Evangelicanski List 04-APR 2019.Indd

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Evangelicanski List 04-APR 2019.Indd EVANGELIČANSKI LIST April 2019 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XXXXVIII Želimo vam blagoslovljene in vesele Velikonočne praznike. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarenčana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj« (Mr 16, 6) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci ! »Ni ga tukaj, vstal je!« ričlanske družine ponudil za talca, je bil obenem neizmerno človeški S temi »velikonočnimi« bese- čeprav je vedel, da bo ustreljen. in globok. On je tisti, ki nam je po- dami, ki kličejo v pozdrav vsta- A to ni edini primer žrtvovanja, sredoval nauk, ki se velikokrat ni lemu Kristusu, vas tudi sam prav ki ponuja samega sebe, da drugi ujemal niti z etablirano religijo niti prisrčno pozdravljam. lahko preživijo. z etablirano posvetno oblastjo, kar Pozdravljam z velikonočno mi- Vsakoletno praznovanje Velike ga je pripeljalo na križ. Toda preko slijo, ki pravi, da človeška usoda noči, ko iz perspektive njene vse- smrti in groba spet nazaj v življe- ni le potovanje h Golgoti, ampak bine gledamo na življenje danes nje. Brez tega, sem prepričan, bi nas vodi tudi življenju naproti. To in tu, nas seveda postavlja pred usmeritev k »jutrišnjemu človeku« nas bodri. In prav je tako. Kajti čim mnoga vprašanja in odpira mno- bila brez vsakršne možnosti. glasnejši so klici našega obupane- ge dileme. Po vsem svetu, v mnogih jezi- ga sveta v smislu velikopetkovega: V kaj lahko še verujem? Komu kih in še številnejših narečjih ljudje »Križaj ga«, tem močnejši in raz- lahko še zaupam? Kako smiselno v teh dneh polni veselja in zaupa- poznavnejši mora biti tudi glas, ki je delati dobro, pošteno? Ali še nja izgovarjajo besede: »Kristus je kliče po kulturi življenja in ne po smemo zaupati in verjeti v člo- vstal!« Resnično je vstal! In tako kulturi smrti. veka, v civilizacijo, za katero se tudi mi polni zaupanja in z veliko Mnogi danes namreč govorijo zdi, da je popolnoma pozabila na dobre volje in trdne vere izpovej- o zatonu Boga nad našo civilizaci- Boga in v marsičem tudi na solju- mo svoj »da« življenju, upanju, jo. Mnogi govorijo in govorimo o di, in kjer so na prvem mestu le boljšim časom. Verjamem, da se razpadu temeljnih moralnih in ci- prestiž, moč, egoizem? je za take vrednote vredno potru- vilizacijskih vrednot. Žal marsikdaj In tudi če je res vse tako, nas diti, takemu nauku reči svoj »da«. in prepogosto upravičeno. to ne sme zlomiti. Ljudje moramo Želim si, da bi to uspelo vsakemu Toda tudi pred davnimi leti ni najti moč in način, da vlijemo po- med nami. Naj torej Gospod, ka- bilo veliko drugače. Zvesti Jezu- gum obupancem, upanje potrtim, terega vstajenje v teh dneh pra- sovi učenci so se razbežali. Nje- odvezo grešnikom, zdravje bol- znujemo, bogato blagoslavlja vas govi nasprotniki so slavili zmago. nim, brezpravnim pravico... Tudi in vaše družine in naj vam nakloni Z Jezusom je bilo konec. Vendar mi smo marsikdaj med njimi. In obilo zdravja, miru in razumeva- je bil to le prvi vtis. Tedaj, ko ni zaradi tega je prišel Kristus v naš nja. tega nihče več pričakoval, in ko ni svet. V njem živel, učil, trpel, umrl nihče več upal, je iz teme bolečih in vstal. Vesele in blagoslovljene veliko- dogodkov, tako rekoč iz nič, zasi- Danes nas torej spet nagovar- nočne praznike vsem želim. jala zarja novega upanja. Upanja iz jajo besede Velike noči. Besede, ki Geza Erniša, urednik resnice praznega groba. pravijo, da je Kristus odšel iz gro- In iz te resnice se še vedno živi, ba v življenje. In vsako tako vstaje- pomaga, žrtvuje za druge. Tudi nje doživimo vedno, ko poskrbimo danes. Luč velikonočnega jutra za tiste, ki nas potrebujejo. Mladi, nas kliče in zavezuje k dejavni lju- starejši, najstarejši, brezdomci, bezni. Ob vsaki Veliki noči mi ve- bolni, begunci…. dno znova pride na misel življenj- In pri tem početju nam je Kri- ska zgodba duhovnika Christiana stus lahko največji vzornik. On je Kolbeja, ki se je namesto očeta šti- tisti, ki je govoril preprost jezik, a EVANGELIČANSKI LIST mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji Uredništvo Evangeličanskega lista Levstikova ulica 11, 9226 Moravske Toplice Glavni in odgovorni urednik Geza Erniša, info@eco-mt. si, 041 689 191 Evangeličanska Cerkev AV v RS Slovenska ulica 17, 9000 Murska Sobota IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X Tisk: Tiskarna digitalni tisk, Murska Sobota april 2019 3 Velikonočna poslanica 2019 ŽIVLJENJE – VREDNOTA Drage sestre in bratje v Kristu- naj Jezusovo pomirjujoče sporočilo su! vsakemu od nas pomaga, da se bo Na vse kristjane, drugače ve- še pogumneje in z večjim upanjem Golgota in križ – rujoče in sodržavljane naslavljam lotil gradnje poti sprave z Bogom na njem pa trpeči letošnjo poslanico Velike noči, ki in z ljudmi. vsakemu človeku podarja oznani- Vsem, ki so v naši družbi izgu- že moč smrti lomi, lo upanja v novo življenje. Veselo bili sleherno upanje in življenjski v srcu mojem hvaležnem oznanilo Velike noči: Ne bojte se, polet, utrujenim ostarelim, ki ču- klic po zmagi doni: Jezus, križani, je bil obujen od mr- tijo, kako jim v samoti pojemajo tvih, nam nudi tolažilno gotovost, moči, mladim, ki čutijo, kot da jim »S Tabo, Kristus, umiram, da je prepad smrti premoščen in uhaja prihodnost, vsem še enkrat a vstanem kakor Ti! da so z njim premagani trpljenje, ponavljam besede Vstalega: Glejte, žalovanje, vpitje in bolečina. vse delam novo! Kajti vsak od nas Enkrat, verujem, Gospod, ki je prestal, da so ga se je rodil ob pravem času, da bi stala si bova iz oči v oči.« zapustili njegovi učenci, da so mu spoznal, na kakšen način naj pra- naložili krivično obsodbo, da so ga vočasno umre svojim grehom. Ko osramotili z nečastno smrtjo, tudi odmiramo grehu, na sebi nosimo Ti odprl si srce moje nam obljublja večno življenje prav Kristusovo smrt. To umiranje grehu za življenja vrednote, zaradi smrti našega starega življe- pa nam zagotavlja resnično vstaje- nja, ki je bilo življenje v grehu. Po nje in življenje. katere niti smrti moč Božji besedi velike noči namenja Vesele in blagoslovljene veliko- zlomiti ne more, svoj sočuten pogled vsem nam, nočne praznike vam želim! Vstali zdravim in bolnim, lačnim in žej- Gospod naj bo vedno z vami! ker že davno sem dojela, nim, tujcem in zaprtim, odrinjenim Geza Filo, škof da v njih skrita je Velika noč, in izvrženim, žrtvam zlorab in na- silja. ki v vsem svojem veličastvu Svet je poln ljudi, ki trpijo v izvolila je življenje, duhu in na telesu. Medtem ko se obrisala je solze Golgote dnevne kronike polnijo z novica- mi o krutih zločinih, ko se rušijo in in strla njeno moč. krušijo temeljne vrednote človeko- vega življenja in njegovega sožitja, Veliko še bomo pretrpeli, da iz življenja v življenje se bomo zbudili, a Kristusova zmaga na križu nam je potrdila, da le vera in ljubezen močna, ki srca v višave dobrote poganja nam zagotavlja, da z Jezusom tudi mi bomo vstali … Jana Kerčmar 4 evangeličanski list Politika − odločitev za Kairos Človek se že ob rojstvu znaj- nacizem, zapirajo v svoj nacionalni Neprebojnost in zaprtost mita de v − tudi vojnih − razmerah, ki prostor. Znotraj takih skupin celo- o izvoru je po Tillichu možno pre- si jih ne izbere sam, postavljen je tno življenje poteka kot krožni tok, seči, dobesedno transcendirati po vanje, in zato sledi povsem člove- ki se vedno vrača nazaj k samemu dveh poteh, namreč po preroški in ško vprašanje »od kod«, in ravno sebi, preboja naprej ni. po humanistični. To, kar je prero- ta »od kod« kot vprašanje izvora je ško, zaustavlja danost biti. Ta večni podlaga za vsak mit. »Tako v vsem »od kod« je možno prekiniti z mo- mitu zveni zakon krožnega toka čjo etike, kajti prerok vedno vsako rojstva in smrti. Ves mit je mit o iz- danost preverja glede na etične voru, je odgovor na vprašanje ‚od razsežnosti. Moč izvorne biti je za- kod‘ in izraz tičanja v izvoru in v ve- ustavljena s svetostjo poskusa pra- zanosti na njegovo moč. − Izvorno vičnega oblikovanja bivajočega. mitska zavest je temelj vsega kon- Tillich opozarja: »Transcenden- zervativnega in romantičnega mi- ca ostaja, toda to je transcenden- šljenja v politiki.« Zato priznani in ca tega kam in ne onega od kod. mednarodno ugleden protestant- Mit ostaja, vendar je prelomljen z ski teolog Tillich (1886−1965) sam etosom. Šele v humanizmu, na tleh opozarja na svoj zapis naslovljen avtonomije, je mitično premagano. kot Protestantizem in politična ro- Človek se opira na samega sebe.« mantika. Mnogo bolj kot da bi resnici sledil, Sama politična romantika »je zdaj človek resnico dela, na mesto več kot zgodovinsko pogojena po- gotovosti in trdnosti »materinstva« litična teorija. Politična romantika in »očetovstva« stopa stvarnost, ki je temeljna politična drža, človeška jo je človek izoblikoval in ustvaril s možnost nasploh. Razlikujemo lah- svojimi institucijami. Tillichov zave- ko med dvema temeljnima držama stni napor je usmerjenost v bivanje, človeka, prva je utemeljena v nje- Kaj je politična romantika? »Po- ki ga prežema pozitivno upanje, ki govi danosti, druga v njegovi člo- litična romantika je poskus vrnitve naj premaguje odtujitvene proce- večnosti. Prva je usmerjena na ‚od- k mitu o izvoru na njegovih la- se, zato je to ena izmed stalnic Til- kod‘, druga usmeritev na ‚čemu‘.« stnih ruševinah. To je poskus, da lichove misli. Pri tem Tillich opozarja, da je samo se s pozicije avtonomije ponovno Je za kaj takega potreben do- »vprašanje ‚čemu‘ vprašanje po pridobijo svete vezi, da se hkrati s ločen politični pogum, določen zastavljenem cilju«. Svetost izvora ‚sinom‘ spet pojavita oče in mati. logos, ki bi nas usmerjal naprej ta- in svetost zadanega cilja sta tesno Nosilne sile politične romantike so krat, ko gre za politično delovanje, prepleteni.
Recommended publications
  • Za Casopis.Indd
    Spoštovane občanke, Spoštovani občani! male pridelovalce zelenjave iz naše obči- ne), Kandidatke in kandidati liste STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE vas • z vidika kmetijstva je v večini vasi potrebna koma- uvodoma najprej lepo pozdravljamo! Smo dinamična skupina priljubljenih, sacija (Čikečka vas, Selo, Fokovci, itd.) poštenih ljudi, ki ima dosti življenjske energije, smo mladi in mladi po srcu. • ekološki turizem, kot pomembna razvojna Kandidati prihajamo iz vseh predelov občine in smo prav vsi odprti za po- smernica Slovenije, trebe ljudi, za vse interesne skupine, predvsem pa tudi za pogosto pozabljene • večja promocija in razvoj lovskega turizma, saj ima- potrebe NAVADNEGA OBČANA. mo v občini dobre naravne danosti kar se tiče divja- Kandidatke in kandidati smo ob svoji kandidaturi ugotovili, da je po- di (vzgled bi nam lahko bili Madžari), trebno v naši občini nameniti prostor številnim projektom in vsebinam, • v povprečju zadnjih petih let je bila samooskrba nekatere vam predstavljamo: z zelenjavo v Sloveniji manj kot 40%. Na podla- • prostor v vrtcih za vse otroke in brezplačne vrtce, gi dejstev, ki jih navaja Urad za makroekonomske • izgradnja subvencioniranih stanovanj za mlade družine (npr. v Mora- analize in razvoj, se da ugotoviti, da bi lahko v Ob- vskih Toplicah, Goričko), da mladi ne odhajajo iz občine v mesta (sub- čini Moravske Toplice še bolj intenzivno podpirali vencionirano bivanje in nakupi zemljišč), razvojne potenciale pridelave in predelave zelenja- • izgradnja uličnih razsvetljav, s poudarkom na varčevanju električne ener- ve ter oblikovali inovativno marketinško strategijo gije, občine za prodajo zelenjave na domačem trgu in • pogostejša košnja trave, predvsem ob stranskih cestah, in pogostejše či- izvoz v druge države EU.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
    RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
    [Show full text]
  • KANČEVCI – Program 2021
    DDK – Dom duhovnosti Kančevci dogajanje 2021 Dragi bratje in sestre, koledarsko leto je zopet okoli in v rokah imate naš nov Letni program – Dogajanje 2021. V njem vam posredu- jemo koledar in opis dogodkov, ki smo jih do sedaj načr- tovali tudi z vami, našimi dosedanjimi ter novimi obisko- valci in udeleženci dogodkov Doma duhovnosti Kančevci. Hvaležni smo vam za zanimanje in sodelovanje. Vse to smo načrtovali v upanju, da bodo epidemiološke raz- mere dovoljevale izpeljavo dogodkov. Če ne bodo do- voljevale, jih bomo morali zaradi zdravstvene varnosti opustiti, kakor smo to morali lansko leto. Naj se zgodi Božja volja. Naj bo dogajanje v Domu duhovnosti vam in nam v obilen blagoslov, duhovno spodbudo in korist za življenje in poslanstvo, ki ga vsak na svojem mestu živimo in opra- vljamo. Naj prinaša božji blagoslov in vsestransko korist tudi vsem tistim, s katerimi živite in sodelujete, h katerim ste vi poslani. Gospod škof Peter nam je ob zahvalnem praznovanju izrekel naslednje besede: »Tridesetletno bogato dogajanje v Domu duhovnosti Kančevci in župniji sv. Benedikta naj se po prizadevanju bratov kapucinov, njihovih sodelavcev in dobrotnikov nadaljuje, bogati in utrjuje v blagor kanče- vskih župljanov, vernikov murskosoboške škofije in vseh dobromislečih ljudi iz ostalih slovenskih škofij, zamejstva 2 in tujine.« V pridigi pa nam je začrtal program za naprej: »Gre za to, da imamo tukaj v Kančevcih v bratih kapuci- nih stražarje, ki nas dramijo iz duhovne zaspanosti, ki se v nas pojavi vedno, ko nismo budni, da bi bili nenehno s Kristusom. Dom duhovnosti Kančevci ima namreč značaj ''adoracije'', zato so Kančevci kraj čaščenja Boga.
    [Show full text]
  • Energetska Zasnova Občine Moravske Toplice
    EENNEERRGGEETTSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA OOBBČČIINNEE MMOORRAAVVSSKKEE TTOOPPLLIICCEE April 2006 Izvajalec: L E A Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE PREDSTAVITEV PROJEKTA 1. Naslov projekta ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE 2. Številka pogodbe: 2511-05-930137 3. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 4. Prejemnik: Ob čina Moravske Toplice 5. Izvajalec: Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci 6. Sodelujo če institucije: Ob čina Moravske Toplice L E A Kranj čeva 3, 9226 Moravske Toplice Zavod za promocijo in pospeševanje Tel.: (02) 538 15 05 trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Fax: (02) 538 15 02 E-pošta: [email protected] Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija, I-net:http://www.moravske-toplice.si Tel: (02) 538-13-54 E-mail: [email protected] 7. Celotna vrednost projekta: 8.400.000,00 SIT od tega Ob čina Moravske Toplice: 4.836.000,00 SIT MOP: 3.564.000,00 SIT 8. Vodja (nosilec) projekta: Franc Cipot , univ.dipl.org.,oec., župan 9. Avtorji: Jožef Mau čec , dipl.ing.str.,spec.str. Bojan Vogrin čič, univ.dipl. prav. Csongor Vass , dipl.ing.str. Stanislav Sraka , univ. dipl. org. mag. Milan Šadl, uni. dipl.grad. Mojca Breš čak , univ. dipl.ekon. Jože Brdnik , ing.str. Andrej Sraka , univ.dipl.ing.el. Stojan Habjani č, univ.dipl.ing.grad. Darko Sušnik , univ.dipl.ing.str. Tiberij Lebar, str.teh. Marjana Čuk, ekon. © LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE , M ARTJANCI ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE II VSEBINA 1. POVZETEK ENERGETSKE ZASNOVE .............................................................IX 1.1 UVOD ................................................................................................................IX 1.2 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA ..................................XI 1.2.1 Podatki o porabi energije in energentov .............................................
    [Show full text]
  • PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S Projektnimi Aktivnostmi Za Popularizacijo Madžarske Folklore in Kulinarike
    PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S projektnimi aktivnostmi za popularizacijo madžarske folklore in kulinarike Območje občine Moravske Toplice je narodnostno mešano območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Na območju dveh krajevnih skupnosti v petih naseljih (Čikečka vas/Csekefa, Motvarejvci/Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/Szerdahely) se poleg slovenščine kot uradnega jezika uporablja tudi madžarščina. Z madžarskimi vplivi obogatena pa je tudi zakladnica kulturne dediščine z navedenega območja. Z namenom predstavitve folklorne in kulinarične raznolikosti z dvojezičnega območja je TIC Moravske Toplice izvedel projekta Folklora zbližuje in povezuje ter Okusi (z)družijo in bogatijo. Na narodnostno mešanem območju v občini deluje dvojezična OŠ Prosenjakovci kot matična šola. Na DOŠ Prosenjakovci deluje otroška folklorna skupina Ugrós, ki skozi plese in glasbo predstavlja madžarsko folkloro. TIC Moravske Toplice je kot vodilni partner projekta Folklora zbližuje in povezuje k sodelovanju povabil partnerja DOŠ Prosenjakovci in KUD Attila József Motvarjevci. S projektom je vodilni partner želel spodbuditi medgeneracijski in medkulturni dialog ter z medsebojnim sodelovanjem sodelujočih predstaviti dediščino madžarske narodnostne manjšine širši javnosti. Tako odrasli kot tudi najmlajši prebivalci občine so skozi izobraževalni program dodatno poglobljeno spoznavali lastno narodnostno identiteto, skozi kulturne in informativne dejavnosti pa se jih je spodbujalo k ohranjanju jezika in kulturne dediščine. V okviru projekta je bilo izvedenih 5 nastopov oziroma predstavitev, v okviru katerih se je širši javnosti predstavila OFS Ugrós DOŠ Prosenjakovci. Otroci z dvojezičnega območja z obeh strani meje so se lahko družili na 2 srečanjih otroških manjšinskih folklornih skupin. Učenci iz DOŠ Števanovci in DOŠ Prosenjakovci so tekmovali v okviru kviza na temo dediščine manjšin.
    [Show full text]
  • Občinska Volilna Komisija Občine Moravske Toplice
    OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE Številka: OVK 3/10 Datum: 11.08.2010 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo in 45/08) je Občinska volilna komisija Občine Moravske Toplice, na seji dne 11.08.2010, sprejela S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA IZVEDBO REDNIH VOLITEV ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVSKE TOPLICE I. Za izvedbo volitev župana in članov občinskega sveta ter za izvedbo morebitnega drugega kroga za volitve župana se v Občini Moravske Toplice, ki obsega območje celotne občine z naselji Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas - Csekefa, Filovci, Fokovci, Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci Szentlászló, Noršinci, Pordašinci - Kisfalu, Prosenjakovci - Pártosfalva, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče - Szerdahely, Suhi Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila, določijo naslednja volišča: 01 Andrejci, vaško-gasilski dom 02 Berkovci, gasilski dom 03 Bogojina, osnovna šola 04 Bukovnica, vaško-gasilski dom 05 Čikečka vas – Csekefa, vaško-gasilski dom - falu és tűzoltó otthon 06 Filovci, vaško-gasilski dom 07 Fokovci, gasilski dom 08 Ivanci, stara šola 09 Ivanjševci, vaško-gasilski dom 10 Ivanovci, vaško-gasilski dom 11 Kančevci, gasilski dom 12 Krnci, vaško-gasilski dom 13 Lončarovci, gasilski dom 14 Martjanci, vaško-gasilski dom 15 Mlajtinci, vaško-gasilski dom (na tem volišču glasujejo tudi občani Lukačevec) 16 Moravske Toplice 1, gasilski dom Dolga ulica 63 (obsega območje z naslednjimi ulicami: Levstikova ul., Ulica Ob igrišču, Delavska ul., Kratka ul., Kranjčeva ul., Na bregu, Lešče, Brezje, Brzinšček in del Dolge ul. (neparne h.št. od 1 do 115 in parne h.št.
    [Show full text]
  • Zapisnik 5. Seje Upravnega Odbora Sklada Zavoda Vrtci
    ZAPISNIK 5. SEJE UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZAVODA VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE Datum: 27. 1. 2014 ob 16.00 uri v vrtcu Moravske Toplice. PRISOTNI: Člani Upravnega odbora: Silva Nemeš, Valentina Cerovšek, Matej Sečko, Borbála Miholič, Zdenka Balaban, Tea Varga in Marija Bogdan Molnar. Lista prisotnosti je priložena k zapisniku. Drugi prisotni: Simona Kaučič, ravnateljica. DNEVNI RED: 1. Ugotovitev prisotnosti 2. Poročilo o delu 3. Razno Ad/1 Ugotovljeno je bilo, da so prisotni vsi člani Upravnega odbora sklada. Lista prisotnosti je priložena k zapisniku. Zapisnik piše Marija Bogdan Molnar. Zapisnik so člani UO prejeli po elektronsko pošti. Pripomb na zapisnik ni bilo. Člani Upravnega odbora sklada vrtca so zapisnik soglasno potrdili. Ad/2 Iz prejetih prostovoljnih prispevkov staršev za prevoz na lutkovni abonma je razvidno, da prejeta sredstva ne pokrivajo v celoti računov prevoznikov. Vzrok za to je v bolezen prijavljenih otrok, kar pa ni mogoče v naprej predvideti. Člani UO so predlagali, da se cena prevoza na otroka zaokroži na 3,00 EUR. sklep št. 1: Cena prevoza na lutkovni abonma je 3,00 EUR na otroka. Člani UO so sklep soglasno potrdili. Upravni odbor sklada vrtca je prejel 5 prošenj za finančno pomoč za kritje stroškov zimovanja 2014. Člani UO so prošnje pregledali in soglasno sprejeli sklep št. 2: Vsem prošnjam se ugodi in odobri finančno pomoč za zimovanje 2014 v višini 45,00 EUR. Prvi obrok je oproščen plačila, drugi se plača v celoti, tretji pa v višini 15,00 EUR. Ad/3 V nadaljevanju so člani UO sklada predstavili svoje aktivnosti glede dobrodelne prireditev. Nekateri sodelujoči so svojo udeležbo na prireditvi že potrdili.
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • JP) V Naseljih in Med Naselji So: Zap
    Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 1999 / Stran 259 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Dolž. v obč. Dol. razlika št. (odseka) ceste ceste (odseka) (v m) uporab. M. Toplice v sosednjih (odseka) NA Na (v m) obèinah 11. 265110 C R3-725 Sebeborci–Panovci C 265160 MP 5 853 Gornji Petrovci 12. 265120 C R3-725 Ivanovci–Kančevci C 265190 3 750 MP 3 750 – 13. 265130 C 265060 V.Gomila–skozi vas C 265060 2 350 MP 1 125 – 14. 265140 C 265110 Kukeč–Ivanovci C 265120 2 350 MP 2 350 – 15. 265150 C R3-725 Selo–Motvarjevci C R3-724 5 835 MP 5 835 – 16. 265160 C 265110 Benedikt–Kančevci C 265120 1 025 MP 1 025 – 17. 265170 C R3-725 Fokovci–Ratkovci C 265190 2 850 MP 2 850 – 18. 265180 C R3-724 Prosenj.–Kančevci C R3-724 9 300 MP 9 300 – 265181 C R3-724 Prosenj.–Ivanjševci C R3-724 5 552 MP 5 552 – 265182 C R3-724 Ivanjševci–Ratkovci C 265190 3 748 MP 3 748 – 19. 265190 C R3-724 Berkovci–Križevci Z Gozd MP 6 765 Gornji Petrovci 20. 265210 C R3-725 Puconci–Sebeborci C R1-232 2 361 MP 2 361 – 21. 269070 Z Gozd M.Sobota–Ivanci O 010032 8 168 MP 5 705 Murska Sobota 22. 269060 Z Propust Martjanci–Puconci O R1-232 566 MP 288 Murska Sobota 23. 265220 C R3-725 Martjanci–Fokovci C 265050 5 529 MP 5 529 – 24. 265230 C 265150 Čikečka vas–Prosenjak.
    [Show full text]
  • University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transec
    University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transeconet IDENTITIES AND STRATEGIES – RAISING AWARNESS WP6.1 Report Perception of Landscape Changes Authors: Gregor Torkar and Romina Rodela Nova Gorica, 2011 Abstract: This report aims to map out local peoples’ perception of landscape changes in the Pomurje region. To this end it reports on the historical and recent perception of landscape change, on the main processes driving landscape changes, but also it reports on people perceptions about Pomurje as a cross-border area, and on knowledge people have about the ecological networks. Qualitative data informs us that a combination of geomorphologic, socioeconomic, cultural, and historic factors have shaped the Pomurje landscape and have influenced land use patterns in the region. As from respondents’ narratives the emergence of agricultural modernization and policy trends, present in the country after the World War II, appear to have most influenced the landscape and the rural lifestyle in Pomurje. Of a particular relevance are the impacts that the state border (its closure/openness) had on local development dynamics. Key words: ecological networks, perception of landscape change, landscape, Pomurje region Povzetek: V poro čilu predstavljamo, kako lokalni prebivalci Pomurske regije zaznavajo spremembe v kulturni krajini. V poro čilu poro čamo o njihovem zaznavanju preteklega in današnjega stanja v krajini ter o glavnih dejavnikih, ki spreminjajo krajino. V poro čilu tudi predstavljamo, kako ljudje zaznavajo Pomurje v povezavi s čezmejnimi obmo čji, ter njihovo poznavanje in razumevanje ekoloških mrež. Pridobljeni kvalitativni podatki kažejo na kombinacijo geomorfoloških, socioekonomskih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali krajino v Pomurju in vplivali na vzorce rabe prostora v regiji.
    [Show full text]