Regierungsvorlage (Gescanntes Original) 1 Von 88

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Regierungsvorlage (Gescanntes Original) 1 Von 88 707 der Beilagen XI. GP - Regierungsvorlage (gescanntes Original) 1 von 88 707 der Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Nationalrates XI. GP. 10. 1. 1968 Regierungsvorlage ABKOMMEN SPORAZUM ZWISCHEN DER REPUBLIK OSTER- IZMEDJU REPUBLIKE AUSTRIJE I SO­ REICH UND DER SOZIALISTISCHEN CIJALISTICKE FEDERA TIVNE REPU­ FODERATIVEN REPUBLIK JUGOSLA- BLIKE JUGOSLA VIJEO POGRANICNOM WIEN üBER DEN KLEINEN GRENZ- PROMETU VERKEHlt Die Republik österreich Republika Austrija und die ~ Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien Socijalisticka Federativna Republika Jugoslavija sind, von dem Wunsche geleitet, den Kleinen u zelji da regulisu pogranicni promet Grenzverkehr der Bewohner der bei den Grenz­ stanovnistva dveju pogranienih zona, saglasile bezirke zu regeln, übereingekommen. folgendes su se da sklöpe sledeci Sporazum: Abkommen abzuschließen: Artikel 1 Clan 1 (1) Grenzbezirke im Sinne dieses Abkommens (1) Pogranicne zone u smislu ovog Sporazuma sind die Gebiete jener Gemeinden und Ort- predstavljaju podrucja onih opstina i naselja schaften,die in der Anlage Aenthalten sind. koje obuhvata Prilog A. (2) Gebietsveränderungen der Gemeinden und (2) Promene podrucja opstinai naselja ne Ortschaften haben keinen Einfluß auf den Um- uticu na obim pogranicnihzona. fang der Grenzbezirke. Artikel 2 Clan 2 Das überschreiten der Staatsgrenze im Kleinen Prelaz preko ddavne granice u pogranicnom Grenzverkehr ist, soweit in diesem Abkommen prometu dozvoljen je, ukoliko u ovom Spora­ nicht etwas anderes bestimmt ist, nur an jenen zumu nije drukcije odredjeno, samo preko onih Grenzübertrittsstellen gestattet, die in der An­ granicnih prelaza koji su navedeni u Prilogu B. lage B verzeichnet sind. Artikel 3 Clan 3 (1) Die Staatsbürger der beiden Vertragsstaaten, (1) Ddavljani o'heju Ddava ugovornica sa die ihren Wohnsitz in einem der Grenzbezirke prebivalihem u jednoj od pogranicnih zona, haben, sind berechtigt, mit einem Dauergrenz~ imaju pravo da, sa stalnom pogranicnom pro­ schein nach dem Muster der Anlage C die Staats­ pusnicom prema obrascu iz Priloga C, visekratno grenze wiederholt zu überschreiten und sich im prelaze drzavnu granicu i da svaki put borave jenseitigen Grenzbezirk jeweils -bis zur Höchst-. u susednoj pogranicnoj zoni najvise do cetiri dauer von vier Tagen aufzuhalten. Der Tag der dana. Dan ulaska se pri tome ne uracunava. Einreise ist hiebei nicht einzurechnen. 1 www.parlament.gv.at 2 von 88 707 der Beilagen XI. GP - Regierungsvorlage (gescanntes Original) 2 707 der Beilagen (2) Minderjährige unter 15 Jahren dürfen die (2) Maloletnici ispod 15 godina mogu prelaziti Staatsgrenze nur in Begleit,ung jener Personen, ddavnu granicu same u pratnji onih lica u cije in deren Dauergrenzschein sie eingetragen sind, su stalne pograniene propusnice upisani. überschreiten. (3) Dem Inhaber eines Dauergrenzscheines (3) U slueaju vise sile, bolesti ili drugih nepred­ kann im Falle höherer Gewalt, einer Erkrankung vidjenih vaznih razloga, imaocu stalne pograni­ oder anderer unvorhergesehener wichtiger ene propusnice moci ce se produziti pravo Gründe der Aufenthalt im jenseitigen Grenz­ boravka u susednoj pogranicnoj zoni do otklan­ bezirk bis zum Wegfall des Hindernisses ge­ janja prepreke. 0 tome ce se sto pre obavestiti stattet werden. Hierüber ist die Behörde des organ druge Ddave ugovornice koji je izdao anderen Vertragsstaates, die den Dauergrenz­ stalnu pogranicnu propusnicu. schein ausgestellt hat, ehestens zu benach­ richtigen. (4) Bei einer Festnahme oder Verhaftung des (4) U slucaju lisenja slobode ili prisilnog za­ Inhabers eines Dauergrenzscheines auf dem Ge­ ddavanja imaoca stalne pogranicne propusnice biet des anderen Vertragsstaates ist die Behörde na podrucju druge Ddave ugovornice, potrebno des Vertragsstaates, die den Dauergrenzschein aus­ je 0 tome Sto pre obavestiti organ Ddave ugo­ gestellt hat, ehestens zu benachrichtigen. vornice koji je izdao stalnu pogranicnu pro­ pusnlcu. Artikel 4 Clan '4 (1) Folgende Staatsbürger der beiden Vertrags­ (1) D?le navedeni ddavljani obeju Drhva staaten, die ,ihren Wohnsitz in einem der beiden ugovormca sa prebivalistem u jednoj od po­ Grenzbezirke haben, sind berechtigt, mit einem granicnih zona imaju pravo da sa pogranicnom Grenzübertcittsschein nach dem Muster der An­ iskaznicom, prema obrascu iz Priloga D, prelaze lage D die Staatsgrenze zu überschreiten und ddavnu .granicu i da se zaddavaju u susednoj sich im jenseitigen Grenzbezirk aufzuhalten: pogranicno j zoni: a) die Eigentümer der Liegenschaften, die von a) sopstvenici 'nepokretnih imanja koja su der Grenzlinie durchschnitten werden oder preseeena granienom linijom ili koja se u sich zur Gänze im jenseitigen Grenzbezirk potpunosti nalaze u susednoj pogranicnoj befin.den (Doppelbesitzer); , zoni (dvovlasnici); b) die Familienmitglieder und Arbeitskräfte b) clanovi porodice i radna snaga lica nave­ der unter 1it. a genannten Personen; denih u taeki a; c) die Eigentümer von Herden und einzelnen c) sopstvenici stada i. po~dinih grla, koja se Tieren, die in den jenseitigen Grenz'bezirk pregone na pasu u susednu pogranienu auf die Weide getrieben werden sowie zonu,· kao i njihovi pastiri i stoeari; deren Hirten und Sennen; d) Personen, ,denen im jenseuilgen Grenz­ d) lica koja imaju pravo sluzbenosti na ko­ bezirk ein Waldnutzungsrecht zusteht; riscenje suma u susednoj pogranienoj zom; e) Forstpersonal 'und Köhler, die im jen­ e) osoblje na sumskim radovima i ugljari koji seitigen Grenzbezirk Arbeiten verrichten; oba;ljaju pos love u susednoj pogranienoj ZOD1; f) Grundeigentümer (Pächter, Nutzungs- f) sopstvenici zemljista (zakupnici, uzivaoci) berechtigte) sowie deren Familienmitglieder kao i elanovi njihove porodice i radna und Arbeitskräfte, die, um zu ihren im sn aga, koji moraju, radi dolazenja na najpo­ selben Grenzbezirk liegenden Grund­ desniji naein do svojih imanja koja Ieze stüCken auf ,die zweckmäßigste -Weise zu u istoj pogranicnoj zoni, upotrebljavllti gelangen, durch den jenseitigen Grenz­ puteve koji vode preko susedne PQgra­ bezirk führende Wege benützen müssen. niene zone. (2) D~r Grenzübertrittsschein berechtigt den (2) Pograniena iskaznica, daje imaocu pravo Inhaber zum wiederholten Grenzübertritt und da visekratno prelazi granicu i da po pravilu 'zum Aufenthalt auf den darin eingetragenen boravi po jedan dan na imanjima upisanim u Liegenschaften oder inden darin eingetragenen toj pogranicnoj iskaznici ili u, opStinama nave­ Gemeinden in der Regel für die Dauer eines denim u istoj. Prelazenje granice svaki put pri Tages. Der Grenzübertritt hat bei der Ein- und ulazu i izlazu mora, da usledi preko istog gra­ Ausreise jeweils über die gleiche Grenzübertritts• nienog prelaza. stelle zu erfolgen. www.parlament.gv.at 707 der Beilagen XI. GP - Regierungsvorlage (gescanntes Original) 3 von 88 707 der Beilagen 3 (3) Minderjährige unter 15 Jahren dürfen die (3) Maloletnici ispod 15 godina smeju prelaziti Staatsgrenze nur in Begleitung jener Personen, preko drZavne granice same u pratnji onih lica in deren Grenzübertrittsschein sie eingetragen u cijoj su pogranicnoj iskaznici upisani. sind, überschreiten. (4) Im Falle einer wirtschaftlichen Notwendig­ (4) U slucaju da je iz privrednih razloga keit, insbesondere dann, wenn sich Wirtschafts­ nuzno, narocito ako se gospodarske zgrade nalaze gebäude auf den überlandgrundstücken befinden; na imanju s druge stranegranice, dvovlasnici, cla­ sind die Doppelbesitzer, deren Familienmit­ novi njihovih porodica i rad na snaga dvovlasnika glieder und Arbeitskräfte zu ei)l.em längeren imaju pravo na duze zaddavanje. Ovo pravo Aufenthalt berechtigt. Diese Berechtigung ist im mora se oznaciti u pogranicnoj iskaznici i po­ Grenzübertrittsschein zu vermerken und anläß• tvrditi prilikom viziranja. Nameru duzeg zadda­ lich der Vidierung zu bestätigen. Die Absicht zu vanja obavezno je svaki put prilikom prelaska längerem Aufenthalt ist ,den Grenzorganen des granice 'saop~titi pogranicnim organima druge anderen Vertragsstaates anläßLich des Grenzüber• Ddave ugovornice. trittes jedesmal zur Kenntnis zu bringen. (5) Den Eigentümern und Nutzungsberech­ (5) Sopstvenicima i uzivaocima stada i poje­ tigten von Herden und einzelnen Weidetieren dinih grla stoke za ispasu, kao i njihovim pasti:.. sowie ,deren Hirten und Sennen ist der ununter­ rima i stocarima, dozvoljava se neprekidan bora­ brochene Aufenthalt im jenseitigen Grenzbezirk yak u susednoj pogranicnoj zoni najduze do bis Zur Höchstdauer von sieben Mona~en, den sedam meseci, a licima kojaimaju pravo sluzbe­ Waldnutzungsber.echtigten, dem Forstpersonal nosti na koriUenje suma, osoblju na sumskir:n und den Köhlern bis zur Höchstdauer von drei radovima i ugljarima najduze do tri meseca. Monaten gestattet. ArtikelS Clan 5 (1) Die künftigen Eigentümer der im Artikel 4 (i) Buduci sopstvemCl Imanja pomenutih u Absatz 1 lit. a erwähnten Liegenschaften ge­ clanu 4. stav 1.tacka a uzivace ista prava kao nießen die gleichen Rechte wie die derzeitigen i sadasnji sopstvenici, ukoliko su svojinu ovih Eigentümer, sofern sie ·das Eigentum an diesen imanja stekli putern nasledstva ili ako suje Grundstücken entweder im Erbwege erworben stekli aktom medju zivima od prethodnog sop-' haben oder im Falle des Erwerbes unter Leben­ stvenika 5a kojim su vencani ili u rOdu (deca, den mit dem Voreigentümer verheiratet oder unuci, roditelji, braca: i sestre, deda i baba) ili verwandt (Kinder, Enkel, Eltern, Geschwister, ako se radi 0 / prizenjenom zetu prethodnog Großeltern) sind oder es sich 'um den Schwieger­ sopstvenika. sohn des Voreigentümers, der eingeheiratet
Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru.
    [Show full text]
  • Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381
    Priloga Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381 Priloga: A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Puconci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Šalovci B Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Cirkulane, Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale C Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi ,Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj Č Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Črna na Koroškem D Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Podvelka E Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Dravograd, Mislinja, Muta, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica F Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem Stran 1382 / Št. 100 / 24. 6. 2021 Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona,
    [Show full text]
  • O Imenovanju Članov V Odbore in Komisije 2010-2014
    OBČINA GORNJA RADGONA PREDLOG OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38 Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona – lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1 in št. 47 z dne 1. 12. 2008) in 67. in 57. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 83/99, 104/00 in Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 1 z dne 15.08.2003) in na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Gornja Radgona na svoji ………..seji, dne ……. sprejel naslednji S K L E P : 1. Za člane Odbora za proračun, finance in premoženjske zadeve se imenujejo: Ø Urška ZIERNFELD, stanujoča Mariborska cesta 4, 9250 Gornja Radgona Ø Dušan ZAGORC, stanujoč Partizanska cesta 37, 9250 Gornja Radgona Ø Marjan ŽULA, stanujoč Prežihova ulica 11, 9250 Gornja Radgona Ø Ivanka HIBLER, stanujoča Spodnja Ščavnica 13/a, 9250 Gornja Radgona Ø Miroslav NJIVAR, stanujoč Panonska ulica 26, 9250 Gornja Radgona Ø Aleksander VOGRINEC, stanujoč Čremošnikova ulica 4, 9250 Gornja Radgona Ø Branko KOCBEK, stanujoč Lomanoše 24, 9250 Gornja Radgona 2. Za člane Odbora za gospodarstvo, obrt in podjetništvo se imenujejo: Ø Stanislav ROJKO, stanujoč Negova 34, 9245 Spodnji Ivanjci Ø Zlatko ERLIH, stanujoč Plitvički Vrh 23/a, 9250 Gornja Radgona Ø Alenka KAUČIČ, stanujoča Gornji Ivanjci 21, 9245 Spodnji Ivanjci Ø Janez PERKO, stanujoč Lastomerci 13/a, 9250 Gornja Radgona Ø Boris MAZOVEC, stanujoč Norički Vrh 48, 9250 Gornja Radgona Ø Matej ŠKROBAR, Črešnjevci 61/b, 9250 Gornja Radgona Ø Ivan DOKL, stanujoč Lastomerci 4, 9250 Gornja Radgona 3.
    [Show full text]
  • Obvestilo Staršem Učencev Vozačev 1. Linija
    OBČINA GORNJA RADGONA OŠ Gornja Radgona ŽUPAN Ravnatelj Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 Tel: 02/564-31-52, Fax: 02/564-31-70 http://www.gor-radgona.si http://www.gros-radgona.si e-pošta: [email protected] e-pošta: [email protected] Obvestilo staršem učencev vozačev Spoštovani starši! Obveščamo vas, da bo od 1. marca 2016 za učence Osnovne šole Gornja Radgona, ki se v šolo vozijo s šolskimi avtobusi, veljal nov vozni red in nove štiri avtobusne linije. Občina Gornja Radgona, Osnovna šola Gornja Radgona in prevoznik Arriva smo uskladili vozne rede prihodov in odhodov , ki bodo za večino učencev najugodnejši. Prihod teh avtobusov na avtobusno postajo v Gornji Radgoni bo ob 07.20. Iz Gornje Radgone bosta dva odhoda avtobusa na vsaki novi avtobusni liniji. Za učence, ki so do sedaj koristili redne avtobuse, ne bo od 1. marca 2016 nobenih sprememb, saj bodo lahko koristili vse avtobuse Arriva na avtobusni liniji , za katero imajo letno vozovnico. Nove avtobusne linije: 1. linija: Zagajski Vrh - Lutverci - Gornja Radgona; 2. linija: Kapela - Spodnji Ivanjci - Očeslavci - Janžev Vrh - Gornja Radgona; 3. linija: Zbigovci - Lastomerci - Police - Gornja Radgona; 4. linija: Ivanjševski Vrh – Stavešinski Vrh - Ptujska Cesta - Mele - Gornja Radgona. Na hrbtni strani tega obvestila je vozni red avtobusne linije, ki jo bo vaš otrok koristil. Vozni redi za vse avtobusne linije bodo objavljeni na spletni strani Osnovne šole Gornja Radgona (www.gros-radgona.si ) in na spletni strani Arrive (www.arriva.si ) Avtobuse novega linijskega prevoza bodo lahko koristili ne le učenci, ampak vsi občani.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Celostna Prometna Strategija Obcine Gornja Radgona.Pdf
    S TRAJNOSTNO MOBILNOSTJO DO UREJENEGA, DOSTOPNEGA IN VARNEGA PROSTORA CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE GORNJA RADGONA maj, 2017 KAZALO GORNJA RADGONA PRVIČ DO CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE NAMEN DOKUMENTA CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA TRAJNOSTNI RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROMETA POGLED NA SEDANJOST ZA USPEŠNO PRIHODNOST – PRESEK PROMETA TRDNI TEMELJI ZA MEHKEJŠO MOBILNOST – KAJ PRAVIJO PREBIVALCI IZZIVI IN PRILOŽNOSTI POMENIJO SPREMEMBE NA BOLJE V KAKŠNI OBČINI ŽELIMO BIVATI 5 STRATEŠKIH STEBROV STRATEŠKI STEBER: KOLESARSKI PROMET STRATEŠKI STEBER: PEŠ PROMET STRATEŠKI STEBER: JAVNI POTNIŠKI PROMET STRATEŠKI STEBER: MOTORNI PROMET STRATEŠKI STEBER: SKUPNI PODPORNI UKREPI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI GORNJA RADGONA PRVIČ DO CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE VSTOPIMO V OKOLJU PRIJAZNO NAČRTOVANJE PROMETA Prihodnost ostaja mobilna, vendar trajnostna, kakovostna in skladna s potrebami okolja in prebivalcev. Pomembno je, da prisluhnemo tako ljudem kot naravi, saj lahko skupaj (so)oblikujemo naš življenjski prostor v skupnosti. Uspešno in premišljeno načrtovanje prometa bo imelo ključen vpliv na prihodnje odločitve in rešitve, ki bodo spreminjale in sooblikovale prihodnost ter življenje v Gornji Radgoni. (V)stopite z nami v prometno prijazno prihodnost. Ena izmed fizioloških potreb človeka je, da hodi ter dnevno uporablja svojo moč in telo – svoj »motor« za lastno premikanje. Pri tem ni treba izgubljati besed ter iskati in prikazovati rezultatov raziskav na tem področju, saj gibanje dokazano krepi telesno in mentalno zdravje ter spodbuja uspeh v šoli in službi, nenazadnje pa tisti, ki veliko hodijo peš in kolesarijo, preživijo tudi manj časa na bolniškem dopustu. Hoja in kolesarjenje vse našteto omogočita na celosten način, brez negativnih ter dodatnih vplivov na okolje, ki je že tako preobremenjeno z onesnaženostjo in avtomobilsko pločevino. Občina Gornja Radgona se prvič premišljeno in učinkovito podaja na novo, drugačno pot – na pot trajnostne mobilnosti, ki si prizadeva predvsem za manj uporabe osebnih avtomobilov, saj si v prihodnje želi hoditi po tej poti.
    [Show full text]
  • OGR-SEZNAM-Kandidatov Za Volitve V Svete KS-2010
    Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) (Uradni list RS, 94/2007-UPB3, 45/2008) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1, 54/2007 Odl.US, 49/2008 Skl.US) Občinska volilna komisija Občine Gornja Radgona objavlja naslednji SEZNAM kandidatov za redne volitve članov v Svete krajevnih skupnostih v občini Gornja Radgona, ki bodo dne 10. oktobra 2010 KRAJEVNA SKUPNOST ČREŠNJEVCI - ZBIGOVCI Volilna enota št. 1 Obsega naselje Črešnjevci, Orehovci in Ptujska Cesta. Voli se 3 člane sveta. Potrjeni kandidati za člane sveta krajevne skupnosti so: 1. Katarina Tibaut datum roj.: 10.10.1990 naslov: Ptujska Cesta, Ptujska Cesta 15 poklic: Študentka delo: Študentka predlagatelj: N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2. Ana Hamler datum roj.: 07.07.1972 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 127 poklic: Ekonomski tehnik delo: Kmetovalka predlagatelj: SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Robert Breznik datum roj.: 30.04.1972 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 110 poklic: Dipl. ing. elektra delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. David Roškar datum roj.: 21.03.1968 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 20 poklic: Univ. dipl. ing. strojništva delo: Profesor predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Feliks Petek datum roj.: 05.05.1937 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 131 poklic: Pravnik delo: Upokojenec predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 6. Jožica Poberžnik datum roj.: 17.02.1977 naslov: Orehovci, Orehovci 5 poklic: Trgovka delo: Trgovka predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 1 7. Marjan Ščančar datum roj.: 18.10.1963 naslov: Orehovci, Orehovci 12a poklic: Strojni ključavničar delo: Vzdrževalec predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 8.
    [Show full text]
  • Rp Ogr-Ostali Projekti
    November 2008 5.1 Razvoj gospodarstva in turizma 5.1.1 Gospodarstvo Preglednica 1: Gospodarske družbe po velikosti, občina Gornja Radgona, 2007 Čisti prihodki od Vrednost aktive na Velikost Družbe Zaposleni prodaje dan 31.12.2007 družb delež delež št. št. v 1000 € delež (%) v 1000 € delež (%) (%) (%) Mikro 105 86,1 332 11,9 37.140 14,3 35.829 15,8 Majhne 10 8,2 574 20,6 29.738 11,5 48.657 21,4 Srednje 3 2,5 348 12,5 26.111 10,1 33.642 14,8 Velike 4 3,3 1.533 55,0 166.564 64,2 109.088 48,0 SKUPAJ 122 100,0 2.788 100,0 259.552 100,0 227.216 100,0 Vir: AJPES Preglednica 2: Gospodarske družbe po dejavnosti, občina Gornja Radgona, 31.12.2007 Temeljni podatki SKUPAJ A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo gozdarstvo lov, Kmetijstvo, A dejavnosti Predelovalne D plinom energijo, električno Oskrbaz E invodo Gradbeništvo F vozil motornih popravila Trgovina, G porabe široke inizdelkov HGostinstvo zveze in skladiščenje IPromet, posredništvo JFinančno nepremičninami, z Poslovanje K storitve poslovne najemin Izobraževanje M varstvo socialno in NZdravstvo osebne in skupne javne, Druge O dejavnosti storitvene število 5 22 1 10 45 3 6 2 23 1 3 1 122 Družbe delež (%) 4,1 18,0 0,8 8,2 36,9 2,5 4,9 1,6 18,9 0,8 2,5 0,8 100,0 število 187 1.804 23 436 144 10 98 1 69 7 9 0 2.788 Zaposleni delež (%) 6,7 64,7 0,8 15,6 5,2 0,4 3,5 0,0 2,5 0,2 0,3 0,0 100,0 v 1000 € 13.219 169.444 1.153 40.748 24.235 501 3.730 21 5.336 226 939 0 259.552 Čisti prihodki od prodaje delež (%) 5,1 65,3 0,4 15,7 9,3 0,2 1,4 0,0 2,1 0,1 0,4 0,0 100,0 v 1000 € 30.724 111.609 4.003 35.407 12.029 442 12.347 20 12.480 298 7.857 0 227.216 Vrednost aktive delež (%) 13,5 49,1 1,8 15,6 5,3 0,2 5,4 0,0 5,5 0,1 3,5 0,0 100,0 Vir: AJPES Preglednica 3: Pregled osnovnih računovodskih izkazov za gospodarske družbe, primerjava 2004 - 2007 Število Število Sredstva gosp.
    [Show full text]
  • Predstavitev Občine Gornja Radgona
    PREDSTAVITEV OBČINE GORNJA RADGONA »Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leţi v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolţ reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana. Lega Občine Gornja Radgona v Sloveniji V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu ţivečim krajanom, daje moţnost nadaljnjega razvoja in blagostanja. Sedeţ občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedeţ Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo ţe od leta 1852 po klasični šampanjski metodi. Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko- ţivilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-ţivilski sejem AGRA. Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski poti.
    [Show full text]
  • ODLOK O Kategorizaciji Občinskih Javnih Cest V Občini Gornja Radgona
    Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/2006), drugega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997) in 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24/06 – UPB1) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na 13. redni seji dne 29.05.2008 sprejel ODLOK o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Gornja Radgona 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste (v mestu Gornja Radgona) in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: - na zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), - na mestne ceste ali krajevne ceste (s skrajšano oznako LK). 3. člen Lokalne ceste so: - ceste med naselji v Občini Gornja Radgona ter ceste med naselji v Občini Gornja Radgona in naselji v sosednjih občinah, - ceste v mestu Gornja Radgona in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. 4. člen Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Gornja Radgona in med naselji v Občini Gornja Radgona in naselji v sosednjih občinah so: Preostala dolžina Zap. Začetek Konec Dolžina v sosednji občini Vrsta št. Cesta Odsek odseka Potek odseka [m] [m] prometa 1. 104010 104011 C G1-3 PLITVIČKI VRH-LEŠANE C 104030 668 2.263 Apače V 2. 104020 104022 O 104021 ZG.
    [Show full text]
  • SEZNAM List Kandidatov Za Volitve Ćlanov Obćinskega Sveta Obćine Gornja Radgona, Ki Bodo Dne 22
    Na podlagi 4. lena in drugega odstavka 74. lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 – ZLV – UPB2 in 70/06 – odloba US) v zvezi z dolobami 60. lena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 in 78/06) je Obinska volilna komisija Obine Gornja Radgona sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve lanov Obinskega sveta Obine Gornja Radgona, ki bodo dne 22. oktobra 2006 VOLILNA ENOTA 1 Obsega obmoje krajevne skupnosti rešnjevci-Zbigovci in krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci. Imena list s podatki o kandidatih: 1. Lista: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1 Janko Kralj, roj. 28.07.1940 naslov: rešnjevci, rešnjevci 81a poklic: Pravnik delo: Upokojenec 2 Norma Bale, roj. 23.11.1972 naslov: rešnjevci, rešnjevci 16 poklic: Profesorica delo: Prof. slovenskega in nemškega jezika 3 Slavko Golob, roj. 03.03.1951 naslov: rešnjevci, rešnjevci 94 poklic: Strojni tehnik delo: Vodja proizvodnje 4 Sreko Žižek, roj. 05.01.1958 naslov: Oeslavci, Oeslavci 33 poklic: Avtoklepar delo: Samostojni podjetnik 5 Boris Kaui, roj. 22.03.1980 naslov: rešnjevci, rešnjevci 58 poklic: Študent delo: Študent 6 Vlado Šiško, roj. 12.01.1961 naslov: Stavešinci, Stavešinci 11 poklic: Ekonomski tehnik delo: Samostojni podjetnik 3. Lista: NEODVISNA LISTA VRZEL DANIJEL 1 Drago Gjerek, roj. 28.11.1956 naslov: rešnjevci, rešnjevci 63 poklic: RTV mehanik delo: Drago Gjerek s.p. (samostojni podjetnik) 1 4. Lista: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 David Roškar, roj. 21.03.1968 naslov: rešnjevci, rešnjevci 20 poklic: Univerzitetni diplomirani inženir delo: Uitelj strok. tehninih predmetov 2 Marta Njivar, roj. 23.11.1945 naslov: Police, Police 94 poklic: Ekonomski tehnik delo: Upokojenka 3 Daniel Zorko, roj.
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]