Regional Action Plan Pomurje Region, Slovenia
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih -
RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev . -
Deliverable T2.1.1 Collection of Primary and Secondary Data
“Development of an innovative network for the promotion of extroversion of agro-food companies in Adriatic – Ionian Area” Collection of Primary and Secondary Data This report was prepared for and submitted to the “INNOVAGRO” Project by: “This document has been produced with the financial assistance of the European Union. The content of the document is the sole responsibility of the Technical University of Crete and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union and/or ADRION Programme authorities”. © Copyright by the “Innovagro” project Collection of Primary and Secondary Data The “INNOVAGRO” partnership consists of: Name Role Country Chania Chamber of Commerce and Industry Lead Partner Greece Region of Crete Partner 2 Greece Technical University of Crete Partner 3 Greece Network of the Insular Chamber of Commerce Partner 4 Greece and Industry of the European Union Province of Potenza Partner 5 Italy E-institute, institute for comprehensive Partner 6 Slovenia development solutions Italian Confederation of Agriculture Partner 7 Italy Union of Chambers of Commerce and Industry of Partner 8 Albania Albania Chamber of Commerce and Industry of Serbia Partner 9 Serbia University of Basilicata Partner 10 Italy History Changes Version Date of Issue Document Title Author(s) Controller Number 1.0 23/7/2019 E. Grigoroudis T. Tsimrikidis ©INNOVAGRO Page 1 Collection of Primary and Secondary Data Table of Contents List of Abbreviations ........................................................................................................ -
POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14 -
KANČEVCI – Program 2021
DDK – Dom duhovnosti Kančevci dogajanje 2021 Dragi bratje in sestre, koledarsko leto je zopet okoli in v rokah imate naš nov Letni program – Dogajanje 2021. V njem vam posredu- jemo koledar in opis dogodkov, ki smo jih do sedaj načr- tovali tudi z vami, našimi dosedanjimi ter novimi obisko- valci in udeleženci dogodkov Doma duhovnosti Kančevci. Hvaležni smo vam za zanimanje in sodelovanje. Vse to smo načrtovali v upanju, da bodo epidemiološke raz- mere dovoljevale izpeljavo dogodkov. Če ne bodo do- voljevale, jih bomo morali zaradi zdravstvene varnosti opustiti, kakor smo to morali lansko leto. Naj se zgodi Božja volja. Naj bo dogajanje v Domu duhovnosti vam in nam v obilen blagoslov, duhovno spodbudo in korist za življenje in poslanstvo, ki ga vsak na svojem mestu živimo in opra- vljamo. Naj prinaša božji blagoslov in vsestransko korist tudi vsem tistim, s katerimi živite in sodelujete, h katerim ste vi poslani. Gospod škof Peter nam je ob zahvalnem praznovanju izrekel naslednje besede: »Tridesetletno bogato dogajanje v Domu duhovnosti Kančevci in župniji sv. Benedikta naj se po prizadevanju bratov kapucinov, njihovih sodelavcev in dobrotnikov nadaljuje, bogati in utrjuje v blagor kanče- vskih župljanov, vernikov murskosoboške škofije in vseh dobromislečih ljudi iz ostalih slovenskih škofij, zamejstva 2 in tujine.« V pridigi pa nam je začrtal program za naprej: »Gre za to, da imamo tukaj v Kančevcih v bratih kapuci- nih stražarje, ki nas dramijo iz duhovne zaspanosti, ki se v nas pojavi vedno, ko nismo budni, da bi bili nenehno s Kristusom. Dom duhovnosti Kančevci ima namreč značaj ''adoracije'', zato so Kančevci kraj čaščenja Boga. -
Geografska Učna Pot Selo Je Učilnica Da V Dolini Kobiljskega Potoka Sta Le Dva Objekta Iz V Naravi
Informacije: • OŠ Fokovci, Fokovci 32, 9208 Fokovci, T: 02/544 90 20, kontaktna oseba: Suzana Deutsch, T: 041/798–722, ravnateljica.osmsfo@ Geografska guest.arnes.si • Društvo geografov Pomurja, Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota, drustvo-geografov-po- učna pot [email protected], www.drustvo-geografov- pomurja.si, kontaktna oseba: Drago Balajc, T: 051/840–186, Tatjana Kikec, T: 031/597–459 Selo Majhne kmetije, parcelna razdrobljenost ter agrarna • TIC Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 prenaseljenost so vzroki stoletnega odseljevanja go- Moravske Toplice, [email protected], www. ričkega človeka. Posledice tega procesa so vidne v moravske-toplice.com T: 02/538 15 20 propadajočih domovih, opuščenih kmetijskih povr- šinah in v prevladi starega prebivalstva. Znak Rotunda vas bo prijazno vodil po učni poti. Časarov mlin na Ratkovskem potoku z bogato zbirko kmečkega in mlinarskega orodja ter romanska rotun- Geografska učna pot Selo je učilnica da v dolini Kobiljskega potoka sta le dva objekta iz v naravi. Obiskovalci učne poti s pomočjo bogate kulturne dediščine območja. Romanska ro- informacijskih tabel in opazovanja tunda iz 13. stoletja sodi med najpomembnejše kul- spoznajo pokrajino gričev in dolin, turnozgodovinske objekte v Sloveniji in je biser Geo- povezanost narave in človeka. grafske učne poti Selo. Osnovni podatki o učni poti Kje leži: v naseljih Selo in Berkovci na Goričkem v Prekmurju Dostop: po regionalni cesti Murska Sobota – Martjanci – Prosenjakovci, začetek poti je v Selu na parkirišču pri rotundi Postavitev: 2007/2008 Število informacijskih tabel: 16 Dolžina poti: 3 km Zahtevnost: nezahtevna, primerna za družine, kolesarje Potreben čas: 2 uri Komu je namenjena: skupinam, turistom ter vsem, Vodni del učne poti je speljan ob Kobiljskem potoku ki želite nekaj časa preživeti v naravnem okolju in revitalizirani mlaki; na slemenu griča stoji vodnjak, Avtorji učne poti: Drago Balajc, Suzana Deutsch, globok kar 54 metrov. -
References, 99-103
References Henning Andersen, 1999: The Western South Slavic Contrast Sn. sah‑ni‑ti // SC. sah‑nu‑ti. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 2, 47–62. Peter Auer and Aldo di Luzio, 1988: Variation and Convergence: Studies in Social Dialectology. Berlin: Walter de Gruyter. Peter Auer and Frans Hinskens, 1996: The Convergence and Divergence of Dia‑ lects in Europe. Sociolinguistica 10, 1–30. Vladimir Bračič, 1967: Vinorodne Haloze. Maribor: Založba Obzorja. – –, 1982: Gozdnate Haloze. Maribor: Založba Obzorja. Andrew F. Burghardt, 1962: Borderland: A Historical and Geographical Study of Burgenland, Austria. Madison: University of Wisconsin Press. J. K. Chambers, and Peter Trudgill, 1980: Dialectology. London: Cambridge University Press. Jože Ciperle and Andrej Vovko, 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Lju‑ bljana: Slovenski šolski muzej. H. Giles, D. Taylor and R. Bourhis, 1973: Toward a Theory of Interpersonal Accommodation through Speech: Some Canadian Data. Language in Society 2, 177–92. Marc L. Greenberg, 1992: Circumflex Advancement in Prekmurje and Beyond. Journal of the Society for Slovene Studies 14/1, 69–91. – –, 1995: Archaisms and Innovations in the Dialect of Sredisce (Southeastern Prlekija, Slovenia). Proceedings of the 9th Biennial Conference on Balkan and South Slavic Linguistics, Literature and Folklore (Indiana Slavic Studies 7), 91–102. – –, 2000: A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: Universitäts‑ verlag C. Winter. – –, 2006: A Short Reference Grammar of Standard Slovene. SEELRC Reference Gram‑ mar Network. Duke University / University of North Carolina, Chapel Hill: SEELRC. 99 Grant H. Lundberg, Dialect Leveling in Haloze, Slovenia Stanko Guldescu, 1964: History of Medieval Croatia. The Hague: Mouton and Co. Peter Herrity, 2000: Slovene: A Comprehensive Grammar. -
Energetska Zasnova Občine Moravske Toplice
EENNEERRGGEETTSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA OOBBČČIINNEE MMOORRAAVVSSKKEE TTOOPPLLIICCEE April 2006 Izvajalec: L E A Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE PREDSTAVITEV PROJEKTA 1. Naslov projekta ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE 2. Številka pogodbe: 2511-05-930137 3. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 4. Prejemnik: Ob čina Moravske Toplice 5. Izvajalec: Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci 6. Sodelujo če institucije: Ob čina Moravske Toplice L E A Kranj čeva 3, 9226 Moravske Toplice Zavod za promocijo in pospeševanje Tel.: (02) 538 15 05 trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Fax: (02) 538 15 02 E-pošta: [email protected] Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija, I-net:http://www.moravske-toplice.si Tel: (02) 538-13-54 E-mail: [email protected] 7. Celotna vrednost projekta: 8.400.000,00 SIT od tega Ob čina Moravske Toplice: 4.836.000,00 SIT MOP: 3.564.000,00 SIT 8. Vodja (nosilec) projekta: Franc Cipot , univ.dipl.org.,oec., župan 9. Avtorji: Jožef Mau čec , dipl.ing.str.,spec.str. Bojan Vogrin čič, univ.dipl. prav. Csongor Vass , dipl.ing.str. Stanislav Sraka , univ. dipl. org. mag. Milan Šadl, uni. dipl.grad. Mojca Breš čak , univ. dipl.ekon. Jože Brdnik , ing.str. Andrej Sraka , univ.dipl.ing.el. Stojan Habjani č, univ.dipl.ing.grad. Darko Sušnik , univ.dipl.ing.str. Tiberij Lebar, str.teh. Marjana Čuk, ekon. © LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE , M ARTJANCI ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE II VSEBINA 1. POVZETEK ENERGETSKE ZASNOVE .............................................................IX 1.1 UVOD ................................................................................................................IX 1.2 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA ..................................XI 1.2.1 Podatki o porabi energije in energentov ............................................. -
PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S Projektnimi Aktivnostmi Za Popularizacijo Madžarske Folklore in Kulinarike
PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S projektnimi aktivnostmi za popularizacijo madžarske folklore in kulinarike Območje občine Moravske Toplice je narodnostno mešano območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Na območju dveh krajevnih skupnosti v petih naseljih (Čikečka vas/Csekefa, Motvarejvci/Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/Szerdahely) se poleg slovenščine kot uradnega jezika uporablja tudi madžarščina. Z madžarskimi vplivi obogatena pa je tudi zakladnica kulturne dediščine z navedenega območja. Z namenom predstavitve folklorne in kulinarične raznolikosti z dvojezičnega območja je TIC Moravske Toplice izvedel projekta Folklora zbližuje in povezuje ter Okusi (z)družijo in bogatijo. Na narodnostno mešanem območju v občini deluje dvojezična OŠ Prosenjakovci kot matična šola. Na DOŠ Prosenjakovci deluje otroška folklorna skupina Ugrós, ki skozi plese in glasbo predstavlja madžarsko folkloro. TIC Moravske Toplice je kot vodilni partner projekta Folklora zbližuje in povezuje k sodelovanju povabil partnerja DOŠ Prosenjakovci in KUD Attila József Motvarjevci. S projektom je vodilni partner želel spodbuditi medgeneracijski in medkulturni dialog ter z medsebojnim sodelovanjem sodelujočih predstaviti dediščino madžarske narodnostne manjšine širši javnosti. Tako odrasli kot tudi najmlajši prebivalci občine so skozi izobraževalni program dodatno poglobljeno spoznavali lastno narodnostno identiteto, skozi kulturne in informativne dejavnosti pa se jih je spodbujalo k ohranjanju jezika in kulturne dediščine. V okviru projekta je bilo izvedenih 5 nastopov oziroma predstavitev, v okviru katerih se je širši javnosti predstavila OFS Ugrós DOŠ Prosenjakovci. Otroci z dvojezičnega območja z obeh strani meje so se lahko družili na 2 srečanjih otroških manjšinskih folklornih skupin. Učenci iz DOŠ Števanovci in DOŠ Prosenjakovci so tekmovali v okviru kviza na temo dediščine manjšin. -
ISO 639-3 Registration Authority Request For
ISO 639-3 Registration Authority Request for Change to ISO 639-3 Language Code Change Request Number: 2011-139 (completed by Registration authority) Date: 2011-8-24 Primary Person submitting request: Registration for the Prekmurian Slovene language (Prekmurš čina) Affiliation: Hungary E-mail address: akos dot doncs at freemail dot hu Names, affiliations and email addresses of additional supporters of this request: Marc L. Greenberg prof. dr. USA, Kansas University (grinbelblau at gmail dot com); Franc Kuzmi č writer from Prekmurje (franc underscore lainscek at t-2 dot net); Janko Duri č teacher from Tišina (janko dot duric at guest dot arnes dot si); mag. Franc Kuzmi č from the Regional Museum Murska Sobota and Pastor of the Pentechostal Church (franc dot kuzmic at guest dot arnes dot si); Zinka Zorko, pensioner professor from the Maribor University (zinka dot zorko at uni-mb dot si); Branko Pintari č, Cankova (branko underscore pintaric1 at t-2 dot net) Postal address for primary contact person for this request (in general, email correspondence will be used): Name: Ákos Doncecz; Address: 9982-HU, Kétvölgy, F ő utca 2. Hungary; akos.doncs at freemail dot hu PLEASE NOTE: This completed form will become part of the public record of this change request and the history of the ISO 639-3 code set and will be posted on the ISO 639-3 website. Types of change requests This form is to be used in requesting changes (whether creation, modification, or deletion) to elements of the ISO 639 Codes for the representation of names of languages — Part 3: Alpha-3 code for comprehensive coverage of languages . -
The Handbook on Best Practices Development of Sustainable Mobility Management in European Cities
DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES TABLE OF CONTENT PREFACE ................................................................................................................................................................................................................................................................ 4 DEMO-EC PROJECT ........................................................................................................................................................................................................................................ 4 PARTNERS AND REGIONS ............................................................................................................................................................................................................................ 5 BEHAVIOUR CHANGE .................................................................................................................................................................................................................................... 9 1.1. GERMANY: CITY CYCLING IN LEIPZIG ............................................................................................................................................................................................. 10 1.2. SPAIN: THE BICYCLE MASTER PLAN IN ZARAGOZA ............................................................................................................................................................ -
Development of Sustainable Mobility Management in European Cities
DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES TABLE OF CONTENT PREFACE ................................................................................................................................................................................................................................................................ 4 DEMO-EC PROJECT ........................................................................................................................................................................................................................................ 4 PARTNERS AND REGIONS ............................................................................................................................................................................................................................ 5 BEHAVIOUR CHANGE .................................................................................................................................................................................................................................... 9 1.1. GERMANY: CITY CYCLING IN LEIPZIG ............................................................................................................................................................................................. 10 1.2. SPAIN: THE BICYCLE MASTER PLAN IN ZARAGOZA ............................................................................................................................................................