PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču) Poslovni čas za stranke je: POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN UKC Maribor: PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z V mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje. V primeru, da pospravljajo opuščene prostore, lope in kleti, naj si nataknejo masko in miši SANDIJEV MEMORIAL str. 17 ne odstranjujejo z rokami. PRVENSTVO V DOBRAVI str. 18 NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA JULIJA PRAZNOVANJA 14. PRAZNIK OBČINE CERKVENJAK 6. PRAZNIK OBČINE SV. TROJICA rireditve ob cerkvenjaškem občinskem prazniku so potekale vse Ob praznovanju občinskega praznika se je zvrstilo 28 različnih prireditev od 8. do 25. junija. PKot običajno vsa leta doslej so se v praznovanje praznika tudi letos bčina Sv. Trojica v Slovenskih goricah je letos praznovala 6. občinski praznik. vključila vsa društva, klubi in organizacije v občini. V času od 19. maja do 17. junija se je zvrstilo 28 športnih, kulturnih in drugih Osrednja slovesnost ob 14. občinskem prazniku občine Cerkvenjak je Oprireditev, ki so bile posvečene praznovanju občinskega praznika. Prireditve so potekala v nedeljo, 17. junija 2012. Praznični vroč in soparen dan se je začel ob pomoči občine pripravili številni zanesenjaki, ki si prizadevajo za pestro kulturno, ob 9,30 z mašo, posvečeno prazniku občine. Ob 10,30 je sledila povorka športno in družabno življenje v občini. »Obudimo stare čase« v organizacija TD Osrednja slovesnost ob praznovanju 6. občinskega praznika je potekala 1. junija v Športni Cerkvenjak. Zatem je ob 11,00 uri sledila v dvorani Sv. Trojica. Slovesnosti, ki jo je vodila povezovalka programa Darinka Čobec, se dvorani Doma kulture Osrednja proslava je poleg občinstva udeležilo veliko gostov. Ob evropskemu poslancu dr. Milanu Zveru in ob 14. prazniku občine Cerkvenjak, na poslancu v Državnem zboru RS Francu Brezniku, so se vabilu župana Darka Frasa odzvali kateri so bile podeljene tudi številne tudi župani sosednjih občin: Sv. Andraža Franc Krepša, Lenarta mag. Janez Kramberger, zahvale, priznanja, nagrade in občinski Sv. Ane Silvo Slaček, Cerkvenjaka Marjan Žmavc, Benedikta Milan Gumzar, Sv. Jurija v grbi in plakete. Slovenskih goricah Peter Škrlec in predstavnik sosednje občine Trnovska vas podžupan Osrednji govornik na proslavi je bil Alojz Fekonja. S svojim obiskom so proslavo počastili tudi načelnik UE Lenart Jožef Leo Kremžar, župan občine Miklavž na Kraner, ravnatelj Osnovne šole in vrtca Sv. Trojica Darko Škerget in v imenu samostana Dravskem polju in predsednik združenja pater Matej Papež. Obiskovalce, goste in nastopajoče, je v imenu občine pozdravil župan slovenskih občin. Domači župan Darko Fras, ki je v svojem nagovoru izpostavil nekaj pridobitev na področju komunalne Marjan Žmavc je v svojem bogatem infrastrukture v občini. Spregovoril je tudi o možnosti razvoja turizma v občini. Pohvalil je in spodbudnem nagovoru napovedal dobro in tvorno delovanje svetnikov občine in strokovnih sodelavcev. znovično delovanje cerkvenjaškega Osrednji govornik je bil poslanec v Evropskega parlamenta dr. Milan Zver, ki je v svojem zdravstvenega doma, kar naj bi se zgodilo nagovoru izrazil zadovoljstvo, da lahko z občani Trojice praznuje njihov občinski praznik. oktobra letos. Ob tem je dejal, da si nekateri prizadevajo za ukinitev malih občin, kar pa ne bi bila dobra Osrednji praznični dan v Cerkvenjaku poteza. Da so male občine uspešne, potrjuje tudi občina Sv. Trojica, ki se kot samostojna je bil zaključen z družabnim srečanjem v občina vse hitreje razvija. Dr. Zver poudarja, da občani v malih občinah bolj čutijo svojo prireditvenem šotoru na cerkvenjaškem pripadnost in so zato uspehi dela boljši. Dodal je še, da nekateri v Sloveniji želijo, da bi bila šolskem igrišču. v državi dva velika centra, Ljubljana in Maribor, kar pa ne bi bilo dobro, saj je v Ljubljani Tekst in foto: Franc Bratkovič že sedaj preveč centraliziranega.. Proslava je bila obogatena z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali: skupina osnovnošolk OŠ Sv. Trojica Orfika, recitatorki Veronika Kukovec in Eva Babič, Mešani pevski zbor KD Sv. Frančišek pod vodstvom Andreja Dvoršaka in Folklorna skupina Sv. Trojica. Proslavo so zaključili s podeljevanjem priznanj. Priznanje za dolgoletno uspešno delo v TD Sv. Trojica je Jožetu Ploju izročil sedanji predsednik TD Sv. Trojica Marjan Klobasa. Sledila je podelitev priznaj župana občine Sv. Trojica Darka Frasa, ki je ob asistenci poslovne sekretarke Barbare Cvetko, podelil priznanja za jubileje društvom. Za 30 let delovanja ga je prejelo Športno kulturno društvo Sv. Trojica, za 40 let delovanja DU Sv. Trojica in za 60 let dela Kulturno društvo Ernest Golob – Peter Sv. Trojica. Prejemniki priznanj za uspešno šolanje na srednjih šolah in fakultetah Župan je ob tej priliki podaril tudi priznanja in nagrade dijakom, študentom in diplomantom za uspešno opravljeni študij na šolah. Priznanje za triletni odličen uspeh sta prejela: Franci Žöks, dijak Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in Mitja Dvoršak, dijak Tehničnega šolskega centra Maribor, študent Nejc Jensterle za uspešno opravljeni letnik s povprečno oceno 9,36 na Filozofski fakulteti v Mariboru, diplomanti Nataša Žmavc za uspešno zaključen študij na Prani fakulteti v Mariboru s povprečno oceno 9, 36; Nataša Srt za uspešno zaključen študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko in Filozofski fakulteti Maribor in Bojan Vindiš za uspešno zaključen študij doktorja dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Priznanje in nagrado za uspešno opravljeni doktorat znanosti na Ekonomsko - poslovni Fakulteti v Mariboru je prejel Zlatko Nedelko. Po končani proslavi je župan Darko Fras povabil vse udeležence proslave na pogostitev in druženje v Razstavno protokolarni center Sv. Martina. Da je bil zaključek slovesne občinske proslave vesel, je kazalo veselo razpoloženje pevcev Mešanega pevskega zbora Sv. Frančišek, kateremu so ob petju pritegnili tudi drugi udeleženci zaključnega srečanja. Ludvik Kramberger Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov: [email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 AKTUALNO »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ« svetovne prvakinje v kuhanju štajerske kisle župe d prijavljenih dvanajst ekip se jih je tekmovanja udeležilo devet. Kljub temu je bila konkurenca močna, saj so v ekipah bile prekaljene kuharice. 2. junij Predsednik republike Danilo Türk je 2. junija ONa hipodromu Polena pri Lenartu je od 25. do 27. maja potekal Kmetijsko-obrtniški sejem sprejel aktiviste gibanja Nevidni delavci sveta (IWW). (KOS). V sklopu sejma je bilo organizirano 1. odprto svetovno prvenstvo za zlato žlico KOS-a v Seznanili so ga z najnovejšimi razmerami pri urejanju kuhanju štajerske kisle župe, katerega organizator tekmovanja sta bila Konjeniško društvo Slovenske problematike migrantskih in drugih delavcev, ki jim grozi gorice Lenart in Moneta d.o.o. prisilna izselitev iz samskih domov, piše Slovenska tiskovna Od prijavljenih dvanajst ekip se jih je tekmovanja udeležilo devet. Strokovna komisija je ocenjevala agencija. okus, izgled in urejenost delovnega prostora. Zmagala je ekipa Dobrote slovenskih
Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru.
    [Show full text]
  • Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
    Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih
    [Show full text]
  • Partnerji LAS Prlekija
    SEZNAM PARTNERJEV LAS Prlekija – na dan 31.3.2020 : Št Organizacija / fizična oseba Sektor Sedež Podpisnik 1. Računovodski servis Alenka Kurbus Šiško Ekonomski Sp. Ivanjci Alenka Kurbus Šiško 2. Vinogradništvo družina Kos, Ekonomski Križevci Mitja Kos 3. Pomurski sejem d.d., Gornja Radgona Ekonomski Gornja Radgona Mateja Jaklič 4. Munera d.o.o. Ekonomski Križevci pri Ljutomeru Brigita Frlin Novak 5. DOSOR dom starejših občanov d.o.o. Ekonomski Radenci Mateja Hauser 6. MALUS d.o.o. Ekonomski Veržej Iztok Keuschler 7. Vargazon Daniel, dop. dej. na kmetiji Ekonomski Ljutomer Daniel Vargazon 8. Vinoreja Kaučič Ekonomski Ljutomer Stanislav Kaučič 9. Turistična kmetija Vrbnjak Ekonomski Mala Nedelja Anton Vrbnjak 10. Janez Trstenjak, dop. dej. na kmetiji Ekonomski Ljutomer Janez Trstenjak 11. BIO DAN d.o.o. Ekonomski Ljutomer Janez Trstenjak 12. Prevajalstvo Marko Jureš Ekonomski Ljutomer Marko Jureš 13. Blaguš turizem d.o.o. Ekonomski Sv. Jurij ob Ščavnici Marko Herzog 14. Unikatni izdelki Belec s.p. Ekonomski Ljutomer Milan Belec 15. Vitražni atelje Stajnko Ekonomski Ljutomer Ferdinand Stajnko 16. Inštitut za trajnostni razvoj lok. skupnosti Ekonomski Ljutomer Klaus Dieter Požgan Ljutomer 17. Skupina FABRIKA, raziskave in razvoj, d.o.o. Ekonomski Ljutomer Blaž Sunko 18. Izletniška kmetija na koncu vasi Ekonomski Ljutomer Suzana Kolbl 19. Vinopolis d.o.o. Ekonomski Ljutomer Sandra Vučko 20. Simply Cycling Slovenia Ekonomski Veržej Paul Wadkin 21. Aleš Vaupotič, kmetijska dejavnost Ekonomski Ljutomer Aleš Vaupotič 22. Mitos Group d.o.o. Ekonomski Križevci pri Ljutomeru Matej Makoter 23. Vinolentia d.o.o. Ekonomski Ljutomer Manuela Kuhar Makoter 24. Primož Vrbanič s.p. Ekonomski Gornja Radgona Primož Vrbanič 25.
    [Show full text]
  • 13Mugerli.Pdf
    UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO SLOVENSKI ČRKOPISI DIPLOMSKO DELO Anja Mugerli Mentor: doc. dr. Kozma Ahaĉiĉ Nova Gorica 2010 NASLOV Slovenski črkopisi IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljeni vsi slovenski ĉrkopisi. Bohoriĉica je bila prvi slovenski knjiţni ĉrkopis in se je uporabljala od sredine 16. stoletja do sredine 19. stoletja. V povezavi z njo so opisane vse variante, katere so razvili najpomembnejši pisci ter z njimi v bohoriĉico prinesli pomembne spremembe. V nadaljevanju sta predstavljena ĉrkopisa, ki sta se za krajši ĉas uporabljala v zaĉetku 19. stoletja, metelĉica in dajnĉica. V zvezi z njima je opisana tudi abecedna vojna. V njej je potekal boj med bohoriĉico in njenimi privrţenci ter novima ĉrkopisoma, predvsem metelĉico, s katerima so nekateri ţeleli nadomestiti stari ĉrkopis. Dalje bo predstavljen slovenski ĉrkopis, gajica, katerega uporabljamo še danes. Pri vseh ĉrkopisih in njihovih variantah so predstavljene prednosti, ki so jih prinesli, in tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih so nove variante (pri bohoriĉici) in nato novi ĉrkopisi nastajali. Pri gajici so opisani problemi, povezani z njo, ki so nastali predvsem zaradi tega, ker se je razvila v okviru ilirskega gibanja. Ključne besede: ĉrkopis, varianta, ĉrka, fonem, soglasniški sklop, bohoriĉica, Primoţ Trubar, Sebastijan Krelj, Adam Bohoriĉ, Jurij Dalmatin, Marko Pohlin, Jernej Kopitar, slovnica, dajnĉica, Peter Dajnko, metelĉica, Franc Serafin Metelko, abecedna vojna, Matija Ĉop, gajica, Ljudevit Gaj, ilirsko gibanje, latinica, cirilica, ĉeški ĉrkopis. II TITLE Slovenian alphabets ABSTRACT In the thesis are presented all of the slovenian alphabets. Bohoriĉica was the first slovenian alphabet and was used since the middle of the 16th until the middle of 19th century.
    [Show full text]
  • OGR-SEZNAM-Kandidatov Za Volitve V Svete KS-2010
    Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) (Uradni list RS, 94/2007-UPB3, 45/2008) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1, 54/2007 Odl.US, 49/2008 Skl.US) Občinska volilna komisija Občine Gornja Radgona objavlja naslednji SEZNAM kandidatov za redne volitve članov v Svete krajevnih skupnostih v občini Gornja Radgona, ki bodo dne 10. oktobra 2010 KRAJEVNA SKUPNOST ČREŠNJEVCI - ZBIGOVCI Volilna enota št. 1 Obsega naselje Črešnjevci, Orehovci in Ptujska Cesta. Voli se 3 člane sveta. Potrjeni kandidati za člane sveta krajevne skupnosti so: 1. Katarina Tibaut datum roj.: 10.10.1990 naslov: Ptujska Cesta, Ptujska Cesta 15 poklic: Študentka delo: Študentka predlagatelj: N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2. Ana Hamler datum roj.: 07.07.1972 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 127 poklic: Ekonomski tehnik delo: Kmetovalka predlagatelj: SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Robert Breznik datum roj.: 30.04.1972 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 110 poklic: Dipl. ing. elektra delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. David Roškar datum roj.: 21.03.1968 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 20 poklic: Univ. dipl. ing. strojništva delo: Profesor predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Feliks Petek datum roj.: 05.05.1937 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 131 poklic: Pravnik delo: Upokojenec predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 6. Jožica Poberžnik datum roj.: 17.02.1977 naslov: Orehovci, Orehovci 5 poklic: Trgovka delo: Trgovka predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 1 7. Marjan Ščančar datum roj.: 18.10.1963 naslov: Orehovci, Orehovci 12a poklic: Strojni ključavničar delo: Vzdrževalec predlagatelj: Vesna Pintarič in drugi volivci 8.
    [Show full text]
  • Predstavitev Občine Gornja Radgona
    PREDSTAVITEV OBČINE GORNJA RADGONA »Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leţi v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolţ reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana. Lega Občine Gornja Radgona v Sloveniji V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu ţivečim krajanom, daje moţnost nadaljnjega razvoja in blagostanja. Sedeţ občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedeţ Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo ţe od leta 1852 po klasični šampanjski metodi. Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko- ţivilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-ţivilski sejem AGRA. Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski poti.
    [Show full text]
  • GRADIVO K 12. Točki 11. Redne Seje OS (PDF)
    PREDLOG OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Številka: 081-1/2008-102 Datum: Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na __. redni seji, dne __.__.______ sprejel naslednji S K L E P 1. Občinski svet Občine Gornja Radgona sprejema predloženi Koledar prireditev v letu 2008 v občini Gornja Radgona. 2. Komisija za prireditve določi prireditve, ki se bodo financirale iz občinskega proračuna za leto 2008 do višine zagotovljenih sredstev na postavki prireditve. ŽUPAN OBČINE GORNJA RADGONA Anton KAMPUŠ OBČINA GORNJA RADGONA ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM OBČINSKI SVET IN PROMOCIJO KOMISIJA ZA PRIREDITVE GORNJA RADGONA Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona ENOTA TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER Tel.: 02/564 38 38, Fax: 02/564 38 14 Kerenčičeva 16, 9250 Gornja Radgona http://www.gor-radgona.si Tel.: 02/564 82 40 e-pošta: [email protected] http://www. kultprotur.si e-pošta: [email protected] KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA · LETO MEDKULTURNEGA DIALOGA (EVROPSKA UNIJA) · MEDNARODNO LETO JEZIKOV (UNESCO) · TRUBARJEVO LETO (REPUBLIKA SLOVENIJA) · GOLARJEVO LETO (OBČINA GORNJA RADGONA) KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA 2 JANUAR 2008 Zap. PRIREDITEV DATUM KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA št. srečanje dan, mesec prostor soorganizator telefon, e-mail 1. 4. Trstenjakov pohod sobota, Gornja Radgona – Planinsko društvo Verica Fartek 05.01.
    [Show full text]
  • Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
    Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.
    [Show full text]
  • Zlüftaj Se!«
    Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova Negova 20 9245 Spodnji Ivanjci TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Raziskovalna naloga »Zlüftaj se!« AVTORJI: Nastja Ivančič, Olesandra Ivanenko, Kaja Knez, Nuša Kaučič, Brina Paurič, Maja Satler, Nuša Simonič, Nina Štajnfelzer MENTORJA: Matej Kraner, prof. zgodovine in geografije in Jerica Golob Peterka, prof. slovenščine Negova, januar 2016 Zlüftaj se! OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova, Negova 20, 9245 Spodnji Ivanjci Tel: 02 560 10 04 E-mail: [email protected] NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: »Zlüftaj se!« Avtorji: 1. Nastja Ivančič, 9. r. 5. Brina Paurič, 9. r. 2. Olesandra Ivanenko, 9. r. 6. Maja Satler, 9. r. 3. Kaja Knez, 9. r. 7. Nuša Simonič, 9. r. 4. Nuša Kaučič, 9. r. 8. Nina Štajnfelzer, 9.r. Mentorja: Matej Kraner, prof. zgo. in geo. in Jerica Golob Peterka, prof. slovenščine POVZETEK NALOGE: Skrbeti za svoje dragocenosti ni enostavna naloga. Še opazimo ne, kdaj jih lahko izgubimo. Tako lahko vsaka dobra pustolovščina hitro vse spremeni. Skrbno stopanje po sledeh naravnih danosti nas lahko pripelje do odkritja … do majhnih izgubljenih zakladov. Zato moramo znati pobirati te dragocenosti in jih čuvati – pa ne zase. Tako dobimo še več: prav tisto, kar si želimo. In kaj je to? To odkrijemo, če skrbno stopamo po sledeh … Negova z okolico je zelo bogata z rastlinstvom. Pokrajina je pokrita s čudovitimi mešanimi gozdovi, še vedno najdemo rastlinsko raznovrstne travnike in pašnike. Bogato je tudi vodno rastlinstvo, zelo smo ponosni na bele lokvanje, ki so postali zaščitni znak Negovskega jezera. Naravne danosti v Negovi ponujajo aktivne počitniške programe in športna doživetja v vseh letnih časih.
    [Show full text]
  • Poročilo O Izvedbi Nadzora Zaključnega Računa Proračuna
    PREDLOG OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Številka: 011-1/2010 Datum: …………… Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1 in št. 47 z dne 01.12.2008) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na svoji …… redni seji, dne …….….. sprejel naslednji S K L E P Občinski svet Občine Gornja Radgona se je seznanil s strani Nadzornega odbora Občine Gornja Radgona posredovanim Poročilom o izvedbi nadzora Zaključnega računa proračuna Občine Gornja Radgona za leto 2013, ki obsega: - pregled izvrševanja Odloka o proračunu Občine Gornja Radgona za leto 2013, - pregled Zaključnega računa proračuna Občine Gornja Radgona za leto 2013, - pregled zakonitosti poslovanja in razpolaganja s stvarnim in premičnim premoženjem ter finančnimi sredstvi Občine Gornja Radgona v letu 2013, - ugotovitve gospodarnosti in smotrnosti porabe finančnih sredstev. ŽUPAN OBČINE GORNJA RADGONA Anton KAMPUŠ OBČINA GORNJA RADGONA Nadzorni odbor Datum: 22.5.2014 Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi, 44. člena Statuta Občine Gornja Radgona, 17. in 22. člena Poslovnika Nadzornega odbora Občine Gornja Radgona in sklepa 2. korespondenčne seje Nadzornega odbora z dne 12. marca 2014 ter na podlagi ugotovitve pooblaščencev za nadzor je Nadzorni odbor Občine Gornja Radgona na svoji 32. seji, dne 22.5.2014 sprejel P o r o č i l o o izvedbi
    [Show full text]
  • 11 Lokalne Volitve 2014
    posebna izdaja BREZPLAČNO V VSA GOSPODINJSTVA OBČINE GORNJA RADGONA 1119.09.20111444 SEZNAMI POTRJENIH KANDIDATOV IN LIST KANDIDATOV ZA REDNE LOKALNE VOLITVE 2014 OBČINA GORNJA RADGONA 2 LOKALNE VOLITVE 2014 Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3, 45/08 in 83/12) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) (Uradni list RS, št. 109/06-UPB1, 54/ 07 Odl.US, 49/08 Skl.US) Občinska volilna komisija Občine Gornja Radgona objavlja naslednji SEZNAM kandidatov za redne volitve župana Občine Gornja Radgona, ki bodo dne 5. oktobra 2014 Potrjeni kandidati za župana so: 1. Anton KAMPUŠ datum roj.: 06.04.1947 naslov: Spodnja Ščavnica, Spodnja Ščavnica 21b poklic: Strojni tehnik delo: Župan predlagatelj: SD – SOCIALNI DEMOKRATI 2. Zvonko GREDAR datum roj.: 10.04.1960 naslov: Ivanjski Vrh, Ivanjski Vrh 5 poklic: Inženir prometa delo: Namestnik upravnika pošte – kontrolor predlagatelj: DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 3. Marjana ŽNUDERL datum roj.: 22.07.1958 naslov: Črešnjevci, Črešnjevci 20 naslov: Police, Police 41 poklic: Pravnik, diplomirani ekonomist delo: Samostojni svetovalec II. predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. Dr. Peter KRALJ datum roj.: 25.02.1954 naslov: Gornja Radgona, Grajska cesta 9 poklic: Geolog delo: Direktor podjetja v zasebni lasti predlagatelj: N.Si – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI 5. Stanislav (Stanko) ROJKO datum roj.: 03.06.1961 naslov: Negova, Negova 34 poklic: Inženir gozdarstva delo: Direktor predlagatelj: ROBERT ŽINKOVIČ IN SKUPINA VOLIVCEV Številka: 041-02/2014-U112 Datum: 18.09.2014 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE GORNJA RADGONA Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona PREDSEDNIK: Branko BORKO, l.r.
    [Show full text]
  • Moj Kraj- Negova Z Okolico
    SREDNJA ELEKTRO RAČUNALNIŠKA ŠOLA MARIBRO (SERŠ) MOJ KRAJ- NEGOVA Z OKOLICO Predmet: družboslovje KAZALO 1………………………………………………………………………………………NASLOVNICA 1 2……………………......................................................................KAZALO 3………………………………………………………………………………………UVOD 4………………………………………………………………………………………JEDRO 4…………………………………………………………………………………....KJE LEŽI NEGOVA 5……………………………………………………………………………………. RELIEF, VODOVJA 6…………………………………………………………………………………….PRST 7…………………………………………………………………………… FUNKCIJE NASELJA NEGOVA 8…………………… SIMBOLNA TOPOGRAFIJA NASELJA NEGOVA , NEGOVSKI GRAD 9……………………………………………………………………………PRANGER , MARIJINA CERKEV 10………………………………………… KRAJINSKI PARK NEGOVA IN NEGOVSKO JEZERO 11……………………………………………….TORIZEM , GOSPODARSVO , PREBIVALSTVO 12…………………………………………………………………………………PODNEBJE 13……………………………………………………………………………..ZNANI NEGOVŠČANI 14……………………………………………………………………………..ZAKLJUČEK UVOD 2 Pri učni uri družboslovja ( geografija ) smo začeli spoznavat pokrajine in na podlagi tega smo dobili nalogo, da moramo izdelat referat o svojem krajo v katerem živimo in jas bom v referatu predstavljal moj domači kraj to je NEGOVA . Upam , da bom se zelo veliko naučil in kaj več izvedel o mojem kraju . 3 JEDRO KJE LEŽI NEGOVA ? Je sedež istoimenske krajevne skupnosti, ki spada v občino Gornja Radgona. Krajevna skupnost obsega osem naselij, ki ležijo v treh različnih reliefno-geografskih enotah. Od jugozahoda proti severovzhodu, si sledijo naslednja naselja: Kunova, Negova, Lokavci, ki ležijo na desni strani reke Ščavnice in spadajo v osrednje Slovenske gorice,
    [Show full text]