Mirnska Dolina Regionalna Geografija Pore~Ja Mirne Na Dolenjskem

ZRC 21

Mirnska dolina Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem

Maja Topole

ZAL @BA ZRC Zbirka ZRC 21

Maja Topole Mirnska dolina Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem

Urednik Vojislav Likar Oblikovanje in grafi~na ureditev Milojka @alik Huzjan Jezikovni pregled Ivan Gregor~i~ Fotografije Marko Kapus (M. K.) in Maja Topole (M. T.) Zalo`il Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zalo`ba ZRC Za zalo`nika Oto Luthar Tisk Planprint d. o. o.

Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 913(497.4-12) TOPOLE, Maja Mirnska dolina : regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem / Maja Topole ; [fotografije Marko Kapus in Maja Topole]. – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zalo`ba ZRC, 1998. – (Zbirka ZRC ; 21) ISBN 961-6182-64-1 79406848

Po mnenju Ministrstva za kulturo R. Slovenije sodi publikacije med proizvode za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa s proizvodi.

4 KAZALO

Uvod ...... 7 Meglenost in vetrovnost ...... 72 Toplotni pasovi ...... 72 Predstavitev pokrajine ...... 8 Padavine ...... 74 Vodna bilanca in oskrba z vodo ...... 75 Podrobna ~lenitev Mirnske doline ...... 11 Gri~evje ...... 12 Prst ...... 77 Cerkni{ko gri~evje (G 1) ...... 14 Tipi prsti ...... 77 Gabrov{ko gri~evje (G 2) ...... 15 Erozija prsti ...... 81 ^ate{ko gri~evje (G 3) ...... 16 Mirnsko gri~evje (G 4) ...... 17 Rastje ...... 84 Trebanjsko gri~evje (G 5) ...... 18 [entrupersko gri~evje (G 6) ...... 19 Raba tal ...... 86 [entjan{ko gri~evje (G 7) ...... 20 Obstoje~a raba tal ...... 86 Spodnjemirnsko gri~evje (G 8) ...... 21 Geoekolo{ke razmere za kmetijstvo Mokrono{ko gri~evje (G 9) ...... 22 in pozidavo ...... 111 Hribovje ...... 22 Glavni kriteriji vrednotenja ...... Cerkni{ko povirno hribovje (H 1) 24 geoekolo{kih razmer ...... 111 Gabrov{ko hribovje (H 2) ...... 24 Primernost povr{in za posamezne Mirnsko povirno hribovje (H 3) ...... 25 vrste rabe tal ...... 116 Dolsko hribovje (H 4) ...... 26 Primernost povr{in za pozidavo ...... 117 [entrupersko hribovje (H 5) ...... 27 Primernost povr{in za njive ...... 120 [entjan{ko hribovje (H 6) ...... 28 Primernost povr{in za vinograde ...... 122 Bo{tanjsko hribovje (H 7) ...... 29 Primernost povr{in za sadovnjake ...... 126 Kr{ko hribovje (H 8) ...... 30 Sintetska karta najprimernej{e ali Deben{ko hribovje (H 9) ...... 31 optimalne rabe tal ...... 129 Kotlina ...... 32 Racionalnost obstoje~e rabe tal ...... 135 Vejarska kotanja (K 1) ...... 34 Krmeljska kadunja (K 2) ...... 35 Naselja in prebivalstvo ...... 136 Osrednje mokrotno dno (K 3) ...... 36 Zgodovina poselitve do leta 1869 ...... 136 Vzpeti rob in pragovi (K 4) ...... 37 Demografski razvoj po letu 1869 ...... 139 Planote ...... 40 Naselja, poselitev, parcelacija in tip hi{e ...... 142 Dolska planota (P 1) ...... 40 Razporeditev naselij po regijah ...... 145 Gobljansko-Vodi{ka planota (P 2) ...... 41 Funkcija naselij ...... 149

Povr{je ...... 42 Sredi{~na naselja v Mirnski dolini ...... 149 Nastajanje povr{ja ...... 42 Gospodarstvo ...... 153 Tektonske enote ...... 44 Kmetijstvo ...... 153 Starost kamnin ...... 44 Rudarstvo ...... 153 Litolo{ka osnova ...... 45 ...... Nosilnost tal ...... 48 Obrt in industrija 154 Nadmorska vi{ina ...... 50 Promet ...... 154 Naklon ...... 52 Turizem ...... 156 Reliefna energija ...... 55 Druge dejavnosti ...... 157 Tipi reliefa ...... 57

Povzetek ...... 157 Vodovje in re~na meà ...... 59 Re~na mreà ...... 59 Summary ...... 160 Re~ni reìm Mirne ...... 62

Poplavni svet ...... 62 Imensko in stvarno kazalo ...... 163

...... Podnebje 66 Seznam zemljevidov ...... 171 Temperature ...... 66 Ekspozicije ...... 70 Viri in literatura ...... 171

5 MIRNSKA DOLINA

Zahvalo za strokovno skrb izrekam mentorjema akad. prof. dr. Ivanu Gamsu in dr. Milanu [ifrerju. Magistrska in doktorska naloga, nastali v okviru programa mladih raziskovalcev, sta namre~ osnova monografiji. Dr. Stanetu Grandi se zahvaljujem za pregled teksta z zgodovinskega vidika. Iskrena hvala sodelavcem na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Hvala Jerneji Fridl in Petru Frantarju za pomo~ pri izdelavi nekaterih kart, dr. Dragu Perku in dr. Milanu Oro`nu Adami~u pa za dragocene nasvete pri nastajanju knjige. Doma~inu Marku Kapusu se zahvaljujem za prizadevanja za izid knjige in za trud pri fotografiranju pokrajine. Njegovi posnetki iz zraka so pogosto bolj zgovorni od teksta, omogo~ajo la`je razumevanje vsebine in povsem neobi~a- jen pogled v Mirnsko dolino. Posebej pa bi se rada zahvalila za podporo in potrpljenje svoji dru`ini. Njej in spominu svoje matere, rojene prav v Mirnski dolini, posve~am to monografijo.

Maja Topole

6 UVOD

Ena manj znanih slovenskih pokrajin je pore~je Mirne Pri tem ne gre le za predstavitev doslej zapostavlje- ali Mirnska dolina v {ir{em smislu. To je srednjedolenj- ne regije in njeno regionalizacijo oziroma za ~lenitev ska pokrajina (Ile{i~, 1979), ki so jo doslej preu~evali okrog 300 km2 velikega, izredno pestrega obmo~ja na le v okviru {ir{ih regij: prave Dolenjske, spodnjega de- 24 bolj ali manj homogenih mikroregij, ampak tudi za la Posavja (Melik, 1962), jugovzhodne in vzhodne Slo- uporabo novih delovnih metod. Pomemben je izbor kri- venije (Gams, 1984). Tudi v zadnji veliki monografski terijev ali geoekolo{kih dejavnikov (nadmorska vi{ina, predstavitvi Slovenije (Slovenija – pokrajine in ljud- nakloni, reliefna energija, nosilnost tal oziroma litolo{- je, 1998) ne izstopa. Ve~ji del Mirnske doline je tam ka osnova, morfolo{ka enota, tip prsti, na~in vodnega od- obravnavan v okviru Posavskega hribovja, del je pripa- toka, erozija prsti, ekspozicija, toplotni pas, poplavne raz- da Raduljskemu hribovju, del pa Dolenjskemu podolju. mere), s pomo~jo katerih smo z matemati~nimi in sta- Ve~ina objavljenih del se ukvarja s posameznimi stro- tisti~nimi metodami ter metodami prekrivanja tematskih kovnimi podro~ji: geologijo (Germov{ek, 1955, Ra- kart v merilu 1 : 25.000 vrednotili mikroregije za razli~- mov{, 1978, Premru, 1974, 1976, 1980, Buser, 1984), ne rabe tal. Poseben je tudi na~in dolo~anja stopnje po- geomorfologijo ([ifrer, 1984, [lebinger, 1967), hidro- membnosti teh geofaktorjev v primerih razli~nih tipov logijo (Savnik, 1962, Stele in drugi, 1982, Burja, 1988), rabe tal. Vse karte in matemati~no-statisti~ne obdelave biocenologijo (Seli{kar, 1986), arheologijo (Kri`, 1987, temeljijo na uporabi geografskega informacijskega siste- Tecco – Hvala, 1990, Slabe, 1990, Dular, Kri`, Svolj{ak, ma. Kot osnovo smo uporabili digitalni model reliefa Tecco – Hvala, 1991, Boì~, 1992, Dular, 1993). Pokra- (DMR) 100 × 100 m in zemljevid celotne regije tako pre- jino so spoznavali v zvezi s problemi poplavljanja ([i- krili z mreò 29.535 kvadratkov. Na tematskih kartah, frer, 1983), hidromelioracij (Hidromelioracijski siste- ki so izdelane s programom Idrisi, je vidna vsaka plo- mi …, 1984, 1987) in izkori{~anja naravnih bogastev: gli- skev, ki ima vsaj eno stranico dalj{o od 50 m. Pomem- ne, svinca, cinka, roènca, premoga (Kokole, 1959, Is- ben vir podatkov o obstoje~i rabi tal so bili poleg teren- kra, 1965 in 1966, Jeòvnik, Eler{ek, Viìntin, 1981 in skih ogledov letalski posnetki v merilu 1 : 17.500 iz drugi). Najbolj je poznavanje njenih fizi~nogeograf- let 1985 in 1986. Metoda omogo~a izdelavo sintetske kar- skih razmer raz{iril Melik (1931, 1959 in 1962). te primernosti tal za vsak posamezen tip rabe tal, lahko [ele v zadnjem ~asu se bolj zavedamo, da je bilo pona primer tudi za posamezne poljske kulture, za izdela- deèlje predolgo odrinjeno in prepu{~eno stihijskemu raz- vo karte najbolj optimalne rabe tal, za karte obmo~ij z ne- voju. Vse pogosteje si prizadevamo za celostno planira- primerno obstoje~o rabo tal, za karte predlagane nove ra- nje njegovega razvoja. Pri tem naj bi upo{tevali najraz- be tal, karte prednostnih posegov v prostor ter po potre- li~nej{e vidike: dru`benorazvojne, socio-etnolo{ke, eko- bi za {tevilne karte vmesnih faz. Naloga teì h kvantifi- lo{ke, vidike kmetijstva, gozdarstva, pozidave, sistema kaciji podatkov in razlagi povezav med geoekolo{kimi naselij, krajinarstva. in dru`benimi prvinami pokrajine. Kaè na bistvene raz- Pri~ujo~e delo temelji na ve~letnem teoreti~nem in like med legami v kotlinskem dnu, na gri~evju, hribov- prakti~nem, tudi terenskem delu (Topole, 1990 in 1995). ju in na planoti. Zastavljena je tako, da je uporabna v re- Njegov namen je osvetliti dru`benogeografske in fizi~- gionalnem planiranju; doslej je bil na njeni osnovi v ok- nogeografske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo prete- viru projekta Celostni razvoj podeèlja in obnove vasi klo, pa tudi sedanje ìvljenje. Mirnska dolina je namre~ (CRPOV) è izdelan elaborat o [entruperski mikrore- ena redkih med ve~jimi slovenskimi pokrajinami, kjer giji (Topole, 1996). se {tevilo prebivalcev è dalj{e obdobje ob~utno zniù- Vsi pisci brez izjeme so doslej za ime doline upo- je. Poznavanje pokrajinskih prvin (reliefa, podnebja, vo- rabljali obliko Mirenska dolina, za zgornji tok Mirne pa da, prsti in rastja, naselij oziroma poselitve, prebivals- Miren{~ica. Tak zapis najdemo tudi na vseh dosedanjih tva in gospodarstva) in njihovih medsebojnih odnosov zemljevidih. Prvi~ je oblika mirnski uporabljena v En- pa je za nadaljnje znanstveno delo in u~inkovito regio- ciklopediji Slovenije, kamor je uvr{~eno tudi geslo nalno planiranje nujno. Poudarek je na rabi tal, narav- Mirnska dolina (Topole, 1993), o tem imenu pa posebej nih razmerah in gospodarski usmerjenosti pokrajine, razpravlja Gregor~i~ (1997), po katerem sta obliki mirn- {e posebej pa na geoekolo{kih razmerah za kmetijstvo, ski, Mirn{~ica po glasoslovnih in pravopisnih pravilih edi- za orne povr{ine, vinograde in sadovnjake ter za pose- no ustrezni. Oblika mirenski je pravilna le, kadar se na- litev. na{a na naselje Miren v ob~ini Miren-Kostanjevica.

7 PREDSTAVITEV POKRAJINE

@e Slovenija je v okviru Evrope majhna deèla, a zaradi lege v sti~i{~u {tirih velikih regij: alpskega, dinarske- ga, panonskega in sredozemskega sveta, izredno razno- lika. Mirnsko dolino pa lahko ozna~imo kot Slovenijo v malem, saj se na tem do 30 km dolgem in do 15 km {i- rokem osrednjem delu Slovenije, ki predstavlja 1,5 % njene povr{ine, stikajo vse od na{tetih makroregij, razen sredozemskega sveta. V litolo{kem, reliefnem in klimatskem smislu je torej izrazito prehodna pokrajina. Tu se prepletata alpska in dinarska tektonika in kjer zgradba ni grudasta, prelomi, slemena in doline sledijo smerem od zahoda proti vzhodu in od severozahoda proti jugovzhodu. Osrednji del zavzema skoraj 10 km dolga in v naj- {ir{em delu 5 km {iroka Mirnsko-Mokrono{ka kotlina s poplavno ravnico Mirne in pritoki. Dno je na debelo zasuto z re~no naplavino. Re~no-akumulacijski tip reliefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {e v manj{em obsegu v depresijah in {ir{ih dolinah sredi gri~evja. Za po- Pogled na Mirnsko-Mokrono{ko kotlino iznad Dola pri Treb- selitev in obdelavo je dale~ najpomembnej{e terasasto njem. Prek nizkega prevala (300 m) v mirnsko-temeni{kem raz- obrobje kotline. Kotlino obdaja 300 do 500m visoko, ze- vodju vodita cesta in èleznica, ki povezujeta Dolenjsko podolje lo raz~lenjeno gri~evje. To je tako imenovani toplotni pas z dolino Save pri Sevnici. Pod gozdom je zakrasel, vrta~ast svet. Mirnske doline, ki ga zaznamuje vinogradni{tvo. Gri~ev- (M. K.) je se proti severu postopno ali v obliki narivnih stopenj dvigne v do 850 m visok svet, ki ga è {tejemo k Posav- no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonske- skemu hribovju. Zunaj pore~ja Mirne, severno od glo- ga zastajanja okrog 300 m ni`je od tistega na severu. Prav boko vrezane Sopote, doseè svojo najvi{jo to~ko s Ku- zato je hidrografsko teì{~e pore~ja Mirne pomaknjeno mom (1216 m). Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`- dale~ na jug in levi pritoki Mirne so bistveno dalj{i od

Vi{ina v metrih:

100–199

200–299 R

300–399

400–499 D 500–599

600–699 [J SEVNICA 700–799 G 800–899 K

^ ^ate` ^ D Dole pri Litiji [R G Gabrovka pri Litiji T K Krmelj R Rade~e MIRNA [J [entjan` MOKRONOG [R [entrupert T Tr`i{~e

Zemljevid 1: Digitalni model reliefa za pore~je Mirne s sosedstvom in stometrski TREBNJE vi{inski pasovi

PREDSTAVITEV POKRAJINE

Ra~na Ra~na

786 a

vodotoki a

vni~na

Volu{ vni~na k

Log k

hidroelektrarna r

Se Se

K A K

V E Sevnica

200–499 preb. 500–999 preb. na J

1000–1999 preb. 2000–4999 preb. 5000–9999 preb.

Mir

SA Mir

V O

[kocjan Ledina B

948 Lisca Dolenji Bo{tanj

I Dolski potok

a~nica a~nica

Gr Gr H lok. cesta reg. cesta mag. cesta `eleznica rudnikvrh z vi{ino meja pore~ja Mirne termoelektrarna Orehovo

Kri` pod 200 preb. Vrh pri B.

Krmelj Tr`i{~e

Mirna

Dru`inska vas

Radulja Zagorje Radulja Trebnje Bo{tanj O

Kri` K

[marjeta

1220 Kum

Lokavec [

na na

Mir Mir

Vrhovo Ra~ica

Jablanica

Goveji Dol Goveji J Globoko V

Rimske Toplice

Tr`i{~e O

Krmelj I

Rade~e

Budna vas R

H Laknica Laknica Gabrijele [marje{ke Toplice [entjan` Pijavice Leskovec v P.

Veliko [irje O

inja

Radulja Radulja Tu r j e H K Hrastovica

Mokronog

S J V. Ci r ni k Loka pri Mostu Zidanem Zidani Most L Brezovica pri T.

U Jagnjenica Pu{~ava Kal pri K.

Hrastno D

Ostro`nik

a A

a n

r r i

v i

R M

a M Debenec

E Hom

Podkraj

J [entrupert

Sopota Sopota

Slov. vas

Mirna Pe~

V O Prapretno pri Hrastniku 1220 Kum Strmec Gradi{~e pri T.

B a c Zabrdje a

Gradi{~e i I ic r Mirna n t e s

i Tem R

Dobovica B H Zabukovje Brezovica priBrezovica M. Dol pri T. Dolenja Nem{ka vas Dolenja Nem{ka Podkum

r Hude Ravne Hude

[evnica a

e e

V V Dole pri L.

Hudeje Ravenska vas Ravenska K

Selo pri Zagorju S Trebnje

Tihaboj Sp. Jelenje V V. [evni ca

Ra~je Selo A Goljek

Morav{ka Gora Dolenja vas S

Gabrovka

O na P Mir Vodice pri G. Borovak priBorovak P. V. Goba ôlni{~e Velika Loka âte{ka Gora âte` Morav~e 565 Lisec Javorje pri G.

Gabrska Gora

a a

v v

a a

S S Kisovec

Nova Gora Nova j pri P. l Poljane

Veliki Gaber Veliki o A

Zagorje ob Savi A N o a

c p ni I Teme H

U Sava

o km

Mala Kostrevnica Mala s

n K [martno pri Litiji Kandr{e [entvid pri Sti~ni Va~e e l

o 345

D Vir pri Sti~ni Ivan~na Gorica Ivan~na 12 Sti~na Muljava Zavrstnik © Geografski in{titut ZRC SAZU ZRC in{titut Geografski © Sti{ki potok 0

Litija

Reka Reka

Zemljevid 2: Pore~je Mirne in njen polo`aj.

9 MIRNSKA DOLINA

zahodno mejo subpanonskega vegetacijskega in kulturnega vpliva, med drugim tudi zahodno mejo raz{irjenosti subpanonskega vinogradni{tva. Meja pore~ja se najbolj dvigne in je najjasnej{a na severu, kjer te~e po {irokem, alpsko usmerjenem hrbtu Jatne. Ob njenem severnem vzno`ju te~e proti vzhodu do 500 m globoko vrezana Sopota in se pri Rade~ah izliva v Savo. Na Jatni, zahodno od naselja Radgonica, izmerimo najve~jo absolutno vi{ino mirnskega pore~ja; ta zna{a 850 m. Sam vrh Jatne (866 m) kot pomol sega v pore~je Sopote in se vanjo tudi odmaka. Proti vzhodu se slemena postopno zniùjejo; nad Rade~ami segajo do 700 m, nad Sevnico pa le {e okrog 500 m visoko. Na severozahodni strani proti savskemu in na zahodni strani proti temeni{kemu pore~ju je razvodnica te`je dolo~ljiva, saj se tu, v kra{ko prevotljenem svetu, uveljavlja tudi podzemni vodni odtok. Na jugu poteka meja sprva po ozkem in nizkem gri~evju, ki lo~i dolini Mirne in Teme- nice, proti vzhodu pa po vi{jem Deben{kem hribovju, katerega ju`na stran se odmaka v Krkin pritok Raduljo. Raz- vodnica gre dalje skozi Kr{ko hribovje in se izte~e pri Sevnici, kjer se na nadmorski vi{ini 175 m Mirna izlije v Savo. To je najni`ja to~ka v pokrajini, katere povpre~- na nadmorska vi{ina sicer meri okrog 400 m. Pokrajina ima pomemben geografski poloàj, ki je {e posebej izstopal v ~asu naseljevanja teh krajev. Bo- gate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi è v prazgodovinski, rimski in zgodnjeslovenski dobi. Mi- mo bli`njega Trebnjega te~e stara prometnica od zaho- Velik del pore~ja Mirne pripada Posavskemu hribovju, ki se da proti vzhodu; povezuje Ljubljansko kotlino, srednjo najvi{je vzpne s Kumom, 1220 m (v ozadju). Spredaj je gozdna- Dolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadaljuje proti jugovz- to obmo~je Rebri (600 m), ki predstavlja ju`no mejo [entjan{ke- hodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tej vzporedna ga nariva, pod njo pa Tihaboj (374 m), naselje v fluviokra{kem stranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer. Stara pot, svetu Gabrov{kega gri~evja. (M. K.) ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjsko podolje pri Trebnjem, se prek nizkega prevala spusti v Mirnsko do- desnih. Deben{ko in grudasto Kr{ko hribovje sta kljub lino, potem pa se v dveh razli~icah nadaljuje proti seve- vi{inam pod 600 m izredno raz~lenjeni in imata velike ru ~ez Posavsko hribovje. Tam pre~ka dolino Save. [e- vi{inske razlike in strmine. Le na skrajnem jugozahodu le v moderni dobi je z izgradnjo ceste in èleznice po- (pri Trebnjem) in na jugovzhodu (okrog prevala proti Lak- stala pomembna tudi pot skozi ozko mirnsko deber, vre- nici) ima razvodni svet videz gri~evja. Pri ve~ini gri~ev- zano v relativno visoko Kr{ko hribovje jugozahodno od ja in hribovja je relief slemenasto-dolinast oziroma re~- Sevnice. no-denudacijski, pogosto tudi fluviokra{ki. Dele` pra- Pokrajini je pe~at vedno dajalo kmetijstvo, posebej vega kra{kega sveta je v mirnski pokrajini precej manj- vinogradni{tvo. V 19. stoletju je regija za~ela zaostaja- {i kot v sosednjih Dolenjskem podolju in Suhi krajini na ti za drugimi slovenskimi pokrajinami; prepad je rasel jugozahodu in jugu. Ve~je kra{ke povr{ine opazimo le zaradi pozne izgradnje èleznice (l. 1894), pozne elek- na Dolski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja, trifikacije (po l. 1938), {ibke industrializacije in po~a- delno pa tudi v nizkem trebanjskem razvodju. Ker ob- sne modernizacije cest. Regija je bila zapostavljena tu- mo~je pripada razli~nim tektonskim enotam, je litolo{- di po drugi svetovni vojni; znaki zaostalosti niso izbri- ko izredno pestro. Tu se vrstijo kamnine najrazli~nej{ih sani vse do danes. To se odraà tudi v gibanju {tevila pre- starosti, prepustnosti in trdnosti: od permo-karbonskih, bivalcev. V zadnjih 30 letih je to nazadovalo za 7 %, kar triasnih, jurskih, krednih do miocenskih, plio-pleistocen- je med ve~jimi slovenskimi pokrajinami redek pojav. Da- skih in najmlaj{ih holocenskih, od neprepustnih silikat- nes je tu od kmetijstva najpomembnej{a ìvinoreja, tej nih do prepustnih karbonatnih ter me{anih karbonatno-si- panogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo. likatnih, od kompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih. V pokrajini, ki meri okrog 300 km2, je po popisu S tem je povezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju, l. 1991 v 162 naseljih ìvelo 14.151 ljudi. To pomeni niz- talnih vodnih razmerah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vpli- ko gostoto poseljenosti, le 47 ljudi na km2. Zgo{~eni so vi panonskega in zmernocelinskega vla`nega podnebja, po naseljih na vzpetem kotlinskem robu (34 % ali v sosednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo 397 ljudi na km2), precej manj{a pa je gostota v zaled-

10 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE ju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi na km2), kjer so raz- hodno stopnjo med netonemskimi {tajerskimi in to- treseni {tevilni slemenski in pobo~ni zaselki. Obmo~je nemskimi dolenjskimi nare~ji (Smole, 1994). Kmecl je {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~jega sredi{~ne- (1979) ozna~uje dolenjski jezik takole: ga kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij opravljata Mirna »Kajti ta jezik, ta pojo~a govorica, nepresahlo obi- (1500 prebivalcev) in Mokronog (701 prebivalec). Ne- lje najrazli~nej{ega pripovedovanja je za slovensko za- kaj industrije je {e v manj{ih sredi{~nih vaseh, sicer pa vest tisto, kar je dolenjsko srce, je znamenje rodovitno- prebivalci pogosto dnevno potujejo v bolj ali manj od- sti, trdoìvosti, obilja slovenskega jezika nasploh. Do- daljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije. lenjska je pa~ v slovenskem osr~ju, pljuski vsega tuje- Jezikovno spada pokrajina skoraj v celoti v obmo~- ga so opljuskavali vse druge slovenske kraje prej, pre- je dolenjskega nare~ja, vzhodno od Gabrovke in âte- den so jo dosegli. Ali je potem ~udno, ~e se je tod, iz te à v obmo~je vzhodnodolenjskega govora (Karta sloven- nena~ete, neokrnjene pristnosti zmeraj znova, domala skih nare~ij). Le severni in severovzhodni del regije pri- neuni~ljivo porajala pobuda za slovensko jezikovno in pada obmo~ju sevni{ko-kr{kega govora, ki pomeni pre- slovstveno samopotrjevanje?!«

PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Podrobna regionalizacija je lahko {ele rezultat analiti~neje la`je sledili razlagi posameznih geografskih prvin po ga in sinteti~nega pregleda posameznih naravnogeograf- mikroregijah, bomo sintetsko, regionalno ~lenitev pore~- skih in dru`benogeografskih prvin: reliefa, pedolo{kih, pod- ja v na{em primeru predstavili na za~etku. Gre sicer pred- nebnih, vodnih, prebivalstvenih in poselitvenih, gospodar- vsem za naravnogeografske regije, a je mo~no prisoten tu- skih in prometnih razmer. Z namenom, da bomo kasne- di gravitacijski princip dolo~anja zaokro`enih enot.

gri~evje

hribovje H3 P1 kotlina H6 P planote 2 H4 H H2 5 H G7 7

H G G2 1 1 G6 K2 H8 G8 G 3 G4 K4 K3 G9

G H9 5 0 12345 Zemljevid 3: Morfolo{ke enote km in regije (klju~ oznak na strani 12).

11 MIRNSKA DOLINA

Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` vkm2 v pore~ju v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju v km2 v pore~ju G Gri~evje 129,24 43,76 % H Hribovje 118,32 40,06 % K Kotlina 39,21 13,28 % P Planote 8,58 2,91 % G 1 Cerkni{ko 9,06 3,07 % H 1 Cerkni{ko 2,41 0,82 % K 1 Vejarska 6,50 2,20 % P 1 Dolska 3,47 1,17 % povirno kotanja G 2 Gabrov{ko 17,72 6,00 % H 2 Gabrov{ko 2,88 0,98 % K 2 Krmeljska 6,12 2,07 % P 2 Gobljansko- 5,11 1,73 % kadunja -Vodi{ka G 3 ^ate{ko 8,70 2,95 % H 3 Mirnsko 4,89 1,66 % K 3 Osrednje 14,86 5,03 % povirno mokrotno dno G 4 Mirnsko 26,44 8,95 % H 4 Dolsko 24,66 8,35 % K 4 Vzpeti rob in pragovi 11,73 3,97 % G 5 Trebanjsko 4,36 1,48 % H 5 [entrupersko 20,23 6,85 % G 6 [entrupersko 23,72 8,03 % H 6 [entjan{ko 25,42 8,61 % G 7 [entjan{ko 18,28 6,19 % H 7 Bo{tanjsko 9,47 3,21 % G 8 Spodnje- 14,59 4,94 % H 8 Kr{ko 19,19 6,50 % mirnsko G 9 Mokrono{ko 6,37 2,16 % H 9 Deben{ko 9,17 3,10 %

GRIÊVJE no zaledje Mokronoga, ozek pas ju`no od Mirnsko-Mo- krono{ke kotline in celoten jugozahodni del mirnskega Gri~evje zavzema 44 % mirnskega pore~ja. Je povpre~- pore~ja razen Vejarske kotanje. no 350 m visok, precej raz~lenjen, slemenasto-dolinast Reliefna energija je v gri~evju tudi tik ob robu to- svet, ki oklepa Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Proti sene~e kotline precej{nja, saj se potoki vanjo pogosto pre- verozahodu in jugovzhodu se postopno zvi{uje in prebijajo skozi ozke debri. S tem so povezani veliki naklo- haja v hribovje. H gri~evju {tejemo obmo~ja, kjer vla- ni, neredko nad 30°, in hkrati mo~na erozija prsti. Gri- dajo vi{inske razlike pod 150 m. Njegova meja te~e na ~evje je zelo pisano glede litolo{ke sestave; zahodno od Gabrov{kem mimo Laz pri Gobniku, vzhodno od Nove Gabrovke, kjer prevladujejo trde in mehke silikatne Gore, severno od Hohovice, prek Morav{ke Gore (uje- kamnine, je hidrografska mreà izredno gosta. Tam se ma se z ju`no mejo Dolskega nariva) in severno od Lu- vrstijo ozke vzporedne doline v alpski smeri in Mirna kovca, v {entruperskem zaledju skozi Zabukovje, sever- dobi z desne strani ve~ pritokov. Sicer potekajo sleme- no od Okroga in ju`no od Homa, v zaledju [entjanà ju`- na najve~ v dinarski smeri in smeri od severa proti ju- no od Svinjskega, [tajngroba in Srednika ter severno od gu. Drugje v gri~evju, kjer se me{ajo karbonatne in si- Jablanice, potem pa se obrne proti jugu, obide Jelovec likatne kamnine, pa se poleg re~no-denudacijskega po- v dnu doline Mirne in te~e tik nad Spodnjimi Vodalami javljata tudi fluviokra{ki in celo kra{ki relief, na primer in Trì{~em. Na jugu spada h gri~evju obmo~je okrog v jugozahodnem delu pore~ja, v krpah tudi ob spodnji prevala med Mirnsko dolino in potokom Laknico ali ju`- Mirni. Posebnost je plio-pleistocenska ilovica s kosi ro-

Mirnski okljuki med Ravnami in Migolsko Goro tik pred vstopom re~ice v Mirnsko-Mo- krono{ko kotlino (zadaj). Strma pobo~ja do 90 m globoke doline pokriva varovalni gozd. (M. T.)

12 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Neposredno zaledje [entruperta je dodobra izkori{~eno za vinogradni{tvo. (M. K.)

ènca ju`no in jugovzhodno od Gabrovke, ki je sicer zna- in pobo~nih teras ali uravnav in leìjo visoko nad ozki- ~ilna za ni`je leè~a obmo~ja, predvsem na obrobju kot- mi, sen~nimi in mokrotnimi dolinami. Doline, ki poleg line. tega {e mo~no menjavajo smeri, so tudi izredno slabo pre- Tla so v gri~evju nagnjena od 9 do 15, povpre~no hodne. Gri~evje je nekoliko la`je premagljivo v dinar- pa 13°. Najmanj{i so nakloni v nizkem gri~evnatem raz- ski smeri vzdol` slemen, najte`je pa je pre~enje slemen vodju pri Trebnjem, najve~ji pa v raz~lenjenem Cerkni{- in ozkih dolin v smeri od vzhoda proti zahodu. kem gri~evju na zahodu. Znotraj gri~evja je treba pose- Znotraj gri~evja se nahaja tudi 4 km2 ali 30 % vseh bej omeniti dve netipi~ni pokrajini: gabrov{ko obmo~- poplavnih povr{in pore~ja Mirne. Med najve~jimi popla- je s poplavno Morav{ko kotlinico in fluviokra{kim sve- vi{~i so doline Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sotle, Lan{- tom okrog Tihaboja ter {entjan{ko obmo~je s prav tako pre{~ice, manj{a pa so ob spodnjih delih desnih prito- blago miocensko pokrajino. Tu prevladujejo nakloni do kov Mirne. Ta obmo~ja so sklenjena z glavnim kotlin- 6°, hkrati pa prek obeh obmo~ij te~eta pomembnej{i in skim poplavnim svetom, globlje v gri~evju pa so popla- è zelo stari prometni povezavi med dolinama Mirne in vi{~a {e v dolini Mirne od Morav~ do pritoka Du{ice, ob Save. ê izvzamemo kotlino, sta to za poselitev in ob- Tihaboj{~ici med Tihabojem in Homom jugozahodno od delavo najpomembnej{i obmo~ji mirnske pokrajine. Sela, ob spodnji Mirni med Trì{~em in vstopom v de- Povsod drugje v gri~evju je poselitev inverzna in ve- ber, ob spodnji Hinji in Trì{kem potoku ter ob manj{ih ~inoma v obliki zaselkov. Naselja se drè vrhov, slemen potokih v [entjan{kem gri~evju. Vzrok poplavljanja je

Na pred poplavami varnem svetu okrog Morav~ pri Gabrovki so njive, na okoli{kih son~nih pobo~jih pa se vrstijo vinogradi. (M. K.)

13 MIRNSKA DOLINA

63 prebivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevilo ljudi upadlo za 22 %, najve~ v Cerkni{kem, ^ate{kem in [entruperskem gri~evju. Prebivalstvo do 20. leta starosti zavzema 29-odstotni dele`, stari 60 let in ve~ pa 19 %. Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju 1961–1991 padel s 53 na 20 %.

CERKNI[KO GRI^EVJE (G 1)

Cerkni{ko gri~evje je 9,06 km2 velika regija, leè~a na zahodnem delu pore~ja. Zavzema le 3 % obravnavane- ga obmo~ja. Spada v tektonsko enoto Mokrono{kega nagubanega ozemlja, zna~ilna zanj pa so zelo dolga vzporedna ozka in neraz~lenjena slemena v smeri vzhod–zahod z vi{inami med 400 in 500 m (povpre~je 444 m). Se- stavljajo jih predvsem stare permske in permo-karbonske, ve~inoma razli~ne silikatne kamnine (skrilavci, pe{~enjaki, konglomerati, argiliti, alevroliti), zato prevladuje re~no-denudacijski tip reliefa. Stalni tokovi (Turnska Cerknica, Cerknica in drugi – desni pritoki Mo- rav{~ice ali zgornje Mirne) doseèjo tu izredno gostoto (2000 do 3000 m/km2). Ker je relief mlad, so skoraj brez pritokov. Konci dolin so pogosto trikotne oblike, kar je zna~ilno za periglacialni relief. Priostreni vrhovi, ki so izstopili zaradi selektivne erozije, segajo 500 do 600 m visoko. Prevladujeta srednje strm in strm svet (povpre~- ni naklon 15° je najve~ji v gri~evju), vi{inske razlike pa Dno poplavne doline je {iroko, ima plosko dno, in ~e je stalno presegajo 75 m. Na dobri petini povr{in je izguba prsti pod vplivom talne vode, je poraslo z mo~virskim rastjem. Ni`ji, bolj strmi in hladni deli pobo~ij se zara{~ajo. (M. K.) zaradi erozije è ob~utna, posebno velika pa je nad le- vima bregovoma Cerknice in Du{ice in drugje po ju`- nih pobo~jih, kjer ni gozda. Najve~ povr{ja (60 %) po- najpogosteje tudi tu ugrezanje, v~asih pa nenadna zoì- kriva gozd, a to je manj kot drugje v gri~evju. Kisle rja- tev doline. ve prsti na silikatni osnovi so primerne predvsem za bu- V gri~evju se nahaja 65 naselij s skupno 4077 ljud- kev z belkasto bekico, na tleh z ve~ karbonati in v osoj- mi ali gostoto 32 ljudi na km2. Predstavljajo 30 % vse- nih legah pa prevladuje preddinarski gorski bukov gozd. ga prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no Zgornji del prisojnih pobo~ij je pogosto porasel z vino-

Inverzna poselitev v Cerkni{- kem gri~evju. Na son~nih pobo~jih je precej vinogradov, ni`je dele pa pora{~a gozd. (M. T.)

14 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE gradi (tu je indeks koncentracije najve~ji v gri~evju). Ter- kamnine. Tu se stikajo razli~ne tektonske enote in raz- malni pas zavzema nad polovico mikroregije, vendar je li~ni tipi reliefa. Na dveh tretjinah povr{in prevladuje flu- za vinsko trto neugoden vpliv pogostih mrzlih vetrov s se- viokra{ki, za dobro petino je re~no-denudacijskega, os- vera. Tako jo gojijo le za doma~e potrebe. Obmo~je je talo pa zavzema re~no-akumulacijski relief. Dele` poplav- zelo pomembno za sadjarstvo (sadovnjak Gabrje), njiv nih obmo~ij je 4,7 % in ta so med najobse`nej{imi v po- pa skoraj ni. Zaradi vi{ine cvetenje sadnega drevja v se- re~ju zunaj kotline. V Morav{ki kotlinici opaàmo zna- verneje leè~ih naseljih kasni pribli`no teden za tistimi ke recentnega ugrezanja: obse`no poplavno obmo~je v najugodnej{ih legah. Ni`ji, bolj strmi deli prisojnih po- Mirn{~ice od Morav~ do soto~ja z Du{ico, debelo plast bo~ij in osojni deli slemen se hitro zara{~ajo. Zaradi vi- aluvialnih usedlin in koncentri~no stekajo~e se tokove. soke lege obstajajo teàve zaradi oskrbe z vodo; va{ki Drugo, nekoliko manj obse`no poplavno obmo~je, je ob vodovodi v ~asu pomanjkanja padavin hitro presahnejo. Tihabojskem potoku med Tihabojem in Selom. Doline Zaradi izredno velikega deleà osojnih leg (42 %) in imajo tu (za razliko od drugih) precej {iroka dna. Pote- strmin leì 8 majhnih naselij (Gobnik, Kamni Vrh, Ga- kajo v smeri severoseverozahod–jugojugovzhod, tako kot brska Gora, Kamni Vrh pri Primskovem, Krì{~e pri â- Morav{ki prelom. Slemena so precej razvejana, vrhovi teù, âte{ka Gora, Okrog in Zagri~) brez izjeme na oz- pa so, odvisno od odpornosti kamnin, priostreni ali zaob- kih slemenih in pobo~jih. Odro~na lega in slabe razvoj- ljeni. Drugo zna~ilno obmo~je ima kra{ki videz. Tu je ve- ne mo`nosti so vzroki upadanja {tevila prebivalcev lik dele` povr{ja brez stalnih vodotokov in posut z vrta- (v letih 1961–1991 za 40 %). Dele` kme~kih prebival- ~ami. Fluviokra{ka je tihabojska depresija, imenovana cev je bil leta 1991 21 %. Lokalne ceste so zlasti v vi{- Mlake. Tu teko~a Kamnarica s koritastim dnom in sosed- jih obmo~jih zelo slabe, nekoliko bolj{e so tiste, ki se nja vzporedna Hom{~ica imata {tevilne stranske doline, spu{~ajo po slemenih proti krajevnim sredi{~em Morav- ki so zakrasele. Amfiteatrsko sklenjeni konci dolin so po- ~am, Gabrovki in âteù. Sicer pa se ljudje od tu vozi- gosto vrta~asti. Vrta~ast je tudi svet med Petelinjekom in jo na delo tudi v Litijo in celo v Ljubljano. Tretjina ak- Mlinovim hribom med Gabrov{~ico in Kamnarico. tivnih je zaposlena v primarnem, 41 % v sekundarnem 93 % Gabrov{kega gri~evja dosega vi{ine med in 19 % v terciarnem sektorju. 300 in 500 m (povpre~je 395 m). Naklon se zaradi velikih litolo{kih razlik pogosto menja, a prevladujejo manj- {e in srednje strmine (povpre~je 12°). Med tipi prsti je GABROV[KO GRIÊVJE (G 2) precej kislih rjavih na apnencih, dolomitih in plio-pleistocenskih ilovicah. Okrog 13 % jih je za erozijo zelo ob- Gabrov{ko gri~evje je 17,72 km2 velika regija, ki jo na ~utljivih, posebej {e tiste, ki so vezane na stopnji Dol- severu omejujeta robova Dolskega (Morav{ka gora) in skega in [entjan{kega nariva severno od Gabrovke in Ti- [entjan{kega nariva, na jugu pa sega skoraj do mirnskih haboja, pa v okolici Tlake in Kumpolja. Precej gradiva okljukov pri Cirniku. Ve~ina pripada tektonski enoti se izgubi tudi s korozijo; na Gornjih Ravnah je na pri- Mokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladujejo tria- mer v {tirih desetletjih nastala okrog 10 m globoka vr- sni apnenci in dolomiti z neprepustnimi primesmi. Pre- ta~a. Med vsemi gri~evnatimi regijami je Gabrov{ko gri- cej{nje povr{ine pokrivajo plio-pleistocenske ilovice ~evje z 51-odstotnim deleèm najmanj gozdnato. Prevla- z roènci, prisotne pa so tudi jurske in permo-karbonske duje kisli bukov gozd, precej je tudi preddinarskega gor-

Tihaboju pripada eno najpomembnej{ih njivskih obmo~ij v gri~evnatem delu mirnskega pore~ja. (M. T.)

15 MIRNSKA DOLINA

Ugrezajo~a se Morav{ka kotlina je veliko vodno stekali{~e, tja pa visijo tudi okoli{ka vinorodna slemena. (M. K.) skega bukovega gozda. Tu so ugodne razmere za sadov- {alo za 20 %. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejo njake; nikjer v pore~ju nimajo tolik{nega deleà kot tu v Morav~ah, Gabrovki in âteù. 30 % aktivnih zapo- (3 %). Ve~ji nasadi so v Pe~icah. Regija ima tudi znaten sluje primarni, 33 sekundarni, ~etrtino pa terciarnni dele` njiv (13 %). Pomembna njivska obmo~ja so v Mo- sektor. Precej{njega pomena je stara cestna povezava med rav{ki kotlinici, v tihabojski depresiji (Mlakah), v oko- Mirno in Litijo, ki te~e skozi Gabrovko in ~ez preval Ja- lici Gabrovke, Brgleza in Tlake. Tu je pravzaprav naj- vorski Pil. pomembnej{e njivsko, travni{ko in zazidalno obmo~je v pore~ju zunaj kotline. V zaledju Morav~, Gabrovke in Tihaboja je tudi precej vinogradov. Zavzemajo 4 % po- ÂTE[KO GRIÊVJE (G 3) vr{in regije. V termalni pas spada slaba tretjina povr{- ja. Opozoriti pa je treba, da je med gri~evnatimi regija- 8,70 km2 velika regija na jugozahodni meji pore~ja, mi Gabrov{ko gri~evje tisto, ki se najbolj zara{~a (kar v celoti znotraj tektonske enote Mokrono{kega naguba- 5,5 % povr{in). Vzroke vidimo v velikih strminah Dol- nega ozemlja, je bolj enotna po sestavi. Polovica povr{- skega in [entjan{kega nariva oziroma prehodnega obmo~- ja je iz razli~nih karbonatnih triasnih in krednih kamnin ja med gri~evjem in hribovjem, v kra{kem zna~aju re- z nekaj neprepustnih primesi, 30 % pa je plio-pleistocen- liefa in v precej{njem deleù povr{in s plio-pleistocenskih ilovic na karbonatni osnovi. Tako tu mo~no izsto- skimi ilovicami, kjer so se zaradi prisotnosti roèncev pa fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni suhe do- razvile precej kisle prsti. Zato nas tudi ne presene~ajo line, dolci, amfiteatrski konci dolin in na ~etrtini povr{- obse`ni kisli bukovi gozdovi na sicer ne preve~ strmih ja vrta~e. Tak videz ima zlasti okolica âteà. Zakrasel prisojnih pobo~jih (okolica Tlake, Brezja, Kumpolja in je celoten zgornji del doline Cedilnice, kjer so glavna ~a- Brgleza). Ker zna{a vi{inska razlika v regiji dobrih te{ka njivska obmo~ja. Cedilnica izvira danes ni`je, ju`- 300 m, so v njej zaznavne razlike glede fenolo{kih po- no od Gorenje vasi, in sicer v obliki kra{kega izvira (Mo- javov. V ~asu temperaturne inverzije je na bolj{em naj- ~ila). Jugozahodno od Mo~il leì vzporedno ve~ja kra{- vi{ja Morav{ka Gora, kar se kaè pri cvetenju sadnega ka depresija Balentova dolina. Zakrasela so tudi desna drevja, pri ètvi p{enice pa imajo prednost ni`ji kraji. Ker povirja ob Du{ici in obmo~je na meji z Vejarsko kota- imajo kraji dovolj obse`no vi{je zaledje, je vode navad- njo. no dovolj. Oskrba je lahko problemati~na le zaradi one- Vzhodni del gri~evja je bolj neprepusten, z ve~jim snaènja in kra{kih tal. deleèm roèncev, zato se tam uveljavlja tudi re~no-de- Obmo~je ni gosto naseljeno, a nadpovpre~no za gri- nudacijski tip reliefa s precej gosto re~no mreò, ob Du- ~evje. [teje 6 % vseh prebivalcev v pore~ju. Skupaj ima {ici tudi re~no-akumulacijski. V celotnem obmo~ju je naj- 12 naselij s povpre~no 66 prebivalci: Hohovica, Morav{- pogostej{a dinarska smer slemen in dolin. ka Gora, Morav~e pri Gabrovki, Gabrovka, Klanec pri V gri~evju prevladujejo vi{ine 300 do 500 m (pov- Gabrovki, Lukovec, Tihaboj, Pe~ice, Brglez, Brezje pri pre~je 389 m), manj{e in srednje strmine (povpre~ni na- Kumpolju, Tlaka, Gornje Ravne. Dele` kme~kih prebi- klon 13°) in vi{inske razlike 75–150 m. Dobra petina po- valcev zna{a 20 %. Obmo~je ima sicer relativno pomem- vr{ja je mo~no prizadeta zaradi erozije prsti, predvsem ben center I. stopnje z nekaj industrije (Gabrovko), a je obmo~je severno od Dolenje in Gorenje vasi ter obmo~- nadpovpre~no oddaljeno od sredi{~nih krajev vi{je stop- je jugovzhodno od Goljeka. Gozd pokriva 63 % povr{in; nje. V letih 1961–1991 se je {tevilo prebivalcev zmanj- najpogostej{a sta bukev z belkasto bekico in preddinar-

16 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE ski gorski bukov gozd. Prevladujejo kisle prsti na apnen- di{~e; zaposluje tudi ljudi iz Gabrov{kega in Cerkni{ke- cih in dolomitih, kremenovih pe{~enjakih, laporjih in skri- ga gri~evja. êprav je gostota prebivalcev tu nizka, pa lavcih, imenovane tudi kremenica, in prst na ilovnati pre- je obseg in dele` pozidanih povr{in najve~ji v gri~evju. perini. Po vrhovih in strmih pobo~jih je prst precej pli- Velikega pomena za regijo je dobra cestna povezava tva, zato se su{a hitro pozna. Debelej{a in dokaj rodo- z bli`njim ob~inskim sredi{~em Trebnjem. Tretjina ak- vitna je le na dnu kra{kih depresij. Zaradi vsega tega trav- tivnih prebivalcev je zaposlena v primarnem, 45 % v se- niki (20 %) nikjer drugje v gri~evju ne zavzemajo tolik- kundarnem in 20 % v terciarnem sektorju. {nega deleà. Dokaj pomembno je vinogradni{tvo (v termalnem pasu je okrog 30 % povr{in), vendar zadovolju- je predvsem doma~e potrebe. Dele` njiv pa je zaradi ve- MIRNSKO GRIÊVJE (G 4) likega obsega kra{kega, poplavnega in strmega sveta med najni`jimi v gri~evju. Temperaturne razmere so za sad- 26,44 km2 velika regija meji na severu na [entrupersko je in vinsko trto ugodnej{e v vi{jih vzhodnih delih; ob- hribovje, tja spadata povirji Ceti{ke in Lo~ice, objema mo~je âteà (preval) je namre~ {e pod vplivom tempe- Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na jugozahodu in seè vse raturnega obrata. Kljub prepustnemu svetu oskrba z vodo mirnsko-temeni{ke razvodnice. Gri~evje je povpre~- do ni problemati~na. Vasi v regiji napaja ~ate{ki vodo- no nekoliko ni`je (200–400 m, povpre~je 332 m), saj je vod, ki ~rpa vodo iz bli`nje doline Du{ice. bli`je tone~i kotlini. V celoti je v okviru tektonske eno- Obmo~je je podobno kot sosednje Cerkni{ko gri~ev- te Mokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladuje- je redko poseljeno in ima enak dele` kme~kih prebival- jo razli~ne triasne kamnine. Dolomiti in apnenci se me- cev (21 %). V letih 1961–1991 je prebivalstvo upadlo za {ajo z roènci, pe{~enjaki, skrilavci, tufi in tufiti ter dru- 24 %. Po pobo~jih in vrheh je razporejenih 6 naselij: â- gimi neprepustnimi kamninami. Razlikujeta se predvsem te`, Dolenja in Gorenja vas pri âteù, Sejenice, Goljek obmo~ji severno in ju`no od Gomil{~ice. Na prvem (oko- in Kri{ka Reber. Nekoliko ve~ji je le âte` s 87 prebi- lica Sela, Migolice, Raven, Cirnika, Trbinca) prevladu- valci. S svojo industrijo stikal je pomembno krajevno sre- je fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni dolci, po slemenih in uravnavah pa najdemo posamezne vrta~e. Mo~no zakraselo je obmo~je Zagorice, kjer je nastala ve~- ja kra{ka depresija z vrta~ami. Ju`no od Gomil{~ice je relief predvsem re~no-denudacijskega zna~aja. Tu gre za mo~no raz~lenjena, ozka in strma slemena, kjer je gozd izkr~en le na vi{jih delih prisojnih pobo~ij, pokrivajo pa jih skoraj izklju~no vinogradi. Posebej je treba omeniti nahajali{~a roènca v triasnem dolomitu pri Zabrdju pri Mirni. Irsovec je namre~ ekonomsko najpomembnej{e slovensko nahajali{~e te mineralne surovine ([olar, Dimkovski, 1992). Poleg kremena se je kot ena najbolj odpornih kamnin ohranil v sicer do 40 m globoko segajo~ih preperelih tropskih tleh. Tretje obmo~je predstavlja poplavni svet, ki zavzema 3,3 % povr{in. Re~no-akumulacijski tip reliefa se {iri ob Mirni od soto~ja s Kam- narico navzdol, ob Pravharici in Lan{pre{~ici, ob Sotli, Lo~ici, Ceti{ki in ob Hom{~ici pri Selu. Reliefne oblike in nakloni so precej raznoliki. Za- radi ozkih debri, skozi katere se potoki prebijajo v tone~o kotlino, je dele` strmega sveta ve~ji; povpre~je zna- {a 14°, najve~ji naklon pa celo 48°. Menjavajo se razli~ne tektonske smeri (sever–jug, jugozahod–severovzhod, severozahod–jugovzhod), v odvisnosti od litologije se spreminjata vodnatost potokov in pedolo{ka osnova. Tu najdemo tako kremenico kot rjave in oglejene prsti. Na okrog 20 % tal (na obeh straneh re~ice Mirne med Kri{ko Rebrijo in Migolico, na obmo~ju Trbinca in pobo~jih Stare gore, Gradi{~a in Lipnika) so letne izgube prsti zelo velike. Dele` gozda zna{a 64 %; tu prevladujeta predvsem zdru`bi bukve z belkasto bekico in preddinarski gorski Uravnan svet na mirnsko-temeni{kem razvodju je privla~en za bukov gozd. Obmo~ju dajejo poseben pe~at vinogradi, poselitev. Zadaj je krajevno sredi{~e âte` (450 m) s tovarno ki pokrivajo 5,6 % povr{in: ju`na pobo~ja Oplenka, stikal. (M. K.) Stana, Praprotnice, Stare gore in Gradi{~a. Precej

17 MIRNSKA DOLINA

Gru~asta vas Selo pri Mirni s poljsko razdelitvijo na delce in grude. (M. K.)

(15,36 %) je tudi travnikov, zlasti na dnu dolin, njive pa imajo novo funkcijo. Poleg Gabrov{kega in âte{kega leìjo predvsem po slemenih in pobo~nih uravnavah, in gri~evja je to relativno najbolj pozidana regija v gri~ev- sicer le v severnem delu regije; na ju`nem zaradi strmin ju (5 % povr{in). Kme~kih prebivalcev je 23 %. Zaradi zanje ni prostora. Vsa naselja razen Brezovice in Gomi- bliìne sredi{~nih krajev razli~ne stopnje (Mirna in oble leìjo v termalnem pasu, vendar to prednost zmanj- ~insko sredi{~e Trebnje) ima regija precej{nje perspek- {uje precej{nja vetrovnost. Potrebe po vodi re{ujejo in- tive. Skoznjo te~eta tudi najpomembnej{i prometnici po- dividualno; navadno jo posamezna vas ~rpa iz najbli`- re~ja: tista, ki veè Dolenjsko podolje z dolino Save, in je doline. V preteklosti so bile tu raz{irjene kapnice. Prob- pre~na, ki vodi proti Litiji. Ob strani so ostali le kraji vi- lem je {e pere~ na obmo~ju Selske Gore in kra{ke Za- soko nad bregovi Mirne zahodno od pritoka Hom{~ice. gorice, kamor morajo vodo v ~asu su{e dovaàti. ê je Prebivalstvo regije je v letih 1961–1991 upadlo za pe- ta dolgotrajna, morajo porabo omejevati tudi drugje (Pra- tino. Aktivni so zaposleni predvsem v primarnem (36 %) protnica, Stan). in sekundarnem sektorju (51 %). V regijo spada 16 naselij s povpre~no 43 ljudmi, med katerimi jih ima najve~ slemensko, vr{no ali pa pobo~- no lego: Selo pri Mirni, Sajenice, Ravne, Cirnik, Selska TREBANJSKO GRIÊVJE (G 5) Gora, Migolska Gora, Migolica, Zagorica, Kri`, Trbinc, Brezovica pri Mirni, Gomila, Stan, Praprotnica, Stara Go- Trebanjsko gri~evje zavzema le 4,36 km2 povr{in, a ga ra, Gradi{~e pri Trebnjem. V dnu dolin najdemo le mli- obravnavamo posebej, ker je specifi~no zaradi svoje le- narske in àgarske obrate, ki so pogosto opu{~eni ali pa ge in zaradi velikega deleà (16 %) kra{kega sveta. Po

Poleg {entruperskega zaledja so slemena v Mirnskem gri~evju ju`no od Mirne najve~je sklenjeno obmo~je vinske trte v pore~ju. Na sliki je Stan z zidanicami v ve~ vzporednih nizih. (M. T.)

18 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE vi{inah je podobno sosednjemu Mirnskemu gri~evju [ENTRUPERSKO GRIÊVJE (G 6) (200–400 m, povpre~je 311 m). Pokriva se z mirnsko-temeni{kim razvodnim obmo~jem. [entrupersko gri~evje je 23,72 km2 velika regija, ki ob- Pripada tektonski enoti Mokrono{kega nagubanega kroà Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na njenem severnem ozemlja. Zgrajeno je predvsem iz triasnih dolomitov z ap- delu. Ve~ji del spada v tektonsko enoto Mokrono{kega nenci in ponekod z neprepustnimi primesmi, delno pa nagubanega ozemlja, na severu pa meji è na obmo~je iz plio-pleistocenskih ilovic. Vmes je tudi nekaj krednih Litijske antiklinale in se kon~uje z globoko vrezano do- in holocenskih sedimentov. 55 % pokrajine ima kra{ko lino Hinje. Ve~inoma jo sestavljajo triasne kamnine ze- podobo; na razvodnih uravnavah so {tevilne vrta~e, lo me{ane sestave, med katerimi prevladujejo dolomi- v bliìni Dola pri Trebnjem pa se nahaja kra{ka jama Zi- ti z apnenci in laporji, vmes pa so, kot npr. pri Hrast- jalo s kra{kim izvirom. 41 % je fluviokra{kega reliefa nem in zahodno od Gorenjih Jesenic razkriti otoki z zna~ilnimi suhimi dolinami, dolci in dolinami z ob~a- permskih kremenovih pe{~enjakov z alevroliti in kon- sno teko~o vodo. Obmo~je ima majhno reliefno energi- glomerati. 70 % je re~no-denudacijskega reliefa, zahod- jo. Relativne vi{ine le na eni petini povr{in preseèjo ni del regije pa je prete`no fluviokra{kega zna~aja. Med 75 m, nakloni pa se gibljejo med 3 in 16° (povpre~je le Sveto Barbaro in Hrastnim opazimo {tevilne amfitea- 9°). Med gri~evnatimi pokrajinami je to zaradi erozije trsko oblikovane konce dolin in dolce. Doline in zelo najmanj ogroèna regija; le 3 % tal je ob~utneje priza- razvejana slemena se stekajo proti kotlini v smereh se- detih. Zaradi neugodnih vodnih razmer, povezanih z za- ver–jug in severozahod–jugovzhod. Proti vzhodu so kraselostjo, pa tudi zaradi vpliva temperaturnega obra- vse globlje in o`je. Zanimiva je globoka dolina Hinje med ta je pod gozdom kar 80 % povr{in; to je najbolj gozd- obmo~jem [entjanà in Krmeljsko kadunjo, kjer v zgor- nata gri~evnata regija mirnske pokrajine. Ve~inoma gre njem delu med hriboma Pasjek in Dakpao Hinja poplav- za bukov gozd ali gozd belega gabra z belkasto bekico. lja. Vzrok je verjetno mo~na zoìtev doline, ki sledi in Glavno izkr~eno podro~je je okrog Dola. Deleà trav- poteka v obliki ujetih meandrov; izte~e se tik nad Krme- nikov, ti se {irijo predvsem ob Gomil{~ici in Pravhari- ljem. ci, in njiv, ki so na vzpetem svetu, sta podpovpre~na. Po- V obmo~ju prevladujejo vi{ine 300–400 m (povpre~- leg kislih rjavih prsti na karbonatih s silikatnimi prime- je je 335 m), zastopana pa sta tudi oba sosednja vi{in- smi so tu tudi rjave prsti na apnencu in dolomitu. ska pasova. Za obmo~je so zna~ilne velike strmine. 60 % Gostota poselitve je sicer dale~ pod povpre~jem, v le- povr{ja je nagnjenega nad 12°, tretjina pa nad 17°; pov- tih 1961–1991 pa se je zaradi izredno ugodne promet- pre~je zna{a 14°. Ve~ina regije ima vi{inske razlike nad ne lege {tevilo prebivalcev pove~alo za 17%. Dele` kme~- 75 m, 23 % celo med 150 in 200 m. 11 % povr{ja mo~- kih prebivalcev zna{a 19 %. Edino naselje, Dol pri Treb- no ogroà erozija, {e posebej pere~ je problem na obmo~- njem, leì v prevalu mirnsko-temeni{kega razvodja, ju Okroga, severno od Ravnika, severozahodno od preko katerega sta speljani cesta in èleznica. Povezu- Hrastnega in Velikega Cirnika in na obmo~ju Malega Cir- jeta ob~inski sredi{~i Trebnje in Sevnico oziroma Do- nika. Zato je regija med tistimi gri~evji, ki so najbolj pod- lenjsko podolje in dolino Save. 25 % aktivnih dela v pri- vrèni zara{~anju. Zara{~a se namre~ 5,3 % povr{in. To marnem, 47 v sekundarnem, 11 oziroma 17 % pa tudi {e posebej velja za obmo~je na prehodu v hribovje, npr. v terciarnem in kvartarnem sektorju. med Ravnami nad [entrupertom in Malim Cirnikom. Za-

Okrog in Zadraga spadata med vinogradni{ko najpomembnej{a obmo~ja v {entruperskem zaledju. (M. K.)

19 MIRNSKA DOLINA radi vi{ine, vr{nih leg in ponekod prepustih tal imajo ljud- sne kamnine, a posebno zna~ilni so miocenski laporni je teàve pri oskrbi z vodo. apnenci, s katerimi so povezane blage reliefne oblike. Dve tretjini obmo~ja je gozdnatega. Najbolj raz{ir- Prednja~i ni`ji re~no-denudacijski relief, pogost pa je tu- jene zdru`be so bukev z belkasto bekico, rde~i bor z bo- di fluviokra{ki tip reliefa. Pri Koludrju in [entjanù opa- rovnico in bukev s ~rnim gabrom. Med prstmi je najve~ àmo {tevilne suhe doline. Tudi tu sta glavni tektonski rjavih in kislih rjavih na me{ani litolo{ki osnovi. Dele` smeri severozahod–jugovzhod in sever–jug. S tema se njiv je zaradi pomanjkanja ravnega sveta podpovpre~en, ujemajo re~ne doline (Hinja oziroma Pekel) in slemena. regija pa ima pomembno mesto v vinogradni{tvu. Tu je Doline so ve~inoma ozke in V-oblike, razen tistih v o`- med Oplenkom in Hrastnim v zaledju [entruperta dru- jem obmo~ju [entjanà, ki so pogosto poplavljene (Hi- go najve~je obmo~je vinske trte v Mirnski dolini (Op- nja po soto~ju z Glavi{kim potokom, Gomil{~ica in Ka- lenk, Okrog, Zadraga). Nekateri vinogradniki pridelu- meni{ki potok). Voda pa prestopa bregove tudi v Grdem jejo celo za trg. Naselja leè ve~inoma v termalnem pa- grabnu. su, le ni`ja Roènberk in Ravnik è prizadeva toplotni Ve~ina regije je znotraj vi{inskega pasu 300 do 400 m obrat. (povpre~je 350 m), nakloni pa se menjavajo v odvisno- Obmo~ju pripada 6 relativno velikih naselij s pov- sti od litolo{ke sestave (povpre~je zna{a 13°). Povr{ja pre~no 65 ljudmi: Okrog, Ravnik, Hrastno, Roènberk, z mo~no erozijo prsti je le 7 % (obmo~je Cerovca in pre- Veliki in Mali Cirnik. Raztresena so najve~ po slemenih hod v hribovje na severu ter obmo~je proti Grdemu grab- in pobo~jih. Gostota prebivalstva je zelo nizka (17 lju- nu na zahodu). Gozd pokriva 61 % regije. Prevladujejo di na km2), upad v letih 1961–1991 pa 25 %. Dele` kme~- bukev z belkasto bekico, preddinarski podgorski in gor- kega prebivalstva zna{a 22 %. Ljudje se oskrbujejo in za- ski bukov gozd. Obseèn strnjen gozd pokriva vi{jo pre- poslujejo deloma v [entrupertu in na Mirni, deloma v Kr- grado med obmo~jem [entjanà in Krmeljsko kadunjo, melju. Zlasti obmo~je Velikega in Malega Cirnika je reki je iz dolomita s silikatnimi primesmi in iz apnenca. lativno odro~no in z dolino slabo povezano. 36 % aktiv- Skoznjo te~ejo le ozke doline Hinje, Gomil{~ice in Pe- nih dela v primarnem, 42 v sekundarnem in 14 % v ter- kla oziroma Kameni{kega potoka. Skupno 4 % povr{in, ciarnem sektorju. predvsem severozahodno od Podbor{ta in na obmo~ju Cerovca, se zara{~a. Perspektivni in relativno najpomembnej{i so tu sadovnjaki (nasadi Bre{ko, Cero- [ENTJAN[KO GRIÊVJE (G 7) vec–Hom) in orne povr{ine med Podbor{tom in Glinim. Tu je zunaj kotline za Gabrov{kim drugo najve~je str- 18,28 km2 velika regija, ki zavzema 6 % pore~ja, ima tu njeno njivsko obmo~je v gri~evju. Posebnost [entjan{- posebno mesto. Oklepa Krmeljsko kadunjo na severu in kega so nasadi hmelja, nanje ne naletimo nikjer drugje se kon~a, ko se severno od [entjanà vinogradi zred~i- v pore~ju. Svet ob potokih je zatravljen, severno od [ent- jo. Leì v obmo~ju tektonske enote Litijske antiklinale, janà pa pomenijo prisojna pobo~ja med Kalom pri Kr- neko~ v celoti, danes pa {e delno prekrite s [entjan{kim melju in Srednikom {e zadnje obse`nej{e vinogradni{- narivom. Litolo{ka sestava je izredno pisana, poseben pe- ko obmo~je na severu. ~at pa daje pokrajini velik dele` mehkih karbonatnih kam- Gostota poselitve [entjan{kega gri~evja je za gri~ev- nin, ~istih ali pa s silikatnimi primesmi. Prevladujejo tria- je nadpovpre~na (45 ljudi na km2); obmo~je {teje {est na-

[entjan{ko obmo~je manj odpornih miocenskih kamnin je poleg Gabrov{kega edino pomembno njivsko obmo~je v gri- ~evju. Visoko je od 300 do 350 m in prehaja v hribovje, ki se proti vzhodu zni`uje. ^ez preval pri Budni vasi (500 m) je lahek prehod v dolino Save pri Rade~ah. (M. K.)

20 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE selij, ki so precej velika (s povpre~no 137 ljudmi). [ent- line so ozke in V-oblike. Posebnost so krpe kra{kega re- jan`, Birna vas, Koludrje in Podbor{t leìjo v {entjan{- liefa v okolici Spodnjih Vodal, Govejega Dola in med Ga- ki kotanji, po vrhovih in slemenih vzhodno od tod pa so brjem in Kali{~em. Poleg vrta~ najdemo tu nad dolino raztreseni zaselki Cerovca in Jablanice. V okviru Jabla- Mirne obvisele stranske doline. Omeniti moramo {e alu- nice jih je kar 16. Tu je oskrba z vodo v su{nem obdob- vialna tla v nekoliko raz{irjeni dolini Mirne med èlez- ju problemati~na. Kme~kega prebivalstva je 21 %. Za ob- ni{ko postajo Trì{~e in Kriì{~em, kjer Mirna poplav- mo~je je sicer ugodna bliìna Krmelja, a zakotna lega lja. Dele` poplavnega sveta v tej regiji je 5,7 % in je naj- glede na sredi{~a vi{je stopnje ovira razvoj. Precej{nje- ve~ji zunaj kotline. Gri~evje je precej nizko, ve~inoma ga pomena je v zadnjem ~asu posodobljena, sicer stara med 200 in 300 m visoko, tretjina pa {e med 300 in 400 m prometna pot, ki vodi od doline Mirne prek [entjanà (povpre~je zna{a 280 m). Strmine so zaradi ozkih dolin in ~ez hribovje ter se pri Budni vasi prevesi proti Rade- precej{nje, povpre~na nagnjenost pa je 14°. Dele` po- ~am. V letih 1961–1991 je obmo~je izgubilo ~etrtino pre- vr{ja z mo~nej{o erozijo je le 9 %. Ob~utljiva so pobo~- bivalstva. Poleg Krmelja so za regijo pomembni zapo- ja ob reki Mirni, zlasti med Kapljo vasjo in Vrhkom ter slitveni centri v dolini Save: Sevnica, Bo{tanj in Rade- obmo~je zahodno od Gabrja. ~e. Aktivni delajo predvsem v primarnem (36 %), sekun- 65 % tal pokriva gozd, najpogosteje bukev z belka- darnem (45 %) in terciarnem sektorju (11 %). sto bekico. Na dnu ozkih dolin je ohranjen beli gaber z lakoto ali belkasto bekico, obmo~ja Vrhka, Son~nika in Ve- likega vrha pa se precej zara{~ajo. Strmine so tu namre~ SPODNJEMIRNSKO GRIÊVJE (G 8) slab{e izkoristljive, saj je zaradi temperaturnega obrata in neugodne ekspozicije to gri~evje za vinogradni{tvo in 14.59 km2 velika regija se za~ne ob vzhodni meji Mirn- sadjarstvo popolnoma neprimerno. Dna dolin so ve~ino- sko-Mokrono{ke kotline in se razteza na obeh straneh ma travnata, vi{je terase in kra{ke uravnave pa zaseda- Mirne do Jelovca. Ve~ina pripada Grudi Kr{kega hribov- jo njive. ja, del pa {e tektonski enoti Mokrono{kega nagubanega V obmo~ju je 7 precej velikih naselij s povpre~no ozemlja. Gradijo jo predvsem kredni laporji in apnen- 103 prebivalci: Kaplja vas, Trì{~e in Jelovec leìjo v do- ci, ponekod pa dolomiti s tufi, tufiti in skrilavci. Tu se lini, Spodnje Vodale, Vrhek, Goveji Dol in Gabrje pa po menjajo vsi tipi reliefa, najve~ pa je fluviokra{kega in okoli{kih vrhovih in pobo~nih uravnavah. Vi{je leè~a re~no-denudacijskega. Zahodno od [kocjanskega prelo- naselja imajo teàve pri oskrbi z vodo (problem re{ujema, to je zahodno od Trì{~a, se smeri slemen hitro mejo zaselki individualno, navadno izkori{~ajo bli`nje iz- njavajo; govorimo o alpsko-dinarski interferenci. Podob- vire ali pa vodo ~rpajo iz doline). Ni`ja naselja pa so pri- no je tudi na obmo~ju med naseljem Kri` in reko Mir- zadeta zaradi pozebe, poplav in sen~nosti. V regiji je le no. Regija je, razen ob sami Mirni, zato izredno te`ko 15 % kme~kih prebivalcev (najmanj v gri~evju), v le- prehodna. Doline so mo~no zvijugane in imajo {tevilne tih 1961–1991 pa so naselja izgubila 18 % prebivalcev. stranske veje. Zgornji konci dolin so trikotni, zatrpani Poselitev je najgostej{a v gri~evju (50/km2); to je edina s periglacialnim gradivom. Izstopajo priostreni vrhovi. regija v gri~evju z indeksom koncentracije nad 100. Do- Druga~no je obmo~je med Trì{~em in Krièm, kjer dol- kaj ugodno stanje je posledica prometnega poloàja ter ga nerazvejana slemena potekajo v alpski smeri. Vse do- bliìne Sevnice in drugih zaposlitvenih centrov ob Sa-

Trì{~e (278 m) je manj{e krajevno sredi{~e, ki se je razvilo na pomembnem kriì{~u poti. Ena vstopi v mirnsko deber v Kr{kem hribovju in pelje proti Sevnici, druga pa vodi ob Hinji skozi Krmeljsko kadunjo in [entjan` proti Rade~am. Ta »izkori{~a« v pokrajini lepo izra- èn [kocjanski prelom. Levo je markantni Sveti Jurij (366 m). (M. K.)

21 MIRNSKA DOLINA vi. Primarni sektor zaposluje 24 % aktivnih, 46 % jih de- potekajo~ih v smeri sever–jug, tik pred njihovim iztekom la v sekundarnem, 18 % v terciarnem in 11 % v kvartar- v kotlino. Lega na severnem vzno`ju v objemu gozdov, nem sektorju. izpostavljenost vetrovom, ki pihajo po dolinah, megla in temperaturni obrat so izredno neugodni klimatski dejavniki. Dobra petina prebivalstva v regiji je kme~kega. Za- MOKRONO[KO GRIÊVJE (G 9) radi bliìne Mokronoga in ugodne prometne povezave z zaposlitvenima sredi{~ema Mirno in Trebnjem, pa {te- Mokrono{ko gri~evje je le 6,37 km2 velika regija, ki se vilo prebivalcev v letih 1961–1991 ni tako upadlo kot v ozkem pasu vle~e ob ju`nem in jugovzhodnem robu drugje (indeks 95). Primarni sektor zaposluje ve~ aktiv- kotline: od Glinka na zahodu do prevala proti Laknici nih (40 %) kot sekundarni (38 %), deleà terciarnega in na vzhodu. Predstavlja del tektonske enote Mokrono{- kvartarnega pa sta 11 %. Sicer pa je obmo~je pomemb- kega nagubanega ozemlja, ki ga tu grade ve~inoma tria- no zaradi svojih vodnih zalog; iz Ba~jega potoka se na- sne trde karbonatne kamnine, ponekod z roènci, zasto- mre~ napaja mokrono{ki vodovod, ki oskrbuje precej va- pani pa so tudi laporji in skrilavci, pri Mokronogu celo si v mokrono{ki okolici. permske silikatne kamnine. Ju`no obrobje kotline zna- ~ilno oblikujejo proti dnu vise~a in v smeri sever–jug potekajo~a slemena, ponekod pokrita s plio-pleistocensko ilovico. Vmesne doline Savrice, Ba~jega in Gomilske- HRIBOVJE ga potoka so pogosto poplavljene, zato gre tam za re~- no-akumulacijski relief. Sicer prevladujeta fluviokra{- Hribovje zavzema 40 % mirnskega pore~ja in ga {teje- ki in re~no-denudacijski relief. Vrhovi so neizraziti, sle- mo deloma k Posavskemu, deloma pa h Kr{kemu hri- mena pa slabo raz~lenjena z grapami. Gri~evje sega v vi- bovju. Na severu spada sem mogo~no razvodno sleme {ine 200 do 400 m, povpre~je pa zna{a 289 m. Je precej Jatne, ki se {iri v alpski smeri in pri Predlogu doseè naj- strmo, povpre~no pa nagnjeno 14°. Zaradi neugodne eks- ve~jo vi{ino (850 m). Dolina Sopote, pritoka Save, je ob pozicije, strmin in vpliva temperaturnega obrata je 73 % severnem vzno`ju Jatne ni`ja tudi do 500 m. Tektonsko povr{ja pod gozdom. Prevladujeta bukev z belkasto be- pripada to hribovje Litijski antiklinali, ki jo v ve~jem de- kico in preddinarski gorski bukov gozd. Gre za eno naj- lu prekrivata [entjan{ki in Dolski nariv. S tem sta pove- bolj gozdnatih regij v gri~evju, ~eprav je tal z mo~nej- zana tudi starost in prepustnost kamnin. Na zahodu po- {o erozijo le 5 % (med Ba~jim potokom in @alostno go- virna Mirnsko (maks. n. v. 805 m), Gabrov{ko (693 m) ro). Sicer so poplavne doline izkori{~ene za travnike, in Cerkni{ko (675 m) hribovje è mejijo na re{ko in te- vzpeti svet potapljajo~ih se slemen pa za njive. Za vi- meni{ko pore~je. Ve~inoma jih gradijo neprepustne pa- nograde in sadovnjake so razmere popolnoma neu- leozojske kamnine. Vzhodno od planot se dvigata Dol- godne. sko in [entrupersko hribovje z maksimalnimi vi{inami Obmo~je je eno najredkeje naseljenih. Na km2 je le nad 800 m, kjer se me{ajo karbonatne in silikatne trde 14 prebivalcev. Tri manj{a naselja (Pugled pri Mokro- in mehke kamnine. Tako se tu menjavajo re~no-denuda- nogu, Ribjek in Gorenja vas pri Mokronogu) so stisnje- cijski, fluviokra{ki in kra{ki relief. Sredi slemenasto-do- na na vzpetih terasah treh precej ozkih poplavnih dolin, linaste pokrajine opaàmo manj{e kra{ke uravnave z vr-

Spodnji, poplavni del doline Ba~jega potoka v Mokrono{kem gri~evju. (M. T.)

22 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Pogled na [entrupersko hribovje in Dolsko planoto (povpre~- no 740 m) z vzhoda. Desno je dolina zgornje Sopote, levo zadaj pa na prevalu sredi{~no naselje Dole pri Litiji (675 m). (M. K.) ta~ami, posameznimi uvalami in celo kra{kimi jamami. di za {e nekaj ni`je osamljeno Deben{ko hribovje na ju- Proti vzhodu vse bolj prevladujejo neprepustne silikat- gu (534 m). ne kamnine, v [entjan{kem hribovju (825m) pa re~no-de- Sicer zna{a povpre~na vi{ina hribovja okrog 500 m, nudacijski relief popolnoma prevlada. Vzhodno od Rad- povpre~na reliefna amplituda 240 m, povpre~ni naklon gonice se z Jatne proti jugovzhodu v dinarski smeri ce- pa 17°. Najbolj nagnjena in zaradi erozije ogroèna tla pijo mogo~na, {iroka in do pet kilometrov dolga sleme- opaàmo v povirjih Mirne in vseh njenih najve~jih prina, ki visijo proti Mirnsko-Mokrono{ki kotlini. Za potokov: Bistrice z Beno, Jeseni{~ice, Hinje, Pekla, Gra- selitev so ugodnej{a kot mnogo bolj raz~lenjeno in hovice, pa tudi v Kr{kem in Deben{kem hribovju. Tu je manj dostopno, a ni`je gri~evje, zato so tu naselja ve~- dele` nad 24° nagnjenih tal nadpovpre~en (20–25 %). Iz- ja od tistih v gri~evju. Hribovje se zniùje tudi v smeri stopajo pa uravnave okrog Prelesja, Hudih Raven in Ra- proti vzhodu, proti Sevnici; na obmo~ju Grude Kr{ke- ven nad [entrupertom, kjer nakloni merijo okrog 9°. Na- ga hribovja namerimo najve~ {e 570 m vi{ine. Tu se alp- kloni pod 12° so pogostej{i {e na {irokem razvodju Jat- ski in dinarski strukturni elementi prepletajo {e mo~ne- ne in njenih ju`nih slemenih. Tudi hribovje je v smeri je kot drugje. Med kamninami prevladujejo laporji, la- vzhod–zahod te`je prehodno, izjemi sta le hrbet Jatne in pornati apnenci in apnenci ter apnen~eve bre~e. Taka li- Dolska planota na skrajnem severu. V pre~ni smeri pa tolo{ka sestava in izredne relativne vi{ine so zna~ilne tu- vodi po stranskih slemenih ve~ poti. Dolinske poti izko-

Pobo~no naselje z zna~ilnim starim sadnim drevjem med hi- {ami. Strmine prera{~a gozd ali pa se zara{~ajo. (M. T.)

23 MIRNSKA DOLINA ri{~ata le najva`nej{i prometni povezavi iz Mirnske do- ce, med njimi najpomembnej{i Turnska Cerknica in Cerk- line proti severu. Ena te~e prek Morav{ke kotlinice in pre- nica. Tu, na stiku Posavskih gub in Dolenjskih notranj- vala Javorskega Pila severozahodno od Gabrovke proti skih mezozojskih grud, se menjavajo smeri vzhod–za- Litiji, druga pa po dolini Hinje do Krmelja, potem pa sko- hod, sever–jug in severozahod–jugovzhod. Zna~ilne re- zi [entjan` in prek prevala Brunk proti Rade~am. Pre- liefne oblike so obse`na slemena, neraz~lenjena pobo~- hodnost je v veliki meri odvisna tudi od litolo{ke osno- ja, zaobljeni vrhovi in trikotni konci dolin. Ve~ina pove. Poti na karbonatni podlagi so obstojnej{e od tistih vr{ja leì 500 do 700 m visoko (povpre~je 559 m) in je na silikatnih kamninah, ki so veliko bolj podvrène ero- srednje strmo, med 11 in 21°, povpre~je pa je 15°. Za- ziji. radi ob~utljive litolo{ke in pedolo{ke osnove ter strmin V hribovju se nahaja 43 naselij s skupno 2759 ljudje 15 % povr{ja precej ogroènega zaradi erozije. Sem mi ali gostoto 23 ljudi na km2. Predstavljajo 20 % vse- spadajo vsa povirja. 73,35 % povr{in je gozdnatih. Pre- ga prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no vladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in bukve z re- 64 prebivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevi- brenja~o. Globoki jarki sredi gozda kaèjo, da je erozi- lo ljudi upadlo za 18 %, najve~ v Kr{kem, [entruperskem ja precej{nja. Tak{no je npr. povirje Cerknice. Obdela- in Deben{kem hribovju. Prebivalstvo do 20. leta staro- nega sveta (vinogradov, njiv in travnikov) je nekaj po sle- sti zavzema 28-odstotni dele`, stari 60 let in ve~ pa 19 %. menih in ju`nih pobo~jih. Razmere so ugodnej{e le za Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju 1961–1991 sadno drevje, a cvetenje zaostaja za najugodnej{imi padel s 60 na 22 %. Primarni sektor skoraj povsod za- kraji okrog dva tedna. Spomladi mrzli vetrovi hitro posluje {e nad 40 % aktivnih ljudi. povzro~ijo pozebo. V regiji najdemo le eno slemensko in eno pobo~no naselje (Poljane pri Primskovem, Laze pri Gobniku) CERKNI[KO POVIRNO HRIBOVJE (H 1) s 30 % kme~kih prebivalcev. V obdobju 1961–1991 sta izgubili 27 % prebivalcev. Spopadata se namre~ z raz- Cerkni{ko povirno hribovje je zelo majhna regija na skraj- li~nimi problemi; sredi{~ni kraji so zelo oddaljeni, dnevnem zahodu pore~ja; meri 2,41 km2. Pravzaprav gre za na migracija pa je oteèna zaradi slabih cest. 41 % ak- obse`no sleme, ki v smeri sever–jug povezuje ni`ja sle- tivnih dela v primarnem, 36 % pa v sekundarnem sek- mena Cerkni{kega gri~evja, raztezajo~a se v smeri torju. Zaradi vr{ne lege kraji v ~asu su{e ob~utijo pomanj- vzhod–zahod. Spada v okvir tektonske enote Mokrono{- kanje vode. kega nagubanega ozemlja in meji na Dolski nariv. Sko- raj v celoti je zgrajena iz silikatnih permo-karbonskih kamnin (kremenovih pe{~enjakov, alevrolitov, konglo- GABROV{KO HRIBOVJE (H 2) meratov in skrilavcev), nekaj pa je {e triasnih karbonatnih kamnin s silikatnimi primesmi. V veliki prevladi je Gabrov{ko hribovje je majhna, 2,88 km2 velika regija zato re~no-denudacijski relief, petino, zlasti na jugoza- v okviru Dolskega in @irovskega nariva. Vle~e se od raz- hodu, pa je {e fluviokra{kega. To je razvodno obmo~je vodja pri Novi Gori do Gobljansko-Vodi{ke planote. Se- proti zgornji Temenici, kjer na neprepustni osnovi izvi- stavljajo jo zlasti triasni dolomiti, poleg teh pa jurski ap- rajo {tevilni desni pritoki Morav{~ice oziroma Mirn{~i- nenci in nekatere triasne in permo-karbonske neprepust-

V slabo odpornih permo-karbonskih kamninah se kolovozi in ceste hitro poglabljajo. (M. T.)

24 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Objekti s tradicionalno slamna- to kritino so dokaj redki, pa {e ti navadno v propadajo~em stanju. (M. T.) ne kamnine (skrilavci, konglomerati in kremenovi pe{- MIRNSKO POVIRNO HRIBOVJE (H 3) ~enjaki). Prevladuje fluviokra{ki relief. Tam se vrstijo suhe in polsuhe doline in dolci, severno od Morav~ pa 4,89 km2 velika regija na skrajnem severozahodu pore~- opaàmo amfiteatrsko oblikovana povirja. V jurskem ap- ja spada v okvir @irovskega, delno pa Dolskega nariva. nencu zahodno od Spodnjih Vodic so se razvile vrta~e Oklepa Gobljansko-Vodi{ko planoto na severu. Zgraje- in v Skali nad Podpe~jo celo kra{ke Ajdovska, Fantov- na je iz permo-karbonskih glinastih skrilavcev in kreme- ska in druge jame. V celotnem obmo~ju ni nobenega stal- novih pe{~enjakov ter starih triasnih kamnin (laporjev, nega toka razen alohtone Morav{~ice. Prevladujo~a tek- meljevcev, glinastih skrilavcev, apnencev z roènci, tu- tonska smer je severozahod–jugovzhod; v tej smeri po- fov, tufitov in dolomitov), ki so prav tako neprepustne. tekajo zelo ozke doline z neraz~lenjenimi pobo~ji in tri- Tako se je tu uveljavil re~no-denudacijski relief. Gre za kotnimi konci. Vrhovi so zaobljeni ali pa priostreni. Tu- razvodno obmo~je, od koder se vode raztekajo v vse {ti- di to hribovje sega predvsem v vi{ine med 500 in 700 m ri smeri, na zahod, sever, vzhod in jug, a vse so del sav- (povpre~je 551 m), ima pa ve~ji dele` strmin med 21 in skega pore~ja. Tu sta se razrasli povirji Morav{~ice ozi- 30° kot Cerkni{ko hribovje (povpre~je je najvi{je v vsem roma Mirn{~ice, ki se kasneje preimenuje v Mirno, in pore~ju, 19°). Tudi glede reliefne energije je regija na pr- Bistrice. Doline z mo~no raz~lenjenimi pobo~ji se drì- vem mestu. Kar na 63 % povr{ja izmerimo vi{inske raz- jo smeri severozahod–jugovzhod in sever–jug. Kljub like nad 200 m. Obmo~je je zaradi erozije mo~no ogro- majhnemu obsegu pripada obmo~je {tirim 100-metrskim èno na 13 % povr{ja, predvsem zahodno od Nove Go- vi{inskim pasovom (400–800 m, povpre~je 640 m) in se re in na levem bregu Morav{~ice. Rjave in kisle rjave pr- pona{a z veliko reliefno energijo; vi{inska razlika pone- sti so osnova gozdu, ki pokriva 65 % povr{in. Glavne kod preseè 300 m. 19 % strmin je nad 21°, povpre~ni zdru`be so bukev s ~rnim gabrom, preddinarski podgor- naklon 18° je med najvi{jimi v pore~ju. Na 14 % povr{- ski bukov gozd in bukev z rebrenja~o. Kar 17 % povr- ja so letne izgube prsti zelo velike; tako je na desnih bre- {in pa se zara{~a. Po slemenih in zgornjih delih pobo~ij govih Morav{~ice nad Javorjem in v okolici Borovaka. je nekaj travnikov in njiv, a zaradi mo~ne erozije kmet- Regijo lahko ozna~imo kot izrazito gozdnato, saj je pod je na njive prst ob~asno dovaàjo. [e najugodnej{e so raz- gozdom dobre tri ~etrtine povr{in. Prevladujo~e zdru`- mere za sadjarstvo. Nad polovico povr{in spada v toplot- be so bukev z belkasto bekico, preddinarski podgorski ni pas. Vendar za sadovnjake razpolo`ljive povr{ine ni- bukov gozd in bukev z rebrenja~o. Gozd je poleg ìvi- so velike. Sadno drevje cveti kar dva do tri tedne kasne- noreje tudi najva`nej{i vir dohodkov tukaj{njih kmetij. je kot v najugodnej{ih vi{inah. Kraji so tudi izredno ve- 10 % povr{in, posebno pobo~ja vzhodno od Javorja, Gad- trovni. nje in obmo~je Podpe~i, se zara{~a. Za ostale rabe so raz- Obmo~je je skoraj neposeljeno. Sem spada le sle- mere zaradi velike vi{ine, stalne vetrovnosti, hitro zaz- mensko naselje Nova Gora z 18 % kme~kih prebivalcev. navne su{e slabe. Njive se drè le vrhov slemen okrog Zaradi vi{ine pridobiva vodo s ~rpanjem iz doline. V ob- naselij. Prsti so na silikatni podlagi kisle, drugje pa so dobju 1961–1991 je {tevilo prebivalcev upadlo za 23 %. se razvile rendzine in rjave prsti na karbonatih in silikatih. Obmo~je je med najbolj oddaljenimi od sredi{~nih kra- Tri manj{a naselja, vr{ni Borovak in Javorje pri Ga- jev, a je v zadnjem ~asu z urejeno cesto med Mirno in brovki in pobo~no Podpe~ pod Skalo, imajo ~etrtino Litijo z njimi nekoliko bolje povezano. Gravitira proti kme~kih prebivalcev. V letih 1961–1991 je {tevilo pre- Morav~am in Gabrovki, pa tudi proti Litiji. bivalcev upadlo za 28 %. Tudi to obmo~je je glede na sre-

25 MIRNSKA DOLINA

Mirnsko povirno hribovje iznad prevala Javorski Pil (580 m), prek katerega je Mirnska dolina povezana z Litijsko kotlino. V sredi je vr{na uravnava z naseljem Javorje pri Gabrovki, za njo pa se nad zgornjo Morav{- ~ico oziroma Mirn{~ico razpro- stira Gobljansko-Vodi{ka planota (povpr. 650m), iz katere izstopa Velika Pe~. (M. K.) di{~ne kraje izredno odro~no, oddaljena sta zlasti Pod- fluviokra{kega reliefa z zna~ilnimi suhimi odseki dolin pe~ in Borovak. Kraji gravitirajo proti Morav~am in Ga- (npr. jugozahodno od Suhadol), dolci, prevali (Dole, Su- brovki ter proti Litiji. Problem vodne oskrbe je najbolj hadole). V krpah pa prihaja do izraza tudi kra{ki relief; pere~ v Borovaku, a tudi tam na~rtujejo va{ki vodovod. skupaj ga je 12 %. Sem spadajo uravnave pri Prevalah, Bohinj~ev hrib, obmo~je med Suhadolami in soto~jem Bu~avnice in Bene, Hude Ravne, uvala z vrta~ami med DOLSKO HRIBOVJE (H 4) Bobne~im vrhom in Gradi{~em. Re~no-denudacijski relief se uveljavlja le v dolinah Bistrice, Bene in Bu~av- Dolsko hribovje je s 24,66 km2 ena najve~jih regij mirn- nice, re~no-akumulacijski pa ob zgornji Bistrici pri Vid- skega pore~ja. Le`i v obmo~ju tektonskih enot Dolske- marjih in ob soto~ju Bu~avnice in Bene, kjer je o~itno ga in [entjan{kega nariva, delno pa neposredno na Li- vodno stekali{~e v obmo~ju ugrezanja. Prevladujo~e tek- tijski antiklinali. Na zahodu je v oklepu Dolske in Gob- tonske smeri so severozahod–jugovzhod; tem sledijo ljansko-Vodi{ke planote, na jugu se kon~a s Sabanskim glavne doline – Bistrice, Bu~avnice in Bene, ki so mar- bukovjem, na vzhodu pa ob pritoku Bene in na razvodju sikje premo~rtne. Sicer pa so slemena in stranske doli- pri Prelesju. Prevladujejo triasne kamnine, zlasti trde kar- ne izredno raz~lenjeni in obmo~je je zato te`ko prehod- bonatne, prisotne pa so tudi neprepustne, tufi, tufiti, ar- no. Zaobljeni vrhovi se menjavajo s priostrenimi, pre- giliti, bre~e in konglomerati. Tako je najve~ (okrog 80 %) vladujejo trikotni konci dolin.

Usadno obmo~je Drkovega grabna oziroma povirja Bene v Dolskem hribovju. Pobo~je je povsem spremenilo izgled ob neurju 12. 8. 1984. (M. T.)

26 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Dolsko hribovje ima vi{inski razpon 300 do 850 m. Tu doseè pore~je pri Predlogu na Jatni svojo najvi{jo to~ko – 850 m. Povpre~na vi{ina zna{a 610m. Regija ima zelo veliko reliefno energijo: 71 % povr{ja ima relativne vi{ine nad 150 m, 27 % celo nad 200 m. Ob~utne so precej{nje klimatske razlike. Najvi{ji kraji zaostajajo glede cvetenja sadnega drevja za najtoplej{imi dva do tri tedne. K temu prispevata tako vi{ina kot mo~na vetrovnost. Dole pri Litiji, Prevale in Hude Ravne kasnijo dva tedna, Suhadole pa le en teden. Zelo ugodno, zavetno in son~no pobo~no lego pa imata Selce in Slavina, ki ne zao- stajata za kraji, ki leè niè v toplotnem pasu. êtrtina povr{in preseè naklon 21°, 4 % pa celo 30° (povpre~je zna{a 16°). Na 8 % povr{ja, najbolj na levih bregovih Bu~avnice, na pobo~jih nad desnim bregom Be- ne vzhodno od Slavine in v Drkovem grabnu je erozija prsti zelo velika. Gozdne povr{ine zavzemajo tri ~etrtine regije. Sestava gozdne vegetacije je zelo pisana; najve~ je bukve s ~rnim gabrom, poleg te pa preddinarskega podgorskega bukovega gozda, bukve s kresni~evjem, bukve z belkasto bekico, bukve z velecvetno mrtvo ko- Zna~ilno pobo~no naselje sredi sadnega drevja. V ozadju je cer- privo in bukve z rebrenja~o. Skoraj povsod se kr~evine kev sv. Neè na Zaloki. (M. K.) po~asi zara{~ajo; takih povr{in je 8 %. Za njive je izkori{~en le svet na kra{kih uravnavah. Zaradi strmin tretjino sveta pokrivajo rendzine, drugje je najve~ rjavih in Hribovje se razteza v vi{inah med 300 in 800 m (pov- kislih rjavih prsti na apnencu in dolomitu, nekaj tudi na pre~je zna{a 492 m), ve~ina pa med 400 in 600 m. Tako silikatni osnovi. sadno drevje v najvi{jih naseljih, kot sta Strmec in Je- Obmo~je {teje 10 naselij, razporejenih predvsem po èvec, cveti dva tedna kasneje, na Zaloki, v Zabukovju, uravnavah: Prelesje, Gradi{~e, Radgonica, Dobovica, Kostanjevici in na Ravnah pa kasni za najtoplej{imi kra- Dole pri Litiji, Prevale, Suhadole, Slavina, Selce in Hu- ji (Hom) en teden. 40 % povr{ja je srednje strmega, z na- de Ravne). Povpre~no imajo 40 ljudi, od teh je 29% kme~- kloni 12 do 21°, 34 % tal pa je {e bolj nagnjenih. Pov- kih prebivalcev. Najvi{ja naselja imajo velike teàve pri pre~na nagnjenost je 17°. Reliefna energija je zelo vi- oskrbi z vodo, na bolj{em so tista, ki jih oskrbuje vodo- soka; v tretjini regije vi{inske razlike preseèjo 200 m, vod izpod Dol. Pokrajina je zelo redko poseljena (16 lju- v 55 % pa 150 m. Za erozijo najob~utljivej{a obmo~ja, di na km2) in jih je izgubila tudi v obdobju 1961–1991 ki zajemajo 15 % povr{in, so: obmo~je med Zaloko in (22 %). Ima sredi{~no vas Dole pri Litiji, a je precej od- Zabukovjem, obmo~ji Homa in Strmca, obmo~je med Je- daljena od krajev s sredi{~nimi funkcijami vi{je stopnje. èvcem in Kostanjevico severno od Studen~nice. Regi- Pomemben zaposlitveni center so Rade~e v dolini Save, jo lahko ozna~imo predvsem kot gozdnato (71 % povr- kamor pelje cesta prek Dolske planote ~ez preval Veliko {in). K preìvljanju kmetij nekoliko prispeva tudi gozd. Presko in po dolini Sopote navzdol. 44 % aktivnih odpade Prevladujeta bukov gozd z belkasto bekico in preddinar- na primarni, 37 na sekundarni in 13 % na terciarni sektor. ski podgorski bukov gozd, nekaj je degradiranega boro- vega gozda z borovnico, bukve s ~rnim gabrom, pa z velecvetno mrtvo koprivo idr. Osnovo tvorijo rendzine in [ENTRUPERSKO HRIBOVJE (H 5) rjave prsti na apnencu in dolomitu in razli~ne kisle rjave prsti. Izkr~ene povr{ine na zgornjih delih pobo~ij so 20,23 km2 velika regija med Ceti{ko na jugozahodu in travnate, na slemenih pa so urejene njive. Regija je re- Grdim grabnom na severovzhodu spada v okvir tekton- lativno pomembna v sadjarstvu in vinogradni{tvu (Hom), ske enote [entjan{kega nariva, deloma pa v Dolski na- sicer pa se 7 % povr{in, predvsem kra{ki svet okrog Za- riv. Ve~inoma jo grade triasne kamnine, in sicer dolomi- loke in strmine v okolici Strmca, Jeèvca in Kostanje- ti z velikim deleèm nekarbonatnih kamnin – glinastih vice, zara{~a. Poudariti moramo tudi pomen regije kot skrilavcev, sljudnatih meljevcev, pe{~enjakov, lapornih vodozbirnega obmo~ja; v Novem Zabukovju pod Zalo- apnencev, tufov in tufitov. Prevladuje fluviokra{ki relief ko se namre~ napaja mirnski vodovod, ki oskrbuje kra- s suhimi odseki dolin, dolci, amfiteatrsko sklenjenimi do- je od Brezovice na zahodu do Rakovnika na vzhodu. Za- linami, ponekod pa izstopajo kra{ke zna~ilnosti: Zalo- radi kra{kega zna~aja vodozbirnega obmo~ja je potreb- ka in Ravne nad [entrupertom leìta na zakraselih uravna previdnost pri gnojenju, pri odvajanju odplak in od- navah. Zna~ilna so {iroka uravnana slemena, precej laganju odpadkov. raz~lenjena v vseh smereh, najve~krat pa prevlada smer V hribovju smo na{teli sedem naselij: Zaloka, Za- severozahod–jugovzhod. bukovje, Kostanjevica pri Dolah, Ravne nad [entruper-

27 MIRNSKA DOLINA

sebno to velja za kraja Strmec in Je`evec. Ubada pa se tudi s problemi oskrbe z vodo; ponekod je v ~asu su{e zmanjka, drugje pa je opore~na zaradi gnojenja v vi{jih legah. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejo v [entrupertu, na Mirni, v Trebnjem, nekateri celo v Ljubljani. Primarni sektor zaposluje kar 49 %, sekundarni 35 in terciarni 16 % aktivnih.

[ENTJAN[KO HRIBOVJE (H 6)

[entjan{ko hribovje je najve~ja, 25,42 km2 velika regija, segajo~a od Radgonice na zahodu do Novega Dobja na vzhodu. Na jugu meji na vinorodno gri~evje onstran ê{njevske doline. Ve~inoma gre za tektonsko enoto Li- tijske antiklinale, ki je razkrita, na 23 % povr{in pa jo {e prekriva [entjan{ki nariv. Sestavljajo jo v glavnem starej{e permo-karbonske, permske in starotriasne kamnine, ve~inoma neprepustni rde~i in zeleni pe{~enjaki, meljevci, glinovci in glinasti skrilavci, konglomerati in kremenovi pe{~enjaki, dolomiti s plastmi sljudnatega meljevca, laporni apnenci in tufi. Skoraj povsod se uveljavlja re~no-denudacijski relief. Omeniti moramo glavno razvodno sleme Jatne, ki te~e v smeri vzhod–zahod in od koder se odcepijo dolga in {iroka, v drobnem neraz~lenjena slemena. Ta lo~ujejo mogo~ne premo~rtne doline, potekajo~e v smereh severozahod–jugovzhod in sever–jug: Grdi graben, Glavi{ki potok, Hinjo, Kameni{- Z globokimi grapami razrezana pobo~ja v [entruperskem hribovju kaèjo na mo~no erozijo. (M. T.) ki potok s pritoki. Triasne kamnine gradijo priostrene, starej{e pa zaobljene vrhove. Konci dolin so zatrpani s periglacialnim gradivom in so trikotne oblike. tom, Strmec, Jeèvec in Hom s povpre~no 55 ljudmi in [entjan{ko hribovje pripada vi{inskim pasovom najvi{jim deleèm kme~kega prebivalstva (41 %). Naj- med 300 in 800 m (povpre~je 509 m), petina pa sega nad pogostej{a je pobo~na lega. To je zelo redko poseljeno 600 m visoko. Tri ~etrtine obmo~ja ima vi{inske razli- obmo~je s starim prebivalstvom; v obdobju 1961–1991 ke nad 150 m, okrog 40 % celo nad 200 m. Klimatsko se je izgubilo 33 % prebivalcev. Regija je med najbolj kraji zato precej razlikujejo. Najtoplej{o mikroklimo ima odro~nimi glede na sredi{~ni kraj I. in II. stopnje, {e po- relativno nizek [tajngrob s svojo soncu izpostavljeno in

Z Jatne (866 m) se cepijo proti jugovzhodu mogo~na, slabo raz~lenjena slemena, kjer so na vr{nih delih ugodne razmere za poselitev. (M. K.)

28 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE zavetno lego; cvetenje sadnega drevja tu v primerjavi lju, Osredek pri Krmelju, Leskovec v Podbor{tu, Brunk, z najtoplej{imi ni`jimi kraji skoraj ne zaostaja. Okrog Budna vas, Novi Grad, Srednik, Kal pri Krmelju, [tajn- teden dni kasni cvetenje v Kalu in na Svinjskem, dva ted- grob, Svinjsko) ìvi povpre~no 67 ljudi, 27 % je kme~- na pa v krajih vi{je na razvodju proti Sopoti: v Kladju, kih prebivalcev. V letih 1961–1991 je prebivalstvo upad- Osredku, Brunku, Budni vasi in Novem Gradu. Pri è- lo za 29 %, a predvsem na ra~un ni`je leè~ih odro~nih tvi p{enice pa je zaostanek za dolino Save {e ve~ji. Ti naselij. Do oddaljenih sredi{~ ([entjan`, Krmelj, Rade- kraji so tudi zelo vetrovni in izpostavljeni streli. Najo- ~e in Sevnica) vodijo slabe in strme ceste. V obmo~ju strej{a pa je klima v najvi{jem in vetru izpostavljenem Kala, Svinjskega in [tajngroba so pobo~ja marsikje Leskovcu. usadna; na Svinjskem morajo prst na njive v~asih dova- Dobre tri ~etrtine povr{ja spada v razred srednjih str- àti. Vasi imajo zaradi vi{ine le redko zadovoljivo vod- min (9 do 24°), na petini pa vladajo strmine nad 21°; pov- no oskrbo. Ve~inoma so zajeli bli`nje izvire ali pa vodo pre~je meri le 16°. Zaradi velikega deleà zelo kru{lji- ~rpajo iz ni`jih leg. V su{nem obdobju pa voda skoraj vih in lahko razpadljivih kamnin je 13 % povr{ja zelo ob- povsod usahne, tako da jo dovaàjo s cisternami. Veli- ~utljivega za erozijo (povirje Hinje, obmo~je Murnic in ko nadlogo kmetom pomeni neobvladljiva divjad, ki jim Rovinja, obmo~je med Kladjem in Osredkom, vse do Ga- uni~uje zaradi ostre klime è tako skromen pridelek. brske Gore, pobo~ja Grdega grabna, obmo~je Leskov- Skozi regijo vodi v zadnjem ~asu asfaltirana, sicer ca in Srednika). Problem se dobro odraà v stanju cest; pa ena najpomembnej{ih starih pre~nih poti iz doline Mir- po mo~nem deèvju so vedno znova globoko razrite in ne skozi Krmelj in [entjan` v dolino Save. Naselja na potrebne stalnega vzdrèvanja, kolovozi pa se hitro po- razvodju (Brunk, Budna vas in Novi Grad), ki leìjo ob glabljajo in spreminjajo v jarke. njej, zaradi mo`nosti dnevne migracije v Rade~e in dru- Dele` gozda je najmanj{i v hribovju (62%) to pa rav- ge centre ob Savi niso nazadovala. Aktivni so zaposle- no zaradi è omenjenih {irokih slemen, katerih jugoza- ni predvsem v primarnem (45 %) in sekundarnem sek- hodna pobo~ja so vsa izkr~ena. Na kislih in s hranilni- torju (42 %). mi snovmi revnih prsteh je najve~ bukovega gozda z belkasto bekico, manj kisla tla pa pokrivata preddinarski podgorski bukov gozd in gozd bukve s ~rnim gabrom. BO[TANJSKO HRIBOVJE (H 7) Najobse`nej{i strnjen gozd pokriva mogo~no Jatno (850 m). Med negozdnimi povr{inami so na zgornjih de- 9,47 km2 velika regija zavzema skrajno vzhodno obmo~- lih pobo~ij v ospredju travniki, po slemenih in pobo~- je, in sicer pore~je Grahovice in Mirne ob izlivu pri Sev- nih uravnavah okrog naselij pa njive. Prst je precej pe{- nici. V celoti je znotraj tektonske enote [entjan{kega na- ~ena in su{a se hitro ob~uti. 7 % povr{in je prepu{~enih riva, sestavljena pa iz mlaj{ih triasnih trdih karbonatnih zara{~anju; zara{~ajo se vsa strma pobo~ja. Po zavetnih kamnin, v ve~jem delu z roènci. Ob spodnji Mirni in pobo~jih ju`nej{ih in ni`jih naselij ([tajngrob, Svinjsko) Grahovici so tudi manj{e povr{ine diluvialne preperi- se è pojavlja vinska trta, ki je poleg sadnega drevja (Bre{- ne z roènci in aluvialnih sedimentov. Povsod prevla- ko) relativno najpomembnej{a kultura v teh krajih. duje fluviokra{ki relief. Slemena te~ejo v alpski sme- Obmo~je je redko poseljeno (27 ljudi na km2); ri, a so zelo razvejana v smeri sever–jug. Potek dolin je v 10 pobo~nih in slemenskih naseljih (Kladje pri Krme- tudi z razglednih to~k te`ko dolo~ljiv. Pobo~ja so raz-

Visoko nad poplavno dolino Hinje (327 m) se {iri Bre{ko (400 do 480 m) s sodobnim na- sadom sadnega drevja. Sen~na stran slemena je gozdnata. (M. T.)

29 MIRNSKA DOLINA

Razgledni Topolovec (477 m) v Bo{tanjskem hribovju s cerkvijo sv. Marije. Za njim je globoko vrezana dolina Grahovice, ki se pridru`i Mirni z leve tik pred njenim izlivom v Savo. (M. K.)

~lenjena z grapami, dolci in vise~imi dolinami, na sle- KR[KO HRIBOVJE (H 8) menskih uravnavah pa ponekod opazimo vrta~e. Tudi dolina Grahovice ima smer vzhod–zahod. V obmo~ju 19,19 km2 velika regija se razteza ju`no od spodnje Mir- diluvialnih tal so konci dolin trikotne oblike. Zaradi razne; pokriva se s tektonsko enoto Grude Kr{kega hribov- li~ne odpornosti kamnin v regiji izstopajo {tevilni prio- ja in pri Vrhu nad Mokronogom seè tudi v tektonsko streni vrhovi. enoto Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Hribovje se- Obmo~je je precej ni`je od zahodnih hribovitih po- stavljajo predvsem kredne in triasne kamnine: lapor, pe{- krajin; doseè le vi{ine do 500 m. Ve~ina je v pasu 300 do ~eni lapor, apnenec z roèncem, v manj{em obsegu pa 400 m, povpre~je pa zna{a 336 m. Med hribovje ga {e jurski apnenec in plio-pleistocenska preperina z ro- uvr{~amo predvsem zaradi izredne reliefne energije; vi- èncem. Najve~ je fluviokra{kega in re~no-denudacij- {inske razlike nad 200 m smo izmerili kar na 57 % po- skega reliefa, okrog Turi{kega gradu pa je tudi nekaj re- vr{ja. Tolik{nega deleà v zadnji kategoriji ni niti v ti- liefa kra{kega tipa. Zna~ilna je menjava tektonskih stih regijah, ki so povpre~no 200 m vi{je. Tudi nakloni smeri – zahodno od [kocjanskega preloma (Malko- so nadpovpre~no veliki (17°). 83 % povr{ja je srednje in vec–Trì{~e–Krmelj) prevladuje smer sever–jug, pobolj strmega, 32 % ima naklone nad 21°, ponekod ob Mir- tem se do Krià vrstijo dolga ozka neraz~lenjena slemeni in Grahovici preseèjo celo 35°. Vode se namre~ tu na v smeri vzhod–zahod, severno od tod pa gre za mo~- skozi debri prebijajo proti ni`ji dolini Save. Kar 17 % po- no interferenco in slemena so izredno razvejana v vseh vr{in je mo~no ob~utljivih za erozijo. Problemi se ka- smereh. èjo na obmo~ju severno od Grahovice in na {ir{em ob- Vi{inski razpon Kr{kega hribovja je med 200 in mo~ju Vrha pri Bo{tanju. Gozdnih povr{in je 68 %. Pre- 600 m, ve~ina ozemlja pa znotraj pasov od 300 do vladuje bukev z belkasto bekico na kislih rjavih prsteh. 500m (povpre~je 374m). Cvetenje sadnega drevja tu zao- Le slemenske uravnave so primerne za njive. Zaradi ni`- staja za ni`jimi najtoplej{imi kraji teden in ve~ (zgornji jih nadmorskih vi{in in ugodne mikroklime je to hribov- deli Krià), odvisno od vi{ine. Za obmo~je je zna~ilen je poleg Deben{kega edino, po katerem je raztresenih prevelik dele` strmega sveta; 78 % povr{in ima nagib nad cej manj{ih vinogradov. Regija je relativno perspektiv- 12°, 41 % pa nad 21° (povpre~je 18°). Reliefna energi- no zazidalno obmo~je. ja je precej{nja, a manj{a kot v Bo{tanjskem hribovju. Tu se nahajata le dve naselji: Vrh pri Bo{tanju, ki 45 % hribovja je z vi{inskimi razlikami nad 150 m. Le ga sestavlja 17 zaselkov, raztresenih po son~nih vrhovih, 6 % povr{in je mo~neje ob~utljivih za erozijo; ta se na- slemenih in pomolih med globokima dolinama Mirne in vadno zara{~ajo. Na strmih pobo~jih se radi proìjo usa- Grahovice, in Dolenji Bo{tanj (621 prebivalcev), ki le- di (npr. v okolici Krià in Velikega Vrha, posebno zna- ì na terasi ob izhodu doline Mirne v dolino Save. Sli- ~ilni so na jeàh umetnih teras. ka je tu zato popolnoma druga~na: le slabih 4 % je kme~- Med vrstami rabe tal je zaradi sen~nosti, strmin in kih prebivalcev, indeks gibanja prebivalstva v obdobju poteka globokih dolin najpomembnej{a gozdna raba 1961–1991 pa zna{a 143. Kar 55 % aktivnih dela v se- (77 %). Ve~inoma raste tu bukev z belkasto bekico. Po- kundarnem in 27 % v terciarnem sektorju. Za to gre za- leg Trebanjskega gri~evja in Deben{kega hribovja je to sluga bli`njemu ob~inskemu centru Sevnici in savski pro- najbolj gozdnata regija v pore~ju. Zara{~a se {e 5 % po- metni osi. vr{in, predvsem v {ir{em obmo~ju Krià, na desnem bre-

30 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Na slemenu spredaj stoji vas Vrh pri Bo{tanju (400 m), onstran mirnske debri pa je v Kr{- kem hribovju kra{ka uravnava z ostanki gradu Rek{tanj. (M. T.) gu Sklepnice pri Zgornjih Vodalah in v povirju Trì{ke- od tod pa proti Bo{tanju in Sevnici, kamor vodi nova as- ga potoka. Gozd prera{~a rjave kisle prsti, na rjavih pr- faltirana cesta. Aktivni so zaposleni predvsem v primar- steh, ki jih je dobra ~etrtina, pa so v slemenskih legah nem (45 %) in sekundarnem sektorju (43 %). njive. V Lazah so zaradi izoliranosti ugodne razmere za gojenje semenskega krompirja. Zgornji deli pobo~ij so travnati. Prisojna pobo~ja so ponekod porasla z vinsko DEBEN[KO HRIBOVJE (H 9) trto. V Kr{kem hribovju je vsega le dobra petina son~- nih leg; tako neugodne ekspozicije nima nobena druga 9,17 km2 velika regija leì na mirnsko-raduljskem raz- pokrajina mirnskega pore~ja. vodju. Za~enja se ju`no od ~rte Stan–Petelinjek–Kri`- V obmo~je spadajo {tiri srednje velika naselja: La- ni Vrh in zajema povirja desnih pritokov reke Mirne: Za- ze pri Bo{tanju, Kri`, Zgornje Vodale in [kovec s pov- br{~ice in Ba~jega potoka, Glin{kega, Gomilskega po- pre~no 60 ljudmi in 34 % kme~kih prebivalcev. Najzna- toka in Javra oziroma Savrice. V celoti leì znotraj tek- ~ilnej{a je slemenska lega. V obdobju 1961–1991 je {te- tonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja, sestav- vilo prebivalcev drasti~no upadlo (za 43 %). Kraji so sla- ljajo pa jo triasni dolomiti in apnenci z laporji, skrilav- bo povezani z dolino in imajo teàve z vodno oskrbo (vo- ci in pe{~enjaki, v velikem delu tudi kredni laporni ap- do ~rpajo iz dolin, a v su{i je hitro zmanjka). Zahodno nenci, pe{~enjaki, pe{~eni laporji, apnenci z roènci in od Krià teìjo bolj proti Trì{~u in Krmelju, vzhodno bre~e. Prisotni so vsi tipi reliefa: najve~ pa je fluviokra{-

Deben{ko hribovje (Debenec, 547 m) z Javersko dolino je te`- ko dostopno gozdnato obmo~je z velikimi vi{inskimi razlikami. Desno zadaj je kra{ka uravnava pri Trebelnem (530 m). (M. T.)

31 MIRNSKA DOLINA kega in re~no-denudacijskega. Kra{ki relief se uveljavi ben{ko hribovje je poleg osrednjega dna najredkeje po- le na uravnavi okrog Brezovice pri Trebelnem in na Rav- seljena pokrajina v pore~ju Mirne. Na km2 ìvi povpre~- nah, re~no-akumulacijski pa ob Savrici, Ba~jem in Go- no le 8 ljudi. Tudi indeks gibanja prebivalstva 1961–1991 milskem potoku. je nizek – 69. K temu ni prispevala le odro~nost, ampak Slemena potekajo v smereh vzhod–zahod in se- bolj omejene mo`nosti razvoja zaradi strmin, osojnih leg, ver–jug, ve~ pa jih te~e v vzporednih polkrogih, tako da pomanjkanja prostora in teàv z vodno oskrbo. Ponekod tvorijo nekak{no koncentri~no strukturo s sredi{~em so ljudje vezani le na kapnico. Oskrbujejo in zaposluje- v kotlini pri izlivu Glin{kega potoka v Mirno. Slemena jo se deloma v Mokronogu, deloma na Mirni, pa tudi so tudi drobno raz~lenjena. V vmesne ozke doline V-ob- v Trebnjem in celo v Ljubljani. Bolj{e mo`nosti imajo like se stekajo {tevilne grape z ob~asnimi vodotoki. Iz- prebivalci vzhodnega dela hribovja, kjer iz trebeljanske nad slemen se dvigajo priostreni ali pa zaobljeni vrho- smeri vodi dobra cesta v Mokronog. S Trebelnega na- vi. Ravno dno imajo le doline, kjer potoki poplavljajo. mre~ vozi v ljubljanski Litostroj delavski avtobus, ki se Deben{ko hribovje je relativno nizko (200–600 m, ga posluùjejo delavci vse doline. 46 % aktivnih dela povpre~je 396 m); med hribovita obmo~ja smo ga uvr- v primarnem, 39 % pa v sekundarnem sektorju. stili, ker ima 70 % povr{ja reliefno amplitudo nad 150 m in 37 % nad 200 m; poleg tega je 41 % povr{in nagnjenih nad 21° (povpre~je je med najvi{jimi v pore~ju, 18°). Dele` mo~no ogroènih povr{in zaradi erozije zna{a 11 % KOTLINA (Debenec, Ba~je, Kremen, obmo~je Kri`nega Vrha). Gle- de na vse to in na dejstvo, da je zelo velik del povr{in Kotlina je osrednji del mirnske pokrajine, ki se razteza v neugodnih ekspozicijah (45 % na treh najbolj sen~nih v balatonski smeri jugozahod/zahod–severovzhod/vzhod straneh; le Kr{ko hribovje je {e bolj sen~no), je dele` goz- med Dolenjskim podoljem in dolino Save. Poleg Mirn- da razumljivo v pore~ju najve~ji (80 %). Prevladuje sko-Mokrono{ke kotline tu obravnavamo {e Vejarsko ko- preddinarski gorski bukov gozd, na petini povr{in, na bolj tanjo na jugozahodu in njen severovzhodni podalj{ek – kislih prsteh, pa je raz{irjena bukev z belkasto bekico. Krmeljsko kadunjo. Vode se s celotnega obmo~ja steka- Ponekod raste tudi bukev s ~rnim gabrom. Vendar je re- jo v re~ico Mirno in dalje skozi ozko deber v Kr{kem liefno izredno teàven teren slabo prepreden s cestno mre- hribovju v Savo. ò, zato je les te`ko dosegljiv. Mirnsko-Mokrono{ka kotlina je 10 km dolg ugreza- Ker hribovje dosega ve~inoma vi{ine do 500 m, ker jo~i se del mirnskega pore~ja med naseljema Mirno na ga kar dve tretjini leì v termalnem pasu in ker se v str- zahodu in Pijavicami na vzhodu. Dno je izrazito poplav- ma ju`na pobo~ja sonce mo~no upre, nadpovpre~en 5-odna pokrajina s prevladujo~im re~no-akumulacijskim ti- stotni dele` povr{in, ki jih prekriva vinska trta, ne pre- pom reliefa in nagibi do 2°. Pokrito je z debelimi plast- sene~a. Za njive, razen na vrhu slemen, ni prostora. mi ob poplavah odloènih aluvialnih ilovnato-glinenih [tiri majhna naselja (Debenec, Brezovica pri Tre- usedlin Mirne in njenih pritokov. Glino sta izkori{~ali nek- belnem, Kri`ni Vrh in Gorenji Mokronog, s povpre~no danji opekarni v Prelesju in v Hudejah. [e nedavno je 18 prebivalci imajo pobo~no ali pa slemensko lego. voda redno poplavila okrog 5,5 km2 ali 37 % povr{in, na- Kme~ko prebivalstvo predstavlja tretjino vsega; De- daljnja 2 km2 oziroma 12 % tal pa je bilo ogroènih ob

Pogled iznad Mirne (264 m) proti [entrupertu (280 m). Se- verni obod Mirnsko-Mokrono{- ke kotline je najbolj poseljeno in obdelano obmo~je v pore~ju Mirne. Dale~ v kotlino segajo~a tone~a slemena omogo~ajo lahek dostop v gri~evnato vinogradni{ko zaledje. (M. K.)

32 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Pogled na mokrotno dno Mirn- sko-Mokrono{ke kotline in njen ju`ni rob z zahoda. Naselje Mirna ima pomemben poloàj ob njenem zahodnem vstopu. Izstopa gozdnat gri~ Gradec (285 m) v obliki podkve, kjer so na{li dokaze za poselitev v bakreni in bronasti dobi. Skrajno desno vidimo strmo vise~a gozdnata slemena in majhna naselja ob njihovem spodnjem izteku. (M. K.) visokih vodah. Danes je struga Mirne regulirana, dno kot- plio-pleistocenske ilovice, prene{ene s sosednjih vi{jih line pa je prepredeno s {tevilnimi stranskimi koriti ozi- dolomitnih obmo~ij. ê je ilovica nastala s prepereva- roma melioracijskimi jarki. V osemdesetih letih so na- njem karbonatno-silikatnih kamnin, pa vsebuje tudi ro- mre~ na ~etrtini poplavnih povr{in izvedli melioracije, ènce oziroma kremenove prodnike. Slemena ponekod a u~inek je manj{i od pri~akovanj. Dno je kljub temu mar- molijo iz dna kot pragovi ali otoki. Tam se na povr{ini sikje {e mokrotno, prsti pa zakisane. Pri Mirni dosega prav tako kaèjo triasne kamnine. Tu se uveljavlja re~- dno vi{ino 249 m, na Brinjskem polju ju`no od [entru- no-denudacijski tip reliefa. Pred poplavami varen vzpe- perta 259 m, 6 km vzhodneje na Mo{~anskih travnikih ti svet je najpomembnej{e mirnsko njivsko obmo~je, pa se spusti na 229 m. Najve~jo {irino kotline (5 km) iz- hkrati pa najugodnej{i prostor za poselitev in ureditev ko- merimo med Drago v [entruperskem kotu in Ostro`ni- munikacij. Tu te~eta glavna cestna in èlezni{ka pove- kom na jugu. Rob kotline je terasast in nesklenjen, saj zava med Trebnjem in Sevnico. Prometnica skozi Mirn- ga prekinjajo poplavne ravnice spodnjih delov pritokov sko-Mokrono{ko kotlino je imela velik pomen è v praz- Mirne. Vzpeti svet z relativnimi vi{inami 10 do 50 m in godovinskih in rimskih ~asih. povpre~nimi nakloni 6° predstavljajo v kotlino segajo- Jugozahodno od Mirne se nahaja Vejarska kotanja. ~a, pod aluvij tone~a slemena, ki so najpogosteje iz tria- Z Mirnsko-Mokrono{ko kotlino je povezana prek ozke snih dolomitov s plastmi sljudnatega laporja, skrilavcev, debri, ki jo je v okrog 400 m visoko, zastajajo~o dolo- pe{~enjakov in apnencev, prekriti pa z debelimi plastmi mitno pregrado vrezoval desni pritok Mirne Vejar potem,

Jugozahodni del Krmeljske kadunje (250 do 320 m) in prehod v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Tod naj bi po Meliku neko~ tekla proti vzhodu Mirna. (M. K.)

33 MIRNSKA DOLINA ko sta se sosednji obmo~ji v zgornjem pliocenu za~eli ni dele`, stari 60 let in ve~ pa 16 %. Dele` kme~kega pre- ugrezati (Melik, 1931). bivalstva je v tem ~asu padel s 35 na 11 %. L. 1991 je Vejarska kotanja z nadmorskimi vi{inami med 270 primarni sektor zaposloval le 19 % aktivnih, sekundar- in 300 m in nakloni med 2 in 11° je v najni`jem delu po- ni kar 49 %, terciarni in kvartarni pa 15 oziroma 17 %. plavna pokrajina z debelim nanosom ilovice, ki se {e ko- Obmo~je je prometno najdostopnej{e in reliefno naj- pi~i, vzpeti robni del pa prekrivajo plio-pleistocenske ilov- bolj ugodno, vendar se tu pojavljajo tudi {tevilni prob- nate preperine, ponekod z roènci. V kotanji prepozna- lemi. Zaradi nizke in zaprte lege so kraji v zimski polo- mo re~no-akumulacijski in fluviokra{ki, pa tudi kra{ki vici leta v celoti pod vplivom temperaturnega obrata, to tip reliefa. Tako kot pri Mirnsko-Mokrono{ki kotlini so je ujetega hladnega zraka in megle, zato sadovnjakov in tudi tu zazidalne in njivske povr{ine zgo{~ene na vzpe- vinogradov skoraj ni. Zaradi prevladujo~ih klasti~nih tem, pred poplavami varnem robnem delu, na dnu pa so kamnin je skoraj tri ~etrtine tal slabo nosilnih, a prav tu mokrotni travniki. je gostota pozidave nadpovpre~na. Mokrotni travniki Mirnsko-Mokrono{ke kotline se na severovzhodu dr- s slabo nosilnostjo onemogo~ajo pa{o ìvine in hkrati ote- ì Krmeljska kadunja, ki sicer spada v senovski terciar- ùjejo pre~no povezavo krajev na severnem in ju`nem ni bazen in je med kotlinskimi deli najbolj samosvoja. robu kotline. Povr{ine, ki so zaradi reliefnih razmer za Sestavljajo jo namre~ miocenski bel litotamnijski apne- ureditev njiv najprimernej{e, so zaradi ob~utljive pedo- nec s plastmi kalcirudita, siva glina s premogom in tria- lo{ke sestave podvrène precej{nji eroziji. Kmet se je pri- sne kamnine, med tipi reliefa pa prevladujeta re~no-de- lagodil tako, da je terasiral celo polo`na pobo~ja. Debe- nudacijski in fluviokra{ki. Nadmorske vi{ine se tu gib- le, mo~no sprane in zakisane prsti na ilovnato-glineni pod- ljejo med 250 in 300 m, relativne pa od 30 do 50 m. Mi- lagi poleg tega zahtevajo obilno gnojenje. V kotlini se kroregija ima najmanj{i dele` poplavnega sveta, zato je prekrivajo razli~ni interesi. Najbolj{e njivske povr{ine njen pomen za pozidavo in poljedelstvo nadpovpre~en. so navadno zanimive tudi za pozidavo. Ker ima kmetij- Med Vejarsko kotanjo, Mirnsko-Mokrono{ko kot- ska namembnost prednost, in ker je {irjenje naselij lino, Krmeljsko kadunjo in celo Dolenjskim podoljem omejeno {e s poplavnim svetom, je marikateri kraj zato je precej podobnosti, saj naj bi ti deli {e v pliocenu tvo- obsojen na stagnacijo. rili enotno podolje. Mirna naj bi tedaj tu ~ez proti vzhodu odvajala vse vode Vi{njansko-[entvi{kega potoka. Krmeljsko kadunjo v dinarski smeri pre~i [koc- VEJARSKA KOTANJA (K 1) janski prelom, ki v pokrajini predstavlja o~itno naravno mejo. 6,5km2 velika regija, podalj{ek Mirnsko-Mokrono{ke kot- V kotlinskem delu, katerega povr{inski dele` je 13 %, line proti jugozahodu, je del tektonske enote Mokrono{- se nahaja 44 naselij s skupno 6570 ljudmi ali gostoto kega nagubanega ozemlja, kjer {e danes poteka ugreza- 168 ljudi na km2. Predstavljajo 48 % vsega prebivalstva nje. Nekdaj naj bi tu ~ez tekla reka, izvirajo~a v [entvi{- v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 149 prebivalcev. kem kotu. S kotlino na vzhodu naj bi bila povezana prek V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevilo ljudi naraslo za dana{nje Brezovice, kjer se je do danes ohranil preval. 10 %, najve~ v robnem delu Mirnsko-Mokrono{ke kot- Kasneje, ko je Temenica reko obglavila, je staro strugo line. Prebivalstvo do 20. leta starosti zavzema 31-odstot- Mirne prevzela Cedilnica in se skupaj z Vejarjem zajed-

Vzhodni del Vejarske kotanje. Spredaj so brezovske njive v terasah, sledi poplavno dno (270 m), zadaj pa je med gozd- natim Kincljem (393 m) in poseljeno Gorenjsko goro prebojna dolina Vejarja, ki se `e pod mirnskim gradom izlije v Mir- no. (M. T.)

34 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Severovzhodni del Krmeljske kadunje (250 do 320 m) s Kr- meljem levo v dolini. Zadaj je za pregrado iz odpornej{ih kamnin {entjan{ko obmo~je (300 do 350 m). (M. K.) la v zastajajo~e obmo~je Trbinca, medtem ko sta se Ve- Osem srednje velikih naselij: Ra~je selo, Blato, jarska kotanja in kotlina severovzhodno od tu ugrezali. Velika in Mala [evnica, [krjan~e, [evnica, Gorenja vas Danes sta obe obmo~ji povezani prek ozke debri pri pri Mirni in Hudeje je umaknjenih na vzpeti rob. Kota- mirnskem gradu. Vejarska kotanja je dokaj pisane sesta- nja je nadpovpre~no gosto poseljena (84 ljudi na km2), ve. Tudi tu je kotlinski rob ve~inoma prekrit s plio-plei- v letih 1961–1991 pa je pridobila 7 % prebivalcev. Ima stocenskimi nanosi ilovnate preperine, ponekod z roèn- ugoden prometni poloàj zaradi bliìne Dolenjskega po- ci, nane{ene z okoli{kih vi{jih dolomitnih obmo~ij. dolja in ob~inskega centra Trebnjega. Dele` kme~kega Skupaj je takih povr{in nad polovico. êtrtina, predvsem prebivalstva zna{a 18 %. Sicer pa ljudje delajo najve~ najni`ji deli, je pokrita z aluvialnimi nanosi ilovice, ki v Trebnjem, na Mirni in v Ra~jem selu (34 % v primar- ostaja po poplavah Vejarja. Vejarska kotanja je za osred- nem, 41 v sekundarnem in 17 % v terciarnem sektorju). njim dnom Mirnsko-Mokrono{ke kotline drugo najve~je poplavno obmo~je v pore~ju Mirne. 16,5 % je redno poplavljenih tal, 2,3 % pa jih je prizadetih ob izred- KRMELJSKA KADUNJA (K 2) nih poplavah. Kar 8 % povr{ja, predvsem okrog naselij na obodu kotanje, je vrta~astega. Med kotlinskimi regi- 6,12 km2 velika regija se drì Mirnsko-Mokrono{ke jami je tako Vejarska kotanja najbolj kra{ka. Omeniti mo- kotline na severovzhodu. Pokriva se z istoimensko tek- ramo krpo miocena pri Gorenji vasi pri Mirni, ki pome- tonsko enoto, ki je del senovskega terciarnega bazena, ni najzahodnej{o lego sedimentov te starosti. Vsebuje- ima sinklinalno zgradbo in leì na stiku tektonskih enot jo tudi plasti lignita, ki so ga neko~ pridobivali v dnev- Mokrono{kega nagubanega ozemlja in Grude Kr{kega nem kopu. Sredi kotanje je otok triasnega dolomita, se- hribovja. Krmeljsko kadunjo v dinarski smeri pre~i gajo~ 70 m nad dno. Je del potopljenega slemena, ki vi- [kocjanski prelom. Nanj so vezani topli izviri (Birna vas). si od reke Mirne proti Temenici. Regijo sestavljajo jo predvsem miocenski bel litotamnij- Dve tretjini kotanje leì 200 do 300 m visoko, le ro- ski apnenec s plastmi kalcirudita, siva glina s premogom, bovi spadajo v naslednji stometrski pas. Povpre~je zna- deloma triasne kamnine – dolomit, lapor, apnenec in {a 276 m. Prevladujejo vi{inske razlike 30 do 75 m in na- argilit, plio-pleistocenska ilovnata preperina z roèn- kloni 2 do 11°, povpre~na nagnjenost pa je 5°. Regija je cem in tudi kredni sedimenti. Najve~ je re~no-denuda- v celoti pod vplivom temperaturnega obrata, zato spodnje cijskega in fluviokra{kega tipa reliefa. Nanj opozarja- dele hitro prizadene pozeba. Sadno drevje slabo uspeva. jo: obviseli suhi dolini vzhodno od Kamenice nad Pe- V Vejarski kotanji je le 2 % zaradi erozije ogroè- klom, zna~ilni amfiteatrski konci dolin, npr. zahodno nih povr{in. V ni`jih delih ali na mokrotnem dnu je trav- od Brezij, {iroke koritaste doline in dolci, npr med Zgor- nata (36 %), na vzpetih robovih pa so zgo{~ene njive njimi Mladeti~ami in Poljem. Tu naj bi od Pijavic prek (28 %). Prav toliko povr{ja je pod gozdom. Med kotlin- Gabrijel in Krmelja proti Brezjam tekla nekdanja stru- skimi regijami je Vejarska kotanja najbolj gozdnata. Pre- ga Mirne. Zahodno od Krmelja naletimo tudi na posa- vladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in gabra mezne vrta~e. Ob Hinji je {e pas re~no-akumulacijske- z belkasto bekico. Med prstmi je najve~ srednje mo~nega ga tipa reliefa. ê re~ice poplavljajo, imajo doline rav- gleja, precej je tudi rjavih in kislih rjavih prsti na ilovna dna. nati preperini. ê so v ilovnati preperini prisotni roèn- Krmeljska kadunja ima le nekaj ni`je nadmorske vici, je obmo~je pod gozdom, ~eprav bi sicer zaradi eks- {ine kot Vejarska kotanja; ve~ina leì v pasu 200 do 300m pozicije in naklona pri~akovali kr~evine. (povpre~je 263 m), vi{inske razlike merijo 30 do 75 m,

35 MIRNSKA DOLINA nagibi pa med 11 in 21° (povpre~je je za kotlino precej{- nim obmo~jem. Gre za obmo~je, ki je ve~inoma pokri- nje, 8°). Tu je 3 % zaradi erozije ogroènih povr{in (ob- to z aluvialnimi ilovnatimi sedimenti. Poleg teh so sem mo~je ju`no in jugovzhodno od Kamenice). Tudi v Kr- na dobro desetino povr{in z vi{jih obmo~ij prene{ene meljski kadunji je, kot v Vejarski kotanji, relativno ve- plio-pleistocenske ilovice, ponekod z roènci, nekaj pa liko gozda (27 %). Prevladuje bukev z belkasto bekico. je {e starej{ih, triasnih kamnin, ki v obliki otokov mo- Zara{~a se 7 % povr{in. 29 % tal je v njivah, 27 % pa lijo iz dna. Nad 90 % je torej re~no-akumulacijskega re- v travnikih. Namembnost je odvisna od kislosti prsti in liefa, ostale povr{ine pa imajo re~no-denudacijski strmin. Pribli`no z enakim deleèm so zastopane tako rja- zna~aj. ve kot rjave kisle prsti. Krmeljska kadunja je relativno ze- Obmo~je leì v celoti v pasu 200 do 300 m nad mor- lo ugodna za poselitev oziroma za pozidavo. Po indeksu jem, povpre~no pa 250 m visoko; na zahodu pri Mirni koncentracije se uvr{~a takoj za vzpeti rob Mirnsko-Mo- dosega vi{ino 249 m, na Brinjskem polju ju`no od [en- krono{ke kotline. Tu poleg ostalih ugodnih razmer namre~ truperta 259 m, na Mo{~anskih travnikih (6 km vzhod- skoraj ni tal, ki bi jih ogroàla poplavna voda, je pa ka- neje) pa se spusti na 229 m. Povpre~na nagnjenost tal je dunja v celoti pod vplivom temperaturnega obrata. tu najmanj{a v pore~ju (le 2°); ve~je naklone lahko iz- V obmo~ju leì {est naselij, ki so precej velika: Zgor- merimo le v obmo~ju Doba, v pragu med Bistrico in nje in Spodnje Mladeti~e, Gabrijele, Polje pri Trì{~u, Kr- Slep{kom in pri Martinji vasi. Po dnu poteka regulira- melj, Kamenica (209 ljudi v povpre~ju, najve~ji Krmelj na struga Mirne, zna~ilna pa je {e prepredenost s stran- jih ima 769). To je druga najgosteje poseljena regija skimi koriti in ponekod mo~virnost oziroma mokrotnost. (205 prebivalcev na km2) in obmo~je z zelo nizkim de- Med prstmi je najbolj raz{irjen tip srednje mo~an glej, leèm kme~kih prebivalcev (8 %). Vlogo pomembnega ki se je razvil v obmo~ju vpliva visoke talne vode. Pe- naselja s sredi{~nimi funkcijami I. stopnje opravlja Kr- tino povr{in zavzemajo slabo oglejene prsti, ki jih naj- melj. @e od vsega za~etka ne ìvi od kmetijstva; razvil demo le na nekoliko vi{jem, rahlo nagnjenem svetu Brinj- se je na osnovi zalog premoga, opekarske gline in kre- skega polja. Manj{i dele` odpade na kisle rjave prsti na mena. Po zaprtju rudnika premoga l. 1962 pa sta za {ir- triasnih kamninah in rjave prsti na meljasto-ilovnatem {o okolico najva`nej{a obrata kovinske in tekstilne indu- koluviju. strije. [tevilo prebivalcev je v letih 1961–1991 naraslo êprav je bilo obmo~je nekdaj v celoti gozdnato, da- za 3 %. Regija ima namre~ ugoden prometni poloàj in nes gozd pokriva le {e 8 % povr{in. To je predvsem po- urejeno cestno mreò, tako da so mogo~e vsakodnevne plavni gozd doba in belega gabra, stalno pod vplivom vi- migracije tako v trebanjsko kot v sevni{ko smer. Aktiv- soke talne vode. Zaradi melioracijskih posegov se je è ni delajo v primarnem (15 %), v sekundarnem sektorju precej skr~il, kar pomeni veliko {kodo za ohranjanje eko- kar 58 %, po 14 % pa tudi v terciarnem in kvartarnem. lo{kega ravnovesja. Ostale vi{je otoke prekriva bukev z belkasto bekico ali pa beli gaber z belkasto bekico. Mo- krotno dno je ve~inoma pod kislimi travniki (56 %), {e OSREDNJE MOKROTNO DNO (K 3) vedno velik pa je dele` njiv (29 %), zlasti v okolici Do- ba. Najbolj izrazita poplavna pokrajina v pore~ju Mir- 14,86 km2 velika regija sredi tektonske enote Mokrono{- ne obsega kar 5,5 km2 pogosto poplavljenih tal in sko- kega nagubanega ozemlja se pokriva predvsem s poplav- raj 2 km2 tal, ki jih zalije le visoka voda. Skupaj pome-

Osrednje mokrotno dno z re~ico Mirno, dobskim pragom in poplavnim gozdom hrasta doba in belega gabra. Spredaj so odrastki v kotlino segajo~ih slemen z naseljem Log. (M. K.)

36 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

de na sredi{~na kraja Sevnico in Trebnje pomenita precej{njo perspektivo, vendar naravne razmere omejujejo {irjenje naselja. Prebivalci delajo predvsem v sekundarnem (49 %) in terciarnem (20 %) sektorju.

VZPETI ROB IN PRAGOVI (K 4)

To je precej obse`na, 11,73 km2 velika, a »raztrgana« pokrajina. Nesklenjeno namre~ oklepa osrednje mokrotno dno Mirnsko-Mokrono{ke kotline; prekinjajo jo poplavne ravnice spodnjih delov mirnskih pritokov. Tudi ta regija spada v okvir tektonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Vzpeti rob tvorijo spodnji deli pod aluvij tone~ih slemen, prekriti s plio-pleistocensko ilovnato preperino, ki ponekod vsebuje tudi roènec. V tem primeru so prsti bolj kisle in namesto njiv se na polo`- nem slemenu {iri gozd. Gozd pa prera{~a tudi obmo~ja s povsem plitvimi prstmi, kjer gledajo na dan starej{e, ve~inoma triasne kamnine: dolomit s plastmi sljudnatega laporja, skrilavci, pe{~enjaki in apnenci. Ve~inoma spada vzpeti rob v vi{inski pas 200 do Mlin na lopate ob Sotli na dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline. (M. K.) 300 m (povpre~je 255 m), le 3 % povr{ja preseè te vi- {ine. Prevladujo~e vi{inske razlike so med 30 in 75 m, tretjina povr{ja pa spada {e v razred 75 do 150 m. Do- ni to 56 % vsega poplavnega sveta v mirnskem pore~ju. bra polovica povr{ja je nagnjenega pod 6°, lahko pa na- Za kmetijstvo neugodnim vodnim razmeram v prsti in letimo tu tudi na velike naklone. Regija je v celoti pod slabi nosilnosti tal se pridruùjejo tudi slabe podnebne vplivom temperaturnega obrata, zato sadno drevje sla- lastnosti (temperaturni obrat, meglenost in velika vla`- bo uspeva. Predstavlja pa najve~je njivsko obmo~je po- nost zraka). re~ja Mirne. Orne povr{ine zavzemajo kar 40 % povr- Osrednjemu mokrotnemu dnu so se naselja izogni- {in. Namenjene so predvsem pridelavi krmnih rastlin; rela; v ravnini se je zna{la le Pu{~ava s 110 prebivalci, od gija se je namre~ usmerila v hlevsko ìvinorejo. Izjem- katerih je le 6 % kmetov. Leta 1991 je bilo {tevilo pre- no pomembna je tudi kot zazidalna povr{ina (24 %), saj bivalcev v primerjavi z letom 1961 nespremenjeno. Od- se àl najbolj primerne povr{ine za njive in za pozida- liv prepre~uje ugoden prometni poloàj; stoji ob cesti in vo pokrivajo. Danes je njihovo {irjenje v tem prostoru èleznici, ki povezujeta Dolenjsko podolje in dolino Sa- onemogo~eno, ker jih na eni strani omejujejo orne pove. Bliìna Mokronoga in Mirne ter ugoden poloàj gle- vr{ine, ki imajo prednost, na drugi pa poplavni svet Mir-

Struge vodotokov v dnu kotline so ve~inoma regulirane. Bistri- ca, ki ima povirje med Dolsko in Gobljansko-Vodi{ko planoto, je najve~ji pritok Mirne. (M. T.)

37 MIRNSKA DOLINA

[irjenje zazidalnih povr{in v kotlini omejujejo na eni strani orne, na drugi pa poplavne povr{ine. Naselja so navadno gru- ~asta, umaknjena na vi{je terase oziroma na slemena, segajo- ~a v kotlino, ki so v jedru iz triasnih karbonatnih kamnin. Na sliki je [entrupert z zaledjem. (M. K.) ne in njenih pritokov. Zato so naselja ostala relativno nik, Log, Glinek, Vol~je Njive, Zabrdje) 34 % prebival- majhna. cev pore~ja Mirne, kar pomeni gostoto 397 ljudi na km2. 15 % vseh povr{in je pod gozdno odejo. Bolj kisle Naselja {tejejo v povpre~ju 161 prebivalcev, leìjo pa na prsti pokrivata bukev z belkasto bekico in bor z borov- dvignjenem robu, pravzaprav po vrhovih potopljenih sle- nico. V bliìni naselij je gozd izredno degradiran; spre- men, navadno nad izlivi potokov ali ob njihovih izhodih menjen je zaradi pretiranega steljarjenja. Njive zavzema- v kotlino. jo predvsem rjave prsti na ilovnati preperini, manj ugod- Naselja, ki leìjo na severnem robu kotline, imajo ne prsti so izkori{~ene za travnike (19 %). bistveno ugodnej{o lego: obse`nej{a, polo`nej{a, proti Precej{en del povr{in (24 %) je v tej regiji pozidan; soncu obrnjena slemena, ki jih med seboj lo~ijo poplav- najve~jo sklenjeno pozidano povr{ino predstavljata ob- ne doline dalj{ih levih pritokov Mirne, nudijo ve~ za obmo~ji Mirne in Mokronoga. Na 4 % od vseh povr{in ì- delavo in pozidavo primernega prostora. Zato so te va- vi v 29 naseljih (Mirna, Trstenik, Straà, Brinje, [krlje- si ve~je od tistih na jugu, ki jih na eni strani omejujejo vo, Draga pri [entrupertu, [entrupert, Kamnje, Vrh, Slo- strma gozdnata in sen~na pobo~ja, na drugi pa poplav- venska vas, Rakovnik pri [entrupertu, Prelesje, Bistri- ne ravnice vmesnih dolinic, navadno precej vetrovnih. ca pri Mokronogu, Gorenje in Dolenje Jesenice, Hrasto- Ker so ju`ni oziroma desni pritoki Mirne precej kraj{i vica, Most, Pijavice, Skrovnik, Bruna vas, Martinja vas in gostej{i, tudi niso nanesli dovolj gradiva, ki bi na de- pri Mokronogu, Mokronog, Slep{ek, Beli Gri~, Ostro`- belo obdalo potapljajo~a slemena in ublaìlo naklone. Za-

Veselogorsko sleme se kot do 30 m visok prag nadaljuje tudi dale~ v mokrotno dno kotline. Omogo~il je pozidavo in ureditev ornih povr{in. Na sliki je gospodarski del dobske kaznil- nice. (M. T.)

38 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Tipi~no slemensko naselje Log (259 m) na ju`nem robu kotline z njivami na vzpetem svetu in travniki v mokrotnem dolu. (M. T.) to pa tu pogosto naletimo na kamnolome. »Dolomitne vzhodnega konca Mirnsko-Mokrono{ke kotline, ob iz- rane« zijajo takoreko~ iz vsakega slemena. Zaradi ome- hodu v mirnsko deber, ki povezuje Dolenjsko podolje njenih lastnosti reliefa je tudi povezava kotlinskih vasi z dolino Save. z vi{jim zaledjem precej bolj{a na severnem kot na ju`- Danes najve~ji kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline, nem robu. Mirna, pa je zrasel na njenem skrajnem zahodnem ro- Ve~ina naselij je gru~astega tipa, nekaj pa je tudi raz- bu, ob velikem koncentri~nem vodnem stekali{~u in pro- loènih in obcestnih. Vsa naselja povezuje obodna ce- metnem vozli{~u. Sem se s severa in zahoda iz gri~ev- sta, vendar sta glavna cesta in èleznica speljani po se- ja prebijejo re~ica Mirna ter pritoka Lipoglav{~ica in Ve- vernem robu. Pre~ne povezave so zaradi mokrotnega dna jar, z juga in jugovzhoda pa Gomil{~ica, Pravharica in redke; pomembnej{a te~e le prek Pu{~ave, kjer se kot- Zabr{~ica. Mirna leì ob glavni prometnici med Dolenj- lina najbolj zoì, oziroma jo premo{~a prag. Vodi proti skim podoljem in dolino Save pri Sevnici, ob poti, ki po- najve~jemu kraju ju`nega obrobja – Mokronogu, ki je vezuje Mirnsko dolino z Litijo prek prevala Javorski Pil staro, neko~ najpomembnej{e naselje kotline. Razvilo se v Gabrov{kem hribovju, in je hkrati izhodi{~e za {tevil- je na vzpetem robu pod prevalom, prek katerega vodi iz na vinorodna son~na slemena v okolici. Najstarej{i del doline Mirne stara pot v dolino Laknice in dalje proti re- kraja je prislonjen k strmemu jugovzhodnemu pobo~ju ki Krki v Kr{ko-Breì{ko kotlino. Hkrati leì blizu Trbinca, novej{i del pa se je razrasel na tone~em sleme-

Bistrica pri Mokronogu je obcestno naselje. Pogled proti vzhodnemu delu Mirnsko-Mo- krono{ke kotline in Mokronogu z @alostno goro. (M. K.)

39 MIRNSKA DOLINA

Njivske povr{ine Gorenjega Jelenja (770 m) na Dolski planoti. (M. T.) nu onstran re~ice Mirne, ki prav tu spreminja smer za 90°. DOLSKA PLANOTA (P 1) Najni`je dele na obeh straneh re~ice, nekdanjo poplavno ravnico, je naselila mirnska industrija. Ta privla~i de- Dolska planota zavzema le 3,47 km2 povr{in v obmo~- lavce iz celotne kotline, pa tudi z dobr{nega dela gri~evju Dolskega nariva. Razteza se med Ti~nico (763 m) na ja (Mirnsko, [entrupersko gri~evje). severu, ki predstavlja razvodni rob nad Sopoto, in Ka- Kme~kega prebivalstva je {e 11 %. V obdobju lom pri Dolah na jugu, ki je dvignjen visoko nad dolini 1961–1991 je tu {tevilo prebivalcev naraslo za 12 %, kar zgornje Bistrice in Bene. Je enotna po sestavi; gradi jo uvr{~a regijo na tretje mesto, takoj za Bo{tanjskim hri- triasni skladovit in masiven dolomit, na katerem se bovjem in Trebanjskim gri~evjem, ki sta zaradi neposred- uveljavljata kra{ki (dve tretjini) in fluviokra{ki tip relie- ne bli`ine ob~inskih centrov (Sevnica in Trebnje) glede fa (tretjina). Dolska planota je zelo visoko dvignjena, pov- rasti {tevila prebivalcev na prvem in drugem mestu. pre~no 300 m nad osrednje dolenjske mezozojske grude. Ve~ina spada v najvi{ji vi{inski pas 700 do 800m n.m. (povpre~je 741 m). Povpre~ni naklon meri 8°. Trde karbonatne kamnine so omogo~ile tudi razvoj precej{njih PLANOTE strmin, a nad 18° je nagnjenih le 3 % tal. Na 90 % povr{in izmerimo vi{inske razlike 75 do 150 m, na ostalih Tu obravnavamo 700 do 800 m visoko Dolsko in jugo- 150 do 200 m. Le na ~etrtini obmo~ja ni vrta~, drugje so zahodno od nje, onstran globoke doline zgornje Bistri- razli~no gosto posejane, na ~etrtini, npr. ju`no od Zavr- ce le`e~o in povpre~no 200 m ni`jo Gobljansko-Vodi{- ha, jih na{tejemo nad 30 na km2. Ponekod naletimo ce- ko planoto. Skupaj zavzemata 8,6 km2 ali slabe 3 % mirn- lo na ve~je kra{ke depresije – uvale. Posebno veliki sta skega pore~ja. Zahodno od Radgonice se je na karbonat- severno od Kala in ju`no od Zagozda. Nad povirjema Be- nih kamninah Dolskega nariva razvil kra{ki relief ne in Bistrice opazimo {tevilne obvisele suhe doline. Po- z nad 30 vrta~ami na km2. Danes se tu travne povr{i- sebno izrazita je dolina Velike Preske, ki visi proti So- ne mo~no zara{~ajo. Od ostalih kra{kih oblik so prisot- poti. Po njej te~e cesta, ki pomeni glavno povezavo z do- ne uvale, podzemne jame in ob vzno`jih planot kra{- lino in Rade~ami. Na obmo~ju ni nikakr{nih vodotokov; ki izviri. voda podzemno odteka proti Bistrici, Beni in Sopoti. Obe planoti sta namre~ popolnoma brez povr{inske Na 25 % Dolske planote raste gozd, najve~ bukev vode. Tu prevladujejo nakloni do 9°. s ~rnim gabrom, bukev s kresni~evjem ali pa preddinar- Na planotah se nahaja 10 naselij s skupno 364 ljud- ski podgorski bukov gozd, prevladujejo pa travniki. mi ali gostoto 42 ljudi na km2. Nanje odpade 3 % vsega Najve~ je rjavih prsti na dolomitu. Prst je tanka, zato je prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 36 pre- njiv malo, pa {e te po~asi ozelenjujejo. Kar 50% tal, pred- bivalcev. V obdobju od l. 1961 do 1991 je {tevilo ljudi vsem bolj nagnjenih ali pa vrta~astih obmo~ij, se zara{- upadlo za 27 %, na Gobljansko-Vodi{ki planoti pa kar za ~a (Jelenjska gora, Goli vrh, obmo~je ju`no od Zavrha). 33 %. Prebivalstvo do 20. leta starosti zavzema 25-odstot- To so torej obmo~ja, ki se v celotnem pore~ju najhitre- ni dele`, prav toliko je tudi starih 60 let in ve~. Dele` kme~- je zara{~ajo, zato bi bilo tu smiselno na~rtno pogozdo- kega prebivalstva je v obdobju 1961–1991 padel z 82 na vanje. 25 %. Najve~ aktivnih zaposluje primarni sektor (46 %), Zaradi precej{nje nadmorske vi{ine je klima ostra precej tudi sekundarni (36 %). in cvetenje sadnega drevja kasni tri do {tiri tedne za kra-

40 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE

Kra{ki svet je med vsemi najbolj podvrèn zara{~anju. Na sliki je Jelenjska gora (830 m) na Dolski planoti. (M. T.) ji v najtoplej{em pasu, travnike pa kosijo le enkrat let- severu do ju`nega roba nariva nad Gabrovko. Od Dol- no. Kraji so tudi mo~no izpostavljeni vetru. ske planote jo lo~i globoko vrezana dolina zgornje Bi- Gostota poselitve na Dolski planoti je povpre~na strice, na zahodu pa jo omejuje dolina zgornje Morav{- (46 na km2). Sem spadajo naselja Gorenje in Spodnje Je- ~ice. V kamninski sestavi povsem prevladujejo triasni dolenje, Zagozd in Kal pri Dolah. Vsa leìjo na robu pla- lomiti, nekaj pa je tudi apnencev, celo jurskih, zato kra{- note oziroma na sti~i{~u s hribovjem. Oskrbujejo se ki videz tu mo~no izstopa. Na jugu so vmes manj pre- v manj{em sredi{~nem kraju Dole pri Litiji, sicer pa gra- pustne primesi: tufi, tufiti, skrilavci, meljevci, laporji in vitirajo v precej oddaljene Rade~e in Sevnico. Pere~ prob- roènci. Tu izvira edini potok Gabrov{~ica. Na skoraj lem pomanjkanja vode zaradi kra{kega zna~aja tal so pre- 70 % povr{ja gostota vrta~ preseè 15 na km2, na 38 % bivalci re{ili s ~rpanjem vode iz doline Sopote. celo 30 na km2 Najve~ jih je pri Mali in Veliki Gobi ter Dele` kmetov zna{a 23 %. Za obdobje 1961–1991 êpljah. Tu leìta v dinarski smeri dve uvali: ena med smo izra~unali indeks gibanja prebivalstva 82. Malo in Veliko Gobo, med Brezovim in êpljami pa leì uvala Lisina. Vmesna vi{ja obmo~ja so precej uravnana, vrta~asta in brez povr{inske vode. GOBLJANSKO-VODI[KA PLANOTA (P 2) Gobljansko-Vodi{ka planota visi proti jugu in dosega vi{ine med 500 in 800 m (povpre~je 656 m). Vi{inske Gobljansko-Vodi{ka planota je 5,11km2 velika regija, razlike in nakloni so precej ve~ji kot na Dolski planoti prav tako del Dolskega nariva. Sega od Male Gobe na (povpre~je 11°). Zaradi erozije je 4 % ogroènih povr-

Na robu povpre~no 650 m visoke Gobljansko-Vodi{ke planote se dviga Velika Pe~ (776 m), kjer se je v ~istem jurskem apnencu razvilo ve~ kra{kih jam. Pod njo stoji vas Podpe~ pod Skalo (480 m), kjer je bilo visoko nad dolino zgornje Morav{- ~ice oziroma Mirn{~ice domnevno prazgodovinsko gradi{~e. Tu so tudi ru{evine Podpe{kega gradu (Gallenstein), prvi~ ome- njenega v 14. stoletju. (M. K.)

41 MIRNSKA DOLINA

{in: to sta pas med Vodicami in êpljami in obmo~je Pa- ti uspeva tudi sadno drevje, vendar tu cvetenje è kasni {nika pri Veliki Gobi. Zaradi ve~jih naklonov je dele` goz- teden do dva za ni`jimi toplej{imi kraji. Naselja imajo da tu v primerjavi z Dolsko planoto precej ve~ji (47 %); urejene va{ke vodovode, a v su{ni dobi vode zmanjka. to je predvsem preddinarski podgorski bukov gozd, ne- Na obmo~ju je po neizrazitih slemenih oziroma po kaj pa je tudi bukve s ~rnim gabrom in s kresni~evjem. robovih razporejenih {est naselij (Brezovo, Vodice, êp- 19 % povr{in se zara{~a. Med prstmi je najbolj zastopan lje, Velika in Mala Goba ter Preènjske Njive) s povpre~- tip kislih rjavih prsti na dolomitu, veliko pa je tudi rja- no 34 prebivalci. Dele` kmetov zna{a 29 %. V levih prsti. Travni{ke povr{ine mo~no prevladujejo nad os- tih 1961–1991 je obmo~je zaradi odro~nosti in kra{ke- talimi kmetijskimi (17 %). 13 % povr{in zavzemajo nji- ga zna~aja izgubilo 33 % prebivalcev. ve, a prst je marsikdaj preplitva in kamnita. Pridelek je Ljudje se oskrbujejo in zaposlujejo v Gabrovki, omejen tudi zaradi ostrega podnebja. Planota leì namre~ [martnem pri Litiji in v Litiji. S temi sredi{~i je regija v celoti v vi{inskem pasu, v kra{kih depresijah pa mo- povezana prek Morav{ke Gore na jugu in prek Velike Pre- ramo ra~unati {e na u~inek toplotnega obrata. Na plano- ske na severu.

POVR[JE

NASTAJANJE POVR[JA ~e kamnine po obdobju mo~nega mehanskega razpada- nja v pleistocenski ledeni dobi ohranile le na obmo~jih Najstarej{e kamnine v obravnavanem obmo~ju izvirajo podrivanja, mo~nej{ega tektonskega zastajanja in ugre- iz mlaj{ega paleozoika, iz permo-karbona. Od tedaj pa zanja, v na{i regiji v Krmeljski kadunji ter na obmo~jih do danes se je v ve~ kot 300 milijonih let zvrstilo ve~ faz, [entjanà, [entruperta in Gorenje vasi pri Mirni. Pone- med katerimi je bilo obmo~je zdaj kopno, drugi~ spet pod kod vsebujejo premog. bolj ali manj plitvim morjem, v~asih pa so nastali tu ce- Po srednjem triasu se je ozemlje ve~krat dvignilo nad lo globlji geosinklinalni jarki. Tu je bilo namre~ robno morsko gladino. Zaradi odsotnosti morskih usedlin skle- obmo~je panonskih morskih zalivov (Melik, 1962). Po- pamo, da je kopno obstajalo nekaj ~asa v zgornjem tria- sledica dviganj in spu{~anj ozemlja in s tem napredova- su, v juri, na meji med spodnjo in zgornjo kredo, v mio- nja in umikanja morja je menjavanje razli~nih usedlin, cenu – v tortonu, ko se je iz morja dvignilo Kr{ko hri- re~nih s kopnega, plitvomorskih in globljemorskih, ne- bovje, in v pliocenu. Karbonatne kamnine, apnenec in prepustnih in prepustnih. V posameznih obdobjih so oì- dolomit so se kopi~ile v ve~jih lagunah proti koncu pa- veli tudi vulkani, odtod ponekod vulkanske in z rudami leozoika in v geosinklinalnih jarkih spodnjega in zgor- bogate kamnine. Najve~krat pa je bilo obmo~je pod pli- njega triasa. tvim morjem. Tako je bilo konec karbona, v spodnjem Tektonika je bila ob~asno ìva v vseh dobah tria- in srednjem permu, v spodnjem triasu, deloma v zgor- sa, kasneje pa spet v miocenu. Spremljal jo je vulkani- njem triasu, v juri, spodnji kredi, nekaj ~asa v zgornji kre- zem. Posebno pomembni so ugrezi Kr{kega polja, sedi in v miocenu. Zato v pore~ju prevladuje plitvomor- novskega bazena in Krmeljske kadunje v tortonu. sko in obre`no, s kopnega prene{eno klasti~no gradivo, V spodnjem pliocenu je pri{lo do luskanja Posav- ki ga sestavljajo rde~i, zelenkasti in sivkasti pe{~enja- skih gub, v vla`nem in zmernovla`nem tropskem pod- ki, alevroliti, argiliti, skrilavci, laporji in laporni apnen- nebju pa zatem do mo~nega kemi~nega preperevanja, ka- ci, bre~e in konglomerati, vmes pa so tudi karbonatne terega u~inek je peneplenizacija ali nastanek terciarnih kamnine. Ve~inoma so to slabo prepustna tla. Miocen- ravnikov. Najprej so bile odstranjene debele plasti ter- ske kamnine so v pore~ju prava redkost. Melik (1959) ciarnih morskih in kopenskih sedimentov, kasneje pa se meni, da je segal sem le ozek zaliv miocenskega morja, je za~elo {e znièvanje vedno bolj razkritih mezozojskih in to vsaj do âteà. [ifrer (1984, 1990 in 1995) pa tr- kamnin. Kemi~no preperevanje naj bi bilo tako mo~no, di, da je bila v miocenu preplavljena vsa Dolenjska, a za- da je izni~ilo celo u~inke v srednjem pliocenu ìve tek- radi slabe odpornosti so se iz takratnega morja izvirajo- tonike. Z nastopom su{nega podnebja se je v zgornjem

42 POVR[JE pliocenu znièvanje in uravnavanje povr{ja ustavilo. Sle- nji starej{i del. V prvem odseku je zgornji del doline dilo je zakrasevanje karbonatnih kamnin in kopi~enje rde- {ir{i, razmaknjen okrog 2 km. Na pobo~jih so vidne te- ~ih glin, ki lahko vsebujejo tudi precej roènca ([ifrer, rase, ki se s tokom navzdol zoùjejo. Reka je prvotno 1984, 1990, 1995, Stepan~i~, 1975, [lebinger, 1967). vijugala po {ir{i ravnici, ob dvigovanju hribovja pa se V zgorjem pliocenu so u~inki tektonike spet o~itni. Po- je sproti vrezovala. Tako je nastala epigenetska dolina sledica neotektonskih premikov so krajevna uslo~enja z ujetimi okljuki. Niè od Turi{kega gradu so namesto in prelomi dinarske smeri (Morav{ki, [kocjanski, Oto{- teras ohranjeni le pregibi, pobo~ja doseèjo izredno str- ki, Impoljski, Sevni{ki in drugi prelomi), ki so dotlej eno- mino in okljukov ni ve~. Ta ozka deber je zelo stara, ten ravnik razkosali v grude. Njegovi ostanki so v obli- nastala v obmo~ju najve~jega dvigovanja in je antecen- ki krp ohranjeni le severno od reke Mirne (Premru, 1976). dentnega zna~aja. Zaradi razlik med tektonskim doga- Posavske gube so se za~ele narivati na Zahodne dolenj- janjem v Mirnsko-Mokrono{ki in Kr{ki kotlini obsta- ske mezozojske grude in na ~elu velikih alpskih nariv- jajo v njunih pore~jih razli~ne mo`nosti re~ne erozije. nih struktur je na alpsko-dinarsko-balatonski tektonski Erozijska energija Mirne upada, Krkina pa raste. Zato ~rti med drugimi nastala tudi Mirnsko-Mokrono{ka kot- leva Krkina pritoka Temenica in Radulja hitro napre- lina. V zgornjem pliocenu se je ugreznila hkrati s Kr{ko dujeta proti razvodnici z Mirno. Razlike v tektoniki so kotlino, ki ima kot ve~ina jugovzhodne Slovenije prevla- tudi vzrok neenaki eroziji znotraj pore~ja. Mo~nej{e dvi- dujo~o balatonsko smer. To je omogo~ilo globoko trop- ganje v njegovem severnem delu je vplivalo na podalj- sko preperevanje zaledja; pospe{ilo je tudi re~no raz~le- {evanje levih pritokov Mirne, medtem ko je zastajanje njevanje, erozijo prsti in ekshumiranje razli~no globoko grude na jugu vodilo h kraj{anju njenih desnih prito- preperelih tal, s tem pa nastanek za Mirnsko dolino zna- kov; odtod izrazita asimetri~nost pore~ja. Dokaz za neo- ~ilnih kopastih reliefnih oblik. 15 do 20 m nad dnom kot- tektonska dogajanja v Mirnsko-Mokrono{ki kotlini so line so se krajevno ohranile {iroke, pedimentom podob- potresi (v tem stoletju jih je bilo pet 6.–8. stopnje po ne oblike, pokrite z debelo rjavorde~o preperelino, ki vse- EMS lestvici, trije v zadnjih dvajsetih letih pa so ime- buje drobce roèncev ([ifrer, 1990 in 1995). Po Meliku li u~inke 5.–6. stopnje (Godec, Vidrih, 1998). Zaradi (1931) naj bi v tem ~asu pri{lo do obse`nih hidrograf- ugrezanja dna kotline teìjo potoki k ponovni vzposta- skih sprememb: do preto~itve Save s severa in do spre- vitvi ravnote`nega profila in na {iroko poplavljajo. memb v mirnskem in temeni{kem pore~ju. Pliocenska V zadnji in predzadnji ledeni dobi so dno zasuli s pe- Mirna naj bi izvirala med Sti~no, Vi{njo Goro in Mulja- riglacialnim gradivom; pri Mirni pod Gradcem je [i- vo in odvajala tudi vode Vi{njansko-[entvi{kega potoka frer, 1990, identificiral pleistocenske akumulacijske te- in zgornje Temenice. Zaradi mo~ne zadenjske erozije terase. V holocenu pa so se odloìle debele plasti ilov- daj {e povr{inske Temenice je Mirna izgubila tretjino po- nato-glinenih usedlin. [e trajajo~e ugrezanje dokazu- re~ja in njen izvir je odtlej pod Presko nad Morav~ami. jejo tudi koncentri~no stekajo~i se pritoki Mirne in v kot- V delu nekdanje mirnske struge najdemo danes Cedilni- lino segajo~a slemena, ki tonejo pod aluvialno dno. Go- co oziroma Vejar, nekdanja struga med Mladeti~ami, Ga- vorimo o akorelativnih nivojih. Podobni, a manj{i ob- brijelami, Krmeljem in Hinjicami pa je opu{~ena. mo~ji ugrezanja sta {e Vejarska kotanja in Morav{ka kot- Mirnsko deber vzhodno od Mirnsko-Mokrono{- linica, kjer prav tako opazimo poplavno ravnico in kon- ke kotline lahko razdelimo na zgornji mlaj{i in spod- centri~no se stekajo~e vode.

Ujeti meandri Mirne (203 m) v Kr{kem hribovju (Tinger, 441 m). Cesta sledi reki, `eleznica pa je speljana skozi ve~ predorov. (M. K.)

43 MIRNSKA DOLINA

TEKTONSKE ENOTE bil zaradi erozije ponekod odstranjen (npr. med Homom in dolino Pekla). Sestavljajo ga ladinijski, karnijski, no- Tektonsko pripada mirnsko pore~je Dinaridom, natan~- rijski, retijski in spodnjekredni sedimenti, med katerimi neje: vzhodni del Notranjim Dinaridom, kjer se je prevladuje dolomit. Litijsko antiklinalo, ki je marsik- med srednjim triasom in vrhom zgornje krede razpro- je razkrita, gradijo paleozojske in triasne plasti. Razte- stiral Slovenski jarek in so se v njem kopi~ile globo- za se od zahoda proti vzhodu in v tej smeri tudi tone. Je komorske usedline, zahodni del pa Zunanjim Dinari- precej razlomljena. Pokriva se v glavnem s hribovitim dom, kjer se za~enja plitvomorska sedimentacija Dinar- svetom. Severozahodni del pore~ja zajema Dolski na- ske karbonatne platforme. Po starem, ko je geolo{ka me- riv. Zgornjetriasni dolomit je bil tu med sarmatom in plio- ja med Posavskimi gubami in Zunanjimi Dinaridi po- cenom narinjen na okoli{ke starej{e triasne plasti Litij- tekala po razvodnici med Mirno in Temenico, so obrav- ske antiklinale. Narivna ploskev je povsod pokrita, pod navano obmo~je {teli {e k Posavskim gubam. Na Do- majhnim kotom nagnjena proti zahodu in nerazlomlje- lenjskem sicer prevladuje grudasta zgradba, vendar so na. Na njej se je razvil kras. Za okrog 300 m je dvignje- bile tu v novej{em ~asu ugotovljene tudi pokrovne ozi- na vi{je kot osrednja dolenjska gruda. Zajema predvsem roma narivne strukture. (Buser, 1984) hribovito in planotasto obmo~je. [kocjanski prelom Najve~ji del pore~ja spada v Mokrono{ko naguba- (Podbor{t–Gabrijele–Trì{~e) lo~i Mokrono{ko nagubano ozemlje, katerega sestavni del je tudi prostrana no obmo~je in Grudo Kr{kega hribovja. Ta se na se- Mirnsko-Mokrono{ka kotlina, nadaljevanje Senov- veru na ~rti Podbor{t–Gabrje–Jelovec–Dobje–Bo{tanj sti- sko-Sevni{ke sinklinale. V okviru te tektonske enote je ka z Litijsko antiklinalo, ponekod {e pokrito s [entjan{- dve tretjini vsega gri~evnatega dela pore~ja. Gube ima- kim narivom. Kredni pelagi~ni sedimenti s prevladujo- jo alpsko in balatonsko smer, na skrajnem jugu pa se uve- ~o alpsko smerjo leìjo na triasnih kamninah, ki imajo ljavi dinarska smer. Na severu prehaja Mokrono{ko na- dinarsko smer gub. Na jugovzhodnem delu pore~ja se gubano obmo~je na ~rti Gabrovka–Reber–Zalo- strukturni elementi Posavskih gub in Zunanjih Dinari- ka–Hom–Hrastno–Podbor{t v [entjan{ki nariv. Ta je dov prepletajo mo~neje kot drugod. V pore~ju Mirne se prvotno prekrival vso Litijsko antiklinalo, kasneje pa je nahaja {e Krmeljska kadunja, ki pripada senovskemu terciarnemu bazenu in ima sinklinalno zgradbo. Leì na stiku Mokrono{kega nagubanega obmo~ja in Grude Kr{kega hribovja.

STAROST KAMNIN

V pore~ju so torej prisotne kamnine vseh starosti od karbonske naprej. Dele` posameznih starosti je zelo razli- ~en. Prevladujejo mezozojske kamnine (70 %), 12 % je kamnin terciarne, 10 % paleozojske in 7 % kvartarne starosti. Najstarej{e so neprepustne mladopaleozojske karbonske in permske kamnine, predvsem glinasti skrilavci, kremenovi pe{~enjaki in konglomerati. Permo-karbonske kamnine se nahajajo na obmo~ju Litijske antiklinale med Srednikom in Novim Gradom, na zahodu pa v povirju Morav{~ice in med potokom Cerknico in Gobnikom. Permske (sosijske) kamnine pokrivajo 7 % povr{ja. Tu se na hitro menjajo rde~i kremenasti pe{~e- njaki, glinasti in sljudnati pe{~enjaki, pe{~eni glinasti skrilavci, alevrolit, argilit, konglomerat, glinovci in meljevci, to je t. i. grödenski skladi. Med njimi prevladujejo kremenovi pe{~enjaki. Raz{irjeni so na Jatni med Rad- gonico in Brunkom, s presledki do [tajngroba in obmo~- ja [entjan`a na jugu. Najju`neje najdemo srednjeperm- ske krpe pri Hrastnem, Gorenjih Jesenicah in Mokrono- gu (Zape~ar), vle~ejo pa se tudi po zahodnem razvodju od Laz pri Gobniku do potoka Du{ice. Plasti segajo 50 do nekaj sto metrov globoko. V teh neprepustnih kam- Pogled v Krmeljsko kadunjo, ki se proti severovzhodu podalj{u- ninah ju`nih odrastkov Posavskega hribovja so se izob- je v senovsko podolje. (M. K.) likovala povirja Mirne in njenih glavnih levih pritokov.

44 POVR[JE

Dale~ najve~ji dele` (60 %) odpade na razli~no sta- mo~ju [entjan{kega nariva transgresivno na ba{kem re triasne kamnine. Bolj plitvo je bilo morje, v katerem dolomitu, karnijskem apnencu in ladinijskem tufu spod- so nastale, bolj so pisane po sestavi in manj prepustne njekredne aptijsko-albijske plasti temno sivega glina- so. V spodnjetriasnih (skitskih) plasteh se na kratke raz- stega skrilavca, laporja, kalkarenita in apnen~eve bre~e. dalje menjajo dolomiti s plastmi laporja, oolitni apnen- Drugo obse`no nahajali{~e je gruda Kr{kega hribovja ju`- ci, sivi apnenci, pe{~enjaki, argiliti, skrilavci in sljudna- neje, kjer leè zgornjekredni skladi rjavega in zelene- ti meljevci. Bolj sklenjeno se nahajajo med Radgonico ga laporja, lapornega apnenca, sivega ali rde~ega plo{- na severu, Bistrico pri Mokronogu na jugu in Hinjami ~astega apnenca z vlo`ki apnen~eve bre~e in zoogena bre- na vzhodu, posamezne krpe pa so v obmo~ju Jatne okrog ~a s plastmi apnenca (po starem velikotrnski skladi) di- Kladja in Leskovca, med Srednikom in Dobjem, okrog skordantno na triasnih in jurskih skladih. Zahodno od Kala pri Krmelju, med Brglezom in potokom Lo~ico se- [kocjanskega preloma so enako stare kamnine {e na skraj- verno od Mirne, v obmo~ju med Sotlo in Busenko pri nem jugu v gri~evju med povirjem Radulje in Lan{pre{- Brinju, v obmo~ju âte{ke gore, v mirnsko-temeni{kem ~ico v gri~evju Stare gore, erozijske krpe senonijskih pla- razvodju pri Sevnem, med Dolenjo Nem{ko vasjo in Me- sti pa jugovzhodno od âteà in ob soto~ju Mirn{~ice glenikom, v Deben{kem hribovju, okrog [kovca in Mo- in Du{ice. kronoga, severno od Dolenjih Laknic in ju`no od Tre- Pravo redkost v pore~ju pa pomenijo oligocenski gli- belnega. Na anizijske belo do svetlo sive plastovite in nasti sedimenti, ki vsebujejo prodnike roènca in drugih neplastovite dolomite s primesmi apnenca naletimo kislih kamnin. Najdemo jih le v okolici [entjanà in v obmo~ju okrog Gabrovke in Tihaboja, Podbor{ta in med vzhodno od Jablanice. dolino Pekla in Lipovcem, v okolici Trì{~a, Malkovca, Miocenske kamnine so se po [ifrerju (1984) zara- Mokronoga in Trebelnega, v gri~evju severno od Deben- di slab{e odpornosti ohranile le na obmo~jih mo~nej{e- ca in vzhodno od Dolenje Nem{ke vasi. Med Javorjem ga ugrezanja. Miocen je zastopan na obmo~ju Krmelja in Gabrovko so zgornjeanizijske in spodnjeladinijske in pri [entrupertu (spodnji torton) z litotamnijskim ap- plasti, kjer se menjavajo lapor, meljevec, skrilavec, apnencem in kalciruditom, na obmo~ju [entjanà in pri Go- nenec, roènec, dolomit, tuf in tufit. Ladinijske plasti so renji vasi pri Mirni (zgornji torton) pa z laporjem, pe{- ponekod enotne iz dolomita z apnencem (vzhodno od Ve- ~enjakom in kremenovim peskom. Med sladkovodnimi like Gobe, Gabrska gora), drugje pa se menjavajo apne- pe{~eno-glinastimi sedimenti so plasti rjavega premoga. nec, dolomit z roènci, skrilavec, argilit, tuf, tufit, pe{- Izkori{~ali so ga v krmeljskih rudnikih, pri Gorenji va- ~enjak, dolomitna bre~a in konglomerat (obmo~je [ent- si pri Mirni pa so v dnevnem kopu pridobivali lignit. jan{kega nariva med Brezovim in Ravnami in na jugu Iz plio-pleistocena izvirajo razli~ne gline, ki pokri- do Zabukovja, med Glavi{kim potokom in zgornjo Hi- vajo ni`je, zaobljene gri~e in slemena v dolini Temeni- njo, med Cirnikom in Krmeljem, ni`je terase med Po- ce in obrobju Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Tak pas se ljem in Bruno vasjo, manj{e krpe v Mokrono{kem gri- vle~e od [marja prek Ivan~ne Gorice, Trebnjega in ~evju, obmo~je med Lipnikom in Vejarsko kotanjo, Mirne Pe~i do Novega mesta. Gline so nastale s prepe- v dinarski smeri od Debenca do Brgleza, ob re~ici Mir- revanjem mezozojskih karbonatnih kamnin na mestu ali ni med Mirno in âteèm). Zna~ilna sestavina ladinij- pa so bile prene{ene na ni`je leè~a obmo~ja. ê vse- skih plasti je tuf, ki pri~a o takratnem vulkanskem de- bujejo tudi kremenove prodnike, sklepamo o izvoru na lovanju. [ir{e obmo~je Dol pri Litiji, pas ob desnem bre- vi{je leè~ih karbonatno-silikatnih kamninah. gu spodnje Mirne in krpo pri Vozenku sestavljajo nepla- Med sedimenti holocenske starosti smo lo~ili: stoviti dolomiti in dolomiti z roèncem ladinijske in kar- a) aluvialne re~ne naplavine Mirne in njenih pritokov. nijske starosti. Karnijske plasti so spet bolj pisane se- Sedimenti so predvsem glinasti, glinasto-pe{~eni ali stave: iz apnencev, dolomitov z roènci, glinastih skri- glineni z redkimi prodniki. Najdemo jih v dnu Mirn- lavcev, tufov, argilitov, pe{~enjakov in bre~e. Leìjo med sko-Mokrono{ke kotline, Vejarske kotanje, Morav{ke kot- Kamenico in Cerovcem, na obmo~ju zahodno od Vozen- linice in v {ir{ih delih dolin, b) preperino z roènci in ka in gradijo Zaplaz pri âteù. Razvodje med Trebnjem jerino, nastalo pri preperevanju zgornjetriasnih dolomi- in Ra~jim selom ter pore~je Radulje od povirja do za- tov in apnencev z roènci, pri ~emer ostane v prsti pre- voja proti severu pa sestavljajo plastnati in neplastnati cej roèn~evih kosov (okoli [entjanà in zahodno od Sev- dolomiti mlaj{ega triasa. nice) in c) glino, sprano s pobo~ij in po kratkem »trans- Jurske, predvsem razli~ne apnen~aste in dolomiti- portu« odloèno v kotlini ob vzno`ju slemen. zirane kamnine, so v mirnskem pore~ju redke (1%). Lia{- ke krpe so raztresene v obmo~ju Kr{kega hribovja ob mirnski debri in ju`no od nje. Najdemo jih tudi na zahodnem robu Gobljansko-Vodi{ke planote. Ju`no od Treb- LITOLO[KA OSNOVA njega in Dolenje Nem{ke vasi pa prevladajo. V takih ~i- stih karbonatih so nastali ponori, podzemne jame in Da bi dobili splo{nej{i pregled nad litolo{ko osnovo re- druge kra{ke oblike, nanje pa so vezani tudi kra{ki izviri. gije, smo kamnine razvrstili v: a) trde karbonatne kam- V regiji so pogosto zastopane tudi kredne morske nine (paleozojski do terciarni apnenec in dolomit), usedline (9 %). Med [entjanèm in Bo{tanjem leìjo v ob- b) mehke karbonatne kamnine (lapor z veliko vsebnost-

45 MIRNSKA DOLINA

Ena najju`nej{ih leg v pore~ju, kjer prihajajo na dan stare permo-karbonske kamnine, je Vrh pri [entrupertu (320 m). Pisana sestava oziroma menjava razli~no starih karbonatnih in silikatnih kamnin na razdalji nekaj metrov je zna~ilna za velik del mirnskega pore~ja. Zato se hitro menjavajo tudi tip reliefa in prsti, rastje in talne vodne razmere. (M. T.) jo karbonatov, laporni apnenec), c) trde silikatne kam- krono{ke kotline, na vzhodu do Krmelja, v pasovih med nine (pe{~enjak, roènec, paleozojski konglomerat), Brezovico in Lipnikom in med Vol~jimi Njivami in Tre- ~) mehke silikatne kamnine (mehki tufi, tufiti, glina- belnim. Pokrajina s tako litolo{ko sestavo je zelo razgi- sti skrilavci), d) terciarne glinaste in pe{~ene sedimen- bana. Tu se uveljavlja mo~na selektivna erozija, prevla- te, e) terciarne glinaste in pe{~ene sedimente z roèn- dujejo nakloni nad 11°, na tretjini povr{in celo nad 21°. cem, f) kvartarno glino z roènci in g) aluvialne na- Zna~ilna je menjava kopastih in koni~astih vrhov, neka- sutine. tera najvi{ja razvodna obmo~ja pa so zakrasela. Med Bob- Tretjina pore~ja je kamninsko izredno heterogena: ne~im vrhom, Gradi{~em in Prelesjem najdemo celo kra{- me{ajo se trde in mehke karbonatne in silikatne ko depresijo z vrta~ami. Ni`je so kra{ki pojavi redkej- kamnine. Izmenjajo se lahko celo na razdalji nekaj me- {i; kra{ke uravnave s posameznimi vrta~ami opazimo na trov ali decimetrov. Prevladuje dolomit, med primesmi obmo~ju Selc, Hudih Raven, Raven nad [entrupertom. pa so sljudnati meljevec, pe{~enjak, skrilavec, laporni in Tu ni povirij in vodotokov; obmo~je pre~kajo le ve~je oolitni apnenec, argilit, tuf in tufit, apnen~eva bre~a in alohtone vode Bistrica, Bu~avnica in Bena. Stranskih do- konglomerat. Na tako me{anico naletimo v gri~evnatem lin skoraj ni, a povr{je je drobno raz~lenjeno z grapami in hribovitem delu pore~ja od Dobovice proti jugovzho- in dolci. Doline so bolj razvejane le v bliìni severnega du do [entjanà; ju`no od Brezovega in Hudih Raven, roba kotline, kjer je drobna razlomljenost zlasti v sme- s presledki do Vejarske kotanje in obrobja Mirnsko-Mo- ri od zahoda proti vzhodu ve~ja.

Valovita fluviokra{ka pokrajina pri Brezju nad Krmeljem. Dolce pre~ijo terase z njivami. (M. T.)

46 POVR[JE

Slabo odporne kamnine spod- njetriasne ali skitske starosti, kjer se dolomiti me{ajo s plastmi laporja, oolitnimi apnenci, sivimi apnenci, pe{~enjaki, argiliti, skrilavci in sljudnatimi meljevci, so zelo ob~utljive za gradbene posege. (M. T.)

Nadaljnjih 30 % povr{ine zavzemajo karbonatne ja pride kra{ki zna~aj manj do izraza (Spodnje Vodale – kamnine, od tega trde 18 %, ~iste mehke 1 %, me{ani- vrta~e, uravnanost, obviseli dolini, Turi{ki grad – posa- ca obeh pa 11 %. Dolomiti in apnenci so ~istej{i na se- mezne vrta~e, Planina, zahodno od Kali{~a – obvisela verozahodu, na obmo~ju planot in uravnav, na zahodu dolina). med Hohovico, Morav~ami in âteèm, v okolici Sela, îste silikatne kamnine zavzemajo le desetino po- med Glinkom in Mokronogom, okrog Trì{~a in sever- re~ja. Ve~inoma so trde in mehke skupaj (9 %); to so no od tod, v okolici [entjanà in Vrha pri Bo{tanju. Tu raznobarvni pe{~enjaki, meljevci, glinovci, konglome- so kra{ki pojavi najpogostej{i. Poleg {tevilnih vrta~ rati, skrilavci, argiliti in alevroliti, ki se povr{insko me- (nad 30/km2), uravnav in suhih dolin z amfiteatrsko skle- njavajo. Bolj strnjeno se nahajajo silikatne kamnine na njenim koncem dolin (med Preènjskimi Njivami in re- severu na obmo~ju Jatne med Radgonico in Novim ko Bistrico) naletimo tu tudi na ve~je kra{ke depresije – Gradom in na zahodu v povirju Cerknice. Manj{e krpe uvale. Najve~ja je dolga 1,25 km in leì severovzhodno so pri Hrastnem, Malem Cirniku, jugovzhodno od [en- od Velike Gobe, markantna pa je tudi Lisina severno od truperta, najju`neje pa pri Mokronogu. Zna~ilnost po- Morav{ke gore pri Vodicah. Pogosta reliefna oblika je krajine so blage reliefne oblike, redki zaobljeni vrhovi, dolec. Vrhovi so zaobljeni in kopasti, slemena pa manj redka, mogo~na, v drobnem neraz~lenjena slemena. î- izrazita in razvejana. V obmo~ju masivnega dolomita sti kremenovi pe{~enjaki (0,8 %) se nahajajo na zahod- vzhodno od ~rte Gorenje Jelenje–êplje–Brezovo je za- nem razvodju ju`no od Nove Gore in severno od Javor- krasevanje po~asnej{e, vrta~e so redkej{e, gostota dolin ja, ~isti glinasti skrilavci (0,3 %) pa v povirju Morav{- z ob~asnim vodotokom pa ve~ja. Doline so V-oblike, s tri- ~ice. kotnim zgornjim koncem, slemena pa izrazitej{a in po- Na 9 % pore~ja se me{ajo trde karbonatne in tr- bo~ja manj raz~lenjena. Mo~no zakraselo je tu le najvi{- de silikatne kamnine, predvsem dolomiti z roènci. Na- je razvodno obmo~je severno od Dol pri Litiji, kjer je jobse`nej{e tako obmo~je je Bo{tanjsko hribovje vzhod- uravnava {iroka 2 km. Vrta~e so zelo na gosto posejane, no od Jablanice, manj{a pa so v Mirnskem gri~evju med vmes pa so ohranjeni odseki suhih dolin. Zanimiv je Bo- Lipnikom in Brezovico pri Mirni, zahodno od Mirne hinj~ev hrib z radialnim tipom re~ne mreè. Mehke kar- v smeri proti âteù in okrog Zabukovja. Zna~ilni so ko- bonatne kamnine s prevlado lapornatega {entjurskega ap- pasti vrhovi, mo~no raz~lenjena slemena, enostavni in nenca, se nahajajo pri [entjanù in severno od Vejarske amfiteatrski konci dolin, obvisele doline (okolica Vrha kotanje. Zanje so zna~ilni majhni nakloni, blage, zaob- pri Bo{tanju in Vol~jih Njiv) in ponekod uravnave z vr- ljene reliefne oblike. Laporji in laporni apnenci z apne- ta~ami. no bre~o prevladujejo v Kr{kem hribovju, Bo{tanjskem Skoraj 9 % je terciarnih glinastih in pe{~enih se- hribovju okrog Jablanice in Deben{kem hribovju. Relief dimentov, od tega 4 % s kosi roènca. Njihova lega je je izredno raz~lenjen, slemena mo~no razvejana, pobo~- vezana na nahajali{~a dolomita z roèncem. ê gre za ja pa nerazgibana, brez grap. Vodotoki so ve~inoma ob- presedimentirano gradivo, so prisotni kremenovi prod- ~asnega zna~aja. V okolici âteà pa je pokrajina mo~- niki. Vendar je glina z roèncem v dolini Mirne ve~ino- no zakrasela, s {tevilnimi vrta~ami, kra{kimi izviri (Mo- ma primarna ali le malo prenesena. Skoraj vsa ni`je le- ~ila), suhimi dolinami (Dolenja vas pri âteù, obmo~- è~a in potapljajo~a se slemena, ki izginjajo v kotlini, je severovzhodno od Gornjih Raven) in kra{kimi depre- so pokrita z debelo plastjo te preperine. V samem obrob- sijami (Balentova dolina). Zaradi ve~jega deleà laporju kotline ve~inoma ne najdemo kremenovih prodnikov.

47 MIRNSKA DOLINA

Ni`je oble gri~e v gri~evju pokrivajo ve~ metrov debele plasti plio-pleistocenske preperine, kljub ob~utljivosti za erozijo navadno izkori{~ene za njive. ^e vsebujejo kose ro`enca, pa so prsti zelo kisle in pod gozdom, ~eprav nakloni niso preveliki. (M. T.)

Najobse`nej{e obmo~je glinastih in pe{~enih terciarnih je velik dele` me{anice trdih in mehkih karbonatnih in sedimentov je jugozahodno razvodje pri Trebnjem do Do- silikatnih kamnin. Bistvena razlika je v prisotnosti la na vzhodu, pokrivajo pa {e ve~ino roba Vejarske ko- plio-pleistocenske gline z roènci. Te namre~ v hribov- tanje do prevala pri Brezovici, vsa slemena okrog nase- ju ni, v gri~evju pa prekriva dobro desetino povr{in. Pla- lja Mirne, ve~ino tone~ih slemen na ju`nem robu kotli- notast in kotlinski del sta bolj enotna glede litolo{ke sene med Vol~jimi Njivami in Mokronogom, slemena med stave: prvega grade predvsem trdi karbonati (90%), v dru- Hrastovico in Trì{~em in obmo~je zahodno od Krme- gem pa prevladujejo aluvialne nasutine (38 %) in lja. Gre za ni`je nadmorske vi{ine, praviloma pod 350 m, plio-pleistocenske gline, ponekod z roènci (35 %). saj je bilo gradivo prene{eno z okoli{kih vi{jih obmo~ij. V kotlini se pokaèjo karbonati in silikati na povr{ini le Tu lahko naletimo na kra{ke pojave – vrta~e, dolce in am- ponekod na obrobju ali pa na vzpetinah, ki molijo iz nje- fiteatrske konce dolin. Prevladujejo nakloni pod 11°. nega dna. Kremenovi prodniki v preperini so zna~ilni za se- vernej{a obmo~ja – za nekoliko vi{je (300–500 m), vr- {ne lege globlje v gri~evju. Obse`no tako obmo~je se {i- ri med Morav{ko kotlinico in Tihaboj{~ico na severu in NOSILNOST TAL dolino Mirne na jugu. Manj{e zaplate so zahodno od [entruperta, pri [evnici v Vejarski kotanji, okrog Irsovca, pri Zelo pomembna lastnost tal, ki jo je treba upo{tevati po- Krmelju, Mladeti~ah, Vodalah in Gabrju. V primerjavi sebno pri pozidavi, je njena nosilnost. Izkazalo se je, s preperino brez roènca so tu nakloni ve~ji (ve~inoma da so Mirnsko dolino pozidavali popolnoma brez upo- nad 11°), kra{ki pojavi (zakraseli zgornji deli dolin, dol- {tevanja trdnosti tal. Glede na to, da spada pore~je Mir- ci, posamezne vrta~e) pa redkej{i. Zna~ilni so kopasti vr- ne v verigo seizmogenih obmo~ij na dinarsko-alpski mej- hovi in redki vodotoki. ni ~rti od cerkljanskega obmo~ja prek Ljubljanske kot- Podobna, a mlaj{a je kvartarna glina z roènci, ki line do Kr{ko-Breì{kega polja (Ribari~, 1983, [ifrer, smo jo na{li le v obliki krp (najve~ja pri Birni vasi me- 1995) in da se Mirnsko-Mokrono{ka kotlina {e vsesko- ri 1,5 km2) na obmo~ju med [entjanèm in Sevnico. Sku- zi ugreza, smo upo{tevali tudi ta geofaktor. Dokazi za paj je je 1 %. Zna~ilni sta vr{na lega z nadmorsko vi{i- ugrezanje so: proti kotlini vise~a slemena, vodotoki, ki no 300–500 m in lega v bliìni dolomita z roèncem, od se koncentri~no stekajo proti kotlini, kjer poplavljajo, koder izvira. Trikotni konci dolin, ki so zelo pogosti v ne- debele plasti najmlaj{ih usedlin in potresi. U~inke med posredni bliìni kvartarne gline, dokazujejo perigla- 6. in 8. stopnjo po EMS lestvici je imelo v tem stolet- cialni izvor. Precej (7 %) je {e aluvialnih naplavin, ki ju pet potresov (17. 12. 1902, 20. 6. 1912, 25. 8. 1915, so prete`no ilovnatoglinene. Poleg dna Mirnsko-Mokro- 19. 12. 1934, 25. 9. 1948), ti v zadnjih dvajsetih letih no{ke kotline pokrivajo {e ozek pas ob Vejarju in ob Go- (9. 9. 1982, 11. 6. 1992 in 31. 8. 1998) pa so dosegli mil{~ici, Morav{ko kotlinico, del dolin Du{ice, Bistri- 5. do 6. stopnjo. Najmo~nej{i potres z u~inki 7.–8. stop- ce, Studen~nice pri Vrtov{kem hribu, dno ob Hinji pri nje po EMS lestvici je bil na tem obmo~ju zabeleèn Podbor{tu in ob Mirni v raz{iritvah na poti skozi Kr{ko 10. 3. 1689 (Godec, Vidrih, 1998). Seizmi~na karta hribovje. (1982) sicer uvr{~a Mirnsko dolino med srednje ogro- Gri~evje in hribovje sta si po sestavi zelo podobna; èna obmo~ja, kjer lahko pri~akujemo potrese do 7 stop- za oba je zna~ilna izredno pestra kamninska sestava, to nje.

48 POVR[JE

najbolj{a nosilnost

srednja nosilnost

slaba nosilnost

0 12345 km Zemljevid 4: Nosilnost tal.

Upo{tevali smo litolo{ko karto v merilu 1 : 25.000 s plastmi laporja, ali z bre~o in konglomeratom, apnen- (Topole, 1990) in takole dolo~ili razrede nosilnosti: ca in dolomita z ro`encem in plastmi laporja, skrilavci, 1. najbolj{a nosilnost – trde kamnine (plastnati in ne- tufi in tufiti, menjavanje pe{~enjaka, laporja, meljevca plastnati (masivni) apnenci in dolomiti, tudi z vlo`- in skrilavca, tudi apnen~eve bre~e z vlo`ki laporja), ki ro`enca, kremenovi in rde~i pe{~enjaki), 3. slaba nosilnost – klasti~ne kamnine (pesek, prod, 2. srednja nosilnost – mehke in me{ane kamnine (menja- gru{~, glina, ilovica, alevrolit, debela plast preperevanje glinastega skrilavca, kremenovega pe{~enjaka, kon- line), glomerata, alevrolita in argilita, apnenca in dolomita 4. tla niso nosilna – meli{~a, vodne povr{ine.

Nosilnost tal po regijah.

Razredi nosilnosti Regija Povr{ina 1 2 3 vkm2 km2 %km2 %km2 % G 1 9,06 4,42 48,79 4,12 45,47 0,52 5,74 G 2 17,72 6,77 38,21 4,25 23,98 6,70 37,81 G 3 8,70 1,51 17,36 3,79 43,56 3,40 39,08 G 4 26,44 8,59 32,49 12,81 48,45 5,04 19,06 G 5 4,36 0,35 8,03 2,51 57,57 1,50 34,40 G 6 23,72 1,94 8,18 19,58 82,55 2,20 9,27 G 7 18,28 3,64 19,91 11,48 62,80 3,16 17,29 G 8 14,59 2,02 13,85 10,08 69,09 2,49 17,07 G 9 6,37 2,62 41,13 3,06 48,04 0,69 10,83 G 129,24 31,86 24,65 71,68 55,46 25,70 19,89 H 1 2,41 1,55 64,32 0,86 35,68 0,00 0,00 H 2 2,88 2,15 74,65 0,66 22,92 0,07 2,43 H 3 4,89 3,26 66,67 1,61 32,92 0,02 0,41 H 4 24,66 10,35 41,97 13,98 56,69 0,33 1,34 H 5 20,23 2,34 11,57 17,20 85,02 0,69 3,41 H 6 25,42 0,61 2,40 24,61 96,81 0,20 0,79 H 7 9,47 6,53 68,95 1,59 16,79 1,35 14,26 H 8 19,19 5,56 28,97 12,75 66,44 0,88 4,59 H 9 9,17 3,28 35,77 5,78 63,03 0,11 1,20 H 118,32 35,63 30,11 79,04 66,80 3,65 3,08 K 1 6,50 0,71 10,92 0,73 11,23 5,06 77,85 K 2 6,12 2,57 41,99 1,15 18,79 2,40 39,22 K 3 14,86 0,69 4,64 0,66 4,44 13,51 90,92 K 4 11,73 1,65 14,07 2,23 19,01 7,85 66,92 K 39,21 5,62 14,33 4,77 12,17 28,82 73,50 P 1 3,47 3,47 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 P 2 5,11 3,76 73,58 1,35 26,42 0,00 0,00 P 8,58 7,23 84,27 1,35 15,73 0,00 0,00 M 295,35 80,34 27,20 156,84 53,10 58,17 19,70

49 MIRNSKA DOLINA

meljski kadunji, ki jo sestavljata tudi triasni in litavski Nosilnost tal apnenec. najbolj{a srednja slaba

Planote 84,27 15,73 0 Kotlina 14,33 12,17 73,5 NADMORSKA VI[INA Hribovje 30,11 66,8 3,08 Skoraj 300 km2 veliko pore~je Mirne je mo~no razgiba- Gri~evje 24,65 55,46 19,89 na pokrajina, katere povpre~na nadmorska vi{ina meri Pore~je 27,2 53,1 19,7 403 m. Najvi{je se`e hrbet Jatne pri Predlogu (850 m),

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % najni`je pa leì ustje Mirne pri Sevnici (175 m). Vi{inska razlika zna{a torej 673 m. Najobse`nej{i je vi{inski Deleì povr{ja v posameznih razredih nosilnosti. pas med 300 in 399 m, ki zavzema 35 % pore~ja, ve~i- na (78 %) pa leì 200 do 499 m visoko. Nadmorske vi{ine pod 200 m ugotovimo le okrog Iz preglednice je razvidno, da so glede nosilnosti raz- izliva Mirne v Savo; takoj ob strugi navzgor se vle~e ozek mere dale~ najbolj ugodne na obmo~ju obeh planot, Dol- pas z vi{inami 200 do 299 m (mirnska deber) in se raz- ske in Gobljansko-Vodi{ke. Tam namre~ prevladuje {iri {ele pri izhodu iz Pekla pri Kriì{~u. Od tam se pro- skladovit in masiven dolomit. Sledijo jima nekatere ti zahodu nadaljuje v dveh pasovih: v severnem, kjer te- hribovske regije, ki so prav tako v ve~jem delu iz kar- ~e stara, in ju`nem, kjer poteka sedanja struga Mirne. Za- bonatnih trdnih kamnin (Gabrov{ko, Bo{tanjsko, Mirn- hodno od Pijavic se dolina razprostre v obse`no Mirn- sko povirno in Cerkni{ko povirno hribovje). V nobeni sko-Mokrono{ko kotlino, kjer je pas {irok do 5 km. Do od regij v gri~evju najbolje nosilna tla ne preseèjo 50 % Mirne je sklenjen, iz njega gledajo v sredi le posamezni povr{in. Takemu deleù se priblià le Cerkni{ko gri~ev- gri~i, na robu kotline pa spodnji deli potapljajo~ih se sle- je. Najve~ tal v tretjem razredu pa ima kotlinski del, {e men. Do izraza pride prag med Bistrico pri Mokronogu zlasti dno, medtem ko so razmere nekoliko bolj{e v Kr- in Slep{kom, Slan~ev hrib in Bo`ji grob, oba visoka 315 m.

Vi{ina v metrih:

100–199

200–299

300–399

400–499

500–599

600–699

700–799

800–899

0 12345 Zemljevid 5: Nadmorske vi{i- km ne – stometrski vi{inski pasovi.

%%Pore~je Gri~evje %%Hribovje Kotlina %Planote

100 100 100 10092,02 100 90 90 90 90 90 80 80 80 80 80 70 70 70 70 70 57,21

60 60 60 60 60 53,61 50 50 50 50 50 35,78 4034,56 40 40 40 40 29,56 24,83

30 3024,15 30 30 30 21,12 20 18,93 16,2 20 20 2015,26 20 20 9,34 10,14 8,11 7,18 7,98 4,81 10 10 105,11 10 10 2,38 0,2 0,46 0,47 0,16 0,06 0 0 0 0 0 0 0 000 000,39 0 00 0 0 0 100–199 m 200–299 m 300–399 m 400–499 m 500–599 m 600–699 m 700–799 m 800–899 m 100–199 m 200–299 m 300–399 m 400–499 m 500–599 m 600–699 m 700–799 m 800–899 m 100–199 m 200–299 m 300–399 m 400–499 m 500–599 m 600–699 m 700–799 m 800–899 m 100–199 m 200–299 m 300–399 m 400–499 m 500–599 m 600–699 m 700–799 m 800–899 m 100–199 m 200–299 m 300–399 m 400–499 m 500–599 m 600–699 m 700–799 m 800–899 m

Dele`i povr{ja v posameznih vi{inskih pasovih – po morfolo{kih enotah.

50 POVR[JE

Nadmorske vi{ine – stometrski vi{inski pasovi po regijah.

Vi{inski pasovi v m Nadmorska vi{ina Ampli-

100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 tuda Regija Povr{ina povr{ina povpr. max min

(str. 12) v km2 km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %

G 1 9,06 0,00 0,00 0,00 0,00 2,05 22,63 5,51 60,82 1,50 16,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 444 591 335 256 G 2 17,72 0,00 0,00 0,00 0,00 10,93 61,68 5,61 31,66 1,10 6,21 0,08 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 395 635 318 317 G 3 8,70 0,00 0,00 0,08 0,92 5,49 63,10 2,78 31,95 0,35 4,02 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 389 590 293 297 G 4 26,44 0,00 0,00 6,73 25,45 17,68 66,87 1,99 7,53 0,04 0,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 332 530 249 281 G 5 4,36 0,00 0,00 1,74 39,91 2,57 58,94 0,05 1,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 311 422 263 159 G 6 23,72 0,00 0,00 6,62 27,91 14,02 59,11 3,00 12,65 0,08 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 335 514 240 274 G 7 18,28 0,00 0,00 1,99 10,89 14,30 78,23 1,99 10,89 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 350 484 234 250 G 8 14,59 0,00 0,00 10,18 69,77 4,41 30,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 280 372 209 163 G 9 6,37 0,00 0,00 3,87 60,75 2,49 39,09 0,01 0,16 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 289 400 337 163

G 129,24 0,00 0,00 31,21 24,15 73,94 57,21 20,94 16,20 3,07 2,38 0,08 0,06 0,00 0,00 0,00 0,00 347 635 209 426

H 1 2,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36 14,94 1,47 61,00 0,58 24,07 0,00 0,00 0,00 0,00 559 675 457 218 H 2 2,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69 23,96 1,48 51,39 0,71 24,65 0,00 0,00 0,00 0,00 551 693 412 281 H 3 4,89 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,46 9,41 1,04 21,27 1,75 35,79 1,62 33,13 0,02 0,41 640 805 427 378 H 4 24,66 0,00 0,00 0,00 0,00 0,29 1,18 2,62 10,62 6,98 28,30 8,96 36,33 5,46 22,14 0,35 1,42 610 848 359 480 H 5 20,23 0,00 0,00 0,00 0,00 3,71 18,34 8,10 40,04 5,26 26,00 1,95 9,64 1,14 5,64 0,07 0,35 492 813 317 496 H 6 25,42 0,00 0,00 0,00 0,00 3,15 12,39 10,32 40,60 6,37 25,06 4,10 16,13 1,38 5,43 0,10 0,39 509 825 312 513 H 7 9,47 0,40 4,22 2,16 22,81 5,26 55,54 1,62 17,11 0,03 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 336 520 175 345 H 8 19,19 0,06 0,31 3,14 16,36 8,69 45,28 6,69 34,86 0,61 3,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 374 568 187 381 H 9 9,17 0,00 0,00 0,75 8,18 3,89 42,42 4,11 44,82 0,42 4,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 396 534 259 275

H 118,32 0,46 0,39 6,05 5,11 24,99 21,12 34,97 29,56 23,66 20,00 18,05 15,26 9,60 8,11 0,54 0,46 494 848 175 673

K 1 6,50 0,00 0,00 4,82 74,15 1,68 25,85 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 276 340 271 69 K 2 6,12 0,00 0,00 5,33 87,09 0,79 12,91 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 263 341 229 112 K 3 14,86 0,00 0,00 14,84 99,87 0,02 0,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 250 309 227 82 K 4 11,73 0,00 0,00 11,09 94,54 0,64 5,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 255 338 231 107

K 39,21 0,00 0,00 36,08 92,02 3,13 7,98 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 263 341 227 114

P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,58 3,41 98,27 0,04 1,15 741 830 689 130 P 2 5,11 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,87 17,03 3,05 59,69 1,19 23,29 0,00 0,00 656 769 545 221

P 8,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,87 10,14 3,07 35,78 4,60 53,61 0,04 0,47 693 830 545 285

Pore~je 295,35 0,46 0,16 73,34 24,83 102,06 34,56 55,91 18,93 27,60 9,34 21,20 7,18 14,20 4,81 0,58 0,20 403 848 175 673

Na jugozahodu se pas nadaljuje po dolinah Gomil{~ice s plo{~atimi in ravnimi vrhovi in slemeni, ki je po Me- in Lan{pre{~ice in ~ez preval pri Brezovici preide v Ve- liku (1931) ostanek re~ne ravnine nekdanjega potoka, ki jarsko kotanjo. Pas skupaj zavzema ~etrtino pore~ja. je tekel od Velike Loke proti Ra~jemu selu in dalje na Vi{inski pas 300 do 399 m je naj{ir{i med vsemi in severovzhod. V ta pas spada tudi celotno obmo~je [ent- zavzema tretjino povr{ine pore~ja. Na {iroko obroblja kot- jan`a. lino in se`e ob Mirn{~ici celo 9km v notranjost proti Mo- Ostali stometrski vi{inski pasovi so o`ji (najve~ rav~am. Obsega tudi obmo~je med Temenico in Mirno 1 km {iroki). Proti severozahodu prehajajo postopno

Nadmorska vi{ina maksimalna povpre~na minimalna m 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Maksimalna, povpre~na in mi- Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje nimalna nadmorska vi{ina mikroregij in morfolo{kih enot.

51 MIRNSKA DOLINA

zovski livadi in Morav{ki gori, severno od tod pa prevladajo. Na vzhodu nanje zadnji~ naletimo okrog Leskov- ca na Jatni. Hribovje ju`no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline je po Meliku ekvivalent pontskemu nivoju Dolske planote in dinarskih visokih planot, ki dose`ejo 800 do 900 m, a je od teh zaradi tektonskega zastajanja ni`je za okrog 300 m. V najvi{ji pas (800–900 m) spadajo le posamezni vrhovi oziroma slemena: sleme Jatne vzhodno od Radgo- nice, hkrati razvodje med Mirno in Sopoto, ki se vzpne pri Predlogu na 850 m, vrhovi ju`no od tod pri Prelesju in Gradi{~u, Bobne~i vrh in vrhovi na severozahodnem razvodju pri Preski.

NAKLON

Naklon ali nagnjenost povr{ja je pomemben geomorfo- Pogled ~ez naj{ir{i del Mirnsko-Mokrono{ke kotline ob Bistrici proti severozahodu. V dnu je pod gozdom lepo viden del sicer lo{ki dejavnik, ki omejuje posamezno rabo tal: lahko one- potopljenega praga v bli`ini Bistrice pri Mokronogu. Zadaj se mogo~a infrastrukturno izgradnjo, strojno obdelavo, nad [entruperskim kotom dviga [entrupersko gri~evje, to pa vpliva na prst, erozijo, na koli~ino prejete son~ne ener- prehaja v hribovje. (M. K.) gije ter na vegetacijsko odejo; od njega so odvisne tudi odto~ne razmere v pokrajini. Karto smo izdelali na os- drug v drugega. Vi{ine nad 600 m se ju`no od kotline novi DMR-ja 100 × 100 m. Naklon je izra`en v stopinjah (v Kr{kem in Deben{kem hribovju) ne pojavijo nikjer. in izra~unan po obrazcu n = arctg (a2 +b2)1/2 (Gabrovec, Najju`neje jih izmerimo na robu Dolskega nariva v Bre- 1990). a in b sta koeficienta regresijske ravnine. Izra~u-

Nakloni v °:

< 3,0

3,0– 5,9

6,0– 8,9

9,0–11,9

12,0–16,9

17,0–23,9

24,0–32,9

33,0 in ve~

0 12345 km Zemljevid 6: Naklonski razredi.

%%Pore~je Gri~evje %Hribovje %Kotlina %Planote 100 100 100 100 100 90 90 90 90 90 80 80 80 80 80 70 70 70 70 70 60 60 60 60 60 50 50 50 5040,93 50 40 40 4031,29 40 40 22,87 23,1 25,9523,04 25,2 25,84 24,01 30 30 30 30 30 21,45 19 20,86 13,51 16,11 16,15 15,76 209,96 11,54 10,09 2012,83 2011,65 20 20 7,64 9,56 8,09 7,82 9,36 7,93 3,71 4,31 6,1 4,55 101,29 100,7 101,12 2,46 101,91 0,1 0 10 2,21 0 00 0 0 0 0–2,9 3–5,9 6–8,9 0–2,9 3–5,9 6–8,9 0–2,9 3–5,9 6–8,9 0–2,9 3–5,9 6–8,9 0–2,9 3–5,9 6–8,9 9–11,9 9–11,9 9–11,9 9–11,9 9–11,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 33 in ve~ 33 in ve~ 33 in ve~ 33 in ve~ 33 in ve~

Dele`i povr{ja v posameznih naklonskih razredih – po morfolo{kih enotah.

52 POVR[JE

Naklonski razredi po regijah.

Naklonski razredi v stopinjah Povpr. Maks. Regija Povr{ina 0–2,9 3–5,9 6–8,9 9–11,9 12–16,9 17–23,9 24–32,9 33 in ve~ naklon naklon (str. 12) v km2 km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 % v stopinjah G 1 9,06 0,13 1,43 0,38 4,19 0,69 7,62 1,20 13,25 2,88 31,79 2,99 33,00 0,73 8,06 0,06 0,66 15 36 G 2 17,72 0,90 5,08 2,22 12,53 2,84 16,03 3,08 17,38 4,06 22,91 3,28 18,51 1,31 7,39 0,03 0,17 12 38 G 3 8,70 0,30 3,45 0,72 8,28 1,20 13,79 1,68 19,31 2,65 30,46 1,49 17,13 0,61 7,01 0,05 0,57 13 34 G 4 26,44 0,78 2,95 2,39 9,04 2,83 10,70 3,61 13,65 7,04 26,63 7,02 26,55 2,53 9,57 0,24 0,91 14 48 G 5 4,36 0,35 8,03 0,88 20,18 0,85 19,50 1,13 25,92 0,84 19,27 0,28 6,42 0,03 0,69 0,00 0,00 9 28 G 6 23,72 0,58 2,45 1,92 8,09 2,97 12,52 3,97 16,74 6,37 26,85 5,51 23,23 2,15 9,06 0,25 1,05 14 40 G 7 18,28 0,72 3,94 1,97 10,78 2,73 14,93 2,93 16,03 4,68 25,60 3,89 21,28 1,14 6,24 0,22 1,20 13 45 G 8 14,59 0,77 5,28 1,27 8,70 1,71 11,72 2,28 15,63 3,60 24,67 3,61 24,74 1,29 8,84 0,06 0,41 14 41 G 9 6,37 0,27 4,24 0,61 9,58 0,76 11,93 0,94 14,76 1,42 22,29 1,71 26,84 0,66 10,36 0,00 0,00 14 32 G 129,24 4,80 3,71 12,36 9,56 16,58 12,83 20,82 16,11 33,54 25,95 29,78 23,04 10,45 8,09 0,91 0,70 13 48 H 1 2,41 0,03 1,24 0,11 4,56 0,20 8,30 0,41 17,01 0,68 28,22 0,81 33,61 0,15 6,22 0,02 0,83 15 36 H 2 2,88 0,04 1,39 0,05 1,74 0,07 2,43 0,28 9,72 0,61 21,18 1,18 40,97 0,54 18,75 0,11 3,82 19 42 H 3 4,89 0,02 0,41 0,06 1,23 0,38 7,77 0,43 8,79 1,10 22,49 1,63 33,33 1,19 24,34 0,08 1,64 18 47 H 4 24,66 0,29 1,18 1,38 5,60 2,39 9,69 3,38 13,71 6,44 26,12 6,83 27,70 3,49 14,15 0,46 1,87 16 51 H 5 20,23 0,20 0,99 0,91 4,50 1,82 9,00 2,12 10,48 4,62 22,84 6,49 32,08 3,57 17,65 0,50 2,47 17 46 H 6 25,42 0,17 0,67 0,83 3,27 1,73 6,81 3,51 13,81 8,36 32,89 7,63 30,02 3,00 11,80 0,19 0,75 16 48 H 7 9,47 0,21 2,22 0,60 6,34 0,77 8,13 1,09 11,51 2,04 21,54 2,61 27,56 1,59 16,79 0,56 5,91 17 43 H 8 19,19 0,23 1,20 0,86 4,48 1,32 6,88 1,86 9,69 4,27 22,25 6,41 33,40 3,37 17,56 0,87 4,53 18 45 H 9 9,17 0,14 1,53 0,30 3,27 0,57 6,22 0,70 7,63 1,70 18,54 3,43 37,40 2,21 24,10 0,12 1,31 18 41 H 118,32 1,33 1,12 5,10 4,31 9,25 7,82 13,78 11,65 29,82 25,20 37,02 31,29 19,11 16,15 2,91 2,46 17 51 K 1 6,50 2,11 32,46 2,41 37,08 1,17 18,00 0,49 7,54 0,26 4,00 0,06 0,92 0,00 0,00 0,00 0,00 5 23 K 2 6,12 0,47 7,68 1,37 22,39 1,67 27,29 1,40 22,88 0,91 14,87 0,28 4,58 0,02 0,33 0,00 0,00 8 24 K 3 14,86 11,51 77,46 2,12 14,27 0,80 5,38 0,25 1,68 0,13 0,87 0,05 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 2 20 K 4 11,73 1,96 16,71 4,23 36,06 2,54 21,65 1,53 13,04 1,09 9,29 0,36 3,07 0,02 0,17 0,00 0,00 6 30 K 39,21 16,05 40,93 10,13 25,84 6,18 15,76 3,67 9,36 2,39 6,10 0,75 1,91 0,04 0,10 0,00 0,00 5 30 P 1 3,47 0,21 6,05 0,98 28,24 1,13 32,56 0,67 19,31 0,34 9,80 0,12 3,46 0,02 0,58 0,00 0,00 8 26 P 2 5,11 0,18 3,52 0,86 16,83 0,93 18,20 0,96 18,79 1,45 28,38 0,56 10,96 0,17 3,33 0,00 0,00 11 30 P 8,58 0,39 4,55 1,84 21,45 2,06 24,01 1,63 19,00 1,79 20,86 0,68 7,93 0,19 2,21 0,00 0,00 9 30 M 295,35 22,57 7,64 29,43 9,96 34,07 11,54 39,90 13,51 67,54 22,87 68,23 23,10 29,79 10,09 3,82 1,29 14 51

namo ju s pomo~jo vi{in vogalnih to~k celice (z1, z2, ljajo severno in ju`no mejo tega obmo~ja poseljene rob- z3,z4): ne terase. Ve~ja obmo~ja ravnega in rahlo nagnjenega sve- a = (–z1 +z2 –z3 +z4)/200 ta so {e ob Mirni vzhodno od Pu{~ave, ob Vejarju, ob b = (–z1 –z2 +z3 +z4)/200. Mirn{~ici na obmo~ju Morav~ in ob spodnji Hinji. O`- ji pasovi le`ijo ob potokih, ki poplavljajo. Najmanj{i na- Naklon do 3° (7,6 % povr{in) prevladuje v vsej kot- klon je vezan predvsem na aluvialna tla ali poplavne rav- lini med naseljema Mirna in Pu{~ava. Na severu se`e ob nice, delno pa {e na plio-pleistocenske terase in miocen- Bistrici dale~ v notranjost do Drage, sicer pa predstav- sko pokrajino (Podbor{t).

Naklon v stopinjah povpre~ni maksimalni % 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 P 1 K 1 Povpre~ni in maksimalni na- H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4

Kotlina klon mikroregij in morfolo{kih Pore~je Planote Gri~evje Hribovje enot.

53 MIRNSKA DOLINA

hribovju. Ti so predvsem na plio-pleistocenski glini, na mehkih lapornih apnencih in na kra{kih tleh. Naklonski razred med 6 in 12° obroblja prej{njega. Zna~ilen je za {tevilne slemenske uravnave; tako se pojavlja v ozkih pasovih sem in tja po vsem gri~evju. Po- leg gline je lahko litolo{ka osnova tudi laporni apnenec in ladinijski dolomit. Srednje strm svet (12–24°) je najbolj raz{irjen; zavzema polovico vseh povr{in. Zna~ilen je za gri~evje in hribovje z ve~jim deleèm nekarbonatnih kamnin (â- te{ko in Cerkni{ko gri~evje, [entjan{ko hribovje, [entjan{ko, [entrupersko in Spodnjemirnsko gri~evje). Strmine med 24 in 33° zavzemajo desetino pore~- ja. Prevladujejo v povirju Morav{~ice v Gabrov{kem hribovju, v obmo~ju severno od âteà, na meji med hribovitim in gri~evnatim delom med Gabrovko in [entrupertom, na obmo~ju med Selom, Zagradom, Trbincem, Irsovcem in v Deben{kem hribovju, v Kr{kem hribovju, na severu pa ob zgornji Bistrici okrog Bohinj~evega hriba v Dolskem hribovju, ob Beni in Grdem grabnu v [entruperskem in [entjan{kem hribovju, pa v Bo{tanjskem hribovju ob spodnji Grahovici. Ve~je strmine so vezane na trde karbonatne kamnine s silikatnimi primesmi. Zna~ilne so tudi za spodnje dele pobo~ij. Najbolj strma obmo~ja (nad 33°) so vezana na ozke prebojne doline Bene, Studen~nice in Grdega grabna, Glavi{kega potoka in zgornje Hinje. Pogosta so tudi ob pritokih spodnje Mirne v Kr{kem hribovju. Manj sklenjeno se nahajajo v Deben{kem hribovju, ob Hinji Na velikih strminah in erodibilnih tleh lahko kr~enje gozda hitro poru{i ekolo{ko ravnovesje. Zareza v pobo~ju tik pod gozdno pred Krmeljem, ob spodnjem Kameni{kem potoku – mejo je dokaz za pospe{eno erozijo na golih tleh. (M. T.) v Peklu in ob Mirni pred vstopom v kotlino. Povpre~ni naklon v pore~ju meri 14°, 13° pa je povpre~ni naklon gri~evnatega sveta, ki v pokrajini prevla- Naklone med 3 in 6° lahko izmerimo v obrobju Ve- duje. V hribovitem svetu je povr{je nagnjeno povpre~- jarske kotanje in Mirnsko-Mokrono{ke kotline, okrog Ti- no 17°, v planotastem 9° in v kotlini z robnimi terasa- haboja, v Krmeljski kadunji, obmo~ju [entjanà, na obeh mi 5°. Naklon se v regiji zelo hitro spreminja; ve~je ho- planotah in na uravnavah v Dolskem in [entruperskem mogene povr{ine so v kotlinskem delu pore~ja, od os-

Pogled v prebojno dolino Vejar- ja, ki lo~i hriba Trbinc (401 m) in Kincelj (393 m, levo) od Klju~a (395 m, desno). Spredaj te~e pod razvalinami mirnskega gradu potok Mirna. (M. K.)

54 POVR[JE talih pa so enotnej{i le {e obmo~je [entjan`a, zakraseli razlike pomembnej{e od nadmorskih vi{in. Karto relief- deli Jatne, Dolska planota in fluviokra{ki svet ob Tiha- ne energije smo izdelali tako, da smo ugotavljali vi{in- boj{~ici in Hom{~ici. sko razliko med vrhom in sosednjim dolinskim dnom Nagnjenost povr{ja je najbolj odvisna od tektonike, v posameznem kvadratu velikosti 1 km × 1 km, ki mo~- gostote pobo~nih grap, tipa reliefa in litolo{ke osnove. no razrezanemu fluvialnemu reliefu obravnavane pokra- Tako se najmanj{i nakloni pojavljajo na obmo~ju re~- jine najbolj ustreza. Tako namre~ v en kvadrat »padeta« no-akumulacijskega reliefa, na aluvialnih sedimentih, naj- ravno eno sleme oziroma vrh in eno dolinsko dno. Na ve~ji pa so na obmo~ju narivnih stopenj in vrezanih do- osnovi vi{inskih razlik smo lo~ili: lin, v mejah re~no-denudacijskega in fluviokra{kega re- relifna amplituda liefa, posebno na trdih silikatnih, precej tudi na trdih karb- 1. ravnino 0,0– 30,0 m, nonatnih kamninah in na njihovih me{anicah. Zanimi- 2. valovito gri~evje 30,1– 75,0 m, va je razlika med plio-pleistocenskimi glinastimi sedi- 3. raz~lenjeno gri~evje 75,1–150,0 m, menti brez in z ro`encem. Pri prvih ima nad 80 % povr- 4. mejo gri~evje/hribovje 150,1–200,0 m, {in naklone pod 11°, pri drugih pa nad 70 % naklone, ve~- 5. raz~lenjeno hribovje > 200,0 m. je od 11°. Ekstremni nakloni nad 33° se pojavijo, ~e so vsaj delno prisotne trde karbonatne kamnine. Povpre~na reliefna amplituda celotnega pore~ja zna{a 166 m. V gri~evju, katerega povpre~na amplituda meri 126 m, ni velikih razlik med regijami; izstopa le nizko Trebanjsko razvodno gri~evje s povpre~no amplitu- RELIEFNA ENERGIJA do 69 m. Precej ve~je vi{inske razlike izmerimo v hribovju (povpre~na amplituda 238 m). Tu je v ospredju Ga- Reliefna energija je potencialna energija, ki jo ima re- brov{ko hribovje (277 m), ki ga sestavljajo razli~no od- lief zaradi lege nad neko ni`jo to~ko. V obdelavo smo porne kamnine, {e bolj pa k vi{inskim razlikam prispe- jo vklju~ili, ker so v raz~lenjeni regiji, kakr{na je Mirn- vata narivni stopnji Dolskega in [entjan{kega nariva. Ve- ska dolina, lahko krajevne oziroma regionalne vi{inske like relativne vi{ine so zna~ilne tudi za [entjan{ko hri-

Vi{inska razlika v m:

0,0– 30,0

30,1– 75,0

75,1–150,0

150,1–200,0

> 200,0

0 12345 km Zemljevid 7: Relativne vi{ine.

%%Pore~je Gri~evje %Hribovje %Kotlina Planote 100 100 100 100 90 90 90 90 80 80 80 80 66,57 70 70 70 70 61,19 60 60 60 60 47,12 49,35 50 50 50 50 35,31 40 40 4031,3 32,01 40 27,67 28,67 30 20,62 30 30 30 22,39 16,92 17,3 11,84 20 2010,49 20 20 10 3,5 4,43 5,13 5,01 101,21 100 1,38 10 0,59 0 0 0 000 > 200,0 m > 200,0 m > 200,0 m > 200,0 m > 200,0 m 0,0–30,0 m 0,0–30,0 m 0,0–30,0 m 0,0–30,0 m 0,0–30,0 m 30,1–75,0 m 30,1–75,0 m 30,1–75,0 m 30,1–75,0 m 30,1–75,0 m 75,1–150,0 m 75,1–150,0 m 75,1–150,0 m 75,1–150,0 m 75,1–150,0 m 150,1–200,0 m 150,1–200,0 m 150,1–200,0 m 150,1–200,0 m 150,1–200,0 m

Dele`i povr{ja v posameznih amplitudnih razredih – po morfolo{kih enotah.

55 MIRNSKA DOLINA

Relativne vi{ine po regijah.

Reliefna amplituda Regija Povr{ina 0,0–30,0 m 30,1–75,0 m 75,1–150,0 m 150,1–200,0 m > 200,0 m Povpre~na reliefna (str. 12) v km2 km2 %km2 %km2 %km2 %km2 % amplituda G 1 9,06 0,00 0,00 0,00 0,00 5,94 65,56 2,49 27,48 0,63 6,95 145 G 2 17,72 0,00 0,00 2,60 14,67 12,19 68,79 0,90 5,08 2,03 11,46 134 G 3 8,70 0,00 0,00 0,60 6,90 7,62 87,59 0,48 5,52 0,00 0,00 112 G 4 26,44 0,09 0,34 2,60 9,83 21,83 82,56 1,61 6,09 0,31 1,17 112 G 5 4,36 0,47 10,78 2,40 55,05 1,49 34,17 0,00 0,00 0,00 0,00 69 G 6 23,72 0,00 0,00 3,42 14,42 13,89 58,56 5,06 21,33 1,35 5,69 128 G 7 18,28 1,00 5,47 0,77 4,21 10,50 57,44 5,08 27,79 0,93 5,09 131 G 8 14,59 0,00 0,00 0,65 4,46 9,71 66,55 3,75 25,70 0,48 3,29 131 G 9 6,37 0,00 0,00 0,52 8,16 2,86 44,90 2,99 46,94 0,00 0,00 137 G 129,24 1,56 1,21 13,56 10,49 86,03 66,57 22,36 17,30 5,73 4,43 126 H 1 2,41 0,00 0,00 0,00 0,00 1,10 45,64 0,66 27,39 0,65 26,97 196 H 2 2,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,77 26,74 0,30 10,42 1,81 62,85 277 H 3 4,89 0,00 0,00 0,24 4,91 1,69 34,56 1,29 26,38 1,67 34,15 225 H 4 24,66 0,00 0,00 0,35 1,42 6,90 27,98 10,77 43,67 6,64 26,93 220 H 5 20,23 0,00 0,00 0,00 0,00 7,11 35,15 6,58 32,53 6,54 32,33 227 H 6 25,42 0,00 0,00 0,00 0,00 4,83 19,00 10,20 40,13 10,39 40,87 258 H 7 9,47 0,00 0,00 0,75 7,92 1,69 17,85 1,65 17,42 5,38 56,81 229 H 8 19,19 0,00 0,00 0,00 0,00 10,46 54,51 3,41 17,77 5,32 27,72 182 H 9 9,17 0,00 0,00 0,29 3,16 2,48 27,04 3,02 32,93 3,38 36,86 204 H 118,32 0,00 0,00 1,63 1,38 37,03 31,30 37,88 32,01 41,78 35,31 238 K 1 6,50 0,68 10,46 3,44 52,92 2,38 36,62 0,00 0,00 0,00 0,00 71 K 2 6,12 0,00 0,00 4,10 66,99 2,02 33,01 0,00 0,00 0,00 0,00 72 K 3 14,86 6,55 44,08 5,47 36,81 2,84 19,11 0,00 0,00 0,00 0,00 47 K 4 11,73 1,55 13,21 6,34 54,05 3,61 30,78 0,23 1,96 0,00 0,00 68 K 39,21 8,78 22,39 19,35 49,35 10,85 27,67 0,23 0,59 0,00 0,00 61 P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 3,11 89,63 0,34 9,80 0,02 0,58 120 P 2 5,11 0,00 0,00 0,44 8,61 2,14 41,88 0,09 1,76 2,44 47,75 241 P 8,58 0,00 0,00 0,44 5,13 5,25 61,19 0,43 5,01 2,46 28,67 151 M 295,35 10,34 3,50 34,98 11,84 139,16 47,12 60,90 20,62 49,97 16,92 166 bovje (258 m), ki ga na severu omejuje globoko vreza- mu se zaradi velikosti osnovnega kvadrata, prilagojeni na dolina Sopote (najve~ja amplituda okrog 500 m). Tu- mo~no raz~lenjenemu reliefu, ne moremo izogniti. Po- di planote imajo precej{njo reliefno amplitudo (151 m), datek o gostoti vseh dolin, to je dolin s stalnim in ob~a- {e posebej Dolska. Dejansko relativne vi{ine znotraj pla- snim vodotokom, pa tudi suhih dolin nam predstavo o raz- note niso tolik{ne; tako visoko povpre~je smo dobili, ker ~lenjenosti reliefa {e izostri. Povpre~na gostota dolin zna- sta v tem primeru zajeti tudi globoko vrezani dolini zgor- {a 1900 m/km2. Gostote nad 3000 m/km2 so ve~inoma ve- nje Bistrice in zgornje Sopote, ki planoto oklepata. Te- zane na gri~evnato obmo~je. Najbolj raz~lenjen je svet

Normalni odtok, ponekod fluviokras Meliorirane poplavne povr{ine Poplavne povr{ine z na~rtovano melioracijo Ostale poplavne povr{ine

Kra{ke povr{ine

0 12345 Zemljevid 8: Na~in vodnega km odtoka.

56 POVR[JE

Pogled iznad severnega pobo~ja Jatne (866 m) na Kum (1220 m) V globoki dolini Mirne so nekdaj delovali {tevilni mlinarski in onstran doline Sopote. Do 500 m globoko vrezana Sopota pris- àgarski obrati. Marsikateri od danes delujo~ih je elektrificiran peva k veliki reliefni energiji hribovitega dela mirnskega pore~- ali pa predelan v malo elektrarno. (M. T.) ja, prevzema pa tudi del njegovih podzemno se pretakajo~ih voda. (M. K.) med âteèm in [entrupertom, precej tudi med Velikim TIPI RELIEFA Cirnikom in Trì{~em. Temu nasprotna so obmo~ja planot in uravnav med Veliko Gobo in Strmcem (brez doli- V pore~ju prevladuje fluviokra{ki tip reliefa (48 %); tu ne Bene) in kotlinsko obmo~je. Gostota dolin je odvisna opaàmo tako proces korozije kot delovanje teko~ih vo- od litolo{ke osnove, starosti povr{ja in tektonike. da. Do prepletanja prihaja po eni strani zaradi ne~istih

Na~in vodnega odtoka

Normalni odtok, delno fluviokras Meliorirane poplavne povr{ine Ostale poplavne povr{ine Poplavne povr{. z na~rtovano melioracijo Podzemni vodni odtok

Planote 57,46 42,54

Kotlina 74,88 8,93 8,34

Hribovje 98,23

Gri~evje 93,93

Pore~je 92,13

0 102030405060708090100 Dele`i povr{ja z razli~nimi na- ~ini vodnega odtoka – po morfolo{kih enotah.

57 MIRNSKA DOLINA

Kra{ki in nekra{ki relief. kem hribovju, v Deben{kem hribovju in na obmo~ju med Tip reliefa Vejarsko kotanjo na jugu in reko Mirno na severu. Po obsegu mu sledi re~no-denudacijski relief Regija Povr{ina Pravi kras Ostale povr{ine (str. 12) v km2 km2 %km2 % (36 %). Razvit je na celotnem obmo~ju od razvodja med Radgonico in Novim Gradom pa do Mirnsko-Mokrono{- G 1 9,06 0,07 0,77 8,99 99,23 G 2 17,72 0,50 2,82 17,22 97,18 ke kotline z izjemo Krmeljskega. Drugje se dr`i v krpah, G 3 8,70 0,70 8,05 8,00 91,95 med katerimi so najve~je: razvodje okrog Preske, povir- G 4 26,44 0,72 2,72 25,72 97,28 ja desnih pritokov Mirn{~ice, povirje Cedilnice, soto~- G 5 4,36 0,70 16,06 3,66 83,94 G 6 23,72 0,46 1,94 23,26 98,06 je pri Mirni in razvodje pri Malkovcu. Gostota dolin s stal- G 7 18,28 0,00 0,00 18,28 100,00 nim vodotokom in gostota grap sta tu najve~ji. G 8 14,59 0,68 4,66 13,91 95,34 Re~no-akumulacijski relief je omejen na kotlinske G 9 6,37 0,11 1,73 6,26 98,27 oziroma ravninske dele Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Ve- G 129,24 3,94 3,05 125,30 96,95 jarsko kotanjo, Morav{ko kotlinico, tihabojsko depresi- H 1 2,41 0,02 0,83 2,39 99,17 jo in [entjan{ko, izstopa pa tudi v {ir{ih delih dolin pri- H 2 2,88 0,14 4,86 2,74 95,14 H 3 4,89 0,03 0,61 4,86 99,39 tokov Mirne. Zavzema le slabo desetino pore~ja. H 4 24,66 0,48 1,95 24,18 98,05 Kra{ki relief smo na{li le na dobrih 3% povr{ja. Ve~- H 5 20,23 0,41 2,03 19,82 97,97 ja kra{ka obmo~ja, kjer je prevladujo~ proces kemi~no H 6 25,42 0,10 0,39 25,32 99,61 H 7 9,47 0,23 2,43 9,24 97,57 raztapljanje ali korozija, voda pa odteka podzemno, so H 8 19,19 0,20 1,04 18,99 98,96 Dolska, Gobljansko-Vodi{ka planota in razvodno obmo~- H 9 9,17 0,24 2,62 8,92 97,27 je pri Trebnjem. Ostale manj{e uravnave kra{kega sve- H 118,32 1,85 1,56 116,46 98,43 ta so pri Radgonici, Gradi{~u in Prelesju na severnem raz- K 1 6,50 0,56 8,62 5,94 91,38 vodju, pri Dolah, Slavini in Ravnah nad [entrupertom, K 2 6,12 0,00 0,00 6,12 100,00 okrog Zaloke, na razvodju pri Trebelnem, okrog Spod- K 3 14,86 0,00 0,00 14,86 100,00 njih Vodal, Gabrja in {e ni`je ob mirnski debri. Vrta~e K 4 11,73 0,24 2,05 11,49 97,95 opa`amo le na okrog 25,75 km2 ali 9 % pore~ja. S po- K 39,21 0,80 2,04 38,41 97,96 mo~jo topografske karte v merilu 1 : 25.000 in z aeropo- P 1 3,47 1,55 44,67 1,92 55,33 P 2 5,11 2,10 41,10 3,01 58,90 P 8,58 3,65 42,54 4,93 57,46 M 295,35 10,24 3,47 285,11 96,53 karbonatnih kamnin oziroma me{anice polprepustnih dolomitov, ne~istih apnencev, laporjev in drugih primesi, po drugi strani pa zaradi precej{njih strmin, ki vplivajo na povr{inski odtok vode. Zna~ilne fluviokra{ke oblike so slepe in vise~e doline, na tak tip pa opozarjajo tudi doline z ob~asnim vodotokom, doli oziroma dolci in amfiteatrsko sklenjene doline. Fluviokras je v mirnskem pore~ju najbolj raz{irjen med Dolsko in Gobljansko-Vodi{ko planoto na severozahodu in med [entrupertom, okrog Krmelja in v Kr{-

Pravi kras Ostali tipi reliefa

Planote 42,54 57,46

Kotlina 2,04 97,96

Hribovje 1,56 98,43

Gri~evje 3,05 96,95

Pore~je 3,47 96,53

0 102030405060708090100 Mirnska dolina se vzhodno od kriì{~a s [kocjanskim prelomom (225 m, zadaj) vse bolj oì. Ob robu poplavnega dna te~e cesta Dele` pravega krasa v posamezni morfolo{ki enoti. na eni in èleznica na drugi strani reke. (M. K.)

58 POVR[JE snetki smo izra~unali njihovo povpre~no gostoto 10 na ljansko-Vodi{ke planote in v trebanjskem razvodju, so km2. Nad 30 jih na{tejemo le na obmo~ju Dolske in Gob- se razvile celo kra{ke jame (Ajdovska, Fantovska in ljansko-Vodi{ke planote, 15 do 29 jih je na obmo~ju Gra- druge jame v obmo~ju Velike Pe~i, jame v Br{i in Rebri di{~a na Jatni, pri Zaloki, Spodnjih Vodalah, Dolenji va- nad Tihabojem, Zijalo pri Dolu pri Trebnjem). Ob po- si pri ^ate`u in na razvodju jugovzhodno od Dola pri manjkanju padavin na teh obmo~jih zelo hitro nastopi Trebnjem. V posebej ~istih apnencih, npr. na robu Gob- su{a.

VODOVJE IN RE^NA ME@A

RE^NA MRE@A ni tudi denudacija in erozija. Re~na mreà je najgostej{a na zahodnem delu mirnskega pore~ja in v obmo~ju [en- Hidrografska mreà v regiji je neenakomerno razvita. Pov- truperskega ter [entjan{kega gri~evja in Kr{kega hribov- pre~na gostota zna{a 1900m/km2 (Povr{inski vodotoki…, ja. Na obmo~jih, kjer se prepustne kamnine menjajo 1998). Razlike izhajajo iz pestre litolo{ke sestave oziro- z neprepustnimi, opaàmo kraj{e ponikalnice in kra{ke iz- ma iz razli~nih tipov reliefa. Zaradi majhnega deleà ~i- vire. Ve~ja obmo~ja kra{kega reliefa in s tem podzemne- stih karbonatnih kamnin prevladuje na dobrih 90 % poga vodnega odtoka so na obmo~ju Dolske in Gobljan- vr{ja povr{inska re~na mreà. Sem smo {teli tudi krpe sko-Vodi{ke planote, pa tudi na obmo~ju Trebanjskega. fluviokrasa, kjer sta v nasprotju s pravim krasom zaradi Dolìne dolin smo merili s kurvimetrom na topograf- nagnjenosti tal in manj ~istih karbonatnih kamnin prisot- ski karti v merilu 1 : 25.000, pomagali pa smo si tudi z le-

Vodni odtok po regijah. 12 3 45 Regija Povr{ina Normalni odtok, Meliorirane Poplavne povr{ine Ostale poplavne Podzemni vodni (str. 12) delno fluviokras poplavne povr{ine z na~rtovano melioracijo povr{ine odtok vkm2 v% km2 %km2 %km2 %km2 %km2 % G 1 9,06 3,07 8,86 97,79 0,00 0,00 0,00 0,00 0,13 1,43 0,07 0,77 G 2 17,72 6,00 16,39 92,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,83 4,68 0,50 2,82 G 3 8,70 2,95 7,89 90,69 0,00 0,00 0,00 0,00 0,11 1,26 0,70 8,05 G 4 26,44 8,95 24,84 93,95 0,00 0,00 0,09 0,34 0,79 2,99 0,72 2,72 G 5 4,36 1,48 3,57 81,88 0,00 0,00 0,03 0,69 0,06 1,38 0,70 16,06 G 6 23,72 8,03 23,03 97,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,97 0,46 1,94 G 7 18,28 6,19 17,59 96,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69 3,77 0,00 0,00 G 8 14,59 4,94 13,09 89,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,82 5,62 0,68 4,66 G 9 6,37 2,16 6,13 96,23 0,00 0,00 0,06 0,94 0,07 1,10 0,11 1,73 G 129,24 43,77 121,39 93,93 0,00 0,00 0,18 0,14 3,73 2,89 3,94 3,05 H 1 2,41 0,82 2,39 99,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,83 H 2 2,88 0,98 2,74 95,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 4,86 H 3 4,89 1,66 4,86 99,39 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,61 H 4 24,66 8,35 24,18 98,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,48 1,95 H 5 20,23 6,85 19,73 97,53 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,44 0,41 2,03 H 6 25,42 8,61 25,27 99,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,05 0,20 0,10 0,39 H 7 9,47 3,21 9,24 97,57 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 2,43 H 8 19,19 6,50 18,90 98,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,47 0,20 1,04 H 9 9,17 3,10 8,92 97,27 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 2,62 H 118,32 40,08 116,23 98,23 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,19 1,85 1,56 K 1 6,50 2,20 4,72 72,62 0,00 0,00 0,00 0,00 1,22 18,77 0,56 8,62 K 2 6,12 2,07 6,11 99,84 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,16 0,00 0,00 K 3 14,86 5,03 7,53 50,67 3,41 22,95 2,20 14,80 1,72 11,57 0,00 0,00 K 4 11,73 3,97 11,00 93,78 0,09 0,77 0,08 0,68 0,32 2,73 0,24 2,05 K 39,21 13,27 29,36 74,88 3,50 8,93 2,28 5,81 3,27 8,34 0,80 2,04 P 1 3,47 1,17 1,92 55,33 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,55 44,67 P 2 5,11 1,73 3,01 58,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,10 41,10 P 8,58 2,90 4,93 57,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,65 42,54 M 295,35 100,00 272,1 92,13 3,50 1,19 2,46 0,83 7,23 2,45 10,24 3,47

59 MIRNSKA DOLINA meja pore~ja Mirne vodotok

ad an dol a

R n

a Gr

a c i

ok a n

pot n p i r e

i{k i l

n k e M m S

o p

inja i

H k { i

ja Hin

k to o p i k i{ a a v ic ric a ~ v l { a ni S G e s

n e

e J k b o

a t r

g k a

i o a n po r

t c i

i i d j

r o tr is ~

G p B M

i a k B

e j n a a nk t e s us o B K

a ic ~ a { r c i a b r tl

t o a

s S

i Z

a c

B ~

{

a { n n a e a L B ic a ~ ic o n L v a u~ B ka

{ r ti a

e j

a e C ~ic Hom{ V ica nar a m ic Ka a ~ a c j{ ic i o iln tr b d s a i ih e B T a C n ir ica M {~ v o r km b a a c ~i a

G { c irn i

M {

D a

c 345 i

C 12 © Geografski in{titut ZRC SAZU © Geografski 0

Zemljevid 9: Re~na mre`a.

60 POVR[JE

Pogled na Mirno, Mirnsko gri- ~evje in Deben{ko hribovje. Spredaj je poplavna dolina Mirne (250 m), po kateri vodi pot iz Mirnske doline proti Li- tijski kotlini, nad njo pa je nekdaj mogo~ni mirnski grad (300 m). (M. K.) talskimi posnetki. Povpre~na gostota dolin s stalnimi vo- Po vstopu v kotlino te~e Mirna kratek ~as ob vzhod- dotoki je 666 m/km2. Najgosteje (2000–4000 m/km2) so nem vzno`ju Gorenjske gore in Trbinca proti jugu, po- posejane v Cerkni{kem in Gabrov{kem gri~evju (obmo~- tem pa v naselju Mirna napravi oster ovinek za 90°. Tok je Turnske Cerknice, Cerknice in Du{ice). Brez stalnih proti vzhodu nadaljuje skozi dno Mirnsko-Mokrono{ke vodotokov so planote, vrhnji deli Jatne in obmo~je se- kotline (280 do 240 m) bliè ju`nemu robu. Tu je stru- verno in severozhodno od Trebnjega. Mreà dolin z ob- ga regulirana. Z leve dobi mo~nej{e pritoke, ki prav ta- ~asnim tokom ima povpre~no gostoto 498 m/km2. Ob- ~asno imajo vodo predvsem stranske doline ali pa zgornji deli dolin. Suhih dolin (233 m/km2) je ve~ v zahodnem delu okrog Hohovice, Vodic in Gabrovke, ju`no od Tihaboja, okrog Zabukovja, âteà, Dola pri Trebnjem, Mokronoga, Trì{~a, [entjanà in jugovzhodno od Kr- melja, to je v gri~evnatem in planotastem svetu. Grape, ve~je ali plitvej{e zajede v pobo~ju, s pribli`no enakim naklonom kot je naklon tega pobo~ja, nimajo stalnega vodotoka. Pobo~ne grape so gostej{e v severni polovici pore~ja, kjer se uveljavlja re~no-denudacijski relief. Na obmo~ju krasa in fluviokrasa pa k drobni raz~lenjenosti prispevajo dolci. Povpre~na gostota grap oziroma dolcev je 822 m/km2. Najve~ji vodotok v regiji je 44km dolga Mirna. Nek- daj naj bi odmakala tudi Sti{ko-[entvi{ki kot, v zgornjem pliocenu pa naj bi jo »obglavila« Temenica. Od tedaj ima svoj izvir na vi{ini 735 m, v permo-karbonskih kamninah pod Presko nad Morav~ami. S povirnega hribovja prite~e v ugrezajo~o se Morav{ko kotlinico (350 m), za- to tam poplavlja. Sledi tok proti jugovzhodu skozi fluviokra{ki svet âte{kega in Gabrov{kega gri~evja. Vsi pritoki, ki jih dobi Mirna z desne na zahodnem delu pore~ja, imajo alpsko smer. To so Turnska Cerknica, Cerk- nica in Du{ica. Tu je gostota re~ne mreè najve~ja (2000 do 4000 m na km2). Pri Ravnah se Mirna obrne proti vzhodu. Tu je v dvigajo~e se povr{je vrezala do 90 m globoko deber. V Mirnskem gri~evju, nedale~ od mirnskega gradu, napravi ve~ zavojev. Takoj ko vstopi v kot- Na nadmorski vi{ini 175 m se pri Sevnici Mirna po 44 km dol- lino, se Mirni z desne pridruì Vejar oziroma Cedilni- gem toku izlije v Savo. Tik pred tem vanjo z leve prite~e Graho- ca, ki izvira jugovzhodno od âteà in se med vzpeti- vica. Med njo in desnim bregom Save je stisnjen Dolenji Bo- nama Trbinc in Klju~ prebije iz Vejarske kotanje. {tanj (195 m). (M. K.)

61 MIRNSKA DOLINA ko zbirajo vode v neprepustnih kamninah Posavskega hribovja. Vsi ti vodotoki izkori{~ajo dinarske prelomnice 6 in te~ejo proti jugovzhodu. Med Dolsko in Gobljan- 5,5 5 sko-Vodi{ko planoto ter v Dolskem hribovju ima svoje 4,5 povirje Bistrica s pritokoma Bu~avnico in Beno, 4 3,5 v [entruperskem hribovju Jeseni{~ica, v [entjan{kem 3 3 m /s 2,5 hribovju pa Hinja. Ve~ji desni pritoki Mirne so Zabr{- 2 1,5 ~ica, Ba~ji potok in Savrica s povirjem v Deben{kem 1 hribovju. Doline ob njihovih spodnjih tokovih so raz{ir- 0,5 0 jene in poplavnega zna~aja ter mokrotne, tako kot celo- JFMAMJ J ASONDL ten osrednji del ugrezajo~e se Mirnsko-Mokrono{ke kotline. ê gre za krajevno ugrezanje (Morav{ka kotlinica, soto~je Bene in Bu~avnice) ali za nenadno zoènje Povpre~ni mese~ni in letni pretoki Mirne pri Gabrju v m3/s dolin, potoki poplavljajo tudi sredi gri~evja. Pri Pu{~a- (1961–1990). vi se Mirna usmeri proti severovzhodu in pri Pijavicah zapusti kotlino. Dolina te~e dalje skozi Kr{ko hribovje evapotranspiracija ali izhlapevanje s tal in prek rastlin. Dru- in se vse bolj oì. Prostor je le za cesto in èleznico, pa gi vi{ek novembra in decembra je le nekaj ni`ji od pom- {e ta se od Gabrja navzdol, ko Mirna zaide v ujete mean- ladanskega. Reka ima torej de`no-sne`ni re~ni reìm. dre, umakne v predore. Tik pred izlivom pri Sevnici se V enem letu se izgubi z evapotranspiracijo dobra po- Mirni z leve pridruì {e Grahovica, ki ima alpsko smer. lovica padavinske vode, kar sklepamo na osnovi razlike med letno koli~ino padavin 1200 mm in specifi~nim odtokom, ki po podatkih Hidrometeorolo{kega zavoda zna{a 17 l/km2 v 1 sekundi. Verjetno pa so izgube z eva- RE^NI RE@IM MIRNE potranspiracijo nekoliko manj{e, ~e upo{tevamo, da del padavinske vode, ki pade na pore~je Mirne, odte~e pod- Poglejmo si povpre~ne mese~ne pretoke v spodnjem zemno drugam (v Sopoto in zgornjo Temenico). Pristov toku Mirne pri Gabrju, tik preden reka zaide v ujete (Povr{inski vodotoki …, 1998) ugotavlja, da ima Sopo- okljuke sredi Kr{kega hribovja. Podatki veljajo za ob- ta glede na koli~ino padavin dejansko prevelik odtok. dobje 1961–1990. Z letnim pretokom 4,48 m3/s se Mirna uvr{~a med najve~je dolenjske vodotoke, a je v primerjavi s Krko, katere povpre~ni pretok zna{a pri Podbo~ju 54,7m3/s, è pre- POPLAVNI SVET cej manj vodnata. Maksimalni pretok v marcu in apri- lu, v ~asu pomladanskega deèvja in topljenja snega, je Redne poplave so {e nedavno prizadevale Mirnsko do- skoraj {e enkrat ve~ji kot minimalni pretok v avgustu, lino na skoraj 4 % povr{ja, v kotlinskem delu, kjer je nje- septembru in juliju, ko se odraà nadpovpre~na poletna no glavno poselitveno in njivsko obmo~je, pa celo na

Ni poplav Redne poplave Izredne poplave

Planote 100 0

Kotlina 76,92 17,47 5,61

Hribovje 99,81 0,190

Gri~evje 96,97 3,030

Pore~je 95,53 3,720,74

Dele` poplavnega sveta po 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % morfolo{kih enotah.

Povpre~ni mese~ni pretoki v spodnjem toku Mirne pri Gabrju v m3/s (1961–1990).

JFMAM JJA SONDL

4,31 4,75 5,93 5,62 4,36 4,73 3,40 3,10 3,17 4,15 5,13 5,17 4,48

62 POVR[JE

17 % (po [ifrerju, 1983). êprav se je z melioracijami v zadnjem desetletju verjetnost poplav precej zmanj{a- Gri~evje Hribovje Kotlina la, se ob izrednem neurju voda razlije navadno v prav ta- kem obsegu kot nekdaj. Melioriranih je ~etrtina poplavnih povr{in, za slabo petino imajo na~rte, dobra polovi- Poplavni svet skupaj 29,64 1,74 68,61 ca sedanjih poplavnih povr{in pa bo {e ostala izpostav- Izredne poplave 0 100 ljena ob~asnemu vplivu visokih voda. Redne poplave 35,58 2,09 62,33 Poplavni svet je najobse`nej{i v srednjem toku reke Mirne, v obmo~ju tektonskega ugrezanja Mirn- 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % sko-Mokrono{ke kotline. Pokriva se s tipom re~no-akumulacijskega reliefa; na eni strani gre tam za odna{anje Zastopanost morfolo{kih enot v poplavnem svetu. prsti v ~asu poplave, po drugi strani pa za kopi~enje gradiva, ki ostaja po poplavah tamkaj{njih vodotokov. Alu- haboj{~ice med Tihabojem in Homom jugozahodno od vialno ravnico tvori ilovnato-glineno gradivo. Sela, Vejarja v Vejarski kotanji med Ra~jim selom in Poplavi{~e rednih poplav je v osredju Mirnsko-Mo- vhodom v sotesko pri hribu Kinclju, spodnje Mirne med krono{ke kotline {iroko 0,25 do 1 km; naj{ir{e je na me- Trì{~em in vstopom v deber severovzhodno od Gabr- stih, kjer se v kotlino iztekajo stranske doline. Poplav- ja, spodnje Hinje in Trì{kega potoka ter ve~ potokov ni svet seè po njihovih dolinah tudi v gri~evje (najve~- v [entjan{kem gri~evju. Tudi tu je najpogostej{i vzrok je so doline potokov Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sot- poplavljanja ugrezanje obmo~ij. le, Lan{pre{~ice), manj{a pa so poplavna obmo~ja de- Poplavne doline se navadno kon~ajo v gri~evju, na snih pritokov Mirne na prehodu iz Deben{kega hribov- mejo s hribovjem seèjo le ob Bistrici, po Grdem ja v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino (Glin{ki, Gomilski, grabnu in ob Trì{kem potoku. Od regij v gri~evju so Ba~ji potok, Savrica, Stajni{ki potok). glede poplavnih povr{in v ospredju Spodnjemirnsko gri- Od glavnega poplavnega obmo~ja so lo~ena popla- ~evje (5,6 %), Gabrov{ko gri~evje (4,7 %; Mirna od Mo- vi{~a Mirne med Morav~ami in pritokom Du{ico, Ti- rav~ navzdol, Tihaboj{~ica), [entjan{ko gri~evje (3,8 %;

ni poplav

redne poplave

izredne poplave

0 12345 km Zemljevid 10: Poplavni svet.

Ni poplav Redne poplave Izredne poplave

K 4 95,82 2,561,62

K 3 50,67 36,81 12,52

K 2 99,84 0,160

K 1 81,23 16,46 2,31

Kotlina 76,92 17,47 5,61

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Dele` poplavnega sveta v kotlinskih regijah.

63 MIRNSKA DOLINA

Poplavni svet po regijah.

Poplavne razmere Regija Povr{ina Ni poplav Redne poplave Izredne poplave Poplavni svet skupaj (str. 12) v km2 km2 %km2 % % v pore~ju km2 % % v pore~ju km2 % % v pore~ju G 1 9,06 8,93 98,57 0,13 1,43 1,18 0,00 0,00 0,00 0,13 1,43 0,99 G 2 17,72 16,89 95,32 0,83 4,68 7,55 0,00 0,00 0,00 0,83 4,68 6,29 G 3 8,70 8,59 98,74 0,11 1,26 1,00 0,00 0,00 0,00 0,11 1,26 0,83 G 4 26,44 25,56 96,67 0,88 3,33 8,01 0,00 0,00 0,00 0,88 3,33 6,67 G 5 4,36 4,27 97,94 0,09 2,06 0,82 0,00 0,00 0,00 0,09 2,06 0,68 G 6 23,72 23,49 99,03 0,23 0,97 2,09 0,00 0,00 0,00 0,23 0,97 1,74 G 7 18,28 17,59 96,23 0,69 3,77 6,28 0,00 0,00 0,00 0,69 3,77 5,23 G 8 14,59 13,77 94,38 0,82 5,62 7,46 0,00 0,00 0,00 0,82 5,62 6,22 G 9 6,37 6,24 97,96 0,13 2,04 1,18 0,00 0,00 0,00 0,13 2,04 0,99 G 129,24 125,33 96,97 3,91 3,03 35,58 0,00 0,00 0,00 3,91 3,03 29,64 H 1 2,41 2,41 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 H 2 2,88 2,88 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 H 3 4,89 4,89 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 H 4 24,66 24,66 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 H 5 20,23 20,14 99,56 0,09 0,44 0,82 0,00 0,00 0,00 0,09 0,44 0,68 H 6 25,42 25,37 99,80 0,05 0,20 0,45 0,00 0,00 0,00 0,05 0,20 0,38 H 7 9,47 9,47 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 H 8 19,19 19,10 99,53 0,09 0,47 0,82 0,00 0,00 0,00 0,09 0,47 0,68 H 9 9,17 9,17 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 H 118,32 118,09 99,81 0,23 0,19 2,09 0,00 0,00 0,00 0,23 0,19 1,74 K 1 6,50 5,28 81,23 1,07 16,46 9,74 0,15 2,31 6,82 1,22 18,77 9,25 K 2 6,12 6,11 99,84 0,01 0,16 0,09 0,00 0,00 0,00 0,01 0,16 0,08 K 3 14,86 7,53 50,67 5,47 36,81 49,77 1,86 12,52 84,55 7,33 49,33 55,57 K 4 11,73 11,24 95,82 0,30 2,56 2,73 0,19 1,62 8,64 0,49 4,18 3,71 K 39,21 30,16 76,92 6,85 17,47 62,33 2,20 5,61 100,00 9,05 23,08 68,61 P 1 3,47 3,47 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 P 2 5,11 5,11 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 P 8,58 8,58 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 M 295,35 282,16 95,53 10,99 3,72 100,00 2,20 0,74 100,00 13,19 4,46 100,00

Grdi graben in Hinja, Gomil{~ica in Kameni{ki potok) in Mirnsko gri~evje (3,3 %; Mirna, Lan{pre{~ica, Sotla pred vstopom v kotlino). Izredne poplave so omejene na kotlinski del, v gri- ~evju pa se pojavljajo le redne poplave. Nanj odpade 35,6 % vseh nedavno redno poplavljenih povr{in ali 29,6 % vsega poplavnega sveta v pore~ju Mirne. Ves ostali del pripada kotlini, ki je bila redno poplavljena na 17,5 % povr{in, ob visokih vodah pa {e na nadaljnjih 5,6 %, kar skupaj pomeni 23 % ali slabo ~etrtino povr- {in. To je dobri dve tretjini vseh poplavnih povr{in v pore~ju (68,6 %). Razlike znotraj kotline pa so ogrom- ne. Osrednje mokrotno dno kotline je bilo nedavno na 36,8 % povr{in redno poplavljeno, {e 12,5 % povr{in pa je bilo pod vodo ob izrednih poplavah. Poplavni svet zajema torej polovico mikroregije. Tu je tudi polovica vseh poplavnih povr{in pore~ja, 85 % vseh ob izrednih poplavah prizadetih povr{in ali skupaj 55,6 % vsega poplavnega sveta v Mirnski dolini. Tako jo upravi~eno imenujemo poplavno pokrajino. Druga kotlinska regija, Vejarska kotanja, ima 16,5% redno poplavljenih in 2,3 % povr{in, ki so ogro`ene ob izrednih poplavah, skupaj okrog 9% vsega poplavnega sveta v pore~ju. Precej manj ga je na vzpetem robu (skupaj Ob izteku v poplavno dolino se grape raz{irijo. (M. T.) 4 %), Krmeljske kadunje pa poplave ne ogro`ajo.

64 POVR[JE

Triprekatni kamniti most ~ez Bistrico na Bistrici pri Mokro- nogu je bil kos tudi poplavnim vodam. (M. K.)

Pred poplavami varno slemensko naselje Log (259 m). Po- plavno dno (tu 237 m) je trav- nato in posuto s posami~nim hi- grofilnim drevjem in grmovjem. V ozadju je ostanek poplavnega gozda. (M. T.)

Mokrotno dno kotline (tu 240 m). Ob vzno`ju gozdnatega Gradca (285 m) se vije Mirna, levo spredaj pa vidimo levi pritok Sotlo z melioracijskimi jarki. (M. K.)

65 PODNEBJE

Po Gamsu (1972) spada Mirnska dolina v klimatsko pro- dobju 1956–1975 na Mirni, na Malkovcu, v Sevnem na vinco osrednje Slovenije, kjer se uveljavlja zmernoce- Dolenjskem in v Rade~ah. linsko vla`no podnebje. Malovrh (1962) ugotavlja tu pre- Zaradi la`je ~asovne primerjave smo med temi iz- hodnost med panonsko-subpanonskim in srednjeevrop- brali kotlinsko postajo Mirna (260 m), slemensko po- skim podnebnim obmo~jem. Odraà se v raz{irjenosti vi- stajo Malkovec (400 m) in pobo~no postajo Sevno na nogradov, tako zna~ilnih za panonski svet. Sem namre~ Dolenjskem (539 m). Ker sta bili postaji Mirna in Mal- {e seèjo tipi~ne vinogradni{ke pokrajine, proti zahodu kovec ukinjeni, smo lahko upo{tevali le obdobje med le- pa povsem izginejo. toma 1962 in 1980, posamezne manjkajo~e podatke pa Za Mirnsko dolino in okolico imamo na razpolago smo pridobili s pomo~jo interpolacije. podatke temperaturnih postaj Trebnje (278 m) za obdobje 1897–1943, Mokronog (251 m) 1952–1961, Mal- kovec (400m) 1956–1977, Primskovo (539m) 1924–1942, Sevno na Dolenjskem (539 m) od 1961 dalje, Rade~e TEMPERATURE (230 m) 1955–1978, Loka pri Zidanem Mostu (205 m) 1945–1956 in Mirna (260 m) 1960–1975, padavinskih Povpre~ne mese~ne temperature merijo julija 18 do postaj Mokronog (251 m) od 1946 dalje, Tel~e (550 m) 19° C), minimum, ki nastopi v januarju, pa se giblje od 1951 dalje in Sevno na Dolenjskem (539m) 1947–1954 okrog –1° C. Letno povpre~je zna{a okrog 9° C. Sevno in od 1955 dalje. Maksimalne mese~ne vi{ine padavin je za malenkost hladnej{e zaradi nadmorske vi{ine, Mir- so znane za postaje Malkovec (1957–1977), Dole na pa ima relativno nizko povpre~je zaradi temperaturne- (1950–1985), Kal nad [entjanèm (1950–1985), Dole- ga obrata. V primerjavi z Mirno je Sevno nekoliko toplej- nje Medvedje selo (1953–1985), Sevno na Dolenjskem {e predvsem v jesenskih mesecih, Malkovec pa v toplej- (1951–1985), Sevnico (1950–1985), Mokronog (1976–1985) {i polovici leta. Letna temperaturna amplituda zna{a in Tel~e (1976–1985), povpre~ne koli~ine padavin torej 19 do 20° C, najve~ja pa je v primeru Malkovca. v polurnih nalivih pa za postajo Sevno na Dolenjskem Zanimiva je primerjava postaj glede dolìn vege- (1975–1986). Postaje za spremljanje vetrov so bile v ob- tacijske dobe, poljedelske sezone in obdobja s pov-

T v °C Mirna Malkovec Sevno 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Povpre~ne mese~ne in letne –2 temperature v °C (postaje Mir- –4 na, Malkovec in Sevno na Do- JFMAMJ JASONDL lenjskem, 1962–1980).

Povpre~ne mese~ne in letne temperature v °C (obdobje 1962–1980).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJASONDL Mirna –0,9 1,4 5,1 9,1 13,9 17,5 18,8 17,9 13,2 9,3 5,4 –0,7 9,1 Malkovec –1,2 1,4 4,5 9,4 14,0 17,1 19,0 18,1 14,9 10,2 5,3 –0,6 9,3

Sevno na Dolenjskem –1,1 1,1 4,3 8,5 13,1 16,4 18,2 17,7 13,2 9,8 5,2 –0,2 8,9

66 PODNEBJE pre~no temperaturo pod 0° C (upo{tevano obdobje 1962–1980): Mirna Malkovec Sevno Za vegetacijsko dobo je ni`ja nadmorska vi{ina kljub topolotnemu obratu {e vedno pomembnej{a; tako 350 traja na Mirni 262 dni ali 4 dni dlje kot na 140 m vi{jem 300 262 258 255 Malkovcu in en teden dlje kot v 279 m vi{jem Sevnem. 250 Pri poljedelski sezoni se kaè prednost Malkovca, ka- 200 172 181 171 terega nadmorska vi{ina ni previsoka, spomladi in jese- {t. dni 150 ni pa je zunaj plasti temperaturne inverzije; tako tu tra- 100 46 48 47 ja obdobje s temperaturo nad 10° C povpre~no 181 dni, 50 kar je 9 dni dlje kot na Mirni. Sevno pa je zaradi vi{je 0 Vegetacijska doba Poljedelska sezona [t. dni s povpr. nadmorske vi{ine na slab{em, ~eprav je zunaj plasti tem- ({t. dni s T > 5 °C) ({t. dni s T > 10 °C) temperaturo pod 0 °C peraturne inverzije; tako sta z Mirno pribli`no izena~e- na. Sklepamo lahko, da so kraji, ki so dvignjeni nad kot- Dolìna vegetacijske dobe, poljedelske sezone in obdobja s tem- lino okrog 280 m glede dolìne poljedelske sezone pri- peraturo pod 0° C na razli~no leè~ih postajah. merljivi s kotlinskimi, ki so prikraj{ani zaradi temperaturnega obrata. Anketa glede fenolo{kih pojavov (cvetenja sadne- 600 m in ve~ (Selce, Slavina) cvetenje ne kasni ali je ce- ga drevja predvsem jablane) je pokazala, da imajo kra- lo hitrej{e kot v precej ni`jih krajih. ji, leè~i v nadmorskih vi{inah 300 do 500 m, prednost Povpre~ne maksimalne temperature so ve~inoma pred dolino ali pa za njo vsaj ne zaostajajo. Sem spada najvi{je v kotlinski postaji Mirna, ki ima najni`jo nad- ve~ina obrobnega gri~evja oziroma neposrednega kot- morsko vi{ino. Nepravilnost se pojavi le decembra, ko linskega zaledja. Pri vi{inah 500 do 600 m cvetenje ka- z vi{ino rastejo. Tedaj ni mo~ nadoknaditi toplotnega pri- sni 1 teden, pri 600 do 700 m do dva tedna, v krajih vi{- manjkljaja, ki nastane ob mo~nem no~nem ohlajanju in je pa celo 3 in 4 tedne (Dolska planota). Kraji na Jatni Mirna ima za pol stopinje ni`jo maksimalno temperatu- so v zaostanku okrog dva tedna. Omeniti moramo kra{- ro kot 279 m vi{je Sevno. Le tedaj za Sevnim zaostane ke uravnave v Dolskem hribovju, kjer kljub vi{inam okrog tudi Malkovec.

Meteorolo{ka postaja Vegetacijska doba Poljedelska sezona Obdobje s T < 0 ° C

({t. dni s T > 5 ° C) ({t. dni s T > 10° C) ({t. dni s Tpovpr. <0) Mirna 14.3.–1.12. 21.4.–10.10. 12.12.–27.1. (262) (172) (46) Malkovec 18.3.–1.12. 19.4.–17.10. 12.12.–29.1. (258) (181) (48) Vegetacijska doba, poljedelska Sevno na Dolenjskem 20.3.–30.11. 25.4.–13.10. 14.12.–30.1. sezona in obdobje s temperatu- (255) (171) (47) ro pod 0° C.

Iznad meglenih dolin dvigajo~a se obse`na slemena s kulturnimi terasami. (M. T.)

67 MIRNSKA DOLINA

Povpre~ne maksimalne temperature v °C (obdobje 1962–1980).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJ ASONDL Mirna 2,4 5,8 10,2 15,4 20,4 23,5 25,3 24,5 21,0 15,6 9,2 1,9 14,6 Malkovec 1,9 5,0 8,7 14,3 19,2 22,2 24,4 23,3 19,8 14,7 8,6 2,2 13,7 Sevno na Dolenjskem 1,6 4,3 8,2 13,2 17,9 21,1 23,1 22,3 18,9 13,9 7,8 2,4 12,9

Mirna Malkovec Sevno T v °C 28 26 24 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Povpre~ne maksimalne tempe- 0 rature v °C (postaje Mirna, JFMAMJ JASONDL Malkovec in Sevno na Dolenj- skem, 1962–1980).

Temperaturno inverzijo kaèjo predvsem povpre~- ne minimalne temperature. Najvi{ja postaja Sevno ka- è v hladnej{i polovici leta najvi{je povpre~ne minimalne temperature. Te so v kotlinski Mirni vse leto najni`- je, le januarja seè inverzijska plast nad Malkovec (400 m). Povpre~na letna minimalna temperatura Mir- ne je kar za 1,7° C ni`ja kot temperatura 279 m vi{jega Sevnega, v decembru, v ~asu najmo~nej{e inverzije, pa je razlika najve~ja (kar 3,6° C). Tudi Malkovec v~asih {e doseè inverzijska plast, zato so tam minimalne temperature ni`je kot v Sevnem, a razlike so precej manj{e. Minimalne temperature pod 0° C se pojavljajo pri vseh postajah v zimskih mesecih decembru, januarju in februarju, na Mirni pa zaradi kotlinske lege {e v marcu. Absolutna maksimalna temperatura je odvisna od stopnje kontinentalnosti, od nadmorske vi{ine in preve- trenosti postaje. Ker je mirnska pokrajina è precej podvrèna panonsko-subpanonskim podnebnim vplivom, bi tu pri~akovali visoke absolutne maksimalne temperature. Postaja Kr{ko (168 m), kjer so izmerili v Slove- niji najvi{jo temperaturo 40,7° C (Klimatografija Slove- nije 1961–1990), je oddaljena od Mirnske doline le 16km. Zaradi ve~je zra~nosti pa tu izmerjene absolutne maksimalne temperature ne dosegajo 37° C (Mokronog 36,5, Mirna 35,8, Malkovec 34,0, Sevno 36,1° C). Po- Slemenska vas Tlaka 40 m nad dolino Gabrov{~ice (levo) in so- sebno Malkovec ima relativno nizko absolutno maksi- to~jem Mirn{~ice in Cerknice (desno). V dnu dolin so se zaradi malno temperaturo; postaja leì namre~ na dobro preve- poplav, sen~nosti in toplotnega obrata zna{li le àgarski in mli- trenem mestu. Kr{ko, Malkovec in Mokronog so kot ve- narski obrati. (M. K.)

68 PODNEBJE

Povpre~ne minimalne temperature v °C (obdobje 1962–1980).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJ ASONDL Mirna –4,0 –3,0 –0,6 2,8 7,8 10,8 12,0 12,1 9,3 4,4 1,1 –5,4 3,9 Malkovec –4,1 –2,0 0,2 4,6 8,7 11,9 13,6 13,2 10,2 6,0 2,2 –3,2 5,1 Sevno na Dolenjskem –3,5 –1,5 0,8 4,7 9,0 12,3 13,9 13,7 10,8 6,7 2,7 –1,8 5,6

Mirna Malkovec Sevno T v °C 16 14 12 10 8 6 4 2 0 –2 –4 –6 –8 Povpre~ne minimalne tempera- JFMAMJ JASONDL ture v °C (postaje Mirna, Mal- kovec in Sevno na Dolenjskem, 1962–1980).

~ina slovenskih postaj dosegli absolutno najvi{jo tem- Malkovec –19,9, Sevno –16,8° C). Najni`jo temperatu- peraturo v juliju, Sevno in Mirna pa v avgustu. ro je dosegla Mirna zaradi svoje kotlinske lege; tu na- Absolutne minimalne temperature so ni`je na pla- mre~ v hladni polovici leta vlada temperaturna inverzija. notastih obmo~jih z uvalami in vrta~ami, kjer v dolgih Glede {tevila vro~ih dni (s povpre~no maksimalno zimskih no~eh pride do neoviranega izàrevanja, in temperaturo nad 25° C) je na prvem mestu najni`je leè- v zaprtih kotlinah, kjer je odtok oziroma pretok zraka ovi- ~a Mirna. Najve~ takih dni na{tejemo v juliju (20), po- ran. V Sloveniji so najni`je temperature izmerjene na kot- javljajo pa se od aprila do septembra. Zaradi temperatur- linskih postajah (Babno polje –34,5° C, Klimatografija nega obrata, ki je pogost od oktobra do vklju~no aprila, Slovenije 1961–1990). Na postajah v obravnavanem ob- je Mirna na prvem mestu tudi glede {tevila hladnih dni, mo~ju tako nizkih temperatur ne beleìmo (Mirna –23,5, to je dni s povpre~no maksimalno temperaturo pod 0° C).

Mirna Malkovec Sevno 60

30 {t. dni

0 JFMAMJ JASONDL [tevilo vro~ih dni (s povpre~no temperaturo nad 25° C, obdobje 1962–1980).

69 MIRNSKA DOLINA

[tevilo vro~ih dni (s povpre~no temperaturo nad 25° C, obdobje 1962–1980).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJ ASONDL Mirna 25 20 14 4 1 0 0 0 0 4 13 25 109 Malkovec 25 18 14 3 0 0 0 0 0 2 10 25 96 Sevno na Dolenjskem 24 18 13 3 0 0 0 0 0 1 10 22 91

[tevilo hladnih dni (s povpre~no temperaturo pod 0° C, obdobje 1962–1980).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJ ASONDL Mirna 0 0 0 2 5 13 20 16 5 0 0 0 60 Malkovec 0 0 0 1 2 8 13 10 3 0 0 0 39 Sevno na Dolenjskem 0 0 0 0 1 6 11 8 1 0 0 0 27

Mirna Malkovec Sevno

110 100 90 80 70 60 {t. dni 50 40 30 20 10 [tevilo hladnih dni (s povpre~- 0 no temperaturo pod 0° C, ob- JFMAMJ JASONDL dobje 1962–1980).

EKSPOZICIJE cija odlo~ilno vpliva na razli~no rabo tal, saj je z njo in z naklonom povezana koli~ina prejete son~ne ener- Temperaturne razlike moramo razlagati tudi z razli~- gije. no ekspozicijo, to je izpostavljenostjo povr{in son~nim Kar 62 % pore~ja ima ugodno lego glede oson~e- `arkom ali lego povr{ja glede na stran neba. Ekspozi- nosti. Najbolj so soncu izpostavljena v dinarski sme-

S SV SZ V Z JV JZ J ravno–pod 3 °C

Planote 7,93 16,9 14,22 12,82 17,25 11,77 8,86 5,13 5,13

Kotlina 5 7,83 8,95 7,57 8,59 10,05 6,38 4,36 41,26

Hribovje 10,32 12,15 12,04 11,91 17,99 16,82 10,15 7,11 1,52

Gri~evje 9,59 13,9 13,24 11,16 13,65 15,54 11,1 7,64 4,18

Pore~je 9,23 12,48 12,22 11,03 14,82 15,21 10,03 6,92 8,07

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Dele`i povr{ja z razli~no ekspozicijo – po morfolo{kih enotah.

70 PODNEBJE

sever

severovzhod

severozahod

vzhod

zahod

jugovzhod

jugozahod

jug

ravno (pod 3°)

0 12345 km Zemljevid 11: Ekspozicije.

Ekspozicije po regijah.

Regija Povr{ina Ekspozicije

S SV SZ V Z JV JZ J ravno – pod 3° (str. 12) v km2 km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %

G 1 9,06 1,31 14,46 2,16 23,84 1,26 13,91 1,34 14,79 1,67 18,43 0,78 8,61 0,14 1,55 0,19 2,10 0,21 2,32 G 2 17,72 0,52 2,93 1,74 9,82 2,81 15,86 1,64 9,26 2,24 12,64 4,27 24,10 2,98 16,82 0,56 3,16 0,96 5,42 G 3 8,70 1,30 14,94 1,68 19,31 1,30 14,94 0,73 8,39 1,42 16,32 1,19 13,68 0,37 4,25 0,37 4,25 0,34 3,91 G 4 26,44 2,89 10,93 3,94 14,90 3,10 11,72 3,10 11,72 2,92 11,04 3,70 13,99 3,11 11,76 2,72 10,29 0,96 3,63 G 5 4,36 0,66 15,14 0,61 13,99 0,55 12,61 0,52 11,93 0,46 10,55 0,23 5,28 0,32 7,34 0,64 14,68 0,37 8,49 G 6 23,72 1,63 6,87 3,33 14,04 3,19 13,45 2,82 11,89 4,48 18,89 4,16 17,54 2,66 11,21 0,82 3,46 0,63 2,66 G 7 18,28 0,84 4,60 2,01 11,00 2,54 13,89 2,57 14,06 2,89 15,81 3,61 19,75 1,77 9,68 1,31 7,17 0,74 4,05 G 8 14,59 2,14 14,67 1,61 11,03 1,35 9,25 1,46 10,01 1,34 9,18 1,91 13,09 1,88 12,89 2,01 13,78 0,89 6,10 G 9 6,37 1,11 17,43 0,89 13,97 1,01 15,86 0,24 3,77 0,22 3,45 0,23 3,61 1,11 17,43 1,26 19,78 0,30 4,71

G 129,24 12,40 9,59 17,97 13,90 17,11 13,24 14,42 11,16 17,64 13,65 20,08 15,54 14,34 11,10 9,88 7,64 5,40 4,18

H 1 2,41 0,18 7,47 0,26 10,79 0,45 18,67 0,27 11,20 0,30 12,45 0,47 19,50 0,33 13,69 0,11 4,56 0,04 1,66 H 2 2,88 0,07 2,43 0,11 3,82 0,39 13,54 0,51 17,71 0,58 20,14 0,64 22,22 0,43 14,93 0,11 3,82 0,04 1,39 H 3 4,89 0,20 4,09 0,73 14,93 0,70 14,31 0,72 14,72 0,59 12,07 0,92 18,81 0,69 14,11 0,29 5,93 0,05 1,02 H 4 24,66 1,88 7,62 3,08 12,49 2,83 11,48 3,10 12,57 4,58 18,57 5,57 22,59 2,03 8,23 1,21 4,91 0,38 1,54 H 5 20,23 1,94 9,59 3,03 14,98 2,41 11,91 2,49 12,31 4,71 23,28 3,25 16,07 1,61 7,96 0,52 2,57 0,27 1,33 H 6 25,42 1,26 4,96 2,68 10,54 3,98 15,66 3,22 12,67 6,25 24,59 5,29 20,81 1,99 7,83 0,53 2,08 0,22 0,873 H 7 9,47 1,28 13,52 1,07 11,30 0,88 9,29 1,64 17,32 2,00 21,12 0,85 8,98 0,56 5,91 0,95 10,03 0,24 2,58 H 8 19,19 3,65 19,02 2,00 10,42 1,64 8,55 1,31 6,83 1,52 7,92 2,18 11,36 3,01 15,69 3,50 18,24 0,38 1,96 H 9 9,17 1,75 19,08 1,41 15,38 0,97 10,58 0,83 9,05 0,75 8,18 0,73 7,96 1,36 14,83 1,19 12,98 0,18 1,98

H 118,32 12,21 10,32 14,37 12,15 14,25 12,04 14,09 11,91 21,28 17,99 19,90 16,82 12,01 10,15 8,41 7,11 1,80 1,52

K 1 6,50 0,34 5,23 0,52 8,00 0,81 12,46 0,71 10,92 0,70 10,77 0,55 8,46 0,40 6,15 0,32 4,92 2,15 33,07 K 2 6,12 0,30 4,90 0,73 11,93 0,93 15,20 0,89 14,54 1,04 16,99 1,00 16,34 0,54 8,82 0,20 3,27 0,49 8,00 K 3 14,86 0,30 2,02 0,43 2,89 0,52 3,50 0,28 1,88 0,27 1,82 0,69 4,64 0,50 3,36 0,34 2,29 11,53 77,59 K 4 11,73 1,02 8,70 1,39 11,85 1,25 10,66 1,09 9,29 1,36 11,59 1,70 14,49 1,06 9,04 0,85 7,25 2,01 17,13

K 39,21 1,96 5,00 3,07 7,83 3,51 8,95 2,97 7,57 3,37 8,59 3,94 10,05 2,50 6,38 1,71 4,36 16,18 41,26

P 1 3,47 0,39 11,24 0,54 15,56 0,42 12,10 0,40 11,53 0,38 10,95 0,43 12,39 0,40 11,53 0,26 7,49 0,25 7,20 P 2 5,11 0,29 5,68 0,91 17,81 0,80 15,66 0,70 13,70 1,10 21,53 0,58 11,35 0,36 7,05 0,18 3,52 0,19 3,72

P 8,58 0,68 7,93 1,45 16,90 1,22 14,22 1,10 12,82 1,48 17,25 1,01 11,77 0,76 8,86 0,44 5,13 0,44 5,13

M 295,35 27,25 9,23 36,86 12,48 36,09 12,22 32,58 11,03 43,77 14,82 44,93 15,21 29,61 10,03 20,44 6,92 23,82 8,07

ri le`e~a slemena in jugozahodna pobo~ja. Izrazito no od [entjan`a in Grahovice. Mikroregije se lahko sen~ni so Kr{ko hribovje, severni deli Deben{kega hri- med seboj po ekspoziciji mo~no razlikujejo: Cerkni{- bovja in obmo~ja, kjer poteka slemenitev v smeri od ko in Mokrono{ko gri~evje imata npr. okrog polovico zahoda proti vzhodu. Take so ozke doline Turnske Cerk- neugodnih severnih, severovzhodnih in severozahod- nice in Cerknice, Bistrice, pobo~je Sabanskega bukov- nih ekspozicij, Gabrov{ko in [entjan{ko pa le dobro ja ter dolin Studen~nice ob Vrtov{kem hribu, Hinje ju`- ~etrtino.

71 MIRNSKA DOLINA

no na zahodnem in Malkovec na ju`nem razvodju prav tako kaèta, da vse leto mo~no prevladuje veter s severa, vendar ni mo~an, na Malkovcu je celo naj{ibkej{i med vsemi. @e Trdina v svojem Popotovanju pi{e, da je vino v hribih zahodno od Morav~ precej kislo, ker imajo mrzli vetrovi s severa tu {e preveliko mo~. V teh dejs- tvih najdemo odgovor, ~emu obmo~je Gabrov{kega hribovja za vinsko trto ni najprimernej{e. Prevladujo~a severna smer vetra je negativna {e iz drugih razlogov; v pokrajino takrat vdira zrak, onesnaèn z izpu{nimi plini iz visokega dimnika trboveljske termoelektrarne. V kotlinski Mirni, {e bolj pa v obsavskih Rade~ah, so vetrovi bistveno redkej{i. V Mirnsko-Mokrono{ki kotlini prevladujeta sever in jugozahodnik, ki v poletnih mesecih {e oslabita, bolj vetrovni pa so tam kraji, ki leìjo ob izhodih iz stranskih dolin.

TOPLOTNI PASOVI

Na razlike v temperaturi in s tem v rabi tal vplivajo razli~ne nadmorske vi{ine. Vendar zaradi pojava toplotnega obrata marsikje temperature z vi{ino ne padajo pra- vilno. Ker Mirnska dolina v svojem najvi{jem delu le rahlo preseè vi{ino 800 m, razli~nih toplotnih vi{inskih pasov ni veliko. Opaàmo obstoj treh zna~ilnih pasov. V najni`jem se v hladni polovici leta ob anticiklonalnem in brezvetrnem vremenu zadrùje hladen zrak; to je pas to- Eno {tevilnih v kotlino segajo~ih slemen z naseljema Ravnik plotnega obrata. Sledi termalni pas, ki se za~enja okrog (300 m) na pobo~ju in Veselo Goro (324 m) na slemenu. Na 15 ali ve~ metrov nad dnom kotline in stranskih dolin son~nih terasah so njive, na sen~ni strani, v strmini in na kam- (Gams, 1984, 1986, 1996) – tu je ve~ina vinogradov. Nad nitih tleh pa gozd. (M. K.) njim pa je vi{inski pas, ki zaradi prevelike nadmorske vi{ine onemogo~a uspevanje vinske trte, tudi poljski pridelek je tu skromnej{i, ko{nja pa mogo~a le enkrat v se- MEGLENOST IN VETROVNOST zoni. ê bi imeli na razpolago podatke ve~ razli~no le- è~ih temperaturnih postaj, razmejitev pasov ne bi bila Med vsemi primerjanimi postajami je pod vplivom me- te`ka. Tudi ugotavljanje termalnega pasu s tem, da bi iz- gle najkraj{i ~as najvi{je Sevno (51 dni). Na slab{em sta lo~ili pas med dvema vi{inama, ni ustrezno, ker je in- Malkovec (80) in Mirna (74), kar je povezano s kotlin- verzijska ploskev pogosto nagnjena. Zato smo ga ome- sko lego in temperaturno inverzijo. Megle je ve~ od av- jili tako, da smo povezali vse spodnje in na drugi strani gusta do januarja. zgornje meje vinogradov. To je seveda mogo~e le v vi- Znotraj pore~ja obstajajo precej{nje razlike tudi nogradni{ki pokrajini. glede smeri in mo~i vetrov. Ob~utimo jih zlasti, ~e pri- Termalni pas zajema pribli`no 23 % povr{in po- merjamo kraje na slemenih in kraje v kotlini. Po trditvah re~ja. Gre predvsem za ni`je dele hribovja. Sem spa- doma~inov so posebno vetrovni kraji na severnem raz- da dobra tretjina hribovitega sveta in le petina gri~ev- vodju (Borovak, Gorenje Jelenje, Dobovica, Radgoni- natega. Kotlinski del je v celoti znotraj inverzijskega ca, Kladje, Osredek, Leskovec), kjer stalno mo~no pi- pasu, planotast pa znotraj vi{inskega. Kar 80 % gri- ha s severa, iz smeri Kuma. @al tam ni nobene meritve- ~evja {e prihaja pod vpliv toplotnega obrata (najve~ ne postaje, ki bi dala podatke o mo~i vetrov. Postaji Sev- Spodnjemirnsko, Mokrono{ko, Trebanjsko in [entru-

Povpre~no {tevilo dni z meglo (obdobje 1962–1980)

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJ ASONDL Mirna 6 6 2 2 2 3 3 9 12 12 10 7 74 Malkovec 9 6 4 3 4 5 4 7 10 9 10 10 80 Sevno na Dolenjskem 6 4 3 2 2 2 2 4 5 5 8 8 51

72 PODNEBJE

Mirna Malkovec Sevno

40 {t. dni 30

0 JFMAMJ JASONDL Povpre~no {tevilo dni z meglo (obdobje 1962–1980).

termalni

inverzijski

vi{inski

0 12345 km Zemljevid 12: Toplotni pasovi.

Gabrovka (380 m) le`i na vzpetem robu Morav{ke kotline, ki je {e pod vplivom toplotnega obrata. Morav{ka Gora (480 m) zadaj, ki predstavlja ju`ni rob Dolskega nariva, je v termalnem pasu. Gobljansko-Vodi{ka planota (600 do 770 m) pa `e spada v vi{inski pas. (M. K.)

73 MIRNSKA DOLINA

Povr{ina Toplotni pasovi Regija Termalni Inverzijski Vi{inski (str. 12) v km2 km2 %km2 %km2 % G 1 9,06 5,08 56,07 3,52 38,85 0,46 5,08 G 2 17,72 5,31 29,97 11,95 67,44 0,46 2,60 G 3 8,70 2,56 29,43 6,14 70,57 0,00 0,00 G 4 26,44 5,12 19,36 21,32 80,64 0,00 0,00 G 5 4,36 0,28 6,42 4,08 93,58 0,00 0,00 G 6 23,72 4,30 18,13 19,42 81,87 0,00 0,00 G 7 18,28 1,91 10,45 16,37 89,55 0,00 0,00 G 8 14,59 0,28 1,92 14,31 98,08 0,00 0,00 G 9 6,37 0,37 5,81 6,00 94,19 0,00 0,00 G 129,24 25,2 19,50 103,11 79,78 0,92 0,71 H 1 2,41 0,72 29,88 0,00 0,00 1,69 70,12 H 2 2,88 1,62 56,25 0,00 0,00 1,26 43,75 H 3 4,89 0,94 19,22 0,00 0,00 3,95 80,78 H 4 24,66 4,65 18,86 0,29 1,18 19,72 79,97 H 5 20,23 8,65 42,76 5,70 28,18 5,88 29,07 H 6 25,42 9,25 36,39 3,41 13,41 12,76 50,20 H 7 9,47 2,47 26,08 7,00 73,92 0,00 0,00 H 8 19,19 6,89 35,90 12,30 64,10 0,00 0,00 H 9 9,17 6,16 67,18 3,01 32,82 0,00 0,00 H 118,32 41,35 34,95 31,71 26,80 45,26 38,25 K 1 6,50 0,01 0,15 6,49 99,85 0,00 0,00 K 2 6,12 0,00 0,00 6,12 100,00 0,00 0,00 K 3 14,86 0,00 0,00 14,86 100,00 0,00 0,00 K 4 11,73 0,01 0,09 11,72 99,91 0,00 0,00 K 39,21 0,02 0,05 39,19 99,95 0,00 0,00 P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 3,47 100,00 P 2 5,11 0,03 0,59 0,00 0,00 5,08 99,41 P 8,58 0,03 0,35 0,00 0,00 8,55 99,65 Toplotni pasovi po regijah. M 295,35 66,61 22,55 174,01 58,92 54,73 18,53 persko gri~evje), in to ne le s svojimi dolinami, ampak tudi s slemeni (glej povpre~ne minimalne tempe- Toplotni pasovi rature za postajo Malkovec). Najbolj raznoliko je gle- termalni inverzijski vi{inski de mezoklime hribovje, kjer so zastopani vsi toplotni pasovi: 38 % povr{ja zavzema vi{inski pas, 35 % ter- Planote 0,35 99,65 malni (Deben{ko hribovje kar 67 %, Gabrov{ko 56 %, Kotlina 0,05 99,95 0 [entrupersko 43 %) in 27 % inverzijski (zlasti v Bo- {tanjskem in Kr{kem hribovju, kamor spadajo tudi glo- Hribovje 34,95 26,8 38,25 boke doline). Gri~evje 19,5 79,78 0,71

Pore~je 22,55 58,92 18,53

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % PADAVINE Zastopanost toplotnih pasov po morfolo{kih enotah. Mirnska dolina se uvr{~a med obmo~ja z vla`nim pod- nebjem. Koli~ina padavin navadno raste z nadmorsko vi{ino, vendar razlike niso velike. Sevno ima letno manj jih je v zimskih mesecih. Najve~ mo~e je v polet- 1226 mm padavin, kar je le 60 mm ve~ kot 279 m ni`- nih mesecih – v juliju, juniju in avgustu, precej tudi v je- ja Mirna. Padavine so razporejene skozi vse leto, a naj- senskih.

Povpre~ne mese~ne in letne koli~ine padavin v mm (obdobje 1962–1980).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJ ASONDL Mirna 67 58 73 96 93 119 127 107 111 104 125 85 1165 Malkovec 64 56 73 109 103 129 133 125 112 88 114 84 1190 Sevno na Dolenjskem 70 61 83 99 103 126 122 135 116 103 121 87 1226

74 PODNEBJE

Mirna Malkovec Sevno mm 140 120 100 80 60 40 20 0 J FMAMJ JASOND Povpre~ne mese~ne koli~ine padavin v mm (obdobje 1962–1980).

VODNA BILANCA IN OSKRBA ^eprav v povpre~nem letu obmo~je ni prizadeto zaradi su{e, pa moramo zaradi velike spremenljivosti me- Z VODO se~nih koli~in padavin ob~asno tudi tu ra~unati na splo- {no pomanjkanje vode v tleh. To dokazujejo npr. po- Vi{ina potencialne evapotranspiracije, to je koli~ina datki za postajo Sevno za leta 1991, 1992 in 1993. Ta- vode, ki se izgubi v zrak z izhlapevanjem iz tal in krat je evapotranspiracija ve~krat presegla mese~no ko- s transpiracijo iz rastlin, je v vseh mesecih, tudi v ~asu li~ino padavin. To se je zgodilo v mesecih maju, juliju, vegetacijske in poljedelske sezone, manj{a od srednje ko- avgustu in septembru. Iz diagrama za dolgoletno pov- li~ine padavin. Torej gre za pozitivno vodno bilanco ozi- pre~je vidimo, da so to meseci, ko je razlika med koli- roma vla`nostni prese`ek. Stanje je {e najbolj neugod- ~ino padavin in potencialno evapotranspiracijo najmanj- no v mesecu juliju, ko sta potencialna evapotranspira- {a, s tem pa najve~ja verjetnost nastopa su{e. To {e po- cija in koli~ina padavin skoraj izena~eni. Vse to pona- sebej velja za mesec julij. Krivulja, ki ponazarja speci- zarja graf: fi~ni vodni odtok, je povezana s padavinskimi in tem-

Evapotranspiracija Padavine Temperatura

140 130 30 120 28 26 110 24 100 22 90 20 80 18 70 16 60 14 50 12

10 v °C Temperatura 40 8 30 6 20 4 Padavine in evapotranspiracija v mm in evapotranspiracija Padavine 10 2 0 0 JFMAMJJASOND–2 Vodna bilanca (Sevno na Do- lenjskem, obdobje 1962–1980).

Potencialna evapotranspiracija v mm za obdobje 1962–1980, izra~unana po Thornthweitovi metodi).

Meteorolo{ka postaja JFMAMJJASOND Sevno na Dolenjskem 0,0 0,0 19,9 46,9 85,1 108,1 119,9 108,0 68,6 45,1 19,8 0,0

75 MIRNSKA DOLINA peraturnimi razmerami oziroma z evapotranspiracijo, ven- 1200 mm na leto. Ugotavljanje evapotranspiracije na os- dar se koli~ina padavin na njej odraà z eno- do dvome- novi razlik med padavinami in odtokom prina{a bolj{e se~no zamudo. rezultate le pri ve~jih pore~jih in {e tam je treba ra~u- Po podatkih, ki jih navaja Furlan (1961) spada po- nati na odstopanja zaradi nenatan~nosti meritev (Furlan, re~je Mirne z okrog 100 su{nimi dnevi med slovenska 1967). Ocena evapotranspiracije v Mirnski dolini 660 mm obmo~ja z najve~jim {tevilom su{nih dni v letu. Pov- letno je torej le okvirna. Furlan (1967) navaja podatek pre~no se zvrsti 7 su{nih dob, ki trajajo v povpre~ju o potencialni evapotranspiraciji za postajo Mokronog, 14 dni (su{na doba je vsaj 10-dnevno obdobje, ko pade izra~unan po Thornthwaiteu na osnovi srednjih mese~nih pod 0,1 mm padavin dnevno). Podatke o verjetnosti na- temperatur za obdobje 1931–1960, in sicer 626mm. Stop- stopa malih voda pa za reko Mirno najdemo v ~lanku nja evapotranspiracije je odvisna predvsem od vlage v pr- Kolbezna (1990). Po njem spada Mirna med vodotoke, sti, od vla`nostnega primanjkljaja, temperature zraka in ki doseèjo minimalne pretoke na 5 do 10 let. vetra ter od vrste in razvitosti rastline (Natek, 1983, Kol- Zavedati se moramo, da nekatera obmo~ja zaradi svo- bezen, Zupan~i~, 1989). Te lastnosti pa se v reliefno in jega zna~aja su{o redno ob~utijo in so ob njenem nasto- pedolo{ko pestri pokrajini, kot je Mirnska dolina, kra- pu bolj prizadeta kot druga. Su{a namre~ ni odvisna le jevno zelo hitro spreminjajo. Za vi{je leè~o postajo Sev- od koli~ine in razporeditve padavin ter temperature, am- no smo izra~unali potencialno letno evapotranspiraci- pak tudi od krajevnih reliefnih, litolo{kih in pedolo{kih jo 621mm (pomagali smo si z nomogramom Thornthwai- zna~ilnosti. Na nadpovpre~no evapotranspiracijo mora- tea, Ho~evar, 1971). Glede na dejstvo, da navadno evapo- mo ra~unati v precej{njem delu pore~ja. Najbolj so za transpiracija z vi{ino pada (gradient 15 mm na 100 m), bi su{o ob~utljive prsti na prepustnih karbonatnih kamni- pri Sevnem pri~akovali vrednost okrog 580 mm. Vendar nah, prsti z majhno retencijsko kapaciteto in skeletne pr- moramo upo{tevati, da gre tu za ventilirano postajo z ju`- sti na strmih pobo~jih (takih obmo~ij je po grobi oceni no ekspozicijo, kar je vzrok ve~ji evapotranspiraciji. okrog 13 %). Su{nej{e so tudi ju`ne, jugozahodne in ju- Podatek o vodni bilanci pa ni pomemben le za govzhodne ekspozicije, ki v pore~ju zavzemajo tretjino kmetijstvo, ampak nas zanima tudi v zvezi z oskrbo pre- povr{in. V velikem delu povr{ja je prisotna {e mo~na ve- bivalcev in ìvine z vodo. V pore~ju sta ve~ja le mirn- trovnost, njen u~inek pa je posebej izrazit zaradi izred- ski in mokrono{ki vodovod, ki oskrbujeta po ve~ vasi. ne reliefne raz~lenjenosti in {tevilnih vetru izpostavlje- Po popisu prebivalstva leta 1991 v mirnskem pore~ju ni nih vr{nih, slemenskih in dolinskih leg. imelo vodovodne napeljave le 5,2 % stanovanj. Slab{e O stopnji evapotranspiracije lahko sklepamo tuje stanje v Deben{kem, [entruperskem in Cerkni{kem di na osnovi razlike med koli~ino vode, ki jo pore~je prej- povirnem hribovju, kjer je brez vodovoda 24,1 %, 16,5 % me v obliki padavin, in vodo, ki odteka po reki Mirni. oziroma 11,8 % stanovanj, ter v Cerkni{kem, [entruper- Ker kra{ki svet na razvodjih ne zajema znatnej{ih povr- skem in Mirnskem gri~evju z 22,2 %, 15,7 % in 12,3 % {in in zato ve~je koli~ine vode ne morejo odtekati pod- stanovanj brez vodovodne napeljave. Vendar moramo zemno v druga pore~ja, lahko domnevamo, da se dobra upo{tevati, da tudi sicer prevladujejo krajevni in hi{ni vo- polovica prejete vode izgubi z evapotranspiracijo (odto~- dovodi oziroma zajetja krajevnih studencev ali pa ~rpani primanjkljaj 55 %). Specifi~ni odtok v Mirnski do- nje vode iz bli`njih dolin. Zaradi pogostih leg v vi{inah lini namre~ meri okrog 17 l/km2 v 1 sekundi (Hidrome- in celo na vrheh je namre~ oskrbno zaledje navadno majh- teorolo{ka obdelava …, 1982), kar je le 45 % koli~ine no in ti viri ob su{i zelo hitro usahnejo. Tako morajo (38 l/km2 v 1 sekundi), ki bi jo namerili, ~e bi vsa voda v marsikatero naselje v gri~evju in hribovju takrat vodo odtekla po reki. Upo{tevali smo povpre~ne padavine – dovaàti.

76 PRST

Prst je med najpomembnej{imi dejavniki, ki vplivajo na v mirnski pokrajini prisotnih skoraj 30 razli~nih tipov pr- izbiro rabe tal. Tu se stikajo organske in anorganske, nasti, kar je precej ve~ kot na primer v sosednjem Dolenj- ravne in dru`bene prvine okolja. Navadno se prek prsti skem podolju. kaèjo lastnosti pod njo leè~ih kamnin, nemalokrat, zla- Velik dele`, kar 21% povr{ja, zavzemajo kisle prsti ~e je plast prsti debelej{a, pa so njene zna~ilnosti po- sti, med katere uvr{~amo tudi t. i. kremenico. Razvila polnoma druga~ne od zna~ilnosti litolo{ke podlage. se je na apnencih in dolomitih s primesjo kremenovih pe{- ~enjakov, laporjev in glinastih skrilavcev. Leì{~a so precej strnjena, najve~ja vzhodno od Krmelja, na obeh straneh reke Mirne med âteèm in pritokom Sotlo in na ju- TIPI PRSTI gu med Debencem, Vejarsko kotanjo in naseljem Mir- no. Razprostranjene so torej v gri~evju in hribovju Karta tipov prsti je nastala na osnovi pedolo{kih kart z me{animi kamninami, fluviokra{kim tipom reliefa in v merilu 1 : 50.000, listov Celje 3, Celje 4, Novo mesto srednjo nagnjenostjo povr{ja. Tu prevladujejo gozdne po- 1 in Novo mesto 2 (Tla sekcije …). Zaradi izredne lito- vr{ine in sicer kisloljubna zdru`ba bukve z belkasto belo{ke pestrosti, hkrati pa razli~nih tipov reliefa in raz- kico. Za kmetijske namene so take prsti redkeje izkori{- li~nih hidrografskih oziroma talnih vodnih razmer je ~ene.

0 12345 km Zemljevid 13: Tipi prsti.

Sprsteninaste rendzine na apnencih Kisle rjave prsti na meljnato-ilovnatem koluviju Rjave renzine na apnencih in dolomitih Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih Rjave pokarbonatne prsti na apnencu Rjave prsti na velikotrnskih skladih Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah (apnencu in dolomitu z ro`encem, apnencem s tufom, alevrolitom, pe{~enjakom) Rjave prsti na apnencu Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu Rjave prsti na apnencu in dolomitu Obre~ne rjave slabo oglejene prsti Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka Srednje mo~an glej Rjave prsti na laporju Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku Rjave prsti na werfenskih sedimentih Rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvioglacialnem nanosu

77 MIRNSKA DOLINA

27. Srednje mo~an glej

26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti

25. Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu 24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah (apnencu in dolomitu z ro`encem, apnencem s tufom, alevrolitom, pe{~enjakom) 23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih

22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih

21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih

20. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih

19. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici 18. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem 17. Kisle rjave prsti na meljnato-ilovnatem koluviju

16. Rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvioglacialnem nanosu

15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih

14. Rjave prsti na grödenskem peacenjaku

13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu

12. Rjave prsti na laporju 11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka 10. Rjave prsti na apnencu in dolomitu

9. Rjave prsti na apnencu

8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu

4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu

3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu

2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih

1. Sprsteninaste rendzine na apnencih

010%5 Dele` posameznega tipa prsti v pore~ju.

Srednje globoke rjave prsti na apnencu in dolomi- Posebnost so prsti na mehkih karbonatnih kam- tu pokrivajo petino pore~ja. Najbolj strnjeno se nahaja- ninah v obmo~ju [entjanà, ki so kljub legi v gri~evju jo na severozahodu, na obmo~ju planot vse do Gabrov- skoraj v celoti izkori{~ene za njive. ke na jugu, na jugovzhodu pa na obmo~ju med Vol~ji- Desetino pore~ja zavzemajo zelo kisle prsti na silikat- mi Njivami in Trì{~em. Posamezne krpe so {e med Za- nih kamninah, permo-karbonskih pe{~enjakih, skrilav- bukovjem in Svinjskim, vzhodno od [entjanà in v hri- cih in meljevcih z dolomiti. Strnjena nahajali{~a so na se- bovju na skrajnem vzhodu pore~ja, zahodno od Mirne vernem razvodju med Radgonico in Novim Gradom in na in na jugozahodnem razvodju ob Vejarski kotanji. So to- zahodu ob desnih pritokih Mirn{~ice. Povezane so z re~- rej {ir{e razprostranjene: v hribovju in gri~evju s karbo- no-denudacijskim tipom reliefa. Tam opaàmo velike re- natnimi in me{animi kamninami in prevladujo~im flu- liefne amplitude, naklone med 11 in 30° in zato gozdno ve- viokra{kim tipom reliefa. Povezane so s srednjimi na- getacijo (bukev z belkasto bekico). Prsti imajo ugodne fi- kloni in nadmorskimi vi{inami. Prsti so zra~ne, vla`ne, zikalne lastnosti, a so zelo ob~utljive za erozijo. Tudi tu je prepustne in srednje bogate z bazami. Najpogosteje so nekaj kmetijskih povr{in: njiv, travnikov in sadovnjakov. osnova bukvi z belkasto bekico, veliko pa jih je kmetij- Podoben dele` (10 %) imajo tudi rjave prsti na me- sko izkori{~enih. ljevcih, skrilavcih in laporjih s karbonatnimi prime-

78 PRST 2 povr{ina vpovr{ina km Tip prsti (glej str.Tip prsti 78) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112131415161718192021222324252627 2 vkm G 1G 2 9,08 17,72G 3 0,00G 4 8,70 0,00 0,00 26,44G 5 0,77 0,00 0,93G 6 4,36 0,00 0,66 0,00 23,72G 0,23 7 0,59 0,41 0,00 18,28 1,18G 8 0,00 0,00 3,10 0,00 14,59 0,63 0,26 0,00 0,00 0,39 0,00 0,34 0,00 0,00 0,00 0,16 0,11 0,32 0,00 0,00 6,90 0,00 3,52 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 0,00 0,54 0,00 0,21 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,74 0,00 0,00 0,00 0,00 3,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,80 1,29 0,03 0,17 0,00 0,24 0,00 0,07 0,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,07 0,59 0,00 4,24 0,00 2,26 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,48 4,42 0,07 0,45 0,24 0,64 6,25 0,82 0,00 1,61 0,23 0,00 0,00 3,52 12,57 0,02 0,31 0,00 2,20 0,00 0,00 0,88 1,32 0,00 3,10 0,00 0,00 0,00 0,00 5,54 0,00 2,41 0,00 0,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,37 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 0,06 0,00 12,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,20 0,00 0,00 0,00 0,00 2,41 0,60 0,22 0,88 0,00 0,02 0,00 0,00 0,00 0,00 6,99 2,84 0,41 0,08 0,00 1,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,52 0,07 0,00 0,00 2,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,13 0,44 0,45 0,00 0,00 0,00 2,30 Reg. Povr{. (str. 12) G 9 6,37G 129,26 0,00H 1 4,44 0,00H 2 2,41 0,00 9,82H 3 2,88 0,00 0,00H 6,53 4 4,89 0,00 0,00 24,66H 0,00 5 0,90 0,00 0,00 20,23H 0,00 6 0,00 0,63 4,12 1,14 25,42H 0,00 0,00 7 0,00 1,90 0,00 2,92H 0,00 0,00 8 9,47 0,00 0,00 0,00 7,60 0,00 0,00 19,19H 0,00 9 0,97 0,00 0,00 0,00 2,11 0,00 0,00 0,00 9,17 0,27 0,34 0,00 0,00H 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,99 0,00 118,32 1,20 2,16 0,00 0,00 0,91 0,00 3,43 2,87 0,00K 0,00 1 0,48 0,00 0,00 0,00 4,40 0,01 7,27 0,00 0,00K 1,48 6,36 8,29 2 6,50 0,00 10,62 0,00 0,00 0,00 0,00K 0,00 1,96 0,11 0,00 3 4,24 6,12 0,07 0,00 2,11 0,00 0,00 0,00 0,00 14,86 0,00K 0,00 4 0,00 0,73 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11,73 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,64K 11,67 0,13 0,00 0,00 0,55 0,00 0,00 14,11 0,00 0,00 2,55 0,00 0,00 0,09 0,00 0,00 39,21 1,48 0,00P 0,00 0,00 0,00 0,00 1 0,00 0,00 0,90 2,16 0,00 1,34 0,00 11,93 0,69 0,05 0,00P 0,00 0,00 2 0,00 2,98 0,00 3,47 0,00 1,20 0,39 0,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,07 0,00 22,73 0,00 5,11 1,56 0,00 1,33 0,00 0,00 0,00P 0,00 0,00 0,00 3,67 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 1,13 5,74 0,00 0,23 0,33 0,74 0,80 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,24 0,00 6,04 0,00 0,00 0,00 1,05M 15,94 8,58 0,00 0,00 0,00 0,00 12,17 0,00 0,00 0,00 1,72 0,09 295,35 0,00 0,00 2,52 0,00 0,00 2,62 0,00 0,00 7,87 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 6,46 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9,72 7,30 0,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,05 0,00 0,00 22,09 0,00 0,00 2,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,05 0,00 0,13 0,00 13,30 0,00 2,96 0,00 9,38 2,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,49 0,76 10,98 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,02 0,00 0,00 0,90 0,00 3,01 0,36 0,16 0,00 0,19 0,00 0,96 0,00 0,00 0,00 2,96 0,00 0,00 0,00 0,00 0,71 15,26 0,00 1,83 0,00 0,31 0,00 0,05 0,00 0,43 0,00 0,00 0,00 0,00 2,16 2,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,48 0,00 0,00 0,00 0,00 0,22 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,26 24,60 2,36 4,84 0,00 0,00 1,31 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,45 0,00 0,00 0,00 0,50 0,16 0,07 0,00 4,62 0,43 0,00 0,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,00 0,00 0,00 3,67 10,42 0,43 0,00 0,00 0,00 1,86 2,16 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,06 0,00 0,00 5,54 0,00 0,00 13,42 0,00 8,91 0,00 0,00 0,00 0,86 0,00 0,00 0,00 0,00 17,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,38 0,00 10,19 0,00 0,43 0,00 0,00 0,00 0,00 1,08 0,13 0,00 0,43 0,00 0,95 0,00 0,57 0,00 0,00 0,09 4,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,72 0,00 0,16 0,00 0,00 4,94 0,01 0,00 1,25 0,00 3,19 0,00 0,00 0,00 0,00 13,94 0,00 0,00 0,00 0,00 0,90 0,00 0,42 25,22 2,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,20 0,00 0,24 0,00 0,22 0,00 0,90 0,00 1,09 0,00 0,00 0,00 0,80 0,00 0,00 0,00 4,39 0,00 5,35 0,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 27,24 0,00 0,00 0,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,99 0,74 0,00 0,00 0,00 0,00 21,72 0,00 0,00 1,70 0,00 0,00 0,00 1,87 21,71 0,00 2,42 0,00 2,22 26,96 0,59 0,00 0,00 0,23 0,44 0,00 8,75 0,43 0,00 4,86 0,00 2,15 0,00 2,49 0,23 2,66 0,00 0,00 13,36 5,82 0,00 0,00 0,00 2,66 0,00 0,00 0,00 21,42 0,00 0,00 0,00 0,00 Tipi prsti po regijah. prsti Tipi

79 MIRNSKA DOLINA 2 Povr{ina vPovr{ina km Tip prsti (glej str.Tip prsti 78) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112131415161718192021222324252627 2 vkm G 1G 2 9,06 17,72G 3 0,00G 4 8,70 0,00 0,00 26,44G 5 4,35 10,26 0,00G 6 4,36 0,00 3,72 2,54 0,00 23,72G 7 2,23 13,56 2,31 0,00 18,28 0,00G 8 11,72 0,00 2,99 0,00 14,59 3,56 0,00 0,00 0,00 1,64 0,00 7,80 0,00 1,77 0,00 0,60 0,00 1,35 38,94 0,00 0,00 24,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,21 0,00 0,00 2,28 1,19 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 20,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12,93 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14,24 0,00 0,00 15,32 0,64 0,13 0,00 1,35 0,00 0,48 0,00 0,93 0,00 0,00 0,80 0,00 0,00 23,19 0,00 4,04 8,55 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24,94 0,80 0,00 11,01 2,65 3,50 3,08 3,10 26,35 9,09 19,26 2,64 0,00 0,00 47,54 0,00 0,08 25,29 0,00 4,81 7,11 0,00 4,99 0,00 0,00 0,00 71,10 0,00 0,00 61,15 0,00 10,16 0,00 0,00 0,00 4,06 0,00 0,00 0,00 1,56 0,00 0,23 0,00 0,00 0,00 0,66 51,77 0,00 0,00 12,04 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 27,70 4,81 0,00 0,00 0,00 2,53 0,08 15,54 1,51 0,00 0,00 0,00 4,53 0,00 47,91 0,30 0,00 0,00 0,00 6,49 0,00 0,00 0,00 0,00 5,98 0,00 0,30 0,00 7,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,98 1,85 3,08 0,00 0,00 15,76 Reg. Pov. G 9 6,37G 129,26 0,00H 1 69,70 0,00H 2 2,41 0,00 7,60H 3 2,88 0,00 0,00H 5,05 4 4,89 0,00 0,00 0,00 24,66H 5 0,70 0,00 0,00 20,23 0,00H 0,00 16,71 6 0,49 23,31 11,84 25,42H 0,00 0,00 0,00 7 9,39 0,00 0,00H 0,00 0,00 8 9,47 0,00 0,00 0,00 0,00 5,88 0,00 19,19 33,68H 0,00 9 0,00 10,43 0,00 0,00 0,00 0,00 28,35 5,52 0,00 9,17 0,00 0,00 1,77 0,00H 0,00 0,00 41,67 0,00 0,00 0,00 11,26 16,96 118,32 0,00 0,00 0,00 9,92 33,62 2,22 0,00 0,00K 9,82 1 0,00 7,32 47,98 0,00 0,00 0,04 6,14 0,28 0,00 0,00K 4,92 2 6,50 0,00 0,00 9,69 0,00 1,73 0,00 8,98 0,00K 0,00 0,00 0,00 3 3,28 6,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14,86K 0,00 1,78 0,00 4 0,00 0,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11,73 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12,61 0,00 0,00 0,50K 0,00 0,00 2,12 0,00 8,46 0,00 0,00 10,92 0,00 9,86 0,00 0,00 0,00 0,61 0,00 0,00 39,21 0,00 0,00 0,00 0,00P 0,00 0,00 11,42 1 0,00 0,70 8,50 0,00 1,25 15,53 7,29 0,34 0,00 0,00 0,00P 0,00 16,18 10,08 0,00 2 0,00 0,00 1,19 0,00 3,47 0,93 0,00 4,58 0,00 6,93 0,00 0,00 0,00 0,00 17,58 0,00 0,00 0,00 5,11 3,98 0,00 0,00 0,06 0,00P 0,00 4,26 4,17 0,00 0,86 0,00 0,00 0,00 6,75 19,47 0,00 4,44 0,00 0,00 3,10 3,54 1,89 0,00 12,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00M 12,33 18,76 8,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,10 47,88 0,00 0,00 1,76 0,00 0,00 295,35 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,09 0,00 0,00 25,41 0,00 0,00 0,00 0,00 2,13 0,00 0,35 0,00 0,00 0,00 22,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,52 0,00 2,47 0,00 0,00 0,00 0,00 11,67 1,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,68 0,00 0,00 0,00 0,00 7,48 0,00 0,00 0,00 0,79 0,59 0,00 0,77 57,93 1,73 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 12,42 83,82 1,93 0,00 3,18 0,00 11,24 5,65 0,00 0,25 0,00 0,00 0,00 0,00 86,74 24,65 0,00 0,00 0,00 0,00 1,28 0,00 0,74 0,30 0,00 0,00 34,50 35,81 0,00 9,28 0,00 12,39 0,00 0,00 0,00 2,64 0,00 35,29 0,00 0,00 54,60 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,45 7,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 56,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,62 0,00 0,00 0,50 0,00 0,00 0,00 3,34 0,00 0,00 0,00 1,14 0,00 0,00 0,00 18,17 5,01 1,98 0,00 0,00 0,00 8,33 0,00 1,99 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 54,30 31,68 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28,62 0,00 0,17 0,14 0,00 58,50 0,00 5,51 0,51 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13,23 0,00 0,00 1,24 0,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 16,62 2,24 0,00 0,00 0,36 0,00 0,00 0,00 2,56 11,34 3,02 0,00 0,00 0,00 0,79 8,10 0,33 0,00 14,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,84 3,45 0,00 0,00 0,00 20,42 6,14 0,00 0,00 0,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,07 1,44 0,00 0,00 0,00 8,14 6,86 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,06 1,67 0,00 27,28 0,00 2,53 5,48 0,00 0,00 0,00 1,15 0,00 0,00 0,00 0,00 4,72 0,00 0,00 2,78 0,00 0,00 0,00 0,98 0,00 0,00 0,00 8,54 13,64 0,00 0,00 0,00 0,00 0,68 0,00 0,00 0,00 1,07 12,09 0,30 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,49 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28,77 11,44 0,00 20,63 9,22 0,00 0,00 9,64 0,00 14,94 0,00 3,75 58,88 2,37 4,50 0,00 0,00 18,33 0,00 12,39 7,35 0,00 0,00 2,68 6,78 7,35 0,00 0,00 34,07 0,00 9,13 0,00 0,00 0,00 0,15 0,00 0,00 0,00 0,84 0,00 0,00 1,97 0,00 0,90 7,25 (str. 12) Dele`i posameznih tipov prsti po regijah. prsti Dele`i posameznih tipov

80 PRST smi. Zaradi hitrega preperevanja so plasti zelo debele. mi so se ponekod razvile kisle rjave prsti. Takih povr- So zra~ne, rahle, prepustne, a precej kisle in ob~utlji- {in je 5,6 %. Nahajajo se v severnem delu pore~ja, na za- ve za erozijo. Strnjeno obmo~je je med Ravnami nad hodnem robu planote med Malo Gobo in Morav~ami, [entrupertom in [entjanèm, krpe pa segajo tudi pro- v hribovju okrog soto~ja med Beno in Bistrico ter med ti severu proti Radgonici in Kladju in na jug, kjer so Prelesjem in Kostanjevico severno od Vrtovskega hriba. raz{irjene v povirju Sotle. Nahajali{~a so v hribovju in Tu prevladuje podgorski preddinarski bukov gozd, pre- gri~evju z me{animi kamninami, s precej{njimi naklo- cej pa je tudi bukve s ~rnim gabrom. ni in reliefno energijo. Povr{ine pokriva najpogosteje Na 4,5 % povr{ja so se razvile razli~ne rendzine. bukov gozd z belkasto bekico ali pa so kmetijsko iz- Najve~ jih je na severozahodu pri Mali Gobi in v {ir{em kori{~ene. obmo~ju Dol pri Litiji ter na jugu okrog Trebelnega. Na- Rjave prsti na meljasto-ilovnatem nanosu so hajajo se v hribovju s karbonatnimi, pa tudi me{animi omejene na kotlinski rob (rob Vejarske kotanje in kamninami, v obmo~ju fluviokra{kega reliefa, na strmih Mirnsko-Mokrono{ke kotline) in zavzemajo 7,7 % pobo~jih z naklonom nad 11° in na ozkih slemenih in vr- vseh povr{in. Kljub nagnjenosti povr{ja pod 11°, manj- hovih med 500 in 700 m nadmorske vi{ine. Prsti so pli- {i reliefni energiji in majhnim nadmorskim vi{inam tve, z majhno vododr`nostjo in skeletne, a bogate z ba- (200 do 300 m) so precej ob~utljive za erozijo. Za ob- zami. Najve~krat tu uspeva bukev s ~rnim gabrom, v~a- delavo lahke so le v zgornjem delu, spodaj pa so mo~- sih pa tudi bukev z belkasto bekico ali pa preddinarski no zbite in neprepustne. Danes so te prsti mo~no an- podgorski bukov gozd. Na izkr~enih povr{inah so trav- tropogenizirane, spremenjene zaradi obilnega gnojenja niki in ko{enice. in globokega oranja. Kmetijska raba je najpomembnej- Kisle prsti na ilovnati preperini s kremenovimi {a. Na polo`nej{ih delih so njive, drugje pa travniki in prodniki so raz{irjene na 4,2 % povr{ine (ju`no od Ti- gozd. haboja, severno od Sela, med Trebanjskim Vrhom in Za- Tudi prsti na laporjih, lapornih, glinastih in brdjem, okrog Hrastovice in jugovzhodno od Krmelja). sljudnatih skrilavcih je 7,7 %. Najdemo jih med [en- Gre za gri~evje z nakloni med 11 in 21° in prevlado ki- trupertom in Krmeljem in severovzhodno od Mokrono- sloljubnega bukovega gozda. Prsti so podvrène mo~ni ga, to je v ni`jem gri~evju z re~no-denudacijskim relie- eroziji. Nekaj pa je tudi kmetijsko izkori{~enih tal. fom, srednjimi nakloni in reliefnimi amplitudami. Naj- Rjave prsti na trdih laporjih, apnencih in pe{~e- ve~ teh povr{in je pod bukovim gozdom z belkasto be- njakih pokrivajo 3,2 % tal. Glavna nahajali{~a so v Kr- kico, nekaj pa jih je namenjenih tudi kmetijstvu. meljski kadunji, okrog Debenca in v okolici âteà. Tu- Med oglejenimi prstmi ima velik dele` srednje di tu prevladuje gozd bukve z belkasto bekico, vmes pa mo~an glej. Zna~ilen je za ve~ino aluvialnega dna Mirn- so kmetijsko izkori{~ene povr{ine. sko-Mokrono{ke kotline, delno tudi za Vejarsko kota- Pokarbonatne in rjave pokarbonatne prsti, ki so njo in dele dolin Mirne in njenih ve~jih pritokov. Tu iz- plitve do srednje globoke, so razvite na 2,4 % pore~ja, merimo nadmorske vi{ine med 200 in 300 m, naj- v gri~evnatem obmo~ju ju`no od Gabrovke ter v bliì- manj{o reliefno energijo in naklone. Na podtalnico lah- ni âteà. Nagnjenost povr{ja je povpre~na. Te prsti so ko naletimo blizu povr{ine. S tem so povezani tudi te`- najpogosteje izkori{~ene za kmetijske namene, v~asih pa ja prehodnost terena, slaba povr{inska drenaà, slaba jih pokrivata bukov gozd z belkasto bekico ali preddi- nosilnost tal in zato prevlada hlevske ìvinoreje. Ob- narski gorski bukov gozd. mo~je je pogosto poplavljeno in ima stalno povi{ano relativno vlago. Zna~ilna zimska pojava sta temperaturni obrat in megla. To je prostor najve~jih melioracijskih posegov. Svet je ve~inoma izkr~en; zaradi neu- EROZIJA PRSTI godnih teksture in strukture ter slabe prepustnosti je izkori{~en za mokrotne travnike. Njive najdemo le na Nekateri vidni znaki kot so poglobljeni kolovozi, globo- vzpetem svetu. Na manj{ih povr{inah sta prisotna bu- ke brazde, talna vi{inska razlika na meji med gozdom kov gozd z belkasto bekico in poplavni gozd, ponekod in izkr~eno povr{ino, koluvialni sto`ci na pobo~jih pod pa naletimo {e na ostanke gozda belega gabra z belka- cestnimi odtoki, usadi na strmih travni{kih povr{inah in sto bekico. Slabo oglejene obre~ne prsti imajo bolj- debele plasti koluvija ob robu in aluvija na dnu Mirn- {e lastnosti in zato so v celoti kmetijsko izkori{~ene. sko-Mokrono{ke kotline nakazujejo, da je eden va`nej- Najdemo jih le ob spodnji Bistrici. Ogonski na~in ob- {ih problemov v pokrajini erozija, to je odna{anje pr- delave in brazde, potekajo~e radialno glede na pobo~- stenih delcev z vi{jih obmo~ij in kopi~enje gradiva je, nas opozarjajo na prisotnost pobo~nega psevdogle- v ni`jih legah. Zanimata nas predvsem erozija, kjer je ja. Ta je pogost na izteku pobo~ij iz plio-pleistocenskih glavni dejavnik voda, in erozija, ki jo je s svojim nepre- ilovic. Zaradi kopi~enja delcev, prene{enih z vi{jih ob- mi{ljenim delovanjem, z neprimernim kultiviranjem ali mo~ij, in zaradi bolj{ega vodnega in zra~nega reìma neustrezno rabo in obdelavo tal pospe{il ~lovek. ]iri} so tu urejene njive. (1984) govori o pospe{eni eroziji, ~e izgube presegajo Tudi na apnencih in dolomitih na ve~jih nadmorskih 0,5 do 1,8 tone prsti na hektar letno. Karta erozijskih à- vi{inah, obmo~jih z ve~jo reliefno energijo in strmina- ri{~ in erodiranosti obmo~ij (1973) prikazuje mirnsko po-

81 MIRNSKA DOLINA

Ker v ~asu obilnih padavin na pregibih, jeàh ali tako imeno- vanih »mejah« privro na dan mo~ni vodni tokovi, so ta mesta najbolj ob~utljiva za proènje usadov. Na sliki je usadno pobo~je pri Gradi{~u v Dolskem hribovju. (M. T.) re~je kot enotno, zaradi erozije neproblemati~no obmo~- • LS – topografski faktor, odvisen od dolìne in na- je, a znotraj regije obstajajo velike razlike. klona pobo~ja, Wischmeier-Smithova ena~ba (R. U. Coo- • C – pokritost prsti z vegetacijo in ke & J. C. Doornkamp, 1978, Morgan, 1980, Goldman, • P – dejavnik, ki je odvisen od na~ina obdelave ozi- 1986) spada med empiri~ne modele in omogo~a ocenje- roma od poteka brazd. vanje ploskovne erozije in erozije, katere u~inki so Ra~unali smo potencialno ogroènost posameznih drobne brazde: E=R×K×L×S×C×P. tipov prsti zaradi erozije in ne ogroènosti ni`jih hori- Upo{tevanih je pet dejavnikov: zontov v primeru pospe{ene erozije, ko iz razli~nih • R – erozivnost ali razdiralna mo~ de`ja, ki jo po- vzrokov pride do kanalizacije vodnega toka. Uporaba enostavljeno lahko izra~unamo po ena~bi: povpre~na omenjene ena~be omogo~a oceno ploskovne in brazd- letna koli~ina padavin × povpre~na letna eroziv- ne erozije, ne pa tudi ocene izgub prsti, ki so posledica nost / 100 (po E. J. Roose, Morgan, 1980). Uporabili strnjenih tokov in katerih u~inek so ve~ji jarki ali linij- smo podatke o povpre~ni koli~ini padavin v polurnih ska erozija ve~jih razse`nosti. nalivih, ki so jih namerili na postaji Sevno na Dolenj- Pri njivah in vinogradih upo{tevamo manj{i P-fak- skem v dvanajstletnem obdobju od l. 1975 do 1986. tor, ~e potekajo v smeri izohips, in ve~jega, ~e so vino- • K – erodibilnost ali ob~utljivost prsti za erozijo, ki gradi urejeni v vrstah ali njive v smeri pobo~ja. Podob- je odvisna od teksture in strukture prsti, deleà organ- no je faktor ve~ji v gozdu, ~e v njem steljarijo. V mirnskih in kemi~nih sestavin v prsti, ki so rastlinskega in ski pokrajini prevladujejo njive v terasah, vinogradi ìvalskega izvora, infiltracijske in perkolacijske kapa- v vrstah, gozd pa izkori{~ajo za pridobivanje stelje citete ali velikosti in stabilnosti por ter oblike profila. predvsem v bliìni naselij.

Leskovec v Podbor{tu (721 m). Zaradi slabo odpornih silikatnih tal (raznobarvnih pe{~enjakov, meljevcev, glinovcev, kon- glomeratov, skrilavcev, argilitov in alevrolitov) je vzdr`evanje cest in poti v [entjan{kem hribovju zelo zahtevno. (M. T.)

82 PRST

V t/ha letno:

0,0– 4,9

5,0– 14,9

15,0– 34,9

35,0– 74,9

75,0–149,9

150,0–299,9

300,0–599,9

600,0 in ve~

0 12345 Zemljevid 14: Ob~utljivost za km erozijo prsti ob sedanji rabi tal – osem razredov.

To~nost izra~una erodibilnosti prsti je seveda od- stavk lahko pridemo do prve pribli`ne ocene erodibilno- visna od ve~ faktorjev: od zanesljivosti pedolo{ke kar- sti prsti. te, od velikosti kvadrata, ki smo ga vzeli kot osnovo za Obmo~ja lahko na osnovi izra~unane letno odne{e- zajemanje podatkov oziroma od stopnje posplo{evanja ne prsti (v t/ha) razvrstimo v osem razredov (upo{te- podatkov. Podatki o lastnostih posameznih tipov prsti ni- vali smo sedanjo rabo tal). so bili zbrani za namene dolo~anja njihove ob~utljivo- Te`ko je trditi, da izra~unane koli~ine letno odplav- sti za erozijo, zato so ocene prepustnosti in strukture pr- ljene prsti popolnoma dr`ijo v absolutnem smislu; ver- sti vpra{ljive. Vendar `e brez upo{tevanja teh dveh po- jetno so nekoliko previsoke. Ker nas zanimajo predvsem

Stopnja erozije prsti po regijah (v t/ha letno).

Erozijski razredi (letna izguba prsti v t/ha) Regija Povr{ina 1 2 3 4 5 6 7 8 0–4,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha 300–599,9 t/ha 600 t/ha in ve~ (str. 12) v km2 km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 % G 1 9,06 0,21 2,32 0,76 8,39 2,41 26,60 2,95 32,56 1,70 18,76 0,79 8,72 0,23 2,54 0,01 0,11 G 2 17,72 0,88 4,97 3,34 18,85 5,02 28,33 5,04 28,44 2,63 14,84 0,71 4,01 0,10 0,56 0,00 0,00 G 3 8,70 0,39 4,48 1,29 14,83 2,42 27,82 2,07 23,79 1,56 17,93 0,76 8,74 0,18 2,07 0,03 0,34 G 4 26,44 0,76 2,87 3,24 12,25 6,05 22,88 8,95 33,86 4,63 17,51 2,06 7,79 0,59 2,23 0,16 0,61 G 5 4,36 0,46 10,55 1,35 30,96 1,52 34,86 0,78 17,89 0,20 4,59 0,04 0,92 0,01 0,23 0,00 0,00 G 6 23,72 2,04 8,60 5,82 24,54 6,18 26,06 5,35 22,55 3,12 13,15 0,94 3,96 0,26 1,10 0,01 0,04 G 7 18,28 1,40 7,66 4,22 23,09 6,82 37,31 3,89 21,28 1,31 7,17 0,59 3,23 0,05 0,27 0,00 0,00 G 8 14,59 1,14 7,81 3,63 24,88 4,76 32,63 3,09 21,18 1,29 8,84 0,53 3,63 0,15 1,03 0,00 0,00 G 9 6,37 0,42 6,59 1,39 21,82 1,99 31,24 2,06 32,34 0,31 4,87 0,13 2,04 0,07 1,10 0,00 0,00 G 129,24 7,70 5,96 25,04 19,37 37,17 28,76 34,18 26,45 16,75 12,96 6,55 5,07 1,64 1,27 0,21 0,16 H 1 2,41 0,07 2,90 0,35 14,52 0,73 30,29 0,79 32,80 0,21 8,71 0,24 9,96 0,01 0,41 0,01 0,41 H 2 2,88 0,05 1,74 0,27 9,38 0,78 27,08 1,08 37,50 0,48 16,67 0,16 5,56 0,04 1,39 0,02 0,69 H 3 4,89 0,05 1,02 0,50 10,22 1,29 26,38 1,93 39,47 0,79 16,16 0,25 5,11 0,08 1,64 0,00 0,00 H 4 24,66 1,44 5,84 4,31 17,48 8,57 34,75 6,78 27,49 2,72 11,03 0,71 2,88 0,13 0,53 0,00 0,00 H 5 20,23 0,84 4,15 2,71 13,40 5,28 26,10 6,43 31,78 3,52 17,40 1,17 5,78 0,25 1,24 0,03 0,15 H 6 25,42 1,04 4,09 4,39 17,27 8,28 32,57 6,75 26,55 3,18 12,51 1,41 5,55 0,35 1,38 0,02 0,08 H 7 9,47 0,61 6,44 1,43 15,10 2,22 23,44 2,86 30,20 1,44 15,21 0,72 7,60 0,18 1,90 0,01 0,11 H 8 19,19 1,17 6,10 3,65 19,02 6,85 35,70 5,59 29,13 1,44 7,50 0,42 2,19 0,07 0,36 0,00 0,00 H 9 9,17 0,23 2,51 1,07 11,67 2,62 28,57 3,61 39,37 1,11 12,10 0,45 4,91 0,08 0,87 0,00 0,00 H 118,32 5,50 4,65 18,68 15,79 36,62 30,95 35,82 30,27 14,89 12,58 5,53 4,67 1,19 1,01 0,09 0,08 K 1 6,50 1,04 16,00 2,12 32,62 1,92 29,54 1,12 17,23 0,27 4,15 0,03 0,46 0,00 0,00 0,00 0,00 K 2 6,12 0,33 5,39 1,77 28,92 2,41 39,38 1,28 20,92 0,29 4,74 0,03 0,49 0,01 0,16 0,00 0,00 K 3 14,86 5,10 34,32 7,01 47,17 1,78 11,98 0,67 4,51 0,20 1,35 0,08 0,54 0,02 0,13 0,00 0,00 K 4 11,73 1,71 14,58 3,58 30,52 3,40 28,99 1,93 16,45 0,78 6,65 0,27 2,30 0,06 0,51 0,00 0,00 K 39,21 8,18 20,86 14,48 36,93 9,51 24,25 5,00 12,75 1,54 3,93 0,41 1,05 0,09 0,23 0,00 0,00 P 1 3,47 0,47 13,54 1,57 45,25 1,09 31,41 0,31 8,93 0,02 0,58 0,00 0,00 0,01 0,29 0,00 0,00 P 2 5,11 0,60 11,74 1,62 31,70 1,51 29,55 0,84 16,44 0,46 9,00 0,07 1,37 0,01 0,20 0,00 0,00 P 8,58 1,07 12,47 3,19 37,19 2,60 30,30 1,15 13,40 0,48 5,59 0,07 0,82 0,02 0,23 0,00 0,00 M 295,35 22,45 7,60 61,39 20,79 85,90 29,08 76,15 25,78 33,66 11,40 12,56 4,25 2,94 1,00 0,30 0,10

83 MIRNSKA DOLINA

%%%Pore~je Gri~evje Hribovje % Kotlina % Planote 100 100 100 100 100 90 90 90 90 90 80 80 80 80 80 70 70 70 70 70 60 60 60 60 60 50 50 50 50 50 37,19 40 40 40 4036,93 40 30,95 30,27 30,30 29,08 28,76 26,45 25,78

30 30 30 3024,25 30 20,79 19,37 20,86 15,79

20 20 20 20 20 13,40 12,75 12,96 12,58 12,47 11,40 7,60 5,96 5,07 4,65 5,59 4,67 4,25

10 10 10 103,93 10 1,05 0,10 0,16 0,08 0,00 0,00 0,23 1,00 1,27 1,01 0,23 0000 00,82 0–4,9 t/ha 0–4,9 t/ha 0–4,9 t/ha 0–4,9 t/ha 0–4,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 5,0–14,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 15,0–34,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 35,0–74,9 t/ha 600 t/ha in ve~ 600 t/ha in ve~ 600 t/ha in ve~ 600 t/ha in ve~ 600 t/ha in ve~ 300–599,9 t/ha 300–599,9 t/ha 300–599,9 t/ha 300–599,9 t/ha 300–599,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 75,0–149,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha 150,0–299,9 t/ha

Deleì povr{ja v posameznem erozijskem razredu – po morfolo{kih enotah. medsebojna razmerja oziroma razli~ne stopnje erozijske bovje. Na{tete regije v gri~evju so v ospredju tudi, ~e upo- ogroènosti tal, ki jih bomo vrednotili z vidika posamez- {tevamo vi{je razrede ob~utljivosti, pridruìta pa se {e nih tipov rabe tal, nam taki rezultati zado{~ajo. Spodnjemirnsko in Gabrov{ko hribovje. Poleg regij Ve~ji dele` mirnskega pore~ja (58 %) spada v ni`je v kotlini in na planotah, kjer je povsod nad 80 % tal v naj- erozijske razrede, kjer letne izgube prsti ne preseèjo ni`jem erozijskem razredu, je za erozijo najmanj ob~ut- 35 t/ha. Na 17 % povr{in je erozija mo~nej{a kot 75 t/ha ljiva regija Trebanjsko gri~evje. in le na 1 % preseè 300 t/ha. Gri~evje je zaradi ve~je- Povpre~no se v Mirnski dolini z enega km2 letno od- ga deleà mehkej{ih in klasti~nih kamnin za erozijo {e plavi okrog 52 t prstenega gradiva. Upo{tevati pa mora- nekoliko bolj ob~utljivo kot hribovje. Najve~ tal z ero- mo, da se tu hkrati odlaga gradivo z vi{je leè~ih obmo- zijo nad 150 t/ha (okrog 10 %) imajo Cerkni{ko, âte{- ~ij, zlasti ~e je vi{je zaledje dovolj veliko. ko in Mirnsko gri~evje ter Cerkni{ko in Bo{tanjsko hri-

RASTJE

Mirnsko pore~je spada po Wrabru (1960) v preddinar- kaste bekice. Ostale zdru`be so aconalne, razvite pod sko rastlinsko zemljepisno obmo~je Slovenije. Ozna- vplivom drugih dejavnikov: litolo{ke in pedolo{ke os- ~ujemo ga tudi kot prehodno obmo~je med Alpami in nove, ekspozicije in naklona. Gozd prekriva v pore~ju Dinaridi. V neposredni bliìni, severno od Jatne, se za- Mirne 60 % povr{in (podatek na osnovi letalskih posnet- ~enja predalpsko fitogeografsko obmo~je, sosednja Kr{- kov). Najve~ je razli~nih gozdnih zdru`b bukve; zavze- ka kotlina pa spada v alpsko-subpanonsko obmo~je. V ok- majo nad 90 % vseh gozdnih povr{in. Seveda sestoji ni- viru evrosibirsko-severnoameri{ke fitogeografske regi- so vselej ~isti. je se mirnsko pore~je vklju~uje v vzhodnodolenjski 47 % gozdnih povr{in odpade na zmerno kisloljub- okoli{ zahodnodinarskega sektorja ilirske province (Se- ne bukove gozdove z belkasto bekico (Luzulo–Fage- li{kar, 1992). tum). Strnjeno se {irijo na celotnem obmo~ju vzhodno Karto rastja smo izdelali na osnovi Karte dejanske od ~rte med Radgonico na Jatni in Malkovcem na jugo- in potencialno naravne vegetacije (Marin~ek, Puncer, Se- vzhodnem razvodju. Manj{e krpe so severovzhodno od li{kar, Zupan~i~, 1971–1980). Ugotavljali smo prevla- [entruperta, v povirju Cerknice, med âteèm, Tihabo- dujo~e gozdne zdru`be. Opise lastnosti zdru`b smo jem in Mirno ter zahodno od Debenca. Prera{~ajo po- povzeli po Marin~ku (1980, 1987). vr{ine, kjer prevladuje nekarbonatna litolo{ka osnova, pre- Conalne gozdne zdru`be, ki so pod vplivom ma- krita s srednje globokimi do globokimi distri~nimi rja- kroklime, se uveljavljajo le na 12 % gozdnih povr{in. vimi prstmi, slabo zasi~enimi z bazami. Relief je razgi- V mirnski pokrajini so to preddinarski gorski in podgor- ban, srednje strm do strm, z vmesnimi globokimi jarki. ski bukov gozd ter gozdna zdru`ba belega gabra in bel- Gozdni sestoji so ~istej{i na prisojah, na osojah pa je po-

84 RASTJE gosto prime{ana smreka. Njihov vi{inski razpon je dokaj smeri, na primer severno od âteà, na osojnem delu De- velik; segajo od 200 pa vse do 900 m nadmorske vi{ine. ben{kega hribovja, v krpah pa po drugih ozkih dolinah Zdru`ba je ob~utljiva za vlago, tako na strmih pobo~jih v gri~evju, ki obdaja kotlino. Svet je precej strm in po- in grebenih, ki so zaradi hitrega vodnega odtoka su{nej- vr{je pogosto zakraselo. Tak gozd pokriva le karbonat- {i, bukev hitro zamenjajo bolj suholjubne drevesne vrste. ne kamnine, na katerih so se v odvisnosti od reliefa raz- Zaradi nestabilnosti oziroma biolo{ke neobstojnosti zdru`- vile zelo rodovitne rendzine, srednje globoke do globo- be so kakr{nikoli posegi vanjo izredno ko~ljivi. ke rjave pokarbonatne prsti ali pa celo prave rjave prsti. 8 % pore~ja pokriva zdru`ba bukve in ~rnega ga- Zdru`bi zelo prija vla`nost. Odlikuje jo izredna stabil- bra (Ostryo–Fagetum). Te najdemo ve~inoma na seve- nost in v primeru izkr~itve se hitro ponovno zaraste. Ta- rozahodu med Borovakom, Hudimi Ravnami in Dobo- ko je bukev dobila celo oznako »agresivna« (Marin~ek, vico, v manj{em obsegu pa zahodno od [entruperta. Us- 1987). pevajo od dna dolin do najve~jih vi{in. Zdru`ba je ve- Preddinarski podgorski bukovi gozdovi (Hac- zana na izrazito prisojne lege sicer razgibanega reliefa quetio–Fagetum praedinaricum var. geogr. Rusens hypo- s kopastimi slemeni in strmimi gladkimi pobo~ji in na glossum, 5,7 %) so se raz{irili na karbonatnih krpah v po- prevladujo~o dolomitno kamninsko osnovo s slabo ro- virju Morav{~ice severno od Morav~ in Gabrovke, v po- dovitnimi srednje globokimi in zelo skeletnimi rendzi- virju Studen~nice in okrog Grdega grabna. Tudi tu so raz- nami. Izpostavljena je ekstremnim temperaturnim spre- vite rodovitne srednje globoke do globoke rjave pokar- membam v toku dneva in leta. S tem je povezano tudi bonatne prsti. Zdru`ba je zmerno toploljubna in vlago- izredno intenzivno mehansko razpadanje kamnin. Zdru`- ljubna in uspeva na vseh ekspozicijah, v na{em prime- ba zahteva 1000 do 1200 mm padavin letno in ugodno ru pogosteje na prisojah. Kot preddinarski gorski buko- mikroklimo. Kr~enje gozda za pa{nike je izredno nevar- vi gozdovi je tudi ta conalna zdru`ba stabilna in hitro ob- no za razmah erozije, spremenjena mikroklima pa one- novljiva. mogo~a ponovno zara{~anje pa{nikov z bukvijo in ga- Vsaka od ostalih zdru`b zavzema è pod 2 % povr- brovcem. {in, a jih omenjamo kot posebnosti. Ve~ji dele` (6,3%) imajo tudi preddinarski gorski Borovnica in rde~i bor (Vaccinio myrtilli–Pinetum, bukovi gozdovi (Lamio orvalae Fagetum var. geogr. Den- 1,7 %), izredno kisloljubni vrsti, sta se naselili na obmo~- taria pentaphyllos oz. Fagetum montanum praedinari- jih zelo pisane kamninske sestave, kjer je imel velik vpliv cum). Zna~ilno zanje je, da se tu nahajajo niè od pod- ~lovek. V bliìni kotline in naselij je gozd zaradi preko- gorskih gozdov; ekspozicija namre~ nanje vpliva mo~- mernega izkori{~anja oziroma steljarjenja mo~no degra- neje kot nadmorska vi{ina. Na gorske bukove gozdove diran. Prevladujejo rjave globoke do srednje globoke spra- naletimo v ozkih dolinah, leè~ih v vzhodno-zahodni ne in kisle prsti z labilno strukturo in slabo rodovitnost- jo. Ve~je povr{ine takega gozda so na karti ozna~ene med [entrupertom in Jesenicami, pri Mladeti~ah in Ravnah nad [entrupertom. Zdru`ba bukve z velecvetno mrtvo koprivo (La- mium orvale–Fagetum, 0,8 %) je omejena na podro~je Br{e nad Tihabojem in obmo~je vzhodno od Dol pri Li- tiji. 1 % povr{in odpade na zdru`bo bukve z rebrenja- ~o (Blechno–Fagetum: Laze pri Gobniku, Hude Ravne, obmo~je zahodno od Male Gobe). Porasla je ve~inoma nekarbonatna tla, distri~ne rjave kisle in zelo kisle ter zelo globoke prsti in rankerje. Je izredno kisloljubna in uspeva v vseh ekspozicijah, a {e bolje v osojah. Bukev s kresni~evjem (Arunco–Fagetum) pora{~a prav tako 1 % povr{in, predvsem jugozahodno in severno od Dol pri Litiji in ju`no od Radgonice, na dolomitu in le na osojah, kjer so dnevne in letne temperaturne spremembe manj{e. Prera{~a strma in zelo strma pobo~- ja, zelo kru{ljiva in pokrita s srednje globokimi skeletnimi rendzinami. Neporasel svet bi bil tu izpostavljen mo~ni eroziji, a na sre~o ni primeren za kmetijsko rabo. Zdru`bo hrasta z belkasto bekico (Melampyro vulgati–Quercetum petraeae var. geogr. Epimedium alpinum, 0,4 %) najdemo na Rjavki in Kujaku pri Tihaboju, pri Za- Gozd pokriva kar 60 % pore~ja Mirne, od tega pripada tri ~etr- loki in vzhodno od [entruperta, na kisli ilovnati podla- tine kisloljubni zdru`bi bukve z belkasto bekico (Luzulo – Fage- gi z velikim deleèm roènca in na drugih silikatnih kam- tum). (M. K.) ninah.

85 MIRNSKA DOLINA

Hrast graden z grahorjem (Lathyro–Quercetum, duje na ju`nih pobo~jih, ki so è prestrma za kmetijsko (0,4 %) je porasel pobo~ja Rebri nad Tihabojem in rabo. Drugje je v veliki meri izkr~en. okrog Migolice, zlasti strmine z zmerno kislimi distri~- Beli gaber z lakoto (Asperulo odoratae–Carpine- nimi rjavimi prstmi ali rankerjem. Ima vlogo polvaro- tum, 0,2 %) najdemo povsod, kjer ni ugodnih razmer za valnega gozda. kmetijstvo (v dolih okrog Gabrovke, v ozkih dolinah Mir- Termokserofilni hrast puhavec s ~rnim gabrom ne pred Zagradom in Vejarja pri mirnskem gradu ter po (Querco–Ostryetum carpinifoliae) je {e rekej{i (0,1 %), ozkih dolinah okrog Vodal). lociran na soto~ju Bistrice in Bu~avnice in nekaterih dru- Vegetacija je bila prvotno povsod v regiji gozdna. gih strmih prisojnih apni{ko-dolomitnih pobo~jih ob po- V mirnski regiji kot stari kulturni pokrajini so obse`ne tokih, prekritih s protorendzino in rendzino. Ima izrazi- povr{ine izkr~ili za kmetijske namene. Gozd so poseka- to varovalno vlogo. li celo v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Vejarske ko- Izjemen je tudi poplavni gozd hrasta doba in be- tanje in spodnjih delih dolin pritokov Mirne, ki so za kme- lega gabra (Piceo abietis–Quercetum roboris, 0,1 %), tijstvo manj ugodne. Danes ta obmo~ja prekrivajo mo- ohranjen le {e na dnu kotline med Dobom in Bistrico krotni travniki oziroma higrofilno rastje. Precej kr~e- pri Mokronogu. Razvit je na aluviju, na srednje mo~- vin se je ponovno zaraslo. Dele` gozda je odvisen pred- nem gleju in ima pomembno vlogo pri ohranjanju eko- vsem od litolo{ke osnove in ob~utljivosti za erozijo, od lo{kega ravnovesja. Zato so kakr{nakoli melioracijska naklona, reliefne energije, gostote pobo~nih grap, eks- dela v {ir{i okolici, ki vplivajo na zniànje nivoja tal- pozicije in oddaljenosti od naselij. [e posebno visok de- ne vode, lahko usodna. Kljub ugodni zasi~enosti ad- le` povr{in v zara{~anju je na planotah (31 %), v hri- sorbcijskega talnega kompleksa je mineralizacija or- bovju se zara{~a 6,5 %, v gri~evju 3,4 %, v kotlini pa le ganskih snovi ote`ko~ena in biolo{ko kroènje snovi 2,6 %. Joèfinski voja{ki zemljevid habsbur{ke drà- mo~no ovirano. Nekdanji obseg zdru`be je bil precej ve, katerega spremni teksti med drugim navajajo podat- ve~ji, a tak gozd je bil è zgodaj izkr~en za vla`ne trav- ke o zna~ilnostih terena ter o vrsti in kakovosti gozdov nike. v drugi polovici 18. stoletja (Raj{p, 1994), nakazuje nek- Gaber z borovnico (Vaccinio myrtilli–Carpine- danji ve~ji obseg izkr~enih povr{in. Kotlinsko zaledje je tum, 0,8 %) je prav tako omejen na ni`je nadmorske vi- tam najve~krat ozna~eno kot grmi~ast gozd ali celo gr- {ine; spada med conalne gozdne zdru`be. Opazimo ga movje. Ponekod, zlasti v bliìni naselij, je danes zaradi v Vejarski kotanji in okrog Dola pri Trebnjem. Za raz- pretiranega steljarjenja gozd mo~no degradiran, rastje liko od gozda hrasta doba in belega gabra ni ve~ pod vpli- in prst pa povsem druga~na od prvotnega. Drugje je se- vom talne vode; zahteva zmerno vla`ne in zmerno kisle stava gozda spremenjena zaradi uvajanja monokulture globoke humusne prsti. Navadno pora{~a povr{ine smreke. Sicer pa pokrajina deluje kot mozaik: med goz- s plio-pleistocenskimi glinami. Je toploljuben in prevla- dom se vrstijo zaplate njiv in travnikov.

RABA TAL

OBSTOJE^A RABA TAL • vinogradi (s pomo~jo letalskih posnetkov lahko lo~imo tudi vinograde v vrstah in vinograde na te- Karta obstoje~e rabe tal je osnovna karta, ki jo uporab- rasah), ljamo pri analizi geoekolo{kih razmer v regiji in v pla- • njive (upo{tevano je stanje leta 1985 oziroma 1986, nerske namene. Potrebujemo jo tudi za dolo~anje C- in niso pa v{tete njive, ki so bile tedaj ozelenjene zara- P-faktorja pri ugotavljanju ob~utljivosti tal za erozijo. Iz- di kolobarjenja), delali smo jo s pomo~jo letalskih posnetkov. Lo~ili smo • sadovnjaki (niso upo{tevani stari sadovnjaki med hi- sedem kategorij rabe tal: {ami, ki bi pa skupaj pove~ali obseg za okrog pol od- • pozidane povr{ine (obkro`ili smo sklenjeno pozidane stotka). povr{ine. Vklju~ena so tudi dvori{~a, manj{i vrtovi in • travniki (upo{tevani so travniki in pa{niki, hkrati pa travne povr{ine s posameznim sadnim drevjem okrog njivske povr{ine, ki so bile v ~asu snemanja za~asno hi{, ki so zaradi »ujetosti« izgubljene za druge rabe), zelene)

86 RABA TAL

Del vinorodne Morav{ke Gore na ozkem slemenu med dolinama Gabrov{~ice in Tihabojske- ga potoka pod gozdnato Br{o (686 m). Naselje je privla~no za graditelje po~itni{kih bivali{~ in za stalno naseljevanje. (M. K.)

pozidano

vinogradi

njive

sadovnjaki

travniki

zara{~anje

gozd

0 12345 km Zemljevid 15: Obstoje~a raba tal.

Pozidane p. Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~ajo~e p. Gozd

Planote 3,03 11,77 14,92 31,24 38,11

Kotlina 11,48 31,96 37,21 2,65 16,37

Hribovje 2,72 4,73 11,16 6,46 71,7

Gri~evje 4,12 8,26 16,09 3,37 63,11

Pore~je 4,5 10,1 16,89 5,32 59,62

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Dele` povr{ja s posameznim tipom obstoje~e rabe tal – po morfolo{kih enotah.

87 MIRNSKA DOLINA % koncentr. 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km Pozidane povr{inePozidane Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd 2 %km 2 (str. 12) v km G 9G 6,37H 1 129,24 2,16H 2 43,76H 3 2,41 0,14H 4 2,88 5,32 2,20 0,82H 5 4,89 4,12 0,98H 24,66 6 49 0,04 1,66H 20,23 7 8,34 91 0,06H 1,66 25,42 8 6,85 0,13H 2,08 0,05 9 9,47 0,33 8,60 37 2,66 5,01 19,19 0,78 0,59H 1,34 46 3,21 3,88 9,17 0,90 6,50 2,92 59K 1 0,01 30 30 118,32 3,54 0,50 3,10 149K 2 0,00 0,48 65 0,41 40,06 5,28K 3 0,01 0,45 79 6,50 0,00 10,68 2,50 0,19 0,00K 4 117 6,12 16 0,20 7,06 3,22 8,26 0,62 2,07 2,20 14,86 0,00 56K 2,72 0 0,72 2,07 11,73 3,06 0,19 70 5,04 82 46 8 0,42 0,43P 2,83 1 0 3,97 60 7,88 0,08 118 0,40 0,58 39,21 6,62P 4,44 2 0,01 0,69 1,52 0,08 109 9,48 2,78 13,28 2,08 0,46 0,88 2,80 147 3,47 78P 4,64 0,95 170 0,16 2,64 1,18 1,64 23,87 5,02 211 5,11 3,57 1,77 28 4,50 1,17 4,70 80 103M 2,23 0,04 0,41 121 11,48 16 530 16 0,01 1,74 6,96 193 8,58 35 47 0,09 0,00 1,66 0,19 4,33 0,84 295,35 0,15 86 20,80 255 0,00 0,94 2,91 69 0,17 0,00 100,00 0,40 2,59 0,00 0,01 6,60 4,38 0,10 170 16,09 43 0,00 0,25 3,33 14,76 5,60 0,00 4,36 6 0,09 13,30 0,02 0,26 0,41 0,50 58 673 43 1,24 95 4,73 0 0,29 87 4,50 0,04 74 3,03 0,05 43 0 1,97 1,83 0 3 0,21 127 42 12,03 0,42 0,00 100 4,35 0,00 47 28,15 1,80 0,13 67 202 4,25 0,06 0,01 2 29,41 71 0,44 0,00 7,29 0,00 3,37 4,65 2,07 2,74 279 2,04 28,60 43 1,18 0,65 0,20 7,68 39,64 3,87 12,53 292 43 0,01 10,23 11,11 9,00 0,00 283 1,00 0 31,96 0 63 2,60 0,00 1,27 15,22 393 38 0,12 67 61 66 53 0,00 8 81,56 0,01 0,48 0,00 102 316 13,41 100 0,02 4,65 90 1,67 0,37 63,11 16,67 0,16 0,08 0,64 73,00 4 1,41 1,98 0,50 10,66 0,64 0,13 13,20 79 29,82 0,11 0 8,70 0,68 0 1,82 12,52 10,22 106 6,97 10,10 8,03 312 6,98 17 106 11,16 122 1,01 0,28 1,84 14 52 0,39 7,16 124 1,86 2,33 70 11,77 41 100 76,35 192 66 131 151 1,67 0,02 4,12 64,58 29 8,33 35,85 0,99 134 14,34 3,73 116 0,05 8,63 2,26 27,29 0,58 2,88 0,07 127 7,64 15,84 70,88 76,28 212 56,06 14,59 5,16 75,55 108 0,98 77 162 19,27 0,98 62,31 0,76 0,07 6,46 332 59 37,21 6,44 119 128 114 0,06 101 127 0,82 100 97 0,43 220 68,00 105 121 15 0,42 0,92 0,39 14,81 0,13 7,03 0,89 84,84 49,87 84 7,35 77,18 2,83 11,24 1,04 114 71,70 1,11 17,42 16,89 80,15 17 132 2,65 1,28 67 129 103 100 53 1,84 120 1,63 135 21 14,92 28,31 1,15 26,63 1,73 15,71 50 0,95 1,80 88 49,86 7,74 18,59 5,32 6,42 15,35 47 45 16,37 2,68 941 350 100 13 26 31,24 176,09 0,87 2,40 27 59,62 25,07 46,97 586 100 3,27 42 79 38,11 64 Regija Povr{ina Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks G 1G 2G 3 9,06G 17,72 4 3,07G 5 8,70 6,00G 26,44 6 0,38 2,95G 7 4,36 0,88 8,94 4,19G 23,72 8 4,97 0,44 1,48 18,28 1,31 8,03 93 5,06 14,59 110 6,19 4,95 0,05 0,82 112 4,94 1,15 110 0,86 0,71 0,77 3,46 0,59 9,49 3,88 26 4,35 0,34 77 1,48 4,04 365 3,91 86 167 5,60 0,00 90 150 1,00 0,30 2,34 215 0,00 0,39 4,22 13,21 3,31 0,50 0,12 2,13 1,96 162 0 131 5,75 0,82 33 7,41 82 1,30 0,37 57 0,55 32 0,24 73 5,48 8,49 2,19 3,10 2,65 0,05 11,98 1,27 0,22 54 84 318 0,57 271 8,70 119 0,83 3,26 0,15 0,00 86 1,60 59 0,28 85 0,63 0,00 18,40 17,66 1,53 1,74 0,02 109 105 4,06 65 0,14 157 0 20,00 15,36 0,97 118 0,21 3,24 2,82 0,44 14 91 5,47 2,32 13,66 0,14 15,43 10,09 2,70 0,52 103 81 1,61 91 59 44 18,51 8,95 1,97 5,47 110 1,26 50,51 0,72 0,00 30 60,38 5,31 37 3,94 5,49 0,00 0,40 85 16,89 63,10 101 2,74 63,88 100 74 0 5,95 106 11,17 107 52 67,24 3,50 61,11 80,28 9,49 113 65,04 102 134 109 Obstoje~a raba tal po regijah. Obstoje~a raba

88 RABA TAL

% 26 24 23,87 22 20 18 16 14

12 11,48

10 9,48 8 6,62 5,28 5,06 4,95 4,97

6 4,64 4,5 4,19 4,12 4,04 3,88 3,54 3,33 3,46 3,03 2,92 2,72 4 2,66 2,59 2,5 2,2 2,07 2,08 1,66 1,34 2 1,15 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` pozidanih tal po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

• povr{ine v zara{~anju (z letalskih posnetkov lahko ko gri~evje, od hribovij pa Dolsko, Cerkni{ko, Gabrov{- zelo dobro izlo~imo povr{ine, ki se zara{~ajo; pazlji- ko in Deben{ko. Med vzroki so najpogosteje strmina in ve- vi moramo biti le v bliìni naselij, da jih ne zamenja- lika reliefna raz~lenjenost ter tako pomanjkanje primerne- mo s povr{inami sadnega drevja), ga prostora, pa tudi velika nadmorska vi{ina in odro~nost. • gozd (obseg, pridobljen s topografskih kart smo aù- Dve tretjini pozidanih povr{in leì pod nadmorsko rirali s pomo~jo letalskih posnetkov). vi{ino 400 m, nad 600 m visoko pa jih je le {e 6 %. Po- V pore~ju je pozidanih 13,30 km2 ali 4,5 % vseh pozidane povr{ine so povezane z relativno velikimi naklo- vr{in. Najve~ jih odpade na gri~evje (40%), na drugem meni; zidanice najdemo celo na tleh, nagnjenih nad 20°. Do stu pa je kotlina (34 %). Ta je relativno najbolj pozidana. 12° nagiba pa smo izmerili pri dveh tretjinah pozidanih Medtem, ko zna{a dele` v hribovju le 2,72, na planotah povr{in. Okrog 6 % pozidanih povr{in se nahaja na 3,03 in v gri~evju 4,12 %, je v kotlini pozidanih celih tleh, ob~utljivih za erozijo. Najpogostej{a litolo{ka os- 11,48% povr{in, na obrobnih terasah celo 23,87%. Indek- nova pozidanim povr{inam je rjava ilovnata preperina in si koncentracije nad 100 nam povedo, da gre tu za nadpov- jerina, sledijo pa lapornat {entjurski apnenec, aluvialna pre~ni pomen pojava. Za kotlinski rob ta zna{a kar 530. tla, glina in ilovica z roèncem ter kremenov pe{~enjak K temu najve~ prispevajo obse`ne povr{ine z manj{imi na- in konglomerat. gibi, varnost pred poplavami, primerna nadmorska vi{ina Zanimiv je podatek, da spada nad 60 % pozidanih in geografski poloàj. Med najslab{e pozidanimi regijami povr{in v inverzijski pas, kar pomeni, da so pozimi pod (indeks pod 50) so kra{ko Trebanjsko gri~evje, Mokrono{- vplivom ujetega hladnega zraka.

[entruperski kot z vr{ajem Bi- strice in Busenke je pomemben poselitveni prostor in glavno njivsko obmo~je Mirnske doline. Na sliki je ve~ naselij gru- ~astega tipa, med njimi v sredi{~u [entrupert (280 m), kamor se steka ve~ina poti. V poljski razdelitvi gre najpogosteje za prehodno obliko med grudami in delci oziroma za nepravilne delce. (M. K.)

89 MIRNSKA DOLINA

Razred Razred Regija Povr{ina 1. 2. 3. 1. 2. 3. (str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v % G 1 9,06 2,05 7,01 0,00 22,63 77,37 0,00 G 2 17,72 10,93 6,71 0,08 61,68 37,87 0,45 G 3 8,70 5,57 3,13 0,00 64,02 35,98 0,00 G 4 26,44 24,41 2,03 0,00 92,32 7,68 0,00 G 5 4,36 4,31 0,05 0,00 98,85 1,15 0,00 G 6 23,72 20,64 3,08 0,00 87,02 12,98 0,00 G 7 18,28 16,29 1,99 0,00 89,11 10,89 0,00 G 8 14,59 14,59 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 G 9 6,37 6,36 0,01 0,00 99,84 0,16 0,00 G 129,24 105,15 24,01 0,08 81,36 18,58 0,06 H 1 2,41 0,00 1,83 0,58 0,00 75,93 24,07 H 2 2,88 0,00 2,19 0,69 0,00 76,04 23,96 H 3 4,89 0,00 1,52 3,37 0,00 31,08 68,92 H 4 24,66 0,29 9,69 14,68 1,18 39,29 59,53 H 5 20,23 3,71 13,38 3,14 18,34 66,14 15,52 H 6 25,42 3,15 16,71 5,56 12,39 65,74 21,87 H 7 9,47 7,82 1,65 0,00 82,58 17,42 0,00 H 8 19,19 11,89 7,30 0,00 61,96 38,04 0,00 H 9 9,17 4,64 4,53 0,00 50,60 49,40 0,00 H 118,32 31,50 58,80 28,02 26,62 49,70 23,68 K 1 6,50 6,50 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 2 6,12 6,12 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 3 14,86 14,86 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 4 11,73 11,73 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 39,21 39,21 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 Vi{inski kakovostni razredi za pozidavo primernih povr{in P 1 3,47 0,00 0,00 3,47 0,00 0,00 100,00 po regijah. P 2 5,11 0,00 0,89 4,22 0,00 17,42 82,58 1. razred < 400 m P 8,58 0,00 0,89 7,69 0,00 10,37 89,63 2. razred 400–600 m 3. razred > 600 m M 295,35 175,86 83,70 35,79 59,54 28,34 12,12

7,69 km2 ali 2,6 % vseh povr{in pokrivajo vinogra- nograde zaradi temperaturnega obrata ni primerna kot- di. Zgo{~eni so v termalnem pasu, ki je dejansko zelo lina, zaradi vi{ine pa ve~ina hribovitih regij in planot. ozek (23 % pore~ja). Seveda moramo tu od{teti osojne, Vinogradi se raztezajo v nadmorskih vi{inah 300 do gozdne in pozidane povr{ine, preve~ strme in za oranje 600m, najugodnej{e lege pa pomenijo vi{ine 370 do 500m. primerne povr{ine. V gri~evju je tako pod vinogradi Tu se jih nahaja nad dve tretjini. Prav toliko jih leì na po- 3,88 % povr{in. Najve~ji deleì (nad 4 %) so v Cerkni{- bo~jih z nagibom med 12 in 24°. Na tla, ki so ob~utljiva kem, Mirnskem, Gabrov{kem in [entruperskem gri~ev- za erozijo, odpade ~etrtina vinogradov. Najve~krat vinska ju. Tu je dve tretjini vseh vinogradov v pore~ju. Ostali trta raste na karbonatni osnovi, kjer so prisotni tudi roèn- spadajo v hribovite regije, kjer se z na{tetimi lahko pri- ci, glinasti skrilavci, kremenovi pe{~enjaki in kongome- merjata le nizki Bo{tanjsko in Deben{ko hribovje. Za vi- rati, potem na me{anici alevrolitov, argilitov, meljevcev,

10 9,49 9 8 7

6 5,6 5,02

5 4,44 4,35 4,22 3,91 4 3,88 3,06 2,83

3 2,6 2,23 2,08 2,13 2 0,82 1 0,78 0,41 0,2 0,15 0,2 0,12 0,09 0,05 0 0 0 0 0 0 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` povr{ja z vinogradi po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

90 RABA TAL

V zaledju [entruperta so ugodne razmere za sadno drevje in vinsko trto. (M. K.) glinovcev in laporjev, na laporju, pe{~enem laporju in la- v kotlini; tam je njivskih povr{in povsod nad 28 %, na pornatem apnencu, na me{anici apnenca, laporja, glina- vzpetem kotlinskem robu celo 40 %. Razlogi za zgosti- stega laporja, dolomita, tufa, tufita, argilita, glinastega skri- tev so podobni kot pri pozidavi. Pedolo{ka osnova tu si- lavca in bre~e ter dolomita s tufom in tufitom. cer ni bila najugodnej{a. Debele sprane prsti na ilovna- Njivske povr{ine zavzemajo dobro desetino pore~- to-glineni podlagi potrebujejo predvsem obilno gnoje- ja (30 km2). Za oranje je dale~ najprimernej{i vzpeti svet nje, zato so mo~no antropogenizirane.

Vi{inski kakovostni razredi za vinograde po regijah. 1. razred 370–500m, 2. razred 300–369m in 500–599m, 3. razred <300m, 4. razred >500m

Razred Razred Regija Povr{ina 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. (str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v % G 1 9,06 7,02 2,04 0,00 0,00 77,48 22,52 0,00 0,00 G 2 17,72 10,52 7,12 0,00 0,08 59,37 40,18 0,00 0,45 G 3 8,70 4,47 4,15 0,08 0,00 51,38 47,70 0,92 0,00 G 4 26,44 5,78 13,93 6,73 0,00 21,86 52,69 25,45 0,00 G 5 4,36 0,22 2,40 1,74 0,00 5,05 55,05 39,91 0,00 G 6 23,72 5,78 11,32 6,62 0,00 24,37 47,72 27,91 0,00 G 7 18,28 5,20 11,09 1,99 0,00 28,45 60,67 10,89 0,00 G 8 14,59 0,07 4,34 10,18 0,00 0,48 29,75 69,77 0,00 G 9 6,37 0,37 2,13 3,87 0,00 5,81 33,44 60,75 0,00 G 129,24 39,43 58,52 31,21 0,08 30,51 45,28 24,15 0,06 H 1 2,41 0,36 1,47 0,00 0,58 14,94 61,00 0,00 24,07 H 2 2,88 0,69 1,48 0,00 0,71 23,96 51,39 0,00 24,65 H 3 4,89 0,46 1,04 0,00 3,39 9,41 21,27 0,00 69,33 H 4 24,66 2,86 7,03 0,00 14,77 11,60 28,51 0,00 59,89 H 5 20,23 10,11 6,96 0,00 3,16 49,98 34,40 0,00 15,62 H 6 25,42 12,48 7,36 0,00 5,58 49,10 28,95 0,00 21,95 H 7 9,47 3,20 3,71 2,56 0,00 33,79 39,18 27,03 0,00 H 8 19,19 9,47 6,52 3,20 0,00 49,35 33,98 16,68 0,00 H 9 9,17 5,54 2,88 0,75 0,00 60,41 31,41 8,18 0,00 H 118,32 45,17 38,45 6,51 28,19 38,18 32,50 5,50 23,83 K 1 6,50 0,00 1,68 4,82 0,00 0,00 25,85 74,15 0,00 K 2 6,12 0,00 0,79 5,33 0,00 0,00 12,91 87,09 0,00 K 3 14,86 0,00 0,02 14,84 0,00 0,00 0,13 99,87 0,00 K 4 11,73 0,00 0,64 11,09 0,00 0,00 5,46 94,54 0,00 K 39,21 0,00 3,13 36,08 0,00 0,00 7,98 92,02 0,00 P 1 3,47 0,00 0,00 0,00 3,47 0,00 0,00 0,00 100,00 P 2 5,11 0,00 0,87 0,00 4,24 0,00 17,03 0,00 82,97 P 8,58 0,00 0,87 0,00 7,71 0,00 10,14 0,00 89,86 M 295,35 84,60 100,97 73,80 35,98 28,64 34,19 24,99 12,18

91 MIRNSKA DOLINA

% 45

40 39,64 35 31,96 29,41 28,6 30 28,15 25 20 13,21

15 12,52 11,98 11,77 10,66 10,1 8,7 8,49 8,26 10 7,88 7,41 7,06 6,96 5,75 5,48 4,73 4,7 4,38 4,36 4,33 3,57 3,31

5 2,78 1,64 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` ornih povr{in (njiv) po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

Polja med Mokronogom in Martinjo vasjo pri Mokronogu (levo) ka`ejo precej manj{o zemlji{ko razdrobljenost, kot smo je v Mirnski dolini vajeni. Prevladujejo ve~je grude. (M. K.)

Veselogorsko sleme (324 m) z bo`jepotno baro~no cerkvijo sv. Fran~i{ka Ksaverija iz 18. stoletja. Na pobo~ju so terase z njivami. (M. T.)

92 RABA TAL

Med najpomembnej{imi njivskimi obmo~ji moramo like nadmorske vi{ine, ponekod majhne debeline prsti omeniti Brinjsko polje oziroma [entruperski kot med Tr- in pomanjkanja vode – slab{e kategorije. Izrazito malo stenikom, Bistrico pri Mokronogu in Drago, obmo~je njiv imajo mo~no raz~lenjene in visoko segajo~e regi- med Mokronogom in Martinjo vasjo, Krmeljsko kadu- je, kjer so njive omejene na ozke pobo~ne terase, sleme- njo med Pijavicami in Kamenico, in obrobje Vejarske ko- na in vrhove. To velja zlasti za Cerkni{ko gri~evje ter Ga- tanje. V gri~evju so najpomembnej{i Morav{ka kotlina, brov{ko, Mirnsko povirno in Dolsko hribovje. miocensko obmo~je [entjan`a in fluviokra{ki svet Ti- Najpomembnej{e njivske povr{ine se ujemajo z ob- haboja. Precej njiv je tudi na planotah, a te so zaradi vemo~ji nekdanjega gabrovega gozda z belkasto bekico in

Razred Razred Regija Povr{ina 1. 2. 3. 1. 2. 3. (str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v % G 1 9,06 0,54 8,52 0,00 5,96 94,04 0,00 G 2 17,72 6,02 11,70 0,00 33,97 66,03 0,00 G 3 8,70 3,88 4,82 0,00 44,60 55,40 0,00 G 4 26,44 20,62 5,82 0,00 77,99 22,01 0,00 G 5 4,36 4,14 0,22 0,00 94,95 5,05 0,00 G 6 23,72 17,86 5,86 0,00 75,30 24,70 0,00 G 7 18,28 13,08 5,20 0,00 71,55 28,45 0,00 G 8 14,59 14,52 0,07 0,00 99,52 0,48 0,00 G 9 6,37 6,00 0,37 0,00 94,19 5,81 0,00 G 129,24 86,66 42,58 0,00 67,05 32,95 0,00 H 1 2,41 0,00 2,32 0,09 0,00 96,27 3,73 H 2 2,88 0,00 2,63 0,25 0,00 91,32 8,68 H 3 4,89 0,00 2,28 2,61 0,00 46,63 53,37 H 4 24,66 0,05 14,65 9,96 0,20 59,41 40,39 H 5 20,23 1,70 16,45 2,08 8,40 81,31 10,28 H 6 25,42 0,99 21,25 3,18 3,89 83,60 12,51 H 7 9,47 6,24 3,23 0,00 65,89 34,11 0,00 H 8 19,19 9,11 10,08 0,00 47,47 52,53 0,00 H 9 9,17 3,21 5,96 0,00 35,01 64,99 0,00 H 118,32 21,30 78,85 18,17 18,00 66,64 15,36 K 1 6,50 6,50 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 2 6,12 6,12 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 3 14,86 14,86 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 4 11,73 11,73 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 K 39,21 39,21 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 P 1 3,47 0,00 0,00 3,47 0,00 0,00 100,00 Vi{inski kakovostni razredi za P 2 5,11 0,00 1,99 3,12 0,00 38,94 61,06 njive po regijah. P 8,58 0,00 1,99 6,59 0,00 23,19 76,81 1. razred < 370 m 2. razred 370–650 m M 295,35 147,17 123,42 24,76 49,83 41,79 8,38 3. razred > 650 m

Velikost v ha:

nad 10

5–10

pod 5

0 12345 km Zemljevid 16: Sklenjenost njiv.

93 MIRNSKA DOLINA

Sklenjena njivska povr{ina 123 Regija Njivska (str. 12) povr{ina > 10 ha 5–10 ha < 5 ha vkm2 km2 %km2 %km2 % G 1 0,30 0,00 0,00 0,06 20,00 0,24 80,00 G 2 2,34 1,72 73,50 0,40 17,09 0,22 9,40 G 3 0,50 0,22 44,00 0,16 32,00 0,12 24,00 G 4 1,96 1,12 57,14 0,35 17,86 0,49 25,00 G 5 0,37 0,23 62,16 0,06 16,22 0,08 21,62 G 6 1,30 0,52 40,00 0,33 25,38 0,45 34,62 G 7 2,19 1,72 78,54 0,12 5,48 0,35 15,98 G 8 1,27 0,67 52,76 0,15 11,81 0,45 35,43 G 9 0,45 0,30 66,67 0,09 20,00 0,06 13,33 G 10,68 6,50 60,87 1,72 16,10 2,46 23,03 H 1 0,19 0,00 0,00 0,09 47,37 0,10 52,63 H 2 0,08 0,00 0,00 0,01 12,50 0,07 87,50 H 3 0,08 0,00 0,00 0,01 12,50 0,07 87,50 H 4 0,88 0,17 19,32 0,41 46,59 0,30 34,09 H 5 0,95 0,32 33,68 0,24 25,26 0,39 41,05 H 6 1,77 0,50 28,25 0,54 30,51 0,73 41,24 H 7 0,41 0,00 0,00 0,13 31,71 0,28 68,29 H 8 0,84 0,12 14,29 0,45 53,57 0,27 32,14 H 9 0,40 0,10 25,00 0,14 35,00 0,16 40,00 H 5,60 1,21 21,61 2,02 36,07 2,37 42,32 K 1 1,83 1,65 90,16 0,09 4,92 0,09 4,92 K 2 1,80 1,57 91,67 0,13 7,22 0,10 5,56 K 3 4,25 3,96 93,18 0,19 4,47 0,10 2,35 K 4 4,65 4,02 86,45 0,42 9,03 0,21 4,52 K 12,53 11,20 90,02 0,83 6,62 0,50 3,99 P 1 0,37 0,24 64,86 0,08 21,62 0,05 13,51 P 2 0,64 0,20 31,25 0,22 34,38 0,22 34,38 P 1,01 0,44 43,56 0,30 29,70 0,27 26,73

Sklenjenost njiv po regijah. M 29,82 19,43 64,89 4,87 16,33 5,60 18,78

Sadno drevje zaradi toplotnega obrata v kotlini slabo uspeva. Obmo~je je najpomembnej{e v pridelavi koruze in drugih krmnih rastlin ter krompirja. (M. K.) gabrovega gozda z lakoto, ki sta bila è zgodaj skoraj po- gib preseè 17°. Sicer pa so ponekod v hribovju zorana vsem izkr~ena za kmetijske namene. {e presenetljivo strma pobo~ja (nad 20°), zato so mar- Dobrih 75 % njiv leì pod 400 m visoko, zato so po- sikje mo~no prizadeta zaradi erozije. Najpogostej{a li- zimi v obmo~ju temperaturnega obrata. 600 m vi{ine pre- tolo{ka podlaga njiv so: lapornat {entjurski apnenec, ilov- seè le 8 % njiv. Tri ~etrtine jih najdemo na tleh, ki so nato-glineni sedimenti, rjava ilovnata preperina in jeri- nagnjena manj kot 12°. Mo~neje se zred~ijo {ele, ~e nana, glineno-pe{~eni aluvij pa ilovica in glina z roènci.

94 RABA TAL

>10 ha 5–10 ha <5 ha 2 3 5 4 100 % 5 9 4 5 7 5 13 14 9 16 19 22 24 25 27 23 5 34 35 35 17 40

80 % 32 20 34 22 41 41 53 42 16 16 16 18 68 32 60 % 80 12 30 88 88 25 34 25 31 93 35 47 92 90 90

40 % 86 53 67 79 65 36 74 62 57 65 61 44 44 53 40 32 20 % 47 34 31 28 25 20 19 13 22 0 14 0 0 0 0 % 013 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje Sklenjenost njiv po regijah.

Orne povr{ine Mirnske doline so precej razdroblje- zaradi odro~nosti pojavlja problem vsakodnevnega odne, saj jih 19 % sestavljajo pod 5 ha velike njivske krpe, voza mleka. 16 % pa velikosti 5 do 10 ha. Ve~je sklenjene povr{ine Sadovnjaki so zgo{~eni na obmo~jih z nagibom 6 do (nad 10 ha) se raztezajo, kjer to dopu{~a relief: v Mirn- 17°. Znotraj teh meja jih je tri ~etrtine. Z ve~jim naklo- sko-Mokrono{ki kotlini, v obrobju Vejarske kotanje, v Kr- nom nara{~a erozija, pri ni`jem pa se zmanj{a koli~ina meljski kadunji, v gri~evju pa v Morav{ki kotlinici, ti- prejete son~ne energije. Sadovnjaki se najpogosteje na- habojski depresiji in okolici [entjanà. V gri~evju zara- hajajo na lapornatem {entjurskem apnencu, kremenovem di izredne razdrobljenosti izstopa Cerkni{ko gri~evje, med konglomeratu, me{anici glinastega skrilavca, kremeno- hribovitimi regijami pa Gabrov{ko, Mirnsko povirno in vega pe{~enjaka in konglomerata, alevrolita, argilita, me- Bo{tanjsko hribovje. V kotlini je 90 % njivskih povr{in ljevca, glinovca in laporja, apnenca in dolomita z roèn- v okviru enot, ve~jih od 10 ha; v gri~evju ta dele` pade cem, tufa in tufita ter bre~e. na 61 %, na planotah zna{a 44 % in v hribovju 22 %. Nekdaj je bilo sadjarstvo tu precej bolj razvito kot Sadovnjaki pokrivajo le 3 km2 (1 % pore~ja), ~eprav danes. V regiji sta bili na tej osnovi zgrajeni tovarni za je obmo~je z vidika sadjarstva zelo ugodno. Izjemi sta predelavo sadja Dana na Mirni in Presad v Gabrovki. S~a- kotlina, kjer sadno drevje ogroà pozeba, in vi{je hribov- soma sta predelovali vse ve~ uvoènega sadja in kmetje, kjer je letna vsota efektivnih temperatur zanje è pre- je, ki so se è usmerili v pridelavo jabolk, hru{k, sliv ali nizka. Zato jih dobrih 80 % odpade na vi{ine 300 do ribeza, so se zna{li v velikih teàvah, ker niso bili ve~ 600 m. Kjub vsemu je {e vedno skoraj polovica sadov- konkuren~ni. njakov v obmo~jih, ki jih prizadeva toplotni obrat. Re- Travno rastje v pokrajini zaradi relativno nizkih nad- lativno najve~ povr{in s sadnim drevjem ugotavljamo morskih vi{in ni primarno, ampak ga je ~lovek raz{iril v Gabrov{kem, Cerkni{kem in [entjan{kem gri~evju ter s kr~enjem gozda. Nadpovpre~en obseg ima predvsem v Gabrov{kem, [entjan{kem, Cerkni{kem povirnem in v kotlini, kjer je travnatih nad tretjino povr{in, v osred- [entruperskem hribovju, to je tam, kjer naklon oteùje njem mokrotnem dnu celo nad polovico. Najbolj strnje- oranje. Sadjarstvo ima tu poleg mesne ìvinoreje rela- no se {irijo na obmo~ju re~no-akumulacijskega reliefa tivno pomembnej{o vlogo kot mle~na ìvinoreja, saj se in oglejenih prsti, {e posebej na aluviju, na obmo~ju nek-

% 7 6,6

4 3,1

3 2,65 1,97

2 1,66 1,53 1,24 1,18 1 0,98 0,98 0,82 0,83 0,68

1 0,65 0,63 0,58 0,57 0,42 0,41 0,28 0,16 0,16 0,13 0,14 0 0 0 0 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` sadovnjakov po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

95 MIRNSKA DOLINA

Vi{inski kakovostni razredi za sadovnjake po regijah. 1. razred 350–699 m, 2. razred 300–349 m, 3. razred 200–299 m in 700–799 m, 4. razred 800 m in ve~. Razred Razred Regija Povr{ina 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. (str. 12) v km2 Povr{ina v km2 Dele` v % G 1 9,06 8,91 0,15 0,00 0,00 98,34 1,66 0,00 0,00 G 2 17,72 15,62 2,10 0,00 0,00 88,15 11,85 0,00 0,00 G 3 8,70 6,05 2,57 0,08 0,00 69,54 29,54 0,92 0,00 G 4 26,44 9,52 10,19 6,73 0,00 36,01 38,54 25,45 0,00 G 5 4,36 0,39 2,23 1,74 0,00 8,94 51,15 39,91 0,00 G 6 23,72 8,40 8,70 6,62 0,00 35,41 36,68 27,91 0,00 G 7 18,28 8,17 8,12 1,99 0,00 44,69 44,42 10,89 0,00 G 8 14,59 0,57 3,84 10,18 0,00 3,91 26,32 69,77 0,00 G 9 6,37 0,73 1,77 3,87 0,00 11,46 27,79 60,75 0,00 G 129,24 58,36 39,67 31,21 0,00 45,16 30,69 24,15 0,00 H 1 2,41 2,41 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00 H 2 2,88 2,88 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00 H 3 4,89 3,25 0,00 1,62 0,02 66,46 0,00 33,13 0,41 H 4 24,66 18,85 0,00 5,46 0,35 76,44 0,00 22,14 1,42 H 5 20,23 18,28 0,74 1,14 0,07 90,36 3,66 5,64 0,35 H 6 25,42 23,71 0,23 1,38 0,10 93,27 0,90 5,43 0,39 H 7 9,47 4,57 2,34 2,16 0,40 48,26 24,71 22,81 4,22 H 8 19,19 11,98 4,01 3,14 0,06 62,43 20,90 16,36 0,31 H 9 9,17 6,78 1,64 0,75 0,00 73,94 17,88 8,18 0,00 H 118,32 92,71 8,96 15,65 1,00 78,36 7,57 13,23 0,85 K 1 6,50 0,00 1,68 4,82 0,00 0,00 25,85 74,15 0,00 K 2 6,12 0,00 0,79 5,33 0,00 0,00 12,91 87,09 0,00 K 3 14,86 0,00 0,02 14,84 0,00 0,00 0,13 99,87 0,00 K 4 11,73 0,00 0,64 11,09 0,00 0,00 5,46 94,54 0,00 K 39,21 0,00 3,13 36,08 0,00 0,00 7,98 92,02 0,00 P 1 3,47 0,02 0,00 3,41 0,04 0,58 0,00 98,27 1,15 P 2 5,11 3,92 0,00 1,19 0,00 76,71 0,00 23,29 0,00 P 8,58 3,94 0,00 4,60 0,04 45,92 0,00 53,61 0,47 M 295,35 155,01 51,76 87,54 1,04 52,48 17,52 29,64 0,35 danjega poplavnega gozda, ki zaradi visoke talne vode, nih litolo{kih osnovah v gri~evju in hribovju ter na pla- poplavne ogroènosti in slabe nosilnosti ni primerno za notah. Na zelo strmih, za erozijo ob~utljivih ali pa mo~- druge rabe. V gri~evju, zlasti v Gabrov{kem, âte{kem, no zakraselih tleh se travniki hitro zara{~ajo. Mokrono{kem in Cerkni{kem, k visokemu deleù trav- Zara{~ajo~i se travniki zavzemajo 5,32 % vseh po- nikov ne prispevajo le poplavne in ozke sen~ne doline, vr{in, od tega odpade kar dve tretjini na hriboviti in pla- ampak ponekod tudi kra{ki zna~aj tal, drugje pa velika notasti svet. Indeksi koncentracije kaèjo, da je ta pro- kislost prsti. Kot manj{e krpe pa so raztreseni na razli~- ces dale~ najmo~neje zajel kra{ki svet oziroma planote

% 60 56,06

40 37,21 35,85

30 27,29 20 19,27 18,51 18,4 17,66 17,42

20 16,89 16,09 15,22 15,43 15,36 14,92 14,76 13,66 13,41 12,03 11,24 11,16 11,11 10,23 10,09 9 8,7 7,29

10 6,98

0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` travnikov po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

96 RABA TAL

(obmo~je med Gorenjim Jelenjem in Dolami pri Litiji ter med Malo in Veliko Gobo, okrog Vodic in Brezove- ga), potem uravnave v hribovitem svetu (okrog Radgo- nice in Prelesja, v okolici Slavine, Selc in Suhadol, okrog Zaloke) in strma povirna obmo~ja v Cerkni{kem, Ga- brov{kem, [entruperskem ter [entjan{kem hribovju in gri~evju. Ker so nekdaj v vi{jem svetu kr~ili predvsem gozd na me{ani in karbonatni osnovi, je danes proces zara{~anja najmo~nej{i na teh litolo{kih enotah. Naravna oziroma potencialna vegetacija v Mirn- ski dolini je gozdna. Velik del gozdnih povr{in je bil v Mirnski dolini kot stari kulturni pokrajini è v davni preteklosti izkr~en za kmetijske namene. Negozdne povr{ine so dosegle najve~ji obseg v 15. stoletju. Do danes pa se je è precej povr{in ponovno zaraslo; proces je pospe{en po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi de- populacije, staranja prebivalstva in upadanja {tevila kme~kih prebivalcev oziroma poklicnega prestrukturi- ranja. Tako gozd sedaj pokriva è 60 % mirnskega pore~ja. V hribovju in marsikje tudi v gri~evju je to prevladujo~a oblika rabe tal. V hribovju zavzema 65 do 80%, Mokrotni travniki pri Ostro`niku in vrbe z obsekano kro{njo ob Ba~jem potoku. Gojili so jih predvsem zaradi {ib, potrebnih v gri~evju 50 do 80 % povr{in, na planotah je pod gozd- v pletarstvu in za vezanje trte. (M. K.) no odejo 38 % sveta, v kotlini pa le 16 %.

% 50 49,86 45 40 35 31,24 30 25

20 18,59 16,67 15 10,22 8,03

10 7,16 7,03 6,97 6,46 5,47 5,32 5,16 5,31 4,12 3,94 3,37 2,83 2,65 2,74

5 2,32 2,04 1,97 1,61 1,11 0,92 0,76 0 0 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` zara{~ajo~ih povr{in po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

90 83,88 80,15 80,28 77,18 76,28 76,35

80 75,55 73 71,7 70,88 68 70 67,24 65,04 64,58 63,11 63,1 62,31 61,11 60,38 60 59,62 50,51

50 46,97

40 38,11 28,31 26,63

30 25,07 16,37

20 15,35

10 7,74 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje

Dele` gozdnih tal po mikroregijah in morfolo{kih enotah.

97 MIRNSKA DOLINA

Poselitev na pobo~nem pomolu. Strmine se zara{~ajo, na son~ni legi pa so tudi te izkori{~ene za njive. (M. T.)

Dele` gozda je odvisen predvsem od litologije in ob- stru 13 %. Deloma je do razlike pri{lo, ker iz letalskih po- ~utljivosti za erozijo, od naklona, reliefne energije, go- snetkov ne moremo razbrati zaradi kolobarjenja ozele- stote pobo~nih grap, ekspozicije in oddaljenosti od na- njenih njiv. Ni`ji dele` sadovnjakov na na{i karti ima spet selij. Pri naklonih nad 11° dele` preseè 75 %. Obmo~- vzrok v razli~ni metodologiji (glej opredelitev sadovnja- ja z gostoto grap nad 3000/km2 povsod pokriva varoval- kov zgoraj). Kataster ne lo~uje travni{kih povr{in od po- ni gozd. Odvisnost od ekspozicije pa kaèjo naslednji povr{in v zara{~anju. ê ti na{i kategoriji se{tejemo, je podatki: na osojnih legah je gozdnih nad 90 % povr{in, na datek primerljiv z vsoto travni{kih in pa{ni{kih povr{in iz vzhodnih in zahodnih nad 80 %, v prisojah in na ravnem katastra. Gozdne povr{ine pa po katastru zavzemajo sko- pa le {e nekaj nad polovico. raj 3% manj{i dele`, kot smo ga izmerili mi (glej stran 99). Dele` pozidanih povr{in je po katastru za 0,85% ni`- V preglednicah, ki sledijo, smo najprej prikazali od- ji od deleà, izra~unanega s pomo~jo letalskih posnetkov. nose med posameznimi tipi rabe tal in geofaktorji ter in- Delni vzrok je razlika v metodologiji (glej opredelitev po- dekse koncentracije, ki veljajo za posamezno kategori- zidanih povr{in zgoraj). Razlika je relativno najve~ja pri jo ali razred geofaktorja in kaèjo razlike med regijami. vinogradih; dele` na osnovi katastra je ni`ji za dober od- Poleg tega smo prikazali podatke o pokritosti posamez- stotek. Na osnovi letalskih posnetkov smo izmerili le ne kategorije ali razreda nekega geofaktorja s posamez- 10-odstotni dele` njiv, medtem ko zna{a dele` po kata- nimi tipi rabe tal.

Gozdnato povirje Hinje v Jatni, na vrhu pa naselje Osredek pri Krmelju (721 m). (M. T.)

98 RABA TAL

Raba tal – dele`i v odstotkih Osnova Pozidane Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Gozd povr{ine letalski posnetki 4,50 2,60 10,10 0,98 travniki 16,89 59,62 1985 in 1986 zara{~anje 5,32 skupaj 22,21 kataster 1987 3,65 1,38 13,15 1,44 23,59 56,79 razlika 0,85 1,22 3,05 0,46 1,38 2,83

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po vi{inskih pasovih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem vi{inskem pasu).

Raba tal Nadmorska vi{ina Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Vi{inski pas Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks v m v km2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc. 1. 100-199 0,46 0,16 0,09 0,68 425 0,03 0,10 63 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 2. 200-299 73,34 24,83 4,88 36,72 148 14,63 49,06 198 0,05 0,65 3 0,18 6,25 25 3. 300-399 102,06 34,56 3,72 27,92 81 8,22 27,57 80 2,87 37,37 108 1,14 39,58 115 4. 400-499 55,91 18,93 3,04 22,87 121 2,97 9,96 53 4,09 53,26 281 0,84 29,17 154 5. 500-599 27,60 9,34 0,77 5,79 62 1,59 5,33 57 0,66 8,59 92 0,39 13,54 145 6. 600-699 21,20 7,18 0,50 3,76 52 1,23 4,12 57 0,01 0,13 2 0,26 9,03 126 7. 700-799 14,20 4,81 0,30 2,26 47 1,15 3,86 80 0,00 0,00 0 0,07 2,43 51 8. 800-899 0,58 0,20 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

100–199 200–299 300–399 400–499 (100=pore~je) 500–599 600–699 700–799 800–899 m Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki l 450 425 400 Sadovnjaki 6,25 39,58 29,17 13,54 350

300 281 37,37 53,26 8,59 Vinogradi 250

0,65 198 200 154 148 49,06 27,57 9,96 5,33 150 145 126 Njive 121 115 108 92 81 80

100 80 62 63 57 57 51 53 52 50 47 36,72 27,92 22,87 5,79 25 2 3 0 0 0 0 0 0 Pozidane p. 0 0 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 m 0 102030405060708090100%

Razporeditev posameznega tipa rabe tal po vi{inskih pasovih. Indeksi koncentracije posameznih tipov rabe tal v posameznih vi{inskih pasovih.

Vi{inski pasovi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal Nadmorska vi{ina Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Razred Vi{inski pas Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vm vkm2 vkm2 pozidanih v km2 v pasu v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov tal v pasu v pasu v pasu 1. 100–199 0,46 0,09 19,57 0,03 6,52 0,00 0,00 0,00 0,00 2. 200–299 73,34 4,88 6,65 14,63 19,95 0,05 0,07 0,18 0,25 3. 300–399 102,06 3,72 3,64 8,22 8,05 2,87 2,81 1,14 1,12 4. 400–499 55,91 3,04 5,44 2,97 5,31 4,09 7,32 0,84 1,50 5. 500–599 27,60 0,77 2,79 1,59 5,76 0,66 2,39 0,39 1,41 6. 600–699 21,20 0,50 2,36 1,23 5,80 0,01 0,05 0,26 1,23 7. 700–799 14,20 0,30 2,11 1,15 8,10 0,00 0,00 0,07 0,49 8. 800–899 0,58 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

99 MIRNSKA DOLINA

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki % < 3,0° 3,0–5,9° 6,0–8,9° 9,0–11,9° 22 12,0–16,9° 17,0–23,9° 24,0–32,9° 33,0° in ve~ 19,95 20 19,57

16 1,39 17,71 18,05 37,84 16,32 3,130 14 Sadovnjaki 5,56

12 0,78 Vinogradi 2,47 10,03 29,04 38,67 13,54 0,26 10 5,21 8,05 8,1

8 7,32 1,41 6,52 6,65 Njive 16,83 25,09 19,35 15,49 14,59 7,21 0,03 5,76 5,8 5,44 6 5,31

4 3,64 2,63 2,81

2,79 12,49 21 17,23 15,2 19,56 11,51 2,36 2,39 Pozidane p. 0,38 2,11 1,41 1,5 2 1,23 1,12 0,49 0,25 0 0 0 0,05 0 0 0 0,07 0 0 0 102030405060708090100% 100–199 200–299 300–399 400–499 500–599 600–699 700–799 800–899 m

Pokritost vi{inskih pasov s posameznimi tipi rabe tal. Razporeditev posameznega tipa rabe tal po naklonskih razredih.

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po naklonskih razredih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem naklonskem pasu).

Raba tal Naklonski razred Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Dele` v v km2 vseh konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vseh konc. v km2 vseh konc. Povr{ina pore~ju pozidanih vinogr. sadovnj. v ° v km2 % povr{in 1. < 3,0 22,57 7,64 1,66 12,49 163 5,02 16,83 220 0,06 0,78 10 0,04 1,39 18 2. 3,0 – 5,9 29,43 9,96 2,80 21,00 211 7,48 25,09 252 0,19 2,47 25 0,16 5,56 56 3. 6,0 – 8,9 34,07 11,54 2,29 17,23 149 5,77 19,35 168 0,40 5,21 45 0,51 17,71 153 4. 9,0 – 11,9 39,90 13,51 2,02 15,20 113 4,62 15,49 115 0,77 10,03 74 0,52 18,05 134 5. 12,0 – 16,9 67,54 22,87 2,60 19,56 86 4,35 14,59 64 2,23 29,04 127 1,09 37,84 165 6. 17,0 – 23,9 68,23 23,10 1,53 11,51 50 2,15 7,21 31 2,97 38,67 167 0,47 16,32 71 7. 24,0 – 32,9 29,79 10,09 0,35 2,63 26 0,42 1,41 14 1,04 13,54 134 0,09 3,13 31 8. 33,0 in ve~ 3,82 1,29 0,05 0,38 29 0,01 0,03 2 0,02 0,26 20 0,00 0,00 0 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

(100=pore~je) Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki % 30 25,42 25

l 252 22,24 300 220

211 20

250 16,94 167 165 168 163

153 15 200 149 134 134 11,58 127 115 113 150 10 9,48 86 7,35 6,72 71 74 100 6,44 64 5,06 56 4,35 50 45 3,85

5 3,49 3,3 3,15 31 31 29 26 50 2,24 1,93 25 1,5 1,61 1,31 1,41 1,3 20 1,17 1,17 18 14 0,69 0,65 10 0,52 0,54 0,26 0,3 0,27 0,18 0 2 0 0 0 < 3,0 3,0–5,9 6,0–8,9 9,0–11,9 12,0–16,9 17,0–23,9 24,0–32,9 33,0 in ve~ st. < 3,0 3,0–5,9 6,0–8,9 9,0–11,9 12,0–16,9 17,0–23,9 24,0–32,9 33,0 in ve~ st.

Indeksi koncentracije posameznih tipov rabe tal po posameznih Pokritost naklonskih razredov s posameznimi tipi rabe tal. naklonskih razredih.

100 RABA TAL

Naklonski razredi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal Naklonski razred Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki v ° Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vkm2 vkm2 pozidanega v km2 v pasu v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov pasu v pasu v pasu 1. < 3,0 22,57 1,66 7,35 5,02 22,24 0,06 0,27 0,04 0,18 2. 3,0–5,9 29,43 2,80 9,48 7,48 25,42 0,19 0,65 0,16 0,54 3. 6,0–8,9 34,07 2,29 6,72 5,77 16,94 0,40 1,17 0,51 1,50 4. 9,0–11,9 39,90 2,02 5,06 4,62 11,58 0,77 1,93 0,52 1,30 5. 12,0–16,9 67,54 2,60 3,85 4,35 6,44 2,23 3,30 1,09 1,61 6. 17,0–23,9 68,23 1,53 2,24 2,15 3,15 2,97 4,35 0,47 0,69 7. 24,0–32,9 29,79 0,35 1,17 0,42 1,41 1,04 3,49 0,09 0,30 8. 33,0 in ve~ 3,82 0,05 1,31 0,01 0,26 0,02 0,52 0,00 0,00 Skupaj 295,35 13,30 4,49 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Pozidane povr{ine in vinogradi po razredih reliefne amplitude. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem amplitudnem razredu).

Raba tal Reliefna amplituda Pozidane povr{ine Vinogradi Razred Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks vm vkm2 vvkm2 vseh koncentr. v km2 vseh koncentr. pore~ju pozidanih vinogradov povr{in 1. 0,0–30,0 10,34 3,50 0,75 5,64 161 0,03 0,39 11 2. 30,1–75,0 34,98 11,84 2,74 20,62 174 0,16 2,08 18 3. 75,1–150,0 139,16 47,12 6,44 48,38 103 4,04 52,60 112 4. 150,1–200,0 60,90 20,62 1,96 14,75 72 1,79 23,31 113 5. > 200,0 49,97 16,92 1,41 10,61 63 1,66 21,61 128 Skupaj 295,35 100,00 13,30 4,50 100 7,68 2,60 100

0,0–30,0 m 30,1–75,0 75,1–150,0 150,1–200,0 > 200,0

0,39 52,6 23,31 21,61 Vinogradi 2,08

Pozidane p. 5,64 20,62 48,38 14,75 10,61

0 102030405060708090100% Razporeditev pozidanih povr{in in vinogradov po razredih reliefne amplitude.

Raba tal Reliefna amplituda Pozidane povr{ine Vinogradi Razred v m Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` tal pod vkm2 vkm2 pozidanih tal v km2 vinogradi 1. 0,0–30,0 10,34 0,75 7,25 0,03 0,29 2. 30,1–75,0 34,98 2,74 7,83 0,16 0,46 3. 75,1–150,0 139,16 6,44 4,62 4,04 2,90 4. 150,1–200,0 60,90 1,96 3,22 1,79 2,94 5. > 200,0 49,97 1,41 2,82 1,66 3,32 Razredi reliefne amplitude in njihova pokritost s pozidanimi Skupaj 295,35 13,39 4,50 7,68 2,60 povr{inami in vinogradi.

101 MIRNSKA DOLINA

(100=pore~je) Pozidane p. Vinogradi % Pozidane p. Vinogradi 10 l

200 8 7,83 7,25 174 161 150 6 128 4,62 112 113 103 100 4 3,32 3,22 2,9 2,94 2,82 72 63 50 2 18 0,46 0,29 11 0 0 0,0–30,0 m 30,1–75,0 75,1–150,0 150,1–200,0 > 200,0 m 0,0–30,0 30,1–75,0 75,1–150,0 150,1–200,0 > 200,0 m

Indeksi koncentracije pozidanih povr{in in vinogradov po posa- Pokritost razredov reliefne amplitude s pozidanimi povr{inami meznih razredih reliefne amplitude. in vinogradi.

% 167 7,53 najbolj{a nosilnost 180 8 160 srednja nosilnost 7 140 slaba nosilnost 6 120 100 5 84 83 3,76 3,76 80 4 60 3 40 22,72 44,32 32,96 2 20 1 0 0 0 % 50 % 100 % najbolj{a srednja slaba najbolj{a srednja slaba nosilnost nosilnost nosilnost nosilnost nosilnost nosilnost

Razporeditev pozidanih tal po razredih no- Indeksi koncentracije pozidanih povr{in Pokritost razredov reliefne amplitude s po- silnosti. na tleh razli~ne nosilnosti. zidanimi povr{inami in vinogradi.

Pozidane povr{ine po razredih nosilnosti. (Dele`i pozidanih tal in Razredi nosilnosti in njihova pokritost s pozidanimi indeks konc. v posameznem razredu nosilnosti). povr{inami.

Raba tal Raba tal Nosilnost Pozidane povr{ine Nosilnost Pozidane povr{ine Razred Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vseh Indeks Razred Povr{ina Povr{ina Dele` nosilnosti v km2 v pore~ju v km2 pozidanih koncentr. nosilnosti v km2 vkm2 pozidanih tal povr{in v razredu 1. 80,34 27,20 3,02 22,72 84 1. 80,34 3,02 3,76 2. 156,84 53,10 5,90 44,32 83 2. 156,84 5,90 3,76 3. 58,17 19,70 4,38 32,96 167 3. 58,17 4,38 7,53 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 Skupaj 295,35 13,30 4,50

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po morfolo{kih enotah. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posamezni morfolo{ki enoti.

Raba tal Morfolo{ka enota Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Ime Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks vkm2 pore~ju v km2 vseh konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vseh konc. v km2 vseh konc. pozidanih vinogr. sadovnj. povr{in 1. Gri~evje 129,24 43,76 5,32 40,03 91 10,68 35,81 82 5,01 65,23 149 1,52 52,78 121 2. Hribovje 118,32 40,06 3,22 24,23 60 5,60 18,78 47 2,64 34,38 86 1,18 40,97 102 3. Kotlina 39,21 13,28 4,50 33,86 255 12,53 42,02 316 0,02 0,26 2 0,11 3,82 4 4. Planote 8,58 2,91 0,26 1,96 67 1,01 3,39 116 0,01 0,13 4 0,07 2,43 84 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

102 RABA TAL % koncentr. 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km Pozidane povr{inePozidane Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd 2 %km 2 (str. 12) v km G9G 6,37H1 129,24 2,16H2 43,76H3 2,41 0,14H4 2,88 5,32 2,20 0,82H5 4,89 4,12 0,98H6 24,66 49 0,04 1,66H7 20,23 8,34 91 0,06H8 1,66 25,42 6,85 0,13H9 2,08 0,05 9,47 0,33 8,60 37 2,66 5,01 19,19 0,78 0,59H 1,34 46 3,21 3,88 9,17 0,90 6,50 2,92 59K1 0,01 30 30 118,32 3,54 0,50 3,10 149K2 0,00 0,48 65 0,41 40,06 5,28K3 0,01 0,45 79 6,50 0,00 10,68 2,50 0,19 0,00K4 117 6,12 16 0,20 7,06 3,22 8,26 0,62 2,07 2,20 14,86 0,00 56K 2,72 0 0,72 2,07 11,73 3,06 0,19 70 5,04 82 46 8 0,42 0,43P1 2,83 0 3,97 60 7,88 0,08 118 0,40 0,58 39,21 6,62P2 4,44 0,01 0,69 1,52 0,08 109 9,48 2,78 13,28 2,08 0,46 0,88 2,80 147 3,47 78P 4,64 0,95 170 0,16 2,64 1,18 1,64 23,87 5,02 211 5,11 3,57 1,77 28 4,50 1,17 4,70 80M 103 2,23 0,04 0,41 121 11,48 16 530 16 0,01 1,74 6,96 193 8,58 35 47 0,09 0,00 1,66 0,19 4,33 0,84 295,35 0,15 86 20,80 255 0,00 0,94 2,91 69 0,17 0,00 0,40 100,00 2,59 0,00 0,01 6,60 4,38 0,10 170 16,09 43 0,00 0,25 3,33 14,76 5,60 0,00 4,36 6 0,09 13,30 0,02 0,26 0,41 0,50 58 673 43 1,24 95 4,73 0 0,29 87 4,50 0,04 74 3,03 0,05 43 0 1,97 1,83 0 3 0,21 127 42 12,03 0,42 0,00 100 4,35 0,00 47 28,15 1,80 0,13 67 202 4,25 0,06 0,01 2 29,41 71 0,44 0,00 7,29 0,00 3,37 4,65 2,07 2,74 279 2,04 28,60 43 1,18 0,65 0,20 7,68 39,64 3,87 12,53 292 43 0,01 10,23 9,00 11,11 0,00 283 1,00 0 31,96 0 63 2,60 0,00 1,27 15,22 393 38 0,12 67 61 66 53 0,00 8 81,56 0,01 0,48 0,00 102 316 13,41 100 0,02 4,65 90 1,67 0,37 63,11 16,67 0,16 0,08 0,64 73,00 4 1,41 1,98 0,50 10,66 0,64 0,13 13,20 79 29,82 0,11 0 8,70 0,68 0 1,82 12,52 10,22 106 6,97 10,10 8,03 312 6,98 17 106 11,16 122 1,01 0,28 1,84 14 52 0,39 7,16 124 1,86 2,33 70 11,77 41 100 192 76,35 66 131 151 1,67 0,02 4,12 64,58 29 8,33 35,85 0,99 134 14,34 18,63 3,73 116 0,05 2,26 27,29 0,58 2,88 0,07 127 7,64 15,84 70,88 75,55 76,28 212 56,06 14,59 5,16 108 0,98 77 162 19,27 0,98 62,31 0,76 0,07 6,46 332 59 37,21 6,44 119 127 128 114 0,06 101 0,82 100 97 0,43 220 105 68,00 121 15 0,42 0,92 0,39 14,81 0,13 7,03 0,89 84,84 49,87 84 7,35 77,18 2,83 11,24 1,04 114 71,70 1,11 17,42 16,89 80,15 17 132 2,65 1,28 67 129 103 100 53 1,84 120 1,63 135 21 14,92 28,31 1,15 26,63 1,73 15,71 50 0,95 1,80 88 49,86 7,74 18,59 5,32 6,42 15,35 47 45 16,37 2,68 941 350 100 13 26 31,24 176,09 0,87 2,40 27 59,62 25,07 46,97 586 100 3,27 42 79 38,11 64 Regija Povr{ina Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks G1G2G3 9,06G4 17,72 3,07G5 8,70 6,00G6 26,44 0,38 2,95G7 4,36 0,88 8,94 4,19G8 23,72 4,97 0,44 1,48 18,28 1,31 8,03 93 5,06 14,59 110 6,19 4,95 0,05 0,82 112 4,94 1,15 110 0,86 0,71 0,77 3,46 0,59 9,49 3,88 26 4,35 0,34 77 1,48 4,04 365 3,91 86 167 5,60 0,00 90 150 1,00 0,30 2,34 215 0,00 0,39 4,22 13,21 3,31 0,50 0,12 2,13 1,96 162 0 131 5,75 0,82 33 7,41 82 1,30 0,37 57 0,55 32 0,24 73 5,48 8,49 2,19 3,10 2,65 0,05 11,98 1,27 0,22 54 84 318 0,57 271 8,70 119 0,83 3,26 0,15 0,00 86 1,60 59 0,28 85 0,63 0,00 18,40 17,66 1,53 1,74 0,02 109 105 4,06 65 0,14 157 0 20,00 15,36 0,97 118 0,21 3,24 2,82 0,44 14 91 5,47 2,32 13,66 0,14 15,43 10,09 2,70 0,52 103 81 1,61 91 59 44 18,51 8,95 1,97 5,47 110 1,26 50,51 0,72 0,00 30 60,38 5,31 37 3,94 5,49 0,00 0,40 85 16,89 63,10 101 2,74 100 63,88 74 15,95 0 106 11,17 67,24 107 52 3,50 61,11 80,28 9,49 113 102 65,04 134 109 Morfolo{ke enote in regije, njihova pokritost s njihova enote in regije, Morfolo{ke indeksi koncentracije. tal ter njihovi posameznimi tipi rabe

103 MIRNSKA DOLINA

Gri~evje Hribovje Kotlina Planote

Sadovnjaki 52,78 40,97 3,82

Vinogradi 65,23 34,38

Njive 35,81 18,78 42,02

Pozidane p. 40,03 24,23 33,86

Razporeditev tipov rabe tal po posameznih morfolo{kih eno- 0 102030405060708090100% tah.

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki

27. Srednje mo~an glej

26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti

25. Rjave prsti, sprane, na pliopleisto~enskem nanosu

24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah

23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih

22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih

21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih

20. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih

19. Menjava evtricnih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici

18. Menjava evtricnih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem

17. Kisle rjave prsti na meljnato–ilovnatem koluviju

16. Rjave prsti na pe{~eno–prodnem fluvioglacialnem nanosu

15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih

14. Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku

13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu

12. Rjave prsti na laporju

11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka

10. Rjave prsti na apnencu in dolomitu

9. Rjave prsti na apnencu

8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu

4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu

3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu

2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih

1. Sprsteninaste rendzine na apnencih

%0 2 4 6 8 10121416182022% Razporeditev tipov rabe tal po posameznih tipih prsti.

104 RABA TAL

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki

27. Srednje mo~an glej

26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti

25. Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu

24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah

23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih

22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih

21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih

20. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih

19. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici

18. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem

17. Kisle rjave prsti na meljnato–ilovnatem koluviju

16. Rjave prsti na pe{~eno–prodnem fluvioglacialnem nanosu

15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih

14. Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku

13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu

12. Rjave prsti na laporju

11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka

10. Rjave prsti na apnencu in dolomitu

9. Rjave prsti na apnencu

8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu

5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu

4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu

3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu

2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih

1. Sprsteninaste rendzine na apnencih

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 Indeksi koncentracije posamez- indeks nega tipa rabe tal na posameznem tipu prsti.

0–49 t/ha 50–99 100–149 150–199 200–249 250–299 300–349 350–399 400 in ve~

Sadovnjaki 29,51 38,89 16,67 8,68

Vinogradi 17,84 32,68 25,91 11,85 6,64

Njive 66,8 20,19 7,11 3,25

Pozidane p. 77,07 16,84 4,81

0 102030405060708090100% Razporeditev tipov rabe tal glede na letne izgube v prsti.

105 MIRNSKA DOLINA

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po posameznih tipih prsti. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije na posameznem tipu prsti. Tipe prsti glej na strani 77.)

Raba tal Tip prsti Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

[t. tipa Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks (str. 78) v km2 pore~ju v km2 vseh konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vseh konc. v km2 vseh konc. pozidanih vinogr. sadov. povr{in 1 7,30 2,47 0,04 0,30 12 0,22 0,74 30 0,01 0,13 5 0,01 0,35 14 2 22,09 7,48 0,84 6,32 84 1,78 5,97 80 0,34 4,43 59 0,02 0,69 9 3 9,38 3,18 0,40 3,01 95 0,53 1,78 56 0,27 3,52 111 0,04 1,39 44 4 0,90 0,30 0,03 0,23 77 0,06 0,20 67 0,02 0,26 87 0,00 0,00 0 5 15,26 5,17 0,42 3,16 61 0,90 3,02 58 0,10 1,30 25 0,34 11,81 228 6 1,48 0,50 0,05 0,38 76 0,23 0,77 154 0,03 0,39 78 0,04 1,39 278 7 24,60 8,33 0,84 6,32 76 2,21 7,41 89 0,54 7,03 84 0,11 3,82 46 8 0,50 0,17 0,02 0,15 88 0,15 0,50 294 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 9 3,67 1,24 0,07 0,53 43 0,08 0,27 22 0,01 0,13 10 0,00 0,00 0 10 8,91 3,02 0,19 1,43 47 0,40 1,34 44 0,08 1,04 34 0,13 4,51 149 11 10,19 3,45 0,61 4,59 133 1,03 3,45 100 0,52 6,77 196 0,07 2,43 70 12 4,24 1,44 0,29 2,18 151 1,35 4,53 315 0,03 0,39 27 0,10 3,47 241 13 4,94 1,67 0,23 1,73 104 0,96 3,22 193 0,24 3,13 187 0,04 1,39 83 14 13,94 4,72 0,26 1,96 42 0,96 3,22 68 0,12 1,56 33 0,25 8,68 184 15 25,22 8,54 1,48 11,14 130 1,89 6,34 74 1,53 19,92 233 0,36 12,50 146 16 0,90 0,30 0,03 0,23 77 0,23 0,77 257 0,00 0,00 0 0,04 1,39 463 17 4,39 1,49 0,59 4,44 298 1,81 6,07 407 0,01 0,13 9 0,06 2,08 140 18 27,24 9,22 1,14 8,58 93 2,71 9,09 99 1,27 16,54 179 0,17 5,90 64 19 6,99 2,37 0,24 1,81 76 0,59 1,98 84 0,37 4,82 203 0,39 13,54 571 20 21,72 7,35 1,13 8,50 116 2,58 8,65 118 0,21 2,73 37 0,09 3,13 43 21 21,71 7,35 0,63 4,74 64 1,05 3,52 48 0,42 5,47 74 0,02 0,69 9 22 26,96 9,13 1,12 8,43 92 1,39 4,66 51 1,49 19,40 212 0,52 18,06 198 23 0,43 0,15 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 24 2,49 0,84 0,21 1,58 188 0,30 1,01 120 0,07 0,91 108 0,03 1,04 124 25 5,82 1,97 0,67 5,04 256 2,43 8,15 414 0,00 0,00 0 0,01 0,35 18 26 2,66 0,90 0,23 1,73 192 1,08 3,62 402 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 27 21,42 7,25 1,54 11,59 160 2,90 9,73 134 0,00 0,00 0 0,04 1,39 19 SK 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Rang posameznega tipa prsti in indeks koncentracije pri posameznem tipu rabe tal oz. najbolj pogosti tipi prsti za posamezne tipe rabe tal. Tipe prsti glej na strani 77. Raba tal Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti (str. 78) (str. 78) (str. 78) (str. 78) 1 98 17 1 414 25 1 233 15 1 571 19 2 56 25 2 407 17 2 212 22 2 463 16 3 92 26 3 402 26 3 203 19 3 278 6 4 88 24 4 315 12 4 196 11 4 241 12 5 60 27 5 294 8 5 187 13 5 228 5 6 51 12 6 257 16 6 179 18 6 198 22 7 33 11 7 193 13 7 111 3 7 184 14 8 30 15 8 154 6 8 108 24 8 149 10 9 16 20 9 134 27 9 87 4 9 146 15 10 104 13 10 120 24 10 84 7 10 140 17 11 95 3 11 118 20 11 78 6 11 124 24 12 93 18 12 100 11 12 74 21 12 83 13 13 92 22 13 99 18 13 59 2 13 70 11 14 88 8 14 89 7 14 37 20 14 64 18 15 84 2 15 84 19 15 34 10 15 46 7 16 77 4 16 80 2 16 33 14 16 44 3 17 77 16 17 74 15 17 27 12 17 43 20 18 76 6 18 68 14 18 25 5 18 19 27 19 76 7 19 67 4 19 10 9 19 18 25 20 76 19 20 58 5 20 9 17 20 14 1 21 64 21 21 56 3 21 5 1 21 9 21 22 61 5 22 51 22 22 0 27 22 9 2 23 47 10 23 48 21 23 0 26 23 0 26 24 43 9 24 44 10 24 0 25 24 0 23 25 42 14 25 30 1 25 0 23 25 0 9 26 12 1 26 22 9 26 0 16 26 0 8 27 0 23 27 0 23 27 0 8 27 0 4

106 RABA TAL

Tipi prsti in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Tipe prsti glej na strani 77.

Raba tal Tipi prsti Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki [t. tipa Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa (str. 78) v km2 v% vkm2 pozidanih tal v km2 z njivami v km2 z vinogradi v km2 s sadovnjaki znotraj tipa 1 7,30 2,47 0,04 0,55 0,22 3,01 0,01 0,14 0,01 0,14 2 22,09 7,48 0,84 3,80 1,78 8,06 0,34 1,54 0,02 0,09 3 9,38 3,18 0,40 4,26 0,53 5,65 0,27 2,88 0,04 0,43 4 0,90 0,30 0,03 3,33 0,06 6,67 0,02 2,22 0,00 0,00 5 15,26 5,17 0,42 2,75 0,90 5,90 0,10 0,66 0,34 2,23 6 1,48 0,50 0,05 3,38 0,23 15,54 0,03 2,03 0,04 2,70 7 24,60 8,33 0,84 3,41 2,21 8,98 0,54 2,20 0,11 0,45 8 0,50 0,17 0,02 4,00 0,15 30,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9 3,67 1,24 0,07 1,91 0,08 2,18 0,01 0,27 0,00 0,00 10 8,91 3,02 0,19 2,13 0,40 4,49 0,08 0,90 0,13 1,46 11 10,19 3,45 0,61 5,99 1,03 10,11 0,52 5,10 0,07 0,69 12 4,24 1,44 0,29 6,84 1,35 31,84 0,03 0,71 0,10 2,36 13 4,94 1,67 0,23 4,66 0,96 19,43 0,24 4,86 0,04 0,81 14 13,94 4,72 0,26 1,87 0,96 6,89 0,12 0,86 0,25 1,79 15 25,22 8,54 1,48 5,87 1,89 7,49 1,53 6,07 0,36 1,43 16 0,90 0,30 0,03 3,33 0,23 25,56 0,00 0,00 0,04 4,44 17 4,39 1,49 0,59 13,44 1,81 41,23 0,01 0,23 0,06 1,37 18 27,24 9,22 1,14 4,19 2,71 9,95 1,27 4,66 0,17 0,62 19 6,99 2,37 0,24 3,43 0,59 8,44 0,37 5,29 0,39 5,58 20 21,72 7,35 1,13 5,20 2,58 11,88 0,21 0,97 0,09 0,41 21 21,71 7,35 0,63 2,90 1,05 4,84 0,42 1,93 0,02 0,09 22 26,96 9,13 1,12 4,15 1,39 5,16 1,49 5,53 0,52 1,93 23 0,43 0,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24 2,49 0,84 0,21 8,43 0,30 12,05 0,07 2,81 0,03 1,20 25 5,82 1,97 0,67 11,51 2,43 41,75 0,00 0,00 0,01 0,17 26 2,66 0,90 0,23 8,65 1,08 40,60 0,00 0,00 0,00 0,00 27 21,42 7,25 1,54 7,19 2,90 13,54 0,00 0,00 0,04 0,19 SK 295,35 100,00 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki glede na razli~en vodni odtok.

Raba tal vodni odtok Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Vrsta Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh vkm2 v% vkm2 pozidanih p. v km2 njiv v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov Normalni odtok, delno fluviokras 271,92 92,07 12,37 93,00 26,85 90,04 7,60 98,96 2,77 96,18 Meliorirane poplavne 3,50 1,19 0,04 0,30 0,51 1,71 0,00 0,00 0,00 0,00 povr{ine Poplavne povr{ine z 2,46 0,83 0,03 0,23 0,30 1,01 0,00 0,00 0,00 0,00 na~rtovano melioracijo Ostale poplavne 7,23 2,45 0,46 3,46 0,83 2,78 0,01 0,13 0,00 0,00 povr{ine Podzemni vodni odtok 10,24 3,47 0,40 3,01 1,33 4,46 0,07 0,91 0,11 3,82 Pore~je 295,35 100,00 13,30 100,00 29,82 100,00 7,68 100,00 2,88 100,00 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po erozijskih razredih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem erozijskem razredu.)

Raba tal Letna erozija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks t/ha v km2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogr. konc. v km2 sadovnj. konc. 0– 49 207,37 70,21 10,25 77,07 110 19,92 66,80 95 1,37 17,84 25 0,85 29,51 42 50– 99 55,89 18,92 2,24 16,84 89 6,02 20,19 107 2,51 32,68 173 1,12 38,89 206 100–149 16,29 5,52 0,64 4,81 87 2,12 7,11 129 1,99 25,91 469 0,48 16,67 302 150–199 6,86 2,32 0,12 0,90 39 0,97 3,25 140 0,91 11,85 511 0,25 8,68 374 200–249 3,55 1,20 0,03 0,23 19 0,31 1,04 87 0,51 6,64 553 0,10 3,47 289 250–299 2,15 0,73 0,02 0,15 21 0,19 0,64 88 0,18 2,34 321 0,05 1,74 238 300–349 1,42 0,48 0,00 0,00 0 0,14 0,47 98 0,19 2,47 515 0,00 0,00 0 350–399 0,62 0,21 0,00 0,00 0 0,10 0,34 162 0,02 0,26 124 0,02 0,69 329 400 in ve~ 1,20 0,41 0,00 0,00 0 0,05 0,17 41 0,00 0,00 0 0,01 0,35 85 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

107 MIRNSKA DOLINA

Erozijski razredi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal Erozija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki t/ha Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njivPovr{ina Dele` Povr{ina Dele` letno v km2 vkm2 pozidanih tal v km2 v razredu v km2 vinogradov v km2 sadovnjakov v razredu v razredu v razredu 0– 49 207,37 10,25 4,94 19,92 9,61 1,37 0,66 0,85 0,41 50– 99 55,89 2,24 4,01 6,02 10,77 2,51 4,49 1,12 2,00 100–149 16,29 0,64 3,93 2,12 13,01 1,99 12,22 0,48 2,95 150–199 6,86 0,12 1,75 0,97 14,14 0,91 13,27 0,25 3,64 200–249 3,55 0,03 0,85 0,31 8,73 0,51 14,37 0,10 2,82 250–299 2,15 0,02 0,93 0,19 8,84 0,18 8,37 0,05 2,33 300–349 1,42 0,00 0,00 0,14 9,86 0,19 13,38 0,00 0,00 350–399 0,62 0,00 0,00 0,10 16,13 0,02 3,23 0,02 3,23 400 in ve~ 1,20 0,00 0,00 0,05 4,17 0,00 0,00 0,01 0,83 Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki l 600 16,13 553 511 515

% 14,37 14,14

500 469 13,38 13,27

18 13,01 16 12,22 400 374 10,77

14 9,86 329 9,61 321 302 289 8,84 8,73

300 12 8,37

238 10 206 173

200 162 8 4,94 140 4,49 129 124 4,17 4,01 110

6 3,93 107 3,64 98 95 85 88 89 87 87 3,23 3,23 2,95

100 2,82 2,33 41 4 42 39 2 1,75 25 21 19 0,93 0 0 0 0 0 0,83 2 0,85 0,66 0,41 0 0 0 0 0 0 0–49 t/ha 50–99 100–149 150–199 200–249 250–299 300–349 350–399 400 in ve~ 0 0–49 t/ha 50–99 100–149 150–199 200–249 250–299 300–349 350–399 400 in ve~

Indeksi koncentracije tipov rabe tal v posameznem erozijskem Pokritost erozijskih razredov s posameznimi tipi rabe tal. razredu.

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po ekspozicijah. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posamezni ekspoziciji.)

Raba tal Ekspozicija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc. 1. S 27,25 9,23 0,82 6,17 67 1,58 5,30 57 0,01 0,13 1 0,14 4,86 53 2. SV 36,86 12,48 0,67 5,04 40 2,53 8,48 68 0,18 2,34 19 0,17 5,90 47 3. SZ 36,09 12,22 1,35 10,16 83 3,32 11,13 91 0,52 6,77 55 0,32 11,11 91 4. V 32,58 11,03 1,36 10,23 93 3,52 11,80 107 1,51 19,66 178 0,44 15,28 139 5. Z 43,77 14,82 3,00 22,50 152 4,49 15,06 102 2,63 34,24 231 0,57 19,79 134 6. JV 44,93 15,21 2,59 19,49 128 4,73 15,86 104 2,10 27,34 180 0,73 25,35 167 7. JZ 29,61 10,03 1,15 8,65 86 3,02 10,13 101 0,54 7,03 70 0,41 14,24 142 8. J 20,44 6,92 0,64 4,82 70 1,51 5,06 73 0,11 1,43 21 0,05 1,74 25 9. Ravno 23,82 8,07 1,72 12,94 160 5,12 17,17 213 0,08 1,04 13 0,05 1,74 22 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

108 RABA TAL

Ekspozicija

S SV SZ V Z JV JZ J ravno

4,86 5,9 11,11 15,28 19,79 25,35 14,24 1,74 Sadovnjaki 1,74

2,34 1,43 Vinogradi 6,77 19,66 34,24 27,34 7,63 0,13 1,04

Njive 5,3 8,48 11,13 11,8 15,06 16,85 10,14 ?? 17,17

Pozidane p. 6,17 5,04 10,16 10,23 22,5 19,49 ?? 4,12 12,94

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 % Razporeditev tipov rabe tal po posameznih ekspozicijah.

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki (100=pore~je) % Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki l 25

250 21,49 231

213 20 200 180 178 167 160

152 15 142 139

150 134 128 10,8 10,53 10,26 10,2 104 107 9,2 101 102 93 91 10 91 86 83 100 7,39 7,22 6,83 73 6,86 70 68 6,01 70 67 5,76 5,8 57 55 53 4,63 4,67 47 4,17 40 3,88 3,74 3,01 50 5 3,13 25 22 21 1,82 19 1,82 1,62 13 1,38 1,35 1,44 1,3 0,89 0,46 0,49 0,54 0,51 0,34 0,24 0,21 1 0 0 0,04 S SV SZ V Z JV JZ J ravno S SV SZ V Z JV JZ J ravno

Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal na posameznih Pokritost ekspozicij s posameznimi tipi rabe tal. ekspozicijah.

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po toplotnih pasovih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem toplotnem pasu.

Raba tal Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc. 1. Termalni 66,61 22,55 3,77 28,37 126 3,50 11,74 52 7,55 98,31 436 0,82 28,47 126 2. Inverzijski 174,01 58,92 8,30 62,45 106 22,76 76,32 130 0,13 1,69 3 1,41 48,96 83 3. Vi{inski 54,73 18,53 1,23 9,26 50 3,56 11,94 64 0,00 0,00 0 0,65 22,57 122 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Toplotni pasovi

termalni inverzijski vi{inski

Sadovnjaki 28,47 48,96 22,57

Vinogradi 98,31 1,69

Njive 11,74 76,32 11,94

Pozidane p. 28,37 62,45 9,26 Razporeditev tipov rabe tal po 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % posameznih toplotnih pasovih.

109 MIRNSKA DOLINA

(100=pore~je) Pozidane p. Njive Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki Vinogradi Sadovnjaki l %

500 14 13,08 436 12 11,33 400 10 300 8 6,5 5,66

6 5,25 200 4,77 130 126 126 122 4 106 83 2,25 1,19 100 64 1,23 52 50 2 0,81 0 0,07 3 0 0 0 Termalni Inverzijski Vi{inski Termalni Inverzijski Vi{inski

Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal v posameznem Pokritost toplotnih pasov s posameznimi tipi rabe tal. toplotnem pasu.

Toplotni pasovi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` pasu Povr{ina Dele` pasu Povr{ina Dele` pasu vkm2 vkm2 pasu v km2 z njivami v km2 z vinogradi v km2 s sadovnjaki 1. Termalni 66,61 3,77 5,66 3,50 5,25 7,55 11,33 0,82 1,23 2. Inverzijski 174,01 8,30 4,77 22,76 13,08 0,13 0,07 1,41 0,81 3. Vi{inski 54,73 1,23 2,25 3,56 6,50 0,00 0,00 0,65 1,19 Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po toplotnih pasovih, (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem toplotnem pasu)

Raba tal Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc. 1. Termalni 66,61 22,55 3,77 28,37 126 3,50 11,74 52 7,55 98,31 436 0,82 28,47 126 2. Inverzni 174,01 58,92 8,30 62,45 106 22,76 76,32 130 0,13 1,69 3 1,41 48,96 83 3. Vi{inski 54,73 18,53 1,23 9,26 50 3,56 11,94 64 0,00 0,00 0 0,65 22,57 122 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki na pravem krasu in ostalih povr{inah. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem tipu reliefa.

Raba tal Tip reliefa Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc. 1. Pravi kras 10,24 3,47 0,40 3,01 87 1,33 4,46 129 0,07 0,91 26 0,11 3,82 110 2. Ostalo 285,10 96,53 12,90 96,99 100 28,49 95,54 99 7,61 99,09 103 2,77 96,18 100 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Tip reliefa in njegova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal Relief Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa vkm2 vkm2 tipa v km2 z njivami v km2 z vinogradi v km2 s sadovnjaki 1. Pravi kras 10,24 0,40 3,91 1,33 12,99 0,07 0,68 0,11 1,07 2. Ostalo 285,10 12,90 4,52 28,49 9,99 7,61 2,67 2,77 0,97 Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

110 RABA TAL

Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki glede na poplavni svet. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem obmo~ju).

Raba tal Poplavni svet Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki

Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm2 pore~ju v km2 pozidanih p. konc. v km2 vseh njiv konc. v km2 vinogradov konc. v km2 sadovnjakov konc. 1. Ni poplav 282,16 95,53 12,77 96,01 101 28,18 94,50 99 7,67 99,87 105 2,88 100,00 105 2. Redne poplave 10,99 3,72 0,41 3,09 83 1,24 4,16 112 0,01 0,13 3 0,00 0,00 0 3. Izredne poplave 2,20 0,74 0,12 0,90 122 0,40 1,34 181 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 Skupaj 295,35 100,00 13,30 100,00 100 29,82 100,00 100 7,68 100,00 100 2,88 100,00 100

Poplavne povr{ine in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki).

Raba tal Relief Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` vinog. Povr{ina Dele` sadov. vkm2 vkm2 tal v raz. v km2 v raz. v km2 v raz. v km2 v raz. 1. ni poplav 282,16 12,77 4,53 28,18 9,99 7,67 2,72 2,88 1,02 2. redne poplave 10,99 0,41 3,73 1,24 11,28 0,01 0,09 0,00 0,00 3. izredne poplave 2,20 0,12 5,45 0,40 18,18 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 295,35 13,30 4,50 29,82 10,10 7,68 2,60 2,88 0,98

Pozidane p. Njive te, tip prsti, na~in vodnega odtoka, erozijo prsti, ekspo- Vinogradi Sadovnjaki zicijo, toplotne pasove in poplavne razmere. % 20 Z analizo obstoje~e rabe tal smo omejili tri oziro- 18 18,18 ma {tiri kakovostne razrede geofaktorjev, in sicer ta- 16 ko, da v prvi razred spadajo tiste vrednosti geofaktorja, 14

12 11,28 ki jih ima dobri dve tretjini kvadratkov oziroma povr{in 10 9,99 posameznega tipa rabe, v drugi razred nadaljnjih 27 % 8

5,45 in v tretji razred zadnjih slabih 5 % (v skladu z normal-

6 4,53 3,73

4 2,72 no porazdelitvijo v statistiki). Ponekod, kjer so razme-

2 1,02 0,09 0 0 0 re za dolo~en tip rabe popolnoma neustrezne, kar pome- 0 ni, da jo izklju~ujejo, smo uvedli {e 4. razred in mu pri- ni poplav redne izredne poplave poplave pisali ustrezno {tevilo negativnih to~k. Povr{ine, ki s ka- terimkoli geofaktorjem »padejo« v ta razred, so za do- Pokritost poplavnega sveta s posameznimi tipi rabe tal. lo~eno vrsto rabe torej vnaprej odpisane. Pri razvr{~a- nju v razrede smo si pomagali z indeksi koncentracije ali pa z rangiranjem na osnovi relativnih frekvenc (npr. pri tipih prsti). ê so bile meje neprakti~ne, smo jih rahlo zaokroìli (za odstotek gor ali dol). GEOEKOLO[KE RAZMERE ZA Opisane meje razredov so uporabne le pri planiranju v prehodni srednjedolenjski raz~lenjeni pokrajini s pri- KMETIJSTVO IN POZIDAVO sotnim vinogradni{tvom. Lahko jih uporabimo tudi pri sorodnih regijah, ali druga~e povedano: spreminjajo se glede na nivo in zna~aj regije, za katero èlimo izdela- GLAVNI KRITERIJI VREDNOTENJA ti plan. Meje razredov dobimo torej z analizo razpore- GEOEKOLO[KIH RAZMER ditve posameznih tipov rabe tal v regiji, za katero izde- lujemo plan. Kot glavne kriterije, s pomo~jo katerih smo vrednoti- Korelacijske koeficiente, ki kaèjo povezanost li geoekolo{ke razmere za kmetijstvo (za orne povr{i- med geofaktorjem in posameznimi tipi rabe tal, smo izra- ne, vinogradni{tvo in sadjarstvo) ter za pozidavo, smo ~unali s pomo~jo kontingen~nih tabel (Blejec, 1976, Per- izbrali: nadmorsko vi{ino, naklone, reliefno energijo, no- ko, 1990 in 1992). Kasneje smo jih uporabili kot pon- silnost tal ali posredno litolo{ko osnovo, morfolo{ke eno- derje pri vrednotenju geoekolo{kih razmer.

111 MIRNSKA DOLINA

Povezanost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeografskimi prvinami in meje kakovostnih razredov.

A) Pozidane povr{ine Kakovostni razred

Korelacijski Ponder 1 2 3 4 Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1000) to~k to~k to~k to~k

1. nadm. vi{ina 0,6427 205 205 < 400 m 137 400–600 m 68 > 600 m –1000 / 2. naklon 0,996 128 128 < 12° 85 12–21,9° 43 22–32,9° –1000 33° in ve~ 3. relief. energ. 0,0919 29 29 < 150 m 19 150–200 m 10 > 200 m –1000 / 4. nosilnost tal x20 0,4840 155 155 najbolj{a 103 srednja 52 slaba –1000 niso nosilna 5. erozija prsti 0,8480 270 270 < 35 t/ha l. 180 35–99 t/ha l. 90 100–249 t/ha l. –1000 250 in ve~ t/ha 6. ekspozicija 0,1435 46 46 rav., J, JZ, JV, Z 31 V, SZ, SV 15 S –1000 / 7. toplotni pas 0,2435 78 78 termalni 52 inverzijski 26 vi{inski –1000 / 8. poplavne razmere 0,2787 89 89 ni poplav 59 / 30 izredne popl. –1000 redne poplave vsota 3,1319 1000 1000 666 334 –8000

B) Njivske povr{ine Kakovostni razred

Korelacijski Ponder 1 2 3 4 Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1000) to~k to~k to~k to~k

1. nadm. vi{ina 0,4951 179 179 < 370 m 119 370–650 m 60 > 650 m –1000 / 2. naklon 0,4730 171 171 < 11° 114 11–21,9° 57 22–32,9° –1000 33° in ve~ 3. tip prsti 0,4809 174 174 6,7,8,11,12,13,16,17, 116 2,3,4,5,14,15, 19, 22 58 1,9,10, 21,23 –1000 / (str. 78) 18,20,24,25,26,27 4. vod. razmere v prsti 0,1398 51 51 norm. odtok in melior. 34 na~rtovane melior. 17 ostale popl. –1000 poplav. povr{ine in kra{ki svet povr{ine 5. erozija prsti 0,5487 197 197 < 55 t/ha l. 131 55–149 t/ha l. 66 150–599 t/ha l. –1000 6. ekspozicija 0,0906 33 33 rav.,J, JZ, JV, Z 22 V, SZ, SV 11 S –1000 7. toplotni pas 0,0542 20 20 termalni 13 inverzijski 7 vi{inski –1000 8. poplavne razmere 0,1605 58 58 ni poplav 39 izredne poplave 19 redne poplave –1000 9. sklenjenost njiv 0,3248 117 117 > 10 ha 78 5–10 ha 39 < 5 ha –1000

Vsota 2,7676 1000 1000 666 334 –9000 /

C) Povr{ine z vinogradi Kakovostni razred

Korelacijski Ponder 1 2 3 4 Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1000) to~k to~k to~k to~k

1. nadm. vi{ina 0,7725 172 172 370–499 m 115 300–369, 500–599 m 57 < 300 m –1000 / 2. naklon 0,6816 152 152 15–29,9° 101 7–14,9° 51 < 7, 30–32,9° –1000 / 3. tip reliefa 0,3811 85 85 ost. povr{. 57 / 28 pravi kras –1000 4. relief. energija 0,1730 39 39 > 150 m 26 75–150 m 13 < 75 m –1000 / 5. tip prsti 0,6793 152 152 11,13,15, 18,19,22 101 2,3,4,6,7, 20,21 51 1,5,8,9,10,12, –1000 (str. 78) 14, 16,17, 23–27 6. erozija prsti 0,6319 141 141 < 135 t/ha l. 94 135–184 t/ha l. 47 185–400 t/ha l. –1000 > 400 t/ha l. 7. ekspozicija 0,4248 95 95 J, JZ, JV, Z 63 V 32 SZ, SV,ravno –1000 S 8. toplotni pas 0,7356 164 164 termalni 109 / 55 inverzijski –1000 vi{inski

Vsota 4,4798 1000 1000 666 334 –8000

D) Povr{ine s sadovnjaki Kakovostni razred

Korelacijski Ponder 1 2 3 4 Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1000) to~k to~k to~k to~k

1. Nadmorska vi{ina 0,5769 159 159 350–699 m 106 300–349 m 53 200–299,700–799 m –1000 < 200, 800 m in ve~ 2. Naklon 0,7617 211 211 6–15,9° 141 3–5,9, 16–23,9° 70 < 3, 24–32,9° –1000 33° in ve~ 3. Morfolo{ka enota 0,4317 119 119 gri~evje 79 hribovje, planota 40 kotlina –1000 / 4. Tip prsti 0,5610 155 155 5,6,10,12,14, 103 3,7,11,13,15, 52 1,2,4,8,9, 21,23, –1000 / (str. 78) 16,19,22 17,18,20,24 25,26,27 5. Erozija prsti 0,7368 204 204 < 100 t/ha l. 136 100–209 t/ha l. 68 210–300 t/ha l. –1000 > 300 t/ha l. 6. Ekspozicija 0,4347 120 120 J,JZ,JV,Z 80 V,SZ,SV 40 S –1000 / 7. Toplotni pas 0,1154 32 32 termalni 21 inverzijski 11 vi{inski –1000 /

Vsota 3,6182 1000 1000 666 334 –7000

112 RABA TAL

Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki

300 270

250 211 204 205 200 197 179 174 172 171 164 159 155 155 152 152

150 141 128 120 119 117 Ponder 95

100 89 85 78 58 51 46

50 39 32 33 29 20

0 njiv × 20 enota vi{ina v prsti vodne naklon tip prsti reliefna energija razmere razmere poplavne tip reliefa morfolo{ka ekspozicija nadmorska sklenjenost erozija prsti toplotni pas nosilnost tal

Upo{tevani geoekolo{ki dejavniki in njihovi ponderji v primeru razli~nih tipov rabe tal.

A) Po nadmorski vi{ini smo povr{insko enoto uvrsti- Korelacijski koeficienti med nadmorsko vi{ino in ra- li v prvi kakovostni razred, ~e leì glede na pozidavo do bo tal so povsod pokazali trdne medsebojne povezave, 400 m, orne povr{ine do 370 m, vinogradni{tvo 370 do najmo~neje pa so povezani z vi{ino vinogradi (korela- 499 m in sadjarstvo 350 do 699 m visoko. V drugi raz- cija 0,7725). Sledijo pozidava (0,6427), sadovnjaki red spada, ~e leì z vidika pozidave 400 do 600 m vi- (0,5769) in njive (0,4951). Nadmorska vi{ina je pri soko, ornih povr{in 370 do 650 m, vinogradni{tva vseh tipih rabe eden najpomembnej{ih geofaktorjev. 300 do 369 in 500 do 599 m visoko, sadjarstva pa B) Po naklonu se povr{inska enota uvr{~a v prvi ka- 300 do 349 m visoko. Tretji kakovostni razred pomeni- kovostni razred pri naklonu pod 12° za pozidavo, pod jo pri pozidavi vi{ine nad 600 m, pri ornih povr{inah nad 11° za orne povr{ine, 15–29,9° za vinogradni{tvo in 650 m, vinogradni{tvu pod 300 m in sadjarstvu 200 do 6–15,9° za sadjarstvo. V drugem kakovostnem razredu 299 in 700 do 799 m visoko. êtrti kakovostni razred smo je, ~e meri naklon 12–21,9° (pozidava), 11–21,9° (or- v obravnavani regiji, ki ne presega 848 m, uvedli le pri ne povr{ine), 7–14,9° (vinogradni{tvo) in med 3 in 5,9 ali vinogradih (600 m in ve~) in sadovnjakih (pod 200 m in med 16 in 23,9° (sadjarstvo). Tretji kakovostni razred pri 800 m in ve~). pomeni naklon 22 do 32,9° za pozidavo in orne povr-

1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred

900 50 800 45 700 40 600 35 500 30 25 400 20 300 15 Naklon v stopinjah

Nadmorska vi{ina v m 200 10 100 5 0 0 Njive Njive Vinogradi Vinogradi Sadovnjaki Sadovnjaki Pozidane p. Pozidane Pozidane p. Pozidane

Meje kakovostnih razredov nadmorske vi{ine pri posameznih ti- Meje naklonskih kakovostnih razredov pri posameznih tipih ra- pih rabe tal. be tal.

113 MIRNSKA DOLINA

1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 1. razred 2. razred 3. razred

600 600 550 500 500 450 400 400 350 300 300 250 200

200 Erozija prsti v t/ha 150 100 Reliefna amplituda v m 100 50 0 0 Njive Pozidane p. Vinogradi Vinogradi Sadovnjaki Pozidane p.

Meje kakovostnih razredov reliefne amplitude pri pozidanih po- Meje kakovostnih razredov glede erozije prsti pri posameznih vr{inah in vinogradih. tipih rabe tal.

{ine, pod 7 in med 30 in 32,9° za vinogradni{tvo, pod Korelacijski koeficient pove, da je reliefna energi- 3 ali med 24 in 32,9° pa za sadjarstvo. ê meri naklon ja pomebmnej{a pri vinogradih (0,1730) kot pri pozi- 33° in ve~, je enota z vidika vseh vrst rabe v ~etrtem raz- davi (0,0919), pri obeh pa je ta geofaktor najmanj po- redu. memben. Korelacijski koeficienti, ki kaèjo povezavo med na- D) Stopnjo erozije prsti smo dolo~ali s pomo~jo Wisch- kloni in posameznimi tipi rabe tal, so visoki. Najbolj so meier-Smithove ena~be, ki upo{teva intenzivnost pada- z nakloni povezani sadovnjaki (korelacija 0,7617) in vi- vin, ob~utljivost prsti za erozijo, dolìno pobo~ja in na- nogradi (0,6816), sledijo pa njive (0,4730) in pozidava klon, pokritost tal z vegetacijo (rabo tal) in ~love{ki fak- (0,3996). Zanimivo je, da je naklon z vidika pozidave pre- tor (potek brazd). cej manj pomemben kot vi{ina, obratno pa je pri sadov- Glede na erozijo prsti smo omejili razrede takole: njakih. enota je v prvem razredu, ~e je letna erozija manj{a kot C) Po relifni energiji smo povr{insko enoto uvrstili v pr- 35 t/ha pri pozidavi, pod 55 t/ha pri njivah, pod 135 t/ha vi kakovostni razred, ~e razlika do najbli`jega dolinske- pri vinogradih in pod 100 t/ha pri sadovnjakih. V drugi ga dna zna{a pod 150 m, nad 150 m pa pri pozidavi pri razred se uvr{~a z erozijo 35 do 99 t/ha (pozidava), 55 vinogradih, v drugi kakovostni razred, ~e zna{a 150 do do 149 t/ha (njive), 135 do 184 t/ha (vinogradi) in 100 do 200 m pri pozidavi, 75 do 150 m pa pri vinogradih. Tret- 209 t/ha (sadovnjaki). Tretji razred omejujejo koli~ine ji kakovostni razred pomeni razlika nad 200 m pri pozi- 100 in 249 t pri pozidavi, 150 in 599 t pri njivah, 185 in davi, pod 75 m pa pri vinogradih. 400 t pri vinogradih ter 210 in 300 t pri sadovnjakih. Eno- te z vi{jo erozijo pa spadajo v ~etrti razred. Absolutni podatki o erozijskih izgubah so verjetno nekoliko previsoki, vendar so v relativnem smislu zelo 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred verjetni. To dokazujejo zelo visoke korelacije med erozijo in vsemi tipi rabe (0,8480 pri pozidavi, 0,7368 pri 9 sadovnjakih, 0,6319 pri vinogradih in 0,5487 pri njivah). ravno 8 êprav je eden najpomembnej{ih dejavnikov pri tem na- J 7 klon, se korelacije med nakloni in rabo tal na eni in med JZ 6 erozijo in rabo tal na drugi strani razlikujejo. To {e zla- JV 5 sti velja pri pozidavi, kjer je korelacija z erozijo (0,8480) Z 4 ve~ kot dvakrat ve~ja kot korelacija z naklonom (0,3996). V Ekspozicija 3 To pomeni, da pozidane povr{ine lahko zavzemajo ze- SZ lo strme povr{ine, vendar le, ~e so tla tam dovolj odpor- 2 SV na proti eroziji, ali druga~e: stopnja erozija je lahko na 1 S manj nagnjenih tleh vi{ja kot na tleh z ve~jimi nakloni, 0 ~e jih sestavlja bolj ob~utljiva kamnina ali ~e jih pokri- Njive va za erozijo ob~utljivej{a prst. Vinogradi Sadovnjaki Pozidane p. Pozidane Erozija prsti se izkazuje kot prvi in najpomembnej- {i kriterij pri iskanju povr{in, primernih za pozidavo in njive, med najpomembnej{imi pa je tudi v primeru sa- Kakovostni razredi ekspozicije pri posameznih tipih rabe tal. dovnjakov in vinogradov. Ponderji, ki iz korelacij sle-

114 RABA TAL

meljnato-ilovnatem koluviju in slabo oglejene prsti.

1. razred 2. razred 3. razred 4. razred Oba zadnja tipa sta mo~no antropogenizirana. Sestava prsti na meljnato-ilovnatem koluviju, ki ima pogosto kar-

3 bonatno osnovo, se je s~asoma z globokim oranjem spremenila. V vi{je horizonte so za{li karbonatni delci vi{inski (gru{~) in postali dostopni rastlinam. 2 Vinogradi so pogostej{i na prsti, katere podlaga vse- inverzni buje tudi precej silikatnih primesi (karbonske skrilavce 1 in pe{~enjake ter ro`ence). Za sadovnjake so prvorazred-

termalni ne podobne prsti kot za njive, lahko pa so {e nekoliko plitvej{e in z ve~ silikatnih primesi. Za njive tretjerazred- 0 ne so plitvej{e, k su{i in eroziji nagnjene prsti in prsti z ve~ Njive silikati, za vinograde in sadovnjake pa plitve karbonat- Vinogradi Sadovnjaki Pozidane p. Pozidane ne ali pa razli~no oglejene prsti.

Kakovostni razredi toplotnih pasov pri posameznih tipih rabe tal. 1. razred 2. razred 3. razred dijo, torej ustrezajo, ugotoviti bi morali le ustrezen de- 27 litelj, s katerim bi korigirali absolutne podatke. To ni bil 26 na{ namen; èleli smo le izlo~iti zaradi erozije bolj in 25 manj ogroèna obmo~ja, da bi lahko izpeljali vrednote- 24 nje tal za posamezne tipe rabe. 23 E) Glede ekspozicije smo enote uvrstili v prvi razred, ~e so obrnjene proti jugu, jugozahodu, jugovzhodu in za- 22 hodu pri vseh tipih rabe, pri pozidavi in njivah pa smo 21 dodali {e ravne povr{ine. Drugi razred predstavljajo pri 20 pozidavi, njivah in sadovnjakih vzhodne, severovzhod- 19 ne in severozahodne ekspozicije, pri vinogradih pa le 18 vzhodne. V tretji razred spadajo povsod severne povr- {ine, razen pri vinogradih, kjer tretji razred predstavlja- 17 jo severovzhodne, severozahodne lege in ravnine. V ~e- 16 trti razred pa spadajo severne lege, in sicer le z vidika 15 vinogradni{tva (glej str. 114). 14 Korelacije kaèjo, da je ekspozicija bistveno bolj po- 13 membna pri vinogradih (0,4248) in sadovnjakih (0,4347) kot pri pozidavi (0,1435) in njivah (0,0906). Njive se po- 12 Tip prsti (glej str.Tip prsti 78) javljajo namre~ na vseh ekspozicijah, do naklona 14° ce- 11 lo v severnih legah. 10 F) Glede na toplotni pas smo pri treh tipih rabe (pri po- 9 zidavi, njivah in sadovnjakih) lo~ili kot prvi razred ter- 8 malni pas, kot drugi razred inverzijski pas in kot tretji 7 razred vi{inski pas. Izjema so vinogradi, kjer predstavlja termalni pas prvi kakovostni razred, inverzijski tret- 6 jega, vi{inski pa ~etrtega. 5 Razli~ni tipi rabe tal se precej razlikujejo po legi v to- 4 plotnih pasovih. Vinogradi so mo~no vezani na termal- 3 ni pas, zato je korelacija zelo visoka (0,7356). Pozida- 2 ne povr{ine (korelacija 0,2435) kaèjo è precej manj- {o navezanost nanj, {e bolj pa to velja za sadovnjake 1 (0,1154). Ti so raztreseni po termalnem, precej pa tudi 0 {e po vi{inskem pasu. Njive pa so razporejene povsod in to se kaè tudi v nizki korelaciji (0,0542). Njive Vinogradi

G) Povezavo s tipom prsti smo ugotavljali pri vseh vr- Sadovnjaki stah rabe tal, razen pri pozidavi. Prvi razred ornih povr- {in pomenijo tipi rjavih pokarbonatnih in razli~nih rja- Kakovostni razredi posameznega tipa prsti za razli~ne tipe rabe vih prsti predvsem na karbonatnih tleh, pa tudi prsti na tal.

115 MIRNSKA DOLINA

Povezave rabe tal s tipom prsti so dokaj mo~ne PRIMERNOST POVR[IN ZA POSAMEZNE (0,6793 pri vinogradih, 0,5610 pri sadovnjakih in VRSTE RABE TAL 0,4809 pri njivah). H) Glede na poplavni svet smo obmo~je ocenili kot pr- Sintetske karte smo izdelali s prekrivanjem osnovnih vorazredno za pozidavo in orne povr{ine, ~e ga ne ogro- kart, s pomo~jo preglednice na str. 112, ki kaè poveza- àjo poplave. Za njive drugorazreden je ob izrednih vo- nost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeo- dah poplavljen svet, tretjerazreden pa je svet, poplavljen grafskimi prvinami in meje kakovostnih razredov. Pri po- ob rednih poplavah. Za pozidavo so merila stro`ja: zidavi smo upo{tevali osem, pri njivah devet, pri vinogra- izredne poplave obmo~je uvr{~ajo v tretji razred, redne dih osem in pri sadovnjakih sedem plasti – geofaktorjev. pa celo v ~etrtega. Ker se njive nahajajo tudi na poplav- Nastale karte smo preklasificirali in tako dobili nem svetu, je korelacija pri njih manj{a (0,1605) kot pri osem kakovostnih razredov: pozidanih povr{inah (0,2787). 1. 0 in manj to~k, Korelacijski koeficienti, izra~unani s pomo~jo 2. 1– 499, kontingen~nih tabel, kaèjo stopnjo povezanosti rabe tal 3. 500– 599, s posameznimi geoekolo{kimi dejavniki. So osnova za 4. 600– 699, dolo~itev teè teh dejavnikov v primeru posameznega ti- 5. 700– 799, pa rabe tal ali za ponderiranje. ê geoekolo{ke dejav- 6. 800– 899, nike rangiramo na osnovi ponderjev, si pri pozidavi po 7. 900– 945, pomenu sledijo: erozija prsti (ponder 270), nadmorska 8. 950–1000. vi{ina (205), nosilnost tal (155), naklon (128), poplav- Najve~ji mo`ni se{tevek pri vseh rabah je 1000. ne razmere (89), toplotni pas (78), ekspozicija (46), re- V tem primeru spada obmo~je z vidika dolo~ene rabe gle- liefna energija (29). Z vidika ornih povr{in je zapored- de vseh geofaktorjev v najvi{ji kakovostni razred. ê je je naslednje: erozija prsti (197), nadmorska vi{ina (179), vsota enaka 0 ali pa ima negativno vrednost, vemo, da tip prsti (174), naklon (171), sklenjenost njiv (117), po- je obmo~je za dolo~eno rabo neprimerno, ker jo abso- plavne razmere (58), na~in vodnega odtoka (51), ekspo- lutno onemogo~a en ali ve~ faktorjev. zicija (33), toplotni pas (20). Vrstni red je precej druga- Modre nianse ozna~ujejo ni`je kakovostne razrede, ~en pri vinogradih: nadmorska vi{ina (172), toplotni pas in sicer tem slab{e ~im temnej{a je niansa, rde~e pa obrat- (164), naklon (152), tip prsti (152), erozija prsti (141), no vi{je kakovostne razrede, in sicer tem bolj{e ~im in- ekspozicija (95), tip reliefa (85), reliefna energija (39). tenzivnej{a je barva. Rumena barva se ujema z obmo~- Vpliv geofaktorjev na razmestitev sadnega drevja pa ka- ji, kjer je dolo~ena raba izklju~ena zaradi ve~ ali le ene- èjo ponderji: naklon (211), erozija prsti (204), nadmor- ga samega geoekolo{kega dejavnika. ska vi{ina (159), tip prsti (155), ekspozicija (120), mor- Za posamezno rabo smo izdelali po dve ina~ici kart. folo{ka enota (119), toplotni pas (32). Pri prvi ugotavljamo primernost vseh povr{in ne glede Na osnovi opisanih kriterijev smo izdelali lo~ene na obstoje~o rabo, dopu{~amo torej kr~enje gozda, pri karte primernosti povr{in za vsako od {tirih vrst rabe drugi pa smo gozdne in è pozidane povr{ine kot mo`- tal, s pomo~jo teh pa karti optimalne rabe negozdnih in ni prostor za neko drugo rabo izlo~ili. ê èlimo najprej mo`ne rabe gozdnih tal. izkoristiti negozdne povr{ine, se obseg povr{in, primer-

Mokronog (251 m) z jugozaho- da in vzhodni konec Mirn- sko-Mokrono{ke kotline. (M. K.)

116 RABA TAL

Primernost povr{in za pozidavo. a) Primernost povr{in za pozidavo (vrednoteno je celotno pore~je).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 9,88 34,79 103,04 80,56 38,64 8,12 0,46 19,86 v % 100,00 3,35 11,78 34,88 27,28 13,08 2,75 0,16 6,72 b) Primernost povr{in za pozidavo (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 5,13 8,93 38,27 28,91 17,81 4,73 0,36 191,21 v % 100,00 1,74 3,02 12,96 9,79 6,03 1,60 0,12 64,74 c) Kakovostni razred obstoje~ih pozidanih povr{in.

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 29,82 0,95 02,12 05,55 03,12 0,97 0,12 0,01 0,46 v % 100,00 7,14 15,94 41,73 23,46 7,29 0,90 0,08 3,46 Indeks 410 528 322 240 121 56 67 5 koncentracije. nih za dolo~eno rabo, mo~no skr~i; zanima nas predvsem meni v vseh pogledih za pozidavo najugodnej{e razmere, druga karta. pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za po- PRIMERNOST POVR[IN ZA POZIDAVO zidavo; osmi razred predstavlja najvi{jo kakovost. V najvi{je tri razrede spada 18 % vseh povr{in Mirn- Sintetsko sliko primernosti povr{in za pozidavo sestav- ske doline ali 50 %, ~e upo{tevamo tudi gozdna obmo~ja. lja osem plasti, osem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, Za pozidavo jih iz razli~nih vzrokov (predvsem zaradi naklon, reliefna energija, nosilnost tal, erozija prsti, velikih naklonov, erozije in poplavnega sveta) ni primer- ekspozicija, toplotni pas in poplavne razmere. To~kova- nih 27 %, ~e ne dopu{~amo kr~enja gozda pa celo 65 %. li smo jih na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, Seveda vseh za pozidavo najugodnej{ih tal ne moremo ki so navedeni pod A v preglednici na str. 112. Vrednost nameniti taki rabi, ker je morda bolj racionalna druga ra- vsakega kvadratka na zemljevidu je se{tevek to~k za vseh ba, za katero so iste povr{ine prav tako najugodnej{e (npr. osem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar po- za njive).

8 7 6 5 4 3 2 1

kakovostni razred obstoje~ih 15,94 pozidanih povr{in 7,14 41,73 23,46 7,29 0,083,46

gozd med najmanj primerenimi 1,74 povr{inami 3,02 12,96 9,79 6,03 0,12 64,74

vrednoteno celotno pore~je 3,35 11,78 34,88 27,28 13,08 0,166,72

0 102030405060708090100% Primernost povr{in za pozidavo (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i).

117 MIRNSKA DOLINA

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

Zemljevid 17: Primernost povr- 0 12345 {in za pozidavo (ne glede na km obstoje~o rabo).

Iz preglednice c na str. 117 je razvidno, da se skoraj in so {e posebej ugodna, ~e seèjo v termalni pas. Tu so dve tretjini è pozidanih povr{in pokriva s prvimi tremi indeksi koncentracije zelo visoki: 322, 528, 410. ê se ne za pozidavo najugodnej{imi razredi. To pomeni, da izpol- bi najprimernej{e povr{ine za pozidavo in najprimernej- njujejo ve~ino pogojev: nadmorske vi{ine ne preseèjo {e povr{ine za njive pogosto prekrivale, bi bili {e vi{ji. 400 m, tla so nagnjena manj kot 12°, reliefna amplituda Vidimo, da je okrog 44 km2 ali 84 % za pozidavo na- pa je manj{a od 150 m. Tla so dobro nosilna, iz kompakt- jugodnej{ih povr{in neizkori{~enih, ~e dopu{~amo kr- nih kamnin in letne izgube prsti ne preseèjo 35 t/ha. Gre ~enje gozda, pa je odprtih mo`nosti {e precej ve~; seve- za lege na ravnem ali za ju`ne, jugozahodne, jugovzhod- da imajo tu ve~inoma prednost njive. Dale~ najve~ za pone in zahodne ekspozicije. Obmo~ij ne ogroàjo poplave zidavo primernih povr{in imata kotlinska Krmeljska ka-

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) Mirnske doline za pozidavo – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine).

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 0,57 0,00 0,13 1,65 3,01 2,69 0,84 0,17 6,29 0,00 1,43 18,21 33,22 29,69 9,27 1,88 G 2 17,72 1,02 0,00 0,44 2,16 4,29 6,45 2,11 1,25 5,76 0,00 2,48 12,19 24,21 36,40 11,91 7,05 G 3 8,70 0,54 0,00 0,17 1,36 2,42 3,00 0,96 0,25 6,21 0,00 1,95 15,63 27,82 34,48 11,03 2,87 G 4 26,44 2,02 0,00 0,05 2,47 8,74 7,69 3,99 1,48 7,64 0,00 0,19 9,34 33,06 29,08 15,09 5,60 G 5 4,36 0,10 0,00 0,00 0,08 0,73 1,87 1,31 0,27 2,29 0,00 0,00 1,83 16,74 42,89 30,05 6,19 G 6 23,72 1,00 0,00 0,10 2,32 4,90 9,14 5,94 0,32 4,22 0,00 0,42 9,78 20,66 38,53 25,04 1,35 G 7 18,28 1,05 0,00 0,03 1,12 3,29 7,36 4,80 0,63 5,74 0,00 0,16 6,13 18,00 40,26 26,26 3,45 G 8 14,59 1,10 0,00 0,01 0,95 2,75 6,20 3,27 0,31 7,54 0,00 0,07 6,51 18,85 42,49 22,41 2,12 G 9 6,37 0,20 0,00 0,00 0,20 1,55 2,40 1,49 0,53 3,14 0,00 0,00 3,14 24,33 37,68 23,39 8,32 G 129,24 7,60 0,00 0,93 12,31 31,68 46,80 24,71 5,21 5,88 0,00 0,72 9,52 24,51 36,21 19,12 4,03 H 1 2,41 0,04 0,00 0,12 0,62 0,80 0,76 0,07 0,00 1,66 0,00 4,98 25,73 33,20 31,54 2,90 0,00 H 2 2,88 0,17 0,02 0,20 0,59 1,17 0,59 0,14 0,00 5,90 0,69 6,94 20,49 40,63 20,49 4,86 0,00 H 3 4,89 0,18 0,03 0,57 1,84 1,73 0,48 0,06 0,00 3,68 0,61 11,66 37,63 35,38 9,82 1,23 0,00 H 4 24,66 0,65 0,21 2,36 6,68 9,23 5,39 0,14 0,00 2,64 0,85 9,57 27,09 37,43 21,86 0,57 0,00 H 5 20,23 1,03 0,13 1,67 4,93 6,20 5,55 0,58 0,14 5,09 0,64 8,26 24,37 30,65 27,43 2,87 0,69 H 6 25,42 0,92 0,07 1,72 6,48 9,71 5,66 0,77 0,09 3,62 0,28 6,77 25,49 38,20 22,27 3,03 0,35 H 7 9,47 0,88 0,00 0,15 0,76 2,39 2,92 1,82 0,55 9,29 0,00 1,58 8,03 25,24 30,83 19,22 5,81 H 8 19,19 1,10 0,00 0,00 1,46 5,29 8,77 2,09 0,48 5,73 0,00 0,00 7,61 27,57 45,70 10,89 2,50 H 9 9,17 0,26 0,00 0,13 1,16 3,30 2,99 0,93 0,40 2,84 0,00 1,42 12,65 35,99 32,61 10,14 4,36 H 118,32 5,23 0,46 6,92 24,52 39,82 33,11 6,60 1,66 4,42 0,39 5,85 20,72 33,65 27,98 5,58 1,40 K 1 6,50 1,07 0,00 0,00 0,06 0,98 3,50 0,47 0,42 16,46 0,00 0,00 0,92 15,08 53,85 7,23 6,46 K 2 6,12 0,02 0,00 0,00 0,10 0,68 2,97 0,81 1,54 0,33 0,00 0,00 1,63 11,11 48,53 13,24 25,16 K 3 14,86 5,49 0,00 0,00 0,11 0,63 7,88 0,42 0,33 36,94 0,00 0,00 0,74 4,24 53,03 2,83 2,22 K 4 11,73 0,43 0,00 0,00 0,39 1,85 6,56 1,78 0,72 3,67 0,00 0,00 3,32 15,77 55,92 15,17 6,14 K 39,21 7,01 0,00 0,00 0,66 4,14 20,91 3,48 3,01 17,88 0,00 0,00 1,68 10,56 53,33 8,88 7,68 P 1 3,47 0,01 0,00 0,00 0,19 1,85 1,42 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 5,48 53,31 40,92 0,00 0,00 P 2 5,11 0,01 0,00 0,27 0,96 3,07 0,80 0,00 0,00 0,20 0,00 5,28 18,79 60,08 15,66 0,00 0,00 P 8,58 0,02 0,00 0,27 1,15 4,92 2,22 0,00 0,00 0,23 0,00 3,15 13,40 57,34 25,87 0,00 0,00 M 295,35 19,86 0,46 8,12 38,64 80,56 103,04 34,79 9,88 6,72 0,16 2,75 13,08 27,28 34,89 11,78 3,35

118 RABA TAL

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

0 12345 Zemljevid 18: Primernost povr- km {in za pozidavo (gozd je izlo- ~en). dunja in Vzpeti rob s pragovi (26 oziroma 16 % v naj- Obmo~ja, ki so zbrala pod 600 to~k (indeks koncen- bolj{ih dveh in nad 60 % v najbolj{ih treh razredih), nad- tracije pod 100), so za pozidavo neustrezna v ve~ pogle- povpre~no veliko jih opazimo {e v Gabrov{kem in [ent- dih (nadmorske vi{ine nad 600 m, nakloni nad 22°, re- jan{kem gri~evju (11 in 8 % v dveh, 25 in 22 % povr{in liefna amplituda nad 200 m, slaba nosilnost tal – klasti~- v prvih treh razredih), na najslab{em pa sta Cerkni{ko ne kamnine, letne izgube prsti nad 100 t/ha, severne eks- (10 %) in ^ate{ko gri~evje. S kr~enjem gozda pa bi lah- pozicije, poplave). Seveda ni nujno, da izpolnjujejo vse ko pridobili primerne povr{ine tudi v Trebanjskem in Mo- pogoje hkrati. Negativne to~ke pa imajo, ~e so popolno- krono{kem gri~evju. ma neprimerna glede ve~ ali pa tudi samo glede enega

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) negozdnih obmo~ij za pozidavo – regionalni pregled.

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 5,92 0,00 0,10 1,12 1,03 0,61 0,21 0,07 65,34 0,00 1,10 12,36 11,37 6,73 2,32 0,77 G 2 17,72 9,80 0,00 0,25 1,03 2,17 3,06 0,53 0,88 55,30 0,00 1,41 5,81 12,25 17,27 2,99 4,97 G 3 8,70 5,94 0,00 0,07 0,75 0,91 0,71 0,18 0,14 68,28 0,00 0,80 8,62 10,46 8,16 2,07 1,61 G 4 26,44 18,49 0,00 0,01 1,35 2,81 2,60 0,70 0,48 69,93 0,00 0,04 5,11 10,63 9,83 2,65 1,82 G 5 4,36 3,59 0,00 0,00 0,08 0,18 0,35 0,14 0,02 82,34 0,00 0,00 1,83 4,13 8,03 3,21 0,46 G 6 23,72 16,65 0,00 0,02 1,55 2,08 2,12 1,19 0,11 70,19 0,00 0,08 6,53 8,77 8,94 5,02 0,46 G 7 18,28 11,93 0,00 0,03 0,91 1,22 2,11 1,89 0,19 65,26 0,00 0,16 4,98 6,67 11,54 10,34 1,04 G 8 14,59 10,47 0,00 0,01 0,75 1,00 1,38 0,87 0,11 71,76 0,00 0,07 5,14 6,85 9,46 5,96 0,75 G 9 6,37 4,85 0,00 0,00 0,10 0,36 0,57 0,26 0,23 76,14 0,00 0,00 1,57 5,65 8,95 4,08 3,61 G 129,24 87,64 0,00 0,49 7,64 11,76 13,51 5,97 2,23 67,81 0,00 0,38 5,91 9,10 10,45 4,62 1,73 H 1 2,41 1,87 0,00 0,11 0,24 0,12 0,07 0,00 0,00 77,59 0,00 4,56 9,96 4,98 2,90 0,00 0,00 H 2 2,88 1,95 0,02 0,18 0,30 0,33 0,06 0,04 0,00 67,71 0,69 6,25 10,42 11,46 2,08 1,39 0,00 H 3 4,89 3,83 0,03 0,32 0,34 0,31 0,06 0,00 0,00 78,32 0,61 6,54 6,95 6,34 1,23 0,00 0,00 H 4 24,66 18,84 0,14 1,06 1,68 2,01 0,92 0,01 0,00 76,40 0,57 4,30 6,81 8,15 3,73 0,04 0,00 H 5 20,23 14,88 0,10 0,80 1,62 1,74 0,94 0,09 0,06 73,55 0,49 3,95 8,01 8,60 4,65 0,44 0,30 H 6 25,42 16,59 0,07 1,32 2,88 3,08 1,34 0,13 0,01 65,26 0,28 5,19 11,33 12,12 5,27 0,51 0,04 H 7 9,47 6,78 0,00 0,14 0,43 0,83 0,86 0,26 0,17 71,59 0,00 1,48 4,54 8,76 9,08 2,75 1,80 H 8 19,19 15,03 0,00 0,00 0,89 1,58 1,31 0,21 0,17 78,32 0,00 0,00 4,64 8,23 6,83 1,09 0,89 H 9 9,17 7,50 0,00 0,13 0,39 0,61 0,42 0,03 0,09 81,79 0,00 1,42 4,25 6,65 4,58 0,33 0,98 H 118,32 87,27 0,36 4,06 8,77 10,61 5,98 0,77 0,50 73,76 0,30 3,43 7,41 8,97 5,05 0,65 0,42 K 1 6,50 2,90 0,00 0,00 0,06 0,80 2,23 0,23 0,28 44,62 0,00 0,00 0,92 12,31 34,31 3,54 4,31 K 2 6,12 1,65 0,00 0,00 0,09 0,59 2,22 0,30 1,27 26,96 0,00 0,00 1,47 9,64 36,27 4,90 20,75 K 3 14,86 6,25 0,00 0,00 0,11 0,62 7,21 0,35 0,32 42,06 0,00 0,00 0,74 4,17 48,52 2,36 2,15 K 4 11,73 2,21 0,00 0,00 0,39 1,71 5,58 1,31 0,53 18,84 0,00 0,00 3,32 14,58 47,57 11,17 4,52 K 39,21 13,01 0,00 0,00 0,65 3,72 17,24 2,19 2,40 33,18 0,00 0,00 1,66 9,49 43,97 5,59 6,12 P 1 3,47 0,88 0,00 0,00 0,15 1,30 1,14 0,00 0,00 25,36 0,00 0,00 4,32 37,46 32,85 0,00 0,00 P 2 5,11 2,41 0,00 0,18 0,60 1,52 0,40 0,00 0,00 47,16 0,00 3,52 11,74 29,75 7,83 0,00 0,00 P 8,58 3,29 0,00 0,18 0,75 2,82 1,54 0,00 0,00 38,34 0,00 2,10 8,74 32,87 17,95 0,00 0,00 M 295,35 191,21 0,36 4,73 17,81 28,91 38,27 8,93 5,13 64,74 0,12 1,60 6,03 9,79 12,96 3,02 1,74

119 MIRNSKA DOLINA kriterija. V zadnjem primeru so geoekolo{ke razmere za kot pri pozidavi ni primernih, razen ~e jih {irimo na ra- pozidavo lahko ugodne, obstaja pa nevarnost s strani ene- ~un gozda (preglednica na str. 120). ga od geofaktorjev (npr. poplavne vode, nakloni nad 33°, Kar tri ~etrtine obstoje~ih njiv leì na obmo~jih naj- velika letna izguba prsti). Kljub vsemu znotraj tega raz- bolj{ih treh kakovostnih razredov, indeks koncentraci- reda najdemo nekaj pozidanih povr{in. je (nad 980) pa kaè, da so za njive pomembna le tista Mikroregije z najve~jim deleèm za pozidavo nepri- obmo~ja, ki {tejejo 900 do 1000 to~k (7. in 8. razred). mernih povr{in so Trebanjsko, Mokrono{ko, Spodnje- Najve~ takih povr{in (kar 35 %) najdemo na vzpetem kot- mirnsko in [entrupersko gri~evje, ~e pa dopu{~amo {ir- linskem robu, nad 25 % pa jih je tudi v drugih kotlinskih jenje na ra~un gozda, imajo ravno te regije najve~ mo`- regijah. Od ostalih obsegajo pomembnej{i dele` za nji- nosti. ve primernega sveta le [entjan{ko (8%), Gabrov{ko (7%) in Trebanjsko gri~evje (6 %). Neugodno je, da so za njive najprimernej{e povr{ine ponavadi tudi zelo ugodne PRIMERNOST POVR[IN ZA NJIVE za pozidavo in zaradi pomanjkanja prostora so se pozidane povr{ine marsikdaj {irile na ra~un njiv. V hribov- Sintetsko sliko primernosti povr{in za njive sestavlja de- skem svetu najbolj{ih kakovostnih razredov ni, {e naj- vet plasti, devet geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, bolj{e so razmere v Gabrov{kem, [entjan{kem in Bo{tanj- tip prsti, vodne razmere v prsti, erozija prsti, ekspozici- skem hribovju. ja, toplotni pas, poplavne razmere in sklenjenost njiv. Na ê upo{tevamo le prva dva razreda (8., 7.) ugoto- osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so nave- vimo, da so za njive najprimernej{e povr{ine (dobrih deni pod B v preglednici na str. 112, smo jih to~kovali 16 km2 ali 5 % vsega pore~ja) è izkori{~ene. Tudi pod po kvadratih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek gozdno odejo ni nikakr{nih rezerv (primerjaj najvi{ja dva to~k za vseh devet geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od razreda pod a in b v preglednici na str. 120). Na razpo- 1000, kar pomeni v vseh pogledih za njive najugodnej- lago je le {e 30 km2 negozdnih in 40 km2 gozdnih povr- {e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geo- {in tretjega razreda. Obmo~je smo ocenili kot najprimer- faktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene nej{e, ~e leì ni`je od 370 m n. m., ~e nakloni ne prese- vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti èjo 11°, ~e je pokrito s tipi prsti, ki niso prekisle in pre- povr{in za njive; od teh je osmi najbolj{i. plitve, ~e je vodni odtok normalen (ni poplav, kra{ke pre- V najvi{je tri kakovostne razrede spada 18 % vseh votljenosti) in ~e letne izgube prsti ne preseèjo 55 t/ha. povr{in Mirnske doline, ~e upo{tevamo tudi obmo~je goz- Najugodnej{e so ekspozicije na jugu, jugozahodu, jugovz- da, 31 %. Okrog 60 % jih za njive iz podobnih vzrokov hodu, zahodu in lege na ravnem. ê njive seèjo {e v ter-

Primernost povr{in za njive. a) Primernost povr{in za njive (vrednoteno je celotno pore~je.

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 11,93 4,65 75,36 83,56 88,13 26,10 1,60 4,02 v % 100,00 4,04 1,57 25,52 28,29 29,84 8,84 0,54 1,36 b) Primernost povr{in za njive (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 11,93 4,65 35,95 25,84 27,81 11,67 0,93 176,57 v % 100,00 4,04 1,57 12,17 8,75 9,42 3,95 0,31 59,78 c) Kakovostni razred obstoje~ih njiv.

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 29,82 11,89 4,65 5,70 4,60 2,36 0,54 0,05 0,03 v % 100,00 39,87 15,59 19,11 15,43 7,91 1,81 0,17 0,10 IIndeks 987 993 157 176 84 46 55 0 koncentracije

120 RABA TAL

8 7 6 5 4 3 2 1

kakovostni razred obstoje~ih 39,87 15,59 19,11 15,43 7,91 1,81 njivskih povr{in 0,17

gozd med najmanj primerenimi 1,57 12,17 8,75 9,42 3,950,31 59,78 povr{inami 4,04

1,57 0,54 vrednoteno celotno pore~je 4,04 25,52 28,29 29,84 8,84 1,36

Primernost povr{in za njive 0 102030405060708090100% (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i).

Na mogo~nih slemenih je sicer dovolj prostora za njive in naselja, a pridelek je zaradi slabo rodovitnih prsti, su{nosti in vi- {ine (Leskovec v Podbor{tu, 721 m) skromen. (M. T.) malni pas, je verjetnost pozeb precej manj{a. Njiv ne sme- bovske regije (Mirnsko in Cerkni{ko povirno hribovje, jo ogro`ati poplavne vode in ugodno je, ~e meri njiho- Dolsko in [entjan{ko hribovje), zelo neugodna sta tudi va sklenjena povr{ina ve~ kot 10 ha. Cerkni{ko gri~evje in Gobljansko-Vodi{ka planota. Obmo~ja, ki so zbrala pod 700 to~k, so kot orne po- Njive se zelo zred~ijo pri nadmorski vi{ini nad 650 m, vr{ine vsestransko neustrezna (indeksi pod 100), {e zla- naklonih nad 22°, na rendzinah oziroma plitvih kra{kih sti ~e so to~ke negativne. Najve~ takih povr{in imajo hri- tleh, na kislih in erodibilnih prsteh (letne izgube nad

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

0 12345 Zemljevid 19: Primernost povr- km {in za njive (ne glede na obstoje~o rabo).

121 MIRNSKA DOLINA

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) Mirnske doline za njive – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine).

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 0,07 0,01 1,47 4,68 2,57 0,26 0,00 0,00 0,77 0,11 16,23 51,66 28,37 2,87 0,00 0,00 G 2 17,72 0,03 0,00 0,75 3,87 6,33 5,43 0,58 0,73 0,17 0,00 4,23 21,84 35,72 30,64 3,27 4,12 G 3 8,70 0,08 0,00 0,50 2,06 3,41 2,59 0,06 0,00 0,92 0,00 5,75 23,68 39,20 29,77 0,69 0,00 G 4 26,44 0,37 0,00 0,51 6,18 8,98 9,77 0,40 0,23 1,40 0,00 1,93 23,37 33,96 36,95 1,51 0,87 G 5 4,36 0,00 0,00 0,00 0,17 0,85 3,07 0,11 0,16 0,00 0,00 0,00 3,90 19,50 70,41 2,52 3,67 G 6 23,72 0,25 0,00 1,36 3,70 5,68 12,24 0,30 0,19 1,05 0,00 5,73 15,60 23,95 51,60 1,26 0,80 G 7 18,28 0,22 0,02 0,79 3,83 6,36 5,59 0,18 1,29 1,20 0,11 4,32 20,95 34,79 30,58 0,98 7,06 G 8 14,59 0,06 0,00 0,26 4,50 6,04 3,41 0,28 0,04 0,41 0,00 1,78 30,84 41,40 23,37 1,92 0,27 G 9 6,37 0,00 0,00 0,07 1,12 2,70 2,27 0,14 0,07 0,00 0,00 1,10 17,58 42,39 35,64 2,20 1,10 G 129,24 1,08 0,03 5,71 30,11 42,92 44,63 2,05 2,71 0,84 0,02 4,42 23,30 33,21 34,53 1,59 2,10 H 1 2,41 0,02 0,00 0,44 1,30 0,64 0,01 0,00 0,00 0,83 0,00 18,26 53,94 26,56 0,41 0,00 0,00 H 2 2,88 0,12 0,01 0,56 1,16 0,91 0,12 0,00 0,00 4,17 0,35 19,44 40,28 31,60 4,17 0,00 0,00 H 3 4,89 0,08 0,15 1,50 2,63 0,51 0,02 0,00 0,00 1,64 3,07 30,67 53,78 10,43 0,41 0,00 0,00 H 4 24,66 0,46 0,60 3,83 12,30 6,73 0,74 0,00 0,00 1,87 2,43 15,53 49,88 27,29 3,00 0,00 0,00 H 5 20,23 0,52 0,40 4,46 7,41 5,26 2,13 0,05 0,00 2,57 1,98 22,05 36,63 26,00 10,53 0,25 0,00 H 6 25,42 0,19 0,21 3,89 13,82 6,63 0,68 0,00 0,00 0,75 0,83 15,30 54,37 26,08 2,68 0,00 0,00 H 7 9,47 0,56 0,04 1,24 3,43 3,65 0,48 0,02 0,05 5,91 0,42 13,09 36,22 38,54 5,07 0,21 0,53 H 8 19,19 0,87 0,10 3,06 8,85 5,55 0,73 0,03 0,00 4,53 0,52 15,95 46,12 28,92 3,80 0,16 0,00 H 9 9,17 0,12 0,01 0,94 2,99 4,15 0,94 0,02 0,00 1,31 0,11 10,25 32,61 45,26 10,25 0,22 0,00 H 118,32 2,94 1,52 19,92 53,89 34,03 5,85 0,12 0,05 2,48 1,28 16,84 45,55 28,76 4,94 0,10 0,04 K 1 6,50 0,00 0,00 0,00 0,04 0,60 4,19 0,55 1,12 0,00 0,00 0,00 0,62 9,23 64,46 8,46 17,23 K 2 6,12 0,00 0,00 0,00 0,18 0,75 3,60 0,15 1,44 0,00 0,00 0,00 2,94 12,25 58,82 2,45 23,53 K 3 14,86 0,00 0,00 0,03 0,07 0,35 10,31 0,66 3,44 0,00 0,00 0,20 0,47 2,36 69,38 4,44 23,15 K 4 11,73 0,00 0,00 0,03 0,27 1,10 6,20 0,96 3,17 0,00 0,00 0,26 2,30 9,38 52,86 8,18 27,02 K 39,21 0,00 0,00 0,06 0,56 2,80 24,30 2,32 9,17 0,00 0,00 0,15 1,43 7,14 61,97 5,92 23,39 P 1 3,47 0,00 0,00 0,03 0,72 2,40 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,86 20,75 69,16 9,22 0,00 0,00 P 2 5,11 0,00 0,05 0,38 2,85 1,41 0,26 0,16 0,00 0,00 0,98 7,44 55,77 27,59 5,09 3,13 0,00 P 8,58 0,00 0,05 0,41 3,57 3,81 0,58 0,16 0,00 0,00 0,58 4,78 41,61 44,41 6,76 1,86 0,00 M 295,35 4,02 1,60 26,10 88,13 83,56 75,36 4,65 11,93 1,36 0,54 8,84 29,84 28,29 25,52 1,57 4,04

150 t/ha) ter na poplavnem svetu. Najve~jo oviro za orne naklon, tip reliefa, reliefna energija, tip prsti, vodni od- povr{ine predstavljata naklon nad 33° in visoka erodibil- tok, erozija prsti, ekspozicija in toplotni pas. Na osno- nost. Poplavna voda sicer predstavlja oviro, a ne popolno. vi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod C v preglednici na str. 112, smo jih to~kovali po kvadratkih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh PRIMERNOST POVR[IN ZA VINOGRADE osem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar pomeni v vseh pogledih za vinograde najugodnej{e razme- Sintetsko sliko primernosti povr{in za vinograde sestav- re, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktor- lja osem plasti, osem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, jev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vredno-

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

0 12345 Zemljevid 20: Primernost povr- km {in za njive (gozd je izlo~en).

122 RABA TAL

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) negozdnih obmo~ij za njive – regionalni pregled.

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 5,50 0,01 0,85 1,74 0,84 0,12 0,00 0,00 60,71 0,11 9,38 19,21 9,27 1,32 0,00 0,00 G 2 17,72 8,98 0,00 0,41 1,93 2,39 2,70 0,58 0,73 50,68 0,00 2,31 10,89 13,49 15,24 3,27 4,12 G 3 8,70 5,52 0,00 0,16 0,97 1,15 0,84 0,06 0,00 63,45 0,00 1,84 11,15 13,22 9,66 0,69 0,00 G 4 26,44 17,05 0,00 0,47 2,75 2,74 2,80 0,40 0,23 64,49 0,00 1,78 10,40 10,36 10,59 1,51 0,87 G 5 4,36 3,50 0,00 0,00 0,08 0,14 0,37 0,11 0,16 80,28 0,00 0,00 1,83 3,21 8,49 2,52 3,67 G 6 23,72 15,97 0,00 0,72 1,94 2,23 2,37 0,30 0,19 67,33 0,00 3,04 8,18 9,40 9,99 1,26 0,80 G 7 18,28 11,18 0,02 0,45 1,40 1,37 2,39 0,18 1,29 61,16 0,11 2,46 7,66 7,49 13,07 0,98 7,06 G 8 14,59 9,49 0,00 0,19 1,32 1,81 1,46 0,28 0,04 65,04 0,00 1,30 9,05 12,41 10,01 1,92 0,27 G 9 6,37 4,65 0,00 0,06 0,29 0,23 0,93 0,14 0,07 73,00 0,00 0,94 4,55 3,61 14,60 2,20 1,10 G 129,24 81,84 0,03 3,31 12,42 12,90 13,98 2,05 2,71 63,32 0,02 2,56 9,61 9,98 10,82 1,59 2,10 H 1 2,41 1,85 0,00 0,16 0,29 0,10 0,01 0,00 0,00 76,76 0,00 6,64 12,03 4,15 0,41 0,00 0,00 H 2 2,88 1,90 0,01 0,31 0,44 0,18 0,04 0,00 0,00 65,97 0,35 10,76 15,28 6,25 1,39 0,00 0,00 H 3 4,89 3,73 0,11 0,41 0,54 0,09 0,01 0,00 0,00 76,28 2,25 8,38 11,04 1,84 0,20 0,00 0,00 H 4 24,66 18,65 0,18 1,18 2,44 1,72 0,49 0,00 0,00 75,63 0,73 4,79 9,89 6,97 1,99 0,00 0,00 H 5 20,23 14,41 0,25 1,60 1,98 1,28 0,66 0,05 0,00 71,23 1,24 7,91 9,79 6,33 3,26 0,25 0,00 H 6 25,42 15,87 0,18 2,29 4,26 2,36 0,46 0,00 0,00 62,43 0,71 9,01 16,76 9,28 1,81 0,00 0,00 H 7 9,47 6,46 0,04 0,75 1,14 0,81 0,20 0,02 0,05 68,22 0,42 7,92 12,04 8,55 2,11 0,21 0,53 H 8 19,19 14,81 0,07 0,92 1,58 1,32 0,46 0,03 0,00 77,18 0,36 4,79 8,23 6,88 2,40 0,16 0,00 H 9 9,17 7,36 0,01 0,35 0,59 0,54 0,30 0,02 0,00 80,26 0,11 3,82 6,43 5,89 3,27 0,22 0,00 H 118,32 85,04 0,85 7,97 13,26 8,40 2,63 0,12 0,05 71,87 0,72 6,74 11,21 7,10 2,22 0,10 0,04 K 1 6,50 1,84 0,00 0,00 0,03 0,36 2,60 0,55 1,12 28,31 0,00 0,00 0,46 5,54 40,00 8,46 17,23 K 2 6,12 1,63 0,00 0,00 0,07 0,44 2,39 0,15 1,44 26,63 0,00 0,00 1,14 7,19 39,05 2,45 23,53 K 3 14,86 1,15 0,00 0,03 0,07 0,32 9,19 0,66 3,44 7,74 0,00 0,20 0,47 2,15 61,84 4,44 23,15 K 4 11,73 1,80 0,00 0,03 0,27 0,86 4,64 0,96 3,17 15,35 0,00 0,26 2,30 7,33 39,56 8,18 27,02 K 39,21 6,42 0,00 0,06 0,44 1,98 18,82 2,32 9,17 16,37 0,00 0,15 1,12 5,05 48,00 5,92 23,39 P 1 3,47 0,87 0,00 0,01 0,39 1,88 0,32 0,00 0,00 25,07 0,00 0,29 11,24 54,18 9,22 0,00 0,00 P 2 5,11 2,40 0,05 0,32 1,30 0,68 0,20 0,16 0,00 46,97 0,98 6,26 25,44 13,31 3,91 3,13 0,00 P 8,58 3,27 0,05 0,33 1,69 2,56 0,52 0,16 0,00 38,11 0,58 3,85 19,70 29,84 6,06 1,86 0,00 M 295,35 176,57 0,93 11,67 27,81 25,84 35,95 4,65 11,93 59,78 0,31 3,95 9,42 8,75 12,17 1,57 4,04 sti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr- za vinograde idealnih povr{in le 3,55 % ali 10,5 km2 ozi- {in za vinograde. roma 8 % ali 24 km2, ~e vrednotimo tudi obmo~je goz- V najvi{je tri kakovostne razrede (8., 7. in 6.) z vi- da. Idealne razmere so: ~e le`ijo vinogradi med 370 in dika vinogradni{tva spada 8,55 % vseh povr{in Mirnske 500 m n. m., v termalnem pasu, kjer je pobo~je nagnje- doline. ^e upo{tevamo le prva dva razreda (8. in 7.), ki no od 15 do 30° in obrnjeno proti jugu, jugozahodu, ju- sta dale~ najpomembnej{a (indeksa 1816 in 1487), pa je govzhodu ali zahodu, relativne vi{ine pa presegajo

Neposredno zaledje [entruperta je eno najpomembnej{ih vinogradni{kih obmo~ij Mirnske doline. Prevladujejo vinogradi v vrstah, ki te~ejo vzdol` pobo~- ja, proti vzhodu pore~ja pa je ve~ vinogradov v terasah. (M. K.)

123 MIRNSKA DOLINA

Primernost povr{in za vinograde. a) Primernost povr{in za vinograde (vrednoteno je celotno pore~je).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 8,01 15,78 43,58 61,75 43,44 23,98 17,42 81,39 v % 100,00 2,71 5,34 14,76 20,91 14,71 8,12 5,90 27,55 b) Primernost negozdnih povr{in za vinograde (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 3,22 7,28 14,72 17,70 19,17 16,75 16,07 200,44 v % 100,00 1,09 2,46 4,98 5,99 6,49 5,67 5,44 67,88 c) Kakovostni razred obstoje~ih vinogradov.

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 29,82 1,52 2,81 2,74 0,52 0,05 0,00 0,00 0,04 v % 100,00 19,79 36,59 35,68 6,77 0,65 0,00 0,00 0,52 Indeks 1816 1487 716 113 10 0 0 1 koncentracije

150 m. Na kra{kih tleh vinogradov ni, ustrezajo jim bolj kisle prsti (na werfenskih skladih, kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih, rjave prsti na plio-pleistocenski ilovici, pa tudi lapornate rjave prsti s silikatnimi primesmi ali rjave prsti na karbonatni osnovi s primesmi roènca). Letne izgube prsti so manj{e od 135t/ha. Najbolj{a vinogradni{ka obmo~ja so razporejena po gri~evju, pa tudi po ni`jem hribovju (povsod pod 5 km2). Za vinogradni{tvo najprimernej{e regije imajo nad 4 % povr{ja iz prvih dveh kakovostnih razredov; to so Cerk- ni{ko, [entrupersko, Mirnsko in Gabrov{ko gri~evje, [entjan{ko, Bo{tanjsko, Deben{ko, [entrupersko in Kr{ko hribovje. ê vzporejamo primerne in obstoje~e povr{ine (preglednica c na str. 124), ugotovimo, da je v prvih dveh najugodnej{ih razredih kar 56 % vseh vinogradov, v prvih treh pa celo 92 %. Vidimo, da je izkori{~enih le 41 % vseh povr{in, ki so za vinograde najbolj primerne (v prvih dveh razredih), in le tretjina tistih iz tretjega razreda. Na razpolago je {e 6 km2 najbolj{ih in 10 km2 nekoliko manj ugodnih povr{in za vinogradni{tvo, ~e pa upo{tevamo {e gozdna tla, se obseg pove~a {e za nadaljnjih 13 km2. Na 85 % pore~ja je vinogradni{ka raba izklju~ena (~e Mirnska dolina je deèla cvi~ka, enega najbolj svojstvenih vin nadmorska vi{ina preseè 600 m ali je ni`ja od 300 m, pri nas. Lahko svetlorde~kasto kiselkasto vino pridobivajo iz pri naklonih nad 30 ali pod 7°, na karbonatnih tleh ozi- ve~ sort grozdja, v zadnjih desetletjih predvsem iz àmetovke, roma na kra{kih obmo~jih, na poplavnih obmo~jih in og- kraljevine in modre frankinje. Odlikuje ga izredno bogastvo ki- slin in rudninskih snovi oziroma zdravilnih u~inkovin, med dru- lejenih prsteh pri majhnih relativnih vi{inah in veliki let- gimi flavonoidnih snovi. Danes ponovno pridobiva sloves, kakr- ni eroziji, na severnih, severozahodnih in severovzhod- {nega je uìval è v ~asu Avstro-Ogrske. (M. K.) nih ekspozicijah in tudi na ravnem in v obmo~jih, kjer

124 RABA TAL

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

0 12345 Zemljevid 21: Primernost povr- km {in za vinograde (ne glede na obstoje~o rabo).

8 7 6 5 4 3 2 1

kakovostni razred obstoje~ih 0,52 19,79 35,68 6,77 0 vinogradov 36,59 0,65

gozd med najmanj primerenimi 1,09 4,985,99 6,49 5,675,44 67,88 povr{inami 2,46

5,34 vrednoteno celotno pore~je 2,71 14,76 20,91 14,71 8,12 5,9 27,55

0 102030405060708090100% Primernost povr{in za vinograde (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i).

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

0 12345 Zemljevid 22: Primernost povr- km {in za vinograde (gozd je izlo- ~en).

125 MIRNSKA DOLINA

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) Mirnske doline za vinograde – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine).

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 1,86 0,00 0,04 0,36 1,46 3,21 1,53 0,60 20,53 0,00 0,44 3,97 16,11 35,43 16,89 6,62 G 2 17,72 1,04 0,00 0,31 3,17 6,71 4,18 1,75 0,56 5,87 0,00 1,75 17,89 37,87 23,59 9,88 3,16 G 3 8,70 1,44 0,02 0,44 1,52 3,11 1,59 0,46 0,12 16,55 0,23 5,06 17,47 35,75 18,28 5,29 1,38 G 4 26,44 3,42 0,40 1,80 4,18 9,49 5,15 1,40 0,60 12,93 1,50 6,81 15,81 35,89 19,48 5,30 2,27 G 5 4,36 0,66 0,03 0,64 1,60 1,17 0,18 0,05 0,03 15,14 0,69 14,68 36,70 26,83 4,13 1,15 0,69 G 6 23,72 1,84 0,05 2,55 5,74 7,82 3,42 1,54 0,76 7,76 0,21 10,75 24,20 32,97 14,42 6,49 3,20 G 7 18,28 1,03 0,08 1,72 5,48 6,39 2,91 0,44 0,23 5,63 0,44 9,41 29,98 34,96 15,92 2,41 1,26 G 8 14,59 2,22 0,59 2,17 5,35 3,97 0,26 0,03 0,00 15,22 4,04 14,87 36,67 27,21 1,78 0,21 0,00 G 9 6,37 1,12 0,07 1,16 1,76 1,90 0,29 0,06 0,01 17,58 1,10 18,21 27,63 29,83 4,55 0,94 0,16 G 129,24 14,63 1,24 10,83 29,16 42,02 21,19 7,26 2,91 11,32 0,96 8,38 22,56 32,51 16,40 5,62 2,25 H 1 2,41 1,83 0,00 0,00 0,00 0,02 0,33 0,13 0,10 75,93 0,00 0,00 0,00 0,83 13,69 5,39 4,15 H 2 2,88 1,38 0,00 0,00 0,00 0,19 0,85 0,36 0,10 47,92 0,00 0,00 0,00 6,60 29,51 12,50 3,47 H 3 4,89 3,98 0,00 0,00 0,00 0,00 0,36 0,39 0,16 81,39 0,00 0,00 0,00 0,00 7,36 7,98 3,27 H 4 24,66 19,88 0,00 0,00 0,25 1,95 2,56 0,02 0,00 80,62 0,00 0,00 1,01 7,91 10,38 0,08 0,00 H 5 20,23 7,74 0,00 0,15 0,94 3,81 5,29 1,48 0,82 38,26 0,00 0,74 4,65 18,83 26,15 7,32 4,05 H 6 25,42 13,41 0,00 0,03 0,42 2,07 5,07 2,42 2,00 52,75 0,00 0,12 1,65 8,14 19,94 9,52 7,87 H 7 9,47 1,80 0,15 0,60 1,18 2,69 1,60 0,85 0,60 19,01 1,58 6,34 12,46 28,41 16,90 8,98 6,34 H 8 19,19 4,39 0,00 0,70 2,69 5,58 3,90 1,66 0,27 22,88 0,00 3,65 14,02 29,08 20,32 8,65 1,41 H 9 9,17 1,83 0,00 0,16 0,69 1,86 2,37 1,21 1,05 19,96 0,00 1,74 7,52 20,28 25,85 13,20 11,45 H 118,32 56,24 0,15 1,64 6,17 18,17 22,33 8,52 5,10 47,53 0,13 1,39 5,21 15,36 18,87 7,20 4,31 K 1 6,50 0,34 2,17 1,98 1,52 0,48 0,01 0,00 0,00 5,23 33,38 30,46 23,38 7,38 0,15 0,00 0,00 K 2 6,12 0,30 0,42 1,33 3,56 0,51 0,00 0,00 0,00 4,90 6,86 21,73 58,17 8,33 0,00 0,00 0,00 K 3 14,86 0,31 11,24 2,72 0,55 0,04 0,00 0,00 0,00 2,09 75,64 18,30 3,70 0,27 0,00 0,00 0,00 K 4 11,73 1,02 2,20 5,48 2,48 0,53 0,02 0,00 0,00 8,70 18,76 46,72 21,14 4,52 0,17 0,00 0,00 K 39,21 1,97 16,03 11,51 8,11 1,56 0,03 0,00 0,00 5,02 40,88 29,35 20,68 3,98 0,08 0,00 0,00 P 1 3,47 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 P 2 5,11 5,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 0,00 99,41 0,00 0,00 0,00 0,00 0,59 0,00 0,00 P 8,58 8,55 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03 0,00 0,00 99,65 0,00 0,00 0,00 0,00 0,35 0,00 0,00 M 295,35 81,39 17,42 23,98 43,44 61,75 43,58 15,78 8,01 27,56 5,90 8,12 14,71 20,91 14,76 5,34 2,71 v hladni polovici leta vlada temperaturni obrat). Na{te- nih razredov, ki so navedeni pod to~ko D v preglednici na te lastnosti se nana{ajo na obmo~ja, ki so zbrala pod str. 112, smo jih to~kovali po kvadratkih. Vrednost vsa- 700 to~k. kega kvadratka je se{tevek to~k za vseh sedem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar pomeni v vseh pogledih za sadovnjake najugodnej{e razmere, pa do ne- PRIMERNOST POVR[IN ZA SADOVNJAKE kaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasifi- Sintetsko sliko primernosti povr{in za sadovnjake sestav- cirali v osem razredov primernosti povr{in za sadovnjake. lja sedem plasti, sedem geofaktorjev: nadmorska vi{i- V najvi{je tri kakovostne razrede z vidika sadjarstva na, naklon, morfolo{ka enota, tip prsti, erozija prsti, eks- spada 16 % povr{in Mirnske doline, ~e upo{tevamo gozd- pozicija in toplotni pas. Na osnovi ponderjev in kakovostna tla, celo 46%. Dobri dve tretjini negozdnih ali 11% vseh

8 7 6 5 4 3 2 1

kakovostni razred obstoje~ih 0,69 14,24 25 37,85 16,67 4,51 sadovnjakov 1,04

gozd med najmanj primerenimi 4,34 10,78 10,3 5,75 6,58 60,95 povr{inami 1,24

vrednoteno celotno pore~je 2,95 10,18 33,78 30,28 11,99 8,07 2,68

Primernost povr{in za sadovnjake (8 kakovostnih razredov, 0 102030405060708090100% 8. – najbolj{i).

126 RABA TAL

Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. – najbolj{i) negozdnih obmo~ij za vinograde – regionalni pregled.

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 5,92 0,00 0,02 0,13 0,68 1,15 0,82 0,34 65,34 0,00 0,22 1,43 7,51 12,69 9,05 3,75 G 2 17,72 9,24 0,00 0,30 2,13 3,63 1,56 0,78 0,08 52,14 0,00 1,69 12,02 20,49 8,80 4,40 0,45 G 3 8,70 5,84 0,00 0,29 0,64 1,04 0,55 0,28 0,06 67,13 0,00 3,33 7,36 11,95 6,32 3,22 0,69 G 4 26,44 17,73 0,40 1,22 1,52 2,43 2,01 0,79 0,34 67,06 1,51 4,61 5,75 9,19 7,60 2,99 1,29 G 5 4,36 3,55 0,03 0,34 0,41 0,02 0,01 0,00 0,00 81,42 0,69 7,80 9,40 0,46 0,23 0,00 0,00 G 6 23,72 16,26 0,02 0,76 1,53 2,35 1,54 0,91 0,35 68,55 0,08 3,20 6,45 9,91 6,49 3,84 1,48 G 7 18,28 11,35 0,06 1,35 2,70 1,46 0,90 0,31 0,15 62,09 0,33 7,39 14,77 7,99 4,92 1,70 0,82 G 8 14,59 10,07 0,51 1,33 1,62 0,82 0,21 0,03 0,00 69,02 3,50 9,12 11,10 5,62 1,44 0,21 0,00 G 9 6,37 4,82 0,07 0,69 0,62 0,09 0,07 0,01 0,00 75,67 1,10 10,83 9,73 1,41 1,10 0,16 0,00 G 129,24 84,78 1,09 6,30 11,30 12,52 8,00 3,93 1,32 65,60 0,84 4,87 8,74 9,69 6,19 3,04 1,02 H 1 2,41 2,31 0,00 0,00 0,00 0,01 0,08 0,01 0,00 95,85 0,00 0,00 0,00 0,41 3,32 0,41 0,00 H 2 2,88 2,50 0,00 0,00 0,00 0,04 0,23 0,10 0,01 86,81 0,00 0,00 0,00 1,39 7,99 3,47 0,35 H 3 4,89 4,62 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,06 0,07 94,48 0,00 0,00 0,00 0,00 2,86 1,23 1,43 H 4 24,66 23,69 0,00 0,00 0,04 0,50 0,43 0,00 0,00 96,07 0,00 0,00 0,16 2,03 1,74 0,00 0,00 H 5 20,23 16,26 0,00 0,12 0,49 0,95 1,50 0,56 0,35 80,38 0,00 0,59 2,42 4,70 7,41 2,77 1,73 H 6 25,42 20,46 0,00 0,00 0,21 0,78 1,92 1,25 0,80 80,49 0,00 0,00 0,83 3,07 7,55 4,92 3,15 H 7 9,47 6,77 0,14 0,27 0,36 0,64 0,55 0,52 0,22 71,49 1,48 2,85 3,80 6,76 5,81 5,49 2,32 H 8 19,19 15,18 0,00 0,30 0,60 1,17 1,16 0,61 0,17 79,10 0,00 1,56 3,13 6,10 6,04 3,18 0,89 H 9 9,17 7,52 0,00 0,10 0,17 0,20 0,66 0,24 0,28 82,01 0,00 1,09 1,85 2,18 7,20 2,62 3,05 H 118,32 99,31 0,14 0,79 1,87 4,29 6,67 3,35 1,90 83,93 0,12 0,67 1,58 3,63 5,64 2,83 1,61 K 1 6,50 2,02 2,03 1,42 0,83 0,19 0,01 0,00 0,00 31,08 31,23 21,85 12,77 2,92 0,15 0,00 0,00 K 2 6,12 1,73 0,40 0,98 2,72 0,29 0,00 0,00 0,00 28,27 6,54 16,01 44,44 4,74 0,00 0,00 0,00 K 3 14,86 1,43 10,28 2,65 0,47 0,03 0,00 0,00 0,00 9,62 69,18 17,83 3,16 0,20 0,00 0,00 0,00 K 4 11,73 2,61 2,13 4,61 1,98 0,38 0,02 0,00 0,00 22,25 18,16 39,30 16,88 3,24 0,17 0,00 0,00 K 39,21 7,79 14,84 9,66 6,00 0,89 0,03 0,00 0,00 19,87 37,85 24,64 15,30 2,27 0,08 0,00 0,00 P 1 3,47 3,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 00,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 P 2 5,11 5,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 99,61 0,00 0,00 0,00 0,00 0,39 0,00 0,00 P 8,58 8,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 99,77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,23 0,00 0,00 M 295,35 200,44 16,07 16,75 19,17 17,70 14,72 7,28 3,22 67,87 5,44 5,67 6,49 5,99 4,98 2,46 1,09 povr{in za sadovnjake ni primernih (pod 600 to~k, pre- ugodne za sadjarstvo smo spoznali nizka Trebanjsko, Spod- glednica na str. 128). Sadno drevje najbolj omejujejo: nad- njemirnsko in Mokrono{ko gri~evje, strma in sen~na morska vi{ina (nizka, pod 300 m – zaradi toplotnega Mirnsko povirno, Kr{ko in Deben{ko hribovje. obrata, visoka, nad 700 m – zaradi prenizke temperatur- 77 % obstoje~ih sadovnjakov le`i na obmo~jih ne vsote), nakloni nad 33 oziroma `e nad 24° in visoke najbolj{ih treh kakovostnih razredov, okrog 40 % pa letne izgube prsti. Neugodne so tudi sen~ne lege. Kot manj v prvih dveh. Tudi znotraj teh treh razredov so precej{-

Sodobni nasadi sadnega drevja (kot tale v Pe~icah v Gabrov{- kem gri~evju) so v mirnski pokrajini dokaj redki, ~eprav so razmere za sadjarstvo zelo primerne. (M. K.)

127 MIRNSKA DOLINA

Primernost povr{in za sadovnjake. a) Primernost povr{in za sadovnjake (vrednoteno je celotno pore~je).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 8,72 30,08 99,74 89,44 35,41 23,82 0,21 7,93 v % 100,00 2,95 10,18 33,78 30,28 11,99 8,07 0,07 2,68 b) Primernost povr{in za sadovnjake (gozd je med najmanj primernimi povr{inami).

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 295,35 3,65 12,82 31,85 30,41 16,99 19,44 0,17 180,02 v % 100,00 1,24 4,34 10,78 10,30 5,75 6,58 0,06 60,95 c) Kakovostni razred obstoje~ih sadovnjakov.

Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj 8 7 6 5 4 3 2 1 1000–950 949–900 899–800 799–700 699–600 599–500 499–1 0 in manj vkm2 29,82 0,41 0,72 1,09 0,48 0,13 0,02 0,00 0,03 v % 100,00 14,24 25,00 37,85 16,67 4,51 0,69 0,00 1,04 Indeks 1148 576 351 162 78 10 0 2 koncentracije nje razlike (indeksi koncentracije od prvega do tretje- ve~ pozitivnih strani smo odkrili pri Gabrov{kem, ga zna{ajo: 1148, 576, 351, preglednica c na str. 128). Cerkni{kem, [entjan{kem in âte{kem gri~evju, pa tu- Za sadovnjake najbolj{e razmere nudijo obmo~ja, ki iz- di v [entjan{kem in Gabrov{kem hribovju. Nekaj ze- polnjujejo ve~ino naslednjih pogojev: leìjo v nadmor- lo primernih povr{in ima tudi Gobljansko-Vodi{ka skih vi{inah 350 do 700 m in se njihov naklon giblje planota, medtem ko v kotlini sadno drevje zaradi toplot- med 6 in 16° Najugodnej{e so ju`ne, jugozahodne, ju- nega obrata redko uspeva. govzhodne in zahodne ekspozicije v gri~evju, zlasti ê upo{tevamo le prva dva razreda (8., 7.) ugoto- v termalnem pasu. Sadno drevje najbolje uspeva na ne vimo, da so za sadno drevje najprimernej{e povr{ine (do- preve~ kislih prsteh (rjave prsti na plio-pleistocenski ilo- brih 16 km2 ali 5 % vsega pore~ja) izkori{~ene le dvaj- vici, rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvio glacialnem setodstotno. ê upo{tevamo tudi gozdna tla, jih je nanosu, pokarbonatne in lapornate prsti). Njihove iz- 39 km2. Na voljo je {e 13 km2 oziroma 36 % za sadov- gube zaradi erozije letno ne smejo prese~i 100 t/ha. Naj- njake zelo ugodnih povr{in.

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

Zemljevid 23: Primernost povr- 0 12345 {in za sadovnjake (ne glede na km obstoje~o rabo).

128 RABA TAL

Primernost (8 kakovostnih razredov) Mirnske doline za sadovnjake – regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine)

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 0,30 0,00 0,03 0,13 1,28 3,70 1,79 1,83 3,31 0,00 0,33 1,43 14,13 40,84 19,76 20,20 G 2 17,72 0,12 0,00 0,00 0,36 2,88 8,70 4,53 1,13 0,68 0,00 0,00 2,03 16,25 49,10 25,56 6,38 G 3 8,70 0,26 0,00 0,03 0,46 1,49 4,26 1,57 0,63 2,99 0,00 0,34 5,29 17,13 48,97 18,05 7,24 G 4 26,44 0,96 0,01 0,43 2,42 8,13 11,87 2,59 0,03 3,63 0,04 1,63 9,15 30,75 44,89 9,80 0,11 G 5 4,36 0,01 0,00 0,02 0,31 1,64 2,20 0,18 0,00 0,23 0,00 0,46 7,11 37,61 50,46 4,13 0,00 G 6 23,72 0,50 0,00 0,05 1,17 8,09 11,49 2,37 0,05 2,11 0,00 0,21 4,93 34,11 48,44 9,99 0,21 G 7 18,28 0,27 0,00 0,05 0,32 3,26 8,24 4,57 1,57 1,48 0,00 0,27 1,75 17,83 45,08 25,00 8,59 G 8 14,59 0,21 0,03 1,28 3,12 8,08 1,80 0,07 0,00 1,44 0,21 8,77 21,38 55,38 12,34 0,48 0,00 G 9 6,37 0,07 0,02 0,22 1,50 3,58 0,96 0,02 0,00 1,10 0,31 3,45 23,55 56,20 15,07 0,31 0,00 G 129,24 2,70 0,06 2,11 9,79 38,43 53,22 17,69 5,24 2,09 0,05 1,63 7,58 29,74 41,18 13,69 4,05 H 1 2,41 0,03 0,00 0,00 0,02 0,39 1,42 0,49 0,06 1,24 0,00 0,00 0,83 16,18 58,92 20,33 2,49 H 2 2,88 0,15 0,00 0,00 0,02 0,90 1,30 0,45 0,06 5,21 0,00 0,00 0,69 31,25 45,14 15,63 2,08 H 3 4,89 0,18 0,00 0,18 0,75 1,93 1,46 0,31 0,08 3,68 0,00 3,68 15,34 39,47 29,86 6,34 1,64 H 4 24,66 0,92 0,01 0,30 3,51 9,15 7,99 2,10 0,68 3,73 0,04 1,22 14,23 37,10 32,40 8,52 2,76 H 5 20,23 0,84 0,01 0,13 1,68 6,00 8,49 2,43 0,65 4,15 0,05 0,64 8,30 29,66 41,97 12,01 3,21 H 6 25,42 0,63 0,00 0,03 0,60 4,92 13,11 4,68 1,45 2,48 0,00 0,12 2,36 19,35 51,57 18,41 5,70 H 7 9,47 1,13 0,02 0,57 1,17 2,75 2,77 0,68 0,38 11,93 0,21 6,02 12,35 29,04 29,25 7,18 4,01 H 8 19,19 1,00 0,01 1,18 3,75 8,87 4,00 0,26 0,12 5,21 0,05 6,15 19,54 46,22 20,84 1,35 0,63 H 9 9,17 0,20 0,01 0,30 2,19 3,92 2,28 0,27 0,00 2,18 0,11 3,27 23,88 42,75 24,86 2,94 0,00 H 118,32 5,08 0,06 2,69 13,69 38,83 42,82 11,67 3,48 4,29 0,05 2,27 11,57 32,82 36,19 9,86 2,94 K 1 6,50 0,00 0,00 2,09 2,19 1,64 0,58 0,00 0,00 0,00 0,00 32,15 33,69 25,23 8,92 0,00 0,00 K 2 6,12 0,01 0,00 0,77 2,04 3,15 0,15 0,00 0,00 0,16 0,00 12,58 33,33 51,47 2,45 0,00 0,00 K 3 14,86 0,02 0,02 12,48 1,62 0,72 0,00 0,00 0,00 0,13 0,13 83,98 10,90 4,85 0,00 0,00 0,00 K 4 11,73 0,06 0,07 3,65 4,86 2,89 0,20 0,00 0,00 0,51 0,60 31,12 41,43 24,64 1,71 0,00 0,00 K 39,21 0,09 0,09 18,99 10,71 8,40 0,93 0,00 0,00 0,23 0,23 48,43 27,31 21,42 2,37 0,00 0,00 P 1 3,47 0,05 0,00 0,02 1,00 2,40 0,00 0,00 0,00 1,44 0,00 0,58 28,82 69,16 0,00 0,00 0,00 P 2 5,11 0,01 0,00 0,01 0,22 1,38 2,77 0,72 0,00 0,20 0,00 0,20 4,31 27,01 54,21 14,09 0,00 P 8,58 0,06 0,00 0,03 1,22 3,78 2,77 0,72 0,00 0,70 0,00 0,35 14,22 44,06 32,28 8,39 0,00 M 295,35 7,93 0,21 23,82 35,41 89,44 99,74 30,08 8,72 2,68 0,07 8,07 11,99 30,28 33,77 10,18 2,95

SINTETSKA KARTA NAJPRIMERNEJ[E ALI ve tri prej dolo~ene kakovostne razrede, v drugem pa le OPTIMALNE RABE TAL najbolj{a dva. Na razpolago imamo {tiri delne karte: Imamo dve mo`nosti: da upo{tevamo le negozdne po- 1. karto primernosti povr{in za pozidavo (zemljevid 18) vr{ine in morebitno neustrezno rabo zamenjamo z ustrez- 2. karto primernosti povr{in za njive (zemljevid 20) nej{o ali pa da upo{tevamo tudi gozdna tla in dolo~imo 3. karto primernosti povr{in za vinograde (zemljevid 22) povr{ine, kjer bi gozd zaradi primernosti za druge rabe 4. karto primernosti povr{in za sadovnjake (zemlje- tal lahko izkr~ili. V prvem primeru smo upo{tevali pr- vid 24

{t. to~k

1. 0 in manj

2. 1– 499

3. 500– 599

4. 600– 699

5. 700– 799

6. 800– 899

7. 900– 949

8. 950–1000

0 12345 Zemljevid 24: Primernost povr- km {in za sadovnjake (gozd je izlo- ~en).

129 MIRNSKA DOLINA

Primernost negozdnih obmo~ij za sadovnjake (8 kakovostnih razredov) – regionalni pregled.

Regija km2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Povr{ina v km2 Povr{ina v % G 1 9,06 5,73 0,00 0,01 0,04 0,57 1,31 0,61 0,79 63,25 0,00 0,11 0,44 6,29 14,46 6,73 8,72 G 2 17,72 9,07 0,00 0,00 0,25 1,58 3,96 2,22 0,64 51,19 0,00 0,00 1,41 8,92 22,35 12,53 3,61 G 3 8,70 5,70 0,00 0,00 0,11 0,62 1,38 0,61 0,28 65,52 0,00 0,00 1,26 7,13 15,86 7,01 3,22 G 4 26,44 17,64 0,00 0,19 1,05 2,90 3,21 1,45 0,00 66,72 0,00 0,72 3,97 10,97 12,14 5,48 0,00 G 5 4,36 3,51 0,00 0,02 0,21 0,46 0,15 0,01 0,00 80,50 0,00 0,46 4,82 10,55 3,44 0,23 0,00 G 6 23,72 16,22 0,00 0,03 0,52 2,07 3,46 1,40 0,02 68,38 0,00 0,13 2,19 8,73 14,59 5,90 0,08 G 7 18,28 11,23 0,00 0,01 0,13 1,17 3,30 1,92 0,52 61,43 0,00 0,05 0,71 6,40 18,05 10,50 2,84 G 8 14,59 9,64 0,01 0,80 0,98 2,49 0,61 0,06 0,00 66,07 0,07 5,48 6,72 17,07 4,18 0,41 0,00 G 9 6,37 4,72 0,02 0,19 0,34 0,98 0,12 0,00 0,00 74,10 0,31 2,98 5,34 15,38 1,88 0,00 0,00 G 129,24 83,46 0,03 1,25 3,63 12,84 17,50 8,28 2,25 64,58 0,02 0,97 2,81 9,94 13,54 6,41 1,74 H 1 2,41 1,86 0,00 0,00 0,02 0,16 0,29 0,08 0,00 77,18 0,00 0,00 0,83 6,64 12,03 3,32 0,00 H 2 2,88 1,93 0,00 0,00 0,02 0,28 0,42 0,21 0,02 67,01 0,00 0,00 0,69 9,72 14,58 7,29 0,69 H 3 4,89 3,82 0,00 0,04 0,16 0,39 0,42 0,05 0,01 78,12 0,00 0,82 3,27 7,98 8,59 1,02 0,20 H 4 24,66 18,90 0,01 0,13 0,83 1,98 1,99 0,62 0,20 76,64 0,04 0,53 3,37 8,03 8,07 2,51 0,81 H 5 20,23 14,72 0,00 0,07 0,82 1,29 2,15 0,90 0,28 72,76 0,00 0,35 4,05 6,38 10,63 4,45 1,38 H 6 25,42 16,21 0,00 0,03 0,52 1,74 4,34 1,90 0,68 63,77 0,00 0,12 2,05 6,85 17,07 7,47 2,68 H 7 9,47 6,95 0,02 0,15 0,37 0,77 0,77 0,24 0,20 73,39 0,21 1,58 3,91 8,13 8,13 2,53 2,11 H 8 19,19 14,89 0,01 0,16 0,53 2,07 1,42 0,10 0,01 77,59 0,05 0,83 2,76 10,79 7,40 0,52 0,05 H 9 9,17 7,44 0,01 0,14 0,47 0,47 0,55 0,09 0,00 81,13 0,11 1,53 5,13 5,13 6,00 0,98 0,00 H 118,32 86,72 0,05 0,72 3,74 9,15 12,35 4,19 1,40 73,29 0,04 0,61 3,16 7,73 10,44 3,54 1,18 K 1 6,50 1,84 0,00 1,86 1,59 0,93 0,28 0,00 0,00 28,31 0,00 28,62 24,46 14,31 4,31 0,00 0,00 K 2 6,12 1,64 0,00 0,68 1,44 2,26 0,10 0,00 0,00 26,80 0,00 11,11 23,53 36,93 1,63 0,00 0,00 K 3 14,86 1,17 0,02 11,50 1,57 0,60 0,00 0,00 0,00 7,87 0,13 77,39 10,57 4,04 0,00 0,00 0,00 K 4 11,73 1,86 0,07 3,40 4,03 2,17 0,20 0,00 0,00 15,86 0,60 28,99 34,36 18,50 1,71 0,00 0,00 K 39,21 6,51 0,09 17,44 8,63 5,96 0,58 0,00 0,00 16,60 0,23 44,48 22,01 15,20 1,48 0,00 0,00 P 1 3,47 0,92 0,00 0,02 0,82 1,71 0,00 0,00 0,00 26,51 0,00 0,58 23,63 49,28 0,00 0,00 0,00 P 2 5,11 2,41 0,00 0,01 0,17 0,75 1,42 0,35 0,00 47,16 0,00 0,20 3,33 14,68 27,79 6,85 0,00 P 8,58 3,33 0,00 0,03 0,99 2,46 1,42 0,35 0,00 38,81 0,00 0,35 11,54 28,67 16,55 4,08 0,00 M 295,35 180,02 0,17 19,44 16,99 30,41 31,85 12,82 3,65 60,95 0,06 6,58 5,75 10,30 10,78 4,34 1,24

ê èlimo dobiti sliko najprimernej{e rabe tal, mo- 0 (prej{nji 1–5) – neprimerno ramo najprej izdelati hierarhi~no lestvico; odlo~iti se mo- 1 (prej{nji 6) – srednje ugodno ramo, katera raba bo prednostna v primeru, ~e bo obmo~- 2 (prej{nji 7) – zelo ugodno je izpolnjevalo najve~je zahteve za dva ali ve~ razli~nih 3 (prej{nji 8) – najbolj ugodno tipov rabe. Navadno se prekrivajo le najugodnej{a ob- ê ima en tip rabe vi{ji kakovostni razred kot drug mo~ja za njive in za pozidavo. Pri vsaki rabi bomo upo- tip, se odlo~imo zanj kot za prednostnega, pri enakih ka- {tevali le prve tri kakovostne razrede. Prej{njih 8 kako- kovostnih razredih pa je vrstni red teoreti~no naslednji: vostnih razredov bomo prerazporedili v 4 nove: njive, vinogradi, sadovnjaki, pozidava.

njive

vinogradi

sadovnjaki

pozidava

ostalo

0 12345 Zemljevid 25: Optimalna raba km negozdnih tal.

130 RABA TAL

Optimalna raba negozdnih tal po regijah.

Regija Povr{ina Primernost negozdnih povr{in za posamezen tip rabe tal (dele`i v regijah) (str. 12) v km2 Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo km2 %km2 %km2 %km2 %km2 % G 1 9,06 0,98 10,82 0,84 9,27 1,12 12,36 0,15 1,66 5,97 65,89 G 2 17,72 4,31 24,32 0,65 3,67 2,21 12,47 0,97 5,47 9,58 54,06 G 3 8,70 1,40 16,09 0,17 1,95 0,75 8,62 0,29 3,33 6,09 70,00 G 4 26,44 4,26 16,11 1,11 4,20 0,73 2,76 1,07 4,05 19,27 72,88 G 5 4,36 0,55 12,61 0,00 0,00 0,01 0,23 0,12 2,75 3,68 84,40 G 6 23,72 3,48 14,67 1,22 5,14 0,89 3,75 0,91 3,84 17,22 72,60 G 7 18,28 3,31 18,11 0,37 2,02 1,91 10,45 0,91 4,98 11,78 64,44 G 8 14,59 1,65 11,31 0,03 0,21 0,06 0,41 1,43 9,80 11,42 78,27 G 9 6,37 0,78 12,24 0,01 0,16 0,00 0,00 0,58 9,11 5,00 78,49 G 129,24 20,72 16,03 4,40 3,40 7,68 5,94 6,43 4,98 90,01 69,65 H 1 2,41 0,35 14,52 0,01 0,41 0,07 2,90 0,00 0,00 1,98 82,16 H 2 2,88 0,48 16,67 0,11 3,82 0,21 7,29 0,03 1,04 2,05 71,18 H 3 4,89 0,39 7,98 0,13 2,66 0,06 1,23 0,01 0,20 4,30 87,93 H 4 24,66 2,21 8,96 0,00 0,00 0,82 3,33 0,09 0,36 21,54 87,35 H 5 20,23 2,42 11,96 0,83 4,10 0,99 4,89 0,13 0,64 15,86 78,40 H 6 25,42 3,90 15,34 1,90 7,47 2,01 7,91 0,13 0,51 17,48 68,76 H 7 9,47 0,78 8,24 0,58 6,12 0,34 3,59 0,58 6,12 7,19 75,92 H 8 19,19 1,70 8,86 0,78 4,06 0,03 0,16 0,81 4,22 15,87 82,70 H 9 9,17 0,73 7,96 0,52 5,67 0,04 0,44 0,20 2,18 7,68 83,75 H 118,32 12,96 10,95 4,86 4,11 4,57 3,86 1,98 1,67 93,95 79,41 K 1 6,50 3,97 61,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 6,46 2,11 32,46 K 2 6,12 3,20 52,29 0,00 0,00 0,00 0,00 1,01 16,50 1,91 31,21 K 3 14,86 12,89 86,74 0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 2,83 1,55 10,43 K 4 11,73 7,88 67,18 0,00 0,00 0,00 0,00 1,22 10,40 2,63 22,42 K 39,21 27,94 71,26 0,00 0,00 0,00 0,00 3,07 7,83 8,20 20,91 P 1 3,47 0,32 9,22 0,00 0,00 0,00 0,00 0,95 27,38 2,20 63,40 P 2 5,11 1,51 29,55 0,00 0,00 0,35 6,85 0,03 0,59 3,22 63,01 P 8,58 1,83 21,33 0,00 0,00 0,35 4,08 0,98 11,42 5,42 63,17 M 295,35 63,45 21,48 9,26 3,14 12,60 4,27 12,46 4,22 197,58 66,90

ê bi v pore~ju Mirne prevladala najbolj optimal- izkori{~eno za sadjarstvo. Precej{nje rezerve obstajajo {e na raba negozdnih tal, bi dobro petino povr{in zavze- pri Cerkni{kem, Gabrov{kem, âte{kem in [entjan{kem male njive, vinogradi 3 %, sadovnjaki dobre 4 % in pozi- gri~evju ter Gabrov{kem, [entruperskem in [entjan{kem dane povr{ine 4%. Njivske povr{ine bi se {e raz{irile v kot- hribovju. Za vinogradni{tvo je gri~evje è izkori{~eno, od- linskem delu (gre le za tretji, slab{i, kakovostni razred); prte pa so mo`nosti v ni`jem hribovju na vzhodu in jugu tu naj bi predstavljale kar 70 % povr{in. Na karti primer- pore~ja. Pozidane povr{ine bi se lahko raz{irile predvsem nosti za posamezno rabo izstopajo navadno iste regije, kot povsod v gri~evju, zlasti v Spodnjemirnskem in Mokro- pri obstoje~i rabi. Zanimivo pa je, da pore~je {e ni dovolj no{kem, v kotlini pa le v Krmeljski kadunji.

Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo

100 %

90 % 10,43 20,91 22,42 31,21

80 % 32,46

70 % 54,06 63,4 63,17 70 63,01 66,9 72,88 65,89 68,76 64,44 84,4 72,6 71,18 69,65 60 % 78,27 87,93 78,4 82,16 82,7 78,49 83,75 79,41 87,35 75,92 50 %

40 %

30 % 86,74 71,26 67,18 20 % 61,08 52,29

10 % 29,55 24,32 21,33 21,48 18,11 16,67 16,03 16,09 16,11 14,52 11,31 12,24 12,61 14,67 15,34 8,86 7,98 9,22 7,96 8,24 8,96 10,82 11,96 0 % 10,95 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje Optimalna raba tal po regijah.

131 MIRNSKA DOLINA

Primernost negozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal (pomen regije v pore~ju)

Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo

Planote

P 2

P 1

Kotlina

K 4

K 3

K 2

K 1

Hribovje

H 9

H 8

H 7

H 6

H 5

H 4

H 3

H 2

H 1

Gri~evje

G 9

G 8

G 7

G 6

G 5

G 4

G 3

G 2

Dele` regije v pore~ju, ki bi ga G 1 v primeru optimalne rabe zav-

zemala v okviru posameznega 0246810121416182022242628303234363840424446485052545658606264% tipa rabe tal.

132 RABA TAL

Pozidava Njive Vinogradi Sadovnjaki Travniki Zara{~ajo~e p. Gozd

100 % 7,74 15,35

90 % 16,37 2,83 26,63 25,07 28,31 1,11

80 % 2,65 38,11 50,51 46,97 0,92 19,27

70 % 63,1 7,03 59,62 63,11 62,31 65,04 68 61,11 64,58 60,38 67,24 83,88 71,7 73 75,55 56,06 80,15 70,88

60 % 76,28 37,21 80,28 77,18 76,35

50 % 35,85 27,29 5,47 49,86 31,24 18,59

40 % 2,32 3,94 5,32 1,61 3,37 2,74 7,16 18,4 4,12 1,97 30 % 5,31 2,04 0 17,66 20 6,97 6,46 15,43 16,89 16,67 16,09 17,42 0 0,76 14,92 15,22 18,51 5,16

20 % 8,03 13,41 15,36 13,66 11,24 12,03 14,76 10,23 6,98 11,16 10,22 7,29 8,7 10,09

10 % 11,11 9 23,87 11,48 2,59 3,33 3,03 4,5 2,72 6,62 9,48 4,64 2,92 3,54 5,28 2,5 4,19 4,97 5,06 4,95 1,15 3,46 3,88 4,04 2,2 4,12 1,66 2,08 2,66 2,07 0 % 1,34 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje Obstoje~a raba tal po regijah.

Poglejmo {e, kak{ne so mo`nosti za {irjenje kme- todo, kot smo jo uporabili pri zemljevidu 25, smo dobi- tijskih povr{in in povr{in za pozidavo na gozdna tla. Na li zemljevid 26, ki prikazuje mo`no rabo sedanjih gozd- osnovi kart primernosti povr{in za pozidavo, njive, vi- nih tal. Hkrati ozna~uje, ali predlagana raba pomeni pr- nograde in sadovnjake (zemljevidi 19, 21, 23, 25) in na vi (najbolj{i) ali drugi kakovostni razred. osnovi indeksov koncentracije pod c na straneh 117, 120, Iz preglednice na str. 134 je razvidno, da je mogo- 124 in 128 v preglednicah smo se odlo~ili, da gozd kr- ~e uvesti druga~no rabo tal na petini gozdnih povr{in. ~imo le, ~e obstajajo tam najugodnej{e razmere za ne- Ker smo upo{tevali le najbolj{a dva kakovostna razre- ko rabo (sedmi in osmi razred primernosti). Z enako me- da, so njive izpadle. To pomeni, da na ra~un gozda lah-

Primernost negozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal po regijah (pomen v pore~ju).

Primernost negozdnih povr{in za posamezen tip rabe tal (dele`i v pore~ju)

Regija Povr{ina Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostale povr{ine

(str. 12) v km2 %km2 % Indeks km2 % Indeks km2 % Indeks km2 % Indeks km2 % Indeks konc. konc. konc. konc. konc.

G 1 9,06 3,07 0,98 1,54 50 0,84 9,07 295 1,12 8,89 290 0,15 1,20 39 5,97 3,02 98 G 2 17,72 6,00 4,31 6,79 113 0,65 7,02 117 2,21 17,54 292 0,97 7,78 130 9,58 4,85 81 G 3 8,70 2,95 1,40 2,21 75 0,17 1,84 62 0,75 5,95 202 0,29 2,33 79 6,09 3,08 104 G 4 26,44 8,95 4,26 6,71 75 1,11 11,99 134 0,73 5,79 65 1,07 8,59 96 19,27 9,75 109 G 5 4,36 1,48 0,55 0,87 59 0,00 0,00 0 0,01 0,08 5 0,12 0,96 65 3,68 1,86 126 G 6 23,72 8,03 3,48 5,48 68 1,22 13,17 164 0,89 7,06 88 0,91 7,30 91 17,22 8,72 109 G 7 18,28 6,19 3,31 5,22 84 0,37 4,00 65 1,91 15,16 245 0,91 7,30 118 11,78 5,96 96 G 8 14,59 4,94 1,65 2,60 53 0,03 0,32 6 0,06 0,48 10 1,43 11,48 232 11,42 5,78 117 G 9 6,37 2,16 0,78 1,23 57 0,01 0,11 5 0,00 0,00 0 0,58 4,65 215 5,00 2,53 117

G 129,24 43,76 20,72 32,66 75 4,40 47,52 109 7,68 60,95 139 6,43 51,61 118 90,01 45,56 104

H 1 2,41 0,82 0,35 0,55 67 0,01 0,11 13 0,07 0,56 68 0,00 0,00 0 1,98 1,00 122 H 2 2,88 0,98 0,48 0,76 78 0,11 1,19 121 0,21 1,67 170 0,03 0,24 24 2,05 1,04 106 H 3 4,89 1,66 0,39 0,61 37 0,13 1,40 84 0,06 0,48 29 0,01 0,08 5 4,30 2,18 131 H 4 24,66 8,35 2,21 3,48 42 0,00 0,00 0 0,82 6,51 78 0,09 0,72 9 21,54 10,90 131 H 5 20,23 6,85 2,42 3,81 56 0,83 8,96 131 0,99 7,86 115 0,13 1,04 15 15,86 8,03 117 H 6 25,42 8,61 3,90 6,15 71 1,90 20,52 238 2,01 15,95 185 0,13 1,04 12 17,48 8,85 103 H 7 9,47 3,21 0,78 1,23 38 0,58 6,26 195 0,34 2,70 84 0,58 4,65 145 7,19 3,64 113 H 8 19,19 6,50 1,70 2,68 41 0,78 8,42 130 0,03 0,24 4 0,81 6,50 100 15,87 8,03 124 H 9 9,17 3,10 0,73 1,15 37 0,52 5,62 181 0,04 0,32 10 0,20 1,61 52 7,68 3,89 125

H 118,32 40,06 12,96 20,43 51 4,86 52,48 131 4,57 36,27 91 1,98 15,89 40 93,95 47,55 119

K 1 6,50 2,20 3,97 6,26 285 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,42 3,37 153 2,11 1,07 49 K 2 6,12 2,07 3,20 5,04 243 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 1,01 8,11 392 1,91 0,97 47 K 3 14,86 5,03 12,89 20,32 404 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,42 3,37 67 1,55 0,78 16 K 4 11,73 3,97 7,88 12,42 313 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 1,22 9,79 247 2,63 1,33 34

K 39,21 13,28 27,94 44,03 332 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 3,07 24,64 186 8,20 4,15 31

P 1 3,47 1,17 0,32 0,50 43 0,00 0,00 0 0,00 0,00 0 0,95 7,62 651 2,20 1,11 95 P 2 5,11 1,73 1,51 2,38 138 0,00 0,00 0 0,35 2,78 161 0,03 0,24 14 3,22 1,63 94

P 8,58 2,91 1,83 2,88 99 0,00 0,00 0 0,35 2,78 96 0,98 7,87 270 5,42 2,74 94

M 295,35 100,00 63,45 100,00 100 9,26 100,00 100 12,60 100,00 100 12,46 100,00 100 197,58 100,00 100

133 MIRNSKA DOLINA

vinogradi I. r.

vinogradi II. r.

sadovnjaki I. r.

sadovnjaki II. r.

pozidava II. r.

gozd

`e negozdna raba

0 12345 Zemljevid 26: Mo`na raba km gozdnih tal. ko pridobimo le njivske povr{ine slab{e kakovosti. Za mo ustrezneje izkoristili negozdna tla. Ko odpi{emo po- pozidavo lahko pridobimo le obmo~ja drugega kakovost- zidane in `e optimalno rabljene povr{ine, dobimo sliko nega razreda; pozidane povr{ine bi s tem lahko raz{iri- {e odprtih mo`nosti za posamezen tip rabe negozdnih tal. li za tretjino. Velike rezerve pa obstajajo pri vinogradih Mo`nosti so se kon~no mo~no skr~ile. in zlasti sadovnjakih. Za pozidavo lahko najdemo {e najve~ ugodnih po- ^e i{~emo nove povr{ine za posamezen tip rabe tal, vr{in v Gabrov{kem gri~evju in v Krmeljski kadunji, razse v prvi fazi ne bomo lotili kr~enja gozda, ampak bo- pr{eno tudi v Mirnskem gri~evju. Povr{in drugega in tret-

Primernost gozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal po regijah.

Primernost gozdnih povr{in za posamezen tip rabe Regija Vinogradi Sadovnjaki Pozidava. Gozd Danes negozdne (str. 12) Razred Razred Razred povr{ine Povr{ina I II I II II vkm2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 %km2 % G 1 9,06 3,07 0,37 4,08 1,20 13,25 0,30 3,31 1,02 11,26 0,10 1,10 2,48 27,37 3,59 39,62 G 2 17,72 6,00 0,86 4,85 2,27 12,81 1,00 5,64 0,46 2,60 0,34 1,92 4,02 22,69 8,77 49,49 G 3 8,70 2,95 0,13 1,49 0,91 10,46 0,57 6,55 0,34 3,91 0,11 1,26 3,43 39,43 3,21 36,90 G 4 26,44 8,95 0,58 2,19 1,06 4,01 2,91 11,01 0,03 0,11 1,00 3,78 11,31 42,78 9,55 36,12 G 5 4,36 1,48 0,05 1,15 0,16 3,67 1,02 23,39 0,00 0,00 0,25 5,73 2,02 46,33 0,86 19,72 G 6 23,72 8,03 0,62 2,61 1,13 4,76 4,36 18,38 0,03 0,13 0,21 0,89 9,60 40,47 7,77 32,76 G 7 18,28 6,19 0,13 0,71 2,47 13,51 1,71 9,35 1,05 5,74 0,37 2,02 5,44 29,76 7,11 38,89 G 8 14,59 4,94 0,00 0,00 0,01 0,07 2,39 16,38 0,00 0,00 0,20 1,37 6,89 47,22 5,10 34,96 G 9 6,37 2,16 0,05 0,78 0,02 0,31 1,21 19,00 0,00 0,00 0,30 4,71 3,07 48,19 1,72 27,00 G 129,24 43,76 2,79 2,16 9,23 7,14 15,47 11,97 2,93 2,27 2,88 2,23 48,26 37,34 47,68 36,89 H 1 2,41 0,82 0,10 4,15 0,51 21,16 0,02 0,83 0,06 2,49 0,00 0,00 1,15 47,72 0,57 23,65 H 2 2,88 0,98 0,25 8,68 0,33 11,46 0,04 1,39 0,03 1,04 0,00 0,00 1,21 42,01 1,02 35,42 H 3 4,89 1,66 0,29 5,93 0,28 5,73 0,00 0,00 0,07 1,43 0,00 0,00 3,09 63,19 1,16 23,72 H 4 24,66 8,35 0,02 0,08 1,48 6,00 0,08 0,32 0,48 1,95 0,00 0,00 16,57 67,19 6,03 24,45 H 5 20,23 6,85 0,79 3,91 1,92 9,49 0,39 1,93 0,36 1,78 0,08 0,40 10,80 53,39 5,89 29,12 H 6 25,42 8,61 0,88 3,46 3,53 13,89 0,28 1,10 0,70 2,75 0,08 0,31 10,37 40,79 9,58 37,69 H 7 9,47 3,21 0,21 2,22 0,68 7,18 1,25 13,20 0,13 1,37 0,38 4,01 3,79 40,02 3,03 32,00 H 8 19,19 6,50 1,05 5,47 0,21 1,09 1,80 9,38 0,11 0,57 0,31 1,62 11,33 59,04 4,38 22,82 H 9 9,17 3,10 0,95 10,36 0,83 9,05 0,83 9,05 0,00 0,00 0,31 3,38 4,43 48,31 1,82 19,85 H 118,32 40,06 4,54 3,84 9,77 8,26 4,69 3,96 1,94 1,64 1,16 0,98 62,74 53,03 33,48 28,30 K 1 6,50 2,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 3,69 0,00 0,00 0,14 2,15 1,46 22,46 4,66 71,69 K 2 6,12 2,07 0,00 0,00 0,00 0,00 0,51 8,33 0,00 0,00 0,27 4,41 0,85 13,89 4,49 73,37 K 3 14,86 5,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,07 0,47 0,00 0,00 0,01 0,07 1,07 7,20 13,71 92,26 K 4 11,73 3,97 0,00 0,00 0,00 0,00 0,47 4,01 0,00 0,00 0,19 1,62 1,14 9,72 9,93 84,65 K 39,21 13,28 0,00 0,00 0,00 0,00 1,29 3,29 0,00 0,00 0,61 1,56 4,52 11,53 32,78 83,60 P 1 3,47 1,17 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,87 25,07 2,60 74,93 P 2 5,11 1,73 0,00 0,00 0,37 7,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,03 39,73 2,71 53,03 P 8,58 2,91 0,00 0,00 0,37 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,90 33,80 5,31 61,89 M 295,35 100,00 7,33 2,48 19,37 6,56 21,45 7,26 4,87 1,65 4,65 1,57 118,42 40,09 119,26 40,38

134 RABA TAL

za njive

za vinograde

za sadovnjake

za pozidavo

nespremenjeno

0 12345 Zemljevid 27: Predlog nove ra- km be tal ob ohranitvi gozda in pozidanih povr{in. jega kakovostnega razreda je {e precej povsod po gri~ev- li {e dru`benogeografske kriterije, bo pri{lo do nadalj- ju, od hribovitih regij pa sta perspektivni le ni`je Bo{tanj- njega izbora povr{in. Tu bo bistveno spremembo prine- sko in Kr{ko hribovje. Precej povr{in v tretjem kakovost- slo upo{tevanje geografskega poloàja. Od naravnogeo- nem razredu pa je na Dolski planoti. grafskih prvin, ki so za opredelitev geoekolo{kih razmer Za njive sta najvi{ja mo`na kakovostna razreda è zelo pomembne, pa jih nismo obdelali, moramo omeni- izkori{~ena. Na razpolago so le {e povr{ine tretjega ka- ti predvsem vsoto efektivnih temperatur in rodovitnost kovostnega razreda, in sicer predvsem v kotlinskih re- prsti. Upo{tevali smo jih le posredno prek nadmorskih gijah, razpr{eno pa {e povsod po gri~evju, zlasti v Ga- vi{in, toplotnih pasov in ekspozicije ter pogostosti do- brov{kem in [entjan{kem. lo~enega tipa rabe na posameznih tipih prsti. Za vinograde sta zanimiva le najvi{ja dva kakovostna razreda; v obmo~ju tretjega razreda je è bolj racio- nalen drug tip rabe. Najve~ najbolj{ih neizkori{~enih povr{in ugotavljamo v ni`jem delu [entjan{kega hribovja RACIONALNOST OBSTOJEÊ in na jugovzhodu [entruperskega hribovja, precej tudi RABE TAL na severovzhodu [entruperskega gri~evja. Za sadjarstvo je mo`nosti najve~. Prvi kakovostni Poglejmo si kon~no, kak{en je kakovostni razred ob- razred je mo~no zastopan v Cerkni{kem, Gabrov{kem, stoje~e rabe tal, ali druga~e povedano: kje je obstoje- [entjan{kem in âte{kem gri~evju, pa v [entjan{kem, ~a raba tal glede na geoekolo{ke razmere neustrezna. Raz- [entruperskem in ju`nem Dolskem hribovju. Ni`je redi so enaki kot pri kartah primernosti za posamezen tip v gri~evjih so zaradi ve~je mo`nosti pozebe na razpola- rabe (zemljevidi 19 do 26). Modre barve ponazarjajo slab- go le povr{ine drugega kakovostnega razreda. {o, nesmiselno rabo, rde~e pa tem ustreznej{o ~im tem- Obseg za posamezen tip rabe {e primernih povr{in nej{a je niansa. V prvem primeru bomo torej rabo tal pose je v celotnem postopku mo~no zoìl. ê bomo doda- sku{ali spremeniti. ê je barva rumena, gre prav tako za

Kakovostni razredi:

1. najslab{i

8. najbolj{i

9. neupo{tevano

0 12345 km Zemljevid 28: Osem kakovostnih razredov obstoje~e rabe.

135 MIRNSKA DOLINA

Tudi za Kal pri Krmelju (505 m) v [entjan{kem hribovju je zna~ilno polikulturno samooskrbno kmetovanje. Strmine se zara{~ajo. (M. T.) vpra{ljivo rabo, vendar je tu problem ob dolo~enih vzdrùjejo orne povr{ine tudi v è skoraj nemogo~ih raz- ukrepih oziroma investicijah lahko tudi re{ljiv. merah. Pri vinogradih in sadovnjakih pa so najbolj Najve~ nesmiselno rabljenih tal je pri njivah. To dr- vpra{ljiva obmo~ja, ki segajo pod plast temperaturne in- ì tem bolj, ~im vi{je v hribovje zaidemo. Tam gre na- verzije v obrobju Mirnsko-Mokrono{ke kotline. mre~ za samooskrbno kmetovanje, pri ~emer ljudje

NASELJA IN PREBIVALSTVO

ZGODOVINA POSELITVE DO LETA 1869 na{li obsekan kamen kremenca in zglajene kosti lovca in nabiralca plodov (Knez, 1987). Dular in drugi (1991) ^lovek je `ivel v teh krajih `e v starej{i kameni dobi. pa navajajo najdi{~a, ki dokazujejo tukaj{njo poselitev V Marov{ki zijalki pri [entlovrencu na Trebanjskem so v bakreni (Gradec pri Mirni) in bronasti dobi oziroma

Mirna je zrasla ob velikem vodnem stekali{~u in kri`i{~u poti na zahodnem vstopu v Mirn- sko-Mokrono{ko kotlino. Po- membni strate{ki to~ki sta mirnski grad (300 m), levo na ozkem pomolu med potokoma Mirno in Vejarjem, in Trbinc (spredaj) oziroma Kincelj (393 m) s sledmi poselitve v starej{i `elezni dobi. (M. K.)

136 NASELJA IN PREBIVALSTVO

Pogled iznad Mokronoga na jugovzhod proti dolini Raduljine- ga pritoka Laknice, ki vodi v Kr{ko kotlino. Stara prometna pot ~ez ta preval (320 m) je privla~ila naseljevanje okolice è v prazgodovini. (M. K.) ob njenem prehodu v èlezno dobo (@empoh nad Ostro`- mil (Svolj{ak, 1990). Ostale najpomembnej{e dolenjske nikom). Pomembna najdi{~a so tudi v neposredni bliì- naselbine tega ~asa so {e bli`nji Vinji Vrh pri [marjeti, ni zunaj pore~ja (Sveta Ana, Gradi{~e pri Trebnjem). poleg te pa Novo mesto in Podzemelj (Kastelic, 1969, Dokazi o intenzivni poselitvi Dolenjske pa obstaja- Dular A., 1990, Dular J., 1990). Prek Trebnjega so te- jo {ele za hal{tatsko – starej{o èlezno oziroma ilirsko daj vodile med vzhodom in zahodom pomembne trgov- dobo. Dolenjska skupina vzhodnoalpske hal{tatske kul- ske poti na velike razdalje, skozi sosednji Sti{ko-[entvi{- ture naj bi pomenila celo vrh na{e prazgodovinske de- ki kot pa od severa proti jugu verjetno tudi jantarska pot. di{~ine (Knez, 1987, Dular, 1993). Poselitvena struktu- Za Kelte, ki so pri{li v 5. in 4. stol. pred Kristu- ra Dolenjske se je takrat korenito spremenila, naselja so som in Dolenjsko naseljevali v ~asu latenske ali mlaj- bila zasnovana povsem na novo. Poseljena je bila ve~i- {e èlezne dobe, so zna~ilni uporaba lon~arskega vre- na gri~evnatega obrobja Mirnsko-Mokrono{ke kotline tena, emajliranje, visoko razvito èlezarstvo in bolj in- (Steklasa, 1913). Iliri so se naseljevali na varnih, dvig- tenzivno poljedelstvo. Tudi oni so ìveli v vi{inskih gra- njenih, strate{ko pomembnih to~kah nad pomembnimi di{~ih (Kunkel pod Vrhtrebnjem, Sveta Ana, Kincelj nad prometnicami, v bliìni rek in rodovitnega polja. Svoja Trbincem, Kri`ni Vrh), svoje mrtve pa so pokopavali gradi{~a so obzidavali, mrtve pa pokopavali najprej v planih grobovih. v àrnih, od 8. stoletja pred Kristusom pa vse bolj v go- V 1. stoletju pred Kristusom je pri{la Dolenjska milnih grobi{~ih. Ukvarjali so se z èlezarstvom, izde- pod oblast Rima. Sprva je pripadala provinci Ilirik, ka- lovanjem nakita in z ìvinorejo. Iz tega ~asa izvirajo gozd- sneje pa Zgornji Panoniji. V 1. stol. po Kristusu je bila ne kr~evine, prvi pa{niki in osnovna prometna mreà. zgrajena tranzitna dràvna cesta Emona/Ljubljana–Acer- Najpomembnej{a prometnica, na katero je bila vezana vo/obmo~je Sti~ne–Praetorium Latobicorum/Treb- poselitev (Kunkel pod Vrhtrebnjem), je tekla po dolini nje–Neviodunum/Drnovo–Siscia/Sisak. Najve~ja rimska Temenice, od pre~nih povezav, ob katerih se prav tako vrste prazgodovinska najdi{~a, pa sta pomembni predvsem pot prek Tihaboja in Morav~ proti Litiji, in druga, ki so jo obvladovala naselja Kincelj nad Trbincem, Ve- sela Gora pri Brinju, @empoh in Kri`ni Vrh in je tekla po Mirnski dolini prek Mokronoga in ~ez preval proti jugovzhodu v dolino Laknice. Pomembne najdbe iz tega ~asa so tudi na Trebeljanskem (Brezje pri Trebelnem). Pot proti Savi skozi mirnsko deber pa je imela takrat manj{i pomen (Dular in drugi, 1991). V ~asu najve~jega razmaha ilirske kulture, med letoma 600 in 500 pred Kristusom, ko sta obstajali v sosednjem Dolenjskem podolju dve najve~ji sredi{~i dolenjske ilirske kulture, Magdalenska gora pri [marju in Virsko mesto (obmo~je Sti~ne), je na obmo~ju mirnske Grad [krljevo (300 m) je v 11. stoletju zgradila Hema Kr{ka, od pokrajine obstajala pomembna utrjena naselbina pri mogo~nih grofov Bre{ko-Seli{kih pa je pre{el v last {kofije v Kr- Mokronogu. V njegovi okolici, na pobo~jih in ob vzno`- ki na Koro{kem. Dragoceni objekt danes propada in ~aka, da ju gradi{~, so arheologi na{li {tevilne sledi zemljenih go- mu naklonijo primerno funkcijo. (M. K.)

137 MIRNSKA DOLINA

prevala pri Mokronogu in [kocjana spet pridruìla glavni dolenjski cesti v Kr{ki kotlini. Vse prometnice in naselbine so v prvi vrsti sluìle obrambi Rima in njegove- mu gospodarstvu. Staroselci so prevzeli rimske navade in kulturo. Na zahtevo Rima so se selili z vi{jih v ni`je lege, k prometnicam. Pri{lo je do intenzivnega razvoja kmetijstva in obrti, na Dolenjskem predvsem lon~arstva, kon~no pa do ìvahne trgovine z oddaljenimi kraji. Uvedeno je bilo denarno gospodarstvo. V 5. stoletju oziroma po zlomu obrambne ~rte, t. i. limesa na Donavi, so razli~na, z vzhoda nenehno prodi- rajo~a barbarska ljudstva uni~ila zahodni anti~ni svet, njegovo civilizacijo in kulturo. Obcestna urbana sredi{~a so zamirala, ljudje so se zaradi nenehne nevarnosti spet umi- kali v hribe. Oprijeli so se ìvinoreje in poljedelstva, trgovina je upadla, ljudje so obuboàli. Arheolo{ke raziskave za to obdobje (Kaplja vas pri Trì{~u, Trbinc pri Mirni, Roje pri Gabrovki, Kukenberg pri Homu nad [entrupertom) in za ~as zgodnjega slovanskega naseljevanja teh krajev v 7. in 8. stoletju so {e redke (Slabe, 1985). Za naseljevanje Slovencev je bilo posebej privla~no è Kapela svetega Mihaela v bliìni cerkve svetega Petra pri Gore- izkr~eno dolenjsko gri~evje. V zgodnjem srednjem ve- njem Mokronogu ima okrogel tloris in polkro`no apsido. Je ena ku se je tu utrjevalo kr{~anstvo. Za to so skrbeli oglej- redkih ohranjenih romanskih kostnic na slovenskih tleh. V bliì- ni je stal tudi grad Mokrono{kih gospodov, omenjen è sredi ski patriarhi, ki so osnovali tudi mreò prafar. Tedaj so 12. stoletja. (M. K.) bili postavljeni tudi temelji fevdalnega dru`benega reda, zasnovana je bila fevdalna kolonizacija, katere cilj je bil ~im ve~ja donosnost zemlji{kih posestev. Uvede- naselbina na Dolenjskem je bila na obmo~ju dana{njeno je bilo triletno kolobarjenje s praho. Kjer je bilo doga Drnovega, drugi po velikosti pa je bil Praetorium La- ma~ega prebivalstva premalo, so kraljevi uradniki – tobicorum (dana{nje Trebnje), ki je imel vlogo cesarske mejni grofje in zemlji{ki gospodje med 10. in 12. sto- po{tne postojanke. Od starej{ih naselij sta v anti~ni do- letjem med Slovence naseljevali tudi nem{ke priseljen- bi na Trebanjskem ìveli {e naselji Kunkel pod Vrhtreb- ce. O tem pri~ajo nekatera naselbinska in ledinska ime- njem in Sveta Ana, v Mirnski dolini pa Kincelj nad Tr- na v okolici Trebnjega (Dolenja in Gorenja Nem{ka vas, bincem (Dular in drugi, 1991). Rimske sledi najdemo tu- Lan{pre`/Landspreis, [tatenberk …). di v Vejarski kotanji ([evnica) in na ju`nem robu Mirn- V 10. stoletju, v ~asu madàrske nevarnosti, so se sko-Mokrono{ke kotline (Sveta Helena, Vol~je Njive, Mo- ob vzhodni meji Velike Karantanije, ki je zdruèvala de- kronog). Tu ~ez je namre~ vodila stranska cesta in se prek èle med Donavo in Jadranom, oblikovale mejne grofi-

Posestvo Lan{pre` ju`no od Mirne. Gra{~ina iz 16. stoletja je zamenjala {tevilne lastnike; po smrti Petra Pavla Glavarja l. 1784 pa je bila v njej ustano- va za revne bolnike. Po letu 1952 je propadla, ohranjena in obnovljena pa je grajska kapela. (M. K.)

138 NASELJA IN PREBIVALSTVO

Po 11. stoletju so obmo~je mirnske pokrajine dobili v fevd gospodje Vi{njegorski. Kasneje so do 15. stoletja imeli tu med drugimi velik vpliv grofje Celjski, za njimi pa Turja{ki. Med najpomembnej{imi gradovi, zgrajenimi ali prvi~ omenjenimi v 12. in 13. stoletju, so bili v tem obmo~ju {e Gorenji Mokronog (Obernassen- fuss) ob cesti Mokronog – Trebelno, Mirna (Neudegg) nad soto~jem Mirne in Vejarja, Bo{tanj (Sawenstein) na mirnsko-savskem razvodju nad Bo{tanjem, Mokronog (Nassenfuss) na vzpetini tik pred prevalom iz doline Mir- ne v dolino Laknice, Svibno (Scharffenberg) na prepad- ni vzpetini onstran doline Sopote, Rek{tanj (Ruckenstein) nad desnim bregom Mirne v Kr{kem hribovju, Erken- {tajn oziroma Stari grad (Erkenstein) v hribovju Jabla- nice pri Novem Gradu, Lan{pre` (Landspreis) na obmo~- ju Gradi{~a pri Trebnjem, Miltenberg (Miltenberch) nekje v obmo~ju dana{nje Stare Gore, Podpe~ (Gallen- stein) nad Morav~ami pri Gabrovki, Slep~jek (Plinten- bach) nekje na obmo~ju Kri`nega Vrha ali Straè nad Mo- kronogom, Stra`berk (Strassberg) na skalnem gri~u Stari grad pri Krmelju in Trebnje (Treffen) ob kriì{~u poti po dolini Temenice in tiste skozi dolino Mirne. Vsi ti grajski objekti so imeli strate{ke poloàje, bili so utrjeni in iz njih so v zgodnjem srednjem veku nad- zorovali najpomembnej{e tukaj{nje poti. Kasneje so gradove predelovali, dozidavali in dodatno utrjevali, redke pa opustili in v njihovi bliìni zgradili nadomest- ne stavbe. Med 14. in 17. stoletjem so zrasli {e {tevilni novi dvorci in gra{~ine. Lastniki oziroma fevdniki so se zelo pogosto menjavali. Kr~enje gozda je doseglo svoj Cerkev svetega Ruperta je stala v [entrupertu è sredi 12. sto- vrh v 15. stoletju. Tedaj se je za~elo ravnote`je med po- letja, potem pa je doìvela ve~ gradbenih posegov med 14. in vr{ino obdelane zemlje in gozda ru{iti in poljedelska ko- 16. stoletjem. S svojo arhitekturo se uvr{~a v vrh slovenske goti- ke. V 15. stoletju zgrajeno taborsko obzidje so poru{ili è lonizacija je bila na hitro kon~ana. Nazadnje so bili ko- l. 1834, ohranjen dokaz nekdanjih tur{kih obleganj pa je utrjeni lonizirani hribovski kraji ju`no od Save. cerkveni zvonik, ki je imel tudi obrambno funkcijo. (M. K.) âs med 15. in 17. stoletjem so zaznamovali tur{- ki vpadi, pa tudi kme~ki upori. Iz tega obdobja izvira je. V eno takih, Spodnjo ali Savinjsko krajino, je tedaj spa- razli~na utrdbena arhitektura (grajski stolpi, taborska ob- dala tudi na{a regija. Na zahodu je na ~rti Litija–Teme- zidja). Uporni kmetje so opusto{ili ve~ gradov predvsem nica–Trebnje mejila na Kranjsko krajino. Tu so gospo- l. 1515 (Mirna, Bo{tanj, Mokronog, Rek{tajn), l. 1635 dovali grofje Bre{ko-Seli{ki. Uprava zadnjega savinjske- tudi Stari grad. V 1. polovici 19. stoletja je Dolenjska ga kraji{nika Viljema II., moà Heme Kr{ke, je bila v gra- precej trpela zaradi izrednih vojnih davkov Francozom, du [krljevo (Grailach, Chrilowe) pri [entrupertu, enem naj- è tako pa je bila med kranjskimi pokrajinami z obvez- starej{ih dolenjskih gradov. Sezidan je bil v 11. stoletju. nostmi do zemlji{kih gospostev najbolj obremenjena. Grofica Hema Kr{ka s slovenskimi sorodstvenimi vezmi je osvobojene dolenjske pokrajine dobila l. 1016 v fevd od cesarja Henrika II., v tretjem desetletju 11. stoletja pa v last. Skrbela je za cesarske trdnjave na bli`nji meji med nem{- DEMOGRAFSKI RAZVOJ kim cesarstvom in ogrsko-hrva{kim kraljestvom, ki so PO LETU 1869 Ogrom in Hrvatom prepre~evale vdiranje proti zahodu. Po Höflerju (1986) naj bi bila kmalu po letu 1043 ustanov- Prve podatke o {tevilu prebivalcev je prinesel popis le- ljena tudi {entruperska praùpnija, sicer prvi~ omenjena v li- ta 1869. Tedaj je v regiji ìvelo 15.945 ljudi. Rast {te- stini l. 1163. Steklasa (1913) navaja, naj bi bila ta poleg vila prebivalcev je bila tu è do leta 1900 po~asnej{a kot {empeterske ùpnije v Ljubljani in tistih v Beli Cerkvi in v ve~ini slovenskih makroregij; l. 1890 je tu ìvelo [kofji Loki ena najstarej{ih na Kranjskem, vendar vsi zgo- 16.470 ljudi, l. 1900 pa le 16.398. Regija je bila na re- dovinarji niso takega mnenja. Po smrti Viljema II. in obeh pu slovenskih dogajanj, odmaknjena od prometnih to- sinov je obmo~je z darovnico Heme Kr{ke pripadlo sa- kov in skoraj brez industrijskih obratov (Granda, 1990). mostanu, kasneje pa {kofiji v Krki na Koro{kem. Nek- Obmo~je je bilo agrarno prenaseljeno, a tak{nega vala daj ogromna posest je za~ela razpadati. izseljevanja v tujino kot sosednje Dolenjsko podolje za-

139 MIRNSKA DOLINA

in italijanskim na jugu (Hudales, 1975). Vzdol` nje so posekali gozd in grmi~je v {irini 50 m in jo ozna~ili z bo- de~o ìco in minami. V mirnskem pore~ju je meja tekla severno od Pustega Javorja proti Preski in Javorskemu Pilu, tik nad Vodicami, severno od Brezovega, do Pavle- tovega mlina, po potoku Bistrica, ~ez Zabukov{ki hrib ju`no od Raven nad [entrupertom, med Svinjskim in Pod- kalom, med Vrhom in Podbor{tom, do Krmelja, ju`no od Spodnjih in Gornjih Vodal ter skozi Tel~e proti Bu~- ki. Kraji na eni in drugi strani so se bistveno razlikova- li glede prebivalstvene politike in njene posledice so ob- ~utne {e danes. Ker so Nemci hoteli skrajno ju`no mejo Nem{kega Rajha utrditi, so po nem{ko-italijanskem sporazumu v obmejnem obmo~ju na desnem bregu Sa- ve v 10 do 20 km {irokem pasu od Pol{nika in Kuma do Breìc izpraznili slovenske domove in oktobra 1941 v notranjost Nem~ije izselili ve~ kot 35.000 Slovencev. Mnogim iz vasi êplje, Goba, Preènjske Njive, Preska, Jelenje, Kal, Dole, Dobovica, Borovak, Hude Ravne, Br- do, Podpe~ pod Skalo, Prevale in Javorje pa je uspel pre- beg na italijansko stran v Morav{ko Goro, Gabrovko, na Ore{ki hrib, pa vse do Mirne in [entruperta, s ~imer so se izselitvi izognili. Partizani so sovra`ne na~rte sku{a- li onemogo~iti s poìganjem celih izpraznjenih vasi, a nad 10.000 Ko~evarjev, ki so pred tem 600 let ìveli na Ko- ~evskem, se je konec leta 1941 kljub temu naselilo v Po- savju. Po vojni so od tu pobegnili ali pa bili izgnani ve- ~inoma v Avstrijo, mnogi pa so pot kon~ali v tabori{~ih. Razmerja so bila v Mirnski dolini {e posebej zapletena, Ker so gozdovi v Mirnski dolini precej iz~rpani, les navadno ne prina{a posebnega zaslu`ka. Redki prebivalci pa se {e danes ker so imeli tu mo~an vpliv tudi belogardisti (sede` v [en- ukvarjajo z oglarstvom. (M. K.) trupertu), kasneje pa domobranci. Prebivalci so mo~no trpeli zlasti med 5. italijansko ofenzivo poleti 1942, ko so bili mnogi internirani na Rab, v Gonars, Padovo in Tre- radi prometne odmaknjenosti ni doìvelo. Zna~ilna smer viso, {e huje pa po italijanski kapitulaciji, ko so Nemci migracij je bila v prvi fazi iz visoke Dolenjske v nizko ve~krat prodirali proti jugu, sku{ali zasesti tukaj{nja os- Dolenjsko, od tu pa v Ameriko (Melik 1963, Hudales, vobojena ozemlja in raz{iriti svojo oblast na biv{e itali- 1975). Pred prvo svetovno vojno (l. 1910) je {tevilo pre- jansko ozemlje. Nemci so izseljevali ljudi v Nem~ijo, bivalcev doseglo svoj vrh (17.035). Prva svetovna vojna je izseljevanje zajezila, med obema vojnama pa se je okrepil odliv v Zahodno Evropo – v Belgijo, Francijo in na Nizozemsko, po l. 1938 pa v Nem~ijo. Ker ni bilo in- {t. dustrijskega zaledja, je bilo kmetijske pridelke te`ko pro- 18000 dati, vso tovrstno trgovino pa so imeli v rokah tujci. Med 16000 redkimi zaposlenimi v nekmetijski dejavnosti so bili ru- 14000 darji v [entjanù, Krmelju in Gorenji vasi pri Mirni. Ti 12000 so se l. 1920 pridruìli stavkajo~im delavcem v rudnikih Trboveljske premogokopne dru`be. Najbolj rodovit- 10000 na zemlja je bila v rokah veleposestnikov, kmetje pa so 8000 imeli pogosto le 1 do 5 ha zemlje. Zaradi prevlade ro~- 6000 nega dela in zaradi pomanjkanja gnojil je bil hektarski donos zelo nizek. Kmetje so bili prisiljeni k poceni pro- 4000 daji lesa, zato so iz~rpali gozd. Preìvljali so se tudi s fur- 2000 manstvom. Leta 1931 je bilo {tevilo prebivalcev glede 0 15945 16306 16470 16398 17035 17007 16559 16244 15110 14379 14229 14151 na stanje pred prvo svetovno vojno prakti~no nespreme- 1961 1971 1981 1991 1931 1869 1948 1880 1890 1900 1910 njeno (17.007 ljudi). 1953 Z izbruhom druge svetovne vojne se je è julija 1941 v Posavskem hribovju ju`no od Save oblikovala me- [tevilo prebivalcev v Mirnski dolini po popisih 1869–1991 ja med nem{kim okupacijskim obmo~jem na severu (vklju~eni tudi za~asno v tujini).

140 NASELJA IN PREBIVALSTVO

400 397 375 350 325 300 2 275 250 225 205 200

175 168 150

[t. na km prebivalcev 125 100 85 84 75 50 46 47 45 44 42 50 40 32 31 27 27 26 26 23 19 18 16 16 16 17 14

25 12 8 7 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje Gostota prebivalcev po regijah (l. 1991). bombardirali Mokronog in [entrupert ter po`gali vasi Mi- ji Mirnske doline, v zaostalem kmetijstvu in nerazviti pro- golico in Straò oziroma njen zaselek Prapro~e, parti- metni mreì. Upadanje opaàmo tudi v zadnjih 30 letih zani pa so s poìganjem uni~ili ve~ tukaj{njih gradov in (1971 14.379, 1981 14.229, 1991 14.151 prebivalcev). drugih objektov (èlezni{kih prog, mostov). Leta 1991 je regija {tela 11 % prebivalcev manj kot le- Po vojni (l. 1948) so v pore~ju na{teli skoraj 500 lju- ta 1869 ali 17 % manj kot l. 1910, ko je dosegla svoj vrh. di manj kot l. 1931. V povojnih desetletjih je ob~ina Treb- Gibanje {tevila prebivalcev po posameznih popisih kaè nje poleg belokranjskih ob~in doìvela najve~ji odliv pre- graf na str. 140. bivalstva v Sloveniji. Leta 1953 je {tevilo prebivalcev [tevilo prebivalcev se z nadmorsko vi{ino naglo v regiji padlo na 16.244 ljudi in 1961 na 15.110; takrat zmanj{uje. Nad 500 m visoko jih ìvi na 21,5 % povr{i- je bilo tu 11 % ali 1897 ljudi manj kot l. 1931. Pri tem ne le {e 12 %. Najbolj so zgo{~eni v pasu med 200 in moramo upo{tevanti vojne `rtve in izseljevanje iz eko- 300 m, kjer na 23 % povr{ine ìvi v 49 naseljih polovi- nomskih, socialnih in politi~nih razlogov, ki je bilo us- ca vseh prebivalcev. Samo tu je indeks med {tevilom pre- merjeno v Severno Ameriko (ZDA, Kanado), Ju`no bivalcev l. 1981 in 1961 ve~ji od 100. Gostota se z vi- Ameriko (Argentino), Avstralijo, Nem~ijo, Francijo, {ino ne zmanj{uje enakomerno; pas med 600 in 700 m Avstrijo in [vico. V Zahodno Evropo so ljudje odhaja- je celo gosteje naseljen kot vse vi{ine med 300 in li vse do srede sedemdesetih let. V petdesetih letih so po- 600 m; to pa zato, ker se pokriva z vrhovi slemen, kjer stala privla~na tudi industrijska obmo~ja osrednje Slo- vladajo ugodnej{e naravne razmere. Tudi upad {tevila pre- venije, v sedemdesetih pa so oìvele tudi migracije zno- bivalcev v obdobju med letoma 1961 in 1981 je tu manj- traj same regije in v sosednje Dolenjsko podolje, s hri- {i kot v dveh ni`jih vi{inskih pasovih. bovja in gri~evja v dolino, na Mirno in v Trebnje. Le- Gostota prebivalstva zna{a v pore~ju Mirne le ta 1971 je bilo tu spet 5 % ljudi manj kot pred desetimi 47 ljudi na km2 (v Sloveniji 97 ljudi na km2). Obmo~je leti. Vzroki praznjenja so v zapozneli industrializacije ohranilo kmetijski zna~aj {e precej dlje kot sosednje

1991/61 1991/81 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Hribovje Indeks gibanja {tevila prebivalcev po regijah.

141 MIRNSKA DOLINA

45 41,1 40

35 33,33 29,69 29,28 28,57 30 28,57 27,01 26,1 25

25 22,98 22,48 22,62 21,94 21,44 20,93 20,9 20,97 19,94 19,47 20 19,12 17,85 17,65 16,3

15 14,52 10,91 10,85 10 7,96 6,36

5 3,61

0 P 1 K 1 H 1 G 1 P 2 K 2 K 3 K 4 H 2 H 9 H 5 H 8 H 6 H 7 H 3 H 4 G 2 G 9 G 5 G 8 G 6 G 7 G 3 G 4 Kotlina Pore~je Planote Gri~evje Dele` kme~kih prebivalcev po Hribovje regijah (l. 1991).

Dolenjsko podolje (tam je v dveh zadnjih desetletjih {te- skih sredi{~ih Trebnjem in Sevnici, è precej manj pa jih vilo prebivalcev naraslo za 14 %). Motorizacija in indu- odpade na Mirno in Mokronog. strializacija sta sem prodirali zelo po~asi. Tu tudi ne opa- Starostna sestava prebivalstva je dokaj neugodna. àmo vra~anja nekdanjih izseljencev kot npr. v Grosu- Mladi do 19. leta starosti predstavljajo 29 % vseh pre- peljski pokrajini. Ruralni videz prevladuje tudi danes. Go- bivalcev. 2501 ljudi (18 %) je starej{ih od 60 let. Ti po- stota prebivalstva se je v gri~evju in hribovju mo~no datki kaèjo star tip starostne sestave. Posebno zaskrb- zmanj{ala, na robu Mirnsko-Mokrono{ke kotline pa ljujo~e je stanje na planotah, v Cerkni{kem povirnem, precej pove~ala. Nadpovpre~no gosto je poseljen do 11° Deben{kem in [entruper{kem hribovju, kjer ta katego- nagnjen svet. Tu ìvi na 25 % povr{ja 59 % vseh prebi- rija zavzema pribli`no ~etrtino ljudi, v posameznih na- valcev. Gostota prebivalstva upada z rasto~im naklonom. seljih {e ve~. V tej smeri pada tudi velikost naselij. Rast {tevila pre- V gri~evju in hribovju je neuravnoteèno tudi {te- bivalcev opazimo le na najmanj nagnjenem svetu, drug- vilo mo{kih in ènsk. V Mokrono{kem gri~evju je je povsod nazaduje. mo{kih za ~etrtino ve~ kot ènsk, okrog 15 % pa je nji- Za slovenske razmere ima regija nadpovpre~ni, hovo {tevilo ve~je tudi v [etruperskem, [entjan{kem, Kr{- 16-odstotni dele` kme~kih prebivalcev (popis l. 1991). kem in Deben{kem hribovju. Odhajanje mlaj{ih ènsk Slovenija je imela tedaj 7,4, sosednje Dolenjsko podo- je povezano predvsem z la`jim ìvljenjem ob slu`bi v do- lje pa 10,1 % kme~kih prebivalcev. [e leta 1961 jih je bi- lini, mo{ki pa so tradicionalno bolj vezani na doma~ije. lo v Mirnski dolini skoraj 50 %, dele` aktivnih v primar- Obratno stanje je v Osrednjem mokrotnem dnu, Mirn- nem sektorju pa je tedaj zna{al 62 %. Znotraj regije ob- skem povirnem hribovju in v Gabrov{kem gri~evju, kjer stajajo velike razlike: na planotah je bil l. 1991 dele` ~e- je ènsk 28, 27 oziroma 12 % ve~ kot mo{kih. trtinski, v nekaterih hribovskih regijah se je bliàl celo tretjini. Gri~evje ima povpre~no skoraj 20% kme~kih prebivalcev, kotlinski del pa le 10%. V vi{inskem pasu 200 do 300 m je kme~kih prebivalcev 9 %; è v naslednjem NASELJA, POSELITEV, 100-metrskem pasu je dele` nad 20 %, v vi{inah 700 do PARCELACIJA IN TIP HI[E 800 m pa se priblià polovici. Odstotek kme~kih prebivalcev v splo{nem z raste z oddaljenostjo od krajevnih Zaradi pestrosti naravnih in zgodovinskih razmer obsta- zaposlitvenih sredi{~. Kme~ko prebivalstvo se je najbolj jajo precej{nje razlike v tipu, legi in gostoti naselij pa tu- ohranilo v naseljih, ki leè nad 20 km od ob~inskega cen- di v parcelaciji. V mirnski pokrajini lo~imo po Ile{i~u tra; v takih obmo~jih je njegov dele` povpre~no 37 %. (1950) ve~ tipov starej{ih naselij. V gri~evju, ki obda- V primarnem sektorju je tudi sicer zaposlenih kar ja Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na severu, na Trebanj- 27 % vseh aktivnih. S tem se ta sektor uvr{~a takoj za skem in v obmo~ju med Mirnsko in Kr{ko dolino pre- sekundarnega, ki zaposluje 3100 ali 46 % aktivnih vladujejo gru~asta naselja in zaselki, izvirajo~i iz ~a- prebivalcev. Gre predvsem za industrijske obrate in sa slovanske naselitve pred na~rtno fevdalno koloniza- obrtne delavnice na Mirni, v Trebnjem in Mokronogu, cijo, ki je potekala med 11. in 13. stoletjem. Najdemo za posamezne pa tudi v sredi{~ih ni`jega ranga – v Ga- jih na kotlinskem robu, pa tudi na obse`nih slemenih brovki, Krmelju, âteù, [entrupertu in Dolah pri Liti- v gri~evju in hribovju. Zanje je zna~ilna poljska razde- ji. Precej slabo sta zastopana terciarni in kvartarni sek- litev na prvotne grude. Parcele posameznih kmetij so tor, kjer dela le 16 oziroma 12 % ljudi. Delovna mesta med seboj pome{ane brez reda in so najrazli~nej{ih ne- v upravi, trgovini in prometu, v zadnjem ~asu pa ve~ tu- pravilnih oblik in smeri. V hribovitem svetu Posavske- di v turizmu, so zgo{~ena predvsem v sosednjih ob~in- ga hribovja, gri~evju okrog Morav~, Gabrovke in [ent-

142 NASELJA IN PREBIVALSTVO

Fluviokra{ki svet okrog Vodal z njivami po dolih in na terasah, med seboj lo~enih z grmi~- jem. (M. T.) janà pa so pogostej{i celki in drugotne grude, nasta- vega reda, v precej velikih blokastih, ne posebno pravil- le z mo~nim drobljenjem nekdanjih celkov. V tipi~ni niz- nih kosih. Ve~ji bloki so za mo~nej{imi doma~ijami, naj- ki, valoviti in gosto naseljeni pokrajini od Temenice do ve~ji pa so bili v posesti cerkve. Primera starih farnih va- Novega mesta in na dvignjenem robu Mirnsko-Mokrono{- si sta [entrupert in Mokronog. Ti naselji imata hkrati tu- ke kotline, kjer prevladujejo gru~aste vasi, opaà Ile{i~ di tr`no vlogo. V primeru [entruperta je o~iten vpliv tur{- nepravilne ali grudaste delce oziroma razne prehodne kih obleganj. Protitur{ko obzidje so è l. 1834 odstrani- oblike med grudami in delci. Obse`ni kompleksi so tam li. Sicer je oblika in velikost posamezne dolenjske do- razdeljeni na dolge njive – jermene, ki so med seboj lo- ma~ije odvisna od njene gospodarske usmerjenosti in eko- ~ene z jeàmi. Take kulturne terase so urejene tudi na pri- nomskega stanja. sojnih pobo~jih in slemenih v hribovju. Obcestna naselja opazimo ponekod v kotlini, po- Pravilnej{im oblikam se parcele pribliàjo v {ir{ih gosteje pa v srednjih vi{inah oziroma v toplotnem pa- delih doline okrog Mirne, [entruperta in Mokronoga, su, kjer so ob po{evnih ali s pobo~jem vzporednih po- a razdelitve na povsem pravilne delce na srednjem Do- teh nanizane zidanice in po~itni{ke hi{ice. Taka so tudi lenjskem ni. Posebnost so stare farne vasi, ne~ista stalna naselja, ki so se razvila iz nekdanjih goric. V po- kme~ka naselja oziroma naselja z dvojno, urbano-agrar- vezavi s posebno gospodarsko usmerjenostjo so tam razno funkcijo. Pravih kmetij je bilo malo, {tevilni pa so bi- {irjene vinogradni{ke in sadovnja{ke grude. Razloè- li kajàrji in obrtniki. Polje je zato razdeljeno brez pra- na naselja prevladujejo v srednjih vi{inskih pasovih

Gru~asto naselje Tihaboj in zemlji{ka razdelitev na delce v fluviokra{kem svetu Gabrov{- kega gri~evja. (M. K.)

143 MIRNSKA DOLINA

Z rastlinskim okrasjem umetelno obdelan @upan~i~ev vezan ko- Romarska cerkev Marije Vnebovzete iz 19. stoletja na Zaplazu zolec na Bistrici pri Mokronogu iz leta 1936. (M. T.) (544 m) nad ^ate`em. (M. K.) v mo~no razrezanem, zakraselem svetu, v primerih mo- ka{~e, vinski hrami, vezani ali dvojni kozolci (toplarji), krotnih tal pa tudi v dolini. hlevi in podi oziroma skednji. Zna~ilnosti regionalne arhitekture so gank, stre- Etnolo{ka dedi{~ina je deloma predstavljena v Kme~- ha na ~op in simetri~na zasnova fasad. Gre namre~ za kem in ~ebelarskem muzeju na Veseli Gori, v kova~iji tip osrednjeslovenske hi{e, ki je prehoden in se v njem in mlinu na Trsteniku ter z @upan~i~evim kozolcem na zrcalijo vsi sosednji vplivi, poudarjene pa so zna~ilno- Bistrici pri Mokronogu, med tehni{ko dedi{~ino pa {te- sti panonske hi{e. Prevladuje dom v gru~i, kjer so gos- jemo zna~ilne, zaradi poplavljanja dvignjene kamnite mo- podarska poslopja samostojna. Med njimi so zanimive stove ~ez Mirno (petprekatni most v sredi{~u naselja Mir-

Grad Mirna (Neudegg), 300 m, je bil sprva last grofov Vi{nje- gorskih, potem pa je pogosto menjal lastnike. Romanski pra- vokotni stanovanjsko-obrambni stolp, zgrajen v 12. stoletju, so v gotski dobi prezidali in obdali z obzidjem ter ve~ okroglimi in ~etverokotnimi obrambnimi stolpi. Obzidje je bilo obnovlje- no v dobi renesanse, potem pa spet predelano v 17. stoletju. Od takrat je verjetno tudi dvori{~ni arkadni hodnik. Le- ta 1942 so grad po`gali partizani, potem pa je do nedavnega, ko je zasebnik obnovil rene- san~ni stolp, propadal. (M. K.)

144 NASELJA IN PREBIVALSTVO

Znameniti kamniti petprekatni most s konca 17. stoletja, ki po- Zidanice z zna~ilnostmi tradicionalne arhitekture in eno samo vezuje bregova Mirne in oba dela istoimenskega naselja. funkcijo se vse bolj izgubljajo med novogradnjami, ki imajo pogo- (M. K.) sto tudi funkcijo po~itni{kega ali celo stalnega bivali{~a. (M. K.) na, triprekatni most pod mirnskim gradom in enoprekatni most pod Migolico), triprekatni most ~ez Bistrico na Bistrici pri Mokronogu ter enoprekatni most ~ez Jese- ni{~ico v Dolenjih Jesenicah. Mirnsko pokrajino lahko imenujemo tudi de`elo gradov in cerkva. Omenili smo `e gradove, ki so izginili brez sledu, drugi so v ru{evinah ali pa v slabem stanju.

RAZPOREDITEV NASELIJ PO REGIJAH Hi{e, zgrajene na tradicionalni na~in, propadajo in se umikajo V celotni regiji je bilo l. 1991 neenakomerno razpore- novogradnjam, ki so pogosto stilno neprepoznavne. (M. T.) jenih 162 naselij. Poglejmo si zna~ilnosti njihove razporeditve po mikroregijah. men, vrhov, pobo~nih teras in pomolov. Ozke, mokrot- Po gri~evnaten svetu je raztresenih kar 65 naselij ne, sen~ne in meglene doline in spodnji bolj strmi deli s skupno 4077 prebivalci. To pomeni, da so relativno ze- pobo~ij pa so popolnoma neposeljeni. Izjeme so tu le mli- lo majhna; v povpre~ju imajo le 63 prebivalcev. Vzrok narski in àgarski obrati, vezani na vodne tokove. Gri- temu je izredna raz~lenjenost reliefa oziroma prevlada oz- ~evnati pokrajini, kjer poselitev ni inverzna, sta le ob- kih slemen, ki nudijo le malo prostora za pozidavo. [e mo~ji blagega reliefa okrog Gabrovke in [entjanà. Le posebej je prostor omejen pri naseljih, ki so se razvila iz tu so se lahko razvila nekoliko ve~ja naselja (z nad nekdanjih »goric«. Tu za njive skoraj ni prostora. Pozi- 100 prebivalci); v njih so se naselile celo nekatere de- dane so tudi izjemne strmine; zidanice ali po~itni{ke hi- javnosti, ki jim dajejo zna~aj sredi{~nih vasi. Po {tevi- {ice se vrstijo v ve~ nizih ob ozkih poteh nad strmimi vi- lu prebivalcev prednja~i [entjan` (406 preb.) ob pomemb- nogradi. Taka naselja so zgo{~ena v zaledju [entruperta ni stari povezavi med dolinama Mirne in Save, potem Ga- in [entjanà, ju`no od Mirne in Mokronoga, pa tudi v Kr{- brovka (239) in Morav~e pri Gabrovki (175) ob poti od kem hribovju in na zahodu okrog Gabrovke in âteà. Mirne proti Litiji ter Trì{~e (215) ob prehodu iz Mirn- V gri~evju prevladuje inverzna poselitev: naselja se ske doline v ozko mirnsko deber, ki vodi skozi Kr{ko hri- drè vr{nih polo`nih in uravnanih delov vzpetin – sle- bovje proti Sevnici. Prednosti teh krajev so torej v ugod-

[tevilo prebivalcev Mirnske doline po popisih 1869–1991.

Leto popisa 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 [t. prebivalcev 15.945 16.306 16.470 16.398 17.035 17.007 16.559 16.244 15.110 14.379 14.229 14.151

145 MIRNSKA DOLINA pod 200 preb. 200–499 preb. 500–999 preb. 1000–1999 preb. Dolenji Bo{tanj Laze pri B. lokalna cesta regionalna cesta `eleznica vodotok meja pore~ja Mirne mikroregije meja Vrh pri B.

Kri` Tr`i{~e Krmelj Mirna

a a

n n

Kri`

r r

i i

M M Jelovec H7 Zg. Vodale H8 Novi Grad Gabrje G8 Jablanica Goveji Dol Goveji Sp.Vodale G7 Kamenica Vrhek Tr`i{~e Cerovec [kovec Krmelj Polje pri T. Budna vas Birna vas Srednik Kaplja vas Kaplja K2 Gabrijele [entjan` Pijavice Koludrje Skrovnik Sp. Brunk G9 Bruna vas

ja Zg. Mladeti~e Hin M. Cirnik pri [. Most Hrastovica Podbor{t Mokronog G. Mokronog V. Cirnik D. Jesenice Leskovec v P. [tajngrob Pugled pri Mok. Martinja vas pri Mok. K4 G. Jesenice G6 Brezovica pri T. Ro`enberk Osredek pri K. Beli Gri~ Beli Kri`ni Vrh Slep{ek Pu{~ava Ribjek Kal pri K. Hrastno H9 Kladje pri K. Ostro`nik

Svinjsko

H6 Bistrica pri Mok.

a a

n n

r r

i i G. vas

Log

M M Prelesje Vrh Debenec pri Mok. K3 Rakovnik pri [. Kamnje Hom Glinek Kostanjevica [entrupert Je`evec H5 Stan Vol~je Njive Slov. vas K4 St. Gora Draga pri [. Praprotnica [krljevo Brinje Stra`a Prelesje Strmec Trstenik Gradi{~e pri T. Ravne nad [.

a Zabrdje

Radgonica c i Gradi{~e r t Mirna s i Okrog

B Ravnik Dobovica G4 Gomila Slavina Trbinc Zabukovje Migolica Selce Brezovica priBrezovica M. Dol pri T. Zaloka Sajenice G. vas pri M. Migolska G. Hude Ravne Hude

r Zagozd

a j Pe~ice Suhadole

Selo pri M.

e e

V V Kal pri D. Dole pri L. Selska G. Hudeje [krjan~e Brglez Lukovec [evnica P1 Zagorica H4 Cirnik Prevale Kri` Ravne Tihaboj Sp. Jelenje V. [evnica K1 Blato Ra~je selo G. Jelenje Brezovo Goljek Brezje pri K. Gor. Ravne Preènjske Njive Morav{ka Gora êplje Gabrovka Reber Kri{ka Tlaka G2 M. [evnica Okrog G. vas pri ^. Klanec pri G. M. Goba Vodice pri G. P2 Borovak priBorovak P. km H3 V. Goba Sejenice D. vas pri ^. âte{ka Gora Podpe~ pod S. H2 Hohovica Morav~e pri G. G3 âte` Javorje pri G. Gabrska Gora Gobnik Krì{~e pri ^. Kamni Vrh Kamni Vrh pri P. 345 G1 Laze pri G. Zagri~ Nova Gora Nova H1 12 pri P. Poljane © Geografski in{titut ZRC SAZU ZRC in{titut Geografski © 0

Zemljevid 29: Naselja v Mirnski dolini leta 1995 po mikroregijah (klju~ oznak na strani 12).

146 NASELJA IN PREBIVALSTVO

Naselja pore~ja Mirne in njihova pripadnost mikroregiji (stanje l. 1995)

K4 Beli Gri~ G3 Goljek G3 Kri{ka Reber K2 Polje pri Trì{~u H4 Suhadole G7 Birna vas G4 Gomila H8 Kri` G4 Praprotnica H6 Svinjsko K4 Bistrica pri Mokronogu G3 Gorenja vas pri âteù G4 Kri` H4 Prelesje G7 [entjan` K1 Blato K1 Gorenja vas pri Mirni H9 Kri`ni Vrh K4 Prelesje K4 [entrupert H3 Borovak pri Pol{niku G9 Gorenja vas pri Mokronogu K2 Krmelj H4 Prevale K1 [evnica G2 Brezje pri Kumpolju P1 Gorenje Jelenje G1 Krì{~e pri âteù P2 Preènjske Njive H8 [kovec G4 Brezovica pri Mirni K4 Gorenje Jesenice H8 Laze pri Bo{tanju G9 Pugled pri Mokronogu K1 [krjan~e H9 Brezovica pri Trebelnem H9 Gorenji Mokronog H1 Laze pri Gobniku K3 Pu{~ava K4 [krljevo P2 Brezovo G2 Gornje Ravne H6 Leskovec v Podbor{tu K1 Ra~je selo H6 [tajngrob G2 Brglez G8 Goveji Dol K4 Log H4 Radgonica G2 Tihaboj K4 Brinje H4 Gradi{~e G2 Lukovec K4 Rakovnik pri [entrupertu G2 Tlaka K4 Bruna vas G4 Gradi{~e pri Trebnjem P2 Mala Goba G4 Ravne G4 Trbinc H6 Brunk G2 Hohovica K1 Mala [evnica H5 Ravne nad [entrupertom K4 Trstenik H6 Budnavas H5 Hom G6 Mali Cirnik G6 Ravnik G8 Trì{~e G7 Cerovec G6 Hrastno K4 Martinja vas pri Mokronogu G9 Ribjek P2 Velika Goba G4 Cirnik K4 Hrastovica G4 Migolica G6 Roènberk K1 Velika [evnica G1 âte{ka Gora H4 Hude Ravne G4 Migolska Gora G4 Sajenice G6 Veliki Cirnik G3 âte` K1 Hudeje K4 Mirna G3 Sejenice P2 Vodice pri Gabrovki P2 êplje G7 Jablanica K4 Mokronog H4 Selce K4 Vol~je Njive H9 Debenec H3 Javorje pri Gabrovki G2 Morav~e pri Gabrovki G4 Selo pri Mirni K4 Vrh H4 Dobovica G8 Jelovec G2 Morav{ka Gora G4 Selska Gora H7 Vrh pri Bo{tanju G5 Dol pri Trebnjem H5 Jeèvec K4 Most K4 Skrovnik G8 Vrhek H4 Dole pri Litiji P1 Kal pri Dolah H2 Nova Gora H4 Slavina K4 Zabrdje G3 Dolenja vas pri âteù H6 Kal pri Krmelju H6 Novi Grad K4 Slep{ek H5 Zabukovje K4 Dolenje Jesenice K2 Kamenica G1 Okrog K4 Slovenska vas G4 Zagorica H7 Dolenji Bo{tanj G1 Kamni Vrh G6 Okrog P1 Spodnje Jelenje P1 Zagozd K4 Draga pri [entrupertu G1 Kamni Vrh pri Primskovem H6 Osredek pri Krmelju K2 Spodnje Mladeti~e G1 Zagri~ K2 Gabrijele K4 Kamnje K4 Ostro`nik G8 Spodnje Vodale H5 Zaloka G8 Gabrje G8 Kaplja vas G2 Pe~ice H6 Srednik K2 Zgornje Mladeti~e G2 Gabrovka H6 Kladje pri Krmelju K4 Pijavice G4 Stan H8 Zgornje Vodale G1 Gabrska Gora G2 Klanec pri Gabrovki G7 Podbor{t G4 Stara Gora K4 Glinek G7 Koludrje H3 Podpe~ pod Skalo K4 Straà G1 Gobnik H5 Kostanjevica H1 Poljane pri Primskovem H5 Strmec

Prebivalstveni podatki in podatki za naselja po regijah in morfolo{kih enotah.

Regija Povr{ina Dele` [tevilo Gostota Dele` Indeks Dele` Indeks {t. Indeks {t. [t. kme~kih Dele` [t. naselij Velikost (str. 12) v km2 povr{ine prebivalcev prebivalcev prebivalcev koncentr. prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev kme~kih naselij v pore~ju 1991 na km2 v pore~ju 1991 v morfolo{ki 1991/1961 1991/1981 1991 prebivalcev ({t. preb.) 1991 1991 enoti 1991 1991 G1 9,06 3,07 248 27 1,80 59 6,08 60 92 52 20,97 8 31 G2 17,72 6,00 786 44 5,71 95 19,28 80 88 153 19,47 12 66 G3 8,70 2,95 268 31 1,95 66 6,57 76 100 56 20,90 6 45 G4 26,44 8,95 685 26 4,97 56 16,80 79 86 154 22,48 16 43 G5 4,36 1,48 68 16 0,49 33 1,67 117 111 13 19,12 1 68 G6 23,72 8,03 392 17 2,85 35 9,61 75 92 86 21,94 6 65 G7 18,28 6,19 821 45 5,96 96 20,14 75 92 176 21,44 6 137 G8 14,59 4,94 723 50 5,25 106 17,73 82 89 105 14,52 7 103 G9 6,37 2,16 86 14 0,62 29 2,11 95 90 18 20,93 3 29 Gri~evje 129,24 43,76 4077 32 29,61 68 100,00 78 90 813 19,94 65 63 H1 2,41 0,82 64 27 0,46 56 2,32 73 105 19 29,69 2 32 H2 2,88 0,98 51 18 0,37 38 1,85 77 86 9 17,65 1 51 H3 4,89 1,66 76 16 0,55 33 2,75 72 80 19 25,00 3 25 H4 24,66 8,35 403 16 2,93 35 14,61 78 102 118 29,28 10 40 H5 20,23 6,85 382 19 2,77 40 13,85 67 84 157 41,10 7 55 H6 25,42 8,61 670 26 4,87 57 24,28 71 87 181 27,01 10 67 H7 9,47 3,21 803 85 5,83 182 29,10 143 106 29 3,61 2 402 H8 19,19 6,50 238 12 1,73 27 8,63 57 86 68 28,57 4 60 H9 9,17 3,10 72 8 0,52 17 2,61 69 96 24 33,33 4 18 Hribovje 118,32 40,06 2759 23 20,04 50 100,00 82 94 624 22,62 43 64 K1 6,50 2,20 549 84 3,99 181 8,36 107 103 98 17,85 8 69 K2 6,12 2,07 1256 205 9,12 441 19,12 103 100 100 7,96 6 209 K3 14,86 5,03 110 7 0,80 16 1,67 100 104 7 6,36 1 110 K4 11,73 3,97 4655 397 33,81 852 70,85 112 104 508 10,91 29 161 Kotlina 39,21 13,28 6570 168 47,71 359 100,00 110 103 713 10,85 44 149 P1 3,47 1,17 161 46 1,17 100 44,23 82 94 37 22,98 4 40 P2 5,11 1,73 203 40 1,47 85 55,77 67 89 58 28,57 6 34 Planote 8,58 2,91 364 42 2,64 91 100,00 73 91 95 26,10 10 36 Pore~je 295,35 100,00 13770 47 100,00 100 100,00 343 378 2445 16,30 162 85

147 MIRNSKA DOLINA

Gabrovka na meji med gri~evjem in planoto je s farno cerkvijo, {olo in tovarno za predelavo sadja pomembno sredi{~no naselje. (M. K.) nem prometnem poloàju in v obse`nej{ih, za poselitev selitveni prostor mirnske pokrajine. V 44 naseljih s pov- in obdelavo primernih povr{inah, ki so hkrati varne pred pre~no 149 prebivalci ìvi skupaj 6570 ljudi. ê izlo~i- poplavami. Drugi kraji so dosegli nadpovpre~no velikost, mo pet najve~jih naselij: Mirno (1500 preb.), Krmelj ker jih sestavlja izredno {tevilo zaselkov (Jablanica (793), Mokronog (701), Dolenji Bo{tanj (649) in [en- v [entjan{kem gri~evju ima 142 ljudi v 17 zaselkih). Ta- trupert (356), {tejejo naselja povpre~no 84 ljudi. Kar 11% ka oblika poselitve je za gri~evje tudi najbolj tipi~na. Ob- povr{in je pozidanih, ~e upo{tevamo le vzpeti rob Mirn- mo~je, ki je bli`je kotlini, je bilo privla~no za poselitev sko-Mokrono{ke kotline, skoraj ~etrtina. Gostota prebi- od najstarej{ih ~asov – vso èlezno, rimsko in tudi valstva na robnih terasah zna{a 397 na km2. zgodnjeslovensko dobo. Najmanj ugoden je odmak- Naselja, ki leìjo na severnem robu kotline, ima- njen in izjemno raz~lenjen svet na prehodu v hribovje, jo bistveno ugodnej{o lego od tistih na njenem ju`nem kjer se pomanjkanju ravnega sveta pridruùjeta tudi te`- robu. Obse`nej{a, polo`nej{a, proti soncu obrnjena sle- ka dostopnost in prehodnost. mena, ki jih med seboj lo~ijo poplavne doline dalj{ih le- V 43 naseljih hribovitega sveta ìvi 2759 ljudi. [te- vih pritokov Mirne, nudijo ve~ za obdelavo in pozida- jejo povpre~no 64 ljudi. Hribovje je za poselitev marsik- vo primernega prostora ter omogo~ajo bolj{o povezavo daj ugodnej{e kot gri~evje. Mogo~na in son~na slemena z zaledjem. Zato so se razvili tu skoraj vsi najve~ji kra- (pa tudi {iroke uravnave) nudijo za pozidavo in obdela- ji: poleg Mirne s 1500 prebivalci {e Trstenik (106), Stra- vo ve~ prostora, obenem pa imajo kraji bolj{i prometni à (116), Brinje (121), Draga pri [entrupertu (102), [en- poloàj. [e zlasti tisti na obmo~ju Jatne in na vzhodu trupert (356), Slovenska vas (123) Rakovnik pri [entru- (v Kr{kem hribovju) so dobro povezani z zaposlitveni- pertu (113), Prelesje (105), Bistrica pri Mokronogu mi in oskrbnimi sredi{~i v dolini Save. To se odraà tu- (117), Gorenje Jesenice (115) in Hrastovica (124). [e podi v gibanju {tevila prebivalcev, ki sicer navadno ne ra- sebej ugodna za poselitev je Krmeljska kadunja, ki edi- ste, a tudi ne upada, kar je zna~ilno za odmaknjene de- na ni ogroèna zaradi poplav. Tam je ob dolini Hinje in le. Kljub vsemu je naselij z nad 100 prebivalci malo: Vrh pomembni prometnici, ki povezuje Mirnsko dolino pri pri Bo{tanju (188), Kri` (109) in Osredek pri Krmelju Trì{~u z dolino Save pri Rade~ah, zrasel danes drugi naj- (127), ki so vezani na dolino Save, na zahodu pa Dole pri ve~ji kraj Mirnske doline Krmelj. Ve~ja kraja Krmeljske Litiji (129) s svojo osrednjo lego na prevalu in ve~ sre- kadunje sta {e Gabrijele (215 preb.) in Polje pri Trì{~u di{~nimi funkcijami. Najmanj{i so kraji na planotah in (109 preb.), tam pa so tudi {e mo`nosti za pozidavo. manj{ih kra{kih uravnavah, kjer obstajajo teàve z vod- Kraje na ju`nem obodu Mirnsko-Mokrono{ke kot- no oskrbo, naselja v Deben{kem hribovju na jugu pa ome- line na eni strani omejujejo strma gozdnata in sen~na po- jujejo strmine. Navadno v njih ìvi pod 40 prebivalcev. bo~ja, na drugi pa poplavne ravnice vmesnih dolinic, na- Hribovska naselja so pogosto razloèna po dolgih vadno precej vetrovnih. Tam se je zaradi pomembnega slemenih, ki se vle~ejo proti jugovzhodu, {tevilna pa se- prometnega poloàja bolj razrasel le Mokronog stavljajo tudi zaselki. Na kra{kih uravnavah so gru~aste- (701 preb.), {e pred drugo svetovno vojno najpomemb- ga tipa ali pa razloèna. Tu moramo omeniti {e naselje nej{e naselje kotline. Ugodnej{i poloàj ima tudi Zabr- po~itni{kih hi{ic Jelenjska Reber na robu Dolske plano- dje (124 preb.) na skrajnem zahodu v bliìni Mirne. te pri Spodnjem Jelenju, sicer pa se po~itni{ke hi{ice po- Ve~ina naselij je gru~astega tipa, nekaj pa je tudi raz- javljajo raztreseno povsod v vinogradni{kih obmo~jih. loènih in obcestnih. Njihov razvoj je omejen zaradi vme- Mirnsko-Mokrono{ka kotlina je s podalj{koma Ve- snih poplavnih ravnic in orne zemlje. Vsa naselja pove- jarsko kotanjo in Krmeljsko kadunjo najpomembnej{i po- zuje obodna cesta, vendar sta glavna cesta in èleznica,

148 NASELJA IN PREBIVALSTVO ki povezujeta Dolenjsko podolje pri Trebnjem z dolino Save pri Sevnici, speljani po severnem robu kotline. Pre~- ne poti so zaradi mokrotnega dna redke; pomembnej{a te~e le prek Pu{~ave (112 preb.) in Martinje vasi (123 preb.). Tam se kotlina najbolj zo`i.

FUNKCIJA NASELIJ

V Mirnski dolini ni nobenega naselja, ki bi imelo vlogo ob~inskega sredi{~a. Take funkcije opravljajo za mirnsko regijo Trebnje, Sevnica in Litija. Prvi dve leì- ta takoj onstran mirnske razvodnice, Litija pa je od nje oddaljena 15 km. V teh sredi{~ih so zgo{~ene obrt, industrija, oskrbne in upravne dejavnosti, predstavljajo pa tudi pomembna prometna vozli{~a. Kraja znotraj pore~- ja, ki opravljata najve~ sredi{~nih funkcij, sta Mirna in Mokronog, nadpovpre~no pa so opremljena {e krajevna sredi{~a Krmelj, [entrupert, [entjan`, Gabrovka pri Litiji, Trì{~e, âte`, Dole pri Litiji in Dolenji Bo{tanj. Pomembnej{o vlogo so ohranila {e iz fevdalnih ~asov. Takrat so bila vsa, razen Krmelja, ki je mlaj{ega nastan- ka, tudi è ùpnijska sredi{~a. Kar 28 % prebivalcev Mirnske doline ìvi v naseljih, ki leìjo manj kot kilometer od naselja, ki opravlja sredi{~ne funkcije 1. stopnje. To pomeni, da je v kraju se- Staro krajevno sredi{~e [entjan` (344 m) s poljem v delcih de` ùpnije, da ima {olo, trgovino osnovne oskrbe, po- v blagi miocenski pokrajini. Zadaj je prebojna dolina Kaludr- {to, gostilno, redko tudi bencinsko ~rpalko, zdravstve- skega potoka. (M. K.) no postajo in enega ali ve~ industrijskih obratov, ki zaposlujejo prebivalce o`jega obmo~ja. V mirnskem pore~ju so tako opremljeni poleg Mirne in Mokronoga, ki SREDI[^NA NASELJA imata drugo stopnjo centralnosti, {e zgoraj na{teta krajevna sredi{~a. Tu in v neposrednem zaledju se je {tevi- V MIRNSKI DOLINI lo prebivalcev v obdobju 1961 do 1991 najbolj pove~a- lo. Manj kot 6 km dale~ od sredi{~nega kraja 2. stopnje Mirna je v jedru gru~asto naselje z ve~ zaselki in skup- ìvi polovica prebivalcev Mirnske doline, manj kot no 1500 prebivalci. Danes je najve~ji kraj Mirnsko-Mo- 10 km od enega od ob~inskih sredi{~ Trebnjega, Litije krono{ke kotline in opravlja sredi{~ne funkcije druge ali Sevnice pa 30 % ljudi. stopnje. Zrasla je na njenem skrajnem zahodnem robu,

Pogled na Mirno in nizko razvodno Trebanjsko gri~evje s se- verovzhoda. Za razvoj naselja je bil odlo~ilen poloàj ob vodnem stekali{~u in kriì{~u poti. Stanovanjski del je na dvignje- nih robnih terasah, industrija pa se je razrasla na nekdanjem poplavnem svetu ob re~ici Mir- ni in èleznici. (M. K.)

149 MIRNSKA DOLINA

Sredi{~e Mirne z ùpnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz 13. stoletja, gostilno in kamni- tim mostom iz 18. stoletja. (M. K.) ob velikem koncentri~nem vodnem stekali{~u in promet- in prostor ob èleznici Trebnje–Sevnica. Privla~i delav- nem vozli{~u. Sem se s severa in zahoda iz gri~evja pre- ce iz celotne kotline, pa tudi z dobr{nega dela zaledja Mir- bijejo re~ica Mirna in pritoka Lipoglav{~ica in Vejar, z ju- ne in [entruperta. Najve~ji pomen imajo ìvilska indu- ga in jugovzhoda pa Gomil{~ica, Pravharica in Zabr{- strija (Dana, obrat Kolinske, Greda), tekstilna industrija ~ica. Mirna leì ob glavni prometnici med Dolenjskim podoljem in dolino Save pri Sevnici in ob poti, ki povezuje Mirnsko dolino z Litijo prek prevala Javorski Pil v Gabrov{kem hribovju. Hkrati je izhodi{~e za {tevilna vinorodna son~na slemena v zaledju. Arheolo{ke najdbe v okolici dokazujejo poselitev è v bakreni dobi (Gradec pri Mirni), bli`nji Kincelj nad Tr- bincem pa je bil naseljen od stare èlezne dobe naprej (Dular in drugi, 1991). L. 1180 je bil tu posredno prvi~ omenjen grad, ki so ga upravljali mirnski gospodje, oglejski vazali (Jaki~, 1994). Med drugo svetovno vojno je bil po`gan, danes pa ga postopno obnavljajo. Najstarej{i del Mirne je prislonjen k strmemu jugovzhodnemu pobo~ju Trbinca. Pod gotsko ùpnijsko cerkvijo svetega Janeza Krstnika z dragocenim oboka- nim in poslikanim prezbiterijem je ob raz{irjenem trgu trgovsko in poslovno sredi{~e kraja. Novej{i stanovanjski del se je razrasel na izteku tone~ega slemena onstran re~ice Mirne, ki prav tu spreminja smer za 90°. Tam sta tudi {ola in zdravstveni dom. Mirnski zaselki so raztreseni dale~ naokrog, tudi po ju`nem robu kotline. Do srede 19. stoletja se je prebivalstvo ukvarjalo le s kmetijstvom, tedaj pa sta se pojavili predilnica za plat- no in usnjarna. Ob prvem popisu l. 1869 je Mirna {tela 292 prebivalcev. Med nekmetijskimi dejavnostmi moramo navesti tudi bli`nje opekarstvo in kova{tvo. Med obema vojnama so tu delovale: parna àga, pilarna, tovarna krede in sadrenih izdelkov, tovarna barvic in tovarna emajliranih pe~i. Razviti so bili mizarstvo, mlekarstvo in trgovina z lesom in bukovim ogljem, s kmetijskimi pridelki, ìvino, vinom in medom. L. 1931 so na Mirni na- Osrednji del Mokronoga (251 m), ki se è v 13. stoletju omenja kot trg, je raz{irjena ulica. Okrog nje so nanizani cerkev, graj- {teli 417 ljudi, hitreje pa je za~ela rasti po drugi svetov- ske razvaline (265 m) in stolp, sicer pa strnjeno pozidane nad- ni vojni, zlasti po l. 1961. stropne stavbe polmestnega tipa. Zunaj sredi{~a najdemo tudi Dana{nja industrija naseljuje najni`jo teraso na druge tipe hi{, od malih obrtni{kih do ve~jih kme~kih domov, na obeh straneh re~ice Mirne, nekdanjo poplavno ravnico robu naselja pa kme~ke kajè. (M. K.)

150 NASELJA IN PREBIVALSTVO

Zvezdasto rebrasto obokan prezbiterij `upnijske gotske cerkve sv. Janeza Krstnika na Mirni je eden najve~jih poslikanih obo- kov na Slovenskem. Poslikava iz let 1465–1470 je delo neznane- ga mojstra. (M. K.) Portal polmestne tr{ke hi{e v Mokronogu. (M. K.)

(Prevent SPM in TOM Oblazinjeno pohi{tvo), razvita iz v Kr{ko hribovje in povezuje Dolenjsko podolje z doli- nekdanje tovarne {ivalnih strojev ter industrija nekovin no Save. Sicer je ni`ji svet precej mokroten; od tod tu- Kremen, kamor spada bli`nji rudnik roènca Irsovec. di ime kraja. Mokronog je staro, deloma gru~asto, deloma obcest- Proti jugovzhodu se terase dvignejo v nizko vino- no naselje, ki skupaj z zaselki {teje 701 prebivalca. Okrog rodno gri~evje, jugozahodno zaledje pa je hribovito, gozd- osrednje raz{irjene ulice so razporejeni cerkev, grajske nato in prepredeno s kratkimi, a globokimi dolinami, kjer razvaline in stolp, sicer pa jo obdajajo strnjeno pozida- potoki ob izteku v kotlino poplavljajo. Slemena med nji- ne nadstropne stavbe. Neko~ je bil najpomembnej{i mi so bila naseljena è na prehodu iz bronaste (Ostro`- kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Leta 1869 je imel kar nik) v staro èlezno dobo (@empoh), Kri`ni Vrh pa vso trikrat ve~ prebivalcev kot Mirna (843). Razvil se je na èlezno dobo (Dular in drugi, 1991, Kri`, 1987). V Mo- jugovzhodnem vzpetem robu kotline, pod prevalom, prek kronogu so na{li tudi rimske grobove, saj je tedaj v do- katerega vodi iz doline Mirne stara pot v dolino Lakni- lino Laknice tod vodila pomembna pot. V 11. stoletju je ce in dalje proti reki Krki v Kr{ko-Breì{ko kotlino. Le- bila mokrono{ka gospo{~ina last savinjskih grofov Bre{- ì tudi blizu izhoda v mirnsko deber, ki je vrezana ko-Seli{kih, zatem pa je pre{la v roke {kofije v Krki na

[entrupert (280 m), v zgodnjem srednjem veku najpomembnej{i kraj Mirnske doline, je danes manj{e sredi{~no naselje. Hi{e so kro`no nanizane okrog cerkve svetega Ruperta in osrednjega trga, kamor se zvezdasto stekajo glavne ceste. (M. K.)

151 MIRNSKA DOLINA

dvignjeni terasi vzhodno od Brinjskega polja in ob desnem bregu Bistrice, najve~jega levega pritoka Mirne. Vanj se zvezdasto steka ve~ cest. Tukaj{nja poselitev je è zelo stara; domnevno naj bi oglejski misijonarji è leta 796 tu postavili kapelo. Na starih temeljih naj bi potem l. 1042 Hema Kr{ka, lastnica novega gradu v [kr- ljevem, sezidala cerkev. V zgodnjem srednjem veku je [entrupert postal sede` veleùpnije, ki je segala od Svibnega do Bo{tanja in Mokronoga, s tem pa je bil najpomembnej{i kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline. V ~asu tur{kih obleganj je imel pomembno obrambno funkcijo. V prvi polovici 15. stoletja so namre~ cerkveni stolp utrdili, kraj pa obzidali. Taborsko obzidje je bilo ob tur{kih napadih hudo po{kodovano, l. 1834 pa so ga odstranili. Ile{i~ (1950) prepoznava v kraju tipi~no farno vas, kjer so hi{e strnjene okrog cerkve in trga. Velikih kmetov je bilo malo, ve~ pa je bilo kajàrjev in obrtnikov. Od leta 1869 do danes se {tevilo prebivalcev ni bistveno spreminjalo. Ob prvem {tetju jih je bilo 316, danes pa pa jih tu ìvi 356. [entrupert je nekoliko odmak- njen od glavne ceste, ki vodi vzdol` kotline. Z ùpnij- sko cerkvijo svetega Ruperta, {olo, industrijsko predelavo plasti~nih mas (Plasta) in obrtnimi delavnicami je sredi{~no naselje prve, najni`je stopnje. Krmelj je s 793 prebivalci drugi najve~ji kraj v pore~ju Mirne in sredi{~no naselje najni`je stopnje. Leì ob Hinji, levem pritoku Mirne, in ob stari cesti, ki povezuje dolino Mirne pri Trì{~u z dolino Save pri Rade- Krmelj (253 m), mlaj{e rudarsko-industrijsko in sredi{~no naselje, se razteza vzdol` [kocjanskega preloma ob Hinji, ki pre~i ~ah. Obmo~je spada v Krmeljsko kadunjo, ki je del se- Krmeljsko kadunjo v smeri od severa proti jugu. (M. K.) novskega terciarnega bazena. Kraj se je razvil na osnovi bli`njih nahajali{~ rjavega premoga, roènca in gli- Koro{kem. Sprva je imel pomembnej{o vlogo bli`nji grad ne. Premog so za~eli izkori{~ati konec 18. stoletja. V le- Gorenji Mokronog, a je kasneje propadel. tih 1863–1878 je tu delovala tudi cinkarna. L. 1908 so Mokronog se prvi~ omenja l. 1249, kot trg pa è iz Trebnjega do Krmelja speljali celo èlezni{ki tir in po l. 1279. Cerkveno je kraj spadal v {entrupersko veleùp- njem l. 1926 odtovorili 53.000 ton premoga. Rudnik so nijo, v 16. stoletju pa se je osamosvojil. Zelo zgodaj je zaprli l. 1962. @elezni{ki odsek do Trì{~a ima danes le imel sodno oblast. Bil je znan po usnjarski in ~evljarski funkcijo industrijskega tira, pa {e ta se opu{~a. [e ne- obrti ter kot sejmarski in romarski kraj (@alostna gora). davno je precej delovnih mest nudil obrat Metalne, po @e l. 1808 je dobil {olo, 1815 pa usnjarno, ki je obrato- njegovem propadu pa sta najpomembnej{i podjetji In- vala do l. 1943. Tedaj je bila ob nem{kem bombardira- kos (inèniring, konstrukcije, strojegradnja) in Konfek- nju uni~ena. Po drugi svetovni vojni je Mokronog gos- cija Lisca, obrat tekstilne industrije. podarsko nazadoval; med drugim je ob~util posledice od- Dolenji Bo{tanj je s 649 prebivalci precej veliko gru- maknjenosti od èleznice. Leta 1971 je imel le 631 lju- ~asto naselje, leè~e ob soto~ju med desnim bregom Sa- di; {tevilo je upadalo do nedavnega. [e pred kratkim je ve in levim bregom Mirne in na vi{jih terasah. Na seve- bila tu najpomembnej{a proizvodnja elektrolitskih rozahodu se stika z Bo{tanjem (336 prebivalcev). Na nje- kondenzatorjev (Iskra – elektroliti), danes pa ima najpo- govo rast je vplival pomemben prometni poloàj (sko- membnej{e mesto industrija platnenih izdelkov Dorema. zi jugovzhodni del naselja te~eta èlezni{ka proga in ce- Sicer sta dokaj mo~ni obrt in trgovina. Kraj opravlja sre- sta Trebnje–Sevnica in se tu pridruìta obsavskim prodi{~ne funkcije druge stopnje. metnicam. Kraj ima tudi nekatere sredi{~ne funkcije, a je [entrupert je gru~asto naselje na severnem robu zaradi le 2 km oddaljene Sevnice na nasprotnem bregu Mirnsko-Mokrono{ke kotline, ki je tu naj{ir{a. Stoji na Save njegovo gravitacijsko zaledje relativno majhno.

152 GOSPODARSTVO GOSPODARSTVO

KMETIJSTVO rile so se predvsem v mle~no in mesno govedorejo, ukvarjajo pa se tudi z vzrejo plemenske ìvine, perutninars- Dejavnost, ki è dolga stoletja daje mirnski pokrajini os- tvom in ponekod s pridelavo jedilnega in semenskega novni pe~at, je kmetijstvo. Za take namene so gozd izkr- krompirja. Po drugi svetovni vojni je Dolenjska posta- ~ili è Iliri, intenzivneje pa so se s kmetovanjem prvi uk- la vzrejno sredi{~e za plemenske bike, krave in telice. varjali Kelti. Osnovni pomen je dejavnost obdràla {e da- @ivinoreji so prilagodili tudi poljedelstvo. Med poljski- le~ v obdobju po drugi svetovni vojni. Vse do nedavne- mi kulturami tako poleg krompirja prevladujejo krmne ga je imela predvsem avtarki~en zna~aj. Ljudje so gojili rastline. najve~ ajdo, koruzo, p{enico, r`, oves, je~men, krompir in krmne rastline, pa tudi povrtnine. Majhne kmetije in kmetije z zelo razdrobljeno posestjo, na katerih so delali ro~no, hkrati pa njive slabo gnojili, so te`ko preìvlja- RUDARSTVO le {tevilno prebivalstvo. Rev{~ina je bila najve~ja v od- maknjenih vaseh po gri~evju in hribovju pore~ja Mirne. Prva pomembnej{a nekmetijska dejavnost, ki se je po dol- Do intenzifikacije in specializacije v kmetijstvu je gih stoletjih spet pojavila v Mirnski dolini, je bilo rudars- pri{lo {ele pred kratkim, v sedemdesetih in osemdese- tvo. V okolici [entjanà in Krmelja so za~eli konec tih letih, pa {e to velja bolj za niìnske kmetije. Usme- 18. stoletja izkori{~ati rjavi premog. Na njegovi osnovi

Samooskrbno polikulturno kmetijstvo je zlasti v gri~evju in hribovju {e vedno prevladujo~a oblika gospodarjenja. (M. K.)

Rahlo vzpeti svet med Mokro- nogom in Martinjo vasjo pri Mokronogu z velikimi ornimi povr{inami je bil {e nedavno v dru`beni lasti. (M. K.)

153 MIRNSKA DOLINA se je razvil Krmelj, danes najmlaj{e naselje, ki ima sre- Mirna, Mokronog, [entrupert in Krmelj so bili di{~no funkcijo. Po l. 1936 je bil pomemben tudi pri elek- v preteklosti in so danes glavna zaposlitvena sredi{~a trifikaciji Dolenjske (Razvoj elektrifikacije …, 1976). Kr- v mirnskem pore~ju (glej opise naselij). Manj{a sredi{- meljski rudnik so zaradi iz~rpanosti zaprli l. 1962. Pre- ~a, ki s svojimi delovnimi mesti zavirajo praznjenje odro~- mog slab{e kakovosti (lignit) pa so {e v 30. letih tega sto- nih, predvsem hribovskih vasi, pa so: âte` s svojo To- letja pridobivali v dnevnem kopu pri Gorenji vasi pri Mir- varno elektromateriala, Dole pri Litiji s Tovarno trans- ni. Med ostalimi rudnimi bogastvi, ki so jih ljudje tu v pre- portnih naprav in konstrukcij, Gabrovka s tovarno Pre- teklosti izkori{~ali, naj omenimo èlezovo rudo pri sad in Mizarstvom ter Slovenska vas s tovarno protipo- Hrastnem, Veliki Gobi in Velikem Cirniku, manganovo àrne opreme. Sicer pa se ljudje zaposlujejo tudi v {te- rudo pri Brglezu, Vodicah pri Gabrovki in blizu Brezo- vilnih bolj ali manj oddaljenih krajih zunaj regije: s se- vice pri Mirni, cinkovo rudo pri Cerovcu pri Trebelnem vernega in vzhodnega dela v obsavskih krajih od Litije in pri [kovcu ter svin~evo rudo pri Mokronogu in Sred- do Rade~ in Sevnice, iz osrednjega, ju`nega in zahod- niku. Glinene usedline v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kot- nega dela pa {e v Novem mestu in zaposlitvenih sredi{- line in Vejarske kotanje so omogo~ale delovanje opekarn ~ih Dolenjskega podolja vse do Ljubljane. v Prelesju in na Hudejah. Danes obstajajo v regiji {tevilni manj{i kamnolomi dolomita, najbolj znana pa je po zalogah roènca na obmo~ju Irsovca ju`no od Mirne, ekonomsko najpomemb- PROMET nej{em slovenskem nahajali{~u te mineralne surovine. Iz pe{~eno-muljastega roèn~evega gru{~a s separacijo Tako kot v sosednjem Dolenjskem podolju je tudi v mirn- pridobivajo zelo ~isto kremenovo surovino, ki jo tudi iz- ski pokrajini promet od nekdaj igral pomembno vlogo vaàjo. Pomembnej{a nahajali{~a roènca so {e v oko- v regionalnem razvoju. Zaradi lahke prehodnosti v sme- lici Krmelja, Gabrovke in na obmo~ju Debenca ([olar, ri od zahoda proti vzhodu so mimo Trebnjega po Dolenj- Dimkovski, 1992, Jeòvnik, Eler{ek, Viìntin, 1981). skem podolju potekale najstarej{e daljnovodne poti, skozi dolino Mirne in po [tatenber{ki dolini pa {e vzpored- nice. Tu so prodirale ljudske mnoìce, ki so iskale nase- litveni prostor, mimo so vodile trgovske poti; to je bila OBRT IN INDUSTRIJA tudi os, po kateri so se {irili osvajalni oziroma voja{ki in roparski pohodi – enkrat z zahoda, drugi~ z vzhoda. Pro- Regija je bila odmaknjena od glavnih prometnih tokov; ti koncu 16. stoletja je bila prek Trebnjega vzpostavlje- tudi industrijskega zaledja, ki bi odkupovalo kmetijske na redna po{tna zveza s Karlovcem. Poleg prometnice, pridelke in izdelke doma~e obrti, tu ni bilo. Vse obrti ki je povezovala Ljubljansko barje, Grosupeljsko kotli- (mlinarstvo, àgarstvo, kova{tvo, mizarstvo, ~ebelars- no, [entvi{ko kotlino in Temeni{ko dolino, je imela tvo, pletarstvo in predelava lanu) so v preteklosti zado- vedno pomembno vlogo tudi pre~na pot – pot iz Suhe kra- voljevale le doma~e potrebe. Trgovska in obrtna dejav- jine: iz @uèmberka in Dobrni~a ~ez preval pri Grmadi nost sta zaìveli v posameznih sredi{~ih {ele sredi prek Trebnjega in ~ez nizek preval v temeni{ko-mirnskem 19. stoletja. razvodju prek Mirnske doline na sever proti Litiji, Rade-

Pletarstvo v obliki doma~e obrti je doma tudi v Mirnski dolini. Izdelki iz slame, vrbovih in le- skovih {ib in viter zadovoljujejo doma~e potrebe, namenjeni pa so tudi trgu. (M. K.)

154 GOSPODARSTVO

Starej{i del Mirne ob jugovzhodnem vzno`ju Trbinca s cesto in `eleznico. (M. K.)

~am in Sevnici v dolini Save. Pot skozi mirnsko deber je jih. @eleznica Ljubljana–Novo mesto je bila mimo Treb- zaìvela {ele v novej{em ~asu, po izgradnji ceste in è- njega speljana l. 1894. L. 1908 so iz Trebnjega poteg- leznice. [e v srednjem veku je namre~ imela pomemb- nili stransko normalnotirno rudni{ko progo do Krmelja, nej{o vlogo pot po dolini Grahovice, levega pritoka Mir- potem pa so z izgradnjo odseka Trì{~e–Sevnica leta1938 ne. Nanjo so bile vezane tudi utrjene postojanke, ki so va- povezali dolenjsko z obsavsko progo. Tako naj bi bila prek rovale povezavo med Dolenjsko in [tajersko. Zidanega Mosta in Mirnske doline vzpostavljena vez med Po Dolenjskem podolju te~e po drugi svetovni voj- severovzhodno Slovenijo in pristani{~em na Reki. ni (l. 1958) zgrajena t. i. Cesta bratstva in enotnosti, ki Trebnje torej leì ob enem najpomembnej{ih promet- izkori{~a traso, obstoje~o v vseh zgodovinskih obdob- nih kriì{~ na Dolenjskem. V njegovi bli`nji okolici je

Razvodno sleme nad Rade~ami z Brunkom (557 m) in Budno vasjo. Tu vodi ena od dveh v pore~ju Mirne najpomembnej{ih @alostna gora (336 m) pri Mokronogu z baro~no romarsko starih poti proti severu. Spodaj vidimo Vrhovo (200 m) s hidro- cerkvijo @alostne Matere bo`je iz 17. stoletja in Svetimi stopni- elektrarno na Savi. (M. K.) cami iz leta 1761. (M. K.)

155 MIRNSKA DOLINA

Dolenjsko pokrajino bogatijo kozolci »toplarji« in {tevilna znamenja. (M. T.) v vseh ~asih od bakrene dobe dalje dokazan obstoj po- V zadnjem ~asu pa se poloàj s popestritvijo turi- membnih naselbin. sti~ne ponudbe spreminja. Regija se namre~ pona{a Tudi vsa ostala sredi{~na naselja regije izkori{~ajo s {tevilnimi naravnimi in kulturnimi bogastvi: z razgi- ugodne prometne poloàje: Gabrovka in Morav~e ter Kr- banim reliefom z izrednimi vi{inskimi razlikami, menja- melj in [entjan` leìjo ob starih poteh iz Mirnske doline vo re~no-denudacijskega, re~no-akumulacijskega, kra{- v dolino Save, Mokronog na prevalu med Mirnsko do- kega in fluviokra{kega reliefa, s {tevilnimi slemeni in raz- lino in dolino Laknice, Trì{~e ob izhodu poti iz Mirn- glednimi vrhovi, globokimi dolinami s potoki, s plano- sko-Mokrono{ke kotline v ozko mirnsko deber v Kr{kem tami in manj{imi kra{kimi uravnavami, ohranjeno narav- hribovju, Mirna pa ob vstopu v Mirnsko-Mokrono{ko no mo~virsko vegetacijo, na katero je vezana specifi~- kotlino in na kriì{~u poti v smereh od vzhoda proti zana favna, s {tevilnimi arheolo{kimi in drugimi kultur- hodu in od severa proti jugu. Promet je vplival na loka- no-zgodovinskimi spomeniki. Tu so ostanki ilirskih, kelt- cijo in velikost, v nekaterih primerih tudi na obliko na- skih in rimskih naselbin, grobi{~ in komunikacij ter {te- selij (Mokronog, [entrupert – zvezdasto {irjenje ob kri- vilni cerkveni, grajski, etnolo{ki in drugi spomeniki. Re- àjo~ih se poteh). gija se vklju~uje v turisti~no ponudbo tudi kot vinograd- Promet navadno sproì tudi poklicno prestrukturiranje ni{ka pokrajina z nekaterimi urejenimi »vinskimi cesta- prebivalcev in omogo~i dnevne migracije. V na{i regiji so mi« (Oplenk, Okrog in Zadraga ter Hom v zaledju [en- krajevne prometne razmere in telefonske povezave neko- truperta, pot iz Mokronoga ~ez Trebelno v dolino zgor- liko bolje urejene {ele v zadnjih petih letih, zato je bilo nje- nje Radulje, obmo~je Praprotnice, Stare gore in Gradi{- no praznjenje veliko mo~nej{e in dalj trajajo~e kot drugje. ~a v Deben{kem hribovju), z »vinskimi pe{potmi« (obmo~je Kamnega Vrha, Krì{~a, âte{ke gore, Zaplaza in Sevnega na zahodnem razvodju) in kot bogat lovski in ribolovni revir. Mnoge naravne in kulturne znameni- TURIZEM tosti povezuje ve~ markiranih pohodnih poti (iz Litije do âteà, s âteà prek @unovca na Veselo Goro, z Mir- Vse pomembnej{a gospodarska veja postaja turizem. Lju- ne prek Debenca v Trebnje). di so sem najprej privla~ile romarske cerkve (Zaplaz pri Regija je privla~na za gradnjo po~itni{kih bivali{~; âteù, Vesela Gora, @alostna gora pri Mokronogu, To- ta so vezana na eni strani na hriboviti svet Posavskega polovec – Vrh pri Bo{tanju). [e nedavno je bil turizem hribovja (Dolska planota), na drugi pa na vinogradni{- tu povsem tranzitnega zna~aja. Pred zadnjo vojno na Bal- ka obmo~ja (slemena v zahodnem delu mirnskega po- kanu je bila cesta po Dolenjskem podolju med najbolj re~ja, zaledje [entruperta in [entjanà, gri~evje med Mir- obremenjenimi slovenskimi cestami: mimo Trebnjega je no in Trebnjem, obmo~je jugovzhodno od Mokronoga, tekla ena glavnih povezav od Zahodne in Srednje Evro- Bo{tanjsko hribovje nad Sevnico). pe z Bli`njim vzhodom.

156 POVZETEK DRUGE DEJAVNOSTI

Kvartarne dejavnosti so v ve~ji meri prisotne le v Treb- Zdravstveni domovi se nahajajo v Trebnjem, Sev- njem, Sevnici in `e oddaljeni Litiji kot ob~inskih sredi{- nici in Litiji, znotraj pore~ja pa so v sredi{~ih ni`jega ran- ~ih, deloma {e na Mirni in v Mokronogu. Regija je v tem ga le zdravstvene postaje. Med ostalimi ustanovami naj pogledu precej slabo razvita. Najbli`ja srednja {ola je {e- omenimo {e Kazenski pobolj{evalni dom na Dobu ozi- le v Ivan~ni Gorici. [olarji se vsakodnevno vozijo tudi roma v Slovenski vasi, ki je ena najve~jih slovenskih mo{- v Novo mesto, Sevnico in Ljubljano ali pa bivajo v tam- kih kaznilnic zaprtega tipa. kaj{njih internatih.

Kazenski pobolj{evalni dom na Dobu oziroma Slovenski vasi je ena najve~jih slovenskih mo{- kih kaznilnic zaprtega tipa. (M. K.)

POVZETEK

Mirnska dolina v {ir{em smislu ali pore~je Mirne je ena Posavja, njeni posamezni deli pa v Posavsko hribovje, manj znanih pokrajin Slovenije. Leì v njenem osrednjem Raduljsko hribovje in Dolenjsko podolje. delu, na srednjem Dolenjskem. Lahko jo imenujemo kar Z namenom, da bi omogo~ili celostno planiranje na- Slovenijo v malem, saj se na tem, okrog 300 km2 veli- daljnjega regionalnega razvoja, smo v pri~ujo~em delu kem obmo~ju stikajo tri od velikih evropskih regij: alp- posku{ali osvetliti dru`benogeografske in fizi~nogeograf- ski, dinarski in panonski svet. Zato je v litolo{kem, re- ske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo preteklo, pa tu- liefnem in klimatskem smislu izrazito prehodna pokra- di sedanje ìvljenje. Na osnovi analiz naravnih razmer, jina. Tu se prepletata alpska in dinarska tektonika, uve- sedanje rabe tal in gospodarske usmerjenosti smo iska- ljavi pa se tudi balatonska smer, ki sicer prevladuje v ju- li optimalno rabo tal in mo`ne prihodnje razvojne usme- govzhodni Sloveniji. ritve. Mirnska dolina je namre~ ena redkih med ve~ji- Ve~ina objavljenih del o Mirnski dolini se ukvarja mi slovenskimi pokrajinami, kjer se {tevilo prebivalcev le s posameznimi strokovnimi podro~ji, v regionalnih è dalj{e obdobje ob~utno zniùje. V zadnjih 30 letih je obravnavah pa je bila doslej vklju~ena v pravo Dolenj- to nazadovalo za 7 %, njegovo {tevilo leta 1991 pa je bi- sko, v jugovzhodno in vzhodno Slovenijo, v spodnji del lo za 11 % manj{e kot leta 1869.

157 MIRNSKA DOLINA

Meja pore~ja te~e na severu po alpsko usmerjenem merah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vplivi panonskega in hrbtu Jatne. Tam je tudi najve~ja absolutna vi{ina mirn- zmernocelinskega vla`nega podnebja (povpr. letna temp. skega pore~ja, ki zna{a 850 m. Proti vzhodu se slemena okrog 9°C, jan. –1°C, jul. 19°C, 1200mm padavin), v so- zniùjejo in nad Sevnico, kjer se Mirna na 175 m nad- sednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo zahod- morske vi{ine po 44 km dolgi poti izliva v Savo, segajo no mejo subpanonskega vegetacijskega in kulturnega vpli- le {e okrog 500 m visoko. Na severozahodni strani pro- va, pa tudi zahodno mejo raz{irjenosti subpanonskega vi- ti savskemu in na zahodni strani proti temeni{kemu po- nogradni{tva. Vinogradi so zna~ilni le za toplotni pas re~ju je v kra{ko prevotljenem svetu razvodnico te`je do- Mirnske doline, ki se za~enja okrog 15 m nad dnom dolo~iti. Na jugu poteka meja po ozkem in nizkem gri~ev- line, kon~a pa se pribli`no pri 600 m nadmorske vi{ine. ju, ki lo~i dolini Mirne in Temenice, proti vzhodu pa po Sem spada 22,5 % pore~ja, 11,3 % teh povr{in pa pora{- vi{jem hribovju, katerega ju`na stran se odmaka v Kr- ~a vinska trta. 59 % pore~ja je pozimi pod vplivom to- kin pritok Raduljo. Razvodnica gre dalje skozi Kr{ko hri- plotnega obrata, 18,5 % pa ga pripada vi{inskemu pasu. bovje in se izte~e pri Sevnici. Povpre~na nadmorska vi- Pokrajina ima pomemben geografski poloàj. Bo- {ina Mirnske doline meri okrog 400 m. gate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi è V obmo~ju smo lo~ili 4 morfolo{ke enote: hribov- v prazgodovinski (v ilirski dobi je bilo tu celo sredi{~e je zavzema 44 %, gri~evje 40 %, kotlina 13 % in plano- hal{tatske kulture na Slovenskem), rimski in zgodnjeslo- te 3 % povr{in pore~ja. Ker je obmo~je v vseh pogledih venski dobi. Mimo bli`njega Trebnjega te~e stara pro- izredno pestro, smo ga raz~lenili {e na 24 bolj ali manj metnica od zahoda proti vzhodu; povezuje Ljubljansko homogenih mikroregij: 9 hribovskih, 9 gri~evnatih, kotlino, srednjo Dolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadalju- 4 kotlinske in 2 na planotah. Razlike med legami v kot- je proti jugovzhodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tej linskem dnu, na gri~evju, hribovju in na planoti smo {e vzporedna stranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer. posebej poudarili. Stara pot, ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjsko Osrednji del zavzema ugrezajo~a se Mirnsko-Mo- podolje pri Trebnjem, se prek nizkega prevala spusti krono{ka kotlina s poplavno ravnico Mirne in pritokov. v Mirnsko dolino, potem pa se nadaljuje proti severu ~ez Dno je na debelo zasuto z re~no naplavino. Re~no-aku- Posavsko hribovje prek doline Save. [ele z izgradnjo ce- mulacijski tip reliefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {e ste in èleznice Trebnje–Sevnica je postala pomembna v manj{ih depresijah (Vejarska kotanja, Krmeljska ka- tudi pot skozi ozko mirnsko deber, vrezano v relativno dunja, Morav{ka kotlinica) in {ir{ih dolinah sredi gri~ev- visoko Kr{ko hribovje. ja. Na kotlinski del odpade dve tretjini od vseh (13 km2) V 19. stoletju je regija za~ela zaostajati za drugimi slo- poplavi{~ v pore~ju, ~etrtina je melioriranih. Za poseli- venskimi pokrajinami. Zaradi pozne izgradnje èleznice, tev in obdelavo je najpomembnej{e terasasto obrobje kot- pozne elektrifikacije, {ibke industrializacije in po~asne mo- line, ki predstavlja 4 % povr{ine pore~ja. Tu pa je 21 % dernizacije cest se je stanje {e naprej slab{alo. Regija je vseh njegovih pozidanih in 19 % vseh ornih povr{in. Kot- bila zapostavljena tudi po drugi svetovni vojni; znaki zao- lino obdaja 300 do 500 m visoko, zelo raz~lenjeno in te`- stalosti niso izbrisani vse do danes. Pokrajini je pe~at ved- ko prehodno gri~evje. Vi{inske razlike so pod 150 m, nano dajalo kmetijstvo, posebno vinogradni{tvo. L. 1991 je kloni pa ve~inoma 9 do 15°, v obmo~jih prebojnih do- zna{al dele` kme~kega prebivalstva 16 % (v Sloveniji lin tudi nad 33°. Gri~evje se proti severu postopno dvig- 7,4 %). Danes je tu od kmetijstva najpomembnej{a ìvi- ne v do 850 m visok svet, ki ga è {tejemo k Posavske- noreja, tej panogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo. mu hribovju. Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`no od V pokrajini je l. 1991 ìvelo 14.151 ljudi. Med Mirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonskega za- 162 naselji jih ima le devet ve~ kot 200 prebivalcev. Go- stajanja okrog 300 m ni`je od tistega na severu. Kljub vi- stota poseljenosti je nizka; na km2 ìvi le 47 ljudi. Zgo{- {inam pod 600 m je izredno raz~lenjeno; zna~ilne so ve- ~eni so po naseljih na vzpetem kotlinskem robu (na 4 % like vi{inske razlike in strmine. Povpre~na vi{ina meri pore~ja ìvi 34 % ljudi ali 397 na km2), precej manj{a pa 500 m, reliefna amplituda 240 m in naklon 17°. Relief je gostota v zaledju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi na je slemenasto-dolinast oziroma re~no-denudacijski, km2), kjer so raztreseni {tevilni slemenski in pobo~ni za- v najve~jem delu pa fluviokra{ki. Dele` pravega kra{- selki. Pore~je je {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~- kega sveta (3,5 %) je v Mirnski dolini precej manj{i kot jega sredi{~nega kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij oprav- v pokrajinah jugozahodno in ju`no. Kras je razvit na Dol- ljata Mirna (1500 prebivalcev) in Mokronog (701 prebi- ski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja, delno valec). Posamezni industrijski obrati so {e v manj{ih sre- pa tudi v nizkem trebanjskem razvodju. di{~nih vaseh, sicer pa prebivalci dnevno potujejo v bolj Ker pore~je pripada razli~nim tektonskim enotam, ali manj oddaljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije. je litolo{ko izredno pestro. Tu se v kratkih razdaljah vr- Z analizo letalskih posnetkov v merilu 1 : 17.500 iz stijo kamnine najrazli~nej{ih starosti, prepustnosti in trd- let 1985 in 1986 smo dobili sliko o obstoje~i rabi tal v po- nosti: od najstarej{ih permo-karbonskih pa vse do najm- re~ju: 13,3 km2 (4,5 %) tal je pozidanih, 7,7 km2 (2,6 %) laj{ih holocenskih, od neprepustnih silikatnih do prepust- pokritih z vinogradi, 29,8 km2 (10,1 %) zoranih, le nih karbonatnih ter me{anih karbonatno-silikatnih, od 2,9 km2 (slab odstotek) je sadovnjakov, 49,8 km2 (16,9 %) kompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih. S tem je po- travnikov, 15,7 km2 (5,3 %) povr{in v zara{~anju, celih vezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju, vodnih raz- 176 km2 (59,6 % vseh povr{in) pa je gozdnatih. ê bi

158 POVZETEK v pore~ju Mirne prevladala optimalna raba negozdnih tal, predelavi kakovostnega doma~ega sadja bi imel za re- bi dobro petino povr{in zavzemale njive, vinogradi 3 %, gijo gotovo vsestranske pozitivne u~inke. Vinogradni{- sadovnjaki dobre 4 % in pozidane povr{ine 4 %. Njivske tvo, kljub temu, da je ponekod precej raz{irjeno in ~e- povr{ine bi se lahko raz{irile v kotlinskem delu (gre za prav cvi~ek ponovno pridobiva sloves, ne predstavlja po- neko~ mokrotni svet ali tretji kakovostni razred); tu bi membnej{e gospodarske panoge. Zna~ilni sta velika pokrivale kar 70 % povr{in. Vinogradov bi bilo torej 20 % razdrobljenost vinogradni{kih parcel in prevlada pokra- (1,6 km2) ve~, sadovnjakov pa kar 4,3-krat toliko kot da- jinskega tipa s tradicionalnim kme~kim vinogradni{tvom. nes (12,6 km2). Za vinogradni{tvo je gri~evje è izkori{- Marsikje je prisotna tudi samorodna trta, t. i. {marnica, ~eno, mo`nosti pa so {e v ni`jem hribovju na vzhodu in ki izredno {kodljivo vpliva na uìvalce. Po Bel~evi jugu pore~ja. Precej za sadjarstvo primernih povr{in je kompleksni vinogradni{ki tipologiji (1978) se pore~je {e v Cerkni{kem, Gabrov{kem, âte{kem in [entjan{- Mirne uvr{~a v predzadnji, 4. kakovostni tip, vendar us- kem gri~evju ter Gabrov{kem, [entruperskem in [ent- pehi nekaterih vinogradnikov v zadnjem ~asu dokazu- jan{kem hribovju. Pozidane povr{ine bi se lahko raz{i- jejo, da regija lahko tudi na tem podro~ju dobi pomemb- rile predvsem povsod v gri~evju, zlasti v Spodnjemirn- nej{e mesto. skem in Mokrono{kem, v kotlini pa le v Krmeljski ka- Kmetije v gri~evju in hribovju ìvijo bistveno te`- dunji. Za tretjino pa bi jih lahko raz{irili na ra~un goz- je ìvljenje kot tiste v kotlini, zato je izrednega pomena da, a le na povr{ine drugega kakovostnega razreda. mo`nost dodatne zaposlitve v bli`njih manj{ih industrij- Gozdne povr{ine pa predstavljajo velike rezerve tudi za skih obratih. Obstoje~i obrati so v zadnjem ~asu navad- vinogradnike in sadjarje. no v te`kem gospodarskem poloàju. Problemi, s kate- Metoda za ugotavljanje primernosti povr{in oziro- rimi se sre~ujejo vi{je leè~e vasi, so tudi: pomanjkanje ma za vrednotenje mikroregij za posamezne tipe rabe tal ravnega sveta (pomanjkanje prostora in onemogo~ena je tu uporabljena prvi~. Pri tej sta pomembna izbor kri- strojna obdelava), erozija prsti in usadi (erozija ogroà terijev ali geoekolo{kih dejavnikov in njihova »teà« v po- okrog 30 %, mo~neje pa 11 % pore~ja), uni~evanje pri- sameznih primerih. Kot kriterije smo izbrali: nadmorsko delkov s strani divjadi, pomanjkanje in usihanje vode v su- vi{ino, naklone, reliefno energijo, nosilnost tal oziroma {nem obdobju (letne izgube z evapotranspiracijo so litolo{ko osnovo, morfolo{ke enote, tip prsti, na~in vod- pribli`no 50-odstotne, marsikje pa voda izgine v kra{- nega odtoka, erozijo prsti, ekspozicijo, toplotni pas in po- ko notranjost) in vpra{ljiva kakovost vode, izvirajo~e plavne razmere. Stopnjo pomembnosti geofaktorjev s kra{kih terenov. Su{a najpogosteje nastopi v juliju, av- v primerih razli~nih tipov rabe tal pa smo dolo~ili na os- gustu, septembru in maju. Problem vodne oskrbe ljud- novi korelacijskih koeficientov, ki kaèjo stopnjo pove- je {e vedno re{ujejo v okviru zaselka ali nekaj vasi, pa zanosti med geoekolo{kimi dejavniki in posameznimi ti- tudi individualno; vodo napeljujejo izpod bli`nje vzpe- pi rabe tal. Pokazalo se je, da so v primeru pozidave naj- tine ali jo ~rpajo iz najbli`je doline. Z nara{~anjem nad- pomembnej{i dejavniki: erozija prsti, nadmorska vi{ina morske vi{ine nad 600 m (12% pore~ja) upada vsota efek- in nosilnost tal; pri njivah: erozija prsti, nadmorska vi- tivnih temperatur, s tem pa je pridelek vse bolj okrnjen. {ina, tip prsti in naklon; pri vinogradih: nadmorska vi- Ker prevladujejo naselja po slemenih in vrheh, so kraji {ina in lega v toplotnem pasu, naklon, tip prsti, erozija pogosto mo~no izpostavljeni streli in hladnim severnim prsti in ekspozicija; pri sadovnjakih naklon, erozija pr- vetrovom, ki nemalokrat vnesejo onesnaèn zrak iz tr- sti, nadmorska vi{ina in tip prsti. Pomagali smo si z ma- boveljskega visokega dimnika. Zaradi odro~nosti in po- temati~nimi in statisti~nimi metodami ter metodami nekod izjemno slabih cestnih povezav (zlasti na erozij- prekrivanja tematskih kart v merilu 1 : 25.000. Vse kar- sko ob~utljivi litolo{ki osnovi) je vsakodnevno oskrbo- te in matemati~no-statisti~ne obdelave temeljijo na upo- vanje krajev in dnevno migriranje marsikje oteèno, hkra- rabi geografskega informacijskega sistema. Kot osnovo ti pa tudi kakr{nakoli redna prodaja pridelkov. Prevla- smo uporabili digitalni model reliefa (DMR) 100 × 100 m dujejo samooskrbno kmetovanje, neracionalna raba tal in zemljevid celotne regije prekrili z mreò 29.535 kva- (njive na zelo strmih pobo~jih) ter mo~na razdrobljenost dratkov. Tematske karte so izdelane s programom Idri- parcel. Ostarelo prebivalstvo ne more ve~ vzdrèvati kul- si. Metoda omogo~a izdelavo sintetske karte primerno- turne pokrajine. Travne povr{ine se zara{~ajo (v hribov- sti tal za vsak posamezen tip rabe tal, izdelavo karte op- ju na 6.5 %, na planotah pa kar na slabi tretjini povr{in), timalne rabe tal, karte obmo~ij z neprimerno obstoje~o njive ozelenjujejo, zmanj{uje se {tevilo ìvine in domo- rabo tal, karte predlagane nove rabe tal, karte prednost- vi propadajo. Opazna je tudi neuravnoteènost {tevila nih posegov v prostor ter po potrebi {tevilnih kart vme- mo{kih in ènsk (v petih hribovskih regijah je mo{kih snih faz. Naloga teì h kvantifikaciji podatkov in razla- 15 do 25 % ve~ kot ènsk). Marsikatera velika kmetija gi povezav med geoekolo{kimi in dru`benimi sestavina- zaman ~aka gospodinjo, ker ènske vidijo la`je ìvlje- mi pokrajine. nje ob delovnem mestu v dolini. Odhajanje mladih je po- Ker smo v pokrajini ugotovili najve~ji pomen ìvi- vezano tudi z veliko oddaljenostjo srednjih in poklicnih noreje, moramo v prihodnje poiskati mo`nosti za {irje- {ol. Ker je dnevno migriranje pogosto prenaporno, so pri- nje travni{kih in pa{ni{kih povr{in. Perspektivno je tu- siljeni bivati v internatih. Zaradi tega se mnogi odre~e- di sadjarstvo. Nekdaj je bilo precej bolj razvito kot dajo nadaljnjemu {olanju, drugi pa se zaradi bolj{ih zapo- nes, ko tu predelujejo uvoèno sadje. Ve~ji poudarek na slitvenih mo`nosti drugje ne vrnejo ve~ domov.

159 MIRNSKA DOLINA

MAJA TOPOLE: MIRNSKA DOLINA REGIONALNA GEOGRAFIJA PORE^JA MIRNE NA DOLENJSKEM

SUMMARY

The Mirna Valley in a broader sense or the Mirna catch- Kr{ko hribovje hills and ends near Sevnica. The average ment is one of the lesser known regions of Slovenia. It altitude of the Mirna Valley is around 400 meters. lies in its central part, in central Dolenjska. We might even We distinguished four morphological units in the call it »Slovenia in miniature« because three of region: hilly areas occupy 44% of the surface area of the Europe's major geographical regions meet in this catchment, lower hills 40%, the basin 13%, and plateaus 300 square kilometer area: the Alpine, the Dinaric, and 3%. Because the area is extremely diverse in all respects, the Pannonian regions. This is therefore a distinctly tran- we further divided it into twenty-four more or less sitional region according to its lithology, relief, and cli- homogenous microregions: nine hilly areas, nine lower mate. Here, Alpine and Dinaric tectonics intertwine, and hill regions, four basins, and two plateaus. The differ- the influence of the Balaton direction is felt that domi- ences between sites in the basin bottoms, in hilly areas, nates southeastern Slovenia. in the lower hills, and on plateaus were specially stressed. The majority of the works published on the Mirna The central part occupies the sinking Mirna-Mo- Valley only deal with individual professional fields. In kronog basin with the flood plain of the Mirna River and regional treatments it has until now been included in its tributaries. The bottom is thickly covered with river Dolenjska, in southeastern and eastern Slovenia, and in sediment. This river-accumulation type of relief only the lower part of Posavje, while its individual parts have occurs in smaller depressions elsewhere in the catchment been included in the Posavsko hribovje hills, the (Verjanska kotanja, Krmeljska kadunja, Morav{ka Raduljsko hribovje hills, and the Dolenjsko podolje. kotlinica) and in wider valleys in the middle of the hills. With the intention of making comprehensive plan- The basin area occupies two thirds of all the flood plains ning of further regional development possible, we tried (13 km2) in the catchment, and one quarter of this is to throw some light in this work on the sociogeographi- improved land. For settling and cultivation, the terraced cal and physical geographical characteristics of the margins of the basin are of greatest importance and rep- Mirna catchment and its past and current life. On the basis resent 4% of the surface area of the catchment. Here of analyzing natural conditions, current land use, and eco- are 21% of all its built-up surfaces and 19% of all its nomic orientation, we looked for optimal land use and arable surface area. The basin is surrounded by 300- possible future development orientations. The Mirna to 500-meter high, very dissected, and difficult to cross Valley is one of the rare larger Slovene regions where lower hills. Altitude differences are less than the population has been decreasing significantly for 150 meters, inclinations range from 9° to 15°, and in a longer period. In the last thirty years, the population areas of antecedent streams, even more than 33°. The has decreased by 7%, and in 1991 its population was 11% lower hills gradually become higher toward the north smaller than in 1869. into the 850-meter high world that we already consider The boundary of the watershed runs in the north part of the hilly Posavsko hribovje region. The hilly across the Jatna ridge oriented toward the Alps. Here we region, encompassing the hills south of the find the greatest absolute height of the Mirna catchment, Mirna-Mokronog basin is about 300 meters lower 850 meters above sea level. Toward the east, the ridges than the one to the north due to tectonic stagnation. In become lower, and above Sevnica, where the Mirna River spite of altitudes below 600 meters, it is extremely dis- flows into the Sava River at an altitude of 175 meters after sected with characteristic large altitude differences and a 44-kilometer long course, they only reach an altitude steep slopes. The average altitude is 500 meters, the aver- around 500 meters. On the northwestern side toward the age relief amplitude 240 meters, and the average incli- Sava catchment and on the western side toward the nation 17°. The relief is fluvial (ridge-valley system), Temenica catchment, the exact boundaries of the Mirna while in the largest part, it is of fluviokarst character. catchment are harder to determine in these hollowed karst The proportion of genuine karst world (3.5%) is quite regions. In the south, the boundary runs along the nar- smaller in the Mirna Valley than in the regions to the row and low hills dividing the Mirna and Temenica val- southwest and south. Karst is developed on the plateaus leys; and toward the east, it runs along higher hills whose of Dolska planota and Gobljansko-Vodi{ka planota in south side is drained by the Radulja, a tributary of the the middle of the hilly region and partly in the low Krka River. The watershed leads further through the Trebnje watershed as well.

160 SUMMARY

Because the Mirna catchment belongs to different population density is considerably lower in the hinter- tectonic units, it is lithologically very diverse. Here, in land (hilly area 32 people per km2, lower hills 23 peo- short distances, rocks of the most diverse age, perme- ple per km2) where numerous ridge or slope hamlets are ability, and hardness alternate, from the oldest Permian scattered. Even today, the catchment is predominantly carbonate rock to the youngest Holocene rock, from agrarian, without a larger central town. The majority of impermeable silicate rock to permeable carbonate rock central functions are performed by Mirna (1500 inhab- and mixed carbonate-silicate rock, from compact to itants) and Mokronog (701 inhabitants). Individual loose, from hard to soft. This is related to the diversity industrial plants exist in smaller central villages, but the in the relief, soils, vegetation, water conditions, and land population commutes daily to more or less remote cen- use. Because the influences of the Pannonian climate and ters of employment outside the region. the moderate continental moist climate intermingle here By analyzing 1:17,500 scale aerial photographs from (mean annual temperature around 9° C, January –1° C, 1985 and 1986, we obtained a picture of existing land July 19° C, 1200 mm of precipitation), we established the use in the catchment: 13.3 km2 (4.5%) of the land is built western boundary of the subpannonian vegetation and up, 7.7 km2 (2.6%) is covered by vineyards, 29.8 km2 cultural influence in the neighbouring catchment of the (10.1%) is plowed, only 2.9 km2 (less than 1%) is Temenica River, as well as the western boundary of the orchards, 49.8 km2 (16.9%) is meadows, 15.7 km2 (5.3%) spread of subpannonian winegrowing. Vineyards are only is becoming overgrown, and as much as 176 km2 (59.6% characteristic of a warm belt in the Mirna Valley that of all surface areas) is forested. If the optimal land use begins about fifteen meters above the valley floor and of unforested land were to prevail in the Mirna catchment, ends about 600 meters above sea level. Some 22.5% of a good fifth of the surface area would be occupied by the catchment is in this belt, and 11.3% of this surface fields, 3% by vineyards, over 4% by orchards, and 4% area is planted with grapevine. In winter, 59% of the would be built up. Field surface areas would even spread catchment is under the influence of a warmth inversion, in the basin part (this was formerly wet or third class qual- and 18.5% of it belongs to the highland belt. ity land); here, they would cover as much as 70% of the The region has an important geographical position. surface area. There would then be 20% more vineyards Rich archeological finds testify to dense settlement in pre- (1.6 km2), and 4.3 times as much orchard as today historic periods (in the Illyrian period, there was even (12.6km2). The lower hills are already exploited for wine- a major center of Hallstatt culture in Slovenia), as well growing, but there are also possibilities in the hills in the as in the Roman and early Slovene periods. A major east and south of the catchment. There are considerable east-west highway linking the Ljubljana basin, central areas suitable for fruit-growing in the Cerknica, Dolenjska, and the Kr{ko basin runs past nearby Trebnje Gabrovka, ^ate`, and [entjan` lower hills, as well as in and continues toward the southeast. A parallel sec- the hilly areas of Gabrovka, [entrupert, and [entjan`. ondary road runs through the Mirna Valley. A transverse Built-up areas could spread everywhere in the lower hills, road is also important. An old route leading across especially in the lower Mirna and Mokronog area; while Suha krajina crosses the Dolenjsko podolje at Trebnje, the only suitable basin is in Krmeljska kadunja. A third descends through a low pass to the Mirna Valley, and con- of these areas could be spread at the expense of forest, tinues northward across Posavsko hribovje to the Sava but only on surface areas of second class quality forest. River valley. It was only with the construction of the road Wooded areas also represent major reserves for wine- and railway from Trebnje to Sevnica that this route growers and fruit-growers. through the narrow Mirna ravine cutting through the rel- The method for establishing the suitability of sur- atively high hills of Kr{ko hribovje became important. face areas or for evaluating microregions for individual In the 19th century, the region began to lag behind types of land use was applied here for the first time. In other Slovene regions. Due to the late construction of the this method, the selection of criteria or geoecological fac- railway (1894), late electrification (after 1936), weak tors and their »weight« is important. The following cri- industrialization, and the slow modernization of the teria were selected: altitude, inclination, relief energy, roads, the situation further worsened. The region was also bearing strength or lithological basis of the land, mor- ignored after World War II, and the signs of all this neglect phological units, type of soil, type of water discharge, are still with us. Agriculture, especially winegrowing, soil erosion, exposition, warm belt, and flood conditions. placed its stamp on the region in the past. In 1991, the The degree of significance of geo-factors in cases of dif- proportion of the farm population was 16% (Slovenia ferent types of land use was determined on the basis of 7.4%). Today, stock farming is the most important the correlation coefficients indicating the level of the con- branch of agriculture, and farming is adapted to it. nection between geoecological factors and individual In 1991, 14,151 people lived in the region. Among types of land use. It proved that in the case of built-up the 162 settlements, only nine have more than two hun- areas, the most significant factors were soil erosion, alti- dred inhabitants. The population density is low, only tude, and bearing strength; in the case of fields, soil ero- 47 people per km2. They are concentrated in settlements sion, altitude, type of soil, and inclination; in the case on the elevated basin margin (34% of the people live on of vineyards, altitude and site in a warm belt, inclination, 4% of the catchment, or 397 people per km2), and the type of soil, soil erosion, and exposition; in the case of

161 MIRNSKA DOLINA orchards, inclination, soil erosion, altitude, and type of lages encounter include the lack of flat areas (lack of soil. We used mathematical and statistical methods and space and little opportunity for machine cultivation), soil methods of overlapping 1 : 25,000 scale thematic maps. erosion and landslides (erosion threatens about 30% of All the maps and mathematical-statistical methods were the catchment, 11% is highly endangered), the destruc- based on the use of the Geographical Information tion of crops by wild animals, the lack of and running System. As a basis, we used the 100 × 100 meter digital dry of water in dry periods (the annual loss through evap- relief model (DRM) and covered the map of the entire otranspiration is about 50%; in many places, the water region with a grid of 29,535 squares. Thematic maps were disappears into the karst underground), and the ques- made using the Idrisi software program. The method tionable quality of the water springing from the karst ter- makes possible the construction of a synthesized map of rain. Droughts occur most frequently in July, August, the suitability of the land for each individual type of land September, and May. The people still attempt to solve use, a map of the optimal land use, a map of areas with the problem of water supply in the framework of their inappropriate existing land use, a map of suggested new hamlets or of several villages together as well as indi- land use, a map of priority interventions in the land, and vidually. Water is piped from the nearest elevation or the necessary maps for intermediate phases. The study pumped from the nearest valley. As the altitude rises is weighted toward the quantification of data and the above 600 meters (12% of the catchment), the amount explanation of the connections between geoecological of effective temperatures decreases to the increasing detri- and social elements of the region. ment of crops. Because settlements on the ridges and Because we established the major importance of peaks dominate, their sites are frequently and strongly stock farming, we must seek possibilities for expanding exposed to lightning and to cold north winds that often meadow and pasture areas in future. Fruit-growing also bring polluted air from the high thermoelectric plant has prospects. It was more developed formerly than it is chimney in Trbovlje. Because of the outlying and in some today when so much fruit is imported for processing. places extremely poor road connections (especially on A greater emphasis on processing high quality domes- the erosion-vulnerable lithological base), the daily sup- tic fruit would certainly have universally positive effects ply of these areas and daily commuting is hampered in on the region. Winegrowing, in spite of being quite exten- many places, along with any kind of regular sale of local sive in some places and in spite of the growing reputa- produce. Subsistence farming, irrational land use (fields tion of Cvi~ek wine, does not represent an important eco- on very steep parcels), and the serious fragmentation of nomic branch. The great fragmentation of vineyard lots land parcels are the rule. The aging population can no is characteristic and the prevalence of regional varieties longer maintain the cultural landscape. Meadow areas with traditional rural winegrowing methods. In many are being overgrown (6.5% in the hilly world and almost places, a self-propagating vine, the so-called »{marni- one third on the plateaus), formerly cultivated fields are ca« is present, which has an extremely detrimental becoming grassed over, the number of livestock is drop- effect on those who drink it. According to Belec's com- ping, and homes are falling into ruin. A disproportion in plex winegrowing typology (1978), the Mirna catchment the number of men and women is also evident (in five ranks in the penultimate fourth quality type, but the recent hilly regions, there are 15% to 20% more men than achievements of some winegrowers prove that the region women). Many large farms wait in vain for a housekeeper could achieve a better position in this field. because the women see a better life with jobs in the val- The farmers in the hilly areas live a considerably ley. The departure of the young is also associated with more difficult life than their counterparts in the basin, and the great distance to secondary and vocational schools. the possibility of additional employment in nearby Since daily commuting is often too difficult, they are industry plants is therefore of extreme importance. In forced to stay in school dormitories. For this reason, many recent times, the existing plants are usually in a difficult abandon further schooling, while others never come home economic situation. Problems that the higher lying vil- because of better employment possibilities elsewhere.

Prevod/Translated by: Wayne Tuttle

162 IMENSKO IN STVARNO KAZALO

A Bistrica, potok, 13, 23, 25–26, 37, 40–41, Cerkni{ko gri~evje, 13–14, 17, 24, 71, 76, absolutna maksimalna temperatura, 68 46–48, 52, 54, 62–63, 65, 71, 81, 86, 89, 90, 95–97, 124, 128, 135 absolutna minimalna temperatura, 69 140, 145, 152 Cerkni{ko hribovje, 25, 89 absolutna vi{ina, 10, 158 Blato, naselje, 35, 147 Cerkni{ko povirno hribovje, 24, 50, 76, 95, Blechno-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 Acervo/obmo~je Sti~ne, 137 97, 121, 142 Bli`nji vzhod, 156 aconalne gozdne zdru`be, 84 cerkveni stolp, 152 Bobne~i vrh, 26, 46, 52 agrarna prenaseljenost, 139 Cerovec, naselje, 20–21, 45, 147, 154 Bohinj~ev hrib, 26, 47 ajda, 153 cesta, 8, 10, 15–17, 19, 24–25, 27, 29, bombardiranje, 141 Ajdovska jama, kra{ka jama, 25 31–33, 36–37, 39–40, 43, 58, 62, 81–82, bor z borovnico, gozdna zdru`ba, 20, 27, 38 akorelativni nivoji, 43 137–139, 148, 151–152, 155–156, Borovak, naselje, 25–26, 72, 140, 147 akumulacijske terase, 43 158–159 borovnica in rde~i bor, gozdna zdru`ba, 85 alevrolit, 14, 19, 24, 42, 44, 47, 49, 77, 82, Cesta bratstva in enotnosti, 155 Bo{tanj (Sawenstein), grad, 139 90, 95 Ceti{ka, potok, 17, 27 Bo{tanj, naselje, 21, 44 Alpe, 84, 166 cink, 7 Bo{tanjsko hribovje, 29–30, 40, 47, 54, 74, alpske narivne strukture, 43 cinkarna, 152 95, 120, 124, 135, 156 cinkova ruda, 154 alpsko-dinarska interferenca, 21, 30 bo`jepoten, 92 alpsko-dinarsko-balatonska tektonska Cirnik, naselje, 15, 17, 18, 45, 147 Bo`ji grob, gri~, 50 conalne gozdne zdru`be, 84 ~rta, 43 brazdna erozija, 82 aluvialna ravnica, 63 CRPOV (Celostni razvoj podeèlja in Brdo, naselje, 140 obnove vasi), 7 aluvialne usedline, 15, 21, 29, 32, 35–36, bre~a, 23, 26, 31, 42, 45–47, 49 45, 53, 86, 89 cvetenje sadnega drevja, 27, 67 Bre{ko, 20, 29 cvi~ek, 124, 159 amfiteatrsko oblikovani konci dolin, Bre{ko-Seli{ki, grofje, 137, 139, 151 15–16, 19, 25, 27, 35, 47–48, 58 Brezje pri Kumpolju, naselje, 16, 147 ^ anizijski, 45 Brezje pri Trebelnem, naselje, 137 âte{ka Gora, naselje, 15, 147 antecendenten, 43 Brezje, zaselek pri Krmelju, 35, 46 ~ate{ki vodovod, 17 anti~na doba, 138 Brezovica pri Mirni, naselje, 18, 27, 34, antropogeniziran, 81, 91, 115 46–48, 51 147, 154 âte{ko gri~evje, 14, 18, 61, 96, 119, 135 apnenec, 15, 17, 19–21, 23, 25, 27–28, Brezovica pri Trebelnem, naselje, 32, 147 âte`, naselje, 11, 24, 42, 45–47, 54, 57, 30–31, 33–35, 37, 41–42, 45–47, 49–50, Brezovo, naselje, 41–42, 45–47, 97, 61, 77, 81, 85, 142, 147 54, 58, 77–78, 81, 89, 91, 94–95 140, 147 ~ebelarstvo, 154 aptijsko-albijske plasti, 45 Brezovska livada, 52 êplje, naselje, 41–42, 47, 140, 147 Argentina, 141 Breìce, naselje, 140 ê{njevska dolina, 28 argilit, 14, 26, 35, 42, 44–47, 49, 82, Brglez, naselje, 16, 45, 147, 154 ~evljarska obrt, 152 90–91, 95 Brinje, naselje, 38, 147–148 ~rpanje vode, 17–18, 25, 29, 31, 41, 76 arheologija, 7 Brinjsko polje, 33, 36, 93, 152 arheolo{ke najdbe, 10, 150, 158 bronasta doba, 33, 136, 151, 165 D arkadni hodnik, 144 Br{a, vrh, 85 Dakpao, vrh, 19 Arunco-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 Bruna vas, 38, 45, 147 daljnovodne poti, 154 Asperulo odoratae-Carpinetum, gozdna Brunk, naselje, 24, 29, 147 Dana, tovarna rastlinskih specialitet in zdru`ba, 86 Bu~avnica, potok, 26–27, 46, 62, 86 destilacija, 34, 95, 138–139, 150–151 Avstralija, 141 Bu~ka, naselje, 140 Debenec, naselje, 32, 45, 77, 147 Avstrija, 140–141 Budna vas, 20–21, 29, 147, 155 Debenec, vrh, 31–32, 45, 84, 154, 156 Avstro-Ogrska, 124 bukev s ~rnim gabrom, gozdna zdru`ba, Deben{ko hribovje, 10, 23–24, 30–32, 45, avtarki~en, 153 20, 25, 27, 29, 32, 40, 42, 81 47, 52, 54, 58, 61–63, 71, 74, 76, 85, 89, bukev s kresni~evjem, gozdna zdru`ba, 27, 124, 127, 142, 148, 156 B 40, 85 deber, 10, 12, 13, 17, 21, 30–33, 35, 39, Ba~je, 32 bukev z belkasto bekico, gozdna zdru`ba, 43, 45, 50, 58, 61, 63, 137, 145, 151, Ba~ji potok, 22, 31–32, 62–63 14, 17, 20–22, 24–25, 27, 30, 32, 35–36, 155–156, 158 bakrena doba, 33, 136, 150, 156 38, 77–78, 81, 84–85 degradiran gozd, 38, 85–86 balatonska smer, 32, 43–44, 157 bukev z rebrenja~o, gozdna zdru`ba, delci, zemlji{ka razdelitev, 18, 89, 143, Balentova dolina, 16 24–25, 27, 85 149 Balkan, 156 bukev z velecvetno mrtvo koprivo, gozdna denarno gospodarstvo, 138 barbarska ljudstva, 138 zdru`ba, 27, 85 depopulacija, 97 ba{ki dolomit, 45 Busenka, potok, 13, 45, 63, 89 deèla cvi~ka, 124 Bela Cerkev, 139 digitalni model reliefa, 7–8, 159, 163 Belgija, 140 C diluvialna preperina, 29–30 beli gaber in belkasta bekica, gozdna Cedilnica, potok, 16, 43, 58, 61 Dinaridi, 44, 84 zdru`ba, 19, 35–36, 81, 84, 93 celek, 143 Dinarska karbonatna platforma, 44 beli gaber z lakoto, gozdna zdru`ba, 21, 86 Celjski, grofje, 139 dinarsko-alpska mejna ~rta, 48 Beli Gri~, naselje, 38, 147 cerkev, 27, 139, 144, 150–152 distri~ne rjave prsti, tip prsti, 77, 84, 86 belogardisti, 140 cerkev svete Marije, 30 divjad, 29, 159 Bena, potok, 23, 26–27, 40, 46, 54, 57, 62, cerkev svete Neè, 27 dnevne migracije, 24, 29, 156 77, 81 cerkev svetega Janeza Krstnika, 150 dnevni kop, 35, 45, 154 bencinska ~rpalka, 149 cerkev svetega Petra, 138 dnevno migriranje, 11, 158–159 biocenologija, 7 cerkev svetega Ruperta, 139, 151 Dob, zaselek Slovenske vasi, 36, 86, 157 Birna vas, 21, 35, 147 cerkev @alostne Matere bo`je, 155 Dobje, zaselek Vrha pri Bo{tanju, 44–45 Bistrica pri Mokronogu, naselje, 26, 36, Cerknica, potok, 14, 24, 44, 47, 61, 68, 71, Dobovica, naselje, 27, 46, 72, 85, 140, 147 38–39, 52, 65, 144–145, 147–148, 165 84, 161 Dobrni~, naselje, 154

163 MIRNSKA DOLINA

Dol pri Trebnjem, naselje, 8, 19, 61, 86, F Gorenja vas pri âteù, 16, 147 147 Fagetum montanum praedinaricum, Gorenja vas pri Mirni, 35, 42, 45, 140, Dole pri Litiji, naselje, 8, 23, 27, 41, 45, gozdna zdru`ba, 85 147, 154 47, 81, 85, 140, 147–149, 154, 165 Fantovska jama, kra{ka jama, 25 Gorenja vas pri Mokronogu, 22, 147 dolec, 16–17, 19, 25–27, 30, 35, 46–48, farna cerkev, 148 Gorenje Jelenje, 40–41, 47, 72, 147 58, 61 Gorenje Jesenice, naselje, 19, 38, 44, 85, 147 farna vas, 143, 152 Dolenja Nem{ka vas, 45 Gorenji Mokronog (Obernassenfuss), fenolo{ki pojavi, 16, 67 Dolenja vas pri âteù, 16–17, 47, 59, grad, 139 fevdalna kolonizacija, 138, 142 136, 147 Gorenji Mokronog, naselje, 32, 138–139, fevdalni dru`beni red, 138 Dolenje Jesenice, naselje, 38, 145, 147 147, 152 fevdniki, 139 Dolenje Laknice, naselje, 45 Gorenjska gora, 34, 61 fitogeografska regija, 84 Dolenje Medvedje selo, 66 Gornje Ravne, naselje, 15–16, 47, 147 fitogeografsko obmo~je, 84 Dolenji Bo{tanj, naselje, 30, 61, Gornje Vodale, naselje, 140, 147 fluvio–glacialni nanos, 77 147–149, 152 gostilna, 149–150 fluviokra{ki relief, 10, 13, 15, 17, 19–22, Dolenjska, 7, 10–11, 42, 137, 139–140, gostota prebivalstva, 10, 17, 19–20, 24, 153–158 24–27, 29–31, 35, 40, 46, 55, 57–58, 61, 34–36, 38, 40–41, 141–142, 148, 158 dolenjske mezozojske grude, 24, 40, 43 77–78, 81, 93, 143, 156, 158 gotika, gotska doba, 139, 144 dolenjski jezik, 11 Francija, 140–141 Goveji Dol, naselje, 21, 147 Dolenjsko, 44, 66–70, 72, 74–75, 82, 138, Francozi, 139 gozd doba in belega gabra, gozdna 143, 155, 157, 160, 164–166 furmanstvo, 140 zdru`ba, 36 dolenjsko nare~je, 11 gozdna zdru`ba, 84–86 Dolenjsko podolje, 7–8, 10, 18–19, 32, G grad, 18, 34–35, 41, 47, 54, 61, 76, 86, 34–35, 37, 39, 77, 137, 141–142, 149, gaber z belkasto bekico, gozdna 136–139, 144–145, 152 150–151, 154–158, 160–161 zdru`ba, 19, 35, 81, 93 grad Mirna (Neudegg), 18, 34–35, 47, 54, doline s stalnimi vodotoki, 61 gaber z borovnico, gozdna zdru`ba, 86 61, 76, 86, 136, 139, 144–145 doline z ob~asnim vodotokom, 47, 61 gaber z lakoto, gozdna zdru`ba, 93–94 grad Mokrono{kih gospodov, 138 dolomit, 15, 17, 19–21, 24–25, 27–28, 31, Gabrijele, naselje, 35–36, 43–44, 147–148 grad [krljevo (Grailach, Chrilowe), 137, 139 33, 35, 37, 39–42, 44–50, 54, 58, 77–78, Gabrje, zaselek nad Morav~ami, 15 Gradec pri Mirni, vzpetina, 33, 43, 65, 81, 85, 91, 95, 154, 164, 166 Gabrje, naselje, 15, 21, 44, 48, 58, 62–63, 136, 150, 166 dolomitna bre~a, 45 147, 166 gradi{~e, 34, 41, 137 Gabrovka pri Litiji, naselje, 8, 11–13, dolomitna pregrada, 33 Gradi{~e (H4), naselje, 26–27, 46, 52, Dolska planota, 10, 23, 26–27, 37, 40–42, 15–16, 24–26, 41–42, 44–45, 54, 61, 73, 58–59, 82, 147 52, 55, 58–59, 62, 67, 135, 148, 156, 78, 81, 85–86, 95, 138–140, 142, 145, Gradi{~e pri Trebnjem, naselje, 17–18, 158, 160 147–149, 154, 156, 161 137, 139, 147, 156, 139 Dolski nariv, 12, 15–16, 22, 24–27, 40–41, Gabrov{~ica, potok, 15, 41, 68, 87 Grahovica, potok, 23, 29–30, 54, 61–62, 44, 55, 73 Gabrov{ko gri~evje, 10, 15–18, 61, 63, 71, 71, 155 Dolsko hribovje, 26–27, 54, 62, 67, 82, 89, 90, 95–97, 119, 124, 127–128, 134–135, grajska kapela, 138 93, 121, 135 142–143 grajske razvaline, 150–151 dom v gru~i, 144 Gabrov{ko hribovje, 39, 54, 84, 89, 93, 95, grapa, 22, 28, 30, 32, 46–47, 55, 58, 61, doma~a obrt, 154 97, 120, 128, 150 64, 86, 98, 161 domobranci, 140 Gabrov{ko, obmo~je, 12–13, 20, 120 gra{~ina, 139 Donava, reka, 138 Gabrska gora, 15, 45, 147 gravitacija, 25–26, 41 Dorema, industrija platnenih izdelkov, 151 Gabrska Gora, naselje, 15, 29, 45, 147 gravitacijski princip, 11 Draga pri [entrupertu, naselje, 33, 38, Gadnje, 25 gravitacijsko zaledje, 152 147–148 Gallenstein (Podpe~), grad, 41, 139 Grdi graben, 20, 27–29, 54, 63–64, 85 Drkov graben, 27 gank, 144 Greda, tovarna, 150 Drnovo, naselje, 137–138 geoekolo{ke razmere, 86, 111, 135 Grmada, naselje, 154 druga svetovna vojna, 10, 97, 140, 150, geoekolo{ki dejavniki, 7, 159 grmi~ast gozd, 86 152–153, 155, 158 geografski informacijski sistem, 7, 159 grödenski pe{~enjak, 77 drugotne grude, zemlji{ka razdelitev, 143 geografski poloàj, 9–10, 89, 135, 158 grödenski skladi, 44 Du{ica, potok, 13–17, 44–45, 48, 61 geologija, 7 Grosupeljska kotlina, 154 dvojni kozolec, toplar, 144 geolo{ka meja, 44 grosupeljska pokrajina, 142 dvorci, 139 geomorfologija, 7 gru~asta vas, 143 geosinklinalni jarki, 42 gru~asto naselje, 39, 89, 142–143, E Glavi{ki potok, 20, 28, 45, 54 148–149, 152 ekolo{ko ravnovesje, 36, 86 glina, 7, 32, 34–36, 45–49, 54, 89, 94, Gruda Kr{kega hribovja, 21, 23, 30, 35, 44 ekspozicija, 7, 21–22, 31–32, 35, 70–71, 152, 164 grudasti (nepravilni) delci, zemlji{ka 76, 84–86, 98, 108–109, 111–112, glinast, 25, 27–28, 44–49, 55, 77, 81, razdelitev, 143 114–120, 122, 124, 128, 135, 159, 163 90–91, 95 grude, zemlji{ka razdelitev, 18, 23, 30, 35, elektrifikacija, 10, 154, 158, 165 Glinek, naselje, 22, 38, 47, 147 40, 43–44, 89, 92, 142–143 Emona/Ljubljana, 137 glinene usedline, 154 gru{~, 154 empiri~ni modeli, 82 Glino, zaselek pri [entjanù, 20 EMS lestvica, 43, 48 glinovec, 28, 44, 47, 82, 91, 95 H enoprekatni most, 145 Glin{ki potok, 31–32, 63 Hacquetio-Fagetum praedinaricum var. epigenetska dolina, 43 gnojenje, 27–28, 34, 81, 91 geogr. Rusens hypoglossum, gozdna Erkenstein (Stari grad), grad 139 Goba, 140 zdru`ba, 85 Erken{tajn (Stari grad), grad 139 Gobljansko-Vodi{ka planota, 10, 26, 37, hal{tatska doba, 137, 158 erodibilnost prsti, 82, 122 58–59, 62, 158 Hema Kr{ka, 137, 139, 152 erozija prsti, 7, 12, 14–16, 19–25, 27–30, Gobnik, naselje, 15, 147 Henrik II., cesar, 139 32, 34–36, 43–46, 48, 52, 54, 59, 78, Goli vrh, 40 hidroelektrarna, 155 81–86, 89–90, 94–96, 98, 107–109, Goljek, naselje, 17, 147 hidrografska mreà, 59 111–112, 114–117, 120, 122, 124, 126, Gomila, naselje, 18, 147 hidrografske spremembe, 43 159, 163–165 gomilna grobi{~a, 137 hidrografsko teì{~e, 8 erozivnost de`ja, 82 Gomilski potok, 22, 31–32, 63 hidrologija, 7 etnolo{ka dedi{~ina, 144 Gomil{~ica, potok, 17, 19–20, 39, 48, 51, hidromelioracije, 7, 164 evapotranspiracija, 62, 75–76, 159 64, 150 higrofilen, 65, 86 evtri~ne rjave prsti, tip prsti, 77 Gonars, tabori{~e, 140 higrofilno rastje, 86

164 IMENSKO KAZALO

Hinja, potok, 13, 19–21, 23–24, 28–29, 35, Jatna, vzpetina, hrbet, 10, 22–23, 27–29, Kme~ki in ~ebelarski muzej, 144 45, 48, 53–54, 62–64, 98, 148, 152 44–45, 47, 50, 52, 55, 57, 59, 61, 67, 84, kme~ki prebivalci, 15–19, 21, 24–25, 27, Hinjce, zaselek pri Krmelju, 43 98, 148, 158, 160 29–31, 36, 97, 142 Hinje, naselje, 45 Javer, potok, 31 kme~ki upori, 139 hlevska ìvinoreja, 37, 81 Javerska dolina, 31 kmetijski pridelki, 150 hmelj, 20 Javorje pri Gabrovki, naselje, 25–26, 45, Ko~evarji, 140 Hohovica, naselje, 12, 16, 47, 61, 147 47, 140, 147 Ko~evsko, 140 holocen, 43 Javorski Pil, zaselek, preval, 16, 24, 26, 39, Kolinska, ìvilska industrija, 150 holocenski, 10, 19, 45, 158 140, 150 kolobarjenje, 86, 98 Hom, naselje, 15, 17–18, 20, 27–28, 44, je~men, 153 kolonizacija, 138–139, 142 55, 138, 147, 156 Jelenje, 140 Koludrje, naselje, 20–21, 147 Hom, vzpetina, 13, 63 Jelenjska gora, 40–41 koluvialni sto`ci, 81 Hom{~ica, potok, 15, 17–18, 55 Jelovec, naselje, 12, 21, 44, 147 koluvij, 81 hrast doba in beli gaber, gozdna jerina, 45, 89, 94 komunikacije, 33, 156 zdru`ba, 36, 86 Jeseni{~ica, potok, 13, 23, 62–63, 145, 164 koncentri~na struktura, 32 hrast graden z grahorjem, gozdna jezik, 11 koncentri~no vodno stekali{~e, 15, 39, 43, zdru`ba, 86 jeà, geomorfolo{ka oblika, 30, 82, 143 48, 150 hrast puhavec s ~rnim gabrom, gozdna Jeèvec, naselje, 27–28, 147 Konfekcija Lisca, industrijski obrat, 152 zdru`ba, 86 Joèfinski voja{ki zemljevid habsbur{ke konglomerat, 14, 19, 24–26, 28, 42, 44–47, hrast z belkasto bekico, gozdna zdru`ba, 85 dràve, 86 49, 82, 89, 95 Hrastno, naselje, 19–20, 44, 47, 147, 154 jura, geolo{ka doba, 42 kontingen~ne tabele, 111, 116 Hrastovica, naselje, 38, 48, 81, 147–148 jurski, 10, 15, 24–25, 30, 41, 45 korelacijski koeficient, 111–114, 116, 159 Hrvati, 139 Ju`na Amerika, 141 korozija, 15, 57–58 Hude Ravne, naselje, 23, 26–27, 46, 85, koruza, 94, 153 140, 147 K Kostanjevica pri Dolah, naselje, 27, 81, 147 Hudeje, naselje, 32, 35, 147, 154 kajàrji, 143, 152 kostnica, 138 kakovostni razredi geofaktorjev, 111 ko{enice, 81 I Kal pri Dolah, 40–41, 140, 147 ko{nja, 72 Iliri, 137, 153 Kal pri Krmelju, naselje, 20, 29, 45, 136, kova~ija, 144 Ilirik, provinca, 137 147, 165 kova{tvo, 150, 154 ilirska doba, 137 kalcirudit, 34–35, 45 kovinska industrija, 36 ilovica, 15–16, 19, 22, 33–36, 49, 77, 81, Kali{~e, 21 kozolec, 144, 156, 165 89, 94, 124, 128 kalkarenit, 45 krajevno sredi{~e, 15, 17, 21, 149 ilovnat, 17, 32, 34–38, 43, 48, 63, 81, 85, Kaludrski potok, 149 krajevno ugrezanje, 62 89, 91, 94 Kamenica, naselje, 35–36, 45, 93, 147 kraljevina, sorta grozdja, 124 Impoljski prelom, 43 Kameni{ki potok, 20, 28, 54, 64 Kranjska krajina, mejna grofija, 139 industrializacija, 10, 142, 158 Kamnarica, potok, 15, 17 Kranjsko, deèla, 139 industrija, 11, 16, 36, 40, 139–142, Kamni Vrh pri Primskovem, naselje, 15, 147 kras, 44, 58–59, 61, 110, 112, 158, 164, 166 149–152, 154, 158–159 kra{ka depresija, 16–17, 40, 42, 46–47 Kamni Vrh, (G1), naselje, 15, 147 industrija platnenih izdelkov, 152 kamniti most, 65, 145, 150 kra{ka jama, 23, 41 industrija stikal, 17 Kamnje, naselje, 38, 147 kra{ka uravnava, 21, 27, 31, 46, 67, 148 industrijski obrat, 139, 142, 149, 159 kamnolom, 39 kra{ke oblike, 40 industrijski tir, 152 Kanada, 141 kra{ke zna~ilnosti, 27 industrijsko zaledje, 140, 154 kapela, 138, 152 kra{ki izvir, 16, 19, 40, 45, 59 infiltracijska kapaciteta, 82 kapela svetega Mihaela, 138 kra{ki relief, 12, 21, 22, 26, 32, 40, 58–59 Inkos, podjetje, 152 Kaplja vas pri Trì{~u, 21, 138, 147 kra{ki svet, 10, 17–18, 27, 41, 56, 58, 76, intenzifikacija, 153 kapnica, 18, 32 96, 112, 158, 165 interferenca, 21, 30 karbon, geolo{ka doba, 42 kr~enje gozda, 95, 117, 119 internacija, 140 karbonaten, 10, 12, 16, 20, 22, 24, 26, 29, kredni, 21, 31, 35, 44 internat, 157 33, 38, 40, 42–48, 50, 54–55, 58–59, 76, Kremen, vzpetina, 32 interpolacija, 66 78, 81, 85, 90, 97, 115, 124, 158 kremenica, tip prsti, 17, 77 inverzijska plast, 68 karbonatno-silikaten, 10, 33, 45, 158 kremenov konglomerat, 95 inverzijska ploskev, 72 karbonski, 44 kremenov pesek, 45 inverzijski pas, 72, 89, 115 karnijske plasti, 45 kremenov pesek in prod, 77 inverzna poselitev, 14, 145 ka{~e, 44 kremenov pe{~enjak, 17, 19, 24–25, 28, Irsovec, vzpetina, rudnik, 17, 48, 54, 151, 154 kataster, 98, 164 44, 47, 49, 77, 89, 95, 90 Iskra – elektroliti, industrijski obrat, 152 Kazenski pobolj{evalni dom, 157 kremenova surovina, 154 italijanska kapitulacija, 140 kaznilnica na Dobu, 38 kremenovi prodniki, 33, 45, 47–48 italijanska ofenziva, 140 Kelti, 137, 153, 156 kresni~evje, 27, 40, 42, 85 italijansko okupacijsko obmo~je, 140 keltski, 156 Kri{ka Reber, naselje, 17, 147 Ivan~na Gorica, naselje, 45 kemi~no preperevanje, 42 Kri`, (G ), naselje, 18, 147 izdelovanje nakita, 137 4 Kincelj nad Trbincem, vrh, 34, 63, Kri`, (H8), naselje, 21, 30–31, 147–148 izgradnja èleznice, 155 137–138, 150, 166 kriì{~e, 21, 58, 136, 139, 149, 155–156 izliv vodotoka, 10, 29–30, 32, 38, 50, kisle prsti, 16–17, 31–32, 36, 38, 77–78, Kriì{~e, zaselek pri Trì{~u, 21, 50 62, 158 81, 85, 124, 128 Kri`ni Vrh, naselje, 31–32, 137 139, izredne poplave, 63–64, 111–112, 116 kisle rjave prsti, 14, 25, 27, 30, 35–36, 77, 147, 151 izseljenci, 142 81, 85, 124 Krka na Koro{kem, naselje, 137, 139 izseljevanje, 140–141, 164 kisli travniki, 36 Krka, reka, 10, 39, 43, 62, 158 izvir, 16, 19, 21, 29, 34–35, 40–43, 45, kisloljubni bukov gozd, 81 Krmelj, naselje, 8, 29–30, 36, 147–149, 47–48, 59, 61, 137, 139, 142, 159 Kladje pri Krmelju, naselje, 29, 45, 72, 152, 154, 156 81, 147 Krmeljska kadunja, 19–21, 32–36, 42, 44, J Klanec pri Gabrovki, naselje 16, 147 54, 64, 81, 93, 95, 131, 134, 148, 152, Jablanica, naselje, 12, 21, 45, 47, 139, klasti~no gradivo, 42 158–161 147–148 klimatska provinca, 66 krmeljski rudnik, 154 Jadran, 138 Klju~, vzpetina, 54 krmne rastline, 37, 94, 153 jantarska pot, 137 kme~ke kajè, 150 krompir, 153 jarki, 24, 29, 33, 42, 65, 82, 84 kme~ki domovi, 150 kr{~anstvo, 138

165 MIRNSKA DOLINA

Kr{ka kotlina, 10, 43, 137, 158 M Mirnsko-Mokrono{ka kotlina, 8, 12, 17, Kr{ko hribovje, 10, 21–24, 30–32, 35, Magdalenska gora pri [marju, 137 19, 21, 23, 32–37, 39, 43–45, 48, 50, 52, 42–45, 47–48, 52, 54, 59, 62, 71, 74, makroklima, 84 54, 58, 61–63, 72, 81, 86, 95, 116, 124, 127, 135, 139, 142, 145, 148, 151, maksimalna temperatura, 67–69 136–138, 142–143, 148–149, 151–152, 156, 158, 160–161 maksimalne mese~ne vi{ine padavin, 66 154, 156, 158 Kr{ko-Breì{ka kotlina, 39, 151 maksimalni re~ni pretok, 62 Mirn{~ica, potok, 7, 15, 25–26, 41, 45, 51, Kr{ko-Breì{ko polje, 48 Mala Goba, naselje, 41–42, 81, 85, 97, 147 53, 58, 68, 78 Krì{~e pri âteù, naselje, 15, 147, 155 Mala [evnica, naselje, 35, 147 mizarstvo, 150, 154 Kujak, vzpetina, 85 Mali Cirnik, naselje, 19–20, 47, 147 Mladeti~e, 43 Kukenberg, 138 Malkovec, naselje, 30, 45, 58, 66–70, 72, mlaj{a èlezna doba (latenska), 137 kulturno bogastvo, 156 74, 84, 164–165, 167 Mlake, 15–16 kulturna pokrajina, 86, 97 manganova ruda, 154 mle~na ìvinoreja, 95, 153 kulturne terase, 46, 143 markirana pohodna pot, 156 mlekarstvo, 150 Kum, vzpetina, 10, 72, 140 Marov{ka zijalka, kra{ka jama, 136 mlin, 37, 144 Kumpolje, zaselek pri Tihaboju, 15–16 Martinja vas pri Mokronogu, naselje, 36, mlin na lopate, 37 Kunkel pod Vrhtrebnjem, 137–138 92–93, 147, 153 mlinarski obrati, 18, 57, 68, 145 kvartar, geolo{ka doba, 19, 22, 34, 36, 44, matemati~ne metode, 7, 159 mlinarstvo, 154 46, 48, 142, 157 meandri, glej {e okljuki, 19, 43, 62 Mlinov hrib, 15 med, 150 Mo~ila, kra{ki izvir, 16, 47 L megla, 22, 34, 72–73, 81 mo~virsko rastje, 14 ladinijski, 44–45, 54 Meglenik, naselje, 45 modernizacija cest, 10, 158 Laknica, potok, 10, 22, 39, 45, 137, 139, meglenost, 37, 72 modra frankinja, sorta grozdja, 124 151, 156 mejna grofija, 138 Mokronog, naselje, 8, 11, 32, 66, 68, 76, Lamio orvalae Fagetum var. geogr. Dentaria Melampyro vulgati-Quercetum petraeae 116, 138–139, 141–143, 147–149, pentaphyllos, gozdna zdru`ba, 85 var. geogr. Epimedium alpinum, gozdna 151–152, 154, 156, 158, 161, 164–166 Lamium orvale-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 Mokronog (Nassenfuss), grad, 139, 150 zdru`ba, 85 melioracije, 33, 36, 56, 59, 63, 65, 81, 86, mokrono{ka gospo{~ina, 151 lan, 154 107, 164 mokrono{ki vodovod, 22, 76 Landspreis (Lan{pre`), grad, 138–139 melioracijski jarki, 33, 65 Mokrono{ko gri~evje, 22, 45, 71, 96, Lan{pre{~ica, potok, 13, 17, 45, 51, 63–64 meljasto-ilovnati koluvij, 77, 115 119–120, 127, 142 Lan{pre` (Landspreis), grad, 138–139 meljasto-ilovnati nanos, 36, 81 Mokrono{ko nagubano ozemlje, tektonska lapor, 17, 19, 21–22, 25, 30–31, 33, 35, 37, meljevec, 25, 27–28, 41, 44–47, 49, 78, 82, enota, 14–17, 19, 21–22, 24, 30–31, 42, 45–46, 49, 58, 77–78, 81, 91, 95 90, 95 34–35, 37, 44 lapornat, 20, 23, 27–28, 31, 42, 45–47, 54, meritvena postaja, 72 mokroten, 13, 33, 35–39, 62, 64–65, 81, 81, 91, 94, 124, 128 mese~na koli~ina padavin, 75 86, 95, 97, 142, 144, 149, 151, 159 latenski, 137 mese~ni re~ni pretoki, 62 mokrotni travniki, 34, 81, 86, 97, 144 Lathyro-Quercetum, gozdna zdru`ba, 86 mesna ìvinoreja, 95, 153 monokultura, 86 Laze pri Bo{tanju, naselje, 31, 147 Metalna, industrijski obrat, 152 Morav~e pri Gabrovki, naselje, 13, 15–16, Laze pri Gobniku, naselje, 12, 24, 44, metoda prekrivanja tematskih kart, 7, 159 25–26, 43, 47, 51, 53, 61, 63, 72, 81, 85, 85, 147 Migolica, naselje, 17–18, 86, 141, 145, 147 137, 139, 142, 145, 147, 154 ledena doba, 42–43 Migolska Gora, naselje, 12, 18, 147 Morav{~ica, potok, 14, 25–26, 41, 44, 47, les, 150 migracije, 24, 29, 36, 140–141, 156 54, 85 Leskovec v Podbor{tu, naselje, 29, 45, 52, mikroklima, 28, 85 Morav{ka gora, 52 72, 82, 121, 147, 154 mikroregije, 7, 11, 15, 34, 51, 53, 64, 71, Morav{ka Gora, naselje, 12, 15–16, 42, 47, letalski posnetki, 7, 59, 84, 86, 89, 98–99, 89–90, 92, 95–97, 120, 145, 147, 73, 87, 140, 147 158, 165 158–159, 167 Morav{ka kotlinica, 13, 15–16, 24, 43, 45, letne izgube prsti, 17, 25, 84, 118–120, Miltenberch (Stara gora), grad, 139 48, 58, 61, 62, 93, 95, 158, 160 124, 127 Miltenberg (Stara gora), grad, 139 Morav{ki prelom, 15 letni re~ni pretok, 62 minimalne temperature, 68–69, 74 Most, naselje, 38, 147 lia{ki, 45 minimalni re~ni pretok, 62, 76 Mo{~anski travniki, 33, 36 lignit, 35, 45, 154 miocen, 35, 42, 45 mo{ka kaznilnica, 38, 157 limes, 138 miocenski, 10, 13, 20, 35, 42, 45, 53, 93, 149 motorizacija, 142 linijska erozija, 82 Mirna, naselje, 11, 18, 33, 38–39, 53, 61, Muljava, naselje, 43 Lipnik, naselje, 17, 45–47 66–69, 136, 144, 147, 149–150, 154, Murnice, zaselek pri Leskovcu, 29 Lipoglav{~ica, potok, 39, 150 158, 167 Lipovec, zaselek pri Jelovcu, 45 Mirna (Neudegg), grad, 18, 34, 47, 54, 61, N Lisina, uvala, 41, 47 136, 139, 144–145 nahajali{~a roènca, 17, 154 litavski apnenec, 50 Mirna, reka, 7–10, 12–14, 17–18, 21, 23, najpomembnej{e slovensko nahajali{~e Litija, 8, 15–16, 18, 23–27, 39, 41–42, 45, 25, 29–33, 35–39, 43–45, 47–48, 50–54, roènca, 17 47, 81, 85, 97, 137, 142, 145, 147–150, 57–58, 61–65, 76–77, 81, 84–86, 131, naravno bogastvo, 7, 156 154, 156– 157, 165 136, 139, 141, 145, 147–148, 151–155, naravnogeografske regije, 11 Litijska antiklinala, 19–20, 22, 26, 28, 44 157–160, 163–164, 166 narivna ploskev, 44 Litijska kotlina, 26, 61, 164 Mirna Pe~, naselje, 45 narivna stopnja, 8, 55 Litostroj, tovarna, 32 mirnska deber, 10, 12–13, 17, 30–32, 39, nasad, sadovnjak, 16, 20, 29, 127 litotamnijski apnenec, 34–35, 45 43, 45, 50, 58, 63, 137, 145, 151, Nassenfuss (Mokronog), naselje, 139 Ljubljana, 15, 28, 32, 137, 139, 154–155, 155–156, 158 Nemci, 140 157, 161, 163–167 Mirnska dolina, 20, 64, 76, 84, 92, 97, Nem~ija, 140–141 Ljubljanska kotlina, 10, 48, 158 137–138, 140, 142, 146, 149, 153–154, Nem{ka vas, 45, 138 Ljubljansko barje, 154 157–158, 163–164, 166 Nem{ki Rajh, 140 Lo~ica, potok, 17, 45 mirnski grad, glej {e Mirna (Neudegg), 18, nem{ko bombardiranje, 152 Log, naselje, 36, 38–39, 65, 147 34–35, 47, 54, 61, 76, 86, 136, 139, nem{ko cesarstvo, 139 Loka pri Zidanem Mostu, naselje, 66 144–145 nem{ko okupacijsko obmo~je, 140 lon~arstvo, 138 mirnski vodovod, 27, 76 nem{ko-italijanski sporazum, 140 lovski revir, 156 Mirnsko gri~evje, 17, 19, 40, 61, 64, 76, neotektonika, 43, 165 Lukovec, naselje, 12, 16, 147 90, 124 nepravilni (grudasti) delci, zemlji{ka luskanje, 42 Mirnsko povirno hribovje, 25–26, 93, 95, razdelitev, 89, 143 Luzulo-Fagetum, gozdna zdru`ba, 84 121, 127, 142 Neviodunum/Drnovo, 137

166 IMENSKO KAZALO

Nizozemska, 140 ozelenjene njive, 98 Pohorje Mirna, proizvodnja proti poàrne njivske povr{ine, glej {e orne povr{ine, ozelenjevanje, 40, 86, 98, 159 opreme, 154 15–16, 20, 33–34, 37, 40, 62, 86, 89, 91, pokarbonatne prsti, tip prsti, 77, 81, 85, 93–95, 112, 131, 134, 159 P 115, 128, 166 nomogram, 76 padavine, 15, 59, 62, 66, 74–76, 82, 85, poklicno prestrukturiranje, 97, 156 nosilnost tal, 7, 48–49, 81, 102, 112, 114, 158, 164 polikulturno poljedelstvo, 136, 153 116–117, 119, 159, 163 padavinske postaje, 66, 165 Poljane pri Primskovem, naselje, 24, 147 Notranji Dinaridi, 44 Padova, 140 Polje pri Trì{~u, naselje, 36, 147, 148 Nova Gora, naselje, 12, 25, 47, 147 paleozoik, 42 poljedelska kolonizacija, 139 Novo Zabukovje, naselje, 27 paleozojski, 22, 44–46 poljedelska sezona, 67, 75 Novi Grad, naselje, 29, 44, 47, 58, 78, panonska hi{a, 144 poljedelstvo, 10, 34, 137–138, 153, 158 139, 147 panonski morski zalivi, 42 poljska razdelitev, 89, 142 Novo Dobje, zaselek pri Jablanici, 28 parcelacija, 142 polsuha dolina, 25 Novo mesto, 45, 77, 137, 143, 155, 157, parna àga, 150 Pol{nik, naselje, 140 163–166 partizani, 140–141, 144 polurni nalivi, 66, 82 novogradnje, 145 Pasjek, hrib, 19 polvarovalni gozd, 86 Pa{nik, 42 pomanjkanje vode, 14, 20, 24, 32, 40, 75, O Pavletov mlin, 140 93, 159 obcestno naselje, 39, 138, 151, 143 Pe~ice, naselje, 16, 127, 147 ponderiranje, 116 ob~asni vodotoki, 32 pediment, 43 ponderji, 111, 113, 116–117, 120, 122 ob~insko sredi{~e, 17–19, 30, 35, 40, 142, pedolo{ke karte, 77, 83 ponor, 45 pontski nivo, 52 149, 157, 164–165 Pekel, dolina, 20, 23, 35, 44–45, 50, 54 popis prebivalstva, 139–140, 142 obdobje s povpre~no temperaturo pod 0 pelagi~ni sedimenti, 44 poplave, 21, 32, 35, 62–64, 68, 111–112, stopinj, 67 peneplenizacija, 42 116, 118–120, 148, 164, 166 Obernassenfuss (Gorenji Mokronog), periglacialni relief, 14 poplavi{~e, 13, 63, 158 grad, 139 periglacialno gradivo, 21, 28, 43 poplavljanje, 7, 13, 63, 144 obglavljenje vodotoka, 34, 61 perkolacijska kapaciteta, 82 poplavljene povr{ine, 20, 22, 35–36, 64, obrambna ~rta, 138 permo-karbonski, 10, 14–15, 24–25, 28, 81, 116 obrambna funkcija, 139, 152 44, 46, 61, 78, 158 poplavna dolina, 14, 22, 38, 61, 63, 148 obrat tekstilne industrije, 152 permski, 14, 19, 22, 28, 44 obre~ne prsti, tip prsti, 81 poplavna pokrajina, 32, 34, 36, 64 perutninarstvo, 153 poplavna ravnica, 8, 33, 37–38, 40, 43, 53, obrt, 138, 149, 152, 154 pe{~en, 30–31, 44–45, 47–48, 94 obrtne delavnice, 142 148, 150, 158 pe{~enjak, 14, 17, 19, 24–25, 27–28, 31, poplavni gozd, 36, 65, 81, 86, 96 obrtni, 142, 150, 152, 154 33, 37, 42, 44–47, 49, 77–78, 81–82, obvisela dolina, 21, 35, 40, 47 poplavni svet, 17, 63, 116, 122, 149 89–90, 95, 115, 124 poplavno obmo~je, 13, 15, 17, 21, 34–35, odlaganje odpadkov, 27 Petelinjek, vrh, 31 odliv prebivalstva, 141 37–38, 56, 59, 62–64, 107, 111, Peter Pavel Glavar, 138 odna{anje prsti, glej erozija, 63 116–117, 163 P-faktor, 82 odro~nost, 32, 89 Posavje, 7, 140, 157 Piceo abietis-Quercetum roboris, gozdna odto~ni primanjkljaj, 76 Posavske gube, 24, 42–44, 164–165 zdru`ba, 86 oglarstvo, 140 Posavsko hribovje, 7–8, 10, 22, 44, 62, Pijavice, naselje, 32, 35, 38, 50, 62, 93, 147 oglejene prsti, tip prsti, 17, 77, 81 140, 156, 157–158, 160–161, 165 oglejski misijonarji, 152 pilarna, 150 poselitev, 7–8, 10–11, 13–14, 17, 19–21, oglejski patriarhi, 138 plani grobovi, 137 23, 28, 33, 36, 41, 62, 89, 98, 136–137, oglje, 150 Planina pri Sevnici, naselje, 47 142, 145, 148, 150, 152, 158, 163, 166 ogonski na~in obdelave, 81 Plasta, predelava plasti~nih mas, 152 poselitev, inverzna, 13–14, 145 Ogri, 139 plemenska ìvina, 153 po{ta, 149 ogrsko-hrva{ko kraljestvo, 139 pletarstvo, 97, 154 po{tna zveza, 154 okljuki, glej {e meandri, 12, 15, 43, 62 Plintenbach (Slep~jek), grad, 139 potencialna evapotranspiracija, 75–76 pliocen, 34, 42–44, 61 potencialna vegetacija, 97 Okrog, naselje (G1), 15, 147 pliocenska Mirna, 43 potres, 48 Okrog, naselje (G6), 12, 19–20, 147, 155 oligocenski, 45 pliocenski, 43, 77 povirje, 16–17, 23–26, 29, 31, 37, 40, onesnaèn, 16, 72, 159 plio-pleistocen, 45 44–45, 47, 54, 58, 62, 81, 84–85, 98 oolitni apnenec, 46 plio-pleistocenski, 10, 12, 15–16, 19, 22, povpre~ne maksimalne temperature, 67–68 opekarna, 32, 154 30, 33–37, 48, 53–55, 81, 124, 128 povpre~ne mese~ne temperature, 66 opekarska glina, 36 plitvo morje, 42 povpre~ne minimalne temperature, 68–69, 74 opekarstvo, 150 plitvomorska sedimentacija, 44 povpre~na koli~ina padavin, 82 Oplenk, 17, 20, 156 ploskovna erozija, 82 povpre~ni re~ni pretok, 62 optimalna raba tal, 7, 129, 159 plo{~asti apnenec, 45 povpre~no {tevilo dni z meglo, 72–73 Ore{ki hrib, 140 pobo~na uravnava, 18, 21, 29 povrtnine, 153 orne povr{ine, glej {e njivske povr{ine, 7, pobo~ne terase, 13, 28, 93, 145 pozeba, 121 20, 37, 95, 111, 113, 116, 121–122, 136 pobo~ni psevdoglej, tip prsti, 81 Praetorium Latobicorum/Trebnje, 137–138 oskrba z vodo, 15, 17, 20–21, 27–28, 75 pobo~no naselje, 23–24, 27 prafara, 138 oskrbno sredi{~e, 148 po~itni{ka bivali{~a, 87, 143, 145, 148, 156 Prapro~e, zaselek pri Straì, 141 oskrbno zaledje, 76 Podbor{t, naselje, 20–21, 29, 44–45, 48, Praprotnica, naselje, 17–18, 147, 156 osoje, 14–15, 32, 85, 90, 98 53, 82, 121, 140, 147 Pravharica, potok, 17, 19, 39, 150 oson~enost, 70 podeèlje, 7 pravilni delci, zemlji{ka razdelitev, 143 Osredek pri Krmelju, naselje, 29, 72, 98, Podkal, zaselek pod Kalom pri Krmelju, 140 prazgodovinski, 10, 33, 41, 137, 158, 163 147–148 podnebje, 7, 10, 42, 66–67, 69, 71, 73, prazgodovinsko gradi{~e, 41 Osrednje mokrotno dno, mikroregija, 75, 158 prazgodovinsko najdi{~e, 137 36–37, 64, 95, 142 Podpe~ pod Skalo, naselje, 25–26, 41, prebojna dolina, 34, 149 osrednjeslovenska hi{a, 144 140, 147 pre~ne poti, 29 Ostro`nik, naselje, 33, 38, 97, 137, 147, 151 Podpe{ki grad (Gallenstein), 41, 139 preddinarski gorski bukov gozd, gozdna Ostryo-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 podtalnica, 81 zdru`ba, 14–17, 20, 22, 32, 84–85 osvobojeno ozemlje, 140 Podzemelj, naselje, 137 preddinarski podgorski bukov gozd, Oto{ki prelom, 43 podzemna jama, glej {e kra{ka jama, 40, 45 gozdna zdru`ba, 20, 25, 27, 29, 40, 42, oves, 153 podzemni vodni odtok, 10, 107 81, 84–85

167 MIRNSKA DOLINA predilnica, 150 razvodje, 8, 10, 13, 17, 19, 23–24, 26, 29, Sajenice, naselje, 18, 147 Predlog, 22, 27, 50, 52 31, 44–45, 47–48, 52, 58–59, 72, 76, 78, samooskrbno kmetovanje, 136, 153, 159 predor, 43, 62 84, 139, 156, 158 samorodna trta, {marnica, 159

Prelesje, naselje (H4), 23, 26–27, 46, 52, razvodnica, 10, 17, 43–44, 149, 158 sarmat, 44 58, 81, 97, 147 razvodno obmo~je, 19, 24–25, 47, 58 Sava, reka, 8, 10, 13, 18–22, 27, 29–30, Prelesje, naselje pri [entrupertu, 32, 38, rde~i bor z borovnico, gozdna zdru`ba, 20, 32, 39, 43, 50, 61, 137, 139–140, 145, 147, 154 27, 38, 85 148–152, 155–156, 158 prelom, 8, 15, 21, 30, 34–35, 43–45, 58, 152 Reber, vzpetina, 17, 44, 86, 147–148 Savinjska (Spodnja) krajina, 139 prelomnica, 62 re~na erozija, 43 savinjski kraji{nik, 139 premog, 42, 152–154 re~na mreà, 12, 16, 47, 59–62 Savrica, potok, 22, 31–32, 62–63 Presad, tovarna, 95, 154 re~na naplavina, 8, 158 savsko pore~je, 25 Preska, naselje, 27, 40, 42–43, 52, 58, re~ni reìm, 62 Scharffenberg (Svibno), grad, 139 61, 140 re~no-akumulacijski tip reliefa, 8, 15–17, seizmi~na karta, 48, 166 preval, 8, 10, 16–17, 19–20, 22–24, 26–27, 22, 26, 32, 34–36, 55, 58, 63, 95, 156, 158 seizmogena obmo~ja, 48 34, 39, 48, 51, 137, 138–139, 148, re~no-denudacijski tip reliefa, 10, 12, Sejenice, naselje, 17, 147 150–151, 154, 156, 158 14–17, 19–26, 28, 30, 32–33, 35–36, 55, sejmarski kraj, 152 Prevale, naselje, 26–27, 147 58, 61, 78, 81, 156, 158 Selce, naselje, 27, 46, 67, 97, 147 Prevent SPM, tekstilna industrija, 151 regionalizacija, glej tudi regionalna selektivna erozija, 14, 46 prezbiterij, 150 ~lenitev, 7, 11, 164 Selo pri Mirni, naselje, 13, 15, 17–18, 47, Preènjske Njive, naselje, 42, 47, 140, 147 regionalna arhitektura, 144–145 54, 63, 81, 147 regulirana struga, 33, 36–37, 61 Primskovo, naselje, 66 Selska Gora, naselje, 18, 147 Reka, potok, 22 prisoje, 15–17, 20, 31, 85–86, 98, 143 semenski krompir, 31, 153 Reka, pristani{~e, 155 proizvodnja elektrolitskih sen~nost, 21, 30, 68 Rek{tanj (Ruckenstein), grad, 31, 139 senonijske plasti, 45 kondenzatorjev, 152 reliefna amplituda, 23, 32, 55–56, 78, senovski terciarni bazen, 35, 42, 44, 152 promet, 154, 156 101–102, 114, 118–119, 158 senovsko podolje, 44 prometna mreà, 137, 141 reliefna energija, 7, 12, 27, 30, 55, 114, Senovsko-Sevni{ka sinklinala, 44 prometna odmaknjenost, 140 116–117, 122 Severna Amerika, 141 prometna os, 30 rendzina, tip prsti, 25, 27, 77, 81, 85–86, 121 Sevnica, 8, 10, 19, 21, 23, 29–31, 33, 37, prometna pot, 21, 137 renesansa, 144 39–41, 45, 48, 50, 61–62, 66, 142, prometna povezava, 13, 22, 24 retencijska kapaciteta, 76 149–150, 152, 154–158, 160–161, 166 prometne razmere, 11, 156 Ribjek, naselje, 22, 147 Sevni{ki prelom, 43 prometni poloàj, 21, 35–37, 148, 152, 156 ribolovni revir, 156 sevni{ko-kr{ki govor, 11 prometni tokovi, 139, 154 Rim, 137 Sevno na Dolenjskem, naselje, 45, 66–70, prometnica, 10, 18, 33, 39, 137–138, 148, rimska doba, 10, 33, 148 72, 74–76, 82, 156, 165 150, 152, 154, 158 rimska naselbina, 137 silikatne kamnine, 22 prometno kriì{~e, glej {e prometno rimski, 10, 33, 137–138, 148, 151, 156, 158 silikatni, 10, 12, 14, 19–20, 22–25, 27, vozli{~e, 155 rimski grobovi, 151 46–48, 54–55, 78, 82, 85, 115, 124, 158 prometno vozli{~e, glej {e prometno rjave pokarbonatne prsti, tip prsti, 77, 81, 85 Siscia/Sisak, 137 kriì{~e, 39, 149–150 rjave prsti, 14, 17, 19, 25, 27, 35, 36, 38, siva glina s premogom, 34–35 obzidje, 143 40, 42, 77–78, 81, 85, 115, 124, 128 Skala nad Podpe~jo, stena, 25 protorendzina, tip prsti, 86 rjave prsti na meljasto-ilovnatem koluviju, skedenj, 144 prva svetovna vojna, 140 tip prsti, 36 skeletne prsti, 76 prvotne grude, poljska razdelitev, 142 rjave sprane prsti, 77 skitski, 45, 47 p{enica, 16, 29, 153 rjavi premog, 45, 152–153 Sklepnica, potok, 31 Pugled pri Mokronogu, naselje, 22, 147 Rjavka, vzpetina, 85 skrilavec, 14, 17, 21–22, 24–25, 27–28, 31, Pusti Javor, 140 Roje pri Gabrovki, zaselek, 138 33, 37, 41–42, 44–47, 49, 77–78, 81–82, Pu{~ava, naselje, 37, 53, 62, 147 romarska cerkev, 144, 152, 155–156 90–91, 95, 115, 124 romarski kraj, 152 Skrovnik, naselje, 38, 147 Q Rovinje, zaselek pri Leskovcu, 29 slabo oglejene prsti, 36, 77, 81, 115 Querco-Ostryetum carpinifoliae, gozdna Roènberk, naselje, 20, 147 slamnata kritina, 25 zdru`ba, 86 roèn~ev, 154 Slan~ev hrib, 50 roènec, 7, 12, 15–17, 22, 25, 29–31, Slavina, naselje, 27, 58, 67, 97, 147 R 33–37, 43, 45–49, 55, 77, 85, 89–90, slemenasto–dolinast, 10, 12, 158 94–95, 115, 124, 151–152, 154 slemenska uravnava, 30, 54 Rab, otok, 140 Ruckenstein (Rek{tanj), grad, 139 slemensko naselje, 25, 39, 65 raba tal, 7, 10, 30, 52, 70, 72, 77, 83–84, rudarji, 140 Slep~jek (Plintenbach, Kri`ni Vrh), 86–88, 99–135, 157–159 rudarsko-industrijsko naselje, 152 grad, 139 Ra~je selo, naselje, 35, 45, 51, 63, 147 rudarstvo, 153 Slep{ek, naselje, 36, 38, 50, 147 Rade~e, naselje, 10, 20–21, 24, 27, 29, rudno bogastvo, 154 sljudnat, 27–28, 33, 37, 44–47, 81 40–41, 66, 72, 148, 152, 154, 155 rudnik, 36, 151–152, 154–155 slovanska naselitev, 138, 142 Radgonica, naselje, 10, 23, 27–28, 40, rudnik premoga, 36 Slovenci, 138, 140 44–45, 47, 52, 58, 72, 78, 81, 84–85, rudnik roènca, 151 Slovenija v malem, 8, 157 97, 147 rudni{ka proga, 155 Slovenska vas, 38, 147–148, 154 Radulja, potok, 10, 43, 45, 156, 158, 160 r`, 153 Slovenski jarek, 44 Raduljsko hribovje, 7, 157, 160 slovenski jezik, 11 Rakovnik pri [entrupertu, naselje, 38, S smreka, 85 147–148 Sabansko bukovje, 26 sodna oblast, 152 ranker, tip prsti, 85–86 sadjarstvo, 15, 21, 25, 27, 95, 111, son~na energija, 52, 70, 95 rastlinsko zemljepisno obmo~je, 84 113–114, 126–127, 131, 135, 159 Son~nik, zaselek pri Krmelju, 21 Ravne nad [entrupertom, naselje, 23, 27, sadno drevje, 15–16, 23–25, 27, 29–30, 35, Sopota, potok, 8, 10, 22–23, 27, 29, 40–41, 45–46, 58, 81, 85, 140, 147 37, 42, 67, 86, 89, 91, 94–95, 116, 52, 56–57, 62, 139 Ravne, (G4) naselje, 12, 17–18, 32, 61 127–128 sosijski, 44 Ravnik, naselje, 20, 43, 72, 147 sadovnjaki, 7, 15–16, 20, 22, 25, 34, 78, soteska, 63 ravnote`ni profil vodotoka, 43 86–88, 95–96, 98–103, 106–116, Sotla, naselje, 13, 17, 37, 45, 63–65, 77, razloèno naselje, 39, 143, 148 126–131, 133–136, 158–159, 163 81, 166 raz{irjena ulica, 150–151 sadovnja{ke grude, 143 specializacija, 153

168 IMENSKO KAZALO specifi~ni vodni odtok, 62, 75–76 svinec, 7 temperaturni obrat, glej tudi temperaturna Spodnja ali Savinjska krajina, 139 Svinjsko, naselje, 12, 29, 78, 140, 147 inverzija, 17, 19, 21–22, 34–37, 66–67, spodnja kreda, 42 69, 81, 90, 94, 126 Spodnje Jelenje, naselje, 41, 147 [ terciarni ravnik, 42 Spodnje Mladeti~e, naselje, 36, 147 {empeterska ùpnija, 139 termalni pas, 15–18, 20, 32, 72–73, 90, Spodnje Vodale, naselje, 12, 21, 47, 58, [entjan{ki nariv, tektonska enota, 10, 115, 118, 123, 128 140, 147 15–16, 20, 22, 26–28, 44–45, 55 Thornthwaite, 75–76, spodnjeladinijski, 45 [entjan{ko gri~evje, 13, 20, 59, 63, 71, 95, Ti~nica, vrh, 40 Spodnjemirnsko gri~evje, 21, 54, 63, 84, 97, 119, 128, 131, 135, 148, 159 Tihaboj, naselje, 10, 13, 15–16, 45, 48, 120, 127 [entjan{ko hribovje, 23, 28, 62, 82, 54, 95, 54–55, 59, 61, 63, 81, 84–87, 93, 137, spodnjetriasni, 45, 47 97, 120–121, 124, 128, 131, 135–136, 143, 147 spodnji perm, 42 142, 159 tihabojska depresija, 15–16, 58, 95 spodnji pliocen, 42 [entjan{ko, obmo~je, 10, 13, 15–16, 20, Tihabojski potok, 15, 87 spodnji torton, 45 26–27, 29, 35, 45, 55, 58–59, 135 Tihaboj{~ica, potok, 13, 48, 55, 63 spodnji trias, 42 [entjan`, naselje, 12, 19, 21, 24, 29, 42, Tinger, vrh, 43 sprsteninasta rendzina, tip prsti, 77 44, 45–448, 51, 54–55, 59, 71, 78, 81, tip naselij, 142 sredi{~na vas, 11, 27, 145, 158 93, 95, 140, 142, 145, 147, 149, 153, 156 tip prsti, 15, 77, 78–80, 82–83, 104, sredi{~ne funkcije, 11, 27, 36, 148–149, {entjurski apnenec, 47, 89, 94–95 106–107, 111, 115, 120, 135, 163 152, 154, 158 [entlovrenc, naselje, 136 tip reliefa, 15, 21, 34, 57 sredi{~no naselje, 11, 15–18, 21–29, [entruperska mikroregija, 7 Tlaka, naselje, 15–16, 68, 147 36–37, 41–42, 89, 142, 148–149, {entruperska veleùpnija, 151 TOM Oblazinjeno pohi{tvo, tovarna 151 151–152, 154–157 [entruperski kot, 33, 89, 93 toplar, dvojni kozolec, 144, 156 Srednik, naselje, 12, 20, 29, 44–45, 147, [entrupersko gri~evje, 14, 19, 40, 52, 76, topli izvir, 35 154 90, 97, 120, 124, 135 toplotni obrat, glej tudi temperaturna Srednja Evropa, 156 [entrupersko hribovje, 17, 22–24, 27–28, inverzija, 7–8, 20, 25, 27, 67–68, 72–74, srednja {ola, 157 54, 62, 76, 95, 97, 124, 135, 142 94–95, 109–110, 112, 115–117, 120, srednje mo~an glej, tip prsti, 35–36, 77, [entrupert, naselje, 8, 13, 20, 23, 27–28, 122, 127–128, 135, 143, 158–159, 163 81, 86 32–33, 36, 38, 42, 45–48, 54, 57–58, 81, topografski faktor, 82 srednji perm, 42 84–85, 89, 91, 123, 138–143, 145, Topolovec, vrh, 156 srednji trias, 44 147–152, 154, 156, 161, 164, 166–167 torton, 42 srednji vek, 138–139, 151–152, 155 [entvi{ka kotlina, 154 tovarna, 17, 95, 148, 150–151, 154 stagnacija, 34 [entvi{ki kot, 34 tovarna barvic, 150 Stajni{ki potok, 63 Tovarna elektromateriala, 154 [evnica, naselje, 35, 48, 147 stalni tok, 14–15, 61 tovarna emajliranih pe~i, 150 [kocjan, naselje, 138 stalno naselje, 143 tovarna krede in sadrenih izdelkov, 150 [kocjanski prelom, 21, 30, 34–35, Stan, naselje, 17–18, 31, 147 tovarna nekovin Kremen, 151 43–45, 152 Stara Gora, naselje, 17–18, 45, 139, 147, tovarna protipoàrne opreme, 154 [kofja Loka, 139 156 Tovarna transportnih naprav in [kovec, naselje, 31, 45, 147, 154, 164 stara kamena doba, 136 konstrukcij, 154 [krjan~e, naselje, 35, 147 stara èlezna doba, 136–137 tovarne {ivalnih strojev, 151 [krljevo (Grailach, Chrilowe), grad, 137, 152 Stari grad (Erkenstein), 139 tradicionalen, 25, 142, 145, 159 [krljevo, naselje, 38, 137, 139, 147 starotriasni, 28 tradicionalna arhitektura, 145 [marje-Sap, 45 statisti~ne metode, 7, 159, 163, 165 tradicionalno kme~ko vinogradni{tvo, 159 {marnica, samorodna vinska trta, 159, 162 stelja, 82 tranziten, 137, 156 [martno pri Litiji, naselje, 42 steljarjenje, 38, 82, 85–86 travniki, 17–19, 22, 24–25, 29, 33–34, 36, Sti~na, naselje, 43, 137, 164 {ola, 148–149, 152 38–41, 78, 81, 86–88, 96–97, 99, 103, 158 Sti{ko-[entvi{ki kot, 61, 137 [tajersko, 155 Trbinc, naselje, 17–18, 54, 137–138, 147, stopnja centralnosti naselij, 149 [tajngrob, naselje, 28–29, 147 150, 166 Strassberg (Stra`berk, Stari grad pri [tatenberk, naselje, 138 Trbinc, vzpetina, 17, 54, 61, 150 Krmelju), grad, 139 [tatenber{ka dolina, 154 Trboveljska premogokopna dru`ba, 140 Straà nad Mokronogom, 139 {tevilo hladnih dni, 69–70 trboveljska termoelektrarna, 72 Straà, naselje, 38, 147–148 {tevilo mo{kih in ènsk, 142 Trdina, pisatelj, 72 Stra`berk (Strassberg, Stari grad pri {tevilo su{nih dni, 76 Trebanjski Vrh, naselje, 81 Krmelju), grad, 139 {tevilo vro~ih dni, 69–70 Trebanjsko gri~evje, 18, 30, 40, 84, streha na ~op, 144 [vica, 141 119–120, 127, 149 strela, 29, 159 Trebanjsko, obmo~je, 59, 142 Strmec, naselje, 27–28, 57, 147 T Trebeljansko, obmo~je, 137 struktura prsti, 81–82 tabori{~e, 140 Trebelno, naselje, 31–32, 45–46, 58, 81, Studen~nica, potok, 27, 48, 54, 85 taborsko obzidje, 139, 152 137, 139, 147, 154, 156, 165 suha dolina, 16, 19–20, 25–27, 35, 40, 47, talna voda, 14, 36, 86, 96 Trebnje, naselje, 8, 10, 13, 18–19, 22, 28, 56, 61 tehni{ka dedi{~ina, 144 32–33, 35, 37, 45, 48, 58–59, 61, 86, Suha krajina, 10, 154, 158 tekstilna industrija, 36, 150, 152 137–139, 142, 147, 149, 152, Suhadole, naselje, 26, 97, 147 tekstura prsti, 81–82 154–158, 164 su{a, 17, 18, 24–25, 28–29, 31, 59, 75–76, tektonika, 8, 42–43, 55, 57, 157 Trebnje, ob~ina, 141, 164, 167 115, 159, 165 tektonska enota, 10, 14–17, 19–22, 24, Treffen/Trebnje, 139 su{na doba, 42, 76 26–31, 34–37, 44, 158 Treviso, 140 Sveta Ana, vrh, (Vrh sv. Ane), 137–138 tektonsko zastajanje, 8, 42, 52, 158 trg, 20, 150–152, 154 Sveta Barbara, vrh, 19 Tel~e, naselje, 66, 140, 165 trgovina, 17–18, 138, 140, 142, 149, Sveta Helena, zaselek pri Mirni, 138 telefonska povezava, 156 150, 152 Svete stopnice, @alostna gora pri Temenica, reka, 10, 22, 24, 34–35, 43–45, trgovska pot, 137, 154 Mokronogu, 155 51, 61–62, 137, 139, 143, 158, 160–161 triasni, 10, 15–17, 19, 22, 24–31, 33–38, Sveti Janez Krstnik, ùpnijska cerkev, Temeni{ka dolina, 154, 163 40–41, 44–45, 50, 164 150–151 temperatura zraka, 76 trikotni konci dolin, 14, 21, 24–26, 28, 30, Sveti Jurij, vrh, 21 temperaturna amplituda, 66 47–48 Sveti Rupert, ùpnijska cerkev, 139 temperaturna inverzija, glej tudi triprekatni most, 65, 145 Svibno, naselje, 139, 152 temperaturni obrat, 16, 67–69, 72, 136 tropska tla, 17 svin~eva ruda, 154 temperaturna postaja, 66, 72, 165 tropsko podnebje, 42

169 MIRNSKA DOLINA

Trstenik, naselje, 38, 93, 144, 147–148 vinogradi, 7, 13–14, 16–17, 20, 22, 24, 30, Zabukov{ki hrib, 140 tr{ka hi{a, 151 34, 66, 72, 82, 86–88, 90–91, 99–103, zadenjska erozija, 43 Trì{~e, naselje, 12–13, 21, 31, 44–45, 106–115, 122–127, 129–131, 133–135, Zadraga, naselje, 19–20, 156 47–48, 57, 61, 63, 78, 145, 147–149, 145, 158–159, 163 Zagorica, naselje, 17–18, 147 152, 155–156 vinogradnik, 20 Zagozd, naselje, 40–41, 147 Trì{ki potok, 13, 31, 63 vinogradni{ka pokrajina, 66, 72 Zagrad, naselje, 54, 86 tuf, 17, 21, 25–28, 41, 45–46, 49, 77, 91, 95 vinogradni{ka tipologija, 159 Zagri~, naselje, 15, 147 tufit, 17, 21, 25–27, 41, 45–46, 49, 91, 95 vinogradni{ke grude, 143 Zahodna Evropa, 140–141, 156 Turi{ki grad (Rek{tanj, Ruckenstein), 30, vinogradni{ki, 19–20, 32, 66, 72, 123–124, Zahodne dolenjske mezozojske grude, 43, 47, 139 143, 148, 156, 159 tektonska enota, 43 turizem, 142, 156 vinogradni{ko obmo~je, 20, 124, 148, 156 zajetje, 76 Turja{ki, gospodje, 139 vinogradni{ko zaledje, 32 zakrasela tla, 96 Turnska Cerknica, potok, 14, 24, 61, 71 vinogradni{tvo, 8, 10, 13, 17, 20–21, 27, Zaloka, naselje, 27, 44, 58–59, 85, 97, 147 tur{ki, 139, 143, 152 111, 113–115, 123–124, 131, 158–159 Zape~ar, vzpetina, 44 vinoroden, 16, 28, 39, 87, 150–151 Zaplaz pri âteù, zaselek, 45, 144, 156 vinska cesta, 156 U zaposlitveno sredi{~e, 11, 21–22, 142, 148, vinska pe{pot, 156 ugrezanje, tektonsko, 14–15, 26, 34, 154, 158 42–43, 45, 48, 62–63 vinska trta, 15, 17–18, 20, 29, 31–32, 72, 90–91, 158 zara{~ajo~, 14–15, 21, 23, 27, 29–30, 40, ujeti meandri, glej tudi ujeti okljuki, 19, 89, 96–98, 136, 159 43, 62 vinski hram, 144 Virsko mesto, ilirsko naselje, 137 zara{~anje, 19, 29, 41, 85–89, 97–99, ujeti okljuki, glej tudi ujeti meandri, 43, 62 103, 158 uprava, 64 vise~a dolina, 30 vi{inski pas, 8, 37, 40, 50–51, 72–74, 99, zaselek, 11, 13, 21, 30, 141–142, 148–151, uravnava, 13, 17–19, 21, 23, 26–27, 29–32, 158–159 43, 46–47, 54, 57–58, 67, 97, 148, 156 115, 163 Zavrh, naselje, 40 urbano sredi{~e, 138 Vi{nja Gora, naselje, 43 ZDA, 141, 164 urbano-agrarna funkcija, 143 Vi{njansko-[entvi{ki potok, 34, 43 usad, usaden, 29, 31, 81–82, 159 Vi{njegorski, gospodje, 139 zdravstvena postaja, 149, 157 usnjarna, 150, 152 vla`nostni primanjkljaj, 76 zdravstveni dom, 150 usnjarska obrt, 152 Vodale, 12, 21, 31, 47–48, 58–59, 86, 140, zemljene gomile, 137 utrdbena arhitektura, 139 143, 147 zgodnjeslovenska doba, 10, 148, 158 utrjena postojanka, 155 Vodice pri Gabrovki, naselje, 25, 42, 47, zgodnji srednji vek, 138–139, 151–152 uvala, 23, 26, 40–41, 47, 69 61, 97, 140, 147, 154 zgornja kreda, geolo{ka doba, 42, 44 vodna bilanca, 75–76, 165 Zgornja Panonija, 137 V vodna oskrba, 26, 29, 31–32, 148, 159 Zgornje Mladeti~e, naselje, 35–36 vodno stekali{~e, 16, 26, 39, 136, 149–150 Vaccinio myrtilli-Carpinetum, gozdna Zgornje Vodale, naselje, 31, 147 vodovod, 15, 17, 22, 26–27, 42, 76 zdru`ba, 86 zgornjeanizijski, 45 vodozbirno obmo~je, 27 Vaccinio myrtilli-Pinetum, gozdna zgornjekredni, 45 voja{ki in roparski pohodi, 154 zdru`ba, 85 zgornji pliocen, 34, 42–43, 61 vojni davki, 139 varovalna vloga, 86 zgornji torton, 45 vojne `rtve, 141 varovalni gozd, 12, 98 zgornji trias, 42 Vol~je Njive, naselje, 38, 46–48, 78, 138, va{ki vodovod, 26, 42 Zidani Most, naselje, 155 147, 164 vegetacija, 27, 84, 165 zidanice, 18, 89, 143, 145 Vozenk, 45 vegetacijska doba, 67, 164 Zijalo, kra{ka jama, izvir, 19, 59, 136 vrba, 97 Vejar, potok, 33–35, 39, 43, 48, 53–54, 61, znamenje, 156 Vrh nad Mokronogom, 30 63, 86, 136, 139, 150 zoogena bre~a, 45 Vrh pri Bo{tanju, naselje, 30–31, 47, Vejarska kotanja, 12, 16, 32–36, 43, Zunanji Dinaridi, 44 147–148, 156 45–48, 51, 54, 58, 61, 63–64, 78, 81, 86, Vrh, naselje pri [entrupertu, 38, 46, 140 93, 95, 138, 148, 154, 158 Vrhek, naselje, 21, 147 @ velecvetna mrtva kopriva, 27, 85 Vrhovo, naselje, 155 àgarski obrati, 18, 57, 68, 145 veleùpnija, 151 vr{aj, 89 àgarstvo, 154 Velika Goba, naselje, 41–42, 45, 47, 97, vr{na uravnava, 26 @alostna gora, vzpetina, romarski cilj, 22, 147, 154 vrta~a, 8, 15–17, 19, 21, 25–26, 30, 35, 39, 152, 155–156 Velika Karantanija, 138 40–41, 46–48, 58, 69 àmetovka, sorta grozdja, 124 Velika Loka, naselje, 51 vrta~ast, 8, 15 àrna grobi{~a, 137 Velika Pe~, naselje, 26, 41 Vrtovski hrib, 81 èlezarstvo, 137 Velika Preska, naselje, 27, 40, 42 vulkani, 42 èlezna doba, 137 Velika [evnica, naselje, 35, 147 vulkanizem, 42 èleznica, 8, 10, 19, 37, 39, 43, 58, 62, Veliki Cirnik, naselje, 19–20, 147, 154 vzhodnoalpska hal{tatska kultura, 137 Veliki Vrh, zaselek nad Gabrjem, 21, 30 148–150, 152, 155, 158 vzhodnodolenjski govor, 11 velikotrnski skladi, 45, 77 èlezni{ka proga, 152 vzpeti kotlinski rob, 10, 91, 120, 158 ventilirana vremenska postaja, 76 èlezova ruda, 154 Vzpeti rob in pragovi, mikroregija, 12, 37 Vesela Gora, naselje, 72, 137, 144, 156 @empoh, vrh, 137, 151 vzrejno sredi{~e, 153 veselogorsko sleme, 38, 92 ètev p{enice, 16, 29, 153 veter, 15, 18, 22, 24–25, 27, 29, 38, 41, 72, @irovski nariv, 24, 25 76, 148, 159, 167 W ìvilska industrija, 150 vetrovnost, 15, 18, 22, 24–25, 27, 29, 38, werfenski sedimenti, 77 ìvina, 150, 153, 159 41, 72, 76, 148, 159, 167 Wischmeier-Smithova ena~ba, 82, 114 ìvinoreja, 25, 37, 81 95, 137–138, vezani kozolec (dvojni, toplar), 144 158–159 vezanje trte, 97 Z @unovec, zaselek Sela pri Mirni, 156 Vidmarji, 26 Zabrdje, naselje, 17, 38, 81, 147–148, 166 @upan~i~ev kozolec, 144, 165 Viljem II., kraji{nik, 139 Zabr{~ica, potok, 31, 39, 62, 150 ùpnijska cerkev, 150–152 Vinji Vrh pri [marjeti, 137 Zabukovje, naselje, 12, 27, 45, 47, 61, ùpnijsko sredi{~e, 149 vino, 72, 150 78, 147 @uèmberk, naselje, 154

170 SEZNAM ZEMLJEVIDOV

Avtorji: 15. Obstoje~a raba tal Peter Frantar, Jerneja Fridl in Maja Topole {t. 1, 9, 29 16. Sklenjenost njiv Maja Topole vseh ostalih 17. Primernost povr{in za pozidavo (ne glede na obstoje~o rabo) 1. Digitalni model reliefa za pore~je Mirne s soseds- 18. Primernost povr{in za pozidavo (gozd je izlo~en) tvom in stometrski vi{inski pasovi 19. Primernost povr{in za njive (ne glede na obstoje~o 2. Pore~je Mirne in njen polo`aj rabo) 3. Morfolo{ke enote in regije 20. Primernost povr{in za njive (gozd je izlo~en) 4. Nosilnost tal 21. Primernost povr{in za vinograde (ne glede na ob- 5. Nadmorske vi{ine – stometrski vi{inski pasovi stoje~o rabo) 6. Naklonski razredi 22. Primernost povr{in za vinograde (gozd je izlo~en) 7. Relativne vi{ine 23. Primernost povr{in za sadovnjake (ne glede na ob- 8. Na~in vodnega odtoka stoje~o rabo) 9. Re~na mre`a 24. Primernost povr{in za sadovnjake (gozd je izlo~en) 10. Poplavni svet 25. Optimalna raba negozdnih tal 11. Ekspozicije 26. Mo`na raba gozdnih tal 12. Toplotni pasovi 27. Predlog nove rabe tal ob ohranitvi gozda in pozida- 13. Tipi prsti nih povr{in 14. Ob~utljivost za erozijo ob sedanji rabi tal – osem raz- 28. Osem kakovostnih razredov obstoje~e rabe redov 29. Naselja v Mirnski dolini leta 1995

VIRI IN LITERATURA

Bauer, B. 1990: Soil splash as an important agent of erosion. Cooke, R. U., Doornkamp, J. C. 1974: Geomorphology in En- Geographica Polonica 58. Var{ava. vironmental Management. Oxford. Belec, B. 1978: K metodologiji raziskav posebnih kultur na Slo- Cunder, T. 1992: Kmetijstvo v razvoju podeèlja. Pristop venskem. Geographica Slovenica 7, Zbornik 2. sloven- k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kmetijske sve- sko-slova{kega simpozija, str. 125–141. Maribor. tovalce. Ljubljana. Belec, B. 1987: Ekolo{ka problematika meliorirane in koma- ]iri}, M. 1984: Pedologija. Sarajevo. sirane pokrajine na primeru [~avni{ke doline. Geograp- Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geogra- hica Slovenica 18, str. 331–343. Ljubljana. fov, Dolenjske Toplice. Ljubljana, 1984. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto, 1962. Boì~, D. 1992: Mokrono{ka skupina latenske kulrute v poz- Dolina Mirne, Strokovne podlage z ureditvenimi pogoji za na- nolatenskem obdobju. Doktorsko delo. Ljubljana. ravno in kulturno dedi{~ino za izdelavo prostorskih in iz- vedbenih na~rtov kmetijske ureditve obmo~ja. Zavod za Burja, D. 1988: Hidrolo{ka {tudija Mirne. Vodnogospodarski varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Novo mesto. No- in{titut, elaborat. Ljubljana. vo mesto, 1986. Buser, S. 1968: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100000, list Drozg, V. 1995: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Geo- Ribnica, L 33–78. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd graphica Slovenica 27. Ljubljana. Buser, S. 1974: Tolma~ za list Ribnica L 33–78 Osnovne geo- Dular, A. 1990: Vinji Vrh – [marjeta. Arheolo{ka najdi{~a Do- lo{ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. lenjske, str. 71–72. Novo mesto. Buser, S. 1977: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100000, list Dular, J. 1990: Ku~ar nad Podzemljem. Arheolo{ka najdi{~a Celje, L 33–67. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Dolenjske, str. 31–34. Novo mesto. Buser, S. 1979: Tolma~ za list Celje L 33–67 Osnovne geolo{- Dular, J. 1993: Za~etki èleznodobne poselitve v osrednji Slo- ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. veniji. Arheolo{ki vestnik 44. Ljubljana. Buser, S. 1984: Nekaj novosti v geologiji Dolenjske. Dolenj- Dular, J., Kri`, B., Svolj{ak, D., Tecco – Hvala, S. 1991: Utr- ska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeni{ki do- Dolenjske Toplice, str. 26–37. Ljubljana. lini. Arheolo{ki vestnik 42. Ljubljana.

171 MIRNSKA DOLINA

Ferenc, T. 1968: Nacisti~na raznarodovalna politika v Slove- Gregori~, V. 1969: Nastanek tal na triasnih dolomitih. Geolo- niji v letih 1941–1945, str. 290–332. Novo mesto. gija 12, str. 201–230. Ljubljana. Furlan, D. 1959: Su{ne in mokre dobe v Sloveniji, Letno po- Haefner, H., Keller, M. 1991: Moderne Methoden zur Erfas- ro~ilo meteorolo{ke slu`be za leto 1958. Ljubljana. sung landschaftsökologischer Prozesse – dargestellt am Furlan, D. 1961: Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6. Beispiel Davos. Beitrage zur Geographie Graubündens. Ljubljana. Zürich. Furlan, D. 1965: Temperature v Sloveniji. Dela/Opera 15, Hidrolo{ka obdelava reke Mirne 1954–1981. Hidrometeoro- SAZU, 4. razred. Ljubljana. lo{ki zavod SRS. Ljubljana, 1982. Hidromelioracijski si- Furlan, D. 1967: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomo~jo nor- stemi Mirna, Detajlna odvodnja, Idejna zasnova. Vodno- malnih klimatskih pokazateljev. Letno poro~ilo meteoro- gospodarski in{titut. Ljubljana, 1984. lo{ke slu`be za leto 1966. Ljubljana. Hidromelioracijski sistemi Mirna. Geodetski zavod Ljubljana, Gabrovec, M. 1994: Raba tal na dolomitnih obmo~jih Slove- Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana, 1987. nije. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univer- Ho~evar, A. 1971: Agrometeorologija. Ljubljana. ze v Ljubljani, doktorska disertacija. Ljubljana. Höfler, J. 1986: O prvih cerkvah in praùpnijah na Slovenskem. Gams, I. 1959: Problematika regionalizacije Dolenjske in Be- Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana. le Krajine. Geografski vestnik 31. Ljubljana. Holz, E. 1990: Dràvni uradniki na Dolenjskem in v Beli kra- Gams, I. 1962: Klima Kr{ke kotline. Dolenjska zemlja in ljud- jini. Dolenjski zbornik, str. 143–162. Novo mesto. je. Novo mesto. Hopkins, 1977: Methods for Generating land Suitability Gams, I. 1962: Morfografski pregled novome{kih pokrajin. Do- Maps – a comparative evaluation. Journal of the AIP 43, lenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. {t. 4, str. 384–400. Gams, I. 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slove- Horvat, A. 1993, Ekolo{ke osnove urejanja erozijskih obmo- nije. Geografski obzornik 19, {t. 1. Ljubljana. ~ij. Zbornik gozdarstva in lesarstva 41, str. 5–49 Gams, I. 1973: Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geo- Hudales, Z. 1975: Ob~ina Trebnje v NOB. Ljubljana. grafski obzornik 20, {t. 1–2. Ljubljana. Idrisi, verzija 4.0, Sistem programskih modulov za obdelavo Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana. geografskih podatkov in kart. Worcester (ZDA), 1992. Gams, I. 1975: Problemi geografskega raziskovanja ekotopov Ile{i~, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. De- in ekologije Slovenije. Geografski vestnik 57, Ljubljana. la/Opera 2, SAZU, 4. razred. Ljubljana. Gams, I. 1976: Rajoni Jugoslavije glede na klimatsko aridnost Ile{i~, S. 1979: Slovenske pokrajine. Geografski obzornik 26, vegetacijske dobe, Geografski vestnik 48. Ljubljana. {t. 3–4. Ljubljana. Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana Investicijski program za melioracijo obmo~ja Bistrica–Jeseni{- Gams, I. 1984: Geomorfolo{ke in pokrajinskoekolo{ke razme- ~ica. Kmetijska zadruga Trebnje. Trebnje, 1985. re srednje Kr{ke kotline z zaledjem. Ljubljana. Investicijski program za melioracijo vzdol` poti Mirna–Vol~- Gams, I. 1984: Regionalizacija nizke Jugovzhodne Slovenije. je Njive. Kmetijska zadruga Trebnje. Trebnje, 1977. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih Iskra, M. 1965: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskav pri Mo- geografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana. kronogu v l. 1966/1967. Ljubljana. Gams, I. 1986: Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica 14–15, Iskra, M. 1966: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskav na ob- str. 73–87. Ljubljana. mo~ju [kovec–Malkovec pri Trì{~u. Objekt Mokro- Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana. nog–Trì{~e v letu 1965. Ljubljana. Gams, I. 1993: Naravni pogoji za su{o in su{nost tal ter nju- Jeòvnik, M., Eler{ek, A., Viìntin, N. 1981: Raziskava kako- no preventivo v Sloveniji. Ujma 7, str. 7–10. Ljubljana. vosti kerami~ne gline na podro~ju Mirna–Trebnje, Gore- Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 in nja vas. In{titut za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljub- razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski zbornik 21. ljana. Ljubljana Karta erozijskih àri{~ in erodiranosti obmo~ij. Vodnogospo- Gavrilovi}, S. 1962: Prora~un srednje godi{nje koli~ine nano- darske osnove. Biotehni{ka fakulteta, In{titut za gozdno sa prema potencijalu erozije. Glasnik {umarskog fakulte- in lesno gospodarstvo, Podjetje za urejanje hudournikov. ta 26, str. 151–168. Beograd. Ljubljana, 1973. Genorio, R. 1984: Selitvena dinamika v dolenjski regiji s pou- Karta melioracij v Mirnski dolini. Komite za kmetijstvo. darkom na trajnem izseljevanju. Dolenjska in Bela kraji- Trebnje, 1987. na, 13. zborovanja slovenskih geografov, Dolenjske To- Karta slovenskih nare~ij, merilo 1 : 500.000. Geodetski zavod plice. Ljubljana. Slovenije. Ljubljana, 1992. Germov{ek, C. 1955: O geolo{kih razmerah na prehodu po- Kastelic, J. 1969: Pogled v preteklost. Zbornik ob~ine Grosup- savskih gub v Dolenjski kras med Sti~no in [entrupertom. lje 1. Grosuplje. Geologija 3, str. 116–135. Ljubljana. Katastrski podatki o rabi tal ob~inskih geodetskih uprav za le- Gilg, A. N. 1975: Developement Control and Agricultural to 1987. Land Quality. Town and Country Planning 9, str. 380–389. Klimatografija Slovenije, Koli~ina padavin, obdobje 1961–1990. London. Ljubljana, 1995. Godec, M., Vidrih, R. 1998: Prva analiza potresa 31. avgusta Klimatografija Slovenije, Temperatura zraka, obdobje na obmo~ju Trebnjega. Delo 15, {t. 202, str. 11. Ljubljana. 1961–1990, Ljubljana, 1995. Goldman, S. J., Jackson, K., Bursztynsky, T. A. 1986: Erosion Kmecl, M. 1979: Dolenjska in slovenski jezik. Zakladi Slove- and sediment control handbook. New York. nije, str. 98–121. Ljubljana. Granda, S. 1990: Dolenjska vas v prvi polovici 19. stoletja, Pris- Knauer, N. 1991: Kako kmetijstvo obremenjuje okolje – mo`- pevek k njeni zgodovini. Dolenjski zbornik, str. 163–171. nosti za ekolo{ko ustrezno gospodarjenje. Sodobno kme- Novo mesto. tijstvo 10, str. 419–426. Ljubljana. Gregor~i~, I. 1997: Al' prav se pi{e …? Mirenska ali Mirnska Knez, T. 1987: Arheolo{ka zbirka Dolenjskega muzeja. Novo dolina. Rast 8, {t. 1–2, str. 118–119. Novo mesto. mesto.

172 SEZNAM FOTOGRAFIJ

Kokole, V. 1962: Prirodne osnove in agrarna izraba Novome{- Ob~inski prostorski plan za potrebe kmetijstva v ob~ini Treb- ke pokrajine. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. nje. Novo mesto, 1978. Kolbezen, M. 1990: Hidrolo{ke zna~ilnosti su{e v letu 1989. Oblak, P. 1960: Alpski in kra{ki svet srednje Dolenjske. Geo- Ujma 4, str. 87–90. Ljubljana. grafski obzornik 7, {t. 3, str. 53–60. Ljubljana. Zupan~i~, B. 1989: Su{a v poletju 1988. Ujma 3, str. 5–6. Ljub- Ogrin, D. 1988: Raziskave s krajinsko tematiko. Urejanje pro- ljana. stora. Ljubljana. Kostrowicki, J. 1990: Agricultural classifications: a review of Oroèn Adami~, M. 1983: Nekatere kapacitete seizmi~nih ob- methodology. Warszawa. mo~ij Slovenije. Naravne nesre~e v Sloveniji, str. 27–40. Koèlj, Z. 1995: @upan~i~ev kozolec v Bistrici pri Mokrono- Ljubljana. gu. Gea 5, {t. 9, str. 22. Ljubljana. Perko D., STAPER, ra~unalni{ki program za statisti~ne obde- Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 1995. lave. Kranjc, A. 1984: Speleolo{ke zna~ilnosti osrednje Dolenjske Perko, D. 1992: Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivals- in Bele krajine. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborova- tvom med letoma 1880 in 1981 v Sloveniji. Oddelek za nje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, str. 67–76. geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Novo mesto. doktorska disertacija. Ljubljana. Krivic, K. 1976: Konodonti iz srednjetriadnih plasti pri Gor- Peterle, L. 1975: Geografski oris nerazvitega obmo~ja na pri- njem Mokronogu. Geologija 19, str. 9–27. Ljubljana. meru k. o. Jel{evec. Ljubljana. Kri`, B. 1987: Ostro`nik pri Mokronogu, Grobi{~e pozne bro- Pleni~ar, M., Premru, U. 1975: Osnovna geolo{ka karta SFRJ naste dobe. Arheolo{ki pregled, str. 69–70. Beograd. 1 : 100.000, list Novo mesto, L 33–79. Zvezni geolo{ki za- Kunaver, J. 1989: Ugotavljanje erozije prsti v doma~i pokra- vod. Beograd. jini. Geografski obzornik 36, {t. 3–4. Ljubljana. Letalski Pleni~ar, M., Premru, U. 1977: Tolma~ za list Novo mesto posnetki v merilu 1 : 17.500. Geodetski zavod. Ljubljana, L 33–79 Osnovne geolo{ke karte 1 : 100.000. Zvezni 1985. geolo{ki zavod. Beograd. Letalski posnetki v merilu 1 : 17.500. Geodetski zavod. Ljub- Plut, D. 1980: Raziskovalne zasnove in delovne metode pokra- ljana, 1986. jinske ekologije. Geografski vestnik 52, str. 135–144. Ljub- Magel, H. 1992: Razvojni trendi in strategija razvoja podeè- ljana. lja v Evropi. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik semi- Podatki padavinskih postaj Mokronog, Tel~e, Sevno, Malko- narja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. vec, Dole pri Litiji, Kal pri Krmelju. Hidrometeorolo{ki Malovrh, C. 1962: Raziskovanje majhne enote hribovitega gos- zavod Slovenije. Lubljana. podarskega prostora (okoli{ Trebelno). Dolenjska zemlja Podatki temperaturnih postaj Mirna, Malkovec, Mokronog, Sev- in ljudje, str. 200–224. Ljubljana, 1962. no na Dolenjskem. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Marin~ek, L. 1980: Gozdne zdru`be na klasti~nih sedimentih Ljubljana. v jugovzhodni Sloveniji. Razprave 22/2, SAZU, 4. razred. Poga~nik, A. 1988: Kompleksna prenova podeèlja ter malih Ljubljana. naselij in temeljne vizualno-likovne analize. Urejanje Marin~ek, L. 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih goz- prostora. Ljubljana. dov belega gabra Slobvenije. Razprave 27, SAZU, 4. raz- Posavsko hribovje, merilo 1 : 50.000. In{titut za geodezijo in red, str. 65–99. Ljubljana. Marin~ek, L., Puncer, I., Seli{kar, A., Zupan~i~, M.: Karta de- fotogrametrijo. Ljubljana, 1986. janske in potencialno naravne vegetacije. Biolo{ki in{ti- Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, 1998. tut Jovana Hadìja ZRC SAZU. Ljubljana, 1971–1980. Premru, U. 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela po- Marolt, P. 1992: Kmetijska zemlji{~a in njihovo urejanje. Pri- savskih gub. Geologija 17, str. 261–297. Ljubljana. stop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kmetijske Premru, U. 1980: Geolo{ka zgradba osrednje Slovenije. Geo- svetovalce. Ljubljana. logija 23/2, str. 227–278. Ljubljana. Marsh, William m. 1978: Environmental analysis for landuse Premru, U. 1983: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologi- and site planning. Michigan. ja 19, str. 211–249. Ljubljana. Maru{i~, J. 1992: Urejanje krajine in ohranjanje ekolo{kega rav- Premru, U. 1983: Tolma~ za list Ljubljana L 33–66 Osnovne note`ja. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za geolo{ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beo- kmetijske svetovalce. Ljubljana. grad. McRae, S. G., Burnham, C. P. 1981: Land evaluation. Oxford. Premru, U., Ogorelec, B., [ribar, L. 1977: O geolo{ki zgrad- Melik, A. 1931: Hidrografski in morfolo{ki razvoj na srednjem bi Dolenjske. Geologija 20, str. 167–192. Ljubljana. Dolenjskem. Geografski vestnik 7, str. 66–100. Ljubljana. Prosen, A. 1988: Zakonodaja in planiranje podeèlskega pro- Melik, A. 1955: Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. Dela/Ope- stora. Urejanje prostora. Ljubljana. ra 7. Ljubljana Prosen, A. 1992: Planiranje in urejanje podeèlskega prosto- Melik, A, 1959: Posavska Slovenija 3. Ljubljana. ra. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kme- Melik, A. 1962: Geografski pregled Dolenjske. Dolenjska zem- tijske svetovalce. Ljubljana. lja in ljudje, str. 7–14. Ljubljana. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M. in Natek, Melik, A, 1963: Slovenija. Ljubljana. M. 1974: Geografsko prou~evanje poplavnih podro~ij Mihevc, P. 1988: Razvoj in urejanje podeèlja. Urejanje pro- v Sloveniji. Geografski vestnik 56. Ljubljana. stora. Ljubljana. Raj{p, V., Ficko, M. 1994: Slovensko ozemlje na voja{kem zem- Mihevc, P. 1992: Vpra{anja usklajenosti planov in razvojnih ljevidu iz druge polovice 18. stoletja, Vzor~ni zvezek tran- programov v podeèlskem prostoru, Prispevki k nacional- sliterirane in prevedene »Joèfinske karte«. Ljubljana. ni strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Ramov{, A. 1975: Zgornjekarnijski skladi pri Mirni na Dolenj- Morgan, R. P.C. 1980: Soil erosion, Topics in applied Geo- skem. Geologija 18, str. 105–106. Ljubljana. graphy. New York. Ramov{, A. 1978: Zgornjekarnijski konodonti v okolici Mir- Natek, K. 1983: Su{a v letu 1983 v Sloveniji. Geografski zbor- ne na Dolenjskem. Geologija 21, str. 47–60. Ljubljana. nik 24. Ljubljana. Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945. Ljubljana, 1976.

173 MIRNSKA DOLINA

Razvojni projekt Trebnje, Model celostnega razvoja manj [ifrer, M. 1983: Karta rednih in izrednih poplav v Mirnski do- razvitega agrarnega obmo~ja. Biotehni{ka fakulteta Uni- lini, merilo 1 : 25.000. Geografski in{titut ZRC SAZU, ro- verze v Ljubljani. Ljubljana, 1987. kopisni izvod. Ljubljana. Razvojni vidiki rabe in varstva kmetijskega prostora. Agrono- [ifrer, M. 1983: Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem. mija, Zbornik Biotehni{ke fakultete 7, str. 1–192. Ljub- Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana. ljana, 1983. [ifrer, M. 1984: Poglavitne zna~ilnosti geomorfolo{kega raz- Re~ni pretoki Mirne pri postaji Gabrje. Hidrometeorolo{ki za- voja Dolenjske s posebnim ozirom na poplavnih podro~- vod Slovenije. Ljubljana. jih. Dolenjska in Bela Krajina, 13. zborovanje slovenskih Rep{e, R. 1990: »Mala mesta« Mirenske doline. Rast 1, {t. 3. geografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana. Novo mesto. [ifrer, M. 1990: Mirenska kotlina. Geomorfologija in geoeko- Rep{e, R. 1991: Tr{ka naselja Mirenske doline. Rast 2, {t. 1. logija, Vodnik za terensko delo, str. 24–25. Ljubljana. Novo mesto. [ifrer, M. 1990: Zabrdje – izkop roèn~evega drobirja. Geo- Rep{e, R. 1993: Mokronog – kaj po~eti s tr{kim naseljem? Rast morfologija in geoekologija, Vodnik za terensko delo, 4, {t. 5–6. Novo mesto. str. 26–28. Ljubljana. Ribari~, V. 1983: Potresna nevarnost v Sloveniji. Naravne ne- [ifrer, M. 1995: Povr{je Slovenije. Tipkopis na Geografskem sre~e v Sloveniji, str. 18–26. Ljubljana. in{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Rustja, K. 1994: Dolenjske proge, Tiri in ~as. Ljubljana. [lebinger, C. 1967: Fosilna tla in morfogeneza na dolenjskem Rustja, K. 1998: 90 let Trebnje–Trì{~e, 60 let Trì{~e–Sev- in notranjskem krasu. Zbornik Biotehni~ne fakultete I, nica. Ljubljana. str. 21–24. Ljubljana. Savnik, R. 1962: Nekateri problemi kra{ke hidrografije na Do- [olar, S. V., Dimkovski, T. 1992: Nekovinske mineralne suro- lenjskem. Dolenjska zemlja in ljudje, str. 15–30. Novo mesto. vine Slovenije. Onesnaèvanje in varstvo okolja, Geolo- Savnik, R. 1971: Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga, Jedro gija in tehnika za okolje. Ljubljana. osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana. Takeuchi, K. 1983: Landscape planning Methodology based Savnik, R. 1976: Krajevni leksikon Slovenije, 3. knjiga, Svet on geoecological Land Evaluation. Geojournal, 7/2, med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljubljana. str. 167–183. Dordrecht, Boston, London. Seizmi~na karta Slovenije. Zavod za raziskavo materiala in kon- Tarman, K. 1990: Ekolo{ke osnove varstva okolja. Zelena tri- strukcij. Ljubljana, 1982. buna, Ekolo{ke teme. Ljubljana. Seli{kar, A. 1986: Biocenolo{ka inventarizacija in valorizaci- Tecco Hvala, S. 1990: Gradec pri Mirni. Arheolo{ka najdi{~a ja doline Mirne. Biolo{ki in{titut ZRC SAZU, elaborat. Dolenjske, str. 27. Novo mesto. Ljubljana. Tecco Hvala, S. 1990: Kincelj nad Trbincem. Arheolo{ka naj- Seli{kar, A. 1992: Vegetacija in flora Dolenjske. Dolenjski zbor- di{~a Dolenjske, str. 29. Novo mesto. nik, str. 86–101. Novo mesto. The transformation of rural society, economy and landscape. Seuffert, O. 1993: Die Bodenerosion als ökologischer Faktor The permanent European conference for the study of the und als wissenschaftliches Problem. Petermanns Geograp- rural landscape. Stockholm, 1990. hische Mitteilungen, str. 259–274. Gotha. Tivy, J. 1991: Agricultural Ecology. Harlow. Simmons, I.G. 1980: Ecological functional Approaches to Agri- Tla sekcije Celje 3, karta v merilu 1 : 50.000 in spremni tek- culture in geographical Contexts. Geography 65, {t. 4, str. 305–316. Sheffield. sti Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in pre- Slabe, M. 1985: In {ele nato se naselijo Slovani. Dolenjski zbor- hrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1971. nik, str. 61–73. Novo mesto. Tla sekcije Celje 4, karta v merilu 1 : 50.000 in spremni tek- Slabe, M. 1985: Naselbinska struktura 5. in 6. stoletja v jugovz- sti Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in pre- hodnem predalpskem prostoru. Zgodovinski ~asopis 39, hrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1974. {t. 3, str. 185–191. Ljubljana. Tla sekcije Novo mesto 1, karta v merilu 1 : 50.000 in sprem- Slabe, M. 1990: Raziskave v cerkvenem stolpu v [entrupertu ni teksti Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehrano na Dolenjskem. Dolenjski zbornik, str. 33–43. Novo mesto. rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1976. Slabe, M. 1990: [entrupert. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, Tla sekcije Novo mesto 2, karta v merilu 1 : 50.000 in sprem- str. 42. Novo mesto. ni teksti. Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehra- Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana, 1998. no rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 1976. Smole, V. 1994: Oblikoglasje in oblikoslovje {entruperskega Topografske karte VGI Beograd, merilo 1 : 25.000. Sekcije Pol- govora. Doktorsko delo, 267 strani. Ljubljana. {nik, Kum, Zidani Most, Sevnica, Velika Loka, Trebnje, Steklasa, I. 1913: Zgodovina ùpnije [ent Rupert na Dolenj- Mokronog in Bu~ka. Beograd. skem. Ljubljana. Topole, M. 1990: Fizi~na geografija Mirnske doline s poseb- Steklasa, I. 1915: [ent Rupert – obzidano mesto (oppidum). nim ozirom na rabo tal. Oddelek za geografijo, Filozof- Dolenjske novice, 10. 12. 1915, str. 147. Novo mesto. ska fakulteta Univerze v Ljubljani, magistrska naloga. Stele, A. et al. 1982: Hidrolo{ka obdelava reke Mirne za ob- Ljubljana. dobje 1954–81. Hidrometeorolo{ki zavod. Ljubljana. Topole, M. 1992: Tipi pokrajin v pore~ju Mirne. Geografski Stepan~i~, D. 1975: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomit- obzornik 39, {t. 4. Ljubljana. nem podro~ju. Zbornik Biotehni~ne fakultete Univerze Topole, M. 1993: Mirna, naselje. Enciklopedija Slovenije, v Ljubljani, 25. zvezek. Ljubljana. 7. zvezek, str. 153. Ljubljana, 1993. Stritar, A. 1979: Raba in varstvo tal. Ljubljana. Topole, M. 1993: Mirna, reka. Enciklopedija Slovenije, 7. zve- Stritar, A. 1990: I. Krajina, krajinski sistemi, II, Raba in vars- zek, str. 153. Ljubljana, 1993. tvo tal v Sloveniji. Ljubljana. Topole, M. 1993: Mirnska dolina. Enciklopedija Slovenije, Svolj{ak, D. 1990: Mokronog. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, 7. zvezek, str. 154. Ljubljana, 1993. str. 49. Novo mesto. Topole, M. 1995: Geoekolo{ki pogoji za kmetijstvo in poseli- [ifrer, M. 1970: Nekateri geomorfolo{ki problemi dolenjske- tev v Mirnski dolini. Oddelek za geografijo, Filozofska fa- ga krasa. Na{e jame 11. Ljubljana. kulteta Univerze v Ljubljani, doktorska naloga. Ljubljana.

174 Topole, M. 1996: [entruperska mikroregija, Geoekolo{ke raz- Viktorovski, M. 1984: Ob~ina Trebnje, Etnolo{ka topografija mere v pokrajini. [entruperska mikroregija, Razvojni slovenskega etni~nega ozemlja 20. stoletja. Oddelek za et- projekt Celostni razvoj pode`elja in obnove vasi za nase- nologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Uni- lje [entrupert z okolico. [entrupert. verze v Ljubljani, diplomska naloga. Ljubljana. Urbanc, M. 1998: Cvi~ek. Slovenija, Pokrajine in ljudje, Vrednotenje fizi~nega prostora in zemlji{~ za razvoj. Urbani- str. 528–529. Ljubljana. sti~ni in{titut SRS. Ljubljana. 1973. Vetrovnost, Rezultati opazovanja v obdobju 1956–75 (posta- Zakraj{ek, F. 1988: Koncept informacijskih sistemov in ure- je Mirna, Malkovec, Sevno, Rade~e). Arhiv Hidrometeo- janje prostora. Urejanje prostora. Ljubljana. rolo{kega zavoda Slovenije. Ljubljana. @upnija [entrupert. [entrupert, 1993.

175