5441/01 Limite Front 1 Comix 35 No

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

5441/01 Limite Front 1 Comix 35 No CONSEJO DE Bruselas, 8 de febrero de 2001 (14.02) LA UNIÓN EUROPEA (OR. fr) 5441/01 LIMITE FRONT 1 COMIX 35 NOTA de: la Secretaría General al: Grupo "Fronteras" Asunto: Manual Común M A N U A L C O M Ú N 5441/01 1 DG H I ES INDICE PARTE I: REQUISITOS DE ENTRADA EN EL TERRITORIO DE LAS PARTES CONTRATANTES 1. Cruce de fronteras exteriores 5 1.1. Consecuencias derivadas de la autorización de entrada 6 1.2. Cruce de la frontera por los puestos fronterizos habilitados 6 1.3. Cruce de la frontera fuera de los pasos fronterizos habilitados 6-8 2. Documentos reconocidos como válidos para el cruce 8-9 de fronteras exteriores 3. Visados necesarios para la entrada de extranjeros en el territorio 10-11 de las Partes Contratantes 3.1. Visados uniformes para estancias que no excedan de tres meses, 12 incluidos los visados de tránsito 3.2. Visados de validez territorial limitada 13-14 3.3. Visados para una estancia superior a tres meses 14 4. Otros requisitos de entrada 14 4.1. Justificación o establecimiento de la verosimilitud 15-17 4.2. Requisitos relacionados con la seguridad 17 5441/01 2 DG H I ES ANEXOS DEL MANUAL COMUN 1. Puestos habilitados para el cruce de las fronteras exteriores (pág. 6, punto 1.2.) 2. Sanciones previstas por el cruce de fronteras no autorizado (pág. 6, punto 1.2.) 3. Acuerdos bilaterales sobre el tráfico fronterizo menor (pág. 6-8, punto 1.3.) 4. Documentos reconocidos como válidos para el cruce de fronteras exteriores (pág. 9, punto 2.1.) 5. Lista común de Estados cuyos nacionales están sometidos a la obligación de visado (pág. 12, punto 3.1.1.) 5.a. Lista de Estados cuyos nacionales, o poseedores de documentos de viaje expedidos por aquellos, están sometidos a la exigencia de visado aeroportuario. 6. Descripción técnica de la etiqueta-visado (pág. 12, punto 3.1.2.) 6.a. Indicaciones sobre el modo de cumplimentar la etiqueta-visado (pág. 12, punto 3.1.2.) 7. Modelos de etiquetas del visado (pág. 12, punto 3.1.3.) 8. Modelos de visado de validez territorial limitada (pág. 13, punto 3.2.3.) 8.a Principios y procedimientos de las Partes Contratantes en materia de información con motivo de la expedición de visados de validez territorial limitada, de la anulación, revocación y limitación del periodo de validez del visado uniforme y de la expedición de permisos de residencia nacionales (pág. 13, punto 3.2.). 5441/01 3 DG H I ES 9. Modelos de visado para estancias de larga duración (pág. 14, punto 3.3.2.) 10. Cantidades de referencia establecidas anualmente por las autoridades nacionales para el cruce de fronteras (pág. 16, punto 4.1.2.) 11. Modelos de visados de retorno y títulos de residencia que autorizan la entrada sin visado 12. Modelos de hojas sueltas 13. Modelos de tarjeta que expide el Ministerio de Asuntos Exteriores 14. Instrucciones para la expedición de visados uniformes en la frontera 14.a. Taxas (en ecu) a percibir por la expedición de visados en las Partes Contratantes de Schengen 5441/01 4 DG H I ES La entrada en vigor del Convenio de Aplicación de Schengen entraña la supresión de los controles en las fronteras interiores y el traslado de estos a las fronteras exteriores. Por consiguiente, los controles ejercidos en las fronteras exteriores del espacio contemplado en el Convenio de Aplicación se efectuarán no solo en beneficio de los Estados en cuyas fronteras exteriores se lleven a cabo, sino en beneficio del conjunto de las Partes Contratantes cuyos intereses deberán tener en cuenta los agentes encargados del control. PARTE I: REQUISITOS DE ENTRADA EN EL TERRITORIO DE LAS PARTES CONTRATANTES 1. CRUCE DE FRONTERAS EXTERIORES Artículo 3 del Convenio de Aplicación "1. Las fronteras exteriores sólo podrán cruzarse por los pasos fronterizos y durante las horas de apertura establecidas. El Comité Ejecutivo adoptará disposiciones más detalladas, así como las excepciones y modalidades del tráfico fronterizo menor y las normas aplicables a categorías especiales de tráfico marítimo, como la navegación de placer o la pesca costera. 2. Las Partes Contratantes se comprometen a fijar sanciones que penalicen el cruce no autorizado de las fronteras exteriores fuera de los pasos fronterizos y de las horas de apertura establecidas." 5441/01 5 DG H I ES 1.1 CONSECUENCIAS DERIVADAS DE LA AUTORIZACIÓN DE ENTRADA Toda persona que haya entrado regularmente por la frontera exterior de una de las Partes Contratantes tendrá derecho, en principio, a circular libremente por el territorio de todas las Partes Contratantes durante un periodo que no supere los tres meses. 1.2 CRUCE DE LA FRONTERA POR LOS PUESTOS FRONTERIZOS HABILITADOS Las fronteras exteriores podrán cruzarse únicamente por los pasos fronterizos habilitados contemplados en el Anexo 1 durante las horas de apertura establecidas. El cruce no autorizado de las fronteras exteriores fuera de los puestos fronterizos y de las horas de apertura establecidas se sancionará según lo dispuesto en el Anexo 2. Las horas de apertura deberán estar indicadas en un cartel en el puesto fronterizo. 1.3 CRUCE DE LA FRONTERA FUERA DE LOS PASOS FRONTERIZOS HABILITADOS Excepcionalmente, podrán cruzar las fronteras exteriores fuera de los pasos fronterizos habilitados o de las horas de apertura establecidas: - las personas a las que les haya sido expedida una autorización para cruzar la frontera - los nacionales de determinadas Partes Contratantes en la medida en que lo prevea la legislación nacional, 5441/01 6 DG H I ES - las personas para las cuales se prevean las autorizaciones correspondientes en los acuerdos bilaterales que figuran en el Anexo 3 sobre el tráfico fronterizo menor - denominado en Italia tráfico fronterizo menor o tráfico de excursión-, y - los marinos que desembarquen de conformidad con lo dispuesto en el punto 6.5.2 1.3.1 En virtud de la legislación nacional, las autoridades competentes podrán expedir a determinadas personas o grupos de personas una autorización puntual que permita cruzar la frontera exterior fuera de los pasos fronterizos habilitados o de los horarios establecidos - ante una necesidad específica - si no se oponen intereses de seguridad nacional y de orden público de las Partes Contratantes. En cualquier caso, esta autorización sólo podrá ser expedida si las personas que la solicitan presentan los documentos que autorizan el cruce de la frontera. Los mismos principios se aplicarán cuando se crucen fronteras terrestres, marítimas o por aguas interiores. 1.3.2 Se autorizará a los nacionales del Reino de Bélgica, la República Francesa, el Gran Ducado de Luxemburgo y el Reino de los Países Bajos a cruzar, por cualquier lugar, las fronteras del Estado del que posean la nacionalidad. 5441/01 7 DG H I ES 1.3.3 Se concederán excepciones a lo dispuesto en el punto 1.2 en el marco del tráfico fronterizo menor -denominado en Italia tráfico fronterizo menor o tráfico de excursión- con arreglo a los acuerdos bilaterales existentes entre las Partes Contratantes y entre cada una de ellas y los terceros Estados limítrofes; estos acuerdos figuran en el Anexo 3. 2. DOCUMENTOS RECONOCIDOS COMO VÁLIDOS PARA EL CRUCE DE FRONTERAS EXTERIORES Artículo 5 del Convenio de Aplicación "1. Para una estancia que no exceda de tres meses, se podrá autorizar la entrada en el territorio de las Partes Contratantes a los extranjeros que cumplan las siguientes condiciones: a. Poseer un documento o documentos válidos que permitan el cruce de la frontera, determinados por el Comité Ejecutivo; b. Estar en posesión de un visado válido cuando éste sea exigido; c. En su caso, presentar los documentos que justifiquen el objeto y las condiciones de la estancia prevista y disponer de medios adecuados de subsistencia, tanto para el período de estancia previsto como para el regreso al país de procedencia o el tránsito hacia un tercer Estado en el que su admisión esté garantizada, o estar en condiciones de obtener legalmente dichos medios; d. No estar incluido en la lista de no admisibles; e. No suponer un peligro para el orden público, la seguridad nacional o las relaciones internacionales de una de las Partes Contratantes. 5441/01 8 DG H I ES 2. Se negará la entrada en el territorio de las Partes Contratantes al extranjero que no cumpla todas estas condiciones, excepto si una Parte Contratante considera necesario establecer una excepción a este principio por motivos humanitarios o de interés nacional o por obligaciones internacionales. En tal caso, la admisión quedará limitada al territorio de la Parte Contratante de que se trate, la cual deberá advertir de ello a las demás Partes Contratantes. Estas normas no serán un obstáculo para la aplicación de las disposiciones especiales relativas al derecho de asilo o de las contenidas en el artículo 18. 3. Se admitirá en tránsito al extranjero titular de una autorización de residencia o de un visado de regreso expedidos por una de las Partes Contratantes o, en caso necesario, de ambos documentos, a no ser que figure en la lista de no admisibles de la Parte Contratante en cuyas fronteras exteriores se presente." 2.1 La lista de los documentos reconocidos como válidos para cada país para el cruce de las fronteras exteriores y de los documentos en los que pueda estamparse un visado, en el caso de los extranjeros sometidos a la exigencia de visado, figuran en el Anexo 4. La lista y modelos de autorizaciones de residencia y visados de regreso previstos en el artículo 5.3 del Convenio de Aplicación de Schengen figurarán en el anexo 11. 5441/01 9 DG H I ES 3.
Recommended publications
  • Die Umgebung Von Eibiswald
    ZOBODAT - www.zobodat.at Zoologisch-Botanische Datenbank/Zoological-Botanical Database Digitale Literatur/Digital Literature Zeitschrift/Journal: Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermark Jahr/Year: 1965 Band/Volume: 95 Autor(en)/Author(s): Morawetz Sieghard Otto Artikel/Article: Die Umgebung von Eibiswald. 152-177 © Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark; download unter www.biologiezentrum.at Die Umgebung von Eibiswald Mit 7 Tabellen Von Sieghard Morawetz Steigt man von Eibiswald nach Westen, zur Kirche von St. Lorenzen {947 m) an, so steht man mit Betreten der Kirchkuppe, die der östlichste Ausläufer des Haderniggrückens (1183 m) ist, auf einem schönen Aussichtspunkt. Weithin schweift der Blick über ein herrliches Land, das abwechslungsreich, teils sogar romantisch bewegt ist, teils nur klassisch klare, ruhige Formen aufweist. Zu Füßen im Osten liegt auf einer Terrasse im Saggautal der Markt Eibiswald (362 m), wo nach Vereinigung der engen Kerbtäler sich ein 500—1000 m breiter Talboden einstellt. Eine rund 100 m hohe, zunächst nur 2 km breite Hügel- welle trennt das Saggautal von dem der Weißen Sulm im Norden bei Wies und Pölfing Brunn, wo ebenfalls ein recht ebener, 1 km breiter Talboden mit seinen im Sommer gelben Getreidefeldern als deutlich sichtbares Band einem entgegen- leuchtet, ein Band, das nach Osten hinaus ins Alpenvorland führt. Weiter tal- aus bei St. Johann im Saggautal beginnt eine vielkuppige, vielrückige Hügel- welt, die im Kreuzberg (633 m) sogar bis 300 m über die Talsohle ansteigt, aber nach Osten zu sich bald auf 500—400 m SH. erniedrigt. Es ist der west- liche Teil der Windischen Büheln. Etwas nordwestlich davon zieht die kleine Gebirgsscholle des Sausais (670 m) mit ihren Siedlungen, die bis auf die höchsten Rücken und Kuppen hinaufreichen, den Blick auf sich.
    [Show full text]
  • Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381
    Priloga Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381 Priloga: A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Puconci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Šalovci B Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Cirkulane, Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale C Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi ,Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj Č Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Črna na Koroškem D Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Podvelka E Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Dravograd, Mislinja, Muta, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica F Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem Stran 1382 / Št. 100 / 24. 6. 2021 Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona,
    [Show full text]
  • Lokalne Volitve 2018 Občina November 2018 DRAVOGRAD
    Lokalne volitve 2018 Občina November 2018 DRAVOGRAD KANDIDATI IN LISTE KANDIDATOV ZA LOKALNE VOLITVE 2018 Trg 4. julija 7, za župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti 2370 Dravograd, Občine Dravograd t: +386 2 872 35 60, f: +386 2 872 35 74 »Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV; www.dravograd.si; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in e: [email protected] 68/17) v zvezi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ; Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17)« • Kandidati za ŽUPANA • Liste kandidatov za Občinska volilna komisija člane OBČINSKEGA SVETA Občine Dravograd OBJAVLJA • Kandidati za člane Seznam potrjenih kandidatur za volitve SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. ŽUPANA OBČINE DRAVOGRAD na rednih volitvah, razpisanih za dne 18. novembra 2018 1. KANDIDAT: MARIJANA CIGALA Srečko PODOJSTRŠEK in Predlagatelj: skupina volivcev Ime in priimek Marijana CIGALA Poklic: dr. vet. medicine kandidata: Delo, ki ga prebivališče: Vrata 35, 2366 MUTA županja Občine Dravograd opravlja: Datum rojstva: 09. 01. 1962 2. KANDIDAT: ERVIN KODRUN SDS - SLOVENSKA Predlagatelj: DEMOKRATSKA STRANKA Ime in priimek Ervin KODRUN Poklic: policijski inšpektor kandidata: Robindvor 26, 2370 Delo, ki ga prebivališče: upokojenec DRAVOGRAD opravlja: Datum rojstva: 31. 03. 1963 Občina DRAVOGRAD Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) v zvezi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ; Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Analiza Ustanavljanja Novih Občin V Republiki Sloveniji: Mandata 2002–2006 in 2006–2010
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Mentor: red. prof. dr. Miro Haček Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Miru Hačku, za usmerjanje in potrpežljivost pri pisanju diplomskega dela ter vsem, ki so me podpirali pri študiju in vzpodbujali pri pisanju diplomskega dela. Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006– 2010 V Republiki Sloveniji imamo z ustavo zagotovljeno lokalno samoupravo, ki jo državljani uresničujemo v občinah in drugih, širših lokalnih skupnostih. Od osamosvojitve leta 1991, ko so bili izpolnjeni pogoji za reformo lokalne samouprave, pa vse do danes, se reforma lokalne samouprave še ni zaključila. Z vzpostavitvijo prve mreže občin smo leta 1994 dobili 147 občin, do danes pa je to število naraslo na 212. Kljub temu da je za nastanek novih občin zakon zahteval izpolnitev pogojev, so ti bili pri ustanavljanju občin postranskega pomena, neupoštevani, oziroma so izjeme postajale pravilo. Zato imamo danes v Sloveniji tako zelo različne občine predvsem glede na število prebivalcev. Več kot polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev. Zato se poraja vprašanje, kje je smisel ustanavljanja občin, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev, ki ne morejo nemoteno izpolnjevati svojih osnovnih nalog, kakšna je njihova upravljavska sposobnost in kakšen je njihov vpliv na učinkovitost lokalne samouprave. Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, ustanavljanje občin, Slovenija.
    [Show full text]
  • Za Casopis.Indd
    Spoštovane občanke, Spoštovani občani! male pridelovalce zelenjave iz naše obči- ne), Kandidatke in kandidati liste STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE vas • z vidika kmetijstva je v večini vasi potrebna koma- uvodoma najprej lepo pozdravljamo! Smo dinamična skupina priljubljenih, sacija (Čikečka vas, Selo, Fokovci, itd.) poštenih ljudi, ki ima dosti življenjske energije, smo mladi in mladi po srcu. • ekološki turizem, kot pomembna razvojna Kandidati prihajamo iz vseh predelov občine in smo prav vsi odprti za po- smernica Slovenije, trebe ljudi, za vse interesne skupine, predvsem pa tudi za pogosto pozabljene • večja promocija in razvoj lovskega turizma, saj ima- potrebe NAVADNEGA OBČANA. mo v občini dobre naravne danosti kar se tiče divja- Kandidatke in kandidati smo ob svoji kandidaturi ugotovili, da je po- di (vzgled bi nam lahko bili Madžari), trebno v naši občini nameniti prostor številnim projektom in vsebinam, • v povprečju zadnjih petih let je bila samooskrba nekatere vam predstavljamo: z zelenjavo v Sloveniji manj kot 40%. Na podla- • prostor v vrtcih za vse otroke in brezplačne vrtce, gi dejstev, ki jih navaja Urad za makroekonomske • izgradnja subvencioniranih stanovanj za mlade družine (npr. v Mora- analize in razvoj, se da ugotoviti, da bi lahko v Ob- vskih Toplicah, Goričko), da mladi ne odhajajo iz občine v mesta (sub- čini Moravske Toplice še bolj intenzivno podpirali vencionirano bivanje in nakupi zemljišč), razvojne potenciale pridelave in predelave zelenja- • izgradnja uličnih razsvetljav, s poudarkom na varčevanju električne ener- ve ter oblikovali inovativno marketinško strategijo gije, občine za prodajo zelenjave na domačem trgu in • pogostejša košnja trave, predvsem ob stranskih cestah, in pogostejše či- izvoz v druge države EU.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO ALENKA MIHALI Č Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO STRUKTURNE SPREMEMBE KMETIJSKE DEJAVNOSTI V OB ČINI SVETI JURIJ OB Š ČAVNICI PO LETU 1991 Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Lu čka Lorber Alenka Mihali č Maribor, 2009 ZAHVALA Hvala mentorici, doc. dr. Lu čki Lorber, za zanimiva predavanja, strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela ter za pozitiven odnos do mojega dela. Iskrena hvala staršem, ki so mi študij omogo čili, me brez pomislekov pri njem spodbujali in podpirali. Hvala, ker ste verjeli vame. Hvala bratu Darku za pomo č pri anketiranju. Hvala fantu Primožu, ki mi je stal ob strani ter se skupaj z mano veselil uspehov. U N I V E R Z A V M A R I B O R U F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Alenka Mihali č, rojena 20. 11. 1982, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Ob čini Sveti Jurij ob Š čavnici po letu 1991 pri mentorici doc. dr. Lu čki Lorber, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. ______________________________ Maribor, 28. 10. 2009 POVZETEK Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Ob čini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše obmo čje za proizvodnjo hrane v Sloveniji.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
    RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
    [Show full text]
  • Zrnje 56 10 2018 Splet 150Dpi.Pdf
    Jesensko GLASILO OBČINE CERKVENJAK ŠTEVILKA 56, 18. OKTOBER 2018 Povorka starih običajev in navad, foto: E. P. Predsednik RS Borut Pahor v Cerkvenjaku, foto: E. P. Trgatev Johanezove trte, foto: Ivo Lorenčič Sladka jesen, foto: M. Ž. Odprtje ceste Stanetinci–Andrenci ... in Brengova–Vanetina, foto: V. K. IZ VSEBINE Razvoj Cerkvenjaka je na dobri poti 2 Zadnja seja občinskega sveta v tem mandatu 4 2. rebalans proračuna in naložbe v 2018 5 Aktualni dogodki in dogajanja 10 Mesec prireditev ob 20. občinskem prazniku 11 Iz dela organizacij, združenj, društev in klubov 18 Med ljudmi, humor 32 Parkirišče pri pokopališču, foto: E. P. ZRNJE 18. OKTOBER 2018 Pogovor z županom Občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem RAZVOJ CERKVENJAKA JE NA DOBRI POTI Vroče in toplo poletje, ki nam je skoraj vsak dan prine- Ne, vsaj meni ni znano. Pri nas zakonodaja omogoča vsem slo kakšno ploho ali nevihto, ter prvi jesenski dnevi so za ljudem prosto gibanje po gozdovih in nabiranje prosto rastočih nami. Večina pridelkov je že v kaščah, shrambah in kleteh, rastlin, če pri tem ne povzročajo škode. V zvezi s tem v Cer- vse v naravi pa se pripravlja na prihod zime. Kako je mi- kvenjaku nimamo problemov, ker znamo živeti z naravo in v nilo poletje v Cerkvenjaku, kakšna je letošnja letina, kaj kulturnih in spoštljivih medsebojnih odnosih. Le kako bi v tej je občini uspelo narediti čez poletje in kaj še namerava po- deželici živeli, če bi se lahko v naravi gibali samo po asfaltnih storiti do konca leta? O teh in še nekaterih vprašanjih smo občinskih cestah? se pogovarjali z županom Občine Cerkvenjak Marjanom Omenili ste, da nekaterim majhnim pridelovalcem včasih Žmavcem.
    [Show full text]
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji
    Stran 13582 / Št. 91 / 10. 11. 1999 Uradni list Republike Slovenije KRIŽEVCI 4321. Odlok o kategorizaciji obèinskih cest na obmoèju Občine Križevci Na podlagi prvega odstavka 82. èlena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na seji dne 29. 9. 1999 sprejel O D L O K o kategorizaciji obèinskih cest na obmoèju Občine Križevci 1. èlen Ta odlok doloèa obèinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga povzemajo ter obèinske kolesarske poti. 2. èlen Obèinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 3. èlen Lokalne ceste so ceste med naselji v Občini Križevci ter ceste med naselji v Občini Križevci in naselji v sosednjih občinah Ljutomer, Veržej, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici. 4. èlen Lokalne ceste (LC) med naselji v obèini in med naselji v obèini in naselji v sosednjih obèinah so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preost. Skupna št. ali odseka ceste ceste ceste (m) uporabe dol. c. dol. c. ali odseka ali odseka v sos. ob. 1 223140 R I 230 Noršinci – Lukavci R II. 439 1350 za mešan promet 415 1765 2 223151 R I. 230 Boreci – Grabe R II. 439 2052 za mešan promet 3 223152 R II. 439 Grabe – Branoslavci 223110 1506 za mešan promet 830 2336 4 223160 R II. 439 Logarovci – Radoslavci 223110 2028 za mešan promet 798 2826 5 223170 R II.
    [Show full text]
  • 66/2007, Razglasni
    Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 66 Ljubljana, torek 24. 7. 2007 ISSN 1318-9182 Leto XVII Sodni register 2.550.000 SIT, ne odgovarja, vstop: 13. 7. upnika gospodarske družbe od objave skle- Sklepi o izbrisu 2006. pa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba po 33. členu Zakona Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku se vloži v dveh izvodih pri tem sodišču. O izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na pritožbi bo odločalo višje sodišče. o finančnem poslovanju podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona podjetij o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) odločilo, da se LJUBLJANA v izreku navedena gospodarska družba izbriše iz sodnega registra. Pravni pouk: Sr-21057/07 CELJE Zoper sklep je dopustna pritožba v roku OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI je 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko s sklepom Srg št. 2007/07912 z dne 13. 7. Sr-21240/07 družbo od vročitve sklepa o izbrisu – za 2007 pod št. vložka 1/05308/00 vpisalo v OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s družbenika oziroma delničarja gospodar- sodni register tega sodišča sklep o izbrisu sklepom Srg št. 2007/01758 z dne 16. 7. ske družbe ali upnika gospodarske družbe iz sodnega registra za subjekt vpisa z na- 2007 pod št. vložka 1/06707/00 vpisalo v od objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu slednjimi podatki: sodni register tega sodišča sklep o izbrisu RS. Pritožba se vloži v dveh izvodih pri Matična številka: 5873983 iz sodnega registra za subjekt vpisa z na- tem sodišču.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]