Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998

DRŽAVNI ZBOR Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-A) 3. člen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. člena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se črta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin 4. člen (ZFO-A) V 10. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. člen Št. 001-22-70/98 16. člen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi občinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kučan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve. Zahteva mora O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA biti vložena na način, ki ga predpiše minister, pristojen za O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-A) finance. Soglasja se ne izda, če je zahteva v nasprotju za zakonom. 1. člen Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega V zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. odstavka tega člena, je nična.” 80/94 in 45/97 – odločba US) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: 6. člen “Za vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih poročil V 17. členu se v prvem odstavku besedi “zagotovljene občin kot tudi njenih ožjih delov (krajevnih, vaških in četrtnih porabe” nadomestita z besedama “realiziranih prihodkov”. skupnosti) se uporabljajo do izdaje posebnih predpisov o Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: vodenju teh knjig določbe predpisov, ki veljajo za državni “Ne glede na prejšnji odstavek se občine lahko zadolži- proračun, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače. jo za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše pred- odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% pise, ki urejajo vodenje poslovnih knjig in izdelovanje letnih realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če poročil občin in njihovih ožjih delov.” odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.” 2. člen V 5. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: 7. člen “Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci pri- V 18. členu se na koncu prvega odstavka doda nov hodkov in odhodkov in za izkazovanje računa financiranja se stavek, ki se glasi: uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za državni prora- “Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolže- čun, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače.” vanja občine.” Stran 4014 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

8. člen Pri izračunu za mestne občine se namesto koeficienta V 19. členu se besedi “zagotovljene porabe” nadome- 0,7 upošteva koeficient 0,78, tako, da je seštevek koefi- stita z besedama “realiziranih prihodkov”. cientov 1,08.” Na koncu prvega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: 11. člen “Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolže- V 21. členu se v prvem in tretjem odstavku črta beseda vanja občine.” “zagotovljene”. 9. člen 12. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: V 22. členu se v prvem odstavku besedilo “Prihodki “Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje občine za financiranje drugih nalog so:” nadomesti z besedi- ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg lom “Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:”. sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena (v nadaljnjem besedilu: primerna poraba). V tretji alinei se za besedo “krajevne” doda beseda Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Re- “turistične”. publike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za po- samezno proračunsko leto. Primerna poraba na prebivalca 13. člen se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: v Republiki Slovenji.” “Občinam pripada 35% prihodkov iz dohodnine.” 10. člen 14. člen Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: 24. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje “20.a člen primerne porabe, izračunane na podlagi 20.a člena tega Znesek primerne porabe za posamezno občino se do- zakona, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v dr- loči tako, da se primerna poraba na prebivalca korigira z žavnem proračunu. razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebival- Sredstva finančne izravnave lahko dosežejo največ cev, mlajših od 15 let in številom prebivalcev, starejših od 100% ocenjenih lastnih prihodkov. 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povpreč- Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, jem v državi. Tako se znesek primerne porabe za posamez- določi zneske finančne izravnave za prihodnje proračunsko no občino izračuna na naslednji način: leto in o tem obvesti občine najkasneje do 30. septembra tekočega leta. PPi = (0,70 + 0,05*Ci + 0,05*Pi + 0,16*Mi + Vlada do 30. septembra tekočega leta obvesti občine 0,04*Si)*ZP*Oi o dopolnjenih zneskih finančne izravnave za tekoče leto v primeru, da ocena lastnih prihodkov posamezne občine iz Pri tem je: 25. člena tega zakona za tekoče leto za več kot 2% odstopa PPi – primerni obseg sredstev za financiranje od ocene, ki je bila podlaga za izračun zneska finančne lokalnih potreb v posamezni občini; izravnave iz prejšnjega odstavka. Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest na Na podlagi določb prejšnjega odstavka določi vlada prebivalca v posamezni občini in dolžino občini, za katero ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov lokalnih cest na prebivalca v celotni državi; realiziran v nižjem obsegu kot je bil prvotno ocenjen, nov Pi – razmerje med površino posamezne občine znesek finančne izravnave. na prebivalca in površino celotne države na Občina, za katero vlada po določbah tega člena ugoto- prebivalca; vi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v višjem obse- Mi – razmerje med deležem oseb, mlajših od gu, kot je bil prvotno ocenjen in je novo določen obseg 15 let, v celotni populaciji posamezne občine finančne izravnave nižji od prvotnega, mora že nakazana in povprečjem teh deležev občin v državi na sredstva finančne izravnave vrniti v državni proračun do dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja 1. decembra tekočega leta. znesek primerne porabe za prihodnje leto; V primeru, da se občini določi nov znesek finančne Si – razmerje med deležem oseb, starejših od izravnave, ki je nižji od prvotnega, se ji do konca leta nakaže 65 let, v celotni populaciji posamezne samo ugotovljena razlika, do katere je upravičena. občine in povprečjem teh deležev občin Po preteku proračunskega leta ministrstvo, pristojno za v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se finance, na podlagi dejansko realiziranih prihodkov občin ugotavlja znesek primerne porabe za ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne prihodnje leto; izravnave za posamezno občino. ZP – primerna poraba na prebivalca; Ugotovljeni zneski presežkov ali primanjkljajev finančne Oi – število oseb s stalnim bivališčem v izravnave iz preteklega leta, se poračunajo z določenimi sreds- posamezni občini na dan 1. januarja leta, tvi finančne izravnave do 30. septembra tekočega leta. v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto po podatkih 15. člen centralnega registra prebivalstva. Za 24. členom se dodata nova 24.a in 24.b člen, ki se Osnovni seštevek vseh koeficientov je 1,00. glasita: Pri izračunu za občine s sedežem v krajih, kjer so bili sedeži občin pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin ter “24.a člen o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo in 69/94 – popr.) pa nimajo statusa mestnih občin, se občino, je nova občina upravičena do dodatnih sredstev namesto koeficienta 0,70 upošteva koeficient 0,74, tako, finančne izravnave, ki se določi za posamezno proračun- da je skupen seštevek koeficientov 1,04. sko leto. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4015

Osnovo za izračun povečanih sredstev finančne izrav- Če znaša delež dohodnine na Je občina upravičena do nave predstavlja seštevek določenih sredstev finančne izrav- prebivalca v občini v primerjavi dodatnih sredstev v s nave v letu pred združitvijo v vseh občinah, ki se združijo. povprečjem teh deležev višini do: občin v državi: Če se združita dve sosednji občini, je nova občina do 50% 70% upravičena do dodatnih 3% sredstev finančne izravnave, nad 50% do 70% 60% določenih za posamezno proračunsko leto. nad 70% do 90% 50% V primeru, da se združi več sosednjih občin, pa se nad 90% do 110% 40% določena sredstva finančne izravnave novi občini za posa- nad 110% do 130% 30% mezno proračunsko leto povečajo za 6%. nad 130% do 150% 20% Dodatna sredstva v predhodno navedenem obsegu nad 150% 10% se občinam od njihove združitve zagotavljajo tri proračun- ska leta. Občine, ki so na podlagi programa investicij, sprejete- ga za posamezna področja na ravni države upravičene po 24.b člen tem členu do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, Sredstva za finančno izravnavo se občini nakazujejo po morajo pred začetkom investicije dobiti soglasje ministrstva, dvanajstinah do 20. v mesecu za tekoči mesec. pristojnega za finance. Pri izdaji soglasja je potrebno upo- S proračunskimi sredstvi občina prosto razpolaga v števati investicijsko sposobnost občine. Način in postopke skladu z zakonom.” za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance. O dodelitvi dodatnih sredstev za sofinanciranje posa- meznih ukrepov in investicij po tem členu odloča Vlada 16. člen Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministra. Do- 25. člen se spremeni tako, da se glasi: datne ukrepe po tem členu sprejme Vlada Republike Slove- “Obseg lastnih prihodkov za posamezno občino ugoto- nije tudi za izvedbo prehoda na sistem financiranja občin po vi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju s posa- tem zakonu. mezno občino in Davčno upravo Republike Slovenije. Pri Ne glede na prejšnje odstavke, se občinam na dvoje- izračunu se upoštevajo stopnje davčnih in nedavčnih daja- zičnem območju iz državnega proračuna zagotovijo sredstva tev, določene z zakonom. Če stopnje niso določene z zako- za financiranje dvojezičnosti in za izvajanje ustavnih pravic nom, se upošteva povprečna stopnja v državi. italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.” Pri izračunu lastnih prihodkov iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo naslednji prihodki od: 18. člen – obresti na depozite, V 27. členu se v prvem odstavku besedilo “proraču- – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, nov, ki so pomembni za ugotavljanje obsega sredstev za – prodaje premoženja, finančno izravnavo” nadomesti z besedilom “ter zadolževa- – drugih prihodkov od premoženja, nju proračunov”. – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, 19. člen – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, V 28. členu se za besedilom “odškodnin po sodnih – komunalnih prispevkov, sklepih” vejica nadomesti z besedo “in” ter črta besedilo “in – samoprispevka, odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij”. – drugi prihodki od občanov za sofinanciranje določe- nih nalog in obveznosti na lokalni ravni. 20. člen Na podlagi sklepa občinskega sveta, lahko občina zah- 29. člen se črta. teva, ne glede na določilo prejšnjega odstavka, da se ji sredstva iz naslova samoprispevka upoštevajo pri izračunu 21. člen lastnih prihodkov.” Za 34. členom se doda novo 7.A poglavje in novi 34.a, 34.b, 34.c, 34.č, 34.d, 34.e, 34.f in 34.g člen, ki se 17. člen glasijo: 26. člen se spremeni tako, da se glasi: “7.A FINANCIRANJE NOVIH OBČIN “Občini se v državnem proračunu lahko zagotovijo do- datna sredstva za sofinanciranje posameznih ukrepov in 34.a člen investicij, kadar obstaja v skladu z zakonom ali drugim pred- Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin za te- pisom poseben interes za njen razvoj. koče leto se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi Občina sme uporabiti sredstva iz prejšnjega odstavka proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma name- le za namene za katere so ji bila dodeljena. ne kot v letu pred oblikovanjem novih občin. Obseg dodatnih sredstev, ki jih prejme občina, lahko Financiranje občin iz prejšnjega odstavka se začasno predstavlja največ 70% sredstev od predvidenega obsega nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ukrepa ali investicije. ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine. S sredstvi na ločenem računu občine razpolagajo žu- Višino dodatnih sredstev za sofinanciranje po prejš- pani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. njem odstavku se izračuna na podlagi zneskov dejansko Za razpolaganje s sredstvi na žiro računu proračuna lahko realizirane dohodnine posamezne občine za preteklo leto, župani občin pooblastijo druge osebe in o tem obvestijo izračunane na prebivalca v občini. Ob upoštevanju izračuna- Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet. nega deleža dohodnine na posameznega prebivalca v obči- Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin se vsi ni z izračunanim povprečnim deležem dohodnine na prebi- prihodki, razen prihodkov po drugem odstavku 25. člena valca občin v državi, se posamezni občini zagotovijo nasled- tega zakona, razporejajo na račune občin po drugem od- nja dodatna sredstva: stavku tega člena. Stran 4016 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Za prehod na samostojno financiranje morajo vse novo prejšnje občine, ostanejo v delovnem razmerju v občini, oblikovane občine ministrstvu, pristojnemu za finance, pred- ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine do sprejet- ložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da so: ja aktov o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi v – sprejele zaključni račun proračuna prejšnje občine vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje občine. za preteklo leto, Sredstva za plače iz prejšnjega odstavka se do razpo- – sprejele proračun za tekoče leto, reditve delavcev v skladu z zakonom izplačujejo z ločenega – določile delitveno razmerje presežka ali primanjklja- računa občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine. Po- ja, ugotovljenega po zaključnem računu proračuna prejšnje rabljena sredstva za ta namen se med novo oblikovane občine, občine razdelijo skladno z dogovorom med župani novo – določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja oblikovanih občin. sredstev finančne izravnave iz preteklega leta, Sredstva za plače delavcev organov ožjih delov občin – določile delitveno razmerje nakazil tekoče finančne se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku. izravnave na ločen račun v obdobju začasnega financiranja, Sredstva za pravice delavcev za primer trajnega zmanj- – določile delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti šanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, organizacijskih do gospodarskih javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj oziroma drugih operativnih razlogov, ki so priznane tem je bila prejšnja občina. delavcem do 31. decembra proračunskega leta, v katerem Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za so začele delovati novo oblikovane občine, se zagotovijo v finance, obvesti Agencijo Republike Slovenije za plačilni proračunu občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine. promet, da občina lahko prične poslovati s svojim žiro raču- nom. Po tem obvestilu lahko občina od 1. v naslednjem 34.f člen mesecu dalje posluje s svojim žiro računom, sredstva iz Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za obdobja začasnega financiranja pa prenese na svoj žiro davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o račun. davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93), se valorizira z indeksom 34.b člen rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični V proračun občine za tekoče leto, ki ga sprejme občina urad Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev po sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek za preteklo proračunsko leto, se vključi tudi pripadajoči del odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. prihodkov in odhodkov, ki se je v obdobju začasnega finan- ciranja izvrševal preko ločenega računa proračuna občine, 34.g člen ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine. Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovi- 34.c člen tev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta valorizira z Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove obči- Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih deve- ne; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžno- tih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo od- sti odpravijo z 31. decembrom. merja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.” Žiro računi ožjih delov občin, ki niso predvideni v statu- tih občin kot pravne osebe, se prav tako odpravijo do 22. člen 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove obči- ne. Če niso odpravljeni v tem obdobju, se odpravijo po Za 34.g členom se doda novo 7.B poglavje in nov uradni dolžnosti z 31. decembrom. 34.h člen, ki se glasi: “7.B KAZENSKA DOLOČBA 34.č člen Novo oblikovane občine se ne smejo zadolževati, dajati 34.h člen soglasij in poroštev k zadolževanju, dokler niso urejena pre- Z denarno kaznijo do 500.000 tolarjev se kaznuje za moženjskopravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi. prekršek odgovorna oseba: Po ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij – če ne izkazuje prihodkov in odhodkov v skladu s se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki na dan 5. členom tega zakona; 31. decembra leta, ko je prenehala delovati prejšnja obči- – če uporabi sredstva proračuna v nasprotju z določili na, niso presegle meje za zadolževanja in dajanje poroštev 6. člena tega zakona; po določbah 17. in 19. člena tega zakona. – če uporabi sredstva državnega proračuna v nasprotju Če za novo oblikovane občine ni moč ugotoviti realizi- z določili 26. člena tega zakona. ranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se kot merilo Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje uporabljajo ocenjeni prihodki v tekočem letu. za prekršek odgovorna oseba, če ne sporoča podatkov v skladu s 27. členom tega zakona.” 34.d člen Samoprispevek, ki je bil uveden v prejšnji občini, se 23. člen pobira v občinah, ki so ustanovljene na območju prejšnje Za 51. členom se doda novi 51.a člen, ki se glasi: občine. Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka “51.a člen izvajajo nadzorni odbori občin, v katerih se samoprispevek Občinama Laško in Zagorje ob Savi se zagotovijo do- pobira. datna sredstva iz državnega proračuna za obveznosti iz na- slova zadolžitve pred 1. 1. 1995, če te obveznosti preseže- 34.e člen jo 5% predvidenih prihodkov v posameznem proračunskem Delavci, ki so bili na dan 31. decembra leta, pred letu. Sredstva se zagotovijo v višini razlike do zapadle obvez- začetkom delovanja novih občin zaposleni v občinski upravi nosti.” Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4017

24. člen Ministrstvo, pristojno za kulturo, financira oziroma sofi- Določbe 6., 7., 8., 9., 10., prvega, drugega in četrte- nancira programe javnih zavodov na področju kulture in ga odstavka 11. člena ter 12., 13. in 15. člena tega zakona izvršuje nadzor nad izvajanjem tega člena. se začnejo uporabljati s 1. januarjem 1999. Ustanovitelji zavodov iz prvega odstavka tega člena so dolžni uskladiti akte o ustanovitvi s tem zakonom do 31. 12. 1999. 25. člen 28. člen Občini, ki bi imela izračunan znesek primerne porabe Občinski sveti morajo uskladiti statut in druge splošne po 20.a členu zakona za proračunsko leto 1999 višji kot akte občine s tem zakonom do rednih lokalnih volitev v letu znaša njen obseg razpoložljivih prihodkov ob upoštevanju 1998. ocene lastnih prihodkov po 25. členu zakona in ob upošte- vanju določene finančne izravnave po drugem odstavku 29. člen 24. člena zakona, se zagotovijo dodatna sredstva finančne Minister, pristojen za finance izda predpise iz 5. člena izravnave. tega zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona. Do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se zago- tavljajo občinam v obdobju štirih let, to je do 31. 12. 2002, 30. člen so upravičene samo tiste občine, pri katerih lastni prihodki Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- in finančna izravnava ob upoštevanju določb, da finančna nem listu RS. izravnava lahko doseže največ 100% ocenjenih lastnih pri- hodkov, ne dosežejo 75% izračunanega obsega primerne Št. 411-01/94-39/42 porabe za občino. Ljubljana, dne 22. julija 1998. Mestnim občinam, ki so prejemale dopolnilna sredstva iz državnega proračuna in po uveljavitvi tega zakona do njih Predsednik niso več upravičene se le-ta zagotovijo dve leti od dneva Državnega zbora začetka uporabe tega zakona. Republike Slovenije Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v višini Janez Podobnik, dr. med. l. r. 30% od finančne izravnave, ki so bile tem mestnim obči- nam, ki so imele ta status na dan 31. 12. 1997, nakazana po prvem odstavku 24. člena zakona v proračunskem letu 1998. 2520. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij 26. člen (ZUODNO-B) Dokler novo oblikovane občine, ki bodo pričele delo- vati v proračunskem letu 1999, nimajo urejenih premoženj- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena sko pravnih razmerij in sprejete premoženjsko delitvene bi- in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije lance prejšnje občine, se ne smejo zadolževati in izdajati izdajam soglasij in poroštev po 17., 18. in 19. členu zakona. Po ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razme- U K A Z rij, se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki niso o razglasitvi zakona o spremembah po stanju 31. decembra 1998 presegle meje iz 17. in in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin 19. člena zakona. ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-B) 27. člen Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- Sredstva za pokrivanje splošnih materialnih stroškov na o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture, (ZUODNO-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slove- sredstva za amortizacijo ter sredstva za plače s prispevki in nije na seji 22. julija 1998. davki ter druge osebne prejemke na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in Št. 001-22-71/98 standardi ter s kolektivno pogodbo od 1. 1. 1999 v celoti Ljubljana, dne 30. julija 1998. zagotavlja občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica, na ob- močju katere je sedež javnega zavoda, v obsegu, ki ne sme Predsednik biti realno nižji od skupne vrednosti proračunskih sredstev, Republike Slovenije ki so bile v te namene posameznemu javnemu zavodu zago- Milan Kučan l. r. tovljena v proračunskem letu 1998. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za zavode za varstvo naravne in kulturne dediščine, SNG in Can- Z A K O N karjev dom. Če prihodki iz povečane dohodnine ne zadoščajo za O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA pokrivanje vseh stroškov, navedenih v prvem odstavku tega O USTANOVITVI OBČIN TER O DOLOČITVI člena, zagotovi Vlada Republike Slovenije dodatna sredstva NJIHOVIH OBMOČIJ (ZUODNO-B) za pokrivanje te razlike, v skupni vrednosti največ 500,000.000 tolarjev do 31. 12. 1999. 1. člen Če posamezna občina tekoče ne izpolnjuje obveznosti V zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih iz prvega odstavka tega člena, to obveznost na predlog območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in 69/94-popr.) ministrstva, pristojnega za kulturo, neposredno izpolni Vlada se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Republike Slovenije iz sredstev dohodnine, ki se razporeja v “V Republiki Sloveniji se ustanovijo naslednje občine, proračune občin. ki obsegajo območja naslednjih naselij: Stran 4018 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

1. Ajdovščina: , Hudi Vrh, Ajdovščina, Stara Gora, Jeršanovo, Batuje, Spodnja Bačkova, Kramplje, Bela, Spodnja Ročica, Lahovo, Brje, Sveti Trije Kralji v Slovenskih Go- Lepi Vrh, Budanje, ricah, Lovranovo, Cesta, Štajngrova, Malni, Col, , Metulje, Črniče, Trstenik, Mramorovo pri Lužarjih, Dobravlje, Ženjak. Mramorovo pri Pajkovem, Dolenje, Sedež Občine Benedikt je v Be- Nemška vas na Blokah, Dolga Poljana, nediktu v Slovenskih goricah. Nova vas, Gaberje, Prvi občinski svet šteje sedem Ograda, Gojače, članov. Polšeče, Gozd, Radlek, Grivče, 4. Bistrica ob Sotli: Ravne na Blokah, Kamnje, Bistrica ob Sotli, Ravnik, Kovk, Črešnjevec ob Bistrici, Rožanče, Kožmani, Dekmanca, Runarsko, Križna Gora, Hrastje ob Bistrici, Sleme, Lokavec, Križan Vrh, Strmca, Male Žablje, Kunšperk, Studenec na Blokah, Malo Polje, Ples, na Blokah, Malovše, Polje pri Bistrici, Sveta Trojica, Otlica, Srebrnik, Sveti Duh, Plače, Trebče, Škrabče, Planina, Zagaj, Škufče, Podkraj, Sedež Občine Bistrica ob Sotli je Štorovo, Potoče, v Bistrici ob Sotli. Topol, Predmeja, Prvi občinski svet šteje sedem Ulaka, Ravne, članov. Velike Bloke, Selo, Veliki Vrh, Skrilje, 5. Bled: Volčje, Stomaž, Bled, Zakraj, Šmarje, Bodešče, Zales, Tevče, Bohinjska Bela, Zavrh. Ustje, Grabče, Sedež Občine Bloke je v Novi vasi. Velike Žablje, Koritno, Prvi občinski svet šteje sedem Vipavski Križ, Krnica, članov. Višnje, Kupljenik, Vodice, Mevkuž, 7. Bohinj: Vrtovče, Obrne, Bitnje, Vrtovin, Perniki, Bohinjska Bistrica, Zavino, Podhom, Bohinjska Češnjica, Žagolič, Poljšica pri Gorjah, Brod, Žapuže. Radovna, Goreljek, Sedež Občine Ajdovščina je v Ribno, Gorjuše, Ajdovščini. Selo pri Bledu, Jereka, Slamniki, Kamnje, 2. Beltinci: Spodnje Gorje, Koprivnik v Bohinju, Beltinci, Spodnje Laze, Laški Rovt, Bratonci, Višelnica, Lepence, Dokležovje, Zasip, Log v Bohinju, Gančani, Zgornje Gorje, Nemški Rovt, Ižakovci, Zgornje Laze. Nomenj, Lipa, Sedež Občine Bled je na Bledu. Podjelje, Lipovci, Polje, Melinci. 6. Bloke: Ravne v Bohinju, Sedež Občine Beltinci je v Bel- Andrejčje, Ribčev Laz, tincih. Benete, Savica, Bočkovo, Srednja vas v Bohinju, 3. Benedikt: Fara, Stara Fužina, Benedikt v Slovenskih goricah, Glina, Studor v Bohinju, , Godičevo, Ukanc, , Gradiško, Žlan. Ločki Vrh, Hiteno, Sedež Občine Bohinj je v Bohinj- Negovski Vrh, Hribarjevo, ski Bistrici. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4019

8. Borovnica: Brestje, Blatno, Borovnica, Brezovk, Bojsno, Breg pri Borovnici, Ceglo, Boršt, Brezovica pri Borovnici, Dobrovo, Bračna vas, Dol pri Borovnici, Dolnje Cerovo, Brezje pri Bojsnem, Dražica, Drnovk, Brezje pri Veliki Dolini, Lašče, Fojana, Brezovica na Bizeljskem, Laze pri Borovnici, Golo Brdo, Brežice, Niževec, Gonjače, Brvi, Ohonica, Gornje Cerovo, Bukošek, Pako, Gradno, Bukovje, Pristava, Hlevnik, Bušeča vas, Zabočevo. Hruševlje, Cerina, Sedež Občine Borovnica je v Hum, Cerklje ob Krki, Borovnici. Imenje, Cirnik, Kojsko, Cundrovec, 9. Bovec: Kozana, Curnovec, Bavšica, Kozarno, Čatež ob Savi, Bovec, Kožbana, Čedem, Čezsoča, Krasno, Črešnjice pri Cerkljah, Kal-Koritnica, Medana, Dečno selo, Lepena, Neblo, Dednja vas, Log Čezsoški, Nozno, Dobeno, Log pod Mangartom, Plešivo, Dobova, Plužna, Podsabotin, Dolenja Pirošica, Soča, Pristavo, Dolenja vas pri Artičah, Srpenica, Senik, Dolenje Skopice, Strmec na Predelu, Slapnik, Dramlja, Trenta, Slavče, Drenovec pri Bukovju, Žaga. Snežatno, Dvorce, Sedež Občine Bovec je v Bovcu. Snežeče, Gabrje pri Dobovi, Šlovrenc, Gaj, 10. Braslovče: Šmartno, Gazice, Braslovče, Vedrijan, Globočice, Dobrovlje, Vipolže, Globoko, Glinje, Višnjevik, Glogov Brod, Gomilsko, Vrhovlje pri Kojskem, Gorenja Pirošica, Grajska vas, Vrhovlje pri Kožbani, Gorenje Skopice, Kamenče, Zali Breg. Gornji Lenart, Letuš, Sedež Občine Brda je na Dobro- Gregovce, Male Braslovče, vem. Hrastje pri Cerkljah, Orla vas, Izvir, Parižlje, 12. Brezovica: Jereslavec, Podgorje pri Letušu, Brezovica pri Ljubljani, Jesenice, Podvrh, Dolenja Brezovica, Kamence, Poljče, Gorenja Brezovica, Kapele, Preserje, Goričica pod Krimom, Koritno, Rakovlje, Jezero, Kraška vas, Spodnje Gorče, pod Krimom, Križe, Šentrupert, Notranje Gorice, Krška vas, Šmatevž, Planinca, Laze, Topovlje, Plešivica, Loče, Trnava, Podpeč, Mala Dolina, Zakl, Podplešivica, Mali Cirnik, Zgornje Gorče. Preserje, Mali Obrež, Sedež Občine Braslovče je v Bra- Prevalje pod Krimom, Mali Vrh, slovčah. Rakitna, Mihalovec, Prvi občinski svet šteje petnajst Vnanje Gorice, Mostec, članov. Žabnica. Mrzlava vas, Sedež Občine Brezovica je v Bre- Nova vas ob Sotli, 11. Brda: zovici. Nova vas pri Mokricah, Barbana, Obrežje, Belo, 13. Brežice: Oklukova Gora, Biljana, Arnovo selo, Orešje na Bizeljskem, Brdice pri Kožbani, Artiče, Pavlova vas, Brdice pri Neblem, Bizeljska vas, Pečice, Breg pri Golem Brdu, Bizeljsko, Perišče, Stran 4020 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Piršenbreg, Praprotna Polica, Rakek, Pišece, Pšata, Rakov Škocjan, Podgorje pri Pišecah, Pšenična Polica, Ravne, Podgračeno, Ravne, Reparje, Podvinje, Sidraž, Rudolfovo, Ponikve, Spodnji Brnik, Selšček, Poštena vas, Stiška vas, Slivice, Prilipe, Sveti Lenart, Slugovo, Račja vas, Šenturška Gora, Stražišče, Rajec, Šmartno, Sveti Vid, Rakovec, Štefanja Gora, Ščurkovo, Ribnica, Trata pri Velesovem, Štrukljeva vas, Rigonce, Vašca, Tavžlje, Sela pri Dobovi, Velesovo, Topol pri Begunjah, Silovec, Viševca, Unec, Slogonsko, Vopovlje, Zahrib, Slovenska vas, Vrhovje, Zala, Sobenja vas, Zalog pri Cerkljah, Zelše, Spodnja Pohanca, Zgornji Brnik. Zibovnik, Sromlje, Sedež Občine Cerklje na Gorenj- Žerovnica, Stankovo, skem je v Cerkljah na Gorenjskem. Župeno. Stara vas-Bizeljsko, Sedež Občine Cerknica je v Stojanski Vrh, 16. Cerknica: Cerknici. Trebež, Beč, Velika Dolina, Bečaje, 17. : Velike Malence, Begunje pri Cerknici, Bukovo, Veliki Obrež, Bezuljak, , Vinji Vrh, Bločice, Cerkno, Vitna vas, Bloška Polica, Čeplez, Volčje, Brezje, , Vrhje, Cajnarje, , Vrhovska vas, Cerknica, Gorje, Zasap, Čohovo, Jagršče, Zgornja Pohanca, Dobec, , Zgornji Obrež, Dolenja vas, Jesenica, Žejno, Dolenje Jezero, , Župeča vas, Dolenje Otave, Lazec, Župelevec. Gora, Laznica, Sedež Občine Brežice je v Breži- Gorenje Jezero, Orehek, cah. Gorenje Otave, Otalež, Goričice, , 14. Cankova: Grahovo, Plužnje, Cankova, Hribljane, Poče, Domajinci, Hruškarje, Podlanišče, Gerlinci, Ivanje selo, Podpleče, Gornji Črnci, Jeršiče, Police, Korovci, Korošče, Poljane, Krašči, Koščake, , Skakovci, Kožljek, Reka, Topolovci, Kranjče, Straža, Sedež Občine Cankova je v Can- Kremenca, Šebrelje, kovi. Krušče, Travnik, Prvi občinski svet šteje devet Kržišče, Trebenče, članov. Laze pri Gorenjem Jezeru, , Lešnjake, Zakriž. 15. Cerklje na Gorenjskem: Lipsenj, Sedež Občine Cerkno je v Cerk- Adergas, Mahneti, nem. Ambrož pod Krvavcem, Martinjak, Apno, Milava, 18. : Cerkljanska Dobrava, Osredek, , Cerklje na Gorenjskem, Otok, , Češnjevek, Otonica, Cenkova, Dvorje, Pikovnik, Cerkvenjak, Glinje, Pirmane, , Grad, Podskrajnik, Čagona, Lahovče, Podslivnica, Grabonoški Vrh, Poženik, Ponikve, Ivanjski Vrh, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4021

Kadrenci, Dragatuš, Špeharji, Komarnica, Dragoši, Talčji Vrh, Peščeni Vrh, Dragovanja vas, Tanča Gora, , Drenovec, Tribuče, Stanetinci, Drežnik, Tušev Dol, , Fučkovci, Učakovci, Župetinci. Golek pri Vinici, Velika Lahinja, Sedež Občine Cerkvenjak je v Golek, Velika sela, Cerkvenjaku. Gorenja Podgora, Veliki Nerajec, Prvi občinski svet šteje osem čla- Gorenjci pri Adlešičih, Vinica, nov. Gorenji , Vojna vas, Gorica, Vranoviči, 19. Črna na Koroškem: Gornja Paka, Vrhovci, Bistra, Gornji Suhor pri Vinici, Vukovci, Črna na Koroškem, Griblje, Zagozdac, Javorje, Grič pri Dobličah, Zajčji Vrh, Jazbina, Hrast pri Vinici, Zapudje, Koprivna, Jankoviči, Zastava, Ludranski Vrh, Jelševnik, Zilje, Podpeca, Jerneja vas, Zorenci, Topla, Kanižarica, Žuniči. Žerjav. Knežina, Sedež Občine Črnomelj je v Čr- Sedež Občine Črna na Koroškem Kot ob Kolpi, nomlju. je v Črni na Koroškem. Kovača vas, Kovačji Grad, 22. : 20. Črenšovci: Kvasica, , Črenšovci, Lokve, Destrnik, Dolnja Bistrica, Mala Lahinja, Dolič, Gornja Bistrica, Mala sela, , Srednja Bistrica, Mali Nerajec, Gomila, Trnje, Marindol, , Žižki. Mavrlen, Janeževci, Sedež Občine Črenšovci je v Mihelja vas, Janeževski Vrh, Črenšovcih. Miklarji, Jiršovci, Prvi občinski svet šteje štirinajst Miliči, , članov. Močile, Ločki Vrh, Naklo, Placar, 21. Črnomelj: Nova Lipa, Strmec pri Destrniku, Adlešiči, Obrh pri Dragatušu, , Balkovci, Ogulin, , Bedenj, Otovec, Zasadi, Belčji Vrh, Paunoviči, Zgornji Velovlek. Bistrica, Perudina, Sedež Občine Destrnik je v Vinta- Blatnik pri Črnomlju, Petrova vas, rovcih. Bojanci, Pobrežje, Prvi občinski svet šteje devet čla- Brdarci, Podklanec, nov. Breg pri Sinjem Vrhu, Podlog, Breznik, Prelesje, 23. Divača: Butoraj, Preloka, Barka, Cerkvišče, Pribinci, Betanja, Črešnjevec pri Dragatušu, Purga, Brežec pri Divači, Črnomelj, Pusti Gradac, Dane pri Divači, Čudno selo, Rodine, Divača, Dalnje Njive, Rožanec, Dolenja vas, Damelj, Rožič Vrh, Dolnje Ležeče, Dečina, Ručetna vas, Dolnje Vreme, Desinec, Sečje selo, Famlje, Deskova vas, Sela pri Dragatušu, Gabrče, Dobliče, Sela pri Otovcu, Goriče pri Famljah, Doblička Gora, Sinji Vrh, Gornje Ležeče, Dolenja Podgora, Sodevci, Gornje Vreme, Dolenja vas pri Črnomlju, Srednji Radenci, Gradišče pri Divači, Dolenjci, Stara Lipa, Kačiče-Pared, Dolenji Radenci, Stari trg ob Kolpi, Kozjane, Dolenji Suhor pri Vinici, Stražnji Vrh, Laže, Dolnja Paka, Svibnik, Matavun, Draga pri Sinjem Vrhu, Šipek, Misliče, Stran 4022 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Naklo, Lokovina, Dolenje Gradišče, Ostrovica, Parož, Dolenje Polje, Otošče, Pristova, Dolenje Sušice, Podgrad pri Vremah, Strmec nad Dobrno, Dolenjske Toplice, Potoče, Vinska Gorica, Drenje, Senadole, Vrba, Gabrje pri Soteski, Senožeče, Zavrh nad Dobrno. Gorenje Gradišče, Škocjan, Sedež Občine Dobrna je v Dobrni. Gorenje Polje, Škoflje, Prvi občinski svet šteje osem čla- Gorenje Sušice, Vareje, nov. Kočevske Poljane, Vatovlje, Loška vas, Vremski Britof, 27. Dobrova-Polhov Gradec: Mali Rigelj, Zavrhek. Babna Gora, Meniška vas, Sedež Občine Divača je v Divači. Belica, Nova Gora, Brezje pri Dobrovi, Občice, 24. Dobje: Briše pri Polhovem Gradcu, Obrh, Brezje pri Dobjem, Butajnova, Podhosta, Dobje pri Planini, Črni Vrh, Podstenice, Gorica pri Dobjem, Dobrova, Podturm pri Dolenjskih Toplicah, Jezerce pri Dobjem, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Lažiše, Draževnik, Selišče, Presečno, Dvor pri Polhovem Gradcu, Soteska, Ravno, Gaberje, Stare Žage, Repuš, Hrastenice, Suhor pri Dolenjskih Toplicah, Slatina pri Dobjem, Hruševo, Veliki Rigelj, Suho, Komanija, Verdun pri Uršnih selih. Škarnice, Log pri Polhovem Gradcu, Sedež Občine Dolenjske Toplice Večje Brdo, Osredek pri Dobrovi, je v Dolenjskih Toplicah. Završe pri Dobjem. Planina nad Horjulom, Prvi občinski svet šteje dvanajst Sedež Občine Dobje je v Dobju Podreber, članov. pri Planini. Podsmreka, Prvi občinski svet šteje sedem Polhov Gradec, 30. Dol pri Ljubljani: članov. Praproče, Beričevo, Pristava pri Polhovem Gradcu, Brinje, 25. Dobrepolje: Razori, Dol pri Ljubljani, , Rovt, Dolsko, Cesta, Selo nad Polhovim Gradcem, Kamnica, Četež pri Strugah, Setnica-del, Kleče pri Dolu, Hočevje, Setnik, Klopce, Kolenča vas, Smolnik, Križevska vas, Kompolje, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Laze pri Dolskem, Lipa, Srednji Vrh, Osredke, Mala vas, Stranska vas, Petelinje, Paka, Šentjošt nad Horjulom, Podgora pri Dolskem, Podgora, Šujica. Senožeti, Podgorica, Sedež Občine Dobrova-Polhov Videm, Podpeč, Gradec je v Dobrovi. Vinje, Podtabor, Prvi občinski svet šteje šestnajst Vrh pri Dolskem, Ponikve, članov. Zaboršt pri Dolu, , Zagorica pri Dolskem, , 28. Dobrovnik: Zajelše. Pri Cerkvi-Struge, Dobrovnik, Sedež Občine Dol pri Ljubljani je , Strehovci, v Dolu pri Ljubljani. Tisovec, Žitkovci. Tržič, Sedež Občine Dobrovnik je v Do- 31. Domžale: Videm, brovniku. Bišče, Vodice, Prvi občinski svet šteje sedem čla- Brdo, Zagorica, nov. Brezje pri Dobu, . Tri člane prvega občinskega sve- Brezovica pri Dobu, Sedež Občine Dobrepolje je v ta izvolijo državljani Republike Sloveni- Češenik, Vidmu. je na podlagi posebne volilne pravice Depala vas, kot svoje predstavnike. Dob, 26. Dobrna: Dobovlje, Brdce nad Dobrno, 29. Dolenjske Toplice: Dolenje, Dobrna, Bušinec, Domžale, Klanc, Cerovec, Dragomelj, Loka pri Dobrni, Dobindol, Goričica pri Ihanu, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4023

Gorjuša, Kozji Vrh nad Dravogradom, Kopačnica, Homec, Libeliče, Kremenik, Hudo, Libeliška Gora, Krivo Brdo, Ihan, Ojstrica, Krnice pri Novakih, Jasen, Otiški Vrh, Lajše, Kokošnje, Podklanec, Laniše, Količevo, , Laze, Kolovec, Sv. Boštjan, Leskovica, Krtina, Sv. Danijel, Lom nad Volčo, Laze pri Domžalah, Sv. Duh, Lovsko Brdo, Mala Loka, Šentjanž pri Dravogradu, Lučine, Nožice, Tolsti Vrh p.R.na K.-del, Malenski Vrh, Podrečje, , Mlaka nad Lušo, Prelog, , Murave, Preserje pri Radomljah, , Nova Oselica, Pšata, Vič, Podgora, Rača, Vrata. Podjelovo Brdo, Račni Vrh, Sedež Občine je v Dra- Podobeno, Radomlje, vogradu. Podvrh, Rodica, Poljane nad Škofjo Loko, Rova, 34. Duplek: Predmost, Selo pri Ihanu, Ciglence, Prelesje, Spodnje Jarše, , Robidnica, Srednje Jarše, Jablance, Smoldno, Studenec pri Krtini, , Sovodenj, Šentpavel pri Domžalah, , Srednja vas-Poljane, Škocjan, , Srednje Brdo, Škrjančevo, , Stara Oselica, Sv. Trojica, , Studor, Turnše, , Suša, Vir, Žikarce. Todraž, Zaboršt, Sedež Občine Duplek je v Spod- Trebija, Zagorica pri Rovah, njem Dupleku. Vinharje, Zalog pod Sv. Trojico, Volaka, Zgornje Jarše, 35. Gorenja vas-Poljane: Volča, Žeje, Bačne, Zadobje, Želodnik, Brebovnica, Zakobiljek, Žiče. Bukov Vrh, Zapreval, Sedež Občine Domžale je v Dom- Čabrače, Žabja vas, žalah. Četena Ravan, Žirovski Vrh Sv. Antona, Prvi občinski svet šteje enaintride- Debeni, Žirovski Vrh Sv. Urbana. set članov. Delnice, Sedež Občine Gorenja vas-Polja- Dobje, ne je v Gorenji vasi. 32. : Dobravšce, , Dolenčice, 36. Gorišnica: Brezovci, Dolenja Dobrava, Brezovec, Dornava, Dolenja Ravan, Cirkulane, , Dolenja Žetina, , , Dolenje Brdo, Dolane, , Dolge Njive, Formin, Polenšak, Fužine, , , Goli Vrh, Gorišnica, , Gorenja Dobrava, Gradišča, , Gorenja Ravan, Gruškovec, Strmec pri Polenšaku, Gorenja vas, Mala vas, Žamenci. Gorenja Žetina, Mali Okič, Sedež Občine Dornava je v Dor- Gorenje Brdo, Medribnik, navi. Hlavče Njive, Meje, Hobovše pri Stari Oselici, Moškanjci, 33. Dravograd: Hotavlja, , , Hotovlja, Paradiž, Črneče, Jarčje Brdo, , Črneška Gora, Javorje, Pohorje, Dobrova pri Dravogradu, Javorjev Dol, Pristava, Dravograd, Jazbine, Slatina, Gorče, Jelovica, , Goriški Vrh, Kladje, Veliki Vrh, Stran 4024 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Zagojiči, Tirosek. Paradišče, Zamušani. Sedež Občine Gornji Grad je v Pece, Sedež Občine Gorišnica je v Go- Gornjem Gradu. Peč, rišnici. Plešivica pri Žalni, 39. Gornji Petrovci: Podgorica pri Podtaboru, 37. Gornja Radgona: Adrijanci, Podgorica pri Šmarju, Apače, Boreča, Polica, Aženski Vrh, Gornji Petrovci, Ponova vas, Črešnjevci, Košarovci, Predole, Črnci, Križevci, Rožnik, , Kukeč, Sela pri Šmarju, Gornja Radgona, Lucova, Spodnja Slivnica, Gornji Ivanjci, Martinje, Spodnje Blato, Grabe, Neradnovci, Spodnje Duplice, Hercegovščak, Panovci, Škocjan, Ivanjski Vrh, Peskovci, Šmarje-Sap, Ivanjševci ob Ščavnici, Stanjevci, Št. Jurij, Ivanjševski Vrh, Šulinci, Tlake, , Ženavlje. Troščine, Kunova, Sedež Občine Gornji Petrovci je Udje, Lastomerci, v Gornjih Petrovcih. Velika Ilova Gora, Lešane, Velika Loka, Lokavci, 40. Grad: Velika Račna, Lomanoše, Dolnji Slaveči, Velika Stara vas, , Grad, Velike Lipljene, , Kovačevci, Veliki Vrh pri Šmarju, Mele, Kruplivnik, Veliko Mlačevo, , Motovilci, Vino, Negova, Radovci, Vrbičje, Norički Vrh, Vidonci. Zagradec pri Grosupljem, , Sedež Občine Grad je v Gradu. Zgornja Slivnica, Očeslavci, Prvi občinski svet šteje enajst Zgornje Duplice, Orehovci, članov. Žalna, Orehovski Vrh, Železnica. Plitvica, 41. Grosuplje: Sedež Občine Grosuplje je v Gro- Plitvički Vrh, Bičje, supljem. Podgorje, Blečji Vrh, Podgrad, Brezje pri Grosupljem, 42. Hajdina: Pogled, Brvace, Draženci, Police, Cerovo, Gerečja vas, Ptujska Cesta, Cikava, Hajdoše, Radvenci, Čušperk, Skorba, Rodmošci, Dobje, Slovenja vas, , Dole pri Polici, Spodnja Hajdina, Spodnja Ščavnica, Dolenja vas pri Polici, Zgornja Hajdina. Spodnje Konjišče, Gabrje pri Ilovi Gori, Sedež Občine Hajdina je v Zgor- Spodnji Ivanjci, Gajniče, nji Hajdini. Stavešinci, Gatina, Prvi občinski šteje štirinajst članov. Stavešinski Vrh, Gorenja vas pri Polici, Stogovci, Gornji Rogatec, 43. Hoče-Slivnica: , Gradišče, Bohova, , Grosuplje, Čreta, Zagajski Vrh, Hrastje pri Grosupljem, Hočko Pohorje, Zbigovci, Huda Polica, Hotinja vas, Zgornje Konjišče, Kožljevec, Orehova vas, Žepovci, Lobček, Pivola, Žiberci. Luče, Polana, Sedež Občine Gornja Radgona Mala Ilova Gora, Radizel, je v Gornji Radgoni. Mala Loka pri Višnji Gori, Rogoza, Mala Račna, Slivnica pri Mariboru, 38. Gornji Grad: Mala Stara vas, Slivniško Pohorje, Bočna, Mala vas pri Grosupljem, Spodnje Hoče, Dol, Male Lipljene, Zgornje Hoče. Florjan pri Gornjem Gradu, Mali Konec, Sedež Občine Hoče-Slivnica je v Gornji Grad, Mali Vrh pri Šmarju, Spodnjih Hočah. Lenart pri Gornjem Gradu, Malo Mlačevo, Prvi občinski svet šteje devetnajst Šmiklavž, Medvedica, članov. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4025

44. Hodoš: Mrše, Iška Loka, Hodoš, Nasirec, Iška vas, Krplivnik. Obrov, Iška, Sedež Občine Hodoš je v Hodošu. Ocizla, Kot, Prvi občinski svet šteje sedem Odolina, Kremenica, članov. Orehek pri Materiji, Matena, Tri člane prvega občinskega sve- Petrinje, Rogatec nad Želimljami, ta izvolijo državljani Republike Sloveni- Poljane pri Podgradu, Sarsko, je na podlagi posebne volilne pravice Povžane, Selnik, kot svoje predstavnike. Prešnica, Staje, Ritomeče, Strahomer, 45. Horjul: Rodik, Škrilje, Horjul, Rožice, Tomišelj, , Skadanščina, Visoko, Lesno Brdo-del, Slivje, Vrbljene, , Slope, Zapotok. , Tatre, Sedež Občine Ig je na Igu. , Tublje pri Hrpeljah, , Velike Loče, 50. Ilirska Bistrica: , Vrhpolje. Bač, Žažar. Sedež Občine Hrpelje-Kozina je Brce, Sedež Občine Horjul je v Horjulu. v Hrpeljah. Čelje, Prvi občinski svet šteje dvanajst Dobro Polje, članov. 48. : Dolenje pri Jelšanah, Čekovnik, Dolnja Bitnja, 46. : Črni Vrh, Dolnji Zemon, Boben, Dole, Fabci, Brdce, Godovič, Gabrk, Brnica, Gore, Gornja Bitnja, Čeče-del, , Gornji Zemon, , , Harije, Gore, , Hrušica, Hrastnik, Idrija, Huje, Kal, , Ilirska Bistrica, Kovk, , Jablanica, Krištandol, , Janeževo Brdo, Krnice, Idršek, Jasen, , Javornik, Jelšane, , Jelični Vrh, Kilovče, Podkraj, , Knežak, Prapretno pri Hrastniku-del, Korita, Koritnice, Studence, Ledine, Koseze, Šavna Peč, , Kuteževo, Turje, Lome, Mala Bukovica, Unično. , Male Loče, Sedež Občine Hrastnik je v Hrast- , Mereče, niku. Mrzli Vrh, Nova vas pri Jelšanah, Pečnik, Novokračine, 47. Hrpelje-Kozina: Potok, Ostrožno Brdo, Artviže, Predgriže, Pavlica, Bač pri Materiji, , Podbeže, Beka, , Podgrad, Brezovica, , Podgraje, Brezovo Brdo, , Podstenje, Golac, Strmec, Podstenjšek, Gradišče pri Materiji, Vojsko, Podtabor, Gradišica, , Pregarje, Hotična, Zavratec, Prelože, Hrpelje, Žirovnica. Prem, Javorje, Sedež Občine Idrija je v Idriji. Račice, Klanec pri Kozini, Ratečevo Brdo, Kovčice, 49. Ig: Rečica, Kozina, Brest, Rjavče, Krvavi Potok, Dobravica, Sabonje, Markovščina, Golo, Smrje, Materija, Gornji Ig, Snežnik, Mihele, Ig, Soze, Stran 4026 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Starod, Male Kompolje, Velike Dole pri Šentjurju, Studena Gora, Male Lese, Velike Kompolje, Sušak, Male Pece, Velike Lese, Šembije, Male Rebrce, Velike Pece, Tominje, Male Vrhe, Velike Rebrce, Topolc, Mali Kal, Velike Vrhe, Trpčane, Mali Korinj, Veliki Kal, Velika Bukovica, Malo Črnelo, Veliki Korinj, Veliko Brdo, Malo Globoko, Veliko Črnelo, Vrbica, Malo Hudo, Veliko Globoko, Vrbovo, Marinča vas, Videm pri Temenici, Zabiče, Mekinje nad Stično, Vir pri Stični, Zajelšje, Metnaj, Višnja Gora, Zarečica, Mevce, Višnje, Zarečje. Mleščevo, Vrh pri Sobračah, Sedež Občine Ilirska Bistrica je v Mrzlo Polje, Vrh pri Višnji Gori, Ilirski Bistrici. Muljava, Vrhpolje pri Šentvidu, Nova vas, Zaboršt pri Šentvidu, 51. Ivančna Gorica: Obolno, Zagradec, Ambrus, Oslica, Zavrtače, Artiža vas, Osredek nad Stično, Zgornja Draga, Bakrc, Peščenik, Znojile pri Krki. Boga vas, Petrušnja vas, Sedež Občine Ivančna Gorica je Bojanji Vrh, Planina, v Ivančni Gorici. Bratnice, Podboršt, Breg pri Dobu, Podbukovje, 52. Izola: Breg pri Velikem Gabru, Podsmreka pri Višnji Gori, Baredi, Breg pri Zagradcu, Pokojnica, Cetore, Brezovi Dol, Poljane pri Stični, Dobrava, Bukovica, Polje pri Višnji Gori, Izola, Čagošče, Potok pri Muljavi, Jagodje, Češnjice pri Zagradcu, Praproče pri Temenici, Korte, Debeče, Primča vas, Malija, Dečja vas pri Zagradcu, Pristava nad Stično, Nožed, Dedni Dol, Pristava pri Višnji Gori, Šared, Dob pri Šentvidu, Pristavlja vas, Sedež Občine Izola je v Izoli. Dobrava pri Stični, Pungert, Dolenja vas pri Temenici, Pusti Javor, 53. Jesenice: Fužina, Radanja vas, Blejska Dobrava, Gabrje pri Stični, Radohova vas, Hrušica, Gabrovčec, Ravni Dol, Javorniški Rovt, Gabrovka pri Zagradcu, Rdeči Kal, Jesenice, Glogovica, Sad, Kočna, Gorenja vas, Sela pri Dobu, Lipce, Gorenje Brezovo, Sela pri Sobračah, Planina pod Golico, Gradiček, Sela pri Višnji Gori, Plavški Rovt, Grintovec, Selo pri Radohovi vasi, Podkočna, Griže, Sobrače, Potoki, Grm, Spodnja Draga, Prihodi, Hrastov Dol, Spodnje Brezovo, Sedež Občine Jesenice je na Je- Ivančna Gorica, Stari trg, senicah. Kal, Stična, Prvi občinski svet šteje osemin- Kamni Vrh pri Ambrusu, Stranska vas ob Višnjici, dvajset članov. Kamno Brdo, Sušica, Kitni Vrh, Šentjurje, 54. Jezersko: Kriška vas, Šentpavel na Dolenjskem, Spodnje Jezersko, Krka, Šentvid pri Stični, Zgornje Jezersko. Krška vas, Škoflje, Sedež Občine Jezersko je na Kuželjevec, Škrjanče, Zgornjem Jezerskem. Laze nad Krko, Temenica, Prvi občinski svet šteje sedem Leskovec, Tolčane, članov. Leščevje, Trebež, Lučarjev Kal, Trebnja Gorica, 55. Juršinci, Mala Dobrava, Trnovica, , Mala Goričica, Valična vas, Dragovič, Male Češnjice, Velika Dobrava, Gabrnik, Male Dole pri Šentjurju, Velike Češnjice, Gradiščak, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4027

Grlinci, Ravne pri Šmartnem, Morsko, , Rožično, Plave, Juršinci, Rudnik pri Radomljah, Ročinj, , , Seniški Breg, Mostje, , Ukanje, Rotman, Smrečje v Črni, Zapotok. Sakušak, , Sedež Občine Kanal je v Kanalu. Senčak pri Juršincih, Soteska, . Sovinja Peč, 58. Kidričevo: Sedež Občine Juršinci je v Jur- Spodnje Palovče, Apače, šincih. , , , , 56. Kamnik: , Kidričevo, Bela, , , Bela Peč, , Lovrenc na Dravskem polju, Bistričica, Stolnik, , , , , Briše, Šmarca, Pleterje, Buč, Šmartno v Tuhinju, , Cirkuše v Tuhinju, Špitalič, , Češnjice v Tuhinju, Trebelno pri Palovčah, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Črna pri Kamniku, , Starošince, Črni Vrh v Tuhinju, Tučna, Stražgonjca, , , Strnišče, Godič, Tunjiška Mlaka, Šikole, Golice, , , Gozd, Velika Lašna, Župečja vas. Gradišče v Tuhinju, , Sedež Občine Kidričevo je v Ki- , , dričevem. Hruševka, , , , Kališe, , 59. Kobarid: Kamnik, Volčji Potok, Avsa, Kamniška Bistrica, Vranja Peč, Borjana, Klemenčevo, , Breginj, Kostanj, , Drežnica, Košiše, -del, Drežniške Ravne, , , Homec, Krivčevo, Zavrh pri Črnivcu, Idrsko, Kršič, Zduša, Jevšček, Laniše, Zgornje Palovče, Jezerca, , , Kobarid, , Zgornji , Koseč, Liplje, , Kred, , Znojile, Krn, , Žaga, Ladra, , Žubejevo, Libušnje, Markovo, Županje Njive. Livek, Mekinje, Sedež Občine Kamnik je v Kam- Livške Ravne, Motnik, niku. Logje, , Prvi občinski svet šteje devetin- Magozd, , dvajset članov. Mlinsko, Okroglo, Perati, Oševek, 57. Kanal: Podbela, Pirševo, Ajba, Potoki, Podbreg, Anhovo, Robič, Podgorje, Avče, Robidišče, Podhruška, Bodrež, Sedlo, Podjelše, Deskle, Smast, , Doblar, Stanovišče, , Gorenja vas, Staro selo, Poljana, Kal nad Kanalom, Sužid, , Kambreško, Svino, Potok, Kanal, Trnovo ob Soči, Potok v Črni, Kanalski Vrh, Vrsno. Praproče v Tuhinju, Levpa, Sedež Občine Kobarid je v Koba- Pšajnovica, Lig, ridu. Stran 4028 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

60. Kobilje: Sadni Hrib, 63. Komenda: Kobilje. Seč, Breg pri Komendi, Sedež Občine Kobilje je v Ko- Slovenska vas, Gmajnica, bilju. Smuka, Gora pri Komendi, Spodnja Bilpa, Klanec, 61. Kočevje: Spodnji Log, Komenda, Borovec pri Kočevski Reki, Stara Cerkev, Komendska Dobrava, Breg pri Kočevju, Stari Breg, Križ, Brezovica pri Predgradu, Stari Log, Mlaka, Bukova Gora, Staro Brezje, Moste, Cvišlerji, Suhi Potok, Nasovče, Čeplje, Svetli Potok, Podboršt pri Komendi, Črni Potok pri Kočevju, Šalka vas, Potok pri Komendi, Dol, Škrilj, Suhadole, Dolga vas, Štalcerji, Žeje pri Komendi. Dolnja Briga, Topla Reber, Sedež Občine Komenda je v Ko- Dolnje Ložine, Trnovec, mendi. Gorenje, Vimolj pri Predgradu, Prvi občinski svet šteje štirinajst Gornja Briga, Vrbovec, članov. Gornje Ložine, Vrt, , Zajčje Polje, 64. Kostel: Hreljin, Zdihovo, , Hrib pri Koprivniku, Željne. Banjaloka, Jelenja vas, Sedež Občine Kočevje je v Ko- Briga, Kačji Potok, čevju. , Kleč, Prvi občinski svet šteje štiriindvaj- Colnarji, Klinja vas, set članov. Delač, Knežja Lipa, Dolenja Žaga, Koblarji, Dolenji Potok, 62. Komen: Kočarji, Dren, Brestovica pri Komnu, Koče, Drežnik, Brje pri Komnu, Kočevje, Fara, Coljava, Kočevska Reka, , Čehovini, Komolec, Gorenja Žaga, Čipnje, Konca vas, Gorenji Potok, Koprivnik, Divči, , Kralji, Dolanci, , Kuhlarji, Gabrovica pri Komnu, Grivac, Laze pri Oneku, Gorjansko, Hrib pri Fari, Laze pri Predgradu, Hruševica, Jakšiči, Livold, Ivanji Grad, Jesenov Vrt, Mačkovec, Klanec pri Komnu, Kaptol, Mahovnik, Kobdilj, Kostel, Mala Gora, Kobjeglava, Krkovo nad Faro, Mlaka pri Kočevju, Koboli, Kuželič, Mlaka pri Kočevski Reki, Kodreti, Kuželj, Mokri Potok, Komen, Laze pri Kostelu, Morava, Lisjaki, Lipovec pri Kostelu, Mozelj, Lukovec, , Mrtvice, Mali Dol, Nova sela, Muha vas, Nadrožica, , Nemška Loka, Preserje pri Komnu, Padovo pri Fari, Nove Ložine, Rubije, Petrina, Novi Lazi, Sveto, Pirče, Ograja, Šibelji, Planina, Onek, Škofi, , Paka pri Predgradu, Škrbina, Podstene pri Kostelu, Podlesje, Štanjel, Potok, Podstene, Tomačevica, Puc, Polom, Trebižani, Rajšele, Predgrad, Tupelče, Rake, Preža, Vale, , Primoži, Večkoti, Selo pri Kostelu, Pugled pri Starem Logu, Volčji Grad, , Rajhenav, Zagrajec. Srednji Potok, Rajndol, Sedež Občine Komen je v , Rogati Hrib, Komnu. , Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4029

Stružnica, Vučja vas, Gradišče pri Raki, Suhor, Zasadi. Gradnje, Štajer, Sedež Občine Križevci je v Kri- Grič, Tišenpolj, ževcih pri Ljutomeru. Gržeča vas, Vas, Prvi občinski svet šteje trinajst , Vimolj, članov. , Vrh pri Fari, , Zapuže pri Kostelu. 68. : Ivanjše, Sedež Občine Kostel je pri Fari. , Jablance, Prvi občinski svet šteje sedem Anže, , članov. , Jelše, , Jelševec, 65. Kozje: , Kalce, Bistrica, Armeško, Kalce-Naklo, Buče, Avguštine, Kališovec, Dobležiče, , Karlče, Drensko Rebro, , , Gorjane, Brezje pri Dovškem, Kočarija, Gradišče, , Kočno, Gubno, Brezje pri Senušah, Koprivnica, Ješovec pri Kozjem, Brezje v Podbočju, Koprivnik, Klake, Brezovica v Podbočju, Koritnica, Kozje, , , Lesično, Brlog, Kostanjevica na Krki, Ortnice, Brod v Podbočju, Kremen, Osredek pri Podsredi, Bučerca, Krško, Pilštanj, Celine, Kržišče, Podsreda, Cesta, Leskovec pri Krškem, Poklek pri Podsredi, , , Topolovo, Črešnjevec pri Oštercu, , Vetrnik, Črešnjice nad Pijavškim, Loke, Vojsko, Čretež pri Krškem, Lokve, Vrenska , Črneča vas, Lomno, Zagorje, , Male Vodenice, Zdole, Dedni Vrh, Malence, Zeče pri Bučah. Dobe, , Sedež Občine Kozje je v Kozjem. , Mali Koren, , , 66. Kranjska Gora: Dobrava pri Kostanjevici, , Belca, Dobrova, Malo Mraševo, Dovje, Dol, , Gozd Martuljek, , , Kranjska Gora, Dolenja vas pri Krškem, Mrčna sela, Log, Dolenja vas pri Raki, Mrtvice, Mojstrana, , Nemška Gora, Podkoren, , Nemška vas, Rateče, Dolnja Prekopa, Nova Gora, Srednji Vrh, Dolšce, Orehovec, Zgornja Radovna. Dovško, Osredek pri Trški Gori, Sedež Občine Kranjska Gora je v , Oštrc, Kranjski Gori. , , Dunaj, , 67. Križevci: , , Berkovci, Globočice pri Kostanjevici, Planina v Podbočju, Berkovski Prelogi, Gmajna, Pleterje, Boreci, Golek, Podbočje, Bučečovci, Goli Vrh, Podlipa, Dobrava, Gora, Podstrm, Gajševci, , , Grabe pri Ljutomeru, , Površje, Iljaševci, Gorenje Dole, , Ključarevci pri Ljutomeru, , , Kokoriči, Gorica, , Križevci pri Ljutomeru, , Pristava pod Rako, Logarovci, Gornja Prekopa, , Lukavci, Gornje Pijavško, Prušnja vas, Stara Nova vas, Gradec, Raka, Stran 4030 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Ravne pri Zdolah, , Modrič, Ravni, Pesnica, Mrzlo Polje, Ravno, Plač, Obrežje pri Zidanem Mostu, , , Ojstro, Reštanj, , Olešče, Rožno, Rošpoh-del, Padež, Ržišče, Slatina, Paneče, Sajevce, , , , Spodnje Vrtiče, Polana, , Svečina, Povčeno, Selo, Špičnik, Požnica, Senovo, Vršnik, , Senožete, , Reka, Senuše, Zgornje Vrtiče. , Slinovce, Sedež Občine Kungota je v Zgor- , Slivje, nji Kungoti. Sedraž, Smečice, Selo nad Laškim, , 70. Kuzma: Senožete, , Dolič, , , Gornji Slaveči, Slivno, Spodnje Pijavško, Kuzma, Spodnja Rečica, , Matjaševci, , , Trdkova. , Srednje Pijavško, Sedež Občine Kuzma je v Kuzmi. Strmca, Sremič, Prvi občinski svet šteje sedem Suhadol, Stari Grad, članov. Šentrupert, Stari Grad v Podbočju, Širje, , 71. Laško: Škofce, Stranje, Belovo, Šmihel, Straža pri Krškem, , Šmohor, Straža pri Raki, Brezno, Tevče, , , , Šedem, , , Šutnja, , Trnovo, Trška Gora, , , Velika vas pri Krškem, Curnovec, , Velike Vodenice, , , Veliki Dol, , Velike Gorelce, , Dol pri Laškem, Velike Grahovše, Veliki Koren, , Veliko Širje, , Globoko, Vodiško, , , Vrh nad Laškim, Veliko Mraševo, , Zabrež, Veniše, Gračnica, Zgornja Rečica, Videm, , , , , Žigon. , Jagoče, Sedež Občine Laško je v Laškem. , Jurklošter, Vrbje, Kladje, 72. Lenart: Vrh pri Površju, , Črmljenšak, , , Dolge Njive, Vrtača, , Gočova, Zaboršt, , Gradenšak, , Lahomšek, Hrastovec v Slovenskih goricah, , , Jurovski Dol, Zdole, Laška vas, Lenart v Slovenskih goricah, Žabjek v Podbočju, Laško, Lormanje, Žadovinek, Laziše, Malna, Ženje. , Močna, Sedež Občine Krško je v Krškem. , Nadbišec, Lokavec, Osek, 69. Kungota: Lože, Radehova, , Mačkovec, Rogoznica, Gradiška, , Selce, Grušena, Male Grahovše, Spodnja Senarska, , , Spodnja Voličina, , Marijina vas, Spodnje Partinje, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4031

Spodnje Verjane, Brezje pri Kumpolju, Mala Kostrevnica, Spodnji Žerjavci, Brezovo, Mala sela, Spodnji Gasteraj, Brglez, Mala Štanga, Spodnji Porčič, Bukovica pri Litiji, Mamolj, Srednji Gasteraj, Cerovica, Mihelca, Straže, Cirkuše, Mišji Dol, Sveta Trojica v Slovenskih gori- Čateška Gora, Moravče pri Gabrovki, cah, Čeplje, Moravška Gora, Šetarova, Črni Potok, Mulhe, Varda, Dobje, Nova Gora, Vinička vas, Dobovica, Obla Gorica, Zamarkova, Dole pri Litiji, Okrog, Zavrh, Dolgo Brdo, Pečice, Zgornja Senarska, Dolnji Vrh, Podbukovje pri Vačah, Zgornja Voličina, Dragovšek, Podpeč pod Skalo, Zgornje Partinje, Dvor, Podroje, Zgornje Verjane, Gabrovka, Podšentjur, Zgornji Gasteraj, Gabrska Gora, Pogonik, Zgornji Porčič, Gobnik, Poljane pri Primskovem, Zgornji Žerjavci, Golišče, Polšnik, Žitence. Gorenje Jelenje, Ponoviče, Sedež Občine Lenart je v Lenartu Gornje Ravne, Potok pri Vačah, v Slovenskih goricah. Gornji Vrh, Prelesje, Prvi občinski svet šteje devetnajst Gozd – Reka, Preska nad Kostrevnico, članov. Gradišče pri Litiji, Prevale, Gradišče – K.o. Grad. in Polj., Preveg, 73. Lendava: Gradišče – K.o. Št. Lovrenc, Preženjske Njive, Banuta, Gradiške Laze, Primskovo, Benica, Hohovica, Račica, Brezovec-del, Hude Ravne, Radgonica, Čentiba, Jablaniške Laze, Ravne, Dolga vas, Jablaniški Potok, Razbore – K.o. Poljane -del, Dolgovaške Gorice, Jastrebnik, Razbore – K.o. Ježni Vrh, Dolina pri Lendavi, Javorje, Renke, Dolnji Lakoš, Javorje pri Gabrovki, Ribče, Gaberje, Jelenska Reber, Riharjevec, Genterovci, Jelša, Ržišče, Gornji Lakoš, Jesenje, Sava, Hotiza, Jevnica, Selce, Kamovci, Ježce, Selšek, Kapca, Ježevec, Sevno, Kot, Ježni Vrh, Slavina, Lendava, Kal pri Dolah, Slivna, Lendavske Gorice, Kamni Vrh, Sopota, Mostje, Kamni Vrh pri Primskovem, Spodnja Jablanica, Petišovci, Kandrše-del, Spodnje Jelenje, Pince, Klanec pri Gabrovki, Spodnji Hotič, Pince-Marof, Klenik, Spodnji Log, Radmožanci, Konj, Stara Gora pri Velikem Gabru, Trimlini. Konjšica-del, Stranski Vrh, Sedež Občine Lendava je v Len- Koške Poljane, Strmec, davi. Kresnice, Suhadole, Prvi občinski svet šteje enaindvaj- Kresniške Poljane, Ščit, set članov. Kresniški Vrh, Širmanski Hrib, Dva člana prvega občinskega sve- Kržišče pri Čatežu, Široka Set, ta izvolijo pripadniki madžarske narod- Kumpolje, Šmartno pri Litiji, nosti na podlagi posebne volilne pravi- Laze pri Gobniku, Štangarske Poljane, ce kot svoja predstavnika. Laze pri Vačah, Šumnik, Leskovica pri Šmartnem, Tenetiše, 74. Litija: Leše, Tepe, Berinjek, Liberga, Tihaboj, Bistrica, Litija, Tlaka, Bitiče, Ljubež v Lazih, Tolsti Vrh, Bogenšperk, Lukovec, Vače, Boltija, Lupinica, Velika Goba, Borovak pri Polšniku, Magolnik, Velika Kostrevnica, Breg pri Litiji, Mala Goba, Velika Preska, Stran 4032 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Velika Štanga, , 79. Loški Potok: Veliki Vrh pri Litiji, Radomerščak, Črni Potok pri Dragi, Vernek, , Draga, Vinji Vrh, Rinčetova Graba, Glažuta, Vintarjevec, , Hrib-Loški Potok, Višnji Grm, , Lazec, Vodice pri Gabrovki, Spodnji Kamenščak, Mali Log, Volčja Jama, , Novi Kot, Vovše, Stročja vas, Podplanina, Vrata, Šalinci, Podpreska, Zagorica, , Pungert, Zagozd, Vogričevci, Retje, Zagrič, Zgornji Kamenščak, Srednja vas pri Dragi, Zapodje, Železne Dveri. Srednja vas-Loški Potok, Zavrh, Sedež Občine je v Lju- Stari Kot, Zavrstnik, tomeru. Šegova vas, Zglavnica, Prvi občinski svet šteje enaindvaj- Trava, Zgornja Jablanica, set članov. Travnik. Zgornja Jevnica, Sedež Občine Loški Potok je v Zgornji Hotič, 77. : Hribu - Loški Potok. Zgornji Log. Grčarevec, Sedež Občine Litija je v Litiji. Hleviše, 80. Lovrenc na Pohorju: , Činžat, 75. Ljubno: Hotedršica, Kumen, Juvanje, , Lovrenc na Pohorju, Ljubno ob Savinji, Kalce, Puščava, Meliše, , Recenjak, Okonina, Laze, Rdeči Breg-del, Planina, Logatec, Ruta. Primož pri Ljubnem, , Sedež Občine Lovrenc na Pohor- Radmirje, , ju je v Lovrencu na Pohorju. Savina, , Prvi občinski svet šteje dvanajst Ter. , članov. Sedež Občine Ljubno je v Ljub- Ravnik pri Hotedršici, nem ob Savinji. Rovtarske Žibrše, 81. Luče: Rovte, Konjski Vrh, 76. Ljutomer: Vrh Sv. Treh Kraljev, Krnica, , Zaplana-del, Luče, , Žibrše. Podveža, , Sedež Občine Logatec je v Lo- Podvolovljek, Bučkovci, gatcu. Raduha, , Strmec. , 78. Loška dolina: Sedež Občine Luče je v Lučah. Cven, Babna Polica, Prvi občinski svet šteje sedem , Babno Polje, članov. , Dane, Gersovščak, Dolenje Poljane, 82. Lukovica: , Iga vas, Blagovica, , Klance, Brdo pri Lukovici, , Knežja Njiva, Brezovica pri Zlatem Polju, , Kozarišče, Bršlenovica, Jeruzalem, Lož, Čeplje, Krapje, Markovec, Češnjice, Krištanci, Nadlesk, Dupeljne, Kuršinci, Podcerkev, Gabrje pod Špilkom, Ljutomer, Podgora pri Ložu, Golčaj, , Podlož, Gorenje, , Pudob, Gradišče pri Lukovici, Moravci v Slovenskih goricah, Stari trg pri Ložu, Hribi, Mota, Šmarata, Imovica, Noršinci pri Ljutomeru, Viševek, Javorje pri Blagovici, , Vrh, Jelša, Plešivica, Vrhnika pri Ložu. Kompolje, , Sedež Občine Loška dolina je v Koreno, , Ložu. Korpe, Presika, Prvi občinski svet šteje štirinajst Krajno Brdo, Pristava, članov. Krašnja, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4033

Lipa, Sestrže, Mengeš, Log, Sitež, Topole. Lukovica pri Domžalah, , Sedež Občine Mengeš je v Meng- Mala Lašna, , šu. Mali Jelnik, Spodnja Sveča, Obrše, Stanečka vas, 87. Metlika: Podgora pri Zlatem Polju, Stogovci, Bereča vas, Podmilj, , Boginja vas, Podsmrečje, Zgornja Sveča. Bojanja vas, Poljane nad Blagovico, Sedež Občine Majšperk je v Majš- Boldraž, Preserje pri Lukovici, perku. Boršt, Preserje pri Zlatem Polju, Prvi občinski svet šteje štirinajst Božakovo, Prevalje, članov. Božič Vrh, Prevoje pri Šentvidu, Brezovica pri Metliki, Prevoje, 84. : Bušinja vas, Prilesje, Borovci, Čurile, Prvine, Bukovci, Dole, Rafolče, Markovci, Dolnja Lokvica, Selce, Nova vas pri Markovcih, Dolnje Dobravice, Spodnje Koseze, , Dolnji Suhor pri Metliki, Spodnje Loke, , Drage, Spodnje Prapreče, , Dragomlja vas, Spodnji Petelinjek, , Drašiči, Straža, . Geršiči, Suša, Sedež Občine Markovci je v Mar- Gornja Lokvica, Šentožbolt, kovcih. Gornje Dobravice, Šentvid pri Lukovici, Prvi občinski svet šteje petnajst Gornji Suhor pri Metliki, Trnjava, članov. Grabrovec, Trnovče, Gradac, Trojane, 85. Medvode: Grm pri Podzemlju, Učak, Belo, Hrast pri Jugorju, V Zideh, Brezovica pri Medvodah, Jugorje pri Metliki, Veliki Jelnik, Dol, Kamenica, Videm pri Lukovici, Dragočajna, Kapljišče, Vošce, Golo Brdo, Klošter, Vranke, Goričane, Krasinec, Vrba, Hraše, Krašnji Vrh, Vrh nad Krašnjo, Ladja, Krivoglavice, Vrhovlje, Medvode, Križevska vas, Zavrh pri Trojanah, Moše, Krmačina, Zgornje Loke, Osolnik, Mačkovec pri Suhorju, Zgornje Prapreče, Rakovnik, Malo Lešče, Zgornji Petelinjek, Seničica, Metlika, Zlatenek, Setnica-del, Mlake, Zlato Polje, Smlednik, Okljuka, Žirovše. Sora, Otok, Sedež Občine Lukovica je v Lu- Spodnja Senica, Podzemelj, kovici pri Domžalah. Spodnje Pirniče, Prilozje, Studenčice, Primostek, 83. Majšperk: Tehovec, Radoši, Bolečka vas, Topol pri Medvodah, Radovica, Breg, Trnovec, Radoviči, , Valburga, Rakovec, Dol pri Stopercah, Vaše, Ravnace, , Verje, Rosalnice, Janški Vrh, Vikrče, Sela pri Jugorju, , Zavrh pod Šmarno goro, Slamna vas, Koritno, Zbilje, Svržaki, Kupčinji Vrh, Zgornja Senica, Škemljevec, Lešje, Zgornje Pirniče, Škrilje, Majšperk, Žlebe. Trnovec, , Sedež Občine Medvode je v Med- Vidošiči, , vodah. Zemelj, , Želebej, Podlože, 86. Mengeš: Železniki. Preša, Dobeno, Sedež Občine Metlika je v , Loka pri Mengšu, Metliki. Stran 4034 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

88. Mežica: Vrhovo pri Mirni Peči, Zgornja Dobrava, Breg, Vrhpeč. Zgornja Javoršica, Lom, Sedež Občine Mirna Peč je v Mir- Zgornje Koseze, Mežica, ni Peči. Zgornji Prekar, Onkraj Meže, Prvi občinski svet šteje deset Zgornji Tuštanj. Plat, članov. Sedež Občine Moravče je v Mo- Podkraj pri Mežici. ravčah. Sedež Občine Mežica je v Me- 92. Mislinja: žici. Dovže, 94. Moravske Toplice: Gornji Dolič, Andrejci, 89. Miklavž na Dravskem polju: Kozjak, Berkovci, Dobrovce, Mala Mislinja, Bogojina, Dravski Dvor, Mislinja, Bukovnica, Miklavž na Dravskem polju, Paka-del, Čikečka vas, Skoke. Razborca, Filovci, Sedež Občine Miklavž na Drav- Srednji Dolič, Fokovci, skem polju je v Miklavžu na Dravskem Šentilj pod Turjakom, Ivanci, polju. Tolsti Vrh pri Mislinji, Ivanjševci, Prvi občinski svet šteje šestnajst Završe. Ivanovci, članov. Sedež Občine Mislinja je v Mi- Kančevci, slinji. Krnci, 90. Miren-Kostanjevica: Lončarovci, Bilje, 93. Moravče: Lukačevci, Hudi Log, Češnjice pri Moravčah, Martjanci, Korita na Krasu, Dešen, Mlajtinci, Kostanjevica na Krasu, Dole pod Sv. Trojico, Moravske Toplice, Lipa, Dole pri Krašcah, Motvarjevci, Lokvica, Drtija, Noršinci, Miren, Dvorje, Pordašinci, Nova vas, Gabrje pod Limbarsko Goro, Prosenjakovci, Novelo, Gora pri Pečah, Ratkovci, Opatje selo, Gorica, Sebeborci, Orehovlje, Goričica pri Moravčah, Selo, Sela na Krasu, Hrastnik, Središče, Temnica, Hrib nad Ribčami, Suhi Vrh, Vojščica, Imenje, Tešanovci, Vrtoče. Katarija, Vučja Gomila. Sedež Občine Miren-Kostanjevi- Krašce, Sedež Občine Moravske Toplice ca je v Mirnu. Križate, je v Moravskih Toplicah. Limbarska Gora, 91. Mirna Peč: Moravče, 95. Mozirje: Biška vas, Mošenik, Brezje, Čemše, Negastrn, Dobrovlje pri Mozirju, Dolenja vas pri Mirni Peči, Peče, Dol-Suha, Dolenji Globodol, Ples, Grušovlje, Dolenji Podboršt, Podgorica pri Pečah, Homec, Globočdol, Podstran, Lepa Njiva, , Pogled, Ljubija, Gorenji Globodol, Pretrž, Loke pri Mozirju, Gorenji Podboršt, Prikrnica, Mozirje, Goriška vas, Rudnik pri Moravčah, Nizka, Grč Vrh, Selce pri Moravčah, Poljane, Hmelčič, Selo pri Moravčah, Prihova, Hrastje pri Mirni Peči, Serjuče, Radegunda, Jablan, Soteska pri Moravčah, Rečica ob Savinji, Jelše, Spodnja Dobrava, Spodnja Rečica, Jordankal, Spodnja Javoršica, Spodnje Pobrežje, Malenska vas, Spodnji Prekar, Šentjanž, Mali Kal, Spodnji Tuštanj, Šmihel nad Mozirjem, Mali Vrh, Stegne, Trnovec, Mirna Peč, Straža pri Moravčah, Varpolje, Orkljevec, Sveti Andrej, Zgornje Pobrežje. Poljane pri Mirni Peči, Velika vas, Sedež Občine Mozirje je v Mozirju. Selo pri Zagorici, Vinje pri Moravčah, Srednji Globodol, Vrhpolje pri Moravčah, 96. Muta: Šentjurij na Dolenjskem, Zalog pri Kresnicah, Gortina, Veliki Kal, Zalog pri Moravčah, Mlake, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4035

Muta, Sedež Občine Oplotnica je v Op- Strezetina, Pernice, lotnici. Strjanci, Sv. Primož nad Muto, Prvi občinski svet šteje petnajst Strmec pri Ormožu, Sv. Jernej nad Muto. članov. Sveti Tomaž, Sedež Občine Muta je na Muti. Šalovci, 101. Ormož: Šardinje, 97. Naklo: Bratonečice, Trgovišče, Bistrica, Bresnica, Trnovci, , Cerovec Stanka Vraza, Veličane, , Cvetkovci, Velika Nedelja, , Dobrava, Veliki Brebrovnik, Naklo, Dobrovščak, Vičanci, Okroglo, Drakšl, Vinski Vrh, , Frankovci, Vitan, Polica, Godeninci, Vodranci, , Gomila pri Kogu, Vuzmetinci, , Gornji Ključarovci, Zagorje, , Grabe, Zasavci, , Gradišče pri Ormožu, Žerovinci, Žeje. Hajndl, Žvab. Sedež Občine Naklo je v Naklem. Hardek, Sedež Občine Ormož je v Or- Hermanci, možu. 98. : Hranjigovci, Brdo, Hujbar, 102. : Čreta pri Kokarjah, Hum pri Ormožu, Belica, , Ivanjkovci, Bezgarji, , Jastrebci, Bezgovica, Lačja vas, Kajžar, Bosljiva Loka, Nazarje, Kog, Grintovec pri Osilnici, Potok, Koračice, Križmani, Pusto Polje, Krčevina, Ložec, , Lačaves, Malinišče, Spodnje Kraše, Lahonci, Mirtoviči, Šmartno ob Dreti, Lešnica, Osilnica, , Lešniški Vrh, Padovo pri Osilnici, , Libanja, Papeži, Žlabor. Litmerk, Podvrh, Sedež Občine Nazarje je v Na- Loperšice, Ribjek, zarjah. Lunovec, Sela, Mala vas pri Ormožu, Spodnji Čačič, 99. Odranci: Mali Brebrovnik, Strojiči, Odranci. Mezgovci, Zgornji Čačič, Sedež Občine Odranci je v Mihalovci, Žurge: Odrancih. Mihovci pri Veliki Nedelji, Sedež Občine Osilnica je v Miklavž pri Ormožu, Osilnici. 100. Oplotnica: Obrež, Božje, Ormož, 103. Pesnica: Brezje, Osluševci, Doljna Počehova, Čadram, Pavlovci, Dragučova, Dobriška vas, Pavlovski Vrh, Drankovec, Dobrova, Podgorci, Flekušek, Gorica, Preclava, Gačnik, Koritno, Pršetinci, Jareninski Dol, Kovaški Vrh, Pušenci, Jareninski Vrh, Lačna Gora, Rakovci, Jelenče, Malahorna, Ritmerk, Kušernik, Markečica, Rucmanci, Ložane, Okoška Gora, Runeč, Mali Dol, Oplotnica, Savci, Pernica, Pobrež, Sejanci, Pesnica pri Mariboru, Prihova, Senčak, Pesniški Dvor, Raskovec, Senešci, Počenik, Straža, Senik, Polička vas, Ugovec, Sodinci, Polički Vrh, Zgornje Grušovje, Spodnji Ključarovci, Ranca, Zlogona Gora, Središče ob Dravi, Ročica, Zlogona vas. Stanovno, Slatenik, Stran 4036 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Spodnje Dobrenje, Gostinca, Dobrič, Spodnje Hlapje, Imeno, Ločica ob Savinji, Spodnji Jakobski Dol, Imenska Gorca, Orova vas, Vajgen, Jerčin, Podvin pri Polzeli, Vosek, Lastnič, Polzela, Vukovje, Nezbiše, Založe. Vukovski Dol, Olimje, Sedež Občine Polzela je v Polzeli. Vukovski Vrh, Pecelj, Prvi občinski svet šteje šestnajst Zgornje Hlapje, Podčetrtek, članov. Zgornji Jakobski Dol. Polje ob Sotli, Sedež Občine Pesnica je v Pe- Prelasko, 110. : snici pri Mariboru. Pristava pri Lesičnem, , Pristava pri Mestinju, Brezje pod Nanosom, 104. : Roginska Gorca, Bukovje, Bužini, Rudnica, Dilce, Dragonja, Sedlarjevo, Gorenje, Lucija, Sela, Goriče, Mlini, Sodna vas, Grobišče, Nova vas nad Dragonjo, Sv. Ema, Hrašče, , Verače, , , Vidovica, Hruševje, Piran, Virštanj, Koče, Portorož, Vonarje. , Seča, Sedež Občine Podčetrtek je v Liplje, Sečovlje, Podčetrtku. Lohača, , Prvi občinski svet šteje dvanajst , Sv. Peter, članov. , Škodelin, , Škrile. 107. : , Sedež Občine Piran je v Piranu. Dežno pri Podlehniku, Orehek, Gorca, Planina, 105. : , Postojna, Buje, , , Čepno, Ložina, , Dolnja Košana, Podlehnik, , Drskovče, , , Gornja Košana, Sedlašek, Razdrto, Gradec, Spodnje Gruškovje, Sajevče, Jurišče, Stanošina, Slavina, Kal, , , Klenik, Zakl, Stara vas, Mala Pristava, Zgornje Gruškovje. , Nadanje selo, Sedež Občine Podlehnik je v Strmca, Narin, Podlehniku. Studenec, , Prvi občinski svet šteje osem čla- Studeno, Nova Sušica, nov. Šmihel pod Nanosom, Palčje, , , 108. : , Petelinje, Brezno, , Pivka, Janževski Vrh, Zagon, Ribnica, , Žeje. Selce, Kozji Vrh, Sedež Občine Postojna je v Po- Slovenska vas, , stojni. Stara Sušica, Ožbalt, , Podvelka, 111. Prebold: Šmihel, Rdeči Breg-del, Dolenja vas, Tabor nad Knežakom, , Kaplja vas, Trnje, -del, Latkova vas, , . Marija Reka, Volče, Sedež Občine Podvelka je v Pod- Matke, Zagorje. velki. Prebold, Sedež Občine Pivka je v Pivki. Prvi občinski svet šteje devet Sv. Lovrenc, članov. Šešče pri Preboldu. 106. Podčetrtek: Sedež Občine Prebold je v Pre- Brezovec pri Polju, 109. Polzela: boldu. Cmereška Gorca, Andraž nad Polzelo, Prvi občinski svet šteje petnajst Golobinjek ob Sotli, Breg pri Polzeli, članov. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4037

112. Preddvor: Ješenca, 118. : Bašelj, , Brezni Vrh, Breg ob Kokri, , Dobrava, Hraše pri Preddvoru, Morje, , Hrib, Planica, Radlje ob Dravi, Kokra, , Remšnik, Mače, Požeg, , Možjanca, Rače, Spodnja Vižinga, Nova vas, Ranče, Sv. Anton na Pohorju, Potoče, , Sv. Trije Kralji, Preddvor, Zgornja Gorica. Št. Janž pri Radljah, Spodnja Bela, Sedež Občine Rače-Fram je v Ra- Vas, Srednja Bela, čah. , Tupaliče, 116. Radeče: Zgornja Vižinga, Zgornja Bela. . Sedež Občine Preddvor je v Brunk, Brunška Gora, Sedež Občine Radlje ob Dravi je Preddvoru. v Radljah ob Dravi. Prvi občinski svet šteje enajst čla- Čimerno, Dobrava, nov. 119. Radovljica: Goreljce, Begunje na Gorenjskem, 113. Prevalje: Hotemež, Brda, Belšak, Jagnjenica, Brezje, Breznica, Jelovo, Brezovica, Dolga Brda, Log pri Vrhovem, Češnjica pri Kropi, Jamnica, Loška Gora, Črnivec, Kot pri Prevaljah, Močilno, Dobravica, Leše, Njivice, Dobro polje, Lokovica, Obrežje, Dvorska vas, Poljana, Počakovo, Globoko, Prevalje, Prapretno, Gorica, Suhi Vrh, Radeče, Hlebce, Šentanel, Rudna vas, Hraše, Zagrad. Stari Dvor, Kamna Gorica, Sedež Občine Prevalje je na Pre- Svibno, Kropa, valjah. Vrhovo, Lancovo, Prvi občinski svet šteje sedem- Lesce, najst članov. Zagrad, Zavrate, Lipnica, 114. Puconci: Žebnik. Ljubno, Beznovci, Sedež Občine Radeče je v Rade- Mišače, Bodonci, čah. Mlaka, Bokrači, Mošnje, Brezovci, 117. Radenci: Noše, Dankovci, Boračeva, Nova vas pri Lescah, Dolina, Hrastje-Mota, Otoče, Gorica, Hrašenski Vrh, Ovsiše, Kuštanovci, Janžev Vrh, Peračica, Lemerje, , Podnart, Mačkovci, Kobilščak, Poljče, Moščanci, Kocjan, Poljšica pri Podnartu, Otovci, Melanjski Vrh, Posavec, Praproče, Pečarovci, Murski Vrh, Prezrenje, Poznanovci, Murščak, Predanovci, Radovljica, , Ravnica, Prosečka vas, Paričjak, Puconci, Rovte, Rački Vrh, Puževci, Slatna, Strukovci, Radenci, Spodnja Dobrava, Šalamenci, , Spodnja Lipnica, Vadarci, , Spodnji Otok, Vaneča, Spodnji Kocjan, Srednja Dobrava, Zenkovci. Šratovci, Srednja vas, Sedež Občine Puconci je v Pu- , Studenčice, concih. , Vošče, , Vrbnje, 115. Rače-Fram: Žrnova. Zadnja vas, , Sedež Občine Radenci je v Ra- Zaloše, Fram, dencih. Zapuže, Stran 4038 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Zgornja Dobrava, Hojče, Sveti Jurij, Zgornja Lipnica, Hrovača, Večeslavci. Zgornji Otok, Hudi Konec, Sedež Občine Rogašovci je v Ro- Zgoša. Jelendol, gašovcih. Sedež Občine Radovljica je v Ra- Jelenov Žleb, dovljici. Junčje, 125. Rogaška Slatina: Jurjevica, Brestovec, 120. Ravne: Kot pri Rakitnici, Brezje pri Podplatu, Brdinje, Kot pri Ribnici, Cerovec pod Bočem, Dobja vas, Krnče, Ceste, Dobrije, Levstiki, Čača vas, Koroški Selovec, Lipovec, Drevenik, Kotlje, Makoše, Gabrce, Navrški Vrh, Marolče, Gabrovec pri Kostrivnici, Podgora, Maršiči, Gradiški Dol, Podkraj, Nemška vas, Irje, Preški Vrh, Ortnek, Kačji Dol, Ravne na Koroškem, Otavice, Kamence, Sele-del, Perovo, Kamna Gorca, Stražišče, Praproče, Male Rodne, Strojna, Prigorica, Nimno, Tolsti Vrh p. R. na K.-del, Pugled pri Karlovici, Plat, Uršlja Gora, Pusti Hrib, Podplat, Zelen Breg. Rakitnica, Podturn, Sedež Občine Ravne je na Rav- Ribnica, Pristavica, nah na Koroškem. Rigelj pri Ortneku, Prnek, Prvi občinski svet šteje dvaindvaj- Sajevec, Rajnkovec, set članov. Slatnik, Ratanska vas, Sušje, Rjavica, 121. Razkrižje: Sv. Gregor, Rogaška Slatina, Gibina, Škrajnek, Spodnja Kostrivnica, Kopriva, Velike Poljane, Spodnje Negonje, Razkrižje, Vintarji, Spodnje Sečovo, Šafarsko, Vrh pri Poljanah, Spodnji Gabrnik, Šprinc, Zadniki, Strmec pri Sv. Florjanu, Veščica. Zadolje, Sv. Florjan, Sedež Občine Razkrižje je v Ša- Zapuže pri Ribnici, Tekačevo, farskem. Zlati Rep, Topole, Prvi občinski svet šteje sedem Žlebič, Tržišče, članov. Žukovo. Tuncovec, Sedež Občine Ribnica je v Rib- Velike Rodne, 122. Ribnica: nici. Vinec, Andol, Prvi občinski svet šteje devetnajst Zagaj pod Bočem, Blate, članov. Zgornja Kostrivnica, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Zgornje Negonje, Breže, 123. Ribnica na Pohorju: Zgornje Sečovo, Brinovščica, Hudi Kot, Zgornji Gabrnik. Brlog-del, Josipdol, Sedež Občine Rogaška Slatina je Bukovec pri Poljanah, Ribnica na Pohorju, v Rogaški Slatini. Bukovica, Zgornja Orlica, Črnec, Zgornji Janževski Vrh, 126. Rogatec: Črni Potok pri Velikih Laščah, . Brezovec pri Rogatcu, Dane, Sedež Občine Ribnica na Pohor- Dobovec pri Rogatcu, Dolenja vas, ju je v Ribnici na Pohorju. Donačka Gora, Dolenje Podpoljane, Prvi občinski svet šteje sedem čla- Log, Dolenji Lazi, nov. Rogatec, Dule, Sv. Jurij, Finkovo, 124. Rogašovci: Tlake, Gašpinovo, Fikšinci, Trlično, Gorenje Podpoljane, Kramarovci, Žahenberc. Gorenji Lazi, Nuskova, Sedež Občine Rogatec je v Ro- Goriča vas, Ocinje, gatcu. Graben, Pertoča, Grčarice, Rogašovci, 127. Ruše: Grčarske Ravne, Ropoča, Bezena, Grebenje, Serdica, Bistrica ob Dravi, Grič, Sotina, Fala Grad, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4039

Lobnica, Pugled, Križ, Log, Rožni Dol, Krmelj, Ruše, Sadinja vas, Krsinji Vrh, Smolnik. Sela pri Semiču, Laze pri Boštanju, Sedež Občine Ruše je v Rušah. Sela pri Vrčicah, Ledina, Prvi občinski svet šteje osemnajst Semič, Leskovec v Podborštu, članov. , Log, , Loka pri Zidanem Mostu, 128. Selnica ob Dravi: Srednja vas, Lončarjev Dol, Črešnjevec ob Dravi, , Lukovec, Fala, Stranska vas pri Semiču, Mala Hubajnica, Gradišče na Kozjaku, Štrekljevec, Malkovec, Janževa Gora, Trata, Metni Vrh, Selnica ob Dravi, , Močvirje, Spodnja Selnica, Vavpča vas, Mrtovec, Spodnji Boč, Vinji Vrh pri Semiču, Mrzla Planina, Spodnji Slemen, Vrčice, Novi Grad, Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Vrtača pri Semiču, Okroglice, Veliki Boč, Sedež Občine Semič je v Se- Orehovo, Vurmat-del, miču. Orešje nad Sevnico, Zgornja Selnica, Osredek pri Hubajnici, Zgornji Boč, 130. Sevnica: Odredek pri Krmelju, Zgornji Slemen-del. Apnenik pri Boštanju, Otavnik, Sedež Občine Selnica ob Dravi je Arto, Pavla vas, v Selnici ob Dravi. Birna vas, Pečje, Prvi občinski svet šteje petnajst Blanca, Pijavice, članov. Boštanj, Podboršt, Breg, Podgorica, 129. Semič: Brezovo, Podgorje ob Sevnični, Blatnik pri Črmošnjicah, Bučka, Podvrh, Brezje pri Rožnem Dolu, Budna vas, Poklek nad Blanco, , Cerovec, Polje pri Tržišču, , Čanje, Ponikve pri Studencu, Brezovica pri Črmošnjicah, Čelovnik, Preska, , Češnjice, Prešna Loka, Cerovec pri Črešnjevcu, Dedna Gora, Primož, , Dolenje Radulje, Račica, Črešnjevec pri Semiču, Dolenji Boštanj, Radež, Črmošnjice, Dolnje Brezovo, Radna, Gaber pri Črmošnjicah, Dolnje Impolje, Razbor, Gaber pri Semiču, Dolnje Orle, Rogačice, , Drožanje, Rovišče pri Studencu, , Drušče, Selce nad Blanco, , Dule, Sevnica, Hrib pri Rožnem Dolu, Gabrijele, Skrovnik, Kal, Gabrje, Slančji Vrh, Kašča, Gorenje Radulje, Slap, , Gornje Brezovo, Spodnje Mladetiče, Kot pri Semiču, Gornje Impolje, Spodnje Vodale, Krupa, Gornje Orle, Srednik, Krvavčji Vrh, Goveji Dol, Stržišče, Lipovec, Hinje, Studenec, Maline pri Štrekljevcu, Hudo Brezje, Svinjsko, Mašelj, Jablanica, Šentjanž, , Jarčji Vrh, Šentjur na Polju, , Jelovec, Škovec, , Jeperjek, Šmarčna, , Jerman Vrh, Štajngrob, Oskoršnica, Kal pri Krmelju, Štrit, Osojnik, Kamenica, Telče, Planina, Kaplja vas, Telčice, Podreber, Kladje nad Blanco, Trnovec, Potoki, Kladnje pri Krmelju, Trščina, Praproče, Koludrje, Tržišče, , Kompolje, Velika Hubajnica, Preloge, Konjsko, Veliki Cirnik, Pribišje, Krajna Brda, Vranje, Stran 4040 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Vrh pri Boštanju, Štjak, Novake, Vrhek, Štorje, Ogljenšak, Zaboršt, Tabor, Ošelj, Zabukovje nad Sevnico, Tomaj, Pečke, Zavratec, Tublje pri Komnu, Planina pod Šumikom, Zgornje Mladetiče, Utovlje, Podboč, Zgornje Vodale, Veliki Dol, Podgrad, Znojile pri Studencu, Veliko Polje, Pokoše, Žigrski Vrh, Voglje, Poljčane, Žirovnica, Vrabče, Pragersko, Žurkov Dol. Vrhovlje, Preloge, Sedež Občine Sevnica je v Sev- Žirje. Prepuž, nici. Sedež Občine Sežana je v Se- Pretrež, žani. Razgor, 131. Sežana: Rep, Avber, 132. Slovenska Bistrica: Ritoznoj, Bogo, Bojtina, Savinsko, Brestovica pri Povirju, Brezje pri Poljčanah, Sele pri Polskavi, Brje pri Koprivi, Brezje pri Slovenski Bistrici, Sevec, Dane pri Sežani, Bukovec, Slovenska Bistrica, Dobravlje, Cezlak, Smrečno, Dol pri Vogljah, Cigonca, Spodnja Brežnica, Dolenje, Čadramska vas, Spodnja Ložnica, Dutovlje, Črešnjevec, Spodnja Nova vas, Filipčje Brdo, Devina, Spodnja Polskava, Godnje, Dežno pri Makolah, Spodnje Poljčane, Gorenje pri Divači, Dolgi Vrh, Spodnje Prebukovje, Gradišče pri Štjaku, Drumlažno, Stanovsko, Gradnje, Farovec, Stari Grad, Grahovo Brdo, Fošt, Stari Log, Griže, Frajhajm, Stopno, Hribi, Gabrnik, Stranske Makole, Jakovce, Gaj, Strug, Kazlje, Gladomes, Studenice, Kopriva, Globoko, Šentovec, Kosovelje, Hošnica, Šmartno na Pohorju, Krajna vas, Hrastovec, Štatenberg, Kregolišče, Jelovec, Tinjska Gora, Kreplje, Ješovec, Trnovec, Križ, Jurišna vas, Turiška vas na Pohorju, Krtinovica, Kalše, Urh, Lipica, Kebelj, Varoš, Lokev, Klopce, Veliko Tinje, Mahniči, Kočno ob Ložnici, Videž, Majcni, Kočno pri Polskavi, Vinarje, Merče, Korplje, Visole, Nova vas, Kostanjevec, Vrhloga, Orlek, Kot, Vrhole pri Laporju, Plešivica, Kovača vas, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Pliskovica, Krasna, Zgornja Bistrica, Podbreže, Križeča vas, Zgornja Brežnica, Poljane pri Štjaku, Križni Vrh, Zgornja Ložnica, Ponikve, Laporje, Zgornja Nova vas, Povir, Leskovec, Zgornja Polskava, Prelože pri Lokvi, Levič, Zgornje Poljčane, Pristava, Ljubično, Zgornje Prebukovje, Raša, Lokanja vas, Žabljek. Ravnje, Lovnik, Sedež Občine Slovenska Bistrica Razguri, Ložnica, je v Slovenski Bistrici. Sela, Lukanja, Prvi občinski svet šteje enaintride- Selo, Lušečka vas, set članov. Senadolice, Makole, Sežana, Malo Tinje, 133. Slovenske Konjice: Skopo, Modraže, Bezina, Stomaž, Modrič, Blato, Šepulje, Mostečno, Brdo, Šmarje pri Sežani, Nadgrad, Breg pri Konjicah, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4041

Brezje pri Ločah, , 139. Sveti Jurij: Dobrava pri Konjicah, Podklanec, Biserjane, Dobrnež, Preska, Blaguš, Draža vas, Ravni Dol, Bolehnečici, Gabrovlje, , Brezje, Gabrovnik, Sodražica, Čakova, Jernej pri Ločah, , Dragotinci, Kamna Gora, , Gabrc, Klokočovnik, Zapotok, Galušak, Koble, Žimarice. Grabonoš, Kolačno, Sedež Občine Sodražica je v So- Grabšinci, Konjiška vas, dražici. Jamna, Kraberk, Prvi občinski svet šteje devet čla- Kočki Vrh, Kravjek, nov. Kokolajnščak, Ličenca, Kraljevci, Lipoglav, 135. Solčava: Kupetinci, Loče pri Poljčanah, Logarska Dolina, Kutinci, Mali Breg, Podolševa, Mali Moravščak, Mlače, Robanov Kot, Rožički Vrh, Nova vas pri Konjicah, Solčava. Selišči, Novo Tepanje, Sedež Občine Solčava je v Sol- Slaptinci, Ostrožno pri Ponikvi-del, čavi. Sovjak, Penoje, Prvi občinski svet šteje sedem čla- Stanetinci, Perovec, nov. Stara Gora, Petelinjek, Sveti Jurij ob Ščavnici, Podob, 136. Starše: Terbegovci, Podpeč ob Dravinji, Brunšvik, Ženik, Polene, Loka, Žihlava: Preloge pri Konjicah, Marjeta na Dravskem polju, Sedež Občine Sveti Jurij je v Sve- Prežigal, Prepolje, tem Juriju ob Ščavnici. Selski Vrh, Rošnja, Slovenske Konjice, Starše, 140. Šalovci: Sojek, Trniče, Budinci, Spodnja Pristava, Zlatoličje. Čepinci, Spodnje Grušovje, Sedež Občine Starše je v Staršah. Dolenci, Spodnje Laže, Domanjševci, Spodnje Preloge, 137. Sveta Ana: Markovci, Stare Slemene, Dražen Vrh-del, Šalovci. Strtenik, Froleh, Sedež Občine Šalovci je v Šalov- Suhadol, Kremberk, cih. Škalce, Krivi vrh, Prvi občinski svet šteje sedem Škedenj, Ledinek, članov. Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Lokavec, Pripadniki madžarske narodnosti Tepanje, Rožengrunt, na podlagi posebne volilne pravice iz- Tepanjski Vrh, Sveta Ana v Slovenskih goricah, volijo enega predstavnika v prvi občin- Tolsti Vrh, Zgornja Bačkova, ski svet. Vešenik, Zgornja Ročica, Zbelovo, Zgornja Ščavnica, 141. Šempeter-Vrtojba: Zbelovska Gora, Žice. Šempeter pri Gorici, Zeče, Sedež Občine Sveta Ana je v Sve- Vrtojba. Zgornja Pristava, ti Ani v Slovenskih goricah. Sedež Občine Šempeter-Vrtojba Zgornje Laže, Prvi občinski svet šteje devet čla- je v Šempetru pri Gorici. Žiče. nov. Prvi občinski svet šteje šestnajst Sedež Občine Slovenske Konji- članov. ce je v Slovenskih Konjicah. 138. Sveti Andraž v Slovenskih goricah: 142. Šenčur: 134. Sodražica: , Hotemaže, , Gibina, Hrastje, , , Luže, Janeži, , Milje, Jelovec, , Olševek, Kotel, Slavšina, Prebačevo, Kračari, . Srednja vas pri Šenčurju, Kržeti, Sedež Občine Sveti Andraž v Slo- Šenčur, Lipovšica, venskih goricah je v Vitomarcih. Trboje, Nova Štifta, Prvi občinski svet šteje sedem Visoko, , članov. Voglje, Stran 4042 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Voklo, Orehovica, Loka pri Žusmu, Žerjavka. Ostrog, Lokarje, Sedež Občine Šenčur je v Šen- Polhovica, Loke pri Planini, čurju. Prapreče pri Šentjerneju, Lopaca, Pristava pri Šentjerneju, Lutrje, 143. Šentilj: Pristavica, Marija Dobje, Ceršak, Rakovnik, Okrog, Cirknica, Razdrto, Osredek, Dražen Vrh-del, Roje, Ostrožno pri Ponikvi-del, Jurjevski Dol, Sela pri Šentjerneju, Paridol, Kaniža, Šentjakob, Planina pri Sevnici, Kozjak pri Ceršaku, Šentjernej, Planinca, Kresnica, Šmalčja vas, Planinska vas, Plodršnica, Šmarje, Planinski Vrh, Selnica ob Muri, Tolsti Vrh, Pletovarje, Sladki Vrh, Veliki Ban, Podgaj, Spodnja Velka, Volčkova vas, Podgrad, Srebotje, Vratno, Podlešje, Stara Gora pri Šentilju, Vrbovce, Podlog pod Bohorjem, Svečane, Vrh pri Šentjerneju, Podpeč nad Marofom, Šentilj v Slovenskih goricah, Zameško, Podpeč pri Šentvidu, Šomat, Zapuže, Podvine, Štrihovec, Žerjavin, Ponikva, Trate, Žvabovo. Ponkvica, Vranji Vrh, Sedež Občine Šentjernej je v Prapretno, Zgornja Velka, Šentjerneju. Primož pri Šentjurju, Zgornje Dobrenje, Proseniško, Zgornje Gradišče. 145. Šentjur pri Celju: Rakitovec, Sedež Občine Šentilj je v Šentilju Bezovje pri Šentjurju, Razbor, v Slovenskih goricah. Bobovo pri Ponikvi, Repno, Boletina, Rifnik, 144. Šentjernej: Botričnica, Sele, Apnenik, Brdo, Slatina pri Ponikvi, Breška vas, Brezje ob Slomu, Slivnica pri Celju, Brezje pri Šentjerneju, Bukovje pri Slivnici, Sotensko pod Kalobjem, Cerov Log, Cerovec, Spodnje Slemene, Čadraže, Črnolica, Srževica, Čisti Breg, Dobje pri Lesičnem, Stopče, Dobravica, Dobovec pri Ponikvi, Straška Gorca, Dolenja Brezovica, Dobrina, Straža na Gori, Dolenja Stara vas, Dole, Svetelka, Dolenje Gradišče pri Šentjerneju, Dolga Gora, Šedina, Dolenje Mokro Polje, Doropolje, Šentjur, Dolenje Vrhpolje, Dramlje, Šentvid pri Planini, Dolenji Maharovec, Drobinsko, Šibenik, Drama, Golobinjek pri Planini, Tajhte, Drča, Gorica pri Slivnici, Tratna ob Voglajni, Gorenja Brezovica, Goričica, Tratna pri Grobelnem, Gorenja Gomila, Grobelno-del, Trno, Gorenja Stara vas, Grušce, Trnovec pri Dramljah, Gorenje Gradišče pri Šentjer- Hotunje, Trška Gorca, neju, Hrastje, Turno, Gorenje Mokro Polje, Hruševec, Uniše, Gorenje Vrhpolje, Hrušovje, Vejice, Gorenji Maharovec, Jakob pri Šentjurju, Vezovje, Groblje pri Prekopi, Jarmovec, Visoče, Gruča, Javorje, Vodice pri Kalobju, Hrastje, Jazbin Vrh, Vodice pri Slivnici, Hrvaški Brod, Jazbine, Vodruž, Imenje, Jelce, Voduce, Javorovica, Kalobje, Vodule, Ledeča vas, Kameno, Voglajna, Loka, Kostrivnica, Vrbno, Mali Ban, Košnica, Zagaj pri Ponikvi, Mihovica, Krajnčica, Zalog pod Uršulo, Mihovo, Krivica, Zgornje Selce, Mršeča vas, Laze pri Dramljah, Zgornje Slemene, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4043

Zlateče pri Šentjurju, Log nad Škofjo Loko, Belo, Žegar. Moškrin, Bezgovica, Sedež Občine Šentjur pri Celju je Na Logu, Bobovo pri Šmarju, v Šentjurju pri Celju. Papirnica, Bodrež, Prvi občinski svet šteje šestin- Pevno, Bodrišna vas, dvajset članov. Podpulfrca, Brecljevo, Pozirno, Brezje pri Lekmarju, 146. Škocjan: Praprotno, Bukovje v Babni Gori, Čučja Mlaka, Pungert, Cerovec pri Šmarju, Dobrava pri Škocjanu, Puštal, Dol pri Pristavi, Dobruška vas, Reteče, Dol pri Šmarju, Dolenje Dole, Rovte v Selški dolini, Dragomilo, Dolnja Stara vas, Sopotnica, Dvor, Gabrnik, Spodnja Luša, Gaj, Gorenje Dole, Staniše, Globoko pri Šmarju, Goriška Gora, Stara Loka, Gornja vas, Goriška vas pri Škocjanu, Stirpnik, Grliče, Gornja Stara vas, Strmica, Grobelno-del, Grmovlje, Suha, Grobelce, Hrastulje, Sv. Andrej, Hajnsko, Hudenje, Sv. Barbara, Jazbina, Jelendol, Sv. Duh, Jerovska vas, Klenovik, Sv. Petra Hrib, Ješovec pri Šmarju, Mačkovec pri Škocjanu, Sv. Ožbolt, Kamenik, Male Poljane, Ševlje, Konuško, Osrečje, Škofja Loka, Koretno, Ruhna vas, Tomaž nad Praprotnem, Korpule, Segonje, Trata, Kristan Vrh, Stara Bučka, Trnje, Krtince, Stopno, Valterski Vrh, Laše, Stranje pri Škocjanu, Vešter, Lekmarje, Škocjan, Vincarje, Lemberg pri Šmarju, Tomažja vas, Virlog, Lipovec, Velike Poljane, Virmaše, Mala Pristava, Zagrad, Visoko pri Poljanah, Mestinje, Zalog pri Škocjanu, Zgornja Luša, Močle, Zavinek, Zminec. Nova vas pri Šmarju, Zloganje. Sedež Občine Škofja Loka je v Orehovec, Sedež Občine Škocjan je v Škoc- Škofji Loki. Pečica, janu. Pijovci, 148. Škofljica: Platinovec, 147. Škofja Loka: Dole pri Škofljici, Polžanska Gorca, Binkelj, Drenik, Polžanska vas, Bodovlje, Glinek, Predel, Breznica pod Lubnikom, Gorenje Blato, Predenca, Brode, Gradišče nad Pijavo Gorico, Preloge pri Šmarju, Bukov Vrh nad Visokim, Gumnišče, Pustike, Bukovica, Klada, Rakovec, Bukovščica, Lanišče, Senovica, Crngrob, Lavrica, Sladka Gora, Dorfarje, Orle, Sotensko pri Šmarju, Draga, Pijava Gorica, Spodnja Ponkvica, Florjan nad Zmincem, Pleše, Spodnje Mestinje, Forme, Reber pri Škofljici, Spodnje Selce, Gabrk, Smrjene, Spodnje Tinsko, Gabrovo, Škofljica, Stranje, Gabrška Gora, Vrh nad Želimljami, Strtenica, Godešič, Zalog pri Škofljici, Sveti Štefan, Gorenja vas-Reteče, Želimlje. Šentvid pri Grobelnem, Gosteče, Sedež Občine Škofljica je v Škof- Šerovo, Grenc, ljici. Škofija, Hosta, Šmarje pri Jelšah, Knape, 149. Šmarje pri Jelšah: Topolovec, Kovski Vrh, Babna Brda, Vinski Vrh pri Šmarju, Križna Gora, Babna Gora, Vodenovo, Lenart nad Lušo, Babna Reka, Vrh, Lipica, Beli Potok pri Lembergu, Vršna vas, Stran 4044 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Zadrže, Gradišče, Selce, Zastranje, Krajna, Selišče, Završe pri Grobelnem, Murski Črnci, Slap ob Idrijci, Zgornje Tinsko, Murski Petrovci, Stopnik, Zibika, , Stržišče, Zibiška vas. , Šentviška Gora, Sedež Občine Šmarje pri Jelšah Sodišinci, Temljine, je v Šmarju pri Jelšah. Tišina, Tolmin, , Tolminske Ravne, 150. Šmartno ob Paki: Vanča vas. Tolminski Lom, Gavce, Sedež Občine Tišina je v Tišini. Trtnik, Gorenje, Prvi občinski svet šteje štirinajst Volarje, Mali Vrh, članov. Volčanski Ruti, Paška vas, Volče, Podgora, 155. Tolmin: Zadlaz-Čadrg, Rečica ob Paki, Bača pri Modreju, Zadlaz-Žabče, Skorno, Bača pri Podbrdu, Zakraj, Slatina, Bukovski Vrh, Zatolmin, Šmartno ob Paki, Čadrg, Znojile, Veliki Vrh. Čiginj, Žabče. Sedež Občine Šmartno ob Paki Daber, Sedež Občine Tolmin je v Tol- je v Šmartnem ob Paki. Dolenja Trebuša, minu. Dolgi Laz, 151. Šoštanj: Dolje, 156. : Bele Vode, Drobočnik, Čebine, Družmirje, Gabrje, Čeče-del, Florjan, Gorenja Trebuša, Dobovec, Gaberke, Gorenji Log, , Lokovica, Gorski Vrh, Ključevica, Ravne, Grahovo ob Bači, , Skorno pri Šoštanju, Grant, Ojstro, Šentvid pri Zavodnju, Grudnica, Ostenk, Šoštanj, Hudajužna, Partizanski Vrh, Topolšica, Idrija pri Bači, Planinska vas, Zavodnje. Kal, Prapreče-del, Sedež Občine Šoštanj je v Šo- Kamno, Prapretno pri Hrastniku-del, štanju. Kanalski Lom, Škofja Riža, Klavže, Trbovlje, 152. Štore: Kneške Ravne, Vrhe-del, Draga, Kneža, Završje, Javornik, Koritnica, Župa. Kanjuce, Kozaršče, Sedež Občine Trbovlje je v Tr- , Kozmerice, bovljah. Laška vas pri Štorah, Kuk, , Lisec, 157. Trebnje: Pečovje, Ljubinj, Arčelca, Prožinska vas, Logaršče, Artmanja vas, , Loje, Babna Gora, , Modrej, Beli Grič, Šentjanž nad Štorami, Modrejce, Belšinja vas, Štore. Most na Soči, Benečija, Sedež Občine Štore je v Štorah. Obloke, Bič, Pečine, Bistrica, 153. Tabor: Petrovo Brdo, Bitnja vas, Črni Vrh, Podbrdo, Blato, Kapla, Podmelec, Bogneča vas, Miklavž pri Taboru, Polje, Breza, Ojstriška vas, Poljubinj, Brezje pri Trebelnem, Pondor, Ponikve, Brezovica pri Mirni, Tabor. Porezen, Brezovica pri Trebelnem, Sedež Občine Tabor je v Taboru. Postaja, Brinje, Prvi občinski svet šteje sedem Prapetno, Bruna vas, članov. Praprtno Brdo, Cerovec pri Trebelnem, Roče, Cesta, 154. Tišina: Rut, Cikava, , Sela nad Podmelcem, Cirnik, , Sela pri Volčah, Čatež, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4045

Češnjevek, Križ, Roženberk, Češnjice pri Trebelnem, Križni Vrh, Roženpelj, Čilpah, Krtina, Rožni Vrh, Čužnja vas, Krušni Vrh, , , Kukenberk, Sejenice, Dečja vas, Lipnik, Sela pri Šumberku, Dobrava, Lisec, , Dobravica pri Velikem Gabru, Log, , Dobrnič, Log pri Žužemberku, Slepšek, Dol pri Trebnjem, Lokve pri Dobrniču, Slovenska vas, Dolenja Dobrava, Lukovek, Srednje Laknice, Dolenja Nemška vas, Luža, Stan, Dolenja vas pri Čatežu, Mačji Dol, Stara Gora, Dolenje Jesenice, Mačkovec, Stehanja vas, Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Mala Loka, Stranje pri Dobrniču, Dolenje Laknice, Mala Ševnica, Stranje pri Velikem Gabru, Dolenje Medvedje selo, Male Dole pri Stehanji vasi, Straža, Dolenje Ponikve, Mali Cirnik pri Šentjanžu, Studenec, Dolenje Selce, Mali Gaber, Sv. Vrh, Dolenje Zabukovje, Mali Videm, Svetinja, Dolenji Podboršt pri Trebnjem, Maline, Šahovec, Dolenji Podšumberk, Martinja vas, Šentlovrenc, Dolenji Vrh, Martinja vas pri Mokronogu, Šentrupert, Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Medvedjek, Ševnica, Dolnje Prapreče, Meglenik, Škovec, Draga pri Šentrupertu, , Škrjanče, Drečji Vrh, , Škrljevo, Glinek, Mirna, Šmaver, Goljek, Mirna vas, Štatenberk, Gombišče, Mokronog, Štefan pri Trebnjem, Gomila, Most, , Gorenja Dobrava, Mrzla Luža, Trebanjski Vrh, Gorenja Nemška vas, Muhabran, Trebelno, Gorenja vas, Občine, Trebnje, Gorenja vas pri Čatežu, Odrga, Trnje, , Okrog, Trstenik, Gorenja vas pri Mokronogu, Orlaka, Vavpča vas pri Dobrniču, Gorenje Jesenice, Ornuška vas, Velika Loka, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Ostrožnik, Velika Strmica, Gorenje Laknice, Pekel, Velika Ševnica, Gorenje Medvedje selo, Pluska, Velike Dole, Gorenje Ponikve, Podlisec, Veliki Gaber, Gorenje Selce, Podturn, Veliki Videm, Gorenje Zabukovje, Potok, Vesela Gora, , Gorenji Mokronog, Volčja Jama, Prelesje, Gorenji Podboršt pri Veliki Loki, Volčje Njive, Gorenji Podšumberk, Preska pri Dobrniču, Vrbovec, Gorenji Vrh pri Dobrniču, Primštal, Vrh, Gornje Prapreče, Pristavica pri Velikem Gabru, Vrh pri Trebelnem, Gradišče pri Trebnjem, Pugled pri Mokronogu, Grič pri Trebnjem, Puščava, Vrhovo pri Šentlovrencu, Grm, Račje selo, Vrhtrebnje, Grmada, Radna vas, Vrtače, Hom, Rakovnik pri Šentrupertu, Zabrdje, Hrastno, Ravne, Zabukovje, Hrastovica, Ravne nad Šentrupertom, Zagorica, Hudeje, Ravnik, Zagorica pri Čatežu, Iglenik pri Veliki Loki, Razbore-del, Zagorica pri Dobrniču, Jelševec, Rdeči Kal, Zagorica pri Velikem Gabru, Jezero, Repče, Zaloka, Kamni Potok, Replje, Zavrh, Kamnje, Reva, Zidani Most, Knežja vas, Ribjek, Žabjek, Kostanjevica, Rihpovec, Železno, Korenitka, Rodine pri Trebnjem, Žubina. Korita, Roje pri Čatežu, Sedež Občine Trebnje je v Treb- Kriška Reber, Roje pri Trebelnem, njem. Stran 4046 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

158. Trnovska vas: Velika Polana. Prilesje, Biš, Sedež Občine Velika Polana je v Purkače, Bišečki Vrh, Veliki Polani. Pušče, Črmlja, Prvi občinski svet šteje sedem Rašica, Ločič, članov. Rob, Sovjak, Rupe, Trnovska vas, 163. Velike Lašče: Sekirišče, Trnovski Vrh. Adamovo, Selo pri Robu, Sedež Občine Trnovska vas je v Bane, Sloka Gora, Trnovski vasi. Bavdek, Srnjak, Prvi občinski svet šteje sedem Borovec pri Karlovici, Srobotnik pri Velikih Laščah, članov. Boštetje, Stope, Brankovo, Strletje, 159. Trzin: Brlog-del, Strmec, Trzin. Bukovec, Škamevec, Sedež Občine Trzin je v Trzinu. Centa, Škrlovica, Prvi občinski svet šteje enajst Četež pri Turjaku, Ščurki, članov. Dednik, Tomažini, Dolenje Kališče, Turjak, 160. Tržič: Dolnje Retje, Ulaka, Bistrica pri Tržiču, Dolščaki, Uzmani, Brdo, Dvorska vas, Velika Slevica, Breg ob Bistrici, Gorenje Kališče, Velike Lašče, Brezje pri Tržiču, Gornje Retje, Veliki Ločnik, Čadovlje pri Tržiču, Gradež, Veliki Osolnik, Dolina, Gradišče, Vrh, Gozd, Zgonče, Grahovše, Grm, Hudi Graben, Hlebče, Žaga. Hudo, Hrustovo, Sedež Občine Velike Lašče je v Hušica, Jakičevo, Velikih Laščah. Jelendol, Javorje, Kovor, Kaplanovo, 164. Veržej: Križe, Karlovica, Banovci, Leše, Knej, Bunčani, Loka, Kot pri Veliki Slevici, Veržej. Lom pod Storžičem, Krkovo pri Karlovici, Sedež Občine Veržej je v Ver- Novake, Krvava Peč, žeju. Paloviče, Kukmaka, Prvi občinski svet šteje sedem Podljubelj, Laporje, članov. Popovo, Laze, Potarje, Logarji, 165. Videm: Pristava, Lužarji, , Retnje, Mački, Belavšek, Ročevnica, Mala Slevica, , Sebenje, Male Lašče, , Senično, Mali Ločnik, , Slap, Mali Osolnik, Dravinski Vrh, Spodnje Vetrno, Marinčki, Gradišče, Tržič, Medvedjek, , Vadiče, Mohorje, , Visoče, Naredi, , Zgornje Vetrno, Opalkovo, , Zvirče, Osredek, Mala Varnica, Žiganja vas. Pečki, Pobrežje, Sedež Občine Tržič je v Tržiču. Plosovo, Popovci, Podhojni Hrib, Repišče, 161. Turnišče: Podkogelj, Sela, Gomilica, Podkraj, Skorišnjak, Nedelica, Podlog, Soviče, Renkovci, Podsmreka pri Velikih Laščah, Spodnji Leskovec, Turnišče. Podstrmec, , Sedež Občine Turnišče je v Tur- Podulaka, Šturmovci, nišču. Podžaga, , Polzelo, Trnovec, 162. Velika Polana: Poznikovo, Tržec, Brezovica, Prazniki, , Mala Polana, Prhajevo, , Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4047

Veliki Okič, Bezovica, Stopnik, , Bovše, Tekova, Zgornja Pristava, Brdce, Vologa, . Čreškova, Vransko, Sedež Občine Videm je v Vidmu Črešnjevec, Zahomce, pri Ptuju. Črešnjice, Zajasovnik - del, Prvi občinski svet šteje šestnajst Dol pod Gojko, Zaplanina. članov. Frankolovo, Sedež Občine Vransko je na Gabrovec pri Dramljah, Vranskem. 166. Vipava: Globoče, Prvi občinski svet šteje devet čla- Duplje, Gradišče pri Vojniku, nov. Erzelj, Homec, Goče, Hrastnik, 171. Vrhnika: Gradišče pri Vipavi, Hrenova, Bevke, Hrašče, Ilovca, Bistra, Lozice, Ivenca, Blatna Brezovica, Lože, Jankova, Dragomer, Manče, Kladnart, Drenov Grič, Nanos, Koblek, Lesno Brdo-del, Orehovica, Konjsko, Log pri Brezovici, Podbreg, Landek, Lukovica pri Brezovici, Podgrič, Lemberg pri Novi Cerkvi, Mala Ligonja, Podnanos, Lešje, Mirke, Podraga, Lindek, Padež, Poreče, Lipa pri Frankolovem, Podlipa, Sanabor, Male Dole, Pokojišče, Slap, Nova Cerkev, Sinja Gorica, Vipava, Novake, Smrečje, Vrhpolje, Podgorje pod Čerinom, Stara Vrhnika, Zemono. Polže, Velika Ligonja, Sedež Občine Vipava je v Vipavi. Pristava, Verd, Rakova Steza, Vrhnika, 167. Vitanje: Razdelj, Zaplana-del, Brezen, Razgor, Zavrh pri Borovnici. Hudinja, Razgorce, Sedež Občine Vrhnika je na Vrh- Ljubnica, Rove, niki. Paka-del, Selce, -del, Socka, 172. Vuzenica: Spodnji Dolič, Straža pri Dolu, Dravče, Stenica, Straža pri Novi Cerkvi, Sv. Primož na Pohorju, Vitanje. Stražica, Sv. Vid, Sedež Občine Vitanje je v Vitanju. Tomaž nad Vojnikom, Šentjanž nad Dravčami, Trnovlje pri Socki, Vuzenica. 168. Vodice: Velika Raven, Sedež Občine Vuzenica je v Vu- Bukovica pri Vodicah, Verpete, zenici. Dobruša, Vine, Dornice, Višnja vas, 173. Zagorje ob Savi: Koseze, Vizore, Blodnik, Polje pri Vodicah, Vojnik, Borje, Povodje, Zabukovje, Borje pri Mlinšah, Repnje, Zlateče, Borovak pri Podkumu, Selo pri Vodicah, Želče. Brezje, Skaručna, Sedež Občine Vojnik je v Vojniku. Breznik, Šinkov Turn, Prvi občinski svet šteje osemnajst Briše, Torovo, članov. Čemšenik, Utik, Čolnišče, Vesca, 170. Vransko: Dobrljevo, Vodice, Brode, Dolenja vas, Vojsko, Čeplje, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Zapoge. Čreta, Družina, Sedež Občine Vodice je v Vodi- Jeronim, Golče, cah. Limovce, Gorenja vas, Ločica pri Vranskem, Hrastnik pri Trojanah, 169. Vojnik: Loke, Izlake, Arclin, Prepreče, Jablana, Beli Potok pri Frankolovem, Prekopa, Jarše, Bezenškovo Bukovje, Selo pri Vranskem, Jelenk, Stran 4048 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Jelševica, 175. Zreče: 177. Železniki: Jesenovo, Bezovje nad Zrečami, Davča, Kandrše-del, , Dolenja vas, Kisovec, Bukovlje pri Stranicah, Dražgoše, Kolk, Črešnova, Golica, Kolovrat, Dobrovlje, Kališe, Konjšica-del, Gorenje pri Zrečah, Martinj Vrh, Kostrevnica, Gračič, Ojstri Vrh, Kotredež, Koroška vas na Pohurju, Osojnik, Log pri Mlinšah, Križevec, Podlonk, Loke pri Zagorju, Loška Gora pri Zrečah, Podporezen, Mali , Osredek pri Zrečah, Potok, Medija, Padeški Vrh, Prtovč, Mlinše, Planina na Pohorju, Ravne, Mošenik, , Rudno, Orehovica, Resnik, Selca, Osredek, , Selške Lajše, Padež, Skomarje, Smoleva, Podkraj pri Zagorju, , Spodnja Sorica, Podkum, , Spodnje Danje, Podlipovica, Zreče. Studeno, Polšina, Sedež Občine Zreče je v Zrečah. Topolje, Potoška vas, Torka, Požarje, 176. Žalec: Zabrdo, Prapreče-del, Arja vas, Zabrekve, Ravenska vas, Brnica, Zala, Zali Log, Ravne pri Mlinšah, Dobriša vas, Zgornja Sorica, Razbor pri Čemšeniku, Dobrteša vas, Zgornje Danje, Razpotje, Drešinja vas, Železniki. Rodež, Galicija, Sedež Občine Železniki je v Že- Rove, Gotovlje, leznikih. Rovišče, Griže, Rtiče, Hramše, 178. Žetale: Ržiše, Kale, Čermožiše, Selo pri Zagorju, Kasaze, Dobrina, Senožeti, Levec, Kočice, Šemnik, Liboje, Nadole, Šentgotard, Ložnica pri Žalcu, Žetale. Šentlambert, Mala Pirešica, Sedež Občine Žetale je v Žetalah. Šklendrovec, Migojnice, Prvi občinski svet šteje sedem Tirna, Novo Celje, članov. Vine, Pernovo, Vrh, Petrovče, 179. Žiri: Vrh pri Mlinšah, Podkraj, Brekovice, Vrhe-del, Podlog v Savinjski dolini, Breznica pri Žireh, Zabava, Podvin, Goropeke, Zabreznik, Pongrac, Izgorje, Zagorje ob Savi, Ponikva pri Žalcu, Jarčja Dolina, Zavine, Ruše, Koprivnik, Zgornji Prhovec, Spodnje Roje, Ledinica, Znojile, Spodnje Grušovlje, Mrzli Vrh, Žvarulje. Studence, Opale, Sedež Občine Zagorje ob Savi je Šempeter v Savinjski dolini, Osolnica, v Zagorju ob Savi. Velika Pirešica, Podklanec, Vrbje, Račeva, 174. Zavrč: Zabukovica, Ravne pri Žireh, Belski Vrh, Zalog pri Šempetru, Selo, Drenovec, Zaloška Gorica, Sovra, Gorenjski Vrh, Zavrh pri Galiciji, Zabrežnik, Goričak, Zgornje Grušovlje, Žiri, Hrastovec, Zgornje Roje, Žirovski Vrh. Korenjak, Žalec, Sedež Občine Žiri je v Žireh. Pestike, Železno. Turški Vrh, Sedež Občine Žalec je v Žalcu. 180. Žirovnica: Zavrč. Prvi občinski svet šteje osemin- Breg, Sedež Občine Zavrč je v Zavrču. dvajset članov. Breznica, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4049

Doslovče, Prvi občinski svet šteje petnajst Čentur, Moste, članov.” Čežarji, Rodine, Črni Kal, Selo pri Žirovnici, 2. člen Črnotiče, Smokuč, 3. člen se spremeni tako, da se Dekani, Vrba, glasi: Dilici, Zabreznica, “Kot mestne občine se ustanovijo: Dol pri Hrastovljah, Žirovnica. 1. Celje: Dvori, Sedež Občine Žirovnica je v Ži- Brezova, Fijeroga, rovnici. Bukovžlak, Gabrovica pri Črnem Kalu, Prvi občinski svet šteje štirinajst Celje, Galantiči, članov. Dobrova, Gažon, Glinsko, Glem, 181. Žužemberk: Gorica pri Šmartnem, Gračišče, Boršt pri Dvoru, Jezerce pri Šmartnem, Gradin, Brezova reber pri Dvoru, Košnica pri Celju, Grinjan, Budganja vas, Lahovna, Grintovec, Dešeča vas, Leskovec, Hrastovlje, Dolnji Ajdovec, Lipovec pri Škofji vasi, Hrvatini, Dolnji Kot, Ljubečna, Jelarji, Dolnji Križ, Loče, Kampel, Dršča vas, Lokrovec, Karli, Dvor, Lopata, Kastelec, Gornji Ajdovec, Medlog, Kolomban, Gornji Kot, Osenca, Koper, Gornji Križ, Otemna, Koromači-Boškini, Gradenc, Pečovnik, Kortine, Hinje, Pepelno, Koštabona, Hrib pri Hinjah, Prekorje, Kozloviči, Jama pri Dvoru, Rožni Vrh, Krkavče, Klečet, Runtole, Krnica, Klopce, Rupe, Kubed, Lašče, Slance, Labor, Lazina, Slatina v Rožni dolini, Loka, Lopata, Šentjungert, Lopar, Mačkovec pri Dvoru, Škofja vas, Lukini, Mali Lipovec, Šmarjeta pri Celju, Manžan, Malo Lipje, Šmartno v Rožni dolini, Marezige, Pleš, Šmiklavž pri Škofji vasi, Maršiči, Plešivica, Teharje, Močunigi, Podgozd, Tremerje, Montinjan, Podlipa, Trnovlje pri Celju, Movraž, Poljane pri Žužemberku, Vrhe, Olika, Prapreče, Začret, Osp, Prevole, Zadobrova, Peraji, Ratje, Zvodno, Pisarji, Reber, Žepina. Plavje, Sadinja vas pri Dvoru, Sedež Občine Celje je v Celju. Pobegi, Sela pri Ajdovcu, Podgorje, Sela pri Hinjah, 2. Koper: Podpeč, Srednji Lipovec, Abitanti, Poletiči, Stavča vas, Ankaran, Pomjan, Šmihel pri Žužemberku, Babiči, Popetre, Trebča vas, Barizoni, Prade, Veliki Lipovec, Belvedur, Praproče, Veliko Lipje, Bertoki, Predloka, Vinkov Vrh, Bezovica, Pregara, Visejec, Bočaji, Premančan, Vrh pri Hinjah, Bonini, Puče, Vrh pri Križu, Boršt, Rakitovec, Vrhovo pri Žužemberku, Bošamarin, Rižana, Zafara, Brezovica pri Gradinu, Rožar, Zalisec, Brežec pri Podgorju, Sirči, Žužemberk, Brič, Smokvica, Žvirče. Butari, Socerb, Sedež Občine Žužemberk je v Žu- Cepki, Sočerga, žemberku. Cerej, Sokoliči, Stran 4050 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Spodnje Škofije, Zalog, Pekel, Srgaši, Zgornja Besnica, Pekre, Stepani, Zgornje Bitnje, Počehova, Sv. Anton, Žablje, Razvanje, Šalara, Žabnica. Ribniško selo, Šeki, Sedež Občine Kranj je v Kranju. Rošpoh-del, Škocjan, Ruperče, Šmarje, 4. Ljubljana: Srednje, Tinjan, Besnica, Šober, Topolovec, Brezje pri Lipoglavu, Trčova, Trebeše, Češnjica, Vinarje, Triban, Črna vas, Vodole, Trsek, Dolgo Brdo, Vrhov Dol, Truške, Dvor, Za Kalvarijo, Tuljaki, Gabrje pri Jančah, Zgornji Slemen-del, Vanganel, Janče, Zrkovci. Zabavlje, Javor, Sedež Občine Maribor je v Mari- Zanigrad, Lipe, boru. Zazid, Ljubljana, Prvi občinski svet šteje štirideset Zgornje Škofije, Mali Lipoglav, članov. Župančiči. Mali Vrh pri Prežganju, Sedež Občine Koper je v Kopru. Malo Trebeljevo, 6. Murska Sobota: Medno, Bakovci, 3. Kranj: Pance, Černelavci, Babni Vrt, Podgrad, Krog, Bobovek, Podlipoglav, Kupšinci, Breg ob Savi, Podmolnik, Markišavci, Britof, Prežganje, Murska Sobota, Čadovlje, Rašica, Nemčavci, Čepulje, Ravno Brdo, Polana, Golnik, Repče, Rakičan, Goriče, Sadinja vas, Satahovci, Ilovka, Selo pri Pancah, Veščica. Jama, Spodnje Gameljne, Sedež Občine Murska Sobota je Jamnik, Srednje Gameljne, v Murski Soboti. Javornik, Stanežiče, Kokrica, Šentpavel, 7. Nova Gorica: Kranj, Toško Čelo, Ajševica, Lavtarski Vrh, Tuji Grm, Arčoni, Letenice, Veliki Lipoglav, Banjšice, Mavčiče, Veliko Trebeljevo, Bate, Meja, Vnajnarje, Branik, Mlaka pri Kranju, Volavlje, Brdo, Nemilje, Zagradišče, Budihni, Njivica, Zgornja Besnica, Bukovica, Orehovlje, Zgornje Gameljne. Čepovan, Pangršica, Sedež Občine Ljubljana je v Ljub- Dombrava, Planica, ljani. Dornberk, Podblica, Draga, Podreča, 5. Maribor: Gradišče nad Prvačino, Povlje, Brestrnica, Grgar, Praše, Celestrina, Grgarske Ravne, Predoslje, Dogoše, Kromberk, Pševo, Gaj nad Mariborom, Lazna, Rakovica, Grušova, Loke, Spodnja Besnica, Hrastje, Lokovec, Spodnje Bitnje, Hrenca, Lokve, Srakovlje, Jelovec, Lukežiči, Srednja vas-Goriče, Kamnica, Martinuči, Srednje Bitnje, Košaki, Merljaki, Suha pri Predosljah, Laznica, Mohorini, Sveti Jošt nad Kranjem, Limbuš, Nemci, Šutna, Malečnik, Nova Gorica, Tatinec, Maribor, Osek, Tenetiše, Meljski Hrib, Oševljek, Trstenik, Metava, Ozeljan, Zabukovje, Nebova, Podgozd, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4051

Potok pri Dornberku, Gornja Težka Voda, Suhor, Preserje, Gradenje, Šentjošt, Pristava, Grič pri Klevevžu, Škrjanče pri Novem mestu, Prvačina, Gumberk, Šmarješke Toplice, Ravnica, Herinja vas, Šmarjeta, Renče, Hrib, Štravberk, Renški Podkraj, Hrib pri Orehku, Travni dol, Rožna Dolina, Hrušica, Trška Gora, Saksid, Hudo, Uršna sela, Solkan, Iglenik, Vavta vas, Spodnja Branica, Jama, Velike Brusnice, Stara Gora, Jelše pri Otočcu, Veliki Cirovec, Steske, Jugorje, Veliki Orehek, Šempas, Jurka vas, Veliki Podljuben, Šmaver, Jurna vas, Veliki Slatnik, Šmihel, Koblo, Verdun, Tabor, Konec, Vinica pri Šmarjeti, Trnovo, Koroška vas, Vinja vas, Vitovlje, Koti, Vinji Vrh, Voglarji, Križe, Vrh pri Ljubnu, Vogrsko, Kuzarjev Kal, Vrh pri Pahi, Volčja Draga, Laze, Vrhe, Zalošče, Leskovec, Zagrad pri Otočcu, Žigoni. Lešnica, Zajčji Vrh pri Stopičah, Sedež Občine Nova Gorica je v Loke, Zalog, Novi Gorici. Lutrško selo, Zbure, Prvi občinski svet šteje dvaintride- Mala Cikava, Žaloviče, set članov. Mala Strmica, Ždinja vas, Male Brusnice, Žihovo selo. 8. Novo mesto: Mali Cerkovec, Sedež Občine Novo mesto je v Bela Cerkev, Mali Orehek, Novem mestu. Birča vas, Mali Podljuben, Prvi občinski svet šteje dvaintride- Boričevo, Mali Slatnik, set članov. Brezje, Mihovec, Brezovica, Novo mesto, 9. : Brezovica pri Stopičah, Orešje, Grajena, Čelevec, Otočec, Grajenščak, Češča vas, Paha, Kicar, Črešnjice, Pangrč Grm, Krčevina pri Vurbergu, Črmošnjice pri Stopičah, Petane, Mestni Vrh, Daljni Vrh, Petelinje, Pacinje, Dobova, Plemberk, Podvinci, Dol pri Šmarjeti, Podgora, Ptuj, Dolenja vas, Podgrad, Spodnji Velovlek, Dolenje Grčevje, Potok, Spuhlja. Dolenje Kamenje, Potov Vrh, Sedež Občine Ptuj je na Ptuju. Dolenje Karteljevo, Prapreče pri Straži, Prvi občinski svet šteje devetind- Dolenje Kronovo, Prečna, vajset članov. Dolenje Lakovnice, Pristava, Dolenji Suhadol, Radovlja, 10. Slovenj Gradec: Dolna Težka Voda, Rajnovšče, Brda, Dolnje Mraševo, Rakovnik pri Birčni vasi, Gmajna, Dolž, Ratež, Golavabuka, Draga, Rumanja vas, Gradišče, Drganja sela, Sela, Graška Gora, Družinska vas, Sela pri Ratežu, Legen, Gabrje, Sela pri Štavberku, Mislinjska Dobrava, Golušnik, Sela pri Zajčjem Vrhu, Pameče, Gorenja vas pri Šmarjeti, Sela pri Zburah, Podgorje, Gorenje Grčevje, Sevno, Raduše, Gorenje Kamence, Smolenja vas, Sele-del, Gorenje Kamenje, Srebrniče, Slovenj Gradec, Gorenje Karteljevo, Srednje Grčevje, Spodnji Razbor, Gorenje Kronovo, Stopiče, Stari trg, Gorenje Lakovnice, Stranska vas, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Gorenje Mraševo, Straža, Šmiklavž, Gorenji Suhadol, Strelac, Tomaška vas, Stran 4052 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Troblje, Hrastovec, Podgorje, Turiška vas, Janškovo selo, Podkraj pri Velenju, Vodriž, Kavče, Prelska, Vrhe, Laze, Silova, Zgornji Razbor. Lipje, Šenbric, Sedež Občine Slovenj Gradec je Lopatnik, Škale, v Slovenj Gradcu. Lopatnik pri Velenju, Škalske Cirkovce, Ložnica, Šmartinske Cirkovce, 11. Velenje: Paka pri Velenju, Velenje, Arnače, Paški Kozjak, Vinska Gora. Bevče, Pirešica, Sedež Občine Velenje je v Ve- Črnova, Plešivec, lenju.”

3. člen tvi enega ali več organov skupne občinske uprave v roku, ki 4. člen se spremeni tako, da se glasi: je v zakonu določen za sprejem akta o organizaciji in delov- “Krajevne skupnosti in ožji deli občin, na območju no- nem področju občinske uprave. vih občin, ustanovljenih s tem zakonom, prenehajo s svojim Delavce občinske uprave občine, katere območje se je delovanjem. Z dnem ustanovitve občine krajevnim skupno- razdelilo ali se je spremenilo, prevzamejo organi skupne stim in ožjim delom občin preneha pravna subjektiviteta in občinske uprave. se ukinejo njihovi žiro računi. Premoženje in delavce krajev- Če niso ustanovljeni organi skupne občinske uprave, nih skupnosti in ožjih delov prevzame novoustanovljena ob- sprejmejo župani občin iz prejšnjega odstavka sporazum o čina. razporeditvi delavcev občinske uprave občine, katere ob- Občinski sveti odločijo o notranji členitvi nove občine močje se je razdelilo ali se je spremenilo, v občinske uprave in njihovo delovanje uredijo s statutom občine v skladu z novoustanovljenih občin v skladu s številom prebivalcev ob- zakonom o lokalni samoupravi.” čin. Sporazum iz prejšnjega odstavka se sklene pred izda- 4. člen jo akta o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi novou- V 5. členu se besedilo “Murska Sobota” nadomesti z stanovljene občine. besedilom “Hodoš - Šalovci, Moravske Toplice”. 9. člen 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 6. člen se spremeni tako, da se glasi: nem listu Republike Slovenije. “Odloke o določitvi volilnih enot v novoustanovljenih občinah sprejmejo občinski sveti, ki v skladu z zakonom imenujejo občinske volilne komisije v novoustanovljenih ob- Št. 020-01/90-1/125 činah. Ljubljana, dne 22. julija 1998. Če občinski svet ne sprejme odloka iz prejšnjega od- stavka, se volitve izvedejo v občini kot eni volilni enoti.” Predsednik Državnega zbora 6. člen Republike Slovenije Posebno volilno pravico na podlagi 40. člena zakona o Janez Podobnik, dr. med. l. r. lokalni samoupravi uresničujejo državljani, ki so vpisani v splošni občinski volilni imenik, niso pa vpisani v posebni občinski volilni imenik občanov – pripadnikov narodne skup- nosti. Glede vodenja evidence volilne pravice, sestavljanja volilnega imenika in drugih vprašanj, ki niso posebej urejene 2521. Odlok o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča s tem zakonom in zakonom o lokalnih volitvah, se smiselno Republike Slovenije uporabljajo določbe zakona o evidenci volilne pravice. Volitve iz prejšnjega odstavka vodi občinska volilna ko- Na podlagi prvega odstavka 163. člena ustave Repub- misija. like Slovenije, prvega odstavka 14. člena zakona o ustav- nem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ter sedme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Držav- PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA nega zbora Republike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. julija 1998 sprejel 7. člen Glede števila članov občinskih svetov se volitve v ob- O D L O K činske svete v letu 1998 v novoustanovljenih občinah in v o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča občinah, ki se jim je s tem zakonom spremenilo območje, Republike Slovenije izvedejo v skladu z določbama 2. in 3. člena zakona, v vseh ostalih občinah pa v skladu z njihovimi statuti. Za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije se izvoli: 8. člen doc. dr. Janez Čebulj. Občinski sveti novoustanovljenih občin oziroma občin, Funkcijo ustavnega sodnika začne izvrševati 31. okto- katerih območje se je spremenilo, sprejmejo akt o ustanovi- bra 1998. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4053

Št. 700-03/89-1/18 2524. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Ljubljana, dne 28. julija 1998. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Predsednik prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, Državnega zbora št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka Republike Slovenije 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Janez Podobnik, dr. med. l. r. publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel O D L O K 2522. Odlok o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča o izvolitvi v sodniško funkcijo Republike Slovenije V sodniško funkcijo se izvoli: Na podlagi prvega odstavka 163. člena ustave Repub- mag. Ana Božič Penko, na sodniško mesto višje sodni- like Slovenije, prvega odstavka 14. člena zakona o ustav- ce na Višjem sodišču v Ljubljani. nem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ter sedme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Držav- nega zbora Republike Slovenije, je Državni zbor Republike Št. 700-04/89-1/45 Slovenije na seji dne 28. julija 1998 sprejel Ljubljana, dne 29. julija 1998. O D L O K o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije Predsednik Državnega zbora Za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije se Republike Slovenije izvoli: Janez Podobnik, dr. med. l. r. Alojz Janko. Funkcijo ustavnega sodnika začne izvrševati 31. okto- bra 1998.

Št. 700-03/89-1/18 2525. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Ljubljana, dne 28. julija 1998. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Predsednik prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, Državnega zbora št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka Republike Slovenije 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Janez Podobnik, dr. med. l. r. publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel

O D L O K 2523. Odlok o izvolitvi sodnice Ustavnega sodišča o izvolitvi v sodniško funkcijo Republike Slovenije V sodniško funkcijo se izvoli: Na podlagi prvega odstavka 163. člena ustave Repub- Barbara Krpač, na sodniško mesto okrajne sodnice na like Slovenije, prvega odstavka 14. člena zakona o ustav- Okrajnem sodišču v Domžalah. nem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ter sedme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Držav- nega zbora Republike Slovenije, je Državni zbor Republike Št. 700-04/90-15/20 Slovenije na seji dne 28. julija 1998 sprejel Ljubljana, dne 29. julija 1998. O D L O K o izvolitvi sodnice Ustavnega sodišča Predsednik Republike Slovenije Državnega zbora Republike Slovenije Za sodnico Ustavnega sodišča Republike Slovenije se Janez Podobnik, dr. med. l. r. izvoli: Milojka Modrijan. Funkcijo ustavne sodnice začne izvrševati 1. novembra 1998. 2526. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Št. 700-03/89-1/18 Ljubljana, dne 28. julija 1998. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, Predsednik št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka Državnega zbora 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Republike Slovenije publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Janez Podobnik, dr. med. l. r. seji dne 29. julija 1998 sprejel Stran 4054 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K 2529. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo o izvolitvi v sodniško funkcijo Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, V sodniško funkcijo se izvoli: prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, Andreja Cizej, na sodniško mesto okrajne sodnice na št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka Okrajnem sodišču v Lendavi. 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Št. 700-04/90-15/22 seji dne 29. julija 1998 sprejel Ljubljana, dne 29. julija 1998. O D L O K Predsednik o izvolitvi v sodniško funkcijo Državnega zbora Republike Slovenije V sodniško funkcijo se izvoli: Janez Podobnik, dr. med. l. r. Marjan Strelec, na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču na Ptuju.

2527. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Št. 700-04/90-15/23 Ljubljana, dne 29. julija 1998. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka Predsednik 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Državnega zbora publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Republike Slovenije seji dne 29. julija 1998 sprejel Janez Podobnik, dr. med. l. r. O D L O K o izvolitvi v sodniško funkcijo 2530. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo V sodniško funkcijo se izvoli: Marija Ternar, na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Lendavi. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, Št. 700-04/90-15/20 št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka Ljubljana, dne 29. julija 1998. 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Predsednik seji dne 29. julija 1998 sprejel Državnega zbora Republike Slovenije O D L O K Janez Podobnik, dr. med. l. r. o izvolitvi v sodniško funkcijo V sodniško funkcijo se izvoli: Branka Moldovan Matjašič, na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Brežicah. 2528. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Št. 700-04/90-15/20 prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list, Ljubljana, dne 29. julija 1998. št. 19/94 in 45/95), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Predsednik publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Državnega zbora seji dne 29. julija 1998 sprejel Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. O D L O K o izvolitvi v sodniško funkcijo

V sodniško funkcijo se izvoli: Vanja Obersnel, na sodniško mesto okrajne sodnice 2531. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Mariboru. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Št. 700-04/90-15/20 prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list Ljubljana, dne 29. julija 1998. RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Predsednik (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka Državnega zbora 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Republike Slovenije publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Janez Podobnik, dr. med. l. r. seji dne 29. julija 1998 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4055

O D L O K Št. 716-01/98-2/77 o izvolitvi v sodniško funkcijo Ljubljana, dne 29. julija 1998.

V sodniško funkcijo se izvoli: Predsednik Stanko Rape, na sodniško mesto sodnika za prekrške Državnega zbora na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.

Št. 716-01/98-2/77 Ljubljana, dne 29. julija 1998. 2534. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Predsednik Državnega zbora Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Republike Slovenije prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list Janez Podobnik, dr. med. l. r. RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na 2532. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo seji dne 29. julija 1998 sprejel

Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, O D L O K prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list o izvolitvi v sodniško funkcijo RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških V sodniško funkcijo se izvoli: (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka Ana Koman, na sodniško mesto sodnice za prekrške 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel Št. 716-01/98-2/77 O D L O K Ljubljana, dne 29. julija 1998. o izvolitvi v sodniško funkcijo

V sodniško funkcijo se izvoli: Predsednik Boris Podgornik, na sodniško mesto sodnika za pre- Državnega zbora krške na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Št. 716-01/98-2/77 Ljubljana, dne 29. julija 1998.

Predsednik 2535. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Državnega zbora Republike Slovenije Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Janez Podobnik, dr. med. l. r. prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- 2533. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list O D L O K RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena o izvolitvi v sodniško funkcijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka V sodniško funkcijo se izvoli: 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Tatjana Merčun, na sodniško mesto sodnice za prekr- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na ške na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. seji dne 29. julija 1998 sprejel Št. 716-01/98-2/77 O D L O K Ljubljana, dne 29. julija 1998. o izvolitvi v sodniško funkcijo Predsednik V sodniško funkcijo se izvoli: Državnega zbora Maša Marguč, na sodniško mesto sodnice za prekrške Republike Slovenije na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. Janez Podobnik, dr. med. l. r. Stran 4056 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

2536. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo O D L O K o razrešitvi sodnice porotnice Delovnega Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, in socialnega sodišča v Ljubljani prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list Razreši se: RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena iz vrst delodajalcev: zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Katjuša Rina Trampuž funkcije sodnice porotnice De- (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka lovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Št. 714-01/89-1/76 seji dne 29. julija 1998 sprejel Ljubljana, dne 29. julija 1998.

O D L O K Predsednik o izvolitvi v sodniško funkcijo Državnega zbora Republike Slovenije V sodniško funkcijo se izvoli: Janez Podobnik, dr. med. l. r Marta Müller,na sodniško mesto sodnice za prekrške na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani.

Št. 716-01/98-2/77 Ljubljana, dne 29. julija 1998. 2539. Odlok o razrešitvi generalnega državnega pravobranilca Republike Slovenije Predsednik Državnega zbora Na podlagi drugega odstavka 75. člena zakona o dr- Republike Slovenije žavnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) v zvezi s Janez Podobnik, dr. med. l. r. 1. točko drugega odstavka in četrtega odstavka 17. člena ter 23. členom zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 in 31/84 ter Uradni list RS, št. 8/90 in 5/91) ter na podlagi dvanajste alinee 48., 172. in 247. člena poslovnika Državnega zbora Republike Sloveni- 2537. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo je, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list O D L O K RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena o razrešitvi generalnega državnega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških pravobranilca Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- Razreši se: publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na mag. Jože Gregorič, funkcije generalnega državnega seji dne 29. julija 1998 sprejel pravobranilca Republike Slovenije z dnem 31. 7. 1998.

O D L O K Št. 700-07/89-3/28 o izvolitvi v sodniško funkcijo Ljubljana, dne 29. julija 1998.

V sodniško funkcijo se izvoli: Predsednik Barbara Krejči Piry, na sodniško mesto sodnice za Državnega zbora prekrške na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljub- Republike Slovenije ljani. Janez Podobnik, dr. med. l. r.

Št. 716-01/98-2/77 Ljubljana, dne 29. julija 1998. 2540. Odlok o imenovanju generalnega državnega Predsednik pravobranilca Republike Slovenije Državnega zbora Republike Slovenije Na podlagi prvega odstavka 29. člena zakona o držav- Janez Podobnik, dr. med. l. r. nem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) ter dvanajste alinee 48. in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel 2538. Odlok o razrešitvi sodnice porotnice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani O D L O K o imenovanju generalnega državnega Na podlagi 12. člena zakona o delovnih in socialnih pravobranilca Republike Slovenije sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) ter dvanajste alinee drugega odstavka 48. člena, 172. in 247. člena poslovnika Imenuje se: Državnega zbora Republike Slovenije, je Državni zbor Re- Lucijan Bembič, za generalnega državnega pravobra- publike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel nilca Republike Slovenije s 1. 8. 1998 za dobo šestih let. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4057

Št. 700-07/89-3/28 imenujejo: Ljubljana, dne 29. julija 1998. Bruno Korelič, prof. dr. Martin Lipičnik, Predsednik Sergej Thorževski Državnega zbora za člane Nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske Republike Slovenije železnice. Janez Podobnik, dr. med. l. r. Št. 412-01/93-9/8 Ljubljana, dne 29. julija 1998.

Predsednik 2541. Odlok o imenovanju treh članov Nadzornega Državnega zbora sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Na podlagi drugega odstavka 153. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94 in 68/96 – odločba US), dvanajste alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slove- nije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2543. Sklep o prenehanju funkcije ustavnega sodnika 29. julija 1998 sprejel Na podlagi prve alinee 164. člena ustave Republike O D L O K Slovenije, prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 19. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, o imenovanju treh članov Nadzornega sveta št. 15/94) ter sedme alinee drugega odstavka 48. člena in Agencije za trg vrednostnih papirjev 173. člena poslovnika Državnega zbora Republike Sloveni- je, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. julija V Nadzorni svet Agencije za trg vrednostnih papirjev se 1998 sprejel naslednji imenujejo: Marta Cvikl, S K L E P Matej Podlipnik, Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da dr. Bošt- Marija Zagožen, janu M. Zupančiču, na podlagi prve alinee prvega in druge- za dobo štirih let. ga odstavka 19. člena zakona o ustavnem sodišču, z 31. oktobrom 1998 preneha funkcija ustavnega sodnika. Št. 450-12/93-11/24 Ljubljana, dne 29. julija 1998. Št. 700-03/89-1/18 Ljubljana, dne 28. julija 1998. Predsednik Državnega zbora Predsednik Republike Slovenije Državnega zbora Janez Podobnik, dr. med. l. r. Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.

2542. Odlok o soglasju k razrešitvi in imenovanju treh članov Nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske železnice PREDSEDNIK REPUBLIKE 2544. Ukaz o odpoklicu izrednega in pooblaščenega Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o načinu veleposlanika Republike Slovenije v Ljudski opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški republiki Kitajski mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javne- ga podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93) Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Repub- ter tretjega odstavka 48. člena ter 172. in 247. člena po- like Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) in prvega odstav- slovnika Državnega zbora Republike Slovenije, je Državni ka 21. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. zbor Republike Slovenije na seji dne 29. julija 1998 sprejel 1/91-I) izdaja Predsednik Republike Slovenije O D L O K U K A Z o soglasju k razrešitvi in imenovanju treh članov o odpoklicu izrednega in pooblaščenega Nadzornega sveta javnega podjetja Slovenske veleposlanika Republike Slovenije v Ljudski železnice republiki Kitajski Odpokliče se Ivan Seničar, izredni in pooblaščeni vele- Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k pred- poslanik Republike Slovenije v Ljudski republiki Kitajski. logu Vlade Republike Slovenije, da se: razrešijo: Št. 001-19-11/98 Franci Čuš, Ljubljana, dne 31. julija 1998. dr. Jože Duhovnik, Marko Jaklič Predsednik funkcije članov Nadzornega sveta javnega podjetja Slo- Republike Slovenije venske železnice; Milan Kučan l. r. Stran 4058 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

VLADA in skupine institucionalnih enot, v uporabi kriterijev za defini- cije sektorjev, podsektorjev in skupin enot ter v drugih kon- ceptih in definicijah. 2545. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev 5. člen Na podlagi 31. člena zakona o državni statistiki (Uradni Institucionalna enota je elementarno središče gospo- list RS, št. 45/95) in prvega odstavka 21. člena zakona o darskega odločanja, za katero je značilna enoličnost vede- Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, nja in neodvisnost odločanja v izvajanju njene glavne funkci- 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije je. Institucionalne enote so, ob nekaterih izjemah, tiste eno- te, ki so pri izvajanju svoje glavne funkcije avtonomne v U R E D B O odločanju in vzdržujejo celoten komplet računov ali bi bilo možno in smiselno - tako z gospodarskega kot tudi s pravne- o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije ga stališča - da bi tak komplet računov vzdrževale, če bi se institucionalnih sektorjev od njih to zahtevalo.

1. člen 6. člen S to uredbo Vlada Republike Slovenije uvaja standard- Institucionalne enote se združujejo v institucionalne no klasifikacijo institucionalnih sektorjev (v nadaljnjem bese- sektorje glede na to, kakšni tipi tržnih ali netržnih proizvajal- dilu: SKIS) kot obvezen nacionalni standard, ki se uporablja cev so, in na podlagi glavne dejavnosti in funkcije, za katere pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posre- velja, da kažejo tip njihovega ekonomskega vedenja (tržno dovanju in izkazovanju statističnih podatkov, pomembnih za ali netržno). statistično spremljanje gospodarskih stanj in gibanj. Posamezen institucionalni sektor se deli na institucio- Koncepti in definicije, ki opredeljujejo SKIS, ustrezajo nalne podsektorje in na skupine institucionalnih enot z upo- tudi glavnim namenom, zaradi katerih se sestavljajo nacio- rabo merila, ki je relevantno za ta institucionalni sektor oziro- nalni računi. ma skupino. Uporaba teh dodatnih meril omogoča natanč- nejšo opredelitev ekonomskega vedenja enot. 2. člen SKIS temelji na določbah tretje izdaje Evropskega si- stema računov (European System of Accounts - ESA 1995; 7. člen v nadaljnjem besedilu: ESA 1995), ki je obvezen statistični SKIS je glede na klasifikacijo institucionalnih sektorjev standard Evropske unije in je usklajen s temeljnim statistič- po določbah ESA 1995, iz katere je izvedena, ustrezno nim standardom Sistema nacionalnih računov (System of prilagojena in razširjena glede na okoliščine in potrebe v National Accounts - SNA 1993, v nadaljnjem besedilu: SNA Republiki Sloveniji. 1993), ki se uporablja v svetovnem merilu. Medtem ko klasifikacija institucionalnih sektorjev v ESA 1995 razlikuje državne enote na treh različnih ravneh (cen- 3. člen tralna, državna in lokalna raven), SKIS upošteva samo dve SKIS se uporablja kot nacionalni standard za standar- ravni - centralno (S.1311 - enote centralne ravni države) in dizacijo definicij s področja sektorske strukture gospodarstva lokalno (S.1313 - enote lokalne ravni države). in za razvrščanje posameznih institucionalnih enot v institu- SKIS dodatno vsebuje postavke z naslednjimi šiframi: cionalne sektorje, podsektorje in skupine enot, ki sestavlja- S.11009, S.12209, S.12309, S.12409 in S.12509 (druž- jo celotno gospodarstvo države, za potrebe različnih urad- be - skupine institucionalnih enot, ki so v procesu lastnin- nih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, regi- skega preoblikovanja) ter S.13111, S.13112, S.13113, stri, zbirke podatkov ipd.) ter za potrebe statistike in analitike S.13131, S.13132 in S.13133 (skupine institucionalnih ter zagotavljanja notranje in zunanje primerljivosti. enot v okviru sektorja država). Te prilagoditve SKIS so pojas- njene v prilogi iz 9. člena te uredbe. 4. člen Uporabniki SKIS lahko glede na njihove potrebe in v SKIS razlikuje med gospodarstvom države (rezidenčni- skladu s to uredbo uvajajo in uporabljajo dodatna razlikova- mi enotami) in tujino (nerezidenčnimi enotami). Poleg tega nja med enotami znotraj posameznih institucionalnih sek- SKIS določa naslednje ravni členitve gospodarstva države v torjev, institucionalnih podsektorjev ali skupin institucional- posamezne skupine institucionalnih enot: nih enot. – institucionalne sektorje (nefinančne družbe, finanč- ne družbe, država, neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 8. člen in gospodinjstva), SKIS s standardnimi šiframi in imeni institucionalnih – institucionalne podsektorje in sektorjev, podsektorjev in skupin enot je sestavni del te – skupine institucionalnih enot. uredbe. Dodatne postavke, ki jih vsebuje SKIS, in pripadajo- Šifre institucionalnih sektorjev, institucionalnih podsek- če šifre so zapisane v poševnem tisku. torjev in skupin institucionalnih enot v SKIS so usklajene z Sestavni del te uredbe so tudi skrajšana standardizira- mednarodnimi standardi iz 2. člena. Institucionalni sektorji na imena posameznih postavk iz SKIS, ter skrajšane šifre so označeni z 2-mestno šifro. Institucionalni podsektorji so (brez “S.” na prvem mestu), namenjeni za racionalno upora- označeni s 3-mestno šifro, razen podsektorjev sektorja dr- bo pri obdelovanju, posredovanju in izkazovanju statističnih žava, ki so označeni s 4-mestno šifro. Skupine institucional- podatkov po institucionalnih sektorjih, podsektorjih in skupi- nih enot so označene s 5-mestno šifro, razen skupin institu- nah enot. cionalnih enot znotraj sektorja gospodinjstva, ki so označeni 4-mestno šifro. 9. člen SKIS je z mednarodnimi standardi iz 2. člena usklajena Podrobnejša pojasnila, ki opredeljujejo SKIS, so poda- tudi v opredelitvi institucionalne enote, ki je predmet združe- na v besedilu z naslovom “Metodologija standardne klasifi- vanja v institucionalne sektorje, institucionalne podsektorje kacije institucionalnih sektorjev”, ki je priloga k tej uredbi. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4059

10. člen STANDARDNA KLASIFIKACIJA INSTITUCIONALNIH Za usklajevanje SKIS z relevantnimi mednarodnimi stan- SEKTORJEV dardi v ESA 1995 in SNA 1993, ki zagotavlja izpolnjevanje obveznosti Republike Slovenije pri posredovanju in izmenja- S.1 Gospodarstvo Slovenije vanju statističnih podatkov z drugimi državami in mednarod- S.11 Nefinančne družbe nimi organizacijami, je zadolžen Statistični urad Republike S.11001 Nefinančne družbe pod javnim nadzorom Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS). S.11002 Domače zasebne nefinančne družbe SURS bo morebitne manjkajoče opredelitve in more- S.11003 Nefinančne družbe pod tujim nadzorom bitne spremembe opredelitev posameznih postavk SKIS uva- S.11009 Nefinančne družbe v procesu lastninskega jal z dopolnitvami priloge iz 9. člena. preoblikovanja

11. člen S.12 Finančne družbe Za rezidenčne poslovne subjekte, ki se zajemajo v S.121 Centralna banka Poslovnem registru Slovenije (subjekti PRS), se vodi šifra S.122 Druge denarne finančne ustanove sektorske pripadnosti. Iz okvira subjektov PRS določa insti- S.12201 Druge denarne finančne ustanove pod javnim tucionalne enote in jih razvršča po institucionalnih sektorjih, nadzorom podsektorjih in skupinah enot države SURS. S.12202 Domače zasebne druge denarne finančne usta- Za namen določanja sektorske pripadnosti subjektov nove PRS se poleg podatkov PRS ter drugih registrov in evidenc S.12203 Druge denarne finančne ustanove pod tujim državnih organov uporabljajo vsi podatki, pridobljeni iz razi- nadzorom skav, ki se izvajajo na podlagi nacionalnega programa stati- S.12209 Druge denarne finančne ustanove v procesu stičnih raziskav. Poleg teh podatkov so za potrebe sektoriza- lastninskega preoblikovanja cije na zahtevo SURS subjekti PRS dolžni pošiljati še dodat- ne podatke, ki kažejo za sektorizacijo relevantne karakteri- S.123 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in stike enot, kakor so te opredeljene v gradivu iz 9. člena. pokojninskih skladov S.12301 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in Podatki, ki jih bo SURS zahteval v zvezi s sektorizacijo, pokojninskih skladov pod javnim nadzorom bodo natančneje predpisani s strokovnim navodilom. S.12302 Domači zasebni drugi finančni posredniki, ra- 12. člen zen zavarovalnic in pokojninskih skladov S.12303 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in Direktor SURS imenuje komisijo za reševanje spornih pokojninskih skladov, pod tujim nadzorom primerov, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za finan- S.12309 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in ce, Banke Slovenije in SURS, po eden iz vsakega omenje- pokojninskih skladov, ki so v procesu lastnin- nega organa. skega preoblikovanja Razmerja med državo in stranko v postopkih sektoriza- cije rešuje upravno sodišče. S.124 Enote, ki izvajajo pomožne finančne dejavnosti Podatki o razvrstitvi institucionalnih enot po SKIS so S.12401 Enote, ki izvajajo pomožne finančne dejavno- javni. sti, pod javnim nadzorom S.12402 Domače zasebne enote, ki izvajajo pomožne finančne dejavnosti PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE S.12403 Enote, ki izvajajo pomožne finančne dejavno- 13. člen sti, pod tujim nadzorom S.12409 Enote, ki izvajajo pomožne finančne dejavno- SKIS se bo začela uporabljati kot obvezen nacionalni sti, ki so v procesu lastninskega preoblikovanja standard v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podat- kov s 1. 1. 1999. S.125 Zavarovalnice in pokojninski skladi S.12501 Zavarovalnice in pokojninski skladi pod javnim 14. člen nadzorom Organizacije, ki vodijo zbirke podatkov ali opravljajo S.12502 Domače zasebne zavarovalnice in pokojninski statistične in analitske posle, bodo SKIS začele uporabljati v skladi času od objave uredbe do 31. 12. 1998. S.12503 Zavarovalnice in pokojninski skladi pod tujim nadzorom 15. člen S.12509 Zavarovalnice in pokojninski skladi, ki so v pro- Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- cesu lastninskega preoblikovanja nem listu Republike Slovenije. S.13 Država S.1311 Enote centralne ravni države Št. 056-00/98-1 S.13111 Neposredni uporabniki državnega proračuna Ljubljana, dne 21. maja 1998. S.13112 Državni skladi S.13113 Druge enote centralne ravni države Vlada Republike Slovenije S.1313 Enote lokalne ravni države S.13131 Neposredni uporabniki proračunov občin S.13132 Skladi lokalne ravni države dr. Janez Drnovšek l. r. S.13133 Druge enote lokalne ravni države Predsednik S.1314 Skladi socialnega zavarovanja Stran 4060 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

S.14 Gospodinjstva 143 Zaposleni S.141 Delodajalci 144 Prej. dohodkov od premož. in transferjev S.142 Samozaposleni 1441 Prejemniki dohodkov od premoženja S.143 Zaposleni 1442 Prejemniki pokojnin S.144 Prejemniki dohodkov od premoženja in trans- 1443 Prejemniki drugih transferjev ferjev 145 Drugi S.1441 Prejemniki dohodkov od premoženja S.1442 Prejemniki pokojnin 15 Neprofitni izv. storitev gospodinjstvom S.1443 Prejemniki drugih transferjev 2 Tujina S.145 Drugi 21 Evropska unija 211 Države, članice EU S.15 Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 212 Ustanove Evropske unije S.2 Tujina 22 Tretje države in medn. organizacije S.21 Evropska unija S.211 Države, članice EU S.212 Ustanove Evropske unije S.22 Tretje države in mednarodne organizacije METODOLOGIJA STANDARDNE KLASIFIKACIJE INSTITUCIONALNIH SEKTORJEV*

STANDARDNA KLASIFIKACIJA INSTITUCIONALNIH ENOTE IN SKUPINE ENOT SEKTORJEV (2.01) Gospodarstvo države (the economy of a coun- – skrajšana standardizirana imena in skrajšane šifre try) je rezultat dejavnosti zelo velikega števila enot, ki izvajajo številne in raznovrstne transakcije s področij proizvodnje, 1 Gospodarstvo Slovenije financ, zavarovanja, prerazdeljevanja in porabe. 11 Nefinančne družbe (2.02) Pri definicijah enot in skupin enot v nacionalnih 11001 Nefinančne družbe pod javnim nadzorom računih je treba upoštevati vrsto ekonomskih analiz, ki so jim 11002 Domače zasebne nefinančne družbe ti računi namenjeni, in se zato te nujno ne ujemajo z izraz- 11003 Nefinančne družbe pod tujim nadzorom jem, ki se običajno uporablja v statističnih raziskavah. To 11009 Nefinančne družbe v procesu lastn. preobl. izrazje (podjetja, holdinške družbe, enote enovrstne pro- izvodnje, lokalne enote, vladni oddelki, neprofitne enote, 12 Finančne družbe gospodinjstva itd.) ne more vedno ustrezati vsem namenom, 121 Centralna banka zaradi katerih se sestavljajo nacionalni računi, saj v splo- 122 Druge denarne finančne ustanove šnem temelji na tradicionalnih merilih pravne, administrativ- 12201 Javne druge den. finančne ustanove ne ali računovodske narave. 12202 Dom. zasebne dr. den. fin. ustanove Statistiki bi morali upoštevati definicije analitičnih enot 12203 Druge den. fin. ust. pod tujim nadz. (units of analysis), ki so uvedene v ESA, da bodo lahko v 12209 Jav. druge den. fin. ust. v lastn. preobl. statistične raziskave, s katerimi se zbirajo dejanski podatki, 123 Drugi finančni posredniki postopoma uvedli vse tiste elemente, ki bodo zagotavljali 12301 Javni drugi javni finančni posredniki skladnost zbranih podatkov z analitičnimi enotami, ki se 12302 Domači zasebni drugi fin. posredniki uporabljajo v ESA. 12303 Dr. finančni posredniki pod tujim nadz. (2.03) Posebnost tega sistema je uporaba treh tipov 12309 Jav. drugi fin. posredniki v lastn. preobl. enot, kar ustreza dvema zelo različnima načinoma členitve 124 Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti gospodarstva. Za analizo proizvodnega procesa je bistveno 12401 Javni izv. pomožnih finančnih dejavnosti izbrati tiste enote, ki omogočajo izražanje razmerij tehnič- 12402 Dom. zasebni izv. pom. finančnih dej. no-ekonomske narave; za analizo tokov, ki se odražajo v 12403 Izv. pom. finančnih dej. pod tujim nadz. transakcijah dohodkov ter v kapitalskih in finančnih transak- 12409 Izv. pom. finančnih dej. v lastn. preobl. cijah in v bilancah, je bistveno izbrati tiste enote, ki omogo- 125 Zavarovalnice in pokojninski skladi čajo preučevanje behaviorističnih razmerij med ekonomski- 12501 Zav. in pokojn. skladi pod jav. nadz. mi osebki. 12502 Dom. zasebne zav. in pokojn. skladi V zvezi s tema dvema ciljema bodo institucionalne eno- 12503 Zav. in pokojn. skladi pod tujim nadz. te, ki so primerne za analize ekonomskega obnašanja, ter 12509 Zav. in pokojn. skladi v lastn. preobl. lokalne enote enovrstne prizvodnje (local KAU) in enote homogene proizvodnje, ki so primerne za analiziranje teh- 13 Država nično-ekonomskih razmerij, v tem poglavju obravnavane ka- 1311 Enote centralne ravni države sneje. V praksi se navedeni trije tipi enot oblikujejo s kombi- 13111 Neposredni uporabniki državn. proračuna niranjem ali dezagregiranjem osnovnih enot v statističnih 13112 Državni skladi raziskavah, včasih pa so iz teh raziskav neposredno povzeti. 13113 Druge enote centralne ravni države Pred preciziranjem definicij teh treh tipov enot, rabljenih v 1313 Enote lokalne ravni države ESA, je potrebno definirati meje gospodarstva države (limits 13131 Neposredni uporabniki proračunov občin of the national economy). 13132 Skladi lokalne ravni države * Metodologija standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev vse- 13133 Druge enote lokalne ravni države buje določbe Evropskega sistema računov, ki se nanašajo na standardno 1314 Skladi socialnega zavarovanja klasifikacijo institucionalnih sektorjev. Besedilo metodologije je prevod dela drugega in dela tretjega poglavja ESA 1995, ki se privzema kot temelj 14 Gospodinjstva metodologije SKIS, z dodatkom definicij in pojasnil k postavkam, ki pome- nijo razširitev SKIS glede na klasifikacijo v ESA 1995. Ta dodatek je v 141 Delodajalci prevod uveden kot prilagoditev izvirne tabele 2.1 in kot pojasnilo take 142 Samozaposleni prilagoditve (vse to je zapisano v poševnem tisku). Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4061

MEJE GOSPODARSTVA DRŽAVE (2.08) Na osnovi teh definicij bi lahko enote, ki jih prištevamo k rezidenčnim enotam države, razdelili na: (2.04) Enote, bodisi institucionalne enote, lokalne eno- (a) enote, ki so v glavnem dejavne (principally enga- te enovrstne dejavnosti (local KAU) ali enote homogene ged) v proizvodnji, financah, zavarovanju ali prerazdelitvi - proizvodnje, ki sestavljajo gospodarstvo države in katerih upoštevaje vse transakcije, razen tistih, ki so v zvezi z last- transakcije so zapisane v ESA, so tiste, ki imajo na gospo- ništvom nad zemljo in zgradbami; darskem ozemlju države (the economic territory of the coun- (b) enote, ki so v glavnem dejavne v potrošnji3 - upošte- try) središče gospodarskega interesa (centre of economic vaje vse transakcije, z izjemo tistih, ki so v zvezi z lastništvom interest). Te enote, znane kot rezidenčne enote, lahko imajo nad zemljišči in zgradbami; nacionalnost zadevne države (have the nationality of the (c) vse enote - lastniki zemljišč in zgradb, z izjemo country) ali ne, so lahko pravne osebe ali ne in se v trenutku lastnikov zunajozemeljskih enklav, ki so deli gospodarskih opravljanja transakcije lahko nahajajo na gospodarskem ozemelj drugih držav ali so države posebne vrste (States sui ozemlju države ali pa ne. Ko smo tako postavili merilo za generis) (glej 2.06). ugotavljanje, katera enota pripada gospodarstvu države (je (2.09) V primeru enot, ki so v glavnem dejavne v rezident države), katera pa ne, je potrebno definirati dva proizvodnji, financah, zavarovanju ali prerazdelitvi - upošte- pojma: gospodarsko ozemlje in središče gospodarskega vaje vse transakcije, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom interesa. nad zemljo in zgradbami (2.08.a), lahko razlikujemo dva (2.05) Gospodarsko ozemlje (economic territory) se- primera: stavljajo: (a) dejavnost, ki se izvaja izključno na gospodarskem (a) zemljepisno ozemlje (geographic territory), ki ga ozemlju države: enote, ki opravljajo takšno dejavnost, so upravljajo državni organi (government) in znotraj katerega se rezidenčne enote države; prosto gibljejo osebe, blago, storitve in kapital; (b) dejavnost, ki jo v obdobju enega leta ali več izvajajo (b) vsakršna prosta cona, vključno skladišča z neocari- na gospodarskih ozemljih večih držav: rezident države je njenim blagom in tovarne pod carinskim nadzorom; samo tisti del enote, ki ima središče gospodarskega intere- (c) zračni prostor države, ozemeljske vode in celinski sa na gospodarskem ozemlju države. Ta del enote je lahko: objekti, ki leže v mednarodnih vodah in v zvezi s katerimi 1. institucionalna rezidenčna enota (glej 2.12), katere država uživa izključne pravice1; dejavnosti, ki se v tujini (rest of the world) izvajajo eno leto ali (d) ozemeljske enklave zunaj zemljepisnega ozemlja več, je organizacijsko ločena (excluded) in se obravnava države, ki jih na podlagi mednarodnih sporazumov ali med- posebej,4 državnih dogovorov uporabljajo državne agencije (velepo- ali slaništva, konzulati, vojaške baze, znanstvene postaje itd.); 2. umišljena rezidenčna enota (notional resident unit) (e) nahajališča nafte, naravnega plina itd. v mednarod- (glej 2.15), ko gre za dejavnost, ki jo v trajanju enega leta ali nih vodah zunaj celinskih objektov države, ki jih izkoriščajo več v državi izvaja enota, ki je rezident druge države. enote, ki so rezidenti na ozemlju, definiranem v prejšnjih (2.10) Pri enotah, ki so v glavnem dejavne v potrošnji - točkah. upoštevaje vse transakcije, z izjemo tistih, ki so v zvezi z (2.06) V gospodarsko ozemlje države ne sodijo tisti lastništvom nad zemljišči in zgradbami (2.08.b), se gospo- deli zemljepisnega ozemlja države, ki jih uporabljajo državne dinjstva, ki imajo središče gospodarskega interesa v državi, agencije drugih držav, ustanove Evropske unije ali medna- prišteva k rezidenčnim enotam tudi, ko se le-ta določeno rodne organizacije na podlagi mednarodnih sporazumov ali krajše obdobje (manj kot eno leto) nahajajo v tujini. Med meddržavnih dogovorov.2 take enote sodijo zlasti: (2.07) Pojem središče gospodarskega interesa (centre (a) obmejni delavci - ljudje, ki dnevno prestopajo mejo of economic interest) kaže na dejstvo, da znotraj gospodar- s sosednjo državo, v katero hodijo na delo; skega ozemlja države obstaja neka lokacija, na kateri enota (b) sezonski delavci - ljudje, ki zapuščajo državo zaradi opravlja dejavnost ali iz katere vodi opravljanje dejavnosti in dela v drugi državi v dejavnostih, v katerih se periodično namerava s temi dejavnostmi in transakcijami nadaljevati v pojavljajo potrebe po dodatni delovni sili, in so odsotni iz pomembnem obsegu (on a significant scale) bodisi časovno države več mesecev, vendar manj kot eno leto; nedoločeno bodisi časovno omejeno, vendar daljše obdob- (c) turisti, pacienti, študenti,5 funkcionarji na uradnih je (eno leto ali več). Menimo torej, da ima enota, ki take obiskih, poslovneži, prodajalci, umetniki in člani posadk na transakcije izvaja na gospodarskih ozemljih večih držav, sre- potovanjih v tujini; dišča gospodarskega interesa v vsaki izmed njih. Zgolj last- (d) rezidenti države, zaposleni v zunajozemeljskih en- ništvo enote nad zemljiščem in zgradbami na gospodar- klavah državnih organov druge države; skem ozemlju določene države zadostuje za ugotovitev, da (e) zaposleni v ustanovah Evropske unije in v civilnih ali ima zadevna enota - lastnik, na gospodarskem ozemlju te vojaških mednarodnih organizacijah, ki imajo sedeže v zu- države središče gospodarskega interesa. najozemeljskih enklavah;

3 1 Ribiške in druge ladje, plavajoče ploščadi in letala se v ESA Poraba ni edina možna dejavnost gospodinjstev. Gospodinjstva so obravnavajo enako kot druga premična oprema, ne glede na to, ali so ti lahko kot podjetniki dejavni v kateri koli vrsti aktivnosti. predmeti v lasti in/ali v upravljanju enot - rezidentov države ali v lasti 4 Samo kadar dejavnost traja manj kot eno leto, ločevanje enote s nerezidentov in v upravljanju rezidenčnih enot. Transakcije, ki vključujejo tako dejavnostjo ne pride v upoštev. Enako je lahko tudi v primeru nepo- lastništvo (bruto investicije v osnovna sredstva) in uporabo (najemanje, membne dejavnosti, ki sicer traja več kot eno leto, in v vseh primerih zavarovanje itd.) tega tipa opreme, se pripisujejo gospodarstvu države, dejavnosti vgrajevanja (installation) opreme v tujini. Toda za enoto, ki je katere lastnik oziroma upravljalec (operator) sta rezidenta. V primeru po- rezident druge države in izvaja gradbeno dejavnost v državi manj kot eno godbe o finančnem lizingu se lastništvo nad predmetom lizinga pripiše leto, se privzema, da ima središče gospodarskega interesa na gospodar- koristniku lizinga. skem ozemlju države, če je proizvodnja gradbene dejavnosti bruto investi- 2 Ozemlja, ki jih uporabljajo ustanove Evropske unije in mednarodne cija v osnovna sredstva. Tako enoto je torej treba obravnavati kot umišlje- organizacije, torej veljajo za ozemlja držav posebne vrste (States sui gene- no rezidenčno enoto. ris). Posebnost takih držav je, da so edini rezidenti le-teh te ustanove 5 Študenti se vedno obravnavajo kot rezidenti, ne glede na dolžino same (glej 2.10.e). njihovega študija v tujini. Stran 4062 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

(f) uradni, civilni ali vojaški predstavniki vlad države (f) neprave družbe (quasi-corporations) vzdržujejo celo- (vključno drugi člani gospodinjstev, ki jim ti predstavniki ten komplet računov, toda nimajo neodvisnega pravnega pripadajo), ki opravljajo službo v ozemeljskih enklavah. statusa (independent legal status). Vendar pa se po svojem (2.11) Vse enote - lastniki zemljišč in/ali zgradb, ki so gospodarskem in finančnem ravnanju razlikujejo od svojih deli gospodarskega ozemlja države, veljajo za rezidenčne lastnikov in so podobne družbam. Torej se privzema, da so enote ali umišljene rezidenčne enote (glej 2.15) države, v neodvisne v odločanju in se jih obravnava kot posebne kateri se zadevna zemljišča oziroma zgradbe nahajajo. institucionalne enote (distinct institutional units). (2.14) Holdinške družbe so institucionalne enote, ka- terih glavna funkcija je nadziranje in usmerjanje skupine INSTITUCIONALNE ENOTE podružnic (control and direct a group of subsidiaries). (2.12) Definicija: (2.15) Namišljene rezidenčne enote (notional resident Institucionalna enota je elementarno središče gospo- units) se definirajo kot: darskega odločanja, za katero je značilna enoličnost vede- (a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče gos- nja (uniformity of behaviour) in neodvisnost odločanja v izva- podarskega interesa (v večini primerov je to tedaj, ko so janju svoje glavne funkcije. Rezidenčna enota se prišteva k dejavne v ekonomskih transakcijah v razdobju enega leta ali institucionalnim enotam, če je v zvezi z izvajanjem svoje več ali ko izvajajo gradbeno dejavnost v razdobju, krajšem glavne funkcije neodvisna v odločanju in če vzdržuje celoten od enega leta, če proizvodnja predstavlja bruto investicijo v komplet računov ali bi bilo možno in smiselno - tako z osnovna sredstva) na gospodarskem ozemlju države; gospodarskega kot tudi s pravnega stališča - da bi tak kom- (b) nerezidenčne enote kot (in their capacity as) lastniki plet računov vzdrževala, če bi se to zahtevalo. zemljišč ali zgradb na gospodarskem ozemlju države, ven- Enota, za katero se lahko reče, da je v izvajanju svoje dar le, ko gre za transakcije, ki zadevajo taka zemljišča ali glavne funkcije neodvisna v odločanju, mora imeti naslednje zgradbe. lastnosti: Namišljene rezidenčne enote se obravnavajo kot insti- (a) pravico do lastništva blaga ali sredstev; torej mora tucionalne enote, četudi vzdržujejo le del računov in tudi imeti sposobnost v transakcijah z drugimi institucionalnimi kadar morda niso neodvisne v odločanju. enotami zamenjavati lastništvo blaga ali sredstev; (2.16) V sklep lahko naštejemo naslednje vrste enot, ki se upoštevajo kot institucionalne enote: (b) sposobnost sprejemati gospodarske odločitve in se (a) enote, ki imajo celoten komplet računov in so neod- udejstvovati v gospodarskih dejavnostih, za katere je sama visne v odločanju: neposredno odgovorna pred zakonom (directly responsable 1. zasebne in javne družbe and accountable at law); 2. zadruge ali družbe - neodvisne pravne osebe (c) sposobnost prevzemati obveznosti na lasten račun, 3. javna podjetja - na osnovi posebne zakonodaje neod- prevzemati druge obveznosti ali jih prenašati na druge enote visne pravne osebe in sklepati pogodbe. 4. neprofitne enote - nepridobitne pravne osebe Da bi lahko trdili, da enota vzdržuje celoten komplet 5. državni uradi računov (a complete set of accounts), mora le-ta vzdrževati (b) enote, ki imajo celoten komplet računov in za kate- računovodstvo, ki zajema vse njene ekonomske in finančne re velja, da so neodvisne v odločanju: neprave družbe (glej transakcije, ki se opravijo v obračunskem obdobju, kot tudi 2.13.f); bilanco sredstev in obveznosti do virov sredstev. (c) enote, ki vzdržujejo celotni komplet računov ali pa (2.13) Kadar ni popolnoma jasno, ali ima neka oseba ne, a jim je po dogovoru priznana neodvisnost v odločanju: obe značilnosti institucionalne enote, se uporabljajo nasled- 1. gospodinjstva nja načela: 2. namišljene rezidenčne enote (glej 2.15). (a) gospodinjstva so v zvezi s svojo glavno funkcijo vedno neodvisna v odločanju in so institucionalne enote, četudi ne vzdržujejo celotnega kompleta računov; INSTITUCIONALNI SEKTORJI (b) osebe, ki ne vzdržujejo celotnega kompleta raču- (2.17) Potreba po agregiranju pomeni, da je ločeno nov in za katere ne bi bilo možno ali smiselno (meaningful) opazovanje ene same institucionalne enote nesmiselno; eno- sestaviti celotnega kompleta računov, če bi se to zahtevalo, te je treba združevati v skupine, ki jim rečemo institucionalni se združijo (are combined with) z institucionalnimi enotami, v sektorji ali preprosto sektorji, od katerih se nekateri delijo na katerih račune so vključeni njihovi delni računi; podsektorje. (c) osebe, ki sicer vzdržujejo celoten komplet računov, (2.18) Vsak od sektorjev in posektorjev združuje insti- niso pa pri izvajanju glavne funkcije neodvisne v odločanju, tucionalne enote, ki so si podobne po gospodarskem vede- se združijo z enotami, ki jih nadzirajo; nju (have a similar type of economic behaviour). (d) osebe, ki ustrezajo definiciji institucionalnih enot, Institucionalne enote se združujejo v sektorje glede na se kot take tudi obravnavajo, četudi svojih računov ne objav- to, kakšni tipi proizvajalcev so, in na podlagi njihove glavne ljajo; dejavnosti in funkcije (pricipal activity and function), za kate- (e) osebe, ki so del skupine enot in se udejstvujejo v re velja, da kažejo tip njihovega ekonomskega vedenja. proizvodnji ter vzdržujejo celoten komplet računov, se obrav- Sektor se deli na podsektorje z uporabo merila, ki je rele- navajo kot institucionalne enote, četudi odločanje deloma vantno za ta sektor; to omogoča natančnejši opis ekonom- prenesejo (partially surrender) na osrednje telo (holdinška skega vedenja enot. družba - the holding corporation), ki je odgovorno za splo- V račune za sektorje in podsektorje se zajemajo vse šno usmerjanje skupine; če ne moremo uporabiti primera dejavnosti (naj si bodo glavne ali stranske) institucionalnih pod točko (b), same holdinške družbe, z ozirom na enote, ki enot, ki v te sektorje ali podsektorje spadajo. jih le-ta nadzira, ne moremo imeti za posebno institucional- Vsaka institucionalna enota pripada samo enemu sek- no enoto; torju ali podsektorju. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4063

Tabela 2.1: Sektorji in podsektorji **

Domači Institucionalni sektorji in podsektorji, Javni zasebni Tuji Družbeni skupine institucionalnih enot: nadzor nadzor nadzor nadzor Gospodarstvo države S.1 Nefinančne družbe S.11 S.11001 S.11002 S.11003 S.11009 Finančne družbe S.12 Centralna banka S.121 Druge denarne finančne ustanove S.122 S.12201 S.12202 S.12203 S.12209 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalniških družb in pokojninskih skladov S.123 S.12301 S.12302 S.12303 S.12309 Družbe, ki se ukvarjajo s pomožnimi dejavnostmi S.124 S.12401 S.12402 S.12403 S.12409 Zavarovalniške družbe in pokojninski skladi S.125 S.12501 S.12502 S.12503 S.12509

Država S.13 Enote centralne ravni države S.1311 Neposredni uporabniki državn. proračuna S.13111 Državni skladi S.13112 Druge enote centralne ravni države S.13113 Enote republiške ravni države S.1312 Enote lokalne ravni države S.1313 Neposredni uporabniki proračunov občin S.13131 Skladi lokalne ravni države S.13132 Druge enote lokalne ravni države S.13133 Skladi socialnega zavarovanja S.1314

Gospodinjstva S.14 Delodajalci (vključno samozaposleni) S.141+S.142 Zaposleni S.143 Prejemniki dohodkov od premoženja in drugih transferjev S.144 Prejemniki dohodkov od premoženja S.1441 Prejemniki pokojnin S.1442 Prejemniki drugih transferjev S.1443 Druga gospodinjstva S.145 Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom S.15 Tujina S.2 Evropska unija S.21 Države članice EU S.211 Ustanove EU S.212 Tretje države in mednarodne organizacije S.22

** Pojasnila potrebe po prilagoditvah in definicije postavk. ** Pojasnilo potrebe po prilagoditvah in opredelitve postavk.

1. Družbe - skupine institucionalnih enot, ki so v last- S.13131, S.13132 in S.13133) zaradi potrebe po uveljav- ninskem preoblikovanju ljanju razlikovanja različnih tipov državnih enot na centralni in SKIS v okviru sektorja nefinančnih družb in v okviru lokalni ravni države, ki niso skladi socialnega zavarovanja. podsektorjev finančnih družb vsebuje skupine institucional- Neposredni uporabniki državnega proračuna so tiste nih enot, ki so v procesu lastninskega preoblikovanja (šifre enote centralne ravni države, ki se neposredno financirajo iz S.11009, S.12209; S.12309, S.12409 in S.12509) zara- državnega proračuna. di potrebe po razvrstitvi enot, bivših podjetij v družbeni lasti, Državni skladi so enote centralne ravni države, katerih ki se identificirajo kot nefinančne ali finančne družbe, in še glavna funkcija je razporejanje posameznih delov sredstev niso lastninsko preoblikovane v tem smislu, da bi jih bilo državnega proračuna med prejemnike sredstev državnega mogoče razporediti v enega od treh obstoječih skupin insti- proračuna. tucionalnih enot v okviru teh dveh sektorjev (družbe pod Druge enote centralne ravni države so agencije, javni javnim, domačim zasebnim ali tujim nadzorom). zavodi in druge enote centralne ravni države, ki niso nepo- sredni uporabniki državnega proračuna ali državni skladi. Družbe - skupine institucionalnih enot, ki so v lastnin- Neposredni uporabniki proračunov občin so tiste eno- skem preoblikovanju, zajemajo vse institucionalne enote, te lokalne ravni države, ki se neposredno financirajo iz pro- finančne oziroma nefinančne družbe, ki so v procesu last- računov občin. ninskega preoblikovanja. Skladi lokalne ravni so enote lokalne ravni države, kate- Take enote se identificirajo na podlagi ustreznih podat- rih glavna funkcija je razporejanje posameznih delov sred- kov Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in pri- stev občinskih proračunov med prejemnike sredstev občin- vatizacijo ter na podlagi drugih podatkov, ki so razpoložljivi skih proračunov. na podlagi določbe 11. člena te uredbe. Druge enote lokalne ravni države so druge enote lokal- 2. Skupine institucionalnih enot v okviru sektorja dr- ne ravni države, ki niso neposredni uporabniki proračunov žava občin ali skladi lokalne ravni države. SKIS v okviru državnega sektorja vsebuje naslednje (2.19) Kadar je glavna dejavnost enote proizvodnja skupine institucionalnih enot: neposredni proračunski upo- blaga in storitev, je v odločanju, v kateri sektor naj se uvrsti rabniki, državni skladi ter druge enote centralne oziroma določena institucionalna enota, v prvi vrsti potrebno razliko- lokalne ravni države (šifre S.13111, S.13112, S.13113, vati vrsto proizvajalca, ki ji pripada. Stran 4064 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

V ESA se razlikujejo naslednji trije tipi proizvajalcev. Institucionalne enote, ki so zasebni proizvajalci za last- (a) zasebni in javni tržni proizvajalci (glej 3.24 in tabelo no končno uporabo, se razvrščajo v sektor gospodinjstva 3.1 poglavja 3); (S.14) skupaj z neinkorporiranimi podjetji v lasti gospodinj- (b) zasebni proizvajalci za lastno končno uporabo (glej stev (glej 3.30). 3.25 in tabelo 3.1 poglavja 3); Institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci, (c) zasebni in javni drugi netržni proizvajalci (glej 3.26 se razvrščajo v sektorja država (General Government - S.13) in tabelo 3.1 poglavja 3); ali neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom (Non-profit in- Institucionalne enote, ki so tržni proizvajalci, se raz- stitutions serving households - S.15). vrščajo v sektorje nefinančne družbe (Non-financial corpo- (2.20) Tabela 2.2 kaže tipe proizvajalcev, glavne rations - S.11), finančne družbe (Financial corporations - dejavnosti in funkcije, ki karakterizirajo posamezne sek- S.12) ali gospodinjstva (Households - S.14). torje:

Tabela 2.2: Razvrstitev tipov proizvajalca, glavnih dejavnosti in funkcij po sektorjih

Sektor Tip proizvajalca Glavna dejavnost in funkcija I. Nefinančne družbe (S.11) Tržni proizvajalec Proizvodnja tržnega blaga in (glej 2.21) nefinančnih storitev II. Finančne družbe (S.12) Tržni proizvajalec Finančno posredništvo, vključno z (glej 2.32) zavarovanjem Pomožne finančne storitve III. Država (S.13) Javni drugi netržni Proizvodnja in ponudba druge (glej 2.68) proizvajalec netržne proizvodnje za kolektivno in individualno porabo in izvajanje transakcij z namenom prerazdelitve nacionalnega dohodka in bogastva IV. Gospodinjstva (S.14) - kot porabniki Poraba - kot podjetniki: Tržni proizvajalec ali Proizvodnja tržne proizvodnje in zasebni proizvajalec za proizvodnje za lastno končno (glej 2.75) lastno končno uporabo uporabo V. Neprofitni izvajalci Zasebni drugi netržni Proizvodnja in ponudba druge storitev gospodinjstvom proizvajalci netržne proizvodnje in proizvodnje (S.15) (glej 2.87) za individualno porabo

Tujina (the rest of the world - S.2) je grupacija institu- (d) neprofitne enote ali združenja, ki izvajajo storitve v cionalnih enot (glej 2.89), za katere ni značilna nobena od korist nefinančnih družb (non-profit institutions or associa- navedenih glavnih funkcij ali glavnih virov; ta sektor združuje tions serving non-financial corporations), ki so neodvisne nerezidenčne institucionalne enote, če izvajajo transakcije z pravne osebe in so tržni proizvajalci, in so v glavnem dejav- rezidenčnimi institucionalnimi enotami. ne v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev;7 Nefinančne družbe (S.11) (e) holdinške družbe (holding corporations), ki nadzira- Definicija (2.21): jo (glej 2.26) skupino družb, ki so tržni proizvajalci, če je Sektor nefinančne družbe (non-financial corporations - pretežni tip dejavnosti skupine kot celote (po kriteriju doda- S.11) sestoji iz institucionalnih enot, katerih distribucijske in ne vrednosti) proizvodnja blaga in nefinančnih storitev; finančne transakcije se razlikujejo od tistih, ki jih izvajajo (f) zasebne in javne neprave družbe (private and public lastniki, in ki so tržni proizvajalci (glej 3.31, 3.32 in 3.37), quasi-corporations), ki so tržni proizvajalci in ki so v glavnem njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinanč- 6 dejavne v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev. nih storitev. (2.24) Pojmu “nefinančne neprave družbe” ustrezajo (2.22) Sektor nefinančne družbe vključuje tudi nefi- vsi subjekti, ki nimajo neodvisnega pravnega statusa (inde- nančne neprave družbe. pendent legal status), so pa tržni proizvajalci in so v glavnem (2.23) Pojem ”nefinančne družbe” označuje vsa tele- dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev ter izpol- sa, po zakonu neodvisne pravne osebe (independent legal entities), ki so tržni proizvajalci, in katerih glavna dejavnost je njujejo pogoje, po katerih je neka enota neprava družba proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. (glej 2.13.f). Institucionalne enote, ki so zajete v tem sektorju, so: Neprave družbe morajo vzdrževati popoln komplet ra- (a) zasebne in javne družbe (private and public corpo- čunov in delujejo tako, kot da bi bile družbe. Dejansko rations), ki so tržni proizvajalci in so v glavnem dejavne v razmerje neprave družbe do njenega lastnika je enako raz- proizvodnji blaga in nefinančnih storitev; merju med družbo in njenimi delničarji. (b) zadruge in partnerstva (cooperatives and partners- Nefinančne neprave družbe v lasti gospodinjstev, dr- hips), po zakonu neodvisne pravne osebe, ki so tržni pro- žavnih enot ali nepridobitnih ustanov se torej uvrščajo sku- izvajalci in so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in nefi- paj z nefinančnimi družbami v sektor nefinančne družbe. nančnih storitev; Obstoj popolnega kompleta računov, vključno z bilan- (c) javna podjetja (public enterprises), po posebni za- co stanja ni zadosten pogoj, da bi se podjetje obravnavalo konodaji neodvisne pravne osebe, ki so tržni proizvajalci, in kot neprava družba. Družbe (partnerships) in javna podjetja so v glavnem dejavna v proizvodnji blaga in nefinančnih razen tistih, ki so vključena v 2.23 (a), (b), (c) in (f), in storitev; 7 Vključno z enotami, ki se financirajo s prostovoljnimi prispevki 6 Po dogovoru se agencije za reguliranje trga, katerih edina ali glavna kvazifiskalne narave, ki jih proizvajalcem zaračunavajo enote, katerih glav- dejavnost je nakupovanje, posedovanje ali prodaja kmetijskih in drugih na dejavnost je, da v zameno zagotavljajo storitve. Ti prispevki se obravna- prehrambenih proizvodov, razvrščajo v S.11 (glej 2.69.a, opomba 11). vajo kot nakupi tržnih storitev. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4065 posamezni posestniki (sole proprietorships), torej - četudi (b) vse družbe, ki jih nadzirajo nerezidenčne institucio- vzdržujejo popoln komplet računov - v splošnem niso ločene nalne enote, ki same niso družbe, npr. družba, ki jo nadzira institucionalne enote, ker ne uživajo neodvisnosti odloča- tuja državna enota, ali družbe, ki jih sporazumno nadzira nja, saj je upravljanje le-teh pod nadzorom gospodinjstev, skupina nerezidenčnih enot; neprofitnih enot ali države, ki si take enote lastijo. (c) vse branže ali druge neinkorporirane agencije nere- (2.25) Sektor nefinančne družbe prav tako vključuje zidenčnih družb ali neinkorporiranih proizvajalcev, ki so na- vse namišljene (notional) rezidenčne enote (glej 2.15), ki se mišljene rezidenčne enote (notional resident units) in jih po dogovoru (by convention) obravnavajo kot da so neprave obravnavamo kot nefinančne neprave družbe (glej 2.25). družbe. Finančne družbe (S.12) (2.26) Nadzor nad družbo (control over a corporation) Definicija (2.32): je definiran kot sposobnost določanja splošne politike druž- Sektor finančne družbe (S.12) sestoji iz vseh tistih be (general corporate policy), če je potrebno, z izborom družb in nepravih družb, ki so v glavnem dejavne v finanč- ustreznih direktorjev. nem posredništvu (finančni posredniki) in v pomožnih fi- Posamezna institucionalna enota (druga družba, gos- nančnih dejavnostih (pomožne finančne družbe - financial podinjstvo ali enota države) zagotavlja nadzor nad družbo z auxiliaries).8 lastništvom več kot polovice glasovanih delnic ali drugače Finančno posredništvo je dejavnost, v kateri institucio- povedano, z nadzorom več kot polovice glasovalne moči nalna enota pridobiva sredstva in hkrati prevzema obvezno- delničarjev. Država pa zagotavlja nadzor nad družbo tudi na sti (glej 2.34) na svoj lasten račun (glej 2.33) z udejstvova- osnovi posebnih predpisov (special legislation decree or njem v finančnih transakcijah na trgu (glej 2.37-2.38). Sred- regulation), ki vlado pooblaščajo, da določa politiko družbe stva in obveznosti finančnih posrednikov imajo različne zna- (corporate policy) ali imenuje direktorje. čilnosti, vključno s tem, da so v postopku posredovanja Da bi institucionalna enota nadzorovala več kot polovi- skladi transformirani ali “repakirani” glede na zapadlost, “sca- co delničarske glasovalne moči, ni potrebno, da bi bila le”, tveganje ipd. lastnica delnic, ki dajejo pravice glasovanja (voting shares). Pomožne finančne dejavnosti so dejavnosti, ki so v Družba C je lahko podružnica druge družbe B, v kateri ima tesni povezavi s finančnim posredništvom, same pa niso tretja družba A v lasti večino glasovanih delnic (voting sha- finančno posredništvo (glej 2.39). res). (2.33) V teku finančnega posredovanja se sredstva Reče se, da je družba C podružnica družbe B tedaj, ko prelivajo od strank s presežkom na eni strani k strankam s bodisi družba B nadzira več kot polovico glasovalne moči primanjkljajem sredstev na drugi. Finančni posrednik ne delničarjev v družbi C bodisi je družba B delničar v C s deluje enostavno le kot zastopnik teh drugih institucionalnih pravico imenovanja ali zamenjave večine direktorjev v C. enot, temveč nastopa s tveganjem - pridobiva finančna sred- (2.27) Sektor nefinančne družbe se deli v tri podsek- stva in prevzema obveznosti na svoj lasten račun. torje: (2.34) V procesu finančnega posredovanja se lahko (a) javne nefinančne družbe (public non-financial cor- pojavljajo vse kategorije obveznosti, razen drugih finančnih porations - S.11001) obveznosti (other accounts payable - AF.7) (b) domače zasebne nefinančne družbe (national priva- Finančna sredstva, ki so vključena v procesu finančne- te non-financial corporations - S.11002) ga posredovanja, se lahko razvrščajo v katero koli kategori- (c) nefinančne družbe pod tujim nadzorom (foreign con- jo, razen v kategorijo zavarovalniške tehnične rezerve (AF.6), trolled non-financial corporations - S.11003). lahko pa tudi v druge finančne obveznosti (other accounts Podsektor: Javne nefinančne družbe (S.11001) receivable - factoring). Finančni posredniki pa lahko tudi (2.28) Definicija: investirajo svoja sredstva v nefinančna sredstva, vključno z Podsektor javne nefinančne družbe sestoji iz vseh nefi- nepremičninami. Kakor koli že, da bi družbo obravnavali kot nančnih družb in nepravih družb, ki jih nadzirajo (glej 2.26) finančnega posrednika, mora prevzemati tudi obveznosti na državne enote. trgu in transformirati sredstva. Družbe, ki poslujejo z nepre- (2.29) Javne neprave družbe so neprave družbe, ki jih mičninami (real estate corporations - NACE rev.1 division neposredno nadzirajo državne enote. 70), torej niso finančni posredniki. Podsektor: Domače zasebne nefinančne družbe (2.35) Glavna funkcija zavarovalnic in pokojninskih skla- (S.11002) dov je združevanje tveganj (pooling of risks). Glavne obvez- (2.30) Definicija: nosti teh enot so zavarovalniške tehnične rezerve (AF.6). Podsektor domače zasebne nefinančne družbe sestoji Nasprotna postavka (counterparts) tem rezervam so naložbe iz vseh nefinančnih družb in nepravih družb, ki jih ne nadzi- zavarovalnic in pokojninskih skladov, ki tako torej delujejo rajo država ali nerezidenčne institucionalne enote. V ta pod- kot finančni posredniki. sektor sodijo vse neprofitne enote, ki so vključene v sektor (2.36) Vzajemni skladi prevzemajo obveznosti v glav- nefinančnih družb (glej 2.23.d). V ta podsektor so vključena tista podjetja z neposredno nem s prodajo delnic (AF.52). Pridobljena sredstva transfor- tujo naložbo (corporate and quasi-corporate direct foreign mirajo s pridobivanjem finančnih sredstev in/ali nepremič- investment enterprises - glej 4.65), ki se jih ne razvršča v nin. Vzajemni skladi se torej uvrščajo med finančne posred- podsektor nefinančne družbe pod tujim nadzorom nike. Tako kot pri drugih družbah se tudi pri vzajemnih (S.11003). skladih vsaka sprememba v vrednosti sredstev in obveznosti Podsektor : Nefinančne družbe pod tujim nadzorom razen lastnih delnic odraža v njihovem lastnem kapitalu (their (S.11003) own funds) (glej 7.05). Ker je velikost lastnih sredstev vza- (2.31) Definicija: Podsektor nefinančne družbe pod tujim nadzorom se- stoji iz vseh nefinančnih družb in nepravih družb, ki jih nadzi- 8 Po dogovoru sektor S.12 vključuje holdinške družbe, ki le nadzira- jo in usmerjajo skupino podružnic, ki so v glavnem dejavne v finančnem rajo (glej 2.26) nerezidenčne institucionalne enote. posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih (glej 2.43), in nepro- Ta podsektor obsega: fitne enote - neodvisne pravne osebe, ki izvajajo storitve v korist finančnih (a) vse podružnice nerezidenčnih družb; družb (glej 2.44). Stran 4066 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije jemnega sklada običajno enaka vrednosti njegovih delnic, nančne ustanove ali v podsektor zavarovalnice in pokojnin- se bo vsaka sprememba v vrednosti sredstev in obveznosti ski skladi), vendar se šteje, da so neodvisne v odločanju in v vzajemnega sklada odrazila v tržni vrednosti teh delnic. upravljanju neodvisne od lastnikov; v gospodarskem in fi- Vzajemni skladi, ki investirajo samo v nepremičnine, so nančnem vedenju so podobne finančnim družbam; obrav- tudi finančni posredniki. navajo se torej kot posebne institucionalne enote; primeri za (2.37) Finančno posredništvo je v splošnem omejeno to so podružnice (branches) nerezidenčnih finančnih družb; na finančne transakcije na trgu. Z drugimi besedami, v pri- 2. druge neinkorporirane enote, ki so v glavnem dejav- dobivanje sredstev in prevzemanje obveznosti mora biti vklju- ne v finančnem posredništvu, niso pa podvržene regulaciji čena splošna javnost ali pa specificirana javnost, vendar le in nadzoru, se smatrajo za finančne neprave družbe, le če razmeroma velike podskupine. Kadar je dejavnost omejena izpolnjujejo pogoje, na podlagi katerih se enoto prišteva k na majhne skupine oseb ali družin, v splošnem ne gre za nepravim družbam (glej 2.13.f); finančno posredništvo. Še zlasti pa za finančno posredniš- 3. neinkorporirane enote, ki so v glavnem dejavne v tvo ne gre v primeru institucionalnih enot, ki skupinam pod- pomožnih finančnih dejavnostih, veljajo za finančne neprave jetij (company groups) opravljajo zakladniške storitve (trea- družbe le, če izpolnjujejo pogoje, na podlagi katerih se sury services). Take institucionalne enote se razvrščajo po enoto prišteva k nepravim družbam (glej 2.13.f). sektorjih, upoštevaje najpomembnejšo funkcijo, ki jo skupi- (2.41) Sektor finančne družbe se deli na pet podsek- na podjetij opravlja znotraj gospodarskega ozemlja. Vendar, torjev: kadar je institucionalna enota, ki zagotavlja zakladniške sto- (a) centralna banka (S.121) ritve, podvržena finančnemu nadzoru, se po dogovoru raz- (b) druge denarne finančne ustanove (S.122) vršča v sektor finančnih družb. (c) drugi finančni posredniki, razen zavarovalnic in po- (2.38) Lahko obstajajo izjeme, za katere ne velja pravi- kojninskih skladov (S.123) lo omejevanja finančnega posredništva na finančne transak- (d) enote, ki opravljajo pomožne finančne dejavnosti cije na trgu. Primeri so komunalne (municipal) kreditne ban- (financial auxiliaries - S.124) ke in hranilnice, ki so močno oprte na poslovanje z lokalno (e) zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125). javnostjo (municipality), ali družbe za finančni lizing, ki so v Podsektor druge denarne finančne ustanove je enak pridobivanju sredstev ali v naložbah močno odvisne od sku- podsektorju druge depozitarne družbe (other depository cor- pine ustanoviteljskih podjetij (parent group of companies). porations), kakor je definiran v SNA 1993 (4.88 - 4.94). Vendar pa lahko take družbe uvrščamo med finančne po- Medtem ko je mišljeno, da bi definicija podsektorja druge srednike le, če se posojanje ali sprejemanje prihrankov finančne denarne ustanove (glej 2.48) zajemala tiste finanč- izvaja neodvisno od lokalne javnosti oziroma od ustanovitelj- ne posrednike, preko katerih se denarna politika centralne ske skupine. banke prenaša na druge subjekte v gospodarstvu, je pod- (2.39) Pomožne finančne dejavnosti sestoje iz pomož- sektor druge depozitarne družbe v SNA 1993 definiran s nih dejavnosti v izvajanju transakcij s finančnimi sredstvi in sklicevanjem na denarna sredstva v širšem smislu (measu- obveznostmi ali v transformiranju ali “repakiranju” sredstev. res of broad money). Podsektorja S.121 in S.122 skupaj se Pomožne finančne družbe (financial auxiliaries) se ne ujemata s skupino denarne finančne ustanove za statistične spuščajo v tveganja s pridobivanjem sredstev ali prevzema- namene, kot jo definira EMI (glej 2.49). njem obveznosti, temveč samo pospešujejo finančno po- (2.42) Razen podsektorja S.121 se lahko vsak pod- sredništvo. sektor deli na: (2.40) V sektor finančne družbe (S.12) so vključene (a) javne finančne družbe; naslednje institucionalne enote: (b) domače zasebne finančne družbe; (a) zasebne in javne družbe, ki so v glavnem dejavne (c) finančne družbe pod tujim nadzorom. (principally engaged) v finančnem posredništvu in/ali v po- Merila za to delitev so enaka kot za nefinančne družbe možnih finančnih dejavnostih; (glej 2.26-2.31). (b) zadruge (co-operatives) in družbe (partnerships), po (2.43) Holdinške družbe, ki le nadzirajo in vodijo skupi- zakonu neodvisne pravne osebe, ki so v glavnem dejavne v no podružnic, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- ništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih, se uvrščajo v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejav- podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnic in nostih; pokojninskih skladov (S.123).9 Holdinške družbe, ki pa so (c) javna podjetja, ki so na podlagi posebne zakonoda- same finančne družbe, se po podsektorjih razvrščajo glede je neodvisne pravne osebe in so v glavnem dejavne v finanč- na glavni tip finančne dejavnosti. nem posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih; (2.44) Neprofitne enote - neodvisne pravne osebe, ki (d) neprofitne enote - neodvisne pravne osebe, ki so v zagotavljajo storitve finančnim družbam, niso pa dejavne v glavnem dejavne v finančnem posredništvu in/ali v pomož- finančnem posredništvu ali v pomožnih finančnih dejavno- nih finančnih dejavnostih ali ki zagotavljajo storitve finančnim stih, se razvrščajo v podsektor družb, ki opravljajo pomožne družbam; finančne dejavnosti (financial auxiliaries - S.124). (e) holdinške družbe (glej 2.14), če je skupina podruž- Podsektor: centralna banka (S.121) nic znotraj gospodarskega ozemlja države v celoti v glavnem Definicija (2.45): dejavna v finančnem posredništvu in/ali v pomožnih finanč- Podsektor centralna banka sestoji iz vseh tistih finanč- nih dejavnostih; nih družb in nepravih družb, katerih glavna funkcija je daja- (f) neinkorporirani vzajemni skladi (unincorporated mu- nje denarja v obtok, vzdrževanje notranje in zunanje vredno- tual funds), ki sestoje iz investicijskih portfeljev v lasti skupi- sti valute in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv ne udeležencev, in ki jih v splošnem upravljajo druge finanč- države. ne družbe; ti skladi so po dogovoru institucionalne enote, ločene od finančnih družb, ki jih upravljajo; (g) finančne neprave družbe: 9 Razvrščanje holdinških družb znotraj sektorja finančne družbe 1. neinkorporirane enote, ki so v glavnem dejavne v odstopa od tistega po SNA 1993 (4.100), in sicer zaradi cilja vzdrževanja finančnem posredništvu in so podvržene regulaciji in nadzo- konsistentnosti z denarnimi finančnimi ustanovami za statistične namene, ru (večinoma se razvrščajo v podsektor druge denarne fi- kot jih je definiral EMI, in z uradno statistiko zavarovalnic. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4067

(2.46) Naslednji finančni posredniki se razvrščajo v (c) komunalne kreditne ustanove. podsektor S.121: (2.52) Podsektor S.122 ne vključuje: (a) državna centralna banka - tudi kadar je del Evrop- (a) holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo grupa- skega sistema centralnih bank; cije, sestavljene pretežno iz drugih denarnih finančnih usta- (b) centralne denarne agencije javnega izvora (of es- nov, same pa niso druge finančne institucije; te se razvršča- sentially public origin) (npr. agencije, ki upravljajo z devizami jo v podsektor S.123 (glej 2.43); ali izdajajo denar), ki vzdržujejo popoln komplet računov in v (b) neprofitnih enot - po zakonodaji neodvisnih pravnih odnosu na državne enote uživajo neodvisnost odločanja. Te oseb, ki zagotavljajo storitve drugim denarnim finančnim dejavnosti se večinoma izvajajo v enotah centralne države ali ustanovam, a se ne udejstvujejo v finančnem posredništvu; znotraj centralne banke in v teh dveh primerih ločene institu- te se razvrščajo v podsektor S.124 (glej 2.44). cionalne enote ne obstajajo. Podsektor: Drugi finančni posredniki, razen zavaroval- (2.47) Podsektor S.121 razen centralne banke ne vklju- nic in pokojninskih skladov (S.123) čuje agencij ali teles, ki uravnavajo ali nadzirajo finančne (2.53) Definicija: družbe ali finančne trge. Take enote so razvrščene v pod- Podsektor drugi finančni posredniki, razen zavaroval- sektor S.124 (glej 2.58.g).10 nic in pokojninskih skladov (S.123) sestoji iz tistih finančnih Podsektor: druge denarne finančne ustanove (S.122) družb in nepravih družb, ki se v glavnem udejstvujejo v finančnem posredništvu, tako da prevzemajo obveznosti v Definicija (2.48): oblikah, ki niso valute, depoziti in/ali zaprti nadomestki za Podsektor druge denarne finančne ustanove (S.122) depozite institucionalnih enot, ki niso finančne ustanove ali sestoji iz vseh finančnih družb in nepravih družb, razen tistih, zavarovalne tehnične rezerve. ki se razvrščajo v podsektor centralna banka in ki se pr- (2.54) Podsektor S.123 vključuje različne tipe finanč- venstveno udejstvujejo v finančnem posredništvu in ki poslu- nih posrednikov, posebno tiste, ki se prvenstveno udejstvu- jejo tako, da sprejemajo depozite in/ali zaprte substitute za jejo v dolgoročnem financiranju. V večini primerov ta prevla- depozite od institucionalnih enot, ki niso denarne finančne dujoči rok zapadlosti daje osnovo za razmejevanje od pod- ustanove, in da za račun teh enot dajejo posojila in/ali sektorja druge denarne finančne ustanove. Razmejevanje investirajo v obveznice. od sektorja zavarovalnice in pokojninski skladi pa se lahko (2.49) Denarne finančne ustanove (MFI - monetary določi na osnovi neobstoja obveznosti v obliki zavarovalnih financial institutions) zajemajo podsektor centralna banka tehničnih rezerv. (S.121) in podsektor druge denarne finančne ustanove (2.55) V podsektor S.123 se bodo razvrščale še pose- (S.122) in sovpadajo z denarnimi finančnimi ustanovami za bej naslednje finančne družbe in neprave družbe, pod po- statistične namene, kot jih je definiral EMI (glej 2.41). gojem da niso denarne finančne ustanove: (2.50) Denarne finančne ustanove ne moremo prepro- (a) družbe, ki se udejstvujejo v finančnem lizingu; sto označiti kot banke, saj je mogoče, da so med temi (b) družbe, ki so dejavne v nakupih na odplačilo (hire ustanovami finančne družbe, ki jih ne moremo imeti za ban- purchase) ter v opravljanju osebnih ali poslovnih financ; ke, in take, ki se v nekaterih državah ne smejo imenovati (c) družbe, ki se udejstvujejo v trgovanju s terjatvami banke. Po drugi strani pa obstajajo tudi finančne družbe, ki (factoring); se imajo za banke, pa ne bodo nujno spadale med denarne (d) osebe, ki na lasten račun posredujejo pri obvezni- finančne ustanove. V splošnem se bodo v podsektor S.122 cah in derivatih (security and derivative dealers); razvrščali naslednji finančni posredniki: (e) specializirane finančne družbe, kot npr. družbe za (a) komercialne banke, “univerzalne” banke in “vsena- rizične in razvojne naložbe (venture and development capital menske” banke; companies); (b) hranilnice (vključno zaupniške hranilnice ter hranil- (f) finančne prenosne družbe (financial vehicle corpo- na in posojilna združenja); rations), ki se ustanovijo, da bi bile imetnice jamstvenih (c) poštne žiro ustanove, poštne banke, žiro banke; sredstev (securitized assets); (d) kmečke kreditne banke, kmetijske kreditne banke; (g) finančni posredniki, ki prejemajo depozite in/ali (e) zadružne kreditne banke, kreditne zveze; zaprte nadomestke za depozite le od denarnih finančnih (f) specializirane banke (npr. trgovinske banke, emisij- ustanov; ske hiše, zasebne banke). (h) holdinške družbe, ki le nadzorujejo in usmerjajo (2.51) Spodaj naštete finančne posrednike lahko tudi skupino podružnic, ki so v glavnem dejavne v finančnem razvrstimo v podsektor S.122, če bodo opravljali posle pre- posredništvu in/ali v pomožnih finančnih dejavnostih, same pa niso finančne družbe (glej 2.43). jemanja povračljivih sredstev od javnosti bodisi v obliki de- (2.56) Podsektor S.123 ne vključuje neprofitnih enot - pozitov ali v drugih oblikah, npr. v obliki neprekinjenega po zakonodaji neodvisnih pravnih oseb, ki zagotavljajo stori- izdajanja obveznic in drugih primerljivih vrednostnih papir- tve finančnim posrednikom, razen zavarovalnic in pokojnin- jev. V nasprotnih primerih je treba spodaj naštete finančne skih skladov, same pa se ne ukvarjajo s finančnim posred- posrednike razvrstiti v podsektor S.123: ništvom. Te se uvrščajo v podsektor S.124 (glej 2.44). (a) družbe, ki dajejo hipotečna posojila (vključno grad- Podsektor: Družbe, ki opravljajo pomožne finančne bena podjetja, hipotekarne banke ali hipotekarne kreditne dejavnosti (financial auxiliaries - S.124) ustanove); (2.57) Definicija: (b) vzajemni skladi (investicijski trusti in druge kolektiv- Podsektor družbe, ki opravljajo pomožne finančne de- ne investicijske sheme, npr. podjetja za kolektivne naložbe v javnosti (S.124) sestoji iz finančnih družb in nepravih družb, prenosljive obveznice (undertakings for collective investment ki so v glavnem dejavne v pomožnih finančnih dejavnostih, in transferable securities - UCITS); torej v takih dejavnostih, ki so v tesni povezavi s finančnim posredništvom, vendar ne sodijo med dejavnosti finančnega posredništva (glej 2.39). 10 To je odstopanje od določb 4.86 in 4.101 SNA zaradi zagotovitve usklajenosti z denarnimi finančnimi ustanovami za statistične namene, kot (2.58) V podsektor S.124 se bodo uvrščale zlasti na- jih definira EMI. slednje finančne družbe in neprave družbe: Stran 4068 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

(a) zavarovalniški posredniki, upravljalci pri reševanju in (2.65) V dejavnosti družb za življenjsko in neživljenjsko havarijah (salvage and average administrators), zavaroval- zavarovanje so lahko vključena tveganja v zvezi s posamez- niški in pokojninski svetovalci itd.; niki ali skupinami. Možno pa je tudi, da nekatere zavarovalni- (b) posredniki pri posojilih in vrednostnih papirjih, sve- ce omejujejo svojo dejavnost le na skupinske pogodbe. tovalci pri investicijah itd.; Takim družbam je dovoljeno zavarovati vsako skupino. (c) flotacijske družbe, ki organizirajo izdajo vrednostnih (2.66) Pokojninske sklade lahko opredelimo kot usta- papirjev; nove, ki zavarujejo skupinska tveganja, ki so v zvezi s social- (d) družbe, katerih glavna dejavnost je jamčenje z indo- nimi nevarnostmi in potrebami (glej 4.84) zavarovanih ljudi. samenti za menice in podobne instrumente; Tipične skupine udeležencev v takih zavarovalnih policah so (e) družbe, ki razvrščajo derivativne instrumente in in- zaposleni v enem podjetju ali v skupini podjetij, zaposleni v strumente za zavarovanje pred izgubo, kot so npr. swapi, branži ali panogi in osebe z enakim poklicem. Podpore, predkupne pravice in instrumenti terminskih poslov (izključ- vključene v zavarovalno pogodbo, so lahko plačilo, ki se po no izdajanje teh instrumentov); smrti zavarovane osebe izplača vdovi (vdovcu) ali otrokom (f) družbe, ki zagotavljajo infrastrukturo za finančne (v glavnem v primeru smrti zavarovanca med opravljanjem trge; poklica - death in service), podpore, ki se izplačujejo po (g) centralni organi nadzora finančnih posrednikov in upokojitvi, in podpore, ki se izplačujejo po nastopu invalid- finančnih trgov, kadar so posebne institucionalne enote; nosti. (h) upravljalci pokojninskih skladov, vzajemnih skladov itd.; (2.67) V nekaterih državah lahko vse te vrste tveganj (i) družbe, ki vzdržujejo borze vrednostnih papirjev in enako zavarujejo zavarovalnice ali pokojninski skladi. V ne- zavarovalniške borze; katerih drugih državah pa se lahko nekatere skupine tveganj (j) neprofitne enote - neodvisne pravne osebe, ki zago- zavarujejo samo v družbah za življenjsko zavarovanje (life tavljajo storitve finančnim družbam, a niso dejavne v finanč- insurance corporations). Za razliko od družb za življenjsko nem posredništvu ali v pomožnih finančnih dejavnostih (glej zavarovanje so pokojninski skladi (z zakonom) omejeni na 2.44). specifične skupine zaposlenih in samozaposlenih. (2.59) Podsektor S.124 ne vključuje holdinških družb, Država (S.13) ki le nadzirajo in usmerjajo skupino podružnic, ki so v glav- Definicija (2.68): nem dejavne v pomožnih finančnih dejavnostih, same pa Sektor država (general government) vključuje vse insti- niso družbe, ki opravljajo pomožne finančne dejavnosti. Ta- tucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci (glej 3.26), ke holdinške družbe se uvrščajo v podsektor S.123 (glej katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni 2.43). porabi in se v glavnem financira z obveznimi plačili enot, ki Podsektor: zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) pripadajo drugim sektorjem, in/ali so institucionalne enote, Definicija (2.60): ki so v glavnem dejavne v redistribuciji nacionalnega dohod- Podsektor zavarovalnice in pokojninski skladi (S.125) ka in bogastva. sestoji iz finančnih družb in kvazi- družb, ki so dejavne v (2.69) V sektor S.13 so vključene naslednje institucio- glavnem v finančnem posredništvu kot posledici združeva- nalne enote: nja tveganj (pooling risks) (glej 2.35). (a) državna telesa (izključno javna podjetja, ki so usta- (2.61) Administrirane zavarovalne pogodbe (admini- novljena kot javne družbe ali ki so po posebni zakonodaji stred insurance contracts) so lahko v zvezi s posamezniki neodvisne pravne osebe ali neprave družbe, kadar so le-te in/ali skupinami, pri čemer njihova udeležba v teh pogod- razvrščene v sektorja nefinančne ali finančne družbe), ki bah je ali pa ni posledica splošne obveznosti, ki jo naloži upravljajo in financirajo skupino dejavnosti, ki zagotavljajo v država. Še več, pogodbe o socialnem zavarovanju (glej glavnem netržno blago in storitve v korist skupnosti (commu- 4.83-4.91) so včasih pomemben del administriranih po- nity)11; godb. (b) neprofitne enote, ki so neodvisna pravna telesa in (2.62) Podsektor S.125 zajema tako družbe za obvez- so drugi netržni proizvajalci ter jih nadzira in v glavnem no zavarovanje (captive insurance corporations) kot tudi po- financira država; zavarovalnice. (c) avtonomni pokojninski skladi, če sta izpolnjeni zah- (2.63) Podsektor S.125 ne zajema: tevi iz točke 2.74. (a) institucionalnih enot, ki ne izpolnjujejo vseh treh (2.70) Sektor država sestoji iz štirih podsektorjev: kriterijev, ki so našteti v 2.74; te se uvrščajo v podsektor (a) enote centralne države (central government) (S.1311) S.1314; (b) enote republiške države (state government) (S.1312) (b) holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupi- (c) državne enote lokalne ravni (local government) no, ki jo pretežno sestavljajo zavarovalnice in pokojninski skladi, niso pa same zavarovalnice ali pokojninski skladi; te (S.1313) se uvrščajo v podsektor S.123 (glej 2.43); (d) skladi socialnega zavarovanja (social security funds) (c) neprofitnih enot - neodvisnih pravnih oseb, ki zago- (S.1314). tavljajo storitve zavarovalnicam in pokojninskim skladom, Podsektor: enote centralne države (S.1311) niso pa dejavne v finančnem posredništvu; uvrščajo se v (2.71) Definicija: podsektor S.124 (glej 2.44). Podsektor enote centralne države vključuje vse držav- (2.64) Podsektor zavarovalnice in pokojninski skladi se ne upravne oddelke (administrative departments of the Sta- lahko dalje deli na: te) in druge centralne agencije, katerih pristojnosti veljajo na (a) zavarovalnice in; celotnem gospodarskem ozemlju države, razen skladov so- (b) (avtonomne) pokojninske sklade. cialnega zavarovanja. Avtonomni pokojninski skladi so tisti pokojninski skla- di, ki so neodvisni v odločanju in vzdržujejo popoln komplet 11 Po dogovoru se organizacije za tržno reguliranje, ki so izključno ali pretežno zgolj razporejevalke subvencij, razvrščajo v S.13, podsektor računov. Torej so institucionalne enote. Neavtonomni po- centralna država S.1311. Tiste organizacije, ki se izključno ali pretežno kojninski skladi niso institucionalne enote, pač pa le del udejstvujejo v nakupovanju, posedovanju in prodaji kmetijskih ali prehram- institucionalne enote, ki jih ustanovi. benih proizvodov, pa so razvrščene v S.11 (glej 2.21, opomba (6)). Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4069

V podsektor S.1311 so vključene tiste neprofitne eno- no ljudi se obravnava kot eno institucionalno enoto, torej kot te, ki jih nadzoruje država in katerih pristojnosti veljajo na eno gospodinjstvo; celotnem gospodarskem ozemlju države. (c) posamezniki ali skupine posameznikov, katerih glav- Podsektor: enote republiške države (S.1312) na funkcija je poraba in ki proizvajajo blago in nefinančne (2.72) Definicija: storitve izključno za lastno končno porabo; le dve kategoriji Podsektor enote republiške države sestoji iz državnih storitev, ki se proizvajata za lastno končno porabo, sta vklju- enot, ki so ločene institucionalne enote, ki uresničujejo čeni v sistem: dajanje lastnega bivališča v najem in domače nekatere od funkcij države na ravni, ki je pod centralno storitve (domestic services), za kar se osebam, ki jih izvaja- državo in nad ravnijo državnih institucionalnih enot na lokalni jo, plača; ravni, razen v zvezi z upravljanjem skladov socialnega zava- (d) posamezna lastništva in partnerstvo (sole proprie- rovanja. torships and partnerships) brez neodvisnega pravnega sta- V podsektor S.1312 so vključene tiste neprofitne eno- tusa, ki so tržni proizvajalci - razen tistih, ki so obravnavani te, ki jih nadzirajo enote republiške države in katerih pristoj- kot neprave družbe. nosti so omejene na gospodarska ozemlja republik. (e) neprofitne ustanove, ki oskrbujejo gospodinjstva in Podsektor: državne enote lokalne ravni (S.1313) nimajo neodvisnega pravnega statusa ali ga imajo, vendar (2.73) Definicija: so manj pomembne (glej 2.88). V podsektor državne enote lokalne ravni so vključeni (2.77) Sektor gospodinjstev se deli na šest podsek- tisti tipi enot javne uprave, katerih pristojnosti veljajo le na torjev: lokalnem delu gospodarskega ozemlja, razen lokalnih agen- (a) delodajalci (vključno samozaposleni) (S.141+S.142) cij skladov socialnega zavarovanja. (b) delojemalci (S.143) V podsektor S.1313 so vključene tiste neprofitne eno- (c) prejemniki dohodkov od imetja (S.1441) te, ki jih nadzirajo državne enote lokalne ravni in katerih (d) prejemniki pokojnin (S.1442) pristojnosti so omejene na gospodarska ozemlja teh enot. (e) prejemniki drugih transferjev (S.1443) Podsektor: skladi socialnega zavarovanja (S.1314) (f) drugi (S.145) (2.74) Definicija: (2.78) Gospodinjstva se razporejajo po podsektorjih Podsektor skladi socialnega zavarovanja vključuje vse glede na najpomembnejšo vrsto dohodka (npr. dohodki na centralne, državne in lokalne enote, katerih glavna dejav- osnovi zaposlovanja, dohodki na osnovi opravljanja dela nost je zagotavljanje socialne podpore (social benefits) in ki itd.) gospodinjstva kot celote. Če eno gospodinjstvo preje- izpolnjujejo oba naslednja kriterija: ma več kot en dohodek iste vrste, se v razvrstitvi gospo- (a) določene skupine prebivalstva so na osnovi zako- dinjstva upošteva celoten dohodek te vrste. na ali predpisa dolžne sodelovati v shemi ali plačevati pris- Podsektor: Delodajalci (vključno s samozaposlenimi) pevke; (S.141+S.142) (2.79) Definicija: (b) država je odgovorna za upravljanje ustanove v po- Podsektor delodajalci (vključno s samozaposlenimi) se- gledu poravnavanja ali potrjevanja prispevkov in podpor stoji iz skupine gospodinjstev, katerih najpomembnejši viri neodvisno od njene vloge nadzornega telesa ali delodajalca dohodkov celotnega gospodinjstva so (raznovrstni) dohodki (glej 4.89). (B3), ki jih dobiva lastnik gospodinjskega neinkorporiranega Običajno ni neposredne povezave med vrednostjo pris- podjetja od svoje dejavnosti proizvodnje tržnega blaga in pevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpo- storitev, v zvezi s katero zaposluje in plačuje še druge delav- stavljen. ce ali pa ne, četudi ta vir ne presega vedno polovice celot- Gospodinjstva (S.14) nega dohodka gospodinjstva. (2.75) Definicija: Podsektor: Delojemalci (S.143) Sektor gospodinjstva (S.14) zajema posameznike ali (2.80) Definicija: skupine posameznikov, ki so potrošniki ali pa tudi podjetni- Podsektor zaposleni sestoji iz skupine gospodinjstev, ki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne stori- katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo v ce- tve (tržni proizvajalci), s tem da v drugem primeru ne gre za loti so nadomestila za opravljeno delo (D1 - compensation dejavnosti ločenih tvorb, ki se obravnavajo kot neprave druž- of employees). be. Ta sektor zajema tudi posameznike ali skupine posa- Podsektor: Prejemniki dohodkov od imetja (S.1441) meznikov, ki proizvajajo blago in nefinančne storitve izključ- (2.81) Definicija: no za lastno končno uporabo (glej 3.20, 3.25 in 3.30). Podsektor prejemniki dohodkov od imetja sestoji iz Gospodinjstva kot porabnike lahko definiramo kot majh- skupin gospodinjstev, katerih dohodek od imetja (D4 - pro- ne skupine oseb, ki so skupaj nastanjene, svoje dohodke in perty income) je najpomembnejši vir dohodka gospodinjstva imetje deloma ali v celoti združujejo in določene vrste blaga kot celote. in storitev porabljajo kolektivno. Doda se lahko kriterij obsto- Podsektor: Prejemniki pokojnin (S.1442) ja družinskih ali čustvenih vezi. (2.82) Definicija: Sredstva (resources) teh enot v glavnem izvirajo iz pla- Podsektor prejemniki pokojnin sestoji iz skupin gospo- čil za opravljeno delo, iz dohodkov od imetja, iz transferjev iz dinjstev, katerih glavni vir dohodkov za gospodinjstvo v celo- drugih sektorjev ali iz prejemkov od prodaje (disposal of) ti so pokojnine. tržnih proizvodov ali iz proizvodnje za lastno končno porabo. Upokojenska gospodinjstva (pension households) so (2.76) V sektor gospodinjstva so vključeni: gospodinjstva, katerih najpomembnejši dohodki so pokojni- (a) posamezniki ali skupine posameznikov, katerih glav- ne (retirement pensions) ali drugi redni dohodki, vključno s na funkcija je poraba; pokojninami na osnovi dela pri prejšnjih delodajalcih. (b) osebe, ki stalno žive v ustanovah, ki imajo v delova- Podsektor: Prejemniki drugih transferjev (S.1443) nju in v odločanju o gospodarskih zadevah le malo samo- (2.83) Definicija: stojnosti ali le-te sploh nimajo (npr. člani verskih redov, ki Podsektor prejemniki drugih transferjev sestoji iz skupi- žive v samostanih; pacienti, daljši čas nastanjeni v bolnišni- ne gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodkov gos- cah; zaporniki, ki preživljajo daljše zaporne kazni; starejše podinjstva kot celote so drugi tekoči transferji (other current osebe, ki stalno žive v domovih za upokojence); tako skupi- transfers). Stran 4070 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Drugi tekoči transferji so vsi tekoči transferji razen do- rezidenčnimi institucionalnimi enotami ali imajo druge eko- hodkov od imetja (property income), pokojnin in dohodkov nomske povezave z rezidenčnimi enotami. Računi tujine oseb, ki stalno žive v ustanovah (people living permanently zagotavljajo celoten pregled nad ekonomskimi povezavami in institutions). med gospodarstvom države in tujino. Podsektor: Ostali (S.145) (2.90) Tujina ni sektor, za katerega bi vzdrževali popoln (2.84) Definicija: komplet računov, čeprav je pogosto primerno tujino obrav- Podsektor ostali sestavljajo osebe, ki stalno žive v usta- navati tako, kot da bi bila sektor. Sektorje dobimo z dezagre- novah. giranjem celotnega gospodarstva v bolj homogene skupine Osebe, ki stalno žive v ustanovah, se razvrščajo v po- rezidenčnih institucionalnih enot, ki so si podobne v pogle- seben sektor, ker na osnovi merila najpomembnejšega do- du ekonomskega vedenja (economic behaviour), ciljev in hodka ni pomembnejšega uvrščanja teh oseb v enega od funkcij. Kar zadeva sektor tujine, ni tako: v njem se evidenti- prej navedenih podsektorjev. rajo transakcije in drugi tokovi nefinančnih in finančnih družb, (2.85) Če za namene sektoriranja nimamo na voljo neprofitnih enot, gospodinjstev in države z nerezidenčnimi glavnega vira dohodka gospodinjstva, se kot druga najboljša institucionalnimi enotami in druge ekonomske relacije med karakteristika za klasifikacijske namene uporabi dohodek rezidenti in nerezidenti, npr. terjatve rezidentov do nerezi- referenčne osebe (reference person). Referenčna oseba dentov. (2.91) Opozoriti je treba, da pravilo, po katerem so v gospodinjstva je običajno oseba z najvišjim dohodkom. Če račune tujine (accounts for the rest of the world) vključene le nam ta podatek ni na voljo, se za sektorizacijo gospodinjstev transakcije med rezidenčnimi institucionalnimi enotami in uporabi podatek o dohodku osebe, ki trdi, da je referenčna nerezidenčnimi enotami, ne velja v vseh primerih. Izjeme so oseba. naslednje: (2.86) Za namene različnih vrst analiz ali koncipiranja (a) transportne storitve, ki jih opravijo rezidenčne enote politike so lahko primerna in potrebna tudi druga merila, v zvezi z uvozom blaga, se izkažejo v računih tujine kot uvoz npr. razvrstitev gospodinjstev kot podjetnikov po dejavno- f.o.b., čeprav so te storitve opravile rezidenčne enote (glej stih: kmetijska gospodinjstva, nekmetijska gospodinjstva (in- 3.144); dustrija, storitve). (b) transakcije s tujimi sredstvi (foreign assets) med Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom (NPISG) rezidenti, ki pripadajo različnim sektorjem, se izkazujejo v (S.15) podrobno razčlenjenih finančnih računih za tujino; transak- (2.87) Definicija: cije s temi sredstvi sicer ne vplivajo na položaj države (celote Sektor nepridobitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom rezidentov) v odnosu do sektorja tujine, vendar pa učinkuje- (non-profit institutions serving households), sestoji iz nepro- jo na finančna razmerja posameznih sektorjev s tujino; fitnih enot, ki so posebne pravne osebe, ki oskrbujejo gos- (c) transakcije z obveznostmi države med nerezidenti, podinjstva in so zasebni drugi netržni proizvajalci (glej 3.32). ki pripadajo različnim zemljepisnim področjem, se izkazuje- Glavni viri sredstev teh enot so poleg občasnih drugih pri- jo v okviru računov tujine; čeprav te transakcije ne vplivajo hodkov neposredni ali posredni prostovoljni prispevki v de- na celoto obveznosti države do tujine, pa vplivajo na razpo- narju ali v naravi s strani gospodinjstev, ki se nasproti tem rejenost teh obveznosti med njene dele. enotam pojavljajo kot porabniki, plačila države12 in dohodki (2.92) Sektor tujine (S.2) se členi na: od imetja. (a) Evropsko unijo (S.21) (2.88) Če te enote niso zelo pomembne, jih v ta sektor 1. države članice Evropske unije (S.211) ne vključimo, pač pa njihove transakcije obravnavamo sku- 2. ustanove Evropske unije (S.212) paj s transakcijami gospodinjstev (S.14). (b) tretje države in mednarodne organizacije (S.22) V sektor neprofitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom Sektorska klasifikacija standardnih pravniških tipov pro- so vključene naslednje glavne vrste takih enot, ki gospo- izvajalnih enot dinjstvom zagotavljajo netržno blago in storitve: (2.93) V naslednji preglednici (tabela 2.3-2.4) in v (a) sindikati, stanovska in poklicna združenja (profes- točkah 2.94-2.101 so prikazana načela, po katerih so pro- sional and learned societies), združenja potrošnikov, politič- izvajalne enote razvrščene v sektorje, upoštevaje standard- ne stranke, cerkvene in verske skupnosti (vključno s tistimi, no izrazoslovje, s katerim opisujemo glavne tipe ustanov. ki jih vlada financira, vendar ne nadzira), ter družabni, kultur- (2.94) Zasebne in javne družbe, ki so tržni proizvajalci, ni, rekreacijski in športni klubi; se razvrščajo na naslednji način: (b) dobrodelne ustanove ter organizacije za pomoč (a) tiste, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in ponesrečenim in drugače potrebnim, ki jih s prostovoljnimi nefinančnih storitev, v sektor S.11, nefinančne družbe (glej prispevki v denarju ali v naravi financirajo druge institucional- 2.23.a); ne enote. (b) tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- V sektor S.15 so vključene neprofitne enote, ki zago- ništvu in v pomožnih finančnih dejavnostih, v sektor S.12, tavljajo storitve nerezidenčnim enotam, ne sodijo pa vanj finančne družbe (glej 2.40.a in 2.40.f). osebe, če članstvo v njih daje pravico do vnaprej opredelje- (2.95) Zadruge in družbe, ki so neodvisne pravne ose- nega blaga in storitev. be in so tržni proizvajalci, se razvrščajo tako: Tujina (S.2) (a) tiste, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in Definicija (2.89): nefinančnih storitev: v sektor S.11, nefinančne družbe (glej Tujina (S.2 - the rest of the world) je skupina enot brez 2.23.b) kakšne značilne funkcije ali značilnega vira; sestavljajo jo (b) tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- nerezidenčne enote,13 če so udeležene v transakcijah z ništvu in v pomožnih finančnih dejavnostih: v sektor S.12, finančne družbe (glej 2.40.b) (2.96) Javna podjetja, ki so na podlagi posebne zako- nodaje neodvisne pravne osebe, pa so tržni proizvajalci, se 12 Neprofitne enote, ki jih nadzira in v glavnem financira država, se razvrščajo tako: razvrščajo v sektor država (glej 2.69b). (a) tiste, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in 13 V to skupino enot so vključene ustanove Evropske unije in medna- nefinančnih storitev, v sektor S.11, nefinančne družbe (glej rodne organizacije (glej tudi 2.06). 2.23.c); Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4071

(b) tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- (2.98) Neprofitne enote (zveze, ustanove - associa- ništvu in v pomožnih finančnih dejavnostih, v sektor S.12, tions, foundations), ki so neodvisne pravne osebe, se raz- finančne družbe (glej 2.40.c). vrščajo tako: (2.97) Javna podjetja, ki niso neodvisne pravne osebe (a) tiste, ki so tržni proizvajalci in so v glavnem dejavne in so tržni proizvajalci, se razvrščajo tako: v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev, v sektor S.11, (a) če so neprave družbe (glej 2.13.f): nefinančne družbe (glej 2.23.d); 1. tiste, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in (b) tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- nefinančnih storitev, v sektor S.11, nefinančne družbe (glej ništvu in v pomožnih finančnih dejavnostih, v sektor S.12, 2.23.f); finančne družbe (glej 2.40.d); 2. tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- (c) tiste, ki so netržni proizvajalci: ništvu in v pomožnih finančnih dejavnostih, v sektor S.12, 1. v sektor S.13, država, če so javni proizvajalci, ki jih finančne družbe (glej 2.40.g); nadzira in v glavnem financira država (glej 2.69.b); (b) če niso neprave družbe, v sektor S.13, država, saj 2. v sektor S.15, neprofitni izvajalci storitev gospo- ostajajo sestavni del enot, ki jih nadzirajo (glej 2.69.a). dinjstvom, če so zasebni proizvajalci (glej 2.87).

(2.99) Samostojni posestniki in partnerstva (sole pro- (b) v sektor S.12, finančne družbe, če je pretežni tip prietorships and partnerships), ki niso pravne osebe, so pa dejavnosti skupine družb (tržni proizvajalci) kot celote, ki so tržni proizvajalci, se razvrščajo tako: predmet usmerjanja, finančno posredništvo (glej 2.40.e) (a) če so neprave družbe (glej 2.13.f): (2.101) Tabela 2.3 shematično prikazuje različne pri- 1. tiste, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji blaga in mere, ki so našteti zgoraj. nefinančnih storitev, v sektor S.11, nefinančne družbe (glej 2.23.f); TRANSAKCIJE PROIZVODOV 2. tiste, ki so v glavnem dejavne v finančnem posred- ništvu in v pomožnih finančnih dejavnostih, v sektor S.12, Proizvodnja (output) (P.1) finančne družbe (glej 2.40.g); 3.14 Definicija: Proizvodnjo (output) sestavljajo pro- (b) če niso neprave družbe, se razvrščajo v sektor izvodi, ki so ustvarjeni v obračunskem obdobju. S.14, gospodinjstva (glej 2.75). Zajema naslednje posamezne primere: (2.100) Holdinške družbe (t. j. družbe, ki usmerjajo a) blago in storitve, ki jih ena lokalna enota istovrstne skupino podjetij) se razvrščajo tako: proizvodnje (local kind of activity unit - lokalna KAU) zagotav- (a) v sektor S.11, nefinančne družbe, če je pretežni tip lja drugi lokalni KAU, ki pripada isti institucionalni enoti; dejavnosti skupine družb (tržni proizvajalci) kot celote, ki so b) blago, ki ga proizvaja lokalna KAU in ostane v zalogi predmet usmerjanja, proizvodnja blaga in nefinančnih stori- na koncu obdobja, v katerem je bilo proizvedeno, ne glede tev (glej 2.23.e) na to, kakšna je kasnejša uporaba tega blaga. Stran 4072 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Kakor koli že, blago in storitve, ki se proizvedejo in c) proizvode, uporabljene kot plačilo v naravi (vključno porabijo v istem obračunskem obdobju in znotraj iste lokal- z nadomestilom za opravljeno delo v naravi in mešani doho- ne KAU, se ne identificirajo ločeno. Torej se tako blago in dek v naravi); storitve ne zajema kot del proizvodnje ali vmesne porabe te d) proizvode, ki jih ena lokalna KAU dobavlja drugi lokalne KAU. lokalni KAU znotraj iste institucionalne enote, in se uporabi- 3.15 Kadar institucionalna enota vsebuje več kot eno jo kot vmesni inputi ali za končno uporabo; lokalno KAU, je proizvodnja institucionalne enote vsota pro- e) proizvode, s katerimi se povečajo zaloge dokonča- izvodnje njenih sestavnih lokalnih KAU, vključno proizvod- nega blaga in nedokončana dela, namenjena za eno ali njo, ki se dobavlja med sestavnimi lokalnimi KAU. drugo od zgoraj navedenih uporab (vključno z naravnim 3.16 V ESA se razlikujejo trije tipi proizvodnje: prirastom živalskih in poljedelskih proizvodov in z nedokon- a) tržna proizvodnja (market output) (P.11) (glej čanimi zgradbami, katerih kupec ni znan). 3.17-3.21) 3.19 Definicija: b) proizvodnja za lastno končno uporabo (P.12) (glej Po ESA je ekonomsko pomembna cena proizvoda 3.22-3.24) (output produced for own final use) definirana delno v odnosu na institucionalno enoto ali lo- c) ostala netržna proizvodnja (other non-market output) kalno KAU, ki je proizvodnjo proizvedla (glej 3.27-3.40). (P.13) (glej 3.25) Na primer, po dogovoru se vso proizvodnjo neinkorporira- To razlikovanje se uporablja tudi pri lokalnih KAU in nih podjetij v lasti gospodinjstev, ki se proda drugim institu- institucionalnih enotah: a) tržni proizvajalci cionalnim enotam, proda po ekonomsko pomembnih ce- b) proizvajalci za lastno končno uporabo nah, t.j. ta proizvodnja se obravnava kot tržna proizvodnja. c) drugi netržni proizvajalci. Za proizvodnjo nekaterih drugih institucionalnih enot pa Razlikovanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za velja, da se proda po ekonomsko pomembnih cenah, ka- lastno končno porabo in drugimi netržnimi proizvajalci je dar se prodajnim iztržkom (sales) pokrije več kot 50% bistveno, ker določa načela vrednotenja, ki naj se uporabi- proizvodnih stroškov. jo: tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo 3.20 Definicija: in celotna proizvodnja tržnih proizvajalcev in proizvajalcev za Proizvodnja, proizvedena za lastno končno uporabo, lastno končno uporabo se vrednostijo po osnovnih cenah sestoji iz blaga ali storitev, ki se bodisi zadrži za končno (basic prices),14 med tem ko se celotna proizvodnja ostalih porabo bodisi se uporabi za povečanje bruto naložb v os- netržnih proizvajalcev (lokalnih KAU) vrednoti s stroškovne novna sredstva v isti institucionalni enoti. strani. Celotna proizvodnja institucionalne enote se vrednoti 3.21 Proizvode, ki se zadrže za lastno končno porabo, kot vsota celotne proizvodnje njenih lokalnih KAU in je torej lahko proizvaja le sektor gospodinjstev. Tipični primeri so: odvisen tudi od razlikovanja med tržnimi proizvajalci, pro- a) kmetijski proizvodi, ki jih zadrže kmetovalci; izvajalci za lastno končno uporabo in drugimi netržnimi pro- b) stanovanjske storitve, ki jih proizvajajo lastniki stano- izvajalci (glej 3.54-3.56). Še več, to razlikovanje se uporab- vanj; lja tudi v sektorskem razvrščanju institucionalnih enot (glej c) gospodinjske storitve, ki jih proizvaja zaposleno pla- 3.27-3.37). čano osebje. Ta razlikovanja so definirana po načelu od zgoraj navz- 3.22 Proizvode, ki se uporabijo za lastne bruto nalož- dol (in a top-down way), t. j. razmejevanje se najprej definira be v osnovna sredstva, lahko proizvaja kateri koli sektor. za institucionalne enote, nato za lokalne KAU in nato za Primeri: njihovo proizvodnjo. Posledica tega je, da se lahko natan- a) posebni strojni instrumenti, ki jih proizvajajo inženi- čen pomen razmejevanja na ravni proizvodov (npr. definicije rinška podjetja; konceptov tržne proizvodnje, proizvodnje za lastno končno b) bivališča ali povečevanja bivališč, ki jih grade oziro- uporabo in druge tržne proizvodnje) razume le tako, da se ma proizvajajo gospodinjstva; gleda tudi na značilnosti institucionalnih enot in lokalnih c) gradbeništvo za lasten račun, vključno s komunal- KAU, ki to proizvodnjo proizvajajo. nim gradbeništvo, ki ga izvajajo skupine gospodinjstev. Po splošnih definicijah treh tipov proizvodnje in treh 3.23 Definicija: tipov proizvajalcev (glej 3.17-3.26) bo razmejevanje med Druga netržna proizvodnja zajema proizvodnjo, ki se tržnim, za lastno končno uporabo in drugim netržnim prika- drugim enotam zagotavlja brezplačno ali po ekonomsko ne- zano po načelu od zgoraj navzdol. pomembnih cenah. 3.17 Definicija: 3.24 Definicija: Tržna proizvodnja sestoji iz proizvodnje, ki se proda na trgu (disposed of on the market) (glej 3.18) ali je namenjena Tržni proizvajalci so lokalne KAU ali institucionalne eno- prodaji na trgu. te, katerih glavni del proizvodnjae je tržna proizvodnja. 3.18 Tržna proizvodnja zajema: Opozorilo: če je lokalna KAU ali institucionalna enota a) proizvode, prodane po ekonomsko pomembnih ce- tržni proizvajalec, je glavna proizvodnja take enote po defini- nah (economically significant prices); ciji tržna proizvodnja, saj je koncept tržne proizvodnje defini- b) proizvode, plačane z drugim blagom (products bar- ran po izvedbi razmejitve tržno, za lastno končno uporabo in tered); drugo netržno za lokalne KAU in institucionalne enote, ki so proizvedle to proizvodnjo. 3.25 Definicija: 14 Osnovna cena je opredeljena v določbi 3.48 ESA. Proizvajalci za lastno končno uporabo so lokalne KAU Definicija (3.48): ali institucionalne enote, katerih glavni del proizvodnje je za Osnovna cena je cena, ki jo realizira proizvajalec za proizvedeno enoto blaga ali storitve, ki jo proda kupcu, zmanjšana za plačilo davkov na lastno končno uporabo znotraj iste institucionalne enote. to enoto, kot posledice proizvodnje ali prodaje te enote (npr. davki na 3.26 Definicija: proizvode), in povečana za prejete subvencije na to enoto, kot posledice Drugi netržni proizvajalci so lokalne KAU ali institucio- proizvodnje ali prodaje te enote (npr. subvencije na proizvode). Izključuje nalne enote, katerih glavni del proizvodnje se zagotavlja kakršna koli plačila transporta (transport charges), ki jih proizvajalec zara- čuna posebej. Zajema kakršno koli plačilo transporta, ki ga proizvajalec brezplačno ali po ekonomsko nepomembnih cenah. zaračuna skupaj s proizvodom, četudi je to na računu navedeno kot Institucionalne enote: razmejevanje med tržnim, za last- posebna postavka. no končno uporabo in drugim netržnim Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4073

3.27 Za institucionalne enote kot proizvajalce je raz- ra in v glavnem financira enota sektorja država. Vsi ostali mejevanje med tržnim, za lastno končno uporabo in drugim proizvajalci so zasebni proizvajalci. Nadzor je definiran kot netržnim zgoščeno prikazano v tabeli 3.1Prikazane so tudi sposobnost določiti splošno (corporate) politiko ali program implikacije za sektorsko razvrščanje. institucionalne enote z imenovanjem ustreznih direktorjev ali Tabela kaže, da je treba hkrati uporabiti več razlikovanj, menažerjev, če je potrebno. Lastništvo več kot polovice če nameravamo institucionalne enote razvrstiti v skupine delnic družbe zadosten, ne pa tudi potreben pogoj za nad- tržnih proizvajalcev, proizvajalcev za lastno končno porabo zor (glej 2.26). ali drugih netržnih proizvajalcev. 3.29 Kot kaže tabela 3.1, najdemo zasebne proizva- 3.28 Prvo razmejevanje je med zasebnimi in javnimi jalce v vseh sektorjih razen v sektorju država (general proizvajalci. Javni proizvajalec je proizvajalec, ki ga nadzira government). Drugače pa javne proizvajalce najdemo enota državnega sektorja (general government). V primeru samo v sektorjih družb (nefinančne družbe in finančne neprofitnih enot (NPE) je javni proizvajalec NPE, ki ga nadzi- družbe).

Tabela 3.1 Razmejevanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za lastno končno uporabo in drugimi netržnimi proizvajal- ci za institucionalne enote

Tip institucionalne enote Razvrstitev Zasebna Neprofitna Prodajni iztržek Tip Sektor(ji) ali javna? enota ali ne? pokriva več kot proizvajalca 50% proizvodnih stroškov 1. Zasebni 1.1 Neinkorporirana 1.1 Tržni ali Gospodinjstvo proizvajalci podjetja v lasti za lastno gospodinjstev (izključno končno podjetja v lasti gospodinjstev, uporabo ki so neprave družbe)

1.2 Drugi zasebni 1.2.1 Zasebne 1.2.1.1 Da 1.2.1.1=tržni Družbe proizvajalci (vključno neprofitne kvazikorporativna enote 1.2.1.2 Ne 1.2.1.2=drugi NP izvajalci podjetja v lasti netržni storitev gospodinjstev gospodinjstvom 1.2.2 Drugi zasebni 1.2.2=tržni Družbe proizvajalci, ki niso neprofitne enote 2. Javni 2.1 Da 2.1=tržni Družbe proizvajalci 2.2 Ne 2.2=drugi netržni Država

3.30 Posebne kategorije zasebnih proizvajalcev so 3.32 Da bi lahko določili tip proizvajalca in sektorje za neinkorporirana podjetja v lasti gospodinjstev. Ta so vedno neprofitne enote, je treba uporabiti merilo 50%. tržni proizvajalci ali proizvajalci za lastno končno uporabo. a) če prodajna vrednost (sales) znaša več kot 50% Za slednje gre v primerih proizvodnje stanovanjskih storitev proizvodnih stroškov, je institucionalna enota tržni proizvaja- lastnikom stanovanj (services of owner occupied dwellings) lec in se razvrsti v sektorja nefinančne ali finančne družbe; in proizvodnje blaga za lasten račun. Vsa neinkorporirana b) če prodajna vrednost znaša manj kot 50% proizvod- podjetja v lasti gospodinjstev se razvrščajo v sektor gospo- nih stroškov, je institucionalna enota drugi netržni proizvaja- dinjstev. Izjema so neprave družbe (kvazikorporativna pod- lec in se razvrsti v sektor neprofitni izvajalci storitev gospo- jetja) v lasti gospodinjstev. Ta so tržni proizvajalci in se dinjstvom (NPISG). Vendar pa se druge netržne NPE, ki jih razvrščajo v sektorja nefinančne družbe in finančne družbe. nadzira in v glavnem financira država (enota državnega sek- 3.31 Pri drugih zasebnih proizvajalcih je treba razliko- torja), razvršča v državni sektor. vati zasebne neprofitne enote (NPE) in druge zasebne pro- 3.33 V zvezi z razlikovanjem tržnih od netržnih proozva- izvajalce. jalcev z uporabo merila 50%, se prodajna vrednost (sales) in Definicija: proizvodni stroški (production costs) definirajo tako: Neprofitna enota je definirana kot pravna ali družbena a) prodajna vrednost (sales) realizacija zajema vse pro- oseba (legal or social entity), ustanovljena za proizvodnjo dajne iztržke, razen vrednosti plačanih davkov na proizvode, blaga in storitev, ki ji status ne dovoljuje, da bi bila ta pro- vendar vključno z vsemi plačili države ali ustanov Evropske izvodnja vir dohodka, dobička ali druge finančne koristi (in- unije, izplačanimi proizvajalcu v dani dejavnosti, to je z vsemi come, profit or other financial gains) za enote, ki so jo plačili vezanimi na obseg ali vrednost proizvodnje, izvzamejo ustanovile, jo nadzirajo ali financirajo. V praksi proizvodne pa se plačila, s katerimi se pokriva celotni primanjkljaj pro- dejavnosti teh enot ustvarjajo presežke ali primanjkljaje, ven- izvajalca; dar ti morebitni presežki ne morejo preiti v last kakšne druge Ta definicija prodajne vrednosti (sales) ustreza definiciji enote. vrednosti proizvodnj po osnovnih cenah (output at basic Vsi ostali zasebni proizvajalci, ki niso neprofitne enote, prices) s to razliko, da: so tržni proizvajalci. Ti se razvrščajo v sektorja nefinančne 1. je proizvodnja po osnovnih cenah definirana šele, družbe in finančne družbe. ko se določi, ali je proizvodnja tržna ali druga netržna; pro- Stran 4074 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije dajni iztržek se uporabi le pri vrednotenju tržne proizvodnje; zasebnih in javnih šol: vrednost plačil države je lahko vezana druga netržna proizvodnja se vrednoti po stroških; na število učencev, vendar pa je lahko tudi rezultat pogajanj 2. so plačila države za pokritje celotnega primanjkljaja z državo. V takem primeru takih plačil ni treba jemati kot javnih družb in nepravih družb del drugih subvencij na pro- realizacijo, čeprav so v eksplicitni zvezi z velikostjo proizvod- izvode, kakor so definirane v točki 4.35.c. Posledično zaje- njaa, npr. s številom učencev. To kaže, da je šola, ki se v ma tržna proizvodnja po osnovnih cenah tudi plačila države glavnem financira s takimi plačili, drugi netržni proizvajalec. za pokritje celotnega primanjkljaja. Kadar je šola javni proizvajalec, to je, kadar jo v glavnem b) proizvodni stroški so vsota vmesne porabe, plačil financira in nadzira država, jo je treba razvrstiti v sektor zaposlenim, porabe osnovnih sredstev in drugih davkov na država. Kadar je šola zasebni drugi netržni proizvajalec, jo je proizvodnjo. Za to merilo druge subvencije na proizvodnjo treba razvrstiti v sektor neprofitnih izvajalcev storitev gospo- niso odštete. Da bi zagotovili usklajenost konceptov prodaj- dinjstvom. ne vrednosti in proizvodnih stroškov pri uporabi merila 50%, 3.37 Javni proizvajalci so lahko tržni proizvajalci ali morajo biti iz proizvodnih stroškov izključeni vsi stroški na- drugi netržni proizvajalci. Če se na podlagi merila 50% odlo- ložb iz lastne proizvodnje (own-account capital formation). či, da je treba institucionalno enoto jemati za tržnega pro- Kriterij 50% je treba uporabiti z upoštevanjem dejan- izvajalca, se razvrsti v sektor nefinančne ali sektor finančne skega deleža v več letih zapored: odločitev na podlagi krite- družbe. Z merilom 50% se tudi določa, kdaj je treba državno rija 50% se sprejme le, če je vrednost deleža nad ali pod enoto jemati za nepravo družbo v lasti države: le kadar 50% več let zapored ali če se pričakuje, da se bosta ena ali izpolnjuje merilo 50%, je taka enota lahko neprava družba. druga vrednost iz tekočega nadaljevali v naslednja leta. Za- Če je institucionalna enota drugi netržni proizvajalec, se radi manjših nihanj vrednosti deleža nad ali pod 50% prera- razvrsti v sektor država. Razlikovanje med neprofitno enoto zvrstitev institucionalne enote (ter njenih lokalnih KAU in in drugimi proizvajalci je torej za razvrščanje javnih proizva- proizvodnje) ni potrebna. jalcev irelevantno. 3.34 Prodajna vrednost (sales) lahko sestoji iz različnih Lokalne KAU in njihova proizvodnja: razmejevanje med elementov. Pri storitvah zdravstvene oskrbe, ki jih zagotav- tržnim, za lastno končno uporabo in drugim netržnim ljajo bolnišnice, lahko na primer ustreza: 3.38 Potem ko smo razmejevanja med tržnim, za last- a) nakupom delodajalcev, ki se obravnavajo kot nede- no končno uporabo in drugim netržnim uporabili na institu- narni dohodki (income in kind), plačani zaposlenim, in izdat- cionalne enote kot proizvajalce, lahko to razmejevanje upo- kom za končno porabo teh zaposlenih; rabimo še na lokalnih KAU in njihovi proizvodnji. Ta relacija b) nakupom zasebnih zavarovalnih podjetij; je prikazana v tabeli 3.2 (naslednja stran). c) nakupom skladov socialnega zavarovanja in države, 3.39 Če se institucionalna enota opredeli kot tržni ki se razvrščajo kot nedenarne socialne koristi (social bene- proizvajalec, potem je tržni proizvajalec seveda tudi glavna fits in kind); lokalna KAU. Sekundarna lokalna KAU je prav lahko tržni d) nakupom gospodinjstev brez nadomestila (izdatki za proizvajalec, vendar je lahko tudi proizvajalec za lastno konč- končno porabo). no uporabo. Pač pa sekundarna lokalna KAU po dogovoru V prodajno vrednost se ne prištevajo le subvencije na ne more biti drugi netržni proizvajalec. To nakazuje, da so proizvodnjo in prejeta darila (npr. za dobrodelne namene). vse (sekundarne) lokalne KAU v sektorjih nefinančnih in Podobno lahko prodaja transportnih storitev podjetja finančnih družb tržni proizvajalci ali proizvajalci za končno ustreza vmesni porabi proizvajalcev, nedenarnemu dohod- lastno uporabo. ku, ki ga zagotavljajo delodajalci (employers), nedenarnim 3.40 Pri institucionalnih enotah, ki so drugi netržni socialnim koristim, ki jih zagotavlja država, in nakupom gos- proizvajalci, bo glavna lokalna KAU prav tako drugi netržni podinjstev brez nadomestila. proizvajalec. Sekundarne lokalne KAU so lahko tržni pro- 3.35 Zasebne neprofitne enote, ki zagotavljajo storitve izvajalci ali drugi netržni proizvajalci. To nakazuje, da lahko poslovnim subjektom, so poseben primer. Običajno se fi- sektorja država in neprofitni izvajalci storitev gospo- nancirajo s prispevki ali članarinami skupin zadevnih subjek- dinjstvom, vsebujeta nekatere (sekundarne) lokalne KAU, tov. Članarine se ne tretirajo kot transferji, pač pa kot plačila ki so tržni proizvajalci (čeprav so vse enote v teh sektorjih za opravljene storitve, to je kot realizacija. Te NPE so torej drugi netržni proizvajalci). V določanju, ali je sekundarna tržni proizvajalci in se razvrščajo v sektorja nefinančnih in lokalna KAU tržni ali drugi netržni proizvajalec, je treba finančnih družb. uporabiti merilo 50%. 3.36 Uporaba kriterija 50% pri prodajni vrednosti in 3.41 Razlikovanje med tržnim, za lastno končno upo- proizvodnih stroških zasebnih ali javnih NPE z vključevanjem rabo in drugim netržnim smo uporabili na institucionalnih vseh plačil v zvezi z velikostjo proizvodnje v prodajno vred- enotah in njihovih lokalnih KAU, zdaj pa lahko to razlikovanje nost, lahko v določenih posebnih primerih privede na na- uporabimo še na proizvodnji lokalnih KAU. Ta relacija je pačno pot. To lahko npr. velja za financiranje proizvodnje prikazana v tabeli 3.3 (glej stran 4076). Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4075 Stran 4076 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

3.42 Po dogovoru lokalne KAU kot tržni proizvajalci in kot proizvajalci za lastno končno uporabo ne morejo dobav- ljati druge netržne proizvodnje. Njihova proizvodnja se torej 2546. Uredba o načinih javne prodaje delnic in lahko evidentira le kot tržna proizvodnja ali kot proizvodnja poslovnih deležev v lasti Slovenske razvojne za lastno končno uporabo in se vrednoti temu ustrezno (glej družbe točke 3.46-3.52). 3.43 Lokalne KAU kot drugi netržni proizvajalci lahko Na podlagi 35. člena zakona o zaključku lastninjenja in kot sekundarno proizvodnjo dobavljajo tržno proizvodnjo in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe proizvodnjo za lastno končno uporabo. Proizvodnja za last- (Uradni list RS, št. 30/98) in 21. člena zakona o Vladi no končno uporabo sestoji iz ustvarjanja naložb iz lastne Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, proizvodnje. Kdaj gre za tržno proizvodnjo, se mora načelo- 23/96, 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije ma določati z uporabo kriterija 50% za posamezne proizvo- de: tržna proizvodnja je proizvodnja, ki se prodaja po cenah, U R E D B O ki dosegajo vsaj 50% proizvodnih stroškov. Ta kriterij je o načinih javne prodaje delnic in poslovnih lahko izpolnjen kadar npr. državne bolnišnice nekatere svo- je storitve zaračunajo po ekonomsko pomembnih cenah. deležev v lasti Slovenske razvojne družbe Drugi primeri so prodaja reprodukcij državnih muzejev in prodaja vremenskih napovedi inštitutov za meteorologijo. 3.44 V statistični praksi bo morda težko jasno razliko- SPLOŠNA DOLOČBA vati različne proizvode lokalnih KAU v sestavi državnih usta- nov in NPISG. Še več, to velja za same proizvodne stroške v 1. člen zvezi s posameznimi proizvodi. Za take primere je preprosta S to uredbo se opredeljuje izvedba načinov javne pro- rešitev ta, da se vse prihodke drugih netržnih proizvajalcev iz daje delnic in poslovnih deležev, ki so v lasti Slovenske njihove sekundarne (njihovih sekundarnih) dejavnosti upo- razvojne družbe kot jih opredeljuje prvi odstavek 13. člena števa kot prihodke za en tip tržne proizvodnje. To se npr. zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lahko uporabi za prihodke muzeja od prodaj plakatov in lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljnjem besedilu: 15 kart. zakon) in se privatizirajo z javno prodajo kot načinom privati- 3.45 Drugi netržni proizvajalci imajo lahko tudi prihod- zacije po zakonu. ke od prodaj svojega druge netržne proizvodnje po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, npr. prihodki muzeja od 2. člen prodaje vstopnic. Ti prihodki se vežejo na drugo netržno proizvodnjo. Vendar če je oba tipa prihodkov (prihodke od Javno prodajo izvede Slovenska razvojna družba (v na- vstopnic in prihodke od prodaje plakatov in kart) težko raz- daljnjem besedilu: SRD), na podlagi sklepa o privatizaciji. mejiti, se lahko vse jemlje bodisi kot prihodke od tržne proizvodnje bodisi kot prihodke od druge netržne proizvod- nje. Izbira med tema dvema alternativnima zabeležbama bi JAVNA PONUDBA morala biti odvisna od ocene relativne pomembnosti obeh tipov prihodkov (torej od prodaje vstopnic na eni strani ter 3. člen od prodaje plakatov in kart na drugi). Z javno ponudbo se lahko privatizirajo delnice iz 1. člena, če so za takšen način prodaje izpolnjeni pogoji po zakonu o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 15 Čeprav vrednost teh prihodkov morda ne bo dosegala 50% vseh stroškov muzejske trgovine, saj ti npr. zajemajo tudi plačila oseb- 6/94,68/96 – odl. US in 47/97 v nadaljnjem besedilu: ju trgovine. ZTVP). Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4077

4. člen 12. člen V najmanj enem od dnevnih časopisov, ki se prodajajo Po zaključenem roku za oddajo ponudb komisija naj- na območju cele države, se objavi javno vabilo k nakupu prej ugotovi, ali je katero od ponudb zaradi nepravočasnosti delnic, ki vsebuje obvestilo javnosti, da SRD preko poob- ali nezadostnih elementov za njeno obravnavo potrebno za- laščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev ponuja v vreči. Če ponudba ni dovolj precizirana v smislu objavljenih odkup delnice določene družbe, število delnic, ki se proda- elementov ali dopušča dvoumno razlago, komisija ponudni- ja, ter njihovo nominalno vrednost in razred; ceno, po kateri ka pozove k dopolnitvi ponudbe. se prodaja posamezna delnica; določilo, da se vplačilo opravi v gotovini; čas in kraj vplačevanja delnic; obvestilo, da javna 13. člen ponudba velja do prodaje vseh delnic oziroma z iztekom določenega časa. Ponudbe komisija ocenjuje po naslednjih kriterijih: – cena in plačilni pogoji, 5. člen – drugi kriteriji, ki so odvisni od vrste in vrednosti pred- Nakup delnic na podlagi javne ponudbe se lahko prič- meta prodaje. ne po poteku 15 dni od objave javnega vabila k nakupu. Javna ponudba velja do poteka v vabilu določenega časa, ki 14. člen praviloma ni krajši od enega meseca, oziroma do prodaje V primeru prodaje večinskega deleža pravne osebe se vseh delnic. poleg kriterijev iz 36. člena zakona upoštevajo še naslednji kriteriji: 6. člen – investicije v tehnologijo in modernizacijo opreme, Pri izvedbi javne ponudbe delnic se smiselno uporab- – zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za financira- ljajo določbe ZTVP in drugih predpisov, ki urejajo področje nje poslovanja, trgovanja z vrednostnimi papirji. – ohranjanja ali zagotavljanja novih delovnih mest in kadrov z novimi potrebnimi znanji, – pridobitev novih trgov oziroma širitev tržnega deleža JAVNO ZBIRANJE PONUDB na posameznih trgih.

7. člen 15. člen Javno zbiranje ponudb se oznani z oglasom, objavlje- Po zaključeni obravnavi vlog komisija izdela zaključno nim v enem od dnevnih časopisov in v Uradnem listu Repub- poročilo in ga posreduje upravi SRD skupaj s predlogom za like Slovenije. Oglas se lahko objavi tudi v tujem glasilu. izbor najugodnejše ponudbe oziroma s predlogom, da se izbira ne opravi. 8. člen Oglas je javno obvestilo o nameravani prodaji in pova- 16. člen bilo zainteresiranim, da lahko zahtevajo podrobnejše infor- Odločitev o izboru najugodnejše ponudbe sprejme macije o predmetu prodaje, zato se v oglasu navedejo le uprava SRD. Izbranega najugodnejšega ponudnika obvesti najosnovnejši podatki v zvezi s prodajo, predvsem pa: o izbiri in ga pozove k sklenitvi pogodbe, ostale ponudnike – predmet prodaje: delnice oziroma poslovni delež, pa pisno obvesti, da njihova ponudba ni bila izbrana. – elementi, ki naj jih vsebuje ponudba (cena, način, roki ter zavarovanje plačila, varščino za resnost ponudbe, poslovni načrt, poslovno in finančno bonitetno poročilo po- JAVNA DRAŽBA nudnika, zagotovitev ponudnika za ohranitev delovnih mest, zagotovitev ponudnika za investicije v družbo), – kraj in čas možnosti ogleda predmeta ponudbe in 17. člen dokumentacije, ki je na razpolago, Oglas o javni dražbi se objavi v enem dnevnem časopi- – kontaktna oseba, ki posreduje informacije o pred- su in Uradnem listu Republike Slovenije. Oglas mora biti metu prodaje, objavljen najmanj 15 dni pred dnevom, določenim za javno – rok za oddajo ponudbe, dražbo. – kratek opis kriterijev, po katerih bodo ponudbe obravnavane, 18. člen – določilo, da ponudnik ni zavezan skleniti pogodbe Oglas z objavo javne dražbe mora vsebovati zlasti: zgolj na podlagi javnega zbiranja ponudb. – predmet javne dražbe, – izklicno ceno ter način zviševanja izklicne cene, 9. člen – višino in način plačila varščine, ki se položi za pristop Rok za oddajo ponudb se določi v vsakem primeru k javni dražbi, posebej, vendar ne sme biti krajši od enega in ne daljši od – druge pogoje za pristop k javni dražbi, 45 dni. – rok in način plačila izklicane cene, – kraj, datum in uro, kjer bo javna dražba potekala, 10. člen – osebo, pri kateri zainteresirani za nakup pridobijo Prispele ponudbe oceni Komisija za oceno ponudb (v dodatne informacije o predmetu prodaje in se dogovorijo za nadaljnjem besedilu: komisija), sestavljena iz treh do petih možnost ogleda, članov. Člane komisije imenuje SRD. – druge, po mnenju SRD pomembne podatke.

11. člen 19. člen Obravnava in ocenjevanje ponudb poteka na način in Za izvedbo postopka javne dražbe imenuje SRD tri- po postopku, ki ga s poslovnikom v skladu s to uredbo člansko komisijo, ki sprejme pravilnik o poteku javne draž- komisija določi na svoji prvi seji. Komisija sprejema odloči- be. Javno dražbo vodi predsednik komisije ob navzočnosti tve z večino svojih članov. O delu komisije se vodi zapisnik. članov. Stran 4078 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

20. člen stev (atlasi, priročniki, delovni listi ali zvezki in druga audiovi- Pred pričetkom javne dražbe predsednik preveri ali zualna sredstva) (v nadaljnjem besedilu: novi učbeniki), ra- udeleženci javne dražbe izpolnjujejo pogoje za pristop k zen alternativnih učbenikov in alternativnih delovnih zvez- javni dražbi. kov. Ta uredba določa tudi način in postopek pri izdaji so- 21. člen glasja k cenam novih učbenikov. Javna dražba se prične s predstavitvijo predmeta pro- daje, izklicno ceno, načinom njenega zviševanja ter oprede- 2. člen litvijo načina podajanja in sprejemanja ponudb. Novi učbeniki so po tej uredbi tisti učbeniki, ki jih s sklepom potrdi pristojni strokovni svet in se na tržišču pojav- 22. člen ljajo prvič ter ponatisnjeni učbeniki, katerih dopolnjena ozi- Izklicna oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. roma spremenjena izdaja pomeni pomembno spremembo V primeru, da nobeden od udeležencev javne dražbe nave- vsebine. dene cene ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena 3. člen izklicana trikrat, predsednik ugotovi, komu in po kakšni ceni Soglasje iz 1. člena te uredbe da Vlada Republike je bil predmet javne dražbe prodan. Kupca pozove k podpi- Slovenije. su pogodbe. 4. člen 23. člen Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost zalaganja učbe- Javna dražba je neuspešna, če ni dosežena izklicna nikov vložijo zahtevek za soglasje k cenam novih učbenikov cena. na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, Kotnikova 5. 24. člen Po zaključeni javni dražbi komisija sestavi zapisnik, ki 5. člen vsebuje datum, kraj, mesto, pričetek in zaključek javne draž- Zahtevek za soglasje k cenam novega učbenika, ki ga be, število udeležencev ter podatke o izpolnjevanju pogojev s sklepom potrdi pristojni strokovni svet in se na tržišču za javno dražbo ter opis poteka javne dražbe z navedbo pojavlja prvič, mora vsebovati naslednje podatke: izklicane cene in navedbo kupca. – ime in sedež pravne osebe, – ime učbenika, – ime in priimek avtorja, POSLOVNA SKRIVNOST – število izvodov – naklade, – tehnični opis (vrsta tiska, papirja, vezave, št. strani, 25. člen format in podobno), Vsa dokumentacija v zvezi z javno prodajo se šteje za – navedba tiskarne, poslovno tajnost. – navedba kalkulativnih elementov drobnoprodajne ce- ne z navedbo normativov: KONČNE DOLOČBE – papir in drugi material, – stroški tiska in grafičnih storitev, 26. člen – avtorski honorarji, Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – nabavna cena za založbo (fco založba), nem listu Republike Slovenije. – stroški založnika (razčlenitev in klasifikacija), – lastna cena, Št. 447-10/98-1 – rabati, marže, Ljubljana, dne 23. julija 1998. – prometni davek, – datum izdaje učbenika, Vlada Republike Slovenije – pogodbe, sklenjene s tiskarno, – pogodbe, sklenjene z avtorjem, Predsednik – fotokopijo sklepa o potrditvi učbenika, izdanega s dr. Janez Drnovšek l. r. strani pristojnega strokovnega sveta. 6. člen Zahtevek za soglasje k ceni novega učbenika, katere- ga dopolnjena oziroma spremenjena izdaja predstavlja po- 2547. Uredba o dajanju soglasij k cenam novih membno spremembo učbenika, mora poleg podatkov iz učbenikov prejšnjega člena vsebovati tudi naslednje podatke: – datum prve izdaje učbenika, Na podlagi 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. – kratko opredelitev dopolnil in sprememb vsebine uč- 1/91-I) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije benika, (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada – opredelitev deleža vsebine učbenika, ki se dopolnju- Republike Slovenije je oziroma spreminja glede na prvotno vsebino, – navedbo drobnoprodajne cene prvotnega učbenika U R E D B O na dan vložitve zahtevka, o dajanju soglasij k cenam novih učbenikov – datum izida dopolnjene oziroma spremenjene izdaje.

1. člen 7. člen S to uredbo se določi kot ukrep določitve cen pridobi- Če Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ugotovi, tev soglasja k cenam novih učbenikov in drugih učnih sred- da zahtevek ni popoln, o tem obvesti zavezanca. Zavezanec Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4079 mora na način in v roku, ki ga določi ministrstvo, zahtevek 1. člen dopolniti, sicer se šteje, da zahtevek ni bil vložen. Ministrs- V preambuli uredbe o določitvi režima izvoza in uvoza tvo za ekonomske odnose in razvoj lahko zahteva tudi do- določenega blaga (Uradni list RS, št. 75/95, 7/96, 73/96, datne podatke, če oceni, da so ti potrebni za rešitev zahtev- 45/97 in 86/97) se za besedami “(Uradni list SRS, št. ka zavezanca. 42/73)” postavi vejica in doda besedilo, ki se glasi: “4. člena zakona o dajanju zdravil v promet (Uradni list 8. člen SFRJ, št. 43/86)”. Ta uredba začne veljati 23. avgusta 1998. 2. člen Št. 387-02/98-2 V zadnji alinei prvega odstavka 1. člena se črta pika in Ljubljana, dne 30. julija 1998. doda besedilo, ki se glasi: “in zdravil, ki služijo za uporabo v veterinarski medicini.” Vlada Republike Slovenije 3. člen dr. Janez Drnovšek l. r. V 2. členu se za besedami “plemenskega materiala Predsednik živali” doda besedilo, ki se glasi: “in zdravil, ki služijo za uporabo v veterinarski medicini”.

4. člen Na koncu 3. člena se črta pika in doda nova alinea, ki 2548. Uredba o določitvi najvišjih cen učbenikov se glasi: “0 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Na podlagi 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. – Veterinarska uprava Republike Slovenije.” 1/91-I) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada 5. člen Republike Slovenije V prilogi uredbe se: – pri tarifnih številkah od 2309 10 110 do vključno U R E D B O 2309 90 910 ter tarifnih številkah 2309 90 950 in 2309 90 o določitvi najvišjih cen učbenikov 970 črta režim uvoza ”S5", – pri tarifni številki 3002 30 000 se režim uvoza in 1. člen izvoza “D3” črta in nadomesti z režimom uvoza in izvoza “S0”, Cene učbenikov in drugih učnih sredstev (atlasi, pri- – pri tarifnih številkah 2309 90 931 ter 2309 90 939 ročniki, delovni listi ali zvezki in druga audiovizualna sreds- se režim uvoza “S5” črta in nadomesti z režimom uvoza tva), razen alternativnih učbenikov in alternativnih delovnih “S0”; zvezkov, ki so bile oblikovane in uporabljene na tržišču na – pri tarifni številki 3002 10 100 se režim uvoza in dan uveljavitve te uredbe, se določijo kot najvišje. izvoza dopolni tako, da se glasi: “D32, S0 3 “. Za opombo 1 pod črto se dodata opombi 2 in 3, ki se 2. člen glasita: Ta uredba začne veljati 23. avgusta 1998. “ 2 za preparate za uporabo v humani medicini; 3 za preparate za uporabo v veterinarski medicini”. Št. 387-04/98-1 Ljubljana, dne 30. julija 1998. 6. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Vlada Republike Slovenije listu Republike Slovenije.

dr. Janez Drnovšek l. r. Št. 332-01/98-1 Predsednik Ljubljana, dne 30. julija 1998.

Vlada Republike Slovenije

dr. Janez Drnovšek l. r. 2549. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Predsednik določitvi režima izvoza in uvoza določenega blaga

Na podlagi 8. člena zakona o zunanjetrgovinskem po- slovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 in 58/95), 2550. Sklep o organizaciji in delovnem področju 13., 18. in 31. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni Urada Vlade Republike Slovenije za droge list SRS, št. 17/78 in 29/86), 8., 9., 25. in 36. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73) in Na podlagi četrtega odstavka 21. člena in prvega od- 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list stavka 23. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) je Vlada Repub- Slovenije like Slovenije na 71. seji, dne 23. julija 1998. sprejela U R E D B O S K L E P o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi o organizaciji in delovnem področju Urada Vlade režima izvoza in uvoza določenega blaga Republike Slovenije za droge Stran 4080 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

1. člen 4. člen Urad Vlade Republike Slovenije za droge (v nadalj- Urad vodi direktor. Direktorja urada imenuje in razrešu- njem besedilu: urad) se ustanovi kot služba vlade za sprem- je Vlada Republike Slovenije na predlog generalnega sekre- ljanje problematike na področju preprečevanja uživanja pre- tarja Vlade Republike Slovenije. povedanih in drugih drog, zmanjševanja povpraševanja po Direktor je za delo urada odgovoren generalnemu se- drogah, zmanjševanja škode zaradi uporabe drog ter za kretarju Vlade Republike Slovenije. Direktor ima namestni- zdravljenje, rehabilitacijo ter resocializacijo nekdanjih uži- ka, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili in odgovornostmi v valcev drog. celoti, kadar je odsoten ali zadržan.

2. člen 5. člen Urad opravlja naslednje naloge: Akt o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih – usklajuje medresorske priprave nacionalnega pro- mest v uradu izda direktor po predhodnem soglasju vlade grama za preprečevanje uživanja prepovedanih in drugih najkasneje 30 dni od dneva uveljavitve tega sklepa. drog ter zdravljenje in rehabilitacijo uživalcev drog in ga predlaga Komisiji Vlade Republike Slovenije za droge 6. člen (v nadaljnjem besedilu: komisija), Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – usklajuje medresorske predloge proračunskih sred- nem listu Republike Slovenije. stev namenjenih za programe za preprečevanje uživanja prepovedanih drog in drugih drog ter zdravljenje in rehabili- Št. 516-00/98-2 tacijo uživalcev drog, ki se financirajo iz proračuna (v nadalj- Ljubljana, dne 23. julija 1998. njem besedilu: program), – spremlja usklajenost uresničevanja programov iz Vlada Republike Slovenije prejšnje alinee z nacionalnim programom ter o tem poroča komisiji, Predsednik – vodi medresorsko usklajevanje za oblikovanje priori- dr. Janez Drnovšek l. r. tet programov, nadzoruje in usklajuje vzpostavitev in razvoj programov, – vodi medresorsko usklajevanje za oblikovanje mnenj, strokovnih ocen in predlogov ukrepov glede posameznih 2551. Sklep o ustanovitvi Komisije Vlade Republike programov, aktivnostih in strokovnih publikacij, ki se načrtu- Slovenije za droge jejo in izvajajo v zvezi z drogami, – usklajuje uresničevanje medresorskega razvojnega Na podlagi drugega odstavka 5. člena poslovnika Vla- in raziskovalnega dela, zlasti pri spremljanju uresničevanja de Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/93) je Vlada in oceni rezultatov programov, Republike Slovenije na 71. seji dne 23. julija 1998 sprejela – spremlja mednarodno problematiko na področju drog ter usklajuje medresorsko sodelovanje na področju drog pri S K L E P delu teles in ustanov Evropske unije ter teles drugih medna- rodnih združenj in organizacij, o ustanovitvi Komisije Vlade Republike Slovenije – v sodelovanju z nacionalnim koordinatorjem progra- za droge mov PHARE in druge tuje tehnične pomoči pripravlja priori- tete, vsebinsko nadzoruje in usklajuje uresničevanje progra- 1. člen mov PHARE in drugih programov pomoči Republiki Sloveniji Komisija Vlade Republike Slovenije za droge (v nadalj- na področju drog, njem besedilu: komisija) usklajuje vladno politiko in ukrepe – pospešuje ustanavljanje različnih združenj za uresni- ter programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije za čevanje programov, preprečevanje uživanja prepovedanih in drugih drog, za – usklajuje medresorski nadzor in skrbi za javnost de- zmanjševanje povpraševanja po drogah, za zmanjševanje lovanja vseh, ki so odgovorni za uresničevanje posameznih škode zaradi uporabe drog ter za zdravljenje, rehabilitacijo programov ter za medijsko promocijo programov, ter resocializacijo nekdanjih uživalcev drog (v nadaljnjem – usklajuje medresorsko pripravo strokovnih in kadrov- besedilu: program). skih standardov za delovanje terapevtskih skupnosti ali pro- Komisija usklajuje vladno politiko pri nadzoru nad dru- gramov, gimi drogami in nad zlorabo in trgovino s prepovedanimi – skrbi za vzpostavitev in delovanje medresorskega do- drogami. kumentacijsko – informacijskega centra na področju drog, v 2. člen skladu s kriteriji, ki jih o posredovanju podatkov centru dolo- Komisija: či Vlada Republike Slovenije. 1. predlaga vladi nacionalni program in ukrepe pri izva- Urad opravlja strokovne in tajniške naloge za komisijo janju nacionalnega programa za preprečevanje uživanja drog iz prve alinee prejšnjega odstavka. ter zdravljenja in rehabilitacije uživalcev drog, 2. predlaga vladi usklajene medresorske predloge sred- 3. člen stev namenjenih za programe, ki se financirajo iz proračuna, Urad pri opravljanju svojih nalog sodeluje z ministrstvi in 3. določa prioritete vzpostavitve in razvoja programov z drugimi vladnimi službami, z delovnimi telesi državnega zbo- ter razdeljuje sredstva med nosilce programov, ra, organi lokalnih skupnosti, zdravstvenimi zavodi, z organi- 4. nacionalnemu koordinatorju programov PHARE in zacijami in drugimi združenji, ki se ukvarjajo s programi. druge tuje tehnične pomoči predlaga prioritete na področju Urad in ministrstva, pristojna za zdravstvo, šolstvo, šport, drog, obrambo, notranje zadeve, pravosodje, delo, družino, social- 5. sprejme strokovna mnenja in ocene glede posa- ne zadeve ter finance, so na področju informacijske tehnolo- meznih programov, aktivnosti in strokovnih publikacij, ki se gije na področju drog organizirani v enoten sistem. načrtujejo, izvajajo ali publicirajo v zvezi z drogami, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4081

6. spremlja in daje mnenje k uresničevanju medresor- 9. člen skega preventivnega, razvojnega in raziskovalnega dela na Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- področju drog, nem listu Republike Slovenije. 7. odloča o medresorskem sodelovanju na področju drog pri delu teles in ustanov Evropske unije ter teles drugih Št. 516-00/98-2 mednarodnih združenj in organizacij, Ljubljana, dne 23. julija 1998. 8. medresorsko usklajuje in določa strokovne in ka- drovske standarde za ustanavljanje in delovanje terapevtskih Vlada Republike Slovenije skupnosti ali programov, ki se financirajo iz proračuna, 9. predlaga vladi kriterije o podatkih, ki jih ministrstva, Predsednik pristojna za zdravstvo, notranje zadeve, šolstvo in šport, dr. Janez Drnovšek l. r. delo, družino, socialne zadeve, pravosodje, obrambo ter finance posredujejo dokumentacijsko – informacijskem cen- tru za droge. Vlada pooblasti komisijo za odločanje o zadevah iz tretje, sedme in osme točke prejšnjega odstavka. 2552. Sklep o ustanovitvi odbora za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost 3. člen Vlada imenuje v komisijo: Na podlagi 21. člena zakona o Vladi Republike Slove- – ministra, pristojnega za notranje zadeve, nije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) in 6. člena – ministra, pristojnega za zdravstvo, zakona o priznanju Republike Slovenije za poslovno odlič- – ministra, pristojnega za šolstvo in šport, nost (Uradni list RS, št. 22/98) je Vlada Republike Slovenije – ministra, pristojnega za delo, družino in socialne za- na 71. seji 23. julija 1998 sprejela deve, – ministra, pristojnega za pravosodje, S K L E P – ministra, pristojnega za finance, o ustanovitvi Odbora za priznanja Republike – ministra, pristojnega za obrambo, Slovenije za poslovno odličnost – znanstvenike in strokovnjake, ki poklicno delajo na področju drog. 1. člen Vlada imenuje izmed ministrov iz prejšnjega odstavka Ustanovi se Odbor za priznanja Republike Slovenije za predsednika komisije in njegovega namestnika. poslovno odličnost (v nadaljnjem besedilu: odbor). Vlada lahko imenuje v komisijo tudi državnega sekretar- ja, ki je v komisiji namestnik ministra iz prvega odstavka tega 2. člen člena. Naloga odbora je, da podeljuje priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. 4. člen Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje 3. člen komisije lahko komisija ustanovi stalne ali občasne strokov- Po položaju so člani odbora minister pristojen za zna- ne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih nost in tehnologijo, minister pristojen za gospodarske dejav- stokovnjakov, ki sicer niso člani komisije. nosti, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in pred- 5. člen sednik Obrtne zbornice Slovenije. Ostale člane odbora ime- nuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog mini- Seje komisije praviloma niso javne. stra pristojnega za znanost in tehnologijo. Izjemoma so lahko na sejo komisije vabljeni predstavni- ki združenj in organizacij na področju drog ali neodvisni 4. člen strokovnjaki, ki jih zadeva obravnavana problematika. Izje- moma so lahko vabljeni tudi predstavniki javnih medijev. Vlada Republike Slovenije imenuje odbor v naslednji Komisija mora letno poročati vladi o svojem delu. sestavi: – dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologi- 6. člen jo, Sejo komisije sklicuje in vodi predsednik ali njegov – Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavno- namestnik. sti, Komisija sprejme odločitev, če je zanjo glasovala veči- – mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice na ministrov, ki so člani komisije. Slovenije, – Stane Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, 7. člen – Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in Strokovna in tajniška opravila za komisijo opravlja Urad turizem, Vlade Republike Slovenije za droge. – Janez Lotrič, direktor Petrola d.d., Sekretar komisije je direktor urada. Sekretar komisije – mag. Marko Voljč, direktor Nove Ljubljanske ni član komisije. banke, d.d., – Franc Košir, direktor Zavoda za zdravstveno zavaro- 8. člen vanje Slovenije. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha z delom Odbor za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja zlorabe 5. člen drog pri Svetu za zdravje Vlade Republike Slovenije, ki je bil Mandat članov odbora traja štiri leta, s tem da se na ustanovljen s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 021- vsaki dve leti zamenjata dva člana odbora, ki nista člana po 06/92-47/1-8 z dne 22. decembra 1992. položaju. Stran 4082 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije imenuje za dobo štirih let 2 naslednjega člana odbora: Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Janeza Lotriča, direktorja Petrola, d.d.; in začne veljati 1. septembra 1998. za dobo dveh let pa: – Janka Razgorška, ministra za malo gospodarstvo in Št. 440-03/98-1 turizem, Ljubljana, dne 23. julija 1998 – mag. Marka Voljča, direktorja Nove Ljubljanske ban- ke, d.d., Vlada Republike Slovenije – Franca Koširja, direktorja Zavoda za zdravstveno za- varovanje Slovenije. Predsednik dr. Janez Drnovšek l. r. 7. člen Strokovna in administrativna dela za odbor opravlja Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. 2554. Sklep o odpravi vizumov za državljane Irske 8. člen Dejavnosti in naloge odbora se financirajo iz proračuna Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o tujcih sredstev Ministrstva za znanost in tehnologijo, Urada Re- (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97) in 21. člena zakona o publike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) je Vlada Republike Slovenije na seji dne 23. 7. 1998 9. člen sprejela Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- S K L E P nem listu Republike Slovenije. o odpravi vizumov za državljane Irske Št. 174-00/98-1 Ljubljana, dne 23. julija 1998 1. člen 1. Državljani Irske z veljavnimi potnimi listi za vstop in Vlada Republike Slovenije bivanje v Republiki Sloveniji do 90 dni ne potrebujejo vizuma. 2. Državljani Irske, ki želijo v Republiki Sloveniji bivati Predsednik več kot 90 dni ali opravljati pridobitno dejavnost, si morajo dr. Janez Drnovšek l. r. predhodno pridobiti ustrezni vizum. 2. člen Za izvajanje tega sklepa skrbita Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve.

2553. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o 3. člen naložbah prostih denarnih sredstev nekaterih Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem pravnih oseb javnega sektorja listu RS.

Na podlagi 21. člena zakona o Vladi Republike Slove- Št. 273-03/98-1 nije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) je Vlada Ljubljana, dne 23. julija 1998. Republike Slovenije na 71. seji 23. julija 1998 sprejela Vlada Republike Slovenije S K L E P Predsednik o spremembi in dopolnitvi sklepa o naložbah dr.Janez Drnovšek l. r. prostih denarnih sredstev nekaterih pravnih oseb javnega sektorja

1 Prvi odstavek 1. točke sklepa o naložbah prostih de- 2555. Sklep o izjemnem priznanju in odmeri starostnih narnih sredstev nekaterih pravnih oseb javnega sektorja pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge na (Uradni list RS, št. 71/96) se spremeni in dopolni tako, da področju kulture se glasi: “Javni zavodi, družbe ter skladi in agencije, katerih Na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o izjem- ustanovitelj ali 100 % lastnik je Republika Slovenija (v nada- nem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki ljnjem besedilu: pravne osebe) in, ki velik del sredstev za imajo posebne zasluge (Uradni list RS, št. 14/90 – prečiš- svoje delovanje prejemajo iz državnega proračuna ali imajo z čeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije na 67. seji dne zakonom zagotovljeno financiranje, lahko nalagajo svoja pro- 2. 7. 1998 sprejela sta denarna sredstva le v državne vrednostne papirje, depo- zite pri bankah in kratkoročne vrednostne papirje bank ter S K L E P posojila Slovenski izvozni družbi, družbi za zavarovanje in o izjemnem priznanju in odmeri starostnih financiranje izvoza Slovenije d.d., po predhodnem soglasju pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge Ministrstva za finance.” na področju kulture Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4083

Za uspehe, dosežene z ustvarjalnim delom na kultur- Arpadu Galiču, v zakonsko določenem odstotku od nem področju, Vlada Republike Slovenije od 1. 5. 1998 zneska, ki znaša 75% zneska najvišje pokojnine za polno dalje izjemno priznava in odmerja starostno pokojnino: pokojninsko dobo, Jolanti Groo-Kozak, v zakonsko določenem odstotku Staši Blažič Gjura, v višini 70% zneska najvišje pokojni- od zneska, ki znaša 100% zneska najvišje pokojnine za ne za polno pokojninsko dobo, polno pokojninsko dobo, Janezu Boljki, v višini 85% zneska najvišje pokojnine za Klemnu Jelinčiču, v zakonsko določenem odstotku od polno pokojninsko dobo, zneska, ki znaša 70% zneska najvišje pokojnine za polno Petru Božiču, v višini 85% zneska najvišje pokojnine za pokojninsko dobo, polno pokojninsko dobo, Zlati Kogoj, v zakonsko določenem odstotku od zne- Vlasti Hegedušič, v višini 70% zneska najvišje pokojni- ska, ki znaša 75% zneska najvišje pokojnine za polno pokoj- ne za polno pokojninsko dobo, ninsko dobo, Ernestu Urbanu Kodru, v višini 70% zneska najvišje Taji Lesjak Šilak, v zakonsko določenem odstotku od pokojnine za polno pokojninsko dobo, zneska, ki znaša 70% zneska najvišje pokojnine za polno Anamariji Sevnik Firšt, v višini 75% zneska najvišje pokojninsko dobo, pokojnine za polno pokojninsko dobo, Zlati Peršin, v zakonsko določenem odstotku od zne- Ivanu Stoparju, v višini 85% zneska najvišje pokojnine ska, ki znaša 70% zneska najvišje pokojnine za polno pokoj- za polno pokojninsko dobo, ninsko dobo, Nataši Štupar Šumi, v višini 70% zneska najvišje pokoj- Branislavi Vrhovec, v zakonsko določenem odstotku nine za polno pokojninsko dobo, od zneska, ki znaša 75% zneska najvišje pokojnine za polno Marjanu Zadnikarju, v višini 85% zneska najvišje pokoj- pokojninsko dobo, nine za polno pokojninsko dobo. Vidi Zagoričnik, v zakonsko določenem odstotku od Povečuje že priznano izjemno pokojnino: zneska, ki znaša 70% zneska najvišje pokojnine za polno Venu Tauferju, na višino 100% zneska najvišje pokojni- pokojninsko dobo. ne za polno pokojninsko dobo. Št. 193-20/98-01 Št. 193-20/98-01 Ljubljana, dne 23. junija 1998. Ljubljana, dne 2. julija 1998. Predsednik Komisije Vlade Republike Vlada Republike Slovenije Slovenije za kadrovske in administrativne Predsednik zadeve dr. Janez Drnovšek l. r. Marjan Podobnik l. r.

2556. Sklep o izjemni odmeri družinske pokojnine družinskim članom oseb, ki imajo posebne MINISTRSTVA zasluge na področju kulture 2557. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o Na podlagi prvega odstavka 3. člena zakona o izjem- prepovedi uvoza in prevoza pošiljk domačih in divjih prašičev ter izdelkov in surovin, ki izvirajo nem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki od domačih in divjih prašičev iz provinc Brabant imajo posebne zasluge (Uradni list RS, št. 14/90 – prečiš- in Limburg v Kraljevini Nizozemski. čeno besedilo) ter devetnajste alinee II. točke sklepa o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije Vlade Republike Slo- Na podlagi 2. točke 112. člena zakona o veterinarstvu venije za kadrovske in administrativne zadeve, številka (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99. člena 021-02/97-3 z dne 28. 2. 1997, je Komisija Vlade Repub- zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – like Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve na 53. seji dne 23. 6. 1998 sprejela odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano S K L E P O D R E D B O o izjemni odmeri družinske pokojnine družinskim članom oseb, ki imajo posebne zasluge o prenehanju veljavnosti odredbe o prepovedi na področju kulture uvoza in prevoza pošiljk domačih in divjih prašičev ter izdelkov in surovin, ki izvirajo Zaradi posebnih zaslug Toneta Demšarja, Štefana Gali- od domačih in divjih prašičev iz provinc Brabant ča, dr. Primoža Kozaka, Berte Bojetu Boeta, Marija Kogoja, in Limburg v Kraljevini Nizozemski. Boruta Lesjaka, Franceta Peršina, Janeza Vrhovca in Fran- cija Zagoričnika na področju kulture, Komisija Vlade Repub- I like Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve od 1. 5. 1998 dalje izjemno odmerja družinsko pokojnino: Odredba o prepovedi uvoza in prevoza pošiljk domačih Bilki in Poloni Demšar, v zakonsko določenem odstot- in divjih prašičev ter izdelkov in surovin, ki izvirajo od doma- ku od zneska, ki znaša 75% zneska najvišje pokojnine za čih in divjih prašičev iz provinc Brabant in Limburg v Kraljevi- polno pokojninsko dobo, ni Nizozemski (Uradni list RS, št. 23/97, 42/97, 61/97 in 68/97) preneha veljati. Stran 4084 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

II 2559. Odredba o prepovedi uporabe zračnega Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v prostora za letenje oziroma jadranje na območju Uradnem listu Republike Slovenije. Zabiče-Oslice-Mali razbor-Gradišče-Zabiče ter prepoved uporabe vzletišča na Oslicah Št. 323-01-19/97-4 Ljubljana, dne 30. julija 1998. Na podlagi drugega odstavka 4. člena uredbe o zava- rovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93) in Ciril Smrkolj l. r. 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 Minister – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdars- za kmetijstvo, gozdarstvo tvo in prehrano in prehrano O D R E D B O o prepovedi uporabe zračnega prostora za letenje oziroma jadranje na območju 2558. Odredba o prepovedi uporabe zračnega prostora za letenje oziroma jadranje na območju Zabiče-Oslice-Mali razbor-Gradišče-Zabiče Terskih peči in soteske Suha med Dolom–Belo ter prepoved uporabe vzletišča na Oslicah pečjo–Praprotnico–Podlesnikom–Komškom– Negojnico–Dolom 1. člen Z namenom, da se zavaruje življenjsko pomembno Na podlagi drugega odstavka 4. člena uredbe o zava- gnezdišče planinskega orla, kot naravne znamenitosti, se s rovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93) in to odredbo za obdobje enega leta od njene uveljavitve pre- 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 poveduje: – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdars- – uporaba zračnega prostora za letenje s športnimi tvo in prehrano letali, helikopterji, ultralahkimi letalnimi napravami za letenje ter jadranje z jadralnimi letali in padali, zmaji in podobnimi O D R E D B O napravami nad območjem štirikotnika, katerega zunanja me- o prepovedi uporabe zračnega prostora ja poteka med Zabičami (koordinate x(m)=5 449 100, y(m)=5 041 400), Oslicami (x=5 452 000, y=5 042 300), za letenje oziroma jadranje na območju Terskih Malim Razborjem (x=5 451 100, y=5 044 700) in Gradiš- peči in soteske Suha med Dolom–Belo pečjo– čem (x=5 448 200, y=5 044 300) nazaj do Zabič; Praprotnico–Podlesnikom–Komškom– – ter uporaba vzletišča za jadranje oziroma letenje z Negojnico–Dolom napravami iz prejšnje alinee tega člena na Oslicah (x=5 452 000, y=5 042 300). 1. člen Z namenom, da se zavaruje življenjsko pomembno 2. člen gnezdišče planinskega orla, kot naravne znamenitosti, se s Nad območjem, iz prejšnjega člena je prepovedano to odredbo za obdobje enega leta od njene uveljavitve pre- letenje pod višino letenja 1500 metrov nadmorske višine, ki poveduje: ga določajo orientacijske točke Kozlek (x=5447400, – uporaba zračnega prostora za letenje s športnimi y=5044700), Goljak (x=5453300, y=5041700) ter Mali letali, helikopterji, ultralahkimi letalnimi napravami za lete- Razbor (x=5451100, y=5044700). nje ter jadranje z jadralnimi letali in padali, zmaji in podob- nimi napravami nad območjem, katerega zunanja meja po- 3. člen teka med Dolom (koordinate x(m)=5.494.189, Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v y=5.133.957), Belo pečjo (x=5.492.595, y=5.135.709), Uradnem listu RS. Praprotnico (x=5.490.843, y=5.137.053), Podlesnikom (x=5.489.955, y=5.135.697), Komškom (x=5.490.576, Št. 324-05 / 98 y=5.132.930), Negojnico (x=5.491.507, y=5.132.492) Ljubljana, dne 20. julija 1998. nazaj do Dola. Ciril Smrkolj l. r. 2. člen Minister Nad območjem, navedenim v prejšnjem členu, je pre- za kmetijstvo, gozdarstvo povedano letenje pod višino letenja 1800 metrov nadmor- in prehrano ske višine, ki ga določa orientacijska točka Medvedjak (koor- dinate, x=5.491.995, y=5.135.658).

3. člen 2560. Odredba o prepovedi uporabe zračnega Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v prostora za letenje oziroma jadranje na območju Uradnem listu RS. Kendove robe med Jelenkom–Jaznami–Sivko– Gradiščem–Ledinskim razpotjem–Kanomeljskim Št. 324-06/98 razpotjem–Jelenkom Ljubljana, dne 20. julija 1998. Na podlagi drugega odstavka 4. člena uredbe o zava- Ciril Smrkolj l. r. rovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93) in Minister 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 za kmetijstvo, gozdarstvo – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdars- in prehrano tvo in prehrano Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4085

O D R E D B O – mesec, na katerega se obračun nanaša, o prepovedi uporabe zračnega prostora – osnova za obračun, za letenje oziroma jadranje na območju Kendove – obračun storitev po ceniku agencije, robe med Jelenkom–Jaznami–Sivko– – znesek za plačilo v proračun Republike Slovenije. Gradiščem–Ledinskim razpotjem–Kanomeljskim Agencija je dolžna obračunani znesek iz 1. člena pla- čati do 10. v mesecu za pretekli mesec na račun proračuna razpotjem–Jelenkom Republike Slovenije – številka 50100-630-10014, klicna števila 10714100. 1. člen Z namenom, da se zavaruje življenjsko pomembno 3. člen gnezdišče planinskega orla, kot naravne znamenitosti, se s to odredbo za obdobje enega leta od njene uveljavitve pre- Ne glede na določbe 2. člena mora agencija obraču- poveduje: nani znesek iz 1. člena za obdobje januar–junij 1998 plačati – uporaba zračnega prostora za letenje s športnimi na račun proračuna Republike Slovenije do 31. avgusta letali, helikopterji, ultralahkimi letalnimi napravami za letenje 1998. ter jadranje z jadralnimi letali in padali, zmaji in podobnimi napravami nad območjem, katerega zunanja meja poteka 4. člen med Jelenkom (koordinate, x=5.101.563, y=5.422.125), To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Jaznami (x=5.103.238, y=5.424.025), Sivko Uradnem listu Republike Slovenije. (x=5.101.888, y=5.426.700), Gradiščem (x=5.100.463, y=5.426.200), Ledinskim razpotjem (x=5.098.650, Št. 401-40/98 y=5.426.650), Kanomeljskim razpotjem (x=5.096.788, Ljubljana, dne 30. julija 1998. y=5.423.063) nazaj do Jelenka. Mitja Gaspari l. r. 2. člen Minister Nad območjem, navedenim v prejšnjem členu, je pre- za finance povedano letenje pod višino letenja 1500 metrov nadmor- ske višine, ki ga določa orientacijska točka Kendov vrh (x=5.101.125, y=5.423.100). 3. člen 2562. Merila za ocenjevanje pedagoških študijskih Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v programov, njihovem obsegu in strukturi Uradnem listu Republike Slovenije. Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podla- Št. 324-07/98 gi 49. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. Ljubljana, dne 20. julija 1998. 67/93, odl. US – 13/94, odl. US – 39/95, odl. US – 18/98 in odl. US – 35/98) in 8. člena zakona o strokovnih Ciril Smrkolj l. r. in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98) 15. 7. Minister 1998 sprejel za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano M E R I L A za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, njihovem obsegu in strukturi

2561. Navodilo o izvedbi 35. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije 1. SPLOŠNA DOLOČBA Ta merila Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije Na podlagi 35. člena zakona o izvrševanju proračuna poleg meril za ocenjevanje študijskih programov (Uradni list Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96, 78/97, 87/97 RS, št. 29/94) uporablja pri ocenjevanju pedagoških študij- in 34/98) izdaja minister za finance skih programov. Za njimi sta določena tudi struktura in ob- seg pedagoškega usposabljanja. N A V O D I L O o izvedbi 35. člena zakona o izvrševanju 2. PEDAGOŠKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI proračuna Republike Slovenije Študijski programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe 1. člen na kateremkoli študijskem, znanstvenem oziroma umetniš- S tem navodilom se določa način in roki plačevanja kem področju ali disciplini, ki dajejo tudi pedagoško uspo- 50 odstotkov od sredstev obračunanih storitev, ki jih za sobljenost in po katerih se pridobi strokovni naslov profe- proračun Republike Slovenije po ceniku storitev opravlja sor... oziroma profesorica... (v nadaljnjem besedilu: peda- Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (v nada- goški študijski programi), vsebujejo študij matične discipline ljnjem besedilu: agencija) v proračun Republike Slovenije v in pedagoško usposabljanje. skladu s 35. členom zakona o izvrševanju proračuna Re- publike Slovenije. 3. STRUKTURA PEDAGOŠKEGA USPOSABLJANJA 2. člen 3.1 Pedagoško usposabljanje obvezno vsebuje: Agencija je dolžna Ministrstvu za finance do 15. v me- – pedagoško-psihološko znanje z elementi razvojne in secu za pretekli mesec poslati obračun opravljenih storitev pedagoške psihologije, pedagogike, andragogike in obče za proračun Republike Slovenije z naslednjimi podatki: didaktike; Stran 4086 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

– specialno didaktiko v povezavi s študijem matične ljani, Julije Zaletel, Olge Zaletel in Magdalene Betetto iz discipline; Ljubljane, ki jih zastopa Irena Polak–Remškar, odvetnica v – pedagoško prakso. Ljubljani, Toma Kneza iz Ljubljane, ki ga zastopa Nataša 3.2 Priporočljivi element pedagoškega usposabljanja Vidovič, odvetnica v Ljubljani, dr. Aleksandra Majdiča z Ble- je znanje o socialnih in kulturoloških razsežnostih vzgoje in da, ki ga zastopa Nataša Vidovič, odvetnica v Ljubljani, dr. izobraževanja (filozofija in sociologija vzgoje, etika, izobraže- Ljuba Sirca iz Kranja, ki ga zastopa Nataša Vidovič, odvetni- valni sistemi, organizacija in upravljanje v vzgoji in izobraže- ca v Ljubljani, dr. Igorja Levstka iz Ljubljane, ki ga zastopa vanju ipd.). Ta del študija je lahko integriran v študij matične Nataša Vidovič, odvetnica v Ljubljani, Jureta Filipčiča in discipline. Mladena Terčelja iz Ljubljane, Miha Jemca iz Zuga, Švica, ki 3.3 Študijski programi za razredni pouk morajo imeti ga zastopa Aleš Rojs, odvetnik v Ljubljani, Alojzije Farič, elemente iz točke 3.1 in 3.2 v večjem obsegu in integrirano. Anice Cimperc, Alojzije Osvald in Mirka Lemeža ml., vseh iz 3.4 V pedagoških študijskih programih so obvezne hos- Maribora, ki jih zastopa pooblaščenec Igor Osvald iz Mari- pitacije in nastopi študentov, v 3. in 4. letniku pa tudi strnje- bora, ter Franca Zdolška iz Maribora, Milana Zdolška iz na praksa v šolah. Dobja pri Planini, Marka Zdolška iz Šentjurja, Terezije Zdol- šek iz Šentjurja, Marije Rep iz Maribora in Emilije Zdolšek iz 4. OBSEG PEDAGOŠKEGA USPOSABLJANJA Šentjurja, ki jih zastopa Dušan Pungartnik, odvetnik v Šent- jurju, na seji dne 16. julija 1998 4.1 V štiriletnih pedagoških študijskih programih traja pedagoško usposabljanje najmanj en semester (375 do o d l o č i l o: 450 ur). 1. Člena 145.a in 145.c zakona o izvrševanju kazen- 4.2 Praksa v šolah pri enopredmetnih pedagoških štu- skih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78, 23/82, 41/87, dijskih programih traja najmanj 2 tedna, pri dvopredmetnih 32/89 in 8/90 ter Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, pa najmanj 4 tedne. 29/95 in 10/98) nista v neskladju z ustavo. 4.3 Študentom s pedagoškimi izkušnjami se lahko pe- 2. Peta točka 145.b člena istega zakona ni v skladu z dagoška praksa po vsebini in obsegu prilagodi. ustavo, kolikor ne določa roka, v katerem mora biti izdan poseben zakon o izdaji obveznic. 5. UVELJAVITEV MERIL 3. Člen 3 zakona o spremembah in dopolnitvah zako- na o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98) Ta merila začnejo veljati z dnem, ko so sprejeta. Obja- ni v skladu z ustavo, kolikor ne določa, da imajo neupraviče- vijo se v Uradnem listu RS. Z dnem njihove uveljavitve pre- no obsojeni ali njegovi dediči, ki so začeli postopke za nehajo veljati merila za ocenjevanje pedagoških študijskih vrnitev premoženja oziroma za plačilo odškodnine pred nje- programov, sprejeta 9. 6. 1995 (Uradni list RS, št. 34/95). govo uveljavitvijo, pravico do povrnitve stroškov postopka tudi za del zahtevka, s katerim glede na določbo 3. člena Št. 603-53/98 zakona ne bodo uspeli. Ljubljana, dne 15. julija 1998. 4. Ugotovljeni neskladnosti iz 2. in 3. točke izreka te odločbe je zakonodajalec dolžan odpraviti najkasneje v roku Predsednik šest mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Republike Slovenije 5. Pobuda za oceno ustavnosti tretjega odstavka prof. dr. Dane Melavc l. r. 145. člena in 145.č člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se zavrne. O b r a z l o ž i t e v

USTAVNO SODIŠČE A) 1. V uvodu te odločbe navedeni pobudniki izpodbijajo 2563. Odločba, da sta 145.a in 145. c člen zakona o zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju izvrševanju kazenskih sankcij v skladu z ustavo; kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98 – v nadaljeva- 5. točka 145.b člena ni v skladu z ustavo, kolikor ne določa roka, v katerem mora biti nju: Novela ZIKS) v celoti ali pa le posamezne določbe izdan poseben zakon o izdaji obveznic; da 3. (Janez Rozman in dr. Ksenija Rozman, dr. Rajko Turk, člen zakona o spremembah in dopolnitvah dr. Josip Turk in Milica Abram, Cecilija Pavlin, Amalija Murn zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni v in Hinko Kirn). Pobudniki uveljavljajo kršitev določb 2., 3., skladu z ustavo, kolikor ne določa pravice do 8., 14., 15., 22., 26., 30., 33., 153. in 155. člena ustave. povrnitve stroškov postopka Vsi pobudniki uveljavljajo kršitev načela enakosti in poudar- jajo, da izpodbijane spremembe zakona o izvrševanju ka- Ustavno sodišče je v postopku ocene ustavnosti, zače- zenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS) pomenijo očitno nee- tem na pobude Janeza Rozmana iz Ljubljane in dr. Ksenije nakopravno obravnavanje državljanov, ki so bili neupraviče- Rozman iz Ljubljane, ki jo zastopa pooblaščenec Janez no obsojeni pred letom 1958, v primerjavi s tistimi, ki so bili Rozman, dr. Rajka Turka, dr. Josipa Turka in Milice Abram iz obsojeni kasneje, prav tako pa tudi s tistimi, katerim je bila v Ljubljane, ki jih zastopa Igor Dernovšek, odvetnik v Ljubljani, času do uveljavitve izpodbijanih sprememb že pravnomočno dr. Johannesa Attemsa z Dunaja, ki ga zastopa Rok Fink, prisojena denarna odškodnina za zaplenjeno premoženje, odvetnik v Celju, Cecilije Pavlin, Amalije Murn in Hinka Kirna četudi so bili obsojeni pred letom 1958. iz Ljubljane, ki jih zastopa Irena Polak–Remškar, odvetnica v 2. Vsi pobudniki predlagajo tudi, da ustavno sodišče Ljubljani, Amalije Likar in Petra Bedjaniča iz Ljubljane, ki ju začasno zadrži izvršitev izpodbijanih določb. Predloge opra- zastopa pooblaščenec Novica Novaković iz Ljubljane, Fran- vičujejo z nastankom težko popravljivih posledic, in sicer: ca Gerdena iz Trebnjega, ki ga zastopata Hranislav S. Đur- – nepotrebno delo že tako obremenjenih sodišč in ković, odvetnik v Kopru, in Stanko Prijatelj, odvetnik v Ljub- dodatni finančni stroški – sodišča naj bi na podlagi spre- Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4087 menjenega materialnega predpisa začela izdajati odločbe do povrnitve škode prav osebam, ki so bile obsojene v času o zavrnitvi zahtevkov, postavljati nove izvedence za oceno največje revolucionarne evforije na najstrožje kazni in za premoženja na podlagi določb ZDen in podzakonskih pred- dejanja, ki jih niso nikoli storile. Opozarjajo na zelo visoke pisov; stroške, ki so jih že imeli upravičenci z vložitvijo tožb (takse – pobudnikom in drugim upravičencem naj bi nastali in odvetniški stroški). veliki stroški z vložitvami zahtevkov in tožb, za katere izpod- – Pobudnika Anamarija Likar in Peter Bedjanič kot prav- bijani zakon ne predvideva povrnitve oziroma naj bi bili celo na naslednika po pokojni dr. Hermini Bedjanič navajata, da upravičenci dolžni povrniti pravdne stroške toženi stranki poprava krivic neupravičeno obsojenim ne bi smela temeljiti Republiki Sloveniji v primeru zavrnitve njihovih zahtevkov; na ZDen, ker je kriva obsodba pomenila kršitev temeljnih – zavrnitev zahtevkov naj bi ob predpostavki, da bi človekovih pravic, hude duševne bolečine, ponižanje in de- ustavno sodišče razveljavilo povratno veljavo (3. člen), po- gradacijo v družbi. V nasprotju z 28. in 155. členom ustave menilo ponovno zavlačevanje reševanja teh zadev na sodi- naj bi bil 3. člen izpodbijanega zakona, ker določa nov ščih in s tem kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena postopek, način in obseg vračanja po krivici zaplenjenega ustave, ki je bila z dolgotrajnimi postopki in moratoriji že tako premoženja z učinkom za nazaj. kršena; – Pobudnik Franc Gerden je vložil dve pobudi, v kate- – v primeru razveljavitve izpodbijanih določb naj bi na- rih navaja, da je pravica do povrnitve škode nastala v trenut- stala na sodiščih še večja zmeda, dodatni stroški in proble- ku, ko je bila pravnomočno razveljavljena kazen zaplembe mi v postopkih. premoženja, in da je imel v tistem času na podlagi ZKP 3. Posamezni pobudniki v pobudah še navajajo: pravico do popolne povrnitve škode, to je tudi izgubljenega – Pobudnika Janez in dr. Ksenija Rozman menita, da dobička. je ZIKS zakon, ki velja že od leta 1978 in zagotavlja ustavno – Pobudniki Julija Zaletel, Olga Zaletel in Magdalena pravico do rehabilitacije neupravičeno obsojenih. Vsaka po- Betetto navajajo, da je pristojno sodišče s sklepom z dne vezanost ZIKS z ZDen je po mnenju pobudnikov nedopust- 15. 5. 1995 že odločilo, da mora Republika Slovenija na in brez pravne podlage, ker urejata vsak svoje pravno dedinjam Franca Zaletela plačati 54,768.160 SIT odškod- področje. Nadalje navajata, da je parlament zavestno kršil nine, vendar pa odločba še ni pravnomočna. Menijo, da s ustavo, saj je z izpodbijanim zakonom ponovno uvedel ure- sprejemom izpodbijanih sprememb niso več upravičene ditev, ki jo je ustavno sodišče z odločbo št. U-I-10/92 že do vrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja razveljavilo. Razlogi za sprejem izpodbijanega zakona so po oziroma niso upravičene do ničesar, saj izpodbijane določ- mnenju pobudnikov v nasprotju z načelom pravne države, be samo predvidevajo izdajo posebnega zakona, ki naj bi saj naj bi bilo iz zakonodajnega gradiva razvidno, da pomeni uredil izdajo obveznic za plačilo odškodnine. Takšno ureja- za zakonodajalca pričakovani dohodek višjo vrednoto kot pa nje priznanih pravic naj bi povzročalo pravno negotovost, spoštovanje ustave. saj nihče ne ve, kdaj bo navedeni posebni zakon tudi – Pobudniki dr. Rajko Turk, dr. Josip Turk in Milica sprejet, pomeni pa tudi protiustaven način urejanja, ki se Abram navajajo, da je bilo v nepravdnem postopku št. ga zakonodajalec vse pogosteje poslužuje. Po mnenju po- Nz 394/94 že odločeno, da je Mestna občina Ljubljana budnic obremenitev nacionalnega gospodarstva ne opravi- dolžna plačati pobudnikom znesek 5,225.035 SIT od- čuje kršitve z ustavo zagotovljenih pravic. Poudarjajo, da škodnine za zaplenjeno premoženje. Navedena odločba so se, upoštevajoč veljavni pravi red in odločbo ustavnega pa še ni pravnomočna, ker je nasprotna udeleženka vložila sodišča št. U-I-10/92, odločile za uveljavljanje svojih zah- pritožbo, ki pa še ni rešena. Na podlagi 3. člena Novele tevkov na podlagi ZIKS in s tem prevzele visoke sodne ZIKS naj bi se ta postopek, ki je bil že pred dvema letoma stroške za izvedence in odvetnika. zaključen na prvi stopnji, moral vrniti na prvo stopnjo in – Pobudnik Tomo Knez v svoji pobudi navaja, da iz- njihova zahteva naj bi se obravnavala po ZDen, ki priznava podbijane spremembe in dopolnitve pomenijo vračanje v pobudnikom manjše pravice. Po mnenju pobudnikov ne čas pred sprejemom ustavnega amandmaja XCVI in odstop obstajajo pogoji, določeni v drugem odstavku 155. člena od načel 29. člena Splošne deklaracije o človekovih pravi- ustave za povratno veljavo predpisov, in je zakonodajalec s cah. Opozarja, da izpodbijane določbe posegajo v pravno- tem, ko je določil uporabo Novele ZIKS za vse še neprav- močne sodne odločbe in v že pridobljene pravice ter da nomočno končane postopke, posegel v razmerja za nazaj ustvarjajo neenako obravnavanje neupravičeno obsojenih in s tem kršil 155. člen ustave. oseb. – Pobudnik dr. Johannes Attems navaja, da je spre- – Pobudnik dr. Aleksander Majdič v svoji pobudi nava- memba ZIKS v nasprotju z načelom pravne države, saj ja, da izpodbijane določbe ZIKS spreminjajo njegov položaj država ne more spremeniti zakona v svoj prid, potem ko je v teh postopkih. Poudarja, da je XCVI. amandma k ustavi že veliko strank z enakimi zahtevki uspelo in so dobile SRS vzpostavil enakost med neupravičeno obsojenimi in s vrnjeno zaplenjeno premoženje. Tudi sam pobudnik je v tem odpravil ideološko oviro za popravo krivic žrtvam povoj- postopku denacionalizacije že dobil vrnjenih 1.400 ha goz- nih razmer. dov, vendar je zahtevek umaknil in zahteval vrnitev po – Pobudnik dr. Ljubo Sirc uveljavlja tudi kršitev Evrop- ZIKS, ki je takrat veljal. Pobudnik nadalje sprašuje, kdo bo ske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s Resolucijo povrnil ogromne stroške izvedencev, ki jih v denacionaliza- 1096 z dne 27. 6. 1996 Parlamentarne skupščine Sveta cijskem postoku krije zavezanec, v nepravdnem postopku Evrope. Meni, da pravica do povrnitve škode nastane v pa predlagatelj sam. V dopolnitvi svoje pobude pobudnik trenutku, ko je krivična sodba razveljavljena, in ne šele s meni, da mu je država s sprejemom izpodbijanega zakona pravnomočno sodbo o vrnitvi premoženja, kot je to navede- izrekla novo kazen zaplembe premoženja, ki je ne predvi- no v obrazložitvi predloga izpodbijanega zakona. Po mnenju deva noben zakon. pobudnika navedbe v obrazložitvi predloga izpodbijanega – Pobudniki Cecilija Pavlin, Amalija Murn in Hinko Kirn zakona o tem, da “krivic ni mogoče popraviti v celoti, da bi navajajo, da so dne 27. 3. 1997 vložili tožbo, s katero bila obremenitev gospodarstva prevelika, da je Slovenija zahtevajo plačilo izgube dobička, ki so jo utrpeli z zaplembo socialna država, da naj se ne bi storile nove krivice”, ne premoženja njihovemu pravnemu predniku. Brez razumne- opravičujejo zakonodajalca, da ne bi vrnil zaplenjenega pre- ga in stvarnega razloga naj bi zakonodajalec odrekel pravico moženja v celoti ali dal zanj “pravično gmotno odškodnino”. Stran 4088 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Nadalje pobudnik poudarja, da se zakonodajalec glede po- nima nobenih razlogov za izenačitev njihovega položaja s vratne veljave izpodbijanih določb neopravičeno sklicuje na položejem denacionalizacijskih upravičencev. Pobudniki javno korist. Po pobudnikovem mnenju prav javna korist in poudarjajo, da je njihov zahtevek izključno zahtevek civilne- načelo socialne države zahtevata, da pride čim hitreje do ga odškodninskega prava in nima nobene zveze s podružb- vrnitve premoženja tistim, ki so sposobni z njim gospodariti ljanjem zasebne lastnine in kasnejšo denacionalizacijo. V in ustvarjati večje učinke. Opozarja, da namen zaplemb v primeru nezakonite kazenske zaplembe gre za nezakonito kazenskih postopkih ni bil le odvzem premoženja, ampak ravnanje državnega organa ali konkretnega sodnika, za ka- zasramovanje podjetnikov, in da teh postopkov ni mogoče tero je v razmerju do oškodovanca odgovorna država. Pred- primerjati s postopki nacionalizacije. Vendar meni, da bi bilo lagajo razveljavitev izpodbijanih določb. kljub temu potrebno izenačiti vračanje premoženja vsem 4. Državni zbor (odgovor Sekretariata za zakonodajo in upravičencem. Potrebno bi bilo uporabiti načela odškodnin- pravne zadeve z dne 21. 5. 1998, po opravljeni obravnavi skega prava, povrnitev pa bi morala obsegati tržno vrednost na Odboru za notranjo politiko in pravosodje) meni, da iz- odvzetega premoženja in ne vrednost, ugotovljeno na pod- podbijana ureditev ne pomeni kršitve ustave. Zakonodajalec lagi zakonskih in podzakonskih aktov. Zato pobudnik daje je pri izpodbijani ureditvi upošteval načelo socialne države in tudi pobudo za oceno ustavnosti ZDen. Ustavno sodišče je načelo enakosti vseh oseb, ki jim je bilo premoženje zaple- to pobudo izločilo in jo bo obravnalo kot samostojno zadevo njeno ali podržavljeno po drugi svetovni vojni, ter možnosti pod št. U-I-137/98. skupnosti za poravnavo vseh obveznosti iz naslova vračanja – Pobudnik dr. Igor Levstek navaja, da pomenijo iz- zaplenjenega premoženja. Kot prvi pomembni razlog pri podbijane spremembe ZIKS vračanje v čas pred sprejemom oceni naj bi se upoštevalo dejstvo, da je zakonodajalec z ustavnega amandmaja XCVI in odstopanje od načel izpodbijanimi spremembami glede vračanja odvzetega pre- 26. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Ker moženja vzpostavil enakopravnost vseh prizadetih. Upošte- izpodbijane določbe ne priznavajo več pravice do povračila val je, da bi premoženje oškodovancev, če kazenske ob- izgubljenega dobička, naj bi s tem ponovno vzpostavljale sodbe ne bi bilo, prešlo v državno lastnino na podlagi kak- neenakost, ki jo je ustavno sodišče z razveljavitvijo šnega drugega pravnega naslova. Drugi pomembni razlog, 92. člena ZDen že odpravilo. ki naj bi opravičeval izpodbijano ureditev, je načelo socialne – Pobudnika Jure Filipčič in Mladen Terčelj navajata, države, ki zahteva, da se upošteva splošno premoženjsko da izpodbijani zakon pomeni vzpostavitev ureditve, ki je stanje v državi. Država mora ravnati tako, da zaradi indivi- veljala pred sprejemom ustavnega amandamaja XCVI. To naj dualnih interesov ne bo prizadeta javna korist in mora zato bi pomenilo odstopanje od načel, vsebovanih v 29. členu poravnavanje posebnih škod urediti po načelu sorazmerne, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, kar pa se opravi- socialni državi primerne izravnave bremen med državo in čuje z lahkotno ugotovitvijo, da smo pač v tranziciji, ki naj bi davkoplačevalci. Posebno ureditev opravičuje tudi dejstvo, dopuščala manj togo spoštovanje ustavnih in zakonskih do- da je od škodnih dogodkov preteklo več kot 40 let in da je v ločb. Menita, da ZIKS kot predpis, ki ureja izvrševanje ka- tem času prišlo do številnih sprememb oziroma dejanskih zenskih sankcij in je neke vrste “strokovni” zakon, ne more posegov v odvzeto premoženje. Nadalje so v pojasnilu nave- posegati v določbe 13. člena, drugega odstavka 539. člena deni podatki o številu in višini zahtevkov, ki kljub temu, da so in 540. člena ZKP. nepopolni, opozarjajo na ogroženost plačilne sposobnosti – Pobudnik Miha Jemec izpodbija 145.c člen, ker mu države. Izključitev zahtevkov za povrnitev izgubljenega do- več ne priznava polne odškodnine za odvzeto premoženje, bička je narekovala tudi narava tega instituta odškodninske- tako kot to določata zakon o kazenskem postopku in zakon ga prava, ki priznava povrnitev koristi, ki bi jo imel oškodova- o obligacijskih razmerjih. Meni, da je spremenjena ureditev nec v normalnih razmerah in na temelju razumnih in opravič- v nasprotju s 30. členom ustave, in da zakonodajalec zaradi ljivih pričakovanj. Ker za obdobje od 1945 do 1958 ni proračunske problematike in načela socialne države ne bi mogoče zatrjevati, da je šlo za normalne razmere in za smel posegati v pravico neupravičeno obsojenih do popolne normalno predvidljivo korist oškodovanca, postane višina odškodnine, ki jo priznavajo vsi civilizirani narodi. izgubljenega dobička vprašljiva, saj gre za povrnitev škode, – Pobudniki Alojzija Farič, Anica Cimperc, Alojzija Os- ki je bila povzročena v povsem svojevrstnih razmerah. Na- vald in Mirko Lemež ml. izpodbijajo poleg 145.a in 145.c vedbe pobudnikov, da izpodbijane določbe posegajo v pri- člena tudi tretji odstavek 145. člena in 145.č člen. V pobudi dobljene pravice, so po mnenju nasprotnega udeleženca se sklicujejo tudi na 15. člen ustave. Menijo, da izpodbijane neutemeljene. Pravna podlaga za odškodninski zahtevek določbe preprečujejo uresničevanje pravic iz 26. in nastane šele z razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, 30. člena ustave in zanikajo pravico do odprave posledic kar pa še ne pomeni, da je s tem že pridobljena pravica do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi in četrti določene odškodnine. Ta pravica se pridobi šele na podlagi odstavek 15. člena ustave). Menijo, da zakonodajalec ni pravnomočne sodne odločbe in zato izpodbijane spremem- imel razlogov, ki bi dovoljevali v skladu s tretjim odstavkom be in dopolnitve ne posegajo v že pridobljene pravice oško- 15. člena ustave in stališči ustavnega sodišča omejitev pra- dovancev. vic iz 26. in 30. člena ustave. Pravice drugih, ki naj bi jih 5. Pojasnila nasprotnega udeleženca je ustavno sodiš- varovale izpodbijane določbe (pravice državljanov do dolo- če poslalo pobudnikom, ki so do dne 7. 5. 1998 vložili čene storitve države, ki se financira iz proračuna, ali katera- pobude za oceno izpodbijanega zakona. V odgovorih po- koli druga pravica) niso “enakega ranga” kot pravici iz 26. in budniki vztrajajo pri svojih pobudah, ponavljajo in dopolnju- 30. člena ustave. Poudarjajo, da poseg v pravici iz 26. in jejo svoje navedbe v pobudah in odgovarjajo na stališča in 30. člena ni nujen in primeren. Država bi morala z drugimi razloge nasprotnega udeleženca. Ustavno sodišče povze- ukrepi, predvsem zmanjšanjem svojih stroškov in učinkovi- ma le tiste navedbe pobudnikov, s katerimi odgovarjajo na tejšim nadzorom, pokriti povečanje izdatkov zaradi izplačila stališča in razloge nasprotnega udeleženca. Iz odgovorov je odškodnin. razvidno, da so za pobudnike stališča nasprotnega udele- – Franc Zdolšek, Milan Zdolšek, Marko Zdolšek, Tere- ženca nesprejemljiva oziroma menijo, da so v nasprotju z zija Zdolšek, Marija Rep in Emilija Zdolšek menijo, da določ- načelom pravne države. V zvezi s stališčem, da izpodbijane ba 145.a člena pomeni dejansko določbo 92. člena ZDen, spremembe pomenijo izenačitev položaja vseh oseb, ki jim ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, in da zakonodajalec je bilo premoženje odvzeto po drugi svetovni vojni, poudar- Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4089 jajo, da ni dopustno prezreti dejstva, da je država štela Slovenije, rok za vlaganje takih zahtev za obsojence in njiho- oškodovance za kriminalce in jim je zaplenila celotno pre- ve sorodnike pa je že potekel (559. člen ZKP); moženje, kar vse se je zgodilo pred agrarnimi reformami ali – da je v letu 1997 ugodilo zahtevi za varstvo zakonito- nacionalizacijami. V zvezi s stališčem, da bi bilo premoženje sti v osemnajstih zadevah, v katerih je bila izrečena zaplem- oškodovancev podržavljeno tudi brez kazenske obsodbe in ba premoženja – v petih zadevah je izpodbijano sodbo raz- bi bili tako upravičeni zahtevati vrnitev na podlagi ZDen, veljavilo, v desetih zadevah je izdalo oprostilno sodbo, v pobudniki poudarjajo, da v mnogih primerih taka ugotovitev dveh zadevah je sodbo spremenilo in v eni zadevi je kazen- ne drži, zlasti pri tistih, ki so imeli obrtne delavnice, saj te ski postopek ustavilo; med temi zadevami so bile tudi take, niso mogle biti nacionalizirane na podlagi zakona o naciona- ki so se nanašale na več obsojenih oseb. lizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Julijana Zaletel, Olga 8. Ministrstvo za pravosodje sporoča, da o številu ka- Zaletel in Magdalena Betetto ter Cecilija Pavlin, Amalija Murn zenskih sodb, s katerimi so bile izrečene zaplembe premo- in Hinko Kirn). Menijo, da se nasprotni udeleženec ne more ženja v letih 1945 in 1946, ni podatkov. Podatki za nasled- sklicevati na načelo enakosti, ker da so že same spremem- nja leta pa so: leta 1947 – 870, leta 1948 – 496, leta 1949 be povzročile neenakost med tistimi, ki so na podlagi ZIKS – 730, leta 1950 – 351, leta 1951 – 90, leta 1952 – 19, že dobili vrnjeno zaplenjeno premoženje, in tistimi, ki tega leta 1953 – 3, leta 1954 – 0, leta 1955 – 8, leta 1956 – 0, še niso dobili. Po mnenju pobudnikov tudi ni utemeljeno leta 1957 – 2, leta 1958 – 0. Ministrstvo nadalje sporoča, sklicevanje na načelo socialne države. Državni zbor je upo- da bi morala sodišča pregledati vse spise, da bi lahko ugoto- števal nepravilne podatke, ker dejansko zahtevani zneski vila število obnov, o katerih so odločala prvostopna sodišča niso tako visoki in razlika med izplačanimi odškodninami po in v katerih je bila izrečena kazen zaplembe premoženja. Kot ZIKS in ZDen ni tako očitna. V tožbah zahtevani zneski, s primer Ministrstvo navaja, da je bilo pri Okrožnem sodišču v katerimi nasprotni udeleženec opravičuje nezmožnost plači- Ljubljani v obdobju od 1. 1. 1990 do 31. 12. 1997 vloženih la, še ne pomenijo tudi priznanih odškodnin in z njimi ni 214 zahtev za obnovo postopka in da je bilo 111 zahtevam dopustno opravičevati strahu za socialno državo. Posledice ugodeno. Ministrstvo še navaja, da je bilo konec leta 1997 v vračanja odvzetega premoženja bi morala država reševati z teku približno 387 nepravdnih postopkov za vrnitev zaple- drugimi zakonskimi rešitvami in ne z ukinitvijo pravice do njenega premoženja in da so v posameznih primerih zahtev- polne odškodnine (dr. Igor Levstek, Tomo Knez, dr. Alek- ki za odškodnine izredno visoki. Glede zahtevkov za izgub- sander Majdič in dr. Ljubo Sirc). V zvezi s stališčem, da ljeni dobiček pa ministrstvo dodaja še podatek, da se je izpodbijane določbe nimajo retroaktivnega učinka, pobudni- vsota vtoževanih zahtevkov, ki je v času zakonodajnega po- ki v odgovorih vztrajajo, da so pravico do povrnitve škode stopka znašala več kot 31 milijard SIT, še povečala, saj je pridobili na podlagi predpisov, ki so veljali v trenutku, ko so bila vložena še tožba za izgubljeni dobiček v znesku preko zoper državo vložili odškodninske tožbe in predloge v ne- 11 milijard SIT. pravdnem postopku, in da izpodbijana določba 3. člena 9. Ustavno sodišče je pod A) te obrazložitve navedene posega v njihove pridobljene pravice. Poudarjajo, da vsako pobude združilo zaradi skupnega obravnavanja in odloča- spreminjanje ZIKS in njegovo izenačevanje z ZDen pomeni nja. Vsi pobudniki imajo pravni interes za izpodbijanje Nove- kršitev 155. člena ustave, ker se pravice neupravičeno ob- le ZIKS. Iz pobud in prilog je razvidno, da vsi pobudniki pred sojenih zmanjšujejo. pristojnimi sodišči zahtevajo vrnitev zaplenjenega premože- nja ali pa plačilo odškodnine in da sodni postopki še niso B)–I. končani. Pobudniku dr. Aleksandru Majdiču je ustavno sodi- 6. Ustavno sodišče je poleg podatkov, ki so navedeni v šče priznalo pravni interes za izpodbijanje Novele ZIKS, ker zakonodajnem gradivu, upoštevalo tudi podatke, ki sta jih imajo na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-249/96 posredovali Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje. z dne 12. 3. 1998 (Uradni list RS, št. 29/98) tudi tisti, ki jim 7. Iz poročila Vrhovnega sodišča je razvidno nasled- je bilo premoženje zaplenjeno na podlagi 28. člena zakona nje: o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (Uradni – da Vrhovno sodišče ne vodi posebne evidence o list DFJ, št. 40/45), možnost vložiti zahtevo za obnovo obnovah kazenskih postopkov, pravnomočno končanih do postopka po določbi 416. člena ZKP in v primeru, da bodo 31. 12. 1958, v katerih je bila izrečena kazen zaplembe v tem postopku uspeli, pravico zahtevati povrnitev premože- premoženja in bi bilo mogoče podatke zbrati le s pregledom nja po določbah ZIKS. več kot 1000 spisov; 10. Glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka – da je v obdobju od 1989 do 1994 (po 1. 1. 1995 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o obnovi postop- 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče pobude ka – 557. člen ZKP) odločalo v devetih zadevah o zahtevi za sprejelo in takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. obnovo kazenskega postopka in dovolilo obnovo v korist 29 Zavrnilo pa je pobude Alojzije Farič, Anice Cimperc, Alojzije obsojenih oseb (v sedmih zadevah je bila izrečena zaplemba Osvald in Mirka Lemeža ml. v tistem delu, v katerem izpodbi- premoženja); jajo določbe tretjega odstavka 145. in 145.č člena ZIKS. – da je v letih 1990–1996 v zvezi z zahtevami za 11. Upoštevajoč, da je bilo vračanje zaplenjenega pre- varstvo zakonitosti (vloženih v tem obdobju – 383) odločilo v moženja že dvakrat zadržano z zakonom, in da gre za vpra- korist 774 obsojenih oseb in da je glede na takratne predpi- šanja, ki jih je bilo potrebno rešiti čim hitreje, je ustavno se, ki so predpisovali obvezen izrek zaplembe premoženja, sodišče na seji dne 12. 3. 1998 sklenilo, da ne bo odločalo upravičeno sklepati, da je bila izrečena kazen zaplembe posebej o predlogih za začasno zadržanje, ampak da bo premoženja tudi velikemu številu obsojencev, ki jih je Vrhov- zadevo obravnavalo prednostno. no sodišče v celoti oprostilo obtožbe ali pa je izpodbijano sodbo razveljavilo, zaradi česar ni posebej odločalo o kazni B)–II. zaplembe premoženja; Presoja 145.a in 145.c člena ZIKS – da so bile leta 1997 vložene le tri zahteve za varstvo 12. Ustava v 30. členu določa, da ima tisti, ki je bil po zakonitosti zoper sodbe, ki so postale pravnomočne do krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost 31. 12. 1958, in v katerih je bila izrečena zaplemba premo- neutemeljeno odvzeta, pravico do rehabilitacije, do povrni- ženja. Vse zahteve je vložilo Državno tožilstvo Republike tve škode in druge pravice po zakonu. Navedena ustavna Stran 4090 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije določba določa objektivno odgovornost države za škodo v moženja, če je bila (razveljavljena) kazen zaplembe izrečena primeru, ko je iz kateregakoli vzroka (krivdnega ali nekrivd- po 31. 12. 1958. Navedeni zakon in kasnejši zakon o nega, pravnega ali protipravnega) prišlo do neupravičene izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SFRJ. št. 3/70 – obsodbe oziroma neutemeljenega odvzema prostosti. Pravi- prečiščeno besedilo – začel veljati 1. julija 1968) v prehod- ca do vrnitve premoženja, ki je bilo odvzeto z izrekom kazni nih določbah tudi niso izključevali vrnitve zaplenjenega pre- zaplembe premoženja, ne predstavlja kakšne posebne pra- moženja, če je bila kazen zaplembe premoženja izrečena s vice, ampak sodi v sklop enotne ustavne pravice iz pravnomočno kazensko sodbo pred 1. 1. 1954 in je bila 30. člena ustave. Čeprav ureditev vrnitve zaplenjenega pre- kasneje razveljavljena. moženja po 145. členu ZIKS po svoji vsebini ne predstavlja 16. Člen 145 ZIKS po svoji vsebini pomeni materialno- “povrnitve škode” v smislu pravil odškodninskega prava, pravno določbo, ki določa, da se zaplenjeno premoženje ampak posebno ureditev instituta neupravičene pridobitve1, vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem; če pa vrnitev je ta pravica ustavno varovana v okviru 30. člena ustave, ki premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali prav- daje osebam, ki so bile po krivem obsojene za kaznivo no ni več mogoča, imajo upravičenci pravico do “odškodni- dejanje, splošno pravico do povrnitve vse škode. Iz navede- ne”3, ki predstavlja dejansko vrednost zaplenjenega premo- ne predpostavke je izhajal tudi zakonodajalec, kar je razvid- ženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času no iz obrazložitve predloga Novele ZIKS kakor tudi iz določ- zaplembe. Določba 145. člena ZIKS torej izključuje upora- be četrtega odstavka 145. člena, ki govori o “odškodnini” v bo določb zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: primeru, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih ZOR) o neupravičeni pridobitvi, ki priznavajo v primeru ne- posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča. možnosti vrnitve le nadomestitev vrednosti dosežene koristi, 13. Pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene in samostojno ureja obseg in način vrnitve zaplenjenega obsodbe je ustavna pravica tiste osebe, ki je bila prizadeta s premoženja, potem ko je bila kazen zaplembe premoženja s posledicami neupravičene kazenske sodbe. Gre za poseb- pravnomočno odločbo razveljavljena. no osebnostno pravico, ki jo lahko uveljavlja le neupraviče- 17. Izpodbijani 145.a člen določa, da se v primerih, ko no obsojena oseba. Če je bila oseba spoznana za neupravi- je bila kazen zaplembe premoženja, izrečena pred 31. 12. čeno obsojeno po smrti, njeni dediči podedujejo pravico do 1958, razveljavljena na podlagi izrednih pravnih sredstev, povrnitve škode v skladu z določbami ZKP in splošnimi glede oblik in obsega vračanja, glede omejitev v zvezi z načeli odškodninskega prava2. Pravica dedičev do povrnitve vračanjem in glede vrednotenja premoženja ne uporabljajo škode zaradi neupravičene obsodbe njihovega prednika ne splošne določbe 145. člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega izhaja iz 30. člena ustave, ampak je ustavno varovana na premoženja, ampak se smiselno uporabljajo določbe III. podlagi 33. in 67. člena ustave. poglavja ZDen, ki vsebujejo posebna merila glede vrednote- 14. Kazni zaplembe premoženja so vojaška sodišča nja premoženja (44. člen), omejitve glede vračanja v naravi izrekala že med vojno na podlagi odlokov in navodil vojaških (19. in 27. člen) in izključitev (praviloma) plačila odškodnine organov in kasneje uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. 5. – povračila v denarju (42., 43., 45., 46., 47., 48. in 1944 (Vestnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, št. 50. člen). 6/44). Zaplemba premoženja je bila opredeljena kot tako 18. Izpodbijani 145.c člen izključuje priznanje “odškod- imenovana očuvalna odredba (16. člen uredbe) in se je ninskih zahtevkov iz naslova nemožnosti uporabe oziroma izrekala poleg kazni. Z zakonom o vrstah kazni (Uradni list upravljanja ter iz naslova vzdrževanja napremičnin in iz na- DFJ, št. 48/45 in Uradni list FLRJ, št. 66/46) je bila za- slova katerihkoli zahtevkov za izgubljeni dobiček po pravilih plemba premoženja opredeljena kot ena izmed kazni, ki so odškodninskega prava” in s tem izključuje uporabo splošnih jo lahko izrekala vojaška in civilna sodišča (1. člen). Izrekala pravil odškodninskega prava, ki v obseg povrnitve gmotne se je lahko kot glavna ali kot stranska kazen in samo v škode poleg pravice do povrnitve navadne škode priznavajo primerih, ko je bila v zakonu izrecno določena. Sodišče je tudi pravico do povrnitve izgubljenega dobička. Zahtevki iz moralo obvezno izreči kazen zaplembe “vsega premoženja”, tega naslova temeljijo na določbah XXXII. poglavja ZKP, ki če je izreklo kazen izgube državljanstva. Pomenila je prisilen glede povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe ne vse- odvzem vsega ali določenega dela premoženja obsojene buje kakšnih posebnih določb in se uporabljajo splošna osebe v korist države in brez povračila. Izrecno je bilo dolo- pravila odškodninskega prava o povrnitvi škode. To pomeni, čeno, da se lahko kazen zaplembe premoženja izreče zoper da ima neupravičeno obsojeni pravico zahtevati povrnitev fizične in pravne osebe (14. člen uredbe). Kazen zaplembe celotne gmotne škode – navadne škode in izgubljenega premoženja je bila kot stranska kazen določena v material- dobička. Podobno določbo kot 145.c člen ZIKS vsebuje nem kazenskem pravu vse do sprejetja Kazenskega zakoni- tudi ZDen v drugem odstavku 72. člena, ki tudi ne priznava ka Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94), ki kazni odškodninskih zahtevkov iz naslova nemožnosti uporabe zaplembe premoženja ne pozna več. oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja 15. Pravica do vrnitve zaplenjenega premoženja v pri- nepremičnin v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen. meru razveljavitve kazni zaplembe premoženje je bila v prejš- Izpodbijani 145.c člen predstavlja torej posebno ureditev njem pravnem sistemu priznana že pred priznanjem poseb- povrnitve gmotne škode v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega pre- ne pravice do rehabilitacije in povrnitve škode neupravičeno moženja (izjemo), kar pomeni, da se ne uporabljajo splošne obsojenim (točka 25 te obrazložitve), in sicer z zakonom o določbe o povrnitvi škode zaradi neupravičene obsodbe, izvršitvi kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnopoboljševalnih določene v ZKP in ZOR. ukrepov iz leta 1951 (Uradni list FLRJ, št. 47/51). Ta zakon 19. Ker gre pri obeh izpodbijanih določbah za samo- je v 91. členu vseboval vsebinsko enako določbo, kot jo stojno posebno ureditev vprašanja vračanja premoženja, ki vsebuje še sedaj veljavni 145. člen ZIKS in se v skladu z je bilo neupravičeno zaplenjeno v obdobju do 1. 12. 1958, zadnjo Novelo ZIKS uporablja za vrnitev zaplenjenega pre- navedbe pobudnikov o njihovi neskladnosti z določbami ZKP in o tem, da ZIKS kot “izvršilni” zakon ne bi smel urejati vrnitve zaplenjenega premoženja, za ustavnopravno presojo 1 Stališče Vrhovnega sodišča v odločbi št. II Ips 27/93. niso utemeljene in jih ustavno sodišče ni upoštevalo. 2 204. člen zakona o obligacijskih razmerjih določa, da terjatev za povrnitev negmotne škode preide na dediče samo, če je bila priznana s 3 V skladu z določbami ZOR o neupravičeni pridobitvi bi bilo termi- pravnomočno odločbo ali pismenim sporazumom. nološko pravilno uporabiti “povračilo” namesto “odškodnine”. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4091

20. Kakor je razvidno, izpodbijani določbi v določe- mbnih pravic drugih. Zakonodajalec mora izkazati, da ne nem obsegu posegata v ustavno varovano pravico do povr- more v celoti zavarovati te pravice zaradi tega, ker bi s tem nitve škode zaradi neupravičene obsodbe (30. člen ustave); posegel v druge človekove pravice. Celo v primeru, ko v primerih, ko uveljavljajo vrnitev zaplenjenega premoženja ustava prepušča način urejanja določene ustavne pravice in povrnitev gmotne škode v obliki izgubljenega dobička v zakonu (v smislu določbe drugega odstavka 15. člena us- zvezi z zaplenjenim premoženjem dediči neupravičeno ob- tave ali na podlagi ustavne določbe, ki še posebej določa, sojene osebe, pa izpodbijani določbi posegata v pravico do da zakon ureja način uresničevanja posamezne pravice), to zasebne lastnine in dedovanja (33. in 67. člen ustave). ne pomeni, da je zakonodajalec pri tem neomejen. Načelo 21. Pravica do povrnitve škode iz 30. člena ustave je pravne države (2. člen ustave) zahteva, da pri tem ravna v pravica, ki je v ustavi določena brez zakonskega pridržka. skladu z načelom sorazmernosti. Še posebej mora ravnati Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ustave jo je dopust- zakonodajalec na tak način tedaj, kadar zaradi varstva dru- no omejiti samo, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic gih pravic omejuje človekove pravice in temeljne svobošči- drugih. Pravica do zasebne lastnine in dedovanja je načelno ne. Zakonodajalec mora vedno upoštevati tudi načelo ena- zagotovljena v 33. členu, nato pa je v prvem odstavku 67. kosti iz 14. člena ustave in pri določanju načina uresničeva- člena dodano, da zakon določa način pridobivanja in uživa- nja ali pri omejevanju posameznih človekovih pravic in svo- nja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, boščin ne sme ravnati diskriminatorno. socialna in ekološka funkcija, v drugem odstavku istega 25. Ustavno sodišče je v obravnavani zadevi moralo člena pa, da zakon določa način in pogoje dedovanja. najprej presojati, ali za omejitev pravice do povrnitve škode 22. Jamstvo zasebne lastnine kot človekove pravice – za izključitev povrnitve izgubljenega dobička, nastalega zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem po- zaradi zaplembe premoženja in za omejitev pravice do po- dročju. Lastnina je elementarna človekova pravica, ki je vračila dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja – ob- tesno povezana z varstvom osebne svobode. Njena funkcija stajajo nujni (neizogibni) razlogi. Pri tej presoji je upoštevalo je, da zavaruje svobodno ravnanje posameznika na premo- razloge, ki so navedeni v zakonodajnem gradivu, oprlo pa je ženjskem področju in tako omogoča vsakomur, da lahko svojo presojo tudi na druge razloge, ki izhajajo iz posamez- svobodno in odgovorno oblikuje svoje življenje. Kot taka je nih zgodovinskih virov in podatkov vrhovnega sodišča ter sestavni del ustav demokratičnih držav. Po Splošni deklara- Ministrstva za pravosodje. ciji Združenih narodov o človekovih pravicah kot prvi medna- 26. Iz zakonodajnega gradiva (EPA 367 – II – hitri rodni kodifikaciji človekovih pravic ima vsakdo pravico, da postopek, Poročevalec, št. 5 z dne 20. januarja 1998) je ima lastnino bodisi sam bodisi skupaj z drugimi. Konvencija razvidno, da je zakonodajalec posegel v navedene ustavne o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni pravice zaradi dejstva, da zaradi izredno velikega števila list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94 – EKČP), ki določa razveljavljenih kazni zaplembe premoženja, izrečenih v prvih minimalni skupni imenovalec varstva človekovih pravic v povojnih letih, polni obseg odškodovanja v zvezi z zaplenje- Evropi, pa vsaki fizični in pravni osebi zagotavlja pravico do nim premoženjem “z vidika obremenitve nacionalnega go- spoštovanja njenega premoženja (1. člen 1. Protokola). spodarstva ni sprejemljiv”, ter da načelo socialne države 23. Ustavno jamstvo lastnine predpostavlja obstoj last- narekuje vzpostavitev ravnotežja med upravičenci do vrnitve nine kot pravnega instituta. Kaj je predmet zasebne lastnine zaplenjenega premoženja oziroma do plačila odškodnine in in katera so varovana lastninska upravičenja, določa pravni tistimi, ki bodo obveznosti, nastale zaradi pravice do povrni- red ob upoštevanju gospodarskih in pa družbenih razmerij tve zaplenjenega premoženja oziroma plačila odškodnine, nasploh. Pri tem mora spoštovati namen ustavnega jamstva dolžni izpolniti. Zakonodajalec je izhajal iz predpostavke, da lastnine, to je zagotovitev in uresničitev posameznikove svo- so bili tudi sodni postopki, ki so temeljili na takratni kazenski bode. Da je bistven element te svobode razpolaganje s zakonodaji in kaznovalni politiki, sredstvo za podržavljenje stvarmi in pravicami, ki so predmet lastnine, je odločilo že proizvajalnih sredstev. Iz tega razloga za način poprave kri- Evropsko sodišče za človekove pravice (sodba v zadevi vic ni odločilno, ali je bilo podržavljeno premoženje v uprav- Marckx proti Belgiji z dne 13. 6. 1979, Publications, A.31, nem ali sodnem (kazenskem) postopku. Krivice, ki so se str. 27). Vsebina lastnine kot pravnega instituta je hkrati storile z neupravičenimi zaplembami, naj bi se zato poprav- odvisna od funkcij, ki ji jih daje pravni red. To, da posamez- ljale v kontekstu popravljanja krivic iz preteklega obdobja, to nik pri izvrševanju svojih lastninskih upravičenj ni neomejen, je po enakih merilih za vse, katerim je bilo na kakršenkoli ampak mora upoštevati tudi interese drugih članov skupno- način odvzeto premoženje s strani države. Iz tega razloga sti in skupnosti kot take, sodi že v koncept lastninske pravi- naj bi se tudi vsem tistim, katerim je bila kazen zaplembe ce po rimskem pravu.4 Definicija lastnine po slovenski ustavi pravnomočno izrečena do leta 1958 in je bila kasneje razve- vključuje njeno socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo ljavljena, premoženje vrnilo le v okviru določb ZDen, ki enot- (prvi odstavek 67. člena). Pri določanju načina pridobivanja no urejajo popravo krivic iz preteklosti. V zakonodajnem in uživanja lastnine ter pogojev za dedovanje je torej zakono- gradivu so tudi navedeni podatki Državnega pravobranilstva dajalec dolžan uravnotežiti individualni in skupnostni ele- o višini zahtevkov zaradi nemožnosti vrnitve v naravi (v 253 ment lastnine. primerih skupno približno 37 milijard SIT) in o višini zahtev- 24. Ustavno sodišče je že v nekaj odločbah sprejelo kov za izgubljeni dobiček (v 253 primerih skupno približno stališče, da so posegi v ustavne pravice podvrženi strogi 31 milijard SIT). Nadalje je v zakonodajnem gradivu opozorje- ustavni presoji po tako imenovanem testu sorazmernosti. Po no na veliko število izrečenih kazni zaplembe premoženja, slednjem je poseg dopusten samo v primeru, da je nujen zlasti v prvih povojnih letih (v letu 1947 – 870, v letu 1949 – (neizogiben) za varstvo drugih človekovih pravic; poseg tudi 731), da so zaplembe zajele okoli 200 večjih in manjših ne sme biti prekomeren, kar pomeni, da je dopusten le podjetij in da je bilo z zaplembami podržavljenih približno najblažji izmed možnih posegov, s katerim se lahko zagotovi 41.000 ha kmetijskih zemljišč, 51.000 ha gozdov, 5.837 ustavno dopustni in zaželeni cilj – varstvo enako pome- stanovanjskih hiš in 874 poslovnih prostorov. Poudarjeno je tudi, da prejšnji kazenskopravni predpisi niso priznavali pravi- ce do povrnitve škode osebam, ki so bile neupravičeno obso- 4 Kranjc, Začetki in razvoj lastnine v antičnih pravih, v Šturm et al., Varstvo lastninske pravice kot temeljne človekove pravice, Inštitut za javno jene pred 1. 1. 1954. Te osebe so to pravico pridobile šele z upravo, Ljubljana, 1997, str. 62. ustavnim amandmajem XCVI k ustavi Republike Slovenije. Stran 4092 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

27. Ustavno sodišče ugotavlja, da je bila pravica do 29. Pravico do povrnitve škode v takem obsegu, kot jo povrnitve škode v preteklem obdobju različno urejena in da določa sedanja ureditev – povrnitev premoženjske in nepre- je bila pravica do povrnitve škode v polnem obsegu v moženjske škode – je priznala neupravičeno obsojenim in skladu s pravili odškodninskega prava priznana šele v ob- tudi tistim, ki jim je bila neutemeljeno vzeta prostost, ustava dobju, ko so bila v kazensko zakonodajo sprejeta temeljna SFRJ iz leta 1974. V četrtem odstavku 181. člena je dolo- kazenskopravna načela, ki so zagotavljala zakonitost ka- čala, da imajo neupravičeno obsojeni in tisti, ki jim je bila zenskih postopkov (načelo zakonitosti, domneva nedolž- neutemeljeno vzeta prostost, pravico do rehabilitacije in po- nosti) in ki so preprečevala zlorabo človekovih pravic in vračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, dolo- temeljnih svoboščin.5 čene z zakonom. 28. Pravica do povrnitve škode je bila neupravičeno 30. Tej ustavni določbi je sledil zakon o kazenskem obsojenim priznana z zakonikom o kazenskem postopku, postopku iz leta 1977 (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, sprejetim dne 10. septembra 1953 (Uradni list FLRJ, št. 74/87, 57/89 in 3/90 – v nadaljevanju ZKP/77), ki v 40/53 – v nadaljevanju: ZKP/54). Neupravičeno obsojeni določbah o povrnitvi škode neopravičeno obsojenim ni sa- so imeli pravico do povrnitve le premoženjske škode. Po mo razširil te pravice še na negmotno škodo, ampak je upravičenčevi smrti so smeli zahtevati povračilo škode nje- razširil tudi pravico dedičev. Podedljivost pravice do povrni- gov zakonec in njegovi sorodniki, ki jih je bil neupravičeno tve gmotne škode ni bila več omejena le na zakonce in obsojeni dolžan vzdrževati, vendar samo toliko, kolikor so sorodnike, ki jih je bil dolžan vrzdrževati in kolikor so bili bili zaradi neupravičene obsodbe prikrajšani pri vzdrževanju. zaradi neupravičene obsodbe prikrajšani. Kot obligacijsko S 7. členom uvodnega zakona k ZKP/54 je bila pravica do pravico so jo lahko po oškodovančevi smrti dedovali vsi povrnitve škode priznana le tistim, katerim je bila neupravi- dediči neomejeno. ZKP/77 osebam, ki so bile neopraviče- čena obsodba izrečena po 1. januarju 1954. Na podlagi 6. no obsojene pred 1. 1. 1954, še vedno ni priznal pravice člena uvodnega zakona so se za obnove postopkov, prav- do povrnitve škode, in tudi obnova postopka, pravnomočno nomočno končanih pred 1. 1. 954, uporabljale določbe končanega pred 1954, je bila možna le na predlog republiš- ZKP/48, ki pa so dovoljevale obnovo le na predlog republiš- kega ali zveznega javnega tožilca. V 561. in 562. členu je kega in zveznega javnega tožilca.6 Ustava FLRJ iz leta 1963 podaljšal veljavnost 6. in 7. člena uvodnega zakona k (Uradni list SFRJ, št. 14/63) je pravico do rehabilitacije in ZKP/54. povrnitve škode določila kot človekovo pravico. V šestem 31. Navedeni določbi (izključitev pravice do povrnitve odstavku 50. člena je določala, da ima tisti, ki je bil neupra- škode in prepoved obnove) sta bili v veljavi vse do sprejetja vičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemelje- ustavnega amandmaja XCVI k ustavi SRS dne 4. 10. 1990 no vzeta prostost, pravico dobiti iz družbenih sredstev od- (Uradni list RS, št. 37/90), ki je določil, da se v Republiki škodnino za škodo, ki mu je bila storjena. Sloveniji ne uporabljajo več določbe 561. in 562. člena ZKP/77. S tem so pridobile pravico do povrnitve škode vse osebe, ki so bile neupravičeno obsojene, ne glede na da- 5 – Nemški zakon še vedno ne priznava dedičem polne odškodnine, tum neupravičene obsodbe, pravica zahtevati obnovo pa ni ampak le v obsegu, kolikor jih je bila ta oseba po zakonu dolžna preživljati bila več v izključni pristojnosti javnega tožilca, ampak so jo (prvi odstavek 11. člena zakona o odškodnini za ukrepe kazenskega pregona – Gesetz über die Entschädigung für Strafverfolgungsmaßnah- lahko predlagali tudi obsojenec, njegov zagovornik, po ob- men). Nemčija pa je sprejela tudi poseben zakon o rehabilitaciji in odškod- sojenčevi smrti pa tudi njegovi ožji sorodniki. nini za žrtve ukrepov kazenskega pregona, ki so bili izvedeni v nasprotju z 32. Po sprejetju ustave se je v Republiki Sloveniji upo- načeli pravne države na pridruženem ozemlju (Gesetz über die Rehabilitie- rabljal ZKP/77 – kolikor ni nasprotoval pravnemu redu Re- rung und Entschädigung von Opfern rechtsstaatswidriger Strafverfolgung- smaßnahmen im Beitrittsgebiet). Zakon je zajel kazenske sodbe nemških publike Slovenije in kolikor ni bilo z ustavnim zakonom za sodišč na pridruženem ozemlju, ki so bile izdane v času od 8. maja 1945 izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvi- do 2. oktobra 1990, če so bile izrečene v nasprotju z bistvenimi načeli snosti Republike Slovenije drugače določeno – do izdaje svobodne pravne države. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za sedaj veljavnega zakonika o kazenskem postopku (Uradni kazenskopravne ukrepe, ki niso bili izrečeni s sodno odločbo. Zakon omejuje krog oseb, ki lahko vložijo zahtevo za povračilo škode. Vložili so list RS, št. 63/94 – v nadaljevanaju: ZKP). Ureditve povrni- jo lahko prizadeti, po njegovi smrti pa njegov zakonec, sorodniki v ravni tve škode neupravičeno obsojenim ZKP ni spreminjal in je vrsti, bratje in sestre in osebe, ki so imele opravičen interes za rehabilitaci- ostala enaka prejšnji ureditvi. S tem ko je razširil pravico jo prizadete osebe. Zahtevo je lahko vložilo tudi državno tožilstvo, če vložitve zahteve za varstvo zakonitosti tudi na obsojenca in prizadeta oseba temu ni nasprotovala. Glede vračanja premoženja, odvze- tega s kazensko sodbo, zakon napotuje na uporabo posebnega premo- njegovega zagovornika, po obsojenčevi smrti pa tudi na ženjskega zakona (Vermögensgesetz) in investicijskega zakona (Investi- njegove ožje sorodnike (421. člen ZKP), pa je posredno tionsgesetz) kot splošnih predpisov o vračanju premoženja. Za primer, da razširil tudi krog oseb, ki imajo pravico z izrednimi pravnimi premoženja ni mogoče vrniti v naravi, določata posebna pravila za določi- sredstvi doseči, da se določena obsodba, izdana pred 1. 1. tev denarne odškodnine in s tem izključujeta splošna pravila civilnega prava za povračilo škode in izgubljenega dobička. Odškodnina ne dosega 1954, spozna za neupravičeno. Na podlagi prehodne do- današnje prometne vrednosti odvzetega premoženja niti v primeru, ko je odbitek po degresivni lestvici najmanjši. Drugi zahtevki (npr. zaradi poško- dovanja stvari, zmanjšanja vrednosti, nemožnosti uporabe) so izključeni 6 Tomo Grgič, Varstvo človekovih pravic v kazenskem procesnem (povzeto po Tappert, Die Wiedergutmachung von Staatsunrecht der pravu, stran 177–188, Slovenija in Evropska konvencija o človekovih SBZ/DDR durch die Bundesrepublik Deutschland nach der Wiederverei- pravicah, Zbornik razprav, Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih nigung, Arno Spitz, Berlin, 1995, str. 221). svoboščin. Stran 182: “Republiški javni tožilec je v preteklih letih sicer – V Združenih državah Amerike ne poznajo objektivne odgovornosti vlagal zahteve za obnove postopka v tako imenovanih političnih procesih države zaradi neupravičene obsodbe. V zadevi Korematsu v. United States in jim je bilo tudi ugodeno, vendar te zahteve niso bile ravno pogoste, saj (323 U.S. 214; 65Ct, 193; 89 L.Ed.194 – 1944) je Vrhovno sodišče se je zanje odločal po svojem preudarku. potrdilo izvršilno odredbo predsednika Roosevelta s februarja 1942 o …da v kazenskih zadevah, pravnomočno končanih pred 1. 1. 1954, prisilni evakuaciji prebivalcev – po rodu Japoncev iz celotne zahodne niti republiški, in kot nam je znano, tudi Zvezni javni tožilec sprva sploh nista obale v tako imenovane “ detention centers”. Kongres je že leta 1948 vlagala nobenih zahtev za varstvo zakonitosti, očitno stoječ na stališču, da sprejel zakon, na podlagi katerega so upravičenci sprejeli preko 37 miljo- zahteva za varstvo zakonitosti v teh primerih ni mogoča. Da tako stališče ni nov dolarjev odškodnine. V letu 1980 je Kongres ustanovil poseben organ pravilno …saj je bila izjemna uporaba določb ZKP/48 izrecno omejena le na (U.S. Internment Commission), katerega naloga je bila preiskovati kršitve obnove kazenskih postopkov, pravnomočno končanih pred 1. 1. 1954, je proti ameriškojaponskim internirancem in na podlagi njegovega predloga jasno povedal tudi senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ko je sicer je prišlo še do dodatnih kompenzacij v primerih, za katere je smatral to za odločal o zahtevah republiškega javnega tožilca za obnovo dveh postop- primerno (American Constitutional Law, Ralph A. Rossum in G. Alan Tarr, kov… Takemu stališču senata Vrhovnega sodišča je nato sredi leta 1990 St. Martin Press, New York). sledila tudi praksa Javnega tožilca Republike Slovenije.” Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4093 ločbe 559. člena je bil tem osebam določen poseben rok za vložili zahtevkov za plačilo odškodnin za zaplenjeno premo- vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo, ki je ženje in za povračilo izgubljenih dobičkov. Ustavno sodišče postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP, in sodni posto- je v odločbi št. U-I-107/96 z dne 4. 12. 1996, v kateri je pek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, in sicer presojalo zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja dve leti po uveljavitvi ZKP. ZKP je dal pravico zahtevati premoženja, opozorilo zakonodajalca, da ponovno preuči povrnitev škode tudi vsem tistim osebam, ki so bile neupra- vračanje premoženja na podlagi 145. člena ZIKS in da bi vičeno obsojene pred 1. januarjem 1954 in ki zaradi prete- pod pogoji najstrožje ustavnosodne presoje lahko prišla v ka triletnega zastaralnega roka ne bi mogle uveljavljati pravi- poštev drugačna ureditev odškodninske odgovornosti drža- ce do povrnitve škode. V 562. členu je določil, da rok za ve. Zakonodajalca je pozvalo, da oceni, ali je upravičeno vložitev zahteve začne teči z dnem uveljavitve ZKP, to je s razlikovati med odpravo posledic zaradi odvzema lastnine s 1. januarjem 1995. strani sodišč in med odpravo posledic zaradi odvzema last- 33. Iz opisanega je razvidno, da ZKP zagotavlja največ- nine s strani upravnih organov. Hkrati ga je tudi opozorilo na je možnosti, da se tudi vse osebe, ki so bile po krivem ocenitev finančnih zmožnosti Republike Slovenije za celot- obsojene v povojnem obdobju, v celoti (moralno) rehabiliti- no popravo krivic, ki vključuje tudi povrnitev izgubljenega rajo in da zaradi neupravičene obsodbe zahtevajo tudi povr- dobička zaradi zaplembe premoženja. nitev gmotne in negmotne škode oziroma njihovi dediči po- 35. Izpodbijani določbi predstavljata torej novo uredi- vrnitev gmotne škode, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tev, ki naj bi na podlagi novih podatkov o številu in obsegu členih 538–541 ZKP. zaplemb premoženja in ponovne preučitve vprašanja vrača- 34. V zvezi s povrnitvijo zaplenjenega premoženja ozi- nja zaplenjenega premoženja zagotovila enakopravno po- roma povračilom, če zaplenjenega premoženja ni mogoče pravo povojnih krivic, hkrati pa bi zmanjšala velike finančne več vrniti v naravi, je zakonodajalec že ob sprejemu ZDen obveznosti države za popravo vseh povojnih krivic. S tem naj sprejel stališče, naj bi se za vračanje premoženja, zaplenje- bi se doseglo določeno ravnotežje med popravo krivic za nega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani nazaj, ne da bi bile zaradi tega ogrožene ali prizadete pravi- do 31. 12. 1958, uporabljale določbe ZDen (92. člen). Iz ce drugih, ki imajo svoj temelj v ustavni opredelitvi Slovenije zakonodajnega gradiva – predlog za izdajo zakona o dena- kot socialne države (2. člen ustave). cionalizaciji z osnutkom zakona – ESA 299, Poročevalec št. 36. Ustavno sodišče ocenjuje, da so razlogi, ki so 7/91 z dne 19. 2. 1991, je razvidno, da je zakonodajalec narekovali izpodbijano novo ureditev v zvezi z vračanjem že takrat štel, da so zaplembe premoženja, ne glede na to, premoženja, zaplenjenega v obdobju do 31. 12. 1958, kateri organ jih je izrekel (sodišča v kazenskih in nepravdnih nujni – neizogibno potrebni. Poleg dosegljivih podatkov o postopkih, posebne komisije ljudskih odborov), prvi način številu kazenskih zaplemb in vtoževanih zahtevkov za izgub- podržavljanja premoženja in da drugi ukrepi – nacionalizaci- ljeni dobiček je ustavno sodišče kot odločilni razlog upošte- ja, agrarna reforma – niso bili nič manj represivni, četudi so valo podatke, ki nedvoumno kažejo, da se je kazen zaplem- bili drugače poimenovani. Iz gradiva je razvidno, da zakono- be premoženja množično izrekala prav v obdobju do leta dajalec ni razpolagal s podatki o številu zaplemb premože- 1954 in da je bila kazen zaplembe sredstvo prvega podržav- nja, še posebej ne s podatki, ki bi se nanašali na zaplembe ljanja, ki jo v zgodovinski literaturi imenujejo “patriotična nacionalizacija”. Zgodovinsko priznano dejstvo je, da je ta- premoženja v kazenskih postopkih. Ustavno sodišče je s 7 svojo odločbo št. U-I-10/92 z dne 5. 11. 1992 razveljavilo kratna oblast izrabila sodstvo v svoje politične namene. 92. člen ZDen zaradi kršitve pravice iz 30. člena ustave in Šele sprejem ZKP leta 1954, ki je uzakonil osnovne pravne prepovedi povratne veljave predpisov iz 155. člena ustave. institute kazenskega procesnega prava za zagotovitev večje Ker iz obrazložitve same odločbe niso jasno razvidni razlogi, zakonitosti kazenskih postopkov, je pomenil konec vodenja ki so vodili ustavno sodišče k navedeni odločitvi, ustavno sodišče na podlagi podatkov, ki se nahajajo v spisu, ugotav- 7 Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955, znans- lja, da tako kot v času sprejemanja ZDen tudi v času odloča- tveno poročilo Inštituta za novejšo zgodovino, Ljubljana, september 1995. nja ustavnega sodišča še ni bila znana vsa obsežnost za- Stran 89: plemb, izrečenih v kazenskih postopkih, ki so se končali z – Politični sistem, temelječ na pritegovanju množic v politično življe- nje prek OF (t.i. ljudska demokracija), je KP izrabila za obračun z meščan- rehabilitacijo na podlagi izrednih pravnih sredstev, in s tem sko opozicijo in za podreditev medvojnih političnih zaveznikov. Oblast je obseg finančne odgovornosti države. Ustavno sodišče je proti potencialni opoziciji nastopila s sodnimi procesi. Osnovni namen tudi v tistem postopku pridobilo podatke od vrhovnega sodi- procesov s političnim ozadjem je bil “razkrinkavanje protiljudskosti” staro- šča in Ministrstva za pravosodje, iz katerih pa je izhajalo, da jugoslovanskega režima, obračunati z razrednimi nasprotniki (trgovci, in- dustrialci, kulaki), pa tudi s Cerkvijo in pripadniki nemške manjšine ter gre le za manjše število kazenskih zaplemb. Tako je Mini- zapleniti njihova premoženja.” strstvo za pravosodje sporočilo, da je bilo na podlagi obno- Stran 90: ve kazenskega postopka razveljavljenih le 29 sodb, v katerih – Med najbolj značilnimi povojnimi procesi so bili procesi pred sodišči narodne časti, katerih namen je bil uveljavljati moralna načela iz je bila izrečena zaplemba premoženja. Vrhovno sodišče je NOB (obsojencem so poleg zapornih kazni pogosto zaplenili tudi premo- med drugim opozorilo tudi na nedoslednost 92. člena ZD- ženje in jim odvzeli državljanske pravice), procesi proti nacističnim vojnim en, ki je predvideval vračanje zaplenjenega premoženja po zločincem, proti sodelavcem okupatorja, terorističnim skupinam, vohu- določbah ZDen le v primeru, če je bila kazen zaplembe nom, saboterjem in organizatorjem “kraljeve” vojske v domovini, procesi proti trgovcem in industrialcem in t. i. kulaški procesi. Med političnimi premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega procesi izstopajo Nagodetov proces (julij 1947), deloma duhovniški pro- postopka, ne pa tudi na podlagi zahteve za varstvo zakonito- cesi (sodijo v različne kategorije) in dachavski procesi (1948–1949). Pri sti, kar je ustvarjalo neenakopravnost med upravičenci. Tudi slednjih je šlo za politični obračun znotraj KPS in so nosili tipično obeležje po mnenju takratne zakonodajnopravne komisije Skupščine stalinskih sodnih procesov (skonstruirane oziroma izmišljene obtožbe, sojenje pripadnikom iste stranke oziroma ideološkim istomišljenikom. Po- Republike Slovenije (št. 720-01/91 – 3/37-1 z dne 30. 6. litično ozadje so imeli deloma še drugi sodni procesi. 1992) določba 92. člena ZDen (glede obsega in oblike – Sodstvo je postalo sredstvo razrednega boja in je temeljilo na povrnitve škode) ni ustrezala pravici do povrnitve škode, ki politično zanesljivem, a strokovno neusposobljenem kadru. jo po krivem obsojenemu zagotavlja 30. člen ustave. Odlo- – Po podatkih javnega tožilstva LRS je bilo v letih 1947–1949 pred rednimi sodišči v Sloveniji na smrt obsojenih 124 oseb, od tega za krimi- čitev ustavnega sodišča, na katero se sklicujejo tudi pobud- nalna dejanja (uboji, razbojništva ipd.) le osem. V letih 1948–1950 je bilo niki v svojih pobudah, je bila posledica poznavanja takratnih letno okrog 1000 političnih obsojencev, leta 1952 in leta 1953 91. okoliščin in podatkov, ko na sodiščih upravičenci še niso Natančno število političnih obsojencev do leta 1948 še ni ugotovljeno.” Stran 4094 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije kazenskih postopkov na podlagi revolucionarnih predpisov, 38. Z izpodbijanima določbama 145.a in 145.c člena ki so bili sprejeti med vojno ali po njej in na podlagi katerih je je zakonodajalec v določenem obsegu posegel v ustavne bilo do leta 1954 izrečenih veliko število kazenskih obsodb pravice neupravičeno obsojenih oseb oziroma v ustavne in so bila množično kršena temeljna načela materialnega in pravice njihovih pravnih naslednikov. Ustavno sodišče oce- procesnega kazenskega prava, kar potrjuje število oseb, ki njuje, da je izenačitev položajev neupravičeno obsojenih s so bile neopravičeno obsojene. Ustava in kazenski zakonik položajem vseh upravičencev do poprave povojnih krivic (splošni del) iz leta 1947 nista poznala načela zakonitosti, primerno sredstvo in da zakonodajalec svojega namena ne kazenski postopek vse do leta 1948 ni bil urejen, razen s bi mogel doseči z milejšim ukrepom. V tem primeru ustavno posameznimi organizacijskimi predpisi. Številne kršitve ka- sodišče ugotavlja, da načelo socialne države opravičuje za- zenskih sodišč v tem obdobju potrjuje tudi število dovoljenih konodajalca, da upoštevajoč pravice do socialne varnosti obnov v zadnjih letih oziroma število postopkov, sproženih vseh državljanov skrbi za finančne zmogljivosti države in da v na zahtevo za varstvo zakonitosti. primerih, ki so ustavno dopustni, iz tega razloga pravice tudi 37. Opisane politične razmere in pa podatki, da je z omeji. Omejitev zahteva tudi načelo enakosti. Iz samih po- zaplembami že do konca leta 1946 prešlo v državno last bud in njihovih prilog je namreč razvidno, da glede na časov- preko 70% kapitala, vloženega v industrijo, in da je 50% vse no odmaknjenost kazenskih zaplemb zahtevajo vrnitev za- plenjenega premoženja in povrnitev škode zaradi izgublje- zemlje prešlo v zemljiški sklad na podlagi zaplemb,8 pomeni- nega dobička v zvezi z zaplenjenim premoženjem predvsem jo, da so kazenske zaplembe premoženja tako kot agrarna sorodniki neupravičeno obsojenih oseb, ki niso bili nepo- reforma in nacionalizacija predstavljale proces podržavlje- sredno prizadeti s krivično kazensko obsodbo in katerih nja. Prav v opisani razsežnosti, ko je na podlagi zaplemb položaj se ne razlikuje od položaja oseb, ki jim je bilo odvze- prešlo v državno lastnino skoraj polovico vsega podržavlje- to premoženje s kakšno drugo obliko podržavljenja. nega premoženja, je vsebovan tisti nujni razlog, da država 39. Proces podržavljanja, ki je potekal z izrekanjem omeji svojo objektivno odgovornost za krivične zaplembe kazni zaplembe premoženja v kazenskih postopkih, je bil premoženja. Ustavno sodišče je tudi upoštevalo, da so do- nedvomno v mnogih primerih še krutejši od nacionalizacije ločbe o povrnitvi škode zaradi neupravičene obsodbe, ki in agrarne reforme in tudi upravnih zaplemb in je prizadetim zagotavljajo povrnitev škode na podlagi objektivne odgovor- poleg materialne škode lahko povzročil še večjo moralno nosti države v najširšem možnem obsegu, bile sprejete hkrati škodo in trpljenje, na kar povsem upravičeno opozarjajo z izključitvijo povračila v primeru razveljavitve kazenskih sodb, številni pobudniki. Glede na navedbe pobudnikov o prizade- izrečenih pred 1. 1. 1954. Spoznanje, da množičnih krivic, tosti, strahu in drugih posledicah, ki so jih utrpeli zaradi ki jih je takratni politični režim povzročil s kazenskimi za- neupravičene obsodbe, ustavno sodišče poudarja, da iz- plembami premoženja, ni mogoče popravljati z ukrepi, ki so podbijani določbi ne posegata v druge pravice, ki jih na predvideni za primer, ko izjemoma pride do krivične kazen- podlagi 30. in 33. člena ustave zagotavlja ZKP tistim ose- ske obsodbe, je sedaj, ko je znana vsa obsežnost tega bam, ki so bile prizadete s krivično kazensko obsodbo – vprašanja, povsem razumljivo. Tega dejstva zakonodajalec pravico do rehabilitacije, povrnitve druge morebitne gmotne ob sprejemu ustavnega amandmaja leta 1990 ni upošteval, škode in povrnitev negmotne škode, če je neupravičeno prav tako se tega dejstva ni zavedalo tudi ustavno sodišče v obsojena oseba še živa oziroma ji je bila odškodnina pravno- času razveljavitve 92. člena ZDen, kot je bilo že obrazloženo močno prisojena še v času, ko je bila živa. Izpodbijana v 34. točki te obrazložitve. Tudi večina bivših komunističnih določba 145.c člena namreč izključuje le povrnitev izgublje- držav vzhodne Evrope je sprejela posebne zakonske uredi- nega dobička, povzročenega z izrečeno kazensko sankcijo tve za popravo množičnih krivic in omejila plačilo odškodni- zaplembe premoženja. ne za podržavljeno premoženje.9 40. Ustavno sodišče na podlagi navedenih razlogov zaključuje, da je zakonodajalec s sprejemom 145.a in 145.c člena ZIKS omejil pravico do povrnitve škode in pravico do 8 Ključne značilnosti – znanstveno poročilo (navedeno v opombi 6). Stran 92: povračila za zaplenjeno premoženje v skladu z načelom “Nova oblast je v prvih povojnih letih najprej podržavila t. i. “sovraž- sorazmernosti in da zato zatrjevane kršitve 2., 3., 14., 15., no” premoženje (nemško in premoženje sodelavcev okupatorja), kar se 30. in 33. člena ustave niso podane. Prav tako niso podane označuje kot “patriotična nacionalizacija”. ...Večina odvzemov premože- zatrjevane kršitve mednarodnih aktov. Šesti odstavek nja v korist države je bila izvedena na osnovi zaplemb. Te so bile v kazenskem sistemu dopolnilna kazen za različne prestopke. Največ za- 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih plemb so v Sloveniji izrekla sodišča poleti 1945. V državno last je z pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/91, in Uradni list RS, št. zaplembami do konca leta 1946 prešlo okoli 70% kapitala, vloženega v 35/92) nalaga le povrnitev škode v skladu z zakonom tiste- industrijo. Oblast je zaplembe uporabljala tudi kasneje kot dopolnilno mu, ki je na podlagi krivične kazenske sodbe prestal kazen. kazen za tiste, ki jih je obsojala zaradi kršitev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in drugih kršitev zakonodaje.” Člen 3 Protokola št. 7 h Konvenciji o varstvu človekovih Zdenko Čepič: Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945– pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94) 1948). Stran126: prav tako v primeru krive obsodbe zagotavlja pravico do “Zaplembe so predstavljale dopolnilni vir zemljiškega sklada, če- odškodnine skladno z zakonom ali prakso države. Tudi Re- prav je bil največji posamezni delež zemlje ustvarjen na osnovi avnojskega odloka o zaplembi in prehodu nemške imovine in imovine nasprotnikov solucija 1096 z dne 27. 6. 1996 o ukrepih za odpravo narodnoosvobodilnega gibanja v državno lastnino in na osnovi sodnih negativnih posledic bivših komunističnih totalitarnih siste- zaplemb. …Na ta način je zemlja prihajala v zemljiški sklad tudi kasneje, mov, ki jo je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evro- ko je bila agrarna reforma v veliki meri že izvedena. Zaplenjena je bila na pe, vsebuje le priporočilo, da je treba žrtvam totalitarnega primer posest v celoti ali samo del tistim kmetom, ki niso oddajali določe- nega dela pridelka v času, ko je veljal obvezni odkup. … Razmerje med nasilja priznati gmotno odškodnino, ki ne sme biti bistveno razlaščeno in zaplenjeno zemljo v zemljiškem skladu kaže na značaj agrar- nižja od tiste odškodnine, ki gre neupravičeno obsojenim po ne reforme v Sloveniji, ki je ob socialnem osvobajanju imela še izrazit veljavnih predpisih, ter da naj se v primeru nemožnosti vrni- narodno-osvobodilni namen. Na ta način je agrarna reforma v Sloveniji tve v naravi ali v celoti dodeli pravična gmotna odškodnina. pomenila tudi obliko “patriotične nacionalizacije”. Vse zemlje, ki je bila v zemljiškem skladu na podlagi zaplemb, je bilo 50% (134.117 ha). Prav tako je bilo število zaplenjenih posestev v skladu največje (8447).” Presoja 5. točke 145.b člena ZIKS 9 Priloga k 9. poročilu o uresničevanju zakona o denacionalizaciji, 41. Člen 145.b predstavlja posebno določbo, ki opre- Poročevalec, št. 27/95; deljuje zavezance za vrnitev zaplenjenega premoženja, saj Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4095 se določbe ZDen o zavezancih za vrnitev, zlasti ker so Drugače kot ZKP ZIKS nima posebnih določb o zastaranju postopki lastninskega preoblikovanja podjetij končani, ne zahtevka za vrnitev zaplenjenega premoženja. Glede na to, morejo uporabljati. Določbe 145.b člena – v primerjavi z da gre pri vračanju zaplenjenega premoženja za posebno ureditvijo po ZDen – dajejo v primeru, ko v vrnitev v naravi ni pravico v zvezi s povrnitvijo “škode” zaradi neupravičene mogoča, pravico do odškodnine v delnicah in v obveznicah obsodbe, glede katere se ne uporabljajo določbe ZKP, je Republike Slovenije. V izpodbijani 5. točki je določeno, da potrebno ugotoviti, da velja splošni petletni zastaralni rok, izdajo obveznic za plačilo odškodnine ureja poseben zakon. kot je določen v 371. členu ZOR.10 Upoštevajoč splošno Načelo pravne države, ki obsega tudi načelo varstva zaupa- pravilo, da začne zastaralni rok teči, ko lahko stranka svoj nja v pravo, zahteva, da zakonodajalec določeno razmerje zahtevek uveljavlja, je potrebno ugotoviti, da je tudi pravica ali pravico uredi dokončno in da se pri tem ne sklicuje na do vrnitve zaplenjenega premoženja nastala z dnem pravno- predpis, ki še ne obstaja oziroma niti ni določeno, do kate- močnosti odločbe, s katero je bila kazen zaplembe premo- rega roka ga je treba izdati. V praksi obstajajo številni prime- ženja razveljavljena. ri, ko vrnitev zaplenjenega premoženja ni več mogoča v 46. Izpodbijani določbi torej posegata v pravice re- naravi in bo morala biti vrnitev opravljena v obliki denarnega troaktivno. V začetih pravdnih in nepravdnih postopkih mo- povračila. S tem ko zakonodajalec ni predvidel niti roka, v rajo sodišča uporabiti druge, za upravičence manj ugodne katerem bo izdal zakon o izdaji obveznic Republike Sloveni- pravne predpise za vrnitev – določbe ZDen in podzakonskih je, ni dokončno uredil možnosti izplačila “odškodnine” v predpisov. Nesporno je, da so nastali tem osebam, ki so obveznicah in je tako praktično izključil to obliko povračila. sprožile postopke v času veljavnosti prejšnjih predpisov, Ker je zakonodajalec z izpodbijano določbo kršil načelo brez njihove krivde določeni pravdni stroški, ki jih je povzro- varstva zaupanja v pravo in s tem načela pravne države iz čila država s spremembo zakona. 2. člena ustave, je ustavno sodišče ugotovilo, da je izpodbi- 47. Zakon v skladu s tretjim odstavkom 15. člena us- jana določba v nasprotju z ustavo in določilo rok šest mese- tave lahko poseže v že pridobljene pravice le ob strogi cev, da zakonodajalec izda predvideni zakon (odločba št. U- ustavnosodni presoji po testu sorazmernosti, ki ga je us- I-86/94 z dne 14. 11. 1994, OdlUS V, 153). tavno sodišče v tej odločbi že obrazložilo. Zato je ustavno sodišče presojalo, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni Presoja 3. člena Novele ZIKS pogoji, ki opravičujejo poseg zakonodajalca v pridobljeno 42. Izpodbijana določba določa, da se “nepravdni in pravico. Pri tej presoji je kot bistveno potrebno upoštevati, pravdni postopki v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premože- da izpodbijana določba le omejuje ustavni pravici iz 30. in nja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, pa do 33. člena. Neupravičeno obsojeni in njihovi dediči imajo še dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno konča- vedno pravico do vrnitve v naravi. Če vrnitev v naravi ni ni, končajo po tem zakonu.” Vsi pobudniki izpodbijajo to mogoča, imajo pravico zahtevati povračilo za zaplenjeno določbo, ker menijo, da v nasprotju z drugim odstavkom premoženje, ki pa se po spremenjeni določbi ne oceni več 155. člena ustave posega v že pridobljene pravice. po splošnih pravilih odškodninskega prava, ampak po po- 43. Iz zakonodajnega gradiva je razvidno, da se je sebnih določbah ZDen in podzakonskih predpisov, izdanih zakonodajalec zavedal retroaktivne veljave izpodbijane do- na njegovi podlagi. Zakon v 145.b členu daje možnost ločbe, vendar je menil, da retroaktivnost zahteva javna korist odškodnine v delnicah, s katerimi razpolaga Republika Slo- – preprečitev izredne finančne obremenitve države, ki bi venija, v obveznicah Republike Slovenije ter odškodnino v lahko privedla do njene neplačevitosti. denarju ob pogojih 50. člena ZDen. Zakonodajalec je dal 44. Drugi odstavek 155. člena ustave določa, da je neupravičeno obsojenim v primerih izplačila povračila za retroaktivnost dopustna le, če sta izpolnjena oba pogoja zaplenjeno premoženje ugodnejši položaj kot denacionali- kumulativno; retroaktivnost zakona mora opravičevati javna zacijskim upravičencem, saj za njih ni predvidel izplačilo korist in hkrati povratni učinki ne smejo posegati v že pridob- povračila (odškodnine) v obveznicah Odškodninskega skla- ljene pravice. Ustavno sodišče je že pri presoji 145.a in da. Kot je bilo že poudarjeno, izključitev pravice do povrni- 145.c člena ugotovilo, da interesi javne koristi opravičujejo tve izgubljenega dobička, nastalega zaradi zaplembe pre- poseg v pravico do povrnitve škode oziroma do povračila za moženja, še ne pomeni, da neupravičeno obsojeni ali nje- govi pravni nasledniki nimajo pravice zahtevati povrnitve mo- zaplenjeno premoženje. Zato pri presoji te določbe glede rebitne druge gmotne škode (npr. zaradi odvzema prostosti) obstoja javne koristi veljajo isti razlogi. Ni pa točna ugotovi- na podlagi ZKP. Ustavno sodišče ocenjuje, da je zakonoda- tev zakonodajalca glede drugega pogoja, da izpodbijana jalec imel nujen razlog, da je posegel v postopke, ki so v določba ne posega v že pridobljene pravice, ker da bi pravi- teku. Dejstvo je, da je v tem obdobju največ postopkov v co do vrnitve zaplenjenega premoženja upravičenci pridobili teku in bi v nasprotnem primeru ne mogel doseči cilja, ki ga šele s pravnomočno odločbo o vrnitvi zaplenjenega premo- je zasledoval z izpodbijano spremembo in za katerega je ženja oziroma o odškodnini za izgubljeni dobiček. ustavno sodišče že ugotovilo, da je legitimen. Cilja tudi ni 45. Kdaj pridobijo upravičene osebe pravico do povr- bilo mogoče doseči s kakšnim milejšim ukrepom. Kot je bilo nitve škode, ki jo uveljavljajo na podlagi ZKP in kamor sodi že omenjeno, je zakonodajalec upošteval poseben položaj tudi povrnitev škode zaradi izgubljenega dobička v zvezi z oseb, ki jih je njegov ukrep prizadel, in predvidel ugodnejši zaplenjenim premoženjem, je določeno v samem ZKP. Neu- položaj teh oseb pri izplačilu odškodnine v obveznicah. S pravičeno obsojene osebe pridobijo pravico do povrnitve tem je podano sorazmerje med posegom v pravico do povr- škode z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero so bile oproš- nitve celotne škode oziroma v pravico do povračila zaplenje- čene obtožbe ali s katero je bila obtožba zavrnjena, oziroma nega premoženja v njegovi dejanski vrednosti in enakimi s pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bila obtožnica zavr- pravicami vseh tistih, ki jim bo država še morala izplačati žena ali postopek ustavljen (prvi odstavek 539. člena ZKP). odškodnino ali povračilo zaradi krivic, povzročenih v povoj- Dediči pridobijo pravico do povrnitve premoženjske škode s nem obdobju. Ustavno sodišče je pri tem tudi upoštevalo, smrtjo upravičenca. Člen 541 ZKP izrecno določa, da v da bi bili z drugačno ureditvijo neenakopravno obravnavani primeru smrti neupravičeno obsojene osebe dediči lahko nadaljujejo že začeti postopek oziroma ga lahko sprožijo v določenem roku – v treh letih od dneva pravnomočnosti 10 Člen 371 ZOR: “Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom oprostilne sodbe oziroma pravnomočne ustavitve postopka. določen za zastaranje drugačen rok.” Stran 4096 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije tisti neupravičeno obsojeni in njihovi pravni nasledniki, ki še uveljavljati svojega zahtevka na podlagi 145. člena, ampak niso vložili zahtevkov, ali pa bo do oprostilne obsodbe ali na podlagi 145. a člena, ki določa, da se tudi glede vredno- ustavitve kazenskega postopka prišlo šele v bodoče. tenja premoženja smiselno uporabljajo določbe III. poglavja 48. Ker so osebe, ki so začele nepravdne in pravdne ZDen. postopke, brez svoje krivde imele pravdne stroške, je us- 51. Pobudniki Alojzija Farič, Anica Cimperc, Alojzija tavno sodišče odločilo, da mora zakonodajalec v roku 6 Osvald in Mirko Lemež ml. v zvezi s spodbijanjem 145.č mesecev vprašanje povrnitve teh stroškov posebej urediti. člena menijo, da določitev nepravdnega postopka krši njiho- Načelo pravne države zahteva, da država predvidi povrnitev ve pravice iz 22. in 23. člena ustave. Sprememba stvarne tistih stroškov, ki jih je povzročila s spremembo predpisa, pristojnosti naj bi pomenila, da bi o njihovi tožbi odločalo tudi če je sprememba predpisa ustavno upravičena. Okrajno sodišče v Mariboru v nepravdnem postopku in ne Okrožno sodišče v pravdnem postopku. Zakonodajalec ne B)–III. bi bil smel določiti različnega varstva pravic pred sodišči in Tretji odstavek 145. člena in prvi odstavek 145.č člena državnimi organi za enake zadeve – to je za vračanje zaple- ZIKS njenega premoženja. Ker je za reševanje zahtev za vrnitev 49. Pobudniki Alojzija Farič, Anica Cimperc, Alojzija premoženja zakonodajalec predpisal nepravdni postopek, Osvald in Mirko Lemež ml. menijo, da tudi določba tretjega ki je po mnenju pobudnikov neprimeren za reševanje zadev odstavka 145. člena onemogoča povrnitev celotne škode, s področja vračanja zaplenjenega premoženja, naj bi s tem ki jim je nastala zaradi zaplembe premoženja. Dejanska tudi sodiščem onemogočil, da bi odločala brez nepotrebne- vrednost premoženja, ki je imelo v času zaplembe precejš- ga odlašanja. njo vrednost, se naj ne bi smela presojati po času izdaje 52. Prejšnji 145. člen ZIKS ni določal vrste sodnega sklepa o vrnitvi, saj da je bila tržna vrednost (kmetijske postopka za vračanje zaplenjenega premoženja. Zato je vr- mehanizacije, avtomobil) v času zaplembe dosti višja od hovno sodišče na občni seji dne 21. in 22. decembra 1992 sedanje tržne vrednosti. Kot primer navajajo, da je bil traktor sprejelo načelno pravno mnenje, da o vrnitvi zaplenjenega v letu 1948 pravo bogastvo, sedaj pa je njegova vrednost premoženja odločajo sodišča v nepravdnem postopku. Novi zaradi tehničnega napredka dosti nižja. 145.č člen je torej le uzakonil dosedanjo sodno prakso in v 50. Člen 30 ustave, ki določa objektivno odgovornost ničemer ni spremenil položaja upravičencev do vrnitve za- države za škodo, povzročeno z neupravičeno obsodbo, da- plenjenega premoženja. Zato so trditve pobudnikov, da bo je neupravičeno obsojenim osebam ugodnejši položaj pri na podlagi izpodbijane določbe o vrnitvi zaplenjenega pre- uveljavljanju odškodninskih zahtevkov, kot bi ga imeli, če bi moženja odločalo okrajno sodišče namesto okrožnega so- morali uveljavljati svoje zahtevke na podlagi 26. člena us- dišča, zmotne. Navedbe pobudnikov, da določitev nepravd- tave. Ustava v 26. členu daje pravico do povračila škode, ki nega postopka za obravnavanje zadev s področja vračanja nastane z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti zaplenjenega premoženja že vnaprej pomeni kršitev načela državnega organa, pod pogojem, da je škoda nastala s enakosti (14. člen) oziroma pravice do enakega varstva protipravnim ravnanjem organa ali osebe, ki tako službo ali pravic (22. člen ustave) in pravice do sodnega varstva brez dejavnost opravlja. Neupravičeno obsojene osebe imajo z nepotrebnega odlašanja (23. člen ustave), so očitno neute- dnem, ko je kazen zaplembe pravnomočno razveljavljena, meljene. Tudi nepravdni postopek je sodni postopek, ki je pravico do vrnitve tega premoženja in država se svoje odgo- urejen z zakonom in daje strankam praviloma enake proce- vornosti ne more rešiti z dokazovanjem, da je sodišče ali sne garancije kot pravdni postopek (zakon o nepravdnem sodnik ravnal “pravno”. Tretji odstavek 145. člena določa, postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88). Tudi v tem da se v primeru nemožnosti vrnitve zaplenjenega premože- postopku mora sodišče udeležencem dati možnost, da se nja v naravi povrne dejanska vrednost tega premoženja po izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega premoženja. Kot je bilo že obrazloženo (16. točka obrazloži- postopka (4. člen). V nepravdnem postopku se smiselno tve), je zakonodajalec v skladu s 30. členom ustave v tret- uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če za- jem odstavku 145. člena izključil uporabo določb ZOR o kon o nepravdnem postopku ali drugi zakon ne določa dru- neupravičeni pridobitvi in je povračilo za zaplenjeno premo- gače (37. člen). Tako je drugi odstavek 154.č člena izrecno ženje glede obsega povračila škode izenačil s povrnitvijo določil, da je revizija zoper odločbe druge stopnje dovolje- škode po splošnih pravilih odškodninskega prava. Oškodo- na, ker drugače ne bi bila dovoljena (34. člen ZNP)12. Upo- vanci imajo torej pravico, da v primeru, ko vzpostavitev prejš- števajoč navedeno ugotovitev, da so razlogi pobudnikov o njega stanja ni mogoča, dobijo denarno vrednost, da si kršitvi ustavnih določb zaradi določitve nepravdnega po- zaplenjeno premoženje lahko nadomestijo z novim premo- stopka očitno neutemeljeni, in da z vnaprejšnjo določitvijo ženjem. To je mogoče le, če se vrednost zaplenjenega nepravdnega postopka ne morejo biti kršene pravice iz premoženja oceni po času izdaje sklepa o vrnitvi, ne pa v 22. in 23. člena ustave, ustavno sodišče ni presojalo razlo- času, ko je bilo zaplenjeno.11 Zato so navedbe pobudnikov, gov pobudnikov o neprimernosti nepravdnega postopka za da tretji odstavek 145. člena ne priznava popolnega povra- vračanje zaplenjenega premoženja oziroma povračila njego- čila, kot to določa 30. člen ustave, očitno neutemeljene in ve vrednosti. je ustavno sodišče njihovo pobudo v tem delu zavrnilo. Ustavno sodišče pa ponovno poudarja, da ureditev po 145. C) členu velja le v primeru vračanja premoženja, zaplenjenega 53. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani po drugega odstavka 26. člena, prvega odstavka 40. člena in 31. 12. 1958 (15. točka obrazložitve). Z ugotovitvijo ustav- 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter nega sodišča, da določba 145.a člena, ki določa posebno sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč–Korošec, dr. Peter ureditev vračanja premoženja, zaplenjenega do 31. 12. Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc 1958, ni v neskladju z ustavo, pobudniki ne morejo več Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam–Lukić. Prvo točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema (proti

11 Drugi odstavek 189. člen ZOR: “Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja drugače.”. 12 Člen 34 ZNP Revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4097 sta glasovala sodnika Šturm in Jambrek), tretjo točko izreka pridobivanje žveplene kisline. V obrazložitvi odločbe z dne je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu (proti je glasoval 18. 1. 1964 je navedeno, da je z odločbo o ugotovitvi sodnik Jambrek), drugo, četrto in peto točko izreka pa je splošne koristi Občinska skupščina Celje dovolila uvedbo sprejelo soglasno. Sodnik Šturm je dal ločeno mnenje, ki se razlastitvenega postopka, ki pa zaradi doseženega sporazu- mu je pridružil sodnik Jambrek. ma med C. C. in prizadetimi lastniki ni bil izveden, in da zato navedena odločba nadomešča odločbo o razlastitvi. Št. U-I-60/98 4. Glede na to, da je bila med upravičencema in C. C. Ljubljana, dne 16. julija 1998. dne 10. 6. 1963 sklenjena kupoprodajna pogodba za iste nepremičnine, je Upravna enota Celje ugotovila, da ni pri- Predsednik stojna za vodenje postopka. Po mnenju upravne enote gre dr. Lovro Šturm l. r. za zadevo iz 5. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 – v nadaljevanju: ZDen), za reševa- nje katere je pristojno Okrajno sodišče v Celju. 5. ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za 2564. Odločba o rešitvi spora o pristojnosti denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Pristoj- nost sodišča za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu je izrecno določena (prvi odstavek 56. člena ZDen) le za glede pristojnosti na zahtevo Okrajnega sodišča v Celju na tiste primere, ko je premoženje prešlo v državno last na seji dne 16. julija 1998 podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti o d l o č i l o: (5. člen ZDen). Za odločanje o zahtevi F. K. za denacionalizacijo ne- 6. Ustavno sodišče je ob pregledu celotnega spisa in premičnin parc. št. 114, 115, 136 in 137, vpisanih pred določb zakona o razlastitvi ugotovilo, da v obravnavani zade- podržavljenjem pri vl. št. 671 k.o. T. ter nepremičnin parc. vi ni mogoče šteti navedene kupoprodajne pogodbe za sa- št. 113, 138, 139, 140, 141, 142/1 in 142/2, vpisanih mostojen pravni posel, ki bi bil sklenjen neodvisno od razla- pred podržavljenjem pri vl. št. 85 k.o. B., je pristojna Uprav- stitvenega postopka. Odločba o ugotovitvi splošne koristi z na enota Celje. dne 17. 4. 1963 je bila izdana na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi. V skladu s 1. členom istega zakona je bilo O b r a z l o ž i t e v možno nepremičnine razlastiti, če je bilo to potrebno za zgraditev določenih objektov ali za izvedbo drugih del, ki so A) v splošno korist. 6. člen pa je določal, da se sme nepremič- 1. Okrajno sodišče v Celju je dne 22. 6. 1998 vložilo nina razlastiti šele, ko je na način, ki ga je določal ta zakon, zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi ugotovljena splošna korist, da se na tej nepremičnini zgradi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih prednikoma objekt oziroma da se izvedejo na njej druga dela. vlagatelja zahteve J. in F. K. V zahtevi navaja, da je pravni 7. Odločba o ugotovitvi splošne koristi je bila izdana naslednik denacionalizacijskih upravičencev dne 6. 12. skoraj dva meseca pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe 1993 vložil pri takratni Občini Celje zahtevo za denacionali- in izrecno našteva nepremičnine, na katere se nanaša ugo- zacijo nepremičnin parc. št. 113, 114, 115, 137, 136, tovitev splošne koristi in za katere se dopusti razlastitev. Te 139, 140, 141, 142/1, 142/2, 138, 630/1 in 630/2, nepremičnine pa so tudi predmet kupoprodajne pogodbe. vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 85 k. o. B. Upravna Le-ta je sicer podpisana, iz dokumentacije pa ne izhaja, da enota v Celju je zahtevo predlagatelja z dopisom z dne 7. 1. bi jo pristojni svet Občine Celje potrdil. Pogoj za njeno 1997 odstopila Okrajnemu sodišču v Celju kot stvarno pri- veljavnost, določen v IX. točki pogodbe, torej ni izpolnjen. stojnemu za reševanje te zadeve. Zato je to pogodbo odločba št. 46-236/1963-4, z dne 2. Okrajno sodišče v Celju je dne 25. 7. 1997 izdalo 18. 1. 1964 dejansko štela kot dosežen sporazum med sklep št. N 3/97-18, s katerim se je izreklo za nepristojno, razlastitvenim upravičencem in lastnikoma zemljišč. Tudi ter sklenilo, da je o tej zadevi pristojna odločati Upravna cena kvadratnega metra zemljišča iz pogodbe je bila enaka enota Celje, ker naj bi bil “izveden odvzem lastništva na višini odškodnine, ki je bila odmerjena v skladu s sklepom podlagi upravnega akta, ne pa na podlagi pravnega posla”. Sveta za družbeni plan in finance Občinske skupščine Obravnavani primer naj bi bil analogen zadevi, v kateri je ustavno sodišče z odločbo št. U-II-158/97 z dne 3. 7. Celje. 1997 odločilo, da je za reševanje zahteve za denacionaliza- 8. Ker iz navedene dokumentacije ne izhaja, da bi šlo cijo pristojna upravna enota. Po pritožbi predlagatelja zahte- za samostojen pravni posel, temveč da gre za dogovor v ve za denacionalizacijo je Višje sodišče v Celju ta sklep okviru razlastitvenega postopka, je ustavno sodišče odloči- razveljavilo, ker je Okrajno sodišče s tem sklepom prekora- lo, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku čilo pooblastila. navedenih nepremičnin pristojna Upravna enota Celje. 9. Iz spisa je razvidno, da je bila vloga za denacionali- B) zacijo vložena 6. 12. 1993. Štiri leta in pol je trajalo, da je 3. V konkretnem primeru je pravni naslednik upravi- prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zahteve. Us- čencev do denacionalizacije vložil zahtevo za denacionaliza- tavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno cijo nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene z razlastitveno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. odločbo Oddelka za finance Občinske skupščine Celje št. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka 46-236/1963-4 z dne 18. 1. 1964. Navedena odločba je iz prvega odstavka 58. člena ZDen je ustavno sodišče že bila izdana v smislu 28. člena zakona o razlastitvi (Uradni list nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah U-II-119/96 z dne FLRJ, št. 12/57) na podlagi odločbe Občinskega ljudskega 6. 6. 1996, U-II-351/96 z dne 5. 12. 1996, U-II-334/96 z odbora Občine Celje št. 46-110/1963-4 z dne 17. 4. dne 9. 1. 1997, U-II-37/98 z dne 19. 2. 1998 in U-II- 1963 o ugotovitvi splošne koristi za gradnjo objektov za 132/98 z dne 7. 5. 1998). Stran 4098 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

C) 3. Pobudniki navajajo, da Občina Žalec v postopku 10. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi sprejemanja izpodbijanih aktov ni upoštevala številnih pri- četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču pomb pobudnikov in drugih prebivalcev. Na javni obravnavi (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro izpodbijanih aktov naj bi bili namreč vsi navzoči krajani Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Male Pirešice proti načrtovani črpalki. Pobudniki navajajo, Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, da je Odbor za okolje in prostor Občine Žalec v predlogu Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. za sprejem obeh izpodbijanih odlokov zapisal, da so kraja- Odločbo je sprejelo soglasno. ni prizadetih vasi za gradnjo predvidene črpalke, čeprav naj bi bili v resnici vsi proti. Prav tako naj bi bil pripravljalec Št. U-II-240/98 zamolčal tudi negativno stališče KS Petrovče. Pobudniki Ljubljana, dne 16. julija 1998. zato predlagajo razveljavitev izpodbijanega zazidalnega na- črta ter sprememb občinskega plana, na katerem ta zazi- Predsednik dalni načrt temelji. dr. Lovro Šturm l. r. 4. Vložnik druge pobude Janez Oset navaja, da je v letu 1996 pri ustavnem sodišču vložil pobudo za razveljavi- tev drugega odstavka 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za ob- dobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana 2565. Sklep o sprejemu pobude in o začasnem zadržanju izvrševanja odloka o zazidalnem Občine Žalec (Uradni list RS, št. 35/96 – v nadaljevanju: načrtu za bencinski servis Velika Perešica odlok o spremembah in dopolnitvah). V tem odloku je bila Občine Žalec namreč črtana v dotedanjem postopku predvidena lokacija pobudnika za gradnjo bencinskega servisa ob avtocesti, Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Izto- namesto nje pa vnesena lokacija za gradnjo bencinskega ka Kučerja iz Male Pirešice in drugih ter Jožeta Oseta iz servisa na parcelah 748/2 in 748/3 k.o. Velika Pirešica. Drešinje vasi, ki ga zastopa Jože Turk, odvetnik v Celju, na Ustavno sodišče je izvrševanje te določbe do končne odlo- seji dne 16. julija 1998 čitve začasno zadržalo, dne 6. februarja 1998 pa je z odloč- bo št. U-I-26/96 odločilo, da je ta določba nezakonita, ker s k l e n i l o: ni bila vključena v postopek priprave in sprejemanja odloka 1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o o spremembah in dopolnitvah. spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroč- 5. V času postopka pred ustavnim sodiščem naj bi nega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega druž- bila Občina Žalec vodila nov postopek za gradnjo bencin- benega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 7/98) in skega servisa na navedenih parcelah. Občinski svet je odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika Pireši- tako tik pred odločitvijo ustavnega sodišča sprejel izpodbi- ca (Uradni list RS, št. 7/98) Občine Žalec se sprejme. jani odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika 2. Do končne odločitve ustavnega sodišča se izvrševa- Pirešica, čeprav je bilo izvrševanje planskega akta, na ka- nje odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis Velika terem odlok o lokacijskem načrtu temelji, do končne odlo- Pirešica zadrži. čitve ustavnega sodišča zadržano. Z izpodbijanim odlokom se ureja gradnja bencinskega servisa na parcelah, ki so O b r a z l o ž i t e v bile po navedeni odločbi ustavnega sodišča nezakonito 1. Ustavno sodišče je v tej zadevi s sklepom z dne uvrščene v odlok o spremembah in dopolnitvah. Po mne- 17. 3. 1998 pobudi Iztoka Kučerja in treh drugih prebival- nju pobudnika bi moral Občinski svet Občine Žalec z od- cev Male Pirešice in Zaloške Gorice pridružilo pozneje pris- ločbo ustavnega sodišča razveljavljeno določbo drugega pelo pobudo Jožeta Oseta iz Drešinje Vasi, dotlej obravna- odstavka 8. člena odloka o spremembah in dopolnitvah na vano pod št. U-I-83/98. Obe pobudi namreč izpodbijata ista zakonit način spremeniti. Izpodbijani odlok o zazidalnem predpisa Občine Žalec. načrtu naj bi bil v celoti nezakonit, saj naj bi prostorski plan 2. Z izpodbijanim odlokom o zazidalnem načrtu se ne bil prej saniran v skladu z odločbo ustavnega sodišča. načrtuje gradnja bencinske črpalke ob magistralni cesti Pobudnik predlaga razveljavitev izpodbijanega odloka, do M10/8 Arja vas – Velenje. Prvi pobudniki navajajo, da se bo končne odločitve ustavnega sodišča pa predlaga tudi za- z izvedbo izpodbijanega zazidalnega načrta bistveno poslab- časno zadržanje njegovega izvrševanja. Njegovo izvrševa- šalo že tako okvarjeno bivalno okolje pobudnikov in drugih nje naj bi za pobudnika lahko prineslo težko popravljive prebivalcev Male Pirešice. Prebivalce tega kraja namreč na škodljive posledice. Izvršitev tega odloka naj bi namreč severni strani obkroža kamnolom Velika Pirešica, na severo- pomenila, da pobudnik nikoli ne bo mogel zgraditi bencin- zahodni strani kamnolom Zaloška Gorica, na jugu naj bi bil skega servisa na svojem zemljišču. ves ravninski gozd uničen z gradnjo avtoceste, na jugozaho- 6. Ustavno sodišče je pobudi sprejelo. V postopku du pa naj bi se z gradnjo obrtne cone Žalec posekalo še ocene zakonitosti bo moralo oceniti predvsem, ali je bil preostalih 33 hektarov ravninskega gozda. Na zahodu od postopek priprave in razgrnitve obeh izpodbijanih aktov pra- Male in Velike Pirešice je bila krčevina gozda za kmetijska vilno izpeljan. Ob tem je do končne odločitve zadržalo izvr- zemljišča napravljena že leta 1954. Izpodbijana akta naj bi ševanje izpodbijanega odloka o zazidalnem načrtu za ben- predvidevala gradnjo bencinske črpalke na edino še preo- cinski servis Velika Pirešica, saj bi lahko njegovo izvrševa- stalem delu ravninskega gozda na tem območju. Z uresniče- nje, torej izvrševanje v odloku predvidenih posegov v pro- njem izpodbijanega zazidalnega načrta naj bi bilo močno stor, ob morebitni ugotovitvi nezakonitosti odloka privedlo poseženo še v to zadnjo gozdno oazo. Pobudniki navajajo, do škodljivih posledic, ki bi bile tako z vidika sanacije pro- da bo imela predvidena črpalka ob uničenju gozda še druge stora kot povrnitve vloženih sredstev težko popravljive. negativne učinke na življenjsko in naravno okolje: od ben- 7. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi cinskih hlapov, večje koncentracije izpušnih plinov in pove- tretjega odstavka 26. člena in 39. člena zakona o ustavnem čanega hrupa do izliva odplak v obcestni jarek, ki naj bi se sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik potem zlivale v nižje ležečo Malo Pirešico. dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč- Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4099

Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Ma- 4. V okviru urejanja pravic in obveznosti udeležencev v tevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica We- carinskem postopku CZ v tretjem poglavju opredeljuje carin- dam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. sko vrednost, od katere je odvisna višina dajatev, ki jih je treba plačati pri uvozu oziroma izvozu blaga. Določa na- Št. U-I-64/98 mreč, da carinska vrednost blaga predstavlja osnovo za Ljubljana, dne 16. julija 1998. uporabo carinske tarife, na podlagi katere se plačuje carina. Zakon kot osnovno pravilo določa, da se kot carinska vred- Predsednik nost blaga upošteva njegova transakcijska vednost, če le dr. Lovro Šturm l. r. ustreza z zakonom predpisanim pogojem (16. člen CZ). Ti pogoji se nanašajo predvsem na stroške, ki nastanejo v zvezi z blagom, ter na realnost prijavljene vrednosti. Če prijavljena carinska vrednost ne ustreza zakonskim kriteri- jem ali če take vrednosti ni, zakon napotuje carinske organe 2566. Odločba o neveljavnosti in prepovedi uporabe pojasnila št. 7-3/96-A-3, ki ga je 27. 12. 1995 na uporabo pomožnih pravil za določanje carinske vrednosti izdal direktor Carinske uprave RS, ker ni bil blaga v točno določenem vrstem redu (16. do 19. člen CZ). objavljen v Uradnem listu RS Za določitev natančnejših pogojev in načina ugotavljanja carinskih vrednosti je zakonodajlec v 27. členu CZ poobla- Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in stil ministra, pristojnega za finance. V ta namen lahko mini- zakonitosti, začetem na pobudo družbe Aurora Auto d.o.o., ster sprejema predpise. Ljubljana, ki jo zastopa direktor Gorazd Miklavčič, na seji 5. Predmet pojasnila, ki je namenjeno carinskim or- dne 16. julija 1998 ganom, je kontrola in ugotavljanje carinske vrednosti novih in rabljenih motornih vozil ter naj bi zagotavljalo enotno o d l o č i l o: uporabo določb CZ o carinski vrednosti (15. do 28. člen CZ). Pojasnilo daje napotke carinskim organom za oceno Pojasnilo št. 7-3/96-A-3, ki ga je 27. 12. 1995 izdal sprejemljivosti prijavljene carinske vrednosti vozila, ki je direktor Carinske uprave RS, ni začelo veljati in se ne sme (kot je že navedeno) po CZ osnova za uporabo carinske uporabljati, ker ni bilo objavljeno v Uradnem listu RS. tarife. Za oceno sprejemljivosti predložene vrednosti carin- ski organi na podlagi pojasnila uporabljajo podatke o ceni O b r a z l o ž i t e v iz tujih cenikov in katalogov, izdanih v državi, iz katere se blago uvaža, in ki niso starejši od dveh mesecev. V prime- A) ru, da carinski organ ugotovi, da se predložena vrednost 1. Pobudnica navaja, da se pojasnilo nanaša na cari- bistveno razlikuje od podatkov, s katerimi razpolaga, le to njenje motornih vozil in da je v neskladju s Carinskim zako- nadalje ugotavlja po eni izmed metod vrednotenja v skladu nom (Uradni list RS številka 1/95 – v nadaljevanju: CZ). s 16. do 19. členom CZ. Meni, da Carinska uprava RS s Pojasnilom št. 7-3/96-A-3 6. Zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91) je ne pojasnjuje uporabe CZ, temveč predpisuje ugotavljanje eden od treh zakonov, ki predstavljajo pravni okvir našega carinske vrednosti na osnovi tujih katalogov rabljenih oziro- carinskega sistema.1 V 8. členu določa, da lahko direktor ma novih vozil. Carinske uprave RS z namenom zagotavljanja enotne upora- 2. Dne 8. 5. 1996 je Carinska uprava RS odgovorila be predpisov in uspešnega opravljanja dela organov carin- na pobudo. V odgovoru navaja, da je pojasnilo namenjeno ske službe izdaja navodila za delo carinskih organov. Z za interno uporabo carinskih organov, saj daje konkretne izpodbijanim pojasnilom je direktor Carinske uprave RS to napotke za kontrolo prijavljenih carinskih vrednosti ter po- pooblastilo prekoračil, saj je z določitvijo načina ugotavljanja jasnjuje metode določanja carinske vrednosti za primer, če sprejemljivosti prijavljene carinske vrednosti zakonsko nor- se ugotovi, da se prijavljena carinska vrednost ne more mo dopolnil, za kar pa bi potreboval izrecno pooblastilo. sprejeti. Navaja, da je uporaba tujih specializiranih katalo- Pooblastilo za izdajanje predpisov o natančnejših pogojih in gov, ki navajajo povprečne cene avtomobilov na tržišču dr- načinu ugotavljanja carinske vrednosti je po izrecni določbi žave izvoznice, v fazi ocenjevanja sprejemljivosti fakturne 27. člena CZ pridržano ministru, pristojnemu za finance. vrednosti nujna, saj je v carinskem postopku široka paleta 7. Iz navedenega izhaja, da je direktor Carinske uprave motornih vozil, za katera carinski organi nimajo informacij. RS vsebinsko prekoračil pooblastilo iz 8. člena zakona o Uporaba katalogov po njihovem mnenju ni sporna, saj naj bi carinski službi ter s tem ravnal v nasprotju s 120. členom predstavljala samo kontrolni mehanizem. ustave, ki v drugem odstavku določa, da morajo upravni organi opravljati svoje delo v okviru in na podlagi ustave in B) zakonov. Ker pa so z izpodbijanim pojasnilom urejene vsebi- 3. Ustavno sodišče je po 21. členu zakona o ustavnem ne, ki bi jih na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko uredil le minister, pristojen za finance, s predpisom, je med drugim pristojno odločati o skladnosti zakonov z usta- pojasnilo po vsebinski plati treba šteti za predpis. Ker poja- vo, o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokal- snilo ni bilo objavljeno, kot to za predpis določa 154. člen nih skupnosti z ustavo in zakonom in o skladnosti splošnih ustave,2 ni moglo začeti veljati ter se zato tudi ni smelo in ne aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, za- sme uporabljati. koni in podzakonskimi predpisi. Izpodbijano pojasnilo, ki ga je sprejel direktor Carinske uprave RS, sicer nima oblike 1 Poleg Carinskega zakona in zakona o carinski službi sestavljajo okvir pravnega akta, vsebuje pa splošne in abstraktne norme, ki carinskega sistema še zakon o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95). navzven povzročajo pravne učinke. Zato ga je po vsebini 2 154. člen ustave: treba šteti za predpis. Ker pa pojasnilo ni bilo objavljeno v “Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njerm drugače določeno. Državni predpisi se uradnem glasilu, kot to za predpise zahteva 154. člen us- objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi loklanih skupnosti pa v uradnem tave, ni začelo veljati in se ne sme uporabljati. glasilu, ki ga same določijo.” Stran 4100 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

C) stičnega načrta za mesto Izola (Uradne objave občine Izola 8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi št. 20/79). 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter 4. Glede navedb pobudnikov o negativnih vplivih pred- sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter videne bencinske črpalke županja odgovarja, da izpodbijani Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc zazidalni načrt vsebuje poročilo o vplivih na okolje z ukrepi Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo za zmanjševanje negativnih vplivov. Odlok naj bi ob tem v VI. je sprejelo soglasno. in VIII. poglavju določal pogoje za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje ter obveznosti investitorja in izvajalcev pri Št. U-I-87/96 izvajanju zazidalnega načrta. Te določbe zahtevajo od inve- Ljubljana, dne 16. julija 1998. stitorja pred pričetkom del evidentiranje prvotnega stanja, ureditev zunanjih površin, hotrikulturno ureditev, protihrup- Predsednik no zaščito in odpravo drugih morebitnih negativnih vplivov dr. Lovro Šturm l. r. na okolje, ki bi lahko nastali zaradi gradnje ali delovanja predvidenih objektov. 5. Občina Izola naj bi bila speljala postopek priprave in sprejemanja izpodbijanega odloka v skladu z določbami za- koa o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list 2567. Odločba o tem, da odlok o zazidalnem načrtu za SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. bencinski servis “Jagodje–Sever” v Izoli ni v 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: neskladju z zakonom ZUN). Pripravljalec naj bi bil upošteval tudi več pripomb prebivalcev Jagodja zoper javno razgrnjeni osnutek odloka Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, in njegov obseg v skladu s temi pripombami precej skrčil. začetem na pobudo Roberta Prelca in Alojza Padarja iz Jagodja, na seji dne 16. julija 1998 B) 6. Pobudnika pripravljalcu odloka očitata predvsem, o d l o č i l o: da v postopku sprejemanja ni upošteval pripomb in predlo- Odlok o zazidalnem načrtu za bencinski servis “Jagod- gov krajanov na razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta. So- je – sever” v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 8/97) ni v delovanje zainteresirane javnosti v postopku priprave in spre- neskladju z zakonom. jemanja zazidalnega načrta določa ZUN v členih 34 do 39. Ustavno sodišče je zato v tem postopku preizkusilo, ali je O b r a z l o ž i t e v Občina Izola upoštevala z ZUN predpisani postopek pripra- ve in sprejemanja izpodbijanega odloka. A) 7. Člen 37 ZUN določa, da se osnutek prostorskega 1. Ustavno sodišče je dne 3. 7. 1997 sprejelo pobu- izvedbenega akta (mednje sodijo poleg urbanističnih in lo- do in do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje kacijskih načrtov tudi zazidalni načrti) javno razgrne na sede- izpodbijanega odloka Občine Izola. Z istim sklepom je žu občine ter v prizadetih krajevnih skupnostih. Razgrnitev ustavno sodišče zavrglo pobudo istih pobudnikov za oce- traja najmanj en mesec. Javno razgrnjeni osnutek mora no ustavnosti in zakonitosti sklepa št. 234 Občinskega imeti tudi krajšo obrazložitev načrtovanih rešitev in tiste gra- sveta občine Izola z dne 26. 3. 1997. Pobudnika sta fične priloge in druge prikaze, iz katerih so razvidne načrto- vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti kot priza- vane rešitve in njihovi vplivi na bivanje in delo, možnosti in deta krajana ter hkrati kot predstavnika drugih prebivalcev posledice njihove etapne izvedbe ter posledice teh rešitev Jagodja, ki bi bili lahko prizadeti zaradi objektov, predvide- na lastninska razmerja. Med javno razgrnitvijo se osnutek nih v zazidalnem načrtu. prostorskega izvedbenega akta tudi javno obravnava 2. Pobudnika trdita, da izpodbijani odlok posega v (38. člen). Po preteku javne razgrnitve se pripombe in pred- njuno pravico in pravico drugih krajanov Jagodja do zdrave- logi obravnavajo ter do njih zavzame stališče. Na podlagi teh ga življenjskega okolja iz 72. člena ustave. Izpodbijani odlok stališč se osnutek dopolni (39. člen ZUN). naj bi bil namreč sprejet kljub nasprotovanju skupine prebi- 8. Sklep o javni obravnavi in razgrnitvi osnutka zazidal- valcev, živečih v bližini z zazidalnim načrtom predvidenih nega načrta za bencinski servis in motel Jagodje – sever ob posegov v prostor. Pobudnika in drugi prebivalci Jagodja se obalni cesti v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 9/96) je ne strinjajo z lokacijo predvidenega bencinskega servisa, bil objavljen 30. 5. 1996. V 2. členu sklepa je določeno, da saj naj bi bil ta v neposredni bližini naselja in od najbližjih hiš se osnutek javno razgrne tudi na sedežu Krajevne skupnosti oddaljen le 70 metrov. Poleg tega naj bi bila predvidena Jagodje Dobrava. Sklep določa, da razgrnitev traja od 3. 6. lokacija 30 metrov nad naseljem, tako da naj bi se onesna- 1996 do 3. 7. 1996. V času javne razgrnitve mora biti žen zrak stekal v naselje. Na javni obravnavi osnutka izpod- organizirana javna obravnava, o kateri morajo biti krajani na bijanega odloka dne 27. 6. 1996 naj bi bili prebivalci Ja- primeren način obveščeni (5. člen sklepa). Javna razgrnitev godja sprejeli sklep o nesprejemljivosti zazidalnega načrta in je bila z dodatnim sklepom podaljšana do 16. 7. 1996 (glej predlagali, da se za črpalko poišče primernejša lokacija. sklep o podaljšanju javne obravnave in razgrnitve – Uradne Kljub temu stališču naj bi bila občinska uprava predložila objave Občine Izola, št. 10/96 z dne 6. 6. 1996). Dne Občinskemu svetu v sprejem le popravljen zazidalni načrt. 18. 6. je bil objavljen tudi sklep o kraju in datumu javne 3. Odgovor na pobudo in sklep ustavnega sodišča je v obravnave razgrnjenega osnutka (Uradne objave Občine Izo- imenu Občine Izola poslala županja občine Izola. V odgovo- la, št. 11/96 z dne 20. 6. 1996). ru navaja, da je bil bencinski servis na tej lokaciji predviden 9. Razgrnjeni osnutek je v območju urejanja predvide- že v času gradnje obalne ceste prek območja Občine Izola. val bencinsko črpalko z avtopralnico, mehanično delavnico Tedaj (leta 1979) naj bi bil rezerviran tudi prostor za bencin- in prodajalno, ob tem pa še motel z zunanjim bazenom, sko črpalko na sedaj predvideni lokaciji. To naj bi bilo razvid- apartmajski objekt, enajst individualnih stanovanjskih objek- no iz odloka o sprejemu dokumentacije, ki prikazuje potek tov, ter ureditev zelenih in rekreativnih površin. Javna obrav- obalne ceste preko območja Občine Izola kot del urbani- nava razgrnjenega osnutka je bila 27. 6. 1996. Iz zapisnika Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4101 obravnave je razvidno, da je “odbor krajanov za vodenje zaradi pripomb in predlogov prizadetih prebivalcev precej aktivnosti v zvezi z osnutkom ZN bencinski servis” (v imenu dopolnjen in spremenjen. Vse spremembe in dopolnitve odbora je kot njegov predsednik govoril prvi pobudnik Ro- odloka so sledile pripombam in predlogom prebivalcev. Res man Prelc) razgrnjenemu osnutku nasprotoval. Odbor je je, da pripravljalec načrta ni upošteval vseh pripomb in pred- nasprotoval zidavi motela in stanovanj, predlagal pa je tudi, logov krajanov, vendar tega po zakonu tudi ni dolžan. ZUN v naj novi bencinski servis ne bo večji od že obstoječega, naj 39. členu govori le o tem, da mora izvršni svet (v primeru se ohrani zeleni pas in predvidi naravna protihrupna zaščita. Občine Izola je funkcije izvršnega sveta po njenem statutu Ob tem so predstavniki odbora poudarili, da bo predvideni prevzel župan) pripombe in predloge obravnavati ter do njih zazidalni načrt poslabšal bivalne razmere v Jagodju in znižal zavzeti stališče. Ni potrebno, da se predlogi in pripombe ceno nepremičnin na tem območju. Iz zapisnika glavne tudi upoštevajo. Župan občine Izola je zavzel stališče do obravnave in iz knjige pripomb na razgrnjeni osnutek je vseh pripomb in predlogov krajanov, precejšnje število pa jih razvidna še množica drugih pripomb krajanov v zvezi z bliži- je v sprejetem zazidalnem načrtu tudi upoštevano. S tem je no bencinskega servisa naseljenemu območju, njegovo ka- bilo zakonskim določbam zadoščeno. paciteto, preobremenjenim komunalnim sistemom, zmanj- šanjem cen nepremičnin zaradi bližine servisa itn. Kar nekaj C) udeležencev javne razgrnitve je nasprotovalo vsakemu po- 13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi segu v območje zazidalnega načrta in zahtevalo novo lokaci- 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. jo za bencinsko črpalko in druge načrtovane objekte. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodnice ter 10. Župan Občine Izola je s sklepom z dne 5. 11. sodniki: dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. 1997 zavzel stališče do zbranih pripomb in predlogov. V Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze stališčih je odgovoril na pripombe in mnenja in podal svoje Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo so- predloge za uskladitev interesov prebivalcev na eni strani ter glasno. pripravljalca zazidalnega načrta oziroma investitorja na drugi strani. Na podlagi teh stališč in zbranih pripomb je župan Št. U-I-123/97 občinskemu svetu 5. 12. 1996 predlagal v sprejem poprav- Ljubljana, dne 16. julija 1998. ljen predlog odloka o zazidalnem načrtu. V obrazložitvi k predlogu odloka je župan navedel, da je v predlaganem Predsednik zazidalnem načrtu zaradi nasprotovanja krajanov opuščeno dr. Lovro Šturm l. r. nekaj predvidenih vsebin (motel, apartmaji, bazen, meha- nična delavnica, podaljški Oljčne ulice in Ulice Ob Progi…). 11. Pred sprejemanjem predloga odloka v občinskem svetu je bila na sedežu KS izvedena predstavitev popravlje- nega predloga zazidalnega načrta. Iz zapisnika te predstavi- 2568. Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj tve je razvidno, da tudi popravljeni predlog ni bil po volji igralnic krajanov, saj so ti zahtevali tudi odstranitev samega bencin- skega servisa. Izpodbijani odlok je bil v sedanji obliki sprejet Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in 17. 4. 1997. V primerjavi z javno razgrnjenim in obravnava- zakonitosti, začetem na pobudo družbe Cadix d.o.o., Ljub- nim osnutkom je obseg predvidenih posegov v sprejetem ljana, ki jo zastopa direktor družbe Tadej Pestotnik, in druž- odloku močno skrčen: opuščeni so avtopralnica, mehanič- be Rebus d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa direktor družbe na delavnica, motel z bazenom, apartmaji ter stanovanjski Franc Kočman, na seji dne 16. julija 1998 objekti v podaljšku Oljčne ulice in ulice Ob progi. Prav tako je zmanjšan obseg preostalih objektov: bencinskega servi- o d l o č i l o: sa, parkirišč in restavracije. Dodane so določbe o oblikova- nju zunanjosti objektov, ureditvi zelenih in rekreacijskih po- 1. Člen 4 pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj vršin, pešpoti, prav tako pa so postroženi pogoji, ki jih mora igralnic (Uradni list RS, št. 53/96, 40/97 in 67/97) ni v investitor upoštevati pri izvajanju zazidalnega načrta. Investi- neskladju z zakonom in ustavo. tor in izvajalec morata posege izvajati tako, da se ohranijo ali 2. Člena 9 in 14 pravilnika o uporabi igralnih avtomatov celo izboljšajo gradbeno-tehnične, prometne in okoljevars- zunaj igralnic nista v neskladju z zakonom in ustavo, če se tvene razmere območja. Pred pričetkom del morata eviden- razlagata tako, da Urad RS za standardizacijo in meroslovje tirati stanje komunalne infrastrukture in izdelati projekte za ne more določiti dobavitelja elektronskih kontrolnih naprav urejanje vplivnih območij zazidalnega načrta. Vse v času za nadzor nad delovanjem igralnih avtomatov. 3. Člen 27 pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zu- gradnje povzročene poškodbe obstoječih objektov morajo naj igralnic se odpravi. biti odpravljene, prav tako pa je potrebno v času gradnje zagotoviti nemoteno funkcioniranje sosednjih površin. Po 4. Minister, pristojen za finance, mora določiti prime- ren rok za izpolnitev obveznosti iz 4. člena pravilnika o dokončanju objektov se opravijo meritve hrupa in na podlagi uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic. rezultatov meritev uredi dodatna protihrupna zaščita (VI. in VIII. poglavje odloka). 12. Na podlagi navedenih dejstev ustavno sodišče ugo- O b r a z l o ž i t e v tavlja, da je bil postopek javne razgrnitve in javnega obravna- vanja zazidalnega načrta izpeljan v skladu z zgoraj navedeni- A) mi določbami ZUN. Razgrnitev in obravnava sta bili pravoča- 1. Družba Cadix d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: pr- sno in na pravilen način napovedani, čas za razgrnitev je bil va pobudnica), izpodbija določbe pravilnika o uporabi igral- daljši od predpisanega enomesečnega roka, razgrnjeni os- nih avtomatov zunaj igralnic (v nadaljevanju: pravilnik), ki nutek pa je vseboval vse z ZUN predvidene elemente. Prav se nanašajo na pristojnost Urada za standardizacijo in me- tako je župan v skladu z 39. členom ZUN odgovoril na roslovje (v nadaljevanju: USM) za vgradnjo elektronskih pridobljene pripombe in predloge in do njih zazvel stališče in kontrolnih naprav za nadzor nad delovanjem igralnih avto- oblikoval svoje predloge. Sprejeti zazidalni načrt je bil prav matov (v nadaljevanju: EKN). Zatrjuje, da sta določbi 9. in Stran 4102 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

14. člena pravilnika v neskladju z 2. členom zakona o fikat o tipski odobritvi merila naj bi bil izdan 12. 5. 1997 in meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95 – v nadaljevanju: postal dokončen in izvršljiv v juniju 1997, informativna obja- ZMer), ker naj bi bil USM pristojen le za odobritve meril in va v uradnem glasilu pa je bila opravljena 1. 9. 1997. Prva overovitve, ne pa tudi za vgradnjo EKN. Prva pobudnica dobava 50 EKN naj bi bila izvedena 28. 6. 1997, kar je bilo meni, da USM s tem ko opravlja vgradnjo in nadzor, oprav- zadostno število glede na 20 vplačanih EKN do 23. 6. lja nadzor nad samim seboj, kar naj ne bi bilo v skladu z 1997. ZMer. 10. Ministrstvo za finance naj bi z dopolnitvijo pravilni- 2. Prva pobudnica tudi navaja, da je dobavitelj EKN ka, s katero je podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti, omo- družba Playsafe monitoring Ltd., ki je bila izbrana na javnem gočilo nemoteno nadaljevanje prirejanja iger na srečo. Na- razpisu. Javni razpis je po njenem mnenju sporen, saj so men dopolnitve pravilnika pa naj bi bil podaljšanje roka za plačniki EKN prireditelji iger na srečo, ne pa proračun Re- izpolnitev obveznosti, predpisane v 4. členu pravilnika, in publike Slovenije. sicer pod enakimi pogoji za vse prireditelje, ki so se za 3. V pobudi podrobno opisuje spore z USM. Do sporov nakup in vgradnjo EKN prijavili v roku. Prireditelji, ki so se naj bi prišlo v postopku pridobitve certifikata o odobritvi tipa držali določb dopolnjenega pravilnika, naj bi imeli tudi zago- merila in v postopku izbora dobavitelja EKN. Zaradi nastale tovljeno vgradnjo EKN do 31. 10. 1997, kot to določa škode je prva pobudnica vložila tudi civilno tožbo proti Mini- pravilnik. strstvu za znanost in tehnologijo. 11. Po navedbah Ministrstva za finance je druga po- 4. Nadalje prva pobudnica meni, da bi ji odprava izpod- budnica s tem, ko je zamudila rok za plačilo kupnine (31. 7. bijanega predpisa omogočila vsaj delno pokritje stroškov, ki 1997), izgubila ugodnost prehodnega obdobja in bo morala jih je imela pri razvoju in proizvodnji EKN na podlagi naročila zagotoviti vgradnjo EKN pod pogoji, ki veljajo za nove prire- Ministrstva za finance. Sklenitev pogodbe o dobavi EKN z ditelje iger na srečo. To naj bi pomenilo, da mora z dnem USM naj ne bi več imela smisla, saj ima večina prirediteljev zamude roka prenehati z dejavnostjo in da jo lahko ponovno iger na srečo EKN že vgrajene v igralne avtomate. vzpostavi, ko izpolni pogoje iz pravilnika. 5. Družba Rebus d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: dru- 12. USM se v svojem odgovoru v celoti pridružuje ga pobudnica) navaja, da je kot prirediteljica posebnih iger navedbam Ministrstva za finance. na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic na podlagi 4. in 13. V odgovoru še navajajo, da pri izbiri tipa EKN ni šlo 27. člena pravilnika dolžna opremiti igralne avtomate z EKN. samo za izbiro tipa merilnika, ampak posredno tudi za dolo- S tem dejstvom tudi utemeljuje svoj pravni interes. čitev celotnega sistema zbiranja in obdelave zbranih podat- 6. USM naj bi sklenil pogodbo o dobavi EKN s Sloven- kov. Vsaka tehnična rešitev merilnika EKN ima tudi ustrezne skim inštitutom za kakovost in meroslovje (v nadaljevanju: rešitve zajemanja podatkov s strani davčnih inšpektorjev ter SIQ). SIQ po navedbah pobudnice do 15. 5. 1997 ni doba- rešitve načina posredovanja tako zbranih podatkov v bazo vil niti ene EKN niti ni v tem roku pridobil certifikata o tipski podatkov davčnega organa. Izbira in uvedba naprav EKN odobritvi. Druga pobudnica meni, da SIQ do 30. 6. 1997, različnih proizvajalcev bi v praksi pomenila, da bi morali biti ko je potekel rok za vgradnjo EKN v igralne avtomate, ni davčni inšpektorji opremljeni z več vrstami bralnih enot in pridobil certifikata o ustreznosti EKN. Ker vgradnja EKN do sicer za vsak tip EKN posebej. To pa bi pomenilo dodatno roka ni bila omogočena, je bila sprejeta dopolnitev 27. obremenitev proračunskih sredstev. Kot najbolj ustrezen člena pravilnika, ki je začela veljati 5. 7. 1997. Dopolnitev način izbire EKN se je zato pokazal javni razpis. pravilnika, ki določa, da se šteje, da je EKN vgrajena, če je bila dana prijava v roku, opravljeno vplačilo vnaprej in če je B) prireditelj omogočil njeno vgradnjo do 31. 10. 1997, je za 14. Ustavno sodišče je pobudi združilo za skupno pobudnico pravno nevzdržna, saj kupcu nalaga, da proda- obravnavo in ko je ugotovilo, da so procesni pogoji iz jalcu plača vnaprej, ne da bi vedel, kaj bo dobil. 25. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 7. Druga pobudnica meni, da je prvi odstavek 15/94) – v nadaljevanju: ZUstS) izpolnjeni, je v skladu s 27. člena pravilnika v nasprotju z določbo 2. člena ustave o četrtim odstavkom 26. člena tega zakona nadaljevalo z od- pravni državi, ker je neuresničljiv. Drugi odstavek 27. člena ločanjem o stvari sami. pravilnika pa naj bi zaradi vnaprej pogojenega plačila kupni- 15. Pravilnik je sprejel minister, pristojen za finance, ne brez garancij za dobavo blaga posegel v svobodno gos- na podlagi 96. člena ZIS. Ta določa, da mora minister, podarsko pobudo, kar naj bi predstavljalo kršitev 74. člena pristojen za finance, izdati podrobnejše predpise o tehnič- ustave. nih in drugih standardih, ki jim morajo ustrezati igralni avto- 8. Ministrstvo za finance v odgovoru na pobudo družbe mati in prostori prirediteljev, o najmanjšem in največjem Cadix d.o.o. navaja, da pobudnica ne izkazuje pravnega številu igralnih avtomatov, ki morajo oziroma smejo biti na- interesa, ker naj ne bi bilo razvidno, na kakšen način praviln- meščeni v posebej za to namenjenih prostorih, o načinu ik posega v njene pravice, pravne interese oziroma pravni opravljanja takšne dejavnosti, o kontroli nad takšno dejav- položaj, saj izpodbija le pristojnost USM. Vgradnja EKN naj nostjo, o višini najvišjega vložka, o obveznostih prirediteljev bi bila organizacijska naloga na področju meroslovnega si- in o drugih vprašanjih v zvezi z opravljanjem te dejavnosti. stema in zato v skladu z ZMer in zakonom o igrah na srečo Sam pravilnik v prvem členu na enak način opredeljuje pred- (Uradni list RS, št. 27/95 – v nadaljevanju: ZIS). Iz odgovo- met lastnega urejanja. Izpodbijane določbe 4., 9., 14. in ra še izhaja, da je nadzorna vloga države nad igrami na 27. člena predstavljajo vsebinsko tri problemske sklope. srečo legitimna zaradi zavarovanja udeležencev iger na sre- 16. Člen 4 pravilnika določa, da so lahko v uporabi čo in realizacije davčnih obveznosti, ki izvirajo iz visoko samo tisti igralni avtomati, ki so opremljeni z EKN za nadzor donosne dejavnosti. nad njegovim delovanjem. EKN je merilo za obračun po 9. Ministrstvo za finance v odgovoru na pobudo družbe ZMer. Merilo je namenjeno merjenju določenih fizikalnih Rebus d.o.o. navaja, da je pobuda neutemeljena in da so v veličin v predpisanih merskih enotah, zato mora pred upora- njej zapisane netočnosti in neresničnosti. Dobavitelj EKN bo pridobiti certifikat o odobritvi tipa merila, ki ga na podlagi naj namreč ne bi bil SIQ, temveč družba Playsafe Monitoring prej omenjenega zakona izdaja USM. EKN mora meriti ozi- Ltd., ki je bila izbrana na javnem razpisu. Navaja, da je SIQ roma registrirati in shranjevati podatke o vseh vplačilih in pooblaščeni zastopnik družbe Playsafe Monitoring Ltd. Certi- izplačilih dobitkov ter podatke o številu obratov ključa. Ti Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4103 podatki so lahko dostopni samo pooblaščenim nadzornim organizacijske naloge na področju meroslovnega sistema in organom in jim omogočajo kontrolo nad opravljanjem dejav- naloge, določene z drugimi zakoni. V obravnavanem prime- nosti prirejanja iger na srečo zunaj igralnic. ru je pristojnost ministrstva, da pooblasti USM za vgradnjo 17. Druga pobudnica v pobudi ni navedla konkretnih EKN, določena v 96. členu ZIS, in sicer v delu, ki določa, razlogov za dvom o zakonitosti in ustavnosti 4. člena pravil- da minister pristojen za finance, izda podrobnejše predpise nika. Ustavno sodišče pa je pri oceni zakonitosti in ustavno- o kontroli nad dejavnostjo. V okviru opravljanja nalog kontro- sti izpodbijane določbe ugotovilo, da je določitev obvezne le nad dejavnostjo je po oceni ustavnega sodišča določena vgradnje EKN v igralne avtomate zunaj igralnic v skladu z tudi vgradnja EKN. Vendar pa to ne pomeni, da lahko USM zakonskim pooblastilom in ustavo. določi ekskluzivnega dobavitelja za EKN. Takšno razumeva- 18. Po drugem odstavku 120. člena ustave morajo nje te določbe je v nasprotju z zakonom in ustavo, kar izhaja upravni organi opravljati svoje delo v okviru in na podlagi iz nadaljnje obrazložitve. ustave in zakona. Po določbi 153. člena ustave morajo biti 24. Tretji problemski sklop, ki ga je obravnavalo ustav- podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo no sodišče, se nanaša na določbe 27. člen pravilnika. Prvi in zakonom. Načelo vezanosti delovanja državnih organov odstavek 27. člena pravilnika določa, da morajo prireditelji na ustavo in zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni opremiti igralne avtomate in programske plošče v skladu z ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične določbami tega člena najkasneje do 30. 6. 1997. Minister in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne upra- za finance je v dopolnitvi pravilnika dodal nov odstavek ve pomenita, da je le-ta pri izdajanju podzakonskih predpi- 27. členu. Dopolnitev je začela veljati 5. 7. 1997. Novi, zdaj sov vsebinsko vezana na ustavo in zakon. Zakon mora biti drugi odstavek 27. člena, določa, da se šteje, da je priredi- vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Obseg, telj opremil igralni avtomat v skladu z določbami tega pravil- v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko do- nika, če je igralni avtomat prijavil za vgradnjo EKN do 5. 7. ločbo, je odvisen od položaja podzakonskega akta, s kate- 1997, vplačal kupnino za to napravo do 31. 7. 1997 in rim se natančneje opredeljuje zakonska materija, v hierarhiji omogočil USM oziroma pooblaščeni organizaciji vgraditev pravnih aktov ter od obsega zakonskega pooblastila. EKN ter namestitev zaščitne nalepke v skladu s pravilnikom 19. Pravilnik je po svoji pravni naravi podzakonski pred- do 31. 10. 1997. pis, ki ga lahko izda minister za izvrševanje zakonov in dru- 25. Ustavno sodišče ocenjuje, da je bil namen dopol- gih predpisov. Zakonsko je pravilnik urejen v 99. členu nitve pravilnika v nasprotju z 2. členom ustave oziroma z zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95), ustavno določbo, da je Slovenija pravna država, določbo ki določa: “(1) Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in drugega odstavka 120. člena ustave, ki določa, da upravni aktov državnega zbora ter predpisov in aktov vlade izdajajo organi opravljajo svoje delo na podlagi ustave in zakonov in ministri pravilnike, odredbe in navodila. (2) S pravilnikom se s tretjim odstavkom 153. člena ustave, ki določa, da morajo razčlenijo posamezne določbe zakona, drugega predpisa ali biti podzakonski akti v skladu z ustavo in zakonom. akta za njegovo izvrševanje”. 26. V okviru legalitetnega načela teorija2 loči štiri vrste 20. Iz navedenega izhaja, da se pravilniki sprejemajo kršitev: (1) nepristojnost upravnega organa za sprejem pod- za izvrševanje zakona, kar predpostavlja njihovo vsebinsko zakonskega predpisa, (2) formalna in procesna nezakoni- vezanost na zakon. Pravilnik ne sme v vsebinskem smislu tost, (3) materialna nezakonitost in (4) nezakonitost v cilju ali določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih namenu. V obravnavanem primeru je bil nezakonit namen okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega sprejetja dopolnitve pravilnika. vsaj z razlago ugotovljivi. 27. V nasprotju z naštetimi določbami ustave so na- 21. Določba 4. člena pravilnika, ki z določitvijo obvez- mreč razlogi, ki so privedli do dopolnitve pravilnika. Pravilnik ne vgradnje EKN omogoča izvajanje kontrole nad opravlja- je bil namreč dopolnjen, ker je USM ravnal v nasprotju z njem dejavnosti izvajanja iger na srečo na igralnih avtomatih, veljavnimi predpisi in s tem povzročil nemožnost izpolnitve je vsekakor znotraj vsebinskih okvirov pooblastila iz 96. obveznosti iz 27. člena pravilnika do določenega roka. člena ZIS, ki določa, da mora minister, pristojen za finance, 28. USM je namreč 13. 12. 1996 v Uradnem listu, določiti podrobnejše prespise o kontroli nad to dejavnostjo. sklicujoč se na odredbo o postopku za izvajanje javnega S to določbo je bil dosežen namen zakonske norme. razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 22. Drugo vprašanje, ki ga je izpostavila prva pobudni- 19/94), objavil javni razpis za izbiro tipa EKN za nadzor nad ca, se nanaša na določitev pristojnosti USM za nadzor sklad- delovanjem igralnih avtomatov. V 9. točki javnega razpisa so nosti igralnih avtomatov z veljavnimi predpisi in za vgradnjo se z izbranim ponudnikom zavezali skleniti pogodbo o doba- EKN v igralne avtomate. Izpodbijana 9. in 14. člen pravilni- vi EKN ter določili, da bo s pogodbo določen tudi rok za ka1 določata pristojnost USM za omenjene naloge in način pridobitev certifikata o odobritvi tipa merila. vgradnje EKN. 29. Kot najugodnejši ponudnik je bila 23. 1. 1997 23. USM je upravni organ v sestavi Ministrstva za zna- izbrana družba Playsafe monitoring LTD. Dne 4. 3. 1997 je nost in tehnologijo. Zakon o organizaciji in delovnem po- bila sklenjena pogodba o dobavi EKN med USM in zgoraj dročju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) določa delovna omenjeno družbo. Iz tretje točke pogodbe izhaja, da USM ni področja, v okviru katerih opravljajo ministrstva, upravni or- zavezan za plačilo dobavljenih merilnikov, temveč bodo plač- gani ter upravne organizacije v njihovi sestavi upravne in niki prireditelji iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj strokovne naloge. Člen 16 omenjenega zakona določa, da igralnic. V pogodbi sta se stranki med drugim dogovorili za USM med drugim opravlja zadeve, ki se nanašajo na mero- rok dobave EKN. Dobaviteljica se je obvezala do 15. 3. slovni sistem. ZMer kot področni zakon določa, da USM 1997 pridobiti certifikat o odobritvi tipa EKN. Časa za prido- opravlja strokovne in z njimi povezane upravne naloge ter bitev certifikata je imela 11 dni. V XI. točki pogodbe sta se stranki zavezali, da bosta s posebnim sporazumom določili pravne osebe v Republiki Sloveniji, s katerimi bo dobavitelji- 1 Določba 9. člena pravilnika je bila s pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralic (Uradni list ca sodelovala zaradi izvrševanja predmetne pogodbe. Spo- RS, št. 67/97) spremenjena, vendar je določba o pristojnosti USM za nadzor skladnosti igralnih avtomatov z veljavnimi predpisi in vgradnjo EKN v igralne avtomate ostala nespremenjena. Člen 14. pravilnika je ostal 2 Tako je opredelil kršitve I. Krbek v delu Osnovi upravnog prava nespremenjen. FNRJ, Zagreb, 1950, str. 132 do 137. Stran 4104 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije razum o določitvi distributerja sta stranki sklenili 19. 5. 1997 o d l o č i l o: in izbrali SIQ. Distribucijska pogodba, ki je bila priloga spo- razuma, je bila sklenjena istega dne. 1. Tretji odstavek 68. člena in drugi odstavek 30. Družba Playsafe monitoring Limited je šele 5. 5. 72. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 1997 vložila zahtevo za tipski preizkus in odobritev tipa 4/92, p. 9/92, 12/93 – odl. US, 13/93, 71/93, 35/94 – merila. Iz predložene korespondence izhaja, da je dobavite- odl. US, 16/96, 18/96, 75/96 – odl. US, 57/97, 3/98 in ljica v marcu in aprilu 1997 šele prilagajala svoj proizvod 7/98 – odl. US) se v delu, ki se nanaša na odvzem motorne- tehničnim pogojem, ki jim je moral ustrezati EKN, da je bilo ga vozila (tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, možno začeti postopek za izdajo certifikata. Certifikat je bil plovila ali drugega motorja, s katerim je bilo storjeno dejanje izdan 12. 5. 1997, pravnomočen pa je postal konec junija. iz 6. točke prvega odstavka 68. člena oziroma iz 4. točke 31. USM je objavil javni razpis v nasprotju s takrat prvega odstavka 72. člena navedenega zakona, razveljavita. veljavno odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za 2. Razveljavitev začne učinkovati po preteku enega oddajo javnih naročil, saj ni šlo za nabavo opreme, ki bi se v leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike celoti ali delno financirala iz proračuna. Kot izhaja iz tretje Slovenije. točke pogodbe o dobavi EKN, so zavezanci za plačilo do- 3. Do spremembe zakonskih določb iz 1. točke izreka bavljenih merilnikov prireditelji iger na srečo na igralnih avto- oziroma najkasneje do izteka roka iz 2. točke izreka se tretji matih zunaj igralnic. USM je brez zakonske podalge omejil odstavek 68. člena in drugi odstavek 72. člena zakona o prosto nastopanje ponudnikov EKN oziroma konkurenco ter prometnem davku uporabljata tako, kot da je v teh določbah s tem ravnal v nasprotju z 74. členom ustave in seveda tudi v predpisani odvzem motorja možen in ne obvezen. nasprotju z načelom vezanosti delovanja državnih organov na ustavo in zakon (120. členom ustave). O b r a z l o ž i t e v 32. Razlogovanje Ministrstva za finance, da pri izbiri tipa EKN ni šlo samo za izbiro tipa merilnika, ampak posred- A) no tudi za določitev celotnega sistema zbiranja in obdelave zbranih podatkov in naj bi se iz tega razloga kot najbolj 1. Pobudnika izpodbijata določbi 6. točke prvega od- ustrezen način izbire EKN pokazal javni razpis, ne vzdrži. stavka in tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem Ministrstvo za finance bi moralo vnaprej določiti sistem zbi- davku (v nadaljevanju: ZPD). 6. točka prvega odstavka ranja in obdelave podatkov in temu primerno v pravilniku 68. člena ZPD naj bi bila v nasprotju z načelom zakonitosti iz določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati EKN. USM pa bi na 28. člena ustave. Iz opisa prekrška naj bi ne bilo razvidno, podlagi teh pogojev zainteresiranim ponudnikom EKN po- prvič, ali je prekršek mogoče storiti samo z naklepom ali tudi deljeval certifikat in s tem omogočil prirediteljem iger na iz malomarnosti, in drugič, kateri so nameni, za katere se srečo, da sami izberejo, kateri izmed ponudnikov s certifika- določena pogonska sredstva ne smejo uporabljati. Opomba tom je zanje najugodnejši. tarifne številke 5 naj bi namreč ne predstavljala prepovedne 33. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče 27. člen določbe, ampak le pojasnilno. Nerazumljiv naj bi bil tudi del pravilnika v celoti odpravilo in na podlagi drugega odstavka določbe tar. št. 5, po kateri naj bi se določena pogonska 40. člena določilo organ in način izvršitve odločbe. Ministrs- sredstva za pogon motornih vozil, plovil ali drugih motorjev tvo za finance mora določiti primeren rok za izpolnitev ob- ne smela uporabljati pod nobenimi pogoji. Taka določba naj veznosti 4. člena pravilnika, ki ne bo v nasprotju z namenom bi ne mogla izključiti dejanske zmote ali skrajne sile. te odločbe in bo zagotovil konkurenco ponudnikov EKN na 2. Določba tretjega odstavka 68. člena ZPD naj bi bila trgu. Določitev primernega roka za izpolnitev obveznosti iz v nasprotju z ustavnimi določbami o uresničevanju in omeje- 4. člena pravilnika pa velja seveda samo za tiste, ki te vanju pravic, enakem varstvu pravic, s pravico do sodnega obveznosti še niso izpolnili. varstva, z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, s pravico do zasebne lastnine in zakonskim položajem lastnine, zlasti C) pa z določbami o Sloveniji kot pravni državi. Sredstva, ki jih 34. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi določi zakon za dosego določenega cilja, bi morala biti v 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sorazmerju s tem ciljem. Ustava naj bi ne dopuščala določi- sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter tve najhujših premoženjskih sankcij za prekrške kot najlažje Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc oblike kaznivih ravnanj. Ukrep odvzema motornega vozila, Testen, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo vrednega več kot sto tisoč nemških mark, naj bi ne bil v je sprejelo soglasno. sorazmerju niti s težo kaznivega ravnanja niti z vrednostjo oškodovanja države. Dejstvo, da v postopku ni mogoče Št. U-I-57/98 uveljavljati olajševalnih in obteževalnih okoliščin, naj bi bilo v Ljubljana, dne 16. julija 1998. nasprotju z načeloma enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Določba naj bi predpisovala odvzem motor- Predsednik nega vozila ne glede na lastništvo. Pobudnik Alojz Godler se dr. Lovro Šturm l. r. tu sklicuje na 69. člen kazenskega zakonika Republike Slo- venije (Uradni list RS, št. 63/94 – v nadaljevanju: KZ). Po tej določbi je odvzem predmetov dopusten le, če so predmeti storilčeva last; če niso, pa le v primeru, ko to terjajo splošna varnost ali razlogi morale. Določba naj bi posegala tudi v 2569. Odločba o ustavnosti tretjega odstavka 68. socialno funkcijo lastnine. Odvzeto vozilo naj bi bilo edini člena in drugega odstavka 72. člena zakona o vir preživljanja pobudnikove petčlanske družine. Omejitve, prometnem davku ki veljajo v izvršilnem postopku, bi morale veljati tudi v kazenskem pravu, še toliko bolj pa v postopku o prekršku. Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Aloj- Posledice kaznovanja naj bi sicer presegle tisto stopnjo, ki za Godlerja iz Buč, ki ga zastopa Hinko Jenull, odvetnik v je nujna in opravičljiva za zagotovitev učinkovitosti izrečene Ljubljani, in Zlatka Jasenoviča, ki ga zastopa Štefan Toth, sankcije. Pobudnika predlagata razveljavitev izpodbijanih odvetnik v Murski Soboti, na seji dne 16. julija 1998 določb ZPD. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4105

3. Pobudnik Alojz Godler je predlagal začasno zadrža- sporni zakonski določbi, so v prostem prometu in se splo- nje izvrševanja izpodbijanih določb. Navedel je, da je bil s šno uporabljajo. Odvzem motorja po tretjem odstavku pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega 68. člena ZPD je torej mogoče izreči le, če je lastnik motorja za prekršek po določbi 6. točke prvega odstavka 68. člena tisti, ki je storil prekršek. ZPD in mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema motornega 8. Drugi očitki pobudnikov se nanašajo na predpisa- vozila po določbi tretjega odstavka 68. člena ZPD. Pristojni no kazensko sankcijo kot tako. Ta naj bi ne bila sorazmer- organ naj bi v zelo kratkem času izvršil omenjeno odločbo o na niti z naravo in težo prepovedanega ravnanja niti s prekršku. S tem bi nastale nepopravljive posledice, saj bi premoženjsko vrednostjo, za katero naj bi država bila oš- tovornega vozila ne bilo mogoče vrniti niti v primeru spre- kodovana. Poleg tega naj bi obvezen izrek ukrepa prizade- membe odločbe o prekršku. tim osebam preprečeval, da v postopku uveljavljajo olajše- 4. Državnemu zboru je bila v odgovor poslana pobuda valne in obteževalne okoliščine. S tem pobudi postavljata Alojza Godlerja. Na pobudo se ni odzval. vprašanje, kateri so kriteriji za presojo skladnosti kazen- skih sankcij z ustavo. B) 9. Okoliščine storjenega kaznivega ravnanja, med nji- 5. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 10. 7. 1997 mi pa pobudnika omenjata predvsem njegovo težo in škodo, zavrnilo pobudo za presojo ustavnosti 6. točke prvega od- storjeno z njim, niso edini preudarek, relevanten pri odloča- stavka 68. člena ZPD in zavrglo pobudo za presojo ustavno- nju o vrsti kazenske sankcije in njeni višini. Izbira kazenske sti tretjega odstavka 68. člena ZPD v tistem delu, v katerem sankcije je odraz stanja v družbi v določenem času: pomem- se nanaša na varstveni ukrep odvzema cigaret. Predmet te bnosti varovane dobrine, v katero posega prepovedano rav- odločbe je preostali del tretjega odstavka 68. člena. Po tej nanje, pogostnosti določenega ravnanja, stopnje njegove določbi se davčnemu zavezancu – pravni osebi oziroma nezaželenosti itd. Kazenskopravna teorija omenja različne zasebniku, ki uporabi estra lahko kurilno olje ali specialno namene kaznovanja, med njimi resocializacijo storilca, od- lahko kurilno olje ter rdeče obarvan petrolej v namene, za meno za storjeno nepravo, opomin in svarilo drugim. Ni pa katere se po zakonu ne sme uporabljati, poleg denarne enotna o tistem učinku kazni, ki naj bi v največji meri uresni- kazni izreče tudi varstveni ukrep odvzema motornega vozila čil nalogo kazenskega prava. Zakonodajalec je tisti, ki izbe- (tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali re, kakšen naj bo namen kaznovanja nasploh ali v posamez- drugega motorja, s katerim je bilo dejanje storjeno. nem primeru, in ki posamezne namene uravnoteži ter jih 6. Pobudnikov očitek, da se po izpodbijani določbi uskladi. Ustava ne daje prednosti določenemu namenu kaz- motor lahko odvzame ne glede na to, ali je njegov lastnik novanja. Ustavnosodna presoja zakonodajalčeve odločitve oseba, ki je bila spoznana za odgovorno za prekršek, ali je zato zadržana. Vanjo poseže tedaj, ko je izbrana kazenska tretja oseba, ni utemeljen. Državni organ, ki uporablja pravo, sankcija nerazumna oziroma arbitrarna. mora pri vsaki uporabi predpisa ugotoviti smisel in cilj oziro- 10. Jamstvo zoper arbitrarno kaznovanje je na prvem ma njegov namen – vse to pa ugotavlja s pomočjo različnih mestu načelo zakonitosti. Ker vsaka kazenska sankcija po- metod razlage zakona. Določbe ZPD, ki določajo prekrške sega v posameznikovo svobodo, bodisi osebno bodisi pre- in sankcije zanje, so specialne v razmerju do zakona o moženjsko, sme tak poseg določiti le zakonodajalec. Nače- prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 lo zakonitosti, opredeljeno v 28. členu ustave, nadalje zapo- in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96 veduje, da morata biti kaznivo ravnanje in sankcija zanj opre- – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US in 87/97 – v nadaljeva- deljena določno in vnaprej. Tako posameznik ve, kje je meja nju: ZP). Kolikor nečesa posebej in drugače ne urejajo, se med prepovedanim in dovoljenim, zakon pa ohrani svoji zato tudi za te prekrške uporabljajo določbe ZP (tretji odsta- bistveni značilnosti, ki preprečujeta, da bi bil arbitraren, to je vek 3. člena). ZPD ne določa, da se motor odvzame ne splošnost in abstraktnost. Le vnaprej predvidena in določno glede na to, ali je last osebe, ki je bila spoznana za odgovor- opredeljena zapoved oziroma prepoved more torej učinkovi- no za prekršek, v obravnavanem primeru pa to ni mogoče to odvrniti od njenega kršenja. niti po ZP. Primeri, v katerih se lahko predmeti odvzamejo 11. Druga varovalka je načelo enakosti pred zakonom tudi tretji osebi, so določeni v drugem odstavku 37. člena (drugi odstavek 14. člena ustave). Po ustaljeni praksi ustav- ZP. Tak ukrep lahko pristojni organ izreče le, če to terjajo nega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varnost bi predpis – kadar podlaga za različno urejanje niso okolišči- blagovnega prometa, razlogi javne morale ali če to zakon ne iz prvega odstavka 14. člena – ne smel različno urejati posebej določa. položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi 7. Državni zbor se o ustavnosti sporne določbe in torej samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga (glej npr. tudi o njenem namenu ni izjavil. Glede na to, kako se je sklep št. 140/95 z dne 13. 6. 1996 – OdlUS V, 96). sankcija za prekršek iz 6. točke prvega odstavka 68. člena Drastične kazenske sankcije same po sebi niso ustavno ZPD spreminjala, pa je mogoče sklepati, da je zakonodaja- sporne, prepovedane pa so tiste, za določitev katerih zako- lec s spornim ukrepom predvsem želel doseči večjo finanč- nodajalec ni imel razumnega in stvarnega razloga in so bile no disciplino. Do leta 1991 je bila za prekršek predpisana le torej določene samovoljno. denarna kazen. Z zakonom o začasnih ukrepih o davku od 12. Določba tretjega odstavka 68. člena ZPD je sank- prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91) je cija za izogibanje izpolnjevanju davčne obveznosti. Da je bil dodan še varstveni ukrep odvzema motorja. V utemeljitvi stopnja davčne discipline v Sloveniji nizka, je splošno zna- te nove določbe je bilo navedeno, da tako fizične kot pravne no. Sankcija za kršitev prepovedi uporabe kurilnega olja kot osebe za pogon motornih vozil množično uporabljajo kurilno pogonskega sredstva je bila uvedena prav zaradi množičnih olje (osnutek zakona o davku od prometa proizvodov in kršitev. Uporabniki motornih vozil, ki kot pogonsko sredstvo storitev, november 1990, AS št. 1268/1). To ureditev je lahko uporabljajo tako kurilno olje kot dieselsko gorivo, so prevzel tudi slovenski zakonodajalec. Že iz narave stvari, ki za to zakonsko spremembo vedeli. Kot trdi Ministrstvo za naj se po določbi tretjega odstavka 68. člena ZPD odvzame- finance, so kontrole nenamenske uporabe kurilnega olja jo, pa si ni mogoče zamisliti, da bi odvzem terjali razlogi večkrat tudi vnaprej najavljene v dnevnem časopisju. Da bi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi, varnosti sankcija za kršitev prepovedi iz 6. točke prvega odstavka blagovnega prometa ali javne morale. Vsi predmeti, našteti v 68. člena ZPD ne bila opredeljena določno in vnaprej, pa v Stran 4106 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije zadevi ni sporno. Izpodbijana določba je torej v skladu z metom je šibkejša; za predmet ne veljajo omejitve v pravnem načelom zakonitosti (28. člen ustave). prometu; njegova primarna funkcija je drugačna od tiste, v 13. Z vidika ustave tudi ni sporno, da je zakonodajalec kateri je bil uporabljen pri storitvi kaznivega ravnanja. Zaradi za uporabo manj obdavčenega pogonskega sredstva dolo- teh elementov odvzem predmetov izgublja poteze varstve- čil kazensko sankcijo, ki posega v premoženjsko sfero krši- nega ukrepa in pridobiva značilnosti premoženjske kazni. telja. V 33. členu ustava zagotavlja pravico do zasebne Pri odločanju o tem, ali naj se tak predmet odvzame ali ne, lastnine, v 67. členu pa pooblašča zakonodajalca, da določi sta zato relevantna tako njihova vrednost in namen kot tudi način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da so zagotov- druge okoliščine, ki jih zakon določa kot relevantne za od- ljene njena socialna, gospodarska in ekološka funkcija. Dav- mero kazni (v obravnavanem primeru je to 30. člen ZP). ki so eden od najpomembnejših prihodkov države. S finanč- 15. Po izpodbijani določbi se motor odvzame pravni nimi sredstvi, pridobljenimi z davki, je državi dana možnost, osebi in zasebniku. Odvzeti predmet je torej praviloma na- da sploh lahko opravlja svoje naloge (146. člen ustave). menjen opravljanju dovoljene dejavnosti, lahko pa predstav- Obveznost plačevanja davkov predstavlja torej enega od lja tudi (kot v primeru pobudnikov) osnovni vir zaslužka. vidikov socialne funkcije lastnine. Zakonodajalec je zato bil Poleg tega obstaja znatna razlika že v vrednosti posameznih upravičen tudi, da določi sankcijo za primere neizpolnjeva- vrst motorjev, ki naj se na podlagi izpodbijane določbe od- nja te obveznosti. Takšne ukrepe izrecno dopušča tudi Kon- vzamejo. Velik je tudi razkorak med vrednostjo odvzetih vencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin predmetov in izmerljivim delom “škode”, ki je bila storjena z (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94). Po dru- uporabo nižje obdavčnega goriva. Po veljavnih cenah je gem odstavku 1. člena Protokola h Konvenciji pravica do razlika v ceni 57,70 tolarja za liter goriva. Če je cena tovor- spoštovanja premoženja ne omejuje držav, da uveljavijo za- njaka devet miljonov tolarjev in porabi tovornjak trideset kone, za katere menijo, da so potrebni za zagotovitev plačila litrov goriva na 100 kilometrov, se znesek neplačanega davkov, drugih prispevkov ali denarnih kazni. davka z njo izenači po približno 520.000 kilometrih. Tako v 14. Ni pa v skladu z ustavo, da je zakonodajalec za času uveljavitve sankcije kot v času storitve prekrška pa je kršitev iz 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD določil bila zaradi nižje cene goriva denarna vrednost razlike med obvezen odvzem tovornjaka, osebnega avtomobila ali dru- “prepovedanim” in “dovoljenim” še manjša. S tem, ko je gega motornega vozila, traktorja, plovila in drugega motorja. predpisal obvezen odvzem motorja, zakonodajalec ni le sam Zakonodajalec je prepovedano ravnanje opredelil kot prekr- presodil upoštevnosti okoliščin storitve prekrška in okoliščin šek. Gre za lažje kršitve predpisov v primerjavi s kaznivimi na strani storilca prekrška, ki praviloma vplivajo na izbiro in dejanji in so zanje določene tudi milejše sankcije. Sporno strogost kazenske sankcije (30. člen ZP). Ker je izrek sank- sankcijo je sicer opredelil kot varstveni ukrep odvzema pred- cije obvezen, ni mogoče upoštevati niti znatnih razlik v vred- metov, vendar pa je po svoji naravi bližje premoženjski oziro- nosti odvzetih predmetov, niti razlik v uporabnosti teh pred- ma – v sistemu ZP in KZ – denarni kazni. Namen varstvenih metov tako nasploh kot za prizadetega posameznika, niti ukrepov je doseči, da bi bile iz sfere storilca prekrška od- drugih okoliščin, ki po splošnih določbah ZP vplivajo na stranjene tiste okoliščine, ki lahko vplivajo, da bi prekrškov odmero kazni v posamičnem primeru (pobudnika sta uteme- ne ponavljal (34. člen ZP). Pri odločanju o tem, kateri pred- ljeno opozorila na stopnjo odgovornosti in vlogo osebe, ki je meti naj se vzamejo in ali naj se vzamejo, zato vrednost stvari bila spoznana za odgovorno za prekršek, pri izvršitvi deja- praviloma ni pomembna. Bistvena je tesnost zveze med nja). Teža kazenske sankcije za prekršek iz 6. točke prvega stvarjo, ki naj se odvzame, in storjenim kaznivim ravnanjem. odstavka 68. člena ZPD je s tem v tolikšni meri prepuščena Klasični predmeti, katerih odvzem predpisuje tako domače naključju, da je določba, ki predpisuje obvezen izrek odvze- kot primerjalno pravo, so npr. vlomilsko orodje in tehtnica, ma motorja, arbitrarna in zato v nasprotju z načelom enako- uporabljena pri prodaji mamil, ter mamila, orožje in ponare- sti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave. jen denar. Gre za stvari, ki niso v pravnem prometu ali pa se 16. V skladu z načelom minimalnega poseganja v za- v pretežni meri uporabljajo le za izvrševanje kaznivih ravnanj. konodajalčevo ravnanje je ustavno sodišče tretji odstavek Kazenskopravna teorija jih imenuje instrumenta in producta 68. člena ZPD razveljavilo z odložnim rokom, da bi v tem sceleris. Odvzem motorja v obravnavanem primeru ni klasi- času zakonodajalcu omogočilo nadomestitev te določbe z čen odvzem predmetov v opisanem smislu.1 Primerjalno novo, ki bo skladna z ustavo, za čas do takrat oziroma pravo opredeljuje to tretjo skupino stvari, ki naj se vzamejo, najkasneje do poteka odložnega roka pa na podlagi druge- kot tiste, ki sicer niso instrumenta sceleris, a brez njih deja- ga odstavka 40. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni nja ne bi bilo mogoče storiti.2 Zveza med dejanjem in pred- list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določilo način izvrševanja sprejete odločitve. Razveljavljeni del določbe 1 Ker vez med storjenim prepovedanim ravnanjem in odvzeto stvarjo tretjega odstavka 68. člena ZPD je namreč v nasprotju z kljub temu obstaja, tudi tak odvzem zakonodajalec že predvideva tudi v ZP ustavo le zato, ker določa obvezen izrek varstvenega ukrepa kot splošnem predpisu. odvzema motorja. Že če bi bil odvzem motorja predpisan 2 Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike govori o tej skupino predmetov kot o “instrumentalities of crime” (glej npr. odločitev v zadevi fakultativno, bi bila neskladnost z ustavo, zaradi katere je bil Bennis v. United States, 116 S. Ct. 994 (1996) in odločitev v zadevi Austin del določbe tretjega odstavka 68. člena ZPD razveljavljen, v. United States, 509 U.S. 602 (1992). Zakonodaja predpisuje odvzem odpravljena. Ker ni mogoče z gotovostjo skleniti, da bi zako- prevoznih sredstev, ki so bile uporabljene, so bile namenjene za uporabo nodajalec, ki bi vedel, da obvezen izrek varstvenega ukrepa ali so olajšale storitev določenih kaznivih dejanj, povezanih z mamili (§ 881 21. poglavja U.S.Code). Podobna je določba o odvzemu predmetov, ni v skladu z ustavo, predpisal tak ukrep kot fakultativen, je povezanih z davčnimi kaznimi dejanji (§ 7301 26. poglavja U.S.Code). ustavno sodišče odločitev o tem, kako nadomestiti razveljav- Nemška zakonodaja pozna odvzem naveznih stvari (Beziehungsge- ljeni del določbe, prepustilo zakonodajalcu. Hkrati pa je genstände), to je stvari, ki niso neposredni instrumentum sceleris, so pa prav fakultativen odvzem motorja tista sankcija, ki v največji nujen predmet kaznivega ravnanja. Tako na primer davčni zakon (§ 375 Abgabenordnung) predvideva, da se odvzamejo prevozna sredstva, upo- možni meri ohranja zakonodajalčev namen, da določi zelo rabljena za kaznivo dejanje zatajitve davkov (več glej Dreher, Tröndle, strogo sankcijo. Do spremembe zakonskih določb iz Strafgesetzbuch und Nebengesetze, C.H.Beck, München, 1993, str. 1. točke izreka oziroma najkasneje do izteka roka iz 648). Francoski kazenski zakonik vsebuje izrecno pooblastilo normodajal- 2. točke izreka se tretji odstavek 68. člena ZPD uporablja cu, da predvidi tudi odvzem drugih premičnih stvari (Art. 131-21 Nouveau Code Penal). Sam določa možnost odvzema avtomobila, ne da bi hkrati tako, kot da je v tej določbi predpisani odvzem motorja zahteval obstoj povezanosti med očitanim ravnanjem in odvzetim avtomo- možen in ne obvezen, torej ob upoštevanju okoliščin, nave- bilom (Art. 131-6/4). denih v 14. točki obrazložitve. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4107

17. Medtem ko tretji odstavek 68. člena ZPD predpi- in končnih določb ZUJIPK jasno izhaja, da so z dnem njego- suje obvezen odvzem motorja, če manj obdavčeno pogon- ve uveljavitve postale javna infrastruktura na področju kultu- sko sredstvo (6. točka prvega odstavka 68. člena ZPD) re tiste nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve uporabi pravna oseba ali zasebnik, pa enako sankcijo za zakona že javna lastnina in so namenjene pretežno opravlja- enako kršitev (4. točka prvega odstavka 72. člena ZPD), ki nju kulturnih dejavnosti (prvi dostavek 63. člena ZUJIPK), jo stori fizična oseba, določa drugi odstavek 72. člena ZPD. kakor tudi nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve Po 30. členu ZUstS lahko ustavno sodišče oceni tudi ustav- zakona družbena lastnina v upravljanju države ali lokalne nost drugih določb istega ali drugega predpisa, katerih oce- skupnosti in so namenjene pretežno opravljanju kulturnih na ustavnosti ni bila predlagana, če so te določbe v medse- dejavnosti (drugi odstavek 63. člena ZUJIPK). Nasprotni bojni zvezi. Ustavno sodišče je zato tudi tisti del določbe udeleženec meni, da je v skladu z navedenimi določbami drugega odstavka 72. člena ZPD, ki določa obvezen od- zakona moral sprejeti sklep, saj le-ta predstavlja realizacijo vzem motorja za prekršek iz 4. točke prvega odstavka 72. tretjega odstavka 63. člena ZUJIPK, in navaja, da gre tudi v člena zakona, razveljavilo z odložnim rokom in določilo na- primeru navedene nepremičnine za nepremičnino, ki je bila čin izvršitve svoje odločitve. namenjena za opravljanje dejavnosti s področja kulture in je že od 1. aprila 1991 dalje, z uveljavitvijo zakona o zavodih C) (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), v lasti ustanovitelja 18. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi zavoda in s tem javna lastnina. 43. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: 3. Ministrstvo za kulturo je v zvezi s pobudo podalo predsednik dr. Lovro Šturm in sodnici ter sodniki dr. Miro- mnenje, v katerem navaja, da je smisel in namen določil slava Geč-Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, ZUJIPK, na katerih temelji izpodbijani sklep, le določitev mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. namembnosti premoženja v javni lasti in določitev njegovega Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. titularja. Ministrstvo meni, da razglašanje premoženja za jav- no infrastrukturo na področju kulture ne pomeni nedopust- Št. U-I-183/96 no razpolaganje v smislu 88. člena ZDen in da dejstvo, da je Ljubljana, dne 16. julija 1998. nekaj razglašeno za javno infrastrukturo na področju kulture, v ničemer ne prejudicira odločitve o vračilu nepremičnine v Predsednik naravi. Prav tako pa po mnenju ministrstva upravičenci s tem dr. Lovro Šturm l. r. niso postavljeni v bolj neugoden položaj, kot če razglasitve ne bi bilo. Glede na določbe ZDen naj bi upravičenec v primeru vračila v naravi tako nepremičnino dobil vrnjeno brez zaznambe, da jo je obvezno treba uporabljati za name- ne kulture. 2570. Sklep o zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Sveta B) mestne občine Ljubljana o določitvi javne infrastrukture na področju kulture 4. Ustavno sodišče je najprej preizkusilo, ali ima po- budnica pravni interes za vložitev pobude. Pravni interes za Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. vložitev pobude je podan, če predpis, katerega oceno po- Dušanke Janežič iz Ljubljane na seji dne 17. junija 1998 budnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (24. člen zakona o s k l e n i l o: ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljeva- nju: ZUstS). Po ustaljeni praksi ustavnega sodišča mora biti Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in pravni interes neposreden in konkreten. Ugoditev pobudi bi zakonitosti sklepa Sveta Mestne občine Ljubljana o določitvi morala torej privesti do spremembe pravnega položaja po- javne infrastrukture na področju kulture (Uradni list RS, št. budnice kot pravne naslednice upravičenca v postopku de- 31/97) se zavrže. nacionalizacije. 5. Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s tem, da O b r a z l o ž i t e v naj bi bil izpodbijani sklep ovira za vračanje podržavljenega premoženja, kar naj bi izhajalo iz odločb, izdanih v postopku A) denacionalizacije premoženja njenega pravnega prednika. 1. Izpodbijani sklep na podlagi 29. in 63. člena zakona 6. Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Urad- mogel poseči v pravni položaj strank v postopku denaciona- ni list RS, št. 75/94 – v nadaljevanju: ZUJIPK) določa, lizacije. Tako kot pred sprejemom sklepa morajo pristojni katere nepremičnine so na območju Mestne občine Ljublja- organi tudi po njegovem sprejemu presojati obstoj ovir za na postale javna infrastruktura na poročju kulture. Po stališ- vračanje tovrstnih nepremičnin glede na pogoje, določene v ču pobudnice pa naj bi ta sklep posegal v njene pravice, ki navedeni določbi 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. jih ima v postopku denacionalizacije kot pravna naslednica Tudi pred sprejemom tega sklepa je bilo treba, glede na to, po pokojnem upravičencu Janku Šviglju, ker v seznamu da gre za nepremičnino, ki služi za opravljanje dejavnosti s javne infrastrukture na področju kulture med javnimi zavodi področja kulture, ocenjevati, ali bi bilo z vračilom konkretne pod zaporedno številko 17 navaja Knjižnico Prežihov Vo- nepremičnine bistveno okrnjena možnost za opravljanje te ranc – enoto Kozarje in nepremičnino, ki je predmet njene dejavnosti, ker je bodisi ni mogoče nadomestiti z drugo zahteve za denacionalizacijo. Pobudnica zatrjuje, da je iz- nepremičnino, bodisi bi bila nadomestitev povezana z neso- podbijani sklep v nasprotju z 88. členom zakona o denacio- razmernimi stroški. Tudi Vrhovno sodišče je v obrazložitvi nalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93 – v nadaljeva- sodbe št. U 1121/94-9 z dne 13. 3. 1996 (torej pred nju: ZDen) in v nasprotju s 153. členom ustave, ker naj bi bil sprejemom izpodbijanega sklepa), izdane v upravnem sporu ta sklep ovira za vračanje podržavljenega premoženja. v zadevi denacionalizacije te nepremičnine, toženi stranki 2. Svet Mestne občine Ljubljana kot nasprotni udeleže- naložilo ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za nec v svojem odgovoru na pobudo navaja, da iz prehodnih presojo, ali so podani pogoji za uporabo 1. točke prvega Stran 4108 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije odstavka 19. člena ZDen. Enako izhaja tudi iz zadnje izdane 2. člen odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 36301/0059/97 V 29. členu se doda četrti odstavek, ki glasi: z dne 30. 3. 1998. “Zaposleni na določenih delovnih mestih (seznam de- 7. Izpodbijani sklep torej v ničemer ne posega v pravni lovnih mest je v prilogi), imajo pravico do 30-minutne stro- položaj pobudnice v postopku denacionalizacije, ker ne iz- kovne priprave za delo, ki se izvaja na delovnem mestu in je ključuje vračila podržavljene nepremičnine v naravi. More- del delovnega procesa v rednem delovnem času.” bitna izključitev vračila bi bila tudi v konkretnem primeru odvisna le od izpolnjevanja pogojev, določenih v 1. točki 3. člen prvega odstavka 19. člena ZDen. Določitev javne infrastruk- Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki glasi: ture na področju kulture pa ne pomeni naknadne določitve namembnosti nepremičnine v smislu 2., 3. ali 4. točke 19. “32.a člen člena ZDen, zaradi česar bi bilo vračanje v naravi onemogo- V primerih iz predhodnega člena mora biti delovni čas čeno. Gre torej za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega delavca razporejen tako, da je delavec najmanj enkrat me- stanja v postopku denacionalizacije, ki pa na izkazanost sečno prost v soboto in nedeljo skupaj. pobudničinega pravnega interesa za presojo ustavnosti in Če zaradi nepredvidenih (neplaniranih) odsotnosti z zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Zato je dela, ki nastopijo po objavljenem razporedu dela, delavcu ni bilo treba pobudo zavreči. Pobudnica lahko v skladu z do- mogoče zagotoviti pravice iz prvega odstavka tega člena, se ločbami ZDen pravico do vrnitve podržavljene nepremičnine ta pravica prenese v enega od naslednjih dveh mesecev. v naravi uveljavlja v denacionalizacijskem postopku. Zoper Razpored dela mora biti objavljen najkasneje do 20. v odločitve organov, pristojnih za izvedbo denacionalizacije, mesecu za naslednji mesec.” pa ima po poprej izčrpanih pravnih sredstvih v skladu z določbami 50. do 60. člena ZUstS zaradi varstva ustavnih 4. člen pravic tudi ustavno pritožbo. V prvem odstavku 44. člena se doda četrta alinea, ki 8. Ker je bilo treba pobudo zavreči že zato, ker pobud- glasi: nica ni izkazala pravnega interesa, se ustavno sodišče ni “– delavci, ki so razporejeni na delovna mesta od I. do spuščalo v ugotavljanje obstoja ostalih procesnih predpo- IV. tarifne skupine najmanj en dan na vsake tri leta za delov- stavk, med drugim tudi te, ali gre v primeru izpodbijanega na mesta I. tarifne skupine, najmanj dva dni na vsake tri leta sklepa za predpis ali posamični akt. za delovna mesta II. tarifne skupine, najmanj tri dni na vsake tri leta za delovna mesta III. tarifne skupine in najmanj štiri C) dni na vsake tri leta za delovna mesta IV. tarifne skupine v 9. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi primerih, ko obstojajo za ta delovna mesta ustrezni izobraže- 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in valni programi ter da gre za potrebe delovnega procesa.” sodnici ter sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, dr. Peter 5. člen Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Dragica Wedam-Lukić in dr. Boštjan M. Zupan- V 46. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: čič. Sklep je sprejelo soglasno. “V letnem programu strokovnega izobraževanja in izpo- polnjevanja ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena direktor dolo- Št. U-I-156/97 či ovrednoten program strokovnega izobraževanja in izpo- polnjevanja po tarifnih skupinah.” Ljubljana, dne 16. junija 1998. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Predsednik 6. člen dr. Lovro Šturm l. r. V sedmem odstavku 84. člena se številka “100” nado- mesti s številko “130”.

7. člen V 90. členu se doda četrti odstavek, ki glasi: DRUGI DRŽAVNI ORGANI “Ne glede na določbo iz predhodnega odstavka je IN ORGANIZACIJE osnova za obračun nadomestila plače v primeru iz četrte alineje prvega odstavka tega člena plača delavca, kakršno 2571. Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost bi prejel v tekočem mesecu za polni delovni čas, če bi zdravstva in socialnega varstva Slovenije delal.” 8. člen Za 120. členom se doda nov 120.a člen, ki glasi: A N E K S h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva “120.a člen in socialnega varstva Slovenije V primeru obračunavanja dodatkov za delo na dan praz- nika po 84. členu te kolektivne pogodbe je za izračun osno- 1. člen ve nadomestila za čas praznika obvezna uporaba tudi določ- V 5. členu kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva be četrtega odstavka 90. člena te pogodbe.” in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 19/96) se doda nov tretji odstavek, ki glasi: 9. člen “Delodajalec mora delavca, ki ima delovno dovoljenje Za 120.a členom se doda 120.b člen, ki glasi: za obdobje, daljše od šestih mesecev, obvestiti o tem, ali bo vložil zahtevo za podaljšanje delovnega dovoljenja, najka- “120.b člen sneje dva meseca pred iztekom dovoljenja.” Za izvajanje 79. člena se uporablja dogovor o realizaciji Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 79. člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4109 socialnega varstva Slovenije, sklenjen med ministrom za lovna mesta, kjer poteka delo v kontroliranem območju ioni- zdravstvo in sindikati dne 11.5.1998.” zirajočega sevanja.

10. člen 2. člen V priloge kolektivne pogodbe se doda naslednje be- Z aktom o sistemizaciji delovnih mest v zavodu se sedilo: določijo vsa delovna mesta, kjer poteka delo v kontrolira- nem območju sevanja in se določi dodatek glede na stopnjo “Seznam delovnih mest – četrti odstavek 29. člena intenzivnosti sevanja. - vsa delovna mesta v VI., VII. in VIII. tarifni skupini, na Glede na čas dela v kontroliranem območju ionizirajo- katerih delavci delajo polni delovni čas s pacienti ali varovan- čega sevanja se ta vpliv ovrednoti s količnikom od 0,30 do ci ali strankami in niso zajeta v seznamu po tretjem odstavku 0,90 (relativnega razmerja) glede na najnižjo izhodiščno 29. člena, plačo (količnik 1,00). – zdravstveni tehniki, – laboratorijski tehniki, 3. člen – farmacevtski tehniki, – zobotehniki, Za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da posa- – babice, meznik prejme letno efektivno ekvivalentno dozo, večjo od – varuške – negovalke, 3/10 letne mejne doze, znaša dodatek 0,90. – delovni inštruktorji, Za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da dela- – bolničarji”. vec prejme letno efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 1/10 letne mejne doze, znaša dodatek 0,60. 11. člen Za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da posa- meznik letno prejme efektivno ekvivalentno dozo, večjo od Ta aneks prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem 1 mSv oziroma manjšo od 1/10 letne mejne doze, znaša listu Republike Slovenije. dodatek 0,30. Podpisniki: 4. člen Dodatek za težje delovne pogoje zaposlenim, ki delajo Ministrstvo Sindikat zdravstva v kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja, pripa- za zdravstvo in socialnega varstva Slovenije da le, če gre za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost Minister Predsednica prejetja letne efektivne ekvivalentne doze večja od 1 mSv in Marjan Jereb dr. med l. r. Nevenka Lekše l. r. izpolnjujejo tudi naslednje pogoje: Ministrstvo za delo, ZSSS Sindikat zdravstva – imajo predpisano strokovno izobrazbo, družino in socialne zadeve in socialnega skrbstva Slovenije – izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje, Minister Predsednik – uporabljajo osebna zaščitna sredstva in mag. Anton Rop l. r. Erih Šerbec l. r. – z ustreznimi listinami dokažejo, da imajo znanje iz varstva pred ionizirajočimi sevanji. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije 5. člen Predsednica Za “kontrolirano območje virov ionizirajočega sevanja” Jelka Černivec l. r. se šteje območje, na katerem se zahtevajo določene zaščit- ne mere in varnostni ukrepi, ali pa bi ti lahko bili potrebni Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o regis- zaradi: traciji aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo – nadzorovanja normalne izpostavljenosti sevanju (ob- za delo, družino in socialne zadeve vpisan v register kole- sevanosti) ali preprečevanja širjenja kontaminacije med nor- ktivnih pogodb z datumom 31. 7. 1998 pod zap. št. 39/3 in malnimi delovnimi pogoji in št. spisa 121-03-020/94-026. – preprečevanja ali omejevanja obsega potencialne iz- postavljenosti sevanju (obsevanosti). Minimalne zahteve za kontrolirano območje so: – ustrezna razmejitev od drugih območij, – omejen pristop, dovoljen le ustrezno usposobljenim 2572. Dogovor o realizaciji 79. člena kolektivne osebam iz varstva pred ionizirajočimi sevanji, tako, da ti pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije lahko učinkovito izvajajo zaščitne ukrepe in omejujejo izpo- stavljenost ionizirajočemu sevanju. Drugi lahko vstopajo v to območje le v spremstvu oseb, ki imajo ustrezno znanje iz Ministrstvo za zdravstvo in reprezentativni sindikati za področja varstva pred ionizirajočimi sevanji. dejavnost zdravstva sklepajo Kontrolirano območje pomeni, da se v tem prostoru obvezno uporabljajo posebni delovni in zaščitni postopki, D O G O V O R saj se v prostoru nahaja vir ionizirajočega sevanja. o realizaciji 79. člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 6. člen Slovenije Dodatek v višini 0,90 količnika glede na najnižjo izho- diščno plačo pripada delavcem, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. člen predhodnih členov, poleg tega pa delajo v kontroliranem Dogovor je izvedbeni akt 79. člena kolektivne pogod- območju virov ionizirajočega sevanja polni delovni čas. be za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije Dodatek v višini 0,90 količnika glede na najnižjo izho- (Uradni list RS, št. 15/94 in 19/96). diščno plačo pripada tudi delavcem, ki delajo v kontrolira- Z dogovorom se ureja način določitve dodatkov za nem območju virov ionizirajočega sevanja več kot 2/3 de- zaposlene v zdravstvenih zavodih, ki so razporejeni na de- lovnega časa. Stran 4110 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

7. člen Sindikat delavcev Dodatek v višini 0,60 količnika glede na najnižjo v zdravstveni negi Slovenije izhodiščno plačo pripada delavcem, ki opravljajo delo v Predsednica kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja več Jelka Černivec l. r. kot 1/3 delovnega časa in manj kot 2/3 delovnega časa.

8. člen Dodatek v višini 0,30 količnika glede na najnižjo izhodiščno plačo pripada delavcem, ki opravljajo delo v 2573. Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin in kontroliranem območju virov ionizirajočega sevanja manj cen na drobno na območju Slovenije za julij kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko. 1998 9. člen Direktorji zavodov so dolžni delavcem ovrednotiti doda- Na poglagi prvega odstavka 49. člena zakona o državni tek, določen s tem dogovorom, najkasneje v roku 30 dni od statistiki (Uradni list RS, št. 45/95) Statistični urad Republi- podpisa tega dogovora. ke Slovenije objavlja Direktorji so dolžni, skladno s 23. členom zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o posebnih varnostnih P O R O Č I L O ukrepih pri uporabi jedrske energije, določiti odgovorno osebo oziroma komisijo za spremljanje in izvajanje tega do- o rasti cen življenjskih potrebščin in cen govora v zavodu, v roku 15 dni od podpisa tega dogovora. na drobno na območju Slovenije za julij 1998

Ljubljana, dne 11. maja 1998. Cene življenjskih potrebščin so se julija 1998 v pri- merjavi z junijem 1998 povišale za 0,0%, cene na drobno Sindikat zdravstva Ministrstvo pa za 0,1%. in socialnega varstva za zdravstvo Slovenije Minister Predsednica dr. Marjan Jereb l. r. Št. 941-02-7/98 Nevenka Lekše l. r. Ljubljana, dne 3. avgusta 1998. Sindikat ZSSS Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Tomaž Banovec l. r. Slovenije Direktor Predsednik Statističnega urada Erih Šerbec l. r. Republike Slovenije

OBČINE

SLOVENJ GRADEC 1. člen S tem odlokom se dopolnijo in spremenijo posamezna 2574. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določila odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/95, 33/97 in 71/97). Slovenj Gradec 2. člen Na podlagi 16. in 17. člena zakona o varnosti cestne- Dopolni se 7. člen tako, da se za deseto alineo dodata ga prometa (Uradni list RS, št. 30/98), 25. člena zakona o še dve alinei: prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 “– na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogo- in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), 8. člena statu- čilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu, ta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 41/95, – na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med postavlje- 1/96) je Svet mestne občine Slovenj Gradec na seji, dne nim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno 16. 7. 1998 sprejel črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot tri metre.” O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi 3. člen cestnega prometa v Mestni občini Slovenj Spremeni se 16. člen tako, da glasi: Gradec “Hitrost vožnje na Glavnem trgu je omejena na Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4111

30 km/h, razen v območju umirjenega prometa, kjer je O D L O K hitrost omejena na 5 km/h. Hitrost vožnje v strnjenih delih o spremembah in dopolnitvah odloka naselja Šmartno, Podgorje, Stari trg in Pameče, je omejena o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda na 50 km/h. Omejitev ne velja za državne ceste.” Osnovna šola Šmartno

4. člen 1. člen V 27. členu se v drugem odstavku črta besedilo: S tem odlokom se dopolnijo in spremenijo posamezna “Dovoljena višina živih mej, ograj in drugih objektov je določila odloka o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavo- 0,7 m.” da Osnovna šola Šmartno (Uradni list RS, št. 22/97). 5. člen 2. člen Spremeni se besedilo prvega odstavka 32. člena tako, Spremeni se 5. člena odloka, tako, da glasi: da glasi: “V Slovenj Gradcu je na Glavnem trgu, Pohorski cesti “Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po os- in Francetovi cesti ter na Šolski ulici in Sejmiški ulici prepo- novnošolskem izobraževanju na področju: vedano poučevanje kandidatov in opravljanje vozniških izpi- Šolski okoliš obsega: tov za voznike motornih vozil od ponedeljka do petka, v času – celotno naselje Šmartno od 5.45 do 6.15 ure, od 6.45 do 7.15 ure, od 13.45 do prostorski okoliš 0078, 0079, 0080, 0081, 0082, 14.15. ure in od 14.45 do 15.15 ure.” 0083; – celotno naselje Legen 6. člen prostorski okoliš 0071, 0071, 0072, 0073, 0074, Dopolni se 39. člen tako, da se za prvim odstavkom 0123; doda še naslednje besedilo: – celotno naselje Tomaška vas “Pravico do abonmaja na Glavnem trgu si lahko prido- prostorski okoliš 0077; bijo tudi druge pravne osebe, ki niso oproščene plačila – celotno naselje Turiška vas parkirnine (43. člen), in sicer proti plačilu letnega pavšala za prostorski okoliš 0115; eno vozilo. Višino letnega pavšala s sklepom določi župan – celotno naselje Brda Mestne občine Slovenj Gradec.” prostorski okoliš 0116; – celotno naselje Golavabuka 7. člen prostorski okoliš 0075, 0076 in V prvem odstavku 51. člena se znesek 2.250 SIT – v naselju Mislinjska Dobrava nadomesti z zneskom 5.000 SIT. prostorski okoliš 0111, 0112, 0114 in 0113 razen Doda se nova točka z naslednjim besedilom: hišnih številk od 76 do 82A. “Če ne označi vozila s parkirnim listom, parkirni list izgubi, ali parkirni list ne hrani na vidnem mestu v vozilu – Matična enota je Osnovna šola Šmartno, kjer je sedež sprednji levi del vetrobranskega stekla (36. člen)” zavoda. V matični enoti se vpisuje otroke v osnovno šolo za Doda se drugi odstavek, ki glasi: celoten zavod.” “Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje posameznik na kraju samem, če neupravičeno parkira vozilo na rezervi- 3. člen ranih parkirnih površinah za invalide.” Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Št. 026-005/97 listu Republike Slovenije. Slovenj Gradec, dne 30. junija 1998.

Št. 343-002/95 Predsednik Slovenj Gradec, dne 20. julija 1998. Sveta mestne občine Slovenj Gradec Predsednik Niko R. Kolar l. r. Sveta mestne občine Slovenj Gradec Niko R. Kolar l. r. SLOVENSKA BISTRICA

2576. Odlok o dežurstvu prodajaln v Občini Slovenska Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 2575. Bistrica ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnovna šola Šmartno Na osnovi 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Sloven- št. 12/91), 40., 41. in 140. člena zakona o organizaciji in ska Bistrica na 30. redni seji dne 9. julija 1998 sprejel financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) ter 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec O D L O K (Uradni list RS, št. 41/95, 1/96), je Svet mestne občine o dežurstvu prodajaln v Občini Slovenska Slovenj Gradec na 41. seji dne 30. 6. 1998 sprejel Bistrica Stran 4112 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

1. člen Dovoljenje za obratovanje velja samo v času trajanja S tem odlokom se ureja delovni čas prodajaln, ki obra- prireditve ali posebnega dogodka. Časovno obdobje se do- tujejo izven rednega obratovalnega časa, določenega s pra- loči ob nastanku vzroka. vilnikom o obratovalnem času prodajaln (Uradni list RS, št. 79/97), katerega je izdalo Ministrstvo za ekonomske 10. člen odnose in razvoj. Določbe tega pravilnika uporablja upravni organ obči- ne pri potrjevanju obratovalnega časa prodajaln na področju 2. člen Občine Slovenska Bistrica. Kot merila za določitev dežurstev prodajaln se upošte- vajo naslednje značilnosti območja občine: 11. člen – turizem; Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – tranzitni cesti promet; nem listu RS. – gostota naseljenosti prebivalstva; – krajevni običaji ob praznikih in dela prostih dnevih; Št. 10/30-12-1/98 – nakupovalne navade potrošnikov. Slovenska Bistrica, 20. julija 1998.

3. člen Predsednik Prodajalne z živili lahko obratujejo kot dežurne proda- Občinskega sveta jalne vsako soboto med 18. uro in 21. uro, ob nedeljah med občine Slovenska Bistrica 13. uro in 18. uro. dr. Janko Čar l. r. 4. člen Specializirane prodajalne, v katerih se prodajajo pred- vsem časopisi, revije, tobačni izdelki in podobno, lahko določijo obratovanje prodajalne kot dežurne prodajalne od 2577. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Zavoda ponedeljka do sobote med 5. uro in 7. uro zjutraj in 21. uro za šport Slovenska Bistrica in 22. uro. Prodajalne z živili, pekarne, v katerih se prodajajo pe- Na podlagi 3. in 52. člena zakona o zavodih (Uradni list kovski izdelki, lahko določijo obratovanje kot dežurne pro- RS, št. 12/91) in na podlagi 10. člena statuta Občine dajalne od ponedeljka do sobote med 6. uro in 7. uro Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 33/95), je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 29. redni seji dne 9. junija zjutraj. 1998 sprejel 5. člen V primeru dveh ali več zaporednih prazničnih in dela O D L O K prostih dni, prodajalne z živili lahko obratujejo kot dežurne o spremembi odloka o ustanovitvi Zavoda prodajalne vsak dan praznika in dela prostega dneva med 8. za šport Slovenska Bistrica uro in 13. uro. 1. člen 6. člen Spremeni se 5. člen odloka o ustanovitvi Zavoda za Lekarne in prodajalne s pomožnimi zdravilnimi sredstvi šport Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 27/98) tako, da lahko obratujejo kot dežurne ob nedeljah in praznikih in dela v novem besedilu glasi: prostih dnevih med 8. uro in 13. uro, od ponedeljka do Dejavnost zavoda po standarni klasifikaciji dejavnosti je nedelje med 21. uro in 22. uro. naslednja: O/92.610 – Obratovanje športnih objektov 7. člen O/92.623 – Druge športne dejavnosti Prodajalne z motornimi gorivi lahko obratujejo kot de- O/92.720 – Druge dejavnosti za sprostitev žurne prodajalne od ponedeljka do petka med 21. uro zve- O/92.340 – Druge razvedrilne dejavnosti, d.n. čer in 7. uro zjutraj naslednjega dne, ob sobotah med K/70.200 – Dajanje lastnih nepremičnin v najem 18. uro in 8. uro zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah, K/70.320 – Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi praznikih in dela prostih dnevih med 13. uro in 7. uro zjutraj K/71.401 – Izposojanje športne opreme naslednjega dne. K/72.400 – Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami 8. člen K/74.120 – Računovodske, knjigovodske in revizij- Prodajalne s cvetjem lahko obratujejo kot dežurne pro- ske dejavnosti, davčno svetovanje, ra- dajalne ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih med zen opravljanja revizijske dejavnosti 8. uro in 15. uro. K/74.832 – Fotokopiranje in drugo razmnoževanje K/74.833 – Druga splošna tajniška opravila 9. člen K/74.841 – Prirejanje razstav, sejmov in kongresov Ne glede na določbe tega pravilnika, sme pristojni I/60.230 – Drug kopenski potniški promet upravni organ občine dovoliti, da lahko prodajalne na celot- nem področju občine obratujejo kot dežurne prodajalne v Dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v primeru: javnem interesu in v okviru katere opravlja zavod naslednje – večjih javnih prireditev; naloge: – posebnih dogodkov, če tako narekuje širši javni – spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje interes. letnih programov, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4113

– organiziranje in posredovanje športnih in drugih jav- novih stavbnih zemljišč v postopku sprememb in dopolnitev nih prireditev, prostorskih sestavin planskih aktov občine v letu 1997 gle- – vzdrževanje in organiziranje vzdrževanja športnih ob- de na pobude občanov in pravnih oseb za spremembo jektov, kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna za potrebe indivi- – organiziranje in načrtovanje izobraževanja in uspo- dualne gradnje, proizvodnje, servisnih in poslovnih dejavno- sabljanja na področju športa, sti, rekreacije, infrastrukture,… ter zaradi ostalih sprememb – oddajanje prostorov v najem, in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine, je – organizacija in izvajanje ekonomsko – organizacij- potrebno spremeniti in dopolniti tudi veljavne začasne pro- skih in gostinskih storitev v športnih objektih, storsko ureditvene pogoje za centralna naselja v Občini – priprava strokovnih gradiv za ustanovitelja, Slov. Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, – sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje št. 16/93, v nadaljevanju spremembe in dopolnitve PUP). otrok in mladine, – dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajal- 2. člen cem letnega programa, Priprava sprememb in dopolnitev PUP – sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi instituci- 1. Predmet sprememb in dopolnitev PUP jami in skupinami, Spremembe in dopolnitve PUP bodo obravnavale us- – dajanje pobud in predlogov ustanovitelju za izboljša- kladitve PUP s spremembami in dopolnitvami prostorskih nje stanja v športu, sestavin planskih aktov občine, ki ga je sprejel Občinski svet – opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih občine Slovenska Bistrica dne 27. 5. 1997. nalog za potrebe drugih športnih subjektov, Spremembe in dopolnitve PUP se pripravijo po postop- – načrtovanje investicij in investicijskega vzdrževanja ku in vsebini, kot je predpisana z zakonom o urejanju naselij športnih objektov, in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, – zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 18/93, športu. 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju ZUNDPP in z Zavod za šport lahko s soglasjem ustanovitelja opravlja podzakonskim navodilom o vsebini potrebnih strokovnih tudi druge dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost. podlag in o vsebini prostorsko izvedbenih aktov Uradni list SRS, št. 14/85). 2. člen 2. Predhodno pripravljene strokovne podlage Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Predhodno pripravljene strokovne podlage in veljavna listu RS. planska in urbanistična dokumentacija, ki se jih mora upo- števati pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP, so: Št. 10/29-10-1/98 – strokovne podlage za spremembe in dopolnitve pro- Slovenska Bistrica, dne 10. junija 1998. storskih in sestavin planskih aktov občine, – analiza – presoja sprejemljivosti pobud občanov in Predsednik pravnih oseb za spremembo namenske rabe zemljišča Občinskega sveta – podatki o obstoječih infrastrukturnih vodih in na- občine Slovenska Bistrica pravah, dr. Janko Čar l. r. – podatki o naravnih lastnostih prostora, – podatki o varstvu naravne in kulturne dediščine, – drugi elementi obdelave (veljavne urbanistične reši- tve sosednjih območij, prometne rešitve…) 3. Organi in organizacije, ki morajo podati predhodne 2578. Program priprave sprememb in dopolnitev pogoje in mnenja za pripravo osnutka sprememb in dopolni- začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za tev PUP ter soglasja k dopolnjenem osnutku. centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in Pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP sodelujejo mesto Slovenska Bistrica krajevne skupnosti ter naslednji pristojni organi in organiza- cije: Na podlagi 34. in 43. člena zakona o urejanju naselij in – Občina Slovenska Bistrica, Oddelek za okolje in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 1/84, 37/85, prostor in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 71/93 in 44/97) in – Občina Slovenska Bistrica, Oddelek za gospo- 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, darstvo št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na – Komunalno in stanovanjsko podjetje Slovenska Bi- 30. redni seji dne 9. julija 1998 sprejel strica – Elektro Maribor, PE Elektro Slovenska Bistrica P R O G R A M – Telekom Slovenije, PE Maribor priprave sprememb in dopolnitev začasnih – Ministrstvo za zdravstvo, zdravstveni inšpektorat RS, Izpostava Maribor prostorskih ureditvenih pogojev za centralna – Ministrstvo za obrambo, inšpektorat RS za varstvo naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Maribor Slovenska Bistrica – Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor 1. člen – Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenska Bistrica Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev PUP Kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zača- PUP ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodna mnenja in snih prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v pogoje ter soglasja tudi drugih organov, ki niso našteti v Občini Slov. Bistrica in mesto Slovenska Bistrica so spre- prejšnjem odstavku, se le ta pridobe v postopku. membe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Pred pričetkom priprave sprememb in dopolnitev PUP Občine Slovenska Bistrica v letu 1997. Zaradi določenih morajo organi in organizacije iz te točke na zahtevo izdelo- Stran 4114 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije valca podati v zvezi s predvidenimi prostorskimi ureditvami Izdelovalec sprememb in dopolnitev PUP bo določen usmeritve, zahteve in omejitve (pogoje), ki jih izdelovalec na podlagi sklenitve neposredne pogodbe. upošteva pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev PUP. Koordinator pri izdelavi naloge je Oddelek za okolje in Organi in organizacije morajo v skladu s 35. členom prostor. ZUNDPP podati svoje pogoje in soglasja v 30. dneh od zahteve. V fazi priprave predloga s soglasjem potrdijo upo- 5. člen števanje predhodnih pogojev in usmeritev. Če v predpisa- Program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne nem roku ne podajo pogojev, se šteje, da jih nimajo, oziro- ma da z rešitvami soglašajo. veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu občine Sloven- 4. Vsebina sprememb in dopolnitev PUP ska Bistrica. Spremembe in dopolnitve PUP se pripravijo v skladu s 43. členom in tako, da se za nove ureditvene enote določi Št. 10/30-7-1/98 smiselni izvleček sestavin iz 26. in 40. člena ZUNDPP, Slovenska Bistrica, dne 9. julija 1998. predvsem pa: Tekstualni del – odlok Predsednik – Merila in pogoji za graditev in prenovo objektov in Občinskega sveta naprav glede na njihovo lego, funkcijo velikosti in obliko- občine Slovenska Bistrica vanje dr. Janko Čar l. r. – Merila in pogoji za izvajanje drugih posegov, ki trajno spreminjajo prostor – Merila za določitev gradbenih parcel – Merila in pogoji za komunalno urejanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja SLOVENSKE KONJICE – Druga merila in pogoji za usklajevanje različnih inte- resov pri gradnji objektov in naprav oziroma pri drugih pose- 2579. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gih v prostor prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Grafični del Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje, Spremembe in dopolnitve PUP se grafično prikažejo znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja – na obstoječih preglednih katastrskih načrtih PKN 1:5000. za območje urejanja z evid. št. 8/Vešenik 3. člen Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi Terminski plan in postopek izdelave ter sprejemanja 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov sprememb in dopolnitev PUP v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in – izbira izvajalca na podlagi programa priprave in izde- Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) lava osnutka sprememb in dopolnitev PUP 60 dni po podpi- ter v skladu s 7. in 13. členom statuta Občine Slovenske su pogodbe z izdelovalcem; Konjice (Uradni list RS, št. 34/95) na 37. seji dne 16. 7. – ko občinska strokovna služba, pristojna za prostor, 1998 sprejel ugotovi, da osnutek vsebuje vse sestavine, predpisane s programom priprave, predlaga občinskemu svetu, da se O D L O K osnutek javno razgrne; – Občinski svet sprejme sklep o enomesečni javni raz- o spremembah in dopolnitvah odloka o grnitvi osnutka sprememb in dopolnitev PUP; sklep o javni prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS. Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje, – Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Sloven- znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja – ska Bistrica in sedežih tangiranih KS za najmanj 30 dni po objavi sklepa o javni razgrnitvi v Uradnem listu RS; za območje urejanja z evid. št. 8/Vešenik – v času javne razgrnitve bodo organizirane javne obrav- nave v tangiranih KS. 1. člen – občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko podajo pisne odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij (kjer pripombe v času trajanja javne razgrnitve osnutka; so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki – po končani javni razgrnitvi Občinski svet občine Slo- načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slo- venska Bistrica zavzame stališča do pripomb in predlogov, venske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje (v nadaljevanju bese- podanih v času trajanja javne razgrnitve in zadolži pristojno dila: osnovni odlok o PUP za dele naselij), ki je bil objavljen v službo za pripravo predloga; Uradnem listu SRS, št. 22/89 z datumom 16. VI. 1989. – Župan Občine Slovenska Bistrica posreduje predlog sprememb in dopolnitev PUP Občinskemu svetu v obravna- 2. člen vo in mu predlaga sprejem sprememb in dopolnitev PUP z odlokom; Spremembe in dopolnitve se nanašajo na območje – odlok se objavi v Uradnem listu RS. urejanja z evid. št. 8/A, B, C Predel Vešenika Slovenske Konjice iz 3. člena osnovnega odloka o PUP za dele naselij. 4. člen Organizacija priprave sprememb in dopolnitev PUP in 3. člen sredstva V poglavju II. OPIS OBMOČIJ osnovnega odloka o Za pripravo sprememb in dopolnitev PUP zagotavljamo PUP za dele naselij se spremenijo in dopolnijo naslednji proračunska sredstva iz postavke prostorsko planiranje za členi: leto 1998 in za posamezne strokovne podlage sofinancira- a) v 3. členu se v tabeli z navedbo območij urejanja nje individualnih pobudnikov. spremeni osma vrstica tabele, ki glasi: Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4115

Evidenčna Območje / naselje Velikost 9. člen številka (iz SDP) v ha Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 8/ A, A.1, B, C Predel Vešenika listu Republike Slovenije. Slovenske Konjice 23,40 Št. 01200/0010/98 b) v 4. členu se za prvim odstavkom doda nov drug Slovenske Konjice, dne 16. julija 1998. odstavek besedila, ki glasi: Območje urejanja z evid. št. 8/A.1 je vrisano na grafič- Predsednik ni prilogi št. 2, ki jo je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Občinskega sveta Kočar, d.n.o., Velenje, pod št. proj. 150/98 z datumom občine Slovenske Konjice junij 1998 in ki je sestavni del tega odloka, Stanislav Frim, dipl. ek. l. r. c) v 5. členu se pod zaporedno št. 8. Območje ureja- nja z evidenčno številko 8, predel Vešenika v Slovenskih Konjicah, v opisu za delom A – Vešenik in pred delom B – Vešenik–Gošnik doda nov odstavek, ki glasi: 2580. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi Del A.1 – Vešenik – stanovanjsko območje: parc. št. * 132/1, * 132/2, *133, * 224, * 260, 1020/1, 1020/3 del, Na podlagi 13. člena statuta Občine Slovenske Konji- 1020/5, 1020/6, 1021/1, 1021/3, 1022, 1023/1, ce (Uradni list RS, št. 34/95) in na podlagi 2. in 82. člena 1023/2, 1023/3 del, 1024/1 del, 1024/6, 1024/7, zakona o cestah (Uradni list RS, št. 29/97) je Občinski svet 1024/9, 1107 del, 1111/4, 1111/5, 1112/1, 1112/2, občine Slovenske Konjice na 37. redni seji dne 16. 7. 1112/3, 1113/1 del, 113/2 del, 1117 del, vse k.o. Tepanje. 1998 sprejel

4. člen S K L E P V poglavju III. FUNKCIJA OBMOČIJ S POGOJI ZA o ukinitvi zemljišča v splošni rabi IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR, v podpoglavju 1. Opredelitev možnih posegov 1. člen S tem sklepom se ukine status zemljišča javna last v v prostor, se spremeni 7. člen tako, da se besedilo zadnje 2 alinee k) nadomesti z novim besedilom, ki glasi: splošni rabi parc. št. 1582/3 pot v izmeri 46 m , 1582/4 pot v izmeri 98 m2, 1582/5 pot v izmeri 234 m2, 1582/6 k) v območju 8/A.1 je možna gradnja individualnih sta- 2 2 novanjskih hiš. pot v izmeri 142 m in 1582/7 pot v izmeri 246 m , vpisane v seznam javnega dobra ceste pota S011 k.o. Škalce. Te parcele postanejo lastnina Občine Slovenske Konjice in se 5. člen odpišejo od zemljiškoknjižnega vložka S011 k.o. Škalce in V poglavju III. FUNKCIJA OBMOČIJ S POGOJI ZA se za njih odpre nov vložek v isti k.o. IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR, v podpoglavju 2. Sprememba namembnosti v 2. člen stavbnem fondu, se spremeni 9. člen, in sicer: Pristojno okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, po a) v drugem odstavku se besedilo dopolni tako, da se uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo lastnino Občine glasi: Slovenske Konjice na zemljišču, ki je navedeno v 1. točki V območjih 8 (razen območja 8/a.1) 10, 11/7, 15/2, tega sklepa. 16/1, 16/3 in 16/4 ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in površin; 3. člen b) doda se nov tretji odstavek, ki glasi: Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem V območju 8/a.1 je možna sprememba zidanic v sta- listu Republike Slovenije. novanjske hiše, sicer pa ni dovoljena druga sprememba namembnosti objektov in površin, razen za stare vinske Št. 46101- 20/98-9202 kleti, kjer je dovoljena ureditev vinotočev in prostorov za Slovenske Konjice, dne 16. julija 1998. gostinsko turistično dejavnost, na podlagi predhodnega po- ročila o novi ureditvi in njenih vplivih na okolje in opredelitvijo Predsednik pogojev za preprečitev negativnih vplivov. Občinskega sveta občine Slovenske Konjice 6. člen Stanislav Frim, dipl. ek. l. r. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje (Uradni list SRS, št. 22/89), ŠKOFLJICA in sicer za območje urejanja 8/a.1, kot je opredeljeno na 2581. Odlok o proračunu Občine Škofljica za leto 1998 graf. prilogi iz točke b) tretjega člena tega odloka. Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list 7. člen RS, št. 80/94) ter 20. in 29. člena zakona o lokalni sa- Projekt iz 3. člena, točke b) tega odloka je na vpogled moupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Us- pri pristojnih službah Občine Slovenske Konjice in na Uprav- tavnega sodišča RS, št. U-I-13/94, 45/94 – odločba US ni enoti Slovenske Konjice. RS, št. U-I-144/94 in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, št. U-1-285/94), 10. in 8. člen 18. člena statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne št. 21/96) je Občinski svet občine Škofljica na 34. redni inšpekcijske službe. seji dne 7. 7. 1998 sprejel Stran 4116 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K skladu z likvidnostnim položajem, razen če občinski svet z o proračunu Občine Škofljica za leto 1998 ustreznim aktom ne določi drugače. Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom. I. SPLOŠNE DOLOČBE Uporabniki predložijo finančna poročila za leto 1997 najkasneje v enem mesecu po sprejemu proračuna. Po 1. člen predložitvi finančnega poročila lahko koristijo sredstva za S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna tekoče leto. Občine Škofljica za leto 1998 (v nadaljnjem besedilu: prora- čun) in upravljanje s prihodki in odhodki proračuna, premo- 7. člen ženjem ter dolgovi. Če se med letom znatno spremeni delovno področje 2. člen oziroma pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali Z občinskim proračunom se zagotavljajo sredstva za sorazmerno zmanjša obseg sredstev za delovanje uporab- financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom oprav- nika. lja Občina Škofljica. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča občinski Sredstva se razporejajo na odhodke za financiranje svet na predlog župana. nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) in za financiranje drugih dogovorjenih nalog. 8. člen Če se uporabnik med letom ukine, njegovih del pa ne 3. člen prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prene- Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov in sejo v postavko – drugi izredni odhodki. račun financiranja. V računu financiranja se izkazuje zadolževanje občine 9. člen in odplačevanje dolgov. Občinski proračun za leto 1998 se določa v naslednjih Uporabniki morajo nabavo opreme, investicijska, vzdr- zneskih: ževalna dela in storitve oddajati s pogodbo na podlagi javne- ga razpisa in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni prora- čun. Bilanca prihodkov Sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena se in odhodkov Račun financiranja uporabnikom zagotavljajo le na podlagi dokumentacije iz Prihodki 548,298.403,20 SIT – katere je razvidno, da je bil izvajalec izbran na podlagi javne- Odhodki 548,298.403,20 SIT – ga razpisa. Primanjkljaj – Presežek – Brez javnega razpisa sme uporabnik izvajalcu oddati delo le v naslednjih primerih: Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova raz- – če pogodbena vrednost v posameznih primerih ne poreditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov in računu presega zneska 5,000.000 SIT oziroma v primerih določil financiranja, ki sta sestavni del občinskega proračuna. 55. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97). 4. člen Od skupno doseženih prihodkov občinskega proraču- 10. člen na se v tekočo proračunsko rezervo izloči najmanj 0,50% Da bi občinski svet lahko opravljal nadzor nad namen- sredstev. skostjo in učinkovitostjo gospodarjenja s sredstvi občin- O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz skega proračuna, morajo uporabniki sredstev občinskemu prvega odstavka 12. člena zakona o financiranju občin (Urad- svetu: ni list RS, št. 80/94) do višine 1,000.000 SIT odloča žu- – dostaviti finančni načrt in zaključni račun, pan. – najmanj četrtletno, na zahtevo občinskega sveta pa tudi večkrat letno, poročati o izvršitvi posameznih na- 5. člen log, za katere so jim zagotovljena sredstva iz občinskega Sredstva tekoče proračunske rezerve se razporejajo: proračuna. – za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in po svoji vsebini sodijo v javno 11. člen porabo na ravni občine; Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. – za naloge, za katere se med letom izkaže, da v Župan je pooblaščen da: proračunu zanje niso zagotovljena sredstva v zadostnem – odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve, ki je obsegu, namenjena za financiranje nepredvidenih proračunskih od- – za odhodke, nastale kot posledica elementarnih in hodkov; drugih nesreč. – odloča o dinamiki porabe sredstev tekočega dela Porabljena sredstva tekoče proračunske rezerve se raz- občinskega proračuna; poredijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, – odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih prora- če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka. čunskih sredstev zaradi ohranitve njihove vrednosti; – v primeru neenakomernega priliva sredstev ali ugo- II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA tovljene neracionalne porabe dodeljenih sredstev pri posa- meznem proračunskem porabniku, začasno zadrži ali zmanj- 6. člen ša uporabo sredstev za posamezne namene, odobrene v Sredstva občinskega proračuna se praviloma delijo proračunu; o ukrepih je župan dolžan obvestiti občinski svet med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru dose- ter uporabnike sredstev in po potrebi predlagati spremembo ženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlih obveznosti, v občinskega proračuna. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4117

III. GOSPODARJENJE S PREMOŽENJEM na Skladu za razvoj obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah (v OBČINE ŠKOFLJICA nadaljnjem besedilu: sklad) zaradi spodbujanja gospodar- skega razvoja na svojem območju. 12. člen Vrednost premoženja izkazuje Občina Škofljica v pre- 2. člen moženjski bilanci v skladu z zakonom. Sklad je pravna oseba. Premoženjsko bilanco občine sestavi občinska uprava na podlagi premoženjskih bilanc vseh uporabnikov občin- 3. člen skega proračuna. Sredstva sklada se zagotavljajo: – z namenskimi dotacijami proračuna Občin Kozje, IV. KONČNE DOLOČBE Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, – iz dotacij republikega sklada za razvoj malega gospo- 13. člen darstva, Za zakonito in smotrno porabo sredstev je odgovoren – iz prihodkov ustvarjenih z lastnim poslovanjem, župan kot odredbodajalec in od njega pooblaščena oseba. – s kreditnimi sredstvi in vložki domačih in tujih pravnih O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih in fizičnih oseb, presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zago- – iz drugih sredstev namenjenih za razvoj malega go- tovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča župan občine na spodarstva. predlog urada, pristojnega za finance. Na sklad se prenašajo vsa sredstva iz naslova danih Odgovorna oseba pri porabniku je odgovorna za zako- kreditov Občine Šmarje pri Jelšah pred oblikovanjem sklada nito porabo sredstev, ki so uporabniku razporejena iz prora- tj. plačane obresti in anuitete. čuna. Kot kriterij delitve sredstev iz prejšnjih let, tj. do ustano- vitve sklada oziroma do leta 1995, se uporabi število prebi- 14. člen valcev. Občinska uprava občine Škofljica je pristojna, da: Kot kriterij tekoče delitve oziroma razporeditve sred- – spremlja in kontrolira porabo sredstev pri porabnikih, stev tj. po ustanovitvi sklada, se uporablja dejanska velikost ki so zagotovljena iz proračuna in po potrebi predlaga župa- dotacij s proračuna posamezne občine. nu sprejem potrebnih ukrepov. II. CILJI IN DELOVANJE SKLADA 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 4. člen listu Republike Slovenije. Določbe, ki se nanašajo na dolo- Cilji in delovanje sklada se opredelijo s statutom, ki ga čitev višine sredstev za financiranje nalog uporabnikov, pa sprejmejo Občinski sveti občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška se uporabljajo od 1. januarja 1998. Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah.

Št. 2487 5. člen Škofljica, dne 8. julija 1998. Poslovanje sklada vodi upravni odbor sklada, ki ga Predsednik imenujejo Občinski sveti občin Kozje, Podčettek, Rogaška Občinskega sveta Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. občine Škofljica Nadzor nad zakonitostjo sklada izvaja nadzorni odbor, Ivan Jordan l. r. ki ga prav tako imenujejo sveti občin ustanoviteljic. 6. člen Sestava in način imenovanja upravnega odbora in nad- zornega odbora se določi v statutu sklada. ŠMARJE PRI JELŠAH III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 2582. Odlok o prevzemu ustanoviteljskih pravic Sklada za razvoj obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah 7. člen Na podlagi 16. člena zakona o razvoju malega gospo- Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati darstva (Uradni list RS, št. 18/91) in v skladu s statuti občin odlok o ustanovitvi Sklada za obrt in podjetništvo Šmarje pri ustanoviteljic je: Občinski svet občine Kozje na seji dne Jelšah. 26. 6. 1997, Občinski svet občine Podčetrtek na seji dne Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 3. 7. 1997, Občinski svet občine Rogaška Slatina na seji listu Republike Slovenije. dne 28. 5. 1997, Občinski svet občine Rogatec na seji dne 6. 6. 1997 in Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na seji Šmarje pri Jelšah, dne 11. junija 1997. dne 11. 6. 1997 sprejel Ustanovitelji: O D L O K Predsednik Občinskega sveta občine Kozje o prevzemu ustanoviteljskih pravic Sklada za Mihael Zakošek l. r. razvoj obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah Predsednik 1. člen Občinskega sveta občine Občine Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek Šmarje pri Jelšah skupaj prevzamejo ustanovitvene pravice Marko Stadler l. r. Stran 4118 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Predsednik 4. člen Občinskega sveta Pri izdelavi spremembe zazidalnega načrta se upošte- občine Rogaška Slatina vajo strokovne podlage, ki so bile pripravljene za zazidal- Anton Krivec l. r. nega načrt s tem, da se jih preveri in po potrebi dopolni ter ažurira. Predsednik Občinskega sveta občine 5. člen Rogatec Glede na pomen dejavnosti in lego območja se izdelajo Anton Roškar l. r. oziroma pridobijo še druge potrebne strokovne podlage in študije predvsem pa: Predsednik – ustrezne geodetske podlage, Občinskega sveta – idejni projekt rekonstrukcije regionalne ceste, občine Šmarje pri Jelšah – vodnogospodarske ureditve, Stanko Javornik l. r. – drugo po potrebi oziroma na zahtevo soglasoda- jalcev. Pri izdelavi sprememb zazidalnega načrta za območje T – 6/2 Obrtna cona Trebnje, se mora upoštevati že izdela- ne strokovne podlage ali utemeljiti drugačne rešitve. TREBNJE 6. člen 2583. Program priprave spremembe zazidalnega V postopku izdelave sprememb zazidalnega načrta za načrta za območje T – 6/2 Obrtna cona Trebnje območje T – 6/2 Obrtna cona Trebnje, se od soglasodajal- cev pridobijo pogoji, ki se nanašajo na obravnavano območ- Na podlagi 34., 35. in 36. člena zakona o urejanju je. Posredovani pogoji se upoštevajo v celoti, v primeru naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. različnih interesov in neuspešnega usklajevanja se v tem 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, delu osnutek izvedbenega načrta pripravi variantno. 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 19. člena statuta Občine Soglasodajalci morajo v tridesetih dneh po prejemu Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet na seji, vloge posredovati svoje pogoje, sicer se šteje, da pogojev dne 11. 2. 1998 sprejel nimajo in zato njihovo sodelovanje in soglasje ni potrebno.

P R O G R A M P R I P R A V E 7. člen spremembe zazidalnega načrta za območje Organi in organizacije iz prejšnjega člena so: T – 6/2 Obrtna cona Trebnje – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, izpostava Novo mesto, 1. člen – Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ce- Na podlagi podatkov o naravnih lastnostih prostora, ste, obstoječe in predvidene rabe ter organizacije obstoječih in – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo predvidenih dejavnosti v obravnavanem prostoru, se za ob- pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Novo mesto, močje zazidalnega načrta T – 6/2 Obrtna cona Trebnje – Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/89), izdela spremembo izpostava Novo mesto, zazidalnega načrta. – Ministrstvo za notranje zadeve, Sprememba zazidalnega načrta zajema: – JPE Elektro, PE Novo mesto, – spremembo meje območja glede na izdelan projekt – Telekom Slovenije, PE Novo mesto, rekonstrukcije regionalne ceste in posledično vseh pose- – JP Komunala Trebnje, gov, ki jih ta rekonstrukcija pogojuje (uvoz v cono, cesta – Krajevna skupnost Trebnje, “D”, priključki itd.), – Občina Trebnje – Oddelek za Okolje in prostor, – rekonstrukcijo regionalne ceste, – Občina Trebnje – Oddelek za proračun, družbene – uskladitev vseh že izvedenih posegov z dejanskim dejavnosti in gospodarstvo. stanjem na terenu, – dodatne potrebne ureditve. 8. člen Na izdelan osnutek sprememb zazidalnega načrta za 2. člen območje T – 6/2 Obrtna cona Trebnje, morajo soglasoda- S tem programom se podrobneje določijo vsebina in jalci v tridesetih dneh po prejemu vloge izdati ali utemeljeno obseg potrebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih na- zavrniti soglasje, sicer se šteje, da je soglasje dano. log, ki jih je treba opraviti v postopku priprave in sprejemanja Pri izdaji soglasja se preverja upoštevanje že postavlje- s tem programom določenega akta, subjekti, ki sodelujejo nih pogojev in ga zaradi drugačnih zahtev ni možno zavrniti. pri izdelavi, način njihovega sodelovanja, roki za posamezne faze naloge ter sredstva potrebna za njihovo pripravo. Ta 9. člen program določa tudi način izbora nosilca strokovno-tehnič- Naročnik aktivnosti priprave strokovnih podlag in dru- nih nalog in nosilce aktivnosti v postopku sprejemanja. gih strokovnih gradiv je: – Občina Trebnje. 3. člen Koordinator postopka priprave in sprejemanja je: Sprememba zazidalnega načrta za območje T – 6/2 – Oddelek za okolje in prostor Občine Trebnje Obrtna cona Trebnje mora biti pripravljena tako, da bo njen tekstualni in grafični del skladen z določili zakona o urejanju Naloga izdelovalca izdelave zazidalnega načrta je: naselij in drugih posegov v prostor ter z navodili o vsebini – izdelava tekstualnega in grafičnega dela spremembe posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izved- izvedbenega načrta v skladu z zakonom in sprejetim progra- benih aktov. mom priprave, Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4119

– sodelovanje pri pridobivanju strokovnih podlag, O D L O K – sodelovanje na organiziranih javnih razpravah in pri o komunalnem nadzoru v Občini Velike Lašče vseh postopkih sprejemanja, – priprava strokovnega mnenja o zbranih pripombah, 1. člen ki bo osnova za odločanje in sprejemanje na občinskem S tem odlokom se opredeli dejavnost komunalnega svetu. nadzora v Občini Velike Lašče, organizacija, pristojnosti službe, območje izvajanja službe in naloge. 10. člen Postopek se prične s sprejemom tega programa, nakar 2. člen si sledijo faze izdelave, katerih trajanje je odvisno od pogod- Komunalni nadzor se izvaja na celotnem območju obči- beno dogovorjenih rokov in zakonsko določenih postopkov: ne Velike Lašče. – izdelava osnutka spremembe izvedbenega načrta, ki je vezana na pridobitev pogojev, 3. člen – Občinski svet občine Trebnje sprejme sklep o eno- Komunalni nadzor obsega spremljanje stanja na terenu mesečni javni razgrnitvi osnutka izvedbenega načrta, ki se in nadzor nad izvajanjem predpisov Občine Velike Lašče na objavi v Uradnem listu RS, naslednjih področjih: – javna razgrnitev, ki traja najmanj 30 dni od dneva – javni red in mir, objave, – varstvo okolja, – javna obravnava, ki se izvede po zaključku javne raz- – gospodarske javne službe, grnitve, – opozarja na lažje kršitve predpisov, – priprava strokovnega mnenja o zbranih pripombah in – urejenost naselij, predlogih z javne razgrnitve in obravnave, – mirujoči promet v naseljih, – občinski svet zavzame stališča do pripomb in predlo- – ravnanje z opuščenimi motornimi vozili, gov z javne razgrnitve, – javne poti in druge prometne površine, – po prejemu stališč se pripravi usklajen osnutek oziro- – posegi v prostor, ma dopolnitev in popravki tistih sestavin, na katere se nana- – javna snaga, šajo utemeljene pripombe in predlogi, – komunalne takse, – župan Občine Trebnje usklajen predlog spremembe – reklamni napisi in plakatiranje, izvedbenega načrta posreduje na občinski svet s predlo- – druga področja, ki so določena z odloki ali s predpisi gom, da ga sprejme, države, če je v teh predpisih tako določeno. Občinski svet sprejme spremembe in dopolnitve zazi- dalnega načrta. 4. člen Komunalni nadzor izvajajo pooblaščene osebe na pod- 11. člen lagi pooblastil, določenih s tem odlokom in z drugimi splo- Za pripravo naloge se sredstva zagotovijo v okviru pro- šnimi akti Občine Velike Lašče, ter z drugimi predpisi s grama priprave planskih in prostorskih dokumentov v prora- področja 3. člena tega odloka. čunu Občine Trebnje. 5. člen 12. člen Izvajanje komunalnega nadzora spada v pristojnost ob- Program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne činske uprave Občine Velike Lašče. veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu občine Treb- nje. 6. člen Komunalno nadzorno službo opravlja komunalni nad- zornik, ki je za izvajanje nadzora pooblaščen s pooblastili v Št. 350-05-18/98 obsegu, določenem v 7. členu tega odloka. Trebnje, dne 11. februarja 1998. Komunalnega nadzornika imenuje in razrešuje župan. Komunalni nadzornik mora imeti pri opravljanju službe Predsednik službeno izkaznico, s katero se izkazuje pooblastilo za oprav- Občinskega sveta ljanje nadzora. občine Trebnje Marjan Peter Pavlin, dr. med. l. r. 7. člen Komunalni nadzornik ima pri izvajanju nadzora pravico in dolžnost, da v primeru, če ugotovi kršitev predpisa: – predlaga pristojnemu občinskemu organu uvedbo po- stopka o prekršku v skladu z zakonom o prekršku, VELIKE LAŠČE – v skladu z zakonom o kazenskem postopku naznanja kazniva dejanja, ki jih zazna, 2584. Odlok o komunalnem nadzoru v Občini Velike – obvešča občinsko upravo o nepravilnostih, ki jih Lašče zazna, – daje občinski upravi ustne in pisne predloge za od- Občinski svet občine Velike Lašče je na podlagi zako- pravo nepravilnosti, na o lokalni samoupravi, 25. in 241. člena zakona o prekr- – predlaga občinskemu organu sprejem ukrepov, za ških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, katere sam ni pristojen, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 66/93 in 39/96) – predlaga občinskemu organu odredbo odvoza vozila, in 10. člena statuta Občine Velike Lašče (Uradni list RS, – pristojnemu občinskemu organu daje pisne in ustne št. 34/95) na 36. seji dne 8. julija 1998 sprejel informacije o posegih v prostor. Stran 4120 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Oseba, ki opravlja komunalni nadzor, mora pri svojem 2586. Sklep o izbiri koncesionarja za opravljanje delu ravnati obzirno in paziti, da oseb, s katerimi prihaja v dejavnosti gospodarske javne službe – stik pri opravljanju nalog po tem odloku, ne vznemirja po opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti nepotrebnem ali jim ne nalaga nepotrebnih obveznosti. na območju Občine Velike Lašče 8. člen Na podlagi 4. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih Pravne in fizične osebe so dolžne osebi, ki opravlja službah v Občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 21/96), komunalni nadzor, omogočiti nemoteno opravljanje nadzora odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju in nuditi potrebno pomoč. pokopališč na območju Občine Velike Lašče (Uradni list RS, št. 35/98) ter na podlagi 60. in 62. člena statuta Občine 9. člen Velike Lašče (Uradni list RS, št. 34/95) izdaja župan Občine V pooblastilu se natančno opredeli obseg nalog, raz- Velike Lašče merje med pooblaščencem in Občino Velike Lašče, čas trajanja pooblastila, prenehanje pooblastila in drugo. S K L E P 10. člen o izbiri koncesionarja za opravljanje dejavnosti Pooblastilo preneha veljati zaradi naslednjih razlogov: gospodarske javne službe – opravljanje če pooblaščenec ne prične z izvajanjem nadzora v pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju roku, ki ga določi občinski organ, Občine Velike Lašče – če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati na podlagi pooblastila, 1 – zaradi prekrškov, ki jih pooblaščenec stori na terenu, Za opravljanje dejavnosti koncesionirane obvezne lo- – zaradi prenehanja pooblastila ali razrešitve. kalne gospodarske javne službe – pokopališka in pogrebna Pooblastilo lahko preneha veljati tudi iz drugih razlo- dejavnost na območju Občine Velike Lašče je izbran nasled- gov, navedenih v samem pooblastilu. nji koncesionar: Anton Zakrajšek, stanuje Srobotnik 4 pri Vel. Laščah. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 2 nem listu RS. Koncesionar iz 1. točke tega sklepa je izbran na pod- lagi javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje Št. 1234 gospodarske javne službe – pokopališka in pogrebna dejav- Velike Lašče, dne 8. julija 1998. nost na območju Občine Velike Lašče, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42-43/98. Pri odločitvi o izboru kon- Predsednik cesionarja so bila upoštevana merila za izbor ponudnika iz Občinskega sveta 7. točke razpisa. občine Velike Lašče Peter Indihar l. r. Št. 1094/98 Velike Lašče, dne 26. junija 1998.

Župan 2585. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o Občine Velike Lašče podrobnejši organizaciji in delovnem področju Milan Tekavec l. r. občinske uprave Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samou- pravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) in 49. člena statuta Občine Velike Lašče je Občinski svet občine Velike 2587. Sklep o izbiri koncesionarja za opravljanje Lašče na 36. seji dne 8. julija 1998 sprejel dejavnosti gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Velike Lašče – S K L E P vodovod Rob – Velike Lašče o spremembah in dopolnitvah sklepa o podrobnejši organizaciji in delovnem področju Na podlagi 4. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih občinske uprave službah v Občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 21/96), odloka o oskrbi z vodo (Uradni list RS, št. 56/96) ter na 1. člen podlagi 60. in 62. člena statuta Občine Velike Lašče (Urad- V sklepu o podrobnejši organizaciji in delovnem po- ni list RS, št. 34/95) izdaja župan Občine Velike Lašče dročju Občinske uprave občine Velike Lašče (Uradni list RS, št. 39/95) se doda nov 8.a člen: S K L E P Določbe sklepa o podrobnejši organizaciji in delu o izbiri koncesionarja za opravljanje dejavnosti Občinske uprave občine Velike Lašče se uporabljajo tudi v gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo vojnem stanju. na območju Občine Velike Lašče – vodovod Rob Št. 1235 – Velike Lašče Velike Lašče, dne 8. julija 1998. 1 Predsednik Za opravljanje dejavnosti koncesionirane obvezne lo- Občinskega sveta kalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na občine Velike Lašče območju Občine Velike Lašče – vodovod Rob – Velike Peter Indihar l. r. Lašče je izbran naslednji koncesionar: Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4121

Marko Belaj, s. p., stanuje Žimarice 28, 1317 Št. 062-02-038/98-03 Sodražica. Vitanje, dne 15. julija 1998.

2 Predsednik Koncesionar iz 1. točke tega sklepa je izbran na pod- Občinskega sveta lagi javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje občine Vitanje gospodarske javne službe za oskrbo z vodo na območju Zdenko Plankl, dipl. jur. l. r. Občine Velike Lašče – vodovod Rob – Velike Lašče, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/98. Pri odločitvi o izboru koncesionarja so bila upoštevana merila za izbor po- nudnika iz 5. točke razpisa. 2589. Odlok o imenovanju ulic v Občini Vitanje

Občinski svet občine Vitanje je na podlagi 8. člena Št. 910/98 zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb Velike Lašče, dne 12. junija 1998. (Uradni list SRS, št. 5/80 in 8/90), pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb Župan (Uradni list SRS, št.11/80) in 10., 98., 100., 101., 105. in Občine Velike Lašče 110. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 20/95) Milan Tekavec l. r. ter 71., 72. in 82. člena poslovnika Občinskega sveta obči- ne Vitanje (Uradni list RS, št. 32/95) in na predlog Trške skupnosti Občine Vitanje na 37. redni seji dne 4. 6. 1998 in na 38. redni seji dne 15. 7. 1998 sprejel VITANJE O D L O K 2588. Odlok o preimenovanju naselij v Občini Vitanje o imenovanju ulic v Občini Vitanje

Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentira- 1. člen nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86, Ulica od “Fužin do Kiteka” se imenuje KOVAŠKA 8/90) in 10. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. CESTA. 20/95) in 71., 72. in 73. člena poslovnika Občinskega Ulica KOVAŠKA CESTA zajema naslednje hišne števil- sveta občine Vitanje (Uradni list RS, št. 32/95) je Občinski ke Vitanje 21, 20, 19, 18, 17, 16, 15, 13, 14, 12, 9, 10, svet občine Vitanje na 38. redni seji dne 15. 7. 1998 11, 11a, 8, 7, 110, 6, 6a, 109, 5, 5a, 4, 3, 2, 1. sprejel

O D L O K 2. člen o preimenovanju naselij v Občini Vitanje Ulica “Od Fijavžov do Vidiniča in do Pirhovega mostu” se imenuje GRAJSKI TRG. 1. člen Ulica TRG zajema naslednje hišne številke : Vitanje S tem odlokom se preimenujejo zemljepisna imena 27, 28, 29, 29a, 33, 34, 39, 40, 43, 44, 47, 48, 51, 52, naselij v Občini Vitanje, in sicer: 68, 69, 67, 67a, 59, 58, 57, 56, 56a, 55, 54, 53, 50, 49, 1. naselje Paka – del se preimenuje v naselje z ime- 46, 45, 42, 41, 38, 37, 36, 35, 32, 31, 30, 30a, 63, 60, nom Paka; 60a, 60b, 61, 62, 62a in 66. 2. naselje Skomarje – del se preimenuje v naselje z imenom Vitanjsko Skomarje. 3. člen 2. člen Ulica “Novo naselje Kompoševo” se imenuje ANTONO- Meje naselij ostanejo nespremenjene. VA ULICA. ANTONOVA ULICA zajema naslednje hišne številke: 3. člen Vitanje 65, 64, 64a, 64b, 64c in 64d. Spremembe po tem odloku evidentira GURS – izposta- va Slovenske Konjice v evidenci RPE. 4. člen GURS – izpostava Slovenske Konjice je dolžna v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka naročiti in posredo- Ulica “Od Pirhovega do Tišlerjevega mostu” se imenuje vati lastnikom stavb nove tablice s hišnimi številkami. NA VASI. Stroške izdelave nove tablice nosi Občina Vitanje. Tab- Ulica VAS zajema naslednje hišne številke : Vitanje 70, lice morajo biti enotne zelene barve. 72, 73, 74, 74a, 75, 76, 77, 112, 113, 78, 79, 81, 82, 86, 87, 80, 118, 116, 84 in 88a. 4. člen Upravna enota Slovenske Konjice izvede vse spremem- be v registru stalnega prebivalstva občine v roku treh mese- 5. člen cev po uveljavitvi sprememb. Ulica “Od Tišlerjevega mostu do Ferbarja” se imenuje DOLIŠKA CESTA. 5. člen Ulica DOLIŠKA CESTA zajema naslednje hišne števil- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ke: Vitanje 96, 97, 98, 99, 100, 105, 106, 104, 103, listu Republike Slovenije. 167, 108, 139, 140, 141, 107, 143, 142 in 142a. Stran 4122 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

6. člen 15. člen Ulica “Od Spodnje Kuzmanove žage do Livarstva Opre- Vsi subjekti, ki opredeljujejo, izkazujejo ali analizirajo šnik” se imenuje CESTA NA ROGLO. podatke po naseljih in ulicah, morajo uporabljati območja, Ulica RAKOVŠKA CESTA zajema naslednje hišne šte- imena in šifre, ki so določene s tem odlokom, oziroma se vilke: Vitanje 101, 102 in 102a. vodijo v registru območij teritorialnih enot in evidenc hišnih številk. 7. člen Ulica “Od šole proti Stranicam” se imenuje KONJIŠKA 16. člen CESTA. Spremembe območij naselij ter imen naselij in ulic Ulica KONJIŠKA CESTA zajema naslednje hišne števil- Območna Geodetska uprava Celje izpostava Slovenske ke: Vitanje 95, 91, 151, 89a, 114, 144, 145, 146, 146a, Konjice evidentira v registru območij teritorialnih enot in Stenica 5 in Skomarje 77. evidenci hišnih številk. Za omenjeni hišni številki Stenica 5 in Skomarje 77 se Če spremembe vplivajo na oštevilčenje stavb v naselju, zmanjšata naselji Stenica in Skomarje in na drugi strani je Območna Geodetska uprava Celje izpostava Slovenske poveča naselje Vitanje. Konjice dolžna določiti nove hišne številke v roku enega 8. člen meseca ter izvesti označitev stavb v roku treh mesecev po uveljavitvi sprememb. Ulica “Na Tičnico” se imenuje TIČNICA. Območna Geodetska uprava Celje izpostava Sloven- Ulica TIČNICA zajema naslednje hišne številke: Vitanje 92, 92a, 93 in 94. ske Konjice po potrebi objavi prečiščen seznam naselij in ulic v Občini Vitanje. 9. člen 17. člen Ulica “Od bloka 117, do gasilskega doma in Hlasteca” se imenuje NA GMAJNI. Upravna enota Slovenske Konjice izvede vse spremem- Ulica NA GMAJNI zajema naslednje hišne številke: Vi- be v registru stalnega prebivalstva v roku treh mesecev po tanje 117, 71, 71a, 71b, 163, 75, 111, 128, 150, 115, uveljavitvi tega odloka. 133, 132, 134, 135, 136, 137, 138, 25 in 26. Stroški prenumeracije zgradbe gredo v breme proraču- na Občine Vitanje. 10. člen Hišne številke ulic v Občini Vitanje morajo imeti enotno Ulica “Pod Hriberco” se imenuje POD HRIBERCO. barvo hišnih tablic, in sicer zeleno. Ulica POD HRIBERCO zajema naslednje hišne števil- ke: : Vitanje 88, 89, 24, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 18. člen 125, 126, 127, 128, 129, 131, 90, 195 in 196. Območna Geodetska uprava Celje izpostava Sloven- ske Konjice mora predlagana poimenovanja ulic v Občini 11. člen Vitanje izvršiti v roku treh mesecev. Ulica “ Spodnja na Jeromlovem” se imenuje CVETLI- ČNA ULICA. 19. člen Ulica CVETLIČNA ULICA zajema naslednje hišne števil- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem ke: Vitanje 179, 177, 175, 174, 173, 168, 170, 172, listu Republike Slovenije. 171, 176, 178, 180, 182, 185. Št. 062-02-038/98-04 12. člen Vitanje, dne 15. julija 1998. Ulica “Zgornja na Jeromlovem” se imenuje POD STE- NICO. Predsednik Ulica POD STENICO zajema naslednje hišne številke: Občinskega sveta Vitanje 162, 183, 184, 188, 186, 187, 189, 190, 191, občine Vitanje 192, 193, 194. Zdenko Plankl, dipl. jur. l. r. 13. člen Ulica “Na Štajnhofu” se imenuje ŠTAJNHOF. Ulica ŠTAJNHOF zajema naslednje hišne številke: Vitanje 147, 148, 154, 152, 155, 156, 156a, 169, 165, 2590. Sklep o šolskem okolišu OŠ Vitanje 149, 159, 153, 158, 157, 161, 160, 166, 164, 197, 23. Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi 14. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in 70/97) in na Meje območij naselij in statističnih okolišev so prikaza- podlagi 10. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. na v kartografskih prikazih registra območij teritorialnih enot 20/95) je Občinski svet občine Vitanje na 37. redni seji dne v merilu 1:5000, območja ulic pa v kartografskih prikazih 4. 6. 1998 sprejel evidenc hišnih številk v merilu 1:5000, v katerih je prikazano oštevilčenje stavb znotraj naselij oziroma ulic. Kar- S K L E P tografski prikaz registra območij teritorialnih enot in eviden- o šolskem okolišu OŠ Vitanje ce hišnih številk so sestavni del tega odloka. Kartografske prikaze iz prejšnjega odstavka vodi 1. člen Območna Geodetska uprava Celje izpostava Slovenske Pri oblikovanju šolskega okoliša OŠ Vitanje bo Občina Konjice in so na vpogled zainteresiranim uporabnikom in Vitanje sledila občinskim mejam ter bo v skladu s tem uskla- občanom. dila tudi odlok o ustanovitvi JZ Osnovne šole Vitanje. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4123

2. člen O D L O K Občina Vitanje dopušča, da starši šoloobveznih otrok o dopolnitvi odloka o ZN družbeno usmerjena iz Občine Zreče in tudi ostalih sosednjih občin, še naprej vpisujejo otroke v JZ Osnovna šola Vitanje. blokovna gradnja Nova Dobrava

3. člen 1. člen Sklep velja takoj. Odlok o ZN družbeno usmerjena blokovna gradnja No- va Dobrava – spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, Št. 062-02-037/98-07 št. 25/91 in 54/93) se v 4. členu za območje B dopolni z Vitanje, dne 4. junija 1998. odstavkom, ki se glasi: »V primeru manjših odstopanj od grafičnega dela zno- Predsednik traj obstoječega območja zazidalnega načrta, si mora inve- Občinskega sveta stitor pridobiti lokacijsko dokumentacijo, na katero mora občine Vitanje dati soglasje pristojni občinski organ«. Zdenko Plankl, dipl. jur. l. r. 2. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. 2591. Sklep o ukinitvi zemljišča v spolšni rabi 3. člen Na podlagi 10. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- RS, št. 20/95) in na podlagi 2. in 82. člena zakona o nem listu RS. cestah (Uradni list RS, št. 29/97) je Občinski svet občine Vitanje na 37. redni seji dne 4. 6. 1998 sprejel Št. 351-03-07/98 S K L E P Zreče, dne 20. julija 1998. o ukinitvi zemljišča v splošni rabi

1. člen Predsednik S tem sklepom se ukine status zemljišča javna last v Občinskega sveta splošni rabi parc. št. 1213/2 cesta v izmeri 28 m2 in 1213/3 občine Zreče cesta v izmeri 672 m2, vpisani v seznam javnega dobra Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. ceste pota S001 k.o. Hudinja. Ti parceli postaneta lastnina Občine Vitanje in se odpišeta od zemljiško-knjižnega vložka S001 k.o. Hudinja in se zanju odpre nov vložek v isti k.o.

2. člen 2593. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, po stanovanjskega sklada Občine Zreče uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo lastnino Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v I. točki tega sklepa. Na podlagi 99. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96, 24/96, 3. člen 44/96), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97 in 10/98) in Republike Slovenije. 20. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95, 48/95, 1/98), je Občinski svet občine Zreče na seji dne Št. 062-02-037/98-06 20. 7. 1998 sprejel Vitanje, dne 4. junija 1998.

Predsednik O D L O K Občinskega sveta o spremembi odloka o ustanovitvi občine Vitanje stanovanjskega sklada Občine Zreče Zdenko Plankl, dipl.iur. l. r. 1. člen V odloku o ustanovitvi stanovanjskega sklada Občine Zreče (Uradni list RS, št. 15/96), se 3. člen spremeni, tako ZREČE da glasi: »Sklad je javnopravna oseba s pravicami, obveznostmi 2592. Odlok o dopolnitvi odloka o ZN družbeno in odgovornostmi, določenimi s stanovanjskim zakonom, s usmerjena blokovna gradnja Nova Dobrava tem odlokom in statutom sklada. Sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun. Občinski svet občine Zreče je na podlagi 39. in Za svoje obveznosti je sklad odgovoren s sredstvi, s 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v katerimi razpolaga. prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93)) ter 20. in 2. člen 82. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 48/95 in 1/98) na seji dne 20. 7. 1998 sprejel nem listu RS. Stran 4124 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Št. 360-05-01/95/98 ŽALEC Zreče, dne 20. julija 1998. 2595. Odlok o proračunu Občine Žalec za leto 1998 Predsednik Občinskega sveta Na podlagi 45. člena zakona o financiranju občine občine Zreče (Uradni list RS, št. 80/94) in 20. člena statuta Občine Žalec Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 30. junija 1998 sprejel O D L O K 2594. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in o proračunu Občine Žalec za leto 1998 dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1. člen 1986–2000 in družbenega plana za S proračunom Občine Žalec za leto 1998 (v nadalj- srednjeročno obdobje 1986–1990 v letih 1993 njem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva in 1994 za območje Občine Zreče za financiranje javne porabe v Občini Žalec v letu 1998.

Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planira- 2. člen nju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih Proračun za leto 1998 se določa v naslednjih zneskih: posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, v SIT 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in Bilanca prihodkov Račun financiranja 71/93) ter 20. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, in odhodkov št. 30/95 in 48/95) je Občinski svet občine Zreče na seji Prihodki 2.450.636.000 0 dne 20. 7. 1998 sprejel Odhodki 2.402.836.000 47.800.000 Primanjkljaj 47.800.000 S K L E P Presežek 47.800.000 o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega 3. člen plana Občine Slovenske Konjice za obdobje V rezerve Občine Žalec se izloči 0,5% skupno doseže- 1986–2000 in družbenega plana nih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. za srednjeročno obdobje 1986–1990 v letih 1993 in 1994 za območje Občine Zreče 4. člen Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- 1. člen hodkov ter račun financiranja. Javno se razgrne osnutek prostorskih sestavin spre- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega pla- ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi na Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 in dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- družbenega plana za srednjeročno obdobje 1986–1990 za skim premoženjem in načrtovani odhodki. območje Občine Zreče (kartografski del in kartografska do- V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in kumentacija). zadolževanje občine. 2. člen 5. člen Osnutek iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prosto- V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihod- rih Občine Zreče vsak delovni dan od 8. do 15. ure, oziro- ki občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po ma v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure, do posameznih namenih. 10. septembra 1998. Odhodki so v posebnem delu proračuna razporejeni V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravna- po natančnejših namenih. va osnutka po krajevnih skupnostih Občine Zreče. Obve- ščanje občanov o javni obravnavi bo organizirano na krajev- 6. člen no običajen način. Sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom pro- računa, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot 3. člen nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Podjetja in druge organizacije, organi, društva in obča- Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za ni lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine kraju razgrnitve ali pa jih pisno pošljejo na Občino Zreče. smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. 7. člen Kot sredstva za delovanje se uporabnikom zagotavljajo: Št. 350-03-01/98-2 – sredstva za plače, Zreče, dne 20. julija 1998. – sredstva za osebne prejemke, – sredstva za prispevke delodajalca, Predsednik – sredstva za materialne stroške, Občinskega sveta – sredstva za investicijske izdatke, občine Zreče – sredstva za amortizacijo, Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. – sredstva za druge odhodke. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4125

8. člen 13. člen Sredstva za delo uporabnikov se uporabnikom med Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalec odgo- letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akon- voren župan občine. tacije, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. 14. člen Župan občine je pooblaščen, da odloča: 9. člen – o uporabi sredstev rezerv Občine Žalec do višine Sredstva za plače se uporabnikom zagotavljajo meseč- 1.000.000,00 tolarjev v posameznem primeru, vendar sa- no glede na število zasedenih delovnih mest, koeficientov mo za namene iz 1. točke 12. člena zakona o financiranju za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest občin (Uradni list RS, št. 80/94); oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi Vlada – o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za Republike Slovenije, delovno dobo in uspešnost oziroma financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali dodatno obremenjenost. zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev; – o začasni vezavi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi 10. člen ohranitve njihove realne vrednosti. Sredstva za materialne stroške, investicijske izdatke, O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka župan obvesti druge odhodke in amortizacijo se določijo v okviru potreb in občinske svet. možnosti občinskega proračuna. Koriščenje sredstev, namenjenih za: 15. člen – konto 470 Investicije, Uporabniki so dolžni oddelku za finance predložiti pre- – konto 478 Investicijsko vzdrževanje, dračune in finančne načrte za leto 1998 najpozneje v – konto 451 Plačilo storitev organizacijam z drugih 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Zaključne račune za leto področij gospodarstva, 1997 pa najpozneje do 31. marca 1998. – konto 409 Drugi odhodki za delo na drugih področjih, – konto 468 Drugi odhodki, 16. člen – ki v tem odloku niso opredeljena in ovrednotena po konkretnih nalogah, je možno koristiti le po predhodnem Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papir- soglasju občinskega sveta. jev ali z najetjem posojil. Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabni- kom dodeljujejo sredstva za prehrano med delom, prevoz 17. člen na delo, regres za leti dopust, odpravnine, jubilejne nagra- Občina se lahko zadolžuje le za financiranje investicij v de, pridobitev šolske izobrazbe in druge namene po merilih, infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje ki jih odloči župan. gospodarskih in drugih javnih služb. Sredstva, namenjena za krajevne skupnosti (konto O zadolžitvi iz prejšnjega odstavka odloča občinski svet. 464/000), je možno koristiti le ob predhodnem dogovoru med krajevno skupnostjo in posameznim oddelkom občin- 18. člen ske uprave. Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolže- 11. člen vanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu Če se med letom znatno spremeni delovno področje odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe. ali pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanj- ša obseg sredstev za delovanje uporabnika. 19. člen Če se med letom ustanovi nov uporabnik, se sredstva Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve. občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O Če se uporabnik med letom ukine, se neporabljena soglasju iz prejšnjega odstavka odloča občinski svet. sredstva za njegovo delovanje prenesejo v tekočo proračun- sko rezervo, oziroma na uporabnika, ki prevzame naloge 20. člen ukinjenega uporabnika. Župan je dolžan izvajati proračun v vseh postavkah Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti skladno s sprejetim proračunom. V primeru nujnih nalog, ki javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, bi nastale tekom leta in v proračunu niso predvidene, mora o vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem tem predhodno sklepati občinski svet. se daje poroštvo. Vsa sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje ter O dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka odloča ob- druga namensko opredeljena sredstva iz tega proračuna, ki činski svet. ne bodo porabljena, se do 31. 12. 1998 nakažejo na žiro račune krajevnih skupnosti, katerim so sredstva namenjena. 21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 12. člen nem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 1998. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se Št. 403-02/0001/98-04/01 lahko za začasno kritje odhodkov: Žalec, dne 30. junija 1998. 1. uporabijo sredstva rezerve občine, 2. najame posojilo največ do 5% sprejetega proraču- na, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Predsednik O najetju kratkoročnih posojil iz 2. točke prejšnjega Občinskega sveta odstavka odloča župan občine ter o tem obvesti občinski občine Žalec svet na prvi naslednji seji. Franc Žolnir, dipl. ek. l. r. Stran 4126 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

2596. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 2. člen Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi: Na podlagi 12. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/95 ) je Občinski svet občine Žalec na seji dne »9.a člen 30. junija 1998 sprejel Sekretariat se lahko oblikuje v ministrstvu za usklajeva- nje opravljanja spremljajočih, organizacijskih, strokovno teh- S K L E P ničnih in drugih podobnih nalog. o ukinitvi zemljišča v splošni rabi Za delo sekretariata je generalni sekretar odgovoren ministru.« 1 S tem sklepom se ukine status dobrine v splošni rabi 3. člen parc. št. 868/7 – travnik v izmeri 197 m2, parc. št. 868/21 V 15. členu se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, – travnik v izmeri 182 m2, parc. št. 870/1 – travnik v izmeri četrti in peti odstavek, ki se glasijo: 524 m2, parc. št. 870/10 – travnik v izmeri 193m2 in parc. »V oddelku se lahko oblikuje referat: št. 870/11-travnik v izmeri 460 m2, vpisane v seznam V., – če je pri opravljanju upravnih nalog s področja posa- k.o. Trnava. Navedene parcele prenehajo imeti status dobri- meznega ministrstva, potrebno usklajevanje dela več delav- ne v splošni rabi in ostanejo v lasti Občine Žalec. cev, ki opravljajo istovrstne naloge ali, – v primerih, če se v oddelku združujejo upravne nalo- 2 ge z delovnih področij več ministrstev, kjer je obseg del in Pristojno Okrajno sodišče v Žalcu, po uradni dolžnosti nalog tak, da bi bilo organiziranje dela v posameznem od- vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Žalec na delku nesmotrno. zemljišču, ki je vpisano v 1. točki tega sklepa. Delo referatov v oddelku koordinira, strokovno usmerja in nadzoruje vodja oddelka. 3 Vodja referata je za delo referata odgovoren vodji od- delka in načelniku upravne enote.« Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 4. člen Št. 46600/018/97 V 20. členu se za prvo alineo doda nova druga alinea, Žalec, dne 30. junija 1998. ki se glasi: »– sekretariat – vodja, ki je generalni sekretar,«. Predsednik Za četrto alineo se doda nova šesta alinea, ki se glasi: Občinskega sveta »– referat – vodja, ki je višji upravni ali upravni dela- občine Žalec vec,«. Franc Žolnir, dipl. ek. l. r. Dosedanje druga, tretja, četrta, peta, šesta in sedma alinea se preštevilčijo in postanejo tretja, četrta, peta, sed- ma, osma in deveta alinea.

5. člen VLADA Črta se 38. člen 6. člen 2597. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo V nomenklaturi tipičnih delovnih mest, v tarifni skupini organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v VII, VIII in IX, v delu z naslovom Višji upravni delavci v uprav- organih državne uprave nih enotah se besedilo: – prve alinee pod zaporedno številko 4, pri zahtevanih Na podlagi četrtega odstavka 3. člena zakona o delav- pogojih nadomesti, z besedilom, ki se glasi: cih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, »univerzitetna izobrazba ali visoka upravna šola, če ni 18/91, 2/91-I, 4/93 in 70/97) in prvega odstavka 21. enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe.« člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. V delu z naslovom Upravni delavci se besedilo: 4/93, 23/96 in 47/97), izdaja Vlada Republike Slovenije – tretje alinee pod zaporedno številko 4, nadomesti z besedilom, ki se glasi: U R E D B O »vodenje zahtevnejših upravnih postopkov.«, o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih – tretje alinee pod zaporedno številko 6 nadomesti z osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo besedilom, ki se glasi: in sistemizacijo delovnih mest v organih »vodenje zahtevnejših upravnih postopkov.«, državne uprave – tretje alinee pod zaporedno številko 7, nadomesti z besedilom, ki se glasi: 1. člen »vodenje zahtevnih upravnih postopkov.«, V uredbi o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo – tretje alinee pod zaporedno številko 8, nadomesti z organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih držav- besedilom, ki se glasi: ne uprave (Uradni list RS, št. 24/98), se 8. člen spremeni »vodenje zahtevnih upravnih postopkov.«. tako, da se glasi: »Notranje organizacijske enote so: kabinet, sekreta- 7. člen riat, urad, sektor, oddelek, referat, center, služba, glavna V nomenklaturi tipičnih delovnih mest, v tarifni skupini pisarna oziroma vložišče, izpostava, območna enota.« VI, v delu z naslovom Upravni delavci se besedilo: Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4127

– druge alinee pod zaporedno številko 1, nadomesti z 1. člen besedilom, ki se glasi: S tem odlokom se določa način zagotavljanja premože- »opravljanje zahtevnih upravnih nalog,«, nja Republike Slovenije, ki se v skladu z zakonom o zaključku – druge alinee pod zaporedno številko 2, nadomesti z lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske raz- besedilom, ki se glasi: vojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98) – (v nadaljnjem »opravljanje zahtevnih upravnih nalog,«. besedilu: ZZLPPO) nameni pooblaščenim investicijskim druž- bam za lastniške certifikate, naloge Slovenske razvojne druž- be in Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in PREHODNI DOLOČBI privatizacijo pri postopkih predaje ter roke za predajo tega premoženja. 8. člen 2. člen Predstojnik, ki vodi delo organa državne uprave, mora uskladiti notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest Vrednost premoženja Republike Slovenije, ki se nameni s to uredbo najkasneje v devetdesetih dneh od uveljavitve te pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate uredbe. se določi v skladu z 2. členom zakona o zagotavljanju sred- V roku trideset dni od uveljavitve pravilnika o notranji stev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave organizaciji in sistemizaciji delovnih mest mora predstojnik teh sredstev za zbrane lastniške certifikate (Uradni list RS, št. razporediti delavce na ustrezna delovna mesta. 59/96) – (v nadaljnjem besedilu: ZZSPID) tako, da se od vrednosti lastniških certifikatov, ki jih pooblaščene investicij- ske družbe zberejo do 31.8.1998, in ki še niso bili zamenjani 9. člen za premoženje v postopku lastninskega preoblikovanja in pri- Delavci, ki so na dan uveljavitve te uredbe razporejeni vatizacije, odšteje vrednost delnic oziroma poslovnih deležev in prejemajo plačo za delovno mesto, za katerega ne izpol- podjetij, nad katerimi je bil začet stečajni postopek, ki bi bile njujejo predpisanega pogoja glede stopnje izobrazbe, ker na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Urad- imajo eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane, obdržijo pri ni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 in 1/96) – (v novi razporeditvi, razporeditev na delovno mesto, za katero nadaljnjem besedilu: ZLPP) namenjene za razdelitev pooblaš- je predpisana ena stopnja višje izobrazbe, če imajo na dan čenim investicijskim družbam za lastniške certifikate. uveljavitve te uredbe, najmanj 10 let delovnih izkušenj na Ugotovitveni sklep o vrednosti premoženja iz prvega od- takšnem delovnem mestu in so stari najmanj 45 let . stavka tega člena izda minister za ekonomske odnose in Delavci, ki so na dan uveljavitve te uredbe razporejeni razvoj do 15. 9. 1998. na delovno mesto s pogojem, da v določenem času pridobi- jo ustrezno stopnjo izobrazbe, pa ne izpolnjujejo pogojev iz 3. člen prejšnjega odstavka, obdržijo pogojno razporeditev pri novi Od vrednosti iz 2. člena tega odloka se odšteje vrednost razporeditvi. premoženja, ki je namenjeno pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate, ki je bilo do dneva izdaje sklepa iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ali bo KONČNA DOLOČBA naknadno v skladu z ZLPP do 1. 12. 1998 prenešeno na Slovensko razvojno družbo, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem be- 10. člen sedilu: SRD) z namenom, da se preda pooblaščenim investi- Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- cijskim družbam za lastniške certifikate. nem listu RS. Ugotovitveni sklep o vrednosti premoženja in prvega odstavka tega odloka izda minister za ekonomske odnose in Št. 110-02/98-3 razvoj najpozneje do 15. 9. 1998. Ljubljana, dne 30. julija 1998. 4. člen Vlada Republike Slovenije Od vrednosti premoženja, dobljenega ob upoštevanju določil 2. in 3. člena tega odloka, se odšteje vrednost premo- dr. Janez Drnovšek l. r. ženja, ki je namenjeno pooblaščenim investicijskim družbam Predsednik za lastniške certifikate po posebnih zakonih, zlasti po: – zakonu o privatizaciji Slovenskih železarn (Uradni list RS, št. 13/98), – zakonu o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o 2598. Odlok o dodatnem premoženju, ki se preda strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prireja- pooblaščenim investicijskim družbam za nja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 40/97), lastniške certifikate – ZZLPPO, kolikor to premoženje ni zajeto v drugih določilih tega odloka. Na podlagi prvega odstavka 52. člena zakona o zaključ- O vrednosti premoženja iz prvega odstavka tega člena, ku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske ki bo prenešeno na SRD ali na drugo pravno osebo z name- razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98) in 21. člena nom predaje pooblaščenim investicijskim družbam za lastniš- zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, ke certifikate do 1. 12. 1998, izda minister za ekonomske 23/96, 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije odnose in razvoj poseben ugotovitveni sklep najkasneje do 15. 12. 1998. O D L O K o dodatnem premoženju, ki se preda 5. člen pooblaščenim investicijskim družbam Razlika v vrednosti med premoženjem iz 3. in 4. člena in za lastniške certifikate vrednostjo premoženja iz 2. člena tega odloka se pokrije z Stran 4128 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije državnim premoženem s posebnega seznama, ki je priloga A Št. 301-03/98-1 tega odloka in njegov njegov sestavni del, in s premoženjem Ljubljana, dne 30. julija 1998. iz 9. člena tega odloka. Na seznam iz prvega odstavka tega člena je po vrsti in Vlada Republike Slovenije količini vpisano državno premoženje, ki se lahko preda poob- laščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate pod dr. Janez Drnovšek l. r. pogoji in po postopku predpisanim s tem odlokom. Predsednik

6. člen Predajo državnega premoženja pooblaščenim investicij- Priloga A skim družbam za lastniške certifikate opravi SRD v dveh rokih in to najkasneje do 15. 11. 1998 in 29. 1. 1999. SEZNAM premoženja Republike Slovenije, ki se lahko 7. člen nameni prodaji pooblaščenim investicijskim družbam Vrednotenje premoženja iz priloge A tega odloka zagoto- za lastniške certifikate vi Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privati- zacijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) v skladu z določili ZZSPID. Naloge, ki jih mora agencija pri tem opraviti, se Naziv premoženja Najvišja dovoljena količina podrobno določijo z dodatkom k programu dela agencije za Koncerna elektrogospodarstva leto 1998. in premogovništva RS 10% Slovenske železarne, d.d., Ljubljana 10% 8. člen Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana 10% Količino premoženja iz priloge A, ki ga SRD v imenu in Slovenske železnice Ljubljana, d.d. 24% za račun Republike Slovenije preda pooblaščenim investicij- Pošta Slovenije, d.o.o. Maribor 24% skim družbam za lastniške certifikate, določi vlada na predlog Splošna plovba, Portorož 80% Nafta Lendava, d.o.o., Lendava 100% pristojnega ministra tako, da omogoči predajo premoženja v Slovenska investicijska banka, d.d., Ljubljana 48% rokih iz 6. člena tega odloka. Delnice gospodarskih družb, nastalih s preoblikovanjem javnih zavodov 100% 9. člen Podjetje za urejanje hudournikov, p.o. Ljubljana 37,5% Poleg premoženja iz 5. člena tega odloka, se za predajo Aerodrom Ljubljana, p.o., Zgornji Brnik 9% pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate prek SRD SGP “POM-GRAD”, d.o.o., Murska Sobota 100% lahko nameni še do 30% aktive Slovenskega odškodninske- Novoteks Tkanina, d.d., Novo mesto 100% ga sklada, d.d., Ljubljana in Kapitalskega sklada pokojninske- Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, ga in invalidskega zavarovanja, d.d., Ljubljana. Prenos tega d.o.o., Tržič 100% premoženja na SRD z namenom predaje pooblaščenim inve- Toko-Line, d.d., Domžale 100% sticijskim družbam za lastniške certifikate se uredi s posebno Sora, industrija pohištva, d.o.o., Medvode 100% menjalno pogodbo, ki jo skleneta Vlada Republike Slovenije SVEA – lesna industrija, d.d., Zagorje ob Savi 100% in oba sklada. Z menjalno pogodbo zagotovi vlada skladoma GEA COLLEGE, d.d., Ljubljana 100% po vrednosti ustrezno nadomestno premoženje. Gratex Laško 100% Vlada lahko kot nadomestno premoženje prenese na Kmetijski kombinat Ptuj, p.o., Ptuj 100% Slovenski odškodninski sklad, d.d., Ljubljana in Kapitalski Zdravilišče Radenska Radenci (terjatev) 100% sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Ljub- Tovarna dušika Ruše, d.o.o., Ruše 100% ljana premoženje iz priloge A tega odloka poleg tega pa tudi STG Rudar Senovo 100% do 10% delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana in M & P Trbovlje 100% Nove Kreditne banke Maribor, d.d., Maribor. Slovenijavino, p.o., Ljubljana 100% Poleg tega se za predajo pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate lahko nameni tudi do 12% Odstotki pri zgoraj navedenih podjetjih se nanašajo na kapitalskih naložb SRD. V tem primeru se kapital SRD ustrez- delež, ki ga ima Republika Slovenija v posameznih pravnih no zmanjša. osebah po zaključku lastninjenja oziroma po izpolnitvi obvez- nosti po posebnih zakonih. 10. člen Po prenosu delnic spodaj naštetih podjetij pooblašče- Stroški ocenjevanja premoženja se na podlagi sprejete- nim investicijskim družbam, mora v državni lasti pri vsakem ga dodatka programa dela Agencije financirajo iz proračun- podjetju ostati vsaj 26% kapitala, razen če Vlada RS za posa- ske postavke 4748 “agencija Republike Slovenije za pre- mični primer ne določi nižjega deleža. strukturiranje in privatizacijo”. Kritje stroškov, ki pri izvajanju Vodnogospodarsko podjetje SOČA, Nova Gorica. zakonskih obveznosti nastanejo pri SRD, pa se uredi s po- Vodnogospodarsko podjetje Kranj, p.o., Kranj Vodno- godbo, ki jo skleneta SRD in Vlada Republike Slovenije, gospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana, p.o.,Ljubljana. najpozneje do sprejema akta iz 8. člena tega odloka. Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, p.o., Ptuj. Kolikor je zamenjava premoženja za lastniške certifikate Vodnogospodarsko podjetje, p.o., Novo mesto. pooblaščenih investicijskih družb del privatizacije v smislu Vodnogospodarsko podjetje Mura Murska Sobota, p.o., ZZLPPO, se stroški iz prvega odstavka tega člena pokrijejo v Murska Sobota. breme kupnine za privatizirano premoženje. Hidro Koper, p.o., Koper. Cestno podjetje Koper p.o., Koper. 11. člen Cestno podjetje Kranj, p.o., Kranj. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Cestno podjetje Ljubljana, p.o., Ljubljana. listu RS. Cestno podjetje Novo mesto, d.d., Novo mesto. Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4129

Cestno podjetje Nova Gorica, p.o., Nova Gorica. Z ventilatorjem za izpuh zraka se žogice mešajo. Z Cestno podjetje Maribor, Družba za gradnjo in vzdrževa- odprtjem cevi naključna žogica pride v cev. nje cest, d.d., Maribor. Številka je izžrebana, ko je žogica s številko v cevi. Cestno podjetje Murska Sobota, d.d., Murska Sobota. Žogice s številkami se iz bobna žrebajo dokler v cevi ni Cestno podjetje Ptuj, p.o., Ptuj. žogica s številko, za katero računalnik ugotovi, da je izžreba- Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje (PVVC). na prodana kartica z glavnim dobitkom ali Krog dobitkom. V trenutku, ko je ugotovljeno, da je izžreban glavni dobitek ali Krog dobitek, se žrebanje prekine in komisija ponovno pre- veri vse izžrebane in v računalnik vnesene številke. Ko je izžreban glavni ali Krog dobitek se iz bobna DRUGI DRŽAVNI ORGANI izžrebajo še tri številke, ki se upoštevajo za dobitke v sonč- ku. IN ORGANIZACIJE V primeru, da je v cevi več žogic, se upoštevajo vse žogice v cevi do žogice s številko, s katero je ugotovljeno, 2599. Spremembe in dopolnitve pravil igre na srečo da je prodana kartica z glavnim dobitkov ali Krog dobitkom. »Športni krog« Vse naslednje žogice v cevi se ne upoštevajo. Po končanem žrebanju komisija iz podatkov o proda- Na podlagi zakona o igrah na srečo, (Uradni list RS, št. nih karticah, objavi podatke o številu in vrednosti posamez- 27/95) in statuta družbe Športne loterije in igre na srečo nih vrst dobitkov. d.d. je nadzorni svet na seji dne 23. 4. 1998 sprejel 7. člen S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E V 14. členu se doda peta alinea, ki glasi: P R A V I L – dobitek tri številke v sončkih ima kartica na kateri je v igre na srečo »Športni krog« vsaki kombinaciji v označenem sončku natisnjena ena od treh izžrebanih številk (upoštevajo se samo tri številke, ki so 1. člen bile izžrebane za sončke). V pravilih igre na srečo Športni krog, ki jih je sprejel nadzorni svet na seji dne 13. 10. 1997 se spremenijo in 8. člen dopolnijo naslednji členi: Spremeni se 15. člen tako, da glasi: Sklad za dobitke posameznega kroga znaša 50% od 2. člen zneska prodanih kartic, ki se razdeli na naslednje vrste Spremeni se prvi in peti stavek 5. člena tako, da glasi: dobitkov: Igra se prireja po krogih, s tedenskimi žrebanji. – za glavni dobitek 23% od zneska sklada za dobitke, Kartice za vsak posamezni krog igre so v prodaji do – za Krog dobitek 15% od zneska sklada za dobitke, dneva žrebanja, čas zaključka prodaje določi prireditelj gle- – za dobitek dve vrsti 25% od zneska sklada za dobitke, de na obratovalni čas prodajnega mesta, oziroma najmanj – za dobitek ena vrsta 35% od zneska sklada za dobitke, 2 uri pred začetkom žrebanja. – za dobitek sonček 2% od zneska sklada za dobitke. Dobitki, ki niso bili izplačani zaradi zastaranja pravice 3. člen do izplačila, se uporabijo za dobitke v naslednjih žrebanjih Spremeni se četrti odstavek 6. člena tako, da glasi: ali dodatnih igrah. V vsaki kombinaciji je ena številka v kvadratu označena z znakom sonca (v nadaljnjem besedilu: sonček), katero 9. člen prireditelj koristi za žrebanje denarnih dobitkov. Dopolni se 16. člen s četrtim odstavkom, ki glasi: 4. člen Če v posameznem krogu ni bil izžreban dobitek za tri Spremeni se šesti odstavek 6. člena tako, da glasi: številke v sončkih, se znesek sklada za ta dobitek prenese v Dobitke za eno in dve vrsti in tri številke v sončkih naslednji krog v sklad za dobitke treh številk v sončkih. izplačujejo prodajalci. 10. člen 5. člen Spremeni se deveta alinea drugega odstavka 17. člena Dopolni se tretji odstavek 8. člena tako, da glasi: tako, da glasi: Kartice prodaja prireditelj preko telefonskih naročil, in- – vrednost povečanega sklada. terneta, naročilnic po pošti in na prodajnih mestih. 6. člen 11. člen Spremeni se 12. člen tako, da glasi: Spremeni se drugi stavek 19. člena tako, da glasi: Žrebanje številk je javno, praviloma vsak ponedeljek v Na prodajnih mestih prodajalci izplačujejo dobitke za televizijskem studiu POP TV. Celoten potek žrebanja vodi eno in dve vrsti ter tri številke v sončkih, druge dobitke pa s voditelj oddaje. čekom izplačuje prireditelj na svojem sedežu v Ljubljani, Datum posameznega žrebanja prireditelj objavi najmanj Cigaletova 15, vsak delavnik od 8. do 12. ure. pet dni pred žrebanjem . Pred začetkom žrebanja komisija objavi podatke o šte- 12. člen vilu in vrednosti prodanih kartic ter vrednost prodanih kartic. Te spremembe in dopolnitve pravil pričnejo veljati z Žrebanje se izvede iz bobna v katerega žrebna komisija dnem, ko bodo potrjena s strani pooblaščenega urada Mini- vstavi 75 žogic. Vsaka posamezna žogica ima eno od številk strstva za finance RS, uporabljajo pa se od žrebanja za od 1 do 75. 46. krog, ki bo 7. 9. 1998. Boben in cev iz katere se izžrebajo številke je postav- ljen na vidnem mestu, tako da omogoča najboljšo vidljivost Janez Bukovnik l. r. Stanislav Valant l. r. poteka mešanja žogic in izžrebane žogice v cevi. Direktor ŠL Predsednik NS ŠL Stran 4130 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

(Gornja Radgona) Popravek

V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob- močje Krajevne skupnosti Negova (Gornja Radgona), objav- ljenem v Uradnem listu RS, št. 47-2070/98 z dne 29. 6. 1998, se v 3. členu žiro račun pravilno glasi: 51910-842- 029-0082890.

Predsednik Sveta krajevne skupnosti Negova Štefan Pucko l. r.

VSEBINA

Stran Stran DRŽAVNI ZBOR blaga 4079 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o 2597. Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o financiranju občin (ZFO-A) 4013 skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organi- zacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih dr- 2520. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žavne uprave 4126 ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-B) 4017 2598. Odlok o dodatnem premoženju, ki se preda poob- laščenim investicijskim družbam za lastniške cer- 2521. Odlok o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča Re- tifikate 4127 publike Slovenije 4052 2550. Sklep o organizaciji in delovnem področju Urada 2522. Odlok o izvolitvi sodnika Ustavnega sodišča Re- Vlade Republike Slovenije za droge 4079 publike Slovenije 4053 2523. Odlok o izvolitvi sodnice Ustavnega sodišča Re- 2551. Sklep o ustanovitvi Komisije Vlade Republike Slo- publike Slovenije 4053 venije za droge 4080 2524.–2537 Odlok o izvolitvi v sodniško funk- 2552. Sklep o ustanovitvi odbora za priznanja Republi- cijo 4053 do 4056 ke Slovenije za poslovno odličnost 4081 2538. Odlok o razrešitvi sodnice porotnice Delovnega 2553. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o nalož- in socialnega sodišča v Ljubljani 4056 bah prostih denarnih sredstev nekaterih pravnih oseb javnega sektorja 4082 2539. Odlok o razrešitvi generalnega državnega pravo- branilca Republike Slovenije 4056 2554. Sklep o odpravi vizumov za državljane Irske 4082 2540. Odlok o imenovanju generalnega državnega pra- 2555. Sklep o izjemnem priznanju in odmeri starostnih vobranilca Republike Slovenije 4056 pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge na 2541. Odlok o imenovanju treh članov Nadzornega sveta področju kulture 4082 Agencije za trg vrednostnih papirjev 4057 2556. Sklep o izjemni odmeri družinske pokojnine dru- 2542. Odlok o soglasju k razrešitvi in imenovanju treh žinskim članom oseb, ki imajo posebne zasluge članov Nadzornega sveta javnega podjetja Slo- na področju kulture 4083 venske železnice 4057 2543. Sklep o prenehanju funkcije ustavnega sodišča 4057 MINISTRSTVA 2557. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o pre- PREDSEDNIK REPUBLIKE povedi uvoza in prevoza pošiljk domačih in divjih 2544. Ukaz o odpoklicu izrednega in pooblaščenega prašičev ter izdelkov in surovin, ki izvirajo od do- veleposlanika Republike Slovenije v Ljudski re- mačih in divjih prašičev iz provinc Brabant in Lim- publiki Kitajski 4057 burg v Kraljevini Nizozemski. 4083 2558. Odredba o prepovedi uporabe zračnega prosto- VLADA ra za letenje oziroma jadranje na območju Ter- skih peči in soteske Suha med Dolom–Belo peč- 2545. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifika- jo–Praprotnico–Podlesnikom–Komškom–Negoj- cije institucionalnih sektorjev 4058 nico–Dolom 4084 2546. Uredba o načinih javne prodaje delnic in poslov- 2559. Odredba o prepovedi uporabe zračnega prosto- nih deležev v lasti Slovenske razvojne družbe 4076 ra za letenje oziroma jadranje na območju Zabi- 2547. Uredba o dajanju soglasij k cenam novih učbeni- če-Oslice-Mali razbor-Gradišče-Zabiče ter prepo- kov 4078 ved uporabe vzletišča na Oslicah 4084 2548. Uredba o določitvi najvišjih cen učbenikov 4079 2560. Odredba o prepovedi uporabe zračnega prosto- ra za letenje oziroma jadranje na območju Ken- 2549. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe dove robe med Jelenkom–Jaznami–Sivko–Gra- o določitvi režima izvoza in uvoza določenega Uradni list Republike Slovenije Št. 56 / 7. 8. 1998 / Stran 4131

Stran Stran

diščem–Ledinskim razpotjem–Kanomeljskim raz- 2577. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi zavoda potjem–Jelenkom 4084 za šport Slovenska Bistrica 4112 2561. Navodilo o izvedbi 35. člena zakona o izvrševa- 2578. Program priprave sprememb in dopolnitev zača- nju proračuna Republike Slovenije 4085 snih prostorskih ureditvenih pogojev za central- na naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto 2562. Merila za ocenjevanje pedagoških študijskih pro- Slovenska Bistrica 4113 gramov, njihovem obsegu in strukturi 4085 SLOVENSKE KONJICE USTAVNO SODIŠČE 2579. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- storskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slo- 2563. Odločba, da sta 145.a in 145. c člen zakona o venske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje, znotraj izvrševanju kazenskih sankcij v skladu z ustavo; mej ureditvenih območij za ta naselja – za ob- 5. točka 145.b člena ni v skladu z ustavo, kolikor močje urejanja z evid. št. 8/Vešenik 4114 ne določa roka, v katerem mora biti izdan pose- 2580. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 4115 ben zakon o izdaji obveznic; da 3. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševa- ŠKOFLJICA nju kazenskih sankcij ni v skladu z ustavo, kolikor 2581. Odlok o proračunu Občine Škofljica za leto 1998 4115 ne določa pravice do povrnitve stroškov postop- ka 4086 ŠMARJE PRI JELŠAH 2582. Odlok o prevzemu ustanoviteljskih pravic Sklada 2564. Odločba o rešitvi spora o pristojnosti 4097 za razvoj obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah 4117 2565. Sklep o sprejemu pobude in o začasnem zadrža- nju izvrševanja odloka o zazidalnem načrtu za ben- TREBNJE cinski servis Velika Perešica Občine Žalec 4098 2583. Program priprave spremembe zazidalnega načr- 2566. Odločba o neveljavnosti in prepovedi uporabe po- ta za območje T – 6/2 Obrtna cona Trebnje 4118 jasnila št. 7-3/96-A-3, ki ga je 27. 12. 1995 izdal direktor Carinske uprave RS, ker ni bil objavljen v VELIKE LAŠČE Uradnem listu RS 4099 2584. Odlok o komunalnem nadzoru v Občini Velike 2567. Odločba o tem, da odlok o zazidalnem načrtu za Lašče 4119 bencinski servis “Jagodje–Sever” v Izoli ni v nes- 2585. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o po- kladju z zakonom 4100 drobnejši organizaciji in delovnem področju ob- 2568. Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti pravil- činske uprave 4120 nika o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic 4101 2586. Sklep o izbiri koncesionarja za opravljanje dejav- 2569. Odločba o ustavnosti tretjega odstavka 68. čle- nosti gospodarske javne službe – opravljanje po- na in drugega odstavka 72. člena zakona o pro- kopališke in pogrebne dejavnosti na območju Ob- metnem davku 4104 čine Velike Lašče 4120 2570. Sklep o zavrženju pobude za začetek postopka 2587. Sklep o izbiri koncesionarja za opravljanje dejav- za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Sveta nosti gospodarske javne službe oskrbe s pitno mestne občine Ljubljana o določitvi javne infra- vodo na območju Občine Velike Lašče – vodo- strukture na področju kulture 4107 vod Rob – Velike Lašče 4120 VITANJE DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 2588. Odlok o preimenovanju naselij v Občini Vitanje 4121 2571. Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravs- 2589. Odlok o imenovanju ulic v Občini Vitanje 4121 tva in socialnega varstva Slovenije 4108 2590. Sklep o šolskem okolišu OŠ Vitanje 4122 2572. Dogovor o realizaciji 79. člena kolektivne pogod- be za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 2591. Sklep o ukinitvi zemljišča v spošni rabi 4123 Slovenije 4109 ZREČE 2573. Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin in cen na drobno na območju Slovenije za julij 1998 4110 2592. Odlok o dopolnitvi odloka o ZN družbeno usmer- jena blokovna gradnja Nova Dobrava 4123 2599. Spremembe in dopolnitve pravil igre na srečo »Športni krog« 4129 2593. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi stano- vanjskega sklada Občine Zreče 4123 OBČINE 2594. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- polnitev prostorskih sestavin dolgoročnega pla- SLOVENJ GRADEC na Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986– 2574. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ure- 2000 in družbenega plana za srednjeročno ob- ditvi cestnega prometa v Mestni občini Slovenj dobje 1986–1990 v letih 1993 in 1994 za ob- Gradec 4110 močje Občine Zreče 4124 2575. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o us- ŽALEC tanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnov- 2595. Odlok o proračunu Občine Žalec za leto 1998 4124 na šola Šmartno 4111 2596. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 4126 SLOVENSKA BISTRICA – Popravek v sklepu o uvedbi krajevnega samopris- 2576. Odlok o dežurstvu prodajaln v Občini Slovenska pevka za območje Krajevne skupnosti Negova Bistrica 4111 (Gornja Radgona) 4130 Stran 4132 / Št. 56 / 7. 8. 1998 Uradni list Republike Slovenije

Pravkar izšlo ZAKON O SODNIH TAKSAH

Od sredine julija 1998, ko je bila objavljena odločba slovenskega us- tavnega sodišča o novih določbah zakona o sodnih taksah, veljajo na sodiščih višje tarife za mnoga sodna opravila. V prečiščenem besedilu zakona so marčne spremembe zakona o sodnih taksah natisnjene v ležečem tisku, upoštevana pa je tudi vsebina odločbe ustavnega sodišča.

Cena: 693 SIT (10460)

Naročila sprejema ČZ URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE, 1000 LJUBLJANA, SLOVENSKA 9, p.p. 379/VII. Pošljete jih lahko po telefaksu 125 14 18. Vse naše publikacije lahko kupite neposredno v prodajnem oddelku vsak dan od 7.30 do 12.30, ob sredah tudi od 15. do 17. ure. Informacije dobite na tel. 061/125 02 94.

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Lojze Janko – Založnik Časopisni zavod Uradni list Republike Slove- ISSN 1318-0576 nije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Priprava ČZ Uradni list, Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1998 je 15.330 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Naročnina za tujino je 300$ – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Ured- ništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, šef računovodstva 125 14 19, prodaja 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – e-mail: [email protected] – Žiro račun 50100-603-40323 – Po mnenju 9 771318 057017 Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode,od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarifne številke 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. januarja 1992)