DOCSLIB.ORG

Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

ISSN 0590-5966 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS LETNIK 66 ZA ZGODOVINO STK. 1-200 MARIBOR NOVA VHSTA 31 1 IN NARODOPISJE 1995 KAZALO - CONTENTES Razprave — Studies Vekoslav Grmi=: KOCBEKOVA ODLO<ITEV ZA OF IN NJEGOV KRŠ<ANSKI ETOS 3 Kocbek's option for the Liberation Front and his christian ethos Jože Curk; UMETNOSTNA PODOBA SEVERNEGA DELA PODRAVJA V O<EH VIZITATORJEV 17. IN 18. STOLETJA 12 The artistic character of the northern part of the by-Drava region, as seen by ecc- lesiastic visitators the 17. and 18. century Jože Koropec: FRAMSKO MORJE SKOZI <AS 33 The Fram Morje during time Bruno Hartman: LJUDSKA UNIVERZA V MARIBORU 70 The Folk high school in Maribor Štefan Predin; O USTANOVITVI LEKARN V MURSKI SOBOTI IN LJUTOMERU . 112 On the founding of pharmacies in Murska Sobota and Ljutomer Milan Divjak: EMANCIPACIJA SLOVENSKIH U<ITELJEV 18Ö9-1914 126 Emancipation of Slovenian teachers 1869—1914 Mladen Tancer: KULTURNO-PEDAGOŠKA PODOBA GUSTAVA SlLIHA . • The cultural — educationist character of Gustav Šilih Mirko Šoštari7: TRI CERKVE - AREH - BOLFENK NA POHORJU m By the three churches — Areh — Bolfenk on the Pohorje Na naslovnici: Ves demokrati=ni svet praznuje letos 50-letnico zmage nad fašizmom. Slovenska partizanska vojska v osvobojenem Mariboru maja leta 1945. Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical — Abstract« in »America; History and Life» Abstracts of this review are included "Historical — Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography I.rt.nik (iti - Nova vrsu iil 1 /,v<vi-k 1 !)!)•» IZDAJATA L'NIVKHXA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBOR! ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR MARIBOR 1!)Í15 <asopisni svet — Publishing Counsel dr. Borut Belec, dr. Vladimir Bra=i=, Franc Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i=, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšek, Matija Maleši=, Ivan Sernec, dr. Milan Ževart Uredniški odbor — Editorial Board dr. Vladimir Bra=i=, Marjeta Ciglenecki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši=, dr. Stanko Ojnik, Irena Savel, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, mag. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor mag. Marjan Žnidari= Muzej narodne osvoboditve Maribor 62000 Maribor, Ulica heroja Tomši=a 5, Slovenija telefon: (062) 211-671 fax: (062) 227-394 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Slovenija telefon: 25-681 Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor IIAZPRAVE - STUDI RS RAZPRAVE - STUDIES KOCBEKOVA ODLO<ITEV ZA OF IN NJEGOV KRŠ6ANSKI ETOS Vekoslav Grm i=* UDK 261.622;329•1(497•2):929 Kocbek E. GRMlC Vekoslav: Kocbekova odlo=itev za OF in njegov krš=anski etos. (Kocbeks Entscheidung für die Befreiungsfront und sein christliches Ethos.) <asopis za zgodovino in narodopisje, 66 ^ 31(1995)1, str. 3. Izvirnik v slov., povzetek v nem., izvle=ek v slov. In angl- Edvard Kocbek se je odlo=il za OF, ker mu je tako narekovala njegova vest. ki jo Je izoblikoval njegov krš=anski etos. Odlo=il se je za sodelovanje v duhu dialoga z druga=e misle=imi, tudi ko- munisti. V osvobodilnem boju je videl tudi boj za novo slovenstvo, za nove družbene odnose in •• pre=iš=eno krš=anstvo. Res pa je, da Je ta boj potekal nekoliko druga=e, kakor je pri=akoval in upal Kocbek. UDC 261.622:329.71 (497.12)^29 Kocbek E. GRMI< Vekoslav: Kocbek's option for the liberation Front and his christian ethos. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 66 = 31(1995)1. p. 3. O rig. In Slovene, summary In German, synopsis In Slovene and Engl. Edvard Kocbek had opted for the Liberation Front (OF), because his conscience, formed within his Christian ethos, had directed him to do so. He opted for participation in the spirit of dialo- gue with those who opined differently, communists included. In the Liberation Struggle he had also foreseen a struggle for a new Slovenianship, for new social relationships and for a purified Christi ni ty. U is true, though, that this struggle evolved somewhat differently, than was expec- ted and hoped for by Kocbek. Edvard Kocbek se je odlo=il za OF iz notranje nuje, zato ker mu je tako nare- kovala njegova vest, narekoval njegov krš=anski etos. Po dolgem razmišljanju kratko malo kot kristalno =ist zna=aj, kakršen je bil Kocbek, ni mogel druga=e ravnati. Med krš=anstvom in komunizmom je videl moralno sorodnost, ki mu je opravi=evala sodelovanje s komunisti. Takole pravi: »Pa= pa plediram za približe- • dr. Vekoslav Grmi=, naslovni škof. Maribor <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. msss vanje osnovnih razpoloženj komunista in kristjana, saj sta si sorodni. Skupno pro ti idealistic no stališ=e, tveganje kot nujno skupno življenjsko izhodiš=e, skup- no doživljanje bližnjega kot samega sebe in enako intenzivno teženje po =loveko- vi sovobodi so pomembni elementi v skupnem moralnem razpoloženju komuni- stov in kristjanov. Štejemo za svojo veliko dolžnost, da opozorimo na to moralno sorodnost.» ' Res pa je seveda, da to njegovo spoznanje lahko bolje razumemo samo, =e upoštevamo dejstvo, da je izšel iz križarskega gibanja, ki je bilo predvsem religi- ozno obnovitveno gibanje v evangelijskem duhu, vendar tudi družbeno, kulturno in socialno gibanje. Bilo je del takratnega mladinskega gibanja s posebnim pou- darkom na življenjski pristnosti in neposrednosti =loveške osebe, ki je hotelo preroditi vse javno življenje in ga prežeti z duhovnostjo, etosom, humanizmom,' Dalje moramo kljub Kocbekovi izvirnosti priznati mo=an vpliv E. Mouniera nanj. In naposled ne smemo prezreti, da se je križarstvo od za=etka naslonilo na izro=i- lo J. Ev. Kreka, ki je živelo in se tudi prilagajalo novim =asom v krŠ<anskosociali- sti=nem gibanju. Kocbek je odlo=no odklanja! vsak pretiran dualizem, ki bi nasprotoval sklad- nosti in harmoniji med telesom in dušo, med =lovekom in Bogom, med posamez- nim =lovekom in ob=estvom, med tostranstvom in onstranstvom, med imanenco in transcend en co. Takšna je bila njegova »biocentri=na metafizika», ki razume ži- vljenje v njegovi celovitosti in harmoniji. Vsako reduciranje stvarnosti ji je tuje, posebno še reduciranje življenja ali samo na skrb za tostranstvo ali za onstran- stvo. Takšni pogledi so v Kocbeku nujno prebudili kriti=en odnos do katoliške ideologije kakor tudi do marksizma z ene strani, z druge pa so spodbujali v njem rast v poglobljenem krš=anstvu in =ut za razumevanje socializma v duhu evange- lija ter iskreno priznavanje proletarskega razrednega boja v službi osvoboditve v družbenopoliti=nem in gospodarskem pogledu. Gre za »obupen boj življenja zara- di življenja», kakor naravnost pove.3 Res pa je, da ne smemo pozabiti, da je bil Kocbek »vizionar«, intuitivni mi- slec in je zato pri njegovi odlo=itvi imela njegova vizija osvobodilnega boja odlo- =ilno vlogo, kar je gotovo imelo tako pozitivne kakor negativne posledice. V pogo- voru z B. Pahorjem leta 1975 pravi med drugim: »Napo=ila je ura obiskanja in mi smo jo razumeli. Niti pogled na zasedeno in upokorjeno Evropo nas ni mogel za- držati v razvijanju upanja na veliko prihodnost... Vedel sem, da tvegamo usod- no igro ... Skoraj dva meseca je trajal v meni nevidni boj med mojo osvobodilno ekstazo in med treznim pogledom v prihodnost... Na koncu je v meni zmagalo spoznanje, da je treba tako razgibane zgodovine udeležiti se tam, kjer je najbolj vro=a in odlo=ujo=a, najbolj preoblikujo=a se in neposredna.«4 Priznava pa tudi, da takrat v resnici še ni dobro vedel, da se je prav odlo=il, da je do tega spoznanja prišel neko= pozneje »v no=nem razmišljanju«, ko je »zagleda! svojo vlogo medi- ja«, kakor pravi.' Kakorkoli že, videli bomo, kako odgovorno je Kocbek jemal svojo odlo=itev, saj se je nenehno v vesti soo=al z njo in z vsem, kar je doživljal v osvobodilnem boju. Skušal si je vedno dati odgovor na žgo=a vprašanja in dileme, s katerimi se je kot zvesti bojevnik za svobodo in pri=evalec za evangelijsko krš=anstvo sre=e- val. Zato so njegova razmišljanja naravnost religiozno-misti=na osvetlitev osvo- bodilnega boja. 1 E Kocbek. Pred viharjem. Ljubljana (Slovenske malica) 1BBD. 146 ' Pnm • Vodnik. Spremna beseda, v E Kocbek, Svoboda in nujnost, Celje (Mohorjeva družba) 1••9, • 1 Prim E Kocbpk, Svoboda in nujnost, 25 1 Ndv • Pahor — A RphijJa, Edvard Kocbek, pri=evalec naSe^a iosa. Trst (Zaliv) 1975, 11&— 140 1 Pnm prav [am, 140 KAZPKAVE - STUDIES SODELOVANJE S KOMUNISTI V OSVOBODILNEM BOJU Nedvomno si je Kocbek hotel s svojega krš=anskega stališ=a jasno odgovori- ti na vprašanje glede sodelovanja s komunisti v osvobodilnem boju, zato se je v svojih razmišljanjih znova in znova vra=al k temu vprašanju. Že v pozni jeseni leta 1941 je na skupnem sestanku predstavnikov CK KPS in krš=anske skupine jasno izrazil trojni namen krš=anskih socialistov v osvobodilnem gibanju: »Prvi=, s sodelovanjem v slovenski osvobodilni skupnosti pomagati izvesti slovensko na- rodno in družbeno osvoboditev, drugi=, prispevati k dokon=ni življenjski afirma- ciji Slovencev ter soustvarjati sintezo novega slovenstva, tretji=, iniciativno vpli- vati na reformo slovenske Cerkve in izoblikovati nov tip slovenskega kristjana.«6 Pogoj za sodelovanje s komunisti je le, da ne postavljamo v ospredje filozofskih koncepcij razli=nih nazorov, temve= družbenopoliti=na spoznanja in skupno akti- visti=no moralo.' Sicer pa v pismu A. Trstenjaku pravi: »Vprašanje sodelovanja s komunizmom je torej postalo nekaj ve= kakor sodelovanje kristjana z dialekti- =nim materializmom, postalo je zahteva narodove in =lovekove rešitve in celo krš=anstva. Danes imam v slovenskega komunista mirno zaupanje, priznam mu =loveško kvaliteto in družbeno vodstvo.
Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr

    Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr

    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
  • Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013

    Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013

    Poštnina Plačana Pri Pošti 9244 Sveti JuriJ ob ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti.
  • Crossing the Lines Between Marxism and Christianity in the 20Th Century East-Central Europe

    Crossing the Lines Between Marxism and Christianity in the 20Th Century East-Central Europe

    SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS Koper 2021 International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE Programme and Abstracts Technical Editor: Alenka Obid Editors: Jure Ramšak, Mateja Režek Design and layout: Alenka Obid Institute for Historical Studies/Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS Publisher: Science and Research Centre/Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Onlin edition, available at: For the publisher: Rado Pišot http://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/ monografije/ J6-9353 The Engagement between Marxism and Christianity in Slovenia, 1931–1991 and the research The conferenceP6-0272 is organised Mediterranean within the and research Slovenia project programme , co-financed by the Slovenian Research Agency. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58784259 ISBN 978-961-7058-61-1 (PDF) CONTENTS 7 FOREWORD PROGRAMME 9 ABSTRACTS
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice

    Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice

    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
  • Between the House of Habsburg and Tito a Look at the Slovenian Past 1861–1980

    Between the House of Habsburg and Tito a Look at the Slovenian Past 1861–1980

    BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 EDITORS JURIJ PEROVŠEK AND BOJAN GODEŠA Ljubljana 2016 Between the House of Habsburg and Tito ZALOŽBA INZ Managing editor Aleš Gabrič ZBIRKA VPOGLEDI 14 ISSN 2350-5656 Jurij Perovšek in Bojan Godeša (eds.) BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 Technical editor Mojca Šorn Reviewers Božo Repe Žarko Lazarevič English translation: Translat d.o.o. and Studio S.U.R. Design Barbara Bogataj Kokalj Published by Inštitut za novejšo zgodovino/Instute of Contemporaray History Printed by Medium d.o.o. Print run 300 copies The publication of this book was supported by Slovenian Research Agency CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1861/1980"(082) BETWEEN the House of Habsburg and Tito : a look at the Slovenian past 1861-1980 / editors Jurij Perovšek and Bojan Godeša ; [English translation Translat and Studio S. U. R.]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino = Institute of Contemporary History, 2016. - (Zbirka Vpogledi, ISSN 2350-5656 ; 14) ISBN 978-961-6386-72-2 1. Perovšek, Jurij 287630080 ©2016, Inštitut za novejšo zgodovino All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, distributed, hired out, transmitted, published, adapted or used in any other way, including photocopying, printing, recording or storing and publishing in the electronic form without the prior written permission of the publisher, except in the case of brief quotations embodied in critical reviews and certain other non-commercial uses permitted by copyright law.
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta

    Prenos Pdf Različice Dokumenta

    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / DECEMBER 2017 Iz vsebine: PRAVLJICA • Županov nagovor Sneži kot v pravljici, a nikjer beline, • Priznanja župana za pomembne dosežke v meni le črnina. • 200-letnica rojstva rojaka Davorina Trstenjaka Koliko dni bo še tako, • Pregled dogodkov iz druge polovice leta 2017 hladno, snežno in črno? Želim si le, • Predpraznični utrinki da vse slabo iz spomina bi ušlo. Spomin … naj gre! Ogrejejo naj se roke. Snegu naj vrne se belina, zgladi v mojem srcu se praznina. Naj pospeši ritem se srca, naj v soju sonca in snega mi nasproti pride moja ljubljena. (Boštjan Petučnik, Pesmi sivega laboda) Prejemniki priznanj za leto 2017 Na prednovoletnem sprejemu je bilo za izjemne dosežke v letu 2017 podeljenih 11 priznanj. Prejeli so jih: Foto: Ludvik KRAMBERGER Ekipa Twirling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je na državnem tekmovanju dosegla odlične rezultate z »zlato« Nino Novak – letošnjo najmlajšo prejemnico PRIZNANJA ŽUPANA za pomembne dosežke Foto: Klavdija BEC 2 DECEMBER 2017 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Nekoga moraš imeti rad, Te tople, božajoče, po ljubezni do sočloveka diše- pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, če besede pesnika Ivana Minattija so kot žarek son- nekomu moraš nasloniti roko na ramo, ca v temnih turobnih jesenskih dneh. Naj nas te da se, lačna, nasiti bližine, besede vedno, vsak dan znova, spomnijo, da je ne- nekomu moraš, moraš, kje še nekdo, ki nas potrebuje, ki ga imamo radi, to je kot kruh, kot požirek vode, ki nas ima rad, ki nam ponuja stisk roke, ki nas moraš dati svoje bele oblake, vabi v svoj objem ‒ verjemite, veliko takih lju- svoje drzne ptice sanj, di je med nami.
  • Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO

    Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM in LITERATURO

    1 Mojca Kreft MED SPOMINI, GLEDALIŠČEM IN LITERATURO. Vinjeta za Bratka Krafta. I. Bratka Krefta se spominjam iz svojih otroških let, ko je prihajal k nam na obiske k nam domov, predvsem pa, ko je bival v zidanici na Kreftovem vrhu, ali pa, ko smo pešačili k dedku in babici. To ni bil kraj, Vrh so bile gorice, vinograd z zidanico in pripadajočo stiskalnico in viničarijo. Včasih pa smo rekli kar, gremo v Murščak. Pravzaprav se je kraj imenoval Hrašenski vrh, Murščakov sosed . Iz zgornjega dela Biserjan, kjer smo prebivali, v vasi ob Ščavnici, je do Kreftovega vrha tekla pešpot, méšnica, po njej so hodili ljudje k maši, otroci pa v šolo, med njivami, po jezéh in preko brví, mimo Banjkovec, čez Črnce in Ščavnico skozi Dragotince in preko Róžičkega vrha, mimo vinogradov/goric, zidanic z viničarijami in cimpračami, skozi Stánetince in po dedkovi šumi navkreber med njegovimi goricami do Vrha. Hoja je potekala po dolinah in bregéh, navzdol in navzgor, po ilovnatih kolovozih in cestah, po rumenem asfaltu, kot so te poti šaljivo imenovali domačini. Kakor se pač razprostirajo Slovenske Gorice s svojimi, v tistih časih še bogatimi kmetijami v dolinah in v ponosni revščini se razvijajoče viničarske vasi po vrhéh, vsake s svojimi zgodbami in skupnimi usodami, ki so prav gotovo navdihovale Bratka pri njegovih povestih za Kalvarijo za vasjo. Ljudje so vedeli, kdaj da je Bratko v vrhu, saj so ga vsi poznali, bil jim 2 je ljub sosed, domačin, gosposko oblečen, ali nikoli gospod, kot so rekli. Bil je domač in z vsemi se je pogovarjal.
  • Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction

    Kresnik: an Attempt at a Mythological Reconstruction

    Kresnik: An Attempt at a Mythological Reconstruction Zmago Šmitek The Slovene Kresnik tradition has numerous parallels in Indo-European mythologies. Research has established connections between the myth about a hero’s fight with a snake (dragon) and the vegetational cult of Jarilo/Zeleni Jurij. The Author establishes a hypothesis about Iranian influences (resemblance to figures of Yima/Yama and Mithra) and outlines a later transformation of Kresnik in the period of Christianization. If it is possible to find a mythological figure in Slovene folk tradition which is remi- niscent of a “higher” deity, this would undoubtedly be Kresnik. It is therefore not strange that different researchers were of the opinion that Kresnik represented the key to old Slovene mythology and religion.1 Their explanations, however, are mostly outdated, insufficciently explained or contrasting in the context of contemporary findings of comparative mythol- ogy and religiology. Equally doubtful is also the authenticity of older records about Kresnik since the still living traditions seem not to verify them.2 Kresnik thus remains a controver- sial and mysterious image as far as the origin of his name is concerned, but also concerning the role and the function it was supposed to have in old Slovene, Slavic and Indo-European mythological structures. The first extensive and thorough comparative study about Kr(e)snik was written by Maja Bošković-Stulli.3 She justly ascertained that there were differences between the major- ity of Slovene records on Kresnik and the data on a being with the same name collected in Croatia and east of it. On the other hand, however, certain fragments of Slovene tradition did correspond to the image of Krsnik which she had documented during the course of her 1 Kresnik was linked to Božič or Svarožič (Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Znanstvena knjižnica, Tome 4, Celje 1930, p.
  • Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle

    Of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle

    From Tradition to Contemporary Belief Tales: Th e “Changing Life” of Some Slovenian Supernatural Beings from the Annual Cycle Monika Kropej Th e article addresses the oral tradition and tales about certain Slovenian supernatural beings that accompany the annual cycle and its turning points: midsummer and midwinter solstice as well as spring and autumn changing shift s. Discussed are the changing images of these folk belief narratives resulting from continuously changing cultural and social contexts, while supernatural fi gures or spirits acquire a demythicised image in contemporary belief tales and urban legends. Slovenian folk belief legends feature over one hundred and fi ft y diff erent super- natural beings, among them the supernatural beings of nature, restless souls, demons and ghosts, mythical animals and cosmological beings. Th e supernatural beings here presented accompany the yearly turning points: the summer and the winter solstices, the spring equinox, and the conclusion of the autumn. Containing a wide variety of motifs, folk belief legends about these supernatural beings have undergone continuous changes due to the diff erent cultural and social contexts. Kresnik and the Summer Apparitions Th e summer solstice is connected with a number of customs and beliefs that are similar throughout Europe. In Slovenia, a characteristic supernatural being that makes an appearance during this period is Kresnik (Krsnik, Krstnik, Šentjanževec). Kresnik’s at- tributes are the sun and the fi re (in Slovene, kresati denotes to kindle fi re by striking). Judging by these attributes and narrative tradition, Russian philologist Nikolai Mikhailov established Kresnik’s similarity with the principal Slavic God Perun, the Th under God and the conqueror of Veles.
  • Edvard Kocbek: Osebni Dosje Št

    Edvard Kocbek: Osebni Dosje Št

    Žiga Šorli Državni svet, 29.9.2014 Čez leta bomo razumeli zločin, ki se je dogodil pred našimi ogoljufanimi očmi. To je zločin duhovnega zapeljevanja. Množicam so obsedli dušo in telo, z bleskom in šumom so jim razdražili čute, gone so jim zagnali v strasti, pamet so jim zmedli in vso zavest razžgali do brezumja. Na milijone človeških bitij so ujeli v privide, vse telesne in duševne moči so jim usmerili v eno ter isto stran, v radovoljno službo enemu samemu človeku, bogu naroda, ki gre na čelu maščevalnega pohoda. Množice so dosegle višek cirkuškega tuljenja, z drhtečim sladostrastjem koprnijo po novi posiljenosti svoje zavesti. Doslej še nismo vedeli, kaj pomenijo do skrajnosti razbičane duševne sile, kadar jim Mefistofeles šepeta ukaze. Šele zdaj bomo to spoznali, ko zapeljivec zgublja oblast nad svojimi zapeljanci. (Dnevniški zapis: avgust, september 1938) Vir: Kocbek, Edvard, 1980. Pred viharjem. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 9 2 Ko smo delo končali, smo v sebi občutili usedlino nečesa nepovratnega, dokončnega, neizbrisnega. To so atributi zgodovine. Prišli so nad nas kakor nekoč znamenja ognjenih jezikov. To niso bili atributi mitične, legendarne, odmaknjene, temveč navzočne, tesnobne, s srčno krvjo ustvarjene in z nami do kraja spojene, odgovorne zgodovine. O zgodovina! Kako smo hrepeneli po tem občutku, krutem in polnem, pomenljivem in odgovornem. Šele zdaj sem dobil občutek, da je skozi našo borno sobico zavel dih elementarne usode. (Dnevniški zapis: 28.2.1943) Vir: Kocbek, Edvard, 1949. Tovarišija. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Str. 368-369 3 Dolomitska Izjava Vir: Inkret, Andrej. 2011. In stoletje bo zardelo. Modrijan, Ljubljana. Str 190 4 Zasedanje ASNOJ v Jajcu 29.11.1943 Vir: Kocbek, Edvard, 2004.
  • Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958

    Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958

    M ATEJA R EŽEK Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958 The dispute with the Cominform in 1948 was a dramatic experience for Yugoslav Communists. On the one hand, Yugoslav leaders rejected the So- viet accusations and relentlessly persecuted the supporters of the Comin- form’s resolution; while on the other hand, they made every effort to rec- tify the mistakes of which Stalin charged them, enforcing a large number of measures to prove their obedience to Moscow. Such behavior was dic- tated by ideological ties with the Soviet Union and the fear of armed inter- vention and a consequent loss of power. Aggressive Stalinist methods, es- pecially collectivization, worsened the political and economic crisis that soon forced the Yugoslav leaders to search for new solutions. Moreover, the Yugoslav authorities were under pressure from the West to provide – in exchange for economic, political, and military aid – concessions in the form of democratizing the Yugoslav political order. Determined to devise an alternative to the Soviet model of socialism, the Yugoslav leaders abandoned their rigid imitation of Soviet socialism at the beginning of the fifties and began an adventurous ideological search. Their main source was Marx, while they also drew secretly on works by less “orthodox” authors, particularly by the French utopian socialists. In con- trast to Soviet centralism, they began to propagate Marx’s thesis on the withering away of the state, which postulated that the functions of the state would be gradually taken over by the working class.
  • Katoliška Levica in Marksizem V Sloveniji Po Ii. Vatikanskem Koncilu: Ideološka Kontaminacija in Njene Politične Posledice

    Katoliška Levica in Marksizem V Sloveniji Po Ii. Vatikanskem Koncilu: Ideološka Kontaminacija in Njene Politične Posledice

    ACTA HISTRIAE • 22 • 2014 • 4 Received: 2014-05-12 UDC 94:322(497.1)"19" Original scientifi c article KATOLIŠKA LEVICA IN MARKSIZEM V SLOVENIJI PO II. VATIKANSKEM KONCILU: IDEOLOŠKA KONTAMINACIJA IN NJENE POLITIČNE POSLEDICE Jure RAMŠAK Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenija e-mail: [email protected] IZVLEČEK Z normalizacijo odnosov med rimskokatoliško cerkvijo in državo oz. SFRJ in Svetim sedežem, ki je dobila svoje formalno obeležje z beograjskim protokolom leta 1966 in navezavo diplomatskih odnosov na najvišji ravni leta 1970, so bili hkrati dani pogoji za vzpostavitev dialoga med generacijo mlajših marksistov in teologov. Temu je bil naklo- njen razvoj dogodkov tako na mednarodnem prizorišču (od nove doktrine papeža Janeza XXIII, preko delovanja t.i. Pavlove družbe, do t.i. teologije osvoboditve in na drugi strani dialogu naklonjena stališča marksističnih fi lozofov kot Ernst Bloch in Roger Garaudy ali italijanske komunistične partije pod Enricom Berlinguerjem), kot ideološki in politični kontekst v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji (samoupravni socializem s poudarjeno noto »humanističnega marksizma«, razvoj sociologije religije, spremembe v republiškem političnem vodstvu). Odnos do marksizma oz. specifi čno do samoupravnega socializma, ki je v središču tega prispevka, se je pri povojni generaciji teologov, ki je v 60. letih izhajala iz skupne koncilske usmerjenosti, v 70. letih jasneje profi liral. Medtem, ko se je večji del posve- čal študiju jugoslovanskega marksizma z namenom učinkovitejše kritike režima, je del teologov in laičnih izobražencev vse bolj prepoznaval prednosti zlasti jugoslovanskega socializma in v krščanstvu iskal motivacije za vključitev vernikov v njegovo izgradnjo. Predstavniki »socialistične teologije« so bili dejansko vselej številčno osamljena sku- pina znotraj pretežno konservativne slovenske Cerkve, ki pa jim je odmevnost dajalo dejstvo, da je njihov voditelj Vekoslav Grmič zasedal mesto mariborskega pomožnega škofa.