Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013

Poštnina plačana pri pošti 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013

KLÜČAJA

Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona.

Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje.

Monika Čuš

Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik

Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča

Fotografije: Klavdija Bec

2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam …

Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti. la vsem vetrovom iz vseh strani neba in niso padla Najprej želim povedati ne- zavoljo dežnih kapelj in ne zaradi teže pripekajočih kaj o pričakovani letošnji občinski setvi in žetvi. žarkov. Nekje med poletjem in zimo bi se bilo lepo V posebno čast si po dveh vzorno izvedenih državnih vsaj še enkrat sprehoditi skozi vinograd, preden od- tekmovanjih štejemo čestitke in pohvale strokovne pade vso zlatorumeno listje in ga veter odpihne čez javnosti iz celotne Slovenije. Organizirali smo držav- sveže zaorane brazde, da postane hrana zemlji. Kako no tekmovanje – kviz »Mladi in kmetijstvo 2013«, na lepo bi bilo, ko bi me nekje med poletjem in zimo vsaj katerem smo tudi tekmovali. Ne samo, da smo bili še enkrat razveselil pogled na trdožive cvetove rož, najboljši gostitelji tega tekmovanja do sedaj, naša eki- njihove barve so postale še bolj žametne odkar so jim pa je dosegla tudi tretje mesto v končni uvrstitvi. In sončni žarki milejši, in nič kaj se jim še ne pozna, da člani našega Društva podeželske mladine Sveti Jurij se je v žilje njihovih listov že zarezala prva zmrzal. In ob Ščavnici so se izkazali kot izvrstni organizatorji. lepo bi bilo, nekje med poletjem in zimo, izpod nasu- Enako uspešni in prepričljivi promotorji našega kraja tega listja na plano izbezati še zadnji kostanj, ki si ga smo bili ob izvedbi 16. Državnega tekmovanja v ga- pod nogami začutil, ko si s silo in težo prehitro beže- silski orientaciji za pionirje in mladince in 13. Držav- čega dneva po pomoti stopil nanj. Nekje na zadnjem nega tekmovanja v gasilski orientaciji za pripravnike, robu tega, kar se niza med poletjem in zimo, bi bilo katerega organizatorji in izvajalci so bili PGD Sov- lepo v mrzlih dneh prebrati toplo misel, zapisano že jak in GZ Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob tem so dosegli davno ali povsem na novo in najti sebe med drobnimi odlično 1. mesto v konkurenci gasilk pripravnic ter 3. črkami, ki jih je nekdo nanizal, da bi obudil v sočlo- mesto v konkurenci gasilcev pripravnikov. veku, pa čeprav samo v enem, vse tisto, kar je nekoč Občinski svet, sodelavci občinske uprave ter sam izmed poletjem in zimo nekje obstalo. vajamo sprejeti letni proračun 2013 kot najpomemb- In potem lahko kot že tolikokrat še enkrat vse prekrije nejši dokument občine. Kot vedno se iz praktičnih ter sneg. Nekje med jesenjo in pomladjo. organizacijskih razlogov največ investicij fizično izvaja v drugi polovici leta. Kako uspešni smo, boste izvedeli v naslednjih številkah našega občinskega glasi- Odgovorna urednica Klavdija Bec la ter ob drugih priložnostih. Pred kratkim se je v naši in tudi ostalih občinah, ki so vključene v to razvojno investicijo, začela fizična izgradnja projekta Vodo- JÜRJOVŠKO GLASILO Jürjovško glasilo prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Glasilo je vpisano v raz- Izdajatelj: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici vid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 641. Odgovorna urednica: Klavdija Bec Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p. E-pošta: [email protected] Naklada: 950 izvodov Uredništvo: Marija Kocuvan, Breda Žunič, Andrej Leto izdaje: 2013 Omulec, Maša Hojs, Patricia Fras Fotografija na naslovnici: Čehova klet v Sovjaku (foto: Lektoriranje: Breda Žunič, Klavdija Bec Klavdija Bec) Računalniško oblikovanje: Marko Čuš Naslov uredništva: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Prispevke za januarsko izdajo pošljite do Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici 30. decembra 2013

OKTOBER 2013 3 NAGOVOR ŽUPANA JOVŠKO JÜRglasilo oskrbe Pomurja, krak »C«; gre za ključno razvojno plenilskemu nagonu. investicijo v smislu zagotavljanja zadostnih količin Ne morem se izogniti svoji oceni setve in žetve na pitne vode, kakor tudi zagona gospodarstva, saj gre državni ravni. za največji investicijski izziv celotnega Pomurja. Tu- Žal se je družba v našem času do te mere »demo- kaj vse, ki se boste med izgradnjo kakorkoli sreče- kratizirala« s pomočjo marsičesa, tudi zaradi našega vali z izvajalci, prosim za veliko mero razumevanja nekritičnega spremljanja tega, da si posamezniki kot ter potrpežljivosti. V splošnem investicijskem krču so novodobni izvoljenci ljudstva dovolijo žeti, brez da bi občine v 70 % načrtovalci, izvajalci in plačniki vseh vlagali v setev. investicij na ravni države. To pomeni, da so občine Ideali, ki smo jim skozi stoletja in še nekaj let po tem največji investitorji, največji zagotovljalci delovnih v času prehajanja »na svoje« sledili, so bili kmalu, mest z zagotavljanjem finančnih sredstev za izvedbo neposredno ali vsaj posredno, razglašeni za lepe, ven- oziroma za poplačila izvedenih investicij, prav goto- dar nekoristne iluzije, in zdaj se že sami prepoznamo vo z najpopolnejšo kontrolo namenske porabe finanč- kot vedno bolj sprijaznjeni s tem, da so bile tisti ve- nih sredstev. Pri nas naj se učijo ter po nas zgledujejo čer »dovoljene sanje« in da je naposled nastopil »nov državni investitorji. Ugotavljam, da tudi mnogi naši dan«. V samostojnost smo stopili ponosno, polni za- mladi iščejo tuje in daljne dežele, za katere slišijo, da nosa ter dobrih pričakovanj. Pričakovali smo zmerno je kruh tam mehkejši in kjer cenijo, kar znaš. socialno pravičnost, socialno državo ter tržno usmer- Napovedi za naslednjo proračunsko leto ter vsa slede- jeno gospodarstvo, predvsem pa, da ima vsak toliko, ča niso prav obetavne. Država, kot da ne pozna stanja, kolikor si ustvari in pridela. Pa smo tako daleč, da zmanjšuje zagotovljene finančne prilive občinam, ni smo tisti, ki tako razmišljamo in se tako obnašamo, javnih razpisov za vlaganja občin v infrastrukturo. videti smešni in nesposobni. Veliko se vas bo na moje Obenem pa nam nalaga vse več formalnih in nefor- razmišljanje odzvalo v smislu, saj smo vendar obči- malnih obveznosti, ki terjajo dodatno porabo prora- na, saj si vendar župan, storimo kaj. Stori nekaj, kar čunskega denarja. Iz tega razloga ostaja vse manj in- misliš, da bi bilo dobro storiti, saj imaš za to naš man- vesticijskega denarja za razvoj ter posodabljanje. dat. A nihče nas ne posluša, nikogar ne zanima, kaj Tako kot člani občinskega sveta, se tudi sam zavedam mislimo. Izgovarjajo se na vso mogočo zakonodajo velike odgovornosti v tem času, ko malodane kriza – domačo ter zakone evropske skupnosti. Ignorirajo postaja normalno stanje in se vse okrog nas temelji- vse razen samega sebe. Ker je to za njih moteče. Ker to in prehitro spreminja. Zavedamo se, da je občina jim je za naše zahteve, pričakovanja, želje ter potrebe okvir, znotraj katerega je mogoče storiti še veliko več, vseeno. Nekaterim vsaj lahko prebudimo slabo vest tako na področju infrastrukture, gospodarstva, kme- zaradi njihovega početja, če že ne kaj drugega. Očitno tijstva, odnosa do okolja in tudi v smeri trajnostnega jim še ni dovolj hudo, da bi se čutili ogrožene na svoji razvoja, kakor tudi na področju socialnih razmerij, plenilski poti, ki so jo tolerirali ali celo zavestno in usmerjenih h konceptu samopreskrbe. Jasno nam je dogovorno omogočali. tudi, da je demokracija naporna. Da njeno bistvo ni v Vsekakor namesto nas temu nihče ne bo nastavil tem, kdo je glasnejši. Bistvo je v dogovarjanju. Da je ogledala, ali rekel, da se tega več ne gremo. treba upoštevati tudi različna mnenja in nato doseči Najslabša možnost za poštene državljane je prihod sporazume, kompromise. tako zvane »trojke«. Takrat, kot se reče, vrag ne bo Ne bom veliko modroval o združevanju, priključeva- vzel samo šale, ampak našo samostojnost ter neodvi- nju ali ukinjanju občin po kriteriju najmanj 5.000 ob- snost v celoti. čank in občanov. Po Virantovem kriteriju imamo male Sicer pa so naši predniki, ki so marsikaj dali skozi, uspešne, male neuspešne, velike neuspešne ter velike znali povedati, da po vsaki, še tako hudi zimi, priča- uspešne občine. Naša občina zagotavlja vse elemente kujemo cvetočo pomlad, obetavno poletje in rodno občinotvornosti »velike občine« v znatni meri. Za jesen. primer: največji živi Slovenec, akademik Boris Pahor Uredniški odbor na čelu z odgovorno urednico je svoje z veseljem in ponosom sprejel naziv častnega ob- je poslanstvo vzel resno in nas pravzaprav na svoj na- čana naše občine, medtem, ko je enako ponudbo tako čin disciplinira pri nalogi odgovornosti do obveščanja zvane (po Virantu) velike občine Ljubljane, gladko občank in občanov ter zagotavljanja pravice do obve- zavrnil iz več tehtnih razlogov. Državna oblast išče ščenosti o dogajanju pri nas. Za to jim čestitam in se grešne kozle svoje nesposobnosti ter svoje pokvarje- jim zahvaljujem. nosti. V občinah bi dali še zadnjo priložnost svojemu Anton SLANA, župan

4 OKTOBER 2013 JOVŠKO INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JÜRglasilo

Ugotovitve Medobčinskega odpadkov oz. zabojnik za smeti ter da je kurjenje komunalnih odpadkov strogo prepovedano. Odpadke je inšpektorata in redarstva potrebno ločiti po posamezni vrsti odpadka, prav tako s področja ravnanja s je na ekološke otoke dovoljeno v zabojnike odložiti samo tisto vrsto odpadka, za katerega je posamezen komunalnimi odpadki ter zabojnik namenjen. Za kršitve pri ravnanju z komunalnimi odpadki je v skladu z odlokom predpisana problematika priključitve globa v višini 834,58 EUR. na javni vodovod Ugotavljamo, da je na nekaterih ekoloških otokih povečano odlaganje odpadne folije od bal iz kme- Na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je z tijske dejavnosti. Želeli bi opozoriti, da tovrstni od- dnem 1. 1. 2013 pristopila skupni občinski upravi, padki ne spadajo na ekološke otoke, ti so namenjeni Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Občin Gor- zgolj za ločene frakcije komunalnih odpadkov iz go- nja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, so se spodinjstev. Folijo iz kmetijske dejavnosti je potreb- pričele izvajati prve aktivnosti predvsem na področju no posebej predati izvajalcu javne službe – na sedežu ravnanja s komunalnimi odpadki in področju oskrbe podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o. v Spodnjem s pitno vodo. Na teh področjih bi želeli opozoriti na Porčiču 4a pri Lenartu ali v Centru za ravnanje z od- določene pomanjkljivosti in seveda tudi obveznosti. padki v Puconcih. V kolikor je folija očiščena se lah- Na podlagi Odloka o načinu opravljanja gospodarske ko preda brezplačno. javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Obči- Prav tako ugotavljamo, da veliko objektov na obmo- ni Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 103/2003), čju občine, kjer je možnost priklopa na javni vodo- so povzročitelji dolžni komunalne odpadke zbirati v vod, še ni priključenih. V skladu z 10. členom Odloka zabojnikih velikosti 120, 240 in 1100 litrov in jih iz- o oskrbi s pitno vodo na območju občine Sveti Jurij vajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 30/2010) in 12. čle- podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o. (tel. št. 02/620 nom Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 23 00), kjer se lahko neposredno tudi naroči storitev 88/2012), ki določata, da na oskrbovanem območju, odvoza odpadkov. Povzročitelji ostankov komunal- kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s stori- nih odpadkov lahko občasno prepuščajo te odpadke tvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo tudi v tipiziranih vrečkah, če v zabojnikih ni prostora z lastno oskrbo s pitno vodo oz. na območju, kjer je za vse odpadke. Prepuščanje ostankov komunalnih zgrajen javni vodovod in je oddaljenost stavbe oziro- odpadkov v tipiziranih vrečkah je lahko tudi redno, če ma gradbeno inženirskega objekta, v katerem se upo- izvajalec javne službe tako prepuščanje odobri zara- rablja pitna voda (stavbe) od javnega vodovoda enaka di nedostopnosti ali velike oddaljenosti prevzemnega ali manjša od 200 m, je priključitev stavbe na javni mesta od stavbe, v kateri ti odpadki nastajajo ali na vodovod obvezna. V skladu s 54. členom odloka je za željo uporabnika storitve javne službe, če je v gospo- posameznika za opisano kršitev predpisana tudi globa dinjstvu le en član. To pomeni, da morajo biti vsa v višini 100,00 EUR. Na tem področju smo pričeli z gospodinjstva vključena v sistem odvoza komunalnih izvedbo inšpekcijskih postopkov priključitve na javni odpadkov in tudi morajo imeti embalažo za zbiranje vodovod, pozivamo pa vse tiste, ki se še niso priklju- čili, pa so to dolžni storiti, da to uredijo preko javnega podjetja JP Prlekija d.o.o. (tel. št. 02/585 82 50), kjer se je možno dogovoriti tudi za plačilo na obroke. Prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, tudi ano- nimne, je mogoče dati neposredno na naslov Medob- činskega inšpektorata in redarstva (Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona), na e-pošto medobcinski. [email protected], lahko pa tudi po telefo- nu na telefonsko številko 02 564-38-37, v primeru od- sotnosti inšpektorja zaradi dela na terenu pa na tel. št. 031 379-141. Delovni čas medobčinskega inšpektora- ta je v ponedeljek, torek in četrtek med 7.00 in 15.00 uro, v sredo med 7.00 in 17.00 uro ter v petek med Foto: Medobčinski inšpektorat

OKTOBER 2013 5 INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO JÜRglasilo

7.00 in 13.00 uro. Uradne ure v pisarni v prostorih membe smeri ali hitrosti toka vode, zaradi loma cevi, Občine Gornja Radgona so vsak ponedeljek med 8.00 odpiranja ali zapiranja ventilov, po delih na sistemu in 10.00 uro, v prostorih Občine Sveti Jurij ob Ščav- za oskrbo s pitno vodo; usedline so lahko posledica nici vsako sredo med 9.00 in 10.00 uro ter v prostorih korozije (rje) ali pa vdora umazanije. Voda izgleda Občine Apače vsak petek med 9.00 in 10.00 uro. bela, kot posledica mehurčkov zraka (če so vzrok me- hurčki zraka, se bo voda v kozarcu zbistrila najprej Medobčinski inšpektorat in redarstvo na dnu kozarca in nato proti vrhu). Različne odtenke Inšpektor Aleš Potočnik oranžno-rjave barve vode lahko povzročita železo in mangan ter luščenje nastalih oblog na starih cevovo- Kloriranje pitne vode dih. V Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.: 19/04, 35/04, na javnem vodovodnem 26/06, 92/06 in 25/09) so parametri: barva, okus in sistemu vonj uvrščeni v Prilogo 1, del C, med indikatorske parametre. Za pitno vodo je za vse tri parametre nave- dena mejna vrednost: »sprejemljiva za potrošnike in Upravljavec vodovodnega sistema je dolžan na osno- brez neobičajnih sprememb«. V skupini indikatorskih vah HACCP sistema in v skladu s Pravilnikom o pitni parametrov so ti parametri zato, ker mejna vrednost vodi izvajati stalen nadzor in vse potrebne ukrepe za ne temelji na podatkih o neposredni nevarnosti za obvladovanje mikrobioloških, fizikalnih in kemijskih zdravje ljudi. Za rezultate monitoringa pitne vode v dejavnikov tveganja pri oskrbi s pitno vodo. V smislu Sloveniji je za oceno skladnosti dogovorjena mejna navedenega smo dolžni izvajati stalno preventivno vrednost za okus: brez okusa; za vonj: brez vonja ter kloriranje pitne vode vseh vodovodnih sistemov, ki vonj po kloru; za barvo pa: 0,50 m-1 (rezultat je po- so v upravljanju JP Prlekija. Ob kloriranju pitne vode dan v m-1 - spektralni absorpcijski koeficient). so koncentracije klora v pitni vodi pod stalno kon- Pitna voda na javnih vodovodih sistemih, ki so v na- trolo, so minimalne in pod dovoljenimi mejnimi vre- šem upravljanju, je pod stalnim nadzorom, je zdra- dnostmi. Preventivno izvajanje kloriranja pitne vode vstveno ustrezna in primerna za uporabo v gospodinj- je zdravju neškodljivo in pomeni preventivno obvla- stvih. dovanje tveganja v skrbi za zdravje ljudi. Pri tem se JP Prlekija d.o.o. občasno pojavi neškodljiv, vendar poseben vonj in tudi okus vode, ki je intenzivnejši zlasti v tistih delih vodovodnega omrežja, kjer pride do reakcije klora z Odvajanje in čiščenje oblogami cevovodov. Da bi čim bolj omili specifičen komunalne in padavinske vonj in okus vode kot posledico kloriranja, priporo- čamo dnevno izpiranje hišnega omrežja. Voda naj odpadne vode na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, Javno podjetje Prlekija d.o.o. poleg oskrbe s pitno debeline svinčnika), oziroma toliko časa, da se tem- vodo izvaja tudi obvezno gospodarsko javno službo peratura vode na pipi ustali. odvajanja in čiščenja komunalne ter padavinske od- Okus, vonj in barva vode so organoleptični parametri, padne vode na območju občin Ljutomer, Križevci, t. j. parametri, ki jih ugotavljamo s čutili. So ena prvih Veržej, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače. sprememb, ki jih uporabniki sami zaznajo. Spremem- Izvajalcu javne službe Pravilnik o nalogah, ki se iz- bo okusa ali vonja vode lahko povzročajo spremem- vajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne be v viru oskrbe z vodo, priprava vode (npr. uporaba službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavin- dezinfekcijskih sredstev), vpliv omrežja (voda lahko ske odpadne vode (Ur.l.RS, št. 109/2007, 33/2008 in raztaplja materiale snovi in snovi v stiku s pitno vodo: 28/2011) nalaga vodenje evidenc v skladu z določili npr. kovine, plastiko, luščenje nastalih oblog na starih 18. člena. Eno od določil vodenja evidenc je vodenje cevovodih). evidenc o malih komunalnih čistilnih napravah ter vo- Podobno lahko spremembe barve pitne vode, odvzete denje evidenc o stavbah, katerih komunalna odpadna na pipi, kažejo na stik s površinsko vodo, neustrezno voda se odvaja v greznico. pripravo vode, poškodbo cevovoda, dviganje usedli- Omenjeni Pravilnik izvajalcu javne službe nalaga tudi ne ali luščenje biofilma v omrežju. Obarvanje vode izdelavo poročila ter programa odvajanja in čiščenja kot posledica dviganja usedlin nastane zaradi spre- komunalnih odpadnih vod na območju posamezne 6 OKTOBER 2013 JOVŠKO INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JÜRglasilo občine, ki morata vsebovati vse podatke iz zahtevanih greznic. evidenc. Področje odvajanja in čiščenja komunalne ter pa- Na osnovi navedenih predpisanih določil veljavnega davinske odpadne vode na območju občine Sveti Pravilnika smo tako vsem uporabnikom storitev jav- Jurij ob Ščavnici je zelo slabo oziroma ni urejeno, ne službe na območju navedenih občin posredovali zato bodo zbrani podatki na osnovi vprašalnikov vprašalnik, s pomočjo katerega bomo vzpostavili in tudi pomembna podlaga za sprejemanje odločitev dopolnili predpisane evidence. pri načrtovanju razvoja navedene javne službe na Zbrani podatki bodo hkrati v pomoč posamezni ob- območju občine. čini za vzpostavitev katastra malih čistilnih naprav in JP Prlekija d.o.o.

JAVNI RAZPISI, NATEČAJI Na spletni strani občine www.sveti-jurij.si so pod rubriko AKTUALNO, na povezavi JAVNA NAROČILA, RAZPISI, NATEČAJI, objavljeni: 1. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRO- Ščavnici v letu 2013. Do sofinanciranja so upraviče- DAJO NEPREMIČNIN ni investitorji: fizične osebe s stalnim prebivališčem Prodajalec – organizator javnega zbiranja ponudb je- na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici za stano- Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta vanjske objekte na delu območja občine Sveti Jurij 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici, predmet prodaje pa ob Ščavnici, kjer z Operativnim programom odvaja- so nepremičnine (nezazidana stavbna zemljišča, nja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje objekti in kmetijska zemljišča) v lasti Občine Sveti občine Sveti Jurij ob Ščavnici ni predvidena izgra- Jurij ob Ščavnici. dnja kanalizacijskega omrežja (navedeno se lahko preveri na občini Sveti Jurij ob Ščavnici). 2. NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO 4. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA PLAČILA ZAVAROVALNIH PREMIJ ZA- GOSPODARSTVA V OBČINI SVETI JU- VAROVANJA ŽIVALI ZA PRIMER IZGU- RIJ OB ŠČAVNICI ZA LETO 2013 BE ŽIVALI, KI JO POVZROČIJO BOLE- Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: ZNI V LETU 2013 - graditev, nakup zemljišča, zgradb in opreme, Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih - osnovnih sredstev, stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje živali - investicije v osnovna sredstva za ustanovitev nove- za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis ga ali razširitev obstoječega podjetja, o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje - spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda kmetijske proizvodnje za tekoče leto. in investicije v osnovna sredstva podjetja v obliki prevzema podjetja, ki je prenehalo delovati, ali bi 5. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE drugače prenehalo delovati. POSPEŠEVANJA DRUŠTVENE DEJAV- NOSTI NA PODROČJU KMETIJSTVA V 3. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V IZGRADNJE MALIH ČISTILNIH NA- LETU 2013 PRAV V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAV- Upravičenci do sredstev so društva in njihove zveze NICI, V LETU 2013 s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi Predmet razpisa je dodelitev sredstev za sofinanci- dejavnostmi, ki imajo sedež na območju občine Sve- ranje izgradnje malih, individualnih ali skupinskih ti Jurij ob Ščavnici, oz. so njihovi člani iz občine čistilnih naprav do 50 PE, v občini Sveti Jurij ob Sveti Jurij ob Ščavnici.

Več informacij lahko dobite na Občinski upravi Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, na telefon- ski številki: 02 564 45 20 ali prek elektronske pošte, na naslovu [email protected].

OKTOBER 2013 7 NOVICE JOVŠKO JÜRglasilo Otvoritev ceste v Terbegovcih

Nove ceste so najbolj veseli krajani Terbego- vec oz. Kontarovec, ki je kot zaselek ob potoku Pinkavi del vasi Terbegovci.

Rekonstruirana občinska javna cesta Terbegovci – Kontarovci, ki predstavlja priključek na regionalno cesto (JP 888-841 Terbegovci – Kontarovci na R3- 712/1331 Žihlava – Rogoznica) je bila v nedeljo, 6. oktobra, z otvoritvijo slovesno predana svojemu na- darle stekla. Vrednost gradbenih del znaša 186.351,65 menu. €, skupaj z nadzorom in projekti okrog 200.000,00€. Slovesno otvoritev so s svojimi nastopi obogatili jur- jevška godba na pihala, domačina Patricija Kotnjek in Ivo Senekovič ter člani društva Oldtimer Stara Gora, ki so se po prerezu traku s svojimi starodobniki

Cesta, ki je bila v uporabi do sedaj, je bila po mnenju župana Antona Slane in občinskega svetnika za to ob- močje Daniela Tancoša, predvsem pa krajanov Kon- tarovec, ki so cesto vsakodnevno uporabljali, izredno nevarana z vidika varnega vključevanja v promet na regionalno cesto Žihlava – Rogoznica, zato je bila, po besedah župana, investicija več kot potrebna, omenil na dveh ali več kolesih v kratki panoramski vožnji kot pa je tudi, da je bilo zelo težko pridobiti vso potrebno prvi zapeljali po novem, še svežem asfaltu. A strmina dokumentacijo (veliko dodatnega dela je predstavljal na idiličen kontarovški grič je bila za nekatera motor- tudi potok Pinkava, katerega obstoječo strugo je bilo na kolesa zavidljive starosti kar trd oreh, »oldtimerji« potrebno prestaviti, zgraditi nov most čez Pinkavo, so tako nehote poskrbeli za oblien izpuh dima, vonj vodotok pa še dodatno obložiti). Po vseh premoščenih ovirah so aprila letos dela na gradbišču Pinkava ven-

po gorivu pa se je razširil vse do tistih, ki so na novem mostu čez Pinkavo s penino v kozarcih pozdravljali varnejšo pot v svet vseh tistih, ki tukaj živijo.

Besedilo in fotografije: Klavdija Bec

8 OKTOBER 2013 JOVŠKO NOVICE JÜRglasilo Državno tekmovanje v gasilski orientaciji

Na drugo septembrsko soboto je pri osnovni šoli potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino.

Organizacijo letošnjega – 16. Državnega tekmovanja za pionirje in mladince ter 13. Državnega tekmovanja za pripravnike – so tokrat prevzeli PGD Sovjak, ki mu predseduje Ivan Fras ml. s poveljnikom Edijem Štel- carjem ml., in ki deluje pod okriljem Gasilske zveze Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije Sv. Jurij ob Ščavnici (predsednik Anton Klemenčič, ganizacije gasilstva na Slovenskem – Gasilske zveze poveljnik Branko Berden). Slovenije: predsednik Jošt Jakša, ki je v pozdravnem Letošnji gostitelj – PGD Sovjak – je najmlajše dru- nagovoru poudaril pomen gasilskega izobraževanja štvo znotraj jurjevške gasilske zveze, ustanovljeno mladine – gasilskih upov – »ki nas bodo kmalu za- je bilo pred 66. leti, a so z več kot dvesto člani zelo menjali na operativnih mestih in so bodoča hrbtenica uspešni, njihova prednostna naloga je predvsem delo operativnega gasilstva«. Predsednik GZ Slovenije z mladimi, v zadnjem času pa vse več pozornosti poje mladino med drugim nagovoril z besedami, da je svečajo tekmovalni veščini – gasilski orientaciji. Nji- bistvo vsakega tekmovanja poštenost, in »le zmaga, hov trud je že obrodil sadove, saj so njihove gasilke pridobljena v duhu pravega športnega boja, nudi po- pripravnice – Ines Štelcar, Daniella Kosi, Katja Kreft polno zadovoljstvo in srečo«. Državnega tekmova- z mentorjem Mitjem Mlinaričem – osvojile naslov dr- nja so se udeležili tudi Franci Petek – poveljnik GZ žavnih prvakinj, in to na domačem terenu z neutrudno Slovenije, Milan Antolin – predsednik Gasilskega navijaško podporo članov PGD Sovjak in ostalih do- regijskega sveta za Pomurje, Dušan Utroša – regij- mačinov. ski poveljnik, Uroš Leskovar – predsednik MS GZ Slovenije in predsednik tekmovalnega odbora, Bojan Lončar – predsednik komisije za mladino pri GRSP, vodja tekmovanja – Jože Drugovič (GZS), Zvonko Gredar kot pomočnik vodje (član komisije za mladino pri GRSP) in Nevenka Kerin (GZS) ter številni drugi, ki so kot člani komisij in sodniškega sestava omogo- čili, da je tekmovanje lahko potekalo. Organizatorji so pripravili tudi zanimiv spremljevalni program, udeleženci pa so si lahko ogledali kulturne in turistične znamenitosti kraja z bližnjo okolico. Tekmovanje so zraven Gasilske zveze Slovenije Državne prvakinje in tretjeuvrščeni v kategoriji pripravniki s trenerjem Mitjem Mlinaričem

V fantovski konkurenci so se med trojico najuspe- šnejših med pripravniki povzpeli prav tako domačini iz PGD Sovjak: njihova tekmovalna ekipa z mentorjem Mitjem Mlinaričem je osvojila 3. mesto. V orientacijskih spretnostih pa so se pomerili tudi pi- onirji in pionirke ter mladinci in mladinke, ki so se najbolje odrezali na predhodnih regijskih tekmovanjih širom Slovenije. Skoraj 180 tekmovalnih ekip s spremstvom, so s svojim obiskom počastili tudi predstavniki krovne or- Še ena gasilska OKTOBER 2013 9 NOVICE JOVŠKO JÜRglasilo

gorskih lip, kjer jih je pozdravil Pepek z brega, ki je prireditev tudi povezoval, nato so zbrane nagovorili še župan Anton Slana, predsednik PGD Stara Gora Anton Klemenčič in predsednica Društva podeželskih žena Ema Lančič. Iz razkošnega zavetja lip so se želj- ni pričakovanj vsi skupaj v spremstvu jürjevške pihal- ne godbe odpravili do njive, polne zrelega pšeničnega klasja, kjer so bile odmerjene tekmovalne parcele. Izmed trinajstih žanjic je 1. mesto pripadlo Marti Kle- menčič (DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici), na 2. mesto se je uvrstila Elizabeta Majerič iz Društva gospodinj Jur- Na ogledu Kulturnega in upravnega središča šinci, tretja pa je bila Jožica Žajdela (DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici). Tretje mesto je za las ušlo četrtouvrščeni omogočili številni donatorji, največ jih je bilo prav iz Mariji Tanacek iz DPŽ Gornja Radgona, 5.mesto pa domačega kraja, posebna zahvala pa je bila izrečena je pripadlo prav tako že dolgoletni tekmovalki Mariji Občini Sv. Jurij ob Ščavnici in jurjevški OŠ z rav- Filipič (Društvo gospodinj Juršinci). nateljem Markom Kranerjem, ki je omogočil, da se je Ekipno so 1. mesto zasedle domače žanjice (Marta za potrebe državnega tekmovanja lahko uporabljala Klemenčič, Jožica Žajdela, Anica Tancoš) iz DPŽ Sv. »šolska infrastruktura«. Ob tej priložnosti je občina izdala tudi novo razgle- dnico in bilten. Voditeljica prireditve Breda Žunič je med povezova- njem programa večkrat poudarila, da gasilstvo ljudi povezuje, bogati in plete prijateljsta. In če katera, je prav tista sončna septembrska sobota pri Sv. Juriju ob Ščavnici, namenjena predvsem otrokom in mladim, ki jih veseli gasilstvo, to potrdila.

Besedilo in fotografije: Klavdija Bec

19. Žetev zlatega klasa na Jurij ob Ščavnici, drugouvrščene so bile žanjice (Ma- Stari Gori rija Tanacek, Zdenka Klobasa, Anica Kramberger) iz DPŽ Gornja Radgona, 3. mesto pa je pripadlo žanji- Na Stari Gori je 14. julija potekala tradicio- cam (Elizabeta Majerič, Marija Filipič, Ana Zelen- nalna, tokrat že 19. Žetev zlatega klasa, ki so ko) iz Društva gospodinj Juršinci. Prav tako so se na jo tudi letos organizirali Prostvoljno gasilsko odlično 4. mesto uvrstile destrniške žanjice (Marija Jakob, Terezija Brunčič, Majda Simonič) iz Društva društvo Stara Gora, Društvo podeželskih žena kmetic Destrnik. in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici in enota za kme- Za žanjicami so skoraj že pozabljene spretnosti naših tijsko svetovanje Gornja Radgona. prednikov pokazali tudi kosci s pobiralkami. Najbolje se je odrezal kosec Alojz Cebek s pobiralkama Da- Tekmovalci in obiskovalci so se, kljub julijski pripe- nico Janžekovič in Tončko Hosenburger iz Društva ki, v velikem številu zbrali v senci znamenitih staro- gospodinj Draženci. Drugouvrščena je bila domača ekipa iz DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici s koscem Edijem Leskovarjem in pobiralkama Anico Tancoš in Marto Klemenčič. Na 3. mesto se je prav tako uvrstila do- mača ekipa iz DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer je ko- sil Janez Mir, pobirali pa sta Jožica Žajdela in Marija Rožman. Posebnost letošnje prireditve so bili četrouvrščeni kosec Vinko Kokol s pobiralkama Anico Slodnjak

10 OKTOBER 2013 JOVŠKO NOVICE JÜRglasilo

Ob koncu so se v košnji med seboj pomerili še domači župan, žu- pan občine Veržej Slavko Petovar in pomurska poslanca DZ Branko Ficko ter Branko Smodiš. Vsi so pokazali, da so spretni kosci, a naj- spretneje se je s koso rokoval An- ton Slana.

dobrot, ki so jih neutrudno delili med obiskovalce, pa še zaigrali in zaplesali so; legenda pomurskega novinarstva Ludvik Kramberger, ki je vsem pokazal, kako se kar sredi njive postavi »živi hrast«; in Marico Poplatnik, ki so tekmovali pod okriljem Etnografskega društva Cigani iz Dornave, spre- mljala pa jih je več kot desetčlan- ska pisana druščina »dornavskih

Za to, da je bila prireditev še bolj zanimiva, pa so poskrbeli tudi: Edi Leskovar, ki se je pripeljal na Franc Belšak, ki je na prizorišče svojem nenavadnem kolesu, ki ga tekmovanja pripeljal več kot 60 let je sam izdelal in pa seveda Pepek z staro mlatilnico; »dornavski Ciga- brega, ki je tudi tokrat poskrbel za ni« − člani Etnografskega društva dobro voljo in veselo razpoloženje tako tekmovalcev kot tudi obiskovalcev.

Ciganov«. Peto in šesto mesto so zasedli predstavniki DPŽ Gornja Radgona s koscema Petrom Jan- čarjem in Janezom Klobaso, ter pobiralkami Simono Jančar, Ma- rijo Tanacek, Zdenko Klobasa in Cigani, ki so v svojih pisanih culah Anico Kramberger. in košarah s seboj prinesli polno Organizatorji so poskrbeli za bogato kulinarično ponudbo, kjer ni manjkalo dobrot iz krušne peči, ki so jih pripravile članice DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici. Tekmovalnemu delu prireditve pa je popoldne sle- dila veselica z ansamblom Pajdaši.

Besedilo in fotografije: Klavdija Bec

OKTOBER 2013 11 MLADI RAZISKOVALCI JOVŠKO JÜRglasilo S kurilnega olja na drva

Na naši šoli se nekateri učenci preizkusijo tudi v raziskovalnem delu. V minulem šolskem letu se je tako namerava letos oz. v prihodnjih odločil učenec Primož Slekovec. dveh letih. Ves čas je kazal zanimanje za na- • Že izvedene spremembe ravoslovne vede. Tako je v 9. ra- so bile predvsem iz kurilnega olja zredu nadgradil svoje znanje in na les, tiste načrtovane pa vključu- sposobnosti s področja ekologije jejo v približno enaki meri prehod in kemije z izdelavo raziskovalna drva in prehod na toplotno čr- ne naloge z naslovom: S kurilnega palko. Za spremembo pa se odlo- olja na drva. Foto: Mateja Krajnc čajo predvsem tisti, ki imajo kuril- kako se pri kurjenju z lesom obna- Nastala je obsežna raziskovalna no olje. šajo uporabniki iz ekološkega vidi- naloga, katere povzetek je predsta- • Za spremembe se odločajo ka. Narejena je tudi analiza barve vljen tukaj: iz finančnih razlogov (ker so drva pepela in količine trdnih ostankov Podatki kažejo, da se je v zadnjih cenejša ali ker jih lahko pridelajo v pepelu, iz katere se da sklepati na letih v Sloveniji povečalo število doma). kakovost zgorevanja lesa. kurilnih naprav na lesna goriva. • Število sprememb je nara- Po končanem raziskovalnem delu Zaradi ekonomskega položaja in ščalo od leta 2008 do 2012 in še je prišel do naslednjih rezultatov in spreminjanja cen nekaterih vrst narašča v leto 2013. zaključkov: goriv, so številni prebivalci ponov- • Uporabniki se zavedajo, Večina gospodinjstev na območju no ali pa na novo začeli kuriti na da v veliki meri vpliva na škodlji- občine Sv. Jurij ob Ščavnici upora- les. Uporaba lesa kot obnovljivega vost kurjenja za okolje primerna blja kot vir za ogrevanje lesna go- vira energije ima z vidika zmanjše- kurilna naprava, redno čiščenje di- riva (čez 70 %), sledi kurilno olje vanja emisije ogljikovega dioksida mnika in uporaba suhih drv. s 13 % ali kombinacija teh obeh pozitivne učinke. Z vidika emisij • Le ena tretjina uporab- drugih snovi, kot so nikov uporablja drva ogljikov monoksid, stara dve ali več let, ki dušikovi oksidi, saje in so iz ekološkega vidika druge strupene oz. ško- najbolj primerna, veči- dljive snovi, pa nega- na uporablja drva stara tivne učinke. Ti vplivi eno leto, nekateri pa so negativni predvsem celo surova drva. tam, kjer v pečeh po- • Večina uporabni- teka slabo nepopolno kov lesnih goriv kuri zgorevanje. Raziskave samo les, nekateri še kakovosti zraka kaže- redko in občasno pa- jo, da se onesnaženost pir, ostale za okolje zraka s prašnimi delci bolj škodljive snovi pa veča, predvsem v me- kurijo le redki in še to stih, kjer se zadnja leta redko. na novo uporablja ve- Graf: Odstotek gospodinjstev, ki uporabljajo posamezne ener- • Na osnovi analize dno več individualnih gijske vire barve pepela sem ugo- kuriš na les. V razi- tovil, da v pečeh v ve- goriv. Ostali energenti so v zane- skovalni nalogi je raziskano, s ka- liki meri poteka slabo zgorevanje, marljivih količinah. terimi energijskimi viri segrevajo saj je bilo večina vzorcev zelo te- • Med lesnimi gorivi upora- svoje domove v občini Sv. Jurij ob mne barve in zelo malo svetle bar- bljajo predvsem polena in drva. Ščavnici in ali tudi tukaj veljajo ve. Zaradi tega sklepam, da so pri • 16 % anketiranih je spre- trendi spreminjanja iz drugih ener- gorenju emisije škodljivih plinov menilo energent za ogrevanje v gijskih virov na les. Raziskano je, kar visoke. minulih treh letih, 16 % pa jih še 12 OKTOBER 2013 JOVŠKO MLADI RAZISKOVALCI JÜRglasilo

• Iz analize ostankov goriva je razbrati, da bolj sprejemljive. ostane zelo velik delež nezgorelih ostankov, kar je V raziskovalni nalogi so vsi rezultati grafično prika- dodaten pokazatelj slabega zgorevanja in večjega zani. onesnaževanja zraka. Celotno raziskovalno nalogo in njene rezultate je Pri- • Pokazala se je tudi soodvisnost med barvo in mož javno predstavil na regijskem srečanju mladih nezgorelimi ostanki: bolj temen je pepel, več je ne- raziskovalcev Pomurja. Za svoje delo je prejel srebr- zgorelih ostankov goriva. no priznanje in srebrni kipec sove. Uvrstil se je tudi na Sklepam, da članki, ki govorijo o slabšanju zraka za- državno srečanje mladih raziskovalcev, kjer je prejel radi individualnih kurišč na les, žal držijo in da se nam bronasto priznanje. ob teh trendih res lahko v naslednjih letih poslabša Skozi takšno delo učenci spoznajo, da raziskovanje kakovost zraka. To je sicer bolj problematično v meni lahko in enostavno, je pa lepo, ko tvoje delo posta- stih, kjer je gostota hiš neprimerno večja kot na vaseh. ne delček mozaika v širokem svetu znanosti. Tako da na deželi ni pretirane bojazni, predvsem ob predpostavki, da tisti, ki spreminjajo, verjetno monti- Mentorica raziskovalne naloge: rajo kvalitetne novejše peči, ki so z ekološkega vidika Mateja Krajnc, prof. kemije in biologije »Slovenski izgnanci iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici med leti 1941-1945

V šolskem letu 2012/2013 sta učenki devetega razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Valentina Tr- buc in Katarina Vrzel, pristopili k raziskovalnemu delu s področja 2. svetovne vojne. Na podlagi pridobljenih pisnih (transportne listine, šolska kronika) in ustnih (intervju z ga. Nežo Torner) virov sta raziskovali slovenske izgnance iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki jih je nemški okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov v tujino. Pod mentorstvom Anite Zelenko, prof. geografije in zgodovine, je nastala raziskovalna naloga z naslovom »Slovenski izgnanci iz občine Sv. Jurij ob Ščav- nici med leti 1941-1945, katere povzetek predstavljamo v nadalje- 6. aprila 1941 se je druga svetov- Jugoslavijo. Dravsko banovino so vanju. na vojna razširila tudi v Kraljevino razkosali trije okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari. Območje da- našnje občine Sv. Jurij ob Ščavnici je pripadalo nemškemu okupacij- skemu območju. Nemci so takoj pričeli z raznarodovalno politiko. Eden najbolj krutih ukrepov razna- rodovalne politike za slovensko prebivalstvo je bila izselitev v Sr- bijo, NDH ali Nemčijo. Na podlagi nemške transportne knjige, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine v Mariboru, je razvidno, da je bilo iz območja današnje občine Sv. Jurij

OKTOBER 2013 13 MLADI RAZISKOVALCI JOVŠKO JÜRglasilo ob Ščavnici izgnanih 35 oseb, in sicer s 24., 25. in 26. maja 2013, v Murski Soboti, kjer je bila ocenjena s transportom, ki so iz Maribora odrinili 23., 24. in 26. srebrnim priznanjem. julija 1941. Vsi trije transporti so slovenske izseljence Z raziskovalno nalogo smo želeli ohraniti zgodovin- peljali v Slavonsko Požego v NDH. ski spomin na našo bogato lokalno zgodovino občine Raziskovalna naloga je bila predstavljena na 47. Re- Sv. Jurij ob Ščavnici. gijskem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Radencih, kjer je bila ocenjena z zlatim priznanjem Avtorici raziskovalne naloge: ter z uvrstitvijo v drugi krog na 47. Državno srečanje Katarina Vrzel in Valentina Trbuc mladih raziskovalcev Slovenije, ki je potekalo, 20. z mentorico Anito Zelenko, prof.

»Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici«

V šolskem letu 2012/2013 sta učenki devetega razreda OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Nastja Hecl in Sara Lovrec v okviru Zgodovinskega krožka, pristopili k raziskovalnemu delu na temo: Knjige, branje in bralna kultura, ki jo je razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Na podlagi pridobljenih pisnih (šolska kronika) in ustnih (intervju z ga. Alenko Strah in ga. Mile- no Lapi) virov sta raziskovali zgodovino slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Pod mentorstvom Anite Zelenko, prof. geografije in zgodovine, je nastala raziskovalna naloga z naslovom »Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici«, katere povzetek predstavljamo v nadaljevanju.

Glavni namen raziskovalne naloge z naslovom Zgodovina slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici je bil prikazati zgodovinski razvoj tekmovanja slovenske bralne značke na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici.

Izhodišče je predstavljala empirič- na raziskava, izvedena med nek- danjimi nosilci tekmovanja za slovensko bralno značko na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici in šolski kroniki ter anketi med 180-timi učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je potrdila hipotezo naloge. Ta je predvide- Graf 1: Število učencev OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so tekmovali za sloven- vala, da se je tudi OŠ Sv. Jurij ob sko bralno značko. Ščavnici uspešno vključila v organizacijo tekmovanja za slovensko stavljena na državnem srečanju Avtorici raziskovalne naloge: bralno značko. Z raziskovalno na- mladih zgodovinarjev v Vipavi, Nastja Hecl in Sara Lovrec, logo z naslovom Zgodovina slo- 30. maja 2013, kjer je bila ocenje- z mentorico Anito Zelenko, venske bralne značke na OŠ Sv. na z zlatim priznanjem. prof. Jurij ob Ščavnici smo razkrili del- Z raziskovalno nalogo smo želeli ček lokalne zgodovine na OŠ Sv. ohraniti zgodovinski spomin na Jurij ob Ščavnici. našo bogato lokalno zgodovino OŠ Vir: Šolska kronika OŠ Sv. Jurij ob Sv. Jurij ob Ščavnici. Ščavnici. Raziskovalna naloga je bila pred- 14 OKTOBER 2013 JOVŠKO PORTRET JÜRglasilo

VEKOSLAV GRMIČ (4. junij 1923 – 21. marec 2005)

»Človek ni samo tisto, kar pač je, temveč še bolj tisto, kar upa in ljubi«.

Ob 90. obletnici rojstva škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki se je rodil 4. junija v Dragotincih – pod vznožjem Kapelskih goric – se ga želimo spomniti kot človeka besed, ki so pustile pečat in zdru- ževale ljudi, ki jih je nagovarjal. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. nih. Po četrtem letniku se je pre- kos kruha, kar pa je bilo premalo Juriju ob Ščavnici. Doma je bilo selil v privatno stanovanje, hrano za mladega človeka. Spominjam osem otrok, Vekoslav je bil predpa je imel naprošeno po raznih se, da sem večkrat stal pred pekar- zadnji. Starši so bili mali posestni- mariborskih gostilnah: »Nekateri no in jokal, ko nisem imel kruha in ki, njegov oče pa je bil obenem še gostilničarji so imeli srce za uboge sem bil lačen. A nikoli mi ni pri- mizar, a starša sta komaj preživlja- študente in so nam zastonj dali vsaj šlo na misel, da bi šolanje opustil la veliko družino. V Mariboru, kjer en topel obrok. Kljub temu pa sem in se vrnil domov (Misli iz šole je obiskoval klasično gimnazijo, je bil v Mariboru zelo lačen, ponava- življenja, str. 214)«. Gimnazijsko štiri leta zastonj bival pri kapuci- di smo študentje dobili le juho in življenje je prekinila 2. svetovna vojna in vdor nemškega okupator- ja na Štajersko. Grmiča so poslali v delovno taborišče v Strnišču (pri Kidričevem). Zaradi njegovega odličnega gimnazijskega spričeva- la so ga od tam kmalu zatem na- potili na ptujsko gimnazijo, kjer je končal sedmi in osmi razred. Med študijem teologije na ljubljanski Teološki fakulteti, ga je, starega 27 let, škof Držečnik posvetil v duhovnika in ga po končanem še- stem letniku nastavil za kaplana na Vranskem. Čez dve leti je tam postal župnik, leta 1960 pa prodekan braslovške dekanije. Ob pastoral- nem delu v župniji je našel čas tudi še za nadaljevanje študija, predvsem ga je zanimal eksistenciali- zem, ki je takrat v Evropi postajal vodilna filozofska smer, s katero so se srečali tudi njegovi profesor- ji J. Janžekovič, A. Trstenjak in S. Cajnkar. Leta 1961je doktoriral iz teoloških vsebin strahu v eksisten- cializmu. Kmalu zatem se je zače- la njegova akademska kariera. Na ljubljanski Teološki fakulteti, kjer je deloval 25 let, je prevzel preda- vanja iz posameznih poglavij do- gnatične teologije. Po škofovskem posvečenju, leta 1968 je prevzel OKTOBER 2013 15 PORTRET, POVEDALI SO NAM JOVŠKO JÜRglasilo Na obisku pri Mariji Simonič – ljudski umetnici: slikarki, kiparki in glasbenici

Marija Simonič, rojena Golnar – vsem nam dobro poznana kot učiteljica glasbenega pou- ka in likovne vzgoje, slikarka, kiparka in glas- benica. tudi ravnateljevanje v mariborskem bogoslovju. Še danes se ga duhovniki spominjajo kot dobrega in mo- drega svetovalca, predvsem pa vzgojitelja, ki je znal prisluhniti in svetovati. In ni naključje, da je bilo prav v času njegovega ravnateljevanja največ odločitev za duhovniški poklic. Raziskovalno se je posvečal tudi slovenski zgodovini, od Brižinskih spomenikov in Trubarja do časa po osa- mosvojitvi. Kot izvrsten govornik je nastopal na šte- vilnih javnih prireditvah in tako je s svojo pokončno držo in kleno besedo odstiral mnoge dileme, njegova razmišljanja pa so aktualna še danes. Pomemben del njegove dejavnosti je bilo tudi uredni- ško delo. S profesorjem Stankom Cajnkarjem, Edvar- dom Kocbekom in drugimi kulturnimi delavci je usta- novil revijo Znamenje (ime je predlagal prav Kocbek) in bil dolga leta njen glavni in odgovorni urednik, njegove razprave pa so objavljali tudi drugi, ne samo slovenski ampak tudi evropski časopisi in ugledne revije. Leta 1991 se je dr. Vekoslav Grmič upokojil kot redni profesor Teološke fakultete. Kot predavatelj je bil povabljen na mnoge evropske fakultete in izku- šnje, ki si jih je pridobil kot iskalec resnice, so ga izo- Prijetna gospa z srebrnosivimi lasmi, plavimi očmi, blikovale v intelektualno in moralno avtoriteto, iska- brez gub na obrazu, ki bi zaznamovale leta. Po smrti nega sogovorca in svetovalca, h kateremu so se ljudje moža Bineka živi sama, pa vendrale ne sama, saj jo vedno znova zatekali po nasvete in pomoč, saj so bile vsak dan obišče hčerka Monika z družino ali pa gre njegove razumevajoče besede besede upanja, tolažbe, ona v Rjavce. Družbo ji delajo tudi številne fotografi- izvirajoče iz globokega premišljevanja in molitve. je svojih vnukov – Ane in Jakoba – stene pa krasijo Leta 2002 je postal častni občan pri nas, v Svetem slike, ki jih je ustvarjala skozi desetletja. Razgibana Juriju ob Ščavnici, istega leta pa ga je predsednik re- prleška pokrajina, cvetovi živordečega maka na ži- publike odlikoval s srebrnim znakom svobode. tnem polju ali rumene sončice, obsijane s soncem – vse to so motivi, ki jih rada upodablja – pogled nanje ti ogreje srce in dušo. Na omari so njeni kipci. Vsem (povzeto po besedah Srečka Reherja iz knjig Misli iz poznan lik žanjice, v katerem je upodobila svojo ma- šole življenja in Poslednji spisi) ter. Pogled nanjo ti pove, da je srečna v tem svojem svetu, da uživa v trenutkih, ko sedi s čopičem pred Klavdija Bec slikarskim platnom ali z dletom oblikuje kipec iz lesa in mu vdihne dušo, srečna je ko prepeva skupaj z svojimi ljudskimi pevkami.

16 OKTOBER 2013 JOVŠKO POVEDALI SO NAM JÜRglasilo

ja«. Družino Golnar je povezovala je učila razredni pouk, istočasno v tudi ljubezen do glasbe – tudi s dveh izmenah še likovni, glasbe- tem talentom so bili obdarjeni vsi ni in tehnični pouk in seveda vse, otroci in starša. Tako si je Franček kar je bilo potrebno. Še danes se sam lastnoročno naredil več kitar, je učenci spominjajo kot dobre, od njega se je tudi Marija naučila učiteljice, ki jih je imela zelo rada, igrati, vendar se mu ni nikoli izpol- tako da so jo velikokrat v » proces- nila želja, da bi mu Marija zaigra- ji« spremljali domov. Kasneje je la, ko bo prišel iz vojske. učila likovni in glasbeni pouk in Druga svetovna vojna ni prizane- vseskozi vodila šolski zbor. Kljub sla družini Golnar; 1942 je bil kot temu, da je bila zaposlena v šoli, talec ustreljen brat Tonek v Mari- da je imela doma družino, se je v boru, brat Franček je umrl l. 1945, prostem času zatekala v svoj svet. brat Slavko je bil kot ranjenec v Njeni liki – na platnu ali v lesu – bolnišnici na Tirolskem, od tam pa so tople, čuteče, nekoliko resne je po vojni odšel v Ameriko, tudi osebe z veliko voljo do življenja brat Janez je bil v vojski – po vojni in optimizma. Njene slike krasijo se je vrnil domov in se poročil v stene skoraj vsake hiše v vasi ali Dragotince. okolici – to so predvsem darila, ki Oče Janez je bil tisti, ki je Mari- jih Marija velikodušno deli svojim jo vzpodbujal, da je začela slika- znancem in prijateljem. Tudi nje- ti. Prva slika, ki jo je naslikala, je ne kipce – največkrat upodabljajo bila oljna, in sicer jezero z otokom. Kristusa na križu, najdemo v šte- Tudi kipariti je začela na pobudo vilnih naših domovih, v vaseh na Marija se je rodila v Sovjaku, oče- očeta – prvi kipec, ki ga je nare- prostem ali cerkvah. Kristus na ol- tu Janezu in materi Mariji. Otroške dila, je bil kipec Marije. Kipec so tarju naše cerkve je Marijino delo, radosti je delila skupaj s štirimi bra- imeli shranjen v sobi na omari, pri- Sveti Florjan v gasilskem domu, ti: Janezom, Frančekom, Tonekom šli so miličniki, niso verjeli Mari- Ivan Cankar pred blokom pri Sv. in Slavkom. Leta 1938 se je druži- ji, da ga je naredila sama. Misleč, Juriju, Ivan Vuk na Stari Gori, naj- na preselila v Biserjane. Oče Janez da ga je oče, so ga za to kaznova- večji kip stoji pred srednjo kme- je bil cerkveni slikar in podobar, imel je brata Tomaža, ki ga je pod- piral v času šolanja, da bi kasneje lahko skupaj ustvarjala.Tomaž se je najprej učil pri kiparju Cesarju v Savinjski dolini, kasneje pa je obiskoval šolo za umetno obrt v Lju- bljani, študij je nato nadaljeval na likovni univerzi v Münchnu, vendar mu ga ni uspelo dokončati, ker so ga kot vojaka vpoklicali v prvo svetovno vojno, od tam pa se ni nikoli vrnil domov. Očetu Janezu se tako ni nikoli izpolnila želja, da bi ustvarjala skupaj z bratom, zato je nadaljeval sam. Takrat še verjeli. Svoje talente ja Marija nadalje tijsko šolo v Mariboru – to je lik tno ni slutil, da bodo njegovih in »šolala« najprej na šoli za umetno žanjice. Marijina tretja velika lju- bratovih talentov deležni njegovi obrt v Ljubljani, potem pa še na bezen je ljubezen do glasbe, saj že otroci: Marija in Franček sta imela Višji likovni v Mariboru – študira- 32 let vodi Ljudske pevke. Izdale »žilico« za slikarstvo in kiparstvo, la je namreč ob delu – takrat je bila so že tri CD-je. Začele so pravza- Janez in Franček sta bila »malar- že učiteljica v domači šoli. Najprej prav z nastopom na TV Beograd

OKTOBER 2013 17 POVEDALI SO NAM JOVŠKO JÜRglasilo

Marjanom Drobcem tudi likovno razstavo) in skupina pevk se je obdržala do danes. Pevke so se menjavale, bile pa so to predvsem Marijine učenke in dve prija- teljici. Mariji želimo, da bi še velikokrat sedla pred slikarsko platno in ustvarila še veliko sončnic in maka na polju, da bi s pomočjo dleta in kladiva ustvarila še kakšen kipec, da bi še veliko, veliko let prepevala z Ljudski- mi pevkami, da bi še dolgo tako »bogato » uživala jesen življenja …

Z Marijo Simonič se je pogovarjala: (na pobudo Rozine Kraner, ko so obiskali pobrateno Marija Kocuvan občino Mladenovac, tam pa je imela Marija skupaj z Fotografije: Klavdija Bec »Imate učenca, ki vstopa v nov proces šolanja, ne pozabite na sočutje in brezpogojno ljubezen.«

O pravilnem pristopu staršev in skrbnikov do svojega otroka, ki vstopa v nov proces šolanja, smo se pogovarjali z Andrejem Omulcem, mag. zakonskih in družinskih študij, ki sicer deluje tudi pod okriljem SCD Murska Sobota, preko Zveze prijateljev mladine Ljubljana/Moste pri projektu Psihosocialne pomoči družinam. Prvi dan šole je lahko pravzaprav eden izmed najstre- snejših dni v življenju otroka kot tudi staršev. Prvo- šolčki bodo prvič prestopili prag učilnice in zagledali bodo nove obraze (nova učiteljica, nova pomočnica, novi prijatelji, nov prostor, nova pravila, nove obve- ze) … Pravzaprav vsak življenjski prehod zahteva tudi kasneje od dijakov in v začetku študija soočenje s spremembami, ki izzovejo v otroku in mladostniku stres. Starši imamo pri tem ključno vlogo z možno- stjo nudenja podpore, pomoči, večkrat smo na žalost lahko tudi izvor težav. Pri vcepljanju predstav o šoli, pri motivaciji, organizaciji, komunikaciji, pri naših Foto: O sebni arhiv lastnih vrednotah, ki jih projiciramo na otroke, pred- vsemu življenju. Vprašanje je široko in ko začneš vsem pa pri pojmovanju ter izražanju ljubezni, ki naj pogovor o tem, se ti odpirajo nova in nova obzorja, bi bila do otroka brezpogojna. Pa večkrat ni. nove, drugačne vsebine življenja, ki so tako zelo med Mnogi starši se ne znajdejo v vlogi »biti v pomoč sabo povezane. Odpirajo ti vstop v lasten čustveni otroku« skozi šolske obveznosti. Postavljajo se tudi svet, kjer so tudi poti in odgovori do boljših odnosov vprašanja, kot so: Kako reagirati ob znakih stresa – sreče – če upaš vstopiti, se jih upaš dotakniti. otroka? Koliko naj bo samostojen pri učenju? Kako Pogovor začneva na »samem začetku«, torej ob vsto- pravilno oz. v pravi meri umestiti prostočasovne de- pu otroka v šolo. javnosti in druge aktivnosti? Katere izbrati? Na katere Na tej točki se pojavi veliko sprememb, ki izzovejo znake moramo biti pozorni in kdaj lahko gre za pojav čustva. Strah, vznemirjenost, cel kup vprašanj, ki hujših anksiozno-depresivnih simptomov? Ali izbrati zvedavemu otroku rojijo po glavi, ko na ramenih, permisivno ali regresivno vzgojo? Žalostno pa je, da s torbo večjo od njega samega, zre v velika vrata si takšnih in podobnih vprašanj največkrat niti ne za- pred seboj. Sledi soočanje s spremembami, reakci- stavljamo in preprosto našega otroka niti ne opazimo. je, prilagoditve. Strah je spremljajoče čustvo otrok Z Andrejem Omulcem sva sklenila, da bova o tej in staršev. Je normalno čustvo, ki spremlja otroke, tematiki pripravila prispevek, v katerem bova oba mladostnike in vse nas ob soočanju z novim. Am- razmišljala o teh vprašanjih, otrocih, naših vzgibih, pak v kolikšni meri je ta strah »normalen« ter za-

18 OKTOBER 2013 JOVŠKO POVEDALI SO NAM JÜRglasilo kaj je v nekaterih primerih tako presežen? Kar opažam sama, je, da je večkrat prenekatero »Rad bi že na začetku poudaril, da sta vsak primer in mamo strah spodrsljajev otroka, potem te lastne situacija specifična, kot je vsak človek zgodba zase in strahove projicira na otroka, bodisi zaradi zašči- vsak odnos, ki nastaja med nami. Čim bolj se mora- tništva, zaradi lastne nesamozavesti ali pristopa mo tudi izogibati posploševanj. Tako mora vsak starš do spodrsljajev v življenju. Pa so vendarle sestav- znotraj tega, kjer se nahaja sam in njegov otrok, in v ni del življenja, ki delajo ta svet tako pisan, če iz- vsem, kar prebere in sliši, črpati tisto, kar je najboljše postavim malce simbolično v pozitivnem smislu. zanj. Strah je do neke mere normalno čustvo; če nimaš Morda kdaj tudi marsikdo od odraslih ne verjame malce strahu, potem ne jemlješ zadeve tako resno ali v samega sebe in potem tudi ne v svoje otroke ter bolje rečeno neke odgovornosti do zadev v življenju. jih postavi dosti nižje kot so sami sposobni? Tudi Otrok in kasneje mladostnik se sooča s spremembami negativne predstave o šoli opazim, v smislu stav- in temi občutji. Ampak, če se pojavlja velik strah pred kov: »Zdaj se ti pa neha igra in bo samo še uče- novimi zadevami, potem se moramo vprašati zakaj in nje!« Ali pa si starši želijo, da bi njihov otrok bil predvsem kako se starši potem na to odzivajo? Ve- popoln, do druge skrajnosti, ko sploh ne opazijo likokrat se dogaja, da se otrok v domačem okolju ne lastnega otroka? počuti varno, ob starših ne začuti varnega zavetja, ne Vse to je res. Nadaljeval bi s tem, da starši pogosto ne ve, kako se bodo razvile neke predvidljive situacije, opazijo lastnega otroka. To je ključno. Če ga opaziš, morda tudi nima brezpogojne ljubezni. Če se doma ne počuti varno, kako se bo potem počutil varno drugje? Vprašanje je, kaj je varno okolje, vendar, če otrok lahko nekako zaupa staršem in ob njih ne doživlja nekih večjih razočaranj, tudi nenačelnosti, ki mu zamajajo zaupanje, potem bo nekako podzavestno vedel, da ga starši ne bi poslali nekam, kjer bi se mu kaj strašne- ga dogajalo. Tudi načelnost, strinjanje obeh staršev je pomemben dejavnik. Pri samem vstopu v vrtec je pomembno uvajanje, ki pa je pogosto žal prekratko. Potrebno je oblikovati predvidljivost, postopne pona- vljajoče dogodke, jim opisati, kaj se bo dogajalo čez dan, kaj bodo počeli, s čim se bodo igrali, kaj bo za malico itd. Skozi vztrajanje pri teh dejavnostih se bo otrok počutil varnega, ker mu bodo redni obredi, po- stopki predstavljali oporo in ga pomirjali. Pomembno je, da otrok začne zaupati vzgojiteljici, ki bo kasneje del dneva preživela z njim. Starš ali skrbnik je tisti, ki lahko otroku najbolje regulira občutja, ki se mu pojavljajo ob vstopu v vrtec. Npr. vzgojiteljica lahko povabi starše, naj pridejo v skupino skupaj s svo- Foto: O sebni arhiv jim otrokom, ki naj jim razkaže prostore. Starši naj ga boš poslušal, boš pokazal sočutje, boš tam. Ravno sodelujejo pri najljubših dejavnostih svojega otroka, otrok ter kasneje mladostnik, ki ima določene straho- kot so slikanje, oblikovanje gline, igra s kockami … ve in je celo v stiski - rabi pomoč, sočutje. Problem Nikakor za otroka ni dobro, da se ga nekje kar pusti, pa je, da ravno ti tega ne dobijo. Otrok, mladostnik, ki saj se v njem nakopičijo katastrofalna pričakovanja, bo vedel, da je pomemben, da tudi lahko pokaže svojo otrok pričakuje, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Ta ranljivost, da mu bodo prisluhnili, bo to delil s starši težka občutja mora zregulirati sam, kar pa zanj po- in se ne bo zapiral vase. Seveda moramo upoštevati meni velik stres in stisko. Na nek način sploh ne ve, karakterne predispozicije, ampak pogosto se dogaja, ali bo mama prišla nazaj ponj in to lahko v tistem da otrok ne deli svojih čustev, ker noče recimo obre- trenutku občuti kot veliko tesnobo in nemoč. Zato je menjevati staršev, saj mu ti sporočajo, da imajo že oni zelo pomembno uvajanje, in to skupaj s skrbnikom, ki sami težave, ali da so njihova čustva pomembnejša otroku pomaga, da nek prostor in ljudje znotraj pro- od otrokovih. Če otrok od staršev dobiva negativne stora postanejo domači. povratne informacije, lahko kot posledica nastopijo

OKTOBER 2013 19 POVEDALI SO NAM JOVŠKO JÜRglasilo vedenjski problemi, v bistvu pa otrok hrepeni in poje preprosto del življenja, zorenja, odraščanja. Ampak trebuje njihovo čustveno podporo. Starši pogosto tudi ob vsem tem ne morem kar mimo misli, da otrokom ne slišijo, kaj jim otroci sporočajo in otrok se zapre v dajemo napačne predstave o tem, zakaj se učimo v sebe. Poglejte samo obdobje pubertete, ob vstopu v življenju, jim privzgajamo preveliko storilnost v smi- srednjo šolo. Zelo občutljivo obdobje, ko dobi otrok slu, da naj se pridno uči, ker bo potem ljubljen. Tudi cel kup novih težjih zadolžitev v šoli, hkrati vstopa v s pojmom »zmaga in biti prvi« zelo povezujemo in puberteto, išče svoj lasten jaz, se odceplja od staršev pogojujemo ljubezen. Otrokom bi morali podati nek – oni pa namesto da bi mu stali ob strani, mu prisluh- globlji smisel, zakaj se uči, ki ga kasneje ne bi naredi- nili, mu na primer sporočajo svojo jezo, ker je otrok lo tekmovalnega v negativnem smislu, v dvigovanju uporniški.V tem obdobju je pomembno, da so starega in moči, ampak bi mu odprlo zdrav pristop do ži- ši pozorni, kaj otrok želi povedati s svojimi dejanji, vljenja, mu podalo uvid do odgovornega delovanja v velikokrat sporoča, kako mu je. Če starša v odnosu sami delovni funkciji, predvsem pa globino zavedanja ne uspeta razrešiti napetosti, ki se med njima kopičijo in poznavanja samega sebe ter sledenja sebi. ali se celo ločujeta in nimata časa za otroka, lahko Šport je v osnovi dober in velja zdrav duh v zdravem vse to otrok podzavestno prevzame nase in kako se telesu, ko pa pridemo do tekmovalnosti in profesio- bo odprl, izrazil lastna čustva, če jih ne sme. Lahko nalizma, se pa zdravje in poštenost hitro končata in bo burno odreagiral v določeni situaciji, dostikrat se v večini primerov nastopi boj po premoči, za katero otrok v takih primeri zateče v družbo, ki ga sprejema, se naredi vse in tako pridemo do skrajnosti, v kate- to so po navadi skrajne neprimerne družbe, kjer so ro je posameznik potisnjen, če hoče biti uspešen. Če lahko prisotne tudi droge, ki otroku pomagajo, da telo pogledamo nekatere politike, poslovneže, podjetnike, prenese vse stiske, ki v njem nastajajo in se kopičijo. ki nimajo nobenega občutka do soljudi, je slika po- Tudi skrajno, disocialno vedenje je del frustracij, ki dobna – vse za moč, oblast, denar. Lahko bi jim rekli se nakopičijo doma. Zato bi lahko rekli, da je osnovna peskovnik ranjenih, saj se borijo za svoj del peskov- celica zdrave družbe partnerski odnos, ki je temelj za nika in ne gledajo na ostale, ki se igrajo z njimi. Če zdrav razvoj posameznika znotraj družine. ti ljudje ne bi imeli izkrivljene samopodobe, se ne bi Torej je zelo pomembno, da smo ob njem. Tudi, borili eden z drugim, ampak bi reševali težave složno. kadar se uči? Zato se mi zdi zelo pomembno, da otroke vzgajamo v Pomembna je naša prisotnost. Da čuti, da smo tam, ko duhu skupnosti, ob zavedanju in graditvi občutka pri- nas potrebuje, da je pomemben, cenjen in ljubljen. Kar padnosti, ne pa v skrajnem individualizmu, naperjene se tiče učenja, ne pomeni, da bomo pri prvošolčkih ter drug proti drugemu – kasneje politike, direktorje, ki v nižjih razredih delali naloge namesto njega, ker mu so tam zaradi samega sebe, volje do moči, nastopaške s tem odvzamemo samostojnost, občutek moči, zmo- glasbenike … Opozorilo za tiste obstranske dejav- žnosti, kar za njegovo samozavest ni v redu. Ampak nosti, ki so preveč naravnane v zmago, tekmovanje biti poleg pomeni v nižjih razredih biti prisoten, sedeti – otrok naj hodi k nečemu, kar ga veseli in vsaj do ob njem in biti prisoten v smislu podpore. Otrok se v 15. leta starosti naj to ne bo profesionalnega značaja. osnovi lahko uči, zakaj se pa ne more, so pa že druga Velikokrat se zgodi, da starši svoje neuspehe krpajo z vprašanja, velikokrat je to zaradi stisk, ki vplivajo na uspehi svojih otrok … njegov čustveni in fizični razvoj. Kaj pa če nekdo želi izbrati poklic, ki staršem ne ustreza – in bo srečen! Ne učimo se zato, da bi bili prvi. Na misel mi pride stavek »Zakaj se učimo« ter me ob Lahko bi razpredala, zakaj smo današnjo družbo tem prešine podoba otroka, ki tako radovedno, vedo- naredili takšno, kot je. Sestavljamo jo posame- željno črpa vse znanje, ko pri petih letih teče po dvo- zniki z vsemi svojimi lastnimi zgodbami, ozadji. rišču, kasneje pa dobi beseda učenje zanj kar nekako Danes se mi zdi, da nezaposlenost in kriza še bolj negativen prizvok, dobi skremžen obraz …. Vem, poglabljata v splošnem preveliko ambicioznost da ne morem spet posploševati in da je ta skremžen staršev do svojih otrok, da projicirajo nanje svojo obraz tudi kdaj prisoten ob tem, ko se otrok sooča z lastno nesamozavest, strahove in želje. Vsi otroci, nečim, kar mu ni pogodu, ko se mu postavijo meje če povem čisto na primeru, pa le ne morejo in prav ter se zave, da se mora učiti tudi nečesa, kar mu ni gotovo ne želijo biti verjetno znanstveniki in direk- všeč. In kasneje v življenju moramo marsikdaj spre- torji. Danes biti pameten, visoko izobražen pome- jeti tudi kakšno nalogo, ki nam ni ravno povšeči, to ni vrednota, kaj pa srčnost? Seveda se pojavi najprej vprašanje, če smo vsi za vse 20 OKTOBER 2013 JOVŠKO V OBJEKTIV SMO UJELI JÜRglasilo

Sprejem najuspešnejših učencev

V prejšnji številki je bil objavljen prispevek o sprejemu uspešnih učencev, njihovih mentorjev in ravnatelja Osnovne šole, pri županu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Objavljamo še nekaj fotografij s sprejema.

Fotografije: Klavdija Bec

OKTOBER 2013 21 V OBJEKTIV SMO UJELI JOVŠKO JÜRglasilo

VOŽNJA S KOLESI IN SKIROJI

VI. skupina, vzg. Marija Rudolf, Tanja Zorman Našo skupino je začelo obiskovati devet otrok, ki so se na novo vključili v vrtec. Seveda je za otroke, kot tudi starše to velika prelomnica, ki pa jo je treba sprejeti. Da bi bila težava čim manjša se vzgojiteljice trudimo otrokom novo okolje čim bolj približati domačemu. Ena izmed teh dejavnosti je tudi vožnja A ndreja Majcen s kolesom, ki ga skoraj zagotovo imajo vsi doma. V

Foto: vrtcu pa so kolesa še bolj zanimiva, drugačna, dodali smo še skiroje in dopoldne v vrtcu je minilo kot bi trenil. A ndreja Majcen Foto: V vlogo prodajalcev so se odlično vživeli najstarej-

ši otroci našega vrtca, ki so obiskovalcem ponuje- Foto: Marija R udolf no prodajali za gumbe. Simbolna igra trgovanja je potekala v pridihu navdušenosti veselja vseh otrok. »Z igro odkrivamo matematiko« je naslov letošnjega (Andreja Majcen in Barbara Muhič) prioritetnega področja, ki ga bomo izvajali v našem vrtcu Sonček. Na fotografiji je prikazana ena izmed dejavnosti, kjer otroci utrjujejo barve, razvrščajo po velikosti, dolžini, štejejo,.. Namen je, da preko šolskega leta otrokom ponudimo različne matematične aktivnosti ter predvsem mate- matične didaktične igre, ki jih povezujemo z ostalimi področji. Od drugega do sedmega leta se namreč razvije največ osnovnih matematičnih konceptov, zato naj otroci aktivno konstruirajo svoje lastno znanje. (Marinka Hojs, vzg.) Foto: Marinka Hojs Z otroci se skorajda vsakodnevno odpravimo na sprehode po bližnji okolici vrtca. Pohodi oz. spreho- di so namreč pomemben dejavnik tako glede gibanja kot preživljanja časa v naravi. Na naši poti opazimo vedno nekaj novega in zanimivega. Tokrat je pozornost otrok IV. skupine pritegnil »bager« ob katerem smo se fotografirali. (Marinka Hojs, vzg.) Foto: Marinka Hojs

OKTOBER 2013 22 JOVŠKO V OBJEKTIV SMO UJELI JÜRglasilo

MI PA SMO ŽE V ŠOLI, HA, HA! Novo šolsko leto in otroci so nama že postregli z novimi idejami, kaj početi, o čem se pogovarjati, kaj je tisto, kar bo otroke najbolj motiviralo, da bodo radi obiskovali vrtec. Otroke v skupini je pritegnilo že to, da so v šoli, ki je velika, v igralnici, ki je prostorna, obiskujejo telovadnico, ki je »neskončna«… Ponosni so na to, da so skozi počitnice zrasli in hodijo v šolo v vrtec. Za dober začetek leta pa je bilo potrebno uredi- ti igralnico. Pri tem so pomagali tudi otroci. Oblepili in polepšali so koše za ločevanje odpadkov. (Mateja Maguša) Foto: Mateja Maguša Ob pogovoru z njimi pa so prihajale različne ideje, o čem bi radi kaj več slišali: živali, številke, abeceda… Zato bo naša prioriteta v skupini igra z matematiko. Spoznavali bomo živali v Afriki in jezik obdelali skozi temo Lepa beseda, lepo mesto najde. Rojstnodnev- ne zabave ravno tako niso od muh, saj nam jih že od septembra vedno popestri čebelica Medica, s katero otroci plešejo čebelji ples. (Mateja Maguša) Foto: Mateja Maguša

SPREHOD V GOZD IN NABIRANJE JURČKOV

VI. skupina, vzg. Marija Rudolf, Tanja Zorman

Otroci so povedali, da so čez vikend bili skupaj s starši v gozdu. Seveda čas nabiranja jurčkov je tukaj. Zakaj pa ne bi poskusili tudi mi. Najprej smo se s sprejem zaščitili pred klopi in se odpravili na sprehod do gozda. Otroke sva seznanili s kar nekaj pravili, ki jih upoštevamo v gozdu in še posebej pri nabiranju jurčkov. Skoraj nismo mogli verjeti, ko je vzgojiteljica Tanja našla prvega jurčka. Takoj za njo ga je našel Alen. Kakšno veselje, lahko vidite na posneti fotografiji! Foto: Marija R udolf Foto: Marija R udolf

OKTOBER 2013 23 V OBJEKTIV SMO UJELI JOVŠKO JÜRglasilo

PGD Sovjak ni bilo uspešno le po organizacijski, ampak tudi po tekmovalni plati. Foto: Klavdija B ec Lepotice in zver. Odlični mentor Mitja, PGD Sovjak, Foto: Klavdija B ec in njegove državne prvakinje. Bravo, PGD Sovjak! (Breda Žunič) Igrišče pred našo OŠ so napolnili mladi iz vse Slove- nije. Vsi so pohvalili odlično organizacijo, gostolju- bje, naše kraje. (Breda Žunič) Foto: Klavdija B ec Foto: Klavdija B ec V naši Občini, v naši GZ, je PGD Sovjak zakon. Največ simpatij med nastopajočimi je prejel harmo- Odlično delajo z vsemi selekcijami, odlično so izpe- nikar Žan Prša. Žan, pogumno naprej. (Breda Žunič) ljali tudi Državno tekmovanje v gasilski orientaciji. (Breda Žunič) Foto: Klavdija B ec BREZ ŽENSK NIKJER NE GRE. Melita, blažena med gasilsko in občinsko oblastjo. (Breda Žunič) Foto: Klavdija B ec

OKTOBER 2013 24 JOVŠKO POVEDALI SO NAM JÜRglasilo

- kar nismo. In tudi nadaljnje, ali si sploh želimo vsi vljamo »mozaik« odnosov vzgoje otrok, ki je dosti biti »direktorji«? Se kot starš vprašamo, kaj pa če moj širši, prepleten, kot pa je morda videti na prvi po- otrok izbere poklic, ki ni po moji volji? In ne zato, ker gled – in naj zaključimo z mislijo sogovornika, ki ne bi zmogel iti v gimnazijo in ker nima petic, temveč posredno nakazuje, kje se tudi stvari »začnejo« in zato, ker ga ta poklic neizmerno veseli. Ali se vpra- o čemer bova spregovorila v enem od naslednjih šamo, če imamo vrednote različne? In da so vsebine člankov: življenja, naše vloge veliko širše in globlje od tega, da Odnos je tisti, ki rešuje. Če v partnerskem odnosu pre- predstavljamo nek določen poklic. Ne moremo imeti delamo težave, ki nastopijo, otrokom naredimo veliko vsi petic v šoli in ne pri vseh predmetih. Lahko bi se uslugo, saj se njim ni treba ukvarjati z našimi partner- sicer tudi dotaknila celotnega šolskega sistema, ki je skimi težavami. V starševstvu je pomembno, da se že v osnovi tako zastavljen, da daje premalo poudarka starši odzivajo na otroka in so z njim sočutni, kar pa na vsebine in predmete, ki otroka ter mladostnika v nima nobene povezave z razvajanjem. Neodzivanje šoli zanimajo, preveč je usmerjanja v splošno znanje na otroka pomeni enako kot otroka prezreti. Seveda in razprševanje energije v vse predmete. Da bom kon- se morajo otroku postaviti jasne meje, ki morajo biti kreten, šola bi morala imeti več posluha, razumevanja vedno enake, a tudi to za otroka pomeni varnost in in strpnosti do nekoga, ki mu na nekem področju pač pripadnost. Največjo uslugo oče otrokom naredi, da ne gre najbolje. ima rad njihovo mamo. Vse od naštetega je pomembno, ko starši sesta- Z Andrejem se je pogovarjala Karmen Sočič »V glavi imam že tretji del«

Obiskali smo režiserja Boštjana Zorka, ki je posnel drugi dela filma Masaker. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari iz zakulisja omenjenega filma. Zakaj si se odločil posneti film? Ker me je to že od malih nog zanimalo in sem hotel sam poskusiti, kako je posneti film.

Zakaj si odločil za grozljivko? Preprosto, rad jih gledam in že od nekdaj sem rad pisal zgodbe. Teh zgodb se je že kar nekaj nabralo, za film pa sem vzel zgodbo, ki se mi je izmed vseh zdela najbolj zanimiva.

Vemo, da je bil prvi del dobro sprejet, kako je bil film sprejeti iz tvojih oči? Presenečen sem bil, da je bil film sprejet tako dobro.

Kaj lahko pričakujemo v drugem delu? Film je nadaljevanje drugega dela v njem je tudi več nasilja kot v prvem delu, nekaj je tudi akcije in celo romantike. Prepričan sem, da je drugi del je veliko kvalitetnejši kot prvi.

Kako dolg je film? Drugi del je 40 min. daljši od prvega in je dolg 104 min.

Koliko igralcev nastopa v njem? Na premieri so bile karte razprodane, kaj pričaku- Nastopa trideset igralcev, od tega jih ima vidnejšo ješ kakšen bo odziv filma? vlogo 15. Verjamem, da bo film še bolje sprejet, kot je bil prvi del. Če bo res tako, ga bom prijavil na Grossmanov OKTOBER 2013 25 POVEDALI SO NAM JOVŠKO JÜRglasilo

na internetu, in porabil res veliko časa za vse skupaj.

Si imel kakšne večje težave pri delu? Ja imel sem nezgodo, ko sem zmontiral zadnji del filma, se mi je mapa, v kateri sem imel film, enostavno izbrisala, tako sem res veliko živcev in truda vložil v to da sem film ponovno spravil skupaj.

Kako je s stroški filma? Stroškov je kar nekaj, ampak smo v tem drugem delu našli nekaj sponzorjev. Veliko večino delamo preko Ljubiteljskega dramskega društva (filmska sekcija Z- -team) Sveti Jurij ob Ščavnici. festival in ga predvajal še po drugih delih Slovenije.

Kje vse si ga bomo še lahko ogledali? Milim, da ga bomo predvajali vsaj še po sosednjih ob- činah, če ne še kje drugje po Sloveniji.

Zanimivo se mi zdi, da si uporabil narečja, prleški jezik. Če film delamo v našem kraju, se mi zdi dobro, da je v našem narečju. Igralci v filmu, ki so iz različnih krajev Pomurja in Štajerske, tako vsi govorijo v svojem narečju.

Kako je z nadaljevanjem, boš v prihodnosti posnel še kaj? Seveda, v glavi imam že tretji del. Tako sem tudi v tem delu postavil konec tako, da je možnost nadalje- vanja filma. Tretji del imam namen posneti v bljižni prihodnosti. Snemanja se že prav veselim.

Kaj se ti v filmu zdi najbolj zanimivo? Meni je zanimiv celoten film. Še posebej pa to, da igralci improvizirajo glede teksta. Tako sem se do- ločil zato, da tudi igralci lahko pripomorejo k večji zanimivosti filma in v film dajo svojo identiteto.

Kaj je bilo pri filmu najtežje? Največja težava je bila dobiti skupaj vse igralce. V filmu je kar veliko težkih scen, še posebej pa tiste, ko morilec ubija. Težka je bila tudi scena z avtomobilom. Boštjan, hvala ti za čas, ki si si ga vzel za ta pogo- Veliko pozornosti sem moral dati varnosti. Seveda pa vor. Ekipa Jürjovškega glasila ti želi vse dobro pri smo se ob samem snemanju tudi veliko zabavali. predvajanju in promociji filma.

Kako pa je bilo z montažo filma? Z Boštjanom se je pogovarjal Andrej Omulec Ta del je bil psihično kar naporen zame, saj sem vse Fotografije: Boštjan Zorko delal sam. Film se montiral sproti, glasbo sem poiskal

26 OKTOBER 2013 JOVŠKO JÜRglasilo UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE, IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA »Na jesenski tržnici v vrtcu Novoustanovljeno društvo Sonček«, 23. 9. 2013 – Sarin svetilnik

Začetek jeseni, ki nam v vrtcu Sonček prina- Predstavljamo vam ša mnogo radosti, od kostanjev do jesenskega novoustanovljeno sadja, smo obeležili s pripravo že tradicional- društvo Sarin svetil- ne jesenske tržnice. nik, nevladno huma- nitarno organizacijo, Otroci in vzgojiteljice iz skupin V, VI in VII smo si ki opravlja javno ko- tržnico pripravili na ploščadi za šolo, saj imamo svo- ristne dejavnosti na je igralnice v prostorih šole. V vrtec so otroci skupaj področju psihosocial- s starši prinesli različne jesenske plodove. Že nekaj ne pomoči in psihote- dni prej pa smo si v igralnicah izdelali denarnice ter rapevtske obravnave, slikovno gradivo z napisi in cenami jesenskih plodov. namenjene otrokom, V vlogo prodajalcev so se odlično vživeli najstarejši mladostnikom in od- otroci našega vrtca, otroci iz skupine VII, ki so obi- raslim v stiski. skovalcem ponujeno prodajali za gumbe. Simbolna igra trgovanja je potekala v pridihu navdušenosti in Društvo Sarin svetilnik, s sedežem v Vidmu 1, se je veselja vseh otrok. ustanovilo pred kratkim kot nevladna humanitarna organizacija, in sicer z namenom opravljanja javno koristne dejavnosti na področju psihosocialne pomoči in psihoterapevtske obravnave, namenjene otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski. Izvaja tudi druge dejavnosti na področju ozaveščanja in informiranja javnosti in države o problematiki psihičnih stisk. Po- sebna pozornost je namenjena tudi podpori in obrav- navi otrok in mladostnikov, ki so doživeli kakršnokoli obliko nasilja oz. zanemarjanja, ter ozaveščanju o tej problematiki.

»Sarin svetilnik« – kot kažipot, ki nam pomaga v A ndreja Majcen prelomnih življenjskih trenutkih Foto:

Nekaj je bilo tudi takih obiskovalcev, ki so si gumbe Društvo Sarin svetilnik si kot prostovoljno in nepri- pozabili prinesti s seboj na tržnico, a nič zato – otroci dobitno združenje posameznikov želi čim bolj učin- iz skupine VII so poskrbeli, da so si jih lahko ta dan kovito, kakovostno in v javnem interesu delovati na izposodili pri njih v »Gumbariji« in si tako kupili že- področju socialnega varstva, na temelju zagotavljanja leno. človekovega dostojanstva, enakih možnosti in pred- Na jesensko tržnico smo povabili tudi našega ravna- vsem preprečevanja socialne izključenosti. telja, računovodkinjo in tajnico ter tako praznovanje Njihova vizija, predvsem pa poslanstvo, se navezu- jeseni obogatili s skupnim druženjem, petjem in raja- je na simboliko imena svetilnik kot kažipota nečesa, njem. kar nas vodi in nam pomaga v prelomnih življenjskih Bogata, barvita tržnica nam je popestrila lepo jesen- trenutkih, kriznih situacijah s svetovanjem, podporo sko dopoldne v vrtcu Sonček, kjer se vsi skupaj že ter različnimi oblikami pomoči. V tem pogledu nam veselimo prihajajočih se dni, saj vemo, da nas čaka ponuja preseganje tabujev, senzibiliziranje javnosti še veliko zanimivosti, radosti, ob katerih bomo spet o problematiki zanemarjanja in zlorab ter prispeva uživali in se veselili. k razumevanju in sprejemanju drugačnosti kot dela lastne resničnosti, kot svobodo, ki osvobaja strahov, Andreja Majcen, dipl. vzg. in predsodkov in nerazumevanja. »Sara« v hebrejščini Barbara Muhič, vzg. pomeni »princesa«, le-ta, ki je označena ali obdarjena

OKTOBER 2013 27 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo s posebnostjo, kar jo razlikuje od drugih, ji daje dru- poznavanja ter preprečevanja različnih oblik zlo- gačnost, ki je hkrati nekaj več. Če se v tem kontekstu rab navežem na simboliko oz. mitologijo pravljic (z njimi se pogosto srečujemo v okviru našega dela z otroki) Povezovali oz. sodelovali bomo tudi z ostalimi insti- – v tem pogledu je tudi svetilnik dar, ki nam ponuja tucijami, ki delujejo na področju različnih vrst zlorab resnico sprejemati različnost kot del lastne resnično- in zanemarjanja, s službami pomoči, sodnimi, uprav- sti, kot svobodo, ki osvobaja strahov, predsodkov in nimi organi ter drugimi vladnimi in nevladnimi or- nerazumevanja. V današnjem času, ko je kriza vedno ganizacijami. V povezavi s tem si bomo prizadevali večja, je zelo pomembno, da imamo nekoga, ki nam izvajati preventivne izobraževalne programe, name- stoji ob strani in kaže luč sredi teme. njene prepoznavanju in preprečevanju različnih oblik zlorab in zanemarjanja; nudili pa bomo tudi pomoč in Poudarek na svetovanju, informiranju in drugih podporo žrtvam pri iskanju pravne pomoči, pri prijavi oblikah podpore ter pomoči ljudem v stiski kaznivega dejanja in v času trajanja sodnih in drugih postopkov. Cilji društva so usmerjeni v nudenje čim bolj kako- vostne pomoči na področju socialne, psihosocialne V krompirjevih počitnicah že prve delavnice za problematike in psihoterapevtske obravnave, podpore otroke in mladostnike ter spremljajoče podporne aktivnosti pri razreševanju, spreminjanju življenjskih okoliščin, stisk ter reševa- Sarin svetilnik v krompirjevih počitnicah načrtuje nje ogroženih posameznikov. že prve celodnevne delavnice za otroke in mlado- Društvo bo poseben poudarek namenilo področju sve- stnike, ki bodo zanje kot predpriprava na bližajoče se tovanja, informiranja, drugim oblikam podpore in po- praznike. Delavnice bodo vključevale psihosocialno moči ljudem v stiski, tako bo organiziralo in vodilo pomoč družinam in posameznikom, česar cilj je po- skupine, izvajalo delavnice na temo psihičnih težav magati človeku, da lažje preide težave, s katerimi se in njihovega razreševanja, nudilo podporo različnim v določeni situaciji srečuje. Zelo pomembne so tudi oblikam samopomoči ter pomoč žrtvam spolnih, fi- delavnice za starše pod imenom »Rahločutno star- zičnih in psihičnih zlorab oz. zanemarjanja. ševstvo«, ki so namenjene boljšemu funkcioniranju Člani društva bomo predvidoma sodelovali v vseh družine in posameznika znotraj nje. Obetajo se še de- aktivnostih, ki se bodo dogajala, oz. bomo sami orga- lavnice za predšolske otroke, kjer bodo delali na nji- nizatorji določenega dogodka, povezovali se bomo z hovi samozavesti in lažjemu vključevanju v šolo ter ostalimi sorodnimi organizacijami in si skupaj priza- družbo, preventivno delo z otroki, raznorazne delav- devali za skupno dobro vseh. nice, ki bodo spodbujale psihični in duhovni razvoj in podobno. S preventivno-izobraževalnimi programi do pre- Andrej Omulec

»Pesmi sivega laboda«

Predzadnjo junijsko soboto je bila v Kleti vina in besed Kulturnega in upravnega središča predstavitev prve pesniške zbirke Boštjana Petučnika, ki nosi naslov »Pesmi sivega laboda«. Po pesniški zbirki »Bučanje valov« avtorice Monike Čuš, ki je izšla konec lanskega leta, smo v našem kraju tako z začetkom letošnjega poletja dobili že naslednjo zbirko pesmi, tokrat izpod peresa moškega av- torja, ki je začel pesniti že kot osnovnošolec. Njegove pesmi so hrepenenjske, lirska oseba hrepeni po izgu- bljeni ljubezni ali po izgubljenem družinskem članu, ki ga je smrt iztrgala iz družinskega kroga; v nekaterih pesmih je v ospredju razmišljanje o smislu življenja, o nezamenljivosti človeka kot edinstvenega posameznika. Lirski subjekt – pesnik sam − nas opozarja, da se večkrat niti ne zavedamo, da opevamo »idealno zlo« in sami sebe brezglavo stiskamo v kot. Sklop pe- 28 OKTOBER 2013 JOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo

človek dozoreva, se spreminja, po- Poezija v »Nočeh staja beli labod. Bo naslednja njegova zbirka nosila naslov »Pesmi pod zvezdami« belega laboda?« Boštjan je v enem izmed odgovorov nakazal, da se bo V sklopu 2. Noči pod zvezda- sivina labodovega perja v bodoče mi je literarno društvo konec verjetno res pobelila. avgusta na Letnem avditoriju Spremno besedo k pesmim je zapi- pripravilo večer poezije. sala avtorjeva profesorica sloven- ščine iz srednje šole Mojca Pate- Monika Čuš in Boštjan Petučnik kar, ki se je predstavitve zbirke na sta se predstavila z avtorskimi pesmimi, Klavdija Bec pa z recita- lom pesmi iz pesniške zbirke Gro- za Edvarda Kocbeka. smi v razdelku z naslovom Prle- ška gruda pa nam prinaša pesmi o revščini, osamljenosti, minevanju, sobotnem literarnem večeru tudi spominih. Breza je tisto drevo, ki underl udeležila. Med drugim je v uvo- ga v pesmih iz tega sklopa izposta- du zapisala: Kje so srednješolska

vi. Breze pa ne navdušujejo samo Foto: Mitja V leta, ko sem te spoznala kot pri- Boštjana, ampak se je v svojih pe- dnega, marljivega in odgovornega Monikin knjižni prvenec nosi na- smih k njim obračal tudi slovenski dijaka, hkrati pa tudi kot nekoga, slov Sledi vetra, sledili pa sta zbirki pesnik – intimist – Ivan Minatti. ki je moral, žal, prehitro odrasti? Sinjina in v preteklem letu izdano Boštjan, ki je hkrati tudi predse- Ko so razposajenim Boštjanovim Bučanje valov. Pesnica »ženiških dnik Literarnega kulturnega lju- sošolcem rojile po glavi najrazlič- bregov in prleških brazd« je v biteljskega društva Sveti Jurij ob nejše hudomušnosti in so bili polni »Nočeh pod zvezdami« – na ve- mladostniških želja, je bil on trdno čeru poezije – predstavila nekaj priklenjen na svet realnosti. Vedel pesmi iz omenjenih zbirk, sliša- je, da se nič ne bo zgodilo samo po li pa smo lahko tudi nekaj novih, sebi in da se bo za vse v življenju še neobjavljenih. Boštjanova prva moral potruditi /…/ A kar te ne zbirka Pesmi sivega laboda je izšla zlomi, te okrepi! To je postalo nje- v začetku letošnjega poletja, tudi govo vodilo skozi življenje.« Ščavnici, katero že 14 let zapored Boštjan je vtise dan po izidu knji- izdaja društveno glasilo Prlek piše, ge strnil z naslednjimi besedami: je največ pesmi do izzida knjige »Bilo je lepo in odrešujoče, saj objavljal prav v »Prleku«. Krona tako iskreno predstaviti vse svoje njegovega literarnega ustvarjanja bolečine, je po svoje pogum, ki pa so pesmi, združene v novi knji- ga vsekakor spremlja solza. Hva- gi. V pogovoru z avtorjem, ki ga je la vam, ki ste moj navdih in ki me vodila Breda Žunič, je beseda te- znate bodriti.« kla tudi o tem, da naslov zbirke ni bil izbran zgolj naključno, ampak Nekaj njegovh pesmi si lahko pre- v sebi skriva kar nekaj simbolike. berete v rubriki »Poezija« Labod je sprva siv, šele nato postane bel. Tudi človek gre v življenju Avtor: Klavdija Bec skozi več »faz razvoja«, pravi Bo- Fotografije: Branko Košti štjan in dodaja, da je tudi on še vedno v »fazi sivega laboda«. Z leti Foto: Klavdija B ec

OKTOBER 2013 29 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo on pa je skupaj s pesmimi iz zbirke predstavil nekaj zanjo dobil tudi Prešernovo nagrado. Kocbeku oseb- svojih novosti. no je zelo veliko pomenila, saj je bila izdana po več- Delček literarnega večera je bil namenjen spominu na letnem prisilnem molku, prav pozitivni odzivi nanjo Kocbekovo poezijo. Od izida njegove Groze je junija pa so botrovali temu, da je avtorjeva sla po literarnem letos minilo petdeset let. Zbirka je bila v letu izida ustvarjanju s še večjo močjo znova oživela. in tudi kasneje zelo odmevna, deležna številnih pozitivnih kritik, prevodov v tuje jezike, pesnik pa je Klavdija Bec

Večer skečev

V Ljubiteljskem dramskem društvu Sv. Jurij ob Ščavnici smo že drugo leto zapovrstjo pripravili sklop skečev in mu nadeli ime Večer skečev. Lani smo idejo dobili za predstavitev društva v okviru Noči pod zvezdami in naleteli na pozitivne kritike. Že lani nas je z Letnega avditorija pregnal dež, da smo se morali preselili v Kocbekovo dvorano. Takrat in na ponovitvi na prostem si je skeče ogledalo veliko ljudi.

Nekaj ljudi mi je kasneje, tako med pogovorom deja- lo, da niso poznali termina »skeč«. Veseli me, da so ga torej spoznali in da se radi vračajo na naše prire-

ditve. Foto: T amara Duh Letos smo sklop na oder postavili Gledališka dejavnost v naši obči- študijo nove predstave bomo do že maja in ga ponovili v dogaja- ni pritegne vedno več ljudi, tako novega leta ponovili še Partljičevo nju na Letnem avditoriju. Kot bi gledalcev kot igralcev. V dramsko En dan resnice. Prvič v zgodovini nekako dež hotel biti stalnica na- društvo se vključujejo novi starejši društva pripravljamo dve predsta- šim skečem, nas je presenetil tudi obrazi, in na kar sem sama še povi sočasno. Že konec novembra tokrat, zato smo morali skeče za sebej ponosna, tudi otroci in mla- si boste lahko ogledali premiero nekaj dni prestaviti v dvorano. dina. Letošnja igralska zasedba pri mladinske skupine in »Žurerje«, izvedbi skečev je merila razpon od odrasla skupina pa bo svojo novo petega do čez sedemdesetega leta. predstavo premierno uprizorila po Torej več generacij, ki se prepleta- novem letu. jo in dobro delujejo. »Stari mački« Ste že slišali za Z-TEAM ali pa jurjevške drame so že tako ali tako Masaker 2 – Graba brez povrat- »zaljubljeni« v igro, mladi pa to ka? Verjamem, da ste. To je naša šele z velikim veseljem spoznava- nova filmska sekcija z vodjem Bo- štjanom Zorkom, ki je to jesen na Foto: T amara Duh jürjevškem platnu predstavil nov Pripraviti celoten sklop je glede film. V zimi pripravljamo tudi gle- tekstovnega gledališkega gradiva, dališki abonma s tremi predstava- precejšen zalogaj. Za to poskrbita mi. naša režiserja - Boris Kovačič in O vsem vas bomo pravočasno ob- Roman Marič, ki tekste piše tudi veščali kot ponavadi. Sledite nas sam. Foto: T amara Duh na Facebooku in na Programskih jo in negujejo. Mladina nosi nove listih, ki jih dobivate v svoje go- talente in nov veter v naša jadra. spodinjstvo. Verjamem, da med nami ni obča- Sonja Karlo, na, ki še ne bi slišal za naše dru- predsednica Ljubiteljskega štvo, saj vsako leto uprizorimo dramskega društva novo gledališko predstavo. Med Sveti Jurij ob Ščavnici Foto: V lasta Marič 30 OKTOBER 2013 JOVŠKO IZ ŽUPNIJE JÜRglasilo Oratorij v Sv. Juriju ob Ščavnici

100 otrok, 26 animatorjev in 5 čudovitih dni. Tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici smo se podali v svet Narnije, kjer sta nam miška Lepicvil in Pepicvil povedala zgodbo o posadki ladje Jutranja zarja. Vsak dan smo animatorji prikazali del zgodbe, katere ključnega pomena je bilo spreo- brnenje dečka Evstahija in vera v Aslana oz. Boga. Potem smo odšli v kateheze in delavnice ter se po- globili v simbole dneva in oratorij- sko zgodbo.

na lov za skritim zakladom in se po animatorji, kot tudi otroci, smo uspešno opravljenih nalogah in sv. preživeli odličen teden in smo se maši odlično najedli. Zadnji dan smo otrokom pripravili vodne igre, kjer ni manjkal niti ga- V torek smo se odpravili na kopa- silski avto poln vode. Čisto mokri lišče, kjer so otroci ves dan uživali smo se šli domov posušit in se še v bazenu kot ribice v morju. Nasle- dnji dan smo se pod krošnjami dre- ves preizkusili v igrah brez meja in zaobljubili, da se naslednje leto de- se zelo zabavali (animatorji malo finitivno vidimo! manj, ker smo izgubili v vlečenju vrvi). V četrtek smo se kot gusarji podali

istega dne vrnili na zaključek ora- torija. Tam smo staršem pokazali naše umetnine iz delavnic ter jim podrobno opisali potek celotnega tedna. Ker smo se imeli fantastično in se nismo mogli raziti, smo se dobi- Avtor: Nastja Gregorec li še v nedeljo pri sv. maši. Tako Fotografije: Karmen Halec »VŠČEKAMO« STIČNO MLADIH 2013

V soboto zjutraj smo se mladi iz Jürja radovedni in nadvse dobre volje odpravili na dogodek, ki ga noben mlad Kristjan ne sme zamuditi. START: SV. JURIJ – CILJ: STIČNA

Ob 6.15 uri so nas na postaji pri Sv. Juriju pobrali radenski in radgonski mladi. Tako smo se skupaj odpra-

OKTOBER 2013 31 IZ ŽUPNIJE JOVŠKO JÜRglasilo

nogomet, molitev v opatovi kapeli, »STIČNA BEND« spoved na celotnem prireditvenem prostoru in tržnica. Sledile so za- In kako zaključiti prireditev, ki tra- bavne delavnice, katere so poteka- ja že celih 32 let in s 8000 mladi- le po vseh kotih cistercijanskega mi? Ja seveda, z žurom! Tako smo samostana. Smola, da jih je bilo skupaj s starim in novim »Stič- 21, udeležili pa smo se lahko le na bendom« zapeli in zaplesali v ene, vendar svoje odločitve nismo pozen sobotni popoldan. Nikoli obžalovali. Prišel je čas za »kosilo nam ni manjkalo dobre volje in iz rukzaka«. Udobno smo se name- življenjske moči. Zato smo tudi s stili po travnatih pobočjih, v senci težavo odšli proti domu, vendar z ali na sončku, se naprej zabavali in močnejšo vezjo z našim zvestim nabirali moči. Potem smo odšli na prijateljem Jezusom. ogled stojnic, kjer smo si nabrali zanimive informacije s področja »POJDITE IN NAREDITE VSE misijonov, šole za animatorje itd. NARODE ZA MOJE UČEN- CE« (Mt 28,19) vili na nepozabno potovanje. Spr- »PAPEŽ MA NAS RAD« va smo bili seveda malce zaspani, Tako je geslo letošnje Stične od- vendar smo zaspanost kmalu od- Nekateri bolj, drugi manj, smo pri- mevalo po celotnem prostoru in gnali z jutranjo molitvijo in nadvse čakovali vrhunec dneva – mašo tako odmeva tudi v naših srcih. zabavno dejavnostjo. Na listke, na na prostem! Vzdušje je bilo dru- katerih so bile odmevne besede iz gačno kot pri maši v cerkvi. Skupaj Svetega pisma, smo namreč drug s »Stična bendom« in kar 3 zbori drugemu želeli nekaj, kar bi si že- smo se z velikim številom duhov- leli mi. Preko vrvice smo zavrteli nikov in škofov naravnost veselili krog in tako dobili želje drugih. navzočnosti »Njega«. Dobili smo Ker so naše glasilke še počivale, veliko spobudnih besed škofa, ki smo preostanek vožnje preživeli v nam je prinesel tudi prisrčne poz- zabavnem pogovoru. Po dobrih 3 drave našega papeža. Ob teh bese- Papež nam sporoča tudi te be- urah vožnje smo končno prispeli! dah se je na naših obrazih narisal sede: Pojdite pričevat o Njegovi ljubezni, bodite novi misijonarji, ZEMLJEVID, DELAVNICE, navdihnjeni z ljubeznijo in spreje- SMEH, MALICA manjem. Te besede je izgovoril na dnevu mladih v Riu in nas hkrati Ob prihodu smo dobili brošure, povabil na Svetovni dan mladih v katerih so bile pomembne in- 2016 v Krakovu. Ob tem moramo formacije tega dneva. V njih smo poudariti tudi dobrodelni namen našli zemljevid, urnik prireditev, Stične mladih – 20 % sredstev bo opis delavnic, pesmi in vabila na namenjeno podpori tem progra- druga duhovna srečanja. Zabavno mom: Družinskemu centru Sveta je bilo predvsem srečanje s starimi Gora, Oskrbi otrok s smetišča s znanci, ki jih nismo videli milijon hrano v centru Akamasoa na Ma- let ali sošolci iz stare in nove šole. dagaskarju in Botrstvu v Sloveniji. Po kratkem odmoru smo se hitro odpravili vsak na svojo pot – dija- ZAKAJ STIČNA MLADIH? ki na program za dijake, študentje veliiiik nasmeh. Naučili smo se pa na program za študente in mla- tudi nekaj novih pesmi, poslušali Vsako vprašanje ima svoj odgovor de v poklicih. Ob pesmi, pogovoru berilo in evangelij. Iznad tisoč glav in tukaj so odogovori nekaterih in druženju smo spoznali še več se je iz majhnih plamenčkov razvil udeležencev: novih ljudi. Hkrati je potekal tudi neustavljiv kres. Nastja H.: zaradi druženja s prija-

32 OKTOBER 2013 JOVŠKO IZ ŽUPNIJE, SVETUJEMO JÜRglasilo telji :) Andreja S.: zato, ker je posebno doživetje, vidiš ka so meše lehko tude zabavne, puno se poje, bobni, kitara vse štima in še župniki ple- šejo! :) Tanja K.: ker sen vedla, ka bo kul! :D Drugo leto gremo spet! :)

Foto in članek: Nastja G. Iz babičine skrinje predvsem ljubezen, razvajanje in skrb tistih, ki nam jo ponudijo. Zato posezimo po njej že ob prvih znakih Svetuje Polonca Fiala, mag.farm. prehlada. Pomurske lekarne V kolikor je telesna temperatura povišana, ukrepajmo Premagajmo prehladana obolenja tudi z na- preudarno. Povišana telesna temperatura je namreč sveti iz babičine skrinje obrambni mehanizem telesa, saj se preko povišane temperature telo spopade s povzročitelji bolezni in Nastopil je nekoliko hla- jih skuša uničiti. Zato je povišana telesna tempera- dnejši čas in s tem tudi ve- tura pravzaprav koristna in mora biti njeno zniževa- čja verjetnost obolevanja za nje premišljeno, in to šele takrat, ko doseže kritično prehladnimi obolenji. Be- mejo (nad 38 °C), kar so vedele že naše babice. Te seda prehlad se je namreč so se ponavadi poslužile metode potenja. Bolnik je začela uporabljati že v 16. moral nujno v posteljo, kar danes zaradi hitrega tem- stoletju in izvira iz besede pa življenja radi spregledamo. Pokrit s toplo odejo in hlad oziroma hladno. Opa- okrepčan z vročimi napitki je telo pripravil do potenja zili so namreč, da so znaki in s tem do samozdravljenja povišane telesne tempe- prehlada podobni znakom, ki se pojavijo, ko smo iz- rature. Potenje so pospešili s čaji iz bezga in lipe, ki postavljeni hladnemu vremenu. V 18. stoletju pa je potenje spodbujata, a hkrati strogo zabičali, da se je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin po potenju nujno takoj preobleči v suha oblačila. Prav pravilno dognal tudi to, da prehlad ljudje pogosto sta- tako so se dobro izkazali obkladki mešanice vode in knejo drug od drugega in kakor je takrat dejal Fran- kisa, v katere so ovili noge, a pri tem pazili, da niso klin, ko se skupaj vozijo v kočijah. Danes kočij sko- nog in celotnega telesa preveč ohladili. rajda ne uporabljamo več, a prehlad je še vedno med Zagotovo v babičino skrinjo sodijo tudi čaji, saj s pi- nami in nam zna pošteno zagosti. tjem toplega čaja pomagamo ohranjati vlažnost slu- Prehladna obolenja so torej poznana že stoletja nazaj; znice. Le ta je bistvena, ker vemo, da je suha sluznica a s to razliko, da so nekoč razpolagali z veliko manj- veliko bolj dovzetna za virusne okužbe. Virusi na- šim številom zdravil in pripravkov, ki danes učin- mreč dalj časa preživijo v suhem okolju, ki je značil- kovito lajšajo simptome prehladnih obolenj. Zato so no za hladnejše mesece, pa tudi za naše domove, ki jih se takrat poslužili nasvetov in zakladov iz babičinih ogrevamo s centralno kurjavo, ki suši zrak. Tudi zato skrinj, ki so dobrodošla podpora zdravljenju z zdravili babice priporočajo vdihovanje kamiličnega čaja ali tudi danes. Nekaj teh preverjenih receptov, ki so jih slane vode. Še bolje je, če za odrasle dodamo nekaj poznale že naše babice in pomagajo pri prebolevanju kapljic evkaliptusovega eteričnega olja, ki uničuje prehlada, bomo tokrat tudi obudili. bakterije in s tem zmanjšuje možnost zapletov. Med najstarejše sodi vroča kokošja juha, ki nam jo Pogosto ob prehladu potožimo zaradi bolečega in naše babice znajo tako lepo ponuditi, kadar zbolimo. vnetega žrela. Zagotovo bodo babice najprej pomisli- Ugotovili so, da juha zavre migracijo levkocitov, le na grgranje (ne pitje) žajbljevega čaja, ki deluje ki so vzrok za vnetje in nastanek prehlada in gripe. tudi protivnetno. Lahko se poslužimo tudi grgranja Nekaj bo zagotovo na tem, najverjetneje pa svoj uči- slane vode, pa tudi kamilice ne bodo odveč. Če bomo nek, kakor vedno, doda ne samo juha, pač pa tudi in v med dali nekaj nageljnjevih žbic in pustili čez noč,

OKTOBER 2013 33 SVETUJEMO, PREDSTAVLJAMO JOVŠKO JÜRglasilo bomo pripravili odlično sredstvo, ki se lahko uživa po čiti okužbe. Z zavijanjem v šal namreč v nosu vzdržu- žličkah in pomaga olajšati bolečino žrela. In kot tak jemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viru- bo dobrodošel tudi propolis. se, ki se najraje razmnožujejo pri 33 do 34 °C. Tople Nekoč so res znali izkoristiti dar narave in čebelji iz- volnene nogavice in topla obutev preprečujejo, da bi delki so bili eni izmed teh. Zato na ta dar tudi danes nas zeblo v noge. Strokovnjaki so ugotovili, da se pre- ne pozabimo. Uživajmo med in matični mleček in hlad pogosteje pojavi, če nas zebe v noge. Ohladitev tudi tako okrepimo odpornost. katerega koli dela telesa namreč upočasni pretok krvi Tudi kašelj zna biti pri prehladu precej moteč simp- v nosni sluznici, kjer se najpogosteje izgublja telesna tom. Zato se v prvi vrsti svetuje vlaženje sluznice s to- toplota, zato lahko oslabi obramba proti virusom. plimi napitki ter grgranje. Dobrodošli so čaji iz sleze- Ob vsem tem pa je vsekakor pomembno, da prisluh- novca, materine dušice, jegliča, sladkega korena, nemo telesu in si privoščimo počitek. Če bomo to navadnega komarčka in trpotca. Ti čaji razredčijo upoštevali, ponavadi imunski sitem kar sam opravi sluz, olajšajo izkašljevanje in sluznico ščitijo pred s prehladom, saj mu s počitkom omogočimo razmah dražečim kašljem. Tudi smrekove vršičke so babice moči samozdravljneja. A velikokrat pozabimo prav pripravile za obdobje prehladov. Izlužen sok v medu na to. Zato nikar ne preslišimo telesa, kajti včasih ali na sladkorju je namreč odličen v boju s kašljem. prosi zgolj počitka! Kakor tudi črna redkev z medom, ki se uživa po žlič- To je kar nekaj nasvetov iz zakladnice babičinih skrinj, kah. Karamelizirani sladkor raztopljen v mleku ali ki so lahko dobro dopolnilo k zdravljenju z zdravili. čaju je stari recept, ki še vedno učinkuje, hkrati pa Kdaj bo v boju s prehladom kakšen izmed teh nasve- doda nostalgično aromo. tov dovolj in kdaj bo nujno poseči po zdravilu, bo znal Tudi česen nam babice pogosto znajo svetovati. Če- presoditi farmacevt v lekarni, ki s svojim znanjem zna prav ga zaradi neprijetnega vonja, kar vztrajno zavra- in zmore uspešno krmariti med ponujenimi babičini- čamo, pa je vendarle koristen in dobrodošel. Velja mi nasveti in zdravili, ki so včasih neizogibna. namreč kot učinkovito zdravilo proti okužbam, hkrati pa pospeši tudi potenje. Polonca Fiala, mag. farm. In ne boste verjeli, šal in kapa, ki so ju pogosto za nas Pomurske lekarne spletle pridne roke babic, prav tako pomagata prepre- Damjan Belec

Predavatelj CPP in inštruktor varne vožnje se predstavi

Živimo v času, ko si življenja brez vožnje več ne moremo predstavljati. Je del našega vsakdana, žal pa smo obenem, tudi dnevno s strani poročanja medijev, priča prometnim nesrečam. Udeleženci v prometu smo nemreč vsi; tako vozniki, sovozniki kot pešci. In zato področje varne vožnje zadeva prav vsakega od nas. Da bi se v največji možni meri izognili morebitni prometni nesreči in zagotavljali varen ter nemoten potek prometa, je v prvi vrsti potrebno pridobiti ustrezna znanja in veščine. Slednje je pogoj za zanesljivo in varno udeležbo v prometu. Poleg tega znanja, osvojenega tekom izobraževalnega procesa in usposabljanja v šoli vožnje, nekoč avtošoli, pa je v učnem procesu veliko pozornosti potrebno tudi nameniti nezakono- dajnim vprašanjem, torej opozarjanju in ozaveščanju voznikov na pomen varne, strpne, defenzivne vožnje in upoštevanju le-te v praksi. Foto: O sebni arhiv 34 OKTOBER 2013 JOVŠKO PREDSTAVLJAMO JÜRglasilo

Učinkovito in pravilno podajanje ter pridobivanje ce- V sklopu teoretičnega dela usposabljanja kandidatov lovitega znanja iz področja varnosti cestnega prometa za voznika motornih vozil, je poleg osvojenega splo- je eden temeljnih pogojev, ki pripomore k varni in za- šnega znanja o vožnji motornega vozila posamezne nesljivi udeležbi vseh nas v cestnem prometu. Gre za kategorije in kandidatovega razumevanja pravil ce- specifičen in kompleksen učni proces, ki še posebej na stnega prometa, bistvenega pomena zavedanje nje- področju krepitve lastne odgovornosti in pozitivnega gove lastne odgovornosti in nevarnosti. Slednjemu, odnosa do udeležbe in humanega ravnanja v prometu, torej nevarnosti, je kot udeleženec v cestnem prometu ni zgolj v domeni šole vožnje, temveč se prične že izpostavljen on sam in jo obenem s svojim neustre- zelo zgodaj; s samo vzgojo otroka oziroma mladostni- znim ravnanjem predstavlja tudi za druge udeležence ka in z vzgledom starejših, že udeleženih v cestnem prometa. Tako je za zanesljivo in varno vožnjo voz- prometu. Po večletnih izkušnjah ter prigodah, ki sem nikov nujna ne le pridobitev splošnih znanj in veščin, jih preživel na cesti, in več sto tisoč prevoženih kilo- temveč tudi njihovo samozavedanje o vlogi v prome- metrih v »prometni kalvariji«, od katerih je že samo tu, predvsem v smislu odgovornosti za lastno varnost s cestnim kolesom odpeljanih več kot 100.000 – tako in varnost drugih, razumevanja vozniške kulture, varnih kot kdaj tudi manj varnih kilometrov – sem strpnosti in solidarnosti ter prizadevanja za humane pogosto bil priča številnim nerazumnim, tveganim, medsebojne odnose v prometu nasploh. objestnim dejanjem ostalih udeležencev v prometu. Bistveni dejavniki, ki vplivajo na varnost cestnega Namerno sem izpostavil tudi »staž« s kolesom, saj je prometa, so, okolica, vozilo ter voznik. Vsi trije de- doživljanje prometnih situacij na v prometu »šibkej- javniki so v medsebojni odvisnosti, vendar pa je iz ših« dveh kolesih še izdatnejše in viden odraz (ne) vidika prometne varnosti najpomembnejši parameter kulture vožnje motoriziranih soudeležencev je še varnosti ravno voznik. Človek, kot najpomembnejši izrazitejši. Da še opravičim v začetku izpostavljeno dejavnik, ki vpliva na varnost v cestnem prometu, je v kilometrino; kvantiteta prevoženih kilometrov seve- veliki večini najpogostejši razlog za nastanek prome- da lahko predstavlja določene izkušnje, nikakor pa ni tne nesreče. Tako je kljub upoštevanju pravil cestnega merilo za varno vožnjo. Nekateri vozniki namreč z prometa in sprejemanju kazni za prekrške, bistvenega vozniškim stažem ne pridobijo pozitivnih izkušenj, pomena predhodno zavedanje lastne odgovornosti za ampak celo utrdijo slabe vozniške navade. udeležbo v cestnem prometu ter prizadevanje k var- Navezanost na avtomobile in motorna kolesa ter vonj nemu, nemotenemu in umirjenemu poteku prometa. po bencinu, me spremljata že od malih nog, poglo- Temelj varnega udejstvovanja v prometu na dolgi bljeno razmišljanje o varnem prometnem udejstvova- rok, k čemer si moramo prizadevati vsi udeleženci v nju pa že vsaj od prvih nastopov na tekmovanju Kaj cestnem prometu, pa so predvsem ukrepi, kot so pro- veš o prometu, katerega udeleženec sem bil več let metna vzgoja, preventivni programi v vrtcih in šolah zapored tekom osnovnošolskega in srednešolskega ter druge preventivne akcije. Do prometne varnosti je izobraževanja, in ki predstavlja dodatno spodbudo za zato potrebno izoblikovati pozitivna stališča, enako učenje prometnih pravil ter razvijanja spretnosti vo- pa velja tudi za varnostne ukrepe, kot so uporaba var- žnje. Kasneje sem v želji po nadaljnjem prispevku k nostnega pasu, zavedanje o tveganju vožnje pod vpli- večji varnosti in odgovornemu ravnanju ter obnaša- vom alkohola ter neprilagojene hitrosti. S slednjim se nju v cestnem prometu, postal simpatizer neprofitne, lahko veliko pripomore k bolj odgovornemu ravnanju humanitarne in nepolitične organizacije Zavod Varna voznikov v prometu, kar pa pomeni tudi večjo splo- pot, ki je tudi članica Evropskega združenja žrtev pro- šno varnost na cestah. metnih nesreč (FEVR). Logična posledica vsega pa je Ljudje se zaradi dednih zasnov in vplivov okolja ne- vsekakor bila tudi močna želja ter odločitev, da sem dvomno razlikujemo. V obdobju odraščanja je posa- po končanem študiju pristopil na intenzivni, enoletni meznik izpostavljen različnim socialnim dejavnikom, program usposabljanja za učtelja predpisov o varno- ki v končni fazi tudi zaznamujejo njegov razvoj, ter sti cestnega prometa ter k šolanju za učitelja vožnje, vplivajo na izoblikovanje njegove zavesti in pogle- kasneje tudi inštruktorja varne vožnje. Preprosto sem da na prometno udejstvovanje. V okviru teh dejav- si vedno želel, da bi lahko naredil nekaj več za večjo nikov velja izpostaviti družino, šolo, vpliv vrstnikov varnost v cestnem prometu. V nadaljevanju bi vam, ter okolico in prav vsi oblikujejo človekovo osebnost, drage voznice in vozniki ter ostali, ki to še želite po- vzorci katere so kasneje vidni pri njihovem odnosu stati, strnil nekaj misli in dejstev o izobraževanju bodo prometa. Človek razvije večino svojih sposobno- dočih voznikov v šoli vožnje. sti do 20. leta starosti, po 30. letu starosti pa sposob-

OKTOBER 2013 35 PREDSTAVLJAMO JOVŠKO JÜRglasilo nosti posameznika postopoma slabijo. Čeprav je de- Dotaknimo se še vpliva vozniških izkušenj. lovanje človekovih fizičnih in fizioloških funkcij na Vpliv izkušenj voznika ima veliko vlogo glede var- najvišjem nivoju pri starostni dobi 20 let, so glede na nosti v prometu. Izkušnje posameznika so v tem smi- statistiko ravno mladi vozniki najpogostejši povzroči- slu v negativni povezavi s prometnimi nesrečami. telji prometnih nesreč. Vzroki za slednje so predvsem Pomembno je, da voznik pozna tehniko obvladova- premalo izkušenj v cestnem prometu, podcenjevanje nja vozila, da pozna vplive ceste in danih prometnih nevarnosti, precenjevanje lastnih sposobnosti ter ne- razmer, prepoznava in upošteva vedenje drugih ter odgovoren odnos. kontrolira svoje vedenje oziroma upravljanje vozila. Tudi vprašanje spola v povezavi v varnostjo cestnega Če temu ni tako, lahko v kriznih situacijah voznik po- prometa je velikokrat predmet številnih poljudnih in stane negotov, kar ima za posledico nepravilno odzi- laičnih debat. Zelo težko je odgovoriti na to, kdo je vanje na dane razmere. Izrednega pomena, ne samo varnejši voznik. Dokazano pa je, da moški povzročijo za voznike začetnike, pa je zavedanje, da nikoli ne več prometnih nesreč kot ženske, vendar velja pri tem precenjujemo svojih sposobnosti. upoštevati, da moški tudi več vozijo v težjih pogojih Po opravljenem izpitu je voznik načeloma uspešen, (vožnja tovornih vozil, dolga potovanja …). Glede na ima občutek za optimalno hitrost. Zaveda se tudi svo- ugotovitve medicinske stroke se ženske tudi hitreje jega znanja, zato praviloma svoje skromne vozniške utrudijo in potrebujejo več počitka. Njihov živčni sis- izkušnje uskladi z dano prometno situacijo. To je tem je bolj občutljiv na alkohol, droge in zdravila. V obdobje negotovosti in prilagajanja. Kakor hitro vo- inteligenci ni razlik med spoloma. Čeprav so ženske znik začetnik pridobi samozavest, se njegova vožnja v nekaterih fizičnih sposobnostih šibkejše, pa realneje z vidika varnosti poslabša. S tem se začne obdobje ocenjujejo nevarnost in vozijo bolj umirjeno ter pa- preizkušanja vozniških sposobnosti, kjer pa prihaja zljivo. Ženske kažejo tudi manjšo nagnjenost k tek- do številnih zmot in napak. movalnosti za volanom, kar je za varnost v prometu Na samo vožnjo, ki jo mnogi vozniki, še posebej tisti velikega pomena. izkušeni, dojemajo kot popolnoma običajno, vsakda- Velja splošno prepričanje, da so prijetna, pozitivna nje in že avtomatizirano opravilo, vplivajo številni čustva za volanom, tudi pozitivna za varnost na ce- dejavniki. Vsak udeleženec cestnega prometa se zato sti in tudi obratno, torej da so negativna čustva prav mora zavedati, da cesta zahteva vso njegovo pozor- tako negativna za varnost na cesti. Vendar temu ni nost. Hkrati s tem, se mora voznik zavedati tudi svoje popolnoma tako. Namreč vsako intenzivno čustvo, pa odgovornosti. Namreč veliko prometnih nesreč je po- naj bo to pozitivno ali negativno, lahko zelo vpliva sledica človeškega faktorja, tako da k večji varnosti na varnost udeleženca v prometu, predvsem v smi- največ prispeva vsak udeleženec cestnega prometa slu njegove pozornosti, previdnosti in odzivnosti. Ob sam. In ker v prometu veljajo predpisi, pred katerimi zavedanju, da lahko varnost ogrozijo tudi voznikova smo načeloma vsi enaki, je za varno udeležbo bistve- prijetna čustva, pa velja opozoriti, da pa je vpliv ne- nega pomena upoštevanje teh pravil. Pa varno, sreč- gativnih čustev na varnost cestnega prometa lahko no in predvsem strpno udejstvovanje v prometu vam manjši. Namreč čustvo zmernega strahu v zvezi s želim. prometno situacijo, lahko voznika spodbudi k večji Damijan Belec, dipl. ing, predavatelj CPP, previdnosti. učitelj vožnje, inštruktor varne vožnje VABILO NA VPIS V 10. 1. 2014 Politična poroka GLEDALIŠKI ABONMA Avtor: Fadil Hadžić V izvedbi: gledališke skupine Kulturnega dru- LJUBITELJSKO DRAMSKO DRUŠTVO SVETI JU- štva Ivan Kaučič Ljutomer RIJ OB ŠČAVNICI VLJUDNO VABI VSE LJUBITELJE GLEDALIŠKE IGRE 31. 1. 2014 Tega nigi nega K VPISU GLEDALIŠKEGA ABONMAJA, Avtor in izvajalec: Samo Tuš – Korl IN SICER S PREDSTAVAMI - KOMEDIJAMI

CENA ABONMAJA JE 12 EUR. 21. 2. 2014 Šah mat - gotova si PRIJAVITE SE OZ.POKLIČITE NA TEL. MARIJA KOCU- Avtor: Vinko Möderndorfer VAN O2 568 12 01 (zvečer) in MONIKA ČUŠ 031 215 542 Priredba: Milan Černel ALI PIŠITE NA [email protected] V izvedbi: gledališke skupine KUD-a Vitomarci

36 OKTOBER 2013 JOVŠKO ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JÜRglasilo ŠTRJAK, ŠTRJOK, VEDRA …V BISERJANAH Kraj Biserjane se prvič omenja leta pripadnosti in povezanostjo vaške, manjšo kmetijo, kjer je na dveh do 1441, ko je bilo v vasi deset hiš. »sosečke«. Podobne »močne« vasi treh hektarjih gojil hmelj, iz kate- Gre za obcestno ravninsko naselje so bile še Bolehnečici, Berkovci, rega je doma prideloval pivo. na terasi ob cesti Ljutomer – Vi- Žihlava, Jamna - nasproti Sovjaku, Po ustnem izročilu naj bi v Biser- dem (danes Sveti Jurij ob Ščavni- Ženiku itd. Najverjetneje je ravno janah prav on začel z darovanjem ci) – Spodnji Ivanjci in ob cesti, ki v tem ključ, da so se prireditve, štrjaka. Prvi štrjak, ali kakor ga se pri Vidmu od te odcepi in drži v kot so štrjak, vedra, začele ravno tukaj narečno imenujejo »štrjók«, Slaptince. Na severozahodu je vas v teh krajih. Na teh srečanjih so se naj bi tako pripravili leta 1870 in se Jamna, na jugovzhodu Slaptinci, sprva namreč srečevali le kmetje, ga vsako leto neprekinjeno prireja na severu pa Dragotinci. Konec se- gospodarji, brez manjših želarjev, - do danes3. Tradicija se ni prekini- demdesetih let dvajsetega stoletja viničarjev in kočarjev. la niti v času obeh svetovnih vojn. se je še dve tretjini vaščanov pre- V vojnem času naj bi se pri eni hiši življalo s poljedelstvom in živino- Starejši prebivalci se spominjajo zbrali gospodarji ter na skrivaj rejo. V Biserjanah so v večji meri šaljive zbadljivke, s katero so se opravili štrjak. Na začetku so se na v preteklosti prebivali večji kmetje nekoč na račun prebivalcev Biser- štrjaku, tako kot na vedri, zbirali le in srednji želarji (Savnik 1980: jan šalili vaščani drugih vasi: moški, se pravi gospodarji, kasneje 36). »Na melioriranih ilovnatih so se pridružile še ženske in otroci. tleh prevladujejo njive in travniki, »Biserjanci proti jugovzhodu pa je gozd Svo- sami so pijanci, V preteklosti je praznovanje štrja- re. Med starejšimi kmetijami so v komaj se izleže, ka potekalo predvsem na domovih, zadnjem času zrasle tudi posame- že pod jenko1 seže.« večjih domačijah, ki so imele do- zne stanovanj- volj prostora, da ske hiše, katerih so lahko sprejele lastniki so veči- večje število lju- noma zaposleni di. Odvijal se je v bližnjih večjih v glavnem pro- krajih.« (Interne- storu v hiši, t.i. tni vir 1, Občina veliki hiši, v ka- Sveti Jurij ob teri je bil v kotu Ščavnici) postavljen štrjak (sod), iz katerega Leta 2002 je v so nato cel dan Biserjanah žive- (ali več dni) pili lo 27 družin – 92 vino. Že takrat je prebivalcev. »Biserjanski štrjak« iz leta 1927 bila navada, da Začetek Biserjanskega štrja- so hrano prinesli s seboj, kar je v Kot sem omenil, so v Biserjanah Biserjanah še danes v navadi. ka2 živeli pretežno veliki kmetje in srednji želarji, ki so imeli veliko Potek štrjaka danes4 V šestdesetih letih devetnajstega posesti, delovno silo pa so iska- stoletja se je iz Savinske doline v li v okoliških gričevnatih krajih. Danes se priprave na štrjak prične- Biserjane priselil Janez Žagar. Ta- Zaradi tega je bila vas na dobrem jo približno mesec dni pred samim krat je na potoku Gošica kupil po- glasu, prav tako pa je veljala kot dogodkom, ko se sestane »odbor«. točni mlin in žago, ki ju je obnovil gospodarsko neodvisna in samo- Gre za odbor sestavljen iz posame- in posodobil. Ob mlinu je imel tudi stojna vas z velikim občutkom znikov, ki skrbijo, da vse poteka, 1 jénka - žensko krilo 2 Feliks Kocuvan, vulgo Bajsekov Feliks, rojen 1925, Biserjane 3 v letu 2013 je potekal 143. biserjanski štrjok 4 Feliks Kocuvan, vulgo Bajsovi, rojen 1925, Biserjane; Breda Žunič, vulgo Kovačovi, rojena 1965, Bolehnečici

OKTOBER 2013 37 ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JOVŠKO JÜRglasilo kot mora. Takrat napišejo plakate, s katerimi vabijo le raco (glej Pajek 1884: 747). Ker imajo v šaljivem na štrjak, določi se, kdo gre kam vabit, koliko denar- vaškem grbu Biserjanci raco, jih ostali šaljivo ime- ja bodo pobirali na družino itd. Glede izbire organi- nujejo tudi »recóki« (račji samci). V grb naj bi dobili zatorja je določeno, da štrjak vedno organizirata dve raco zato, ker gre za poplavno območje in so jih v družini, in sicer gre razpored po hišah – po eni strani času poplavljanja Ščavnice šaljivo zbadali, češ da ves ceste navzdol in nato okrog po drugi strani, tako da se čas plavajo. Vaški grb so v preteklosti (in ponekod že za 25 let naprej ve, kdaj bo kdo na vrsti. Organi- še danes) uporabljali predvsem na gostijah, kjer je bil zatorji so tako odgovorni grb vasi, iz katere priha- za organiziranje štrjaka, jajo svatje, nepogrešljiv. poskrbijo za okrasitev V drugih vaseh so imeli prostora, muzikante, va- vaški grb izdelan bodisi iz bljenje, hrane pa torej ne lesa, testa, gline ali druge- darujejo, darovati morajo ga materiala, lahko je šlo štrjak – sod vina. tudi za sam predmet, ki je Danes se štrjak prične z v grbu, v Biserjanah pa so vabljenjem na dogodek. imeli v ta namen nagače- Na štrjak vedno vabi več no ali celo živo raco. Da- ljudi, tudi do deset. Oble- nes imajo raco vizualno čene imajo modre šürce upodobljeno na plakatu, (delavske predpasnike). obenem pa je vrezbarjena Ko pridejo k dotični hiši, na sam štrjak (sod), iz ka- s seboj prinesejo plakat, terega pijejo vino. na katerem je zapisano, Prireditev štrjak se odvi- kateri štrjak po vrsti se ja v pustnem času, nava- v tekočem letu prireja, dno na mastno soboto, to primer »143. biserjanski je soboto pred pustom, v štrjok«. Na plakatu je v primeru, da želi več vasi prleškem narečju zapisan praznovati vedro ali štrjak program, ki se bo na štr- Pisno vabilo na štrjak iz leta 2010 v istem gasilskem ali va- jaku odvijal, na koncu je zapisana prispevek – vsota, škem domu, pa se dogovorijo, da se termini menja- ki jo plača družina, ki se namerava štrjaka udeležiti5. vajo (eno leto ima na predpustno soboto vedro ena Včasih je navada, da pri dotični hiši razstavijo plakat, vas, druga dva tedna pred pustom in podobno). Še v eden izmed domačih, navadno gospodar ali gospodi- drugi polovici 20. stoletja so štrjak praznovali tudi nja pa mora na glas prebrati besedilo, ki je zapisano dva dni, navadno na pustno soboto in pustni torek (do na plakatu, brez da bi se zmotil/a. To zaradi besedila polnoči), vendar so to opustili, saj danes pustni torek zapisanega v prleščini ni enostavno, za vsako prebra- in pepelnična sreda nista dela prosta dneva in bi bilo no napako pa mora bralec izpiti kozarec vina. odsotnih preveč vaščanov; tako so dogajanje strnili na Z zbranim denarjem plačajo muzikante, elektriko itd. pustno soboto. Navadno od hiše do hiše vsako leto vabijo drugi, ven- Štrjak se začne v soboto proti večeru, okrog sedme dar na dan navadno povabijo le dve družini, saj so pri ure, kakor domačini radi rečejo: »Po ópravici (delu vsaki družini pogoščeni, ponudijo jim hrano in pijačo. pri živini)«. Tudi o samem trajanju štrjaka domači- Ko domači plačajo prispevek, njihov priimek zapišejo ni radi rečejo, da naj bi štrjak trajal »od ópravice do na plakat. Večkrat se zgodi, da tisti, ki so bili pravkar ópravice«, se pravi od večernega do jutranjega dela povabljeni na vedro, spremljajo vabitelje k naslednji pri živini (približno od šestih ali sedmih zvečer do še- hiši, kjer prav tako povabijo na vedro. Zato pride vča- stih ali sedmih zjutraj). sih vabit tudi do deset ljudi. Pred tem organizatorji pripravijo in okrasijo dvorano, Pomemben element, ki je naslikan na plakatu, je tudi pripravijo mize, organizirajo muzikante in pripravijo vaški grb – raca. Josip Pajek piše, da so imeli nekoč štrjak (sod) vina, ki ga darujejo. Gre za lesen hrastov Biserjanci v grbu recaka na lanci (racmana na veri- sod, ki drži okrog 150 litrov vina in je postavljen na gi), vendar starejši prebivalci kot grb danes navajajo vidnem mestu v dvorani, kjer se odvija dogajanje.

5 Leta 2013 je prispevek znašal 15 EUR na družino 38 OKTOBER 2013 JOVŠKO ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JÜRglasilo

Sod so dali izdelati vaščani, vsako leto pa ga morajo vedro, v katerem je voda in majhna brezova metla, s organizatorji napolniti z vinom. Na sodu je napis »Bi- to metlo pa predsednik škropi po navzočih, podobno serjenski štrjok«, vrezbarjen je tudi vaški grb – raca. kot duhovnik z blagoslovljeno vodo blagoslavlja ver- Nato celo noč iz tega soda pijejo vino. nike. Kdor gre na štrjak, mora biti primerno oblečen, ob- Nato ima predsednik štrjaka govor. Na začetku vse vezna oprema za moške je moder moški predpasnik pozdravi, posebno goste, nato pa na šaljiv način govo- šürc ali fürtošjáča, za ženske pa ženski predpasnik. ri o razmerah in dogodkih v vasi, o tem, kaj se je zani- Ob prihodu mora vsak udeleženec na vhodu izpiti čik mivega ali pomembnega v tistem letu zgodilo, hudo- (določeno količino vina), moški dva decilitra, ženska mušno pa se dotakne tudi dogodkov v državi, politiki en deciliter. Kdor na štrjak pride brez predpasnika, itd. Sledi »krst«; poseben obred, s katerim nove čla- dobi »kazen«. ne v vasi in pa V preteklosti je tudi povabljence moral vsak za iz drugih vasi »kazen« izpiti sprejmejo na pol litra vina, štrjak. Vsak nov danes pa okrog vaščan ali obi- tri decilitre. Da- skovalec mora nes so aktualna prav tako sesti tudi manjša dari- na trage, nato pa la, ki jih organi- ga fantje (ki so zatorji poklanja- šaljivo, pomanj- jo udeležencem, kljivo oblečeni) navadno gre za nekajkrat vzdi- manjše uporab- gnejo v zrak ali ne predmete, ga močno trese- kape, predpa- jo. Po tem »kr- snike z napisi, ščenec« izpije še ki obeležujejo kozarec vina in s štrjak. Štrjak (sod), iz katerega na štrjaku (pustni prireditvi) pijejo vino tem je sprejet. V navadi je, da Po krstu na- so na štrjak povabljeni vsi vaščani, medtem ko pre- vadno napovejo jüžino (malico). Danes je v drugih bivalci drugih vasi na štrjak nimajo vstopa. Izjema so vaseh v navadi, da hrano za pogostitev priskrbijo or- gostje, ki jih lahko povabijo le tisti, ki tisto leto štrjak ganizatorji, navadno iz denarja pobranega po hišah, prirejajo. Navadno gre za sorodnike, prijatelje orga- v Biserjanah pa še je navada, da si hrano prinesejo s nizatorjev, ki jih je potrebno s posebnim obredom seboj. Hrano prinesejo v cekarjih, navadno prinesejo »krstiti«, da so na praznovanje sprejeti. Ostali vašča- kruh, kuhana jajca, skoraj obvezne so klobase in pa ni svojih sorodnikov in prijateljev ne smejo povabiti, svinjska rebra, ki so v teh krajih značilna pustna jed. niti predsednik štrjaka. V dvorani, kjer se praznovanje S seboj nesejo tudi pecivo in krofe, ki jih ženske me- odvija, so postavljene mize in klopi, vrstni red sedenja šano nadevajo na pladnje in razdelijo po mizah. pa ni posebej določen. Le organizatorji sedijo na bolj Tekom večera se zvrstijo še številne druge igre, ki izpostavljenem mestu, ob njih pa njihovi povabljenci. imajo že zelo dolgo tradicijo, obenem pa zasledimo Ko je zbrana večina udeležencev štrjaka, nastopi pro- tudi takšne, ki so novejšega značaja. Tak novejši pri- gram. Štirje fantje na prizorišče na tragah prinesejo mer je »modna revija«. Modna revija se odvija vsa- predsednika štrjaka. Predsednik je šaljivo oblečen, ko leto, gre pa za šaljivo interpretacijo modne revije, njegova obleka nakazuje na vzvišenost, večvrednost. v kateri sodelujejo šaljivo in pomanjkljivo oblečeni Trage so lesen pripomoček, podoben krajši lestvi, s udeleženci štrjaka. Navadno se napravijo tako, da se pomočjo katerega se pri kolinah prenaša zaklanega fantje in moški našemijo v ženske, predsednik štrjaka prašiča. V preteklosti so imeli na štrjaku v ta namen pa vse skupaj šaljivo komentira. Seveda je glavni na- lesene trage, danes uporabljajo železne. Včasih ima men tega zabavanje ostalih udeležencev štrjaka, zato predsednik šaljivo vlogo župnika, saj ob njem gresta ni posebne tekmovalnosti. dva muzikanta kot dva ministranta, eden v roki nese Med starejše igre, ki imajo daljšo tradicijo lahko šte-

OKTOBER 2013 39 JOVŠKO ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JÜRglasilo jemo igre, kot so rihtarja biti, klüč (ključ) zbijati, va- velik hišni ključ. Preko droga položijo vože (debelej- lek (valjar) itd. ša vrv). Tretji moški se ustopi z eno nogo na sprednjo Igra »rihtara biti« je splošno znana igra, gre za eno zanko, z obema rokama pa se obesi za zadnjo zanko. izmed bolj razširjenih in priljubljenih iger. Še danes Vse skupaj izgleda kot gugalnica, cilj naloge pa je, da se izvaja ob raznih priložnostih, kot so koline, trga- se moški na vrvi zaguga in poskuša z drugo nogo zbiti tev, razna srečanja, zabave in podobno. Pri tej igri ključ z žeblja (glej Kuret 1969: 37). eden izmed sodelujočih sedi na stolu, drug pa mu v Omenjeni igri »valek« in »zbijanje ključa« sem za- naročje položi obraz. Prvi mu zatiska oči (včasih se sledil v časopisu Slovenski narod iz leta 1939, kjer v ta namen uporablja tudi je avtor opisal dogajanje klobuk, v katerega je so- na Mariborskem festiva- delujoči potisnil obraz). lu, na katerem so se tudi Tisti, ki ima zatisnjene predstavniki Svetega Ju- oči, predstavlja »rihtar- rija ob Ščavnici predsta- ja«, ki ga tepejo. Ostali vili s prikazom štrjaka in sodelujoči stojijo okrog omenjenih iger. (glej Slo- njega in ga udarjajo po venski narod 72(176): 3). zadnjici, »rihtar« pa mora Igri ključ in valek naj bi ugotoviti, kdo ga je uda- imeli dolgo tradicijo in ril. Če pravilno ugotovi, naj bi bili starega izvora, mora tisti, ki ga je udaril, avtor v Slovenskem na- iti na mesto »rihtarja«. rodu celo piše: »Valek in Igra »valék« spada med Klüč sta simbola moške starejše igre, saj so jo ne- plodorodne sile. V obeh koč pogosto izvajali na obrednih igrah je ohranje- raznih gostijah, likofih, no kultično tekmovanje, pustnih rajanjih itd. Ime- borjenje pomladnega kra- novali so jo tudi »podira- lja za posvetilo plodoro- nje peči«. Beseda valek dnosti, kakor v ziljskem pomeni valjar, lesen pri- štehvanju« (72(176): 3). pomoček, ki so ga upora- Poleg teh iger se zvrstijo bljali pri krušni peči. Gre še druge igre, ki pa se ne za valjar, ki ima v sredi- zvrstijo nujno vsako leto ni utor. Tega so postavili (na primer rűsa (kamela) pred krušno peč, na njega itd.) položili bürkle (burkle, Po samem programu štr- Štirje fantje na tragah (nosilih) prinesejo na prizorišče železne vile za prenaša- jaka sledi ples in vese- predsednika štrjaka nje loncev) in s pomočjo ljačenje do jutranjih ur. tega v peč »zapeljali« težke lonce. Pri igri »valek« Kot sem že omenil, je bil na začetku štrjak namenjen se valjar postavi na šamrli (pručko), pred njega pa se samo za moške, gospodarje, šele kasneje so se pri- razkoračno postavita dva igralca. Postavita se s hrb- družile ženske in mladina. Sredi 20. stoletja so se štr- ti skupaj, tako da eden gleda proti valjarju, drugi pa jaka lahko udeležili že tudi mladi, tisti, ki so končali stran od njega. Igralca se pripogneta in si med nogami osnovno šolo – so dopolnili petnajst let. Mlajši otroci podata burkle ali drog. Igralec, ki gleda stran od va- so lahko bili na štrjaku lahko le čez dan, zvečer so ljarja, poskuša z burklami valjar podreti (izbiti s pruč- morali domov. Danes na štrjak smejo tudi otroci, ti ke), tisti, ki gleda proti valjarju, pa mu ročaj umika so navadno našemljeni, namenjen jim je tudi ples itd. levo in desno od valjarja – poskuša mu preprečiti, da bi valjar podrl. Tadej Murkovič Ena izmed starejših iger je še »zbijanje ključa«, poteka pa tako, da se dva fanta razkoračeno postavita (Izvzeto iz diplomske naloge, ki opisuje vse pustne drug proti drugemu, na rame pa si položita drog. Na običaje v naših krajih) sredini droga je zabit cvek (žebelj), na njem pa visi

OKTOBER 2013 40 JOVŠKO POEZIJA JÜRglasilo

Spomin Čez žitna polja

V stare čase zdaj se vračam, Tečem čez žitna polja, po spomine spet hitim. kakor begunec čez planjave Nov list v življenju že obračam, v nov svet. a prebrati še enkrat starega želim. Resasto klasje mi gladi stopala. Da skromno sem živel gor piše Kupe spominov zapuščam, in da redko sem odšel od hiše, srečnih, mladostnih let. saj vseh drugih sem se bal, le babičino dobroto sem poznal. Vijugam čez polja, da vidi se pot. Nov je list napol popisan, Morda nekoč bom šel čez obzorja, z željo, da grenak spomin bi bil izbrisan. ki vodila so me od tod. Napisano še enkrat preletim, spet v stare čase si želim. (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem gla- silu, okt.) Na mladost iščem zdaj spomine, preganjajo me žalost, kriki bolečine. Iskanje Ko spomnim se na njo, solza kane mi, a dobrota njena v srcu še živi. Kot nebogljen otrok, ki je zašel in tava (Boštjan Petučnik, iz zbirke Pesmi sivega laboda) tudi jaz tavam in iščem tvoje dlani.

V trgatev Kot osamljen starček, ki se je izgubil, Lepo bilo bi biti človek, iščem nekoga, ki bi me zmogel voditi. lepo bilo bi biti to, kar si želi nekdo. Kot bleda luna sem, ki trka na vrata črni temi. Ne bi danes se pretvarjal, Ti trkam na srce. Prosim. Odpri! da mi je lepo. Ne bi dolgčasa pasel, (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem gla- ne bi bilo mi tako hudo. silu, okt.)

In v soncu danes vsi se veselijo, Biološka ura sladkost grozdja jih bodri, le jaz v temnem kotu sobe čakam, Leta so tekla, kdaj me v trgatev povabila smrt boš ti. mladost je odšla. Se ura je iz stekla (Boštjan Petučnik, iz zbirke Pesmi sivega laboda) zdavnaj že raztreščila.

Zakaj Kazalec včasih je pokonci stal, in kazal je 12, Zakaj sanje resničnost ne postanejo? danes že visi Zakaj krožišče nima nič ravnin? in kaže 18. Zakaj poštenost ne premaga krutega življenja, stresov, bolečin. Ob rahli sapi steklo, vroče se je orosilo Zakaj si draga ti mi le še lep spomin? in tiktakanje je želje izpolnilo. Zakaj? A kazalec se počasi je pomaknil proti 3, 12 zdaj le še sanjaš, saj do konca daleč ni. (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem gla- silu, okt.) (Boštjan Petučnik, 1. objava pesmi v Jürjevškem gla- silu, okt.)

OKTOBER 2013 41 ALI STE VEDELI, DA... JOVŠKO JÜRglasilo Ali veste

Da OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici obiskuje 227 učencev v 13 oddelkih:

Razred – oddelek Število učencev 1.razred: 2 oddelka 36 2.razred: 2 oddelka 29 3.razred: 2 oddelka 32 4. razred: 2 oddelka 28 5. razred: 1 oddelek 18 6. razred: 1 oddelek 22 7. razred: 1 oddelek 21 8. razred: 1 oddelek 18 Pripravila: Klavdija Bec 9. razred: 1 oddelek 23 Vir: Informator v šolsko leto 2013/2014 13 ODDELKOV 227 UČENCEV

Ali veste: • da je v vasi Biserjane hrastov drevored? • da je bila v Dragotincih 1907 ustanovljena Kmetijska družba; ustanovitelj je bil tam kajšnji kmet, ki je za člane naročal modro galico, semena in umetna gnojila, med prvimi so imeli v vasi lastno hranilnico in posojilnico? • da so vas Grabšinci ustanovili hrvaški in prekmurski kolonisti? • da je vse vinograde na Kočkem vrhu konec 19.stoletja uničila peronospora? • da se v Slapincih v gozdu Strmec nahaj skupina osmih antičnih gomil? • da so šolo na Stari Gori ustanovili 1819 in sicer v mežnariji. Učitelj je živel od šolni ne in »zbirce«. Na dan pred tremi kralji je hodil po hišah in »pisal svete tri kralje« in zato dobil klobaso in meso. • da je na Stari Gori poučevala od leta 1901-1924 pesnica Kristina Šuler- tudi prijateljica Ivana Cankarja? • da so pri Sv. Juriju leta 1887 ustanovili v okviru Bralnega društva dramski odsek, tamburaški zbor in pevsko društvo? Godba na pihala »VIGRINČEVA BANDA«, je igrala od konca 19. stoletja do leta 1945. • da v Terbegovcih pri hiši št. 3 (pri Miklovih) rastejo 3 orjaške nad 40 m visoke smreke? Pripravila: Marija Kocuvan Vir: Krajevni leksikon Slovenije (Savnik: 1980)

42 OKTOBER 2013 V tem letu je minilo 50 let od izida Groze – 2. zbirke pesmi Edvarda Kocbeka

Na polju Jesen 1940 Jesenski čas

Drevo, beseda in človek, Že pokajo koruzni lati, Že pokajo koruzni lati, Jesenski čas, trije samotarji to se odpirajo pečati že slišim zemljo šepetati: sladka otava, sredi ravnine. na starih listinah. postajaš zreli sad! ljubezen na ruši. Jesenski veter poteguje, Jesenski veter poteguje, Neznanski poraz Strmijo drug v drugega, šuštijo listi zgodbe tuje, nebo se tiho približuje, in nova stava od vekomaj povezani pri srcu me je strah. odpira se prepad. v nestrpni duši. s skrivnim spominom. Že pokajo koruzni lati, (Edvard Kocbek, Groza) Selim se s hriba Drevo je tišina, na pot bom moral se podati, v globoko rano beseda je ptica, oditi v daljni kraj. in v ajdov med. človek je uho. Jesenski veter poteguje, Veter me nagiba pri srcu mi je vedno huje, vedno bolj zbrano Tišina in ptica moči mi, zemlja daj! v pijano klet. in uho čakajo: kje je veter? (Edvard Kocbek, Groza)

Vprašanje je ljubezen, ljubezen je veter in veter je začetek. Vinograd v Grabšincih Hrastov drevored v Biserjanah Drevo je zašumelo, ptica je zažvrgolela, človek je zapel.

Drevo, beseda in človek, trije prijatelji od vekomaj.

(Edvard Kocbek, Groza) Klopotec v Rožičkem Vrhu

Molitev

Sem, Vse je večno, ker sem bil, kar nastane, in vsakdo rojstvo je močnejše me bo mogel od smrti, pozabiti. vztrajnejše od obupa in samote, In vendar silnejše moram reči: od hrupa in greha, sem slovesnejše in bil sem od zavrženosti. in bom, Nikoli in zato sem več Ne bom prenehal biti. od pozabljanja, Nikoli. neizmerno več Amen. od zanikanja, neskončno več (Edvard Kocbek,

od niča. Groza) Fotografije: Klavdija Bec

OKTOBER 2013 43 KLOPOTČEVA PESEM

Prišla je jesen, klopotci pojejo pesem naših bregov. Čedalje manj jih je, ljudje se jih bojijo, ali pa morda sebe.

Njihovo klopotanje postaja v tem svetu odveč, človek noče slišati glasnih klicev, ki tolčejo po vratih hiš, da bi nekdo odprl in rekel: »Ustavimo uro sveta, vzemimo si čas, naj se nam nikar ne mudi, sedimo sredi vinograda, naj klopotčeva pesem spet vrne veselje v duše prleških ljudi.«

Monika Čuš

JOVŠKO JÜRglasilo Foto: Klavdija Bec