UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

DIPLOMSKO DELO

Laura Cipot Hari

Luka čevci, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

BESEDJE ZA KME ČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH

Graduation thesis

VOCABULARY FOR FARMHOUSE AND TOOL IN SELECTED SPEECHES OF PREKMURJE

Mentorica: Kandidatka:

Red. prof. dr. Mihaela Koletnik Laura Cipot Hari

Luka čevci, 2016

Lektorica: mag. Silvija Sambt, prof. slovenš čine

Prevajalec: Denis Žoldoš, prof. angleš čine in madžarš čine

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Mihaeli Koletnik za vso strokovno pomo č, vse napotke in vodenje pri nastajanju naloge.

Posebna zahvala gre mojim staršem, očetu za finan čno pomo č ter mami za spodbudo in podporo. Diplomo posve čam mami, ki je v času pisanja te naloge za vedno odšla. Zahvala je namenjena tudi moji družini, še posebej možu Goranu, ki mi je bil vedno v oporo in me dvignil, ko sem padla.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana Laura Cipot Hari, rojena 25.9.1982, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijski program geografija in slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih pri mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Lukačevci, marec 2016

______

(podpis študenta-ke)

POVZETEK

V diplomskem delu z naslovom Besedje za kme čko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomo čjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kme čko orodje, kme čka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo to čk za SLA: v T1 (Luka čevcih ‒ moja doma ča vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrš čamo v osrednje ‒ ravensko podnare čje, govor drugih dveh pa v severno ‒ gori čko podnare čje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnare čjem uvrš čata v prekmursko nare čje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v foneti čni obliki ter etimološko pojasnjeno s pomo čjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja.

Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je najve č germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Ve č prevzetega besedja je v prvem sklopu »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurš čino, je pa veliko večji pe čat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnare čjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.

KLJU ČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko nare čje, ravensko podnare čje, gori čko podnare čje, etimologija.

ABSTRACT

In the thesis entitled Vocabulary for farmhouse and tools in selected speeches of Prekmurje was a vocabulary selected from Farmhouse (facilities, equipment, kitchenware, outbuildings, and farm) and Farm tools, farm work semantic field with the help of a questionnaire for Slovenian linguistic atlas (SLA). There are 101 questions in the first part and 134 questions in the second part. The collection of materials was carried out in four villages, three of which are included in a grid of points for SLA: in P1 (Luka čevci – my home village), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) and SLA 400 (Križevci v Prekmurju). The speech of the first two villages is classified in central - Ravensko subdialect, the speech of the other two is classified in north – Gori čko subdialect which, together with the south – Dolinsko subdialect fall in dialect of Prekmurje. The vocabulary is recorded with a digital recorder, written in the phonetic form and etymologically explained with the help of etymological dictionaries, the acquired words with the help of the Slovenian-German, German-Slovenian, Slovenian-Hungarian and Hungarian- Slovenian dictionary.

An analysis of the material shows that almost three quarters of collected vocabulary has Slavic origin, a quarter of vocabulary is acquired, of which the most Germanisms, followed by Hungarian, at least the Romanisms. There are seven expressions of unknown origin. More acquired vocabulary is in the first part ʻfarmhouse (facilities, equipment, kitchenware, outbuildings, and farm) ʼ. The results of the analysis show that the proximity of Hungary did not affect the dialect of Prekmurje, but the cohabitation in the past with the German community had much larger impact on the language of Prekmurje and its subdialects.

KEYWORDS: dialectology, dialect of Prekmurje, subdialect of Ravensko, subdialect of Gori čko , etymology.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 1

2 NAMEN IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA ...... 3

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ...... 4

4 METODOLOGIJA ...... 5

4.1 RAZISKOVALNE METODE ...... 5

5 PREDSTAVITEV IZBRANIH KRAJEV ...... 6

5.1 LUKA ČEVCI ...... 6

5.2 GORICA ...... 7

5.3 ŠALOVCI ...... 8

5.4 KRIŽEVCI ...... 8

6 PREKMURSKO NARE ČJE ...... 10

6.1 GLASOSLOVNI ORIS RAVENSKEGA PODNARE ČJA ...... 12

6.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki ...... 12

6.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki ...... 14

6.1.3 Nenaglašeni samoglasniki ...... 15

6.1.4 Soglasniki ...... 16

6.2 GLASOSLOVNI ORIS GORI ČKEGA PODNARE ČJA ...... 19

6.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki ...... 19

6.2.2 Kratki naglašeni samoglasniki ...... 20

6.2.3 Nenaglašeni samoglasniki ...... 22

6.2.4 Soglasniki ...... 23

7 ZBRANO BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLA ...... 26 7.1 KME ČKA HIŠA (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija) ...... 26

7.2 KME ČKO ORODJE, KME ČKA OPRAVILA IN DRUGO ...... 53

8 ANALIZA GRADIVA...... 88 i

8.1 ANALIZA BESEDJA IZ POMENSKEGA POLJA KME ČKA HIŠA (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija) ...... 88 8.2 ANALIZA BESEDJA IZ POMENSKEGA POLJA KME ČKO ORODJE, KME ČKA OPRAVILA IN DRUGO ...... 89

9 ZAKLJU ČEK ...... 91

10 LITERATURA IN VIRI ...... 93

KAZALO SLIK

Slika 1: Nare čna karta Slovenije ...... 11

1 UVOD

Prekmurš čina ima zame že od nekdaj poseben status – je moj prvi materni jezik. Prav zaradi tega sem se odlo čila, da bo tema mojega diplomskega dela nekaj v zvezi z doma čim nare čjem in tako sem ob pomo či mentorice prišla do teme, ki se dotika prekmurščine in življenja ljudi v Prekmurju. Na podlagi vprašalnice za SLA sem v štirih izbranih krajih, v Luka čevcih (T1) – moj rodni kraj in na Gorici (SLA 388) na Ravenskem ter v Šalovcih (SLA 402) in Križevcih (SLA 400) na Gori čkem, zbirala besedje s pomenskih polj »kme čka hiša« in »orodje«. Pri pisanju diplomskega dela so mi z veseljem pomagali informatorji sosed g. Štefan Sambt v Luka čevcih, ga. Irena Banfi na Gorici, ga. Dragica Ratko v Šalovcih in ga. Marjana Sabo v Križevcih, s katerimi smo ugotovili, da pri mladih zamira zanimanje za kme čka opravila, s tem pa izginja iz njihovega slovarja tudi del starih prekmurskih besed za poimenovanje predmetov, pojmov, ki so povezani s to dejavnostjo.

Diplomsko delo je sestavljeno iz desetih poglavij. V prvem poglavju ‒ Uvodu so predstavljeni razlogi za izbiro diplomske teme ter aktualnost raziskave. Uvodnim sestavinam sledi del (drugo, tretje in četrto poglavje), v katerem so prikazani cilji, splošne raziskovalne hipoteze in metodologija diplomskega dela. Sledi jedro diplomske naloge – peto, šesto in sedmo poglavje. Peto poglavje je namenjeno zgodovinsko-geografskemu orisu izbranih krajev, v šestem poglavju pa sta predstavljena in obdelana glasoslovna orisa ravenskega in gori čkega podnare čja, ki ju uvrš čamo v prekmursko nare čje, le-to pa v panonsko nare čno skupino. V sedmem poglavju je zbrano besedje po vprašalnici za SLA za kme čko hišo (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija) ter kme čko orodje in kme čka opravila. Jedru diplomskega dela sledi sklepni del, ki zajema analizo zbranih besed in zaklju ček, v katerem so predstavljeni izsledki moje raziskave.

Informatorji, ki so mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela, so že zgoraj omenjeni g. Štefan Sambt iz Luka čevcev, ga. Irena Banfi iz Gorice, ga. Dragica Ratko iz Šalovcev ter ga. Marjana iz Križevcev. G. Štefan izhaja iz tradicionalno kme čke družine, kjer je starejši brat ostal doma na kmetiji, on pa se je zaposlil v 1 tekstilni tovarni Mura v Murski Soboti, kjer je delal vse do upokojitve, kmetovanje pa je postalo dopolnilna dejavnost. Danes, ko je upokojen in mu čas to dopuš ča, se je spet v celoti posvetil svoji veliki ljubezni – kmetovanju. Ga. Irena Banfi, rojena leta 1926, je moja najstarejša informatorka, ki je prav tako vse svoje življenje preživela na veliki kmetiji, zato dobro pozna kme čko delo in življenje. Ga. Dragica Ratko je sicer zaposlena v Domu starejših v Raki čanu, vendar pa se poleg službe ves čas ukvarja s kmetijstvom kot z dopolnilno dejavnostjo. Tudi ga. Marjana Sabo je že vse svoje življenje povezana s kmetijstvom. Nekaj časa je bila zaposlena, zadnjih trideset let pa vodi svojo srednje veliko kmetijo, ki je usmerjena v praši čerejo. Vsi pogovori so posneti z digitalnim diktafonom, zbrane besede pa ustrezno prepisane in pomensko razložene s pomo čjo etimoloških slovarjev.

2 NAMEN IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela z naslovom Besedje za kme čko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih , pod mentorstvom red. prof. dr. Mihaele Koletnik, je raziskati nare čno podobo v štirih krajih: Luka čevci (T1), Gorica (SLA 388), Šalovci (SLA 402) in Križevci (SLA 400) ter zbrati in analizirati besedje po vprašalnici za SLA, ki je razdeljena v dva sklopa: kme čka hiša (92 vprašanj + 9 pomenskih) in orodje (128 vprašanj + 6 pomenskih).

Cilji diplomskega dela so:

‒ predstaviti vasi Luka čevci, Gorica, Šalovci in Križevci;

‒ nare čno umestiti obravnavane govore (glasoslovni oris);

‒ s pomo čjo vprašalnice za SLA zbrati in nato analizirati besedje za kme čko hišo (oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija) ter kme čko orodje, kme čka opravila in drugo.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Prekmurje je nižinska pokrajina v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, ki se razteza na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Zaradi ugodnih naravnih pogojev za razvoj kmetijstva, predvsem poljedelstva, je le-to postalo prevladujo ča gospodarska panoga v tem delu Slovenije, ki je v preteklosti zaposlovala ve čino tukajšnjega prebivalstva. Z razvojem industrije se je delež kme čkega prebivalstva za čel vztrajno zmanjševati, sploh v krajih bližje Murski Soboti, kar se posledično kaže tudi pri rabi kmetijske terminologije. Mlajše generacije, ki se ve č ne ukvarjajo toliko s kmetijstvom, napram starejšim generacijam, dolo čenih starinskih izrazov sploh ne poznajo oziroma so jih nadomestili z novimi, prevzetimi.

‒ Predvidevamo, da bo ve čina zbranega besedja slovanskega izvora, delež prevzetih (predvsem) madžarskih in nemških besed pa bo ve čji v Šalovcih in Križevcih, in to zaradi bližine madžarske in avstrijske meje.

‒ Prav tako predvidevamo, da bo v Šalovcih in Križevcih v besedju ohranjenih ve č arhaizmov zaradi bližine Porabja, pri čakujemo pa tudi, da se bodo pokazale razlike v poznavanju dolo čenih poimenovanj med starejšo in mlajšo generacijo.

4 METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNE METODE Diplomsko delo bom izdelala na osnovi teoreti čnih in empiri čnih metod:

‒ deskriptivno zgodovinsko metodo sem uporabila pri orisu izbranih vasi Luka čevci, Gorica, Šalovci in Križevci, prav tako tudi pri predstavitvi prekmurskega nare čja ter podnare čij;

‒ z metodo zbiranja podatkov – terensko delo sem zbirala besedje v izbranih krajih;

‒ s komparativno metodo sem zbrano besedje primerjala ter ga z metodo generalizacije in specializacije razvrš čala;

‒ z metodo analize sem ugotavljala delež prevzetih besed ter njihov izvor;

‒ z metodo sinteze sem ugotovljena dejstva povezala oziroma oblikovala v kon čni sklep.

5 PREDSTAVITEV IZBRANIH KRAJEV

5.1 LUKA ČEVCI Luka čevci so majhno obcestno naselje na Ravenskem, južno od ceste Murska Sobota–Mlajtinci in le dober streljaj od reke Ledave, ki ga zamejuje z južne strani. Vas je z devetinpetdesetimi prebivalci pravzaprav ena izmed najmanjših v občini Moravske Toplice ter v Sloveniji nasploh. Ravno vaško zemljiš če sega na zahodu do Martjanskega potoka, na jugu do reke Ledave, na severu pa vse do potoka Lipnice. V severnem delu prevladujejo obdelovalne površine, proti Ledavi pa se zaradi mokrotnejših tal širijo v glavnem travniki ter logi z akacijo in robinijo (Orožen Adami č, Perko, Kladnik 1996: 183).

V pisnih virih se Luka čevci prvič omenjajo leta 1365 kot Lukasolch , kar po vsej verjetnosti izvira iz osebnega imena Luka č. Naslednje leto jih zasledimo kot Lukachouch in dystrictu Martini , leta 1499 pa kot Lwkachowcz . V naslednjih stoletjih se je oblika imena še naprej spreminjala, najbližja današnji je bila tista iz leta 1728 – Lukacsocz , kjer je lepo viden vpliv madžarš čine. Med doma čini in okoliškimi prebivalci, predvsem tistimi starejšimi, je še vedno v rabi doma če prekmursko ime Lika čavci (Smej 2003).

Za kraj ima veliko vrednost kapelica posve čena sv. Petru in Pavlu, ki je bila sezidana leta 1872 ter do danes že ve čkrat obnovljena. V njej še danes potekajo verski obredi, najbolj slavnosten 29. junija vsako leto, ko godujeta zavetnika kapele sv. Peter in Pavel. Takrat je v vasi veliko »proš čenje«, katerega se udeležijo tudi prebivalci sosednjih vasi. Od leta 2008 obratuje v Luka čevcih tudi »Mala hiša«, regijsko zavetiš če za živali (Smej 2003).

V preteklosti se je ve čina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom, predvsem poljedelstvom, za katerega imamo dobre naravne pogoje, vendar pa je mo čan razvoj industrije v bližnji Murski Soboti ustvaril nova delovna mesta, kar je potegnilo za seboj množi čno zaposlovanje Luka čev čanov v teh dejavnostih. Kmetijstvo je tako postalo dopolnilna dejavnost ve čine gospodinjstev v Luka čevcih. Danes, ko je zaradi krize veliko podjetij in tovarn propadlo, se ljudje

6 zopet vra čajo h kmetovanju – ve čina zaradi vira preživetja, nekateri, predvsem upokojenci, pa iz preproste navezanosti na zemljo.

5.2 GORICA Górica je obcestno naselje na Ravenskem, ki se razprostira ob cesti Puconci–Brezovci. Glavne njivske površine se nahajajo na terasi proti zaselku Gornja Górica. Južni del vaškega zemljiš ča se nahaja ob potoku Gruba, ki je ve činoma brez vode. V časih je bil zamo čvirjen, danes pa je melioriran in obdelan. Južno od tod se širi gozd. Zemlja (prst) je na severu ilovnato-peš čena, na jugu pa lapornato-peš čena. Kmetijstvo je pomembna gospodarska panoga, vendar se ve čina ljudi s kmetijstvom ukvarja kot z dopolnilno dejavnostjo poleg službe (Orožen Adami č, Perko, Kladnik 1996: 112).

Ime Gorica se prvi č pojavi leta 1365 kot Guricha , leta 1366 kot Goricha in dystrictu Sancti Martini (Gorica v župniji sv. Martina Martjanci) ter leta 1499 kot Gorycza . Ime Gorica naj bi vas dobila po vinskih goricah, ki so se nahajale severno od glavne ceste. Za časa madžarske okupacije je vas dobila madžarsko ime Halmosfö . Pisni viri omenjajo vas že leta 1500 ‒ to je bil čas reformacije. Takrat je bila vas ve činoma evangeli čanska, danes pa v vasi živijo tako evangeli čani kot katoli čani, prav tako tudi binkoštniki. Ta raznolikost in pestrost ljudi ne razdvaja, ampak jih združuje, zdaj in po smrti, kjer vsi najdejo zadnji dom na skupnem vaškem pokopališ ču (https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorica,_Puconci , pridobljeno 13.1.2016).

Sredi vasi je znani naravni izvir. Od tod naj bi bila nekdaj speljana voda po lesenih ceveh celo do soboškega gradu. Sicer pa je okrog izvira betonirano zajetje, iz katerega te če voda. Nad cevjo je napis v madžarš čini Halmosfö 1906 , kar pomeni Gorica 1906. Od cevi dalje se vidi betonirano podolgovato korito, imenovano Mlaka, ki je služilo za pranje posteljnine, perila, obla čil in ponjav. Mlaka pa ni bila namenjena samo pranju, ampak so od tu nosili tudi vodo za kuhanje in pitje. Leta 1935 so izvir obnovili in tudi razširili vse do »koponje« ob cesti Puconci ‒Brezovci, kjer so napajali krave, ki so bile bodisi na paši ali na njivi. Vode se je lahko napil tudi vsak mimoido či. Leta 1968 je bil na Gorici

7 speljan vaški vodovod, ki je s časoma nadomestil Mlako. Danes prihaja k izviru vedno ve č ljudi, ki uporabljajo to vodo za pitje, ker pravijo, da je dobra in zdrava (https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorica,_Puconci , pridobljeno 13.1.2016).

Na Gorici se je rodil Karel Flisar ‒ pionir gasilstva ter član predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo izobraževanje gasilskih kadrov ter pridobivanje mladih in žensk v gasilske vrste. V njegov spomin vsako četrto leto prirejajo Gasilski memorial Karla Flisarja na Gorici (https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorica,_Puconci , pridobljeno 13.1.2016).

5.3 ŠALOVCI

Šalovci (madžarsko Sall, nemško Schabing ) so razloženo naselje na severovzhodu Gori čkega z obcestnim jedrom v dolini potoka Velika Krka. Vas sestavlja ve č zaselkov, in sicer Center, Kon čarji, Prelecovi, Kutošev Breg, Leki čfala, Matošfala, Mali Šalovci, Pan čič, Serovci, Trnjevci, Vrnji Breg in Šalovski Breg. Na za četku 20. stoletja so bili Šalovci eno najve čjih naselij na Gori čkem, zaradi oddaljenosti od Murske Sobote pa so se za čeli predvsem mladi izseljevati, kar je prispevalo k nizkemu naravnemu prirastku in zmanjšanju števila prebivalcev. Najpomembnejša gospodarska panoga je kmetijstvo. V dnu doline prevladujejo travniki, na rahlo dvignjenih pobo čjih se nahajajo njive, na južnem delu nad dolino so na prisojah sadovnjaki in vinogradi, na osojnih predelih pa se razraš ča gozd. Severovzhodno od vasi se nahaja anti čno grobiš če s približno dvajsetimi gomilami (Orožen Adami č, Perko, Kladnik 1996: 298).

5.4 KRIŽEVCI

Kríževci (madžarsko Tótkeresztúr) so naselje v povirju potoka Mala Krka na severovzhodu Gori čkega, razloženo po štirih zaobljenih slemenih in treh vmesnih dolinah, ki se združujejo v Dolu. Naselje z vseh strani, razen z vzhoda, obdaja sklenjeni gozd. Najpomembnejša gospodarska in kmetijska panoga je živinoreja. V preteklosti je v Križevcih obratovala tudi manjša tovarna tehni čnih filtrov, ki pa je danes ni ve č. Ob prelomu 19. v 20. stoletje so bili Križevci eno najve čjih naselij na Gori čkem, kasneje pa jih je doletela enaka usoda kot Šalovce ‒ velika

8 odro čnost je ponujala skromne gospodarske možnosti, kar je vplivalo na zmanjšanje števila prebivalcev. Ve čina prebivalcev je evangeli čanov. V vasi deluje ena najstarejših evangeli čanskih župnij v Sloveniji (Orožen-Adami č, Perko, Kladnik 1996: 158).

Križevci, ki se v srednjem veku pojavljajo z imenom Keresztur , so bili že takrat naselje v lasti številnih nižjeplemiških rodbin. Leta 1405 se omenja ime Mykola de Kerezthwr , kar je najverjetneje povezano s srednjeveško plemiško rodbino Keresztury iz 15. stoletja (Ladislaus de Keresthwr ‒ 1464, Olah de Kerezthwr ‒ 1483). Na prelomu stoletja pa se omenja predstavnik rodovine Medgyesi ‒ Stephani Megyesfy de Kerezthwr (https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEevci,_Gornji_Petrovci , pridobljeno 13.1.2016).

V Križevcih se je leta 1941 rodil Milan Ku čan, prvi predsednik samostojne Republike Slovenije, leta 1817 pa Jožef Berke. Tukaj sta živela Ivan Berke, pisatelj (grob ima na križevskem pokopališ ču), in Janoš Flisar, sadjar, pisatelj, prevajalec, pesnik in novinar (https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEevci,_Gornji_Petrovci , pridobljeno 13.1.2016).

6 PREKMURSKO NARE ČJE

Prekmursko nare čje je najbolj vzhodno slovensko nare čje, v katerem so se zaradi tiso čletne izoliranosti od mati čnega naroda ohranile prvine, ki so v drugih nare čjih že izgubljene. Govori se v Prekmurju, ob zgornji Rabi v okolici Monoštra ter v nekaj vaseh ob madžarsko-avstrijski meji. Tridelna podoba Prekmurja se, kot posledica naravnogeografskih, zgodovinskih ter politi čno- in cerkvenoupravnih dejavnikov, odraža tudi v jeziku ‒ izoblikovala so se tri temeljna podnare čja: severno – gori čko, osrednje – ravensko in južno – dolinsko (Koletnik 2008).

Do konca 19. stoletja so dialektologi prekmursko nare čje v glavnem opisovali s pridevniki »ogrski«, sledil je »panonski« in šele nato »prekmurski« ‒ prekmurš čina, kakor jo poimenuje Glaser v Zgodovini slovenskega slovstva I (1894). Prekmursko nare čje se skupaj s slovenskogoriškim, prleškim in haloškim nare čjem uvrš ča v panonsko nare čno skupino. Lo čimo tri prekmurska podnare čja, kar je prvi omenjal oz. klasificiral Avgust Pavel v Glasoslovju slovenskega cankovskega nare čja l. 1909: severno – gori čko, ki je v rabi ob zgornji Ledavi in v Porabju, osrednje – ravensko, ki je v rabi od Cankove preko Murske Sobote do Filovcev in Kobilja ter južno – dolinsko, ki je v rabi vzdolž Mure (Koletnik 2008).

Slika 1: Nare čna karta Slovenije

Vir: http://www.narecna-bera.si/koroska-narecja/slovenska-narecja

Najve č razlik med prekmurskimi podnare čji se kaže v razli čnih odrazih za dolgi in kartki a; v gori čkem in ravenskem podnare čju se kratki in nenaglašeni a zaokrožujeta, v dolinskem podnare čju pa se zaradi bližine Prlekije in prleškega narečja zaokrožuje dolgi a v o:/ á: , kratki naglašeni in nenaglašeni a pa ostajata odprta vokala. Do razlik prihaja prav tako v razvoju kon čnega –l v –o v gori čkem in ravenskem podnare čju, medtem ko se v dolinskem podnare čju razvije v –u. Razlike so tudi pri izgovoru zvo čnika j, ki se v gori čkem in zahodnem delu ravenskega podanre čja izgovarja kot dj, g, k, ali dž , v dolinskem in delu vzhodnega ravenskega podnare čja pa se izgovarja kot j (Koletnik 2008: 14).

Prekmursko nare čje ne razlikuje tonemskih nasprotij, ampak samo kolikostna – ohranjen je samo jakostni naglas; naglašeni samoglasniki so dolgi ali kratki, nenaglašeni pa samo kratki. Izvedena sta bila prav tako oba splošnoslovanska naglasna premika ( zl ȃto → zlat ȏ, ȍko → ok ȏ; d ūšà → dúša), naglašeni so e, o in ə

11 pred nekdaj kratkimi zadnjimi naglašenimi zlogi: 'žena, 'n ọga 'megla, po terciarnem premiku so v posameznih primerih naglašeni samoglasniki v odprtih zlogih: 'vüja , naglašeni so samoglasniki po umiku naglasa s kratkega odprtega zloga: 'b ọgat, p'rinas ter samoglasniki v besednih oblikah, analogi čnih po osnovni 'kü: ¶pit i„, 'pi: ¶sati „. Ohranjeno je kon čniško naglaševanje v sedanjiški glagolski spregatvi naglasnega vzorca tipa nesem → ne's é:n, berem → be'r é:n ter v im. ed. srednjega spola koren'j é:, pošten'j é: (Koletnik 2008: 14) . Spremenjeni so naslednji soglasniški sklopi: bn > vn: d'ro:úvno; dn > gn: g'nes; xč > šč: 'ni: šče; mn > ml: 'gümla; mn > vn: v'no:úgo; tl > kl: 'mekla; kt > (xt) > št: š'tó; pt > ft: f'ti č; tm > km: k'mica; čt > št: š 't®tË ; tc > c: 'si s'vé:ci; ds > c: 'lückË; vi > j: s'livójca; tj > č: t'ré: čË; tn > n; 'masno; tl in dl > l: op'lelË, mó'litË. Nespremenjeni soglasniški sklopi so ostali: sklopa -čre- in -žre-: č'ré šnja, žre'bé : ter sklop šč: st®'ni šče (Koletnik 2008: 16).

6.1 GLASOSLOVNI ORIS RAVENSKEGA PODNARE ČJA Govora vasi Luka čevci in Gorica se uvrš čata v ravensko prekmursko podnare čje, ki sega od Cankove prek Murske Sobote vse do Filovcev in Kobilja. Lo či naglašene samoglasnike, ki so dolgi in kratki, ter nenaglašene, ki so samo kratki. Soglasniki se delijo na zvo čnike in nezvo čnike. Dolgi in kratki naglašeni zlogi so možni v vseh besednih zlogih ve čzložnih besed.

6.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki 1 Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo diftongi in monoftongi:

i:/i: ¶ ü:/ü:¶ u:/u:ú

é: ö: ó:

e:¶ o:ú +®:

1 Samoglasniški sistemi so povzeti po Koletnik (2008: 15, 16) in Lehner (2004: 13–18).

Izvor dolgih samoglasnikov: i:/i: ¶ ← iz stalno dolgega î: č®'vi:¶vË, ži'vi:¶na, k'li:n, be'ri:fka;

← po mlajšem naglasnem umiku naglašenega i: 'bi:¶la ;

ü:/ü:¶ ← iz stalno dolgega u%: p'lü:¶ žitË, b'rü:¶s, g'rü:¶ ška, k'®pü: šnica ;

← po labializaciji i v ü: 'vü:men, g'vü: šno ; u:/u:ú ← iz stalno dolgega samoglasniškega ł̥ %: s'tu:ú ček, ' žu:úti, 'gu:út, 'du:úgË;

← iz stalno dolgega u%: 'tu:úlitË, 'ru:ú žit Ë;

é: ← iz stalno dolgega ȇ: 'pé :č, 'mé:t;

← iz stalno dolgega nosnega Æ%: i'mé:, 'pé:tek ;

← iz stalno dolgega |%: 'dé:n;

← po naglasnem premiku naglašenega e: koren'jé:;

ö: ← iz stalno dolgega u%: 'kö:¶ritË, za'bö:¶ratË ʻzajeziti ʼ;

ó: ← iz kon čnega velarnega -Š: d'ró:, c'vró:, p'red'ró :; e:¶ ← iz stalno dolgega É: 'be:¶lË, d're:¶vo, po'le:¶vatË, c've:¶t; o:ú ← iz stalno dolgega ȏ: 'ko:úla, vo'lo:ú, 'to:ú ;

← iz stalno dolgega nosnega Ø%: ob'ro:ú č, o'mo:út ; a: ← iz stalno dolgega ȃ: g'la:va, 'na:t ;

← po mlajšem naglasnem umiku naglašenega a: 'na:tisek ;

®: ← stalno dolgega samoglasniškega ȓ̥ : 'p®:t, 'č®:f, 'v®:č.

6.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki Kratki naglašeni samoglasniki zastopajo akutirane in umi čno naglašene samoglasnike. Za razliko od knjižnega jezika, kjer so kratki vokali možni le v zadnjem ali edinem besednem zlogu, pa se v prekmurščini lahko pojavljajo tudi v edinem zlogu (f'ti č), v zadnjem zlogu ve čzložne besede (s®'ma:k) ter v nezadnjem zlogu ve čzložne besede ('póplat ).

Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov sestavljajo samo monoftongi:

i ü u

é ö ó

e + ®

Izvor kratkih samoglasnikov: i ← iz staroakutiranega i v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: n'jiva, gno'jilo, 'mi š;

ü ← iz staroakutiranega u v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'gümla, k'rüj; u ← iz staroakutiranega velarnega ł̥ : 'vuna , s'kuza ;

é ← iz staroakutiranega Å v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'césta, 'dét;

ö ← iz Å in u v položaju za ustni čnikom v: d'vöma, 'vöter, 'vöra ʻura ʼ;

ó ← iz staroakutiranega nosnega Ø: 'g ọba , 'bóben;

← iz novoakutiranega o v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu : 'ósen , 'nó š;

← iz umi čno naglašenega o: 'm ọtika, 'p ọplat ; 14

← iz kratkega naglašenega a pred zvo čnikoma m in n: s'l óma, 'k ómen ; e ← iz staroakutiranega nosnega Æ: 'zet, 'detelca;

← iz novoakutiranega e v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'zeld že, k'met;

← iz novoakutitanega e v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'meša , 'pes ;

← iz umi čno naglašenega e: 'mekla;

← iz umi čno naglašenega ə: 'megla ;

á ← iz staroakutiranega a v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu : 'bápka, b'rát ;

® ← iz staroakutiranega samoglasniškega ®: 'k ®ma, 'č®talo ;

6.1.3 Nenaglašeni samoglasniki

Sistem nenaglašenih samoglasnikov sestavljajo samo kratki samoglasniki oz. so zlogi, v katerih nastopajo nenaglašeni samoglasniki, kratki.

i/ Ë u

e o +®

Izvor nenaglašenih samoglasnikov:

i/Ë ← iz nenaglašenega ĕ: li'po:u, smi'ja:tË;

← iz nenaglašenega u: lid'gé:j, n'jémi ;̥

← iz nenaglašenega e: č'l ọvik;

V položaju ob zvo čnikih nenaglašeni i najpogosteje onemi: 'veverca.

Nenaglašeni i se po navadi izgovarja v izglasju, in sicer manj napeto ter nekoliko nižje od naglašenega i. u ← iz nenaglašenega zlogotvornega ł̥ : gu' či:n.

Če fonem u nastopa kot predpona, se zanj govori f ali pa onemi: fk'rádnoti ,̥ f't ®gnoti̥ , 'sedË se, 'mujti ̥ se.

V položaju pred b ali m se vzglasni u izgublja : 'bo:ugË, m're:¶tË . e ← iz nenaglašenega e (v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu): koren'j é:, 'po: úle ʻpolje ʼ;

← iz nenaglašenega nosnega Æ (v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu): 'me:¶sec, 'tele ; o ← iz nenaglašenega o (v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu) : ó'rátË, 't®dó ;

← iz nenaglašenega nosnega Ø: zób'gé:¶, zo'bo: úvge;

← iz nenaglašenega o iz skupin -ał, -ił, -Åł in -|ł: 'p óko, 'v ózo, 'ži:vo, 'pa:so; a ← iz nenaglašenega a: 'délatË;

® ← iz nenaglašenega zlogotvornega ®, ki je lahko nastal tudi po samoglasniškem upadu: t®'gé:¶.

V vzglasju se izgovarja skupaj s polglasnikom : |r'dé:¶ či.̥

6.1.4 Soglasniki 2

Soglasniški sistem ravenskega podnare čja sestavljajo zvo čniki in nezvo čniki, ki so zvene či in nezvene či.

2 Soglasniški sistem je povzet po Koletnik (2008: 16) in Koroša (2005: 40–54).

Zvo čniki: Nezvo čniki: m n nj p t k l b d g r f s š h v j z ž c č d'/dž

Zvene či: b d g z ž d'/dž Nezvene či: p t k f s š x c č

6.1.4.1 Zvo čniki Posebnosti pri zvo čnikih so naslednje:

Zvo čnik l:

‒ kon čni -l se v naglašenem položaju izgovarja kot -ú: o'ráú, z'váú, v nenaglašenem položaju pa se izgovarja kot -o: 'pi:¶so, v'la: čo;

‒ palatalni/meh čani -ľ-, ki stoji sredi besede, se je v prekmurš čini depalatiziral oz. otrdel in se danes izgovarja kot srednji l: 'póstela , 'd ále.

Zvo čnik r v razvoju ni doživel ve čjih sprememb. Sklopa čre- in žre- sta se ohranila do danes (č'r éšnja, žre'b é:¶).

Zvo čnik n:

‒ palatalni n' je ohranjen: s'vinja, ko'p ọnja;

‒ v položaju za soglasnikom in pred vokalom sredi besede ter v izglasju n' izgublja palatalnost: k'niga, 'ógen .

Zvo čnik m:

‒ kon čni -m se v prekmurš čini zamenjuje z -n: 'žénjan, 'delan.

Zvo čnik v:

‒ v položaju pred nezvene čim nezvo čnikom (tudi če nastopa kot predlog v) ter na koncu besede pred premorom izgubi zven in se premenjuje s f: f'küp, f šo:úlo, 'k®:f;

‒ v vzglasju lahko v onemi: 'se ʻvse ʼ, s't áni̥ ʻvstani ʼ;

‒ pogosto nastopa tudi kot proteti čni glas : 'vü: ¶š;

‒ skupina -vi- v položaju za vokalom in pred konzonantom prehaja v -j-: s'li:vojca.

Zvo čnik j: ‒ v položaju pred zadnjimi samoglasniki, v časih pa tudi pred e, se izgovarja kot dž/d': 'dž áboko/'d' áboko , ve's éldže/ve's éld'e;

‒ v položaju pred sprednjimi samoglasniki, v časih pa tudi pred ü, se izgovarja kot g/d' : 'gedro , 'ges/'d'es, 'g ü:nec ;

‒ v položaju za soglasnikom in pred sprednjim samoglasnikom pa se izgovarja kot k/ č (po palatalizaciji): s'v a: tke , 't®ske/'t® šče.

6.1.4.2 Nezvo čniki Nezvo čnik f

Nezvene či pripornik f nastane iz v pred nezvene čimi nezvo čniki in v izglasju: f s ®'di:ni̥ , p'ráf.

Nezvo čnik x

‒ velarni pripornik x v vzglasju in izglasju onemi : 'iža, 'l áče, 'órË;

‒ v položaju med samoglasnikoma in na koncu besede preide v j: no'j é: t, p'ra:j.

Nezvo čniki b, c, č, d, g, k, p, s, š, t, z in ž skozi razvoj niso bili podvrženi ve čjim spremembam, zato so v prekmurš čini dobro ohranjeni. Zvene či soglasniki b, d, g , z in ž v izglasju ter pred nezvene čimi soglasniki prehajajo v p, t, k , s in š : 'zo: úp, g'la:t, d'ro:úk , mot'vo:ús in dro'bi:¶ š. Pri si čnikih s in z prihaja do asimilacije z > ž in s > š: ž 'njo:úf (pripornik z po jotaciji preide v ž). V položaju pred sprednjimi vokali se g lahko izgovarja kot d' : 'ód'en ʻogenj ʼ.

6.2 GLASOSLOVNI ORIS GORI ČKEGA PODNARE ČJA Govora vasi Šalovci in Križevci se uvrš čata v severno - gori čko prekmursko podnare čje, ki ga govorijo ob zgornji Ledavi in v Porabju. Lo či naglašene samoglasnike, ki so dolgi in kratki ter nenaglašene, ki so samo kratki. Soglasniki se delijo na zvo čnike in nezvo čnike. Posebnost je porabš čina, kjer so se pred premorom ohranili zvene či soglasniki; povsod drugje v Prekmurju so namre č prešli v ustrezne nezvene če soglasnike. Dolgi in kratki naglašeni zlogi so možni v vseh besednih zlogih ve čzložnih besed.

6.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki 3

Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftonga. Novejše raziskave pa kažejo, da so se na slovenski strani meje dolgi i, ü, u in ozki e že diftongirali v i:¶, ü:¶, u:ú in é:¶.

i: ü: u:

é: ọ: e: ¶ o: ú +®:

Izvor dolgih samoglasnikov:

3 Samoglasniški sistemi so povzeti po Koletnik (2008: 14–16).

19 i: ← iz stalno dolgega î: š' či:pek, k'ri:š;

ü: ← iz stalno dolgega ȗ: 'sü: čen, k'lü: č; u: ← iz stalno dolgega samoglasniškega ł̥ %: 'vu:k, 'du:gi ;̥

é: ← iz stalno dolgega ȇ : 'lé:t, s'm é:t;

← iz stalno dolgega nosnega Æ%: 'pé:t, de'vé:t;

← iz stalno dolgega |%: 'vé:s;

ọ: ← iz položajne razli čice o pred m, n, r in j: 'd ọ:m, s®'pó:n , 't ọ:r, g'n ọ:j; e:¶ ← iz stalno dolgega É: 'le:¶s, 'be:¶s; o:ú ← iz stalno dolgega o%: pro'so:ú, t'ro:úsitË ;

← iz stalno dolgega nosnega Ø%: 'zo:úp; a: ← iz stalno dolgega a%: p'la:va, t'ra:va;

®: ← stalno dolgega samoglasniškega ȓ„: 'z®:nje, 'g®:m .

6.2.2 Kratki naglašeni samoglasniki

Kratki naglašeni samoglasniki zastopajo akutirane in umi čno naglašene samoglasnike.

i ü u

é (ö) ọ

e +®

Izvor kratkih samoglasnikov: i ← iz staroakutiranega i v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'lipa, ci'pika; 20

ü ← iz staroakutiranega u v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: g'rüda 'küp;

← iz i pred istozložnim -ú < -l: za'š űú, o'bü ú in pred zlogom z /o/: 'tüma; u ← iz staroakutiranega velarnega ł̥ : ž'una, 'puno ;

é ← iz staroakutiranega e v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: st'réja, 'dét;

ö ← iz é v položaju za v ali ü v položaju pred r: ple'vöú, 'börkle;

ó ← iz staroakutiranega nosnega Ø: 'tó ča, 'gósli ;̥

← iz novoakutiranega o v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu : k'róp, 'kó š;

← iz umi čno naglašenega o: 'kósa, 'k ọsec ; e ← iz staroakutiranega nosnega Æ: 'ge čmen, ' žet i;̥

← iz novoakutiranega e v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'melen, k'met;

← iz novoakutitanega | v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'veški̥ 'de š;

← iz umi čno naglašenega e: 'zemla;

← iz umi čno naglašenega ə: 'deska;

á ← iz staroakutiranega a v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu : k'ráva, b'rát;

® ← iz staroakutiranega samoglasniškega ®: '(x) ®bet, 'g® ča.

6.2.3 Nenaglašeni samoglasniki

Nenaglašeni samoglasniki so samo kratki in se lahko pojavljajo v kateremkoli zlogu.

i u

e o +®

Izvor nenaglašenih samoglasnikov: i ← iz nenaglašenega ĕ: li'sénË;

← iz nenaglašenega u: pis'titË, si' šitË;

← iz nenaglašenega e: di'ce ;

← v položaju ob zvo čnikih nenaglašeni i najpogosteje onemi: 'ma:mo ʻimamo ʼ; e ← iz nenaglašenega e: go'rice ;

← iz nenaglašenega nosnega Æ: 'pómet; o ← iz nenaglašenega o: 'g ®do ;

← iz nenaglašenega nosenga Ø: zób'djé:¶, zo'bo:úvdje;

← iz nenaglašenega o iz skupin -ał, -ił, -Åł in -|ł: 'k ópo, 'g óno, 'leto, 'ra:so; a ← iz nenaglašenega a: 'gümla;

® ← iz nenaglašenega zlogotvornega ®: 'kuk®ca ʻkoruza ʼ.

V vzglasju se izgovarja skupaj s polglasnikom : |r 'dža:vi̥ /|r 'd'a:v i.̥

V porabš čini je ohranjen nenaglašeni a iz e, Æ, Å in |: za'leni̥ , la'dina, ma'ji:r, laž'li:vi̥ ;

6.2.4 Soglasniki 4

Soglasniški sistem gori čkega podnare čja sestavljajo zvo čniki in nezvo čniki, ki so zvene či in nezvene či.

Zvo čniki: Nezvo čniki: m n nj p t k l b d g r f s š h v j z ž c č d'/dž

Zvene či: b d g z ž d'/dž Nezvene či: p t k f s š x c č

6.2.4.1 Zvo čniki Posebnosti pri zvo čnikih so naslednje:

Zvo čnik l:

‒ kon čni -l se v naglašenem položaju izgovarja kot -ú: 'ọseú, 'da:ú, v nenaglašenem položaju pa se izgovarja kot -o: pó'sa:do , og'ra:do;

4 Soglasniški sistem je povzet po Koletnik (2008: 16) in Gumilar (2012: 24–26).

‒ palatalni/meh čani -ľ-, ki stoji sredi besede, se je v prekmurš čini depalatiziral oz. otrdel in se danes izgovarja kot srednji l: 'sa:bla, g'ráble.

Zvo čnik r v razvoju ni doživel ve čjih sprememb. Sklopa čre- in žre- sta se ohranila do danes (č'r éšnja, žre'b é:¶).

Zvo čnik n:

‒ palatalni n' je ohranjen: k'lónja, b'lónja ;

‒ v položaju sredi besede ter v izglasju n' izgulja palatalnost: 'mén šË, po'vo:úden.

Zvo čnik m:

‒ kon čni -m se v prekmurš čini zamenjuje z -n: m'la:tin, 'vejan.

Zvo čnik v:

‒ v položaju pred nezvene čim nezvo čnikom (tudi če nastopa kot predlog v) ter na koncu besede pred premorom izgubi zven in se premenjuje s f: f so'b ọto, zd'r áf, fk'r áj;

‒ v vzglasju besede lahko v onemi : 'ze:ti ,̥ 'sáki ;̥

‒ pogosto pa nastopa tudi kot proteti čni glas : 'vüja ;

‒ skupina -vi- v položaju za vokalom in pred konzonantom prehaja v -j-: ro'k ájca.

Zvo čnik j: ‒ v položaju pred zadnjimi samoglasniki, v časih pa tudi pred e, se izgovarja kot dž/d': 'd žo:úkatË/d'jo:úkatË, 'zeld že/'zeld'e ;

‒ v položaju pred sprednjimi samoglasniki, v časih pa tudi pred ü, se izgovarja kot g/d' : ge'sén/d'e'sén, 'gü:¶ žina ;

‒ v položaju za soglasnikom in pred sprednjim samoglasnikom se izgovarja kot k/ č: c've:¶tke/c'vétke, 'li:stke/'li: šče.

6.2.4.2 Nezvo čniki Nezvo čnik f

Nezvene či pripornik f nastane iz v pred nezvene čimi nezvo čniki in v izglasju: f s 're:¶do, 'retkef.

Nezvo čnik x

‒ velarni pripornik x v vzglasju in izglasju ponavadi onemi : 'iža, 'l a:pec, f' ča: si ̥ ʻvčasih ʼ;

‒ v položaju med samoglasnikoma in za samoglasnikom pred premorom preide v j: st'reja , st'ra:j;

‒ v porabš čini prehaja x v s v položaju pred t – s'te: ¶la in št' v šk – e'ške, luš'kina .

Nezvo čniki b, c, č, d, g, k, p, s, š, t, z in ž skozi razvoj niso bili podvrženi ve čjim spremembam, zato so v prekmurš čini dobro ohranjeni. Zvene či soglasniki b, d, g , z in ž v izglasju in pred nezvene čimi soglasniki prehajajo v p, t, k , s in š : g'r óp, o'bo:út , p'lük, 'vo:ús , k'ri: š. Pri si čnikih s in z prihaja do asimilacije z > ž in s > š: ž 'njimË (pripornik z po jotaciji preide v ž). V porabš čini so zvene či soglasniki pred premorom ohranjeni še danes.

7 ZBRANO BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLA

V tem poglavju je predstavljeno in opisano besedje iz pomenskega polja »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« ter »kme čko orodje in kme čka opravila«, zbrano po vprašalnici za SLA, v mojem rodnem kraju, to je v Luka čevcih (T1), ter v še treh krajih, zajetih v mrežo krajev za SLA: na Gorici (SLA 388), v Šalovcih (SLA 402) in Križevcih (SLA 400) na Gori čkem. Govora vasi Luka čevci in Gorica se uvrš čata v ravensko podnare čje, govora vasi Šalovci in Križevci pa v gori čko podnare čje. Obe podnare čji sta del prekmurskega nare čja, ki se uvrš ča v panonsko nare čno skupino.

Vprašanja so razvrš čena v ve č poglavij: III. Hiša (95 vprašanj od V129 do V171), IV. Vas (14 vprašanj od V172 do V211), VI. Orodje (96 vprašanj od V266 do V326), VII. Živali (3 vprašanja od V327 do V390), VIII. Rastline (6 vprašanj od V391 do V452), IX. Planina (10 vprašanj od V453 do v473) in XII. Pokrajina (2 vprašanji od V547 do V603), deloma so vprašanja razpršena tudi v gramati čnem delu vprašalnice (9 vprašanj od V700 do V804). V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so jih razdelili v naslednje smiselne sklope: »hiša«, »prostori in oprema v hiši«, »gospodarska poslopja in kmečko dvoriš če«, »kme čko orodje«, »kme čka opravila« in »drugo« (Koletnik 2012).

7.1 KME ČKA HIŠA (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)

1. SLA V180 ʻkmetija (grunt) ʼ

T1: 'v érstvo; SLA 388: 'v érstvo; SLA 402: 'v érstvo; SLA 400: 'v érstvo

Za pomen ʻzemljiš če s hišo in gospodarskimi poslopji – kme čko posestvo ʼ, knj. kmet íja, gru $nt , se v vseh krajih uporablja leksem virstvo, izpeljan iz leksema virt . Leksem je prevzet iz nemškega Wirt, ta pa izhaja iz pgerm. *úerdu ʻhišni gospodar ʼ, prim. got. waírdus in dalje stir. ferthigis ʻhišni oskrbnik ʼ (ESSJ IV: 301).

2. SLA V129A ʻhiša ʼ

T1: 'ku ča; SLA 388: 'ku ča; SLA 402: 'ku ča; SLA 400: 'ku ča

Za pomen ʻstavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi ʼ, knj. híša , se v vseh krajih uporablja leksem ko ča ʻnizka, z rušo krita koliba ʼ, pslovan. * kǫ¤t'a, kar je prvotno lahko pomenilo ali 'kar je pokrito' ali 'tista, ki ima kote'. V enakem pomenu, kot v podnare čju, leksem poznajo tudi v hrv., srb. ku ¤ća, nar. rus. ku #ča, strus. ku ča (SES: 243).

3. SLA V129B ʻslaba hiša (ko ča, bajta, kajža itd.) ʼ

T1: cimp'r áča; SLA 388: 'b óžna 'ku ča; SLA 402: pod ®'ti:ja; SLA 400: 'cimp ®na 'ku ča

Za pomen ʻmajhna, preprosta hiša ʼ, knj. ko #ča, bajta, kajža , se v izbranih krajih uporabljajo razli čna poimenovanja. V T1 (Luka čevci) se uporablja leksem cimpra ča, ki je izpeljan iz prevzetega leksema cimper , V SLA 388 (Gorica) je zabeležena besedna zveza božna ko ča, katere dolo čilo (prim. božna, pslovan. *ubog ‘¤, je zloženka iz *u-, kar pomeni ʻpro čʼ in *bo ¤g‘ v pomeu ʻdeležʼ, prvotno torej ʻtakšen, ki nima deleža ʼ /SES: 694/) in jedro (prim. ko ča, pslovan. * kǫ¤t'a /SES: 243/) sta slovanskega izvora. V SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem podrtija , v SLA 400 (Križevci) pa se uporablja besedna zveza cimprana ko ča, katere dolo čilo cimprana je prav tako izpeljano iz leksema cimper, jedro pa je doma če. Leksem cimper je prevzet iz nemš čine, stvnem. bav. *zimper , stvnem. zimpar, kar pomeni 'gradbeni material, gradbeni les, lesena zgradba, stanovanjski prostor, stanovanje' (Koletnik 2012: 2). Leksem podrtija pa je izpeljan iz leksema (po)dreti, pslovan. *derti , sed. *d ¾rØ in *d ¾rati , sed. *der Ø ʻodirati, skubsti, trgati (SES: 102).

4. SLA V129B(p) Ali se ti izrazi rabijo tudi za dobro hišo ali samo pejorativno?

Vprašanje V129B(p) zahteva razlago pomena. Izraz cimpra ča/cimprana ko ča se je uporabljal za vse hiše, ki so bile zgrajene iz lesa in blata, izraza božna ko ča in podrtija pa se uporabljata v slabšalnem pomenu.

5. SLA V131a ʻdnevna soba (hiša) ʼ

T1: p're: ¶gnja 'iža; SLA 388: 'velka 'iža, p're: ¶gnja 'iža; SLA 402: p're: ¶gnja 'iža; SLA 400: p're: ¶gnja 'iža

Za pomen ʻglavni stanovanjski prostor v kme čki hiši z veliko mizo in lon čeno pe čjo ʼ, knj. biva #lnica , se v vseh krajih uporablja besedna zveza prednja hiša , v SLA 388 (Gorica) je zabeležena tudi besedna zveza velika hiša . Jedro obeh besednih zvez je prevzeto, dolo čili pa sta slovanskega izvora. Dolo čilo prednja, pslovan. *perd ‘, kar je izpeljano iz pslovan. *per- ʻskozi, prek, čez, kʼ (SES: 485). V nare čju je sklop dn prešel v gn . Dolo čilo velika , pslovan. *vel Ïk‘, kar je tvorjeno iz vel¾¤ z domnevnim prvotnim pomenom ʻmo čan, mogo čen ʼ in izhaja iz ide. korena *úel- ʻstiskati, pritiskati, drenjati se ʼ. Enako je tudi v hrv., srb. ve $lik , rus. velíkij, češ. veliky # (SES: 710). Jedro besednih zvez hiša , pslovan. ali slovan. *xys'a in *xyz'a je prevzeto iz neke germ. predloge, sorodne s stvnem. hūs, nem. Haus ʻhiša ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. čak. hîša , hrv. kajk. hȉža , rus. xížina , češ. chy #še (SES: 170).

6. SLA V131b ʻsoba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše) ʼ

T1: 'ma:la 'iža; SLA 388: 'ma:la 'iža; SLA 402: 'ma:la 'iža; SLA 400: 'ma:la 'iža

Za pomen ʻmanjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kme čki hiši ʼ, knj. št íbelc, se v vseh krajih uporablja besedna zveza mala hiša, katere jedro (prim. hiša, pslovan. ali slovan. *xys'a in *xyz'a, kar je prevzeto iz neke germ. predloge, sorodne s stvnem. hūs, nem. Haus ʻhiša ʼ /SES: 170/) je prevzeto, dolo čilo (prim. mala, pslovan. *mal ‘, kar izhaja iz ide. *(s)meHlo-, *(s)moHlo, 28

*(s)m |lo- ʻmajhen ʼ /SES: 319/) pa je slovanskega izvora. Leksem mali v enakem pomenu poznajo tudi v hrv. in srb. ma %lī, rus. málj , češ. malý (SES:319).

7. SLA V131A ʻspalnica (kamra) ʼ

T1: p're: ¶gnja 'iža; SLA 388: 'velka 'iža, p're: ¶gnja 'iža; SLA 402: p're: ¶gnja 'iža; SLA 400: 've úka 'iža

Za pomen ʻprostor, urejen za spanje ʼ, knj. spálnica, se v izbranih krajih uporabljata besedni zvezi prednja hiša in velika hiša. Dalje glej (5) SLA V131a ʻdnevna soba (hiša) ʼ. Ponavadi stare panonske kme čke hiše niso imele dodatnega prostora za spati, ampak se je spalo v prednji (starši) ali mali sobi (otroci).

8. SLA V131B ʻčumnata ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v obravnavanih govorih ni znana.

9. SLA V131B(p) Če je beseda znana, dolo čiti pomen.

Glej (8) SLA V131B ʻčumnata ʼ

10. SLA V466 ʻpograd v ko čiʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v obravnavanih govorih ni znana.

11. SLA V106 ʻrjuha ʼ

T1: 'p ®: t; SLA 388: 'p ®:t; SLA 402: 'p ®:t; SLA 400: 'p ®:t

Za pomen ʻdel posteljnega perila pravokotne oblike za pokrivanje ležiš čaʼ, knj. rju #ha , se v vseh krajih uporablja leksem prt, pslovan. *p ‘rt ‘ oz . pslovan. *porti , sed. *por' ǫ, kar pomeni ʻparati ʼ. Izhajajo č iz te domneve naj bi pr%t prvotno pomenil ʻodtrgan kos tkanine ʼ. Stcslovan. pr ‘t‘ pomeni ʻkos tkanine ʼ, v hrv. nar. pr¤t pomeni ʻlaneno obleko ʼ, hrv., srb. pr¤ten pomeni ʻlanen ʼ, nar. rus. po#rt pomeni ʻgroba tkanina ʼ in polj. part ʻgrobo platno ʼ (SES: 511).

12. SLA V107A ʻblazina (polšter) ʼ

T1: 'v ónkiš; SLA 388: 'v ónkiš; SLA 402: 'v ónkiš; SLA 400: 'v ónkiš

Za pomen ʻblazina (za pod glavo) ʼ, knj. vzgla #vnik, se v vseh krajih uporablja iz madžarš čine prevzeti leksem vankiš , madž. va #nkos ʻvzglavnik, blazina ʼ (Hradil 1998: 883).

13. SLA V107A(p) Če je beseda znana dolo čiti pomen.

Vprašanje V107A(p) zahteva razlago pomena. Leksem vankiš ozna čuje blazino, ki se da pod glavo – vzglavnik , pa tudi blazino, ki se uporablja za sedenje.

14. SLA V107A(a) ʻprevleka na blazini (polštru) ʼ

T1: 'v ónkišnica; SLA 388: 'v ónkišnica; SLA 402: 'n ávlafka; SLA 400: 'v ónkišnica

Za pomen ʻdel posteljnega perila, v katerega se da, spravi blazina ʼ, knj . prevle #ka, se v T1 (Luka čevci), SLA 388(Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem vankišnica, v SLA 402 (Šalovci) pa je zabeležen leksem navlavka. Leksem vankišnica je izpeljanka iz prevzetega leksema vankiš. Dalje glej (12) SLA V107A ʻblazina (polšter) ʼ. Leksem navlavka je tvorjen iz predloga na , pslovan. *na iz ide. *n ō, razli čice od *an ō ʻgor, kvišku ʼ (SES: 366) in glagola vle či, pslovan. *v ¾lt'i , sed. *velk Ø ʻvle čiʼ, kar se je razvilo iz ide. baze *úelk- ʻvle čiʼ (SES: 723).

15. SLA V107B ʻblazina čez celo posteljo ʼ

T1: bla'zina; SLA 388: 'p óplan, bla'zina; SLA 402: bla'zina; SLA 400: bla'zina, 'p óplan

Za pomen ʻtekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje ʼ, knj. ode #ja, in ʻs perjem, žimo, volno napolnjeni tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje, knj. pe #rnica, se v T1 (Luka čevci) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem blazina (tanka poletna in debela zimska), v SLA 400 (Križevci) in SLA388 (Gorica) pa leksema blazina in poplan . V SLA 400 niso posebej razlikovali glede debeline, v SLA 388 pa je bila razlika med njima, in sicer je bila blazina debela (pernica), za zimo, poplan

(odeja) pa tanek, za poletje. Leksem blazina , pslovan. *bolzina s prvotnim pomenom *ʻnekaj nabuhlega, debelega ʼ, se je razvil iz ide. baze *bhelg'h , kar pomeni ʻnabuhniti, ote čiʼ (SES: 36). Leksem poplan pa je prevzet iz madž. paplan , od 14. st. dalje kot paplon , ki je izposojen oz. prevzet iz novogrš čine in pomeni ʻprešita odeja ʼ. Izraz zasledimo tudi v drugih jezikih: hrv. kajk. pòpl ūn, madž. paplan, rum. plápom ă, pláp ămă (ESSJ III: 87).

16. SLA V108 ʻbrisa čaʼ

T1: b®' sáča; SLA 388: bri's áča; SLA 402: bri's áča; SLA 400: bri's áča

Za pomen ʻkos blaga dolo čene oblike za brisanje telesa ʼ, knj. brisa #ča, se v vseh krajih uporablja leksem brisa ča, ki izhaja iz glagola brisati, pslovan. *brysati ʻdrgniti ʼ, ki je ponavljalni glagol od *br ‘sn Øti ʻotreti, obrisati ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. in srb. br ȉsati ʻotirati ʼ (SES: 47).

17. SLA V109 ʻcunja ʼ

T1: 'c óta; SLA 388: 'c óta; SLA 402: 'c ápa; SLA 400: m'lü ča

Za pomen ʻkos izrabljenega blaga/obleke ali kos blaga za brisanje ali čiš čenje, knj. cu #nja, se v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) uporablja leksem cota , v SLA 402 (Šalovci) se uporablja leksem capa , v SLA 400 pa je zabeležen leksem onu ča. Leksem cota je prevzet iz nem. Zotte ʻcota ʼ (PS). Leksem capa je prevzet prek madž. cafat ʻcunja ʼ (Hradil 1998: 98) oz. preko madž. capa ʻodeja, ribja koža ʼ, kar je prevzeto iz avstr. nem. Zapp ʻvrsta usnja ʼ (SES: 56). Leksem onu ča (kos blaga za ovijanje stopala), pslovan. *onut'a , je sestavljen iz *on-, kar pomeni ʻvʼ in izpeljanke iz *-uti , kar pomeni ʻobuti ʼ (SES: 407).

18. SLA V713 ʻizba, ispa ʼ

T1: 'iža; SLA 388: 'iža; SLA 402: 'iža; SLA 400: 'iža

Za pomen ʻsoba (prostor v hiši), knj. ízba , se v izbranih krajih uporablja prevzeti leksem hiša. Dalje glej (5) SLA V131a ʻdnevna soba (hiša) ʼ.

19. SLA V713(p) Če je beseda znana, dolo čiti pomen.

Hiša se povsod uporablja v smislu soba, kot prostor v hiši.

20. SLA V130a ʻpodstrešna soba ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

V raziskovalnih to čkah podstrešnih sob niso poznali, saj so bile tipi čne panonske hiše nizke, pritli čne.

21. SLA V132 ʻpodstrešje ʼ

T1: na 'iži ̥ ; SLA 388: 'r ón; SLA 402: pad'la:š; SLA 400: 'ra:m, pad'la:š

Za pomen ʻprostor v stavbi med streho in stropom ʼ, knj. podstre #šje , se v T1 (Luka čevci) uporablja predložna besedna zveza na hiši, sestavljena iz doma čega predloga (prim . na, pslovan. *na , iz ide. *n ō ʻgor, kvišku ʼ /SES: 366/) ter prevzetega jedra (prim . hiša, pslovan. ali slovan. *xys'a in *xyz'a, prevzeto iz neke germ. predloge, sorodne s stvnem. hūs, nem. Haus ʻhiša ʼ /SES: 170/). V SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) je zabeležen leksem hram v dveh glasoslovnih razli čicah, v SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) pa se uporablja leksem padlaš . Leksem hram, pslovan. *xorm ‘, je prvotno verjetno pomenilo * ʻiz živalskih kož narejen šotor ʼ (SES: 175). Leksem padlaš je prevzet iz madž. padla #s ʻpodstrešje ʼ (Hradil 1998, 672).

22. SLA V133 ʻstopnice ʼ

T1: s'tube; SLA 388: s'tube: SLA 402: s'tube; SLA 400: s'tube

Za pomen ʻvsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v razli čnih višinah za lažjo hojo navzgor ali navzdol ʼ, knj. stopn íca , se v vseh krajih uporablja leksem stube . Leksem izhaja iz glagola stop īti , pslovan. *st ǫpÏti, kar je izpeljano iz nepotrjenega *stepti , sed. *st ÆpØ, kar izhaja iz ide. baze *step- ʻstopiti, utrditi, podpreti ʼ(SES: 610).

23. SLA V146B ʻkuhinja ʼ

T1: 'könja; SLA 388: 'künja; SLA 402: 'künja; SLA 400: 'künja

Za pomen ʻprostor, v katerem se pripravlja hrana ʼ, knj. ku #hinja, se v vseh krajih uporablja leksem kuhinja v dveh glasoslovnih razli čicah, ki je prevzet iz nem. Küche, le-ta pa iz stvnem. kuhhina ali srvnem. kuch īn (SES: 282).

24. SLA V146A ʻštedilnik ʼ

T1: š'p árat; SLA 388: š'p árat; SLA 402: š'p árat; SLA 400: š'p árat

Za pomen ʻnaprava z železno ploš čo za kuhanje in ogrevanje ʼ, knj. šted ílnik , se v vseh krajih uporablja leksem šparat , ki je prevzet iz nem. Sparrherd (zloženka iz sparren ʻvar čevati ʼ in Herd ʻognjiš čeʼ) (SES: 645).

25. SLA V147A ʻpe čʼ

T1: 'p é:¶č; SLA 388: 'p é:¶č; SLA 402: 'p é:¶č; SLA 400: 'p é:¶č

Za pomen ʻnaprava za ogrevanje ʼ, knj. pe #č, se v vseh krajih uporablja leksem pe č, pslovan. *pe ¤t' ¾, kar se je razvilo iz ide. *pek ᵘ- ʻkuhati, pe čiʼ. Prvotno torej pomeni *ʻpe čenje, kuhanje ʼ, šele kasneje pa ʻmesto ali priprava, kjer se kuha ali pe čeʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. in srb. pe %ć, rus. pe #č¾, češ . pec (SES: 432).

26. SLA V147B ʻognjiš čeʼ

T1: 'čárna 'könja, ogn'jiš če; SLA 388: ogn'jiš če, 's ájava 'künja; SLA 402: ogn'jiš če; SLA 400: ogn'jiš če

Za pomen ʻkraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji ʼ, knj. ognj íšče, se v vseh krajih uporablja leksem ognjiš če, v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) pa sta zabeleženi še besedni zvezi črna in sajava kuhinja , katerih dolo čili (prim. črna , pslovan. * č¾rn ‘ ʻčrn ʼ, kar se je razvilo iz ide. * k®sno ʻčrn ʼ /SES: 76/ in prim. sajava , izpeljanka iz leksema saje, pslovan. *sa ´d'a , kar je tvorjeno na osnovi ide. korena *sed- ʻsedeti ʼ. Izhodiš čni pomen je torej *ʻusedlina, kar se usede ʼ /SES: 551/) sta slovanskega izvora, jedro (kuhinja < 33 nem. Küche < stvnem. kuhhina ali srvnem. kuch īn /SES: 282/) pa je prevzeto. Gre za prostor, kjer kuriš če ni imelo speljanega dima v dimnik, zato je bila cela kuhinja črna in sajasta. Leksem ognjiš če je izpeljan iz leksema ogenj , pslovan. *ogn' ¾¤ ʻogenjʼ, izhaja iz ide. *o #gnis ʻogenj ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. in srb. o$ganj, rus. ogo #n¾, češ. ohe ň (SES: 401).

27. SLA V148 ʻburkle (priprava za devanje posode v pe č)ʼ

T1: 'börkle; SLA 388: 'börkle; SLA 402: 'bürkle; SLA 400: 'börkle

Za pomen ʻorodje za premikanje loncev v kme čki pe čiʼ, knj. bu #rkle , se v vseh krajih uporablja leksem burkle (samomnožinski samostalnik) v dveh glasoslovnih razli čicah, ki je izposojen iz it. furca, forca (ESSJ I: 55) ali iz srvnem. furkel ʻvile ʼ (SES: 54), oba pa sta prevzeta iz lat. furca, furcula , kar pomeni ʻvile ʼ.

28. SLA V149 ʻlonec ʼ

T1: 'pisker; SLA 388: 'pisker; SLA 402: 'pisker; SLA 400: 'pisker

Za pomen ʻposoda valjaste oblike za kuhanje ʼ, knj. lo &nec , se v vseh krajih uporablja leksem pisker , ki je najverjetneje prevzet iz srvnem. phister, phistr īne ʻpekarna ʼ, le-to pa je izposojeno iz lat. pistr īna ʻpekarna ʼ. Najverjetnejši razvoj je potekal pekarna > *pe č (za peko kruha) > *peka č (za peko kruha) > lonec (SES: 446).

29. SLA V150 ʻkotel ʼ

T1: 'k óte ú; SLA 388: 'k óte ú; SLA 402: 'k ótel; SLA 400: 'k óte ú/kótel

Za pomen ʻvelika, okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje ʼ, knj. ko &tel, se v vseh krajih uporablja leksem kotel , pslovan. *kot ¾l‘¤, kar je prevzeto preko germ. *katila-, kar je izposojeno iz lat. catillus , le-ta pa je manjšalnica od lat. cat īnus ʻskleda, posoda ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. in srb. ko $tao, rus . kotël, češ . kotel (SES: 264).

30. SLA V151 ʻžlica ʼ

T1: ž'lica, SLA 388: ž'lica; SLA 402: ž'lica; SLA 400: ž'lica 34

Za pomen ʻpriprava iz daljšega ro čaja in ovalnega vbo čenega dela za dajanje v usta, zajemanje teko čih jedi ʼ, knj. žl íca , se v vseh krajih uporablja leksem žlica , pslovan. *l ‘žÏca, *l ‘$ž¾ka in *ly ´ž¾ka. Obstaja ve č variant izvora: 1. iz ide. *lug ā ʻdolbsti ʼ oz. *le úg( ʼ)h ʻlomiti, sekundarno dolbsti ʼ; 2. iz ide. baze *le úg ʻkriviti ʼ. V obeh primerih je žlica poimenovana po vdolbini, s katero se zajema teko čina (SES: 764).

31. SLA V152 ʻvilice ʼ

T1: 'r ášuška; SLA 388: 'r ášuška; SLA 402: 'r ášoška; SLA 400: 'r ášuška

Za pomen ʻpriprava iz rogljev in ro čaja za nabadanje kosov hrane ʼ, knj. vílice , se v vseh krajih uporablja leksem rašoška v dveh glasoslovnih razli čicah, kar je izpeljanka iz leksema razsoha , slov. *o ´rz-socha (f.) in *orz-soha ʻveja z razcepljenim krakom ʼ, ki je kompozicija iz pslovan. *orz- ʻraz ʼ in *socha ¤ ʻveja ʼ (ESSJ III: 160).

32. SLA V153A ʻnožʼ

T1: 'n óš; SLA 388: 'n óš; SLA 402: 'no: úš; SLA 400: 'n óš

Za pomen ʻpriprava za rezanje iz rezila in ro čaja ʼ, knj. no $ž, se v vseh krajih uporablja leksem nož v dveh glasoslovnih razli čicah, pslovan. *noz' ¾¤. Leksem je soroden s stcslovan. v‘n¾sti, v ‘n¾zn Øti ʻzabosti ʼ, izvor pa je v ide. bazi *neg'h ʻbosti, prebosti ʼ. Torej je prvotni pomen pslovan. *noz' ¾¤ ʻkar bode, prebode ʼ (SES: 389).

33. SLA V153B ʻžepni nož (razne vrste) ʼ

T1: 'pi če'p álaš; SLA 388: 'bi: ¶ček; SLA 402: 'pica'p álaš; SLA 400: 'p ála č

Za pomen ʻmanjši nož z enim ali ve č pregibnimi rezili ʼ, knj. že &pni no $ž, je v izbranih krajih zabeleženih ve č leksemov: v T1 (Luka čevci) pi čepalaš , v SLA 388 (Gorica) bi ček , v SLA 402 (Šalovci) picapalaš in v SLA 400 (Križevci) pala č. Leksem bi ček je prevzet iz madž. bicska ʻžepni nož ʼ (Hradil 1998: 80). Zloženka picapalaš v dveh glasoslovnih razli čicah ima podstavna dela prevzeta iz madžarš čine (prim. madž. pallos ʻmečʼ in madž. pici ʻdroben, majcen ʼ /Hradil 35

1998: 674, 688/). Leksem pala č je prav tako prevzet iz madžarskega leksema pallos ʻme čʼ (Hradil 1998: 674).

34. SLA V153C ʻbritev ʼ

T1: b'ri: ¶tva, k'linga za b'riti ̥ ; SLA 388: b'ri: ¶tef; SLA 402: k'li:nga; SLA 400: k'linga

Za pomen ʻnož za britje ʼ, knj. br ítev, se v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) uporablja leksem brite v z oblikovno razli čico britva , v T1 (Luka čevci) je zabeležena še besedna zveza z neujemalnim predložnim prilastkom klinga za briti , katere jedro (klinga ) je prevzeto, neujemalni (desni) predložni prilastek (za briti ) pa je slovanskega izvora. V SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) je zabeležen leksem klinga. Leksem britev/britva je izpeljan iz glagola briti , pslovan. *briti , sed. *br ¾Ø ʻpoškoduje, rani ʼ. Izhaja iz ide. baze *bhreHi- *ʻrezati, obdelovati z ostrim orodjem ʼ, ki je izpeljana iz *bherH- s podobnim pomenom (SES. 48). Leksem klinga je prevzet iz nem. Klinge ʻrezilo, sablja, me čʼ (Gradišnik 1997: 156).

35. SLA V467 ʻvedro ʼ

T1: 've: ¶dra; SLA 388: 've: ¶dra; SLA 402: 've: ¶dra; SLA 400: 've: ¶dra

Za pomen ʻkovinska ali plasti čna posoda z ro čajem ʼ, knj. ve &dro , se v vseh krajih uporablja leksem v ženskospolski obliki vedra , pslovan . *v Ådr o¤ ʻposoda z/za vodo ʼ, ki se je razvila iz ide. *úēdro *ʻvsebujo če vodo ʼ, kar je izpeljanka iz ide. samostalnika *úo#d® ʻvoda ʼ (SES: 708).

36. SLA V468 ʻkad ’

T1: 'k át; SLA 388: 'k át; SLA 402: 'k át; SLA 400: 'k át

Za pomen ʻvelika, zgoraj širša, odprta lesena posoda ʼ, knj. ka $d, se v vseh krajih uporablja leksem kad, pslovan. *ka %d' ¾ ʻkad, banja, čeber ʼ, ki jo imajo ponavadi za izposojenko iz gr. ka #dion oz. gr. ka #dos ʻvr č, vedro, sod ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. ka %d, rus. ka #d¾ in češ. ka #d' (SES: 207).

37. SLA V469 ʻkotel (poglavje Planina) ʼ

Glej (29) V150 ʻkotel ʼ.

38. SLA V130 ʻshramba ʼ

T1: š'pa:js; SLA 388: š'pa:js; SLA 402: š'pa:js; SLA 400: š'pa:js

Za pomen ʻprostor za shranjevanje živil ʼ, knj. shra $mba, se v vseh krajih uporablja leksem špajz , prevzet iz bav. nem. Speis ʻshramba za živila ʼ (Koletnik 2012, 11).

39. SLA V157(s) ʻklet ʼ

T1: k'le: ¶t; SLA 388: k'le: ¶t; SLA 402: k'le: ¶t; SLA 400: k'le: ¶t

Za pomen ʻdel stavbe od pritli čja navzdol, navadno v zemlji, knj. kle #t, se v vseh krajih uporablja leksem klet, pslovan. *kl Ét¾ . Domneva je, da je izvor iz ide. *k'lo ¶t oz . k'le ¶, kar pomeni ʻnagniti, nasloniti ʼ (SES: 236).

Vprašanje V157 predvideva še dva odgovora, in sicer za (a) klet za shranjevanje krompirja in (b) klet za shranjevanje vina. Dalje glej (40) V157(a) in (41) V157(b).

40. SLA V157(a) ʻklet za shranjevanje krompirja ʼ

T1: pev'nica; SLA 388: k'le: ¶t; SLA 402: k'le: ¶t; SLA 400: k'le: ¶t

Za pomen ʻprostor za shranjevanje krompirja ʼ, se v T1 (Luka čevci) uporablja leksem pivnica , v SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) se uporablja leksem klet . Leksem pivnica je izpeljan iz glagola piti , pslovan. *p Ïti, sed. *p ¾¤jØ , *p¾je$š¾, kar je tvorba iz ide. baze *p ÏH-tē¶ ʻpiti ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. pi¤ti , rus. pít¾, češ. píti (ESSJ III: 44).

41. SLA V157(b) ʻklet za shranjevanje vina ʼ

T1: pev'nica; SLA 388: pev'nica; SLA 402: pev'ni:ca; SLA 400: piv'nica

Za pomen ʻprostor za shranjevanje vina ʼ, knj. vínska kle #t, se v vseh krajih uporablja leksem pivnica v dveh glasoslovnih razli čicah . Dalje glej (40) SLA V157(a) ʻklet za shranjevanje krompirja ʼ.

42. SLA V730b ʻveža ʼ

T1: p'r ékl ét; SLA 388: p'r éklit; SLA 402: 'g ó:nk; SLA 400: p'r éklat

Za pomen ʻprehoden prostor v poslopju za vhodnimi vrati ʼ, knj. ve &ža , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem priklet v treh glasoslovnih razli čicah, v SLA 402 (Šalovci) se uporablja prevzeti leksem gang . Leksem priklet je tvorjen iz predloga pri, pslovan. *pri ʻpri, k ʼ (SES: 497) in splošnoslovanskega leksema klet , pslovan. * kl Ét¾ > sln. pr íklet (m.), vzh. štaj. priklet (f.) ʻveža, lopa ʼ (ESSJ II: 42; SES: 236) . Leksem gang je prevzet iz srvnem. gang , nem. Gang ʻhodnik ʼ (SES: 137).

43. SLA V145 ʻokno ʼ

T1: 'ókno; SLA 388: ' ókno; SLA 402: ' ókno; SLA 400: ' ókno

Za pomen ʻodprtina v steni stavbe, urejena zaradi svetlobe, zra čenja ʼ, knj. o&kno , se v vseh krajih uporablja leksem okno , pslovan. *ok ‘no ¤, kar izhaja iz ide. korena *Hok ᵘ-, kar pomeni ʻvideti ʼ (SES: 403).

44. SLA V134 ʻvrata ʼ

T1: d'veri̥ ; SLA 388: d'veri̥ ; SLA 402: d'veri̥ ; S LA 400: d'veri ̥

Za pomen ʻodprtina v zidu, steni, ki omogo ča vstop in izstop iz notranjosti česa ʼ, knj. vra #ta , se v vseh krajih uporablja leksem dveri , pslovan. *dv ¾¤r¾, mn. dv ¾$ri ʻvrata ʼ, kar se je razvilo iz ide. baze *dh úer- ʻvrata ʼ. Enako je tudi v star. mak. dveri , rus. dver ¾ in češ. dve ře. (SES: 108).

45. SLA V 135 ʻpodboj ʼ

T1: š't ók; SLA 388: š't ók; SLA 402: š't ók, SLA 400: š't ók

Za pomen ʻokvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameš čanje vratnih kril ʼ, knj. podbo $j, se v vseh krajih uporablja leksem štok , prevzet iz nem. Stock , kar pomeni ʻpalica, vratni okvir, klada, bruno ʼ (SES: 647).

Vprašanje V135 predvideva še dva odgovora za (a) leseni okvir pri vratih in (b) kamniti okvir pri vratih. Dalje glej (46) V135(a) in (47) V135(b).

46. SLA V135(a) ʻleseni okvir pri vratih ʼ

T1: š't ók; SLA 388: š't ók; SLA 402: š't ók, SLA 400: š't ók

Za pomen ʻleseni okvir pri vratih ʼ se v vseh krajih uporablja leksem štok . Glej (45) SLA V 135 ʻpodboj ʼ.

47. SLA V135(b) ʻkamniti okvir pri vratih ʼ

T1: š't ók; SLA 388: š't ók; SLA 402: š't ók, SLA 400: š't ók

Za pomen ʻkamniti okvir pri vratih ʼ se v vseh krajih uporablja leksem štok . Dalje glej (45) SLA V 135 ʻpodboj ʼ.

48. SLA V707 ʻduri ʼ

Glej (44) SLA V134 ʻvrata ʼ.

49. SLA V136 ʻklju čʼ

T1: k'lü: ¶č; SLA 388: k'lü: ¶č; SLA 402: k'lü: ¶č; SLA 400: k'lü: ¶č

Za pomen ʻkovinska priprava za odklepanje in zaklepanje klju čavnice ʼ, knj. klju #č, se v vseh krajih uporablja leksem klju č, pslovan. *kl'u č¾¤, kar je prvotno pomenilo *ʻukrivljen kos lesa ʼ (SES: 238).

50. SLA V138 ʻtla ʼ

T1: s®'t éú , 'p ót; SLA 388: 'p ót; SLA 402: 'p ót; SLA 400: s ®' téú , 'p ót

Za pomen ʻspodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi ʼ, knj. tla $, se v vseh krajih uporablja leksem pod , v T1 (Luka čevci) in SLA 400 (Križevci) so za tla iz ilovice (v časih so bila taka tla v hišah, kasneje bolj v kleteh) uporabljali tudi

39 izraz srtel. Leksem pod , pslovan. *pod ¾¤, izhaja iz ide. *po-dhHo- ʻkar je spodaj položeno ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. po ¤d, rus. po #d, češ. půda (SES: 458) . Leksem srtel je abstrahiran iz prepozicionalne zveze *na serdi t¾l‘ oz . *na serd Å t¾l‘ ʻna sredi tal ʼ oz . *na serd ¾ t¾l‘ ʻna sredo tal ʼ > sln. *na sr Åd(i) t |¨l > pkm. na -s®dtö$o±, poknjiženo (na) srté%l (ESSJ III: 311).

51. SLA V139 ʻstrop ʼ

T1: pla'f ó:n; SLA 388: pla'f ó:n; SLA 402: pla'f o:ún ; SLA 400: pla'fó:n

Za pomen ʻdel stavbe, ki omejuje, zapira prostor od zgoraj ʼ, knj. stro $p, se v vseh krajih uporablja leksem plafon v dveh glasoslovnih razli čicah, prevzet iz nem. Plafond ʻstrop ʼ (PS).

52. SLA V140 ʻstena ʼ

T1: s'te: ¶na; SLA 388: s'te: ¶na; SLA 402: s'te: ¶na; SLA 400: s'te: ¶na

Za pomen ʻvsak od delov stavbe, ki omejujejo prostor ob straneh ʼ, knj. ste #na , se v vseh krajih uporablja leksem stena , pslovan. *st Åna ´, ki je sorodna z germ. *sta ¶na ‘kamen, skala’. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. stije #na , srb. ste #na , rus. stena #, češ. st Åna (SES: 607).

Splošno vprašanje V140 predvideva še dva odgovora, in sicer za (a) vmesno notranjo steno v hiši in (b) za zunanje zidove hiše. Dalje glej V140(a) in V140(b).

53. SLA V140(a) ʻvmesna notranja stena v hiši ʼ

T1: s'te: ¶na, p're: ¶čna s'te: ¶na; SLA 388: s'te: ¶na; SLA 402: s'te: ¶na; SLA 400: s'te: ¶na

Za pomen ʻvmesna notranja stena v hiši ʼ se v vseh krajih uporablja leksem stena , V T1 (Luka čevci) je zabeležena tudi besedna zveza pre čna stena , katere jedro (prim. stena, pslovan. *st Åna /SES: 607/) in dolo čilo (prim. pre čna , izpeljano iz glagola pre čiti, pslovan. *perčÏti to pa iz preko , pslovan. *pe ̑ rk ‘ ʻpre čen, ki leži prek, nasproti ʼ /SES: 487/) sta slovanskega izvora.

54. SLA V140(b) ʻzunanji zidovi hiše ʼ

T1: o'bo: út; SLA 388: 'zi: ¶t; SLA 402: 'zi: ¶t; SLA 400: z'vünska s'te: ¶na

Za pomen ʻzunanja stena hiše ʼ se uporablja ve č izrazov: v T1 (Luka čevci) se uporablja leksem obod, v SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem zid , v SLA 400 (Križevci) pa je zabeležena besedna zveza zvunska stena , katere jedro (prim. stena, pslovan. *st Åna /SES: 607/) in dolo čilo (prim. zvunska je iz nare čne oblike prislova zunaj/z'vüna sklopljenega iz iz < *j ¾z in star. in nar. vu ¤n ʻven ʼ, tvorjeno po zgledu tipov parov zgo #raj ‒ go #r, zno #traj ‒ no ¨ter /SES: 754/) sta doma ča. Za leksem obod, prvotno *o ¤b(v)od ‘ ʻzunanji del hiše ʼ, razlaga v SES pravi, da je izpeljano iz obo #sti (*o ¤b(v)od ‘) sestavljenke iz ob ʻokoli ʼ in bo #sti . Prvotni pomen je * ʻkar se nariše okoli vboda, okoli središ ča kroga ʼ (SES: 395). Leksem zid izhaja iz glagola zidati , pslovan. * z¾da ´ti , kar je prvotno pomenilo * ʻz glino, ilovico in blatom zapolnjevati iz vej narejeno steno ʼ (SES: 748).

55. SLA V159 ʻstreha ʼ

T1: st'reja; SLA 388: st'reja; SLA 402: st'r éja; SLA 400: st'reja

Za pomen ʻdel, ki pokriva in š čiti stavbo pred padavinami ʼ, knj. stre #ha , se v vseh krajih uporablja leksem streha v dveh glasoslovnih razli čicah, pslovan. *str Åxa , *str Çha (ali *str Åha ´), ki se je verjetno razvilo iz ide. *s(t)ro ¶(H)-g-sa ¨, kar pomeni ʻstreho pokrivati s slamo ʼ. V enakem pomenu poznajo leksem tudi v hrv., srb. stre ¤ha , rus. strexa #, češ. st řecha . (SES: 612).

56. SLA V141 ʻopeka ʼ

T1: 'cige ú; SLA 388: 'cige ú; SLA 402: 'cüge ú; SLA 400: 'cige ú

Za pomen ʻizdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja ʼ, knj. ope #ka , se v vseh krajih uporablja leksem cigel v dveh glasoslovnih razli čicah, prevzet iz stvnem. Ziegel ʻstrešna, zidna opeka ʼ (Koletnik 2012: 3).

Vprašanje V141 predvideva še dva odgovora (a) za zidno opeko in (b) za strešno opeko. Dalje glej (57) V141(a) in (58) V141(b).

57. SLA V141(a) ʻzidna ʼ

T1: zi'da:rski ̥ 'cige ú; SLA388: 'zi: ¶dni ̥ 'cige ú; SLA402: 'cüge ú; SLA400: 'cige ú

Za pomen ʻzidna opeka ʼ se v T1 (Luka čevci) uporablja besedna zveza zidarski cigel, v SLA 388 (Gorica) pa besedna zveza zidni cigel . Jedro obeh besednih zvez je prevzeto ( cigel < stvnem. Ziegel), dolo čili pa sta doma či (prim. zidarski in zidni , izpeljanki iz glagola zidati , * pslovan. * z¾da ´ti /SES: 748/). V SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) se uporablja iz nemš čine prevzeti leksem cigel.

58. SLA V141(b) ʻstrešna ʼ

T1: pok ®'va:tki ̥ 'cige ú; SLA 388: pok ®'va:tki ̥ 'cige ú; SLA 402: pokri'va:cki ̥ 'cüge ú; SLA 400: pok ®'va:ti ̥ 'cige ú

Za pomen ʻstrešna opeka ʼ, se v vseh krajih uporablja besedna zveza pokrivatji cigel , katere jedro (cigel < stvnem. Ziegel) je prevzeto, dolo čilo (prim. pokrivatji pa je izpeljano iz pslovan. *kryti > *pokryti, pokriti > pokrov , pslovan. * pokrov ‘ ʻs čimer se kaj pokrije ʼ /SES: 465/) pa je doma če.

59. SLA V142 ʻomet ʼ

T1: 'm órt; SLA 388: 'm órt; SLA 402: 'm órt; SLA 400: 'm órt

Za pomen ʻna zid enakomerno nanesena malta ʼ, knj. ome $t, se v vseh krajih uporablja leksem mort , prevzet iz nem. Mörtel ʻmalta ʼ (Gradišnik 1997: 378).

60. SLA V143A ʻslama ʼ

T1: s'l áma; SLA 388: s'l áma; SLA 402: s'l áma; SLA 400: s'l áma

Za pomen ʻposušena stebla in listi omlatenega žita ʼ, knj. sla #ma , se v vseh krajih uporablja leksem slama , pslovan. *so ´lma < ide. *k'alma ¨ je kolektiv iz ide. *k'alHmo-, kar pomeni ʻbilka, slama, steblo, pisalni trs ʼ. V enakem pomenu poznajo leksem tudi v hrv., srb. sla ¤ma , rus. solo #ma , češ. sla #ma (SES: 578).

61. SLA V143B ʻškopa (slama za pokrivanje strehe) ʼ

T1: 'rit onje; SLA 388: 'ritonje; SLA 402: 'ritonje; SLA 400: 'ritonje 42

Za pomen ʻv snop urejene slame za pokrivanje streheʼ, knj. ško #pa , se v vseh krajih uporablja leksem ritonja, izpri čan v množinski obliki ritonje , kar pomeni velik povezan snop omla čene slame. Izpeljan je iz leksema rit, pslovan. *r Ït¾, kar pomeni ʻspodnji del snopa kjer ni klasov ʼ. Izv. rîtek ʻzadek, snop slame ʼ oz. rîtina ʻdebelejši konec snopa ali posekanega debla ʼ (ESSJ III: 183).

62. SLA V144 ʻsteklo ʼ

T1: gla'ž ó:jna; SLA 388: gla'ž ó:jna; SLA 402: gla'ž ó:jna; SLA 400: glaž' ó:jna

Za pomen ʻtrda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov ʼ, knj. ste &klo , se v vseh krajih uporablja leksem glaževina , ki je izpeljanka iz prevzete besedotvorne podstave glaž- (Koletnik 2015: 124). Vprašanje V144 ʻsteklo ʼ predvideva dva odgovora, in sicer (a) splošni izraz in (b) šipa. Dalje glej (63) V144(a) in (64) V144(b).

63. SLA V144(a) ʻsplošni izraz ʼ

T1: gla'ž ó: jna; SLA 388: gla'ž ó: jna; SLA 402: gla'ž ó: jna; SLA 400: glaž' ó: jna

Glej (62) SLA V144 ʻsteklo ʼ.

64. SLA V144(b) ʻšipa ʼ

T1: 'ókenska gla'ž ó:jna; SLA 388: gla'ž ó:jna; SLA 402: 'ókenska gla'ž ó:jna; SLA 400: g'l áš

Za pomen ʻkos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine ʼ, knj. šípa , se v T1 (Luka čevci) in SLA 402 (Šalovci) uporablja besedna zveza okenska glaževina , katere jedro (prim. glaževina , izpeljanka iz prevzete besedotvorne podstave glaž-) in dolo čilo (prim. okenska , izpeljanka iz leksema okno , pslovan. *ok ‘no ¤ /SES: 403/) sta doma či. V SLA 388 (Gorica) se uporablja samo leksem glaževina , v SLA 400 (Križevci) pa leksem glaž . Leksem glaž je prevzet iz srvnem. glas ʻsteklo, steklen kozarec ʼ, iz česar se je razvilo današnje nem. Glas v enakih pomenih (SES: 143).

65. SLA V161 ʻhlev ʼ

T1: š't ála; SLA 388: š't ála; SLA 402: š't ála; SLA 400: 'le: ¶f

Za pomen ʻstavba, prostor za bivanje doma čih živali, zlasti ve čjih ʼ, knj. hle #v, se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem štala , v SLA 400 (Križevci) pa leksem hlev . Leksem štala je prevzet iz it. stalla, kar pa je izposojeno iz germ *stala-, iz česar se je razvilo stvnem. stal ʻhlev ʼ (SES: 645). Leksem hlev , pslovan. *xl Åv‘ ʻhlev, staja ʼ, je najverjetneje prevzet iz pgerm. *hla ¶ú a-, kar pomeni ʻjama, prostor pod zemljo ʼ (SES: 171).

Vprašanje V161 predvideva še tri odgovore, in sicer za (a) hlev za krave, (b) hlev za ovce in (c) hlev za svinje. Dalje glej (66) V161(a), (67) V161(b) in (68) V161(c).

66. SLA V161(a) ʻhlev za krave ʼ

T1: š't ála; SLA3 88: š't ála; SLA 402: š't ála; SLA 400: 'le: ¶f, š't ála

Za pomen ʻprostor, stavba za bivanje goveda ʼ, knj. gove #ji hle #v, se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem štala , v SLA 400 (Križevci) tudi leksem hlev . Dalje glej (65) SLA V161 ʻhlev ʼ.

67. SLA V161(b) ʻhlev za ovce ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

V izbranih krajih niso redili ovc, zato ni poimenovanja za ov čji hlev.

68. SLA V161(c) ʻhlev za svinje ʼ

T1: li'vo: úvd'e; SLA 388: li'vo: úvge; SLA 402: 'le: ¶v i̥ , le'v é:¶; SLA 400: 'livé:¶

Za pomen ʻprostor, stavba za bivanje svinj ʼ, knj. sv ínjski hle #v, se v vseh krajih uporablja množinska oblika leksema hlev – hlevovje oz. hleve # (ženskospolska množinska oblika) oz. hlevi. Dalje glej (65) SLA V161 ʻhlev ʼ.

69. SLA V161a ʻkurnica, kjer spijo kokoši ʼ

T1: 'körnjek, ki're čnjek; SLA 388: 'körnjek; SLA 402: 'kürnjek; SLA 400: 'kürnjek

Za pomen ʻzaprt prostor za kokoši ʼ, knj. ku #rnik , se v vseh krajih uporablja leksem kurnjek v dveh glasoslovnih razli čicah, v T1 (Luka čevci) tudi dvojnica kure čnjek . Vsi zabeleženi leksemi so izpeljanke iz leksema kura , pslovan. *k u´ra ʻkokoš ʼ, kar je izpeljano iz *ku ´r‘ ʻpetelin ʼ, to pa se je razvilo iz ide. *ka ¨ú ro- ʻkdor vpije, kri čiʼ (SES: 284).

70. SLA V162A ʻskedenj ʼ

T1: 'pa:rme, 'üte; SLA 388: š'kegenj, 'üte; SLA 402: š'kegenj, 'si:mba; SLA 400: 'simba

Za pomen ʻgospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame ʼ, knj. skede $nj , se v izbranih krajih uporablja ve č izrazov. V T1 (Luka čevci) se uporabljata leksema parma in uta, izpri čana v množinski obliki parme in ute. Leksem uta je zabeležen tudi v SLA 388 (Gorica), kjer je zabeležen še leksem skedenj , ki se prav tako uporablja v SLA 402 (Šalovci). Poleg leksema skedenj je v SLA 402 (Šalovci) zabeležen še leksem simba , ki se uporablja tudi v SLA 400 (Križevci). Leksem parma je prevzet iz srvnem. barn , baren, barm ʻjasli ʼ, stvnem. barno , bav. n. Barn, Barm ʻjasli ʼ, kor. n. Barm ʻlopa poleg gumne, kamor so spravljali snopeʼ (ESSJ III: 10). Leksem uta je prevzet iz nem. Hütte ʻuta ʼ, kar se je razvilo iz stvnem. hutta v enakem pomenu (SES:701). Leksem skedenj je prevzet iz stvnem. scugin, scugina ʻskedenj, gumno ʼ, kar je preko spnem. izposojeno v današnje nem. Scheune ʻskedenj ʼ (SES: 572). Izvora leksema simba v nam dostopnih slovarjih nisem našla.

71. SLA V162A(p) Dolo čiti pomen!

Vprašanje V162A(p) zahteva razlago pomena. Skedenj je bil ve čji prostor od gumne. V skednju so se shranjevali kme čki stroji in ve čje koli čine slame, sena, krme, medtem ko je bilo gumno manjše in se je v njem shranjevala krma za dnevno krmljenje živine. Veliki kmetje so v skednju opravljali tudi mlatitev (zaradi velike koli čine), sicer se je ta opravljala v gumnu. 45

72. SLA V162B ʻpetra ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana.

73. SLA V162B(p) Če je beseda znana, dolo čiti pomen.

Glej (72) SLA V162B ʻpetra ʼ.

74. SLA V162C ʻgumno ʼ

T1: 'gümla; SLA 388; 'gümla; SLA 402: 'gümla; SLA 400: 'gümla

Za pomen ʻprostor, kjer se navadno mlati, knj. gu #mno , se v vseh krajih uporablja leksem gumno , izpri čan v feminizirani obliki gumna, pslovan. *gum ¾no ¤, kar pomeni ʻprostor, kjer se mlati pšenica ʼ. Leksem je zloženka iz ide. *g ᵘoú- ʻgovedo ʼ in izpeljanke iz korena *men(H)- ʻteptati, me čkati, mlatiti ʼ, s prvotnim pomenom * ʻteptanje goveda ʼ in nato * ʻprostor, kjer govedo tepta pšenico ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. gu #mno , rus. gumno #, češ. humno (SES: 162).

75. SLA V164 ʻstraniš čeʼ

T1: šank're: ¶t; SLA 388: k'l ózet, šank're: ¶t; SLA 402: šank're: ¶t; SLA 400: šak're: ¶t

Za pomen ʻprostor za opravljanje potrebe ʼ, knj. stran íšče, se v vseh krajih uporablja leksem sekret v dveh oblikovnih razli čicah , v SLA 388 (Gorica) je zabeležen tudi leksem klozet. Leksem sekret je prevzet iz nem. Sekret , kar se je razvilo iz srvnem. secre ¨t(e) (SES: 559). Leksem klozet je prav tako prevzet iz nem. Klosett v enakem pomenu (SES: 241).

76. SLA V573 ʻgnoj ʼ

T1: g'n ój; SLA 388: g'n ój; SLA 402: g'n ój; SLA 400: g'n ój

Za pomen ʻiztrebki doma čih živali, pomešani s steljo ʼ, knj. gno #j, se v vseh krajih uporablja leksem gnoj , pslovan. gnoj ¾, ki je izpeljan iz *gniti , sed. *gn ¾jØ, kar

46 pomeni ʻgniti ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. gno %%j, rus. gno #j, češ. hn ůj (SES: 146).

77. SLA V168A ʻstudenec ʼ

T1: v'r étina; SLA 388: v'r étina; SLA 402: v'r étina; SLA 400: v'r étina

Za pomen ʻmanjši izvir vode ʼ, knj. stude &nec , se v vseh krajih uporablja leksem vretina , izpeljan iz leksema vreti , pslovan. *vir ‘¤, kar pomeni ʻmesto, kjer je voda nemirna, kjer vre ʼ (SES: 719), sorodno s pslovan. *v ¾rÇti ʻvreti, izvirati, kipeti, prekipevati ʼ (SES: 730).

78. SLA V168B ʻvodnjak ʼ

T1: s'tüdenec; SLA 388: s'tüdenec; SLA 402: s'tüdenec; SLA 400: s'tüdenec

Za pomen ʻzaprt prostor ali posoda, navadno v zemlji, za zbiranje/shranjevanje ve čjih koli čin pitne vode ʼ, knj. vodnja #k, se v vseh krajih uporablja leksem studenec, slovan. *studen ¾c¾,¤ izpeljano iz pslovan. *studen ‘¤, kar pomeni ʻmrzel ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. stude #nac , rus. studene #c (SES: 617).

79. SLA V169 ʻkorito ʼ

T1: ko'rito; SLA 388: ko'rito; SLA 402: ko'rito; SLA 400: ko'rito

Za pomen ʻve čja, podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo ʼ, knj. kor íto , se v vseh krajih uporablja leksem korito , pslovan *kory ´to ʻkorito, žleb ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. ko $rito , rus. kory #to , češ. koryto (SES: 261).

Vprašanje V169 predvideva še dva odgovora za (a) korito za vodo in (b) korito za praši če. Dalje glej (80) V169(a) in (81) V169(b).

80. SLA V169(a) ʻkorito za vodo ʼ

T1: ko'rito; SLA 388: 'čun; SLA 402: ko'rito; SLA 400: ko'rito

Za pomen ʻkorito za vodo ʼ se v T1 (Luka čevci), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem korito , v SLA 388 (Gorica) pa je zabeležen leksem čoln. Leksem korito , pslovan *kory ´to. Dalje glej (79) SLA V169 ʻkorito ʼ. Leksem čoln , pslovan. *č¾ln ‘, kar pomeni ʻčoln, drevak ʼ (SES: 75).

81. SLA V169(b) ʻkorito za praši čeʼ

T1: ko'p ónja; SLA 388: ko'p ónja; SLA 402: ko'p ónja; SLA 400: ko'p ónja

Za pomen ʻpodolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje praši čev/živine ʼ, knj. kor íto , se v vseh krajih uporablja leksem kopanja , izpeljanka iz splošnoslovanskega leksema kopati, pslovan. *kopa ´ti ʻkopati ʼ, kar izhaja iz ide. korena *sk ā̆ p-, *sk ē̆ p- ʻobdelovati z ostrim orodjem, rezati ʼ (SES: 574). Leksem je v SSKJ zabeležen z ozna čevalnikom nar. vzhodno ter v Pleteršnikovem slovarju z zgledom kopanja za kopanje svinj , navedenim v ilustrativnem gradivu (Koletnik 2015: 142).

82. SLA V170 ʻtnalo (kos lesa, na katerem sekajo drva) ʼ

T1: 'p é:n; SLA 388: 'p é:n; SLA 402: 'p é:¶n; SLA 400: 'p é:n

Za pomen ʻnerazsekan, ve čji kos debla, na katerem sekajo, cepijo drva ʼ, knj. tna #lo , se v vseh krajih uporablja leksem panj , pslovan. *p ¾n' ¾, kar pomeni ʻštor, parobek ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v star. hrv., srb. pa %nj , rus. pe #n¾, češ. pe ň (SES: 422).

83. SLA V170(p) Ali ima beseda tnalo drug pomen?

Drugi pomeni besede niso znani.

84. SLA V315 ʻsekira ʼ

T1: se'k éra; SLA 388: se'k éra, se'köra; SLA 402: se'k éra, to'p áča, 'ö ček; SLA 400: se'k éra, 'ö ček

Za pomen ʻorodje za sekanje iz držaja in na njega nasajenega rezila ʼ, knj. sek íra, se v vseh krajih uporablja leksem sekira v dveh glasoslovnih razli čicah, v SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) je zabeležen tudi leksem oček – mala sekira s katero se sekajo veje, v SLA 402 (Šalovci) pa je zabeležen še leksem tepa ča – velika sekira za metrska drva. Leksem sekira, pslovan. *seky ´ra (sekundarno *s Åky ´ra ) iz ide. *sekuH-ra ¨, ki je izpeljano iz *sekuH-, kar pomeni ʻrezilo ʼ (SES: 558). Leksem oček je izpeljan iz leksema oč, vendar izvora leksema v nam dostopnih slovarjih nisem našla. Leksem tepa ča je najverjetneje izpeljanka iz tepsti , pslovan. *te(p)t Ï, sed. tep Ø ʻtepsti, tol čiʼ, kar temelji na onomatopeji *tep , ki posnema pri udarcu nastale zvoke (SES: 662).

Vprašanje V315 predvideva še odgovor za (a) navadno sekiro. Dalje glej (85) V315(a).

85. SLA V315(a) ʻnavadna (sekira) ʼ

T1: se'k éra; SLA 388: se'k éra, se'köra; SLA 402: se'k éra; SLA 400: se'k éra

Za pomen ʻorodje za sekanje iz držaja in na njega nasajenega rezila ʼ, knj. sek íra, se v vseh krajih uporablja leksem sekira . Dalje glej (84) SLA V315 ʻsekira ʼ.

86. SLA V316 ʻtoporiš če (pri sekiri) ʼ

T1: š'tü ú; SLA 388: š'tü ú; SLA 402: š'ti:o; SLA 400: š'tül

Za pomen ʻdaljši držaj pri orodju ʼ, knj. topor íšče, se v vseh krajih uporablja leksem štil v dveh izgovornih razli čicah, ki je prevzet iz srvnem. stil iz česar se je razvil nem. Stiel ʻro čaj, držaj ʼ (Koletnik 2012: 17).

87. SLA V171(a) ʻcepiti (drva na drobno) ʼ

T1: 'ka:lati̥ ; SLA 388: 'ka:lati̥ ; SLA 402: 'ka:lati̥ ; SLA 400: 'ka:lati ̥

Za pomen ʻpo dolgem razsekovati, kalati ʼ, knj. cep íti, ce #piti , se v vseh krajih uporablja leksem kalati, pslovan. *kala ´ti , ki je ponavljalni glagol od *kolti , sed. *kol' Ø, kar pomeni ʻklati, tol čiʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. ka #lati ʻcepiti, deliti na dva dela ʼ (SES: 211).

88. SLA V171(a)(p) Dolo čiti pomen!

Vprašanje V171(a)(p) zahteva dolo čitev pomena. Kalati pomeni cepiti drva oz. polena po dolgem na dva ali ve č delov.

89. SLA V171(b) ʻsekati ʼ

T1: 's ékati̥ ; SLA 388: 's ékati̥ ; SLA 402: 's ékati̥ ; SLA 400: 's ékati ̥

Za pomen ʻz udarjanjem z ostrim predmetom delati kose, dele ʼ, knj. se $kati, se v vseh krajih uporablja leksem sekati , pslovan. *s Çkati (ali *s Åka ´ti ), ki je ponavljalni glagol od pslovan. *s Åt'i , sed. *s ÅkØ, kar pomeni ʻsekati, se čiʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v nar. hrv. posíkati, češ. sekat (SES: 558).

90. SLA V171(b)(p) Dolo čiti pomen!

Vprašanje V171(b)(p) zahteva dolo čitev pomena. Sekati se uporablja v smislu pre čno sekati veje na manjše kose.

91. SLA V437 ʻžagati ʼ

T1: 'ž ágati̥ ; SLA 388: 'ž ágati̥ ; SLA 402: 'ž ágati̥ ; SLA 400: 'ž ágati ̥

Za pomen ʻs potegovanjem žage sem in tja oz. z njenim premikajo čim se listom delati kose, dele ʼ, knj. ža #gati , se v vseh krajih uporablja leksem žagati , ki je izpeljan iz leksema žaga , prevzetega iz stvnem. saga ʻžaga ʼ (SES: 756).

92. SLA V158A ʻdrva ʼ

T1: 'd ®va; SLA 388: 'd ®va; SLA 402: 'd ®va; SLA 400: 'd ®va

Za pomen ʻrazžagan in navadno naklan les za kurjavo ʼ, knj. dr #va , se v vseh krajih uporablja leksem drva , pslovan. *dr ‘va ´ (mn.), ki se je razvil iz ide. *dru úa¨, kar je kolektiv od *doru-, *deru-, kar pomeni ʻdrevo, les ʼ (SES: 106).

93. SLA V158B ʻbutara (nasekano dra čje ali vejevje, povezano v snop) ʼ

T1: b'r éme; SLA 388: 'b ápka; SLA 402: 'püšel/'püše ú; SLA 400: s'n ópi č

Za pomen ʻve č kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo ʼ, knj. bu #tara , se v vseh krajih uporabljajo razli čni leksemi. V T1 (Luka čevci) je zabeležen leksem breme, v SLA 388 (Gorica) leksem babka , v SLA 402 (Šalovci) leksem pušelj, v SLA 400 pa je zabeležen leksem snopič. Leksem breme, pslovan. *be ´rm Æ, kar izhaja iz ide . *bher-men- ʻkar kdo nosi ʼ (SES: 46). Leksem babka je najverjetneje izpeljan iz splošnoslovanskega leksema baba, ki je onomatopejska podvojitev (reduplikacija) zloga ba iz otroškega jezika (ESSJ I: 7). Leksem pušelj je prevzet in prilagojen iz bav. avstr. nem. Puschel ʻšopek ʼ, knj. nem. Büschel ʻšop ʼ, kar je manjšalnica od nem. Busch ʻgrm ʼ (SES: 516). Leksem snopič je izpeljan iz leksema snop , pslovan. *snop ‘, kar se je najverjetneje razvilo iz ide. *sn |po- ʻsveženj, kar je zvezano ʼ (SES: 588).

94. SLA V317 ʻpoleno ʼ

T1: pre'káú; SLA 388: pre'káú; SLA 402: pre'ka:ú; SLA 400: pra'k áú

Za pomen ʻrazžagan, neobdelan kos lesa za kurjavo ʼ, knj. pole #no , se v vseh krajih uporablja leksem prekal v dveh glasoslovnih razli čicah , ki izhaja iz leksema kalati . Dalje glej (87) SLA V171(a) ʻcepiti (drva na drobno) ʼ.

95. SLA V163 ʻčebelnjak ʼ

T1: vin'ja:k; SLA 388: čebeln'ja:k; SLA 402: čebeln'ja:k; SLA 400: čebeln'ja:k

Za pomen ʻstavba za čebelje panje ʼ, knj. čebelnja #k, se v T1 (Luka čevci) uporablja leksem vinjak , v SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) pa se uporablja leksem čebelnjak . Leksem vinjak izhaja iz leksema ulnjak ʻvotel panj ʼ, pslovan. *u #l¾l¾ ʻulj, panj ʼ, prvotno *(H)a úli ¶o- ʻizvotljeno deblo ʼ (SES: 697). Leksem čebelnjak je izpeljan iz leksema čebela , pslovan. *b ‘čela ´ ali *b ¾čela ´ ʻčebela ʼ (prvotno bren čeča žuželka) (SES: 67).

96. SLA V202 ʻmed ʼ

T1: 'm é:¶t; SLA 388: 'm é:¶t; SLA 402: 'm é:¶t, SLA 400: 'm é:¶t

Za pomen ʻsladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane ʼ, knj. me #d, se v vseh krajih uporablja leksem med, pslovan. *med ‘, kar se je razvilo iz ide. 51

*medhu- ʻmed, medica ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. me ¤d, rus. mëd , češ. med (SES: 330).

97. SLA V203 ʻsatovje ʼ

T1: 'dž árpe; SLA 388: 'gerpe; SLA 402: sa'to: úvdže; SLA 400: sa'to: úvd'e

Za pomen ʻve č skupkov voš čenih celic, v katere čebele odlagajo med, cvetni prah, zalego ʼ, knj. sato #vje , se v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) uporablja leksem jarpe v dveh glasoslovnih razli čicah, v SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 pa je zabeležen leksem satovje. Izvora leksema jarpa , izpri čanega v množinski obliki jarpe, v nam dostopnih slovarjih nisem našla . Leksem satovje je izpeljan iz leksema sat , pslovan. *s ‘¤t‘, kar je lahko nastalo iz ide. *sup-to- ʻkar se trese, miglja zaradi množice čebel ʼ (SES: 555).

98. SLA V204 ʻvosek ʼ

T1: 'vo: úsek; SLA 388: 'vo: úsek; SLA 402: 'vo: úsek; SLA 400: 'vo: úsek

Za pomen ʻlahko gnetljiva rumena snov, ki jo za delanje celic izlo čajo čebele ʼ, knj. vo #sek , se v vseh krajih uporablja leksem vosek, pslovan. *vo ¤sk ‘, izhodiš čno *úokso-, prvotno *úog'so-, kar je verjetno izpeljano iz korena *úeg'- ʻtkati ʼ. Prav tako je stvnem. waba ʻsat ʼ izpeljano iz ide. korena *úebh- ʻtkati ʼ. Torej je vosek poimenovan kot ʻtkanina ʼ zaradi zna čilne teksture satovja. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. vo ¤sak , rus. vo #sk , češ. vosk (SES: 726).

99. SLA V165 ʻvrt – za zelenjavo in rože ʼ

T1: og'r áček; SLA 388: og'r áček; SLA 402: og'r áček; SLA 400: og'r áček

Za pomen ʻmanjše zemljiš če, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline ʼ, knj. vr #t, se v vseh krajih uporablja leksem ogradček . Leksem je izpeljanka iz podstave ograd-. Leksem ograd pa je izpeljan iz glagola ograditi , tvorjenega iz leksema graditi , pslovan. *gord Ïti , kar je prvotno pomenilo * ʻzagrajevati, delati ogrado ʼ in je izpeljano iz pslovan. *gord ‘ ʻograda ʼ (SES: 154).

Vprašanje V165 predvideva še odgovora za (a) sadni vrt. Dalje glej (100) V165(a).

100. SLA V 165(a) ʻsadni vrt ʼ

T1: ' ógrat; SLA 388: ' ógrat; SLA 402: ' ógrat; SLA 400: ' ógrat

Za pomen ʻzemljiš če, na katerem je posajeno sadno drevje ʼ, knj. sadovnja #k, se v vseh krajih uporablja leksem ograd . Dalje glej (99) SLA V165 ʻvrt – za zelenjavo in rože ʼ.

101. SLA V166 ʻgreda ʼ

T1: g'r é:¶da; SLA 388: g'r é:¶da; SLA 402: g'r é:¶da; SLA 400: g'r é:¶da

Za pomen ʻoddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu ʼ, knj. gre &da , se v vseh krajih uporablja leksem greda , pslovan. * gr Æda , kar je morda pomenilo * ʻza obdelovanje primeren kos zemljiš ča, leha ʼ (SES: 157).

7.2 KME ČKO ORODJE, KME ČKA OPRAVILA IN DRUGO

1. SLA V181 ʻkmet ʼ

T1: 'pa:ver, k'met; SLA 388: k'met, 'pa:ver; SLA 402: k'met, 'pa:ver; SLA 400: k'met

Za pomen ʻkdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja ʼ, knj. kme $t, se v vseh krajih uporablja leksem kmet, v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) pa je zabeležen še leksem paver. Leksem kmet, pslovan. ali slovan. *k ‘met ‘, je verjetno izposojeno iz nekega rom. refleksa za lat . comes ʻspremljevalec, družabnik ʼ (SES: 241). Leksem paver pa je izposojenka iz bav. avstr. Pauer ʻkmet ʼ (Koletnik 2015: 163).

2. SLA V185 ʻgruntar ʼ

T1: 'velki̥ k'met; SLA 388: 'velki ̥ k'met; SLA 402: 've úki̥ k'met; SLA 400: 've úki ̥ k'met

Za pomen ʻlastnik grunta, velik kmet ʼ, knj. gru #ntar , se v vseh krajih uporablja besedna zveza velik kmet , katere jedro (prim. kmet , pslovan. ali slovan. * k‘met ‘ /SES: 241/) in dolo čilo (prim. velik , pslovan. * vel Ïk‘, kar je tvorjeno iz vel¾¤ z domnevnim prvotnim pomenom ʻmo čan, mogo čen ʼ in izhaja iz ide. korena *úel- ʻstiskati, pritiskati, drenjati se ʼ sta slovanskega izvora /SES: 710/) sta slovanskega izvora. Leksem velik v enakem pomenu poznajo tudi v hrv., srb. ve $lik , rus. velíkij, češ. veliky # (SES: 710).

3. SLA V185 ʻbajtar ʼ

T1: 'ma:li̥ k'mat; SLA 388: 'ma:li̥ k'met; SLA 402: 'ma:li̥ k'met; SLA 400: 'ma:li ̥ k'met

Za pomen ʻlastnik zelo majhnega posestva ʼ, knj. ba #jtar , se v vseh krajih uporablja besedna zveza mali kmet , katere jedro (prim. kmet, pslovan. ali slovan. * k‘met ‘ /SES: 241/) in dolo čilo (prim. mali , pslovan. *mal ‘, izhaja iz ide. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)m |lo- ʻmajhen ʼ /SES: 319/) sta slovanskega izvora. Leksem mali v enakem pomenu poznajo tudi v hrv. in srb. ma %lī, rus. málj , češ. malý (SES:319).

4. SLA V266 ʻvoz ʼ

T1: 'ko: úla; SLA 388: 'ko: úla; SLA 402: 'ko:úla; SLA 400: 'ko: úla

Za pomen ʻvozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vle če vprežna žival’, knj. vo #z, se v vseh krajih uporablja leksem kola , množinska oblika splošnoslovanskega leksema kolo , pslovan. *ko ¤lo , kar je izpeljanka iz ide. korena *kᵘel(H) ʻvrteti (se) ʼ (SES: 248).

5. SLA V267 ʻoje (štanga) ʼ

T1: 'ru: út; SLA 388: 'ru: út; SLA 402: 'ru:t; SLA 400: 'ru:t

Za pomen ʻdrog ob sprednjem delu voza, pluga ob katerega se vprega žival ʼ, knj. oje #, se v vseh krajih uporablja leksem rud , ki je prevzet iz madžarš čine ru #d ʻgred, drog ʼ, ru #dsza #rny ʻojnica (pri vozu) ʼ (Hradil 1998: 738, 739).

6. SLA V268 ʻkolo ʼ

T1: po'ta: č; SLA 388: po'ta: č; SLA 402: po'ta: č; SLA 400: po'ta: č

Za pomen ʻploš čata priprava okrogle oblike, ki omogo ča premikanje vozila ʼ, knj. kolo #, se v vseh krajih uporablja leksem pota č, kar je domnevno star tkalski termin s prvotnim pomenom ʻmnogo niti, ki jih lahko nasu čemo na vreteno ʼ, tudi ʻvreteno, tuljava ʼ (ESSJ III: 95).

7. SLA V269 ʻpesto (leseni del kolesa, skozi katerega gre os) ʼ

T1: pes'to: ú; SLA 388: pes'to: ú; SLA 402: pes'to: ú; SLA 400: pes'to: ú

Za pomen ʻosrednji del kolesa, skozi katerega gre os ʼ, knj. pe #sto , se v vseh krajih uporablja leksem pesto, pslovan. *p Åsto ¤, kar je prvotno pomenilo ʻvdolbina v kladi, ki je služila za možnar ʼ (SES: 439).

8. SLA V270 ʻlojtrnik (lojtrni voz) ʼ

T1: ko'les; SLA 388: 'ko: úla z 'l éstvicami̥ ; SLA 402: 'ko:úla z 'l éstvicami ̥ ; SLA 400: 'ko: úla z 'l éstvicami ̥

Za pomen ʻvoz z lestvi podobno pripravo na straneh ʼ, knj. lo #jtrnik , se v T1 (Luka čevci) uporablja leksem koles , v SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) pa je zabeležena besedna zveza koula z lestvicami . Leksem koles je izpeljan iz leksema kolo (pslovan. *ko ¤lo /SES: 248/ ), prav tako jedro besedne zveze kola . Neujemalni predložni prilastek lestvica pa je izpeljan iz leksema lestev , pslovan. *l Åstva , kar je izpeljano iz *l Åsti ʻlesti, plaziti se ʼ (SES: 299).

9. SLA V271 ʻro čni vozi ček ʼ

Za splošno vprašanje ʻro čni vozi ček ʼ gradivo ne izkazuje zapisov. Vprašanje namre č predvideva dva odgovora: (a) ro čni vozi ček z dvema kolesoma in (b) ro čni vozi ček s štirimi kolesi. Dalje glej (10) V271(a) in (11) V271(b).

10. SLA V271(a) ʻro čni vozi ček z dvema kolesoma ʼ

T1: vla' čüga; SLA 388: vla' čüga; SLA 402: 't áli čka; SLA 400: 'ko: úlica

Za pomen ʻro čni vozi ček na dveh kolesih ʼ, knj. ga #re, se v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) uporablja leksem vla čuga , v SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem tali čka, v SLA 400 (Križevci) pa leksem kolica . Leksem vla čuga je izpeljanka iz leksema vle či, pslovan. *v ¾lk-tÏ, *v ¾lt'i , sed. *velk Ø, kar se je razvilo iz ide. baze *úelk- ʻvle čiʼ (SES: 723). Leksem tali čka je prevzet iz madž. talicska ʻsamokolnica ʼ (Hradil 1998, 813). Leksem kolica je izpeljan iz leksema kola, pslovan. *ko ¤lo (SES: 248). Izraz vla čuga v SLA 400 prav tako poznajo, vendar ozna čuje vozi ček brez koles, ki se prosto vle če po tleh.

11. SLA V271(b) ʻro čni vozi ček s štirimi kolesi ʼ

T1: 'ko: úlica; SLA 388: 'ko: úlica; SLA 402: 'ka:úlica; SLA 400: 'ko: úlica

Za pomen ʻro čni vozi ček na štirih kolesih ʼ, knj. voz íček , se v vseh krajih uporablja leksem kolica , izpeljanka iz leksema kola. Dalje glej (4) SLA V266 ʻvoz ʼ.

12. SLA V272 ʻro čica ʼ

T1: ro' čica; SLA 388: ro' čica; SLA 402: 'r óčica; SLA 400: ro' čica

Za pomen ʻvsak od štirih koli čev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza ʼ, knj. ro číca , se v vseh krajih uporablja leksem ro čica , izpeljanka iz leksema roka , pslovan. *r Øka , kar izhaja iz ide. *úronka ¨, izpeljane iz ide. baze *úrenk- ʻgrabiti, prijemati ʼ (SES: 543).

13. SLA V273 ʻdeska na vozu ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Za splošen pomen ʻdeska na vozu ʼ gradivo ne izkazuje zapisov. Vprašanje namre č predvideva dva odgovora, in sicer (a) spodnja deska na vozu in (b) stranska deska na vozu. Dalje glej (14) V273(a) in (15) V273(b).

14. SLA V273(a) ʻ(deska na vozu) spodnja ʼ

T1: 'p ót; SLA 388: 'p ót; SLA 402: 'p ót; SLA 400: 'p ót

Za pomen ʻspodnja deska na vozu ʼ se v vseh krajih uporablja leksem pod , pslovan. *pod ¾¤, kar izhaja iz ide. *po-dhHo- ʻkar je spodaj položeno ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. po ¤d, rus. po #d, češ. půda (SES: 458) .

15. SLA V273(b) ʻ(deska na vozu) stranska ʼ

T1: ko'nica; SLA 388: ko'nica; SLA 402: ko'ni:ca; SLA 400: ko'nica

Za pomen ʻstranska deska na vozu ʼ se v vseh krajih uporablja leksem kolnica, ki je izpeljan iz leksema kola . Dalje glej (4) SLA V266 ʻvoz ʼ.

16. SLA V274 ʻvaga ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Za splošno vprašanje ʻvaga ʼ gradivo ne izkazuje zapisov. Vprašanje namre č predvideva dva odgovora, in sicer (a) velika vaga na ojesu in (b) vprežna vaga. Dalje glej (17) V274(a) in (18) V274(b).

17. SLA V274(a) ʻ(vaga) velika na ojesu ʼ

T1: fo'r é:¶c; SLA 388: fo'r é:¶c; SLA 402: 'va:ga; SLA 400: ru:t

Za pomen ʻvelika vaga na ojesu ʼ je zabeleženih ve č leksemov. V T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) se uporablja leksem forec, v SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem vaga , v SLA 400 (Križevci) pa leksem rud . Izvora leksema forec v nam dostopnih slovarjih nisem našla. Leksem vaga je prevzet iz stvnem. wa &ga , srvnem. wa &ge , nem. Wage ʻtehtnica ʼ (SES: 703). Leksem rud je prevzet iz madžarš čine. Dalje glej (5) SLA V267 ʻoje (štanga) ʼ.

18. SLA V274(b) ʻ(vaga) vprežna ʼ

T1: b'r ánovlek; SLA 388: b'r ónovlek; SLA 402: b'r ánvlak; SLA 400: b'r ánovlak

Za pomen ʻvprežna vaga ʼ se v izbranih to čkah SLA uporablja leksem branovlek v ve č izgovornih razli čicah, ki je zložen iz leksemov brana in vle či. Leksem brana , pslovan. *borna ʻostro orodje za rahljanje zemlje ʼ (SES: 44). Leksem vle či, pslovan. *v ¾lk-tÏ, *v ¾lt' Ï. Dalje glej (10) SLA V271(a) ʻro čni vozi ček z dvema kolesoma ʼ.

19. SLA V275 ʻos ʼ

T1: 'na:ret; SLA 388: 'na:rat; SLA 402: 'na:ret; SLA 400: 'na:rat/'o: ús

Za pomen ʻdrog, na katerem je kolo ʼ, knj. o#s, se v vseh krajih uporablja leksem nared v dveh glasoslovnih razli čicah , v SLA 400 (Križevci) je zabeležen še leksem os. Leksem nared je star prekmurski izraz (SSKP; PS), katerega izvora pa v nam dostopnih slovarjih nisem našla. Leksem os, pslovan. *o ¤s¾, se je razvil iz ide. osnove *ag'es-, *ag's- ʻkar se vrti, premika ʼ (SES: 412).

Splošno vprašanje V275 ʻos ʼ predvideva še dva odgovora (a) lesena os in (b) železna os. Dalje glej (20) V275(a) in (21) V275(b).

20. SLA V275(a) ʻ(os) lesena ʼ

T1: li's éna 'na:ret; SLA 388: li's éna 'na:rat; SLA 402: li's éna 'na:ret; SLA 400: le's éna 'na:rat/'o: ús

Za pomen ʻlesena os ʼ se v vseh krajih uporabljata besedni zvezi lesena nared ali lesena os, katerih jedro in dolo čilo (prim. lesena, izpeljanka iz leksema les , pslovan. *l Ås‘ ʻgozd, hosta ʼ /SES: 298/), izpri čano v dveh glasoslovnih razli čicah, sta doma čega izvora.

21. SLA V275(b) ʻ(os) železna ʼ

T1: že'l ézna 'na:ret; SLA 388: že'l ézna 'na:rat; SLA 402: že'l ézna 'na:ret; SLA 400: že'l ézna 'na:rat/'o: ús

Za pomen ʻželezna os ʼ se v vseh krajih uporabljata besedni zvezi železna nared ali železna os , katerih jedro in dolo čilo (prim. železna, izpeljanka iz leksema železo , pslovan. *žel Çzo , kar etimološko ni dokon čno pojasnjeno /SES: 759/) sta

58 doma čega izvora. Leksem železo v enakem pomenu poznajo tudi v hrv. že $ljezo , srb. že $lezo , rus. žele #zo , češ. železo (SES: 759).

22. SLA V276A ʻoplen ʼ

T1: 'óplin; SLA 388: 'óplin; SLA 402: 'ópleto; SLA 400: 'ópleto

Za pomen ʻpremi čno nameš čen pre čni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ro čice’, knj. ople $n, se v vseh krajih uporablja leksem oplen z oblikovno razli čico opleto , ki je navadno rekonstruiran iz pslovan. *opl Ån‘, toda slovenski dialekti čni refleksi kažejo na razli čno poreklo (ESSJ II: 251).

23. SLA V276A(p) Dolo čiti pomen!

Oplen je pre čno nameš čeni drog v katerega se vtaknejo ro čice, in sicer je na prednjem delu voza premi čen, na zadnjem delu pa fiksen.

24. SLA V276B ʻprednji del voza ʼ

T1: p're: ¶gen 't áú ; SLA 388: p're: ¶gen 't áú; SLA 402: p're: ¶gen 't áú; SLA 400: p're: ¶gnji ̥ 't áú

Za pomen ʻprednji del voza ʼ se v vseh krajih uporablja besedna zveza prednji tal , katere dolo čilo je doma če (prim. prednji , pslovan. *perd ‘, kar je izpeljano iz pslovan. *per- ʻskozi, prek, čez, k ʼ /SES: 485/), jedro pa je prevzeto iz nemš čine ( tal < nem. Teil ʻdel ʼ /Gradišnik 1997: 328/).

25. SLA V276B ʻzadnji del voza ʼ

T1: 'za:gen 't áú ; SLA 388: 'za:gen 't áú ; SLA 402: 'za:džen 't áú ; SLA 400: 'za:gnji ̥ 'táú

Za pomen ʻzadnji del voza ʼ se v vseh krajih uporablja besedna zveza zadnji tal , katere dolo čilo je doma če (prim. zadnji , pslovan. *za ´d‘/zad ¾, ʻzadnja stran ʼ, prvotno * ʻzadaj postavljen ʼ /SES: 736/), jedro besedne zveze pa je prevzeto iz nemš čine (tal < nem. Teil ʻdel ʼ /Gradišnik 1997: 328/).

26. SLA V277 ʻsora ʼ

T1: s'fo: úra; SLA 388: s'fo: úra; SLA 402: s'fo: úra; SLA 400: st'vo: úra

Za pomen ʻmo čnejši drog, ki povezuje prednji in zadnji del voza’, knj. svo#ra in so #ra , se v vseh krajih uporablja leksem svora v dveh izgovornih razli čicah, pslovan. *s ‘¤vora ʻkar spenja, veže ʼ, izpeljano iz pslovan. *s ‘verti ʻspeti ʼ (SES: 593).

27. SLA V278 ʻzavora ʼ

T1: b'r émza; SLA 388: ž'la:jf; SLA 402: b'r émza; SLA 400: ž'la:jf

Za pomen ʻpriprava, mehanizem za zaviranje česa ʼ, knj. zavo #ra , se v T1 (Luka čevci) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem bremza , v SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) pa je zabeležen leksem žlajf. Leksem bremza je prevzet iz nem. Bremse ʻzavora ʼ (Gradišnik 1997, 550). Leksem žlajf pa je prevzet iz srvnem. slei(p)fe (Koletnik 2015: 193).

28. SLA V279 ʻzavreti ʼ

T1: za'v é:¶rati ̥ ; SLA 388: ž'la:jfati̥ ; SLA 402: zab'r é: nzati ̥ , zav're: ¶ti̥ ; SLA 400: za'v é:¶rati ̥ , zaž'la:jfati ̥

Za pomen ʻz zavoro povzro čiti, da se kolo oz. vozilo premika po časneje oz. se ustavi ʼ, knj. zavre #ti, se v izbranih krajih uporabljajo razli čni leksemi. V T1 (Luka čevci) in SLA 400 (Križevci) se uporablja leksem zavirati, v SLA 388 (Gorica) se uporablja leksem žlajfati, v SLA 402 (Šalovci) sta zabeležena leksema zabremzati in zavreti, v SLA 400 (Križevci) je zabeležen še leksem zažlajfati . Leksem zavirati je tvorjen iz predpone za , pslovan. *za , kar se je razvilo iz ide. *g'h ō ʻza, zadaj ʼ in glagola vreti , pslovan. *vert Ï, sed. v ¾rØ ʻzapirati ʼ, kar je tvorba iz ide. korena *úer- ʻzapreti, pokriti ʼ (SES: 730). Leksem zabremzati je izpeljan iz leksema bremzati , ki je prevzet iz nem. bremsen ʻzavirati ʼ (Gradišnik 1997: 549). Leksem zažlajfati pa je izpeljan iz leksema žlajfati, ki je prevzet iz srvnem. slei(p)fen ʻdrsati, vla čitiʼ (Koletnik 2015: 194; ESSJ IV: 461).

Vprašanje V279 ʻzavreti ʼ (splošno), predvideva še dva odgovora, in sicer (a) zavreti z verigo in (b) zavreti z zavoro. Dalje glej (29) V279(a) in (30) V279(b).

29. SLA V279(a) ʻ(zavreti) z verigo ʼ

T1: za'v é:¶rati ̥ z 'l óncon; SLA 388: ž'la:jfati ̥ z 'l óncon; SLA 402: zab'r é:nzati ̥ z 'l ó:ncon; SLA 400: zaž'la:jfati ̥ z 'l ó:ncon

Za pomen ʻzavreti z verigo ʼ se v T1 (Luka čevci) uporablja glagolska predložna besedna zveza zavirati z lancem , v SLA 388 (Gorica) žlajfati z lancem , v SLA 402 (Šalovci) zabremzati z lancem ter v SLA 400 (Križevci) zažlajfati z lancem . Jedro glagolske predložne besedne zveze zavirati z lancem je doma če (prim. zavirati , ki je tvorjen iz predpone za , pslovan. *za , kar se je razvilo iz ide. *g'h ō ʻza, zadaj ʼ in glagola vreti , pslovan. *vert Ï, sed. v ¾rØ ʻzapirati ʼ, kar je tvorba iz ide. korena *úer- ʻzapreti, pokriti ʼ /SES: 730/), dolo čilo pa je prevzeto (lanc < madž. la #nc ʻveriga ʼ /Hradil 1998, 505/). Pri glagolski predložni besedni zvezi žlajfati z lancem sta jedro ( žlajfati < nem. srvnem. slei(p)fen ʻdrsati, vla čiti ʼ / Koletnik 2015: 194; ESSJ IV: 461/) in dolo čilo prevzeti. Pri glagolski predložni besedni zvezi zabremzati z lancem je jedro doma če (prim. zabremzati , izpeljano iz bremzati < bremsen < nem. bremsen ʻzavirati ʼ /Gradišnik 1997: 549/), dolo čilo pa prevzeto. Pri glagolski predložni besedni zvezi zažlajfati z lancem je jedro doma če (prim. za žlajfati , izpeljano iz žlajfati < nem. srvnem. slei(p)fen ʻdrsati, vla čiti ʼ / Koletnik 2015: 194; ESSJ IV: 461/), dolo čilo pa prevzeto.

30. SLA V279(b) ʻ(zavreti) z zavoro ʼ

T1: za'v é:¶rati̥ z ž'la:jfon; SLA 388: ž'la:jfati ̥ ; SLA 402: zaž'la:jfati̥ ; SLA 400: zaž'la:jfati ̥

Za pomen ʻzavreti z zavoro ʼ se v T1 (Luka čevci) uporablja glagolska predložna besedna zveza zavirati z žlajfom, v SLA 388 (Gorica) je zabeležen leksem žlajfati ter oblikovna razli čica zažlajfati, ki se uporablja v SLA 402 (Šalovci) ter SLA 400 (Križevci). Dalje glej (27) SLA V278 ʻzavora ʼ in (28) SLA V279 ʻzavreti ʼ.

31. SLA V280 ʻcokla (za podkladanje koles) ʼ

T1: 'ka:jla; SLA 388: 'ka:jla, 'p ódloga; SLA 402: 'ka:jla; SLA 400: 'ka:jla

Za pomen ʻzavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo’, knj. co #kla , se v vseh krajih uporablja leksem kajla , v SLA 388 (Gorica) je zabeležen tudi leksem podloga. Leksem kajla je prevzet iz nem. Keil ʻklin, zagozda, kajla ʼ (SES: 209). Leksem podloga pa je izpeljan iz leksema podložiti, tvorjenega iz predpone pod , pslovan. *pod ‘ ʻ(na) spodnjo stran ʼ in glagola ložiti , pslovan. *ložiti vzro čni glagol od *let'i ʻle čiʼ, kar prvotno pomeni * ʻpovzro čati, da leži ʼ (SES: 311).

32. SLA V281 ʻsani ʼ

T1: sa'ni: ¶; SLA 388: sa'ni: ¶; SLA 402: sa'ni: ¶; SLA 400: sa'ni: ¶

Za splošni pomen ʻvozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu ʼ, knj. san í, se v vseh krajih uporablja leksem sani, pslovan. *sa ̑ ni . Leksem ni etimološko zadovoljivo pojasnjen (SES: 554).

Vprašanje V281 ʻsani ʼ predvideva še dva odgovora, in sicer za (a) vprežne sani in (b) otroške sani. Dalje glej (33) V281(a) in (34) V281(b).

33. SLA V281(a) ʻvprežne (sani) ʼ

T1: sa'ni: ¶; SLA 388: sa'ni: ¶; SLA 402: sa'ni: ¶; SLA 400: fp'r éžne sa'ni: ¶

Za pomen ʻvozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu, v katerega se vprega žival ʼ, knj. vpre #žne san í, se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem sani, v SLA 400 (Križevci) pa je zabeležena besedna zveza vprežne sani , katere jedro (prim. sani , pslovan. *sa ̑ ni /SES: 554/) in dolol čilo (prim. vprežne , izpeljanka iz glagola vpre či, pslovan. *pr Æti , sed. *pr ÆgØ in * pr Ægn Ø ʻnapeti, zvezati ʼ, kar se je pomensko specializiralo v vpre či /SES: 486/) sta doma čega izvora.

34. SLA V281(b) ʻotroške (sani) ʼ

T1: sa'ni: ¶; SLA 388: sa'ni: ¶; SLA 402: 's a: nke; SLA 400: 'sa:nke

Za pomen ʻvozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje otrok po snegu ʼ, knj. san í ali sa #nke , se v T1 (Luka čevci) in SLA388 (Gorica) uporablja leksem sani , v SLA402 (Šalovci) in SLA400 (Križevci) pa leksem sanke , tvorjen iz besedotvorne podstave sani . Dalje glej (32) SLA V281 ʻsani ʼ.

35. SLA V282 ʻsmu čiʼ

T1: s'mu:če; SLA 388: s'mu:če; SLA 402: s'mu:če; SLA 400: s'mu:če

Za pomen ʻdolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje’, knj. smu #čka , se v vseh krajih uporablja leksem smu če, tvorjen iz leksema smu čati , pslovan. *smu ča´ti ʻhitro drseti, hitro se premikati ʼ (SES: 587).

36. SLA V283 ʻjarem ʼ

T1: 'dža:ren; SLA 388: 'd'a:ren; SLA 402: 'dža:ren; SLA 400: 'd'a:ren

Za pomen ʻlesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat ʼ, knj. ja #rem , se v vseh krajih uporablja leksem jarem v dveh glasoslovnih razli čicah, pslovan. *ar ¾m‘ (in ar ¾mo ), tvorjeno na osnovi ide. korena *arH- ʻsklopiti, sestaviti tako, da ustreza ʼ. Prvotni pomen je torej * ʻtisto, s čimer se povežeta, sklopita (dve vprežni živali) ʼ (SES: 196).

Vprašanje V283 ʻjarem ʼ predvideva še dva odgovora: (a) jarem za enega vola in (b) jarem za dva vola. Dalje glej (37) V283(a) in (38) V283(b).

37. SLA V283(a) ʻ(jarem) za enega vola ʼ

T1: o'mo:út; SLA 388: 'd'a:ren; SLA 402: o'mo: út; SLA 400: o'mo: út

Za pomen ʻjarem za enega vola ʼ se v T1 (Luka čevci), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem homot, v SLA 388 (Gorica) pa je zabeležen leksem jarem . Dalje glej (36) SLA V283 ʻjarem ʼ. Leksem homot , pslovan. *chom Øt‘ je neznanega porekla, so pa povezave s srvn. Kummat , nvn. Kummet,

Kumt in z zah. nem. dial. Hamen ʻjarem ʼ. Leksem je poznan tudi v drugih slovanskih jezikih hrv., srb. ho ¤mut , rus., ukr. chomu #t, češ. chomout (ESSJ I: 199).

38. SLA V283(b) ʻ(jarem) za dva vola ʼ

T1: 'dža:ren; SLA 388: 'd'a:ren; SLA 402: 'dža:ren; SLA 400: 'd'a:ren

Za pomen ʻjarem za dva vola ʼ se v vseh krajih uporablja leksem jarem . Dalje glej (36) SLA V283 ʻjarem ʼ.

39. SLA V284 ʻigo ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana.

40. SLA V284(p) Dolo čiti pomen!

Glej (39) SLA V284 ʻigo ʼ.

41. SLA V285 ʻkljuka ʼ

T1: k'lüka; SLA 388: k'lüka; SLA 402: k'lüka; SLA 400: k'lüka

Za pomen ʻgibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje in zapiranje ʼ, knj. klju #ka, se v vseh krajih uporablja leksem kljuka , pslovan. *kl'u ´ka , tvorjen na osnovi ide. baze *kle úH- ʻkriv kos lesa, kavelj, kljuka ʼ (SES: 238).

Vprašanje V285 ʻkljuka ʼ predvideva še dva odgovora: (a) kljuka pri verigi in (b) kljuka pri vratih. Dalje glej (42) V285(a) in (43) V285(b).

42. SLA V285(a) ʻ(kljuka) pri verigi ʼ

T1: 'xa:ke ú; SLA 388: 'xa:ke ú; SLA 402: 'xa:ke ú; SLA 400: 'xa:ke ú

Za pomen ʻkljuka pri verigi ʼ se v vseh krajih uporablja leksem hakel , prevzet iz nem. Haken ʻkavelj, kljuka ʼ (Gradišnik 1997: 138).

43. SLA V285(b) ʻ(kljuka) pri vratih ʼ

T1: k'lüka; SLA 388: k'lüka; SLA 402: k'lüka; SLA 400: k'lüka

Za pomen ʻkljuka pri vratih ʼ se v vseh krajih uporablja leksem kljuka. Dalje glej (41) SLA V285 ʻkljuka ʼ.

44. SLA V286 ʻplug ʼ

T1: p'lük; SLA 388: p'lük; SLA 402: p'lük; SLA 400: p'lük

Za pomen ʻorodje, priprava za oranje ʼ, knj. plu #g in plu $g, se v vseh krajih uporablja leksem plug, pslovan. *plu ´g‘, kar je lahko izvirno slovanska beseda iz pslovan. glagola * plužiti ʻvle či, plaziti ʼ. Druga varianta pa je, da je izposojeno iz pgerm. *pl ó¨ga - ʻplug ʼ, iz česar se je razvilo nem. Pflug , ki ga razlagajo kot izposojenko najverjetneje iz praslovanš čine (SES: 456).

Vprašanje V286 ʻplug ʼ predvideva še dva odgovora, in sicer (a) enojni plug in (b) dvojni plug. Dalje glej (45) V286(a) in (46) V286(b).

45. SLA V286(a) ʻenojni (plug) ʼ

T1: p'lük; SLA 388: p'lük; SLA 402: p'lük; SLA 400: p'lük

Za pomen ʻenojni plug ʼ se v vseh krajih uporablja leksem plug. Dalje glej (44) SLA V286 ʻplug ʼ.

46. SLA V286(b) ʻdvojni (plug) ʼ

T1: p'lük; SLA 388: p'lük; SLA 402: p'lük; SLA 400: p'lük

Za pomen ʻdvojni plug ʼ se v vseh krajih uporablja leksem plug. Dalje glej (44) SLA V286 ʻplug ʼ.

47. SLA V286a ʻralo (preprosta naprava za oranje s simetri čnim lemežem) ʼ

T1: k'r ómpaš; SLA 388: k'r ómpaš; SLA 402: šara'b ó:lnik; SLA 400: k'r ómpaš

Za pomen ʻorodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obra čaʼ, knj. ra #lo , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem krampaš, v SLA 402 (Šalovci) pa leksem šarabolnik . Leksem krampaš je izpeljan iz leksema kramp , kar je prevzeto iz srvnem. krampe ʻvrsta motike ʼ iz česar se je razvilo današnje bav. nem. Krampen ʻkramp ʼ (SES: 268). Leksem šarabolnik je

65 izpeljanka iz prevzetega madž. izraza sarabol ʻpleti, plevel ʼ in sarabolo # ʻmotika za pletje ʼ.

48. SLA V286a(p) ʻAli se ralo uporablja za kopanje krompirja? ʼ

Ne, krompir so izkopavali z motiko.

49. SLA V287 ʻlemežʼ

T1: p'lü: ¶žno že'l ézo; SLA 388: p'lü: ¶žno že'l ézo; SLA 402: p'lü: ¶žno že'l ézo; SLA 400: 'l émeš

Za pomen ʻdel pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje ʼ, knj. le #mež , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA402 (Šalovci) uporablja besedna zveza plužno železo , katere jedro (prim. železo , pslovan. *žel Çzo v enakem pomenu /SES: 759/) in dolo čilo (prim. plužno , izpeljano iz leksema plug , pslovan. *plu ´g‘ /SES: 456/) sta slovanskega izvora. Leksem lemež, pslovan. *lemež ¾, *lemeš ¾, izhaja iz ide. korena *lem - ʻlomiti, drobiti ʼ (SES: 298).

50. SLA V288 ʻčrtalo (nož pri plugu) ʼ

T1: 'č®talo; SLA 388: č®'t a: lo; SLA 402: č®'t a: lo; SLA 400: č®'t a: lo

Za pomen ʻdel pluga, ki navpi čno reže brazde ʼ, knj. črta #lo , se v vseh krajih uporablja leksem črtalo v dveh glasoslovnih razli čicah, pslovan. *čersti , *č¾rt Ø ʻrezati ʼ, kar je izpeljano iz ide. *kert- ʻrezati ʼ (ESSJ I: 89).

51. SLA V289A ʻdržalo (ro čice) pri plugu ʼ

T1: p'ri: ¶lo č; SLA 388: p'ri: ¶lo č(i); SLA 402: p'ri: ¶lo č; SLA 400: p're: ¶lo č

Za pomen ʻvsak od dveh podolgovatih delov pluga za držanje, prijemanje ʼ, knj. ro číca , se v vseh krajih uporablja leksem priro č v dveh glasoslovnih razli čicah, kar je disimilirano iz *pr Å-rØč¾ ʻro č, držaj ʼ (ESSJ III: 111). Leksem priro č je tvorjen iz leksema ro č, pslovan. *r Øč¾¤, kar je izpeljano iz pslovan. *r Øka ´, s prvotnim pomenom * ʻnekaj roki podobnega ʼali * ʻkar pripada roki ʼ (SES: 542).

52. SLA V289B ʻdržalo pri cepu ʼ

T1: ci'p é:¶; SLA 388: ci'p é:¶; SLA 402: 'ce: ¶p; SLA 400: ci'p é:¶

Za pomen ʻdržaj pri cepu ʼ, knj. ro čník, v izbranih krajih ne uporabljajo posebnega izraza, temve č se uporablja enotno poimenovanje za celoten pripomo ček leksem cepe (izpri čan v množinski obliki) z oblikovno razli čico cep , pslovan. *c Åp¾c¾ in *c Åp‘, ki sta izpeljanki iz glagola *c Åpiti . Cep je prvotno pomenilo * ʻorodje, s katerim se cepi, tol če, lo čuje zrnje od slame ʼ (SES: 58).

53. SLA V290 ʻcep ʼ

T1: ci'p é:¶; SLA 388: ci'p é:¶; SLA 402: 'ce: ¶p; SLA 400: ci'p é:¶

Za pomen ʻpreprosto orodje za ro čno mla čev ʼ, knj. ce #p, se v vseh krajih uporablja leksem cep v dveh oblikoslovnih razli čicah, ena je izpri čana v množinski obliki (cepe ). Dalje glej (52) SLA V289B ʻdržalo pri cepu ʼ.

54. SLA V291 ʻgožva (usnjen obro ček pri cepu) ʼ

T1: 'l éder; SLA 388: 'l éder; SLA 402: 'l éder; SLA 400: 'l éder

Za pomen ʻvez, ki veže oba dela cepa ʼ, knj. go #ž, se v vseh krajih uporablja leksem leder, prevzet iz srvnem. lëder , iz katerega se je razvilo nem. Leder ʻusnje ʼ (Koletnik 2013: 20).

55. SLA V292 ʻmlati čʼ

T1: m'l átec; SLA 388: m'l átec; SLA 402: m'l a: tec; SLA 400: m'la:ti č

Za pomen ʻkdor mlati (žito) ʼ, knj. mlatì č, se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem mlatec , v SLA 400 (Križevci) pa leksem mlati č. Oba leksema sta izpeljana iz glagola mlatiti , pslovan. *molt ‘ in *molt Ïti , ki je izpeljano iz molt Ï ʻdrobiti, mleti, tol čiʼ (SES: 347). Osnova je ide. koren *mel(H)- ʻdrobiti, tol či, mleti ʼ (SES: 347).

56. SLA V293 ʻmlatiti ʼ

T1: m'la :titi̥ ; SLA 388: m'la:titi̥ ; SLA 402: m'la:titi̥ ; SLA 400: m'la:titi ̥ 67

Za pomen ʻs cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja ʼ, knj. mlatíti in mla #titi , se v vseh krajih uporablja leksem mlatiti . Dalje glej (55) SLA V292 ʻmlati čʼ.

57. SLA V294 ʻmla čev ʼ

T1: mla'ti: ¶tef; SLA 388: mla'ti: ¶tef; SLA 402: mla'ti: ¶tef; SLA 400: mla'ti: ¶tef

Za pomen ʻdelo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico ʼ, knj. mla #čev , se v vseh krajih uporablja leksem mlatitev , izpeljanka iz glagola mlatiti . Dalje glej (55) SLA V292 ʻmlati čʼ.

58. SLA V295 ʻpleva ʼ

T1: p'l éva; SLA 388: p'l éva; SLA 402: p'l éva; SLA 400: p'l éva

Za pomen ʻtrši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino ʼ, knj. ple #va , se v vseh krajih uporablja leksem pleva , pslovan. *pelva ʻpleva ʼ, kar je izpeljano iz ide. korena *pel - ʻkaša, prah, umazanija ʼ (SES: 454).

59. SLA V296 ʻvelnica ʼ

T1: 'bint; SLA 388: riš't áú; SLA 402: 'bint; SLA 400: roš't áú

Za pomen ʻlesena, lopati podobna priprava za vejanje ʼ, knj. ve #lnica , ni zapisa, ker so uporabljali vejalnik , to je ʻnaprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu ʼ, knj. veja #lnik . V T1 (Luka čevci) in SLA 402 (Šalovci) se uporablja leksem bint , v SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) pa se uporablja leksem roštal v dveh glasoslovnih razli čicah. Leksem bint je prevzet iz nem. Wind ʻveter ʼ (Koletnik 2013: 14). Leksem roštal pa je prevzet iz madž. rosta ʻrešeto ʼ (Hradil 1998, 736).

60. SLA V297 ʻvejati ʼ

T1: 'bintati̥ ; SLA 388: riš'ta:livati̥ ; SLA 402: 'bintati; SLA 400: roš'ta:livati ̥

Za pomen ʻodstranjevati pleve in primesi iz žita ʼ, knj. ve #jati , se v T1 (Luka čevci) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem bintati, kar je izpeljano iz leksema bint , v SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) pa je zabeležen leksem roštalivati v

68 dveh glasoslovnih razli čich, kar je izpeljano iz madž. rosta #l ʻrešetati ʼ (Hradil 1998: 736).

61. SLA V188 ʻmleti ʼ

T1: m'l éti̥ ; SLA 388: m'l éti̥ ; SLA 402: m'l éti̥ ; SLA 400: m'l éti ̥

Za pomen ʻz napravo drobiti žito ʼ, knj. mle #ti , se v vseh krajih uporablja leksem mleti , pslovan. *me ´lti, sed. mel' Ø, kar je izpeljano iz ide. korena *mel(H)- ʻdrobiti, teptati, tol či, mleti ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. mlje ¤ti , srb. mle ¤ti , rus. molo #t¾, češ. mlít (SES: 348).

62. SLA V196 ʻmeti ʼ

T1: ši'ro: útati̥ ; SLA 388: ši'ro: útati̥ ; SLA 402: ša'ro: útati̥ ; SLA 400: še'ro: útati̥ ;

Za pomen ʻdrobiti, treti ʼ, knj. me #ti , se v vseh krajih uporablja leksem šrotati v treh glasoslovnih razli čicah, kar je tvorjeno iz prevzetega leksema nem. Schrot ʻgrobo mleto zrnje ʼ, danes tudi ʻzdrob, šibra, sekanec ʼ, kar se je razvilo iz stvnem. scro ¨t ʻnekaj odrezanega ʼ (SES: 644).

63. SLA V198 ʻli čkati (majiti, sla čiti, kožuhati) ʼ

T1: 'lü: ¶pati̥ ; SLA 388: 'lü: ¶pati̥ ; SLA 402: 'lü: ¶pati̥ ; SLA 400: 'lü: ¶pati ̥

Za pomen ʻodstranjevati s koruznega storža krovne liste ʼ, knj. lí čkati, se v vseh krajih uporablja leksem lupati z glagolsko pripono -a-ti za knj. -i-ti (Koletnik 2015: 234) ; prim. pslovan. *lup Ïti , ki je tvorba na osnovi ide. baze *le úp- ʻlupiti ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. lu #piti , rus. lup ít¾, češ. loupit (SES: 313).

64. SLA V198a ʻružiti (luš čiti zrno s koruznega storža) ʼ

T1: 'lü: ¶ščiti̥ ; SLA 388: 'lü:¶ščiti̥ ; SLA 402: 'lü: ¶ščiti̥ ; SLA 400: 'lü: ¶ščiti ̥

Za pomen ʻspravljati zrna iz luš čine ʼ, knj. luš číti , se v vseh krajih uporablja leksem luščiti , pslovan. *luš čÏti , izpeljanka iz leksema luska , pslovan. *luska

ʻdrobec, iver, črepinja ʼ. Leksem luska izvira iz ide. baze *leúH- ʻlo čevati, odstranjevati ʼ, torej je luska prvotno pomenila ʻkar se odstrani ʼ (SES: 313).

65. SLA V299 ʻkozolec ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Za pomen ʻlesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, krme ʼ, knj. kozo #lec. V Prekmurju sena (krme) in žita niso sušili v kozolcih, zato besede ne poznajo.

66. SLA V300 ʻstebri kozolca ʼ

T1:-; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana. Glej (65) SLA V299 ʻkozolec ʼ.

67. SLA V301 ʻlate kozolca ʼ

T1:-; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana. Glej (65) SLA V299 ʻkozolec ʼ.

68. SLA V302 ʻstol v kozolcu ʼ

T1:-; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana. Glej (65) SLA V299 ʻkozolec ʼ.

69. SLA V303 ʻseno ʼ

T1: si'no: ú; SLA 388: se'no: ú; SLA 402: se'no: ú; SLA 400: sa'no: ú

Za pomen ʻ(posušena) trava prve košnje ʼ, knj. seno #, se v vseh krajih uporablja leksem seno v ve č glasoslovnih razli čicah, pslovan. *s Éno ʻseno ʼ, prvotno ʻtrava ʼ, kar izhaja iz ide. *k'o #¶ -no- ʻtrava ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv. sij ȇno , srb. sȇno , rus. se #no , češ. seno (SES: 562).

Vprašanje V303 ʻseno ʼ predvideva še dva odgovora: (a) splošen izraz in (b) prva košnja. Dalje glej (70) V303(a) in (71) V303(b).

70. SLA V303(a) ʻsplošen izraz ʼ

T1: si'no: ú; SLA 388: se'no: ú; SLA 402: se'no: ú; SLA 400: sa'no: ú, 'k ®ma

Za pomen ʻposušena trava ʼ, knj. seno #, se v vseh krajih uporablja leksem seno , v SLA 400 (Križevci) je zabeležen tudi leksem krma , pslovan. *k ‘rma , kar je verjetno tvorba na osnovi ide. korena *(s)ker(H)- ʻrezati ʼ, kar izhodiš čno pomeni *ʻodrezan, oddeljen delež hrane ʼ prvotno pa ʻodrezan kos ʼ (SES: 275).

71. SLA V303(b) ʻprva košnja ʼ

T1: si'no: ú; SLA 388: se'no: ú; SLA 402: se'no: ú; SLA 400: sa'no: ú

Za pomen ʻ(posušena) trava prve košnje ʼ, knj. seno #, se v vseh krajih uporablja leksem seno v ve č glasoslovnih razli čicah. Dalje glej (69) SLA V303 ʻseno ʼ.

72. SLA V306 ʻotava ʼ

T1: 'o: útava; SLA 388: 'o: útava; SLA 402: 'o: útava; SLA 400: 'o: útava

Za pomen ʻ(posušena) trava druge košnje ʼ, knj. ota #va , se v vseh krajih uporablja leksem otava , pslovan. *otava ʻtrava, ki zraste po prvi košnji ʼ. Izraz je verjetno izpeljan iz pslovan. *otaviti ʻponovno se pojaviti ʼ, kar je sestavljenka iz pslovan. *ot ʻponovno ʼ in *aviti ʻdelati javno, o čitno ʼ (SES: 415).

73. SLA V307 ʻvnuka (druga otava) ʼ

T1: d'rü: ¶ga 'o: útava; SLA 388: 'o: útava; SLA 402: v'nüka; SLA 400: d'rü: ¶ga 'o: útava

Za pomen ʻ(posušena) trava tretje košnje ʼ, knj. ota #vi č, se v T1 (Luka čevci) in SLA 400 (Križevci) uporablja besedna zveza druga otava , katere jedro (prim. otava , pslovan. *otava ʻtrava, ki zraste po prvi košnji ʼ /SES: 415/) in dolo čilo (prim. druga , pslovan. *drug ‘ ʻdrug, ne ta ʼ, kar se je pomensko razvilo iz pslovan. *drug ‘ ʻtovariš, prijatelj, sopotnik ʼ /SES: 106/) sta slovanskega izvora. V SLA 388 (Gorica) se uporablja leksem otava , pslovan. *otava ʻtrava, ki zraste po prvi košnji ʼ (SES: 415). Leksem vnuka, pslovan. *v ‘nuk ‘, etimološko ni zadovoljivo pojasnjen (SES: 724). 71

74. SLA V304 ʻkopica sena ʼ

T1: plas'ti: ¶č; SLA 388: plas'ti: ¶č; SLA 402: plas'ti: ¶č; SLA 400: 'pet ®nec, 'b áge ú

Za pomen ʻv obliki polkrogle naloženo seno, slama ʼ, knj. kopíca, se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem plasti č, v SLA 400 (Križevci) pa leksema petrnec in bagel (ta je ve čji od petrneca). Leksem plasti č je izpeljanka iz leksema plast , pslovan.* plast ‘, domnevno iz *plat-t‘ ʻširok, razvle čen ʼ (ESSJ III: 49). Izvora leksemov petrnec in bagel v nam dostopnih slovarjih nisem našla.

Vprašanje V304 ʻkopica sena ʼ predvideva še dva odgovora: (a) kopica sena za čez no č in (b) kopica sena za čez zimo. Dalje glej (75) V304(a) in (76) V304(b).

75. SLA V304(a) ʻ(kopica sena) za čez no čʼ

T1: plas'ti: ¶č; SLA 388: plas'ti: ¶č; SLA 402: plas'ti: ¶č; SLA 400: 'pet ®nec, 'b áge ú

Za pomen ʻkopica sena za čez no čʼ se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) uporablja leksem plasti č, v SLA 400 (Križevci) pa leksema petrnec in bagel (ta je ve čji od petrneca). Dalje glej (74) SLA V304 ʻkopica sena ʼ.

76. SLA V304(b) ʻ(kopica sena) za čez zimo ʼ

T1: 'ósl̥ ca; SLA 388: ' óslica; SLA 402: ' óslica; SLA 400: ' ósl ̥ ca

Za pomen ʻkopica sena za čez zimo ʼ v izbranih krajih ni posebnega izraza, saj so seno čez zimo spravljali na štalo in v skedenj ali gumno. So pa v vseh krajih spravljali čez zimo slamo v kopico, za katero se uporablja leksem oslica v dveh glasoslovnih razli čicah. Leksem oslica je izpeljan iz leksema osel , slov. os ¾l‘ , ki je prevzet iz got. asilus (ESSJ II: 255), iz katerega se je razvilo tudi stvnem. esil in nem. Esel ʻosel ʼ (SES: 413).

77. SLA V765a ʻžrd ʼ

T1: 'ž ®:t; SLA 388: 'ž ®:t; SLA 402: 'ž ®:t; SLA 400: 'ž ®:t

Za pomen ʻdolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameš čen ʼ, knj. žr #d, se v vseh krajih uporablja leksem žrd , pslovan. *ž ¾rd ¾, kar se je verjetno razvilo iz ide. *gh ®dh(i)-, izpeljane iz baze *gherdh-, kar pomeni ʻobkrožiti, omejiti, narediti plot ʼ (SES: 766).

78. SLA V304a ʻostrv, ostrnica ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana.

79. SLA V305 ʻmrva ʼ

T1: 'k ®ma; SLA 388: 'k ®ma; SLA 402: 'k ®ma; SLA 400: 'k ®ma

Za pomen ʻposušena trava ʼ, knj. mr #va , se v vseh krajih uporablja leksem krma , pslovan. *k ‘rma , kar je verjetno tvorba na osnovi ide. korena *(s)ker(H)- ʻrezati ʼ, kar izhodiš čno pomeni * ʻodrezan, oddeljen delež hrane ʼ prvotno pa ʻodrezan kos ʼ (SES: 275).

80. SLA V305(p) Dolo čiti pomen!

V vseh krajih se uporablja leksem krma za vso posušeno travo (seno in otava skupaj), s katero se hrani živali (polaganje).

81. SLA V308 ʻkosa ʼ

T1: 'k ósa; SLA 388: 'k ósa; SLA 402: 'k ósa; SLA 400; 'k ósa

Za pomen ʻorodje z dolgim rezilom in dolgim ro čajem za košenje trave ʼ, knj. ko &sa , se v vseh krajih uporablja leksem kosa , pslovan. *kosa ´, kar je tvorba iz ide. korena *k'es- ʻrezati ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb . ko $sa , rus. kosa #, češ. kosa (SES: 262).

82. SLA V309 ʻosla (brusilni kamen za koso) ʼ

T1: b'rü: ¶s; SLA 388: 'k ómen za b'rü: ¶siti̥ ; SLA 402: 'k ómen za b'rü: ¶siti̥ ; SLA 400: 'k ómen za b'rü: ¶siti 73

Za pomen ʻpodolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose ʼ, knj. o&sla , se v T1 (Luka čevci) uporablja leksem brus, v SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) pa se uporablja besedna zveza kamen za brusiti , katere jedro (prim. kamen , pslovan. *kamy , ki ima izhodiš če v *k(')aH-men-, oz. sekundarno podaljšanem *k(') |men-, kar je tvorba iz korena *Hak'- ʻoster ʼ in je sprva pomenilo * ʻkar je ostro, oster kamen ʼ /SES: 212/) ter dolo čilo ‒ neujemalni predložni prilastek (prim. brusiti , pslovan. *brusiti, ki je ponavljalni glagol od pslovan. *br ‘sn Øti ʻotreti, obrisati ʼ /SES: 50/) sta slovanskega izvora. Leksem brus je izpeljanka iz glagola brusiti.

83. SLA V310 ʻoselnik (vodir) ʼ

T1: vo'de: ¶r ; SLA 388: vo'de :¶ r; SLA 402: van'de: ¶r; SLA 400: von'd é:r

Za pomen ʻposoda za shranjevanje osle pri košnji ʼ, knj. o#selnik , se v vseh krajih uporablja leksem voder v ve č izgovornih razli čicah, pslovan. *vody #r¾, domnevno tvorjeno iz pslovan. *voda ´ ʻvoda, ker je v vodirju voda ʼ (ESSJ IV: 335).

84. SLA V311 ʻklepati ʼ

T1: kle'p áti̥ ; SLA 388: kle'p áti̥ ; SLA 402: k'lepati̥ ; SLA 400: k'lepati ̥ /kle'p áti ̥

Za pomen ʻz udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo ʼ, knj. klepa #ti , se v vseh krajih uporablja leksem klepati v dveh naglasnih različicah, pslovan. *klepa ´ti ʻtol či, bíti ʼ, kar je verjetno nastalo na osnovi onomatopeje, ki posnema zvoke ob trku dveh kovinskih delov (*klep-) (SES: 235).

85. SLA V312 ʻkositi ʼ

T1: ko'siti̥ ; SLA 388: ko'siti̥ ; SLA 402: ko'siti̥ ; SLA 400: ko'siti ̥

Za pomen ʻs koso, kosilnico rezati travo, žito ʼ, knj. kosíti , se v vseh krajih uporablja leksem kositi , ki je izpeljan iz leksema kosa. Dalje glej (81) SLA V308 ʻkosa ʼ.

86. SLA V313 ʻsušiti ʼ

T1: si'šiti̥ ; SLA 388: si'šiti̥ ; SLA 402: si'šiti̥ ; SLA 400: si'šiti ̥

Za pomen ʻdelati kaj suho ʼ, knj. sušíti , se v vseh krajih uporablja leksem sušiti, ki je izpeljan iz leksema suh , pslovan. *su%x‘ ʻsuh, ne moker. Izhaja iz ide. *sa#úso-, pridevnika iz baze *sa ús-, kar pomeni ʻsušiti ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo v hrv. su%h, srb. su %v, rus. suxo #j, češ. suchy # (SES: 618).

87. SLA V314 ʻobra čati seno ʼ

T1: ob'r áčati̥ ; SLA 388: ob'r áčati̥ ; SLA 402: ob'r áčati̥ ; SLA 400: ob'r áčati ̥

Za pomen ʻdelati, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor ʼ, knj. obra #čati , se v vseh krajih uporablja leksem obra čati , pslovan. *ob(v)ort'ati , kar je ponavljalni glagol od *ob(v)ortiti ʻobrniti ʼ, ki je sestavljenka iz pslovan. *ob in *vortiti ʻvra čati, vrteti ʼ (SES: 395).

88. SLA V315(b) ʻ(sekira) tesarska ʼ

T1: cim ®'m áča; SLA 388: t ®šče'nica; SLA 402: 'da:rda; SLA 400: 'da:rda

Za pomen 'tesarska sekira ʼ se pojavlja ve č leksemov. V T1 (Luka čevci) je zabeležen leksem cimera ča, v SLA 388 (Gorica) leksem trš čenica , v SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) pa leksem darda. Leksem cimera ča je prevzet iz nem. Zimmerhacke (Zimmerman ʻtesar ʼ) (Koletnik 2012: 17). Leksem trš čenica je izpeljanka iz leksema trska , pslovan. *tr Åska ʻtrska, drobir ʼ, kar pa je izpeljano iz pslovan. *tr Åskati ʻtol čiʼ, tr Åščiti ʻudariti ʼ. Prvotni pomen je torej * ʻkar je raztreš čeno, razdrobljeno, razbito ʼ (SES: 688). Leksem darda, prevzet iz madž. da #rda ʻsulica ʼ, to iz it. dardo ʻkopje ʼ, le-to pa iz starofrankovskega daro ϸ ʻmetalno kopje ʼ (ESSJ I: 94). Nekatere tesarske sekire so bile zgoraj ravne, nekatere pa suli časte in predvidevam, da poimenovanje darda izhaja od tod.

89. SLA V318 ʻsveder ʼ

T1: s'v éder; SLA 388: s'v éder; SLA 402: s'v öder; SLA 400: s'v öder

Za pomen ʻorodje z navoji za delanje lukenj, vrtin ʼ, knj. sve #der, se v vseh krajih uporablja leksem sveder v dveh glasoslovnih razli čicah, pslovan. *sv Årdr ‘, izpeljano na osnovi ide. baze *s úer - ʻrezati, bosti, zbadati ʼ (SES: 622).

90. SLA V319 ʻkoš ʼ

T1: 'k óš; SLA 388: 'k óš; SLA 402: 'k óš; SLA 400: 'k óš

Za pomen ʻmanjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir ʼ, knj. ko $š, se v vseh krajih uporablja leksem koš , pslovan. *kos' ¾¤, kar se je razvilo iz ide. kᵘas ¶o- ʻpleten koš ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. ko ¤š, češ. koš (SES: 263).

91. SLA V471 ʻoprtni koš ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Za pomen ʻvisoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje ( česa) na hrbtu ʼ, knj. ko $š, v prekmurš čini ni izraza, saj ga niso uporabljali . Za prenašanje listja, trave, krme so v T1 (Luka čevci) in SLA 402 (Šalovci) uporabljali locne [loc'n é:¶], pripravo iz dveh upognjenih palic (lesenih ali kovinskih), med katerima je bila prepletena lanena mreža, v SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) pa so uporabljali travnjak [travn'ja:k], velik platnen prt, ki je imel na vogalih prišite trakove oz. »ro čaje«, za lažje zavezovanje in prenašanje.

92. SLA V472 ʻbrenta ʼ

T1: 'püta; SLA 388: 'püta; SLA 402: 'püta; SLA 400: 'püta

Za pomen ʻvisoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu ʼ, knj. bre #nta , se v vseh krajih uporablja leksem puta , prevzet iz bav. srvnem. put(t)e ʻposoda, brenta ʼ, srvnem. büt(t)e , stvnem. butin(n)a (SES: 517).

93. SLA V320 ʻjerbas (nizka, široka košara) ʼ

T1: k®b'l áča; SLA 388: k ®b'l áča; SLA 402: ko'š ára; SLA 400: ko'š ára

Za pomen ʻokrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ro čajema ʼ, knj. je #rbas , se v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) uporablja leksem korbljača, v SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) pa se uporablja leksem košara . Leksem korblja ča je izpeljan iz leksema korbelj , kar je prevzeto iz srvnem. korbe , le-to pa iz lat. corbis ʻkošara ʼ (ESSJ II: 67). Leksem košara , pslovan. *kos'ara je izpeljanka iz *kos' ¾¤ ʻkoš ʼ s pripono –ara , s katero se tvorijo ve čalnice (SES: 263).

94. SLA V321A ʻdera ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana. Sadje so sušili v peka ču (tepsiji) v krušni pe či.

95. SLA V321A(p) Dolo čiti pomen!

Glej (94) SLA V321A ʻdera ʼ.

96. SLA V321B ʻlesa (za sušenje sadja) ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana. Sadje so sušili v pekaču (tepsiji) v krušni pe či.

97. SLA V322 ʻkolovrat ʼ

T1: ko'l óvrat; SLA 388: ko'l óvrat; SLA 402: po'ta: č; SLA 400: kolov'ra:t

Za pomen ʻlesena priprava za ro čno predenje ʼ, knj. kolo #vrat , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem kolovrat v dveh glasoslovnih razli čicah, v SLA 402 (Šalovci) pa je zabeležen leksem pota č. Leksem kolovrat, pslovan. *ko ¤lovort ‘, je zloženka iz *ko ¤lo ʻkolo ʼ in vȏrt‘ ʻvrtenje ʼ, prvotno torej * ʻvrtenje kolesa ʼ (SES: 250). Leksem pota č pa je domnevno star tkalski termin s prvotnim pomenom ʻmnogo niti, ki jih lahko nasu čemo na vreteno ʼ, tudi ʻvreteno, tuljava ʼ (ESSJ III: 95).

98. SLA V323 ʻpredivo ʼ

T1: pre'di: ¶vo; SLA 388: pre'di: ¶vo; SLA 402: pre'di: ¶vo; SLA 400: pre'di: ¶vo

Za pomen ʻvlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje ʼ, knj. predívo , se v vseh krajih uporablja leksem predivo , ki je izpeljanka iz leksema presti , pslovan. *pr Æ´sti, sed. prÆdØ ʻrazpeti, napeti ʼ, ki izhaja iz ide. baze *(s)pren(H)d- ʻvle či, napenjati ʼ (SES: 493).

99. SLA V324 ʻpresti ʼ

T1: p'resti̥ ; SLA 388: p'resti̥ ; SLA 402: p'resti̥ ; SLA 400: p'resti ̥

Za pomen ʻz orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit ʼ, knj. pre &sti in pre #sti , se v vseh krajih uporablja leksem presti . Dalje glej (98) SLA V323 ʻpredivo ʼ.

100. SLA V325 ʻstatve ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

V prekmurskem nare čju za pomen ʻstroj ali priprava za tkanje ʼ, knj. sta #tve , ni bilo izraza, saj se priprave za tkanje niso uporabjale.

101. SLA V326 ʻtkati ʼ

T1: t'k áti̥ ; SLA 388: t'k áti̥ ; SLA 402: t'k áti̥ ; SLA 400: t'k áti ̥

Za pomen ʻdelati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka ʼ, knj. tka #ti , se v vseh krajih uporablja leksem tkati , pslovan. *t ‘ka ´ti ʻtkati ʼ, kar je prvotno verjetno pomenilo *ʻudarjati, tol čiʼ. V enakem pomenu leksem poznajo v hrv., srb . tka ¤ti, rus. tka #t¾, češ. tka #t (SES: 669).

102. SLA V154 ʻkladivo ʼ

T1: 'ómer; SLA 388: 'x ómer, 'mri: ¶č; SLA 402: kla'pa: č; SLA 400: kla'pa: č, 'x ámer

Za pomen ʻorodje za tol čenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa ʼ, knj. kla #divo in kladívo , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400

(Križevci) uporablja prevzeti leksem hamer v ve č glasoslovnih razli čicah, za malo kladivo je v SLA 388 (Gorica) zabeležen tudi leksem hamri č, izpeljanka iz leksema hamer. V SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) se uporabja leksem klapa č. Leksem hamer je prevzet iz nem. Hammer ʻkladivo ʼ (Gradišnik 1997: 361). Leksem klapa č je izpeljan iz glagola klepati , pslovan. *klepa ´ti ʻtol či, bíti ʼ, kar je verjetno nastalo na osnovi onomatopeje *klep- (*klop-, *klap-), ki posnema zvoke nastale ob trku dveh trdih, navadno kovinskih predmetov (SES: 235).

103. SLA V155 ʻkleš čeʼ

T1: k'le: ¶šče; SLA 388: k'le: ¶šče; SLA 402: k'le: ¶šče; SLA 400: k'le: ¶šče

Za pomen ʻorodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ro čic ʼ, knj. kle #šče, se v vseh krajih uporablja leksem klešče, pslovan. *kl Åšč¾ (mn.) ʻleseni primežʼ, kar je najverjetneje izpeljano iz ide. korena *kle ¶k'- ʻstiskati ʼ (SES: 236).

104. SLA V120 ʻigla (šivanka) ʼ

T1: 'igla; SLA 388: 'igla; SLA 402: 'igla; SLA 400: 'igla

Za pomen ʻpodolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje ʼ, knj. šiva #nka , se v vseh krajih uporablja leksem igla , pslovan. *j ¾g‘la , izpljanka iz ide. *(a)igul ā, kar rekonstruirajo kot *a¶k'-, *a¶g' - ʻkopje, zadeti z ostrim orožjem ʼ. V kolikor je ta razlaga pravilna je *j ¾g‘la prvotno pomenilo * ʻorodje za zbadanje ʼ (SES: 181).

105. SLA V121 ʻšilo ʼ

T1: 'šilo; SLA 388: 'šilo; SLA 402: 'šilo; SLA 400: 'šilo

Za pomen ʻorodje iz dolge, tanke konice in ro čaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega ʼ, knj. šílo , se v vseh krajih uporablja leksem šilo, pslovan. *s' Ïdlo ʻšilo, igla ʼ, kar je izpeljano iz pslovan. *s' Ïti ʻšiti, šivati ʼ. Prvotno torej *ʻorodje za šivanje ʼ (SES: 633).

106. SLA V122 ʻdreta ʼ

T1: d'r éta; SLA 388: d'r éta; SLA 402: d'r éta; SLA 400: d'r éta 79

Za pomen ʻmo čna nit za šivanje usnja ʼ, knj. dre #ta , se v vseh krajih uporablja leksem dreta , prevzet iz srvnem. dr ǣte , množinske oblike od stvnem., srvnem. dr āt ʻvrv, žica ʼ (SES: 102)

107. SLA V123 ʻusnje ʼ

T1: 'l éder; SLA 388: 'l éder; SLA 402: 'l éder; SLA 400: 'l éder

Za pomen ʻživalska koža, strojena brez dlake ʼ, knj. u#snje , se v vseh krajih uporablja prevzeti leksem leder . Dalje glej (54) SLA V291 ʻgožva (usnjen obro ček pri cepu) ʼ.

108. SLA V126 ʻžebelj ʼ

T1: c'vek; SLA 388: c'vek; SLA 402: c'vek; SLA 400: c'vek

Za pomen ʻtanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavi často razširjen ʼ, knj. žebe $lj , se v vseh krajih uporablja leksem cvek , prevzet iz srvnem. zwëck ʻlesen ali železen žebelj ʼ, kar se je razvilo v nem. Zweck ʻžebelj, klin ček, ki so ga zabili v središ če tar čeʼ (SES: 64).

Vprašanje V126 ʻžebelj ʼ predvideva še dva odgovora : za (a) splošno in (b) razne vrste žebljev. Dalje glej (109) V126(a) in (110) V126(b).

109. SLA V126(a) ʻ(žebelj) splošno ʼ

T1: c'vek; SLA 388: c'vek; SLA 402: c'vek; SLA 400: c'vek

Za pomen ʻžebelj splošno ʼ se v vseh krajih uporablja leksem cvek. Daje glej (108) SLA V126 ʻžebelj ʼ.

110. SLA V126(b) ʻrazne vrste žebljev ʼ

T1 'ma:li ̥ /'velki ̥ c'vek(i ̥ ); SLA 388: 'ma:li ̥ /'velki ̥ c'vek; SLA 402: 'ma:li ̥ /'ve úki ̥ c'vek; SLA 400: 'ma:li ̥ /'ve úki ̥ c'vek

Za pomen ʻrazne vrste žebljev ʼ se v vseh krajih uporabljata besedni zvezi mali cvek in velik cvek, katerih dolo čili (prim. mali , pslovan. *mal ‘, ki izhaja iz ide. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)m |lo- ʻmajhen ʼ /SES:319/ in prim. velik, pslovan. 80

*vel Ïk‘, tvorjeno iz vel¾ , kar izhaja iz ide. korena *úel-, stiskati, pritiskati, drenjati se ʼ /SES: 710/) sta slovanskega izvora, jedro (cvek < nem. Zweck < srvnem. zwëck /SES: 64/) pa je prevzeto. Razlika med majhnim in velikim žebljem je seveda v velikosti. Majhne žeblje so uporabljali za pritrjevanje raznih stvari (desk, obešanje slik na steno…), medtem ko so pod pomenom velik žebelj pojmovali roženi čarje, ki so se ve činoma uporabljali pri montaži ostrešij.

111. SLA V127 ʻpodkev ʼ

T1: 'p ótkef; SLA 388: 'p ótkef; SLA 402: 'p ótkef; SLA 400: 'p ótkef, pot'ko: úf

Za splošno vprašanje ʻpodkev ( polkrožno ukrivljen kovinski predmet)ʼ se v vseh krajih uporablja leksem podkev , z oblikovno razli čico podkov, pslovan. *pod ‘kov ¾, *pod ‘kova in *pod ‘kov ‘, ki so izpeljanke iz glagola *pod ‘-kova ´ti , ki je sestavljen iz *pod ‘ ʻpod ʼ in *kova ´ti ʻkovati ʼ. Prvotno torej * ʻkar se podkuje, spodaj kuje ʼ (SES: 459).

Vprašanje V127 ʻpodkev ʼ predvideva še en odgovor, in sicer (a) podkev pri konju. Dalje glej (112) V127(a).

112. SLA V127(a) ʻ(podkev) pri konju ʼ

T1: 'p ótkef; SLA 388: 'p ótkef; SLA 402: 'p ótkef; SLA 400: 'p ótkef, pot'ko: úf

Za pomen ʻpolkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ʼ, knj. po &dkev , se v vseh krajih uporablja leksem podkev , z oblikovno razli čico podkov. Dalje glej (111) SLA V127 ʻpodkev ʼ.

113. SLA V783 ʻsedlo ʼ

T1: 'sedlo; SLA 388: 'sedlo; SLA 402: 'sedlo; SLA 400: 'sedlo

Za pomen ʻpriprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet ʼ, knj. se &dlo , se v vseh krajih uporablja leksem sedlo , pslovan. *sed ‘lo ¤, kar je izpeljano iz ide. korena *sed- ʻsedeti ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. se $dlo , rus. sedlo #, češ. sedlo (SES: 557).

114. SLA V470 ʻpalica ʼ

T1: 'b ót; SLA 388: 'b ót, 'p álica; SLA 402: 'b ót; SLA 400: 'p álica, 'b ót

Za pomen ʻdolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet ʼ, knj. pa #lica, se v vseh krajih uporablja leksem bot , v SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) je zabeležen tudi leksem palica . Leksem bot je prevzet iz madž. bot ʻpalica ʼ (Hradil 1998, 89). Leksem palica , pslovan. *pa ´lica , je izpeljanka iz pslovan. *pa ´l‘, to pa iz ide. *po ̅ lo ʻdebel ʼ. Če je domneva pravilna, je prvotni pomen torej * ʻdebela palica, kij ʼ (SES: 421).

115. SLA V436 ʻdeska ʼ

T1: b'l ónja; SLA 388: b'l ónja; SLA 402: 'deska; SLA 400: b'l ónja

Za pomen ʻploš čat kos lesa iz podolžno razžaganega debla ʼ, knj. deska $ in de $ska , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem blanja , v SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem deska . Leksem blanja je prevzet preko istr. rom. ali furl. (kjer je pogost b- za p- na za četku besede), izhaja pa iz dalm. rom. *plana (ESSJ I: 24). Leksem deska , pslovan. *d ‘ska (morda prvotno *d ¾ska ), je prevzet iz germ. *diska- , to pa preko lat. discus iz gr. dískos ʻokrogla ali ovalna ploš ča iz železa ali lesa, ki so jo športniki uporabljali za metanje - disk ʼ (SES: 86).

Vprašanje predvideva še tri odgovore, in sicer za (a) splošno, (b) tanka deska in (c) debela deska. Dalje glej (116) V436(a), (117) V436(b) in (118) V436(c).

116. SLA V436(a) ʻ(deska) splošno ʼ

T1: b'l ónja; SLA 388: b'l ónja; SLA 402: 'deska; SLA 400: b'l ónja

Za pomen ʻ(deska) splošno ʼ se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem blanja , v SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem deska . Dalje glej (115) SLA V436 ʻdeska ʼ.

117. SLA V436(b) ʻtanka deska ʼ

T1: 't é:nka b'l ónja; SLA 388: 't é:nka b'l ónja; SLA 402: 't é:nka 'deska; SLA 400: b'l ónja

Za pomen ʻtanka deska ʼ se uporabljata besedni zvezi, in sicer v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) tanka blanja , v SLA 402 (Šalovci) pa tanka deska , katerih dolo čilo je slovanskega izvora (prim. tanka , pslovan. *t ¾n‘k‘, kar izhaja iz ide. korena *ten- ʻvle či, raztegovati (da se stanjša) ʼ /SES: 654/), jedri pa sta prevzeti (blanja < dalm. rom. *plana (ESSJ I: 24); prim. deska , pslovan. *d ‘ska (morda prvotno *d ¾ska ), prevzeto iz germ. *diska- /SES: 86/) V SLA 400 (Križevci) se uporablja samo leksem blanja .

118. SLA V436(c) ʻdebela deska ʼ

T1: 'f óslin; SLA 388: 'f óslin; SLA 402: 'f óslin, b'l ónja; SLA 400: 'f óslin

Za pomen ʻdebela deska ʼ se v vseh krajih uporablja leksem foslin , v SLA 402 (Šalovci) tudi leksem blanja (ki se tam uporablja za debelejše deske). Leksem foslin je prevzet iz nem. Pfosten ʻstebri č, podboj, vratnik; steberʼ (Gradišnik 1997: 193; 498). Leksem blanja , prevzet iz dalm. rom. *plana (ESSJ I: 24).

119. SLA V156 ʻhlod ʼ

T1: s't é:¶blo, 'rü ú; SLA 388: p'l ój, 'rü ú; SLA 402: s't é:¶blo, 'rio; SLA 400: p'l ó:j, 'rü ú

Za pomen ʻodžagano, debelejše deblo brez vej ʼ, knj. hlo #d, se v T1 (Luka čevci) uporabljata leksema ril in steblo , ki sta zabeležena tudi v SLA 402 (Šalovci), v SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) pa se uporabljata leksema ploh in ril. Leksem steblo, pslovan. *st ¾blo¤, *st ¾¤bl ¾, izhaja iz ide. baze *st ē̆ ¶b(h)-, *st ī̆b(h)- ʻdrog, palica, steblo ʼ (SES: 606). Leksem ril izhaja iz češ dial. ry #l, st češ. ryl, ry #l, jčeš. rejl ʻčok, panj, klada ʼ (Koroša 2005: 145). Leksem ploh je lahko prevzet iz srvnem. bloch, bloc , bav. nem. ploch ʻploh ʼ, lahko pa je izpeljan iz nar. sloven. pridevnika plo ¤h ʻplosk ʼ. Če je pravilna druga razlaga, potem je plo ¤h prvotno pomenilo * ʻplosk, raven kos lesa ʼ (SES: 455).

120. SLA V438 ʻtesati ʼ

T1: te's áti ̥ ; SLA 388: te's áti̥ ; SLA 402: te's áti̥ ; SLA 400: 'tesati ̥

Za pomen ʻs sekiro obdelovati les v smeri vlaken ʼ, knj. tesa #ti , se v vseh krajih uporablja leksem tesati v dveh naglasnih razli čicah, pslovan. *tesa ´ti , kar izhaja iz ide. *tek't- (*tek'p-) ʻplesti, graditi hišo iz protja ʼ, kasneje ʻgraditi hišo iz masivnega lesa, tesati ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. te $sati , rus. tesa #t¾, češ. tesat (SES: 664).

121. SLA V785 ʻdleto ʼ

T1: šp'relica; SLA 388: p'relica; SLA 402: d'l éto; SLA 400: p'relica

Za pomen ʻorodje za dolbenje s kratkim pre čnim rezilom ʼ, knj. dle #to , se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem špreglica v dveh izgovornih razli čicah, v SLA 402 (Šalovci) pa je zabeležen leksem dleto . Leksem špreglica je izpeljanka iz leksema špregla ʻorodje za glajenje posode od zunaj ʼ, ki so ga lon čarji uporabljali pri oblikovanju posode, prevzet iz nem. Spreitel, Spriessel ʻklin, kos lesa, ki razpira ʼ (Koletnik 2008: 72), oz. šprikla , prevzeto iz bav. avstr. n. Sprittel ʻdeš čica, klin pri lestvi ʼ (ESSJ IV: 102). Leksem dleto, pslovan. *delto , *dolto, je izpeljan iz *delti < *delbti ʻdolbsti ʼ. Prvotni pomen je torej * ʻkar dolbe, orodje za dolbenje ʼ (SES: 94).

122. SLA V568 ʻčoln ʼ

T1: 'čun; SLA 388: ' čun; SLA 402: ' čun; SLA 400: ' čun

Za pomen ʻkorito, v katerem se opari praši čʼ se v vseh krajih uporablja leksem čoln , pslovan. *č¾ln ‘ ʻčoln, drevak ʼ, kar je izpeljano iz ide. korena *kel(H)- ʻtol či, sekati ʼ. Prvotni pomen je torej ʻposekano drevesno deblo, hlod ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. ču%n, rus. čëln , češ. člun (SES: 75).

123. SLA V206 ʻželezo ʼ

T1: že'l ézo; SLA 388: že'l ézo; SLA 402: že'l ézo; SLA 400: že'l ézo

Za pomen ʻnajbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve ʼ, knj. žele #zo , se v vseh krajih uporablja leksem železo . Dalje glej (21) SLA V275(b) ʻ(os) železna ʼ.

124. SLA V207 ʻoglje ʼ

T1: 'vo: úgeld'e; SLA 388: 'vo: úgelge; SLA 402: 'vo: údželdže; SLA 400: 'vo: úd'eld'e

Za pomen ʻčrna snov, ki nastane z žganjem lesa ʼ, knj. o#glje , se v vseh krajih uporablja leksem ogelje v ve č glasoslovnih razli čicah, pslovan. *Øgl ¾ ʻkos nedogorelega lesa ʼ, kar izhaja iz ide. *angli-, *angelo- ʻoglje ʼ (SES: 401). V prekmurš čini je dodan proteti čni v na za četku besede, ki se za čne s samoglasnikom.

125. SLA V208 ʻmeh ʼ

T1: 'me: ¶; SLA 388: 'me:¶; SLA 402: 'fude; SLA 400: 'me: ¶

Za pomen ʻpriprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak ʼ, knj. me #h, se v T1 (Luka čevci), SLA 388 (Gorica) in SLA 400 (Križevci) uporablja leksem meh , v SLA 402 (Šalovci) je zabeležen leksem fude . Leksem meh, pslovan. *m Åx‘, stcslovan. in cslovan. mÅx‘ ʻodrta živalska koža, žakelj ʼ, izhaja iz ide. * mo ¶so- (ali ma ¶so-) ʻoven, ov čja koža ʼ (SES: 331). Leksem fude je prevzet iz madž. fu #j ʻpihati ʼ, fu #jtato # ʻmeh, pihalo, pihalnik’ (Hradil 1998: 261,262).

126. SLA V347 ʻskopiti ʼ

T1: fko'piti̥ ; SLA 388: fko'piti̥ ; SLA 402: f ko'piti̥ ; SLA 400: fko'piti ̥ , f'ka:plati ̥

Za pomen ʻodstraniti spolne žleze ʼ, knj. sko #piti in skop íti , se v vseh krajih uporablja leksem vkopiti , v SLA 400 (Križevci) je zabeležena tudi nedovršna dvojni čna oblika vkapljati , pslovan. *skop Ïti ʻskopiti ʼ in *kop Ïti ʻenako ʼ kar je tvorjeno iz ide. korena *sk ā̆ p-, *sk ē̆ p- ʻobdelovati z ostrim orodjem, rezati ʼ. V enakem pomenu leksem poznajo tudi v hrv., srb. ško $piti , rus. skop ít¾, češ. skopit (SES: 574).

127. SLA V385 ʻstrojiti ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Za pomen ʻobdelovati surovo živalsko kožo s strojili ʼ, knj. stroj íti , ni zabeleženega leksema, ker se s tem niso ukvarjali.

128. SLA V386 ʻčreslo ʼ

T1: -; SLA 388: -; SLA 402: -; SLA 400: -

Beseda v prekmurskem nare čju ni znana.

129. SLA V459 ʻsesiriti se ʼ

T1: sk'v ásiti̥ ; SLA 388: s'ki: ¶snoti̥ ; SLA 402: s'ki: ¶snoti̥ ; SLA 400: v'küp s'ko: úči̥

Za pomen ʻzaradi delovanja (mle čnih) bakterij postati kašast, zdrizast ʼ, knj. ses íriti se , se v T1 (Luka čevci) uporablja leksem skvasiti , v SLA 388 (Gorica) in SLA 402 (Šalovci) leksem skisniti, v SLA 400 (Križevci) se uporablja opisno poimenovanje vkup sko čiti , zapisano v 3. os. ed. sed. Leksem skvasiti je izpeljan iz leksema kvas , pslovan. *kvas ‘, kar izhaja iz ide. *k ᵘātso- ʻkvas, sredstvo za fermentacijo ʼ ter ide. baze *k úaHt-, *k úatH- ʻvreti, kisati se, fermentirati, gniti (SES: 288). Leksem skisnoti, pslovan. *kysati ʻkisati, fermentirati ʼ, izhaja iz iste ide. baze kot kvas (skvasiti) . Opisno poimenovanje vkup sko čiti (sko čiti skupaj) iz pslovan. *s( ‘)ko čiti , izpeljano iz *s( ‘)kok ‘ ʻskok ʼ (SES: 573) ter pslovan. *s ‘ ʻs, od ʼ in *ku ´p‘ ʻkup ʼ (SES: 576).

130. SLA V464 ʻnaprave za sir ʼ

T1: -; SLA 388: -, SLA 402: -; SLA 400: -

Za pomen ʻnaprave za sir ʼ ni zabeleženih izrazov, saj posebnih naprav za sir ne poznajo.

131. SLA V465 ʻnaprave za surovo maslo ʼ

T1: mo'tü:lnica; SLA 388: mo'tö:única; SLA 402: -; SLA 400: -

Za pomen ʻpriprava za izdelovanje manjše koli čine masla ʼ, knj. pínja , se v T1 (Luka čevci) in SLA 388 (Gorica) uporablja leksem motilnica v dveh glasoslovnih razli čicah, ki je izpeljan iz leksema motiti , pslovan. *m Øtiti s prvotnim pomenom ʻdelati maslo ʼ (ESSJ II: 197). V SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci) ni zabeleženega leksema, ker masla niso delali.

132. SLA V798 ʻdroži ʼ

T1: drož'dž é:¶; SLA 388: drož'g é:¶; SLA 402: drož'dž é:¶; SLA 400: drož'dž é:¶

Za pomen ʻusedlina v vinu ali pivu po kon čanem vrenju ʼ, knj. drož í, se v vseh krajih uporablja leksem drožje v dveh glasoslovnih razli čicah. Pslovan. *drožd'i, *drožd' ¾ja, *drožd' ¾je ʻusedlina, kvas, droži ʼ, so izpeljanke iz pslovan. *drozga ʻnekaj zme čkanega, zme čkano sadje ʼ, kar pa je iz ide. baze *dherH-gh- ʻmotna usedlina, tropine ʼ (SES: 105).

133. SLA V798(p) Dolo čiti pomen!

Vprašanje V798(p) zahteva razlago pomena. Droži so usedlina, ki je ostala (v sodu) od vrenja vina.

134. SLA V804 ʻbreme ʼ

T1: b'r éme; SLA 388: 'b ápka; SLA 402: 'püšel/'püše ú; SLA 400: s'n ópi č

Za pomen ʻve č kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo ʼ, knj. bu #tara , se v izbranih krajih uporabljajo razli čni leksemi. V T1 (Luka čevci) je zabeležen leksem breme, v SLA 388 (Gorica) leksem babka , v SLA 402 (Šalovci) leksem pušelj, v SLA 400 (Križevci) pa je zabeležen leksem snopič. Leksem breme, pslovan. *be ´rm Æ, kar izhaja iz ide . *bher-men- ʻkar kdo nosi ʼ (SES: 46). Leksem babka je najverjetneje izpeljan iz splošnoslovanskega leksema baba, ki je onomatopejska podvojitev (reduplikacija) zloga ba iz otroškega jezika (ESSJ I: 7). Leksem pušelj je prevzet in prilagojen iz bav. avstr. nem. Puschel ʻšopek ʼ, knj. nem. Büschel ʻšop ʼ, kar je manjšalnica od nem. Busch ʻgrm ʼ (SES: 516). Leksem snopič je izpeljan iz leksema snop , pslovan. *snop ‘, kar se je najverjetneje razvilo iz ide. *sn |po- ʻsveženj, kar je zvezano ʼ (SES: 588).

8 ANALIZA GRADIVA

Etimologije neprevzetega besedja so povzete po Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika v petih knjigah (1977, 1982, 1995, 2005, 2007) in Snojevem Slovenskem etimološkem slovarju (1997). Prevzeto besedje je pojasnjeno s pomočjo Gradišnikovega Nemško-slovenskega in slovensko- nemškega slovarja, Hradilovega Madžarsko-slovenskega in Slovensko- madžarskega slovarja, Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja.

8.1 ANALIZA BESEDJA IZ POMENSKEGA POLJA KME ČKA HIŠA (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)

Iz analiziranega besedja zbranega v štirih krajih, v Luka čevcih (T1), Gorici (SLA 388), Šalovcih (SLA 402) in Križevcih v Prekmurju (SLA 400), se je za pomensko polje »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« uporabilo 101 vprašanje. Zabeleženih je sto devetnjast razli čnih leksemov, od katerih sta sto dva enobesedna (86 %), sedemnajst pa jih je ve čbesednih (14 %). Z vidika izvornosti je devetinšestdest enobsednih leksemov slovanskega izvora (68 %), trideset pa jih je prevzetih (29 %), od tega jih je devetnajst germanskega (64 %), sedem madžarskega izvora (23 %) in trije romanskega izvora (10 %), leksem štala je ali germanskega ali romanskega izvora (3 %). Trije enobesedni leksemi so neznanega izvora (3 %). Med ve čbesednimi leksemi prevladujejo, glede na prevzetost oz. neprevzetost jedra in dolo čila, taki, ki imajo doma če dolo čilo in prevzeto jedro (vsi imajo jedro germanskega izvora) – teh je dvanajst (71 %). Sledijo ve čbesedni leksemi, kjer sta dolo čilo in jedro doma či (slovanskega izvora), teh je pet (29 %).

Germanizmi so: cigel, cota, gang, glaž, hlev, klinga, klozet, kuhinja, mort, parma, plafon, pušelj, sekret, skedenj, špajz, šparat, štala, štok, štil, uta.

Madžarizmi so: bi ček, capa, padlaš, pi čepalaš, pala č, poplan, vankiš.

Romanizmi so: burkle, kotel, pisker.

Tvorjenke iz prevzetih besed: cimpra ča, glaževina, vankišnica, virstvo, žagati .

8.2 ANALIZA BESEDJA IZ POMENSKEGA POLJA KME ČKO ORODJE, KME ČKA OPRAVILA IN DRUGO

Iz analiziranega besedja zbranega v štirih krajih, v Luka čevcih (T1), Gorici (SLA 388), Šalovcih (SLA 402) in Križevcih v Prekmurju (SLA 400), se je za pomensko polje »kme čko orodje, kme čka opravila in drugo« uporabilo sto štiriintrideset vprašanj. Zabeleženih je sto petinštirideset razli čnih leksemov, od katerih je sto štiriindvajset enobesednih (86 %) ter enaindvajset ve čbesednih (14 %). Z vidika izvornosti je šestindevetdeset enobsednih leksemov slovanskega izvora (77 %), triindvajset pa jih je prevzetih (19 %), od tega jih je sedemnajst germanskega (74 %), pet madžarskega (22 %) in en romanskega izvora (4 %). Leksem ploh je ali slovanskega ali germanskega izvora. Štirje enobesedni leksemi so neznanega izvora (3 %). Med ve čbesednimi leksemi prevladujejo, glede na prevzetost oz. neprevzetost jedra in dolo čila, taki, ki imajo doma če dolo čilo in doma če jedro, teh je deset (48 %). Sledijo ve čbesedni leksemi, ki imajo doma če dolo čilo in prevzeto jedro (pet je germanskega, eno pa romanskega izvora), teh je šest (28 %). Sledijo ve čbesedni leksemi, ki imajo prevzeto dolo čilo (tri so madžarskega, eno pa germanskega izvora) in doma če jedro, ti so štirje (19 %). Najmanj je ve čbesednih leksemov, kjer sta dolo čilo (madžarskega izvora) in jedro (germanskega izvora) prevzeti, ta je samo en (5 %).

Germanizmi so: bint, bremza, cimera ča, cvek, deska, dreta, foslin, hakel, hamer, kajla, leder, paver, puta, tal, vaga, žlajf, žlajfati.

Madžarizmi so: bot, fude, lanc, roštal, rud, tali čka.

Romanizmi so: blanja .

Tvorjenke iz prevzetih besed: bintati, krampaš, korblja ča, hamri č, oslica, roštalivati, šarabolnik, špreglica, šrotati, zabremzati, zažlajfati.

Iz analize besedja je razvidno, da je ve čji delež prevzetih besed v prvem pomenskem sklopu »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Kljub bližini Madžarske (predvsem v Šalovcih in Križevcih), prevladujejo besede germanskega izvora, kar je posledica sobivanja z nemško jezikovno skupnostjo v preteklosti, preko katere so bili v panonsko leksiko sprejeti tudi romanizmi.

Krajšave in kratice virov: alb. – albansko; avstr. – avstrijsko; bav. – bavarsko; balt. – baltsko; ben. – beneško; čak. – čakavsko; češ. – češko; dalm. – dalmatinsko; furl. – furlansko; germ. – germnansko, gr. – grško, got. – gotsko; hrv. – hrvaško; ide. – (pra)indoevropsko; istr. – istrsko; it. – italijansko; knj. – knjižno; kor. – koroško; lat. – latinsko; let. – letonsko; lit. – litovsko; madž. – madžarsko; nar. – nare čno; nem. – nemško; polj. – poljsko; pslovan. – praslovansko; rom. – romansko; rus. – rusko; sed. – sedanjik; slovan. – slovansko; sloven. – slovensko; srb. – srbsko; srlat. – srednjeveškolatinsko; srvnem. – srednjevisokonemško; star. – starejše; stol. – stoletje; strus. – starorusko; stvnem. – starovisokonemško; stind. – staroindijsko. Drugo: ESSJ – Etimološki slovar slovenskega jezika (Bezlaj); PS – Pleteršnikov slovensko-nemški slovar; SES – Slovenski etimološki slovar (Snoj), SLA – Slovenski lingvisti čni atlas, SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKP – Slovar stare knjižne prekmurš čine.

9 ZAKLJU ČEK

»Prekmurje je pokrajina, ki je zemljepisno, kulturno in zgodovinsko vpeta med tri v ve č pogledih zelo razli čne narode. Z vseh strani so na ta del slovenskega etni čnega prostora skozi zgodovino dotekali razli čno mo čni kulturni ter posledi čno tudi jezikovni vplivi, kar se danes kaže v jezikovni raz členjenosti tega prostora« (Koletnik 2008: 9). Tukaj so se izoblikovala tri temeljna podnare čja: severno – gori čko, ki je v rabi ob zgornji Ledavi in v Porabju, osrednje – ravensko, ki je v rabi od Cankove preko Murske Sobote do Filovcev in Kobilja ter južno – dolinsko, ki je v rabi vzdolž Mure. Najve č razlik med njimi se kaže: 1. v razli čnih odrazih za dolgi in kartki a (gori čko in ravensko podnare čje kratki a v á, dolinsko podnare čje dolgi a v o:/ á:); 2. v razvoju kon čnega -l (gori čko in ravensko podnare čje v -o, dolinsko podnare čje v -u.); 3. v izgovoru zvo čnika j (v gori čkem in zahodnem delu ravenskega podnare čja se j izgovarja kot dj, g, k, ali dž , v dolinskem in delu vzhodnega ravenskega podnare čja pa kot j). Razvoj nenaglašenih samoglasnikov in soglasnikov je v vseh treh podnare čjih potekal dokaj enotno (Koletnik 2008).

Zbiranje gradiva/besedja je potekalo na terenu, in sicer v T1 (Luka čevci - moja doma ča vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci). S pomo čjo vprašalnice za SLA in informatorjev se je zbiralo in popisovalo besedje iz dveh pomenskih polj/sklopov: »kme čka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kme čko orodje, kme čka opravila in drugo«. Skupaj je bilo uporabljenih dvesto petintrideset vprašanj (101 vprašanje pri prvem sklopu »kme čka hiša« in 134 vprašanj pri drugem sklopu »kme čko orodje«). Zabeleženih je bilo dvesto štirinšestdeset razli čnih leksemov, od tega dvesto šestindvajset enobesednih leksemov (86 %) ter osemintrideset ve čbesednih leksemov (14 %). Z vidika izvornosti je sto petinšestdeset enobesednih leksemov slovanskega izvora (73 %), triinpetdeset enobesednih leksemov je prevzetih

(23 %), sedem leksemov je neznanega izvora (3 %). Leksem ploh je ali slovanskega ali germanskega izvora. Od prevzetih enobesednih leksemov jih je šestintrideset germanskega (68 %) in dvanajst madžarskega izvora (23 %), štirje so romanskega izvora (8 %). Leksem štala je ali romanskega ali germanskega izvora.

Poleg enobesednih leksemov je bilo zabeleženih osemintrideset ve čbesednih leksemov (besednih zvez). Prevladujejo besedne zveze, kjer je dolo čilo doma če, jedro pa prevzeto, teh je osemnajst (47 %); sledijo besedne zveze, kjer sta dolo čilo in jedro doma či, teh je petnajst (39 %). Najmanj je besednih zvez, v katerih je jedro doma če, dolo čilo pa prevzeto, te so štiri (11 %); ter besednih zvez, v katerih sta dolo čilo in jedro prevzeti, ta je ena (3 %).

Iz analize gradiva je razvidno, da v obeh sklopih prevladuje besedje slovanskega izvora, prevzetega besedja je ve č v prvem sklopu »kme čka hiša«, od tega prevladujejo germanizmi. Od prevzetih besed je torej najve č germanizmov, kljub bližini madžarske meje izbranim to čkam na Gori čkem (SLA 402 – Šalovci in SLA 400 – Križevci). Kar se ti če deleža prevzetega besedja, ni opaziti bistveno ve čjega števila germanizmov in madžarizmov v gori čkem podnare čju napram ravenskemu podnare čju, niti arhaizmov zaradi bližine Porabja. Na podlagi tega lahko ovržem svoji hipotezi, da bo zaradi bližine madžarske in avstrijske meje ve č prevzetih besed v govorih vasi Šalovci (SLA 402) in Križevci (SLA 400) napram govoroma vasi Luka čevci (T1) in Gorica (SLA 388) in da bo prevladoval delež prevzetih madžarskih besed nad germanizmi (predvsem v gori čkem podnare čju). Analiza besedja je pokazala, da je bil stik z madžarskim jezikom manj usoden za prekmurš čino kot pa stik z nemš čino. Ostaja pa dejstvo, da stara poljedelska in kme čka terminologija pri srednji generaciji zamira, mlajša pa je pove čini niti ne pozna ve č. Usmerjenost mladih v kmetovanje se zmanjšuje, poleg tega je razvoj pripeljal do tega, da je staro kme čko orodje ve činoma zamenjalo novo sodobno orodje, ki je pogosto poimenovano s slovenskimi knjižnimi ustreznicami, katere vse bolj prodirajo v nare čje in izrivajo stare izraze. Sicer pa se pri mlajših generacijah čuti vdor knjižnega jezika, v zadnjem času pa tudi angleškega, na vseh ravneh življenja.

Prekmurska leksika je res bogata in posebna napram ostalim slovenskim nare čjem in škoda bi bilo, da bi utonila v pozabo, zato se je vredno potruditi in s popisi ohraniti ta del ček kulturne dediš čine.

10 LITERATURA IN VIRI

- Bezlaj, F. (1977): Etimološki slovar slovenskega jezika (A-J). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik – Mladinska knjiga.

- Bezlaj, F. (1982): Etimološki slovar slovenskega jezika (K-O). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik – Mladinska knjiga.

- Bezlaj, F. (1995): Etimološki slovar slovenskega jezika (P-S). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik – Mladinska knjiga.

- Bezlaj, F. (2005): Etimološki slovar slovenskega jezika (Š-Ž). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik – Mladinska knjiga.

- Bezlaj, F. (2007): Etimološki slovar slovenskega jezika (Kazala). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik – Mladinska knjiga.

- Gradišnik, J. (1997): Nemško-slovenski; Slovensko-nemški slovar. Druga izdaja. Maribor: Obzorja.

- Gumilar, N. (2012): Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih ob čine Grad. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

- Hradil, J. (1998): Madžarsko-slovenski slovar. Murska Sobota: Pomurska Založba.

- Hradil, J. (1996): Slovensko-madžarski slovar. Ljubljana: DZS.

- Koletnik, M. (2008): Panonsko lon čarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Zora; 60).

- Koletnik, M. (2012): Besedje iz pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem nare čju. Slovenski dialektološki posvet 2 (SDP 2). Ljubljana: ISJ FR ZRC SAZU.

-Koletnik, M. (2013): Poimenovanja za orodje v slovenskogoriškem nare čju. Zbornik povzetkov simpozija 2013 / Škrab čevi dnevi 8, ur. Aleksandra Bizjak Kon čar. Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

- Koletnik, M. (2015): Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem nare čju. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Zora; 109).

- Koroša, M. (2005): Prekmurski govor v Moravskih Toplicah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

- Lehner, L. (2004): Lon čarsko besedje v Tešanovcih. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

- Logar, T. (1993): Slovenska nare čja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Novak, F. (1985): Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: Pomurska založba.

- Orožen Adami č, M., Perko, D., Kladnik, D. (1996): Priro čni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Sever, M. (2014): Besedje po vprašalnici za slovenski lingvisti čni atlas v izbranih prekmurskih govorih. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

- Smej, J. (2003): Luka čevci med Lipnico in Ledavo. Murska Sobota: Založba Stopinje.

- Snoj, M. (1997): Slovenski etimološki slovar. Prva izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Toporiši č, J. (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.

- Zorko, Z. (2003): Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. Avgust Pavel, ur. Z. Zorko, M. Pauko. Maribor: Slavisti čno društvo. (Zora 23). 73-94.

ELEKTRONSKI VIRI

- Gorica. Pridobljeno 13.12016, https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorica,_Puconci

- Križevci / Gornji Petrovci. Pridobljeno 13.1.2016, https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEevci,_Gornji_Petrovci

- Nare čna bera. Pridobljeno: 1.2.2016, http://www.narecna-bera.si/koroska- narecja/slovenska-narecja

- Novak, V. (2014): Slovar stare knjižne prekmurš čine. Elektronski vir. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU / Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU . Pridobljeno 2.2.2016, http://www.fran.si/137/slovar-stare-knjizne-prekmurscine

- Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar – ISJ ZRC SAZU. Pridobljeno 17.1.2016, http://bos.zrc-sazu.si/pletersnik.html

- Prekmursko-slovenski slovar. Pridobljeno 17.1.2016, http://www.pomurski- muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/slovar

- Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Pridobljeno 17.1.2016, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

- Snoj, M. (2015): Slovenski etimološki slovar. Elektronski vir. Tretja izdaja. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU / Založba ZRC, ZRC SAZU. Pridobljeno 2.2.2016, http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski- etimoloski-slovar