MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015

135 ciranja iz evropskih strukturnih skladov, povezovanje izvajalcev na področju kulture ter usklajeno promocijo obmejne občine Šentilj.. Na podlagi 8 in 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju jav- nega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/2002, 123/2006 - ZFO-1, 7/2007 - odl. US, 53/2007, 65/2007 - odl. KULTURNA TRADICIJA US, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 100/2011 - odl. US, 111/2013) Kultura ima tako na Slovenskem kot tudi na območju občine in 16. člena Statuta Občine Šentilj (MUV, št. 26/2009 in Šentilj izjemen pomen. Skozi vso zgodovino ji pripada zelo po- 23/2010) je Občinski svet Občine Šentilj na svoji 5. redni seji, membna vloga, saj se je identiteta slovenskega naroda ob meji 30. marca 2015 sprejel z Avstrijo vseskozi izgrajevala in potrjevala v prvi vrsti s kultu- ro. Tudi na tem prostoru ima kultura dvojno vlogo: ustvarjala in ohranjala je samosvojost in odpornost znotraj tujih gospodarskih in političnih sistemov, hkrati pa je gradila vse trdnejšo podlago za LOKALNI PROGRAM duhovni in materialni napredek Slovencev ter omogočila nastaja- kulture Občine Šentilj 2015 – 2018 nje različnih umetnostnih oblik. Zgodovino prosvetno kulturnega življenja v občini Šentilj lahko razdelimo na štiri obdobja: na čas prebujanja slovenstva UVOD in narodnih borb, na dobo med obema svetovnima vojnama, na Lokalni program kulture občine Šentilj za obdobje 2015- dobo Osvobodilne fronte in na čas, ko se je tod kulturna dejav- 2018 je strateški dokument razvojnega načrtovanja nost organizirala v okviru kulturnih društev. Ljubiteljska kultur- kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture na dejavnost je razvijala kulturno zavest, ki je uresničevala potre- v občini in s katerim se ugotovi javni interes za kulturo in be po duhovnem izživljanju Slovencev ob meji in tako utrjevala njena vloga v razvoju občine. slovenstvo. Začetki prosvetljenstva in prebujanja slovenstva tod Predlagatelj Lokalnega programa kulture občine Šentilj je segajo v obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja, v obdobje njen župan, mag. Štefan Žvab. poznega slogaštva in so povezani z delovanjem zavednih sloven- Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa je 14. člen skih predstavnikov cerkve. Od leta 1871, ko postane v šentiljski Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ((Uradni list šoli – dvorazrednici obvezen pouk v slovenskem jeziku, deluje RS, št. 96/2002, 123/2006 - ZFO-1, 7/2007 - odl. US, 53/2007, tudi raznolika aktivna ljubiteljska kulturna dejavnost, ki pa je 65/2007 - odl. US, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 100/2011 - odl. bila na začetku vezana predvsem na cerkvene potrebe. Ves čas US, 111/2013)), ki določa, da mora imeti vsaka občina svoj pro- do danes pa je šola mesto, ki nudi svoje prostore za delovanje gram za kulturo in se mora sama ustrezno organizirati za sprejem kulturne društvene dejavnosti, tako v Šentilju, na Zgornji Velki in programa. v Sladkem Vrhu. 1892. leta so šentiljski rodoljubi na pobudo žu- Lokalni program kulture izhaja iz obstoječega stanja kultu- pnika Matije Kelemine in kaplana Mateja Štrakla ustanovili prvo re v občini Šentilj. Opredeljuje področja kulture, kjer se zago- prosvetno društvo v Šentilju Kmečko bralno društvo. Društvo je tavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in načrtuje investi- s širjenjem slovenske tiskane besede, spoznavanjem pravilne slo- cije v javno kulturno infrastrukturo. Zastavlja cilje in prioritete venske govorice, zborovskim petjem in recitacijsko dejavnostjo občine Šentilj za štiriletno obdobje ter usmeritve za uresničitev mladine postavilo temelje za kasnejši razvoj kulturne društvene zastavljenih ciljev kulturne dejavnosti, ki jih občina financira iz dejavnosti na območju občine Šentilj. Ves čas do leta 1910, ko občinskega proračuna. Vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem v Šentilju zgradijo Slovenski dom z dvorano in drugimi prostori in razvijanjem kulturne dejavnosti na območju občine Šentilj. za delovanje kulturnih skupin in splošno prosvetnega dela kot Zagotavlja pogoje za skladen kulturni razvoj šentiljske občine, protiutež gradnje nemškega imperialističnega mostu k Jadranu pogoje za dvig kulturne ustvarjalnosti, za večanje dostopnosti z naseljevanjem nemških protestantskih kolonistov v Šentilju in kulturnih dobrin in ustvarjanja ter pogoje za spodbujanje kultur- okolici, je ljubiteljska kulturna dejavnost v šentiljski cerkvi in na ne raznolikosti. Mariji Snežni v glavnem povezana z ustvarjalnim delovanjem Omogoča povezavo med kulturno in ostalimi področji – šol- takratnih župnikov. Izbruh prve svetovne vojne je društveno ži- stvom, gospodarstvom, turizmom in športom. Kulturno dejav- vljenje zavrl, ponovna oživitev tovrstne dejavnosti sega v leto nost usmerja na vsa področja družbenega življenja in je odprta 1916, ko so z uprizarjanjem iger nadaljevala predvsem dekleta do novih, svežih programov za vse skupine občanov, povezana z in fantje, ki niso bili vpoklicani v vojaško službo. Pomemben gospodarstvom, turizmom, športom in izobraževanjem, ki vedno mejnik v razvoju kulturne dejavnosti je tudi proslava podpisa išče nove alternativne vire financiranja, kar samo še pospešuje majniške deklaracije leta 1917. Poveča se število pevskih zbo- njen razvoj in se v javnosti predstavlja kot enoten organizem. rov, razmahne se gledališka dejavnost, knjižnica v Slovenskem Izhaja iz razvojnih načrtov občine Šentilj za obdobje 2015 domu šteje 3500 knjig. Po prvi svetovni vojni so zaradi strogega - 2018, programa enote Mariborske knjižnice v Šentilju, progra- državnega centralizma in hegemonije »beograjske čaršije nasta- ma oddelka Konservatorija za glasbo in balet Maribor v Šentilju, jali narodnostni in verski spori, ki so hromili življenje in svo- programov kulturnih društev na območju občine, programa Zve- bodo naprednih sil. Poglabljala so se nasprotja med ideološkimi ze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Javnega gibanji in političnimi strankami, kar je ohromilo ljubiteljstvo sklada RS za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Pesnica. na kulturnem področju in je kultura bila omejena zgolj na obi- Programov drugih društev v občini, ki kulturno dejavnost prilo- ske poklicnih umetniških ustanov v Mariboru. Čeprav se vsem žnostno vključujejo v svoje delovanje. težavam navkljub leta 1924 ustanovi pevsko društvo Obmejni Zagotavlja pogoje za trženje kulture skozi gospodarstvo, v zvon s pevskim zborom, dramsko skupino, tamburaško skupi- povezavi z drugimi področji, izkoriščanje novih možnosti finan- no in društveno knjižnico. Leta 1925 se Kmetsko bralno društvo MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015 preoblikuje v Katoliško prosvetno društvo, ki uspešno nadaljuje podporo kulturni dejavnosti v osnovnih šolah. Sodeluje pri orga- delo svojega predhodnika z bogato pevsko in gledališko dejav- nizaciji t. i. medobčinskega kulturnega programa občin Kungota, nostjo. Leta 1930 se pevsko društvo Obmejni zvon pridruži novo Pesnica, Šentilj, ki ga s svojima programoma zagotavljata Javni ustanovljenemu društvu Sokol, kjer nadaljuje z vsemi svojimi de- sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica in javnostmi. Bogata šentiljska kulturna dejavnost utihne leta 1941, Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj. ko je okupator zatrl kakršnokoli slovensko kulturno dejavnost. * poklicne institucije Po vojni Katoliško prosvetno društvo nadaljuje z uprizarjanjem Enota Mariborske knjižnice v Šentilju iger. V majskih dneh leta 1945 se je splošno veselje izražalo tudi Bibliobus s kulturno dejavnostjo, na veliko so se ustanavljali pevski zbo- Oddelek Konservatorija za glasbo in balet Maribor – nižja ri, tamburaške, gledališke ljubiteljski kinematografi in folklorne glasbena šola v Šentilju skupine, ki so se od leta 1949 z ustanavljanjem kulturnih društev *kulturna dediščina organizirali in registrirali kot kulturna društvena dejavnost: KUD Arheološki spomeniki, etnološki spomeniki in umetnostno- Mejnik Šentilj (1949), Svoboda Ceršak (1950), Društvo SKUD zgodovinski spomeniki (1950), Delavsko prosvetno društvo Svoboda Sladki * kulturna društva Vrh (1951). V Sladkem Vrhu je bilo močno razvito kulturno pro- Pihalni orkester občine Šentilj Paloma, ki ima status občin- svetno življenje že pred ustanovitvijo obeh omenjenih društev. ske godbe, Kulturno-umetniško društvo Gabrijel Kolbič Zgornja Žarišče kulturne dejavnosti pred prvo in med obema vojnama je Velka, Etno društvo Snežna , Etno kulturno dru- bila šola, ustanovljena že daljnega leta 1882. s svojim zavednim štvo Ljudski godci Marija Snežna Spodnja Velka Velka, Glas- učiteljstvom. Uprizarjali so igre na prostem, deloval je orkester beno društvo Fakini Spodnja Velka, Društvo adrenalinskih, kul- in pevski zbor. Po osvoboditvi se začenja zgodovina gledališke turnih in športnih aktivnosti DAKŠA Špic Sladki Vrh, Kulturno dejavnosti z ustanovitvijo dramske sekcije leta 1945. Razmah umetniško društvo Zid na meji Kozjak pri Ceršaku, Športno in kulture na Sladkem Vrhu pa pogoji izgradnja prosvetnega doma kulturno društvo , Kulturno umetniško društvo leta 1948 in Doma kulture Sladki Vrh leta 1952, ko ima Sladki Maska Šentilj, Kulturno umetniško društvo Mejnik Šentilj, , Dru- Vrh ob gledališki sekciji še lutkovno skupino, Ljudsko univerzo, štvo Antona Ravšla Šentilj, Domovinsko društvo generala Mai- kino sekcijo, pevsko skupino, ljudsko knjižnico. DPD Svoboda stra Šentilj, Športno in umetniško-kulturno društvo Hurikani ter pa je nudila okrilje tudi športnim sekcijam ter skrbelo za obiske vsa ostala društva, ki bodo v obdobju 4 let vpisana v poslovni poklicnih kulturnih ustanov v Mariboru in za organizacijo dru- register Slovenije in bodo imele registrirane kulturne dejavnosti. žabnih srečanj krajanov. Za razvoj kulturne dejavnosti v Šenti- * kulturna dejavnost v osnovnih šolah lju je zagotovo izrednega pomena izgradnja Prosvetnega doma Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj Šentilj leta 1951 z dvorano in vsemi spremljevalnimi prostori, ki Osnovna šola Sladki Vrh so zagotavljali odlične pogoje za delovanje raznolikih kulturnih * območni, medobmočni in državni program predstavitev skupin. To vlogo ima šentiljski prosvetni dom še danes. Začetki delujočih kulturnih društev godbeniške dejavnosti segajo v leto 1930. Godba na pihala je naj- Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava prej delovala pod okriljem šentiljskega gasilskega društva, nato Pesnica je patronat nad njo prevzela tovarna Paloma v Sladkem Vrhu, leta Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj 1972 godbo prevzame ceršaško gasilsko društvo. Danes deluje * občinsko likovno razstavišče v Šentilju godba pod okriljem občine kot samostojno društvo. Razstavni prostor v delovnih prostorih občinske uprave. V novejši zgodovini pomembno izstopajo ustanovitve Pev- * priložnostna kulturna dejavnost skega društva Paloma Zgornja Velka (1995), Društvo ustvarjal- Turistična društva, Lovske družine, Prostovoljna gasilska ne mladine Šentilj (1995), KUD Gabrijel Kolbič Zgornja Velka društva, Društva upokojencev, Politične stranke, Športna dru- (1996), Etno kulturno društvo Snežna Zgornja Velka (1996), štva, Krajevne organizacije RK KUD Zid na meji Kozjak pri Ceršaku (1997), KUD Maska Šen- tilj (1997), Društvo mladih Sladki Vrh (2000), Društvo Bregače 1. JAVNI INTERES NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DE- Sladki Vrh (2000), Etno društvo Ljudski godci Marija Snežna JAVNOSTI Spodnja Velka (2001), Športno, kulturno društvo Selnica ob Optimalna ponudba knjižničnega gradiva v enoti Mariborske Muri (2001), Društvo Antona Ravšla Šentilj (2002), Glasbeno knjižnice v Šentilju in Bibliobusu, ki pokriva območje celotne društvo Fakini Spodnja Velka (2005), Društvo adrenalinskih in občine. Ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na športnih aktivnosti DAKŠA Špic Sladki Vrh (2005). kulturne izobraževalne, informacijske in socialne potrebe oko- Ne prezrimo bogate kulturno umetniške produkcije v Osnov- lja. Informacijsko opismenjevanje in podporo vseživljenjskemu ni šoli Rudolfa Maistra Šentilj s podružnico Ceršak in Osnovni učenju. Zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo šoli Sladki Vrh s podružnico Velka, ki že vse od svoje ustanovi- gradiva, pridobivanja informacij in smotrno izrabo prostega časa tve predstavljata izjemno pomembno podporo krajevnim kultur- v knjižnici. Omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznan- nim dejavnostim, predvsem z nudenjem prepotrebnih prostorov skega gradiva za lokalne študije. Izobraževanje, raziskovanje in za vaje kulturnih skupin. podporni projekti na področju knjižnične dejavnosti. Splošni cilj: Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 10 JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURE IN % do leta 2018. NALOGE OBČINE ŠENTILJ Dostopnost je v knjižnici povezana z vsebinskimi in mate- Občina Šentilj skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvaja- rialnimi vidiki njenega delovanja, pri čemer so vsebinski vidiki nje kulturne politike na območju občine z delovanjem poklicnih odvisni predvsem od optimalnega števila in usposobljenosti za- institucij, spodbujanjem izvajanja programa kulturnih društev in poslenih v knjižnici, materialni pa omogočajo približevanje de- MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015 javnosti prebivalstvu. Povečanje dostopnosti je rezultat napredka ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja. Prepreče- obeh vidikov. Cilji bodo doseženi , če bo zaposleno ustrezno šte- vanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vse- vilo strokovnih delavcev v skladu s knjižničarsko zakonodajo. bina, oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in Ukrepi: razvoj sistema dediščine. Podpora dejavnostim, ki vplivajo na kakovost zbirk, vrste in Neposrednem vključevanje v sodobno življenje, predvsem v obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva kakovost informacijskih vzgojo, gospodarstvo in turizem, posredovanje znanja iz prete- virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk, kakovost in vrste in- klih obdobij, krepitev narodove samobitnosti in kulturne iden- formacijskih storitev knjižnic, neposredno dostopnost splošne titete. knjižnične dejavnosti tudi v sodelovanju z ostalimi knjižnicami, Ohranjanje, varovanje in vzbujanje zanimanja za skrb za slo- razvoj računalniške opremljenosti, razvoj telekomunikacijskih vensko kulturno dediščino. Simbioza ohranjenih kulturnih spo- povezav. menikov, naravnega in kulturnega okolja kot tudi novih arhitek- Kazalci: turnih dosežkov. Obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva, povprečna cena na Popis nepremične kulturne dediščine v občini Šentilj: enoto gradiva, razmerje med leposlovnim in strokovnim gradi- Arheološki spomeniki: Prazgodovinsko gomilno grobi- vom, šče na Novinah, Prazgodovinsko gradišče na Novinah, Rimsko gomilno grobišče Sladki Vrh, Gomila Selnica ob Muri, Gomila 2. JAVNI INTERES NA PODROČJU GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA Umetnostnozgodovinski spomeniki: Znamenje – Ceršak, Optimalna ponudba raznolikih programov glasbenega izo- Cerkev sv.Ilja – Šentilj v Slov. goricah, Grad Cmurek – Trate, braževanja. Zagotoviti pogoje za učenje vseh instrumentov. Po- Cerkev Marije Snežne – Zgodnja Velka, Kapelica na Brlogi – nudba informacij in storitev, ki so osredotočene na potrebe po , Vaška kapelica – Ceršak, Jožefova kapelica – Zg.Velka, glasbenem izobraževanju na območju celotne občine. Zagota- Vračkova kapelica – Šentilj v Slov. goricah, Renerjeva kapelica vljanje prostorskih pogojev in opreme za poučevanje in prido- – Šentilj v Slov.goricah, Štelcerjeva kapela – Štrihovec, Zname- bivanja informacij in smotrno izrabo prostega časa v glasbenem nje – , Marijino znamenje – Selnica ob Muri, Rakovo izobraževanju. znamenje – Kozjak pri Ceršaku, Zafošnikova kapelica – Selnica Splošni cilji: ob Muri, Kapelica Marije Snežne – Zg. Velka, Lubejeva kapelica Povečanje dostopnosti storitev Konservatorija za glasbo in – Zg. Velka, Pezdičkovo znamenje – Sp. Velka, Kodričeva kape- balet Maribor v Šentilju. Povečanje števila učencev, povprečno lica – Zg. Velka, Zemljakova kapelica – Zg. Velka, Znamenje v za 2% vsako leto do leta 2018. Dostopnost je v glasbeni šoli po- Žabji vasi – Zg. Velka, Brdonslova kapelica – Trate, Vogrinova vezana z vsebinskimi in materialnimi vidiki njenega delovanja, kapelica – Zg. Dražen Vrh, Florijanova kapelica – Stara Gora pri čemer so vsebinski vidiki odvisni predvsem od optimalnega pri Šentilju, Jožefova kapelica – Šentilj v Slov.goricah, Aršičeva števila in usposobljenosti zaposlenih, materialni pa omogočajo kapelica – Sp. Velka. približevanje dejavnosti prebivalstvu. Povečanje dostopnosti je Etnološki spomeniki: Hiša Slovenska 19 – Šentilj v Slov.go- rezultat napredka obeh vidikov. Vzpodbujanje izvajanja izobra- ricah, Hiša Slovenska 24 – Šentilj v Slov. goricah, Slovenski dom ževalnih dejavnosti, usmerjanje talentiranih učencev v nadaljnji – Šentilj v Slov. goricah, Štrudlova vila – Šentilj v Slov.goricah, študij glasbe. Razvijanje javne dejavnosti v obliki koncertov, in- Hiša Jareninska c.40 – Šentilj v Slov.goricah, Hiša Slovenska ul. ternih nastopov v sodelovanju z drugimi ustanovami, kot so dru- 1 (ZD Šentilj) - Šentilj v Slov.goricah, Hiša Štrihovec 15 – Štri- štva, šola, vrtec. Vključevanje klasične glasbe v javne prireditve. hovec, Domačija Ornik – Kresnica, Hiša Kresnica 34 – Kresnica, Cilji bodo doseženi, če bo zaposleno ustrezno število stro- Hiša Sladki Vrh 2 – Sladki Vrh, Hiša Sladki Vrh 11 – Sladki Vrh, kovnih delavcev v skladu s šolsko zakonodajo. Hiša 7 – Jurjevski Dol, Hiša Plodršnica 10 – Plodr- Ukrep: šnica, Domačija Zg.Dražen Vrh 36 – Zg. Dražen Vrh, Domačija Zagotovitev potrebnih osnovnih opredmetenih osnovnih Sviligoj – Zg.Velka, Hiša Zg.Velka 40 – Zg.Velka, Partizanska sredstev za izvajanje pouka in delovanje glasbene šole do konca postojanka Mihov izvir – Sp.Velka, Radohov vrh – Sp.Velka, leta 2018. Hiša Sp.Velka 59 – Sp.Velka, Petkov mlin – Trate, Dvorec Novi Kazalci: Kinek – Trate. Število učencev, ki uspešno zaključijo nižjo glasbeno šolo. Popis kulturne dediščine, ki ni zajet v uradnih aktih: Brod na Število učencev, ki bo izobraževanje nadaljevalo na srednji sto- Muri, Galerija in muzej Methansova hiša, Lilekova hiša. pnji. Ta seznam se v obdobju 4 let dopolnjuje skladno z morebitni- mi spremembami in dopolnitvami občinskega odloka, ki oprede- 3. JAVNI INTERES NA PODROČJU VARSTVA KUL- ljuje kulturno dediščino. TURNE DEDIŠČINE Ukrepi: Varstvo kulturne dediščine je ohranjanje materialnih in vse- Organizacija prireditev in občasnih razstav s področja kultur- binskih lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ne dediščine. ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrb za nji- Oblikovanje pedagoških programov, namenjenih spoznava- hovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje nju in varovanju kulturne dediščine, ki bodo tesneje povezali pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina sodobnega življenja. kulturo, turizem in gospodarstvo (ponudba programov, ki bodo Splošni cilji: vsebine kulturne dediščine vključili v šolske programe; ponudba Vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter prepre- programov, ki bodo podpirali osebnostni razvoj vseh starostnih čevanje njene ogroženosti. Zagotavljanje materialnih in drugih skupin ter njihovo aktivno sodelovanje v družbi in v procesih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede odločanja; oblikovanje konkretnih razvojnih programov in pro- na njeno namembnost. Zagotavljanje javne dostopnosti dediščine jektov s sestavinami dediščine, ki vključujejo tudi gospodarske MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015 učinke). Omogočanje večje dostopnosti dediščine vsem poten- teh prireditev. Število kvalitetnih predstavitev kulturnih skupin cialnim uporabnikom (npr. prilagoditev ogleda dediščine za na regijskih in državnih preglednih srečanjih kulturnih skupin. ljudi s posebnimi potrebami). Dvig zavesti o gospodarskem in razvojnem ter kulturnem pomenu kulturne dediščine in izboljša- 5. JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURNE DE- nje njenega stanja. Povečana kakovost življenja in spodbujanje JAVNOSTI V OSNOVNIH ŠOLAH dolgoročnega upravljanja z dediščino. Vključevanje dediščine v Kulturna vzgoja v vzgojno izobraževalnih ustanovah je pre- turistično ponudbo na območju občine Šentilj in dvig zavesti o plet ustvarjanja na različnih področjih kulture, njegove refleksi- pomenu dediščine pri promociji turizma (prispevek dediščine k je ter pedagoških in didaktičnih pristopov. Zajema in spodbuja razvoju turizma v občini Šentilj). učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju Pridobitev evropskih finančnih virov za strukturne spremem- kulture kot tudi k samemu ustvarjanju. Vključuje tudi kulturno be pri ohranjanju in revitalizaciji nepremične kulturne dediščine. vzgojo predšolskih otrok. Cilj te dejavnosti je ne le oblikovanje Kazalci: bodočih »kulturnih potrošnikov«, temveč tudi bodočih »kultur- Priprava in izdaja biltena s popisom objektov kulturne dedi- nih ustvarjalcev.« ščine in zgodovinskim orisom njihovega nastanka in nadaljnjega Uresničevanje kulturne vzgoje v šolah je v veliki meri odvi- obstoja. Število uporabnikov omenjenega biltena. Povečan inte- sno tudi od dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja. res javnosti za varovanje kulturne dediščine. Delež vlaganja v Cilji kulturne vzgoje so opredeljeni z letnim delovnim na- varstvo in obnovo kulturne dediščine iz izvenproračunskih virov. črtom šole in zajemajo vsebine kulturnih dni in interesnih de- Povečan obseg prenove kulturne dediščine. Število izvedenih iz- javnosti s področij umetnosti, prilagojene razvojnim lastnostim boljšav za boljšo dostopnost dediščine oz. kulturnih spomenikov učencev. Upoštevano je načelo, da v procesu osnovnošolskega za ljudi s posebnimi potrebami. izobraževanja ponudimo učencem takšne vsebine, ki omogočajo Povečanje števila obiskovalcev (domači in tujci). Število najbolj kakovostno realizacijo ciljev in nalog s področja kulturne odobrenih in izpeljanih programov oz. projektov s sestavina- vzgoje: mi dediščine. Vključenost muzejskih pedagoških programov v - izvedbo kulturnih dni s področja različnih umetnostnih zvrsti, izobraževalne programe devetletke (obvezne izbirne vsebine). - interesne dejavnosti z umetniškimi vsebinami, Število dejavnih mednarodnih sodelovanj in mednarodnih pro- - obisk galerij, muzejev, kulturnih hramov, gramov. Število revitalizirane dediščine s številom kvadratnih - oglede gledaliških, lutkovnih in filmskih predstav, metrov obnovljenih prostorov v dediščino. - prireditve ob podelitvi bralnih priznanj in razvijanje bralne kulture, 4. JAVNI INTERES NA PODROČJU DRUŠTVENE - organiziranje razstav likovnih del učencev, KULTURNE DEJAVNOSTI - likovno estetsko ureditev šolskega prostora in postavitev Optimalna ponudba raznolikih kulturno-umetniških progra- scenskih zasnov in likovnih rešitev v drugih ustanovah in pri- mov. Zagotavljanje primernih pogojev za delovanje raznolikih kulturnih skupin, od klasične kulturno umetniške produkcije do reditvah, vnašanja novih alternativnih kulturno umetniških vsebin. Usmer- - sodelovanje na literarnih in likovnih razpisih in natečajih, janje prebivalstva v smotrno izrabo prostega časa. Zagotavljanje - dopisništvo v lokalnem časopisu in drugih medijih, možnosti predstavitve kulturno umetniške društvene produkcije - sodelovanje na literarnih kvizih, pevskih revijah, srečanjih na internih, lokalnih, krajevnih in občinskih prireditvah. Moti- otroških folklornih in plesnih skupin, vacija mentorjev kulturnih skupin za izobraževanje, prenašanje - organiziranje koncertov pevskih zborov, pridobljenih znanj v skupine, oblikovanje sodobnih, zanimivej- - organiziranje projektov in kulturnih prireditev v šoli ob raz- ših kulturnih projektov in predstavitev produkcije širši javnosti. ličnih obeležjih, Splošni cilji: - priprava prireditev za potrebe lokalne skupnosti ob spomin- Povečanje dostopnosti delovanja kulturnih društev vsem skih dnevih, strukturam prebivalstva. Motivacija zlasti mlade generacije, ki - sodelovanje na prireditvah širšega družbenega pomena. zapušča osnovno šolo, da se vključuje v društvene programe. Po- Splošni cilji: vezava med vsemi ponudniki kulturne produkcije v občini. Pove- Učenci in predšolski otroci spoznavajo prvine gledališke, čanje števila aktivnih oblikovalcev kulturno-umetniške produk- lutkovne, likovne, plesne, glasbene, literarne, filmske umetno- cije. Povečanje vključevanja v predstavitve kulturne produkcije sti. Razvijajo zanimanje za sprejemanje različnih predstav in na območnih, regijskih in državnih preglednih srečanj ljubitelj- prireditev in obiskovanje le-teh – vzgoja občinstva. Razvija- skih kulturnih skupin. jo sposobnosti presoje in vrednotenja predstav in prireditev in Cilji bodo doseženi, če bo v društvih ustrezno število mentor- oblikovanje stališč za prepoznavanje kakovostnih predstav in jev s primerno strokovno usposobljenostjo. prireditev. Proučujejo kulturno dediščino in razvijajo pozitivni Ukrepi: odnos do kulturnega izročila. Oblikujejo osebnostno in narodno Obveščanje o obstoječi kulturni društveni organiziranosti z identiteto. Pridobivajo odprtost za različne umetnostne zvrsti in občinskim glasilom, organizacijo posvetov in okroglih miz na vsebine, skladne z interesi učencev in širšega kulturnega okolja temo o obstoječi situaciji na področju kulture v občini. Izgradnja šole. Uresničujejo učenčeve interese za različne umetniške zvr- oz. obnova že obstoječih prostorov za delovanje kulturnih skupin sti. Spoznavajo kulturne ustanove (Cankarjev dom, gledališča, ter nakup ostale opreme za izvedbo načrtovanih kulturnih projek- galerije, muzeji…). Predstavljajo svoje poustvarjalne in ustvar- tov v času od 2015 do 2018. jalne dosežke na šolskih prireditvah in v širšem slovenskem pro- Kazalci: storu. Uveljavljajo najkvalitetnejše kulturne dosežke doma in v Število aktivnih uspešnih kulturnih skupin. Število kvalitetno tujini. Razvijajo interes za bogato preživljanje prostega časa. Se organiziranih kulturnih prireditev v občini. Število obiskovalcev pripravljajo za sodelovanje v kulturnem življenju okolja. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015

Ukrep: 7. JAVNI INTERES V PROGRAMU OBČINSKEGA LI- Materialna in finančna podpora kulturni dejavnosti na Osnov- KOVNEGA RAZSTAVIŠČA ni šoli Sladki Vrh in Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj. V prostorih Občine Šentilj se nahaja urejeno likovno razsta- Kazalci: višče, ki omogoča predstavitve ljubiteljskih slikarjev, risarjev, Število otrok, ki se po končani osnovni šoli vključijo v dru- grafikov in kiparjev. Zagotavlja pa tudi predstavitve akademskih štveno kulturno dejavnost. likovnih ustvarjalcev. Razstavišča zagotavlja ponudbo raznolikih predstavitev li- 6. JAVNI INTERES NA PODROČJU OBMOČNEGA, kovne umetnosti. Približuje razumevanje likovne ustvarjalnosti REGIJSKEGA IN DRŽAVNI PROGRAMA PRED- širši javnosti občine Šentilj. Ponuja informacije, ki omogočajo STAVITEV V OBČINI ŠENTILJ DELUJOČIH KUL- zadovoljevanje potreb likovnem izobraževanju in prosvetljeva- TURNIH DRUŠTEV nju. Občina Šentilj javni interes na področju predstavitve ljubi- Splošni cilji: teljske kulturne dejavnosti upošteva na osi sodelovanja z Javnim Ugledna in prijazna okrasitev občinskih prostorov. Dosto- skladom RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica pnost likovnih dosežkov vsem strukturam prebivalstva v občini. in Zvezo kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, ki Likovna prosveta. Možnosti predstavitve v občini delujočih li- jima z letno redno dotacijo zagotavlja del finančnih potreb za kovnikov in kulturnih skupin, ki oplemenitijo otvoritve razstav delovanje. Drugi del prispevajo Javni sklad ter občini Kungota Ukrep: in Pesnica. Zagotoviti primerno strokovno pomoč pri izdelavi načrta raz- Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je državna institucija in stavne dejavnosti, ki bo omogočal kvalitetno postavljene razsta- osrednja organizacija slovenske ljubiteljske kulture, financirana ve uglednih likovnih ustvarjalcev, občinstvu pa užitke ob ogledu s strani države, ki z mrežo izpostav in zvez kulturnih društev po razstav. celotni državi nudi strokovno – organizacijsko pomoč. Kazalci: Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavno- Vsaj štiri razstave letno. Število razstavljavcev. Število gle- sti Pesnica pokriva območje treh občin – Kungota, Pesnica in dalcev. Število skupin in posameznikov, ki nastopijo na otvori- Šentilj. tvah razstav. Poslanstvo sklada je uresničevanje različnih kulturnih pro- gramov, od lokalnih do nacionalnega. Območna izpostava je tudi 8. JAVNI INTERES NA PODROČJU PRILOŽNOSTNE nosilka in povezovalka neinstitucionalnih projektov in ustanov KULTURNE DEJAVNOSTI ter s svojo strokovno službo predstavlja organizirano prireditve- Občina Šentilj se zaveda, da je potrebno podpirati tudi nefor- no, kulturno izobraževalno in posredniško mrežo. Je organizator malne kulturne projekte, ki jih priložnostno organizirajo skupine različnih preglednih srečanj in izobraževanj. Območna izpostava ljudi, ki niso organizirane v obstoječih kulturnih društvih na ob- sklada in Zveza kulturnih društev opravljata strokovna in admi- močju občine Šentilj. Gre za produkcijo, ki se po potrebi zgodi v nistrativna dela s področja ljubiteljske kulture za društva in obči- lovskih, gasilskih, upokojenskih in športnih društvih, političnih ne Kungota, Pesnica, Šentilj. strankah ter v organizacijah RK. Območna izpostava organizira pregledna srečanja kultur- Splošni cilji: nih skupin oziroma tekmovanja ter programe izobraževanj, ki Občina Šentilj podpira medresorsko sodelovanje društev, na predstavljajo osnovno ljubiteljsko ponudbo. Skupinam, ki so na osnovi katerega se v občini zagotavlja oplemenitenje obstoječih območni ravni preglednih srečanj predlagana za nastop na višji kulturnih programov, udeležba širšega kroga kulturnih odjemal- ravni, finančno in organizacijsko to predstavitev omogoči. cev in druženje ljudi, kar doprinaša k dobri bivanjski klimi v ob- Splošni cilji: čini. Načrtovanje in izvajanje programov na področju ljubiteljske Ukrep: kulture v sodelovanju z občino Šentilj, administrativna podpora Informiranje o delujočih kulturnih in drugih društvih v obči- društvom. Zagotavljanje pozornosti strokovnemu svetovanju ter ni, seznanjanje z njihovimi načrti, pričakovanji in potrebami po delu z društvi. Usklajevanje programa s kulturnimi vsebinami sodelovanju. obeh osnovnih šol. Pomoč društvom s področja ljubiteljske kul- Kazalci: ture pri usklajevanju z aktualno zakonodajo v RS na področju Povečanje števila oblikovalcev kulturne produkcije. Obse- kulture. Pomoč pri načrtovanju sodelovanja ljubiteljske kulture z žnejši program kulturnih prireditev, ki omogočajo medsebojno ostalimi organizacijami na področju kulture. spoznavanje občanov, sodelovanje med različno organiziranimi Motivacija k razvoju večje raznolikosti kulturne dejavnosti. skupinami civilne družbe in tako k prijaznejšem, človeka vre- Sodelovanje z drugimi ponudniki kulturne produkcije izven kul- dnim življenjskim okoljem. turne društvene organiziranosti. Ukrep: Ohranjanje in izboljševanje ravni sodelovanja med skladom, JAVNA KULTURNA INFRASTRUKTURA V OBČINI zvezo kulturnih društev, občino. ŠENTILJ Kazalci: 1. Popis objektov in prostorov, ki so definirani kot javna Povečanje števila kulturnih skupin in posameznih izvajalcev. kulturna infrastruktura: Dvig kvalitete kulturne produkcije v občini. Večje število obli- Dvorana Krajevne skupnosti Velka na Zgornji Velki, kovalcev kulturne produkcije. Večje število kvalitetnih kulturnih Dom kulture Sladki Vrh, prireditev. Kulturno osveščanje prebivalstva (ohranjanje kultur- Dvorana Krajevne skupnosti Ceršak, ne dediščine, povezava z ponudniki iz zamejstva, vključevanje v Kulturno prosvetni dom Vlada Pipana Šentiljj z občinskimi evropski kulturni prostor). klubskimi prostori. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015

2. Popis objektov in prostorov, ki so tudi v uporabi za po- na osnovi pogodbe z Občino Šentilj do konca januarja tekočega trebe kulturnih dejavnosti: proračunskega leta zbere letne programe in do konca septembra Prireditveni prostor na Zg.Velki poročila o realizaciji programov v tekoči kulturni sezoni kultur- Večnamenska dvorana na Zgornji Velki, nih društev, ki delujejo v občini Šentilj. Programe in poročila Poročna dvorana na Zgornji Velki, točkuje in točkovnik za neprogramski del (ocenitev programov Razstavišče Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki, društev) posreduje občinski upravi do konca meseca marca pro- Gasilski dom Zgornja Velka, računskega leta, točkovnik za programski del (ocenitev poročil Prostori na gradu Trate, o opravljenem delu) posreduje občinski upravi do konca meseca Večnamenska dvorana v Sladkem Vrhu, oktobra proračunskega leta. O točkovanju razpravlja Komisija za Večnamenska zgradba za društvena dela Sladki Vrh, negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki na osno- Ribiška koča v Sladkem Vrhu, vi razpoložljivih proračunskih sredstev določi vrednost točke. Društveni prostori Kulturno-umetniškega društva Zid na meji Občinski proračun za neprogramski del nameni 40% za program- Kozjak pri Ceršaku, ski del pa 60% sredstev, ki so namenjena dotacijam kulturnim Razstavišče občine Šentilj, društvom. Na osnovi točkovanja in razpoložljivih proračunskih Enota Mariborske knjižnice v Šentilju, sredstev Občina sklene z društvi pogodbo, ki opredeljuje višino Gasilski dom Šentilj, dotacije in medsebojne obveznosti ter realizira nakazilo finanč- Področje mejnega prehoda Šentilj, nih sredstev. Kulturna društva morajo občinski upravi poročati Lovski dom LD Šentilj v Dobrenju, o namenski porabi dotacije za preteklo leto najkasneje do konca Cerkev Marije Snežne na Zgornji Velki, marca tekočega proračunskega leta. Cerkev Sv. Ilja v Šentilju, Sofinanciranje medobčinskega kulturnega programa Župnišče Sv. Ilja v Šentilju, Medobčinski kulturni program občin Kungota, Pesnica in Prostori OŠ Sladki Vrh in njene podružnice Velka, Šentilj zajema načrtovanje in izvedbo preglednih srečanj kultur- Prostori OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in njene podružnice Cer- nih skupin na območni, regijski in državni ravni ter izvedbo t. i. šak lokalnih prireditev po naročilu vseh treh lokalnih skupnosti. Ob- čina Šentilj sofinancira ta program na osnovi letnega načrta Zve- ze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Območne FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica na V nadaljevanju je prikaz finančnih sredstev za kulturne dejav- osnovi pogodb, ki ju sklene z obema izvajalcema po sprejetju nosti za leto 2015. Za leto 2016, 2017 in 2018 pa se določi vsakič občinskega proračuna tekočega leta. s sprejetjem proračuna za tekoče proračunsko leto občine Šentilj. Lokalne kulturne prireditve v občini Lokalne kulturne prireditve v občini so nepredvidljive sku- 1. Finančni načrt pne kulturne naloge za katere se tekom leta odloči občinski svet spodbujanje kulturne dejavnosti/leto 2015 ali župan, ki izbereta izvajalca te prireditve (društvo, kulturna skupina zveza društev...) Z izvajalcem se dogovori vsebina in nakupi knjig in vzdrževanje opreme 15.000,00 obseg prireditve ter se sklene pogodba o financiranju. Po uspešni Knjižnica 85.000,00 prireditvi se izvajalcu izvede nakazilo finančnih sredstev. glasbena šola 10.000,00 INVESTICIJE V KULTURI V nadaljevanju je prikaz finančnih sredstev za investicije v dotacije kulturnim društvom 18.850,00 kulturi za leto 2015. Za leto 2016, 2017 in 2018 pa se določi sofinanciranje medobčinskega kult. programa 10.000,00 vsakič s sprejetjem proračuna za tekoče proračunsko leto občine Šentilj. lokalne kulturne prireditve v občini 1.000,00 1. investicijsko in tekoče vzdrževanje 2. Postopek financiranja kulturnih programov v občini program investicijskega vzdrževanja/leto 2015 Šentilj nepremična kulturna dediščina 8.345,86 Knjižnica Knjižnična dejavnost se financira na podlagi sklenjene po- kulturni domovi 17.000,00 godbe, katera se letno dopolni z aneksom, s katerim se določi razrez sredstev za financiranje v tekočem letu. Glasbena šola Za oddelek nižje glasbene šole, ki deluje v prostorih Osnovne DOLGOROČNI POGLED NA RAZVOJ KULTURE V šole Rudolfa Maistra Šentilj, Občina poleg zagotavljanja prosto- OBČINI ŠENTILJ rov in opreme v njih še pokriva materialne stroške zaposlenih. Vizija razvoja kulture v občini Šentilj otacije kulturnim društvom Kultura v občini Šentilj sega na vsa področja družbenega ži- Financiranje delovanja kulturnih društev v občini določa vljenja in je odprta do novih, svežih programov za vse skupine Pravilnik za sofinanciranje programov kulturnih društev in sku- občanov, povezana z gospodarstvom, turizmom, športom in izo- pin v občini Šentilj (MUV, št.. 8/2012). Strokovna služba Zve- braževanjem, ki vedno išče nove alternativne vire financiranja, ze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Javnega kar samo še pospešuje njen razvoj in se predstavlja v javnosti kot sklada RS za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Pesnica enotni organizem. MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 7, 10. 4. 2015

Prioritete občine Šentilj na področju kulture ZAKLJUČEK Reševanje problematike kulture v občini Šentilj prikazujemo Vodilo lokalnega programa kulture v občini Šentilj je celostno v sklopu prioritete oživljanja kulturnega življenja v občini.. zaobjeti dogajanje na kulturno-umetniškem področju in hkrati Prioriteta ima več strateških ciljev, ki predstavljajo različne upoštevati možnost naših vzgojnih, izobraževalnih, gospodar- programe reševanja problematike. V okviru programa so dolo- skih institucij, kot tudi vseh ostalih, ki kakorkoli javno delujejo. čeni cilji posameznega programa, predlogi ukrepov, potencialni Menimo, da je priložnost ravno v povezovanju interesov. Izhaja- nosilci programa ter časovni okvir, v katerem je program mogo- mo iz prepričanja, da kvaliteto našega bivanja opredeljujejo tako če realizirati. K uresničevanju strateških ciljev bo občina Šentilj način in kakovost odnosov na mikro in na makro ravneh, kakor težila v naslednjih štirih letih in jih natančneje obravnavala v ra- tudi medsebojni odnosi, način delovanja in kulturna komunikaci- zvojnih načrtih in drugih operativnih planih. ja med posamezniki kot med organizacijami. Oživljanje kulturnega življenja v občini Šentilj Lokalni program kulture v občini Šentilj vzpodbuja in si pri- Občina Šentilj ima postavljene temelje za razvoj kulture, ki zadeva doseči ravno to. Pri tem sledi ciljem, ki naj zagotavljajo narekujejo ohranjanje obstoječega kulturnega standarda v občini, večjo blaginjo, upoštevajo duhovne potrebe človeka, vzpodbuja- nujno pa je potrebno prevetriti zaprašene kulturne programe, ki jo čut po neprestanem izobraževanju in izpopolnjevanju ter širijo so nezanimivi za mlajšo generacijo. Članstvo v društvih se stara tako mentalni in fizični prostor delovanja preko meja občine in in si ne zna izmisliti vsebin, ki bi revitalizirale kulturno življenje države. v občini. Glavni cilj razvoja kulture je izgradnja identitete, vrednosti in edinstvenosti obmejnega območja ter povečanje kvalitete življe- Številka: 032-1/2014-79 Župan Občine Šentilj nja krajanov. Zato je nujno potrebno ustvarjanje pogojev in zago- Datum: 31. marec 2015 mag. Štefan Žvab, s. r. tavljanje sredstev za razvoj raznolikih oblik kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja. Strateški cilji: - reševanje infrastrukturnih problemov, - iskanje novih virov financiranja, - reševanje problematike komunikacije v kulturi, - pospeševanje kulture kot dejavnika socializacije zapostavlje- nih družbenih skupin, - revitalizacija vaških jeder, - zagotavljanje pogojev za razvoj kulturno-umetniške ustvar- jalnosti občanov, - iskanje izvajalcev sodobnih prijemov v procesu oblikovanja občinske kulturne politike, - spodbujanje čezmejnih kulturnih stikov, - priprava in izvedba kulturnih projektov skupaj s kolegi čez mejo.