Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / April 2014

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / APRIL 2014

Čuj, deklica, jablanov cvet ti pada tiho na oči. Jaz, potepuh, te brez besed polagam v divjo rast noči. O nič se, deklica ne boj, jablanov cvet je luč nocoj. /…/

Edvard Kocbek, pesniška zbirka Zemlja

Iz vsebine: • 20. obletnica Občine Sveti Jurij ob Ščavnici • Kocbekovo leto 2014 • Podelitev priznanj ZKD in sprejem uspešnih občanov • Utrinki iz vrtca in šole • Iz društvenega življenja • 80 let izida 1. pesniške zbirke Edvarda

APRIL 2014 Kocbeka Zemlja Edvard Kocbek 1904 - 2014

Avtorica portreta: Mira PETEK

Edvard Kocbek v pismu prijatelju, nekdanjemu mariborskemu sošolcu Antonu Trstenjaku, zapiše: »Talent ni vse. Velika usta še manj. Meni je zdaj naravnost užitek čakati na svoj čas. Vem, da bo prišel. Drugo mi ni mar. Prav zagotovo vem, da sem umetnik, človek, ki mu je določeno umetniško ustvarjanje.«

Vir: Zbrana dela Edvarda Kocbeka, 1. knjiga

2 APRIL 2014 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo

Uvodnik Povem vam …

Pišem aprilski uvodnik … in se spominjam …, kako Pa smo že krepko v novem daleč nazaj, a še vedno dovolj blizu, so tisti dnevi letu. Narava nam je podarila okrog božiča in novega leta, ko smo si segali v roke tudi nekaj pravega zimskega in vanje polagali najboljše želje. Toplota prazničnih razpoloženja. Tudi novo leto stiskov v zimskih dlaneh se je porazgubila, a nekatere je dober razlog, da vsak pri srečneže bo iskrenost podarjenega in prejetega stiska sebi kaj popravi, izboljša, rok grela še mesece dolgo. začne nekaj na novo ali zgolj Še nekaj aprilskih dni nam je ostalo in še nekaj april- izpelje tisto, kar smo že dalj skega kukavičjega petja … aprilske trave še čakajo časa načrtovali, a na svoj način iskali vse mogoče iz- košnjo in aprilska zemlja čaka kmetovo setev koruze govore in prelagali na poznejše, boljše čase. … Tako se leto za letom piše stara povest na nov in Januar, februar in marec sta za nami. Nabasani s pra- neponovljiv način. Po čem si jo bomo zapomnili, je zniki, praznovanji, veseljačenjem, darili, dobrimi že- odvisno od nas samih. ljami. Kot skupnost se bomo spomnili 20-letne samostojne Kdaj in kam so se izgubili praznični, božični popol- poti naše občine; v okviru »Kocbekovega leta 2014« dnevi, se vprašam vsak božič po opravljenem kosilu, pa bomo obeležili obletnice rojstev kar petih doma- zleknjen v fotelju, ob spremljanju novoletne skakalne činov, ki so sustvarjali zgodovino 19. in 20. stoletja: turneje. Nekoč še ti dnevi niso bili prosti. Spomnim Edvarda Kocbeka, Karla Grossmana, Jakoba in Fran- se na generacije kratkohlačnikov, ki smo na ta dan ca Košarja ter Viktorja Vrbnjaka. Ponuja se nam pri- bili v šoli pri pouku. Pa kljub temu je bil to praznik ložnost, da bomo skozi življenjske zgodbe teh »veli- brez primere. Zato, ker sem se še vedno veselil dari- kih mož« kakšno od poglavij naše jürjovške povesti la, ki sem ga prejšnji večer našel pod »betlehemom«. uzrli na nov in drugačen način, bolj širokosrčno. Nisem še se ga naveselil. Bilo je vedno kaj toplega Kdo si, Edvard Kocbek, ki si hodil po tej isti jürjovški za obleči za k maši ali v šolo, tu pa tam lepa barvna, zemlji in te je silovita nemirnost duha gnala skozi ve- ljubka igrača, obvezna pa pomaranča in skrbno izbra- lika evropska mesta in ti je odleglo šele, ko si znova ne napolitanke. Takrat še ni bilo ne duha in ne sluha stal »sredi rojstne vasi mlad, srečen in večen«. o pametnih telefonih, računalnikih in kar je še temu So vedeli takrat jürjevški ljudje, za katere si pravil, podobnega danes. Pa vseeno pri večini daril danes že da so »družni, šaljivi in bistri«, da si med vrstice in v naslednji dan ali teden slišiš brez zveze. Škoda. svoje verze vtkal tudi njihovo nenapisano povest, in Na božični večer je cela hiša dišala po friški povitici da je zgodba »močnih rdečih juncev«, »žena, ki gredo in lipovem čaju pa tudi rum se je dalo občutiti. po jesenskih vratéh z dela« in o »možeh – prijateljih, Ko pa sem se na božič peš vrnil domov – praviloma ki gredo v gorice, da čujejo klopotec, si napolnijo ma- premočen od poti ali vremena; prvih pet let z osnovne joliko in odgrnejo meglo izpred oči« zgodba vseh njih šole od Svetega Duha, zadnje tri leta pa od Jurja – je in vseh tistih, ki se še sklanjajo nad jürjovško zemljo, sledila glavna vsakoletna božična poslastica. Mati, ki si še niso prenehali podajati rok in »ostajajo tudi še kot smo staro mamo klicali vsa deca pri hiši, so iz po zadnji pesmi veseli«. pratrola v veliki pradfani postavili na mizo zlato zape- čeno puro s slastnim nadevom in mi je odrezali velik Odgovorna urednica Klavdija BEC falat. Poleg je bil saft, kruh in solata pripravljena iz JÜRJOVŠKO GLASILO Naslov uredništva: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici Izdajatelj: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Jürjovško glasilo prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Glasilo je vpisano v raz- Odgovorna urednica: Klavdija Bec vid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod E-pošta: [email protected] zaporedno številko 641. Uredništvo: Marija Kocuvan, Breda Žunič, Andrej Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p. Omulec, Maša Hojs, Patricia Fras Naklada: 950 izvodov Lektoriranje: Breda Žunič, Klavdija Bec Leto izdaje: 2014 Računalniško oblikovanje: Marko Čuš Fotografija na naslovnici: Cvetoča jablana (foto: Klavdija Bec)

APRIL 2014 3 NAGOVOR ŽUPANA JOVŠKO JÜRglasilo vloženih kislih kumar in krompirja ali pa zeljova so- nam zdele nemogoče. Za dobra dejanja je potrebno lata. Od takrat sem že veliko krat bolj ali manj nobel imeti precej poguma, pa tudi veliko znanja. Izkušnje jedel, a nič se ne da primerjati z opisanim kosilom, po nas učijo, da je boj proti vsemu zlu dolgotrajen, treba tem, ko sem peš prihitel iz šole moker, lačen in vesel. pa je biti korajžen ter uporen. Za pristno praznovanje, dobro počutje ne potrebuje- Dolgoročna zadolženost naše občine na občana je mo šole- in dela prostih dni in državnih praznikov, 266 evrov. Medtem ko je država vsakega državljana ampak samo željo po lepem, domačem. zadolžila za najmanj 20.000 evrov, ne da bi kogar- Od takrat smo praznovali že veliko srečnih in manj koli vprašala ali vsaj obvestila o tem. Bom bolj ra- srečnih božičev. Sedaj so drugi časi. Druga pričako- zumljiv s praktično primerjavo med obema zadolži- vanja. tvama. Občina je vsakega občana zadolžila za višino Vsak dan v medijih prebiramo, gledamo in po- vrednosti dveh avtomobilskih gum ter akumulatorja, slušamo, kam izginja naš denar, pri tem pa je ena nas je država za osebni avto srednjega, oziroma viš- od bolj nenavadnih reči, da se nihče nad tem pre- jega cenovnega razreda. Verjetno bi rekli: prav, le da tirano ne razburja, niti ne dajemo občutka, da svoje naloge opravlja odgovorno. Pa je daleč od tega. s m o n a d t e m r e s n o z a s k r b l j e n i . V s a j z a e n k r a t n e . Politika za obnovo državnih cest, ki jih je skozi našo Ne bom ugibal o tem, ali se država letos lahko izko- občino 20 km (v celotni državi cca 6.000 km), nima plje iz raznih (bančnih, cestnih …) lukenj, kriz in ne- v načrtu obnov državnih cest v letu 2014 in 2015 niti umnosti vseh vrst ali ne. To ni vprašanje za ne vem evra. Celo tako neodgovorni so, da razmišljajo, da bi kakšno stavo. Moja ocena je, da si oblasti vse po vrsti te uničene regionalne ceste prenesli v pristojnost lo- od naše osamosvojitve niti ne želijo, niti nočejo, niti kalnih skupnosti ali jih celo zaprli za promet. Pa ne, državljani tega odločno ter brezkompromisno ne zah- da jih ob tem ni sram, kam so nas pripeljali niti nero- tevamo in se za to nismo pripravljeni postaviti. Vsi dno jim ni. Vsa ta državna neodgovornost se vse bolj samo plaho spremljamo, medtem ko pokvarjenci še očitno odraža tudi v odnosu do lokalnih skupnosti. naprej plenijo državo in nas postavljajo na kant. Na Več kot dvajset let pravzaprav že gledam okrog sebe, plan namenoma vlečejo teme, ki Slovence samo sle- kdaj bom zagledal tako imenovan »svetilnik Evrope« pijo pred bistvenimi težavami, niso prioriteta domovi- ali »da nismo največji, smo ali bomo najboljši« pa še ne ter s temi vsebinami zavajajo, nekatere celo pone- veliko poceni političnih floskul smo bili deležni. Ob umljajo. Na vse pretege se izogibajo oblikovanju in tem pa vseskozi molčali, kot da te žalitve niso name- sklenitve nove družbene pogodbe, novega družbene- njene prav nam. ga dogovora. Ne lotevajo se državotvornih vsebin, ki Želel bi si boljšega razpoloženja ali vsaj občutka, da so za državo najpomembnejše, ker jih ne obvladajo, smo na poti iz tega dna, pa ne prepoznam signala, ki ker so v javnem interesu in privilegirani posamezniki bi kaj takega napovedoval. in skupine od tega ne bi imeli nič. Slovenci potrebu- Je pa tudi 20 let, odkar je Republika Slovenija refor- jemo uspešna podjetja, ki bodo zagotavljala delovna mirala lokalno samoupravo. 20 let izkušenj na tem po- mesta z višjo dodano vrednostjo, evropsko primerlji- dročju ima tudi že naša občina. Pet mandatov članov ve plače, ne samo po valuti, ampak tudi po višini, ne občinskega sveta ter županov. Uspešnost oziroma ne- pa socialne podpore, miloščine ter še kaj, kar nima uspešnost razvoja kraja na vseh področjih si ustvarja leta 2014 v Sloveniji kaj iskati. Veliko tega nam je vsak sam po lastnih kriterijih. Veliko je bilo nareje- po letu 1991 šlo hudo narobe. Nismo imeli sreče in nega. Je pa z občino enako kot pri nas vseh doma. tudi volje ne, da bi si izvolili politične predstavnike, Različno vidimo in ocenjujemo razmere. Različno bi ki bi znali in hoteli goljufivi pravni red nadomesti z se tudi lotevali doseganje cilja. Imamo tudi različ- poštenimi in nas vrednimi zakoni ter izvajanje od- ne rešitve. Vedno je več potreb, pričakovanj, želja in govorno nadzirali. V vseh teh letih nismo premogli zahtev, kot je realno možno storiti. toliko politične objektivne kritične presoje, da bi ugo- Čestitam vam ob praznovanju 20. občinskega prazni- tovili, s kom imamo opraviti. Kljub vsemu je treba k ka ter vam želim dobrega počutja in kakovostnega ži- reševanju za mnoge brezizhodnega položaja pristopiti vljenja v naših krajih. po poti, ki jo je ubral sedanji papež. Ljudje, ki smo Hvala vsem, ki kljub vsemu na kakršenkoli način pri- pripravljeni kljub nezavidljivi situaciji v življenju sto- spevate k razvoju našega kraja ali kakorkoli pomagate riti kaj pomembnega in koristnega za vse, moramo za- k temu, da je življenje v naših krajih prijetno. četi z nujnim, nadaljevati z mogočim in takrat bomo ugotovili, da delamo ter spreminjamo stvari, ki so se Anton SLANA, župan

4 APRIL 2014 JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo 20. obletnica Občine Sveti Jurij ob Ščavnici

Ker je pred nami občinski praznik, smo Vas želeli obvesti o dogodkih, ki so poklon naši občini. Ob tem naj zapišem, da je prav občinski praznik sprejet kot naš najpomembnejši dogodek. Gre namreč za spomin na prehojeno pot naših prednikov, katera pa ni bila vselej prijetna. In vendar smo jo premagali ter mnogi dosegli skrajno spoštljive rezultate, ki so postali del naše zapuščine. Torej bodimo ponosni na Občino Sveti Jurij ob Ščavnici in njene ljudi. V začetku je bilo vloženega veliko truda v ustanovitev občine tako s formalnega, pravnega kot tudi z orga- nizacijskega vidika. Ne zgodi se prav velikokrat v življenju, da ima človek čast in možnost biti zaposlen v instituciji, ko le ta praznuje okroglo obletnico. Letos Občina Sveti Jurij ob Ščavnici praznuje 20. rojstni dan. Verjamem, da se je v vseh teh letih, odkar skrbimo sami za sebe in sami nosimo odgovornost za odločitve, precej spremenilo na bolje, v korist občanov in skupnosti. In za to so zaslužni tudi vsi svetniki, ki ste jim z izvolitvijo zaupali mandat, da vas predstavljajo v občinskem svetu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. V nadaljevanju vam predstavljamo župana, občinske svete in člane nadzornih odborov, ki so nas spremljati v teh 20. letih ter občinsko upravo.

MANDAT 1994–1998 MANDAT 1998–2002

Župan: Slavko MIHALIČ Župan: Slavko MIHALIČ

Občinski svet: Občinski svet: Franc LANČIČ, predsednik OS Miran LAPI (del mandata) Franc KUKOVEC Milan DOMAJNKO Robert ŠIPEK (del mandata) Ciril MIR Ciril MIR (del mandata) Leopold TRBUC Marija SIMONIČ Marjan KRANER Stanko JURKOVIČ Stanko KOVAČIČ Feliks MARINIČ Stanko GREGOREC, podžupan (del mandata) Stanko GREGOREC Marijan Kurbos, podžupan (del mandata) Vinko MLINARIČ st. (del mandata) Franc BELŠAK Anton GOLNAR (del mandata) Mirko LJUBEC Franc BELŠAK Danijel TANCOŠ Mirko LJUBEC Alojz BELŠAK Nadzorni odbor: Robert FIALA Nadzorni odbor: Jožef KOCUVAN Jožef KOCUVAN Jožef LANČIČ Miran LAPI Peter KREFT

Andrej VRZEL MANDAT 2002–2006 Stanko GREGOREC Marijan KOCUVAN Župan: Anton SLANA Jože KRAJNC Mirko LJUBEC Občinski svet: Danijel TANCOŠ Marko KRANER Milan DOMAJNKO Nadzorni odbor: Simon ŠIPEK Jožef KOCUVAN (del mandata) Mirko KRIŽAN Jožef LANČIČ Marjan KRANER Jelka HODNIK Simona FILIPIČ (del mandata)

APRIL 2014 5 NAGOVOR ŽUPANA JOVŠKO JÜRglasilo

MANDAT 2006–2010 MANDAT 2010–2014

Župan: Anton SLANA Župan: Anton SLANA

Občinski svet: Občinski svet: Andrej KRANER Andrej KRANER, podžupan Anton KREFT Miroslav PETROVIČ Simon ŠIPEK Simon ŠIPEK Franc VRZEL Ivo BELEC Marta POSTRUŽNIK Marjan KRANER (del mandata) Jožef LANČIČ Drago MIR (del mandata) Ivan FRAS ml. Marta POSTRUŽNIK (del mandata) Anton KLEMENČIČ Anton POSTRUŽNIK (del mandata) Mirko LJUBEC Branko GERLICA Danijel TANCOŠ Ivan FRAS ml. Anton KLEMENČIČ Nadzorni odbor: Mirko LJUBEC Simona FILIPIČ Danijel TANCOŠ Jelka HODNIK Stanko GREGOREC Nadzorni odbor: Andrej VRZEL Jožef LANČIČ Jelka HODNIK Zaposleni v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici

Od 3. 5. 1995 sta na Občini Sveti Jurij ob Ščavnici zaposleni: 1. Francka LAVRENČIČ – direktorica občinske uprave 2. Suzana ŠADL – višji svetovalec župana za proračun in finance; Istega leta, vendar nekoliko kasneje, 2. 10. 1995, se je pridružil 3. Peter BRUMEN – svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve; Leta 2003, natančneje 3. 11., se nam je pridružil 4. Marko ČUŠ – svetovalec za področje prostorskega planiranja; Leta 2008 se nam je s 1. 10. pridružila 5. Mateja Kocuvan – tajnica funkcionarja/župana; Leta 2012 se nam je 2. maja kot pripravnica pridružila 6. Melita Muhič, s 1. 3. 2013 pa je bila sprejeta na delovno mesto svetovalca za pravne zadeve Leto 2013 – od 1. 4. je zaposlen tudi 7. Marjan Kraner – vzdrževalec.

Zgoraj navedene posameznice in posamezniki so v preteklih 20. letih opravljali zahtevne ter odgovorne naloge na področju razvoja ter napredka naših krajev. Deloma se je skozi 20 let samostojne skrbi za razvoj občine spreminjal sistem vodenja in upravljanja. Sprva je bilo potrebno postaviti trdne temelje, opraviti delitveno bilanco med novo nastalimi občinami in nato določiti razvojne prioritete. V dvajsetih letih delovanja smo si pridobili številne izkušnje, v imenu občank in občanov sprejemali odgovorne odločitve ter opravili veliko nalog. Vse v najboljši veri, da so najprimernejše in najbolj prijazne do ob- čank in občanov. Vendar bi kdaj pa kdaj odločitve lahko bile tudi drugačne, mogoče celo primernejše. Ampak to praviloma ugotovimo, ko je vse skupaj za nami. Zahvaljujem se vam za dobro opravljeno delo v javnem interesu, za vašo pripravljenost zastopanja naših ob- čank in občanov ter za prevzem odgovornosti za napredek in dobrobit naših ljudi. Anton SLANA, župan 6 APRIL 2014 JOVŠKO INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JÜRglasilo Kocbekovo leto 2014 V letošnjem letu obeležujemo 110-letnico rojstva našega rojaka, pesnika, pisatelja in politika Edvarda Kocbeka, ki se je rodil 27. 9. 1904 v Svetem Juriju ob Ščavnici. V njegovo čast je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 31. redni seji razglasil leto 2014 za »Kocbekovo leto«. V Zeleni dvorani Kulturnega in upravnega središča je 10. aprila potekala novinarska konferenca, na kateri je bil predstavljen program prireditev in drugih aktivnosti, načrtovanih v okviru Kocbekovega leta. Na Kocbekov rojstni dan, 27. septembra, bo v KUS-u osrednja prireditev ob obeležitvi 110-letnice rojstva, katere se bo predvidoma udeležil tudi naš častni ob- čan Boris Pahor. Kocbekovo obletnico bo z različnimi dejavnostmi po- častila tudi OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, saj po besedah ravnatelja Marka Kranerja, načrtujejo pripravo razstave v šolski čitalnici in organizacijo kulturnega dneva, pripravljeni pa so sodelovati tudi z društvi. dogovori o organizaciji skupnega kulturno-literarnega Različne aktivnosti bodo potekale tudi v okviru Gim- večera. Za dijake Miklošičeve gimnazije pa načrtujejo nazije Franca Miklošiča Ljutomer; po besedah Franca tudi projektne dneve, ki jih bodo izvedli prav v Koc- Čuša z vodstvom varaždinske gimnazije že potekajo bekovem rojstnem kraju. Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine bo v okviru Kocbekovega leta pripravilo spominske obeležitve obletnic rojstva naslednjih pomembnih domačinov: - Jakoba Košarja (1814–1846), rojenega v Slaptincih; - Karla Grossmana (1864–1929), rojenega v Drakovcih; - Franca Košarja (1884–1952), rojenega v Slaptincih; - Viktorja Vrbnjaka (1934–2005), rojenega v Seliščih. Prav tako bo društvo v sodelovanju z občino ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne pripravilo pri- ložnostno razstavo, na kateri bo na ogled ohranjeno dokumentarno gradivo iz tistega časa.

Besedilo in fotografije: Klavdija BEC

Logotip Kocbekovega leta 2014 (Avtor: Marko Čuš)

APRIL 2014 7 INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO JÜRglasilo Prodaja nepremičnin v lasti občine

Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin je bilo objavljeno v časopisu Prepih, dne 15. 4. 2014, ter na spletni strani Občine Sveti Jurij ob Ščavnici

Predmet prodaje so naslednje nepremičnine:

8 APRIL 2014 JOVŠKO INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JÜRglasilo

ZAVOD PIP (Pravo, Informacije, Pomoč)

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici ima za leto 2014 z Za- izkazati z osebnim dokumentom, iz česar je razvidno, vodom PIP – Pravni in informacijski center Maribor da je občan naše občine. Pravno svetovanje zajema – sklenjeno pogodbo o sofinanciranju pisarne brez- področja obligacij, stvarnega prava, stanovanjske plačne pravne pomoči. Do brezplačnega pravnega problematike, zemljiškoknjižnega prava, dedovanja, svetovanja so upravičeni vsi občani naše občine, ki ga družinskih razmerij, izvršilnega prava, nepravdnih Zavod PIP izvaja v svojih poslovalnicah, v Mariboru postopkov, pravdnih postopkov, delovnega prava, in v Murski Soboti. Občani se lahko na svetovanje prekrškov in upravnega prava. Strokovni svetoval- oglasijo le po predhodnem naročilu v eni izmed po- ci, ki pokrivajo posamezno področje, posameznemu slovalnic. Obe pisarni delujeta od ponedeljka do pet- občanu predstavijo pravni položaj, ustrezne pravne ka, od 8. do 16. ure, naročilo pa je možno opraviti predpise in okoliščine, ki so pomembne za njegove osebno, v poslovnih prostorih ali preko telefona, med pravice, obveznosti in pravna razmerja ter pogoje, 9. in 13. uro. Ob prihodu svetovanja se mora stranka oblike in vsebino pravnih sredstev in postopkov za

APRIL 2014 9 INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO JÜRglasilo njihovo zavarovanje. Svetovanje ne obsega pripra- pip.si, elektronski naslov: [email protected] ve pisanj. Brezplačna pravna pomoč se izvaja zgolj Zavod PIP, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota, tel.: osebno v obeh poslovalnicah. Svetovanje po telefonu 02 535 27 60, fax: 02 525 27 61, spletna stran: www.zavod- in elektronski pošti se ne izvaja. pip.si, elektronski naslov: [email protected]

Kontaktni podatki: Občinska uprava Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor, tel.: Melita MUHIČ, univ. dipl. prav. 02 234 21 46, fax: 02 234 21 47, spletna stran: www.zavod-

AED – avtomatski zunanji defibrilator v Sv. Juriju ob Ščavnici

LOKACIJA: TEKSAS BAR, Videm 12 Število srčno-žilnih bolnikov in možnost nenadnega ren. srčnega zastoja se v državah razvitega sveta in seveda POMEMBNO PA JE, DA VSAKEGA, KI NE tudi pri nas se iz dneva v dan povečuje. Po nekaterih KAŽE ZNAKOV ŽIVLJENJA, TAKOJ PRIČ- podatkih menda dnevno v Sloveniji srčni zastoj doži- NEMO OŽIVLJATI (TPO – 30 masaž/ 2 vpiha) vi 3 do 5 ljudi. Ocenjuje se, da bi s pravilno in pra- IN GA OŽIVLJAMO VES ČAS DO PRIHODA vočasno pomočjo laikov lahko rešili življenje okrog REŠEVALCEV. TO POMENI, DA SE OŽIVLJA- 200 ljudem. NJE PREKINE SAMO ZA KRATEK ČAS, KO Če se človeku ustavi srce ali pride do življenjsko ne- SMO NAMESTILI ELEKTRODE IN POTEKA varne motnje ritma (AF,VT brez pulza) in mu nihče ANALIZA SRČNEGA RITMA. PO KONČANI ne pomaga, umre v približno 10 minutah (možnost ANALIZI OŽIVLJAMO NAPREJ, NA KAR NAS preživetja je vsako minuto manjša za 10%), možga- OPOZORI TUDI APARAT, KI DAJE VSA GLA- ni pa se nepopravljivo pričnejo okvarjati že po nekaj SOVNA NAVODILA V SLOVENSKEM JEZI- minutah. Večina zastojev srca in posledične smrti se KU. pripeti izven bolnišnic, ob prisotnosti očividcev, od Seveda je potrebno ljudi usposobiti za izvajanje TPO katerih je odvisna nadaljnja usoda preživetja oziroma z uporabo AED. S tem projektom bi tudi prebivalcem posledična prisotnost trajnih okvar na možganih. na periferiji omogočili enake možnosti za preživetje Vzroki za tako stanje se lahko večinoma pozdravijo ob nenadnem srčnem zastoju. le s sunkom električnega toka. Z AED damo možnost Z namenom, da pokažemo kako enostavna in varna vsakemu očividcu, da prične s postopki oživljanja že je uporaba AED aparata, smo v ZD Gornja Radgona veliko prej, preden prispe reševalna ekipa (povprečno posneli kratek film s praktičnim prikazom oživljanja potrebujejo 10-15 minut). Hitreje kot začnemo oži- in uporabe AED-ja, katerega si je možno ogledati na vljati, več možnosti za preživetje ostane. Strokovnja- spletni strani ZD: ki si želijo, da bi človeka prvič stresli z električnim http://www.zd-gr.si/ sunkom v 3-5 minutah od tega ko se je zgrudil, kar seveda reševalna ekipa z rešilcem ne zmore. Očivi- Še več informacij o projektu in pokritosti v Slove- dec, ki je ob dogodku prisoten in ima v bližini AED, niji, pa lahko poiščete na spletnem naslovu AED pa to zmore. Zaradi vsega naštetega, je bil v letu 2012 baze http://www.aed-baza.si kupljen in nameščen tudi prvi AED v občini SV. Jurij ob Ščavnici (Teksas bar, Videm 12). Slavica Mencinger, dipl. med. sestra Predvsem bi želeli pregnati strah pred aparatom, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., specialist gine- ki je zelo enostaven za uporabo in popolnoma va- kologije in porodništva

10 APRIL 2014 JOVŠKO INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JÜRglasilo

AED LOKACIJE – UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA OBČINA GORNJA RADGONA - RADVENCI KAPELICA, ob hiši Radvenci 18 24-URNA DOSTOPNOST - SKB BANKA, Partizanska cesta 22 SPODNJA ŠČAVNICA 24-URNA DOSTO- - KRAJEVNA SKUPNOST, Trg svobode 12 PNOST - GASILSKI DOM, Gasilska cesta 2 - GASILSKI DOM , Spodnja Ščavnica 19B - DSO, Trate 40 - AR CONT, Ljutomerska 29 OBČINA RADENCI 24-URNA DOSTO- - OŠ Gornja Radgona, Prežihova ul. 1(bo v krat- PNOST kem) - DOSOR RADENCI, Prisojna cesta 4a - Police, hiša dr. Borko Prelog Miroslava - Janžev vrh (Gasilci, RK) – so v fazi nabave V ČASU OBRATOVANJA - RDEČI KRIŽ, Maistrov trg 2 OBČINA APAČE 24-URNA DOSTOPNOST - BETONARNA TIVADAR, Trate 23 - OŠ APAČE, Apače 38

NEGOVA 24-URNA DOSTOPNOST OBČINA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI 24- - KAVABAR GRAŠČAK, Negova 17 URNA DOSTOPNOST - GASILSKI DOM IVANJŠEVCI, Ivanjševci ob - TEKSAS BAR, VIDEM 12 Ščavnici 9 AVTOMATSKI ZUNANJI DEFIBRILATOR JE V SVETEM JURIJU OB ŠČAVNICI NAMEŠČEN NA STENO STAVBE TEKSAS BARA - V BLIŽINI BANKOMATA. PRVA SOCIALNA POMOČ

18. 2. 2014 je Center za socialno delo Gornja Radgona začel z izvajanjem storitve prve socialne pomoči v prostorih Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Storitev bomo izvajali vsak tretji torek v mesecu, med 9.00 in 10.00 uro. Prva socialna pomoč (v nadaljevanju PSP) po Zako- upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudi- nu o socialnem varstvu obsega pomoč pri prepoznajo socialno varstvene storitve in dajatve. vanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno S tem želimo približati storitev prve socialne pomoči možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh mo- uporabnikom v vašem lokalnem okolju, obenem pa žnih oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, jim tudi omogočiti možnost oddaje vlog za uveljavlja- ki jih lahko uveljavi ter o obveznostih, ki so povezane nje posameznih socialnovarstvenih pravic. z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev Jana Plavec

APRIL 2014 11 INFORMATOR OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO JÜRglasilo PREVIDNO Z NEZNANCI!

Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami. Policisti in kriminalisti PU Murska • Tehnične in delovne Sobota v letu 2014 beležimo velik opreme ne imejte na porast vlomov v stanovanjske in vidnih mestih, ampak jih počitniške hiše, gostinske lokale in pospravite. Svetujemo podjetja. Vlomilci izkoristijo sle- vam, da ob nakupu novih herno nepazljivost ali pozabljivost orodij, pripomočkov, ljudi. mobilnih naprav, koles in Zato bi radi vse občanke in občane drugih predmetov shranite opozorili predvsem na osnovne sa- serijsko oz. identifikacij- mozaščitne ukrepe, ki bi jih morali sko številko, prav tako storiti, ko so doma ali pa preden pa napravo oz. predmet odidejo od doma. Bliža se namreč fotografirate, saj nam bo čas dopustov. Vsak sam pa lahko to v veliko pomoč pri največ stori za to, da do kaznivega iskanju ukradenih pred- poležavanjem in čofota- dejanja sploh ne pride. metov, kakor tudi pozneje njem ob vodi namreč hitro pri njegovi prepoznavi; pozabite, da ste pustili Svetujemo vam: • Pospravite lestve, zaboje ležati torbo povsem brez • Zapirajte in zaklepajte in druge predmete, ki so v nadzora. vrata hiš, stanovanj in bližini hiše, saj vlomilcu gospodarskih poslopij, ter omogočajo lažji vstop v V primeru ropa ali vloma lahko zaprite okna v času, ko hišo; tudi sami pomagate k uspešni iz- vas ni doma; • Doma parkirana vozila za- sleditvi storilca oz. storilcev, pred- • Tudi, ko opravljate dela klenite ter shranite ključe vsem, če takoj pokličete Policijo okrog hiše, zaklenite vrata in dokumente na varnem na telefonsko št. 113 in si dobro in ključev ne puščajte na mestu; zapomnite ali zapišete osebni opis vidnih ali drugih lahko • Če odhajate na dopust pa sumljivih oseb (spol, starost, veli- dostopnih mestih (na sami poskrbite, da vaša kost, obleka, posebne značilnosti okenskih policah, pod hiša ali stanovanje ne obraza, hoje, govora in drugo), predpražniki, v lončkih za bosta že na prvi pogled registrsko številko, barvo, znamko rože, nabiralniku …); dajala videza, da ste za in tip vozila, ter smer odhoda oz. • Doma ne hranite večjih daljši čas odsotni z doma, pobega. vsot gotovine in dragoce- kot npr. ne zastrite oken s nosti. Če pa dragocenosti, temnimi zavesami, polkni Do prihoda policije ničesar ne pre- razne predmete in umetni- ali roletami, poln poštni mikajte in pospravljajte, da ne bo- ne hranite doma, vgra- nabiralnik…Takšni in ste uničili koristnih sledi, ki bi lah- dite zidne ali pohištvene podobni znaki so prava ko pripomogle k odkritju storilca. trezorje na neobičajnih in vaba za vlomilce in druge Vaša varnost je najpomembnejša, skritih mestih; storilce kaznivih dejanj. zato nikoli ne poskušajte vlomil- • Pred vhodnimi vrati imej- Zato povejte sosedom, so- ca prijeti sami, zlasti če je fizično te ustrezno razsvetljavo, rodnikom, ali prijateljem močnejši ali celo oborožen. zelo priporočljiva je sen- kje in koliko časa boste zorska luč, vrata opremite na počitnicah in se z njimi S spoštovanjem! s ključavnico z varovalom dogovorite, da nadzirajo ali varnostno verigo in vaš dom; kukalom; • Tudi ko ste na dopustu Aleksander Kreslin, dipl. var. • Ne odpirajte vrat neznan- vrednejših predmetov ne komandir policijske postaje cem in jim ne razkazujte nosite na plažo ali v ko- policijski inšpektor I svojega premoženja; pališča. Med sproščenim 12 APRIL 2014 JOVŠKO NOVICE JÜRglasilo

Kultura združuje, ja za priznanja izbrala dobitnike za leto 2103, to so: plemeniti, osvobaja – MARIJA SIMONIČ prireditev s podelitvijo najvišjih priznanj Zveze kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici

23. oktobra je ZKD Sveti Jurij ob Ščavnici podelila priznanja domačim kulturnikom za dol- goletno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Dobitniki – Marija Simonič, Feliks Kocuvan in Franc Lančič – so s svojim ustvar- jalnim in organizacijskim delom v procesu svoje kulturno-umetniške dejavnosti prispevali k večji prepoznavnosti kulturnega prostora zveze doma, v širšem slovenskem prostoru Gospo Marijo je leta 1928 v Sovjaku na svet prinesel in tujini. Sv. Miklavž, ki jo je tudi obdaril z likovno in glasbeno nadarjenostjo. Odraščala je v družini, ki ji je s svojo naklonjenostjo k estetiki zagotavljala odlične pogoje (ob očetu za razvoj njenih oblikovalskih danosti, mati pa jo je usmerila k raziskovanju ljudske glasbene tradicije). Na likovnem področju se je izkazala kot slikarka in kiparka v lesu. Njeni kipi krasijo domači kraj in širše okolje. Je avtorica številnih kiparskih izdelkov z na- božno motiviko. Kot učiteljica likovne in glasbene vzgoje v jurjevški osnovni šoli je svoje znanje prenašala na številne mlade rodove in jih navduševala za ustvarjanje tudi izven šolskih dejavnosti. Na prireditvi je bilo podeljeno tudi Jubilejno Pravzaprav je celotno življenje gospe Marije Simonič priznanje zveze, ki so ga prejele ljudske pevke povezano s tukajšnjo ljubiteljsko kulturno dejavno- Kulturnega društva ljudskih pevk Sveti Jurij stjo. ob Ščavnici. Zavedajoč se pomena slovenske kulturne dediščine, ki bolj kot katerakoli druga družbena dejavnost za- Izbor za podelitev priznanj je potekal po pravilniku za gotavlja oblikovanje in jačanje slovenske narodove priznanja zveze in med prispelimi predlogi je komisi- identitete, je zainteresirane krajanke navdušila za petje ljudskih pesmi. Skupina ljudskih pevk, ki je danes organizirana v Kulturno društvu Ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščav- nici, tako po njeni zaslugi prepeva že več kot 30 let. Leta 1981 je v skupini začelo prepevati 6 pevk, ki so našo takratno Krajevno skupnost Videm ob Ščavnici zastopale na srečanju v pobratenem Mladenovcu, kjer je nastal tudi posnetek, predvajan na televiziji Beo- grad. Z leti so se skupini pridružile nove članice, število nastopov se je večalo, rasla pa je tudi kakovostna raven

APRIL 2014 13 NOVICE JOVŠKO JÜRglasilo njihovega prepevanja. jejo zgodovinski utrip domačega kraja, način bivanja, Prizadevno mentorsko delo gospe Marije je botrovalo razmišljanja in družbenega angažiranja prebivalcev, nastanku avdio zapisov: ki so nekoč tod prebivali. - kaseta Eno si zapojmo, - zgoščenka z ljudskimi božičnimi pesmimi FRANC LANČIČ Prišla je noč, - in zgoščenka ljudskih pesmi, izdana ob 30 letnici delovanja Gda sen moli bija.

FELIKS KOCUVAN

Leta 1942 rojenega Franca Lančiča, prleškega ljudskega umetnika, komedijanta, pesnika, igralca, moj- stra pisane besede vseh žanrov, označujemo kot živ slovar prleškega narečja, ki ga v svojem raznolikem poustvarjalnem procesu v pristni prleščini z obve- Leta 1925 rojen Feliks Kocuvan iz Biserjan je zaslu- znim »prle« skrbno neguje in tako ohranja kot drago- žen za ohranjanje zgodovinskega spomina na dogod- ceno izročilo bodočim prleškim rodovom. Na odrskih ke v Svetem Juriju iz časov prve in druge svetovne deskah se je kot igralec preizkušal že v osnovni šoli, vojne. Deluje kot član Kulturnega društva za zaščito leta 1955 je nastopil v igri Sosedov sin. Kot devetnaj- naravne in kulturne dediščine. Pred leti je v nekdanji stletni dijak pa se je s komedijo Življenje v internatu »Posojilnici« uredil manjši muzej, posvečen spominu predstavil kot dramatik. Na služenju vojaščine, leta na Maistrove borce, doma z območja jurjevške ob- 1964, je svoje gledališke danosti udejanjal s šaljivimi čine. V muzeju so razstavljeni tudi drugi eksponati, recitacijami in pripovedmi kot oblikovalec družabnih ki predstavljajo krajevno in občinsko zgodovino. Po- večerov za svoje »tovariše« sotrpine. 1968 je začel sebej je treba izpostaviti dragoceno prizadevanje go- delovati v dramski skupini pri Svetem Juriju. Nastopil spoda Feliksa, ki z različnimi aktivnostmi pomembno je v igrah: Velika puntarija in Pasijon, s katerim je prispeva k ohranjanju spomina na jurjevške občane, skupina leta 1992 gostovala v Nemčiji. Vaški humo- padle med obema svetovnima vojnama. Zato ni na- rist Franček, kot ga tod imenujejo vsi, ki ga pozna- ključje, da je bil eden glavnih pobudnikov postavi- jo, se lahko pohvali z bogatim seznamom gledaliških tve njim posvečenega spomenika pred trgovino Mer- vlog v kakšnih tridesetih premierah komedij in njiho- cator pri Svetem Juriju ob Ščavnici, pred katerim se vih številnih ponovitvah. Da ne naštevamo njegovih na njegovo pobudo vsako leto organizira spominska mnogih priložnostnih, šaljivih in satiričnih nastopov v slovesnost. Je tudi organizator spominske slovesnosti, verzih, v pristnem prleškem narečju. Njegovi atraktiv- posvečene državnem prazniku, dnevu Rudolfa Mai- ni narečni nastopi so botrovali vabilom na prireditve stra. Več kot 50 let deluje v Prostovoljnem gasilskem v občini in tudi drugod, kjer je na svojstven način ko- društvu Sveti Jurij ob Ščavnici kot mentor pionirjev mentiral vsakodnevne aktualne dogodke. Bil je reden gasilcev. Odlikuje ga bogat zgodovinski spomin, ki spremljevalec župnijskih novic in njihov poročevalec ga v kombinaciji z drugimi zgodovinskimi viri posre- na župnijskih dnevih. Pogosto je nastopil na martino- duje učencem domače osnovne šole, in jim tako po- vanjih v občini in izven nje kot nepogrešljiv pri izvirni maga pri izdelavi zgodovinskih raziskovalnih nalog. avtorski izvedbi krsta mošta v vino. Vrhunec njegove- Zbira in ohranja tudi vsakršno zgodovinsko gradivo, ga umetniškega ustvarjanja predstavlja prepesnitev in ki priča o dogodkih v Svetem Juriju ob Ščavnici ter prevod koroškega ljudskega dramskega besedila Igra njegovih prebivalcih. Je nepogrešljiv dopisnik časo- o izgubljenem sinu v prleščino. V njej je tudi nastopil. pisa Prepih, kjer objavlja predvsem zgodbe, ki opisu- V dramski skupini je še vedno aktiven in nepogre- 14 APRIL 2014 JOVŠKO NOVICE JÜRglasilo

šljiv, še zlasti, kadar gre za interpretacijo besedila v prleščini. Njegov prispevek k ohranjanju narečja kot bogate jezikovne kulturne dediščine domačega okolja je neprecenljiv. Odlikuje ga tudi izreden občutek za soigralce. Radi ga imajo starejši in mlajši igralski kolegi. S svojo tenkočutnostjo v skupini ustvarja ra- zumevajoče ozračje, kar zagotavlja njeno uspešnost in posledično tudi njen ustvarjalni napredek.

Zveza kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici Fotografije: Klavdija BEC

Sprejem uspešnih občanov

21. novembra 2013 je v Beli dvorani potekal svečan sprejem uspešnih občanov. Priznanja za posebne dosežke je župan Anton Slana v imenu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici izrekel Sonji Neger, Polonci Fiala, Janji Vrzel, Jožici Rožman, Jerneju Šijancu, Društvu podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici: članicam Andreji in Leji Vohar ter Karmen Halec, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sovjak: članicam in članom: Ines Štelcar, Danielli Kosi, Katji Kreft, Alešu Prši, Bogdanu Kaučiču in Jerneju Hrašovcu. Iskrene čestitke vsem za dosežene odlične rezultate. uvrstitev doma in v tujini.

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOVJAK: ČLANICE INES ŠTELCAR, DANIELLA KOSI IN KATJA KREFT Članice društva Ines Štelcar, Daniella Kosi in Katja Kreft so na 13. DRŽAVNEM TEKMOVANJU V GASILSKI ORIENTACIJI ZA PRIPRAVNIKE, kot gasilke pripravnice, osvojile naslov DRŽAVNIH PR- VAKINJ.

Prostovoljno gasilsko društvo Sovjak v sodelovanju z SONJA NEGER Gasilsko zvezo Sveti Jurij ob Ščavnici, je v letošnjem SONJA NEGER je članica Atletskega kluba Panvita letu prevzelo organizacijo 16. Državnega tekmovanja iz Murske Sobote in je v letu 2013 osvojila kar štiri za pionirje in mladince ter 13. Državnega tekmovanja 1. mesta, od katerih je največji uspeh naslov Državne za pripravnike. Kot najmlajše gasilsko društvo zno- prvakinje v krožnih tekih na 1500 m v dvorani, ki je traj gasilske zveze v zadnjem času postaja vedno bolj potekalo na Dunaju. uspešno na področju dela z mladimi, in sicer na po- Sonja Neger, ki se z atletiko ukvarja že kar nekaj let, dročju gasilske orientacije. je uspešna v teku na različne razdalje. V svoji karieri Sadove trdega in vztrajnega dela članic in njihovega dosega odlične uspehe tako na 800, 1000, 1500 in tudi mentorja, Mitje Mlinariča je poplačal naslov državnih 3000 m, uspešno pa pripomore k dobrim rezultatom prvakinj, ki je bil še tako lepši, saj so ga tekmovalke tudi kot ekipna tekmovalka v štafeti. Pod okriljem tre- osvojile na svojem, domačem terenu. nerja, gospoda Tiberija Lebarja, sta v skupni karieri Vsekakor pa sta velik delež k uspehu in z zaupanjem nabrala okrog 100 medalj in pokalov, od tega tudi 5 v njihove sposobnosti pripomogla tudi predsednik srebrnih in 7 bronastih z različnih državnih prvenstev. PGD Sovjak Ivan ter poveljnik Edi Štelcar. V bodoče želimo Sonji še obilo uspehov in odličnih

APRIL 2014 15 NOVICE JOVŠKO JÜRglasilo

DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE in sicer za prispevek k razvoju slovenske farmacije SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI: in za prizadevno delo v Slovenskem farmacevtskem ČLANICE ANDREJA in LEA VOHAR, društvu, ki to priznanje tudi podeljuje. S tem jo uvr- KARMEN HALEC šča med najbolj zaslužne slovenske farmacevte. Pred- Članice društva, sestri ANDREJA IN LEA VOHAR, vsem so nam tudi dobro poznani njeni strokovni član- ter KARMEN HALEC so na Državnem tekmovanju ki s področja farmacije, predavanja, nasveti strankam osvojile 2. mesto. na svojem delovnem mestu v lekarni in predvsem nje- DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE SVETI JU- na topla, prijazna beseda, ki ima predvsem za starej- RIJ OB ŠČAVNICI je eno izmed bolj aktivnih dru- še ljudi, velikokrat dosti večjo moč, kot kakršnokoli štev v naši občini. zdravilo. Društvo je kot lanski zmagovalec letos odlično iz- peljalo Državno tekmovanje MLADI IN KMETIJ- JANJA VRZEL STVO, na katerem sta sodelovali kar dve domači JANJA VRZEL je za svojo diplomsko nalogo prejela ekipi. Lanskoletne državne prvakinje so se na tekmo- Pomursko raziskovalno nagrado, in sicer v kategoriji vanje uvrstile brez predtekmovanja. Ker pa je letos za najboljše delo aplikativnega značaja v letu 2012, na regijskem tekmovanju v Tešanovcih spet zmaga- ki jo podeljuje Pomurska izobraževalna fundacija, v la ekipa iz našega društva, smo imeli na državnem sodelovanju s Pomursko akademsko znanstveno uni- tekmovanju še dodatno domačo ekipo. Tudi to ekipo jo ter tudi Fakultetno Prešernovo nagrado, ki ji jo je so sestavljala tri dekleta, ki so prvič nastopila na ta- podelila Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v kšnem tekmovanju s področja kmetijstva. Čeprav je Ljubljani. študentka Fakultete za kmetijstvo le Andreja, pa sta Uspešna diplomska naloga, ki je Janji doprinesla tudi Lea in Karmen odlično obvladali teme iz kme- omenjeni dve nagradi, je plod marljivega dela, ki ga tijstva. To pomeni, da se v Društvu podeželske mla- je uspešno zaključila v sodelovanju s podjetjem Ra- dine Sveti Jurij ob Ščavnici dobro počutijo tudi tisti, denska d.d. Radenci, pod mentorstvom izr. prof. dr. ki niso neposredno povezani s kmetijstvom in jih to Mihaela Brenčiča in somentorja Petra Horvata. Tema področje kako drugače izpopolnjuje. diplomske naloge z naslovom Hidrogeološka analiza Za vso podporo in pomoč tekmovalkam pa je poskr- odnosa med plitvim in globokim vodonosnikom na bel njihov mentor in hkrati tudi predsednik društva Radenskem območju, je Janji prinesla tudi priložnost Simon Černel. sodelovanja na mednarodnem združenju hidrogeolo- gov, ki jo dobijo le redki, kjer je svoje delo predstavi- POLONCA FIALA la na predavanju tudi med svojimi somišljeniki – hi- POLONCA FIALA, magistra farmacije iz Blaguša drogeologi. je bila v mesecu marcu razglašena za POMURKO LETA 2012. Radio Murski val in tednik Vestnik sta letos že dvain- JOŽICA ROŽMAN dvajsetič razglasila Pomurko in Pomurca leta in tako JOŽICA ROŽMAN iz Grabonoša je dobitnica ZNA- je ta naziv za leto 2012 prejela naša občanka. Polon- KA KAKOVOSTI na mednarodni razstavi »DO- ca je hkrati tudi dobitnica Minaržikovega priznanja, BROTE SLOVENSKIH KMETIJ«, na Ptuju. Jožica je bila že tri leta zapored prejemnica zlatega priznanja za DOMAČI MEŠANI KRUH, kar ji je letos, torej tretje leto, prineslo tudi ZNAK KAKOVO- STI, najvišje priznanje, ki ga lahko doseže. Takšno priznanje je hkrati tudi potrditev dosedanjega dobrega dela za mentorico, Metko Marinič in velika vzpodbuda Jožici za vnaprej. Vsi tisti, ki so doma- či mešani kruh, narejen izpod pridnih rok Jožice že poskusili, lahko le pritrdijo, da je znak kakovosti dobil pravega imetnika. Glede na pridobljeno priznanje na tem področju, bi Jožica mogoče lahko v bodoče uspešno razmišljala tudi o dopolnilni dejavnosti peke kruha, da bi lahko njene dobrote iz krušne peči posku-

16 APRIL 2014 JOVŠKO NOVICE JÜRglasilo

Šijanec, ki je bil pred časom tudi večkratni zmagovalec na različnih tekmovanjih v košnji z ročno koso in je uporabil pravi pristop, da je prenesel veselje do ročne košnje tudi na sina Jerneja. Glede na to, da je Jerneja pogosto videti, kako spretno rokuje že z vso različno, sodobno mehanizacijo, kljub temu upamo, da nas bo s svojimi rezultati razveseljeval tudi v bodo- če in s tem tako ohranjal tudi običaj ročne košnje, kot so ga poznali naši, oziroma njegovi predniki.

Občinska uprava Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Fotografije: Tamara DUH sili tudi vsi ostali, ki cenijo domače in hkrati tudi bolj Okrogla miza ob 90-letnici zdrave dobrote. rojstva Vekoslava Grmiča in predstavitev knjige PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOVJAK: Tvegano iskanje resnice ČLANI ALEŠ PRŠA, BOGDAN KAUČIČ IN JERNEJ HRAŠOVEC Vekoslav Grmič – iskalec resnice s čutom za Člani društva Aleš Prša, Bogdan Kaučič in Jernej socialno pravičnost in »poslednji javni tribun« Hrašovec so na 13. DRŽAVNEM TEKMOVANJU V GASILSKI ORIENTACIJI ZA PRIPRAVNIKE, kot Ob 90-letnici rojstva škofa prof. dr. Vekoslava gasilci pripravniki, osvojili 3. MESTO. Grmiča je bil v Kocbekovi dvorani spominski Prostovoljno gasilsko društvo Sovjak v sodelovanju z večer z okroglo mizo, ob tej priložnosti pa je Gasilsko zvezo Sveti Jurij ob Ščavnici, je v letošnjem bila tudi prva javna predstavitev knjižne no- letu prevzelo organizacijo 16. Državnega tekmovanja vitete Tvegano iskanje resnice – izbor misli za pionirje in mladince ter 13. Državnega tekmovanja škofa Grmiča, ki jih je izbral in uredil prof. za pripravnike. Kot najmlajše gasilsko društvo zno- Srečko Reher. traj gasilske zveze v zadnjem času postaja vedno bolj uspešno na področju dela z mladimi, in sicer na po- dročju gasilske orientacije. Sadove trdega in vztrajnega dela članov in njihovega mentorja Mitje Mlinariča je poplačalo doseženo 3. mesto, ki je bilo še tako lepše, saj so ga tekmovalci osvojili na svojem, domačem terenu. Vsekakor pa sta velik delež k uspehu in z zaupanjem v njihove sposobnosti pripomogla tudi predsednik Ivan Fras in poveljnik Edi Štelcar.

JERNEJ ŠIJANEC JERNEJ ŠIJANEC iz Jamne je dijak Srednje bioteh- 22. novembra zvečer smo lahko prisluhnili odmevnim niške šole Rakičan. Letos je osvojil naslov DRŽAV- besedam gostov okrogle mize: zaslužnemu profesorju NEGA PRVAKA V KOŠNJI Z ROČNO KOSO, v mariborske univerze dr. Vladu Sruki, novinarju in kategoriji mladincev do 18 let. uredniku oddaj Radia Maribor Antonu Petelinšku, Jernej prihaja z večje kmetije, zato ima v primerjavi Ivanu Arzenšku, predsednika Društva Znamenje, ki je s svojimi vrstniki, toliko boljše možnosti, da spozna knjigo tudi izdalo in prof. Srečku Reherju, uredniku različne vrste opravil, ki se na kmetijah opravljajo ali in natančnemu poznavalcu Grmičevega knjižnega so se opravljala pred časom. Za to ima prav gotovo opusa; prav slednji je z željo, da bi bilo Tvegano iska- največje zasluge njegov oče in mentor hkrati, Lovrenc nje resnice prvič predstavljeno v škofovi domači ob- APRIL 2014 17 NOVICE JOVŠKO JÜRglasilo

čini, dogodek v sodelovanju z Občino Sv. Jurij ob tako je prepričan Anton Petelinšek, je bil »poslednji Ščavnici tudi organiziral. Škofa Grmiča petkov spo- javni tribun«, nagovarjal in združeval je množice. K minski večer z okroglo mizo ni predstavil zgolj kot temu bi lahko dodali še misel dr. Marjana Žnidariča, velikega teologa, kritičnega misleca in humanista, da Grmiča lahko brez pomislekov štejemo med naj- ampak je bil hkrati tudi priložnost, na kateri so govor- bolj priljubljene Slovence tistega časa: pa ne samo za- ci skozi lucidne misli o današnjem času opozorili na radi njegove skromnosti, preprostosti in dostopnosti, preroškost njegovih kritičnih razmišljanj o Cerkvi, ampak predvsem zaradi njegove širine duha in srca: družbi, politiki, kulturi in temeljnih vprašanjih člove- »Šola našega življenja je izredna, če le zavestno sledi- kovega bivanja, ki se še vedno, kot je poudaril prof. mo svojim spoznanjem in pustimo, da nas uči.« Srečko Reher, berejo tako, kot da bi bila sveže napisana, kajti po besedah Antona Petelinška Grmičev čas Fotografije in besedilo: Klavdija BEC šele prihaja in novoizdana knjiga Tvegano iskanje resnice, ki se bere kot »čitanka« ali učbenik za današnji Pozdravljamo slovenski čas, bi morala biti distribuirana v širši javni prostor in najti prostor na knjižnih policah naših domov. kulturni praznik

Zveza kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici in Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici smo 7. februarja 2014 v Kocbekovi dvorani Kulturno upravnega središča kot poklon slovenski kulturi organizirali prireditev Pozdravljamo slovenski kulturni praznik. S programom so nas letos nagovorili mladi kulturni ustvarjalci; Nejc Urban je na pozavno zaigral slovensko himno, člani mladinske skupine omenjene- ga društva pa so se umetnosti poklonili s premierno odigrano predstavo Olge Paušič Žurerji, v režiji Bori- sa Kovačiča. Prireditev je s svojo prisotnostjo počastil Grmič ni samo Dragotinčan in Jurjevčan, spomnimo tudi župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, gospod An- se, da je leta 2002 postal naš častni občan, po pripo- ton Slana, ki je mladim gledališčnikom segel v roke in vedovanju Antona Petelinška je bil tudi zvest Mari- jim zaželel uspešno kulturno ustvarjalno pot. borčan (kjer je častni občan postal leta 1998) in velik Slovenec, saj so ga za svojega vzeli ljudje v številnih Po zaključku prireditve smo nazdravili slovenski kul- krajih širom Slovenije, neglede ali je prihajal po služ- turi, sebi in vsem, ki plemenitijo kulturni prostor na beni dolžnosti ali kot gost, in so ga, kot sta po spomi- tukajšnjem območju. nih nadalje pripovedovala novinar Anton Petelinšek in Srečko Reher, vabili na vse mogoče prireditve, na Vse najboljše ob tvojem prazniku – slovenska kultu- razne obletnice, srečanja, simpozije in povsod se je ra! povabilu odzval, na govor se je zmeraj pripravil, na Maja PATTY, besede zahvale ni nikoli pozabil: Vekoslav Grmič, predsednica Zveze kulturnih društev

18 APRIL 2014 JOVŠKO NOVICE JÜRglasilo Vključeni smo v projekt Ko je umetnik navdih »Slovenska pisateljska pot« umetniku

V minulem letu smo se kot edina občina na območju Nekateri se pritožujejo, da umetnikov ni mo- Prlekije vključili v rastoč projekt Društva slovenskih goče razumeti. Umetniška duša je kreativna, pisateljev – Slovenska pisateljska pot – katere na- zato išče nove izzive, ki jo bodo naredili še bolj men je oživljati in predstavljati literarno dediščino edinstveno. So pri tem lahko umetniki drug na Slovenskem in v zamejstvu. 700 kilometrov dolga drugemu izziv in pot do ustvarjanja novih pot se začne pri rojstni hiši Miška Kranjca v Veliki umetnin? Polani (točka 1), in se na poti iz Pomurja proti Po- dravju ustavi pri nas v Sv. Juriju ob Ščavnici ob kipu Miri Petek, učiteljici likovne vzgoje in članici likov- in spominski plošči Edvarda Kocbeka, kjer je nekoč nega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, izziv predstavlja stala rojstna hiša (točka 4) in v Biserjanah pri Brat- risanje portretov drugih umetnikov, ki so v slovenski ku Kreftu (točka 5), ter se po neštetih vijugah širom kulturi pustili velik pečat. Navdih so ji likovno zani- naše domovine konča v belokranjski Vinici pri rojstni mivi liki in njihove osebnosti, ki se izražajo skozi hiši Otona Župančiča (točka 104). Knjižna realizacija obrazne poteze. Lotila se je portretov Edvarda Kocbe- omenjene poti – Vodnik po domovanjih 106 pesnikov ka in Borisa Pahorja in na list prenesla tako zunanji in pisateljev – želi na pot raziskovanja povabiti vse, videz, kakor tudi njun značaj. Vsak portretist je vesel, ki vas zanima, kako in kje so živeli in ustvarjali naši če drugi v narisanih portretih res prepoznajo osebo pisatelji in pesniki ter bi obenem radi uživali v sloven- kot celoto, potezno in karakterno. Še večji poklon pa ski pokrajini in njenem spominu. je, če se človek v risbi ali sliki ne le prepozna, ampak tudi najde sebe in svoj jaz. Smo v »Kocbekovem letu« in ob tej priložnosti bi si želeli od vseh, ki vas bo pot zanesla mimo postojanke Slovenske pisateljske poti št. 4, da se ob 110. obletnici rojstva ustavite na mestu, kjer je /.../ sredi rojstne vasi stal mlad, srečen in večen /…/ naš rojak Edvard Kocbek.

Hkrati pa vas že danes prijazno vabimo k postanku na točki Slovenske pisateljske poti št. 5, kjer je otro- štvo in mladost preživljal Bratko Kreft, katerega 110. obletnico rojstva bomo obeležili prihodnje leto.

V soboto, 11. januarja 2014, je Boris Pahor v Zdra- vilišču Radenci, kjer smo se srečali, vzel v roke Mi- rine risbe in jih nemudoma kritično preučil. Najprej je začudeno pogledal, saj je v vseh treh risbah prepo- znal sebe. Dejal je, da je videl že veliko svojih portretov, vendar z vsemi ni bil zadovoljen. Toda izmed teh risb je bila ena, v kateri je videl sebe in to mu je Mira podarila, da jo odnese domov. Skromen Pahor se je spraševal, s čim si je to zaslužil in bil hkrati zelo hvaležen. Še bolj kot svoj portret, pa ga je navdušil Slovenska pisateljska pot portret Edvarda Kocbeka, ki ga je umetnica pokazala kasneje. Vidno je bil presenečen, ko je na listu pa- Klavdija BEC pirja zagledal svojega prijatelja ter vprašal, ali lahko namesto svojega obdrži njegov portret. Všeč mu je

APRIL 2014 19 NOVICE JOVŠKO JÜRglasilo

govih besedah počuti kot kralje- vič Marko, v Trst odpotoval kar z dvema portretoma. Dokazal je, da ni samo velik pisatelj, ampak tudi velik človek, ki še zmeraj ohranja prijateljsko vez in Kocbeka vedno postavi predse.

Mirina dela so zelo živa, vendar ne zgolj zato, ker je osrednja figu- ra človek, temveč tudi zato, ker v portretih vidimo dvoje: njo in por- tretiranca. Boris Pahor ceni prav to, zato je Miri poslal svojo knjigo s posvetilom, da tudi ona najde njega. Umetniško delo ima posebno moč, saj vsakič znova, ko se ozreš proti portretu na steni ali pa bila pristnost, ki izvira iz risbe in bila potrebna, kajti Mira mu je po- še enkrat prebereš knjigo, odkriješ dejstvo, da je upodobljen prav Ko- darila oba in si štela v veliko čast, nekaj novega. cbek z vsemi svojimi lastnostmi. da je portret res želel imeti, zato je Mislil je, da lahko dobi le en por- nanj gledal kot na umetniško delo, Besedilo in foto: Ivana PLOHL tret, in v vsakem primeru bi izbral ki bo krasilo njegov dom. Velik li- prijateljevega. Seveda mu izbira ni terat je iz Radencev, kjer se po nje- 100 let začetka 1. svetovne vojne – priprava razstave

Pred sto leti je izbruhnila prva velika vojna 20. stoletja, ki je na nasprotnih straneh frontnih linij soočila evropske narode in se razširila na bojišča tudi izven Evrope. Slovenski fantje so se kot državljani Avstro-Ogrske monarhije borili na strani centralnih sil. Med njimi so bili tudi dediščine skupaj z Obči- Vse, ki imate doma kakršno koli doku- številni Jürjevčani, ki so no in Osnovno šolo Sveti mentarno gradivo bili soudeleženi na Vzho- Jurij ob Ščavnici pripra- (fotografije, pisma, dnevnike, dni, Balkanski in Soški vilo spominsko razstavo fronti. Mnogi med njimi o udeležencih 1. svetov- časopise, knjige, rokopise, niso nikoli več uzrli vi- ne vojne doma iz občine predmete), vabimo, da ga norodnih gričev na obeh Sveti Jurij ob Ščavnici. prispevate za razstavo. Na razstavi straneh Ščavniške doline. bodo razstavni eksponati podnaslovlje- Njihova imena so danes V imenu društva: ni tudi z imenom in priimkom lastni- združena na spominskem Franc ČUŠ ka. Vso gradivo, ki bi ga posodili za obeležju z imeni žrtev, razstavo bomo prevzeli na reverz in katerim življenje je vzela druga svetovna vojna, in ga boste dobili vrnjenega po zaključku smo jim ga domačini po- razstave. Gradivo lahko predate do 1. stavili v slavo pri Svetem julija 2014 Francu Čušu. Vse dodatne Juriju ob Ščavnici. informacije lahko dobite na tel. št. 051 230 302 (Franc Čuš). Vabimo vas, da V sklopu prireditev v s svojim prispevkom oživimo spomin »Kocbekovem letu« bo na dogodke, ki so se zgodili pred stole- Kulturno društvo za za- ščito naravne in kulturne tjem.

20 APRIL 2014 JOVŠKO PORTRET JÜRglasilo JAKOB KOŠAR (duhovnik, pesnik, narodni buditelj)

(14. julij 1814 – 13. april 1846) 200-letnica rojstva

Jakob Košar se je rodil 14. julija 1814 v Slaptincih, umrl je star komaj 32 let, 13. aprila 1846 v Grad- cu. Med leti 1824 in 1830 je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer najdemo med njegovimi učitelji J. A. Zupančiča, med sošolci Vraza in Miklošiča, dve leti za njim tudi Cafa. V Gradcu je končal študij fi- lozofije in teologije; do leta 1842 je kaplanoval v Maria Trostu pri Gradcu, nato postal dvorni kaplan sekovskega škofa. Jakob Košar je tekočle govoril več evropskih je- zikov, predvsem vse slovanske, ter bil zaradi vsestranske izobra- ženosti in prikupnega značaja zelo priljubljen. Med mladino, ki se je v tridesetih letih v Gradcu ogre- vala za preporoditeljske ideje, je zavzemal vidno mesto. 1843. Mu kot »pravemu Slovencu« preko Cafa Kollàr pošilja pozdrave, pi- sec obsmrtnice v Novicah ga imenuje »narboljšiga Slovenca v celim Gradcu«, Razlag pa »izvrstnega po Schillerjevem vzoru meditira magal pri slovarju, ki ga je ob izidu Slovenca«, ki se mu je sicer oto- o življenjskih prevarah. Pesmi, ki pozdravil s pesmijo. V slovniških žni značaj razvedril samo ob misli so se ohranile po prepisu kanonika stvareh je bil Dajnkov učenec in na slovanstvo. Njegovi literarrni J. Pajeka, sedaj hrani Pokrajinski je do 1840. leta pisal v dajnčici. poskusi so ostali v večjem delu arhiv Maribor. Poezija je proza- Sodeloval je tudi pri graški izdaji v rokopisu in so danes večinoma ična, poučna, prevladujejo basni nemškega pridigarja Hunolta. J. porazgubljeni. Po Trstenjakovem (Šparavna žena, Kvokača). Motivi Košar naj bi bil srednje postave, s sporočilu leta 1872 je njegova so deloma obravnavani tudi s sa- črnimi očmi in v obraz zelo podo- ostalina, razen prevodov Schiller- tirično primesjo (Od Biserjanske ben Napoleonu. ja, Gessnerja in Horaca, obsegala vesi, Verženske). Sorodnost, ki jo še 30 izvirnih pesmi; od teh so 4 kažejo njegove satirične pesmi z Pripravilo uredništvo Jürjov- natisnjene v Zori leta 1872: Žetva, Gutmanom, pričajo o verjetnosti škega glasila (vir: Ivan FRAS, Pasterica, Življenje in Jutro. V njih Macunovega sporočila, da je bil Pokrajinski arhiv Maribor, mladi pesnik (vse so še iz dijaških soudeležen pri izdaji Novega ve- Koledar Občine Sv. Jurij ob let) opeva idiličnost življenja na deža. Nekateri zapisi govorijo tudi Ščavnici za leto 2010) kmetih, podaja slike iz narave in o tem, da je celo J. A. Murku po-

APRIL 2014 21 POVEDALI SO NAM JOVŠKO JÜRglasilo Mladenič, zapisan poeziji

Boštjana že nekaj let srečujemo na različnih prireditvah kot mladega literarnega ustvarjalca, ki je pogumno začel orati pesniško pot. Gotovo mu ni bilo lahko, saj poezija ni rav- no priljubljena, slišana in brana. Pa vendar je Boštjan vsa leta vztrajal in pridno ustvarjal. V lanskem letu je njegova poezija izšla v knjigi in polna dvorana mu je z veseljem prisluhnila.

Poznamo te kot mladega ustvarjalca, ki nas že nekaj let razveseljuje s svojimi pesmimi. Kdaj si za- čel pisati? Se spomniš mogoče svoje prve pesmi? Nam jo zaupaš? Res je. Pišem že kar nekaj let. Če se prav spomnim, je moja prva pesem nastala nekaj prej kot pri 13-tih letih, čeprav se je več ne spomnim. Verjamem pa, da je morda bila napisana na temo ljubezni ali o kakšni osnovnošolski simpatiji.

Fantje se neradi izražajo skozi poezijo? Se spo- mniš svojega prvega nastopa? Kaj so pa rekli po- ki mu jih ta čas prinaša. slušalci? Menim, da se sam izrazim skozi poezijo morda veliko So komu namenjene? Komu jih posvečaš? bolje, kot bi se sicer. Vendar tega ne želim posploše- Če se navežem na prejšnje vprašanje lahko povem, vati na ostalo moško populacijo. Svojega prvega nada so pesmi namenjene uslišani, kot tudi neuslišanim stopa se še zelo dobro spomnim. Mislim, da je to bilo ljubeznim, ki so se kdaj zgodile, simpatijam, ljubezni na predstavitvi prve številke glasila Prlek piše, kjer do bližnjih. Nekatere napišem tako, da začutim utrip sem tedaj objavljal. Odziv publike je bil dober. Tudi otroštva v zavetju kraja in ljudi, kjer sem ga preživljal. tedaj sem imel podporo učiteljev iz osnovne šole, ki In prav tem ljudem, temu kraju so pesmi posvečene. so prišli poslušat. V spomin pa so se mi vtisnile besede gospe, prav tako učiteljice ene izmed sosednjih šol Si ohranil vse svoje pesmi, ki si jih zapisal? in sedanje ravnateljice te sosednje šole, ki je dejala: Lahko bi rekel, da hranim večino pesmi, predvsem te »Še en skriti talent, ki je od tega trenutka odkrit.« zadnje tretjine časa, odkar pišem. V začetku niti nisem razmišljal, da je morda pomembno, da hranim Kdaj Boštjan piše pesmi? vse, kar napišem. Preprosto sem napisal eno pesem, Hm … Boštjan zelo malo oz. premalo spi, zato veli- listič strgal in nastala je druga, ki pa je tudi pogosto ko pesmi nastaja ponoči, ko je okolica mirna. Zgodi romala v koš, saj nisem bil zadovoljen s pisanjem in pa se, da kakšna nastane tudi v poznem popoldnevu, sem menil, da je to zgolj neka najstniška muha. ko se vozim po naših lepih krajih in ob tem začutim navdih. Kako sam ocenjuješ svoje napisane pesmi? Tega raje ne počnem. Se ne čutim kompetentnega, O čem govorijo tvoje pesmi? da bi ocenjeval svoje pesmi. Cenim jih le toliko, da Pesmi so v glavnem melanholične. Ne vem sicer za- v zadnjem času shranim vse, kar napišem. Tisto, kar kaj, vendar tako preprosto lažje pišem. Lahko rečem, zmorem ceniti v njih, je dejstvo, da sem to jaz, moje da bi tematiko lahko razdelil na tri osnovna poglavja. razmišljanje, moj način življenja, odkritost in konec To so ljubezen, domovina in socialno okolje ter situa- koncev tudi bolečina. cija, v kateri živimo. To zadnje nekako opeva krutost današnjega časa in kritiko malega človeka do krivic, Svoj knjižni prvenec si predstavil pred napolnjeno dvorano v Vidmu? Kakšni občutki so te spremlja- 22 APRIL 2014 JOVŠKO POVEDALI SO NAM JÜRglasilo li, ko si videl, da domačini radi prisluhnemo brani trenutno ukvarjam z vprašanjem, kako preživeti brez poeziji? Kako se spominjaš predstavitve prve pe- službe, kako sploh priti do nje in kakšna pesem, ki sniške zbirke? jo sedaj napišem, to doživljanje zelo slikovito pri- Lahko rečem, da so bili to dvojni in mešani občutki. kaže. In če lahko rečem temu ustvarjanje, je tokrat v Razdelil bi jih na tiste tik pred predstavitvijo prven- ospredju boj za obstoj in predvsem iskanje poti, da ca in tiste po predstavitvi. Pred samo predstavitvijo ohranim neko zdravo mero optimizma. sem imel predvsem občutek strahu, kako bo publika to poezijo sprejela, saj je resnično melanholična in če Načrti! bi kdo iskal rdečo nit, bi mu verjetno to predstavljala Kar se tiče načrtov, verjetno niso ambiciozni. V ne- opevana bolečina. Ker pa je bolečine že tako preveč, kem doglednem času se želim vrniti v delovno okolje me je bilo strah, da bodo ljudje le stežka vse to podo- in verjamem, da bodo tedaj kakšne pesmi postale tudi življali ob mojih pesmih. Občutki po predstavitvi pa bolj vesele in naslednja zbirka ne bo tako melanho- so bili na nek način olajšanje, saj se je potrdilo, da do- lična. mačini radi prisluhnemo poeziji, hkrati pa olajšanje, da je vsega konec, predvsem v smislu, da sem odkrito ... in še mogoče kaj o motivih, temah, o katerih spregovoril o vsem, kar čutim v življenju in se razga- največ pišeš ... lil. Kakšnih štirinajst dni po sami predstavitvi me je Kot sem že dejal, je v zadnjem času osnovna tema resnično spremljala depresija, saj me je odziv publike mojega pisanja socialna tematika, stiska malega člo- ganil. Pozitivno sem bil presenečen, ko sem uvidel, veka in njegov boj za obstoj, ne izostane pa niti lju- da je publika z mano skupaj še enkrat podoživela vse bezen, kakor tudi ne domovina oz. okolje, v katerem opevano v pesniški zbirki. Ne morem pa mimo tre- živim. nutka, ko sem se lahko zahvalil lektorici zbirke gospe Mojci Patekar, moji nekdanji razredničarki, sodelavki Boštjan, želimo ti, da ustvarjaš naprej, da v poeziji in prijateljici, ki je zame naredila veliko dobrega. Vse še naprej izraziš vse, kar doživljaš in čutiš. Želimo ti to so utrinki, ki jih verjetno ne bom nikoli pozabil. tudi, da izpolniš svoje želje in da se kmalu srečamo ob izidu tvoje druge pesniške zbirke. Kaj ustvarjaš sedaj? Pišem naprej. Tokrat se pesmi nanašajo predvsem na Z Boštjanom se je pogovarjala Breda ŽUNIČ kritiko do današnjega socialnega okolja, ki nam ne Foto: Nataša ŠUEN omogoča človeka vrednega preživetja. Tudi sam se Tiho Pesmi o ljubezni

Tiho stojim na postaji. Pesmi za te V daljavi vidim obraz poznan. so zadnjič zvenele. Nisem verjel, da srečam te v maju, Kar čuti srce vzhičen, da vidim te tam. so povedati želele.

Se nisem hotel posloviti, Zgubano čelo pozabil sem na avtobus. in solze v očeh, S perona hitel je oditi, zvesti spremljevalec na poti jaz pa za njim tekel bos ... so mi v teh dneh.

Tiho, tiho, tiho sanjam Misel na te tvoj pogled v daljavi. me vsak trenutek prešine, V spomine zdaj se vračam, na plan prikliče ljubezen, kot tedaj se pletlo je v glavi. privabi najlepše spomine.

Tiho, tiho te pogrešam, Kar pišem in bom, sanjam nežen tvoj dotik na glavi. naj bo zmeraj tebi poklon. Veš, drhteče te začutim, Iz laboda sivega morda nekoč ko veter mi lase pogladi … se v belega spremenil bom.

Boštjan Petučnik Boštjan Petučnik

APRIL 2014 23 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo Poseben obisk ob Spoznavali smo zdravilna svetovnem dnevu hrane zelišča

V našem vrtcu si prizadevamo za medgeneracijska V okviru ekoprojekta smo se letos odločili za temo srečanja in sodelovanje pri izvajanju nekaterih dejav- iz naravoslovja, ki nas je popeljala v svet zdravilnih nosti. Tako smo v skupino ob svetovnem dnevu hrane zelišč. povabili babico, ki ima kar tri vnuke v naši skupini.

Svetovni dan hrane smo želeli obeležiti na drugačen Za začetek smo se odpravili na naš zeliščni vrt v vrt- način, zato nam je babica pripravila jabolčni zavitek. cu in šoli, kjer smo posamezna zelišča poimenovali, Skupaj z njo smo pripravili tudi jabolčni kompot. Že poduhali, natrgali in nato v skupini posušili. Izdelali nekaj dni prej smo skrbno nabirali jabolka na našem smo si zeliščni vrt na oglasni deski in posamezna ze- igrišču, v kuhinji pa smo se dogovorili za ostala ži- lišča tudi zasadili v veliko korito v skupini. Vsak dan vila, ki smo jih potrebovali, da smo lahko pripravili smo prebrali poučno zgodbico iz slikanice »Zelišča omenjeni jedi. Babice smo se ob prihodu zelo razve- male čarovnice«, kjer so na zanimiv in preprost način selili, jo pozdravili ter se najprej pogovorili o samem predstavljena zelišča. Podrobneje smo spoznali: meto, poteku dela. Otroci so prav vse postopke spremljali z meliso, koprivo, lipo, žajbelj in seveda kamilico, ki je velikim navdušenjem in po svojih močeh babici po- otrokom bila tudi najbolj poznana. magali pri delu. V kuhinji so nam spekli pripravljeni zavitek in nam skuhali kompot. Babici smo se ob koncu zahvalili, ker se je trudila z nami in ji podarili manjšo pozornost ter jo povabili na skupno rajanje. Omenjeni jedi smo z velikim navdušenjem okušali in pojedli pri kosilu. Babica Kristina hvala za prijetno druženje v skupini IV.

Pripravili smo si tudi pokušino vseh teh čajev in izdelali tabelo, iz katere je bilo razvidno, da je otrokom najbolj všeč lipov čaj. Odpravili smo se tudi na obisk h Kocbekovim, ki imajo pravo zakladnico domačih čajev. Pri njih smo si pogledali kako se shranjujejo zelišča in poskusili metin čaj ter melisine piškote.

VI. skupina, vzg. Marija RUDOLF, Tanja ZORMAN Besedilo in fotografije: Marinka HOJS, vzg. Foto: Marija RUDOLF

24 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JÜRglasilo Mama nam je pomagala Obiskali smo lovca pri izdelovanju adventnega V zimskem času so otroci na pohodih opazili ptičje venčka krmilnice in ptičke, ki so iskali hrano. Tako je nastala tema z naslovom »Poskrbeli bomo za vas …«. A ni- Mesec december nas je objel v vsej svoji prazničnosti smo se pogovarjali samo o pticah, ki zimo preživijo in kot prvi običaj, oz. izdelek brez katerega ni decem- v naših krajih, ampak smo spoznavali tudi druge ži- bra in ne manjka na nobeni praznični mizi je – adven- vali in načine njihovega preživetja v zimskem času. tni venček.

V naši skupini smo letos prosili za pomoč Tijanino Zbirali smo informacije v različni literaturi, kjer smo mamo – cvetličarko, da nam pride pomagat izdelat zasledili tudi enostavne izdelave ptičjih krmilnic iz adventni venček. odpadne plastične embalaže. Izdelali smo jih in jih obesili na bližnja drevesa, kjer jih lahko opazujemo kar skozi okno. Največje doživetje pa je bilo, ko smo obiskali bližnje- ga lovca g. Antona Krefta. Na svojem domu nam je pokazal svoje lovske trofeje, med katerimi zagotovo izstopa kanadski črni medved. Otroci se ga niso mogli nagledati in vsi so ga želeli pobožati. Nato nam je razkazal lovski dom in zanimivosti, ki so v njem. Od- pravili smo se v gozd, kjer nam je pokazal krmišča za fazane in solnice za srne. Pripovedoval nam je o delu in dolžnostih lovca, predvsem pa o tem, da moramo ohranjati naravo in skrbeti, da bo gozd še naprej ostal

Mi smo bili bolj v vlogi opazovalcev, nato pa smo si tudi sami sestavili majhen aranžma s svečko, ki nam ga je Tijanina mama pomagala dokončati. Bili smo ji hvaležni za pomoč in navdušeni nad tem, kaj vse zmorejo spretne roke cvetličarke.

VI. skupina, vzg. Marija RUDOLF, Svetlana PRELOG Foto: Marija RUDOLF

APRIL 2014 25 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo prebivališče ter zavetje različnih živali. Obljubili smo mu, da bo naš odnos do gozda spoštljiv, saj se prav v gozd radi odpravimo na sprehod.

VI. skupina, vzg. Marija RUDOLF, Nina AJLEC Foto: Marija RUDOLF Svet dinozavrov v našem vrtcu

V vrtcu Sonček, v skupini V., smo se, upoštevajoč interese otrok, z vzgojiteljicama odločili, da bomo skala tudi lastnica pitona in seveda tudi kraljevi piton. spoznali resnični svet dinozavrov, saj so otroci tudi Otrokom smo razložili, da se kače sploh ni potrebno med prosto igro kazali zanimanje za dinozavre. Svet bati, saj ta vrsta pitona ni strupena, zato strah ni po- dinozavrov smo navezali tudi na druge divje živali, treben. Seveda je nekaj otrok ob pričetku obiska ime- iskali smo podobnosti in razlike med nekoč in danes lo distanco in se niso upali približati, vendar so po živečimi divjimi živalmi. Ukvarjali smo se z različ- spodbudah lastnice in vzgojiteljic otroci z veseljem nimi dejavnostmi in aktivnostmi, katere bi otrokom potipali kačo ali pa jo kar samostojno držali. približale svet iz preteklosti – čas dinozavrov. Ob svetovnem dnevu pozdrava smo vključili tako ži- valski svet kot tudi pozdravljanje. Otroci so se vživeli v različne živali in so se med seboj »pozdravljali« kot to počno divje živali. Da bi divje živali spoznali ce- lovito, smo se ukvarjali z zvoki in gibanjem živali. Otroci so prepoznavali posamezne zvoke in se ob njih gibali tako kot živali v divjini ali pa povsem na svoj način in si razvijali miselne ter gibalne funkcije. Največji »projekt«, ki smo si ga zadali v tem času, je bilo izdelovanje modela dinozavra. Otrokom smo želeli približati pomen velikosti dinozavrov, zato smo Z dokumentarnimi filmi smo čim bolj realno predsta- izdelali velik model brahiozavra iz odpadnega mate- vili življenje dinozavrov in divjih živali, saj jih nima- riala (plastenke, škatla, časopisni papir …). Izdelovali mo možnosti konkretno opazovati. Otroci so večkrat smo ga kar dva tedna in sicer zato, ker smo otroke samoiniciativno posegli po knjigah, enciklopedijah spodbujali k čim bolj samostojnemu delu, seveda smo ter z drugimi otroki vzpostavili komunikacijski pro- jim nudili pomoč, saj otroci niti ne dosežejo glave ces. Med seboj so namreč primerjali podrobnosti, ki brahiozavra. Model je bilo potrebno pustiti, da se je so jih opazili v knjigah. dobro posušil, saj smo ga »kaširali« in nato še barvali, Otroci so doživeli nepozabno izkušnjo, saj nas je obi- otroci so barvanje izvedli samostojno, le pri delih, ki jih niso dosegli, smo jim pomagali. Na vprašanje, kaj vam je bilo najbolj všeč, so otroci izrazili naslednje: dinozavri, risanka o dinozavrih, ples Dino, film o divjih živalih, nekateri so- poime novali posamezno žival: nosorog, žirafa ali novo oz. neznano besedo: komet (otroci so jo ob spoznavanju dinozavrov zamenjevali z besedo »promet«). Doživetje ob svetu dinozavrov je otrokom ostalo posebej v spominu, saj so bili še v decembru pod vtisom dinozavrov in divjih živali. Preko teme, ki je otroke posebej pritegnila, so se na vseh področjih naučili veliko novega. Besedilo in fotografije: Maša HOJS

26 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JÜRglasilo Ali otroci res poznajo Božička?

Otroke iz vrtca Sonček stare od 4 do 6 let sem spodbudila k razmišljanju o dobrem možu, ki ga imajo tako radi - o Božičku. Nisem jim postavila vprašanj na katera že poznajo odgovor, reci- mo kako Božiček zgleda in katerim pesmim rad prisluhne, ampak sem želela od otrok pridobiti nove informacije, nove predstave, ki jih imajo otroci ter pridejo malo kdaj na plano. Otroške predstave so zelo zanimive, saj njihova domišljija ne počiva. Vse izjave so zapisane točno tako, kot so otroci odgovorili. Postavila sem jim naslednja vprašanja: 3. Piškote. 1. Kje Božiček živi? 4. Božiček opazuje otroke. 2. Koliko je Božiček star? 5. S palčki. 3. Kaj Božiček rad je? 4. Kaj Božiček počne čez leto? NUŠA: 5. S čim se Božiček najraje igra? 1. Severni tečaj. 2. Puno je star. Prijetno branje ob otroških iskrenih mislih. 3. Božične kekse. 4. Darila pripravlja. TIM: 5. S kockami. 1. Na severnem tečaju, kjer je zelo mrzlo, kjer so severni medvedi in ta veliki ptiči. ALEN: 2. 8 let. 1. Na severu, tan, ki je mraz. 3. Meso, krompir, juho, bombone. 2. 14 let. 4. Dela igre. 3. Meso rad je, da bo močen, pa druge piškote. 5. Z ničemer se ne igra, razen ma rad otroke. 4. Spi celo leto, da bo lehko za Božič celo noč nosil darila. MANJA: 5. S sankami se vozi in igra. 1. V oblakih. 2. 40 let. TINE: 3. Torto. 1. Na severi, tan je mrzlo, pa sneg. 4. Malo počiva, ker je utrujen. 2. 7 let. 5. S palčki. 3. Kekse rad je in pije mleko. 4. Darila pakira, palčki pa delajo. GAŠPER: 5. Božiček se ne igra. 1. Na severnem tečaju. 2. 100 let. NIK: 3. Krompir. 1. V toplinah, ki so malo daleč-skozi oblak. 4. Božiček spi. 2. 5 let 5. Božiček se nikoli ne igra. 3. Špagete in božično torto-vaniljevega okusa. 4. V Mulleru darila nabavlja, te pa v takšni veli DAVID: sobani delajo darila te pa jih z vozičkom pri 1. Med oblaki. peljejo v trgovino 2. 100 let 5. S sankami se vozi, pa rad torte reže, ki mu jo 3. Piškote. mama naredi. 4. Palčkom naroči, naj delajo darila za drugo leto. JAN: 5. Z igračami za Božička. 1. Na Božičkovem bregu. 2. 6 let. VANESA: 3. Kruh, mleko, ki mu ga dajo jeleni, bombone. 1. Na severnem polju. 4. Čaka na zimo, igra se z jeleni. 2. 14 let. 5. Vadi skoke, igra se z dinozavri.

APRIL 2014 27 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo

VORANC: RENE: 1. Na nebu. 1. V hiši. 2. 8 let. 2. 5 let. 3. Kruh. 3. Makaroni. 4. Piše kdo ni priden in kdo je. 4. Potuje. 5. Ne igra se. 5. S prometom.

AMADEJA: SARA: 1. V darilih. 1. Na polju. 2. 5 let. 2. 4 leta. 3. Mleko, keksi. 3. Piškote. 4. Darila dela. 4. Še več daril dela. 5. Igrače iz plastike. 5. S škrati.

JURE: JAŠA: 1. Na snegu. 1. Na snegu. 2. 9 let. 2. 4 leta. 3. Kekse. 3. Kruh. 4. Pelje jelenčke. 4. Popravlja darila. 5. Z avtomobilčki. 5. S stvarmi v hiši. Maša HOJS

Obisk Božička v vrtcu prostovoljna sredstva za Šolski sklad, za kar sem jim še enkrat lepo zahvaljujemo. Praznično vzdušje smo Sonček, 17. 12. 2013 pričarali tudi s plesom v družbi Božička in pravljičnih likov Male snežinke. V mesecu decembru je Božiček zagotovo med najbolj Božiček nam je obljubil, da se čez leto dni spet vidi- zaposlenimi možmi, a svoje delo že od nekdaj opra- mo, ker je prepričan, da bomo tudi v prihodnjem letu vlja skrbno in ne pozabi na nobenega izmed otrok.

Tudi letos smo vzgojiteljice otroke iz našega vrtca in njihove starše povabile v KUS Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer smo jim pripravile dramatizacijo Mala snežinka in prihod Božička. Predstava je na obiskovalce, še posebej pa na naše otroke, naredila dober vtis. Polni pričakovanja so dočakali, da je Božiček vsakega posebej obdaril. Po prireditvi smo druženje zaključili na božično-novoletnem bazarju. Z nakupom voščilnic in drugih božičnih okraskov so obiskovalci prispevali

28 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JÜRglasilo

reku Ščavnici: »Ribe, raki, morski psi, želve, žabe…« Otroci so uporabljali tudi domišljijo pri odgovorih. Kje so pozimi ribe? »Plavajo; Nega jih; Skrile so se; V morji; Spijo…« Kje pa počivajo? »V vodi; v bla- tu…« Natočili smo dve plastenki vode iz reke, ki smo ju kasneje lahko analizirali. Otroci so se vrnili v vrtec v šoli pod nepozabnimi vtisi.

v vrtcu Sonček zelo pridni, ustvarjalni in zadovoljni. V prednovoletnem času tudi okolica našega vrtca in šole posebej oživi. Odene se v svetle lučke, vse nao- krog pa zrastejo praznične jelke.

Ker smo si nekaj vode iz reke Ščavnice prinesli v igralnico, smo lahko z njo tudi izvajali različne po- skuse. Preizkušali smo ali je bolj mrzla voda iz pipe ali iz reke. Katera je bolj čista? Ali je voda iz reke pi- tna? Naredili smo poizkus slane in sladke pitne vode, da smo otrokom razložili, da je v reki sladka in ne slana voda, saj so nekateri bili še vedno mnenja da je slana, ker se izliva v morje. Otroci so se s pomočjo zemljevida seznanili, kje izvira reka Ščavnica in kam se izliva. Tako smo prišli do sklepa, da reka izvira na Odrasli in otroci v tem času nasploh odpiramo svoja Zgornji Velki, se izliva pri hrvaški meji v reko Muro, srca: bolje slišimo in veliko več vidimo, bolj prijazno ta v reko Dravo, nato v veletok Donavo in za tem v se pozdravljamo, bolj odkrito se pogovarjamo. To je Črno morje. Tako so otroci spoznali tudi nove bese- najlepši čas v letu za vse nas! de ter se naučili razlikovati med njimi. Ob dejstvih so znali zelo dobro logično razmišljati, obravnavano Andreja MAJCEN, dipl. vzgojiteljica, temo so do dobra usvojili. Barbara MUHIČ, vzg. Za lažje predstave vod smo imeli možnost, da smo Foto: Jasmina SLANA, Klavdija BEC si nekatere lahko tudi ogledali: luža, potok, mlaka. V igralnico smo vnesli vodni kotiček, kjer so otroci Mladi raziskovalci reke Ščavnice

Prvi dan tematskega sklopa »Mladi raziskovalci reke Ščavnice« smo se odpravili na daljši pohod do naše reke. Otroci so bili presenečeni in hkrati navdušeni nad visokim nivojem vode, saj je le-ta takrat na nekaterih mestih poplavljala. Reko smo si pobliže ogledali pri mostu v Dragotincih. Otroci se niso mogli načuditi hitremu toku in seveda barvi. Na zastavljena vpraša- nja so nekateri znali dobro odgovarjati: V katero smer teče reka? Pokazali so pravo. Katere živali živijo v APRIL 2014 29 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo imeli neposredni stik z vodo, se igrali, prelivali, sami so si naredili ladjice iz papirja in jih spuščali… Naš cilj v tem tematskem sklopu je bil da otrok spoznava in odkriva lastnosti reke, njeno pomembnost za živa bitja ter fizikalne lastnosti. Cilj je bil dosežen.

Besedilo in fotografije: Mateja MAGUŠA, dipl. vzg. TRADICIONALNA

PRIREDITEV ZA BABICE predstavili s plesno-gibalnimi točkami, 2. starostno IN DEDKE: »Vranček na obdobje pa z glasbeno-jezikovnimi nastopi. Ob koncu je vse prisotne pozdravil še ravnatelj OŠ Marko potepu« Kraner. Kljub snegu je bila prireditev tudi letos zelo dobro obiskana. Babice in dedki so ob koncu priredi- Vzgojiteljice vrtca Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici smo tve v zahvalo in spomin od svojih vnukinj in vnukov konec meseca januarja v dvorani KUS-a pripravile prejeli izvirne spominčke, ki so jih otroci ob pomoči tradicionalno prireditev za babice in dedke. vzgojiteljic izdelali sami.

Tokrat smo ji nadeli naslov: »Vranček na potepu«. Tako smo želeli babice in dedke popeljati v svet otro- škosti, veselja in razigranosti, otroke pa bolje motivi- rati za vztrajnost na prireditvi ter spodbuditi k nasto- panju. Glas je razigranemu in radovednemu Vrančku posodila vzgojiteljica Mateja Maguša. Otroci vseh sedmih skupin vrtca so skupaj z Vrančkom poleteli skozi različne zimske dogodivščine v bližnjih in dalj- nih deželah. Tako so se otroci 1. starostnega obdobja »Imejte tudi vi iskrice otroškosti v očeh, ko se dru- žite z Vašimi otroki, vnuki in vnukicami. Veselite se vsakega trenutka z njimi. Naj bo ta edinstven in ne- pozaben. Kot veste sta vedrost in veselje sonce, pod katerim vse uspeva.«(Maguša, 2014)

Mateja MAGUŠA, dipl. vzg. Foto: Klavdija BEC

30 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JÜRglasilo

Naši najmlajši igralci na sicer iz Veržeja, Krištanc in Male Nedelje. Mi smo nastopili prvi in kot edina vrtčevska skupina. Nastop velikem odru na odrskih deskah ljutomerskega Doma kulture, je bil tudi naš debi, premiera. Otroci so ta dogodek priča- V četrtek, 13. 3. 2014, se je naša najmlajša kovali z velikim veseljem in zanimanjem, kako bo na skupina igralcev iz naše občine, Dramski kro- takem velikem odru. žek vrtca Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici, podala In kako je bilo? Z eno besedo, super. Nastopili smo na pot proti Ljutomeru, z namenom, da upri- kot pravi gledališčniki in pustili lep vtis tako na gle- zorimo predstavo Čudežno zdravilo avtorja dalce kot tudi na ocenjevalko go. Majo Gal Štromar, Valentina Koviča, v katero smo vložili veliko ki nam je podala zelo pozitivno oceno. truda.

16. maja 2014 vas ob 17. uri vljudno vabimo v Koc- bekovo dvorano na ponovitev naše predstave. Takrat Dramski krožek v našem vrtcu poteka že tretje leto. se bodo s predstavo Otroci imajo radi igrače premier- Letos pa smo na oder postavili nekoliko zahtevnej- no predstavili tudi naši malo starejši prijatelji iz šol- šo predstavo, saj je le ta daljša in vsebuje veliko več skega dramskega krožka (avtorica Bojana Levinger, besedila, kar pa otrokom ni predstavljalo posebnih mentorica Vida Štuhec Kuri). Celoten izkupiček pri- težav. Da je delo lažje steklo, gre predvsem velika za- spevkov bo namenjen šolskemu skladu. hvala staršem otrok, ki so uspeli najti čas za učenje besedila s svojimi malimi igralci. Mentorica dramskega krožka, Sonja KARLO Fotografije: Javni sklad za kulturne dejavnosti Na srečanju otroških gledaliških skupin Mladi oder Gornja Radgona Prlekije 2014 je iz Območnih izpostav JSKD Ljuto- mer in Gornja Radgona nastopilo še pet skupin, in

APRIL 2014 31 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo »Preživeli smo noč v našem Preživeli smo zabaven večer, mirno noč in prijetno sobotno jutro v našem vrtcu. Tako se tridnevnega bi- vrtcu SONČEK« vanja na Pohorju vsi že zelo veselimo!

Petek, 28. 3. 2014, je bil za otroke, ki se letos posla- Besedilo in fotografije: vljajo od vrtca Sonček, prav poseben dan. Vsi skupaj Andreja MAJCEN, dipl. vzgojiteljica smo se že cel teden pripravljali na nočitev v vrtcu. Otroci so tako v petek zjutraj s seboj v vrtec prinesli najljubšo igračo, ki jim je delala družbo in tudi tolaž- Geografski projekt, ali bo na ležalniku. Prav tako pižame in vsega ostalega kako smo mi spoznavali otroci niso pozabili prinesti. Zjutraj so se otroci od staršev pogumno poslovili in veselo so začeli drug nekatere naravne pojave in drugem kazati svoje polne nahrbtnike. oblike površja

V okviru pouka geografije so učenci šestega razreda izvedli geografski projekt izdelave modelov na temo Zemlja, vesolje in površje. Učenci so se sami razdelili v skupine ter po skupinah izdelali zanimive modele. Vrsto materiala, ki so ga uporabili za izdelavo svojega modela, so si izbrali sami – predvsem odpadne materiale, ki jih najdejo doma. Namen projekta je bil prikazati različne naravne pojave in oblike površja v obliki modela. Drug namen je bil spodbujati učence k timskemu načrtovanju in delu. Učenci so se, kot so povedali, pri samem delu zelo zabavali in se predvsem veliko naučili o tistem naravnem pojavu, ki so ga predstavili kot model. Ura je hitro tekla in skrajni čas je bil, da si izdelamo načrt za ta poseben dan. Vsi skupaj smo si pripravili Besedilo in fotografije: Kristina KOCUVAN zanimive popoldanske in večerne dejavnosti. Najza- nimivejši in najnapornejši pa je bil ples v pižamah, ob Slika 1: Makete naših učencev. katerem smo se vsi prijetno sprostili in kar utrudili. Noč vseh je bila mirna in brezskrbna, polna sladkih sanj. Ob prvih sončnih žarkih je večina otrok bila že budna. Otroci so hitro smuknili iz pižam v sveža oblačila, se umili, pospravili ležalnike in že bili pripravljeni na okusen zajtrk. Kmalu smo zaslišali, da prihajajo že prvi starši, ki so komaj čakali, da vidijo svoje nadobudneže, ki so prvič prespali sami v vrtcu in da slišijo, kaj jim imajo novega za povedati.

Slika 2: Pia, Urška in Lea z modelom kroženja Lune okoli Zemlje.

32 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JÜRglasilo

Slika 3: Tija Eva in Aneja s svo- Slika 4: Kevin, Nino, Nejc in Jan Slika 6: Brendon, Rok in Aljoša jim modelom Triglava. s svojim modelom vulkana. s svojim modelom osončja.

Slika 5: Eva in Tjaša s svojim Slika 7: Mojca, Aljaž in Tilen s vulkanom. svojim modelom osončja.

Antični trgovci vali z dobrinami, ki so jih tam izdelovali in pridelova- li. Učenci so se v ta namen oblekli kot stari Rimljani V začetku decembra smo na šoli izvedli medpredme- in tako še bolj podkrepili občutek »potovanja« po im- tno povezavo, matematika – zgodovina. Učenci sed- periju. Ob koncu ure so izpolnili krajši evalvacijski mih razredov so se tako za dve šolski uri spremenili v vprašalnik. Učenci so bili, kot je pokazala analiza ure prave antične trgovce. V dveh šolskih urah so upora- in vprašalnika, navdušeni nad samo uro in si želijo še bili vso svojo matematično znanje računanja z ulomki več podobno izvedenih ur, zato smo se tudi odločili, in zgodovinsko poznavanje ter razumevanje Antike. da jim bomo še pripravili kaj podobnega. Obe uri sta bili zasnovani kot potovanje po Rimskem Besedilo in fotografije: imperiju, kjer so učenci v posameznih provincah trgo- Bojana KRONVOGEL in Kristina KOCUVAN Slika 8: Teo, Žak in Matjaž v Slika 10: Alen, Teo, Matevž in Slika 12: Med poročanjem sku- »bojnih opravah«. Tadeja pred začetkom » potova- pin (Bojana K., Kristina K., To- nja«. maž, Rok, Špela).

Slika 9: Špela, Karolina, Nuša, Slika 11: Primer delovnega lista. Lea, Mihaela, in Maja med pri- pravami. Slika 13: Teo, naš »vojak«.

APRIL 2014 33 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo It's teatime – Teatime in the class 9. and 7

V četrtek, 12. 12. 2013, smo imeli čajanko pri uri an- gleščine, in sicer v šolski knjižnici. Ob čaju in piško- tih ter angleški literaturi smo se sproščeno pogovarjali o običaju pitja čaja v Veliki Britaniji. Preberite in si oglejte nekaj utrinkov z naše čajanke. Janja TRATNJEK

Last Thursday we had teatime. We went to the library and we brought homemade cookies with us. Then we drank english tea and ate our delicious cookies. Most of us wanted to try tea with milk, just like people in England drink it, but we were scared. We tried it any- way and it didn't make much of a difference in tea taste, I liked it. We talked about teatime in England and a lot of other things. It was just a really relaxed lesson and I really liked it. Patricija RANTAŠA Fotografije: Janja TRATNJEK Pekli smo piškote

Predpraznično vzdušje, ko je pričakovanje otrok največje, smo popestrili tudi na naši šoli v podaljšanem biva- nju. Odločili smo se za peko piškotov, za pomoč pa smo prosili »naše« babice. Nekaj se jih je prijazno odzvalo povabilu in so nam bile pripravljene zaupati recepte za prave domače praznične piškote. Skupaj smo tehtali, gnetli ter oblikovali. Kar tekmovali smo, komu jih bo uspelo narediti največ. Kmalu je v gospodinjski učilnici prijetno zadišalo. O tem, kako dobri so bili, ne bomo izgubljali besed, pomembnejše je spoznanje, kako kori- stno in hitro je mineval čas v medgeneracijskem druženju.

Besedilo in fotografije, učiteljici OPB: Tanja LOVREC in Anita OMULEC

34 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JÜRglasilo Jelkovanje na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici

Na zadnji šolski dan v letošnjem letu je učence naše šole obiskal Božiček. Učenci so se ga zelo razveselili. Povedali so mu, da so bili pridni in zato jih je obdaril z darilci. Učence pa so na ta dan razveselili tudi Jür- jovški paglavci, ki so dokazali, da so pravi talenti na glasbenem področju. Tim za pripravo jelkovanja

(slika 1 - Božiček, foto: Janja TRATNJEK) učenci v naslednjih sklopih svoje mame razveselili s plesom in petjem. Zvrstile so se točke ljudskih plesov, plesnih krožkov in zborov. Naši učenci pa se najdejo tudi v dramatizaciji, saj so uprizorili kar štiri krajše igre, od tega eno celo v nem- škem jeziku.

(slika 2 - Jürjovski paglavci, foto: Janja TRA- TNJEK)

Program sta povezovali učenki 9. razreda, Tea Vrb- njak in Sanja Petek. Z bogato vezno besedo, ki jo je spremljala skrbno izbrana glasba, sta se učenki v imenu vseh otrok želeli dotakniti src vseh naših mam. V prijetni uri so učenci svojim mamam pokazali, kaj in koliko zmorejo, kako resnično jih imajo radi, in obenem, kako neizmerno so jim hvaležni za njihovo nesebično razdajanje. Učenci in mentorji verjamemo, da smo s prireditvijo zagotovo dosegli svoj namen. Proslava ob materinskem dnevu Zapisala: Vida ŠTUHEC KURI Foto: arhiv šole »Mama je ena sama« – tega se še kako dobro zavedajo tudi učenci naše šole. Zato so tudi letos skupaj Blaguške pustolovščine s svojimi mentorji ob materinskem dnevu pripravili bogat kulturni program. Nastopali so prav vsi učenci V letošnjem šolskem letu smo ponovno sodelovali v od prvega in vse do devetega razreda. projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga orga- Organizacijski tim (Nada Špišić, Mateja Krajnc, Sa- nizira Turistična zveza Slovenije. Razpisana tema je nja Šafarič, Mira Petek, Vida Štuhec Kuri) je proslavo bila V naravo na zabavo. Naši učenci so se odločili, razdelil v štiri sklope. V prvem so učenci deklamira- da se bo njihov projekt imenoval Blaguške pustolo- li pesmi slovenskih avtorjev, nekateri pa so mamam vščine. Za takšen naslov so se odločili, ker se njihov celo sami napisali nekaj verzov. dogodek odvija ob Blaguškem jezeru in v njegovi Vzdušje v dvorani je postajalo vse prijetnejše, saj so okolici. Učenci so najprej izdelali raziskovalno nalo-

APRIL 2014 35 UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE JOVŠKO JÜRglasilo

ke obiskovalcev namenimo za nabavo oblek šolske folklorne skupine. Na sami prireditvi smo obljubili, da se bodo folklorniki v zahvalo za donirana sredstva našemu očinstvu v novih oblekah tudi predstavili.

go, v kateri so predstavili svoj projekt. V nalogi je najprej predstavljena organizacija tega dogodka, nato načrt trženja in na koncu še finančni načrt. Učenci so si svoj turistični produkt zamislili kot dvo- dnevni dogodek, na katerem bi se njihovi vrstniki zabavali in sproščali v naravi. Med drugim so učenci Obljubljeno prireditev smo izvedli januarja 2014 z izdelali še facebook stran, fotozgodbo, turistične zlo- naslovom « Na pašniku«, kjer so se predstavile kar ženke in plakate ter oblikovali logotip za majice, ka- tri šolske folklorne skupine, folklorna skupina vrtca, tere jim je natisnilo podjetje Ikarus. harmonikar, recitatorji in dramska sekcija. Na zani- V torek, 25. 3. 2014, so naši učenci svojo nalogo miv način so nam predstavili »dogajanje na papniku predstavili širši javnosti na Turistični tržnici v Mer- nekoč« in mnoge je ob tem prevzela nostalgija ob cator centru Maribor. Učenci so s svojim nastopom obujanju spominov na stare igre, plese, običaje in prepričali komisijo in obiskovalce ter tako osvojili delo na pašniku. zlato priznanje.

Pri projektu so sodelovali: Tadeja Fras, Nuša Štelcar, Kocbekova dvorana je tako spet bila premajhna. Pro- Matjaž Mir, Tilen Vrbančič, Žak Mikl, Jan Pohar, stovoljne prispevke zbrane na letošnji prireditvi smo Tomaž Vrzel, Aleks Marinič, Nino Perša, Teo Vajs, ponovno namenili za obleke folklornikov, saj zbrana Rok Vohar, Špela Petek, Barbara Brumen. Vsi so sredstva na lanskoletni prireditvi še zdaleč niso zado- učenci 7. razreda.

Besedilo in fotografije: Kristina KOCUVAN, Bojana KRONVOGEL Dobrodelna prireditev Na pašniku

V aprilu 2013 smo v okviru šolskega sklada izvedli Medgenaracijsko pevsko druženje vseh pevskih skupin v naši občini z namenom, da prostovoljne prispev- 36 APRIL 2014 JOVŠKO UTRINKI IZ VRTCA IN ŠOLE, IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo

Vsi člani šolskega sklada se zavedamo, da smo nekako poklicani k dobrodelnosti, da snujemo in izvajamo aktivnosti, ter uresničujemo dobrodelne cilje, ki so pomembni za naše otroke. Tudi za konec koledarskega leta načrtujemo dobro- delno prireditev, saj le s tovrstnim načinom zbiranja sredstev uresničujemo tisto, česar drugače nebi mogli – to je pomagati pri reševanju finančnih težav otrokom v stiski. Hvaležni smo vsem, ki nam prisluhnejo, pomagajo, darujejo, plemenitijo sebe in nas, predvsem pa otroke.

ščala za pokritje stroškov izdelave novim folklornih oblačil, kajti učencev, ki obiskujejo ljudske plese je iz leta v leto več in v zgodovini naše šole še nikoli niso delovale kar tri folklorne skupine. To je zelo pohval- no, da že naši mladi osnovnošolci znajo prisluhniti ljudskemu izročilu, in so pripravljeni obujati in ohranjati stare šege in navade. Temelje folklore začnemo postavljati s folklornim krožkom že v vrtcu, potem pa imajo učenci možnost nadaljevanja. Tovrstana ak- tivnost ni samo sproščujoča dejavnost za predšolske otroke in učence, ampak dobra popotnica tudi za ka- snejše kulturno udejstvovanje v naši občini. Zahvala Predsednica UO šolskega sklada OŠ Sveti Jurij za napredek tovrstne dejavnosti v našem zavodu gre ob Ščavnici seveda mentoricama v vrtcu in kasneje mentoricama Vera MIHALIČ, dipl. vzg. v šoli, katere s svojimi zgledi in odnosom do folklore Foto: Branko KOŠTI / Prlekija on net navdušujejo tudi otroke. Aktivnosti Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici

Kulturno društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici je dru- štvo, kakor je razvidno iz naslova, katerega naloga je skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici in je bilo ustanovljeno leta 1997. V prispevku vam želimo predstaviti, kaj vse smo po- Demos v procesu demokratizacije Slovenije«, s čimer čeli v lanskem letu in kakšni so naši načrti v prihodnje. V letu 2013 smo izvedli številne aktivnosti, še posebej pa so bila odmevna predavanja z zgodovinsko tematiko in s področja varovanja okolja. Društvo je v preteklem letu organiziralo naslednje prireditve: - sodelovanje pri izvedbi obeležitve 130-letnice rojstva Ivana Vuka Starogorskega; - projekcija filma »Radgona 1991«; - predavanje Stojana Habjaniča: Varovanje naravne in kulturne krajine s poudarkom na razvoju turizma v občini Sveti Jurij ob Ščavnici; - filmski večer: Sveti Jurij ob Ščavnici na filmskih platnih; Podelitev naziva častni občan Občine Sveti Jurij ob - predavanje Andreje Valič Zver: »Dr. Jože Pučnik in Ščavnici Borisu Pahorju. (foto: Peter BRUMEN)

APRIL 2014 37 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo

vljena sredstva (4000 €) za obnovo kužnega znamenja v Sovjaku; - pravilnik o kratkotrajnem brezplačnem najemu prostorov v KUS-u zaenkrat še ni posodobljen, vendar je s strani občinske uprave obljubljeno, da se bo to zgodilo letos; - občinski svet je glede na vztrajanje nekaterih svetni- kov obravnaval predlog o ureditvi spominske sobe dr. Antonu Korošcu in sprejel sklep o sodelovanju obči- ne pri ureditvi; v proračunu so zagotovljena sredstva (2000 €) za odkup »Koroščevega« pohištva iz Beo- Predavanje Romana Leljaka: Prebivalci občine Sveti grada. Jurij ob Ščavnici v Udbinih dosjejih (foto: Prlekija on Na žalost ugotavljam, da občina nima izdelane stra- net) tegije varovanja naravne in kulturne dediščine oz. je smo obeležili dan Evrope; večina idej zapisanih samo na papirju. Občina se pre- - sodelovanje na podelitvi naziva častnega občana ob- malo vključuje v projekte, ki so financirani iz evrop- čine Sveti Jurij ob Ščavnici g. Borisu Pahorju, kate- skih sredstev. Urejena in primerno predstavljena na- rega predlagatelj je bilo društvo – na prireditvi je bil ravna in kulturna dediščina našega kraja bi se lahko premierno predvajan tudi film o Edvardu Kocbeku pri zelo dobro dopolnjevala s turistično ponudbo, ki bi katerem je sodelovalo tudi naše društvo; omogočila določen vir zaslužka domačinom. Hkrati - organizacija prireditve »Kisla žüpa« v izvedbi Tade- pa bi s tem posledično vplivali na večjo kvaliteto bija Vesenjaka in Marka Kočarja; valnega okolja. - sodelovanje na proslavi ob dnevu državnosti; V smislu tega smo si tudi za leto 2014 zadali po- - predavanje Igorja Omerze: »Edvard Kocbek – oseb- membne naloge in cilje. Društvo je predlagalo občin- ni dosje št. 584«; skemu svetu naše občine, da je leto 2014 razglasilo - predavanje in razstava Romana Leljaka: »Prebivalci za Kocbekovo leto. V tem letu bomo obeležili 110 občine Sveti Jurij ob Ščavnici v UDBINIH dosjejih«. let njegovega rojstva in 80 let izida pesniške zbirke Zemlja. Prav tako se v tem letu spominjamo obletnic Društvo je med letom podalo na Občino, občinsko rojstva: upravo, občinski svet in župana več pobud, in sicer: - Jakoba Košarja (1814–1846), rojenega v Slaptincih, - pobude in opažanja v povezavi s sprejemom stra- pesnika in narodnega delavca v Gradcu; teškega dokumenta o razvoju turizma v občini Sveti - Karla Grossmana (1864–1929), rojenega v Drakov- Jurij ob Ščavnici; cih – osnovno je šolo obiskoval na Stari Gori, bil je - večkratne pobude za obnovo Jirinove kapele na Ja- tudi advokat, fotograf in avtor prvega slovenskega mni; filmskega zapisa; - pobuda za obnovo kužnega znamenja v Sovjaku; - Franca Košarja (1884–1952), rojenega v Slaptincih - predlog za spremembo pravilnika o kratkotrajnem – bil je slikar, predvsem dober portretist; brezplačnem najemu prostorov v KUS-u; - Viktorja Vrbnjaka (1934–2005), rojenega v Seli- - predlog za ureditev spominske sobe Antonu Koro- šcu.

Rezultati pobud so sledeči: - na področju razvoja turizma se v naši občini v preteklem letu ni zgodilo veliko (občina je izdala turistično razglednico in ustanovila TIC); - obnova Jirinove kapele se je prenesla v leto 2014, za katero je v občinskem proračunu zagotovljenih 17.000 € (predloga A. Kranerja in I. Frasa); društvo je z vztrajnostjo doseglo, da je občina uredila ustrezno dokumentacijo; - na predlog I. Frasa so bila z amandmajem zagoto- Rojstna hiša dr. Antona Korošca (foto: Peter Brumen) 38 APRIL 2014 JOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo

ščih, zgodovinarja, arhivista in avtorja številnih del z zgodovinsko tematiko. Drugi veliki projekt, ki si ga društvo želi izvesti v tem letu, je ureditev spominske sobe posvečene dr. Antonu Korošcu v rojstni hiši v Biserjanah. Z uredi- tvijo spominske sobe bomo ohranili spomin na naj- pomembnejšo politično avtoriteto prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. Hkrati bomo prispevali k ohranitvi kulturne dediščine naše občine, večji prepoznavnosti ne samo dr. Antona Korošca ampak tudi občine v širšem prostoru in popestrili turistično ponudbo ter privlačnost naše občine. Tretji cilj, ki si ga je društvo zastavilo v tem letu, pa poseben način. Z namenom, da preživijo čas počitnic je snemanje dokumentarnega filma o naši občini s v objemu poučnih trenutkov, kreativnih delavnic ter poudarkom na predstavitvi znanih domačinov, ki so pristnega medsebojnega druženja, ki otroku nudijo se s svojim delom zapisali v zgodovino slovenskega bistveno več kot preživljanje časa pred računalnikom, naroda. so v društvu organizirali počitniško druženje pod na- Vse občane vabimo, da se udeležujete prireditev, ki slovom »Bodimo luč drug drugemu«. V duhu prazni- jih organiziramo, in nas podpirate v naših prizadeva- kov so z igrami, delavnicami in pogovori poskušali njih za ohranitev naravne in kulturne dediščine, po biti drug drugemu »luč«, saj nam luč lahko predsta- kateri naj bo naša občina prepoznavna tako v sloven- vljajo dobri medsebojni odnosi, prijatelji, starši ter skem kot mednarodnem prostoru. tudi lepi spomini na preminule. Tako so otroci med drugim skozi pogovor in dejavnosti spoznavali po- Zapisal: Franc ČUŠ membnost imena ter skušali odkriti njihovo identite- to, izdelovali različne izdelke iz naravnih materialov, Društvo Lučkin svetilnik pogovarjali pa so se tudi o prazniku spomina na mr- organiziralo počitniške delavnice

V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici so otroci krompirjeve počitnice lahko preživeli v društvu Lučkin svetilnik, kjer so krepili povezanost, občutek za identiteto ter širšo skupnost, razvijali pa tudi kreativnost. V nave- zavi na predhodne praznike so delavnice »Bodimo luč drug drugemu« poudarjale pomen spoštovanja identitete, sočloveka ter medsebojnih odnosov, ki so nam tve, v okviru česar je vsak otrok izdelal tudi svečo, ki kot taki lahko »luč« in upanje. V društvu za pomoč so jo ob zaključku delavnic odnesli na grobove svoj- ljudem v stiski »Lučkin svetilnik« je bilo v času poči- cev. Kot je bilo videti po odzivu in pričevanju otrok, tnic za otroke iz okoliških občin poskrbljeno na prav si želijo še več podobnega preživljanja časa njihovih počitnic ter preostalih prostih trenutkov. Društvo Lučkin svetilnik (prvotno se je imenovalo Sarin svetilnik) si, kot prostovoljno in nepridobitno združenje posameznikov, želi čim bolj učinkovito, kakovostno in v javnem interesu delovati na področju socialnega varstva, na temelju zagotaljanja človekovega dostojanstva, enakih možnosti in predvsem preprečevanja socialne izključenosti. Andrej OMULEC Foto: Karmen SOČIČ / Pomurec.com

APRIL 2014 39 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo Starogorsko gasilsko društvo je v mesecu požarne varnosti izvedlo taktično vajo

PGD Stara Gora je v sodelovanju s PGD Sv. Jurij ob Ščavnici, PGD Bolehnečici, PGD Mala Nedelja in pobratenim društvom iz Lovrenca na Pohorju v mesecu požarne varnosti izvedlo taktično vajo.

vse tovrstne vaje več kot dobrodo- šle, saj so pokazatelj dejanske pri- pravljenosti in učinkovitosti ope- rative, in kar je najpomembnejše, opozorijo na tiste pomanjkljivosti,

V oktobru, ki je že tradicionalno Jurij ob Ščavnici (in Gasilskega mesec požarne varnosti, gasilske regijskega sveta za Pomurje) je za- zveze in društva vsako leto pripra- dnjo soboto v oktobru 2013 orga- vijo različne aktivnosti – prikazne niziralo prikazno taktično vajo in taktične vaje, vaje evakuacije, dne- na intervencijo poklicalo društva iz Sv. Jurija, Bolehnečicev, Male Nedelje in Lovrenca na Pohorju. ki se dajo še pravočasno odpraviti, Prikazna vaja s simulacijo gašenja preden bi lahko »šlo zares«, ko šte- in reševanja iz gorečega objekta je je vsaka pridobljena minuta. potekala pri Zemljičevih v Grab-

ve odprtih vrat, obiske po šolah in vrtcih ipd. – z namenom, da se tudi širšo javnost seznani s pomenom gasilstva in gasilskih združenj v Sloveniji. Tudi PGD Stara Gora, ki deluje znotraj Gasilske zveze Sv.

šincih, vaje pa se je udeležil tudi župan Anton Slana, saj sta, kot je povedal, dobra pripravljenost in hiter odziv gasilcev bistvena za Besedilo in fotografije: učinkovito reševanje, takrat ko gre Klavdija BEC zares. Gasilci se zavedajo, da so

40 APRIL 2014 JOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo Folklorno društvo predstavilo stari običaj – »kožühaje«

Folklorno društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je 8. novembra zvečer pripravilo zanimiv etnografsko obarvan večer, na katerem so predstavili stari običaj – »kožü- haje«, ki so ga spremljale številne odpete, odigrane in zaplesane melodije.

nje s »filmskega platna« se je nato preselilo na odrske deske, ki so jih domači in gostujoči folklorniki tresli uro in pol.

Prireditev se je pričela z uvodnim kratkim filmom Folklornega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, v katerem se je Sandra Štuhec o tem, kako je bilo kožühati nekoč, pogovarjala z Majdo Slana iz Bolehnečicev, sledil pa je posnetek predstavitve trganja koruze, že-

S svojimi odličnimi nastopi so se predstavili člani Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, Kulturnega dru- štva Kajer iz Bučečovec, Stori čehoki iz Kulturnega društva Podgorci, pevke ljudskih pesmi KD Ljudskih

tve koruznih stebel s srpi in spravilo pridelka, ki je bil uvod v najbolj veseli del, ko je med kožüharje prišel ljudski godec in se je začelo peti in plesati. Dogaja-

pevk Sveti Jurij ob Ščavnici, otorška folklorna skupina OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici in domačini ter organi- zatorji prireditve člani Folklornega društva Sveti Jurij ob Ščavnici.

Besedilo in fotografije: Klavdija BEC

APRIL 2014 41 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo Delovanje Ljubiteljskega dramskega društva

Dovolite mi, da v kratkih vrsticah povem, kaj smo v času od zadnje izdaje glasila ustvarili v Ljubiteljskem dramskem društvu. Foto: Branko KOŠTI stavlja s skeči. Skupina se je v novembru predstavila na Krogu v okviru regijskega tekmovanja, imenova- nega Bezgov cvet, in sicer z dvema skečema pod re- žijskim vodstvom Romana Mariča. Ista skupina pa se je konec novembra udeležila večera skečev na Smol- Foto: Klavdija BEC niku pri Rušah. V novembru smo na oder KUS-a ponovno postavili V mesecu novembru je potekal seminar »Kako do komedijo Toneta Partljiča En dan resnice. Predstava odličnosti nastopa« namenjen gledališkim igralcem je bila dobro obiskana, z njo pa smo do sedaj gostova- in voditeljem prireditev. Seminar je potekal v prosto- li na odrih v Radencih, Mali Nedelji, Juršincih, Vito- rih KUS-a in smo se ga udeležili tudi člani in članice marcih, Rušah, Križevcih in Veliki Polani. obeh skupin. Seveda smo kot že vrsto let dali svoj pečat priredi- Foto: Branko KOŠTI

Verjetno ste slišali, da je v okviru LDD-ja ustanovljena mladinska skupina, katera se je z mladinsko igro Olge Paušič »,Žurerji« pod režijskim vodstvom

Borisa Kovačiča premierno predstavila na predvečer Foto: Klavdija BEC slovenskega kulturnega praznika v sklopu prireditve tvam v času Martinovanja, prihoda sv. Miklavža, pa Pozdravljamo slovenski kulturni praznik. tudi Božička. Ne smemo pa pozabiti na tradicionalne Prav tako v okviru LDD-ja deluje skupina, ki se pred- žive jaslice na Stari Gori, predstavljene na božični ve- čer, ki jih je v soorganizaciji prav tako pripravilo naše društvo. Za dobro razpoloženje ob izteku starega leta smo skupaj z gosti iz Rogašovec, Kroga in Ljutomera poskrbeli s prireditvijo »S smehom v novo leto«. Ekipi Žurerjev in Enega dneva resnice z gostovanji še nista zaključili, hkrati pa že potekajo vaje za novo predstavo, ki vam jo bomo predstavili jeseni.

Edvard SEDMAK, Ljubiteljsko dramsko društvo Foto: Vlasta MARIČ

42 APRIL 2014 JOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo

»Žurerji« preživlja mladost povsem drugače – v nenehnih pro- blemih družine, odnosih z očetom alkoholikom, za- Na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je dovoljevanju materialnih potreb ob zaposleni materi, mladinska igralska skupina LDD Sv. Jurij ob Ščavni- a tudi s svojimi mladostnimi sanjami, in željo po spre- ci domačemu občinstvu prvič predstavila z mladinsko jetosti s strani sošolcev, ob vsem tem pritisnjena ob igro »Žurerji« izpod peresa dramaturginje Olge Pav- zid, in kot ujetnica težkih razmer, posega tudi po ne- šič. V igri sodelujejo tudi starejši igralci – »frajeral- dovoljenih načinih zagotavljanja sredstev za življenje ci«, tako da se skozi igro prepletajo odnosi kar treh in izpolnjevanje želja. Spoznamo tudi sošolce obeh generacij. Vsaka s svojimi nazori in načini razmišlja- glavnih igralcev, to so: malce posebna Maja; Patrik – nja ter razumevanja sedanjosti in realnosti. Andrejev prijatelj; zaljubljena ter malce nastopaške in zamerljiva Monika; Anja – glasbenica in zaljubljena Edijeva prijateljica; Edi – frajer in nastopač, podvr- žen pitju in kajenju; Katja – realistka, a tudi malce zamerljiva, vendar kot vodja skupine odločna in samozavestna, Ines – zgovorna navihanka, ki obvlada in hkrati miri odnose v skupini ter se predaja glasbi in plesu; Petra – direktna, zelo samozavestna, spogle- dljiva, ljubosumna in rada izstopa. Tu je še Lucija, žr- tev razmer v Ninini družini in Ninina mlajša sestrica ter Andrejeva mati in oče – deloholika, ki zanemarjata V igri se predstavijo in nazorno prikažejo tako razmi- sina, vzgojo in se ne zmenita za probleme njegovega šljanja mlade srednješolske mladine, srednje genera- odraščanja. Pridružita se seveda še moderna, bistra ter cije mater in očetov, kot tudi starejše generacije babic odločna babica in dedek. in dedkov. Spoznamo sodobno družino srednješolca, njegovo življenje, obnašanje in odnose znotraj dru- žine. Prepletajo se problemi pomanjkanja časa, brez- obzirna tekmovalnost v pridobivanja materialnih do- brin, pomanjkanje čustvenih odnosov, same vzgoje in razumevanja čustev.

Nastopajoči nam tako predstavljajo probleme dana- šnjega časa, probleme vzgoje, pomanjkanja moralnih vrednot in nenehne tekme s časom ter probleme mo- dernega potrošništva. V igri nastopa sin Andrej, v šoli težaven fant, kitarist, a tudi čustveno zanemarjen mladostnik, ki pač izkorišča materialno plat družine, Foto: Klavdija BEC ne da bi se zavedal svoje prihodnosti in potrebe po učenju. V glavnem ga skrbi zabava in brezdelje. Na Mladi igralci so na zanimiv in uspešen način kreirali drugi strani spoznamo Nino, prijateljico in sošolko, ki vsak svojo vlogo in na koncu zelo nazorno prikazali razkorak med današnjim načinom razmišljanja in ži- vljenja ter prihodnostjo. S svojim pristopom so bili zelo subtilni in reziskovalni ter nam ob tem lepo prikazali dileme in slabe strani stanja v današnji družbi. Igra je bila izvedena na zadovoljivem nivoju in ob spoznanju, da je večji del igralcev prvič na odru, nav- dušojoča. Mislim in upam, da bomo v bodoče nadaljevali z upri- zarjanji in se lotili še kakšne druge teme.

Boris KOVAČIČ, režiser Foto: Klavdija BEC

APRIL 2014 43 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo Jürjovški čebelarji smo skovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej pripravili Ambroževo znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je zahvalno mašo uvedel ljudsko petje Ambrozij je bil po smrti progla- šen za svetnika, čebelarji (in voskarji) pa so ga vzeli za svojega zaščitnika. Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je v ne- Ambroževe maše prirejajo številna društva širom deljo, 8. decembra, z zahvalno sveto mašo počastilo Slovenije, prireditev pa je postala tradicionalna tudi sv. Ambroža – zavetnika čebelarjev. Mašo je daro- v Sv. Juriju. Slovesnost počastitve spomina na sv. val farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je tudi sam čebelar. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domače- Čebelarji so ob tej priložnosti pred cerkvijo pripravili ga čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih pogostitev za vse obiskovalce, na kateri ni manjkalo opravil in čebelarskega leta, ki je bilo po besedah medenih dobrot in medene kapljice. predsednika društva Branka Gerlice, zelo uspešno, za največjo pridobitev minulega leta pa si štejejo posta- vitev šolskega učnega čebelnjaka, katerega je preko Sklada za ohranitev kranjske čebele omogočila Če- belarska zveza Slovenije. Jurjevški čebelarji se lahko pohvalimo s stoletno društveno tradicijo, na območju občine pa imamo približno toliko čebeljih družin kot je gospodinjstev, to je skoraj 800. V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebel- njaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Am- broža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležbo na kakšnem predavanju, pa tudi za pripravo in izdelavo opreme, Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega satnikov in panjev. Ambrož je cenil vsako čebelo in decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko kapljico medu, cenimo in spoštujmo jo tudi mi. legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ko je na dvorišču spal v Klavdija BEC zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je Foto: Branko KOŠTI / Prlekija on net varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Am- božev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega če- belarja – je ukazal, naj pustijo otroka na miru in naj Članice Twirling kluba čebel nikar ne poskušajo pregnati, rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka Sv. Jurij ob Ščavnici na ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče 18. državnem prvenstvu v dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si, twirlingu kot pripoveduje legenda, deležen večne mladosti in Članice Twirling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici so se nesmrtnosti. Ambrozij je kasneje postal slaven voj- tudi letos udeležile državnega prvenstva v twirlingu. Krovna organizacija – Twirling zveza Slovenije – je letos spremenila organizacijo in potek državnega pr-

44 APRIL 2014 JOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo

venstva, in sicer so se morale tek- freestyle programih, v organizaci- v kategoriji B-solo pari senior – 2. movalke in tekmovalci preko dveh ji Twirling kluba Sašo Slovenska mesto; kvalifikacijskih tekem uvrstiti v Bistrica, kjer so dekleta uživala in - Anne Marie Gregorec in Viktori- finala. dosegla še lepše rezultate. Finalne ja Pek v kategoriji C-solo pari sta- Prva kvalifikacijska tekma je bila nastope so si priborile: rejši junior – 3. mesto; 25. 1. 2014 v Kanalu ob Soči, kjer - Anne Marie Gregorec in Viktori- - Anne Marie Gregorec in Viktori- je potekalo tekmovanje v solo pro- ja Pek v kategoriji C-freestyle pari ja Pek v kategoriji C-freestyle pari gramih. Gostil nas je Športni twir- starejši junior; starejši junior – 3. mesto; ling klub Deskle. Na pot smo se - Katarina Vrzel v kategoriji C-fre- - Katarina Vrzel v kategoriji C-fre- odpravili z avtobusom zgodaj zju- estyle starejši junior; estyle starejši junior – 4. mesto; traj izpred OŠ Sv. Jurij ob Ščavni- - Viktorija Pek v kategoriji C-fre- - Andrejka Pek v kategoriji A-solo ci. estyle starejši junior ter senior – 4. mesto; Dekleta našega kluba so svoje na- - Andrejka Pek in Katarina Vrzel - Anne Marie Gregorec v kategori-

stope opravila korektno in dosegle v kategoriji B-freestyle pari senior. ji C-solo starejši junior – 5. mesto; lepe rezultate, v finale pa so se uvr- - Viktorija Pek v kategoriji C-free- stile: Veliki finale se je odvijal 5. in 6. 4. style starejši junior – 9. mesto. - Anne Marie Gregorec v kategori- 2014 v Slovenski Bistrici. Dekleta Drugi dan smo čakali še na en, naš ji C-solo starejši junior; so v vmesnem času pridno treni- zadnji – finalni nastop, Andrejko - Anne Marie Gregorec in Viktori- rala in pilila svoje nastope ter se Pek in Katarino Vrzel v kategoriji ja Pek v kategoriji C-solo pari sta- polna pričakovanj odpravila v Slo- B-freestyle pari senior. Ni se izšlo rejši junior; vensko Bistrico. Naporen je bil že po načrtih. Osvojili sta 6. mesto. - Katarina Vrzel in Andrejka Pek v prvi dan, saj so v soboto nastopile Ob razglasitvi rezultatov 18. dr- kategoriji B-solo pari senior, in se borile za medalje skoraj vse žavnega prvenstva v twirlingu so - Andrejka Pek v kategoriji B-solo finalistke. Štiri članice so nastopile naša dekleta ponosno prevzema- senior. v šestih kategorijah. Nastopi so bili la medalje in priznanja, Twirling odlični, konkurenca huda, sodniki zveza Slovenije pa je vsem sode- Druga kvalifikacijske tekma je bila strogi. Izkupiček je naslednji: lujočim klubom podelila pokale za 8. 3. 2014 v Slovenski Bistrici v - Andrejka Pek in Katarina Vrzel udeležbo.

APRIL 2014 45 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JOVŠKO JÜRglasilo

Čestitke dekletom – članicam Twirling kluba Sv. Jurij navdušenke, da se nam pridružijo v klubu, pri tej za- ob Ščavnici za dosežene rezultate. Zahvala vsem star- nimivi športni panogi. Vpisi bodo potekali septembra šem za podporo in navijanje. Zahvala OŠ Sv. Jurij ob 2014, ko bomo v osnovni šoli razdelili prijavnice. Ščavnici za uporabo telovadnice, zahvala Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, vsem podpornikom in sponzorjem, Avtorica: Valentina MIKLIČ, predsednica Twir- seveda pa tudi naši trenerki Aniti Ketiš za odlično ling kluba Sv. Jurij ob Ščavnici delo. Foto: Andrej VRZEL Hkrati vabimo v svoje vrste mlade navdušence in Korenine in semena človeštva

»V modrostih, ki so jih ohranili najstarejši sta- roselci v Sudanu, se skriva odgovor, kako pre- živeti v nastalih razmerah na Zemlji.«

tletja svet opozarja na nevzdržne razmere, v katerih živijo Nube, je prav Tomo Križnar. Svoje zadnje potovanje v Sudan je opisal z naslednjimi besedami: »Z Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dedi- mojo ženo Bojano, učiteljico, novinarko in mamico, ščine in Kulturno glasbeno društvo Dežurni krivci sta ki me je oktobra in novembra spremljala k starosel- v ponedeljek, 3. marca 2014, organizirali predava- skim Nubam v oblegano vojno cono na mejo med obe- nje svetovnega popotnika in humanitarnega delavca ma Sudanoma, bi rada slovenski in svetovni javnosti Toma Križnarja z naslovom Korenine in semena člo- s pomočjo kratkih posnetkov iz naših video poročil veštva. Predavanje je imelo dobrodelni značaj, saj je projekta »Oči in ušesa boga« pokazala, kdo in kaj bil celoten izkupiček od prodanih vstopni namenjen umira še naprej brez pozornosti uradnih opazovalcev za snemanje dokumentarnega filma o humanitarni ka- in medijev na žrtveniku sveta, na katerem se svetovne tastrofi, ki se odvija ne meji med Republiko Sudan in sile/korporacije bijejo za nadzor nad naravnimi viri. Republiko Južni Sudan. Na tej meji v Nubskih gorah Želiva predstaviti prvinske vrednote nubskih plemen, živijo Nube, ki so zadnja desetletja žrtev konfliktov ki domorodnim ljudem, navkljub najbolj nasilni aro- interesov svetovnih velesil. Eden redkih, ki že dese- ganci in ignoranci celega sveta, pomagajo ohranjati osnovno eksistenco in tesno sožitje z danim naravnim okoljem in drug drugim; tudi nam, ki nas še ni dosegla vojna, so lahko rešitev iz planetarnih gospodarskih, ekoloških, socialnih in duhovnih kriz. Verjameva, da so zato Nube korenine človeštva in semena človeštva za postkataklizmični čas ...«

Pred leti je Tomo Križnar svet opozoril na hudo la- koto, pomanjkanje vode in državljansko vojno v delu Sudana, ki se imenuje Darfur. Takrat je posnel film z naslovom Dar Fur – vojna za vodo, s katerim je spro- žil humanitarno in politično akcijo za rešitev enega 46 APRIL 2014 JOVŠKO IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA JÜRglasilo najbolj zapletenih konfliktov na svetu. V akcijo se je vključil tudi pokojni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Film je prejel nagrade na števil- nih filmskih festivalih (Zaragoza, Durban, Cannes, Portorož, Amsterdam, Varšava, Bahami in Milano).

Zapisal: Franc ČUŠ Foto: Ludvik ROGAN, Branko KOŠTI / Prlekija on net Literarni večer z Draganom Potočnikom do danes prvenstveno ostaja zavezan ontološki poeziji, motivno pa vključuje tudi slovenske in stare slo- Literarno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici je zadnjo so- vanske arhetipe ter mistiko, nam tako odkriva notra- boto v marcu v Kleti vina in besed priredilo literarni nje svetove, nas popelje v »odkrivanje sebe« ter nam večer s pesnikom, zgodovinarjem, svetovnim popo- daje misliti o smislu biti in iskanju nečesa višjega. tnikom, dobitnikom Glazerjeve nagrade ter profesor- Draganu Potočniku je blizu arabski svet, še posebej jem na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Perzija in perzijska pokrajina, katera ga vedno zno- Draganom Potočnikom. va fascinira in kamor se vedno znova vrača; trenutno Dr. Dragan Potočnik je do sedaj izdal tri zbirke pesmi piše roman, ki se odvija prav v Iranu – in kar je naj- (V ritmu menjavanja noči, Sebil in Šahrah), bralno večja posebnost – piše ga samo, kadar je tam. Zato pozornost pa pritegnejo tudi njegovi potopisi, zbra- tudi ni naključje, da je naslov njegove zadnje pesniške ni v knjigi Z afriških in azijskih dvorišč, ter obsežna zbirke Šahrah (pot vseh poti) perzijskega izvora. monografija Azija med preteklostjo in sedanjostjo, ki avtorja predstavi kot izjemnega poznavalca zgodovine neevropskih narodov pa tudi bližnje preteklosti, ki jo je kot popotnik sam izkusil.

Poslušalcu njegovih doživetij in popotniških vtisov se tako nehote zastavi vprašanje, ali ni naša, evropska, zahodnjaška predstava o deželi »jutrovega« povsem popačena in izkrivljena. »Humana drža je v našem, Monika Čuš, zgodovinarka in nekoč njegova študent- evropskem prostoru premalo pomembna, zato zaho- ka (profesor pa je avtor spremne besede v njeni tretji dni svet raste na sebičnosti«, še pove dr. Potočnik, ki pesniški zbirki Bučanje valov), je na večeru literature je prepričan, da bi morala vsakršna zananost, če noče dr. Potočnika skozi pogovor predstavila predvsem kot biti prazna in brez življenja, vsebovati vsaj kanček pesnika in popotnika, saj se oboje v njegovem življe- svetovljanskosti in širine duha. Zato nam Dragan Po- nju neprenehoma prepleta in dopolnjuje: »Najlažje točnik brez odvečnih besed, vedno znova dokazuje, se izpovedujem skozi poezijo in prav poezija je tista da je, »če le zvesto slediš samemu sebi« v življenju govorica, skozi katero povem kaj čutim, skozi katero mogoče povezovati in prepletati tako zanstveno kot iščem smisel življenja in vse tisto kar nas dela ljudi«, tudi umetniško pot. je poslušalcem sporočil gost literarnega večera, ki že od začetka svoje pesniške poti v dijaških letih pa vse Besedilo in fotografije: Klavdija BEC

APRIL 2014 47 IZ ŽUPNIJE JOVŠKO JÜRglasilo Na svetu ni človeka, ki ne bi potreboval pomoči drugega, in ga tudi ni, ki bi drugim ničesar ne mogel dajati za ostarele. Izkušnje, občutki in hvaležnost, ki jo doživljajmo karitativni delavci ob takih srečanjih, je nepopisno. To so trenutki, ob katerih se bogatimo in napolnimo s posebno energijo, da je naše delo še tako potrebno. Koliko osebnih zgodb slišimo, koliko življenjskih preizkušenj, trpljenja in žalosti. In vendar po večini iz teh ljudi veje veselje nad življenjem, smeh in humor. Tisti, ki so po domovih, nam pošiljajo pozdrave za njihove Vsak človek je življenjsko odvisen pogled bližnjega, znanca ali pro- domače in nas prosijo, da jih naj od drugih ljudi. Zavest, da vsakdo stovoljca, lepo besedo, stisk roke, kaj obiščejo. Kljub temu, da je za- od drugih prejema vsakdanjo po- da nekdo mirno sedi ob njegovi nje poskrbljeno, pogrešajo svoje moč in da vsakdo lahko drugim postelji in ga nežno drži za roko, ljudi, čeprav vedo, da imajo števil- nekaj daje, je danes nujna za kako- ko se poslavlja s sveta. Potrebuje ne druge obveznosti. vostno življenje in sožitje, ker nam zavest, da drugim nekaj pomeni in Ko obiskujemo ostarele v njihovih miselnost materialnega porabni- bo pomenil tudi po svoji smrti. družinah, nas ne želijo izpustiti in štva zamegljuje širok človeški po- Karitativni delavci se trudimo, da si še želijo našega pogovora in bli- gled nase in na druge ljudi, indivi- v okviru svojih dejavnosti posve- žine. Ob slovesu nikakor ne more- dualizem pa nam zakriva pozitivno čamo čas in skrb ostarelim. V za- jo izpustiti naše roke in jo še kar plat medsebojne soodvisnosti. četku leta smo pripravili delavnico zadržujejo v svoji dlani. Ali ni to Ali če se vprašamo drugače. Kaj Hospic, ki nas je učila doživljati nekaj najlepšega? Obojestransko smo naredili že danes, da se bomo bolezen in bolečine starostnikov darilo in bližina. In potem slišimo, veselili tudi svoje starosti? ter kako pomagati družinam, ki so kako so naši starostniki dolgo in Nekoč so za ostarele in onemogle izgubile svoje ljubljene. Tudi ža- mirno spali, z nasmeškom na obra- skrbeli skoraj izključno v domači lovati je namreč treba znati. zu. Kako blagodejno deluje to na družini in sosedje. Življenjske raz- Vsako leto, vsaj ob večjih prazni- človeka, kajne? mere so se zelo spremenile. Velikih kih, obiščemo ostarele in bolne na Karitativni delavci vsako leto v družin, kjer bi živele skupaj vse tri njihovih domovih ali v domovih maju pripravimo srečanje ostare- generacije, je zelo malo. Mlajši so lih. Običajno jih pripeljejo doma- skoraj ves dan zdoma. Šola, služba či, nekatere pa tudi karitativni de- in druge obveznosti jim vzamejo lavci. Deležni so tudi maziljenja. večino moči. Po večini je tretja ge- Po maši pa je prijetno druženje, ki neracija danes samostojna. Večina ga obogatijo ljudske in cerkvene je dovolj zdravih in pri močeh, da pesmi. Res je druženje z našimi ne potrebujejo pomoči. Pokojnina starostniki enkratno. in lastno imetje jim dajeta ma- In če se vrnem na izhodiščno vpra- terialno samostojnost. Marsikdo šanje – Kaj smo naredili mi, da se poudarja, da ne želi biti nikomur bomo lahko veselili svoje starosti? v nadlego. Vendar pa v starostni Običajno je tako, da velja prego- onemoglosti človek potrebuje po- vor »kar seješ, to žanješ«. Prav moč in oskrbo, morda tudi nego in tako smo velikokrat že slišali tudi varstvo. Prav tako potrebuje topel ta pregovor »ti očeta do praga,

48 APRIL 2014 JOVŠKO IZ ŽUPNIJE JÜRglasilo sin tebe čez prag.« In oba še danes Župnijska veljata. Prva in najboljša naložba v družini je spoštljiv odnos do babic KARITAS in dedkov, skrb zanje s strani vseh priredila že družinskih članov. Naj bo to sodelovanje obojestransko. Če bodo trinajsti »Klic stari straši skrbno in z ljubeznijo dobrote« podpirali vzgojo svojih vnukov, bo župnijska karitas pomagala otro- to odlična naložba za vse tri gene- Župnijska Karitas Sveti Jurij ob kom in družinam v stiski, osa- racije. Običajno je tako, da babice Ščavnici je tudi v tem letu pripra- mljenim in vsem, ki bi se znašli in dedki s svojimi vnuki navežejo vila že tradicionalni dobrodelni v kakršnihkoli težavah, saj, kot poseben čustveni odnos, ki bogati koncert, ki je potekal v petek, 15. je povedal predsednik Župnijske in plemeniti značaj mladega člo- novembra, v Kocbekovi dvorani KARITAS, nikoli ne vemo, kdaj veka, hkrati pa daje starejšemu ob- Kulturnega in upravnega središča. bomo tudi sami potrebovali po- čutek, da njegovo življenje ni bilo Da je program prireditve pravo moč. zaman in je pustil za samo dobre glasbeno in plesno popotovanje, že Čudovit večer že trinajstega »Kli- sledi. vrsto let skrbi Slavica Trstenjak, ca dobrote« so s skupnimi močmi Ko skrbimo za onemogle v družini vodja ŽK, ki med nas zraven do- ustvarili vsi, ki so pomagali pri pri- in krajevni skupnosti, jim poma- mačih povabi tudi številne gostu- reditvi in številni nastopajoči: gamo ohranjati zavest človeškega joče glasbene in plesne izvajalce. Cerkveni otroški pevski zbor iz Ka- dostojanstva v starostni onemo- pele, učenci Glasbene šole Gornja glosti, sami pa zorimo v človeške Radgona: Julija Lukovnjak, Rok osebnosti in postajamo bolj člove- Vohar, Žan Bedrač, Sandi Katan in ška družba v kraju. Iz osebnih iz- Barbara Brumen, učenke OŠ Sveti kušenj pa moram povedati, da me Jurij ob Ščavnici Patricija Rantaša, je ožja družba pustila na cedilu, ko Teja Vrbnjak, Anemari Gregorec, sem skrbela za svojo na smrt bol- Polonca Ducman in Sanja Petek no mamo. A vseeno mi to ni za- z recitalom Verjamem vate, Jür- meglilo srca. To sem občutila kot jofški paglafci Alen Gradišnik, izziv, da se moram boriti za vse Benjamin Domajnko, Klementina ostale ostarele in njihove družine, Vrbnjak in Patricija Kotnjek; Eva, ki so se znašli v podobni stiski. Pa Blaž in Alen Gradišnik, ki obisku- vendar še danes ne morem pozabi- jejo zasebno glasbeno šolo Mae- ti stavka, ki mi je bil posredovan: Povabilu so se odzvali tudi predse- stro, plesalke baletnega oddelka »Počakati moram, da kdo umre.« dnik Škofijske KARITAS Murska Kako nehumano. Sobota Jože Hozjan, tajnik Ško- Slovenci smo narod z več kot ti- fijske KARITAS Murska Sobota sočletno razvito evropsko kulturo. Jožef Kociper, župnik in predse- Da bi našli pot iz današnje demo- dnik Župnijske karitas Sveti Jurij grafske krize in se zdravo razvijali, ob Ščavnici Boštjan Ošlaj, župan se naučimo doživljati sebe in svoje občine Anton Slana in podžupan bližnje s sončne strani, kajti samo Andrej Kraner. Glasbene šole Gornja Radgona, ta stran napaja tok veselja do ži- Z zbranimi finančnimi sredstvi bo plesalki Twirling kluba Sveti Ju- vljenja; samo iz nje poganja lepo rij ob Ščavnici Julija Kronvogel in komuniciranje in sožitje in življe- Viktorija Klemenčič, Tamburaška nje skupaj z našimi babicami in skupina Vigred iz OŠ Stročja vas, dedki. »a capella« zasedba Slovenskogo- Slavica TRSTENJAK, riški glasovi in ansambel Mladi vodja ŽK Sv. Jurij ob Ščavnici Pomurci. Foto: arhiv Župnijske Besedilo in fotografije: KARITAS Klavdija BEC APRIL 2014 49 SVETUJEMO JOVŠKO JÜRglasilo

Kako lahko okrepimo vsebuje čim več sadja in zelenjave; • poskrbimo za dovolj spanja; odpornost? • zmanjšajmo stres in najdimo čas tudi za spro- Svetuje Polonca Fiala Novak, mag. farm. stitev (prebiranje dobre knjige, poslušanje glasbe, po- Pomurske lekarne govor, druženje …); • bodimo telesno dejavni, predvsem ne zane- Aaaaačih … »Joj! Spet se marimo vsakodnevnega gibanja na svežem zraku; me loteva prehlad! Zakaj?« • izogibajmo se vnašanju škodljivih snovi v or- se pogosto vprašamo, ko se ganizem; nam prehladi in druga obo- • v kolikor nameravamo izgubiti nekaj odveč- lenja kar vrstijo, drugi pa nih kilogramov, se shujševalnih diet lotevajmo preu- kar pokajo od zdravja! darno: hujšajmo počasi, zmerno in nikar ne pretira- Vsak dan nas obkroža mno- vajmo z enostranskimi dietami in stradanjem; žica bakterij in virusov, ki • priporočljivo je, da si vsak dan privoščimo živijo v našem okolju in lonček jogurta; lahko povzročijo bolezen. • v jesensko-zimskem obdobju, pri povečanih In prav vsi ljudje smo tem potrebah in obremenitvah ali pri neuravnoteženo pre- »napadalcem« enako izpostavljeni. Pa vendarle neka- hrani pa prehrani dodajmo kakšen vitaminsko-mine- teri ljudje zbolijo, spet drugi ostanejo zdravi. Odgo- ralni pripravek, ki se dobi v lekarni brez recepta. vor, zakaj je tako, se skriva v delovanju imunskega Odpornost svojega telesa pa lahko povečamo tudi z sistema, ki je odgovoren za zaščito in odpornost na- zdravilnimi rastlinami. Takšno delovanje ima pred- šega organizma. vsem ameriški slamnik (Echinacea purpurea). Zdra- Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj vilni pripravki (Immunal, Echinaforce, Echinax bim- zdravja. Njegovega delovanja ne čutimo, občutimo bi …) se dobijo v lekarni brez recepta in so v obliki pa posledice, kadar ni učinkovit. Takrat se telo ni spo- kapljic, tablet ali sirupa za otroke. Ameriški slamnik sobno upirati povzročiteljem bolezni, zato postanemo ima širok razpon zdravilnih učinkov. Ameriški sla- dovzetnejši za okužbo in pogosteje zbolevamo, okuž- mnik uporabljamo za preprečevanje bolezni kot tudi be pa potekajo z več zapleti in trajajo dalj časa. za hitrejše okrevanje pri prehladu in gripi, saj skraj- Imunski sistem sestavljajo različne celice in organi, ša jakost in trajanje simptomov bolezni. Prav tako ki sproščajo številne encime in druge kemične snovi. je dobrodošla pomoč pri dolgotrajnem zdravljenju Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepo- kroničnih okužb z antibiotiki in pri preprečevanju in zna povzročitelja bolezni, mobilizira obrambne celice zdravljenju okužb dihal in sečil. Svetujemo, da pri- in odstrani škodljivi dejavnik. Imunski sistem pri ve- pravke iz ameriškega slamnika jemljemo vsaj 7 dni, čini ljudi to svojo nalogo opravlja učinkovito. Vendar zagotovo pa neprekinjeno ne več kot 8 tednov. Upo- pa je lahko tudi pri ljudeh, ki so v splošnem zdravi, raba ameriškega slamnika se odsvetuje pri ljudeh z delovanje imunskega sistema oslabljeno. Oslabi pred- multiplo sklerozo, nosečnicam in doječim materam vsem ob stresu, nezdravi prehrani, nezdravem načinu ter bolnikom s tuberkulozo. življenja (kajenje, alkohol,…), stradanju, po opera- V lekarnah je na voljo tudi pripravek, ki vsebuje kolo- cijah in poškodbah, pri krvnih in rakavih obolenjih, strum in prav tako blagodejno deluje na naše počutje. po obsevanju,… Pomanjkljivo delovanje imunskega Kolostrum ali mlezivo je prva hrana, ki jo zaužijemo sistema se kaže v pogostejši obolevnosti za nalezljivi- po rojstvu in je zdrava popotnica v življenje. Je nami boleznimi, podaljša se potek bolezni in možnih je ravna sestavina in vsebuje hranilne snovi (protitele- več zapletov. Poleg tega pa takšen bolnik toži zaradi sa, vitamine, minerale, rastne faktorje, beljakovine in pogoste utrujenosti, nohti postanejo krhki in lomljivi, maščobe) v optimalnem razmerju. lasje postanejo mastni in poveča se izpadanje … Kar Dobrodošli so tudi pripravki iz medu, matični mleček, veliko težav, ki se jim lahko izognemo, če pravoča- aminokisline ter imunoglukan, ki prav tako izboljšajo sno poskrbimo za naš imunski sistem. In čeprav sta delovanje našega imunskega sistema. zgradba in delovanje imunskega sistema zapletena, so V lekarni je torej na voljo precej pripravkov, ki se do- načini, s katerimi učinkovito krepimo našo odpornost, bijo brez recepta in pomagajo krepiti odpornost. Se- preprosti! Kako? veda pa nikar ne pozabimo, da imunskega sistema ne • poskrbimo za uravnoteženo prehrano, ki naj moremo okrepiti samo s čarobno molekulo. Imunski

50 APRIL 2014 JOVŠKO SVETUJEMO JÜRglasilo sistem je namreč povezan tudi z našim nezavednim iniciativno. delom – s čustvi, čutenjem in mislimi. Zato je po- Kakorkoli se že starši odločijo, naj bo na prvem mestu membno, da prisluhnemo samemu sebi ter da znamo sočutje in spoštovanje otroka, saj se bo s tem otrok in zmoremo prepoznati resnične potrebe in želje sebe naučil spoštovati druge. Nikoli pa naj starši ne krpajo in drugih. Spoštljiv odnos in nenehno usmerjanje svo- svojih neuspehov na plečih otrok in jih prisiljujejo v jih sil k ravnotežju, harmoniji, ljubečemu odnosu do aktivnosti, ki jim niso všeč z namenom, da bi s tem sebe in sveta nam bo pomagalo do močnega imunske- krpali svojo samozavest, prav tako dejavnosti ne sme ga sistema, odpornosti in trdnega zdravja! Kajti nekaj biti preveč. Pustimo otroku njegovo brezskrbno otro- je gotovo: tudi pri delovanju imunskega sistema ne štvo, saj ga v življenju čaka še veliko odgovornosti. gre brez človeške topline in not srca … Starši bi morali znotraj tega, kje se nahajajo sami in jihovi otroci, in iz vsega, kar preberejo in slišijo, čr- Polonca FIALA NOVAK, mag. farm. pati tisto, kar je za njihovega otroka najboljše. Če je starš v stiku s svojim otrokom, točno ve, kaj je zanj Grem v šolo ali bom še eno primerno in kdaj. Kako odreagirati ob leto doma? Svetuje Andrej Omulec, mag. zakonskih in družin- izbruhu trme otroka v skih študij vrtcu, trgovini, doma? Svetuje Andrej Omulec, mag. zakonskih in družin- Na začetku bi bilo smiselno skih študij poudariti, da sta vsak primer in situacija specifična, kot je vsak otrok zgodba zase in Otrok z besom izraža izjemno intenzivna čutenja, kar vsak odnos, ki nastaja med se po navadi zgodi v obdobju, ko še možgani niso staršem in otrokom. Zelo dovolj razviti. Izbruhi so posledica bolečine, ki jo težko je posplošiti, kdaj je otrok doživlja, zato ga je treba jemati resno. Iz- vstop v šolo za posamezne- bruhi besa so posledica čustvene bolečine zaradi ga otroka dober. nemoči, frustracije, izgube, razočaranja in občut- Za otroka je v tem ranem ka, da ga nihče ne razume. obdobju pomembno, da V nekaterih primerih izbruhe besa povzroči želja nad- živi brezskrbno otroštvo ob sočutnih in razume- zorovati starša. Starši se takrat običajno počutijo ne- vajočih starših. Igra naj bo tista, ob kateri se otrok močne in nesposobne. Pomembno je, da se zavedajo, vključuje v družbeno življenje in na podlagi nje naj da je frustracija zgolj otrokova in se ne poistovetijo z se tudi uči. Nekatere raziskave celo kažejo, da otroci, njegovo stisko, ampak jo začutijo ter v sebi predelajo ki začnejo nekoliko kasneje brati, v znanju dohitijo in mu predelano vrnejo v obliki sočutnih besed in te- svoje vrstnike in jih celo prehitijo. Ko otrok pride v lesnega stika. S tem se otrok nauči, da je stiska nekaj latentno obdobje (začne se po šestem letu), se začne obvladljivega. Pomembno se je zavedati, da so izbru- učiti sam po sebi, saj ga začnejo zanimati tudi resne hi besa pri otroku nekaj povsem življenjskega, saj se zadeve. v določenih obdobjih na ta način možgani oblikujejo Tik v obdobju pred šolo se otroku na osnovi iz- in izbruhi pomagajo ustvariti pomembne povezave v kušenj razvija iniciativnost, le-ta tvori podlago za možganih, ki skrbijo za obvladovanje stresa in dajo storilnost. Otrok poskuša ravnati po lastnih pobu- posamezniku popotnico za nadaljnje življenje. dah in skuša zasnovati prve odločitve. Če ga pri tem V primeru, da se starši na vsako otrokovo trmo, jezo spodbujamo, razvije občutke osebne odgovornosti in in bes odzovejo burno, se bo otrok iz tega naučil, da iniciativnosti. Uspešen razvoj v ranem obdobju pri- ne sme izražati svojih realnih trenutnih čutenj in bo za pelje do dobre samopodobe, katere temelj je, da ga starševsko ljubezen ostal poslušen. V tem primeru bo drugi cenijo in da on ceni druge. Kazatelj tega je večja otrok preskočil pomembno fazo oblikovanja možga- sproščenost in boljša presoja. Značilno za obdobje nov, ki jo krepi starševski odnos sprejemanja izraža- pred šolo je predrznost, tudi igriva agresivnost in nja otrokovih občutij. To bi lahko kasneje v življenju glasno vpitje ter nenasilna radovednost. Vse to je pomenilo, da se bo ob vsaki nadvladi negativnih ču- za to fazo nekaj normalnega, tudi sama vest se razvija stev posameznik odzval z besom. Z našim sočutnim

APRIL 2014 51 SVETUJEMO, ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE JOVŠKO JÜRglasilo odzivom na otrokovo stisko mu pokažemo brezpogojno sprejemanje in ljubezen, kar v tako ranem življenj- skem obdobju deluje kakor vstopnica v svet srečnega otroštva, mladostništva in odraslosti.

Svetuje Andrej OMULEC, mag. zakonskih in družinskih študij V Bolehnečicih nastaja muzej naravne, kulturne in premične dediščine

Članom Društva za ohranjanje naravne, kulturne in premične dediščine »Oldtimer« Stara Gora se je v desetem letu delovanja društva začela uresničevati večletna želja po ustreznih prostorih, v katerih bi lahko primerno shranili predmete tehnične kulturne dediščine, ki so v lasti društva, in jih hkrati postaviti na ogled tudi zaiteresirani javnosti. Po večletnih prizadevanjih za odkup stavbe na Sta- ri Gori, v kateri je sedež društva, dogovori z Občino Sv. Jurij ob Ščavnici niso bili uspešni, zato so iskali drugo lokacijo. Našli so jo v Bolehnečicih, kjer so s prihranki in tudi nekaj kredita, odkupili nekdanjo Do- majnkovo domačijo, katere zadnji lastnik je bil znani gostinec Franc Sobočan iz Brestanice pri Mariboru. Na, sedaj njihovi »kmetiji«, sem jih obiskal v soboto, 22. marca, in se prepričal, da so dela pri preurejanju stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij v polnem razmahu. Po gradbišču me je popeljal predsednik članov društva, kateri so v dosedanje delo vložili društvaAlojz Slekovec. Povedal je, da je to že osmi ogromno ur prostovoljnega dela, kakor tudi tistih, ki vikend, katerega ljubitelji starodobnih vozil in druge vsak konec tedna poskrbijo za lačne in žejne delav- premične dediščine, namenjajo prostovoljnemu delu ce. Prav tako je izrazil zahvalo številnim sponzorjem pri urejanju prostorov in okolice. V preteklih vikendih za njihov prispevek v denarju, materialu ali strojnih so porušili kar nekaj predelnih sten in s tem pridobili uslugah, ter lastnikom gozdov za darovani les. Še po- večje razstavne prostore, v katerih bodo razstavljeni sebej je izpostavil člana Mirana Berdena iz Negove, starodobni traktorji, avtomobili, mopedi in motorji, kateri je društvu podaril 2800 kosov zidne opeke. poseben prostor pa bo namenjen tudi tovornim in ga- silskim vozilom, saj ima društvo v lasti vozilo TAM Besedilo in fotografija: Branko KOŠTI za avtovleko, mercedes, gasilski avto opel, v restavri- ranju pa je še gasilski avto TAM. Ko bo investicija v celoti zaključena, bo društvu na Potok Pinkava voljo okrog 900 m2 pokritih in zaprtih razstavnih prostorov, kar bo omogočilo hrambo vozil tudi nekaterim Potok Pinkava izvira v »Doleh« pod Grabšinskim članom, ki so lastniki več vozil, pa zanje nimajo ustre- bregom in ima več pritokov. Z leve priteče potoček znih prostorov. pod staro rimsko cesto, naslednji potok priteče iz Muzeju bodo namenili tudi večji del prostorov v sta- »Miniša«, kar je staro ime za ozemlje v sklopu vasi novanjski hiši. Tu bodo našli svoje mesto razni pred- Grabšinci. Levi pritok je iz »Marinšakov« in se zli- meti in orodja, kateri so se uporabljali v kmečkih go- je v Pinkavo pri vaški kapeli, levi pritok je tudi pri spodinjstvih in pri kmečkih opravilih. Za razstavitev »Nemešjakovem posestvu« in pri mlinu iz »Jejsove«. lažjih predmetov bodo izkoristili tudi podstrešja. Desnih pritokov je manj. Prvi je pritok iz »Polane«, Na vprašanje, kdaj predvidevajo dokočati projekt, drugi pri kmetiji »Mežnaričevih«. predsednik ni vedel odgovoriti, saj je vse odvisno Pinkava nadaljuje pot po Grabšincih in se v Terbe- od finančnih sredstev, je pa zagotovil, da bodo prvi govcih izlije v večji potok Türjo, ki izvira v Kutincih. eksponati, predvsem vozila, nameščeni že v dveh do Nekoč je bila Pinkava zelo čist potok. Imela je zaje- treh mesecih. tje pitne vode. V njej je bilo veliko potočnih rakov. Alojz Slekovec, prizadevni predsednik »oldtimerjev« Domačini so jih lovili aprila in v začetku maja. Noč iz Stare Gore, seveda ni pozabil pohvaliti številnih je morala biti mesečna, voda pa nizka. Možje so si 52 APRIL 2014 JOVŠKO ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE, IZ NAŠE ZGODOVINE JÜRglasilo doma pripravili skale. Iz borovega kolja so načesali so bile občine Berkovci, Bolehnečici, Žihlava, Stara tanke trske in jih posušili. V šopu treh ali štirih so pri- Gora, Terbegovci, Sovjak, Kutinci, Galušak, Renkov- žgali ogenj in si tako svetili po potoku. Bosi so hodili ci, Kokolanjščak, Gabrc, Grabšinci in Moravski Vrh. po Pinkavi, ko pa so zagledali raka, so ga z rokami Vse imenovane občine so 4. septembra 1819 posta- ujeli in dali v vedro, do polovice napolnjeno z vodo. le lastnik šolskega zemljišča in se zavezale, da bodo Lovili so nekje do enajstih zvečer, potem so ulov nesli šolo preskrbovale z vsem potrebnim za njeno delova- domov. Gospodinja je zavrela slano vodo, v katero so nje. Za šolske prostore so uporabili takratno mežna- dali še žive rake. Jelševci so postali rdeči (še danes rijo, ki so jo z leti tudi dograjevali. S tem pa je tudi poznamo pregovor »biti rdeč kot kuhan rak«), bili so mežnarjeve dolžnosti in pravico do uporabe mežnariji zelo slastni, še posebej meso v škarjih in hrbtu. Kuha- pripadajočega posestva prevzel učitelj. Oskrbovati je ni raki so bili prava poslastica za vaščane. namreč bilo treba podružnično cerkev Sv. Duha, ki se V Pinkavi je bilo tudi nekaj jegulj in drugih potočnih je nahajala v bližini šole. Kot prvi učitelj se omenja rib. Jožef Štuhec iz Senčaka, za katerega je navedeno, da Pinkava pa ima svojo vlogo tudi v šaljivem vaškem je kot učitelj imel zelo slabo plačo, saj naj bi v starosti grbu. Vas Grabšinci ima za vaški grb maketo žganje- od lakote umrl na neki viničariji v bližnji okolici. Če- kuhe. V vasi je bilo veliko sliv in češenj. Pri grbu žga- prav so učitelji zraven šolnine in mežnarije opravljali njekuhe je bil poudarek na curku, kjer je tekla »žgani- še službo organista, so zaslužili bore malo. Nekaj do- ca«, in poimenovali so jo »pinkava«. To »pinkavo« so hodka je prinašala učitelju šolnina in t. i. zbirca, ki je napolnili v čutare in se ob gostijah ali drugih priložno- pomenila nabirko, katero je učitelj dobil dan pred Sv. stih bahali z njo. Nihče od gostov iz drugih krajev jim tremi kralji, ko je hodil od hiše do hiše in pisal na vra- je ni smel vzeti. To bi bila velika sramota za vaščane. ta ''svete tri kralje,'' ljudje pa so mu zato dajali klobase Ob Pinkavi sta bila tudi dva mlina, Belšakov in Kadr- in meso. Leta 1830 je navedeno, da je učitelj prodal munov. Prvi je mlel moko in stiskal bučno ter sonč- nekaj rži, pšenice, ajde, sod vina in zaslužil nekaj de- nično seme. Kadrmunov pa je bil znan po rolanju ajde, narja z zvonjenjem, želarsko posestjo ter čiščenjem ki je v tistem času v teh krajih ni manjkalo. Ko smo si cerkve, kar je znašalo 79 goldinarjev, leta 1853 je za- zrolano ajdo prinesli z mlina domov, smo jo sušili na služil 97 goldinarjev, leta 1854 pa že 143 goldinarjev, peči. Potem pa navlaženo ophali na stopi, luske pa s kar je bila posledica povečanja števila učencev. Šele pomočjo rešeta in vetra odstranili. Ajdova kaša se je po letu 1869 se je za učitelje začelo ugodnejše obdo- uporabljala za krvavice, koline, ajdove juhe z gobami. bje, saj so pričeli prejemati stalno plačo Deželnega Moka pa za žgance, ajdove zlevanke in krapce. šolskega sklada, in sicer 400 goldinarjev, ki se je leta Pinkava je ob večjih nalivih večkrat poplavljala. Pred 1874 povečala na 550 goldinarjev. Okrajno šolsko drugo svetovno vojno sta bila zgrajena dva betonska nadzorništvo so oskrbovali dekani od Svetega Jurija mostova: enemu so krajani rekli »beli most«, saj je ob Ščavnici. 1 imel betonske stebre pobeljene z apnom. Del ceste ob Pinkavi pa povezuje Žihlavo s Ptujem. Obiskovanje pouka

Zapisal: Jože TIŠLER Prvo leto, torej leta 1819 je šolo obiskovalo 85 učen- cev, za leto 1839 navaja kronika 142 učencev, in sicer Šola pri Sv. Duhu na Stari tistih, ki so šolo obiskovali vsak dan ter tistih, ki so jo obiskovali le ob nedeljah. Število učencev v šoli Gori od leta ustanovitve do je iz leta v leto nihalo, razlike pa so bile tudi v letnih leta 1910 časih. Pozimi je bil obisk večji, v poletnih mesecih pa manjši, saj so otroci morali delati doma na polju in Obdobje od ustanovitve šole leta 1819 do leta tako niso prihajali redno v šolo. Vsak mesec so tudi preverjali odsotnost učencev. Zaradi naraščajočega 1980 števila šoloobveznih otrok so šolo leta 1878 razširili iz enorazrednice v dvorazrednico.2 Po učnem načr- Na prošnjo nekaterih takratnih občin, se je leta 1819 ustanovila enorazredna šola pri Sv. Duhu na Stari 1 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, Gori, saj so otroci iz oddaljenih vasi imeli zelo dolgo 1819 do 1910. pot do šole, ki je bila v Svetem Juriju ob Ščavnici. To 2 Prav tam. APRIL 2014 53 ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE, IZ NAŠE ZGODOVINE JOVŠKO JÜRglasilo tu so uporabljali predpisane učbenike, in sicer abe- Nadzorniki so šolo obiskali enkrat letno in preverili cednik, prvo in drugo berilo, prvo in drugo nemško napredek v njenem delovanju.6 slovnico, katekizem ter prvo, drugo, tretjo in četrto računico.3 Šolsko leto se je pričelo meseca aprila in Prvotna zgradba stare šole in gradnja nove končalo marca naslednje leto. Pouka prosti dan v te- šole dnu je bil četrtek, počitnice pa so imeli devet dni ob božiču, na pust, na križevo, devet dni ob veliki noči Leta 1866 kronika navaja, da je bilo šolsko poslopje in šest tednov od sredine septembra do začetka no- enonadstropno in je obsegalo učilnico, sobo za duhov- vembra. Pouk je trajal pet ur na dan, od devete do nike, sobo v kateri je bila hkrati kuhinja in shramba za dvanajste ure in od trinajste do petnajste ure, 25 ur jedila ter še dve sobi namenjeni za učiteljevo stanova- na teden. Fantje so imeli telovadbo, vendar le pole- nje, njegova kuhinja in klet. Ko je bila enorazredna ti zaradi lepega vremena, v notranjosti šole namreč šola leta 1878 spremenjena v dvorazredno, so sobo ni bilo prostora. Ročna dela je dekleta sprva privatno za duhovnike spremenili v učilnico.7 Ker je število in brezplačno poučevala učiteljeva soproga, kasneje šoloobveznih otrok naraščalo, je Deželni šolski svet z pa učiteljice. Od leta 1869 do 1879 so na šoli učenci odlokom dne 9. 3. 1902 dvorazrednico razširil v trira- prejemali spričevala dvakrat letno. Učenci so hodili k zrednico in 1905 v štirirazrednico, saj je šolo po letu spovedi in obhajilu štirikrat letno, vedno ob božiču, 1900 obiskovalo že okrog 245 otrok. V šolskem letu veliki noči, Alojzijevem in na koncu šolskega leta. 1902/1903 je komisija okrajnih šolskih nadzornikov Dvakrat na teden so imeli mašo v cerkvi Sv. Duha in zidarskih mojstrov odločila, da se staro poslopje in vsako leto ob veliki noči skušnjo, katero je opravil šole ne more ustrezno dozidati, ker je imelo preveč jurjevški župnik ali kaplan.4 Izdan je bil tudi ukaz pomanjkljivosti in da se zgradi nova zgradba za štiri- ministrstva, da so morali pričeti s popisovanjem šolo- razredno šolo skupaj z učiteljskimi stanovanji. Našli obveznih otrok po hišah in voditi evidenco, koliko jih so primerno lokacijo, gradbeni načrt je naredil M. J. je potem dejansko hodilo v šolo.5 Nerat, šolski ravnatelj v Mariboru, dela pa so preda- li zidarskemu mojstru Juliusu Jandlu.8 Leta 1904 je Okrajno šolsko nadzorništvo in Krajni šolski izdelal klopi za prvi razred Franc Pfeifer, za ostalo sveti opremo pa je poskrbel Anton Vrzel, mizarski mojster iz Bolehnečic.9 Stavbo so pričeli graditi avgusta leta Sprva so okrožno nadzorništvo nad šolo izvajali du- 1903 in jo končali avgusta leta 1905. Večina prevo- hovniki iz Svetega Jurija ob Ščavnici. V 70. letih 19. zov so opravili okoliški posestniki. Denar za stavbo si stoletja pa je bilo nadzorništvo duhovnikov ukinjeno. je Krajevni šolski svet izposodil pri Mariborski hra- Ustanovljena so bila Deželna šolska nadzorništva, na nilnici in sicer v znesku 40.000 kron. Stroški zidanja Štajerskem je imelo sedež v Gradcu in je bilo v rokah šole so znašali 54.714 kron. Otvoritev nove šole je posvetnih, šolskih uradnikov. Prvi deželni šolski nad- potekala 19. oktobra 1905, slovesnosti se je udeleži- zornik je bil Johan Aleks Rožek. Deželnim šolskim lo veliko ljudi z bližnje in daljne okolice, kakor tudi nadzorništvom so bila podrejena Okrajna šolska nad- učenci šole. Blagoslovil jo je župnik od Svetega Jurija zorništva pod vodstvom nadučiteljev, ki so imela svoj ob Ščavnici Ivan Kunce.10 Deklice so na slovesnosti sedež v vsakem okraju. Šola na Stari Gori je spadala nosile bele obleke in vence na glavi. Ob tej priložnosti pod gornjeradgonski okraj, katerega nadzorniki se so se spomnili največjega šolskega dobrotnika, nek- omenjajo Johan Bauer, Franc Hafner, Johan Ranner, danjega učenca šole, sodnika v Gradcu, Franceta ki je enkrat letno opravil nadzor nad delovanjem šole. Leta 1869 so ustanovili nižja nadzorništva, t. i. Krajne 6 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, šolske svete, podrejene Okrajnim šolskim nadzorni- 1819 do 1910. štvom, kateri so imeli nalogo skrbeti za šolske po- 7 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, trebščine, njihovo nabavo ter plačilo, s časom pa so 1819 do 1910. njihove pristojnosti razširili tudi na druga področja. 8 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, 18. 9. 1903, 1902/1903. 3 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, 9 Prav tam, 10. 5. 1905, 1904/1905. 1819 do 1910. 10 Ivan Kunce (1848-1914). Leta 1871 prejel v 4 Prav tam. Mariboru mašniško posvečenje. Župnik pri Svetem Juriju je 5 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, postal leta 1887 in služboval tam do svoje smrti leta 1914. maj 1984, 1883/1884. (Kovačič, Ljutomer, Zgodovina trga in sreza, str. 287-288.) 54 APRIL 2014 JOVŠKO ZANIMIVOSTI NAŠE OBČINE, IZ NAŠE ZGODOVINE JÜRglasilo

tudi mašo zadušnico za umrlo cesarico Elizabeto, katere so se udeležili učenci šole. V znamenje žalovanja v tistem času v šoli niso smeli imeti deklamacij, šolskih iger in veseljačiti. V ta namen je oblast odredila, da se vsako leto 19. novembra mora obhajati maša v spomin cesarice, katere se mo- rajo udeležiti učenci.15 V šolskem letu 1984/85 so osnovali na šoli knjižnico, ki je sprva štela 27 knjig in so jo uporabljali predvsem uči- telji. Šola pa je v tem letu dobila tudi 57 učbenikov, podarjenih od neke založbe in jih razdelila med Šola Sv. Duh na Stari Gori leta 1952 revne učence, kar se je nadaljeva- lo tudi v prihodnjih letih, prav tako Hrašovca, ki je šoli materialno tudi naslednja leta.13 je obseg knjig v knjižnici z leti na- veliko pomagal. Prav tako je ob V šolskem letu 1983/84 letu so raščal.16 Leta 1900 je šola naročila odprtju šole Anton Lasbaher, po- imeli mašo in pogostitev v čast prve revije, in sicer časopis Vrtec sestnik v Seliščih, vsakemu revne- 600-letnice združitve Štajerske z in Angelček za šolsko mladino.17 mu učencu (skupaj okrog 44-im), habsburškimi deželami. Učenci so Šola je imela tudi šolski vrt, ki ga 11 podaril dve obleki. Leta 1906 se udeleževali tudi procesij v okvi- je oskrboval šolski vodja. V dre- je Krajni šolski svet določil, da se ru krščanskih praznikov.14 vesnici s hruškami, jablanami in staro poslopje šole odda v najem češnjami so delali, cepili in čistili Jožefu Sternišu, takratnemu nadu- Leta 1898 so učitelji praznovali drevesa tudi učenci. Z vrta so pro- čitelju, za 80 kron letne najemnine. 50. letnico vladanja Franca Jože- dali toliko, da so lahko plačali delo Istega leta so še sklenili, da se to fa I., zato so starogorski učitelji in pognojevanje.18 Število dreves leto zgradi šolski vodnjak. Nadzor ob priložnosti konference, okrasili v vrtu je leta 1890 znašalo okrog je prevzel Anton Lasbaher, pose- konferenčno sobo, cesarjevo podo- tisoč.19 stnik in trgovec v Seliščih.12 bo so obdali s cveticami, namestili v učilnico nov cesarjev kip, zapeli Proslave in spominska obelež- cesarsko pesem in pesem Avstri- Avtorica članka: Monika ČUŠ, ja ja moja, okrajni nadzornik Johan univ.dipl.zgod. Ranner pa je imel enourni govor o Učenci so vsako leto z mašo obele- življenju Franca Jožefa I. Zatem so žili praznovanje rojstnega dne ce- imeli v telovadnici šole kosilo, ka- sarja Franca Jožefa I. Leta 1880 pa terega so se udeležili okrajni gla- so praznovali še srebrno poroko var Supanchich, načelnik okrajne- vladarja in vladarice, kar so pro- ga zastopa v Ljutomeru Kukovec slavili s sveto mašo, kjer so med in ljutomerska duhovščina. Prav drugim zapeli cesarsko himno. tako so učenci priredili proslavo, 15 Prav tam, 20. 10. 1899, Podobne slovesnosti so se nadalje- kjer je potekalo slavnostno odkri- 1898/1899. vale tje kipa cesarja. Istega leta so imeli 16 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, maj 1985, 1884/1885. 13 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh na Stari Gori, I. del, 11. 3. 1880, 17 Prav tam, 19. 6. 1901, 11 Šolska kronika, OŠ Sv. Duh 1880/1881. 1900/1901 na Stari Gori, I. del, 12. 4. 1908. 14 Šolska kronika, OŠ Sv. 18 Prav tam. 12 Prav tam, 4. 9. 1907, Duh na Stari Gori, I. del, maj 1984, 19 Prav tam, junij 1890, 1906/1907. 1883/1884. 1889/1890. APRIL 2014 55 KOTIČEK ZA PRLEŠČINO JOVŠKO JÜRglasilo

Maistrov borec Na paši

Iljov vüjec Maistrov borec so bili, Večina totih, ka smo v letih, Na küpi dece cela ves, od dela raztrgano sükjo pa živeli smo na kmetih, pa še koki pes mezmes. so nosili. prle kak smo vejki zrasli, Pa kürili smo tudi kres, skoro vsi smo krave pasli. koruzo pa krompere pekli Maistrovim borcem Kda se je pomlod začela no včosih tüdi se sporekli. trubo so igrali, pa trova kočkej zelenela, Dere smo krompere jeli, da borci v zbor so se zbrali zaron pred šoloj v mrzloj rosi, po dimi malo smo smrdeli, in Nemce iz Maribora so nagnali. dostikrot celo še bosi, kda pa ba želodec sit, mi tota kmečka deca mali, navodno smo se šli lovit. V vüstih fejfo so držali, krave smo na pašo gnali. Pa prapra golf smo že igrali žverco z droton Ka v noge nas ne bi zeblo, na trati lükje smo skopali so si vün kopali. šoljov te je gešte neblo, globoke za pol pedja, z veseljon deca smo zato ka je palca notri šla, Za šürcon tobok v svinjsken v topli krovjak šli z nogo. pa kcoj faloček iz lesa, mehiri so nosili. Zlo na hitro smo napasli, pa si s palcoj ga odbija, Na riti pa voder so meli, v štali malo vrgli v jasli. dokič neje v lükji bija. da koso so brusili, Priša v šolo sen z zamüdo Se v jošje skrivat smo hodili kda so hteli. učitelca pogledne hüdo, pa listje jošovo kadili, kda osrane noge mi vidi, s tiste ene veke trove Na remni so britvo ostrili, zadere se »marš, ven odidi!« napravili smo fejfe prove, pred kak so se brili, Te še ne blo vodovoda, rekli smo joj trabolika kda vsako nedelo v kapünovoj bla mlaki voda pa ga vlekli kak se šika, k meši so hodili. tan sčoha doj sen malo drek, pa seveda kcoj kašlali, ša v razred pa čaka cvek. večkrot pa cilo kozlali. Cejak v verštati zloženi so meli, Ker sen v šoli vrli bija, Dere se je zvečerilo, deca vzeti nič neso smeli, pa se keko teko fčija, se je dostikrot zgodilo, če pa so le jin kej ušpičili, pa tüdi bija bole mali, ka je neke krof falilo. vüjec rekli so: me te nejč neso kaznovali. No tak dugo smo iskali, »Pr moji grüški, tak več nede šlo.« Kda priša s šole sen domu, ka smo fse jih vküp zegnali, se znavi je na pašo šlo. včosih že je tema bila Zvečer v štiblci so spali, Odvečera nas neje zeblo pa jih dojit je bila sila. pred temo harmoniko igrali, pa tüdi sile v šolo neblo, Te pa pej se smo bojali, deca pa od prve in druge vojne kda spravile so se otave kda smo jih domo prgnali, pripovedi so poslušali. vse povprek smo pasli krave, mamika so šibo vzeli, tü več niše neje gleja, kero so že kredi meli, Jože TIŠLER ge med travniki je meja. še prle kak so šli dojit, sen jih doba gor na rit. Če pa ge so vujšle v repo, virt nas neje gleja lepo. Franc LANČIČ, Če grede bi kumi spasa, (pesem je bila napisana za dobi jih tudi lehko fasa. brodelno prireditev Ali v detelco odišle »Na pašniku«) pa nazej napete prišle, če nega hitre pomoči, ka se z bleka lüft spisti blek joj grota tak napet, ka de šla na bojši svet. Drgači pa je blo veselo, pastirof nas je mrgolelo.

56 APRIL 2014 JOVŠKO ČESTITAMO JÜRglasilo Naši občani so praznovali Franc Kšela – Žihlava 90 let:

Marija Štebih – Bolehnečici Foto: Zdenka LJUBEC

Ob tej priložnosti so jih obiskali župan Anton Slana, predstavnice Rdečega križa Gornja Radgona in Kra- jevne organizacije Sveti Jurij ob Ščavnici. Foto: Melita MUHIČ

Antonija Mikl – Terbegovci Biserni jubilej sta praznovala Ana in Danijel Tancoš iz Terbegovcev

Pred 60 leti sta zakonsko zvezo sklenila Ana in Da- nijel Tancoš iz Terbegovcev. Foto: Zdenka LJUBEC

Jožefa Vuk – Terbegovci Foto: Zdenka LJUBEC Foto: Jože ŽERDIN / Prlekija on net Vsem jubilantom iskreno čestitamo!

APRIL 2014 57 ODŠLI SO JOVŠKO JÜRglasilo

Umrli v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici v letu 2013 V letu 2014 je umrlo 17 žensk in 8 moških

1. 11. 2. 2013 Ana, Rožički Vrh Umrli po vaseh: 2. 14. 2. 2013 Ernestina, Grabonoš • Rožički Vrh 6 3. 3. 3. 2013 Marija, Grabšinci • Biserjane 3 4. 20. 3. 2013 Silva, Ženik • Bolehnečici 2 5. 29. 3. 2013 Antonija, Biserjane • Čakova 2 6. 23. 3. 2013 Alojzija, Ženik • Sovjak 2 7. 31. 3. 2013 Anton, Stanetinci • Stanetinci 2 8. 10. 4. 2013 Marija, Biserjane • Ženik 2 9. 23. 4. 2013 Viktor, Sovjak • Grabonoš 1 • Grabšinci 1 10. 6. 5. 2013 Marija, Čakova • Dragotinci 1 11. 11. 6. 2013 Martin, Biserjane • Jamna 1 12. 7. 7. 2013 Alojzija, Dragotinci • Kupetinci 1 13. 15. 8. 2013 Jakob, Rožički Vrh • Terbegovci 1 14. 28. 8. 2013 Viktor, Rožički Vrh 15. 3. 9. 2013 Jakob, Sovjak V mesecu: 16. 16. 9. 2013 Marija, Bolehnečici Januar 0 17. 19. 9. 2013 Marija, Rožički Vrh Februar 2 18. 15. 10. 2013 Marija, Kupetinci Marec 5 19. 1. 11. 2013 Cecilija, Rožički Vrh April 2 20. 13.11.2013 Drago, Jamna Maj 1 21. 27. 11. 2013 Jožefa, Rožički Vrh Junij 1 22. 24. 11. 2013 Hedvika, Stanetinci Julij 1 23. 29. 11. 2013 Frančiška, Čakova Avgust 2 September 3 24. 3. 12. 2013 Ivan, Terbegovci Oktober 1 25. 15. 12. 2013 Viktorija, Bolehnečici November 5 December 2

58 APRIL 2014 V tem letu obeležujemo 80 let od izida Zemlje – 1. pesniške zbirke Edvarda Kocbeka

Potem pa vola počehlja po čelu in pobožno vzdihne, da bi se vsako leto prst pod plugom tak lepo drobila.

(Edvard Kocbek, Zemlja)

Na mojih trepalnicah se lovi pelod, rože in žene so od nekdaj sestre.

Sleherna žalost zapira človeške oči, nevedni slepci so najbliže resnici.

Kakor svetnik vas bom nekoč zamenjal, najvišja ljubezen je otroška igra.

(Edvard Kocbek, Zemlja)

Joči, draga, nad to pomladjo, okrog naju sence temnijo, joči, draga, nad to pomladjo, čez bohotno travo šumi bežijo.

Moška žalost ni od tega sveta, preko tebe strmim v mlačno nebo, moška žalost ni od tega sveta, Foto: Klavdija BEC nekaj leži za mehko senčnostjo. Zemlja, iz tebe se dotikam vsega, zemlja, Grlica gruli, tesnoba naju prešinja, vate se vračam, moje meso diši po sveti pod tožno kopreno se izgublja svet, daritvi in smrtni žalosti, dolgo bom grlica gruli, tesnoba naju spreminja, gledal navzgor, ponoči in podnevi. najina žalost je slovesen obred.

Zemlja, naš grob, kako si lepa, zemlja, Joči, draga, nad to pomladjo, sladko temno zrno med zrni, od tvoje podočnice ti čudno temnijo, globine sem zmeden, ptiči čivkajo nad menoj, joči, draga, nad zamudami, pepel nočnih ognjev se igra v soncu. nikdar več igre ne dohitijo.

(Edvard Kocbek, Zemlja) (Edvard Kocbek, Zemlja)

Iz temne loze pod vasjo prihaja hlad, za krotkim hribom Ti si skritost za moje oči, je zvonik, v njem bije pet, bodalo za moje srce, brnenje tiho izzveneva. plamen za mojo dlan.

Pod drevjem na vratéh Jaz sem žalost za tvoj spomin, stojita vdana vola s plugom. kadilo za tvoje telo, Iz njive se kadi in pes za tvoj obraz pajčolan. in mačka hodita po brazdi. Veneva v dolgo noč, Iz vrča jabolčnik diši, tiho se napajajoč orač si od kolača reže kakor pelikan. slastni krajec in v svoj hram v prisojni rebri pogledava. (Edvard Kocbek, Zemlja)

APRIL 2014 59 JOVŠKO JÜRglasilo Foto: Klavdija BEC

V TRAVAH

V zelenih travah Na planjavah misel, Tam v zelenih travah poigrava veter se z lasmi v daljave mi hiti, našel sem rumeni cvet. In ti ob kitari šepetaš, tam tiho jočem, Boža me, mi tiho pravi, da rada me imaš. a me tolažiš ti. da to je ves moj svet.

Bodi moj najlepši cvet!

Boštjan Petučnik