednik DS Mitja ter tonski mojster Borut profesional- Bervar je ob podelitvi plaket pouda- ravnatelji osnovnih šol ter zavodov, Slovenija – V Državnem svetu (DS) nekdanji sodelavci, upokojenci, ni, učenci pa so presegli sami sebe. ril, da se v DS čutijo še posebej po- Poseben trenutek, ko sta se na odru so 5. decembra ob mednarodnem klicane, da izpostavijo pomen pro- starši in sorodniki naših učencev, pa srečala vokalist Simon Krivec in dnevu prostovoljstva podelili plakete stovoljnega dela za boljšo družbo in prijatelji, znanci … njegova deklica Sara, je marsikomu DS najzaslužnejšim prostovoljcem in lepše odnose med ljudmi. »Prosto- Ob tej slavnostni priložnosti smo iz- orosil oči. prostovoljkam z različnih področij voljstvo je v tem času najpomemb- dali zbornik Rastemo skupaj, člani Judita Špolad, pomočnica ravnatelja delovanja. Med 14 prejemniki je tudi nejši instrument civilne družbe za Jazz Punt Big Banda pa so svojo do- OŠ Franceta Bevka Tolmin poveljnik Gasilske zveze Tolmin in podpiranje in krepitev človeških

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( )

Javni poziv za koriščenje sredstev bo predvidoma objavljen v začetku leta 2018.

Lokalna akcijska dolina LAS V sklopu tega bomo razpisali Spremljajte našo spletno stran Dolina Soče, ki deluje na obmo- okvirno 1.223.000 EUR, in si- lasdolinasoce.si, kjer bo poziv čju občin Bovec, Kanal ob So- cer: tudi objavljen (vključno z raz- či, Kobarid in Tolmin vas obve- • okoli 415.000 EUR iz Evrop- pisno dokumentacijo). šča, da bo predvidoma v začetku skega kmetijskega sklada za Dodatne informacije: leta 2018 objavljen drugi javni razvoj podeželja, 05/38-41-507 (Greta Černilo- poziv za koriščenje sredstev. • okoli 808.000 EUR iz Evrop- gar, vodja sektorja za razvoj skega sklada za pomorstvo in podeželja, Posoški razvojni cen- ribištvo. ter).

Za vsebino je odgovorna lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki jo zastopa vodilni partner Posoški razvojni center. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Utrinki vrednot, skupnosti, skrbi in pomo- silstvu, za dobro sodelovanje s so- či – je instrument za preseganje sednjimi zvezami, gasilsko prijatelj- rasnih, nacionalnih, socialnih in stvo je prenesel tudi čez mejo. Ak- drugih razlik, ovir in predsodkov,« tiven je pri delu komisij na nivoju je še dodal. Gasilske zveze Slovenije. Jože Jožeta Dakskoblerja, ki kot prosto- Dakskobler svoje energije ne trosi voljec na različnih področjih deluje samo pri gasilcih, pač pa je izje- že 48 let, je za plaketo DS predlaga- mno aktiven gornik, pred leti je bil la Gasilska zveza Slovenije. Kot so tudi dober gorski tekač. Ostaja po- zapisali v obrazložitvi, »je Jože budnik in gonilna sila enega naj- Dakskobler v organizacijo prosto- zahtevnejših gorskih maratonov, to voljnega gasilstva vstopil že leta je Maraton štirih občin. Je lokalni 1969, in sicer v Prostovoljno gasil- vodnik po nekdanji Rapalski meji, sko društvo Podbrdo, katerega organizator dobrodelnih koncertov član je še danes. Kmalu po vstopu ipd. Jože Dakskobler je promotor je ugotovil, da brez izobraževanja in glasnik, ki se ga sliši in pozna daleč, je glasnik Baške grape. Nje- ni kakovostnega opravljanja te DOBRODELNI KONCERT NA MOSTU NA SOČI je bil namenjen zbiranju sredstev za šolo v zahtevne, humane dejavnosti, zato gova prostovoljska pot je pestra, naravi za otroke iz PŠIUOPP OŠ Franceta Bevka Tolmin. Foto: Ciril Makovec se je udeleževal vseh temeljnih saj je svoj pečat pustil tako v gasil- oblik izobraževanj in vseh special- stvu, športu, gorništvu kot turiz- nosti, ki so pripomogle k strokovni mu.« šole za izobraževanje in usposablja- in ravnatelju OŠ Dušana Muniha usposobljenosti, ki jo je Jože Špela Kranjc nje otrok s posebnimi potrebami OŠ Most na Soči Cirilu Makovcu, ki je Dakskobler prenašal in jo prenaša Franceta Bevka Tolmin (PŠIUOPP). dogodek gostil in skrbel za tehnično Dobrodelno so nastopili organizator- podporo, se v imenu učencev, nji- na ostale člane. Opravljal je različ- DOBRODELNI KONCERT ZA ne pomembne funkcije, od leta ji Mešani pevski zbor Zdravko Munih hovih staršev in strokovnih delavk 2001 pa je poveljnik Gasilske zve- OTROKE S POSEBNIMI Mosta na Soči pod vodstvom Mir- PŠIUOPP iz srca zahvaljujem. Naj ze Tolmin. Prav v tej funkciji se je POTREBAMI jam Klinkon, mladi citrar Benjamin vse lučke, ki ste jih nesebično priž- pokazala njegova iznajdljivost, saj Most na So~i – V soboto, 18. no- Žbogar in Skupina ljudskih pevk gali v otroških očeh, napolnijo vaša je gasilstvo v času opravljanja vembra, je bil v dvorani mostarske Korenine, ki jih vodi Majda Luznik. srca in ohranjajo vaše življenje zado- funkcije poveljnika v občini Tolmin OŠ dobrodelni koncert za pridobitev Dogodek je povezovala Vera Seli- voljno, zdravo ter srečno. postavil na zavidljivo raven. Skrbi sredstev za šolo v naravi za otroke s nec. Judita Špolad, pomočnica ravnatelja za povezovanje vseh struktur v ga- posebnimi potrebami Podružnične Vsem nastopajočim, obiskovalcem OŠ Franceta Bevka Tolmin

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Najbolj so~en START*UP VIKEND na temo turizma ( )

Novi so~ni izzivi

Predzadnji oktobrski konec tedna je ideje v prostorih Coworking Baze razvijalo 16 udele`encev iz severno primorske, obalno-kra{ke, notranjske in gorenjske regije. Zadnji dan so organizatorji skupaj z mentorji na generalki izbrali tri najbolj{e startup ideje, ki so se {ir{i javnosti in {est~lanski ocenjevalni komisiji predstavile na zaklju~nem dogodku, ki se je odvijal v Hotelu Dvorec v Tolminu.

ovost letošnjega Najbolj soč- razgledi je še obogatena z zvočno raz- nega START*UP VIKENDA lago ozadja zgodbe in dogajanja na N na temo turizma so bili trije fronti, pa tudi z zvočnimi in svetlob- izzivi, ki jih je glavni organizator Po- nimi efekti (sploh v času, ko vlak soški razvojni center (PRC) ob pod- pelje skozi Bohinjski predor),« je ide- pori projektov e-MOTICON, NET- jo opisala Batistutova. WORLD in Alpsko mesto leta 2016 udeležencem ponudil kot dodatno »THE LOCAL IN YOUR HAND« (Lo- možnost za razvijanje in popestritev kalno na dlani) – Avtorji tretje ideje, osnovne startup ideje. Slednje so pr- ki se je uvrstila v finalni izbor, Mo- vi dan predstavili trije motivatorji: nika Mervič, Dijana Popit, Lawren- Damijan Hrovat, strokovnjak za e- ce Sqiure in Nik Kragelj, so s pomo- mobilnost iz Društva e-mobilnost čjo mobilne aplikacije reševali zagate Slovenija, Maša Klavora, strokovna turistov, ki se mnogokrat ne znajdejo sodelavka iz Ustanove »Fundacija v poplavi najrazličnejših informacij o Poti miru v Posočju« in Matjaž Ma- lokalni ponudbi. »Razvili smo idejo rušič, dober poznavalec problematike o franšiznem modelu aplikacije ‘Lo- Bohinjske proge. Vsak izziv je bil vre- kalno na dlani’, ki bi lokalnim sku- UDELEŽENCI NAJBOLJ SOČNEGA START*UP VIKENDA NA TEMO TURIZMA 2017 – Posne- den 300 evrov na skupino, za te doda- tek predstavitev letošnjih idej in končnega izbora si lahko ogledate na Facebookovi strani Naj- pnostim in ponudnikom turističnih tne nagrade pa so se lahko potegova- bolj sočnega startup vikenda. Foto: Mateja Kutin storitev omogočila, da svoje lokalno le tiste skupine, ki so v svojo osnov- znanje na enostaven način ponudijo no startup idejo smiselno vpletle uvid, kaj vse še morajo narediti, da viziranem studiu bi ga nato fotogra- turističnim obiskovalcem ter jim tako vsebine, ki spodbujajo razvoj inova- bo lahko njihova ideja tudi zaživela.« firali in mu izročili spomin, ki bi mu omogočijo prijetnejšo turistično izku- tivnih turističnih produktov, poveza- tako sam dodal osebni pečat.« šnjo. K razvoju ideje so vsekakor pri- nih z e-mobilnostjo, dediščino prve Finalne startup ideje spevala dragocena znanja in izkušnje svetovne vojne in razvojem dodatne STULET – Naziv »Najbolj sočna star- DOŽIVLJAJSKI VLAK – Dve dodatni s področij turizma, marketinga, raču- turistične ponudbe ob Bohinjski progi. tup ideja« je postala ideja avtorjev nagradi za smiselno umestitev dedi- nalništva, prodaje in odnosov z jav- Nataše Hvala, Sandre Jačev, Primo- ščine prve svetovne vojne in dodatno nostmi,« pravi predstavnica skupine Pomo~ mentorjev ža Šinkovca in Metke Štrukelj, ki je turistično ponudbo, vezano na Bo- Lokalno na dlani Monika Mervič. Vsi trije dnevi so potekali pod tak- hkrati prejela tudi nagrado za smisel- hinjsko progo v osnovno startup ide- tirko Mitje Mikuža, glavnega men- no vključitev e-mobilnosti. Kot je jo, je prejela ideja avtoric Uršule Za konec direktorica PRC mag. Al- torja iz Primorskega tehnološkega pojasnila Nataša Hvala, so razvijali Batistuta, Petre Debenec, Suzane mira Pirih z zadovoljstvom ugota- parka. V soboto in nedeljo mu je na idejo o premični stojnici s spominki Hvala in Nine Trušnovec. »Naša ide- vlja, da se je Najbolj sočen START*UP pomoč priskočil še mentor Matej in spomini na mestu dogajanja. »S ja je šla od svetovno znanih kuhar- VIKEND na temo turizma dobro pri- Peršolja, sicer direktor startup podje- triciklom na električni pogon smo skih ‘chefov’, ki za goste na muzej- jel tako med mladimi kot tudi tistimi tja Protectus. Drugi dan so po skupi- želeli izkoristiti mobilnost na manjših skem vlaku kuhajo slovenske jedi, do nekoliko zrelejšimi. »V zadnjih treh nah zaokrožili še Damijan Hrovat, površinah, sploh tam, kamor se z na vlaku doživete dediščine soške letih, odkar ob pomoči treh posoških Petra Čad, strokovnjakinja za kultur- avtom ne sme ali ne more. V petmi- fronte. Vse to skozi animacijo in ku- občin organiziramo tovrstna izobra- ni turizem, in Klemen Košič, pozna- nutni predstavitvi smo se orientirali linariko. Turist na vlaku namreč spo- ževanja in spodbude, se je od šestih valec problematike Bohinjske proge, na en del ideje; kako z mobilno stoj- zna zgodbo zaljubljenega para v času najboljših osnovnih startup idej ude- ki so udeležencem po potrebi prisko- nico priti do turistov na najbolj obi- prve svetovne vojne. Z mladostno na- janjilo kar pet: dve iz Bovca in tri iz čili na pomoč s svojimi vidiki. Po skanih turističnih točkah. Spominke ivnostjo se animatorja zavrtita skozi Kobarida. Zadnje tri najboljše iz Tol- izkušnjah Mikuža se ta startup ne- in spomine smo vsebinsko umestili v vagone, v vojno, turist pa je postrežen mina pa so zagotovo na dobri poti, dvomno razvija: »Udeležencem se je čas izpred sto let. Naš gost bi se lah- prav z jedmi iz časa soške fronte, spe- da izkoristijo svoje potenciale,« je še dalo nekaj zelo pomembnih iztočnic, ko tako oblekel v bodisi vojaško bo- cifično z jedmi, ki smiselno dopolnju- dodala Pirihova. kot so znanje, povezave, predvsem pa disi železničarsko uniformo, v impro- jejo njuno zgodbo. Vožnja z idiličnimi Tatjana Šalej Faletič

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 LAS Dolina So~e ( )

Zamisli ~rpali iz portugalskih primerov dobrih praks

V znamenju ogledov dobrih praks in delovanja tamkaj{njih lokalnih akcijskih skupin (LAS) so se predstavniki slovenskih LAS v za~etku oktobra odpravili na {tiridnevno ekskurzijo na Portugalsko.

rvi dan so si tik ob izlivu reke Douro v Atlantski ocean P ogledali drugo največje mesto v tej obmorski državi Porto, ki slovi po vinu portovcu. To sladko in močno vino pridelujejo v številnih okoliških vinskih kleteh, ki se naha- jajo v pisanih stavbah, ki jih krasijo keramične ploščice. V eni izmed ulic Vila nova de Gaia se nahaja kar 50 vinskih kleti, kjer lahko pokušate različne vrste tega vina, ki je tudi v preteklosti predstavljalo pomembno izvozno surovino, saj so z njim trgo- vali po vsem svetu. Vse do danes so se ohranile stare lesene ladje in vin- ski sodi, je med drugim povedala Greta Černilogar, vodja sektorja za razvoj podeželja na Posoškem razvojnem centru in hkrati udeleženka NOVE MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI SODELOVANJA - Predstavniki slovenskih LAS so v času strokovne ekskurzije iskali možnosti in priložnosti ekskurzije. Leta 1996 pa je bilo to za sodelovanje s kolegi iz Portugalske in si v tej obmorski državi ogledali več primerov dobrih praks. Foto: Milan Škafar mesto, znano tudi kot eno najstarej- ših evropskih središč, umeščeno na dejavnostmi, jedmi, pripravljenimi iz čina Vale de Cambra in tamkajšnja nimi izdelki in prostor, v katerem seznam Unescove svetovne dedišči- mreže lokalnih oskrbovalnih verig institucija za obnovo ter revitalizaci- predvajajo 3D-film z naslovom Geo- ne. itd. jo dediščine ta projekt še vedno pod- loški zaklad. Poudarila je še, da jim Drugi dan so se udeležili konferen- Tretji dan je slovensko delegacijo pirata s promocijo in komunalno je omenjena naložba omogočila dve ce o možnostih in priložnostih sode- gostil LAS Adrimag, ki deluje na ob- ureditvijo. novi delovni mesti. lovanja slovenskih LAS s portugalski- močju edinega nacionalnega parka Med primere dobrih praks pa sodi Kot zadnji primer dobrih praks pa mi. Gostitelj LAS Atacha je ob tem Peneda-Geres. Zanj so značilne šte- tudi Geopark Aruoca, ki je za razvoj je bil sprehod po osem kilometrov poskrbel tudi za ogled primerov do- vilne naravne znamenitosti, podežel- svojega turističnega potenciala prejel dolgi peš poti ob reki Paiva. »Lesena brih praks na njihovem območju. V ski turizem, bogata kulturna dedišči- 291.000 evrov sredstev Leader. Kot je konstrukcija v obliki stopnic nas je sklopu tega so gostom predstavili na in gastronomija, ki v te kraje pojasnila Černilogarjeva, »gre za popeljala skozi biologijo, geologijo in enega izmed prejemnikov sredstev privablja vse več turistov. Vsekakor edinstveni geološki fenomen, ki so ga arheologijo, ki ostane v srcu, duši in Leader Joséta Carlosa Faria Costa. pa imajo tudi tu svojo posebnost, s poimenovali ‘Stones that give birth’. v mislih vsakega ljubitelja narave,« Ta je z 287.000 evri svojo kmetijo katero se lahko pohvalijo. Gre za gor- Iz tamkajšnjega granita se namreč se spominja vodja sektorja in dodaja, Casa Lata nadgradil s ponudbo 14 sko vasico Trebilhadouro, ki je bila pod določenim delovanjem erozije in da so Portugalsko zapustili z lepimi sob in ustvaril tri nova delovna me- pred leti zapuščena, danes pa je po- vremenskimi vplivi izloči mineral.« spomini, obarvanimi v luči narave, sta. Sicer pa se lahko ta kmetija poleg novno v razcvetu. Tu so namreč s Zaradi edinstvenega pojava so na tem turizma, gastronomije in obilice ogle- možnosti prenočevanja pohvali še z sredstvi Leader obnovili 11 starih, območju vzpostavili informacijsko dov dobrih praks, ki bodo navdih pri lastno proizvodnjo vin, pripravo de- kmečkih, kamnitih hiš, v katerih tu- točko v hiši Pedras Parideiras, kjer pripravi lastnih projektnih idej. gustacij, tradicionalnimi kmetijskimi ristom skupaj ponujajo 29 sob. Ob- domujejo razstava, trgovina z lokal- T. Š. F.

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 10 )

Ob~ina Bovec

Misli ob koncu leta skale »izbrskati« dovolj snega, da so prvo zimsko Leto 2017 si bomo Bovčani zapomnili kot leto sezono po večletnem nedelovanju odprli pred bo- presežkov, saj smo skupaj dosegli več kot smo si žičnimi prazniki 2016. Na voljo sta bili progi Pre- upali pričakovati. Prav je, da se v času, ko se še vala in Sedlo, prvič v zgodovini Kanina pa so pod eno za Občino Bovec uspešno leto preveša v no- Prestreljenikom uredili tekaške proge in sankališče. vega, ko vsak izmed nas potihoma ali naglas ob- Na italijanski strani jim je proge do Prevala uspelo računava z iztekajočim se letom, ko si decembrske urediti komaj 23. februarja, s tem pa je bila vzpo- dneve krajšamo tudi s SOČAsnikom, spomnimo stavljena tudi čezmejna povezava. 20.000 prepelja- dogodkov, ki so se nam morda bolj kot drugi vti- nih smučarjev na slovenski strani in še 20.000 ti- snili v spomin. V SOČAsniku ste lahko sproti pre- stih, ki so prišli z italijanske strani, je bil za prvo birali o vsem, kar se je pri nas pomembnega in zimo brez oglaševanja in promocije vendarle velik zanimivega dogajalo, še več pa smo objavljali na uspeh. S skupnimi močmi smo ga nadgradili s naših spletnih straneh in socialnih omrežjih, ki so poletno sezono, v kateri je z več kot 25.000 pre- letos doživeli rekordne obiske. O našem delu in peljanih potnikov padel nov rekord vseh časov. To uspehih so poročali tudi skorajda vsi slovenski se seveda ni zgodilo samo po sebi, temveč zahva- mediji. Menimo, da ima vsak občan pravico vede- ljujoč novi ponudbi, kot je »via ferata«, odlični ŽUPAN VALTER MLEKUŽ. Foto: arhiv Občine Bovec ti, kaj se pri nas dogaja, ker nas v medijih in na kulinariki v restavraciji Prestreljenik, ponudbi v socialnih omrežjih spremlja ves svet, pa to pome- baru Kaninske legende (s posredovanjem občine ni tudi neposredno promocijo naših krajev. odločitev več kot pravilna, saj je občina prejšnje ga je kupil nov lastnik in ga v dogovoru z njo dal Leto smo že v prvih dneh začeli uspešno, ko izdatke obrnila v prihodke, Bovško pa je prek po- v najem Sončnemu Kaninu) ter številnim priredi- smo 5. januarja po izvedenem javnem razpisu, nudbe upravljavca obiskalo rekordno število go- tvam, ki so jih pripravili pod Prestreljenikom in ob izbiri edinega prijavitelja družbe AVIOFUN za upra- stov, predvsem padalcev. A postaji kaninske žičnice. Največje priznanje vljavca in podpisom pogodbe z njim, predali objek- Smučišče Kanin je imelo smolo s snežnimi pa- Sončnemu Kaninu in nam vsem je zagotovo zado- te ter pripadajoče površine v upravljanje. Danes davinami, vendar so delavci Sončnega Kanina s voljstvo uporabnikov, ki so v akciji Naj smučišče lahko z veseljem in ponosom povemo, da je bila požrtvovalnim delom uspeli dobesedno z vsake v kategoriji velikih smučišč med sedmimi konku-

Utrinki

Foto: Tatjana Wojčicki ORTODONTSKA ORDINACIJA V BOVCU BO NA NAPOTNICO ZA OTROKE IN MLADOSTNI- BOVEC DRUGO NAJLEP[E Nataša Bartol iz Turističnega dru- KE DELOVALA OB PETKIH. To bo ugodno tudi za tiste, ki se zaradi šolanja domov vračajo le ob TURISTI^NO MESTO štva Bovec in Tatjana Wojčicki iz koncih tedna. V delovnem času so dosegljivi na telefonski številki 031-746-710. Ob tem pa naj spomnimo, da otroci za obisk potrebujejo napotnico, saj gre za napotitev na specialistični nivo. SLOVENIJE 2017 Javnega zavoda Turizem Dolina So- če. Na prireditvi je med drugimi skega turizma, po katerih Slovenija Slovenija – V projektu Moja dežela spregovorila tudi državna sekretarka ORTODONTKA ZA OTROKE – lepa in gostoljubna je Bovec med na Ministrstvu za gospodarski razvoj stavi na petzvezdični turizem. Visoko NA NAPOTNICO TUDI V turističnimi mesti zasedel drugo me- in tehnologijo Eva Štravs Podlo- priznanje za drugo najlepše in naj- BOVCU sto. Razglasitve in podelitve pri- gar, ki je pohvalila vse uvrščene v fi- gostoljubnejše turistično mesto Slo- Bovec – S septembrom lahko »na- znanj, ki je potekalo v sklopu Dne- nale ter čestitala zmagovalnim kra- venije je v imenu bovške občine pre- ša« ortodontka končno nudi specia- vov slovenskega turizma, so se ude- jem in mestom. V svojem nagovoru vzel župan. listično zdravljenje zobnih in čelju- ležili bovški župan Valter Mlekuž, je spomnila tudi na smernice sloven- Milan Štulc stnih nepravilnosti na napotnico za

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 11 )

renti Kanin ocenili za drugo najbolj- športu. Na državnem prvenstvu na še v Sloveniji. Zagotovo lahko reče- Spoštovane občanke in občani ter Ptuju je to postal Denis Mlekuž. mo, da je Kanin že letos ponovno vsi ljubitelji Bovškega Z velikim prizadevanjem občine in postal zgodba o uspehu, to pa še mojim osebnim zavzemanjem pri Želim vam vesele in globoko doživete božične praznike najbolj potrjuje pravilno odločitev odgovornih ministrstvih smo dosegli, v družbi tistih, ki si ji najbolj želite ob sebi. Občine Bovec. da z oktobrom v Bovcu deluje orto- Naj božična noč vsem prinese mir in srečo! Na področju infrastrukture smo dontska ambulanta. Ta del programa Prihajajoči prazniki so tudi priložnost za razne zaobljube, zato vam letos izvedli nekatere ključne nalož- izvaja specialistka zobne in čeljustne želim, da bi vam uspelo vse, kar si boste ob koncu leta obljubili ali be. Med največjimi je komunalna ortopedije Sanda Lah Kravanja. si zastavili za cilje. ureditev v Kal - Koritnici, vredna do- Pridobili smo tudi nekaj laskavih brih 600 tisoč evrov. Financiranje je Naj se staro leto prevesi v novega v veselem nazivov. V kategoriji malih občin so zagotovljeno iz 21. člena Zakona o vzdušju, v letu 2018 pa vam želim veliko nas na natečaju Montela Energetike. financiranju občin in proračuna Ob- zdravja in osebne sreče. NET prepoznali za energetsko najbolj čine Bovec, ki za naložbo ter projek- učinkovito občino v Sloveniji. Ob tem Valter Mlekuž, župan tiranje gradnje čistilne naprave v priznanju smo kot nagrado podjetja prihodnjem letu že letos namenja več JHP projektne rešitve prejeli tudi je odprl Garni Hotel v Bovcu. Uspe- gulčevi hiši in trdnjavi Kluže, z Ro- kot 200 tisoč evrov. Komunalno smo bon v vrednosti 500 evrov za uredi- šno smo kandidirali in pridobili sred- bertom Kokošinom pa so nepogre- uredili, zagotovili dodatna parkirišča tve internih aktov javnega naročanja stva za nekatere evropske projekte, šljivi tudi ob številnih drugih priredi- in preplastili tri ulice na Brdu, za kar v občini. V projektu Moja dežela – le- tudi na področju nesnovne dedišči- tvah na Bovškem. Prepričan sem, da je skupaj z asfaltiranjem odseka ceste pa in gostoljubna je Bovec med naj- ne. je bila letošnja nabava novega kom- v Lepeni pri odseku Mohori v dolži- bolj urejenimi in gostoljubnimi turi- Na področju kulture si štejemo v biniranega vozila smiselna in prava ni 700 metrov občina namenila 220 čast, da smo z organizacijo poletnih naložba občine. stičnimi mesti zasedel drugo mesto. tisoč evrov. Na zahtevo Direkcije RS prireditev, v celoti financiranih s Na področju športa lahko za para- Visoko priznanje Zlati znak Civilne za infrastrukturo smo uredili priklju- sredstvi občine, bistveno pripomogli dnega konja štejemo Bovec maraton, zaščite pa je občina prejela zato, ker ček Ravni laz na državno cesto, za k dodatni turistični ponudbi. Tudi pri katerem je občina glavni sponzor. že vrsto let posodablja sistem zaščite kar smo namenili 100 tisoč evrov. Na sicer skoraj ni prireditve na Bovškem, Organizator maratona je Tekaško dru- ter reševanja, pred kratkim pa je us- Srpenici smo obnovili in dogradili ki je ne bi podprli; po številu vseh štvo Bovec, ki je tudi sicer eno naju- pešno postavila Dom zaščite in reše- poslovilno vežico, za kar smo skupaj kulturnih prireditev na število prebi- spešnejših športnih društev pri nas. vanja. Vse službe v sistemu zaščite z zunanjo ureditvijo namenili skoraj valcev smo med vodilnimi v Sloveni- Letos smo bili okronani s še enim in reševanja so s tem pridobile odlič- 100 tisoč evrov. ji. Pohvaliti moram Kulturni dom izjemnim uspehom. Potem ko smo z ne pogoje za delo, kar je v občini, ki Prodali smo Hotel Šola, zdaj Hotel Bovec, ki z Iris Stres na čelu zagota- veliko vnemo in podporo občine od- so jo v preteklosti prizadele velike Alpine v Logu pod Mangartom; la- vlja vrhunske dogodke tako v kultur- prli prvo footgolf igrišče v Sloveniji, naravne nesreče, še posebnega po- stnik nekdanjega občinskega objekta nem domu, na bovškem trgu, v Ster- smo dobili državnega prvaka v tem mena.

Utrinki otroke in mladostnike tudi doma, v nik GRS Bovec Tine Cuder orisala Bovcu. Ob uradni predaji izvajanja svetle ter temne trenutke delovanja programa so se v Zdravstveni postaji GRS Bovec in se spomnila vseh Bovec zbrali župan Občine Bovec preminulih članov. Pozdravne bese- Valter Mlekuž, vodja zobozdravstva de je gorskim reševalcem namenil Zdravstvenega doma Tolmin Alenka tudi župan Občine Bovec Valter Kojić Uršič ter Sanda Lah Krava- Mlekuž, ki se jim je od srca zahvalil nja, specialistka zobne in čeljustne za njihovo nesebično delo in se tudi ortopedije. Ob tem dogodku je žu- sam spomnil vseh preminulih reše- pan izrazil iskreno zadovoljstvo in valcev. Ob tem je še dejal: »Zares dejal, da je z Ministrstvom za zdravje ste heroji, ko za reševanje drugih RS in Zdravstvenim domom Tolmin ponesrečenih tako nesebično tve- za dosego tega cilja veliko komuni- gate svoja življenja. Tu pa moram ciral tudi sam. »Ponosen sem, da posebno čast izraziti tudi vašim nam je uspelo približati otrokom in družinskim članom, ki vedno, ko staršem ortodonta na napotnico v odidete na pomoč drugim, trepeta- Bovec, saj jim bo prihranjenih kar jo za vas in vaša življenja ter nestr- nekaj kilometrov poti, časa in stro- pno čakajo, kdaj se boste vrnili do- škov, povezanih s tem,« je dodal ČLANI DRUŠTVA GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE BOVEC so v oktobru praznovali 70 let svoje- mov. Njim izrekam posebno čast župan Mlekuž. ga delovanja. Foto: Darjo Muznik in zahvalo.« Izvajalka specialističnega zobozdra- Praznovanje visokega jubileja so na- vstvenega programa Sanda Lah Kra- 70 LET GORSKE RE[EVALNE sednik Gorske reševalne zveze Slo- daljevali v ironičnem in zabavnem vanja se je spomnila prvih pobud in SLU@BE BOVEC venije Igor Potočnik, članov GRS smislu, tako kot pač znajo samo povedala, da jim je po dolgoletnih Bovec – Društvo gorske reševalne Bovec in sosednjih prijateljskih dru- gorski reševalci. Z uprizorjenim ske- prizadevanjih naposled le uspelo službe (GRS) Bovec letos praznuje štev, družinskih članov gorskih reše- čem članov Gledališke skupine Bc doseči nov cilj za otroke, starše ter 70 let svojega delovanja, kar so ko- valcev in predstavnikov lokalnih sku- pa so poskrbeli, da je bil večer prije- domači kraj. »Zelo se veselim pet- nec oktobra obeležili s posebno slo- pnosti, so s kratkim programom ter ten in zabaven. Ob tej priložnosti so kov z otroki v domačem kraju,« je vesnostjo v Kulturnem domu Bovec. nagovori obeležili visok jubilej GRS v preddverju Kulturnega doma Bo- še poudarila. V prisotnosti najvišjih predstavnikov Bovec. V svojih nagovorih sta pred- vec pripravili tudi zanimivo razstavo. Besedilo in foto: Milan Štulc GRS, med katerimi je bil tudi predsednik GRZS Igor Potočnik in načel- Milan Štulc

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

Veseli nas, da so naše delo opazili že 11. novembra. Ta zgodovinski do- tudi drugi. Najpomembneje pa je, da godek so nagradili tudi smučarji, saj so zgodbo o uspehu prepoznali šte- jih je smučišče v dveh novembrskih vilni investitorji, ki skoraj dnevno koncih tedna obiskalo skoraj 2.000. trkajo na občinska vrata z različnimi In tudi potovalno hitrost na krožno- željami po investiranju pri nas; neka- kabinski žičnici smo povečali in jo teri med njimi so že kupili predvsem dvignili na prejšnjo raven. turistične nepremičnine. Zagotovo jih Vse počnemo transparentno in o je prepričalo tudi rekordno leto v vseh zadevah sproti obveščamo ob- smislu zasedenosti nočitvenih kapa- čane. citet in obiska Bovškega nasploh. Nekoliko pa zaboli dejstvo, da se Ob vsem smo nadaljevali odlično nekateri neutrudno trudijo rušiti vse, sodelovanje na čezmejnem področju česar se lotimo – tudi z anonimnimi s pobratenimi občinami. S skupnimi prijavami na različne državne insti- projekti smo poglobili prijateljske od- tucije. Čeprav nikoli niso našli nepra- SEJA OBČINSKEGA SVETA – Člani so se med drugim seznanili z začetkom sprememb in do- nose s Tarčentom. Sodelovanje s Tr- vilnosti, to kljub vsemu jemlje veliko polnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bovec. bižem pa še nikoli doslej ni bilo tako časa in energije. Zato srčno upam, da pristno in konkretno kot prav v zase bodo končno naveličali in jih va- Oktobrska redna seja predlogom, da kandidira Uroš Bre- dnjih letih. Zahvaljujoč povezanemu bim, da nepotrebno potrošeno ener- bov{kega ob~inskega sveta žan; ker pa kandidatura ni bila vlo- smučišču je izvrstno tudi sodelovanje gijo usmerijo v razvoj Bovškega. Člani Občinskega sveta Občine Bo- žena pravočasno, je bil izločen. Za z občinama Kluže in Rezija ter Pro- Ob koncu leta se želim zahvaliti vec (OS) so na oktobrski seji obrav- elektorja je SD Bovec predlagala Go- moturizmom in njegovim vodstvom, vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k navali predlog imenovanja članov rana Kavsa, SDS pa Davorja Gašper- s katerim se večkrat srečamo. Čeprav uspešni zgodbi Bovškega. Posebna nadzornega sveta Javnega podjetja čiča, oba svetnika OS Občine Bovec. nas je združila smrtna nesreča padal- zahvala gre članom občinskega sveta za proizvodnjo in dobavo toplotne Na tajnih volitvah je bilo oddanih ke, smo pristne prijateljske odnose za zelo korektno in konstruktivno energije DOLB Bovec; oba kandidata deset glasov; oba kandidata sta pre- vzpostavili tudi z Občino Pulj; že to delo. Zavedam se, da le skupaj zmo- sta se svetnikom tudi osebno pred- jela po pet glasov, zato je sledilo žre- zimo in prihodnje poletje bomo pri- remo praktično vse, pa čeprav nekdo stavila. OS je s soglasnim sklepom banje. Izžrebani elektor je Gašper- pravili prvo izmenjavo osnovnošol- samo z dobro besedo ter pozitivnimi imenoval Rajka Lebana za predse- čič. skih otrok na Bovškem in v Pulju. željami pospremi naše prizadevanje dnika in Matjaža Bremca za člana Svetniki so se seznanili z začetkom Ko se je leto že prevešalo h koncu, za boljši danes in jutri. nadzornega sveta. V točki Volitve za sprememb in dopolnitev Občinskega smo na Kaninu dosegli še en rekord – Valter Mlekuž, elektorje in kandidate v Državni svet prostorskega načrta (OPN) Občine smučarsko sezono smo prvič začeli župan Občine Bovec so se člani OS seznanili s prejetim Bovec. Od uveljavitve OPN dalje je

Utrinki

PROSTOVOLJCI BOGATIJO bogati sebe in vsebino delovanja DRU[TVENE POTI V POSO^JU Društva Baška dediščina. Razglasi- tev vetrovalne naprave predora Bu- Kranjska Gora, Zgornje Poso~je – Turistična zveza Slovenije je 17. ok- kovo za tehniški spomenik lokalnega tobra v okviru Dnevov slovenskega pomena je njegov dosežek. Letos je turizma pripravila posvet za turistična bil pobudnik gostovanja razstave društva (TD) in zveze z naslovom Biti Claustrum Alpium Iuliarum, ki je mu- vedno boljši! Društva veliko pričaku- zejsko dejavnost spodbudila k inten- jejo od turističnega razvojnega ob- zivnemu raziskovanju poznorimske- dobja 2017–2021, ki med drugim ga zapornega sistema v Zarakovcu, prinaša ambicioznejši razvoj ponud- kar bo zanimivo tudi v turističnem be kulturnega turizma. pogledu. Posvet je bil zaključen s podelitvijo Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina posebnih priznanj za prizadevno prostovoljno delo v TD. Z območja MIDO 2017 – MIGANJE ZA delovanja Turistične zveze Gornjega ZDRAVE DOJKE Posočja (TZGP) prihajajo trije dobi- tniki. Tolmin – Društvo proti raku dojk Po- Miha Mlinar z Mosta na Soči je s sočje je 18. novembra v telovadnici povezovanjem svojega strokovnega šolskega centra tretjič organiziralo in društvenega dela postavil temelje dobrodelno prireditev MIDO – Miga- NAGRAJENCI TZS IZ POSOČJA (čepijo): Stojan Krmelj, Toni Obid in Miha Mlinar v družbi nje za zdrave dojke. Organizatorji kulturnega turizma v dolini Soče. Z društvenih kolegov in predsednika TZS Petra Misjo (tretji zadaj z desne). Foto: Jasmina Urban- njegovim imenom je povezano od- čič smo zdravo in zabavno druženje pri- krivanje, predstavljanje in promocija pravili v sodelovanju s športnimi ak- arheološke dediščine. Je idejni av- Stojan Krmelj, ki sicer živi v Tolmi- ganizacijo turističnih prireditev. Nje- terji Zgornjega Posočja. Ti so nam tor kulturno-zgodovinske poti Čez nu, s svojimi konstruktivnimi pred- govo pot z novimi projekti že nad- predstavili najrazličnejše dejavnosti, Most po modrost. Na Mostu na Soči logi in pobudami že več desetletij grajuje mladi rod. kot so joga, pilates, vaje za moč, ti- več kot desetletje vodi Kulturno dru- bogati vsebino dela TD Most na So- Toni Obid s Koritnice v Baški grapi betanske vaje, ritmi palčk itd. štvo Ivan Pregelj, že več kot 25 let či. Vseskozi z veliko prizadevnostjo je ljubiteljski raziskovalec, ki s tihim Namen prireditve je, da vsaka žen- je predan domačemu TD, poleg te- sodeluje pri projektih v zvezi z ureja- in temeljitim prostovoljnim raziskova- ska med pestro ponudbo izbere ga pa je dejaven tudi v TZGP. njem okolja, čistilnimi akcijami in or- njem lokalne zgodovine ter železnic svojo dejavnost, ki jo bo z veseljem

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 13 )

občina prejela številne dodatne poda z glavne ceste do ulice pa so do- bude, spreminjali pa so se tudi pred- gradili še pločnik, so stanovalci prve- pisi, zato je treba njegova določila ga bloka pridobili 20 označenih par- uskladiti tudi z njimi. kirnih mest, vključno s parkiriščem V naslednji točki so člani OS raz- za invalide. S fino prevleko so pre- pravljali o preoblikovanju Javnega plastili še ulico ob drugi vrsti blokov, zavoda Sončni Kanin v družbo z v isti projekt pa spada še ureditev ter omejeno odgovornostjo. Strinjali so preplastitev ulice med hišnima števil- se, da je pred sprejetjem končne od- kama Brdo 38 in 45. Za ta dela je ločitve treba pridobiti pisne obrazlo- Občina Bovec zagotovila tudi doda- žitve resornega ministrstva in drugih tna sredstva. Na željo župana Valter- odgovornih institucij glede postopkov ja Mlekuža so dela izvajali po koncu preoblikovanja ter prihodnjih odno- glavne sezone, saj je na tem območju sov med Občino Bovec kot edino več turističnih apartmajev, zato ure- lastnico in novo družbo oziroma jav- janje med glavno sezono ne bi bilo PO KONCU TURISTIČNE SEZONE SO UREDILI OBMOČJE NA BRDU. nim podjetjem. O tem bodo predvi- primerno oziroma bi bilo za turiste doma odločali na naslednji seji, ko moteče. Za omenjena dela, v katera bodo za preoblikovanje pripravljeni spada še preplastitev 700 metrov ce- tudi vsi potrebni akti. ste v Lepeni pri odseku Mohori, je z Svetniki so soglasno potrdili ukini- vključenim davkom na dodano vre- tev statusa grajenega javnega dobrega dnost namenjenih 220 tisoč evrov. na parceli številka 4180/72 k. o. Naložbo v celoti financira občina, z (2211) Čezsoča, se seznanili z aktu- razpisom izbrani izvajalec del pa je alnimi zadevami in podali posame- bilo podjetje Kolektor CPG. zne pobude. Besedilo in foto: Milan Štulc Besedilo in foto: Milan Štulc Ureditev cestnega odseka Ureditev obmo~ja na Brdu Kluže Z ureditvijo območja ob prvi vrsti Predstavniki Direkcije RS za infra- blokov na Brdu, ki je sedaj razširje- strukturo, Zavoda za varstvo kulturno, dokončno asfaltirano ter urejeno ne dediščine Slovenije (ZVKDS) in z robniki in odvodnjavanjem, od vho- NOV PREDLOG REKONSTRUKCIJE CESTNEGA ODSEKA KLUŽE je prepričal vse deležnike. Zavoda RS za varstvo narave, projek-

Utrinki

MIGANJE ZA ZDRAVE DOJKE – Letos je migalo 230 žensk, zbrani sklad pa je namenjen izved- GOBARSKA RAZSTAVA – Vsako leto si razstavo ogleda veliko obiskovalcev, med katerimi so bi brezplačnega ultrazvoka dojk pri ženskah, starih med 25 in 50 let. Foto: Klemen Mišič učenci OŠ Bovec, kar pomeni tudi dodaten izobraževalni pristop. obiskovala, saj redna telesna dejav- min. Za rožnato nitko povezovanja 13. GOBARSKA RAZSTAVA same razstave z ozaveščanjem tako nost zmanjša pojavnost raka dojke so poskrbeli posoški frizerji, ki so Bovec – V preddverju Kulturnega najmlajših kot odraslih oseb to raz- za od 15 do 20 odstotkov. Novost pletli kitke in krepili našo zavest po- doma Bovec je sredi oktobra tudi le- stavo že več let finančno podpira tu- letošnje prireditve so bile delavnice, vezovanja, zadovoljstva ter druženja. tos potekala gobarska razstava, na di Občina Bovec, prostor v Kultur- ki so ponudile nekoliko manj inten- Letos je tako v naši družbi migalo kateri je bilo predstavljenih več kot nem domu Bovec pa odstopi v brez- zivno aktivnost. Z raztezanjem, vaja- 230 žensk, zbrani sklad pa je name- 200 različnih gob z Bovškega. Raz- plačno uporabo. mi za hrbtenico, jogo obraza in hi- njen izvedbi brezplačnega ultrazvo- stavo že tradicionalno pripravlja do- Razstava je seveda zanimiva z več pnoterapijo smo umirjeno krepili še ka dojk pri ženskah, starih med 25 mačin Bojan Rot, determinator – vidikov, še posebej zato, ker Bojan druge dele telesa. Našo vadbo so in 50 let. samostojni svetovalec. Zaradi izje- tudi na Bovškem vsako leto odkrije popestrile plesalke Urške, Artfita in Erika Tuta, aktivistka v Društvu proti mno bogate predstavitve gob na in determinira kakšno novo gobo. baletne skupine Glasbene šole Tol- raku dojk Posočje Bovškem in izobraževalne narave Mikologijo oziroma bolje ljubezen do

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

tant in župan Občine Bovec Valter in lokalno cesto speljati tako, da se Mlekuž so skoraj natanko po enem pravokotno priključi na državno ce- letu od prvega ogleda zopet obravna- sto. vali cestni odsek pri trdnjavi Kluže, Dela bodo predvidoma dokončana katerega začetek rekonstrukcije so do konca tega leta. V postopku izbi- načrtovali za letošnjo jesen. Prvotni re izvajalca je bil kot najugodnejši projekt ni prepričal ZVKDS, zato so ponudnik izbran Kolektor CPG. In- morali snovalci obnove pristopiti k vestitor naložbe, vredne 96.400 ev- novemu predlogu oziroma projektu. rov, je Občina Bovec, ki sredstva Tokrat je projekt pripravil Metod zagotavlja iz letošnjega proračuna. Krajnc, ki je, kot kaže, prepričal vse Besedilo in foto: Milan Štulc deležnike. Projekt predvideva stabili- zacijo labilnih mas nad cesto, razši- Cesta U~ja–Tar~ento delno ritev voznega pasu, gradnjo pločnika odprta za pešce na zunanji strani odbojnega Od letošnjega 10. avgusta je bila cestnega zidu in ureditev parkirišča OBČINA BOVEC JE NA ZAHTEVO DRSI PRISTOPILA K UREJANJU PRIKLJUČKA CESTE cesta Učja–Tarčento na italijanski RAVNI LAZ. Po vzpostavitvi gostinske dejavnosti v lovskem domu – picerija in apartmaji Casa na levi strani pred cestno ožino. Monte – se je povečal promet, priključek pa je bil nepregleden ter prestrm. strani od odcepa za Rezijo do Tarčen- Besedilo in foto: Milan Štulc ta za ves promet zaprta. Župan Ob- čine Rezija Sergio Chinese je v za- Ureditev priklju~ka ceste četku oktobra v Ravnici sklical novi- Ravni laz narsko konferenco, za sodelovanje pa Po vzpostavitvi gostinske dejavno- je poprosil tudi bovškega župana Val- sti v lovskem domu je bilo treba ure- terja Mlekuža. Ta je poudaril, kako diti tudi priključek ceste Ravni laz na velikega pomena je cesta Žaga–Tar- državno cesto; zaradi povečanega čento za prebivalce Bovškega. V izja- prometa je namreč to zahtevala Di- vi za italijansko RAI je povedal: »Se- rekcija RS za infrastrukturo (DRSI). veda vsi razumemo, da je treba zago- Občina Bovec je pristopila k naložbi. toviti čim večjo varnost, kar je v teh Pred tem je bila izdelana vsa doku- naših hribih že v principu zagotovo mentacija za pridobitev soglasja dr- zelo težko, vendar se moramo hkrati žave oziroma DRSI, občina pa je truditi, da omogočimo čimprejšnjo morala odkupiti tudi del zemljišč. normalizacijo stanja. Prav zato se Obstoječi priključek je bil po mnenju tudi sam pridružujem spodbudi kole- V RAVNICI JE OKTOBRA POTEKALA NOVINARSKA KONFERENCA, na kateri je bilo govora o DRSI nepregleden in prestrm, zato je cesti Učja–Tarčento, ki je bila od avgusta dalje popolnoma zaprta za promet. Na njej je sodelo- ga, da se čim prej omogoči prevoznost bilo treba radikalno poseči v brežino val tudi bovški župan Valter Mlakuž, ki je poudaril velik pomen te ceste za Bovčane. te ceste.«

Utrinki gobarjenja in prepoznavanja gob želi s tem osvojila zlato priznanje ter Eva cija biotehniških šol Slovenije na te- približati tudi mladim. Seveda gre pri Zarli, ki je za svoj dosežek prejela mo medu (leta 2015) in mleka (leta tovrstni razstavi tako za prikaz užitnih srebrno priznanje. 2016) prejela bronasti priznanji za in pogojno užitnih kot tudi neužitnih Erik Vrčon, Gimnazija Tolmin pripravo in okrasitev mize. Na leto- primerkov. Ob tem Bojan Rot vsake- šnjem 64. Gostinsko turističnemu mu obiskovalcu prijazno razloži vse zboru Slovenije v Kranjski Gori pa je o gobarstvu, pa naj si bo o samem PORTRET USPE[NE v ekipnem tekmovanju dijakov v ku- nabiranju gob kot tudi o pripravi za DIJAKINJE hanju prejela bronasto medaljo in hrambo oziroma pripravi okusnih go- Severna Primorska – Dijakinja Bio- srebrno priznanje. »Prav strast do barskih jedi. tehniške šole v Šempetru pri Gorici kuhanja in trdo delo sta jo pripelja- Besedilo in foto: Milan Štulc Maxinne Čopi iz Idrskega ni običaj- la do srebrnega priznanja, kar je iz- na dijakinja, saj je njeno življenje jemen uspeh,« pojasnjuje mentori- razpeto med številne dejavnosti: od ca Andrejka Pisk Rutar, medtem TOLMINSKIMA DIJAKINJAMA gastronomije in hotelirstva do likov- ko Cvetka Jandrić, učiteljica strež- ZLATO IN SREBRO NA ne ter literarne umetnosti. Na vpra- be na biotehniški šoli, dodaja, da ji DR@AVNEM TEKMOVANJU IZ šanje »Zakaj se je odločila za izo- »do uspehov na področju aranžira- LOGIKE braževanje na področju gastrono- nja krožnikov in ustvarjanja nami- Ljubljana – V soboto, 11. novem- mije?« odgovarja, da obožuje hrano znih dekoracij zagotovo pripomore bra, je v Ljubljani potekalo letošnje in vse, kar je povezano z njo. »Rada umetniška žilica, ki se izraža pred- državno tekmovanje iz logike za sre- sem gledala mamo, kako je pripra- MAXINNE ČOPI je uspešna dijakinja Bioteh- vsem na likovnem področju«. dnješolce. Nanj so se uvrstili tudi vljala hrano. V naši hiši je vedno niške šole v Šempetru pri Gorici. Njeno življe- Maxinne se je skozi vsa leta šolanja nje je razpeto med številne dejavnosti: od štirje dijaki Gimnazije Tolmin: Kaja dobro dišalo,« pove. Maxinne na- udeleževala tudi tekmovanj iz slo- mreč izhaja iz družine, v kateri sta gastronomije in hotelirstva do likovne ter lite- Rejc Krebs iz 1. letnika, Eva Zarli rarne umetnosti. Foto: Aleš Štrancar venščine za Cankarjevo priznanje in iz 2. letnika, Gašper Čopi iz 3. le- pekarstvo in slaščičarstvo tradicio- vedno dosegala izvrstne uspehe. tnika in Alenka Rutar iz 4. letnika. nalno prisotna. pomaga pri promociji šole, pred- Leta 2016 je prejela celo zlato Can- Med najuspešnejšimi udeleženci dr- Šola ji ponuja številne izzive na povsem z udeležbo na državnih tekmo- karjevo priznanje. Svojo ustvarjal- žavnega tekmovanja sta bili Alenka dročju ustvarjanja in udeležbe na vanjih v pripravi in urejanju pogrinj- nost je pokazala tudi na številnih lite- Rutar, ki je zasedla sedmo mesto in tekmovanjih. S svojo ustvarjalnostjo kov. Tako je na tekmovanju Konzor- rarnih natečajih (2. mesto na nate-

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 15 )

Predsednik družbe Ceste Furlanije zaključena vsaj do prvega novembra. - Julijske krajine Giorgio Damiani in A na to bomo kmalu pozabili, saj je nov njegov sodelavec Sandro Didonč sta objekt zares kakovostno zgrajen in ob koncu obljubila, da bo najkasneje ponuja vso logistiko, ki jo mora zago- do 31. oktobra promet lahko stekel tavljati: dostojno mesto za pokojnika, po enem voznem pasu, kar se je tu- svojce in prijatelje, toaletne prostore, di zares zgodilo. Zdaj je cesta za priročno kuhinjico in shrambo.« vozila do skupne dolžine največ de- Besedilo in foto: Milan Štulc set metrov zopet prevozna izmenično po enem voznem pasu, promet pa Bovec med energetsko ureja semafor. Čas čakanja je deset najbolj u~inkovitimi minut, tak režim pa bo veljal vse do Natečaj za energetsko najbolj učinko- pomladi. vito občino in konferenca, ki ju organi- Besedilo in foto: Milan Štulc zira podjetje Montel Energetika.NET, je že osmo leto zapored namenjena Zaklju~ek gradnje poslovilne OBNOVLJENA IN RAZŠIRJENA POSLOVILNA VEŽICA NA SRPENICI – Z naložbo je župan iz- županom in direktorjem občinskih ve`ice na Srpenici polnil še eno od danih obljub. uprav ter ostalim, ki na občinah sode- Občina Bovec zaključuje še eno lujejo pri pripravi energetskih projek- veliko naložbo. Gre za obnovo in tov. Sredi oktobra so se na konferen- razširitev prejšnje poslovilne vežice ci v Four Points by Sheraton Ljub- na Srpenici, za katero je sredstva, ljana Mons domači in danski gospo- skupaj z zunanjo ureditvijo slabih darstveniki ter strokovnjaki s podro- 100 tisoč evrov, skoraj v celoti zago- čja energetskega menedžmenta dota- tovila občina. Za izvedbo del je bilo knili tudi učinkovitosti pri uvajanju z javnim razpisom izbrano podjetje novih tehnologij, priložnosti in ovir SGP Zidgrad Idrija, ki ga čaka še pri izvajanju projektov energetskega zunanja ureditev. pogodbeništva, primerov dobrih Gradnja poslovilne vežice na Srpeni- praks in smernic za uspešno javno- ci se je glede na predvideni rok sicer zasebno partnerstvo. Zbrane je poz- nekoliko zavlekla. Župan se veseli, da dravil državni sekretar na Ministrstvu je naložba pri koncu, »čeprav z nekoliko za infrastrukturo Klemen Potisek. grenkim priokusom ugotavljam, da V osrednjem delu dogodka je po- kljub mojim večkratnim posredovanjem tekala slovesna podelitev nagrad le- in po drugi strani obljubam s strani V KATEGORIJI MALIH OBČIN JE ENERGETSKO NAJBOLJ PRODOREN BOVEC. Priznanje in tošnjim energetsko najbolj prodornim izvajalca del poslovilna vežica ni bila nagrado je s strani komisije prevzel bovški župan Valter Mlekuž. slovenskim občinam. V kategoriji ma-

Utrinki

čaju Izpusti AEIOU). pokopali na ladji, ki so ji poveljevali, Za napredek na strokovnem podro- ter so to ladjo nato še vedno upora- čju je bilo pomembno praktično bljali? usposabljanje pri delodajalcu. »Naj- Na srečanju na Norveškem smo za- bolj mi je všeč delo v kuhinji, kjer čeli še bolj ceniti razlike med nami: lahko ustvarjam in uresničujem rasne, verske, razlike v stališčih in ti- svoje ideje. Šola nam da dovolj ste na Instagramu. Ob zaključku podlage, da se lahko samostojno smo bili bogatejši in prepričani, da razvijamo in zastavljamo oziroma lahko skupaj spreminjamo svet. dosegamo cilje.« Njeno delo je po- Upamo, da se s prijatelji iz oddalje- hvalila tudi lastnica restavracije Po- nih držav zopet snidemo in v duhu staja Poljana Marjeta Simončič Erasmus+ slogana »Changing lives, Tonkli in ob tem poudarila pomen opening minds« spreminjamo življe- povezovanja znanja, pridobljenega v nja ter širimo obzorja. šoli in pri delodajalcu. TOLMINSKI GIMNAZIJCI NA NORVEŠKEM – V okviru Erasmus+ projekta »United in immigrati- Tjaša Hajnrihar, dijakinja 2. letnika Valentina Kobal on« so oktobra skupaj s španskimi in norveškimi kolegi raziskovali vzroke za migracije. Foto: Gimnazije Tolmin arhiv Gimnazije Tolmin

GIMNAZIJCI [IRILI OBZORJA Projekt na temo migracij je začel po- k ustvarjanju boljšega sveta za vse, DR@AVNO TEKMOVANJE NA NORVE[KEM tekati že marca na Gimnaziji Tolmin, ne samo za ljudi iz razvitih držav. ZLATA KUHALNICA 2017 Moss (Norve{ka) – Gimnazija Tol- tokrat pa je španske in slovenske di- Ogledali smo si tudi znamenitosti Kranjska Gora – Učenke 8. razre- min nadaljuje svoje delo v Erasmus+ jake ter profesorje gostila srednja mesta Moss, ki nam je za en teden da OŠ Simona Kosa Podbrdo smo projektu »United in immigration«. šola Mallakof na Norveškem. Pri predstavljalo dom. Bili smo osupli se letos oktobra udeležile državnega Dijaki 2. letnika smo se konec okto- svojem delu smo raziskovali zlasti nad kulturnimi razlikami med narodi. tekmovanja za zlato kuhalnico. Tek- bra odpravili na celodnevno potova- vzroke za migracije. V delovnem Obiskali smo vikinški muzej v Oslu, v movanje je potekalo v okviru Gostin- nje do prijateljev na Norveškem. Na- vzdušju smo se ves teden družili z katerem so nam predstavili marsikaj sko turističnega zbora. Od doma por je bil poplačan s toplimi trenutki migranti, ki so nas s svojimi ganljivi- zanimivega o Vikingih. Ste morda smo se odpravile v zgodnjih jutranjih v sicer hladnem vremenu. mi življenjskimi zgodbami spodbudili vedeli, da so svoje pokojne voditelje urah, ker smo začele kuhati že ob 9.

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

lih občin je priznanje prejela Občina razpis za izbiro izvajalca po odprtem Bovec, v kategoriji srednje velikih postopku s pogajanji. Sledila bo pri- Občina Medvode, v kategoriji me- java na razpis za sofinanciranje da- stnih občin pa Mestna občina Koper. ljinskega ogrevanja na OVE, kar bodo Za dolgoletno sistematično delo na izvedli 1. februarja 2018, nato pa še področju obnovljivih virov energije gradnja sistema DOLB. Občina je (OVE) in učinkovite rabe energije prek projekta ELENA za to že prido- (URE) ter nenehen napredek pa je bila sredstva Evropske investicijske posebno priznanje prejela Občina banke. Postopoma zato že prenavlja Divača. Hkrati so kot nagrado podje- tudi javne objekte in zamenjuje zu- tja JHP projektne rešitve prejele tudi nanjo razsvetljavo. Uspešno sodeluje bon v vrednosti 500 evrov za namen z GOLEO, ki zanjo izvaja dejavnosti ureditve internih aktov javnega naro- energetskega menedžmenta, skrbi za čanja v občini. informiranje in spodbuja izvajanje Občina Bovec je komisijo prepriča- konkretnih projektov energetske la z izvedenimi in načrtovanimi ino- učinkovitosti. Občina spodbuja vklju- TRADICIONALNA NABORJEŠKA PRIREDITEV »EIN PROSIT« je bila priložnost za srečanje vativni ter ambicioznimi projekti. čevanje otrok in mladine v programe županov sosednjih občin, krepitev prijateljskih odnosov in sodelovanje lokalnih skupnosti. Uspešno pridobiva namenska sred- ozaveščanja na področju URE in OVE stva za izvedbo različnih ukrepov ter izobraževanje hišnikov. zo Zanette je namreč povabil župane Veselje, da se prijateljske vezi širi- URE in OVE. S projektom daljinskega Konferenca je bila tudi priložnost sosednjih občin z namenom pogla- jo tudi na avstrijsko Koroško, je izra- ogrevanja na lesno biomaso (DOLB), za izmenjavo mnenj in izkušenj s bljanja prijateljskih vezi med njimi. zil tudi bovški župan in dodal, da se ki bo pozitivno vplival na izboljšanje tega področja, ne nazadnje pa tudi Meni namreč, da je dogodek odlična bodo z namenom poglobitve nekate- stanja okolja, konkurenčnost lokal- za prijateljsko druženje. priložnost za krepitev prijateljskih rih zamisli o sodelovanju kmalu po- nega gospodarstva in posledično na Besedilo in foto: Milan Štulc odnosov in sodelovanja njihove lokal- novno sešli. S trbiško občino se tudi dvig kakovosti življenja, pa si je Bo- ne skupnosti s sosednjimi iz avstrij- že dogovarjajo o ponovni kandidatu- vec prislužil prednost pred ostalimi Krepitev prijateljskih ske Koroške ter Slovenije. »Župani ri za pridobitev evropskih sredstev za tekmovalkami. Po izdelanem projek- odnosov in sodelovanja smo med seboj vse večji prijatelji, za- izvedbo projekta povezave Loga pod tu za izvedbo bo Goriška lokalna Konec oktobra se je župan Občine to sem vesel, da se lahko ob takih Mangartom z Rabeljskim rudnikom. energetska agencija (GOLEA) pripra- Bovec Valter Mlekuž udeležil tradi- srečanjih pogovarjamo tudi o skupnih Ob koncu srečanja je še povedal, da vila novo investicijsko dokumentaci- cionalne prireditve »Ein Prosit« v razvojnih priložnostih omenjenega so se pogovarjali tudi o nekaterih jo, ob pomoči zunanjih izvajalcev pa Naborjetu. Njegov trbiški kolega En- območja,« je povedal Zanette. lažje izvedljivih dogodkih, kot je

Utrinki

Učiteljica in mentorica Nina Kožar Mencinger nas je pohvalila in nam povedala, da je na nas zelo pono- sna. Za nagrado nas je peljala v Pla- nico in Vitrančevo dvorano, kjer smo si ogledale razstave pogrinjkov. Ime- le smo se super, saj smo se naučile veliko novega, ki nam bo za kuhinj- skimi pulti še velikokrat prišlo prav. Neja Brovč, Nika Dakskobler, Lara Štenkler, učenke 8. razreda OŠ Podbrdo

DELAVNICA ROBOTIKE Tolmin – Kljub krompirjevim počitni- cam je bilo v prostorih Gimnazije Tolmin 2. in 3. novembra precej ži- PODBRŠKE OSNOVNOŠOLKE na državnem DELAVNICA ROBOTIKE – Robotki udeležencev so se premikali naprej, nazaj, levo, desno, kuharskem tekmovanju. Foto: Nina Kožar vahno. Posoške osnovne šole in gi- nekateri pa so se tudi zavrteli. »Vse skupaj je bilo, kot da bi gledali robotski ples,« je komentiral Mencinger mnazija so na pobudo gospodar- eden izmed glavnih organizatorjev delavnice Ciril Makovec. Foto: arhiv OŠ Dušana Muniha stvenikov iz naše doline pripravile Most na Soči uri. Skuhale smo kranjsko klobaso v dvodnevno delavnico robotike za testu, bučni pire in proseno kašo s osnovnošolce. Te se je udeležilo 38 natelj OŠ Dušana Muniha Most na ga učenci spisali sproti,« je pojasnil sezonsko zelenjavo v ajdovem mo- učencev iz bovške, deskljanske, ka- Soči, s pomočjo različnih senzorjev Makovec. šnjičku. Za sladico pa smo postre- nalske, mostarske, kobariške in tol- samostojno izogibal oviram, se pred Po mnenju organizatorjev so mladi gle karamelizirane skutne štruklje z minske osnovne šole. oviro tudi samostojno ustavil ali vozil dokazali, da so ob ustrezni motivaciji granatnim jabolkom, hruškovo oma- Udeleženci so pod mentorstvom po poljubno zarisani črti. Zadnji dan in dejavnosti, ki jih zanima, sposobni ko ter karamelizirane hruške. Kuha- Zveze za tehnično kulturo Slovenije so učenci izdelali vsak svoj poljubni preseči vsa pričakovanja. Čudili so nje je bilo precej naporno, saj ni šlo najprej spoznali osnove programira- robot; nastala so dvigala, žerjavi, se zbranemu in inovativnemu razmi- vse po načrtih, vendar smo se kljub nja, nato pa se lotili izdelave avtomo- prevozna sredstva, robotske roke šljanju, gradnji robotov, uspešnemu temu dobro odrezale, saj smo zase- bila robota. Ta se je, kot je dejal itd. »Vsi ti roboti so imeli določeno programiranju ter preizkušanju zami- dle deveto mesto in poleg tega tudi eden izmed glavnih organizatorjev nalogo, ki so jo izvrševali samo- sli. »Takih delavnic oziroma dogod- uživale. delavnice Ciril Makovec, sicer rav- stojno na podlagi programa, ki so kov si v naši dolini želimo čim več,

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 17 )

ŽUPANI SERGIO CHINESE, FABRIZIO FUCCARO IN VALTER MLEKUŽ so se na srečanju v UDELEŽENCE OTROŠKEGA PARLAMENTA je v Domu Triglavska roža obiskal župan Valter Rezjuti pogovarjali o razvoju smučarsko-poletnega centra Kanin-Sella Nevea. Mlekuž. medsebojno sodelovanje na kultur- resu vseh treh občin, zato mora biti ureditvijo protiplaznih zaščit, za kar jela ga je predsednica Medobčinskega nem in športnem področju. Veseli pa tudi prednostna naloga dežele Furla- se je zavzel Chinese. Ponovno srečanje društva prijateljev mladine za Gori- ga dejstvo, da župana Bistrice ob Zi- nije - Julijske krajine (FJK) in Repu- bo v januarju, nanj pa nameravajo ško Iva Devetak in mu predstavila li in Straje vasi govorita slovensko. blike Slovenije. Vse tri občine bodo povabiti tudi predstavnike pristojnih njihovo delo. Razkazala mu je dom Besedilo in foto: Milan Štulc pripravile konkretne predloge. Na ministrstev FJK in Slovenije. Takrat in predstavila novosti v njem, hkrati slovenski strani Kanina je prvenstve- naj bi podpisali tudi pismo o nameri. pa podrobneje opisala trenutne de- êzmejno sre~anje ùpanov na namera postavitev novih žičniških Besedilo in foto: Milan Štulc javnosti, ki jih skupina tam izvaja. Konec novembra so se v Rezjuti naprav (za kar so na italijanski strani Na temo »Svet, v katerem želim žive- srečali župani občin Kluže, Rezija in poskrbeli že leta 2009) in vzpostavitev Svet, v katerem èlim ìveti ti« se je namreč odvijal tabor znanja Bovec Fabrizio Fuccaro, Sergio Chi- dodatne ponudbe, na italijanski stra- V drugi polovici oktobra je župan za mladostnike, dejavne v otroškem nese ter Valter Mlekuž. Pogovarjali ni pa nova proga z Golovca do obsto- Občine Bovec Valter Mlekuž obiskal parlamentu. so se o razvoju smučarsko-poletnega ječe proge V Žlebeh, kar je izpostavil udeležence otroškega parlamenta v centra Kanin-Sella Nevea, ki je v inte- Fuccaro, in zagotovitev varnosti z Domu Triglavska roža v Trenti. Spre- Besedilo in foto: Milan Štulc

Utrinki zato upam, da letošnja prva delav- TRADICIONALNI SLOVENSKI nica robotike ni zadnja, ampak da ZAJTRK bo postala tradicionalna,« je še Podbrdo – V petek, 17. novembra, poudaril ravnatelj Makovec. smo tudi na OŠ Simona Kosa Pod- Če bo podpora tudi v prihodnje ta- brdo obeležili dan slovenske hrane kšna, kot je bila letos, tega zagotovo in jutro začeli s tradicionalnim slo- ne bo težko izvesti. Letošnja delavni- venskim zajtrkom. Na mizi so nas ca je bila namreč za udeležence v čakali domače maslo, med in mle- celoti brezplačna, za kar gre zahvala ko, za svež kruh pa je poskrbela kar posoškim gospodarstvenikom – naša ravnateljica, ki je v domači kru- predvsem podjetjem Hidria AET, šni peči sama spekla kruh za celo ITW Metalflex, Mahle Letrika, Salo- šolo. Obiskala sta nas Stanko Šorli nit Anhovo in TKK Srpenica –, ki so »SLOVENIAN CODING SUPER SCHOOL« – Tudi na kobariški šoli so med učenci širili znanje in njegova žena Zlatka, ki sta nam poleg pobude za tovrstno sodelova- programiranja in drugih sorodnih veščin. Za nagrado so dobili delavnico digitalne in medijske pripovedovala o mletju pšenice, nje krili tudi nastale stroške. pismenosti, ki jo je »Code Week« organiziral skupaj z Zavodom Državljan D. nam pokazala različne vrste doma T. Š. F. pripravljene moke ter nam razkrila tne naprave, sposobni morajo biti oblikovali labirint in v razredu reševa- najboljši recept za peko kruha. tudi kritične presoje in distance do li ter izdelovali gobeline in s pomo- Naši učenci so se nato prelevili v EVROPSKI TEDEN čjo odlično pripravljenih gradiv na vsebin na spletu. In tako kot se prave kuharje. Tisti z razredne sto- PROGRAMIRANJA mora otrok naučiti abecede, da spletni strani http://code.org/learn pnje so poskrbeli za sadno malico, Kobarid – Evropski teden programi- lahko bere in razume tekst in da spoznali, kaj se skriva v ozadju raču- oni s predmetne stopnje pa za obil- ranja (»Europe Code Week«) je po- ga sčasoma začne presojati, tako nalniških iger. Vsi smo se preizkusili no kosilo: mineštro z zelenjavo in buda za širjenje znanja programira- mora poznati tudi osnove progra- tudi v igri »Angry birds«, ustvarili kranjsko klobaso, skutne štruklje z nja in drugih sorodnih veščin med miranja, abecede sodobne tehno- zgodbo in labirint. Ob tem smo do- jabolčno čežano ter sveže stisnjeno mladimi. Dogodek se je odvijal kar logije,« pravijo pobudniki evropske- bili tudi priznanje, »Code week« limonado. Za mineštro smo se odlo- dva tedna, in sicer od 7. do 22. ok- ga tedna programiranja. blog pa je o naši šoli pisal kot o čili, ker nam je na šolskem vrtu do- tobra v 50 državah sveta. Zamisel Na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid »Slovenian Coding Super School«, bro obrodilo korenje in buče, meliso se je porodila, ko so svetovalci za so se z osnovami programiranja na saj smo v projekt vključili skoraj vse pa smo uporabili za pripravo zelišč- razvoj evropske Digitalne agende drugačen, zanimivejši način sezna- učence, ki smo jim ponudili več raz- nega čaja. Spretne roke naših učen- skupaj z Evropsko komisijo ugotovili, nili vsi učencev od 1. do 5. razreda ličnih dejavnosti. cev so poskrbele, da smo si lahko da evropskim otrokom in mladostni- in učenci, ki obiskujejo izbirna pred- Besedilo in foto: Aurora Calvet čisto vsi obliznili prste, poleg tega kom manjka digitalnih veščin. »Ni meta Urejanje besedil (7. razred) ter Manas, koordinatorka projekta, pa smo uživali v prijetnem druženju. dovolj, da znajo uporabljati pame- Multimedia (8. razred). Na igrišču smo OŠ Simona Gregorčiča Kobarid Petra Guna, učiteljica slovenščine

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

Ob~ina Kobarid

Aktualne infrastrukturne dela javne poti od gasilskega doma Kobarid gostil dr`avno dno zadene nasprotnikova krogla, pa nalo`be do hišne številke Breginj 95. Skupna preverjanje ekip prve pomo~i je grozila tudi bolničarjem. Skladno z letnim programom dela vrednost naložbe znaša 91 tisoč ev- Drugi vikend v oktobru je Kobarid Ob večjih naravnih ali drugih ne- na področju vzdrževanja prometnih rov. Občina je sredstva zagotovila iz gostil državno preverjanje ekip prve srečah je treba ljudem pomagati v površin v občini Kobarid je bila ok- 21. člena Zakona o financiranju ob- pomoči civilne zaščite (CZ) in rdeče- najkrajšem možnem času in z ustre- tobra zaključena preplastitev dela čin in občinskega proračuna za leto ga križa. Organizatorji so kraj izbrali znimi ukrepi preprečiti oziroma Milanove ulice v Kobaridu. Vrednost 2017. Zaključuje se tudi izgradnja vo- na pobudo kobariškega župana Ro- zmanjšati število žrtev ter druge ne- naložbe je znašala okoli osem tisoč dohrana v Borjani v vrednosti 78 ti- berta Kavčiča, saj letos mineva sto gativne posledice nesreče. Iskanje evrov, sredstva zanjo pa je Občina soč evrov. let od bitke pri Kobaridu in konca žrtev, medicinska pomoč, evakuacija, Kobarid zagotovila v letošnjem pro- V vasi Idrsko poteka gradnja kana- ene najbolj krvavih front prve svetov- zaščita pred neugodnimi vremenski- računu. lizacije s črpališčem in rekonstrukci- ne vojne. Za ranjene vojake je hitra mi vplivi in začasna nastanitev zah- V Breginju se zaključuje zamenja- ja vodovoda z oštevčenjem objektov. pomoč bolničarjev pogosto predsta- tevajo ustrezno usposobljenost ter va vodovoda in preplastitev dela ob- Skupna vrednost naložbe znaša oko- vljala tehtnico med življenjem in učinkovito sodelovanje vseh, ki v ta- činske ceste od odseka državne ceste li 30 tisoč evrov. smrtjo. Spopadi so zahtevali številne kšnih okoliščinah priskočijo na podo breginjskega jedra ter preplastitev Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič žrtve. Nevarnost, da jih lahko uso- moč. Uprava RS za zaščito in reše-

V VASI IDRSKO poteka gradnja kanalizacije s črpališčem in rekonstrukcija vodovoda z oštevče- DRŽAVNO PREVERJANJE EKIP PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽA je njem objektov. oktobra potekalo v Kobaridu.

Utrinki

KOBARI[KI LOVCI ga zajca, gamsa, srnjadi, divjega PRAZNOVALI 70 LET prašiča do jelena. Občasno pa se pojavi tudi medved. Kobariški lovci Kobarid – Lovska družina (LD) Ko- pa se lahko pohvalijo tudi z vedno barid deluje na območju občine Ko- bolj ogroženo ptico – koscem. barid in po površini sodi med večje tovrstne družine v Sloveniji. Danes Zahtevnost lovišča je članom nare- je vanjo včlanjenih okoli 70 lovcev, kovala izdelavo mnogih lovskih stez ki so letos obeležili 70-letnico delo- in prež. Poleg tega so na Matajurju, vanja. Pogoji za njeno ustanovitev Starijskem vrhu in Miji zgradili koče, so se namreč izpolnili leta 1947. ki jih je treba nenehno vzdrževati. S pravilnim gospodarjenjem je koba- Poseben izziv lovcem predstavlja ve- riškim lovcem na tem območju vse dno večje zaraščanje krajine in v zado danes uspelo ohraniti velikega dnjem obdobju tudi naraščanje vo- petelina in ruševca, gozdnega jere- ženj z motokrosi po gozdu, ki vzne- ba ter kotorno. Na območju Stola mirjajo divjad. Vrsto let se je LD Ko- najdemo tudi belko, planinskega zaj- barid srečevala tudi s problematiko, ca, orla, kragulja, kanjo in skobca. kako ustrezno zagotoviti zbiralnico Od zveri sta v lovišču najbolj pogo- za divjad s hladilnico. Leta 2007 so sta lisica in kuna belica, najdejo se zato odkupili stavbo na Gregorčičevi pa tudi jazbec, dihur, podlasica, div- ulici, kjer so si uredili lovski dom, ja mačka in vidra. So pa tu še druge ČLANI LOVSKE DRUŽINE KOBARID PRED SVOJIM DOMOM – Ob 70-letnici delovanja so na zbiralnico in hladilnico. divje živali: od race mlakarice, divje- svečanosti ob občinskem prazniku prejeli tudi priznanje Občine Kobarid. Foto: Silvo Jelinčič Vojko Hobič

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 19 )

škodbami, ki so jih utrpeli prebivalci. Spomin na `rtve prometnih Staro leto se poslavlja. Pred nami so praznični dnevi Vse so odlično opravile nalogo; naj- nesre~ polni lepih želja, objemov in toplih stiskov rok. boljša je bila ekipa RKS – OZ Zagor- V letu 2007 je Svetovna zdrav- V naših mislih so načrti za prihodnost, ki jih bomo je ob Savi II, sledili sta ekipi Koper stvena organizacija na podlagi Reso- s sodelovanjem in zaupanjem skupaj uresničevali tudi v letu 2018. – Flajšter in Novo mesto. Delo vseh lucije Združenih narodov tretjo nede- Verjamem, da bodo modre in pogumne odločitve pripomogle, so si na terenu ogledali številni do- ljo v novembru imenovala za Svetov- da nam bo uspelo udejanjiti zastavljene cilje mačini, obiskovalci in učenci kobari- ni dan spomina na žrtve prometnih v dobro vseh občank in občanov občine Kobarid. ške OŠ. nesreč. Gre za dan, ko se spomnimo Državno preverjanje se je zaključi- vseh umrlih in poškodovanih v pro- Spoštovani, lo s slovesno razglasitvijo rezultatov. metnih nesrečah ter njihovih bližnjih, Zdravnica in predsednica Strokovne- prijateljev, sodelavcev in znancev. želim vam veliko zdravja in miru, ga centra prve pomoči RKS Brigita Smrt ali poškodba v prometni nesre- ki naj bosta prepletena s srečo ter Jazbar je sodelujočim ekipam pove- či je nenaden, silovit in travmatičen osebnim zadovoljstvom. dala, da si na osnovi strokovne ocene dogodek, ki ima dolgotrajen ali celo Mirne božične praznike in lahko prav vsi zaploskajo, ker so do- trajen vpliv na celotno družbo. Vsako segli zastavljene učne cilje. Predse- leto se številu poškodovanih in trpe- srečno novo leto 2018! dnik RKS dr. Dušan Keber je čestital čih zaradi izgube bližnjega pridružu- sodelujočim, v katerih vidi potencial- Robert Kavčič, župan jejo novi posamezniki. Občutek žalosti ne učitelje prve pomoči. in nemoči te ogromne skupine je še Čestitkam se je pridružil tudi žu- toliko večji, ker bi veliko prometnih vanje (URSZR) skupaj z Rdečim RKS in CZ. Letos je sodelovalo 13 pan, ki ni skrival navdušenja nad nesreč lahko ter morali preprečiti. križem Slovenije (RKS) zato vsako najboljših ekip z regijskih preverjanj. izkazanim znanjem, organizacijo pre- V Sloveniji je organizator in koor- leto organizira državno preverjanje Na sedmih deloviščih so se uspešno verjanja in sodelovanjem občine tako dinator dejavnosti že četrtič zapored usposobljenosti ekip prve pomoči soočale s posledicami potresa in po- z RKS kot URSZR. Najboljšim trem Zavod Varna pot, k sodelovanju pa ekipam je osebno čestital in v družbi je letos drugič pristopil tudi Svet za predsednika RKS dr. Kebra ter držav- preventivo in vzgojo v cestnem pro- nega sekretarja mag. Miloša Bizjaka metu Občine Kobarid z namenom podelil nagrade. spodbuditve individualne in skupin- Slednji je v svojem govoru pouda- ske zaveze s konkretnimi dejanji, ril, da so tradicionalna državna pre- prizadevanji in zgledom za večjo var- verjanja usposobljenosti ekip prve nost na cestah. Na prireditvi, ki je pomoči CZ in RK dragocena prilo- potekala 17. novembra, so sodelovali žnost, da z zdravo tekmovalnostjo tudi učenci OŠ Simona Gregorčiča povečujejo svojo učinkovitost. Kobarid, ki so izdelali plakate na te- Organizatorji, RKS, URSZR in Ob- mo prometne varnosti in jih razsta- čina Kobarid, so bili z izvedbo dr- vili na prireditvenem prostoru. žavnega preverjanja izjemno zadovolj- Na začetku je zbrane nagovoril žu- ni. Zadovoljne pa so bile tudi sode- pan Občine Kobarid Robert Kavčič, lujoče ekipe, ki so pohvalile organi- ki je povzel prizadevanja občine na NA DRŽAVNEM PREVERJANJU je sodelovalo 13 najboljših ekip prve pomoči, ki so se na sed- zacijo in ponudbo, ki jo nudi Kobarid. področju varnosti v prometu. Spre- mih deloviščih uspešno soočale s posledicami potresa in poškodbami prebivalcev. Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič govorili so tudi direktorica Medobčin-

Utrinki

NOVA GARA@A ZA KNE[KE nam je priskočila tudi naša gasilska GASILCE mladina, ki je pobarvala napušč in poskrbela za druga dela, primerna Kne`a – Razgibano delo in vse ve- zanje. čje potrebe po dodatnem prostoru je pri članih Prostovoljnega gasilske- Z deli smo postopoma nadaljevali ga društva (PGD) Kneža v preteklih vse do letošnjega septembra, ko smo letih vsiljevalo misel na nov, večji, garažo naposled tudi slavnostno od- razširjeni gasilski dom. K temu so prli. Z velikim ponosom smo medse dodatno prispevale preveč utesnje- povabili PGD iz Gasilske zveze Tol- ne razmere v stari garaži, po drugi min, krajane in druge povabljene strani pa ugodna finančna situacija, goste. Ob tej priložnosti se nam je ki smo si jo prislužili s prostovoljnim pridružila tudi podžupanja Martina delom. Kenda, ki je v imenu občine izrekla zahvalo za nesebično delo in nam Misel je prešla v idejo po tem, ko jo zaželela uspešno prihodnost. je leta 2014 potrdil društveni upravni NOVA GARAŽA PGD KNEŽA je plod 3.211 oddelanih prostovoljnih ur, ki jih je v 171 dneh tako odbor in s katero so se strinjali tudi ali drugače opravilo 33 kneških gasilcev. Foto: Brane Bratuž V čast mi je, da lahko te misli delim člani krajevne skupnosti. Februarja javno in jih kot čestitke ter dobre že- 2015 smo na občnem zboru zami- na dela so se lahko začela. V mese- za streho ter poskrbele za druga pri- lje dodam kot popotnico opravljene- sel nato predstavili še širšemu član- cih, ki so sledili, so pridne roke na- pravljalna dela. Poleti istega leta mu delu. stvu. Sklep o gradnji nove garaže je ših članov izkopale in vlile temelje za smo dokončali zidavo in venec, nato Jurij Kenda Maver, predsednik PGD bil soglasno potrjen in prva gradbe- novo garažo, nato pa obdelale les pa še ogrodje strehe. Na pomoč Kneža

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 20 ) ske uprave občin Bovec, Kobarid, Sre~anje starej{ih ob~anov Tolmin in Kanal ob Soči Suzana Ko- Na prvi decembrski petek se je v nec, pomočnik komandirja Policijske Domu Andreja Manfrede v Kobaridu postaje Bovec Robert Horvat, vodja srečalo okoli 50 starejših občank in službe nujne medicinske pomoči občanov iz občine Kobarid. Tradici- Zdravstvenega doma Tolmin Uroš onalno srečanje je tudi letos poteka- Velikonja ter predstavnica Prostovolj- lo v organizaciji Rdečega križa Slo- nega gasilskega društva Kobarid Va- venije, Območnega združenja (RKS lentina Kranjc. Po končani prireditvi OZ) Tolmin in Občine Kobarid. so vsi sodelujoči prižgali svečke v Na začetku je zbrane pozdravil in spomin na žrtve prometnih nesreč. nagovoril župan Robert Kavčič, ki je Nataša Hvala Ivančič predstavil prizadevanja občine na področju pomoči starejšim ter pod- Odprli prenovljen »Kobari{ki poro Večgeneracijskemu centru Gori- plac« ške, ki prek Posoškega razvojnega Po lanskoletni ureditvi dela prire- centra ter v sodelovanju s Centrom ditvenega prostora v Kobaridu je le- za socialno delo Tolmin organizira tos sledila obnova površine med žu- številne dejavnosti in druženja za pniščem in severnim pročeljem cer- V ZAČETKU DECEMBRA JE KOBARIŠKI ŽUPAN ROBERT KAVČIČ URADNO PREDAL NA- starejše. V nadaljevanju je izrazil za- kve. Vključevala je ureditev odvo- MENU NOVO UREJEN PRIREDITVENI PROSTOR. dovoljstvo, da se lahko vsako leto dnjavanja in elektroinštalacij ter po- stanj, okoli katerega so danes postav- dal kobariški župan Robert Kavčič, sreča z njimi in ob tej priložnosti stavitev nove urbane opreme. Kraj je ljene lesene klopi. Naložba je skupaj ki ni skrival zadovoljstva nad izvede- vsem skupaj zaželel veliko zdravja z ureditvijo pridobil nov, sodobno znašala okoli 220 tisoč evrov. Sred- no naložbo. Uradno odprtje je pope- ter mirne prihajajoče praznike. urejen in kakovosten prostor za dru- stva zanjo je občina zagotovila iz 21. strilo Turistično društvo Kobarid, in Zbrane sta pozdravila tudi pomoč- ženje ter organizacijo kulturnih pri- člena Zakona o financiranju občin in sicer z Miklavževo tržnico, prižigom nik ravnateljice OŠ Simona Gregorči- reditev. letošnjega občinskega proračuna. novoletnih luči, prihodom Miklavža ča Kobarid Simon Skočir in predse- V neposredni bližini starega kostanja V začetku decembra je prireditveni ter kulturnim programom. dnik RKS OZ Tolmin Rafael Šuligoj. je bil novembra lani posajen nov ko- prostor uradno odprl in namenu pre- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič Prisrčen mladostniški kulturni pro-

Utrinki

V GASILSKO OBARVANEM DOPOLDNEVU so otroci iz tolminskega vrtca pridobili veliko novih, zani- V GASILSKO VAJO so gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Most na Soči vključili vse mivih in poučnih izkušenj, ki jih bodo zagotovo še dolgo podoživljali. Foto: Mateja Brezavšček otroke in vzgojiteljice mostarskega vrtca. Foto: arhiv vrtca

»NA POMO^!« plamenih in pri tem nehote »pogasi- številna radovedna vprašanja in jih vzgojiteljice. Na ta način nazorno Tolmin – Zvočni alarm, miren odli« še gasilko Klaro, ki nam je pri opremila z novim znanjem, kako rav- pokažejo, kako ravnati v primeru potem prijazno ter potrpežljivo poma- nati v primeru požara. hod odraslih in otrok iz stavbe k žara, udeleženci gasilske vaje pa gala. Gasilca Ivan in Mišo sta nam zbirnim mestom, klic gasilcem na Sabina Leban, vzgojiteljica, Vrtec Ilke lahko hkrati občudujejo požrtvoval- prikazala gašenje z gasilsko peno, pomoč ter popis udeležencev. Pri- Devetak Bignami Tolmin nost in pogum, ki ga v njihovem vsa- kasneje pa sta gasilsko cev predala hod gasilcev s sirenami in akcija ga- kodnevnem življenju ne manjka, še otrokom. Predstavila in pokazala sta šenja. Tako v mesecu požarne var- GASILSKA VAJA ZA OTROKE posebej, kadar se srečujejo z različ- nam tudi vsa sredstva ter pripomoč- nimi nevarnimi situacijami. nosti v sodelovanju s Prostovoljnim ke, ki jih imajo na gasilskem kamio- IZ VRTCA gasilskim društvom (PGD) Tolmin že nu. Seveda smo preizkusili tudi sire- Most na So~i – V oktobru, mesecu Ker vemo, da lahko na gasilce ve- tradicionalno poteka evakuacijska no. Gasilca Jure in Miha sta nam požarne varnosti Vrtec Most na So- dno računamo, bi se jim radi ob tej vaja. In tudi letos ni bilo drugače. predstavila osebno gasilsko opre- či, ki deluje pod okriljem OŠ, tradi- priložnosti še posebej zahvalili in jih Po evakuacijski vaji so nam gasilci mo. Pomerili smo lahko tudi čisto cionalno obiščejo gasilci Prostovolj- prosili, da tudi drugo leto ponovno pripravili postaje, kjer so se vsi otro- pravo uniformo, si nadeli masko in nega gasilskega društva Most na pridejo med nas. ci preizkusili v gasilskih spretnostih. čelado ter pogledali skozi termoka- Soči, ki pripravijo pravo gasilsko va- Petra Barbič, pomočnica vzgojiteljice, Z vodo so gasili hišo v (naslikanih) mero. Otrokom sta odgovarjala na jo, v katero se vključijo vsi otroci in Vrtec Most na Soči

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 21 )

PRAZNIČNI MESEC SO V KOBARIDU ZAČELI S SREČANJEM STAREJŠIH OBČANOV, ki jih PODOKNIČARJI so letos kljub mrazu dodobra ogreli vzdušje na Miklavžev tržnici, ki jo je ob fi- je nagovoril župan Robert Kavčič, kulturni program zanje pa so pod mentorstvom učiteljice nančni pomoči občine in krajevne skupnosti organiziralo Turistično društvo Kobarid. Foto: Božice Špolad Žuber pripravili kobariški osnovnošolci. Tatjana Šalej Faletič gram so pod mentorstvom učiteljice Veseli december na ga kvarteta Podokničarji. V Kobaridu dedka Mraza, ki bo otroke iz občine Božice Špolad Žuber pripravili učen- Kobari{kem je zadišalo po kuhanem vinu, božič- Kobarid tudi obdaril. Otroke, rojene ci kobariške OŠ. Skozi pesem in glas- Občina Kobarid v sodelovanju s nem čaju in palačinkah. v letošnjem letu, in njihove starše bo bo so poudarili pomen zdravja ter številnimi lokalnimi akterji vsako le- V začetku meseca so v Kobaridu, na novoletnem srečanju novorojenč- sreče in udeležencem pričarali lep to pripravi niz dogodkov, ki popestri- Drežnici in Breginju potekale ustvar- kov sprejel župan Robert Kavčič. začetek prazničnega meseca. Uradne- jo praznični čas. Srečanju starejših jalne božično-novoletne delavnice. V Drežniških Ravnah bodo na bo- mu delu je sledilo prijetno druže- občanov občine Kobarid je sledila 21. decembra si bodo najmlajši ob 17. žič odprli jaslice na prostem, dan nje. Miklavževa tržnica s prihodom sv. uri lahko ogledali otroško predstavo kasneje pa bo v župnijski cerkvi Ma- Miklavža in prižigom lučk ter prije- Rudi in praznične kremšnite. Sledil rije Vnebovzete v Kobaridu potekal Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič tnim kulturnim programom godalne- pa bo obisk še enega dobrega moža, božični koncert opernega pevca Ju-

Utrinki

STO LET OD KONCA SO[KE žencem narodnoosvobodilnega boja FRONTE (NOB). Še posebno slovesno in ču- stveno je bilo za sorodnike tistih pa- Kobarid – 24. oktobra je minilo natanko sto let od začetka bitke pri Ko- dlih, katerih imena in priimki so od- baridu oziroma 12. soške bitke, ka- slej napisani na grobnici. tere razplet je pomenil konec soške Grobnica na pokopališču v Kobaridu fronte. Ob okrogli obletnici se je zvr- je bila odkrita leta 1961. Na njej so stilo veliko spominskih dogodkov na bila zapisana imena in priimki padlih, mnogih krajih ob nekdanji soški med katerimi je bilo tudi 34 nezna- fronti, tudi v Kobaridu. V Kobariškem nih padlih borcev. Vse od leta 1961 muzeju so predvajali predpremiero se je iskalo imena neznanih padlih dokumentarnega filma RTV Sloveni- in do danes se je število neznanih ja Čudež pri Kobaridu in odprli novo padlih iz 34 zmanjšalo na 18. Dol- razstavo Kobarid, Caporetto, Karfre- goletna prizadevanja Krajevnega od- it 1917 avtorja Željka Cimpriča. V bora Združenja borcev za vrednote prostorih Ustanove »Fundacija Poti NOB (KO ZB) Kobarid so bila v tem miru v Posočju« je bila istočasno od- OB STOLETNICI KONCA SOŠKE FRONTE so se ob nekdanji frontni liniji zvrstili številni dogod- letu uresničena, saj je Občina Koba- prta razstava fotografij Kaj čudežne- ki v spomin na tragedijo, ki je razbila družine, razdrla prijateljstva, zanetila sovraštvo med narodi rid v svoj proračun umestila in spre- ga je v vojni? avtorja Marka Štepca. in v zavesti evropskih narodov ter posameznikov pustila trajen pečat in spomin. Foto: arhiv jela strošek ureditve grobnice z do- Fundacija je 24. oktobra povabila k Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju« polnjenimi napisi novih imen identifi- tihi in spoštljivi gesti Prižgimo luč za ciranih padlih borcev. za vse padle in ganljivim koncertom in novih razvojnih priložnosti. Pred- mir in ob 11. uri so padlim v spomin Da bi se nikdar več ne ponovilo! vsem pa je to pot po lepi, neokrnjeni Borčevska organizacija si bo tudi v na 45 lokacijah v Sloveniji in Italiji pevcev Okteta Simon Gregorčič Ko- naravi, kjer danes najdemo mir. prihodnje prizadevala najti imena vzdolž Poti miru od Alp do Jadrana barid, Dua Bakalina ter mešanega ostalih neznanih padlih borcev. To, zagorele sveče. Popoldne je pred Erika Kapitan, Ustanova »Fundacija Poti zbora Tourdion Cavalicco iz Italije. miru v Posočju« da so njihova imena zapisana, si omenjenima fundacijo in muzejem vsekakor zaslužijo. Veliko na novo potekala slovesnost s predstavniki 11. novembra ob 11. uri je minilo 99 zapisanih jih je padlo prav v času slovenskega, madžarskega, nem- let od konca 1. svetovne vojne, ki je GROBNICO DOPOLNILI Z Kobariške republike leta 1943. Med škega in italijanskega naroda, na ka- razbila družine, razdrla prijateljstva, NOVIMI IMENI PADLIH njimi so bili borci iz Posočja, No- teri se je zaključil spominski tek ma- zanetila sovraštvo med narodi in v tranjske, Goriške in Rus Ilija Kolon- džarskih in slovenskih vojakov Bu- zavesti evropskih narodov ter posa- BORCEV dimpešta–Kobarid ter pohod nem- meznikov pustila trajen pečat in spo- Kobarid – Velika množica je 1. no- tajev, ki je ob branitvi republike pa- ških vojakov po poteh 12. šlezijske min. Kjer je bila nekoč vojna, je da- vembra na kobariškem pokopališču del pri Napoleonovem mostu. divizije iz Tolmina do Kobarida. Dan nes Pot miru, pot po dediščini soške ob dnevu spomina na mrtve priso- Spominske svečanosti sta se udele- se je končal v cerkvi sv. Antona pri fronte, pot spomina na žrtve, pot stvovala predaji z novimi 16 imeni žila tudi kobariški župan Robert italijanski kostnici v Kobaridu z mašo sprave, mednarodnega sodelovanja dopolnjeno grobnico padlim udele- Kavčič in namestnik vojaškega ata-

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 22 )

Zimska slu@ba in seznam izvajalcev plu@enja v obîni Kobarid Zima je è potrkala na vrata. Izvajanje zimske slu`be v ob~ini Kobarid bo tudi letos opravljala Komunala Tolmin. Kontaktna oseba za obmo~je na{e ob~ine je Marko Kurin~i~ (telefon: 041-851-259) ali deùrna slu`ba Ko- munale Tolmin (telefon: 041-625-191). Seznam izvajalcev pluènja s kontaktnimi podatki in razporedom po obmo~jih ob~ine najdete na spletni strani Ob~ine Kobarid (www.kobarid.si). ana Vasleta in združenih zborov iz novega prehoda v veliko dvorano, občine Kobarid. prenovo strojnih in elektroinštalacij Koledar dogodkov sproti dobiva v novih prostorih ter novo talno ka- nove vsebine, zato vas vabimo, da nalizacijo. Skupna vrednost je znaša- spremljajte dogajanje na občinski la 161 tisoč evrov. Del sredstev je spletni (www.kobarid.si) in Facebo- občina pridobila prek javnega razpisa okovi strani ter na radiu Alpski val. Fundacije za šport (skoraj 26 tisoč KOBARIŠKA TELOVADNICA JE DOBILA PRENOVLJENO PODOBO. Uradno odprtje je potekalo 1. decembra, ko je telovadnico namenu predal župan Robert Kavčič. Prisrčno vabljeni, da se nam pridru- evrov), razliko pa je zagotovila s po- žite na katerem od dogodkov ter se vratnimi sredstvi iz 23. člena Zakona ni veliko pridobitev za vse uporabni- U-13 v Sloveniji. v prijetnem vzdušju poslovite od sta- o financiranju občin. ke, kraj in občino. Slovesno jo je 1. Uradnemu delu je sledila tekma rega leta in z optimizmom vstopite v Oktobra in novembra je v telova- decembra odprl župan Robert Kav- med domačim Klubom malega no- leto 2018! dnici potekala zamenjava dotrajanega čič, ki se je vsem uporabnikom za- gometa (KMN) Oplast Kobarid in Nataša Hvala Ivančič parketa. Skupna vrednost naložbe je hvalil za razumevanje in strpnost, ki gosti FutureNet Maribor. Moštvi so znašala 73 tisoč evrov. Občina Koba- je bila potrebna v času obnove. Z na parket pospremili mladi nogome- Prenovljena {portna dvorana rid je del sredstev, okoli 42 tisoč ev- začetnim strelom, ki ga je v njegovi taši KMN Oplast Kobarid selekcij U-8 Kobarid odprla svoja vrata rov, pridobila na razpisu Ministrstva družbi izvedel najboljši nogometni in U-9. Obe ekipi sta odlično odigra- Letošnji veseli december smo za- za izobraževanje, znanost in šport, strelec pretekle sezone U-13 v Slove- li; vsaka je prejela po eno točko, ki čeli z uradnim odprtjem Športne razliko pa zagotovila v rebalansu le- niji Blaž Plesničar, je bila dvorana jo prenašata v naslednji krog. dvorane Kobarid, ki je bila v zadnjih tošnjega proračuna. odprta in predana namenu. Ob tej Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič letih deležna celovite obnove. Ener- Športna dvorana Kobarid, ki se priložnosti je Plesničar iz rok pred- getski sanaciji je sledila prenova gar- uporablja za šolske namene, vadbe sednika Malonogometne zveze Nova Oktobrsko sre~anje ùpana z derob in sanitarij ter zamenjava do- društev, klubov, klubska tekmovanja, Gorica in člana komisije za mali no- diplomanti trajanega parketa. rekreacijo ter izvajanje šolskih in kul- gomet pri Nogometni zvezi Slovenije V okviru občinskega praznika se Naložba je zajemala celovito pre- turnih prireditev, je z zamenjavo par- Dušana Bezjaka prejel pokal za naj je župan Robert Kavčič drugič v tem novo garderob in sanitarij, izvedbo keta dobila dokončno podobo. Pome- strelca pretekle sezone v kategoriji letu srečal z diplomanti občine Ko-

Utrinki

PREDAJA Z NOVIMI 16 IMENI DOPOLNJENO GROBNICO PADLIM UDELEŽENCEM NOB – PRIREDITEV PRI KRNSKEM JEZERU – Organizacijski odbor je drugo soboto v novembru s Slavnostni govornik Zdravko Likar je vse prisotne opozoril, da ne smemo dovoliti, da zamre pomočjo društev in podpornikov ter številnih planincev izvedel 18. pohod Krn – pohod spomina zgodovinski spomin na vse vojne. Spominska obeležja, kot je ta grobnica, naj bodo velik opo- 1918–2017. Foto: Peter Černuta min vsem, da je vojna le poguba, mir pa največja vrednota. Foto: Željko Cimprič

šeja Ruske federacije v Sloveniji položile tudi delegacije Veleposlani- TRADICIONALNI POHOD številnih planincev izvedel 18. po- podpolkovnik Sergej Banin, ki je na štva in Konzulata Republike Italije v SPOMINA hod Krn – pohod spomina 1918– grobnico položil cvetje in se Sloven- Sloveniji, Ministrstva za obrambo RS Krnsko jezero – Organizacijski od- 2017. Spominske slovesnosti se je cem zahvalil za skrb, ki jo posvečajo in Občine Kobarid. bor za prireditev pri Krnskem jezeru udeležila tudi ministrica za obrambo padlim ruskim vojakom. Nekaj dni Vojko Hobič, predsednik KO ZB za vre- je drugo soboto v novembru s po- Andreja Katič, ki je v svojem nago- pred tem pa so na grobnico vence dnote NOB Kobarid močjo društev in podpornikov ter voru med drugim dejala, da je tudi

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 23 )

OKTOBRSKEGA SREČANJA Z ŽUPANOM SE JE UDELEŽILO DEVET DIPLOMANTOV IZ OB- PRI ITALIJANSKI KOSTNICI NAD KOBARIDOM je konec oktobra potekala tradicionalna spo- ČINE. minska slovesnost. barid. Povabilu, objavljenemu na nagradi vsakega diplomanta, magi- vojni in položili vence. fronte za naš narod pomenila umik spletni strani občine, se jih je odzva- stra in doktorja, ki v roku treh mese- Na spominski slovesnosti, ki jo že bojnih dejavnosti s slovenskega oze- lo devet: sedem jih je diplomiralo, cev od izdaje javne listine o zaključ- več desetletij prireja italijanski kon- mlja, vrnitev beguncev domov ter ena je pridobila naziv magistrice, ku študija vloži vlogo z zaključno zulat v Kopru, je na začetku vse počasno obnovo. eden pa je uspešno zaključil doktorat. nalogo in se odzove povabilu na sre- zbrane nagovorila generalna konzul- Padlim so se poklonili številni pred- Župan je prisluhnil njihovim pred- čanje, kjer svoje delo tudi predstavi. ka Republike Italije v Republiki Slo- stavniki italijanskih in slovenskih obla- stavitvam in v sproščenem vzdušju z Srečanje poteka vsako leto dvakrat; veniji Iva Palmieri. V nadaljevanju sti ter društev, med njimi tudi župa- njimi poklepetal o načrtih za prihod- naslednje bo predvidoma spomladi. slovesnosti je spregovoril veleposla- na Občine Kobarid Robert Kavčič in nost ter zainteresiranosti mladih za Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič nik Republike Italije v Sloveniji Pao- Občine Čedad Stefano Balloch. vključitev v lokalno politiko. Čestital lo Trichilo, ki je povedal, da je v Spominska slovesnost se je nadalje- jim je za dosežek in jim zaželel veliko Tradicionalna spominska Italiji Kobarid (»Caporetto«) sopo- vala na kobariškem pokopališču, kjer uspeha na nadaljnji življenjski poti. slovesnost pri italijanski menka za hud neuspeh, težak poraz, so se zbrani poklonili padlim borcem Srečanje in dodelitev denarnih na- kostnici polom in kapitulacijo, po kateri pa se narodnoosvobodilnega boja v Koba- grad poteka v skladu s Pravilnikom Zadnjo oktobrsko soboto je pri ita- je Italija spet uspela postaviti na no- ridu in k spomeniku položili vence. o dodelitvi denarnih nagrad diplo- lijanski kostnici nad Kobaridom po- ge. Zbrane je nagovoril tudi državni Zbrane je nagovoril načelnik Upravne mantom, magistrom in doktorjem v tekala spominska slovesnost ob 100. sekretar na Ministrstvu za obrambo enote Tolmin mag. Simon Leban. Občini Kobarid ter sprejetim občin- obletnici kobariške bitke, na kateri so mag. Miloš Bizjak, ki je dejal, da sta skim proračunom. Občina Kobarid se poklonili padlim v prvi svetovni 12. soška ofenziva in konec soške Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič

Utrinki po sto letih »globalni mir žal še ve- dni bližini Planinskega doma pri Krn- zavedali težav, ki so jih imeli v mo- Kobarida do Robiča in naprej, se dno nedosežen cilj. In je mednaro- skih jezerih. Tam sta venec položila narhiji. Kot vodja Jugoslovanskega nadaljujejo. Kako močno je izguba dna politična agenda. Je cilj, za bovški župan Valter Mlekuž in član kluba je Slovenec Anton Korošec Kobarida pretresla Italijane kaže tudi katerega si prizadeva tudi naša dr- Društva 1313 Miloš Domevšček. V 30. maja 1917 v dunajskem držav- to, da se v pogovorni italijanščini be- žava – samostojna in suverena Re- kulturnem programu so nastopili nem zboru predstavil majniško de- seda »caporetto« uporablja kot si- publika Slovenija in mu sledi Slo- pevci z Bovškega, povezovalec in klaracijo, v kateri so slovenski, hrva- nonim za popoln polom ali poraz. venska vojska«. recitator Janko Stušek, harmonikar ški in srbski poslanci zahtevali zdru- Predavateljica je opozorila na nekoli- Državnozborski poslanec in predse- Matic Černuta ter trobilni kvintet žitev vseh južnih Slovanov monarhije ko prezrto dejstvo, da so italijanski dnik organizacijskega odbora prire- Orkestra Slovenske vojske. v samostojno državno telo pod dina- vojaki ob zavzetju nekaterih krajev ditve Danijel Krivec je v pozdrav- Milan Štulc stijo Habsburžanov. V podporo temu (tudi Kobarida) leta 1915 ugotovili, nem nagovoru poudaril nesmiselno- so na slovenskem ozemlju zbirali da niso na svoji zemlji in da prebival- sti krutih dogodkov izpred sto let ter podpise, za ta namen pa so se or- ci ne govorijo njihovega jezika. Ob- ponovne nevarnosti v današnjem LETO 1917 – LETO ganizirale tudi ženske. Kljub politič- čutili so odklonilen odnos Slovencev času. »Zdi se, da celo mir in vojna ODLO^ILNIH PRETRESOV ZA nim pretresom so se boji na soški do italijanske vojske, še zlasti po ne pomenita tistega, kar sta ne- SLOVENCE V AVSTRO- fronti nadaljevali. 10. in 11. soški bit- streljanju talcev (prve civilne žrtve) v koč. Nemogoče je povleči trdne OGRSKI MONARHIJI ki je sledila zadnja, ki se je začela vasi Idrsko junija 1915. K uspehu tradicionalne meje med vojno in Praga (^e{ka) – Na povabilo direk- 24. oktobra 1917 s prebojem pri avstrijsko-nemškega preboja je pri- mirom. Nove oblike sodobnega te- torja Vojaško-zgodovinskega inštitu- Tolminu in Bovcu. Prodor Šlezijcev speval drzen in tvegan preboj z ne- rorizma pomenijo novo varnostno ta v Pragi, polkovnika Aleša Knižka, je kasneje v propagande namene prekinjenim pregonom, ki je naspro- grožnjo večjih razsežnosti tudi v se je zgodovinarka mag. Damjana dobil ime Čudež pri Kobaridu. Av- tniku onemogočal povraten napad. družbah in državah, ki jih imamo Fortunat Černilogar septembra v stro-ogrsko, nemško in slovensko Napadalec je izkoristil tudi slabo vre- za mirne in varne. Nam pa ni vsee- Pragi udeležila dvodnevne mednaro- časopisje je tedaj pisalo o preboju me, ki je omogočilo presenečenje. no ali bo vojna ali mir. Hočemo mir. dne konference »1917 – Revolution pri Tolminu in Bovcu. Na simpoziju sta bila podana še dva Trajen mir!« je poudaril Krivec. in War, Society in Revolution«. V Različni interesi takoj po dogodkih, pogleda na dogajanje izpred sto let Po prižigu ognja miru in zaključku okviru predavanja je izpostavila dva zlasti pa v novejšem času, so mitizi- v Posočju: mag. Jernej Komac je prireditve ob jezeru so se udeležen- dogodka, ki sta leta 1917 zaznamo- rali ta del zgodovine, kar je bilo tudi spregovoril o vojnem dogajanju na ci poklonili tudi padlim madžarskim vala slovenski prostor. Tako kot dru- izpostavljeno. Razprave, zakaj je pri- območju Bovca, mag. Tadej Koren vojakom ob spomeniku v neposre- gi narodi so se tudi Slovenci vse bolj šlo do tako hitrega prodora preko pa o »Caporettu« – imenu, kraju in

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 24 )

Ob~ina Tolmin

Na ob~inskih cestah dejavno Boštjan Uršič. vse do konca leta Začel se je veseli december in tako se počasi, svečano in v številne Na drugi strani je bilo v zadnjih lučke odeto poslavlja leto 2017. Čas, ki je pred nami, je namenjen Potem ko je Občina Tolmin v zgo- mesecih zaključenih kar nekaj inve- tudi druženju v prijetnem prazničnem vzdušju, kjer ponavadi dnjem jesenskem času izpeljala obno- sticij na cestni infrastrukturi po vsej vo nekaterih poškodovanih odsekov pozabimo na dogodke in odločitve, ki v nas zbujajo negativna občini. V Podbrdu so že avgusta po- lokalnih cest, gradbena dela ponekod čustva. V veselem razpoloženju v ospredje pridejo dosežki, ki nas pravili most pri cerkvi, na katerem so še niso zaključena. Predvsem izvajal- družijo in tako ustvarjajo pravo novoletno vzdušje. zamenjali zgornji ustroj ceste, ta del cem delo otežujejo vremenske raz- Upam ter vsem skupaj želim, da bi iz tega na novo asfaltirali, ograjo mostu nado- mere s padavinami in nizkimi tem- mestili z novo ter uredili odvodnjava- peraturami, ki ne dopuščajo končne pozitivnega vzdušja zraslo novo leto, ki se bo nje. Istočasno so sanirali dva spodko- asfaltacije. Kjer bodo lahko, bodo iz preteklih izkušenj učilo in tako postalo pana odseka na cesti Podbrdo–Bača dela zaključili do konca leta, sicer se najboljše doslej. Naj to velja tako za vas osebno pri Podbrdu. Na 50-metrskem odseku bodo na gradbišča vrnili ob spomla- kot tudi za življenje v naši skupnosti. ceste Kanalski Lom–Dolgi Laz–Testeni danskih otoplitvah. Tako na končno so izvedli nove armiranobetonske zi- asfaltacijo čakata lokalna cesta Lju- Srečno 2018! dove in ga asfaltirali, za zaščito pred binj–Kneža na območju Huma, kjer padajočim kamenjem so varovalne so ob robu cestišča že izvedli armira- Uroš Brežan, župan mreže postavili ob cestah Kneža–Loje nobetonske krone, in javna pot Vol- in Kneža–Kneške Ravne. Sanirali so če–Rut, na kateri so izvedli lokalne širini pet metrov bo spremljal nov tni dolžini od krožišča do konca ob- zelo poškodovan odsek ceste Ljubinj– sanacije zelo poškodovanih delov ce- pločnik v širini 1,20 metra, ki bo z novljenega odseka uredili javno raz- Hum, na katerem so obbetonirali stišča. Konec novembra so izvajalci navezavo na obstoječi pločnik obmo- svetljavo in odvodnjavanje ceste, je podirajoči se kamniti zid, odsek as- začeli z razširitvijo približno 100-me- čje stanovanjskih hiš za trgovskim načrtovane posege predstavil odgo- faltirali in na njem uredili odvodnja- trskega odseka ceste za trgovskim centrom povezal s trgovino in naprej voren za investicije na področju ce- vanje ceste. Na Prapetnem Brdu so centrom Hofer v Tolminu. Cestišče v s krožiščem. Obenem bodo na celo- stne infrastrukture na Občini Tolmin sanirali oporni zid nad cesto, v Ušniku

Utrinki bitki. Poleg slovenskih predstavni- [^EPEC SPOMINA OB kov so na simpoziju sodelovali še SPOMENIKU PADLIM predavatelji iz Avstrije, Avstralije, Če- @RTVAM ške, Francije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovaške in Združe- Koritnica – V Baški grapi so se 30. nih držav Amerike. oktobra spomnili 45. obletnice odkritja spomenika padlim in žrtvam Mag. Damjana Fortunat Černilogar, vojne iz krajevne skupnosti (KS) muzejska svetnica Grahovo ob Bači. Krajani so pono- sni, da je spomenik delo domačina, V POKLON @RTVAM akademskega slikarja in grafika Lju- PLINSKEGA NAPADA ba Brovča. Kot srednješolskega profesorja likovne vzgoje, vzgojitelja Naklo pri Bovcu – Dvanajsta ofenziva, in kulturnega delavca so ga namreč ki je v naše kraje prinesla mir, se je zanimala še druga področja ustvar- pred natanko sto leti začela v bovški jalnosti. Lotil se je načrtovanja oblik kotlini s plinskim napadom nemške ČLANI DRUŠTVA 1313 SO SE POKLONILI PADLIM VOJAKOM V NAKLU. Foto: arhiv Društva 1313 in postavitev nekaterih partizanskih vojske. Ta je plinske granate naperila spomenikov ter obeležij na Tolmin- v prvo frontno linijo italijanske vojske, obletnici tega dogodka poklonili ome- komemoraciji konec novembra v skem. ki je bovško polje sekala po trasi da- njenim padlim vojakom v Naklu. Tu svojem govoru zbranim opisal mag. Ko so ga krajani in borci njegove ro- našnje ceste v Čezsočo. Ob noč- je še danes dobro ohranjen vhod v Vasja Klavora. Člani Društva 1313 dne vasi nagovorili, da bi na Koritnici nem napadu od Rombona do Krna kaverno, ki so ga leta 1997 člani smo ob tej priložnosti pripravili izpo- ustvaril spomenik žrtvam vojne, se je bilo iz prve avstro-ogrske linije Zgodovinske sekcije Bovec dodobra ved vojaka tik pred napadom in poje še posebej potrudil. Zagnano so vzhodno od Bovca v zajede južno od obnovili. Omenjeni vhod v kaverno je skrbeli za položitev žalnega venca. delali tudi domačini. Vitek, šest me- Bovca izstreljenih 250 plinskih gra- tudi dokumentiran na več fotografijah Dogodek je spremljal bovški pevski trov visok spomenik v obliki treh pu- nat. Posledice smrtonosnega vojne- iz časa preboja. Zato smo se organi- zbor. V znak prijateljstva in miru sta šk, ki jim položaj sporoča konec so- ga plina so povzročile takojšno smrt zatorji odločili, da ob tem visokem župana Bovca in Tarčenta posadila vražnosti, mir in svobodo, se je z di- vojakov, razporejenih v 87. bataljon jubileju uredimo okolico te kaverne lipo in prav s pesmijo Lipa, se je pri- namično eleganco dvignil proti nebu Friuli. S tem je avstro-ogrska vojska in ob vhodu postavimo spominsko reditev, kateri so prisostvovali tudi kot stalna častna salva 25 žrtvam popolnoma razorožila prvo obramb- tablo. Na njej je v štirih jezikih kratek uniformirani avstro-ogrski vojaki in vojne, katerih imena so vklesana na no linijo, v kateri so bili med drugim povzetek tega dogodka in fotografija alpini iz sosednje Furlanije, zaključila. ploščo podstavka. S to stvaritvijo se tudi vojaki slovenske narodnosti. trupel vojakov, ki ležijo pred kaverno. Miloš Domevšček, predsednik Društva je umetnik oddolžil ne le spominu na Člani Društva 1313 smo se ob 100. Dogodke plinskega napada je na 1313 svoje padle rojake, ampak tudi svo-

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 25 )

(ŠG 01), ki ga je na oktobrski seji in javne razsvetljave z električno sprejel tolminski občinski svet. OPPN energijo. Ob tej postaji bo tudi eko- je podlaga za pripravo projektne do- loški otok za ločeno zbiranje odpad- kumentacije za pridobitev gradbenih kov. Komunalne odpadne vode iz dovoljenj na območju, ki ga je za novih stavb bodo speljane v male stanovanjsko gradnjo določil že pred čistilne naprave na posameznih par- petimi leti sprejet Občinski prostorski celah, čiste padavinske vode s streh načrt Občine Tolmin (OPN). Zaenkrat se bodo hranile v rezervoarjih dežev- je to večinoma nepozidano stavbno nice, viški pa odvajali v ponikovalni- zemljišče, ki se uporablja v kmetijske ce in razpršeno po terenu. Za priklju- namene (njive, travniki), a kot pravi čitev novih stavb na vodovodno predsednik Krajevne skupnosti Šent- omrežje je načrtovana dograditev ob- viška Gora Gregor Lapanja, kandi- stoječega vodovoda Šentviška plano- dati za nakup zemljišč so, tako da se ta. Novo stanovanjsko območje bo na Šentviški planoti nadejajo še ene- opremljeno tudi z javnim telekomu- PRIBLIŽNO 100-METRSKI ODSEK CESTE za trgovskim centrom Hofer v Tolminu bodo razši- ga lepega bivanjskega naselja. nikacijskim omrežjem. rili na pet metrov. Cestišče bo spremljal nov pločnik v širini 1,20 metra, na celotni dolžini od OPPN na parcelah dovoljuje po- Špela Kranjc krožišča do konca obnovljenega odseka pa bodo uredili še javno razsvetljavo in odvodnjavanje ceste. ljubno orientirane stavbe dveh etaž, možna je gradnja kleti. V osnovi so V okviru popotresne obnove pa so ob lokalni cesti izvedli podpor- Na [entvi{ki Gori deset stavbe krite z dvokapno streho, ki je bo poru{enih {e nekaj ni zid. Z izvedbo kamnitobetonskih novih gradbenih parcel v manjšem delu lahko tudi ravna. Za objektov zložb so sanirali dve spodkopani V severnem delu naselja Šentviška osvetlitev mansarde so dovoljena Dotrajan objekt nekdanje tolmin- bankini ob cesti Dolenja Trebuša–Ho- Gora bo zrasla nova stanovanjska strešna okna ali frčade. Višinske raz- ske vojašnice Na Logu, ki stoji za tenje, na enak način pa sanirali zelo soseska. Na 1,26 hektara velikem oblike med parcelami lahko premošča- veterinarsko ambulanto in trgovskim poškodovan odsek ceste Grahovo ob močju je načrtovanih deset novih jo travnate brežine ali kamniti ozi- centrom Eurospin, bodo v kratkem Bači–Bukovo, ki so ga tudi asfaltirali. gradbenih parcel, na katerih se bo roma s kamnom obloženi oporni porušili. Občina je z Državno tehnič- »Poleg navedenega smo na območju lahko gradilo stanovanjske objekte in zidovi, ki morajo biti ozelenjeni. no pisarno in izvajalcem Renova 412 celotne občine postavili približno 1,5 gospodarska poslopja ter dopolnilne Ograje med sosednjimi parcelami so podpisala tripartitno pogodbo, saj je kilometra cestnih odbojnih ograj v stavbe kot nezahtevne in enostavne lahko le transparentne, lastniki bodo rušenje predvideno v okviru popotre- skupni vrednosti približno 60.000 ev- objekte. Tako določa Občinski po- lahko zasadili živo mejo. Na območju sne obnove. rov,« je pregled zaključil Uršič. drobni prostorski načrt (OPPN) Sta- novega naselja bo transformatorska Izvajalec bo za rušenje približno Besedilo in foto: Špela Kranjc novanjska zazidava Šentviška Gora postaja za napajanje novih objektov 2.500 m2 velike stavbe potreboval

Utrinki

vri kot solistka in Nika Mavri kot Društvo Baška dediščina in soorga- bralka. Zapeli so še za to priložnost nizatorje Krajevno skupnost Graho- zbrani domači pevci nekdanjega vo ob Bači, domače Športno dru- Mešanega pevskega zbora Ivan Ko- štvo Zarja, PGD Grahovo ob Bači in košar Koritnica. Razstavili so tudi ne- podjetje Ortar. Udeležila sta se ga kaj fotografij z otvoritvenega slavja. še predstavnika portala Travel Slo- Besedilo in foto: Olga Zgaga, Društvo venia, ki je pohod promoviral v slo- Baška dediščina venskem in angleškem jeziku. Nav- dušeni so bili tudi domačini, ki so pri pripravah sodelovali s polno mero RAZNOLIKOST 5. POHODA posluha in dobrih dejanj. PO TEMATSKI POTI Tokrat se pohodniki, ki so z navdu- Ba{ka grapa – Letošnji 5. pohod šenjem vsrkavali žar jesenskega po Tematski poti Na svoji zemlji je z sonca, niso ustavljali le na tematskih raznolikostjo udeležbe pohodnikov, točkah, povezanih s filmom Na svoji ki so prišli prav iz vseh slovenskih zemlji, znamenitostmi kraja z okolico pokrajin, presenetil organizatorja in Bohinjsko progo. Pohod je bil na-

45. OBLETNICE ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM IN ŽRTVAM VOJNE IZ KS GRAHOVO OB BAČI – Vitek, šest metrov visok spomenik v obliki treh pušk, ki jim položaj sporoča konec sovra- žnosti, mir in svobodo, se z dinamično eleganco dviguje proti nebu kot stalna častna salva 25 žrtvam vojne, katerih imena so vklesana na ploščo podstavka. jemu rojstnemu kraju. dnik Združenja borcev za vrednote KS Grahovo ob Bači je v sodelova- NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. nju z domačimi društvi in Društvom Ob izgradnji so spomenik sprejeli v Baška dediščina slovesnost oboga- varstvo otroci OŠ Grahovo ob Bači. tila s kulturnim programom. Krajane Čeprav slednje v kraju ni več, je slo- in pohodnike po Tematski poti Na vesnost polepšala pesem najmlajših svoji zemlji je nagovorila predsedni- pod budnim očesom domačinke Ta- ca Irena Štenkler, slavnostni go- nje Mavri. Izkazali sta se učenki 5. POHOD PO TEMATSKI POTI NA SVOJI ZEMLJI – Prihod pohodnikov k tematski tabli št. 4 vornik pa je bil Rok Uršič, predse- mostarske osnovne šole Mojca Ma- (Pr’ Brelhu).

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 26 )

OBJEKT NEKDANJE VOJAŠNICE V TOLMINU bodo v kratkem porušili, v prihodnosti pa bi na DELOVNA SKUPINA, KI JO JE KS MOST NA SOČI imenovala za sodelovanje z Direkcijo RS njegovem mestu lahko stal center zaščite in reševanja. za infrastrukturo in Občino Tolmin pri tem projektu, ima prvo nalogo poiskati arhitekta oziroma arhitekturni biro, ki bi lahko s pomočjo njenih usmeritev pravočasno pripravil novo idejno zasnovo mostu ob upoštevanju izdanih projektnih pogojev. Foto: Tatjana Šalej Faletič kakšen mesec, župan Uroš Brežan oktobrski seji sprejel občinski po- pa je ob podpisu pogodbe izrazil za- drobni prostorski načrt. vsebino skupaj s spremnim dopisom seznanjeni, čeprav tega mnenja ne dovoljstvo, da se je Občina Tolmin Besedilo in foto: Špela Kranjc prek običajne pošte seznani vsa go- delijo vsi krajani in tudi nekatera dej- lahko dogovorila za izvedbo del v spodinjstva na območju KS Most na stva kažejo drugače. Predvsem jih okviru popotresne obnove. Kot je I{~ejo arhitekta, ki bo Soči ter informacijo deli tudi prek moti, da pri oblikovanju novega mo- povedal, za širše območje omenjene- pripravil novo idejno lokalnih medijev. stu s projektantom ni sodeloval arhi- ga objekta potekajo dogovori, da se zasnovo mostu Spomnimo, da je DRSI poleti izve- tekt. Po njihovem bi zato kraj z no- na njem v prihodnosti uredi center Po zboru občanov Krajevne sku- dla javno naročilo za gradnjo novega vim objektom, ki ga sicer omejujeta zaščite in reševanja, kjer bi svoje pro- pnosti (KS) Most na Soči, ki ga je mostu na Mostu na Soči, ki je del višina stoletnih voda in nivo ceste na store imeli gasilci, gorski reševalci in župan Uroš Brežan sklical 7. novem- regionalne ceste, in nato z izbranim obeh bregovih Soče, zgubil sedanjo policisti. »Za izvedbo tega projekta bo bra v mostarski OŠ in na katerem so izvajalcem podpisala pogodbo. Tik veduto. Glasne pobude za čim prej- občina pristopila k izdelavi idejne se prisotni krajani v tajnem glasova- pred začetkom gradbenih del, s ka- šnjo rekonstrukcijo mostu na Mostu zasnove,« je še napovedal Brežan. nju izrekli proti rekonstrukciji mostu terimi so nameravali zaključiti do na Soči je sicer tamkajšnja KS dajala Poleg objekta nekdanje vojašnice čez Sočo glede na obstoječo projek- nove turistične sezone, pa je Svet KS že skoraj tri leta, saj sta šibki točki bodo v okviru zaključka popotresne tno dokumentacijo, je Direkcija RS Most na Soči 26. 10. sprejel sklep, da obstoječega objekta predvsem slaba obnove na območju občine Tolmin za infrastrukturo (DRSI) kot investi- se do nadaljnjega oziroma do pred- pretočnost ob močnejših padavinah odstranili še nekaj objektov, med tor Občino Tolmin 16. novembra pi- stavitve projekta s strani predstavni- in slaba prometna varnost – cestišče drugim stanovanjski hiši Hudajužna sno seznanila s pogoji za nadaljeva- kov DRSI zaustavijo vse dejavnosti, je namreč ozko ter brez pločnikov in 38 in Šentviška Gora 48, slednjo za nje projekta. Direktor DRSI Damir povezane z gradnjo mostu. Očitki javne razsvetljave. Občina se je z ar- potrebe izgradnje dovozne ceste v Topolko in vodja Sektorja za investi- letijo na to, da so bili krajani v pri- gumenti Mostarjev strinjala in z njimi predvideno novo stanovanjsko sose- cije v ceste Tomaž Willenpart v do- pravo projekta premalo vključeni seznanila tudi DRSI, ker je želela, da sko, za katero je občinski svet na pisu občino naprošata, naj z njegovo oziroma z načrti niso bili neposredno to naložbo prepozna kot eno od svo-

Utrinki mreč umeščen v Dneve evropske krut spomin na prvo vojno. Cilj poho- kulturne dediščine, zato je bil obo- da je bil na športnem igrišču na Gra- gaten z letošnjo tematiko »Voda – hovem ob Bači, kjer je pohodnike pri- od mita do arhitekture«. Že na startu čakalo zasluženo okrepčilo. Na ogled jih je pritegnila slikarka Stanka Go- je bila tudi razstava nekdanji kozolci lob, ki je razstavila svoje slike in na- v Baški grapi, ki je opozorila na 20- ravne peske ter prodnike slovenskih letnico projekta Slovenski kozolec. rek, s katerimi slika. Na Koritnici so Besedilo in foto: Olga Zgaga, Društvo zavili k zajetju male hidroelektrarne Baška dediščina Zarakovec, občudovali kristalno či- stost vodnih izvirov ob reki Bači in SPOZNAVALI SO DEDI[^INO se sprehodili skozi elektrarno, ki po- KARNIJE nuja lično razstavo iz časa gradnje. V središču Koritnice so se pridružili Karnija – Društvo Baška dediščina je za cilj letošnje strokovne ekskurzi- UDELEŽENCI SLEDIJO RAZLAGI VODIČKE, kako ura kaže čas. Foto: Cveto Zgaga domačinom na krajši slovesnosti, s je za svoje člane izbralo dokaj nepo- katero so spomnili na 45. obletnico znano Karnijo. Poleg naravnih lepot nimanje je pritegnil turistični potenci- cembru, ko jo krajani spremenijo v postavitve spomenika žrtvam naro- te italijanske alpske dežele jih je za- al vasi, ki prek zadruge deluje kot prizorišče številnih jaslic. Ogledali dnoosvobodilnega boja, ki ga je zanimala predvsem njena kulturna de- razpršeni hotel. Občudovali so tudi so si največje v mestni hiši, ki so na snoval rojak, akademski slikar in diščina. Na drugo oktobrsko nedeljo številne iz lesa izklesane skulpture, ogled celo leto in jih je rezbar dopol- grafik Ljubo Brovč. so najprej obiskali vas Sutrio, ki je ki nakazujejo tradicijo rezbarstva v njeval kar 30 let. Tega dne je bila na Vodniki so jim zaustavili korak še ob zaradi kakovostne popotresne ob- teh krajih. Izvedeli so, da je vas še vaških ulicah prava gneča obiskoval- sotočju Koritnice in Bače, ki ponuja nove ohranila nekdanjo podobo. Za- posebej turistično privlačna v de- cev in bogato obloženih stojnic, saj

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 27 )

jih prednostnih nalog. njeno dokumentacijo projekta za iz- Vabilo na zbor krajanov 7. novem- vedbo (PZI). DRSI še opozarja, da če bra je prejelo vseh 405 gospodinjstev bo arhitekturna rešitev predana v ro- na območju KS Most na Soči in s tem ku treh mesecev in bi projektant 985 volilnih upravičencev. Že dan mostu izdelal novo ali dopolnjeno prej so se predstavniki civilne inicia- PZI dokumentacijo v nadaljnjih treh tive, Občine Tolmin, DRSI, Direkcije mesecih, bi lahko v drugi polovici RS za vode in projektivnega biroja leta 2018 zgradili nov most, če ne bi sestali na občinski upravi, kjer so bilo treba izvesti ponovnega javnega pregledali možnosti dodatnih uskla- razpisa za gradnjo. Ker v projektu jevanj za projekt. Zbora krajanov v DRSI ni predvidenih finančnih sred- osnovni šoli se je udeležilo okoli 100 stev za delo arhitekturnega biroja, bo ljudi, po treh urah razprave pa je morala te stroške pokriti Občina Tol- 10,25 odstotka volilnih upravičencev min. v tajnem glasovanju z izidom 80 pro- Kot je občino obvestil predsednik ti, 18 za in s štirimi neizpolnjenimi KS Most na Soči Dušan Jermol, je ČEPRAV TOLMIN OBDAJAJO GOZDOVI, si občina in prebivalci prizadevajo tudi v mestu ohraniti čim več zelenih površin ter dreves. Foto: Matevž Rovšček glasovnicami odločilo, da novega mo- KS 13. 11. ustanovila delovno skupi- sta v obliki, kakršno predvideva pri- no za sodelovanje z DRSI in Občino dobljena projektna dokumentacija, Tolmin pri tem projektu od projekti- upoštevanju izdanih projektnih pogo- proračunska sredstva. Kot je povedal nočejo. Kot je Willenpart povedal že ranja do zaključka gradnje mostu, v jev, saj je to prvi korak do rešitve vodja oddelka za okolje in prostor na zboru krajanov, bi ponoven zače- katero so imenovali devet članov: nastale zagate. mag. Miran Drole želi občina v pri- tek postopka lahko za izgradnjo no- Oton Bratuž, inž. str. in vodja delov- Špela Kranjc pravo dokumenta v čim večji vklju- vega mostu pomenil tudi več kot ne skupine, Tina Bremec, univ. dipl. čiti javnost, zato je v ta namen okto- sedem let, pri čemer je treba upošte- inž. gradb., Ana Hawlina, univ. dipl. V pripravi Na~rt upravljanja bra v tolminski knjižnici pod vod- vati, da bo stanje sedanjega mostu inž. arh., Milojka Leban, gradb. teh., z drevnino v mestu Tolmin stvom krajinske arhitektke in pripra- verjetno vedno bolj problematično. Nina Lipušček, univ. dipl. inž. kraj. Občina Tolmin je zadnja leta pri vljavke dokumenta Bojane Čibej iz- Po njegovem je zato bolj smiselno s arh., mag. Matej Loncner, univ. dipl. večjih posegih urejanja drevnin v ob- vedla dve javni delavnici, katerih sodelovanjem arhitekta spremeniti ekon., Nataša Štrukelj, univ. dipl. činskem središču večkrat naletela na vsebina je dostopna na spletni strani ograjo mostu in pločnik na njem ter inž. arh., Mitja Taljat, univ. dipl. deljena mnenja občanov. Eden ta- Občine Tolmin. Njun namen je bil izvesti kamnite obloge in ustrezno ekon. in Dušan Jermol, predsednik kšnih je bila na primer zamenjava prebivalcem in uporabnikom mestnih zakriti kanalizacijske vode. DRSI pre- KS Most na Soči. koprivovcev v Brunovem drevoredu zelenih površin na eni strani predsta- dlaga, da »civilna iniciativa predlaga Župan je zato na podlagi pogovo- leta 2015. Takrat je Društvo DOR iz- viti stanje in dogajanje na področju arhitekturni biro, ki bo izdelal idejno rov na zboru krajanov in na podlagi vedlo okroglo mizo na omenjeno mestne drevnine v preteklih 17 letih zasnovo rešitve oblikovanja novega omenjenega pisnega poziva DRSI čla- temo, občina pa se je zavezala, da bo ter na drugi strani pridobiti mnenje mostu z upoštevanjem veljavnih pro- nom delovne skupine pisno predla- v letu 2016 pripravila evidenco vseh udeležencev in nato zaključke upo- jektnih pogojev vseh organov, ki so v gal, naj občini čim prej posredujejo drevnin v mestu in nato v letu 2017 števati pri oblikovanju ustreznih tem postopku pristojni«, izdelana re- predlog arhitekturnega biroja ali ar- Načrt upravljanja z mestno drevnino, smernic ravnanja z mestno drevnino šitev pa naj je nato potrjena na zbo- hitekta, ki bi lahko s pomočjo usme- ki bo definiral vzdrževanje dreves v v prihodnosti. Udeležba na obeh de- ru krajanov. Glede na izbrano rešitev ritev delovne skupine pravočasno Tolminu ter dal smernice za nove lavnicah je bila žal slaba, a udeležen- bo projektant izdelal novo ali dopol- pripravili novo idejno zasnovo ob posaditve in določil za to potrebna ci aktivni, tako da bo Čibejeva na

Utrinki je bil tradicionalni praznik moke. več kot 50 udeležencem ponudil za- čane listine, ki jo PZS podeljuje za Nato so se po dolini Pesarina zape- objetje utrinkov preteklega dne. Pe- izreden prispevek k razvoju planin- ljali v vas Pesariis, ki se ponaša z terico sodelujočih je nagradilo s ske dejavnosti in za življenjsko delo. muzejem velikih ur na prostem. Med praktičnimi nagradami. Dakskobler pa je prejemnik spomin- sprehodom od ure do ure so z lokal- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina ske plakete, ki si jo planinci prisluži- no vodičko proučevali, po kakšnih jo za uspešno društveno delovanje zakonitostih deluje njihovo kolesje. DVE VISOKI PLANINSKI in izjemne dosežke ob visokih živ- Dragoceno, skoraj tristoletno razvoj- PRIZNANJI V PD PODBRDO ljenjskih jubilejih. no pot te obrti so spoznavali še v va- Mislinja – Planinska zveza Sloveni- Po besedah predsednika PD Podbrdo škem muzeju ur. V vasi je že leta je (PZS) je 2. decembra na svečani Tomaža Štenklerja je to najlepše 1725 ure začelo izdelovati podjetje prireditvi v Mislinji podelila najvišja darilo društvu ob bisernem jubileju. Fratelli Solari. Leta 1939 je zaradi planinska priznanja posameznikom Olga Zgaga, PD Podbrdo razcepitve lastništva tovarno ur od- za dolgoletno in neutrudno prosto- prlo tudi v Vidmu. Danes enotno voljno delo v planinski organizaciji. V PD PODBRDO SE JE podjetje deluje v obeh krajih. Podelila je pet priznanj za posebne Na poti domov so se člani društva dosežke, 21 spominskih plaket in IZTEKLO SREBRNO LETO okrepčali v restavraciji na Robiču, deset svečanih listin PZS. Podbrdo – Planinsko društvo (PD) kjer je med letoma 1916 in 1932 Iz Severne Primorske sta bila med Podbrdo je 11. novembra s priredi- stala železniška postaja Poljana, PZS JE V ZAČETKU DECEMBRA PODELILA tvijo v podbrški OŠ zaključilo niz do- nagrajenci le dva – člana Planinske- NAJVIŠJA PLANINSKA PRIZNANJA. Med zgrajena zaradi potreb 1. svetovne ga društva (PD) Podbrdo, Marko prejemniki sta bila tudi člana PD Podbrdo godkov, na katerih je nazdravljalo vojne. Ob zaključku ekskurzije je Dakskobler in Peter Čufer. Slednji Marko Dakskobler (levo) in Peter Čufer. Fo- svoji šest desetletij dolgi planinski društvo pripravilo zabavni kviz, ki je je dobitnik najvišjega priznanja, sve- to: Cveto Zgaga poti. Ta se je začela 3. marca 1957,

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 28 )

podlagi ankete, ki so jo ti izpolnili, ta Pahorja, certifikate pa so podelili in ob upoštevanju njihovih pripomb 30. novembra v Ljubljani. pripravila gradivo za obravnavo na Javni poziv za pridobitev certifika- občinskem svetu. ta Mladim prijazna občina za obdo- Župan Uroš Brežan je vzporedno bje 2017–2021 je Inštitut za mladinsko imenoval delovno skupino za pripra- politiko maja objavil sedmo leto za- vo Odloka o zunanjem videzu naselij pored. Certifikat s štiriletno veljavno- v občini Tolmin. Delovno gradivo stjo letno podeljuje lokalnim skupno- predvideva, da bodo vsi posegi v stim, ki jih strokovna komisija pre- drevnine v mestu Tolmin usklajeni s pozna kot mladim prijazne, ker us- Komisijo za drevnine v sestavi pred- pešno izvajajo po vsaj en ukrep iz stavnikov stroke, krajevne skupnosti, vseh prioritetnih področij mladinskih občinske uprave, komunalnega po- politik. S pridobitvijo certifikata se djetja in zainteresirane javnosti. občina zaveže, da bo področje mla- Špela Kranjc dih še naprej uspešno sistemsko ure- jala in raven učinkovitosti v štirile- DVIGALA V TOLMINSKI KNJIŽNICI, ki bo vgrajeno predvidoma konec decembra, se bodo Tolminska knji`nica v novo najbolj razveselili gibalno ovirani in starejši obiskovalci, pa tudi starši z otroškimi vozički. Foto: tnem obdobju ohranila oziroma dvi- leto z dvigalom arhiv knjižnice gnila, nato pa lahko občina veljavnost Tolminska enota Knjižnice Cirila certifikata podaljša. Kosmača Tolmin je bila skoraj ves da z izposojevalnim pultom. Ker pa cah v prvo nadstropje, kjer je nekoč Občina Tolmin je po oceni komisi- november zaprta za obiskovalce, saj naša knjižnica nima dvigala, invali- že stalo tovorno dvigalo. Celotna vre- je upravičena do pridobitve certifika- so v njej potekala večja gradbena dedi ne morejo v prvo nadstropje, da bi dnost investicije je približno 70.000 ta, saj izpolnjuje kriterije na vseh la, s katerimi so izvajalci iz Gradbe- lahko samostojno izbirali gradivo, evrov, od česar polovico zagotavlja devetih prednostnih področjih: načr- nega podjetja Posočje objekt ustre- prelistali časopise v čitalnici ali dosto- Občina Tolmin iz proračuna, 30.000 tno obravnavanje področja mladine, zno pripravili za vgradnjo dvigala. pali do interneta,« je trenutne razme- evrov je iz švicarske donacije, preo- participacija, organiziranje, informi- Predvidoma se bo to zgodilo konec re opisala direktorica knjižnice Joži- stanek pa bo pokrila knjižnica iz la- ranje, zaposlovanje in izobraževanje decembra, tako da se bodo obisko- ca Štendler. Ne samo zaradi gibalno stnih sredstev. mladih, stanovanjska politika, mobil- valci v prvo nadstropje knjižnice z oviranih na invalidskih vozičkih, za Špela Kranjc nost mladih in skupni projekti med dvigalom lahko zapeljali že v začetku vgradnjo dvigala so se odločili tudi mladimi in občino. »Ugotovitev inšti- prihodnjega leta, dela pa naj bi bila zaradi vse večjega števila starejših Ob~ina Tolmin s certifikatom tuta govori v prid temu, da že izva- povsem zaključena konec januarja. uporabnikov in staršev z otroškimi Mladim prijazna ob~ina jamo obsežen nabor ukrepov, name- »S pomočjo Občine Tolmin in raz- vozički, redni obiskovalci tolminske Inštitut za mladinsko politiko je njenih podpori mladih, saj smo v pisov smo do sedaj invalidnim ose- knjižnice pa so še učenci podružnič- Občini Tolmin podelil certifikat Mla- vlogi morali navesti vse ukrepe mla- bam s klančino na vhodu in zame- ne šole za izobraževanje in usposa- dim prijazna občina, ki velja za ob- dinske politike, ki jih je občina izva- njavo vhodnih vrat uspeli zagotoviti bljanje otrok s posebnimi potrebami dobje 2017–2021. Prepoznavanje mla- jala v preteklih dveh letih. Pri tem vstop v knjižnico in jim tako omogo- in varovanci varstveno delovnega dim prijaznih lokalnih skupnosti smo ob prijavi poudarili še dodatne, čili obisk prireditev v galeriji. Zanje centra, med katerimi so tudi gibalno poteka v sodelovanju s Skupnostjo ki jih predvideva nedavno sprejeti smo preuredili tudi sanitarije v pritli- ovirani. občin Slovenije in pod častnim po- Lokalni program za mlade v občini čju ter namestili video povezavo vho- Dvigalo bo postavljeno ob stopni- kroviteljstvom predsednika RS Boru- Tolmin 2017–2022. Med njimi velja

Utrinki ko je priseljenec Ivan Anderle sku- standardom sodobnega časa. Pla- paj s 14 somišljeniki vanjo vtisnil prvi ninci prepoznavajo te potrebe in v korak. Številne planince iz Baške duhu Anderletovega sporočila še grape in sosednjih društev, planin- naprej svoj prosti čas podarjajo te- ske prijatelje in še živeča ustanovite- mu plemenitemu cilju. lja Hermana Borovnika in Albina Z lepoto pesmi in fotografije sta ve- Medjo je pozdravil predsednik To- čer polepšala Mešani pevski zbor maž Štenkler. Čestital jim je tudi Ivan Laharnar ter ljubitelj narave in župan Občine Tolmin Uroš Brežan, gora Miljko Lesjak. Besedam je ki je pohvalil njihovo skrb za planin- dala pomen Tjaša Jurman. ski dom ter izpostavil Črno prst kot Olga Zgaga, PD Podbrdo »mater« slovenskih gorskih tekov in »botro« pobratenja med mestoma Tolmin in Beljak. DEDI[^INA IN TRAJNOSTNI Biserni jubilej je dal priložnost za za- TURIZEM objem zgodbe, ki jo je od ustanovi- SREBRNI JUBILEJ ZA PD PODBRDO, ki je drugo soboto v novembru s prireditvijo zaključilo Podbrdo – Kar 22 društev in zvez tve do danes izpisoval širok krog lju- niz dogodkov, kjer je nazdravljalo svoji šest desetletij dolgi planinski poti. Foto: Matjaž Trojar se je 7. oktobra udeležilo 8. festivala di. Ponudil je neprecenljivo sporoči- Nevladnih organizacij (NVO) Goriške lo in dal priznanje vsem, ki so s tru- blje sledi. Pokazalo se je, da je bilo Že od ustanovitvenega leta dalje na- statistične regije v Podbrdu. V sode- dom, odrekanjem in graparsko trmo pri oskrbovanju in vzdrževanju pla- mreč sledijo bogatim izkušnjam in lovanju z Društvom Baška dediščina dosegli, da je njena vsebina v moči, ninskega doma na Črni prsti, planin- optimizmu, s katerim jih je znal nav- ga je pripravila Fundacija BiT Plano- s katero nas nagovarja, tako silovita. skih poti in izgradnji tovorne žičnice dušiti prvi društveni predsednik. ta, ki od leta 2006 skrbi za razvoj A večer je dopuščal le pregled mej- na goro neprecenljivo prostovoljno Jubilej je tudi izziv, kako doseženo NVO v omenjeni regiji. Prireditev, ki nikov, ki so pustili za seboj najglo- delo članov društva in domačinov. razvijati, nadgraditi in se prilagajati vsako leto poteka v drugem kraju,

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 29 )

CERTIFIKAT MLADIM PRIJAZNA OBČINA so v imenu Občine Tolmin prevzeli (z leve): mag. SPOMINSKA CERKVICA V JAVORCI JE PREJELA ZNAK EVROPSKE DEDIŠČINE. Prijavitelji Matjaž Kos, podžupanija Martina Kenda in župan Uroš Brežan. Foto: arhiv Inštituta za mla- so evropsko razsežnost cerkvice v nominaciji priloženemu projektu med drugim utemeljili tako- dinsko politiko le: »Projekt temelji na predstavitvi sporočilnosti Javorce kot kraja evropskega spomina. Poudar- ja pomen skupnih korenin, skupne preteklosti in skupnih vrednot narodov Evrope. Osnovni cilj je ohranjati kolektivni spomin o solidarnosti in ustvarjalni volji v časih težkih preizkušenj. Načrtu- izpostaviti predvsem tiste, ki naj bi Spominska cerkev v Javorci jemo razvijati vlogo in pomen Javorce kot simbola individualiziranega spomina in prostora med- stopili v veljavo v prihodnjem letu, in med prejemniki najvi{jega verske strpnosti ter interpretirati njeno vodilno simboliko.« Foto: Andrej Rutar sicer: zagotovitev namenskih preho- evropskega priznanja dnih stanovanj za mlade, zaposlitev Evropska komisija je v začetku stvom in veseljem sprejeli novico, da spomeniški območji vsaki dve leti. strokovnega delavca za področje mla- decembra razglasila devet novih spo- je nominacija za ZED, ki smo jo pri- Spominska cerkev je bila letos edina, dinskih dejavnosti ter priprava in meniških območij, prejemnikov naj- pravili v sodelovanju z Ministrstvom ki jo je naša država podprla za no- izvedba javnega razpisa za to podro- višjega evropskega priznanja za sku- za kulturo in Tolminskim muzejem, minacijo. Evropska žirija 13 neodvi- čje,« pojasnjuje odgovoren za druž- pno dediščino, ki poudarjajo skupno obrodila sadove. Vedno smo verjeli, snih strokovnjakov nato izbere največ bene dejavnosti na Občini Tolmin evropsko zgodovino in nastajanje da nosi zgodba cerkvice Sv. duha v eno spomeniško območje na državo, mag. Matjaž Kos. Podžupanja Mar- Evropske unije (EU) ter evropske vre- Javorci evropsko in univerzalno spo- na podlagi njenih priporočil pa tina Kenda, ki je vodila delovno sku- dnote in človekove pravice, na kate- ročilo, kar odločitev Evropske komisi- Evropska komisija nazadnje imenuje pino za pripravo lokalnega programa rih temelji evropsko povezovanje. Z je samo potrjuje. Odločitev je tudi spomeniška območja, ki prejmejo za mlade, meni, da je pridobljeni znakom evropske dediščine (ZED) se nagrada za vso obsežno in zahtevno ZED. Prijavitelj nominacije je bila certifikat predvsem obveza, da se poleg 29 drugih lokacij in dogodkov opravljeno delo ter obenem spodbuda Občina Tolmin kot lastnik tega kul- področje mladih sistemsko ureja na- na evropskih tleh odslej ponaša tudi in motivacija za naloge, ki so pred turnega spomenika, pri pripravi potreb- prej, obenem pa si želi, »da bi se spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, nami,« je bil prvi odziv župana Uro- nih dokumentov pa so z mag. Ma- mladi čim bolj dejavno vključevali v ki so jo leta 1916 zgradili avstro-ogr- ša Brežana ob novici iz Bruslja. tjažem Kosom, ki je na občini odgo- vsa področja življenja v občini in so- ski vojaki v spomin na padle tovari- Naj spomnimo, da je izbor potekal voren za družbene dejavnosti, sode- ustvarjali okolje, kot ga želijo«. še. v dveh fazah. Predizbor opravijo dr- lovali še v. d. direktorja Tolminskega Špela Kranjc »Na Občini Tolmin smo z zadovolj- žave EU, ki lahko izberejo največ dve muzeja mag. Damjana Fortunat Čer-

Utrinki jim daje priložnost za predstavitev, čedalje več znanja ter ozaveščeno- izmenjavo izkušenj in navezovanje sti. Pomemben segment ohranjanja novih stikov na različnih ravneh. Fe- dediščine je trajnostni turizem, pri stival, ki ga je odprla podžupanja čemer NVO pričakujejo več spod- Občine Tolmin Martina Kenda, je bud s strani države. med drugim promoviral tudi trajno- Besedilo in foto: Olga Zgaga, Društvo stno mobilnost, ki jo je upoštevalo Baška dediščina več kot 30 udeležencev, ki so se na festival pripeljali z vlakom. Drugi del festivalskega dogajanja je EDINSTVENA FOLKLORNA bil namenjen posvetu z naslovom OBLA^ILNA PODOBA Skupaj ohranjamo kulturno dedišči- Tolmin – Folklorna skupina Razor je no. Na njem so sodelovali mag. drugi novembrski petek v Hotelu Anja Jerin in mag. Adela Pukl iz Dvorec pripravila folklorni večer. Po- Slovenskega etnografskega muzeja, vabilo je napovedovalo tudi predsta- Patricija Rejec iz Posoškega ra- 8. REGIJSKI FESTIVAL NEVLADNIH ORGANIZACIJ – Živahno meddruštveno brbotanje so vitev novih noš mlajše plesne skupi- zvojnega centra, Tomaž Weiffen- udeleženci spletali s folklornimi nastopi, promocijo zdravega življenja in kulturne dediščine. ne, ki je z vajami začela leta 2016. bach iz Turističnega društva Žele- Štirje pari so skupaj s starejšo sku- zniki in Mišo Serajnik iz Muzejske- sti ter priložnosti ponuja skupen pri- regionalni in nacionalni ravni nujno, pino prvič nastopili oktobra na festi- ga društva Žiga Zois Bohinjska Bi- stop za ohranitev kulturne dediščine saj se lahko le tako omogoči kako- valu NVO v Podbrdu. Tokrat so za- strica. V razpravi so udeleženci med širšega območja Baške grape, Cer- vostno realizacijo projektov. plesali kot samostojna skupina, a drugim razpravljali na temo, ali je kljanskega, Selške doline in Bohi- Stroka že čuti povezovanje med pro- mentor Boris Laharnar pravi, da bi lahko povezovanje ključ do reševa- nja. Zaključili so, da je povezovanje fesionalno in ljubiteljsko dejavnostjo, bil nastop za oči prijaznejši, če bi se nja lokalnih izzivov in katere možno- pri varovanju dediščine na lokalni, pri tem pa ugotavlja, da je na terenu jim pridružila vsaj še dva para.

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 30 ) nilogar, Mateja Leban z Javnega skih mest, ki so lahko prispevali svo- Sonthofen Ingrid Fischer ter gene- Predpremiera zavoda za turizem Dolina Soče ter je zamisli in poglede na načrte Bres- ralni sekretar Alpske konvencije Mar- dokumentarnega filma o zunanja strokovnjaka dr. Jelka Pir- sanona. Delavnice sta se udeležila kus Reiterer. pisatelju Sa{i Vugi kovič in mag. Dušan Kramberger. tudi Miro Kristan in Jana Podgor- Naslednji dan se je začel z drugim Čuječi opominjevalec Saša Vuga – Spominska cerkev v Javorci je sicer nik s Posoškega razvojnega centra. delom spremljevalne delavnice na tako so po literarnem delu Opomin že leta 2007 prejela pravico do po- Dogajanje v Beljaku, ki sta se ga temo zelene ekonomije in zaključil z k čuječnosti ustvarjalci poimenovali sebne označbe Evropska dediščina. udeležila župan Uroš Brežan in od- drugo letošnjo skupščino društva dokumentarni film, ki je nastal ob Špela Kranjc govoren za družbene dejavnosti na AML; prva je bila namreč konec apri- prvi obletnici pisateljeve smrti. Sko- Občini Tolmin mag. Matjaž Kos, se la v italijanskem Tolmeču/Tolmezzu raj eno uro dolg film, pod katerega 20. obletnica dru{tva Alpsko je začelo s strokovno delavnico z na- ob predaji naziva AML s strani Občine scenarij in režijo se je podpisal Slav- mesto leta v izvornem slovom Alpska mesta kot pionirji ze- Tolmin. Na skupščini so člani najprej ko Hren, so predpremierno predva- Beljaku lene ekonomije, ki sta jo pripravila volili petčlanski izvršilni odbor dru- jali 24. novembra v dvorani mostar- Srečanje članov društva Alpsko nemški Zvezni urad za okolje in štva, kamor je bil prvič izvoljen tudi ske osnovne šole. Velik del doku- mesto leta (AML), ki so ga ob leto- Stalni sekretariat Alpske konvencije. Brežan, ki na to gleda kot na »nov mentarca je RTV Slovenija namreč v šnji 20. obletnici združenja pripravi- Prvi del delavnice je obsegal ogled izziv v teh politično in družbeno tež- začetku letošnjega poletja posnela li 9. in 10. novembra v Beljaku, po- raziskovalnega podjetja in predstavi- kih časih«. V nadaljevanju je generalna prav na Mostu na Soči, pisateljevem budniku in leta 1992 prvem preje- tev koncepta mesta Beljak. Na večer- skupščina glasovala tudi o tem, kate- rojstnem kraju, k oblikovanju portre- mniku naziva Alpsko mesto leta, je ni slovesnosti ob 20-letnici društva ro bo postalo alpsko mesto leta 2019 ta Saše Vuge pa so med drugim pri- potekalo pod geslom Urbana strast AML so delegacije alpskih mest iz – večina je podprla kandidaturo me- spevali nekateri domačini, ki v filmu za Alpe. Že dan pred dejavnostmi v šestih držav med drugim nagovorili sta Morbegno v italijanski Lombardi- nastopajo poleg njegovega sina Stjen- Beljaku je v mestu Brixen/Bressano- predsednik društva AML in podžu- ji. Naslednja oziroma prva skupščina ke Vuge, sodelavcev iz akademskih ne v italijanskem delu Tirolske pote- pan francoske občine Annecy Thier- društva AML v prihajajočem letu bo krogov in drugih prijateljev. kala delavnica, na kateri je Alpsko ry Billet, podpredsednik in župan konec marca v Bressanonu, tudi s Pri organizaciji dogodka so moči mesto leta 2018 predstavilo zastavljen Idrije Bojan Sever, članica upravnega slovesnostjo ob predaji naziva. združili Občina Tolmin, Turistično program predstavnikom drugih alp- sveta društva in podžupanja mesta Špela Kranjc društvo Most na Soči, Krajevna sku-

NOVEMBRA JE V BELJAKU POTEKALO SREČANJE IN GENERALNA SKUPŠČINA ČLANOV DRUŠTVA ALPSKO MESTO LETA. Tolminski župan Uroš Brežan je bil prvič izvoljen v petčlan- DOKUMENTARNI FILM ČUJEČI OPOMINJEVALEC SAŠA VUGA bodo na TV Slovenija premi- ski izvršilni odbor društva. Foto: Sonja Karnath erno predvajali v nedeljo, 17. decembra, zvečer.

Utrinki

Podoba novih noš, kakršnih nima še nik in suknjič ter belo bombažno nobena folklorna skupina v Sloveniji, srajco –, ki je postala modna že ob je nastajala po vzoru oblačil iz časa koncu 19. stoletja. Čevlji, tako za prve svetovne vojne in po njej, in si- ženske kot moške, so nizki. V novih cer pod strokovnim vodstvom sveto- nošah so člani mlajše skupine za- valke za folklorno dejavnost pri plesali štiri plese iz Zgornjega Poso- JSKD Slovenije Katarine Šrimpf čja v uvodni točki in štiri v zaključni, Vendramin. Za realizacijo pa je po- vmes pa so nasmejali s prigodami iz skrbela plesalka mlajše skupine Po- vaj. Večer so obogatile še starejša lona Hvala Mrak, sicer po poklicu plesna skupina z goriškimi plesi, šivilja. Ženska moda se je prav v igralska skupina s skečem Katrca in omenjenem času drastično spreme- pevska skupina z izvirnimi ljudskimi nila. Krila, ki so prej segala do tal, pesmimi. Dve pevski točki so obliko- so postala zarobljena nad gležnji, vali gostje večera Pevci in godci s manj nabrana in po navadi volnena, Kamna, ki so svoj pevski talent, pod njimi pa so postala obvezna spremljan z violino, bajsom in har- spodnja krila. Kočemajke so izpodri- moniko, združili za letošnjo priredi- nile ohlapnejše bombažne bluze, tev Pesem na vasi. Dogodek je z besedo povezala Karmen Skrt. okrašene s trakovi in čipkami. Moški MLAJŠA FOLKLORNA SKUPINA RAZOR – Podoba novih noš je nastajala po vzoru oblačil iz nosijo tridelno obleko – hlače, telov- časa prve svetovne vojne in po njej. Foto: Cveto Zgaga Olga Zgaga

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 31 )

pnost Most na Soči in OŠ Dušana povabili predstavnika projekta Okusi Muniha Most na Soči. Zbrane je Radovlce. Pridružila sta se nam uvodoma nagovoril scenarist in reži- »chef« Uroš Štefelin in njegova desna ser Slavko Hren, ki ga je spremljalo roka Marcela Klofutar, ki sta nam več sodelavcev. Kot je povedal, je bi- predstavila, kako v praksi poteka pro- lo za predpremierno predvajanje fil- jekt, s katerim je območje pridobilo ma sprva v igri več lokacij, a zamisel na prepoznavnosti. Uspelo jim je po- o Mostu na Soči je takoj pograbil. vezati deset lokalnih gostincev in 14 »Ker je Saši Vugi Most na Soči pome- pridelovalcev ter proizvajalcev lokal- nil tako veliko in ker je bil nanj zelo ne hrane. Zgodbo o uspehu so zače- ponosen. Če te je povabil na obisk k li z resno zastavljenimi cilji: kuhati sebi na Most, je to pomenilo, da te kakovostno hrano iz kakovostnih lo- spoštuje, in to je pri taki avtoriteti kalnih sestavin in na tej osnovi gra- nekaj pomenilo,« je pojasnil. Prav diti prepoznavnost doma in po svetu. tako je bil za Hrena velikega pomena SEJEMSKO PRIZORIŠČE V POLJUBINJU SE JE TUDI LETOŠNJO JESEN NAPOLNILO S Po začetnih izobraževanjih in uskla- KMETIJSKO PONUDBO ZGORNJEGA POSOČJA. Osrednji dogodek je bil povezan z avkcijo odziv pisateljevega sina Stjenke Vu- goveda in razstavo sirov. Foto: Greta Černilogar jevanjih so od idej prešli k dejanjem. ge, ki se je tudi udeležil predpremi- K sebi so povabili kuharskega kritika, ere. Po prvem ogledu filmskega por- kolesa sira; sezona je bila dobra in vajalce jabolčnega kisa smo pozvali, ki je na osnovi njihove strategije oce- treta je namreč dejal: »Ja, to je moj sir kakovosten. Sadjarji pa so dožive- da na prireditev na ogled in pokušino nil primernost kandidatov, ki so se oče.« Zaključne misli je po filmu str- li eno najtežjih let, saj je bila pone- prinesejo vzorce kisa. Veliko se jih je pridružili Okusu Radovlce. Nato so nil župan Uroš Brežan, ki se je av- kod tudi stoodstotna pozeba na sa- nabralo in prav vse je pokusil ter šli v izvedbo, ki zahteva veliko odre- torju zahvalil za opravljeno veliko dnem drevju. Tisti, ki se ukvarjajo z ocenil dr. Rajko Vidrih. Sledilo je kanja in energije. A trud se je hitro delo in ohranjanje spomina na veli- zelenjadarstvom in poljedelstvom, so predavanje o kisu, kjer je profesor poplačal. Njihove gostilne obratujejo kega rojaka. Neformalno druženje se bili z letino zadovoljni. pohvalil kakovost lokalnih kisov. Pri- dobro, pa tudi število nočitev se je je nadaljevalo v pisateljevi rojstni hi- Osrednji dogodek je bil povezan z pravili smo tudi predavanje o sirih povečalo do te mere, da so začeli ši, današnji gostilni. avkcijo goveda in razstavo sirov Do- Doline Soče in briških vinih. Pokuši- urejati nove apartmaje. Besedilo in foto: Špela Kranjc line Soče. V sklopu praznika je pote- no je vodili poznavalec briških vin in Povezuje jih Festival čokolade, naj- kalo ocenjevanje sirov. Komisija je sirov Zgornjega Posočja Toni Gomi- večja prireditev, ki jo organizirajo in Kme~ki praznik v Tolminu ocenila 18 vzorcev sira iz planinskih šček, ki nas je ponovno opozoril na na njej vsi sodelujejo; letos so našte- Jeseni se sejemsko prizorišče v in dolinskih sirarn. Vsi so bili kako- to, kako pomembno se je ob tako li 50.000 obiskovalcev. Sledi mesec Poljubinju že tradicionalno napolni s vostni, saj so dosegli več kot 17 točk. kakovostni hrani za trenutek ustaviti Okusov Radovlce, kjer vsi gostinci po kmetijsko ponudbo iz Zgornjega Po- Po več letih pa smo spet dočakali in zgolj uživati. Za konec smo se pre- enotni ceni pripravljajo menije iz lo- sočja. Letos ni bilo nič drugače, ko zlato priznanje z absolutnim številom pustili še zvokom harmonikarjev. kalnih sestavin in obiskovalcu ponu- so k organizaciji 34. kmečkega pra- točk, ki jih je prejel sir Tolminc z eko- Peter Domevšček, Posoški razvojni dijo možnost, da lokalno kuhinjo na znika pristopili Kmetijska zadruga loške kmetije Pri Lovrču iz Čadrga. center nivoju vrhunske kulinarike spoznajo Tolmin, Kmetijsko-gozdarski zavod Otroci so uživali na razstavi malih po dostopnejši ceni. Promocijska ak- (KGZ) Nova Gorica, Občina Tolmin, živali, s katero že tradicionalno so- Sre~anje tolminskih cija je zelo uspešna, saj ne vpliva Posoški razvojni center in lokalna delujejo člani Društva gojiteljev pa- gostincev samo na to, da so sezono podaljšali društva. Kmetje vseh panog so se semskih malih živali Vrhnika. Odrasli Konec novembra je v sklopu dejav- v oktober, ampak so si s tem prido- zbrali in na stojnice postavili svoje pa so si ogledali razstavo krompirja nosti Tolmin, Alpsko mesto leta 2016 bili goste, ki se bodo vračali. Julija v blago. Rejci so prignali živino s pla- iz Zgornjega Posočja, ki so jo pripra- v Hotelu Dvorec potekalo srečanje starem mestnem jedru pripravljajo nin in v dolino pripeljali še zadnja vile kmečke žene. Ljubiteljske proiz- tolminskih gostincev. V goste smo četrtkove večere s priljubljeno pou-

Utrinki

5. ROJSTNI DAN VOKALNE stopnjevale s pomočjo pianistke SKUPINE FLANCE Martine Filej ter kitarista Petra Pa- vletiča; ob njuni spremljavi so zape- Tolmin – Ob peti obletnici Vokalne le nekaj svetovnih uspešnic, kot sta skupine Flance so se pevke oktobra »Eres tu« in »You raise me up«. Na predstavile na koncertu v tolmin- oder so povabile tudi vodjo tolminskem kinogledališču. Med drugim ske območne izpostave Javnega so poslušalci izvedeli, da je »Urška športnica in poje sopran, Anja sklada za kulturne dejavnosti Silvo umetniški vodja in zelo organizira- Seljak, ki je Anji Borovničar, Janji na oseba, altistka Tina velikokrat Lapanja Dobravec, Jasmini Med- izgubi note, Kristina ‘poštima’ fi- ved in Urški Velikonja podelila bro- nance do centa natančno …« Celo- nasta Gallusova priznanja za pet let ten večer je bil namreč zasnovan na VOKALNA SKUPINA FLANCE – Pevke so se ob peti obletnici oktobra predstavile na koncertu delovanja. Pevke so se za požrtvo- poseben način. Z medsebojnim opi- v tolminskem kinogledališču. Foto: Izidor Kavčič valnost in zagnanost na odru zahvali- le tudi svoji »šefici« Anji Kavčič Drole. sovanjem so poslušalci izvedeli veli- le so istrska ljudska »La c’e il mio čačaja, rumbe in angleškega valčka ko zanimivih podatkov o karakterju, amor« in dalmatinski »Materin plać« sta poslušalce popeljala v svet plesa Koncert so zaključile s »Tears in He- značilnostih in pevskih lastnostih ter »Ruža crvena«. Program sta več in igre. aven«, dalmatinsko »Ovo mi je ško- vsake pevke posebej. kot odlično popestrila štajerska ple- Flance so program nadaljevale s tre- la« ter po mnenju občinstva najbolj- Koncert so začele v temi z zelo tem- salca Daniela Podgornik Pekič in mi priredbami primorskega kantav- šo »Hallelujah«. peramentno Coprnico Zofko. Sledi- Jernej Brenholc. Z ritmi tanga, ča- torja Rudija Bučarja. Koncert so Neža Kavčič, Vokalna skupina Flance

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Iz ob~inskih uprav ( 32 )

pila tako zaradi tehnoloških pomanj- je bila razdeljena v dve fazi. Prva fa- kljivosti predhodne strani, izdelane za se je osredotočala na prilagoditev že leta 2005, kot tudi zaradi vsebin- izgleda. Sodobne smernice oblikova- ske prenove. Nova spletna stran tako nja spletnih strani so osredotočene prinaša nove funkcionalnosti in vse- na minimalističen izgled, s čim več bine. Tehnološka prenova med dru- bele barve in jasno preglednimi vse- gim zagotavlja prilagajanje delovanja binami. Vse vsebine so dostopne z spletne strani na mobilnih telefonih enim do največ dvema klikoma v in tabličnih računalnikih, ob vsaki glavnem meniju, osrednja stran pa novi objavi omogoča elektronsko ob- obiskovalcu ponuja nabor najpogo- veščanje uporabnikov, ki so na to steje iskanih vsebin in objav. Prav storitev naročeni, elektronsko odda- tako je prenova spletne strani, ki jo janje vlog in obrazcev ter oddajanje je izdelal največji ponudnik spletnih predlogov in vprašanj občanov po strani za občine v Sloveniji, zahteva- elektronski pošti, obenem pa deluje la vsebinski pregled in prenovo vse- »CHEF« UROŠ ŠTEFELIN je na delavnici predstavil svoj najuspešnejši kulinarični produkt iz prek varnega protokola https, s čimer bin s predhodne strani, kar v zače- lokalne hrane: Kranjsko klobaso s suhimi tepkami, ki je plod sodelovanja lokalnega gostinca in mesarije, ki klobaso izdeluje izključno za potrebe naročnika. je zagotovljena najvišja možna sto- tnem obdobju še ni povsem zaklju- pnja varnosti pri uporabi. čeno. lično prehrano. Vse to jih povezuje, zanost in dodelati filozofijo naših Vsebinska prenova spletne strani Špela Kranjc dela prepoznavne in na ta način si krožnikov. Če se odločimo in stopi- tlakujejo uspešno pot na dolgi rok. mo v akcijo, lahko vse prej našteto Radovljiška zgodba v svoji osnovi postane le še sladka skrb. niti ni revolucionarna. Je pa dober Pobuda za združevanje tolminskih primer, ki temelji na resno zastavlje- gostilen po radovljiškem vzoru se je nih odločitvah. Kako bi lahko to začela pred leti, ko smo na Posoškem zgodbo prenesli k nam? V času sezo- razvojnem centru raziskovali tipične ne se veliko dogaja, kar lahko bolje jedi in izvedli izobraževanja o lokal- izkoristimo z lokalno ponudbo. Tol- ni kulinariki. V tem duhu so zasno- min ima zelo dobro osnovo, da svojo vane tudi dejavnosti, ki jih v okviru prepoznavnost gradi na osnovi Festi- zgoraj omenjenega naziva nadgrajuje vala frike. Tu bi lahko zacvetela lo- Občina Tolmin. kalna ulična prehrana naših gostin- Besedilo in foto: Peter Domevšček, cev. Dogodek ima veliko potenciala, Posoški razvojni center da preraste v nekaj večjega. Lokalni »street food« bi se lahko odvijal tudi Ob~ina Tolmin z novo v času glasbenih festivalov v me- spletno stranjo stnem jedru. Ponudniki in gostinci bi Na spletnem naslovu www.tolmin.si se lahko uspešno povezali še na od konca oktobra uporabnike poz- NOVA SPLETNA STRAN OBČINE TOLMIN je minimalistična in obenem zelo pregledna. Vse Kmečkem in Eko prazniku. Temelje dravi nova spletna stran Občine Tol- vsebine so dostopne z enim do največ dvema klikoma v glavnem meniju, osrednja stran pa imamo, nadgraditi moramo le pove- min. K posodobitvi je občina pristo- obiskovalcu ponuja nabor najpogosteje iskanih vsebin in objav.

Utrinki

PASLEJDN’CA ZADI[ALA PO reditvah, nastopa na samostojnih ZIMI koncertih doma in v tujini ter na pev- Ba~a pri Podbrdu – 26. novembra skih tekmovanjih. Obiskovalce je je jesen našo vas okrasila s snežno navdušil z dinamičnim, prepričljivim belino. Povabila je tudi severne ve- petjem in izvajalsko odličnostjo. Za- trove, ki so pridrveli z vso močjo in z dnja pesem, ki bi jo v lepem vreme- bučnim orglanjem skoraj preglasili nu po tradiciji zapeli pri pomniku hri- pesem zvonov pritrkovalca Cveta bovskim materam sredi vasi, je bila Štendlerja iz zvonika cerkve sv. Le- poklon njihovemu spominu. narta, ki je vabila na vaški praznik Obiskovalce od drugod je zanimalo, Paslejdn’ca. Kljub temu so vaščani od kod ime Paslejdn’ca. Najverjet- in obiskovalci od drugod napolnili z neje ga je dobila po dnevu prazno- jesenskim cvetjem okrašeno cerkvi- vanja, to je po poslednji nedelji v co. Sveta maša se je ob spremljavi cerkvenem koledarskem letu, ki je klaviatur začela s pesmijo cerkvene- bila nekoč praznik sorodnikov. Po ga pevskega zbora iz Podbrda in KVINTET VINTGAR Z BLEJSKE DOBRAVE je letos v knjigo svoje glasbene poti zapisal tudi sveti maši so obiskali domače, ki so Stržišč. Bogoslužje je daroval žu- Paslejdn’co. Foto: Alenka Zgaga jih pogostili s prazničnim kosilom. pnik župnije Podbrdo Danilo Kobal, sodelovali pa so mladi vaščani. leto gosti pevce različno velikih pev- glasov, ki spoštuje in ohranja ljud- Tokrat se je skupni čas druženja Od leta 2007 Paslejdn’co s kultur- skih sestavov, od tercetov do zbo- sko in umetno pesem, pa tudi sklad- končal v vaški mlekarni ob toplih na- nim programom, ki se je tudi tokrat rov. Letos je v knjigo svoje glasbene be drugih žanrov, pevsko znanje na- pitkih in dobrotah, ki so jih pripravile odvil v varnem zavetju cerkvice, bo- poti zapisal Paslejdn’co Kvintet Vint- bira v različnih zborovskih okoljih po domačinke – izseljenke. gati Društvo Baška dediščina. Vsako gar z Blejske Dobrave. Pet moških Sloveniji. Kot kvintet sodeluje na pri- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Spomin na véliko vojno (15) ( 33 )

Mrtvi, vsi na isti strani Pokopali{~a prve svetovne vojne so polna osupljivih pripovedi posameznikov in narodov. Dol`ni smo jih ohranjati, zanje skrbeti in ne pozabljati na `rtve vojn. Opominjajo naj nas, da se moramo truditi za skupno sobivanje in medsebojno spo{tovanje.

olgoletno celovito urejanje vojaških poko- pališč v Posočju se je začelo že med ofen- D zivami na soški fronti, nadaljevalo po koncu vojne in se zaključilo tik pred drugo svetovno vojno, nato pa se je ponovno začelo v 80. letih 20. stoletja. Za to so skrbele različne oblasti in ustanove. Po koncu prve svetovne vojne in vzpostavitvi nove meje leta 1920 so skrb nad pokopališči prevzeli Italijani. Urejanje je potekalo v dveh ob- sežnejših fazah. Najprej so posmrtne ostanke ek- shumirali iz težje dostopnih lokacij in jih prenesli na bolj dostopne v dolini, v drugi fazi pa so posmrtne ostanke padlih italijanskih vojakov prenesli VOJAŠKO POKOPALIŠČE LOČE NEKOČ. Foto: arhiv Florija- VOJAŠKO POKOPALIŠČE LOČE DANES. Foto: Damjana na Piriha Fortunat Černilogar v skupne grobnice in kostnice: v Sredipolje (100.187), na Oslavje pri Gorici (57.201 italijanskih predvsem iz okolice Tolmina, z Vodil vrha, Mrzle- in 539 avstro-ogrskih), v Videm (21.518) ter Koba- ga vrha, Nove planine (danes Medrje) in iz doline rid (7.015). Tolminke. Na pokopališču z ohranjenim osrednjim Nemški »Volksbund«, ustanovljen decembra leta spomenikom je pokopanih okoli 3.200 padlih av- 1919 za urejanje vojaških grobov in pokopališč, je stro-ogrskih vojakov. Drugo večje pokopališče s poskrbel, da so v letih od 1936 do 1938 pri Tolmi- posmrtnimi ostanki več kot 1.500 padlih avstro- nu zgradili tipično arhitekturo spomenikov padlim, ogrskih vojakov, ki so jih prenesli še iz 14 lokacij, značilno za čas nacizma. V kostnico so prenesli pretežno iz okolice Mosta na Soči, je na robu vasi posmrtne ostanke okrog tisoč padlih Nemcev. Modrejce. Obsežen projekt urejanja vojaških pokopališč V Klavžah in Podmelcu so bila prvotno tri voja- padlih avstro-ogrskih vojakov na območju nekda- ška pokopališča, na katerih so bili pokopani voja- njega soškega bojišča še danes sproža vrsto vpra- KOSTNICA PADLIH NEMŠKIH VOJAKOV PRI TOLMINU. Fo- to: Marko Grego ki, umrli v vojaški bolnišnici, ki je bila v neposre- šanj in dilem, saj ne razpolagamo z dokumentaci- dni bližini. Danes sta prepoznani še dve z okoli jo, zlasti ne z načrti iz časa italijanskih prenov. in čaščenje posmrtnih ostankov padlih v vojni, 1.400 pokopanimi vojaki. Vojaške oblasti so bile ob začetku bojev povsem katerega naloga je bila pregledati teren nekdanjega Najbolje ohranjeno in najbolj avtentično vojaško nepripravljene na množico padlih vojakov, saj niso bojišča, poskrbeti za prekope posmrtnih ostankov pokopališče z izjemnim osrednjim spomenikom, računale na tako številne izgube. Skokovito nara- iz opuščenih lokacij ter urediti pokopališča; s tem posvečenem branilcem Rombona, je v Logu pod ščanje števila padlih jih je prisililo k reševanju se je njihovo število občutno zmanjšalo, še doda- Mangartom; na njem je pokopanih več kot 800 tega problema in morali so se spopasti z množico tno pa je za to poskrbela v letih 1928, 1931 in 1936 padlih avstro-ogrskih vojakov. Na vojaškem poko- razpršenih pokopališč in grobov. Prva sistematična sprejeta zakonodaja. V tem času se je okrepil spo- pališču v Soči je pokopanih okrog 1.500 padlih, na urejanja so se začela izvajati konec julija 1915. min vélike vojne in vojaška pokopališča so dobila tistem pri Bovcu 711, na pokopališču v Trenti pa Načrtovanje kam in kako umestiti pokopališča so novo podobo. Od 1931 do 1939 so bile zgrajene okrog 200 vojakov, večinoma ruskih vojnih ujetni- krojile vojne razmere. Prizadevali so si za čim hi- kostnice z značilno arhitekturo, ki je sledila zami- kov in umrlih v vojaški bolnišnici v Trenti. Med trejše pokope padlih. V Avstro-Ogrski so za register slim fašizma z mitizacijo vélike vojne in zmage. avstro-ogrskimi vojaki so pokopani tudi Slovenci; padlih skrbele vojaške kaplanije, nato so se obli- V Zgornjem Posočju je ohranjenih in vzdrževa- na bovškem odseku soškega bojišča jih je padlo kovale nove organizacijske strukture. Že leta 1915 nih osem vojaških pokopališč ter dve kostnici. Na več kot 500. je bila v Pragi ustanovljena zasebna organizacija pokopališčih so ohranjeni le redki napisi z imeni Že v času prekopov je prišlo do velikih razhajanj za oskrbo grobov Črni križ, ki je delovala samo padlih. S težavami identifikacije trupel so se soo- med različnimi seznami padlih, zato je gradivo, ki med prvo svetovno vojno. Leta 1919 je bila tudi na čali že v času prvih urejanj, zato so na mnogih ga hrani dunajski vojni arhiv, še vedno osrednji vir Dunaju ustanovljena zasebna organizacija avstrijski pokopališčih in v kostnicah grobovi neznanih pa- za črpanje podatkov o vojaških pokopališčih na Črni križ. dlih vojakov (samo v Sredipolju je pokopanih območju soškega bojišča. Čeprav s pomočjo razi- Maja leta 1919 je bila pri italijanskem notranjem 60.330 neznanih). V spominski cerkvi Sv. Duha v skave Tolminskega muzeja in Lovra Galića veči- ministrstvu ustanovljena Državna komisija za Javorci so izpisana imena 2.565 padlih avstro-ogr- noma vemo kdo in kje so padli, pa ne moremo z počastitev padlih. Italijanska vojaška uprava je v skih vojakov več narodnosti, v cerkvi in ob njej pa gotovostjo določiti lokacij njihovega zadnjega po- soglasju s civilnimi oblastmi nadaljevala z ureja- ni grobov. Večina teh je bila prvotno pokopana na kopa. Glede na namige se nadejamo novih podat- njem grobov. V veliko pomoč so jim bili podatki, vojaških pokopališčih na bližnjih gorah, kasneje kov iz italijanskih arhivov. zbrani v dunajskem vojnem arhivu. Leta 1920 je pa prekopanih na vojaško pokopališče Loče pri Mag. Damjana Fortunat Černilogar, muzejska bil ustanovljen še Osrednji urad za vzdrževanje Tolminu. Tja so prenesli posmrtne ostanke padlih svetnica, Tolminski muzej

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Knji`na polica ( 34 )

Rastemo skupaj ni liki ter bitja. Poleg pravljic sta ob- Ob 60-letnici skrbi za otroke s po- javljeni dve pesmi in fonološki ter sebnimi potrebami na Tolminskem je poenostavljen zapis povesti, ki ju je v OŠ Franceta Bevka Tolmin izdala svojo študijo vključil dr. Matej Šekli. zbornik Rastemo skupaj. V njem so Ob koncu so se ustvarjalci knjižice strnili pregled pomembnih mejnikov spomnili lani preminulega pesnika v zgodovini njihove šole, obogaten s Leopolda Šeklija - Poldija, saj je bilo njegovo sodelovanje pri obnovi fotografijami, in predstavili njihovo Nježne hiše neprecenljivo. strokovno delo. S prvim ravnateljem NASLOV: Prav’ce za Nježno. URE- pomožne šole Antonom Jesenškom DILA: Marjeta Manfreda. IZDALO: so pripravili pogovor. V zborniku so Kulturno društvo Nit. LETO IZDAJE: predstavljeni številni krožki, tekmo- 2017. ŠTEVILO STRANI: 44. FOR- vanja, natečaji, projekti in druge de- MAT: 15,5 cm × 22,4 cm. VEZAVA: javnosti, kamor se učenci Podružnič- mehka. ne šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami pri OŠ Franceta Bevka Tolmin lahko Tolminsko sirarstvo vključujejo. V poglavju Razmišljanja sebnimi potrebami na Tolminskem. V samozaložbi je izšla knjiga Vojka so zaobjeli haiku poezijo učencev, IZDALA IN ZALOŽILA: OŠ Franceta Prav’ce za Nje`no Žagarja z naslovom Tolminsko sirar- razmišljanja nekdanjih učencev, star- Bevka Tolmin. KRAJ IN LETO IZDA- Kulturno društvo Nit je izdalo stvo, tisočletna kultura. Predstavlja šev in učiteljic. Zbornik je opremljen JE: Tolmin, 2017. NAKLADA: 400 knjižico Prav’ce za Nježno, v kateri razvoj sirarstva in planine v okviru z likovnimi deli učencev. izvodov. ŠTEVILO STRANI: 112. so zbrane pravljice in zgodbe. V pra- nekdanje Goriško-Gradiščanske grofi- NASLOV: Rastemo skupaj. Zbornik FORMAT: 16,1 cm × 23,4 cm. VEZA- vljicah nastopajo mitološka Krivopeta je, zajema pa tudi mejni Furlanijo ter ob 60. obletnici skrbi za otroke s po- VA: mehka. ali Krivapeta, škrati in drugi pravljič- Škofjeloško. Leta 1874 je Tolmincem

Utrinki

OD KNJIGE DO FILMA minu lahko našli v novem kotičkih, predloge oziroma knjig, ki se temat- či čarovnic čakali nagradna uganka Zgornje Poso~je – Med gledalci in imenovanem Od knjige do filma. sko navezujejo na film. Ob filmskih za brezplačen ogled filmov iz sklopa bralci se ob premieri kakšnega no- Akcija je nastala v sodelovanju s Ki- premierah za otroke in mlade bomo Kinočarovnic in razstava knjig s ča- vega filma, nastalega po knjižni nogledališčem Tolmin in je namenje- za bralce pripravili tudi nagradno rovniško vsebino. predlogi, poraja večno vprašanje: Je na promociji literarnih del, po katerih uganko. Dvema srečnima izžreban- Peter Pavletič, Knjižnica Cirila Kosmača bila boljša knjiga ali po njej posneti so posneti filmi. V kotičkih Od knjige cema bo Kinogledališče Tolmin po- Tolmin film? Odgovor je prepuščen okusu do filma bomo izpostavili nekatere darilo vstopnico za brezplačen ogled filma. posameznika, stičišče med filmom filme, ki se vrtijo v tolminskem kino- BOV^ANI PI[EJO ZGODBE V letošnji jeseni smo bralce in gle- in knjigami pa bodo lahko obiskoval- gledališču, in ob tem pripravili raz- 2017 ci knjižnic v Bovcu, Kobaridu in Tol- stavo knjižnih del avtorja literarne dalce povabili k ogledu filma Košar- kar naj bo ter k branju knjig Primo- Bovec – Knjižnica Bovec tradicio- ža Suhodolčana. Tudi ob premieri nalno pripravlja prireditev Bovčani novega filma Jana Cvitkovića Dru- pišejo zgodbe, na kateri želimo žinica so si bralci lahko izposodili predstaviti bolj ali manj znane Bov- njegove scenarije, pesniško zbirko čane in njihovo delo, življenjsko in filme, ki jih hranimo na DVD. Ko- zgodbo ali samo zanimiv dogodek iz nec oktobra sta mlade bralce ob no- njihovega življenja.

Zlatarna Azur Trg maršala Tita 18 a, Tolmin T: 05/381-14-16 M: 041-923-222

Da bi vi in vaši najbližji v novem letu zasvetili kot diamant, vam v decembru nudimo 10 % popust na srebrn in zlat nakit ter ročne ure.

OD KNJIGE DO FILMA – Konec oktobra sta mlade bralce ob noči čarovnic čakali nagradna uganka za brezplačen ogled filmov iz sklopa Kinočarovnic in razstava knjig s čarovniško vsebi- www.zlatarstvo-azur.si no. Foto: arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 35 )

drv.« Svoje poslanstvo je začel takoj, Bovškem jim pravimo znamenja ali kot eno od prvih stvari pa je naročil znamenjca«. Naslovnico krasi delo delno popravilo stanu na planini Raz- bovške akademske slikarke Stanke or. Kot je avtor knjige zapisal, lahko Komac - Šraj, na zadnji platnici pa zadnjo četrtino 19. stoletja imenuje- je detajl angelov iz cerkve svetega Jo- mo »renesansa sirarstva« ali prebuje- žefa v Soči, ki jo je poslikal akadem- nje starodavne kulture. »Kolesje ra- ski slikar Tone Kralj. Knjiga je opre- zvoja je sirarsko dejavnost na Tolmin- mljena s fotografijami, ki imajo po- skem okrepilo in poneslo v korak s membno dokumentarno vrednost, saj časom vse do današnjih dni.« so na njih tudi objekti, ki jih ni več. NASLOV: Tolminsko sirarstvo. Ti- Še pomembnejši so zapisi spominov; sočletna kultura. AVTOR: Vojko Ža- preberemo lahko, s kakšnim name- gar. ZALOŽIL: Samozaložba. KRAJ nom so posamezniki, družine ali IN LETO IZDAJE: Tolmin, 2017. ŠTE- širša lokalna skupnost postavili na- VILO STRANI: 268. FORMAT: 17,6 božna znamenja. cm × 24,6 cm. VEZAVA: trda. NASLOV: Na bovškem polju križ stoji. Cerkve, kapele, kapelice in zna- na pomoč priskočil švicarski sirarski avtorica popisala in s spomini infor- menja na Bovškem. AVTORICA: Vla- mojster Thomas Hitz. V poročilu je Na bov{kem polju matorjev orisala »142 sakralnih objek- sta Terezija Komac. ZALOŽILA: Sa- kot eno največjih pomanjkljivosti na- kri` stoji tov na Bovškem: čeprav vključuje mozaložba. KRAJ IN LETO IZDAJE: ših planin navedel »veliko pomanjka- Vlasta Terezija Komac je izdala tudi večje oz. pomembnejše, kot so Bovec, 2017. NAKLADA: 300 izvodov. nje vodnih virov in skrb za vodna knjigo z naslovom Na bovškem polju cerkve, pa imajo v tem delu največjo ŠTEVILO STRANI: 158. FORMAT: zajetja ter za pogozdovanje, kajti go- križ stoji. Kot je v spremni besedi za- pričevalno vrednost tisti majhni in 21,4 cm × 30,2 cm. VEZAVA: trda. le planine nimajo zalog prepotrebnih pisala dr. Barbara Ivančič Kutin, je preprosti, kot so kapelice in križi – na Knjižno polico napolnila: Mateja Kutin

Utrinki

in predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. Svojo dejavnost opravlja v okviru GITA Inštituta za ge- staltsko terapijo v Ljubljani, ki ga je ustanovil skupaj z dr. Rudijem Ko- tnikom in Bogdanom Žoržem, kjer poleg psihoterapije, supervizije ter izobraževanja izvaja tudi druge programe za osebno in profesionalno rast. Med drugim je Tomaž Flajs tudi soavtor knjige Človeška ljubezen, iz- dane pri Mladinski knjigi, v kateri je kot eden od dopisovalcev z Manco Košir iskreno in brez zadržkov poka- zal, da je lahko zares dober psihoterapevt le tisti, ki zna psihoterapev- tsko delo v prvi vrsti opraviti na sebi. PESEM NA VASI – Doslej je Komorni zbor Musica Viva obiskal Modrejce, Čiginj, Gabrje, Jerneja Berginc, vodja Knjižnice Bovec Tolminski Lom, Šentviško Goro, Poljubinj in Knežo, letos pa jih je gostila Krajevna skupnost Kamno-Selce. BOVČANI PIŠEJO ZGODBE – Številni obiskovalci so z veseljem prisluhnili svojemu nekdanje- PESEM NA VASI – OSMI^ mu sokrajanu Tomažu Flajsu, s katerim se je v mali dvorani Kulturnega doma Bovec pogovarjal David Štulc Zornik. Foto: arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin Kamno – Tudi letos je sredi septem- Obiskovalci prireditve so o Kamnem bra zadonela Pesem na vasi. To pri- izvedeli marsikaj. Med drugim so Bovec s svojo okolico je nedvomno Letos smo v bovško knjižnico pova- reditev že osmo leto organizira Ko- spoznali, kateri deli sploh sestavljajo območje mnogoterih ustvarjalnih, bili enega bolj znanih Bovčanov, ki morni zbor Musica Viva iz Tolmina z vas. Gostom pa so predstavili še raziskovalnih in še na številne druge sicer živi in dela v Ljubljani, na Bo- zborovodkinjo Eriko Bizjak na čelu. star običaj ličkanja, delo slikarja s načine zanimivih ljudi, zato se nam vec pa ga vežejo družinske korenine Pevci tako vsako leto obiščemo dru- Kamna Rudija Šturma, predvsem zdi prav, da poskušamo njihove in spomini na mlade dni. Tomaž go vas iz okolice Tolmina. Doslej pa je dogodek krasila ljudska pe- zgodbe približati širši javnosti. V pre- Flajs je gestalt psihoterapevt z smo obiskali Modrejce, Čiginj, Ga- sem. Zanjo so poskrbeli pevci s Ka- teklih letih smo tako že »prepotovali« evropsko diplomo iz psihoterapije in brje, Tolminski Lom, Šentviško Go- mna, člani Komornega zbora Musi- nekaj sveta in spoznali Havaje, Dan- redni član Evropske zveze za gestalt ro, Poljubinj in Knežo, letos pa nas ca Viva iz Tolmina in pevci Seksteta sko ter Indijo, srečali smo se z bov- terapijo. Je nosilec certifikata stro- je gostila Krajevna skupnost Kamno- Sonček. Naslednje leto bo Pesem škimi pesnicami, sprehodili pa smo kovnosti inštituta GATLA iz Los An- Selce, ki je dogodek zaradi slabega na vasi donela v Zatolminu. se tudi skozi razstavo fotografij lokal- gelesa, predsednik Slovenskega vremena preselila v dvorano tolmin- Besedilo in foto: Erik Vrčon, Kulturno nega fotografa. društva za gestalt terapijo SLOGES ske glasbene šole. društvo Komorni zbor Musica Viva Tolmin

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 36 )

Utrinki

NA MIKLAVŽEV DAN so posoški župani in drugi predstavniki občin ter predstavniki Območne- POMOČ PRI PRIREDITVAH – Brez otrok in mentorice Tanje, ki nosijo levji delež pri vsebinski ga združenja Rdečega križa Tolmin, Karitas in vseh treh društev upokojencev obiskali stanoval- pripravi, si krajevnih prireditev sploh ne znamo več predstavljati. Vsekakor imajo pri tem zasluge ce doma upokojencev. tudi starši, ki svoje otroke uredijo za nastope in poskrbijo za prevoz. Foto: Stanka Golob

MIKLAV@EV DAN V ENOTAH več obiskov za popestritev dnevov. SODELOVANJE GENERACIJ oziroma pesmic za različne dogod- DOMA UPOKOJENCEV V Tolminu so program pripravili v fol- Grahovo ob Ba~i in Koritnica – ke. Zgornje Poso~je – Župani in drugi klorni skupini Podružnične šole za Jesen je čas, ko shranjujemo in pre- S svojim programom zelo radi pope- predstavniki treh posoških občin ter izobraževanje in usposabljanje otrok gledujemo pridelke celega leta. Tudi strijo tako krajevna kot tudi rojstno- predstavniki Območnega združenja s posebnimi potrebami pri OŠ Tol- v Krajevni organizaciji Rdečega križa dnevna praznovanja starejših kraja- Rdečega križa Tolmin, Karitas in vseh min, v Podbrdu in na Petrovem Brdu (KO RK) Grahovo-Koritnica smo na- nov. Letos so sodelovali na dveh treh društev upokojencev so 6. de- je na harmoniko zaigral Dejan Bičič redili tak pregled. krajevnih praznikih, poleg tega pa cembra obiskali stanovalce enot do- s Šentviške planote, na Petrovem Ker prostovoljke vsega dela ne mo- so s pesmijo voščili trem vaščankam ma upokojencev v Tolminu, Podbrdu Brdu pa so stanovalci obiskovalce remo opraviti same, so nam v veliko Olgi Beguš, Matildi Rink in Miri in na Petrovem Brdu. Ob tej prilož- pričakali tudi s točkami svojega Žo- pomoč tukajšnji šolarji in njihove Serjun. nosti so jim vsi zaželeli predvsem vega benda. mentorice. Slednje poskrbijo, da se Zlatka Golob Šorli, predstavnica liko zdravja, vesele praznike in čim Besedilo in foto: Špela Kranjc učenci naučijo primernih besedil prostovoljk KO RK Grahovo- Koritnica

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Opa`anja ( 37 )

STE ZA NOV Stali{~e v zvezi z izgradnjo KARIERNI IZZIV? tolminske obvoznice POSTANITE AS! esta je kot divja reka, ki teče pokopališču zgradili most čez Sočo Smo največje slovensko podjetje za oskrbo prodajnih avtomatov. V svoje vrste vabimo v vse smeri. Vsak voznik si in predor ob obstoječem odpadu sko- sodelavca, ki bo, skupaj z nami, premikal meje C želi, da bi na zastavljen cilj zi Bučenico do Podsela. Taka pove- na področju vendinga. prispel čim prej. Kljub temu menim, zava bi bistveno zmanjšala onesna- Če imate radi terensko delo, ste zanesljiva, da je predlagana trasa tolminske ob- ževanje okolja. Hitra in ravna poveza- dinamična in samostojna oseba, z najmanj voznice povsem neprimerna in to v va bi bila hkrati tudi obvoznica za IV. stopnjo izobrazbe in z veseljem do dela celoti. Z nameravano izgradnjo via- naselji Čiginj in Volče, ki obvoznico z ljudmi, potem je prosto delovno mesto dukta čez Tolminko bo uničeno kme- potrebujeta bolj kot Tolmin. Povezava tijsko zemljišče, edino kmetijsko ze- iz Kobarida bi bila mimo Peršeta, na- OSKRBNIK (M/Ž) mljišče pod Brajdo. Krožišče ob po- to do novozgrajenega mostu, kjer bi v AS Šempeter pri Gorici za vas. kopališču pa bo pravo »morišče« in se cesta priključila na to povezavo. Prednost boste imeli kandidati iz zlasti pešcem ovira za dostop do po- Morda je res vprašanje denarja, a kar Tolmina in okolice. kopališča, kot da tolminsko pokopa- je dobro zgrajeno, služi še mnogim lišče ne bi bilo tolminsko. Menim, da rodovom in denar je s tem dobro vlo- Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom, stimulativno bi morali občani o tem odločati na žen. Ta povezava bi, naj navedem sa- plačilo in delovno okolje, kjer spodbujamo referendumu. mo en primer, vsakemu prihranila po dobre delovne odnose in živimo vrednote Tolmin ima idealno možnost za pet minut vožnje v vsako smer. Posa- poštenost, odgovornost, sproščenost, izgradnjo obvoznice po gozdu – tik mezniki, ki dnevno potujejo, bi prihra- kakovost, samozavest in spoštovanje. ob reki Soči, kjer je potekala stara nili ogromno časa, prav tako bi se skraj- Prijave pričakujemo najkasneje do 4. 1. 2018 cesta. Na ta način do pokopališča ne bi šala vožnja z avtobusom, prihranek [email protected]. na e-naslovu: bilo treba dostopati preko krožišča. pa bi se poznal tudi pri porabi goriva. Več informacij o prostem delovnem mestu Tolmin in celotno Zgornje Posočje Iz navedenih razlogov tudi naspro- poiščite na naši spletni strani pa, bolj kot to obvoznico, potrebuje tujem obstoječemu načrtu izgradnje www.automaticservis.si/prosta_delovna_mesta. hitro cesto proti Novi Gorici. Še bolj obvoznice v Tolminu. smiselno bi bilo, da bi ob tolminskem Franc Bajt, krajan

Utrinki

USPEHI POSO[KIH ATLETOV sciplini 13. mesto na Olimpijskem Zgornje Poso~je – Atletsko društvo festivalu evropske mladine. (AD) Posočje, ki je včasih združeva- Upravni odbor društva, ki ga vodi lo atlete iz vseh treh posoških občin, predsednik Matjaž Sovdat, želi vi- bo drugo leto praznovalo 50-letnico soki obletnici v prihodnjem letu obe- delovanja in 70 let atletike na Tol- ležiti s srečanjem vseh nekdanjih in minskem. V svojih vrstah je imelo sedanjih članov, zato ob tej priložno- društvo vedno zelo veliko mladih in sti prosi vse nekdanje člane, naj nadarjenih atletov, saj jih je kar ne- sporočijo svoj elektronski naslov na kaj nosilo reprezentančni dres Slo- [email protected]. Atleti in tre- venije in nekdanje Jugoslavije. nerji pa se zelo veselijo tudi načrto- Letos, ko šteje društvo skoraj 90 vane sanacije atletskega stadiona. članov, so medalje na državnih pr- Maša Klavora, trenerka v AD Posočje venstvih osvojili Ajda Sovdat (1. v mnogoboju in 2. mesto na 300 m v BOV[KO IMA DR@AVNEGA dvorani), Martin Leban (1. mesto PRVAKA na 50 m v dvorani) ter ekipa deklet v kategoriji U14 v mnogoboju. Tik za Ptuj – Bovško footgolf igrišče, ki je bilo prvo v Sloveniji, je med najbolj ZA FOOTGOLF KLUBOM POSOČJE BOVEC je zelo uspešen zaključek tekmovalne sezone stopničkami je stal Andrej Skočir v 2017. Foto: arhiv Footgolf kluba Posočje Bovec skoku v višino. Tradicionalno so naši zanimivimi na svetu. Doslej je bilo na tekači najboljši na Primorskih pokal- njem izvedenih že veliko tekmovanj, To je zanj dokaz pravega pristopa k mesto uvrstil Aleksander Kravanja. nih tekih. Ob tem velja spomniti na tudi na najvišji ravni. Občina Bovec treningu in sami igri, za vse igralce z Za footgolf klub Posočje Bovec sta domače atlete, ki so se zaradi šol- že vse od začetka podpira to Bovškega izziv za še bolj pogloblje- na državnem prvenstvu nastopala še skih in študijskih obveznosti ter viso- športno panogo, domači igralci pa no igro, za vse tiste, ki bi se radi s Primož Obrč in Simon Sladič. kih športnih ambicij odločili za seli- so to možnost izjemno dobro izko- tem športom spoznali pobližje, pa Kljub številčni premoči ptujskega tev v AD Mass Ljubljana. Vika Rutar ristili, saj je za Footgolf klubom povabilo, da se vključijo v ekipo footgolf kluba so se vsi člani je osvojila 2. mesto na državnem pr- Posočje Bovec zelo uspešen bovškega footgolf kluba. Njegov us- bovškega kluba uvrstili med prvo de- venstvu v teku na 400 m z ovirami, zaključek tekmovalne sezone 2017. peh pa ni osamljen, saj je bila v seterico, kar je ob dejstvu, da so v Gaj Černigoj 3. mesto v metu kladi- Na državnem prvenstvu in finalu Slo- ženski konkurenci Sanda Lah Kra- večini na ptujskem igrišču igrali va in krogle, Tan Černigoj pa 1. venske FootGolf lige na Ptuju je vanja zmagovalka omenjene lige. prvič, odličen rezultat. mesto v skoku v daljino ter v isti di- državni prvak postal Denis Mlekuž. Pri moških nad 45 let se je na drugo Milan Štulc

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 ( 38 )

Po najugodnejših cenah na trgu!

- mobilni paketi - internet - telefonija - televizija - elektrika Več kot 70 različnih modelov mobilnih telefonov priznanih znamk tudi v prosti prodaji in brez obveznosti do operaterjev

DESET VELIKIH NAPAK, KI JIH DELATE S SVOJIM PAMETNIM TELEFONOM: 1.Odpiranje povezav ali odgovarjanje na SMS-e, ki jih prejmete od neznancev 2.Neuporaba vsaj enega načina zaklepanja naprave 3.nastavljanje zakasnitve samodejnega izklopa zaslona Več na www.skrtel.si in www.facebook.com/mobitrgovinaSkrtel

Skrtel d.o.o. podarja Popust na dodatno opremo 10% mobilnih naprav Kupon lahko unovčite v naši prodajalni mobitmin do 31.1.2018

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Koledar prireditev ( 39 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 15. 12. (13.00) KOBARID, pred Mlekarno Planika Novoletna tržnica in program za otroke Mlekarna Planika Kobarid 15. 12. (15.30) TOLMIN, knjižnica Povratna vozovnica: Jan Ciglenečki – Budizem v Indiji in Šrilanki KCK Tolmin: 05/38-11-528 KOBARID, Dom Andreja 15. 12. (18.00) Predstava v izvedbi kobariških otrok Pripoved pastirjev Društvo za osebnostni razvoj Evangelij danes Manfrede 15. 12. (19.00) TOLMIN, Coworking Baza Literarni večer (ustanovitev možnega kluba bralcev/pisateljev) Coworking Baza: 051-602-326 (Nataša) 15. 12. (20:00) TOLMIN, kinogledališče Koncert: Prifarski muzikanti Jabka d.o.o. Posoški razvojni center (Peter Domevšček): 16. 12. (8:00) TOLMIN, tržnica Veseli december na tržnici 031-409-012 16. 12. JAVORNIK Pohod na Javornik (1.240 m n. m.) PD Tolmin (Rudi Rauch): 031-756-082 16. 12. Posoški razvojni center (Peter Domevšček): TOLMIN, tržnica Veseli december na tržnici v Tolminu (8.00–13.00) 031-409-012 16. 12. (16.00) TOLMIN, Trg 1. maja Odprtje Jaslične poti Društvo Dor 16. 12. (19.00) TOLMIN, dvorana ŠC Novoletna produkcija Plesne šole Urška Suzana Brešan: 041-371-223 16. 12. (20.00) TOLMIN, kinogledališče Koncert za nagajivo dušo in radovedno srce: Zoran Predin Pouhna luna 17. 12. BRDA Pohod ob meji brez meje PD Tolmin (Slavica Boljat): 051-622-962 17. 12. (19.00) TOLMIN, kinogledališče Koncert: Cellostrike Zavod KŠM Tolmin 18. 12. (19.00) DREŽNICA, gasilski dom Vaje za urjenje spomina Center za socialno delo Tolmin (Silvija Klemenčič)

Utrinki Popravek

TEATRO AL QUADRATO [kratarije Bovec – Konec oktobra so v večna- menskem prostoru OŠ Bovec učen- V prejšnji številki SOČAsnika smo ci od prvega do petega razreda in v prispevku Sprehod za spomin vrtčevski otroci lahko uživali v zani- narobe zapisali, da je podpredse- mivi gledališki predstavi, ki jo je izve- dnica društva Spominčica Zgor- del Teatro al Quadrato iz Tarčenta. njega Posočja Nada Kenda. Gre za plod dogovarjanja pobratenih Podpredsednica društva je Vera občin Bovec in Tarčento. Da bi se Kanalec in prav ona je učencem odlično sodelovanje obeh občin raz- višjih razredov povedala nekaj več širilo še na druge dejavnosti, so se o demenci. Za napako se iskreno predstavniki dogovorili za sodelova- opravičujemo. nje med učenci OŠ, pri čemer so Milan Štulc prijatelji iz Tarčenta ponudili izvedbo gledališke predstave z multinacio- nalnim značajem. nadvse zabavali, saj je predstava za- Zamisel je nemudoma sprejel tudi stavljena tako, da je za razumevanje ravnatelj OŠ Bovec Iztok Kenda in sporočilnosti potrebna samo domi- na šoli uredil vse potrebno za izved- šljija, ki je bovškim otrokom očitno bo. Ta je po prvih idejah sicer vklju- TEATRO AL QUADRATO IZ TARČENTA je bovškim učencem in vrtičkarjem predstavil zanimivo ne manjka. Čeprav so igralci Italija- čevala tudi prihod otrok iste starosti gledališko predstavo. ni, je bilo glavno besedilo predsta- iz Tarčenta, vendar so zaradi zaple- vljeno v slovenščini, z dodatkom fur- tov na italijanski strani to dejavnost V uvodu je zbrane pozdravil podžu- način predstavil pomen čezmejnega lanskega, italijanskega in angleške- premaknili na prihodnjo pomlad, ko pan Občine Bovec Davor Gašper- sodelovanja in druženja ter jim zaže- ga jezika. bodo obstoječo igro še nadgradili. čič, ki je otrokom na njim razumljiv lel veliko zabave. Otroci so se res Besedilo in foto: Milan Štulc

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017 Koledar prireditev ( 40 )

Datum Kraj Prireditev Informacije KOBARID, Dom Andreja 19. 12. (10.30) Novoletni sprejem novorojenčkov pri županu Občine Kobarid Občina Kobarid Manfrede 19. 12. (18.00) TOLMIN, knjižnica Poskrbite za svoje zdravje: predavanje Mitje Duha – Tek za življenjem KCK Tolmin: 05/38-11-528 Povratna pokalna futsal tekma – četrtfinale med KMN Oplast Kobarid 19. 12. (20.00) KOBARID, športna dvorana KMN Oplast Kobarid in KMN Litija 20.–22. 12. MOST NA SOČI, Vodna hiša Božič na Mostu (* 22. 12. začetek ob 16:00) Turistična zveza Gornjega Posočja (18.00*) ali šotor 21. 12. (17.00) KOBARID, kulturni dom Otroška predstava Rudi in praznične kremšnite ter obisk dedka Mraza Občina Kobarid 21. 12. (17.00) TOLMIN, šolski center Tradicionalna novoletna prireditev OŠ Franceta Bevka Tolmin 21. 12. (17.00) TOLMIN, kinogledališče Noč kratkih filmov (17:00 za otroke, 19:00 za odrasle) Zavod KŠM Tolmin KOBARID, Dom Andreja Center za socialno delo Tolmin (Silvija 22. 12. (18.00) Potopisno predavanje El Camino Manfrede Klemenčič) 22. 12. (19.00) TOLMIN, kinogledališče Božično-novoletna plesna produkcija Artfit Artfit studio 22. 12. (20.00) KOBARID, športna dvorana Futsal nogometna tekma med KMN Oplast Kobarid in KMN Sevnica KMN Oplast Kobarid 23. 12. MENGORE Nočni pohod na Mengore PD Tolmin (Mara Vidic): 040-232-898 23. 12. (17.00) STRŽIŠČE Dokumentarni film: Sveta noč – Slovenske jaslice (26 let kasneje) Društvo baška dediščina: 031-571-052 23. 12. (19.00) TOLMIN, kinogledališče Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Tolmin Pihalni orkester Tolmin 24. 12. (21.00) BOVEC z okolico Pohod od jaslic do jaslic TD Bovec (Nataša Bartol): 041-938-484 25. 12. (15.30) DREŽNIŠKE RAVNE Odprtje jaslic na prostem Milenka Uršič: 041-337-365 Konjeniško društvo doline Idrijce, Lea 26. 12. (11.00) MOST NA SOČI, pred cerkvijo Blagoslov konjev in psov Manfreda Jeram: 041-594-491 26. 12. (17.00) KOBARID, župnijska cerkev Božični koncert Juana Vasleta in združenih zborov iz občine Kobarid Občina Kobarid LOG POD MANGARTOM, 26. 12. (19.00) Božično-novoletni koncert: Oktet vrtnica KS Log pod Mangrtom: 051-414-488 (Igor) cerkev Tolminsko novoletno rajanje: koncert Crvene jabuke ter Vlada Kreslina Občina Tolmin (www.tolmin.si), 26. 12. (20.00) TOLMIN, Mestni trg in Malih bogov Zavod KŠM Tolmin (www.ksm.si) Društvo prijateljev mladine in Zavod KŠM 27. 12. (17.00) TOLMIN, šolski center Prihod dedka Mraza Tolmin 28. 12. (17.00) BOVEC z okolico Pohod od jaslic do jaslic TD Bovec (Nataša Bartol): 041-938-484 28.–30. 12. BOVEC 11. BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) – filmi o športih v naravi http://boff.si 29. 12. (9.00) KOBARID, Dom A. Manfrede Vaje za urjenje spomina Center za socialno delo Tolmin 31. 12. (21.30) TOLMIN, Mestni trg Silvestrovanje s skupino Ne me jugat www.tolmin.si, www.ksm.si 16. 1. (17.00) TOLMIN, knjižnica Predavanje: Prehranska prva pomoč (dr. Iztok Ostan) KCK Tolmin: 05/38-11-528 17. 1. 2018 TOLMIN, Coworking Baza Delavnica Etsy (17.00) 26. 1. 2018 TOLMIN, knjižnica Povratna vozovnica: Andreja Avberšek – Argentina, Čile, Bolivija KCK Tolmin: 05/38-11-528 (18.00) 26. 1. 2018 BOVEC, mala dvorana KD Knjižnica Bovec in Literarni klub Bovec: Predstavitev knjige Starec in jaz (Sarival Sosič) (19.00) Bovec 05/38-86-030 31. 1. 2018 Poskrbite za svoje zdravje: predavanje družinskega terapevta Izidorja TOLMIN, knjižnica KCK Tolmin: 05/38-11-528 (18.00) Gašperlina Čutim, torej sem! 3. 2. 2018 TOLMIN, kinogledališče Koncert kvarteta Karik ob izdaji prve zgoščenke [email protected] (20.00) 10. 2. 2018 LOG POD MANGARTOM 21. Tradicionalna pustna povorka TD Log pod Mangartom (Peter): 041-748-585 (14.00) 17. 2. 2018 Društvo Spominčica zgornjega Posočja: TOLMIN, kinogledališče Dramska predstava Kje sem ostala? (19:00) 041-268-355 (Vera) 20. 2. 2018 Poskrbite za svoje zdravje: predavanje Sabine Jurič Šenk Kako najti TOLMIN, knjižnica KCK Tolmin: 05/38-11-528 (18.00) moč za samopomoč? 23. 2. 2018 TOLMIN, knjižnica Povratna vozovnica: Izidor Markič - Dozo – Indonezija KCK Tolmin: 05/38-11-528 (18.00)

V rubriki Koledar prireditev objavljamo izključno prireditve, ki nam jih posredujete v uredništvo (05/38-41-502, 05/38-41-510, e-naslov: socasnik@ prc.si). Informacije glede objave v naslednji številki SOČAsnika bomo v začetku prihodnjega leta objavili na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/ objava-prispevka. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna. Namenjena je informiranju prebivalcev, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev. Objavljamo samo naslednje podat- ke: datum in uro, kraj, naslov prireditve, kontaktnega organizatorja ter telefonsko številko ali e-naslov ali spletno stran. Če želite v SOČAsniku podrobneje naja- viti prireditev v obliki članka, oglasa ali oglasnega sporočila, so vam informacije na voljo na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik-oglasevanja. Za morebitne spremembe pri posameznih prireditvah, ki nastanejo po zaključku redakcije, ne odgovarjamo.

SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 5, 2017