25жИ8Шиз ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ ZČ, Ljubljana, 41, 1987, številka 1, strani 1-202 in I-VI YU ISSN 0350-5774 [jj* 949.712(05) ZGODOVINSKI HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ LETNIK 41 LETO 1987 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA ZGODOVINSKI {Jg£ 949.712(05) ČASOPIS- HISTORICAL REVIEW, . YU ISSN 0350-5774 ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer Dušan Kos (tehnični urednik) dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) v Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) . dr. Miro Stiplovšek '•'Peter Stih dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. 3. 1987. Izdajateljski svet: dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Fran Zwitter Prevodi : Lidija Berden (angleščina), Cvetka Puncer-Vode (angleščina), Bogo Graf enauer (nemščina), Medita Šetinc (nemščina), Irena Vilfan-Bruckmüller (nemščina), dr. Milko Rener (italijanščina), Tatjana Mirt (makedonščina), Sergij Skuc (italijanščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332-611, int.210 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 4800 din, za društvene člane 3000 din, za društvene člane-upokojence 2250 din, za društvene člane- študente 1500 din (vse cene za letnik 41/1987) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1600 din Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, april 1987 Naklada : 1700 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 41, LETO 1987, ŠTEVILKA 1 t t . /i 1 ... i : .n ... • '.. r ' -.f i. ' •. i • i ;i KAZALO-CONTENTS - СОДЕРЖАНИЕ ' S (. RAZPRAVE'- STUDIES - СТАТБИ ,. ; Bogo Graf enauer, Slovensko-romanska meja-ločnica in povezava . ...'.. .'. л,5-18 Slovene-Roman Boundary - Line of Demarcation and Linkage '" ' , '- Словенско-романскал граница - лишта демаркациии свиЗи ' Hinko Uršič; Tolminska dežela ...... .• , 19-20 Tolmin Region Толминскии раион Marjan Rozman, Tolminsko danes V/.[>.;.'Y. K.' . .-'. '•** ' 21-26 The Tolmin Region Today _ ...... Толминскии раион сегодни • - '•' :.'''"" ' Branko Marušič, Tolminsko v zgodovinopisju •••;•. 27-34 The Tolmin Region in Historiography Толминскии раион в историографии Drago Svoljšak, Arheološka obdobja Tolminske •..:.."..... • • • •' ••->•. 35т-39 Archaeological Periods of the Tolmin Region Археологические зпохи Толминского раАона ' * , „ i ; . • - . , f Peter Štih, Goriški- grofje in oblikovanje pokrajine ob Soči in na Krasu v deželo .....'. 41-47 Gorizia Landgraves and Formation of the Land along the River Soča and on Karst into the Province _, . " "' Графи Горицш и формирование крал около реки Сочи и на Карсте в провинцивд Reinhard H arte 1, Viri za srednjeveško zgodovino Slovenije iz furlanskih arhivov . .,. 49-53 Sources for Medieval History, of Slovenia from the Archives of Friulia , Источники длл средневековои истории Словении и фриулвских архивов Janko Pleterski, Meja na Soči v notranjih odnosih jugoslovanskega gibanja med prvo svetovno vojno . •,•••. 55-62 The Soča Border in inner Relationsbf the Yugoslav Movement during the First World ' . - > War . , Граница на реке Соче во внутренних отношенилх мжнославннскогО движениа во ; " ' Времи ПерВОИ МИрОВОИ BOHHbli, •;....,.:-..,. * • •> .. .' *./ ;i u Drago Sedmak, Pregled vojaških dogodkov na soški fronti 1915-1917..„. .- . •... -. ..:.!. , 63r71 Bloody Soča Basin - Survey of Military Events on the Soča-Front 1915^1917 Обзор BoeHHbix собвггии на фронте реки Сочи 1915-1917.^ v Slavica Plahuta, Fašistična stranka v.Goriški pokrajini (1941-1943). .... ... ., . ..,. - 73-86 • - The Fascist Party in the Gorica Region (1941-1943) . Фашистскаи партии в провинции Горица (1941-1943) j , . Ivan Kat a rdž i e v, Etnično in državno razmejevanje v Egejski Makedoniji .' 87-95 Ethnic and State Demarcation in Aegean Macedonia Зтническое и государственное разграничение в Егеоскои Македонии Ferdo Gestrin, Karta obsoške poti iz 17. stoletja . 97-101 Map of the Road along the River Soča form the 17th Century Карта дороги ВДОЛБ реки Сочи из 17-го столетиз Vinko Raj šp, Ceste na Goriškem v drugi polovici 18. stoletja 103-107 Roads in the Gorizia Region in the Second Half of the 18th Century Дороги B раионе Горлцм во второи половине 18-го столетии Eva H o 1 z, Cestne povezave Goriške in Kranjske v 19. stoletju 109-114 Road Connections of Gorizia Land and Carniola in the 19* Century ДорожЈше свлзи провинции Горицн и Крашш в 19-ом столетии Janez Cvirn, Finančno poslovanje družine Marka Vincenca Lipolda v letih 1867-1871 in 10-701QOT 115—13/ Financial Management of the Family of Marko Vincenc Lipoid in the Years 1867-1871 and 1878-1883 Финансовме деиствии семБИ Марка Винценца ЛиполБда в ГОДБ! 1867-1871 и 1878-1883 ZAPISI - NOTES - ЗАПИСКИ Branko Marušič, Poskus pregleda zgodovinopisja ob slovenski zahodni meji 139-146 An Attempt of Historiographical Review near Slovene Western Border ОПБГГ обзора историографии на словенскои западнои границе PROBLEMI IN DISKUSIJA- PROBLEMS AND DISCOUSSION^nPOBnEMH И ДИСКУССИЛ Zgodovinopisje na Slovenskem danes; okrogla miza v Tolminu 2.10.1986 (Jera V o d u š e k, Bogo Grafenauer, Janko Pleterski, Vasilij Melik, Franc Rozman, Miroslav Stiplovšek, ToneFerenc, Ferdo Gestrin, Jasna Fischer, Walter Lukan, Matjaž Klemenčič, Branko Marušič, Janez Šumrada, Fran Zwitter, Primož Hainz) ...:.-....: '.. 147-172 Historiography in Slovenia today; the Round table in Tolmin, October 2,1986 Современнаи историографил вСловении; круглнистол вТолмине,2октнбра 1986 . i . IN MEMO.RIAM - IN MEMORIAM - B ПАМЛТБ Vinko Foretić (Ignacij Voje) . 173-174 . Vinko Foretić Винко Форетич ' KONGRESI IN SIMPOZIJI - CONGRESSES AND SYMPOSIA - СБЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1 Posvetovanje o Žumberku in Gorjancih med NOB, Novo mesto, 17.-18. oktobra 1986 (Zden- , . ko Picelj) . ; 175-177 Conference on Žumberk and Gorjanci during National Liberation War, Novo mesto, October 17-18,1986 Совегдание o Жумбераке и ГорБИНцах во времл НОБ, Ново место, 17-18 октлбен 1986 Trubarjev simpozij vTübingenu,Tübingen, 3.-8. november 1986 (Vinko Ra jšp). .... 177-180 Trubar symposium in Tübingen, Tübingen, November 3-8,1986 Симпозиум o Трубаре в Тгобингене, Ткзбинген, 3-8 ноибри 1986 OCENE IN POROČILA - BOOK REVIEWS AND REPORTS - РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Janez Dular, Topografsko področje XI -Bela krajina (Draško Josip o vić) 181-182 Dušan Mrkobrad, Arheološki nalazi seobe naroda u Jugoslaviji (Vitko Pah i č) 182-185 Boško Babic, Materjalnata kultura na makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheološkite stražuvanja voPrilep (Paola Korošec) 185-187 Jacques Le Goff, Za drugačen srednji vek (Andrej Studen) 187-189 Pavo Živkovič; Bibliografija objavljenih izvora i literature o srednjevjekovnoj Bosni (Ignacij Voje) , 189-193 Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko, 13. stol. - 1747,1. del: Cerkvene zadeve Lit. A-F(FranceM. Dolinar) 193-194 Ivanocyjev simpozij v Rimu -september 1984 (Eva Holz) 194-195 Dušan Bilandžić, Historija Socialističke federativne republike Jugoslavije 1918-1985 (Dušan ' Nečak) .; 195-200 OBVESTILA - INFORMATIONS - ИЗВЕШЕНИЛ Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 201-202 Obvestilo o IX. kongresu zgodovinarjev Jugoslavije (Jasna Horvat) 202 IZVLEČKI - ABSTRACTS - ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 41,1987,1 I-VI , /ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 • 1987 . 1 • 5—18 . ; Bogo Grafenauer SLOVENSKO-RÓMANSKA MEJA — LOČNICA « IN POVEZAVA. Uvodni referat na 23. zborovanju slovenskih • ( , zgodovinarjev v Tolminu 1.—3. oktobra 1986. Vprašanje ločilne in povezovalne vloge slovensko-romanske meje — se pravi jezikovne oziroma etnične meje na različnih stopnjah dozorelosti narodnostnih skup­ nosti od naselitve naših prednikov pred štirinajstimi stoletji do izoblikovanja slo­ venskega naroda in njegove narodnostne zavesti pred dvanajstimi-desetletji — je vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati v obliki enotnega »progresivnega« zgodovin­ skega prikaza, kot se imenuje ta metoda v šolski metodiki. Vprašanje moramo raz­ deliti v problemske kroge, v katerih sle kaže bodisi uresničevanje meje, bodisi pove­ zovanje preko nje. Poglavitnih takšnih problemskih krogov notranje povezanih pòtèz zgodovinskega razvoja, ki so tako ali drugače vplivale na etnično mejo in njen zna­ čaj, pa tudi na njen večji ali manjši pomen. Najprej gre za postanek etnične meje po naselitvi Slovencev in za spreminjanje etničnih struktur,"ki določajo njen značaj; drugi problemski krog je zvezan z organizacijo politične 'oblasti in z njo zvezanimi družbenimi in pravnimi interferencami med področjema italske in srednjeevropske fevdalne družbe, kar hi bilo brez pomena tudi za oblikovanje narodne zavesti v ob­ mejnih področjih; tretji krog zajema pokristjanjevanje in cerkveno organizacijo z izhodiščem v oglejskem patriarhatu in z vprašanjem o razmerju njenih meja do izoblikovanja narodnostnih meja; četrti krog zajema pomembno gospodarsko pre­ seganje meje že od srednjega veka naprej (trgovina) in od 18. stoletja naprej rast velikega gospodarskega