UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Laura Cipot Hari Luka čevci, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo BESEDJE ZA KME ČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH Graduation thesis VOCABULARY FOR FARMHOUSE AND TOOL IN SELECTED SPEECHES OF PREKMURJE Mentorica: Kandidatka: Red. prof. dr. Mihaela Koletnik Laura Cipot Hari Luka čevci, 2016 Lektorica: mag. Silvija Sambt, prof. slovenš čine Prevajalec: Denis Žoldoš, prof. angleš čine in madžarš čine ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Mihaeli Koletnik za vso strokovno pomo č, vse napotke in vodenje pri nastajanju naloge. Posebna zahvala gre mojim staršem, očetu za finan čno pomo č ter mami za spodbudo in podporo. Diplomo posve čam mami, ki je v času pisanja te naloge za vedno odšla. Zahvala je namenjena tudi moji družini, še posebej možu Goranu, ki mi je bil vedno v oporo in me dvignil, ko sem padla. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana Laura Cipot Hari, rojena 25.9.1982, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijski program geografija in slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih pri mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Lukačevci, marec 2016 _________________________________ (podpis študenta-ke) POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kme čko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomo čjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kme čko orodje, kme čka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo to čk za SLA: v T1 (Luka čevcih ‒ moja doma ča vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrš čamo v osrednje ‒ ravensko podnare čje, govor drugih dveh pa v severno ‒ gori čko podnare čje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnare čjem uvrš čata v prekmursko nare čje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v foneti čni obliki ter etimološko pojasnjeno s pomo čjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je najve č germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Ve č prevzetega besedja je v prvem sklopu »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurš čino, je pa veliko večji pe čat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnare čjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti. KLJU ČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko nare čje, ravensko podnare čje, gori čko podnare čje, etimologija. ABSTRACT In the thesis entitled Vocabulary for farmhouse and tools in selected speeches of Prekmurje was a vocabulary selected from Farmhouse (facilities, equipment, kitchenware, outbuildings, and farm) and Farm tools, farm work semantic field with the help of a questionnaire for Slovenian linguistic atlas (SLA). There are 101 questions in the first part and 134 questions in the second part. The collection of materials was carried out in four villages, three of which are included in a grid of points for SLA: in P1 (Luka čevci – my home village), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) and SLA 400 (Križevci v Prekmurju). The speech of the first two villages is classified in central - Ravensko subdialect, the speech of the other two is classified in north – Gori čko subdialect which, together with the south – Dolinsko subdialect fall in dialect of Prekmurje. The vocabulary is recorded with a digital recorder, written in the phonetic form and etymologically explained with the help of etymological dictionaries, the acquired words with the help of the Slovenian-German, German-Slovenian, Slovenian-Hungarian and Hungarian- Slovenian dictionary. An analysis of the material shows that almost three quarters of collected vocabulary has Slavic origin, a quarter of vocabulary is acquired, of which the most Germanisms, followed by Hungarian, at least the Romanisms. There are seven expressions of unknown origin. More acquired vocabulary is in the first part ʻfarmhouse (facilities, equipment, kitchenware, outbuildings, and farm) ʼ. The results of the analysis show that the proximity of Hungary did not affect the dialect of Prekmurje, but the cohabitation in the past with the German community had much larger impact on the language of Prekmurje and its subdialects. KEYWORDS: dialectology, dialect of Prekmurje, subdialect of Ravensko, subdialect of Gori čko , etymology. KAZALO VSEBINE 1 UVOD .................................................................................................................. 1 2 NAMEN IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA ................................................. 3 3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ........................................................................... 4 4 METODOLOGIJA ............................................................................................... 5 4.1 RAZISKOVALNE METODE ...................................................................... 5 5 PREDSTAVITEV IZBRANIH KRAJEV ........................................................... 6 5.1 LUKA ČEVCI ................................................................................................ 6 5.2 GORICA ....................................................................................................... 7 5.3 ŠALOVCI ..................................................................................................... 8 5.4 KRIŽEVCI .................................................................................................... 8 6 PREKMURSKO NARE ČJE .............................................................................. 10 6.1 GLASOSLOVNI ORIS RAVENSKEGA PODNARE ČJA ....................... 12 6.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki .............................................................. 12 6.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki ............................................................. 14 6.1.3 Nenaglašeni samoglasniki .................................................................... 15 6.1.4 Soglasniki ............................................................................................. 16 6.2 GLASOSLOVNI ORIS GORI ČKEGA PODNARE ČJA ........................... 19 6.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki .............................................................. 19 6.2.2 Kratki naglašeni samoglasniki ............................................................. 20 6.2.3 Nenaglašeni samoglasniki .................................................................... 22 6.2.4 Soglasniki ............................................................................................. 23 7 ZBRANO BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLA ......................................... 26 7.1 KME ČKA HIŠA (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija) ............................................................................................................. 26 7.2 KME ČKO ORODJE, KME ČKA OPRAVILA IN DRUGO ...................... 53 8 ANALIZA GRADIVA....................................................................................... 88 i 8.1 ANALIZA BESEDJA IZ POMENSKEGA POLJA KME ČKA HIŠA (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija) ............... 88 8.2 ANALIZA BESEDJA IZ POMENSKEGA POLJA KME ČKO ORODJE, KME ČKA OPRAVILA IN DRUGO ................................................................ 89 9 ZAKLJU ČEK ..................................................................................................... 91 10 LITERATURA IN VIRI .................................................................................. 93 KAZALO SLIK Slika 1: Nare čna karta Slovenije ........................................................................... 11 ii 1 UVOD Prekmurš čina ima zame že od nekdaj poseben status – je moj prvi materni jezik. Prav zaradi tega sem se odlo čila, da bo tema mojega diplomskega dela nekaj v zvezi z doma čim nare čjem in tako sem ob pomo či mentorice prišla do teme, ki se dotika prekmurščine in življenja ljudi v Prekmurju. Na podlagi vprašalnice za SLA sem v štirih izbranih krajih, v Luka čevcih (T1) – moj rodni kraj in na Gorici (SLA 388) na Ravenskem ter v Šalovcih (SLA 402) in Križevcih (SLA 400) na Gori čkem, zbirala besedje s pomenskih polj »kme čka hiša« in »orodje«. Pri pisanju diplomskega dela so mi z veseljem pomagali informatorji sosed g. Štefan Sambt v Luka čevcih, ga. Irena Banfi na Gorici, ga. Dragica Ratko v Šalovcih in ga. Marjana Sabo v Križevcih, s katerimi smo ugotovili, da pri mladih zamira zanimanje za kme čka opravila, s tem pa izginja iz njihovega slovarja tudi del starih prekmurskih besed za poimenovanje predmetov, pojmov, ki so povezani s to dejavnostjo. Diplomsko delo je sestavljeno iz desetih poglavij. V prvem poglavju ‒ Uvodu so predstavljeni razlogi za izbiro diplomske teme ter aktualnost raziskave.