DOCSLIB.ORG

Official Journal C 106 of the European Union

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

ISSN 1725-2423 Official Journal C 106 of the European Union Volume 50 English edition Information and notices 10 May 2007 Notice No Contents Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES Commission 2007/C 106/01 List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) . ......................................................... 1 EN Price: EUR 18 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/1 IV (Notices) NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES COMMISSION List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) (2007/C 106/01) (This list cancels and replaces the list published in Official Journal of the European Union C41of 17 February 2006, page 1) BELGIUM Provision of the Member Official Journal of the Member Designation of origin State State Arrêté ministériel Moniteur belge Ministerieel besluit Belgisch Staatsblad Appellation d’origine contrôlée 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Gecontroleerde oorsprongsbenaming 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Appellation d’origine contrôlée 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Appellation d’origine contrôlée 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ C 106/2 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 BULGARIA Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник 1. Quality wines produced in a specified region Specified regions Followed or not by sub- region and/or place name Видин/Vidin Act for Approval № РД 18-3 of 4 July 2005 обн., ДВ, бр. 31 от 2000 г.; Ново село/Novo Selo Act for Approval № РД 18-4 of 4 July 2005 изм., бр. 82 от 2001 г., бр. 8 Монтана/Montana Act for Approval № РД 18-5 of 4 July 2005 от 2002 г., бр. 31 от 2003 г. Лом/Lom Act for Approval № РД 18-6 of 4 July 2005 Враца/Vratsa Act for Approval № РД 18-7 of 4 July 2005 Плевен/Pleven Act for Approval № РД 18-8 of 4 July 2005 Лозица/Lozitsa Act for Approval № РД 18-9 of 4 July 2005 Върбица/Varbitsa Act for Approval № РД 18-10 of 4 July 2005 Ловеч/Lovech Act for Approval № РД 18-11 of 4 July 2005 Русе/Ruse Act for Approval № РД 18-12 of 4 July 2005 Лясковец/Lyaskovets Act for Approval № РД 18-13 of 4 July 2005 Свищов/Svishtov Act for Approval № РД 18-14 of 4 July 2005 Сухиндол/Suhindol Act for Approval № РД 18-15 of 4 July 2005 Павликени/Pavlikeni Act for Approval № РД 18-16 of 4 July 2005 Шумен/Shumen Act for Approval № РД 18-17 of 4 July 2005 Нови Пазар/Novi Pazar Act for Approval № РД 18-18 of 4 July 2005 Велики Преслав/Veliki Preslav Act for Approval № РД 18-19 of 4 July 2005 Хан Крум/Han Krum Act for Approval № РД 18-20 of 4 July 2005 Драгоево/Dragoevo Act for Approval № РД 18-21 of 4 July 2005 Търговище/Targovishte Act for Approval № РД 18-22 of 4 July 2005 Варна/Varna Act for Approval № РД 18-23 of 4 July 2005 Евксиноград/Evksinograd Act for Approval № РД 18-24 of 4 July 2005 Черноморски район/Black Sea Region Act for Approval № РД 18-25 of 4 July 2005 Южно Черноморие/Southern Black Sea Act for Approval № РД 18-26 of 4 July 2005 Coast Поморие/Pomorie Act for Approval № РД 18-27 of 4 July 2005 Сунгурларе/Sungurlare Act for Approval № РД 18-28 of 4 July 2005 Славянци/Slavyantsi Act for Approval № РД 18-29 of 4 July 2005 Карнобат/Karnobat Act for Approval № РД 18-30 of 4 July 2005 Пазарджик/Pazardjik Act for Approval № РД 18-31 of 4 July 2005 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/3 Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник Септември/Septemvri Act for Approval № РД 18-32 of 4 July 2005 Пловдив/Plovdiv Act for Approval № РД 18-33 of 4 July 2005 Асеновград/Asenovgrad Act for Approval № РД 18-34 of 4 July 2005 Карлово/Karlovo Act for Approval № РД 18-35 of 4 July 2005 Хисаря/Hisarya Act for Approval № РД 18-36 of 4 July 2005 Перущица/Perushtitsa Act for Approval № РД 18-37 of 4 July 2005 Брестник/Brestnik Act for Approval № РД 18-38 of 4 July 2005 Ямбол/Yambol Act for Approval № РД 18-39 of 4 July 2005 Стара Загора/Stara Zagora Act for Approval № РД 18-40 of 4 July 2005 Оряховица/Oryahovitsa Act for Approval № РД 18-41 of 4 July 2005 Сливен/Sliven Act for Approval № РД 18-42 of 4 July 2005 Шивачево/Shivachevo Act for Approval № РД 18-43 of 4 July 2005 Нова Загора/Nova Zagora Act for Approval № РД 18-44 of 4 July 2005 Хасково/Haskovo Act for Approval № РД 18-45 of 4 July 2005 Ивайловград/Ivaylovgrad Act for Approval № РД 18-46 of 4 July 2005 Любимец/Lyubimets Act for Approval № РД 18-47of 4 July 2005 Стамболово/Stambolovo Act for Approval № РД 18-48 of 4 July 2005 Сакар/Sakar Act for Approval № РД 18-49 of 4 July 2005 Долината на Струма/Struma valley Act for Approval № РД 18-3 of 4 July 2005 Сандански/Sandanski Act for Approval № РД 18-4 of 4 July 2005 Мелник/Melnik Act for Approval № РД 18-5 of 4 July 2005 Хърсово/Harsovo Act for Approval № РД 18-6 of 4 July 2005 CZECH REPUBLIC Designation of origin Provision of the Member State Official Journal of the Member State Essentially, the production and marketing of Czech quality wines psr are governed by the Czech Act on vitiviniculture (Zákon č. 321/2004 Sb., o vinohradnictví a vinařství). In accordance with those provisions and the relevant Community provisions, Czech quality wines psr may, instead of the Community indication ‘quality wine psr’, bear the following traditional names together with an indication of the origin of the wine: — ‘jakostní víno’ or ‘jakostní víno odrůdové’ or ‘jakostní víno známkové’ or — ‘jakostní víno s přívlastkem’ or ‘víno s přívlastkem’ together with one of the following indications: — ‘kabinetní víno’, — ‘pozdní sběr’, — ‘výběr z hroznů’, — ‘výběr z bobulí’, C 106/4 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 Designation of origin Provision of the Member State Official Journal of the Member State — ‘výběr z cibéb’, — ‘slámové víno’, — ‘ledové víno’ or — ‘jakostní likérové víno’ or — ‘jakostní perlivé víno’ or — ‘jakostní šumivé víno stanovené oblasti’ or ‘sekt s.o.’ or — ‘aromatické jakostní šumivé víno stanovené oblasti’ or ‘aromatický sekt s.o.’ or — ‘Víno originální certifikace’ or ‘V.O.C.’ or ‘VOC’. The denomination of origin must contain the following information: — the name of the specified region: — Čechy, — Morava — in case of ‘jakostní víno s přívlastkem’ also the name of sub-region: — specified region Čechy: — litoměřická, — mělnická — specified region Morava: — mikulovská, — slovácká, — velkopavlovická, — znojemská. In addition, the designation of origin of all quality wines psr may contain the name of a sub-region, a commune or a vineyard estate. A list of these names is contained in the annex to ‘Vyhláška č. 324/2004 Sb., kterou se stanoví seznam vinařských podo- blastí, vinařských obcí a viničních tratí, včetně jejich územního vymezení’. GERMANY Designation of origin Provision of the Member State Official Journal of the Member State Quality wines psr produced in the Federal Republic of Germany are labelled with: a) the classification: — ‘Qualitätswein b. A.’ or ‘Qualitätswein’ or — ‘Qualitätswein garantierten Ursprungs’ [i.e. ‘of guaranteed origin’] or — ‘Qualitätswein mit Prädikat’ combined with one of the following terms: — ‘Kabinett’, — ‘Spätlese’, — ‘Auslese’, — ‘Beerenauslese’, — ‘Eiswein’, or — ‘Trockenbeerenauslese’ and 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/5 Designation of origin Provision of the Member State Official Journal of the Member State b) the name of the specified region of production: — ‘Ahr’, — ‘Hessische Bergstraße’, — ‘Mittelrhein’, — ‘Mosel-Saar-Ruwer’, — ‘Nahe’, — ‘Rheingau’, — ‘Rheinhessen’, — ‘Pfalz’, — ‘Franken’, — ‘Württemberg’, — ‘Baden’, — ‘Saale-Unstrut’, — ‘Sachsen’ and c) the indication ‘Amtliche Prüfungsnummer’ or ‘A.P.Nr.’ followed by the official inspection number. Regulations under Federal law in Germany: — The Law on Wine as applicable at any given moment, — The Wine Regulation as applicable at any given moment. GREECE Provision of the Official Journal of the Designation of origin Member State Member State A. Ονομασία Προέλευσης Ελεγχόμενη (registered designation of origin) 1. Liqueur wines 1.1. Οίνος Γλυκός (sweet wine) Σάμος (Samos) (W) D.212/1982 32/A/17.3.1982 Μοσχάτος Πατρών (Patras Muscatel) (W) D.220/1982 36/A/29.3.1982 Μοσχάτος Ρίου Πατρών (W) (Rio Patron Muscatel) D.220/1982 36/A/29.3.1982 Μοσχάτος Κεφαλληνίας (W) (Kefallonia Muscatel) D.242/1982 39/A/29.3.1982 Μοσχάτος Ρόδου (W) (Rhodes Muscatel) D.221/1982 36/A/29.3.1982 Μοσχάτος Λήμνου (W) (Limnos Muscatel) D.243/1982 39/A/29.3.1982 D.361/1982 64/A/28.5.1982 1.2. Οίνος γλυκύς φυσικός (natural sweet wine) Σάμος (W) (Samos) D.212/1982 32/A/17.3.1982 Μαυροδάφνη Πατρών (R) (Mavrodaphne of Patras) D.386/1971 115/A/9.6.1971 Μαυροδάφνη Πατρών (R) (Mavrodafne of Kefalonia) D.386/1971 115/A/9.6.1971 Μοσχάτος Κεφαλληνίας (W) (Kefallonia Muscatel) D.220/1982 36/A/29.3.1982 Μοσχάτος Ρίου Πατρών (W) (Rio Patron Muscatel) D.220/1982 36/A/29.3.1982 Μοσχάτος Κεφαλληνίας (W) (Kefallonia Muscatel) D.242/1982 39/A/29.3.1982 Μοσχάτος Ρόδου (W) (Rhodes Muscatel) D.221/1982 36/A/29.3.1982 Μοσχάτος Λήμνου (W) (Limnos Muscatel) D.243/1982 39/A/29.3.1982 D.361/1982 64/A/28.5.1982 C 106/6 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 Provision of the Official Journal of the Designation of origin Member State Member State 1.3.
Recommended publications
  • Nosilna Zmogljivost Občine Komen Za Turizem

    Nosilna Zmogljivost Občine Komen Za Turizem

    Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije – Turistica Magistrsko delo NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE KOMEN ZA TURIZEM Sara Baša Univerza na Primorskem Fakulteta za turistične študije – Turistica Magistrsko delo NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE KOMEN ZA TURIZEM Izdelala: Sara Baša Mentor: izr. prof. dr. Igor Jurinčič Portorož, maj, 2020 PODATKI O MAGISTRSKEM DELU Avtor: Sara Baša Naslov: Nosilna zmogljivost Občine Komen za turizem Kraj: Portorož Leto: 2020 Število strani: 105 Število prilog: 1 Mentor: izr. prof. dr. Igor Jurinčič Somentor: / Lektorica: Mija Čuk, univ. dipl. spl. jez. Ključne besede: trajnostni razvoj turizma/Komen/nosilna zmogljivost/ UDK: 338.48-44(1-22) Avtorski izvleček: Predstavniki občine in drugi deležniki, ki se dnevno spopadajo z razvojem turizma v določeni občini, se morajo zavedati meja nosilne zmogljivosti okolja. Kot učinkovit se kaže model trajnostnega razvoja turizma, pomemben instrument načrtovanja turizma v določeni občini pa metoda nosilne zmogljivosti. Glavno vprašanje vsakega načrtovalca mora biti, kako razvijati turizem brez čezmernih vplivov na okolje, kar lahko prouči s podrobno analizo indikatorjev. Na podlagi ugotovitev se pri vsakem izmed devetih indikatorjev določi prag nosilne zmogljivosti in predlaga ukrepe za dvig nosilne zmogljivosti, preden se zmanjša turistični obisk in se preveč poseže v okolje. V Občini Komen je v zadnjih letih opaziti povečano rast števila turistov in nočitev, zato smo želeli preveriti, koliko turistov okolje lahko sprejme, da ostaja v dovoljenih mejah nosilne zmogljivosti. Analizirali smo devet indikatorjev iz prostorsko-ekološke skupine, infrastrukturne i skupine in ekonomske skupine. Za vsak indikator smo podali predloge znotraj trajnostnega razvoja turizma in ukrepe, kako postopati v prihodnje pri preseženih vrednostih. Ključnega pomena je vodenje turistične destinacije znotraj nosilne zmogljivosti.
  • Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid

    Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid

    PUBLIKACIJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 711.4 (497.4 Maribor) MESTNA občina (Maribor) Prostorski plan Mestne občine Maribor : urbanistična zasnova mesta Maribor [uredniški odbor Andrej Šmid ... [et. al.]; avtorja fotografij Niko Stare, Jože Kos Grabar]. Maribor: Mestna občina, 2004. - (Publikacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor) ISBN 961-90029-3-8 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 53406209 PROSTORSKI PLAN MESTNE OBČINE MARIBOR URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR Uredniški odbor: Andrej Šmid, Jože Kos Grabar, Marija Kuhar, Ljubo Mišič, Janja Židanik - Maribor, Mestna občina Maribor, 2004 Boris Soviè, univ. dipl. inž. el. župan Mestne obèine Maribor PROSTORSKI PLAN MESTNE OBÈINE MARIBOR Mesto Maribor je doživelo v zadnjih letih zelo intenzivno preobrazbo na skoraj vseh podroèjih. Kar smo srednjeroèno in dolgoroèno naèrtovali v svojih planskih aktih, ni veè sledilo številnim spremembam in izzivom, zato je bil potreben nov premislek in nov pogled v prihodnost. Za uresnièevanje ciljev uèinkovitega prostorskega urejanja je Mestni svet Mestne obèine Maribor, na pragu novega veka, decembra 2000, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne obèine Maribor, tj. Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Ta prostorski akt bo nadomestil prejšnje in bo prostorsko planski akt obèine in mesta dolgoroènega znaèaja. Namenjen je strateškemu usmerjanju razvoja v prostoru, s ciljem ustvarjanja pogojev za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, gospodarskega razvoja in konkurenènosti, zašèite okolja, naravnih dobrin in kulturne dedišèine v skladu z naèeli trajnostnega razvoja. V usklajevalnih procesih pri pripravi dokumenta je sodelovala vrsta strokovnjakov iz razliènih podroèij, uporabljene so bile razliène oblike informiranja, sodelovala pa je lahko vsa zainteresirana javnost.
  • Prostorski Ureditveni Pogoji Za Podeželje V Mestni Občini

    Prostorski Ureditveni Pogoji Za Podeželje V Mestni Občini

    J G V ! e ! ! Robič a u Žmavec R ik S l Dervarič ! ! a a Menhart e č Flajšer k o ! n Lorber G c rš b Kozjak nad Pesnico p n n o č Bohl ! ! i V č n a o i v i o ! r Potrč e š V c s s l d k a o Š ! ! Žgur e Šerbinek g u k Rotar if Šarman n i S ! P k i b ! a j Ranca p nič p ar ! e o D Galu Pes o Majhenič v Ma . ! rko v e v o Knupleš ! D D s rušova J n č Pahtejev grad apler G Bratkovič ! i Bokšek l Bračko a ! ! Žvab Pavlič o k i Živec š c ! ! i k b a ! ! . ! a V . o ! j r Sv. Jakob ! ! ! t p b e Jarenina r p ! ! ! i ! a !! h ! i ! Ha ! n s ! Jarc ložan ! k g k Beli b k ! ! ! ! M ! ! ! Gradiška j Strmec ! e Arčan ! ! s i ! s ! C ! Tinčevo ! ! Kranjc j ! Jeranči~ D ! ! ! v n Drozg P ! ! ! P i ipič r ! ! e o o ! ! ! s Trojner ! ! n e k ! ! ic orvat k H . ! ! ! ! ! ! ! ! a r Jareninski Dol l ! ! n p ! Brumnik Malna ! i ! b u ! ! ! ! k ! i ! ! ! o c ! č ! V e ! Mlakar ! d ! ! Mezgec a Lorbek D a Jakčevo Pavlič ! ! ! ! ! ! Drankovec Črnčec ! R ! ! ! ! ! ! ! ! Donko Žmavec Elzn! ik ! ! ! ! nad Pesnico ! ! ! ! ! ! Gradišnik ! Gora ! ! ! ! ! Gradiška Videm ! ! ! ! Gavbe V J ! Gaj nad Mariborom Muster u a Križar ! k Drankovec k ! o ! Kozjan o V ! Čenčnjak Muster ! b Hojnik v . Žunk ! Cokan u s Ribič Pehan ! s ! .
  • PRIKAZ STANJA PROSTORA Tekstualni Del

    PRIKAZ STANJA PROSTORA Tekstualni Del

    PRIPRAVLJAVEC: OBČINA ŠENTILJ Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE ŠENTILJ – spremembe in dopolnitve 1 dopolnjen osnutek PRIKAZ STANJA PROSTORA Tekstualni del Župan občine Šentilj Mag. Štefan Žvab Šentilj v Slovenskih goricah, junij 2018 IZDELOVALEC: ZUM urbanizem planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. 7, 2000 Maribor Št. naloge: 18017 Direktorica: Marinka Konečnik Kunst, univ. dipl. ekon. OPN občine Šentilj – SD 1 – dopolnjen osnutek; PRIKAZ STANJA PROSTORA KAZALO VSEBINE: 1. Osnovni podatki za območje prostorskega akta ................................................................................... 3 2. Namenska raba prostora in dejanska raba zemljišč ............................................................................. 4 3. Varstveni režimi.................................................................................................................................... 6 4. Opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov grafičnega dela prikaza stanja prostora ........................................................................................................................... 12 5. Viri za pripravo prikaza stanja prostora .............................................................................................. 12 6. Sestavni deli grafičnega dela prikaza stanja prostora ........................................................................ 13 2 OPN občine Šentilj – SD 1 – dopolnjen osnutek; PRIKAZ STANJA PROSTORA 1. Osnovni podatki za območje
  • Urnik Odvoza Ostanka Komunalnih Odpadkov 2021 Občina Komen

    Urnik Odvoza Ostanka Komunalnih Odpadkov 2021 Občina Komen

    URNIK ODVOZA OSTANKA KOMUNALNIH ODPADKOV 2021 OBČINA KOMEN Brestovica pri Komnu, Brje pri Komnu, Gorjansko, Ivanji Grad, Jablanec, Klanec pri Komnu, Majerji, Nadrožica, Preserje pri Komnu, Rubije, Sveto, Šibelji, Škrbina, Vale, Zagrajec Partizanska cesta 2 6210 Sežana 5. januar, 2. februar, 3. marec, 31. marec, 3. maj, 31. maj, 28. junij, 26. julij, 23. avgust, 20. september, 18. oktober, 16. november, 14. december URADNE URE IN KONTAKTI sreda 8h - 11h in 13h - 16h Coljava, Divči, Gabrovica pri Komnu, Komen, Mali Dol, Ško, Tomačevica, Volčji tel: 05 73 11 200 Grad fax: 05 73 11 201 [email protected] 7. januar, 4. februar, 8. marec, 6. april, 5. maj, 2. junij, 30. junij, 28. julij, 25. avgust, www.ksp-sezana.si 22. september, 20. oktober, 18. november, 16. december Ravnanje z odpadki: Čehovini, Čipnje, Dolanci, Hruševica, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kodreti, Lisjaki, 05 73 11 240 Lukovec, Štanjel, Trebižani, Tupelče, Večkoti Prijava - odjava: 05 73 11 245 4. januar, 1. februar, 2. marec, 30. marec, 29. april, 27. maj, 24. junij, 22. julij, 19. avgust, 16. september, 14. oktober, 15. november, 13. december Računi: 05 73 11 238 CERO SEŽANA (ob cesti Sežana - Vrhovlje) ODLAGAMO: v poletnem obdobju pometnine, vsebine sesalcev, (od 1.5. do 30.9.) kopalniške odpadke (higienski vložki, vsak delavnik od 6h do 19h plenice, vatirane palčke za čiščenje ušes, NE ODLAGAMO: v soboto od 8h do 13h vata, britvice ...), kuhinjske krpice in papirja, plastenk, plastične embalaže, gobice, manjše količine izrabljenih pločevink, stekla, nevarnih, kosovnih oblačil in obutve, manjše predmete iz v zimskem obdobju in gradbenih odpadkov, bio trde plastike (izrabljena pisala, (od 1.10.
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
  • MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015 Ciranja Iz

    MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015 Ciranja Iz

    MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015 135 ciranja iz evropskih strukturnih skladov, povezovanje izvajalcev na področju kulture ter usklajeno promocijo obmejne občine Šentilj.. Na podlagi 8 in 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju jav- nega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/2002, 123/2006 - ZFO-1, 7/2007 - odl. US, 53/2007, 65/2007 - odl. KULTURNA TRADICIJA US, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 100/2011 - odl. US, 111/2013) Kultura ima tako na Slovenskem kot tudi na območju občine in 16. člena Statuta Občine Šentilj (MUV, št. 26/2009 in Šentilj izjemen pomen. Skozi vso zgodovino ji pripada zelo po- 23/2010) je Občinski svet Občine Šentilj na svoji 5. redni seji, membna vloga, saj se je identiteta slovenskega naroda ob meji 30. marca 2015 sprejel z Avstrijo vseskozi izgrajevala in potrjevala v prvi vrsti s kultu- ro. Tudi na tem prostoru ima kultura dvojno vlogo: ustvarjala in ohranjala je samosvojost in odpornost znotraj tujih gospodarskih in političnih sistemov, hkrati pa je gradila vse trdnejšo podlago za LOKALNI PROGRAM duhovni in materialni napredek Slovencev ter omogočila nastaja- kulture Občine Šentilj 2015 – 2018 nje različnih umetnostnih oblik. Zgodovino prosvetno kulturnega življenja v občini Šentilj lahko razdelimo na štiri obdobja: na čas prebujanja slovenstva UVOD in narodnih borb, na dobo med obema svetovnima vojnama, na Lokalni program kulture občine Šentilj za obdobje 2015- dobo Osvobodilne fronte in na čas, ko se je tod kulturna dejav- 2018 je strateški dokument razvojnega načrtovanja nost organizirala v okviru kulturnih društev. Ljubiteljska kultur- kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture na dejavnost je razvijala kulturno zavest, ki je uresničevala potre- v občini in s katerim se ugotovi javni interes za kulturo in be po duhovnem izživljanju Slovencev ob meji in tako utrjevala njena vloga v razvoju občine.

  • Komunalno Stanovanjsko Podjetje D. D. Partizanska Cesta 2, 6210 SEŽANA, Tel.: 05/73 11 200, Fax: 05/73 11 201 [email protected]

    komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Partizanska cesta 2, 6210 SEŽANA, tel.: 05/73 11 200, fax: 05/73 11 201 www.ksp-sezana.si, [email protected] gospodinjstva z individualnimi zabojniki JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 1 2 3 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 29 30 28 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 31 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 29 30 31 30 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 12 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 28 29 30 26 27 28 29 30 31 31 V kolikor zabojnik na predvideni dan ni bil izpraznjen, ga pustite na prevzemnem mestu do izpraznitve.
  • MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XX Maribor, 3

    MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XX Maribor, 3

    Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XX Maribor, 3. marec 2015 št. 4 VSEBINA stran stran 63 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 70 Sklep o indeksiranju obračunskih stroškov ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega posameznih vrst komunalne opreme na območju in varstvenega zavoda Osnovna šola Franca Občine Lenart 87 Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru 81 71 Odloko kategorizaciji občinskih cest v Mestni 64 Tehnični popravek Odloka o občinskem občini Maribor 88 prostorskem načrtu občine Hoče-Slivnica 82 72 Spremembo Poslovnika mestnega sveta mestne občine Maribor 130 65 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini 73 Sklep o začetku priprave občinskega Kungota 83 podrobnega prostorskega načrta za del PPE St 6-S v mestni občini Maribor 130 66 Sklep o imenovanju podžupana v občini Kungota 85 74 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče 67 Sklep o imenovanju v Svet za preventivo in Maribor 132 vzgojo v cestnem prometu v občini Kungota 86 75 Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostor- 68 Spremembe pravilnika o sofinanciranju skega načrta za center krožnega gospodarjenja dejavnosti društev na področju turizma v občini maribor-1 na Taboru (krog MB1 - del območja Kungota 86 Ta 13 p in Ta 14 p) v mestni občini Maribor 133 76 Odlok o proračunu občine Rače-Fram za leto 2015 135 69 Sklep o uskladitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v 77 Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje občini Kungota 87 podjetništva v Občini Rače-Fram 138 63 2. člen Črta se 2.
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat

    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat

    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
  • Zrnje 56 10 2018 Splet 150Dpi.Pdf

    Zrnje 56 10 2018 Splet 150Dpi.Pdf

    Jesensko GLASILO OBČINE CERKVENJAK ŠTEVILKA 56, 18. OKTOBER 2018 Povorka starih običajev in navad, foto: E. P. Predsednik RS Borut Pahor v Cerkvenjaku, foto: E. P. Trgatev Johanezove trte, foto: Ivo Lorenčič Sladka jesen, foto: M. Ž. Odprtje ceste Stanetinci–Andrenci ... in Brengova–Vanetina, foto: V. K. IZ VSEBINE Razvoj Cerkvenjaka je na dobri poti 2 Zadnja seja občinskega sveta v tem mandatu 4 2. rebalans proračuna in naložbe v 2018 5 Aktualni dogodki in dogajanja 10 Mesec prireditev ob 20. občinskem prazniku 11 Iz dela organizacij, združenj, društev in klubov 18 Med ljudmi, humor 32 Parkirišče pri pokopališču, foto: E. P. ZRNJE 18. OKTOBER 2018 Pogovor z županom Občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem RAZVOJ CERKVENJAKA JE NA DOBRI POTI Vroče in toplo poletje, ki nam je skoraj vsak dan prine- Ne, vsaj meni ni znano. Pri nas zakonodaja omogoča vsem slo kakšno ploho ali nevihto, ter prvi jesenski dnevi so za ljudem prosto gibanje po gozdovih in nabiranje prosto rastočih nami. Večina pridelkov je že v kaščah, shrambah in kleteh, rastlin, če pri tem ne povzročajo škode. V zvezi s tem v Cer- vse v naravi pa se pripravlja na prihod zime. Kako je mi- kvenjaku nimamo problemov, ker znamo živeti z naravo in v nilo poletje v Cerkvenjaku, kakšna je letošnja letina, kaj kulturnih in spoštljivih medsebojnih odnosih. Le kako bi v tej je občini uspelo narediti čez poletje in kaj še namerava po- deželici živeli, če bi se lahko v naravi gibali samo po asfaltnih storiti do konca leta? O teh in še nekaterih vprašanjih smo občinskih cestah? se pogovarjali z županom Občine Cerkvenjak Marjanom Omenili ste, da nekaterim majhnim pridelovalcem včasih Žmavcem.
  • Vozni Red Avtobusov

    Vozni Red Avtobusov

    AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Selo/Ajdovščini - Batuje naziv linije 1 Postaje, 2 ŠČ km postajališča ŠČ 13:35 0 Črniče 7:43 13:37 1 Malovše 7:41 13:38 1 Gojače 7:40 13:41 2 Selo/Ajdovščini 7:37 13:43 4 Batuje 7:35 Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠČ Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Črniče AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Črniče - Malovše - Gojače - Kamnje/Ajdovščini - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:50 0 Črniče 6:52 1 Malovše 6:53 1 Gojače 6:56 3 Vrtovin 7:00 5 Kamnje/Ajdovščini 7:03 6 Potoče/Ajdovščini 7:05 7 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 01.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Posebni linijski Prevoznik vrsta prevoza Batuje - Brje/Vipavskem - Dobravlje/Ajdovščini Š naziv linije 1 Postaje, ŠD km postajališča 6:56 0 Batuje 6:58 2 Selo/Ajdovščini 7:00 5 Potoče/Ajdovščini 7:03 8 Brje/Vipavskem most 7:08 10 Brje/Vipavskem 7:12 11 Brje/Vipavskem Kodrovi 7:14 12 Brje/Vipavskem most 7:20 16 Dobravlje/Ajdovščini Š Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : ŠD Vozi v dneh šolskega pouka v OŠ Dobravlje AVRIGO, d.o.o. Prevoznik Posebni linijski vrsta prevoza Dobravlje/Ajdovščini Š - Selo/Ajdovščini - Batuje - Gojače - Malovše - Črniče naziv linije 1 2 Postaje, ŠD ŠD km km postajališča 12:20 13:00 0 0 Dobravlje/Ajdovščini Š 12:22 13:02 1 1 Potoče ! 13:05 2 ! Kamnje/Ajdovščini 12:23 2 Vrtovin 12:25 4 Selo/Ajdovščini 12:27 6 Batuje 12:29 8 Selo/Ajdovščini 12:32 9 Gojače 12:33 9 Malovše 12:35 10 Črniče Veljavnost voznega reda : 14.09.2016 - 24.06.2019 Režimi : Š Vozi v dneh šolskega pouka AVRIGO, d.o.o.