Razvoj Zdraviliškega Turizma V Moravskih Toplicah

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKA NALOGA Razvoj zdraviliškega turizma v Moravskih Toplicah

Mentor: dr. Uroš Horvat Avtor: Jožek Špilak

Maribor, dne 28. 10. 2009

Za čel bi z besedami Pam Brown: » Če ti preostane samo še en dih, ga uporabi za to, da re češ hvala«. Moj list s posamezniki, ki si zaslužijo zahvalo, je zelo dolg. Vendar pa so na njem na istem mestu predvsem slede či. Zahvaljujem se tebi mama in Vlado, ki sta mi omogo čila, da sem sploh lahko študiral. Hvala tebi sestra, da si me s svojim hrupom spravila do tega, da nisem zaspal. Še posebna hvala pa tebi Tadeja, ki si mi stala ob strani. Med drugim pa nikoli ne bi zapostavil tudi svojih prijateljev, s katerimi smo skupaj debatirali skozi študijska leta. Zahvaliti se morem še vsem profesorjem na geografskem oddelku in posebno svojemu mentorju, ki mi je skrbno in nesebi čno pomagal pri mojem delu.

RAZVOJ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V MORAVSKIH TOPLICAH

Izvle ček:

Diplomsko delo obravnava analizo razvoja zdraviliškega turizma v naselju Moravske Toplice od njegovih za četkov do danes. V diplomskem delu so bile uporabljene metoda opazovanja, kartiranja, izvedba in analiza anket, metoda analize nosilne zmogljivosti in SWOT analiza. Z anketiranjem smo preverili splošno zadovoljstvo turistov s turisti čno ponudbo v naselju in aktivnostmi, s katerimi se ukvarjajo. Moravske Toplice spadajo med pomembnejše slovensko zdraviliško naselje, kamor pride veliko število turistov. V nalogi je ugotovljeno, da je zdraviliški turizem v Moravskih Toplicah velik porabnik vode. Rezultati so pokazali, da predstavlja zdraviliški turizem problem glede ustvarjanja odpadkov. Na podlagi anket in raziskav je bilo v nalogi ugotovljeno, da je najboljši možni razvoj turizma v Moravskih Toplicah razvoj »blagega« turizma z visoko kvalitetno ponudbo.

Klju čne besede: turisti čna geografija, nosilna zmogljivost, indikatorji, trajnosti razvoj, vplivi turizma, turisti čna infrastruktura, turisti čna superstruktura, Moravske Toplice.

DEVELOPMENT OF THE HEALTH TOURISMUS IN MORAVSKE TOPLICE

Abstract:

The thesis deals with the analysis of development of health tourismus in Moravske Toplice since the beginnings up to this time. In this thesis ware used methods of ladnscape obeservation, mapping, execution and analysis of questionnaires, analysis of the carrying capacity and SWOT analysis. By means of iquiry were checked the general satisfaction of turists with tourist offer and the activity they are doing in Moravske Toplice. Moravske Toplice belongs among one of the imortant spa resorts in Slovenien, where comes a loth of turists. In thesis was found that spa tourism is big customer of wather. The results have shown that turism in Moravske Toplice produce a lot of waste. Pursuant to results of questionnaires and resurch was foud in thesis that the best way to developmet of health turism is a »soft« turism with high quality of tourist attraction.

Keywords: geography of tourism, carrying capacity, idicators, sustainable development, influences of tourism, tourism infrastructure, tourism superstructure, Moravske Toplice.

Kazalo 1 UVOD ...... 7

1.1 METODOLOGIJA ...... 8 1.1.1 Metode empiričnega proučevanja turističnih naselij ...... 9 1.2 NAMEN IN CILJI ...... 11 1.2.1 Cilji diplomskega dela: ...... 11 1.2.2 Hipoteza ...... 12 1.3 OPREDELITEV OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ...... 13 2 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE MORAVSKE TOPLICE ...... 13

2.1 RELIEF ...... 13 2.2 GEOLOGIJA IN TEKTONIKA ...... 14 2.3 PODNEBJE ...... 16 2.3.1 Temperatura...... 16 2.3.2 Padavine ...... 18 2.4 VODE (POREČJE REKE MURE , LEDAVE , STOJEČE VODE , VODE V OBČINI MORAVSKE TOPLICE ) ...... 20 2.4.1 Območja termalnih in mineralnih voda v Pomurju ...... 21 2.5 PRSTI ...... 28 2.6 RASTLINSTVO ...... 28 2.7 ŽIVALSTVO ...... 29 3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE MORAVSKE TOPLICE ...... 31

3.1 ZNAČILNOSTI NASELIJ V POMURJU ...... 31 3.2 PROMETNI POLOŽAJ (ŽELEZNIŠKI , CESTNI ) ...... 33 3.2.1 Železniški promet ...... 34 3.2.2 Cestni promet ...... 34 3.3 GOSPODARSTVO ...... 36 3.3.1 Zdraviliški turizem ...... 39 4 RAZVOJ ZDRAVILIŠČA V MORAVSKIH TOPLICAH...... 41

4.1 DOBA »RAZISKOVANJA « (1960 – 1962) ...... 44 4.2 FAZA »UVAJANJA « (1962 – 1981) ...... 45 4.3 FAZA »RAZVOJA « (1982-2005) ...... 53 4.4 FAZA »UTRDITVE « PO LETU 2006 ...... 60 5 RAZVOJ MORAVSKIH TOPLIC NA PODLAGI TURISTIČNE PONUDBE ...... 63

5.1 SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA ...... 63 5.1.1 Splošni infrastrukturni objekti in naprave v naselju Moravske Toplice ...... 63 5.2 TURISTIČNI INFRASTRUKTURNI OBJEKTI , NAPRAVE , PROIZVODI IN STORITVE V MORAVSKIH TOPLICAH ...... 68 5.3 PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI V MORAVSKIH TOPLICAH LETA 2008 ...... 69 5.3.1 Prenočitvene zmogljivosti ...... 69 5.4 TURISTIČNA PONUDBA ZDRAVILIŠČA NARAVNI PARK TERME 3000 ...... 74 5.4.1 Zdraviliško zdravljenje ...... 74 5.4.2 Wellness ...... 75 5.4.3 Rekreacija in razvedrilo ...... 75 5.4.4 Namestitev ...... 75 5.4.5 Dodatna ponudba ...... 75 5.5 TURISTIČNA PONUDBA SONČNI PARK VIVAT ...... 76 5.5.1.1 Spa ponudba ...... 76 5.5.2 Poslovni turizem ...... 76 5.5.3 Športni turizem ...... 76 5.5.4 Lepotna kirurgija ...... 76 6 TURISTIČNI PROMET V MORAVSKIH TOPLICAH MED LETI 1969 IN 2008 ...... 78

6.1 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V OBDOBJU MED LETOMA 1969-1981 ...... 78 6.1.1 Gosti iz Avstrije ...... 79

6.1.2 Gosti iz Nemčije ...... 81 6.1.3 Gostje iz Slovenije ...... 82 6.2 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V MORAVSKIH TOPLICAH MED LETI 1982-1990 ...... 84 6.2.1 Gostje iz Avstrije ...... 87 6.2.2 Gosti iz Nemčije ...... 88 6.2.3 Gosti iz Slovenije ...... 90 6.3 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V MORAVSKIH TOPLICAH MED LETI 1991-2004 ...... 92 6.3.1 Gosti iz Avstrije ...... 94 6.3.2 Gosti iz Nemčije ...... 95 6.3.3 Gosti iz Slovenije ...... 97 6.4 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V MORAVSKIH TOPLICAH MED LETI 2005-2008 ...... 99 6.4.1 Gosti iz Avstrije ...... 101 6.4.2 Gosti iz Nemčije ...... 103 6.4.3 Slovenski gostje ...... 104 7 SOCIODEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANIH GOSTOV V MORAVSKIH TOPLICAH LETA 2009 ..... 107 8 RAZVOJ NASELJA MORAVCI ...... 117

8.1 RAZVOJ NASELJA MORAVSKE TOPLICE ...... 117 8.1.1 Obdobje do 1960 ...... 117 8.1.2 Obdobje po 1960 ...... 118 9 VPLIVI TURIZMA NA NASELJE MORAVSKE TOPLICE IN OKOLICO ...... 125

9.1 KOMPONENTE NOSILNE ZMOGLJIVOSTI ...... 125 9.2 TURISTIČNI OBISK IN Z NJIM POVEZANE OBREMENITVE ...... 127 9.2.1 Turisti v Moravskih Toplicah po državni pripadnosti ...... 128 9.3 PREGLED STANJA TURISTIČNE INFRASTRUKTURE V OBČINI MORAVSKE TOPLICE IN Z NJO POVEZANIH OBREMENITEV ...... 129 9.3.1 Kazalci pritiskov turistične infrastrukture ...... 131 9.4 PROSTORSKO -EKOLOŠKI INDIKATORJI ...... 133 9.4.1 Kakovost voda ...... 133 9.4.2 Tla ...... 141 9.4.3 Zrak ...... 147 9.4.4 Naravni viri ...... 148 9.4.5 Odpadki ...... 148 9.5 SOCIO -DEMOGRAFSKI VPLIVI ...... 150 9.5.1 Starostna in spolna struktura prebivalcev ...... 151 9.5.2 Izobrazbena struktura ...... 152 9.5.3 Ekonomska struktura prebivalstva po dejavnostih (obdobje 1961-2002) ...... 154 9.5.4 Zaposleni v družbi Naravni park Terme 3000 in Sončni park Vivat leta 2008 ...... 156 9.5.5 Zaposleni v družbi Zdravilišče Sončni Park...... 158 9.6 ZDRAVILIŠKO NASELJE MORAVSKE TOPLICE KOT KRAJ DELA OKOLIŠKIH NASELIJ ...... 158 9.6.1 Dnevne migracija v Moravskih Toplicah leta 1991 ...... 158 9.6.2 Migracije v občini Moravske Toplice leta 2002 ...... 159 9.7 EKONOMSKI VPLIVI ...... 162 9.7.1 Primer vpliva izgradnje Wellnes centra v Termah 3000 na lokalno gospodarstvo ...... 165 9.7.2 Vpliv turizma na centralnost naselja ...... 165 10 ZAKLJUČEK ...... 170

10.1 OBDOBJE TURISTIČNEGA RAZVOJA ...... 170 10.2 UČINKI TURIZMA ...... 171 10.3 SWOT ANALIZA ...... 172 Prednosti: ...... 173 Slabosti: ...... 173 Priložnosti: ...... 174 Nevarnosti: ...... 174 11 LITERATURA ...... 176

11.1 VIRI : ...... 178 11.2 KAZALO GRAFIKONOV : ...... 178 11.3 KAZALO KART : ...... 181 11.4 KAZALO TABEL : ...... 182 11.5 KAZALO SLIK : ...... 183

1 Uvod

Turizem velja za najhitreje se razvijajo čo gospodarsko dejavnost na svetu. Hall omenja turizem, kot najve čjo industrijo na svetu (Hall, 2006, str. 1). Zaradi gospodarskega razvoja in posledi čno materialnega blagostanja, je vse ve č ljudem omogo čeno, da se vklju čujejo oziroma, da rabijo storitve, katere ponuja, ta tako imenovana »najve čja industrija na svetu«. Turizem je s tem postal funkcija človekovega delovanja, ki vpliva na razvoj in preobrazbo širših ali ožjih pokrajinskih obmo čij. S tem je postal eden izmed pomembnih dejavnikov z neposrednimi ali posrednimi u činki na geografsko okolje (Jerši č, 1985, str. 305). Tudi v Sloveniji ima turizem svoj doprinos. Slovenija je imela leta 2006 80.737 ležiš č, namenjenih za turizem, medtem, ko je imela leta 1995 72.853 ležiš č. Za Slovenijo, kot prometno tranzitno državo, med gospodarsko razvitim delom Evrope in nekdanjim vzhodnim blokom, je zna čilno, da od osamosvojitve naprej, število tujih gostov naraš ča. V letu 2007 smo v Sloveniji zabeležili skoraj 2,7 milijona prihodov turistov in skoraj 8,3 milijona preno čitev. Število prihodov turistov se je v primerjavi z letom 2006 pove čalo za 8 %, število preno čitev pa za 7 %. 59 % vseh preno čitev so ustvarili tuji turisti. Dve tretjini vseh tujih preno čitev v letu 2007 so prispevali turisti iz naslednjih osmih držav: Italije, Avstrije, Nem čije, Združenega kraljestva, Hrvaške, Nizozemske, Francije in Belgije. Delež tujih turistov je bil najve čji v prestolnici, in sicer so tuji turisti ustvarili tam kar 96 % vseh preno čitev v mestu, najmanjši pa je bil v zdraviliških krajih; tam so tuji turisti ustvarili 38 % vseh preno čitev. Slovenija ima kljub svoji majhnosti velik potencial za razvoj turizma. Eden od potencialov je termalna, mineralna ali pa termomineralna voda, ki so jo z iskanjem nafte našli tudi v severovzhodni Sloveniji. Tu se je ob posameznih vrtinah razvilo nekaj turisti čnih krajev in eden od teh so tudi Moravske Toplice. Moravske Toplice sodijo v Sloveniji med mlajša zdraviliš ča. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto je na dan prišla topla voda, neprijetnega vonja. Doma čini so kaj hitro ugotovili zdravilne učinke termomineralne vode in po časi vrtino spreminjali v kopališ če in naprej v zdraviliš če. Potencial termomineralne vode so za čutili tudi tuji gostje, predvsem iz sosednje Avstrije. Z leti je voda postala znana v bližnji okolici in drugod po svetu. Zgradili so hotele, uredila se je turisti čna infrastruktrura in supestruktura. Vzporedno s turisti čno infrastrukturo in superstrukturo se razvija tudi infrastruktura, ki omogo ča boljši standard prebivalstvu naselja.

Na primeru Moravskih Toplic je v diplomi prikazan razvoj turizma v kraju Moravske Toplice in vpliv turizma na razvoj kraja ter okoliških krajev. V uvodu je podana metodologija dela in postavljena hipoteza, ki se bo potrdila oziroma ovrgla v tem diplomskem delu. V drugem poglavju so v nalogi opisane naravnogeografske zna čilnosti ob čine Moravske Toplice. Tu je s pomo čjo strokovne geografske literature opisan relief, geologija in tektonika, podnebje, vode, prsti, rastlinstvo in živalstvo. V tretjem poglavju so podane družbenogeografske značilnosti ob čine Moravske Toplice. Opisane so zna čilnosti naselij, prometni položaj in gospodarstvo v ob čini Moravske Toplice Pod četrtem poglavjem je opisan razvoj zdraviliškega turizma v Moravskih Toplicah od za četka pa do današnjih dni. Na podlagi infrastrukture je s pomo čjo obstoje če literature, virov in metod na terenu, opisan in razdeljen razvoj zdraviliškega turizma v Moravskih Toplicah. V diplomski nalogi so Moravske Toplice razdeljene na 4 faze razvoja. Pod petem poglavjem je opisan razvoj Moravskih Toplic na podlagi turisti čne ponudbe. Tu je opisan vsa turisti čna ponudba v Moravskih Toplicah in njen razvoj. Pod šestem poglavjem je opisan turisti čni promet v Moravskih Toplicah med leti 1969 in 2008. Na podlagi faz razvoja je podrobneje analiziran turisti čni promet za goste iz Avstrije, Nem čije in Slovenije. Ti gosti predstavljajo tudi najpogostejše goste v Moravskih Toplicah. Pod sedmem poglavjem so opisane sociodemografske zna čilnosti anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009. Pod osmem poglavjem je opisan razvoj naselja Moravci. Razvoj naselja je opisan v povezavi z turisti čnim razvojem. Pod devetem poglavjem so opisani vplivi turizma na naselje Moravske Toplice in okolico. Tu so analizirani pritiski na okoljem, ki jih povzro ča turisti čna infrastruktura in obremenitve zaradi prisotnosti turistov. Prikazani so prostorsko ekološki vplivi, socio-demografski vplivi in ekonomski vpliv, ki jih povzro ča prisotnost turizma v Moravskih Toplicah.

1.1 Metodologija

V diplomski nalogi je s pomo čjo vsebinskih sklopov, ki so zna čilni za turisti čno geografijo, prikazan razvoj zdraviliškega turizma v Moravskih Toplicah in kakšni so u činki le obmo čje prou čevanja. Pri prou čevanju navedenih vsebinskih sklopov gre za upoštevanje treh osnovnih vidikov: vidik prostora, vidik časa in vidik kompleksnosti.

Pri tem je pomembno upoštevati dejavnike in u činke, ki vplivajo na razvoj turizma. Dejavnike, ki vplivajo na turisti čni razvoj in ga usmerjajo, delimo na take, ki izvirajo iz samega sistema turizma in druge dejavnike (Horvat, 2000, str. 13). Osnovni elementi sistema turizma so turisti čno povpraševanje, turisti čna ponudba in posredniki turizma (Jerši č, 1985, str. 30; Horvat, 2000, str. 13). Turisti čna ponudba in povpraševanje neposredno vplivata eden na drugega in s tem spodbujata turisti čni razvoj. Ti dejavniki oziroma elementi vplivajo na razvoj turizma, ki ima lahko razli čne ekonomske, socialne in prostorske posledice, ki pa so lahko pozitivne ali negativne (Horvat, 2000, str. 17). Diplomska naloga je izdelana na osnovi že obstoje če literature in virov, ki govorijo o obravnavi tematike ter lastnega dela. Pri tem se poslužuje terenskih metod (kartiranje, anketiranje) in kabinetnih metod ( pregled literature, obdelava kart). Kartiranje je uporabljeno za prikaz razvoja naselja in dela naselja s turisti čno infrastrukturo in superstrukturo.

1.1.1 Metode empiri čnega prou čevanja turisti čnih naselij Po besedah Jerši ča so pomembni, za preu čevanje turisti čne geografije, naslednji vsebinski sklopi (Jerši č, 2000, str. 26): - vrednotenje naravnih in kulturnih danosti pokrajine (to je tistih sestavin pokrajine, ki niso neposredni u činek turizma in so obstajali v pokrajini še pred njegovim razvojem, kot tudi sestavin, ki nastopajo in obstajajo v pokrajini prav zaradi turizma. Pri tem je pomembno tudi iz vidika ugotavljanja odnosa do sestavin pokrajine in s tem podlaga za vrednotenje pomena posameznih prvin ter za obrazložitev spremembe pokrajine tudi spoznavanje turisti čnih navad); - prostorske relacije turisti čnih potovanj (gre za ugotavljanje obsega, strukture, razdalj, časovne spremenljivosti in usmerjenosti turisti čnih tokov); - učinki na spremembo pokrajine (v ospredju je ugotavljanje u činkov turizma na sestavo pokrajine (na naselje, regijo, ali širše obmo čje), to je na njeno prebivalstveno sestavo, sestavo gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, s tem pogojeno razmestitev fizi čnih objektov, raznih oblik rabe zemljiš ča, pa tudi drugih, včasih na zunaj nezaznavnih funkcij pokrajine. V tem sklopu gre tudi za analizo sprememb naravnih prvin). Te vsebinske sklope je mogo če prou čevati z razli čnimi metodami. V turisti čni geografiji se je kot pomemben metodološki postopek uveljavilo kartiranje.

Kot v drugih vejah družbene geografije tudi v turisti čni geografiji kartiranje pogosto ni kon ča ali izolirana faza. Ve činoma je ena izmed izhodiš čnih metod za pridobivanje raznovrstnih indikatorjev, s katerimi pojasnjujemo globlje sestavine in funkcije pokrajine ter dejavnike, ki jih oblikujejo. Hkrati pa se kartiranje uporablja ve činoma v kombinaciji oziroma s pomo čjo drugih na činov pridobivanja podatkov, to je s hkratno uporabo statisti čnih virov, zemljiške knjige, katastra ter anket (Jerši č 1985, str. 117). Pri kartiranju obi čajno uporabljamo dva delovna na čina: - kartiranje hiš (oziroma stavb) in - kartiranje parcel. S kartiranjem hiš lahko v turisti čni geografiji analiziramo: - razmestitev in sestavo turisti čnih funkcij hiš in to hiš, katerih osnovna funkcija je turisti čna (hiše pretežnega dela turisti čne superstrukture in turisti čne infrastrukture) ali katerih funkcija je le deloma turisti čna (hiše, v katerih se oddajajo zasebne turistične sobe ipd.); - razvoj turisti čnih funkcij hiš. Hiše kartiramo glede na za četek opravljanja turističnih funkcij. Pri hotelih, penzionih se ta letnica ujema z letom izgradnje hiše, pri zasebni turisti čnih sobah, po čitniških stanovanjih pa je ta letnica pogosto vezana na obdobje mo čnejšega razmaha turizma in z njim pogojeno transformacijo funkcij hiš (Jerši č, 1985, str. 117). - gradbeni tip hiše. Tu gre za kartiranje zunanjega videza oziroma gradbenega tipa hiše (npr. bloki, vile itn.). - socialno posestni indikatorji o lastnikih hiš. S pomo čjo teh indikatorjev lahko ugotavljamo za posamezne hiše zna čilno strukturo lastnikov posameznih hiš, iz katere je razvidna socialna posestna struktura turisti čnega naselja. Na primer: kakšen del turisti čne superstrukture je v posesti doma čih prebivalcev ter v posesti nedoma činov, kakšno je razmerje med družbenim in zasebnim sektorjem v sklopu turisti čne superstrukture. Odnos med funkcijo hiše in socialno kategorijo posestnika je lahko podlaga za študij razli čnih fenomenov v pokrajini- kot je na primer turisti čnih obmo čij, zlasti soodvisnost med tujimi lastniki in specifi čno fiziognomijo hiše. Tuji lastniki namre č vnašajo poseben tip in videz hiše. S kartiranjem parcel lahko analiziramo zlasti (Jerši č, 1985, str. 117): - socialno posestne razmere. Namen te analize je ugotoviti, za turisti čna naselja in širša obmo čja, zna čilne razmere, ki se, kot je bilo re čeno, kažejo zlasti v sorazmerno visokem deležu zemljiš č v lasti tujih oziroma nedoma čih posestnikov, najsi bo zasebnikov ali raznih organizacij ter skupin. Pogosto se lastništvo parcele odraža tudi v posebnem na činu rabe zemljiš ča (ograjevanje, parkovni nasadi) ali drugih fenomenih (socialna praha).

S kartiranjem skušamo posebej izdvojiti tista zemljiš ča, kjer so rekreativne dejavnosti poglavitna, dodatna ali ob časna raba prostora. Delne karte nam lahko rabijo kot podlaga za sintezo indikatorjev o dinamiki, funkciji in fiziognomiji hiš ali o rabi zemljiš č ter indikatorjev o njihovi socialni strukturi. Zato je kon čni rezultat lahko karta funkcijskih tipov, ki jo sestavljajo, upoštevajo č indikatorje vseh posameznih kart. Taka sinteza je smiselna v sorazmerno ve čjih turisti čnih naseljih oziroma obmo čjih intenzivnega turisti čnega razvoja. Empiri čno ugotavljanje vplivov turizma na razvoj tercialnih dejavnosti in s tem na specifi čne oskrbne funkcije turisti čnih naselij je možno z analizo prometa (iztržka) v posameznih obratih. Gre za analizo prometa v gostinskih, trgovskih, obrtnih obratih, v bankah, na poštah in eventualnih drugih predhodno naštetih zna čilnih dejavnostih. Analiza je možna s primerjavo letnega poteka, to je mese čnega obsega turisti čnih no čitev, iztržkov od prodaje in prometa pri nabavi blaga. Razen tega lahko uporabljamo še metode opazovanja in anketiranja. Prvi na čin izvajamo s spremljanjem oziroma sledenjem posameznega turista po turisti čnem naselju, ob katerem beležimo funkcije, ki se jih je posluževal. Z metodo anketiranja med turisti pa lahko ugotavljamo njihov »dnevni red« in s tem tudi pomembnost funkcij, ki jih je v času bivanja v turisti čnem kraju rabil. Pomen posameznih funkcij pa lahko analiziramo tudi z anketnimi podatki, ki jih izpolnijo predstavniki posameznih obratov. Vse navedene metode, oziroma na ta na čin pridobljene podatke, obi čajno povezujemo z metodo kartiranja. Na podlagi teh metod je mogo če prikazati razvoj turizma, in sicer od prve vrtine v naselju Moravci pa do razvoja v eno najve čje turisti čno naselje v Sloveniji.

1.2 Namen in cilji Namen diplomske naloge je prikazati razvoj zdraviliškega turizma v kraju Moravske Toplice in pokazati njegove vplive na samo naselje ter okoliške kraje.

1.2.1 Cilji diplomskega dela: - kriti čni pregled razvoja zdraviliškega turizma v Moravskih Toplicah na podlagi turisti čnega prometa, zgodovinskega razvoja naselja, zdraviliš ča; - prikazati razvoj turisti čne infrastrukture in superstrukture; - periodizacija turisti čnega razvoja na podlagi turisti čnega prometa;

- na obmo čju naselja Moravske Toplice prikazati vplive turizma.

1.2.2 Hipoteza - Z odkritjem vrtine se je pokazal potencial (lokacija s specifi čnimi lastnostmi), ob kateri je zraslo kopališ če, nato pa iz majhnega kopališ ča eno najve čjih slovenskih zdraviliš č. Izkoriš čanje termalne vode je omogo čilo, da se v ta kraj prišla ve čje število turistov, ki so prispevali k ekonomski krepitvi naselja. Skratka v naselje Moravske Toplice je turizem prinesel koncentracijo ljudi na lokacijah s specifi čnimi lastnostmi, v sam kraj pa prinaša družbeno pozitivne lastnosti, katere pozitivno vplivajo na okoliške kraje ; - Koncentracija turistov ima tudi negativne u činke kot so onesnaževanje okolja, poraba naravnih dobrin, spreminjanje arhitekturne dediš čine. Tako lahko družbene pozitivne lastnosti prinesejo negativne okoljske lastnosti.

1.3 Opredelitev obmo čja ob čine Moravske Toplice

Slika 1: Ob čina Moravske Toplice; vir: www.arso.si, dne 15. 07. 2009

Leta 1995 so postale Moravske Toplice sedež istoimenske ob čine. Ob čina Moravske Toplice, ki je v celoti zajeta v nalogi, leži na skrajnem severozahodu Slovenije in v regionalizaciji spada pod dve mezoregiji. Severni del naselja spada pod mezoregijo, ki je v ve čini regionalizacijah Slovenije imenovana Gori čko, južni del naselja pa v mezoregijo, katero nekateri avtorji imenujejo Murska ravan (Melik), nekateri Pomurska ravnina (Ileši č, Gams), drugi pa spet Murska ravan (Kladnik, Perko, Orožen Adami č).

2 Naravnogeografske zna čilnosti ob čine Moravske Toplice

2.1 Relief Severni del obmo čja, kateri ob čuti vplive zdraviliškega turizma Moravskih Toplic, je Gori čko. Slovenski del Gori čkega ni zaklju čena naravnogeografska enota. Zahodno Gori čko v pore čju Ledave in njenih pritokov, je po geološki zgradbi, za spoznanje starejše (miocen) in po kamninski sestavi bolj pestro od vzhodnega dela. Ledava je ob tektonski prelomnici izoblikovala širšo dolino in tako ustvarila ve č možnosti za gostejšo poselitev. Srednje Gori čko v pore čju Bodonskega, Ma čkovskega in Martjanskega potoka omejujejo na jugu pleistocenska terasa ob prehodu v ravninski svet, na severu pa razvodnica med Krko in Ledavo. Obmo čje je zgrajeno iz pliocenskih usedlin in je mo čno razrezano. Severovzhodno obmo čje se razteza v

13 pore čju Velike Krke, ki je v bolj položnem svetu izoblikovala nekoliko širšo dolino. Proti vzhodu se odpira na madžarsko stran. Murska ravan je tektonska udorina, ki so jo v ledeni dobi s prodom in peskom iz alpskega pogorja nasuli reka Mura, z drobnim ilovnatim, ve činoma silikatnim gradivom pa potoki z okoliškega gri čevja (Belec, 1998). Murska ravan je najbolj ravna pokrajina v Sloveniji, saj ima celotno površje naklon pod 2 °. V delu Ravenskega se površje rahlo spuš ča proti jugu. Na razdalji 2000 m se zniža za približno 5,5 m. Nadmorska višina je okoli 200 m. Zaradi omenjenega dejstva nakloni in ekspozicije v tej kulturni pokrajini niso pomembni, ker nadmorskih višin, naklonov in ekspozicij ni.

2.2 Geologija in tektonika Pomurje se v geologiji uvrš ča v Panonski bazen, v ožjem smislu pa v Mursko depresijo (Sever, 1975, str. 84). Obsežna ravnica ob Muri je nastala z ugrezanjem šaloniranih prelomov. Proti severu njeno mejo pogojujejo prelomi smeri ZSZ-VJV, ki proti vzhodu postopoma preidejo v smer SZ-SV. Najstarejše sedimente udorine imamo danes na severnem obrobju med avstrijsko mejo in Moravci. Ohranjeni so v dveh terasah. V spodnjem delu teras je odložen debel zrnat ilovnat prod v debelini 5-10 m. Prodniki so ve činoma kremenovi. Na produ leži okoli 6 m ilovice. Sedimentom prepisujejo pliocensko starost (Premru, 2005, str. 196-197). Panonsko morje se je v zgodnjem miocenu za čelo umikati proti vzhodu. Tektonika je povzro čila številne razpoke, ki so prepredle ozemlje graškega zatoka in številna navpi čna gubanja, ki so premaknila terciarne sklade v razne smeri. Sledove mladega gorotvornega gubanja v terciarju Pomurja so ugotovila geofizi čna in geološka raziskovanja v zvezi z ugotavljanjem naftnonosnih slojev. Dviganje in gubanje je poleg prelomov povzro čilo tudi vulkanske izbruhe. Okrog Grada na Gori čkem so vulkanski izbruhi pepela in kamenja v pliocenu, ustvarili zelo razgiban svet. Mlado gorotvorno gubanje je povzro čilo, da se preprezajo terciar antiklinalne in sinklinalne proge usmerjene v glavnem od JZ do SV (Melik, 1957, str. 142-149). Murska ravnica je zapolnjena pretežno z murskim prodom. Najve č proda je v severnem delu udornine. Zna čilna je relativno visoka vsebnost mineralov (do 60%). Enak redosled sedimentacije, v obeh terasah na severni strani Prekmurske udorine, se kaže bolj na tektonski kot na erozijski terasi.

Geološka zgradba Gori čkega kamninsko ni preve č pestra, vendar pa je zaradi dokaj bogate geološke zgodovine zanimiva. Celotno ozemlje tega dela Slovenije gradijo pretežno terciarne kamnine, stare med 66 in 1,6 milijoni let. Mnogo starejše kamnine, ki so nastajale v morju pred približno 400 milijoni let, so razširjene le na obmo čju Sotine in Rde čega brega in pripadajo filitoidnim skrilavcem. Danes izdanjajo iz mehkejših terciarnih sedimentov in oblikujejo najbolj strma pobo čja severozahodnega dela Gori čkega. Nastanku starih metamorfnih filitoidnih skrilavcev je v geološki zgodovini Gori čkega sledilo daljše kopno obdobje. Šele na koncu oligocena, torej pred približno 23 milijoni let, se je ozemlje pogreznilo in od vzhoda ga je zalilo Panonsko morje. Kopen je ostal le skrajni severozahodni del. Morje je prekrivalo ozemlje nadaljnjih 18 milijonov let. V pliocenu so prvotni morski sedimenti (prodi, peski in gline, iz katerih so nastali peš čenjak, peš čeni glinavec, glinavec) postajali vedno bolj sladkovodni. Panonsko morje se je zaradi dvigovanja ozemlja pomikalo vedno bolj proti vzhodu. V zgornjem pliocenu, torej pred približno 1,6 milijoni let pa je v bližini Klöcha v Avstriji pri čel bruhati vulkan. Posledice njegove aktivnosti so opazne tudi v Gradu na Gori čkem, kjer se v deloma sprijetih plasteh kremenovega re čnega proda, peska, laporja in gline pojavljajo plasti bazaltnega tufa in tufita, medtem ko se jugozahodno od Kaniže pojavlja črno siv bazalt. V preteklosti so bile te kamnine uporabljene kot gradbeni material. Danes pa so zaradi olivinovih nodul zanimive predvsem iz mineraloškega vidika, saj predstavlja nahajališče v Gradu njihovo edino slovensko nahajališ če. Nadalje pa je vse od holocena do danes obmo čje zaznamovala t.i. akumulacija sedimentnega materiala. V preteklosti je bilo Gori čko znano tudi po glini, vendar pa stara obrt lon čarstva in ro čnega opekarstva danes že izumira. Tudi žganje apna iz marmorja in apnenca ekonomsko gledano danes ni ve č zanimivo ( Čin č, Planjšek, 2002).

Karta 1: Strukturna karta talnine terciarja Murske depresije; vir: Kralji č M., 2008.

2.3 Podnebje

2.3.1 Temperatura

Murska ravan ima zmerno celinsko podnebje. V Murski Soboti je povpre čna temperatura 9,2° C, povpre čna januarska -2,4° C in povpre čna julijska 19,2° C. Zna čilen je toplotni obrat. Letna koli čina padavin je med najnižjimi v Sloveniji. Zmanjšuje se od zahoda proti vzhodu. Na Apaškem polju na zahodu pade nekaj nad 900 mm padavin, v vzhodnem delu Dolinskega pa le še 800 mm. Najve č padavin je poleti z viškom julija, najmanj pozimi z nižkom januarja. Poleti prevladuje nad pokrajino vlažen zrak z zahoda, ki povzro ča nevihtne padavine, pozimi pa hladen in suh polarni celinski zrak. Zna čilna je nestalnost padavin, zato so pogoste suše. Okrog 90 dni na leto je meglenih. Snežna odeja, debelejša od 10 cm, leži okrog 25 dni letno. Dni, ko pade ve č kot 1mm padavin, je na zahodu skoraj 100, na vzhodu pa manj kot 90 (Perko, 1998, str. 567).

Karta 2: Povpre čna temperatura zraka v severovzhodni Sloveniji

Tabela 1: Povpre čna temperatura zraka v Murski Soboti med leti 1961-1990

Mesec ° C Januar -2,4 Februar 0,5 Marec 4,8 April 9,7 Maj 14,5 Junij 17,7 Julij 19,2 Avgust 18,3 september 14,7 oktober 9,4 november 4,1 december -0,6

Povpre čna januarska temperatura v Murski Soboti je -2,4° C. Severovzhodni del Slovenije ima vplive celinskega podnebja, kar se tudi odraža v zimskih temperaturah.

Pomurje leži v obmo čju, preko katerega se pozimi hladne, polarno kontinentalne zra čne mase gibljejo z ohlajenega evropskega kontinenta proti Sredozemlju in Atlantiku. Nižine se ohladijo v mirnih jasnih nočeh, ko vlada polarno kontinentalni anticiklon nad Panonsko nižino. Zlasti v spodnjih plasteh se zrak mo čno ohlaja in te ohladitve se stopnjujejo iz dneva v dan. Sosednja višje leže ča obmo čja Gori čkega imajo v hladni polovici leta za 1-2° C višje temperature, kar pomeni, da gre za temperaturno inverzijo (Pu čnik J., 1974, str. 12). Najbolj topel mesec je julij s povpre čno temperaturo v Murski Soboti 19,2° C.

Povpre čna temperatura zraka Murska Sobota 1961-1990

15 povpre čna temperatura zraka

°C 10 Murska Sobota 1961-1990 5

r r c il j t r -5 a e nij er er e er ru r pr ma u julij b b b b nua a j gus to ja eb ma em f av ok vem ept o s n decem meseci

Grafikon 1: Povpre čna temperatura zraka v Murski Soboti 1961 - 1990

Gori čko je z vzhoda na široko odprto vplivom celinskega podnebja z vro čimi poletji in mrzlimi zimami. Z zahoda te kraje, zlasti poleti, blaži svež gorski zrak Vzhodnih Alp. Temperaturni podatki meteorološke postaje v Velikih Dolencih (308 m) kažejo, da so poletni meseci za spoznanje bolj sveži, kot v Murski Soboti. Povpre čna letna temperatura je 9,3° C, januarska -1,6° C in julijska 19,1° C. V petih mesecih, od maja do septembra, lahko pri čakujemo temperaturo nad 30° C. Pogosto so najvišje temperature povezane z daljšim sušnim obdobjem (Perko, 1998, str. 550).

2.3.2 Padavine Koli čina padavin se zmanjšuje od 900 mm na zahodu, do 800 mm na vzhodu pokrajine. Za rast je ugoden poletni padavinski višek. Zaradi nestalnosti padavin so pogoste suše, še zlasti na silikatnem produ, kjer je talna voda globlje. Problem suše postaja vse bolj pere č, zaradi

18 izbora kultur. S pospeševanjem živinoreje so se površine z žitom zmanjšale na ra čun koruze, ki pa je zahtevnejša za vodo (Belec, 1998)

Karta 3: Povpre čna koli čina padavin v severovzhodnem delu Slovenije

Zmerno celinsko podnebje se kaže v majhni koli čini padavin. Manj kot 900 mm padavin pa zadoš ča za rast razli čnih kultur, saj ve čji del dežja pade poleti z julijskim viškom. Takrat rastline rabijo najve č vlage. Najmanj padavin pa pade v zimskem času, ko je pogost toplotni obrat. V povpre čju je najbolj namo čen mesec julij, medtem ko najmanj padavin pade v zimskih mesecih. V tem obmo čju prevladuje pozimi vzhodna cirkulacija, ki uvaja suhi, polarno kontinentalni zrak. Vzhodnoevropski anticiklon mo čno oslabi frontalne motnje, ki prihajajo iz zahoda ali severozahoda, zato Prekmurje ne premore debele snežne odeje (Pu čnik; Holc, 1998, str. 28). Vzhodni del Gori čkega je najmanj namo čen predel Slovenije. Povpre čno pade letno nekaj nad 800 mm, od tega najve č v vegetacijski dobi. Med majem in avgustom pade polovica vseh padavin, ve činoma v obliki nalivov. Že kratkotrajna zakasnitev padavin povzro či sušo (Perko, 1998, str. 550).

Povpre čna mese čna koli čina padavin v Murski Soboti med leti 1961-1990

120 100 80 60 mm mm 40 20 0

r j r ar aj ij er ru m juli be ber nua april jun mb ja marec kto feb avgust e o vem ept s no december meseci

Grafikon 2: Povpre čna mese čna koli čina padavin v Murski Soboti med leti 1961 - 1990

2.4 Vode (pore čje reke Mure, Ledave, stoje če vode, vode v ob čini Moravske Toplice)

Mura, Ledava in ostali vodotoki, zaradi majhnega padca, te čejo po časi, se cepijo v rokave in pogosto poplavljajo. Najobsežnejši je bil poplavni svet ob Muri, kar so uredili obsežni regulacijski ukrepi konec 19. stoletja . Z razbremenilnimi prekopi Ledava—Krka in Ledava— Mura so dodatno zmanjšali možnost poplav. Mura ima snežni režim in zato tudi najvišji vodostaj konec pomladi, ob taljenju snega v Alpah, ki upade poleti, zaradi velikega izhlapevanja. Ostale reke, ki imajo dežni režim, so vezane na taljenje snega konec zime, prav tako pa imajo najnižji vodostaj poleti (Belec, 1998). Zaradi uravnanega sveta imajo vodotoki zelo majhen padec, zato so veliko meandrirali in poplavljali. V preteklih desetletjih so z obsežnimi hidromelioracijami, zlasti Brezovskega potoka, mokrotna obmo čja izsušili in pridobili nove kmetijske površine.

Karta 4: Kategorizacija urejanja vodotokov v ob čini Moravske Toplice

Za športni ribolov so posebej ustrezni tisti re čni odseki, ki jih ni prizadelo onesnaženje in v katerih živijo posebno cenjene vrste rib. Takih voda v ob čini Moravske Toplice ni, je pa poskrbljeno za športni ribolov v okolici naselja Moravske Toplice.

2.4.1 Obmo čja termalnih in mineralnih voda v Pomurju

Termalne vode so vodni izviri, katerih temperatura je stalno višja od lokalne srednje letne temperature zraka v okolici izvira. Mineralna voda je voda izvirov ali vodnjakov, ki v enem litru vsebuje najmanj 1000 mg raztopljenih trdnih snovi ali mineralnih oziroma biološko aktivnih sestavin, ki na delovanje človeških organov delujejo vzpodbujajo če. Zdravilne vode so tiste mineralne in termalne vode, ki imajo zaradi svoje kemi čne sestave ugotovljene zdravilne u činke, dokazane z medicinskim opazovanjem oziroma raziskovanjem. Zdravilne vode so primerne za terapije kopanja, pitje ali vdihavanja (Jerši č, 1985, str. 84). Zelo na splošno prištevamo med mineralne in termalne vode tisto vodo iz zemeljske notranjosti, ki ima (Jerši č, 1985, str. 84): - v enem litru ve č kot 1000 mg (1 g) mineralnih snovi; - v enem litru najmanj deset mg železa ali en mg joda;

- v enem litru en gram ali ve č gramov proste ogljikove kisline; - stalno temperaturo nad 20°C ali radioaktivnost, višjo od 3,5 mahovih enot. Kemi čne zna čilnosti mineralnih voda dolo čamo s koli čino in z razmerjem raztopljenih mineralov ter z vsebovanjem plinov. Od trdnih snovi so najbolj pogosti: natrijev klorid, kalcijev klorid, magnezijev klorid (klorove vode), natrijev karbonat, kalcijev—magnezijev karbonat (hidrokarbonatne vode), natrijev sulfat, magnezijev sulfat, kalcijev sulfat, sulfati železa in aluminija (sulfatne vode), arzen, jod ter v manjših koli činah kovine baker, cink, mangan, kobalt idr. (Stanak, 1983; Jerši č, 1985, str. 85). Koli čino trdnih delcev v mineralni vodi dolo čamo z merjenjem suhega ostanka, ki ga dobimo z izparevanjem enega litre vode pri 180°C. Če je suhi ostanek ve čji od enega grama, gre za mineralno vodo. Od plinov sta najbolj pogosta ogljikov in žveplov dioksid. Radioaktivnost mineralnih voda nastaja zaradi plina radona, sevanja radija in zaradi produktov njegovega razpadanja. Radioaktivnost merimo z mahovimi enotami, s katerimi dolo čamo koncentracijo sevanj v enem litru vode ali plina. Na mineralne vode vpliva tudi rastje (alga, bakterije), ki u činkujejo na biološke zna čilnosti. Termalne vode s temperaturo nad 38°C imenujemo hiperterme; če znaša njihova temperatura od 34°C do 38°C, so homeoterme; tiste s temperaturo od 20°C do 34°C so hipoterme; vode pod 20°C pa so hladne vode (Jerši č, 1985, str. 85). Za terapevtske namene (tj. za kopanje in obloge) uporabljamo tudi zdravilna blata ali peloide, ki nastajajo z mešanjem mineralne vode (zlasti morske vode ali slanih jezer) z organskimi in anorganskimi snovmi. Blata obi čajno vsebujejo žveplo, železo, aluminij, silicij, kalcij, natrij, klor, razne pline, mikroorganizme idr.; v časih so tudi radioaktivna. Poleg naravnih, bodisi mineralnih, organskih ali kombiniranih (liman), lahko pripravljamo tudi umetna zdravilna blata. Blato za terapevtske namene obi čajno segrevajo. Izkušnje in raziskovanja dokazujejo, da tople in hladne mineralne vode pospešujejo uspešnost zdravljenja ali rehabilitacijo zlasti pri boleznih srca in ožilja, dihalnih organov, jeter in trebušne slinavke, želod čnega in trebušnega trakta, ledvi čnih boleznih, boleznih se čnih organov, gibalnega aparata, presnavljanja, ginekoloških in kožnih boleznih. Zdravljenje z mineralnimi vodami lahko v nekaterih primerih povzro či kontraindikacije, zato ga je treba medicinsko usmerjati. Uporaba naravnih zdravilnih sredstev se v novejšem času vse bolj usmerja tudi k preventivi, tj. k zdravim ljudem z znamenji dolo čnih bolezni ter k rehabilitaciji oziroma postklini čni terapiji.

Pomen krajev, z naravnimi zdravilnimi sredstvi, se zato pove čuje, kar se kaže tako v nadaljnjem razvoju tradicionalnih turisti čnih zdraviliških krajev, kot tudi pri nastajanju novih. Zdravljenje, preventiva in rehabilitacija se v zdraviliških krajih uresni čujejo z združevanjem naslednjih terapevtskih na činov: uporaba termalne in mineralne vode za pitje, kopanje in blatne obloge, vpliv krajevne mikroklime na organizem, vpliv dietne hrane med terapijo, za časna sprememba na čina življenja in sprememba okolja. Vsi ti na čini se povezujejo z obveznimi na čini zdravljenja, kot so medikamentozna terapija, fizikalna oziroma kinezi-, hidro-, aero- in helioterapija (Jerši č, 1985, str. 86).

V Sloveniji je znanih 25 krajev, kjer privre na dan hladna mineralna voda. Najve č izvirov je v Pomurju, kjer so najizdatnejši vrelci v Radencih in njeni okolici ter v Rogaškem podolju pri Rogaški Slatini. Hladno mineralno vodo uporabljajo v obeh zdraviliš čih razen za pitje tudi za kopanje po predhodnem ogrevanju . Vodo iz mineralnih izvirov, v obeh krajih, pa tudi polnijo v steklenice. Topliške ali termalne vode, ki imajo zdravilne lastnosti zaradi višjih temperatur in dolo čenih kemi čnih sestavin, so v ve č slovenskih regijah. V celjski regiji so v Topolšici (temperatura vode znaša 31°C), v Dobrni (34-38°C), v Laškem (do 40°C) in v Rimskih Toplicah. Po vrtinah, s katerimi so geologi iskali nafto, je v Pomurju privrela na dan termalna voda. Taki vrelci so v Moravskih Toplicah (62°C), v Ptujskih ter v Lendavskih goricah. Ob reki Sotli so pomembni termalni vrelci v Pod četrtku (34-38°C), ob spodnjem toku Save in v Čateških toplicah (54-57°C). Tudi v okolici Novega mesta, v Dolenjskih, in Šmarjeških Toplicah že dolgo časa za zdravljenje uporabljajo toplo vodo. Razen v navedenih krajih je v Sloveniji znanih še ve č izvirov mineralne in termalne vode, ki pa jih ne uporabljajo za zdraviliš ča, ker njihove zdravilne lastnosti niso dovolj raziskane ali pa je majhna njihova zmogljivost (Jerši č, 1985, str. 99). Pod skupno blagovno znamko »slovenska zdraviliš ča« se predstavlja 15 slovenskih zdraviliškoturisti čnih centrov, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa državno verificiranega zdraviliš ča, kar jim omogo ča vklju čevanje v javno zdravstveno mrežo Slovenije (www.terme-giz.si , dne 7. 1. 2009).

Karta 5: Karta zdraviliš č v Sloveniji leta 2008; vir: www.terme–giz.si, dne 7. 1. 2009.

Termalne vode v Pomurju so najbolj izdatne v geološki formaciji Mura. Najve čje obmo čje termalne vode sega od Banovec na J do Fokovcev na S in meri 110 km², globina vodnih slojev je od 500 m do 1200 m. Obmo čje termalne vode pa je tudi v trikotniku med Gaberjem, Lendavo in Mursko šumo (Sever, 1993, str. 179).

Slika 2: Geološki prerez čez Mursko depresijo (SZ-SV); vir: M. Kralji č, 2008

2.4.1.1 Termomineralna voda Moravskih Toplic Moravske Toplice izkoriš čajo termomineralno vodo iz zgornjepanonskih peš čenjakov v globini od 1115 m do 1255 m. Ležijo znotraj geološke cone, ki se razprostira vzhodno od črte Bu čečovci, Bakovci, Murska Sobota, Martjanci, Turniš če, Dobrovnik, madžarska meja. Celotno obmo čje obsega 500km². V globini 500-2000 m so vodonosni sloji, debeli povpre čno 100 m. Geološke zaloge termalne vode ocenjujejo na 5*10^9m³, ki ima akumuliranih 2*10^9 m³ termalne vode s temperaturo 60-70° C (Holc, 1998, str. 19).

Tabela 1: Porabniki geotermalne energije v SV Sloveniji leta 2008; vir: M. Kralji č, 2008

Na obmo čju Moravskih Toplic je danes šest vrelcev podobne sestave, ki zajemajo vodo v globini od 1175 do 1467 metrov. Temperatura je ob izviru z manjšimi nihanji 72° C, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po nafti in je za pitje neprimerna. V nestalni obliki je v njej prost in vezan ogljikov dioksid. V širši okolici so bile izvrtane vrtine pri Rimski Čardi, Mlajtincih, Raki čanu ter dve vrtini za termalno vodo v Murski Soboti (Holc, 1998, str. 19). Pri nastreljevanju miocenskega peš čenjaka je iz vrtine Mt-1, ki naj bi dala nafto pri globini 1175-1179 m pritekla vro ča, mo čno plinizirana voda z vonjem po nafti. Pri globini 1184 m je za čela erupcija termalne vode s temperaturo 65° C. Pri prvih merjenih je dala vrtina 4,3 m³ in pozneje 7,3 m³ vro če eruptivne vode na uro, kar je bilo pomembno za kasnejšo ustanovitev toplic.

Vrtina Dnevna Urna Povpre čna kapaciteta izdatnost temperatura (°C) (m³/dan) (m³/h)

Mt – 1 600 25 73 Mt – 4 650 27 73 Mt – 5 700 29 70 Mt – 6 5200 216 62 Skupaj 7150 297 64,7

Tabela 2: Lastnosti vrtin v Moravskih Toplicah; vir: Holc, 1998

Tabela 3 Osnovne karakteristike geotermalne vode v Moravskih Toplicah; vir: Lapanje, 2006

Tabela 4 Izbor kemijskih parametrov termalne vode v Moravskih Toplicah; vir: Lapanje, 2006

Tabela 5 Izbor kemijskih parametrov termomineralne vode v Moravskih Toplicah; vir: Lapanje, 2006. Glede na kemi čne in fizikalne lastnosti uvrš čamo termomineralno vodo Moravskih Toplic med hipertoni čno-hipertemalno mineralno natrijev kloridno-hiperkarbonatno kislo vodo. Voda iz treh vrtin ima vonj po nafti, voda iz vrtin Mt-6 in Mt pa ne (Černjavi č, 2006, str. 23). Hidrogenkarbonatne hiperterme so obi čajno hladne in je zato voda v Moravskih Toplicah še toliko bolj dragocena in je prava redkost ne samo v Evropi ( Černjavi č, 2006, str. 23).

Glede celokupne mineralizacije, ki je nad 10.000 mg/l, pa spadajo med kvalitetnejše mineralne vode v Evropi katerih posebnost so prisotni ogljikovodiki iz nafnonostnih plasti v globinah do 1450 m (Holc, 1998).

2.5 Prsti

Na nastanek prsti je odlo čilno vplivala reka Mura, ki je neprestano spreminjala svoj tok, se cepila v rokave in imela svoje nanose s peš čenimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi z gri čevja (Perko, 1998, str. 568). Na peš čenih in prodnatih nanosih Mure je razvita rajava prst, ki je primernejša za poljedelstvo. Pokriva od poplav odmaknjen del Ravenskega in Dolinskega, kjer so zrasla najve čja podeželska naselja. Je plitva, na pesku obi čajno debelejša kot na produ, zato jo mo čno prizadene suša (Perko, 1998, str. 568). Severno od ceste med Mursko Soboto in Lendavo zavzema obsežna obmo čja psevdoglej, ki se ob suši mo čno izsuši in razpoka, ob obilnejših padavinah pa voda zastaja v zgornjih plasteh . (Perko, 1998, str. 567)

2.6 Rastlinstvo

Murska ravan, nekdaj pokrajina hrasta doba, je zaradi kr čenja gozda za kmetijstvo najmanj gozdnata pokrajina v Sloveniji. Z gozdom je porasla le še slaba petina površine. Gozd je ostal le v obliki osamljenih otokov med njivami in travniki, bolj strnjen pa je le ob Muri, kjer prevladujejo vrbe, črne jelše in topoli, in ponekod na bolj vlažnih ilovnatih prsteh, kjer je na ravnini gozd hrasta in doba in belega gabra. Ob vznožju gri čevij se hrastu pridruži tudi kostanj (Perko, 1998, str. 570). Zaradi pestre geološke sestave, klimatske prehodnosti in posebnih mikroklimatskih razmer so v Sloveniji poleg številnih nahajališ č redkih ali posebnih rastlinskih vrst ponekod tudi nahajališ ča bogate in krajevno zna čilne flore. Flora v Pomurju za ve čino turistov ni samostojna turisti čna privla čnost, pa č pa pove čuje privla čnost pokrajine kot celote. V ob čini Moravske Toplice so zna čilne tri posebnosti rastlinski vrst, in sicer v Selu in v Prosenjakovcih. Pravi kostanj na Makoterjevem bregu v Selu, nedale č od znamenite rotunde, meri v obsegu 725 cm in se dviga 27 metrov visoko.

Bukev v Prosenjakovcih ima obseg 417 cm in je visoka 36 metrov. V parku v Prosenjakovcih se skrivajo ruševine neoklasicisti čnega dvorca z za četka 19. stoletja, v njem pa raste nekaj velikih platan, gledi čevk, ki so razporejena v krogu. Drevored divjih kostanjev poudarja vodni jarek ob vzhodnem robu parka.

2.7 Živalstvo Slovensko divjad delimo na veliko ter malo divjad. Med veliko divjad spadajo jeleni (jelen, damjak, srnjak), rogarji (gams, kozorog, muflon), rjavi medvedi, divji praši či ter psi, od katerih spada volk med veliko, lisica pa med malo divjad. Med slovensko malo divjad štejemo ma čke (divja ma čka, ris), kune (dihur, jazbec, kuna), glodavce (veverica, svizec, polh idr.), zajce, poljske kure (fazan, prepelica idr.), obvodne pti če (divje race idr.), sove, ujede in nekatere druge (Jerši č, 1990) . Štorklja je simbol Prekmurja in daje s svojo prisotnostjo na vaških dimnikih, drevesih in elektri čnih drogovih poseben čar pokrajini. Bela štorklja ali štrk je po zakonu o lovu zaš čitena ptica. V Pomurju je okrog 100 gnezd ob Muri, Ledavi, Š čavnici, Kobiljanskem potoku in Krki (Sever, 1975, str. 178; Holc, 1998, str. 38). Pestra menjava polj, travnikov in gozdov daje ugodne pogoje za življenje in razplod nizke divjadi. Najbolj so razširjeni zajec, fazan, jerebica in prepelica. Jeleni in divji praši či se najdejo na Gori čkem, pridejo pa iz Madžarske. Redkejše divjadi so divji golob, grlica, lisica, podlasica in jazbec. Med selivkami se med preleti ustavijo divja gos, divja raca. Posebnost sta zlatovranka in kobilar, poleg lastovke, slavca, sinice, lisi čke, pogorel čka. Med škodljivce uvrš čamo vrano, srako, škorca, koristne pa so žolna, lesna in pegasta sova, čuk, kragulj, navadna postovka (Sever, 1990, str. 202). Za subpanonska obmo čja sta zna čilna fazan in poljska jerebica (Jerši č, 1990, str. 104) Ka čji pastirji v severovzhodni Sloveniji - tudi na Gori čkem - so razmeroma dobro raziskani. Na mo čvirnih travnikih, v povirjih, ob živahno teko čih potokih ter številnih manjših stoje čih vodah te gri čevnate pokrajine je bilo doslej zabeleženih kar 44 vrst, kar predstavlja natanko tri petine vseh vrst ka čjih pastirjev v Sloveniji. Od zanimivejših vrst, ki naseljujejo ve čje stoje če vode, kaže izpostaviti skrivnostno nosno jezerko ( Epitheca bimaculata ), ki velja v srednji Evropi za zelo redko, ter kovinsko zelenega pegastega lesketnika ( Somatochlora flavomaculata ), ki ga bomo z nekaj sre če opazili nad mo čvirnimi travniki in mo čvirji. Ob mokriš čih, ki lahko poleti tudi popolnoma presahnejo, najdemo, sicer v Sloveniji redko grmiš čno zverco ( Lestes barbarus ). V precej podobnih življenjskih okoljih od poletja do

29 jeseni sre čujemo nekaj vrst kamenjakov, katerih sam čki imajo zadke obarvane z razli čnimi odtenki in vzorci rde če barve. Najimenitnejša v njihovi druš čini sta gotovo ogrožena stasiti kamenjak ( Sympetrum depressiusculum ) ter zelo redek pasasti kamenjak ( Sympetrum pedemontanum ), katerega krila krasijo temno rjave pre čne proge (Bedjani č, 1999; Bedjani č, 2002; A. Gogala, 2002, str. 37-41). Za turizem je posebej pomembna divjad, to so tiste prosto žive če divje živali, ki so predmet lovstva. Namen lovstva je ohranjanje in izboljšanje življenjskih razmer za divjad ter samo čuvanje in gojenje divjadi. Lovske organizacije pridobivajo z dohodki od lovskega turizma finan čna sredstva za opravljanje teh nalog. Lovske organizacije vzdržujejo primeren stalež divjadi z na črtnim letnim odstrelom. Z loviš či gospodarijo lovske družine, združene v lovski zvezah in gojitvena loviš ča, ki so obenem organizatorji turisti čnega lova. Za turisti čni lov so najpomembnejša lovna divjad fazan, jerebica, zajci, srnjad, divje race, divje gosi, grlice, prepelice, redkeje pa divji praši či in jeleni. Lovne površine v Pomurju so razdeljene med razli čne lovske družine (Holc, 1998, str. 38): - Zveza lovskih družin Prekmurja (62.650 ha površin); - Gojitveno loviš če »Fazan« Beltinci (12.240 ha površin); - Gojitveno loviš če »Kompas« Zgornji Petrovci (11.850 ha površin). V Zvezi lovskih družin Prekmurja je bilo leta 2008 zabeleženih 24 lovskih družin v katerih je bilo 810 članov. Lov je bil že v samem za četku v ponudbi Moravec za tuje goste, kar je razvidno iz razglednice iz leta 1973.

Slika 3: Razglednica iz Moravskih Toplic iz leta 1973

3 Družbenogeografske zna čilnosti ob čine Moravske Toplice

Murska ravan je bila poseljena že v pradavnini in tudi kasneje v rimskem času. Po krajšem obdobju nenaseljenosti, v obdobju preseljevanja narodov, je stalno naseljena vse od 9. stoletja dalje. Prebivalstveni in tudi siceršnji razvoj, je bil v veliki meri povezan s trenutnimi politi čnimi razmerami, na katere je odlo čilno vplivala prehodnost pokrajine in rodovitnost kmetijske zemlje. Danes je to ena najgosteje naseljenih slovenskih pokrajin in to kljub mo čnemu izseljevanju iz prekmurskega dela do prve svetovne vojne, saj ni bilo industrije, ki bi zaposlila odve čno delovno silo. Zaradi ogrskega dednega prava so bile tudi socialnoposestne razmere izjemno neugodne. Po drugi svetovni vojni je Murska Sobota postala regionalni center z razli čnimi dejavnostmi, ki so pritegnile ljudi z gri čevnatega obrobja. Kot posledica preteklih dogajanj, ima levi breg Mure pestro prebivalstveno in versko podobo (Holc, 1998).

3.1 Zna čilnosti naselij v Pomurju Poselitev je v obliki gru častih in delno obcestnih naselij, ki so se umaknile poplavnemu obmo čju. Vaško zemljiš če je ve činoma razdeljeno na delce, katerih oblika se prilagaja talnim razmeram. Razdrobljenost zemlje je ovira velikopoteznemu kmetovanju. Kljub temu, je to naša najintenzivnejša kmetijska pokrajina z nadpovpre čno visokim deležem kme čkega prebivalstva. Obsežnejša zemljiš ča, v lasti kmetijskih kombinatov, so nastala v reguliranih predelih. Poleg žita, ki je tradicionalna kultura, se je v zadnjih letih razmahnila še živinoreja, zlasti praši čereja. Na temelju kmetijskih pridelkov se je razvila predelovalna industrija, ki poleg ostalih dejavnosti nudila delovna mesta (Urbanc, 2002, str. 175). Za ravnino na obeh straneh Mure je zna čilna izredno enakomerna razmestitev vasi. Nizi vasi se vle čejo na obeh straneh doline ob Ledavi, prav tako ob Muri, tik za murskimi logi in po osredju ravnine med rekama. Na Ravenskem je nameš čen niz vasi ob ježi široke pleistocenske terase. Zdi se da obstajajo neke geneti čne zveze med vasmi v ravnimi ter na vznožju in pobo čju goric. Nad vasmi Tešanovci, Moravci, Gorica, stoje Zgornji Tešanovci, Zgornji

Moravci, Zgornja Gorica itd. Za številne vasi je zna čilno, da je prvotna vas stala višje na vznožju in pobo čju goric. Pozneje pa so vas prestavili na ravnino (Melik, 1957). Na splošno so vasi na Ravenskem ve čje, kot vasi na Murskem in Apaškem polju (Melik, 1957, str. 202). Nikjer na Slovenskem, ni nižinski tip hiše tako dobro razvit, kot na Murski ravnini, še posebno na Ravenskem (Melik, 1957, str. 205). Do zadnjih desetletij 19. stoletja so bile vse kme čke hiše, z redkimi izjemami, nizke, dolge in ozke, grajene iz lesa in pod skupno streho z gospodarskimi prostori (Štarf, 1985, str. 86). Stanovanjski prostori so bili povezani z gospodarskimi v ravni črti, bodisi v pravem kotu, v obliki črke L, ponekod tudi v dveh pravih kotih. Spremembe v ljudskem stavbarstvu segajo v za četek 20. stoletje, ko so za čeli doma žgati opeko, zlasti po letu 1905. Tako so se pojavile nove zidane hiše, v katere so do glavnega vhoda na podolžni obcestni fasadi vodile dve ali tri stopnice. Take hiše so bile najpogostejše v premožnih evangeli čanskih vaseh. Do druge svetovne vojne so ve čino slamnatih streh zamenjali z ope čnimi (Štarf, 1985, str. 86). Prvo desetletje po vojni je v stavbarstvo prineslo velike spremembe. Leta 1954 je bil v Murski Soboti ustanovljen Projektivni biro, kjer so na črtovali ve čino stanovanjskih in drugih stavb v ob čini. Nove četverokotne hiše, grajene po obmestnih vzorih ne kažejo nobenih krajevnih zna čilnosti (Štarf, 1985, str. 86). Odlo čilni dejavnik za nastanek poselitvene slike na Ravenskem je voda in z njo povezane poplave ter zamo čvirjena zemljiš ča. Prekmurski dom je nizek, zgrajen na vogel ali klju č, kar pomeni, da se stanovanjski del nadaljuje v gospodarskega. Ravensko je tradicionalna kmetijska pokrajina s prevlado poljedelstva. Kme čka naselja so v Sloveniji nastala pod vplivom različnih naravnih pogojev, zlasti oblikovitosti tal in klime, na čina kmetijske proizvodnje, razpoložljivega gradbenega gradiva ter družbenih in zgodovinskih razmer. Zaradi razlik v teh pogojih, so se razvile razli čne oblike naselij: gru časte vasi, pravilno razporejene obcestne vasi, razložena naselja ter samotne kmetije. Tudi tloris naselij, z vaško lipo v središču vasi, daje številnim slovenskim vasem poseben pe čat (Jerši č, 1985, str. 108-9). Prekmurje velja za najbolj kmetijsko pokrajino v Sloveniji. Ker je v Prekmurju še relativno velik delež kme čkega prebivalstva, se je ohranila s tem tudi ljudska umetnost.

3.2 Prometni položaj (železniški, cestni) Zaradi lege severovzhodnega dela Slovenije na desni strani reke Mure se je to obmo čje poimenovalo Prekmurje. Ta izraz se uporablja v razni strokovni geografski in ostali literaturi. V odprto in lahko prehodno pokrajino so segali vplivi iz vseh strani in vnesli vrsto sprememb v njeno naravno in kulturno podobo. Rimska Panonija meja na Muri ni postavljala, saj se je raztezala više proti severu, vse do Donave. V srednjem veku pa so novi gospodarji postavili tiso čletno mejo na Muri in Ku čnici, in sicer med Ogrsko in Štajersko. Zveze med istorodnim prebivalstvom ob Muri so vzdrževali le brodarji. Senžermenska in trianonska pogodba, po prvi svetovni vojni, sta zarezali nove meje ob Muri in Rabi, ki so jih med drugo svetovno vojno le za časno spremenili (Sever, 1990). Zgodovinsko prometno prehodnost Pomurja so zasen čile geopoliti čne spremembe po prvi in drugi svetovni vonji, ko se je na madžarsko mejo spustila železna zavesa. Ko so leta 1966 ukinili železniško progo Hodoš-Murska Sobota, so se prometne razmere še poslabšale. Namesto prehodne pozicije na relaciji vzhod zahod, se je dolgo vrsto let uveljavila obrobnost in zaprtost regije. Splošna zaostalost, zaradi odmaknjenosti pokrajine in nezanimanja oblasti, tako za časa kraljevine Ogrske, Avstro-Ogrske in tako naprej, se kaže deloma vse do danes. Po drugi svetovni vojni je k zatišni legi Pomurja pripomogla zaprtost meja in odsotnost ve čjih mest v sosednjih regijah, od koder bi Pomurje dobivalo nek turisti čni tok in bi se s tem prometni položaj izboljšal. S padcem berlinskega zidu je bilo Prekmurje po besedah Krži čnika za »pri čakovano prometno invazijo« s prometno infrastrukturo nepripravljeno (Krži čnik,1995, str. 16). Slovenija je bila zaradi tranzitnega prometa prisiljena zgraditi obe transverzali, cestno in železniško, skozi to, doslej izolirano pokrajino (Krži čnik, 1995, str. 16). Prometni položaj se je do nedavno (do otvoritve avtocestnega kraka Lenart-Genterovci) kazal v kilometrskih kolonah tovornjakov na prehodu Dolga vas (Krži čnik, 1995, str. 16). Po besedah Krži čnika naj bi postalo Pomurje za prometne tokove vsaj tako pomembno, kot so bila v zgodovini Postojnska vrata (Krži čnik 1995, str. 17). Z osamosvojitvijo Slovenije, leta 1991 in z njenim vstopom v Evropsko unijo, leta 2004 ter z vstopamo v šengensko obmo čje in s prevzemom evra, se je tako geopoliti čni položaj Prekmurja zelo spremenil. Leta 2008 je bila dokon čana pomurska avtocesta, ki je še dodatno spremenila prometni položaj Prekmurja in ga »približalo« Osrednji Sloveniji.

3.2.1 Železniški promet Mursko Soboto so leta 1907 preko Hodoša povezali s Kormendom na Madžarskem, s Slovenijo 1 pa šele leta 1924, ko so zgradili progo Murska Sobota-Ljutomer. Še danes povezuje Prekmurje, z ostalo Slovenijo, edina železniška proga prek Ljutomera in Ormoža (Krajevni leksikon, 1980; Holc, 1998, str. 15). Po opustitvi železniške proge Puconci-Hodoš 1968, je Murska Sobota bila dolgo časa kon čna postaja iz Ljubljanske smeri. Od leta 2001 je bila ponovno odprta na novo zgrajena železniška povezava med Mursko Soboto in Hodošem. Pomurje je preko železnice slabo povezano z Mariborom. Od Murske Sobote do Maribora je okrog 90 km po železnici, pri komaj 40 km zra čne razdalje (Žagar, 1969).

3.2.2 Cestni promet Pomemben razvoj cestnega omrežja sta omogo čila leta 1922 zgrajeni most čez Muro pri Dokležovju in most pri Petanjcih, ki so ga zgradili leta 1940. Do konca prve svetovne vojne je bil mogo č promet čez reko le z brodovi. Med Srednjo Bistrico in Razkrižjem so zgradili most leta 1976. Lokalno cestno omrežje v subpanonskem delu Slovenije je, v primerjavi z ve čino ostale Slovenije, razmeroma enakomerno in omogo ča prehodnost v vseh smereh, toda tehni čno pove čini slabše od povpre čja in zato omogo ča po časno cirkulacijo (Kokole, 1972, str. 64; Holc, 1998, str. 15). Vse zgodovinske in sedanje ceste so speljane v vzhodno-zahodni smeri. Tako te čejo tudi glavne povezave z osrednjo Slovenijo in sosednjimi državami (Holc, 1998, str. 15). Najbolj prometna cesta je peljala iz Maribora prek Petanjcev in Murske Sobota v Lendavo. Iz Murske Sobote proti zahodu pelje cesta skozi nekdanji mednarodni mejni prehod v Gederovcih proti avstrijski Radgoni, z odcepom v Černelavcih na Gori čko proti Gradu in z odcepom v Gederovcih na Cankovo ter naprej skozi mednarodni mejni prehod v Kuzmi, v Avstrijo (Krajevni leksikon, IV. knjiga, 1980). Danes poteka najbolj prometna cesta po avtocesti, ki pelje od Maribora proti Lendavi. Na vinorodnih obmo čjih Gori čkega, Lendavskih goric, Kapelsko-Radgonsko, Ljutomersko- Ormoških goric (Jeruzalema) ter notranjih Slovenskih goric so nekatere lokalne ceste in delno regionalne ceste povezane v tematsko opredeljene vinske – turisti čne ceste, ob katerih so ustrezno opremljene in ozna čene turisti čno zanimive vsebine.

1 Natan čneje Dravsko banovino. 34

Zaradi u činkovitejšega in varnejšega odvijanja prometa v mestih in na najgosteje poseljenih obmo čjih, se v zadnjih letih, predvsem v okolici ve čjih krajev, intenzivneje gradijo posebne kolesarske steze.

Karta 6: Povpre čni letni dnevni promet leta 2007; vir: www.dc.dov.si/si/promet/ , dne 23. 3. 2009

Murska Sobota leži blizu geometrijskega središ ča Pomurja in je zaradi svoje središ čne lege, dostopna v manj, kot 30 minutah potovanja iz 9/10 tukajšnjih naseljih. V mestu se stikajo vse pomembnejše pomurske ceste (Krajevni leksikon, IV, 1980, str. 278). Moravske Toplice ležijo 6 kilometrov severovzhodno od Murske Sobote, ob cesti Martjanci, Dobrovnik, Lendava. Razvoj turizma je imel nedvomno veliko vlogo pri razvoju prometne infrastrukture. Leta 1966 je bila predvsem, zaradi pove čanja števila kopalcev, speljana asfaltirana cesta iz Martjancev do Moravec.

Z odprtjem avtocestnega kraka se je dolžina potovanja »skrajšala«. Oddaljenost od odcepa avtoceste Maribor-Lendava je 11 km. Za razvoj turizma in obisk turistov je pomembno, da leži Slovenija ob velikih mednarodnih poteh. Od tujih turistov prihajajo v Moravske Toplice v najve čjem številu gosti iz Avstrije in Nem čije. Glede na razvitost prometa v Avstriji, dokon čana avtocesta ne bo imela ve čjih vplivov na te goste. Izgradnja avtoceste pa bo vplivala na goste iz Italije in goste iz Vzhodne Evrope. Formulirala pa se bo nova skupina gostov, ki bodo prispeli v Slovenijo z letalom in bodo po avtocesti pripeljani do zdraviliš č. Tako je že vizija zdraviliš ča usmerjena na redno letalsko linijo nizko cenovnega prevoznika z mariborskega letališ ča.

3.3 Gospodarstvo

Murska ravan je tradicionalna kmetijska pokrajina. Njive pokrivajo skoraj polovico vseh površin pokrajine, travniki petino, skoraj toliko tudi gozd. Kljub temu, da se je delež kme čkega prebivalstva med letom 1961 in 1991 zmanjšal iz 58 % na 14 %, je za slovenske razmere še vedno nadpovpre čno visok. Po drugi svetovni vojni so na podružabljeni zemlji nekdanjih veleposestih uredili družbena posestva. Z regulacijami Mure in Ledave so pridobili veliko nove, plodne zemlje in velika sklenjena polja. Murska ravan upravi čeno velja za žitnico Slovenije, saj so tu leta 1993 pridelali dobro tretjino vse pšenice, malo manj koruze in desetino vsega krompirja v Sloveniji. Sredi kmetijske pokrajine so nastali številni žitni silosi, skladiš ča in hladilnice. Na osnovi doma čih kmetijskih pridelkov se je razvila živilsko pridelovalna industrija. Osredoto čena je v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Tudi ostale industrijske panoge so navezane na krajevne vire. Kovinska industrija se je razvila v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi, Radencih in Murski Soboti. Najpomembnejši industrijski obrat je tovarna obla čil in perila Mura v Murski Soboti, ki ima svoje obrate tudi drugod. Manjši industrijski obrati so še v Turniš ču, Veliki Polani, Žižkih, Ljutomeru, Lipovcih, Lendavi in Murski Soboti. V povojnem obdobju je dala Lendavi mo čan pe čat predelava nafte z manjšo rafinerijo. Ob njej se je razvila tudi petrokemi čna industrija. Po propadu razvoja, zaradi pomanjkanja nafte, so v Lendavo privabljali dislocirane obrate ve čjih podjetij iz Slovenije. Skoraj vsi razvojni na črti so sloneli na višku prekmurske delovne sile. Del teh obratov je prenehal delovati ali pa se bori z velikimi težavami. Z rastjo industrijskih obratov v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru ter v nekaterih manjših krajevnih središ čih, se je v zadnjih desetletjih možnost zaposlitve pove čala, s tem pa se je zmanjšalo izseljevanje.

Pomurska industrija danes ne zaposluje samo doma če prebivalstvo, ampak tudi dnevne migrante s sosednjih gri čevnatih pokrajin, zlasti z Gori čkega in jugovzhodnega dela Slovenskih goric. Kljub razvoju industrije po zadnji vojni, je bil leta 1991 še vedno visok delež zaposlenih v primernem sektorju, torej kmetijstvu in gozdarstvu, ki je znašal dobro četrtino prebivalstva. V sekundarnem sektorju sta bili zaposleni dve peti, preostala tretjina pa v terciarnih in kvartarnih dejavnosti, najve č v trgovini in turizmu, skoraj desetina. V zadnjih letih postaja turizem in z njim povezane dejavnosti vse pomembnejši. Turisti čna ponudba sloni na mineralnih in termalnih voda ter lovu divjadi (Perko, 1998, str. 575-576). Gori čko je ena najbolj agrarnih pokrajin v Sloveniji, čeprav so naravne razmere za kmetijstvo slabe. Gori čko, s komaj odstotkom vinogradov, ni tako izrazita vinogradniška pokrajina, kot Slovenske gorice in Lendavske gorice. Njive obsegajo dobro tretjino površin, gozd skoraj dve petini, travnikov je 16 %. Leta 1961 je bilo v industriji zaposlenih le 4 %, leta 1991 pa 19 %. Tri četrtine od teh je bilo zaposlenih v industrijskih obratih v Murski Soboti in Lendavi, slabih 600 pa v manjših dislociranih obratih na Gori čkem (Perko, 1998, str. 554).

Leta 2002 je bilo zaposlenih v kmetijskih dejavnostih 16% vsega aktivnega prebivalstva v ob čini Moravske Toplice. V nekmetijskih dejavnostih je bilo zaposleno 33 %, v storitvenih dejavnostih pa kar 44 % aktivnega prebivalstva v občini Moravske Toplice.

Delavno aktivno prebivalstvo po skupinah v ob čini Moravske Toplice leta 2002

7% 16%

Kmetijske Nekmetijske Storitvene 44% 33% Neznano

Grafikon 3: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah v ob čini Moravske Toplice; vir: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati , 15. 7. 2009

Če se osredoto čimo samo na moško prebivalstvo, vidimo, da je bilo v kmetijskih dejavnostih zaposlenih kar 18 % aktivnih moških. Ta delež gre na ra čun storitvenih dejavnosti. Opazno je

37 zmanjšanje deleža moških v storitvenih dejavnostih, kjer je bilo leta 2002 zaposlenih 39 % aktivnih moških v ob čini Moravske Toplice.

Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti moškega prebivalstva ob čine Moravske Toplice leta 2002

10% 18%

Kmetijske Nekmetijske Storitvene 39% Neznano 33%

Grafikon 4: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti moškega prebivalstva ob čine Moravske Toplice leta 2002; http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati 15. 7. 2009

V ob čini Moravske Toplice je bil velik delež brezposelnega aktivnega prebivalstva. Brezposelnih oseb je bilo leta 2002 v ob čini Moravske Toplice 16 %, medtem ko je bila brezposelnost v Sloveniji leta 2002 14 %. Samozaposlenih kmetovalcev je bilo v ob čini Moravske Toplice 11 %, medtem, ko je bilo samozaposlenih kmetovalcev v Sloveniji le 3 %.

Grafikon 5: Bruto dodana vrednost po dejavnosti v osnovnih cenah v Pomurski regiji leta 2002; vir: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati 15. 7. 2009

3.3.1 Zdraviliški turizem Zdravilne lastnosti tal, vode, klime in pokrajine nasploh, so razmeroma dolgo poznana zdravilna sredstva, ki se uporabljajo kot pomo č pri zdravljenju razli čnih bolezni in telesnih poškodb. Z uporabo razli čnih postopkov (npr. fizikalna, balneološka, klimatska in talasoterapija) se z naravnimi zdravilnimi sredstvi aktivirajo človekove telesne in duševne mo či. Pri zdravljenju z naravnimi zdravilnimi sredstvi se torej uporabljajo zna čilne naravne danosti, ki v kraju stalnega bivanja bolniku niso na voljo, hkrati pa sta pri uporabi teh sredstev potrebna zdravniško usmerjanje ter souporaba dolo čenih terapevtskih postopkov. V tem sklopu je vedno bolj pomembno tudi duševno ravnovesje ljudi na terapiji. Obi čajno uvrš čamo med zdraviliške turisti čne kraje vse tiste, z zna čilnimi naravnimi danostmi (tj. naravnimi zdravilnimi sredstvi) in posebnimi napravami za izvajanje zdravilnih postopkov, namenjenih bolnikovemu okrevanju ali prepre čevanju bolezni. Na podlagi raz1i čnih zdravilnih sredstev obi čajno lo čimo (Jerši č 1985, str. 96): - kopališke zdraviliške kraje (tj. kraji s kopališkimi in terapevtskimi postopki),

- klimatske zdraviliške kraje (tj. kraji z zdravilnimi vplivi klime). Ponudba v turisti čnih krajih je lahko precej razli čna. Glavne oblike zdraviliških turisti čnih krajev so (Jerši č 1985, str. 96): - zdravilni kopališki kraji ob termalnih, mineralnih in termomineralnih vrelcih; - kraji z blatnimi kopelmi; - obmorski zdraviliški kopališki kraji; - Kneippovi zdraviliški kraji; - klimatski zdraviliški kraji; - kraji z zdraviliškimi plini.

Zdraviliški kraji naj bi izpolnjevali naslednje pogoje, ki se nanašajo na pokrajino (Jerši č 1985, str. 96): - kulturna pokrajina naj bi bila primerna za rekreacijo ali za ta namen posebej opremljena; - zagotovljena naj bi bila ustrezna infrastruktura, zlasti za nemoteno oskrbo in odvajanje odpadnih snovi ter za zagotovitev ustreznega varstva okolja; - v kraju naj bi bilo zagotovljeno prijazno okolje, ki omogoča po čitek in sprostitev, zagotovljeni naj bi bili tudi dovolj veliki objekti za sprostitev in primerno zabavo zdraviliških gostov; - v bližini kraja naj bi bile pešpoti za sprehajanje oziroma hojo; ve čje prometnice naj bi se gradile zunaj zdraviliškega obmo čja; - v kraju naj bi bila ustrezna zdravstvena služba.

4 Razvoj zdraviliš ča v Moravskih Toplicah

V nadaljevanju so Moravske Toplice poskušane predstaviti s pomo čjo Butlerjevega modela, ki predstavlja šest faz turisti čnega razvoja, in sicer (Moore, Whitenhall, 2005; Maraž, 2007, str. 16):

1. faza: doba »raziskovanja« (exploration) -odkrivanje neznanih krajev, manjše število turistov odkriva nov in zanimiv kraj. 2. faza: faza »uvajanja« (involvement) -število obiskovalcev se bistveno pove ča, pojav manjših infrastrukturnih naprav in uslug, namenjenih oskrbi turistov. 3. faza: faza »razvoja« (development) -gradnja razli čnih objektov in naprav, ki so privla čne za turiste in zadovoljujejo njihove potrebe. Ta faza je najbolj kriti čna, ker odlo čilno oblikuje bodo če vplive turisti čnega razvoja. Turisti čna ponudba postane dominantna. 4. faza: faza »utrditve« (zrelosti) (consolidation) -turisti čna dejavnost minimalno ogroža fizi čno in socialno okolje in maksimalno zadovoljuje želje turisti čnega povpraševanja. Število obiskovalcev, med letom ali na vrhuncu sezone, je tolikšno, da ne zmanjša privla čnosti za prihod turistov in ne škodi lokalnemu prebivalstvu in prostoru. V tej fazi lokalno prebivalstvo zazna morebitne negativne socialno-ekonomske ali ekološke vplive v fazi razvoja. Turisti čni tokovi po časi drsijo proti fazi, ko ni ve č znakov rasti, destinacija doseže fazo mirovanja. 5. faza: faza »mirovanja« (stagnation) -ni ve č znakov rasti turisti čnih tokov. Zgodila se je lahko ena izmed dveh možnosti: ali je bila dosežena fizi čna zmogljivost, npr. število ležiš č ali pa je upadel interes turistov. Destinacija ima na razpolago dve možnosti (naslednji fazi): 6. faza: faza »upadanja« (decline) ali faza »prenove« (rejuvenation) -lahko vstopi v fazo upadanja (turisti so se premaknili v nove in bolj privla čne destinacije) ali pa v fazo prenove. Fazo prenove lahko izvede na dva na čina. Če so bile presežene kapacitete, se lahko pri čne nov krog turisti čnega razvoja z izgradnjo dodatnih kapacitet, če pa turisti ne kažejo ve č interesa za turisti čno destinacijo, je potrebno spremeniti turisti čni proizvod.

Grafikon 6: Življenjski cikel turisti čne destinacije v obliki S-krivulje.

Zdraviliš če Moravskih Toplicah sodi s svojimi za četki iz 60. let prejšnjega stoletja med mlajša zdraviliš ča v Sloveniji.

Grafikon 7: Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1969 in 2008 Iz grafa 7 je razvidno, da se je število gostov, od leta 1969, neprestano pove čevalo. Razvidno je, da nastopajo obdobja, katera nakazujejo pove čan prihod števila turistov. Za dolo čitev

42 prelomnih let je pomembno poiskati obdobja, ko se je število gostov v primerjavi s predhodnimi leti mo čno pove čalo in bi lahko pomenila neko lo čnico. To je mogo če pokazati z indeksom zaporedne letne rasti gostov. Po Butlerjevem modelu Moravske Toplice leta 2008 spadajo v 3 fazo razvoja.

Grafikon 8: Indeks rasti števila gostov v Moravskih Toplicah med leti 1969 in 2008

Nespametno bi bilo izpostaviti vsako leto, v katerem se je zaporedni indeks rasti nekoliko »okrepil«. Zato je postavljena spodnjo meja, kjer je zaporedni indeks rasti ve čji od prejšnjega leta, za 30 indeksnih to čk, oziroma tisto leto, kjer se je število gostov v primerjavi s prejšnjim letom pove čalo vsaj za 30 %. S kombinacijo Butlerjevega modela in indeks rasti števila gostov se lahko izpostavijo naslednja obdobja: - Faza »raziskovanja« (1960 – 1962). To obdobje je trajalo od tedaj, ko so doma čini odkrili u činke termomineralne vode do odprtja kopališ ča. - Faza »uvajanja« (1962 – 1982). To obdobje traja od odprtja kopališ ča do odprtja zdraviliš ča. - Faza »razvoja« (1982 – 2005). Obdobje traja pridobitve statusa zdraviliš ča do odprtja hotela Livada.

- Faza »utrditve« (2006 naprej) Opazno je, da se je intenzivno obdobje gradenj kon čalo. Zdraviliš če namesto v kvantiteto vlaga v kvaliteto ponudbe. To je opazno pri zviševanju kvalitete hotelov (hotel Termal iz 3 na 4 zvezdice) in izgradnji novega hotela z petimi zvezdicami.

4.1 Doba »raziskovanja« (1960 – 1962)

Leta 1960 so južno od vasi Moravci z vrtanjem iskali nafto, a je namesto » črnega zlata« iz globine 1.417 m, pritekla vro ča voda, s temperaturo okoli 72° C. Ker ni bilo nafte, so vrtino zaprli, krajani pa, ki so hitro spoznali zdravilne u činke tople vode, so jo v improviziranem bazenu za čeli uporabljati za kopanje (Pomurski vestnik, dne 29. 08. 1961). Po za četnem vrtanju in opustitvi nadaljnjih raziskav, je lendavska Nafta, leta 1961, teren zapustila, vrtino pa zaprla in namestila opozorilno tablo, da je dostop do vrtine prepovedan, odpiranje ventila in zadrževanje okrog vrtine pa smrtno nevarno. Po časi so doma čini prerasli strah, odprli ventil in iz vrtine so za čeli nositi vodo najprej domov za pitje 2, namakanje, pozneje pa so se opogumili in se za čeli namakati v vrtini. Velikost zbiralnega jaška je bila 2x3 m in kaj ve č kot namakanja ni dopuš čala ( Černjavi č, 2006, str. 3). Posluha in zanimanja za gradnjo kopališ č ni bilo ne pri Nafti, ne v ob čini Murska Sobota, niti v zdraviliš ču Radenci, zato je bil pomemben korak ob nastajanju toplic ustanovitev Turisti čnega društva Moravci, leta 1962 (Čarni, 1998, str. 4)

Slika 4: Ob čani Moravec ob vrtini; vir: Vestnik, dne 16. 07. 1970, str. 11.

2 Voda ni bila prijetnega vonja in barve. 44

4.2 Faza »uvajanja« (1962 – 1981) Jašek so krajani s prostovoljnim delom preuredili v bazen ček velikosti 4 x 4 m in globino 180 cm. Pod društvenim okriljem so brez dovoljenja postavili provizorije (10 kabin), sanitarije ter uredili okolico. Prva finan čna pomo č je znašala 3 milijone dinarjev. Opravljenih je bilo 1.000 prostovoljnih delovnih ur. Do kabin je bila speljana elektrika in nato še dovod vode. (Čarni, 1998, str. 4)

Slika 5: Prvi bazen v Moravcih; vir: Pomurski vestnik 01. 08. 1963.

28. julija 1962 je bilo skromno kopališ če nared. Iz Murske Sobote so pripeljali letni gostinski vrt in ga namestili v Moravcih.

Slika 6: Kabine v Moravcih vir: Pomurski vestnik, dne 30. 08. 1962.

Iz skromnih za četkov, katerim je položila prve temelje že krajevna skupnost v Moravcih, se je pri čelo v tem kraju leta 1963 oblikovati urejeno kopališ če. Tako so že leta 1963 našteli ob najboljših dnevih že nad 300 kopalcev. 1963 je murskosoboško podjetje Zvezda prevzelo glavno skrb za ureditev tega kopališ ča. V nove objekte so investirali okrog 20 milijonov dinarjev. Pri čeli so graditi novo restavracijo s kapaciteto 200 kosili dnevno. Prav tako so leta 1963 zgradili tudi ve čji plavalni bazen (Pomurski vestnik, dne 11. 07. 1963, str. 5; Pomurski vestnik, dne 15. 08. 1963, str. 6).

Slika 7: Prvi bazen v Moravskih Toplicah; vir: razstavne slike v Hotelu Termal.

Z delovanjem kopališ ča pa so se za čele pojavljati prve težave. Na ceveh, ki so vodile do bazenov, se je za čel nalagati apnenec. Nalaganje apnenca na cevi je bil dolgo časa velik problem. Porajala se je ideja, da pripeljejo vodo v Moravce iz vrtine v Mlajtincih 3. Problem pa so rešili druga če. Poleg stare vrtine so zvrtali drugo vrtino, položno proti vasi. Voda še danes po ceveh priteka izpod vasi ( Černjavi č, 2006, str. 8). Obiskovalcem termalnega kopališ ča je bilo na razpolago dovolj ležiš č v privatnih sobah in vikend hišicah, katere cene so se gibale med 200 in 600 DIN, medtem, ko je bila cena pri zasebnikih med 250 in 400 DIN. To je bila relativno poceni preno čitev v primerjavi s penzionom, kjer so se cene gibale okrog 1250 DIN (Pomurski vestnik, dne 19. 9 1963, str. 7).

Karta 7: Obmo čje prvega kopališ ča v Moravcih 1963; vir: Holc 1998.

3 Ugotovili so, da so lastnosti mlajtinske vode enake, kot tiste v Moravcih. 47

Slika 8: Otvoritev restavracije v kopališ ču leta 1963; vir: Pomurski vestnik, 22. 08. 1963, str. 1. Leta 1964 je Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varnost, SRS, razglasil termalno vodo v Moravcih za naravno zdravilno sredstvo. Isto časno je bilo v Razglasu navedeno, da so v neposredni okolici vrtine prepovedana nadaljnja globinska vrtanja, uporaba eksploziva in druga dela, ki bi lahko spremenila koli čino ali kakovost zdravilnega vrelca (Černjavi č 2006, str. 13; Vestnik, 22. 03. 1974, str. 8).

Slika 9: Obiskanost kopališ ča v Moravcih; vir: razstavne slike v Hotelu Termal.

Sezona je v letu 1965 trajala od aprila do septembra. Registriranih je bilo 76.746 kopalcev. V kopališ ču v Moravcih so imeli na razpolago 32 ležiš č, v katerih so našteli 8.655 no čitev, v zasebnih sobah v Moravcih pa je bilo 70 ležiš č pri katerih so zabeležili 5.225 turistov. Ob koncu tedna je v vasi bilo tudi do 5.000 vozil ( Černjavi č, 2006, str. 13).

Leta 1965 je bila uvedena redna zdravstvena služba. V kopališ ču so se ubadali s problemom preskrbe s higiensko neopore čno pitno vodo in pomanjkanjem urejenih po čivališ č (Černjavi č, 2006, str. 14). Zaradi naraš čanja gostov in njihovih potreb se je za čela razvijati turisti čna infrastruktura. 1966 je gostinsko podjetje Zvezda dobilo dovoljenje za postavitev osnovnih gostinskih, nastavitvenih in terapevtskih objektov, ki so omogočali sezonsko izkoriš čanje termalnega vrelca. Sledila je gradnja bazenov, restavracij in preno čitvenih zmogljivosti. Število no čitev se je z leti ve čalo. Tako so leta 1967 našteli 12.399 no čitev, od katerih je bilo 6.417 doma čih 4 ter 5.972 tujih. Kopališ če je leta 1967, zabeležilo 109.117 kopalcev (Černjavi č, 2006, str. 20). Leta 1969 je bila zgrajena okrogla restavracija in zunanji bazen ter ustanovljena fizioterapevtska služba. V bungalovih je bilo na voljo 62 ležiš č, medtem ko je bilo pri zasebnikih 150 ležiš č. Leta 1969 je bilo v Moravcih na razpolago 69 ležiš č v osnovnih namestitvenih zmogljivostih in 101 ležiš č v dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih. Z izgradnjo pokritega bazena in »bungalovskega naselja«, se je za čelo v Moravskih Toplicah obdobje sezonskega turizma.

Slika 10: Gradnja okroglega bazena; vir: Pomurski vestnik, dne 13. 06. 1969, str. 11. Bolnikom in kopalcem so bili na voljo trije bazeni s termalno vodo, kopalne kabine, zimski zaprti bazen, ambulanta z zdravstvenimi storitvami, fizioterapija in prostori za po čitek po kopanju. Za šport in razvedrilo je bil gostom na voljo motel Čarda v Martjancih, v katerem je bilo poskrbljeno za »cigansko godbo« in kegljiš če (Pomurski vestnik, 22. 03. 1974, str. 8).

4 Sem so med doma če goste prišteti tudi gosti iz nekdanje bivše države Jugoslavije. 49

Slika 11: Okrogli bazen stoji danes južno od hotele Termal. V ozadju Moravske cerkev; vir: razstavne slike v Hotelu Termal. Leta 1970 so zgradili bungalovsko naselje s 150 posteljami.

Slika 12: Gradnja »bungalovskega« naselja; vir:Pomurski vestnik, dne 22.7.1974

Slika 13: Pokriti bazen leta 1970; vir: razstavne slike v Hotelu Termal.

Grafikon 9: Število tujih gostov po mesecih v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 2005

Iz grafikona 9 je razvidno, da se je z izboljšanjem turisti čne ponudbe leta 1975, sezona razširila na celo leto. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja sta se za čela oblikovati dve konici sezone. Prva konica sezone je bila v spomladanskih mesecih, druga pa v jesenskih mesecih. Ve č turistov v naselju je še dodatno vplivalo na posredna in neposredna delovna mesta ter na ve čjo porabo. To je ugodno vplivalo na gospodarsko rast in posledi čno na ve čje dohodke. Skoraj vse kopališke naprave so bile združene v novem kopališkem objektu, zgrajenim leta 1970. Leta 1974 je bila zgrajena sodobna restavracija s 500 sedeži in centralna kuhinja (Holc, 1998, str. 94).

Število ležiš č v Moravcih med leti 1969 in 1981

700 600

č 500 400 Število ležiš č 300

število število ležiš 200 100 0 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 leto

Grafikon 10: Število ležiš č v Moravcih med leti 1969 in 1981

V tem obdobju so imeli gostje na razpolago najve č ležiš č v dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih. Vidno je naraš čanje števila ležiš č v dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih do leta 1973, ko je bilo v dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih (naprej DNZ) na voljo 383 ležiš č. Med temi ležiš či je bilo leta 1973 najti ležiš ča v šotoriš ču (219 ležiš č) in v zasebnih sobah (83 ležiš č). Med leti 1974 in 1976 ni podrobnejših podatkov o število ležiš č v osnovnih in namestitvenih ležiš čih.

Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih v Moravcih med leti 1969 in 1981

500

č 400 Osnovne nastanitvene 300 zmogljivosti 200 Dopolnilne nastanitvene zmogljivosti

število število ležiš 100 0

0 2 4 5 6 7 8 9 0 1 97 97 97 97 97 97 97 97 98 98 1969 1 1971 1 1973 1 1 1 1 1 1 1 1 leto

Grafikon 11: Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih v Moravcih med leti 1969 in 1981

Leta 1971 je bilo zgrajenih 20 »bungalov« s 160 ležiš či, sprememb v statistiki ni zaznati. Ti bi se morali šteti med preno čiš ča osnovnih namestitvenih zmogljivostih, a tega ni opaziti. Bugalovi so bili zgrajeni pod kampom. Opazno je pove čanje števila ležiš č v šotoriš čih, in sicer iz 88 na 212 ležiš č. Leta 1971 kampa niso širili, ampak so zgradili prej omenjene stavbe s 160 ležiš či, kar bi lahko ustrezalo pove čanju števila ležiš č v kampu. Leta 1977 je bilo 343 ležiš č, v dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih, kar je predstavljalo 57,5 % vseh ležiš č in se je do leta 1980 pove čalo na 402 ležiš č, oziroma 63,5 % vseh ležiš č v Moravcih. Leta 1981 sledi zmanjšanje ležiš č v dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih za 41 %.

4.3 Faza »razvoja« (1982-2005)

Leta 1981 je Republiški komite za zdravstvo in socialno varnost, SRS, izdal odlo čbo o verifikaciji Zdraviliš ča Moravske Toplice, s čimer so se toplice uvrstile v krog slovenskih zdraviliš č. Za pridobitev registracije »naravno zdraviliš ča«, je bilo potrebno dograditi hotel Termal. Hiter razvoj je kmalu prerasel dejavnosti gostinskega podjetja Zvezda, zato so leta 1981 ustanovili TOZD Moravske Toplice in se skupno z ustanoviteljico strokovno in poslovno povezali z zdraviliš čem Radenska Radenci, ki je bila vodilna organizacija zdraviliške in gostinske dejavnosti v Pomurju (Holc, 1998, str. 94). Gradnja objektov v Moravskih Toplicah je potekala spontano glede na trenutne potrebe, kar je povzro čilo dolo čeno stihijo in nena črtnost v razvoju. Izdelanih je bilo ve č prostorskih na črtov, ki so predvidevali razširitev, vendar so dejanske potrebe presegle na črtovane ureditve. Kompleksno se je obmo čje pri čelo urejati z zazidalnimi na črtom, ki je bil izdelan in sprejet leta 1981 (Holc, 1998, str. 95). Z izgradnjo hotela Termal, leta 1982, v katerem je urejena zdravstvena služba, je bilo ugotovljeno, da termomineralna voda, kadri in prostori z opremo ustrezajo zahtevam » Zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliš čih« (Uradni list SRS, št. 36/1964). Obenem so bili pove čani in sanirani objekti za zdravstveno-terapevtsko dejavnost, zgrajena je bila zunanja infrastruktura (vodnooskrbna) in pridobljene dodatne koli čine termomineralne vode v balneološke in energetske namene.

Hotel TERMAL razpolaga s 111 dvoposteljnimi sobami, 22 enoposteljnimi sobami in 3 suitami. Nastanitvena kapaciteta hotela je 250 ležiš č.

Slika 14: Hotel Termal v Moravskih Toplicah; vir: Pomurski vestnik, dne 16. 12. 1982

Tak kakovosten pristop je pomenil novo kvaliteto v ponudbi in dolo čeno prestrukturiranje pri gostih, ki bi potrebovali medicinsko in fizioterapevtsko uslugo, poleg tradicionalnih kopanj v zunanjih in notranjih bazenih (Holc, 1998, str. 95).

Število ležiš č v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

1200

1000

č 800

600 ležiš ča

400 število število ležiš 200

0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 12: Število ležiš č v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

Leta 1988 je bil zgrajen nov objekt za zdravstveno dejavnost s telovadnico, fizioterapevtskim bazenom in drugimi kapacitetami za izvedbo terapevtske dejavnosti.

Slika: 15 "Okrogli bazen" južno od bazena hotel Termal in hotel Ajda; vir: http://www.terme3000.si/cms/spaw/plugins/imgpopup/img_popup.php?img_url=/media/17MoravskeTopli ce.jpg, dne 20. 07. 2009

Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

700 600 č 500 osnovne namestitvene 400 zmogljivsoti 300 dopolnilne namestitvene 200 zmogljivosti število ležiš 100 0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 13: Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

V tem obdobju se je število ležiš č v osnovnih namestitvenih zmogljivosti približalo številu ležiš č v dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih. Pove čala se je ponudba ležiš č v obeh vrstah

55 namestitvenih zmogljivosti, s tem pa tudi ponudba. Moravske Toplice so v tem obdobju razpolagale s 1.078 ležiš či. Ve č kot polovico vseh ležiš č so predstavljala ležiš ča v dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih. V primerjavi s prejšnjim obdobjem, se je pove čal delež v osnovnih namestitvenih zmogljivostih.

Ležiš ča v Moravskih Toplicah leta 1990

43% Osnovne namestitvene zmogljivosti dopolnilne namestitvene 57% zmogljivosti

Grafikon 14: Ležiš ča v Moravskih Toplicah leta 1990

Zdraviliš če Moravske Toplice so bile do aprila 1990 TOZD Moravske Toplice v okviru DO Zdraviliš ča »Radenska«, Radenci. V navedenem mesecu pa so se delavci z referendumom izlo čili iz delovne organizacije in tako je bil TOZD Moravske Toplice dne 18. 04. 1990 v sodnem registru registriran, kot podjetje v družbeni lastnini Zdraviliš ča Moravskih Toplic (Holc, 1998, str. 95). Leta 1990 pa je pri čel s poslovanjem še nov hotel A kategorije. Hotel AJDA razpolaga s 111 dvoposteljnimi, 40 enoposteljnimi sobami in 6 luksuznimi apartmaji. Nastanitvena kapaciteta hotela je 274 ležiš č.

Slika 16: Hotel Ajda; vir: http://www.terme3000.si/vsebina.php?n=nast&p=29388&ln=slo#, dne 20. 07. 2009. Leta 1997 so za čeli širiti apartmajsko naselje. Nastala je »Prekmurska vas«. Projekt je bil sestavljen iz dveh faz. I. faza se je gradila severno od starega bungalovskega naselja, zgrajenega leta 1970. Leta pa 2001 so zgradili zahodno od apartmajskega naselja »Prekmurske vasi« I. faze, še Apartmajsko naselje II. faze. Posledi čno se je izboljšala ponudba.

Število ležiš č v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

2500

2000 č 1500 ležiš ča 1000 število število ležiš 500

0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leto

Grafikon 15: Število ležiš č v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Z izgradnjo hotela Ajda in apartmajskega naselja Prekmurska vas, se je spremenilo razmerje med osnovnimi in dopolnilnimi namestitvenimi zmogljivostmi.

To je za kraj pomenilo nekakšno prelomnico. V Moravskih Toplicah so za čela prevladovati ležiš ča v osnovnih nastanitvenih zmogljivosti. Zdraviliš če je za čelo ponujati ve čino ležiš č naselju.

Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

1600 1400

č 1200 osnovne namestitvene 1000 zmogljivosti 800 600 dopolnilne namestitvene zmogljivosti 400 število število ležiš 200 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leto

Grafikon 16: Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004.

Število ležiš č v hotelih v Moravskih Toplicah med leti 1990 in 2004

800 700

č 600 500 400 število ležiš č v hotelih 300 200 število ležiš 100 0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leta

Grafikon 17: Število ležiš č v hotelih v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Iz grafikona 7 (stran 37) je razvidno, da je izgradnja hotela Ajda vplivala na pove čanje števila gostov. Število gostov se je pove čevalo do leta 1993, ko se je približalo 30.000 gostov.

Lo čeno od Term 3000 se je za čel leta 2006 razvijati Son čni park Vivat. Zdraviliško-turisti čni center se razteza na 16 tiso č kvadratnih metrih. Zmogljivost hotela Vivat so pove čali z 90 na 200 postelj. Hotel Vivat je bil zgrajen leta 2000, druga če pa se je intenziven razvoj destinacije pri čel leta 2005, in sicer v prvi fazi investicije so v hotelu Vivat dogradili še novo a la carte restavracijo, ki sprejme do 180 ljudi, razširili pa so tudi zmogljivost hotelske kuhinje s 70 na 300 obrokov. Prva faza je bila zaklju čena v aprilu 2005. S tem se je kategorizacija hotela dvignila s tri na štiri zvezdice. Avgusta 2005 se je v neposredni bližini hotela pri čela še izgradnja apartmajskega naselja s 119 apartmaji. Objekt je zasnovan, kot vila blok in ponuja razli čne tipe apartmajev, od enosobnega studia do 3-sobnih komfortnih apartmajev, kateri so bili zaklju čeni leta 2006. V drugi fazi investicije (avgust 2005) se je pri čela izgradnja bazenskega kompleksa, apartmajskega naselja in lastne geotermalne vrtine. Son čne terme so priklopljeni na ob činski vodovod, kanalizacijo in čistilno napravo. Odpadne vode so v skladu s predpisi. Tudi prometna infrastruktura je primerna kapacitetam za hotel, saj imajo cca. 130 parkiriš č, pri apartmajih 100 parkiriš č, ter parkiriš če za avtobuse. Vse parkirne površine so asfaltirane. Priklju čeni so na lokalno energetsko omrežje. Leta 2009 je hotel Vivat razpolagal s 164 ležiš či, v depandansi pa so imeli 200 ležiš č. Hkrati z izgradnjo apartmajev se je pri čela tudi izgradnja bazenskega kompleksa s fizioterapijo, v sklopu katere je bil zgrajen zunanji olimpijski bazen, pokriti bazen z jacuzziji ter z vrhunsko wellness ponudbo (turške in finske savne, masaže, programi za lepoto telesa in duha ...). Bazeni se polnijo s termalno vodo iz lastne vrtine, ki je bila izvrtana novembra 2005. V sklopu novega bazenskega kompleksa se je odprl tudi zdraviliški center, kjer se izvajajo programi za zdravljenje kožnih in revmatskih bolezni ter pilotsko zdravljenje psoriaze (Lipnica 13, 17. februar 2006).

Slika 17: Son čne terme s kopališkim kompleksom; vir: http://www.sgppomgrad.si/upload/galerije/19/65_th.jpg , dne 20. 07. 2009

4.4 Faza »utrditve« po letu 2006

Vzporedno z razvojem Son čnega parka Vivat, se je za čelo novo poglavje v razvoju Moravskih Toplic.

Slika 18: Gradnja hotela Livada; vir: Lipnica, 20. 12. 2005, str. 7.

Leta 2006 so odprli Hotel Livada Prestige, kateri razpolaga s 122 sobami oz. suitami, v katerih je 221 ležiš či, z najsodobnejšimi wellness in sprostitvenimi prostori ter lastnim

60 zunanjim in notranjim bazenom, lastno recepcijo, več aperitiv bari in a la carte restavracijo. V pritli čju se nahajajo konferen čni prostori z vso potrebno moderno tehnologijo. Posebnost hotela je izvir termo-mineralne vode v hotelskih sobah.

Slika 19: Hotel Livada; vir: http://www.terme3000.si/cms/spaw/plugins/imgpopup/img_popup.php?img_url=/media/17MoravskeTopli ce.jpg, dne 20. 07. 2009

Slika 20: Zdraviliški kompleks Terme 3000; vir: http://www.terme3000.si/terme.php?p=298&ln=slo, dne 20. 07. 2009

2005 2006 2007 2008 Osnovne nastanitvene zmogljivosti Hoteli 706 1.157 1.159 1.159 ..Hoteli*** 182 182 182 182 ..Hoteli**** 524 754 756 756 ..Hoteli***** - 221 221 221 ..Moteli*** - 23 23 - ..Penzioni**** 23 23 23 23 Gostiča 60 60 60 80 ..Gostišča* 22 22 22 22 ..Gostišča** 38 38 38 58 Skupaj 789 1.263 1.267 1.262 Dopolnilne nastanitvene zmogljivosti Prenočišča 30 30 30 30 ..Apartmaji**** 559 769 796 758 ..Kampi*** 500 500 500 500 Turistične kmetije z nastanitvenimi zmogljivostmi 22 22 22 22 ..Turist. kmet. z nastan. 1 jabolko - - - - ..Turist. kmet. z nastan. 2 jabolki 22 22 22 22 Sobe, apartmaji, oddani prek recepcije 423 668 668 92 Delavski počitniški domovi 52 52 52 36 Skupaj 1.616 2.041 2.068 1.438 Tabela 6: Ležiš ča v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

Leta 2008 se je število ležiš č v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za 635 ležiš č oziroma za 19 %. Število ležiš č se je zmanjšalo na ra čun ležiš č v sobah, apartmanjih, oddanih prek recepcije.

5 Razvoj Moravskih Toplic na podlagi turisti čne ponudbe

Turisti čno ponudbo mnogi avtorji delijo na primarno in sekundarno (Planina, Mihali č, 2002 str. 155; Zorko, 1999, str. 73)

Primarna turisti čna ponudba je tisti del turisti čne ponudbe, ki ni rezultat človekovega dela oziroma, ki ga človek ne more proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo (Planina, Mihali č, 2002 str. 155). Jerši č jo imenuje turisti čni potencial.

Ker je bila primarna turisti čna ponudba opisana v naravnogeografskih in družbenogeografskih zna čilnosti se bomo v nadaljevanju osredoto čili na sekundarno turisti čno ponudbo

5.1 Sekundarna turisti čna ponudba

Dobrine sekundarne turisti čne ponudbe so plod človekovega dela in jih je mogo če kadarkoli v enakem obsegu in kakovosti znova proizvesti.

Med prvine sekundarne turisti čne ponudbe sodijo (Zorko, 1998, str 85):

- splošni infrastrukturni objekti in naprave (osnovna prometna mreža in splošne komunalne naprave, kot so vodovodno, kanalizacijsko, plinsko in elektri čno omrežje, plo čniki, parkirni prostori, uli čna rasvetljava ipd.); turisti jo sicer uporabljajo, niso pa neposredni predmet turisti čnega povpraševanja in - turisti čni infrastrukturni objekti, naprave, proizvodi in storitve, po kateri turisti neposredno povprašujejo in šele kot turisti čna nadgradnja omogo čijo celovito turisti čno dejavnost in turisti čne aktivnosti.

5.1.1 Splošni infrastrukturni objekti in naprave v naselju Moravske Toplice Po zaslugi zdraviliš ča ima kraj nekaj prednosti glede infrastrukturne opremljenosti, pred drugimi vasmi v okolici (Holc, 1998, str. 59). Na črtovana elektrifikacija v ob čini Murska Sobota je potekala v desetletju med 1952 in 1962 in v tem času so dobili elektriko tudi Moravci.

Leta 1962 je Elektro Maribor 5 brezpla čno naredil elektri čni priklju ček, vaš čani pa so dali drogove za elektri čno napeljavo ( Černjavi č, 2006, str. 5). Za hotele je bilo potrebno izgraditi transformacijsko postajo. Vse povezave med transformacijskimi postajami in napajalnimi objekti so izvedene z zemeljskim kablom. Leta 1962 je podjetje nafta napeljalo stare cevi za dovod vro če vode. leta 1964 sklenejo zgraditi vodno oskrbnega objekta, za potrebe nadaljnjih 30 let. Ker je kopališ če ležalo na poplavnem obmo čju in mo čvirnatem terenu je bilo potrebno poglobiti potok Lipnica in Titanov potok. Zgrajen je vodovodni priklju ček na mestno omrežje Murska Sobota v Črnskih mejah. Do zdraviliškega kompleksa pa je zgrajen tudi cevovod iz Mlajtinec, na katerem so priklju čeni nekateri obstoje či objekti in ga je možno uporabljati za rezervo. Za bazene imajo Terme 3000 urejena tudi dva studenca iz katerega črpajo vodo. To vodo uporabljalo tudi za namakanje igriš ča za golf.

5 Takrat DES, obrat M. Sobota) 64

Karta 8: Vodovodna napeljava v naselju Moravske Toplice

Ceste v ob čini so urejene in asfaltirane, v Spodnjih Moravcih so urejeni tudi plo čniki. Černjavi č omenja, da so Moravci v preteklosti imeli velike probleme z parkiriš či, zaradi pove čanega števila turistov ob koncu tedna v turisti čni sezoni. V primerjavi z drugimi naselji v ob čini je relativno velik delež krajevnih cest. Sklepa se lahko, da je imel turizem odlo čilno vlogo na razvoj cestne infrastrukture v naselju.

Karta 9: Poti v naselju Moravske Toplice

Slika 21: Parkiriš če južno od "Okroglega bazena" leta 1969; vir: razstavne slike v hotelu Termal

Kanalizacijsko omrežje so v kraju za čeli graditi šele leta 1991. Veliko vasi v ob čini kanalizacije še nima urejene, za zdraviliško –turisti čni kraj pa je bila to že nuja, saj so odpadne vode zbirali v greznicah in gnojnih jamah ali pa jih spuš čali neposredno v potoke in jarke. Obstoje čo kanalizacijo na obmo čju zdraviliš ča je bilo potrebno ob gradnji hotela Ajda sanirati in deloma zgraditi novo, odvodnjo pa so vklju čili tudi v naselje, ki je priklju čeno na čistilno napravo v zdraviliš ču.

Karta 10: Kanalizacijsko omrežje v naselju Moravske Toplice

5.2 Turisti čni infrastrukturni objekti, naprave, proizvodi in storitve v Moravskih Toplicah

Sestavine sekundarne turisti čne ponudbe razvrš čajo teoretiki najpogosteje v tri sestavine (Zorko 1998, str. 85): - prometne zmogljivosti (vse vrste prometnih poti in prometnih sredstev ne glede na to ali so splošno prometno ali čisto turisti čnega zna čaja in storitve povezane z njim (glej splošna infrastruktura); - preno čitvene in prehrambene zmogljivosti (vse vrste ter proizvodi in storitve, ki se proizvajajo v teh objektih;

- zmogljivosti vseh drugih dejavnosti, ki sodelujejo in zagotavljajo zadovoljevanje turisti čnih potreb (turisti čne agencije, trgovina, servis, bencinske črpalke, športnorekreacijski objekti-bazeni, in storitve ki jih nudijo). V tem poglavju bodo opisane preno čitvene in prehrambene zmogljivosti in zmogljivosti vseh drugih dejavnosti, ki sodelujejo in zagotavljajo zadovoljevanje turisti čnih potreb

5.3 Preno čitvene zmogljivosti v Moravskih Toplicah leta 2008

5.3.1 Preno čitvene zmogljivosti

V Letnem pregledu turizma se deli preno čitvena zmogljivost na osnovne nastanitvene zmogljivosti in dopolnilne nastanitvene zmogljivosti. Med osnovne nastanitve zmogljivosti v Moravskih Toplicah spadajo nastanitve v hotelih, moteli, penzioni, apartmaji, preno čiš ča, gostilne, med tem ko v dopolnilne nastanitvene zmogljivosti spadajo delavski po čitniški domovi, kamp, zasebne sobe, turisti čne kmetije.

Število Moravske Toplice 2008 ležiš č Osnovne nastanitvene zmogljivost Hoteli 1.159 Penzioni 23 Gostiš ča 80 Preno čiš ča 30 Apartmaji 758 Dopolnilne nastanitvene zmogljivosti Kamp 500 Turisti čne kmetije 22 Sobodajalstvo 92

Delavski domovi 36 Skupaj 2.700

Tabela 7: Število ležiš č v Moravskih Toplicah leta 2008

Leta 2008 je bilo najve č ležiš č na voljo v hotelih. Od 1.159 ležiš č jih je bilo v nastanitvenem razredu 3* na voljo 182 ležiš č, v nastanitvenem razredu 4* 756 ležiš č in v nastanitvenem razredu 5*221 ležiš č.

Nastanitvene zmogljivosti hotelov v Moravskih Toplicah leta 2008

19% 16%

..Hoteli*** ..Hoteli**** ..Hoteli*****

65%

Grafikon 18: Nastanitvene zmogljivosti hotelov v Moravskih Toplicah leta 2008

V Moravskih Toplicah je v višjih kategori čnih razredih (4* in ve č) kar 81 % vseh ležiš č. Pod okriljem Term 3000 in Son čni Park Vivat so na voljo tudi apartmaji. V naselju Moravske Toplice je bilo leta 2008 na voljo v apartmajih 758 ležiš č. Vsi aparmaji v naselju Moravske Toplice spadajo v kategorijo 4*. V kampu je na voljo 500 ležiš č s 3*. V Moravskih Toplicah predstavljajo ležiš ča v sobodajalstvu 3 % vseh ležiš č. V gostiš čih je na voljo 80 ležiš č, ki spadajo v kategorijo 1* in 2*.

Grafikon 19: Delež nastanitvene zmogljivosti v Moravskih Toplicah leta 2008 70

Karta 11: Kronološki razvoj zdraviliš ča Term 3000

V turisti čnih kmetijah je na voljo 22 ležiš č. Ležiš ča v turisti čnih kmetijah spadajo v razred 2 jabolki 6.

6 Turisti čne kmetije se ocenjujejo na podlagi števila jabolk. Ocenjujejo se skupne zna čilnosti, zunanja urejenost kmetije, sprejem gostov, hramba, najmanjša površina sobe, oprema sobe za goste, velikost postelje, sanitarni prostori, kmetija s komaplnicami v sobi, telefon, dodatne storitve, pranje in likanje, kuhinja, ponudba hrane in pija če. Na podlagi to čkovanja se skupno število to čk sešteje in dolo či kakovostni razred v obliki jabolk. 4 Jabolka pomenijo najve čjo kvaliteto turisti čne kmetije, medtem ko 1 jabolka pomeni najnižjo kvaliteteto turisti čne kmetije.

Karta 12: Nastanitvene zmogljivosti v naselju Moravske Toplice leta 2008

5.4 Turisti čna ponudba zdraviliš ča Naravni park Terme 3000 Turisti čna ponudba Naravnega parka Terme 3000 je razdeljeno na zdraviliško zdravljenje, wellnes, rekreacije in razvedrilo in nastanitve, ter na dodatno ponudbo.

5.4.1 Zdraviliško zdravljenje

5.4.1.1 INDIKACIJE: – degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze …), – nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fibrozitisi), – kroni čne vnetne revmatske bolezni (kroni čni vnetni revmatizem …), – stanje po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko prizadetostjo, – kožne bolezni (psoriasis vulgaris), – plju čne bolezni.

5.4.1.2 TERAPIJE: – hidroterapija, – kinezioterapija, – elektroterapija, – mehanoterapija, – termoterapija, – inhalacije, akupunktura.

5.4.1.3 PROGRAMI: – antistresni programi, – antirevmatski programi, – programi proti osteoporozi, – shujševalni programi, – preventivni programi, – sprostitveni preventivni programi, – program proti bole činam v vratu ali križu, – program za psoriatike.

5.4.2 Wellness

5.4.2.1 THERMALIUM: – wellness programi (Panonia Wellness, Wellness vikend, Thermalium Wellness …), – sprostitev (kopeli, masaže, ayurveda …), – nega (nega rok, nega nog, nega telesa …), – lepota (programi za nego obraza Thalgo, Neoderma, Dr. Grandl).

5.4.3 Rekreacija in razvedrilo - Golf igrišče Livada: 18 igralnih lukenj na ve č kot 50 hektarjih površine, Športni park (na umetni travi): tenis, odbojka, rokomet, košarka, nogomet, badminton in peš čena teniška igriš ča; - trim steza ali s t. i. nordijsko hojo; - kolesarjenje; - vinske ceste.

5.4.4 Namestitev • Hotel Ajda**** (274 ležiš č) • Hotel Termal**** (250 ležiš č) • Apartmajsko naselje Prekmurska vas**** (436 ležiš č) • Turisti čno naselje – Bungalovi*** (148 ležiš č) • Kamp Moravske Toplice*** (500 ležiš č) • Hotel Livada Prestige***** (221)

5.4.5 Dodatna ponudba - Poslovni turizem: Poslovni center v hotelu Ajda je namenjen za kongrese, konference, okrogle mize, seminarje, sestanke, strokovna sre čanja, predstavitve, te čaje in sprejeme. Prijetni, svetli, klimatizirani in sodobno opremljeni prostori nudijo popolno udobje. Na voljo so trije tipi prostorov z možnostjo razli čne postavitve: konferen čna dvorana Ajda (do 120 oseb), konferen čna soba (do 50 oseb) ter razli čne sejne sobe (do 20 oseb). - Izleti v okolico: obiš čite Ple čnikovo cerkev v Bogojini, Rotundo v Selu, Aqilove freske v Martjancih, Grad na Gori čkem,…

5.5 Turisti čna ponudba Son čni park Vivat

5.5.1.1 Spa ponudba V ospredju so krajši oddihi oz. 2, 3,5 in 7 dnevne po čitnice, ki temeljijo na programih za lepoto telesa in duha. Na tem podro čju je zelo pomembna pestrost ponudbe na podro čju wellnessa, vodnih vsebin in dodatne ponudbe destinacije.

5.5.2 Poslovni turizem Je za družbo Son čni park Vivat zelo pomemben segment, ki zajema poslovna sre čanja, delavnice, seminarje in razne druge oblike poslovnih sre čanj, ki jih organizirajo podjetja bodisi za svoje zaposlene, bodisi za svoje poslovne partnerje. V ta namen so v Termah Vivat na voljo trije prostori s kapaciteto do 70 udeležence in z vso potrebno multimedijsko opremo, kakor tudi dve manjši u čilnici za do 20 udeležencev.

5.5.3 Športni turizem Terme Vivat so zelo aktivne na podro čju športnega turizma, saj so celotne terme že v osnovi prilagojene potrebam športnikov (zunanji olimpijski bazen, igriš če za odbojko na mivki, sodoben fitnes center, zelo udobna namestitev v hotelskih sobah). Glede na našteto so Terme Vivat v letu 2006 in 2007 gostile že kar nekaj domačih in tujih nogometnih ekip, ki so na sosednjih nogometnih igriš čih opravljale priprave na prihajajo čo nogometno sezono, v olimpijskem bazenu so si nabirali mo či plavalci iz znanih doma čih in tujih plavalnih društev, Terme Vivat pa so bile tudi gostitelj Finala za pokal Slovenije v odbojki na mivki leta 2006 v ligi Si.Mobil.

5.5.4 Lepotna kirurgija V hotelu Vivat bo od marca 2009 dalje obratoval Studio estetske kirurgije Vivat, v sodelovanju z dr. Vrbancem, specialistom s podro čja estetske kirurgije. Storitve, ki jih bo nudil estetski studio, so:

- oblikovanje telesa

- liposukcija vratu, zgornjih in spodnjih okon čin, trebuha in bokov - abdominoplastika (vise či trebuh) - laparoskopska kirurgija trebuha - hernioplastika - estetska kirurgija prsi (pove čanje prsi s protezo, zmanjšanje prsi, korekcija vise čih prsi, ginekomastija), ter nekirurški poseg: injekcije botoksa.

Od novembra 2007 dalje je v ponudbi Term Vivat tudi brezoperativno odstranjevanje celulita ter oblikovanje telesa z Vela Smooth tehnologijo.

6 Turisti čni promet v Moravskih Toplicah med leti 1969 in 2008

6.1 Analiza turisti čnega prometa v obdobju med letoma 1969-1981 Med tujci so kot turisti prevladovali gostje iz Avstrije. Med leti 1970 in 1981 se je število gostov iz Avstrije pove čalo iz 3.173 na 10.917. Skupno je Moravske Toplice obiskalo 100.513 gostov, kateri so ustvarili 459.761 no čitev, oziroma v povpre čju 38.313 no čitev letno. Sledili so jim doma či gostje. Gostov iz Slovenije je bilo skupno med leti 1970 in 1981, 44.819 (61 % vseh naštetih gostov). V tem obdobju se je število gostov v Moravskih Toplicah pove čalo za 3,2 krat. Najve č slovenskih gostov je bilo leta 1978, ko so jih našteli kar 5.459 gostov. Gostom iz Avstrije sledijo gosti iz Nem čije. Skupno jih je v tem obdobju obiskalo 6.587 gostov. Za nemške goste je zna čilno ob čutno pove čanje ob krizah leta 1973 in 1979-1980.

Hrvaška Avstrija Nem čija Slovenija Drugo Skupaj 1970 59 3.173 77 1.621 254 5.184 1971 348 5.627 303 2.904 429 9.611 1972 270 6.234 403 2.728 1.445 11.080 1973 428 7.073 987 3.355 1.200 13.043 1974 520 8.250 304 2.917 345 12.336 1975 136 6.589 201 2.595 342 9.863 1976 368 10.067 309 4.144 531 15.419 1977 703 11.345 425 5.349 857 18.679 1978 412 11.756 485 5.459 516 18.628 1979 563 9.422 899 4.245 424 15.553 1980 501 10.060 929 4.260 525 16.275 1981 388 10.917 1265 5.242 448 18.260 Skupno 4.696 100.513 6587 44.819 7.316 163.931 Skupno (%) 2,9 61,1 4,0 27,3 4,5 100 Tabela 8: Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

Grafikon 20: Delež gostov po državah v Moravskih Toplicah med leti 1970-1981

6.1.1 Gosti iz Avstrije V tem obdobju, so najve čji delež med naštetimi gosti v Moravskih Toplicah, predstavljali gostje iz Avstrije, in sicer so predstavljali kar 61 % vseh gostov v Moravskih Toplicah.

Grafikon 21: Število turistov in no čitev avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

Najve č avstrijskih gostov v tem obdobju je bilo leta 1978, ko so jih našteli 11.756. Prvi padec števila gostov je bil leta 1975, ko se je število gostov iz Avstrije napram prejšnjemu letu zmanjšalo zgolj na 79,9 % gostov iz leta 1974. Zmanjšanje gostov lahko povežemo z zmanjšanjem števila ležiš č. Število ležiš č v Moravcih se je leta 1975 zmanjšalo za 17,6 %, kar je primerljivo z zmanjšanjem gostov iz Avstrije leta 1975 (-20,41 %). Leta 1979 je sledil padec števila gostov za 20 %. Vzrok gre iskati v drugi naftni krizi, ki je bila med leti 1979 in 1980. Do leta 1981 se je število gostov pove čalo za 15,8 % v primerjavi z letom 1979. Kljub temu, da se je število ležiš č leta 1981 v primerjavi z letom 1980 zmanjšalo za 26,7 %, se je število gostov iz Avstrije pove čalo za 8,5 %, število no čitev pa za 12,8 %. Leta 1981 se je delež ležiš č v osnovnih namestitvenih zmogljivosti približal deležu ležiš č v dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih. Razmerje v številu ležiš č je bilo 49:51, v prid dopolnilnim namestitvenim zmogljivostim.

Grafikon 22: Povpre čna dolžina bivanja avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

Avstrijski gostje so v tem obdobju povpre čno bivali 4,6 dni. Povpre čno pa je avstrijski gost najmanj dni bival v Moravskih Toplicah leta 1972, ko je povpre čno bival 4,2 dni.

6.1.2 Gosti iz Nem čije Drugi po številu tujih gostov v Moravskih Toplicah v tem obdobju so bili nemški gostje 7.

Število no čitev in turistov nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

1400 12000 1200 10000 1000 8000 itev 800 č turisti 6000 600 no čitve 4000 400 število število turistov 200 2000 število no 0 0 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 leto

Grafikon 23: Število no čitev in turistov nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

To obdobje bi lahko na podlagi nemških gostov razdelili na dve obdobji. Prvo obdobje bi lahko bilo od leta 1970 do 1973, ko se je število gostov iz Nem čije pove čalo iz 77, leta 1970, na 987 gostov, leta 1973. Število gostov iz Nem čije se je v tem obdobju pove čalo za skoraj 13 krat. Število no čitev so sledila številu gostov. V tem obdobju je gost iz Nem čije povpre čno bival 5,3 dni. V »drugem obdobju« je sledila rast števila gostov, števila no čitev in povpre čne dolžine no čitev. Tako se je v tem obdobju, do leta 1981, število gostov pove čalo iz 201 na 1.265 gostov leta 1981. Število no čitev se je pove čala iz 1.042, leta 1975 na 10.956 no čitev, leta 1981. Pri nemških gostih ni bilo opaziti vplive prve in druge naftne krize. Lahko bi rekli ravno nasprotno. V tem obdobju so v Moravskih Toplicah beležili z nemškimi gosti odli čne rezultate.

7 Uradno je bila današnja Nem čija od leta 1949 pa do oktobra 1990 razdeljena na Nemško demokrati čno republiko (pogovorno Vzhodna Nem čija) in Zvezno republiko Nem čijo (Zahodna Nem čija). Tu sta pod nemškimi gosti všteti gostje iz Nemške demokrati čne republike in Zvezne republike Nem čije. Prevladovali so gostje iz Zvezne republike Nem čije. 81

Povpre čna dolžina bivanja gostov iz Nem čije med leti 1970 in 1981

6 povpre čna dolžina bivanja 4 število število dni 2

0 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981

leto

Grafikon 24: Povpre čna dolžina bivanja gostov iz Nem čije med leti 1970 in 1981

Leta 1975 se je povpre čna dolžina bivanja gostov iz Nem čije znižala v primerjavi z letom poprej za 19,6 %, oziroma, znižanje povpre čne dolžine bivanja za 1,3 dni. Od leta 1975 se je popre čna dolžina bivanja nemških turistov pove čala iz 5,2 dni na 8,4 dni.

6.1.3 Gostje iz Slovenije Slovenski gostje so v tem obdobju predstavljali skupno 27,3 % vseh gostov. Število doma čih gostov se je od leta 1970 do leta 1981 pove čalo za 3,2 krat. Prvi višek gostov je bil leta 1973, ko so našteli 3.355 slovenskih gostov. Do leta 1975 je sledil padec slovenskih gostov na 2.595, oziroma zmanjšanje za 22,6 %, v primerjavi z letom 1973. Od leta 1975 pa do leta 1978 je sledila rast slovenskih gostov do števila 5.242, ko je tudi najve č slovenskih gostov v tem obdobju. V obdobju krize, med leti 1979 in 1980, se je število gostov, zmanjšalo za 1.214 gostov, oziroma za 22,3 % in se do leta 1981 povzpelo na 5.242 gostov iz Slovenije. Slovenski gostje so v tem obdobju ustvarili 174.766 no čitev in predstavljali skupno 24 % vseh no čitev. Prvi višek no čitev je bil leta 1973, ko se je število no čitev zvišalo iz 7.078 no čitev na 10.145 no čitev. Sledilo je obdobje padca no čitev do leta 1975, ko se je število no čitev zmanjšalo na 8.809 no čitev, oziroma za 13 %. Do leta 1981 se je število no čitev povzpelo na 26.376 gostov. Kriza med leti 1979-1980 ni vplivala na padec števila no čitev, je pa vplivala na število gostov.

Število turistov in no čitev slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

6000 30000 5000 25000

4000 20000 itev č turisti 3000 15000 no čitve 2000 10000

število število turistov 1000 5000 število no 0 0 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 leto

Grafikon 25: Število no čitev in turistov slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

Iz grafa je razvidno, da je prišlo do pove čanja povpre čne dolžine bivanja slovenskih gostov leta 1979 in 1980, ko se povpre čna dolžina bivanja pove čala iz 3,5 dni, leta 1978 na 5,3 dni, leta 1979 in 5,9 dni, leta 1980.

Povpre čna dolžina bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981

7 6 5 4 povpre čna dolžina bivanja 3

število število dni 2 1 0 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981

leto

Grafikon 26: Povpre čna dolžina bivanja gostov iz Slovenije med leti 1970 in 1981 Sezono no čitev so leta 1970 podaljševali gostje iz tujine. Ti so za čeli hoditi v Moravske Toplice meseca maja in kon čali decembra, medtem, ko se je za čela sezona za doma če goste 8 leta 1970 v juniju. Vrhunec sezone za doma če goste je bil v septembru, prav tako za tuje goste.

8 Za preno čitve po mesecih so med doma če no čitve, do leta 1992, vštete tudi no čitve gostov iz nekdanje skupne države Jugoslavije. 83

Z razvojem turisti čne ponudbe, se je za čela spreminjati tudi turisti čna sezona v Moravskih Toplicah. Sezona se je razpotegnila čez celo leto. Pri tujih gostih sta se za čeli pojavljati dva vrhunca sezone. V spomladanskih meseci z maksimumom no čitev v maju in v jesenskih mesecih z drugim maksimumom v oktobru.

Grafikon 27: Preno čitve gostov po mesecih v Moravskih Toplicah leta 1970, 1975 in 1980

6.2 Analiza turisti čnega prometa v Moravskih Toplicah med leti 1982-1990 V tem obdobju je bilo opazno stalno pove čanje števila gostov. Leta 1982 je bilo v Moravskih Toplicah 17.441 gostov. Naslednja leta se je število gostov, zaradi izboljšanja turisti čne ponudbe, samo še pove čevalo.

Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

45000 40000 35000 30000 25000 število gostov 20000 15000 število gostov 10000 5000 0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 28: Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

V tem obdobju se je izboljšala turisti čna superstruktura. Leta 1982 se je zgradil prvi hotel v naselju, kar je vplivalo na pove čan turisti čni obisk. To je bilo opazno v naslednjih letih, ko se je število gostov pove čevalo. Izgradnja hotela je imela posledico, da se je število gostov naslednje leto pove čalo za 34 % v primerjavi s prejšnjim letom. Zaporedni indeks rasti je kazal rast števila gostov do leta 1988, ko se je število gostov v primerjavi z letom 1987, zmanjšalo za 6 %. Padec gostov je bil opazen pri vseh štirih najbolj zastopanih gostih. Upad števila no čitev je bil pri nemških in hrvaških gostih ob čuten že leto poprej 1987 9 . Notranjepoliti čni dogodki so vplivali na nihanje števila gostov in no čitev do odcepitve Republike Slovenije od Jugoslavije.

9 Leta 1987 je prišlo do notranjih trenj v državi. Slobodan Miloševi č je leta 1987 obiskal Kosovo Polje, kjer je prišlo do demonstracij. Ta dogodek mu je kasneje pomagal priti do oblasti. 85

Avstrija Nem čija Hrvaška Slovenija Drugi Skupaj Leto gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve

1982 9.691 50.833 1.043 9.174 692 3.850 5.587 28.127 428 1.914 17.441 93.898

1983 11.109 59.024 1.660 12.098 1.127 4.836 8.915 41.816 622 5.342 23.433 123.116

1984 13.736 72.899 1.917 15.599 1.342 5.283 8.990 49.472 744 3.828 26.729 147.081

1985 15.689 80.970 2.440 19.565 1.683 7.379 10.446 62.490 990 4.338 31.248 174.742

1986 16.290 86.276 2.751 23.153 1.547 8.055 11.373 70.941 1.032 4.169 32.993 192.594

1987 16.565 87.767 2.872 21.016 1.427 7.210 13.104 80.808 1.015 4.063 34.983 200.864

1988 15.408 79.403 2.779 22.752 1.217 7.788 12.441 77.145 975 4.490 32.820 191.578

1989 17.428 86.874 2.896 22.191 1.547 9.762 16.231 98.986 1.044 4.107 39.146 221.920

1990 14.265 75.472 2.929 23.772 936 4.201 16.100 97.784 617 2.995 34.847 204.224

Skupaj 130.181 679.518 21.287 169.320 11.518 58.364 103.187 607.569 7.467 35.246 273.640 1.550.017 Skupaj 47,6 43,8 7,8 10,9 4,2 3,8 37,7 39,2 2,7 2,3 100 100 (%)

Tabela 9: Število gostov in no čitev v Moravskih Toplicah po državah med leti 1982 in 1990

Grafikon 29: Delež gostov v Moravskih toplicah po državljanstvu med leti 1982 in 1990

V tem obdobju je najve č gostov prišlo iz Avstrije. Ti so, med štirimi najpogosteje zabeleženimi gosti, predstavljali skoraj polovico gostov (48 %).

6.2.1 Gostje iz Avstrije Avstrijski gostje so predstavljali najpogostejše goste v Moravskih Toplicah. Od leta 1982 do 1990 je bilo zabeleženih 130.181 avstrijskih gostov. Ti so v tem obdobju predstavljali kar 47,6 % vseh gostov v Moravskih Toplicah. V tem obdobju so ustvarili 45,7 % vseh no čitev. Do vključno z letom 1987, je opazna rast števila avstrijskih gostov. Do leta 1987, se je število avstrijskih gostov, v primerjavi z letom 1982, povečalo za 71 %, potem pa je sledil manjši padec števila gostov in no čitev.

Grafikon 30: Število avstrijskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

Izgradnja novega hotela je vplivala na podaljšanje povpre čne dolžine bivanja avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah. V tem obdobju se je povpre čna doba bivanja gibala okrog 5 dni. Povpre čno so gostje bivali najdlje leta 1983, ko se je bivalo 5,3 dni. Leta 1986 je spet opazno pove čanje popre čnega bivanja avstrijskih gostov na 5,3 dni, nakar sledi padec povpre čnega bivanja do leta 1989, in sicer pod 5 dni.

Povpre čna dolžina bivanja gostov iz Avstrije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

5,4 5,3 5,2 5,1 povpre čna dolžina bivanja 5 število število dni 4,9 4,8 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 31: Povpre čna doba bivanja gostov iz Avstrije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

6.2.2 Gosti iz Nem čije Nemški gosti so med leti 1982 in 1990 predstavljali 7,8 % vseh gostov in ustvarili 11,4 % vseh no čitev. Podobno kot pri avstrijskih gostih, se opazna rast gostov iz Nem čije do leta 1987, ko se je število gostov povzpelo iz 1.043, leta 1982, na 2.872 gostov, leta 1987. V tem obdobju (1982- 1987) se je število nemških gostov pove čalo za 2,76 krat. Leta 1988 se je število nemških gostov zmanjšalo, v primerjavi s prejšnjim letom, za 3,3 %. Razloge gre iskati podobno, kot pri avstrijskih gostih. Opazno je zmanjšanje števila no čitev, leta 1987, v primerjav z letom 1986, ko se je število no čitev zmanjšalo za 9,3 %.

Število gostov in no čitev gostov iz Nem čije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

3500 25000 3000 20000 2500 itev 2000 15000 č gosti 1500 10000 no čitve 1000 število gostov število 5000 no število 500 0 0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 32: Število nemških gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 Kljub izgradnji hotela, se povpre čna doba bivanja nemških turistov ni bistveno spremenila v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Edina razlika je, da se je ustalila okrog 8 dni. V primerjavi z avstrijskimi gosti ni opaziti drasti čnega znižanja povpre čne dolžine bivanja nemških gostov med letoma 1987 in 1989.

Povpre čna dolžina bivanja nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

6 povpre čna dolžina bivanja 4 število število dni 2

0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 33: Povpre čna doba bivanja gostov iz Nem čije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

6.2.3 Gosti iz Slovenije Slovenci so med leti 1982 in 1990 predstavljali 37,7 % vseh gostov in ustvarili 40,8 % vseh no čitev. Izgradnja hotela Termal je imela posledice v pove čanju števila gostov iz Slovenije. Tako se je že naslednje leto število slovenskih gostov pove čalo za kar 60 %, v primerjav s prejšnjim letom 1982. Število slovenskih gostov je do leta 1987 naraslo na 13.104 gostov, kar je pomenilo pove čanje, v primerjavi z letom 1982, za 2,3 – krat. Do leta 1990 se je v primerjavi z letom 1982 število slovenskih gostov pove čalo za 2,9 – krat, oziroma na 16.100 gostov. Vzporedno z ve čanjem števila gostov, se je ve čalo število no čitev ustvarjenih s strani slovenskih gostov. Leta 1990 so Slovenci ustvarili 3,5- krat ve č no čitev kot leta 1982.

Število turistov in no čitev gostov iz Slovenije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

20000 120000 100000 15000

80000 itev č turisti 10000 60000 no čitve 40000 5000 število število turistov 20000 število no 0 0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 34: Število slovenskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

V tem obdobju se je povpre čna doba bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah pove čala s 5 dni na 6 dni. Najdlje so slovenski gosti bivali leta 1986, ko so povpre čno bivali 6,2 dni.

Povpre čna dolžina bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

7 6 5 4 povpre čna dolžina bivanja 3

število število dni 2 1 0 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto

Grafikon 35: Povpre čna doba bivanja gostov iz Slovenije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990

Grafikon 36: Preno čitve gostov po mesecih v Moravskih Toplicah leta 1985 in 1990

V tem obdobju je opazno, da se vrhunec sezone slovenskih gostov in gostov iz tujine razlikuje. Slovenski gosti opravijo najve č no čitev v poletnih mesecih, medtem ko tuji gosti nave čkrat preno čijo v pomladanskih in jesenskih mesecih.

6.3 Analiza turisti čnega prometa v Moravskih Toplicah med leti 1991-2004

V Moravskih Toplicah je bila opazna, po osamosvojitvi Slovenije, do vklu čno z letom 1994, rast števila gostov.

Leto Avstrija Nem čija Slovenija Drugi Skupaj število število vseh vseh gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gostov no čitev

1991 7.813 39.599 1.569 12.068 22.150 114.898 1.961 7.820 33.493 174.385

1992 13.822 66.259 1.796 13.556 28.475 136.739 1.872 6.682 45.965 223.236

1993 15.728 76.001 2.930 20.832 30.740 145.268 2.016 6.406 51.414 248.507

1994 18.548 94.018 2.993 23.249 37.168 120.749 8.792 7.546 67.501 245.562

1995 17.663 88.630 2.980 23.605 28.286 124.423 1.963 5.840 50.892 242.498

1996 17.875 92.800 3.191 26.151 25.362 109.610 1.823 5.218 48.251 233.779

1997 17.775 91.135 3.237 27.525 27.833 118.360 2.051 6.436 50.896 243.456

1998 19.062 93.831 3.321 28.586 30.899 133.536 2.174 6.310 55.456 262.263

1999 16.619 81.502 3.025 24.941 32.018 134.697 2.486 10.158 54.148 251.298

2000 21.825 101.251 3.642 29.809 37.309 157.605 2.790 10.817 65.566 299.482

2001 32.120 140.367 4.382 36.060 42.392 174.627 3.714 12.810 82.608 363.864

2002 36.939 155.019 4.187 34.098 39.751 172.779 4.037 14.643 84.914 376.539

2003 39.031 161.119 4.203 34.616 38.492 169.450 4.550 15.858 86.276 381.043

2004 41.723 167.719 4.397 33.799 38.396 169.004 5.536 18.416 90.052 388.938

Skupaj 316.543 1.449.250 45.853 368.895 459.271 1.981.745 45.765 134.960 867.429 3.934.850 Skupaj 36,5 36,8 5,3 9,4 52,9 50,4 5,3 3,4 100 100 (%)

Tabela 10: Število gostov in no čitev po državah v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Zaporedni indeks rasti Leto gostov 1991 100 1992 137 1993 112 1994 131 1995 75 1996 95 1997 105 1998 109 1999 98 2000 121 2001 126 2002 103 2003 102 2004 104 Tabela 11: Zaporedni indeks rasti gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Leta 1994 je bilo zabeleženih 67.501 gostov. V primerjavi z letom 1991 se je število gostov do leta 1994 več kot podvojilo. Leta 1995 beležijo padec števila gostov. V primerjavi z letom 1994, se je število gostov zmanjšalo za 24,6 % in naslednje leto še za 5,2 %. Od leta 1996 pa do leta 2004 je obdobje rasti gostov (z izjemo leta 1999). V tem obdobju se je število gostov pove čalo za 86,6 %. Razloge gre iskati predvsem v pove čani in izboljšani ponudbi (izgraditev apartmajskega naselja, nove rekreacijske površine, novo zdraviliško kopališ če, prenova wellnes ponudbe, razvoj novega zdraviliškega ponudnika...).

Grafikon 37: Delež najpogostejših gostov po narodnosti v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Po letu 1991 se spremeni strukturna sestava gostov po narodnosti. V Moravskih Toplicah za čnejo prevladovati gosti iz Slovenije.

6.3.1 Gosti iz Avstrije Osamosvojitev Slovenije in vojna na Balkanu je imela posledico, zmanjševanja števila gostov iz Avstrije. V primerjavi z letom 1990 je bilo v Moravskih Toplicah leta 1991 za 45 % manj gostov. Od leta 1991 do 1996 je obdobje rasti števila gostov. Leta 1993 presežejo Avstrijci število, ki so ga dosegli leta 1990. Tri leta so bila potrebna, da so si Moravske Toplice opomogle, zaradi posledic vojne na Balkanu. Leta 1997 beležijo Moravske Toplice padec števila avstrijskih gostov, ki se nato nadaljuje do leta 1999, ko zabeležijo 16.619 avstrijskih gostov. Od leta 1999 do leta 2004 pa beležijo Moravske Toplice drugo obdobje rasti števila avstrijskih gostov. Do leta 2004 se število avstrijskih gostov povzpne na 41.723 gostov, oziroma v tem obdobju (1999-2004) zabeležijo 2,1-kratno pove čanje števila gostov.

Grafikon 38: Število avstrijskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 Osamosvojitvena vojna je imela tudi posledice na povpre čno dolžino bivanja avstrijskih gostov. Avstrijski gosti so do leta 1999 povpre čno bivali okrog 5 dni. Najdaljša povpre čna dolžina bivanja avstrijskih gostov je bila leta 1996, ko so povpre čno bivali 5,2 dni. Do leta 2004 pa se je povpre čna dolžina bivanja spustila na vsega 4 dni. Opazno je tudi, da se spreminjajo navade turistov. Turisti se odlo čajo za krajša bivanja. Nekateri avtorji navajajo, da je temu razlog so lahko potem preživijo dlje časa na po čitnicah v bližini svojega doma (Fache), nekateri navajajo pa so krajše po čitnice vzrok ekonomskih

94 bonitet, katere si v toku dela pridobijo in jih izkoristijo za po čitek (Gratton) (Davidson, 1998, 212).

Grafikon 39: Povpre čna dolžina bivanja avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

6.3.2 Gosti iz Nem čije Podobno, kot na avstrijske goste, je imela vpliv osamosvojitvena vojna tudi na nemške goste. Število nemških gostov leta 1991 je predstavljalo zgolj 53,6 % števila gostov leta 1990. Za razliko od avstrijskih gostov, so nemški gosti presegli število gostov, ki so ga dosegli pred osamosvojitvijo Slovenije, šele leto dni kasneje, kot avstrijski gosti. Od leta 1993 pa vse do leta 1999 je obdobje stagnacije števila gostov iz Nem čije, oziroma se opazi majhen upad števila gostov leta 1999. Od leta 2000 do 2001 pa je obdobje rasti števila nemških gostov. Do leta 2001 se je število nemških gostov, napram leta 1999, pove čalo za 44,8 %. Od tega leta naprej pa je opazna stagnacija, oziroma rahli padec števila nemških gostov.

Število turistov in no čitev nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1990 in 2004

5000 40000 35000 4000 30000 itev 3000 25000 č turisti 20000 č 2000 15000 no itve 1000 10000 število število turistov 5000 število no 0 0

1 6 1 90 93 95 97 98 00 02 03 9 99 9 9 99 9 9 0 00 0 0 1 1 1992 1 1994 1 1 1 1 1999 2 2 2 2 2004 leto

Grafikon 40: Število nemških gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Povpre čna dolžina bivanja se je pri nemških gostih že v prejšnjem obdobju ustalila pri 8 dneh. Tako je povpre čna dolžina bivanja nemških gostov, kar za 4 dni daljša, kot je povpre čje v Moravskih Toplicah.

Povpre čna dolžina bivanja nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1990 in 2004

6 povpre čna dolžina bivanja 4 število število dni 2

0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leto

Grafikon 41: Povpre čna dolžina bivanja nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

6.3.3 Gosti iz Slovenije Leta 1991 se je število slovenskih gostov, v primerjavi s prejšnjim letom, pove čalo za 36 %. Osvobodilna vojna Slovenije ni imela takšnega vpliva na goste iz Slovenije, kot na tuje goste.

Zaporedni indeks rasti števila Leto gostov iz Slovenije 1990 100 1991 136 1992 129 1993 108 1994 121 1995 76 1996 90 1997 110 1998 111 1999 104 2000 117 2001 114 2002 94 2003 97 2004 100

Tabela 12: Zaporedni indeks rasti števila gostov iz Slovenije

No čitve slovenskih gostov so se v primerjavi z letom 1990 pove čale za 17,5 %. V kriznem obdobju se je pove čal delež gostov iz Slovenije in s tem tudi njihove no čitve. Trend rasti števila gostov je imel do leta 1994, ko so našteli 37 tiso č gostov na leto. V tem obdobju se je število gostov iz Slovenije na leto pove čalo za 67,8 %. Leta 1995 je sledil padec števila gostov za 23,9 % in naslednje leto še za dodatnih 10 %. Od leta 1997 do 2001 je sledilo drugo obdobje rasti števila slovenskih gostov. Od leta 1996 do 2001 se je število slovenskih gostov pove čalo za 67 % in preseglo število gostov iz Slovenije, ki so ga dosegli leta 1994. Od leta 2000, z otvoritvijo novega kopališ ča Terme 3000, pa je opazen nov trend rasti števila hotelirskih gostov. Od leta 2002 naprej pa spremljajo Moravske Toplice rahel padec števila slovenskih gostov.

Eden od razlogov bi lahko bil dvig kvalitete storitev in posledi čno tudi dvig cen in zato se doma či gosti raje odlo čajo za druge variante preživljanja po čitnic.

Število no čitev in turistov slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

50000 200000

40000 150000 itev 30000 č turisti 100000 20000 no čitve 50000

število turistov 10000 število no

0 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

leto

Grafikon 42: Število slovenskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

V primerjavi z letom 1990 se je povpre čna dolžina bivanja slovenskih gostov zmanjšala za skoraj 1 dan. Leta 1991 je povpre čno slovenski gost bival 5,2 dni. Do leta 1994 se je povpre čna dolžina bivanja spustila na 4,5 dni. Izjema je bilo leto 1995, ko so slovenski gosti povpre čno bivali 5 dni. Od leta 1996 naprej pa je opazno stagniranje povpre čne dolžine bivanja slovenskih gostov, nekaj nad 4 dni.

Povpre čna dolžina bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

6 5 4 3 povpre čna dolžina bivanja 2 število število dni 1 0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 leto

Grafikon 43: Povpre čna dolžina bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004

Slovenski gostje najpogosteje preno čijo v Moravskih Toplicah med poletnimi meseci. Leta 2000 je opazen manjši maksimum aprila in drugi maksimum avgusta. Pri tujih državljanih sta se oblikovala dva viška no čitev. Eden je v spomladanskih mesecih (april, maj) drugi pa v jesenskih mesecih (oktober).

Grafikon 44: Preno čitev gostov po mesecih v Moravskih Toplicah v letu 1995 in 2000

6.4 Analiza turisti čnega prometa v Moravskih Toplicah med leti 2005-2008

Iz tabele 10 je razvidno, da se je število gostov iz Avstrije in Nem čije z letom 2007 ustalilo, oziroma spremljamo rahli padec le-teh. Opazen je še vedno trend rasti gostov iz Slovenije in preostalih držav. Pove čuje se tudi število drugih gostov.

Avstrijski Nemški Slovenski Leto gosti gosti gosti Drugi Skupaj no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti

2005 144.552 37.522 30.023 3.823 171.830 38.529 24.398 4.576 370.803 84.450

2006 152.245 36.615 28.900 4.031 197.963 48.797 15.094 5.938 394.202 95.381

2007 144.461 37.225 31.654 4.870 230.063 57.764 26.604 7.689 432.782 107.548

2008 139.997 37.424 30.341 4.630 252.794 65.296 33.279 9.329 456.411 116.679 Skupaj 581.255 148.786 120.918 17.354 852.650 210.386 99.375 27.532 1.654.198 404.058 Skupaj (%) 35,1 36,8 7,3 4,3 51,5 52,1 6,1 6,8 100 100 Tabela 13: Število gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

Grafikon 45: Gibanje števila gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

V strukturi gostov po državah je opazno, da se delež avstrijskih gostov zmanjšuje na ra čun slovenskih gostov in ostalih gostov.

100

Tabela 14: Delež gostov po državah v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

6.4.1 Gosti iz Avstrije Število avstrijskih gostov se je v tem obdobju ustalilo. Po letu 2006 je opazen trend upadanja števila no čitev avstrijskih gostov. Leta 2006 so avstrijski gostje ustvarili neka ve č kot 152 tiso č no čitev do leta 2008 pa se je število no čitev zmanjšala za 8 % v primerjavi z letom 2006.

101

Grafikon 46: Število avstrijskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 Opazno je, da je povpre čna doba bivanja avstrijskih gostov okrog 4 dni. Od leta 2006 se povpre čna doba bivanja avstrijskih gostov zmanjšuje in je leta 2008 znašala 3,7 dni.

Grafikon 47: Povpre čna doba bivanja avstrijskih gostov med leti 2005 in 2008 v Moravskih Toplicah

102

6.4.2 Gosti iz Nem čije

V obdobju 2005 in 2008 so predstavljali nemški gosti 4 % vseh gotov v Moravskih Toplicah in pri tem ustvarili 7 % vseh no čitev. Iz grafikona 48 je razvidno, da se je število nemških gostov in no čitev podobno kot pri avstrijskih gostih ustalilo. V obdobju med 2005 in 2008 so najve č nemških gostov našteli leta 2007. Tedaj je Moravske Toplice obiskalo 4.870 gostov in ustvarilo 31.654 no čitev.

Grafikon 48: Število nemških gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 V obdobju 2005 in 2008 se je povpre čna doba bivanja nemških gostov se je znižala iz 7,9 dni na 6,6 dni.

103

Grafikon 49: Povpre čna doba bivanja nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

6.4.3 Slovenski gostje Slovenski gostje so predstavljali 52 % vseh gostov med leti 2005 in 2008 in ustvarili ravno tolikšen delež vseh no čitev. Za razliko od avstrijskih in nemških gostov je med leti 2005 in 2008 še vedno opazen trend rasti gostov in no čitev. Tako se je število gostov iz leta 2005 ko je Moravske Toplice obiskalo 38.529 gostov do leta 2008 povzpelo število gostov na 65.296. Tako se je število slovenskih gostov med leti 2005 in 2008 pove čalo za skoraj 70 %, pri tem pa se je število no čitev slovenskih gostov pove čalo iz leta 2005 na 2008 za 47 %.

104

Grafikon 50: Število slovenskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

Iz grafikona 51 je razvidno, da se tudi pri slovenskih gostih še vedno zmanjšuje povpre čna doba bivanja. Tako se je povpre čna doba bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah znižala s 4,5 dni leta 2005, na 3,9 dni leta 2008.

Grafikon 51: Povpre čna doba bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008

105

Leta 2005 je najve č slovenskih gostov bilo v mesecu avgustu. Najmanj gostov iz Slovenije je obiskalo Moravske Toplice meseca januarja. Pri tujih gostih sta še vedno opazna dva viška prihodov gostov. Prvi višek je meseca maja drugi pa v avgustu do oktobra. Najmanj tujih gostov je obiskalo leta 2005 Moravske Toplice v mesecu juniju.

Grafikon 52: Število gostov po mesecih v Moravskih Toplicah v letu 2005

106

7 Sociodemografske zna čilnosti anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009

V Moravskih Toplicah je bilo leta 2009 anketiranih 72 gostov. Kriterij izbire anketirancev je bil naklju čno izbran turist, izven zdraviliškega kompleksa.

61 % anketiranih gostov v naselju Moravske Toplice leta 2009 je bilo starejših od 50 let. Najmanjši delež anketiranih gostov v Moravskih Toplicah je bil star med 20 in 40 leti (7 %). Kar 80 % anketiranih gostov v Moravskih Toplicah je bilo starejših od 40 let.

Grafikon 53: Struktura anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009 glede na starost 69 % anketiranih gostov je dejala, da so bili v Moravskih Toplicah že ve č kot 11 krat. Le 6 % anketiranih turistov so dejali, da še niso bili v Moravskih Toplicah oziroma so prvi č. Opazno je, da prevladujejo v Moravskih Toplicah stalni gosti, ki so bili v Moravskih Toplicah že ve č kot 10 krat.

107

Grafikon 54 Število obiskov Moravskih Toplic anketiranih gostov leta 2009

V primerjavi z ostalimi zdraviliškimi kraji v Sloveniji leta 2006 je bilo najve č turistov v zdraviliških krajih v Sloveniji starih od 45 in 64 let ali ve č (40 %). Delež turistov, starih 25- 44 let je znašal 35 %. Delež gostov v zdraviliških krajih po Sloveniji starejših ve č kot 65 let je znašal leta 2006 20 % (http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp , dne 27. 09. 2009).

Grafikon 55: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na starost in datum anketiranja, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp , dne 27. 09. 2009

108

Iz anketi narejenih v Moravskih Toplicah in analize anket leta 2006 za zdraviliške kraje v Sloveniji je razvidno, da prevladujejo v toplicah starejši gosti. 18 % tujih gostov v slovenskih zdraviliš čih leta 2006 je bilo strokovnjakov (inženir, profesor), 17 % tujih gostov je bilo glede na poklicno skupino tehnik in 13 % tujih gostov je bilo uradnikov ter ravno toliko delavcev v storitvah. Najmanj tujih gostov v zdraviliš čih je bilo po poklicnih skupinah delavcev v industriji, obrti 8 %. Iz analize anket o tujih gostih v Sloveniji leta 2006 je razvidno, da prevladuje med tujimi gosti v zdraviliških krajih gosti iz poklicne skupine, ki imajo višjo izobrazbo.

Grafikon 56: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na poklicne skupine, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp , dne 27. 09. 2009

V primerjavi s predhodnimi anketnimi leti so se deleži turistov glede na njihovo življenjsko okolje spremenili: v letu 2003 je prišlo ve č turistov z mest in manj iz podeželja. Ta trend se nadaljuje tudi v letu 2006 ko je iz mest z ve č kot 200.000 prebivalcev prišlo v slovenska zdraviliš ča 39 % tujih gostov, z mest manj kot 200.000 prebivalcev 33 % in iz podeželja 28 % tujih gostov.

109

Grafikon 57: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na življenjsko okolje, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp , dne 27. 09. 2009

66 % tujih turistov se je leta 2003 v zdraviliške kraje pripeljalo z osebnim avtom ali kombijem. Delež turistov, ki so se pripeljali z avtobusom je znašal 11% in se je prav za toliko to čk zmanjšal v primerjavi z letom 2000. Struktura gostov glede na prihod s prevoznim sredstvom se leta 2006 ni kaj bistveno spremenil. Še vedno je najve č tujih gostov v slovenska zdraviliš ča prišlo z avtom, kombijem (66 %). V primerjavi z letom 2003 se je pove čal se je delež tujih gostov, ki leta 2006 prišli v slovenska zdraviliš ča z avtobusom (13 %).

Grafikon 58: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na prevozno sredstvo, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp , dne 27. 09. 2009

110

62 % turistov se je leta 2003 v zdraviliških krajih v Sloveniji v glavnem prehranjevalo v gostinskih lokalih nastanitvenih objektov, kjer so bivali. Le 13 % turistov je v glavnem jedlo v gostinskih lokalih, kar pa je najmanjši delež v primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev. Leta 2006 se je v primerjavi z letom 2003 zmanjšal delež tistik tujih turistov, ki so se v zdraviliških krajih prehranjevali v nastanitvenem objektu. Zmanjšal se je tudi delež tisti, ki so v zdraviliških krajih jedli v gostinskih lokalih. Delež tistih tujih turistov, ki so si hrano v zdraviliških krajih pripravljali sami je ostal leta 2006 enak kot leta 2003 (5 %).

Grafikon 59: Tuji turisti po državah glede na na čin prehranjevanja v zdraviliških krajih, Slovenija, 2006

Kar 63 % anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009 je bivalo 5-7 dni. Najmanj anketiranih gostov (11 %) je bivalo do 4 dni.

111

Dolžina bivanja anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009

11% 26%

1 do 4 dni 5 do 7 dni ve č kot 7 dni

63%

Grafikon 60: Dolžina bivanja anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009

41 % turistov je v zdraviliških krajih v Sloveniji preno čilo enkrat do trikrat, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev majhen delež. Nadpovpre čno velik je delež tistih, ki so v zdraviliških krajih preno čili 11- ali ve č krat in znaša 18,7 %, medtem ko v drugih vrstah krajev ne presega 15 %. Povpre čno doba bivanja je znašalo leta 2008 v slovenskih zdraviliških krajih 4,1 dni, medtem ko znaša povprečno doba bivanja gostov v Moravskih Toplicah leta 2008 3,9 dni.

Grafikon 61: Motiv anketiranih gostov za obisk Moravskih Toplic leta 2009

62 % anketiranja gostov leta 2009 v Moravskih Toplicah je kot glavni motiv navedlo oddih, sprostitev. 13 % anketiranih je navedlo kot motiv rekreacija, 13 % pa zdravljenje.

112

Za primerjavo s slovenskimi zdraviliškimi kraji je 80 % tujih gostov prišlo leta 2003 v Slovenijo na po čitnice. Za njih so bili odlo čilni najpomembnejši motivi: možnost za mir in po čitek ter zdravstvene storitve v zdraviliš čih. Vrstni red in deleži motivov se v primerjavi z letom 2000 niso bistveno spremenili. Med rekreacijo, s katero so se ukvarjali med obiskom v Moravskih Toplicah jih je 30 % dejalo, da so kolesarili, 39 % jih je aktivno hodilo, 22 % pa jih je plavalo.

Grafikon 62: Rekreacijske dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali anketirani gosti med bivanjem v Moravskih Toplicah leta 2009

Očitno se turisti ve č ne odlo čajo za gostovanje v zdraviliškem kraju zgolj zaradi zdravilnih učinkov termomineralne vode, ampak zaradi možnosti po oddihu in aktivnem preživljanju prostega časa. Vzrok za takšno strukturo lahko iš čemo tudi v tem, da je večina anketiranih prihajala iz apartmajev in jih je kar 92 % od teh anketiranih ni uporabljalo zdraviliške in terapevtske ponudbe.

113

Grafikon 63: Tuji turisti po državah v zdraviliških krajih glede na razlog za prihod, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp , dne 27. 09. 2009

Tudi leta 2006 je v drugih zdraviliških krajih po Sloveniji kot glavni razlog za obisk kar 81 % anketiranih navedlo, da so prišli zaradi sprostitve, po čitnic, razvedrila. Za sprostitev in mir je pomembna tudi urejenost kraja. 50 % anketirancev v Moravskih Toplicah so menili, da je naselje Moravske Toplice zelo urejen kraj. Nobeden od anketiranih gostov ni imel glede urejenosti okolice v Moravskih Toplicah negativnih pripomb (ocena 2 in manj)

Grafikon 64 Zadovoljstvo anketiranih gostov z urejenostjo kraja Moravske Toplice leta 2009

114

56 % anketirancev, ki so preno čili v kampu so uporabljali terapevtske storitve. Tisti, ki so preno čili v hotelih so v 33 % uporabljali terapevtske storitve. Najmanj so terapevtske storitve uporabljali gosti, ki so preno čili v apartmajih. Opazna je tudi povezanost z na činom bivanja in uporabo terapevtskih storitev. Gosti, ki so bili pod okriljem zdraviliš ča (hotel, kamp) so pogosteje uporabljali terapevtske storitve.

Grafikon 65: Na čin bivanja in raba terapevtskih storitev v Moravskih Toplicah leta 2009

Povpre čno dnevno je leta 2003 turist, anketiran v zdraviliških krajih, porabil 76,9 € (18.382 SIT), če je bival v hotelu 89,97 € (21.505 SIT), če pa v kampu 49, 74 € (11.890 SIT). Povpre čno dnevno so najve č porabili turisti s Hrvaške in iz Nem čije. Leta 2006 je povpre čno tuji turist v zdraviliškem kraju v Sloveniji porabil okrog 103 € (24.702 SIT). V primerjavi z drugimi turisti čnimi kraji v Sloveniji, so ravno v zdraviliških krajih tuji turisti porabili najmanj denarja. Kar 81 % anketiranih gostov ozna čilo kopališke objekte z zelo dobro (ocena 4). 13 % gostom so se jim zdeli kopališki objekti v Moravskih Toplicah slabi (ocena 2). 6 % gostom pa so bili z kopališkimi objekti v Moravskih Toplicah zelo zadovoljni (ocena 5).

115

Grafikon 66 Zadovoljstvo anketiranih gostov z kopališkimi objekti v Moravskih Toplicah leta 2009

V Moravskih Toplicah je bilo na podlagi ankete narejene leta 2009 ugotovljeno, da prevladujejo predvsem starejši gosti. Relativno majhen delež so predstavljali gosti stari do 40 let in to kljub temu, da se je spremenila turisti čna susperstruktura v zdraviliškem kompleksu. Tako lahko v prihodnje pri čakujemo, da se bo ta starostna struktura spremenila v prid mlajši populaciji. To se predvsem gosti, ki se v Moravske Toplice vra čajo vsako leto. Turisti so bili z bivanjem v Moravskih Toplicah in z urejenostjo kraja zadovoljni. Turisti obiskujejo Moravske Toplice najve čkrat z osebnim prevoznim sredstvom, vendar trend kaže, tudi pove čanje turistov, ki pridejo v zdraviliš če z avtobusom. Opazno je, da se v Moravske Toplice ne hodijo gosti samo zaradi zdravljenja. Za Moravske Toplice se jih vedno ve č odlo ča zardi »zdravstveno preventivnega« turizma. Najve č anketiranih gostov je bivalo v Moravskih Toplicah od 5-7 dni. Le 11 % anketiranih gostov je bivalo v Moravskih Toplicah do 4 dni. Sicer je povpre čna doba bivanja v Moravskih Toplicah pod 4 dni. Turisti se ponavadi samoinciativno odlo čijo za takšno obliko preživljanja prostega časa. Turisti se pogosto odlo čijo da preživijo v Moravskih Toplicah ob koncu tedna zato se tudi v Moravskih Toplicah znižuje povpre čna doba bivanja turistov. Glavni motiv anketiranih gostov v Moravskih Toplicah je oddih in sprostitev. Moravske Toplice postajajo priljubljena destinacija ne samo za zdravljenje in oddih, ampak tudi za preživljanje aktivnega prostega časa, kar omogo čajo športni objekti v okolici zdraviliš ča in

116 urejene kolesarske steze. O tem pri ča tudi podatek, da jih je kar 13 % anketiranih navedlo kot motiv obiska Moravskih Toplic rekreacija. Gosti, ki so prebivali izven zdraviliš ča, v apartmajih, sobah, so se pogosteje ukvarjali z rekreacijo, medtem ko so gosti, ki so bili pod okriljem zdraviliš ča uporabljali terapevtske storitve. Lahko bi se celo reklo, da so bili gosti pod zdraviliš čem »vezani« na hotel, kjer so bivali. V Moravske Toplice prihaja vedno ve č zdravih gostov, katerih motivi so promocija zdravja, primarna preventiva. Tu zardi mirne in urejene okolice aktivno preživljajo čas. K temu je prilagojena tudi turisti čna ponudba s ponudbo za gibanje, prehrano, sprostitev.

8 Razvoj naselja Moravci

Moravske toplice, do leta 1984 Moravci, so naselje pod južnimi obronki Gori čkega (Krajevni leksikon Slovenija IV. knjiga Podravje in Pomurje, 1980) Naselje Moravske Toplice ležijo na nadmorski višini 192 metrov. So razloženo naselje sestavljeno iz gru častega dela Spodnji Moravci na Ravenskem, ob cesti Martjanci Dobrovnik in obcestni del Gornji Moravci, ki se v dolžini 5 km vzpne na pleistocensko teraso in na južni slemenski pomol Gori čkega. Zgornji Moravci se delijo na Breg, Brzinek, Cuber in Leš če (Krajevni leksikon Slovenije 1995, str. 259). Moravske Toplice sodijo pod turisti čni kraj v ožjem smislu.

8.1 Razvoj naselja Moravske Toplice

8.1.1 Obdobje do 1960 Leta 1587 so prvotno vas uni čili Turki. Kasneje v 17. stoletju je bil zgrajen dvorec fevdalca Ernesta. Kmetje so postavili kmetije v precejšnjem razmiku drugo od druge (Holc, 1998, str. 54). Na karti iz leta 1763- 1787 je videti ve č kmetij okrog dvorca, nekaj jih je ob cesti Potok je bil prehoden le tam kjer so bile poti, prevladuje visok gozd z grmi čevjem, Hudourniki so zelo poplavili travnike (Rajšp, 2001 str. 38).

117

Karta 13: Naselje Moravci na Karta iz leta 1763 -1787; vir: Rajšp, 2001

Hiše, nastale v obdobju do l. 1860 so na nek na čin določile velikost Spodnjih Moravec, saj so v tem okvirju kasneje gradili nove doma čije. Te so gradili skoraj izklju čno ob cesti (Holc, 1998, str. 54). Precej manj domov so zgradili v obdobju 1920 in 1945 (okrog 7 v Spodnjih Moravcih), čeprav je v tem času na obmo čju današnje ob čine Murska Sobota zaslediti precejšen porast števila hiš, ki so rasle vzporedno z delitvijo zemlje, k temu je tudi pripomogla agrarna reforma (Holc, 1998, str. 54).

8.1.2 Obdobje po 1960 Najve čji razmah naselja po letu 1960, ko so številne stanovanjska hiše zapolnile prazne parcele ob cesti in tako dale Spodnjim Moravcem obliko strnjene obcestne vasi. V tem obdobju se za čnejo na mo čvirnatem Bereku razvijati Toplice. V času ko bila izgrajena prva dva bazena, Letna restavracija, bungalovi, Velika restavracija, in Fizioterapija, je v vasi zraslo okrog 35 hiš, od tega nekaj kmetij, v glavnem pa stanovanjske hiše. 20 hiš je bilo adaptiranih, 5 pa je bilo nadomestnih gradenj na mestih, kjer so bile stare hiše.

118

Za dvorcem 10 , kjer so bili mokrotni travniki, pašniki, njive, je zraslo v 60. in 70. letih novo naselje stanovanjskih hiš, ki je skupaj z zdraviliškimi objekti spremenil prvotno zasnovo obcestnih vasi. Po letu 1980 do leta 1993 je v naselju zgrajenih 19 stanovanjskih hiš, 15 stavb pa je bilo še v gradnji. Zabeleženo je bilo 10 adaptacij in 5 nadomestnih gradenj. V novem naselju gradijo stanovanjske hiše, penzione, in manjše lokale (trgovine, bifeje) (Holc, 1998, str. 54).

Grafikon: 67 Stanovanja po letu izgradnje v Moravskih Toplicah leta 2002; vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=NAS- 020&ti=Stanovanja+po+letu+zgraditve+stavbe%2C+naselja%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&path=../D atabase/Popis2002/Naselja/Stavbe%20in%20stanovanja/&lang=2 , dne 29. 7. 2009.

Leta 2002 je bilo v Moravskih Toplicah 316 stavb. Najve č jih je bilo zgrajenih med leti 1981 in 1990. Tedaj so zgradili 96 stavb stanovanji. Med leti 1961 in 1981 je bilo leta 2002 v Moravskih Toplicah zgrajenih kar 41 % stavb. Po letu 1981 je bilo zgrajenih 43 % vseh stavb. Po letu 1991 je bilo zgrajenih leta 2002 12 % vseh stavb.

Iz karte 14 je razvidno, da je bilo prvotno naselje sestavljeno iz dveh delov, Spodnji in Zgornji Moravci. Za analiziranje vplivov zdraviliškega turizma na razvoj kraja je primerno dolo čiti okvirno obdobje, ki bi lahko bilo merodajno za analizo vplivov turizma. Državna statistika razvrš ča obdobja gradnje stavb na slede či na čin: Do leta 1918, 1919-1945, 1946-1960, 1961-1970, 1971-1980, 1981-1990 in 1991+.

10 V njem je bil od leta 1899 sedež evangeli čanske fare, so leta 1960 porušili. 119

Da bi se videli u činki turizma na razvoj kraja je v diplomski nalogi obdobje do leta 1960 združeno pod eno obdobje. Obdobje turisti čnega razvoja je bilo za podrobnejšo analizo razdeliti še na krajša obdobja. Razdeljena so na obdobje do leta 1980 ( leta 1982 je bil zgrajen hotel in predstavlja novo obdobje v razvoju zdraviliškega turizma). Obdobje gradnje stavb med leti 1981 do 1990 in zadnjo obdobje po letu 1991.

Stanovanja do leta 1919 - 1946 - 1960 - 1971 – 1981 - – SKUPAJ 1918 1945 1960 1970 1980 1990 1991 + Moravske Toplice 316 25 17 18 40 83 96 37

Tabela 15: Stanovanja po letu izgradnje v Moravskih Toplicah leta 2002; vir: Holc, 1998

Če se analizira izgradnja stavb po statisti čnih podatkih, katere ponuja Statisti čni urad Republike Slovenije se opazi, da je bilo najve č stavb v Moravskih Toplicah leta 2002 zgrajenih v obdobju med 1981 in 1990. Tedaj se je zgradilo 96 stavb. Če se ho če videti, ali je pri tem odlo čilno vplival zdraviliški turizem se mora naselje primerjati z naseljem, ki je imel pred razvojem turizma podobne centralne dejavnosti. Podeželska naselja je Kokole razdelil na (Kokole,1968) : - agrarna naselja - centralne kraje - industrijske kraje - manjše kraje s specializiranimi funkcijami v terciarnem sektorju, ki imajo naslednje centralne dejavnosti Po Kokoletu (Kokole, 1968) so centralne vasi tisti centralni kraji, ki imajo naslednje centralne dejavnosti: - osnovna šola - policijska postaja - zdravstveno postajo ali zdravnika - kmetijsko zadrugo

Moravci pred odkritjem termalno mineralne vode niso imele nobene od teh dejavnosti.

120

Grafikon 68: Stavbe s stanovanji po letu izgradnje v Bogojini, Martjancih, Moravskih Toplicah in Tešanovcih leta 2002

Če se primerjajo Moravske toplice z naseljem, ki je pred odkritjem termalne vode imelo v naselju podobne dejavnosti, in je bilo po razvoju naselja najbližje Moravskih Toplicah, je to naselje Tešanovci. Iz grafikona je razvidno, da so imeli Tešanovci do leta 1960 nekako podobno rast števila stavb kot Moravske Toplice. Zato bi bilo merodajno, da primerjamo razvoj naselja z vidika prostorske analize z naseljem Tešanovci.

Grafikon 69: Stavbe s stanovanji po letu izgradnje v Moravskih Toplicah in Tešanovcih leta 2002; Holc, 1998

121

Iz grafikona 65 in 66 je razvidno, da je imelo razvoj zdraviliškega turizma odlo čilen vpliv na pove čanje števila zgrajenih stavb v Moravskih Toplicah. Med leti 1946-1960 je bilo zgrajenih v naselju 17 danes stoje čih stavb s stanovanji. V naslednjem obdobju, v obdobju za četkov turizma, pa se je število stavb s stanovanji povečalo, medtem ko se je v enakem obdobju število stavb napram prejšnjemu obdobju v Tešanovcih

Leto Stanovanja Gospodinjstva 1948 - 95 1953 - 95 1961 - 107 1971 143 98 1981 166 132 1991 187 164 2002 316 231

Tabela 16: Število stavb in gospodinjstev zgrajenih v Moravskih Toplicah med leti 1948 in 2002; vir: Popis prebivalstva 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002

Število gospodinjstev se je pove čalo v letu 2002 za 67 gospodinjstev oziroma za 1,4 krat. Na gospodinjstvo je prišlo leta 1991 1,14 stanovanj, leta 2002 pa se je število stanovanj na gospodinjstvo pove čalo na 1,36 stanovanja na gospodinjstvo. Pove čanje stanovanj na gospodinjstva v Moravskih Toplicah gre iskati v pozitivnem naravnem prirastku, ter v oddajanju stanovanj v turisti čne namene. Povpre čno je v bilo leta 2002 v ob čini Moravske Toplice na gospodinjstvo 1,05 stanovanj, kar gre iskati razlog v pove čanemu življenjskemu standardu predvsem pa v negativnem naravnem prirastku v ob čini. Z rastjo števila novih stavb so nastali v naselju novi vplivi. Turizem je vplival na izgubo zemljiš č skozi razvoj turizma, ki bi lahko bila uporabljena za druge namene. Z izgradnjo novih stavb pa so nastali tudi vizualni u činki v naselju: - vpeljevanje novih arhitekturnih stilov, - potencialna preobrazba arhitekturnih oblik. To sicer ni opazno samo naselju Moravske Toplice, ampak tudi okoliških krajih. Turizem ni imel odlo čilnega vpliva pri spreminjanju arhitekturnih stilov, ampak je zaradi svojih vplivov pospeševanja gradnje novih stavb, vplival na hitrejše uveljavljanje novih arhitekturnih stilov, posledi čno pa prispeval k populacijski rasti.

122

Zaradi turizma se je za čelo razvijati novi del naselja severozahodno, in zahodno od cerkve. Tu je koncentrirano najve č novejših hiš. V primerjavi z starejšim delom, ki je imel obliko obcestnega naselja, je turizem vplival, da se je spremenil nekdanji poselitveni vzorec. Nastal je novi poselitveni vzorec. Naselje se je širilo za nekdanjim obcestnim naseljem. Parcele imajo kvadratno obliko. Hiše so postavljene v sredino parcele, oddaljeno od dovozne ceste. V veliki ve čini imajo stavbe prirejene za oddajanje sob, apartmajev turistom, tako da lahko trdimo, da je imel na ta del naselja turizem veliko vlogo. Stavbe, ki oddajajo sobe imajo urejena parkiriš ča za ve č vozil.

123

Karta 14: Starost zgradb ugotovljenih z kartiranjem leta 2008 v Moravskih Toplicah

124

9 Vplivi turizma na naselje Moravske Toplice in okolico

Obstaja ve č vrst kategoriziranja vplivov turizma. Ena najbolj pogosto uporabljenih je Mathienson in Wall (1982) delitev vplivov na ekonomske, socialne in fizi čne (okoljska kategorija) (Hall, 1992, str. 144). Podrobneje so vplive turizma raz členili Getz (1977), Ritchie (1984) in Hall (1992). Ti so razdelili vplive na pozitivne in negative za pokrajino. Hall opozarja, da taka delitev ni absolutna, ker naj bi bili pozitivni in negativni vplivi pogosto razli čni pri razli čnih vrstah turizma. Z vidika geografskega raziskovanja okolja pa je pomembna predvsem t.i. nosilna zmogljivost okolja. To je zmogljivost narave, da prenese dolo čeno stopnjo človekove obremenitve, ki v njej ne povzro čijo sprememb kakovosti in ne porušijo ravnovesja (Lah, cv: Plut, 2004) Koncept nosilne zmogljivosti ni enotno opredeljen. Razli čni avtorji podajajo razli čne definicije. Chamberlain (1997) definira turisti čno nosilno zmogljivost kot nivo delovanja človeka, ki ga neko okolje še prenese, ne da bi se pri tem to okolje uni čilo, ne da bi pri tem prizadelo lokalno prebivalstvo ali zmanjšalo zadovoljstvo obiskovalcev. Po definiciji Svetovne turisti čne organizacije je nosilna zmogljivost dolo čena z maksimalnim številom turistov na dolo čeni turisti čni destinaciji, ki še ne bo imelo negativnega vpliva na naravno in družbeno okolje ter ne bi zmanjšalo kvalitete zadovoljstva turistov (Magion, 2001). Iz definicij je razvidno, da so si zelo podobne, kar kaže na to da je koncept nosilne zmogljivosti že sprejet. (Maraž, 2007, str. 8) Pearce (1998) je predlagal, da se oblikuje in upošteva tri razli čne tipe nosilne zmogljivosti in sicer: ekološka, fizi čna ter psihološka nosilna zmogljivost. Izhajal je iz negativnih vplivov turizma kot so degradacija okolja, zmanjšanje zadovoljstva turistov ter zasi čenost kapacitet. (Maraž, 2007, str. 10)

9.1 Komponente nosilne zmogljivosti

V povezavi s konceptom nosilne zmogljivosti se najpogosteje omenjajo tri komponente, v sklopu katerih so analizirani vplivi turizma na okolje (Maraž, 2007, str. 10): a) fizi čno-ekološka, b) socio-demografska, c) politi čno-ekonomska.

125

Fizi čno ekološka komponenta združuje vse fiksne in elasti čne komponente naravnega in umetnega okolja ter infrastrukturo. Fiksne komponente se nanašajo na zmogljivosti naravnih sistemov, oziroma na t.i. ekološko zmogljivost. Elasti čne komponente pa se nanašajo predvsem na splošno in turisti čno infrastrukturo (npr. Oskrba z vodo in elektriko, ravnanje z odpadki, transport...). Na prag zmogljivosti fiksnih komponent človek zelo težko vpliva, medtem ko lahko na prag nosilne zmogljivosti elasti čnih komponent pomembno vplivajo razli čni politi čno-ekonomski dejavniki, vlaganja v infrastrukturo... Socio-demografska komponenta se nanaša na vplive turizma tako na lokalno prebivalstvo kot tudi na turista. Predvsem se nanaša na zadovoljstvo lokalnega prebivalstva z u činki turizma ter na izkušnje in zadovoljstvo turistov s turisti čno ponudbo nekega obmo čja. Ta komponenta sloni na mnenjih in prepri čanjih in je zato težko ovrednotena. Politi čno-ekonomska komponenta se nanaša na vpliv turizma na lokalno gospodarstvo (Defining, measuring,....,2001; Maraž, 2007, str. 11). Zna čilnost dolo čene destinacije, oziroma lokalnega okolja, predstavljajo osnovno strukturo za razvoj turizma. Pomembni so tako naravni viri, ranljivost lokalnih ekosistemov kot tudi število prebivalcev obmo čja, njihova ekonomska struktura, kulturna dediš čina, itd. Vse to vpliva na zmožnost nekega okolja, da lahko shaja s pritiski in vplivi, ki jih ima turizem na tem obmo čju. Pomembni so tudi motivi turistov, ki so glavni vzrok za obisk dolo čene destinacije z dolo čenimi vrstami turizma ter profil turistov. (Maraž, 2007, str. 11; Defining, measuring, 2001) Izra čunana nosilna zmogljivost je lahko dober pripomo ček za na črtovanje in upravljanje trajnostnega razvoja turizma v regiji in neka usmeritev pri sprejemanju tako dolgoro čnih kot vsakodnevnih odlo čitev (Maraž, 2007, str. 14).

126

9.2 Turisti čni obisk in z njim povezane obremenitve

Turizem in rekreacija ima poleg številnih pozitivnih tudi pomembne negativne u činke, ki so povezane z okoljskimi in družbenimi obremenitvami. Turisti predstavljajo vir obremenitev že s svojo prisotnostjo in svojim ravnanjem oziroma aktivnostmi (Cigale, 2005). Za prikaz turisti čnega obiska na dolo čenem obmo čju najpogosteje uporabljamo kazalca število prihodov in število preno čitev, pri čemer nam slednji da boljšo sliko prisotnosti turistov na dolo čenem obmo čju in s tem posledi čno tudi o obremenitvah. Opozoriti pa je potrebno, da v teh podatkih niso zajeti enodnevni kopalci, ki jih je posebej v poletnih mesecih v naselju Moravske Toplice veliko in ki pomenijo še dodatne obremenitve za okolje.

*Št. preno čitev Št. Št. (mesec z maksimalnim Št. prebivalcev preno čitev/km2 preno čitev/dan/ Št. obiskom l Obmo čje 2002 Št. preno čitev /dan prebivalca preno čitev/dan 2006)/dan/prebivalca Ob čina Moravske Toplice 6.151 376.539 7,2 0,17 1031,614 0,2 Ob čina Bohinj 5.274 327.777 2,7 0,17 898 0,4 Naselje Moravske Toplice (2004) 719 376.533 200,7 1,4 1031,6 2,3 Slovenija 1.964.036 7321061 0,99 0,01 20057,7 0,05

Tabela 17: Kazalci turisti čnih obremenitev ob čin Moravske Toplice, Bohinj in naselja Moravske Toplice leta 2004 S kazalcem število preno čitev/prebivalca/dan prikažemo delež turistov med stalnim prebivalstvom dolo čenega obmo čja, opozarja pa nas tudi na u činke turizma na stalno prebivalstvo. Ti u činki so praviloma ve čji, če turisti predstavljajo pomemben delež na dolo čenem obmo čju in v dolo čenem trenutku navzo čega prebivalstva, kar se pogosto zgodi v času viška obiskov. V Moravskih Toplicah so turisti leta 2002 predstavljali skoraj 17 % prebivalstva naselja, kar gre primerjati ob čino Moravske Toplice z ob čino Bohinj. Če bi bil delež obremenitev okolja, ki jih povzro čajo turisti, sorazmeren z deležem, ki jih predstavljajo v vsem prebivalstvu, potem bi lahko pripisali turistom ve č kot desetino okoljskih bremen.

127

Ker pa številne študije kažejo, da turisti obremenjujejo okolje bolj kot stalno prebivalstvo, je njihov delež še ve čji (Cigale, 2004; Maraž, 2007, str. 31). Še ve čje deleže dobimo, če uporabimo kazalec število preno čitev v mesecu z maksimalnim številom preno čitev/dan/prebivalca. Ta kazalec govori o sezonskih obremenitev naravnega okolja in doma čega prebivalstva in pokaže dejansko situacijo v času najve čjih obremenitev. Mesec z najve čjim številom ustvarjenih no čitev v ob čini Moravske Toplice leta 2006 je bil avgust. Tedaj se je število prebivalcev v ob čini pove čalo za 26 %. Zna čilnost ob čine Moravske Toplice je, da je sezona razvle čena čez celo leto. Slika je popolno druga čna, če se pokaže situacija le za naselje Moravske Toplice. V najbolj obiskanem mesecu pa je turistov kar za 1,4 krat ve č kot pa prebivalcev naselja. To predstavlja velike pritiske na naselje. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je prisotnost turistov v manjših krajih mnogo bolj o čitna, da se veliko bolj pove čajo pritiski na okolje in da so ti kraji veliko bolj podvrženi sezonskih nihanjem.

9.2.1 Turisti v Moravskih Toplicah po državni pripadnosti

V poglavju turisti čni promet smo ugotovili, da je do osamosvojitve Slovenije prevladovalo število tujih turistov, po osamosvojitvi pa se je razmerje med doma čimi in tujimi turisti spremenilo v korist doma čih turistov. Podatek o deležu tujih turistov med obiskovalci je pomemben, zaradi druga čnih socialnih in kulturnih zna čilnosti turistov (razlike v kulturi, navadah, na činih vedenja,...), pa tudi zaradi dejstva, ker so z njimi povezani ve čji vplivi na okolje, zlasti kar zadeva prometne obremenitve, saj so prepotovali daljšo razdaljo na poti do dolo čenega cilja (Cigale, 2004; (Maraž, 2007, str. 33).

128

Grafikon 70: Število gostov po državah v Moravskih Toplicah leta 2006

Iz grafa je razvidno, da prevladujejo doma či in avstrijski gostje. Po deležu so najbližje avstrijskim gostom, gosti iz Nem čije. Vidimo lahko, da prevladujejo turisti iz socialno in kulturno dokaj podobnih okolij. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so morebitni negativnih družbeni vplivi vendarle razmeroma skromni.

9.3 Pregled stanja turisti čne infrastrukture v ob čini Moravske Toplice in z njo povezanih obremenitev

Tudi turisti čna infrastruktura in turisti čni objekti predstavljajo vir obremenitev. Pri pregledu stanja na podro čju turisti čne infrastrukture smo zato podrobneje predstavili tisto turisti čno infrastrukturo, za katero menimo da ima pomemben vpliv na obremenitev okolja v Moravskih Toplicah. Cigale (2004) ugotavlja, da pri turisti čni infrastrukturi ni pomembna samo absolutna jakost povzro čenih pritiskov, ampak tudi njihova velikost v odnosu do razsežnosti prostora in števil čnost lokalnega prebivalstva.

129

Moravske Suhi Toplice Noršinci Martjanci Prosenjakovci Tešanovci vrh Hoteli 4 Apartmaji 13 1 3 Gostiš ča s preno čiš či 1 1 Penzion 4 Turisti čne kmetije 1 1 1 Po čitniška hiša 1 Zasebne sobe in preno čitve 14 Skupaj 37 1 2 3 2

Tabela 18: Ponudniki ležiš č v ob čini Moravske Toplice leta 2009

Karta 15: Število ležiš č po naseljih v ob čini Moravske Toplice leta 2009 Iz karte je razvidno, da je ve čina nastanitvenih zmogljivosti koncentriranih v naselju Moravske Toplice in bližnjih krajih.

130

9.3.1 Kazalci pritiskov turisti čne infrastrukture

število ležiš č število število leta prebivalcev ležiš č/100 število 2006 leta 2002 prebivalcev ležiš č/km² Ob čina Moravske Toplice 2.353 6.151 36,1 16,3 Ob čina Bled 4.987 5.390 92,5 20 Ob čina Bohinj 4.989 5.274 94,6 15 Moravske Toplice 2.353 719 327,3 461,3 Slovenija 80.737 1.964.036 4,1 4

Tabela 19: Kazalci pritiskov turisti čne infrastrukture na primeru ob čine Moravske Toplice, občine Bled, ob čine Bohinj, naselja Moravske Toplice in Slovenije leta 2006

Kazalec število ležiš č/km² (Cigale, 2004) obsega turisti čno infrastrukturo, ki predstavlja vpliv že samo s tem, da zasede prostor, še bolj pa z u činki, ki so z njo le posredno povezani. Z ve čjim številom ležiš č je pogojen tudi ve čji turisti čni obisk in s tem tudi ve čji vplivi na naravno in družbeno okolje, vendar je potrebno pri tem upoštevati tudi zasedenost posameznih nastanitvenih objektov, ki je zelo različna. V primerjavi z Slovenijo ima ob čina Moravske Toplice 4 krat ve čje število ležiš č na km², to je sicer pri čakovano, že zaradi velikosti države. Cigale (2004) navaja, da so praviloma družbeni u činki turizma ve čji, če je populacija na turisti čnem obmo čju v primerjavi s številom turistov majhna in da potemtakem velja, da s pove čevanjem števila ležiš č na 100 prebivalce pove čuje vrednost pretiranih družbenih vplivov na avtohtono prebivalstvo. Ob čina Moravske Toplice ima v primerjavi z ob čino Bled in Ob čino Bohinj kar za 2,5 krat manjšo število ležiš č na prebivalstva. Razlog ti či tudi v tem, da imata ob čini kar 2 krat ve č prebivalcev.

131

Druga čno sliko dobimo, če uporabimo kazalec števila ležiš č/prebivalca po pomembnejših krajih. Za primerjavo pokažimo turisti čni kraj Bohinj, ki vklju čuje vasi Polje, Rib čev Laz, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studor in Ukanc, ima ve č kot 200 ležiš č/100 prebivalcev, med tem, ko ima naselje Moravske Toplice 11 pa imajo 327 ležiš č /100 prebivalcev. Lahko ugotovimo, da na podlagi, tega ker ima naselje Moravske Toplice relativno malo stalnega prebivalstva ima turizem velik vpliv na naselje.

11 Pri številu ležiš č so všteti v statistiko pod Moravske Toplice tudi ležiš ča v Martjancih. 132

9.4 Prostorsko-ekološki indikatorji

Pri prostorsko ekoloških indikatorjih je obravnavana kakovost re čne, jezerske in podtalne vode, kakovost zraka ter zbiranje in ravnanje z odpadki in sprememba namembnosti tal.

9.4.1 Kakovost voda

Vplivi turizma na vodo so raznovrstni. Na eni strani gre za onesnaževanje vodnih virov, na drugi za porabo vodnih virov, prisotni so tudi drugi vplivi, kot so vnašanje alohtonih vrst, preusmeritev voda,... (Cigale, 2005). Pomurje je bogato z vodo, predvsem podtalnico, ki je strateško eden najpomembnejših naravnih virov prihodnosti. Stanje kvalitete voda v Pomurju pa zbuja skrb in zahteva takojšnje ukrepe za izboljšanje kvalitete površinskih voda in podtalnice. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije so pomembnejši onesnaževalci voda v pomurski regiji: praši čje farme, živilska, mlekarska, usnjarska, tekstilna kovinska in kemi čna industrija ter bolnišnica. V Pomurju odpade enakovredna krivda za onesnaženost voda tudi na komunalne odpadne vode zaradi pomanjkanja čistilnih naprav. Mura sodi še zmeraj med drugi in tretji kvalitetni razred. V njej so trajno povišane vsebnosti dušikovih spojin - nitritov, fenolnih snovi, nekaterih težkih kovin, mineralnih olj, detergentov in drugih škodljivih snovi. Vse stoje če vode v Pomurju so nastale z umetno zajezitvijo vodotokov ali zaradi izkopavanja gramoza. Zaradi povezanosti s kvaliteto vodotokov, ki te čejo skoznje je temu ustrezna tudi slaba kvaliteta stoje čih voda. V glavnem vsa jezera so evtrofna. Mo čno evtrofna so Ledavsko, Bukovniško in Blaguško jezero, srednje do mo čno evtrofno je Gajševsko jezero, zmerno evtrofno pa Negovsko jezero. Za evtrofne stoje če vode je zna čilno množi čno pojavljanje ali cvetenje alg. Pomurje je bogato s podtalnico. Pomembna obmo čja podtalnice se nahajajo na Apaškem polju, na Murskem polju in na Prekmurskem polju. Na Prekmurskem polju je najpogosteje prisoten cink in preseženi ostanki pesticidov, predvsem endrin, atrazin in desetilatrazin. Posebej izstopa obremenjenost podtalnice v Raki čanu z kloriranimi organskimi topili.

133

Najpogostejši endogeni viri onesnaževanja podtalnice v Pomurju so kmetijstvo z intenzivno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo, neurejeno odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vse bolj pa tudi opuš čene gramoznice, ki postanejo divja odlagališ ča odpadkov. Tudi voda sodi med pokrajinske elemente, ki so zaradi prisotnosti turizma in rekreacije deležni dodatnih obremenitev (Regionalni razvojni program Pomurje, 2003). Omeniti gre, kaže tudi vplive s turizmom, da je prav turizem velik porabnik vode.

Tabela 20: Poraba vode (v m³) po ob činah leta 2005 iz tabele je razvidno, da je v primerjavi z ob čino Puconci, ob čina Moravske Toplice porabi 3 krat ve č m³/ dan vode. Gospodinjstva v ob čini Moravske Toplice porabijo manj vode kot v ob čini Puconci. Velik delež vode v ob čini Moravske Toplice porabijo gospodarstva. V primerjavi z ob čino Puconci v ob čini Moravske Toplice porabi gospodarstvo kar 17 krat ve č vode.

Tabela 21: Prodana voda ( v m³) v ob čini Moravske Toplice med leti 2000 in 2005

Na ra čun gospodarstva se je koli čina porabljene vode od leta 2000 do 2005 bistveno izboljšala. Od leta 2000 do 2005 so zmanjšali koli čino porabe vode v gospodarstvu kar za 53,3 % tako, da je gospodarstvo predstavljalo skoraj polovico vse porabljene vode. V literaturi se pojavljajo razli čne navedbe o tem, kolikšna je poraba vode na posameznega turista. Turisti obi čajno porabijo 300 l (luksuzni turizem 880 l) vode na dan (Environmental signals, 2001, 27). Povpre čni turist v Španiji porabi 440 l na dan, ta vrednost pa naraste na 880 l, če obstajajo plavalni bazeni in golf igriš ča (Gössling, 2002; Cigale, 2007). Zlasti v primeru kongresnega 134 turizma je lahko pomembna tudi poraba enodnevnih hotelskih gostov (Gori čan, Kociper, Urban čič, 2006; Cigale, 2007). Turizem ima velik delež v gospodarstvu v Moravskih Toplicah. In ob upoštevanju, da je v povpre čju bilo Moravskih Toplicah leta 2005 v hotelih 157.139 no čitev oziroma povpre čno 430 turistov na dan, ob upoštevanju, da so ti uporabili povpre čno 800 l na dan je to znašalo na leto 125.711.200 l porabljene vode, oziroma 125.711 m³ vode, kar pa je predstavljalo kar 5 % vse porabljene pitne vode v ob čini. Dejansko je koli čina porabljene vode še ve čja, ker imajo zdraviliš ča svoje studence in vrtine, s katerih črpajo vodo.

9.4.1.1 Hidrogeografske terenske zna čilnosti Titanovega potoka

Hidrogeografske terenske zna čilnosti so bile izmerjene na treh to čkah. Meritve so bile opravljene v mesecu aprilu leta 2007. Prva to čka je bila izbrana pred naseljem Moravske Toplice. Z njo je bil namen prikazati »prvotno« stanje potoka, kar zaradi regulacije struge in kmetijskih površin ni mogo če. S kontrolno to čko 3 pa je prikazan negativne vplive naselja s turisti čnim kompleksom.

135

Karta 16: Kontrolne to čke Titanovega potoka, dne 3. 4. 2007. (Vir: http://prostor.gov.si/iokno/iokno.jsp , dne 5. 4. 2007)

Na kontrolnih to čkah so bile izmerjene slede če lastnosti potoka: hitrost toka, vonj, barva, lebde č material in pH. PH vrednost je izmerjena z merilnimi listi či, katerim je bila priložena merilna skala. PH vrednost meri koncentracijo hidroksidnih ionov v vodi na skali od O do 14. Čista destilirana voda je nevtralna in ima pH vrednost 7. Voda je bazi čna, če je pH vrednost višja od 7 in kisla, če je vrednost pH nižja od 7. Voda raztaplja mineralne substance s katerimi pride v stik, sprejema aerosole, prejema odplake, v njej poteka fotosinteza, vse to pa vpliva na pH vode. Pomembno vlogo pri uravnavi pH igra puferska sposobnost vode. Na čeloma velja, da so vodni organizmi svoj življenjski krog sposobni izpeljati v rangu pH od 5-9. Ve čina vodnih živali je ob čutljivih na spreminjanje pH, kisla jezera in potoki povzro čijo raztapljanje težkih kovin v takšnem okolju. Fotosinteza vodnih rastlin in alg odvaja iz vode CO2, kar poviša pH vrednost. Zato lahko v vodah z višjim deležem fotosintetskih organizmov pri čakujemo porast pH ob son čnem popoldnevu, posebno v bolj mirnih vodah.

136

To čka 1. severno od naselja Moravske Toplice dne 3. 4. 2007 Širina struge: 113 cm Širina (cm) Globina (cm) 20 7 40 13 60 13 80 12 100 ⁿ

Tabela 22: Globina in širina struge Titanovega potoka na to čki 1 Hitrost toka: 0 m/s Vonj: ni zaznaven pH: 7 Barva: prozorna Lebde či material: listje

Kontrolna to čka 1 je pred naseljem. Korito potoka ima obliko trapeza, kar je posledica regulacije Titanovega potoka. Hitrost toka je 0 m/s, kar je posledica ravninskega sveta, saj je naklon med 0,67 % in 1,35 %. (Regulacija Titanovega potoka). Vonj ni zaznaven, kar je bilo za pri čakovati. V vodi ni nobenega odtoka odpadnih voda. Potok je tudi reguliran in ni vodnih rastlin, kar bi povzro čalo gnitje. PH je bil nevtralen, kar je zna čilno za nevtralno vodo.

Slika 22: Kontrolna to čka 1, primer "prvotnega" potoka. (Foto: Jožek Špilak, dne 10. 11. 2007)

To čka 2: južno od ceste Murska Sobota Lendava dne 3. 4. 2007 137

Širina struge: 184 cm Širina (cm) Globina (cm) 20 6 40 15 60 18 80 22 100 25 120 26 140 22 180 ⁿ

Tabela 23: Globina in širina struge Titanovega potoka na to čki 2 Hitrost toka: 0 m/s Vonj: zaznaven pH: 7- 8 Barva: rjava Lebde či material: listje, zelene alge.

Karta: 17 Gostota poselitve na obmo čju Moravskih Toplic. (Vir: kremen.arso.gov.si/nvatlas2, dne 14. 3. 2007)

Titanov potok te če skozi naselje Moravske Toplice, kjer imajo prebivalci v potok speljane odpadne vode. Po statisti čnih podatkih iz leta 2002 je imelo naselje Moravske Toplice 6.151 prebivalcev. Za primerjavo lahko vzamemo naselje Moravci, ki je leta 1961 imelo le 546 prebivalcev. Število prebivalcev je v 40 letih naraslo za ve č kot 11 krat medtem ko se je

138

število turistov med leti 1970 in 2008 pove čalo za kar 22 krat in predstavlja ve čjo obremenitev za Titanov potok. To se tudi opazi na barvi vode in vonju. Tudi pH je bolj bazi čen, kar je lahko posledica organskih odpadkov. Korito ima trapezno obliko, hitrost toka pa je 0 m/s. Zaradi majhnega pretoka, je tudi onesnaženost vode ve čja. Opazno je tudi veliko usedlin.

Slika 23: 2 kontrolna to čka, na desnem bregu potoka je odvod odpadne vode v potok. (Foto: Jožek Špilak, 3. 4. 2007)

To čka 3. pred turisti čnim kompleksom Terme 3000 dne 3. 4. 2007

Širina struge: 228 cm Širina (cm) Globina (cm) 20 18 40 36 60 48 80 46 100 49 120 50 140 53 160 51 180 48 200 19 220 5

Tabela 24: Globina in širina struge Titanovega potoka na to čki 3 Hitrost toka: 0 m/s

139

Vonj: mo čan (po mineralni vodi) Barva: siva do črna pH : 8 Lebde či material: zelene alge, rastline.

Slika 24: Barva vode v potoku pri kontrolni to čki 3. (Foto: Jožek Špilak, 3. 4. 2007)

Korito ima obliko trapeza, kar je posledica regulacije potoka. Globina vode v potoku je na sredini korita preko pol metra. V bližini kontrolne to čke je odtok odpadne vode iz turisti čnega kompleksa Terme 3000. Hitrost toka je na tem mestu 0 m/s, kar ne omogo ča pre čiš čevanje oziroma odvodnjo odpadne vode iz obmo čja, kjer letno preno či preko 390 tiso č turistov (www.stat.si , dne 13.4.2007). Na dolo čenih mestih imajo turisti čni kompleksi speljane odve čne vode kar v potok. To pokaže tudi pH z bazi čnostjo. Barva vode ob vstopu v Terme 3000 je sivo do črne barve, kar je posledica spusta »porabljene« termomineralne vode, ki ima med drugi tudi višjo temperaturo, kot voda v potoku. Bila bi zanimiva podrobnejša kemi čna analiza vode na tem mestu.

140

Slika 25: Turisti čni kompleks južno od naselja. (Vir: www.terme3000.si , dne 3. 3. 2007)

Če naredimo kratko analizo meritev vidimo, da se globina vode ve čja od severa proti jugu. Prav tako pa se od severa proti jugu pove čuje onesnaženost vode. Tako bi lahko povzeli, da sta glavna vir onesnaževanja Titanovega potoka neurejeno komunalno omrežje naselja Moravske Toplice in turisti čni kompleks z nepre čiš čeno odpadno vodo.

9.4.2 Tla O onesnaženosti tal smo zaradi pomanjkanja kvantitativnih podatkov prisiljeni sklepati na osnovi posrednih kazalcev. Zaskrbljujo če stanje kvalitete podtalnic kaže na velike koli čine nanesenih mineralnih in organskih gnojil in še bolj kemi čnih zaš čitnih sredstev na kmetijske površine. V tleh se z intenzivnim industrijskim na činom kmetovanja kopi čijo nevarne snovi, ki se postopoma ali pospešeno izpirajo v podtalnico in na ta na čin ogrožajo človeka in okolje. V najve čji meri so povzro čitelji onesnaženosti tal poleg intenzivnega kmetijstva še promet, industrija in emisije iz zraka, od katerih so v regiji najpomembnejše emisije iz individualnih kuriš č. Pri čakovani trije (med)državni infrastrukturni koridorji, ki bodo potekali po treh lo čenih trasah, zmanjšujejo površino uporabnih kmetijskih zemljiš č. Daljnovod visoke napetosti, železnica in avtocesta bodo tudi kasneje v času obratovanja negativno vplivali na okolje v neposredni bližini koridorjev (Regionalni razvojni program Pomurje, 2003).

141

Eden od onesnaževalcev prsti je tudi golf, z vnosom mineralnih gnojil in snovmi, ki jih v agrikulturi uporabljamo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni.

9.4.2.1 Raba tal v 19. stoletju

Leta 1860 je bila raba tal v katastrski ob čini v celoti kmetijska. Zazidane površine niso pokrivale ve čjega strnjenega obmo čja, saj so bile kmetije raztresene po celotni ob čini v obliki manjših zaselkov v južnem delu po slemenih Gori čkega na severu. 37 % površin je pokrival gozd, drugo pa ostale zemljiške kategorije. Med slednjimi je bilo najve č njiv (14,4 %), saj so pogoji za poljedelstvo na pleistocenski terasi ugodni, najnižji južni del ob čine so porivali zamo čvirjeni travniki (13 %) in nekaj pašnikov (Holc, 1998)

Zemljiške Leto 1860 leto 1992 Razlika Kategorije

Ha a m² % ha a m² % Ha A m² %

Njive 345 20 40 43,8 411 7 62 53 65 87 22 +19

Ekstenzivni 21 56 88 2,7 29 40 95 3,8 7 84 7 +36,3

Sadovnjak

Travniki 102 44 98 13 121 40 50 15,6 18 96 12 +18,5 Vinograd 10 60 38 1,3 12 75 93 1,6 2 15 55 +20,3 Skupaj 479 82 64 574 65 0 94 82 36 19,8 obdelovalne površine Pašnik 23 47 74 3 8 12 92 1 15 34 82 -65,4

Gozd 291 34 38 37 196 37 17 25 94 97 17 -32,6 Skupaj 794 64 76 100 779 15 09 100 15 49 67 -2,0

Tabela 25 Sprememba v zemljiški namembnosti v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 1860 in 1992;Vir: Planimetriranje zemljiških kategorij na karti iz leta 1860 in Pregled po vrstah rabe s stanjem dne 31.12.1992, ob čina Murska Sobota; (Holc, 1998)

142

Karta 18: Raba tal leta 1860 v krajevnem okraju Moravci leta 1860; vir: Holc, 1998

143

Kmetijske zemljiš ča skupaj z gozdom so se pove čale do leta 1992 za 2 %. Do ve čjih sprememb je prišlo med deleži posameznih zemljiških kategorij. Gozdne površine so se zmanjšale iz 37 % na 25 %. Obdelovalne površine so se od leta 1860 pove čale za 20 %, v skupnem deležu zemljiških kategorij pa za 14 %. Pridobivanje plodne zemlje je bilo v 19. stoletju pomembno zlasti na Gori čkem, kjer so požigali gozdove, zemljo prekopali in jo prvo leto zasejali z ržjo, nato ajdo, naslednja tri do štiri leta pa so jo pustili v ledini. Ob koncu stoletja in še med vojnama so zemljo pridobivali z izsekavanjem in trebljenjem grmovja in drevja. Tako so v zadnjih desetletjih 19. stoletja zemljo pridobili na »terasi«. V zadnjem obdobju spreminjajo zamo čvirjena zemljiš ča v rodovitna z hidro melioracijami. Na tak na čin so precej travnikov v južni polovici katastrske ob čine spremenili v njive. Komasacije se pogosto izvajajo hkrati z melioracijami ali za njimi. V k.o Moravci je bila komasacija uveljavljena leta 1992 in je zajela 398 ha površin, ve č kot polovico vseh kmetijskih površin (Holc, 1998).

9.4.2.2 Vpliv turizma na spremembo rabe tal

Površine, na katerih so danes zdraviliški objekti in naprave, so še v za četku 60. let pokrivali vlažni in kisli travniki. Ker leži zdraviliš če na južnem robu katastrske ob čine Moravske Toplice, je za čelo svoje rekreacijske površine širiti v sosednjo katastrsko ob čino Martjanci. Tako so bližnji gozdi č vzhodno od zdraviliš ča opremili s sprehajalnimi potmi in trim stezo, južno od zdraviliš ča pa je ribnik, kamor hodijo gostje na ribolov. Posredni vpliv turizma na spremembo rabe površin se kaže v širitvi naselja v južnem delu, to je v bližini zdraviliš ča. Novo naselje je začelo rasti v 70. letih in se širi še danes (Holc, 1998, str. 67) Holc ugotavlja, da so po čitniške hišice v Zgornjih Moravcih pripomogle k temu, da vinogradov niso popolnoma opustili, ampak se je stanje celo v primerjavi z letom 1860 celo pove čalo za 17 % (Holc, 1998).

144

Grafikon 71: Raba tal v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008

Iz grafikona 68 je razvidno, da najve čji del katastrskega naselja predstavljajo kmetijske površine. Te površine predstavljajo 51 %. Sledijo gozdne površine s 34 %. Za zdraviliški turizem so pomembne rekreacijske površin. Leta 2008 so te predstavljale kar 8 % vse površine katastrskega naselja, kar je relativno veliko. Rekreacijske površine so obsegale kar 64 ha. Rekreacijske površine so skupno predstavljale ve čji delež v naselju kot naseljen del naselja. Hoteli so predstavljali okrog 1,1 ha površin. Graditev golf igriš ča je velik poseg v naravo. Povpre čna velikost igriš ča v svetu je 50 do 60 hektarjev, v Sloveniji so malo manjša, velika 35 do 45 hektarjev. S tem se posega v rastlinski in živalski svet, spremeni se vodni režim, z uporabo kemikalij se spreminja sestava tal in zastruplja podtalnica. Zato je potrebno, da je gradnja in upravljanje vsakega golf igriš ča skrbno na črtovana in prilagojena okolju v katerem se gradi. Če se želimo držati na čela trajnostnega razvoja, se mora na obmo čju posega vzpostaviti naravno ravnovesje, ki dolgoro čno zagotavlja ohranitev rastlinskih in živalskih vrst, ki živijo na obmo čju golf igriš ča. Skrbno (z vidika varstva okolja) grajena igriš ča ne obremenjujejo okolja v katerem se nahajajo, temve č so zato čiš ča za ogrožene in neogrožene živalske in rastlinske vrste, ohranja vodne vire ipd. Igriš ča je potrebno pretirano zalivati ali izsuševati, kar obremenjuje okolje. Pretirana uporaba kemikalij in neprimerne kemikalije vplivajo na spremembo tal in zastrupljajo podtalnico (Muraus, 2007)

145

Potencialni negativni vplivi golfa na okolje : • Onesnaženje podtalnice in površinskih voda zaradi uporabe pesticidov, gnojil in drugih onesnaževalcev, • Umik ogromnih koli čin vode zaradi izsuševanja tal, • Degradacija ali izguba naravnih obmo čij, • Nevarnost za zdravje ljudi zaradi uporabe kemikalij, • Stranski u činki uporabe kemikalij (nezaželeni u činki) – npr. negativne posledice za divje živali in okolje, katerim uporaba kemikalij vsekakor ni namenjena, ali pa ima celo škodljivi u činek, • Upravljanje z okoljem z negativnimi posledicami zaradi nerealnih pri čakovanj uporabnikov golf igriš ča. • Igriš ča za golf, ki so pod okriljem Term 3000 lahko predstavljajo nova potencialna zemljiš ča za širitev turisti čnega naselja.

Eden izmed kriti čnih naravovarstvenikov je tudi neodvisni raziskovalec Anton Komat. Ta je navedel rezultate študij, ki ocenjujejo, da vzdrževalci golf igriš č na hektar zemljiš ča porabijo do 20 kilogramov pesticidov, medtem ko znaša ta številka pri povpre čni njivi v intenzivnem kmetijstvu tri kilograme. Golf igriš ča so torej pet- do sedemkrat bolj obremenjena kot povpre čna njiva v intenzivnem kmetijstvu (www.umanotera.org , petek, 12. januar 2007)

Površinska struktura nekmetijskih površin v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008

2% 4% parkiriš ča naselje 39% hoteli turisti čno naselje 50% rekreacijske površine

1% kamp 4%

Grafikon 72: Površinska struktura nekmetijskih površin v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008

146

Če pogledamo v celotnem katastrskem naselju delež površin, ki je namenjen turizmu vidimo, da te površine predstavljajo 9 %. Sam odstotek se zdi relativno majhen. Razlog je v tem, da je katastrsko naselje Moravske Toplice relativno veliko. Katastrsko naselje Moravske Toplice je veliko okrog 830 ha in od tega velik del predstavljajo kmetijske in gozdne površine. Če se pa te površine odštejejo in ostanejo samo nekmetijske površine, pa se delež površin namenjenih za turizem mo čno pove ča. Lahko se celo trdi, da je turizem tisti dejavnik, ki zavzema veliko površin, predvsem tistih, ki so namenjeni rekreaciji. Če se osredoto čimo na površine, ki niso namenjene kmetovanju, dobimo naslednje deleže rabe tal:

Namen površin ha Hoteli 1,1 Naselje 51,89 Parkiriš ča 2,2 rekreacijske površine 63 turisti čno naselje 4,8

Tabela 26: Nekmetijske površine v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008 Najve čji delež nekmetijskih površin predstavljajo rekreacijske površine s 50 %. Sama površina naselja predstavlja 39 %. Turisti čno naselje (hoteli, apartmani, kamp), ki se gradi od leta 1970 naprej predstavlja 4 % nekmetijskih površin. Kamp predstavlja približno tolikšno površino kot turisti čno naselje. Relativno majhen delež nekmetijskih površin predstavljajo površin je hotelov, sem niso vštete površine parkiriš č, katere predstavljajo 4 % vseh nekmetijskih površin.

9.4.3 Zrak Na dveh merilnih mestih - v Murski Soboti in v Radencih opravlja Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije stalne meritve onesnaženj zraka s kislimi plini in dimom. V primerjavi z drugimi regijami stanje kvalitete zraka v Pomurju ni zaskrbljujo če (Regionalni razvojni program Pomurje, 2003). Promet je v zadnjem času postal glavni onesnaževalec zraka in je tudi močno povezan s turizmom. Ker spadajo Moravske Toplice med najpomembnejša turisti čna središ ča v

147

Pomurski regiji in ena pomembnejših zdraviliških krajev v Sloveniji, katerega obiš če mnogo gostov iz tujine in iz Slovenije. Povpre čno so po cesti iz Martjanec v Moravske Toplice vozi dnevno 6.220 vozil (podatek velja za leto 2007). Iz strani Bogojina Moravske Toplice se povpre čno letno vozi 2.532 vozil dnevno. Promet onesnažuje okolje predvsem z dušikovimi in ogljikovimi dioksidi. Zaradi velikih samo čistilnih sposobnosti zraka, ni ob čutnih zaznav obremenjenosti.

9.4.4 Naravni viri Klju čni naravni vir, ki je dolgoro čno najpomembnejša strateška vrednota regije, je pitna voda. Obenem je to tudi najbolj ogrožen naravni vir. K sre či je voda poleg zraka, rastlin, gozda in živali obnovljiv naravni vir. Težje je trajno izkoriš čanje neobnovljivih naravnih virov, predvsem nafte, premoga, termomineralne vode in plina. Premajhna izkoriš čenost termomineralne vode za namene ogrevanja in v balneološke namene je posledica splošne nerazvitosti regije. Še bolj pere ča je problematika osuševanja zemljiš č in upadanja nivoja podtalnice. Posledice so med drugim izginjanje nižinskih gozdov. Velika škoda nastaja v enem redkih evropskih rezervatov črne jelše v Polani, kjer je omenjeni proces zelo izrazit. Slovenija sodi med države z najve čjo biotsko pestrostjo v Evropi. Pomurje ima podoben položaj znotraj Slovenije. S krčenjem naravnih živih meja, ki so členile kmetijske površine, z intenzivnim kmetijstvom, urbanizacijo, pove čevanjem prometa in infrastrukturnimi posegi v prostor bistveno zmanjšujemo eno najve čjih primerjalnih prednosti regije. Z spreminjanjem kmetijskih zemljiš č v rekreacijska zemljiš ča pa se še bolj (Regionalni razvojni program Pomurje, 2003).

9.4.5 Odpadki S prisotnostjo turistov je povezana tudi ve čja koli čina odpadkov, ki v vsakem primeru predstavlja dodatno breme za lokalno prebivalstvo, ki mora za te odpadke poskrbeti. Odpadki, odvrženi v naravi, pa predstavljajo vizualni mote č element. V Pomurju odlagajo odpadke na štiri odlagališ ča: v Puconcih, v Dolgi vasi, Ljutomeru in v Hrastje-Moti. V ob čini Moravske Toplice odvažajo smeti na odlagališ če v Puconce (Regionalni razvojni program Pomurje, 2003).

148

9.4.5.1 Komunalni odpadki iz gospodinjstev in iz opravljanja dejavnosti

a. ZABOJNIKI (120 l, 240 l, 1100 l)

Frekvenca ZABOJNIK ZA OSTALE ODPADKE (sivo-črni zabojnik) odvozov Koli čina v m³ Naselje 120 l 240 l 1100 l

V okviru V okviru V okviru V okviru sklenjenih sklenjenih sklenjenih V sklenjenih V okviru pogodb iz V okviru pogodb iz V okviru pogodb iz okviru pogodb iz javne opravljanja javne opravljanja javne opravljanja št. odvozov javne opravljanja Naselje službe dejavnosti službe dejavnosti službe dejavnosti letno službe dejavnosti SKUPAJ ANDREJCI 44 1 15 1 0 0 14 124,32 5,04 129,36 BERKOVCI 14 0 0 0 0 0 13 21,84 0,00 21,84 BOGOJINA 127 2 13 4 0 0 26 477,36 31,20 508,56 BUKOVNICA 10 0 0 0 1 0 13 29,90 0,00 29,90 ČIKE ČKA VAS 21 0 2 0 0 0 13 39,00 0,00 39,00 FILOVCI 109 1 6 3 0 0 26 377,52 21,84 399,36 FOKOVCI 49 1 7 2 2 0 14 136,64 8,40 145,04 IVANCI 58 1 4 0 0 0 26 205,92 3,12 209,04 IVANJŠEVCI 14 0 1 0 0 0 13 24,96 0,00 24,96 IVANOVCI 36 1 11 0 1 0 14 112,84 1,68 114,52 KAN ČEVCI 17 0 3 0 0 0 14 38,64 0,00 38,64 KRNCI 8 1 0 0 1 0 13 26,78 1,56 28,34 LON ČAROVCI 16 0 4 0 0 0 14 40,32 0,00 40,32 LUKA ČEVCI 12 0 2 0 1 0 26 78,52 0,00 78,52 MARTJANCI 147 3 11 11 0 4 52 1.054,56 384,80 1.439,36 MLAJTINCI 49 0 ⁿ 0 0 0 26 209,04 0,00 209,04 MORAVSKE TOPLICE 161 6 48 25 6 13 26 973,44 546,52 1.519,96 MOTVARJEVCI 47 0 4 5 0 2 13 85,80 44,20 130,00 NORŠINCI 60 2 3 2 0 0 52 411,84 37,44 449,28 PORDAŠINCI 11 0 2 0 0 0 13 23,40 0,00 23,40 PROSENJAKOVCI 56 1 11 1 2 1 13 150,28 18,98 169,26 RATKOVCI 15 0 4 0 0 0 14 38,64 0,00 38,64 SEBEBORCI 111 0 22 3 0 3 26 483,60 104,52 588,12 SELO 71 0 11 0 0 1 14 156,24 15,40 171,64 SREDIŠ ČE 16 0 2 0 0 0 13 31,20 0,00 31,20 SUHI VRH 33 0 16 1 0 0 26 202,80 6,24 209,04 TEŠANOVCI 89 1 16 1 1 1 26 406,12 37,96 444,08 VU ČJA GOMILA 71 2 4 1 0 0 14 132,72 6,72 139,44 SKUPAJ 1.472 23 231 60 15 25 6.094,24 1.275,62 7.369,86

Tabela 27: Odvozi odpadkov v naseljih ob čine Moravske Toplice leta 2008

Iz tabele 24 je razvidno, da je bilo leta 2008 v občini Moravske Toplice na leto 1,19 m3/prebivalca odpadkov odpeljanih z javno službo. V okvirju sklenjenih pogodb iz

149 opravljanja dejavnosti je bilo v ob čini odpeljano 17 % vseh ustvarjenih odpadkov. V kraju Moravske Toplice je bilo leta ustvarjenih kar 2,11 m 3/prebivalca odpadkov. V okviru sklenjenih pogodb iz opravljanja dejavnosti je bilo v naselju Moravske Toplice ustvarjenih ve č kot tretjino vseh odpadkov v naselju. Z ve čjimi zabojniki (4m 3, 5m 3, 7m 3 in 8 m 3) je bilo ustvarjenih 7.203,7 m3 odpadkov, od tega kar 81 % v okviru sklenjenih pogodb iz opravljanja dejavnosti.

9.5 Socio-demografski vplivi Prebivalstvo je naraš čalo do leta 1910. Opazna je zmanjšanje prebivalstva po 1. svetovni vojni (posledice vojne, odseljevanje) in po drugi svetovni vojni (podobne posledice). Po drugi svetovni vonji je do leta 1966 opazno upadanje števila prebivalcev. Po letu 1971 pa je opaziti rast prebivalcev. V letu 1971 se je prebivalstvo v primerjavi z letom 1966 pove čalo za 4 %, do leta 1981 se je število prebivalcev v primerjavi z letom 1971 pove čalo za 14 %. Do leta 2002 se je v primerjavi z letom 1961 število prebivalcev pove čalo za 31,7 %.

Število Zaporedni indeks Leto prebivalcev rasti prebivalcev 1869 538 100 1880 692 129 1890 710 103 1900 758 107 1910 725 96 1931 646 89 1948 617 96 1953 597 97 1961 546 91 1966 520 95 1971 541 104 1981 622 115 1991 666 107 2002 719 108

Tabela 28: Gibanje števila prebivalstva v naselju Moravske Toplice med leti 1869 in 2002; vir: 150

9.5.1 Starostna in spolna struktura prebivalcev

Leta 2002 je bilo v naselju Moravske Toplice ve č moških kot žensk. Do 44 let prevladujejo moški. Do 14. leta starosti je bilo leta 2002 41 % ve č de čkov kot deklic. Med 15 in 34 letom je bilo kar za 58 % ve č fantov kod deklet. Situacija se za čne obra čati v smer žensk po starosti 45, ko je že ve č žensk kot mož.

Starost moški ženske 0-14 let 55 39 15-24 let 54 34 25-34 let 68 54 35-44 let 53 42 45-54 let 59 66 55-64 let 40 43 65-74 let 28 49 75 + let 15 20 Skupaj 372 347

Tabela 29: Starostna struktura prebivalstva naselja Moravske Toplice po spolu leta 2002

151

Grafikon 73: Starostna piramida prebivalstva naselja Moravske Toplice leta 2002

Starostna piramida ima obliko zvonca. Razlikuje se oblika starostne piramidne žensk napram moškim. Moških je ve č do 45 leta. Od 45 leta pa je ve č žensk. Prevladuje zrelo prebivalstvo.

9.5.2 Izobrazbena struktura

Pred turisti čnim razvojem turizma so prevladovali v naselju ljudje, brez kon čane osnovne šole. Podoben delež so predstavljali ljudje s kon čano osnovno šolo. Le 1 % jih je imelo leta 1961 v naselju kon čano osnovno šolo. Razmere so se spremenile, ko se je pove čal standard v naselju. Kmetijstvo ni bilo ve č poglavitna dejavnost. Prebivalcem je bila za izboljšanje življenjskega standarda potrebna izobrazba.

152

Izobrazba Leto Skupaj nepopolna srednja višja in osnovna osnovna šola visoka 2002 625 26 212 423 63 1961 468 234 230 7 1

Tabela 30: Izobrazba prebivalstva naselja Moravske Toplice leta 1961, 1991 in 2002

Izobrazbena struktura prebivalcev Moravskih Toplic leta 1961

0% 1%

nepopolna osnovna osnovna 50% 49% srednja šola višja in visoka

Grafikon 74: Izobrazbena struktura prebivalcev naselja Moravskih Toplic leta 1961; vir: Popis prebivalstva SR Slovenije leta 1961

Leta 2002 se je izobrazbena struktura spremenila. Pove čal se je delež prebivalstva z srednjo šolo. V primerjavi leta 1991 se je pove čal delež prebivalcev s samo kon čano osnovno šolo. Tu gre iskati vzroke v tem, da turizem ne potrebuje veliko visoko izobraženega kadra. Prav zaradi tega je opazno tudi zmanjšanje deleža prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo leta 2002. Narasel je delež tistih, ki so kon čali srednjo in osnovno šolo.

153

Izobrazbena struktura prebivalcev Moravskih Toplic leta 2002

9% 4%

29% nepopolna osnovna osnovna srednja šola višja in visoka

58%

Grafikon 75: Izobrazbena struktura prebivalcev naselja Moravskih Toplic leta 2002; vir: Popis prebivalstva Republike Slovenije leta 2002.

9.5.3 Ekonomska struktura prebivalstva po dejavnostih (obdobje 1961- 2002)

V letih od 1991 do 1961 se je ekonomska struktura prebivalstva Moravec bistveno spremenila. Holc navaja, da se je spremenila usmerjenost iz primarne, kmetijske dejavnosti, usmerila v terciarne in kvartarne dejavnosti. Po besedah Holc gre za mo čno deagrarizacijo v letih po odkritju termomineralne vode. Mo čno je padel delež prebivalstva, ki se je ukvarjal s kmetijstvom in sicer od 91 % leta 1961, na 40 % leta 1991, čeprav v Moravskih Toplicah ni razvita nobena industrijska dejavnost. Deleža zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih sta bila še leta 1971 minimalna, leta 1981 pa že zasledimo dolo čen porast in leta 1991 zavzemata skupno kar 40% zaposlenih. O čitno je k temu pripomogel turizem in z njim razvoj številnih drugih dejavnosti v zdraviliš ču in kraju, vključno z razvojem zdravstva. Drugi vzrok navaja Holc za mo čno porast II., III. in IV. dejavnosti v samo 6 kilometrov oddaljeni Murski Soboti, kamor odhaja veliko ljudi na delo (Holc, 1998).

154

Leto I % II % III % IV % skupaj 1961 337 91 7 2 17 4,6 4 1,1 370 1971 338 85,3 22 5,5 28 7,1 8 2 396 1981 210 58,5 43 11,9 84 23,4 20 5,6 359 1991 123 40,1 58 18,9 78 25,4 48 15,6 307

Tabela 31: Ekonomska struktura aktivnega prebivalstva po sektorjih v naselju Moravske Toplice leta 1961, 1971, 1981 in 1991; vir: Holc, 1998

Kmetijske dejavnosti so leta 2002 predstavljale 10,4 % vseh aktivnih prebivalcev. Še leta 1991 je bilo zaposlenih v primarnem sektorju 40 % aktivnih prebivalcev. V nekmetijskih dejavnosti je zaposlenih 78 prebivalcev naselja, kar predstavlja 24 %. S storitvenimi dejavnostmi se je leta 2002 ukvarjalo kar 58 % aktivnega prebivalstva v naselju. V primerjavi z ob čino Moravske Toplice je razviden, pove čan delež zaposlenih v storitvenih dejavnosti v naselju Moravske Toplice, na ra čun kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti.

Kmetijske Nekmetijske Storitvene dejavnosti dejavnosti dejavnosti Neznano MORAVSKE TOPLICE OB ČINA 413 851 1104 189 Moravske Toplice 34 78 188 24

Tabela 32: Ekonomska struktura aktivnega prebivalstva po dejavnostih v naselju Moravske Toplice leta 2002; http//www.stat.si, dne 23. 05. 2009

155

Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v Moravskih Toplicah in v ob čini Moravske Toplice, popis 2002

100% 90% 80% 70% Neznano 60% Storitvene 50% Nekmetijske delež 40% 30% Kmetijske dejavnosti 20% 10% 0% MORAVSKE TOPLICE Moravske Toplice OB ČINA

Grafikon 76: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v naselju in ob čini Moravske Toplice po popisu leta 2002

9.5.4 Zaposleni v družbi Naravni park Terme 3000 in Son čni park Vivat leta 2008 Pri kadrovski strukturi zaposlenih v zdraviliš ču se naloga nanaša na analizo zaposlenih družbi Naravni park Terme 3000 d.d., ki jo je naredila Vrečič Mateja v svoji diplomski nalogi. V družbi Naravni park Terme 3000 je bilo leta 2004 zaposlenih 363 delavcev (Vre čič, 2005, str 38). V celotnem deležu je bilo leta 2004 5 % delavcev z nedokon čano osnovno šolo, 18 % z dokon čano osnovno šolo, 5 % s polkvalificirano, 33 % s kvalificirano, 31 % s srednjo šolo, 5 % z višjo šolo, 2 % z visoko šolo ter 2 delavca z magisterijem znanosti. Na podlagi analize ugotavlja Vre čič, da kar 88 % vseh zaposlenih predstavljajo zaposleni z dokon čano osnovno šolo, polkvalifikacijo in srednjo šolo.

156

Kadrovske struktura zaposlenih v družbi Naravni park Terme 3000 leta 2004 1% 2% 5% 5% 18% nedokon čana osnovna šola dokon čana osnovna šola polkvalificirano izobrazba 31% kvalificirano izobrazba 5% srednja šola višja šola visoka šola magisterij 33%

Grafikon 77: Kadrovska struktura zaposlenih v družbi Naravni park Terme 3000 leta 2004

9.5.4.1 Starostna struktura zaposlenih v Naravnem parku Terme 3000 V družbi je 23 % zaposlenih mlajših od 30 let, 39 % je starih med 30 in 40 let, 26 % je starih med 40 in 50 let in 12 % zaposlenih nad 50 let. Vrečič ugotavlja, da je v Termah 3000 zaposlen relativno mlad kader, saj je kar 64 % zaposlenih mlajših od 40 let in 90 % mlajših od 50 let.

Starostna struktura zaposlenih v družbi Naravni park Terme 3000 leta 2004

12% 23%

do 30 31-40 26% 41-50 nad 50

39%

Grafikon 78 Starostna struktura zaposlenih v družbi Naravni park Terme 3000 leta 2004

157

V podjetju je bilo zaposlenih ve č žensk kot moških, saj predstavljajo ženske 51,5 % vseh zaposlenih po spolu.

9.5.5 Zaposleni v družbi Zdraviliš če Son čni Park V zdraviliš ču Son čni Park je po besedah namestnika direktorja bilo leta 2008 80 zaposlenih. Povpre čna starost je bila 37 let, najve čji delež v izobrazbeni strukturi so predstavljali zaposleni s IV. stopnjo izobrazbe, sledi II. stopnja, nato pa V., VI. in VII.

9.6 Zdraviliško naselje Moravske Toplice kot kraj dela okoliških naselij

Naselja so bila razdeljena na podlagi oddaljenosti od naselja Moravske Toplice. Z razvojem turizma so se razvile v naselju dejavnosti povezane z turizmom in dejavnosti, ki so se razvile zaradi aglomeracije. Tako so s časom Moravske Toplice postale zaposlitveno središ če krajev iz ob čine Moravske Toplice, vendar pa je še vedno najve č zaposlenih v ve čjih zaposlitvenih središ čih (Murska Sobota, Lendava). Naselja najbližje Moravskih Toplicam so imela največ zaposlenih v drugi ob čini iste statisti čne regije.

9.6.1 Dnevne migracija v Moravskih Toplicah leta 1991

V zdraviliš ču je bilo leta 1991 zaposlenih 350 delavcev, ki so prihajali na delo iz bližnjih in nekoliko oddaljenih vasi. Zdraviliš če je v glavnem zaposlovalo delavce iz Prekmurja 98 %, ostali so prihajali s »Štajerske«. Iz ob čine Murska Sobota prihaja na delo v zdraviliš če 309 delavcev (88 %) iz ob čine Lendava 9,7 %. V radiju do 7 km je prihajalo leta 1991 v zdravilišče 229 delavcev (65 %), najve č iz Murske Sobote 92. V radiju 7 kilometrov so to Filovci 23, Bogojina 15, Tešanovci 11, Martjanci 4. V zdraviliš ču je zaposlenih 23 doma činov, 6,6 % V radiju od 7-14 km je leta 1991 prihajalo na delo 29 % vseh zaposlenih, radiju do 14 km pa kar 94 % (Holc, 1998, str. 48). Zdraviliš či sta vplivalo, da je skoraj polovica aktivnega prebivalstva zaposlenih v naselju prebivališ ča. Kljub temu, pa še vedno predstavljala najve čji zaposlitveno središ če prebivalstva Moravske Toplice leta 2002 Murska Sobota.

158

9.6.2 Migracije v ob čini Moravske Toplice leta 2002

Delovno aktivno prebivalstvo Moravskih Toplic po kraju dela v Sloveniji leta 2002

160 140 120 100 80 Moravske Toplice 60 40 20

Število zaposlenih 0 naselje drugo naselje v druga ob čina druga statisti čna prebivališ ča ob čini iste statisti čne regija regije

Delovno aktivno prebivalstvo po kraju dela v Sloveniji

Grafikon 79: Delovno aktivno prebivalstvo naselja Moravske Toplice po kraju dela v Sloveniji leta 2002

V naselju Moravske Toplice je bilo leta 2002 najve č aktivnega prebivalstva zaposleno v drugi občini iste statisti čne regije. V primerjavi z drugimi naselji v ob čini Moravske Toplice je sorazmerno velik delež zaposlenih v kraju bivanja. Delež zaposlenih, ki so delali v drugi ob čini iste statisti čne regije je bil najmanjši pri tistem naselju, ki je bil od Murske Sobote najbolj oddaljen. Prav tako pa je bil delež zaposlenih v drugem naselju v ob čini Moravskih Toplicah najve čji v naseljih, ki so bili naselju Moravske Toplice najbolj blizu (Tešanovci, Mlajtinci).

Grafikon 80: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih do 2,5 km od Moravskih Toplic leta 2002

159

Naselja oddaljena med 2,5 in 5 km je bilo najve čji delež delavno aktivnih prebivalcev zaposlenih v drugi ob čini iste statisti čne regije. Najve č aktivnega prebivalstva je bilo zaposlenih v drugem naselju v ob čini v Suhem Vrhu, ki je od omenjenih naselij najbližje Moravskim Toplicam.

Grafikon 81: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih od 2,5 km do 5 km od Moravskih Toplic leta 2002

Grafikon 82: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih od 5 km do 7,5 km od Moravskih Toplic leta 2002

160

Z oddaljenostjo od Murske Sobote in tudi od Moravskih Toplic se zmanjšuje deleže zaposlenih v drugi ob čini iste statisti čne regije in se pove čuje delež zaposlenih v drugem naselju v ob čini.

Grafikon 83: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih ve č kot 7,5 km od Moravskih Toplic leta 2002

Moravske Toplice so izrazito turisti čno naselje. Do razvoja turizma je bilo naselje Moravci izrazito kmetijsko naselje. Vpliv turizma je omogo čil, da se je naselje »prestrukturiralo« iz prevladujo čih delovnih mest v kmetijski dejavnosti v prevladujo ča delovna mesta v storitvenih dejavnostih. Ve čina delovnih mest je v storitvenem sektorju. Z razvojem turizma je naselje Moravske Toplice prevzelo v ob čini vlogo zaposlitvenega središ ča, kjer najdejo delo tudi zaposlitev delavci iz drugih ob čin. Še vedno velik del prebivalcev naselja Moravske Toplice dela v regijskem središ ču Murska Sobota.

Delovna mesta v turizmu zahtevajo predvsem delovno silo z srednje in nižjo šolsko izobrazbo, zato turizem neposredno ne prinaša veliko dodane vrednosti ob čini. V zdraviliš ču prevladuje delovni kader z polkvalificirano in kvalificirano izobrazbo.

161

Turizem je vplival, da je število prebivalcev v naselju, od pri četka razvoja turizma raslo. Na to je vplival turizem z izboljšanjem življenjskih pogojev (razvoj infrastrukture, možnost zaslužka).

9.7 Ekonomski vplivi

Iz tabele 30 je razvidno, da je bilo med leti 1996-2007 za kar 3,4 krat ve č bruto investicije v ob čini Moravske Toplice kot v ob čini Puconci, kar gre v veliki meri pripisovati vplivom turizma. Tudi struktura investicij je razli čna. V ob čini Moravske Toplice je bilo najve č bruto investicij v nove zmogljivosti, med tem ko je bilo povpre čno najve č investicij v strukturi bruto investicij ob čine Puconci v rekonstrukcijo, posodobite, dograditev in razširitev. V ob čini Moravske Toplice je bilo le v letu 2002 in 2007 manj investicij v nove zmogljivosti kot v druge investicije.

Bruto investicije v nova sredstva po skupinah osnovnih sredstev v ob čini Moravske Toplice (1000 EUR), med leti 1996- 2007

20000

15000 Bruto investicije - skupaj 10000 Gradbeni objekti in prostori 1000 EUR 1000 5000

0 Stroji, oprema in prometna 2 3 4 5 6 7 sredstva 96 97 98 99 00 01 9 9 9 9 0 0 00 00 00 00 00 00 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 leto

Grafikon 84: Bruto investicije v nova sredstva po skupinah osnovnih sredstev v ob čini Moravske Toplice (1000 €) med 1997-2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/04_14090_inve sticije.asp , dne 22. 09. 2009

162

Bruto investicije v nova osnovna sredstva po skupinah osnovnih sredstev v ob čini Moravske Toplice (1000 EUR) med leti 1997-2007

100% Investicije v vzdrževanje 80% obstoje čih zmogljivosti 60% 40% Investicije v rekonstrukcijo,

delež v % 20% posodobitev, dograditev in razširitev 0% Investicije v nove zmogljivosti 8 2 7 96 97 00 01 04 05 06 9 9 99 0 0 00 0 0 0 00 1 1 1 1999 2 2 2 2003 2 2 2 2 leto

Grafikon 85: Delež bruto investicije v nova osnovna sredstva po skupinah osnovnih sredstev v ob čini Moravske Toplice (1000 €) med 1997-2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/04_14090_inve sticije.asp , dne 22. 09. 2009

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Ob čina Moravske Toplice Bruto investicije – skupaj 1.888 1.747 3.174 5.856 10.028 4.977 4.698 3.672 2.198 9.417 15.533 1.610 Gradbeni objekti in prostori 1.158 915 1.809 4.992 9.369 3.874 3.511 1.778 846 8.792 13.721 964 Stroji, oprema in prometna sredstva 582 626 418 690 627 905 1.123 1.554 - - - - Investicije v nove zmogljivosti 1.135 959 2.065 5.022 9.413 2.997 925 2.703 1.973 8.144 15.376 239 Investicije v rekonstrukcijo, posodobitev, dograditev in razširitev 147 104 341 534 227 1.979 3.755 949 Z 1.186 143 1.313 Investicije v vzdrževanje obstoje čih zmogljivosti 606 684 769 300 388 1 18 20 Z 87 14 58 Ob čina Puconci

163

Bruto investicije – skupaj 709 931 872 814 946 1.114 1.723 4.545 2.028 1.643 2.237 1.069 Investicije v nove zmogljivosti 328 274 368 217 123 659 736 3.395 780 876 1.068 496 Investicije v rekonstrukcijo, posodobitev, dograditev in razširitev 230 526 382 399 574 202 698 818 970 555 931 z Investicije v vzdrževanje obstoje čih zmogljivosti 151 131 123 199 249 253 289 333 278 212 238 z

Tabela 33: Bruto investicije v ob čini Moravske Toplice in ob čini Puconci med leti 1997 in 2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1409003S&ti=Bruto+investicije+v+nova+osnovna+sredst va+po+namenu+investiranja+in+ob%E8inah+%281000+EUR%29%2C+Slovenija%2C+letno&path=../D atabase/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/&lang=2 , dne 22. 09. 2009

Bruto investicije v osnovna sredstva po namenu investiranja v ob čini Puconci (1000 EUR) med leti 1997-2007

100%

80% Investicije v vzdrževanje obstojeèih zmogljivosti 60%

40% Investicije v rekonstrukcijo,

delež v % posodobitev, dograditev in 20% razširitev 0% Investicije v nove zmogljivosti 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto

Grafikon 86: Bruto investicije v osnovna sredstva po namenu investiranja v ob čini Puconci (1000 €) med 1997-2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1409003S&ti=Bruto+investicije+v+nova+osnovna+sre dstva+po+namenu+investiranja+in+ob%E8inah+%281000+EUR%29%2C+Slovenija%2C+letno&path=. ./Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/&lang=2 , dne 22. 9. 2009

164

9.7.1 Primer vpliva izgradnje Wellnes centra v Termah 3000 na lokalno gospodarstvo

Izgradnja objektov za turisti čno ponudbo je imela tudi svoje vplive. Pomemben del vplivov na prostorsko strukturo je nastal zaradi gradnje, kamor lahko prištevamo nakup gradbenega materiala in s tem ve čjo potrošnjo, ki ima multiplikativne u činke. Ve čje povpraševanje po storitvah povzro či ve čje potrebe po posrednih delovnih mestih. Neposredno je nastalo šest delovnih mest. Izboljšala se je tudi ponudba v turisti čnem kraju, zato se pri čakuje ve čje število gostov, kar bo prispevalo k boljši zasedenosti turisti čnih zmogljivosti, s popestritvijo ponudbe pa se predvideva tudi sprememba strukture gostov. Če pride do tega, je pri čakovati ve čje povpraševanje in ve čjo porabo, kar povzro či nastanek novih delovnih mest. Predvideni vplivi bodo poživili lokalno gospodarstvo, od česar lahko pri čakujemo gospodarsko rast in posledi čno nova vlaganja ter nove posege na podro čju prostorskih struktur.

Slika 26: Model pri čakovanih vplivov wellness centra v Termah 3000 na lokalno gospodarsko rast; vir: Nared, 2007, str. 119.

9.7.2 Vpliv turizma na centralnost naselja Po Kokoletu (Kokole, 1968) so centralne vasi tisti centralni kraji, ki imajo naslednje centralne dejavnosti: - osnovna šola - policijska postaja - zdravstveno postajo ali zdravnika - kmetijsko zadrugo 165

Ta razdelitev, ki temelji na razvrščanje naselij glede na vrsto in število dejavnosti, je bila zaradi natan čno dolo čenih meril po besedah Drozga zelo stati čen. Po njegovem naj bi število nivojev prilagodila pristojnostim, ki jih imajo naselja posameznega nivoja za upravljanje pripadajo če regije. Ve čina strokovnjakov se zavzema za tri stopensko ureditev, in sicer na državno, pokrajinsko in ob činsko raven (Drozg, 2005, str. 156) Dejavnosti družbene infrastrukture v Sloveniji (npr. Uprava, bolnišnica, muzej, šole) so ve činoma že organizirani na treh nivojih. Tri stopenjski sistem se po besedah Drozga zdi ustrezen, ker so razmerja med dejavnostmi na posameznem nivoju dokaj jasna. Tako lo čimo: - središ ča državnega pomena - središ ča regijskega pomena, v njih so dejavnosti, pomembne za delovanje regije - središ ča lokalnega pomena, v katerih so združene dejavnosti na nivoju ob čin Za lokalni nivo so zna čilne te družbene dejavnosti: - ob čina - bolnica-ambulanta - lokalna knjižnica - srednja šola V naselju Moravske Toplice je bil leta 1995 je bil postavljen sedež nove ob čine z istim imenom. V hotelih so urejenih nekaj zasebnih ambulant v sklopu zdraviliš ča. Razvoj zdraviliškega turizma je imel vpliv na razvoj dejavnosti, katere so pripomogle v centralnosti krajev v regiji.

Samopostrežna trgovina z mešanim blagom je bila zgrajena 1983 leta 1993 pa so jo preuredili v trgovino s specializiranim blagom, ki služi v glavnem za potrebe turistov Nova samopostrežna trgovina je bila zgrajena bližje zdraviliš ču. Leta 1991 so odprli zasebno trgovino z bifejem. Blizu zdraviliš ča je še ena trgovina s specializiranim blagom. V vasi so razvite številne uslužnostne dejavnosti: frizerstvo, šiviljstvo, avtomehanik, vulkanizerstvo, mizarstvo, zidarstvo, cvetličarstvo, parketarstvo, prevozništvo oseb, veterinarska ambulanta, vrtec. Uslužnostne dejavnosti v Moravskih Toplicah, ki so nastale zaradi turizma: banka, vrtnarija (tople grede ogrevane s termalno vodo) slaš čičarna in picerija in gostinske dejavnost v okviru zdraviliš ča, frizer, kozmeti čarka, specializirane trgovine v zdraviliš ču, pošta, turisti čni urad.

166

Nova samopostrežna trgovina je bila zgrajena bližje zdraviliš ču. Leta 1991 so odprli zasebno trgovino z bifejem. Istega leta je bila odprta banka. Blizu zdraviliš ča je še ena trgovina s specializiranim blagom. V kamp in apartmajsko naselje imata tudi trgovino. V slednjem prodajajo izdelka doma če obrti.

167

Karta 19 Karta funkcij v naselju Moravske Toplice leta 2009

168

Ve čina vse gostinske ponudbe (sem je všteta nastenitvena ponudba, kulinari čna ponudba) je v pasu 0,5 km oddaljeno od hotela Termal. Ve čina ponudnikov preno čiš č je v stavbah zgrajenih po letu 1960. Ve čina dejavnosti se je razvila v stavbah zgrajenih po letu 1960.

169

10 Zaklju ček

Moravske Toplice spadajo med mlajša slovenska zdraviliš ča. Do razvoja turizma so bili Moravci tipi čno kmetijsko naselje. Neagrarne dejavnosti so se za čele razvijati vzporedno z razvojem turizma, in sicer najprej kopališ če in nato zdraviliška dejavnost ter z njo povezane dejavnosti (gostilne, trgovine, uslužnostne dejavnosti, promet) so bili odlo čilni dejavnik razvoja naselja. V naselju je turisti čna dejavnost glavna dejavnost, okrog katere so se razvile razne terciarne dejavnosti. Z razvojem turizma je naselje Moravske Toplice prevzelo vlogo zaposlitvenega naselja. Do tedaj se je prebivalstvo zaposlovalo v regijskem središ ču Murska Sobota. Turisti čni razvoj je vplival na razvoj zdraviliškega centra ob starem kopališ ču. V zadnjih letih se razvija v naselju novo turisti čno jedro ob zdraviliš ču Son čni park Vivat. Turisti čni razvoj je vplival na priseljevanje prebivalstva, kar je imelo za posledico rast prebivalstva v naselju in širitev le tega.

10.1 Obdobje turisti čnega razvoja

Razvoj zdraviliš ča in naselja je v tesni povezavi z vrtino, s katero so iskali nafto v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Najprej so jo uporabljali domačini za namakanje in kar hitro se je razširil glas o zdravilnih u činkih termomineralne vode v Moravcih. Tako je celo zdravnik v Gradcu priporo čal kopanje v moravski vodi in s časom je nastala tudi avtobusna linija med Gradcem in Moravci. V naselju so se trudili, da bi ugajali vedno ve čji množici ob vrtini. Tako je kar hitro zraslo najprej kopališ če, nato pa še zdraviliš če. Glede na razvoj nastanitvenih zmogljivosti in dinamike turisti čnih tokov so dolo čena zna čilna obdobja turisti čnega razvoja v Moravskih Toplicah: - Obdobje med leti 1960 in 1962: zna čilnost tega obdobja je neorganizirano delovanje. Ob vrtini so prevladovali doma či in okoliški prebivalci, ki so se hladili v vodi, ki je prišla na dan v vrtini. To obdobje je trajalo do odprtja kopališča, leta 1962. - Obdobje med leti 1962 in 1981: v tem obdobju Moravske Toplice še niso imele status zdraviliš ča. Tu je bilo le kopališ če z termomineralno vodo, katera je imela zdravilne 170

učinke. Kopališ če je leta 1963 prevzelo murskosoboško podjetje Zvezda in pri čelo z investicijami v turisti čno ponudbo. Zgradili so ve čje bazene, restavracijo, uvedene je bila redna zdravstvena služba. Ob kopališ ču so zgradili bungalovsko naselje in pokriti bazen, s katerima se je sezona v Moravskih Toplicah razširila čez celo leto. Prevladovala so ležiš ča v dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih, med turisti pa so prevladovali gosti iz Avstrije. - Obdobje med leti 1982 in 2005: v tem času dobijo kopališ če Moravske Toplice status zdraviliš ča, zaradi česa je bilo potrebno dograditi tudi hotel. To je obdobje razvoja turizma v Moravskih Toplicah. Poleg hotela Termal, dobijo Moravske Toplice še hotel Ajda, leta 2005 pa se za čne lo čeno od Term 3000 razvijati še zdraviliš če Son čni park Vivat. V tem obdobju se je število ležiš č pove čalo za tri krat. Po osamosvojitvi pride do privatizacije zdraviliš ča. Zgodi se pa tudi sprememba v strukturi gostov v Moravskih Toplicah. Prevladovati za čnejo gosti iz Slovenije, zaradi dviga kvalitete in posledi čno tudi cen pa se skrajšuje povpre čna doba bivanja. V tem obdobju spremljamo tudi spreminjanje turisti čnih navad. - Obdobje po letu 2006: opazno je, da se število gostov ne pove čuje z enako intenzivnostjo kot do tedaj. Moravske Toplice so se namesto za množi čni turizem odlo čile za trajnostni turizem, z visoko kvaliteto. To potrjuje tudi odprtje hotela Livada s petimi zvezdicami in dvig kvalitete v hotelu Termal na raven štirih zvezdic, kolikor jih ima tudi hotel Ajda.

10.2 Učinki turizma

Neposredni u činki turizma so omejeni na zdraviliš či Terme 3000 in Son čni park Vivat. Vzporedno z razvojem turizma so se razvile storitvene dejavnosti. Turizem je imel velik vpliv tudi na to, da so Moravske Toplice postale leta 1996 sedež istoimenske ob čine. Z odprtjem kopališ ča so se za čela odpirati nova delovna mesta. Ta so bila na za četku sezonska, z odprtjem zaprtega bazena, bunglovksega naselja pa so nekatera delovna mesta ponujala stalno zaposlitev. Turizem je vplival na fizi čno okolje z razvojem novih zgradb, izboljšanjem lokalne infrastrukture, obnovitvijo dediš čine. Ti pozitivni vplivi na okolje so imeli negativne posledice, katere so vidne na okolju, zgodile so se spremembe v naravnih procesih, sprememba arhitekture, uni čenje naravne in kulturne

171 dediš čine 12 , preobremenjenost, sprememba namembnosti tal, prekomerna poraba naravnih virov.

Neposredno in/ali posredno je s turisti čno dejavnostjo povezan razvoj delovnih mest v terciarnih storitvah. Zaradi potreb turizma so se odpirala delovna mesta v gostinstvu, trgovini. Turisti so uporabljali usluge v frizerskem salonu, kioskih, trgovinah s spominki, pri izposoji koles. Turizem je vpliv, na demografsko rast prebivalstva v naselju. Za razliko od krajev v okolici je imelo naselje Moravske Toplice rast prebivalstva.

V naselju in ob čini se je pove čala poraba, ustvarjena so bila nova delovna mesta, pove čala se je zaposlenost in s tem tudi življenjski standard, pove čale so se investicije v naselju. Z razvojem zdraviliškega turizma v Moravskih Toplicah so se pove čale investicije in komercialne aktivnosti v regiji. Negativni ekonomski vplivi so špekulacija z nepremičninami, denarnimi odlivi, nepripravljenost na pove čanje cen ter negativna reakcija obstoje čih podjetij do možnostih novih konkurenc za lokalno prebivalstvo.

Konec koncev pa je imel zdraviliški turizem, če ne odlo čilno pa vsaj veliko vlogo pri razvoju naselja Moravske Toplice. Tako bi lahko potrdili, da je imel turizem v Moravskih Toplicah družbeno pozitivne vplive, kateri so pozitivno vplivali na okoliške kraje. Potrdi pa se lahko hipoteza, da je imel turizem poleg pozitivnih tudi negativne vplive na okolje.

10.3 SWOT analiza

S pomo čjo SWOT analize je prikazano, kakšen razvoj turizma bi bil najprimernejši. SWOT analiza je eden od instrumentov s pomo čjo katerega lahko prikažemo možnost razvoja. S to analiti čno metodo skozi štiri elemente (mo č (prednost), slabost, priložnost in nevarnost) poskušamo prikazati pojave in situacije. V obzir pa je potrebno vzeti, da gre pri tej metodi za subjektivno metodo. S- Strenghts (mo č, prednost) W-Weaknesses (slabosti)

12 Uni čenje dediš čine, zaradi porušenja stavb, navad zaradi prilagajanja turizmu. Po drugi strani pa je prav turizem tisti, ki ohranja kulturno dediš čino. 172

O- opportunities (priložnosti) T- Threats (nevarnosti)

Prednosti: - Dober geostrateški položaj (Moravske Toplice ležijo v bližini Avstrije, Madžarske, Hrvaške) in bližina V. in X. koridorja; - naravna bogastva (termomineralna voda, bližina krajinskega parka, »bližina« vseh slovenskih naravnih znamenitosti, relativno neokrnjena narava, bližina vinogradov, velik delež gozda v krajinskem parku Gori čko, mrtvi rokavi Mure, mir); - človeški resursi (relativno poceni in izobražena delovna sila); - gospodarski resursi (bogata programska ponudba v zdraviliš ču Terme 3000 in Son čni park Vivat; celoletna ponudba; ni še izkoriš čen ves potencial, katerega ponuja geotermalna energija, možnost mo čnejšega razvoja ekološkega turizma, evropski skladi za turizem in gospodarstvo); - infrastruktura (zgrajena je osnovna infrastrukturna mreža (ceste, vodovodi, elektri čna napeljava, telekomunikacije), relativno dobra povezava za cestni promet (nova hitra cesta)); - izobraževalne ustanove (v regijskem središ ču Murska Sobota imajo srednje in osnovne šole, razvijajo se tudi višji in visokošolski programi, povezani s turizmom); - turisti čni in športno rekreativni pogoji (razvita turisti čna superstruktura in infrastruktura, bližina športnih igriš č, možnost razvoja kme čkega turizma in športnega turizma); - kulturne ustanove (sakralni spomeniki, spomeniki…); - tradicija in zgodovinski razvoj (kulturni spomeniki (Bogojina, Grad…), obrtna tradicija (lon čarstvo); - nevladne organizacije (razna turisti čna društva).

Slabosti: - Slaba prometna povezava z letalskim in železniškim prometom; - slaba prometna infrastruktura (slabe ceste); - suše v poletnih mesecih in klima, ki je obremenilna za ljudi; - intenzivna kmetijska dejavnost; - slaba kanalizacijska infrastruktura v ob čini; - slab gospodarski položaj ob čine in regije; 173

- prevelika skoncentriranost na segmente odjemalcev, ki imajo nižjo nagnjenost k potrošnji; - dotrajanost nekaterih objektov in opreme; - veliki investicijski izdatki in investicijski stroški; - slaba povezava zdraviliškega turizma in ob čine; - majhen delež visoko izobraženega prebivalstva; - slabo izkoriš čena geotermalna energija; - premalo razvojnih planov; - premalo dodane vrednosti dejavnosti; - slaba tokovna povezava turistov med naseljem Moravske Toplice in okoliši kraji.

Priložnosti: - Z vstopom v EU bodo lahko Moravske Toplice črpala razne evropske sklade; - dvig kakovosti in pestrosti ponudbe; - pridobivanje cenovno višjega razreda ljudi po kupni mo či; - naraš čanje povpraševanja po vodnih sprostitvenih programih; - večja razpoložljivost delovnih mest; - dvig kakovosti lokalnega prebivalstva; - z odprtjem hitre ceste se je skrajšala časovna distanca do zahodnega in vzhodnega trga; - raba geotermalne energije za ogrevanje podjetij, stanovanj, razvoj novih zdraviliš č; - s samozaposlovanjem, katerega nudita EU in Slovenija, se bodo lahko odpirala nova podjetja in obrti povezane s turizmom; - močnejši razvoj ekološkega turizma.

Nevarnosti: - Razvoj množi čnega turizma in pritiski na okolje (podtalnica, pove čanje odpadkov, poraba vode); - razprodaja doma čih javnih dobrin; - pojav novih tujih vlagateljev za doma če ponudnike turisti čnih storitev; - migracije (depopulacija avtohtonega prebivalstva, emigracije mladih in izobraženih); - špekulacije z nepremi čninami.

174

Na podlagi anket, narejenih leta 2009, je ve čina anketirancev menila, da je obiskala Moravske Toplice, zaradi miru in urejenosti kraja. Taki so ve činoma stalni gosti, ki obiš čejo Moravske Toplice vsako leto. Iz tega vidika bi bilo popolnoma neprimerno razvijati, v okolju, kot so Moravske Toplice, množi čni turizem. Množi čni turizem bi imel za posledico ve čje pritiske na okolje, pove čala bi se lokalna inflacija, zaradi vse ve čjih pritiskov turistov bi lahko prišlo do depopulacije avtohtonega prebivalstva, špekulacije z nepremi čninami. V naselje bi prišli tuji vlagatelji, pri čemer bi se izkoriš čala delovna sila naselja in okoliških krajev. Zato je najboljše razvijati blagi turizem s široko in kvalitetno ponudbo in pri tem vklju čevati v ponudbo zdraviliškega kraja doma čo obrt, lokalno kulinariko in ekološke pridelke okoliških kmetovalcev. S tem bi prišlo do ve čje konvergentnosti med turizmom in lokalnim prebivalstvom. Turistom bi tako ponudili najve č, kar lahko dobi v Prekmurju.

175

11 Literatura

Bedjani č Matjaž, Ka čji pastirji - Pisano življenje med vodo in nebom. Proteus 62(1), Ljubljana, 1999. Bedjani č Matjaž, O ka čjih pastirjih Pomurja in Gori čkega. V: Gogala Andrej (ured.), Narava, Ljubljana, 2002. Bra čič Vladimir, Sodobni svet 1 in 2, Maribor, 1983. Cigale Dejan, Vplivi turizma v slovenskem alpskem svetu na onesnaženost voda, v: Dela 28, Ljubljana, 2007. Čarni Janez, 35 let toplic v Moravcih – Moravske Toplice, Murska Sobota, 1998. Černjavi č Karel, Moravske Toplice, Od mo čvirnega travnika do modernega zdraviliš ča, Murska Sobota, 2006. Čin č Juhant, B. & Planjšek, M, O geologiji Pomurja in Gori čkega. Narava Slovenije. Mura in Prekmurje, Prirodoslovni muzej, Ljubljana, 2002. Drozg Vladimir, Koncept policentri čne ureditve Slovenije, v: Dela 24, Ljubljana, 2005. Davidson Rob, Travel and Tuorism in Europe, 2nd Edition, New York, 1998. Elaborat o marketinški upravi čenosti voda v arei Moravske Toplice, povzeto po »zaklju čnem poro čilu o hidroloških raziskavah termomineralnih voda v Pomurju«, Geološki zavod Ljubljana, 1987. Environmental Signals 2001, 2001, Europe Environment Agency. Geološke rezerve termonineralnih voda v arei Moravske Toplice, povzeto po »Zaklju čnem poro čilu o hidroloških raziskavah termonineralnih voda v Pomurju« Geološki zavod Ljubljana, 1987. Jerši č Matjaž, Izletniška rekreacija in njeni regionalni u činki v severovzhodni Sloveniji, Geographica Slovenica 2, 1973. Jerši č Matjaž, Osnove turizma, Ljubljana, 1990. Jerši č Matjaž, Turisti čna geografija, Ljubljana, 1985. Kokole Vladimir, Funkcije naselij in omrežje centralnih krajev v Sloveniji, Ljubljana, 1968. Kokole Vladimir, Zna čilnosti in perspektive urbanega sistema v severovzhodni Sloveniji, v: Geographica Slovenica 2, Ljubljana, 1972. Krajevni leksikon, IV. Knjiga Podravje in Pomurje, Ljubljana,1980. Kralji č Marijan, Izraba geotermalne vode v SV Sloveniji, Lendava, 2008.

176

Krži čnik Ermin, Pomurkse regije v širšem prostoru, analiza stanja in razvojnih možnosti v prostoru ter omejitev okolja, koncept prostorskega razvoja Pomen in položaj, Ljubljana, 1995. Lapanje Andrej, Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji, Ljubljana, 2006. Lichtenberger E., Die Kartierung als kulturgeographische Arbeitsmethode; Mitteilungen der Osterreichischen geographischen Gesellschaft, B. 109, št. I-III, Wien, 1967. Maraž Darinka, diplomsko delo: Poskus analize turisti čne nosilne zmogljivosti na primeru ob čine Bohinj, Ljubljana, 2007. Melik Anton, Slovenija II, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Ljubljana, 1957. Muraus Teja, Ekologija golf igriš č, seminarska naloga, Ljubljana, 2007. Nared Janez, Prostorski vplivi slovenske regionalne politike, Geografija Slovenije 16, Ljubljana, 2007. Perko Drago, Slovenija pokrajine in ljudje, Ljubljana, 1998. Premru Uroš, Tektonika in tektogeneza Slovenije, Ljubljana, 2005. Pu čnik Janko. Vreme in podnebje, Murska Sobota, 1974. Rajšp Vincenc, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, opisi 7, zvezek, Ljubljana, 2001. Regionalni razvojni program Pomurje 2000, Murska Sobota, 2003. Runey in Wu, Mason, Hall Colin Michael The Geography of Tourism and Recreation, tretja izdaja, London and New York, 2006. Sever Bela, Pomurje, Murska Sobota, 1975. Sever Bela, Pomurje A-Ž, Murska Sobota, 1990. Štarf Franc, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja- 20 stoletje, Ob čina Murska Sobota, Ljubljana, 1985. Urbanc Mimi, Kulturne pokrajine v Sloveniji, Ljubljana, 2002. Vre čič Mateja, Diplomska naloga: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v podjetju naravni park terme 3000 d. d. Moravske Toplice, Maribor, 2005. Žagar Marjan, Slovensko cestno omrežje in turizem, v: Turisti čni vestnik 1969/1, Ljubljana 1969.

177

11.1 Viri:

Pomurski vestni, Murska Sobota, 1960-2000 Letni pregled turizma 1970-2003 http://www.stat.si. http://www.terme3000.si. http://www.terme-giz.si http://prostor.gov.si/iokno/iokno.jsp http://www.umanotera.org, http://kremen.arso.gov.si/nvatlas2 http://prostor.gov.si/iokno/iokno.jsp ,

11.2 Kazalo grafikonov:

Grafikon 1: Povpre čna temperatura zraka v Murski Soboti 1961 - 1990 ...... 18 Grafikon 2: Povpre čna mese čna koli čina padavin v Murski Soboti med leti 1961 - 1990 ...... 20 Grafikon 3: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah v ob čini Moravske Toplice; vir: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati, 15. 7. 2009 ...... 37 Grafikon 4: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti moškega prebivalstva ob čine Moravske Toplice leta 2002; http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati 15. 7. 2009 .... 38 Grafikon 5: Bruto dodana vrednost po dejavnosti v osnovnih cenah v Pomurski regiji leta 2002; vir: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati 15. 7. 2009 ...... 39 Grafikon 6: Življenjski cikel turisti čne destinacije v obliki S-krivulje...... 42 Grafikon 7: Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1969 in 2008 ...... 42 Grafikon 8: Indeks rasti števila gostov v Moravskih Toplicah med leti 1969 in 2008 ...... 43 Grafikon 9: Število tujih gostov po mesecih v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 2005 ... 51 Grafikon 10: Število ležiš č v Moravcih med leti 1969 in 1981 ...... 52 Grafikon 11: Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih v Moravcih med leti 1969 in 1981 ...... 52 Grafikon 12: Število ležiš č v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 54 Grafikon 13: Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 55 Grafikon 14: Ležiš ča v Moravskih Toplicah leta 1990 ...... 56 Grafikon 15: Število ležiš č v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 57 Grafikon 16: Število ležiš č v osnovnih in dopolnilnih namestitvenih zmogljivostih v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004...... 58 Grafikon 17: Število ležiš č v hotelih v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 58 Grafikon 18: Nastanitvene zmogljivosti hotelov v Moravskih Toplicah leta 2008 ...... 70 Grafikon 19: Delež nastanitvene zmogljivosti v Moravskih Toplicah leta 2008 ...... 70 Grafikon 20: Delež gostov po državah v Moravskih Toplicah med leti 1970-1981 ...... 79 Grafikon 21: Število turistov in no čitev avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981 ...... 79

178

Grafikon 22: Povpre čna dolžina bivanja avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981 ...... 80 Grafikon 23: Število no čitev in turistov nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981 ...... 81 Grafikon 24: Povpre čna dolžina bivanja gostov iz Nem čije med leti 1970 in 1981 ...... 82 Grafikon 25: Število no čitev in turistov slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981 ...... 83 Grafikon 26: Povpre čna dolžina bivanja gostov iz Slovenije med leti 1970 in 1981 ...... 83 Grafikon 27: Preno čitve gostov po mesecih v Moravskih Toplicah leta 1970, 1975 in 1980 . 84 Grafikon 28: Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 85 Grafikon 29: Delež gostov v Moravskih toplicah po državljanstvu med leti 1982 in 1990 .... 86 Grafikon 30: Število avstrijskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 87 Grafikon 31: Povpre čna doba bivanja gostov iz Avstrije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 88 Grafikon 32: Število nemških gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 89 Grafikon 33: Povpre čna doba bivanja gostov iz Nem čije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 89 Grafikon 34: Število slovenskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 90 Grafikon 35: Povpre čna doba bivanja gostov iz Slovenije v Moravskih Toplicah med leti 1982 in 1990 ...... 91 Grafikon 36: Preno čitve gostov po mesecih v Moravskih Toplicah leta 1985 in 1990 ...... 91 Grafikon 37: Delež najpogostejših gostov po narodnosti v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 93 Grafikon 38: Število avstrijskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 94 Grafikon 39: Povpre čna dolžina bivanja avstrijskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 95 Grafikon 40: Število nemških gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 96 Grafikon 41: Povpre čna dolžina bivanja nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 96 Grafikon 42: Število slovenskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 98 Grafikon 43: Povpre čna dolžina bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 98 Grafikon 44: Preno čitev gostov po mesecih v Moravskih Toplicah v letu 1995 in 2000 ...... 99 Grafikon 45: Gibanje števila gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 100 Grafikon 46: Število avstrijskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 102 Grafikon 47: Povpre čna doba bivanja avstrijskih gostov med leti 2005 in 2008 v Moravskih Toplicah ...... 102 Grafikon 48: Število nemških gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 103 Grafikon 49: Povpre čna doba bivanja nemških gostov v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 104

179

Grafikon 50: Število slovenskih gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 105 Grafikon 51: Povpre čna doba bivanja slovenskih gostov v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 105 Grafikon 52: Število gostov po mesecih v Moravskih Toplicah v letu 2005 ...... 106 Grafikon 53: Struktura anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009 glede na starost ...... 107 Grafikon 54 Število obiskov Moravskih Toplic anketiranih gostov leta 2009 ...... 108 Grafikon 55: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na starost in datum anketiranja, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp, dne 27. 09. 2009 ...... 108 Grafikon 56: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na poklicne skupine, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp, dne 27. 09. 2009 ...... 109 Grafikon 57: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na življenjsko okolje, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp, dne 27. 09. 2009 ...... 110 Grafikon 58: Tuji turisti po državah in vrstah krajev glede na prevozno sredstvo, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp, dne 27. 09. 2009 ...... 110 Grafikon 59: Tuji turisti po državah glede na na čin prehranjevanja v zdraviliških krajih, Slovenija, 2006 ...... 111 Grafikon 60: Dolžina bivanja anketiranih gostov v Moravskih Toplicah leta 2009 ...... 112 Grafikon 61: Motiv anketiranih gostov za obisk Moravskih Toplic leta 2009 ...... 112 Grafikon 62: Rekreacijske dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali anketirani gosti med bivanjem v Moravskih Toplicah leta 2009 ...... 113 Grafikon 63: Tuji turisti po državah v zdraviliških krajih glede na razlog za prihod, Slovenija, 2006; vir: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_turizem_anketa.asp, dne 27. 09. 2009 ...... 114 Grafikon 64 Zadovoljstvo anketiranih gostov z urejenostjo kraja Moravske Toplice leta 2009 ...... 114 Grafikon 65: Na čin bivanja in raba terapevtskih storitev v Moravskih Toplicah leta 2009 .. 115 Grafikon 66 Zadovoljstvo anketiranih gostov z kopališkimi objekti v Moravskih Toplicah leta 2009 ...... 116 Grafikon: 67 Stanovanja po letu izgradnje v Moravskih Toplicah leta 2002; vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=NAS- 020&ti=Stanovanja+po+letu+zgraditve+stavbe%2C+naselja%2C+Slovenija%2C+Popis+200 2&path=../Database/Popis2002/Naselja/Stavbe%20in%20stanovanja/&lang=2, dne 29. 7. 2009...... 119 Grafikon 68: Stavbe s stanovanji po letu izgradnje v Bogojini, Martjancih, Moravskih Toplicah in Tešanovcih leta 2002 ...... 121 Grafikon 69: Stavbe s stanovanji po letu izgradnje v Moravskih Toplicah in Tešanovcih leta 2002; Holc, 1998 ...... 121 Grafikon 70: Število gostov po državah v Moravskih Toplicah leta 2006 ...... 129 Grafikon 71: Raba tal v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008 ...... 145 Grafikon 72: Površinska struktura nekmetijskih površin v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008 ...... 146 Grafikon 73: Starostna piramida prebivalstva naselja Moravske Toplice leta 2002 ...... 152 Grafikon 74: Izobrazbena struktura prebivalcev naselja Moravskih Toplic leta 1961; vir: Popis prebivalstva SR Slovenije leta 1961 ...... 153 Grafikon 75: Izobrazbena struktura prebivalcev naselja Moravskih Toplic leta 2002; vir: Popis prebivalstva Republike Slovenije leta 2002...... 154 Grafikon 76: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v naselju in ob čini Moravske Toplice po popisu leta 2002 ...... 156

180

Grafikon 77: Kadrovska struktura zaposlenih v družbi Naravni park Terme 3000 leta 2004 157 Grafikon 78 Starostna struktura zaposlenih v družbi Naravni park Terme 3000 leta 2004 ... 157 Grafikon 79: Delovno aktivno prebivalstvo naselja Moravske Toplice po kraju dela v Sloveniji leta 2002 ...... 159 Grafikon 80: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih do 2,5 km od Moravskih Toplic leta 2002 ...... 159 Grafikon 81: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih od 2,5 km do 5 km od Moravskih Toplic leta 2002 ...... 160 Grafikon 82: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih od 5 km do 7,5 km od Moravskih Toplic leta 2002 ...... 160 Grafikon 83: Kraj dela delavno aktivnih prebivalcev v naseljih oddaljenih ve č kot 7,5 km od Moravskih Toplic leta 2002 ...... 161 Grafikon 84: Bruto investicije v nova sredstva po skupinah osnovnih sredstev v ob čini Moravske Toplice (1000 €) med 1997-2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/0 4_14090_investicije.asp, dne 22. 09. 2009 ...... 162 Grafikon 85: Delež bruto investicije v nova osnovna sredstva po skupinah osnovnih sredstev v ob čini Moravske Toplice (1000 €) med 1997-2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/0 4_14090_investicije.asp, dne 22. 09. 2009 ...... 163 Grafikon 86: Bruto investicije v osnovna sredstva po namenu investiranja v ob čini Puconci (1000 €) med 1997-2007; vir:http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1409003S&ti=Bruto+investicije+v+nova +osnovna+sredstva+po+namenu+investiranja+in+ob%E8inah+%281000+EUR%29%2C+Slo venija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/ &lang=2, dne 22. 9. 2009 ...... 164

11.3 Kazalo kart: Karta 1: Strukturna karta talnine terciarja Murske depresije; vir: Kralji č M., 2008...... 16 Karta 2: Povpre čna temperatura zraka v severovzhodni Sloveniji...... 17 Karta 3: Povpre čna koli čina padavin v severovzhodnem delu Slovenije ...... 19 Karta 4: Kategorizacija urejanja vodotokov v ob čini Moravske Toplice ...... 21 Karta 5: Karta zdraviliš č v Sloveniji leta 2008; vir: www.terme–giz.si, dne 7. 1. 2009...... 24 Karta 6: Povpre čni letni dnevni promet leta 2007; vir: www.dc.dov.si/si/promet/, dne 23. 3. 2009 ...... 35 Karta 7: Obmo čje prvega kopališ ča v Moravcih 1963; vir: Holc 1998...... 47 Karta 8: Vodovodna napeljava v naselju Moravske Toplice ...... 65 Karta 9: Poti v naselju Moravske Toplice ...... 66 Karta 10: Kanalizacijsko omrežje v naselju Moravske Toplice ...... 68 Karta 11: Kronološki razvoj zdraviliš ča Term 3000 ...... 71 Karta 12: Nastanitvene zmogljivosti v naselju Moravske Toplice leta 2008 ...... 73 Karta 13: Naselje Moravci na Karta iz leta 1763 -1787; vir: Rajšp, 2001 ...... 118 Karta 14: Starost zgradb ugotovljenih z kartiranjem leta 2008 v Moravskih Toplicah ...... 124 Karta 15: Število ležiš č po naseljih v ob čini Moravske Toplice leta 2009 ...... 130 Karta 16: Kontrolne to čke Titanovega potoka, dne 3. 4. 2007. (Vir: http://prostor.gov.si/iokno/iokno.jsp, dne 5. 4. 2007) ...... 136 Karta: 17 Gostota poselitve na obmo čju Moravskih Toplic. (Vir: kremen.arso.gov.si/nvatlas2, dne 14. 3. 2007) ...... 138

181

Karta 18: Raba tal leta 1860 v krajevnem okraju Moravci leta 1860; vir: Holc, 1998 ...... 143 Karta 19 Karta funkcij v naselju Moravske Toplice leta 2009...... 168

11.4 Kazalo tabel:

Tabela 1: Porabniki geotermalne energije v SV Sloveniji leta 2008; vir: M. Kralji č, 2008 .... 26 Tabela 2: Lastnosti vrtin v Moravskih Toplicah; vir: Holc, 1998 ...... 27 Tabela 3 Osnovne karakteristike geotermalne vode v Moravskih Toplicah; vir: Lapanje, 2006 ...... 27 Tabela 4 Izbor kemijskih parametrov termalne vode v Moravskih Toplicah; vir: Lapanje, 2006 ...... 27 Tabela 5 Izbor kemijskih parametrov termomineralne vode v Moravskih Toplicah; vir: Lapanje, 2006...... 27 Tabela 6: Ležiš ča v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 62 Tabela 7: Število ležiš č v Moravskih Toplicah leta 2008 ...... 69 Tabela 8: Število gostov v Moravskih Toplicah med leti 1970 in 1981 ...... 78 Tabela 9: Število gostov in no čitev v Moravskih Toplicah po državah med leti 1982 in 199086 Tabela 10: Število gostov in no čitev po državah v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 92 Tabela 11: Zaporedni indeks rasti gostov v Moravskih Toplicah med leti 1991 in 2004 ...... 93 Tabela 12: Zaporedni indeks rasti števila gostov iz Slovenije ...... 97 Tabela 13: Število gostov in no čitev v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 100 Tabela 14: Delež gostov po državah v Moravskih Toplicah med leti 2005 in 2008 ...... 101 Tabela 15: Stanovanja po letu izgradnje v Moravskih Toplicah leta 2002; vir: Holc, 1998.. 120 Tabela 16: Število stavb in gospodinjstev zgrajenih v Moravskih Toplicah med leti 1948 in 2002; vir: Popis prebivalstva 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 ...... 122 Tabela 17: Kazalci turisti čnih obremenitev ob čin Moravske Toplice, Bohinj in naselja Moravske Toplice leta 2004 ...... 127 Tabela 18: Ponudniki ležišč v ob čini Moravske Toplice leta 2009 ...... 130 Tabela 19: Kazalci pritiskov turisti čne infrastrukture na primeru ob čine Moravske Toplice, ob čine Bled, ob čine Bohinj, naselja Moravske Toplice in Slovenije leta 2006 ...... 131 Tabela 20: Poraba vode (v m³) po ob činah leta 2005 ...... 134 Tabela 21: Prodana voda ( v m³) v ob čini Moravske Toplice med leti 2000 in 2005 ...... 134 Tabela 22: Globina in širina struge Titanovega potoka na to čki 1 ...... 137 Tabela 23: Globina in širina struge Titanovega potoka na to čki 2 ...... 138 Tabela 24: Globina in širina struge Titanovega potoka na to čki 3 ...... 139 Tabela 25 Sprememba v zemljiški namembnosti v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 1860 in 1992;Vir: Planimetriranje zemljiških kategorij na karti iz leta 1860 in Pregled po vrstah rabe s stanjem dne 31.12.1992, ob čina Murska Sobota; (Holc, 1998) ...... 142 Tabela 26: Nekmetijske površine v katastrskem naselju Moravske Toplice leta 2008...... 147 Tabela 27: Odvozi odpadkov v naseljih ob čine Moravske Toplice leta 2008 ...... 149 Tabela 28: Gibanje števila prebivalstva v naselju Moravske Toplice med leti 1869 in 2002; vir: ...... 150 Tabela 29: Starostna struktura prebivalstva naselja Moravske Toplice po spolu leta 2002... 151 Tabela 30: Izobrazba prebivalstva naselja Moravske Toplice leta 1961, 1991 in 2002 ...... 153 Tabela 31: Ekonomska struktura aktivnega prebivalstva po sektorjih v naselju Moravske Toplice leta 1961, 1971, 1981 in 1991; vir: Holc, 1998 ...... 155

182

Tabela 32: Ekonomska struktura aktivnega prebivalstva po dejavnostih v naselju Moravske Toplice leta 2002; http//www.stat.si, dne 23. 05. 2009 ...... 155 Tabela 33: Bruto investicije v ob čini Moravske Toplice in ob čini Puconci med leti 1997 in 2007; vir: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1409003S&ti=Bruto+investicije+v+nova+os novna+sredstva+po+namenu+investiranja+in+ob%E8inah+%281000+EUR%29%2C+Sloveni ja%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/04_14090_investicije/&la ng=2, dne 22. 09. 2009 ...... 164

11.5 Kazalo slik: Slika 1: Ob čina Moravske Toplice; vir: www.arso.si, dne 15. 07. 2009 ...... 13 Slika 2: Geološki prerez čez Mursko depresijo (SZ-SV); vir: M. Kralji č, 2008 ...... 25 Slika 3: Razglednica iz Moravskih Toplic iz leta 1973 ...... 30 Slika 4: Ob čani Moravec ob vrtini; vir: Vestnik, dne 16. 07. 1970, str. 11...... 44 Slika 5: Prvi bazen v Moravcih; vir: Pomurski vestnik 01. 08. 1963...... 45 Slika 6: Kabine v Moravcih vir: Pomurski vestnik, dne 30. 08. 1962...... 46 Slika 7: Prvi bazen v Moravskih Toplicah; vir: razstavne slike v Hotelu Termal...... 46 Slika 8: Otvoritev restavracije v kopališ ču leta 1963; vir: Pomurski vestnik, 22. 08. 1963, str. 1...... 48 Slika 9: Obiskanost kopališ ča v Moravcih; vir: razstavne slike v Hotelu Termal...... 48 Slika 10: Gradnja okroglega bazena; vir: Pomurski vestnik, dne 13. 06. 1969, str. 11...... 49 Slika 11: Okrogli bazen stoji danes južno od hotele Termal. V ozadju Moravske cerkev; vir: razstavne slike v Hotelu Termal...... 50 Slika 12: Gradnja »bungalovskega« naselja; vir:Pomurski vestnik, dne 22.7.1974 ...... 50 Slika 13: Pokriti bazen leta 1970; vir: razstavne slike v Hotelu Termal...... 50 Slika 14: Hotel Termal v Moravskih Toplicah; vir: Pomurski vestnik, dne 16. 12. 1982 ...... 54 Slika: 15 "Okrogli bazen" južno od bazena hotel Termal in hotel Ajda; vir: http://www.terme3000.si/cms/spaw/plugins/imgpopup/img_popup.php?img_url=/media/17M oravskeToplice.jpg, dne 20. 07. 2009 ...... 55 Slika 16: Hotel Ajda; vir: http://www.terme3000.si/vsebina.php?n=nast&p=29388&ln=slo#, dne 20. 07. 2009...... 57 Slika 17: Son čne terme s kopališkim kompleksom; vir: http://www.sgppomgrad.si/upload/galerije/19/65_th.jpg, dne 20. 07. 2009 ...... 60 Slika 18: Gradnja hotela Livada; vir: Lipnica, 20. 12. 2005, str. 7...... 60 Slika 19: Hotel Livada; vir: http://www.terme3000.si/cms/spaw/plugins/imgpopup/img_popup.php?img_url=/media/17M oravskeToplice.jpg, dne 20. 07. 2009 ...... 61 Slika 20: Zdraviliški kompleks Terme 3000; vir: http://www.terme3000.si/terme.php?p=298&ln=slo, dne 20. 07. 2009 ...... 61 Slika 21: Parkiriš če južno od "Okroglega bazena" leta 1969; vir: razstavne slike v hotelu Termal ...... 67 Slika 22: Kontrolna to čka 1, primer "prvotnega" potoka. (Foto: Jožek Špilak, dne 10. 11. 2007) ...... 137 Slika 23: 2 kontrolna to čka, na desnem bregu potoka je odvod odpadne vode v potok. (Foto: Jožek Špilak, 3. 4. 2007) ...... 139 Slika 24: Barva vode v potoku pri kontrolni to čki 3. (Foto: Jožek Špilak, 3. 4. 2007) ...... 140 Slika 25: Turisti čni kompleks južno od naselja. (Vir: www.terme3000.si , dne 3. 3. 2007) . 141

183

Slika 26: Model pri čakovanih vplivov wellness centra v Termah 3000 na lokalno gospodarsko rast; vir: Nared, str. 119...... 165

184