Treaty Series
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid
PUBLIKACIJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 711.4 (497.4 Maribor) MESTNA občina (Maribor) Prostorski plan Mestne občine Maribor : urbanistična zasnova mesta Maribor [uredniški odbor Andrej Šmid ... [et. al.]; avtorja fotografij Niko Stare, Jože Kos Grabar]. Maribor: Mestna občina, 2004. - (Publikacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor) ISBN 961-90029-3-8 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 53406209 PROSTORSKI PLAN MESTNE OBČINE MARIBOR URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR Uredniški odbor: Andrej Šmid, Jože Kos Grabar, Marija Kuhar, Ljubo Mišič, Janja Židanik - Maribor, Mestna občina Maribor, 2004 Boris Soviè, univ. dipl. inž. el. župan Mestne obèine Maribor PROSTORSKI PLAN MESTNE OBÈINE MARIBOR Mesto Maribor je doživelo v zadnjih letih zelo intenzivno preobrazbo na skoraj vseh podroèjih. Kar smo srednjeroèno in dolgoroèno naèrtovali v svojih planskih aktih, ni veè sledilo številnim spremembam in izzivom, zato je bil potreben nov premislek in nov pogled v prihodnost. Za uresnièevanje ciljev uèinkovitega prostorskega urejanja je Mestni svet Mestne obèine Maribor, na pragu novega veka, decembra 2000, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne obèine Maribor, tj. Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Ta prostorski akt bo nadomestil prejšnje in bo prostorsko planski akt obèine in mesta dolgoroènega znaèaja. Namenjen je strateškemu usmerjanju razvoja v prostoru, s ciljem ustvarjanja pogojev za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, gospodarskega razvoja in konkurenènosti, zašèite okolja, naravnih dobrin in kulturne dedišèine v skladu z naèeli trajnostnega razvoja. V usklajevalnih procesih pri pripravi dokumenta je sodelovala vrsta strokovnjakov iz razliènih podroèij, uporabljene so bile razliène oblike informiranja, sodelovala pa je lahko vsa zainteresirana javnost. -
Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381
Priloga Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381 Priloga: A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Puconci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Šalovci B Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Cirkulane, Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale C Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi ,Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj Č Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Črna na Koroškem D Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Podvelka E Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Dravograd, Mislinja, Muta, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica F Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem Stran 1382 / Št. 100 / 24. 6. 2021 Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona, -
From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards. -
Poselitev in Priključenost Na Javno Kanalizacijsko Omrežje V Občini Tržič
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO POSELITEV IN PRIKLJUČENOST NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE V OBČINI TRŽIČ URŠA JEKOVEC VELENJE, 2019 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO POSELITEV IN PRIKLJUČENOST NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE V OBČINI TRŽIČ URŠA JEKOVEC Varstvo okolja in ekotehnologije MENTOR: doc. dr. Natalija Špeh VELENJE, 2019 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Urša Jekovec, vpisna številka 34150011, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Poselitev in priključenost na javno kanalizacijsko omrežje v občini Tržič, ki sem ga izdelala pod mentorstvom doc. dr. Natalije Špeh. S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo moje avtorsko delo, torej rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; • oddano delo ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih nazivov v Sloveniji ali tujini; • so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili VŠVO; • so vsa dela in mnenja drugih avtorjev navedena na seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu z navodili VŠVO; • se zavedam, da je plagiatorstvo kaznivo dejanje; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in moj status na VŠVO; • je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tanja Zečevič, uni. dipl. prof. slov., izvleček in povzetek v angleškem jeziku pa Urška Žitnik, uni. dipl. anglistka; • dovoljujem objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletni strani VŠVO, vendar brez prilog (zaradi varstva podatkov); • sta tiskana in elektronska verzija oddanega dela identični. Datum: ___. ___. ______ Podpis avtorja: _________________________ ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. -
Ravenski-Razgledi-2019-Internet.Pdf
RAVENSKIRAZGLEDI 100 LET ŠD PARTIZAN STRAN 38 60 let PATRONAŽNEGA VARSTVA ZD RAVNE STRAN 48 INVESTICIJE OBČINE STRAN 52 co Športnega društva Partizan. Že tako RAVENSKI RAZGLEDI dolgo pri nas poteka organizirana šport- Glasilo Občine Ravne na Koroškem na vadba in podčrtuje, da imamo poleg fantastične športne infrastrukture tudi Leto 2019/številka 22 izjemna društva in posameznike. Ne mo- remo mimo naših dveh ‚pobov‘ Klemna Izdajatelj: Zavod za kulturo, šport, turizem in Tineta, ki sta ponesla Slovenijo v od- in mladinske dejavnosti Ravne na Koro- bojkarsko evforijo. Blestijo seveda tudi škem (zanj: Aleš Logar, mag. posl. ved, plavalke na evropskem prvenstvu ter direktor) plezalci na svetovni ravni. Že tako je zelo težko biti najboljši na Ravnah, kaj šele v Reklama Večer Koroška_Layout 1 23. 05. 19 13:45 Page 1 Uredniški odbor: Danica Hudrap, Aleš Logar, dr. Manja Miklavc, Mirko Osojnik in Sloveniji ali Evropi. Bojana Verdinek Naša ikona, Koroška osrednja kn- jižnica dr. Franca Sušnika, je letos praz- Reklamni oglasi-trženje: Danica Hudrap novala okroglo 70. obletnico. Takšne ([email protected]; 040 639 780 oz. 02 82 21 219) knjižnice in hkrati kulturne ustanove ni daleč naokoli, zato smo nanjo res lahko Odgovorna urednica: dr. Manja Miklavc ponosni. Knjižnica priča o našem razvo- cvetličarna ju in hkrati o razvoju sveta okoli nas. Naj Za verodostojnost posameznih prispevkov na tem mestu ponovim svojo čestitko in TINKARA odgovarjajo njihovi avtorji. poklon odlični slavljenki. Jezikovni pregled: Bojana Verdinek Obletnica, ki jo omenjam nazad- nje, je 45. obletnica glasbenega ustvar- Fotografija na naslovnici: Sonja Buhvald janja Milana Kamnika, ki je izdal novo ‒ Sonjin fotografski kotiček, fotografija in ploščo in do zadnjega kotička napolnil osebno mentorstvo SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI novo dvorano v Kotljah. -
NAČRT ŠOLSKIH POTI OŠ KRIŽE Šolsko Leto 2016/17
Načrt šolskih poti OŠ Križe NAČRT ŠOLSKIH POTI OŠ KRIŽE šolsko leto 2016/17 1 Načrt šolskih poti OŠ Križe 1. Šolski okoliš V šolskem okolišu, ki ga je sprejel Svet Občine Tržič, so naslednje krajevne skupnosti in naselja: ● Križe, ● Breg ob Bistrici, ● Gozd, ● Sebenje, ● Retnje, ● Senično, ● Spodnje Veterno, ● Zgornje Veterno, ● Žiganja vas, ● Pristava, ● Novake. Osnovna šola Križe je organizirana kot samostojna osnovna šola s 16 rednimi oddelki in 6 oddelki podaljšanega bivanja. 2. Organizacija prihoda v šolo V šolo učenci prihajajo peš, s kolesi in šolskimi prevozi oz. jih pripeljejo starši. Avtobusni prevoz je organiziran glede na potrebe učence, oddaljenost vasi od šole in varne šolske poti. Prevoz financira Občina Tržič. 3.Zakonske podlage Zakon o osnovni šoli – ZOsn (Ur. l. RS, št. 81/06 UPB3 in 102/07) Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Ur. l. RS, št. 109/10) Zakon o voznikih (ZVoz, Ur. l. RS, št. 109/10) Zakon o motornih vozilih (ZMV-Ur. l. RS, št. 106/2010) Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok (UL. l. RS, št. 23/09) Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (UL. l. RS, št. 42/09) 3. Načrt šolskih poti (SPV RS) Med najpomembnejšimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti je prometna vzgoja otrok. Pomembno je, da se le-ta začne takoj, ko otrok začne sodelovati v prometu, pa naj bo to kot potnik v vozilu, pešec ali kolesar. 2 Načrt šolskih poti OŠ Križe Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu, tudi na šolskih poteh. -
Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H. -
Za Casopis.Indd
Spoštovane občanke, Spoštovani občani! male pridelovalce zelenjave iz naše obči- ne), Kandidatke in kandidati liste STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE vas • z vidika kmetijstva je v večini vasi potrebna koma- uvodoma najprej lepo pozdravljamo! Smo dinamična skupina priljubljenih, sacija (Čikečka vas, Selo, Fokovci, itd.) poštenih ljudi, ki ima dosti življenjske energije, smo mladi in mladi po srcu. • ekološki turizem, kot pomembna razvojna Kandidati prihajamo iz vseh predelov občine in smo prav vsi odprti za po- smernica Slovenije, trebe ljudi, za vse interesne skupine, predvsem pa tudi za pogosto pozabljene • večja promocija in razvoj lovskega turizma, saj ima- potrebe NAVADNEGA OBČANA. mo v občini dobre naravne danosti kar se tiče divja- Kandidatke in kandidati smo ob svoji kandidaturi ugotovili, da je po- di (vzgled bi nam lahko bili Madžari), trebno v naši občini nameniti prostor številnim projektom in vsebinam, • v povprečju zadnjih petih let je bila samooskrba nekatere vam predstavljamo: z zelenjavo v Sloveniji manj kot 40%. Na podla- • prostor v vrtcih za vse otroke in brezplačne vrtce, gi dejstev, ki jih navaja Urad za makroekonomske • izgradnja subvencioniranih stanovanj za mlade družine (npr. v Mora- analize in razvoj, se da ugotoviti, da bi lahko v Ob- vskih Toplicah, Goričko), da mladi ne odhajajo iz občine v mesta (sub- čini Moravske Toplice še bolj intenzivno podpirali vencionirano bivanje in nakupi zemljišč), razvojne potenciale pridelave in predelave zelenja- • izgradnja uličnih razsvetljav, s poudarkom na varčevanju električne ener- ve ter oblikovali inovativno marketinško strategijo gije, občine za prodajo zelenjave na domačem trgu in • pogostejša košnja trave, predvsem ob stranskih cestah, in pogostejše či- izvoz v druge države EU. -
Diplomsko Delo
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO ALENKA MIHALI Č Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO STRUKTURNE SPREMEMBE KMETIJSKE DEJAVNOSTI V OB ČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI PO LETU 1991 Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Lu čka Lorber Alenka Mihali č Maribor, 2009 ZAHVALA Hvala mentorici, doc. dr. Lu čki Lorber, za zanimiva predavanja, strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela ter za pozitiven odnos do mojega dela. Iskrena hvala staršem, ki so mi študij omogo čili, me brez pomislekov pri njem spodbujali in podpirali. Hvala, ker ste verjeli vame. Hvala bratu Darku za pomo č pri anketiranju. Hvala fantu Primožu, ki mi je stal ob strani ter se skupaj z mano veselil uspehov. U N I V E R Z A V M A R I B O R U F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Alenka Mihali č, rojena 20. 11. 1982, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991 pri mentorici doc. dr. Lu čki Lorber, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. ______________________________ Maribor, 28. 10. 2009 POVZETEK Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Ob čini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše obmo čje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. -
MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XX Maribor, 3
Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XX Maribor, 3. marec 2015 št. 4 VSEBINA stran stran 63 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 70 Sklep o indeksiranju obračunskih stroškov ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega posameznih vrst komunalne opreme na območju in varstvenega zavoda Osnovna šola Franca Občine Lenart 87 Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru 81 71 Odloko kategorizaciji občinskih cest v Mestni 64 Tehnični popravek Odloka o občinskem občini Maribor 88 prostorskem načrtu občine Hoče-Slivnica 82 72 Spremembo Poslovnika mestnega sveta mestne občine Maribor 130 65 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini 73 Sklep o začetku priprave občinskega Kungota 83 podrobnega prostorskega načrta za del PPE St 6-S v mestni občini Maribor 130 66 Sklep o imenovanju podžupana v občini Kungota 85 74 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče 67 Sklep o imenovanju v Svet za preventivo in Maribor 132 vzgojo v cestnem prometu v občini Kungota 86 75 Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostor- 68 Spremembe pravilnika o sofinanciranju skega načrta za center krožnega gospodarjenja dejavnosti društev na področju turizma v občini maribor-1 na Taboru (krog MB1 - del območja Kungota 86 Ta 13 p in Ta 14 p) v mestni občini Maribor 133 76 Odlok o proračunu občine Rače-Fram za leto 2015 135 69 Sklep o uskladitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v 77 Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje občini Kungota 87 podjetništva v Občini Rače-Fram 138 63 2. člen Črta se 2. -
RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev . -
POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14