Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA

PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON

18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B

Uredil Martin Jevnikär

GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo.

30-12- SODELAVCI 17. SNOPITolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj. tóltan Janj prof. m sodel. univ, v frstoi Nova Gor. Jelka Cvelbar, publicistka, Trst '•." '";'.."•'-., ' v < dr. Martin Jevnikar, univ. prof. y p., Trat Jožko Kragelj, župnik v p„ Vipava df. Pet^r Ki*=^ ravtt Arhitekturni muze], Lj. 4r; Drago KJëiœmciê, ùred. Vf«v oddajna TV Lj. •',,', Jože goreti, •*•1•»•-» 'frs|.r * ;•'.'"',. Franc Kralj, p**>f. nà Škof^jootaaziji v Vipavi ' Jànez ì^veie/kustos/'l^stni.mukel'V'Tdriii LjubomirLisac, arhivar v p., Zagreb Lida Debeljak Turk, urednica RAITrstA, Trst Ivana Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej v Idriji Lelja Refear Sancin, Univ. prof.» Trst , • "., f

Goriška Mohorjeva družb* (KTD in SSO) • Gorica Natisnila tiskarn« Budin - Gorica , 337 ZGAGA

Fak. za sociolog., polit, vede in novinarstvo, temperatur in tlakov. Zadnja leta sodeluje v nato pa kot samostojno ustanovo organiziral projektu =iš=enja dimnih plinov. - Samostojno Center za prou=evanje dežel v razvoju, ki mu ali v skupinah je za naro=nike iz gospodar, so- je kot dir. na=eloval do upokojitve (1980). - Kot deloval pri mnogih raziskovalnih nalogah, ka- prof. na Trgov. akad. je najprej objavljal gleda- terih rezultati pa se ne objavljajo. Ve= let je liške kritike v Slovenskem domu. Skupaj z Edv. delal v organih izobraževalne in raziskovalne Kocbekom je ustanovil revijo Dejanje, ki jo skupnosti Sje na podro=ju programov tehniških je tudi sourejal. V njej je objavljal predvsem predmetov. tehtne polit, =lanke ter poro=ila o novih knji- Prim.: Osebni podatki. gah (npr. o knjigi L.

Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o Prim.: Fr. Kodri<, Ob stoletnici Rihemberške delu. =italnice. Branik februar 1968, 4246; Isti, Ob Mat. 30-letnici rihem. tragedije, PrimN 1. febr. 1984.

ZGONIK Franc, kmet, prosvetar, tigrovec, bo- Rut rec NOB, r. 19. dec. 1898 v Cvetrožu (Rihemberk- ZGONIK Marko, fizik, znanstveni raziskovalec, Branik), u. 15. febr. 1944 v Rihemberku v go- r. 28. sept. 1953 v Lj., doma iz Šempetra pri Gor. re=i in minirani hiši. O=e Franc, mati Amalija O=e Danijel (1928-) je po poklicu dipl. inženir Lisjak. Osn. S. Rihemberk. Bil je sin 12-=lanske agronomije, mati Helena Rupnik (1931-) je po zelo zavedne družine, pobudnik in sodelavec poklicu prav tako agronom. Osn. š. je obisko- kult. prosv. dejavnosti v Rihemberku, sodelo- val v Šempetru pri Gor. (1960-68), nato se je val v pev. zboru, po faš. ukinitvi PD je vodil vpisal na gimn. v Novi Gor., kjer je maturira! cerkv. in mlad. pev. zbor. Njegova hiša je bila 1972. Zelo zgodaj je pokazal talent za fiziko in shajališ=e zavednih in naprednih Slov. Kot za- matem. in prejel ve= nagrad na razli=nih tek- stopnik slov. liste na volitvah 1924 se je faš. movanjih. Za tem je študiral fiziko na Fak. uprl zlorabi pri štetju glasovnic, zato so ga za naravoslovje in tehnologijo v Lj., kjer je faš. pretepli in s kamenjem med no=nim na- diplomiral 1976. Zaposlil se je na Inštitutu Jo- padom razbili okna. Z. je pred faš. skril v hiši žefa Stefana v Lj. (1977-91), kjer je z uspešnim dr. Eng. Besednjaka, ki je preno=il, rano na- delom kmalu spet dosegel priznanje. Skupno slednje jutro ga je vodil =ez njive, da se je s sodelavcema Borutom B. Lavren=i=em ter Mar- Besednjak varno vrnil v Gor. Z. je kot =lan ileg. tinom

ZGONIK Mavrici], geograf, zgodovinar in di- geografskega pouka (Lj. 1960), 'ki je izšla 1967 daktik, •. 10. mar. 1910 v Tinjanu v Istri orožniku tudi v srbohrv. v Sarajevu pod naslovom Meto- Mavriciju in Mariji Lipi=. Po razpadu Avstro- dika nastave geografije u osnovnim Školama i Ogrske 1918 je bivala družina na koroškem školama II. stupnja; Zgodovina v sodobni šoti plebiscitnem ozemlju, nakar se je selila v Dra- (Lj. 1968). Poleg krajših prispevkov pedag.-me- vograd in zatem 1925 na Prevalje, dokler se ni tod. vsebine v strok, tisku so daljši in tehtnejši: kon=no zasidrala 1925 v Mariboru. Tu je 1929 ma- Kaj naj u=itelj ve pri zbiranju domoznanskega turiral na klas. gimn., 1934 pa diplomiral na pouka? (Sodobna pedagogika 1956, 157-67 in 206- Filoz. fak. v Lj. iz geografije, zgod. in sociolo- 17); Pisani viri in pouk zgodovine (

österreichische Grenze als eine nuere räumliche kompleksa Mesne industrije Primorske v Novi Erscheinung (Geographisches Institut der Uni- Gor. in Tolminu, pržutarna v Kobjeglavi (soav- versität Frankfurt, Frankfurt am Main 1976); tor Jurij Vižintin); Cimos, ABK, Iskra, Grosist, Migracija u=encev v gospodarstvu v obmejnih Slovenija sadje, Vozila (vse v Šempetru pri No- krajih mariborske regije kot druibeno geograf- vi Gor.); Tekstilna Ajdovš=ina, Tekstilna tovar- ski pojav (GV 1976, 156-68); Dravska dolina (no- na Ba=a Podbrdo. Pomembna so arhitektonska vejši razvoj kulturne pokrajine), (Mrb. 1977); dela: trgovski center v Novi Gor. 1967, stavba Doba fuiinarstva in glaiutarstva (Radlje skozi Uprave javne varnosti v Novi Gor. 1982, upravna =as, 1984); Vloga geografskega okolja na za=etke stavba Goriških vodovodov, popotresna adapta- in rast Maribora (Kron. 1983, 103-14). V IV. knji- cija vseh postaj milice na obmo=ju Uprave jav- gi KL Sje je opisal radeljsko ob=ino z vsemi ne varnosti Nova Gor. (od Predila do Nove kraji, Maribor (splošen pregled) ter nekatera Gor).; primor. pokrajini je pustil pe=at s pri- naselja v mrb. in dravograjski ob=ini. Kot in- pravo projektov za razli=ne planinske domove formator je sodeloval pri Slovenskih krajevnih (Ko=a na Kaninu, Ko=a pri Krnskih jezerih) imenih, ki jih je izdala CZ 1985.

1981, rež. Marjana Prepeluh). Poleg tega je Z. prenos slov. liter, preko meje. Hkrati je bil sam avtor nekaj izvirnih radij, iger, omenimo =lan jsl. naprednega akad. društva Jadran, ki naj Nadaljevanje trupla {20. febr. 1979 Radio se je po policijskem razpustu preimenovalo Lj., rež. Dušan Mauser), Humoreska naša vsak- v Jugoslavijo. Kot =lan tega društva ter nekaj danja, obložena z zelenim mahom (12. apr. 1983 =asa tudi njegov preds. je z drugimi organiziral Radio Trst A, rež. Sergej Ver=), boži=no legendo mnogo študentovskih narodnoobrambnih tabo- Karkoli ste storili enemu teh ubogih (24. dec. rov na Ko=evskem in ob sev. meji, kjer je bil 1985, Radio Trst A, rež. Marjana Prepeluh). Z. nemški pritisk zelo mo=an. Zaradi svoje leve je napisal scenarij za kratkometražni film Raz- usmerjenosti je 1940 skupaj s približno tride- pis (1961), poskušal se je tudi v prevodih (slov. setimi tovariši izstopil iz društva (skupina di- prevod poezije- F.G. Lorce Pesem ho=e biti lu=, sidenti Jugoslavije). Že pred tem pa je bil iz NRazgl 1959, 38). Pisal in sodel. je v ve= slov. istih razlogov s skupino Rus, Poli=, Lubej iz- =asopisih in revijah, pred leti (1964) je bil med klju=en iz organizacije Sokol. Bil je podpisnik drugim tudi =lan ured. odbora revije Sodob- zahtevka za ustanovitev društva prijateljev So- nost. - Za svoja dela je Z. prejel Številne na- vjetske zveze. V prvem študentovskem odboru grade in priznanja, omenimo naj nagrado Pre- OF na lj. U je jun. 1941 zastopal skupino di- šernovega sklada 1963 za delo Soha z oltarja sidentov. 1939 je prek dr. Lava

Trstu (1981-85); vodja jsl. oz. slov. gosp. dele- je 1927 ustanovil lutkarski oder, ki je bil tedaj gacij v letih 1974-81 v It., Avstr., na Madž., v prvi sokolski lutkarski oder v Jsli. Razvil ga Kolumbiji, Venezueli. - Razvijanju ekonomskih je v tehni=no in umetnostno najpopolnejše so- odnosov s tujino se je posvetil tudi kot posla- kolsko lutkarsko gledališ=e. Pomagal je orga- nec v skupš=ini SFRJ. Ve=krat je vodil tiskov- nizirati nekatere druge sokolske odre, sodelo- ne konference doma in v tujini, se udeleževal val je pri njihovem delu s svojim teoretskim okroglih miz ter razprav na mednar. kongresih in strok, znanjem, izkušnjami in na=rti za lut- in konferencah; sodeloval je pri meddrž. poga- karske odre. Ohranjen je njegov do popolnosti janjih in predaval doma in v tujini o sodelo- izdelani na=rt za stalno sokolsko lutkarsko gle- vanju Sje in Jsle z drugimi državami. Napisal dališ=e v Novem Sadu. Lutke je oblikoval po je tudi nekaj skript za dopolnilno izobraževa- predlogah iz revij, slik, po lastnih zamislih oz. nje zunanjetrgov. kadrov, prav tako =lankov in skicah in jih tudi sam izdeloval. Glave lutk razprav. - Za delo je prejel številna doma=a in je oblikoval s tehniko papirmaše-ja. Lutke je tuja priznanja ter drž. odlikovanja, med drugim ustvarjal iz raznih zgodovinskih obdobij. Znane Red republike s srebrnim vencem. so njegove lutke faraonov, lik guslarja, zlasti Prim.: Osebni podatki; Ljubljana v ilegali, pa oblikovanje in uveljavljanje Jur=ka kot slov. 1. del, Lj. 1959, 179, 311; Petdeset let slov. uni- narodne lutke namesto Gašper=ka (nemški Kas- verze v Lj., Lj. 1969, 121; Univerza v Lj. in 40 perle oz. namesto =eškega Kašpereka). Cela vr- let KPS, Lj. 1977, 20; S. Kremenšek. Slov. stud. sta predstav je nosila Jur=kovo ime. Oblekce gibanje 1919-1941, Lj. 1972, 9, 238, pass.; L.

Prim.: Osebni podatki iz anketnega lista 23. fak. in dosegel absolutorij 1941. Kot dijak je maja 1987 in iz arhiva (hrani ga sin dr. Boris postal =lan srednješolske sekcije Orjune, a se Zidari=); Boris Orel, Referat na kongresu za ustanovitev jsl. lutkarske zveze s sedežem v je nato pod vplivom Toneta Tomši=a in zaradi Lj. (17. avg. 1930); Josip Zidari=-Joso, Referat razo=aranja nad šestojanuarsko diktaturo obr- o jsl. lutkarstvu na III. mednar. kongresu nil k ideji komunizma. 1929 je bil sprejet v UNIMA v Lieg=-u (13.-22. sept. 1930); VI. Bartol, SKOJ, 1930 pa v KPJ. Delal je v agitpropu Mladost pri Svetem Ivanu (druga knjiga); SGL PK KPJ, od 1932 je bil kot =lan PK odgovoren III, 8004)1; razne objave v dnevniku Jutro med 193040; SBL IV, 809. za Notranjsko. 1934 je bil po zakonu o zaš=iti Koren države obsojen na štiri leta je=e, ki jih je pre- ZIERNFELD Viktor, gozdar, r. 20. jul. 1883 na bil v kaznilnici v Sremski Mitrovici, kjer je Knezi pri Podmelcu, u. 31. okt. 1942 v Bistrici študiral zgodovinski materializem in slov. zgod. ob Dravi, pok. v Rušah, pozneje prepeljan v V letih tik pred 2. svet. vojno je vodil partij, Lj. O=e Janez, gozdni =uvaj, mati Neža Kolenc, te=aje in delal v Slov. klubu, od 1940 pa je bil gospodinja. Gimn. je dovršil v Gor. 1904, nato =lan CK KPS in sekretariata Društva prijate- je študiral na Hochschule für Bodenkultur na ljev SZ. Po okupaciji Sje je poleti 1941 postal Dunaju (do 1910), tu je opravil 1914 tudi strok, =lan Izvrš. odb. OF, v Lj. je do konca 1942 nato izpit iz gozdarstva in lovstva. Od 1910-12 je bil delal v agitpropu CK KPS, urejeval Delo, Radio gozdar, tehnik pri sekciji za urejanje hudour- vestnik OF in SPor. S tem delom je nadaljeval nikov v Innsbrucku (izpostava v Tridentu), 1912- tudi po odhodu v partizane jan. 1943, vodil 15 gozdar, pripravnik pri Gozdni direkciji v pa je še partij, ž. in sodeloval pri ured. LdP. Gor. Nato je prestopil k Narodni vladi za Sjo 1944 je bil poverjenik za prosveto in namest- in bil kot njen uslužbenec upravitelj gozdar, nik dir. Znanstvenega inštituta. Avg. 1944 je veleposestva Snežnik na Notranjskem, od 1920- postal =lan propagandnega odd. Vrhovnega šta- 25 vodja drž. gozdar, uprave na Bledu. 1925 je ba NOV in POJ na Visu, okt. pa =lan agitpropa postal gozdar, svetnik in v. d. direktorja Gozdne CK KPJ in sour. Borbe v Bgdu. Od avg. 1945 direkcije v Lj. 1929 je bil prestavljen na bansko do maja 1946 je bil predstavnik CK KPJ pri upravo v Lj. in postal gozdar, nadsvetnik. Od CK VKP (b) v Moskvi, nato pa do jun. 1947 konca 1930 je bil ravn. novoustan. drž. niž. preds. komiteja za znanost in šolstvo pri vladi gozdar, šole v Mrbu in jo vodil do pomladi 1941, FLRJ ter do 1949 ponovno v agitpropu CK ko so jo Nemci zaprli. Na šoli je organiziral KPJ, vmes pa je bil tudi ur. glasila Informbiro- pouk in internat za gojence, ustanovil šol. mu- ja Za trajan mir, za narodnu demokratiju (1947- zej in zanj zbiral primerne predmete. Pod nje- 48). Bil je tudi ustanovitelj in 1949-50 dir. In- govim vodstvom je priredila šola ve= te=ajev stituta za društvene nauke v Bgdu. - 1950 se je za gozdne in lovske =uvaje, 1940 te=aj za pod- vrnil v Lj., bil sprva minister za znanost in =astnike. - Z. je napisal nekaj strok, =lankov kulturo LRS, od 1953 prof. za teorijo družbe- m jih objavil v =asopisih: Lovec: Nekaj o divji nih ved na Filoz. fak., ustanovitelj in dir. In- kozi (1924), Kratek prispevek k spoznavanju ru- štituta za sociologijo (1959-64), prof. marksisti=- ievca (1934); Kmetovalec: Dri. niija gozdar, ne filoz. in sociol. na Vis. š. za polit, vede (od sola v Mrbu in Navodila za podiranje gozdnega 1964). Bil je tudi preds. ideol. komisije CK KPS, drevja (1931); in v knjigah Gozdarstvo v Sji =lan glav. odb. OF oziroma SZDL (1945-71), po- (1923): Gozdi verskega zaklada v okolišu blejske slanec republ. (1958-63) in zvezne skupš=ine (1947- gozdne uprave, v Pola stolje7a šumarstva (Zgb 67), =lan CK KPS (1948-68), =lan CK KPJ (1952- 1926): Lastna reiija dri. gozdne uprave v Sji. 76), =lan Sveta federacije itd. Bil je izvoljen tudi za =lana SAZU in 1975 za podpreds. SAZU. Prim.: A. Sivic, SBL IV, 810 in tam navedena liter. Prejel je sedem drž. odlikovanj ter dvakrat Ured. Prešernovo nagrado (1950, 1958), nagrado AVNOJ ZIHERL Boris, sociolog in politik, r. 25. sept. pa 1972. - Za teoretska vprašanja marksizma se 1910 v Trstu, u. 11. febr. 1976 v Lj. O=e Josip, je Z. zanimal že kot dijak, aktivno pa se je sodni uradnik, mati Ana Kobal, socialna delav- s tem pri=el ukvarjati kot =lan ured. Knji- ka. Osn. š. v Skofji Loki, nato 2. drž. gimn. ževnosti, kjer je objavljal prevode iz ruske in v Lj. (1921-31). L. 1932 se je vpisal na Pravno nemšike marksisti=ne liter. V letih pred vojno ZIMIC 348 je objavljal najve= v Sd, pisal je npr. o Can- ZIMIC Stanko, literarni zgodovinar, hispanist, karju, polemiziral s Fr. Vebrom, omeniti pa r. 4. maja 1930 v Desklah pri Novi Gor., živi v velja že njegovo prepotentno in krivi=no raz- Austinu (Texas, ZDA). O=e Rafael, gostilni=ar, pravo Dve razdobji fašizma na Slovenskem (Sd mati Olga Pavlin, gospodinja. Osn. š. v rodnem 1938). Po naro=ilu CK KPS je sestavil tudi apo- kraju, gimn. v Gor., Vidmu in Šempetru pri logetsko brošuro O Sovjetski zvezi (1940). Med Gor., kjer je maturiral 1950. Na lj. U je štu- vojno je pisal propagandna in paternalisti=na diral romanistiku in anglistiko (1950-55) in opra- besedila za partij, in OF glasila ter prirejal vil B diplomski študij. Šolanje je nadaljeval v marksisti=no liter, v obliki brošur za partij, ZDA, in sicer na U v Miamiju (Coral Gables, šole. - Po vojni je s tem nadaljeval, objavljal Florida) med 1956-58 in na Duke University v pa je tudi v bgd. in celo moskovskih partij, Durhamu (North Carolina), kjer je 1964 dokto- glasilih. Vse bolj se je posve=al ožji filoz. in riral z disertacijo Cervantes, lector de Nûnez sociol. marksisti=ni misli, podprti z zgod, ana- de Reinoso y Aquiles Tacio. Pred tem je bil lizami ter kulturološkim! ilustracijami. - Ob- asistent za moderne jezike na U v Miamiju in javil je mnogo teoreti=nih =lankov v razli=nih asistent za romanske jezike na U v Durhamu. revijah in =ez deset knjig. Ostajal je zvest oz- Med 1960-61 je u=il španš=ino na Rollins Col- kemu marksisti=nemu obravnavanju kulture in legeu (Winter Park, Florida), 1961-62 tudi franc, umetnosti, kar je izkazoval posebej v kritiki na Washington & Lee University v Lexingtonu Aleša Ušeni=nika in Franceta Vebra ter v po- (Virginia). Od tod je prišel na U v Austin, kjer lemiki z Jos. Vidmarjem sredi petdesetih let, je bil od 1964 asistent in od 1968 izredni prof. za prvi pa se je na Slov., =eprav ostro odklonil- špansko književnost. 1977 je prav tam postal- no, spoprijel s pojavom eksistencializma (Nsd redni prof. Z. je 1977 postal tudi =lan Acade- 1953). Sodobniki so ga zato doživljali kot neo- mia Norteamericana de la Lengua Espanola v majnega zagovornika socialisti=nega realizma v New Yorku in dopisni =lan Real Academia umetnosti ter kót ždanovca v kult. politiki. Po- Espanola v Madridu. - Kot liter. zgod. je Z. sebej se je Z. trudil, da bi teoreti=no in tudi svoje raziskovalno zanimanje namenil španski prakti=no zavrnil in prepre=il vse zahodne vpli- in portugalski književnosti 16. stol., zlasti Cer- ve v kulturi in umetnosti na Slov. Njegove naj- vantesovi osebnosti. Poleg številnih razprav pomembnejše knjižne objave po vojni: =lanki ozna=ujejo njegovo raziskovalno delo predvsem in razprave (1948), O nekaterih problemih borbe knjige El pensamiento humaistico y satirico za novo Jugoslavijo (1948), France Prešeren, pe- de Torres Naharro (1-3, Santander 1977-79); El snik in mislec (1949), Komunizem in domovina teatro de Cervantes (Madrid 1982); Juan de En- (1950), Umetnost in miselnost (1956), Knjiievnost cina, Teatro y poesia (Madrid 1986); IMS eglogas in druiba (1957), O nekaterih aktualnih vpra- de Garcilaso de la Vega (Santander 1988). - Raz- šanjih socializma (1959), O humanizmu in so- prave je objavil v revijah Bulletin of hispanic cializmu (1965), V=eraj in danes (1974), Temelji studies (Liverpool), Hispania (Cincinnati), Hispa- marksisti=ne ob=e sociologije (1974), Ivan Can- nófila (Chapel Hill, North Carolina), Romance kar in naš =as (1976). Ob tem je še naprej pre- Notes (prav tam), Symposium (Syracuse, New vajal, tako marksisti=no liter, kot tudi nekaj York), Boletin de la Biblioteca Menéndez Pe- ruskih leposlovnih del. - Objavljal je tudi pod layo (Santander), Boletin de la Real Academia psevdonimi B.Z., Stanko Dornik, B. Lo=an, An- Espanola (Madrid), Anales Cervantinos (Madrid). ton Lo=nik, A. Poljanec, S.D., Bogdan, Bogdan V razpravah je pozornost namenil Cervantesu Kova=, St. Križnar, A. Pomerancev. (zlasti njegovi dramatiki) in njegovim sodobni- Prim.: SBL IV, 811,13; ULjBB I-III (z biblio- kom. V razpravi Cervantes en Eslovenia (Bo- grafijo); LSAZU 1948-49, 1958; Delo 1972, št. 334 letin de la Real Academia Espanola 1968) je s si.; 1976, št. 35 s si., št. 37 s si.; TiP 1977, 46- pregledal prevode Cervantesa v slov. in v je- 93; B. Ziherl, Zbrana dela I-V, Lj. 1981-89 (ur. zike južnih Slovanov. Prvi skrajšani prevod N. Pagon-Brglez); B. Majer, Življenje in delo B. Ziherla, Loški razgledi 1980, 112-19; Dim. Ru- Don Kihota v slov. jeziku je objavil Fran Za- pel, Slov. intelektualci, Lj. 1989, 81-97; Al. Ga- krajžek (gl. =l.) v Goriškem letniku (Gor. 1863). - brio, Slov. agitpropovska kult. politika 1945- Z. je objavljal tudi v slov. znanstvenih revijah; 1952, Lj. 1991, pass. Mlakar tako je v Acta neophilologica 1970 izšla študija 349 ZINK

El Persiles corno critica de la novela bizantina, Avg. 2igona,' kustosa Licejske knjižnice v Lj., sledilo je še nekaj študij iz zgod. španske knji- da bi skupaj izdala

do 27. febr. 1899 Žpk. upravitelj v Dekanih; v otroških vrtcih na Prošeku, Ricmanjah in od 28. febr. 1899 do 7. okt. 1901 žpk. upravitelj Lonjerju. 1965 se je poro=ila s Pavlom Zlobcem v Pomjanu (tudi u=itelj); od 8. okt. 1901 do (astronomom, gl. =l.), rodila sta se jima dve 21. jan. 1902 kaplan v Lokvi; od 22. jan. 1902 h=erki, Marija in Barbara. Z. se je nato zapo- do 3. apr. 1908 kaplan pri Novem sv. Antonu slila na osn. š. in pou=evala v Briš=ikih, Zgo- v Trstu za podružno cerkev sv. Vincencija; od niku, Ricmanjah, Rojanu in pri Sv. Jakobu. 4. apr. 1908 do 30. jun. 1912 kaplan v novi žup- 1982 se je upokojila, da bi se posvetila družini. - niji sv. Vincencija v Trstu; od 1. jul. 1912 do V šolskih letih je s prispevki sodelovala v mla- smrti župnik in dekan na Op=inah (15. okt. 1946 dinski publicistiki (Tako je bilo trpljenje, Trst se je preselil v Treb=e; tu je prosil za penzijo, 1946, Literarne vaje). Bila je tudi =lanica Ljud- a je ni dobil zaradi birokratskih ovir in ker je skega odra in z igrico Zaromil in drugimi pri- prej umrl). Leta 1919 je bil imenovan za sod- zori nastopala na tržaških odrih. S trž. rad. nika pri trž. cerkv. sodiš=u; ob 50-Ietnici maS- postajo Trst A je za=ela sodelovati 1958. Na- ništva je bil 7. jul. 1944 imenovan za =astnega pisala je igrici Pravljica o malem lenuhu, Ježek kanonika trž. stolnega kapiüja. - Vse od 1902 na potepu in pravljico Murn=kov koncert. Te- je bil katehet v Trstu na eni ali drugi šoli, ta- sneje je za=ela sodelovati po upokojitvi. Za od- ko tudi na Op=inah takoj po vojni. V Trstu so dajo Pravljica za dobro jutro je napisala 20 8. jul. 1906 ustanovili slov. Katoliško izobraže- pravljic (=udeina o=ala, Obla=ek radovednei, valno društvo, ki pa ni dolgo ostalo pri življe- Požrešni golob=ek, Nerodni kuia, Lainiva sraka, nju (1914), vsekakor je bil 1907 Z. izvoljen v Lena kokoška, Gostilna pri treh smrekah, Prav- društveni odbor. - V jul. 1938 so novo imeno- ljica o srnici...). Od 1975 redno sodeluje pri vanemu trž. škofu A. Santinu slov. duhovniki reviji Pastir=ek. Zanjo je napisala pesmice, igri- poslali posebno spomenico z raznimi željami. ce ter številne =lanke, zgodbe oz. pravljice (Naša Podpisali so jo slov. in hrv. dekani tržaško- muca, Nove sanke, Mama odgovarja Zakaj=ku, koprske škofije: M. Barbiš, G. Piš=anc, N. Slava Francetu Prešernu, Sveti Trije kralji...). Silvani, F. Malalan, J. Ani=i=, Just Filipli7, S. Zgodbici Sre=anje v gozdu in Vsiljivka sta bili Kropek, F. Kerhne in Andrej Zink. - Na Op=inah objavljeni v Zlatih slivah 1978, igrici Miklaviev je dekan Z. preživel dve vojni, med drugo je ve=er in Boii=ni ve=er pa v Pastir=kovem odru 20. apr. 1944 po bombardiranju ostal brez žup- 1986. Nekatere igrice so izvedli na raznih slov. š. niš=a. »Bil je dober župnik. Vsak =etrtek je na Tržaškem. Po potrebi je pomagala mladini hodil obiskovat bolnike v tržaško bolnišnico, v Baragovem domu v Ricmanjah in v Miljah. ve=krat je bil brez kosila in ve=erje, ker je vse Prim.: Osebni podatki; PDk; NL; KatG; arhiv razdal med bolnike in reveže. Moralno in ma- Radia Trst A; Pastir=ek. terialno je pomagal nekaterim dijakom« (Vre- nsf mec). Žal ni zapustil nobene župnijske kronike. ZLOBEC Andrej, aktivist OF, oficir, pisec, r. Prim.: ŠkA Trst; Vas, ljudje in =as (Zgodo- 8. nov. 1899 v Ponikvah na Krasu, u. 23. sept. vina Op=in), Trst 1972, 38, 39; Tomaž Sim=i=, 1981 v Lj. O=e Andrej (1872-1950), boren kraški Jakob Ukmar, GMD 1986, 65, 202; L. Jurca, Moja kmet, mati Ana Zlobec (1874-1961), gospodinja. leta v Istri pod fašizmom, Lj. 1978, 32. Z. je bil najstarejši med devetimi otroki. V Skerl Avberju je obiskoval pet razr. Ijud. ž. V prvi ZLOBEC Anamarlja, roj. VOLK, u=it. in kult. svet. vojni je bil mobiliziran v avstroogrsko delavka, r. 15. nov. 1937 v Trstu, živi v Miljah. vojsko, nato se je 1919 pridružil Maistrovim bor- O=e Rafael, železni=ar, mati Helena Stegel, go- cem za sev. mejo. Takoj po vojni je moral spodinja. Osn. š. Rojan (prva dva razr. v it.), zbežati od doma, ker so vaški fantje v Avberju nižja gimn. (zdaj I. Cankar) pri Sv. Jakobu v razobesili slov. zastavo ter se zaradi tega stepli Trstu, maturirala 1955 na u=it. v Trstu, 1957 pa s fašisti. V Jsli je obiskoval pešadijsko podofi- še na šoli za vzgojiteljice otr. vrtca pri Uršu- cirsko šolo, že =ez nekaj mesecev pa se je pri- linkah v Gorici. Dve leti suplentka na slov. družil borcem za južno jsl. mejo (1921-24) ter osn. š. v Trstu in vzgojiteljica v kolonijah Slo- se udeležil bojev v Albaniji in Gr=iji, nato je kad, obenem je obiskovala te=aja pedagogike bil v službi komande mesta Beograd, za tem in ro=nega dela. Od 1958 do 1964 stalna u=it. pa gojenec Vojne intendantske akademije (1925- 351 ZLOBEC

28) ter služboval kot aktiven (intendantski) ofi- kaplan na Vatovljah; od 1. avg. 1914 do 22. mar. cir v Zagrebu in Mariboru, kjer se je vpletel 1915 žpk. upravitelj v Pomjanu; od 23. mar. 1932 v vojaški pu= ter bil kazensko premeš=en 1915 do 31. okt. 1930 žpk v Pomjanu. Med tem v Prilop. Nekaj =asa je sodeloval pri izdajanju =asom je nekajkrat upravljal Krkavce, Kosta- mese=nika Evropa, ki je bil strok, =asopis za bono in Marezige. Od 23. febr. 1924 do 31. okt. pou=evanje dvanajstih jezikov. Za vojno akad. 1930 je bil prodekan v Krkavcih. Pod pritiskom v Beogradu je 1933 izdal Intendantski priro=nik oblasti se je 31. okt. 1930 odpovedal župniji in (potsetnik). - 1935 je bil premeš=en in je delal v službi prodekana ter se kot upokojeni župnik smodnišnici v Kamniku, naslednje leto pa v naselil pri Sv. Antonu pri Kopru (danes Pri- Lj., kjer je bil pred 2. svet. vojno visok oficir dvor), kjer je še naprej skrbel za vernike. 1955 v generalštabu triglavske divizije. V teh letih se je preselil v Trst, 1957 pa v Ma

živel doma v Ponikvah, kjer se je že 1942 po- lju pa tudi v Jsli in tujini, sodeloval na šte- vezal z OF, mar. 1943 pa je bil skupno z dru- vilnih slovesnostih, pogosto je bil slavnostni go- gimi mladoletnimi vrstniki konfiniran v Abruz- vornik, nekaj sezon je imel na dvorcu Zemono ze, od koder se je vrnil po kapitulaciji It. in pri Ajdovš=ini serijo odmevnih debatnih ve=e- postal borec Kosovelove brigade ter organizator rov z najvidnejšimi slov. javnimi delavci (1987- partiz. šolstva na Krasu. V partiz. tisku je ob- 90). - Odmeve tega obsežnega publicisti=nega javil tudi nekaj pesmi. V komunisti=no partijo in esejisti=nega dela najdemo v knjižnih izbo- je bil sprejet 1944, konec vojne je bil kot bo- rih Poezija in politika (Lj., PK 1975), kamor je rec IX. korpusa v Trstu. Po osvoboditvi je vklju=il polemi=ne kulturnopolit. spise ob ure- opravil partiz. te=ajno gimn. (izpite za 4.-7. janju Sodobnosti; Slovenska samobitnost in pi- razr.) ter 8. razr. realne gimn., maturiral je 1947, satelj (Tr., ZTT 1986), kjer najdemo eseje o slov. se nato vpisal na lj. slavistiko (slov., ruš=ina) kulturnih in narodnostnih vprašanjih; Priznam, ter diplomiral 1953. Med študijem se je poro=il rekel sem (Lj., PD 1988), ki obsega izbor inter- z Veroniko Skok (gl. =l.) in dobil sina, znanega vjujev. - Kot viden kulturni delavec je bil mno- pesnika, publicista in politika Jasa Zlobca, gokrat =lan številnih žirij za liter, nagrade (Pre- kasneje pa še h=erko Varjo. Ko je diplomiral, šernova, Njegoševa, AVNOJ itd.), s =imer je se je zaposlil kot kulturni =asnikar ter delal v usmerjal tudi kulturno politiko v republ. Sji. kulturnih redakcijah LdP (1953-59), Delo (pol To je sooblikoval tudi v številnih knjižnih oce- leta 1959), Radio Lj. (1959-69), za tem je bil nah, intervjujih, =lankih s kultur, podro=ja idr. kulturni ur. TV Lj. (1969-72), nato je bil spet Pri tem ima še posebne možnosti kot ur. po- na Radiu Lj. (1972-86), kjer je bil najprej ur. membnih splošno kulturnih slov. revij. Najprej dramaturške redakcije, potem odg. ur. kulturno je skupno z J. Kosom urejal Besedo (1953-56), umetniškega programa. - Opravljal je tudi po- ki predstavlja upor mlade generacije nad tutor- membne politi=ne funkcije in bil =lan CK ZKS stvom in pomembno prenovo takratnega kultur, (1969-78), poslanec skupš=ine SRS (1969-78), =lan utripa, ki je bil nasilno zatrt na sodnem procesu marksisti=nega centra, ve=krat =lan sveta Uni- 1957. leta z ukinitvijo revije. Ob krizi slov. revij, verze E. Kardelja v Lj. ter njegov preds. (1986- ko so ukinili Perspektive, vstopi v uredništvo 88) idr. Vse bolj se je vklju=eval v polit, živ- osrednje slovenske kulturne revije Sodobnost ljenje in zavzemal vse vidnejšo vlogo, tako da (1965-), ki jo od leta 1969 v glavnem samo- je postal podpredsednik Republ. konference stojno vodi skozi vse pretrese in mimo vseh SZDL (1986-89), od 1990 pa je =lan predsedstva =eri že tretje desetletje ter ji ohranja zna=ilno Republike Slovenije. - Številne so tudi njegove mesto v slov. revialnem tisku. - V središ=u Z- funkcije v stanovskih organizacijah: od 1953 je evcga ustvarjanja je vsekakor njegovo pesniš- =lan Društva slov. pisateljev, bil je preds. Zveze tvo, ki doslej obsega 16 pesniških zbirk. Za=etki pisateljev Jsle (1985-86), ko je razpadla zaradi segajo v koprska dijaška leta (neohranjeno), poskusa, da se uveljavi srbski hegemonizem; prve objave pa v partiz. leta in neposredno tudi je =lan PEN. Dopisni =lan SAZU je postal po osvoboditvi. V Mladini je 1945 objavil pe- 1985, redni 1989, od maja 1992 podpredsednik sem Tito, nato pa se je redno oglašal v revi- SAZU, 1990. leta je postal dopisni =lan JAZU. Vr- jah MR, Beseda, NS, NSd, Revija 57, Perspek- sto let je bil tudi preds. založniškega sveta tive, Obala, Sd, številne so tudi njegove objave Založbe Lipa v Kopru. Kot politik'se je vklju- v tuji periodiki. Že zelo zgodaj je bil deležen =eval v procese demokratizacije, prispeval k raz- javnih priznanj, 1948 je prejel Nagrado mini- =iš=evanju narodnega vprašanja, enotnega slov. strstva za kulturo in prosveto za mlade, kasne- kultur, prostora, še posebno se je boril za od- je pa še vrsto drugih (gl. zbirke). Po kratkem prte volilne liste in volilno reformo, vidno po- obdobju podrejanja pesniškemu aktivizmu in segel v proces samoosvajanja Sje, sprožil po- polit, temam se je že v skupni zbirki Pesmi lemiko o »skupnih jedrih« ob poskusu centra- štirih (Lj. 1953, ponatis 1988, avdio kaseta 1988, lizacije jsl. šol 1983, prispeval ik raz=iš=evanju soavtorji K. Kovic, J. Menart, T. Pav=ek) vklju- vprašanj o svobodi liter, ustvarjanja, o kultur- =il v tok intimisti=nega iskanja lastnega doživ- ni politiki itd. Posegel je v številne polemike, ljajskega sveta ne brez sledi starejše generacije imel mnogo liter, ve=erov po vsem slov. ozem- novih romantikov, predvsem Otona Zupan=i=a. 353 ZLOBEC

Izrazito se pri=enjajo pojavljati eroti=ni mo- svojih prvih korakov« (G. Scotti). Še izrazitejše tivi, ki postanejo skupno z eksistencialno me- izpovedne inovacije prinašajo zbirke Glas (Lj. ditacijo jedro njegovega pesniškega ustvarjanja. 1980, koment. M. Kmecl), Nove pesmi (Lj. 1985, Zbirka Pobeglo otroštvo (Koper 1957) ikaže, da ilustr. K. Pal=i=), Moja kratka ve=nost (Lj. 1990). je Z. »v glavnem prešel sentimentalno raven de- Pojem ljubezni se razširi iz razmer med moškim ziluzionizma (...) Požene se v hipno, toda do in žensko na sintezo, ki omogo=a bivanjsko kraja suvereno obvladanje sebe in sveta (...) stabilnost, ker se izkaže celotna =asovno - zgo- Ostaja brez kakršnegakoli metafizi=nega zaledja, dovinska vertikala (otroštvo, mladost - narod, ko zapuš=a ,svoje oblike' dn se spreminja v družba) za nezadostno pri iskanju lastne po- 'zemljo, sonce in zrak'« (B. Paternu). Od zbir- dobe in bivanjske identitete. Z. postaja vse bolj ke do zbirke postajajo te izpovedi vse globlje, resen refleksivni pesnik =asa, »ki je zavrnil obenem pa se Siri njihov izpovedni domet z od- Manca in Sveto pismo«, =eprav mu je tuj skraj- krivanjem novih razsežnosti erotike. V zbirkah: ni nihilizem: »Na=elo ni=a in na=elo nesmisel- Ljubezen (Mrb. 1958, Prežihova nagrada), Na- nosti sta v nasprotju z vsebino Z-eve (zadnje) jina oaza (Koper 1964, nagrada Prešernovega knjige. Življenjska izkušnja je o=itno mo=no sklada) je Z-ev eros »prehodil pot od nejasnih na=eta in celo že zrušila svet, v katerem je =ustveno - =utnih vzburjenj rane mladosti, do- bilo dejanje uresni=evanje smisla. Bivanje brez življal neobvladljive zakone ljubezenskega pri- nadrejenega smisla in pomena izklju=uje voljo bliževanja in odbijanja, na koncu pa dozorel do mo=i in izlo=a ideologijsko hotenje =loveške- v misel o poglavitnem eksistencialnem na=elu (...) ga posameznika. Z. je prišel do izhodiš=a, ki V ospredju je neiz=rpna igra iznajdljivega duha ga je mogo=e formulirati kot biti in pustiti biti« in srca, ki v erotiki iš=eta predvsem psihi=no (J. Poga=nik). Vrsta novih pogledov nas opo- in moralno razmerje do bivanja sploh« (J. Po- zarja, da Z-ev pesniški opus še ni sklenjen, ga=nik). Za zbirko Pesmi jeze in ljubezni (Koper =eprav že zdaj predstavlja izrazit pesniški svet 1968; komentar M. Mejak, Z-eva Avtobiografija) z vidnimi vezmi med tradicijo in modernimi velja, da predstavlja nekakšno razpotje in ube- tokovi tudi na nivoju pesniškega izraza. V pr- seduje dvojnost doživljanja. Intelektualisti=na vih zbirkah je v modernizaciji oblike in me- komponenta, ki je bila vseskozi jasno prisotna taforike šel med vso generacijo najdlje v smer v Z-evem pesništvu, ga vodi v refleksijo in za- ekspresionizma in celo nadrealizma, kasneje pa rnejuje spontanost pesniške intuicije, odziva se se vra=a k merilom preizkušene, klasi=ne poeti- na pojave »objektivnega sveta«, ki jim oponira ke v zgradbi verza in pesniške oblike (manj z vrednotami, ki jim sam pripisuje predznak pri metaforiki), tako da v zadnji zbirki prevla- iluzije in utopije. - Vrsta Z-evih antologijskih dujejo soneti. - Pripovedna dela predstavljajo izdaj: =udovita pustolovš=ina (Lj. 1971, komen- nekakšno dopolnilo pesnikovih avtobiografskih tiral M. Mejak), Dve žgo=i sonci (Lj. 1973, ko- izpovedi. Romana Moška leta našega otroštva mentiral M. Mejak), Pesmi (Lj. 1979, bibliogra- (Lj. 1962, Kajuhova nagrada) in Moj brat svetnik fija), Pesmi ljubezni (Lj. 1981, komentiral J. (Koper 1970) sta pisana v prvi osebi in nosita Kos), Beseda (Koper 1985, komentirano, izbor lirske poteze, zna=ilna je razrahljana zgradba, kritik, bibliografija, ilustrirano), Rod (Tolmin ki jo povezuje enotna tematika. - Prevodi Z-evih 1988, bibliofilska izdaja) nas opozarjajo na pe- del so pogosti: Ljubav - Ljubezen (Kruševac snikovo popularnost, lahko pa bi nas vodile 1964, prev. D. Poznanovid); Bele zastave (Bgd tudi do preuranjene trditve, da se je pesnik 1964, D. Poznanovi=); Kras (Bgd 1977, R. Nje- izpel, =e se ne bi isto=asno pojavljale tudi nove guš); Tcstverem, a szent (Budimpešta 1977, Gal- razsežnosti njegovega izpovednega sveta. - Zbir- los Orsolya, Moj brat svetnik); Amshimi im ki Vra=anje na Kras (Trst-Koper 1974) ter Kras i shkurtër (Priština 1978, J. Gërvalla, Moja (Koper 1976, komentiral J. Kos, ilustr. V. Ma- kratka ve=nost); Moja kratka vje=nost (Zgb kuc) z zna=ilnim naslovom poudarjata delno 1982, S. Mihalid); Ritorni sul Carso (Padova motivno inovacijo, ki nas opozarja, da je Z. 1982, nagrada Città dello Stretto); U kapki rosi »pesnik spomina, ljubezni in eksistencialnih di- (Novi Sad 1983, M. Kološnja=, rusinsko); Kras lem. Pesnik (...) ima, kjerkoli in kakorkoli že (Skopje 1984, prev. in kom. M. Matevski); U se odmotava njegovo življenje, en sam svet, traganju za svojim likom - Svoj obraz iš=o= ZLOBEC 354

(Ca=ak 1984, R. Njeguš); Prizoner al corpului L. Spacal: Kras (Trst 1980, koment.); Jugoslo- (Bukarešta 1986, S.A. Doinas, P. Cirdu); Re= vansko pjesništvo NOB i revolucija (Zgb 1983); i ljubav - Beseda in ljubezen (dvojezi=no, Va- Poesia Eslovena Contemporanea (Madrid - Con- ljevo 1986, R. Njeguš; Brankova plaketa - pesnik cepción (Cile) 1986); Antologija savremene slo- leta v Jsli); Nove pjesmi {Sarajevo 1986, R. Nje- vena=ke poezije (Prokuplje 1988). - Poleg že guš, kom. T. Pav=ek; nagrada Veselin Masleša); omenjenih nagrad za posamezne pesniške zbir- Vicinanze (Caltanissetta - Roma 1986, A. Bressan, ke je prejel tudi druga priznanja in nagrade: kom. G. Spagnoletti); Moj brat svetac (Zgb 1987, Župan=i=evo 1976 (za prevode), Listino književ- Z. Miroševi=) ; La mia breve eternità - Moja krat- nih prevajalcev Jsle 1978, Prešernovo 1982, med- ka ve=nost (Roma 1991, kom. G. Spagnoletti, an- nar. nagrado E. Montale 1984 (za prevode iz it.), tologia). - Kot prevajalec je najveökrat posegal Città dello Stretto 1984 {za zbirko Ritorni sul na it. in shrv. jezikovno obmo=je, knjižno so Carso), Disova plaketa za poezijo 1984, Ascona i2šla naslednja dela: G. Leopardi: Pesmi (Lj. 1985 {za liter.), medaljo in naslov »sloviti italija- 1954; Lirika 1971); A. Moravia: Rimljanka (Lj. nist« fondacije Campiello v Benetkah 1991. Prejel 1956, koment. Z., .1965); Dante: Novo iivljenje je tudi vrsto državnih odlikovanj: 1951 red za- (Lj. 1956, Lirika 1975, koment. Z.); A Moravia: slug za narod s srebrno zvezdo, 1975 red dela Prezir (Lj. 1958, 1964); G.T. Di Lampedusa: Leo- z zlatim vencem, 1984 Commendatore dell'ordine pard (Lj. 1960, koment. Z.); S. Quasimodo: Pe- al merito della Repubblica Italiana, 1984 zlato smi (Lj. 1960, koment. Z., 1973, 1975, 1978); £>. priznanje OF slov. naroda. Radiši=: Pohorska legenda (Mrb. 1961); C. Mala- Prim.: Osebni podatki; dokumentacija GorMuz parte: Koia (Lj. 1962, soprevajalka V. Zlobec); A. (Nova Gor.); dokumentacija Osrednje knjižnice Manzi: Najdenec {Mrb. 1963, soprevajalka V. Zlo- Sr. Vilharja v Kopru; recenzije ob posamez- bec); O. Davi=o: Pesmi (Lj. 1963); V. Popa: Stihi nih knjigah; spremni komentarji k posameznim knjigam; =lanki ob jubilejih in podeljenih na- (Lj. 1963, 1977); L. Sciascia: Sovji dan (Lj. 1963); gradah; SBibl; EJ; SLNP; SGL; Slov. književ- M. Ale=kovi=: Po =etrtku sreda (Lj. 1965); Sodobna nost (Lj. 1982, Leksikoni Cankarjeve založbe); italijanska lirika (Lj. 1968, sour. G. Spagnoletti); LSAZU 1985, 1986 (str. 101-103 s si.); SBL IV, 820-22; B. Paternu, Slov. književnost 1945-1965, I G. Carducci: Lirika {Lj. 1971, 1982 - soprevajalec (Lj. 1967, 158-63, 376 s si.); A. Slodnjak, Slov. Al. Gradnik); S. Mihali=: Kr=ma na vogalu (Ko- slovstvo (Lj. 1968, 529-30); T. Kermauner, Na- per 1974); E. Montale: Pesmi (Koper 1975, Lj. tura in intima (Lj. 1969, 522-39); J. Poga=nik, 1976, koment.); Antologija hrvaške poezije (Lj. Obrazi sodobnih slov. pesnikov, Sd 1972, 46-51 1975, soprevajalec, ur. S. Mihali=); A. Podrimja: s si.; J. Poga=nik, Zgodovina slov. slovstva, VIII (Lj. 1972, 196-202); M. Mejak, Sd 1973, 313-27; Suženj pesmi (Koper 1976, Lj. 1980); S. Mihali=: J. Kos, Pregled slov. slovstva (Lj. 1974, 361); Pesmi (Lj. 1978); M. Slavi=ek: Pegasto tiso=letje Slovensko berilo, IV (Lj. 1975, 319-21); J. Stegne, (Koper 1977); G. Ungaretti: Pesmi (Lj. 1980); PrimN 1975, št. 40; R. Ivanovi=, Sd 1977, 1198- Med resni=nostjo in snom. Antologija srbske 209; B. Golob: Srce ustvarja, roka piše (Lj. 1983, 286-89, 329 s si.); F. Bohanec, Živa stvar- poezije XX. stol (Lj. 1984, soavtor); A. Bressan: nost (Lj. 1983, 254-59); D. Maffia, Delo 1983, Pustolovš=ina besede (Lj. 1985, eseji, soprevaja- št. 301; F. Benhart, Sd 1985, 708-13; A. Bressan, lec J. Zlobec); S.A. Doinas: Pesem kot zmago- Pustolovš=ina besede (Lj. 1985, 129-201); M. Wal- tritsch, PDk 1985, št. 210; J. Kos: Primerjalna vita sre=ka (Lj. 1989, iz romunš=ine, soavtor P. zgod. slov. liter. (Lj. 1987, 251); J. Kos, Knji- Cidru). - Kot urednik razli=nih antologij je pri- ževnost (Mrb. 1989, 426). - Intervjuji (vsi s si.): speval k uveljavljanju slov. liter, v jsl. ter šir- Knjižna polica 1967, št. 6 (Gregor Kocjan); Mla- šem mednar. prostoru. Sam ali s sodelavci je dina 1971, št. 51-52 (M. Dolenc); Katedra 1971-72, št. 9 (L. Senger); Delo 1976, št. 148 (M. Košir); uredil (pri nekaterih je tudi prispeval komen- Knjiga 1976, str. 495-505 (B. Hofman); Nedeljski tarje) naslednje antologije: Jugoslovanska revo- dnevnik 1978, št. 69 (J. Turk); Pionir 1978, lucionarna poezija (Zgb 1959); Letteratura e arte str. 150-51 (E. Umek); Teleks 1980, št. 52 (J. figurativa nella Jugoslavia del dopoguerra (Cal- Zadnikar); Sd 1982, str. 40-55 (J. Horvat); PrimN 1982, št. 15 (Z. Lovec); Delo 1982, št. 36 (J. Hor- tanissetta - Roma 1962) ; S. Kosovel: Ekstaza smrti vat, M. Zlobec); Nouvo Nord-est (Videm) 1982, (Novi Sad 1964); Nuova poesia jugoslava (Par- št. 12 (E. Buiese); Uomini e libri (Milano) 1983, ma 1966, koment.); Sodobna italijanska lirika št. 94 (A. Bressan); Lj. dnevnik 1984, št. 149 (M. Košir); PrimN 1984, št. 80 (Z. Lovec); Dnevnik (Lj. 1968); Ljudi (Bgd 1969); Antologija slovenske 1985, št. 93 (M. Košir); Delo 1985, št. 94 (T. poezije (Zgb 1974, 1982, koment.); S. Kosovel - Vidmar); Teleks 1985, št. 26 (J. Lorenci); Pano- 355 ZLOBEC rama (Reka) 1986, št. 12 (I. Mestrovich); Delo imeti slov. boži=no polno=nico (s slov. pridigo 1990, št. 98 (J. Horvat); T. Kermauner, Poezija in petjem). Škof Santin je temu nasprotoval, slov. zahoda, I (Mrb. 1990, 3441). - Upodobitve: =eš da je v vsaki župniji ena sama polno=nica F. Slana, olje 1952; M. Dovjak, olje 1963; G. Kolbi=, mavec 1974; B. Kos, karikatura 1960, in da je treba ohraniti edinost med verniki. 1964; B. Pe=ar, karikatura 1982, 1985. Z. je vztrajal pri svoji prošnji in prošnja je Jan prišla do samega svetega o=eta Pija XII. Sveti ZLOBEC Franc, duhovnik, r. 24. mar. 1913 v. o=e je odgovoril škofu, naj le dovoli zaprošeno Ponikvah na Krasu (župnija Avber), živi v Trstu. mašo, =e more to dovoljenje zadovoljiti Slo- O=e Andrej, kmet, mati Ana Fabjan. Sred. š. je vence in jih pomiriti. To pismo je z dne 21. avg. obiskoval v gor. malem semeniš=u (po priprav- 1952. Škof je dal dovoljenje in slov. boži=na nici v Alojzij e viš=u), tudi bogoslovje v Gorici. polno=nica je bila nato ob 10. uri zve=er v V duhovnika je bil posve=en v Trstu 4. jul. cerkvi sv. Jakoba. 1939. - Po mašniškem posve7enju je bil kaplan Prim.: SkATrst; KatG 1949, št. 13 in 19; M(Trst) v Postojni do 31. okt. 1939. 1. nov. 1939 je pre- 1964, 63; KatG 25. maja 1989; Vita nuova 2. jun. 1989; P. Zovatto, La stampa cattolica e slovena vzel župnijo Osp, kjer je ostal skoraj do konca a Trieste, Udine 1987, 193. leta 1949, ko je prišel v Trst. (Pod župnijo Osp Skerl so tedaj spadale še naslednje podružnice: Plavje, ZLOBEC Marijan, =asnikar, r. 9. dec. 1949 v Sv. Barbara-Korošci nad Miljami in Ma=kovlje). Sežani, živi v Lj. O=e Marjan (brat književnika Nekaj =asa je opravljal tudi župnijo Tinjan. Cirila Zlobca), uslužbenec iz Ponikev na Krasu, Od 1. okt. 1950 do 22. okt. 1966 je bil kaplan mati Matilda Jazbec, prav tako iz Ponikev. Osn. in katehet v župniji sv. Jakoba v Trstu. Od š. je obiskoval v Sežani, po maturi na postojn- tega =asa dalje privatizira v hiši na ulici S. Ci- ski gimn. se je vpisal na Filoz. fak. U v Lj., Hno pri Sv. Ivanu v Trstu. - Ko je bil v Ospu, kjer je študiral sloven, jezik in književnost so ga 5. febr. 1949 odpeljali v zapor in ga v (diplomiral 1972) ter primerjalno književnost in Kopru obsodili na prisilno delo. Iz zapora se liter, teorijo (diplomiral 1975). Od 1976 je =asni- je vrnil v za=etku okt. 1949, a ni mogel ostati kar v kult. uredništvu lj. Dela. Spomladi 1991 v Ospu, ki je pripadel Jsli. - Z. je izšel iz šole' je bil tukaj imenovan za nosilca dolžnosti ured. Virgila S=eka, ki je bil župnik v Avberju in kult. redakcije. Spremlja zlasti dogajanja na je bil vedno narodnjak. V malem semeniš=u v podro=ju glasbe, liter., likovne umetnosti in Gor. je bil njegov spiritual Leopold Cigoj, ki kult. politike. Kot =asnikar je poro=al s po- mu je navdihnil otroško ljubezen do Matere membnih prizoriš=, npr. iz Verone (operne pred- božje Marije. In ta ljubezen je dajala in še stave), Bayreutha (Wagnerjev festival), Salzbur- daje pogum in smisel vsemu njegovemu delu. ga (Poletni festival), Prage (Praška pomlad), 2e pri Sv. Jakobu je ustanovil »Marijino šolo«, Varšave (Varšavska jesen), Bregenza, Miinchna, ki naj bi širila Marijino =eš=enje, zlasti pri Dunaja, milanske Scale in drugih evrop. kult. mladih. Priredil je ve= kolonij za mlade te Ma- središ=. Ve=krat je spremljal slov. ansamble rijine «Sole. Bil je vedno pospeševalec in po- na turnejah (npr. Slovensko filharmonijo in lj. budnik molitve rožnega venca. Leta 1959 je za- Opero) in poro=al o pomembnih likovnih raz- =el izdajati Marijino šoto kot glasilo živega stavah (npr. o Bienalu v Benetkah). Poleg tega rožnega venca in kot glasilo slov. skupnosti v je intervjuval pomembne kulturnike: npr. P. župniji sv. Jakoba. List je izhajal zelo neredno Dominga, L. Pavarottija, L. Mata=i=a, I. Ozima, in vsega je izšlo 25 številk; zadnja v jul. 1969 M. Lipovšek, L Pogoreli=a, P. Ebena (glasba), že v ul. S. Cilino, kjer je postavil svojo kapelo, D. Makavejeva (kinematografija), A. Cernigoja, ki je postala nekako središ=e za molivce rož- Z. Muši=a (likovna umetnost) itd. Pomembnej- nega venca. Rad je organiziral tudi kakšno ro- še =asnikarske prispevke objavlja zlasti v so- manje, vedno k Marijinim svetiš=em. - Z. je bil botnih prilogah Dela. Veliko let je pisal tudi vedno požrtvovalen dušni pastir, strog in zah- za Sodobnost, v kateri je objavil približno 200 teven. Imel je trdno in trdo roko. To znajo liter. ocen. - Aktivno se je ukvarjal z glasbo. povedati v Ma=kovljah, kjer je vodil Marijino Pomembno je zlasti njegovo delovanje v APZ družbo. - Kot kaplan pri Sv. Jakobu je 1. dec. T. Tomši=, s katerim je bil 1973 na turneji po 1951 prosil škofijo za dovoljenje, da bi smel ZDA, Kanadi in Islandiji; z zborom je sodelo- ZLOBEC 356 val tudi na svetovnem sre=anju pevskih zborov inštitut IZMIRAN (Troick pri Moskvi) - Clan je Europa Cantat (1970). Po odsluženi vojaš=ini je Mednar. astronomske zveze (IAU), =lan Evrop. bil =lan Komornega zbora RTV Lj. Se pred zveze fizikov (EPS) in =lan znanstv. organiza- tem se je u=il violino in pozavno. Z. ima doma cijskega odbora CESRA. Dijakom višjih sred. bogato fotodokumentacijo o doma=ih in tujih šol je ve=krat predaval o astronomiji, prav tako umetnikih in kult. prireditvah, prav tako do- je imel poljudna predavanja o tej stroki po kaj bogato zasebno knjižnico in zbirko ploš=. raznih kult. društvih na Tržaškem. Za Koledarje Prim.: Osebni podatki; =asopisni viri. GMD je napisal 12 =lankov o astronomski vedi IV. in njenih problemih: Infrarde=a svetloba v ZLOBEC Pavel, astronom, r. 28. dec. 1939 v Tr- astronomiji; Viking 1 in 2 na Marsu; Nevidno stu. O=e Anton, trgovski pomo=nik, mati Emi- vesolje; Radioastronomija; Tudi Uran ima ko- lija Kale, gospodinja. Osn. š. je kon=al v Trstu lobarje; Iz življenja zvezd; Prou=evanje son=ne- ga sestava s pomo=jo umetnih satelitov; Saturn - (ul. sv. Fran=iška), niž. sred. š. pri Sv. Jakobu (Trst). Maturiral je na klas. lic. (Trst) 1958. Di- od blizu; Venera; Vra=a se Halleyev komet; plomiral na U v Trstu 1965 z disertacijo o Hi- Halleyev komet je šel mimo nas; Pove=anje trih elektronskih oja=evalcih. V š.l. 1965-67 je son=ne aktivnosti: višek XXII. cikla idr. V knji- pou=eval kot pov. prof. matematiko in prirodo- gi Il palazzo della borsa vecchia a Trieste, 1800- slovje na sred. š. S. Kosovela na Prošeku in 1980, Arte e storia (LINT) je sodeloval s =lan- kom o meridiani, ki je vgrajena v tlak vhodne I. Cankarja pri Sv. Jakobu, isto=asno pa ma- tem. na Znanst. lic. F. Prešerna v Trstu. V dvorane pala=e na Borznem trgu. Pri založbi tem =asu je napisal ve= predavanj iz fizike za Edit. Libr. je 1990 izdal poljudno znanstveno rubriko Radio za šole - Radio Trst A. Nato je knjigo Radioastronomia: vedere l'invisibile. Po- bil pov. astronom na Tržaškem astronomskem leg tega je napisal okrog 60 znanstv. razprav; observatoriju. Na vsedrž. nate=aju za astrono- mnoge izmed njih so bile objavljene v mednar. me je dosegel prvo mesto in s 1. febr. 1969 je znanst. revijah, kot so Astronomy and Astrophy- bil imenovan v stalež na Tržaškem observato- sics, Solar Physics in Memorie della Società riju, kjer na=eluje skupini za astrofiziko Sonca. Astronomica Italiana. Najpomembnejše med nji- Njegovo znanstveno podro=je je predvsem fi- mi so: Intermediate polarization of type I bursts zika son=ne korone. Dal je pobudo za nov radio- (Solar Physics 43, 453, 1975); Noise storm and teleskop za raziskovanje Sonca na frekvencah particular photospheric magnetic structure (So- med 1. in 3. GHz. Nabavo tega instrumenta je lar Physics 53, 497, 1977); Correlation between denarno podprl tudi Vsedrž. znanstveni razi- drift rate and polarization in solar type III ra- skovalni center (Centro Nazionale Ricerche) kot dio bursts (Astronomy and Astrophysics 63, 137, projekt, ki je pomemben v vsedrž. merilu. 1982 1978); The evolution of polarization in type V je organiziral za Združenje evrop. astronomov solar radio bursts (Astronomy and Astrophysics za prou=evanje Sonca (Committee of European 79, 216, 1979); An analysis of type III bursts oc- Solar Radio Astronoms) delovno sre=anje Solar curence in spotless region (Solar Physics 65, 387, Radio Storms v Devinskem gradu. V sodelova- 1980); Fine structure near the starting frequen- nju s prof. G. Dulkom (U v Bouderju, Colorado) cy of solar type III radio bursts (Astronomy and je v letih 1987 in 1988 uporabil VLA (najve=ji Astrophysics 109, 305, 1982); Solar noise storms sistem radioteleskopov na svetu) za opazovanje coordinated observations: May 16-24, 1981 (Solar aktivnosti son=ne korone. 1971 je prejel študij- Physics 92, 375, 1984); The characteristics of ty- sko štipendijo CNR za sodelovanje na podro=ju pe IV associated spikes at metric wavelengths radioastronomije Sonca na Astronomskem ob- (Solar physics 104, 111, 1986); Exponential decay servatoriju v Utrechtu. 1976 in 1980 je prejel and exciter profile of fast pulses in type IV povabilo za daljše sodelovanje na Federalni po- events (Solar Physics 104, 51, 1986); Spotless litehni=ni šoli v Ziirichu (ETH), a 1987 na teh- flares and the associated radio continuum e- nološki U v Helsinkih. 1988 je bil imenovan v mission (Solar Physics 111, 103, 1987); Analysis komisijo za podelitev doktorata iz fizike Sonca of the polarization of pulsating structures at na U v Zgbu. 1990 so ga povabili k sodelovanju metric wavelengths (Solar Physics 114, 375, na Observatorij v Meudonu (Pariz) in 1991 na 1987); The role of the magnetic field intensity 357 ZOIS and geometry in the type III bursts generation v doma=e kraje in kon=al svoje življenje reven (Solar Physics 130, 31, 1990); VLA and Trieste in pozabljen v trž. bolnišnici. observations of type I storms, type IV and pul- Prim.: V(inko) Š(tanta), Orjaški ikrotilec levov, sations (Solar Physics 130, 131, 1990); Polariza- KolGorM 1932, 63-65 s si. tion and emission mode of solar radio spikes Vh (Astronomy and Astrophysics 245, 239, 1991), Clan ZOIS Žiga (Sigtsmundus) pl. Edelstein, baron, je tudi razli=nih mednar. komisij za astrofiziko. gospodarstvenik, naravoslovec in razsvetljenec, Prim.: Osebni podatki (avgusta 1991); Arhiv r. 23. nov. 1747 v Trstu v ul. della Procureria 6, OZE pri NŠK-Trst. kjer je stala še ena Zoisova hiša, a so jo men- Ropet da 1938 podrli. Danes zakriva to hišo pogledu ZLOBEC Veronika, roj. SKOK, prevajalka, r. 25. z velikega trga desno krilo ob=inske pala=e, ob sept. 1930 v Vrbovem (ob=ina Ilirska Bistrica), Zoisovem rojstvu pa je bila ena najve=jih pa- živi v Lj. O=e Jože Skok (1902-72), cestni nad- la= na Glavnem trgu. U. 10. nov. 1819 v Lj. zornik, mati Ivana Boštjan=i= (1904-), gospodi- O=e Michelangelo, veletrgovec, zemljiški gospod nja. Obiskovala je it. ljud. š. v Topolovcu (1936- in fužinar, lastnik hiš v Lj. in Trstu, se je naj- 39) ter v Trnovem pri Ilir. Bistrici (1936-39), nižjo brž naselil v Trst po drugi poroki z Ljubljan- gimn. v samostanski 'š. notredamk v Trnovem, =anko Ivano Kappus pl. Pichelstein iz ugledne nato višjo gimn. v Postojni (194549), po maturi se slov. družine iz Kamne Gorice na Gorenj. Rod- je vpisala na lj. slavistiko in dosegla absol- bina je dala štiri jezuite, ki so se v 17. stol. ventski staž. 2e med študijem se je poro=ila uveljavili kot latin, pisatelji in pesniki, peti pa s pesnikom Cirilom Zlobcem (gl. =l.), njen sin je bil misijonar v Mehiki ter je pisal v angl. je znani pesnik, publicist in politik Jasa Zlobec in franc. Mati je bila tako slov. zavedna, da ter h=erka Varja Zlobec. Zaposlena ni bila, po- je nau=ila sina tudi slov. jezika. Prvo izobrazbo svetila pa se je prevajanju proznih del iz it. je dobil v o=etovi hiši v Lj., kamor se je dru- Z možem je izdala prevode Curzio Malapar- žina preselila dve leti po Žigovem rojstvu (pa- te, Koia (Lj., DZS 1962); Alberto Manzi, Najden- la=a na Bregu št. 20 ob Ljubljanici). Žiga je àek (Mrb., Obzorja 1963); Gianni Rodari, Vid stalno živel v Lj., po letu 1797 pa ga je protin v televizorju (Lj., MK 1968). tako ohromil, da ni mogel ve= hoditi. Dal si je Prim.: Osebni podatki; SBibl; Moder SLNP. po lastnem na=rtu izdelati vozi=ek, s ikaterim se je prevažal po stanovanju. Franc, zasedba, Jan carinska zapora in ogromni davki so uni=ili ZOBIN Matija (Ti=e), rokoborec, krotilec levov, njegovo premoženje, zato je morda tedaj pro- velikan, r. 19. jun. 1841 v Ma=kovljah pri Trstu, dal hiši v Trstu. - Okt. 1761 je odšel Z. z bra- u. 23. dec. 1908 v Trstu. O=e Anton, kmet, mati tom Jožefom Leopoldom in Filipom Antonom Marija. De=ek je bil zelo krepke postave in Ksaverjem na u=ni zavod za lai=ne gojence du- izredno mo=an. Po osn. S. v doma=em kraju hovnega semeniš=a v Reggio Emilii (It.), se se je zaposlil v trž. ladjedelnici, kjer je oprav- tam u=il it., nem., spisja, ra=unstva, risanja, Ijal težka dela. Nato je odšel k vojakom. Dali arhitekture, anti=ne in it. književnosti, glasbe, so ga h konjenici, na Ogrskem je krotil najbolj plesa in me=evanja, nastopal pa je tudi na muhaste konje. Po vojaški službi se je vrnil odru. 1765 se je na o=etovo željo vrnil v Lj., v Trst. Tam se je zaposlil v nekem cirkusu, študiral tu naravoslovje in druge za rudarstvo Potem ko je na odru premagal znanega roko- in fužinarstvo koristne vede pri G. Gruberju in borca. Kmalu se je za=el zanimati za divje zveri J. Maffeiu. Zanimal se je za trgovino in izu- in postal izvrsten krotilec v Hagenbeckovih zve- me, izumil puhalnik za plavž, se zavzemal za rinjakih ter potoval z njimi po svetu ve= de- napredek (npr. pluga), za izboljšanje obrtnih po- setletij. Boril se je z medvedom in drugimi stopkov, dajal na željo oblasti pripombe le na- zvermi. Spomladi 1908 ga je med predstavo v =rtom za izboljšanje plovnosti Save in Ljublja- Budimpešti napadel razjarjen tiger in mu po- nice in za osuševanje Lj. barja. V za=etku 1779 lomil rebra. Z. je zaradi poškodb zgubil govo- je prepotoval sred. Evropo, obiskal trgovine in rico. Bolan in osamljen (žena Magdalena Bus- železarne in navezal stike z naravoslovci, ker zanski ga je po incidentu zapustila) se je vrnil se je ljubiteljsko ukvarjal z mineralogijo. Od ZOIS 358

1772 je bil =lan KD, a je po lastni izjavi v njej nejša liter, osebnost slov. preroda. Pridobil ga malo delal. 1808 so ga kljub odklanjanju izvo- je za svoj program, mu odsvetoval, da bi na- lili za direktorja KD, vendar pa je 1817 odsto- pisal zemljepis Kranjske, in predlagal, naj za=- pil. - Z-ov odnos do slovenstva in slov. jezika ne s pou=nimi =lanki v Veliki pratiki, ki jo je je izviral iz družinskih razmer in razsvetljenske na Z-ovo pobudo za=el izdajati (1795). Z. je Vod- miselnosti, ki ga je pripeljala med slov. pre- nikove prispevke natan=no prebiral od vrste do roditelje in ga postavila za njihovega voditelja. vrste in od besede do besede, jih ocenjeval in Slovenš=ino je uporabljal v Bohinju in na Ja- popravljal. Priporo=al mu je, naj v jeziku upo- vorniku, ko je obiskoval svoje fužine in se po- števa tradicijo, pridobil ga je tudi za nabira- govarjal z delavci, posebno rudarji. Njegovi so- nje besed za Kumerdejev slovar. V poeziji naj delavci preroditelji so bili: Japelj, Kumerdej mu bo edini vzornik Horac, naj bo izviren in Linhart, Ricci, Makovic, Kuralt, Dev, Vodnik, upošteva potrebe ljudstva. Prav tako je Z. pod- pozneje Kopitar idr., tudi =lani jožefinskega, jan- piral Vodnikovo izdajanje prvega slov. =asnika zenisti=nega in redovniškega prosvetnega kroga Ljubljanske novice (1797-1800). Po avstrijski vr- Imenovali so se Zoisovo omizje, ker so se zbi- nitvi se je znašel Vodnik v težavah zaradi o=itka rali v njegovi hiši, ob njegovi bogati knjižnici frankofilstva, upokojili so ga s tretjino pokoj- in gostoljubni mizi. Bil je najve=ji in najveliko- nine in Z. mu je skušal pomagati, zavzel se je dušnejži slov. mecen, mož, ki je z velikimi de- zanj tudi pri knezu Metternichu, ki je maja narnimi žrtvami podpiral razvoj slov. slovstva 1816 obiskal Z. na domu v Lj. - Ni= manj po- in znanosti. Hoteli so izdati pravilno slov. slov- membno ni Z. posegel v razvoj mladega Jerneja nico in bogat slov.-nem. slovar. Prvo je ures- Kopitarja, ki ga je sprejel v hišo konec 1803 ali ni=il Kopitar, drugo šele Cigale in Pleteršnik. v za=etku 1804 za tajnika, knjižni=arja in varu- Z. jih je navduševal za spisovanje jugoslovan- ha mineraloške zbirke. 1808 mu je omogo=il ske zgod., sestavljanje opernih vložkov, gojitev odhod na Dunaj študirat pravo, vzdrževal ga dramatike, poljudnega pesništva, poljudno po- je ves =as, dokler ni dobil službe v Dvorni u=nega in zabavnega branja za kme=ko ljud- knjižnici (1810). Na svoje stroške je izdal zna- stvo, =asnikarstva in poljudnega strok, slovstva menito Kopitarjevo slovnico (1808), dal pa je tudi za slov. izobraženstvo in meš=anstvo. Traj- tudi pobudo za Kopitarjevo panonsko teorijo na Z-ova zasluga je, da se je ob njegovem so- o izvoru južnih Slovanov in stesi jezika. Ko- delovanju in podpori njegove knjižnice opravila pitarju je omogo=il, da je postal najve=ji slo- prva reforma slov. pismenega jezika (po Japlju van. jezikoslovec v svojem =asu in eden izmed in Kumcrdeju). - Nemškega baro=nega pesni- ustanoviteljev slavistike. - V duhu prerodnih ka in dramatika A.T. Linharta je prevzgojil v na=el je za=el tudi Z. zlagati slov. verze. Pri slov. pesnika, dramatika in jsl. zgodovinarja. Z tem in pri prevodih je pokazal izredno pozna- moralno in gmotno podporo je pomagal Lin- vanje sloven, in spretnost izraza. V =as, ko je hartu ustanoviti v Lj. Družbo prijateljev gleda- še zahajal med svoje delavce v bohinske fu- liš=a. V njenem okviru je dozorela Linhartova žine, sodi verjetno vasovalska humoreska v in Z-ova zamisel o »kranjski komediji«. Gotovo ritmu gorenj, posko=nice Hej Mina, hej Mina... si je Linhart s Z-ovo vednostjo izbral za predlo- oz. 16 viž o Mini (naslovljenih Planšar). Na- gi Richterjevo Feldmühle in Beaumarchaisovega gajiva popevka Joj dekleta je namenjena po- Figara. S Z-ovo denarno podporo je prišlo 28. starnim in neomoženim. Okr. 1790 se je posku- dec. 1789 do prve in =ez nekaj dni do druge sil v prevajanju Biirgerjeve balade o Lenori, uprizoritve Zupanove Micke. Obe igri sta 1790 prevod obsega 32 kitic v jambskem osmercu, izšli knjižno, gotovo ob Z-ovi denarni podpori. - ki pa ne te=e prav gladko, pesniški izraz je Valentina Vodnika je spoznal 1793 v Bohinju, neroden, ritem in rima mu delata težave, pri poznal je njegove pesmi iz Pisanic, se zavedal refrenu »Nesmilen Bog me sodi, gorje, gorje njegove nadarjenosti in mu pomagal, da so ga men bodi« je zapisal, da je neprevedljiv. Pre- premestili v Lj. Ker je živel sam, je postal Z-ov šeren je ta prevod poznal in nekatere izraze stalni gost. Z. je v njem obudil ustvarjalni ta- v svojem prevodu prevzel. 1960 so odkrili še lent in mu ga pomagal razviti do take mere, tri Z-ova pesemska besedila: Letaš kaie, Efeška da se je ob Linhartu uveljavil kot najpomemb- vdova, Ma=ka. - Med 1780-82 je bil Z. pobudnik 359 ZOL in poleg Linharta tudi prevajalec priljubljenih izgnana z ostalimi it. državljani v It. V tem it. arij v sloven., ki jih je lj. ob=instvo na pred- =asu je bil Z. mdr. pastir=ek na pobo=jih Gran stavah navdušeno sprejemalo in odobravalo. Paradisa v Dolini Aoste. Po povratku v Trst Prevodi se niso ohranili. Znano je, da je Z. pred- 1918 je dovršil osn. š., 14-leten pa se je zaposlil stave tudi denarno podpiral. - Tedanje kult. raz- kot težak. Opravljal je razli=na dela, npr. v mere so pripeljale Z. do ljudske pesmi, ki pa 'škedenjski železarni in naftni =istilnici. Zgodaj ji ni bil posebno naklonjen. O romanci Pegam. se je vklju=il v ileg. KPI in bil 1936 aretiran in Lambergar je sodil, da je slab izdelek ka- pod obtožbo »obnavljanja KPI in prevratniške kega vaškega cerkovnika. Najstarejši in najprist- propagande«. Prisodili so mu 5 let konfinacije. nejši izraz ljudskega pesništva je videl v krat- Prestajal jo je najprej na otokih Tremiti, ker kih gorenj, posko=nicah ljubezenske vsebine, pa ni hotel faš. pozdravljati, je bil 9 mesecev jih zbiral in prepisoval ter si ustvaril »pesniško zaprt v San Severu (Foggia) in Luceri. Nato zbirko«, ki jo imenuje »zbirka viž«. Vsebovala je bil konfiniran v kraju Cerchiara di Calabria. je 112 pesmi, poleg ljudskih tudi umetne (av- Tam si je zaradi padca hudo poškodoval hrb- torji Japelj, Vodnik in Z.). Danes je izgubljena. tenico. Zdravil se je tudi v Valdoltri pri Kopru V zapuš=ini se je ohranilo polno zapiskov, ki in 1941 prišel na svobodo. V Trstu se je ponov- kažejo, s =im se je bavil in kakšne na=rte je no, tudi v slov. družbi, vklju=il v antifaš. delo imel. - Z. je imel najve=jo zasebno knjižnico in bil 10. ali 11. febr. ponovno aretiran. V kc- v Lj. Na zapuš=inskih dražbah npr. Japlja, Lin- ronejskih zaporih je ostal do osvoboditve 9. sept. harta idr. je kupoval ali reševal pomembne in 1943. Zatekel se je v Skedenj, nato pa z Natalom redke izdaje. Da bi pomagal preroditeljem, je Kolari=em (PSBL II, 101-02) na teren na Socerb na=rtno dokupoval tisto literaturo, ki je omo- in dalje v Mune v Istro. Tam je 12. sept, so- go=ala študij slovan. jezikov in književnosti. deloval pri ustanovitvi pretežno it. Tržaškega Ko se je njegov gospodarski položaj poslabšal, bataljona oz. poznejše Trž. brigade. Z. je postal je med drugim hotel prodati tudi knjižnico, a komandant, Kolari= pa komisar. Med okt. nem. ni uspel. Skrbela ga je njena usoda, ker ni imel ofenzivo je bila enota razbita, vendar je hitel družine. Celotno premoženje je zapustil ne=aku Z. z manjšo skupino po posvetu s pristojnim Karlu, izvzeti so bili slovan. spisi in rkp., ozna- slov. partiz. vodstvom in s KPI v Trstu obno- =eni v glavnem bibliot. seznamu. 1820 je sprožil viti it. partiz. oddelke v Istri. Z. in F. Della gubemij vprašanje odkupa Z-ove knjižnice in Negra sta 7. nov. 1943 odšla po hrano v neko 24. jul. 1827 je sedanja NUK v Lj. prevzela 3885 hišo v Mune, vendar so ju tam ujeli Nemci. zvezkov za 7000 gld, vezane v =rno usnje. - »Ba- Tovarišu je omogo=il beg, sam pa bil smrtno ron Z. je bil središ=e in steber slov. razsvetljen- zadet. Ko so v naslednjih dneh rekonstruirali stva, njegov krožek je uresni=il veliko kultur- bataljon, so ga poimenovali »Udarni bataljon nozgod. nalog, na katerih so gradile in jih raz- G. Zol«, kasneje pa je postal III. bataljon Istr- vijale poznejše generacije« (SBL IV, 845). O Z. skega odreda. Po vojni so Z-ovo truplo poko- pišejo vse liter, in polit, zgod., najobširneje pali v Trstu. V Malih Munah so mu 5. nov. Pa so ga predstavili v SBL IV, 83246 trije 1978 odkrili spomenik z napisom v hrv., slov. in avtorji. it. Prim.: SBL IV, 832-46 z bogato liter.; pose- Prim.: Podatki, ki sta jih dala brat Davide Z. bej: M. Kacin, L'infanzia e l'adolescenza di S. iz Trsta in odv. Teresina Degan iz Pordenona; Z., Ricerche slavistiche, Rim 1957; Ista, Rojstna Francesco Della Negra, Giovanni Zol, Lav. 20. hiša 2.Z., KolGMD 1958, 14445 s si. roj. hiše; jul. 1945 s si.; Giovanni Zol, Lav. 7. nov. 1949 M. Jevnikar, Rojstne hiše naših velikih mož in s si.; Onoriamo la memoria del comandante žena v Trstu, KolGMD 1984, 70-71 s si. roj. hiše. Zol, Lav. 8. nov. 1954 s si.; Almanacco Triestino Jem. 1955, Trst 1955, 107-08 s si. (napa=en datum smr- ti); Tone Ferenc, Kapitulacija Italije in narod- ZOL Giovanni, it. partizanski komandant, r. 13. noosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943, Mrb. mar. 1908 v vasi Pescincanna (ob=. Fiume Ve- 1967, 241, 406; Slov. Istra, 472; L'Italia dissiden- neto pri Pordenonu) kot drugi izmed 6 otrok te II, 875; Pierluigi Pallante, Il PCI e la que- delavca Antonia in Luigie Morello, padel 7. nov. stione nazionale, Friuli-Venezia Giulia 1941-1945, Videm 1980, 73; Branko Babic, Primorska ni 1943 v Munah v Ci=ariji. Družina se je 1912 iz- klonila, Koper 1982, 126-27; Adriano Dal Pont selila v Trst, od koder je bila zaradi vojne 1915 in Simonetta Carolini, L'Italia al confino, Milan ZOR 360

1983, 604; Riccardo Giacuzzo in Mario Abram, gorje so se umaknili 1914. Osn. š. v Zagorju, Itinerario di lotta, Pulj 1987, pass s si.; Enci- gimn. v Lj. 1935 je diplomiral na Pravni fak. clopedia dell'antifascismo e della Resistenza VI, Z rigorozi je postal dr. prava. - 1941 in 1942 je Milan 1989, 463-64 s si.; Teresina Degan, Un com- battente per la libertà, Giovanni Zol, Fiume bil poverjenik OF v tedanjih organih oblasti Veneto 1991, 59 str. s slikami. in hkrati pripadnik VOS v Lj. V jeseni 1942 so ij ga It. in vaški stražarji aretirali. Ni=esar mu ZOR Ivan Nepomuk, telegrafski uslužbenec, kul- niso mogli dokazati in so ga le internirali v turni in politi=ni delavec, politi=ni preganjanec, taboriš=e Visco (Furlanija). V taboriš=u je so- r. 26. maja 1831 v Lj., u. 8. febr. 1885 tam. O=e deloval v odporu in po kapit. It. so se pravo- =asno umaknili pred Nemci v Goriška Brda. Matija, bolni=ar, mati Marija Košanc, bolni- =arka, sta se poro=ila šele 20. jun. 1831. V Jože Kraje ga je vklju=il v štab Briškega bata- letih 1844-47 je obiskoval 4 gramatikalne razre- ljona. Postal je polit, komisar Briškega odreda de gimnazije v Lj., 1850 je obiskoval preparan- in bil nato 2. sept. 1943 imenovan za politkomi- dijo v Lj., vendar se ni podvrgel javnemu izpitu. sarja Soške brigade in to funkcijo opravljal Za ve= kot poldrugo desetletje nimamo podat- tudi v Zapadno prim, okrožju. 22. okt. 1943 ga kov o Z. Konec šestdesetih let ga dobimo kot je štab Goriške divizije imenoval za vodjo šta- telegrafskega uslužbenca v Trstu, kjer je bil ba Tolminskega vojnega podro=ja. Do febr. 1944 telegrafski uslužbenec tudi pesnik France Ce- je bil =lan štaba in obveš=evalni oficir 9. kor- pusa NOV. Tedaj je odšel v Belo krajino, kjer gnar (gl. =l.). Njegovo navdušeno delovanje na kulturnem podro=ju je imelo znaten delež pri je bil =lan vodstva OZNE za Sjo. Apr. 1945 je ustanovitvi kmetskih =italnic v Rojanu (21. jun. odšel v Bgd, kjer je delal v OZNI za Jslo in 1868), Barkovljah (13. sept. 1868) in v Rocolu ob koncu vojne je imel =in podpolkovnika. Otlica in Kal (1892) ter Gor- njih škofov. Dokaj sre=no roko je imel pri iz- jansko (1893). - Najbolj pa so Z. prizadeli za- biri svojih sodelavcev in svetovalcev. Med nji- ostreni narodni spori med it. liberalci in slov. mi so bili stolni prost Egenio Valesi (kasnej- narodnjaki, bolela ga je needinost znotraj katol. ši tridcntijiski škof), Giovanni Flapp (nato pore- tabora, ki je temeljila na razli=ni nacionalni ško-puljski škof), Andrej Jordan (za Missiem pripadnosti in polit, opredelitvi. Rotil je svoje goriški nadškof), Anton Mahni= (nato krški škof), duhovnike, naj odpravijo medsebojne nacional- Giuseppe Gabriev=i= (rektor semeniš=a), prof. ne spore. Trudil se je za poživitev it.-slov. Domenico Alpi in Fran=išek Sedej. - Na Z-ovo »Katoliške družbe goriške«. Velik vpliv na Z-ove pobudo je skupina slov. duhovnikov (Franc Mer- odlo=itve v polit, nacionalnih vprašanjih sta ne- cina, Štefan Kofol, Andrej in Josip Maruši=, Ivan dvomno imela Anton Mahni=, ki je urejal nad- Wolf in Anton Mahni=) 1892 ustanovila društvo škof, glasilo Folium Gor. (1885-95) in RK (1888- »Aloysìanum« z deškim zavodom za revnejše di- 96), ter lj. škof Missia, ki je pozneje postal nje- jake. Iz Alojzijeviš=a je izšla vrsta odli=nih du- gov naslednik v Gor. »Uradno politiko« v ško- hovnikov in kat. ter narodno zavednih laikov fiji so na neki na=in poosebljali Mahni=evi na- (A. Gradnik, I. Pregelj, J. Lavren=i=, N. Veli- =elni =lanki v glasilu Folium Gor., ki pa so konja, L. Res). Ni pa se mu posre=ilo ustano- obenem veren odraz Z-ovih nazorov v cerkveno viti notranje gimn. v zavodu, kar je tudi skrbno polit, vprašanjih. To velja tudi za Z-ov odnos na=rtoval. Notranji poglobitvi in nadaljnjemu do liberalizma. 1886 (17. jan.) je Z. objavil v izobraževanju duhovnikov so bile namenje de- Folium Gor. apel katol. vernikom, naj se v kanijske pastoralne konference, ki jih je uve- javnosti odlo=neje zavzemajo za katol. stvar in del 1888 in so bile sklicane dvakrat letno. Po naj tudi živijo kot pravi kristjani. - Naraš=a- skoraj sto letih je ponovno poslal tri bogoslov- jo=o napetost v škofiji je do konca zaostrilo en na žtudij v Rim. V =asu hude gospodarske znamenito pastirsko pismo škofov gor. cerkvene krize je vedno znova svaril ljudi pred izseli- pokrajine, ki so ga izdali na posvetovanju v tvijo iz domovine in jih opozarjal na nevarnosti, Gor. (26. nov. 1887). V pismu, ki so ga poleg ki jih =akajo v tujini. Prizadeval si je doma Z. podpisali še tržaško-koprski, krški, lj. in ublažiti pere=e socialno stanje in je v ta namen krško-puljski škof, so škofje obsodili nekatol. izdatno podpiral družbo sv. Vincencija. Prav =asopisje (imenoma SN), strogo prepovedali tako je ob raznih elementarnih nesre=ah verni- vsako sodelovanje in podpiranje teh =asopisov, kom priporo=al nabirke za prizadete. - Z. si je obsodili so agitacijo za slovansko bogoslužje zelo prizadeval za stalen in neposreden stik tako in grajali nedomoljubno razpoloženje v Avstriji. ZORN 364

Po splošnem prepri=anju je bil pobudnik pisma škof zaradi pešanja srca pod stalnim zdrav- lj. škof Missia, sestavil pa naj bi ga A. Mahni=. - niškim nadzorstvom. Nadškofovo truplo so na- Ogor=ena reakcija tudi v katol, taboru je Z. to z vlakom prepeljali v Gor. in ga 14. jul. zelo prizadela, vendar ni bila povod, da se po- pokopali na gor. pokopališ=u. Leta 1919 so trupla zneje ni udeležil prvega slov. katol. shoda v Lj. vseh škofov prenesli v kripto goriške stolnice. (29.-31. avg. 1892). Svojo odsotnost je Z. opra- Prim.: Archivio Segreto Vaticano: Segr. Bre- vi=il v pismih pripravljalnemu odboru (10. jul. vium 6121, f. 558-60, 527; 5875, f. 586; Archivio 1892) in lj. škofu Missii (29. jul. 1892). Z. se je concistoriale 1883, n. 69; Processus concist., vol. 289, n. 274; 1882-1906; Concistoria 1882, f. 461, namre= malo pred tem hudo poškodoval in je 553; ZD 1874 (str. 341); 1882 (301); 1883 (20, 44, 82); posledice te nesre=e (9. jul. 1892 se je prevrnila 1886 (101); 1894 (366); E 1897 (št. 82); S 1897 (št. ko=ija, v kateri se je peljal, hudo ranjenega 153-55, 163); SN 1897 (št. 152, 154, 155), So=a 1897 pa so splašeni konji še nekaj =asa vlekli za (štev. 28, 29); Župnijski arhiv Prva=ina Rojstna knjiga za leto 1837; A. Pogrebni govor po rajn- seboj) =util vse do svoje smrti. Na zborovanju kem Alojziju Matiji Zorn-u... Gor. 1897; Pavlica, ga je zato zastopal dr. Gabrijel=i=, ki je v Dr. Alojzij Matija Zorn, knez in nadškof goriški, pozdravnem govoru 30. avg. prebral tudi nad- KMD 1899, 30-32 (slika); Klinec, Zgodovina go- škofov telegram, v njem izraža Z. popolno so- riške nadškofije 1751-1951, Gor. 1951, 47-48 (slika); Isti, S.E. Mons. Zorn Luigi Mattia (tipkopis, glasnost z Missiem in želi, da bi katol. shod arhiv PSBL); Stato personale e locale Archi- pripomogel, da bi vsi Slov. »kakor so enega diocesi di Gorizia, Udine 1979, 39; L. Tavano, jezika, tako (postali) enega srca v sveti veri in Gli arcivescovi di Gorizia; V: Annuario dell'Ar- ljubezni«. Zaradi ostrih napadov liberalnega ti- chidiocesi di Gorizia 1985, 53; Hierarchia catho- lica meda et recentioris aevi, Vili, (1846-1903), ska so mnogi gor. in lj. duhovniki Z. pošiljali Padova 1979, 289 in 440; F. Kralj, Cerkvene raz- posebna solidarnostna pisma, ki so jih v obliki mere v goriški nadškofiji na prelomu 19. sto- tiskanih formularjev podpisovali ve=inoma na letja. V: Missiev simpozij v Rimu, Celje 1988, dekanijskih pastoralnih konferencah. V teh pis- str. 149-162; M. Zorn, Nadškof Alojz Matija Zorn, KatG 19. do 23. apr. 1979; SBL IV, 858-859. mih se mu zahvaljujejo za jasno in odlo=no besedo in sprejemajo vsa navodila pastirskega Dolinar pisma škofov gor. cerkv. pokrajine. Ko so ga ZORN Hllarlj Jožef, duhovnik, pesnik, publicist, hoteli nekateri gor. duhovniki in katol. laiki za- r. 16. mar. 1847 v Prva=ini pri Gor., u. za zlate- radi tega izigrali proti lj. škofu Missiu, se je Z. nico 31. avg. 1926 v Gor. (na svojem domu v v pastirskem pismu kleru (10. maja 1896) po- ul. Morelli 36), pokopan v Prva=ini. O=e Janez, polnoma sodaliziral z njim. ponovno izrecno kmet (se priženil k »Malnarjevim«, ki so v spod- prepovedal vsako sodelovanje in podpiranje ne- njem delu vasi imeli gostilno), mati Marijana katol. tiska in pozval kler svoje škofije k edi- Bati= (Battig). (Z-ov brat Ivan je bil nadu=itelj nosti med seboj in škofom. - Z imenovanjem v Vrtojbi). Gimn. in semeniš=e je obiskoval v Mahni=a za krškega škofa (1896) je Z. izgubil Gor., kjer je bil 1. sept. 1872 posve=en. Po novi mo=no oporo, skrbnega svetovalca in zaveznika maši je odšel za vikarja koadjuvatorja v Sv. v zapletenih polit, nacionalnih in cerkv. vpra- Križ pri Vipavi (1872-75), nato je bil premeš=en šanjih. Notranji spori v katol. taboru, razcep- za kaplana v Kamnje. Tu se je pripravljal na ljenost duhovš=ine med stranke in ostro proti- rigoroze iz bogoslovnih ved in naredil tudi iz- cerkveno zadržanje liberalcev je vedno bolj pit za župnij, nate=aj. Okt. 1882 je zapustil stopnjevalo škofovo notranjo negotovost do po- Kamnje in odšel na Dunaj .v Avguštinej, kjer lit, in cerkv. razmer v škofiji. O=ital si je, da je ob podpori bratranca (strica? - prim, krstne je za vse nerede v škofiji kriv osebno sam. in por. knj. v Prva=ini!) nadškofa Al. Zorna (ki Zato je papežu Leonu XIII. ponudil svoj odstop, ga je med 14. in 17. jul. 1883 s svojim kaplanom ki pa ga papež ni sprejel. Zadnje mesece pred Legovi=em obiskal v Avguštineju in mu dal 1540 smrtjo se ga je polastila akutna melanholija. gold., da si je lahko pla=al šolnino) 1883 dok- 25. jun. 1897 so ga prepeljali v privatni sana- toriral iz teologije in se vrnil v Gor. Isto leto torij za duševno bolne na Dunaju (dr, Svetlin), je postal prof. verouka na višjih realnih šolah kjer je 8. jul. zaradi možganske kapi umrl, (pou=eval v slov., nem. in it.). 1890 je bil ime- Zdravniško spri=evalo in opis Z-ove smrti ne novan za šol. nadzornika verouka. Ob odprtju omenjata poskusa samomora, ker je bil nad- Sol. doma (za katerega si je z A. Gregor=i=em 365 ZORN veliko prizadeval) 1898 je bil tudi Z. med u=nim So=a 27. okt. 1882; 10. nov. 1882; 9. febr., 23. osebjem, kasneje pa pou=eval verouk na vseh nov., 7. dec. 1883; 10. apr. 1885; 5. avg. 1887; SematGor 1885, 8; 1896, 8; 1926, 40; A. Burgar, slov. zasebnih šolah. 1906 je bil imenovan za S. Gregor=i=, Lj. 1907, 33; FoliumGor 1908, 36; ciana dežel. Sol. sveta, 1907 pa v škofij, komi- Zbornik sve=enikov sv. Pavla, sept. 1926, št. 9, sijo (tudi preds.) za izpite u=iteljev katehistov. 150; Gor. straža 6. in 27. sept. 1922; 30. jun. in 1. 1912 je bil dolo=en za predstavnika škofij, kurije sept. 1926; E 1., 7. in 19. sept. 1926; Mali list 3. sept. 1926; L'idea del popolo 5. sept. 1926; v gor. pokraj, svetu; 22. jun. istega 1. je po- Voce di Gorizia 7. sept. 1926; Gabrš=ek I, 243; stal šol. svetnik, 1913 pa je bil imenovan za II, 201, 389; A. Slodnjak (ur. L. Legiša), Zgod. prosinodalnega eksaminatorja. Pomagal je tudi slov. slovstva, Lj. 1961, III, 190, 191; F. Koblar, v zavodu notredamk in uršulink v Gor. Po prvi S. Gregor=i=. Njegov =as, življenje in delo, Lj. 1962, 130, 131, 134, 147, 234, 377, 378, 421; Don svet. vojni je stopil v pokoj, =eprav je zanj Barto (Bertotti), Calendarium sacer. defunct..., zaprosil že 1913, a zaradi pomanjkanja primer- Gor. 1977, 244; M. Waltritsch, Slovensko ban=- nega naslednika za pou=evanje verouka nje- ništvo in posojilništvo na Goriškem, Gor. 1982, gova prošnja ni bila sprejeta. Še vedno pa je 137; KolGMD 1983, 107 s si.; Ene Sje III, (Lj. 1989), 382; SBL IV, 859-60 z liter. ^ pomagal na -škofiji kot prosinodalni sodnik, v referent, arhivar itd. Ve= let je bil =lan (tudi ZORN Mirko, duhovnik, r. 1. apr. 1903 v Prva- Preds.) nadzor, odb. Centralne posojilnice v =ini, v družini, ki je dala ve= duhovnikov, med Gor. Na prvem ob=nem zboru Cecilijanskega njimi gor. nadšk. A. Zorna (gl. =l.). O=e Evgen društva v Gor. nov. 1883 je bil izvoljen v odbor. je bil cerkovnik, pozneje delavec na progi Trst- Zaradi zaslug (posebno razprave o Häcklu - Podbrdo; mati Karolina Furlani. Osn. š. v Pr- Prim. L'idea del popolo 1926, 5. sept.) je postal va=ini, pripravnica v Malem semeniš=u, 1. r. msgr., papežev tajni komornik in vitez reda gimn. v Šolski ul. (zdaj Mameli) v Gor., nato Franca Jožefa. - Z. je bil prijazen in obziren, zaradi vojne eno leto doma, ostalih 7 razr. kot prof. pa znan po svoji natan=nosti, vestno- gimn. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad sti in pravi=nosti. Poskusil se je tudi v pesni- Lj., kjer je maturiral z odliko. Bogosl. v Gor. štvu (3 soneti v Zori 1872, 99; Zadnji dan šol- 1923-1927, posve=en 12. jul. 1927, nova maša 24. skega leta v So=i 1887, S. avg.; Napisi za mesece jul. 1927 v Prva=ini. Imenovan za kpl. v Cerk- v Kol. (Gor.) 1922; Kmetski vremenski prerok nem, 1930 vikar v Gorenjem Polju (Anhovo) v Kol. (Gor.) 1923, 16-19) in v komponiranju in upravitelj Plavi. Po župnij, izpitu je pre- (Za sprejem poreško-puljskega žkofa Al. Zorna vzel župnijo Breginj in do 1941 je redno uprav- v doma=i Prva=ini 31. jan. 1883 je z Dunaja ljal tudi vikariat Borjano, ne da bi opustil Poslal pesem Slovo, ki jo je zložil in sam uglas- pozimi zaradi slabih poti niti ene tedenske ali bil, zapel pa jo je doma=i zbor. V ljudskem prazniške maše kljub visokemu snegu. V Bre- duhu je sestavil in uglasbil pesem Na svet' ve=er ginju je ostal do 8. apr. 1947, ko se je umaknil le ven prišla..., iki so jo še dolgo peli v prvaški v Bovec (krstna in družinska in soške fronte. Po vdoru it. vojske na avstr. knjiga); Izjava žene Jožice Brezigar, Nova Gor. ozemlje je bil 20. sept. 1915 skupaj z o=etom Stres izgnan v Cremono, pozneje pa na jug v deželo ZORNIK Oskar, operni pevec, r. 20. mar. 1922 Kampanijo. Maja 1916 Z. preselijo v S. Severino v =ezso=i, živi v Lj. O=e Ivan, rudar, mati Fran- v Markah, kjer se sre=a s številno skupino iz- =iška Komac, gospodinja. Po osn. š. je obisko- gnanih oziroma evakuiranih Bricev, ki so bili val it. nižjo gimn. v Bovcu (1934-38) in višjo dobro organizirani in so društveno in družabno v Trstu (193840) in Lj. (1945-47), kjer jo je tudi sodelovali, imeli so celo svojo šolo in godbo. kon=al. 1942 se je vklju=il v NOB. Bil je med Tu se je tudi spoznal s svojo bodo=o ženo. Po organizatorji vstaje na Bovškem, v letu 1943 15 mesecih se je vrnil v Medano in nadaljeval je vodil delo z mladino na Bovškem, Kobariš- teološki študij v Vidmu, kjer se je spoznal z kem in Tolminskem. Od okt. do dec. 1943 je Jožkom Bratužem in Ivanom Trinkom. Poleti bil v partij, š. na Vojskem. - Že od otroštva se 1917 ga aretirajo in odpeljejo v Firence, spo- je u=il violino, po vojni je obiskoval v Lj. sred. mladi 1918 pa prestavijo znova v S. Severino. glasb. S. (194547), študiral solopetje (1947-51), Proti koncu vojne se Z. vrne v Medano, a kmalu na AG je diplomiral leta 1969. V letih 1947-51 (1919) odide v Mrb., kjer si najde upravno služ- je bil angažiran v Narod, pozorištu v Bgdu, od bo na magistratu. 1921 se oženi z rojakinjo 1951 v Narod, kazalištu I. Zaje na Reki, od Marijo Debenjak iz Kožbane in z njo ustanovi 1955 v Makedonskem narod, teatru v Skopju, svoj dom (dva sinova in h=i). 21 let življenja od 1956 v Operi SNG v Mrbu. Od 1969 je bil v severni prestolnici je bilo za Z. živahno ob- tu dir. Unija papir servisa; 1973 upokojen kot dobje kulturne, planinske in družabne dejavno- vojaški invalid. Prejel ve= odlikovanj. - Kot sti. Sodeloval je v zgod. in muzejskem društvu, operni pevec je Z. izrazit it. belkantist in v študijski knjižnici in pri planincih. Kot pri- verdijevec, nekateri tuji in doma=i kritiki so mor. rojak se je udeleževal kultur, in javnega ga, predvsem glasovno, primerjali z E. Carusom življenja naših emigrantov, tako je pel v zboru in B. Giglijem. Kot zrel umetnik je pel skoraj Jadran in delal v sosvetu Sedejeve družine (za ves klasi=ni repertoar (Verdi: Aida, Nabucco, begunce iz zasedene Primorske). Pred Nemci Trubadur; Puccini: Madame Buterfly, Tosca; se je umaknil v Videm pri Krškem, nato se je Smetana: Prodana nevesta; Bizet: Carmen). zatekel v Laško, kon=no pa v Lj. Sredi 1944 je Umetniški zenit je po mnenju kritike dosegel zapustil Lj. in se preselil v Gor. - Na Primor- v vlogi Radamesa (Aida), ki jo je pel 1953 v skem - ves =as v bližini svojih rodnih Brd in Narodnem kazalištu I. Zaje na Reki. - Na ne glede na stare in nove meje - je Z. preživel koncertih se je uveljavil s petjem del slov. vseh svojih nadaljnjih 33 let. V Gor. je takoj skladateljev R. Gobca, M. Kozina, R. Simoni- prevzel delo pri Slovenskem Rde=em križu. Od Uja in P. Šivica. Gostoval je najve= v Lj., Av- maja 1945 do priklju=itve Primorske k Jsli je striji, na poletnih igrah v Splitu, Pulju in dru- bil referent za arhive in kulturno dediš=ino pri god. Okrož. izvrš. NOO za Goriško, hkrati je bil tedaj Prim.: SBL IV, 862 in tam navedena liter. tudi 2 leti popisovalec v anketni komisiji v okvi- Les. ru PNOO v Trstu. Med 194749 je bil poverje- ZORZUT Ludvik, pesnik, narodopisec, muzealec nik za narodni kataster na vsem podro=ju Slov. m arhivist, publicist in planinec, r. 24. avg. 1892 v It., zbiral pa je tudi bibliografske podatke v Medani, u. 27. apr. 1977 v Kanalu ob So=i, o it. polit, znanstvenih publikacijah in folklorne Pokopan 29. apr. 1977 v Medani. O=e Anton, narodopisne podatke, zlasti še o Beneški Slo- nadu=itelj, mati Fran=iška Zucchiati. Z. se je veniji. Ob vzpostavitvi nove meje po 15. sept. ZORZUT 368

1947 Z. ni imel urejenega državljanstva in služ- ki so tudi vplivali, da se je izoblikovala Z-ova benega statusa v Gor., kjer je bila spet It., ven- pesniška žilica. Ob dvanajstletnem odborništvu dar je na željo DFS v It. in pisatelja Fr. Bevka v mrb. podružnici SPD, oblikovanju Pohorja še ostal in delal med zamejskimi Slov., dokler in Alp je pridno dopisoval o planinstvu, ki mu mu oblasti 20. apr. 1949 niso zaukazale, naj za- je navdihnilo tudi nekaj prisr=nih, skoraj anto- pusti državo (na podlagi nekega fašist, zakona). loških pesmi. Tako kot Janko Glaser je tudi Z. Cez nekaj let je It. Z. preklicala prepoved vsto- dobil naslov »pohorskega pesnika«. V svojo pe- pa na njeno ozemlje. Pri Obi. LO v Novi Gor. sniško zbirko je uvrstil ciklus Planinske, po je Z. 1949 dobil mesto referenta za muzeje in letnikih PV pa je razstresenih na desetine pla- arhive s širokimi nalogami raziskovanja, zbi- ninskih pesmi. Po vojni se je dejavno vklju- ranja ter prevzemanja in zaš=ite kultur, spo- =eval tako v obnovljeno PD v Gor. kot v PD menikov na podro=ju muzejstva, arhivistike in Nova Gor., katerega =astni =lan je bil. Gor. pla- knjižni=arstva na vsem ozemlju takratnih okra- ninci so ga pogosto vabili medse na izlete in jev Gorica, Tolmin, Idrija in Sežana. Na šte- prireditve. Z. po pravici velja za planinskega vilnih obiskih vse do trentarskih planin je zbi- pesnika in pisca. 1967 je prejel zlati znak PZS, ral podatke pri ljudeh in iz pisanih virov ter 1972 pa plaketo. Kot publicist in pesnik ima Z. sestavljal ustrezno kartoteko. -

te=ejo kot briška rebula, vendar pri njem rima in Topolš=ici. 1941 so ga Nemci izgnali, prišel ni samo tradicionalna in konservativna zahteva, je v Lj., se zaposlil v bolnišnici za duševne temve= tudi prekipevajo=a potreba po muzikal- bolezni. 1945 je postal inšpektor pri Min. za nosti, ki je bila vedno lastna umetniškim du- zdravstvo SRS, od 1949 bil upravnik bolnišnice šam primor. duhovno zemljepisnega kroga. Ni Valdoltra pri Ankaranu in pomagal organizirati slu=aj, da je bil Z. glasbenik (organist) in da je osrednjo slov. bolnišnico za kostno tuberku- nekaj njegovih pesmi uglasbenih, zlasti ve= jih lozo; 1972 upok. - Že na u=iteljiš=u se je zani- je uglasbil njegov prijatelj in rojak Rado Si- mal za =eško liter., o njej je poro=al (S 1929-33, moniti. - Z. je s svojim publicisti=nim delom Jsln 1931), nekaj tudi prevedel, npr. z M. Klop- ohranil Slov. veliko domoznanskih zapisov, ki =i=em baladi J. Wolkerja O kurja=evih o=eh =etudi oblikovani nekonvencionalno znanstveno, in O nerojenem otroku (LZ 1935). Bil je prija- na zanimiv na=in odkrivajo sicer težko pogreš- telj mladega pisatelja Jos. Kocourka (gl. Z-ov ljive poteze na podobi naše starožitnosti, še nekrolog v S 1933, št. 80), z njim si je od 1929 posebej v Brdih in Bene=iji. Ohranjajo tudi dopisoval (obj. v monogr. J. Skali=ke o Kocour- duhà in pripovedniški »prijem«, ki ju ni ve=. ku) in ga prev. v sloven. (J 1929, št. 276; S 1930, S svojim življenjskim stilom - Z. je bil ahasver- št. 40; Obz 1986, 84248). Leto pred smrtjo je ski nemir, pa tudi arbiter elegantiarum in, pri- izšel v knjigi Z-ov prevod romana Karla Höube padajo= planinski kulturniški druš=ini, ki se je Vrtoglavica (1985). sama sebe imenovala Juventus fervida - je pred- Prim.: R. matice (ž. urad Kozana); Bibl JLZ stavljal poseben in na neki na=in edinstveni 3, 7; J. Skali=ka, Severni Morava (šumperk) 1973, tip slov. izobraženca. Kot pravi »stari goriški št. 25; S. Janež in M. Kova=, PrimN 1986, št. 86 študent« je sodeloval v zaslužnem Klubu starih s si.; Isti, Obz 1987, 68-74 s si. - Slika: M-. Ko- goriških študentov, ki je od 1964 pa do pred kolj, karikatura, 1930 (obj. Obz 1987, 70). nekaj leti postavil številne ploš=e in spomenike N. P. po širnem podro=ju Goriške. Za svoje delo je ZOVATTO Pietro, zgodovinar, univ. profesor, bil 1972 odlikovan z Redom zaslug za narod s duhovnik, r. 5. jan. 1936 v kraju Motta di Li- srebrno zvezdo. Ob njegovi 100-letnici (1992) je venza (Treviso), živi v Trstu. O=e Luigi, obrtnik, bilo ve= prireditev v njegov spomin in v obu- mati Erminia Cuzzolin, gospodinja. Osn. šolo ditev njegovega lika (proslave, arhivska razsta- obiskoval v doma=em kraju, gimn. v Pordenonu va, odkritje spominske ploš=e na r. hiši). (Collegio Don Bosco), zaradi bolezni maturo Prim.: L. Zorzut, Pti=ka briegarca, 1974, 185-86; opravil na u=iteljiš=u v Sacileju. Jeseni 1955 T. Pavši=, PDk 26. maja 1974; A. Peršolja, PrimN se je vpisal na tržaiko bogoslovje. V duhovnika 28. jun. 1974; T. Pavši=, NM 1974, št. 4, 155-57; ga je posvetil msgr. A. Santin 8. jul. 1962. Med B. Maruši=, PDk 16. jun. 1974; M. Brecelj, PrimN 1. jan. 1977; T. Pavši=, Delo 30. apr. 1977; J. Kra- leti 1962-67 je študiral humanisti=ne vede na gelj, Druž. 29. maja 1977; Isti, KMD 1978, 132-33; fak. Magistero v Trstu. Mentor je bil tudi stric, S. Brajša, KolGMD 1978, 97-99; J. Medveš=ek, arheolog Paolo Lino Zovatto. Z odliko je dok- PV 1977, št. 9, 533-37; GorLtk 7/1980, 281-82; T. toriral v pedagogiki 27. jun. 1967 z disertacijo Kermauner, Poezija slovenskega zahoda, 1, Mrb. 1990, 94-101; P. Svoljšak, JKol 1991, 89-91; Ludvik o F7nelonu in kvietizmu, objavljeno v Vidmu Zorzut 1892-1977. Razstava ob stoletnici rojstva. 1968. Po posve7enju je bil eno leto duš. pastir Nova Gor. 1992. kaplanije Villa Revoltella ter v Rojanu. Nato Pš=. duh. asistent bratovš=ine »Maria Cristina«, Dru- ZORZUT Vladimir, prevajalec, r. 19. nov. 1910 štva kat. u=iteljev, MEIC-a Serra Club v Trstu. v Martinjaku v Gor. Brdih (danes priklju=eno Od 1963 pou=uje v malem semeniš=u v Trstu h Kozani) redarju Janezu in Neži Sim=i=, u. književnost, lat., zgod. in filoz., v trž. bogosl. 21. okt. 1986 v Lj. Družina se je pred vihro teologijo, patristiko in zgod. Cerkve. Od 1972 1. svet. vojne umaknila v Lj., nato v Brežice, je ravn. Nacionalnega muzeja iz Concordije (Por- kjer je Z. obiskoval meš=an. &., u=iteljiš=e pa togruaro). Opravlja tudi službo inšpektorja pri v Lj-. a ga ni kon=al (1926 privedel v Strajzlov Inšt. za varstvo kult. in naravne dediš=ine Fur- komun, krožek sošolca E. Kardelja; gl. V. Ko- lanije-Julijske krajine. Leta 1970 (jurid. 1973) je zak, Kozaška pri=evanja, 1982, 75). Od 1930 je ustanovil Centro studi Storico-sociali del Friuli- bil uradnik v bolnišnicah v Lj., Novem Celju Venezia Giulia in je od vsega za=etka njegov ZUANELLA 370

preds. Center je doslej objavil 25 knjig. L. 1973 261-83. Napisal je gesla Jakob Vkmar, Virgil je postal redni asistent za srednjeveško in mo- Š=ek in Andrej Gabrovšek za »Dizionario stori- derno zgod. na trž. U. 1977 je pou=eval zgod. co del movimento cattolico in Italia«, Casale it. risorgimenta, od 1982 je pridruženi prof. Monferrato 1984, ter geslo Matteo da Veglia za zgod. Cerkve na fak. Magistero na trž. U. V »Dictionaire de Spiritualité« (X, coll. 816). Na- akad. letu 1991/92 je predaval tudi zgod. raz- pisal je tudi ve= gesel za PSBL. - V nav. publi- svetljenstva. - Objavil ali uredil je 17 samo- kacijah obravnava Z. cerkveno in versko do- stojnih publikacij ter sodeluje pri številnih it. gajanje na Primor., v Furlaniji in Istri v 19. in mednar. revijah (Rivista di Storia della Chie- in 20. stol., izjemoma sega tudi v bolj odda- sa in Italia, La scuola cattolica, Studia pata- ljeno preteklost. Sporna vprašanja prikazuje vina, Rassegna di teologia, Humanitas, Divini- umirjeno in nepristransko. Z. je med krajevni- tas, Rivista Rosminiana, Archeografo triestino mi it. katol. zgodovinarji prvi sistemati=no vklju- itd.). Njegova zanimanja zajemajo tri vsebinske =il v obseg svojih zanimanj dogajanje med kroge: kvietizem in janzenizem, Rosminija ter Slovenci in Hrvati. V tem pogledu sta najve= cerkveno in versko zgod. Trsta, Istre in Fur- njegove pozornosti pritegnila lika Ivana Trinka lanije. V svoje prikaze primor. in istr. pretek- in Jakoba Ukmarja. - Z-ova dela so bila oce- losti dosledno vklju=uje slov., pa tudi hrv. de- njena v številnih znanstvenih publikacijah (La lež, kar je razvidno iz naslednjih knjig: II ve- Civiltà Cattolica, Revue d'histoire ecclésiastique. scovo Antonio Santin e il razzismo nazifascista Revue d'Ascétique et de Mystique, Rivista Ros- a Trieste, Benetke 1977; Pia Rimini, una vittima miniana, L'Osservatore Romano itd.). del razzismo 1938-1945, Cittadella 1978; Biblio- Prim.: Os. pola; P. Nonis, Nel venticinquesimo grafia storico-religiosa su Trieste e l'Istria 1864- di sacerdozio di P. Zovatto, Trieste religiosa, 74, Rim 1978 (v sodelovanju s PA. Passolun- Trst 1987, 7-8; D. Coccopalmerio, • Centro Ri- ghijem); Cattolicesimo a Trieste - appunti, Trst cerche Religiose a Trieste: un bilancio, prav 1980; Ricerche storico-religiose su Trieste, Trst tam, 195-202; »Vita e pensiero«, 2/1987. 1984; La stampa cattolica italiana e slovena a T. Sim=i= Trieste, Videm 1987; Trieste e l'Istria tra reli- ZUANELLA Božo (Natalino), duhovnik in javni giosità popolare e folclore, Trst 1991. Delno ali delavec v Beneški Sloveniji, r. 25. dec. 1941 v v celoti je slov. problematiki posvetil tudi vrsto Bija=ah v ob=ini Podbonesec, živi v Tr=munu. zbornikov, ki jih je sam uredil in v njih sode- O=e Anton, kmet, po rodu iz Matajurja, ve= loval z eseji: Ricerche religiose del Friuli e del- let izseljenec v Kanadi, mati Gabrijela Gosgnach l'Istria, III, Trst 1984 s prispevkom Fedore Fer- iz Matajurja; brat Pasquale (gl. =l.). Priimek luga-Petronio) ; Trieste tra umanesimo e reli- Zuanella izhaja iz Ruonca in za njihovo hišo giosità, Trst 1986 (s prispevki A. Rebule in F. v Matajurju je doma=e ime Ruon=anje. 1939 Ferluga-Petronio); Ricerche su Ivan Trinko, Vi- se je družina preselila v Bija=e in v Matajur dem 1986 (s prispevki M, Jevnikarja, M. Vertov- so se spet vrnili 1965. Osn. š. je obiskoval v ca, M. Zuanelle, M. Qualizze); Trieste religiosa Bija=ah, zadnja dva razr. v Tar=entu. V malo (s prispevki F. Ferluga-Petronio, M. Saha, T. semeniš=e je odšel 1951, in sicer v Castellerio Sim=i=a); Istria religiosa, Trst 1989. Slov. pri- nad Vidmom. Gimn. in licej je opravil v Vid- mor. zgod. se dotika nadalje v naslednjih raz- mu, kjer je dovršil tudi bogoslovje in bil 29. pravah: Luigi Fogàr, ultimo vescovo absburgi- jun. 1965 posve=en v duhovnika. Novo mašo je co a Trieste (1924-36), »Storia contemporanea Imel v Matajurju. - Kot kaplan je od 23. dec. in Friuli«, 1978, 9, 269-336; Il vescovo Luigi Fo- 1965 do jun. 1971 služboval v Gallerianu pri Vid- gàr pastore (Trieste 1924-1936), »I cattolici ison- mu. Hitro se je nau=il furlanš=ine in v njej tini nel XX secolo«, II, Gorica 1982; Mons. An- pou=eval verouk. Nov. 1971 je prišel za župnika gelo Bartolomasi e il fascismo, Trieste 1919-1923, v Tr=mun. Stanovanje si je uredil v Matajurju. Trst 1983; Cultura del clero di Trieste tra '800 Apr. 1988 je postal še župnik v Sovodnju in e '900, »Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria«, Gorenjem Barnasu. Iz fur. je prevedel komediji II, Trst 1983; Vent'anni di storiografia religiosa Alviera Negra: Bunker in Joanne. Uprizorilo ju sull'Istria, Trieste e il Friuli, »Atti e memorie je SSG v Trstu. Po prihodu v Tr=mun je pri=el della Società istriana di storia patria«, 35 (1987), zahajati na letne seminarje slov. jezika v Lj., 371 ZUBALIC kjer je poglobil znanje slovenš=ine. Prej je po- gijo je študiral na Gregoriani v Rimu in na leg doma=ega dialekta poznal slov. jezik le iz njej tudi diplomiral, v =asu študija je bil go- liter, in ur slovenš=ine v zadnjih dveh letih v jenec Russicuma. Na Sapienzi v Rimu je Štu- semeniš=u. 1972 je pri=el pisati v Novi Matajur. diral jezike in tuje književnosti. Vmes je pre- Prvi =lanek je bil o evharisti=nem kongresu. bival v Bergamu, kjer je sodeloval pri organi- Postal je tudi =lan ured. V njem je pisal o zaciji Russia Cristiana, katere naloga je bila lokalni zgod., etnologiji, posredoval je drobne seznanjati Italijane s stvarnostjo v Sovjetski novice in ocene knjig. Intenzivno je pripravljal zvezi, še posebej s položajem pravoslavja. 1975 gesla za Slovenski krajevni leksikon in jih ob- se je vrnil v Rim in bil med ustanovitelji sre- javljal v Novem Matajurju. Objavil je tudi po- diš=a Russia ecumenica, ki je nastalo z name- lit, zbadljivke. - Z bratom Pasqualom sta nekaj nom pomagati beguncem iz Sovjetske zveze, ki =asa urejala =asopis Dom, ki je izhajal v Vidmu. so odtod odhajali v prekomorske dežele. Istega Urejanje je potekalo kar v doma=i hiši. Za leta je bil posve=en v diakona. V Rimu je ostal Novi Matajur je prenehal pisati zaradi stališ=a do 1978 in se nato vrnil v Bene=ijo, najprej v =asopisa v polemiki o splavu. Posvetil se je Tr=mun in 1981 na dom v Matajur. - Že v =asu Domu, ki je tudi z njegovo pomo=jo postal bivanja v Rimu se je ob študiju duhovnosti 15-dnevnik. Poleg tega je napisal =lanke za Mla- vzhodnih Cerkva za=el zanimati za ikone, odlo=il- diko, Naš tednik, Vita Cattolica in Trinkov no pa je bilo sre=anje z redovno sestro Irino koledar. V Domu ureja ve= strani in redno iz ženskega ruskega samostana v Rimu, ki mu pripravlja nove teme. Pisal je med drugim o je tudi v praksi pokazala na=in slikanja ikon. pribežnikih v Bene=iji, o vojaških in polvo- Pasquale Z. slika v glavnem po naro=ilu in se jaških novicah iz kronike Podutanske fare, o pri tej dejavnosti zgleduje po tradicionalnih etimologiji krajevnih imen v Bene=iji, o Gladiu, upodobitvah, znanih v razli=nih evrop. deželah. o priimkih, o zgodovini in dnevnih novicah. Z Tudi pri uporabi barv in pozlat ter veziv ostaja Mariom Garjupom sta predstavila dnevnik Na- zvest tradiciji. Svoje ikone je ve=krat pokazal tala Moncara. Zbiral je tudi narodno blago - na skupinskih razst. (

1761 je postal dež. stavbni mojster in se ukvar- nje in strokovne šole, I. del (Trst 1954). - Kot jal z vzdrževanjem erarnih stavb. Ve= njegovih strokovnjak je sodeloval tudi pri drugih knji- neizvedenih na=rtov je v arhivu dvorne komore gah, veliko rokopisov pa je jezikovno opilil. na Dunaju. Med njegova sakralna dela spada Bogato je njegovo prevajalsko delo. Med vojno i.e. sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Lj. iz je prevedel Mihaela Pravdina Džingis-kan in nje- 1753, ki so jo sredi 19. stol. podrli, p.c. sv. Val- gova dediš=ina (Lj. 1944), v Trstu je prevedel burge ob smledniškem gradu, ki je bila dozi- 44 radijskih iger za RAITrstA iz it., ang., nem dana 1771. Vrh njegovega dela in konec beneške idr. (seznam v knjigi 20 let Radijskega odra) usmeritve na slov. tleh je samostanska c. v Bil je dober pevec in je sodeloval pri Akadem- Velesovem iz 1766, ki jo je dokon=al Leop. Peu- skem pevskem zboru v Lj., v Trstu pa pri Skr ker. Stilno bi Z-ju lahko pripisali še ve= drugih jan=ku in cerkvenem pevskem zboru pri Sv. An baro=nih cerkva na Slov. Med profanimi stav- tonu Novem do smrti. bami je bila gotovo najpomembnejša Kozler- Prim.: IzvTrst 1947-58; M. Jevnikar, Prof F. jeva hiša v Lj., moden tip baro=ne pala=e, ki Z., IzvTrst 1958, 6to7 s si. in LitV 1957/58, 220- so jo 1960 podrli, ter Schweigerjeva hiša na 21 s si.; F.Z., NL 8. maja 1958; Prof. F.Z., De- Starem trgu 11 a. Z. se ni pehal za =astmi kot mokr. 15. maja 1958; F.Z., ZbSS 1959, 261 s si.; njegovi tedanji kolegi. Z njim sta mediteran- 20 let Radijskega odra, Trst 1966 na ve= me- stih; A. Koleri=-M. Pertot, Bibliografija žolskih ska in srednjeevrop. komponenta arhitekture na knjig in skript za slov. šole v It., 1945-1966, Slov. dozoreli v idealno sintezo. Danes ga lahko Trst 1967 na ve= mestih; Moder, SLNP 356-57; prištevamo med najpomembnejše baro=ne arhi- Slov. šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945- tekte na Slov. V primerjavi s svojimi tedanjimi 1985, Trst 1986, 139, 142, 144, 147; SBL IV, 868. kolegi je malo zaslužil in mnogo denarja po- Jem. rabil za zidavo lastne hiše, tako da je bil stal- ZUPANC Ciril, publicist, r. 29. mar. 1925 v Že- no zadolžen in je umrl v veliki revš=ini. leznikih nad Skofjo Loko, živi v Novi Gor. O=e Prim.: Peter Fister, Umetnost stavbarstva na Stefan, sedlar in tapetnik, mati Marija Okorn, Slovenskem, Lj. 1986, 246; SBL IV, 865-66. prodajalka in gospodinja. Osn. š. je obiskoval 2-1 v Železnikih, štiri razr. klas. gimn. pa v Lj. Po ZUPAN France, (profesor, pisec šolskih knjig, it. zasedbi Lj. 1941 je Šolanje prekinil, zaposlil =asnikar in prevajalec, r. 21. apr. 1907 v Ko- se je pri gradbenem podjetju Madile. Konec vorju pri Trži=u, u. 30. apr. 1958 v Trstu, po- 1942 se je vrnil v Železnike in se izognil nem. kopan v Lj. O=e Ivan, kmet, mati Marija Brejc. mobilizaciji. Jun. 1943 je odšel k partizanom Dovršil je klas. gimn. v Kranju (1927) in zcmlj. v 4. Selški bataljon Gorenjskega odreda. Za tem skupino na lj. U (20. jun. 1932). Eno leto je je bil partizan Gradnikove brigade. Konec sept. pou=eval v Murski Soboti (1936-37), nato je pu- 1943 se je priklju=il Dolomitskemu odredu, ko- stil drž. službo in stopil v Lj. v uredništvo S nec jun. 1944 pa je bil premeš=en k zalednim (1937), iko so preuredili dnevnik Slovenski dom vojaškim oblastem IX. korpusa (polit, komisar (izh. od 28. dec. 1935 do 28. apr. 1945), je postal =ete Komande mesta Kojsko, mar. in apr. 1945 =lan ured. odbora do ukinitve. Po vojni je odšel je bil referent personalnega oddelka komande v Trst in pou=eval na Nižji sred. š. (zdaj I. Kobariškega vojnega podro=ja, konec apr. 1945 Cankarja) od 1946 do smrti in bil ve= let pod- je bil polit, komisar Komande mesta Bovec). ravn., od 1955-58 na liceju Fr. Prešerna. Bil je S =inom poro=nika je do=akal konec vojne. Za rojen šolnik, živel je za mladino, navadno je tem je bil komisar =ete pri Komandi mesta bil ves dan v Soli, se pripravljal, pisal šolske Trži= (Monfalcone), po devinskem sporazumu knjige in pomagal pri vodstvu šole. Napisal (jun. 1945) pa polit, komisar taboriš=a nem. vo- je naslednje šol. knjige: Zemljepis za nižje raz- jaških ujetnikov in vojaške bolnišnice v Ilir. rede srednjih šol (Trst 1947); Zemljepis Slove- Bistrici. Do 1950 je Jcot referent opravljal razne nije (Gor., Slov. sred. Sola, ciki. 1947); Kratka naloge pri Vipavskem vojnem podro=ju, pri sta- zemljepisna slika Jugoslavije (Trst 1949, cikl.). tisti=nem odseku v Postojni in pri vojnem od- Angleška vadnica za 1. in 2. razred višjih sred- seku v Tolminu. Od tam je s =inom kapetana njih šol (Trst 1949); Zemljepis za višje srednje odšel v pehotno oficir, šolo v Sarajevo, med šole (Trst 1950); Zemljepis za nižje razrede sred- 1951-55 je delal kot na=elnik vojne oblasti v 375 ZUPAN

Ajdovš=ini in v Sežani in kot referent v perso- misije za migracijo in sedaj preds. škof. ko- nalnem odd. štaba odreda JLA v coni A STO misije za ekumenizem. - Njegova skrb je bila v Piranu. Tu je dokon=al tudi sred. šolo. Delal posve=ena predvsem mladini, zlasti na šolah, je v vojaških organih in na vojaških odsekih, kjer je pou=eval 37 let, do upokojitve 1989. tudi v Kopru in Novi Gor. ter študiral na Vo- Pou=eval je na slov. in it. šolah - na osn., sred. jaški akademiji v Bgdu. 1958 je opravil izpit za in višjih. Njegovo zadnje pou=evanje je bilo višjega =astnika JLA, dobil =in pehotnega ma- na slov. u=iteljiš=u A.M. Slomšek in na it. G. jorja, dec. 1962 pa podpolkovnika. 1965 je bil Carducci. - Veliko u=enja in dela je posvetil upokojen. Po upokojitvi se je posvetil publi- vzgojnim problemom. Tako je za trž. slov. ra- cistiki. Bil je dopisnik številnih =asnikov in re- dio imel v letih 1976-82 vrsto predavanj o mla- vij: TV-15, PrimN, PDk, GorSre=, PrimSre=, Loš- dini, družim in podobno. Imel je vrsto še dru- ki razgledi. Napisal je tudi nekaj samostojnih gih predavanj, duhovnih obnov in duhovnih publikacij, zlasti s tematiko NOB. Njegova bi- vaj pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu in v do- bliografija je bogata, najpomembnejše samo- mu Le Beatitudini. Udeležil se je raznih zbo- stojne objave so: Gradiš=e in Oševljek v MOB rovanj v Trstu in drugod po It. in s svojo 1941-1945 (1971); Praznik neke vasi • Prva=ina tehtno besedo prispeval k rešitvi raznih pe- ob 25-letnici priklju=itve (1972); Gasilsko društvo re=ih problemov. Nova Gorica - Solkan (1973); Kromberk • Loke Prim.: Osebni podatki; SkATrst; PDk 28. dec. (1974); Zapadnoprimorsko okroije (1974); Kanal- 1990. ski Kolovrat (1974). V rkp. je ostal njegov vod- Skerl nik po primor. planinskih poteh. Prim.: Osebni podatki. ZUPAN

v Slov. planinskem društvu, za bivanja v Gor. ZUPET Janez, duhovnik, prof., prevajalec, r. 16. je bil na=elnik tamkajšnje podružnice SPD, do- okt. 1944 v Lj., živi v Vipavi. O=e Alojzij, or- pisoval je v Planinski vestnik. - V svojem oko- ganist, mati Ana Lon=ar. Osn. Š. v Horjulu lju je z govorjeno in pisano besedo ter zgledi (1951-56), klas. gimn. v Lj. (1956-63), študiral na populariziral moderne dosežke naravoslovja in Filoz. fak. v Lj. (1963-72), absolviral anglistiko, tehnike. Kot sodobnik letalskega pionirstva na diplomiral iz indoevropskega primerjalnega je- Slov. je doživljal njegove za=etke in 1902 obja- zikoslovja 1972. Študiral bogoslovje na Teol. fak. vil v Domu in svetu =lanek V zra=nih viSinah, (1966-72), posve=en v duhovnika v Lj. 1971. Od 1911 pa je izšla v Lj. njegova knjižica

2ABKAR Jože, diplomirani pravnik, rezervni ma- mnoge funkcije (podpreds. Konjeniške zveze Sje, jor NOV, družbenopoliti=ni delavec, r. 22. jul. =lan uprav, odbora Konjeniške zveze Jsle, =lan 1915 v Veliki vasi, ob=ina Krško, živi v Kopru. predsedstva Konjeniške zveze Sje in Konjeniške O=e Janez, kmet, mati Uršula Kuntari=, gospo- zveze Jsle, preds. Konjeniške zveze Jsle itd.). dinja. Osn. š. je obiskoval v Leskovcu (ob=ina Bil je tudi republ. sodnik za kas, galop in par- Krško), klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. (škofovi kur. - Za udeležbo v NOV in za delo po vojni zavodi), nato se je vpisal na lj. Pravno fak. je prejel ve= odlikovanj, pohval in priznanj: in diplomiral mar. 1941. Kmalu po kon=anem medaljo za hrabrost, orden III. reda, orden za- študiju se je zaposlil kot navaden zidarski de- sluge za narod III. reda, orden republike s lavec pri privatnem gradbenem podjetju Živec srebrnim vencem, orden zasluge za narod II. re- v Lj., kasneje pa je reševal materialno stanje da, red bratstva in enotnosti s srebrnim ven- z zaposlitvijo pri železnici kot progovni dela- cem, red dela z rde=o zastavo, odli=je Narodnog vec. 2e 1941 se je povezal z NOG in v njem fronta Jsle; na podro=ju konjeniškega športa organizirano delal od dec. 1942 do konca vojne. pa: Bloudkovo plaketo, zlati znak, diplomo z (V NOB od 11. sept. 1943 do 15. maja 1945). zlato plaketo, =astni znak (cekin) Republike Ves =as je delal v pravni stroki. 1943 je bil =lan Sje itd.

Vojaškega sodiš=a pri komandi vojnega podro=- Prim.: Osebni podatki; Kojeko u Jsli. V-K ja, od jan. do maja 1944 sodni inštruktor glav- nega štaba Sje na podro=ju IX. korpusa NOV 2AGAR Bogdan, gozdar, r. 31. mar. 1901 na in POS, kjer je formiral in organiziral vojaška Klancu pri Kozini, u. 15. dec. 1972 v Lj. O=e sodiš=a. Od maja do osvoboditve je delal na Mihael, u=itelj, mati Fran=iška Brus. Osn. š. je Podro=ju IV. operativne cone NOV in POS kot obiskoval v roj. kraju in v Kozini, nato realko Pravni referent in preds. Vojaškega sodiš=a. Po v Idriji (1912-17, 1918-20), vmes pa vojaško š. v vojni je bil demobiliziran in imenovan za okrož. Pragi. Ko so it. oblasti odpustile o=eta, se je Javnega tožilca v Celju (1945-47), nato v Ajdov- 1920 družina preselila v Brežice. Ž. se je 1921 š=ini in Postojni (1947 do avg. 1948) ter v Mrbu vpisal na Gospodarsko-gozdarsko fak. v Zgbu, (1948 do okt. 1959). Sredi okt. 1959 se je za- kjer je 1924 diplomiral za inž. gozdarstva, 1927 poslil na sodiš=u v Kopru kot preds. Okrož. pa je v Bgdu opravil drž. strok, izpit. Službo- sodiš=a in tu delal polnih 20 let, vse do upo- val je kot okrajni gozdar v Crikvenici, kjer je kojitve 1979. V tem obdobju je poleg službe vodil pogozdovanje juž. pobo=ij Velebita (1925- opravljal še mnoge druge funkcije kot preds. 36), nato je bil pomo=nik upravitelja Drž. gozd- aH =lan raznih svetov, komisij in društev (preds. ne uprave v Bohinjski Bistrici ter referent na Sveta za zdravstvo in preds. Sveta za finance odseku za gozdarstvo Banske oz. Pokraj, upra- Pri OLO Koper, preds. okraj, volilne komisije, ve v Lj. (1939-44). Od 1941 je sodeloval z OF, =lan republ. volilne komisije, ve= mandatnih bil mar. 1944 zaprt, avg. odpeljan v Dachau, obdobij preds. Društva pravnikov v Kopru itd.). od tam v Allach, jun. 1945 se je vrnil v Lj. Po Mnogo si je prizadeval za zgraditev novega osvoboditvi je bil referent, na=elnik in nato sodnega poslopja. Sodeloval je pri izdelavi na- pomo=nik ministra za gozdarstvo vlade LRS, =rta in kot =lan gradbenega odbora spremljal kjer je vodil sektor organizacije gozdarske strok, gradnjo. Od 1951 do 1991 je delal na podro=ju službe. Konec 1953 je bil imenovan za dir. In- konjeniškega športa. Od 1951 do 1959 je bil preds. štituta za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Konjeniškega kluba Mrb., ga rešil pred propa- (IGLIS) in ga vodil do upokojitve (1966), med- dom, ga organizacijsko utrdil, razvil kvaliteto tem pa je tudi predaval na odd. za gozdarstvo •n masovnost športa ter zasnoval na=rt za grad- in lesarstvo Fak. za agronomijo, gozdarstvo in ijo hipodroma in sam vodil izgradnjo. V re- veterinarstvo, oz. Biotehniške fak. U v Lj., spr- publiški in zvezni konjeniški zvezi je opravljal va od 1955 kot predavatelj, 1958 pa je bil izvoljen ŽAGAR 378 za honorarnega izred. prof. za predmet orga- nikarstvom se je za=el ukvarjati 1926 pri tedni- nizacija gozdnega in lesnega gospodarstva. 1951 ku Novice in dnevniku Edinost (1926-28) v Tr- je organiziral in nato do upokojitve vodil stu, nato je v letih 193042 delal za liste Jugo- strokovne izpite za gozdarske inženirje in teh- slovan, Jutro, Hrvatski dnevnik in tednik Istra nike ter skrbel za strok, izpopolnjevanje, so- v Zagrebu. Po letu 1945 je delal kot =asnikar deloval pri organiz. gospodarstev, posvetovanj in ur. Primorskega dnevnika v Trstu, tednika in strok, prireditev, z referati se je udeleževal Kme=ko-delavska enotnost (Trst), literarne re- mednarodnih sre=anj. Prizadeval si je za po- vije Razgledi (Trst), agencije Tanjug (Trst). Od gozdovanje in varstvo gozdov, zlasti pred poža- 16. jun. 1945 je bil =lan uprav, sveta založništva ri na Krasu. Tako je skoro dve desetletji sodelo- Primorskega dnevnika in od 24. jan. 1948 preds. val z Zavodom za pogozdovanje Krasa v Sežani. uprav, sveta založništva ZTT, nakar ur. notra- O raziskovalnem delu in izobraževanju je na- nje rubrike PDk do 25. jan. 1953, ko je odšel pisal ve= razprav in drugih prispevkov, ki jih v Lj. in sodeloval pri dnevnikih Ljudska pravica je objavil v GozdV: O gozdnih požarih (1948), in Delo ter pri reviji Vprašanja naših dni. Leta O snežnih plazovih v LRS (1952), Raziskovalno 1957 je bil posebni dopisnik Ljudske pravice delo v gozdarstvu in lesnem gospodarstvu (1957), v ZRN in 1958 posebni dopisnik Ljud. pr. v Borba proti gozdnim poiarom (1960); v ER: Ka- Avstriji. V letih 1953-54 je bil preds. sindikalne ko je z našim gozdnim gospodarstvom (1951); podružnice pri Ljud. pr. in v letih 1958-59 =lan v NRazgl: Nekaj problemov iz gozdnega in les- odbora Društva novinarjev Sje za Tomši=eve nega gospodarstva (1954); v reviji Les: Inštitut nagrade. Od 1945 je bil =lan Slov. =asnikarskega za gozdarstvo in lesno gospodarstvo v lastni društva in od 1953 =lan Saveza novinara Jsle. stavbi (1956), Smernice za uspešnejše znanstve- 1965 je bil ur. ekonomske znanstvene knjižne noraziskovalno delo v lesnoindustrijski dejav- zbirke Ekonomika pri Cankarjevi založbi v Lj. nosti (1961); v SooKiG: O strokovni izobrazbi Kot =asnikar se je upokojil 1965. - V javnem uslužbencev gozdarske stroke (1962), Pomen go- delovanju je bil v letih 1924-28 v mladinskih zdov pri prostorni ureditvi naše pokrajine (1962), organizacijah v Trstu, v Delavskem emigrant- Pogled na gozdno raziskovalno delo v letu 1962 skem društvu »Mlada So=a« v Lj., kjer je bil (1963). S soavtorji je napisal knjigo Gozd na v letih 1931-32 podpreds., v letih 1946-52 sekre- krasu Slovenskega Primorja (1963). - 2. je po- tar 00 KPJK in tajnik Kulturnega doma v Tr- sebej zaslužen za izgradnjo gozdarskega inšti- stu in preds. Primor. planinske zveze v Trstu, tuta in za organizacijo raziskovalnega dela v v letih 1954-66 sekr. OO KPS in =lan krajevnega gozdarstvu in lesarstvu. Skrbel je za tesno po- sekretariata ZK, preds. KO SZDL in podpreds. vezavo z gozdnogospodar. in lesar, organiza- Sveta KS na Poljanah v Lj. cijami, programsko pa z raziskovalci Bioteh- Prim.: Osebni list Društva novinarjev Sje in niške fak. v Lj. Bil med soustanovitelji Go- Saveza novinara Jsle; arhiv Založništva tržaške- zdarskega in lesarskega muzeja TMS v Bistri ga tiska; podatki družine; lastni spomini. pri Vrhniki ter se zavzemal za ohranitev dedi- Koren š=ine, zbirk in arhivov gozdarske, lesarske in 2AGAR Janko, duhovnik, r. 23. nov. 1896 v Hru- lovske stroke. Nosilec je Spomenice 1941, Reda ševju (župnija Hrenovice) pri Postojni, u. 17. bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1954) mar. 1972 na Slapu pri Vipavi. O=e Ignac, kro- ter Reda dela z zlatim vencem (1965). jaški mojster, mati Jožefa Sedmak, gospodinja. Prim.: Arhiv IGLIS in Biotehn. fak.; K. Kobe- Osn. š. je obiskoval v doma=em kraju in nada- Arzenšek, GozdV 1971, 277-78 s si.; M. C.(igler), ljeval šolanje na Škof. klas. gimn. v Šentvidu GozdV 1973, 23-24; SBL IV, 919. Ad= nad Lj., kjer je maturiral 1917. Iz šole je moral 2AGAR Boštjan, =asnikar, urednik, r. 18. maja naravnost na soško fronto skupaj z vsemi so- šolci, med katerimi sta bila tudi dva znana 1907 v Trstu, u. 28. okt. 1973 v Lj., kjer je po- poznejša duhovnika, Filip Kav=i= iz Idrije in kopan. O=e Boštjan, železni=ar, mati Fani De- Ludvik Likar z Vojskega. Dobil je =in poro=- ren=in, babica. Osn. Ciril-Metodovo šolo je obi- nika in se posebno izkazal v hudih bojih blizu skoval v Trstu, kjer je dokon=al tudi ekonom- Svete Gore pri Gor., na Kuku, kjer ga je šrap- sko in trgovinsko visoko šolo. Izu=en je bil nel hudo ranil. Za hrabrost je prejel odlikova- v stenografiji, strojepisju in fotografiji. S =as- nje - medaljo z zlatim križem in se obenem 379 2AGAR zaobljubil, da bo stopil v duhovniški stan, =e branstvo, ki ga je kljub naklonjenosti Cerkvi bo prišel živ iz vojne. Ob razpadu Avstrije je in slovenstvu obremenjevalo sodelovanje z Nem- bil najprej poveljnik narodne straže v doma=i ci. Njegov položaj se je še dodatno zaostril vasi, potem pa izpolnil zaobljubo in stopil v potem, ko so partiz. letala spomladi 1945 bom- lj. bogoslovje. Študij je dokon=al kot eden naj- bardirala Idrijo in zadela ž.c. sv. Barbare (17. boljših študentov že v treh letih in bil 10. jul. stol.), ki je pogorela. Nova oblast je v povoj- 1921 posve=en v duhovnika. Nastopil je službo nih letih tudi na Idrijskem stopnjevala pritisk kot mestni kaplan v Idriji, kjer je pri zname- na Cerkev in vernike, zato so bili domala vsi nitem dekanu in zgodovinarju Mihaelu Arku duhovniki v Idriji in okoliških krajih izpostav- s pridom uveljavljal svoj smisel za gledališke ljeni preiskavam, priporom in dvomljivim sod- igre, petje in glasbo. Med ljudmi je postal zelo nim postopkom. 2. je bil še posebno na udaru, Priljubljen kot zaveden narodnjak in vsestran- saj je imel velik vpliv na ljudi, obenem pa je ski kult. delavec. Pou=eval je tudi petje na ve= let vodil obsežno akcijo zbiranja material- idrijski realki ter vodil mešani in moški pev. nih in denarnih sredstev, da bi s pomo=jo zbor. 1926 je bil z dekretom premeš=en za spomeniške službe obnovil baro=no c. sv. Bar- župnika v Ledine nad Idrijo, kjer je nato služ- bare, ki so jo rudarji gradili 70 let. Dovoljenja boval kar osemnajst let. Ves =as it. nadoblasti za obnovo ni izposloval, pa= pa je 1949 sam je kot dušni pastir v Ledinah, 'ki so bile nepo- postal žrtev brutalnih postopkov režimske Ozne. sredno ob takratni državni meji z Jslo, skrbel, Le-ta mu je najprej pretepla in onesposobila da je zase in za ljudi dobival preko meje do- kaplana Janeza Filipi=a, ki je moral na trime- volj slov. tiska. Ker so bila slov. kult. društva se=ni bolezenski dopust in nato k vojakom. V in prosv. organizacije uradno prepovedane, se jeseni 1949 je imel preiskave in bil odveden v je posluževal cerkv. dejavnosti, da bi utrjeval zapor na zasliševanja. S provokacijami ter po- narodno zavest. Ustanavljal in vodil je pev. nižujo=o fizi=no in psihi=no torturo so ga zlo- zbore, razvijal Marijino družbo ter organiziral mili do te mere, da je bil slednji= pripravljen romanja in duhovne vaje na Sveti Gori. Ljudi »priznati« vse, =esar so ga dolžili. Sledil je in- je spodbujal tudi h gospodar, napredku, poma- sceniran sodni proces v Idriji, izre=ena mu je Sal kot ra=unovodja pri poslovanju gospodar, bila kar dvajsetletna zaporna kazen. Že na- zadruge in dosegel, da so prav v Ledinah usta- slednje leto so v Idriji dokon=no porušili zidov- novili prve mlekarne na Idrijskem. Med mla- je sv. Barbare s še trdnim zvonikom vred. 2. dino je z osebnim zgledom populariziral zimski je bil nato po letu dni izpuš=en iz zapora, ob sport in bil za=etnik tekmovanj na smu=eh, tem pa je oblast apost. administratorju dr. Mi- uredil si je bogato knjižnico, mnogo študiral in haelu Torošu postavila pogoj, da ga ne sme vse predelane knjige opremil s svojimi opaz- ve= nastaviti v Idrijo, Dodeljena mu je bila kami. Ob=asno je dopisoval v =asopise in re- hribovita župnija štjak med Vipavsko dolino vije, najve= v CG s prispevki iz glasb, življenja. in Krasom. 1956 je bil imenovan za župnika Med 1942-43 je simpatiziral z za=etki partiz. gi- na Slapu pri Vipavi, kjer je ostal do smrti. banja na Idrijskem in partiz. boj celo pod- Kljub slabemu zdravju se je veliko trudil za piral, saj je kot zaveden Slovenec videl v tem obnavljanje cerkvenih objektov, zbiral podatke boju pot za osvoboditev izpod dvajsetletne it. in snoval zgod. vasi, pisal kronike posameznih 'aš. oblasti. Ko je bil nekaj mesecev po raz- hiš, se zanimal za starinske predmete ter ob- padu It. z dekretom prestavljen za župnika in javljal =lanke z domoznansko vsebino. Kot dru- dekana v Idrijo (21. jan. 1944), je med ljudmi Ve žaben =lovek, prijeten sogovornik in razgledan ljal za »rde=ega dekana«. Službovanje v Idriji razumnik, ki je obvladal ve= tujih jezikov, je •Ie bilo zanj v težkih letih 194445 zelo naporno =esto gostil ugledne osebnosti iz Lj. in vse Sje In nehvaležno, saj je bila v mestu nem. po- (Anton Trstenjak, Emilijan Cevc). sadka, v okolici partiz. enote, samo prebival- stvo pa razdvojeno med pristaše in nasprotni- Prim.: Arhiv Mestnega muzeja Idrija; Mati=ni n zapisi v Hrenovicah; Družina 9. apr. 1972; PrimN ike OF. Tako je ostal do konca vojne oseb- 31. mar. 1972; Okrožnica Apostolske administra- nostno razpet med NOB, ki jo je usodno de- cije za Slov. Prim. št. 4/72 (Koper, 22. mar. 1972). terminirala stalinisti=na usmeritev, in domo- Kv== 2AGAR 380

ŽAGAR Ludvik, kemik, r. 28. dec. 1910 v Trstu, z grlom je v Brežicah zapustila pedagoški po- u. 15. avg. 1981 v Meranu. O=e Jožef, =evljar, klic, delala poslej kot pisarniška mo= v pre- mati Marija Murene. Osn. š. je obiskoval naj- sveti ter veliko pomagala kolegom, ki jih je prej v Trstu, nato v Sevnici, ko se je družina nemški okupator izgnal v Srbijo. Proti ikoncu 1919 preselila v Dol. Boštanj. 1928 je vstopil v vojne se je z mamo zatekla v Ko=evje, kjer salezijanski red. 1932 je matur, na klas. gimn. se je z vso vnemo predala aktivisti=nemu delu v Mrbu. Med 1935-37 je stud. teologijo na Gre- OF ter se za nekaj =asa zaposlila v bolnišnici. goriani v Rimu, nato kemijo na Tehn. fak. v Takoj po osvoboditvi se je odzvala klicu Primor- Lj., 1941 dipl. in bil do 1945 tam asistent. 1944 ske. Aktivno je delala na prosv. podro=ju, pri je bil prom. za dr. filozofije. Odšel je v Av- društvenemu delu, pev. zborih, najprej v Trstu, strijo in bil 1947 asistent na TVS v Gradcu od 1949 pa v Kopru na Prosveti okraja. Od 1953 je bil znanstv. asistent v Aachnu na Inst 1955 do 1965 je delala v Studijski knjižnici Ko- für Gesteinshüttenkunde, 1954 prom, za dr. tehn per kot tajnica in kot knjižni=arka. Bila je tiha, znanosti, 1955 postal višji inž., 1963 znanstv skromna, požrtvovalna in vzorna delavka. svetnik. Od 1970 do smrti vodja odd. za steklo Prim.: PrimN 1978, št. 25 s si.; Zbornik Osred- in keramiko. Na TVS v Aachnu je bil od 1958 nje knjižnice Sr. Vilharja Koper (Koper 1985); najprej docent za oksidno keramiko, 1962 izr. podatki sorodnikov. in 1963 redni prof. - 2. je prou=eval predvsem ViK podro=je keramike in stekla ter sorodne ma- 2AGAR Stane, u=itelj, predvojni polit, delavec, teriale za moderno astronavtiko in prispeval k partiz. borec in narodni heroj, r. 12. febr. 1896 njihovemu poznavanju. Bil je predvsem fizikal- v Žagi pri Bovcu, u. 27. mar. 1942 na Rovtu ni kemik, ki je raziskoval strukturne lastnosti pri Crngrobu. O=e Ferdinand, lesni trgovec, novih materialov, njihovo propustnost za pline mati Avgusta Urši=, u=iteljica. Osn. ž. je obi- njihove površinske pojave, poroznost ter obstoj skoval v Podgori, dokon=al pa v Gor., prav tam nost stekel v vodi. V steklu je iskal tudi re- šitev za odlaganje jedrskih odpadkov. - Napi tudi nižjo gimn. in u=iteljiš=e (matura 1915). Bil sal je ve= znan. disertacij, študij in razprav, je vojak v prvi svet. vojni, boril se je na tirol- ski fronti. 1919 se je kot prostovoljec udeležil Mdr.: Primerjava amilopektinov koruznega in krompirjevega Škroba (1943, dr. disertacija, v bojev za sev. mejo. Bil je praporš=ak pete =ete planin, polka. Ostal je na Koroškem in se kot nem. izšla na Dunaju 1944), Über die Kennzeich- u=itelj zaposlil na osn. š. v 2relcu pri Clcu. Po nung diskret-disperser Systeme (Kolloid Zft 1953), plebiscitu je bil u=itelj v Leskovcu pri Krškem, Untersuchung von speziellen oxidkeramischen nato v Gorjah pri Bledu, po 1922 pa na Srednji Werkstoffen auf der Basis von Rutil (Forschungs- Dobravi pri Kropi. Tu je u=iteljeval do 1940, od ber. des Landes NRW, Köln 1968, št. 1962), Some 1940 dalje je bil tudi š. upravitelj. Uveljavljal Views and Thoughts on the Sintering Processes je pedag. metode delovne š., ki so jih po vzoru (Physics of Sintering, Bgd 1971). sovjetske pedag. poudarjali zlasti levi=arsko Prim.: SBL IV, 924-25 in tam navedena liter. usmerjeni u=itelji po Evropi. V vezi z njimi 2-1 je sodeloval na mednar. pedag. kongresih v 2AGAR Marija (Marica), u=iteljica, uradnica, Leipzigu in na kongresu u=iteljske internacio- knjižni=arka, r. 20. jun. 1898 v Klancu pri Ko- nale v Berlinu. 1928 je ustanovil kmetij, ve=erno zini, u. 1. jun. 1978 v Brežicah. O=e Mihael, nadaljevalno šolo za odrasle. Delal je v kultur, u=itelj (doma iz Sodražice, služboval v Slov. društvih in bil polit, dejaven. 1931 je postal Istri), mati Ivanka Brus (iz Idrije), gospodinja. =lan KPJ, v naslednjih letih je ustanavljal par- Takoj po 1. svet. vojni, ko je Primorska prišla tij, organizacije v okolici Dobrave, 1937 je po- pod It., je o=e, takrat nadu=itelj na Kozini, z stal slan CK KPS. Svoje polit, in kulturno de- družino prebegnil v tedanjo Jslo ter se naselil lovanje je povezoval z gospodarskim. Dajal je v Brežicah. Marica je šla po o=etovih stopinjah pobude za ustanavljanje kmetij, nabavnih za- in po kon=anem u=iteljiš=u 1921 nastopila prvo drug in za izobraževanje odraslih. Zaradi polit, službo. Delala pa je tudi v telovadnem društvu delovanja, med drugim je bil tudi med organi- Sokol in bila zgledna voditeljica žen. oddelkov zatorji stavke tekstilnih delavcev v Kranju (1936), ter dolga leta na=elnica društva. Zaradi težav je imel veliko hišnih preiskav, 1940 je bil tudi 381 ŽAKEU odpuš=en iz službe. Z družino se je preselil dobrodušen, a nemiren, po Marnu »Prešeren k sestri v Ljubo=no pri Celju, preživljal se je v duhovskem obla=ilu«. - Ž. je bil od karlovških kot pomožni ob=inski tajnik v Skofji vasi. Ob let usmerjen v ilirsko jezikovno in kult. giba- napadu na Jslo je bil kot rezervni poro=nik nje in si z Vrazom dopisoval od 1838 do konca na orožnih vajah v Kninu, od tam se je vrnil v študija. Bil je zelo aktiven =lan Citalnega zbo- Ljube=no, konec apr. pa v Lj. Sodeloval je pri ra v semeniš=u, ki je predvsem naro=al in pro- pripravah na upor, jun. 1941 je postal =lan pagiral ilirski tisk. Apr. 1841 se je tudi osebno glavnega poveljstva slov. partizan, =et. Jul. 1941 seznanil z Vrazom in Sreznjcvskim, ki sta spo- je odšel na Gorenjsiko, kjer je postal sekretar toma (namenjena na Koroško in v Rezijo) obi- PK KPS za Gorenjsko. Tu je polit, in vojaško skala lj. bogoslovce. - V 2. letn. liceja je na- delal pri pripravah za NOB in za ustanavljanje pisal pesem ob godu prof. Janeza Kersnika, ki Partizan, =et. Bil je med voditelji partizan, vsta- je izšla kot poseben tisk 24. jun. 1838 (A. Pir- je na Gorenjskem, udeležil se je ve=ine tam- jevec, S J IV, 1941, 172). V 2. letn. bogoslovja kajšnjih partizan, bojev. Dne 27. mar. 1942 je je bil Metelkov u=enec in je gotovo dobil tudi padel v boju z nem. vojsko na Rovtu pri Crn- od njega pesniške pobude. V Carn. 1842, 1 je grobu skupaj še s 14 drugimi partizani Selške objavil pesem Slavulj in roia, po Prešernovem =ete. Za nar. heroja je bil proglašen 1951. Po zgledu pa obenem tudi nem. prevod; tu je njem so poimenovali osrednje slov. u=iteljske prvi= uporabil psevd. Rodoljub Ledinski, ki ga nagrade. Spominsko ploš=o so mu odkrili na je obdržal vse življenje. Nato je 15 let objav- žagi, doprsni kip (delo S. Kerži=a) pa v Ko- ljal v Bleiweisovih Novicah: Pesem o setvi (1844, krici pri Kranju. 57); Razne pota (1845, 121) je svoboden prevod Prim.: SBL IV, 926-27 in tam navedena liter.; pesmi J.P. Hebla Der Wegweiser v nem. ale- Narodni heroj Stane Žagar, Lj. 1982; GorLtk manskem nare=ju (Strekelj, DS 1901, 438-40); 3/1981, 270. Zani

knjižni=arstva na Slovenskem. Kult. skupnost karanu in leta 1977 opravil specialisti=ni iz- Ilir. Bistrica ji je podelila Kettejevo nagrado pit iz interne medicine. Posebej se je usme- za velik prispevek k razvoju in rasti slov. kultu- ril v gastroenterologijo in se zanimal tudi za re. Ob podelitvi te nagrade je zapisal preds. psihosomatiko, zlasti v zvezi z boleznimi pre- Ivko Speti= naslednje: »Kettejeva nagrada se bavil. Za PrimSre= je zasnoval niz poljudno ne podeljuje Darinki Žbogar zgolj za delo v napisanih strok, =lankov o množi=nih boleznih, knjižni=arstvu, temve= tudi za njeno bogato in do katerih prihaja kot posledica sodobne in- vsestransko delovanje na ostalih podro=jih kul- dustrijske civilizacije. Že postumno je revija turnega delovanja.« Bistriška šola in knjižnica objavila prvi =l. iz serije (O debelosti, PrimSre= sta skupaj izpeljali na=rt in uredili na Premu 1987, št. 73, 348-50), a je njegova prezgodnja spominski sobi, kjer je prebival Dragotin Ket- smrt to pobudo žal prekinila. - Ob osnovnem te. - Ž-jeva ni bila po svoji izobrazbi izšolana zdravniškem poklicu je bil predan tudi umet- knjižni=arka. Bila pa je dovolj nadarjena in nosti, saj je bil dober poznavalec literature, navdušena delavka, da se je 1963 za=ela ukvar- obvladal je ve= svetovnih jezikov in se odliko- jati z UDK sistemom, ki je bila novost, saj val s široko razgledanostjo. Prve likovne spod- so bile tako strok, urejene le ve=je knjižnice; bude je dobil že v mladosti v cerkvi na Miren- strok, izpit je opravila šele pozneje. Prva raz- skem Gradu, kjer je od blizu opazoval nasta- stava doma=ih likovnikov je bila v jul. 1966. janje Križevega pota izpod =opi=a Toneta Kra- Primeren prostor za take javne nastope je bil lja; slikar ga je tudi upodobil kot baklonosca Sokolski dom. Tu se je zvrstilo veliko znanih na 14. postaji v prizora Polaganje v grob. Eks- doma=ih in zamejskih likovnikov: Demetrij Cej, presivne Kraljeve oblike so pustile trajen vtis Klavdija Raza, Miloš Pahor, Avgust

Prim.: Podatki sorodnikov; PDk 17. jul. 1985; bil prvi= izvoljen za svetogorskega gvardijana, Aleksij žbona (zloženka, 1986, uvod Ana Rojnik- nato še trikrat (1617, 1630 in 1639). Trikrat je Lovrin); PrimN 21. mar. in 28. mar. 1986; Delo bil tudi izvoljen za provdnciala v bosensko- 20. maja 19S7 (osmrtnica); PrimN 29. maja 1987 (zahvala); PrimSre= 1987, št. 73, 351, 352; ZstV hrvatski provinciji (1613, 1622 in 1630). Roko- 1988, št. 1, 27. pisna svetogorska kronika (1776) omenja Ž. kot M. V. graditelja najverjetneje prve prave samostan- ske zgradbe na Sveti Gori v letih 1623-27. 8. jul. ŽBONA Beatrice, por. TRKMAN, arheologlnja, 1630 je bil prisoten ob donaciji, ki jo je grof r. 18. okt. 1949 v Mirnu pri Gor., živi v Novi Gor. Thurn namenil fran=iškanskemu hospiciju v O=e Boris, uslužbenec, mati Miriam Vuk, bra- Solkanu. ta Aleksij, Fedja. Osn. š. v Mirnu, gimnazijo v Novi Gor. (matura 1968). Na lj. U je diplo- Prim.: Arhiv fran=iškanskega provincialata v Lj.; G. Pasconi, Historia ecclesiae, et conventus mirala na arheološkem odd. Filoz. fak. (1975). Montis Sancti. Venetiis 1746, 22; Letopis slov. Od 1977 je zaposlena v GorMuz kot kustos za fran=. provincije sv. Križa za 1972; Sveta Gora arheologijo, pretežno anti=no. Sodelovala je na 1539-1989. Gor. 1990. izkopavanjih GorMuz (Most na So=i, Kobarid) Humar ter zatem vodila izkopavanja rimskodobncga ŽBONA Fedja, slikar, r. 11. jun. 1956 v Mirnu, opekarskega obrata in grobiš=a na Križcjanu živi v Parizu. O=e Boris, uradnik, mati Miriam v Biljah (1982; Varstvo spomenikov 25, 1983, 216- Vuk, brat Aleksij, sestra. Osn. š. v r. vasi, gimn. 19) in dveh rimskih dvorov (vila rustica) v Lo- v Kopru, nato umetnostno akad. v Firencah, kjer kah: Pavlini (1982; VS 26, 1984, 235; GorLtk 11, je dipl. 1981. V Parizu je 1982 opravil speciali- 1984, 73-84) in Kolenovca (1984-88; VS 27, 1985, zacijo pri prof. Nogesu. V francoski prestolnici 230-31; 28, 1986, 268; 29, 1987, 259; 30, 1988, 241-42; je bil med ustanovitelji studia za gled. dekora- Arheološki pregled 26, 1985, 103-04). V ta sklop cijo in masko Zeleni hudi= (Le diable vert). raziskovanj anti=nega podeželja sodijo tudi iz- Na za=etku umetniške poti se je uveljavil v kopavanja rimskega lon=arsko-opekarskega obra- okviru novogoriške skupine Praska, s katero ta v Neblem - Borg v Brdih (VS 27, 1985, 232- je sodeloval na ve= skupinskih razst., prvi= 36). Arheološko karto Zahodne Sje je obogatila pa je samostojno razst. v Brje, Martinu=i, Štanjel, Ka- s P. Reharjem), 1991 samostojna razst. v Sol- nal, prim. VS 23 do 30, 1981 do 1988), posebej kanu. - F. Žbona ustvarja predvsem platna ve- odmevni Sv. Urh v Tolminu (AV 41, 1990, 505- likih dimenzij, kar je nasploh zna=ilno za pri- 20) s staroslovan. najdbami in bronastodobni padnike »nove podobe«, smeri, iz katere je izšel. depo s Kanalskega vrha. Arheološko je raziskala V formalnem pogledu goji izrazno poudarjeno dvoriš=e gradu Kromberk 1988; VS 31, 1989, 254) figuro, tako =loveško kot živalsko, priljubljena »n grad Dobrovo v Brdih (1990; Argo 29-30, 1990, tema so zlasti konji in psi. Iz njegovih podob 14-16). V muzeološko in kataloško obdelavo tega v vsebinskem pogledu odseva svet družbenega Grajskega gradiva je pritegnila še vse druge obrobja z vso tragi=nostjo in stranpotmi, vse- sorodne najdbe s severne Primorske (Kozlov kakor pa je v ospredju Ž-ovih slik. razmišljanj rob, Štanjel, Rihcmberk) in z njim utemeljila =lovek s svojo razklanostjo. Hoteni primitivnem fond srednjeveške arheologije v Poso=ju. 2. je njegovih figur ni naklju=en, izhaja namre= iz objavljala v PrimN, PDk, NL, PrimSre=, GorLtk. vsebine, nanj pa vplivajo tudi prvine predneo- litske stenske risbe in sodobnih stenskih gra- Prim.: Osebni podatki. Svd. fitov. V novejšem ustvarjalnem obdobju je oseb- ni izraz še izpilil, prevladuje pa v njegovih ŽBONA (Sbona, Spona) Bonaventura, fran=iškan, podobah eroti=no poudarjena ženska figura. Po- r- okr. 1570 na Banjšicah (kraj rojstva ni znan), sebno vsebinsko zvrst pomenijo krajine, ki so u. 1640 v samostanu na Sveti Gori. V 90. letih podobno kot figure ekspresivno naglašene, kar 16. stol. je stopil med fran=iškanske redovnike še pod=rtujejo mo=no žare=e barve. •, kot piše prvi kronist svetogorske božje poti Prim.: Podatki sorodnikov; Društvo za vizual- F- Glavinid, je »študiral v Avstriji«. L. 1605 je ne medije Praska. Razstava mladih likovnih 2B0NA 386 ustvarjalcev Severne Primorske, Nova Gor. 1983; dekorativne plastike): Ozoir-la-Ferrière, Sens, PDk 1. jun. 1983; Novi Matajur 15. jun. 1983; Senlis, Paray-le-Monial (npr. vrt s cementnimi Delo 28. jun. 1983; PrimN 26. jul., 2. in 9. avg. kipi). - 2. je delal tudi kot restavrator. Ob pri- 1983; Peter Renar. Fedja 2bona. Gal. Meblo, Nova Gor. 1983 (razst. katal., uvod Tatjana pravi razstave Cartes et figures du monde, na Pregi); Sinteza 1985, št. 69-72, 198; PrimN 19. ma- kateri je bil v Centru G. Pompidou predstavljen ja 1989; Likovna dela Fedja Žbona iz ciklusa kartograf Coronelli (deloval za Ludvika XIV.), Requiem za kratek spomin (razst. depliant, 1991); je ž. kot odli=en poznavalec marmorja restav- PrimN 1. okt. 1991; Slovenec 10. okt. 1991. M. V. riral (za rest, podjetje Artem) marmornata Co- roncllijeva dela (zemljevide, nebesna telesa), ki 2BONA Vasja (Vasilij), kipar, restavrator, r. so dolga leta preležala v zabojih v gradu Ver- 9. okt. 1945 v Mirnu pri Gor., živi in dela v sailles; rest, je gradi= Karla X. (dve sfingi in Parizu. O=e Boris, oficir it. vojske (kon=al ofic. portal) v parku Bagatelle; 1985 je rest, stavbne in ekonom, š. v Turinu), uslužbenec (komisar) plastike na Cour carrée v Louvru. V Parizu na Cassa di Risparmio v Gor., nato do 1950 dir. je Ž. prvi= samostojno razstavljal nov. 1990 v banke v Šempetru pri Gor., mati Mirjam Vuk, gal. Jacques Barrère, apr. 1992 pa v gal. Wc~ gospodinja (sicer kon=ala sred. ekonom, š. v Mang. Do 1985 se je redno udeleževal velikih Gor.), brat Fedja (gl. =l.). Osn. š. obiskoval v pariških likovnih manifestacij: Comparaison, Sa- Mirnu, gimn. v Novi Gor., nato se vpisal na lon de mai. Salon des artistes français. Salon sred. tehn. š. v Lj., a že 1965 odšel v Pariz, Art vivant. Réalité nouvelle; sodeloval je tudi kjer se je 1966 vpisal na École des hautes études na lik. manif. FIAC v Stokholmu. V Sji razst. (rue de Varenne) (psihologija). Študij je kmalu na bienalu male plastike v Murski Soboti (1977) opustil in si poiskal mentorja v ikiparju Augu- in v Kopru. 1971 je na Salon des artistes fran- stinu Cardenasu, pri katerem si je ve= let na- çais prejel bronasto odli=je za dekoracijo, po- biral izlcušenj in postal njegov asistent. Od hvalo pa za kiparstvo; 1979 je prejel nagrado maja do dec. 1968 ije bival v New Yorku, kjer Michel Dimon. je na skup. razst. v Shell Shock Creation tudi prvi= razstavljal. Po vrnitvi v Evropo se je za Prim.: Osebni podatki; kat. bien, male pla- stike. Murska Sobota 1977; spravljenke ob razst. nekaj =asa naselil v Rimu, kjer je nastalo nekaj in veliki katalogi vseh omenjenih likovnih sa- njegovih del, npr. tri v lesu intarzirane deko- lonov; zapis za odd. na Radiu Trst A (V. Kor- racijslce ploš=e. Do 1979 se je v poletnih mesecih ši=), 1982. va mudil v Carrari, kjer je v kiparski koloniji (katere so se udeleževali tudi npr. H. Moore, ZELE Avgust, duhovnik, pisatelj, r. 17. apr. 1914 A. Cardenas) ustvarjal marmorne plastike in jih v Trnju na Pivki, u. 26. apr. 1984 na Op=inah kar na kraju nastanka (ve=krat je to bila ulica) pri Trstu. O=e Mihael, ki je padel v vojni, mati razstavljal, prodajal ali pa zamenjaval za ki- Marija Maver. Ker mu je kmalu umrla tudi parsko orodje ali hrano. - 1982 je prejel vabilo mati, je ostal sirota in skrb zanj je prevzela za pou=evanje na École des Beaux-Arts v Parizu. sestra Marija, ki ga je spremljala do smrti. 2. je ustvarjal v lesu, marmorju, kamnu, nekaj Pripravnico za sred. š. je opravil v Alojzije- malega tudi v bronu (Pietrasanta), zadnja leta viš=u v Gor., srednjo š. tudi v Gor. v malem pa dela izklju=no v lesu (afriški les iroko, po- semeniš=u. Bogoslovje je dokon=al v gor. bo- doben hrastovim). Njegove zaobljeno razgibane goslovju in je bil posve=en v duhovnika v Trstu plastike so polne energije in spominjajo na 26. maja 1940. - Po posve=enju so ga takoj po- rastlinske in anatomske oblike. - V svojih prvih slali v Istro med Hrvate, kjer je bil od 1. sept. pariških letih se je 2. posve=al predvsem stavb- 1940 do 11. nov. 1943 za župnika na Grimaldi ni plastiki. Z A. Cardenasom je izdelal kipar- in za oskrbnika Krsikle. Od tu je prišel v ski okras za Collège d'enseignement spécial v Dolino v viharnih =asih po umoru župnika San- Auxerre (1967); kamnite skulpture za tehn. li- cina in tu je ostal do 25. febr. 1946. Iz Doline cej v Ille-et-Vilaine (1968); kiparski okras (izd. se je umaknil in prišel na Repentabor, kjer v Carrari) za Ensemble universitaire Saint-Denis je ostal do 1976, ko je zaradi bolezni pustil (1969); pet metrov visolco plastiko za manjši dušno pastirsko delo. - Ker ni užival mirnih kraj v pokr. Moselle (1972). Ž. je veliko sode- =asov in ker se je zelo bal prihodnosti, je bil loval tudi z arh. Edg. Pilletom (še bolj v smislu 1953 nekaj mesecev v Združenih državah Ame- 387 ŽERJAL rike, kjer je upal, da se bo oprijel dušnopa- Smolnikar - ibid. 1962, št. 132-70, neredno); Iz stirskega dela. A Amerika ni bila zanj. Vrnil se stare zgod. Slov. v Ameriki (ibid. 1963, žt. 12-73, je na Repentabor. To je lahko naredil, ker je neredno; misijonarji v 18. stol. Ivan Ratkaj, pred civilno oblastjo še vedno veljal za repen- Marko Anton Kappus, F. Konšak in Inocenc tabrskega župnika, ker se pred odhodom ni Erberg). - ž. je prvi sistemati=no iskal vire za odpovedal župniji. Z Rcpentabra se je umaknil zgod. slov. izseljenstva v amer, arhivih in knjiž- v župniš=e na Op=inah, kjer je umrl. - Z. je bil nicah. Odkril je vrsto neznanih zgodnjih izse- skrben in strog dušni pastir. Veliko se je trudil ljencev ter odprl možnosti za nadaljnje razi- za prenovo ropentabrske cerkve, ki je že od skave. davnega priljubljeno romarsko središ=e. Odliko- Prim.: Župnij, mati=ne knjige St. Peter na val se je po svoji gostoljubnosti. Že iz seme- Krasu; E. Gobetz, Slovenian Heritage I, Wil- niš=a se je zanimal za liter, in tudi sam sku- Ioughby Hills 1980, 406 so štiri ilustracije z šal kaj napisati, predvsem za radio. Zastopan je Z-tovim podpisom; SBL IV, 94243. T. P. v antologiji Dnevi smrtnikov, Buenos Aires 1960. Prim.: ŠkATrst; K. Humar, Avgustu Želetu v 2ERJAL Aldo, pesnik, r. 1. jun. 1957 v Postojni, spomin, KatG 3. maja 1984, in Poslovil se je živi v Pliskovici pri Sežani. O=e Franc, =evljar, župnik A. Žele, KolGMD 1985, 153-54 s skup. si. mati Rozina Tav=ar, gospodinja iz Ivanjega Skerl Gradu. Dokon=al je poklicno šolo lesne smeri ZELE Stanko (Stanley), raziskovalec slov. izse- (strojni mizar) v Novi Gorici 1974, od 1975 je ljenstva, ilustrator in prevajalec, r. 10. nov. 1895 zaposlen v tovarni pohištva Krasoprema Du- v Radohovi vasi, župnija St. Peter na Krasu (Piv- tovlje. Pesniti je za=el pri osemnajstih letih ka), u. 23. sept. 1966 v Berwynu pri Chicagu, starosti, pesmi pa objavlja v Mentorju, Sodob- ZDA. O=e Matija, gostilni=ar, mati Antonija Kri- nosti, Problemih, Dialogih, Fontani in v zbor- stan. Zgodaj je izgubil starše in zanj je skrbela nikih v zvezi z liter, kolonijami. Njegove pesmi teta iz Ko= pri Slavini, nanj pa je vplival u=i- so izšle v knjigah: Pesniški almanah mladih (11 telj v Slavini Franjo Verbi=, ki je u=il risanje avtorjev, žerjal s ciklom Son=ne sence), Obz. in uvajal v liter. Osn. š. v št. Petru na Krasu. Mrb.-MK Lj. 1982; Obrobljena no=, v zbirki Rob, 1913 je odšel v ZDA, kamor ga je zvabil brat Lipa Koper - Ve=er Mrb. 1985; Po pikapolonici, Matija. Sprva je delal na farmi, potem je za- Knjiž. mladina Sje, Lj. 1989. - Ž-ovo pesniško =el študirati v Clcvelandu in Chicagu, v Iowi ustvarjanje je analiziral Taras Kermauner v knji- in spet v Chicagu (Inst, of art). Od 1923 do gi Poezija slov. zahoda, 1. del, Zal. Obz. Mrb. smrti je bil zaposlen v tajništvu osrednjega 1990, 50-57: »Pesmi so sveže, po doživetju, po urada Slov. narodne podporne jednote (SNPJ). obliki, po podajanju, a so obenem - gre za pa- Ilustriral je glasila SNPJ: Prosveta, Mladinski radoks, od katerega ta in skoraj sleherna mo- list. Ameriški družinski koledar (ADK). Slike je dernisti=na poezija živi - suhe, izsušene, gluhe, stiliziral in upodabljal motive z Bleda, iz Prcd- odsotne, kot da bi bili zbrani sami ostanki jamskega gradu, iz Trdinovih Bajk in povesti sveta... (Z.) skromen je; a prav ta skromnost o Gorjancih. Prevajal je tudi nekatere slov. pe- je privla=na, saj je povezana z velikim darom snike v angl.: Prešerna, Aškerca, Cankarja, in izjemno mo=nim, izvirnim doživljanjem.« Maistra, Medveda, a je vse ostalo v rokopisu. - Kot pesnik je modernisti=en, v=asih hermeti=no Pomembno je Z-tovo raziskovanje starejše zgod. zaprt, drugi= naslonjen na tradicijo, ki sega do slov. izseljenstva v ZDA. O tem je napisal ne- Jenka in Murna. kaj študij: Dva stavna Amerikanca - potomca Prim.: T. Kermauner, Poezija slov. zahoda, Slovencev (kipar Leonard Volk, eden redkih av- 1. del. Zal. Obz. Mrb. 1990, 50-57 s kratko bio- tenti=nih upodobiteljev A. Lincolna, ter njegov bibliografijo; osebno sporo=ilo 3. jun. 1989 in 5. febr. 1992. sin Douglas - ADK 1938); Znamenita zbirka slov. Jem. knjig v Chicagu {slov. tisk iz 16.-18. stol. v New- berry Library - ADK 1939); Prvi raziskovalec ŽERJAL Aljo=a, umetniški kinoamater, r. 22. ma- Kalifornije - Slovenec {misijonar Ferd. Konšaik ja 1928 v Skednju pri Trstu, Jcjer živi. O=e Er- v 18. stol. - Prosveta 1957, žt. 40); Poglavje iz nest, uradnik, kult. delavec, mati Miroslava Zëod. amer. Slov. v drugi tretjini 19. stol. (B. Sancin. Osn. š. v Skednju in sred. Da Vinci ŽERJAL 388 je opravil v it. jeziku, po vojni pa se je vpisal Debeljuh. Za svoje filme je ž. do danes prejel na slov. Trgovsko akad. v Trstu. Po maturi se številna it. in mednar. priznanja, skupaj preko je zaposlil pri podjetju Agenzia Marittima Me- 250 nagrad, med drugim osem najvišjih priznanj diterranea, kjer je bil ve= let njen direktor, Državne federacije filmskih amaterjev, nagrado trenutno pa je njen preds. - Ž. se s kinoama- Mascherini, nagrade iz Glasgowa, Brna in Beo- terstvom ukvarja že 40 let in se uvrš=a med grada, nagrade na festivalih v Rimu, Tuririu, vidnejše avtorje amaterskega filma tako v It. Milanu, Neaplju in Benetkah. kot v Evropi. Prirojeni in zdaj že do skrajnosti Prim.: Pogovor, Sre=anje z Aljošo Zerjalom, izbrušeni filmski =ut za opazovanje sveta in filmskim amaterjem iz Trsta, Toni Gomiš=ek v =loveka v njem, njemu lastna mehka snemalna Kulturni poro=evalec 69/85; Ivanka Bu=a, Nov na=in zbliževanja, v STOP 1984; Spremna be- tehnika, hkrati pa še izjemen smisel za prist- seda Mare Debeljuh k biltenu za Marathon, 1987; no =loveško in žirše družbeno-socialno dimen- avtorjevi osebni podatki. zijo, ki v njem rojeva stalno skrb za usodo mlp zapostavljenih, dajejo Ž-ovim filmom na 8 in 2ERJAL Drago, ra=unovodja, protifašisti=ni bo- S8 že poseben =ar in žlahtnost. Ob tem naj rec, r. 1. jul. 1903 v Borštu, u. 6. jan. 1991 v poudarimo, da Z-ovi filmi niso nikoli golo iska- Kopru. O=e Karel, delavec, mati Marija Petaros, nje realnosti, saj videnemu Ž. dodaja svoj oseb- delavka. Slov. osn. š. je obiskoval pri Sv. Ivanu ni pogled na stvari in ljudi, ki je vedno topel, v Trstu, nato nem. meš=. v Trstu, 1920 je kon- hudomušen in iskren. Ž-ov filmski opus je zelo =al dvoletno trg. š. v Celju. Zaposlen je bil kot bogat: svoj prvi film, Boži=no drevo, je posnel ra=unovodja pri odv. dr. K. Ferlugi v Trstu, 1959, danes pa šteje njegova produkcija približ- nato v tovarni mila. Sodeloval je v slov. dijaških no 60 filmov. Od avtobiografije in fantazijskih kult. krožkih Prosveta v Trstu in Sloga v Celju. filmov (Kras v mojih spominih, 1962; Lete=i 1921 je sodeloval pri ustanovitvi mladinskega zmaj, 1963; Pogledi v preteklost, 1966; Skoraj društva Omladina pri Sv. Ivanu, 1924 mladin- fantazija, 1967; Devet zlatih kolajn za pet Kra- skega društva Zarja v Rojanu in bil njegov sovih deklet, 1973; Sentimentalno potovanje, 1975) preds. do razpusta nov. 1926 ter hkrati tajnik do angažiranih del, ki izpostavljajo socialno in kolesarskega društva Adria. Jeseni 1927 je sku- polit, problematiko (=as ne izbriše, 1965; To- paj z V. Spangerjem, F. Maruši=em in Z. Mi- variš, tvoja hiša gori, 1973; film o =ileju Santa lošem ustanovil tajno organizacijo Borba v Tr- Maria de Iquique, 1974; Svoboda je terapevti=na, stu in bil v njenem ožjem vodstvu. Organiza- 1978; o Vietnamu Po orkanu, 1971, 1988). Med cija se je s požigi raznarodovalnih ustanov, z temi filmi nedvomno izstopa Riiarna (1968), atentati na svetilnik zmage in uredništvo II Po- film o edinem koncentracijskem taboriš=u v polo di Trieste borila zoper faž. raznarodovanje It. Kopijo tega filma hranijo v Muzeju grozot slov. in hrv. manjšine v Julijski krajini. Ž. je v Izraelu in v New Yorku, Rižarno pa je pred- držal zvezo s srenjo v Istri, zato je po krvavih vajala tudi it. televizija. - Znani so Z-ovi doku- dogodkih pri Pazinu in aretaciji V. Gortana 15. mentarci, ki pa niso nikoli fotografsko suho- apr. 1929 zbežal v Jslo. Zaposlil se je v Kranju parni, saj zna Ž. vselej iz njih narediti malo na zavodu za socialno zavarovanje in ustanovil mojstrovino o =loveškem univerzumu. Omeni- emigrantsko društvo Zarja (pozneje Sloga) in mo naj dokumentarne filme o Bosni (1962), mu predsedoval. 1931 je organiziral postavitev Ohridu (1963), Mehiki (1968), Kamnito knjigo prvega spomenika bazoviškim žrtvam in Gor- (1974), Zemljo Achemenidov (o Perziji, 1978), tanu v Kranju. 1932 je bil zaradi osebnih spo- Firence (1978), Svileno cesto (1988), Tibet (1984- rov izklju=en iz emigrantskih organizacij, po- 1991), Normandijo (1988) in Avignon (1991). Nekaj svetil se je delu v sindikalni Narodni strok, svojih filmov je Z. posvetil tržaškim likovni- zvezi. Ob tekstilni stavki 1936 v Kranju je or- kom. Tako so nastali filmski zapisi o Cerni- ganiziral prehrano za stavkujo=e. Od 1936 je bil goju (Izkušnje A.

emigrantskih društev. Ob napadu na Jslo apr. Vrabec. Zbor se je v tem =asu razvil v mo=no 1941 se je pridružil primor. prostovoljcem v vokalno skupino in nastopil v raznih krajih. Soški legiji. V Kranju se je vklju=il v OF, od 1953 je ustanovil instr. in vok. skupino, ki je avg. 1943 je bil =lan KPS in mestnega odbora delovala do 1960. Leta 1963 se je priklju=il po- OF, 21. febr. 1944 ga je gestapo aretiral, mu- budi S. Birse za ustanovitev orkestra lahke glas- =ili so ga v kranjskem in begunjskem zaporu, be Miramar in nastopil kot dirigent, skladatelj 24. apr. pa odpeljali v skupini 30 jetnikov v in godbenik na I. in II. Festivalu tržaške po- delovno taboriš=e pri Diisseldorfu. Iz taboriš=a pevke. Na I. je prejel prvo nagrado za besedilo je pobegnil in se pridružil part. Vojkovi bri- in glasbo popevke Ko si kupim mali avto 500 C gadi, od sept, do nov. 1944 je bil v Kropi pri in drugo nagrado za besedilo in glasbo popevke Komandi mesta Kranj, nato na Kobariškem Ta naša burja. Na II. Festivalu sta bili nagra- vojnem podro=ju in partij, inštruktor Zapadno jeni njegovi pesmi Pismo iz tujine in Tržaške primor. okrožja. Dvakrat je bil ranjen. Po osvo- lu=ke. - 11. okt. 1992 so KD France Prešeren iz boditvi je delal v Trstu na sindikalnem podro=- Boljunca in vaš=ani odkrili na doma=i hiši ju, nato v Celju kot =lan okrož. odb. OF, od Dragu Žerjalu spominsko ploš=o. maja 1946 je bil spet zaposlen pri Zavodu za Prim.: J. Koren, D. Zerjal iz Boljunca je sla- socialno zavarovanje v Kranju, nato v Kopru vil svojo 50-lctnico, PDk 11. jan. 1970; M. Kapelj, direktor pokraj, zavoda in pri Gospodarski D. Žerjal 60-Ietnik, PDk 4. jan. 1980; Za žirijo zbornici do upokojitve (1964). Krajše spomine Samo ti, za ob=instvo Pismo iz tujine, PDk 16. jun. 1964; Nove pesmice, novi skladatelji, PDk na narodnorevolucionarno organizacijo Borba je 18. jun. 1963; V Boljuncu odkrili ploš=o sovaš=a- objavil v TV-15 (1985, št. 4042), obsežen življe- nu D. Žerjalu, PDk 14. okt. 1992 s si. spom. njepis pa je po zapisu Alekseja Kalca izšel ploš=e. kot Spomini in razlage o protifašisti=nem boju Idt primorske mladine med vojnama (Trst 1990). ZERJAL (ZERIAL) Edi (Edvard), slikar, grafik, Prim.: Osebni podatki v arhivu SDP (prej A ilustrator, r. 5. okt. 1940 v Trstu, kjer živi in CK ZKS); D. Darovec, PrimN 1988, št. 49; V. dela. O=e Viktor, kmet, mati Marija Maslo, Spanger, Bazoviški spomenik, Trst 1965 in 1986, branjevka in gospodinja. Osn. š. je obiskoval Pass.; M. Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evro- pi, Koper 1990, pass.; Ista, Polemi=no o Zerja- v Rojanu (1946-51), sred. š. pri Sv. Jakobu v lovih spominih, PrimSre= 1990, št. 112, 755/56; Trstu in tudi real. gimn. (v ul. Lazzaretto Vec- B. Gomba=, ZC 1990, št. 4; J. Humar, Delo 1991, chio) in maturiral 1962. L. 1963 se je vpisal na št. 55; A.K.(lun), PDk 8. in 10. jan. 1991. Prirodosl. fak. na U v Trstu (a je ni dokon=al). M.K.-W. Od 1970 do 1972 je pou=eval lik. vzgojo na slov. 2ERJAL Drago, pevovodja in glasbenik, r. 4. jan. sred. šolah na Tržaškem. 1972 se je zaposlil pri 1920 v Borštu pri Trstu, u. 10. jan. 1989 v Trstu. Ente di patrocinio e assistenza ai coltivatori O=e Romano, trgovec, mati Marija Petaros, go- agricoli, kjer je 1973 postal ravnatelj. Že od spodinja. Ko mu je bilo 12 let, se je družina stud. let deluje v slov. kultur, in polit, življe- preselila v Boljunec. Obiskoval je it. u=iteljiš=e nju. Bil je =lan Slov. kult. kluba in trž. skavt- v Trstu (mat. 1939), vmes pomagal v doma=i tr- ske org., že ve= let je podpreds. Slov. prosvete govini. Vojaš=ino je opravljal v posebnem ba- v Trstu in =lan ožjega odbora SSO. 1979 je bil taljonu. V prvih dneh 1944 se je pridružil parti- izvoljen v pokraj, svet Slovenske skupnosti. 1987 zanom. V Suhi krajini je bil vklju=en v 8. bri- je postal =lan škofij, komisije za cerkv. umet- gado. Tam je u=il borce peti in jih spremljal nost. - Z. je na gimn. u=il risanje slikar A.

Gogolj, Ženitev; Dickens, Cvr=ek za pe=jo). Isto- živela do 1972 brez službe. Od 1972-76 je u=ila =asno je sodeloval pri SKK (vodil dramski od- na u=iteljiš=u A.M. Slomška, od 1976-78 na vzgo- sek) in nastopal pri Slov. odru. Za RAITrstA jiteljski š. Tedaj je diplomirala na U v Lj. Po- je dramatiziral in napisal ve= del (Visaška kro- vzetek diplomske naloge Slov. filmski scenariji nika, Jara gospoda, Bobri, Ciprijan=ek). - Ko je izšel v Mostu (1968-69). Od 1978-79 je u=ila se je preselil v Gorico, se je tudi tu vklju=il na sred. š. Fr. Levstika na Prošeku, od 1980-83 v prosv. delo, predvsem na gledališkem podro=- na it. zavodu Sandrinelli v Trstu, od 1984-88 ju. V sezonah 1980, 1987, 1990 je režiral pri dram- na vzgojiteljski š., od 1989 pa je na DTT Žiga skem odseku društva F.B. Sedcj v Steverjanu Zoisa. Od 1978-88 je brezpla=no u=ila tudi v V. (Srenja, Veriga, Domen), pri PD Podgora, pri letniku u=it. A.M. Slomška. - Pesmi je za=ela SKPD M. Filej v Gor. 1990 nastane na njegovo objavljati v Trstu v PDk (1960), Zalivu, Mostu, pobudo gledališka skupina ODER 90, ki vklju- v Lj. v Mladih potih, Tribuni, Perspektivah, =uje mlade, za gledališ=e navdušene ljudi, in Problemih idr. Ko se je vrnila v Trst, je iz- nadaljuje tradicijo gledališkega ljubiteljstva pri dala v samozal. (1969) prvo pesniško zbirko SKPD M. Filej. Ž. je mentor in umetniški vodja Gore=e oljke. Sledile so: Topli gozdovi (1972, Ob- skupine, ki uprizori v dveh sezonah Snuba=a, zorje, Mrb. in ZTT); Klišarna utopi=nih idej Medveda, Veseloigro o žalostni princesinji. Dr., (1974, samozal.); Pobegla zvezda (1977, samozal.; Svojeglav=ka. Vodil je te=aje dikcije v Dober- trž. liter, nagrada Vstajenje); Gladež (1982, ZTT); dobu (1982), Gor. (1985), Steverjanu (1991). - Ž. Alabaster (1984, samozal.); Let morske lastovice se zanima tudi za likovno ustvarjanje: opremil (1987, ZTT). - V pesmih živo posega v življenje je nekatere knjige GMD (N. Velikonja, Ljudje Slovencev na Tržaškem, razlaš=anje zemlje, po- in zanke; J. Kragelj, Simon iz Ruta), pesma- je o sodobni stiski, osamelosti, o svojem trplje- rico Cerkvene pesmi M. Brumata. Izdelal je ve= nju in razklanosti. V nekaterih pa prepri=ljivo plakatov za misijonsko nedeljo in za katoliški obnavlja nekdanje obi=aje, tesno povezane z tisk. Ilustriral razne priloge KatG ter poskrbel rodnim krajem. Vzporedno je gojila krajšo pro- za njegovo novo grafi=no obliko (1991). zo, v LitV 1958-59 prva =rtica Cesta; poskusila Prim.: Osebni podatki; GL SNGTrst 1964-65, se je tudi v povesti Tragedijica na grobljah. 1965-66; 20 let RO, pass, in ve= skupinskih foto- Najprej je izhajala v nadaljevanjih v Zalivu grafij; MSE, 758 (datum r. napa=en); SGL (da- (1967-71), v knjigi pa pri Zal. Obzorja, Mrb., tum napa=en); J. Povše, Portreti naših igral- cev - F. 2. (RAITrstA); J. Peterlin, Slovensko 1973. V njej samostojno razvija življenje skupine tržaško gledališ=e 1945-1975, Trst 1990, 164, 168, mladih v prvih povojnih letih v Trstu in oko- 171; L. Turk, Glas v etru, Trst 1991, 82, 102; Do- lici ter v širnem svetu od Lj. do Avstralije. berdob v=eraj in danes, Gor. 1988, 356; KatG Poslužuje se modernega na=ina pisateljevanja. 27. mar. 1980; 27. maja 1982; 4. apr. 1991; 9. apr. 1992; Ob poimenovanju šole Bazoviški junaki, Njen drugi roman Magnetofonski trak je iz- Trst. hajal pod psevd. Jasminka v Zalivu (1974-81), M. Baje tretji roman Njene celine v mese=niku Klic ŽERJAL Irena, pesnica, pisateljica in prof., r. Primorske, Trst 1992. Leta 1978 je izdala sku- 20. apr. 1940 v Rdcmanjah pri Trstu, kjer živi. paj z Marijo Mislej v samozal. (knjigo =rtic O=e Marjan, pristaniški delavec, mati Josipina Morje, ribe, asfalt. V njih Siri probleme iz- Kuret, trgovka. Osn. š. v doma=em kraju, niž. pesmi, zamejske in lastne, v=asih s trpkim pri- gimn. pri Sv. Jakobu (1950-53), klas. licej Fr. zvokom in razo=aranjem, kar pa ima vedno iz- Prešerna v Trstu (1953-58). Vpisala se je na mat. vor v ljubezni do zemlje in ljudi. Slog je iz- na U v Trstu (1958), naslednje leto pa se pre- brašen, v=asih prehaja v nekak ekspresionizem. pisala na U v Lj. in študirala slov. in rus. je- 1987 je izdala v samozal. z M. Mislej in N. Švaro zik. Po diplomi prve stopnje je u=ila na osem- v Gor. knjigo Burja in kamni. V njej nadaljuje letki na Ravnah na Koroškem (1964-66), isto- in dopolnjuje prejšnjo zbirko. - Nekaj njenih =asno na kovinarski š. (1965-66) ter na rudar- pesmi so prevedli v tuje jezike. - Veliko so- ski š. v Mežici. Poro=ila se je z dr. J. Pu=ni- deluje na Radiu Trst A s cikli oddaj o slov. kom (1964) in z njim živela v Hamburgu (1967). in svetovni 'književnosti: Roža mogota, Magne- Rodil se jima je sin Gorazd (PSBL III). Vrnila tizem ženske poezije, Ve=na ženska proza, Fan- se je v Ricmanje, se lo=ila od moža (1969) in tasti=ni motivi v pripovedništvu idr., skupaj okr. 393 2ERJAL

250 oddaj; prevedla je tudi nekaj pesmi in slov. in hrv. ubežnikov v trž. begunskih tabo- dram. S pesmimi je nastopila nad dvajsetkrat. riš=ih. Nato je bil župnij, uprav, v Gabrjah pri Prim.: Osebni podatki; SBibl; Jevnikar, Zam. Sovodnjah (1956-70) in nazadnje žpk v Scmpo- lit., M(Trst) 1968-87 (ocenjene vse njene knjige); laju pri Nabrcžini (1970 do upokojitve 1981). Isti, Slov. liter, v It., RAITrstA 28. okt. in 4. Kot upokojenec živi v Gor. - Ze kot dijak je bil nov. 1981; J. Poga=nik, Slov. zamejsko in zdom- sko slovstvo, Trst 1972 s si.; Isti, Zss 8, Mrb. zelo narodno zaveden in zato imel težave s te- 1972, 61, 64; F. Pibernik, Snovanja, 1974 s si.; danjo faš. oblastjo. Zaradi uvoza slov. knjig iz Isti, Med modernizmom in avantgardo, 1981 s Jsle in zaradi pou=evanja slov. petja na Brjah si.; Fr. Bcrnik, Trst v slov. poeziji, ZTT in Lipa ob po=itnicah je bil 1930 po povratku iz Lj. pod Koper 1984; T. Kermauner, Poezija slov. zahoda, I, 1990 (z bibl.); M. Poldini Debeljuh v Ene. posebnim polic, nadzorstvom. Ko se je istega monografica del F.-VG II, 3. zv., 1979, 1285-86 1. prijavil za vstop v gor. bogoslovje, je pre- s si.; Pogovor s pisat. 1.1., NL 22. dec. 1972 in fekt v Gor. nadšk. Fran=išku B. Scdeju prepo- 23. dec. 1976. O knjigah so poro=ali (kolikor je vedal sprejem. Tedaj se je zanj zavzel trž. škof dosegljivo v Trstu): Gore=e oljke: Fil. Bene- dette, PDk 11. maja 1969; Vital Klabus, NRazgl Alojzij Fogar in ga sprejel v isti zavod kot trž. 1969, št. .16; Jos. Tav=ar, LitV 1969, 24,25; Janko gojenca. 1931 je bil med po=itnicami aretiran Car, Dial 1969, 592-94; Fr. Pibernik, PiC 1969, na gor. žel. postaji, ko je pred nekim it. prena- 4/6; J. Felc, Kaplje 1969, 147; Zora Tav=ar, Zaliv petežem branil svojo slov. govorico. Po nekaj 1969, 195-96. - Topli gozdovi: Jasna Skrinjar, De- lo 19. avg. 1972; Vlad. Gajšek, Dial 1972, 570-71; dneh zapora je bil izpuš=en, a 'kmalu nato spet Her. Vogel, NRazgl 25. avg. 1972; PDk 15. avg. aretiran z obtožbo širjenja slov. iknjig in so- 1972; Mar. Kravos, PDk 16. apr. 1972; Denis delovanja pri gradnji nove c. sv. Cirila in Me- Poniž, PiC 1972, 619. - KHSarna: NL 10. okt. toda na Brjah. Pripravljal se je proces, a na 1974; Mar. Kravos, PDk 3. nov. 1974; M. Jevni- kar, LitV 1974/75, 29i30. - Pobegla zvezda: M. posredovanje cerkv. predstojnikov je bil izpu- Stanonik, PDk 22. jan. 1978; Denis Poniž, NRazgl š=en, vendar postavljen v doma=o konfinacijo. 26. maja 1978; B. H.(ofman), Knjiga 1978, št. 5. - Apostolski vizitator naslovni škof Luca Pasetto, Gladei: P. Kolšek, NRazgl 1983, 717; J. Skri- ki je takrat prišel iz Vatikana v Gor. dokon=no njar, Delo 1983, št. 63; M. Brecelj, PDk 20. febr. 1983. - Alabaster: E. Sferco, M(Trst) 1984, št. 10; prepri=at nadškofa Scdeja • upokojitvi, ga je Lu=ka Cehovin, Knjiga '85, 280-81; Majda Cibic, na pritisk kvesture izklju=il iz semeniš=a brez NL 20. dec. 1984. vsakega predhodnega posvetovanja z nadškofom Pan ali z rektorjem. Ž. si je tedaj izposloval potni 2ERJAL Stanko (Stanislav Alojzij), duhovnik, list in odšel v Lj. Tam je delal v emigrant- Publicist in javni delavec, r. 14. jun. 1910 pri skih organizacijah, npr. v Klubu primor. aka- Pe=enkovih na Brjah pri Rihenberku (Braniku) demikov ter v društvih Tabor in Sedejeva dru- kot deseti od 11 otrok kme=kih staršev Karla žina. V Lj. je sestavil spomenico, iki sta jo 1932 'n Alojzije Možine. Osn. š. je dovršil na Brjah Akad. zveza in Katol. akad. starešinstvo posla- (1922), klas. gimn. v Lj. (1922-30). Prvo leto bo- la sv. o=etu v Rim, z orisom nevzdržnih raz- goslovja je opravil v Gor. (1930-31), nato je štu- mer na Primor. in z apelom za krepkejšo in diral eno leto liter, vede na lj. U. Na isti U je odlo=nejšo obrambo zatiranih Slov. in Hrv. v Potem nadaljeval študij teol. kot semeniš=nik It. Ko je Mussolini 1937 po podpisu prijateljske •- škofije. V duhovnika je bil posve=en 7. jul. pogodbe z Jslo proglasil neke vrste amnestijo 1935 v Lj. Bil je kpl. v škocjanu pri Mokronogu za polit, begunce ter v It. sami izpustil slov. (1936-38), župnij, uprav, v Kalu nad Kanalom in hrv. konfinirance, se je Ž. javil pri tedanjem (1938-43), hišni duhovnik v sirotiš=u Contavalle gor. nadškofu Carlu Margottiju. Komaj je 1938 v Gor. (sept. 1943 - maj 1945), kpl. in vikar prevzel upravo župnije Kal nad Kanalom, je v Vilešu (Villesse) in v Fossalonu pri Gradežu je dopuš=ala možnost njegovega delovanja le v (Grado) (jesen 1945-jesen 1946) ter nato za=asni faš. oblast zahtevala njegovo odstranitev, ker "Prav. župnije Vrtojba (do mar. 1947). Od š. 1. it. okolju. Vendar gor. nadškof ni popustil in 1946/47 do 1955/56 je pou=eval ikot prof. slov., tako je Ž. ostal v Kalu. Tam je živahno delal la'- in zgod. na slov. sred. šolah, v glavnem na in mdr. popravil streho farne c. Med vojno je niz- gimn. v Gor. in Trstu. Kot duhovnik je kriti=no gledal na razvoj OF pod vodstvom KPS. sodeloval po župnijah in zlasti v trž. bolnišni- Sodil je namre=, da to gibanje ne prinaša prave cah. 1952 in 1953 je bil tudi duhovni asistent demokracije in osvoboditve. Zato je nov. 1942 2ERJAL 394 javno nastopil proti OF. Ta njegov nastop je Ko je bil na Kor., je pomagal skupini 48 bivših bil precej odmeven. Župnijo pa je moral za- domobrancev in =etnikov zbežati iz taboriš=a pustiti, ko so ga 24. sept. 1943 aretirali parti- pri Vetrinju, se prebiti =ez Dravo v Ziljsko do- zani. Toda uspelo mu je zbežati in se zate=i lino in nato na it. tla v civilno begunstvo. - Po v Gor. Okt. 1943 je šel v Lj., kjer je voditeljem vojni je 2. nekaj =asa polit, delal v Slov. krš=. ilegalne Slov. zaveze poro=al o položaju na Pri- socialni zvezi - SKSZ v Trstu, ikatero je tedaj mor. po it. 'kapitulaciji in nem. zasedbi. O tem vodil duhovnik Peter Sorli (PSBL III, 570-72). je povabljen govoril Se z generalom Rupnikom. Na ob=nem zboru 25. febr. 1951 je bil tudi izvo- Na njegovo prošnjo in z vednostjo Slov. zaveze ljen v njen nadz. odb. Kot župnij, uprav, v je do 19. okt. 1943 sestavil obširno spomenico, Gabrjah je dal restavrirati c. in urediti zane- v kateri je s svojega stališ=a opisal stanje v marjeno zemljiš=e okrog nje. Med župnikova- Slov. Primor. in trdil, da se bo ljudstvo odvr- njem v Sempolaju pa je saniral p.c. v Sliv- nilo od OF, =e bodo Nem. vrnili Slov., kar so nem. - 2e od dijaških let je Ž. sodeloval pri jim odvzeli it. faš. Poudaril je zlasti pomen raznih =asopisih. Kot študent je pisal primor. obnovitve slov. šolstva. Predlagal je tudi prihod kroniko za PonS, v letih 'kaplanovanja v ško- domobranskih =et, ki pa še niso bile povsem cjanu pa je bil dopisnik Dm in S za spodnje- formirane niti v osrednji Sji. Po povratku v dolenjsko obmo=je. Po vojni se je oglašal v Gor. je polit, delal s skupino osebnosti (dr. M. KatG, zadnja leta pa sodeluje pri NL. V tem Brumat, dr. A.

(v Arzenalu, Boljuncu, Treb=ah, Prebenegu, v ni - na Filozof, in Teol. fakulteti. 18. jun. 1956 dolinski Torkli, v gal. Tavolozza d'oro v Trstu) je dosegel licenciât iz teologije. Teol. študijev ter sodeloval pri skupinskih razstavah. Z. je film- ni mogel dokon=ati z doktoratom, ker ga je ski amater in zbiratelj starih predmetov. škof poklical v Trst. V duhovnika je bil posve- Prim.: S. Žerjal razstavlja v Boljuncu, PDk =en v Rimu 10. okt. 1955. - Ko se je vrnil v 21. jan. 1977; m.b. (Milko Bambi=), S. Zcrjal je škofijo, je bil od 1. okt. 1957 do 30. sept. 1959 razstavil svoja olja, PDk 27. jan. 1978; Žerjal kaplan na Op=inah. Od 1. okt. 1959 kaplan v v gal. Tavolozza d'oro, PDk 6. okt. 1978; D. Ota, Barkovljah, od 15. avg. 1969 do poletja 1991 Domišljija in nenehno iskanje izraznosti, PDk 31. avg. 1988. pa župnik na Op=inah. - Bil je vedno dušni pa- ldt stir v župnijah, kjer je moral v=asih skrbeti tudi za it. vernike, kar mu je pripravilo mar- ŽERJAL Tone, narodni heroj, r. 28. sept. 1915 sikatero težavo. Z Op=in je moral skrbeti za v Rojanu (Trst), u. 11. jun. 1942 v Gramozni podružnici pri Banih in pri Ferlugih (Konko- jami v Lj. O=e Anton, notar, uradnik, mati nel). Bil je vedno skrben in natan=en dušni Eliza Ivan=i=. Po prvi svet. vojni se je družina pastir, ki se je posebno odlikoval pri skrbi in Preselila v Lj. Tu je obiskoval klas. gimn. (1926- pomo=i ostarelim in bolnikom. V Barkovljah 34). Kot dijak se je vklju=il v komun, gibanje je vpeljal drugo mašo v slov. jeziku, in sicer in sodeloval pri ilegalnom razmnoževanju partij, ob 11. uri. Kot župnik na Op=inah se je zelo tru- liter. 1934 je postal =lan KPJ, isto leto so ga dil za lepoto božje hiše. Na Op=inah, pri Banih ob odkritju ilegalne tiskarne tudi zajeli in za in pri Ferlugih so izpeljali razna popravila. devet mesecev zaprli. Izklju=en je bil iz vseh Vsa leta je bil katehet. Najprej na osn. in sred. sred. šol v Jsli. Po opravljeni kazni je z ilo šolah, od šol. leta 1969/70 do 1987/88 pa katehet Balnim polit, delom nadaljeval. 1937 so ga po- na liceju F. Prešerna v Trstu. novno zajeli in za poldrugo leto zaprli v za- Prim.: ŠkATrst. porih v Sremski Mitrovici. Po vrnitvi je ponov- Skerl no polit, delal, najve= v kult. društvu Vzajem- nost na obmo=ju Dravclj in Spodnje Šiške. ŽERJAL Vita, por. PAVLIN, pesnica in literarni Ustanavljal in vodil je marksisti=ne krožke, bil kritik, r. 13. dec. 1963 v Postojni, živi v Lj. O=e Je sodelavec Zveze delavnega ljudstva in Društva Edvard, kmetijski inženir iz Pliskovice, mati Prijateljev Sovjetske zveze, še pred napadom Marija Velikonja, u=iteljica iz Vol=. Osn. š. je na Jslo se je umaknil v ilegalo in imel psevdo- obiskovala v Šempetru pri Gor. in v Solkanu, nim Alojz Zumer. Po zasedbi Sje je delal pri gimn. v Novi Gor. V Lj. je študirala slov. jezik centralni tehniki KPS v Lj. Pri tem je organi- s književnostjo in =asnikarstvo (diplomirala sai, ustanavljal in koordiniral delo tehnik v 1987). 1988 je prejela Prešernovo nagrado za štu- Lj- in v okolici. Sredi maja 1942 so ga med dente lj. univerze (naloga: Novi val slov. poezije Ustanavljanjem partiz. tehnik na Jezici (Lj.) osemdesetih let). Po študiju se je zaposlila naj- ujeli. Zaprt je bil v Lj. Med zasliševanji niso prej na RTV Lj. in kasneje kot srednješolska °dkrili njegove identitete. V za=etku jun. 1942 prof. slovenš=ine. 1982 je v samozaložbi in s so ga ustrelili skupaj še s sedmimi drugimi pomo=jo Kulturne slcupnosti v Novi Gor. izdala talci, ki so jih usmrtili zaradi uboja it. fašista. pesniško zbirko Pljusknem preko okna (ilustr. Za narodn. heroja je bil proglašen 1953. Klavdij Tutta, predgovor Marijan Brecelj). Med Prim.: SBL IV, 955 in tam navedena liter.; študijem je uredila tri številke novog, mladin- R. Hönn, Gizdovnik Pešendaš, Lj. 1986, pass. skega glasila »Nova govorica«. V tem obdobju Plah. je objavljala pesmi v revijah: Mladina, Prim- Sre=, Sdb in Problemi - Literatura. Njene pesmi 2ERJAL Viljem, duhovnik, r. 12. febr. 1929 v so preproste, lahko bi rekli, da sodijo v neo- Pliskovici na Krasu. O=e Avgust, =evljar, mati Amalija Vrabec, še mlad je z družino prišel v pastoralizem, rada ima zemljo in deželo. Ne Trst in v koprskem semeniš=u obiskoval gimn., pozna razklanosti, njena poezija je poezija ucej pa v goriškem semeniš=u. Bil je eno leto »sre=nega =asa« in skladnosti. Odlikuje se z v gor. bogoslovju, nato je kot gojenec Germa- umnostjo, pesniško domišljijo, =utno in duševno nika nadaljeval študije v Rimu na Gregoria- ob=utljivostjo. Pesmi so estetsko izbrano obli- 2ERJAU 396 kovane. Recenzije piše za revije Problemi-Lite- od 1978 do 1990), od 1970 je =l. odb. SKPD M. ratura. Literatura, Jezik in slovstvo. Gledališki Filej, od 1979 odb. ZSKP (podpreds., tajnik, bla- list PDG in Radio Sjo. gajnik), od 1990 odb. SSO, 1991 podpreds. uprav, Prim.: Taras Kermauner, Poezija slovenskega sveta GlasbM. Ve= let je vodila mladinski zbor zahoda. I, Mrb. 1990, 13643; Denis Poniž, Mlada Kekec in z njim nastopala na Goriškem. Kot slovenska poezija sedemdesetih in osemdesetih prof. petja je na u=iteljiš=u poživila šol. zbor let, Clc 1989. in nastopala na Cecilijanki, 1987 na Reviji mla- Mal. dinskih zborov v Zagorju. Uredila je pesmarico 2ERJAU Luka, prof. in strok, pisec, r. 27. okt. S. Jericija Tri pesmi, Gor. 1983 in zbirko M. Fi- 1836 v Borštu pri Trstu, u. tam 8. sept. 1888. leja Nekje v gorah, Gor. 1989. S =lanki je so- O=e Jurij, mati Uršula Petaros. O njem se je delovala v brošuri Dvajset let Katoliškega doma, dalo ugotoviti samo to, kar je napisano na na- Gor. 1982 in v publikaciji 30 let ZSKP, Gor. 1989. grobnem spomeniku na borštanskem pokopali- O prosv. dejavnosti je poro=ala v KolGMD 1991, š=u: »Profesor in prefekt na c. k. terezjanski 1992, 1993. akademiji na Dunaju. Postavala vd. Karolina Prim.: Osebni podatki; 30 let ZSKP, Gor. 1989, Verne.« Najbrž pa je bil nadarjen in podjeten, pass.; Slov. šolstvo 1945-1985, Trst 1986, 15; Izv- da je prišel na tako ugledno mesto. Znano je Gor 1975-1985, Gor. 1985; PDk 14. okt. 1989; 12. še to, da je napisal z dr. Edmundom Reitlin- jun. 1991; 9. jul. 1991; KatG 18. apr. 1991 s si.; 9. apr. 1992 s si. CeS£ gerjem brošuro (46 str.) Uebcr Schichtung durch Entladungsschlaege del Leidner-Batteric, ki je 2ETKO Frane, gostilni=ar, kmetovalec, tigrovec, izšla tudi v separatu. borec NOBJ, r. 25. mar. 1901 v Vol=ah pri Ko- Prim.: 2upn. urad Boljunec; Bibliote=ne in- šani in tam u. 31. mar. 1979. O=e Anton, mati formacije NUK v Lj. 25. sept. 1991. Marija Volk, gostilna, kmetija. Poleti 1927 so Ured. trije neznanci prišli v 2etkovo (Mrkusovo) go- ŽGAVEC Franka, profesorica, prosv. delavka in stilno, naro=ili ve=je koli=ine kruha, sira in vi- organizator, r. 23. jan. 1950 v Gor. O=e Franc, na in 2. je na njihovo povabilo pomagal nositi delavec, mati Julija Gerljevi=. Osn. š. in nižjo blago na Vromš=ico. Tu je med ve=jo skupino strok. š. je obiskovala pri uršulinkah v Gor. mladih ljudi spoznal Danila Zelena, Alberta Rej- (1956-64), 1967 klekljarsko š. v Gor., 1970 v Lj. ca, Jožeta Vadnjala, Lojzeta Valen=i=a in dru- te=aj za vodje folklornih skupin. Prvo glasbeno ge. Zelen ga je povabil in 2. je odslej sodeloval izobrazbo je dobila v okviru klavirskega te=aja, v tajni ileg. protifaš. borbi za obstoj slov. manj- ki ga je vodila prof. L. Bratuž (PSBL I, 124) šine na Primor. Ob mraku je mlad Gori=an, na Placuti, nadaljevala na 1st. di musica v Gor., baje Zorko Jelin=i=, zaklju=il zborovanje. 2. in nato študirala solopetje pri prof. Tremonti in 15 Trža=anov, med njimi Maruši= in Miloš (ustre- E. De Martin in 2. jul. 1981 diplomirala na kon- ljena 6. sept. 1930), so šli v Voice, se okrep=ali servatoriju B. Marcello v Benetkah. Od 1968 do v Mrkusovi gostilni, kjer so veselo peli in ple- 1989 je bila zaposlena pri trg. podjetju, 1981 sali, nato jih je 2. vodil na železniško postajo postala prof. petja na slov. u=iteljiš=u S. Gre- v Košani. Bil je že na treh sestankih mladih gor=i=a v Gor., od 1989 tudi na nižji sred. š. na Vremš=ici ter množi=nih sestankih na Sv. I. Trinka. Od 1975 je pou=evala teorijo na glasb, Trojici in na Kalcu, ki so se jih udeleževale š., ki je delovala v okviru SKPD M. Filej s oborožene trojke iz Jsle. Po tistem prvem sre- sedežem na Placuti (PSBL II, 40), od 1987 petje, =anju z Zelenom mu je ta s svojo oboroženo od 1988 pa pou=uje solopetje na Slov. centru trojko prinašal iz Jsle na dolo=ena mesta v za glasb, vzgojo Emil Komel, ki je nastal ob okolici Vol= liter., orožje in razne eksplozive. reorganizaciji prej omenjene šole, in mu od tega 2. je raznašal liter, po vaseh Pivke, Brkinov leta tudi predseduje. 2e zelo zgodaj se je vklju- in Ilir. Bistrice. Nekateri so prihajali po liter, =ila v prosv. organizacije na Goriškem, kjer je v Voice k Ž., zlasti Frane Zafred iz St. Sušice, s svojim delovanjem veliko prispevala in pri- ki je bil velik 2-ov prijatelj. - Na Vremš=ici speva k organiziranju prosv. dela. 1961 je po- se je sre=aval z bazoviškimi junaki. Sodeloval stala =lanica Dekliškega zbora Marijine družbe, je z Al. Valen=i=em z Ba=a (ustreljen v Bazo- od 1964 do 1992 =l. meš. zbora L. Bratuž (preds. vici). Skupaj sta delala poskuse na Vremš=ici 397 2GUR z razstrelitvijo bomb, ki so jih izdelali v Urban- ZGUR Adela, prof. germanistka, prevajalka, r. =i=evi žagi na Ba=u. Po zaklju=enih vojaških 22. okt. 1909 v Komnu na Krasu, u. 3. avg. manevrih dn streljanju s topovi iz Diva=e na 1992 v Lj. O=e Franc, orožniški narednik, mati Vremš=ico sta Ž. in Fr. Zafred izkopavala ne- Ljudmila Šturm, gospodinja. Osn. š. 1915 do raztreljene granate, jih spravila k cesti, potem 1920 zaradi pogostih o=etovih premestitev v Bo- Pa jih je odpeljal Lojze Zidar iz Topolca s to- rovljah na Kor., na Prošeku (Trst) in v Trstu. vornjakom na Ba=, da so jih uporabljali za Klas. gimn. v Kranju 1920-28 z maturo. 1928 se je izdelovanje bomb. Ž. in Zafred sta zažgala bo- vpisala na U v Lj., german. na Filoz. fak., kjer je rovce na pobo=ju Osojnice, kjer so It. gradili 1932 diplomirala iz nem. jezika. Pou=evala je utrdbe. Udeležila sta se skupinskega sestanka 1933-36 na II. real. gimn. in u=iteljiš=u v Lj., kjer aktivnih tigrovcev in trojk iz Jsle, kjer so raz- je 1935 opravila strok. prof. izpit iz nem.; 1936- pravljali o na=rtu, da bi rešili zaprte tovariše 37 je pou=evala na gimn. v Murski Soboti, po- prvega tržaškega procesa v Trstu. Podrobnosti tem dve leti, 1937-39, na realni gimn. v Mrbu, 0 teh pripravah niso znane. Zaradi mo=nih faš. od 1939-47 na ženski real. gimn. v Lj., in spet oddelkov na meji, po Krasu in v Trstu bi bilo 1948-49, po enoletni prekinitvi, ko je bila dele- vsako tveganje samomor. Ž. piše, da je 3000 gatka Jsl. Rde=ega križa v britanski coni v Av- faš. pre=esalo Vremš=ico med procesom v Tr- striji, kjer ji je bila poverjena skrb za repa- stu, v Vol=ah je bil štab s tržaškim prefektom. - triacijo jsl. otrok (1947-48). L. 1949-50 je bila 2. je z Zafredom in drugimi sodeloval s poši- inšpektorica za tuje jezike pri Min. za prosv. ljanjem grozilnih pisem ovaduhom, propagiral LRS v Lj. - 1950 je diplomirala na Filoz. fak. dezertacije fantov 1935 ob mobilizaciji za vojno v Lj. še iz angl. kot dodatnega glavnega pred- v Abcsiniji in jim pomagal pri pobegu v Jslo. - meta. Še istega leta (1950) je postala lektorica Z OF je za=el sodelovati že sept. 1941, ko je k nem. jez. na Filoz. fak. v Lj., 1960 višja preda- njemu v hišo prišel s 7 borci Ervin Dolgan iz vateljica, 1975 pa je dobila naziv prof. višje šole. Topolca, ki je bil poslan iz Sje. Poslej so se Na U je ostala do upokojitve 1977. Medtem je Pri Mrkusovih stalno zadrževali borci dn akti- predavala angl. in nem. tudi na Ekon. fak. (1954- visti NOBJ. Ž. je bil že 9. maja 1942 aretiran 55) in angl. na te=ajih Delav. univ. v Lj. Ve=- lr< interniran v Borgo Ticino pri Novari. Leto krat je bila izpraševalec na strok, izpitih za prof. Pozneje, 27. apr. 1943 so faš. požgali Voice, va- sred. šol, na izpitih muzejsko-konservatorske, rcane pa pozaprli in internirali. Ko so se po arhivske in bibliotekarske stroke. Vseskozi je kapitulaciji vrnili v svojo požgano vas, so bi- skrbela za svoje strok, izpopolnjevanje, 1936 vali v cerkvi. Ž. se po kapitulaciji It. ni vrnil poleti na Goethe-Inst. v Miinchnu, 1939 kot šti- v Voice. Ostal je v Pierisu v Furlaniji, kjer pendistka British Councila na univ. v Cam- Je imel njegov o=e =redo ovac na paši, ter z bridges 1950 pa v Liverpoolu. Od okt. 1951 do »iktorjem Volkom nabavljal velike koli=ine hra- mar. 1952 se je s štipendijo ustanove Carnegie ne za NOVJ. Spremljala sta tudi vra=anje inter- Endowment for Intern. Peace izpopolnjevala v nirancev iz It. in jih usmerjala v partiz. edinice. ZDA, 1964-65 Ges. f. Literatur pri univ. na Du- *• je v Furlaniji sodeloval tudi z drugimi orga- naju, 1955 v Münchnu in Stuttgartu, 1970 dva nizatorji OF, še zlasti s Fr. Stoko s Kontovela. meseca v Göttingcnu. - Veliko svojih sposob- "o osvoboditvi je delal v raznih družbeno po- nosti je Ž. posvetila pripravi in priredbi u=be- lit, organizacijah, bil preds. Obnovitvene zadru- nikov za angl. in nem. jezik. Ze 1945 je skupaj Se v Dolnji Košani, zaposlen pri okraj. LO Po- z Elizo Skalicky in Sonjo Pestotnik sestavila pr- stojna. 1948 se je vrnil v Voice in živel z obde- vo Angleško vadnico I, 1947 skupaj z E. Skalicky lovanjem svojega posestva. Po operaciji grla je in Mileno Kos Angleško vadnico II in 1950 dihal skozi cevko in živel še 18 let, a govoriti spet z E. Skalicky ///. del Angl. vadnice, ki ni mogel. je doživela mnogo ponatisov. Na univ. je pri- pravljala skripta za študente nem. jez., med Prim.: Zctkovi podatki in zapisi; T. Rutar, Frane Zetko, PrimN jun. 1979; Isti, Kot drugi temi so: Deutsche Grammatik, Morphologie tigrovci je tudi Zetko iz TIGR v NOBJ, PDk (1953), Deutsche Grammatik, Syntaks (1956), nato 12. jan. 1978; Isti, Krivi=ne trditve o vodstvu enotno Deutsche Grammatik, (1958), ki je bila TIGR, Bistriški zapisi 2/1984, 71. Rut dvakrat predelana, 1962 in 1973, in je doživela ŽGUR 398 ve= ponatisov. Vsi njeni u=beniki so vedno zno- 2GUR Anton, duhovnik in nabožni pisec, r. 20. va dobivali visoke strok, ocene. Skupaj z Melito jun. (ne 26. sept., kakor v SBL IV, 963, prim. •••••• je 1963 pripravila Izbor novejših nem. Lib. Bapt. Sv. Vid pri Vipavi, Tom. VI.) 1845 liter, tekstov in potem sama še Izbor nem. tek- v Podragi pri St. Vidu pri Vipavi (sedaj Pod- stov za berilo in konverzacijo (1963 in 1972). nanos) »pri Andrejcovih« =etrtposestniku Antonu Napisala je ve= =lankov, ki so izšli 1952 v NRazgI, in Tereziji Trošt kot prvorojeni sedmih otrok, 1951-52 v SodP, istega leta tudi v N. Yorku v krstil ga je že istega dne krajevni vikar Matija Jugosl. reviji (Yugoslav rewiev), 1965 in 1970 v Vertovec (Vertouz) (PSBL IV, 191-94), u. 24. avg. Vestniku društva za moder, tuje jezike SRS. 1908 na Brezovici pri Lj., kjer tudi pokopan. Že prej, 1938-39 je objavljala v Roditeljskem li- Po osnovnem šolanju v doma=em St. Vidu, ka- stu. - Odli=no obvladanje tujih jezikov jo je že mor je Podraga šolsko spadala do 1863 (prim. zgodaj pripeljalo v prevajalske vrste. V letih Postojinsko okrajno glavarstvo, str. 189), je v 194546 je kot prevajalka sodelovala pri pripra- letih 1857-65 obiskoval gimn. v Gorici, nato je vah na mirovno konferenco v Parizu. Uveljavila vstopil v goriško bogoslovje, vendar je zadnji se je tudi kot prevajalka strok, tekstov iz slov. letnik teologije 1869-70 dovršil v Lj. in bil isto- v nem. in angl. M. Zadnikar, Umetnostni spo- tam 19. jul. 1870 posve=en v duhovnika. Kaplan meniki v Pomurju, PZ 1960 so izišli v njenem je bil najprej v Postojni 1870-72, na Raki 1872-78, nem. in angl. prevodu. MK je 1968 izdala Tatja- v Trnovem pri Ilir. Bistrici 1878-80, nato samo- ne Bregant Ornamentike na neolitski keramiki stojni župnik na Premu 1880-84, odtod župnik v Jsl. v njenem nem. prevodu (Das Ornament v Loškem Potoku 1884-87, nato na Ledinah pri auf der ncolitischen Keramik in Jugoslavien). Idriji 1887-90, v Beli Cerkvi 1890-99, v Hreno- Njene Freisinger Denkmäler (Brižinski spome- vkah 1899-1904, kon=no od 1904 dalje na Bre- niki) je zdal 1968 Trofenik. Paola in Josip Koro- zovici pri Lj. - Kot dijak-osmošolec je Ž. v &ec, Fundgut der Phalbatisiedlungen bei Ig am drugi polovici leta 1865 skušal s prireditvijo, Laibacher Moor (Najdbe s koliš=arskih naselbin ki pa ni našla pravega odziva, vzdramiti va- pri Igu na Ljubljanskem barju) so izšle pri š=ane Podrage za ustanovitev vaške =italnice. MK 1968. DZS je 1973 izdala v nem. prevodu Naslednje leto je vendarle v Podragi zaživela Zadnikarjevo Hrastovlje, leto pozneje 1974 pa ena prvih podeželskih =italnic na Slov. Narodno- zal. PZ njegove Domanjševce. Vide Stare Kranj kmetiška bukvarnica, ki je že v za=etku imela je Z. prevedla v nem. 1980, Zilke Kujunži= Ve- 130 knjig. Kar dve leti so morali =akati na urad- tovijske nekropole pa 1982. Istega leta je izšla no potrditev (18. febr. 1868) in 19. apr. 1868 Janeza Dularja Halštatska keramika v Sji. Tem je bila =italnica slovesno odprta z govorom so sledili prevodi: S. Brodar, Poto=ka zijalka... K. Lavri=a (PSBL II, 255-59). Med ustanovitelji (1983); Ks. Rozman, Die Kirche d.M. Johannes je na prvem mestu imenovan A. Zgur (prim. in Bohinj (1984); B. Teržan, Most na So=i... II Letopis Slov. Matice 1869; S 1865, št. 73, 78; N 1865, str. 154, 298-99; 1868, str. 113, 144, 150- (1985); Zadnikar, Die gotische Kirche von Ple- 51). - Kot župnik je t ko v Hrcnovicah kakor ter je (1985 v nem. in angl.); S. Ciglene=ki, Hö- na Brezovici ustanovil mlekarski zadrugi, tudi henbefestigungen aus d. Zeit vom 3 bis 6 Jh. in sicer je veliko gradil in obnavljal cerkvene in Ostalpenraum (1987). Za celo vrsto knjig in raz- prebendne stavbe. - Manjše prispevke in dopise prav je napisala povzetke v nem. in angl. je- je za=el objavljati 1865, in sicer Svarilne in ziku, med njimi npr. Poro=ilo o raziskovanju podu=ne =rtice ipavskim gospodarjem in tudi paleolita, neolita in eneolita v Sji 1987. Svoje vsim drugim kmetovavcem (N 1865, št. 4); O strok, jezikovno znanje je Z. vse do konca živ- ov=ereji (N 1865, št. 6); Roije-dober gnoj (N 1865, ljenja izpopolnjevala in poglabljala, kar ji je št. 9); Iz vipavske doline (N 1865, št. 33); Bese- omogo=alo prevajanje še v visoki starosti. Od- dica ipavskim in ob=e vmorejcam (N 1865, št. likovala jo je natan=nost in sposobnost prila- 36); O gospodarskih zadevah kaj - iz Podrage gajanja razvoju jezikov, v katere je prevajala. na Vipavskem (S 1865, št. 73); Cesarjev mani- Prim.: SBL IV, 962-63; Moder, SLNP, 363; ULj, fest - slovenš=ina, iz Podrage na Vip. (S 1865, ULj II, ULj. IH/1. št. 78). - V polit, in liter, pogledu je bil Staro- LRS slovenec, kar ga pa ni oviralo, da bi ne bil 399 ŽGUR iskren prijatelj I. Tav=arja. Tako je kot nabožni imel dovolj =asa za branje. Naša lepa knjiga Pisec priredil tri knjige Smarnic. Kot kaplan na mi je bila edino razvedrilo in duševni užitek Raki je po A. Kerschbaumerju 1874 izdal šmar- v vaški enoli=nosti.« V tem okolju je ostal vse nice Marija - mati dobrega sveta, tradicionalno življenje. V 38. letu starosti se je poro=il s nabožno iknjigo, v kateri je Tav=ar (na po=it- Francko Škapinovo z Vrab=. V za=etku prve nicah na Raki) sodeloval pri oblikovanju zgodb, svet. vojne so ga internirali v Mittergrabern na ki pa niso izvirne, temve= posnete po tuji liter. Niž. Avstrijskem, kjer je ostal v taboriš=u sko- (Prim. Bg 1942, 210; I. Tav=ar ZbD II, 1952, 402-06, raj leto dni. Na poti tja so ga zaprli na lj. 'udi Iz. Cankar, Obiski, 1920, 146 si.). Kot žup- gradu, kjer so že bili Cankar idr. Po vojni je nik na Premu je 1886 po Marien Prediger izdal moral zaradi ljubezni do slov. naroda veliko druge šmarnice Marija - moja kraljica, pisane pretrpeti, saj je bil 17-krat zaprt. Kljub temu sicer v slovni=no pravilnem jeziku, a z nemškim pa je ostal ve=ni idealist. - 2. je bil rojen pesnik, kovom in v precej abstraktnem slogu (prim Bg odlo=ilen vpliv nanj pa je imel Josip Murn, 1942, 210; LZ 1886, 311-12; D Past 1886, 356). Kot ki je prišel iskat zdravja v 2-jev doma=i kraj, župnik v Beli Cerkvi je po Petru Joh. Beokxu prvi= 1895. Pri hiši se je po doma=e reklo »Pri izdal tretje šmarnice Marija Devica - majnikova Aleksandrovih« po gospodarju Aleksandru in kraljica v slogu, ki se naslanja na nem. izvirnik Murnu je bilo ime tako vše=, da je po njem •n v neenotnem konceptu (prim D Past 1897, 116- izbral svoje pesniško ime »Aleksandrov«. Tu je 17)- Na Brezovici je za leto 1908 pripravil =etrte napisal Murn ve= najlepših pesmi, med njimi ^mamice pod naslovom Cvetli=ni Marijin vrt, znamenite Vlahe. 2. je svetoval, naj bere Kolj- vendar so ostale v rokopisu. cova, da bo zvedel in dognal, kaj je lepota. Prim.: Lib Bapt Tom VI., 1843-1873 župnije Sam mu je iz Lj. poslal Koljcova, ki ga je Ž. |t. Vid pri Vipavi; Družinska knjiga - Status za=el brati v rus. izvirniku. - Fr. Bevk takole sv. Vid pri Vipavi 1854-82: Podraga št. 47; Zgur opisuje 2.: »Majhen, sivolas, ves mož, a obenem K SBL IV, 963; Catalogus cleri Lab 1909, 189; ves otrok, ki se ni sramoval svojega srca. Tihi Glaser III, 34, IV, 276, 300; Moh. bibliografija str. 50 (1896), 98, 233; P. Bohinjec, KMD 1897, oboževalec lepote, ob kateri je pozabljal na svet ^6; J. Novak, Zgod. brczoviške župnije, 170-71; okoli sebe. Med vsemi mu je bil najljubši spo- s 1903, št. 194 in 198; J. Kragl, Bg 1942, 210; min na Murna.« Recitiral mu je na pamet Mur- B- Maruši=, PrimN 1968, Št. 22 in Z< 1969, 20. nove pesmi, pesem za pesmijo, nekatere celo v Kralj nemš=ini, ki jih je 2. sam prevedel. - 2. je ob- javljal pesmi vsepovsod, prvi dve šele 1893 v •fcGUR Fran, pesnik, r. 21. nov. 1866 v Podragi DS in Drobtinicah. Sledili so: Vrtec, Angel=ek, Pri Podnanosu, u. 11. febr. 1939 tam. O=e Alek- Zvon=ek, Slovenka, Jadranka, trž. E, KolGM, sander, mati Ivanka Kopatin, oba iz St. Vida Slovan, Mladinski list, Slov. dom, UT, Bogoljub, (Podnanos) sta prišla v Podrago in odprla tr- Istra, M, NG, Jugoslovan idr. Ob odkritju Pre- Sovino in gostilno. Ni še dovršil doma=e eno- šernovega spomenika v Lj. je napisal pesem •"azrednice, ko je na o=etovo željo odšel na »viš- Prešernu s podpisom Salus (izšla v Slovanu). jo« šolo na Col; »višjo« zato, ker je Col na hri- Ve=je število pesmi v izborih pa je izdal: 1902 bu, Podraga pa v dolini. U=itelj mu je bil An- drej Perne, strog, a blag mož, mladinski pisatelj v 25. zv. Gabrš=kove Knjižnice za mladino {8 pesmi); 1906 v 31. zv. iste zbirke Semena pa- 'n skladatelj (PSBL II, 623). S Cola je odšel na r dajo, podnaslov Otroške pesmi {29 pesmi); 1923 8° - nem. pripravnico, nato na realko, toda že v v založbi Narodne knjigarne v Gor. Pomladan=ki drugem razr. je dal ob koncu šol. leta šoli slovo zaradi nezadostne ocene v matem. Nato (74 pesmi), ki jih je z risbami opremil Avg. 8a je poslal o=e na Vrhniko k slikarju Simonu

1979, 1984, 1989) ; pri zadnji izd. je sodel. S. Ivanj- polic, uro vra=al domov pod Rožnikom. O=e ko. Sour, knjige Pogodbe v gospodarstvu (Lj. Alojz, kroja=, mati Fran=iška Kalin. Po maturi 1980). - Poleg strok, dela s pravnega podro=ja na gor. gimn. 1897 je študiral na Dunaju pravo je pripravil kroniko - monografijo DivaSki prag (1898-1900), nato 1900-03 v Gradcu umetnostno (1981), ki jo je izdala krajevna skupnost Diva- zgod., filoz., klas. filologijo in slavistike Od =a. Za svoje delo v okviru pravniških organi- 1903-05 je u=il kot suplent slov., lat. in nem. zacij je bil imenovan za =astnega =lana Zveze na gimn. v Kranju in Gor. in na u=it. v Lj. društev pravnikov Sje in zaslužnega =lana Zve- 1905 je nadaljeval Studij umetnostne zgod. in ze društev pravnikov v gosp. Sje, kar sta naj- slov. knjiž. v Gradcu in bil sodelavec prof. J. višji priznanji teh organizacij. - Psevdonimi in Strzygowskega na Inštitutu za zgod. umetnosti. kratice: -žj-, <šk-, -dt-. 1909 je promoviral z disertacijo o Leonardovi Prim.: Osebni podatki (pismo z dne 4. jul. sliki Madona v votlini. Nato je opustil sodelo- 1988; I. Mihovilovi7, Pazinski memorijal 1970, vanje s Strzygowskim in se zaposlil v Licejski 110, 111, 113; A. Vovko, ZC 32/1978, 449-73; PDk knjižnici v Lj. Po smrti L. Pintarja je prevzel 15. avg. 1981; N. Križnar, PrimSre= 5/1981, 320-21; Delo (KL) 12. okt. 1989; SBL IV, 964-65. ravn. posle, 1920 pa je bil imenovan za ravn. B. Mar. Njegov na=in vodenja knjižnice in spori s pre- šernoslovci (npr. Fr. Kidri=) so pripeljali dec. ŽIGON Anton, deželni poslanec in govornik na 1925 do prisilne upokojitve. - Vse življenje se taborih, r. 4. sept. 1828 v Kojskem, u. 18. apr. je ukvarjal s Prešernovim življenjem in ustvar- 1882, star 53 let. O=e Josip, posestnik, mati Kata- janjem, z zvezo s

ZIVIC Stanko, duhovnik, redovnik salezijanske z gradbenikoma o=etom in sinom Righetti. 1859 družbe, profesor, r. 6. apr. 1920 na Gradiš=u je opravil inž. izpit in si pridobil pravico do Pri Vipavi, živi v Trstu. O=e Franc, mlinar in opravljanja samostojnih inž. del v Primorju. Žagar ter posestnik, mati Marija Cej. Osn. š. je Odslej pa vse do smrti je stalno živel v Trstu. obiskoval v Ložah pri Vipavi in v Alojzijeviš=u Že zgodaj je naletel na it. ekonomsko konku- v Gorici. Sred. šolo je obiskoval na Gimnaziji renco, ki jo je spremljal narodnostno-polit. šo- in liceju Vittorio Emanuele III. v Gorici ter na vinizem. Ker je zavzel do teh pojavov borbeno Studentato filosofico salesiano v kraju Mave stališ=e, je moral ob pomanjkanju gradbeniških (Brescia). Univerzitetne študije je dokon=al v del v mestu prevzemati zemljemerska dela v šir- Padovi z doktorsko disertacijo o redovnici ur- ši okolici, tako je izvajal parcelne izmere v šulinki in pesnici Elizabeti Kremžar. Mašnižko Podgradu v slov. Istri, pri =emer si je nakopal Posve=enje je prejel 29. jun. 1948 v Monte Or- težave zaradi dosledne uporabe slov., kljub te- tone pri Padovi. - Do svojega prihoda v Trst mu pa mu je cesarska pisarna 1872 poverila 1978 je bil vedno prof. literarnih ved na sred. trasiranje projekta za ozkotirno železnico Trst- šolah salezijanske družbe: 1941-1944 v Porde- Ajdovš=ina. Nadaljeval je z zemljemerskim de- nonu, 1948-1949 v Este (Padova); od 1950 do 1963 lom na Goriškem in Tržaškem, za=asno se je zopet v Pordenonu kot prof. višje sred. šole, zaposlil v tržaški plinarni, ki je bila v lasti 1964-1965 v Cison di Valmarino (Treviso) in 1966- franc, delni=arske družbe. Sodeloval je pri pre- 1977 v Mugliano Veneto, kjer je bil nekaj let urejanju vodovoda v Krminu in se zavzemal tudi ravn. šole. - Leta 1978 je prišel v Trst v za vodno preskrbo Trsta po modernih na=elih salezijansko župnijo sv. Janeza Bosca na Istr- in iz kraških podtalnih virov. Uveljavil se je ski ulici. Tu je nasledil g. Antonu Resenu kot tudi kot cenilec odškodnin pri gradnji železnice spovednik in župnij, pomo=nik za slov. vernike. Reka-Zagreb in požarne škode (gledališ=e v 15. jan. 1981 je prevzel isto službo tudi v žup- Splitu 1891, Krf). - 1873 je ustanovil skupaj z niji sv. Vincenca v Trstu. To svojo službo oprav- inž. Morathom ter F. Schnablom podjetje Zivic lja skrbno, kakor je skrbno opravljal svojo in drugi (Shivitz & Comp.) s sedežem v Trstu, Profesorsko službo. Zonta 5, s trgovino s tehni=nimi predmeti in Prim.: Osebni podatki ; Letopis Cerkve na Slov. podjetje za na=rtovanje ter gradnjo tovarn, mli- 1985, 494. nov, vodovodov itn. Najve=ji podvig tega pod- Skerl jetja je bila gradnja prvega vodovoda v Cctinju 21VIC Valentin Matija, inženir-politehnik, pod- v letih 1890-91. Po smrti žene Katarine 1898 je jetnik, izumitelj, aktiven v narodnostnem in tedaj že 70-letni Ž. podjetniško dejavnost pre- Polit, življenju primor. Slovencev, r. 12. febr. pustil zvestemu partnerju Schoeffmannu. Ob 1828 v Skopem na Krasu, u. 19. jun. 1917 v Trstu. inženirsko-podjetniški je razvil tudi obsežno izu- Izhaja iz stare svobodnjaške in vseskozi narod- miteljsko dejavnost in je avtor 11 avstr. pa- nostno zavedne družine, o=e Josip (1797-1879), tentov: odprto ognjiš=e za koks (prijava 1868), kmet, mati Ana Orel (1808-1870), starša osmim vodna turbina (1870), kalorifer (1871), =rpalka otrokom, Valentin prvorojenec. Politehniko je za vino (1878), stroj za drobljenje premoga študiral na Dunaju, kjer se je 1848 udeležil (1888), razprševalec žvepla (1892), ustnik za škro- mar=ne revolucije, bil je tudi =lan akademske pilnico za trto (1892), ro=na škropilnica proti legije, po obnovi polit, režima se je moral za- peronospori (1892, Z-=ev komercialno najuspeš- =asno zate=i domov, nato se je vrnil na Dunaj nejši patent), plug za težko dostopne terene In 1850 kon=al študij politehnike. V letih 1851- (1903), ventil za izravnavanje pritiskov (1903). 55 je služboval kot tehni=ni risar in na=rto- S temi patenti sodi Ž. med najuspešnejše slov. valec v industriji na Dunaju, v Bolzanu in izumitelje pred prvo svet. vojno. - Posebnega Gradcu. 1855 se je vrnil domov; ker ni mogel pomena je 2-=evo inovacijsko delo na podro=ju dobiti državne službe, se je preživljal s samo- letalstva. Ko so napredni kova=i Bav=arji iz- stojnim na=rtovanjem ter izvajanjem tehni=nih delovali in preskušali v Lokavcu pri Ajdovš=ini del, posebej že stavb, cest, vodnjakov in napa- v letih 1866-69 prvo pri nas znano letalo, je 2. jališ=. Svojo dejavnost je širil po Krasu in na- gradil v istem kraju vodno žago. Prav verjetno posled prenesel v Trst, kjer je sprva sodeloval je to spodbudilo njegovo letalsko delo, v za- 2IŽA 408

=etku predvsem teoretska razmišljanja in mo- da bi s tehnologijo iz srede 19. stol. razrešil delne poskuse. Do 1893 pa si je že izdelal lasten probleme helikopterskega letenja, ki jih je pri- koncept lete=e naprave: opustil je misel na aero- vedla v fazo uporabne izrabe šele letalska teh- stati=ne naprave (balone in zrakoplove), pa tudi nika sredi 20. stol., je 2. požel tudi nemalo na aerodinami=ne naprave s poševno vleko no- kritike naprednejših sodobnikov, sedaj pa gle- silnih ploskev skozi zrak, in se navduševal za da slov. letalska zgod. v njem starosto svojega naprave, ki bi se lahko dvigale in spuš=ale na- pionirskega obdobja. - Kot borec za narodnost- vpi=no, lahko pa bi tudi lebdele v zraku. V ta ne pravice in ekonomski obstoj Slov. v Trstu namen je izoblikoval zamisel za nekakšen he- je 2. sodeloval z najvidnejšimi slov. osebnost- likopter, ki pa naj bi imel rotorje na vodorav- mi iz tedanjega trž. polit, življenja: Ivanom nih oseh (!). 1893 je videl v glasilu avstr. inž. Dolinarjem, Gustavom Gregorinom, Ivanom Na- in arhit. projekt za takšno napravo, delo dr. Ji- bergojem, Štefanom Nadliškom idr. 1884 je bil rija (Georga) Wellnerja, univ. prof. v Brnu in izvoljen za odbornika V. volilnega okraja trž. enega takratnih vodilnih teoretikov letalstva v okolice (Op=ine, Trcb=e, Padri=e, Bazovica) in Avstro-Ogrski. Zaradi podobnosti svoje zamisli se v mestnem svetu z »redko neustrašenostjo« z Wellnerjevim na=rtom je nadaljeval z delom boril za slov. šolstvo in narodnostne pravice. 1886 na tem projektu tudi potem, ko ga je sam je bil ponovno izvoljen, a volitve so bile raz- avtor opustil. Posvetil se je predvsem na=rto- veljavljene, polit, spletke pa so prepre=ile 2-=evo vanju rotorja in se pri tem toliko oddaljil od ponovno izvolitev. Sodeloval- je pri ustanavlja- Wellnerjevih predvidevanj, da se je rešil epi- nju in delovanju slov. =italnic v Rojanu in dru- gonstva. Konec 1909 je zamisel za svoj »letalnik« god, trž. Sokola, Delavskega podpornega društva, predstavil na predavanju v slov. Trgovskem izo- polit, društva Edinost z istoimenskim glasilom, braževalnem društvu v Trstu, kjer je demon- Kmetijske družbe za Trst in okolico ter Tr- striral tudi delovanje modela in tako navdušil žaške posojilnice in hranilnice, ki ji je postal ob=instvo, da se je ogrelo za podporo delniške- 1891 prvi ravn. 2. se je zavedal pomembnosti mu društvu za razvoj in izdelovanje takšnih ekonomskega dejavnika za enakovredno delova- naprav ter njihovo izrabo v javnem prometu. nje in obstoj Slov. v Trstu, ta motiv je bil tudi To je bila nedvomno prva delniška družba te glavno gonilo njegove inovativne in še posebej vrste na svetu. 1911 je s 600 kronami financi- letalske dejavnosti. rala industrijski poskus z 2-=evim rotorjem, Prim.: Oglasi in zapisi o poslovno-inž. dejav- temu poskusu pa naj bi sledila izdelava pravega nosti v So=i 1872, 1873, E v letih 1880-93; o letal- letalnika. Poskus v tovarni Metlikovic pri sv. ski dejavnosti E od 1909 do 1914, pa tudi SN 8. febr. 1910 in S 26. jun. 1911; o izvolitvi za Andreju v Trstu je sicer potrdil vzgonsko de- trž. odb. E 1884-86; biografski posmrtni zapis lovanje rotorja, vendar pa je bilo do izdelave E 24. jun. 1917; obširen prikaz 2-=evega življe- lete=e naprave na tej osnovi še dale= (kljub nja in dela: S. Sitar, M.2., 2ivljenje in tehnika mnogim poskusom v svetu to še do danes ni 1982, št. 10 (str. 8-17), 11 (8-19), 12 (12-23); 1983, št. 3 (12-22); feljton istega avtorja Tudi Slovenci uspelo). Tako se je delniška družba, ki ji je so hoteli leteti, Dnevnik nov.-dec. 1983, in na- predsednikoval dr. Gustav Gregorin, sredi 1911 daljevanka Dvanajst patentov inž. 2ivica, Galeb osula. Neuspeh je doživel tudi s poskusom pa- 1983-84, št. 1-5; pomembno mesto pa je 2. od- tentne zaš=ite letalnika, ki tako ni postal nje- merjeno tudi v knjigi S. Sitar, Slovenci in le- talstvo 1, Lj. 1985 (posebej str. 103-14 in 403-05); gov dvanajsti patentno zaš=iteni izum. Vsemu SBL IV, 979-80. navkljub je Ž. v najskromnejših razmerah na- SAS daljeval poskuse z modeli, vendar sta mu vojna 2I2A Peter, zdravnik, r. 15. febr. 1919 v Postojni, in visoka starost onemogo=ili pomembnejše na- u. 22. mar. 1983 v Lj. O=e Pero, advokat, (po predovanje. Ž. je o svojem letalskem delu obja- narodnosti Hrvat), mati Marija Lavren=i=, go- vil tudi ve= =lankov: E 25. jun. 1911 in 16. spodinja. Po osn. š. v Lj. je maturiral na gimn. jul. 1914, Vijesnik - glasilo združenja civilnih v Lj. (1937), nato se vpisal na Medic. fak. v Lj., tehnikov kraljevine Hrvaške in Slavonije 1914 kjer je opravil prvi rigoroz. V š.l. 1940/41 je ter v brošuri Navigazione aerea guai mezzo di študiral v Bgdu, v š.l. 1942/43 pa v Zgbu. Zaradi trasporto, Trst 8. sept. 1911, ki jo je izdal v odhoda v partizane je prekinil študij. Po vojni samozaložbi. S svojim naivnim poskušanjem, je kot vojni štipendist nadaljeval študij v Zgbu 409 ZIŽMOND

(promocija 1947). Stažiral je v vojni bolnišnici man Sili= (gl. =l.), igral je razli=ne instrumente. v Lj., nato delal v vojaški saniteti v Kranju Za 2-ovo glasbeno izobrazbo pa je pomembno in Postojni. Specializiral je nevrologijo in psi- sodelovanje v orkestru XI. armadnega zbora hiatrijo 1950-54 v Lj., specialisti=ni izpit pa je it. vojske v Vidmu, ko je služil redni vojaški opravil v Bgdu. Do 1956 je delal kot nevro- rok. Od za=etka 1944 je bil v partizanih, delal Psihiater v vojni bolnišnici, ko je bil s =inom je v partiz. tiskarnah (tehnikah). Po vojni se majorja demobiliziran. Zaposlil se je na nevro- je udeležil pevovodskega te=aja pri Francetu loški kliniki v Lj., bil izvoljen za asistenta Maroltu (1945), v doma=em kraju je vodil god- (1959), sept. 1962 pa habilit. za docenta. 1966 pa bo, pev. zbor in plesni orkester. 1950 je vodil jo bil izvoljen za rednega docenta za nevrolo- glasb. š. v Ajdovš=ini, dve leti nato pa je pri=el gijo. Predaval je nevrologijo študentom psiho- službovati v tovarni cementa in azbestcementa logije na Filoz. fak. v Lj. ter študentom na v Anhovem, kjer je do 1977 vodil godbo tam- PA predmet Nevrologi j a za defektologe. Delal kajšnjega delavskoprosv. društva »Svoboda«. V Je v nevrofiziološkem laboratoriju in bil kasneje tem =asu je tudi organiziral pihalne godbe na Po 1968 šef nevroloških ambulant na Polikliniki Goriškem. Od 1979 do smrti je vodil godbo na v Lj. Bil je tudi konziliarni nevrolog na Pedia- pihala iz Tolmina. tri=ni kliniki v Lj. ter utemeljil nevrološki od- Prim.: GorLtk 4-5/1977-1978, 83-102; Arhiv ZKO delek na tej kliniki. - Stiri leta je delal kot šef Nova Gor. levropsihiatri=ne službe libijskega socialnega BolS Zavarovanja v Tripoliju. - Upokojen je bil 1972. 2I2MOND KOFOL Milojka, roj. SIMCIC, kultur- Po upokojitvi je delal v Lj. v bolnišnici dr. Pe- na delavka, publicistka, pisateljica, r. 24. apr. tra Deržaja kot nevrolog. - Med študijem je bil 1948 v Ren=ah pri Novi Gor., kjer živi z družino. =lan levi=arskega Študentskega kluba in v le- O=e Serafin Sim=i=, zidar, mati Olga Rusjan, tih 1938-39 tajnik takratnega Društva medicin- gospodinja. Osn. š. v Ren=ah, gimn. v Novi Gor. cev. Bil je =lan SKOJa in aktivist OF od 1941 1986 se je vpisala na lj. Filoz. fak., kjer študira do 1943. Po prihodu v partizane je bil pomo=nik it. in etnologijo. Študira tudi na Duhovni uni- "Pravnika bolnišnice Kanižarica, nato eno leto verzi v Lj. Z liter, delovanjem je pri=ela 1977, sanitetni referent Oficirske šole GS NOV in ko je bila izbrana na 5. republ. sre=anju lite- POSD, zadnje mesece vojne je bil sanitetni re- ratov za=etnikov v Gradiš=u v Slov. Goricah. ferent Gub=eve brigade. - 1958 je bil na Studij- Istega leta je pri=ela objavljati v liter, revijah skem izpopolnjevanju v Franciji (Nancy, Pariz). in nastopati na liter, sre=anjih. Tako je na- 1962 se je strok, izpopolnjeval na Dunaju. So- stopila na Pedag. akad. v Lj., v Murski Soboti, deloval je na kongresih jsl. nevropsihiatrov v Medvodah, Tolminu, Novi Gor.; objavljala je Novem Sadu (1953), Sarajevu (1960), Ohridu v liter, reviji Mentor, Mladih potih, PrimSre=, (1962) in Novem Sadu (1964), udeležil se je tudi dolenjski reviji Samorastniška beseda, v =aso- kongresa nevropsihiatrov v Londonu 1960. Na- pisu PrimN, v tovarniškem =asopisu Gostola itd. pisal je ve= strok, =lankov (ZdrV, Med. Razgl, Od 1980 do 1983 je kot zunanja sodelavka pri- Proteus). Izdal je tudi u=benik Izbrana poglavja pravila za Radio Koper ve= liter, oddaj s kul- 'Z splošne nevrotogije (1964) ter ve= poljudnih tur, podro=ja. Sodelovala je na Radiu Sja v od- =lankov. daji Vro=e-hladno na temo iz mladinske proble- Prim.: Krstni list žup. ur. Postojna; Poro=ilo matike. V tem =asu, vklju=no 1984, je bila za- sestre dr. Brede Mally; SBL IV, 980-81 in tam poslena v komerciali tovarne Gostol, obenem navedena liter. pa obiskovala Filmsko šolo v Lj. Od 1983 piše A. Pr. rad. igre, ki sta jih oddajala Radio Koper in *I2MOND Franc, kapelnik, glasbeni pedagog, Radio Trst A. Rad. igra Kola in raze je bila r' 4. jan. 1918 v Sentjoštu pri Novem mestu, napisana kot diplomska predstava za AGRFT u- 31. okt. 1987 v Šempetru pri Gor. O=e Franc in tam tudi predvajana. Na nate=ajih za rad. z Vogrskega, mati Marija Marvin prav od tam; igre Radia Koper je prejela ve= nagrad. Radio °b Ž-ovem rojstvu je družina živela v begunstvu, Trst A je realiziral poleg rad. igre Koža in raze ^sn. š. je obiskoval na Vogrskem, izu=il se je (1984) igre No=ni gost in Besedovanje besed v 2a kroja=a. Prvi glasbeni pouk mu je dal Ro- rež. M. Sosi=a (1985) ter Moški za omaro (1991) 2LEBNIK 410

v rež. J. Babica. Za =rtico Kaštelsko jutro je diju na klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. (1929-37) 1984 prejela prvo nagrado pri reviji Naši raz- se je vpisal na filoz. in pedag. na FF v Lj. gledi, 1985 pa drugo nagrado revije Mladika Promoviral je (1941) z disertacijo Emocionalna za prozo Bernardova odlo=itev. Pisala je tudi struktura eudajmonije (1941 delno objavljena, za oder, tako dramo Odmiki za PDG, dramo 13 str.). Sept. 1941 je pristopil k OF, 1942-43 Posebna vzgoja Nine Strmi=nik za nate=aj mrb- interniran v Gonarsu. Po osvoboditvi se je za- ske Drame. - Prvo zbirko novel Polovica ienske poslil pri Propagandni komisiji IOOF in na je objavila 1990 pri Zal. Lipa v Kopru. Knjiga Ministrstvu za zdravstvo v Lj. (v knjižnici od- je vzbudila zanimanje pri bralcih in pri kritiki. delka za zdravstveno vzgojo). Z letom 1946 se Posebno pozornost ji je odmeril vseslov. tisk. je posvetil pedagoškemu delu: 1946-48 na gimn. 1991 je prejela nagrado za filmsko zgodbo pri na Jesenicah, 1948-54 na lj. u=iteljiš=u; 1952-53 podjetju Viba film v Lj. Svoje liter, sodelova- inšpektor za srednješol. pouk filoz. in psihol. v nje je razširila tudi na reviji Jana in Dialogi. Lj.; od 1954 predavatelj pedag. predmetov na Revija Sodobnost je objavila 1991 novelo Justin, VPS v Lj., do 1973 tudi predstojnik oddelka Zbornik gor. liter, kluba pa Hišico iz kock. za skupne predmete; med 1963-65 predavatelj Prozo je predstavila na nastopih v raznih pri- pedag. in njene zgod. na Pedag. akad. v Mrbu; mor. krajih, sodelovala v Društvu slov. pisa- 1972 zunanji sodelavec Visoke industr. šole na teljev v podporo =etverici, njen prispevek je Reki; 1975 izredni, z 1. 1978 redni prof. na Vi- objavljen v knjigi Pisatelji za demokracijo. V soki šoli za organizacijo dela v Kranju. V =asopisu PrimN je odprla rubriko s kratkimi okviru pedagoških institucij je do upokojitve eseji iz vsakdanjega življenja; za trž. radijsko (1988) opravljal razli=ne funkcije. V dvoletju postajo je napisala niz trinajstih novel z na- 1956-57 =lan ured. bgd. revije Savremena škola, slovom Ženska v ospredju. Za isto postajo piše med 1965-67 pa mednar. glasila L' école des kritike novoizdanih knjig za rubriko Kulturni parents (Pariz), hkrati podpreds. združenja La dogodki. Dec. 1991 je izšla pri Zal. Fontana v fédération internationale pour 1'7ducation des Kopru zbirka novel Levitve. Uvodno besedo je parents et des éducateurs v Parizu. - Obsežno napisal Marjan Tomši=. 1992 je dokon=ala ro- 2-ovo strok, delo je spremljala bogata publi- man Pajkovke in boginje; nastopila je na Prem- cisti=na dejavnost. Objavil je ve= knjižnih del: skem sre=anju Primor. književnikov, napisala Ljudje tried seboj I (1955), II (1956), /// (1957); podlistek za revijo 7D. Na pisatelji=ino liter, Izbrani teksti pedagoških klasikov (1956); Lju- ustvarjanje so mo=no vplivala liter, dela it. pi- bezenska =ustva in odnosi (1957); Priro=nik za satelja Alberta Moravie, =eprav je vse prila- spolno vzgojo in pouk v osn, šoli (1960); Psiho- gojeno njenemu pogledu na svet. Verjame, da logija otroka in mladostnika I (1960), // (1963), se bo literarni trend prevesil na podro=je iz- /-/// (1969); Vajino skupno iivljenje (1961) (so- povedi. O njenem delu je napisala poglobljeno avtor); Da bi se bolje razumeli (1963); Ob=a študijo Vera Pejovi=. Kritiki in ocenjevalci uvr- zgodovina pedagogike I - II (1964); Izbrana po- š=ajo njeno prozo med nekonformisti=no pisa- glavja iz pedagogike (1964); Vajino ljubezensko nje o ženskem pogledu na svet. Priznavajo ji zorenje (1966); Druiba in socialisti=na morala, sugestivnost, iskrenost, poglobljeno obravnava- u=benik za 7. razr. (1977). V zbornikih je obja- nje ob=utljivih tem. V njenem pisanju je za- vil: Otrok med sedmim in štirinajstim letom znati potrebo po analizi in psihološki osvetlitvi (v Predavanja na Centralni ljudski univerzi, problema ženske, matere, ustvarjalke. Zna=ilen 1953); Problemi iz podro=ja psihologije v zvezi je jezik, ki je meditativno poeti=en monolog, Z mtadino na strok, šolah (v Zbornik pedagoških njeno pisanje pa ozna=ujejo kot psihološko pro- =lankov, 1953); za knjižne izdaje je prispeval zo. V pripravi za tisk ima dve zbirki novel in naslednja poglavja: Naloge in družbena priza- zbirko mladinskih zgodb. devanja na podro=ju spolne vzgoje {Na=rtovanje Prim.: Osebni podatki. družine in spolna vzgoja, 1961); Estetska vzgoja nsf (Izbrana poglavja iz pedagogike, 1964); Estetska 2LEBNIK Leon, pedagog, psiholog, filozof in vzgoja (Za družino in dom, 1968); kot skripta prevajalec, r. 29. jan. 1918 v Materiji. O=e Er- Pedagoška psihologija (Kranj, 1982) in kot za- nest, orožnik, mati Josipina štrucelj. Po štu- piski predavanj Uvod v pedagoško antropolo- 411 ZNIDAR

Šijo dela z zgodovino pedagogike (Kranj, 1983). =etrti letnik bogoslovja, je postal kaplan na Z-ova bibliografija obsega vrsto strok, =lankov Srpenici. Med leti 1864-68 je bil kapi. v Kobaridu, m razprav, mdr.: Klemu=ev pogled na Vebrovo sledilo je službovanje na tolminskih Ponikvah knjigo (DS 1940); Psihološka struktura sodobne (1868-70), v desetletju 1871-80 je bil vikar na mladine (Dejanje 1940); ocena Tovarišije E. Koc- Banjšicah, od tod pa je prišel v Gradno v Br- beka (NS 1951); O nekaterih vprašanjih estetske dih. 22. okt. 1908 je stopil v pokoj in se preselil vzgoje v šoli (SodP 1955); O nesprejemljivi kri- v Šempeter pri Gor. - Z. se je kot publicist Hki naše pedagoške znanosti (SodP 1958); Pro- uveljavljal že v letih bogoslovja. V Slovenskem blematika spolne vzgoje (SodP 1961); Estetska glasniku se je 1859 (str. 155) zavzemal za po- vzgoja kot splošno na=elo našega pouka (SodP =astitev sv. Cirila in Metoda, nato se je oglašal 1962); Nekaj predmetnih estetsko-vzgojnih vi- v N, med drugim je objavil prispevek Sloven- dikov pri pouku (SodP 1963); Druibeni vplivi in stvo na Goriškem (N 15. in 29. avg. 1860, str. vZgojni problemi (SodP 1965); Moralno zorenje 259-60, 276). V svojih dopisih je pri uveljavljanju v puberteti (SodP 1969); Otrokova domišljija prvin slov. narodnega programa pokazal ve=jo (Otrok in družina 1959); Mednarodna zveza šot radikalnost kot Andrej Maruši=, ki je veljal za starše in vzgojitelje (Otrok in družina 1964); v šestdesetih letih za vodilno slov. polit, oseb- Delo za starše v Parizu, Položaj in naloge pe- nost na Gor. V slov. tisk (N, ZD, Domovina) je dagogike (NRazgl 1965); Zdravstvena vzgojenost - dopisoval tudi s Srpenice in zlasti iz Kobarida. sestavina zrele osebnosti? (PCZ 1965); Spomini V Srpenici je zasnoval zasilno ž., tu pa se je "i izpovedi - ob knjigi J. Vidmar, Obrazi (Sd tudi bolj podrobno seznanil s problemi Beneške 1980); Sodobne smeri v pedagogiki na Zahodu Slovenije in Rezije. V ZD (1. apr. 1864, str. 79-80) (Organizacija in kadri, 1982); O nalogah estetske je v dopisu Od rezijanske meje pisal, da se vZgoje v prihodnosti (Organizacija in kadri, slov. duhovniki v videmski nadškofiji ne mo- l984).

šteto izvirnih, zelo koristnih rezultatov. »Njego- naju (1878) je u=il na gimn. v Gradcu (1879-82), vo poznavanje stroke je bilo na svetovnem ni- 1882 je postal prof. na Veliki gimn. v Sarajevu, voju, njegovi izsledki tudi prakti=no izvedljivi, kjer je u=il do smrti. - V študentovskih letih zamisli o bodo=i vodni ureditvi (vodna oskrba, in nekaj še pozneje je dopisoval v SN; poro=al regulacije, izraba vodnih sil) velikopotezni in je v nekaterih stalnih rubrikah (Z Notranjskega, Se danes aktualni« (S. Lapajne, SBL IV, 994). S Prema, Iz Ilir. Bistrice, Iz Kotjanov itd.) o Rezultate znanstvenega raziskovanja je posredo- krajevnih dogodkih in razmerah. 1880 je izdal val študentom pri svojem pedagoškem delu. knjigo Oko in vid. Strok, =lanke je objavil v Prirejal je in vodil predavanja (po 20 ur na LZ (1881, 1883), prav tam tudi poezijo (1882), v teden) in vaje. Snov predmeta vodne zgradbe, SN (1879-80, 1896) je pisal tudi prozne sestavke, ki jo je predaval, zaobjema danes 8 samostoj- objavil je tudi knjižna poro=ila (npr. sarajev- nih predmetov (hidrologija, hidravlika, izraba ska revija Nada - 1901-03, sarajevski Školski vodnih sil, prometna, sanitarna in gospodarska vjesnik 1901, 1903, dunajski Jug 1901). V ocenah hidrotehnika, fundiranje, geomehanika). Ukvar- slov. literature je bil dokaj konservativen, ven- jal se je s problematiko vodnih tokov, Alijevije- dar naklonjen slov. moderni. Slovel je kot ro- vo teorijo vodnega udara, problematiko nadpri- doljub (njegov nagovor ob slov.-hrv. obisku Pra- tiskov ob zapiranju zasunkov, z obdelavo lupin ge 1885 je vzbudil pozornost oblasti in je za- za rezervoarje in samonosne cevovode, teorijo radi tega imel težave). Delal je v javnem živ- nosilcev na elasti=ni podlagi ter mehaniko. O ljenju Sarajeva (podpreds. hrv. pev. društva navedeni snovi je veliko napisal, a tega ni ure- Trebevi7, soustanovitelj društva Slovensko omiz- dil za objavo. Pri obravnavi strok, snovi je je, ki se je sestajalo v gostilni Slov. Vidmarja, odli=no znal raz=lenjevati probleme tudi z ma- itd.). Iz prvega zakona je imel sina Cirila (gl temati=nega vidika (npr. pregledi zgrajenih do- =l.) in Bogumila (gl. =l.). linskih pregrad). Med pomembnejše študije, ki Prim.: SBL IV, 995 in tam navedena liter. jih je želel objaviti, a jih ni, spadajo: Tahime- tri=ni logaritmar visoke natan=nosti, U-nomo- Ured. gram za dolo=itev tla=nih izgub vodovodnega ZNIDARŠIC Mati=ka (Marija), pesnica, r. 16. omrežja, Nova metoda kotiranega profila za nov. 1914 v Starem trgu pri Ložu bajtarju in potek gladin v naravnem koritu, Dolo=itev op- tesarju Janezu (padel komaj 25-leten v Karpatih timalnega razmerja med velikostjo zbirne plos- v vojni 1914) ter Mariji Avsec, u. 31. avg. 1986 kve (padavin) in akumulacijsko zmogljivostjo v Lj., pokopana v Starem trgu. Po osn. š. (6 rezervoarja, Nestacionarno gibanje vode v vo- razr.) je obiskovala 3 razr. meš=. š. na Rakeku. dostanih. Varnost dolinskih pregrad itd. Nekaj 1940 je na posredovanje I. campa in B. Ma- objavljenih =lankov najdemo v raznih listih, gajna prišla v Lj. in delala v knjigoveznici npr. Dalmacija (Split, 1923: Melioracije; Opskrba Jsl. tiskarne. Po okupaciji 1941 se je vrnila v pitkom vodom), Tehnika in gospodarstvo (1935 Stari trg in tam po svojih mo=eh - bila je bolna Vodna preskrba Krasa; Program javnih del na na srcu - pomagala pri osvobodilnem boju in podro=ju hidrotehnike), Slovenec (1938, št. 15 okusila it. je=o v Trstu. Po vojni je živela v študij hidrotehnike na gradb. odd. naše tehn Lj., opravila =asn. te=aj in bila od 1946 =asni- fak.). karka pri LdP in od 1948 pri DEn. 1952 se je Prim.: SBL IV, 994-95 in tam navedena liter zaradi bolezni morala vrniti domov k materi- E.D 1956 je bila invalid, upokojena. Od I960 je ži- 2NIDAR5I< Jakob, šolnik in publicist, r. 2. jul vela v Lj. in delno doma. - Njeno življenje 1847 na Kalu pri Košani, u. 3. okt. 1903 v Sara ozna=ujejo prirojena telesna šibkost, bolehnost, jevu. O=e Gašper, kroja=, mati Katarina Vovk neizpolnjena želja po šolanju, velika navezanost Osn. š. je obiskival na Premu, v Lj. nem. nor na dom in doma=e kraje. Pesmi je pisala že malko in klas. gimn. (matura 1868). Na dunaj pred prvim odhodom od doma. Prva njena zbir- ski U je študiral matem. in fiziko (1868-71) ka Pesmi izpod Sneinika je izšla 1950. V njej Bil je najprej suplent na gimn. v Sremskih so zbrane predvsem medvojne pesmi; osrednji Karlovcih (1871-73), nato na realki v Osijeku del je posve=en rodni Notranjski, Snežniku, (1875-77). Po usposobljenostnem izpitu na Du- Loški dolini in Cerkniškemu jezeru. V naslednj1 415 2NIDARSIC

zbirki

teoreti=ne in empiri=ne raziskave sociologije Kopru. Na ve= mestih je že raziskoval njegovo prava, Anthropos 1970; Marksizam i sociologija obzidje in mestno jedro: stolp na Titovem trgu Prava, Sociologija, Bgd 1972. V knjigah je izdal (Varstvo spomenikov 24, 1982, 200-202), rene- u=benike in priro=nike, npr.: Pravo (1951 ; teorija san=no obzidje v Ul. JLA (Arheol. pregled 1985, ° državi in pravu, ustavno pravo FLRJ); Temelji 188-89), na koprski tržnici (1989), ob stolnici, drulbene in dri. ureditve FLRJ (1960); Driava v Kolarski ul. (1989) in v cerkvi sv. Klare (1989). (1963, 1965, o funkciji, tipu in obliki države); Prim, še prispevek k zgod. Kopra Inter utrum- Druibena ureditev SFRJ I-1I (1965-66, 1967); que tuta (v: Koper med Rimom in Benetkami, Struktura in zna=ilnosti jsl. družbe (1975). Ure- 1989, 15i20). Doslej je najbolj ob ve= podobnih dil je u=benik Sociologija (1962, 1964) in slov. poizkusih iz drugih okolij uspel razširiti arheol. izdaje it. marksistov P. Togliattija: Italijanska dejavnost =ez mejo na obmo=je slov. manjšine Pot v socializem (1969), Marksisti=no pojmovanje v It. Tu deluje s priborjenim soglasjem tr- Politi=ne partije delav. razreda (1975) in Izbrano žaškega spomeniškovarstvenega nadzorstva sku- delo (1976, Z. je k vsem napisal uvod) ter A. paj s slov. zamejsko arheol. ekipo (S. Flego, Gramscija Izbrana dela (1974, 2. soprev. in avtor L. Rupel), ki ji je tudi sam v nemajhni meri Uvoda). - 1978 je bil odlikovan z redom zaslug pomagal na noge. Ž-ev zamejski projekt sloni za narod s srebr, žarki. predvsem na teoreti=nem delu in topografiji. Prim.: Buttolo, SBL IV, 1014-15 in tam na- S slednjo razrešuje predvsem tiste topografske vedena liter. probleme, ki jim it. arheologija, predvsem za- Ured. radi jezikovne neukosti, ni kos. Posre=eno je ZUPAN

8, 1987, 10540, soavtor A. Horvat), izoblikoval trikrat na ex temporu v Piranu, dvakrat na pa si je tudi samosvoj odnos do arheol. in ex temporu v Lj., kjer je 1983 za »Podobe stare njene pojavnosti v prostoru, ki mu omogo=a Ljubljane« prejel prvo nagrado. izbiro problemov in iskanje tudi v nearheol. Prim.: Poro=ila o razstavah; arhiv RAITrstA; virih (npr. zgodnjesrednjeveško najdiš=e Viži- osebni podatki; lastni arhiv. nale ob Idriji - Visinale dell'Iudrio, un sito jc altomedievale in Friuli, Civiltà Padana 1, Mo- ŽVAB Drago, diplomatski in konzularni pred- dena 1989, 91-102; Vižinale ob Idrijci: sledi Sta- stavnik SFRJ, r. 21. mar. 1927 v Bubnjarcih, roslovanov. Novi Matajur 31. avg. 1989). ob=. Ozalj (R. Hrvaška), u. 23. apr. 1988 v An- Prim.: Osebni podatki in vsa našteta liter. karanu, pokopan v Kopru. O=e Vinko, železni- Svd. =arski uslužbenec, po rodu iz Krepelj na Krasu, 2VAB Adalbert - Adi, slikar samouk, r. 2. maja mati Marija Grahor, po rodu iz Vrhovelj. Po 1950 v Lj. primorskim staršem. O=e Stanislav, izselitvi v Jsl. 1919 je družina živela v Novem mati Leopolda Gomizelj. Mladost je preživel v mestu, Bubnjarcih in Metliki. 2. je pet razr. Dutovljah na Krasu, kjer je obiskoval obvezno osn. š. obiskoval v Metliki (1934-39), tri razr. šolo. Šolanje je nadaljeval v letih 1967 do 1971 gimn. v Karlovcu (193941) in =etrti razr. gimn. v Lj. na Gradb. tehn. šoli. Najprej se je za- v Novem mestu. Zaradi sodelovanja v demon- poslil kot pripravnik v gradbenem podjetju stracijah proti okupatorju je bil 12. dec. 1942 Slovenijaceste. Vojaš=ino je služil od 1973 do aretiran, zaprt in izklju=en iz gimn. z izgubo 1975. Od 1979 je zaposlen v podjetju IMP Lj., pravice vpisa v katerokoli šolo na obmo=ju kjer je najprej opravljal razli=na dela na po- tedanje Ljubljanske pokrajine. Od dec. 1942 je dro=ju tehni=no oblikovalnih risb v propagand- organizirano delal za NOB kot kurir na ob- ni službi. Nazadnje je pri istem podjetju ho- mo=ju Metlike, sept. 1943 pa je s 16. letom norarno zaposlen v oddelku za zastopstva kot vstopil v NOV kot =lan Komande mesta Metlika obdelovalec projektov - oblikovalec. - Prvi po- in bil nato od dec. 1943 do konca vojne v skusi slikarstva z oljnatimi barvami segajo v Belokranjskem odredu. Vmes je bil zajet in v osn. in sred. šolo. Intenzivneje se je za=el po- mesecih april-julij 1944 zaprt v karlovških za- sve=ati slikarstvu po vrnitvi iz vojske 1975. Med porih. Med vojno je kon=al oficirsko šolo GŠ leti 1977-79 je obiskoval ob raznih službah ve- NOV in POS v Crmošnjicah in v Metliki. V le- =erne likovne te=aje, predvsem te=aje risanja tih 1945-51 je služboval v obmejnih enotah JA na ALU. Podro=je njegove likovnosti je pred- od Tolmina do Zaje=ara in vmes v letih 1949-50 vsem risba, ki je v ve=ini primerov vezana na kon=al v Sarajevu Pehotno oficirsko šolo. V krajino in vedute kraško obalnega podro=ja. letih 1951-56 je bil sekretar Vojnega odposlan- Vidna je predvsem njegova navezanost na kra- stva JLA v Rimu, v letih 1956-65 je služboval je, iz katerih izhaja, rad pa ima tudi upodab- v Bgdu v raznih resor j ih generalštaba in za- ljanje marin. - Priljubljena tehnika mu je tudi pustil JLA s =inom rezervnega polkovnika. V akvarel oz. mešana tehnika risbe in akvarela. letih 1963-64 je kon=al šolanje na Višji vojaški Uporablja pa tudi tehniko sinteti=nih barv. Po- akademiji v Bgdu. V letih 1965-66 je služboval leg številnih kolektivnih razstav v Sji in za- v sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ in na mejstvu je Ž. samostojno razstavljal v Lipici šoli tujih jezikov v Bgdu kon=al štiri semestre 1978 z dvema razstavama v hotelih Maestoso ital. in angl. jezika, opravil ve= strok, izpitov in Club; razstavo je ponovil leto kasneje in iz kadrovsko-organizacijskega podro=ja, med- 1984. L. 1982 je samostojno razstavljal v Porto- nar. prava in konzularnih zadev. V letih 1967-68 rožu. Na povabilo tamkajšnjega likovnega kri- je opravljal dolžnosti sekretarja jsl. delega- tika je 1987 prikazal svoja dela v Berlinu v cije v It. za postavitev spomenika NOB padlim galeriji Buch und Kunst. 1989 je imel samo- in umrlim jsl. državljanom v Barletti, v letih stojno razstavo v repenski Kraški hiši. Leto 1969-73 je bil konzul Generalnega konzulata SFRJ kasneje pa v Peterlinovi dvorani v Trstu. - v Trstu, v letih 1974-76 pa direktor kadrovskega Velikokrat je sodeloval na kulturnih sre=anjih in splošnega sektorja trikotažne tovarne BETI gradbenih delavcev Sje in na najrazli=nejših v Metliki. V letih 1976-80 je opravljal dolžnost ex temporih in slikarskih kolonijah. Med njimi sekretarja komisije za mednar. odnose pri re- 423 2VAB pubi, odboru ZZB NOV Sje. - Prejel je ve= voj- =lankov v E (1884-88). Precej negativno je ocenil nih in mirnodobskih odlikovanj. V Jsli: Red Jovana Vesela Koseškega (SN 1880, št. 91-93, zaslug za narod 3. stopnje (1946), Red za hra- psevd. Slavomil). Stalno vrednost imajo bibl. brost (1946), Medaljo za vojaške zasluge (1953), prispevki o redkih slov. knjigah, starih tržaških Red za vojne zasluge 3. stopnje (1957), Red tiskih (LZ 1883-84, 1886-87). Objavil je ljudsko bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1971); povest Topolovo rebro (Kres 1882). - V Trstu je v It.: Red »Commendatore della Presidenza del- bil duša slov. narod, življenja. Po njegovi za- la Repubblica« (1971), Garibaldinska zvezda VZIP- slugi so ustanovili podruž. CMD (ministr. odlok ANPI; v Bolgariji: Bolgarska medalja (1946), 27. febr. 1886, žt. 3267, ki je 15. okt. 1888 odprlo ki jo je ob resoluciji IB vrnil. Prejel je tudi šestrazred. deško ljud. šolo s pravico javnosti ve= priznanj krajevnih skupnosti ob=ine Koper pri Sv. Jakobu v Trstu. - Psevd.: L.2., L.Zv., Ž, ter Spomenico Belokranjskega odreda in šol- ž-b. stva NOB in POS. Po upokojitvi 1974 zaradi Prim.: SBL IV, 104748 in tam navedena liter.; zdravstvenih razlogov se je z družino nastanil Koledar CMD 1915, pass. v Ankaranu, kjer je bil aktiven v družbeno-po- Jem. lit. organizacijah, predvsem v Zvezi borcev in kot delegat v ob=inski skupš=ini Koper. 2VAB Vladimir, medvojni aktivist OF in par- Prim.: Podatki žene Verice 2vab (10. jan. 1992) ; tizan, r. 12. mar. 1910 v Skopem, u. spomladi =lanek J. Korena v PDk 1. maja 1988. 1945. O=e Henrik, mati Katarina Cej. Osn. š. Koren je obiskoval v Skopem, dva razr. realke v Idriji, ŽVAB Lovro, kulturnozgodovinski publicist, r. 9. izredno je dokon=al sred. šolo, po maturi pa je avg. 1852 v Dutovljah, u. 31. avg. 1888 tam. O=e študiral ekonomijo na tržaški U. 1939 je dok- Mihael, kmet, mati Marjana Vrabec, gospodinja. toriral kot ekonomist, študiral je tudi slavisti- Gimn. je obiskoval v Gor. (1864), prestopil na ko v Rimu in diplomiral 1942. Do 1930 je pri- ložnostno delal, po kon=anem šolanju pa se je realko (1868), jo nadaljeval v Trstu, vendar ni zaposlil v ban=ni službi v Trstu. Kot študent Prišel do konca. 1871-72 je odslužil enoletni voj. rok, nato je bil praktikant pri dav=nem uradu se je vklju=il v Tomaži=evo komun, gibanje, 1941 pa v partiz. gibanje. Zaradi aktivnega dela so v Trstu in opravil izpit iz višjega ra=unstva. 1876 se je hotel udeležiti vojne med Srbijo in ga jan. 1943 aretirali in zaprli v tržaške zapore. Po kapitulaciji It. je odšel ik partiz. Kot polit, Tur=ijo, odšel v Sabac, da bi vstopil v srbsko delavec je bil =lan okrož. odb. OF za Kras, vojsko, iker ni uspel, se je odpravil v Lj. Tu ga nato tajnik okrož. NOO za Kras, ob ustanovitvi je Fran=išek Leve= priporo=il Ferd. Mahru, da Podružnice Denarnega zavoda Slov. za Primor. ea je sprejel v svoj trg. u=ni zavod za u=itelja (1. jul. 1944) pa je postal namestnik preds. in zemlj., slov., nem. in shrv. 1881 je bolan za- tajnik te ustanove in opravljal knjigovodske pustil Lj. in se zdravil v doma=em kraju. Okt. in blagajniške naloge. Sedež zavoda je bil v Le- 1882 se je naselil v Trstu in se preživljal kot penjah pri Sempasu. - Dne 7. jan. 1945 so ga zasebni u=itelj jezikov. Po smrti Vikt. Dolenca (gl. =l.) je v za=etku 1888 prevzel uredništvo ujeli nem. vojaki, ga mu=ili in zaprli v gor. za- E, vendar ga je bolezen prisilila, da je odsto- pore. Njegova usoda ni znana. Nekatera poro- pil. - Ž. je bil zaveden narodnjak, nadarjen za =ila govore, da so ga nem. vojaki ustrelili na jezike. Nanj sta vplivala K. Lavri= v Gor. in gor. gradu, nekatera pa, da so ga odgnali v nem. Fr. Levstik v Lj. Kupoval je redke knjige in koncentr. taboriš=e Buchenwald, od koder se si ustvaril lepo knjižnico.

2VANUT Franc, zdravnik, •. 1. okt. 1912 v Lj., ZVANUT Matija, trgovec, kulturni delavec, r. 12. u. 12. apr. 1966 v Hustonu (ZDA), pokop, v Lj. febr. 1832 na Lozicah (pri Gaucovih), u. 5. avg. O=e Franc, poštni uslužbenec iz Lozic pri Pod- 1881 v Trstu po kratki prsni bolezni. O=e Anton, nanosu, mati Terezija Rovan iz Planine pri Ra- kmet, mati Marjana Rupnik, gospodinja. Gimn. keku. Osn. š. je obiskoval v Lj., 1932 je matu- je kon=al v Gorici, kjer je bil 1852 v 8. r. Se- riral na klas. gimn. v Lj. Medicino je Študiral verjev štipendist. Po družinskem izro=ilu naj v Lj. in Zgbu, kjer je promoviral (29. apr. 1938). bi nameraval študirati pravo na Dunaju, toda Po stažu in vojaški obveznosti se je speciali- nevarnost vpoklica v vojsko 1859 naj bi mu bila ziral iz kirurgije na kirurškem oddelku Splošne to prepre=ila. Pred vojaško suknjo naj bi se bil bolnišnice v Lj. in opravil specialisti=ni izpit (1944). Nato je bil interniran v Dachauu. 1945 rešil z zaposlitvijo pri svaku Andreju Danevu na je prevzel kirurški oddelek v Vipavi in ga vo- Op=inah, ki je bil vojni dobavitelj. Ker mu je dil do 1948, ko se je vrnil na kliniko v Lj. 1949 bilo takrat že 27 let, se to ne zdi verjeten raz- je bil izvoljen za asistenta te klinike in 1965 log za opustitev nadaljnjega študija. Kasneje za docenta za kirurgijo na Medic. fak. U v Lj. - se je zaposlil v Trstu pri lesni industriji Schiff- Takoj po vrnitvi iz Vipave, kjer je organiziral mann & Lautmann, kjer je bil ob smrti Proku- prvi kirurški oddelek na osvobojenem Primor- rist. Bil je tudi družabnik pri tvrdki Milesich & skem, je prevzel vodstvo nezgodnega oddelka Pipan. Kot družabnik pri banki Slovenija je in ga vodil vrsto let. Kot štipendist se je iz- imel veliko gospodarsko izgubo. Dne 17. sept. popolnjeval v Angliji in Avstriji. Bil je prvi 1866 se je poro=il z Marijo Kogovšek iz Lj. in slov. kirurg, ki se je posvetil poškodbam in imel z njo ve= otrok, katerih ve=ina je umrla postavil prvi slov. kirurški oddelek za poškod- v rani mladosti. V letih 1861-62 se je spoprija- be. Uvedel je metodo operativnega zdravljenja teljil s Franom Levstikom, s katerim si je do- zlomov goleni z vijakom in metodo zlomov pisoval do smrti (7 pisem v NUK). V Trstu je hrbtenice in cevastih kosti s ploš=icami in vi- tudi nabiral naro=nike za Levstikovega Pavliho, jaki. Predaval ni samo na Medic, fak., ampak tudi na višjih šolah za medicinske sestre in sodeloval pa je pri tržaškem Juriju s pušo. Bil rentgenske tehnike, kakor tudi na mnogih te- je =lan mnogih slov. društev, ve= let pa je =ajih za prvo pomo=. Napisal je ve= poljudnih bil preds. rojanske =italnice. Podpiral je slov. =lankov in bil z Janezom Mil=inskim soavtor slovstvo in liter, zavode ter Delavsko podporno publikacije Poškodbe v elektrogospodarstvu in društvo. prva pomo=, 1955, 3. izd. 1970, prevod v shrv. Prim.: Mati=ne knjige Šembid (Podnanos) in (Bgd 1963). Sv. Anton v Trstu; Izvestja gor. gimn.; E 10. Prim.: SBL IV, 104849 in tam navedena liter. avg. 1881; LZ 1916, 372-74. A. Pr. Samo Pahor DODATEK V Dodatku so gesla - imena, ki so v PSBL izpadla iz nepoznanja, premalo podatkov, mlajši se tedaj še niso dovolj uveljavili. Že v Uvodu v prvi snopi= je bil zato napovedan Dodatek, ki ga sedaj objavljamo. Dodatek je navadno v samostojnem zvezku, =e je obsežnejši. Pri PSBL pa je ostalo od Z in Ž samo 129 gesel, kar je premalo za samo- stojen snopi=, za Dodatek pa se je nabralo nad 650 gesel, preve= za dva snopi=a. Zato smo v 18. snopi=u združili Z in 2 z A in nekaj B iz Dodatka, da bo šlo ostalo v zadnja dva snopi=a.

ŽE OPISANIH GESEL NE DOPOLNJUJEMO, KER SE PRI ŽIVIH LJUDEH PODATKI STALNO SPREMINJAJO. 427 ABRSCEK A

ABRAM Janez, redovnik, •. 26. Jan. 1897 v Slavini, prevzel službo magistra novincev in jo opravljal u- 16. dec. 1938 v Varni pri Brixenu. O=e Franc, 12 let. Leta 1909 je skušal zaradi bolezni prevzeti kmet, mati Helena Figar. H kapucinom je vsto- kakšno drugo službo, a je šlo le s težavo. - Bil pil 30. dec. 1916 in dobil ime Venceslav (slovesne je izredno delaven mož, skrben dušni pastir in *aobljube 13. apr. 1921). Najprej je študiral v priljubljen pomo=nik in svetovalec. Orientalskem institutu v Palermu; v noviciat je v Prim.: Žup. arhiv v Slavini; arhiv vrhovnega stopil na Bavarskem, kjer je tudi kon=al študij vodstva kapucinov v Rimu; Janez Zabukovec, filoz. Teol. je kon=al v Rimu, mašniško posve- Slavina, Lj. 1910, 294. 7enje je prejel 29. jan. 1923. Po posve=enju je Skerl °stal že v Rimu, kjer je nadaljeval študije. 1925 ABRAMIC Jernej, kajakaš, r. 17. dec. 1964 v s ° ga poslali v Sofijo v Bolgariji, kjer je ostal Postojni, živi v Solkanu. O=e Avgust, delavec do 1932. V Bolgariji je misijonaril in urejal list v kovinski industriji, mati Marija Fornazari=, Istina. 1932 so ga poklicali v Rim za podtajnika gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Solkanu, v z a misijone pri generalni kuriji kapucinskega re- Novi Gor. pa poklicno š. elektro stroke (šolanje da. Ko je bil v Rimu, mu je papeška kongre- kon=al 1983). Športno disciplino kajak enosed Sacija za svete obrede poslala v pregled slov. (slalom in spust) na divjih vodah je pri=el ••••• rimskega obrednika, ki so ga potrdili 23. trenirati 1978 pri kajakaškem klubu Soške elek- nov. 1932. To je sam povedal v Slavini. Se leta trarne. Bil je ve=krat slov. republ. in jsl. drž. 1932 se je vrnil v svojo redovniško provinco v prvak v kajaku enosedu tako v slalomu kot v ßrixen (Bressanone). Tu je uspešno deloval kot spustu. 1992 je postal prvi slov. drž. prvak v dušni pastir v krajih Vipiteno, Chiusa, Silandro. kajaku enosedu (spust). Njegovi najve=ji uspe- v dijaškem semeniš=u v Varni pri Brixenu je hi so bili tretje mesto v moštveni vožnji (ka- Prevzel prof. službo. Se mladega pa ga je po jak enosed, slalom) na svet. prvenstvu v Augs- kratki bolezni pobrala smrt. Pokopan je v Varni. burgu (1985), drugo mesto med posamezniki in °il je zelo priljubljen duhovnik. drugo mesto v moštveni vožnji (kajak enosed, Prim.: Zup. arhiv v Slavirii; provinc, vodstvo slalom) na svet. prvenstvu v Bourg St. Maurice *apucinov v Palermu in Brdxenu ter vrhovno kap. v (Francija, 1987)), tretje mesto med posamezniki odstvo v Rimu in prvo mesto v moštveni vožnji (kajak eno- Skerl sed, slalom) na svet. prvenstvu na reki Savage ABRAM Luka (z redovniškim imenom Leon), re- (Maryland, ZDA, 1989). Na svet. prvenstvu 1991 dovnik misijonar, r. v župniji Slavina (v vasici v Tacnu pri Lj. je dosegel 10. mesto v vožnji selce) 28. avg. 1863, u. 7. apr. 1931 v Carigradu. posameznikov. Prvo obdobje svojega športnega O=e je bil Bartolomej, mati Marija Zorman. Kot delovanja je posve=al slalomski vožnji, kasneje mlad fant je prišel v Trst k teti Ivani Zorman je prešel na spust in delal tudi kot trener mlaj- 111 ji pomagal v sirotišnici. Ker je kazal veliko ših kajakašev. Udeležil se je številnih tekem Veselje za duhovniški stan, ga je teta poslala h v razli=nih evrop. državah ter v ZDA, tekmoval kapucinom. Ti so ga leta 1884 poslali v Plovdiv je tudi v tekmah za (kajakaški svet. pokal. v Bolgarijo, kjer je dovršil gimnazijo. Bogoslovje Prim.: Osebni podatki; Divja voda 1988/89, ln noviciat za kapucinski red je opravil v Budnji Lj. 1989, pass.; Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1991 f P i Smirni (danes Izmir) v Tur=iji. Tu je pre- B. Mar. jel mašniško posve=enje 1892. V Budnji je ostal " let in je skrbno opravljal misijonarjevo delo. ABRSCEK Emil, režiser in dramaturg, r. 27. sept Od tu so ga predstojniki poslali na grški otok 1950 v Dobravi pri Slovenjem Gradcu, živi v Syra, kjer je ostal 16 mesecev. 1897 je bil pre- Novi Gorici. O=e Alojz, tesar, mati Marija An- meš=en k Svetemu Štefanu v Carigrad, kjer je dreje, gospodinja. Osn. š. do 4. razr. v Smiklav ACCURTI 428

žu (pri Slovenjem Gradcu), nato v SI. Gradcu, likovna umetnost, se je na željo matere odlo- gimn. v Velenju, 1973 absolviral AGRFT v Lj. =il za duhovniški poklic. Obiskoval je seme- (smer glcd. radijska režija) z diplomsko pred- niš=e v Senju, na Dunaju pa je opravil poseben stavo: Janez žmavc: Podstrešje. Od 1973 v PDG, te=aj iz naravoslovnih ved. V š. 1. 1849/1850 je programski vodja Goriških sre=anj malih odrov, bil pomožni prof. za risanje in lepopisje na vodja Mlad. odra PDG, zamisel ikoncepta in iz- gimn. v Senju, naslednje leto je postal suplent, vedba Sre=anja gledališ= Alpe Jadran od 1984-87 1852 suplent na gimn. na Reki, 1856 pa prof. in dalje. Od 1973-79 6 režij v PDG, med drugim: gimn. v Kopru. Od 1865 je živel v Trstu, kjer Eksperimentalna predstava: F. Bevk: V kaver- je do 1876 na drž. gimn. predaval prirodoslov- ni, dve uspešni mladinski predstavi: Ostržek in ne predmete; nazadnje je do upokojitve (1886) Sapramiška. V tem =asu je režiral v Tuzli in u=il na Trg. akad. Med službovanjem v Kopru StG. 1980 je prevzel umetniško vodstvo festi- se je lotil raziskovanja alg in v izvestjih kopr- vala v Novi Gor. in ga vodil do 1991. V okviru ske gimn. (1858) objavil spis Cenno sulle Alghe PDG je petnajst let vodil Mlad. oder in z mla- di Capodistria. Med službovanjem v Trstu je dimi gledališkimi ljubitelji pripravil 24 premier. veliko prevajal in pripravljal mikroskopske pre- Nekatere med njimi: Mil=inski: Biadici (lut- parate. Vsa njegova zapuš=ina je ostala v tr- kovna predstava), Ula Lana Luntberg: Ni=la (obe žaškem mestnem prirodoslovnem muzeju. predstavi na zaklju=nih republ. prireditvah), V. Prim.: HBL 1, 9-10. Pe=jak: Drej=ek in trije marsov=ki, E. Abrš=ek: Ured. Pasje iivljenje Hamleta (po motivih Shakespea- ADAM Frane, sociolog, r. 23. nov. 1948 v Pivki, ra), Eva Janikovsky: Le po kom se je vrgel ta živi v Lj. Na lj. U je študiral filozofijo in pri- otrok (muzikal), E. Abrš=ek: V državi št. 203 merjalno književnost (diploma 1974), promoviral se pleše sto stvari (kabaret). Vseskozi sodelo- na zgb. U (1981). Med 1984-87 je s presledki štu- vanje z amaterskimi skupinami: Katol. prosveta diral in predaval na U v Kostanzu in Bielefeldu. v Gor. (1974); Dramska skupina Osek (1978-79); Skupaj z Velj'kom Rusom je napisal Mo= in ne- Dramska skupina Standrež (od 1979 dalje); mo= samoupravljanja (Lj. 1986, shr. prevod v Dramska družina Nova =italnica Nova Gor. (1980- Zgbu 1989). Služboval je kot raziskovalec na 82 predstava Vojna v tretjem nadstropju naj- Inštitutu za sociologijo v Lj. Objavil je serijo boljša ljubiteljska predstava v letu 1981 - ude- =lankov in razprav, v slov. jezik je prevajal ležba na Borštnikovem sre=anju); Dramska sku- sociološko liter. V letih študija je bil aktiven pina Sovodnje (ob=asno); Dramska skupina Bilje v študentskem gibanju. (od 1984 dalje). Pripravil je vrsto avtorskih re- Prim..- Kdo je kdo v Sloveniji. Lj. 1991, 5. citalov, najve= na novogor. gimn. in Liceju P. Trubarja v Gor. (veliko na Gradnikovo poezijo). Ured. Nagrade: BN (skupinska) Podstrešje 1973; PN za AGNELETTO Branko, odvetnik, politik, r. 25. Študente 1973. mar. 1920 v Trstu, kjer živi. O=e Josip, odvetnik Prim.: Osebni podatki (pismo 25. maja 1992); in politik (PSBL I, 8-9)), mati Ivanka Zidar, Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1991, 5; PDk 21. gospodinja. V slov. je mogel opraviti le 1. r. osn. jan. 1992; PdS - 20 let dramske dejavnosti, š. CMD pri Sv. Jakobu, ostalo šolanje v it. Ma- Standrež 1985, 5, 14, 16; PrimSre= 1990, at. Ill, tura 1939 na klas. lic. F. Petrarca. Pravo je štu- 579; 1991, št. 123, 607; ob posameznih premierah kritike v dnevnem =asopisju, najve= v PrimN; diral v Milanu in 1943 kon=al v Pizi z dipl. na- nekaj priložnostnih intervjujev v Avstriji, na logo iz pomorskega prava. Kot pripravnik je Madžarskem in v It. (ob festivalu Alpe Jadran); 1947 stopil v o=etovo pisarno, po odv. izpitu 1949 pogovor v oddaji na Goriškem valu po Radiu Trst A 15. jan. 1992. ostal v njej kot družabnik in jo po o=etovi smrti Sirk 1960 prevzel ter vodil do upokojitve konec 1991. Posve=al se je civilnemu in dosegel pomembne ACCURTI Josip, prirodoslovec, r. 11. avg. 1824 uspehe v zemljiškoknjižnem pravu. Dve leti je v Senju, u. 11. sept. 1907 v Trstu (Sv. Ivan, Vr- bil preds. društva Pravnik. - A. se je že kot dela). Osn. š. je kon=al v rodnem kraju, sred. š. dijak vklju=il v mlad. narodno gibanje, ki so je obiskoval v Karlovcu in Benetkah. 431 AIREY kot izhaja iz nekaterih dokumentov, ve= me- stranski noti in da se nagibajo h kompromisni secev po resoluciji še vedno gojil »divje so- rešitvi trž. vprašanja. Poleg tega je ZVU spre- vraštvo«. Resolucija informbiroja je povzro=ila jela nekaj manjših ukrepov v prid Slov., kar izredno hud razkol v komunisti=nih vrstah. Ve- je povzro=ilo precej hrupa. Slov. gledališ=e je lika ve=ina trž. komunistov, tudi slov., se je lahko nastopalo v trž. Avditoriju, nadzor nad izrekla za Stalina, Titovi pristaši so ostali od- slov. radijskimi oddajami ni bil ve= tako strog lo=no v manjšini. Jsla je za kominformista =ez in sam A. je bil baje pripravljen izro=iti Slov. no= postala »leglo nacionalizma in fašizma« in sredstva za izgradnjo kulturnega doma v mest- zaradi napa=no tolma=cnega na=ela o prolet. nem središ=u. Na=rt naj bi se ne bil uresni=il internacionalizmu se je precej Slov. odreklo zaradi odlo=nega posredovanja it. vlade pri ZVU. svoji narodnostni identiteti. Razdor na levici Novo zadržanje zah. zaveznikov je vznemirjalo je povzro=il pri it. aneksionisti=nih strankah in predstavnike it. aneksionisti=nih strank v Trstu pri ZVU veliko zadovoljstvo. Ni naklju=no, da in rimsko vlado. Oboji so vztrajali pri zahtevi, je A. po tem razkolu sklenil sept. 1948 razpisati naj tristranska nota ostane v polni veljavi. V Prve povojne upravne volitve v coni A STO za tem okviru je rektor trž. U Angelo Cammarata Pomlad 1949. Med pripravami na volitve ni bila ob odprtju akad. leta 1949/50 postavil tezo o £VU nepristranska, saj si je njen vrh želel mo=- neprekinjeni it. suverenosti nad STO. Po nje- ne uveljavitve it. aneksionisti=nih strank, tako govem mnenju se to sploh ni ustanovilo, ker da bi bila opravi=ena polit, usmeritev, ki je ni bil imenovan guverner. Cammaratova izva- izhajala iz tristranske note. Tudi zaradi tega janja niso postala samo predmet razprav na so volitve postale nekakšen plebiscit glede vr- podro=ju mednar. prava, ampak so zadobila nitve Trsta in njegovega ozemlja It. ZVU je tu- globlji polit, pomen. It. uradni krogi v Rimu di podelila volil, pravico osebam, ki so bile dne in Trstu so jih osvojili in za=eli od ZVU zah- 15. sept. 1947 it. državljani in ki so od 31. dec. tevati ve= besede pri upravljanju cone A, npr. 1948 dopolnile 21. leto starosti ter imele stalno v sodstvu. It. vlada je na tem podro=ju na svo- bivališ=e v coni A. To je bilo proti dolo=ilom jo pest imenovala nekaj visokih uradnikov. Pro- niirovne pogodbe z It. in tako so lahko volili ti koncu 1950 je celo Gino Palutan, ki ga je tiso=i beguncev iz Jsli odstopljenih krajev. Po ZVU 1948 postavila za preds. cone A, postal °stri volil, kampanji so bile volitve 12. jun. 1949 prefekt it. republike. ZVU je v teh dejanjih v trž. ob=., 19. jun. 1949 pa v okoliških ob=. videla poskus, da bi jo postopno podredili Ri- Rezultati so bili za it. aneksionisti=ne stranke mu. Na enostranske it. ukrepe je za=ela odgo- zeIo ugodni, saj so prejele 62% glasov. Plebi- varjati s potezami, ki bi javno pokazale nje- scit za It. je dobro uspel. - Toda angloamer. no oblast v coni A STO: izdelki s Trž. so mo- diplomacija je že vodila novo politiko do Jsle, rali npr. imeti natisnjen napis »made in Trie- *er so v Londonu in Washingtonu spoznali, da ste«, ladje, ki so bile registrirane v Trstu, so Je spor med Stalinom in Titom nepremostljiv. morale izobešati trž. zastavo, izobešanje it. za- Jsl. preds. so za=eli nuditi pomo=, da bi se ob- stave na javnih zgradbah pa se je omejevalo držal na oblasti. Ob hkratnem zaostrovanju hlad- itd. V tem nekoliko pregretem ozra=ju je brit. ne vojne, ki se je ponekod, npr. na Koreji, spre- obrambno min. sklenilo mar. 1951 odpoklicati menila v hud oborožen spopad, je trž. vpra- A. in ga zamenjati z gencralmajorjem Thoma- šanje izgubilo svoj pomen v medblokovski kon- som J. Wintertonom (PSBL IV, 310). A-jev od- frontaciji. Zah. zavezniki so korak za korakom hod je bil deloma posledica ne vedno lahkih °Puš=ali politiko, ki je navdihnila tristransko odnosov med brit. in amer, vojaškimi vrhovi v n°to, in za=enjali razmišljati, kako pripraviti Trstu, po drugi strani pa so s tem korakom Kogoje za kompromis med It. in Jslo glede Angloamer. dali razumeti, da bodo vztrajali pri ^TO. Tem spremembam se je morala prilaga- novih prijemih glede reševanja trž. vprašanja jati ZVU z A. na =elu. Toda ta je, kot že re- in da se bodo v coni A vedli bolj nepristran- =eno, po=asi spreminjal prejšnja stališ=a, kar sko v odnosu do It. in Slov. Generalmajor Win- Je motilo njegove nadrejene. Po drugi strani terton se je strogo držal novih smernic, ki so pa so it. nacionalisti kmalu spoznali, da Anglo- prihajale iz Londona in Washingtona, in kmalu anier. ne vztrajajo ve= za vsako ceno pri' tri- izzval odpor v krogih it. aneksionisti=nih strank. ALBERTIS 432

A. je zapustil trž. ozemlje 16. mar. 1951. Ob nega položaja ni ve= zasedel. Nato naj bi bil slovesu je'ponovno izjavil, da se mora STO ve= let od 1471 ob=inski zdravnik v Kopru. »vrniti- mati=ni domovini«, vendar je tudi opo- Spisal je pomembno razpravo o kugi De praeser- zoril na neposredna pogajanja med It. in Jslo. vatione corporum a pestilentia et de caiisis pc- Trž. župan Gianni Bartoli (PSBL I, 4142) se stilentiae et modis ejus, tiskano na Dunaju; mu je zahvalil in mu obljubil =astno meš=an- obravnaval je klini=no sliko in vzroke te bolezni- stvo, ko bo Trst vrnjen It. - A. se je iz Trsta Prim.: P. Stancovich, Biografia degli uomini odpravil v Pariz, kjer je prevzel mesto pomož- distinti dell'Istria, 1828; Ene Sje 1, 41. nega štabnega poveljnika za obveš=evalno služ- D.D. bo pri vrhovnem glavnem stanu zavezniških sil ALBREHT Ivan, duhovnik in prosvetni delavec, v Evropi, ki ga je vodil general Dwight D. Ei- r. 6. jun. 1945 v Doleh nad Idrijo (župnija Za- senhower. Nato je 1952-54 poveljeval brit. obo- vratec). O=e Franc, kmet, umorjen od partiza- roženim silam v Hong - Kongu. 1954 se je umak- nov verjetno v Teharjah jun. 1945, mati Roža- nil iz aktivne vojaške službe. - Bil je nosilec lija Pišljar, gospodinja. Osn. š. je za=el v Doleh visokih odlikovanj. 1943 je prejel =astni naslov in nadaljeval v Žireh. Gimn. je Študiral v Sred- Commander of the British Empire - CBE, 1944 nji verski šoli v Vipavi, kjer je tudi maturirala je postal Companion of the Order of the Bath - 1970 je bil na Sveti Gori posve=en v duhovnika. CB, 1951, tik pred odpoklicem, so mu zaradi Teološko fak. je kon=al 1971. Po novi maši je zaslug pri upravljanju Trsta in pri njegovi bil po nekaj mesecev kaplan v Kopru, Lokvi povojni obnovi podelili viteški naslov Knight pri Diva=i, Postojni in Tolminu. 1971-76 je bil Commander of the Order of St. Michael and St. prefekt v Malem semeniš=u v Vipavi. Od 1976-79 George - KCMG. Bil je še =lan amer. Legion župnik v Lokavcu pri Ajdovš=ini; od 1979 žup- of Merit in franc. Légion d'Honneur ter tudi nik v Ajdovš=ini. Isto=asno je od 1971 študiral odlikovan s franc. Croix de Guerre. v Lj. pedagogiko in sociologijo. Ves =as do 1991 Prim.: Demokr. 9., 16. mar. in 6. apr 1951; je na Srednji verski šoli v Vipavi predaval psi- CorrTs 13.-17. mar. 1951; GiorTs 13.-17.mar. 1951; hologijo, sociologijo, telesno kulturo in družbe- PDk 13.46. mar. 1951; B.C. Novak, Trieste 1941- 1954. La lotta politica, etnica e ideologica, Mi- no ureditev. Od 1991 na škof. gimn. v Vipavi lano 1973, pass.; N. Maganja, Trieste 1945-1949. predava sociologijo in verouk. 1975-79 =lan Sve- Nascita del movimento politico autonomo slo- ta za semen, pri Jsl. škof. konferenci. 1974-86 veno. Trst 1980, pass.; D. De Castro, La questio- =lan slov. Medškofij. katehetskega sveta. 1982-91 ne di Trieste. L'azione politica e diplomatica italiana dal 1943 al 1954, I, II, Trieste 1981, pass.; v odb. Mohorjeve družbe v Celju, nekaj =asa A. Brecelj, I gruppi politici autonomi sloveni a tudi v tajništvu MD. Od 1988 =lan Škofij, pa- Trieste 1949-1952, Trst 1983, pass.; Lieut-gen Sir storalnega sveta v Kopru. - V reviji Cerkev v Terence Aircy. Administration of postwar Trie- sedanjem svetu je objavil naslednje važnejše ste, The Times, London, 29. mar. 1983 (nekro- log); E' morto il gen. Airey, Pice. 30. mar. 1983; =lanke: Misijoni in Slovenija 2 (1968); Duhovni- Zapisek po smrti britanskega generala. Major- kovo delo za poklice 7 (1973); Mala in velika general sir Terence S. Airey in njegova tržaška semeniS=a 7 (1973); Posvetovanje v razli=nih do- tri leta in pol, PDk 3. apr. 1983; J. Pirjevec, bah

AM@R02I< Franc, zdravnik, •. 18. sept. 1895 v oddelek bolnišnice v Šempetru pri Gor. Specia- Slavini pri Prestranku, u. 11. avg. 1981 v Po- liti=ni izpit za kirurga je opravil 1963 v Lj. Upo- stojni. O=e Jože, kmet, mati Ana Križaj. Osn. š. kojen je bil 1980. - 2e pred drugo vojno se je kon=al v Slavini (1907), maturiral na gimn. v ško- ukvarjal s planinstvom. Postal je alpinist in fovih zavodih v Šentvidu nad Lj. (1915). Med =lan Gorske reševalne službe ter udeleženec prvo svet. vojno je bil vojak v 17. pešpolku slov. odprav v tuja gorstva in zlasti na Hima- od 15. nov. 1915 do razsula avstroogr. monar- lajo. O tem je pisal v =lankih doma (PV) in v hije. Obiskoval je oficirsko šolo, vendar je po- tujini. Bil je med ustanovitelji šole za hima- stal =astnik žele zadnje mesece vojne, ker je lajske sodnike v Nepalu. - Prejel je naslednja bil polit, osumljen. Vojak je bil na rumunski odlikovanja: srebrni in 3 zlate =astne znake in it. fronti. Po koncu prve svet. vojne je bil PZS, srebrni zlati =astni znak PZJ, =astni znak prostovoljec na Koroškem (Sv. Jakob v Rožu GRS, Bloudkovo in Ziherlovo plaketo ter pla- in v Podkloštru). Na medicino se je vpisal v keto TTKS Nova Gor., red dela z zlatim ven- Zgbu 1919, študij je nadaljeval 1921 na Dunaju, cem in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. kjer je bil promoviran za doktorja vsega zdra- Prim.: Osebni podatki; PrimSre= 136/1992, 514- vilstva (20. maja 1924). Do 1926 je delal kot 19. zdravnik v civilni bolnišnici v Trstu, 1927 kot A.Pr. zdravnik v Šempetru na Krasu (Pivka), nato ANTONIO Herman, elektri=ar - ban=ni uslužbe- je bil od 1. jan. 1928 zdravnik v bolnišnici v nec, pevovodja in organist, r. 2. jun. 1949 v Postojni, od 1936 dalje kot primarij. Takrat so v Sesljanu, živi v 5tivanu. O=e Franc, zidar, mati postojnski bolnišnici operirali slepi=e, želod- Marija Semoli=, gospodinja, oba iz Brestovice. ce, rcponirali izpahnjene sklepe in imobilizirali V glasbeni svet ga je 10-letnega uvedel devinski Poškodbe udov. Od osvoboditve dalje je bil ravn. žpk. Ivan Kreti=. Z obiskovanjem raznih te- te bolnišnice. - Med drugo svet. vojno je bil =ajev in osebnim študijem se je izobraževal konfiniran do nov. 1941. Nato je bil zaprt v bodisi na podro=ju instrumentalne kakor tudi Coroneu (Trst) in v Postojni, ker je bil osum- zborovske glasbe. K orglam je prvi= javno se- ljen sodelovanja s partiz. Sodeloval je z organi del 1963, od tedaj je glavni organist v devinski IX. in VII. korpusa in zdravil ranjene partizane župniji. Zadnjih 15 let redno orgia v Devinu v postojnski bolnišnici in na terenu. - Po osvo- in ob velikih praznikih tudi v štivanu. Od leta boditvi (1. jun. 1945) je postal preds. izvršnega 1972, ko je sprejel povabilo devinskih deklet, °db. Tržaškega okrožja. Aktivno je delal tudi vodi »Dekliški zbor Devin«. Med 1974-76 je vodil Pri Rde=em križu. V zborniku Ljudje in kraji c. pev. z. v Zgoniku, v letih 1979-84 me. pev. °b Pivki je objavil skice iz zgod. zdravstva z. »Lipa« iz Bazovice, med 1972-74 je igral bas- na Primorskem. Prejel je ve= odlikovanj. kitaro v ansamblu narodnozabavne glasbe Iga , Prim.: Sporo=ilo sina Acija Ambroži=a (13. ma- Radovi=a iz Nabrežine. Kot pevec in korepetitor ja 1991); Gradivo o slov. partiz. saniteti, Lj. 1979, je od ustanovitve 1966 =lan m. pev. z. »Fantje str. 94. A.Pr. izpod Grmade«. - Priredil je ve= pesmi za žen. zbor, še zlasti boži=nih in Marijinih. Hranijo ANDLOVIC Jože, zdravnik, kirurg, alpinist, r. jih v arhivih c. pev. z. v Devinu in »Dekliške- 12. nov. 1923 v Lj., živi v Šempetru pri Gor. ga z. Devin«. Od 1989 je preds. »Zadruge Gr- O=e Jože, lesni trgovec, mati Ana švigelj, ši- mada-Devin«, ki so jo devinski zbori ustano- blja in ra=unovodja v o=etovem podjetju. Osn. vili, da bi lahko postali lastniki obnovljenega *• v Lj., prav tam tudi gimn. Ker so ga it. obla- sedeža v središ=u vasi. Zadruga s svojimi kult. sti prvi dan mature (21. jun. 1942) aretirale prireditvami dopolnjuje delo pev. zborov in In nato poslale v Gonars in Treviso, je ina- skrbi za poživitev slov. kulturno-prosv. dejav- grirai jan. 1943. Na Medic. fak. U v Lj. se je nosti v Devinu in okolici. v Pisal febr. 1943. Nato je bil domobranec in Prim.: Osebni podatki; brošura ob 20-letnici Partizan in po vojni nadaljeval študij medicine DekliSkega zbora Devin, Štivan, 31. maja 1992, in diplomiral febr. 1953. Po stažu v Lj. je delal str. 2; Zgibanka »Slovesnost ob odprtju sedeža Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora De- °d 1955 do 1959 v Mostu na So=i kot splošni vin«, 13. nov. 1988; V prireditvi doma=ih zborov zdravnik, za tem je šel v službo na kirurški iz Devina in Štivana - Koncert boži=nih pesmi APPOLONIO 436 v štivanski cerkvi, PDk 7. Jan. 1986; Koncerti nih revij in =asopisov iz Sje (Dom in svet. Zvon, boži=nih pesmi že prava in lepa tradicija, NL Jutro itd.). A. je slcrivaj • pripeljal iz Gor. pi- 17. jan. 1991. salni stroj, da so ga rešili pred faš., ga skrivali M. Tav=ar v Ren=ah pri St. Fornazari=u. Tigrovci so v APPOLONIO B., trž. it. tiskar, ki je leta 1878 ti- rokavicah tipkali letake, anonimna pisma (npr. skal Antonu Klodi=u, vitezu Sabladoskemu, prvo Virg. Gaidi, ur. Giornale d'Italia med obiski izdajo igre s petjem Materin blagoslov. Prim.). A. je bil že z letom 1927 zelo aktiven Prim.: Simoni= 208; Ber=i=, Tiskarstvo na Slo- v ileg. organ. TIGR: razdeljeval je s sodelavci venskem, 186. slov. in it. ileg. protifaš. tisk celicam, ki jih Brj. je ustanovil v Ren=ah, Biljah, Bukovici, Vol=ji ARCON David, mesar, tigrovec, borec NOVJ, r. Dragi, Vogrskem, Prva=ini, Gradiš=u, Oševliku, 20. avg. 1904 pri Ar=onih (Ren=e), u. 10. febr. 1985 Ozeljanu, Sempasu in drugod, ga nosil in izro- =al kurirju na poti med Železnimi vrati in v Ren=ah. O=e Oskar, zidar, mati Angela Mozeti=. Komnom za Tržaško. Istemu kurirju je izro=il Po vrnitvi iz begunstva se je pri o=etu u=il zidar- tudi zajeten paket letakov za bojkotiranje faš. stva, 1921 se zaposlil kot mesarski pomo=nik v volitev 24. mar. 1929. Letake je delil tudi po konzumni zadrugi v Ren=ah, nato po vrnitvi vaseh Vip. dol. in z daljnogledom nadziral vo- od vojakov 1925 vodil lastno mesnico. A. je že 16-leten sodeloval v pev. zboru, dramskem odse- liš=e v Ren=ah. Po faš. prepovedi PD, MD, TD ku 1920 obnovljenega PD Svoboda v Ren=ah. Med 1927 je zavzeto, na pobudo Z. Jelin=i=a, orga- faš. požigom prostorov PD, knjižnice, klavirja, niziral množi=ne polit, izlete =lanov PD na Tr- stelj, Erzelj, Štjak, Kucelj,

NOV. Po bitki na Stjaku so ga Nem. ujeli in Bil je ur. =asopisa Živinorejec in objavil ve= mu=ili v Koprivi in Trstu ter internirali v Haid strok, =lankov. V knjižni obliki je objavil Reja Pri Linzu. Ko ga je zavez, vojska 5. maja 1945 kuncev (Lj. 1952), Zivinozdravniški nasveti (Lj. osvobodila, je tehtal le 52 kg. Do avg. 1945 je 1953), Kun=nica (Lj. 1957), Pes moj prijatelj služil v JNA, po vrnitvi v Ren=e je z denarjem (Koper 1971) in skupaj s Francem Lo=niškarjem in hrano podpiral N00 med ZVU, ko je delal Reja perutnine (Lj. 1967). v svoji mesnici. Prim.: Ene. Sje, 1, 120; Podatki žup. urada Po- stojna. Prim.: Potrdila zapora v Gor. o aretacijah Ured. Ar=ona, njegov življenjepis in njegovo pripo- vedovanje o TIGR; T. Rutar, V Ren=ah je umrl ASQUINI Girolamo, arheolog, zgodovinar, r. v prizadevni protifašist in narodni borec ter pro- svetar David Ar=on, PDk 9. mar. 1985; Isti, Ve- Vidmu I. 1762, u. v Parmi 1. 1837. O=e grof Fabio liko ileg. literature je prenašal iz Gor. na de- Asquini, agronom, mati Elena Radetti. Hono- želo tigrovec David Ar=on, PDk 22. avg. 1984; Isti, rarni prof. arheologije in keltskega jezika na 80 let Davida Ar=ona, PrimN 7. sept. 1984. univ. v Parmi, zaslužen za krajevno zgodovino Rut Furlanije, Tridcntinskega in ozemlja Verone. Po O=enašu in 230 besedah, ki jih je 1818 prejel iz ARHAR Justin, šolnik in narodnoprosvetni de- Rezije od »plevana« Buttola (gl. =l.), je presodil: lavec, r. 17. apr. 1883 v št. Rupertu na Dolenj- skem, u. 20. apr. 1916 v Trstu. Po 4. razr. gimn. »la Lingua dei nostri Resiani è propriamente slava, o sia illirica«. Ko pa je 1822 pokazal rkp. je v Lj. nadaljeval s študijem na u=iteljiš=u slovar=ek ruskemu knezu A.S. Menjšikovu, je in diplomiral z odliko 1903. Že istega leta je le-ta deklariral isti jezik za »ruski, se pravi prišel na Ciril-Metodovo šolo k Sv. Jakobu v staroslovanski«. V neki objavi 1834 omenja iz- Trstu, toda tržaška gosposka ga ni hotela po- delovanje korb-košev ok. Mužca in v dol. Rezije. trditi. Pozneje je raz=istil svoj položaj, toda Ve= A-jevih neobj. rkp. hranijo knjižnice v Par- na CM šoli je u=il samo to leto. Naslednje leto mi, Veroni in Vidmu. Iz zapuš=ine je 1887 izšlo je odšel na c. kr. pripravnico za sred. šole v pismo grofu M. della Torre o beneškoslov. post- Trstu. 1908 je za=asno u=il na vzporednici CM nem pridigarju Antonu Podrecca (Un quare- šole na Acquedottu v Trstu. - Bil je soustano- simalista slavo. Giornale di Udine, 2. mar. 1887, vitelj in odbornik Trgovsko-obrtne zadruge v štev. 52) (gl. PSBL III, 33). Trstu. V šentjakobski tržaški

B

BAJC Drago (do 1984 tudi Karel in Carlo), fizik, zemskem morju (Kreta, Rodos). Eno leto (1982/ r. 28. nov. 1935 v Trstu, živi v Trstu in Mari- 83) je u=il na Zavodu združenega sveta v De- boru. O=e Karlo je bil delavec, mati Zora Ter- vinu. Tri leta (1983-86) je honorarno predaval =on, gospodinja, brat Marijan (gl. =l.). Osn., na U v Lj. Od 1987 pa je redno zaposlen na niž. sred. šolo in Was. licej je obiskoval v Tr- Pedag. fak. U v Mrbu, kjer predava Fiziko 1 stu, U v Madridu (1955-57) in Trstu, kjer je v in Matemati=no fiziko. - Njegovi =lanki iz sploš- ak. 1. 1962/63 diplomiral iz fizike. Podiplomski ne mehanike, mehanike teko=in in oceanogra- študij z doktoratom (1982) iz mehanskih ved fije so izšli v American Journal of Physics, pa je opravil v Lj. Tam je bil 1985 izvoljen za Bollettino di Geofisica Teorica ed Applicata, docenta za podro=je mehanika. U=il je matem. Rivista Italiana di Geofisica in v Obzorniku in fiz. na tržaških sred. Šolah, u=iteljiš=u, klas. za matem. in fiz. Ve= desetin poljudnih =lan- in znanst. liceju Fr. Prešerna. Eno leto (1967) kov z matem. in fizikalno vsebino je izšlo v je kot research assistant preživel v ZDA (Fort mladinski reviji Presek. V sodelovanju z dr. T. Collins, Colorado). Od 1968 dalje je kakih pet Pisanskim je napisal knjigo Najnujnejše o gra- let sodeloval pri tržaškem Geofizikalnem ob- fih (DMFA SRS 1985). V Zbornik za zgodovino servatoriju kot raziskovalec, udeležil se je ve= naravoslovja in tehnike 4 (Slov. matica 1979) je oceanografskih odprav v Jadranskem in Sredo- prispeval daljšo razpravo Ivan Žiga Popovi= • 439 ••••• predhodnik oceanografije. S poljudnoznanstve- (1983) ter razne publikacije o šolskem in poklic- nimi novicami je dalj =asa sodeloval pri Mla- nem usmerjanju (Informacije o šolah, Spozna- diki. Za slov. tržaški radio je pripravil serijo vaj samega sebe, Za=nem delati, Planet »Izbira«). poljudnih oddaj iz fizike. Njegov konji=ek je Prim.: Osebni podatki; 20 RO; PDk 6. dec. 1980, šah. Kot šahist nastopa za društvo Polet. Ve= 31. jan. 1985 in 13. dec. 1990; KatG 4. dec. 1980 let je vodil išahovski krožek na osn. i. Bazo- in 15. okt. 1981; NL 11. dec. 1980 in 24. jul. 1986; viški junaki in dalj =asa pisal šahovsko rubri- Dclo (Lj.) 1. febr. 1985. ko v Novem listu. Ropet Prim.: Osebni podatki; poro=ila o delu v =a- sop. BAJEC s. Darinka (krstno ime Marija-Vislava), Ropet likovna oblikovalka, r. 28. maja 1924 v Skriljah, župnija Kamnje na Vipavskem. O=e Ivan, kmet, BAJC Marijan, prevajalec, r. 8. sept. 1938 v Tr- mati Ana Krtelj, gospodinja, sestra Pavla (gl. stu, kjer tudi živi. O=e Karel, zidar, mati Zora =l.). Osn. š. (1931-36) v Skriljah, na Blanci, v Ter=on, gospodinja, brat Drago (gl. =l.). Slov. Sevnici in št. Jakobu v Slov. goricah. Gimn. v osn. š., gimn. in klas. licej F. Prešerna v Trstu Mariboru 1936, kon=ala v Lj. 1944. Nato v šoli (matura 1957), diplomiral iz družbenih ved na za umetno obrt (1948-52), potem v Beogradu, Pravni fak. tržaške U (1966). Usposobljenostna kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za upo- izpita za pou=evanje slovenš=ine (1966) ter prav- rabno umetnost - za keramiko. 1957 je postala nih in gospodar, ved (1972). Od 1958 do 1974 redni =lan Društva uporabnih umetnikov. Raz- ob=asno s krajšimi ali daljšimi presledki ho- stavljala je v sklopu Društva v Beogradu in norarno in pogodbeno napovedoval na RAITrst Novem Sadu. Bila je na študijskem spopolnje- A, kjer je tudi sicer sodeloval zlasti kot =lan vanju v Stuttgartu 1957-58, v Parizu 1959-60, RO od 1956 dalje (nad 1300 nastopov). Od 1966 pozneje še v Svici in v Holandiji. Delala je do 1976 je pou=eval na slov. sred. šolah na v Mestnem muzeju v Lj. kot restavratorska, 1961 Tržaškem slov., zgod., zemlj. in lat. (Op=ine, je postala =lan Društva likovnih oblikovalcev, Dolina, Sv. Ivan, Sv. Jakob in Prošek), splošno v Psihiatri=ni bolnišnici v Begunjah je vpeljala izobrazbo in držav, vzgojo na strok, šoli J. dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika Stefan v Trstu ter pravo in ekonomijo na Trg. in mozaik). Kot =lan Društva je imela razstave teh. zavodu Z. Zoisa v Trstu. 1970 je pou=eval v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in slovenš=ino deželne nameš=ence. Prevajalec pri Kanadi, samostojne razstave pa v Parizu, Kra- Tiskovnem uradu dežele F-Jk kot zunanji so- nju, na Bledu in v Radovljici. 1973 je postala delavec od 1971, v notranjem staležu od 1976 =lan Akademije Tommaso Campanella. V Faen- v vodstveni kvalifikaciji pravno-upravne specia- zi je dobila zlato plaketo (1968), od 1967 do 1972 lizacije. Prevajal je zlasti Uradni vestnik in Kro- pa osem diplom v It. Poleg keramike je izde- nike Avtonomne dežele F-Jk ter razne publika- lovala mozaike po na=rtih prof. Vurnika. Njeni cije iz it. v slov. in obratno. Od 1967 je vpisan so izdelki na cerkv. pro=eljih v Cerkljah in na kot publicist v

BAJEC Ivan, duhovnik, misijonar, •. 16. maja v Sevnici in St. Jakobu v Slov. goricah. Gimn. 1949 na Malem Polju v župniji Col, škofija Ko- v Mariboru (1934-38), nato u=iteljiš=e v Mariboru per. O=e Anton, kmet, mati Marija Mikuž, brat pri Šolskih sestrah. Maturirala 1934. Redovnica Pavel (gl. =l.). Osn. š. je obiskoval na Colu (od od 1943 dalje. U=ila je v Marijaniš=u (Lj.) do 1.-5. razr.) in v Skrilje k bolni teologije. Po novi maši je opravljal službo ne- materi. Tu se je ukvarjala z otroki in jih u=ila deljskega kaplana v

šele B. uvedel na fak. 1933 je bil izvedenec jsl. je izu=il za kroja=a, obenem ga je njegov brat vlade na mednar. konferenci za delovno pravo, u=itelj Ignacij nau=il orglanja. Delal je kot pc- 193940 pa ataše na Mednar. uradu za delo v vovodja in orglar v stolni cerkvi, bil pa je tudi tenevi (Švica). 1944 se je iz Lj. umaknil v Svi- preds. Krojaške zadruge (ustanovljena 1899). co v Ženevo, kjer se mu je pridružila tudi žena. Polit, se je opredeljeval za katol. tabor in bil !947 se je naselil v ZDA, na U v Chicagu je odgovorni ur. PrimL. W51 ponovno dosegel doktorat prava, 1952 do- Prim.: Gorica 6. febr. 1909, 11 ; PrimL 11. febr. bil državljanstvo ZDA in tedaj postal na Pravni 1909. fak. U v Miamiju prof. prava in bibliotekar B. Mar. z a tuje pravne knjige. Kot gostujo=i prof. (vi- BALOH MIha, gledališki in filmski igralec, svo- siting prof.) je predaval tudi v =ilu, na Kubi bodni umetnik, r. 21. maja 1928 na Jesenicah, in v Mehiki. 1967 je bil upokojen, vendar je živi ve=inoma na Bledu. O=e Lovro, velepo- Predaval do smrti. V Lj. je napisal in izdal sestnik in lesni trgovec, mati Marija Ravnikar, knjige: Izvršba na prejemke zasebnih name- gostilni=arka. Osn. š. v Dravljah pri Lj., gimn. š=encev (1929); Nameš=ensko pravo (1930); De- v Kranju, med vojno prekinil šolanje, bil =lan lavsko in nameš=ensko pravo (1933); Zaš=ita de- OF, nato konfiniran. Po vojski kon=al partiz. lavskih in nameš=enskih zaupnikov (1934); De- gimn., absolviral na AGRFT v Lj. Za=el je na- lovno pravo, splošni det (1936); Osnovi radnog stopati na Jesenicah 1947/48, nato v Drami v Prava, opšti deo (Bgd 1937); Delovnopravni zbor- Mrbu, v sezonah 1953/54 do 1959/60 v SSG v nik (1940). 11 kanonsko pravo, pastoralka). 23. dec. 1775 je do- slovenski (kranjski) jezik. O B-ovem delovanj 1 segel prvo tonzuro, 18. jan. 1778 pa diakonat. v Vipavi je malo podatkov. 1. nov. 1804 je vp ' Služboval je najprej tri leta v Vol=ah kot du- san v vipavski rojstni knjigi zadnji= kot kr- hovniški pomo=nik, nato je bil prav tam tri stitelj (kasneje so se podpisovali le duh. Ver leta za kaplana. Pet mesecev je bil tudi nad- mo=niki in kaplani); 1. avg. 1809 se omenj3 443 BARBALI6

Prvi= novi vipavski župnik in dekan Mihael s kantavtorjem Rinom Chinesejem), o rezijan- Kobau. Podatki o smrti niso ugotovljeni. - B-ov skih umetniških dosežkih (rezbar in slikarka v sodobnik, sorojak in soimenjak je bil Mihael Bili, komponist v Parizu), o odprtju kultur- Bonnes (Bonež). Rojen je bil v Kobaridu okr. nega doma, o znanstvenih posvetovanjih v Re- •20, teološke študije je opravil na Dunaju in ziji (1979 ob 50-letnici smrti J. Baudouina de Postal duhovnik 1745. Tri leta je služboval kot Courtenaya, leto za tem o pisavi rezijanš=ine). Pomo=nik v Vol=ah, nato je bil deset let du- Tudi objavo zgodovinskih prispevkov v listu hovnik v Tolminu in bil med 1766-1799 župnik je podpiral, in ko so se našli nestrpneži, ki so v Vol=ah. Mihael B. je bil kancler =edajskega napadli npr. =lanek C. Di Lenarda Storia e re- arhidiakona Jožefa Marije Marona (1753-1763). sistenza in Val Resia, jih je prepri=ljivo zavr- Prim.: G. Valentinelli, Bibliografia del Friuli. nil: Punti fermi (1979/3, 259). Sicer je že pred Venezia 1861, 337; S. Rutar, Zgod. Tolminskega, tem sledil na=elom mons. Alda Morettija (vid- Gor. 1882, 165, 167, 179; CL. Bozzi, Gorizia nel- nega odpornika iz vrst furlanskega klera): La l'età napoleonica, Gorizia 1929, 113-14; Glasilo, scienza non ha confini (1975, n. spec, 134). Ob Tolminski verski list 9/1982, št. 2 in 13/(1988, št- 4; NadškAGor.; Gradivo, ki so ga v pismih jubileju župnijskega lista je v svojem uvodniku Poslali Franc Rupnik iz Kobarida (23. marca 192&-1978 aCìnqiiant'anni a servizio della Storia, "i 4. maja 1992), Franc Kralj s Slapa pri Vi- della Cultura e della Fedo (1979/4, 261) pri- Pavi (29. apr. 1992) in Nadškof, arhiv iz Lj. (14. poro=al: pišite zgodovino, ljubite kulturo, bodite apr 1992 - >- B. Mar. trdni v veri. Sprožil je tudi nastanek komen- ÖARAZZUTTI Alfonso, duhovnik, r. 9. mar. 1931 tirane rezijanske bibliografije 1927-1979, ki je v Gouvieux-u (Seine et Oise, Francija). O=e pred knjižnim izidom (Videm 1981) najprej izšla Valentin, delavec iz Forgarie v Furlaniji, mati v nadaljevanjih na straneh rez. župnijskega li- Elisa Coletti. Bogoslovje študiral v Vidmu, po- sta. V le-tem je rezijanski »plevan« Barazzutti sve=en 1959. Med osemnajstletnim službovanjem ves =as - med drugim v uvodniku Prima U re- v Reziji (tja prišel iz Mužca-Moggio 1967, odšel siano poi lo sloveno (1980/1, 275) - zagovarjal v Susans 1984) je zelo skrbno urejal župnijsko stališ=a, s katerimi se lahko strinjamo ali raz- basilo All'ombra del Canin in odprl vrata vanj hajamo, vendar moramo priznati, da je avtor tudi rezijanš=ini: v verskih (molitvice ipd., v pisal odkrito, po svoji vesti. Deset let po pri- ^ozi in verzih) in posvetnih besedilih (prav- hodu v Rezijo se je nekako že štel za doma- '•lice, pesmice - ljudske in umetne). 1976 je v =ina in se zaskrbljeno vpraševal: «Ma scompa- Slavo lista vrnil nekdanje rezijansko ime, ki rirà allora la nostra lingua e con la lingua }e bilo tam že 1936-39 (takrat na prvem mestu la nostra cultura?» (1976/34, 159: Ampak ali bo ]tl ne kot podnaslov, v obliki Ta pud Chiani- takrat naš jezik izginil in z jezikom naia kultu- n°uo sinzo; 1976 Pad Tjanynowo Sinco, danes ra?). Med župnijskimi izdajami, ki jim je bil °d Canynowo Sinco). Vpeljal je - kot prilož- B. pobudnik in ur., velja omeniti ponatis B. nostno rubriko - kulturno stran: La pagina della de Courtcnayevih Materialov III 1913 (Christjan- CüUura, I fatti della cultura, Cultura di casa ske uzhilo) z rezijanskimi pridigami 1845-1850, n°stra, Cultura resiana ipd. Za sodelovanje je ki jim je bil tokrat dodan prevod v it. (G. *nal pridobiti tako doma=ine (G. Barbarino, D. Clemente Tomasig). c'emente, G. Clemente Tomasig, A. Di Lenardo, Prim.: 1928-1978. All'ombra del Canin J Pod estri D. in M. Di Lenardo, A. Longhino Arkë- tjanynowo sinco. Cinquant'anni di vita resiana '0vv. A. Madotto, L. Paletti, Silvana Paletti, G. attraverso le pagine del bollettino parrocchiale. Ediz. fuori commercio a cura della Pieve di °4a, R. Quaglia pa še kdo) kakor pisce od S. Maria Assunta, Resia 1981. (fotopomanjšano *"naj (M. Mati=ev, P. Merkù, A. Moretti, E. v 3 knjigah, 318 + 306 + 328 str., 4°; A. Ba- fozeti= dr.). Precej redno je spremljal knjižne razzutti je podpisan v predstavitvi na za=etku n 1. knjige in na koncu 3. knjige. revijalne objave o Reziji, poro=al (ali dal Mtv p°ro=ati) o ploš=ah in kasetah z rezijansko Pesmijo, »citiro«, zvonovi, o nastopih folklorne BARBALI6 Fran, hrvaški zgodovinar, u=itelj, *••••, pevskega zbora »Monte Canin« (temu šolski nadzornik, r. 30. jan. 1878 v Baski na Kr- bil nekakšen boter), o osojskem ansamblu ku, u. 26. jul. 1952 v Zgbu. Kot u=itelj je služ- *fožna ësen / I figli delle tenebre« (na =elu boval v Istri, bil šolski nadzornik v Pulju (1913- BARBARINO 444

18), potem do 1929 u=itelj na Suäaku (tu je bil Gre za pravo antologijsko besedilo, W je bilo tudi =lan Narodnega vije7a), nakar je prešel v že nekajkrat objavljeno in prevedeno (v knjiž- Jugoslovansko akademijo v Zgb. Najpomemb- no slovenš=ino in italijanš=ino). Te ravni ni nejŠe B-evo delo je knjiga Pu=ke škole u Istri ve= dosegel; kasnejši pesniški poskusi so ali (Pula 1918). V njem podaja iz=rpen pregled istr- razvle=eni {Zagata 1913, Rekje za noga zeca) ali skega šolstva. Reiko šolsko vprašanje je ob- konvencionalni (Dale= pogani). V pesmi Rezija delal v posebni publikaciji /tigosfoveni i Školsko (Pétris, 9) primerja avtor svojo dolino z mla- pitanje na Rijeci (Sušak 1922). Zanimala so ga denko, ki leži v travi, rožnato oble=ena, z ze- tudi vprašanja 'kult., polit, in verskega delo- lenim trakom v laseh, naokoli pa jo varujejo vanja hrv. in slov. manjšine v It. med obema Kanin in drugi vrhovi. Mikavna razširitev me- vojnama. Tako je izdal delo Vjerska sloboda taforike, znane iz rezijanskih ljudskih pesmi, Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici (Zgb vendar deluje prisiljeno in oblikovno ni iz=iš=e- 1931). Skupaj z Ivetom Mihovilovicem je se- na. Avtorju, (ki rad zahaja v hribe, je blizu stavil delo Proscription du slovène et du croate pravlji=ni živalski svet. Nabral je tudi nekaj des écoles et des églises sous la domination ljudskih pesmic, anekdot, uganko in prgiš=e italienne (1918-1943). Vse življenje je izredno vest- pregovorov (Tö ke u=ijo naši ti stari), kar men- no zbiral podatke o parlamentarnih volitvah v da ni bilo še objavljeno. V Vidmu je tajnik Istri in v Trstu. Dela ni v celoti objavil, temve= rezijanskega kulturnega krožka (Circolo cultura- le izsake, tako: Prvi parlamentarni izbori u Istri le resiano »Ta rozina dolyna«: šteje ok. 300 1848. - Sodeloval pa je Se v listih: Hrvaška ökola =lanov, prireja družabna sre=anja, folklorne na- (Pazin), Narodna prosvjeta (Pula), Hrvatski u=i- stope, predavanja ipd.). telj (Zgb), Istra (Zgb), Narodne novine (Zgb), Prim.: (A. Barazzutti), Rinasce la passione Danica, Kr=ki kalendar, D2 (Buenos Aires). Med per il resiano. All'ombra del Canin 1974/3-4, 85, deli, kï so izšla v knjigi, so že: Peroj, srbsko 88 (4 teksti, v priredbi Mar/ce Di Lenardo); M- selo u Istri i(Zgb 1935). Med važnejšimi =lanki Mati=etov, Pesem iz Rezije. Dan, 4. jun. 1974, 24-25; Isti, Poesia d'autore nel dialetto sloveno pa: O pou=avanju analfabeta i Poljedelska pro- della Resia. La battana 18/63-64, Fiume, mar. duina škola (Narodna prosvjeta 1906, 1911), Hr- 1982, 119-121; B. Pétris Autori resiani. Udine 1984, vatski i slovenski jezik u crkvama Istre (Istra 5-25. 1938), Jovan Mileti7, osnovatelj srbske škole u Mtv Trstu ï Bratovš=ina hrvatskih ljudi u Istri (Na- BARESI (BARICH) Silvano, arhitekt, r. 18. maja rodne novine 1933, 1934), The Jugoslavs of Italy 1884 v Podgradu, u. 1. febr. 1958 v Gradežu- (The Slavonic Review, London 1936), Borbe Slo- O=e Alojz, mati Tereza Požar. V mladosti se )e venaca za carevinsko vije=e u Be=u 1907 i 1911 poskusil v slikarstvu, v katerem ga je pou=eval (D2 1940). G. Cossàr. Arhitekturo je študiral na dunajski Prim.: E.S. (= Emil Stampar), B.F., HE II, Politehniki, v stavbnem ustvarjanju pa je dela' 220 • bibl.; L.C. (= Lavo Cermelj), F.B., PDk pod vplivom M. Fabianija. Izhajal je iz secesije, 1952, 189; S.Pa. (= Stjepan Pavi=i7), B.F., EJ I, vendar se je kasneje oddaljil od prvotnih ra- 365 z bibl. Brj. cionalno poudarjenih izhodiš= in je v svoja dela za=el vnašati novobaro=ne dekorativne Pr* BARBARINO Gilberto, policijski uradnik, r. 14. vine, kot so npr. girlande in grozdi. Med zgod- okt. 1936 v Chiamannace na Korziki, živi v Vid- nje stavbe sodi osn. š. v Kapucinski ul. v Gor- v mu. O=e Anton »Pani«, mati Judita Siega, vsi (1908), pala=a Villani na Korzu Italia (1926), iz Bile v Reziji. Za=el pesniti pozimi 1973/74 istem mestu pa že kaže vpliv historisti=nega ob pogledu na prve sinkove korake, ki so ga dekorativizma, podobno okrasje je uporabil tu" spomnili od doma znanih verzov »Pleši, pleši, di pri obnovi c. na Placuti. B-jeva najbolj znana =rni kus!« V prvem navdihu je zložil balado arhitektonska stvaritev je bazilika na Sveti Gon.

Pariz 1986); sociološka predstavitev študentskih dere (Franc. kult. center, Lj., maj 1986); kol. dogodkov v Parizu (Nedeljski dnevnik, dec. La cécité et la littérature, Th. de la Tempête, 1986); Éscrire slovène à Trieste {Cahiers pour Vincennes, nov. 1986); pred. Filozofija in šolska un temps. Centre G. Pompidou, marec 1987); institucija v Franciji (Univ. v Lj., apr. 1988); La présence slovène en Carinthie (Austriaca, pred. o slov. liter, v okviru srednjeevr. prostora Cahiers d'information sur l'Autriche, št. 24, jun. (Trst, maj 1988); pred. o fotografiji (Pariz, mar. 1987); predstavitev slov. pesnikov Daneta Zajca 1989, École des arts décoratifs, Strasbourg, maj in Branka Novaka (La nouvelle alternative, št. 6, 1989); pred. o estetiki fotografije pri W. Benja- jun. 1987); pogovor s Florjanom Lipušem o nje- minu in R. Barthesu (Univ. v Lj., 1989); pred. govi knjigi L'élève Tjaž (La quinzaine littéraire, La fotografia e il problema dell'immagine (Scuo- št. 490, 16731. jul.); =l. o Vilenici in srednje- la d'arte, Gorica, dec. 1989). - B. redno sodeluje evrop. liter, nagradi in =l. o posvetu Regard pri fr. radijskih in v=asih tudi telev. oddajah. de Ljubljana v okviru sre=anj o Srednji Evropi Na rad. progr. France Culture npr.: Slovénie na Institut d'histoire du temps présent (oba v entre Vienne et Trieste (26. febr. 1985); o J. Ple=- La nouvelle alternative, ät. 8, dec. 1987); =l. o niku (apr. 1986); o Jesenskem festivalu (sept. razstavi Z. Muši=a v C. G. Pompidou (Art pres- 1986); La Slovénie (v oddaji Les voix du silence se, febr. 1988); Vivre sans voir (Lettre inter- Antoina Spire, 4. okt. 1986); o filmu Le regard nationale, št. 31, mar. 1988); =l. o Alamutu V. ébloui (v oddaji Agora Gillesa Lapougea, 1987); Bartola (La quinzaine littéraire, ät. 513, 15./31. ciklus La description des tableaux (febr. 1989); jul. 1988); =l. o Petru Handkeju (La quinzaine ciklusa o vetru in o dišavah (maj 1989); ciklus littéraire, jun. 1989); A la recherche de la lu- La peinture les yeux fermés (avg. 1989); sod. mière (v nem. reviji La chambre obscure, 1989); pri odd. Le bon plaisir P. Handkeja (nov. 1989); predgovor za slov. izd. Handkejeve knjige Pi- ob predstavitvi svoje knjige Le voyeur absolu sateljev popoldan (1989); La peinture les yeux sodeloval na telev. progr. Antenne 2 v oddaji fermés (Lettre internationale, dec. 1989, nem. B. Pivota Bouillon de culture (1992). Pripravil izd.); Boris Pahor, pisatelj slovenskega Trsta. ve= oddaj za Radio Koper (v slov. in it. npr. Nekaj misli o njegovem delu in življenja (Ko- o kol. Trieste v CG. Pompidou, 1986, o slov. renine št. 28, nov. 1990). L. 1992 je izšel pri zal. liter., 1988), za Radio Trst A (1986, maj 1988), Seuil v Parizu B-jev prvenec Le voyeur absolu za telev. odd. Alpe Jadran (1986). - B. je aktiven (osem biogr. =rtic in B-jeve fotografije).

Fotozveza Jsle mu je priznala naslov kandidat (1. nagrada), Apatin (1. nagrada za kolekcijo), mojster fotografije, 1991 pa je pridobil status Omoljica (1. nagrada), Aradac (2. nagrada za mednar. mojstra fotografije. Uveljavil se je 'kot kolekcijo), Mrb. (3. nagrada za kolekcijo, med- animator kult. življenja na Primor. in 1992 v nar. razstava), Radomlje (1. nagrada), Borovo Zakojci na Cerkljanskem organiziral kvalitetno (1. nagrada za kolekcijo); 1989 - Nova Gor. (1 slikarsko kolonijo. - Kot ljubitelj fotografije je nagrada za kolekcijo), Zgb (1. nagrada za ko- prepotoval domala vse evrop. države, pa tudi lekcijo), Omoljica (1. nagrada), Radovljica (1 Indijo, Nepal in Tajsko. Svojih del ni samo nagrada), Asti, It. (velika nagrada mesta Asti), razstavljal, ampak veliko tudi objavljal v slov. 1990 - Sarajevo (2. nagrada za kolekcijo, republ in tujem tisku. Opremil je vrsto raznih kata- razstava), Omoljica (1. nagrada), Rovinj (2. na- logov, prospektov, koledarjev in drugih publi- grada), San Sebastian (=astna nagrada FIAP); kacij. Sodeloval je v monografijah oz. enciklo- 1991 - Leper, Belgija (zlata medalja), Bristol pedijah. 1992 je po petletnih pripravah izdal (=astna nagrada), Zrenjanin (1. nagrada za ko- samostojno fotomonografijo Trenutki v Goriških lekcijo), Celje (2. nagrada za kolekcijo, FIAP, Brdih (176 str., od tega 130 barvnih fotografij; mednar. razstava). s študijami (M. Breclja, A. Bassina, J. Bogata- Prim.: Osebni podatki; M. Bažato, Trenutki ja). - B. se je doslej ukvarjal pretežno z barvno v Goriških Brdih, Nova Gor. 1992. fotografijo in obravnaval številne teme. Posebej Kv6= so ga privla=ili problemi ženskega portreta in BECCIA Oskar, grafi=ni obrtnik, r. 22. febr. 1922 akta v sodobni fotografiji, letalski posnetki oz. na Vrhu (Sovodnje ob So=i), živi v Ronkah. O=e Pogledi s pti=je perspektive, pustni karnevali Mario, delavec v ladjedelnici, mati Valeria Gril. od Benetk do Ptuja, pejsaži ter nasplošno kraji Osn. š. v Ronkah, sred. in u=iteljiš=e v Gor. in ljudje kot motivika osebnega izražanja. Od- Po diplomi je bil ve= let vzgojitelj v Dijaškem likovalo ga je presenetljivo hitro fotografsko domu S. Gregor=i= v Gor. Bil je tudi =lan slov. zorenje. - Do pomladi 1992 je imel že 26 samo- komisije pri Javnem kulturnem središ=u v Ron- stojnih razstav, sodeloval je na 152 doma=ih in kah in odbornik društva Jadro. Prvo osebno mednar. skupinskih razstavah ter prejel skupno razstavo je imel 1976 v Ronkah v gal. »La Quer- kar 78 nagrad in priznanj. V razdobju 1983-91 cia«, nato je še 15 krat sodeloval v skupnih je samostojno razstavljal (ponekod ve=krat) v razstavah v zamejstvu in po It. (zadnji= v skup. Kobaridu, Novi Gor., Breginju, Tolminu, Kanalu, razstavi slov. umetnikov z Laškega v ob=inski Solkanu, dvorcu Zcmono, Idriji, Lj., Ajdovš=ini, knjižnici v Ronkah konec marca 1992). - Sedaj Celju, Mrbu, Gor., Zrenjaninu, Ba=ki Topoli, se v Trstu ukvarja z profesionalno grafiko in Dresdenu in v lastni Gal. Bažato. Pogosto je globokim tiskom, z oblikovanjem, offsetnim ti- nastopal na skupinskih razstavah v Sji (Radov- skom za velika podjetja, komercialno tiskovino, ljica, Jesenice, Nova Gor., Mrb., Radomlje, Ce- s plakati in z majhno založbo, sitotiskom (na- lje), po Jsli (Zrenjanin, Reka, Sarajevo, Novi lepke), publicitarna grafika in umetniške tisko- Sad, Zenica, Zgb, Loznica, Ba=ka Topola, Sme- vine. Oblikuje in interpretira grafiko po naro- derevo, Borovo, Valjevo, Osijek, Apatin, Bgd, =ilu in je opremil platnice raznih revij in glasil Varaždin, Doboj,

BELIJA (BELIA) Pravdoje (Justus), gozdarski Za tržaškega škofa je bil imenovan 17. okt. strokovnjak, r. 2. nov. 1853 v Malih Zabijah 1977, v škofa je bil posve=en v Veroni 27. nov. pri Ajdovš=ini, u. 15. jul. 1923 v Rabu na otoku 1977. Na njegovo željo so pri posvetitvi sodelo- Rabu. Obiskoval je Dežel, kmetij, š. v Gor. vali tudi Slovenci iz Trsta: cerkveni pev. zbor (1877/78) in diplomiral 1882 na Gospodar, go- iz Rojana je pri maši zapel dve pesmi: O, kam, zdar, u=iliš=u v Križevcih. Na Rab je prišel Gospod in Novo zapoved. Pri darovanju sta ne- 1883 in bil od 1886-1920 gozdar, referent ob=ine sla k škofu Ana Batagelj skedenj ski kruh in Rab. Takoj se je lotil pogozdovanja Raba in Pa- Ottavio Pisani sod=ek vina. Vodstvo trž. škofije ga. Mestni park je zasadil 1890. Poleg z gozdar, je prevzel v stolnici sv. Justa na praznik Brez- se je bavil tudi s floro. Sodeloval je z znanim madežne 8. dec. 1977. - V Trstu je zavzeto za- hrv. strok. prof. Dragutinom Mircem, ki je z nje- =el z delom z željo, da bi trž. škofiji dal no- govo pomo=jo napisal obsežno knjigo Flora i vega veselja in navdušenja za božjo stvar. Sre=al fauna otoka Raba. Od 1887 se omenja B. v bo- se je takoj z že za=rtanim zborovanjem »Trst - gati liter, o Rabu ne samo kot gozdar, strok., kristjan iz o=i v o=i«, ki ga je napovedal že ampak tudi kot pomemben turisti=ni delavec. apostolski administrator gor. nadškof Peter Bil je stalni spremljevalec vseh potopiscev in Cocolin 1. jul. 1977. S tem delom so za=eli v tujcev, ki so pisali o Rabu, isto=asno pa 1889 jan. 1978 in ga slovesno zaklju=ili 10. dec. 1978. tolma= nem. jezika, ko so prišli prvi predstav- Postavljenih je bilo deset komisij, med njimi niki z Dunaja, da bi se z ob=ino Rab dogovo- je =etrta obravnavala probleme slov. skupnosti. rili o izgradnji turisti=nega Raba. 1909 je zgra- V glavnem so se katoli=ani zavzeli za to delo dil Penzion Belia in prvi uvedel teko=o vodo in zasnovali kar precej konkretnih in zadovolji- po sobah. Odlikoval se je kot družbeno polit, vih sklepov in predlogov. O zborovanju je v delavec in aktivno sodeloval v hrv. klubu na jun. 1980 izšla posebna knjiga, ki obsega poro- Rabu pri ohranjanju narodnega duha pod av- =ila o zasedanjih, sklepih in predlogih (Trieste • stroogr. monarhijo, posebno pa pod it. oku- cristiani a confronto, str. 451). Kot slovesen za- pacijo otoka od 1918-21. Leta 1913 je organiziral klju=ek zborovanja je bilo skupno romanje v mestno glasbeno društvo in bil njegov prvi Rim od 3. do 5. sept. 1979. Pri avdienci je papež preds. - Po smrti so mu 1924 postavili spomin- tudi v sloven, rekel med drugim: »Pozdravljam sko ploš=o v mestnem parku, 1974 pa doprsni vas posebej, s prisr=no željo, da bi bila vaša kip. izvirna kulturna identiteta, vklju=ena v obseg Prim.: Podatki Vjekoslava Legata, Rab; Šu- družbenega in cerkvenega življenja, za vas in mar, encik. I, 54. za vse resni=en prispevek duhovnega bogastva Jem. ter po=elo vedno bolj plodonosne povezanosti BELLOMI Lovrenc, škof, r. 3. jan. 1929 v Veroni. v mislih in delih v Jezusa Kristusa.« Tega vo- O=e Igino, tramvajski uslužbenec, mati Marija š=ila se je škof Bellomi skušal vedno držati, Caliari. Vse šole je opravil v Veroni: osn., sred. predvsem kar zadeva Slovence. V njem smo v Malem semeniš=u in bogoslovje. V mašnika našli prijatelja, ki pozna naš jezik, posebej pa je bil posve=en v Veroni 8. jul. 1951. Službe: še našo kulturo in našo zavzetost za božje. od 1951 do 1953 je bil najprej župnij, kaplan Vse to skuša poglobiti s stalnim poudarjanjem, v Peschieri del Garda, nato pa v župniji Brez- da je potrebna nova evangelizacija, =lovekova madežnega Srca v Veroni. Od 1953 do 1962 je rast, kateheza, zlasti za odrasle, in povezanost bil škofov tajnik v Veroni, nato v Livornu in z vsemi elementi v dušnem pastirstvu. - Ni kon=no v Gorici, vedno pri škofu-nadškofu An- mogo=e našteti vseh njegovih govorov, konfe- dreju Pangraziu. Od 1962 do 1977 je imel v Ve- renc in sre=anj (tudi v Lj. in v Kopru), duhov- roni razne službe: ravn. zavoda »Don Mazza«, nih obnov in duhovnih vaj v trž. škofiji in župnik v župniji Svete Trojice, škofij, asistent izven nje, =asopisnih prispevkov. Vedno je pri- pri Rinascita cristiana in FUCI, verou=itelj na pravljen, da s svojo besedo pojasni božji nauk raznih drž. in nedrž. šolah, ravn. univerz, katol. in raz=leni moralne zahteve. Slovenci pri tem središ=a in škofij, asistent A.C.I. Od 1971 do niso izvzeti. Njegova pastirska pisma in nago- 1977 je bil isto=asno tudi glavni duhovni asi- vori so objavljeni v škofij, uradnem listu (Bol- stent na katol. univ. Jezusovega Srca v Milanu. - lettino della diocesi di Trieste), deloma tudi v 457 BELTRAM slov. jeziku. Nekaj njegovih poslanic je izšlo skrbi, težav, a tudi veselja mu je pripravil tudi v posebnih knjižicah, tako npr.: Pastoralni papežev obisk v Trstu v maju 1992. na=rt za duhovniške in redovniške poklice (31. Prim.: Osebni podatki; Annuario 1985, 28, 29 maja 1980); škofova pastoralna vizitacija: =emu s si. in kako (1. jan. 1981); Druiina in evharistija Skerl (2. febr. 1983); Naša Cerkev v shtibi triaškega BELTRAM Vladislav, gozdarski strokovnjak, r. »testa (3. nov. 1983); Sprava in uboltvo, z dru- 5. nov. 1902 v Gor., u. 20. dec. 1986 v Lj. Studij žino, v Cerkvi, za =loveka (25. nov. 1984); Ka- gozdarstva je kon=al v Zgb (1929), nato je služ- teheza odraslih: zanje in z njimi (27. nov. 1985); boval kot gozdar na Bra=u, kjer je opravil po- Cerkev in teritorij (15. okt. 1986). Nekaj njegovih membna pogozdovalna dela (uveljavljal je nove •zbranih razprav, nagovorov in dokumentov, ki metode sajenja). Po drugi svet. vojni je nada- zadevajo predvsem probleme manjšin in sožitja, ljeval s pogozdovalnim delom na Primorskem, so izdali 1992 v it. izvirniku (Lorenzo Bellomi, pri tem je sodeloval tudi kasneje, ko je pri Confini e ponti) in v slov. prevodu (Meje in organih vlade slov. repub. vodil gojenje gozdov mostovi). Knjigama je pripis pripravil Tomaž in pogozdovanje Krasa. Objavil je vrsto strok, Sim=i=, izdalo pa ju je Založništvo trž. tiska =lankov zlasti v Gozdarskem vestniku. Samo- v Trstu (ZTT). - Škof ho=e, da so Slovenci - ka- stojno je objavil Melioracije kraških zemljiš= kor že pri nadškofu Santinu - zastopani v raz- (Lj. 1946), Pogozdovanje Krasa ni problem (Lj. nih škofij, komisijah ali ustanovah (zbor sve- 1946), Apnenje v gospodarstvu (Lj. 1950) in Go- tovalcev, duhovniški in pastoralni svet, razne jimo topole! (Lj. 1953). komisije, kakor so komisija za katehezo, cer- kveno petje in glasbo, umetnost in liturgijo, Prim.: Ene. Sje 1, 225. ekumenizem itd.). Da bi bilo bolje poskrbljeno Ured. Za Slovence v mestu, je 2. febr. 1981 ustanovil BELTRAM Živa, politi=na delavka, r. 17. okt. 1921 Slovensko pastoralno središ=e, ki ima svoj se- v Lj., živi prav tam. O=e dr. Slavko Fornazari=, dež v ul. Risorta 3. Kakor že nadškofa Santin odvetnik, mati Marija Pertot, gospodinja. 1930 'n Cocolin je tudi on postavil za Slovence svo- se je družina preselila v Jslo zaradi o=etovega jega vikarja, ki ima iste pravice kakor gene- polit, preganjanja. Osn. š. je obiskovala v Aj- ralni vikar. Prvi je bil mons. dr. Lojze Skerl dovš=ini in v Mrbu, realno gimn. v Mrbu, me- (1966-92), drugi žpk Franc Von=ina (1992-). Med dicino (štiri semestre) je študirala v Bgdu in leti 1981 in 1984 je opravil prvo vizitacijo ško- v Lj. Ob za=etku vojne spomladi 1941 je dru- fiji. Obiskal je vse župnije, se sre=al z raznimi žina zbežala iz Mrba, spomladi 1942 se je pre- ljudmi, obiskal nekatera županstva in slov. šole. selila v Bilje. B. je študij opustila. Sept. 1942 °d okt. 1986 do 1988 je bila druga vizitacija, je bila v Biljah aretirana zaradi sodelovanja ki pa je imela manjši obseg. Za jesen 1992 je v OF. Zaprta je bila v ve= it. zaporih, nov. napovedana že tretja vizitacija. V postnem =asu 1943 se je vrnila v Bilje in nadaljevala delo v 1989 je bil v škofiji sv. misijon, najprej v it., OF. Bila je =lanica organizacij OF in KPS za lato v slov. jeziku (pri slov. misijonu je so- gor. okrožje (referent za kulturo in prosveto delovalo 25 misijonarjev, ki so bili vsi iz Sje). - in nato srednjeprimor. okrožje, od nov. 1944 do Ve=krat je bil pri zasedanju jsl. škofovske kon- maja 1945 je bila sekretar srednjeprimor. okrož- ference kot zastopnik it. škof. konference. Sko- ja). - Po vojni je delala v organih SIAU in KPS za goriško okrožje, apr. 1947 je bila z možem 'e je tudi prosil za slov. duhovnike, ki naj bi Julijem Bcltramom (gl. =l.) premeš=ena v Ko- Prisko=ili na pomo= Slovencem v trž. škofiji. per. Tu je bila dejavna v oblastnih in polit, or- * nekaj primerih je tudi uspel. Veliko skrb ganih cone B STO (na=elnica okrož. odd. za šol- *nu namre= povzro=a pomanjkanje slov. duhov- stvo). 1956 je bila premeš=ena v Lj., kjer je nikov. Kje in kako najti novih poklicev? Nje- službovala kot direktor Centralnega zavoda za Bova druga skrb je, &ako urediti plodno do- napredek gospodinjstva (do 1965), bila pa je tudi brodelnost, kako prepri=ati družine, da so te =lanica organov ženske organizacije, izvršnega Prve oznanjevalke božje resnice in dobrote. In odb. SZDL za socialno-zdravstveno podro=je in tfetja njegova skrb je seveda mladina. - Veliko za na=rtovanje družine, poslanka v socialno- BENEDETTO 458 zdravstvenem zboru skupš=ine Jsl. (1967-69), =la- 1920-22, od III. do VIII. r. v Lj. 1922-28, matura nica CK ZKS, delegatka v Mednar. federaciji 1928. Bogoslovje v Gor. 1928-32, posve=en v Gor. za na=rtovano starševstvo v Evropskem svetu 19. jun. 1932. Kaplan v Postojni 1932-33, župnik IPPF. Napisala je ve= priložnostnih zgod. in Vodice v Ci=ariji 1933-36, Slivje 1936-50, Ilir. problemskih =lankov za revije in =asnike ter Bistrica 1950-76, Budanje 1976-86, od 1986 v po- uvode v nekatere knjige in brošure. koju v Dornberku. 1941 je bil z drugimi duhov- Prim.: S. Plahuta, Srednjeprimorsko okrožje, niki ilirskobistriške dekanije interniran v Vero- Nova Gor. 1981, pass.; Drž. arhiv Sje, Življenje- no kot nezanesljiv. Že 1933 pa je moral iz Po- pisi =lanov KPS (ZKS); Osebni podatki; Ene stojne na pritisk prefekta Tienga, ki je prisilil Sje I, 225. k odpovedi tudi nadškofa Sedeja in zahteval od- Plah. stranitev škofa Fogarja iz Trsta. B. je že kot BENEDETIC Jožko, duhovnik, semeniški spiri- dijak u=il petje in pozneje v vseh krajih služ- tual, r. 27. mar. 1927 v Vipolžah v Goriških bovanja u=il in vodil cerkv. pev. zbore. Odliko- Brdih, biva v Lj. O=e Jožef, kolon-kmet, mati val se je kot dober in iskan pridigar, vodil je Gabrijela Prin=i=, gospodinja. Osn. š. je opra- ljudske misijone po Primor. in tudi v lj. škofiji- vil v doma=em kraju. Sred. š. je za=el v Malem Prim.: Osebni podatki; Letopis Cerkve na Slo- semeniš=u v Gor., nadaljeval v semeniš=u v venskem 1985. Vidmu (Castellerio), kon=al z maturo na Slov. Jok gimn. v Gor. 1946. Bogoslovje je za=el v Gor., BERDON Bogdan, odvetnik v Trstu, r. 20. sept. nadaljeval in kon=al na Teol. fak. v Lj. V du- 1930 v Ricmanjah (ob=. Dolina pri Trstu), živi hovnika je bil posve=en 29. jun. 1951 v Lj. Od v Trstu. O=e Štefan, kmet-pristaniš=mk, mati 1952 do 1963 župnij, uprav, v Smartnem v Brdih. Marija Ferluga. V zadnjem letu vojne, ko je Obnovil je cerkev s slikami Toneta Kralja, dva- bil še mladoletnik, ga je aretirala Collottijeva krat pripravil ljudski misijon. Od 1963 do 1977 policija in je za las ušel Rižarni. Maturiral je duhovni voditelj, spiritual v Malem semeniš=u 1950 na postojnski gimn. Istega leta se je vpisal v Vipavi (v =asu najve=jega razcveta in števila na Pravno fak. v Lj., 1953 na Pravno fak. v Tr- gojencev). Od 1977 do 1986 župnik v Solkanu stu, kjer je doktoriral 1957. V disertaciji Mate- (obnovil prezbiterij po na=rtu arh. Franca Kva- rialni in formalni pojem kaznivega dejanja je ternika). Od 1980 do 1986 dekan novogor. de- z uspehom zagovarjal formalno-materialno opre- kanije. Od 1986 spiritual v Bogoslovnem seme- delitev kaznivega dejanja, ki je izhajala iz te- niš=u v Lj. 13. nov. 1986 papeški kaplan (tajni danje slov. in jsl. kazensko pravne izkušnje po komornik). - Sodeloval je s skupino duhovni- prelomu s Kominformom. Disertacija je bila kov, ki so v povojnem =asu na Goriškem prvi objavljena (Gì. Pannain, La struttura del reato, za=eli z veroukom srednješolcev in mladine. Ed. Vallardi 1958). - Objavil je vrsto =lankov in Vodil je škofij, komisijo za duhovne poklice razprav iz narodnostno pravnega podro=ja. Po- v koprski škofiji, vodil duhovne vaje za de- sebej se je ukvarjal z vprašanjem raznarodo- kleta in fante, ki jih je škof Janez Jenko prvi valnega razlaš=anja slov. zemlje na Tržaškem. za=el priporo=ati. Sodeloval je pri katehetskih Pomembnejši njegovi spisi so: Pravni in gospo- te=ajih za izpopolnjevanje katehetov na Miren- darski vidiki razlaš=evanja, Most 1965/1; Pravni skem Gradu. Vodil je duhovne vaje za duhov- in gospodarski vidiki razlaš=evanja v lu=i za- nike v koprski, lj. in mrb. škofiji ter v Trstu. š=ite slov. manjšine, Most 1965/2. Leta 1965 je Clan medškof. liturgi=nega sveta. Pisal =lanke spisal študijo Sull'illegittimità degli espropri a duhovne in pastoralne vsebine v reviji Cerkev favore della SIOT tramite l'EPIT. Na osnovi v sedanjem svetu in v Božjem okolju. te študije so se razlaš=enci pritožili in sodna Prim.: Osebni podatki; Letopis Cerkve na Slo- oblast je ugotovila utemeljenost njihovih ugo- venskem, 1991, 266 'in pass. vorov (PDk 24. okt. 1965). - Objavil je tudi ve= T. P. razprav o splošnih vprašanjih slov. manjšine: BERCE Viktor, kulturni in verski delavec, r. 4. Naši iivljenjski interesi, naši miti, fraze in na- apr. 1909 v Dornberku, kjer živi. O=e Anton, vlake, Most 1966, št. 11; O asimilaciji tržaških kmet, mati Rozalija Budin, gospodinja. Osn. š. Slovencev, Most 1967, str. 123-39; Kdo dejansko Dornberk 1916-20, gimn. I. in II. r. v Veržeju predstavlja slov. manjšino, Most 1967, str. 236- 459 BERLI6

45. - Najvažnejši pa so njegovi posegi na podro=- BERGINC Ivan (p.d. Štrukelj), kmet, lovec in ju manjšinskih pravic. Kot polit, zavzet odvetnik gorski vodnik, r. 20. apr. 1867 v Trenti na kme- je branil številne slov. ustanove in organizaci- tiji Štrukelj Pri cerkvi. O=e Anton, kmet, mati je. 1976 je zastopal zasebne stranke na procesu Ana Strgulc, gospodinja. U. 24. maja 1926, naj- zoper nacifaš. zlo=ine v Rižarni pri Sv. Soboti den umorjen v reki So=i 25. maja 1926. Nje- v Trstu. 1969 je dosegel vpis SPDT v FISI (Fe- gova usoda spominja na usodo lovca v bajki derazione It. Sport Invernali) kljub odporu Slov. o zlatorogu, saj je prvi preplezal Severno steno nasprotnih krogov. Slednji so se dotlej uspešno Triglava, a kot da je prišlo nadenj prekletstvo, upirali vpisu Slov. planinskega društva v It. je tragi=no kon=al v reki So=i. Komaj polno- smu=arsko zvezo in tako prepre=ili slov. šport- leten se je zaposlil pri lesnem podjetniku Za- nikom udeležbo na smu=arskih tekmovanjih ter kotniku iz Lj., zanj je sekal les na Vrši=u. Po- uživanje številnih ugodnosti. CONI (Comitato trjen je bil za tri leta k vojakom, a služil je Olimpico Nazionale It.) v Rimu pa je razsodil le dva meseca, ker mu je 1888 umrl o=e in je v prid SPDT, ki je tako postalo polnopravni postal edini hranilec družine.

=enega gen. samega. Za 50-letnico PD Lipa v na Primorskem je objavil v IdrR, PrimSre= in Bazovici 1949 je priredil šest skladb za mlad. drugod, pisal je tudi o problemih varovanja na- zbor s spremljavo tambur, orkestra in jih tudi ravne in kult. dediš=ine (revija Ujma, Notranj- sam dirigiral na slavnostnem koncertu. Po vojni ski =asopis itd.). Zasnoval in vodil je idrijske je hodil tudi orglat v novo cerkev na Pesku in muzejske ve=ere (od 1984), pobudil je idrijske imel nekaj privatnih u=encev za klavir. Grajske ve=ere (od 1992), aktivno je sodeloval Prim.: Podatki sina Aleksandra (23. okt. 1992). pri po=astitvi 500-letnice rudnika v Idriji, vodil obnovo idrijskega gradu (Gewerkenegg), neka- Jem. terih objektov idrijskega rudnika (Kamšt itd.) BEVILACQUA Darko, kipar, r. 21. jul. 1948 v in znamenitih kanomeljskih in bel=nih klavž. - Biljah, u. 1. nov. 1991 v Fornalisu (

Od 1984-90 je evidentirala za Slovence pomemb- stavi 1. grupe odredov, kasneje ponovno ime- no arhiv, gradivo v tujini (Držav, arhiv v Rimu, novan na to funkcijo febr. 1943. Kot koman- Benetkah in Trstu). Sodeluje pri raziskovalnem dant odreda je vodil Jeseniško =eto v napad projektu »Kultura na narodnostno mešanem na industr. objekte v Bistrici v Rožu. Jul. je ozemlju Slovenske Istre«. 1990 je dokon=ala ra- bil poslan z Gorenjske v Lj. pokrajino, na raz- ziskovalno nalogo »Arhivski viri o razvoju šol- polago Glavnemu štabu. Zaradi svojega tempe- stva v Slovenski Istri od razpada Beneške re- ramenta ter izredne aktivnosti je ve=krat prišel publike do 1945, I. del, 1797-1918. Za uspešno v nesoglasje z raznimi partij, organi. Ko so delovanje na strok, podro=ju je 1989 prejela partiz. po kapitulaciji It. zaplenili precej tan- priznanje Arhivskega društva Sje. kov, je bil B. imenovan za komandanta tan- Prim.: Osebni podatki; Katalogi Pokraj, ar- kovskega odreda ter z njim sodeloval v neka- hiva Koper. ViK terih bojih. Ob nemški ofenzivi je bil odred razpuš=en, B. pa je bil dodeljen kot operativni BI

v p. Osn. 5. in gimn. je obiskoval v Postojni, kasneje je kot =asnikar pisal o politi=nih in sedaj je absolvent Fak. za žport v Lj. B. je kulturnih vprašanjih (zlasti glasbena kritika). uveljavil slov. atletiko v skoku v daljavo, v ka- 1927 je v zvezi z volitvami napisal brušuro De- terem je dosegel vrsto odmevnih uspehov. Slov. janja govore, po drugi svet. vojni je skupaj rekorder je postal že 21. maja 1988 v Novi Gor. z Andrejem Budalom uredil Trinkov zbornik na mednar. mitingu s skokom 7,66m. V Lj. je (1946). B. je bil tudi Športni delavec (vodil je 15. jun. 1990 prvi= presko=il magi=no mejo ska- dolgo let ASK Primorje v Lj.). Pri agenciji kalcev v daljavo 8,00m in v Cagliariju 5. jul. Avala je 1931 uvedel radijsko oddajanje vesti. istega leta postavil sedanji slov. rekord 8,24m. B-ov brat je bil odvetnik Karel Birsa (gl. =l.). Uveljavil se je tudi v nekdanji Jsli, kjer je v Prim.: Arhiv OZE NSKT; Podatki B-ove sestre Splitu 1989 prvi= postal pokalni prvak Jsle, 1990 Zore por. Mikluž; NL 2. maja 1957 ; So=a 4. maja pa je v Bgdu postavil nov rekord stadiona 1957. Crvene zvezde (8,22m) in zmagal tudi v teku B. Mar. na 100m pokala Jsle (10,55 sek.). Najve=ji uspeh BIRSA Viktor, tigrovec, r. 26. jun. 1907 v zaselku pa je dosegel z bronasto kolajno na EP 1990 Birsi (Rihenberk), živi tam. O=e Vincenc, mati v Splitu s skokom 8,09m. Pred njim sta na Jožefa Sever, kmetje. Osn. š. in 2-letno kmet. š. zmagovalnih stopnicah evrop. prvenstva stala v Rihenberku. Sodeloval je v PD Ognjiš=e in le še dva Slovenca, Stanko Lorger 1958 in Na- pev. zboru pod vodstvom u=it. Benka, v TIGR-u taša Urban=i= 1974. B. je nastopil tudi na 01 od 1926, v jeseni 1928 ustanovil in vodil 4 tajn. 1992 v Barceloni in v finalu z 8.00m osvojil deveto celice v Rihenberku, dobival liter, v Gor. pri mesto. V nov. 1991 se je poro=il z Britto Vörös, Z. Jelin=i=u, nato v Lipi, na kraških gmajnah r. 4. dec. 1968 v Saalfeldu v Nem=iji, sedaj slov. od Mirka in Polda Kav=i=a, na Prošeku od rekorderko v skoku v višino v dvorani (l,91m, Draga Rupla, Loj. špangerja, Vlad. Stoka, se Genova 1992, =etrto mesto na dvoranskem pr- udeleževal no=nih sestankov na kraških gmaj- venstvu Evrope) in na prostem (1,94m, Bologna nah, v jeseni 1929 v Tomaju sestanka 20 ude- 1992) ter tudi finalistko OI v Barceloni iz slov. ležencev iz Trsta, Prošeka, kraških vasi in obo- reprezentance. rožene trojke iz Lj. B. je pošiljal po liter, v Prim.: Podatki Marije Bila=, Postojna, 1992; Lipo in na Prošek And. Severja in Loj. Besed- Slovenski almanah '92; =asopisna poro=ila. njaka, njemu jo je prinašal D. Rupel in imel B-n sestanke v njegovi hiši pri Birsih. B. je hra- BIRSA Josip, r. 18. nov. 1893 v Gor., u. 25. apr. nil eksploz. material, organiziral kresove, ek- 1957 v Trstu. O=e Peter, gostilni=ar, mati Kar- splozije ekrazita, spuš=anje raket na hribih oko- lina Krizman. Osn. š. je obiskoval v Gor., gimn. li Rihenberka za prvi maj, na predve=er sv. Ci- prav tam (matura 1912). Študiral je matem. in rila in Metoda in ob podobnih priložnostih. filoz. na Dunaju, študij je nadaljeval med prvo S =lani 4 celic je ob 3. obletnici smrti bazo- svet. vojno v Svici (Lausanne, Zürich). Po vojni viških junakov 5. sept. 1933 izvedel 4 mo=ne je doktoriral na U v Zgbu s tezo o logizmu eksplozije in zažig 2 kresov na okoliških hri- (1922). Se preden je kon=al šolanje, je bil po bih Rihenberka. Mar. 1930 je organiziral na- Povratku iz Švice suplent na gimn. v Ko=evju. bavo 50 1 bencina za požig šol v Branici, Škr- Potem je postal =asnikar pri dnevniku Jsla bini, Zgoniku, Prošeku, =esar zaradi ovir niso (1922), stopil je v uredništvo SN in bil od 1925 izpeljali, ob ustrelitvi V. Gortana 17. okt. 1929 pri J, tu je ostal do okt. 1929. Nato je v Lj. pa razdeljevanje Gortanovih slik in pisanje ge- Prevzel lj. podružnico jsl. agencije Avala. Dec. sel po zidovih. Organiziral je ve= polit, izletov. 1937 se je umaknil v zasebno življenje, sodelo- Ohranjena je fotografija izleta 16 tigrovcev na val je še pri J. Po vojni je živel v Gor., kjer Kuclju avg. 1933. Imel je ve= hišnih polic, pre- je delal pri Okrožnem NOO za Goriško. So- iskav in ve=krat je bil priprt v Gor. Po po- deloval je pri zbiranju gradiva za mednar. mi- škodbi drevesca Arnalda Mussolinija v Rihen- rovne konference. Nato je živel v Kopru, nazad- berku je bil aretiran, pretepen in pred poseb. nje je bil prof. na slov. strokovnih š. v Trstu. - faš. sodiš=em v Rimu obsojen na 5 let zapora, V študentovskih letih je sodeloval pri ur. NZ zaprt v kaznil. Fossano in Civitavecchia. Po v Gor. (stiki z dr. H. Turno in dr. A. Dermoto), vrnitvi je bil doma v letih 1937-40 pod strogim BISAIL 468 polic, nadzorstvom, že 10. jun. 1940 aretiran shrv. je napisal tri modelarske priro=nike: Mo- in interniran na otoku Vento tene. Tu sc je sre- deli aeroplana i njihova izrada, Novi Sad 1934 =eval s Sandrom Pertinijem, ki ga je kot preds. in 1935; Lete=i modeli i njihova izrada, Zemun repub. okt. 1979 s 4 tovariši povabil na sre=anje 1939. - Vojna leta je preživel najprej kot letalski v Dubrovnik in ga odlikoval z redom »Commen- tehnik nem. vojaških sil, nato v taboriš=u. 1945 datore«. Po kapit. It. se je 24. sept. 1943 vrnil se je vrnil v Gor. Po vojni se je do 1974 zaposlil domov in delal na terenu za OF do konca voj- kot predavatelj na Pomorski šoli v Kopru oz. ne. Na predve=er požiga Rihenberka je bil na v Piranu. Bil je tudi konzulent muzeja jsl. le- Taboru pri Severjevih, ki so jim naslednjega talstva v Bgdu. 1958 je izdal v Lj. knjigo o E. dne Nem. hišo minirali. B. se je zjutraj skril Rusjanu, ki je prva iz slov. letal. zgod. Za pred Nem. pod pod v svinjaku, kjer je prebil knjigo je dolgo zbiral dokumentarno gradivo. 3 dni in 3 no=i. Tretjega dne se je zmuznil mi- V gor. Kult. domu se je 1986 še mogel udele- mo faš. straž na Zavino. 2ivi upokojen na svoji žiti proslave 100-letnice rojstva letalca E. Rus- kmetiji. jana. Prim.: Aula IV.; T. Rutar, Tigrovec Viktor Prim.: S. Sitar, Raketni modeli inž. B., Naša Birsa iz Branika Pertinijev sojetnik na Vento- obramba 1983, št. 5; Isti, B.Z., Ene Sje 1, 275; tenu, PDk. Z.B., Življ. in Tehn. 1988, dec, str. 21; Isti, Z. Rut B., Pionir 1988/89, št. 2; Isti, E. Rusjan, Partiz. knjiga 1989, 86-88; F. Zerdin, Ste vi o=e raket- BISAIL Zlatko, pionir raketnega pogona letal- nega letala, tovariš Bisail?, Mladina 1965, št. 48; Razni, Letalstvo in Slovenci, Borec 1985, 334-36; skih modelov, r. 13. mar. 1905 v Gorici, u. tam Inž. Z.B., PDk 28. febr. 1987. 26. febr. 1987. O=e Avrelij, trgovec iz Komna, M. Pah. mati Rozalija Kranc iz Gor. (žena Ildegarda Bal- zar). Slov. osn. š. v Gor., realka v Lj. in Idriji, BISANTI Paolo, cerkveni dostojanstvenik, r. 1529 kjer je maturiral 1922. Istega leta se je vpisal v Kotoru, u. 4. mar. 1587 v Vidmu. Pripadal je na dunajsko U, na fak. za strojništvo, kasneje ugledni kotorski družini, škofa v Kotoru sta za ladjedelništvo, kjer je študiral do 1930. Že bila njegov stric Trifun (1460-1540) pa tudi brat sredi dvajsetih let se je za=el ukvarjati tudi z Luka (1503-1575). V rojstnem kraju je preživel letalsko in znanstveno fantasti=no publicistiko. mladost, potem je študiral pravo v Benetkah V letih 1923-34, ker ni smel ve= domov zaradi in študij kon=al iz obojnega prava (utroque faš., je na Dunaju delal v Mednar. manjšinski iure). Po povratku v Kotor je opravljal razne konferenci in hodil v Društvo za jadralno le- upravne naloge. Na mestu kotorskega škofa je tenje, kjer ga je Slov. Oto Papež navdušil za 1565 nadomestil brata Luko in po smrti zad- modelarstvo in sta nato skupaj izdelovala le- njega škofa v Budvi (1571) je vodil tudi to ško- talske modele in tudi drsno letalo, s katerim fijo. L. 1576 se je odrekel škofovskemu naslovu je prvi= v Avstr. letel prav ta prijatelj. - Na v Kotoru in prišel v Videm, kjer je v drugi Dunaju je 24. maja 1928 prvi na svetu uspešno polovici 1. 1577 postal pomožni škof in generalni preizkusil model raketnega letala RMF I. 19. jul. vikar oglejskega patriarhata. V tem =asu je bil 1928 pa je prvi na svetu izstrelil v ozra=je živi oglejski patriarh kardinal Giovanni Grimani, ki živalci (miši) z RMF III, ki sta prenesli polet. je bil tudi zaš=itnik B-jevega brata Luke (ta Med leti 1931-32 je zgradil velik samokrilni le- je bil oglejski generalni vikar v Vidmu v letih te=i model, ki bi ga moral poganjati turbinski 1548-1556). B. je prišel v Videm v =asu, ko je reakcijski motor, za kar je pripravil tudi do- bil velik del oglejskega patriarhata pod vpli- kumentacijo za prijavo patenta. Zaradi pomanj- vom protestantskega gibanja. V prvi vrsti so kanja denarja pa je samo ugotovil, da je mo- bile to slov. dežele, in =e je bil B. izbran za del uspešno letel tudi brez primernega pogona. - tistega, ki naj za=enja katoliško obnovo, mo- V nemš=. je napisal enega prvih u=benikov za remo seveda odlo=itev patriarha Grimanija ra- letalsko modelarstvo - Flugmodele in Theorie zumeti tudi zaradi B-jevega poznavanja hrvat- und Praxis, Wien 1931. To letalsko disciplino je skega jezika. Vizitacijo slov. dežel je opravil uvajal po te=ajih in šolah do upokojitve. - Od že 1555 Luka B., toda odlo=no protireformacijsko 1934 do druge svet. vojne je delal v Srbiji in delo za=enja Paolo B., zlasti z vizitacijami 1580, prirejal tekmovanja in razstave po vsej Jsli. V ko je obiskal beneško podro=je patriarhata in 469 BIZAJL nato naslednje leto Koroško, Kranjsko in Šta- komisiji okraja Gor.). Po maju 1945 je službo- jersko ter 1583, ko je bil na Goriškem in Gra- val v organih socialnega zavarovanja slov. re- diš=anskcm. L. 1584 je v Vidmu vodil sinodo. publike. 1. okt. 1950 je postal direktor Komu- V zapuš=ini je ostalo nekaj B-jevih besedil o nalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ko- pastirskem delovanju, vizitacijski zapisniki in pru. 1965 je bil upokojen. 1981 je objavil v Ko- poro=ila ter seveda poslanice in odredbe. Zla- pru knjigo Razvoj zdravstvenega zavarovanja sti vizitacijska poro=ila so pomemben vir za na Primorskem. V njej je dal ve=ji poudarek spoznavanje verskih razmer na Slovenskem v razmeram na južnem Primorskem po maju 1945. drugi pol. 16. stol. Pisma, ki jih je B. od nov. Prim.: PrimN 25. mar. 1977; 12. mar. 1982; PDk 23. febr. 19S2; Delo 16. jan. 1986. 1577 do jan. 1585 pisal raznim naslovnikom, v B. Mar. prvi vrsti pa patriarhu Grimaniju, je objavil F. Salimbeni (1977). Na pomen B-jevih poro=il BITEZNIK Marko, glasbenik, pedagog, r. 1. ma- za slov. zgod. je opozoril J. Gruden, ki je sodil, ja 1958 v Gorici, živi v Nabrežini pri Trstu. da pomeni B-jeva vizitacija 1. 1581 »pri=etek O=e Lev (Lavko), u=itelj, mati Ida Doljak, u=i- katoliškega odpora proti navalu protestantizma« teljica. Osn. š. je obiskoval v Gor. (2 razr.), nato (IMK 17/1907, 54). Gruden pozna B. kot Pavla v Saležu pri Trstu, nižjo sred. š. na Prošeku, Bizancija. Poleg pisem (poro=il) pa je pomem- nato znan. licej F. Prešerna v Trstu, kjer je ben vir za slov. zgod. tudi B-jev zapisnik De- maturiral 1977. Violino je za=el študirati na Glas- scrittione delle Piene, Pìouani e capellani, filiale beni matici v Trstu (prof. Hrvatic in Sluga), e communicant! de esse Piene, delta Prouincia nato v Lj. pri prof. Miroslavu Kalašu in Cirilu del Cragno (1581). Ta popis je v izvle=kih obja- Veroneku, kom. glasbo s Tomažem Lorenzom vil Gruden (IMK 1907). v celoti pa J. Höfler (2. nagrada na republ. tekmovanju glasb, šol (1982). B. se je ukvarjal tudi s poezijo, bil je Sje). Dipl. iz violine 1984 na trž. konscrvatoriju cenjen teol. pisec. V cerkv. vprašanjih je veljal Tartini. Izpopolnjeval se je nato z Igorjem Ozi- za doslednega pristaša katol. na=el in za vne- mom (mojstrski te=aji), Helmutom Fisterjem, tega nasprotnika »hereti=nega« protestantizma. Predmeja je sodil, da se bo zavoljo poboja Jan in požiga B-ovih okrepilo uporniško gibanje. BIZJAK, kme=ka družina s Predmcjc nad Aj- Dogodek je doživel literarno obdelavo v noveli dovš=ino (p.d. pri Brigiti), žrtve druge svet. voj- Danila Lokarja Za frontami (iz zbirke Sodni dan ne. V zakonu Stefana (r. 22. dec. 1872) in Bri- na vasi, 1958) ter v drami Toneta Partlji=a Rde- gite, roj. Bizjak (r. 30. sept. 1885) se je rodilo =e in sinje med drevjem (knjižna objava 1985). osem otrok. Na domu je živel sin Stanislav Slikar Tone Kralj je tragedijo B-ovih upodobil (Slavko; r. 29. okt. 1913), poro=en z Ivano Zonta v oljni sliki ve=jega formata Angelska gora 1942 (r. 1. apr. 1921); 1. sept. 1941 se jima je rodil (slika nastala 1969, last GorMuz; slikar je na- sin Branko. Doma je živel tudi Stanislavov brat vedel napa=no letnico). Milan (Milko; r. 20. jan. 1921), bil je neporo=en. Zgodaj 1943 je Stanislav B. odšel v partizane. Prim.: L. Bezlaj, Drobec izpred petindvajse- tih let, GorSro= 3/1968, št. 12, str. 48-49; Isti, Za njegov odhod je izvedela 'krajevna it. polit, TV-15 25. nov. 1970, št. 4849; T. Ferenc, Primor- in vojaška oblast. Zato je 5. =eta 2. bataljona ska pred vseljudsko vstajo 1943, Lj. 1983, 61-62; 256. pehotnega polka »Veneto« (poveljeval ji je arhiv ž.u. Otlica. podporo=nik Ezio Capoccioli) opravila kazensko B. Mar. BIZJAK 472

BIZJAK Franc, ekonomist, r. 4. okt. 1942 v Pod- v Novi Gor. in v Lj. ter združenja Verband brdu, živi v Solkanu. O=e Leopold, delavec, mati für Arbeitsstudien und Betriebsorganisation v Marija Beguš, delavka. Po osn. §. v Podbrdu Darmstadtu. se je šolal na Jesenicah, najprej je kon=al Me- Prim.: Osebni podatki; PrimSre=, št. 89-90, talurško industrij, š. (1959), nato pa Se Sred. 1990, 32-38. tehn. ä. (1963). Ekonomijo je študiral v Mrbu Svd. in diplomiral 1975. Na U v Mrbu je magistriral BIZJAK Janez, narodni heroj, r. 31. dec. 1911 1978 [Oblikovanje in vrednotenje projektov pro- na Otlici, u. 29. okt. 1941 pri kraju Sujica blizu izvodnih sistemov) m doktoriral 1984 (Optimi- Lj. O=e Janez, mati Jožefa Poiane. B-ova dru- ranje komunalnih sistemov kot prispevek ra- žina se je preselila v Jsl., živela je v

BIZJAK Milko, orgelski koncertist, publicist, r. in se zaposlil pri polic, v Jsli. Z ureditvijo taj- 1. nov. 1959 na Jesenicah. O=e Herman, pravnik, nega kanala za prenašanje slov. liter, iz Jsle mati Majda Bizjak, ekonomski tehnik. Osn. š. na Primor. 1926-27 je B. za=el sodelovati v ileg- je obiskoval v Novi Gor. (1966-74). V letih 1974-78 organ. TIGR. Bil je izredno prizadeven in ve- je v Novi Gor. dovräil gimn. Odšel je v Lj. na sten ter je izkazal veliko ljubezen do zatirane Glasb, akad., kjer se je posvetil Studiju orgel. slov. manjšine pod it. faš. na Primor. Sodeloval V letih 1980-82 je obiskoval Glasb. akad. v Zgbu, je z obmejnim komis. na Jesenicah T. Bata- vedno izpopolnjevanje v orglah. Od 1982 do 1984 geljem iz Šturij (Ajdovš=ina) (gl. =l.). B. je je obiskoval visoko šolo za glasbo v Gradcu od njega prejemal liter, in pošto, jo nato med (Avstr.) pri prof. O. Brucknerju. Medtem je pri- službo nosil v Boh. Bistrico, v=asih tudi na pravljal z muzikologom prof. L. Sabanom ob- Baško sedlo, na mejo med Jslo in It., ter od- sežno diplomsko disertacijo Baro=ne orgle in dajal kurirju Mihu Bizjaku z Ba=e. Iz Boh. orglarstvo na Slovenskem (Zgb 1983, tipOcopis). Bistrice so te stvari nosili na mejo tudi gra- Naslednje leto je zaklju=il visokošolski študij ni=arji. B. je šifrirano pošto obi=ajno oddajal na zgb. akad. z diplomskim koncertom na or- Fr. Bizjaku, postajnemu na=elniku v Boh. Bi- glah z najvišjo oceno. - Z letom 1984 je nasto- strioi, doma iz Sanabora pri Vipavi. Ta jo je pil prvo redno službo kot prof. klavirja na izro=al železni=arjem Jož. Medji, P. Belingarju, Glasb. š. v Kranju. Vmes je dve leti pou=eval Jan. Tomaži=u, ki so med službo na vlaku iz tudi orgle na orglarskih šolah v Celju in Mari- Boh. Bistrice do Podbrda oddajali pošto med boru, v letu 1984-85 pa na orglarski š. v Lj. nakupom v trgovini Jul. Torkarju (gl. =l.) v Pod- Po odsluženju vojaškega roka 1986-87 je obdržal brdu. Da bi jsl. policija ne odkrila B., so ga le službo v Kranju in se posvetil koncertiranju, sodelavci nazivali Skala, kajti ob=asno je vodil raziskovalnemu delu ter publiciranju. Od 1979 kurirje kot aretirance v Lj. na sestanke v hotel je izvedel preko štiri sto solisti=nih koncertov So=a, da bi kurirji ne imeli sitnosti s policijo- na orglah in =embalu po Jsli, It., Avstr., Nem., Naslednjega dne po sestanku in preno=itvi v Madž. Z letom 1987 je ustanovil lastno založbo, hotelu So=a jih je prav tako kot aretirance vo- ki mu omogo=a nemoteno delovanje pri publi- dil iz Lj. na Jesenice. B. je nadomeš=al VT1 ciranju nepoznane stare glasbe, ki jo raziskuje tem poslu tudi orožnik Anton Fabjan iz Branika in odkriva v slov. in hrv. arh. Posnel je ve= in tudi oddajal liter, kurirjem in drugim, da LP, laserskih ploš= in kaset, ki so izšle pri so jo nosili na Primor. B. je imel obsežno P°" najvidnejših diskografskih hišah bivše Jsle. Iz- dro=je od Porezna do Jalovca nad Trento. Mno- dal je 45 publikacij s podro=ja muzikologije, go slov. liter, je spravil v Kanalsko dolino. Do- pedagogike, ustvarjalnega in poustvarjalnega de- sti liter, je oddal tigrovcem v Carniola, ki je izhajal zem in u=il in pridigal v rezijanš=ini. Prav tako dvakrat tedensko. Od 1839 je izdajal Laibachet je na Lesah priredil za svoje potrebe kateki- Zeitung. Po mar=ni revoluciji 1848 je s tiskov- zem v nadiško nare=je. Vedno je pridigal, spo- no svobodo prišlo tudi za B. ve= dela. Za=el vedoval in u=il v nadiškem nare=ju. Na=in slov. je tiskati 3 nove liste: Slovenski cerkveni =aso- petja, ki ga je vpeljal in so ga tudi drugi po- pis, Laibacher Kirchenzeitung in do tedaj ne snemali, je bil poznan po vsej Bene=iji. - B. dovoljeni politi=ni list Slovenija. Od apr. 1850 je znan kot duhovnik po vseh beneških do- je dosegel tudi tiskanje {in izdajanje) lista L/"' linah in po Reziji, ker je vse življenje ostal bljanski =asnik, leto prej pa še Pravi Slovenec- zvest svojemu ljudstvu, s svojim mo=nim zna- Toda vse to je po kratkem =asu zamrlo, ostale =ajem branil slov. ljudi, njihov jezik in kultu- so mu le Novice in Zgodnja Danica. Za Kme- 477 BLAŽIR tijsko družbo je B. za=el 1844 izdajati Pratiko BLAŽI< Oskar, inženir, r. 1. mar. 1935 v Ronkah (spo=etka Novo pratiko) z vsemi tistimi zna=il- (Ronchi dei Legionari), živi z družino v Monzi in nimi tipografskimi elementi, kakršne poznamo pripada slov. milanski skupnosti. O=e Franc, ko- še danes: dvobarvni tisk, svetniške podobe, vre- va=, mati Marija Blaži=, gospodinja. O=etov in menska znamenja itd. Že naslednje leto je ti- materin rod izhajata iz Opatjega sela. Osn. š. skal Malo pratiko in Veliko pratiko, pri tem je obiskoval v Trži=u (Monfalcone), in sicer do pa z odpla=evanjem odpravil konkurenta: Eger- 4. razr. v it. j., 5. razr. pa v si. j.; nižjo sred. š» jevo in Kleinmayerja. Bil je prvi, ki je uvedel in slov. klas. gimn. v Gorici, maturiral 1954. Po litografijo v Lj., in sicer 1832 v tiskarni Rozalije maturi se je vpisal na inž. fakulteto tržaške U, Eger, kjer pa je imel en delež, ostale pa lj. kjer je 1963 dosegel doktorat iz industrijskega tiskarji. Leta 1851 je odprl podružnico v Po- elektrotehni=nega inženirstva. Še isto leto je stojni, namenjeno sinu Rihardu, a že 1856 pro- opravil drž. strokovni izpit. Kmalu nato je odšel dano Maksu Seberju. S tem je obnovil v tem v Milan in se zaposlil pri svetovno znani firmi mestecu tradicijo, ki je poznala v prvi =etrtini za avtomobilske gumijaste plaš=e Pirelli, kjer je stoletja Klemen=i=evo tiskarno. 2e prej, 1845 pa še vedno zaposlen. Delal je v oddelkih za avto- je odkupil hišo, v kateri je bila tiskarna. - B matizacijo, za razvoj in kakovost. 2e nekaj let je bil po naravi osoren 'in brez sentimentalnosti, pa je vodja raziskovalnega in razvojnega od- zato pri delu urejen in ker nadarjen in nad- delka istega podjetja in se ukvarja z razisko- povpre=no razgledan v svoji stroki, je znal iz- vanjem in razvojem tehnoloških metodologij in koristiti šibka mesta svojih nasprotnikov ali tek- testiranj (indoor testing). - B. je avtor kakih mecev. Tako mu je uspelo, da se je njegovo 150 internih strokovnih študij in ekspertiz, da- podjetje v nekaj desetletjih dvignilo na evrop- nih na razpolago podjetju. Nekaj nj. refera- sko raven in na prvo mesto med tiskarskimi tov v sklopu mednarodnih obmo=nih seminarjev podjetji. Poleg že omenjenih tiskov je natisnil je bilo objavljenih, npr. »The fatigue of tyres« še: Pesme Valentina Vodnika, prvi lj. tisk v (Mednarodni seminar IRC v Benetkah, 1979) in ßajici, Garrickovega Varha v Smoletovem pre- »Non destructive testing of tyres with shearo- vodu, Smoletovo izd. Linhartovega Veselega dne. graphy« (Medn. seminar INTERGUMA na v Emavsu, ki ga je objavil Oroslav Caf (Slo- nato je bila do diplome 1940 u=enka Jeanette venska b=ela 3, 1852, št. 39 in 49) po posredo- Foedransperg. Prvi= je nastopila v lj. O kQt 479 BOGATAJ gost z naslovno vlogo v Lucii Lammermoor G. drsalec je bil drž. prvak te discipline v letih Donizettija in kot Rosina v Rossinijevem Sc- 1926, 1927 in 1929. - B-kovo ime pa je najtesneje viljskem brivcu. Odpela je še nekaj zahtevnih povezano z graditvijo smu=arskih skakalnic v kolor, vlog, po letu 1945 je prenehala nastopati Sji. Zgradil je skakalnico v Planici (1933), ki in se posvetila pedagoškemu delu; najprej je jo je po II. svet. vojni preuredil, da je dopu- u=ila privatno, od 1948 pou=uje solo petje na š=ala daljše skoke ali polete. - Poleg tega je Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje gradil igriš=a v Lj. in drugod, športno kopa- (ZGBI). Vzgojila je vrsto slov. pevcev. liš=e Ilirija (vanj vložil svoja finan=na sred- stva). - Kot iznajditelj je patentiral vrsto izu- Prim.: SGL I, 62; Ene Sje I, 287. Ur d mov (npr. zasko=no plombo za zapiranje va- BLOUDEK Stanko, športni organizator, kon- gonov, tricikel za vožnjo po plo=niku itd.). Med struktor letal in smu=arskih skakalnic, r. 11. vojno je delal na=rte za partiz. bunkerje, z de- febr. 1890 v Idriji, u. 26. nov. 1959 v Lj. O=e narjem podpiral narodnoosvobod. boj. - Za delo je prejel ve=je število priznanj: Plavalna zveza Jaroslav, rudarski inž. iz Tel= na Moravskem, mati Minka Lapajne. Osn. š. v Mostu (Brüx), Jsle ga je izbrala za =astnega =lana (1931), ob=ni zbor SK Ilirije je sklenil, da dobi planižka kamor je bil o=e premeš=en 1894, prav tu še skakalnica po njem ime (1934), prejme red Jsle 4 razr. klas. gimn., ki jo je nadaljeval v Kranju krone IV. stopnje (1936), Red sv. Save IV. stop- pri stricu Boleslavu, kon=al pa v Lj. na I. drž. nje (1937), Red dela III. stopnje (1950), =astni gimn. 1908. Najprej se je vpisal na slikarsko ob=an ob=in Rate= in Krope, prvi =lan Nogo- akademijo v Pragi, potem na strojni oddelek metne zveze Sje. Po njegovi smrti Zveza za te- tehni=ne visoke šole v Pragi. Po vrnitvi v Lj. lesno kulturo od 1966 podeljuje Bloudkove na- 1919 je bil tehni=ni vodja vojaških remontnih grade in plakete. V Idriji se po njem imenuje avtomobilskih delavnic, od 1920 družabnik in telesnovzgojni dom, pred njim spomenik, na tehni=ni vodja firme Bloudek-Chaldek-Lopac, ki njegovo rojstno hišo vzidana spominska ploš=a je z jamskim lesom oskrbovala zagorski rudnik. z njegovim reliefom (delo Janeza Pirnata). Nje- Isto=asno pa je v zasebni mali tovarni izdelo- govo ime nosi še Športni park v Lj. (tu nje- val številne drobne kovinske predmete. 1938 je gov spomenik, odkrit 1959, delo Stojana Bati=a), tovarno prodal. Med zadnjo vojno je postal ak- drsalno-kotalkarski klub in aeroklub. V Pla- tivist OF. Po vojni se je posvetil telesno-kulturni nici in Obertdorfu ter Kulmu tekmujejo tudi organizaciji v Sji. Najprej je bil pri Fizkulturni za nagrado, ki nosi Bloudkovo ime. zvezi Sje vodilni funkcionar, od 1947 pa vodil gradbeno komisijo, kasneje podoben urad v Prim.: Delo 1959, 215; NRazgl 1959, 23, 547; I960, 1, 10; Arhitekt 1960, 1, 1; GospKol 1961; Komiteju za fizkulturo pri vladi LRS. Pozneje Pionir 1963, 6, 177; Ljudski šport 1965, 11/12, je postal vodja Projektivnega biroja Športne 173-74; GradbV 1966, 6/7, 145; IdrR 1967, 2, 23-31; zveze Sje. - Že 1910 je v Pragi zgradil jadralno Delo 1969, 315, 322; Obzornik 1969, 7, 54245; Dra- letalo. Nato sta s

Boži= 1949 v Gorici. 1952 je bil izvoljen za gvar- tudi nesoglasja in polemike. Spremembam so v diana samostana sv. Petra v kraju Barbozza glavnem botrovale pastoralne potrebe. V okviru pri Trevisu, to službo je opravljal do 1961. V sprememb, ki so bile mogo=e na osnovi no- istem samostanu je bil v letih 1958-61 tudi rek- vega sporazuma med Sv. sedežem in it. državo, tor semeniš=a za redovne brate. Od 1961 do 1964 je nadškof 25. jan. 1986 naslovil na pristojno je bil vodja in glavni ured. lista Messaggero kongregacijo prošnjo za vrnitev prvotnega na- di Sant'Antonio. Jul. 1964 je bil izvoljen za pro- slova nadškofiji, ki naj bi se kot pred jožc- vinciala padovanske redovne province, potrjen finskimi reformami in ukinitvijo 1787 imenovala na provincialnih kapitljih 1967 in 1970. Na za- le Goriška nadškofija brez pridevnika »gradi- sedanju generalnega kapitlja v Assisiju 20. jul. š=anska«, nadalje je predlagal, naj bi postala 1972 so ga izbrali za vrhovnega predstojnika sedež Metropolije oglejske cerkvene province. minoritov aH konvcntualcev. Potrjen je bil tudi Kongregacija za škofe je z odi. z dne 30. sept. 1978. Sv. o=e Janez Pavel II. ga je 11. nov. 1982 1986 sprejela le prvi del prošnje. Uradno je to- imenoval za goriško-gradiš=anskega nadškofa. rej spet Goriška nadškofija, nadškof, sedež v Posve=en je bil v cerkvi sv. Petra v Rimu na Gradiš=u pa so dali v seznam sedežev naslov- praznik sv. Treh kraljev 1983 skupaj s 13 dru- nih nadškofij. - B. je nadaljeval delo svojega gimi novimi škofi. Slovesnosti se je udeležilo predhodnika msgr. Cocolina (gl. =l.) glede na- kakih 700 vernikov in nad 40 duhovnikov iz gor. vezovanja stikov s koprsko škofijo. K temu nadškofije, od teh je bilo kakih 60 slov. verni- je prispevalo urejanje gospodarskih in nepre- kov. Med mašo naslednjega dne je B. sprego- mi=ninskih vprašanj po ustanovitvi koprske ško- voril tudi v slov. in dejal: »Vesel sem, da lah- fije 1977. B. je dal pobudo za vsakoletno ro- ko danes pozdravim v vašem materinem jeziku manje vernikov obeh škofij na Sveto Goro in tudi predstavnike slovenske skupnosti, ki so za ustanovitev Stalne medškofij. komisije za prišli v Rim na moje škofovsko posve=enje. dialog med verniki ob meji, ki sta jo ustano- Dejstvo, imeti v škofiji en jezik ve=, še eno vila gor. in koprski Ordinariat 25. dec. 1988, kulturo, smatram kot neizmerno bogastvo, =e da bi prišlo do poživitve pastoralnih stikov le-to prispeva k ve=jemu ravnovesju in =im po- v dekanatih goriškega in novogoriškega obmo=- polnejšemu skupnemu življenju ter medseboj- ja. - Nekaj mesecev po posvetitvi je slov. jav- nemu sodelovanju...« - V Gor. je bil slovesno nost presenetil z izjavami za turinski dnevnik umeš=en 6. febr. 1983, tudi ob tisti priliki je La Stampa, ki je 8. sept. 1983 objavil =lanek nagovoril slov. vernike in dejal, da »žal še ne Francesca Santinija o Pohabljeni blaginji Go- poznam vašega jezika, vendar sem prepri=an, rice. V njem je B. izrazil odklonilna stališ=a da to ne sme biti ovira za medsebojno razu- do razmejitve in Osimskih sporazumov. Tudi mevanje in sodelovanje...« S slov. verniki se je nadškofovo pojasnjevalno pismo ni popolnoma uradno sre=al 13. febr. 1983 v štandroški cerkvi. razjasnilo njegovih stališ= do manjšinske pro- Ob tej priliki je obljubil, da se bo u=il slo- blematike. - Ob videmskem nadškofu Battistiju venš=ine in se zavzel za ustanovitev personalne in trž. škofu Bellomiju je tudi B. podpisnik slov. župnije v Gorici. - Z revizijo konkordata pisma z dne 8. okt. 1985, ki so ga naslovili iz 1929, ki je stopila v veljavo z zakonom št. 222 senatni komisiji, ko je ta obravnavala zakonski z dne 20. maja 1985, je tudi gor. nadšk. doživela osnutek o globalni zaš=iti slov. narodne skup- velike spremembe. Namesto 94 župnij, cerkva nosti v It. V njem je med drugim re=eno: »Na- je bilo priznanih za pravne osebe 90 župnij. Slov. =elno smo prepri=ani, da je takšen zakon pra- pastoralno središ=e je ohranilo status »kakor - vi=en in potreben...« Nadalje izražajo željo, da župnije«, kan. 516, par. 1, ki ga je pridobilo bi zakon »naši slov. manjšini pravno zagotovil 1972 na osnovi nadškofij. odloka, ki se sklicuje tisto, kar v dobršni meri že uživa na kultur- na cerkveno pravo. Prišlo je torej do nekaterih nem, družbenem in gospodarskem podro=ju, in tudi ozemeljskih sprememb ter razdelitev župnij. da bo te pravice raztegnil tudi na kraje, ki jih Spremembe in prepisi zemljiš= in drugih ne- sedaj ne uživajo«. Ob tem pa še, »da bi morali premi=nin, do katerih je prišlo po ustanovitvi pravico posameznikov do uporabe lastnega je- škofij, zavoda za vzdrževanje duhovnikov (usta- zika urediti za tista javna telesa, kjer te pra- nova je sad novega konkordata), so vzbudile vice pridejo v poštev. Na koncu želimo,« je re- 483 BONAZZA ceno v pismu, »da bi upoštevali težave, ki bi BONAZZA Sergio, profesor, slavist, r. v Dolini jih utegnil povzro=iti zakon o zaš=iti manjšine pri Trstu 26. okt. 1938, živi v Bocnu. O=e Anton, nasploh, posebej pa tam, kjer bi prebivalstvo, delavec, mati Cecilija Strani, gospodinja. O. š. ki pripada ve=ini, moglo =utiti negativne po- je dokon=al v doma=em kraju, niž. gimn. pri sledice.« Pismo je med Slov. pozitivno odme- Sv. Jakobu v Trstu; maturiral na DTTZ Žiga valo, =eprav so mnogi ugotavljali, da je nedo- Zoisa v Trstu 1960. Na Fak. za tuje jezike in re=eno še posebej glede zadnje trditve. - Pred književnosti U v Benetkah je 1970 diplomiral papeževim obiskom v F-Jk, v deželi se je mu- z nalogo II gruppo letterario Pereval e le po- dil od 30. apr. do 3. maja 1992, je II Giornale lemiche letterarie negli anni '20 in Russia. Ta- 19., 22., 26. in 30. apr. objavil niz =lankov o koj zatem se je vpisal na slovansko filologijo Cerkvi na Trž. in Gor. in o narodnih napeto- dunajske U in tu ponovno diplomiral s tezo stih pred papeževim obiskom, ki jih je napi- Rußland unter Ivan IV. Ein unbekannter Be- sala Gabriella Fortuna. V zadnjem nadaljeva- richt aus der Mitte des 16. Jahrhunderts. Izpo- nju, ki je v glavnem posve=eno razmeram na polnjeval se je na U v Pragi, Beogradu, Sara- Goriškem, B. izraža zadovoljstvo, da so odnosi jevu, Ljubljani, Bratislavi, Bautznu in drugod med Italijani in Slovenci v Gorici manj težavni, ter se udeleževal slavisti=nih sre=anj in kongre- kot so v Trstu, k =emur, trdi, je prispevala sov tako v Italiji kot v tujini (Varšava, Zagreb, tudi gor. Cerkev. Izrazil je tudi svojo na=elno Beograd, Kijev, Moskva, Dubrovnik, Göttingen, naklonjenost za odobritev zaš=itnega zakona za Innsbruck, Chicago idr.), na katerih je tudi pre- manjšino, obenem pa menil, da se slednja pre- daval. Na Trgovskem tehni=nem zavodu z nem. ve= pritožuje in se ne zadovolji s tem, kar ji u=. jez. v Bocnu je od 1970 pou=eval it. jezik država že desetletlja nudi. - Ob samem obisku in književnost. Od nov. 1970 je bil pov. prof. Janeza Pavla II. v Gorici, 2. maja 1992, je papeža za slov. jez. s knjiž. na U v Neaplju (Istituto pozdravil tudi po slov. z nazivom Sveti o=e. Universitario Orientale di Napoli), po letu 1983 K maši je povabil tudi koprskega škofa Piriha je bil pov. prof. za slovansko filologijo na U (gl. =l.), ki je maševal na papeževi levici. V po- v Veroni. 21. mar. 1987 je nastopil službo red- zdravnem nagovoru pa je B. poudaril, kako je nega prof. za slov. jezik s knjiž. na U v Vidmu. obmejno mesto Gorica znalo ustvariti pri lju- Tako je videmska slovenistika dobila po 17 le- tih obstoja svojega prvega in edinega ordina- deh miselnost povezovanja, mostu, ki povezuje rija za slov. v Italiji. Od 1. nov. 1990 pa je in ne lo=uje. »Goriška Cerkev, ki jo v ve=ini redni prof. za slovansko filologijo in ruski je- sestavljajo Italijani,« je dejal, »je znala živeti zik na U v Veroni. B. v glavnem preu=uje Jer- in biti zgled sre=avanja kultur, razli=nih jezi- neja Kopitarja in njegovo obsežno delo; o tem kov in etnij, kot so it., slov., furl., bizjaška, je izdal knjigo Bartholomäus Kopitar, Italien istrska in nemška. Pred nami je težavna pot, und der Vatikan, Trofenik, Miichen 1980, 376 str. tudi zaradi vzajemnih nezaupanj, a moramo biti Objavil je tudi veliko število razprav in esejev odprti do ustvarjanja ob=estva.« Slov. prisot- s podro=ja slavistike na splošno in starejše slov. nost na Travniku se je odražala tudi med du- knjiž., npr. o Cirilu in Metodu, o poznavanju hovniki, saj so se doma=im pridružili številni slovenskega in slovanskega sveta v It., o spre- iz Sje, nato v branju berila, petju in molitvi. jemanju in odmevih Danteja pri Slovencih, o Prim.: Letopis Gor. nadšk. 1991, 4549, 70; J.M., Baudouinu de Courtenayu in vprašanju =akav- P. Anton Vital Bommarco novi goriški nadškof, š=ine v zahodnih slov. nare=jih, o problemu KoIGMD 1984, 35-39; Francesco Santini, Il be- nessere mutilato di Gorizia, La Stampa 8. sept. glagolice na splošno in glagolskih napisih na 1983; B-ovo pismo in F.S. odgovor, 2. okt. 1983; Tržaškem, Goriškem in • 21. sept. 1983; Družina 17. nov. 1985; PDk 30. mar. 1986; o marsi=em drugem s podro=ja slavistike in L. Bellomi, Moje in mostovi, Trst 1992, 107-08; slovenistike še posebej. Gabriella Fortuna, II vescovo di Gorizia, questi sloveni si lamentano troppo. Il Giornale 30. apr. Prim.: Arhiv DTTZ 2iga Zoisa, Trst; Arhiv 1992. OZE pri NSK-Trst; poro=ila AIS. M. Tav=ar Ured. BON

BON

Med gospodar, podvigi je vredno omeniti težko študiju je bil zaposlen v podjetju Snežnik, od borbo za ustanovitev ov=erejske zadruge v To- 1. jul. 1963 pa je v Tovarni pohištva LIPA v polovem, =emur so divje nasprotovali naciona- Ajdovš=ini. Pripravnik, obratovodja in od 1968 listi, tudi za ceno pomora številne =rede, a za- direktor. V tem =asu je ajdovska LIPA iz za- druga vseeno v redu deluje. Ob=inska uprava =elja slov. lesno predelovalne industrije prišla je poskušala vpeljati v osn. š. v Hlodi=u nekaj v sam vrh in se uveljavila predvsem na ame- slov. kulture, pri tem pa je tr=ila ob hudo riškem trgu, poznana pa je tudi kot veliko- nasprotovanje vedno istih nacionalistov, ki so dušen sponzor (dvorec Zemono, Betnavski grad). ustrahovali nekatere u=iteljice, vendar je bilo V samostojni slov. državi je B. =lan Ekonom- nekaj le narejenega. Grmeška ob=ina je bila skega sveta S je, poslanec v Zboru združenega prva, ki ji je na znani vladni vprašalni obra- dela Skupš=ine Sje in župan ob=ine Ajdovš=ina. zec uspelo formalno izjaviti, da so njeni ob- Prim.: Osebni podatki; Slovenski almanah =ani it. državljani slov. jezika. Obenem je bilo 1992, 65. svd. sprejeto na=elo, da znanje slov. nare=ja pomeni B02I< Bogdan, =asnikar, r. 27. jul. 1946 v Idriji, upoštevanja vreden pogoj za ob=inske nate=aje živi v Šempetru pri Gor. O=e Ivan, rudar, mati (razpise). Prav tako je bil Grmek prva ob=ina Fran=iška Brus, gospodinja. Osn. š. in gimn. v Bene=iji, ki je poleg it. cestnih krajevnih na- je kon=al v Idriji (matura 1965) ter študiral na pisov postavila tudi napise v krajevnem slov. Višji upravni š. v Lj. (1965/66 in 1966/67). V nare=ju. Zaradi vseh prizadevanj za prcbujo in gimn. in študentskih letih se je preživljal s pri- razvoj v Bene=iji so B. divje napadali s pre- ložnostnimi deli v idrijskem rudniku in lesni mišljeno obrekovalno gonjo. Bil je tudi tar=a industriji ter pri lj. Geološkem zavodu, kopr- napadov po =asnikih, med katerimi se je odli- skem radiu in lj. Delu. Dve leti, od druge po- koval nacionalisti=ni list La voce del Friuli lovice 1967 do nov. 1969, je bil redno zaposlen orientale, ki ga je v Hlodi=u oblikovalo Kultur- kot vodja Mladinskega kluba v Idriji. Jun. 1970 no društvo J. Stcllini, pokrival pa ga je ur. se je zaposlil kot =asnikar pri PrimN (ur. No- odb., ki so ga sestavljali Alida Cendon, Mario va Gor.). Med 1977-88 je bil vodja uredništva, Ruttar in Renzo Marseu. - Kot predstavnik gr- od tega dve mandatni dobi odg. ur., zdaj je meške ob=ine je B. =lan številnih nadob=inskih zadolžen za gospodarstvo. - Prva leta službo- ustanov in organizacij: Gorske skupnosti Na- vanja pri PrimN je poro=al najve= o dogajanjih diških dolin, Konzorcija za industrijski razvoj v idrijski ob=ini. Odmevni so bili zlasti njegovi vzhodne Furlanije, Krajevne zdravstvene enote prispevki o mladih ljudeh, o delu in življenju za

BOŽI< Boris - Yuri, slikar, r. 1. avg. 1952 v Rieti, se udeležil petih skupinskih razstav in sodeloval od 1985 živi in ustvarja kot svobodni umetnik na dveh slikarskih kolonijah. - Njegov slikarski na Mostu na So=i. O=e Ivo, delavec, mati Jožefa razvoj je izhajal iz »magi=nega realizma« - Brezavš=ek, delavka. 1955 je s starši emigriral umetnostne tendence, ki se je v šestdesetih letih v Kanado in skoraj trideset let preživel v Tc- uveljavila v ZDA in Kanadi. Poznejši ob=asni i-ontu, tu odraš=al, se šolal, študiral, opravljal ekskurzi v konstruktivizem, ko je študiral sploš- razli=ne priložnostne poklice, se seznanjal z na razmerja sil in napetosti likovne površine, umetnostjo in za=enjal s samostojnim likovnim so dali slutiti, da ga omenjeni na=in slikanja delom. Po osn. š. (1958-65) je obiskoval privatno ni ve= zadovoljeval. Vseskozi je težko potegniti kat. gimn. (1965-70). 1970 se je vpisal na York =rto med njegovimi likovnimi in fotografskimi University, Faculty of Fine Arts Toronto, kjer stvaritvami, ker se med seboj tesno prepletajo. je študiral dokumentarno in eksperimentalno V povezavi z eksperimentiranjem v fotografiji fotografijo, grafiko (jedkanico in sitotisk) in sli- se pri slikanju poslužuje tudi projiciranja na karstvo. 1972 je prvi= potoval v domovino, sle- platno, s =imer dosega zanimive disperzije sve- dila so študijska potovanja po Kanadi in ZDA. tlobe in barv, ki izzivajo k novim aplikacijam Po diplomi (1974) si je želel nabrati novih živ- s =opi=em. - Samostojne razstave: 1981 - Tolmin; ljenjskih izkušenj, zato se je priklju=il skupini 1982 - Lj. in Postojna; 1985 - Tolmin, Gal. Knjiž- profesionalnih godbenikov in z njimi tri leta nice Cirila Kosma=a in Postojna, Knjižnica Be- potoval in nastopal po Kanadi. Isto=asno je na Zupan=i=a ter Ilirska Bistrica, Knjižnica izpopolnjeval fotografijo in se dokopal do idej Maksa Samse; 1986 - Tolmin, Gal. knjižnice Ci- in simbolov, ki so se pozneje odražali v nje- rila Kosma=a in Kobarid, hotel Matajur; 1987 - govem slikarstvu. Naslikal je prva platna, ki Skofja Loka, Gal. Loški muzej in Beograd, Med- jih zaznamujejo vplivi nadrealizma, metafizike nar. press center Tanjug; 1988 - Tolmin, Gal. in futurizma. 1977 se je poslovil od glasbe, se Knjižnice Cirila Kosma=a in Nova Gor., Likovna za dve leti zaposlil v tovarni in se posvetil obli- vitrina; 1989 - Idrija, Gal. Idrija in Bovec, Kul- kovanju kolažev. Prvo razstavo svojih del je turni dom; 1990 - Lj., Gal. Commerce; 1991 - Tol- pripravil 1979 v lastni režiji in bil deležen ugod- min, Gal. Knjižnice Cirila Kosma=a. - Skupin- nih ocen. Istega leta je pustil delo v tovarni ske razstave: 1985 - Lj.; 1988 - Lj., Pionirska in se nato tri leta preživljal kot taksist z vož- knjižnica, Lj., Cankarjev dom, Trži= (Monfal- njami po Torontu. Ker so se starši vrnili v cone), Lj., Likovno razstaviš=e Rihard Jakopi=; Sjo že 1977, je lahko tudi sam skoraj celo leto 1989 - Nova Gor., Gal. Meblo. - Ex tempore in 1981 preživel na Mostu na So=i in se predal kolonije: 1989 - Šmartno v Brdih, Ex-tempore, intenzivnemu slikanju. Rezultate je predstavil Slikarska kolonija in Bovec, Kolonija »Rudi na razstavah v Tolminu (Knjižnica Cirila Kos- Kogej«. ma=a), Lj. (Kemijski inštitut Boris Kidri=) in Prim.: Osebni podatki; N. Blazeti=, PrimN Postojni (Knjižnica Bena Zupan=i=a). 1982 se je 1. febr. 1985; J. Savli, NL 17. apr. 1986: Arhiv vrnil v Toronto in še vozil taksi. Pozimi 1984-85 Mestnega muzeja Idrija; Boris Yuri Boži=, avto- biografija (Most na So=i, 11. dec. 1986 - tipkopis, je bil znova doma pri starših in v febr. 1985 Mestni muzej Idrija). „ ». postavil v Tolminu nekakšno retrospektivo vse- ga dotedanjega dela. Razstavil je risbe, doku- BOŽI< Božidar (Božo, Darko), ekonomist, pu- mentarne in eksperimentalne fotografije, jedka- blicist, =asnikar, r. 20. nov. 1907 pri Sv. Luciji nice, sitotiske, konceptualne kolaže, tipografije (Most na So=i), živi v Bgdu. O=e Božidar, sla- in platna z akrilom, skupaj nad sto eksponatov. š=i=ar (iz Klavž pri Podmelcu), mati Pavlina Spomladi 1985 je zadnji= potoval v Toronto, se Kuštrin, gospodinja (iz Podmelca). Osn. š. v že v avg. dokon=no vrnil v Sjo in sodeloval Lj., sred. š. v Kranju in Lj., kjer je maturiral na sept, skupinski razstavi izseljenskih umet- na trgov. akad. (1927). 1941 je kon=al visoko nikov v Cankarjevem domu v Lj. 1986 je pri- ekonom, š. v Bgdu (diplomirani inž. ekonomije). pravil tretjo samostojno razstavo v Tolminu, Po sred. š. je opravil vojaški rok v it. vojski, si uredil slikarski atelje in postal =lan Zveze dec. 1930 se je vrnil v Jslo in služboval v ban=ni društev slov. likovnih umetnikov. V razdobju službi v Zgbu. Na povabilo dr. Draga Maruši=a 1987-91 je pripravil osem samostojnih razstav, (gl. =l.) je postal Stenograf v jsli skupš=ini. 487 BRATINA

Med vojno je v Bgdu delal v protinacisti=nem stitvi iz zapora se je naselil v Zgbu, kjer se je odporu. Po osvoboditvi Bgda (okt. 1944) se je vklju=il v narodnoosvob. gibanje. Po maju 1945 posvetil =asnikarstvu, kar je pred vojno sicer je služboval v finan=nih ustanovah na Hrvaškem. opravljal priložnostno (športna poro=ila za lj. Prim.: PDk 3. jun. 1967; Aula IV (slov.), 27; S). Delal je pri Tanjugu, bil stenograf pri AV- Cermelj, Slovenci 319; Pazinski memorijal 2, NOJ-u, u=il je na š. za ra=unovodje, bil direk- 1971, str. 141, 154; Vjesnik historijskog arhiva u Rijeci 6-7/1961-1962, 5ol; M. Kacin-Wohinz, Prvi tor zveznega podjetja, delal v organih srbske antifašizem v Evropi, Koper 1990, 129, 130, 269, vlade in se ponovno vrnil k Tanjugu (takrat je 270, 276. poro=al tudi za SPor). Potem je služboval v B. Mar. direkciji za strojegradnje Srbije, na lastno željo BRATINA Bojan, ravnatelj, publicist, kulturni je bil šest mesecev v Kopru (1951), kjer je bil delavec, r. 10. jan. 1950 na Predmeji, živi v stenograf pri tamkajšnji radijski postaji in obe- Novi Gor. O=e Vojko (1923-1957) je bil invalid- nem poro=al za bgd. Politiko. Po vrnitvi v Bgd sko upokojeni oficir in znan prosvetni delavec se je zaposlil pri svetu za industrijo Srbije, v doma=em kraju, mati Ivanka Lahajnar (1924- nato pri Zavodu za na=rtovanje Srbije in kon=- 1979), medicinska sestra. Po o=etovi tragi=ni smr- no pri industrijski zbornici Jsl. 1962 se je upo- ti se je družina preselila na materin dom v kojil. - 1951 je bil stalni bgd. dopisnik tržaškega =ezplez pri Cerknem, 1963 pa v Novo Gor., kjer PDk, pri listu je sodeloval 27 let. Skoraj so- je B. obiskoval gimn. (1964-68), nato pa žtudiral =asno je dopisoval za avstr. agencijo APA in slov. in rus. književnost na Filoz. fak. v Lj. za nemško športno agencijo SID (iz Neussa pri Med študijem je sodeloval na razli=nih liter, Diisseldorfu). B. je pred drugo svet. vojno in ve=erih ter v študent, organizacijah kot npr. po njej delal v organizacijah Slovencev v Bgdu. v Klubu gor. študentov, Forumu, Akad. pev. Prim.: Osebni podatki (pismi I. Urži=eVi z zboru Vinko Vodopivec itd. Ko je 1975 diplo- 2. febr. 1992 in B. Maruši=u z 12. mar. 1992). miral, je bil najprej prof. slov. v išolskem cen- I. Ur. in B, Mar. tru za blagovni promet v Novi Gor., v letih 1979-85 pa tudi predstojnik upravno administra- BRADAMANTE Mihov», antifašist, r. 30. dec. tivne usmeritve na isti šoli. Od 1985 je ravn. 1904 v Stinjanu pri Pulju, u. 25. maja 1967 v Naravoslovnega srednješol. centra v Novi Gor. Zgbu. Osn. š. v rod. kraju, gimn. v Pazinu in ter je poskrbel za pospešen razvoj te nekdanje na Sušaku, ekonomske vede na U v Trstu in gimn. (dozidava stavbe, širitev in uvajanje no- Bariju. V študentskih letih se je vklju=il v jav- vih izobraževalnih programov, sodelovanje s Ko- no delovanje med istrskimi Hrvati in med štu- lidžcm združenega sveta). Isto=asno se je uve- dijem v Trstu sodeloval pri =asniku Istarska ljavljal v družbenopolit. življenju ob=ine, delal rije=. Okt. 1928 je policija odkrila B-evo obve- v razli=nih organih SZDL in ZKS, bil =lan ob- š=evalno delo v korist Jsl. B. se je za ta na- =in, delegacije za skupš=ino Rep. Sje, preds. men vpisal na U v Bariju in od tam pošiljal skupš=ine kultur, skupnosti Nova Gor. (1982-86), podatke obveš=evalnemu majorju Antonu Ko- =lan razli=nih organov republ. samoupravnih kalju na Sušaku. Bil je postavljen pred po- skupnosti za kulturo in za izobraževanje, tajnik sebno sodiš=e skupaj z dr. Mirko Vratovi=em, ured. revije Primorska sre=anja (1976-80), od 1990 Angelom Kukanjo, Antonom Ivešo in drugimi, preds. liter, kluba v Novi Gor. - Ze v osnovno- ki so bili obtoženi »ilegalne organiziranosti«, ko šol. glasilih je objavil prve pesmi ter nadalje- so v okviru prepovedanih društev Dijaške ma- val v dij. glasilu

1985, str. 303), Franceta Magajne (1983, str. 57; v Gor. - B. se je za=el zanimati za film že v 1986, str. 118), Aceta Mermolje (1980, str. 116; dijaških letih, ko je obiskoval jezuitsko mla- 1983, str. 439; 1985, str. 57), Danila Remškarja dinsko središ=e Stella Matutina v Gor., ki ga (1983, str. 58), Jakoba Renka (1985, str. 303), je vodil jezuit p. Katunarich. Ko je študiral Mirana Rustje (1990, str. 90), Janka Samca (1982, na U, je sodeloval pri pripravi »cineforumov« str. 163), Marjana Tomši=a (1990, str. 512), Irene v Trstu, Gor., Trentu, kjer je obnovil tamkaj- Žerjal (1983, str. 57). Ocenil je tudi nekatere šnji »cinefonim« in se za=el baviti s =asnikar- druge publikacije, kot npr. Zbornik gor. gimna- stvom. Že 1964 je bil dopisnik dnevnika L'Adige zije (PrimSre= 1978, št. 7, str. 56); Mladinsko na beneškem festivalu, i.l. je za=el z redno delo Bogomira Magajne (PrimSre= 1980, str. 181); dnevno oceno televiz. oddaj v istem =asopisu, prispeval strok, =lanek o Jenkovi prozi (JiS od 1965-72 je bil =lan centralnega odb. Federa- 1973/74, št. 6/7) ter intervju z ravn. devinskega zione it. Cineforum, 1966-72 =lan ured. revije Zavoda združenega sveta Davidom Sutcliffom Cineforum, 1968-70 filmski kritik turinskega ka- (PrimSre= 1991, str. 33). Pomembna je njegova tol. tednika II nostro tempo. V Turinu je usta- študija Novela kot konstitutivni element be- novil »cineforum« Madonna delle Rose. Na nje- sedne ustvarjalnosti Narteja Velikonje (Prim- govo pobudo je bila prevedena iz angl. v it. Sre= 1992, str. 406). knjiga: I.C. Jarvie, Sociologija filma, za katero Prim.: Osebni podatki; SBibl. , je B. napisal uvodno besedo. Po preselitvi v Gor. je 1977 ustanovil v Dijaškem domu filmski BRATINA Darko (Diodato), sociolog, filmski kri- krožek Kinoatelje (formalna ustanovitev 1984) tik in organizator, politik, r. 30. mar. 1942 v in bil vseskozi njegov preds. V okviru Kinoate- Gor. (krš=en v Solkanu). O=e Vincenc (Vinko), ljeja je priredil seminar o filmu in pou=ne izlete mehanik, mati Marija Gorjan, trgovka, brat na filmske festivale v Pulj in Beograd za štu- Ivan (gl. =l.). Slov. osn. š. (1948-53) in gimn. dente gor. višjih šol. Poleti 1981 je organiziral (1953-56) ter it. znanstveni lic. (Duca degli Abruz- na gor. gradu retrospektivo, posve=eno scena- zi 1956-61) opravil v Gor. Po maturi se je vpi- ristu Sergiju Amidei-ju, ki je izhajal iz znane sal na Fak. za inženirstvo na trž. U. V Trstu solkanske družine de Bartolomei in ki je u. je obiskoval zavod, ki ga je vodil G. Marzari. pred nekaj meseci. Iz te pobude je v nasled- Po njegovi zaslugi se je za=el zanimati za so- njih letih nastala nagrada S. Amidei, febr. 1992 ciologijo in se prepisal 1962 na Fak. za socio- je bilo ustanovljeno društvo S. Amidei in B. loške vede, ki je bila ustanovljena i.l. v Trentu, ie bil izvoljen za preds. 1981 je stopil v uprav, a ni bila še uradno priznana. Diplomiral je 1968 odb. gor. Kulturnega doma in v dec. i.l. je or- z diplom, nalogo: Minoranze etniche. Un caso ganiziral v gor. Kulturnem domu 1. retrospek- di analisi strutturale. Ko je obiskoval U, je bil tivo slov. filma ne samo v zamejstvu, temve= v student, odb. za zunanje zadeve, ki je uspešno nasploh. Iz te retrospektive so se rodile 1982 vodil akcijo za priznanje fakultete, 1966-67 je bil premiere slov. filma v Gor., iz katerih je 1986 zaposlen kot štipendist pod pokroviteljstvom nastal Film Video Monitor, letna revija slov. Vsedrž. razisk. sveta (CNR) v Centro di ricerche filma, televizije in videa. Iz sodelovanja med sull'impresa e lo sviluppo (CeRIS) v Turinu, 1967- Kinoateljejem in it. Piccolo cineforum so na- 68 pa je bil asistent za industrij, psihol. pri šoli stali v naslednjih letih =etrtkovi filmski ve=eri za industrij, upravljanje na turinski U, kjer je v gor. Kulturnem domu (ciklusi Kinemix in 1968 postal prof. v sociologiji dela, v naslednjih Skok v Kino), 1986 je Kinoatelje za=el delovati letih in do 1976 pa še v sociologiji. Med 1970 samostojno (Gorica-Kinema), 1987 je v sodelo- in 1975 je sodeloval v okviru Sklada Agnelli pri vanju z it. Ente dello spettacolo priredil v Ri- projektu »G. Valletta« za usposabljanje in in- mu revijo: 10 let slov. filma. - B. je za=el so- formiranje podjetnikov in menažerjev. 1972 je delovati s SLORI 1976 in po smrti K. Šiško- za=el pou=evati ekonomsko sociol. na trž. U, po vi=a (PSBL III, 540-42) je bil ravn. instituta do preselitvi v Gor. 1976 pa splošno sociologijo na 1992, ko je prevzel mesto ravn. E. Sussi (PSBL trž. U (1978) in sociol. etni=nih odnosov (1990) III, 485-87) in je B. postal preds. znanst. sveta. na oddelku trž. U za Modnar. in diplomat, ve- V mladih letih sta pri oblikovanju njegovega de, ki ima sedež v stavbi bivšega Malega sem. zna=aja in njegovih nazorov odigrala zelo važno 489 BRATINA vlogo katehct M. Mazora (PSBL II, 396-97) in stvom Vsedrž. razisk. sveta (CRN). Po vrnitvi v p. Katunarich. Njegovo polit, mišljenje pa se Gor. je za=el pou=evati matem. najprej na it. je formiralo predvsem v Turimi, kjer je zaha- in nato na slov. višjih sred. šolah. Od 1984 je jal v krog u=encev in prijateljev it. krš=ansko redni prof. matem. in fiz. na klas. lic. Primoža socialnega filozofa F. Balba in je bil po nje- Trubarja v Gor. - Po vrnitvi v Gor. se je vklju- govi smrti med ustanovitelji inštituta »Felice =il v tamkajšnje polit, življenje kot =lan KPI Balbo« (1969). Ko je za=el sodelovati pri SLORI- in slov. Mladinskega krožka. V letih, ko je obi- ju, je stopil v stik s SKGZ in bil nekaj let skoval licej, je bil aktiven =lan mladin, središ=a =lan njenega glavnega odb., 1978-79 je priredil Stella Malutina v Gor. 1975 je prvi= kandidiral v sodelovanju s SKGZ in SLORIjem slov. izo- na uprav, volitvah in bil izvoljen za pokraj, braževalni seminar (SLOVIŠ), ki se je odvijal svetovalca na listi KPI, 1978 je bil potrjen in v trž. Dijaškem domu in bil prvi celoten po- je prevzel funkcijo vodje komunist, svetovalske skus za aktiviranje narodnih, kulturnih, eko- skupine. 1981 je v Dež. svetu prevzel mesto nomskih in na splošno vseh =loveških sil med preminulega S. Zorzenona. V Dež. svet je bil Slov. v zamejstvu. B. je =lan konzulte za manj- ponovno izvoljen 1983 in 1988 kot nosilec liste šinske probleme in je v odb. revije Teorija KPI v gor. volil, okrožju. V Dež. svetu se in praksa. Kot neodvisen kandidat levice se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo gosp. proble- je 1984 predstavil na evrop. volitvah in žel ne- matiko, institucionalno ureditev slov. narodne pri=akovan uspeh (ve= kot 11.000 glasov). V polit, skupnosti in odnose s Slov. Izdelal in predlo- stranko se je prvi= vpisal 1991, ko je po kon- žil je vrsto zakonskih osnutkov, postavil mnogo gresu KPI v Riminiju nastala DSL. Za to stran- vprašanj in interpelanc. Trenutno je =lan treh ko je v apr. 1992 kandidiral za senat v gor. rednih dež. komisij: za kmetijstvo, za industri- okraju in bil izvoljen za 1. gor. slov. parla- jo in terciarne dejavnosti, za institucionalna in mentarca v povojnem obdobju. V senatu de- statutarna vprašanja. Na volitvah za poslansko luje kot tajnik v Komisiji za zunanje zadeve. zbornico v volil, okrožju za Videm, Gor., Por- B. je avtor knjige Sociologia e società (ZTT, denon in Belluno je bil 1976 prvi neizvoljeni Trst 1978), soavtor dveh knjig (L'impresa inno- kandidat na listi KPI, v obdobju 1985-90 je bil vativa, soavtor G. Zanetti, LIED, Torino 1972; rajonski svetovalec za gor. severno =etrt, 1990 je Gli imprenditori e la crisi, soavt. A. Martinelli, bil izvoljen za gor. ob=. svetovalca, 1991 je bil Il Mulino, Bologna 1977), avtor razprav in =lan- med ustanovitelji gor. in dež. Demokrati=ne kov za revije (Ratio, L'Impresa, NRazgl, Bilten stranke levice in njene slov. komponente. - gor. Kult, doma idr.) in =asopise (PDk). Po- Ukvarja se tudi s šolsko problematiko in je že membnejši prispevki: Etni=na istovetnost in ve= let =lan Komisije za delovanje šol s slov. postindustrijska drulba, SLORI 1990 (115); Pred- u=nim jezikom pri dež. šol. skrbništvu za F-Jk govor za J. Jogan, Territorio e etnia, Milano v Trstu. Bil je =lan odbora SSS-tajništvo Gor. 1991. v obdobju, ko sta bila v Gor. ustanovljena slov. Prim.: Osebni podatki; =asopisni viri; podat- Tehni=ni zavod za zunanjo trg. Žige Zoisa in ki iz arhiva, ki ga hrani Kinoatelje; PDk 12. slov. sekcija za informatiko na it. Tehn. zavodu jun. in 24. jul. 1977; Picc. 18. jan. 1987; Ene Galileo Galilei. - Sodeluje s prispevki o polit, Sje I, 356-57. vprašanjih pri gor. dvojezi=nem mese=niku No- Vh tizie-Novice, pri trž. Delu, pri raznih revijah BRATINA Ivan, profesor, politik, r. 24. maja in publikacijah. Važnejši prispevki in objave: 1948 v Gor. O=e Vincenc, mehanik, mati Marija Possibili conseguenze del Trattato dì Osimo nel- Gorjan, trgovka, brat Darko (gl. =l.). Osn. slov. l'Isontino v Atti del Simposio sui problemi š. in it. sred. opravil v Gor., kjer je 1967 ma- socioeconomici e ambientali degli Sloveni in turiral na Znanstv. lic. Duca degli Abruzzi. Iste- Italia (SLORI-EST, Trst 1978); Zaš=ita slov. nar. ga leta se je vpisal na U v Turinu in diplomiral manjšine v It. v lu=i procesa decentralizacije na Fak. za naravoslovje z diplom, nalogo iz driave in razvoja avtonomije krajevnih ustanov, matem. logike. Do 1973 je bil zaposlen kot šti- v Razprave in gradivo, 15 (Inštitut za nar. vpra- pendist in asistent na fak. v okviru raziskoval- šanja, Lj. 1982); Slov. vprašanje v današnjem nega programa matem. logike pod pokrovitelj- pomenu avtonomije det. F.-Jk, v 40 let o osvo- BRATINA 490 boditvi, o sedanjem trenutku, o prihodnosti dinja. Osn. š. je obiskoval v doma=em kraju, (Teritorialni odb. SKGZ, Gor. 1985); Prispevek nato je bil 1934 sprejet na jezuitski inštitut v k razpravi o življenju in delu Joieta Srebrni=a, Gallaratu pri Milanu. Po treh letih študija se v Jože Srebrni=, nar. heroj (Lipa, ZTT, Gor. je odlo=il izstopiti iz duhovniškega stanu ter se muzej, Koper 1986), kasneje tudi v it. (Contri- zaposliti kot u=itelj književnosti, it. in latin, na buto alla discussione sulla vita e sulla attività klas. gimn. »Cesare Arici« v Brescii. Vojna leta di Joie Srebrni=, v Giuseppe Srebrni=, parla- so ga zanesla na rusko fronto, po okrevanju mentare, antifascista, partigiano, Istituto friu- pa je pristal v Trstu. Tu je z delovanjem v osvo- lano per la storia del movimento di Liberazione, bodilnem gibanju do=akal prihod jsl. =et. Po Videm 1987); skupaj s prof. Ano Primoži= opom- vojni je najprej delal kot aktivist, nato kot u=i- be za slov. izdajo in prevod u=benika; Jerry telj na slov. gimn. v Kopru. Že tedaj se je B. Marion, Fizika in svet fizike, ki ga je izdal seznanjal z arhiv, gradivom, saj je pomagal pri Dež. šol. urad za F-Jk, I. knjiga, Trst 1988, delovanju »Zbirnega centra« v Portorožu. Ta iz- II. knjiga, Trst 1991, III. iknjiga, Trst 1991. kušnja, sodelovanje pri postavitvi razstave »Slo- Prim.: Osebni podatki in =asopisni viri (še venci ob Jadranu«, predvsem pa znanje latin, posebej zbirke =asopisov Notizie-Novice, Gor. so ga 1. okt. 1953 privedle do mesta upravnika in Delo, Trst); Consiglio della Regione autono- v koprskem Mestnem arhivu, ki je to ime in ma Friuli-Venezia Giulia, Resoconti consigliari, sploh ustanovitev doživel šele 25. febr. 1956 prav Legislatura IV, V, VI. h V zaradi B-ovega vestnega delovanja. Na lastno BRATINA Lojze, teološki pisec, vzgojitelj, r. 26. željo je dobro leto po ustanovitvi arhiva odšel jan. 1942 v Štomažu na Vipavskem, predstojnik nazaj v prosveto, medtem pa je arhiv doživljal jezuitov v Lj. O=e Anton, kmet, mati Emilija težke trenutke. Ponovno se je kot arhivist ozi- Lozar, gospodinja. Osn. š. je dovršil v štomažu roma arhivski svetovalec - tedaj že v Pokraj- v letih 1948-52, nižjo gimn. v Dobravljah pri arhivu Koper - zaposlil 1969 in tu ostal do upo- Ajdovš=ini med ,1952-56, višjo gimn. v Ajdovš=i- kojitve 1973. Že v svojem prvem mandatu je ni v letih 1956-58. Nadaljeval je višjo gimn. v poleg drugih prispevkov iz kult. življenja napi- Zagrebu do 1962. V Zgbu je nadaljeval Studij sal v krajevne in strok. jsl. =asopise precej na Filoz. fak. v letih 1964-67, v Rimu pa je štu- =lankov o arhivski problematiki koprskega ar- diral teologijo v letih 1968-72. V duhovnika je hiva. Strok, je uredil in popisal ter izdelal in- bil posve=en 29. jun. 1971 v Logu pri Vipavi, ventarje za precej starejših in novejših arhiv- obranil doktorsko tezo iz fundamentalne teolo- skih fondov, tako da njegovo delo še danes slu- gije na papoški univerzi Gregoriani v Rimu. ži kot izredno koristen napotek tako strok, de- Po poklicu je duhovni vzgojitelj v Lj.-Dravlje lavcem v arhivu kot uporabnikom arhivskega od leta 1974 naprej. Od 1987 je provincial slov. gradiva. jezuitov. Izdal je nekaj znanstvenih del: Ele- Prim.: Podatki soproge Milke Bratina; Pokra- menti di una antropologia cristiana negli scritti jinski arhiv Koper. D.D. di E. Kocbek, Rim 1974; K. Gibran, Prerok (prevod), Mrb. 1981; Kruh besede, Evangeljska BRATINA Milko, arhitekt, urbanist, r. 5. sept- razmišljanja na vatikanskem radiu, Lj. 1991. 1939 v Trstu, živi v Oseku. O=e Emil, mizar, Sodeluje v revijah: Cerkev v sedanjem svetu, mati Pavla Lozar, gospodinja. Ko mu je o=e Znamenje, Družina, Bogoslovni vestnik, Mladika, padel kot partizan, sta se z materjo preselila Kristjanova obzorja. Psevdonimi in šifre: Slav- v Osek, kjer je obiskoval osn. š. Nižjo gimn- ko Tina, uporabljen predvsem za objavo pesmi je kon=al v Dobravljah, v Lj. pa srednjo grad- v reviji Znamenje (nekoliko let). beno š. Prav tam je dokon=al študij arhitek- Prim.: Vprašalna pola na Zgod. ods. NŠKT; ture (diplomiral 1967) z nalogo o urbanizmu Pogovor z L. Bratino, Ognjiš=e jun. 1991 s si.; Nove Gor. (pri prof. E. Ravnikarju). Na FAGG Letopis Cerkve na Slov. 1985, 322 in pass. lj. U je opravil te=aj interdisciplinarnega študija M. Pah. prostorskega in urbanisti=nega na=rtovanja (1976- BRATINA Marij, arhivar, r. 3. febr. 1912 v Što- 1978). 1967 se je zaposlil na novogor. projektivni mažu pri Ajdovš=ini, u. 13. mar. 1982 v Kopru. organizaciji Pro j okt in se posve=al predvsem ur- O=e Anton, kmet, mati Fran=iška Satej, gospo- banizmu in prostorskemu planiranju ter seveda 491 BRAT02 arhitekturi. - Med njegovimi izvedenimi arhi- za zgod. Filoz. fak. (1976 asistent, 1986 docent, tekturnimi projekti je omeniti Dispe=erski cen- 1990 izredni prof. za zgod. starega veka), ki mu ter Soških elektrarn v Novi Gor. (1970), Stano- je bil predstojnik v šol. letu 1991-92 z manda- vanjski poslovni objekt Croatia prav tam (1975) tom še za eno š. leto. - B. se pretežno posve=a in upravno zgradbo SDK (1977), Kulturni dom raziskovanju zgodnje cerkv. zgod., zgod. krš=an- v Novi Gor. (1979), poslopje uprave in delavnic stva in kulturne zgod. v pozni antiki v slov. VGP »So=a« v Novi Gor. (1991). Izdelal je celo pokrajinah in na njim bližnjih podro=jih v vrsto zazidalnih na=rtov v Novi Gor., Ajdov- vzhodnih Alpah, na sev. Jadranu in na Balkanu. š=ini, Vipavi in v drugih krajih zlasti v novo- Kot prvi med slov. zgod. poglobljeno raziskuje gor. ob=ini. Napravil in sodeloval je pri ve= zgodnje krš=anstvo na Slov. in pri tem s pri- ureditvenih na=rtih za naselja, za vodnogospo- dom izrablja možnosti, ki mu jih ponujata obe darske in kmetijske površine. Sodeloval je pri izhodiš=ni vedi - zgod. in arheol. To zamotano, ve= nate=ajih ne le na obmo=ju novogor. ob=ine, pa tudi prelomno obdobje v zgod. slov. ozem- marve= tudi drugod (Reka, Ohrid). lja in Slov. obravnava B. v številnih =lankih Prim.: Osebni podatki. in razpravah (62 naslovov), objavljenih v doma- I. Ur. =ih (npr. Kratek oris zgodovine krš=anstva na Slovenskem, ZC 35, 1981, 205-21; Razvoj zgodnje- BRATINA Virgil, prosv. del., r. 14. sept. 1906 v krS=anskih raziskav v Sloveniji in Istri, ZC 41, Stomažu na Vipavskem pod

BRATULI7 Vjekoslav, zgodovinar, r. 23. mar. mi strok, publikacijami je precej potoval po 1911 v vasi Veli Ježenj pri Pazinu, živi na Rcki. svetu in imel stike s podobnimi centri, nekaj Osn. š. je obiskoval v Tinjanu, gimn. v Kar- let je bil tudi honorarni prof. na U v Urbinu. lovcu in Zgbu, kjer je promoviral na Pravni S. slov. kulturo se je ponovno sre=al, ko je fak. (1937). Delal je v raznih sodnih in upravnih moral prevzeti modernizacijo tržaške jeklarne službah (Zgb, Reka), od 1952 do 1980 pa pri 1963. Ponovno je obiskal tudi Roko, primor. Jadranskem (Sjeverojadranskem) institutu JAZU, podeželske kraje, v Trstu pa se je vnovi= sre- katerega direktor je postal 1952. Bil je preds. Po- =al tudi s slov. kulturo, najprej s slov. glasbo, vijesnoga društva na Reki in ur. Jadranskega ki je odmevala v njem že iz otroštva; pri=el je zbornika. Z zgod. raziskavami, ki so posve=ene zbirati informacije o njej. Kasneje se je spo- predvsem Istri in Kvarneru v razdobju od po- znal s sodelavci revije Most, kjer je pri=el 1975 znega sred. veka do druge svet. vojne, se je objavljati eseje, kasneje, posebno po upokoji- pri=el intenzivno ukvarjati z letom 1952. Prve tvi 1982, ko se je z ženo Anno preselil v njeno objave so iz leta 1936. Poleg številnih =lankov rojstno mesto Pizo, pa je sodeloval tudi v in razprav je objavil tudi knjige: Pregled po- Primorskih sre=anjih, Naših razgledih, Sodob- vijesti Istre (1954), Dokumenti o obrani i istreb- nosti, Panorami (Reka), skoraj ni=esar pa ni ljenju hrvatskih škola u Istri pod Italijom objavil v It. Udeleževal se je razli=nih simpo- (1955), Rovinjsko selo. Monografija jednog istar- zijev, okroglih miz, sre=anj v Lj., Trstu, Puiju, skog sela (1959). - B, je že po drugi svet. vojni Sežani (Vilenica), Portorožu.

City (1973), Perthu (1978), Gorici (1980, 1990) in nava, vidi, ob=uti in preinterpretira vedno na Solkanu (1984). Spo=etka je slikala krajine in na=in, ki ga vzpodbudi njeno notranje razpolo- tihožitja v oljni tehniki, od sedemdesetih let ženje« (Nelida Sili= Nemec). - B. je za=ela raz- dalje pa se je oprijela fresko tehnike (izpopol- stavljati že v šol. letih, ko se je 1977 udeležila njevala jo je pri Giorgiu Michettiju). Med kra- mladinskega Extempora v Novi Gor. in prejela jinami, ki jih je B. slikala, izstopata zlasti Po- 2. nagrado. 1985 je sodelovala na Mednar. grafi=- so=je in Kras, ki pa se je ni dotaknil »v dra- nem bienalu v Lj. Samostojne razst.: Lj. (1983, mati=ni, ravno opojni varianti, pa= pa v ble- 1984, 1986, 1990, 1991, 1992), Jesenice (1985), Apa- š=e=i svetlobi rumene, svetlo rjave in zelene tin (1986), Brdo pri Kranju (1991) Nova Gor. barve. Slikarke se je ob spominu nanj dotak- (1991, 1992), Sv. Križ pri Trstu (1991), Bled (1992), nila nežnost in svežina« (N. Sili=-Nemec). V Benetke (1992). Udeležila se je raznih skup. razst. sedemdesetih letih se je lotila slikanja cvetov, (Nova Gor., Lj., Tolmin, Solkan, Idrija, Gorica, zanimali pa so jo predvsem barvni spleti. Ne- Catania). O njej so pisali: B. Kovic, P. Lampi=, katera njena dela hrani GorMuz. V javnosti M. Guštin, J. Krivec-Dragan, A. Saksida, N. Si- nastopa tudi z moževim priimkom Terrone. li= Nemec, N. Marvin, G. Finocchiaro. Prim.: PrimN 25. sept. 1984; PDk 6. apr. 1990; Prim.: Osebni podatki; katalogi, zgibanke, =a- N. Sili=-Nemec v zgibanki za razstavo v Gor. sopisna poro=ila, radijski in televizijski inter- (19.-31. mar. 1990). vjuji ob razstavah; PrimN 1991, 41; N. Marvin, Ured. Dopolnjujo=a se podoba življenja, Sre= 1992, 131/132. BREMEC Almlra, grafi=arka, slikarka, r. 27. ma- Vh ja 1958 v Postojni, živi v Lj. O=e Stanislav, de- lavec v lesni industriji, mati Helena Mamec, BRESSAN Aldo, publicist, r. 9. jun. 1925 v Gra- delavka. Osn. š. opravila v Bukovici in Šem- diš=u ob So=i, živi na Reki. O=e Ermenegildo, petru pri Novi Gor. (1965-73), kjer je bil njen mati Maria Silvestri. Osn. š. je obiskoval v likovni pedagog S. Komel (PSBL II, 113-14). V Gradiš=u ob So=i, v Gor. je kon=al srednjo Šempetru je obiskovala tudi glasbeno š. s po- tehni=no š. (1942). Od 1944 je sodeloval v odpor- ukom klavirja. Sred. ekonom, š. je opravila v niškem gibanju. Po vojni je bil jadralni instruk- Novi Gor. (1973-77), 'kjer je delala v lik. krožku, tor, nato igralec v it. drami ljudskega gledali- ki ga je vodil N. Nemec (PSBL II, 503-04). V š=a na Roki (1951-53), kasneje je režiral v Ko- jeseni 1977 se je vpisala na Akad. za lik. umet- pru in Bujah. Od 1949 do 1953 je bil sodelavec nost v Lj., kjer je 1983 diplomirala na oddelku za grafiko pri prof. B. Bor=i=u in pri prof. T. in ur. it. redakcije radia Reka, nato pa odgovor- Brejcu s teoreti=no nalogo Umetniško obliko- ni ur. kult. programa it. ured. radia KopC vani tekstil. Med 1981 in 1985 je restavrirala (1955-60). Med 1960-70 je služboval v redakciji leseno plastiko iz slov. kult. dediš=ine (kipe iz revije Panorama, potem pri dnevniku La voce slov. c, iz Pokraj, muzeja iz Kopra ipd.). Od del popolo (pisec komentarjev ter reportaž). 1984 do 1986 je imela status svobodnega lik. Med 1985-87 je bil glavni ur. Panorame. Isto- umetnika, 1986 se je redno zaposlila na Razi- =asno je sodeloval pri drugih =asnikih, pisal Je skovalni skupnosti Sje (sedanje Ministrstvo za posebno za milansko revijo L'Europeo (dopisi znanost in tehnologijo RS) v Lj. Sedaj dela na iz Jsle,

DODATNE KRATICE IN KRAJŠAVE B. Bibliografske HBL Hrvatski biografski leksikon I, Zgb 1983 Ehic SJe Enciklopedija Slovenije, I, Lj, 1987 Kdo Je kdo Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1991 ÖBL . österreichisches biografisches Lexicon

m