DOCSLIB.ORG

Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / April 2014

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / April 2014 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI JOVŠKO glasilo JÜRGLASILO OBČINE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI / APRIL 2014 Čuj, deklica, jablanov cvet ti pada tiho na oči. Jaz, potepuh, te brez besed polagam v divjo rast noči. O nič se, deklica ne boj, jablanov cvet je luč nocoj. /…/ Edvard Kocbek, pesniška zbirka Zemlja Iz vsebine: • 20. obletnica Občine Sveti Jurij ob Ščavnici • Kocbekovo leto 2014 • Podelitev priznanj ZKD in sprejem uspešnih občanov • Utrinki iz vrtca in šole • Iz društvenega življenja • 80 let izida 1. pesniške zbirke Edvarda APRIL 2014 Kocbeka Zemlja Edvard Kocbek 1904 - 2014 Avtorica portreta: Mira PETEK Edvard Kocbek v pismu prijatelju, nekdanjemu mariborskemu sošolcu Antonu Trstenjaku, zapiše: »Talent ni vse. Velika usta še manj. Meni je zdaj naravnost užitek čakati na svoj čas. Vem, da bo prišel. Drugo mi ni mar. Prav zagotovo vem, da sem umetnik, človek, ki mu je določeno umetniško ustvarjanje.« Vir: Zbrana dela Edvarda Kocbeka, 1. knjiga 2 APRIL 2014 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Pišem aprilski uvodnik … in se spominjam …, kako Pa smo že krepko v novem daleč nazaj, a še vedno dovolj blizu, so tisti dnevi letu. Narava nam je podarila okrog božiča in novega leta, ko smo si segali v roke tudi nekaj pravega zimskega in vanje polagali najboljše želje. Toplota prazničnih razpoloženja. Tudi novo leto stiskov v zimskih dlaneh se je porazgubila, a nekatere je dober razlog, da vsak pri srečneže bo iskrenost podarjenega in prejetega stiska sebi kaj popravi, izboljša, rok grela še mesece dolgo. začne nekaj na novo ali zgolj Še nekaj aprilskih dni nam je ostalo in še nekaj april- izpelje tisto, kar smo že dalj skega kukavičjega petja … aprilske trave še čakajo časa načrtovali, a na svoj način iskali vse mogoče iz- košnjo in aprilska zemlja čaka kmetovo setev koruze govore in prelagali na poznejše, boljše čase. … Tako se leto za letom piše stara povest na nov in Januar, februar in marec sta za nami. Nabasani s pra- neponovljiv način. Po čem si jo bomo zapomnili, je zniki, praznovanji, veseljačenjem, darili, dobrimi že- odvisno od nas samih. ljami. Kot skupnost se bomo spomnili 20-letne samostojne Kdaj in kam so se izgubili praznični, božični popol- poti naše občine; v okviru »Kocbekovega leta 2014« dnevi, se vprašam vsak božič po opravljenem kosilu, pa bomo obeležili obletnice rojstev kar petih doma- zleknjen v fotelju, ob spremljanju novoletne skakalne činov, ki so sustvarjali zgodovino 19. in 20. stoletja: turneje. Nekoč še ti dnevi niso bili prosti. Spomnim Edvarda Kocbeka, Karla Grossmana, Jakoba in Fran- se na generacije kratkohlačnikov, ki smo na ta dan ca Košarja ter Viktorja Vrbnjaka. Ponuja se nam pri- bili v šoli pri pouku. Pa kljub temu je bil to praznik ložnost, da bomo skozi življenjske zgodbe teh »veli- brez primere. Zato, ker sem se še vedno veselil dari- kih mož« kakšno od poglavij naše jürjovške povesti la, ki sem ga prejšnji večer našel pod »betlehemom«. uzrli na nov in drugačen način, bolj širokosrčno. Nisem še se ga naveselil. Bilo je vedno kaj toplega Kdo si, Edvard Kocbek, ki si hodil po tej isti jürjovški za obleči za k maši ali v šolo, tu pa tam lepa barvna, zemlji in te je silovita nemirnost duha gnala skozi ve- ljubka igrača, obvezna pa pomaranča in skrbno izbra- lika evropska mesta in ti je odleglo šele, ko si znova ne napolitanke. Takrat še ni bilo ne duha in ne sluha stal »sredi rojstne vasi mlad, srečen in večen«. o pametnih telefonih, računalnikih in kar je še temu So vedeli takrat jürjevški ljudje, za katere si pravil, podobnega danes. Pa vseeno pri večini daril danes že da so »družni, šaljivi in bistri«, da si med vrstice in v naslednji dan ali teden slišiš brez zveze. Škoda. svoje verze vtkal tudi njihovo nenapisano povest, in Na božični večer je cela hiša dišala po friški povitici da je zgodba »močnih rdečih juncev«, »žena, ki gredo in lipovem čaju pa tudi rum se je dalo občutiti. po jesenskih vratéh z dela« in o »možeh – prijateljih, Ko pa sem se na božič peš vrnil domov – praviloma ki gredo v gorice, da čujejo klopotec, si napolnijo ma- premočen od poti ali vremena; prvih pet let z osnovne joliko in odgrnejo meglo izpred oči« zgodba vseh njih šole od Svetega Duha, zadnje tri leta pa od Jurja – je in vseh tistih, ki se še sklanjajo nad jürjovško zemljo, sledila glavna vsakoletna božična poslastica. Mati, ki si še niso prenehali podajati rok in »ostajajo tudi še kot smo staro mamo klicali vsa deca pri hiši, so iz po zadnji pesmi veseli«. pratrola v veliki pradfani postavili na mizo zlato zape- čeno puro s slastnim nadevom in mi je odrezali velik Odgovorna urednica Klavdija BEC falat. Poleg je bil saft, kruh in solata pripravljena iz JÜRJOVŠKO GLASILO Naslov uredništva: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici Izdajatelj: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Jürjovško glasilo prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Glasilo je vpisano v raz- Odgovorna urednica: Klavdija Bec vid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod E-pošta: [email protected] zaporedno številko 641. Uredništvo: Marija Kocuvan, Breda Žunič, Andrej Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p. Omulec, Maša Hojs, Patricia Fras Naklada: 950 izvodov Lektoriranje: Breda Žunič, Klavdija Bec Leto izdaje: 2014 Računalniško oblikovanje: Marko Čuš Fotografija na naslovnici: Cvetoča jablana (foto: Klavdija Bec) APRIL 2014 3 NAGOVOR ŽUPANA JOVŠKO JÜRglasilo vloženih kislih kumar in krompirja ali pa zeljova so- nam zdele nemogoče. Za dobra dejanja je potrebno lata. Od takrat sem že veliko krat bolj ali manj nobel imeti precej poguma, pa tudi veliko znanja. Izkušnje jedel, a nič se ne da primerjati z opisanim kosilom, po nas učijo, da je boj proti vsemu zlu dolgotrajen, treba tem, ko sem peš prihitel iz šole moker, lačen in vesel. pa je biti korajžen ter uporen. Za pristno praznovanje, dobro počutje ne potrebuje- Dolgoročna zadolženost naše občine na občana je mo šole- in dela prostih dni in državnih praznikov, 266 evrov. Medtem ko je država vsakega državljana ampak samo željo po lepem, domačem. zadolžila za najmanj 20.000 evrov, ne da bi kogar- Od takrat smo praznovali že veliko srečnih in manj koli vprašala ali vsaj obvestila o tem. Bom bolj ra- srečnih božičev. Sedaj so drugi časi. Druga pričako- zumljiv s praktično primerjavo med obema zadolži- vanja. tvama. Občina je vsakega občana zadolžila za višino Vsak dan v medijih prebiramo, gledamo in po- vrednosti dveh avtomobilskih gum ter akumulatorja, slušamo, kam izginja naš denar, pri tem pa je ena nas je država za osebni avto srednjega, oziroma viš- od bolj nenavadnih reči, da se nihče nad tem pre- jega cenovnega razreda. Verjetno bi rekli: prav, le da tirano ne razburja, niti ne dajemo občutka, da svoje naloge opravlja odgovorno. Pa je daleč od tega. s m o n a d t e m r e s n o z a s k r b l j e n i . V s a j z a e n k r a t n e . Politika za obnovo državnih cest, ki jih je skozi našo Ne bom ugibal o tem, ali se država letos lahko izko- občino 20 km (v celotni državi cca 6.000 km), nima plje iz raznih (bančnih, cestnih …) lukenj, kriz in ne- v načrtu obnov državnih cest v letu 2014 in 2015 niti umnosti vseh vrst ali ne. To ni vprašanje za ne vem evra. Celo tako neodgovorni so, da razmišljajo, da bi kakšno stavo. Moja ocena je, da si oblasti vse po vrsti te uničene regionalne ceste prenesli v pristojnost lo- od naše osamosvojitve niti ne želijo, niti nočejo, niti kalnih skupnosti ali jih celo zaprli za promet. Pa ne, državljani tega odločno ter brezkompromisno ne zah- da jih ob tem ni sram, kam so nas pripeljali niti nero- tevamo in se za to nismo pripravljeni postaviti. Vsi dno jim ni. Vsa ta državna neodgovornost se vse bolj samo plaho spremljamo, medtem ko pokvarjenci še očitno odraža tudi v odnosu do lokalnih skupnosti. naprej plenijo državo in nas postavljajo na kant. Na Več kot dvajset let pravzaprav že gledam okrog sebe, plan namenoma vlečejo teme, ki Slovence samo sle- kdaj bom zagledal tako imenovan »svetilnik Evrope« pijo pred bistvenimi težavami, niso prioriteta domovi- ali »da nismo največji, smo ali bomo najboljši« pa še ne ter s temi vsebinami zavajajo, nekatere celo pone- veliko poceni političnih floskul smo bili deležni. Ob umljajo. Na vse pretege se izogibajo oblikovanju in tem pa vseskozi molčali, kot da te žalitve niso name- sklenitve nove družbene pogodbe, novega družbene- njene prav nam. ga dogovora. Ne lotevajo se državotvornih vsebin, ki Želel bi si boljšega razpoloženja ali vsaj občutka, da so za državo najpomembnejše, ker jih ne obvladajo, smo na poti iz tega dna, pa ne prepoznam signala, ki ker so v javnem interesu in privilegirani posamezniki bi kaj takega napovedoval. in skupine od tega ne bi imeli nič. Slovenci potrebu- Je pa tudi 20 let, odkar je Republika Slovenija refor- jemo uspešna podjetja, ki bodo zagotavljala delovna mirala lokalno samoupravo. 20 let izkušenj na tem po- mesta z višjo dodano vrednostjo, evropsko primerlji- dročju ima tudi že naša občina. Pet mandatov članov ve plače, ne samo po valuti, ampak tudi po višini, ne občinskega sveta ter županov. Uspešnost oziroma ne- pa socialne podpore, miloščine ter še kaj, kar nima uspešnost razvoja kraja na vseh področjih si ustvarja leta 2014 v Sloveniji kaj iskati. Veliko tega nam je vsak sam po lastnih kriterijih. Veliko je bilo nareje- po letu 1991 šlo hudo narobe. Nismo imeli sreče in nega. Je pa z občino enako kot pri nas vseh doma.
Load more

Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013
    Poštnina Plačana Pri Pošti 9244 Sveti JuriJ ob ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti.
    [Show full text]
  • Crossing the Lines Between Marxism and Christianity in the 20Th Century East-Central Europe
    SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS Koper 2021 International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE Programme and Abstracts Technical Editor: Alenka Obid Editors: Jure Ramšak, Mateja Režek Design and layout: Alenka Obid Institute for Historical Studies/Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS Publisher: Science and Research Centre/Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Onlin edition, available at: For the publisher: Rado Pišot http://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/ monografije/ J6-9353 The Engagement between Marxism and Christianity in Slovenia, 1931–1991 and the research The conferenceP6-0272 is organised Mediterranean within the and research Slovenia project programme , co-financed by the Slovenian Research Agency. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58784259 ISBN 978-961-7058-61-1 (PDF) CONTENTS 7 FOREWORD PROGRAMME 9 ABSTRACTS
    [Show full text]
  • Between the House of Habsburg and Tito a Look at the Slovenian Past 1861–1980
    BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 EDITORS JURIJ PEROVŠEK AND BOJAN GODEŠA Ljubljana 2016 Between the House of Habsburg and Tito ZALOŽBA INZ Managing editor Aleš Gabrič ZBIRKA VPOGLEDI 14 ISSN 2350-5656 Jurij Perovšek in Bojan Godeša (eds.) BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO A LOOK AT THE SLOVENIAN PAST 1861–1980 Technical editor Mojca Šorn Reviewers Božo Repe Žarko Lazarevič English translation: Translat d.o.o. and Studio S.U.R. Design Barbara Bogataj Kokalj Published by Inštitut za novejšo zgodovino/Instute of Contemporaray History Printed by Medium d.o.o. Print run 300 copies The publication of this book was supported by Slovenian Research Agency CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1861/1980"(082) BETWEEN the House of Habsburg and Tito : a look at the Slovenian past 1861-1980 / editors Jurij Perovšek and Bojan Godeša ; [English translation Translat and Studio S. U. R.]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino = Institute of Contemporary History, 2016. - (Zbirka Vpogledi, ISSN 2350-5656 ; 14) ISBN 978-961-6386-72-2 1. Perovšek, Jurij 287630080 ©2016, Inštitut za novejšo zgodovino All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, distributed, hired out, transmitted, published, adapted or used in any other way, including photocopying, printing, recording or storing and publishing in the electronic form without the prior written permission of the publisher, except in the case of brief quotations embodied in critical reviews and certain other non-commercial uses permitted by copyright law.
    [Show full text]
  • Edvard Kocbek: Osebni Dosje Št
    Žiga Šorli Državni svet, 29.9.2014 Čez leta bomo razumeli zločin, ki se je dogodil pred našimi ogoljufanimi očmi. To je zločin duhovnega zapeljevanja. Množicam so obsedli dušo in telo, z bleskom in šumom so jim razdražili čute, gone so jim zagnali v strasti, pamet so jim zmedli in vso zavest razžgali do brezumja. Na milijone človeških bitij so ujeli v privide, vse telesne in duševne moči so jim usmerili v eno ter isto stran, v radovoljno službo enemu samemu človeku, bogu naroda, ki gre na čelu maščevalnega pohoda. Množice so dosegle višek cirkuškega tuljenja, z drhtečim sladostrastjem koprnijo po novi posiljenosti svoje zavesti. Doslej še nismo vedeli, kaj pomenijo do skrajnosti razbičane duševne sile, kadar jim Mefistofeles šepeta ukaze. Šele zdaj bomo to spoznali, ko zapeljivec zgublja oblast nad svojimi zapeljanci. (Dnevniški zapis: avgust, september 1938) Vir: Kocbek, Edvard, 1980. Pred viharjem. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 9 2 Ko smo delo končali, smo v sebi občutili usedlino nečesa nepovratnega, dokončnega, neizbrisnega. To so atributi zgodovine. Prišli so nad nas kakor nekoč znamenja ognjenih jezikov. To niso bili atributi mitične, legendarne, odmaknjene, temveč navzočne, tesnobne, s srčno krvjo ustvarjene in z nami do kraja spojene, odgovorne zgodovine. O zgodovina! Kako smo hrepeneli po tem občutku, krutem in polnem, pomenljivem in odgovornem. Šele zdaj sem dobil občutek, da je skozi našo borno sobico zavel dih elementarne usode. (Dnevniški zapis: 28.2.1943) Vir: Kocbek, Edvard, 1949. Tovarišija. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Str. 368-369 3 Dolomitska Izjava Vir: Inkret, Andrej. 2011. In stoletje bo zardelo. Modrijan, Ljubljana. Str 190 4 Zasedanje ASNOJ v Jajcu 29.11.1943 Vir: Kocbek, Edvard, 2004.
    [Show full text]
  • Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958
    M ATEJA R EŽEK Political Changes and the National Question in Yugoslavia in the Decade Following the Dispute with the Cominform 1948–1958 The dispute with the Cominform in 1948 was a dramatic experience for Yugoslav Communists. On the one hand, Yugoslav leaders rejected the So- viet accusations and relentlessly persecuted the supporters of the Comin- form’s resolution; while on the other hand, they made every effort to rec- tify the mistakes of which Stalin charged them, enforcing a large number of measures to prove their obedience to Moscow. Such behavior was dic- tated by ideological ties with the Soviet Union and the fear of armed inter- vention and a consequent loss of power. Aggressive Stalinist methods, es- pecially collectivization, worsened the political and economic crisis that soon forced the Yugoslav leaders to search for new solutions. Moreover, the Yugoslav authorities were under pressure from the West to provide – in exchange for economic, political, and military aid – concessions in the form of democratizing the Yugoslav political order. Determined to devise an alternative to the Soviet model of socialism, the Yugoslav leaders abandoned their rigid imitation of Soviet socialism at the beginning of the fifties and began an adventurous ideological search. Their main source was Marx, while they also drew secretly on works by less “orthodox” authors, particularly by the French utopian socialists. In con- trast to Soviet centralism, they began to propagate Marx’s thesis on the withering away of the state, which postulated that the functions of the state would be gradually taken over by the working class.
    [Show full text]
  • Katoliška Levica in Marksizem V Sloveniji Po Ii. Vatikanskem Koncilu: Ideološka Kontaminacija in Njene Politične Posledice
    ACTA HISTRIAE • 22 • 2014 • 4 Received: 2014-05-12 UDC 94:322(497.1)"19" Original scientifi c article KATOLIŠKA LEVICA IN MARKSIZEM V SLOVENIJI PO II. VATIKANSKEM KONCILU: IDEOLOŠKA KONTAMINACIJA IN NJENE POLITIČNE POSLEDICE Jure RAMŠAK Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenija e-mail: [email protected] IZVLEČEK Z normalizacijo odnosov med rimskokatoliško cerkvijo in državo oz. SFRJ in Svetim sedežem, ki je dobila svoje formalno obeležje z beograjskim protokolom leta 1966 in navezavo diplomatskih odnosov na najvišji ravni leta 1970, so bili hkrati dani pogoji za vzpostavitev dialoga med generacijo mlajših marksistov in teologov. Temu je bil naklo- njen razvoj dogodkov tako na mednarodnem prizorišču (od nove doktrine papeža Janeza XXIII, preko delovanja t.i. Pavlove družbe, do t.i. teologije osvoboditve in na drugi strani dialogu naklonjena stališča marksističnih fi lozofov kot Ernst Bloch in Roger Garaudy ali italijanske komunistične partije pod Enricom Berlinguerjem), kot ideološki in politični kontekst v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji (samoupravni socializem s poudarjeno noto »humanističnega marksizma«, razvoj sociologije religije, spremembe v republiškem političnem vodstvu). Odnos do marksizma oz. specifi čno do samoupravnega socializma, ki je v središču tega prispevka, se je pri povojni generaciji teologov, ki je v 60. letih izhajala iz skupne koncilske usmerjenosti, v 70. letih jasneje profi liral. Medtem, ko se je večji del posve- čal študiju jugoslovanskega marksizma z namenom učinkovitejše kritike režima, je del teologov in laičnih izobražencev vse bolj prepoznaval prednosti zlasti jugoslovanskega socializma in v krščanstvu iskal motivacije za vključitev vernikov v njegovo izgradnjo. Predstavniki »socialistične teologije« so bili dejansko vselej številčno osamljena sku- pina znotraj pretežno konservativne slovenske Cerkve, ki pa jim je odmevnost dajalo dejstvo, da je njihov voditelj Vekoslav Grmič zasedal mesto mariborskega pomožnega škofa.
    [Show full text]
  • Pot Slovenskih Izseljencev Na Tuje Is a Well-Designed and Well-Written
    REVIEWS 215 But sometimes there is too much of a primary source included directly in the text, and it disturbs the fluency of reading. As an example, in the chapter on "Traveling and emigration agencies in Ljubljana," there are eight pages (134 through 141) entirely taken up with the reproduction of an advertisement about the steamer "George Washington," bound for the United States, enticing potential customers. Interesting and relevant but lengthy materials should be placed in appendices, rather than inserted in the main body of the work, where they can create lengthy breaks in the actual text. They cannot be a substitute for description and analysis of concrete data within a broader framework of a historian's pursuit, even for the general public. This is the impression that the reader, unfortunately, receives from time to time. This is, of course, not to detract from the tremendous accomplishment that Dmovsek achieved with his work, or from the undeniable usefulness of the data he assembled and analyzed, through which Slovene emigration, almost without precedent in the history of small nations, can be better understood. Pot slovenskih izseljencev na tuje is a well-designed and well-written book on Slovene emigration, and makes inviting and stimulating reading for the general readership as well as for professionals who are interested in the topic. In addition to the notes, an index, and a bibliography, the book also contains resumes in English and Gelman. Lea Plut-Pregelj, University of Maryland Miran Hladnik, Slovenska kmeeka povest. Ljubljana: Presernova druzba, 1990. 205 pp.; illustrations, map, tables. Such a concise and lucid exposition of the genre's century-long devel­ opment (1859-1945 to be precise) is to be admired.
    [Show full text]
  • Življenje in Delo Antona Korošca Do Prve Svetovne Vojne
    Prispevki za novejšo zgodovino XXXI - 1991 Feliks J. Bister Življenje in delo Antona Korošca do prve svetovne vojne I. Uvod Prleška vinska trta je od nekdaj vplivala na sproščeni in odkriti značaj domačega prebivalstva. Hkrati je jamčila za mednarodno priznano kakovost spodnještajerskih vin. Zato po mojem nikakor ni slučajnost, da je iznajdljivost ljudstva prav v tem mej­ nem panonskem prostoru med staro Avstrijo in bivšo habsburško Ogrsko tako velika. Prlekija je dala celo vrsto pomembnih mož - znanstvenike, pisatelje, pesnike, duhov­ nike, politike itd. -, ki so bistveno sooblikovali duhovno in družbenopolitično podobo slovenskega naroda. Imena kot Fran Miklošič, Božidar in Anton Raič, Jakob Missia, Stanko Vraz, Fran Ksaver Meško, Bratko Kreft, Edvard Kocbek itd. so nam vsem do­ bro znana.1 Med t. i. »velike sinove« Prlekije gotovo spada - ob vseh različnih svetovnonazor­ skih ali strankarskopolitičnih pogledih - zgodovinska osebnost duhovnika, novinarja in politika Antona Korošca (1872-1940). II. Rojstni kraj, družina in ljudska šola Rodil se je 12. maja 1872 v zaselku Biserjane štev. 7 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, da­ nes Videm ob Ščavnici, kmetu Janezu Korošcu (1835-1910) in njegovi ženi Neži roj. Ploj (1840-1907). Občina Sv. Jurij ob Ščavnici (St. Georgen a. d. Stainz) je obsegala po Janischevem topografsko-statističnem leksikonu takrat 771,65 ha zemlje, 94 hiš in 452 prebivalcev, od katerih je bilo 209 moških. Dekanija Sv. Jurija je imela osem žup­ nij med Ljutomerom in Radgono in je štela 27.000 vernikov, glavna fara sama pa 4495 duš.2 Antona Korošca je še na dan njegova rojstva krstil kaplan Anton Kucovan v stari gotski farni cerkvi, kamor botra Magdalena Ploj, kmetica iz Grabonoša, in vaška babi­ ca Terezija Brumen3 nista imeli niti deset minut hoje od skromne domačije Korošče- vih, ki leži tik ob občinski cesti.
    [Show full text]
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of
    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
    [Show full text]
  • THE 1930S in SLOVENIA Sors
    to considerable nationalist sentiments, con­ to pre-war levels of development and standard flicts with neighboring countries were a com­ ofliving before the new crisis began. THE 1930s monplace occurrence. All in all, the Kingdom of Global economic trends were uneven, and Yugoslavia was one such state. relationships between individual industries and IN SLOVENIA: The 1930s represent the other face of the international trade were particularly imbal­ period between the two world wars, in which anced. The same held true for states and regions, BETWEEN the economic crisis of 1929 essentially marks with a notable consistent disparity between ris­ the exact dividing point. The world of the in­ ing production potentials and limited spending OPENING UP terwar years was full of contradictions, torn possibilities. Periods of intensive development between poverty and wealth, between new stu­ and crises alternated with overproduction, in­ pidities leading to new catastrophes and great flation and stagnation. During interwar years TO EUROPE, achievements of human endeavor. It all began the world experienced three economic crises with counting the casualties of war: more than (1920- 1923, 1929-1933, and 1937-1938). Even NATIONAL 10 million victims on the battlefield, 20 million more frequent were agrarian crises, which were wounded, and another 10 million deaths due to never effectively resolved. One effect these cri­ SECURITY war, illness or famine. Material losses amount­ ses produced was a very fragile social context, ed to countless billions of dollars. in particular socio-political conditions, which The Great War and its aftermath led to consequently resulted in fierce competition for THREATS AND the dissolution of Europe's three great empires: colonies, markets, resources and global com­ the Austro-Hungarian Empire, which lost its munications.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_20.pdf | DOST. 02/10/21 20.13 UDK 082.1:821.163.6.09 Igor Kramberger Düsseldorf THe SeRIeS THe COMPLeTe WORKS OF SLOVeNe POeTS AND PROSe WRITeRS (An inspirational assessment) In memory of Evald Koren 1913–2013 The point of departure for this study is a booklet by Matija Ogrin, the third editor-in-chief of the series Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers), which he prepared as an aid to editors of individual volumes. In certain instances, I indicate the history of evaluating and selecting writers for the series. I also point out the changed status of editors of such publications. This is the basis for a proposal to compile a handbook containing the analytical suppositions of books published in the series, as well as details on the materials in the commentaries and their arrangement—in short the scholarly apparatus of each book. Key words: author, editor, complete works, book series, the Complete works of Slovene poets and prose writers, evaluation 1 Scholarly literature on the series Composing a scholarly article begins with a review of publications on the topic. Once the picture of existing knowledge is clear, it is possible to mount the shoulders of the giant of accumulated knowledge and make a scholarly contribution on the topic (Merton 1965). This article is devoted to a series that is known as fundamental schol- arly series, The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers.
    [Show full text]