ISSN 0590-5966 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS LETNIK 66 ZA ZGODOVINO STK. 1-200 MARIBOR NOVA VHSTA 31 1 IN NARODOPISJE 1995 KAZALO - CONTENTES Razprave — Studies Vekoslav Grmi=: KOCBEKOVA ODLO<ITEV ZA OF IN NJEGOV KRŠ<ANSKI ETOS 3 Kocbek's option for the Liberation Front and his christian ethos Jože Curk; UMETNOSTNA PODOBA SEVERNEGA DELA PODRAVJA V O<EH VIZITATORJEV 17. IN 18. STOLETJA 12 The artistic character of the northern part of the by-Drava region, as seen by ecc- lesiastic visitators the 17. and 18. century Jože Koropec: FRAMSKO MORJE SKOZI <AS 33 The Fram Morje during time Bruno Hartman: LJUDSKA UNIVERZA V MARIBORU 70 The Folk high school in Maribor Štefan Predin; O USTANOVITVI LEKARN V MURSKI SOBOTI IN LJUTOMERU . 112 On the founding of pharmacies in Murska Sobota and Ljutomer Milan Divjak: EMANCIPACIJA SLOVENSKIH U<ITELJEV 18Ö9-1914 126 Emancipation of Slovenian teachers 1869—1914 Mladen Tancer: KULTURNO-PEDAGOŠKA PODOBA GUSTAVA SlLIHA . • The cultural — educationist character of Gustav Šilih Mirko Šoštari7: TRI CERKVE - AREH - BOLFENK NA POHORJU m By the three churches — Areh — Bolfenk on the Pohorje Na naslovnici: Ves demokrati=ni svet praznuje letos 50-letnico zmage nad fašizmom. Slovenska partizanska vojska v osvobojenem Mariboru maja leta 1945. Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical — Abstract« in »America; History and Life» Abstracts of this review are included "Historical — Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography I.rt.nik (iti - Nova vrsu iil 1 /,v<vi-k 1 !)!)•» IZDAJATA L'NIVKHXA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBOR! ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR MARIBOR 1!)Í15 <asopisni svet — Publishing Counsel dr. Borut Belec, dr. Vladimir Bra=i=, Franc Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i=, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšek, Matija Maleši=, Ivan Sernec, dr. Milan Ževart Uredniški odbor — Editorial Board dr. Vladimir Bra=i=, Marjeta Ciglenecki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši=, dr. Stanko Ojnik, Irena Savel, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, mag. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor mag. Marjan Žnidari= Muzej narodne osvoboditve Maribor 62000 Maribor, Ulica heroja Tomši=a 5, Slovenija telefon: (062) 211-671 fax: (062) 227-394 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Slovenija telefon: 25-681 Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor IIAZPRAVE - STUDI RS RAZPRAVE - STUDIES KOCBEKOVA ODLO<ITEV ZA OF IN NJEGOV KRŠ6ANSKI ETOS Vekoslav Grm i=* UDK 261.622;329•1(497•2):929 Kocbek E. GRMlC Vekoslav: Kocbekova odlo=itev za OF in njegov krš=anski etos. (Kocbeks Entscheidung für die Befreiungsfront und sein christliches Ethos.) <asopis za zgodovino in narodopisje, 66 ^ 31(1995)1, str. 3. Izvirnik v slov., povzetek v nem., izvle=ek v slov. In angl- Edvard Kocbek se je odlo=il za OF, ker mu je tako narekovala njegova vest. ki jo Je izoblikoval njegov krš=anski etos. Odlo=il se je za sodelovanje v duhu dialoga z druga=e misle=imi, tudi ko- munisti. V osvobodilnem boju je videl tudi boj za novo slovenstvo, za nove družbene odnose in •• pre=iš=eno krš=anstvo. Res pa je, da Je ta boj potekal nekoliko druga=e, kakor je pri=akoval in upal Kocbek. UDC 261.622:329.71 (497.12)^29 Kocbek E. GRMI< Vekoslav: Kocbek's option for the liberation Front and his christian ethos. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 66 = 31(1995)1. p. 3. O rig. In Slovene, summary In German, synopsis In Slovene and Engl. Edvard Kocbek had opted for the Liberation Front (OF), because his conscience, formed within his Christian ethos, had directed him to do so. He opted for participation in the spirit of dialo- gue with those who opined differently, communists included. In the Liberation Struggle he had also foreseen a struggle for a new Slovenianship, for new social relationships and for a purified Christi ni ty. U is true, though, that this struggle evolved somewhat differently, than was expec- ted and hoped for by Kocbek. Edvard Kocbek se je odlo=il za OF iz notranje nuje, zato ker mu je tako nare- kovala njegova vest, narekoval njegov krš=anski etos. Po dolgem razmišljanju kratko malo kot kristalno =ist zna=aj, kakršen je bil Kocbek, ni mogel druga=e ravnati. Med krš=anstvom in komunizmom je videl moralno sorodnost, ki mu je opravi=evala sodelovanje s komunisti. Takole pravi: »Pa= pa plediram za približe- • dr. Vekoslav Grmi=, naslovni škof. Maribor <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. msss vanje osnovnih razpoloženj komunista in kristjana, saj sta si sorodni. Skupno pro ti idealistic no stališ=e, tveganje kot nujno skupno življenjsko izhodiš=e, skup- no doživljanje bližnjega kot samega sebe in enako intenzivno teženje po =loveko- vi sovobodi so pomembni elementi v skupnem moralnem razpoloženju komuni- stov in kristjanov. Štejemo za svojo veliko dolžnost, da opozorimo na to moralno sorodnost.» ' Res pa je seveda, da to njegovo spoznanje lahko bolje razumemo samo, =e upoštevamo dejstvo, da je izšel iz križarskega gibanja, ki je bilo predvsem religi- ozno obnovitveno gibanje v evangelijskem duhu, vendar tudi družbeno, kulturno in socialno gibanje. Bilo je del takratnega mladinskega gibanja s posebnim pou- darkom na življenjski pristnosti in neposrednosti =loveške osebe, ki je hotelo preroditi vse javno življenje in ga prežeti z duhovnostjo, etosom, humanizmom,' Dalje moramo kljub Kocbekovi izvirnosti priznati mo=an vpliv E. Mouniera nanj. In naposled ne smemo prezreti, da se je križarstvo od za=etka naslonilo na izro=i- lo J. Ev. Kreka, ki je živelo in se tudi prilagajalo novim =asom v krŠ<anskosociali- sti=nem gibanju. Kocbek je odlo=no odklanja! vsak pretiran dualizem, ki bi nasprotoval sklad- nosti in harmoniji med telesom in dušo, med =lovekom in Bogom, med posamez- nim =lovekom in ob=estvom, med tostranstvom in onstranstvom, med imanenco in transcend en co. Takšna je bila njegova »biocentri=na metafizika», ki razume ži- vljenje v njegovi celovitosti in harmoniji. Vsako reduciranje stvarnosti ji je tuje, posebno še reduciranje življenja ali samo na skrb za tostranstvo ali za onstran- stvo. Takšni pogledi so v Kocbeku nujno prebudili kriti=en odnos do katoliške ideologije kakor tudi do marksizma z ene strani, z druge pa so spodbujali v njem rast v poglobljenem krš=anstvu in =ut za razumevanje socializma v duhu evange- lija ter iskreno priznavanje proletarskega razrednega boja v službi osvoboditve v družbenopoliti=nem in gospodarskem pogledu. Gre za »obupen boj življenja zara- di življenja», kakor naravnost pove.3 Res pa je, da ne smemo pozabiti, da je bil Kocbek »vizionar«, intuitivni mi- slec in je zato pri njegovi odlo=itvi imela njegova vizija osvobodilnega boja odlo- =ilno vlogo, kar je gotovo imelo tako pozitivne kakor negativne posledice. V pogo- voru z B. Pahorjem leta 1975 pravi med drugim: »Napo=ila je ura obiskanja in mi smo jo razumeli. Niti pogled na zasedeno in upokorjeno Evropo nas ni mogel za- držati v razvijanju upanja na veliko prihodnost... Vedel sem, da tvegamo usod- no igro ... Skoraj dva meseca je trajal v meni nevidni boj med mojo osvobodilno ekstazo in med treznim pogledom v prihodnost... Na koncu je v meni zmagalo spoznanje, da je treba tako razgibane zgodovine udeležiti se tam, kjer je najbolj vro=a in odlo=ujo=a, najbolj preoblikujo=a se in neposredna.«4 Priznava pa tudi, da takrat v resnici še ni dobro vedel, da se je prav odlo=il, da je do tega spoznanja prišel neko= pozneje »v no=nem razmišljanju«, ko je »zagleda! svojo vlogo medi- ja«, kakor pravi.' Kakorkoli že, videli bomo, kako odgovorno je Kocbek jemal svojo odlo=itev, saj se je nenehno v vesti soo=al z njo in z vsem, kar je doživljal v osvobodilnem boju. Skušal si je vedno dati odgovor na žgo=a vprašanja in dileme, s katerimi se je kot zvesti bojevnik za svobodo in pri=evalec za evangelijsko krš=anstvo sre=e- val. Zato so njegova razmišljanja naravnost religiozno-misti=na osvetlitev osvo- bodilnega boja. 1 E Kocbek. Pred viharjem. Ljubljana (Slovenske malica) 1BBD. 146 ' Pnm • Vodnik. Spremna beseda, v E Kocbek, Svoboda in nujnost, Celje (Mohorjeva družba) 1••9, • 1 Prim E Kocbpk, Svoboda in nujnost, 25 1 Ndv • Pahor — A RphijJa, Edvard Kocbek, pri=evalec naSe^a iosa. Trst (Zaliv) 1975, 11&— 140 1 Pnm prav [am, 140 KAZPKAVE - STUDIES SODELOVANJE S KOMUNISTI V OSVOBODILNEM BOJU Nedvomno si je Kocbek hotel s svojega krš=anskega stališ=a jasno odgovori- ti na vprašanje glede sodelovanja s komunisti v osvobodilnem boju, zato se je v svojih razmišljanjih znova in znova vra=al k temu vprašanju. Že v pozni jeseni leta 1941 je na skupnem sestanku predstavnikov CK KPS in krš=anske skupine jasno izrazil trojni namen krš=anskih socialistov v osvobodilnem gibanju: »Prvi=, s sodelovanjem v slovenski osvobodilni skupnosti pomagati izvesti slovensko na- rodno in družbeno osvoboditev, drugi=, prispevati k dokon=ni življenjski afirma- ciji Slovencev ter soustvarjati sintezo novega slovenstva, tretji=, iniciativno vpli- vati na reformo slovenske Cerkve in izoblikovati nov tip slovenskega kristjana.«6 Pogoj za sodelovanje s komunisti je le, da ne postavljamo v ospredje filozofskih koncepcij razli=nih nazorov, temve= družbenopoliti=na spoznanja in skupno akti- visti=no moralo.' Sicer pa v pismu A. Trstenjaku pravi: »Vprašanje sodelovanja s komunizmom je torej postalo nekaj ve= kakor sodelovanje kristjana z dialekti- =nim materializmom, postalo je zahteva narodove in =lovekove rešitve in celo krš=anstva. Danes imam v slovenskega komunista mirno zaupanje, priznam mu =loveško kvaliteto in družbeno vodstvo.