Socasnik 2 2018.Pdf (2.71

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Socasnik 2 2018.Pdf (2.71 ( 1 ) LETNIK XIX, ŠT. 2/2018 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420 Publikacija Posoškega razvojnega centra • Javorca z znakom evropske dedi{~ine • Ob~ina Tolmin praznuje • EKOpremiki tudi v Poso~ju • Nov logisti~ni center TKK Srpenica SO^Asnik, letnik XIX, {t. 2, 2018 Uvodno razmi{ljanje ( 2 ) [ola za `ivljenje tudi na Facebooku edim pred računalnikom in na to odgovoril, da je to šola za živ- kosti – ne le 5.000 slikic na social- pišem. V mislih se ukvarjam ljenje, ki nam ne prizanaša, da so to nem omrežju. Ko so se veselili z me- S še s tisočimi opravki, ki me priprave na odraslo dobo. Seveda je. noj, so me objeli, niso stiskali všeč- čakajo v službi in doma … Te dni Ampak lahko pa dodam, da so bile kov. Skupaj smo se smejali, skupaj otroci že odštevajo dneve do konca naše priprave na življenje drugačne. smo točili solze, skupaj delali »koz- pouka in se veselijo, da so počitnice Res smo nabirali znanje v šoli, res larije«, rasli in tkali vezi, skupaj Številka vpisa v razvid medijev: 787 že tik pred vrati. Verjamem, da jih smo tudi mi »gulili« šolske klopi, ustvarjali spomine. ISSN 2350-4420 komaj čakajo in je zanje maj še toli- zdelo se nam je težko in naporno. Časi so se spremenili … ali na bolj- Izdal in založil: ko bolj naporen mesec. Zadnjič sem Zraven pa smo celo paleto veščin in še ali na slabše naj oceni vsak sam, Posoški razvojni center sicer dobila ugovor enega od šolni- tudi znanja pridobili izven šole. V dejstvo pa je, da je ves razvoj, vsa Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin kov, češ »če so delali sproti, bodo družbi prijateljev smo se podili po sodobna tehnologija, dobrine, mož- Zanj: zlahka oddelali tudi ta mesec«. Drži, vasi, odkrivali skrite in malo manj nosti, dostopnost … vse, kar smo mag. Almira Pirih ampak tako zlahka pa tudi ne gre. skrite kotičke v gozdu, ob reki, na ustvarili, da si olajšamo življenje, Naslov: Učitelji od njih pridobivajo še zadnje polju … Poznali smo vsako drevo, prineslo s seboj iluzijo, da se danes Uredništvo SOČAsnika Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin ocene. Enako je pri vseh ostalih šo- vsako skalo, vedeli, kje pokukajo na vse vrti hitreje. In tiste dragocene lah in krožkih. Vsi bi radi dokazali, plano prve cvetlice, kje zorijo jagode, stvari – časa – nam vse bolj primanj- Telefon: 05/38-41-502 (glavna urednica) da so otroke nekaj naučili. In tako kje rastejo jabolka, kje nabrati lešni- kuje. Pa nam jo res ali si samo ne 05/38-41-510 (pomočnica urednice) ogromno stvari »stlačijo« v mesec ke … Ob deževnih dnevih smo znali znamo postaviti prioritet v življenju? Faks: dni. Na koncu se zraven meša še pozvoniti na vratih prijatelja in se pri Se lahko svobodno odločimo, kaj naj 05/38-41-504 nam staršem, ki to mladež spodbu- njem igrati. Nista se dogovorili mami v življenju počnemo? In če bomo E-pošta: jamo k učenju in vsem obveznostim, po telefonu. V bistvu teh naprav ni počeli samo, kar želimo ali nas bo to [email protected] ki so jim jih ali so si jih naložili. Ne bilo … niti stacionarnih, kaj šele mo- na dolgi rok še osrečevalo? Vprašanja Spletne strani: verjamem namreč, da je komu čisto bilnih. Socialne vezi smo razvijali ostajajo – v premislek vsakemu od www.prc.si/socasnik vseeno, kaj počne njegov otrok, tudi brez socialnih omrežij, prijatelje smo nas. (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) če trdi drugače. poznali v živo in ne le virtualno. Mo- Mateja Kutin, glavna in odgovorna Glavna in odgovorna urednica: Zagotovo se bo našel kdo, ki mi bo ji prijatelji so bili pravi – iz mesa in urednica Mateja Kutin Pomočnica urednice: Tatjana Šalej Faletič Izbor vsebin občinskih strani: Utrinki Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), Milan Štulc (za Občino Bovec) DAN SLOVENSKE KULTURE V Oglasno trženje: KANALSKI DOLINI 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Naborjet (Italija) – Dan slovenske Cenik oglasov najdete na spletni strani: kulture v Kanalski dolini so letos www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- oglasevanja pripravili v Beneški palači v Naborje- tu. Tudi tokrat so bili organizatorji Lektoriranje: Slovensko kulturno središče (SKS) Polona Hadalin Baša, Kerstin Kurinčič in Špela Kranjc (za strani Občine Tolmin) Planika, Združenje Don Mario Cer- Oglasi niso jezikovno pregledani. net in Glasbena matica – šola To- maž Holmar v Kanalski dolini. Fotografija na naslovnici: Tatjana Šalej Faletič Prijeten kulturni program so stkali učenci krajevnih osnovnih šol, obi- Ilustracija: Marko Podjavoršek skovalci izbirnih tečajev slovenščine pri SKS Planika in gojenci Glasbene Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: matice, za odličen zaključek večera Gaya d.o.o. pa je poskrbel kvintet bratov Smrtnik Naklada: z avstrijske Koroške. Dogodka se je 7.300 izvodov kot edini župan iz Slovenije udeležil DAN SLOVENSKE KULTURE V KANALSKI DOLINI je spomladi potekal v Naborjetu. Distribucija: tudi bovški župan Valter Mlekuž, za SOČAsnik se brezplačno distribuira po kar se mu je predsednik SKS Planika poseben način. Ta zagnanost Slo- zmogle toliko razuma in bodo vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. Rudi Bartaloth v pozdravnem nago- vencev v zamejstvu, še posebej uči- sprevidele, da jeziki in narečja ne Publikacijo sofinancirajo: voru posebej iskreno zahvalil in pou- teljev, ki za ohranitev slovenske be- ogrožajo, temveč bogatijo vsako Občina Bovec, Občina Kobarid in daril, da jim taka podpora pomeni sede namenijo tudi veliko svojega državo posebej in s tem Evropo,« Občina Tolmin zelo veliko. »Ta večer me vedno po- prostega časa, mi res pogreje srce. je po prireditvi povedal župan Mlekuž. Letnik XIX, št. 2, 2018 sebej prevzame in ga doživim na Upam, da bodo italijanske oblasti Besedilo in foto: Milan Štulc SO^Asnik, letnik XIX, {t. 2, 2018 ( 3 ) Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VAŠE IME V VSA POSOŠKA GOSPODINJSTVA – IZKORISTITE TUDI MOŽNOST OBJAVE BARVNIH OGLASOV. BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado POSOŠKI RAZVOJNI CENTER 7.300 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRG TIGROVCEV 1 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 TOLMIN REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.300 GOSPODINJSTEV! POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA Naslednja številka bo izšla predvidoma prvi teden v avgustu 2018. e-SOČAsnika Če bi želeli v SOČAsniku objaviti prispevek, nam besedilo Vse, ki želite postati naroč- posredujte do 6. julija oziroma se o roku dogovorite z urednico. niki e-SOČAsnika, vabimo, Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka da nam na [email protected] sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki bi sporočite svoj e-naslov, na jih želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z katerega vam bomo pošiljali fo- povezavo na naš spletni uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane medij. tografije pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo Utrinki SMU^I[^E KANIN LETOS TRETJE MED VELIKIMI Ra~e – Vso smučarsko sezono je na spletnem portalu www.najsmucisce.si 4 PRC-jeva oglasna deska s pomočjo radijske oddaje, ki so jo predvajali na Radiu SI, Radiu Koper, 5 SPOT svetovanje Gori{ka: Radiu Maribor in petih drugih radij- Nov logisti~ni center TKK skih postajah po Sloveniji, potekalo Srpenica glasovanje za naj smučišče sezone 2017/2018. Glasovalci so lahko iz- 6 LAS Dolina So~e: Na 2. javni birali med 25 majhnimi, sedmimi poziv prispelo 12 vlog srednje velikimi, sedmimi velikimi smučišči in petimi snežnimi parki v 7 LAS Dolina So~e: Sloveniji ter med 28 avstrijskimi in V KATEGORIJI VELIKIH SMUČIŠČ JE PO IZBORU GLASOVALCEV TRETJE MESTO ZASE- Obisk iz baltskih dr`av 14 italijanskimi smučišči. V kategoriji DLO SMUČIŠČE KANIN. Podelitve so se udeležili (z leve): vodja marketinga Mateja Olič, vodja velikih smučišč je zmagovalec po iz- obratovanja smučišča Kanin Jernej Kravanja, vodja gostinstva pri Sončnem Kaninu Martina Zalar in podžupan Davor Gašperčič. Foto: arhiv Sončnega Kanina 8 16. EKOpraznik: EKOpremiki boru glasovalcev postal Smučarski opazni tudi pri nas center Cerkno, na drugem mestu je pogledom na morje v Sloveniji, poznajo letošnje razmere v visoko- smučišče Vogel, na tretjem pa Kanin. ocenjujem tretje mesto za prvo,« je gorju, ter glede na to, da je Kanin- »Za nas je tretje mesto kot prvo, še Iz ob~inskih uprav po podelitvi priznanja povedal bovški -Sella Nevea edino čezmejno pove- posebej zaradi ekstremnih vre- 10 Ob~ina Bovec župan Valter Mlekuž. zano smučišče v tem delu Evrope, menskih razmer v letošnji sezoni. pa to pravzaprav nima konkurence. 17 Ob~ina Kobarid Biti velik na nižinskem smučišču je Med smučišči v naši soseščini je 24 Ob~ina Tolmin povsem nekaj drugega, kot biti ve- največ glasov dobilo smučišče Kron- Podelitve so se udeležili podžupan lik na 2.300 metrih nadmorske vi- platz v italijanskih Dolomitih, na dru- Občine Bovec Davor Gašperčič, 30 Projekt NETWORLD: šine. Seveda čestitam smučišče- gem mestu so bile Mokrine (Nassfe- vodja obratovanja smučišča Kanin Niz dogodkov ma Cerkno in Vogel za prvo in dru- ld), na tretjem pa Sella Nevea. Lah- Jernej Kravanja, ki je priznanje tudi go mesto, najlepše čestitke pa ko bi torej rekli, da je tudi povezano prevzel, vodja marketinga Mateja 32 Knji`na polica gredo Kaninu in našemu Sončne- smučišče Kanin-Sella Nevea skupaj Olič in vodja gostinstva pri Sončnem mu Kaninu. Glede na to, da smo na tretjem mestu. Glede na župano- Kaninu Martina Zalar. 35 Koledar prireditev edino visokogorsko smučišče s ve besede in prepričanje vseh, ki Milan Štulc SO^Asnik, letnik XIX, {t. 2, 2018 PRC-jeva oglasna deska ( 4 ) TVU 2018 Festival učenja, ki ga poznamo sočju obiščete 20 raznolikih Katalog dogodkov najdete na pod imenom Teden vseživljenj- brezplačnih dogodkov s pod- FB strani Ljudske univerze skega učenja (TVU), letos po- ročja športa, zdravega načina Tolmin in SOČAsnika ter na teka že 23.
Recommended publications
  • Arhivi 1998, Št
    arhivi Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI št. 1-2 Ljubljana 1998 UD • 930.25 (497.12) (05) U DC 930.25 (497.12) (05) ISSN 0351-2835 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens GazeUa dell'Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Gazette of the Archival Association and Archives of Slovenia Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska I. p.p. 70, 1000 Ljubljana. SLO. telefon: (061) I32H-I0H. ¡251-222. ¡251-266 telefaks: (061)216-551 Uredniški odbor: mag. Matevž Košir (glavni in odgovorni urednik). Jože Suhadidnik (t clini eni urednik). Jože Ci per le, Miran Kajhl. dr. Peter Pavel Klanim:, dr. Hundan Kolar, Kristina Sainpeii- Purg, Ivanka Urši=. Maruša Zagradnik, mag. Ivanka Zajc-Ozelj, dr. Alfred Ogris, Joz.o Ivanovi= •• strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo 7. dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija je bila zaklju=ena ¡0. novembra ¡99H. Izdajateljski svet: dr. Tone Fe rene. Primož Uainz, dr. Peter Vodopivec Lektor: Irena Avsenik-Nubergoj U I) K: Marija Vera Erjavec Prevodi povzetkov in kazala: mag. Niko I ¡mielja (nemš=ina). Katarina Kobilica (angleš=ina), Vera Celcer (italijanš=ina) Oblikovanje: Jože Suliadolnik Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo z/i znanost in tehmdogijo. Ministrstvo z.a kulturo in Arhivsko društvo Slovenije '/Aro ra=un: Agencija Republike Slovenije za pla=ilni ¡••••!. 50I00-67H-45SO9 Ra=unalniški prelom in oblikovanje: MFDIT d.0.0., Notranje Gorice Tisk: Grnjika • M s.p. Naklada: 500 izvodov Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev. 4I5-22H/92 z.
    [Show full text]
  • Xxiv. Ročník, Svazek 4 4
    ARCHA D LU XXIV. ROČNÍK, SVAZEK 4 4. SVAZEK OBSAH ROČNÍK XXIV. František Střížovský,Váš profil, Mistře 145 OKNA Vilém Bitnar, Bibliografie díla Fran­ tiška Dohnala....................................146 K šedesátinám P. Františka Dohnala . 188 František Dohnal, Stíny nad Evro­ „Křižanovský jemnostpán“ . .189 pou ......................................................... 171 Z nové české literatury.................... 190 Stanislav Zedníček, Pro milosrdenství 180 Bibliografické poznámky.................... 193 Adolf Gajdoš, Svatba v Káni . .181 Poznámky a zprávy..........................194 Vilém Nezbeda, Proč?.........................183 Stanislav Zedníček, Otcova krev . .184 OBRAZOVÉ PŘÍLOHY Raincr Maria Rilke, přel. j. t., Jest zámek....................................................185 František Dohnal. Kazimiera lllakowiczówna, přel. Jan J. Koehler: Sv. Cyril a sv. Metoděj. Nové Karník, Báseň ke cti Matky Bozi mosaikové obrazy v kapli kněžského se­ Čenstochovské................................... 186 mináře v Olomouci. Williain Blake, přel. O. F. Babler, J. Koehler: Sv. Cyril a Metoděj. Nový ob­ Chorá růže......................................... 187 raz pro aulu CM. fakulty v Olomouci. Z REDAKCE bylo možno otisknouti celou Bitnarovu Bibliografii díla Frant. Dohnala v tomto čísle, bylo nutno i při jeho zvětšeném rozsahu odloziti řadu jiných příspěvků, do budoucích čísel. — Páté číslo vyjde v polovici měsíce září. * Adresa redakce, na níž třeba zasílati příspěvky, recensní výtisky, časopisy výměnou atd.: Em. Masák, katecheta, Brno-Židenice. — Administrace: Olomouc, Wilsonovo nám. 16. Roční předplatné Kč 36*30. ZÁVOD UMĚNÍ pro práce sochařské a řezbářske ve dřevě. Do­ poručuje se zvláště k zařizování našich kostelů PAVEL JUŘÍČEK, OLOMOUC KlUŽKOrSKÉHO UL. (blíže hl.posty) Frant. Střížovský NÁŠ profil, mistře (K šedesátinám básníka Frant. Dohnala.) Váš profil, Mistře, tesán z žuly, ční ostře vyhraněn z hry fantomů, a vichry, které v mořích duly, Vám bolně lehají do těžkých snů.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • The Land Among Battles 2
    AN DÚICHE I LÁR NA GCOGAÍ Zdravko Duša Aistrithe ag Máire Ní Chualáin An dúiche i lár na gcogaí Zdravko Duša Bhí sé i gceist go mbeadh sleachta as Zgodovina Tolminskega (stair cheantair Tolmin) a d’fhoilsigh Simon Rutar in 1882 ag tús an leabhair seo ó cheart. B’shin an bealach ba chiallmhaire le tabhairt faoi a ceapadh, ach ansin tháinig athrú ar an scéal. De réir mar bhí na leathanaigh agus na caibidlí fada a bhí lán le huafás ag carnadh, leathanaigh a bhí ag cur síos ar an eachtra aonair ba thábhachtaí i stair Tolmin de réir cosúlachta - an Fronta Soča (Isonzo) le linn an Chéad Chogadh Domhanda – chuir ceann de na saothair ba chinniúnaí faoin tréimhse sin, Koraki skozi meglo (Stepping Through the Fog) le Vasja Klavora slí eile ar fáil le tosú ar an leabhar. Ní mar gheall gur mar sin a rinne mé féin mo bhealach isteach go croílár cheantair Tolmin; tá a fhios agam go díreach céard dó a bhfuil sé ag tagairt. Thuig mé é mar is féidir an ceantar seo de Tolmin atá níos géire a chuimsiú in aon radharc amháin; agus bhí na críocha a bhí mé a chuardach fad agus a bhí mé ag roghnú agus ag caitheamh uaim gach a raibh scríofa agam, bhí siad chomh glan lena bhfaca tú riamh abhus anseo. De réir mar a léigh mé an cur síos ar an radharc a bhíonn os do chomhair agus tú ag casadh ar dheis faoi Chnoc Mengore agus os cionn Volče, agus nochtann radharc leathan imlínte an áitribh thíos faoin mbóthar, an sráidbhaile taobh thiar de; St Daniel ar dheis agus é níos ísle agus faoin sráidbhaile; sraitheanna de radhairc sa chúlra níos faide agus níos airde, trasna páirceanna agus cnoic agus sléibhte, suas chomh fada leis na scamaill, a bhíonn le feiceáil an bealach ar fad ó choirnéal Bohinj.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 156670 SLAVICA I.00 02064 Tipo circolazione: LIBERA 1 v. 1917399 BVE0217802 *Mladoporočenca iz ulice Rossetti : tragedija neke manjšine / Fulvio Tomizza ; [prevedla Majda Capuder]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana : ADIT, 1987. - 151 p. ; 21 cm. 156674 SLAVICA I.00 02065 1 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 775641 TSA1036020 1: A-M / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - 385 p. ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156675 SLAVICA I.00 02065 2 Tipo circolazione: LIBERA v. 2 775642 TSA1036023 2: N-Ž / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - P. 386-777 ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156676 SLAVICA I.00 02065 3 Tipo circolazione: LIBERA v. 3 775654 TSA1036040 3: *Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.
    [Show full text]
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 12. SNOPI< Pirjevec - Rebula Uredil Martin Jevnikar GORICA 1986 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Z 12. snopi=em se za=enja III. knjiga Primorskega slovenskega biografskega leksikona. SODELAVCI 12. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s kriicem) Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, mag. med., Zdrav, dom, N. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj. - Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gorica B. Mar. Branko Maruši=, ravn. Gor. muzeja, Nova Gorica B. S. ini. Boris Sancm, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, asistent. ZRC, SAZU, Lj. B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija =eš=ut, prof., Gorica Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst Edv. Gardlna Edvilijo Gardina, kustos. Pokraj, muzej, Koper F. Sallmbeni dr. Fulvio Salimbeni, univ. prof., Trst Gorjan dr. Klara Gorjan, prof., Gorica Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gorica y Ivo Jevnikar, <asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., Nova Gorica Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Kandut dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p.. Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kosma= dr. Angel Kosma=, župnik, Ricmanje Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski šoli, Vipava L. B. dr. Lojzka Bratuž, asistent na Univ. v Vidmu, Gorica Le. Ljubomir A. Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gorica Idt Uda Debelli Turk, urednica RAITrstA, Trst LeljaRehar Lei j a Rehar Sancin, prof., Trst Lfl.Trampuž Lilijana Trampuž, asistent, IZDG, Ljubljana mak dr.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 78 Str. 4 IN NARODOPISJE Nova vrsta 43 1–192 2007 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: zemljevid Ducatus Stiriæ (ok. 1700) iz Kartografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 78 – Nova vrsta 43 4. zvezek 2007 Maribor 2007 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Doc. dr. Andrej Hozjan Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Maribor 3 Kazalo – Contents IN MEMORIAM Jože Žontar, Antoša Leskovec (1928–2007) . 5 raZPraVE – sTUDieS Nenad Plemeniti, Loški grad, leto 1315 in bojna oprema posameznika (The Loka Castle, the Year 1315 and the Individual’s Battle Gear) .
    [Show full text]
  • Domoznansko Gradivo Bibliografija Za Leto 2017
    DOMOZNANSKO GRADIVO BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2017 Ksenija Krivec Komac in Marijana Vajngerl Tolmin, 17. januar 2018 Bibliografija domoznanskega gradiva zajema v letu 2017 nabavljene monografske in serijske publikacije, ki obravnavajo območje občin Bovec, Kobarid, Tolmin in zamejskega področja z različnih vidikov (geografski, arheološki, zgodovinski, gospodarski…). Kriterij izbora gradiva za bibliografijo je dokaj širok, saj so k monografijam prišteta tudi diplomska dela, stenski koledarji, kartografsko gradivo in glasbeni tiski. Popis je urejen po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije z dodatkom naslovnega in imenskega kazala. V bibliografijo so vključeni tudi vsi tiski, izdani po letu 2000, ki jih naš oddelek doslej še ni hranil. Zapisi za to gradivo so označeni z zvezdico (*). Bibliografija je izdelana s programsko opremo COBISS. 0 ZNANOST IN ZNANJE NA SPLOŠNO 1. BEVK, Anja Zadovoljstvo predšolskih in šolskih otrok z različnimi organiziranimi dogodki za vzpodbujanje bralne kulture v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin : magistrsko delo / Anja Bevk. - Ljubljana : [A. Bevk], 2016. - 140 f. ; 30 cm + 1 optični disk (CD-ROM) Dostopno tudi na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85923&lang=slv. - Mentorica Marija Petek. - Bibliografija: f. 118-126. - Izvleček ; Abstract. - Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Bibliotekarstvo a) Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin b) splošne knjižnice c) šolske knjižnice d) osnovnošolci e) predšolski otroci f) delo z bralci g) branje h) bralna kultura i) zadovoljstvo uporabnikov j) bolonjske magistrske naloge 027:028(043.2) COBISS.SI-ID 61938018 2. GORIŠKA. - 2002, št. 1 (sept.)- . - Koper (Ul. OF 12) : Primorske novice, 2002-. - 41 cm Mesečnik. - Ov. nasl. ISSN 1581-5226 070(497.4 Goriška) COBISS.SI-ID 121293568 3.
    [Show full text]
  • Subversion Oder Assimilation?
    Subversion oder Assimilation? Die Anthologie „Slowenische Novellen“ (1940) und ihre soziokulturelle Einbettung Diplomarbeit zur Erlangung des akademischen Grades einer Magistra der Philosophie an der Karl-Franzens-Universität Graz vorgelegt von Karin Almasy am Institut für Theoretische und Angewandte Translationswissenschaft Begutachter: O.Univ.-Prof. Dr.phil. Erich Prun č Graz, 2009 1 Mein herzlichster Dank gilt an dieser Stelle Erich Prun č, Simon Ošlak, Fabjan Hafner und Adrian Ciomaga, von denen ich viel gelernt habe und die mich bei dieser Arbeit unterstützt haben; und meinen Eltern, die mir mein Studium ermöglicht haben. 2 Inhaltsverzeichnis Einleitung .................................................................................................................................. 5 1 Literarisches Übersetzen ................................................................................................. 6 1.1 Theoretischer Überblick und übersetzerische Praxis ................................................. 6 1.2 Descriptive Translation Studies und Literarisches Übersetzen.................................. 6 1.3 Das Übersetzen von Anthologien............................................................................... 7 2 Die Anthologie „Slowenische Novellen“ ......................................................................... 8 2.1 Ivan Cankar und „Desetica“....................................................................................... 9 2.2 Fran Finžgar und „Na petelina“ ..............................................................................
    [Show full text]
  • Regatul Romaniei
    RegatulRomaniei file:///C:/Programele%20Mele/IstorieRomania1/RegatulRomaniei/Regat... Regatul României Visul unirii tuturor românilor sub un singur steag a frământat mințile conducătorilor încă din cele mai vechi timpuri, dar alianțele militare și interesele de ordin comercial nu au fost în favoarea simplificării relațiilor dintre diferitele formațiuni statale. În vechime, țările românești au negociat protecția celor două mari imperii ale romanilor, apoi începând cu secolul al XIII-lea au întreținut legături de prietenie și ajutor mutual cu Polonia și Lituania. Din secolul al XV-lea, ca state vasale Imperiului Otoman dar sub protecția directă a Hanatului Crimeei, s-a pus problema formării unui eyalat turcesc comun. Proiectul a fost însă refuzat cu dârzenie, ca urmare a divergențelor de ordin religios. Ca o soluție de compromis, sultanii au permis independența religioasă a celor trei principate, în schimbul dependenței economice. Situația de criză a intervenit o dată cu revoluția și apoi războiul de independență purtat de greci și sârbi. Sub aripa ocrotitoare a Bisericii Ortodoxe Răsăritene, creștinii din toate țările Balcanice au ridicat la început glasul, apoi armele, cerând vehement ieșirea din situația de compromis religios. Ca rezultat, boierii și dragomanii greci au fost maziliți, iar mănăstirile filiale ale celor de la Muntele Athos au fost secularizate. În urma grecilor au rămas nenumăratele lor rude născute din alianțe cu casele boierești autohtone, practic aproape toată crema boierimii. Pentru a umple vidul administrativ rămas s-a hotărât instituirea unei locotenențe domnești, ajutată de o Adunare Constituantă a fruntașilor celor două țări. În ambele principate, toate sufragiile au fost întrunite în anul 1859 de Colonelul Alexandru Ioan Cuza, cu funcția de Ministru de Război, fost deputat de Galați și fost șef al Miliției de la Dunărea de Jos.
    [Show full text]