UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo
DIPLOMSKO DELO
ALENKA MIHALI Č
Maribor, 2009
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo
DIPLOMSKO DELO
STRUKTURNE SPREMEMBE KMETIJSKE DEJAVNOSTI V OB ČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI PO LETU 1991
Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Lu čka Lorber Alenka Mihali č
Maribor, 2009
ZAHVALA
Hvala mentorici, doc. dr. Lu čki Lorber, za zanimiva predavanja, strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela ter za pozitiven odnos do mojega dela.
Iskrena hvala staršem, ki so mi študij omogo čili, me brez pomislekov pri njem spodbujali in podpirali. Hvala, ker ste verjeli vame.
Hvala bratu Darku za pomo č pri anketiranju.
Hvala fantu Primožu, ki mi je stal ob strani ter se skupaj z mano veselil uspehov.
U N I V E R Z A V M A R I B O R U F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor
IZJAVA
Podpisana Alenka Mihali č, rojena 20. 11. 1982, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991 pri mentorici doc. dr. Lu čki Lorber, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
______
Maribor, 28. 10. 2009
POVZETEK
Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Ob čini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše obmo čje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogo čajo, da se v obmo čju ravninskega dela po ve čini kme čko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gri čevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljiš č in deležu kme čkega prebivalstva.
KLJU ČNE BESEDE: Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici, kmetijstvo, raba zemljiš č, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
ABSTRACT
A need for dealing with and encouraging agriculture in the municipality Sveti Jurij ob Š čavnici arises from the fact that this is a part of Pomurje, which is strategically the most important region for food production in Slovenia. Agriculture is the basic economic activity in the municipality Sveti Jurij ob Ščavnici. Advantageous natural geographic features enable that the main occupation of the rural population in the flat country are agriculture and stockbreeding, in the hilly land also wine growing. The big importance of agriculture is shown in a pretty large part of agricultural land and a large part of rural population.
KEY WORDS: municipality Sveti Jurij ob Š čavnici, agriculture, land use, agriculture production, structural changes on farms.
KAZALO
1 UVOD ______1
1.1 NAMEN IN CILJI ______1
1.2 METODOLOGIJA DELA ______3
1.3 OBRAVNAVANO OBMO ČJE______4
1.4 DEFINICIJE DOLO ČENIH POJMOV______8
2 ZNA ČILNOSTI PODEŽELJA, KMETIJ IN KMETIJSKE PROIZVODNJE NA ZA ČETKU 21. STOLETJA ______13
2.1 SPLOŠNE ZNA ČILNOSTI PODEŽELJA IN KMETIJSTVA ______13
2.2 POLOŽAJ KMETIJSTVA V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU______16
2.3 KMETIJSKA PROIZVODNJA ______20
3 KMETIJSTVO KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI ______25
3.1 SKUPNA EVROPSKA KMETIJSKA POLITIKA ______25
3.2 STRATEGIJA RAZVOJA PODEŽELJA IN KMETIJSKE POLITIKE V SLOVENIJI____28
3.3 POLITIKA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA______33
4 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA ČILNOSTI OB ČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ______35
4.1 PREDSTAVITEV NARAVNOGEOGRAFSKE REGIJE SLOVENSKE GORICE______35
4.2 GEOLOŠKA ZGRADBA ______37
4.3 KLIMATSKE ZNA ČILNOSTI ______39
4.4 HIDROGRAFSKE ZNA ČILNOSTI ______41
4.5 PEDOLOŠKE ZNA ČILNOSTI ______43
5 STRUKTURNE SPREMEMBE NA KMETIJAH V OBČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI ______45
5.1 KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA______45 5.1.1 Število in velikost kmetij ______45 5.1.2 Kmetijsko zemljiš če in kmetijske kategorije ______50 5.1.3 Primernost zemljiš č za kmetovanje ______56
5.2 PROIZVODNA USMERITEV KMETIJ______58
5.3 KMETIJSKA MEHANIZACIJA______63
5.4 KME ČKO PREBIVALSTVO ______68 5.4.1 Družinski člani na kmetijah ______70 5.4.2 Gospodarji kmetij ______74
5.5 SOCIO–EKONOMSKI TIPI KMETIJ______84
5.6 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI ______89
6 ANKETA ______95
6.1 NAMEN IN CILJI ANKETE______95
6.2 METODOLOGIJA______95
6.3 ANALIZA ANKETE ______96
7 ZAKLJU ČEK ______119
8 VIRI IN LITERATURA ______122
9 PRILOGA ______128
KAZALO TABEL
Tabela 1: Kmetijska gospodarstva in površina KZU v Sloveniji; 2000–2007……..... 15 Tabela 2: Raba zemljiš č na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji; 2000–2007……... 15 Tabela 3: Delež kmetijstva, lova in gozdarstva v bruto družbenem proizvodu Republike Slovenije……………………………………...………………………...... 16 Tabela 4: Struktura bruto družbenega proizvoda po dejavnostih……………………. 18 Tabela 5: Zaposlenost po dejavnostih (delovno aktivno prebivalstvo v tiso č)……… 19 Tabela 6: Struktura kon čne kmetijske proizvodnje…………………………………. 21 Tabela 7: Pridelovalna površina na kmetijskih gospodarstvih; 2000 in 2008……….. 22 Tabela 8: Srednje mese čne in letne temperature zraka iz meteorološke postaje Blaguš za obdobje 1961-1990…………………………………………………….…. 40 Tabela 9: Srednje mese čne in letne koli čine padavin iz meteorološke postaje Blaguš za obdobje 1961–1990…………………………..……………………….………….. 40 Tabela 10: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom leta 1991 ter družinske kmetije leta 2000 in 2009……………………………………………………………. 46 Tabela 11: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom po naseljih Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991……………………………………………………………… 47 Tabela 12: Povpre čna velikost zemljiš č v uporabi in kmetijskih zemljiš č v uporabi v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 in 2000……………………………………. 47 Tabela 13: Povpre čna velikost posesti kmetije v Sloveniji med leti 1941 in 2000….. 48 Tabela 14: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom po skupni površini zemljiš č v uporabi Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991………………...……………………. 48 Tabela 15: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljiš č v uporabi v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000…………………………………...……… 49 Tabela 16: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na zemljiške kategorije kmetijskih zemljiš č po naseljih v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991………… 51 Tabela 17: Površina in delež kmetijskih zemljiš č v uporabi glede na zemljiške kategorije v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000…………………………………. 52 Tabela 18: Površina kmetijskih zemljiš č glede na zemljiške kategorije po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2009………………………… 53 Tabela 19: Družinske kmetije glede na tip kmetovanja v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000…………………………………………………………………… 59 Tabela 20: Družinske kmetije glede na število živine po vrstah živali v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000………………………………………………………..…. 61 Tabela 21: Število traktorjev in kombajnov v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta
1991………………………………………………………………………………….. 64 Tabela 22: Družinske kmetije glede na vrsto mehanizacije in opreme v lasti v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000…………...... 65 Tabela 23: Traktorji na družinskih kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 66 2000 Tabela 24: Kme čko prebivalstvo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991…………. 69 Tabela 25: Člani na družinskih kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000…. 70 Tabela 26: Člani gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom po aktivnosti v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991………………………...…………………………….. 71 Tabela 27: Družinski člani po opisnem vrednotenju dela na kmetiji v Občini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000………………………………..…………………………. 72 Tabela 28: Število prevzemnikov na gospodinjstvih s kme čkim gospodarstvom v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991………………………………...…………….. 74 Tabela 29: Družinske kmetije po vrednotenju dela gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000……………………………………………………………… 75 Tabela 30: Družinske kmetije po starostnih skupinah gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000……………………………………………………………… 76 Tabela 31: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000…...... 78 Tabela 32: Družinske kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000…………………………………….…………… 79 Tabela 33: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na dohodek v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991…………………………….……………...... 85 Tabela 34: Družinske kmetije glede na ekonomsko velikost v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000……………………………………………………..…………….. 88 Tabela 35: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici……… 92 Tabela 36: Povpre čna velikost zemljiš č v uporabi, zemljiš č vzetih in danih v najem na anketiranih……………………………………...……………………………….... 96 Tabela 37: Povpre čna velikost kmetijskih zemljiš č v uporabi anketiranih kmetij leta 1991in 2009………………………………………………….………………………. 97 Tabela 38: Velikostna struktura anketiranih kmetij leta 1991 in 2009……………… 97 Tabela 39: Površina kmetijskih zemljiš č anketiranih kmetij glede na zemljiške kategorije leta 1991 in 2009…………………………………………………………. 99 Tabela 40: Anketirane kmetije glede na število živine po vrstah živali leta 1991 in 2000………………………………………………………………………………….. 100 Tabela 41: Vzroki za pove čanje števila glav živine in/ali velikost posevkov……….. 102
Tabela 42: Vzroki za zmanjšanje števila glav živine in/ali velikost posevkov……… 102 Tabela 43: Prodaja pridelkov in živine leta 1991 in 2009…………………………… 103 Tabela 44: Anketirane kmetije po mo či traktorjev leta 1991 in 2009……………….. 104 Tabela 45: Anketirane kmetije glede na vrsto mehanizacije in opreme leta 1991 in 2009………………………………………………………………………………….. 105 Tabela 46: Anketirane kmetije po številu članov po starostnih skupinah…………… 107 Tabela 47: Anketirane kmetije po številu članov……………………………………. 107 Tabela 48: Družinski člani po vrednotenje delu na kmetiji…………………………. 108 Tabela 49: Družinski člani glede na to koliko delajo na kmetiji…………………….. 108 Tabela 50: Anketirane kmetije po vrednotenju dela gospodarjev…………………… 109 Tabela 51: Anketirane kmetije po starostni strukturi gospodarjev………………….. 109 Tabela 52: Anketirane kmetije po splošni izobrazbi gospodarjev…………………... 110 Tabela 53: Anketirane kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev………………… 111 Tabela 54: Anketirane kmetije glede na nasledstvo…………………………………. 112 Tabela 55: Vzroki za neukvarjanje anketiranih kmetij z dopolnilnimi dejavnosti….. 114 Tabela 56: Ovire pri razvoju anketiranih kmetij…………………………………….. 114 Tabela 57: Na črti anketiranih kmetij v prihodnosti…………………………………. 116 Tabela 58: Možnost zaposlitve v drugi dejavnosti………………………………….. 117
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Delež kmetijstva v BDP v državah EU in Sloveniji leta 2007…………. 17 Grafikon 2: Indeksi letne spremembe obsega kon čne kmetijske proizvodnje………. 21 Grafikon 3: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljiš č v uporabi v Sloveniji leta 2000…………………………………...…………………... 49 Grafikon 4: Družinske kmetije glede na tip kmetovanja v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici in Sloveniji leta 2000……………………………………………..………... 60 Grafikon 5: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom in družinske kmetije glede na število živine po vrstah živali v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 in 2000… 62 Grafikon 6: Družinske kmetije po deležu poljš čin v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000……………………………………………………………………………... 63 Grafikon 7: Družinski člani po opisnem vrednotenju dela na kmetiji v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000……………………………………………… 73 Grafikon 8: Družinske kmetije po opisnem vrednotenju dela gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000…………………………………………. 76 Grafikon 9: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000…………………………………………………… 79 Grafikon 10: Družinske kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000……………………………………………… 80 Grafikon 11: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na dohodek v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 1991…………………………………………. 87 Grafikon 12: Dopolnilne dejavnosti v Sloveniji leta 2007………………………….. 90 Grafikon 13: Anketirane kmetije po deležu poljš čin leta 1991 in 2009…………….. 99 Grafikon 14: Spremembe števila glav živine in/ali velikost posevkov od leta 1991.. 102 Grafikon 15: Anketirane kmetije po številu traktorjev v svoji lasti leta 1991 in 2009 104 Grafikon 16: Vprašanje nasledstva na anketiranih kmetijah………………………… 111 Grafikon 17: Struktura dohodka gospodinjstva leta 1991 in 2009…………………... 113 Grafikon 18: Pomen in vloga subvencij za kmetovalce anketiranih kmetij…………. 115 Grafikon 19: Anketirane kmetije po možnosti prodaje celotne kmetije ali dajanje v najem, v primeru zagotovljenih ustreznih dohodkov………………………………... 117
KAZALO KART
Karta 1: Naselja v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici…………………………………….. 6 Karta 2: Delež delovno aktivnih prebivalcev zaposlenih v kmetijski dejavnosti po naseljih Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici…………………………………………………. 7 Karta 3: Relief Slovenije……………………………………………………………… 13 Karta 4: Obmo čja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost………………….. 14 Karta 5: Delež zaposlenih v primarnem sektorju v EU - 27 leta 2007……………….. 20 Karta 6: Obmo čje LAS Prlekija in njena geografska umeš čenost……………………. 31 Karta 7: Delitev Slovenskih goric…………………………………………………….. 35 Karta 8: Geološka karta obravnavanega obmo čja…………………………………….. 37 Karta 9: Delež njiv po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici……………. 54 Karta 10: Delež travnikov in pašnikov po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Ščavnici……………………………………………………………………………….. 54 Karta 11: Delež sadovnjakov po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici…. 55 Karta 12: Delež vinogradov po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici...... 55
KAZALO SLIK
Slika 1: Reka Š čavnica med poplavo 5. 8. 2009 v Slaptincih………………………... 41 Slika 2: Reka Š čavnica v času normalnega vodostaja v Slaptincih………………….. 41 Slika 3: Blaguško jezero……………………………………………………………... 42 Slika 4: Ostanek stare š čavniške struge v Slaptincih………………………………… 42 Slika 5: Krave na paši so v ob čini že redek pojav…………………………………… 61 Slika 6 in 7: Koruza in pšenica sta najpomembnejši kulturi…………………………. 63 Slika 8: Strojno obiranje bu č…………………………………………………………. 66 Slika 9: Traktor pri delu na njivi………………………………………..……………. 67 Slika 10: Prikaz oranja na regijskem tekmovanju v oranju, Žihlava………………… 82 Slika 11: Prikaz kmetijske mehanizacije na regijskem tekmovanju v oranju, Žihlava 82 Slika 12: Društvo podeželske mladine na kvizu »Mladi in kmetijstvo«……………... 83 Slika 13: Društvo kme čkih žena in deklet na izboru »Mlade kmetice leta 2009«…… 83 Slika 14: Darinka Štuhec iz Bolehne čic se ukvarja s peko kruha v okviru dopolnilne dejavnosti……………………………………………………………………………... 91 Slika 15: Vinogradi v Sovjaku……………………………………………………….. 94 Slika 16: Vinska trta v Sovjaku………………………………………………………. 94 Slika 17: Klopotec v Sovjaku………………………………………………………… 94 Slika 18: Intenzivna praši čerejska farma……………………………………………... 101 Slika 19: Kombajn za strna žita in koruzo…………………………………………… 106
KAZALO SHEM Shema 1: Shema programa razvoja podeželja RS 2007-2013……………………….. 30
1 UVOD
Obravnavano obmo čje Ob čine Sveti Jurij ob Š čavnici je izrazito podeželsko, kmetijstvo kot gospodarska panoga je prevladujo ča gospodarska dejavnost. Od kmetijstva se preživlja razmeroma velik del prebivalstva, ki hkrati s kmetijsko pridelavo in zagotavljanju visoke ravni obdelanosti kmetijskih zemljiš č opravlja tudi pomembno nalogo ohranjanja naravne in kulturne dediš čine. Velik pomen te dejavnosti za širši krog ljudi je zadosten razlog, da je tej dejavnosti in kmetovalcu potrebno omogo čiti in zagotoviti preživetje. Kot doma činka zato želim tej tematiki posvetiti ve čjo pozornost.
Diplomsko delo skuša prikazati strukturne spremembe, ki se odvijajo v kmetijski dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991. V okviru diplomskega dela so najprej predstavljene splošne zna čilnosti podeželja, kmetij in kmetijske proizvodnje na za četku 21. stoletja ter zna čilnosti kmetijstva kot gospodarske dejavnosti v Evropski uniji in Sloveniji. Podane so naravnogeografske zna čilnosti ob čine, ki dolo čajo primernost obravnavanega obmo čja za kmetijstvo in analizirane strukturne spremembe na kmetijah. Na koncu je podana analiza rezultatov ankete, ki daje aktualnejše podatke in podatke, ki jih statistika ne zajema.
Diplomsko delo naj bo tudi prispevek ob čini sami in ideja za nadaljnje raziskave kmetijstva na obravnavanem obmo čju, tako na geografskem kot tudi katerem drugem podro čju.
1.1 NAMEN IN CILJI
Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991, poiskati vzroke za njihov nastanek in posledice.
Diplomsko delo je razdeljeno na pet sklopov. Prvi del se nanaša na predstavitev splošnih zna čilnosti podeželja, kmetij in kmetijske proizvodnje na za četku 21. stoletja. Namen je bil predstaviti splošne zna čilnosti slovenskega podeželja in
kmetijstva, opredeliti položaj kmetijstva v slovenskem gospodarstvu in predstaviti kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji.
V drugem delu je predstavljeno kmetijstvo kot gospodarska dejavnost v Evropski uniji in Sloveniji. Namen je predstaviti skupno kmetijsko politiko, strategijo razvoja podeželja in kmetijsko politiko v Sloveniji ter politiko skladnega regionalnega razvoja.
Tretji del diplomskega dela zajema predstavitev naravnogeografskih zna čilnosti ob čine. Namen tega dela je predstaviti naravnogeografsko regijo Slovenske gorice ter predstaviti naravne razmere, ki dolo čajo primernost tega obmo čja za kmetijstvo.
Najve čji poudarek v diplomskem delu je namenjen konkretni predstavitvi strukturnih sprememb na kmetijah v ob čini po letu 1991. Glavni namen četrtega dela je konkretna predstavitev stanja na kmetijah po posameznih parametrih ter primerjava oziroma vrednotenje kmetij v ob čini in celotni Sloveniji. Gre za predstavitev strukturnih sprememb velikosti kmetij in s tem povezani velikostni strukturi, predstavitev sprememb kmetijskih kategorij, strukture in število živine ter strukture posevkov, sprememb v opremljenosti kmetij. Predstavljeno je kme čko prebivalstvo, njihova izobrazba, starost in delo na kmetiji. Gre tudi za predstavitev vira dohodka kmetij in njihovo ekonomsko velikost ter predstavitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
V petem delu diplomskega dela sledi analiza ankete, opravljene na obravnavanem obmo čju. Namen ankete je pridobiti aktualnejše podatke ter podatke, ki jih statistika ne nudi (vprašanje nasledstva, na črti za prihodnost, pomen subvencij ipd.).
Iz za črtanih namenov in izbranih strukturnih sprememb izhajajo dolo čeni cilji naloge, ki jih lahko strnemo v naslednje to čke: - predstaviti zna čilnosti podeželja, kmetij in kmetijske proizvodnje na za četku 21. stoletja;
- predstaviti kmetijstvo kot gospodarsko dejavnost v Evropski uniji in Sloveniji; - predstaviti osnovne naravnogeografske zna čilnosti Ob čine Sveti Jurij ob Ščavnici; - s statisti čnimi podatki in anketiranjem ugotoviti strukturne spremembe ter njihove zna čilnosti; - analizirati zna čilnosti sprememb na kmetijah v ob čini ter jih primerjati s celotno Slovenijo; - ugotoviti in analizirati posledice, ki so nastale zaradi strukturnih sprememb kmetij.
Pred pisanjem diplomskega dela so bile zastavljene naslednje predpostavke: - neugodna zemljiška struktura predstavlja pomembno oviro pri nadaljnjem razvoju kmetijstva; - k nizki produktivnosti kmetijstva pomembno prispevajo številni dejavniki, med katerimi lahko poleg neugodne velikostne strukture, izpostavimo še starostno in izobrazbeno strukturo ter nizko stopnjo specializacije proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih.
1.2 METODOLOGIJA DELA
Diplomsko delo je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Kabinetni del temelji na študiju obstoje če literature in virov ter analiziranja statisti čnih podatkov, terenski del predstavlja zbiranje podatkov, anketiranje in fotografiranje.
Pregled dosedanje literature in virov : S kmetijstvom in podeželjem se ukvarjajo razli čne stroke, predvsem agronomi (M. Kova čič, A. Udov č,) in tudi nekateri geografi (I. Vrišer, V. Klemen čič, A. Barbi č, D. Kladnik, D. Krajnc, V. Drozg). V veliko pomo č pri izdelavi diplomskega dela je bilo magistrsko delo Krajnc D. - Strukturne spremembe v kmetijstvu subpanonske Severovzhodne Slovenije in doktorsko delo Polšak A. - Razvojni problemi kmetijstva na Kozjanskem s posebnim ozirom na socialnoekonomske razmere. Ve čji del diplomske naloge temelji na statisti čnih virih, ki se v najve čji meri nanašajo na Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev
v RS v letu 1991 ter Popis kmetijskih gospodarstev leta 2000. Manjši del se nanaša na Statisti čne letopise in Statisti čne informacije. Zbiranje podatkov na ustreznih institucijah: Statisti čni urad Republike Slovenije (Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991: Podatki po naseljih in krajevnih skupnostih), Geodetska uprava Gornja Radgona (statistika vrste rabe po katastrskih ob činah), Upravna enota Gornja Radgona (dopolnilne dejavnosti na kmetijah), Kmetijsko svetovalna služba Gornja Radgona. Razgovori s predstavnico Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona, članicama Društva podeželske mladine Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici in Društva kme čkih žena in deklet Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici. Terensko delo : anketiranje kmetij na obmo čju Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici in fotografiranje. Kabinetno delo : statisti čna obdelava podatkov, izdelava tabel in grafikonov, izdelava kart v programu Corel Draw.
Pri izdelavi diplomske naloge so bile uporabljene metode indukcije, dedukcije, analize, sinteze, komparacije, metoda anketiranja ter prikaz pojava v prostoru s pomo čjo slikovnega gradiva pridobljenega na terenu ali na podlagi internetnih virov.
1.3 OBRAVNAVANO OBMO ČJE
Slovenija je bila z vstopom v EU vklju čena v klasifikacijo statisti čnih teritorialnih enot – NUTS (Nomenclature of Statistical Teritorial Units). Ozemlje Republike Slovenije na ravni NUTS 1 nastopa kot celota, na ravni NUTS 2 se deli na dve kohezijski regiji, Vzhodno in Zahodno Slovenijo, na ravni NUTS 3 pa se členi na 12 statisti čnih regij. V Vzhodno Slovenijo so na ravni NUTS 3 vklju čene Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija in Notranjsko - kraška regija, v Zahodno Slovenijo pa Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno - kraška regija. Za ostale ravni, nižje od NUTS 3, je bila sprejeta uredba SKTE – standardna klasifikacija teritorialnih enot, s katero je obmo čje Slovenije razdeljeno na pet ravni: SKTE 4 (upravne enote), SKTE 5 (ob čine), SKTE 6 (krajevne, vaške in četrtne skupnosti),
SKTE 7 (naselja) in SKTE 8 (prostorski okoliši) (Pečar, 2008, str. 3, 9-10). Klasifikacija NUTS je namenjena za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik Evropske skupnosti, socialno–ekonomske analize regij ter oblikovanje regionalne politike evropske skupnosti (Lorber, 2008c, str. 10–11).
Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici spada v Pomursko statisti čno regijo, ki je na ravni NUTS 3 vklju čena v Vzhodno Slovenijo. Za Pomursko regijo so zna čilni: - Nadpovpre čni indeks staranja prebivalstva. Leta 2007 je indeks staranja prebivalstva v Pomurski regiji znašal 121,2, slovensko povpre čje je znašalo 115,1. Indeks staranja prebivalstva v Ob čni Sv. Jurij ob Š čavnici je manjši kakor v Pomurski regiji, a ve čji od slovenskega povpre čja ter je znašal 117,2. - Nadpovpre čen delež bruto dodane vrednosti v kmetijstvu. Leta 2005 je delež bruto dodane vrednosti v kmetijstvu v Pomurski regiji znašal 8,3%, slovensko povpre čje je znašalo 2,5%. - BDP na prebivalca je za 1/3 pod slovenskim povpre čjem. - Najvišja stopnja registrirane brezposelnosti, ki presega slovensko povpre čje za 74,1%. Leta 2007 je stopnja registrirane brezposelnosti v Pomurski regiji znašala 13,4%, slovensko povpre čje je znašalo 7,7%. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je nekoliko manjša kakor v Pomurski regiji in je znašala 10,3%. Za Pomursko regijo je zna čilen tudi nadpovpre čen delež dolgotrajne brezposelnosti. Leta 2007 je delež dolgotrajne brezposelnosti v Pomurski regiji znašal 54,8%, slovensko povpre čje je znašalo 51,2%. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je ta delež še višji kot v Pomurski regiji in je znašal 59,1%. - Najnižja stopnja formalne zaposlenosti ali delovne aktivnosti, kar je slabih 92% slovenskega povpre čja. Leta 2007 je v Pomurski regiji znašala 55,4%, slovensko povpre čje je znašalo 60,4%. V Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici je bilo leta 2007 zaposlenega 55,7% celotnega delovno aktivnega prebivalstva. - V strukturi delovnih mest izstopa po deležu kmetijskega sektorja. - Najnižja izobrazbena raven prebivalstva in najvišji delež prebivalstva z najve č osnovnošolsko izobrazbo. Leta 2006 je v Pomurski regiji brez izobrazbe, z nepopolno osnovnošolsko ali osnovnošolsko izobrazbo bilo
36,9% prebivalstva, slovensko povpre čje je znašalo 27,7%. V Pomurski regiji je tudi najnižji delež vpisanih v terciarno izobraževanje, in sicer leta 2007 le 38,6%, slovensko povpre čje pa je znašalo 47,0%. - Najnižja produktivnost dela, ki dosega le 70% slovenskega povpre čja. - Najnižja bruto dodana vrednost gospodarskih družb na prebivalca, ki dosega le 45,5% slovenskega povpre čja. - Najnižja bruto pla ča na zaposlenega, ki je dosegala le dobrih 80% slovenskega povpre čja v letu 2007. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je ta dosegala 84,5% slovenskega povpre čja (Pe čar, 2008).
Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici se razprostira na 51,3 m 2 in šteje 2975 prebivalcev (http://www.stat.si, 2009). Kot teritorialno obmo čje in ob čina se je uveljavila leta 1994, pred tem pa je ozemlje današnje Občine Sv. Jurij ob Š čavnici spadalo pod Ob čino Gornja Radgona.
Karta 1: Naselja v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici
Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici meji na sedem ob čin: na severu meji na Ob čino Gornja Radgona in Ob čino Radenci, na vzhodu na Ob čino Križevci, na jugovzhodu na Ob čino Ljutomer, na jugozahodu na Ob čino Juršinci in Ob čino Sveti Andraž v Slovenskih goricah ter na zahodu na Ob čino Cerkvenjak.
Obsega 27 naselij: Biserjane, Bolehne čici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Ko čki Vrh, Kokolajnš čak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravš čak, Roži čki Vrh, Seliš či, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sv. Jurij ob Š čavnici (do januarja 1997 se je kraj imenoval Videm ob Š čavnici), Ženik in Žihlava (karta 1).
Karta 2: Delež delovno aktivnih prebivalcev zaposlenih v kmetijski dejavnosti po naseljih Občine Sv. Jurij ob Š čavnici
Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici je izrazito podeželska, kmetijstvo kot gospodarska panoga je prevladujo ča gospodarska dejavnost. Po ve čini kme čko prebivalstvo se v nižinskem delu ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gri čevnatem delu ob čine pa tudi z vinogradništvom.
Po zadnjih podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici v kmetijskih dejavnostih zaposlenih kar 27% delovno aktivnih prebivalcev. Iz karte 2 je razvidno, da ima polovica vseh naselij v ob čini ve č kot 21% zaposlenih v kmetijstvu. Najve čji delež zaposlenih v kmetijstvu imata Kraljevci in Blaguš, in sicer ve č kot 41%. Z ve č 31% sledijo Kokolajnš čak, Dragotinci, Slaptinci, Terbegovci, Seliš či, Bolehne čici, Grabonoš in Žihlava. Manj kot 10% zaposlenih v kmetijstvu imajo le Sv. Jurij ob Š čavnici, Sovjak in Roži čki Vrh.
1.4 DEFINICIJE DOLO ČENIH POJMOV
Kmetijstvo je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti. Po zgledu usmeritev EU se kmetijstvo razglaša za skrbnika podeželskega prostora (Prosen, 2003, str. 33). Že nekaj časa sicer nima odlo čilne vloge v gospodarskem razvoju razvitih držav, vendar je njegov družbeni pomen neprimerno ve čji od deleža, ki ga ima ta panoga v skupnem družbenem prihodku. Kmetijstvo namre č zagotavlja poleg proizvodnih tudi številne neproizvodne dobrine, ki jih je zelo težko neposredno ekonomsko ovrednotiti. Proizvodne in neproizvodne dobrine so rezultat razli čnih funkcij kmetijstva, ki se v podeželskem prostoru pogosto prepletajo in dopolnjujejo, zato govorimo o ve čnamenskosti kmetijstva. Bedra č in Cunder (2006) navajata naslednje funkcije: - Proizvodna funkcija, ki se nanaša na proizvodnjo hrane in surovin za predelavo ter je osnovna naloga kmetijstva. Zagotavlja prehransko varnost in preskrbo z varno in kakovostno hrano po sprejemljivih cenah. - Okoljska funkcija, ki se nanaša na ohranjanje doseženega ekološkega ravnotežja v prostoru, trajnostno rabo naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, videza kulturne pokrajine in naravne in kulturne dediš čine, ki se je na podeželju oblikovala skozi stoletja.
- Socialna funkcija, ki se nanaša na poseljenost podeželja in uravnotežen prostorski razvoj, ki je ena od razvojnih prioritet družbe. Na oddaljenih in odro čnih podeželskih obmo čjih je kmetijska dejavnost še zmeraj generator razvoja, saj primanjkuje drugih zaposlitvenih možnosti. Nadaljevanje kmetijske pridelave in razvoj novih dejavnosti na kmetiji ali zunaj kmetije prispevata k zaposlenosti prebivalstva na teh obmo čjih, s tem pa k ohranjanju poseljenosti in zagotavljanju stabilne demografske strukture (Kerbler, 2007, str. 26).
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljiš č, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in ima enotno vodstvo (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 19). Popis kmetijskih gospodarstev leta 1991, ki je bil izveden v okviru rednega popisa prebivalstva, kot kmetijo opredeljuje tista gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom, ki uporablja najmanj 10 arov obdelovalnih zemljiš č, ali uporablja manj kot 10 arov obdelovalnih zemljiš č, vendar pa ima najmanj: - kravo in tele ali kravo in mlado goved ali - kravo in dve odrasli drobnici ali - pet odraslih ovac ali - tri odrasle praši če ali - štiri odrasle ovce in praši če skupaj ali - 50 odrasle perutnine ali - 20 čebeljih panjev (Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991, 1994, str. 38). V letu 2000 je bil izveden samostojni popis kmetijstva, kjer so bile vse uporabljene definicije in klasifikacije usklajene s priporo čili FAO in predpisi Eurostata. Pojem gospodinjstvo s kme čkim gospodarstvom je nadomestil pojem družinska kmetija, ki ustreza velikostnim merilom Evropske unije (t. i. evropsko primerljive kmetije – EPK). Mednje sodijo kmetije, ki imajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi ter kmetije, ki imajo sicer manj kot 1 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi, vendar pa imajo še poleg tega: - najmanj 10 a kmetijskih zemljiš č in 90 a gozda ali - najmanj 30 a vinogradov in/ali sadovnjakov ali
- 2 ali ve č glav velike živine ali - 15 do 30 a vinogradov in 1 do 2 glavi velike živine ali - ve č kot 50 panjev čebel ali - pridelujejo vrtnine za prodajo (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 16). V popis kmetijskih gospodarstev v letu 2000 so tako zajete le tiste kmetije, ki so po svojih lastnostih ustrezale zahtevam Evropske unije, ki je kot osnovni kriterij za minimalno velikost kmetije (1 ha) vzela 10–kratno velikost kme čkega gospodarstva iz statistike leta 1991 (10 a). To pomeni, da so bile iz popisa kmetijskih gospodarstev RS 2000 izklju čene številne manjše kmetije, ki jih popis 1991 ne zajema. Zaradi razli čnega opredeljevanja kmetij tako podatki med seboj niso povsem primerljivi.
Kmetijska zemljiš ča so zemljiš ča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljiš č ter za druge namene dolo čenih zemljiš č. Med kmetijska zemljiš ča spadajo tudi vsa zemljiš ča v zaraš čanju, ki niso dolo čena za gozd na podlagi zakona o gozdovih. Kmetijska zemljiš ča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na najboljša kmetijska zemljiš ča, to so zemljiš ča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in druga kmetijska zemljiš ča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo (http://www.uradni-list.si, 2009). Kmetijska zemljiš ča delimo na naslednje zemljiške kategorije: - Njive so zemljiš ča, ki jih orjemo in na katerih se gojijo poljš čine, detelje ali sadike. - Vrtovi so zemljiš ča, na katerih se gojijo vrtnine ali cvetje za prodajo in jih tudi redno namakajo. - Ornice so njive in vrtovi. - Trajni nasadi so vinogradi in sadovnjaki. Sadovnjaki so zemljiš ča, posajena s sadnim drevjem. Glede na intenzivnost pridelave in gostoto dreves jih delimo na kme čke sadovnjake (to so polintenzivni in ekstenzivni travniški nasadi, pretežno starih vrst drevja) in intenzivne sadovnjake (to so ve čji strnjeni nasadi sadnih dreves in jagodi čja, urejeni tako, da se v njih lahko uporablja sodobna kmetijska tehnika in jih je možno mehanizirano obdelovati in negovati).
Vinogradi so zemljiš ča, na katerih so zasajeni vinski trsi s plemenito ali samorodno vrsto v strnjenem nasadu, v razdaljah, obi čajnih za sajenje vinske trte. - Travniki so zemljiš ča porasla s travo, ki jih je mogo če kositi vsaj enkrat na leto. - Pašniki so zemljiš ča s travo, ki jih ni mogo če kositi zaradi slabega prirasta. - Trsti čje so mo čvirna zemljiš ča s trstiko in drugimi močvirskimi rastlinami, ki jih ni mogo če uporabiti v gospodarske namene. - Gozdovi so zemljiš ča, ki so strnjeno porasla z gozdnim drevjem in z vmesnimi posekami. - Praha ali ledina so zemljiš ča, ki so pod opuš čenimi njivami, vrtovi, sadovnjaki in vinogradi, a se jih še dalje vodi v kategoriji, v katero so sodila pred opustitvijo obdelave, dokler ne pridobijo zna čilnosti druge katastrske kulture (Vrišer, 1997, str. 22; Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 24-27).
Kmetijska zemljiš ča v uporabi (KZU) so kmetijska zemljiš ča, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijsko pridelavo. Glede na sedanjo rabo so kmetijska zemljiš ča v uporabi razdeljena na: njive in vrtove, sadovnjake, vinograde, travnike in pašnike (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 23).
Vsa zemljiš ča v uporabi so kmetijska in druga zemljiš ča, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi, vendar ni nujno, da jih obdeluje. V skupno površino je všteta površina zemljiš č, ki jih ima gospodarstvo v lasti, pove čana za površino zemljiš č, vzetih v najem, in zmanjšana za površino zemljiš č, danih v najem. (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 23).
Kmetijske kulture – Glavne kmetijske kulture, ki uspevajo pri nas, se delijo na: - Žita na njivah, ki se delijo na krušna žita (pšenica, rž, sodržica, ajda), krmna žita (je čmen, oves, proso) in koruzo za zrnje; - krmne rastline, ki se delijo na krmne okopavine (krmno korenje in krmna pesa), krmne košenine (detelja, lucerna, razli čne mešanice košenin) in silažno koruzo;
- vrtnine (krompir, vrtno korenje, čebula, česen, fižol, grah, zelje in ohrovt, paradižnik, paprika, kumare, jagodi čje) in - industrijske rastline (hmelj, sladkorna pesa in oljna repica) (Geografski atlas Slovenije, 1998, str. 198).
Obmo čja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Za ta obmo čja se namenjajo izravnalna pla čila. Namen teh pla čil je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer in podpora ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti takšnih obmo čij. Izravnalna pla čila v veliki meri prispevajo k pridobivanju dohodka kmetov na teh obmo čjih za kmetijsko dejavnost. V povezavi z osnovnimi na čeli dobre kmetijske prakse ta ukrep prispeva tudi k nadaljnji rabi kmetijskih zemljiš č in ohranjanju vaških skupnosti, ohranjanju podeželja, ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja ter zagotavljanju kmetovanja na obmo čjih s posebnimi omejitvami. Hkrati pa ima ukrep tudi pozitiven socialni vpliv na ohranjenost poseljenosti. Izravnalna pla čila lahko prejmejo naslednja kmetijska gospodarstva, ki imajo obdelovalna zemljiš ča na gorsko–višinskih obmo čjih, v planinah, na strmih, kraških, gri čevnato–hribovitih ali drugih razli čnih neugodnih pogojih (http://www.arsktrp.gov.si/si/delovna_podrocja/placila_za_obmocja_z_omejenimi _dejavniki_za_kmetijstvo_omd/, 2009).
Nosilec kmetovanja je kme čko prebivalstvo oziroma zaposleni v kmetijstvu. Popis leta 1991 je kot kmete opredelil tiste, ki so opravljali kme čki poklic. V to socialno skupino so bili uvrš čeni vsi, ki so bili po poklicu kmetje, ribi či ali lovci in od njih vzdrževane osebe. Pri tem ni bilo pomembno, v kateri dejavnosti so opravljali te poklice (Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991, 1994, str. 31).
2 ZNA ČILNOSTI PODEŽELJA, KMETIJ IN KMETIJSKE PROIZVODNJE NA ZA ČETKU 21. STOLETJA
2.1 SPLOŠNE ZNA ČILNOSTI PODEŽELJA IN KMETIJSTVA
S svojo velikostjo 20.273 km 2 in 2.025.866 prebivalci (http://www.stat.si, 2009) je Slovenija ena manjših evropskih držav. Uvrš ča se v krog držav članic EU z nadpovpre čnim deležem podeželskih obmo čij. Po kriterijih OECD se v podeželska obmo čja uvrš ča 67% vseh ob čin (NUTS 5) oziroma 77% celotnega prebivalstva, v podeželskih ob činah pa živi 41% vsega prebivalstva. Na ravni NUTS 3 je kar enajst od dvanajstih statisti čnih regij podeželskih, na ravni NUTS 2 pa se Slovenija deli na dve kohezijski regiji in se v celoti uvrš ča v podeželsko obmo čje (Program razvoja podeželja RS 2007-2013, 2007, str. 8).
Karta 3: Relief Slovenije Vir: http://www.zrc-sazu.si/moa/images/Relief4bt.gif, 2009.
Slovensko ozemlje spada med reliefno bolj razgibana, saj skoraj 90% površine leži na nadmorski višini nad 300 m, ravninska obmo čja v obliki sklenjenih dolin in kotlin pa predstavljajo le slabih 20% vsega ozemlja. Zaradi izrazite reliefne raz členjenosti Slovenije naravne razmere za kmetijstvo na splošno niso ugodne. Kar 72,5% kmetijskih površin se nahaja na obmo čjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (Program razvoja podeželja RS 2007-2013, 2007, str. 8). Neugodne razmere kmetijske dejavnosti sicer ne onemogo čajo popolnoma, vendar pa
povzro čajo manjšo proizvodno sposobnost kmetij, ožji izbor kultur, usmerjanje proizvodnje ter prilagoditev tehnologij, kar ima za posledico dražjo pridelavo (Lorber, 2006, str. 16). Kmetije v teh obmo čjih so manj konkuren čne in zaradi odražanja specifi čnih naravnih pogojev v strukturi rabe kmetijskih površin tudi manj prilagodljive. Kljub nižjim pridelovalnim potencialom za kmetijstvo pa ima kmetovanje na teh obmo čjih zelo pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželskih obmo čij in kulturne krajine ter vzdrževanju ekološkega ravnotežja (Program razvoja podeželja RS 2007-2013, 2007, str. 8). V evropskem merilu sodi Slovenija zaradi svoje razgibanosti in goratosti ter velikega deleža kraških obmo čij v krog držav z najtežjimi pridelovalnimi razmerami (Cunder, 1997, str. 149).
Karta 4: Obmo čja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Vir: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2003-027-01056-OB~P004-0000.PDF, 2009.
Slovensko kmetijstvo še zmeraj nosi breme preteklosti. Desetletja se je razvijalo v specifi čnem politi čno-ekonomskem okolju, ki ni bilo naklonjeno zasebnemu kmetovanju. Posledice tega se odražajo v današnji agrarni strukturi. Vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo za Slovenijo zna čilno nenehno slabšanje zemljiške in posestne strukture, nizka stopnja profesionalizacije ter razmeroma nizka delovna intenzivnost. V zadnjem desetletju, še posebej ob vstopu Slovenije v EU, se je vendarle pri čelo obdobje izboljševanja agrarne strukture. Ta se kaže
predvsem v pospešeni koncentraciji posesti in zemljiš č in posledi čnem pove čevanju povpre čne velikosti kmetijskih obratov (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013, 2007, str. 24).
2000 2003 2005 2007 Kmetijska gospodarstva (št.) 86.467 77.149 77.175 75.340 Površina KZU (ha) 485.879 486.473 485.432 488.774 Tabela 1: Kmetijska gospodarstva in površina KZU v Sloveniji; 2000-2007 Vir: Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007, Statisti čne priloge, str. 26-27.
Leta 2007 se je v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo dobrih 75 tiso č kmetijskih gospodarstev (glej tabelo 1). Od leta 2000 se je njihovo število zmanjšalo za skoraj 13%, kar pomeni, da letno v Sloveniji okoli 2% kmetijskih gospodarstev preneha s kmetovanjem. Klub upadu števila kmetijskih gospodarstev, se površina kmetijske zemlje, ki jo kmetijska gospodarstva obdelujejo med leti 2000 in 2007 ni bistveno spremenila.
2000 2003 2005 2007 ha % ha % ha % ha % Kmetijska zemljiš ča v 485.879 100 486.473 100 485.432 100 488.774 100 uporabi (KZU), skupaj Njive in vrtovi 170.571 35,1 172.144 35,4 175.864 36,2 174.709 35,7 Trajni nasadi 29.898 6,2 28.766 5,9 27.449 5,7 25.844 5,3 Sadovnjaki in olj čniki 13.062 2,7 12.038 2,5 10.727 2,2 9.535 2,0 Ekstenzivni 7.813 1,6 6.649 1,4 5.593 1,2 4.979 1,0 sadovnjaki in olj čniki Intenzivni 5.249 1,1 5.389 1,1 5.134 1,1 4.555 0,9 sadovnjaki in olj čniki Vinogradi 16.603 3,4 16.556 3,4 16.428 3,4 16.085 3,3 Drevesnice, trsnice 233 0,05 172 0,04 294 0,06 224 0,05 in mati čnjaki Trajni travniki in pašniki 285.410 58,7 285.562 58,7 282.119 58,1 288.222 59,0 Tabela 2: Raba zemljiš č na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji; 2000-2007 Vir: Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007, Statisti čne priloge, str. 27.
Tabela 2 prikazuje strukturo rabe kmetijskih zemljiš č v Sloveniji. Leta 2007 so najve čji delež zavzemali trajni travniki in pašniki (59%), sledijo jim njive in vrtovi (35,7%) ter trajni nasadi (5,3%). Po letu 2000 je opazen rahel trend pove čevanja površine njiv, medtem ko se površine trajnih nasadov zmanjšujejo, predvsem zaradi opuš čanja rabe kme čkih sadovnjakov.
Delež travinja v strukturi rabe kmetijskih zemljiš č je skoraj dvakrat ve čji od povpre čnega deleža v EU. Takšno razmerje je posledica razgibanosti reliefa, ugodnih klimatskih razmer za travniške rastlinske vrste ter velikega deleža plitvih tal slabše kakovosti, ki pogojujejo predvsem travniško rabo tal (Lorber, 2006, str. 11). Kljub temu, da je travniških površin v Sloveniji veliko, so te površine v glavnem ekstenzivne in slabo izkoriš čene (Razvoj kmetijstva in podeželja v letih 2007-2013, 2007, str. 72).
Za Slovenijo je zna čilna razdrobljenost enot rabe v kmetijstvu, ki so poleg tega še majhne in razpršene. Neugodna zemljiška struktura predstavlja pomembno oviro pri nadaljnjem razvoju kmetijstva. V zadnjih letih je sicer zaznati napredek, ki ga pa še vedno ovira nemobilnost trga kmetijskih zemljiš č ter premalo u činkovita zemljiška politika. Z nasprotnega vidika pa razdrobljenost kmetijskih površin pripomore pri ohranjanju biodiverzitete, habitatov in okoljskih posebnosti, kar predstavlja pozitivno karakteristiko v smislu ohranjanja okolja (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013, 2007, str. 23).
2.2 POLOŽAJ KMETIJSTVA V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
Delež kmetijstva v skupnem BDP je eden od poglavitnih kazalnikov pomena te gospodarske panoge.
Gospodarske panoge 1990 1995 1998 1999 2000 2001 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 5,5 4,5 4,1 3,6 3,4 3,2
Gospodarske panoge 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2,9 2,2 2,3 2,4 2,1 2,1 Tabela 3: Delež kmetijstva, lova in gozdarstva v bruto družbenem proizvodu Republike Slovenije Vir: http://www.stat.si/, 2009.
Po podatkih nacionalnih ra čunov kmetijstvo skupaj z lovom in gozdarstvom v zadnjih letih k bruto doma čemu proizvodu prispeva 2,1% (glej tabelo 3). Delež kmetijstva, lova in gozdarstva v bruto doma čem proizvodu se je v zadnjih sedemnajstih letih precej zmanjšal. V za četku devetdesetih let je delež kmetijstva
v BDP znašal nad 5%, nato je za čel padati. Do leta 2000 se je delež zmanjšal na 3,4%, do leta 2007 pa na 2,1%. Kljub vse manjšemu deležu, ki ga kmetijstvo predstavlja v slovenskem gospodarstvu, ostaja ekonomski pomen sektorja še vedno ve čji, kot je v povpre čju v EU - 27 (1,9%). Delež kmetijstva v BDP v državah EU prikazuje grafikon 1. Najve čji delež kmetijstva v BDP ima Bolgarija, kjer znaša nad 6%. Sledijo Litva s 5,3%, Poljska in Madžarska z nad 4%. Najmanjši delež kmetijstva v BDP imajo Nem čija, Velika Britanija in Belgija z manj kot 1%.
Romunija Luksemburg Irska Francija Češka rep. Bolgarija Litva Poljska Madžarska Gr čija Latvija Finska Estonija Španija Slovaška Portugalska Malta Ciper Nizozemska Italija Slovenija Avstrija Švedska Danska Belgija Velika Britanija Nem čija EU- 27
0 1 2 3 4 5 6 7 Delež kmetijstva v BDP (%)
Grafikon 1: Delež kmetijstva v BDP v državah EU in Sloveniji leta 2007 Vir: http://www.stat.si/, 2009.
Zanimiva je primerjava med deležem kmetijstva in deležem drugih panog gospodarstva v bruto družbenem proizvodu Republike Slovenije, kar prikazuje tabela 4. Vendar pa vsi podatki o BDP niso primerljivi. Podatki o BDP, ki se nanašajo na obdobje 1995–1999 in 2000–2007 niso primerljivi med seboj, ker podatki za obdobje 1995–1999 še ne vsebujejo popravkov iz revizije BDP za obdobje 2000–2007. Revizija ocene BDP temelji na sodelovanju s Statisti čnim uradom Evropskih skupnosti in je usklajena s priporo čili tega urada.
Gospodarske panoge 1990 1995 1998 1999 2000 2001 Kmetijstvo, lov , gozdarstvo, ribištvo 5,5 4,5 4,1 3,6 3,4 3,2 Predelovalne dejavnosti, rudarstvo, 36,9 32,5 32,1 31,3 30 30,2 oskrba z elektriko, plinom in vodo Gradbeništvo 4,8 5,0 5,6 6,2 6,1 5,8 Trgovina in popravila motornih vozil 11,5 12,0 11,4 11,5 11,3 11,5 Gostinstvo 2,3 3,0 2,9 3,0 2,5 2,5 Promet, skladiš čenje in zveze 8,6 7,7 8,2 8,1 7,2 7,3 Finan čno posredništvo, nepremi čnine, 13,5 15,7 15,9 16,2 19,5 18,9 najem in poslovne storitve Javna uprava, izobraževanje, obvezna 17,0 19,4 19,9 20,1 20,0 20,6 socialna varnost, zdravstvo in socialno skrbstvo, druge javne in osebne storitve
Gospodarske panoge 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Kmetijstvo, lov , gozdarstvo, ribištvo 2,9 2,2 2,3 2,4 2,1 2,1 Predelovalne dejavnosti, rudarstvo, 25,1 25,2 24,7 23,9 23,7 23,2 oskrba z elektriko, plinom in vodo Gradbeništvo 5,2 5,4 5,5 5,9 6,4 7,0 Trgovina in popravila motornih vozil 10,0 10,1 10,1 10,4 10,3 10,7 Gostinstvo 2,0 2,0 1,9 2,0 2,0 2,2 Promet, skladiš čenje in zveze 6,1 6,3 6,4 6,5 6,6 6,8 Finan čno posredništvo, nepremi čnine, 18,4 18,5 18,7 18,6 19,1 19,4 najem in poslovne storitve Javna uprava, izobraževanje, obvezna 17,4 17,4 17,7 18,0 18,5 16,4 socialna varnost, zdravstvo in socialno skrbstvo, druge javne in osebne storitve Tabela 4: Struktura bruto družbenega proizvoda po dejavnostih Vir: http://www.stat.si/, 2009.
Leta 1990 so najve č bruto družbenega proizvoda ustvarile predelovalne dejavnosti, rudarstvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo, in sicer 36,9%. S 17% ustvarjenega BDP so sledile javna uprava, izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo ter druge javne in osebne storitve. Najmanjši delež v strukturi BDP pa so leta 1990 ustvarile naslednje gospodarske panoge: gostinstvo 2,3%, gradbeništvo 4,8% in kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo 5,5%. Leta 2007 so manjši, a še vedno najve čji delež BDP ustvarile predelovalne dejavnosti, rudarstvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo. Ta je znašal 23,2%. Storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo, promet) so leta 2007 ustvarile 19,7%. Javna uprava, izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo ter druge javne in osebne storitve so prispevale 16,4%. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo so leta 2007 prispevali k bruto družbenemu proizvodu le 2,1%.
Dejavnosti 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 Osnovne dejavnosti 494,0 469,4 457,0 450,0 447,9 444,1 444,1 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 129,6 121,4 118,4 114,4 109,7 106,2 102,7 Storitvene dejavnosti 418,4 424,3 418,1 425,0 439,8 447,6 454,8 Skupaj 912,4 893,8 875,1 875,1 887,7 894,8 898,9
Dejavnosti 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osnovne dejavnosti 435,6 426,2 420,0 415,5 413,3 420,8 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 99,9 96,4 94,1 91,7 88,8 86,8 Storitvene dejavnosti 487,2 493,0 502,1 505,4 521,5 541,8 Skupaj 922,8 919,2 922,1 921,0 934,8 962,6 Tabela 5: Zaposlenost po dejavnostih (delovno aktivno prebivalstvo v tiso č) Vir: http://www.stat.si/, 2009.
Tudi delež zaposlenih v kmetijstvu se iz leta v leto zmanjšuje. Leta 1995 je bilo v kmetijstvu zaposlene 14,2% aktivne delovne sile, leta 2000 že manj kot 12%. Trend zniževanja zaposlenosti v kmetijstvu se je nadaljeval in se do leta 2007 znižal na 9%. Iz tabele zgoraj je vidna razlika med ostalimi dejavnostmi. Število zaposlenih v osnovnih dejavnostih (kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo, predelovalne dejavnosti, rudarstvo, oskrba z elektriko, plinom in vodo ter gradbeništvo) se zmanjšuje, medtem ko število zaposlenih v storitvenih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, promet, finan čno posredništvo, nepremi čnine, najem in poslovne storitve, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo ter druge javne in osebne storitve) naraš ča.
Iz neskladja med udeležbo kmetijstva v dodani vrednosti in strukturo zaposlenosti lahko sklepamo na nizko produktivnost panoge v primerjavi z drugimi dejavnostmi. K nizki produktivnosti dela pomembno prispevajo številni dejavniki, med katerimi lahko izpostavimo neugodno starostno, izobrazbeno in posestno strukturo ter nizko stopnjo specializacije proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih.
Po podatkih Eurostata je v EU - 27 v kmetijstvu zaposlenih 6,6%. Najve čji delež zaposlenih v primarnem sektorju (kmetijstvo, lov, gozdarstvo) imata Bolgarija in Romunija, in sicer ve č kot 20%.
Karta 5: Delež zaposlenih v primarnem sektorju v EU - 27 leta 2007 Vir: http://caphealthcheck.eu/commission-perspectives-on-agriculture-and-rural- development/, 2009.
Velik delež zaposlenih v primarnem sektorju imajo tudi Poljska, Gr čija, Portugalska, Španija, Litva, Latvija, Finska, Avstrija, južna Italija, južna Madžarska in severna Irska, kjer je v primarnem sektorju zaposlenih 8-20%. Sem spada tudi Slovenija. Najmanj zaposlenih v kmetijstvu je v Veliki Britaniji, Belgiji, Danski, Nem čiji, severni Italiji in na Švedskem.
2.3 KMETIJSKA PROIZVODNJA
Kmetijska proizvodnja je enaka vrednosti rastlinske pridelave, prireje živali in živalskih proizvodov, kmetijskih storitev in vrednosti nelo čljivih dejavnosti kmetijstva.
Obseg kmetijske proizvodnje v Sloveniji po letu 2000 mo čno niha, v glavnem kot posledica naravnih razmer, ki so bile v zadnjih letih zelo spremenljive (grafikon 2).
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Kmetijska proizvodnja 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Rastlinska pridelava 46,5 43,2 49,5 44,7 52,9 50,5 49,5 53,1 Žita 6,6 6,3 6,7 5,5 6,3 5,5 5,4 8,5 Industrijske rastline 2,2 1,8 2,3 2,1 2,3 2,6 2,8 2,7 Krmne rastline 13,5 14,7 15,6 12,9 18,0 17,5 14,5 16,0 Vrtnine, sadike in 5,6 5,6 5.8 6,4 5,8 7,0 7,2 5,8 okrasne rastline Krompir 2,1 1,8 2,1 2,1 1,9 1,4 2,4 2,5 Sadje 9,0 6,5 7,8 7,7 7,6 7,3 8,2 8,6 Vino 7,5 6,5 9,1 7,9 10,9 9,1 9,1 8,9 Drugi rastlinski 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 proizvodi Živinoreja 51,8 55,2 49,0 53,5 45,4 47,6 48,5 45,2 Živali 31,5 34,3 28,7 32,2 27,6 29,1 29,7 27,2 Govedo 14,1 13,1 11,5 12,7 10,7 12,1 12,2 11,4 Praši či 9,9 12,7 9,9 10,5 9,1 9,2 10,1 7,6 Konji 0,3 0,4 0,3 0,4 0,2 0,2 0,3 0,3 Ovce in koze 0,7 0,6 0,7 0,7 0,7 0,8 0,8 0,8 Perutnina 6,3 7,4 6,1 7,8 6,8 6,7 6,1 7,0 Druga živina 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 Živalski proizvodi 20,3 20,9 20,3 21,3 17,8 18,5 18,8 18,0 Mleko 16,6 17,4 16,8 18,1 15,0 15,6 15,7 14,9 Jajca 2,7 2,3 2,3 2,0 1,7 1,7 1,8 2,2 Drugi živalski 1,0 1,2 1,2 1,2 1,2 1,1 1,3 0,9 proizvodi Kmetijske storitve 1,7 1,6 1,6 1,8 1,6 1,9 2,0 1,7 Tabela 6: Struktura kon čne kmetijske proizvodnje Vir: http://www.stat.si, 2009.
160
140
120 Indeks 100
80
60 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto
Kmetijska proizvodnja Rastlinska pridelava Živinoreja
Grafikon 2: Indeksi letne spremembe obsega kon čne kmetijske proizvodnje Vir. http://www.stat.si, 2009.
Rastlinska pridelava Slovenija nima ve čjih sklenjenih obmo čij, primernih za poljedeljsko pridelavo. Zaradi razgibanega reliefa so njivske površine v glavnem omejene na ravninske dele dolin in kotlin. Izjema je severovzhodni, panonski del, ki predstavlja najpomembnejše kmetijsko obmo čje v državi.
Rastlinska pridelava ob obi čajni letini prispeva okrog polovico vrednosti kmetijske proizvodnje (glej tabelo 6 in grafikon 2). V zadnjih osmih letih se je pove čala za 6,6%. Po letu 2000 je bilo najmanj ugodno za rastlinsko pridelavo leto 2003. Za rastlinsko pridelavo so bile takrat vremenske razmere (pozeba, suša in poletna neurja) izrazito nenaklonjene in njen delež v kmetijski proizvodnji je znašal le 44,7%. Vremenski pogoji za kmetijstvo so bili v letu 2004 kljub poletnim neurjem bolj ugodni. Obseg rastlinske pridelave je bil v primerjavi s predhodnim letom ve čji, kar je bil tudi glavni razlog za višjo vrednost kmetijske proizvodnje. V letu 2005 so bili vremenski pogoji, v primerjavi s predhodnim letom, slabši zaradi obilnih padavin. Po nekoliko slabši letini leta 2005 in 2006 je bilo leto 2007 za rastlinsko pridelavo spet nekoliko ugodnejše, kar se je odrazilo tudi v ve čjem obsegu pridelave.
2000 2008 2000 2008 Žito 102.510 105.564 Hmelj 1.766 1.638 - pšenica 38.256 35.413 Zelena krma z njiv 44.856 62.170 - koruza za zrnje 48.009 43.698 - silažna koruza 26.851 26.543 - je čmen 11.570 19.229 - drugi enoletni 1.243 1.274 posevki - rž 674 714 - detelje in mešanice 2.863 4.351 - oves 2.251 1.887 - trave in mešanice 13.899 30.002 - tritikala 835 3.241 Zelenjadnice 3.242 4.294 - drugo žito 915 1.382 Sadje 12.554 9.052 Suhe stro čnice 322 1.578 - jabolka 6.408 4.855 Krompir 8.952 4.427 - hruške 1.360 890 Krmne korenovke 4.236 1.564 - breskve 956 674 ipd. Sladkorna pesa 8.116 0 - drugo sadje 3.830 2.634 Oljnice 2.321 8.161 Grozdje 16.602 16.086 - oljna ogrš čica 122 4.442 Oljke 633 910 - son čnice 24 256 Krma s trajnih 308.196 285.973 - soja 28 49 travnikov in pašnikov - druge oljnice 2.147 3.414 Tabela 7: Pridelovalna površina na kmetijskih gospodarstvih; 2000 in 2008 Vir: Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007, Statisti čne priloge, 2007, str. 8
Kot je razvidno iz tabele 7, je ve č kot polovica njiv namenjena pridelavi žita, zlasti koruze za zrnje in pšenice, ve č kot četrtina pa pridelavi zelene krme, kjer prevladujeta silažna koruza ter trave in travno - deteljne mešanice. Od leta 2000 se je opazno pove čala površina oljnic in suhih stro čnic, zmanjšala pa površina krompirja in krmnih korenovk. Sladkorna pesa je zaradi prenehanja delovanja sladkorne tovarne prakti čno izginila iz naših njiv. Po površini kmetijske zemlje na prebivalca (0,32 ha) se Slovenija še lahko primerja z evropskim povpre čjem, glede na površino njiv na prebivalca (0,11 ha) pa se nahaja na samem repu evropskih držav (Lorber, 2006, str. 10).
Sadovnjaki in olj čniki pokrivajo 9.535 ha kmetijske zemlje. Naravne danosti v Sloveniji omogo čajo pridelavo raznovrstnega sadja, vodilna sadna vrsta so jablane. Pomembna je tudi pridelava hrušk, breskev, višenj, češenj in jagodi čevja. Površina sadovnjakov, tako ekstenzivnih kot intenzivnih, se po letu 2000 postopoma znižuje. V porastu je vzgoja oljk. Sadje prispeva 8,6% k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje. Slovenija ima 3.550 ha zelenjadnic na kmetijskih gospodarstvih, s čimer se uvrš ča med najmanjše pridelovalke zelenjadnic v Evropi. Slovenija je vinorodna dežela. Ima 16.085 ha vinogradov v treh vinorodnih deželah: Primorje, Posavje in Podravje, ki se nadalje delijo na 14 vinorodnih okolišev in podokolišev. Njihova površina se od leta 2000 ni bistveno spremenila. V Sloveniji se goji preko 50 sort vinske trte, prevladujejo pa bele sorte. Kot vinorodna in sadjarska dežela ima Slovenija povsem primerljivo površino trajnih nasadov na prebivalca EU (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013, 2007, str. 18, 19). V primerjavi z EU ima slovensko vinogradništvo neugodno posestno in velikostno strukturo, saj so vinogradi razdrobljeni in majhni. Poleg tega težje pridelovalne razmere, predvsem nagibi in razdrobljenost vplivajo na sorazmerno visoke stroške pridelave. V Sloveniji je precejšen delež vinogradov, ki so, predvsem zaradi starosti, potrebni obnove (Razvoj kmetijstva in podeželja v letih 2007-2013, 2007, str. 97).
Živinoreja Živinoreja prispeva k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje okoli 45%, od tega prireja živali okrog 27%, živalski proizvodi 18% (tabela 6). Od živine prispeva
najve čji delež govedo, ki je leta 2007 doseglo 11,4% proizvodnjo. Sledijo praši či s 7,6% in perutnina s 7% proizvodnjo. Reja drobnice in konjev so manj razširjene panoge. Od živalskih proizvodov prispeva najve čji delež mleko z okrog 15% proizvodnjo. Obseg živalske prireje je po letu 2001 zmerno padal, po ve č letih negativne rasti pa se je v letu 2007 pove čal.
Najpomembnejša živinorejska panoga v Sloveniji je govedoreja. Razširjena je zaradi prevladujo čega travinja. Prireja mesa govedi sodi med najpomembnejše proizvodne usmeritve slovenskega kmetijstva. Skupno število govedi se giblje okoli 452 tiso č glav. V Sloveniji sta razširjena dva tipa praši čereje, in sicer farmska reja in reja praši čev na kmetijah. Na zasebnih kmetijah je razširjena predvsem ekstenzivna reja, ki je po ve čini namenjena samooskrbi. V perutninarstvu prevladuje visoko specializirana, strokovno in tehnološko zelo zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja in je zve čine organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Na kmetijah je perutninarstvo predvsem dopolnilna, storitvena dejavnost. V ov čjereji prevladuje mesna reja, reja mle čnih ovc pa je po obsegu skromna in ve činoma locirana na kmetijah s težkimi pridelovalnimi razmerami na hribovskih obmo čjih. Prireja mesa drobnice k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispeva manj kot 1% (http://www.mkgp.gov.si/, 2009). Z rejo drobnice lahko najlažje prepre čimo zaraš čanje hribovitih obmo čij, saj je nadzorovana paša eden najprimernejših na činov gospodarjenja na teh površinah (Razvoj kmetijstva in podeželja v letih 2007-2013, 2007, str. 139).
Intenzivnost proizvodnje se v zadnjih letih pove čuje, kljub temu pa je povpre čni donos na hektar še vedno pod ravnijo EU. Vstop v evropski trg ne pomeni le soo čenje z ve čjo konkurenco, temve č tudi priložnost za iskanje novih tržnih poti kakovostnih slovenskih izdelkov na skupnem evropskem trgu (Lorber, 2006, str. 7).
3 KMETIJSTVO KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI
3.1 SKUPNA EVROPSKA KMETIJSKA POLITIKA
Skupna kmetijska politika (SKP oz. CAP - common agriculture policy) je ena najstarejših skupnih evropskih politik in v prvih letih delovanja EU tudi osrednji element povezovanja. Šest ustanovnih članic jo je oblikovalo z ustanovnim aktom (Evropske gospodarske) skupnosti, to je Rimsko pogodbo leta 1957. V pogodbi so zapisani temeljni cilji in na čela SKP: - zagotavljati redno oskrbo z živili po sprejemljivih cenah za potrošnike, - zagotavljati primerno življenjsko raven za kmetijske pridelovalce, - pove čati storilnost v kmetijski pridelavi in - stabilizirati kmetijske trge. Poleg teh ciljev pa danes SKP vse ve čjo pozornost namenja predvsem varovanju okolja in razvoju podeželskih obmo čij. Prav tako se vse bolj uveljavljajo strukturni ukrepi za posodobitev in razvoj kmetijstva, pa tudi regionalna politika. Izvajanje SKP temelji na: - enotnosti trga (prosti prodaji kmetijskih pridelkov med članicami), - dajanju prednosti doma či pridelavi (tržno-cenovna zaš čita) in - finan čni solidarnosti držav članic (skupni prora čun). Za izvrševanje postavljenih ciljev uporablja SKP številne in zelo raznolike mehanizme. Cilje dosegajo s pomo čjo pravil, uredb in ukrepov, ki so zapisani v predpisih, imenovanih skupne tržne ureditve oz. tržni redi (Common Market Organization). Ti veljajo za posamezne kmetijske pridelke - žita, meso, mleko, sadje, vrtnine, vino idr. Usmerjeni so torej v urejanje cenovne ravni kmetijskih pridelkov. Tržne ureditve se med seboj razlikujejo tako po izbiri ukrepov kakor tudi po vsebini in intenzivnosti podpor. Tržno-cenovni mehanizmi vplivajo na kmetijski trg in cene. Druga skupina mehanizmov so strukturni mehanizmi in mehanizmi razvoja podeželja. To so vsi netržni ukrepi v podporo kmetijstvu in jih lahko delimo na: - okoljski ukrepi in izravnalna izpla čila za obmo čja s težjimi pogoji za pridelavo, - podpore naložbam v kmetijska gospodarstva,
- podpore človeškim virom (za mlade kmete, za pred časno upokojevanje, za delovno usposabljanje), - podpore za izboljšave v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, - podpore gozdarstvu, - podpore za strukturne prilagoditve in razvoj podeželskih obmo čij. Sredstva za izvajanje SKP zagotavlja Evropski kmetijski jamstveni in usmerjevalni sklad - EKJUS (EAGGF, European Agricultural Guidance and Guarantee Fund). Sklad je finan čno ogrodje SKP in je odgovoren za izvajanje SKP na finan čnem podro čju. Deli se na dva oddelka: jamstveni in usmerjevalni. Za jamstveni del gre ve čina prora čunskih sredstev, saj obsega predvsem stroške, povezane z izvajanjem tržnih ureditev. Iz usmerjevalnega dela se pokrivajo izklju čno izdatki, povezani z izvajanjem ukrepov politike razvoja podeželja (Kova č, 2002, str. 15-17).
EU je po zaslugi SKP postala druga najve čja svetovna izvoznica hrane, vendar ima evropska kmetijska politika tudi negativne posledice. Prodaja presežkov je postala velika obremenitev za prora čun EU. Z visoko zaš čito in subvencionirano prodajo presežkov na svetovnem trgu je EU povzro čila neravnovesje na svetovnem trgu s hrano. Vse večja intenzivnost pridelave je zahtevala ve čjo porabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Z leti je postalo jasno, da so kmetijski ukrepi med kmeti povzro čili socialno neenakost. SKP je bila zaradi vseh teh razlogov potrebna temeljite prenove. Leta 1984 so bile tako uvedene kvote za mleko, leta 1988 pa je bil uveden program podpor za opustitev pridelave na delu zemljiš č (program prahe). Leta 1992 so v okviru MacSharryeve reforme znižali intervencijsko raven zaš čite pri žitih, oljnicah in govedu, dohodke kmetov pa nadomestili z neposrednimi pla čili. Uvedli so razli čne spremljevalne ukrepe, med njimi so pomembni kmetijsko okoljski programi (Kova č, 2002, str. 15-17). Druga velika reforma SKP se je za čela z Agendo 2000 in dosegla vrh v reformah SKP sprejetih junija 2003. Agenda 2000 je bila na črt za prihodnjo politiko EU v lu či pri čakovane širitve unije. Reforme iz leta 2003 se smatrajo za najbolj daljnosežne spremembe, ki jih je kdaj bila deležna SKP. Kmetijsko politiko EU so od cenovnih podpor preusmerile k neposrednim pla čilom in k spremenjenim ukrepom nadzora preskrbe. Proizvodne podpore so bile zmanjšane na ra čun neposrednih pla čil
kmetom, upravi čenost do pla čil pa je postala povezana z izpolnjevanjem predpisov o varstvu okolja, dobrobiti živali, higienskih standardov in ohranjanjem podeželja (t.i. navzkrižna skladnost) (Kova č, 2002, str. 15-17).
1. maja 2004 se je Evropski uniji pridružilo deset držav v srednji in vzhodni Evropi, med njimi tudi Slovenija, s čimer se je celotno število držav pove čalo na 25 (EU - 25). Razširitev je 380 milijonom potrošnikov v EU dodala novih 74 milijonov ha oziroma za 30% pove čala 130 ha dotedanjih kmetijskih zemljiš č v uporabi. Da bi pomagala pri prilagajanju kmetijskih politik v novih državah članicah, je EU sprejela Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Special Acccession Programme for Agriculture and Rural Development), znan kot SAPARD, ki je bil razvit v okviru Agende 2000. SAPARD je bil ciljni program, ki je v obdobju štirih let v kmetijske sektorje držav kandidatk usmeril 1,33 bilijonov evrov, da bi pomagal podeželskim obmo čjem k pripravi na vklju čitev v skupno kmetijsko politiko. Vsaka nova država članica EU je šla skozi obdobje intenzivnih pogajanj z EU in je sprejela posebne dolo čbe in pogoje v zvezi s svojo pridružitvijo EU. Nove države članice so ob vstopu EU prevzele tudi SKP in z njo zamenjale dotedanje nacionalne programe za zagotavljanje denarne pomo či v kmetijstvu. Slovenija je bila na vstop v EU dobro pripravljena. Pogajanja z EU na podro čju kmetijstva so se zaklju čila decembra 2002. Slovenija je za čela izvajati neposredna pla čila in druge ukrepe, primerljive s SKP, že pred svojim vstopom v EU. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je državna agencija, ki je bila oblikovana za SAPARD, in ki sedaj izvaja ukrepe SKP, vklju čno z dolo čanjem tržne politike, oblikovanjem baz podatkov in spodbujanjem kmetijskih trgov (http://www.itr.si/javno/youth_farm/sl/eu-and-cap-PART1.html, 2009). Za uresni čevanje gospodarske, prostorske, ekološke in socialne vloge kmetijstva in njegovega trajnostnega razvoja so cilji kmetijske politike v Republiki Sloveniji: - stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe; - ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine; - trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljiš č; - varstvo kmetijskih zemljiš č pred onesnaževanjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane;
- trajno pove čevanje konkuren čne sposobnosti kmetijstva; - zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom; - uresni čevanje na čel varstva okolja in ohranjanje narave ter genskih in drugih virov. Zadane cilje država uresni čuje z razli čnimi politikami in ukrepi. Med njimi so tudi ukrepi skupne kmetijske politike EU, ki preko izplačil 1. stebra (neposredna pla čila) in 2. stebra (razvoj podeželja) zagotavlja javna sredstva . Slovenija veliko prednost daje drugemu stebru SKP, razvoju podeželja (http://www.mkgp.gov.si/, 2009).
Za uresni čevanje kmetijske politike je namenjena skoraj polovica proračuna Unije (42 milijard evrov) (Nikoloski, 2005, str. 28).
3.2 STRATEGIJA RAZVOJA PODEŽELJA IN KMETIJSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Po reformi skupne kmetijske politike je razvoj podeželja vse ve čjega pomena. Namen politike razvoja podeželja je pomagati podeželskim obmo čjem, ki predstavljajo 90% ozemlja v razširjeni EU, pri spopadanju z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi 21. stoletja (http://evropa.gov.si/kmetijstvo/, 2009).
Za podpiranje trajnostnega razvoja podeželskih območij se sedanja politika razvoja podeželja osredoto ča na tri skupno dolo čene temeljne cilje: - izboljšanje konkuren čnosti kmetijstva in gozdarstva; - podpiranje upravljanja zemljiš č in izboljšanje okolja; - izboljšanje kakovosti življenja in spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Vsakemu posameznemu temeljnemu cilju v programu razvoja podeželja ustreza tematska os, ki jo dopolnjuje »metodološka« os, namenjena pristopu LEADER - os LEADER. Ta pristop omogo ča usmerjanje sofinanciranja EU za razvoj podeželja v skupno dolo čene prednostne naloge EU za te osi, hkrati pa omogoča dovolj prožnosti za iskanje ravnotežja med sektorsko (kmetijsko prestrukturiranje) in ozemeljsko razsežnostjo (upravljanje zemljiš č in socialnoekonomski razvoj podeželskih obmo čij). Razli čna pravila o programiranju, financiranju, poro čanju
in nadzoru v preteklem programskem obdobju so zmanjšala skladnost, preglednost in prepoznavnost politike razvoja podeželja ter izvajanje njenih ukrepov, tako na ravni državnih administracij kot tudi vlagateljev. Oblikovanje novega enotnega sklada, tj. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in poenotenje pravil o programiranju, financiranju, poro čanju ter nadzoru, sta poenostavila uresni čevanje politike razvoja podeželja in uporabnikom omogo čila lažji dostop do finan čnih sredstev (http://www.mkgp.gov.si/, 2009).
Prednostne naloge programa razvoja podeželja 2007-2013 se izvajajo v okviru štirih osi: 1. OS: Izboljšanje konkuren čnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja Tri prednostne naloge 1. osi: - dvig usposobljenosti in krepitev človeškega potenciala v kmetijstvu in gozdarstvu; - prestrukturiranje fizi čnega kapitala v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbujanje inovativnosti; - izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov; bodo prispevale k dvigu konkuren čnosti primarnega sektorja in dodani vrednosti na vseh treh podro čjih ukrepanja, to je kmetijstva, živilstva in gozdarstva. Poleg tega bodo neposredno in medsebojno ugodno vplivale tudi na izboljšanje kakovosti okolja in življenja na podeželju(http://www.mkgp.gov.si/, 2009).
2. OS: Izboljšanje okolja in podeželja Prednostni nalogi 2. osi bosta podpirali ohranjanje kmetovanja na OMD in spodbujali okolju prijazne kmetijske prakse tudi na obmo čjih NATURA 2000 in obmo čjih, ki so za ohranjanje biodiverzitete posebnega pomena. Prav tako bosta neposredno pripomogli k izboljšanju stanja okolja in voda, podpirali trajnostno rabo kmetijskih zemljiš č in sonaravne oblike kmetovanja (http://www.mkgp.gov.si/, 2009).
3. OS: Izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih obmo čjih in spodbujanje divezifikacije podeželskega gospodarstva Obe prednostni nalogi 3. osi: - diverzifikacija podeželskega gospodarstva;
- izboljšanje kakovosti življenja na podeželju; bosta prispevali k izboljšanju zaposlitvenih možnosti in gospodarskega razvoja podeželja, h kakovosti življenja na podeželju ter ohranjanju naravne in kulturne dediš čine. Z nadgradnjo, dopolnjevanjem in plemenitenjem u činkov 1. in 2. osi bo podprt skladen in trajnostni razvoj podeželskih obmo čij(http://www.mkgp.gov.si/, 2009).
Shema 1: Shema programa razvoja podeželja RS 2007-2013 Vir: http://www.zemlja.si, 2009.
4. OS: LEADER Namen prednostne naloge 4. osi je spodbujanje odlo čanja o razvoju posameznih podeželskih obmo čij po pristopu od spodaj navzgor (pristop LEADER). Podprto bo pridobivanje strokovnih znanj in animacija obmo čij za vzpostavitev javno- zasebnih lokalnih partnerstev, njihovo vodenje, izdelava in izvajanje lokalnih razvojnih strategij ter sodelovanje in povezovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS). Z izvajanjem pristopa LEADER bodo nadgrajeni cilji 1., 2. in zlasti 3. osi (http://www.mkgp.gov.si/, 2009).
Z uvedbo programa LEADER v slovenski prostor dobiva ve čje možnosti tudi razvoj podeželja na obmo čju Prlekije. V letu 2008 je na osnovi prizadevanj Prleške razvojne agencije nastalo javno–zasebno partnerstvo v obliki konzorcija z imenom LAS Prlekija. Obmo čje LAS Prlekija zavzema površino 601,1 km², kar predstavlja 28,3% Pomurske in 9,7% Podravske regije. Obsega obmo čja 11 ob čin
(Apa če, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Ormož, Radenci, Razkrižje, Središ če ob Dravi, Sveti Jurij ob Š čavnici, Sveti Tomaž in Veržej) z 252 naselji in 55.937 prebivalci (http://www.prlekija.info/, 2009).
Karta 6: Obmo čje LAS Prlekija in njena geografska umeš čenost Vir: Lokalna razvojna strategija LAS Prlekija, 2002, str. 5.
Razvojna vizija prleškega podeželja je skladna s sodobno evropsko razvojno paradigmo. Naravnana je k trajnostnemu socialno ekonomskemu razvoju, ki upošteva celostni razvoj podeželja v harmoniji med človekom in njegovim naravnim okoljem. Temelji na treh oseh, ki tvorijo pogoje za sonaravni, trajnostni razvoj regije: izboljšanju konkuren čnosti kmetijske pridelave in predelave, spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri ter izboljšanju kakovosti življenja na podeželju z razvojem perspektivnih gospodarskih dejavnosti. Zagotavljanje pogojev za dolgoro čno blaginjo prebivalstva upošteva potrebo po skrbnem ravnanju z naravnimi resursi in kulturno dediš čino Prlekije(Lokalna razvojna strategija, 2002, str. 4, 5).
Lokalna razvojna strategija za obmo čje Prlekije izhaja iz Razvojnega programa podeželja, v katerem so bila združena razvojna prizadevanja v sloganu »Po vinskih cestah in dediš čini Prlekije«. Slogan odraža tematsko usmerjenost in poudarek na razvijanju turizma na podeželju. Lokalna razvojna strategija deloma ohranja vsebinsko usmeritev tega slogana, deloma pa prenaša poudarek tudi na druga podro čja, postaja torej širša. Izboljšanje prepoznavnosti Prlekije bomo v
izvajanju lokalne razvojne strategije zasledovali s slogani: »Prlekija – dežela vinogradov«, »Prlekija – dežela zdravja« in »Prlekija – med prijatelji«. Trije slogani odražajo tripartitno strukturo izbrane teme in ciljev razvoja podeželja v prleški lokalni razvojni strategiji. Izbrana nosilna tema lokalne razvojne strategije je skladna z razvojno vizijo, ki gradi na kombiniranju bogatih naravnih in kulturnih ter zgodovinskih virov z omejenimi človeškimi viri. Vsebina lokalne razvojne strategije pokriva življenjsko naselitveni prostor, delovni prostor in družbeno kulturni prostor. Strukturirana je v tri klju čne cilje, skladne s komponentami Programa razvoja podeželja 2007–2013: - Prlekija bo postala ekonomsko propulzivno obmo čje. - Izjemna raznolikost in bogastvo naravne in kulturne dediš čine bodo ostale trajne vrednote. - Socialna diferenciacija med mestom in podeželjem se bo zmanjšala in ustavili se bodo izrazito negativni demografski trendi. Iz teh ciljev izhajajo tri prednostne naloge razvoja podeželja na lokalni ravni: 1. izboljšanje konkuren čnosti kmetijske pridelave in predelave, 2. spodbujanje trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, 3. izboljšanje kakovosti življenja na podeželju z razvojem perspektivnih gospodarskih dejavnosti. Vsaka od prednostnih nalog predstavlja skupaj z ostalima dvema vzvod za doseganje hitrejšega razvoja prleškega podeželja(Lokalna razvojna strategija, 2002, str. 4, 5).
Učinki doseganja splošnih in specifi čnih ciljev bodo v Prlekiji zaznani v obliki porasta podeželskega prebivalstva in izboljšanja socialno ekonomskega standarda. Slednji ne bo ve č povzro čal ogrožanja bogate naravne in kulturne dediš čine Prlekije, kljub temu, da bo regija kot celota pove čala svojo konkuren čno prednost. Prlekija bo namesto pridiha revš čine in nerazvitosti dobila »imidž« privla čne, atraktivne in vitalne regije, v kateri bo pomenilo življenje privilegij, ne glede na to, v katero socialno kategorijo sodi (Lokalna razvojna strategija, 2002, str. 4, 5).
Za razvoj podeželja bo v obdobju 2007-2013 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) namenjenih 900.266.729 EUR sredstev, z dodanim
obveznim sofinanciranjem prora čuna RS pa bo skupnih javnih sredstev 1.158.928.915 EUR. Najve čji delež sredstev EKSRP, skoraj 53%, je neposredno namenjen ukrepom 2. osi, dobrih 33% konkuren čnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, slabih 11% izboljšanju kakovosti življenja na podeželju in spodbujanju diverzifikacije ter približno 3% izvajanju dejavnosti 4. osi LEADER (Razvoj kmetijstva in podeželja v letih 2007-2013, 2006, str. 7).
3.3 POLITIKA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA
Namen regionalne politike je skladen razvoj vseh delov EU, ki ni le unija držav, ampak tudi unija regij. Prek strukturnih skladov je za zmanjševanje razlik v razvitosti regij letno namenjena tretjina prora čuna (približno 24 milijard). Do pomo či so upravi čene regije, kjer BDP znaša manj kot 75% povpre čja v EU, oziroma regije, ki jih je zaradi v ve čini tradicionalnih gospodarskih panog (rudarstvo, težka industrija …) razvoj prehitel. Za pomo č lahko zaprosijo tudi regije, kjer prevladuje kmetijstvo ali ribištvo in je zato BDP nizek. Cilj te pomo či je tudi ohranitev enakomerne poseljenosti v EU (Nikoloski, 2005, str. 28). Regionalna politika Vlade Republike Slovenije je v preteklih letih uresni čevala Strategijo regionalnega razvoja Slovenije iz leta 2001, ki si je zadala za cilj zaustaviti naraš čanje regionalnih razvojnih razlik do leta 2006 ter zakoreniniti trend v pospešeno gospodarsko rast in prestrukturiranje tudi v bolj odmaknjenih slovenskih regijah, ki se soo čajo z najve čjimi razvojnimi problemi. Pozitivni rezultati v želeni smeri se najbolj kažejo na področju trga dela, najbolj trdoživo pa je naraš čanje regionalnih razvojnih razlik pri kazalcu bruto doma čega proizvoda. Vizija regionalnega razvoja za naslednje programsko obdobje do leta 2013 je skladen razvoj z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v vseh slovenskih regijah, kar bo zagotovilo visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije. Vizija stremi k trajnostnemu razvoju v najširšem pomenu, ki optimalno izrablja vse regionalne potenciale, pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij. Za uresni čevanje vizije zasleduje regionalna politika dva splošna cilja: - vzpostavitev u činkovitega modela upravljanja z regionalnim razvojem in - učinkovita izvedba regionalnih razvojnih programov in programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja 2007-2013.
Zanju je postavljenih pet strateških ciljev: - decentralizacija odlo čitev v regionalnem razvoju, - vzpostavitev pogojev za oblikovanje makroregije s sedežem v Sloveniji, - učinkovito črpanje regionalnih spodbud Evropske zveze, - uspešna izvedba posebnih ukrepov regionalne politike in - uspešna izvedba regionalnih razvojnih programov 2007-2013 v razvojnih regijah. Zastavljene strateške cilje bo regionalna politika Vlade Republike Slovenije in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj podeželja dosegala v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in s petnajstimi klju čnimi projekti, ki predstavljajo reforme in razvojne programe na podro čju regionalnega razvoja do leta 2013. Izvedba prioritetnih projektov bo prispevala k izboljšanju kazalcev regionalne razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti ter zagotovila bolj skladen regionalni razvoj. Razvojni preboj potrebujejo prav vsa okolja v Sloveniji, kajti tudi najbolj razvita obmo čja še precej zaostajajo za tekmeci v širšem evropskem prostoru (http://www.svlr.gov.si/, 2009).
Za ve čino regij v Sloveniji je zna čilna pozitivna gospodarska rast, ki je v povpre čju ve čja kot v EU, vendar pa je ta še vedno premajhna, da bi Slovenija do leta 2013 presegla povpre čno raven razvitosti EU. Zelo velike so razlike med razvitim zahodnim in manj razvitim vzhodnim delom države. Najbolj razvita je Osrednjeslovenska regija, kjer živi četrtina slovenskega prebivalstva. Razvoj Osrednjeslovenske regije z glavnim mestom Ljubljano je veliko hitrejši kot v drugih delih Slovenije. Najslabše je razvita Pomurska regija (Lorber, 2008a, str. 16–18). Pomurje je bilo od vseh slovenskih regij najbolj prostorsko osamljeno in nepovezano s centralnimi naselji, kar je posledica družbeno–politi čnih sprememb in odlo čitev v preteklosti (Lorber, 2008c, str. 18). Razli čne ekonomske zmogljivosti posameznih regij, neugodni populacijski trendi kot posledica stagnantne politike do obmejnih obmo čij, nepovezan razvoj metropolitanskih obmo čij in neuresni čevanje koncepta policentri čnega razvoja pomenijo zaostajanje in odmik od ciljev razvojne regionalne evropske politike (Lorber, 2008b, str. 13).
4 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA ČILNOSTI OB ČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
4.1 PREDSTAVITEV NARAVNOGEOGRAFSKE REGIJE SLOVENSKE GORICE
Slovenske gorice so najve čje gri čevje v Sloveniji. Obsegajo gri čevnat svet med Mursko in Dravsko ravnino. Na zahodu jih omejujeta Kozjak in državna meja z Avstrijo, medtem ko na vzhodni strani prehajajo čez mejo s Hrvaško v Medžimurske gorice, ki se po časi spuš čajo v ravnico (Maruši č, 1998, str. 48).
Karta 7: Delitev Slovenskih goric
Slovenske gorice sestavljajo nizka slemena in gri či, razvodna slemena potekajo od severozahoda proti jugovzhodu. Zaporedno menjavanje slemen in dolov je bilo pomembno za poselitev, poljsko razdelitev, rabo tal, razvoj prometnih poti in gospodarstvo nasploh. Glavno razvodno sleme med Dravo in Muro poteka od zahoda proti vzhodu, stranska pa od severa proti jugu (Perko, 1999, str. 578). Vodovje, ki je razrezalo terciarni ravnik, je ustvarilo manjše in ve čje grape, med
njimi tudi dve ve čji dolini, po katerih te četa Pesnica in Š čavnica. Slovenske gorice so tako raz členjene v tri dolge hrbte, ki jih lahko raz členimo v manjše podenote: Radgonsko-Kapelske gorice, Osrednji del Slovenskih goric, ki se nadaljuje v Ljutomersko-Ormoške gorice in gorice med Mariborom in Ptujem. Gorice so v celoti nizke z najve čjimi višinami od 350 do 460 m v zahodnem in od 250 do 330 m v vzhodnem delu (Maruši č, 1998, str. 48). Radgonsko-Kapelske gorice ležijo med rekama Š čavnico na jugu in zahodu ter Muro na severu in vzhodu. To so že povsem pomurske gorice, ki jih poplavno dno doline Š čavnice lo čuje od vzhodnega in osrednjega dela Slovenskih goric. Osrednji del Slovenskih goric leži med zahodnim in vzhodnim delom goric. Posebnost tega dela se kaže v nadmorskih višinah, izoblikovanosti površja in odto čnih razmerah. Zaradi tektonskega ugrezanja je obmo čje ob srednji Pesnici s pritokoma Drvanjo in Velko precej nižje. Re čne doline so zelo široke, slemena pa dolga in položna. Vsi pomembnejši vodni tokovi: Š čavnica, Pesnica, Rogoznica, se obrnejo skoraj v južno smer. Velik delež Slovenskih goric zavzemajo re čne doline, ki se v spodnjem toku mo čno razširijo, še posebej dolini Pesnice in Š čavnice. Tudi v manjših dolih je dno plosko, vodne struge plitve in tla mokrotna (Perko, 1999, str. 579).
Vodna mreža je zelo razvejena, glavni površinski vodi sta Pesnica in Š čavnica, ki v svojih povodjih pobirata pritoke iz gri čevja in se nato ob prehodu v ravninsko obmo čje izlivata v Dravo oziroma Muro. Zna čilno je nesimetri čno oblikovano povodje s številnimi pritoki, kjer so levi pritoki veliko daljši od desnih (Maruši č, 1998, str. 48).
Kmetijska raba je heterogena, izstopajo vinogradniška obmo čja, kjer osojna pobo čja pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi in druge kmetijske površine. V Pesniški in Š čavniški dolini prevladuje intenzivna kmetijska raba tal (Maruši č, 1998, str. 48-49).
Med Radgonsko–Kapelskimi goricami na vzhodu in Osrednjimi Slovenskimi goricami na zahodu leži Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici.
4.2 GEOLOŠKA ZGRADBA
Geološka zgradba obravnavanega obmo čja je povzeta po Tolma ču lista Čakovec, 1998, in Tolma ču lista Maribor in Leibnitz, 1988.
Karta 8: Geološka karta obravnavanega obmo čja
V geološkem pogledu pripada ozemlje Slovenskih goric panonskemu bazenu. Zahodni del leži na pogreznjeni podlagi osrednjih Alp, vzhodni del pa na vzhodnih odrastkih Karavank. Pred za četkom neogena se je podlaga razlomila v ve č blokov, ki so se ugreznili razli čno globoko. Ugreznino je zalilo Panonsko morje. Neogenske morske usedline so se blago nagubale. Še manj se je nagubal osrednji, znižani del goric, zato je prišlo do ve č navpi čnih premikov (Perko, 1999, str. 580).
Sv. Jurij ob Š čavnici leži na Š čavniškem prelomu, ki poteka v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Lo čuje Kapelski in Bu čkovski blok. Kapelski blok leži med Radenci na severu in Sv. Jurijem ob Ščavnici na jugu. Sestoji iz panonijskih skladov in kvartarnih sedimentov. Bu čkovski blok zavzema obmo čje od Sovjaka do Ljutomera. Slovenske gorice so zgrajene iz neogenskih usedlin, ki so slabo sprijete in zato slabo odporne proti delovanju zunanjih sil. Prevladujejo peski, gline in laporji, manj je peš čenjakov in apnencev (Perko, 1999, str. 580). Miocenski sedimenti na obmo čju Občine Sv. Jurij ob Š čavnici pripadajo panonijski stopnji. Panonijski sedimenti, pesek in peš čeni lapor, se razprostirajo na severnem delu (Roži čki Vrh) in vzhodnem delu ob čine (Sovjak, Kraljevci, Ko čki Vrh, Galušak). V spodnjem delu je peš čeni lapor, navzgor prevladuje pesek, v katerem se pojavljajo posamezne tanjše in debelejše plasti peš čenega laporja in glina. Pesek je rumenkaste do rjavkaste barve. Debelina zgornjepanonijskih skladov znaša okoli 200 do 350 m. Pliocenske plasti so zastopane s pontijsko stopnjo. Nastopajo pesek, prod in vložki gline, ki se pojavljajo deloma v osrednjem delu (Brezje, Ženik) in predvsem južnem delu ob čine (Gabrc, Kokolajnš čak, Grabšinci). Prevladuje pesek, ki je rumenkaste, rjavkaste do sivkaste barve. Zna čilna je navzkrižna plastovitost. Debelina posameznih plasti variira od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov. Pojavlja se srednje in drobnozrnati pesek s prehodi v grobozrnatega na eni in v meljevec (prah) na drugi strani. Prod nastopa v le čah ali v posameznih tanjših plasteh. Glina nastopa v posameznih plasteh peska. Osrednji del Občine Sv. Jurij ob Š čavnici obsegajo kvartarni sedimenti: peš čena - puhli časta glina, peš čena glina, barjanski sedimenti, deluvij in proluvij ter aluvialni nanos ob potokih in reki Š čavnici. Peš čena »puhli časta« glina - puhlica se nahaja v Kupetincih, Seliščih, Slaptincih, Terbegovcih in Sovjaku. Je rumenkaste do rjavkaste barve (pri preperevanju je dobila rumenkasto-rjavo nianso), kompaktna in ima drobnozrnato strukturo, zato jo lahko uvrš čamo v meljasti in peš čeni melj (silt). Je dokaj ugodna surovina za izdelavo opeke in njene plasti dosežejo debelino 2-10 m. V dolini Š čavnice se nahaja peš čena glina, ki leži na peš čeno prodnati podlagi. Barva gline je siva do sivo rjava in ima kroglasto krojitev. Ponekod vsebuje le če peš čenega proda, ki so večinoma tanjše in se ve činoma izklinjujejo. Odlaganje
peš čene gline na prod je najverjetneje potekalo v fluviatilno–limni čnem okolju, kar dokazujejo horizontalni pasovi v glini in ponekod tanjše plasti ali le če proda. Debelina gline znaša do 8 metrov. Barjanski sedimenti, melj in glina, se nahajajo v dolini reke Š čavnice, in sicer v tistih delih, kjer je hitrost vodnega toka po časna, ali prihaja do ob časnih poplav. Na ta na čin voda prinaša in odlaga droben meljasto-glinasti material, ki je bil transportiran iz obrobja. Aluvialne naplavine se nahajajo v dolini reke Š čavnice in ob potokih (Dragotinski, Cogetinski, Blaguški, Kupetinski, Stanetinski potok ter potok Belic, Turja in Pinkava). Gre za meljasto–glinasti in peš čeni material, med katerega so pomešani prodniki. Material izhaja iz kamenin bližnje in daljne okolice in je zelo heterogen. Debelina naplavin znaša do nekaj metrov, odvisno od velikosti in mo či vodnega toka. Na Stari Gori se v manjšem delu nahaja soliflukcijski in deluvialni - proluvialni material. Nastal je s preperevanjem neogenih sedimentov: peš čenjaka, peska, laporja in gline. Preperinska plast je nastala pod vplivom atmosferskih voda, nato pa je bila delno tudi soliflukcijsko transportirana. Material je sestavljen iz kamenin bližnje okolice in se pojavlja v glinasto-peš čeni obliki.
4.3 KLIMATSKE ZNA ČILNOSTI
Obmo čje Občine Sv. Jurij ob Š čavnici ima zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije, za katero je zna čilno: povpre čna aprilska temperatura je enaka oktobru ali višja od nje, celinski padavinski režim, povprečna letna koli čina padavin od 800 do 1000 mm (Geografski atlas Slovenije, 1998, str. 110).
Temperatura zraka je bistveni element klimatskih zna čilnosti dolo čene pokrajine, ki skupaj s padavinami odlo čujo če vplivajo na vegetacijski ciklus in s tem na koli čino in kakovost rastlinske proizvodnje. Za ugodno rast ve čine kulturnih rastlin je pomembna razporeditev padavin preko celega leta in ugodne temperature v času vegetacije in zorenja. Prav tako so pomembne zimske temperature in debelina snežne odeje. Vinska trta lahko brez ve čjih posledic prenese srednje januarske temperature zraka do -10º C, daljše obdobje hladnega vremena lahko povzro či nepopravljivo škodo na vinski trti. Nizke temperature
zraka brez snežne odeje pa lahko poškodujejo ali povsem uni čijo ozimna žita (Bra čič, 1985, str. 32-33).
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec povp. / leto T -1,8 0,7 4,8 9,4 14,0 17,0 18,6 17,7 14,3 9,3 4,2 -0,1 9,0 (º C) Tabela 8: Srednje mese čne in letne temperature zraka iz meteorološke postaje Blaguš za obdobje 1961-1990 Vir: Klimatologija Slovenije. Temperature, 1995, str. 34.
V obdobju 1961-1990 je bila povpre čna letna temperatura na Blagušu 9,0 °C, srednja januarska -1,8 °C, srednja julijska 18,6 °C. Najtoplejša meseca sta julij in avgust, najhladnejši so december, januar in februar (tabela 8). Zaradi majhnega strmca in zaprtosti se v dolinah in v širših kotanjah pono či kopi či hladen zrak. U činek son čnega obsevanja podnevi pa je zaradi megle pogosto zmanjšan. Dolinska dna imajo zato v povpre čju nižje temperature kot sosednja obmo čja in vrhovi. Že neznatna višinska razlika omogo ča nastanek toplotnega obrata (Perko, 1991, str. 581). Za rast vinske trte in sadnega drevja so tako primernejša gri čevja oziroma predeli, ki so pozimi nad zgornjo mejo mrzlega zraka, ki se nabira v dolinah. Usodne so zlasti pozebe na za četku vegetacijske dobe, saj so brsti in cvetovi ob čutljivejši na nižje temperature kot jagode ali rozge. V času cvetenja vinske trte (maj) ima Blaguš kar 0,6 hladnih dni (Žiberna, 1996, str. 10).
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec povp./leto Padavine 46 46 60 69 85 109 101 113 86 69 80 57 922 (mm) Tabela 9: Srednje mese čne in letne koli čine padavin iz meteorološke postaje Blaguš za obdobje 1961-1990 Vir: Klimatologija Slovenije. Padavine, 1995, str. 8.
Pomurje spada med najmanj namo čene pokrajine v Sloveniji. Blaguš ima povpre čno 922 mm padavin. Njihova razporeditev je izrazito celinska, stopnjujejo se že spomladi in v vegetacijski dobi, od maja do septembra, jih pade do 55% (tabela 9). Poleti se pojavljajo predvsem v obliki hudih, a kratkotrajnih ploh, pogosto z mo čnimi nevihtami, ki povzro čajo poplave.
Slika 1 in 2: Reka Š čavnica med poplavo 5. 8. 2009 (levo) in v času normalnega vodostaja (desno) v Slaptincih Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Najbolj namo čen mesec je avgust, ko pade 12% letnih padavin, najmanj padavin pade januarja in februarja, ko pade le 5% letne koli čine padavin. Čeprav sta julij in avgust med najbolj namo čenimi meseci, so zaradi mo čnega izhlapevanja takrat najpogostejše suše. V poletnih mesecih je nevarna to ča, ki se pojavlja skoraj vsako leto in povzro ča veliko škodo. Pogostejša je po slemenih in na privetrnih pobo čjih, redkejša v dolinah. Najmanj namo čena je zima, ki dobi povpre čno četrtino letne koli čine padavin. Sneg obi čajno pade v prvi polovici decembra in skopni do prve polovice marca. Kljub razmeroma majhnim višinskim razlikam površja dobijo privetrna slemena goric nekaj ve č padavin kot zatišne lege (Perko, 1991, str. 582).
4.4 HIDROGRAFSKE ZNA ČILNOSTI
Slovenske gorice so kljub precej gosti mreži neenakomerno namo čene. Doline so ve čkrat poplavljene, po vzpetinah zaradi nepropustnosti tal, ki ne dovoljujejo ve čjih zalog talnice, vode primanjkuje. Dežnica in snežnica odtekata ve činoma površinsko v doline in grape, ki so zato mokrotne. Vodni pretoki teko čih voda mo čno nihajo: ob nalivih in kopnenju snega mo čno narastejo, ob suši posamezni celo presahnejo. Najpomembnejši vodni tok na obravnavanem obmo čju je reka Š čavnica. Po zna čilnem letnem nihanju pretoka jo prištevamo k rekam z dežno-snežnim režimom. Zanjo sta zna čilna dva vodna viška: pomladni marca in jeseni novembra. Spomladansko visoko vodo povzro čata snežnica in dež, ki zaradi
prepojenih tal ne more pronicati v globino. Pomladanska voda naglo in mo čno naraste. Že maja za čne voda v strugah upadati in doseže avgusta in septembra najnižje vodno stanje. V kotanjah in mrtvih rokavih se je voda neko č še dolgo zadrževala. Poletni višek padavin je zaradi mo čnega izhlapevanja in izsušenih tal neizrazit (Perko, 1999, str. 580). V Š čavnico se v srednjem toku stekajo predvsem potoki iz Slovenskih goric ter potoki hudourniškega zna čaja iz Radgonsko-Kapelskih goric. Desni pritoki iz Slovenskih goric na obmo čju Občine Sv. Jurij ob Š čavnici so Cogetinški in Blaguški potok in potok Sovjak, levi pritok pa Lipnica. Z zajezitvijo Blaguškega potoka je nastalo Blaguško jezero. Del njegove struge je pred izlivom v Š čavnico pri kraju Biserjane poglobljen in uravnan. Blaguško jezero je bilo v šestdesetih letih 20. stoletja narejeno z namenom, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odve čno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav. Danes je namenjeno predvsem ljubiteljem narave in predstavlja enega od najperspektivnejših virov za razvoj turizma v ob čini.
Slika 3 in 4: Blaguško jezero (levo) in ostanek stare š čavniške struge v Slaptincih (desno) Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Med naseljema Žihlava in Slaptinci se nahaja ostanek stare š čavniške struge, ki je predvsem ribiška to čka in ima status naravne vrednote lokalnega pomena. Pogosti so re čni pragovi, ki so dobro opazni v kraju Slaptinci. Prostor ob Š čavnici je najve čkrat namenjen za kmetijsko rabo (njive, travniki). Posledica posegov v vodni režim in pritoke Š čavnice je v veliki meri poplavljanje ob Š čavnici. Zaradi intenziviranja kmetijske rabe in širjenja naselij na nekdanje poplavne ravnice se je pojavila potreba po pove čani protipoplavni varnosti, kar je privedlo do regulacije Š čavnice, izgradnje zadrževalnikov visokih vod in
razbremenilnika v Ljutomeru. Na obmo čju Občine Sv. Jurij ob Š čavnici se v Bolehne čicih nahaja suh zadrževalnik, ki se napaja s Š čavnico in je namenjen retenziji.
4.5 PEDOLOŠKE ZNA ČILNOSTI
Za kmetijstvo je pomembna tudi prst. Razlike v pedološki odeji so povezane z izoblikovanostjo površja, kamninsko osnovo in vodnimi zna čilnostmi. Zaradi majhnih razlik v podnebju, le-te bistveno vplivajo na zna čilnosti prsti (Krajnc, 1999, str. 66). Pedološka sestava obravnavanega obmo čja je povzeta po Osnovni pedološki karti SFRJ, 1984 in Komentarju k listu Murska Sobota. Na obmo čju Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici najdemo predvsem psevdogleje, hipogleje, evtri čno in distri čno rjavo prst, rigolano prst in obre čno prst. Vzdolž reke Š čavnice so se razvili hipogleji, ki jih prištevamo k oglejenim tlem, za katere so zna čilni procesi in morfološki znaki, ki so rezultat dolgega ali trajnega zadrževanja talne vode v profilu do globine enega metra. Voda zastaja zaradi oteženega odtekanja. Mati čno podlago tvorijo razli čno debele plasti meljastih in glinastih ilovic. Posamezni predeli so trajno mokri, medtem ko je ve čji del teh tal prekomerno vlažen le jeseni in spomladi. Oglejena tla so zelo zgoš čena in slabo strukturna. Posebno spodnji, oskidacijski in redukcijski horizonti, so v vlažni fazi plasti čni, v suši zbiti in nedrobljivi. To je svet mokrih travnikov. Vzdolž potokov so razvita obre čna tla, ilovnata in meljasto ilovnata, srednje globoko oglejena. Zanje je zna čilno mo čnejše vlaženje spodnjega dela talnega profila. Znaki hidromorfnosti se pojavljajo že v globini 20-35 cm, vendar so slabo izraženi, iz česar sklepamo, da je ta cona redko in le malo časa izpostavljena vplivu visoke talne vode. Izrazitejše oglejevanje je v globini pod 50 cm. Gornji del tal je pretežno strukturen in drobljiv, spodnji pa zgoš čen in slabo prepusten. Tla so ve čji del leta mokra, primerna za travinje. Velik del Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici zavzemajo psevdogleji na pleistocenski ilovici, ki nastanejo zaradi za časnega zastajanja padavinske vode, ki ne more navpi čno odte či, ker je v profilu slabo prepusten horizont. Razvili so se na nekarbonatnih ilovnatih in meljasto ilovnatih usedlinah. Na njih prevladujejo njive
in travniki. Spomladi so tla dolgo mokra in hladna, poleti se izsušijo in razpokajo. Zelo neugodna za rastline je slaba zra čnost teh tal. Psevdogleji predstavljajo slabša kmetijska tla. Še najbolj so primerni za rastline, ki vlago dobro prenašajo in katerih korenine ne sežejo globoko. V Bolehne čicih, Čakovi, Grabonošu, Blagušu in delno Jamni se nahaja ravninski psevdoglej, ki ima daljšo mokro fazo, ker voda zaradi ravnega reliefa po časi odteka. V Roži čem Vrhu, Kupetincih, Sv. Juriju ob Ščavnici, Stari Gori ter deloma v Slaptincih, Seliš čih, Dragotincih in Terbegovcih se nahaja pobo čni psevdoglej, ki ima krajšo mokro fazo, saj voda hitreje odteka. Na obmo čju osrednjih Slovenskih goric, v Sovjaku, Ženiku, Kutincih, Galušaku, Gabrcu, Kokolajnš čaku in Grabšincih se nahajajo evtri čna in distri čna rjava tla na pliocenski ilovici in kremenovem produ. Evtri čna rjava tla, ki jih ozna čujejo dobre fizikalne in kemi čne lastnosti, so dobra tla, primerna za razli čne kmetijske kulture. Omejevalni dejavnik je strm relief. Na distri čnih rjavih tleh uspeva sadno drevje in vinska trta, na položnih terenih poljedelske kulture. Ob vznožju in v južnem delu Kapelskih goric, v Dragotinskem in Roži čkem Vrhu se nahajajo rigolane prsti, to so z rigolanjem globoko prekopana in premešana tla. V vsej globini so drobljiva, zra čna in slabo prepustna. Vsebujejo malo organske snovi, vendar je ta zastopana tudi v globljih horizontih (Stepan čič, 1984, str. 15). Na rigolani prsti gojijo vinsko trto, sadno drevje in tudi druge kulturne rastline.
5 STRUKTURNE SPREMEMBE NA KMETIJAH V OB ČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI
5.1 KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA
5.1.1 Število in velikost kmetij
Velikostna oziroma posestna struktura kmetij je eden od pomembnejših kazalcev njihove konkuren čne sposobnosti in dohodkovne u činkovitosti. Z razvojem pridelovalnih tehnik in zlasti z uvajanjem mehanizacije v kmetijstvo, velikost posestva odlo čilno vpliva tudi na racionalnost vlaganj, na pridelovalne stroške in s tem na konkuren čnost kmetij. Potreba po nenehnem ve čanju dohodka v kmetijstvu zaradi dohajanja splošne življenjske ravni sili kmetovalce k pove čanju obsega proizvodnje in k zmanjševanju stroškov. To je mogo če dose či s pove čanjem kmetij, kar pomeni zmanjšanje števila kmetij (Kova čič, 1996, str. 55).
Posestno velikostno sestavo se obi čajno prikazuje s tremi podatki: kakšna je povpre čna površina zemljiš č kme čkih gospodarstev (kmetij) v hektarjih, kakšna je frekven čna distribucija zemljiške velikosti kme čkih gospodarstev in koliko kmetijskih ali obdelovalnih tal odpade na posamezno kmetijo oziroma velikostni razred (Vrišer, 1997, str. 33).
Za obdobje od konca druge svetovne vojne do za četka devetdesetih let je bilo za Slovenijo zna čilno zmanjševanje števila gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom in zmanjševanje njihove povpre čne velikosti. Po drugi svetovni vojni je bil razvoj kmetijstva v Sloveniji usmerjen v krepitev družbenega sektorja na ra čun zasebnih kmetovalcev. Razvoj zasebnega sektorja je bil z dvema agrarnima reformama in uvedbo zemljiškega maksimuma (po katerem je kmetija lahko imela v lasti najve č 10 ha kmetijske zemlje, hribovska kmetija pa 20 ha) prakti čno zaustavljen. Posledice enosmernega in planskega razvoja so se začele kazati v osemdesetih letih, še bolj pa so prišle do izraza po letu 1990. Po tem letu se je proces zmanjševanja velikosti gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom ustavil in se za čel po časi obra čati v smer pove čevanja (Krajnc, 1999, str. 28).
Št. gospodinjstev s Št. družinskih kmetij kme čkim gospodarstvom 1991 2000 2007 Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici 644 403 / Slovenija 156.549 86.320 75.340 Tabela 10: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom leta 1991 ter družinske kmetije leta 2000 in 2009 v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. 1994.; Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Po podatkih popisa prebivalstva v letu 1991, ki je bil hkrati tudi delni popis kmetijstva, se je v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici s kmetijstvom ukvarjalo 644 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom (glej tabelo zgoraj). Število kmetij se je do naslednjega popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 zmanjšalo za ve č kot 241 ali za 37,4%. Pri tem je potrebno opozoriti na metodologijo popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000, v katerem so bile zajete družinske kmetije, ki so evropsko primerljive kmetije (EPK kmetije) in ne ve č gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom. Opredelitev kmetije leta 1991 je druga čna od tiste leta 2000 (ve č o tem v poglavju Definicije dolo čenih pojmov). Tudi v Sloveniji se je od leta 1991 število kmetij zmanjšalo. Leta 2000 je bilo v Sloveniji 86.320 družinskih kmetij, kar je ve č kot 70.000 kmetij oziroma 45,9% manj kot leta 1991. Od leta 2000 do 2007 se je število družinskih kmetij zmanjšalo še za 12,9%.
Tabela 11 prikazuje število gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom po naseljih ob čine leta 1991. Najve č jih je bilo v Sovjaku, kjer je bilo 69 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom oziroma 11% in v Grabonošu 58 oziroma 9%. Sledi Roži čki Vrh z 49-imi gospodinjstvi s kme čkim gospodarstvom. Najmanj jih je bilo v Brezju, Gabrcu, Ko čkem Vrhu in Malem Moravš čaku, kjer po naseljih ni bilo ve č kot 8 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom.
Št. gospodinjstev s Št. gospodinjstev s kme čkim kme čkim gospodarstvom gospodarstvom Biserjane 20 Kraljevci 35 Bolehne čici 29 Kupetinci 21 Blaguš 16 Kutinci 13 Brezje 7 Mali Moravš čak 8 Čakova 13 Roži čki Vrh 49 Dragotinci 26 Seliš či 20 Gabrc 7 Slaptinci 35 Galušak 20 Sovjak 69 Grabonoš 58 Stanetinci 19 Grabšinci 17 Stara Gora 15 Jamna 25 Terbegovci 33 Ko čki Vrh 8 Videm 17 Kokolajnš čak 23 Ženik 28 Skupaj 644 Tabela 11: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom po naseljih Ob čine Sv. Jurij ob Ščavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Povpre čna velikost posesti v ob čini je leta 2000 znašala 9 ha (tabela zgoraj). Družinske kmetije so tako imele v uporabi v povpre čju 4 ha ve č kot gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom leta 1991.
V strukturi rabe zemljiš č prevladujejo kmetijska zemljiš ča. Povpre čna površina kmetijskih zemljiš č v uporabi je leta 2000 znašala 6,4 ha in se je od leta 1991 pove čala za 3,1 ha.
1991 2000 Površina Št. Povpre čna Površina Št. Povpre čna (ha) kmetij velikost (ha) kmetij velikost (ha) (ha) Zemljiš ča v uporabi, 3229 644 5,0 3632,80 403 9,0 skupaj Kmetijska zemljiš ča v 2155 644 3,3 2592,97 403 6,4 uporabi, skupaj Tabela 12: Povpre čna velikost zemljiš č v uporabi in kmetijskih zemljiš č v uporabi v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 in 2000 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. 1994.; Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Leto 1941 1960 1981 1991 2000 Povpre čna velikost posesti (ha) 8,3 6,7 5,6 5,8 10,6 Tabela 13: Povpre čna velikost posesti kmetije v Sloveniji med leti 1941 in 2000 Vir: Vrišer, 1997, str. 33; Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Velikost posesti se pove čuje tudi v celotni Sloveniji, kar je razvidno iz tabele 13. Pred letom 1941 je povpre čna velikost posesti v Sloveniji znašala 8,3 ha, leta 1960 6,7 ha, leta 1981 5,6 ha, leta 1991 5,8 ha (Vrišer, 1997, str. 33) in leta 2000 10,6 ha (Popis kmetijskih gospodarstev, 2000, 2002). V letu 2000 je družinska kmetija v povpre čju obdelovala 4,8 ha ve č kot gospodinjstvo s kme čkim gospodarstvom leta 1991. Povpre čna površina kmetijskih zemljiš č je leta 2000 znašala 5,6 ha (Statisti čne informacije, 2003), do leta 2007 se je pove čala na 6,5 ha (Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007, 2008).
Velikostni razredi po Št. gospodinjstev Delež (%) skupni površini zemljiš č v uporabi (ha) s kme čkim gospodarstvom do 1 ha 121 21,7 1,01 ha do 3 ha 147 26,3 3,01 ha do 5 ha 106 19,0 5,01 ha do 10 ha 108 20,0 nad 10 ha 72 13,0 Skupaj 557 100 Tabela 14: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom po skupni površini zemljiš č v uporabi Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. 1994.
V velikostni strukturi so v ob čini leta 1991 prevladovala mala gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom. Najve č jih je bilo v velikostnem razredu od 1 do 3 ha. Teh je bilo 26,3%. Drugo najve čjo skupino so predstavljala gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom z do 1 ha zemljiš č v uporabi, in sicer slabih 22%. 20% jih je imelo med 5 do 10 ha. Manj številne so bile kmetije ve čje od 10 ha. Skoraj polovica vseh gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici je tako leta 1991 imela le do 3 ha vseh zemljiš č v uporabi (tabela 14).
Velikostni razredi po Št. družinskih kmetij Delež (%) površini kmetijske zemlje v uporabi (ha) do pod 1 ha 37 9,2 1 ha do pod 3 ha 121 30,0 3 ha do pod 5 ha 68 17,0 5 ha do pod 10 ha 86 21,3 nad 10 ha 91 22,6 Skupaj 403 100 Tabela 15: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljiš č v uporabi v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Leta 2000 so v ob čini najve čji delež predstavljale družinske kmetije v velikostnem razredu med 1 do 3 ha. Vanj je spadalo 30% vseh družinskih kmetij ob čine. Drugo najve čjo skupino predstavljajo družinske kmetije z nad 10 ha, sledijo kmetije med 5 in 10 ha kmetijske zemlje v uporabi. Najmanj je bilo družinskih kmetij z manj kot 1 ha kmetijske zemlje v uporabi (tabela 15).
40 35,2 35
30 26,7 25,5 25 Delež (%) 20 15 12,6 10 5 0 > 0 - < 2 ha 2 - < 5 ha 5 - < 10 ha > = 10 ha velikostni razredi
Grafikon 3: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljiš č v uporabi v Sloveniji leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Velikostna struktura družinskih kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je boljša od povpre čnih slovenskih razmer, kar je zna čilno za ravninska obmo čja Slovenije. Kljub trendu koncentracije posesti pa ostaja zelo neugodna. V velikostnem razredu do 5 ha kmetijske zemlje v uporabi je tako, v ob čini kot v celotni Sloveniji, še vedno ve č kot polovica družinskih kmetij (grafikon 3).
Poleg neugodne velikostne strukture je pomembna ovira za razvoj slovenskega kmetijstva tudi razdrobljena posest. Družinske kmetije imajo svoja zemljiš ča razdrobljena na približno sedem delov (Lorber, 2006, str. 5).
V slovenskem kmetijstvu se intenzivne strukturne spremembe nadaljujejo. Pove čala se je povpre čna velikost kmetijskih gospodarstev, zmanjšalo se je skupno število kmetijskih gospodarstev, kmetije v velikostnem razredu 20–50 ha obdelujejo 12% vseh kmetijskih zemljiš č v uporabi, kar je 7% ve č kot leta 1997. Vendar ti procesi potekajo prepo časi, saj je v najmanjšem velikostnem razredu še vedno polovica kmetijskih gospodarstev. Povpre čna velikost kmetijskega gospodarstva se letno pove ča le za 4%, kar je premalo, da bi se Slovenija v naslednjih letih približala povpre čni velikosti zemljiš č v uporabi v državah članicah EU, ki znaša 11,5 ha. Evropskim kmetijam so konkuren čne zlasti tiste slovenske kmetije, ki so deležne visoke ravni podpor v kmetijstvu, tako nacionalnih kot s strani Evropske unije. Proces pove čevanja konkuren čnosti kmetij je postopen in ne bo mogel ohraniti celotnega števila kmetij. Potrebno bo ohraniti le dolo čeno število kmetij, ki bodo sposobne dolgoročno dosegati primeren dohodek in konkurirati na evropskem kmetijskem trgu (http://www.evropa.gov.si/si/ , 2009).
5.1.2 Kmetijsko zemljiš če in kmetijske kategorije
Raba tal je ena tistih prvin, ki najbolj prepoznavno zaznamujejo pokrajino. Kaže se v zastopanosti in razširjenosti posameznih zemljiških kategorij, s prehajanjem kategorij druge v drugo pa se nenehno spreminja; to je razvidno iz menjavanja razmerij med kategorijami (Geografski atlas Slovenije, str. 180). Poglaviten vir podatkov o zemljiških kategorijah je zemljiški kataster, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
Vse do petdesetih let 20. stoletja se v Sloveniji ni bistveno spreminjalo razmerje med zemljiškimi kategorijami, nato pa se je ob prvih za četkih uveljavljanja tržnega kmetijstva za čel proces opuš čanja kmetijskih površin ter širjenja gozda in vinogradov. Z dokon čno uveljavitvijo tržnega kmetijstva po osamosvojitvi Slovenije in vklju čitvijo Slovenije Evropski uniji lahko sledimo hitremu kr čenju
vseh kategorij kmetijskih zemljiš č, na drugi strani pa širjenju gozda ter nerodovitnih površin, ki so posledica opuš čanja kmetijskih površin, manj primernih za racionalno tržno kmetijstvo (Klemen čič, 2005, str. 176).
Površina zemljiš č v uporabi (ha) Kmetijska zemljiš ča Naselja Skupaj Skupaj Njive in Travniki Sadovnjaki Vinogradi vrtovi Biserjane 147 103 70 28 2 3 Bolehne čici 268 196 123 67 0 3 Blaguš 101 63 39 19 2 1 Brezje 37 23 12 6 1 2 Čakova 118 81 45 24 0 2 Dragotinci 183 119 76 34 3 3 Gabrc 17 13 8 3 1 0 Galušak 58 41 24 11 4 2 Grabonoš 325 197 113 67 9 7 Grabšinci 120 73 38 25 3 3 Jamna 113 73 44 22 1 1 Ko čki Vrh 14 11 7 1 - 0 Kokolajnš čak 105 70 35 22 8 4 Kraljevci 241 160 84 37 4 5 Kupetinci 112 79 51 23 2 1 Kutinci 124 67 35 26 2 2 Mali Moravš čak 25 21 11 5 3 1 Roži čki Vrh 98 63 31 13 6 9 Seliš či 143 91 63 23 4 1 Slaptinci 224 158 115 37 2 2 Sovjak 113 80 36 21 9 7 Stanetinci 95 72 41 14 4 2 Stara Gora 42 32 16 9 3 2 Terbegovci 183 121 63 43 6 4 Videm 44 28 15 8 1 3 Ženik 95 56 27 16 6 3 Žihlava 84 64 51 11 0 1 Ob čina Sv. Jurij 3229 2155 1273 615 86 74 ob Š čavnici Tabela 16: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na zemljiške kategorije kmetijskih zemljiš č po naseljih v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Leta 1991 je bilo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici 644 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom, ki so gospodarila s 2155 ha kmetijskih zemljiš č ali s 66% vseh zemljiš č, ki so bila v uporabi. Najve čji delež kmetijskih zemljiš č v uporabi so predstavljale njivske površine in vrtovi. Teh je bilo 1273 ha. Travniških površin je
bilo precej manj, in sicer 615 ha. Preostali del so zavzemali sadovnjaki in vinogradi (tabela 16). Najve č kmetijskih zemljiš č v uporabi je bilo v Grabonošu, in sicer 197 ha in v Bolehne čicih 196 ha. Ve č kmetijskih zemljiš č v uporabi je bilo tudi v Kraljevcih (160 ha), Slaptincih (158 ha), Terbegovcih (121 ha), Dragotincih (119 ha) in Biserjanah (103 ha). V teh sedmih naseljih je bilo skoraj 50% vseh kmetijskih zemljiš č ob čine. V preostalih naseljih ob čine površina kmetijskih zemljiš č v uporabi ni bila ve čja od 100 ha. Njive in vrtovi so leta 1991 prevladovali v Bolehnečicih, kjer jih je bilo 123 ha. Sledijo Slaptinci s 115 ha njiv in vrtov ter Grabonoš s 113 ha. Njivske površine in vrtovi so prevladovali tudi v Kraljevcih, Dragotincih, Biserjanah in Seliš čih. Najmanj njiv in vrtov je imel Ko čki Vrh, in sicer le 7 ha ter Gabrc le 8 ha. To sta vasici v Osrednjih Slovenskih goricah, z okrog 30 prebivalci. V Bolehne čicih in Grabonošu je bila tudi najve čja površina travnikov, in sicer po 67 ha.
Površina vseh zemljiš č v uporabi (ha) Površina kmetijskih zemljiš č v uporabi (ha) Skupaj Skupaj Njive in Travniki Sadovnjaki Vinogradi vrtovi in Kme čki Intenzivni pašniki Ob čina 3632,80 2592,97 1800,48 667,73 38,59 4,03 82,14 Sv. Jurij ob Ščavnici Delež / 100 69,4 25,7 1,5 0,2 3,2 (%) Tabela 17: Površina in delež kmetijskih zemljiš č v uporabi glede na zemljiške kategorije v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Ob popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000 je bilo v Ob čini Sv. Jurij kmetij manj. Njihovo število se je od leta 1991 zmanjšalo za 241 kmetij oziroma za 37,4%, medtem pa se površina kmetijskih zemljiš č v uporabi ni bistveno spremenila. 403 družinske kmetije so imele v uporabi 2593 ha kmetijskih zemljiš č oziroma 71% vseh zemljiš č v uporabi. Najve čji del kmetijskih površin so zavzemale njive
in vrtovi, in sicer 1800 ha oziroma 69,4%. Delež travnikov je znašal 25,7%, preostali del so zavzemali vinogradi in sadovnjaki (tabela 17).
Kmetijska zemljiš ča (ha) Naselja Skupaj Njive Travniki in Sadovnjaki Vinogradi pašniki Bolehne čici 255,30 128,52 126,43 0,36 0 Blaguš 232,62 185,91 36,57 10,15 0 Dragotinci 229,32 169,21 42,47 10,87 6,77 Galušak 197,71 99,83 76,66 14,26 6,96 Grabonoš 285,65 206,69 47,93 19,7 11,34 Jamna 276,57 218,51 52,87 5,20 0 Kokolajnš čak 204,22 98,58 76,12 21,01 8,51 Kraljevci 240,24 129,25 88,87 17,26 4,86 Roži čki Vrh 144,88 41,23 19,9 20,96 32,79 Seliš či 234,33 196,07 27,53 8,50 2,25 Slaptinci 361,15 274,59 78,28 7,97 0,31 Sovjak 166,30 63,98 44,19 24,60 33,52 Stanetinci 147,28 68,32 54,53 11,39 13,05 Terbegovci 219,69 112,14 91,15 11,99 4,53 Ob čina Sv. 3195,26 1992,83 863,5 184,22 124,89 Jurij ob Ščavnici Tabela 18: Površina kmetijskih zemljiš č glede na zemljiške kategorije po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2009 Vir: Geodetska uprava RS Gornja Radgona, 2009.
Tabela 18 prikazuje površino kmetijskih zemljiš č glede na zemljiške kategorije po katastrskih ob činah leta 2009. Po podatkih iz zemljiškega katastra je danes v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici 3195 ha kmetijskih zemljiš č. Najve č je njivskih površin, in sicer 1993 ha. Travniških površin je za ve č kot polovico manj. Površina sadovnjakov in vinogradov je majhna. Najve č kmetijskih zemljiš č je v katastrski ob čini Slaptinci, ki zajema naselji Slaptinci in Žihlava. Tukaj je 361 ha kmetijskih zemljiš č. Ve čjo površino kmetijskih zemljiš č imajo tudi katastrske ob čine Grabonoš (zajema samo naselje Grabonoš), Jamna (zajema naselja Jamna, Biserjane in Sv. Jurij ob Š čavnici) ter Bolehne čici. Delež po posameznih kmetijskih kategorijah prikazujejo karte 9–12. Katastrske ob čine Slaptinci, Grabonoš in Jamna imajo najve čjo površino njiv, in sicer čez 200 ha oziroma čez 9% vseh kmetijskih zemljiš č, Bolehne čici imajo najve čjo površino travnikov in pašnikov ( čez 100 ha oziroma čez 13%).
Karta 9: Delež njiv po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici
Karta 10: Delež travnikov in pašnikov po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Ščavnici
Karta 11: Delež sadovnjakov po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici
Karta 12: Delež vinogradov po katastrskih ob činah Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici
Sadovnjaki in vinogradi prevladujejo v Osrednjih Slovenskih goricah in južnem delu Radgonsko-Kapelskih goric (karti 11 in 12). Sadovnjaki prevladujejo v katastrskih ob činah Sovjak (zajema naselji Sovjak in Ženik), Kokolajnš čak (zajema naselja Kokolajnš čak, Grabšinci in Mali Moravš čak) ter Roži čkem Vrhu. Imajo ve č kot 20 ha sadovnjakov. Vinogradi so najobsežnejši v katastrski ob čini Sovjak in v Roži čkem Vrhu, kjer je ve č kot 50% vseh vinogradov ob čine. V Roži čkem Vrhu so znana vina Korošec in vinogradniško vinarska kmetija Kolmani č, v Sovjaku vinogradništvo Kocuvan.
Površina kmetijskih zemljiš č se v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici pove čuje. Od leta 1991 se nekoliko pove čuje delež njiv, predvsem zaradi pove čane reje praši čev. Delež travnikov, sadovnjakov in vinogradov ostaja približno enak.
V primerjavi ob čine s Slovenijo prihaja v strukturi rabe kmetijskih zemljiš č do velikih razlik. V Sloveniji najve čji delež zavzemajo travniki in pašniki, in sicer kar 59%. V Sloveniji je zato najpomembnejša živinorejska panoga govedoreja. Precej manjši delež zavzemajo njive in vrtovi (36%). Tretja najpomembnejša oblika rabe kmetijske zemlje so vinogradi (Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007, Statisti čne priloge, str. 27).
V primerjavi z državami članicami Evropske unije imajo kmetijska gospodarstva v Sloveniji v povpre čju razmeroma specifi čno strukturo rabe kmetijskih zemljiš č v uporabi. Razen Irske v EU ni države, ki bi imela tako velik delež travnikov in pašnikov in, nasprotno, tako majhen delež njiv in trajnih nasadov (sadovnjakov in vinogradov) v strukturi rabe kmetijske zemlje (Popis kmetijskih gospodarstev, 2002, str. 59).
5.1.3 Primernost zemljiš č za kmetovanje
Kmetijska raba je v veliki meri odvisna od naravnih razmer, zato je pomembno vrednotenje, koliko ha oziroma odstotkov kmetijskih zemljiš č leži v posameznih reliefnih obmo čjih oziroma in kakšne kvalitete so kmetijska zemljiš ča v posameznih predelih (Vrišer, 1997, str. 25).
Zaradi izrazite reliefne raz členjenosti Slovenije naravne razmere za kmetijstvo na splošno niso ugodne. Njivske površine so v glavnem omejene na ravninske dele dolin in kotlin. Izjema je severovzhodni, panonski del, ki predstavlja najpomembnejše kmetijsko obmo čje v državi. Tukaj se nahaja tudi Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici.
Kmetijska zemljiš ča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na: - najboljša kmetijska zemljiš ča, to so zemljiš ča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo; - druga kmetijska zemljiš ča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Najboljša kmetijska zemljiš ča so: a) po naravnih lastnostih: - zemljiš ča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogo ča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije – I. kategorija kmetijskih zemljiš č; - zemljiš ča, na katerih je delno otežko čena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin – II. kategorija kmetijskih zemljiš č; - zemljiš ča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, hmeljiš ča, olj čni nasadi ipd.); - zemljiš ča, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo; b) po legi, velikosti in obliki parcel: - zemljiš ča, ki so oblikovana (združena) v komplekse (Zakon o kmetijskih zemljiš čih, Uradni list RS, št. 55/2003 ).
Glede na naravne danosti in primernost za proizvodnjo hrane so zemljiš ča na ravninskem delu Prlekije, kamor spada tudi Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici, uvrš čena v I. kategorijo in so na prvem obmo čju kmetijskih zemljiš č. V hribovitem predelu obmo čja prevladujejo vinogradi in sadovnjaki in tudi te površine se uvrš čajo v prvo kategorijo (vinogradniške in sadjarske lege) (Lokalna razvojna strategija LAS Prlekija, 2008, str. 18).
Kar 72,5% kmetijskih površin se nahaja na obmo čjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. V Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, so obmo čja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost razdeljena na: - hribovska in gorska obmo čja, - druga obmo čja z omejenimi dejavniki in - obmo čja s posebnimi omejitvami. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je 10 katastrskih ob čin, ki so vklju čena med obmo čja s posebnimi omejitvami: Dragotinci (370 ha), Galušak (328 ha), Grabonoš (508 ha), Kokolajnš čak (405 ha), Kraljevci (446 ha), Roži čki Vrh (133 ha), Seliš či (del katastrske ob čine, 156 ha), Sovjak (215 ha), Stanetinci (268 ha) in Terbegovci (385 ha) (http://www.uradni-list.si/files/RS_-2003-027-01056- OB~P003-0000.PDF, 2009). Obmo čja s posebnimi omejitvami so geografsko enotna območja, kjer je potrebno nadaljevati s kmetovanjem z namenom ohranjanja okolja, vzdrževanja podeželja in varstva turisti čnega potenciala obmo čja. Skupni obseg obmo čij vklju čenih v to skupino v Sloveniji ne presega 10%. Te naravne omejitve so posebnost, ki v veliki meri otežujejo ali omejujejo kmetijsko pridelavo na teh obmo čjih. Kot obmo čja s posebnimi omejitvami v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici so dolo čena gri čevnata erozijska obmo čja zaradi nestabilnega terena. Zato je posebno pozornost potrebno nameniti sonaravnemu gospodarjenju s kmetijskimi zemljiš či zaradi varstva pred površinsko erozijskimi procesi in škodo pred plazovi (http://www.mkgp.gov.si , 2009).
5.2 PROIZVODNA USMERITEV KMETIJ
Poleg neugodne velikostne strukture in razdrobljenosti posesti je velika pomanjkljivost slovenskih kmetij njihova neusmerjenost v posamezno dejavnost. Ve čina kmetij v Sloveniji je živinorejsko-poljedelska, zelo malo je takšnih, ki so usmerjene samo v živinorejo ali poljedelstvo ali vinogradništvo oziroma sadjarstvo. Proizvodna struktura slovenskih kmetij je posledica tako strukturne rabe kmetijskih zemljiš č kot tudi deleža pridelave posameznih poljš čin, oziroma reje posamezne vrste živine (Krajnc, 1999, str. 31).
V rastlinski pridelavi je setvena sestava dokaj poenostavljena in zožena. Tri vodilne kulture (koruza, pšenica in silažna koruza) zavzemajo skoraj dve tretjini vseh njivskih površin v Sloveniji. Visok delež kmetij, ki pridelujejo posamezne poljš čine ter praviloma majhne povpre čne površine kažejo na nizko stopnjo specializacije in veliko razdrobljenost poljedelske pridelave. Živinorejska usmerjenost slovenskih kmetij je še bolj enostranska kot poljedelska. Govedorejo kot prevladujo čo tržno proizvodno usmeritev narekujejo že naravne danosti ter posredno velik delež travinja v strukturi rabe kmetijske zemlje. Pomemben dejavnik je brez dvoma tudi velikostna struktura kmetij, ki je primerna predvsem za delovno in dohodkovno intenzivnejše živinorejske proizvodne usmeritve in manj za specializirane poljedelske oziroma poljedelsko-živinorejske usmeritve (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, 2007, str. 24).
Za leto 1991 podatki o proizvodni usmeritvi kmetij oziroma tipu kmetovanja v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici niso dosegljivi, zato so uporabljeni že dobljeni podatki. V navezavi na tabelo 16 - Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na zemljiške kategorije kmetijskih zemljiš č v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 (podpoglavje Kmetijska zemljiš ča in kmetijske kategorije) - lahko sklepamo, da je prevladovalo poljedelstvo in mešana rastlinska pridelava. Najve čji delež kmetijskih zemljiš č v uporabi so namre č leta 1991 predstavljale njivske površine in vrtovi, katerih je bilo skoraj 60%. Po velikosti travniških površin lahko sklepamo, da je bila razvita tudi živinoreja. Travniške površine so predstavljale skoraj 30% kmetijskih zemljiš č v uporabi v ob čini.
Število družinskih kmetij Delež (%) Poljedelstvo 14 3,5 Vrtnarstvo 3 0,7 Trajni nasadi 33 8,2 Pašna živina 67 16,6 Praši či in perutnina 30 7,4 Mešana rastlinska pridelava 49 12,2 Mešana živinoreja 161 40,0 Mešana rastlinska pridelava in živinoreja 46 11,4 Nerazvrš čene kmetije - - Skupaj 403 100 Tabela 19: Družinske kmetije glede na tip kmetovanja v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev je leta 2000 v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici prevladovala mešana živinoreja. Iz tabele 19 je razvidno, da je bilo v ta tip kmetovanja usmerjenih 40% družinskih kmetij. Drug pomembnejši tip kmetovanja je bila pašna živinoreja, v katero je bilo usmerjenih 16,6% kmetij. 12,2% družinskih kmetij se je ukvarjalo z mešano rastlinsko pridelavo, 11,4% kmetij pa z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo. Manj družinskih kmetij se je ukvarjalo z gojenjem trajnih nasadov (8,2% kmetij) in s praši čerejo in perutninarstvom (7,4% kmetij). Najmanj družinskih kmetij se je ukvarjalo samo z vrtnarstvom, in sicer le 3 kmetije in s poljedelstvom, le 14 oziroma 3,5% kmetij.
3% 1% 16% 12% 4% 1% Poljedelstvo 11% 8% Vrtnarstvo Trajni nasadi 17% Pašna živina Praši či in perutnina Mešana rastlinska pridelava 26% Mešana živinoreja 27% 40% 7% Mešana rastlinska pridelava in živinoreja 12% 2% 13%
Grafikon 4: Družinske kmetije glede na tip kmetovanja v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000 (notranji krog je ob čina, zunanji Slovenija) Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Grafikon 4 prikazuje družinske kmetije glede na tip kmetovanja v ob čini in v Sloveniji leta 2000. Iz njega je razvidno, da je bil tudi v Sloveniji leta 2000 najve čji delež družinskih kmetij usmerjen v mešano živinorejo, vendar je bil delež teh kmetij za ve č kot 10% manjši kot v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici. Do razlike prihaja tudi pri deležu kmetij usmerjenih v rejo pašne živine. Pri teh je bilo republiško povpre čje za 9% ve čje kot v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici. Dva proizvodna tipa, in sicer reja pašne živine in tip mešana živinoreja, sta skupaj predstavljala dobro polovico vseh družinskih kmetij v Sloveniji. Manjši delež družinskih kmetij se je v Sloveniji, v primerjavi z Ob čino Sv. Jurij ob Š čavnici, ukvarjal s praši čerejo in perutninarstvom, ve čji delež pa z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo.
Št. družinskih Št. živine Povpre čno na kmetij kmetijo Govedo 280 3284 11,7 Praši či 330 8950 27,1 Drobnica 23 97 4,2 Konji 9 27 3 Perutnina 306 21908 71,6 Kunci 59 702 11,9 Čebelje družine 15 258 17,2 Tabela 20: Družinske kmetije glede na število živine po vrstah živali v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je leta 2000 najve č družinskih kmetij redilo praši če, in sicer ve č kot 80% vseh kmetij v ob čini. V povpre čju je bilo 27,1 praši čev na kmetijo. Govedo je redilo skoraj 70% kmetij v ob čini, v povpre čju 11,7 goveda na kmetijo. Razširjena je bila tudi reja perutnine, predvsem za doma čo porabo, preostale vrste živali pa je redilo manj kmetij (tabela 20).
Slika 5: Krave na paši so v ob čini že redek pojav Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici se je tako razlikovala od državnega povpre čja, kjer je prevladovala reja govedi (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, str. 80).
Če primerjamo število živine po vrstah živali v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici med letoma 1991 in 2000 vidimo, da se je mo čno pove čalo število perutnine in praši čev, medtem ko se je število govedi zmanjšalo. To prikazuje grafikon 5. Vzrok temu je spodbujanje države z raznimi intervencijami in nepovratnimi sredstvi za razvoj praši čereje. Porast praši čereje je bila tako posledica kmetijske politike, ki je povzro čila preusmerjanje iz tradicionalnih govedorejskih kmetij v intenzivne praši čerejske farme. Govedoreja je bila v tem prostoru v preteklosti zelo pomembna panoga in hkrati okolju veliko prijaznejša od praši čereje, saj prežvekovalci najbolje izkoristijo rastline, njihova reja pa je ekološko manj sporna od svinjereje (LAS Prlekija, str. 8).
1% 10%
10% 22% Govedo Praši či 26% Drobnica Konji Perutnina 47% 20% Čebelje družine 63% 0%1% 0%
Grafikon 5: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom in družinske kmetije glede na število živine po vrstah živali v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 in 2000 (notranji krog je leto 1991, zunanji 2000) Vir. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po krajevnih skupnostih. 1994; Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Setvena sestava je zelo poenostavljena. S pridelavo poljš čin se je leta 2000 v ob čini ukvarjalo 387 družinskih kmetij (Popis kmetijskih gospodarstev, 2000). V strukturi rabe njiv na družinskih kmetijah so absolutno prevladovale površine, namenjene pridelavi žit. Zavzemale so skoraj 70% površine njiv. Druga najpomembnejša skupina poljš čin na njivah so bile krmne rastline. Ostale skupine so bile zastopane v manjšem obsegu (glej grafikon 6).
0%
23%
žita za pridelavo zrnja krompir industrijske rastline krmne rastline 8% zelenjava 1% 68%
Grafikon 6: Družinske kmetije po deležu poljš čin v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Vodilne so tri kulture, ki skupaj zavzemajo skoraj 80% njivskih površin v ob čini (koruza - 32%, pšenica - 29% in silažna koruza - 18%).
Slika 6 in 7: Koruza (levo) in pšenica (desno) sta najpomembnejši kulturi Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
5.3 KMETIJSKA MEHANIZACIJA
Kmetijska mehanizacija je pomemben del sodobnega kmetovanja. Stroji in naprave za obdelavo zemlje in pridelavo hrane omogočajo ve čjo proizvodnjo ob manjšem vloženem delu kmetovalca. Vedno manj zaposlenih v kmetijstvu mora obdelovati obsežnejše površine in pridelati ve č hrane, kar omogo ča mo čna industrializacija kmetijstva.
Glede na namen uporabe jih lahko razdelimo na mehanizacijo za pripravo tal, setev, nego in zaš čito rastlin, mehanizacijo za spravilo poljš čin, mehanizacijo za
spravilo krme in splošno mehanizacijo ter drugo opremo (Popis kmetijskih gospodarstev, 2002, str. 32-33).
Naselje Traktorji Kombajni Priklopniki Skupaj Enoosni Dvoosni Navadni in Samonakladalni kiper Biserjane 1 22 1 9 12 45 Bolehne čici 5 47 3 24 19 98 Blaguš 4 13 - 8 5 30 Brezje - 6 - 3 3 12 Čakova - 18 1 12 11 42 Dragotinci 9 25 2 17 12 65 Gabrc - 3 - 2 - 5 Galušak - 10 - 1 1 12 Grabonoš 7 39 2 8 14 70 Grabšinci - 15 - 9 5 29 Jamna - 17 1 6 9 33 Ko čki Vrh 1 1 - - - 2 Kokolajnš čak - 17 - 10 8 35 Kraljevci 16 35 2 6 16 75 Kupetinci - 18 1 6 11 36 Kutinci - 12 2 3 3 20 Mali - 4 - 3 1 8 Moravš čak Roži čki Vrh 6 11 - 4 3 24 Seliš či - 19 - 7 8 34 Slaptinci 3 35 1 10 13 62 Sovjak 8 16 - 2 5 31 Stanetinci - 12 - 4 3 19 Stara Gora 1 5 - - 3 9 Terbegovci 5 22 1 11 12 51 Videm 1 10 - 2 2 15 Ženik 3 10 - 9 6 28 Žihlava 1 16 - 6 6 29 Ob čina 71 458 17 182 191 919 Sv. Jurij ob Š čavnici Tabela 21: Število traktorjev in kombajnov v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Leta 1991 so v Občini Sv. Jurij ob Š čavnici vsa gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom imela traktorje. V celotni ob čini je bilo 529 enoosnih in dvoosnih traktorjev. Najve č jih je bilo v Bolehne čicih, Kraljevcih in Grabonošu. To so naselja, v katerih je bilo tudi najve č kmetijskih zemljiš č v uporabi in kjer prevladujejo njive in travniki. V ob čini je bilo 17 kombajnov in 373 priklopnikov
(navadni in kiper ter samonakladalni). Največ, tako kombajnov in priklopnikov, je bilo v Bolehne čicih (tabela 21).
Število kmetijske Število gospodarstev mehanizacije in opreme Traktorski plugi 350 307 Traktorske brane 367 303 Traktorski trosilniki 348 220 Traktorske cisterne za gnojevko 160 157 Traktorski sejalniki 205 136 Traktorski sadilniki 65 63 Traktorske škropilnice in pršilniki 242 213 Kosilnice 429 273 Traktorski obra čalniki in zgrabljalniki 287 228 Kombajn za strna žita in koruzo 38 31 Kombajni za krompir 5 5 Kombajni za sladkorno peso 5 5 Silokombajni 140 136 Prikolice 464 257 Naprave za dosuševanje sena 12 11 Hladilni bazeni 54 52 Bajlirke in navajalke 21 20 Traktorji 554 328 Tovornjaki in kombiji 6 5 Motorne žage - 284 Traktorski vitli, priklju čki - 14 Cepilni stroji za prostorninski les - 9 Žagalni stroji - 112 Skupaj 3752 / Tabela 22: Družinske kmetije glede na vrsto mehanizacije in opreme v lasti v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Leta 2000 je v primerjavi z letom 1991 opazno pove čanje števila strojev. Leta 2000 so bile kmetije v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici dobro strojno in tehni čno opremljene. V lasti so imele 3752 razli čne mehanizacije in opreme (glej tabelo 22). S kmetijsko mehanizacijo za spravilo poljš čin (kombajni za strna žita in koruzo, kombajni za krompir in kombajni za sladkorno peso) je razpolagal majhen delež družinskih kmetij. Leta 2000 je bilo v ob čini 48 kombajnov, ki jih je imelo v lasti 41 družinskih kmetij. To so dražji stroji, ki se rabijo ob spravilu pridelka. Takrat obi čajno lastniki teh naprav nudijo storitve tudi drugim kmetom. Problem nastopi, ker bi prav te naprave vsi kmetje potrebovali ob istem času (ko je pridelek zrel in je lepo vreme). Zato bi bilo zaželeno, da se ve č kmetov odlo či za
dopolnilno dejavnost opravljanja storitev s kmetijsko mehanizacijo (u činkovitih strojev). Zaenkrat imata v ob čini dva kmeta prijavljeno to storitev kot dopolnilno dejavnost. Mehanizacija za pripravo tal, setev, nego in zaš čito rastlin (traktorski plugi, brane, trosilniki, cisterne za gnojevko, sejalniki, sadilniki in traktorske škropilnice in pršilniki) je bila na družinskih kmetijah najpogostejša. Leta 2000 je bilo v ob čini 1737 teh strojev. Poleg mehanizacije za osnovno obdelavo tal je bila mehanizacija za spravilo krme (kosilnice, traktorski obra čalniki in zgrabljalniki, silokombajni, prikolice, naprave za dosuševanje sena, bajlirke in navijalke) najbolj razširjena. Leta 2000 je bilo v ob čini 1353 strojev za spravilo krme. Od gozdarske mehanizacije in opreme ima najve č kmetij motorne žage in žagalne stroje.
Slika 8: Strojno obiranje bu č Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Število traktorjev Traktorji do 18 kW (do 24KM) 51 Traktorji od 19 do 37 kW (25 do 50 KM) 313 Traktorji od 38 do 59 kW (51 do 80 KM) 176 Traktorji od 60 do 75 kW (81 do 102 KM) 9 Traktorji od 76 in ve č kW (103 do nad 123 KM) 5 Skupaj 554 Tabela 23: Traktorji na družinskih kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
V ob čini je bilo leta 2000 554 traktorjev, kar prikazuje tabela 23. Po mo či so prevladovali traktorji v velikostnem razredu med 19 do 37 kW in med 38 do 59 kW. V teh dveh velikostnih razredih je bilo ve č kot 88% vseh traktorjev. Le 5 jih je imelo ve č kot 76 kW pogonske mo či.
Slika 9: Traktor pri delu na njivi Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Dobra opremljenost kmetij s kmetijsko mehanizacijo ne predstavlja le lažjega, kakovostnejšega in hitreje opravljenega dela, pa č pa tudi znaten strošek v strukturi skupnih stroškov. Nabavo nove kmetijske mehanizacije spodbuja tudi Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki v ukrepu posodabljanja kmetijskih gospodarstev omogo ča tudi pomo č pri nakupu nove kmetijske mehanizacije v obliki nepovratnih sredstev. V zadnjih letih se v Sloveniji kmetije opremljajo s kmetijsko mehanizacijo bolj kot je potrebno. Državna in evropska nepovratna sredstva omogo čajo kmetiji nabavo zmogljivejšega stroja, kot bi ga sicer in kot ga kmetija dejansko potrebuje. S tem se samodejno pove čujejo stroški kmetijske pridelave. Ustrezna izkoriš čenost stroja pomeni ve čje število opravljanih ur letno, kar na lastni kmetiji zaradi majhnosti ve čine kmetij ni možno (http://www.kmeckiglas.com/index, 2009).
V Sloveniji naj bi bilo po ocenah okoli 120 tiso č traktorjev, od tega jih 30 tiso č nikoli ni bilo registriranih in po ve čini nimajo varnostnega loka ali kabine, ki sta
za varnost pri delu izjemno pomembna. Statisti čno je opremljenost slovenskih kmetij s traktorji sicer enako dobra kot v zahodni Evropi, a kakovostna slika je povsem druga čna. Povpre čna starost registriranih traktorjev je tako 20,6 let, v zadnjih nekaj letih pa je bilo registriranih okoli 2.000 novih traktorjev letno. V zadnjih letih je vse ve č smrtno ponesre čenih voznikov traktorjev starih nad 55 let. Izrazito pove čanje povpre čne starosti voznikov traktorjev odpira vrsto vprašanj, tudi socioloških o starosti gospodarjev in delavcev na kmetijah (http://www.kgzs.si/zadnja_st.php , 2009).
5.4 KME ČKO PREBIVALSTVO
Podeželje v Sloveniji zajema okrog 92% celotnega prostora in skoraj 61% prebivalstva. Struktura prebivalstva na slovenskem podeželju je vse bolj pestra. Kme čko prebivalstvo, ki je v obdobju agrarne družbe prevladovalo, je danes tudi na podeželju v manjšini. V celoti predstavlja po oceni le še okrog 12% podeželske populacije, prevladuje le še v izrazitih agrarnih naseljih, ki so razmeroma majhna in praviloma odmaknjena, nikjer pa ni ve č edini družbeni sloj. Druga pomembna zna čilnost je, da je kme čki del podeželske populacije v povpre čju mnogo starejši od povpre čja. Indeks staranja kme čkega prebivalstva je že leta 1991 znašal 142 (demografski prag je bil pri vrednosti indeksa 72) in se z leti nenehno pove čuje. (Kova čič, 2003, str. 1).
Tabela 24 prikazuje kme čko prebivalstvo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991. Takrat je bilo v ob čini 2848 prebivalcev, od tega 974 kme čkih prebivalcev ali 34% vsega prebivalstva ob čine. Kme čko prebivalstvo je bilo ob popisu leta 1991 opredeljeno po poklicu, ki ga oseba opravlja. Tako so med kme čko prebivalstvo bili uvrš čeni vsi, ki so opravljali poklic kmetovalca, ribi ča ali lovca ter od njih vzdrževane osebe. Pri tem ni pomembno, v kateri dejavnosti so opravljali imenovane poklice. Najve č kme čkega prebivalstva je bilo v Galušaku, v naselju v Osrednjih Slovenskih goricah. Delež kme čkega prebivalstva je tukaj znašal 69%. Nad 50% kme čkega prebivalstva v naselju je bilo tudi v Grabšincih (57%) in Kraljevcih (55%). Naselja z ve čjim deležem kme čkega prebivalstva so tudi Čakova,
Bolehne čici, Brezje, Ko čki Vrh, Kokolajnš čak, Mali Moravš čak, Kutinci, Slaptinci in Kupetinci, kjer je bilo ve č kot 40% kme čkega prebivalstva. Najmanj kmečkega prebivalstva je bilo v Vidmu, in sicer le 1%. To je spalno naselje na obrobju Š čavniške doline, kjer se prebivalci ne ukvarjajo s kmetijstvom. Zaposleni so v neagrarnih dejavnostih v okolici ob čine.
Kme čko prebivalstvo Naselje Skupno Št. Delež Aktivno Delež Vzdrževano Delež št. preb. kme čkega (%) kme čko (%) kme čko (%) preb. preb. preb. Biserjane 123 34 27,6 20 58,8 14 41,2 Bolehne čici 131 60 45,8 40 66,6 20 33,4 Blaguš 82 33 40,2 23 69,7 10 30,3 Brezje 35 16 45,7 11 68,8 5 31,2 Čakova 75 37 49,3 28 75,7 9 24,3 Dragotinci 129 46 35,7 35 76,1 11 23,9 Gabrc 23 8 34,8 7 87,5 1 12,5 Galušak 64 44 68,8 36 81,8 8 18,2 Grabonoš 225 75 33,3 64 85,3 11 14,7 Grabšinci 75 43 57,3 31 72,1 12 27,9 Jamna 106 28 26,4 21 75,0 7 25,0 Ko čki Vrh 41 19 46,3 11 57,9 8 42,1 Kokolajnš čak 78 36 46,2 27 75,0 9 25,0 Kraljevci 146 80 54,8 60 75,0 20 25,0 Kupetinci 95 40 42,1 30 75,0 10 25,0 Kutinci 53 23 43,4 23 100 - 0 Mali 16 7 43,8 6 85,7 1 14,3 Moravš čak Roži čki Vrh 223 47 21,1 34 72,3 13 27,7 Selišči 93 33 35,5 20 60,6 13 39,4 Slaptinci 145 63 43,4 43 68,3 20 31,7 Sovjak 235 54 22,9 39 72,2 15 27,8 Stanetinci 95 21 22,1 17 80,9 4 19,1 Stara Gora 69 18 26,1 10 55,6 8 44,4 Terbegovci 116 44 37,9 35 79,5 9 20,5 Videm 185 2 1,1 2 100 - 0 Ženik 107 37 34,6 27 72,9 10 27,1 Žihlava 83 26 31,3 22 84,6 4 15,4 Ob čina 2848 974 34,2 722 74,1 252 25,9 Sv. Jurij ob Š čavnici Slovenija 1.913.3 145.422 7,6 109.139 75,0 36.283 25,0 55 Tabela 24: Kme čko prebivalstvo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Od vsega kme čkega prebivalstva v ob čini je bilo 74% aktivnega kme čkega prebivalstva. Med aktivno prebivalstvo so bili uvrščeni vsi, ki so opravljali poklic in za svoje delo prejemali dohodke. Vklju čeni so bili tudi pomagajo či družinski člani (starejši od 14 let, ki niso obiskovali šole) in kme čke gospodinje, če so se te pretežno ukvarjale s kme čkimi deli. V Vidmu in Kutincih je bilo vso kme čko prebivalstvo aktivno. Velik delež aktivnega kme čkega prebivalstva so imela naselja Gabrc (88%), Mali Moravš čak (86%), Grabonoš (85%) in Žihlava (85%). K vzdrževanemu kme čkemu prebivalstvu so spadali predšolski otroci, u čenci osnovnih in srednjih šol, študenti, gospodinje in ostarelo kme čko prebivalstvo. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je bilo od vsega kme čkega prebivalstva 26% vzdrževanega. Najve čji delež je bil na Stari Gori (44%), Biserjanah (41%) in Seliš čih (39%).
Leta 2000 ni bil izveden popis kme čkega prebivalstva, zato so bili uporabljeni podatki o članih na družinskih kmetijah. Vendar ti podatki niso primerljivi z letom 1991, ker ne prikažejo realne slike o stanju in gibanju kme čkega prebivalstva obravnavanega obmo čja.
Število gospodarstev Vsi člani Člani, ki delajo na kmetiji Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici 403 1.569 1.252 Slovenija 86.320 323.178 252.725 Tabela 25: Člani na družinskih kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Leta 2000 je bilo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici na 403 družinskih kmetijah 1569 članov. Od tega je bilo 1252 aktivnih, kar je 80% vseh družinskih članov. Po deležu družinskih članov, ki delajo na kmetiji je Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici primerljiva z republiškim povpre čjem, ki je 78% (tabela 25).
5.4.1 Družinski člani na kmetijah
Podatki o velikosti kme čkih družin so pomembni z vidika predvidevanja razvoja socio-ekonomske in posestne strukture nasploh. Kmetije z enim ali dvema družinskima članoma, če sta v starejši življenjski dobi, nimajo razvojne
bodo čnosti, če si ne bodo pravo časno uspele zagotoviti prevzemnika. To pa je odvisno od velikosti in opremljenosti kmetije, od gospodarskega položaja kmetijstva v družbi in drugih dejavnikov. Izhodiš čna informacija pa je vedno vitalnost družine na kmetiji (Kova čič, 1996, str. 40). Vitalnost gospodinjstva pa ni odvisna le od števila članov, temve č tudi od njihove starosti.
Po podatkih popisa kmetijstva leta 2000 so štela gospodinjstva na družinskih kmetijah v Sloveniji 3,8 članov na posamezno gospodinjstvo. V obdobju od popisa leta 1991 se je velikostna sestava spremenila. Zna čilno je zmanjšanje deleža gospodinjstev z dvema članoma ali manj. Bistveno se je pove čal delež gospodinjstev z ve č kot petimi člani. Iz tega lahko sklepamo, da so postala števil čnejša zlasti ve čgeneracijska gospodinjstva (Popis 2000, str. 115).
Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici Člani gospodinjstva Skupaj 2.150 Povpre čno na gospodarstvo 3,9 Aktivni člani Kmetje na svojem gospodarstvu, skupaj 569 gospodinjstva Aktivni izven svojega gospodarstva, 425 skupaj Z lastnimi dohodki 358 Vzdrževani 699 Osebe na za časnem delu v tujini in družinski člani 99 Člani gospodinjstva, Aktivni izven svojega gospodarstva 95 ki ob časno opravljajo Z lastnimi dohodki 85 kmetijska dela Vzdrževani, skupaj 59 Tabela 26: Člani gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom po aktivnosti v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Leta 1991 je v gospodinjstvih s kme čkim gospodarstvom v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici živelo 2150 družinskih članov. Povpre čno je imelo vsako gospodinjstvo s kmečkim gospodarstvom 3,9 članov (tabela 26). Aktivnih članov gospodinjstva, ki delajo na svojem gospodarstvu je bilo 569 oziroma 26% od vseh članov. Aktivni kmetje, ki delajo izklju čno v kmetijstvu pa ne predstavljajo edine delovne sile v tej panogi. Članov, ki so bili aktivni izven svojega gospodarstva je bilo manj, in sicer 425 ali 20%. To so člani, ki so zaposleni v drugih dejavnostih.
95 članov je bilo takih, ki so ob časno aktivni izven svojega gospodinjstva, 85 članov je imelo lastne dohodke, 59 je bilo vzdrževanih. To so člani gospodinjstva, ki ob časno pomagajo pri delu na kmetiji, predvsem člani zaposleni izven kme čkega gospodarstva, ki kmetujejo ob službi, gospodinje in druge vzdrževane osebe. K delu na kmetijah pomembno prispevajo starejši ljudje in mladi, ki še obiskujejo šole in študirajo ter se hkrati vklju čujejo tudi v delo na kmetiji. Lastne dohodke je imelo 358 članov. Mednje so vklju čene tudi osebe, ki niso aktivne vendar prejemajo sredstva za življenje od rednih dohodkov, kot so pokojnine ali druge dohodke (invalidnina, štipendija, socialna pomo č) ali dohodke od nepremi čnin. Vzdrževanih je bilo 699 članov. To so osebe, ki nimajo nikakršnih sredstev za življenje ali pa so ta neznatna in jih zato vzdržujejo starši, sorodniki in drugi.
Število družinskih članov Delež (%) Skupaj 1.569 - Delajo na kmetiji 1.252 100 Edina dejavnost 352 28,1 Glavna dejavnost 152 12,1 Stranska dejavnost 286 22,8 Ob časna pomo č 462 37,0 Ne dela na kmetiji 317 - Tabela 27: Družinski člani po opisnem vrednotenju dela na kmetiji v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je bilo leta 2000 1569 družinskih članov in redno zaposlenih na družinskih kmetijah (glej tabelo 27). V primerjavi z letom 1991 je opazen upad za 27%. Od 1569 družinskih članov je bilo v delo na družinskih kmetijah vklju čenih 1252 ali 80%. 317 ali 20% jih ne dela na kmetiji. Od vseh oseb, ki so delale na kmetiji, je 28,1% kmetijstvo predstavljalo edino dejavnost. To so člani, ki so se ukvarjali samo s kmetijstvom in z nobeno drugo gospodarsko dejavnostjo, ki bi ustvarjala dohodek. 12,1% družinskih članov je opravljalo kmetijstvo kot glavno dejavnost, kar pomeni, da so poleg kmetovanja opravljali tudi drugo dejavnost, ki je ustvarjala dohodek, a so za kmetovanje porabili najve č delovnega časa. 22,8% članom je bilo kmetijstvo stranska dejavnost. Ti člani so za druge gospodarske dejavnosti, s katerimi so ustvarjali dohodek, porabili ve č časa kot za kmetovanje.
Na kmetiji so delali po opravljeni službi ali v prostem času. Najve č je bilo oseb, ki so ob časno pomagale na družinskih kmetijah, in sicer 37%. Na kmetiji so pomagali po opravljenih svojih obveznostih ali v prostem času.
V Občini Sv. Jurij ob Š čavnici se je tako leta 1991 kot leta 2000 s kmetijstvom kot glavno in edino dejavnostjo ukvarjalo manj oseb. Število oseb, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom pada in je vezano na starejše prebivalstvo. Mladi se raje odlo čajo za druge poklice in na kmetiji pomagajo le ob časno.
18%
31% 28% 37% Edina dejavnost 9% Glavna dejavnost Stranska dejavnost Ob časna pomo č 12%
23%
42%
Grafikon 7: Družinski člani po opisnem vrednotenju dela na kmetiji v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000 (notranji krog je ob čina, zunanji Slovenija) Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Tudi v Sloveniji se je leta 2000 s kmetijstvom kot glavno dejavnostjo ukvarjalo najmanj oseb in delež teh je bil v republiškem povpre čju še manjši kot v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici. To je razvidno iz grafikona 7. Tudi delež oseb v Sloveniji, ki jim je kmetijstvo predstavljalo edino dejavnost je bil za slabih 10% manjši kot v ob čini. Prav tako je bil manjši delež oseb, ki so na kmetijah ob časno pomagali. Najve č je bilo oseb, ki so opravljali kmetijstvo kot stransko dejavnost. Ta delež je znašal 41,6% in je skoraj dvakrat ve čji od deleža v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici.
Zna čilnost kme čkega prebivalstva je tako ve čstranska ali razli čna gospodarska aktivnost posameznih članov gospodinjstva. Vse manj je kmetij, kjer se vsi aktivni člani družine ukvarjajo samo s kmetovanjem. Vse pogostejša je kombinacija razli čnih virov dohodka.
5.4.2 Gospodarji kmetij
5.4.2.1 Opisno vrednotenje dela in starostna struktura gospodarjev
O delovanju kmetije odlo čajo predvsem gospodarji, zato je njihova sestava še toliko pomembnejša. Nasledstvo na kmetiji je klju čno za njen razvoj in dolgoro čni obstoj (Kova čič, 1996, str. 44).
Kme čka gospodarstva Naselja Skupaj S prevzemnikom Z dedi čem Dela doma Je mladoleten Biserjane 20 6 3 10 Bolehne čici 29 13 5 11 Blaguš 16 8 5 - Brezje 7 - 7 - Čakova 13 12 - 1 Dragotinci 26 12 7 - Gabrc 7 - - 6 Galušak 20 14 - 5 Grabonoš 58 18 5 17 Grabšinci 17 7 2 6 Jamna 25 4 4 15 Ko čki Vrh 8 4 - 3 Kokolajnš čak 23 2 - 17 Kraljevci 35 25 - 9 Kupetinci 21 6 7 7 Kutinci 13 11 - - Mali Moravš čak 8 4 - 2 Roži čki Vrh 49 14 9 21 Seliš či 20 10 6 1 Slaptinci 35 15 6 6 Sovjak 69 7 8 22 Stanetinci 19 5 5 3 Stara Gora 15 4 - 9 Terbegovci 33 18 - 14 Videm 17 1 7 6 Ženik 28 4 6 13 Žihlava 13 9 2 2 Ob čina Sv. Jurij 644 233 94 206 ob Š čavnici Tabela 28: Število prevzemnikov na gospodinjstvih s kme čkim gospodarstvom v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Iz tabele 28 lahko vidimo, da je bilo leta 1991 v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici 233 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom s prevzemnikom, ki je delal doma na kmetiji. Najve č jih je bilo v Kraljevcih, in sicer 25. Ve č prevzemnikov, ki so delali doma, je bilo tudi v Grabonošu in Terbegovcih, kjer je bilo po 18 prevzemnikov ter v Slaptincih 15 prevzemnikov. To so tudi naselja z ve čjim številom kme čkih gospodarstev in ve čjo površino kmetijskih zemljiš č v uporabi. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je bilo 94 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom, ki so imela mladoletnega gospodarja. Število mladih, ki se odlo čajo za kmetovanje se zmanjšuje, saj se le-ti raje zaposlujejo in izobražujejo za poklic v drugih, neagrarnih sektorjih in na kmetiji pomagajo le ob časno. Mladi se tudi odseljujejo, številne kmetije pa tako ostajajo brez zadostne delovne sile.
Število družinskih kmetij Delež (%) Gospodarji, skupaj 403 - Delajo na kmetiji 392 100 Edina dejavnost 195 49,7 Glavna dejavnost 78 20,0 Stranska dejavnost 95 24,2 Ob časna pomo č 24 6,1 Ne dela na kmetiji 11 - Tabela 29: Družinske kmetije po vrednotenju dela gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Leta 2000 je v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici od 403 gospodarjev 97,3% delalo na kmetiji (tabela 29). Skoraj 50% teh gospodarjev je opravljalo kmetijstvo kot edino dejavnost, 20% glavno dejavnost. 24,2% gospodarjem je kmetijstvo predstavljalo stransko dejavnost, 6,1% gospodarjev jih je le ob časno pomagalo na kmetiji. Od 403 gospodarjev v ob čini jih le 11 ni delalo na kmetiji. Gospodarjem v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je tako kmetijstvo predstavljalo predvsem edino in glavno dejavnost, saj je bilo takih gospodarjev skoraj 70%. Problem je neugodna starostna struktura gospodarjev, saj so prevladovali starejši gospodarji.
V primerjavi Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici in Slovenije prihaja do razlik, kar prikazuje grafikon 8. Medtem ko je v ob čini skoraj 50% gospodarjev opravljalo kmetijstvo kot glavno dejavnost, je v Sloveniji skoraj 50% gospodarjev opravljalo
kmetijstvo kot stransko dejavnost. V Sloveniji je bil tudi delež gospodarjev, ki jim je kmetijstvo predstavljalo glavno dejavnost manjši kot v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici. Na ravni celotne Slovenije se tako gospodarji ne ukvarjajo zgolj s kmetijstvom kot edinim virom dohodka, ampak je vedno ve č takih, ki jim je kmetijstvo stranska dejavnost. Vse ve čji delež proizvodnega dela prevzemajo upokojenci in redno zaposleni zunaj kmetijstva, ki kmetujejo ob službi. Ti pojavi pomembno vplivajo na razvoj agrarne strukture in na gospodarski položaj kmetij.
4%
6% 33% 24% Edina dejavnost 50% Glavna dejavnost Stranska dejavnost 48% Ob časna pomo č
20% 15%
Grafikon 8: Družinske kmetije po opisnem vrednotenju dela gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 2000 (notranji krog je ob čina, zunanji Slovenija) Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
skupaj pod 35 let 35-44 45-54 55-64 nad 64 let Ob čina Sv. Jurij 403 29 74 88 96 116 ob Š čavnici Delež (%) 100 7,2 18,4 21,8 23,8 28,8 Slovenija 86.336 4.487 13.222 19.979 20.942 27.706 Delež (%) 100 5,2 15,3 23,1 24,3 32,1 Tabela 30: Družinske kmetije po starostnih skupinah gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Starostna struktura gospodarjev družinskih kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici ne kaže najboljše perspektive, saj v starostni sestavi gospodarjev družinskih kmetij prevladujejo starejši gospodarji. To je razvidno iz tabele 30. Ve č kot 52% gospodarjev je bilo starejših od 55 let in od tega kar 28,8% gospodarjev starejših od 64 let. Manj kot 35 let je bilo starih le 29 gospodarjev ali 7,2%.
Tudi v primerjavi ob čine in Slovenije leta 2000 v starostni strukturi gospodarjev ni ve čjih razlik. Neugodna starostna struktura nosilcev kmetij je vzrok za nizko produktivnost kmetijstva.
Vzrokov za prevlado starejših gospodarjev je ve č. Mladi zapuš čajo kmetije in se selijo v urbana obmo čja, kjer imajo ve č možnosti za zaposlitev in boljši zaslužek. Na kmetijah ostajajo njihovi starši, ki ne zmorejo ve č dela na kmetijah, zato je vedno ve č zapuš čenih kmetij. Na kmetijah s starejšimi gospodarji je velik problem dedi čev oziroma naslednikov kmetij. Ta problem je prisoten na kmetijah, bodisi zato, ker se mladi iz ekonomskih razlogov odseljujejo, ali ker na kmetijah ni mladih družin, ali ker niso dobili zakonskega partnerja in je tako veliko gospodarjev neporo čenih. Leta 1991 je bilo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici na gospodinjstvih s kme čkim gospodarstvom 206 dedi čev. Prenos lastništva kmetije na mlajše generacije pa je nujen pogoj razvoja kmetije, saj zagotavlja kontinuiteto obstoja in delovanje kmetije. Če naslednika na kmetiji ni, manjka glavni motiv za razvojne naložbe. Za nadaljnji razvoj kmetij ima tudi velik pomen, kdaj gospodar formalno preda kmetijo nasledniku. Gospodarji ve činoma vztrajajo pri lastništvu do smrti, le redki se odlo čijo, da bodo kmetijo prenesli na naslednika pred tem. Zaradi tega prevladujejo starejši gospodarji. S tem ko gospodarji s predajo kmetij zavla čujejo, tvegajo, da jih sploh ne bodo mogli predati, saj si bodo v tem času dolo čeni ali predvideni nasledniki uredili življenje po svoje in morda ne bodo ve č imeli namena kmetovati. Če pa jih predajo pravo časno, ko so prevzemniki še mladi, lahko pri čakujejo, da se bo na kmetijah dvignila produktivnost dela, s tem pa tudi njihova finan čna sposobnost (Kerbler, 2008, str. 444).
S ciljem, da bi spodbudili prenos kmetije na mlajšo generacijo, izboljšali starostno strukturo nosilcev kmetij ter pove čali razvojno sposobnost prevzetih kmetij, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo javni razpis za ukrep pomo č mladim prevzemnikom kmetij. Podpora se izvaja v obliki enkratne finan čne pomo či za lažji prevzem in strukturno prilagoditev gospodarstva po prevzemu. Do podpore pomo či mladim prevzemnikom kmetij so upravi čeni vlagatelji, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost na obmo čju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, oziroma so dopolnili
40 let v letu prijave na javni razpis ter prvi č lastniško prevzemajo kmetijo. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje vlog, prispelih na razpis, znaša 12 milijonov evrov. Delež sredstev EU pri tem znaša 75 %. Najvišji znesek pomo či je do 40.000 € na upravi čenca (http://www.mkgp.gov.si/ , 2009).
5.4.2.2 Splošna in kmetijska izobrazbena sestava gospodarjev
Ugodna starostna in izobrazbena sestava gospodarjev oziroma nosilcev kmetijskih gospodarstev je eden od pomembnih dejavnikov, ki pripomorejo k u činkovitemu vodenju kmetijskega gospodarstva, saj se le dobro izobraženi, inovativni in ozaveš čeni kmetje lažje prilagodijo sodobnim gospodarskim, okoljevarstvenim in družbenim razmeram.
Izobrazbena raven ljudi, ki živijo na kmetijah je pomembna tudi zaradi zahtevnih in hitro se spreminjajo čih tehnoloških postopkov v osnovni kmetijski pridelavi. Pomembna je tudi zaradi težnje po dopolnjevanju osnovne kmetijske dejavnosti z razli čnimi dopolnilnimi dejavnostmi, kot možnostjo za ohranjanje in izboljšanje kvalitete delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih in na podeželju.
Število družinskih kmetij Delež (%) Število gospodarjev, skupaj 403 100 Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska 22 5,5 izobrazba Osnovnošolska izobrazba 241 59,8 Poklicna izobrazba 107 26,6 Srednješolska izobrazba 29 7,2 Višja, visoka, strokovna, univerzitetna ali 4 0,9 podiplomska izobrazba Tabela 31: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je leta 2000 skoraj 60% gospodarjev imelo dokon čano osnovno šolo, 26,6% poklicno izobrazbo, srednješolsko izobrazbo le 7,2% gospodarjev (glej tabelo 31). Višjo, visoko, strokovno, univerzitetno ali podiplomsko izobrazbo so imeli le 4 gospodarji oziroma 0,9% vseh gospodarjev.
Brez izobrazbe ali z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo je bilo kar 5,5% gospodarjev.
3% 11% 12% 7% 1% 6%
27%
26% 59% 48%
Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska izobrazba Osnovnošolska izobrazba Poklicna izobrazba Srednješolska izobrazba Višja, visoka, strokovna, univerzitetna ali podiplomska izobrazba
Grafikon 9: Družinske kmetije po šolski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici in Sloveniji leta 2000 (notranji krog je ob čina, zunanji Slovenija) Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Če primerjamo Ob čino Sv. Jurij ob Š čavnici in Slovenijo po šolski izobrazbi gospodarjev, vidimo, da ne prihaja do bistvenih razlik. Grafikon 9 prikazuje, da je leta 2000 tudi v Sloveniji najve č gospodarjev imelo dokon čano le osnovnošolsko izobrazbo, vendar je bil ta delež za skoraj 13% manjši kot v ob čini. Delež gospodarjev s srednješolsko izobrazbo pa je bil v Sloveniji za 5,1% ve čji. Skoraj enak je bil delež gospodarjev s poklicno izobrazbo. V Sloveniji je bil ve čji tudi delež gospodarjev brez izobrazbe ali z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo ter gospodarjev z višjo, visoko, strokovno, univerzitetno ali podiplomsko izobrazbo.
Število družinskih kmetij Delež (%) Število gospodarjev, skupaj 403 100 Samo prakti čne izkušnje 330 81,9 Te čaji iz kmetijstva 33 8,4 Poklicna kmetijska izobrazba 27 7 Srednja, višja, visoka strokovna, 11 2,7 univerzitetna ali podiplomska kmetijska izobrazba Tabela 32: Družinske kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici in Sloveniji leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Kmetijska izobrazba gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je bila leta 2000 precej neugodna, saj je imelo skoraj 82% gospodarjev le prakti čne izkušnje v kmetijstvu (tabela 32). Samo 8,4% gospodarjev je imelo te čaj iz kmetijstva. Še manj gospodarjev je imelo poklicno kmetijsko izobrazbo in zelo malo gospodarjev srednjo, višjo, visoko strokovno, univerzitetno ali podiplomsko kmetijsko izobrazbo. V ob čini je tako izobraženih kmetov premalo, predvsem pa preve č tistih, ki imajo samo prakti čne izkušnje s kmetovanjem. Nizka izobrazbena raven gospodarjev je razumljiva zaradi njihove starostne strukture. Ve č kot 52% gospodarjev je namre č starejših od 55 let.
3% 3% 8% 7% 3% 8%
82%
86%
Samo prakti čne izkušnje Te čaji iz kmetijstva Poklicna kmetijska izobrazba Srednja, višja, visoka strokovna,univerzitetna ali podiplomska kmetijska izobrazba
Grafikon 10: Družinske kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici in Sloveniji leta 2000 (notranji krog je ob čina, zunanji Slovenija) Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Med Ob čino Sv. Jurij ob Š čavnici in Slovenijo tudi po kmetijski izobrazbi gospodarjev ne prihaja do bistvenih razlik, kar vidimo tudi iz zgornjega grafikona.
Znanje in izobrazba sta nedvomno najpomembnejša dejavnika splošnega in gospodarskega razvoja na podeželju. V okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije deluje Kmetijska svetovalna služba, ki svetuje vsem, ki se ukvarjajo s kmetovanjem in drugimi aktivnostmi v podeželskem prostoru. Oddelki za kmetijsko svetovanje pri obmo čnih kmetijsko gozdarskih zavodih delujejo na
osmih obmo čjih Republike Slovenije. V oddelkih delujejo kmetijski specialisti in terenski svetovalci. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota ima 16 izpostav, ki s svojim delom pokrivajo obmo čje kar 26 ob čin. Ob čino Sv. Jurij ob Š čavnici pokriva enota za kmetijsko svetovanje Gornja Radgona. Kmetijski svetovalci s svojim delom izobražujejo in usposabljajo kmete in člane njihovih družin. Izobraževanje je osnova za napredek, sprejem novosti in realizacija le-teh v praksi. V sklopu predavanj, tečajev, krožkov, seminarjev, delavnic, člankov in nastopov v medijih ter osebnem svetovanju želijo pomagati kmetovalcem k bolj kvalitetnemu in naravi prijaznemu kmetovanju. Namen je seznanjati ljudi z novostmi na podro čju tehnologij pridelave poljš čin, varstva rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi pred pleveli, boleznimi, škodljivci itd. Izobraževanja so namenjena za čim ve čji krog kmetovalcev in članov njihovih družin, ki so zainteresirani za sprejemanje novih znanj in tehnologij. Problematika osebnih svetovanj je specifi čna in odvisna od letnega časa. Tako na podro čju vinogradništva – vinarstva in sadjarstva v jesensko–zimskem času v glavnem rešujejo probleme z negovanjem vina, komentirajo kemi čne analize zemlje iz vinogradov. V času vegetacije je najve č svetovanj s podro čja varstva trajnih nasadov pred boleznimi in škodljivci, spremljanjem dozorevanja grozdja in sadja ter dolo čanja rokov trgatve. Svetujejo tudi v zvezi z možnostjo organiziranja, povezovanja vinogradnikov in skupnih promocij, kakor tudi ustvarjanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Svetujejo tudi v zvezi z novostmi v kmetijstvu, novostmi v tehnoloških in gospodarskih tehnologijah v okvirih okoljevarstvenih programov kmetovanja. Izvajajo razne demonstracijske poskuse, kjer uporabljajo razli čne tehnologije gnojenja ter organizirajo strokovne ekskurzije. Nudijo pomo č pri izvedbi testiranja škropilnic in nastavitvi sejalnic, prikazu novih tehnologij pri obdelavi tal, organizirani so te čaji oranja in tekmovanje ora čev. Izvajajo tudi prakti čne prikaze rezov sadnega drevja in vinske trte, organizirajo ocenjevanje vin itd. Spodbujajo pridobivanje dopolnilnega in dodatnega dohodka na kmetijah ter sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov kmetijske politike.
Slika 10 in 11: Prikaz oranja (levo) in kmetijske mehanizacije (desno) na regijskem tekmovanju v oranju, Žihlava Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Z namenom povezovanja mladine na podeželju in tistih, ki čutijo pripadnost podeželju, je v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1993 bilo ustanovljeno Društvo podeželske mladine (http://www.sveti-jurij.si , 2009). Združeni so z namenom izboljšanja življenjskih pogojev na podeželju, kakor tudi z namenom ohranjanja vrednot, ki ta podeželski prostor dela edinstven. Preizkušajo se v znanju aktualnih slovenskih in evropskih predpisov s podro čja kmetijstva v okviru kviza »Mladi in kmetijstvo«, kjer so že dvakrat osvojili tudi naslov državnih prvakov. Na Državnih kme čkih igrah se preizkušajo v znanju in poznavanju tradicionalnih kme čkih del in obi čajev, inovativnost med mladimi pa je nagrajena z vsakoletnim izborom inovativnega mladega kmeta. Udeležujejo se prireditev, seminarjev, posvetov, ki jih organizira Zveza slovenske podeželske mladine. Za člane društva se organizirajo tudi ekskurzije, kolesarjenje po mejah ob čine, pohodi, imajo pa tudi svojo folklorno skupino. Društvo tako pomembno prispeva k ve čji izobrazbi mladih, ki pa predstavlja pomemben dejavnik v možnostih za sodobno kmetovanje.
Med bolj dejavnimi društvi Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici je Društvo kme čkih žena in deklet, ki združuje ženske, ki živijo na podeželju. Organizirajo številna izobraževanja, te čaje nemš čine, ra čunalništva, peko razli čnih vrst kruha ali te čaje ro čnih del. Organizirajo vrsto predavanj na temo zdravje in zdravo življenje ter predavanja o odnosih v družini. Vsako leto pripravijo vsaj dve strokovni ekskurziji, ki sta namenjeni predvsem spoznavanju življenja in dejavnosti v
drugih krajih. Pripravljajo razne kulinari čne razstave in pogostitve, kjer lahko obiskovalci poskusijo njihove kvasenice, gibanice in ocvirkovce.
Slika 12: Društvo podeželske mladine na kvizu »Mladi in kmetijstvo« Avtor: Štuhec, S., 2009.
Slika 13: Društvo kme čkih žena in deklet na izboru »Mlade kmetice leta 2009« Avtor: Strami č, A., 2009.
5.5 SOCIO–EKONOMSKI TIPI KMETIJ
Socio–ekonomski tip kmetije kaže iz katerih virov kme čko gospodinjstvo na kmetiji pridobiva dohodek oziroma kolikšen del skupnega dohodka kme čkega gospodinjstva ustvari s kmetijsko dejavnostjo. Slednje je po virih iz literature obi čajno kriterij, ki se ga uporablja za opredelitev socio-ekonomskega tipa posamezne kmetije. Ker podatki o deležu dohodka iz kmetijske dejavnosti niso na voljo, se je v ta namen uporabilo podatke o zaposlenosti družinskih članov zunaj kmetije. Ta podatek pokaže na trajno prisotnost zunanjega vira dohodka, ne omogo ča pa opredeliti natan čnega razmerja med obema viroma dohodka. Na podatkih popisa leta 1981 in 1991 so bile po metodologiji, ki je bila izdelana na Biotehniški fakulteti pod vodstvom Matije Kova čiča, kmetije razvrš čene v čiste, mešane, dopolnilne in ostarele (http://dlib.si , 2009)
Popis leta 1991 je gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom opredelil po viru dohodka, s katerim so se preživljali njihovi člani. Razlikuje štiri socio-ekonomske tipe: - Dohodek iz kmetijstva imajo gospodinjstva, katerega aktivnost članov je omejena na lastno kme čko gospodarstvo, ki je tudi izklju čno vir dohodka tega gospodinjstva. Vsaj en član tega gospodinjstva mora biti aktiven kmet. - Mešani vir dohodka imajo gospodinjstva, katerih člani so aktivni v lastnem kme čkem gospodarstvu in zunaj njega v kmetijskih ali nekmetijskih dejavnostih. Vir dohodka je kombinacija dohodkov iz kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti in morebitnih lastnih dohodkov. - Vir dohodka iz nekmetijstva imajo gospodinjstva, v katerih je aktivnost članov omejena na nekmetijske dejavnosti. Noben član gospodinjstva ne sme biti aktivni kmet. - V kategorijo gospodinjstev brez vira dohodka spadajo gospodinjstva, katerih vsi člani so vzdrževani. V to skupino so razporejena tudi gospodinjstva, katerih vsi člani delajo ali živijo v tujini (Popis 1991, 1994, str. 39).
Kme čka gospodarstva Naselje Skupaj Čisto Mešano Nekme čko Brez vira kme čko dohodka Biserjane 20 1 10 9 - Bolehne čici 29 - 22 6 1 Blaguš 16 7 5 4 - Brezje 7 3 4 - - Čakova 13 2 11 - - Dragotinci 26 4 17 3 2 Gabrc 7 - 4 2 1 Galušak 20 13 6 - 1 Grabonoš 58 14 24 20 - Grabšinci 17 5 10 2 - Jamna 25 1 9 15 - Ko čki Vrh 8 2 4 1 1 Kokolajnš čak 23 6 13 2 2 Kraljevci 35 11 19 5 - Kupetinci 21 4 15 2 - Kutinci 13 7 6 - - Mali moravš čak 8 2 2 3 1 Roži čki Vrh 49 6 17 26 - Seliš či 20 2 12 4 2 Slaptinci 35 6 22 5 2 Sovjak 69 14 12 40 3 Stanetinci 19 - 7 12 - Stara Gora 15 2 4 9 - Terbegovci 33 5 17 11 - Videm 17 1 1 15 - Ženik 28 6 12 10 - Žihlava 13 4 5 4 - Ob čina Sv. Jurij 644 128 290 210 16 ob Š čavnici Delež (%) 100 19,9 45,0 32,6 2,5 Slovenija 156.549 18.585 57.721 79.293 950 Delež (%) 100 11,9 36,9 50,6 0,6 Tabela 33: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na dohodek v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 1991 Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. Podatki po naseljih. 1994.
Leta 1991 je bilo v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici od 644 gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom (kmetij) le 128 čistih (glej tabelo zgoraj). To pomeni, da je manj kot 20% kmetijam v ob čini kmetijstvo predstavljalo edini vir dohodka. To so gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom, katerih člani so imeli dohodek iz lastnega kme čkega gospodarstva in je bil vsaj en član gospodinjstva aktiven kmet. Najve č čistih gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom je bilo v Sovjaku in Grabonošu, kjer je bilo po 14 čistih kmetij ter Galušaku (13) in Kraljevcih (11). V
preostalih naseljih jih je bilo manj kot 10. Nobenega čistega gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom ni bilo v Bolehne čicih, Dragotincih in Stanetincih. Tukaj je bilo ve č mladega prebivalstva, ki so si zaposlitev raje poiskali v drugi dejavnosti. Najve č gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom v ob čini je bilo mešanih, in sicer 290 ali 45%. To so kmetije, ki so imele mešani vir dohodkov oziroma kmetije, kjer je bilo nekaj članov zaposlenih na kmetiji, drugi del pa izven kmetije v kmetijskih ali nekmetijskih dejavnostih. Najve č mešanih gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom je bilo v Grabonošu (24), Slaptincih (22) in Bolehne čicih (22). 32,6% gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom v ob čini je bilo nekme čkih oziroma takih, ki so imele dohodek iz neagrarnih dejavnosti. To so kmetije, pri katerih je bila dejavnost vseh članov izven kmetijstva in noben član ni bil aktiven kmet. Najve č nekme čkih kmetij je bilo v Sovjaku (40) in Roži čkem Vrhu (26). Kot je bilo že omenjeno, lo či Kova čič (1996) čiste, mešane, dopolnilne in ostarele kmetije. Dopolnilne in ostarele so zelo podobne nekme čkim gospodinjstvom s kme čkim gospodarstvom. Po Kova čiču med dopolnilne sodijo gospodinjstva, kjer so vsi aktivni delovni člani zaposleni ali pa prejemajo pokojnino ali so vzdrževani, ali pa na kmetiji živijo samo upokojeni in vzdrževani. Med ostarele kmetije pa je opredelil tiste kmetije, kjer so vsi člani gospodinjstva starejši od 64 let. Brez vira dohodka je bilo 2,5% kmetij. To so bile kmetije brez delovne sile, kjer so bili vsi člani vzdrževani ali starejši od 64 let.
V primerjavi Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici s Slovenijo po viru dohodka prihaja do razlik, kar prikazuje grafikon 11. V Sloveniji je bil najve čji delež nekme čkih gospodinjstev s kme čkim gospodarstvom, teh je bilo ve č kot polovica. S 36,6% sledijo mešane kmetije. Manj je bilo čistih kmetij. Manj kot 1% je kmetij pa je brez vira dohodka.
1% 12% 3% 20%
33% čisto mešano 50% nekme čko 37% brez vira dohodka
44%
Grafikon 11: Gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom glede na dohodek v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici in Sloveniji leta 1991(notranji krog je ob čina, zunanji Slovenija) Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme čkih gospodarstev v RS v letu 1991. 1994.
Dohodek iz kmetijstva je povezan z naravnimi danostmi (obseg kmetijskih zemljiš č, njihova nadmorska lega), zagotovljeno nedeljivostjo kmetije (zaš čitena kmetija), delovno silo na kmetiji in vitalnostjo gospodinjstva (število članov gospodinjstva) ter privrženostjo gospodarja svojemu poklicu (pripravljenost obdelovati del neobdelanih ali slabo obdelanih zemljiš č) (Barbi č, 1990, str. 76).
Leta 2000 v okviru popisa kmetijskih gospodarstev ni bil zajet popis kmetij po viru dohodka. Izveden je bil popis ekonomske velikosti družinskih kmetij, iz katerega lahko ugotovimo kolikšen je bil dohodek kmetij ustvarjen iz kmetijstva. Bistveni element za ugotavljanje ekonomske velikosti je t.i. standarnizirano pokritje (SGM - Standard Gross Margin). To je razlika med potencialnimi prihodki in specifi čnimi spremenljivimi stroški pridelave na hektar ali na glavo živali. Standarnizirano pokritje pomeni vrednost povpre čnega pokritja, s katerim je izraženo povpre čno stanje na danem obmo čju. Ekonomsko velikost kmetijskega gospodarstva ugotovimo tako, da seštejemo zmnožke vrednosti SGM posameznih stroškovnih nosilcev in obsega njihove pridelave, ki je razviden iz popisa kmetijstva. Evropska enota za merjenje ekonomske velikosti je ESU (European Size Unit). 1 ESU je po zadnjih dolo čilih Eurostata enak vrednosti 1200 EUR (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 41).
Glede na ekonomsko velikost so kmetijska gospodarstva razvrš čena v naslednje razrede: Razred Omejitve I. Manj kot 2 ESU II. Od 2 do pod 4 ESU III. Od 4 do pod 6 ESU IV. Od 6 do pod 8 ESU V. Od 8 do pod 12 ESU VI. Od 12 do pod 16 ESU VII. Od 16 do pod 40 ESU VIII. Od 40 do pod 100 ESU IX. Od 100 do pod 250 ESU X. 250 ali ve č ESU (Popis kmetijskih gospodarstev 2000, 2002, str. 43)
Ob čina Sv. Jurij ob Š čavnici Slovenija Št. družinskih Delež (%) Št. družinskih Delež (%) kmetij kmetij < 2 148 36,7 40.708 47,1 2 - < 4 87 21,6 22.673 26,3 4 - < 8 64 15,9 13.900 16,1 8 - < 16 65 16,1 6.180 7,2 > = 16 39 9,7 2.875 3,3 skupaj 403 100 86.336 100 Tabela 34: Družinske kmetije glede na ekonomsko velikost v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici leta 2000 Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. 2002.
Razporeditev družinskih kmetij po posameznih razredih ekonomske velikosti v tabeli 34 kaže, da je v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici 36,7% gospodarstev sodilo v najnižji razred. To je I. razred, ki ima ekonomsko velikost pod 2 ESU. Skoraj 60% jih je imelo ekonomsko velikost, manjšo od 4 ESU. Najmanj kmetij je spadalo v VII. razred, ki ima ekonomsko velikost ve čjo od 16 ESU. Takih kmetij je bilo 9,7%. Če je 1 ESU enak vrednosti 1200 EUR, pomeni, da je 148 družinskih kmetij v ob čini ustvarilo dohodek manjši od 2400 EUR. To pomeni, da je dohodek v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici ustvarjen samo iz kmetijstva majhen in da ne zadoš ča za preživetje kmetije in njenih družinskih članov. Zato so kmetije morale pridobivati dohodek še iz drugih dejavnosti.
V Sloveniji je bila sestava družinskih kmetij glede na ekonomsko velikost še bolj neugodna, saj je skoraj 50% kmetij sodilo v najnižji razred z ekonomsko velikostjo pod 2 ESU.
5.6 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
Veliko priložnost za ohranitev, razvoj in pove čanje konkuren čnosti podeželja predstavljajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogo ča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (http://www.e- uprava.gov.si , 2009).
Dopolnilne dejavnosti imajo velik pomen za razvoj podeželja, saj pripomorejo h krepitvi ekonomskega položaja kmetij, zagotavljajo tudi njihov obstoj, z njim pa ohranjanje kmetijske pridelave in kulturne krajine (Kulovec, 2002, str. 9-10).
Vladna uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2005) v drugem členu dolo ča, da so na kmetiji dovoljene naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti: - predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zeliš č, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov; - prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ter drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin; - turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost); - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kme čki pe či, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zeliš č in dišavnic); - pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov;
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem; - izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; - zbiranje in kompostiranje organskih snovi; - ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib; - aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Zaradi vse slabšega položaja kmetijstva in vedno manjših možnosti za zaposlitev zunaj kmetije, je zanimanje za dopolnilne dejavnosti ve čje. V Sloveniji, kjer so kmetije manjše in razmere za kmetijsko pridelavo težavnejše, silijo kmeta v iskanje možnosti za dodatni zaslužek. Za dopolnilne dejavnosti se kmetje odlo čajo predvsem iz ekonomskih razlogov. Želijo pridobiti dodatni dohodek in izboljšati socialni položaj kme čki družini ter bolje izkoristiti svoje stanovanjske in gospodarske prostore in stroje, zaposliti proste delovne mo či na kmetiji, izkoristiti znanje in spretnosti ter bolje unov čiti svoje kmetijske pridelke. Dopolnilna dejavnost lahko ostane le dopolnilna ali preraste v glavno dejavnost ter tako pripomore k prestrukturiranju kmetijstva (Kulovec, 2002, str. 9-10).
Drugo Trgov ina z lesom Proizv odnja in trženje energije iz obnov ljiv h energetskih v irov Predelav a mesa Predelav a mleka Doma ča obrt Druge dejav nosti, pov ezane s predelav o hrane Gozdarske storitv e Predelav a lesa Komunalne storitv e Predelav a sadja in zelenjav e Turizem na kmetijskem gospodarstv u Oprav ljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo za druge
0 100 200 300 400 500 600 700
Grafikon 12: Dopolnilne dejavnosti v Sloveniji leta 2007 Vir: http://www.stat.si , 2009.
Po podatkih Statisti čnega urada RS se v Sloveniji z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja 3116 kmetij (grafikon 12). Najpomembnejša dopolnilna dejavnost v Sloveniji so storitve s kmetijsko mehanizacijo. Z njo se ukvarja 689 kmetij. Druga najbolj zastopana dopolnilna dejavnost je turisti čna dejavnost (nastanitev, izletniške kmetije, osmice, vinoto či), v katero je vklju čenih 655 kmetij. Sledijo predelava sadja in zelenjave (525 kmetij), komunalne storitve (491 kmetij), predelava lesa (389 kmetij) in gozdarske storitve (360 kmetij). Ostale dejavnosti so zastopane v manjšem številu.
Čeprav se v zadnjih letih število registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pove čuje, stanje še zdale č ni zadovoljivo, saj ima od 403 kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici samo 6 kmetij registrirano dopolnilno dejavnost. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v ob čini prikazuje tabela 35.
Slika 14: Darinka Štuhec iz Bolehne čic se ukvarja s peko kruha v okviru dopolnilne dejavnosti Vir. Vestnik, 27.9.2009.
Najpomembnejša dopolnilna dejavnost so storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. S to dejavnostjo se ukvarjata dve kmetiji, in sicer v Žihlavi in
Kutincih. Druge dopolnilne dejavnosti v ob čini so: izletniška kmetija v Ženiku, kjer ponujajo izbrane lokalne jedi; prodaja pridelkov in izdelkov iz drugih kmetij v Žihlavi; reja perutnine v Stanetincih in peka kruha v Bolehne čicih. Ga. Štuhec iz Bolehne čic se je za peko kruha kot dopolnilno dejavnost odlo čila zaradi negotove prihodnosti glede zaposlitve. Ima okrog 50 strank, ob časno dobiva tudi naro čila za društvene prireditve, njeni odjemalci kruha pa so tudi gostilni čarji (Vestnik, str. 40-41). Maja letošnjega leta je bila na razstavi Dobrote slovenskih kmetij tudi dobitnica dveh bronastih priznanj v kategoriji ocenjevanja krušnih izdelkov.
Kmetije na razstavah, kot so Dobrote slovenskih kmetij, želijo preveriti kakovost svojih izdelkov in izvedeti, kako bi jih še izboljšali. Na prejeta priznanja so kmetje in kmetice lahko upravi čeno ponosni, saj so kriteriji za ocenjevanje strogi. Mnoge kmetije priznanja s pridom uporabljajo za svojo promocijo, saj z osvojitvijo priznanj pridobijo tudi pravico do označevanja izdelkov z ustreznimi nalepkami (20. razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju 2009, 2009, str. 9). V preteklih letih je tako vinogradništvo Kocuvan iz Sovjaka, za trikratno zlato medaljo v kategoriji ocenjevanja vina, pridobilo znak kakovosti.
V ob čini so zastopane tudi druge dopolnilne dejavnosti (predelava mesa, vinoto č in drugi), ki pa svoje dejavnosti nimajo registrirane. Prva dopolnilna dejavnost v ob čini je bila registrirana leta 2003.
Naselje Dopolnilna dejavnost Leto Žihlava Storitve s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo 2003 Ženik Izletniška kmetija 2004 Kutinci Storitve s kmetijsko ter gozdarsko mehanizacijo 2005 Žihlava Prodaja pridelkov in izdelkov iz drugih kmetij 2005 Stanetinci Reja perutnine 2007 Bolehne čici Peka kruha 2009 Tabela 35: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici Vir: Upravna enota Gornja Radgona, 2009.
Vzrok za slabšo razvitost oziroma manjši interes za dopolnilne dejavnosti je po mnenju svetovalke za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na Kmetijsko svetovalni službi v Gornji Radgoni, v nedore čeni zakonodaji.
Ovire za razmah dopolnilnih dejavnosti so delno tudi v sami izobrazbeni strukturi potencialnih nosilcev dopolnilnih dejavnosti in slabem poznavanju možnosti dopolnilnih dejavnosti v okolju. Zaradi omejitve obsega proizvodnje kmetijskih pridelkov se potencialni nosilci raje odlo čajo za druge oblike, npr. samostojni podjetnik. Potencialne nosilce od dopolnilnih dejavnosti prav tako odvra ča omejitev dohodka, saj bi morali v primeru, če bodo presegli zakonsko dovoljen dohodek iz dejavnosti, ki jo opravljajo, preregistrirati le-to v drugo, zahtevnejšo obliko. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS , št. 45/2008) namre č dolo ča, da letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povpre čne letne pla če na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v obmo čjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati tri povpre čne letne pla če na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Gre pa tudi za vrsto t.i. upravnih ovir, kot so predvsem visoki predpisani standardi za ureditev prostorov in opremo, ki dodatno dražijo investicije ter razne omejitve (Lokalna razvojna strategija LAS Prlekija, 2008, str. 23).
V slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vse pomembnejše podro čje. Razvijanje izdelkov in prodaja le-teh v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah predstavlja eno od pomembnih tržnih možnosti, čemur daje poudarek Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vsa leta podpira razvoj dejavnosti (20. razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju 2009, 2009, str. 9).
Kot dopolnilni vir dohodka na majhnih kmetijah velja izkoristiti raznolikost vinske ponudbe, avtohtono kulinariko in lepoto podeželja. Na obmo čju Ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici potekata dve vinsko turisti čni cesti, in sicer Srednje slovenjegoriška (VTC 13) in Radgonsko-Kapelska vinska cesta (VTC 16). Vinske ceste so oblika turisti čne dejavnosti. Gre za poseben na čin trženja kmetijskih proizvodov, kjer kme čka gospodarstva pod geslom "vinskih cest" ponujajo svoje pridelke, usluge in storitve. Trži se tudi celotna pokrajina, z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, zgodovino, tradicijo, specifi čnostmi. Smisel vinske ceste je v tem, da se vino - pojmovano kot kulturna dobrina, ne le kmetijski proizvod - prodaja v kraju oziroma na mestu, kjer se prideluje. Gostu se s tem želi približati individualnost vsakega vina in vinogradnika, specifi čnost
dolo čenega vinorodnega obmo čja skupaj s kulturo, kulinariko, rustiko. Zato je pomembno ponudbo organizirati tako, da bo gost imel priložnost doživeti vinorodno pokrajino v vseh njenih razsežnostih (Drozg, 1993, str. 188).
Slika 15, 16 in 17: Vinogradi (levo), vinska trta (v sredini) in klopotec (desno) v Sovjaku Vir: http://.avos.si, 2009.
Glede na trenutno razširjenost dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji (le 5% vseh kmetij), predstavlja uvajanje le–teh le dodatni ukrep, ki bo služil kot trajna in dolgoro čna podpora ukrepom, ki bodo pomagali izboljšati celotno agrarno strukturo v Sloveniji. Dopolnilne dejavnosti bi lahko zaradi svoje raznovrstnosti predstavljale velik razvojni potencial podeželja, vendar se izpostavlja vprašanje trga za tovrstne proizvode in nematerialne storitve. (Poto čnik, b.l.)
6 ANKETA
V geografskem prou čevanju anketa velja za problemati čno metodo, saj se v njej lahko pojavijo številne metodi čne napake: na vprašanja subjektivnega tipa je težko natan čno odgovoriti, še težje je odgovore primerjati in analizirati, slab izbor anketiranih oseb onemogo či reprezentativnost ankete, slabo zastavljena in zavajajo ča vprašanja ter neprimeren nastop spraševalca pa privedejo do neto čnih odgovorov. Kljub kriti čnim pripombam k anketiranju in kljub temu, da nam anketa ne da to čnih podatkov, je ta zvrst zbiranja podatkov vendarle zelo koristna in v časih celo nenadomestljiva. Omogo ča nam, da se temeljiteje seznanimo z objektivnimi razmerami, da dobimo veliko navedb, ki jih statistika sploh ne nudi in da so zbrani podatki aktualni in ne zastareli. Anketiranje se najpogosteje uporablja pri prou čevanju družbenogeografskih razmer.
6.1 NAMEN IN CILJI ANKETE
Zadnji popis kmetijskih gospodarstev je bil leta 2000, od katerega je do danes minilo že kar 9 let. Iz tega razloga je bila za pridobitev aktualnejših podatkov o kmetijah v Ob čini Sv. Jurij ob Ščavnici opravljena anketa. Cilj ankete je bil ugotoviti spremembe na kmetijah med letoma 1991 in 2009 ter prihodnji razvoj kmetij v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici.
Anketa je bila anonimna in narejena po naklju čnem vzorcu. Zajela je 22 kmetij na obmo čju ob čine Sv. Jurij ob Š čavnici.
6.2 METODOLOGIJA
Oblikovanje ankete je bilo nekoliko oprto na metodologijo popisa kmetijskih gospodarstev v Sloveniji leta 2000 in na vprašalnik za gospodinjstva s kme čkim gospodarstvom, ki ga je v svojem magistrskem delu, z naslovom Strukturne spremembe v kmetijstvu subpanonske Severovzhodne Slovenije po letu 1990, uporabil dr. Dimitrij Krajnc.
Anketa je sestavljena iz 22-ih vprašanj. Najprej so zastavljena osnovna vprašanja v zvezi z velikostjo kmetije in kmetijskimi površinami, površinami posejanimi s posameznimi posevki in števil čnostjo živine. V prvem delu so vprašanja o opremljenosti kmetij, delovni sili in morebitni dopolnilni dejavnosti. Sledijo vprašanja o nasledstvu, na črtih glede kmetovanja v prihodnosti, glavnih ovirah pri kmetovanju ter vprašanja o pomenu subvencij. Podatki so se zbirali za leto 1991 in 2009.
Pridobljeni podatki so prikazani s tabelami in grafikoni. Razlagi so dodane slike, ki besedilo dopolnjujejo.
6.3 ANALIZA ANKETE
6.3.1 Velikost kmetij in struktura kmetijske zemlje
Kot osnovni podatek o velikosti anketiranih kmetij služi povpre čna velikost kmetij, ki je 18,5 ha. Kot je razvidno iz tabele 36, so bile leta 1991 kmetije v povpre čju za slabe 4 ha manjše, in sicer je povpre čna velikost kmetij bila 14,3 ha.
1991 2009 Površina Št. Popre čna Površina Št. Povpre čna (ha) kmetij velikost (ha) kmetij velikost (ha) (ha) Zemljiš ča v uporabi 314,91 22 14,3 407,86 22 18,5 Zemljiš ča, vzeta 28,1 7 4 83,15 16 5,2 najem Zemljiš ča, dana v 2 1 2 2 1 2 najem Tabela 36: Povpre čna velikost zemljiš č v uporabi, zemljiš č vzetih in danih v najem na anketiranih kmetijah leta 1991 in 2009
Upoštevajo č tako zemljiš ča v lasti kot tudi zemljiš ča, vzeta v najem, ter zemljiš ča dana v najem, imajo anketirane kmetije dejansko v uporabi nekaj ve č kot 407 ha. Njihova površina se je od leta 1991 pove čala za 93 ha oziroma za 22,8%.
Zelo se je pove čala površina zemljiš č, vzetih v najem, in sicer za 55 ha oziroma za 66,2%. Zemljo ima v najem 16 kmetij, kar pomeni skoraj 73% vseh kmetij.
Povpre čna velikost zemljiš č v najemu je 5,2 ha. Leta 1991 je bilo število kmetij, ki so imele zemljo v najem manjše, in sicer 7 kmetij oziroma skoraj 32%. Povpre čna velikost zemljiš č v najemu pa je bila 4 ha. To pomeni, da je bilo v anketi zajetih precej kmetij, ki so v zadnjih 18 letih intenzivirale proizvodnjo na ra čun zemlje v najemu. Velikost zemljiš č v najemu se giblje od manj kot 1 do 30 ha, leta 1991 pa se je ta gibala do najve č 8 ha. Le ena kmetija oddaja zemljo v najem. Gre za manjšo kmetijo s starejšim gospodarjem, ki nima naslednika. Površina zemljiš č, danih v najem, ostaja enaka kot leta 1991. Najmanjša anketirana kmetija ima 4 ha zemljiš č v uporabi, najve čja pa 65 ha.
V strukturi rabe zemljiš č na anketiranih kmetijah prevladujejo kmetijska zemljiš ča. Predstavljajo 80% vseh zemljiš č v uporabi.
1991 2009 Povpre čna velikost kmetijskih zemljiš č v uporabi (ha) 9,9 14,1 Tabela 37: Povpre čna velikost kmetijskih zemljiš č v uporabi anketiranih kmetij leta 1991 in 2009
Povpre čna površina kmetijskih zemljiš č v uporabi na anketiranih kmetijah znaša 14,1 ha (tabela 37). Leta 1991 je ta znašala 9,9 ha, kar pomeni da se je od leta 1991 povpre čna površina kmetijskih zemljiš č v uporabi pove čala za 4,2 ha.
1991 2009 Velikostni razredi po Število kmetij Delež Število kmetij Delež površini kmetijske zemlje v uporabi (%) (%) (ha) do pod 1 ha 0 0 0 0 od 1 do pod 3 ha 1 4,5 0 0 od 3 do pod 5 ha 4 18,2 3 13,6 od 5 do pod 10 ha 5 27,3 5 22,7 od 10 do pod 15 ha 8 36,4 7 31,9 od 15 do 20 ha 2 9,1 4 18,2 nad 20 ha 1 4,5 3 13,6 skupaj 22 100 22 100 Tabela 38: Velikostna struktura anketiranih kmetij leta 1991 in 2009
Tabela 38 prikazuje velikostno strukturo anketiranih kmetij. Najve čji delež zavzemajo kmetije, ki imajo v uporabi med 10 in 15 ha kmetijskih zemljiš č. Teh
je skoraj 32%. Drugo najve čjo skupino predstavljajo kmetije med 5 in 10 ha, katerih je dobrih 22%. Sledijo kmetije v velikostnem razredu med 15 in 20 ha. Manj je kmetij z nad 20 ha in tistih med 3 do 5 ha kmetijske zemlje v uporabi. Nobena od anketiranih kmetij nima v uporabi manj kot 3 ha kmetijske zemlje. Tudi leta 1991 je najve č anketiranih kmetij bilo v velikostnem razredu med 10 do 15 ha, a je bilo teh ve č kakor danes, in sicer 36,4%. Drugo najve čjo skupino so prav tako predstavljale kmetije med 5 do 10 ha, teh je bilo 18,2%. Za 9,1% je bilo ve č kmetij, ki so imele v uporabi manj kor 5 ha kmetijske zemlje ter za 9,1% manj kmetij, ki so imele v uporabi nad 20 ha kmetijske zemlje. Kmetije, ki so imele leta 1991 manj kot 3 ha kmetijske zemlje v uporabi so ve činoma kmetovanje že opustile. Pove čuje se število ve čjih kmetij, število manjših pa zmanjšuje. Manjše kmetije kmetujejo v enakem obsegu ali pa kmetovanje opuš čajo.
Od vseh 22 anketiranih kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici je od leta 1991 5 kmetij (22,7%) površino kmetijske zemlje v uporabi zmanjšalo, in sicer v povpre čju za 3,5 ha. 9 kmetij (41%) je svojo posest pove čalo, in sicer v povpre čju za 11 ha. 8 kmetij (36,3%) velikost kmetijskega zemljiš ča ni niti pove čalo, niti zmanjšalo.
6.3.2 Spremembe zemljiških kategorij
Spremembe zemljiških kategorij prikazuje tabela 39. Najpomembnejša oblika rabe kmetijske zemlje anketiranih kmetij so njive in vrtovi z 255,3 ha, sledijo travniki in pašniki s 33,45 ha. Od leta 1991 so se njivske površine pove čale za 97,15 ha, saj se je na anketiranih kmetijah mo čno pove čala reja praši čev. Travniške površine so se na ra čun njiv zmanjšale za 13,65 ha. Tretja najpomembnejša oblika rabe kmetijske zemlje so vinogradi s 8,23 ha. Sadovnjaki predstavljajo 4,27 ha. Površine vinogradov in sadovnjakov so se od leta 1991 pove čale. Prevladujejo zlasti v osrednjih Slovenskih goricah in južnem delu Radgonsko-Kapelskih goric. Znana so vina Korošec in vinogradniško vinarska kmetija Kolmani č v Roži čkem Vrhu ter vinogradništvo Kocuvan v Sovjaku.
Gozdovi zavzemajo 101,2 ha, katerih površina se je od leta 1991 zmanjšala, deloma zaradi gradnje pomurske avtoceste.
1991 2009 Površina (ha) Površina (ha) Njive in vrtovi 158,15 255,3 Travniki in pašniki 47,1 33,45 Sadovnjaki 0,35 4,27 Vinogradi 1,96 8,23 Gozd 106,2 101,2 Nerodovitno 0,43 1,2 Neobdelano 0,44 0,44 Tabela 39: Površina kmetijskih zemljiš č anketiranih kmetij glede na zemljiške kategorije leta 1991 in 2009
V strukturi rabe njiv na anketiranih kmetijah prevladujejo površine namenjene pridelavi žit. Pšenica, je čmen, oves, triticale, koruza za zrnje in druga žita zavzemajo 70,4% površine njiv. 25,6% površin njiv je namenjenih pridelavi krmnih rastlin (silažna koruza), 2,6% pridelavi industrijskih rastlin (bu če, son čnice) in 1,3% pridelavi krompirja (glej grafikon spodaj).
Sladkorna pesa Silažna koruza Son čnice Oljna ogrš čica Bu če
ine Krompir č 2009 Druga žita 1991 poljš Koruza za zrnje Triticale Oves Je čmen Pšenica
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 delež (%)
Grafikon 13: Anketirane kmetije po deležu poljš čin leta 1991 in 2009
Leta 1991 so žita zavzemala skoraj polovico površine njiv. Tudi takrat so žita prevladovala, a jih je bilo za dobrih 20% manj kot danes. Ve čji delež so zavzemale krmne rastline, in sicer je bilo silažne koruze kar 40,3%. Za skoraj 7% je bilo na njivah ve č industrijskih rastlin, od katerih je prevladovala sladkorna pesa. Kmetje sladkorne pese danes ne pridelujejo več, saj je bila leta 2006 zaprta
Tovarna sladkorja v Ormožu, ki je bila edina proizvajalka sladkorja v Sloveniji. Vzrok za to so bili mo čno poslabšani pogoji gospodarjenja, ki jih je dolo čala evropska politika.
Struktura posameznih poljš čin na njivah anketiranih kmetij je razmeroma enostavna. Tri vodilne kulture – koruza, pšenica in silažna koruza – zavzemajo kar 77% vseh njivskih površin anketiranih kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici.
6.3.3 Živina po vrstah živali
Število glav živine je bilo ugotovljeno na podlagi osnovnih podatkov o številu živine po vrstah živali (govedo, praši či, perutnina, konji, ovce, koze, kunci, čebelje družine). Tako je bil dobljen osnovni vpogled v usmeritev kmetijske dejavnosti.
1991 2009 Št. Št. Povpre čno Št. Št. Povpre čno kmetij živine na kmetijo kmetij živine na kmetijo Govedo 22 425 19,3 15 404 26,9 Praši či 21 199 9,5 18 1760 97,8 Perutnina 21 331 15,8 10 123 12,3 Konji 0 0 0 2 2 1 Ovce 0 0 0 1 4 4 Koze 0 0 0 0 0 0 Kunci 1 1 1 2 19 9,5 Čebelje družine 0 0 0 0 0 0 Tabela 40: Anketirane kmetije glede na število živine po vrstah živali leta 1991 in 2000
Iz tabele 40 lahko vidimo, da od vseh anketiranih kmetij najve č kmetij redi praši če. Takih kmetij je 17, ki skupno redijo 1760 praši čev. V povpre čju to pomeni skoraj 98 praši čev na kmetijo. Razširjena je tako tržno usmerjena proizvodnja s 100 ali ve č pitanci kot tudi tradicionalna, ekstenzivna in na ve činoma doma pridelani krmi zasnovana praši čereja. Na anketiranih kmetijah je le 5 kmetij specializiranih za rejo praši čereje. Štiri od teh redijo od 100 do 150 praši čev, ena pa 1200 praši čev. Reja praši čev ima tako še vedno pretežno samooskrbni zna čaj.
Slika 18: Intenzivna praši čerejska farma Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
14 kmetij redi skupno 404 glav govedi. Povpre čno je to skoraj 27 glav goveda na kmetijo. 10 kmetij je specializiranih za rejo govedoreje in redijo od 22 do 80 glav goveda, obenem pa imajo skoraj vse doma še nekaj praši čev, ki jih redijo za zakol. Večinoma so kmetije usmerjene v prirejo mleka. Manjše kmetije so mešane in redijo tako govedo kot praši če. 9 kmetij redi perutnino, vendar so to kmetije, ki poleg praši čev in goveda redijo še okrog 5 do 20 kokoši na kmetijo. Gre torej za ekstenzivno rejo perutnine za doma čo porabo, kjer prevladujejo zlasti kokoši nesnice. Ostale vrste živali se na kmetijah pojavljajo v manjšem številu. Dve kmetiji redita 19 kuncev, dve imata konja, ena pa redi štiri ovce.
Leta 1991 nobena od anketiranih kmetij ni bila usmerjena v eno posamezno dejavnost. Kmetije so bile mešane, v povpre čju so redile 19 glav govedi in 9 praši čev. Ve čje je bilo število kmetij, ki so imele perutnino, in sicer je kmetija v povpre čju imela 15 kokoši.
6.3.4 Zmanjšanje ali pove čanje števila glav živine in/ali velikost posevkov
Grafikon 14 prikazuje spremembe števila glav živine in/ali velikost posevkov. Ve č kot polovica anketiranih kmetij je od leta 1991 število glav živine in/ali
velikost posevkov pove čala. Najpogostejši vzroki so sprememba usmerjenosti kmetije, pove čanje obsega kmetije in izguba službe (tabela 41).
18%
pove čali zmanjšali nespremenjeno
55%
27%
Grafikon 14: Spremembe števila glav živine in/ali velikost posevkov od leta 1991
27% kmetij je od leta 1991 število glav živine in/ali velikost posevkov zmanjšala. Glavni vzrok na ve čini kmetij je pomanjkanje delovne sile ter dolo čeni problemi na kmetiji (tabela 42).
18% kmetij ni niti pove čalo niti zmanjšalo števila glav živine in /ali velikost posevkov. Od leta 1991 kmetujejo v enakem obsegu.
Št. kmetij Delež (%) Pove čanje obsega kmetije 3 25 Boljše možnosti prodaje 1 8,3 Uvedba dopolnilne dejavnosti 0 0 Izguba službe 2 16,7 Sprememba usmerjenosti kmetije 5 41,7 Drugo 1 8,3 Skupaj 12 100 Tabela 41: Vzroki za pove čanje števila glav živine in/ali velikost posevkov
Št. kmetij Delež (%) Pomanjkanje delovne sile 4 66,7 Nizke odkupne cene 0 0 Majhno povpraševanje 0 0 Ni bilo možnosti prodaje 0 0 Drugo 2 33,3 Skupaj 6 100 Tabela 42: Vzroki za zmanjšanje števila glav živine in/ali velikost posevkov
6.3.5 Prodaja pridelkov in živine
Z izjemo ene kmetije, vse anketirane kmetije prodajajo svoje pridelke in živino preko kmetijske zadruge (glej tabelo 43).
2009 Prodaja na domu Prodaja preko Prodaja preko ostalih (št. kmetij) kmetijske zadruge odkupovalcev (št. kmetij) (št. kmetij) skupaj 7 21 5 manj kot 50% 7 6 3 ve č kot 50% 0 3 1 100% 0 12 1 1991 Prodaja na domu Prodaja preko Prodaja preko ostalih (št. kmetij) kmetijske zadruge odkupovalcev (št. kmetij) (št. kmetij) skupaj 7 22 0 manj kot 50% 6 2 0 ve č kot 50% 1 5 0 100% 0 15 0 Tabela 43: Prodaja pridelkov in živine leta 1991 in 2009
Kar ve č kot polovica kmetij prodaja preko kmetijske zadruge 100% svojih pridelkov in živine. To so ve činoma kmetije, ki so usmerjene v govedorejo in manjše mešane kmetije. Kmetije, usmerjene v praši čerejo prodajajo svojo živino in pridelke predvsem preko kmetijske zadruge, deloma pa tudi na domu ali preko ostalih odkupovalcev. Na domu prodaja 7 kmetij, preko ostalih odkupovalcev pa 5 kmetij. Leta 1991 so vse kmetije svoje pridelke in živino prodajale preko kmetijske zadruge. Ve čji kakor danes je bil tudi delež pridelkov in živine, ki so ga prodajale preko kmetijske zadruge. Podaja na domu je bila enaka kakor danes, preko ostalih odkupovalcev pa ni prodajala nobena kmetija. Kmetijska zadruga je tako pomembna sooblikovalka kmetijstva in podeželja. Njene pomembne dejavnosti so odkup in prodaja kmetijskih pridelkov (zlasti mleka, praši čev, koruze in goveda), ki zajemata 52%, ter trgovinska dejavnost (prodaja kmetijskega repromateriala) (Jakuš, 2009, str. 2).
6.3.6 Opremljenost kmetij
Anketirane kmetije so dobro opremljene s traktorji. Skupaj imajo v lasti 60 traktorjev, kar je v povpre čju 2,7 traktorja na kmetijo. Od leta 1991 se je njihovo število pove čalo.
14% 14% 0% 14% 18% 1 traktor 2 traktorja 23% 3 traktorji 4 traktorji
49% 68%
Grafikon 15: Anketirane kmetije po številu traktorjev v svoji lasti leta 1991 in 2009 (notranji krog 1991, zunanji 2009)
Iz grafikona zgoraj lahko razberemo, da ima kar polovica kmetij v svoji lasti tri traktorje, 23% ima v lasti dva traktorja. Štiri traktorje ima 14% kmetij. Med kmetije z enim traktorjem se uvrš čajo manjše kmetije z do 8 ha kmetijske zemlje v uporabi. Leta 1991 so anketirane kmetije imele v povpre čju manj traktorjev, in sicer 1,9 traktorja na kmetijo. Štirih traktorjev ni imela nobena kmetija, tri traktorje pa le 14% kmetij. Najve č je bilo kmetij z dvema traktorjema, in sicer kar 68%.
1991 2009 Število Delež Število Delež traktorjev (%) traktorjev (%) Traktorji do 18 kW (do 24KM) 1 2,4 1 1,7 Traktorji od 19 do 37 kW (25 do 50 KM) 26 61,9 27 45 Traktorji od 38 do 59 kW (51 do 80 KM) 15 35,7 21 35 Traktorji od 60 do 75 kW (81 do 102 KM) 0 0 9 15 Traktorji od 76 in ve č kW (103 do nad 123 0 0 2 3,3 KM) Skupaj 42 100 60 100 Tabela 44: Anketirane kmetije po mo či traktorjev leta 1991 in 2009
Na anketiranih kmetijah prevladujejo traktorji v velikostnem razredu med 19 do 37 kW, kar prikazuje tabela 44. Čeprav se je v zadnjih 18 letih mo č traktorjev pove čala, še vedno sodi v ta razred 45% vseh traktorjev. Mo čnejši traktorji so razporejeni ve činoma po ve čjih gospodarstvih. Oba traktorja, mo čnejša od 76 kW pogonske mo či, se nahajata na kmetijah z ve č kot 20 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi. Njuna starost je okrog 11 let. Najstarejši traktor je star 72 let, ki ima do 18 kW pogonske mo či. V povpre čju so traktorji na anketiranih kmetijah stari 19 let. Leta 1991 prevladovali traktorji med 19 in 37 kW pogonske mo či, traktorja mo čnejšega nad 59 kW pa ni bilo.
1991 2009 Št. kmetijske Št. Št. kmetijske Št. mehanizacije gospodarstev mehanizacije gospodarstev in opreme in opreme Traktorski plugi 24 21 26 21 Traktorske brane 28 21 32 21 Traktorski trosilniki 20 17 23 18 Traktorske cisterne za 18 18 20 19 gnojevko Traktorski sejalniki 24 17 29 18 Traktorski sadilniki 5 5 3 3 Traktorske škropilnice in 21 19 23 21 pršilniki Kosilnice 22 19 25 19 Traktorski obra čalniki in 23 21 28 19 zgrabljalniki Kombajn za strna žita in 7 7 3 2 koruzo Kombajni za krompir 0 0 0 0 Kombajni za sladkorno 1 1 0 0 peso Silokombajni 17 17 13 12 Prikolice 19 16 25 19 Naprave za dosuševanje 0 0 0 0 sena Hladilni bazeni 0 0 4 4 Bajlirke in navajalke 1 1 5 5 Traktorji 42 22 60 22 Tovornjaki in kombiji 0 0 2 2 Motorne žage 24 21 31 21 Traktorski vitli, 2 1 3 3 priklju čki Cepilni stroji za 0 0 5 5 prostorninski les Žagalni stroji 13 13 14 13 Skupaj 311 22 374 22 Tabela 45: Anketirane kmetije glede na vrsto mehanizacije in opreme leta 1991 in 2009
Tabela 45 prikazuje anketirane kmetije glede na vrsto mehanizacije in opreme, iz katere lahko vidimo, da so anketirane kmetije v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici dobro strojno in tehni čno opremljene. V lasti imajo 374 razli čne mehanizacije in opreme. Mehanizacija za pripravo tal, setev, nego in zaš čito rastlin spada med najpogosteje zastopano mehanizacijo na anketiranih kmetijah. To še posebej velja za stroje za osnovno obdelavo tal (pluge in brane), ki jih imajo vse razen ene kmetije. Ve čina strojev iz te skupine je enakomerno zastopanih v vseh velikostnih razredih anketiranih kmetij. Tudi leta 1991 je bila ta mehanizacija na kmetijah najpogostejša. Druga najbolj razširjena kmetijska mehanizacija na anketiranih kmetijah je mehanizacija za spravilo krme. Zelo malo kmetij razpolaga s kmetijsko mehanizacijo za spravilo poljš čin. Le dve kmetiji imata kombajn za strna žita in koruzo, medtem ko nobena kmetija nima kombajna za krompir in sladkorno peso. Tudi leta 1991 je le 8 kmetij imelo to mehanizacijo. Od gozdarske mehanizacije in opreme imajo skoraj vse kmetije motorne žage, ve č kot polovica pa tudi žagalne stroje.
Slika 19: Kombajn za strna žita in koruzo Avtor: Alenka Mihali č, 2009.
Čeprav na splošno kaže, da je mehaniziranost anketiranih kmetij dobra, je potrebno dodati, da je mehanizacija ponekod precej slabo izkoriš čena oziroma nerentabilna (majhne parcele, premalo ur dela na stroj). Zato je pomembno
opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo kot dopolnilno dejavnostjo. V Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici jo imata registrirano dve kmetiji.
6.3.7 Družinski člani na kmetiji
Starost družinskih članov Starostne skupine Moški Ženske Skupaj Delež (%) do 14 3 0 3 4,8 15–24 11 6 17 27 25–34 13 5 18 28,6 35–44 2 4 6 9,5 45–54 0 4 4 6,3 55–64 1 7 8 12,7 65–74 0 1 1 1,6 nad 74 1 4 6 9,5 skupaj 32 31 63 100 Tabela 46: Anketirane kmetije po številu članov po starostnih skupinah
Na anketiranih kmetijah živi 63 družinskih članov, od tega je 32 moških in 31 žensk (glej tabelo zgoraj). Povpre čna starost družinskih članov na kmetijah je 37,7 let. Od družinskih članov na kmetijah je povpre čna starost žensk za 17,6 let višja od povpre čne starosti moških. Starostna struktura kme čkih prebivalcev ni ugodna, saj je delež starejših od 65 let ve čji od deleža mlajših od 14 let. Osebe starejše od 55 let v sestavi kmetij zavzemajo 23,8%.
Št. članov Povpre čno št. Kmetije po številu članov članov na kmetijo do 3 3 do 5 nad 5 Število članov 63 2,9 6 14 1 Tabela 47: Anketirane kmetije po številu članov
Podatek o velikosti kme čke družine je pomemben z vidika predvidevanja razvoja socio-ekonomske in posestne strukture. Povpre čna velikost družine anketirane kmetije znaša 2,9 družinskih članov (tabela 47). Šest kmetij ima manj kot 3 družinske člane. Ve č kot polovica družinskih članov teh šestih kmetij je starejših od 60 let, kar pomeni, da gre za pomanjkanje delovne sile, lahko pa tudi, da kmetija nima ustreznega nasledstva. Če si te kmetije ne bodo uspele zagotoviti naslednika, nimajo razvojne prihodnosti. Prenos lastništva kmetije na mlajše
generacije je namre č nujen pogoj za razvoj kmetije, saj zagotavlja kontinuiteto obstoja in delovanje kmetije.
Število družinskih Delež (%) članov Skupaj 63 100 Samo na kmetiji 20 31,7 Zaposlen in dela na kmetiji 10 15,9 Upokojen in dela na kmetiji 6 9,5 Samo zaposlen 8 12,7 Na šolanju 14 22,2 Nesposoben za delo (otroci, starejši, invalidi) 1 1,6 Iš če zaposlitev 4 6,4 Tabela 48: Družinski člani po vrednotenje delu na kmetiji
Koliko delajo družinski člani na kmetiji prikazuje tabela 48. Najve čji je delež družinskih članov, ki delajo samo na kmetiji in znaša 31,7%. To so predvsem gospodinje, stare v povpre čju okrog 50 let, ter v manjši meri tudi mlajši nasledniki. Ti delajo ves čas samo na kmetiji. Za polovico manj je družinskih članov, ki so zaposleni in obenem delajo na kmetiji. Polovica teh dela na kmetiji vsak dan po službi, polovica pa pomaga le ob časno pri ve čjih delih. Ve činoma gre tu za moške mlajše od 30 let. Samo zaposlenih je 12,7%, ki pa na kmetiji pomagajo le ob časno. To so moški stari od 20 do 30 let. 9,5% je družinskih članov, ki so upokojeni, a še delajo na kmetiji. To so predvsem starejši ljudje, stari nad 70 let, ki na kmetiji še vedno pomagajo ob ve čjih delih. Kar 22,2% družinskih članov je na šolanju, ki pa na kmetiji tudi pomagajo le ob časno. 6,4% jih iš če zaposlitev, medtem pa na kmetiji ve činoma pomagajo ves čas. 1,6% družinskih članov je nesposobnih za delo.
Število družinskih članov Delež (%) Skupaj 22 100 Samo na kmetiji 23 36,5 Vsak dan po službi 7 11,1 Ob časno (pomo č pri ve čjih delih) 31 49,2 Drugo 2 3,2 Tabela 49: Družinski člani glede na to koliko delajo na kmetiji
Ker dohodek od kmetijstva ne zadoš ča za zadovoljevanje potreb kme čke družine, te pridobivajo dohodek tudi iz nekmetijskih dejavnosti. Tabela 49 prikazuje, da od vseh anketiranih kmetij skoraj polovica družinskih članov dela na kmetiji le
ob časno. 36,5% jih dela ves čas samo na kmetiji, 11,1% pa vsak dan po službi. 3,2% je starejših, ki na kmetiji ne morejo ve č pomagati. Od leta 2000 tako ni prišlo do sprememb. Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev so že takrat najve čji delež predstavljali družinski člani, ki so na kmetiji pomagali le ob časno.
6.3.8 Gospodarji kmetij
Gospodarji kot nosilci odlo čanja na kmetijah predstavljajo pomemben vir delovne sile.
Število gospodarjev Delež (%) Skupaj 22 100 Samo na kmetiji 14 63,7 Zaposlen in dela na kmetiji 1 4,5 Upokojen in dela na kmetiji 6 27,3 Samo zaposlen 1 4,5 Tabela 50: Anketirane kmetije po vrednotenju dela gospodarjev
Ve č kot 63% gospodarjev dela samo na kmetiji, kar 27,3% gospodarjev pa je upokojenih in ob časno delajo na kmetiji. Le 4,5% gospodarjev je zaposlenih in delajo na kmetiji vsak dan po službi, 4,5% pa je samo zaposlenih in pomagajo na kmetiji zgolj ob ve čjem delu (tabela 50). Delež gospodarjev, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom in nobeno drugo dejavnostjo ostaja tako enak, saj je tudi leta 2000, po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev, najve č gospodarjem kmetijstvo predstavljalo edino in glavno dejavnost. Gospodarji se še vedno ukvarjajo s kmetijstvom kot edinim virom dohodka na kmetiji.
skupaj do pod 35 let 35–44 45–54 55–64 nad 64 let Število kmetij 22 1 3 8 4 6 Delež (%) 100 4,5 13,6 36,4 18,2 27,3 Tabela 51: Anketirane kmetije po starostni strukturi gospodarjev
V starostni sestavi gospodarjev na anketiranih kmetijah prevladujejo starejši gospodarji (glej tabelo zgoraj). Delež gospodarjev, mlajših od 35 let, je zelo nizek. Le ena od vseh anketiranih kmetij ima gospodarja mlajšega od 35 let. Ve č kot
45% gospodarjev je starejših od 55 let, od tega kar 27,3% starejših od 64 let. Delež starejših gospodarjev upada z velikostjo kmetije, vendar razmeroma po časi. Gospodarji, stari nad 64 let, prevladujejo na kmetijah s povpre čno velikostjo okrog 8 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi. Na kmetijah z ve č kot 20 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi pa prevladujejo gospodarji mlajši od 44 let. Glede na spol prevladujejo gospodarji moškega spola, saj je od vseh anketiranih kmetij le ena gospodarica. V primerjavi s popisnimi podatki leta 2000, ostaja delež gospodarjev, ki so starejši od 55 let, še vedno najve čji.
Zelo pomembna je splošna in kmetijska izobrazba gospodarjev kmetij. Gospodarji z višjo stopnjo izobrazbe so namre č bolje usposobljeni za delo v kmetijstvu in so se zato zmožni u činkoviteje prilagajati tehnološkim spremembam ter razmeram na trgu. Splošno izobrazbo gospodarjev prikazuje tabela 52.
Število gospodarjev Delež (%) Število gospodarjev, skupaj 22 100 Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska izobrazba 2 9,1 Osnovnošolska izobrazba 7 31,8 Poklicna izobrazba 8 36,4 Srednješolska izobrazba 5 22,7 Višja, visoka, strokovna, univerzitetna ali 0 0 podiplomska izobrazba Tabela 52: Anketirane kmetije po splošni izobrazbi gospodarjev
Najve č gospodarjev anketiranih kmetij ima poklicno izobrazbo, in sicer 36,8%. Dobrih 4% manj gospodarjev ima osnovnošolsko izobrazbo, 22,7% pa ima srednješolsko izobrazbo. Brez izobrazbe ali nepopolno osnovnošolsko izobrazbo ima kar 9,1% gospodarjev, medtem ko višje, visoke, strokovne, univerzitetne ali podiplomske izobrazbe nima noben gospodar. Izobrazbena sestava gospodarjev med posameznimi starostnimi skupinami se bistveno ne razlikuje. Starejši gospodarji so celo za malenkost bolje izobraženi od mlajših. Če primerjamo splošno izobrazbeno sestavo gospodarjev anketiranih kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici s podatki popisa leta 2000, vidimo, da se je splošna izobrazbena raven izboljšala. Ve čji je delež gospodarjev s poklicno in srednješolsko izobrazbo.
Število gospodarjev Delež (%) Število gospodarjev, skupaj 22 100 Samo prakti čne izkušnje 1 4,5 Te čaji iz kmetijstva 16 72,8 Poklicna kmetijska izobrazba 4 18,2 Srednja, višja, visoka strokovna, univerzitetna ali 1 4,5 podiplomska kmetijska izobrazba Tabela 53: Anketirane kmetije po kmetijski izobrazbi gospodarjev
Izboljšuje se tudi kmetijska izobrazba gospodarjev, saj ima kar 72,8% gospodarjev opravljen vsaj en te čaj iz kmetijstva (glej tabelo zgoraj). Pomembni so razni te čaji in izobraževanja, ki jih organizira Kmetijsko svetovalna služba. Število teh izobraževanj, zlasti predavanj, se iz leta v leto pove čuje. Delež gospodarjev, ki imajo v kmetijstvu samo prakti čne izkušnje se tako zmanjšuje. Poklicno kmetijsko izobrazbo ima 18,2% gospodarjev, srednjo le 4,5%. Višje, visoke strokovne, univerzitetne ali podiplomske kmetijske izobrazbe nima noben gospodar.
Usposabljanje in izobraževanje ob že vzpostavljenih sistemih svetovanja, izobraževanja, informiranja in usposabljanja na celotnem obmo čju države, lahko pomembno prispeva k ve čji inovativnosti, strukturnim spremembam in dvigu konkuren čnosti kmetijstva.
6.3.9 Nasledniki kmetij
Vprašanje nasledstva na anketiranih kmetijah ni ugodno, saj ima le 41% anketiranih kmetij zagotovljenega naslednika. To je razvidno iz grafikona spodaj.
18%
41%
da vprašljivo ne
41%
Grafikon 16: Vprašanje nasledstva na anketiranih kmetijah
Na ve č kot polovici kmetij, ki imajo zagotovljenega naslednika, ta tudi dela na kmetiji ves čas (glej tabelo 54). Zelo majhen (4,5%) je delež naslednikov, ki so redno zaposleni v drugi dejavnosti in delajo na kmetiji popoldan. Dve kmetiji (9,1%) imata naslednika, ki je mlajši in bo delal samo na kmetiji, ena kmetija (4,5%) pa naslednika, ki se bo redno zaposlil in bo na kmetiji delal le popoldan po službi. Pri kar 41% kmetijah je vprašanje nasledstva vprašljivo. To so kmetije, ki imajo mlajšega naslednika in še ne ve, kako se bo odlo čil. Pri tem je potrebno omeniti, da ti nasledniki niso otroci, ampak mlajši, ki so že zaposleni in na kmetiji pomagajo, ali vsak dan po službi ali le ob časno pri ve čjih opravilih. 18% kmetij je brez naslednika. Ena od teh (4,5%) sicer ima naslednika oziroma dedi ča, ki bo zadržal dom, kmetije pa ne bo obdeloval, tri (13,6%) pa nimajo nikogar. To so zlasti ostarele kmetije, kjer so se mladi odselili in zaposlili v drugih dejavnostih.
Št. kmetij Delež (%) Skupaj 22 100 Naslednika imajo in dela stalno na kmetiji 5 22,8 Naslednika imajo, je redno zaposlen in popoldne dela na kmetiji 1 4,5 Naslednika imajo zagotovljenega, a še ne živi na kmetiji 0 0 Naslednika imajo, je mlajši, ki se verjetno ne bo redno zaposlil, 2 9,1 delal bo le na kmetiji Naslednika imajo, je mlajši, ki se bo redno zaposlil in popoldan 1 4,5 delal na kmetiji Naslednik je mlajši in še ne ve kako se bo odlo čil 9 41 Dedi ča imajo, ne živi na kmetiji in ne vedo kako se bo odlo čil 0 0 Naslednika imajo, imajo dedi ča, ki bo zadržal dom, kmetije pa ne 1 4,5 bo obdeloval Nimajo nikogar 3 13,6 Tabela 54: Anketirane kmetije glede na nasledstvo
Analiza ankete je tudi pokazala, da velikost kmetije vpliva na stanje nasledstva. Kmetije brez nasledstva ali z vprašljivim nasledstvom so za 6,6 ha zemljiš č v uporabi manjše od kmetij, ki imajo naslednika.
6.3.10 Spremembe strukture dohodka gospodinjstva
Čeprav se delež dohodka iz kmetijstva od leta 1991 zmanjšuje, predstavlja kmetijstvo na veliki ve čini anketiranih kmetij še vedno najpomembnejši vir dohodka (grafikon 17).
9%
14% 0% 14%
86% 77%
Ve č kot 75 % dohodka je iz kmetijstva Približno 50 % dohodka je iz kmetijstva Manj kot 25 % dohodka je iz kmetijstva
Grafikon 17: Struktura dohodka gospodinjstva leta 1991 in 2009 (notranji krog je leto 1991, zunanji 2009)
Kar 77% kmetij ima ve č kot 75% dohodka iz kmetijstva. To so kmetije, ki jim kmetijstvo predstavlja glavno in edino dejavnost. Leta 1991 je bil ta delež za 9% še ve čji. Nobeni kmetiji pa kmetijstvo ni predstavljalo manj kot 50% dohodka. Danes je takih kmetij 9%, kar pomeni, da dohodek iz kmetijstva ne zadoš ča za preživetje. Takšne kmetije morajo zato dohodek pridobivati še iz drugih dejavnosti.
6.3.11 Dopolnilne dejavnosti
Čeprav se danes veliko govori in piše o pomenu dopolnilnih dejavnosti, se z njo ukvarja le ena v anketi zajeta kmetija. Ukvarjajo se s sadjarstvom, vendar svoje dejavnosti verjetno nimajo registrirane kot dopolnilne. Ena kmetija se je še pred kratkim ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo, in sicer z vrtnarstvom in drevesni čarstvom, a je dejavnost opustila. Za vzrok so navedli pomanjkanje časa. Gre namre č za eno ve čjih kmetij v Ob čini Sv. Jurij ob Š čavnici, ki jim delo na
kmetiji vzame preve č časa, da bi se obenem lahko ukvarjali še z dodatno dejavnostjo.
Št. kmetij Delež (%) Skupaj 22 100 Pomanjkanje delovne sile 8 36,4 Pomanjkanje sredstev 1 4,5 Ni ustreznih prostorov 1 4,5 Nih če v gospodinjstvu nima veselja do takega dela 7 31,8 Slab zaslužek 1 4,5 Drugo 3 13,6 Tabela 55: Vzroki za neukvarjanje anketiranih kmetij z dopolnilnimi dejavnosti
Kot vzrok, zakaj se ne ukvarjajo z nobeno dopolnilno dejavnostjo, je najve č kmetij navedlo pomanjkanje delovne sile (glej tabelo zgoraj). To so ve činoma kmetije, kjer na kmetiji ves čas delata le gospodar in gospodinja, medtem ko so ostali družinski člani zaposleni v drugih dejavnostih in na kmetiji pomagajo le ob časno ali po službi, ali pa so to otroci in starejši ljudje, ki niso sposobni za delo. Drugi najpomembnejši vzrok je, da nih če v gospodinjstvu nima veselja do takega dela. Takšnih kmetij je kar 31,8%. 13,6% kmetij je navedlo, da o tem še niso razmišljali in da niti ne vedo, s čim vsem bi se lahko ob kmetovanju še ukvarjali. 4,5% je kot vzrok navedlo slab zaslužek, enak delež kmetij pa pomanjkanje sredstev in ustreznih prostorov.
6.3.12 Ovire pri razvoju
Št. kmetij Delež (%) Skupaj 22 100 Premajhna posest 2 9,1 Pomanjkanje delovne sile 5 22,7 Preslaba opremljenost s stroji 2 9,1 Zastareli gospodarski objekti 0 0 Razparceliranost in majhnost površin 3 13,6 Drugo 10 45,5 Tabela 56: Ovire pri razvoju anketiranih kmetij
Skoraj polovica kmetov anketiranih kmetij je mnenja, da so glavne ovire pri kmetovanju nizke prodajne cene in slab zaslužek. To je razvidno tudi iz tabele zgoraj. Veliko kmetov vidi oviro pri razvoju kmetijstva v pomanjkanju delovne sile. Takih kmetij je dobrih 22%. 13,6% kmetij je kot glavno oviro navedlo
razparceliranost in majhnost površin, 9,1% da imajo premajhno posest in 9,1% da so preslabo opremljeni s stroji.
6.3.13 Pomen in vloga subvencij
Z izjemo enega kmetovalca, ki kmetovanje opuš ča, vsi na anketiranih kmetijah vlagajo prošnje za subvencije. 67% kmetovalcev je mnenja, da so subvencije vzpodbuda kmetovanju, čeprav te niso visoke. 14% je mnenja, da so subvencije nizke in da ne vplivajo bistveno na dohodek na kmetiji. Prav tako 14% pa je mnenja, da subvencije ne bi bile potrebne, če bi bile primernejše cene pridelkov in živine (grafikon 18).
14%
5%
14%
67%
subvencije, ki sicer niso visoke, a so vzpodbuda kmetovanju nizke subvencije, ki bistveno ne vplivajo na dohodek na kmetiji ne vlaga subvencij drugo
Grafikon 18: Pomen in vloga subvencij za kmetovalce anketiranih kmetij
Na vprašanje kaj boste naredili, ko ve č ne bo subvencij je najve č kmetov odgovorilo, da bodo nekako skušali kmetovati naprej v nespremenjenem ali zmanjšanem obsegu, saj jim kaj drugega ne preostane. Veliko kmetov zelo skrbi kako bo v prihodnje, če se cene pridelkov in živine ne bodo pove čale in če še ob tem ne bo subvencij. Menijo, da bodo morali kmetovanje opustiti. Le dve kmetiji gledata na to situacijo pozitivno. Dva kmeta sta mnenja, da je mogo če kmetovati brez subvencij, če se pravilno in racionalno gospodari ter da ukinitev subvencij na njih ne bo vplivala, saj bodo preživeli tudi brez njih. Vendar je pri tem potrebno omeniti, da sta to kmetiji, kjer je gospodar zaposlen v drugi dejavnosti in dela na kmetiji le ob časno ter kmetija, ki prav tako pridobiva dohodke še iz neke druge dejavnosti.
6.3.14 Na črti za prihodnost
Na črte anketiranih kmetij v prihodnosti prikazuje tabela 57. Odgovori kmetov na vprašanje o na črtih glede kmetovanja v prihodnosti so dokaj vzpodbudni, saj je kar 45,5% kmetov odgovorilo, da se tudi v prihodnje nameravajo ukvarjati s kmetijstvom kot doslej. Vendar je pri tem potrebno omeniti, da gre tukaj predvsem za kmetije z gospodarji starimi okrog 54 let, ki ve činoma še nimajo zagotovljenega nasledstva. Njihovi morebitni nasledniki so ve činoma zaposleni v drugih dejavnostih in se še niso odlo čili ali se bodo ukvarjali s kmetijstvom ali ne. Pojavlja se tudi vprašanje, ali se bodo nasledniki na ve čjih kmetijah odlo čili za kmetovanje kot glavno dejavnost, saj mnogi dvomijo v perspektivo kmetijstva. Velik delež kmetij ima namen nadaljevati s kmetovanjem in dejavnost tudi posodobiti in razširiti. To je pravzaprav tudi nujno, če želijo dolgoro čno preživeti. Takšnih kmetij je dobrih 27%.
Št. kmetij Delež (%) Skupaj 22 100 Kmetovanje bodo v kratkem opustili 3 13,6 Obseg kmetovanja bodo zmanjšali 1 4,5 Še naprej nameravajo kmetovati v enakem obsegu 10 45,5 Še naprej nameravajo kmetovati v enakem obsegu, vendar želijo 5 22,8 kmetijo modernizirati Na kmetiji ne bo bistvenih sprememb, ker je že sodobno 2 9,1 opremljena in urejena Na kmetiji se že ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo 0 0 Na kmetiji bodo uvedli dopolnilno dejavnost, kmetijstvo bo 0 0 zaradi tega manj pomembna dejavnost Drugo 1 4,5 Tabela 57: Na črti anketiranih kmetij v prihodnosti
13,6% kmetij namerava kmetovanje opustiti, ker gre za ostarela gospodinjstva in ker nimajo naslednikov, ki bi se želeli ukvarjati s kmetijstvom. 4,5% namerava obseg kmetovanja zmanjšati. Imajo dedi ča, ki bo zadržal dom, kmetije pa ne bo obdeloval. Nobena kmetija ne razmišlja o dopolnilni dejavnosti kot dodatnem viru zaslužka in kot možnosti, da kmetija preživi, tudi če ne opusti kmetijstva kot glavne dejavnosti.
Št. kmetij Delež (%) Skupaj 22 100 Popolnoma opustili kmetovanje in kmetijo v celoti prodali ali 2 9,1 dali v najem Kmetovali v zmanjšanem obsegu, ostali del kmetije pa bi 4 18,2 prodali ali dali v najem Kmetovali v enakem obsegu 13 59,1 Obdržali hišo, zemljo pa bi prodali 0 0 Drugo 3 13,6 Tabela 58: Možnost zaposlitve v drugi dejavnosti
Tudi na vprašanje, kaj bi naredili, če bi dobili primerno zaposlitev v drugi dejavnosti je najve č anketiranih kmetij odgovorilo, da bi še naprej kmetovali v nespremenjenem obsegu (glej tabelo zgoraj). Takih kmetij je skoraj 60%. To so kmetije, ki imajo v povpre čju 16,4 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi. Ve č kot polovica teh jih ima zagotovljenega naslednika, nekaj pa je tudi takih, ki menijo, da ne morejo dobiti zaposlitve kje drugje, zato bodo kmetovali v enakem obsegu dokler bodo lahko. 18,2% kmetij, ki imajo v povpre čju manj kot 10 ha kmetijskih zemljiš č v uporabi, bi kmetovalo v zmanjšanem obsegu. 9,1% kmetij bi popolnoma opustilo kmetovanje, kmetijo pa bi v celoti prodali ali dali v najem. Preostale kmetije se niso mogle opredeliti za nobeno od naštetih možnosti, saj gre za manjše ostarele kmetije, kjer se gospodar ali družinski člani ne morejo ve č zaposliti. Nobena od anketiranih kmetij ne bi zemlje prodala in obdržala samo hiše.
14%
da ne
86%
Grafikon19: Anketirane kmetije po možnosti prodaje celotne kmetije ali dajanje v najem, v primeru zagotovljenih ustreznih dohodkov
Presenetljiv je podatek, dobljen na vprašanje, ali bi kmetje prodali celotno kmetijo oziroma jo dali v najem, če bi v zameno dobili dohodke, ki bi jim zagotavljali ustrezen na čin življenja. To prikazuje grafikon 19. Kar 86% anketiranih kmetij je namre č v tem primeru pripravljenih celotno kmetijo prodati ali dati v najem. Mnogi kmetje so s svojim položajem nezadovoljni, saj njihovi dohodki iz kmetijstva niso zadovoljivi. V kmetijstvu ne vidijo prihodnosti, zato bi, če bi imeli dohodke od drugod, kmetovanje popolnoma opustili.
7 ZAKLJU ČEK
Ob čina Sveti Jurij ob Š čavnici leži v severovzhodni Sloveniji, ki spada med kmetijsko najpomembnejše predele Slovenije. Kmetijstvo je v ob čini prevladujo ča gospodarska dejavnost, saj je po zadnjih podatkih popisa prebivalstva leta 2002, v kmetijskih dejavnostih zaposlenih kar 27% delovno aktivnih prebivalcev. Zaradi tako pomembne vloge kmetijstva je pomembno stanje kmetijstva in njegove možnosti za nadaljnji razvoj.
Trenutno stanje v kmetijstvu in trendi v zadnjih osemnajstih letih nakazujejo izboljšanje stanja. Število kmetij se je od leta 1991 zmanjšalo, povpre čna velikost kmetij se je pove čala. Pove čalo se tudi število kmetij, ki so intenzivirale proizvodnjo na ra čun zemlje v najem, pove čala pa se je tudi povpre čna velikost zemljiš č v najemu. Kljub temu je neugodna zemljiška struktura še vedno ena od ovir pri nadaljnjem razvoju kmetijstva. Majhnost in razdrobljenost kmetij otežuje delo na kmetiji in zmanjšuje konkuren čnost. Kmetije so premajhne, da bi lahko zagotovile zadosten dohodek zgolj iz kmetijstva, zato pridobivajo dohodek še iz drugih dejavnosti. Do manjših sprememb prihaja v strukturi rabe zemljiš č. Najbolj se pove čuje obseg njiv, ki so že prej obsegale najve čji delež. To je predvsem posledica pove čane reje praši čev. Pomanjkljivost kmetij je nizka specializacija kmetijstva oziroma usmeritev kmetijske pridelave v dolo čeno kmetijsko panogo. Specializacija kmetijstva, ki omogo ča ve čjo u činkovitost proizvodnje se v ob čini po časi izboljšuje. Medtem ko je bila leta 1991 ve čina kmetij še mešanih, je danes vse ve čji delež kmetij usmerjenih le v praši čerejo ali govedorejo. Najve čja je porast praši čereje, ki je posledica kmetijske politike preusmerjanja tradicionalnih govedorejskih kmetij v intenzivne praši čerejske farme. Posledice sprememb v strukturi živine je sprememba v sestavi posevkov. Pove čanje pomena praši čereje je povzro čilo pove čanje površin namenjenih pridelavi krme za praši če (je čmen, koruza v zrnu), medtem ko se stagnacija govedoreje kaže v nekoliko zmanjšanem deležu površin, namenjenih silažni koruzi. V strukturi rabe njiv mo čno prevladujejo površine namenjene pridelavi žit (pšenica, je čmen, koruza za zrnje). V strukturi posevkov so vodilne tri kulture, in
sicer pšenica, koruza za zrnje ter silažna koruza. Povsem je iz njiv izginila sladkorna pesa zaradi zaprtja Tovarne sladkorja v Ormožu. Ve čina kmetij svoje pridelke ali živino pove čuje, prodaja pa jih ve činoma preko kmetijske zadruge.
Neugodna zna čilnost kmetij v ob čini je pretirana opremljenost z mehanizacijo. Korenine tega so v neusmerjenosti kmetij, saj so morale kmetije, ki niso bile specializirane zato imeti na razpolago ve čje število priklju čkov. To je pripeljalo do prevelike opremljenosti kmetij s stroji, kar pa vodi v njihovo neekonomi čno izkoriš čenost. Najpogosteje je na kmetijah zastopana mehanizacija za pripravo tal, setev, nego in zaš čito rastlin ter mehanizacija za spravilo krme. Ve čino uporabljane mehanizacije so si kmetje kupili že leta 1991 ali celo prej, kasneje pa so jo v glavnem posodabljali in dokupili kakšen nov stroj. Vzdrževanje starih strojev je dražje, kar povzro ča kmetom še dodatne stroške. Pove čuje se povpre čno število traktorjev na kmetijo ter njihova mo č.
Problem kmetijstva je tudi v nizkih dohodkih, ki izhajajo iz te dejavnosti. Struktura dohodka gospodinjstev se je od leta 1991 spremenila. Delež dohodka iz kmetijstva se zmanjšuje, vendar pa še vedno predstavlja najpomembnejši vir dohodkov. Kmetijstvo predstavlja gospodarjem v ve čini edino dejavnost, kar pomeni da je to njihov edini vir dohodka na kmetiji. Družinski člani na kmetijah pomagajo ve činoma le ob časno ob ve čjih delih.
K nizki produktivnosti kmetijstva prispeva tudi starostna in izobrazbena struktura prebivalstva. Starostna struktura nosilcev kmetij je precej neugodna, saj prevladujejo starejši gospodarji in takšna ne zagotavlja velikega izboljšanja v prihodnosti. Izobrazbena struktura se po časi izboljšuje, zlasti kmetijska izobrazba. Zmanjšalo se je namre č število gospodarjev, ki imajo le prakti čne izkušnje v kmetijstvu ter pove čalo število gospodarjev, ki imajo opravljene te čaje iz kmetijstva. Mladi se ve činoma zaposlujejo v drugih dejavnostih, kar neugodno vpliva na prihodnost kmetij. To se kaže tudi v težjem izbiranju naslednikov. Vprašanje nasledstva ne kaže najboljše perspektive, saj ve č kot polovica vseh anketiranih kmetij nima naslednika ali pa je vprašanje nasledstva vprašljivo.
Kmetje so prihodnost kmetij zastavili zelo nerazvojno. Najve č kmetov namerava kmetovati v nespremenjenem obsegu, le del jih želi v prihodnosti pove čati in intenzivirati obseg pridelave. Razlogov za takšne na črte je lahko ve č, zlasti pa je glavni razlog, da kmetije nimajo dovolj velikih finan čnih sredstev, da bi lahko pove čevale obseg pridelave. Zato nameravajo kmetovati v enakem obsegu še naprej, dokler bodo pa č lahko. Ve čina kmetov bi kmetovala v nespremenjenem obsegu tudi če bi dobila zaposlitev v drugi dejavnosti, le majhen del bi jih opustilo kmetovanje in bi kmetijo prodali ali dali v najem. Takšni odgovori so v razmerah, ko je zemlja marsikomu edini vir dohodka razumljivi, ne napovedujejo pa velikih možnosti za pove čanje kmetij v prihodnosti. Nobena kmetija ne razmišlja o dopolnilni dejavnosti kot dodatnem viru zaslužka in kot možnosti, da kmetija preživi, tudi če ne opusti kmetijstva kot glavne dejavnosti. Zelo velika ve čina kmetov je pripravljena kmetijo prodati ali jo dati v najem, če bi v zameno dobili dohodke, ki bi jim zagotavljali ustrezen na čin življenja. Vzrok temu so nizki dohodki v kmetijstvu, ki niso zadovoljivi. Glavno oviro pri razvoju vidijo kmetje zlasti v slabem zaslužku ter pomanjkanju delovne sile. Mladi ne nameravajo ostati na kmetiji in kmetovati, ampak se zaposlujejo drugje. Subvencije so za kmetovalce zlasti vzpodbuda pri kmetovanju. Veliko jih je zaskrbljenih kako bodo preživeli, če le teh ne bo ve č in če se cene pridelkov in živine ne bodo pove čale.
Spremembe v kmetijski dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991 niso bile velike, kljub temu pa gredo v pravo smer.
8 VIRI IN LITERATURA
1) Barbi č, A. (1990). Kmetov vsakdan: Položaj in prihodnost družinskih kmetij na Slovenskem . Ljubljana: Cankarjeva založba. 2) Bra čič, V. (1985). Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinjskim: družbenogeografska študija . Maribor: Obzorja 3) Cunder, T. (1997). Slovensko kmetijstvo in EU. Ljubljana: Kme čki glas. 4) Dolenšek, M., Mavsar, M. (2009). Nevarno je delati (živeti) nevarno . Zelena dežela. Pridobljeno 2. 7. 2009, iz http://www.kgzs.si/novice/zelena%20dezela%2072.pdf 5) Delež zaposlenih v primarnem sektorju. Pridobljeno 16. 4. 2009, iz http://caphealthcheck.eu/commission-perspectives-on-agriculture-and-rural- development/ 6) Drozg, V. (1993). Vinske ceste kot element regionalnega razvoja obmejnih obmo čij . Dela, št. 10. Pridobljeno 20. 7. 2009, iz http://www.dlib.si/ 7) Društvo podeželske mladine . Pridobljeno 15. 7. 2009, iz http://www.sveti-jurij.si/povezava.aspx?pid=36 8) 20. razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju 2009 . (2009). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije-zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba 9) Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adami č, M., Perko, D. (1998). Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času . Ljubljana: DZS. 10) Geodetska uprava RS Gornja Radgona 11) Jakuš, A. 60 let KZ Radgona in KGZ Sava Lesce. Kme čki glas, št. 32 , str. 2. 12) Kaj je skupna kmetijska politika . Pridobljeno 7. 4. 2009, iz http://www.itr.si/javno/youth_farm/sl/eu-and-cap-PART!.html 13) Kerbler, B. (2007). Povezanost nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji z njihovo socialnogeografsko strukturo. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 14) Kerbler, B. (2008). Vpliv dejavnikov socialnoekonomske strukture hribovskih kmetij v Sloveniji na časovno opredelitev prenosa teh kmetij na naslednike. Pridobljeno 6. 4. 2009, iz http://aas.bf.uni-lj.si/september%202008/11kerbler.pdf 15) Klemen čič, V. (2005). Poskus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulturne pokrajine slovenskega podeželja . Pridobljeno 6. 4. 2009, iz
http://www.ff.unilj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_24/14vklemenci c.pdf 16) Klimatologija Slovenije. Padavine . Obdobje 1961–1990. (1995). Ljubljana: HMZ RS, Ministrstvo za okolje in prostor. 17) Klimatologija Slovenije. Temperature . Obdobje 1961–1990. (1995). Ljubljana: HMZ RS, Ministrstvo za okolje in prostor. 18) Kova č, M. (2002). Primarna dejavnost – politika in stanje v Sloveniji v primerjavi z EU . Pridobljeno 6. 4. 2009, iz http://www.sigov.si/zmar/publicis/dz.html 19) Kova čič, M. (1996). Socioekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981–1991 . Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko. 20) Kova čič, M. Turizem v razvoju podeželja in prispevek mladih . Pridobljeno 18. 6. 2009, iz http://www.ds-rs.si/dejavnost/posveti/posvet_16122003/Kovacic.doc 21) Kmetijsko svetovalna služba Slovenije. Tradicionalni posvet. Razvoj kmetijstva in podeželja v letih 2007–2013: Kako najbolj u činkovito izkoristiti ponujeni denar iz EU . (2006). Ljubljana: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije 22) Kmetijsko svetovalna služba Gornja Radgona 23) Krajnc, D. (1999). Strukturne spremembe v kmetijstvu subpanonske severovzhodne Slovenije po letu 1990 in možnosti nadaljnjega razvoja . Univerza v Mariboru. 24) Kunolovec, M. (2002). Dopolnilne dejavnosti na kmetiji . Ljubljana: Kme čki glas. 25) Lokalna razvojna strategija LAS Prlekija . (2008). Pridobljeno 9. 5. 2009, iz http://www.prlekija.info/templates/index/files/strategija.pdf 26) Lorber, L. (2006). The impact of economic restructuring on sustainable agricultural development in rural Slovenia. V: Sorensen, T (ur). 14th Colloquium of the Commision on the Sustainable Development of Rural Systems of the International Geographical Union (I.G.U.), Cairns, Australia, July 2006. Montreal: Commission on the Sustainable Development of Rural Development: Universite de Montreal, Department de Geographie; New England: University, Division of Geography and Planning, June 2007.
27) Lorber, L. (2008a). Sloweniens Weg von einer Agrargesellschaft zum postindustriellen Staat. V: Albrecht, V (ur), Drozg, V (ur), Albrecht, V. Slowenien: Transformationen und kleinräumige Vielfalt, (Natur – Raum – gesellschaft, Bd. 5). Frankfurt am Main: Institut für Humangeographie, 2008. 28) Lorber, L. (2008b). Development changes in the agrarian sector in the Slovenia border area with Austria and Hungary after 1991. V: 16th Annual Colloquium of the IGU Commision on the Sustainability of Rural systems – 2008, Jaca – zaragoza – Teruel, Spain. New ruralities and sustainable use of territory. Zaragoza: Commission on the sustainability of rural systems, International Geographical Union: Universidat, Departamento de Geografia y ordenacion del territorio. 29) Lorber, L. (2008c). Razvojne možnosti gospodarskega sodelovanja v slovenskih obmejnih obmo čjih. V: Bufon, M. Na obrobju ali v osredju?: slovenska obmejna obmo čja pred izzivi evropskega povezovanja, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središ če, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2008. 30) Maruši č, J. (1998). Krajine subpanonske regije . Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS, Urad za prostorsko planiranje. 31) Nikoloski, T. (2005). Zakonodaja v kmetijstvu in zagotavljanje kakovosti . Celje: Samozaložba. 32) Obmo čja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost . Pridobljeno 12. 5. 2009, iz http://www.uradni-list.si/files/RS_-2003-027-01056-OB~P003-0000.PDF 33) Osnovna geološka karta Republike Slovenije in Republike Hrvaške . L 33-57, Čakovec. (1998). 1:100000. Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Zagreb, Inštitut za geološka istraživanja. 34) Osnovna geološka karta Republike Slovenije in Republike Hrvaške . Tolma č lista Čakovec. (1998). 1:100000. Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Zagreb, Inštitut za geološka istraživanja. 35) Osnovna geološka karta SFRJ . L 33-56, Maribor in Leibnitz. (1988). 1:100000. Beograd: Zvezni geološki zavod. 36) Osnovna geološka karta SFRJ . Tolma č lista Maribor in Leibnitz. (1988). 1:100000. Beograd: Zvezni geološki zavod.
37) Pe čar, J. (2008). Regije 2008: izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 38) Perko, d., Orožen Adami č, M. (1998). Slovenija: pokrajine in lj udje. Ljubljana: Mladinska knjiga. 39) Pomen izpla čil skupne kmetijske politike EU . Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/08_03 _02_Izplacila_SKP.pdf 40) Popis prebivalstva 20 02. (b.d.). Pridobljeno 12. 5. 2009, iz http://www.stat.si 41) Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v RS v letu 1991 . (1994). Ljubljana: Statisti čni urad RS. 42) Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v RS v letu 1991 . Pridobljeno 12. 5. 2009, iz http://www.stat.si 43) Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v RS v letu 1991 : Podatki po naseljih . (1994). Ljubljana: Statisti čni urad RS. 44) Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v RS v letu 1991: Podatki po krajevnih skupnostih . (1994). Ljubljana: Statisti čni urad RS. 45) Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 . Rezultati raziskovanj, 777. (2002). Ljubljana, Statisti čni urad RS. 46) Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 . Pridobljeno 12. 5. 2009, iz http://www.stat.si / 47) Pomen izpla čil skupne kmetijske politike EU . Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/08_03 _02_Izplacila_SKP.pdf . 48) Poto čnik, I. (b.l.). Iskanje dodatnih virov zaslužka na podeželju: primer dopolnilnih na kmetijah v Sloveniji. Pridobljeno 15. 7. 2009, iz http://www.ff.unilj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/Dela_17/Irma_Potocn ik.pdf 49) Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007. Statisti čne priloge. (2008). Pridobljeno 13. 5. 2009, iz http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/saSSo/zakonodaj a/2009_Pomembna_porocila/ZP_2007_splosno.pdf
50) Prinašam vonj svežega kruha in del doma čnosti v njihove domove . Vestnik, 27. 9. 2009. 51) Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013. 2007. Pridobljeno 13. 5. 2009, iz http://www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_podezelja_2007_2013 52) Prosen, A. (2005). Regionalna komponenta pri na črtovanju razvoja podeželja . Pridobljeno 10. 5. 2009, iz http://ww.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/.../16prosen.pdf 53) Regionalna politika. Pridobljeno 10. 5. 2009, iz http://www.svlr.gov.si 54) Relief Slovenije . Pridobljeno 3. 10. 2009, iz http://www.zrc-sazu.si/moa/images/Relief4bt.gif 55) Statisti čni letopis RS 2003 . (b.d.). Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.stat.si 56) Statisti čni letopis RS 2004 . (b.d.). Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.stat.si 57) Statisti čni letopis RS 2006 . (b.d.). Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.stat.si 58) Statisti čni letopis RS 2008 . (b.d.). Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.stat.si 59) Statisti čni portret Slovenije v EU . Pridobljeno 10. 4. 2009, iz http://www.stat.si 60) Shema programa razvoja podeželja RS 2007–2013 . Pridobljeno 13. 5. 2009, iz http://www.zemlja.si 61) Stepan čič, D. (1984). Komentar k listu Murska Sobota: Osnovna pedološka karta SFRJ: Pedološka karta Slovenije 1:50000 . Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Agronomija. 62) Udov č, A., Kova čič, M., Kramari č, F. (b.l.). Socio–ekonomski tipi kmetij po podatkih Popisa Kmetijskih gospodarstev v letu 2000. Pridobljeno 18. 6. 2009, iz http://www.daes.si/socio-ekon_tipi.pdf 63) Upoštevanje interesov potrošnikov . Pridobljeno 5. 5. 2009, iz http://evropa.gov.si/kmetijstvo 64) Upravna enota Gornja Radgona 65) Ukrep 112 – Pomo č mladim prevzemnikom kmetij. Pridobljeno 8. 7. 2009, iz
http://www.mkgp.gov.si/si/program_razvoja_podezelja_2007_2013/vsebina_p rograma_razvoja_podezelja/os_1_izboljsanje_konkurencnosti_kmetijskega_in _gozdarskega_sektorja/ukrep_112_pomoc_mladim_prevzemnikom_kmetij/ 66) Volk, T., Rednak, M., Cunder, T., Bedra č, M., Pintar, M., Moljk, B. idr. (2008). Poro čilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007 . Pridobljeno 13. 5. 2009, iz http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/saSSo/zakonodaj a/2009_Pomembna_porocila/ZP_2007_splosno.pdf 67) Vrišer, I. (1997). Metodologija ekonomske geografije: Metode, viri in bibliografija na primeru Slovenije . Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 68) Zakon o kmetijskih zemljiš čih . Uradni list RS, št. 55/2003 . Pridobljeno 3. 6. 2009, iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20032750 69) Žiberna, I. (1996). Klimatski elementi, bioklimatski kazalci in vinska trta . V: Spodnje Podravje s Prlekijo: Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije.
9 PRILOGA
ANKETA ZA KMETIJE V OB ČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI
1. Koliko zemljiš č imate oz. ste jih imeli v uporabi in koliko jih imate oz. ste jih imeli vzetih ali danih v najem danes oz. leta 1991? 1991 2009 ha a ha a Zemljiš ča v uporabi Zemljiš ča, vzeta v najem Zemljiš ča, dana v najem
2. Kakšna je velikost vaše posesti po posameznih zemljiških kategorijah danes oz. je bila leta 1991? 1991 2009 ha a ha a Njive in vrtovi Travniki in pašniki Sadovnjaki Vinogradi Gozd Nerodovitno Neobdelano
3. Koliko površin imate posejanih s posameznimi posevki danes oz. ste jih imeli leta 1991? 1991 2009 ha a ha a Pšenica Je čmen Oves Triticale Koruza za zrnje Druga žita Krompir č Bu e č Oljna ogrš ica č Son nice Silažna koruza 4. Koliko živine po vrstah živali imate danes oz. ste jih imeli leta 1991? št.živine 1991 2009 Govedo Praši či Perutnina Konji Ovce Koze Kunci Čebelje družine
5. Ali ste od leta 1991 zmanjšali število glav živine in/ali velikost posevkov? DA NE Če da, zakaj? 1- pomanjkanje delovne sile 4- ni bilo možnosti prodaje 2- nizke odkupne cene 5- drugo:______3- majhno povpraševanje
6. Ali ste od leta 1991 pove čali število glav živine in/ali velikost posevkov? DA NE Če da, zakaj? 1- pove čanje obsega kmetije 4- izguba službe 2- boljše možnosti prodaje 5- sprememba usmerjenosti kmetije 3- uvedba dopolnilne 6- drugo:______dejavnosti
7. Kam prodajate svoje pridelke in živino danes in kam ste jih leta 1991 (v %)? % 1991 2009 Prodaja na domu Prodaja preko kmetijske zadruge Prodaja preko ostalih odkupovalcev
8. Koliko traktorjev imate v lasti oz. ste jih imeli leta 1991? Kolikšna je njihova starost? v lasti starost traktorja 1991 2009 2009 Traktorji do 18 kW (do 24KM) Traktorji od 19 do 37 kW (15 do 50 KM) Traktorji od 38 do 59 kW (51 do 80 KM) Traktorji od 60 do 75 kW (81 do 102 KM) Traktorji od 76 in ve č kW (103 do nad 123 KM)
9. Katero mehanizacijo in opremo imate v lasti oz. ste jo imeli leta 1991? 1991 2009 1991 2009 Traktorski plugi (obra čalniki, Silokombajni krajniki) Traktorske brane Prikolice Traktorski trosilniki Naprave za dosuševanje sena Traktorske cisterne Hladilni bazeni za gnojevko Traktorski sejalniki Bajlirke in navajalke Traktorski sadilniki Traktorji Traktorske škropilnice Tovornjaki in kombiji in pršilniki Kosilnice Motorne žage Traktorski obra čalniki in Traktorski vitli, zgrabljalniki priklju čki Kombajn za strna žita in Cepilni stroji za koruzo prostorninski les Kombajni za krompir Žagalni stroji
10. Delovna sila. A B B D E Starost Splošna Kmetijska Kje Koliko izobrazba izobrazba dela dela na kmetiji GOSPODAR spol (obkroži): M Ž OSTALI ČLANI GOSPODINJSTVA spol (obkroži): M Ž spol (obkroži): M Ž spol (obkroži): M Ž spol (obkroži): M Ž spol (obkroži): M Ž
B- Splošna C- Kmetijska D- Kje dela E- Koliko dela na izobrazba: izobrazba kmetiji 1 nepopolna osnovnošolska 1 samo prakti čne 1 samo na kmetiji 1 samo na kmetiji izobrazba izkušnje 2 zaposlen in dela na 2 vsak dan po 2 osnovnošolska izobrazba 2 te čaji iz kmetijstva kmetiji službi 3 poklicna izobrazba 3 poklicna (dveletna) 3 upokojen in dela 3 ob časno (pomo č 4 srednješolska izobrazba izobrazba na kmetiji pri ve čjih delih) 5 višja izobrazba 4 srednja izobrazba 4 samo zaposlen 6 visoka strokovna 5 višja izobrazba 5 na šolanju izobrazba 6 visoka strokovna 6 nesposoben za 7 univerzitetna izobrazba 7 univerzitetna delo 8 podiplomska izobrazba izobrazba (otroci, starejši, 8 podiplomska invalidi) izobrazba 7 iš če zaposlitev
11. Kakšna je struktura dohodka gospodinjstva danes oz. je bila leta 1991? 1991 2009 1- ve č kot 75 % dohodka je iz kmetijstva 1- ve č kot 75 % dohodka je iz kmetijstva 2- približno 50 % dohodka je iz kmetijstva 2- približno 50 % dohodka je iz kmetijstva 3- manj kot 25 % dohodka je iz kmetijstva 3- manj kot 25 % dohodka je iz kmetijstva
12. Ali imate poleg kmetijstva še kakšno dopolnilno dejavnost? 1- DA, katero______2- NE
Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z ne: 13. Zakaj se ne ukvarjate z dopolnilno dejavnostjo? 1- pomanjkanje delovne sile 2- pomanjkanje sredstev 3- ni ustreznih prostorov 4- nih če v gospodinjstvu nima veselja do takega dela 5- slab zaslužek 6- drugo:______
14. Ali ima kmetija naslednika? DA NE VPRAŠLJIVO 1- naslednika imamo in dela stalno na kmetiji 2- naslednika imamo, je redno zaposlen in popoldne dela na kmetiji 3- naslednika imamo zagotovljenega, a še ne živi na kmetiji 4- naslednika imamo, je mlajši, ki se verjetno ne bo redno zaposlil, delal bo le na kmetiji 5- naslednika imamo, je mlajši, ki se bo redno zaposlil in popoldan delal na kmetiji 6- naslednik je mlajši in še ne ve kako se bo odlo čil 7- dedi ča imamo, ne živi na kmetiji in ne vedo kako se bo odlo čil 8- naslednika imamo, imajo dedi ča, ki bo zadržal dom, kmetije pa ne bo obdeloval 9- nimamo nikogar
15. Če bi dobili primerno zaposlitev v drugi dejavnosti, bi 1- popolnoma opustili kmetovanje in kmetijo v celoti prodali ali dali v najem 2- kmetovali v zmanjšanem obsegu, ostali del kmetije pa bi prodali ali dali v najem 3- kmetovali v enakem obsegu 4- obdržali hišo, zemljo pa bi prodali 5- drugo
16. Ali bi prodali celotno kmetijo oziroma jo dali v najem, če bi v zameno dobili dohodke, ki bi vam zagotavljali ustrezen na čin življenja? DA NE
17. Kakšne na črte imate glede kmetovanja v prihodnosti? 1- kmetovanje bomo v kratkem opustili 2- obseg kmetovanja bomo zmanjšali 3- še naprej nameravamo kmetovati v enakem obsegu 4- še naprej nameravamo kmetovati v enakem obsegu, vendar želimo kmetijo modernizirati 5- na kmetiji ne bo bistvenih sprememb, ker je že sodobno opremljena in urejena 6- na kmetiji se že ukvarjamo z dopolnilno dejavnostjo 7- na kmetiji bomo uvedli dopolnilno dejavnost, kmetijstvo bo zaradi tega manj pomembna dejavnost 8- drugo:______
18. Katere so glavne ovire pri kmetovanju? 1- premajhna posest 2- pomanjkanje delovne sile 3- preslaba opremljenost s stroji 4- zastareli gospodarski objekti 5- razparceliranost in majhnost površin 6- drugo:______
19. Pomen in vloga subvencij za kmetovalca. 1- ne vlagamo subvencij 2- nizke subvencije, ki bistveno ne vplivajo na dohodek na kmetiji 3- subvencije, ki sicer niso visoke, a so vzpodbuda kmetovanju 4- drugo:______
20. Kaj boste naredili, ko ve č ne bo subvencij?
______
Hvala za sodelovanje!