Prometno Varnostni Načrt Osnovne Šole Mirna

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Prometno Varnostni Načrt Osnovne Šole Mirna Cesta na Fužine 1, 8233 Mirna 07 34 35 160, faks 07 34 35 170 e- [email protected] PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE MIRNA Mirna, 2014 Prometno varnostni načrt – Osnovna šola Mirna Osnovni podatki Skozi Mirno potekata zelo prometni cesti, in sicer je ena državna cesta, ki povezuje Sevnico in Trebnje. Neposredno ob Osnovni šoli Mirna pa poteka druga cesta, ki povezuje mirnsko dolino z Gabrovko in Litijo. Večina učencev, ki prihajajo v šolo peš, to cesto prečka vsaj enkrat na dan, na poti v šoli ali iz nje domov. Na OŠ Mirna je trenutno 220 učencev, od tega je 84 vozačev, ostali so pešci. Veliko učencev, ki so sicer pešci, starši pripeljejo v šolo in jih odložijo tik pred šolskim poslopjem, redko kdo na za to predvidenem mestu. Učenci v prometu Učenci, ki obiskujejo našo šolo, so v promet vključeni na različne načine. Veliko učencev je pešcev, saj so doma v bližnji okolici in v šolo prihajajo peš. Nekaj učencev se v šolo pripelje z osebnimi avtomobili, torej kot sopotniki, ostali pa se pripeljejo z avtobusom oz. kombijem in so v promet vključeni kot potniki. V toplejših mesecih nekaj učencev prihaja v šolo tudi s kolesom in so v prometu udeleženi kot kolesarji. Ker imajo otroci manj izkušenj, slabše oz. še ne razvite psihofizične lastnosti in slabšo sposobnost zaznavanja, so v prometu še posebej ogroženi. Zakon o varnosti cestnega prometa navaja in poudarja, da morajo biti otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči drugih udeležencev. Ravno zato jim je potrebno pri tem pomagati in jih usmerjati na varnost v cestnem prometu na različne načine. Vemo, da se s ponavljajočim usmerjanjem otrokovega zaznavanja postopoma večata njegova natančnost in objektivnost. V tem obdobju postopno popušča otrokova značilna osredotočenost nase in počasi se vživlja v objektivni svet in razvija stalnost zaznav. Šolski okoliš Šolski okoliš naše šole sestavljajo vse vasi v Občini Mirna, in sicer Brezovica pri Mirni, Cirnik, Debenec, Glinek, Gomila, Gorenja vas pri Mirni, Migolica, Migolska Gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, Sajenice, Selo pri Mirni, Selska Gora, Stan, Stara Gora, Ševnica, Škrjanče, Trbinc, Volčje njive, Zabrdje in Zagorica. Našo šolo pa že vrsto let obiskujejo tudi učenci iz Zabukovja, Slovenske vasi, Straže, Trstenika in Rakovnika. Te vasi so mejne med Šentrupertom in Občino Mirna. Čeprav spadajo v šolski okoliš OŠ Šentrupert, gravitirajo na Mirno (zaposlitev, vrtec, pošta, dnevni nakupi …). Pot v šolo Učenci, ki obiskujejo našo šolo, prihajajo iz domačega in drugih šolskih okolišev. V šolo prihajajo na različne načine. Nekateri učenci prihajajo peš, nekatere pripeljejo starši, veliko pa se jih v šolo pripelje z organiziranim šolskim prevozom. Tako avtobus kot kombi učence pripelje do šolske avtobusne postaje, katera je v neposredni bližini šole. Na tej avtobusni postaji učenci vstopajo oz. izstopajo z avtobusa. Za nadzor učencev v času čakanja oz. vstopanja ali izstopanja z avtobusa poskrbi dežurni učitelj, ki je določen v tistem času. Učenci 1. razreda prihajajo v šolo v spremstvu staršev. 2 Prometno varnostni načrt – Osnovna šola Mirna Varstvo vozačev Učenci vozači se morajo vključiti v organizirano varstvo takoj po prihodu prevoza. Ravno tako morajo počakati v organiziranem varstvu do odhoda prevoznega sredstva. O prisotnosti učencev se vodi evidenca. Učenci brez dovoljenja dežurnega učitelja ne smejo zapustiti varstva. Ravnati se morajo v skladu s šolskim redom in upoštevati navodila dežurnega učitelja. Po končanem pouku vstopajo učenci pod nadzorom dežurnih učiteljev na avtobuse in kombije na za to določenem postajališču. Vozniki so obveščeni o tem in morajo počasi in varno pripeljati pred čakajoče otroke. Tabela: Vozni red prevozov Kraj Prevoz v šolo Prevoz iz šole Selo 7.00 Sajenice 7.03 14.00 Migolica 7.05 Cirnik 7.10 Škrjanče 7.00 Zagorica 7.03 Ševnica 7.05 14.00 Brezovica 7.10 Debenec 7.00 Stan 7.03 14.00 Glinek 7.20 Volčje Njive 7.23 14.00 Stara Gora 7.15 Praprotnica 7.18 14.00 Zabukovje 7.15 14.00 3 Prometno varnostni načrt – Osnovna šola Mirna Navodila prevoznikom šolarjev Na avtobusno postajališče pripeljejo s primerno hitrostjo. Avtobusi ali kombiji za določeno smer naj stojijo vedno na določenem mestu, da ne bo prihajalo do nepotrebnega tekanja. Dokler učenci ne stojijo v vrsti, vozniki ne odpirajo vrat avtobusa oz. kombija. Učenci vstopajo samo pri prvih vratih. Na avtobus dovolijo vstopiti samo po zakonu dovoljenemu številu učencev. Učenci vstopajo na avtobus oz. kombi samo na šolskem postajališču. Odhodi in prihodi naj bodo točno po razporedu – morebitno zamudo je potrebno predhodno sporočiti. Ravnanje ob morebitni nezgodi Pri varstvu in dežuranju učencev je potrebno ob nezgodi: - ostati pri učencu in mu nuditi prvo pomoč; - obvestiti vodstvo šole s pomočjo ostalih učencev; - v primeru hujše nezgode poklicati zdravniško pomoč in o tem obvestiti starše; - če je učitelj obveščen o nezgodi med dežurstvom in je prepričan, da ni potrebno klicati zdravnika, je o tem dogodku dolžan telefonsko takoj obvestiti starše; - napisati zapisnik o dogodku. Dejavnosti na šoli, ki prispevajo k večji prometni varnosti učencev Na naši šoli vsako leto izvajamo aktivnosti za preventivo in varnost učencev v cestnem prometu. V programu osveščanja in informiranja učencev o varni udeležbi v prometu uspešno sodelujemo tudi s pristojno policijsko postajo in člani Društva upokojencev, ki so še posebno aktivni v prvih dveh tednih pouka. Učitelji se v prvem tednu pouka z učenci s pomočjo ustrezno izdelanega in pripravljenega zemljevida ogledajo šolsko okolico in poti, ki vodijo do šole, v prvi triadi pa plakat s fotografijami, ki prikazujejo nevarne točke na Mirni. O njih se natančno pogovorijo in poiščejo najvarnejše poti. Učitelji razredniki se o tem, kako najvarneje prečkati križišča ali se izogniti nevarnim točkam, pogovarjajo pri razrednih urah, nekateri pa še pri posameznih predmetih, ki vključujejo promet, prometno varnost, domači kraj oz. okolico šole (tehniška vzgoja, geografija, naravoslovje in tehnika, družba). Prvi dan pouka se o nevarnostih in pravilih v cestnem prometu še posebej natančno seznanijo prvošolčki in njihovi starši. Po dogovoru učiteljice s pristojnim policistom se v prvih tednih pouka pogovarjajo o varnih poteh s pomočjo računalniškega programa, policist pa otroke tudi praktično vodi po varnih poteh v okolici šole. V prvem tednu pouka so na nevarnih prehodih za pešce tudi člani Društva upokojencev iz našega kraja in policisti, ki pomagajo učencem pri varnem prečkanju cest v okolici šole. Na prvem roditeljskem sestanku skupaj s policistom opozorimo starše prvošolčkov na njihovo odgovornost za varnost otrok v prometu (spremstvo na poti v šolo in domov, nošenje rumene rutice in kresničke, nošenje svetlih oblačil). 4 Prometno varnostni načrt – Osnovna šola Mirna Učenci in starši se v začetku šolskega leta ob skici šolske okolice seznanijo z varno potjo prihoda otrok v šolo. Natančno jim predstavimo priporočeno pot do šole in točko, kje naj otrok zapusti osebno vozilo, da bo varno prišel do vhoda v šolo (priloga 1) . Poleg že omenjenih izvajamo na šoli še naslednje dejavnosti: Na začetku šolskega leta pregledamo in po potrebi dopolnimo prometno varnostni načrt šole ter z njim seznanimo vse učence, še zlasti učence prvega razreda in njihove starše. Šolsko pot vsako leto označimo z opozorilnimi letaki »ŠOLSKA POT«, ki jih dobimo od SPVCP. Organiziramo kolesarske izpite in pregled koles za učence 5. razreda: Priprava nanje poteka skozi celo šolsko leto. Na izpite jih pripravlja učiteljica 5. razreda, pri izvedbi praktične vožnje pa sodelujejo še učenci prometnega krožka, drugi učitelji, ki so usposobljeni za izvajanje kolesarskih izpitov, zunanji sodelavci (upokojeni policisti) in policisti iz pristojne policijske postaje. Poskrbimo, da učenci prvošolčki že prvi dan pouka dobijo rumene rutice in jih redno nosijo celo leto. Sodelujemo v akcijah, ki jih organizira republiški SPV. Učenci naše šole sodelujejo v različnih projektih in akcijah v okviru varnosti v prometu: - BODI VIDEN, BODI PREVIDEN, - PASAVČEK, - POLICIST LEON SVETUJE, - OTROK - POLICIST EN DAN, - Delavnice v sodelovanju z Zavodom VARNA POT… Na šoli imamo tudi dobro organizirano varstvo vozačev (več v nadaljevanju). Celo leto opozarjamo učence na nošenje kresničk ali odsevnih trakov in na primerno obnašanje na cesti in v javnih prevoznih sredstvih. Skrbimo za kvalitetno izvajanje učnega programa o prometni vzgoji v vseh razredih in se trudimo učence oblikovati v humane in kulturne uporabnike prometnih površin, jih usposabljati za varno udeležbo v prometu kot pešce, kolesarje in mopediste, jih navajati na pravilno vzdrževanje vozila ter jih vzgajati v bodoče odgovorne voznike motornih vozil. 5 Prometno varnostni načrt – Osnovna šola Mirna (Prilogi 1 in 2: Zemljevid in skica varnega prihoda otrok v šolo) Priloga 1: Zemljevid varnega prihoda v šolo in parkiranja Legenda: Smer vožnje Točka ustavljanja Pešpot do šole Priloga 2: Skica varne poti do šole 6 Prometno varnostni načrt – Osnovna šola Mirna Naloge staršev pri zagotavljanju varnosti otrok in učencev v prometu Obnašanje in vključevanje staršev v promet je kot zgled odraslih močan in eden najvažnejših dejavnikov pri prometni vzgoji otrok. Starši so dolžni spremljati otroke do sedmega leta starosti v vrtec in šolo ter nazaj domov. Priskrbeti morajo varnostno opremo za najmlajše šolarje in zahtevati od otrok, da jo tudi uporabljajo (rumena rutka, torbica z odbojnimi odsevniki, svetleč trak, kresnička, pelerina signalne barve). Zagotoviti morajo otroku
Recommended publications
  • The Society Suffers the Loss of Region 1 Vice President Bro. Frank
    Your for News prosvetaOfficial Publication of the Slovene National Benefit Society In This Issue YEAR CXII USPS: 448-080 FRIDAY, FEBRUARY 1, 2019 ISSUE 2 ISSN: 1080-0263 Up-and-Coming Calendar of Events ......... 2 Slovenia from the Source .......................... 3 PROSVETA Crossword Puzzle ................. 4 Miss SNPJ Pageant open for contestant entries 2018 SNPJ Family Twosome Results ........ 5 SNPJ Fraternal Sympathies ...................... 6 by KEVIN RICHARDS SNPJ Fraternal Director IMPERIAL, Pa. — The SNPJ Fraternal Depart- ment extends an invitation to all eligible SNPJ briefly young ladies to become part of history and enter the 2019 Miss SNPJ Pageant. The pageant entry The members CAL, Lodge 576 to host form is available on the Miss SNPJ Pageant page of the 2018 of our website, www.snpj.org. Miss SNPJ the 2019 National Bowl Contestants must be single females between Pageant the ages of 18 and 28 by July 12, 2019, and an Committee IMPERIAL, Pa. — The Fraternal De- SNPJ member for at least three months at the (kneeling), partment is pleased to announce that the time of the pageant. pictured 2019 SNPJ National Bowling Tournament This year’s pageant will be held July 12-14 at with the will be co-hosted by the Cleveland Ath- contestants the SNPJ Recreation Center; these dates coincide letic League and Spartans Lodge 576 at in the 2018 the SNPJ Recreation Center the weekend SEE 2019 PAGEANT OPENS Miss SNPJ of May 4-5. SNPJ District 4 Athletic Di- ON PAGE 2 Pageant. rector Rick Gorjup will serve as tourna- ment secretary. Bowling will take place at Colonial Lanes in New Castle, Pa., and entertainment will be featured in the Rec Center Gostilna.
    [Show full text]
  • IZVEDBENI PROGRAM ZIMSKE SLUŽBE 2015/2016 Na Lokalnih
    IZVEDBENI PROGRAM ZIMSKE SLUŽBE 2015/2016 na lokalnih cestah in javnih poteh v ob čini Mirna Direktor: Pripravil: Stanko Tomši č Robert Pavlin Trebnje, 2. december 2015 VSEBINA 1. Splošno ..................................................................................................................... 2 2. Seznam cest ............................................................................................................. 3 3. Obrazložitev izvedbenega programa zimske službe ................................................. 5 4. Trajanje zimske službe .............................................................................................. 6 5. Merila za dolo čanje prednostnih razredov cest ......................................................... 7 6. Organizacijska shema, vodenje ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev v zimski službi ............................................................................................................................... 8 7. Važnejše telefonske številke ................................................................................... 10 8. Medsebojna komunikacija ....................................................................................... 11 9. Posipni materiali ...................................................................................................... 11 10. Dežurstvo v zimski službi ..................................................................................... 11 11. Na črt pluženja in posipanja .................................................................................
    [Show full text]
  • Odlok O Občinskem Prostorskem Načrtu Občine Mirna
    Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 – ZVO-1B, 108/2009- ZPNacrt-A, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12- ZPNacrt-B, 57/12- ZUPUDPP-A, 109/12- ZPNacrt-C) in v skladu s 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011), je Občinski svet Občine Mirna na svoji 24. redni seji dne 18. 03. 2014 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MIRNA 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Mirna (v nadaljevanju: OPN Občine Mirna). Strokovna gradiva za OPN Občine Mirna je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2007 - 2014. 2. člen Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Mirna določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN).Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. 3. člen OPN Občine Mirna vsebuje: I. ODLOK O OPN (1) Besedilo odloka o OPN (2) Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70cm z naslednjo vsebino: Naslovnica Vsebina grafičnega dela OPN Strateški del OPN 0-01 Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo 1:50.000 0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 0-03 Usmeritve za razvoj poselitve, merilo 1:50.000 0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:50.000 0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000 0-07 Strateške razvojne površine za naselje Mirna, merilo 1:10.000 Izvedbeni del OPN 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000 1.02 Pregledna karta naselij Občine Mirna z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do 3.11 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz.
    [Show full text]
  • Analiza Ustanavljanja Novih Občin V Republiki Sloveniji: Mandata 2002–2006 in 2006–2010
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Mentor: red. prof. dr. Miro Haček Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Miru Hačku, za usmerjanje in potrpežljivost pri pisanju diplomskega dela ter vsem, ki so me podpirali pri študiju in vzpodbujali pri pisanju diplomskega dela. Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006– 2010 V Republiki Sloveniji imamo z ustavo zagotovljeno lokalno samoupravo, ki jo državljani uresničujemo v občinah in drugih, širših lokalnih skupnostih. Od osamosvojitve leta 1991, ko so bili izpolnjeni pogoji za reformo lokalne samouprave, pa vse do danes, se reforma lokalne samouprave še ni zaključila. Z vzpostavitvijo prve mreže občin smo leta 1994 dobili 147 občin, do danes pa je to število naraslo na 212. Kljub temu da je za nastanek novih občin zakon zahteval izpolnitev pogojev, so ti bili pri ustanavljanju občin postranskega pomena, neupoštevani, oziroma so izjeme postajale pravilo. Zato imamo danes v Sloveniji tako zelo različne občine predvsem glede na število prebivalcev. Več kot polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev. Zato se poraja vprašanje, kje je smisel ustanavljanja občin, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev, ki ne morejo nemoteno izpolnjevati svojih osnovnih nalog, kakšna je njihova upravljavska sposobnost in kakšen je njihov vpliv na učinkovitost lokalne samouprave. Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, ustanavljanje občin, Slovenija.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Mirnska Dolina Regionalna Geografija Pore~Ja Mirne Na Dolenjskem
    ZRC 21 Mirnska dolina Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem Maja Topole ZAL @BA ZRC Zbirka ZRC 21 Maja Topole Mirnska dolina Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem © 1998, ZRC SAZU Urednik Vojislav Likar Oblikovanje in grafi~na ureditev Milojka @alik Huzjan Jezikovni pregled Ivan Gregor~i~ Fotografije Marko Kapus (M. K.) in Maja Topole (M. T.) Zalo`il Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zalo`ba ZRC Za zalo`nika Oto Luthar Tisk Planprint d. o. o. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 913(497.4-12) TOPOLE, Maja Mirnska dolina : regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem / Maja Topole ; [fotografije Marko Kapus in Maja Topole]. – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zalo`ba ZRC, 1998. – (Zbirka ZRC ; 21) ISBN 961-6182-64-1 79406848 Po mnenju Ministrstva za kulturo R. Slovenije sodi publikacije med proizvode za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa s proizvodi. 4 KAZALO Uvod .................................................................................................................................................. 7 Meglenost in vetrovnost ........................................................................ 72 Toplotni pasovi .................................................................................................... 72 Predstavitev pokrajine .......................................................................................
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Poročilo O Kakovosti Pitne Vode Iz Javnih in Zasebnih Vodovodnih Sistemov V Letu 2020 V Občini Mirna
    torek, 2. marec 2021 Poročilo o kakovosti pitne vode iz javnih in zasebnih vodovodnih sistemov v letu 2020 v občini Mirna Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki predstavljajo nevarnost za zdravje. Zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je izpostavljena strogemu nadzoru. Za notranji nadzor kakovosti vode je v lanskem letu skrbel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) iz Novega mesta, ki je nenapovedano odvzemal vzorce pitne vode za mikrobiološke in kemijske analize. Poleg ustaljenega nadzora se vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagaja trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov. V tabeli so prikazani rezultati notranjega nadzora v letu 2020 VODOVOD MIKROBIOLOŠKE ANALIZE FIZIKALNO –KEMIČNE ANALIZE Skupno Skupno Javni % št. % št. Vzrok število Vzrok število vodovodni ustreznih neustrez. ustreznih neustrezn. neustr. odvzetih neustr. odvzetih sistemi vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev 24 100 % 0 / 6 100 % 0 / Trebnje Nadzor atrazina in desetil atrazina 2 100 % 0 / Čatež 13 100 % 0 / 9 100 % 0 / Mokronog 15 100 % 0 / 5 100 % 0 / Zabrdje - 7 100 % 0 / 4 100 % 0 / Praprotnica Selo pri Mirni 7 100 % 0 / 3 100 % 0 / Zasebni vodovodni sistem Debenec 4 100 % 0 / 2 100 % 0 / Migolska Gora 4 100 % 0 / 2 50 % 1 MO EC,KB, Migolica 4 75 % 1 2 50 % 1 MO SM Cirnik -Ravne 4 75 % 1 SM 2 100 % 0 / Sami rezultati preskušanja pitne vode kažejo, da je uživanje le-te varno in da je voda, ki priteče iz pip zdrava, dobra in sveža.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij V Skupini Občin Mokronog-Trebelno, Mirna Peč, Še
    Ob čina Mokronog-Trebelno Pod Gradom 2 8230 Mokronog +386 (07) 34 98 260 fax: +386 (07) 34 98 269 http://www.mokronog-trebelno.si e-pošta: [email protected] INVESTICIJSKI PROGRAM za projekt Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v skupini občin Mokronog-Trebelno, Mirna Peč, Šentrupert, Trebnje, Žužemberk in Sevnica Izdelali: Naročnik: ACTUM, d.o.o. OBČINA Mokronog-Trebelno Verovškova ulica 60, Ljubljana Pod Gradom 2, Mokronog direktor: Župan: Miha Marinšek, univ.dipl. ekon. Anton Maver oktober 2010 . 1. Uvodno pojasnilo s povzetkom DIIP ................................................................................................................................ 4 1.1. Investitor ................................................................................................................................................................ 5 1.2. Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije................................................................................................ 5 1.3. Namen in cilji investicije ....................................................................................................................................... 5 1.4. Povzetek DIIP ........................................................................................................................................................ 6 1.5. Povzetek PIZ ........................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • (JP) V Mestu Trebnje, V Naseljih in Med Naselji Občine Trebnje Ter Med Naselji Občine Trebnje in Naselji V Sosednjih Občinah So
    Stran 11062 / Št. 76 / 25. 7. 2008 Uradni list Republike Slovenije Zap. Začetek Konec Dolžina Preostala dolžina v Cesta Odsek Potek Krajevna skupnost št. odseka odseka [m] sosednji občini [m] 22. 426110 426111 C H1 Bič-Veliki Gaber C R3 646 1.792 Veliki Gaber 23. 426110 426112 C R3 646 Veliki Gaber-Stranje O 426211 828 Veliki Gaber 24. 426110 426113 O 426211 Stranje-M.Kostrevnica C R2 417 3.163 Veliki Gaber, Šentlovrenc 13.860 m Šmartno pri Litiji 25. 426120 426121 C R3 646 Medvedjek-M.Dole.-Gomb. O 426131 3.718 Veliki Gaber 26. 426120 426122 C R3 646 Medv.-Martinj.v-Šentlovre. O 426211 2.910 Veliki Gaber, Šentlovrenc 27. 426120 426123 O 426211 Šentlovrenc-Mačji Dol O 426113 3.093 Šentlovrenc 28. 426130 426131 C A2 Zagorica-Vol.Jama-Žužem. C R3 650 8.221 Veliki Gaber, Sela pri 3.330 m Žužemberk Šumbreku 29. 426210 426211 C R3 652 Krtina-Vel.Gaber-Pluska C R3 646 5.318 Velika Loka, Šentlovrenc, 2.660 m Ivančna Gorica Veliki Gaber 30. 426400 426401 C R3 652 Trnje-Dolenja v./Čatežu O 425001 4.490 Velika Loka, Čatež 31. 426500 426501 C R3 652 Velika Loka-Korenitka C R3 646 2.214 Velika Loka Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v Občini Trebnje znaša 130.700 m (130,700 km). 4. člen Javne poti (JP) v mestu Trebnje, v naseljih in med naselji Občine Trebnje ter med naselji Občine Trebnje in naselji v sosednjih občinah so: Zap. Začetek Konec Dolžina Preostala dolžina v sose- Cesta Odsek Potek Krajevna skupnost št.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omreţja Elektronskih Komunikacij V Občini Trebnje
    OBČINA TREBNJE Goliev trg 5, 8210 Trebnje Telefon: 07 348-11-00 Faks: 07 348-11-02 e-mail: [email protected] NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŢJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V OBČINI TREBNJE Številka: Verzija: 01 Izdelala: OBČINA TREBNJE, občinska uprava Odobril: Ţupan Alojzij KASTELIC Datum: Kazalo 1 NAMEN IZDELAVE NAČRTA 3 1.1 Uvod ......................................................................................................................................................... 3 1.2 Ključni dejavniki ...................................................................................................................................... 4 1.3 Glavni cilji razpisa ................................................................................................................................... 4 2 TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN ŠIROKOPASOVNIH OMREŢIJ 5 2.1 Telekomunikacijske storitve in pomen IP ............................................................................................. 5 2.2 Pričakovane storitve v širokopasovnem omreţju ................................................................................ 6 2.3 Pričakovane arhitekture omreţja in moţne tehnologije ....................................................................... 7 2.4 Odprto širokopasovno omreţje ............................................................................................................. 8 2.4.1 Tipi odprtega širokopasovnega omreţja .............................................................................................
    [Show full text]
  • 1 Občina Mirna Ugotovitve in Priporočila Zaključnega
    OBČINA MIRNA NADZORNI ODBOR Glavna cesta 28, 8233 M I R N A Številka: 032-0017/2016-08 Datum: 30. 03. 2016 Na osnovi 5. odstavka 42. in 47. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17. 08. 2011), 41. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/16. 12. 2011) ter na 2. redni seji dne, 23. 01. 2015 sprejetega Letnega programa dela je Nadzorni odbor Občine Mirna na 12. seji dne, 06. 04. 2016 sprejel UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE MIRNA ZA LETO 2015 1. Nadzorni odbor Občine Mirna (v nadaljevanju: NO) v sestavi - Marija Sluga, predsednica, - Jožica Brajer, članica, - Bojana Rebolj, članica. je pregledal in na svoji 12. seji dne, 06. aprila 2016 izrazil določeno mnenje ter sprejel nekatera priporočila na predlog Poročila o zaključnem računu proračuna Občine Mirna za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2015. 2. Nadzorovani organ: Občina Mirna, Glavna cesta 28, 8233 Mirna Občina Mirna je bila ustanovljena v sredini leta 2011. Pred tem je delovala kot krajevna skupnost Občine Trebnje. Organizacijsko je Občina Mirna enovita enota in vključuje naslednja naselja: Brezovica, Cirnik, Debenec, Glinek, Gomila, Gorenja vas pri Mirni, Migolica, Migolska gora, Mirna, Praprotnica, Ravne, Sajenice, Selo pri Mirni, Selska gora, Stan, Stara gora, Ševnica, Škrjanče, Trbinc, Volčje njive, Zabrdje in Zagorica. Organi občine so: - Občinski svet, kot najvišji organ odločanja, šteje devet članov. Izvoljeni so po večinskem volilnem sistemu, - župan, g. Dušan Skerbiš, ki predstavlja in zastopa občino, 1 - Nadzorni odbor, kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, vključuje tri nadzornike.
    [Show full text]