DOCSLIB.ORG

Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih (KUD Prasila, 2014) Pokrajina, govor, upravna razdelitev, ljudski grbi, ljudsko slovstvo 96 avtorjev in 16 avtoric Motivi in teme: - Poezija skrivnostnega zelenkastega morja (pokrajina) - Dobro kot rženi kruh in vedri kot jutranja zarja (Prleki) - Trdoživost narave ljudi (življenje) - Grunt, grunt, gruntek, moj košček raja (odnos do zemlje) - Ženska je srce, moški je glava družine (vloge, odnosi) - Vino dá ogenj mesu in duši (vino, alkoholizem) - Stiska in bridkost samotnega bivanja (odnos do mesta, tujine) - Že dugo dugo v šole grem … (odnos do izobraževanja) - Zelenje prinaša blagoslov in srečo (šege, navade, vraže) - Bog vse vidi, bog vse ve (vera, krščanstvo, duhovnost) PRETEKLE DOBE DO Anton Kosi Bratko Kreft Božidar Radoš RAZSVETLJENSTVA Franc Mohorič Ruda Jurčec Rajko Topolovec Anton Vramec Franc Kovačič Milena Mohorič, por. Premru Lev Detela Leopold Volkmer Matija Senkovič Anton Trstenjak Ciril Vnuk Štefan Modrinjak Fran Ilešič Anton Ingolič Ivan Rihtarič Franc Cvetko Karel Ozvald Jože Košar Miran Puconja Janez Leopold Šmigoc Ljudmila Poljanec Leopold Stanek Tonček Luskovič Peter Dajnko Franc Ksaver Meško Vinko Brumen Miroslav Slana Miros († 19. marec 2019) Anton Krempl Franc Herič Jože Kerenčič Jovan Popov Jožef Ivan Knolc Božidar Kryl Ivan Potrč Franc Krnjak Anton Murko Janko Šlebinger Stanko Kociper Bernard Rajh Matija Slavič Katja Špur Marko Kočar OD ROMANTIKE DO Rudolf Vrabl Erna Meško Vlado Žabot MODERNE Cvetko Golar Manko Golar Srečko Pavličič Stanko Vraz Jakob Kelemina Stanko Janežič Franci Just Franc Miklošič Franček Bohanec Valerija Perger Davorin Trstenjak 20. STOLETJE Vekoslav Grmič Milan Petek Levokov Ivan Macun Ivan Vuk Milena Šaruga Jasna Branka Staman Jakob Radoslav Razlag Alojzij Trstenjak Zdravko Klanjšček Davorin Bešvir Dabe Božidar Flegerič Mirko Muršec Jože Puklavec - Pril Blanka Erhartič Josip Križan Jan Baukart Alojzija Rak Norma Bale Jakob Gomilšak France Veber Tone Ferenc Irena Kandrič Koval Matej Slekovec Božidar Borko Viktor Vrbnjak Aleš Šteger Peter Skuhala Vladimir Vauhnik Ivan Kramberger Petra Kolmančič Ivan Skuhala Rudolf Kolarič Gregor Kosi Franc Simonič Stanko Cajnkar SODOBNI USTVARJALCI Matej Mertik Boguš Goršič Janez Janžekovič Franc Zadravec († 24. julij 2016) Igor Plohl Henrik Schreiner Martin Kojc Karolina Kolmanič Helena Srnec Fran Rakuša Edvard Kocbek Vinko Korošak Monika Čuš Josip Freuensfeld – Radinski Albert Žerjav Marijan F. Kranjc France Borko Francka Marinič MARTIN KOJC, most k spoznanju Helena Srnec, uni. dipl. lit. komp. Martin Terezija ŠKORJANEC TSCHULEG/ČULEK 1. 10. 1838 – 14. 5. 1909 11. 11. 1833 – 13. 10. 1909 Poroka: 8. 8. 1859 tržan središki Ana ČULEK Otilija KOJC, Martin KOJC Alojz Herman ČULEK 22. 7. 1859 – 3. 11. 1924 roj. ČULEK 16. 10. 1873 – 1935 6. 4. 1870 – 26. 7. 1870 poštarica in posestnica 10. 12. 1877 – 1937 višji davčni upravitelj in posestnik Potomka češko moravske plemiške družine Čulek Tončka KOJC, Martin KOJC roj. KOSI 14. 9. 1901 – 18. 3. 1978 1902 – 1993 psiholog, parapsiholog Poroka Kojc: 1938, 1943, 1949 Dušan MOŠKON 2. 1. 1924 – 10. 7. 2006 arhitekt MARTIN KOJC Martin Kojc se je rodil 14. septembra leta 1901 v Središču ob Dravi. OŠ Središče ob Dravi, gimnazija: Ptuj in Maribor 1928 – odpotuje v Gradec, nato na Dunaj, Berlin 1930–1933 – psihološka posvetovalnica Kojc Institut (Berlin, Nemčija) Strokovna predavanja na Nizozemskem - Haag, Amsterdam in Rotterdam. Foto: Črtomir Goznik Po prihodu Hitlerja na oblast se vrne v Slovenijo. Marec 1940 – februar 1941 – v Ljubljani odpre podobno posvetovalnico za življenjski pouk v hotelu Metropol (hotel Miklič). Po vojni ostane v Središču ob Dravi, kjer živi z ženo, igra violino, poučuje esperanto, piše knjige in članke ... Martin Kojc je umrl 18. marca 1978 v Bolnišnici Maribor. MARTIN KOJC Psiholog, filozof, pisec (meditacijskih) knjig, pedagog, profesor esperanta, učitelj resnice, vodnik, vizionar, vzgojnik, začetnik duhovne revolucije, modroslovec, globok in praktičen mislec, ljubitelj živali in tudi vinogradnik. Kojc je razvil etične principe, ki izhajajo iz univerzalnih etičnih in moralnih načel. Kojčeva filozofija se poleg krščanstva veže tudi na budizem in taoizem, teozofijo in druge modrosti modrecev, gurujev ter drugih duhovnih učiteljev in iskrenih iskalcev resnice, ki so delovali v smeri srca. KOJČEVA FILOZOFIJA »Samo duh v nas je živ. Samo duh v nas je resničen in pravi. Smo duhovna bitja in nič drugega.« (M. Kojc) Kojčeva filozofija je filozofija o spoznanju, je pozitivna filozofija, ker se osredotoča na moč in človeški vir, ki je v vsakem posamezniku. Kojčeva filozofija temelji na predpostavki, da se vse misli, o katerih realnosti smo prepričani, uresničujejo. Misli so zanj edine realne sile, ki vodijo in ustvarjajo naše življenje glede na stopnjo našega razvoja in prepričanja. Misli kreirajo naša življenja. Življenje človeka se gradi tako, kakor je človek prepričan, da se bo gradilo. Telo človeka se oblikuje tako, kakor je človek prepričan, da se bo oblikovalo. Ne obstaja torej nič zunanjega, kar bi moglo kakorkoli učinkovati na nas. Vse se poraja duhovno iz notranjega prepričanja. Kojc nas skozi praktični in življenjski pouk uči/nauči … da je duh primarno gibalo življenja in prapočelo vsega. … tehnik zaupanja do vsega dogajanja. ... o pomembnosti višje duhovne koncentracije (meditacije). … naj celotno človeško delovanje vodijo ljubezen, globoka, sveta čustva ter zdravi življenjski nazori. … da se človek mora naučiti pravilne drže, ponotranjiti mora vrednote in živeti v skladu z njimi – ljubezen, razumevanje, uvidevnost, pogum, odločnost, vztrajnost - vzbuditi moramo plemenite nagone po miru in sožitju med vsemi ljudmi. KOJC, PREROK NA TUJEM Do začetka 2. svetovne vojne je Martin Kojc deloval v Nemčiji v Berlinu – praktično-psihološka posvetovalnica Kojc – Institut. Foto: Sylvia Barth Časopisi so že v tistih letih (1930–1940) pisali o duhovni prenovi, ki poteka po vsem svetu. Kojčeve filozofsko etične vidike so primerjali z vidiki Krishnamurtija, Dostojevskega, Tolstoja, Johannesa P. Müllerja (nemški fiziolog), Charlesa L. Tweedaleja (britanski spiritualist), Inayata Khana (začetnik sufizma), dr. F. A. Volgyesija (hipnoza), Stanleya Jonesa (misionar, teolog), Alberta Scweitzerja (francosko nemški teolog, filozof, fizik), Toyohiko Kogawa (japonski pacifist) … Iskali so podobnosti z Biblijo ter Bhagavad Gito, jogiji, Sv. Avguštinom (filozof, teolog) ter Platonom in Aristotelom. Nekaj prispevkov, ki so se zvrstili o Kojcu v nemškem tisku Kojc, ein neuer Wunderarzt / Kojc, novi čudežni zdravnik Erstaunliche Erfolge des neuen Psycho-Heilverfahrens Kojc / Izredni uspehi nove psihološko-zdravilne metode Kojc Der Wunderarzt am Kurfürstendamm / Čudežni zdravnik na Kurfürstendammu v Berlinu Interessante Einzelheiten über die Psycho-Heilmethode Kojc / Zanimiva dejstva nove psihološko-zdravilne metode Kojc Kojc – der Reformator. Ein Dank an den Wunderarzt / Kojc – reformator. Zahvala čudežnemu zdravniku Nekaj misli in odmevov o Martinu Kojcu Dr. L. A. Rademaker, den Haag: »Kdor se bo poglobil v metodo Martina Kojca, bo razumel, da zajema »tiho obdobje« Oxforda, »samoosvoboditev« Krishnamurte, »ozaveščanje na sedanjost« mnogih modernih učiteljev, »veselja do življenja« Spinoze – skratka »začetke duhovne revolucije«.« Dr. L. A., Gravenhage, Nizozemska: » … s Platonom postavlja Martin Kojc moč misli na prestol, s Kristusom uči absolutno zaupanje …« Dr. Felipe Tejero, Zaragoza, Španija: » … vsebino knjige Martina Kojca Učbenik življenja velja označiti kot senzacijo, ker ovrže mnoge predsodke in ustaljena mnenja, ki so veljala do danes kot nedotakljiva …« KOJC NA SLOVENSKIH TLEH Prvi prispevek Martina Kojca v slovenskem periodičnem tisku je zaslediti leta 1928 s člankom Človek – kovač lastne usode, Življenje in svet. V Sloveniji so o njegovih uspehih med leti 1930‒1941 poročali predvsem časopisi Slovenec, Slovenski narod, Ljubljanski Zvon, Jutro. Leta 1940 in 1941 je izšlo nekaj Kojčevih člankov v Večerniku. Leta 1968 zasledimo več Kojčevih objav v Tedniku. Kojčeva zgodnja
Load more

Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru.
    [Show full text]
  • PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico
    OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču) Poslovni čas za stranke je: POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN UKC Maribor: PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z V mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje.
    [Show full text]
  • Deliverable T2.1.1 Collection of Primary and Secondary Data
    “Development of an innovative network for the promotion of extroversion of agro-food companies in Adriatic – Ionian Area” Collection of Primary and Secondary Data This report was prepared for and submitted to the “INNOVAGRO” Project by: “This document has been produced with the financial assistance of the European Union. The content of the document is the sole responsibility of the Technical University of Crete and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union and/or ADRION Programme authorities”. © Copyright by the “Innovagro” project Collection of Primary and Secondary Data The “INNOVAGRO” partnership consists of: Name Role Country Chania Chamber of Commerce and Industry Lead Partner Greece Region of Crete Partner 2 Greece Technical University of Crete Partner 3 Greece Network of the Insular Chamber of Commerce Partner 4 Greece and Industry of the European Union Province of Potenza Partner 5 Italy E-institute, institute for comprehensive Partner 6 Slovenia development solutions Italian Confederation of Agriculture Partner 7 Italy Union of Chambers of Commerce and Industry of Partner 8 Albania Albania Chamber of Commerce and Industry of Serbia Partner 9 Serbia University of Basilicata Partner 10 Italy History Changes Version Date of Issue Document Title Author(s) Controller Number 1.0 23/7/2019 E. Grigoroudis T. Tsimrikidis ©INNOVAGRO Page 1 Collection of Primary and Secondary Data Table of Contents List of Abbreviations ........................................................................................................
    [Show full text]
  • 13Mugerli.Pdf
    UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO SLOVENSKI ČRKOPISI DIPLOMSKO DELO Anja Mugerli Mentor: doc. dr. Kozma Ahaĉiĉ Nova Gorica 2010 NASLOV Slovenski črkopisi IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljeni vsi slovenski ĉrkopisi. Bohoriĉica je bila prvi slovenski knjiţni ĉrkopis in se je uporabljala od sredine 16. stoletja do sredine 19. stoletja. V povezavi z njo so opisane vse variante, katere so razvili najpomembnejši pisci ter z njimi v bohoriĉico prinesli pomembne spremembe. V nadaljevanju sta predstavljena ĉrkopisa, ki sta se za krajši ĉas uporabljala v zaĉetku 19. stoletja, metelĉica in dajnĉica. V zvezi z njima je opisana tudi abecedna vojna. V njej je potekal boj med bohoriĉico in njenimi privrţenci ter novima ĉrkopisoma, predvsem metelĉico, s katerima so nekateri ţeleli nadomestiti stari ĉrkopis. Dalje bo predstavljen slovenski ĉrkopis, gajica, katerega uporabljamo še danes. Pri vseh ĉrkopisih in njihovih variantah so predstavljene prednosti, ki so jih prinesli, in tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih so nove variante (pri bohoriĉici) in nato novi ĉrkopisi nastajali. Pri gajici so opisani problemi, povezani z njo, ki so nastali predvsem zaradi tega, ker se je razvila v okviru ilirskega gibanja. Ključne besede: ĉrkopis, varianta, ĉrka, fonem, soglasniški sklop, bohoriĉica, Primoţ Trubar, Sebastijan Krelj, Adam Bohoriĉ, Jurij Dalmatin, Marko Pohlin, Jernej Kopitar, slovnica, dajnĉica, Peter Dajnko, metelĉica, Franc Serafin Metelko, abecedna vojna, Matija Ĉop, gajica, Ljudevit Gaj, ilirsko gibanje, latinica, cirilica, ĉeški ĉrkopis. II TITLE Slovenian alphabets ABSTRACT In the thesis are presented all of the slovenian alphabets. Bohoriĉica was the first slovenian alphabet and was used since the middle of the 16th until the middle of 19th century.
    [Show full text]
  • Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013
    Poštnina Plačana Pri Pošti 9244 Sveti JuriJ ob ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti.
    [Show full text]
  • Predstavitev Občine Gornja Radgona
    PREDSTAVITEV OBČINE GORNJA RADGONA »Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leţi v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolţ reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana. Lega Občine Gornja Radgona v Sloveniji V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu ţivečim krajanom, daje moţnost nadaljnjega razvoja in blagostanja. Sedeţ občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedeţ Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo ţe od leta 1852 po klasični šampanjski metodi. Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko- ţivilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-ţivilski sejem AGRA. Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski poti.
    [Show full text]
  • Crossing the Lines Between Marxism and Christianity in the 20Th Century East-Central Europe
    SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS Koper 2021 International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE Programme and Abstracts Technical Editor: Alenka Obid Editors: Jure Ramšak, Mateja Režek Design and layout: Alenka Obid Institute for Historical Studies/Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS Publisher: Science and Research Centre/Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Onlin edition, available at: For the publisher: Rado Pišot http://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/ monografije/ J6-9353 The Engagement between Marxism and Christianity in Slovenia, 1931–1991 and the research The conferenceP6-0272 is organised Mediterranean within the and research Slovenia project programme , co-financed by the Slovenian Research Agency. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58784259 ISBN 978-961-7058-61-1 (PDF) CONTENTS 7 FOREWORD PROGRAMME 9 ABSTRACTS
    [Show full text]
  • References, 99-103
    References Henning Andersen, 1999: The Western South Slavic Contrast Sn. sah‑ni‑ti // SC. sah‑nu‑ti. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 2, 47–62. Peter Auer and Aldo di Luzio, 1988: Variation and Convergence: Studies in Social Dialectology. Berlin: Walter de Gruyter. Peter Auer and Frans Hinskens, 1996: The Convergence and Divergence of Dia‑ lects in Europe. Sociolinguistica 10, 1–30. Vladimir Bračič, 1967: Vinorodne Haloze. Maribor: Založba Obzorja. – –, 1982: Gozdnate Haloze. Maribor: Založba Obzorja. Andrew F. Burghardt, 1962: Borderland: A Historical and Geographical Study of Burgenland, Austria. Madison: University of Wisconsin Press. J. K. Chambers, and Peter Trudgill, 1980: Dialectology. London: Cambridge University Press. Jože Ciperle and Andrej Vovko, 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Lju‑ bljana: Slovenski šolski muzej. H. Giles, D. Taylor and R. Bourhis, 1973: Toward a Theory of Interpersonal Accommodation through Speech: Some Canadian Data. Language in Society 2, 177–92. Marc L. Greenberg, 1992: Circumflex Advancement in Prekmurje and Beyond. Journal of the Society for Slovene Studies 14/1, 69–91. – –, 1995: Archaisms and Innovations in the Dialect of Sredisce (Southeastern Prlekija, Slovenia). Proceedings of the 9th Biennial Conference on Balkan and South Slavic Linguistics, Literature and Folklore (Indiana Slavic Studies 7), 91–102. – –, 2000: A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: Universitäts‑ verlag C. Winter. – –, 2006: A Short Reference Grammar of Standard Slovene. SEELRC Reference Gram‑ mar Network. Duke University / University of North Carolina, Chapel Hill: SEELRC. 99 Grant H. Lundberg, Dialect Leveling in Haloze, Slovenia Stanko Guldescu, 1964: History of Medieval Croatia. The Hague: Mouton and Co. Peter Herrity, 2000: Slovene: A Comprehensive Grammar.
    [Show full text]
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
    [Show full text]
  • The Handbook on Best Practices Development of Sustainable Mobility Management in European Cities
    DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES TABLE OF CONTENT PREFACE ................................................................................................................................................................................................................................................................ 4 DEMO-EC PROJECT ........................................................................................................................................................................................................................................ 4 PARTNERS AND REGIONS ............................................................................................................................................................................................................................ 5 BEHAVIOUR CHANGE .................................................................................................................................................................................................................................... 9 1.1. GERMANY: CITY CYCLING IN LEIPZIG ............................................................................................................................................................................................. 10 1.2. SPAIN: THE BICYCLE MASTER PLAN IN ZARAGOZA ............................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Development of Sustainable Mobility Management in European Cities
    DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES DEVELOPMENT OF SUSTAINABLE MOBILITY MANAGEMENT IN EUROPEAN CITIES THE HANDBOOK ON BEST PRACTICES TABLE OF CONTENT PREFACE ................................................................................................................................................................................................................................................................ 4 DEMO-EC PROJECT ........................................................................................................................................................................................................................................ 4 PARTNERS AND REGIONS ............................................................................................................................................................................................................................ 5 BEHAVIOUR CHANGE .................................................................................................................................................................................................................................... 9 1.1. GERMANY: CITY CYCLING IN LEIPZIG ............................................................................................................................................................................................. 10 1.2. SPAIN: THE BICYCLE MASTER PLAN IN ZARAGOZA ............................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Between the House of Habsburg and Tito a Look at the Slovenian Past 1861–1980
    BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 EDITORS JURIJ PEROVŠEK AND BOJAN GODEŠA Ljubljana 2016 Between the House of Habsburg and Tito ZALOŽBA INZ Managing editor Aleš Gabrič ZBIRKA VPOGLEDI 14 ISSN 2350-5656 Jurij Perovšek in Bojan Godeša (eds.) BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 Technical editor Mojca Šorn Reviewers Božo Repe Žarko Lazarevič English translation: Translat d.o.o. and Studio S.U.R. Design Barbara Bogataj Kokalj Published by Inštitut za novejšo zgodovino/Instute of Contemporaray History Printed by Medium d.o.o. Print run 300 copies The publication of this book was supported by Slovenian Research Agency CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1861/1980"(082) BETWEEN the House of Habsburg and Tito : a look at the Slovenian past 1861-1980 / editors Jurij Perovšek and Bojan Godeša ; [English translation Translat and Studio S. U. R.]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino = Institute of Contemporary History, 2016. - (Zbirka Vpogledi, ISSN 2350-5656 ; 14) ISBN 978-961-6386-72-2 1. Perovšek, Jurij 287630080 ©2016, Inštitut za novejšo zgodovino All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, distributed, hired out, transmitted, published, adapted or used in any other way, including photocopying, printing, recording or storing and publishing in the electronic form without the prior written permission of the publisher, except in the case of brief quotations embodied in critical reviews and certain other non-commercial uses permitted by copyright law.
    [Show full text]