DOCSLIB.ORG

Diplomsko Delo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Diplomsko Delo UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO Monika Borovi č Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo POMEMBNEJŠE OSEBNOSTI IZ JUGOVZHODNIH SLOVENSKIH GORIC Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Bernard Rajh Monika Borovi č Maribor, 2011 Lektorica: Jožica Megla, prof. slov. jezika Prevajalka: Ksenija Vajs, prof. ang. in nem. jezika ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu za strokovno pomoč, svetovanje in usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela. Posebna zahvala je namenjena mojim najbližjim, ki so mi v času študija stali ob strani in verjeli vame. UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Izjava Podpisana Monika Borovič, rojena 3. 6. 1987, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Pomembnejše osebnosti iz jugovzhodnih Slovenskih goric pri mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _____________________________ (podpis študenta-ke) Maribor, 2011 Povzetek V diplomski nalogi so predstavljene pomembnejše osebnosti iz jugovzhodnih Slovenskih goric, njihovo delo, dosežki, vpliv na kulturno in družbeno življenje na jugovzhodnem obmo čju Slovenskih goric ter njihov pomen v slovenskem prostoru. Osebnosti so kronološko razporejene po datumu rojstva oziroma času delovanja. V nalogi sem zajela ve č podro čij, na katerih so pomembneži delovali. Ta podro čja so kultura, politika, umetnost ter naravoslovje in tehnika. V diplomski nalogi sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo, pri osebah pa zgodovinsko metodo. Klju čne besede: zgodovina, kultura, umetnost, politika, tehnika, pomembne osebnosti. Summary This thesis presents the most important personalities of the southeastern Slovenian region Slovenske gorice, their work, achievements, impact on culture and social life of this region and their importance in the Slovenian territory. The personalities are chronologically arranged by date of birth or the time of their cultural, political activity. This thesis covers all the areas which the important personalities were active in. These areas extend from cultural over politics, art, natural sciences to technology. To get the information I used the descriptive research method and the historical method for persons. Key words: history, culture, art, politics, technology, important personalities. Kazalo vsebine 1 UVOD .................................................................................................................. 1 2 NAMEN ............................................................................................................... 1 3 METODOLOGIJA ............................................................................................ 1 4 PREGLED POMEMBNEJŠIH OSEBNOSTI ................................................ 2 4.1 OSEBNOSTI, ROJENE V 18. STOLETJU .............................................. 2 4.1.1 Simon Povoden (1753–1841) ................................................................. 2 4.1.2 Peter Dajnko (1787–1873) ...................................................................... 3 4.1.3 Anton Krempl (1790–1844).................................................................... 4 4.2 OSEBNOSTI, ROJENE V 19. STOLETJU .............................................. 6 4.2.1 Stanko Vraz (1810–1851) ....................................................................... 6 4.2.2 Franc Mikloši č (1813–1891) .................................................................. 7 4.2.3 Matija Prelog (1813–1872) ..................................................................... 9 4.2.4 Oroslav Caf (1814–1874) ..................................................................... 10 4.2.5 Davorin Trstenjak (1817–1890)............................................................ 10 4.2.6 Radoslav Razlag (1826–1880) .............................................................. 11 4.2.7 Božidar Rai č (1827–1886) .................................................................... 12 4.2.8 Ivan Kukovec (1834–1908) .................................................................. 13 4.2.9 Franc Simoni č (1847–1919) ................................................................. 14 4.2.10 Henrik Schreiner (1850–1920) ........................................................... 15 4.2.11 Ivan De čko (1859–1908) .................................................................... 16 4.2.12 Janez Puh (1862–1914) ....................................................................... 17 4.2.13 Karol Grossmann (1864–1929) .......................................................... 18 4.2.14 Fran Kova čič (1867–1939) ................................................................. 19 4.2.15 Roman Fekonja (1868–1910) ............................................................. 20 4.2.16 Fran Ileši č (1871–1941) ...................................................................... 21 4.2.17 Anton Korošec (1872–1940) .............................................................. 22 4.2.18 Karel Ozvald (1873–1946) ................................................................. 23 4.2.19 Franc Ksaver Meško (1874–1964) ..................................................... 24 4.2.20 Vekoslav Kukovec (1876–1951) ........................................................ 26 4.2.21 Matija Slavi č (1877–1958) ................................................................. 26 4.2.22 Ivan Žabota (1877–1939).................................................................... 27 4.2.23 Leopold Poljanec (1872–1944) ........................................................... 28 4.2.24 Cvetko Golar (1879–1965) ................................................................. 29 4.2.25 Ivan Vuk (1882–1939) ........................................................................ 29 4.2.26 Jakob Kelemina (1882–1957) ............................................................. 31 4.2.27 France Veber (1890–1975) ................................................................. 32 4.2.28 Ante Trstenjak (1894–1970) ............................................................... 34 4.2.29 Slavko Osterc (1895–1941) ................................................................ 35 4.2.30 Božidar Borko (1896–1980) ............................................................... 36 4.2.31 Rudolf Kolari č (1898–1975) ............................................................... 37 4.2.32 Anton Slodnjak (1899–1983).............................................................. 37 4.3 OSEBNOSTI, ROJENE V 20. STOLETJU ............................................ 39 4.3.1 Stanko Cajnkar (1900–1977) ................................................................ 39 4.3.2 Janko Rakuša (1901–1945) ................................................................... 40 4.3.3 Janko Juran čič (1902–1989) ................................................................. 40 4.3.4 Edvard Kocbek (1904–1981) ................................................................ 42 4.3.5 Bratko Kreft (1905–1996) .................................................................... 43 4.3.6 Milena Mohori č (1905–1972) ............................................................... 45 4.3.7 Anton Trstenjak (1906–1996) ............................................................... 45 4.3.8 Dragotin Cvetko (1911–1993) .............................................................. 47 4.3.9 Ivan Potr č (1913–1993) ........................................................................ 48 4.3.10 Jože Keren čič (1913–1941) ................................................................ 49 4.3.11 Fran Žižek (1914–2008) ..................................................................... 49 4.3.12 Fran ček Bohanec (1923–2010) ........................................................... 50 4.3.13 Vekoslav Grmi č (1923–2005) ............................................................ 51 4.3.14 Tone Ferenc (1927–2003) ................................................................... 51 4.3.15 France Forstneri č (1933–2007) ........................................................... 52 4.3.16 Vlado Žabot (r. 1958) ......................................................................... 52 4.3.17 Aleš Šteger (r. 1973) ........................................................................... 53 5 SKLEPNE MISLI ............................................................................................ 54 6 LITERATURA ................................................................................................. 57 Kazalo slik Slika 1 : Dr. Franc Mikloši č (http://www4.slikomat.com/10/0427/45-FRANC-.gif) .......................................... 8 Slika 2 : Janez Puh (http://www.svrp-pp.gov.si/vsebine/slovenci/slike/janez_puh. jpg) ..................... 17 Slika 3 : France Veber (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:VeberFrance-foto_Berthold.jpg).....................33 Slika 4 : Edvard Kocbek (http://gradiva.txt.si/m/slovenscina/rudi-seligo-triptih- agathe-schwarzkobler/img/Kocbek.jpg) ............................................................... 42 Slika 5 : Dr. Anton Trstenjak (http://www.inst-antonatrstenjaka.si/anim/trstenjak1.jpg) .................................... 46 1 UVOD Pomembne osebnosti zaznamujejo čas vse od zgodovine do današnjih dni. Njihovo delovanje, udejstvovanje in ustvarjanje vpliva na družbo in potek našega življenja. To so osebe, ki se trudijo
Load more

Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru.
    [Show full text]
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico
    OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču) Poslovni čas za stranke je: POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN UKC Maribor: PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z V mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje.
    [Show full text]
  • Jürglasilo JOVŠKO Glasilo Jürglasilo Občine Sveti Jurij Ob Ščavnici / Oktober 2013
    Poštnina Plačana Pri Pošti 9244 Sveti JuriJ ob ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti.
    [Show full text]
  • Post-Communist Memory Culture and the Historiography of the Second World War and the Post-War Execution of Slovenian Collaborationists
    Croatian Political Science Review, Vol. 55, No. 2, 2018, pp. 33-49 33 Original research article Received: 21 August 2017 DOI: 10.20901/pm.55.2.02 Post-Communist Memory Culture and the Historiography of the Second World War and the Post-War Execution of Slovenian Collaborationists OTO LUTHAR Slovenian Academy of Sciences and Arts Summary This paper aims to summarize the transformations in contemporary Slove- nia’s post-socialist memorial landscape as well as to provide an analysis of the historiographical representation of The Second World War in the Slovenian territory. The analysis focuses on the works of both Slovenian professional and amateur historiographical production, that address historic developments which took place during the Second World War and in its immediate aftermath from the perspective of the post-war withdrawal of the members of various military units (and their families) that collaborated with the occupiers during the Second World War. Keywords: Slovenes, Partisans, Home Guards, Historiography, Memory Introduction The debate on post-communist/post-socialist historical interpretation has become an inseparable part of the new politics of the past across Eastern and Southeastern Europe. In Slovenia, the once-vivid historiographical debate on the nature of histo- rical explanation has been ever since largely overshadowed by new attempts to mo- nopolize historical interpretation. The discussion, that has been led from the 1980s onwards, has brought forward new forms of historical representation which have once again given way to the politicized reinterpretation of the most disputed parts of the Second World War and the subsequent time of socialism. Like in some other parts of post-socialist Europe, the past has become a “morality drama” and a “pas- 34 Luthar, O., Post-Communist Memory Culture and the Historiography of the Second World War..
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IV, številka 12, april 2011 Foto: arhiv OŠ Ormož Foto HOST Ormož Stran 2: Stran 7: Stran 16: Tradicionalni ormoški »fašenski« karneval Ljubiteljska kultura Kulturni praznik Aleksandra Bratuša, prof. na OŠ Ormož žrtvuje vse lastne želje. Za njegovo ugodje Za naše žene, mame … mesecu pomladi praznujemo dva se bo odrekla vsakemu užitku. Nanj je po- praznika, ko se ženam in mamicam nosna in ga zmeraj poveličuje. Če ga prese- Vtopi srce, če se njihovi najbližji netijo težave, ji postane zaradi njih še draž- spomnijo nanje s kakšno lepo mislijo, otro- ji. Če je onečaščeno njegovo ime, ga bo še ško povedano pesmico ali z drobnim daril- vedno ljubila in cenila. In če ga bo ves svet cem. Čeprav mnogi menijo, da gre za no- zavrgel, bo ona ostala zanj ves svet. vodobni muhi, ki so se ju v iskanju profita V počastitev materinskega praznika je bila domislili trgovci s cvetjem in sladkarijami, v nedeljo, 27. 3. 2011 ob 14.30 uri, v Domu ugotavljamo, da to ne drži povsem. kulture Ormož, že tradicionalna prireditev. Oba praznika, dan žena in materinski dan, Organizatorji so bili Občina Ormož, Nova imata v svetu namreč dolgo in bogato tra- Slovenija in Slovenska demokratska stran- dicijo. Prvi nas spominja na ekonomsko, ka. V kulturnem programu so sodelovali politično in socialno enakopravnost žensk, otroci Vrtca Ormož, Osnovne šole Ormož, drugi pa na materinstvo, neprecenljivo da- Glasbene šole Ormož in Osnovne šole Mi- nost, ki razodeva skrb, varnost in zavetje. klavž pri Ormožu. Nastopajoči so obisko- Materina ljubezen je občudovanja vredna: valcem pripeli šopke iz najlepših cvetic: lju- veliko daje, nič ne zahteva in preprosto je.
    [Show full text]
  • Crossing the Lines Between Marxism and Christianity in the 20Th Century East-Central Europe
    SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS SCIENCE AND RESEARCH CENTRE KOPER Institute for Historical Studies ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER Inštitut za zgodovinske študije International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE 15th and 16th April 2021 PROGRAMME AND ABSTRACTS Koper 2021 International conference CROSSING THE LINES BETWEEN MARXISM AND CHRISTIANITY IN THE 20TH CENTURY EAST-CENTRAL EUROPE Programme and Abstracts Technical Editor: Alenka Obid Editors: Jure Ramšak, Mateja Režek Design and layout: Alenka Obid Institute for Historical Studies/Inštitut za zgodovinske študije, Annales ZRS Publisher: Science and Research Centre/Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Onlin edition, available at: For the publisher: Rado Pišot http://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/ monografije/ J6-9353 The Engagement between Marxism and Christianity in Slovenia, 1931–1991 and the research The conferenceP6-0272 is organised Mediterranean within the and research Slovenia project programme , co-financed by the Slovenian Research Agency. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58784259 ISBN 978-961-7058-61-1 (PDF) CONTENTS 7 FOREWORD PROGRAMME 9 ABSTRACTS
    [Show full text]
  • “(Slovene) Medieval History” in the Book's Subtitle Should Be
    INTRODUCTION Th e phrase “(Slovene) medieval history” in the book’s subtitle should be understood in its geographical, not ethnic sense: it does not mean that the papers deal with the history of the Slovenes, but rather with historical developments and phenomena from the Middle Ages in the area that is today associated with (the Republic of) Slovenia. At the same time, we must be aware that even such a geographical defi nition can only be approximate and provisional: the contemporary frame- work of the state certainly should not limit our view or research when dealing with remote periods, when many political, linguistic, ethnical, and other borders diff ered essentially and the area had a diff erent struc- ture. Th e developments in the coastal towns of present-day Slovenia, for instance, cannot be adequately understood and described without knowledge and consideration of the conditions in the whole of Istria, the historical province that is today divided between Italy, Slovenia, and Croatia, or without giving due consideration to the roles played by the Byzantine, Frankish, or Venetian authorities in the peninsula. To quote another example, the situation is similar to that of Styria (or Carinthia, or Gorizia, etc.). Since 1918, that historical Land, formed in the 12th century, has been divided between two states, Austria and Slovenia (Yugoslavia) into Austrian and Slovene Styria, and the latter occupies about one third of the former Land. It is clear, then, that we can research and describe some chapters from its history only if we focus on Styria as a whole, regardless of its current borders; or, in other words, if we view it – and this is true of everything in history – as a variable historical category that cannot be treated outside the context of the period we are interested in.
    [Show full text]
  • Spomenik Škofu Antonu Martinu Slomšku V Azilu Mariborske Stolnice
    ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 18|1 2013 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU 2013 1 | 18 Vsebina • Contents Ana Kostić, Public Monuments in Sacred Space. Memorial Tombs as National Monuments in Nineteenth Century Serbia Ceremony of the unveiling of Milica Stojadinović-Srpkinja’s • Javni spomeniki v sakralnem prostoru. Spominske grobnice kot nacionalni spomeniki v Srbiji v 19. stoletju monument, Vrdnik Monastery (detail) Ana Lavrič, »Javni« spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku v azilu mariborske stolnice • The “Public” Monument of Anton Martin Slomšek under the Shelter of Maribor Cathedral Polona Vidmar, Lokalpatriotismus und Lokalpolitik. Die Denkmäler Wilhelms von Tegetthoff, Kaiser Josefs II. sowie Erzherzog Johanns in Maribor und die Familie Reiser • Lokalni patriotizem in lokalna politika. Spomeniki Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu v Mariboru ter vpliv družine Reiser Nenad Makuljević, Funeral Culture and Public Monuments. Jernej Kopitar, Vuk Karadžić and Creating a Common Serbo-Slovenian Culture of Memory • Pogrebne slovesnosti in javni spomeniki. Kopitar, Karadžić in ustvarjanje ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA skupne srbsko-slovenske kulture spominjanja Irena Ćirović, Memory, Nation and a Heroine of the Modern Age. Monument to Milica Stojadinović-Srpkinja • Spomin, nacija in herojinja moderne dobe. Spomenik Milici Stojadinović - Srpkinji ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Establishing National Identity in Public Space Public Monuments in Slovenia and Serbia in the Nineteenth Century
    [Show full text]
  • 1945 – PRELOM S PRETEKLOSTJO Zgodovina Srednjeevropskih Držav Ob Koncu Druge Svetovne Vojne
    1945 – A BREAK WITH THE PAST A History of Central European Countries at the End of World War Two 1945 – PRELOM S PRETEKLOSTJO Zgodovina srednjeevropskih držav ob koncu druge svetovne vojne Edited by ZDENKO ČEPIČ Book Editor Zdenko Čepič Editorial board Zdenko Čepič, Slavomir Michalek, Christian Promitzer, Zdenko Radelić, Jerca Vodušek Starič Published by Inštitut za novejšo zgodovino/ Institute for Contemporary History, Ljubljana, Republika Slovenija/Republic of Slovenia Represented by Jerca Vodušek Starič Layout and typesetting Franc Čuden, Medit d.o.o. Printed by Grafika-M s.p. Print run 400 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(4-191.2)"1945"(082) NINETEEN hundred and forty-five 1945 - a break with the past : a history of central European countries at the end of World War II = 1945 - prelom s preteklostjo: zgodovina srednjeevropskih držav ob koncu druge svetovne vojne / edited by Zdenko Čepič. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino = Institute for Contemporary History, 2008 ISBN 978-961-6386-14-2 1. Vzp. stv. nasl. 2. Čepič, Zdenko 239512832 1945 – A Break with the Past / 1945 – Prelom s preteklostjo CONTENTS Zdenko Čepič, The War is Over. What Now? A Reflection on the End of World War Two ..................................................... 5 Dušan Nećak, From Monopolar to Bipolar World. Key Issues of the Classic Cold War ................................................................. 23 Slavomír Michálek, Czechoslovak Foreign Policy after World War Two. New Winds or Mere Dreams?
    [Show full text]
  • Stanko Vraz Kao Folklorist Vrazov Prinos Poznavanju Hrvatske I Slovenske Usmene Književnosti
    Croatica et Slavica Iadertina, Zadar, 2011 UDK 398.8(497.4/.5):929 Vraz, S. Izvorni znanstveni članak Primljen: 13. 03. 2011. Prihvaćen za tisak: 04. 11. 2011. Andrea Sapunar Knežević Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti Zavod za povijest hrvatske književnosti, kazališta i glazbe Opatička 18, Zagreb [email protected] Marijana Togonal Visoka škola za odnose s javnošću i studij medija Kairos Ilica 242, Zagreb [email protected] Stanko Vraz kao folklorist Vrazov prinos poznavanju hrvatske i slovenske usmene književnosti Iako se u povijesti hrvatske književnosti Stanko Vraz najčešće ističe u kontekstu ljubavne poezije kao autor prve hrvatske pjesničke ljubavne zbirke novije hrvatske književnosti, njegov doprinos razvoju hrvatske književnosti ne treba tražiti samo u području umjetničke poezije. Vraz je iznimnu važnost pridavao sakupljanju narodnoga blaga s naglaskom na narodne pjesme i napjeve, i to na više načina: samom sakupljačkom djelatnošću, kritikom metodologije sakupljanja i uređivanja objavljenih narodnih pjesama te svojevrsnim naputcima koje je davao svojim kolegama-sakupljačima (Macunu, Kukuljeviću, Kočevaru, Erbenu i dr.), o čemu svjedoči autorova korespondencija s brojnim istaknutim hrvatskim, ali i inozemnim autorima (poljskim, ruskim, njemačkim, slovačkim, češkim). Iako je od 1833., pa gotovo do smrti 1851., ustrajno sakupljao narodno blago, prikupivši pri tome stotine narodnih pjesama i napjeva te ostavivši u pismima prijateljima niz dragocjenih zapisa o narodnom životu ljudi svoga vremena, objavio je samo jednu zbirku narodnih pjesama - Narodne pĕsni ilirske, koje se pĕvaju po Štajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Zbirka je izdana u Zagrebu godine 1839. i sadrži 115 narodnih, isključivo slovenskih pjesama. U trećoj knjizi Kola 1843. objavljuje Narodne pesme Harvatah, u prvom dijelu pjesme Iz Primorja, zatim pjesme Iz Istrie te u trećem dijelu šest pjesama Iz Austrie i Ugarske.
    [Show full text]