DOCSLIB.ORG

Prenos Pdf Različice Dokumenta

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prenos Pdf Različice Dokumenta INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru. Revirni gozdar: Boštjan REŽONJA, inž.gozd. KONCERT LJUDSKIH PEVK APAČE petek, 18. november 2016 ob 18. uri Ljudske pevke Apače vabijo na KONCERT, ki bo v petek, 18. novembra 2016, ob 18. uri v Kulturnem domu Apače. Gostje: Palčkovi godci, Tamburaška skupina KD Peter Dajnko Črešnjevci, VIOLINKE z instrumentalisti ter otroci Vrtca Apače. Vljudno vabljeni! Apače, 16.11.2016 Občina Apače, občinska uprava Nelektorirano besedilo VABILO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE KLUBA GAIA torek, 22. november ob 17. uri Klub Gaia v sodelovanju z Občino Apače organizira predavanje SAJENJE SADNIH RASTLIN IN PRIPRAVA VRTA NA ZIMO v torek, 22. novembra 2016, ob 17. uri v prostorih Kulturnega doma Apače. Izvajalec: Vanes Husić, strokovnjak agronom Kluba Gaia VLJUDNO VABLJENI! LAS Prlekija objavila 1. Javni poziv za izbor operacij v letu 2016 Namen javnega poziva: Namen javnega poziva je izbor operaciji (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej v letih 2016 - 2018 in sofinanciranje njihovih stroškov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Predmet sofinanciranja: Predmet sofinanciranja so operacije (projekti), ki zasledujejo cilje EKSRP ter prispevajo k ciljem, kazalnikom in ukrepom Strategije lokalnega razvoja na območju Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje: Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znašajo 749.716,43 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP). Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za operacije, sofinancirane iz EKSRP znaša 85%. Informacije o javnem pozivu: ali po elektronski pošti: [email protected]. Po telefonu: 02/585 13 40, vsak delovnik od 9:00 do 13:00. Zadnja vprašanja bodo možna do 21. 12. 2016. Rok za oddajo vlog na 1. Javni poziv je 23. december 2016. Javni poziv ter Strategija lokalnega razvoja za Lokalno akcijsko skupino Prlekija 2014 – 2020 sta objavljena na spletni strani Občine Apače www.obcina-apace.si Apače, 16.11.2016 Občina Apače, občinska uprava Nelektorirano besedilo .
Load more

Recommended publications
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • O Imenovanju Članov V Odbore in Komisije 2010-2014
    OBČINA GORNJA RADGONA PREDLOG OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38 Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona – lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1 in št. 47 z dne 1. 12. 2008) in 67. in 57. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 83/99, 104/00 in Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 1 z dne 15.08.2003) in na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Gornja Radgona na svoji ………..seji, dne ……. sprejel naslednji S K L E P : 1. Za člane Odbora za proračun, finance in premoženjske zadeve se imenujejo: Ø Urška ZIERNFELD, stanujoča Mariborska cesta 4, 9250 Gornja Radgona Ø Dušan ZAGORC, stanujoč Partizanska cesta 37, 9250 Gornja Radgona Ø Marjan ŽULA, stanujoč Prežihova ulica 11, 9250 Gornja Radgona Ø Ivanka HIBLER, stanujoča Spodnja Ščavnica 13/a, 9250 Gornja Radgona Ø Miroslav NJIVAR, stanujoč Panonska ulica 26, 9250 Gornja Radgona Ø Aleksander VOGRINEC, stanujoč Čremošnikova ulica 4, 9250 Gornja Radgona Ø Branko KOCBEK, stanujoč Lomanoše 24, 9250 Gornja Radgona 2. Za člane Odbora za gospodarstvo, obrt in podjetništvo se imenujejo: Ø Stanislav ROJKO, stanujoč Negova 34, 9245 Spodnji Ivanjci Ø Zlatko ERLIH, stanujoč Plitvički Vrh 23/a, 9250 Gornja Radgona Ø Alenka KAUČIČ, stanujoča Gornji Ivanjci 21, 9245 Spodnji Ivanjci Ø Janez PERKO, stanujoč Lastomerci 13/a, 9250 Gornja Radgona Ø Boris MAZOVEC, stanujoč Norički Vrh 48, 9250 Gornja Radgona Ø Matej ŠKROBAR, Črešnjevci 61/b, 9250 Gornja Radgona Ø Ivan DOKL, stanujoč Lastomerci 4, 9250 Gornja Radgona 3.
    [Show full text]
  • PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico
    OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču) Poslovni čas za stranke je: POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN UKC Maribor: PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z V mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • 13Mugerli.Pdf
    UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO SLOVENSKI ČRKOPISI DIPLOMSKO DELO Anja Mugerli Mentor: doc. dr. Kozma Ahaĉiĉ Nova Gorica 2010 NASLOV Slovenski črkopisi IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljeni vsi slovenski ĉrkopisi. Bohoriĉica je bila prvi slovenski knjiţni ĉrkopis in se je uporabljala od sredine 16. stoletja do sredine 19. stoletja. V povezavi z njo so opisane vse variante, katere so razvili najpomembnejši pisci ter z njimi v bohoriĉico prinesli pomembne spremembe. V nadaljevanju sta predstavljena ĉrkopisa, ki sta se za krajši ĉas uporabljala v zaĉetku 19. stoletja, metelĉica in dajnĉica. V zvezi z njima je opisana tudi abecedna vojna. V njej je potekal boj med bohoriĉico in njenimi privrţenci ter novima ĉrkopisoma, predvsem metelĉico, s katerima so nekateri ţeleli nadomestiti stari ĉrkopis. Dalje bo predstavljen slovenski ĉrkopis, gajica, katerega uporabljamo še danes. Pri vseh ĉrkopisih in njihovih variantah so predstavljene prednosti, ki so jih prinesli, in tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih so nove variante (pri bohoriĉici) in nato novi ĉrkopisi nastajali. Pri gajici so opisani problemi, povezani z njo, ki so nastali predvsem zaradi tega, ker se je razvila v okviru ilirskega gibanja. Ključne besede: ĉrkopis, varianta, ĉrka, fonem, soglasniški sklop, bohoriĉica, Primoţ Trubar, Sebastijan Krelj, Adam Bohoriĉ, Jurij Dalmatin, Marko Pohlin, Jernej Kopitar, slovnica, dajnĉica, Peter Dajnko, metelĉica, Franc Serafin Metelko, abecedna vojna, Matija Ĉop, gajica, Ljudevit Gaj, ilirsko gibanje, latinica, cirilica, ĉeški ĉrkopis. II TITLE Slovenian alphabets ABSTRACT In the thesis are presented all of the slovenian alphabets. Bohoriĉica was the first slovenian alphabet and was used since the middle of the 16th until the middle of 19th century.
    [Show full text]
  • OGR-SEZNAM-Kandidatov Za Volitve V Svete KS-2010
    Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) (Uradni list RS, 94/2007-UPB3, 45/2008) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1, 54/2007 Odl.US, 49/2008 Skl.US) Občinska volilna komisija Občine Gornja Radgona objavlja naslednji SEZNAM kandidatov za redne volitve članov v Svete krajevnih skupnostih v občini Gornja Radgona, ki bodo dne 10. oktobra 2010 KRAJEVNA SKUPNOST ČREŠNJEVCI - ZBIGOVCI Volilna enota št. 1 Obsega naselje Črešnjevci, Orehovci in Ptujska Cesta. Voli se 3 člane sveta. Potrjeni kandidati za člane sveta krajevne skupnosti so: 1. Katarina Tibaut datum roj.: 10.10.1990 naslov: Ptujska Cesta, Ptujska Cesta 15 poklic: Študentka delo: Študentka predlagatelj: N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2. Ana Hamler datum roj.: 07.07.1972 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 127 poklic: Ekonomski tehnik delo: Kmetovalka predlagatelj: SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Robert Breznik datum roj.: 30.04.1972 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 110 poklic: Dipl. ing. elektra delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. David Roškar datum roj.: 21.03.1968 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 20 poklic: Univ. dipl. ing. strojništva delo: Profesor predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Feliks Petek datum roj.: 05.05.1937 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 131 poklic: Pravnik delo: Upokojenec predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 6. Jožica Poberžnik datum roj.: 17.02.1977 naslov: Orehovci, Orehovci 5 poklic: Trgovka delo: Trgovka predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 1 7. Marjan Ščančar datum roj.: 18.10.1963 naslov: Orehovci, Orehovci 12a poklic: Strojni ključavničar delo: Vzdrževalec predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 8.
    [Show full text]
  • Predstavitev Občine Gornja Radgona
    PREDSTAVITEV OBČINE GORNJA RADGONA »Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leţi v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolţ reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana. Lega Občine Gornja Radgona v Sloveniji V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu ţivečim krajanom, daje moţnost nadaljnjega razvoja in blagostanja. Sedeţ občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedeţ Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo ţe od leta 1852 po klasični šampanjski metodi. Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko- ţivilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-ţivilski sejem AGRA. Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski poti.
    [Show full text]
  • ODLOK O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest V Občini Gornja Radgona
    Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/2006), drugega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997) in 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24/06 – UPB1) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na 13. redni seji dne 29.05.2008 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gornja Radgona 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste (v mestu Gornja Radgona) in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: - na zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), - na mestne ceste ali krajevne ceste (s skrajšano oznako LK). 3. člen Lokalne ceste so: - ceste med naselji v Občini Gornja Radgona ter ceste med naselji v Občini Gornja Radgona in naselji v sosednjih občinah, - ceste v mestu Gornja Radgona in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Gornja Radgona in med naselji v Občini Gornja Radgona in naselji v sosednjih občinah so: Preostala dolžina Zap. Začetek Konec Dolžina v sosednji občini Vrsta št. Cesta Odsek odseka Potek odseka [m] [m] prometa 1. 104010 104011 C G1-3 PLITVIČKI VRH-LEŠANE C 104030 668 2.263 Apače V 2. 104020 104022 O 104021 ZG.
    [Show full text]
  • GRADIVO K 12. Točki 11. Redne Seje OS (PDF)
    PREDLOG OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Številka: 081-1/2008-102 Datum: Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na __. redni seji, dne __.__.______ sprejel naslednji S K L E P 1. Občinski svet Občine Gornja Radgona sprejema predloženi Koledar prireditev v letu 2008 v občini Gornja Radgona. 2. Komisija za prireditve določi prireditve, ki se bodo financirale iz občinskega proračuna za leto 2008 do višine zagotovljenih sredstev na postavki prireditve. ŽUPAN OBČINE GORNJA RADGONA Anton KAMPUŠ OBČINA GORNJA RADGONA ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM OBČINSKI SVET IN PROMOCIJO KOMISIJA ZA PRIREDITVE GORNJA RADGONA Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona ENOTA TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER Tel.: 02/564 38 38, Fax: 02/564 38 14 Kerenčičeva 16, 9250 Gornja Radgona http://www.gor-radgona.si Tel.: 02/564 82 40 e-pošta: [email protected] http://www. kultprotur.si e-pošta: [email protected] KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA · LETO MEDKULTURNEGA DIALOGA (EVROPSKA UNIJA) · MEDNARODNO LETO JEZIKOV (UNESCO) · TRUBARJEVO LETO (REPUBLIKA SLOVENIJA) · GOLARJEVO LETO (OBČINA GORNJA RADGONA) KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA 2 JANUAR 2008 Zap. PRIREDITEV DATUM KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA št. srečanje dan, mesec prostor soorganizator telefon, e-mail 1. 4. Trstenjakov pohod sobota, Gornja Radgona – Planinsko društvo Verica Fartek 05.01.
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • Regierungsvorlage (Gescanntes Original) 1 Von 88
    707 der Beilagen XI. GP - Regierungsvorlage (gescanntes Original) 1 von 88 707 der Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Nationalrates XI. GP. 10. 1. 1968 Regierungsvorlage ABKOMMEN SPORAZUM ZWISCHEN DER REPUBLIK OSTER- IZMEDJU REPUBLIKE AUSTRIJE I SO­ REICH UND DER SOZIALISTISCHEN CIJALISTICKE FEDERA TIVNE REPU­ FODERATIVEN REPUBLIK JUGOSLA- BLIKE JUGOSLA VIJEO POGRANICNOM WIEN üBER DEN KLEINEN GRENZ- PROMETU VERKEHlt Die Republik österreich Republika Austrija und die ~ Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien Socijalisticka Federativna Republika Jugoslavija sind, von dem Wunsche geleitet, den Kleinen u zelji da regulisu pogranicni promet Grenzverkehr der Bewohner der bei den Grenz­ stanovnistva dveju pogranienih zona, saglasile bezirke zu regeln, übereingekommen. folgendes su se da sklöpe sledeci Sporazum: Abkommen abzuschließen: Artikel 1 Clan 1 (1) Grenzbezirke im Sinne dieses Abkommens (1) Pogranicne zone u smislu ovog Sporazuma sind die Gebiete jener Gemeinden und Ort- predstavljaju podrucja onih opstina i naselja schaften,die in der Anlage Aenthalten sind. koje obuhvata Prilog A. (2) Gebietsveränderungen der Gemeinden und (2) Promene podrucja opstinai naselja ne Ortschaften haben keinen Einfluß auf den Um- uticu na obim pogranicnihzona. fang der Grenzbezirke. Artikel 2 Clan 2 Das überschreiten der Staatsgrenze im Kleinen Prelaz preko ddavne granice u pogranicnom Grenzverkehr ist, soweit in diesem Abkommen prometu dozvoljen je, ukoliko u ovom Spora­ nicht etwas anderes bestimmt ist, nur an jenen zumu nije drukcije
    [Show full text]
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
    [Show full text]