DOCSLIB.ORG

Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013 Poštnina Plačana Pri Pošti 9244 Sveti JuriJ ob ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti. la vsem vetrovom iz vseh strani neba in niso padla Najprej želim povedati ne- zavoljo dežnih kapelj in ne zaradi teže pripekajočih kaj o pričakovani letošnji občinski setvi in žetvi. žarkov. Nekje med poletjem in zimo bi se bilo lepo V posebno čast si po dveh vzorno izvedenih državnih vsaj še enkrat sprehoditi skozi vinograd, preden od- tekmovanjih štejemo čestitke in pohvale strokovne pade vso zlatorumeno listje in ga veter odpihne čez javnosti iz celotne Slovenije. Organizirali smo držav- sveže zaorane brazde, da postane hrana zemlji. Kako no tekmovanje – kviz »Mladi in kmetijstvo 2013«, na lepo bi bilo, ko bi me nekje med poletjem in zimo vsaj katerem smo tudi tekmovali. Ne samo, da smo bili še enkrat razveselil pogled na trdožive cvetove rož, najboljši gostitelji tega tekmovanja do sedaj, naša eki- njihove barve so postale še bolj žametne odkar so jim pa je dosegla tudi tretje mesto v končni uvrstitvi. In sončni žarki milejši, in nič kaj se jim še ne pozna, da člani našega Društva podeželske mladine Sveti Jurij se je v žilje njihovih listov že zarezala prva zmrzal. In ob Ščavnici so se izkazali kot izvrstni organizatorji. lepo bi bilo, nekje med poletjem in zimo, izpod nasu- Enako uspešni in prepričljivi promotorji našega kraja tega listja na plano izbezati še zadnji kostanj, ki si ga smo bili ob izvedbi 16. Državnega tekmovanja v ga- pod nogami začutil, ko si s silo in težo prehitro beže- silski orientaciji za pionirje in mladince in 13. Držav- čega dneva po pomoti stopil nanj. Nekje na zadnjem nega tekmovanja v gasilski orientaciji za pripravnike, robu tega, kar se niza med poletjem in zimo, bi bilo katerega organizatorji in izvajalci so bili PGD Sov- lepo v mrzlih dneh prebrati toplo misel, zapisano že jak in GZ Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob tem so dosegli davno ali povsem na novo in najti sebe med drobnimi odlično 1. mesto v konkurenci gasilk pripravnic ter 3. črkami, ki jih je nekdo nanizal, da bi obudil v sočlo- mesto v konkurenci gasilcev pripravnikov. veku, pa čeprav samo v enem, vse tisto, kar je nekoč Občinski svet, sodelavci občinske uprave ter sam iz- med poletjem in zimo nekje obstalo. vajamo sprejeti letni proračun 2013 kot najpomemb- In potem lahko kot že tolikokrat še enkrat vse prekrije nejši dokument občine. Kot vedno se iz praktičnih ter sneg. Nekje med jesenjo in pomladjo. organizacijskih razlogov največ investicij fizično iz- vaja v drugi polovici leta. Kako uspešni smo, boste iz- vedeli v naslednjih številkah našega občinskega glasi- Odgovorna urednica Klavdija Bec la ter ob drugih priložnostih. Pred kratkim se je v naši in tudi ostalih občinah, ki so vključene v to razvojno investicijo, začela fizična izgradnja projekta Vodo- JÜRJOVŠKO GLASILO Jürjovško glasilo prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Glasilo je vpisano v raz- Izdajatelj: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici vid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 641. Odgovorna urednica: Klavdija Bec Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p. E-pošta: [email protected] Naklada: 950 izvodov Uredništvo: Marija Kocuvan, Breda Žunič, Andrej Leto izdaje: 2013 Omulec, Maša Hojs, Patricia Fras Fotografija na naslovnici: Čehova klet v Sovjaku (foto: Lektoriranje: Breda Žunič, Klavdija Bec Klavdija Bec) Računalniško oblikovanje: Marko Čuš Naslov uredništva: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Prispevke za januarsko izdajo pošljite do Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici 30. decembra 2013 OKTOBER 2013 3 NAGOVOR ŽUPANA JOVŠKO JÜRglasilo oskrbe Pomurja, krak »C«; gre za ključno razvojno plenilskemu nagonu. investicijo v smislu zagotavljanja zadostnih količin Ne morem se izogniti svoji oceni setve in žetve na pitne vode, kakor tudi zagona gospodarstva, saj gre državni ravni. za največji investicijski izziv celotnega Pomurja. Tu- Žal se je družba v našem času do te mere »demo- kaj vse, ki se boste med izgradnjo kakorkoli sreče- kratizirala« s pomočjo marsičesa, tudi zaradi našega vali z izvajalci, prosim za veliko mero razumevanja nekritičnega spremljanja tega, da si posamezniki kot ter potrpežljivosti. V splošnem investicijskem krču so novodobni izvoljenci ljudstva dovolijo žeti, brez da bi občine v 70 % načrtovalci, izvajalci in plačniki vseh vlagali v setev. investicij na ravni države. To pomeni, da so občine Ideali, ki smo jim skozi stoletja in še nekaj let po tem največji investitorji, največji zagotovljalci delovnih v času prehajanja »na svoje« sledili, so bili kmalu, mest z zagotavljanjem finančnih sredstev za izvedbo neposredno ali vsaj posredno, razglašeni za lepe, ven- oziroma za poplačila izvedenih investicij, prav goto- dar nekoristne iluzije, in zdaj se že sami prepoznamo vo z najpopolnejšo kontrolo namenske porabe finanč- kot vedno bolj sprijaznjeni s tem, da so bile tisti ve- nih sredstev. Pri nas naj se učijo ter po nas zgledujejo čer »dovoljene sanje« in da je naposled nastopil »nov državni investitorji. Ugotavljam, da tudi mnogi naši dan«. V samostojnost smo stopili ponosno, polni za- mladi iščejo tuje in daljne dežele, za katere slišijo, da nosa ter dobrih pričakovanj. Pričakovali smo zmerno je kruh tam mehkejši in kjer cenijo, kar znaš. socialno pravičnost, socialno državo ter tržno usmer- Napovedi za naslednjo proračunsko leto ter vsa slede- jeno gospodarstvo, predvsem pa, da ima vsak toliko, ča niso prav obetavne. Država, kot da ne pozna stanja, kolikor si ustvari in pridela. Pa smo tako daleč, da zmanjšuje zagotovljene finančne prilive občinam, ni smo tisti, ki tako razmišljamo in se tako obnašamo, javnih razpisov za vlaganja občin v infrastrukturo. videti smešni in nesposobni. Veliko se vas bo na moje Obenem pa nam nalaga vse več formalnih in nefor- razmišljanje odzvalo v smislu, saj smo vendar obči- malnih obveznosti, ki terjajo dodatno porabo prora- na, saj si vendar župan, storimo kaj. Stori nekaj, kar čunskega denarja. Iz tega razloga ostaja vse manj in- misliš, da bi bilo dobro storiti, saj imaš za to naš man- vesticijskega denarja za razvoj ter posodabljanje. dat. A nihče nas ne posluša, nikogar ne zanima, kaj Tako kot člani občinskega sveta, se tudi sam zavedam mislimo. Izgovarjajo se na vso mogočo zakonodajo velike odgovornosti v tem času, ko malodane kriza – domačo ter zakone evropske skupnosti. Ignorirajo postaja normalno stanje in se vse okrog nas temelji- vse razen samega sebe. Ker je to za njih moteče. Ker to in prehitro spreminja. Zavedamo se, da je občina jim je za naše zahteve, pričakovanja, želje ter potrebe okvir, znotraj katerega je mogoče storiti še veliko več, vseeno. Nekaterim vsaj lahko prebudimo slabo vest tako na področju infrastrukture, gospodarstva, kme- zaradi njihovega početja, če že ne kaj drugega. Očitno tijstva, odnosa do okolja in tudi v smeri trajnostnega jim še ni dovolj hudo, da bi se čutili ogrožene na svoji razvoja, kakor tudi na področju socialnih razmerij, plenilski poti, ki so jo tolerirali ali celo zavestno in usmerjenih h konceptu samopreskrbe. Jasno nam je dogovorno omogočali. tudi, da je demokracija naporna. Da njeno bistvo ni v Vsekakor namesto nas temu nihče ne bo nastavil tem, kdo je glasnejši. Bistvo je v dogovarjanju. Da je ogledala, ali rekel, da se tega več ne gremo. treba upoštevati tudi različna mnenja in nato doseči Najslabša možnost za poštene državljane je prihod sporazume, kompromise. tako zvane »trojke«. Takrat, kot se reče, vrag ne bo Ne bom veliko modroval o združevanju, priključeva- vzel samo šale, ampak našo samostojnost ter neodvi- nju ali ukinjanju občin po kriteriju najmanj 5.000 ob- snost v celoti. čank in občanov. Po Virantovem kriteriju imamo male Sicer pa so naši predniki, ki so marsikaj dali skozi, uspešne, male neuspešne, velike neuspešne ter velike znali povedati, da po vsaki, še tako hudi zimi, priča- uspešne občine. Naša občina zagotavlja vse elemente kujemo cvetočo pomlad, obetavno poletje in rodno občinotvornosti »velike občine« v znatni meri. Za jesen. primer: največji živi Slovenec, akademik Boris Pahor Uredniški odbor na čelu z odgovorno urednico je svo- je z veseljem in ponosom sprejel naziv častnega ob- je poslanstvo vzel resno in nas pravzaprav na svoj na- čana naše občine, medtem, ko je enako ponudbo tako čin disciplinira pri nalogi odgovornosti do obveščanja zvane (po Virantu) velike občine Ljubljane, gladko občank in občanov ter zagotavljanja pravice do obve- zavrnil iz več tehtnih razlogov.
Load more

Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • Crossing the Lines Between Marxism and Christianity in the 20Th Century East-Central Europe
    SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS Koper 2021 International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE Programme and Abstracts Technical Editor: Alenka Obid Editors: Jure Ramšak, Mateja Režek Design and layout: Alenka Obid Institute for Historical Studies/Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS Publisher: Science and Research Centre/Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Onlin edition, available at: For the publisher: Rado Pišot http://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/ monografije/ J6-9353 The Engagement between Marxism and Christianity in Slovenia, 1931–1991 and the research The conferenceP6-0272 is organised Mediterranean within the and research Slovenia project programme , co-financed by the Slovenian Research Agency. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58784259 ISBN 978-961-7058-61-1 (PDF) CONTENTS 7 FOREWORD PROGRAMME 9 ABSTRACTS
    [Show full text]
  • Between the House of Habsburg and Tito a Look at the Slovenian Past 1861–1980
    BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 EDITORS JURIJ PEROVŠEK AND BOJAN GODEŠA Ljubljana 2016 Between the House of Habsburg and Tito ZALOŽBA INZ Managing editor Aleš Gabrič ZBIRKA VPOGLEDI 14 ISSN 2350-5656 Jurij Perovšek in Bojan Godeša (eds.) BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 Technical editor Mojca Šorn Reviewers Božo Repe Žarko Lazarevič English translation: Translat d.o.o. and Studio S.U.R. Design Barbara Bogataj Kokalj Published by Inštitut za novejšo zgodovino/Instute of Contemporaray History Printed by Medium d.o.o. Print run 300 copies The publication of this book was supported by Slovenian Research Agency CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1861/1980"(082) BETWEEN the House of Habsburg and Tito : a look at the Slovenian past 1861-1980 / editors Jurij Perovšek and Bojan Godeša ; [English translation Translat and Studio S. U. R.]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino = Institute of Contemporary History, 2016. - (Zbirka Vpogledi, ISSN 2350-5656 ; 14) ISBN 978-961-6386-72-2 1. Perovšek, Jurij 287630080 ©2016, Inštitut za novejšo zgodovino All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, distributed, hired out, transmitted, published, adapted or used in any other way, including photocopying, printing, recording or storing and publishing in the electronic form without the prior written permission of the publisher, except in the case of brief quotations embodied in critical reviews and certain other non-commercial uses permitted by copyright law.
    [Show full text]
  • Edvard Kocbek: Osebni Dosje Št
    Žiga Šorli Državni svet, 29.9.2014 Čez leta bomo razumeli zločin, ki se je dogodil pred našimi ogoljufanimi očmi. To je zločin duhovnega zapeljevanja. Množicam so obsedli dušo in telo, z bleskom in šumom so jim razdražili čute, gone so jim zagnali v strasti, pamet so jim zmedli in vso zavest razžgali do brezumja. Na milijone človeških bitij so ujeli v privide, vse telesne in duševne moči so jim usmerili v eno ter isto stran, v radovoljno službo enemu samemu človeku, bogu naroda, ki gre na čelu maščevalnega pohoda. Množice so dosegle višek cirkuškega tuljenja, z drhtečim sladostrastjem koprnijo po novi posiljenosti svoje zavesti. Doslej še nismo vedeli, kaj pomenijo do skrajnosti razbičane duševne sile, kadar jim Mefistofeles šepeta ukaze. Šele zdaj bomo to spoznali, ko zapeljivec zgublja oblast nad svojimi zapeljanci. (Dnevniški zapis: avgust, september 1938) Vir: Kocbek, Edvard, 1980. Pred viharjem. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 9 2 Ko smo delo končali, smo v sebi občutili usedlino nečesa nepovratnega, dokončnega, neizbrisnega. To so atributi zgodovine. Prišli so nad nas kakor nekoč znamenja ognjenih jezikov. To niso bili atributi mitične, legendarne, odmaknjene, temveč navzočne, tesnobne, s srčno krvjo ustvarjene in z nami do kraja spojene, odgovorne zgodovine. O zgodovina! Kako smo hrepeneli po tem občutku, krutem in polnem, pomenljivem in odgovornem. Šele zdaj sem dobil občutek, da je skozi našo borno sobico zavel dih elementarne usode. (Dnevniški zapis: 28.2.1943) Vir: Kocbek, Edvard, 1949. Tovarišija. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Str. 368-369 3 Dolomitska Izjava Vir: Inkret, Andrej. 2011. In stoletje bo zardelo. Modrijan, Ljubljana. Str 190 4 Zasedanje ASNOJ v Jajcu 29.11.1943 Vir: Kocbek, Edvard, 2004.
    [Show full text]
  • Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958
    M ATEJA R EŽEK Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958 The dispute with the Cominform in 1948 was a dramatic experience for Yugoslav Communists. On the one hand, Yugoslav leaders rejected the So- viet accusations and relentlessly persecuted the supporters of the Comin- form’s resolution; while on the other hand, they made every effort to rec- tify the mistakes of which Stalin charged them, enforcing a large number of measures to prove their obedience to Moscow. Such behavior was dic- tated by ideological ties with the Soviet Union and the fear of armed inter- vention and a consequent loss of power. Aggressive Stalinist methods, es- pecially collectivization, worsened the political and economic crisis that soon forced the Yugoslav leaders to search for new solutions. Moreover, the Yugoslav authorities were under pressure from the West to provide – in exchange for economic, political, and military aid – concessions in the form of democratizing the Yugoslav political order. Determined to devise an alternative to the Soviet model of socialism, the Yugoslav leaders abandoned their rigid imitation of Soviet socialism at the beginning of the fifties and began an adventurous ideological search. Their main source was Marx, while they also drew secretly on works by less “orthodox” authors, particularly by the French utopian socialists. In con- trast to Soviet centralism, they began to propagate Marx’s thesis on the withering away of the state, which postulated that the functions of the state would be gradually taken over by the working class.
    [Show full text]
  • Katoliška Levica in Marksizem V Sloveniji Po Ii. Vatikanskem Koncilu: Ideološka Kontaminacija in Njene Politične Posledice
    ACTA HISTRIAE • 22 • 2014 • 4 Received: 2014-05-12 UDC 94:322(497.1)"19" Original scientifi c article KATOLIŠKA LEVICA IN MARKSIZEM V SLOVENIJI PO II. VATIKANSKEM KONCILU: IDEOLOŠKA KONTAMINACIJA IN NJENE POLITIČNE POSLEDICE Jure RAMŠAK Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenija e-mail: [email protected] IZVLEČEK Z normalizacijo odnosov med rimskokatoliško cerkvijo in državo oz. SFRJ in Svetim sedežem, ki je dobila svoje formalno obeležje z beograjskim protokolom leta 1966 in navezavo diplomatskih odnosov na najvišji ravni leta 1970, so bili hkrati dani pogoji za vzpostavitev dialoga med generacijo mlajših marksistov in teologov. Temu je bil naklo- njen razvoj dogodkov tako na mednarodnem prizorišču (od nove doktrine papeža Janeza XXIII, preko delovanja t.i. Pavlove družbe, do t.i. teologije osvoboditve in na drugi strani dialogu naklonjena stališča marksističnih fi lozofov kot Ernst Bloch in Roger Garaudy ali italijanske komunistične partije pod Enricom Berlinguerjem), kot ideološki in politični kontekst v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji (samoupravni socializem s poudarjeno noto »humanističnega marksizma«, razvoj sociologije religije, spremembe v republiškem političnem vodstvu). Odnos do marksizma oz. specifi čno do samoupravnega socializma, ki je v središču tega prispevka, se je pri povojni generaciji teologov, ki je v 60. letih izhajala iz skupne koncilske usmerjenosti, v 70. letih jasneje profi liral. Medtem, ko se je večji del posve- čal študiju jugoslovanskega marksizma z namenom učinkovitejše kritike režima, je del teologov in laičnih izobražencev vse bolj prepoznaval prednosti zlasti jugoslovanskega socializma in v krščanstvu iskal motivacije za vključitev vernikov v njegovo izgradnjo. Predstavniki »socialistične teologije« so bili dejansko vselej številčno osamljena sku- pina znotraj pretežno konservativne slovenske Cerkve, ki pa jim je odmevnost dajalo dejstvo, da je njihov voditelj Vekoslav Grmič zasedal mesto mariborskega pomožnega škofa.
    [Show full text]
  • Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / April 2014
    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / APRIL 2014 Čuj, deklica, jablanov cvet ti pada tiho na oči. Jaz, potepuh, te brez besed polagam v divjo rast noči. O nič se, deklica ne boj, jablanov cvet je luč nocoj. /…/ Edvard Kocbek, pesniška zbirka Zemlja Iz vsebine: • 20. obletnica Občine Sveti Jurij ob Ščavnici • Kocbekovo leto 2014 • Podelitev priznanj ZKD in sprejem uspešnih občanov • Utrinki iz vrtca in šole • Iz društvenega življenja • 80 let izida 1. pesniške zbirke Edvarda APRIL 2014 Kocbeka Zemlja Edvard Kocbek 1904 - 2014 Avtorica portreta: Mira PETEK Edvard Kocbek v pismu prijatelju, nekdanjemu mariborskemu sošolcu Antonu Trstenjaku, zapiše: »Talent ni vse. Velika usta še manj. Meni je zdaj naravnost užitek čakati na svoj čas. Vem, da bo prišel. Drugo mi ni mar. Prav zagotovo vem, da sem umetnik, človek, ki mu je določeno umetniško ustvarjanje.« Vir: Zbrana dela Edvarda Kocbeka, 1. knjiga 2 APRIL 2014 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Pišem aprilski uvodnik … in se spominjam …, kako Pa smo že krepko v novem daleč nazaj, a še vedno dovolj blizu, so tisti dnevi letu. Narava nam je podarila okrog božiča in novega leta, ko smo si segali v roke tudi nekaj pravega zimskega in vanje polagali najboljše želje. Toplota prazničnih razpoloženja. Tudi novo leto stiskov v zimskih dlaneh se je porazgubila, a nekatere je dober razlog, da vsak pri srečneže bo iskrenost podarjenega in prejetega stiska sebi kaj popravi, izboljša, rok grela še mesece dolgo. začne nekaj na novo ali zgolj Še nekaj aprilskih dni nam je ostalo in še nekaj april- izpelje tisto, kar smo že dalj skega kukavičjega petja … aprilske trave še čakajo časa načrtovali, a na svoj način iskali vse mogoče iz- košnjo in aprilska zemlja čaka kmetovo setev koruze govore in prelagali na poznejše, boljše čase.
    [Show full text]
  • Pot Slovenskih Izseljencev Na Tuje Is a Well-Designed and Well-Written
    REVIEWS 215 But sometimes there is too much of a primary source included directly in the text, and it disturbs the fluency of reading. As an example, in the chapter on "Traveling and emigration agencies in Ljubljana," there are eight pages (134 through 141) entirely taken up with the reproduction of an advertisement about the steamer "George Washington," bound for the United States, enticing potential customers. Interesting and relevant but lengthy materials should be placed in appendices, rather than inserted in the main body of the work, where they can create lengthy breaks in the actual text. They cannot be a substitute for description and analysis of concrete data within a broader framework of a historian's pursuit, even for the general public. This is the impression that the reader, unfortunately, receives from time to time. This is, of course, not to detract from the tremendous accomplishment that Dmovsek achieved with his work, or from the undeniable usefulness of the data he assembled and analyzed, through which Slovene emigration, almost without precedent in the history of small nations, can be better understood. Pot slovenskih izseljencev na tuje is a well-designed and well-written book on Slovene emigration, and makes inviting and stimulating reading for the general readership as well as for professionals who are interested in the topic. In addition to the notes, an index, and a bibliography, the book also contains resumes in English and Gelman. Lea Plut-Pregelj, University of Maryland Miran Hladnik, Slovenska kmeeka povest. Ljubljana: Presernova druzba, 1990. 205 pp.; illustrations, map, tables. Such a concise and lucid exposition of the genre's century-long devel­ opment (1859-1945 to be precise) is to be admired.
    [Show full text]
  • Življenje in Delo Antona Korošca Do Prve Svetovne Vojne
    Prispevki za novejšo zgodovino XXXI - 1991 Feliks J. Bister Življenje in delo Antona Korošca do prve svetovne vojne I. Uvod Prleška vinska trta je od nekdaj vplivala na sproščeni in odkriti značaj domačega prebivalstva. Hkrati je jamčila za mednarodno priznano kakovost spodnještajerskih vin. Zato po mojem nikakor ni slučajnost, da je iznajdljivost ljudstva prav v tem mej­ nem panonskem prostoru med staro Avstrijo in bivšo habsburško Ogrsko tako velika. Prlekija je dala celo vrsto pomembnih mož - znanstvenike, pisatelje, pesnike, duhov­ nike, politike itd. -, ki so bistveno sooblikovali duhovno in družbenopolitično podobo slovenskega naroda. Imena kot Fran Miklošič, Božidar in Anton Raič, Jakob Missia, Stanko Vraz, Fran Ksaver Meško, Bratko Kreft, Edvard Kocbek itd. so nam vsem do­ bro znana.1 Med t. i. »velike sinove« Prlekije gotovo spada - ob vseh različnih svetovnonazor­ skih ali strankarskopolitičnih pogledih - zgodovinska osebnost duhovnika, novinarja in politika Antona Korošca (1872-1940). II. Rojstni kraj, družina in ljudska šola Rodil se je 12. maja 1872 v zaselku Biserjane štev. 7 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, da­ nes Videm ob Ščavnici, kmetu Janezu Korošcu (1835-1910) in njegovi ženi Neži roj. Ploj (1840-1907). Občina Sv. Jurij ob Ščavnici (St. Georgen a. d. Stainz) je obsegala po Janischevem topografsko-statističnem leksikonu takrat 771,65 ha zemlje, 94 hiš in 452 prebivalcev, od katerih je bilo 209 moških. Dekanija Sv. Jurija je imela osem žup­ nij med Ljutomerom in Radgono in je štela 27.000 vernikov, glavna fara sama pa 4495 duš.2 Antona Korošca je še na dan njegova rojstva krstil kaplan Anton Kucovan v stari gotski farni cerkvi, kamor botra Magdalena Ploj, kmetica iz Grabonoša, in vaška babi­ ca Terezija Brumen3 nista imeli niti deset minut hoje od skromne domačije Korošče- vih, ki leži tik ob občinski cesti.
    [Show full text]
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of
    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
    [Show full text]
  • THE 1930S in SLOVENIA Sors
    to considerable nationalist sentiments, con­ to pre-war levels of development and standard flicts with neighboring countries were a com­ ofliving before the new crisis began. THE 1930s monplace occurrence. All in all, the Kingdom of Global economic trends were uneven, and Yugoslavia was one such state. relationships between individual industries and IN SLOVENIA: The 1930s represent the other face of the international trade were particularly imbal­ period between the two world wars, in which anced. The same held true for states and regions, BETWEEN the economic crisis of 1929 essentially marks with a notable consistent disparity between ris­ the exact dividing point. The world of the in­ ing production potentials and limited spending OPENING UP terwar years was full of contradictions, torn possibilities. Periods of intensive development between poverty and wealth, between new stu­ and crises alternated with overproduction, in­ pidities leading to new catastrophes and great flation and stagnation. During interwar years TO EUROPE, achievements of human endeavor. It all began the world experienced three economic crises with counting the casualties of war: more than (1920- 1923, 1929-1933, and 1937-1938). Even NATIONAL 10 million victims on the battlefield, 20 million more frequent were agrarian crises, which were wounded, and another 10 million deaths due to never effectively resolved. One effect these cri­ SECURITY war, illness or famine. Material losses amount­ ses produced was a very fragile social context, ed to countless billions of dollars. in particular socio-political conditions, which The Great War and its aftermath led to consequently resulted in fierce competition for THREATS AND the dissolution of Europe's three great empires: colonies, markets, resources and global com­ the Austro-Hungarian Empire, which lost its munications.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_20.pdf | DOST. 02/10/21 20.13 UDK 082.1:821.163.6.09 Igor Kramberger Düsseldorf THe SeRIeS THe COMPLeTe WORKS OF SLOVeNe POeTS AND PROSe WRITeRS (An inspirational assessment) In memory of Evald Koren 1913–2013 The point of departure for this study is a booklet by Matija Ogrin, the third editor-in-chief of the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers), which he prepared as an aid to editors of individual volumes. In certain instances, I indicate the history of evaluating and selecting writers for the series. I also point out the changed status of editors of such publications. This is the basis for a proposal to compile a handbook containing the analytical suppositions of books published in the series, as well as details on the materials in the commentaries and their arrangement—in short the scholarly apparatus of each book. Key words: author, editor, complete works, book series, the Complete works of Slovene poets and prose writers, evaluation 1 Scholarly literature on the series Composing a scholarly article begins with a review of publications on the topic. Once the picture of existing knowledge is clear, it is possible to mount the shoulders of the giant of accumulated knowledge and make a scholarly contribution on the topic (Merton 1965). This article is devoted to a series that is known as fundamental schol- arly series, The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers.
    [Show full text]