DOCSLIB.ORG

Primorski Biografski Leksikon

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj. tóltan Janj prof. m sodel. univ, v frstoi Nova Gor. Jelka Cvelbar, publicistka, Trst '•." '";'.."•'-., ' v < dr. Martin Jevnikar, univ. prof. y p., Trat Jožko Kragelj, župnik v p„ Vipava df. Pet^r Ki*=^ ravtt Arhitekturni muze], Lj. 4r; Drago KJëiœmciê, ùred. Vf«v oddajna TV Lj. •',,', Jože goreti, •*•1•»•-» 'frs|.r * ;•'.'"',. Franc Kralj, p**>f. nà Škof^jootaaziji v Vipavi ' Jànez ì^veie/kustos/'l^stni.mukel'V'Tdriii LjubomirLisac, arhivar v p., Zagreb Lida Debeljak Turk, urednica RAITrstA, Trst Ivana Leskovec, kustos-etnolog, Mestni muzej v Idriji Lelja Refear Sancin, Univ. prof.» Trst , • "., f Goriška Mohorjeva družb* (KTD in SSO) • Gorica Natisnila tiskarn« Budin - Gorica , 337 ZGAGA Fak. za sociolog., polit, vede in novinarstvo, temperatur in tlakov. Zadnja leta sodeluje v nato pa kot samostojno ustanovo organiziral projektu =iš=enja dimnih plinov. - Samostojno Center za prou=evanje dežel v razvoju, ki mu ali v skupinah je za naro=nike iz gospodar, so- je kot dir. na=eloval do upokojitve (1980). - Kot deloval pri mnogih raziskovalnih nalogah, ka- prof. na Trgov. akad. je najprej objavljal gleda- terih rezultati pa se ne objavljajo. Ve= let je liške kritike v Slovenskem domu. Skupaj z Edv. delal v organih izobraževalne in raziskovalne Kocbekom je ustanovil revijo Dejanje, ki jo skupnosti Sje na podro=ju programov tehniških je tudi sourejal. V njej je objavljal predvsem predmetov. tehtne polit, =lanke ter poro=ila o novih knji- Prim.: Osebni podatki. gah (npr. o knjigi L. <ermelja La minorité sla- Mat. ve en Italic, 1938). Med vojno je po Kocbeko- ZGAGA Pavel, filozof, r. 30. jun. 1951 na Jese- vem odhodu v partizane spomladi 1942 postal nicah, živi v Lj. O=e Franc, poštni uradnik v =lan ured. odb. SPor, kasneje pa je za ilegalni Hudajužni, mati Angela Pajntar, gospodinja. Po Slovenski zbornik 1942 napisal Misli o sloven- osn. š. v Hudajužni in Podbrdu je obiskoval skem mednarodno-politi=nem konceptu. Po 1964 gimn. v Novi Gor. (matur. 1970). Bil je med je pisal o problematiki ustavnega prava, o med- ustanovitelji stud. liter, revije <lovek in vklju- nar. odnosih Sje, o kmetijski politiki. V Teoriji =en v kulturno-literar. in gledal, življenje mla- in praksi je 1966 objavil študijo Pristaniš=e Ko- dih ob meji. Vpisal se je na FF U v Lj. in 1975 per in tranzitne prednosti Slovenije. Ocene no- diplomiral iz filoz. in B sociol. Po študiju je vih knjig je objavljal v NRazgl. Prejel je osem do 1977 na sred. elektrotehn. š. v Lj. pou=eval jsl. ter eno avstr. drž. odlikovanje. sociol. s temelji marksizma in varstvo pri delu. Prim.: SBL IV, 792-93; Ko je ko u Jugoslaviji, 1977 je postal višji predavatelj za sodobno fi- Beograd 1970; Slavko Kremenšek, Slovensko študentsko gibanje 1919-1941, Lj. 1972; Metod loz. na PA v Lj. Od 1988 dalje je na visoko- Mikuž, Pregled zgod. narodnoosvobodilne borbe šolski stopnji PA docent za sodobno filoz. in v Sji, I-V, Lj. 1960-73; Delo 1978, št. 265 s si.; v ve= mandatih predstojnik odd. za skupne 1987, žt. 23 s si.; Dnevnik 1978, št. 329 s si.; predmete. 1988 je uspešno obranil doktorsko 1987, št. 27 s si.; <lovek je utihnil. Spominu disertacijo, ki je izšla pod naslovom Grundrisse. Edvarda Kocbeka, Celje 1983; Mladika 1987, št. 1. Od renesanse do krize marksizma (Lj. 1990). - Mlakar Z. je že v =asu študija v letih 1970-74 sodeloval ZGAGA Franc, univ. predavatelj, r. 19. sept. v liberalnem študentskem gibanju. Bil je =lan 1939 v Hudajužni, živi v Mrbu. O=e Franc, poštni fakult. in univerz, vodstva Skupnosti študentov upravnik, mati Angela Pajntar, gospodinja. Osn. lj. U, ki je bilo 1975 bolj ali manj nasilno uki- š. v Hudajužni, Tolminu in Kobaridu. Na novo- njeno in priklju=eno ZSMS. V tem =asu je bil gor. gimn. je maturiral 1957, leta 1962 pa je ur. in odgov. ur. Tribune. Svojo publicisti=no diplomiral na Fak. za strojništvo v Lj. Po di- dejavnost je na za=etku osemdesetih let nada- plomi je do 1974 delal v projektivno-konstruk- ljeval kot pisec in =lan izdajateljskega sveta cijskem biroju v mrb. Metalni kot konstruktor ozir. uredništva <asopisa za kritiko znanosti in in zatem kot šef projektive. Njegovo podro=je založbe Krt. V letih 1985/86 je bil =lan predsed- dela je bilo konstruiranje, individualna proiz- stva univerzitetnega komiteja ZKS, ki je tedaj vodnja in montaža naprav za toplotno tehniko z razli=nimi kriti=nimi peticijami prispeval k in energetiko (pe=i, tla=ne posode, cevne insta- porajanju »slovenske pomladi«. 1988 je postal lacije itd.). 1974 je postal asistent na mrb. Teh- preds. sveta Radia študent in preds. izdajatelj- niški fak., kjer je zatem postal predavatelj pred- skega sveta univerz, publikacij. - Z. je avtor metov toplotne energetike in tehnike (termodi- številnih publikacij, znanstvenih razprav in namika, prenos toplote, ogrevanja, parnih kotlov strok, prispevkov, recenzij, prevodov in poljud- itd.). V šol. letu 1963/64 je obiskoval speciali- noznanst. sestavkov s podro=ja marksologije, fi- zacijo za nuklearno tehniko pri Inštitutu Jožef lozof., ekologije, pedagogike in politologije. Ob- Stefan v Lj. 1987 je na Fak. za strojništvo v javlja v slov. strok, =asopisih, s prispevki pa Lj. opravil magisterij iz tematike prera=una- sodeluje tudi v sredstvih javnega obveš=anja vanja ravnotežne sestave in lastnosti dimnih TiP, Dial, Problemi, PD, Obzornik, Dnevnik, plinov od atmosferskega stanja do zelo visokih NRazgl itd. ZGONIK 338 Prim.: Osebni podatki; =asopisna poro=ila o Prim.: Fr. Kodri<, Ob stoletnici Rihemberške delu. =italnice. Branik februar 1968, 4246; Isti, Ob Mat. 30-letnici rihem. tragedije, PrimN 1. febr. 1984. ZGONIK Franc, kmet, prosvetar, tigrovec, bo- Rut rec NOB, r. 19. dec. 1898 v Cvetrožu (Rihemberk- ZGONIK Marko, fizik, znanstveni raziskovalec, Branik), u. 15. febr. 1944 v Rihemberku v go- r. 28. sept. 1953 v Lj., doma iz Šempetra pri Gor. re=i in minirani hiši. O=e Franc, mati Amalija O=e Danijel (1928-) je po poklicu dipl. inženir Lisjak. Osn. S. Rihemberk. Bil je sin 12-=lanske agronomije, mati Helena Rupnik (1931-) je po zelo zavedne družine, pobudnik in sodelavec poklicu prav tako agronom. Osn. š. je obisko- kult. prosv. dejavnosti v Rihemberku, sodelo- val v Šempetru pri Gor. (1960-68), nato se je val v pev. zboru, po faš. ukinitvi PD je vodil vpisal na gimn. v Novi Gor., kjer je maturira! cerkv. in mlad. pev. zbor. Njegova hiša je bila 1972. Zelo zgodaj je pokazal talent za fiziko in shajališ=e zavednih in naprednih Slov. Kot za- matem. in prejel ve= nagrad na razli=nih tek- stopnik slov. liste na volitvah 1924 se je faš. movanjih. Za tem je študiral fiziko na Fak. uprl zlorabi pri štetju glasovnic, zato so ga za naravoslovje in tehnologijo v Lj., kjer je faš. pretepli in s kamenjem med no=nim na- diplomiral 1976. Zaposlil se je na Inštitutu Jo- padom razbili okna. Z. je pred faš. skril v hiši žefa Stefana v Lj. (1977-91), kjer je z uspešnim dr. Eng. Besednjaka, ki je preno=il, rano na- delom kmalu spet dosegel priznanje. Skupno slednje jutro ga je vodil =ez njive, da se je s sodelavcema Borutom B. Lavren=i=em ter Mar- Besednjak varno vrnil v Gor. Z. je kot =lan ileg. tinom <opi=em je prejel 1982 nagrado sklada trojke v Cvetrožu od 1926 sodeloval v ileg. proti- Borisa Kidri=a za raziskovalno nalogo. Magi- faš. dejavnosti v Braniški dol., povezan z Z. sterij je dosegel 1984 s tezo Brillouinov spekto- Jelin=i=em in A. Rejcem v Gor. ter dajal po- meter za študij faznih prehodov v kristalih, dok- bude za protifaš. manifestacije. Pogoste so bile toriral pa je 1987 z delom Nelinearni opti=ni pri njem hišne polic, preiskave in ve=krat pri- pojavi v snoveh s strukturnimi faznimi prehodi. držan v polic, zaporu. Po svoji vrnitvi iz tujine Po doktoratu se je najprej izpopolnjeval en je Pinko Tomaži=, ki je kot de=ek prihajal z semester (1988/89) na Nelinearnem opti=nem la- o=etom po vino k Zgonikovim, po letu 1938 na- boratoriju švicarskega federalnega inštituta za vezal stike z Z., ki je sodeloval tudi z drugimi tehnologijo, ki deluje v okviru zvezne politeh- revolucionarji.
Recommended publications
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331

    Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331

    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
  • Predlog Strategije Razvoja Občine Ajdovščina Do 2030

    Predlog Strategije Razvoja Občine Ajdovščina Do 2030

    2017 PREDLOG STRATEGIJE RAZVOJA OBČINE AJDOVŠČINA DO 2030 Občina Ajdovščina 1.6.2017 KAZALO VSEBINE 1 NAGOVOR ŽUPANA .......................................................................................................... 3 2 UVOD IN METODOLOGIJA ............................................................................................... 4 2.1 Namen ......................................................................................................................... 4 2.2 Metodologija ................................................................................................................ 4 2.3 Skladnost s strateškimi dokumenti ............................................................................... 5 3 ANALIZA STANJA .............................................................................................................. 7 3.1 Okolje .......................................................................................................................... 7 3.2 Družba ........................................................................................................................13 3.3 Gospodarstvo .............................................................................................................19 3.4 Institucionalno okolje in finančni okvir .........................................................................26 4 ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI .............................29 5 VIZIJA ...............................................................................................................................31
  • Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918

    Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918

    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO JERNEJ KOMAC »Eno pa bomo lahko rekli: Doma smo!« Prebivalstvo Bovškega in njegova izkušnja vélike vojne 1914 - 1918 Magistrsko delo Mentor: Univerzitetni študijski program izr. prof. dr. Rok Stergar druge stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 prazna stran Zahvala Tjaši in družini srčna zahvala za vso podporo in potrpljenje v tistih trenutkih, ko sem se znašel na raziskovalnem brezpotju. Brez vas danes tega dela ne bi bilo. Posebna zahvala gre prav tako mojemu mentorju, izr. prof. dr. Roku Stergarju, za vse nasvete, pripombe, komentarje in druge namige, ki sem jih prejel med raziskovalnim obdobjem. Zahvala gre tudi prof. dr. Walterju Lukanu ter dr. Mihi Šimacu za nesebično pomoč in nasvete v času mojega raziskovalnega dela na Dunaju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pripomogli k zaključku tega magistrskega dela in niste poimensko omenjeni. Vsak pogovor, nasvet, namig, mnenje, pripomba idr. so bili vedno do- brodošli in upoštevani. I prazna stran II Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani avtor izjavlja, da je magistrsko delo v celoti produkt avtorjevega lastnega dela ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Delo je avtor izdelal v okviru univerzitetnega študijskega programa druge stopnje, smer Novejša zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del raziskave magistrskega dela je bil leta 2017 v dolžini treh mesecev opravljen tudi s pomočjo študijske izmenjave Erasmus+ na Univerzi na Dunaju. Ljubljana, 16. julij 2018 Jernej Komac m. p. III prazna stran IV Izvleček Magistrsko delo obravnava izkušnjo vélike vojne (1914-1918) prebivalstva na Bovškem, tj.
  • Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31

    Seznam Naselij Brez Optičnega Priključka (3.31

    na_mid ob_mid na_ime ob_ime st_prebivalcev_surs st_stal_preb_crp st_gosp_crp st_hs st_hs_z_gosp 10083940 11026516 BATUJE AJDOVŠČINA 345 367 125 144 98 10083958 11026516 BELA AJDOVŠČINA 36 37 8 9 6 10083966 11026516 BRJE AJDOVŠČINA 378 389 135 159 108 10083974 11026516 BUDANJE AJDOVŠČINA 827 857 259 255 214 10083982 11026516 CESTA AJDOVŠČINA 542 553 188 162 143 10084008 11026516 COL AJDOVŠČINA 512 529 173 168 142 10084016 11026516 ČRNIČE AJDOVŠČINA 403 428 176 172 123 10084024 11026516 DOBRAVLJE AJDOVŠČINA 458 481 168 164 132 10084032 11026516 DOLENJE AJDOVŠČINA 94 106 42 43 32 10084059 11026516 DOLGA POLJANA AJDOVŠČINA 356 369 127 118 94 10084083 11026516 GABERJE AJDOVŠČINA 166 181 64 99 54 10084105 11026516 GOJAČE AJDOVŠČINA 189 198 73 88 59 10084113 11026516 GOZD AJDOVŠČINA 124 134 44 45 34 10084130 11026516 GRIVČE AJDOVŠČINA 74 80 25 23 20 10084148 11026516 KAMNJE AJDOVŠČINA 202 206 75 93 67 10084156 11026516 KOVK AJDOVŠČINA 128 138 47 57 44 10084164 11026516 KRIŽNA GORA AJDOVŠČINA 10 10 7 11 6 10084172 11026516 LOKAVEC AJDOVŠČINA 1123 1166 418 382 319 10084229 11026516 MALE ŽABLJE AJDOVŠČINA 312 325 116 120 89 10084237 11026516 MALO POLJE AJDOVŠČINA 70 70 19 26 17 10084610 11026516 MALOVŠE AJDOVŠČINA 128 133 48 51 36 10084270 11026516 OTLICA AJDOVŠČINA 294 310 112 131 95 10084288 11026516 PLAČE AJDOVŠČINA 237 242 87 78 65 10084296 11026516 PLANINA AJDOVŠČINA 470 493 171 160 136 10084326 11026516 PODKRAJ AJDOVŠČINA 434 446 143 146 116 10084601 11026516 POTOČE AJDOVŠČINA 232 235 82 82 65 10084377 11026516 PREDMEJA AJDOVŠČINA 373 384
  • Vozni Red Avtobusov

    Vozni Red Avtobusov

    AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Selo/Ajdovščini - Batuje naziv linije 1 Postaje, 2 ŠČ km postajališča ŠČ 13:35 0 Črniče 7:43 13:37 1 Malovše 7:41 13:38 1 Gojače 7:40 13:41 2 Selo/Ajdovščini 7:37 13:43 4 Batuje 7:35 Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠČ Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Črniče AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Kamnje/Ajdovščini - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:50 0 Črniče 6:52 1 Malovše 6:53 1 Gojače 6:56 3 Vrtovin 7:00 5 Kamnje/Ajdovščini 7:03 6 Potoče/Ajdovščini 7:05 7 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Batuje - Brje/Vipavskem - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:56 0 Batuje 6:58 2 Selo/Ajdovščini 7:00 5 Potoče/Ajdovščini 7:03 8 Brje/Vipavskem most 7:08 10 Brje/Vipavskem 7:12 11 Brje/Vipavskem Kodrovi 7:14 12 Brje/Vipavskem most 7:20 16 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Prevoznik Posebni linijski vrsta prevoza Dobravlje/Ajdovščini Š - Selo/Ajdovščini - Batuje - Gojače - Malovše - Črniče naziv linije 1 2 Postaje, ŠD ŠD km km postajališča 12:20 13:00 0 0 Dobravlje/Ajdovščini Š 12:22 13:02 1 1 Potoče ! 13:05 2 ! Kamnje/Ajdovščini 12:23 2 Vrtovin 12:25 4 Selo/Ajdovščini 12:27 6 Batuje 12:29 8 Selo/Ajdovščini 12:32 9 Gojače 12:33 9 Malovše 12:35 10 Črniče Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO, d.o.o.
  • Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora

    Il Vino Nato Al Sole E Alla Bora

    La valle Perché la nostra uva Attraverso i villaggi e vigneti, Il nostro vino è immensa è così dolce? per i campi, colline e prati generoso Chi attraversa la Slovenia dal centro verso il litorale o dal confine In primavera il sole alla Valle di Vipava riscalda velocemente la Sulle orme di Vertovec. Intraprendete il sentiero tematico attra- Sui pendii soleggiati dei colli di Vipava gli abitanti locali coltivano a ovest verso il cuore del Paese può vedere il monte Nanos. Pro- terra ed i liquidi vitali delle piante incominciano presto a circolare. verso i villaggi dell’Alta Valle di Vipava dove lavorò e visse Matija ben 25 specie di viti. Le più diffuse sono: ribolla, sauvignon, prio lì, dietro la curva e sotto la montagna sorge il fiume Vipava. Potare le viti a febbraio è un po’ presto, ma da noi è già tardi. Nelle Vertovec (1784 – 1851). L’escursione organizzata si svolge ogni malvasia, riesling italico e chardonnay, tra le qualità rosse in- Percorrendo la pianura verso l’Isonzo il fiume, la bora e il sole, piogge primaverili la terra può riempirsi d’acqua; quando invece anno in novembre, la prima domenica dopo la festa di San Mar- vece coltivano merlot, barbera ed cabernet sauvignon. Oltre che non sa se sorgere sopra le Alpi o sopra il mare, hanno creato la primavera si sporge nell’estate incomincia il caldo e il tempo di tino con il punto di partenza davanti alla vecchia quercia a Ustje a queste vengono coltivate le specie autoctone come zelen, pi- nela, klarnica, poljšakica, glera, pergulin, vitovska grganja e pikolit nonché i conosciutissimi pinot grigio e bianco, moscato giallo, sauvignon verde, prosecco e le rosse – pinot blu, cabernet I N F O : franc, refosco e syrah.
  • Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku

    Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku

    NARAVNE, GOSPODARSKE, POLITIČNE IN DEMOGRAFSKE DANOSTI TRENTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU PETER SIMONIČ Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, and turbulent history, even though tourists may feel like četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas time has stood still there. This article defines five basic ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali organizational development phases or paradigms to evaluate paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje the valley’s relation to surrounding Triglav National Park. prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova The premise used is not modernist, heritage-oriented, or raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, folklorist (unidirectional development and structure), but is dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta based on culture and ecology (multidirectional development izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata and process). večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. Key words: ironworking, agropastoralism, tourism, Ključne besede: železarstvo, agropastoralizem, turizem, environmental protection, Alps, demography, migration naravovarstvo, Alpe, demografija, migracije DRUŽBENI SPOMINI IN PRELOMI Trentarji, turisti in drugi obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo in identiteto doline iz mnogih člankov in knjig, npr. iz objav štefana Kociančiča v Zagrebu (1854), iz opisa Goriške in Gradiščanske barona Karla Czerniga von Czernhausna (1873),1 iz zgodovine goriške grofije Morellija di Schönfelda (1855–56), iz Antona Červa zapisov v Glasu leta 1874, iz Zgodovine Tolminskega Simona Rutarja (1882), iz narodopisnih zapisov leta 1884 v Slovanu in Soči Vatroslava Holza in Simona Gregorčiča ml.
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: Info@Uradni-List.Si Št

    Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št

    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23

    •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23

    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
  • Action C.2 C.4

    Action C.2 C.4

    Funded by European Union Humanitarian Aid and Civil Protection Task C – Risk/Vulnerability assessment Action C.2/C.4: Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests; Assessing the risk/vulnerability of areas to high wind during storms For the Wind Risk prevention project University of Ljubljana Technical University of Dortmund University of Split Municipality of Ajdovščina »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests ‘Zastava clouds’ Source: Šterman Mirko: Ob burji se pojavijo zastave – Oblačne kape nad Goro, 2013 (Zastava air masses over mountain barriers) Igor Benko, Polonca Vodopivec, Tjaša Gulje, Urška Bajc, Mitja Plos, Goran Turk 1 »With the contribution of the Civil Protection Financial Instrument of the European Union« Chapter C.2 – Assessing the risk/vulnerability of the local area to high wind gusts in five major aspects: population, infrastructure, transit, buildings and forests.................................................... 0 1. General and local winds over Earth .......................................................................................... 4 1.1. Sea breezes .............................................................................................................................. 5 1.2. Land
  • Odmevi Zedinjene Italije V Trstu” ______

    Odmevi Zedinjene Italije V Trstu” ______

    “Odmevi zedinjene Italije v Trstu” _____________________________ Licej Prešeren – Beneška Slovenija, prvi Slovenci v Italiji Prebivalci Beneške Slovenije, Benečije, so bili prvi Slovenci, ki so postali del Kraljevine Italije, ko je bil leta 1866, ob koncu tretje vojne za neodvisnost, Veneto združen z novo državo. Dežela in njeni prebivalci se tako imenujejo, ker so med letoma 1420 in 1797 pripadali Beneški republiki. Katero je bilo njihovo razmerje do italijanskih preporodnih gibanj in italijanskega zedinjenega kraljestva? Katero politiko je nova italijanska država vodila do njihove stvarnosti? Ob zgodovinopisnih in literarnih virih bomo posebej obravnavali dela, ki jih je objavil Carlo Podrecca. mentorici: prof. Marta IVAŠIČ in prof. Majda ARTAČ strokovni svetovalec: dr. Branko MARUŠIČ dijaki: Caterina DUCCI NOVELLI, Majla KOŠUTA, Ivana MILIČ, Sara PAROVEL, Elisa PERIC, Mateja POČKAJ (razred II K.L.) BENEŠKA SLOVENIJA, PRVI SLOVENCI V ITALIJI Za naš projekt smo prebrale delo Slavia Italiana, ki ga je leta 1884 objavil Carlo Podrecca, in obravnavale nekatera pomembna vprašanja o prvih Slovencih v Italiji. Delo je izšlo leta 1884 v Čedadu in ga dobimo tudi na svetovnem spletu na strani Dlib.si. Seči moramo v čas, ki je sledil tretji vojni za italijansko neodvisnost iz leta 1866. Takrat so Veneto, Furlanija in Nadiške ter Terske doline in Rezija postale del Kraljevine Italije. To so prvi Slovenci, ki so bili njen del. Pri drugih Slovencih, posebno na Goriškem, pa tudi med tržaškimi Slovenci je najti že od tistih časov pozorno spremljanje njihove stvarnosti. O našem delu Ko smo prebrale Podreccovo delo v njeni novi izdaji iz leta 1977, je vsaka odbrala nekaj odlomkov, ki so se ji zdeli bistveni, pomembni ali zanimivi.
  • Official Journal C 106 of the European Union

    Official Journal C 106 of the European Union

    ISSN 1725-2423 Official Journal C 106 of the European Union Volume 50 English edition Information and notices 10 May 2007 Notice No Contents Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES Commission 2007/C 106/01 List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) . ......................................................... 1 EN Price: EUR 18 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/1 IV (Notices) NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES COMMISSION List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) (2007/C 106/01) (This list cancels and replaces the list published in Official Journal of the European Union C41of 17 February 2006, page 1) BELGIUM Provision of the Member Official Journal of the Member Designation of origin State State Arrêté ministériel Moniteur belge Ministerieel besluit Belgisch Staatsblad Appellation d’origine contrôlée 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Gecontroleerde oorsprongsbenaming 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Appellation d’origine contrôlée 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Appellation d’origine contrôlée 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ C 106/2 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 BULGARIA Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник 1.