DOCSLIB.ORG

Občinska Volilna Komisija Občine Moravske Toplice

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Občinska Volilna Komisija Občine Moravske Toplice OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE Številka: OVK 3/10 Datum: 11.08.2010 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo in 45/08) je Občinska volilna komisija Občine Moravske Toplice, na seji dne 11.08.2010, sprejela S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA IZVEDBO REDNIH VOLITEV ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVSKE TOPLICE I. Za izvedbo volitev župana in članov občinskega sveta ter za izvedbo morebitnega drugega kroga za volitve župana se v Občini Moravske Toplice, ki obsega območje celotne občine z naselji Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas - Csekefa, Filovci, Fokovci, Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci Szentlászló, Noršinci, Pordašinci - Kisfalu, Prosenjakovci - Pártosfalva, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče - Szerdahely, Suhi Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila, določijo naslednja volišča: 01 Andrejci, vaško-gasilski dom 02 Berkovci, gasilski dom 03 Bogojina, osnovna šola 04 Bukovnica, vaško-gasilski dom 05 Čikečka vas – Csekefa, vaško-gasilski dom - falu és tűzoltó otthon 06 Filovci, vaško-gasilski dom 07 Fokovci, gasilski dom 08 Ivanci, stara šola 09 Ivanjševci, vaško-gasilski dom 10 Ivanovci, vaško-gasilski dom 11 Kančevci, gasilski dom 12 Krnci, vaško-gasilski dom 13 Lončarovci, gasilski dom 14 Martjanci, vaško-gasilski dom 15 Mlajtinci, vaško-gasilski dom (na tem volišču glasujejo tudi občani Lukačevec) 16 Moravske Toplice 1, gasilski dom Dolga ulica 63 (obsega območje z naslednjimi ulicami: Levstikova ul., Ulica Ob igrišču, Delavska ul., Kratka ul., Kranjčeva ul., Na bregu, Lešče, Brezje, Brzinšček in del Dolge ul. (neparne h.št. od 1 do 115 in parne h.št. od 4 do 116)) 17 Moravske Toplice 2, gasilski dom Dolga ulica 223 (obsega območje z naslednjimi ulicami: Rumičev breg, Cuber, Moravske Gorice, Vinsko grabo ter del Dolge ul. (parne h. št. od 200 do 264 ter neparne h. št. od 199 do 293)) 18 Motvarjevci – Szentlászló, vaško-gasilski dom - falu és tűzoltó otthon 19 Noršinci, gasilski dom 20 Pordašinci-Kisfalu, vaški dom - faluotthon 21 Prosenjakovci - Pártosfalva, stari gasilski dom - régi tűzoltóotthon 22 Ratkovci, vaško-gasilski dom 23 Sebeborci, vaško-gasilski dom 24 Selo, vaško-gasilski dom 25 Središče – Szerdahely, vaško-gasilski dom - falu és tűzoltó otthon 26 Suhi Vrh, vaško-gasilski dom 27 Tešanovci, vaško-gasilski dom 28 Vučja Gomila, vaško-gasilski dom 901 Predčasno glasovanje – na sedežu volilne komisije v Moravskih Toplicah, Kranjčeva ul. 3 950 Volišče, dostopno invalidom – Andrejci, vaško-gasilski dom. II. Ta sklep začne veljati takoj. Predsednik Občinske volilne komisije Občine Moravske Toplice: EMIL VUČKIČ, univ.dipl.prav., l.r. Dne 12.08.2010 objavljeno na oglasni deski in spletni strani Občine Moravske Toplice. .
Load more

Recommended publications
  • LDN OŠ Bogojina 2020 20
    LETNI DELOVNI NAČRT 2020/2021 Osnovna šola Bogojina Osnovna šola Bogojina | Bogojina 134 | SI-9222 Bogojina | Slovenija t: +386 (0)2 547 90 81| e: [email protected] | s: www.osbogojina.si MŠ: 5088976000 | DŠ: 72026804 | TRR račun pri Banki Slovenije SI56 0127 8603 0670 655 … v širna prostranstva neznanega vstopamo z znanjem in odgovornim ravnanjem LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE BOGOJINA ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 »Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši, postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev uspeh, koncentracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v učbeniku.« Herbert Spencer Bogojina, avgust 2020 1 LETNI DELOVNI NAČRT 2020/2021 Osnovna šola Bogojina UVOD Spoštovani! Novo šolsko leto 2020/2021 začenjamo z veliko novih izkušenj, znanj, spretnosti, kompetenc, ki smo jih pridobili v preteklem šolskem letu, še posebej v času izobraževanja na daljavo (IND), v katerega smo bili vpeti od 23. marca 2020 dalje. Nepredvidljive situacije, povezane z možnostjo okužbe SARS-COV-2, so še vedno prisotne, zato je bilo načrtovanje novega šolskega leta še posebej zahtevno. Naš letni delovni program in aktivnosti smo načrtovali v skladu s trenutno obstoječim modelom izobraževanja »zeleni model B-OŠ«, ki opredeljuje, da se v šoli izobražujejo vsi učenci v skladu s smiselno uporabo priporočil NIJZ. V primeru spremembe modela izobraževanja, ki ga določi ministrica za šolstvo in šport, bomo tudi šole prilagodile izvedbo načrtovanega programa v Letnem delovnem načrtu.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
    RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
    [Show full text]
  • Evangelicanski List 04-APR 2019.Indd
    EVANGELIČANSKI LIST April 2019 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XXXXVIII Želimo vam blagoslovljene in vesele Velikonočne praznike. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarenčana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj« (Mr 16, 6) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci ! »Ni ga tukaj, vstal je!« ričlanske družine ponudil za talca, je bil obenem neizmerno človeški S temi »velikonočnimi« bese- čeprav je vedel, da bo ustreljen. in globok. On je tisti, ki nam je po- dami, ki kličejo v pozdrav vsta- A to ni edini primer žrtvovanja, sredoval nauk, ki se velikokrat ni lemu Kristusu, vas tudi sam prav ki ponuja samega sebe, da drugi ujemal niti z etablirano religijo niti prisrčno pozdravljam. lahko preživijo. z etablirano posvetno oblastjo, kar Pozdravljam z velikonočno mi- Vsakoletno praznovanje Velike ga je pripeljalo na križ. Toda preko slijo, ki pravi, da človeška usoda noči, ko iz perspektive njene vse- smrti in groba spet nazaj v življe- ni le potovanje h Golgoti, ampak bine gledamo na življenje danes nje. Brez tega, sem prepričan, bi nas vodi tudi življenju naproti. To in tu, nas seveda postavlja pred usmeritev k »jutrišnjemu človeku« nas bodri. In prav je tako. Kajti čim mnoga vprašanja in odpira mno- bila brez vsakršne možnosti. glasnejši so klici našega obupane- ge dileme. Po vsem svetu, v mnogih jezi- ga sveta v smislu velikopetkovega: V kaj lahko še verujem? Komu kih in še številnejših narečjih ljudje »Križaj ga«, tem močnejši in raz- lahko še zaupam? Kako smiselno v teh dneh polni veselja in zaupa- poznavnejši mora biti tudi glas, ki je delati dobro, pošteno? Ali še nja izgovarjajo besede: »Kristus je kliče po kulturi življenja in ne po smemo zaupati in verjeti v člo- vstal!« Resnično je vstal! In tako kulturi smrti.
    [Show full text]
  • Kulinarika V Moravskih Toplicah in Okolici Food in Moravske Toplice and the Surrounding Areas Kulinarik Von Moravske Toplice Und Der Umgebung
    Kulinarika v Moravskih Toplicah in okolici Food in Moravske Toplice and the surrounding areas Kulinarik von Moravske Toplice und der Umgebung Prepustite se kulinaričnim okusom regije Vabljeni, da užijete dobrote Moravskih Toplic in Pomurske regije. Naša kulinarična ponudba je raznolika in edinstvena, tako kot naša kultura, dediščina in običaji. Izberite in uživajte v raznolikosti, ki jo v brošuri ponujajo izbrani ponudniki! Saj veste, pri nas kalorij že od nekdaj ne preštevamo, temveč se preprosto prepustimo užitkom. Želimo vam prijetno odkrivanje okusov in se veselimo vašega obiska. Enjoy the taste of local cuisine You are welcome to enjoy food that is typically prepared in Moravske Toplice and the Pomurje region. Our food is as diverse and unique as our culture, heritage and local customs. Take a choice and enjoy the offerings by selected providers listed in the brochure. Since forever, the locals here have not been counting calories but rather enjoying their food. We wish you a pleasant journey in discovering new flavours. Welcome to Moravske Toplice. Überlassen Sie sich den kulinarischen Genüssen der Region Herzlich eingeladen zum Erleben der Gaumenfreuden von Moravske Toplice und der Pomurje-Region. Unser kulinarisches Angebot ist vielfältig und einzigartig so wie die Kultur, das Erbe und die Bräuche. Treffen sie Ihre Wahl und genießen Sie im vielfältigen Angebot der in der Broschüre vorgestellten Anbieter! Bei uns sollten Sie auf das Kalorienzählen besser verzichten und sich einfach dem Schlemmen überlassen. Wir wünschen Ihnen eine
    [Show full text]
  • Energetska Zasnova Občine Moravske Toplice
    EENNEERRGGEETTSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA OOBBČČIINNEE MMOORRAAVVSSKKEE TTOOPPLLIICCEE April 2006 Izvajalec: L E A Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE PREDSTAVITEV PROJEKTA 1. Naslov projekta ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE 2. Številka pogodbe: 2511-05-930137 3. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 4. Prejemnik: Ob čina Moravske Toplice 5. Izvajalec: Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci 6. Sodelujo če institucije: Ob čina Moravske Toplice L E A Kranj čeva 3, 9226 Moravske Toplice Zavod za promocijo in pospeševanje Tel.: (02) 538 15 05 trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Fax: (02) 538 15 02 E-pošta: [email protected] Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija, I-net:http://www.moravske-toplice.si Tel: (02) 538-13-54 E-mail: [email protected] 7. Celotna vrednost projekta: 8.400.000,00 SIT od tega Ob čina Moravske Toplice: 4.836.000,00 SIT MOP: 3.564.000,00 SIT 8. Vodja (nosilec) projekta: Franc Cipot , univ.dipl.org.,oec., župan 9. Avtorji: Jožef Mau čec , dipl.ing.str.,spec.str. Bojan Vogrin čič, univ.dipl. prav. Csongor Vass , dipl.ing.str. Stanislav Sraka , univ. dipl. org. mag. Milan Šadl, uni. dipl.grad. Mojca Breš čak , univ. dipl.ekon. Jože Brdnik , ing.str. Andrej Sraka , univ.dipl.ing.el. Stojan Habjani č, univ.dipl.ing.grad. Darko Sušnik , univ.dipl.ing.str. Tiberij Lebar, str.teh. Marjana Čuk, ekon. © LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE , M ARTJANCI ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE II VSEBINA 1. POVZETEK ENERGETSKE ZASNOVE .............................................................IX 1.1 UVOD ................................................................................................................IX 1.2 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA ..................................XI 1.2.1 Podatki o porabi energije in energentov .............................................
    [Show full text]
  • PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S Projektnimi Aktivnostmi Za Popularizacijo Madžarske Folklore in Kulinarike
    PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S projektnimi aktivnostmi za popularizacijo madžarske folklore in kulinarike Območje občine Moravske Toplice je narodnostno mešano območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Na območju dveh krajevnih skupnosti v petih naseljih (Čikečka vas/Csekefa, Motvarejvci/Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/Szerdahely) se poleg slovenščine kot uradnega jezika uporablja tudi madžarščina. Z madžarskimi vplivi obogatena pa je tudi zakladnica kulturne dediščine z navedenega območja. Z namenom predstavitve folklorne in kulinarične raznolikosti z dvojezičnega območja je TIC Moravske Toplice izvedel projekta Folklora zbližuje in povezuje ter Okusi (z)družijo in bogatijo. Na narodnostno mešanem območju v občini deluje dvojezična OŠ Prosenjakovci kot matična šola. Na DOŠ Prosenjakovci deluje otroška folklorna skupina Ugrós, ki skozi plese in glasbo predstavlja madžarsko folkloro. TIC Moravske Toplice je kot vodilni partner projekta Folklora zbližuje in povezuje k sodelovanju povabil partnerja DOŠ Prosenjakovci in KUD Attila József Motvarjevci. S projektom je vodilni partner želel spodbuditi medgeneracijski in medkulturni dialog ter z medsebojnim sodelovanjem sodelujočih predstaviti dediščino madžarske narodnostne manjšine širši javnosti. Tako odrasli kot tudi najmlajši prebivalci občine so skozi izobraževalni program dodatno poglobljeno spoznavali lastno narodnostno identiteto, skozi kulturne in informativne dejavnosti pa se jih je spodbujalo k ohranjanju jezika in kulturne dediščine. V okviru projekta je bilo izvedenih 5 nastopov oziroma predstavitev, v okviru katerih se je širši javnosti predstavila OFS Ugrós DOŠ Prosenjakovci. Otroci z dvojezičnega območja z obeh strani meje so se lahko družili na 2 srečanjih otroških manjšinskih folklornih skupin. Učenci iz DOŠ Števanovci in DOŠ Prosenjakovci so tekmovali v okviru kviza na temo dediščine manjšin.
    [Show full text]
  • Church of the Ascension of Our Lord
    Church of the Ascension of Our Lord Church of the Ascension of Our Lord IRN 30 Location Bogojina Planning and implementation 14th and 17th century, 1923-24, 1926-1951 Renovation 2007 Chief conservator Neva Sulič Urek The majestic church of the Ascension of Our Lord towers above the surrounding area and its architecture defines the view of Bogojina. For several decades it has attracted enthusiastic admirers of Plečnik' s architecture from Slovenia and abroad. It is one of the most original blends of modem, Gothic and Baroque architecture, and boasts a magnificent round tower and spatial interior. The main facade is adorned with a wooden sculpture of Christ in the axis of a large window. The exterior is rendered dynamic with round win­ dows, the lower roofs of the side aisles in the western fa~ade and the supporting arches in both longer facades. The large surface of the gable roof is interrupted with a small turret in the northern part of the western half of the roof and the jutting semicircular conclusion of the Baroque presbytery. The Gothic tower features corner but­ tresses characteristic of the Prekmurje region, which can also be seen in the church in Martjanci. The ante-chamber under the choir 1oft can be accessed through the main entrance from the portico out­ side. Another entrance leads through a Gothic portal in the pre­ served Gothic tower. The area under the choir 1oft belongs to the old structure and continues into the semicircular presbytery to the east. When we ascend the stairs from the low ante-chamber, the view of the nave with a large column made from the Podpeč stone opens up in front of us.
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • JP) V Naseljih in Med Naselji So: Zap
    Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 1999 / Stran 259 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Dolž. v obč. Dol. razlika št. (odseka) ceste ceste (odseka) (v m) uporab. M. Toplice v sosednjih (odseka) NA Na (v m) obèinah 11. 265110 C R3-725 Sebeborci–Panovci C 265160 MP 5 853 Gornji Petrovci 12. 265120 C R3-725 Ivanovci–Kančevci C 265190 3 750 MP 3 750 – 13. 265130 C 265060 V.Gomila–skozi vas C 265060 2 350 MP 1 125 – 14. 265140 C 265110 Kukeč–Ivanovci C 265120 2 350 MP 2 350 – 15. 265150 C R3-725 Selo–Motvarjevci C R3-724 5 835 MP 5 835 – 16. 265160 C 265110 Benedikt–Kančevci C 265120 1 025 MP 1 025 – 17. 265170 C R3-725 Fokovci–Ratkovci C 265190 2 850 MP 2 850 – 18. 265180 C R3-724 Prosenj.–Kančevci C R3-724 9 300 MP 9 300 – 265181 C R3-724 Prosenj.–Ivanjševci C R3-724 5 552 MP 5 552 – 265182 C R3-724 Ivanjševci–Ratkovci C 265190 3 748 MP 3 748 – 19. 265190 C R3-724 Berkovci–Križevci Z Gozd MP 6 765 Gornji Petrovci 20. 265210 C R3-725 Puconci–Sebeborci C R1-232 2 361 MP 2 361 – 21. 269070 Z Gozd M.Sobota–Ivanci O 010032 8 168 MP 5 705 Murska Sobota 22. 269060 Z Propust Martjanci–Puconci O R1-232 566 MP 288 Murska Sobota 23. 265220 C R3-725 Martjanci–Fokovci C 265050 5 529 MP 5 529 – 24. 265230 C 265150 Čikečka vas–Prosenjak.
    [Show full text]
  • Svete Maše V Maju 2010
    Krščeni, poročeni, umrli K Dorian Vrabič, Martjanci R S T Staršem iskreno čestitamo! OZNANILO U Franc Turner (89), Tešanovci ŽUPNIJE M MARTJANCI R Avgust 2019, leto XI, štev. 8 L Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti! I Počivajte v miru! Duhovna misel oznanila ~ obvestila ~ pomembni dogodki Kaj je Müra zašepetala (Jože Klekl) V tem tednu bomo upam, lahko obiskali bolne in ostarele: v torek Mlajtinci Müra je zašepetala: Struga moja zlato vala... ali so vam vrelci znani, in Martjanci; v sredo: Moravci in Tešanovci; v četrtek: Sebeborci, Gori- ca.... Z obiski bomo pričeli po 800 zjutraj. odked ga prineso vali?... Tü kre moje leve strani rod prebiva, rod pre- V soboto 17. avgusta pri nas ne bo svete maše, saj ste vabljeni v Beltin- gnani... jokat se je hodo v mene. Z večstoletne grozne teme... Njegove ce, kjer bo ob 1700 slovesna zahvalna maša ob 100. obletnice pridružitvi suze so zlato, ki ga skrivam pod vodo... Müra je zašepetala: Kelkokrat Prekmurja z matičnim narodom.. sem z mesta vstala, poplavila rodno zemlo... Tiste, ki slobodo jemlo, v Še vedno vabimo k letošnjemu oratoriju, od 19. - 23. avgusta. Vzemite svojem srdi sem iskala, ka bi njim na znaje dala: Ne me Včni zato stvo- prijavnice in jih izpolnjene vrnite. ro, da bi val moj brate ločo. Jaz vezalje sem za ne, ki kre starni mi žive. V ponedeljek, 19. avgusta, ob 900, vabljeni v Kančevce, v dom duhovnosti, kjer bo čiščenje stopnišč ter hodnikov. Pesem, ki jo je Jožef Klekl pod psevdonimom Srčen objavil v Novinah 17.
    [Show full text]
  • University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transec
    University of Nova Gorica Laboratory for Environmental Research Vipavska 13, POB 301 5001 Nova Gorica, Slovenia Project: Transeconet IDENTITIES AND STRATEGIES – RAISING AWARNESS WP6.1 Report Perception of Landscape Changes Authors: Gregor Torkar and Romina Rodela Nova Gorica, 2011 Abstract: This report aims to map out local peoples’ perception of landscape changes in the Pomurje region. To this end it reports on the historical and recent perception of landscape change, on the main processes driving landscape changes, but also it reports on people perceptions about Pomurje as a cross-border area, and on knowledge people have about the ecological networks. Qualitative data informs us that a combination of geomorphologic, socioeconomic, cultural, and historic factors have shaped the Pomurje landscape and have influenced land use patterns in the region. As from respondents’ narratives the emergence of agricultural modernization and policy trends, present in the country after the World War II, appear to have most influenced the landscape and the rural lifestyle in Pomurje. Of a particular relevance are the impacts that the state border (its closure/openness) had on local development dynamics. Key words: ecological networks, perception of landscape change, landscape, Pomurje region Povzetek: V poro čilu predstavljamo, kako lokalni prebivalci Pomurske regije zaznavajo spremembe v kulturni krajini. V poro čilu poro čamo o njihovem zaznavanju preteklega in današnjega stanja v krajini ter o glavnih dejavnikih, ki spreminjajo krajino. V poro čilu tudi predstavljamo, kako ljudje zaznavajo Pomurje v povezavi s čezmejnimi obmo čji, ter njihovo poznavanje in razumevanje ekoloških mrež. Pridobljeni kvalitativni podatki kažejo na kombinacijo geomorfoloških, socioekonomskih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali krajino v Pomurju in vplivali na vzorce rabe prostora v regiji.
    [Show full text]