Geografska Učna Pot Selo Je Učilnica Da V Dolini Kobiljskega Potoka Sta Le Dva Objekta Iz V Naravi

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Geografska Učna Pot Selo Je Učilnica Da V Dolini Kobiljskega Potoka Sta Le Dva Objekta Iz V Naravi

Informacije: • OŠ Fokovci, Fokovci 32, 9208 Fokovci, T: 02/544 90 20, kontaktna oseba: Suzana Deutsch, T: 041/798–722, ravnateljica.osmsfo@ Geografska guest.arnes.si • Društvo geografov Pomurja, Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota, drustvo-geografov-po- učna pot [email protected], www.drustvo-geografov- pomurja.si, kontaktna oseba: Drago Balajc, T: 051/840–186, Tatjana Kikec, T: 031/597–459 Selo Majhne kmetije, parcelna razdrobljenost ter agrarna • TIC Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 prenaseljenost so vzroki stoletnega odseljevanja go- Moravske Toplice, [email protected], www. ričkega človeka. Posledice tega procesa so vidne v moravske-toplice.com T: 02/538 15 20 propadajočih domovih, opuščenih kmetijskih povr- šinah in v prevladi starega prebivalstva. Znak Rotunda vas bo prijazno vodil po učni poti. Časarov mlin na Ratkovskem potoku z bogato zbirko kmečkega in mlinarskega orodja ter romanska rotun- Geografska učna pot Selo je učilnica da v dolini Kobiljskega potoka sta le dva objekta iz v naravi. Obiskovalci učne poti s pomočjo bogate kulturne dediščine območja. Romanska ro- informacijskih tabel in opazovanja tunda iz 13. stoletja sodi med najpomembnejše kul- spoznajo pokrajino gričev in dolin, turnozgodovinske objekte v Sloveniji in je biser Geo- povezanost narave in človeka. grafske učne poti Selo. Osnovni podatki o učni poti Kje leži: v naseljih Selo in Berkovci na Goričkem v Prekmurju Dostop: po regionalni cesti Murska Sobota – Martjanci – Prosenjakovci, začetek poti je v Selu na parkirišču pri rotundi Postavitev: 2007/2008 Število informacijskih tabel: 16 Dolžina poti: 3 km Zahtevnost: nezahtevna, primerna za družine, kolesarje Potreben čas: 2 uri Komu je namenjena: skupinam, turistom ter vsem, Vodni del učne poti je speljan ob Kobiljskem potoku ki želite nekaj časa preživeti v naravnem okolju in revitalizirani mlaki; na slemenu griča stoji vodnjak, Avtorji učne poti: Drago Balajc, Suzana Deutsch, globok kar 54 metrov. Obiskovalec se lahko prepriča, Tatjana Kikec, dr. Ana Vovk Korže kako skrbno so naši predniki gospodarili s skromnimi vodnimi viri. Informacijske table 1. Geografska učna pot Selo 2. Romanska rotunda 3. Podnebje in raba tal 4. Kobiljski potok 5. Prsti ob Kobiljskem potoku – psevdogleji 6. Mlaka in vegetacijski pas 7. Živalstvo in lovstvo 8. Geografska lega in orientacija 9. Kmetijstvo nekoč in danes 10. Prebivalstvo in poselitev 11. Vodnjak na Makoterjevem bregu 12. Gozdni ekosistem Pečat pokrajini daje kmetijska dejavnost. Kmetje so 13. Gramozna jama in peskokop v preteklosti znali upoštevati majhne, a pomembne razlike v podnebju, vodnih razmerah, kvaliteti prsti, 14. Časarov mlin legi parcel ter razlikam prilagoditi kmetijsko proizvo- 15. Mokrotni travnik dnjo. 16. Geografska učna pot Selo.

Copy Link

Recommended publications

RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
[Show full text]
POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
[Show full text]
KANČEVCI – Program 2021
DDK – Dom duhovnosti Kančevci dogajanje 2021 Dragi bratje in sestre, koledarsko leto je zopet okoli in v rokah imate naš nov Letni program – Dogajanje 2021. V njem vam posredu- jemo koledar in opis dogodkov, ki smo jih do sedaj načr- tovali tudi z vami, našimi dosedanjimi ter novimi obisko- valci in udeleženci dogodkov Doma duhovnosti Kančevci. Hvaležni smo vam za zanimanje in sodelovanje. Vse to smo načrtovali v upanju, da bodo epidemiološke raz- mere dovoljevale izpeljavo dogodkov. Če ne bodo do- voljevale, jih bomo morali zaradi zdravstvene varnosti opustiti, kakor smo to morali lansko leto. Naj se zgodi Božja volja. Naj bo dogajanje v Domu duhovnosti vam in nam v obilen blagoslov, duhovno spodbudo in korist za življenje in poslanstvo, ki ga vsak na svojem mestu živimo in opra- vljamo. Naj prinaša božji blagoslov in vsestransko korist tudi vsem tistim, s katerimi živite in sodelujete, h katerim ste vi poslani. Gospod škof Peter nam je ob zahvalnem praznovanju izrekel naslednje besede: »Tridesetletno bogato dogajanje v Domu duhovnosti Kančevci in župniji sv. Benedikta naj se po prizadevanju bratov kapucinov, njihovih sodelavcev in dobrotnikov nadaljuje, bogati in utrjuje v blagor kanče- vskih župljanov, vernikov murskosoboške škofije in vseh dobromislečih ljudi iz ostalih slovenskih škofij, zamejstva 2 in tujine.« V pridigi pa nam je začrtal program za naprej: »Gre za to, da imamo tukaj v Kančevcih v bratih kapuci- nih stražarje, ki nas dramijo iz duhovne zaspanosti, ki se v nas pojavi vedno, ko nismo budni, da bi bili nenehno s Kristusom. Dom duhovnosti Kančevci ima namreč značaj ''adoracije'', zato so Kančevci kraj čaščenja Boga.
[Show full text]
Energetska Zasnova Občine Moravske Toplice
EENNEERRGGEETTSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA OOBBČČIINNEE MMOORRAAVVSSKKEE TTOOPPLLIICCEE April 2006 Izvajalec: L E A Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE PREDSTAVITEV PROJEKTA 1. Naslov projekta ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE 2. Številka pogodbe: 2511-05-930137 3. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 4. Prejemnik: Ob čina Moravske Toplice 5. Izvajalec: Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci 6. Sodelujo če institucije: Ob čina Moravske Toplice L E A Kranj čeva 3, 9226 Moravske Toplice Zavod za promocijo in pospeševanje Tel.: (02) 538 15 05 trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Fax: (02) 538 15 02 E-pošta: [email protected] Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija, I-net:http://www.moravske-toplice.si Tel: (02) 538-13-54 E-mail: [email protected] 7. Celotna vrednost projekta: 8.400.000,00 SIT od tega Ob čina Moravske Toplice: 4.836.000,00 SIT MOP: 3.564.000,00 SIT 8. Vodja (nosilec) projekta: Franc Cipot , univ.dipl.org.,oec., župan 9. Avtorji: Jožef Mau čec , dipl.ing.str.,spec.str. Bojan Vogrin čič, univ.dipl. prav. Csongor Vass , dipl.ing.str. Stanislav Sraka , univ. dipl. org. mag. Milan Šadl, uni. dipl.grad. Mojca Breš čak , univ. dipl.ekon. Jože Brdnik , ing.str. Andrej Sraka , univ.dipl.ing.el. Stojan Habjani č, univ.dipl.ing.grad. Darko Sušnik , univ.dipl.ing.str. Tiberij Lebar, str.teh. Marjana Čuk, ekon. © LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE , M ARTJANCI ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE II VSEBINA 1. POVZETEK ENERGETSKE ZASNOVE .............................................................IX 1.1 UVOD ................................................................................................................IX 1.2 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA ..................................XI 1.2.1 Podatki o porabi energije in energentov .............................................
[Show full text]
Nature Parks in Slovenia
1 NATURE PARKS PARKS NATURE IN SLOVENIA www.slovenia.info 2 Slovenia is one of Europe’s most diverse states for fl ora and fauna with one of the continent’s best preserved natural environments. Having vast areas of pris- tine countryside constitutes a major advantage for Slov- enian tourism, allowing its development potential to be heavily oriented towards visitor’s desires for peaceful relaxation at close proxim- ity to the natural world. Where natural beauty takes your breath away... For a relatively small area, Slovenia off ers a unique mosaic of biological, geographical and cultural diversity, with dozens of major natural assets and items of signifi cant European cultural heritage. Around 12,6% of Slovenia’s territory is cover by protected natural areas, 36% of the territory is protected under Natura 2000, and almost 15,000 aspects of the country’s nature have been awarded the status “valuable natural feature”. By managing our country’s resources carefully we ensure that nature’s treasures are preserved for future generations, that local population development is planned responsibly, and that all economic development is sustainable. 3 Lake in Velika dolina - Škocjan Caves 02_ Introduction 14_ NOTRANJSKA Regional Park 26_ STRUNJAN Landscape Park 04_ Map NATURE PARKS IN 16_ GORIČKO Landscape Park 28_ LAHINJA Landscape Park SLOVENIA 18_ KOLPA Landscape Park 30_ ŠKOCJANSKI ZATOK Nature 06_ Nature parks in Slovenia Reserve 20_ SEČOVLJE SALINA Landscape 07_ TRIGLAV National Park Park 32_ RADENSKO POLJE Landscape Park* 10_ ŠKOCJAN CAVES Park
[Show full text]
PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S Projektnimi Aktivnostmi Za Popularizacijo Madžarske Folklore in Kulinarike
PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S projektnimi aktivnostmi za popularizacijo madžarske folklore in kulinarike Območje občine Moravske Toplice je narodnostno mešano območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Na območju dveh krajevnih skupnosti v petih naseljih (Čikečka vas/Csekefa, Motvarejvci/Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/Szerdahely) se poleg slovenščine kot uradnega jezika uporablja tudi madžarščina. Z madžarskimi vplivi obogatena pa je tudi zakladnica kulturne dediščine z navedenega območja. Z namenom predstavitve folklorne in kulinarične raznolikosti z dvojezičnega območja je TIC Moravske Toplice izvedel projekta Folklora zbližuje in povezuje ter Okusi (z)družijo in bogatijo. Na narodnostno mešanem območju v občini deluje dvojezična OŠ Prosenjakovci kot matična šola. Na DOŠ Prosenjakovci deluje otroška folklorna skupina Ugrós, ki skozi plese in glasbo predstavlja madžarsko folkloro. TIC Moravske Toplice je kot vodilni partner projekta Folklora zbližuje in povezuje k sodelovanju povabil partnerja DOŠ Prosenjakovci in KUD Attila József Motvarjevci. S projektom je vodilni partner želel spodbuditi medgeneracijski in medkulturni dialog ter z medsebojnim sodelovanjem sodelujočih predstaviti dediščino madžarske narodnostne manjšine širši javnosti. Tako odrasli kot tudi najmlajši prebivalci občine so skozi izobraževalni program dodatno poglobljeno spoznavali lastno narodnostno identiteto, skozi kulturne in informativne dejavnosti pa se jih je spodbujalo k ohranjanju jezika in kulturne dediščine. V okviru projekta je bilo izvedenih 5 nastopov oziroma predstavitev, v okviru katerih se je širši javnosti predstavila OFS Ugrós DOŠ Prosenjakovci. Otroci z dvojezičnega območja z obeh strani meje so se lahko družili na 2 srečanjih otroških manjšinskih folklornih skupin. Učenci iz DOŠ Števanovci in DOŠ Prosenjakovci so tekmovali v okviru kviza na temo dediščine manjšin.
[Show full text]
Church of the Ascension of Our Lord
Church of the Ascension of Our Lord Church of the Ascension of Our Lord IRN 30 Location Bogojina Planning and implementation 14th and 17th century, 1923-24, 1926-1951 Renovation 2007 Chief conservator Neva Sulič Urek The majestic church of the Ascension of Our Lord towers above the surrounding area and its architecture defines the view of Bogojina. For several decades it has attracted enthusiastic admirers of Plečnik' s architecture from Slovenia and abroad. It is one of the most original blends of modem, Gothic and Baroque architecture, and boasts a magnificent round tower and spatial interior. The main facade is adorned with a wooden sculpture of Christ in the axis of a large window. The exterior is rendered dynamic with round win dows, the lower roofs of the side aisles in the western fa~ade and the supporting arches in both longer facades. The large surface of the gable roof is interrupted with a small turret in the northern part of the western half of the roof and the jutting semicircular conclusion of the Baroque presbytery. The Gothic tower features corner but tresses characteristic of the Prekmurje region, which can also be seen in the church in Martjanci. The ante-chamber under the choir 1oft can be accessed through the main entrance from the portico out side. Another entrance leads through a Gothic portal in the pre served Gothic tower. The area under the choir 1oft belongs to the old structure and continues into the semicircular presbytery to the east. When we ascend the stairs from the low ante-chamber, the view of the nave with a large column made from the Podpeč stone opens up in front of us.
[Show full text]
Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
[Show full text]
Priloga 2 K Letnemu Poročilu 2018 Središče Za Obiskovalce Gradu Grad in Krajinskega Parka Goričko
Javni zavod Krajinski park Goričko PRILOGA 2 K LETNEMU POROČILU 2018 SREDIŠČE ZA OBISKOVALCE GRADU GRAD IN KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO Grad, februar 2019 Pripravili: Marina HORVAT, vodnica po zavarovanem območju III Štefanija FUJS, vodnica po zavarovanem območju V 1. UVOD .............................................................................................................................................. 3 2. UREJANJE OBISKA V SREDIŠČU ZA OBISKOVALCE GRADU IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO ................................................................................................................... 3 3. KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA »KRAJINSKI PARK GORIČKO« ZA VIŠJO KAKOVOST V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO ................................................................................................................... 4 4. STATISTIKA OBISKOVALCEV GRADU GRAD OD 1.1.2018 DO 31.12.2018....................................... 8 4.1. Monitoring obiska ...................................................................................................................... 8 a) STATISTIKA OBISKA GRADU GRAD V LETU 2018 ........................................................................ 9 b) STATISTIKA ODRASLI/OTROCI, DIJAKI, ŠTUDENTI..................................................................... 10 c) STATISTIKA ODRASLI POSAMEZNIKI / ODRASLI SKUPINE NAD 30 OSEB IN POD 30 OSEB ....... 11 d) STATISTIKA OTROCI, DIJAKI, ŠTUDENTI – POSAMEZNIKI IN SKUPINE NAD IN POD 30 OSEB .. 11 e) STATISTIKA ŠT. SKUPIN ODRASLI, OTROCI,
[Show full text]
Best Practice Handbook
European Regional Development Fund RURES Best Practice Handbook The project is financed in the framework of the Interreg Central Europe Program, supported by the European Regional Development Fund of the European Union, co-funded by the Hungarian State. European Regional Development Fund RURES Table of Contents Introduction �� 4 1� Renovation of buildings, energy saving investment �� 5 1.1. Comprehensive thermal retrofitting of public facilities in the Municipality of Karczew �� 5 1.2. Complex thermal retrofitting of educational buildings in Zgierz �� 9 1�3� Reconstruction and Non-Energy Extension of Kindergarten at the Elementary School Tišina – Phase 2 �� 13 1�4� Full Energy Renovation of the Public Objects in the Municipality of Postojna on the Model of Energy Contracting �� 16 1�5� Energetically Economical Kindergarten Manka Golarja in Gornja Radgona �� 19 1�6� Energy renovation of educational institutions of the municipality of Puconci �� 22 1�7� Energy-related refurbishment of schools in Montenegro �� 25 1.8. Building retrofit for the University of Applied Sciences – Munich ��
[Show full text]
JP) V Naseljih in Med Naselji So: Zap
Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 1999 / Stran 259 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Dolž. v obč. Dol. razlika št. (odseka) ceste ceste (odseka) (v m) uporab. M. Toplice v sosednjih (odseka) NA Na (v m) obèinah 11. 265110 C R3-725 Sebeborci–Panovci C 265160 MP 5 853 Gornji Petrovci 12. 265120 C R3-725 Ivanovci–Kančevci C 265190 3 750 MP 3 750 – 13. 265130 C 265060 V.Gomila–skozi vas C 265060 2 350 MP 1 125 – 14. 265140 C 265110 Kukeč–Ivanovci C 265120 2 350 MP 2 350 – 15. 265150 C R3-725 Selo–Motvarjevci C R3-724 5 835 MP 5 835 – 16. 265160 C 265110 Benedikt–Kančevci C 265120 1 025 MP 1 025 – 17. 265170 C R3-725 Fokovci–Ratkovci C 265190 2 850 MP 2 850 – 18. 265180 C R3-724 Prosenj.–Kančevci C R3-724 9 300 MP 9 300 – 265181 C R3-724 Prosenj.–Ivanjševci C R3-724 5 552 MP 5 552 – 265182 C R3-724 Ivanjševci–Ratkovci C 265190 3 748 MP 3 748 – 19. 265190 C R3-724 Berkovci–Križevci Z Gozd MP 6 765 Gornji Petrovci 20. 265210 C R3-725 Puconci–Sebeborci C R1-232 2 361 MP 2 361 – 21. 269070 Z Gozd M.Sobota–Ivanci O 010032 8 168 MP 5 705 Murska Sobota 22. 269060 Z Propust Martjanci–Puconci O R1-232 566 MP 288 Murska Sobota 23. 265220 C R3-725 Martjanci–Fokovci C 265050 5 529 MP 5 529 – 24. 265230 C 265150 Čikečka vas–Prosenjak.
[Show full text]
Svete Maše V Maju 2010
Krščeni, poročeni, umrli K Dorian Vrabič, Martjanci R S T Staršem iskreno čestitamo! OZNANILO U Franc Turner (89), Tešanovci ŽUPNIJE M MARTJANCI R Avgust 2019, leto XI, štev. 8 L Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti! I Počivajte v miru! Duhovna misel oznanila ~ obvestila ~ pomembni dogodki Kaj je Müra zašepetala (Jože Klekl) V tem tednu bomo upam, lahko obiskali bolne in ostarele: v torek Mlajtinci Müra je zašepetala: Struga moja zlato vala... ali so vam vrelci znani, in Martjanci; v sredo: Moravci in Tešanovci; v četrtek: Sebeborci, Gori- ca.... Z obiski bomo pričeli po 800 zjutraj. odked ga prineso vali?... Tü kre moje leve strani rod prebiva, rod pre- V soboto 17. avgusta pri nas ne bo svete maše, saj ste vabljeni v Beltin- gnani... jokat se je hodo v mene. Z večstoletne grozne teme... Njegove ce, kjer bo ob 1700 slovesna zahvalna maša ob 100. obletnice pridružitvi suze so zlato, ki ga skrivam pod vodo... Müra je zašepetala: Kelkokrat Prekmurja z matičnim narodom.. sem z mesta vstala, poplavila rodno zemlo... Tiste, ki slobodo jemlo, v Še vedno vabimo k letošnjemu oratoriju, od 19. - 23. avgusta. Vzemite svojem srdi sem iskala, ka bi njim na znaje dala: Ne me Včni zato stvo- prijavnice in jih izpolnjene vrnite. ro, da bi val moj brate ločo. Jaz vezalje sem za ne, ki kre starni mi žive. V ponedeljek, 19. avgusta, ob 900, vabljeni v Kančevce, v dom duhovnosti, kjer bo čiščenje stopnišč ter hodnikov. Pesem, ki jo je Jožef Klekl pod psevdonimom Srčen objavil v Novinah 17.
[Show full text]