Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ............................................................... 59 8.4 CBC projects carried out by the Goričko Nature Park ................................................ 67 8.5 CBC projects carried out by the Őrség National Park ................................................. 73 9. Management, budget (revenues/expenditures) ................................................................. 86 10. SWOT analysis (cooperation-based, not territorial-based) ................................................. 89 10.1 External conditions of the cooperation: reinterpretation of the role of borders, cooperation frameworks, general impacts of the European Territorial Cooperation .................................................................................................................. 89 10.2 Internal characteristics of the cooperation and the cooperating partners: concrete activities and results, characteristics in connection with the joint projects ......................................................................................................................... 91 11. Future plans and goals of the cooperation ......................................................................... 95 12. Unique, regional or own resources the cooperation can be based on ................................ 98 13. Synthesis, Summary ......................................................................................................... 113 14. Conclusion ........................................................................................................................ 117 15. Bibliography ..................................................................................................................... 124 Printed sources..................................................................................................................... 124 Internet sources ................................................................................................................... 127 1 Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation 1. Introduction We are living in a time of co-operation and co-dependence. Thus it is worth discussing the significance of the co-operation between Őrség National Park and Goričko Landscape Park. The Central-European small and medium-sized countries are essentially transit countries with a linking role, as well as borderline countries, thus borders have a huge impact on the majority of their area, so on Hungary and Slovenia as well (Hajdú Z. 2000, Bufon, M. 1996, 2004). Both the Slovenian and Hungarian geography emphasise that the region lies in the junction of cultural regions, macro regions and biogeographic units, and its border feature is highly important (Orožen Adamič, M. 2004, Perko, D. 2004). One pivotal statement of the Hungarian geography is that in the respect of ethnics, society, economy and traffic, borders break spatial continuity, hinder smooth relationships and flows. (Nárai–Rechnitzer 1999). Milan Bufon (2004), Slovenian geographer concludes that the Slovenian borderline regions are like a "European integration laboratory". Regarding the co-operation, at a macro regional level, it must be emphasised that in general, among the ever-narrowing border lines ranging from North - North-West to South - South-West, the borderline of the studied region represents one of the peripheral open types of the Danube River Basin. From a historical aspect in the two decades following the demolition of the Iron Curtain, a basically landscape-based integration took place in the border region, which deserves a case study to be presented. Moreover, the developments in regional cohesion, aiming at nature and environmental protection of the National Park and the Landscape Park as outstanding actors, are in harmony with the guidelines due to the cohesion policy of the EU, which referred to the spatial perspective exceeding the administrative borders (i.e. European Spatial Development Perspective, Territorial Agenda). The significance of the co-operation lies in that it gives an example to the cohesion-based mutual co-ordination and management initiatives. Furthermore, it must be mentioned that the success of the borderline co-operation between Őrség National Park and Goričko not only has a great influence on the common future of the Slovenian-Hungarian borderline areas and population, but also on that of the whole macro- region and of the European ecological networks. Beside the mutual care for cross-border landscape, this co-operation also bears great significance. Due to the small area of the countries and the dense network of borders (many times breaking the landscape) it is hardly possible to launch large-scale programmes within one country without having cross-border impacts on the neighbouring countries (Illés I. 2002). It is not possible to examine the development of the Danube-region areas including only the local framework (social, economic, planning etc.). The function of the borders of Central- Europe, including that of Hungary and Slovenia, is in perpetual change, as well as the border regions themselves. The dissolution of borders offers many a great opportunity, meanwhile creating new problematic areas. The need to treat these with a combined, integrated strategic 2 Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation approach, enhances the territorial development role of cross-border co-operations, meaning the best practice, of Goričko and Őrség. The interoperability and openness of the common border region of Hungary and Slovenia were influenced, on one hand, by the system changes in the region and by the European integration, on the other. The enmity and distrust following World War I, were not in favour of cross-border co-operations and relationships (Tóth J. – Golobics P. 1996, Golobics P. – Tóth J. 1999, Rechnitzer J. 1999). After World War II, both countries became part of the Soviet alliance of interests, however, the Cominform1 condemned Yugoslavia in 1948 (due to its independent geopolitical endeavours), which was an indisputable step to a break-up, and with this step the building of the Iron Curtain begun. The present Slovenian-Hungarian borderline became even more closed than in the interwar period, mainly in the first half of the socialist regime.2 The Slovenian border was closed with barbed wire fences and special missile attack warning system. The Iron Curtain initially consisted of wire obstacles, mine fields, roadways and checkpoints inside the countries. The roadway followed the mine field, which was installed in the wire obstacles, that is, barbed wires braced to 150 cm tall dual-lined wood poles. From the borderline the 50-500 m wide lane was the border lane and the 15 km area was the "borderzone". In one of these only with a certain permit was it possible to reside and build. Only in harmony with the 1955 Soviet-Yugoslavian reconciliation, in 1956 mines and wire obstacles were removed. From the beginning of the 70s did the border's hermetically sealed character mitigate; this was the period of "gentle Iron Curtain", during which a low-voltage wire fence substituted the existing complex technical blockade. At the system change on 1 August 1989, this method of border control finally ceased to exist on the examined border section. In the period of the closed, strongly restrictive Iron Curtain, the border was perceivable through its peripheral process enhancing impact. Due to this, the borderline area drifted to a peripheral situation in a social, economic and political way. The defensive political will prevented and slowed the development of border regions. It was excluded from the preferences of the national regional policy, it did not appear as beneficiary area. The lack of investments started an autocatalytic process: with the borders getting more closed the attraction zones became more truncated, the border control limited the free movement of the population
Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében
    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
    [Show full text]
  • Evangeličanski List
    EVANGELIČANSKI LIST Maj 2020 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XLIX »Dam jim drugo srce in novega Duha v njihovo notranjost. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.« (Ez 11, 20) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci! Eden največjih grških filozofov vi: »Tolažnik pa Sveti Duh, ki ga bo zaradi svoje vere srečni in bomo Heraklit je zapisal zelo drzno misel, Oče poslal v mojem imenu, vas bo dojeli, da niso tisti, ki le v besedah pravzaprav trditev, da je na tem učil vsega, kar sem vam povedal.« pravijo: »Gospod, Gospod,« tem- svetu trajna edinole sprememba. (Jn 14,26). več predvsem oni, ki izpolnjujejo Bistvo sveta je po njegovem mne- In prav je, da nas nekdo na nekaj njegovo voljo, njegovo sporočilo nju oziroma njegovi filozofski misli spomni. Predvsem na pomembno, prav razumeli. Pa še tudi tedaj, ko v večnih nasprotjih, ki si nepre- lepo, vzpodbudno. To vsi potrebu- se po najboljših močeh trudimo in stano sledijo. Vročini sledi mraz, jemo, kajti nihče ni dovolj trden, da pazimo, da bi vse prav in dobro na- dnevu noč, zdravju bolezen, življe- ne bi padel, se zmotil. Pa tudi strah redili, bo v zasejani gredici ob ko- nju smrt. Nič torej ni večno, razen nas je marsičesa. Strah nas je, da ristnih plodovih pognal tudi plevel. spremembe. Vse teče, vse se spre- bodo dnevi, ki so pred nami, pre- Običajno celo hitreje, kar je zapisal minja, vse gre. Torej, pantarei. naporni, da ne bomo zmogli, da tudi Gregor Čušin: »Od posejanega In res je tako. Tudi v našem ne bomo znali in bomo zaradi tega in posajenega.« Toda ni nam treba času si spremembe sledijo druga odpisani in bo na naše mesto pri- obupati, ne izgubiti dobre volje in drugi.
    [Show full text]
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H.
    [Show full text]
  • Za Casopis.Indd
    Spoštovane občanke, Spoštovani občani! male pridelovalce zelenjave iz naše obči- ne), Kandidatke in kandidati liste STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE vas • z vidika kmetijstva je v večini vasi potrebna koma- uvodoma najprej lepo pozdravljamo! Smo dinamična skupina priljubljenih, sacija (Čikečka vas, Selo, Fokovci, itd.) poštenih ljudi, ki ima dosti življenjske energije, smo mladi in mladi po srcu. • ekološki turizem, kot pomembna razvojna Kandidati prihajamo iz vseh predelov občine in smo prav vsi odprti za po- smernica Slovenije, trebe ljudi, za vse interesne skupine, predvsem pa tudi za pogosto pozabljene • večja promocija in razvoj lovskega turizma, saj ima- potrebe NAVADNEGA OBČANA. mo v občini dobre naravne danosti kar se tiče divja- Kandidatke in kandidati smo ob svoji kandidaturi ugotovili, da je po- di (vzgled bi nam lahko bili Madžari), trebno v naši občini nameniti prostor številnim projektom in vsebinam, • v povprečju zadnjih petih let je bila samooskrba nekatere vam predstavljamo: z zelenjavo v Sloveniji manj kot 40%. Na podla- • prostor v vrtcih za vse otroke in brezplačne vrtce, gi dejstev, ki jih navaja Urad za makroekonomske • izgradnja subvencioniranih stanovanj za mlade družine (npr. v Mora- analize in razvoj, se da ugotoviti, da bi lahko v Ob- vskih Toplicah, Goričko), da mladi ne odhajajo iz občine v mesta (sub- čini Moravske Toplice še bolj intenzivno podpirali vencionirano bivanje in nakupi zemljišč), razvojne potenciale pridelave in predelave zelenja- • izgradnja uličnih razsvetljav, s poudarkom na varčevanju električne ener- ve ter oblikovali inovativno marketinško strategijo gije, občine za prodajo zelenjave na domačem trgu in • pogostejša košnja trave, predvsem ob stranskih cestah, in pogostejše či- izvoz v druge države EU.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
    RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Slovanske Jezike in Književnosti
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo Brigita Klujber Varga Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo ŽIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŽARSKO- AVSTRIJSKEM PROSTORU Mentor: Kandidatka: Red. prof. dr. Marko Jesenšek Brigita Klujber Varga Somentorica: Izr. prof. dr. Anna Kolláth Maribor, 2012 Lektorica: Ivanka Bratkovič, profesorica slovenskega jezika Prevajalec: Márk Szabó, profesor angleškega jezika ZAHVALA Za strokovno pomoč in potrpeţljivost se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, red. prof. dr. Marku Jesenšku, in somentorici, izred. prof. dr. Anni Kolláth, ki sta mi s svojimi idejami in spodbudami pomagala pri nastajanju diplomskega dela. Prisrčno se zahvaljujem gospe Judit Simonné Pavel, ki me je ljubeznivo sprejela in mi priskočila na pomoč pri prebiranju pisem ter mi posredovala podatke o očetu. Za strokovno pomoč se zahvaljujem tudi prof. dr. Károlyu Gadányiju. Zahvaljujem se še ţupanu Občine Cankova, Dragu Vogrinčiču, in gospe Hildi Vogrinčič, ker sta mi omogočila vpogled v gradivo v spominski sobi na Cankovi. Posebej se zahvaljujem svoji druţini, staršem za moralno in finančno pomoč, Dejanu za potrpeţljivost in spodbudne besede. Teu in Davidu pa se opravičujem, ker sta morala pogrešati mamico. Vsem, ki ste verjeli vame, iskrena hvala. IZJAVA Podpisana Brigita Klujber Varga, rojena 10.10.1981, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer SLOVENSKI JEZIK S KNJIŢEVNOSTJO IN MADŢARSKI JEZIK S KNJIŢEVNOSTJO, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom ŢIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŢARSKO-AVSTRIJSKEM PROSTORU pri mentorju, red. prof. dr. Marku Jesenšku, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
    [Show full text]
  • Idejne Rešitve Decentralnega Odvajanja in Sonaravno Čiščenje Odpadnih Voda Ter Biološke Čistilne Naprave (Sbr)
    UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Tomislav Zrinski IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR) Diplomsko delo Maribor, januar 2009 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR) Študent: Tomislav ZRINSKI Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo Smer: Komunalno-prometna smer Mentor: izred. prof. dr. Renata Jecl Komentor: Viš. pred. Matjaž Nekrep Perc Maribor, januar 2009 III IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR) Ključne besede: gradbeništvo, čiščenje odpadnih voda, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, aglomeracije UDK: [628.32:628.35]:696.135(043.2) Povzetek Občina Puconci je ena od enajstih občin v Krajinskem parku Goričko. Komunalna urejenost (kanalizacija, čiščenje) je razen v središču občine slabo urejena. Za pristop, ki rešuje problem odpadnih voda pretežno tam, pride v poštev več manjših in srednje velikih čistilnih naprav. Zato so se v občini odločili za presojo izgradnje decentralnih sistemov kanalizacije in uporabo rastlinskih čistilnih naprav oziroma bioloških čistilnih naprav tipa zaporednega saržnega reaktorja. Skladno z merodajnimi uredbami in državnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je na območju občine Puconci devet obveznih aglomeracij.
    [Show full text]
  • Summary of Report on Impacts on Environment
    SUMMARY OF REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT FOR ELECTRIFICATION, RECONSTRUCTION AND UPGRADING OF THE RAILWAY LINE PRAGERSKO - HODOŠ Maribor, November 2010 (updated September 2012) 1 SUMMARY FOR PUBLIC 1.1 BASIC DATA ON THE HOLDER OF ACTIVITY AND REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT Title of the measure: Electrification, reconstruction and upgrading of the railway line from Pragersko to Hodoš Purpose: It deals with electrification, reconstruction and upgrading of the existing railway line from Pragersko to Hodoš, which runs partially on the line No. 40 Pragersko-Središče- state border with the Republic of Croatia on the section from Pragersko to Ormož and on the line No. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš – state border with the Republic of Hungary. The electrification of the 109 km of the existing railway line means the continuation of the development of the public railway infrastructure in the South-East part of Slovenia and the modernisation of the Vth traffic corridor. The foreseen measures of electrification (placing of poles for the supply) will run on the existing alignment. To assure the technical standards the line will be reconstructed on five places, namely in front of Ormož, in Pavlovci and Ivanjkovci as well as on stations Ptuj and Hodoš. Within electrification also the construction of five electrical substations is foreseen for the supply of traction with electricity. Holder: The holder of the activity is Republic of Slovenia, Ministry of Transport, Agency of the Republic of Slovenia for the management of public railway infrastructure investment, Kopitarjeva 5, Maribor. Responsible person of Maksimiljan Dolinšek, u.d.i.e. the holder: Valid spatial National spatial plan for electrification and reconstruction of the railway document: line Pragersko–Hodoš (Official Gazette RS, No.
    [Show full text]
  • Evangelicanski List 04-APR 2019.Indd
    EVANGELIČANSKI LIST April 2019 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XXXXVIII Želimo vam blagoslovljene in vesele Velikonočne praznike. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarenčana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj« (Mr 16, 6) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci ! »Ni ga tukaj, vstal je!« ričlanske družine ponudil za talca, je bil obenem neizmerno človeški S temi »velikonočnimi« bese- čeprav je vedel, da bo ustreljen. in globok. On je tisti, ki nam je po- dami, ki kličejo v pozdrav vsta- A to ni edini primer žrtvovanja, sredoval nauk, ki se velikokrat ni lemu Kristusu, vas tudi sam prav ki ponuja samega sebe, da drugi ujemal niti z etablirano religijo niti prisrčno pozdravljam. lahko preživijo. z etablirano posvetno oblastjo, kar Pozdravljam z velikonočno mi- Vsakoletno praznovanje Velike ga je pripeljalo na križ. Toda preko slijo, ki pravi, da človeška usoda noči, ko iz perspektive njene vse- smrti in groba spet nazaj v življe- ni le potovanje h Golgoti, ampak bine gledamo na življenje danes nje. Brez tega, sem prepričan, bi nas vodi tudi življenju naproti. To in tu, nas seveda postavlja pred usmeritev k »jutrišnjemu človeku« nas bodri. In prav je tako. Kajti čim mnoga vprašanja in odpira mno- bila brez vsakršne možnosti. glasnejši so klici našega obupane- ge dileme. Po vsem svetu, v mnogih jezi- ga sveta v smislu velikopetkovega: V kaj lahko še verujem? Komu kih in še številnejših narečjih ljudje »Križaj ga«, tem močnejši in raz- lahko še zaupam? Kako smiselno v teh dneh polni veselja in zaupa- poznavnejši mora biti tudi glas, ki je delati dobro, pošteno? Ali še nja izgovarjajo besede: »Kristus je kliče po kulturi življenja in ne po smemo zaupati in verjeti v člo- vstal!« Resnično je vstal! In tako kulturi smrti.
    [Show full text]
  • Odlok O Kategorizaciji Ob Činskih Javnih Cest in Kolesarskih Poti V Ob Čini Gornji Petrovci – Seznam Odsekov Po Kategorijah Z Opombami
    Odlok o kategorizaciji ob činskih javnih cest in kolesarskih poti v Ob čini Gornji Petrovci – seznam odsekov po kategorijah z opombami Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Gornji Petrovci in ceste med naselji v Ob čini Gornji Petrovci in naselji v sosednjih ob činah so: Zap. Za četek Konec Dolžina Preostala dolžina št. Cesta Odsek odseka Opis odseka [m] v sosednji ob čini [m] Opomba 1. 109011 109011 C R3 721 G. Petrovci-Adrijanci-Šalovci C R1 232 3.707 1.271 Šalovci 2. 109021 109021 C 109010 Adrijanci-Markovci C R3 723 1.007 966 Šalovci 3. 109031 109031 C 120140 Lucova-Adrijanci C 109020 2.385 4. 109041 109041 C R3 721 Martinje-Neradnovci C 120140 4.332 5. 109051 109051 C R3 721 Bore ča-Ženavlje C R3 721 3.883 povezava z LC 109121 v enoten odsek 6. 109052 109052 O 109051 Ženavlje-Šulinci C R3 721 1.975 7. 109061 109061 C 197220 Stanjevci C R1 232 1.241 8. 109071 109071 C 197220 G. Petrovci C R3 721 2.317 9. 109081 109081 C 109010 Adrijanci-G. Petrovci C R3 721 1.548 10. 109091 109091 C 109140 Matjašovini-Košarovci C 109130 2.197 11. 109101 109101 C 265110 Križevci-Domanjševci C R3 724 3.231 2.231 Šalovci 12. 109111 109111 C 265110 Križevci-Martini C 109100 1.946 13. 109131 109131 C 265110 Križevci-Kuštanovci-Moš čanci C R1 232 2.571 3.546 Puconci 14. 109141 109141 C 265090 Bokra či-Panovci C 265110 3.139 15. 109151 109151 C 265110 Kan čevci-Kuke č C 109140 2.000 16.
    [Show full text]
  • 1. June Welcome in the Őrség Region in the Year of Cultural Tourism!
    . Welcome . in the Őrség . region in the . Year of Cultural . Tourism! . Blooming . 29. May – 1. June . The Őrség It is probably the only region in our Common religion, similar customs has to offer and can enjoy the century the number of inhabitants country the name of which is not and architecture, and last but advantages of belonging to the of this sub region was halved. Both a geographical term but it derives not least, being always aware of Őrség. Since 21st December, 2007 forced collectivisation of agriculture from its history. The population of belonging to the same sub region not even the national boundaries and badly implemented privatisation historical Őrség was Hungarians or knitted our villages into a tight have been preventing their lives were executed to the expense of Hungarian speaking joined ethnic unit from Kondorfa to Velemér, together. With the vanishing of people living here. By the beginning groups in charge of guarding the from Magyarszombatfa to Ivánc, the crossing bars of the artificially of the 21st century this region frontier since the foundation of the from Kercaszomor to Szőce. The drawn borderline in 1920, difficulties has been practically left without Hungarian state. Their task was to name “Őrség” itself is a great tourist have also disappeared from industry. However, there were preserve the territorial integration attraction. Nothing proves this spontaneous cooperation in beneficial results of backwardness and independence of the country. better than the name “Gate of the connection with old historical Őrség and isolation near the borderline, In return the kings gave them Őrség”, which has become a tourist settlements like Hodos, Kapornak too.
    [Show full text]