OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču)

Poslovni čas za stranke je:

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANALENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN

UKC : PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z Vmišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje. V primeru, da pospravljajo opuščene prostore, lope in kleti, naj si nataknejo masko in miši SANDIJEV MEMORIAL str. 17 ne odstranjujejo z rokami. PRVENSTVO V DOBRAVI str. 18 NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA JULIJA PRAZNOVANJA 14. PRAZNIK OBČINE CERKVENJAK 6. PRAZNIK OBČINE SV. TROJICA rireditve ob cerkvenjaškem občinskem prazniku so potekale vse Ob praznovanju občinskega praznika se je zvrstilo 28 različnih prireditev od 8. do 25. junija. PKot običajno vsa leta doslej so se v praznovanje praznika tudi letos bčina Sv. Trojica v Slovenskih goricah je letos praznovala 6. občinski praznik. vključila vsa društva, klubi in organizacije v občini. V času od 19. maja do 17. junija se je zvrstilo 28 športnih, kulturnih in drugih Osrednja slovesnost ob 14. občinskem prazniku občine Cerkvenjak je Oprireditev, ki so bile posvečene praznovanju občinskega praznika. Prireditve so potekala v nedeljo, 17. junija 2012. Praznični vroč in soparen dan se je začel ob pomoči občine pripravili številni zanesenjaki, ki si prizadevajo za pestro kulturno, ob 9,30 z mašo, posvečeno prazniku občine. Ob 10,30 je sledila povorka športno in družabno življenje v občini. »Obudimo stare čase« v organizacija TD Osrednja slovesnost ob praznovanju 6. občinskega praznika je potekala 1. junija v Športni Cerkvenjak. Zatem je ob 11,00 uri sledila v dvorani Sv. Trojica. Slovesnosti, ki jo je vodila povezovalka programa Darinka Čobec, se dvorani Doma kulture Osrednja proslava je poleg občinstva udeležilo veliko gostov. Ob evropskemu poslancu dr. Milanu Zveru in ob 14. prazniku občine Cerkvenjak, na poslancu v Državnem zboru RS Francu Brezniku, so se vabilu župana Darka Frasa odzvali kateri so bile podeljene tudi številne tudi župani sosednjih občin: Sv. Andraža Franc Krepša, Lenarta mag. Janez Kramberger, zahvale, priznanja, nagrade in občinski Sv. Ane Silvo Slaček, Cerkvenjaka Marjan Žmavc, Benedikta Milan Gumzar, Sv. Jurija v grbi in plakete. Slovenskih goricah Peter Škrlec in predstavnik sosednje občine Trnovska vas podžupan Osrednji govornik na proslavi je bil Alojz Fekonja. S svojim obiskom so proslavo počastili tudi načelnik UE Lenart Jožef Leo Kremžar, župan občine Miklavž na Kraner, ravnatelj Osnovne šole in vrtca Sv. Trojica Darko Škerget in v imenu samostana Dravskem polju in predsednik združenja pater Matej Papež. Obiskovalce, goste in nastopajoče, je v imenu občine pozdravil župan slovenskih občin. Domači župan Darko Fras, ki je v svojem nagovoru izpostavil nekaj pridobitev na področju komunalne Marjan Žmavc je v svojem bogatem infrastrukture v občini. Spregovoril je tudi o možnosti razvoja turizma v občini. Pohvalil je in spodbudnem nagovoru napovedal dobro in tvorno delovanje svetnikov občine in strokovnih sodelavcev. znovično delovanje cerkvenjaškega Osrednji govornik je bil poslanec v Evropskega parlamenta dr. Milan Zver, ki je v svojem zdravstvenega doma, kar naj bi se zgodilo nagovoru izrazil zadovoljstvo, da lahko z občani Trojice praznuje njihov občinski praznik. oktobra letos. Ob tem je dejal, da si nekateri prizadevajo za ukinitev malih občin, kar pa ne bi bila dobra Osrednji praznični dan v Cerkvenjaku poteza. Da so male občine uspešne, potrjuje tudi občina Sv. Trojica, ki se kot samostojna je bil zaključen z družabnim srečanjem v občina vse hitreje razvija. Dr. Zver poudarja, da občani v malih občinah bolj čutijo svojo prireditvenem šotoru na cerkvenjaškem pripadnost in so zato uspehi dela boljši. Dodal je še, da nekateri v Sloveniji želijo, da bi bila šolskem igrišču. v državi dva velika centra, in Maribor, kar pa ne bi bilo dobro, saj je v Ljubljani Tekst in foto: Franc Bratkovič že sedaj preveč centraliziranega.. Proslava je bila obogatena z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali: skupina osnovnošolk OŠ Sv. Trojica Orfika, recitatorki Veronika Kukovec in Eva Babič, Mešani pevski zbor KD Sv. Frančišek pod vodstvom Andreja Dvoršaka in Folklorna skupina Sv. Trojica. Proslavo so zaključili s podeljevanjem priznanj. Priznanje za dolgoletno uspešno delo v TD Sv. Trojica je Jožetu Ploju izročil sedanji predsednik TD Sv. Trojica Marjan Klobasa. Sledila je podelitev priznaj župana občine Sv. Trojica Darka Frasa, ki je ob asistenci poslovne sekretarke Barbare Cvetko, podelil priznanja za jubileje društvom. Za 30 let delovanja ga je prejelo Športno kulturno društvo Sv. Trojica, za 40 let delovanja DU Sv. Trojica in za 60 let dela Kulturno društvo Ernest Golob – Peter Sv. Trojica.

Prejemniki priznanj za uspešno šolanje na srednjih šolah in fakultetah Župan je ob tej priliki podaril tudi priznanja in nagrade dijakom, študentom in diplomantom za uspešno opravljeni študij na šolah. Priznanje za triletni odličen uspeh sta prejela: Franci Žöks, dijak Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in Mitja Dvoršak, dijak Tehničnega šolskega centra Maribor, študent Nejc Jensterle za uspešno opravljeni letnik s povprečno oceno 9,36 na Filozofski fakulteti v Mariboru, diplomanti Nataša Žmavc za uspešno zaključen študij na Prani fakulteti v Mariboru s povprečno oceno 9, 36; Nataša Srt za uspešno zaključen študij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko in Filozofski fakulteti Maribor in Bojan Vindiš za uspešno zaključen študij doktorja dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Priznanje in nagrado za uspešno opravljeni doktorat znanosti na Ekonomsko - poslovni Fakulteti v Mariboru je prejel Zlatko Nedelko. Po končani proslavi je župan Darko Fras povabil vse udeležence proslave na pogostitev in druženje v Razstavno protokolarni center Sv. Martina. Da je bil zaključek slovesne občinske proslave vesel, je kazalo veselo razpoloženje pevcev Mešanega pevskega zbora Sv. Frančišek, kateremu so ob petju pritegnili tudi drugi udeleženci zaključnega srečanja. Ludvik Kramberger

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o.  Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5.  Elektronski naslov: [email protected]  Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič,  urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl.  Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina.  Transakcijski račun 04102-0000132489  Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473.  Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.  Naklada 1000 izvodov n Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76  Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

2 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 AKTUALNO »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ« svetovne prvakinje v kuhanju štajerske kisle župe

d prijavljenih dvanajst ekip se jih je tekmovanja udeležilo devet. Kljub temu je bila konkurenca močna, saj so v ekipah bile prekaljene kuharice. 2. junij Predsednik republike Danilo Türk je 2. junija ONa hipodromu Polena pri Lenartu je od 25. do 27. maja potekal Kmetijsko-obrtniški sejem sprejel aktiviste gibanja Nevidni delavci sveta (IWW). (KOS). V sklopu sejma je bilo organizirano 1. odprto svetovno prvenstvo za zlato žlico KOS-a v Seznanili so ga z najnovejšimi razmerami pri urejanju kuhanju štajerske kisle župe, katerega organizator tekmovanja sta bila Konjeniško društvo Slovenske problematike migrantskih in drugih delavcev, ki jim grozi gorice Lenart in Moneta d.o.o. prisilna izselitev iz samskih domov, piše Slovenska tiskovna Od prijavljenih dvanajst ekip se jih je tekmovanja udeležilo devet. Strokovna komisija je ocenjevala agencija. okus, izgled in urejenost delovnega prostora. Zmagala je ekipa Dobrote slovenskih kmetij, ki so jo Aktivisti IWW so posebej opozorili na hude razmere, v sestavljale Cvetka Bunderla vodja ekipe, Alenka Vidovič in Barbara Vidiovič. Za tehnične zadeve katerih se je znašlo 73 delavcev Vegrada, ki prebivajo v v ekipi je poskrbel Franci Ornik. samskem domu na ulici Vide Pregarčeve v Ljubljani, po In kaj je o kuhanju kisle župe povedala Cvetka Bunderla članica zmagovalne ekipe. «Kuhanje je sklepu stečajne upraviteljice Vegrada pa bodo morali dom umetnost. Da se ga naučiš, zahteva veliko truda in znanja in skoraj ni jedi, ki v njej ne bi uporabljala konec junija zapustiti. začimb ter z njimi ubogatila in izboljšala okus hrane. Pravilno izbrane in dozirane začimbe, ki jih Predsednik republike je ponovil svoje stališče, da gre pri lahko imenujem kar kuhinjski hormoni, lahko jed, kot je na primer kisla juha, spremenijo v pravo vprašanju urejanja statusa migrantskih delavcev, ki jim poslastico, ki te pripelje do zmage na 1. svetovnem prvenstvu v kuhanju štajerske župe, da o podjetja v stečaju dolgujejo plače, za problem človekovih njihovih pozitivnih učinkih na prebavo, presnovo in izrazitost genov sploh ne govorim. Pri uživanju pravic in za nacionalno sramoto. hrane je najpomembnejše, da dosežemo najbolj plemenite okuse in ve se, da je hrana boljša, če ji dodaš poper, česen, majaron, timijan ali kako 15. junij V Letalskem centru Maribor so že maja drugo začimbo iz domačih logov, tako kot smo to opozarjali, da bi morali začeti izvajati obrambo pred točo, naredile pri kuhanju štajerske kisle juhe. a je vprašanje, ali jo letos sploh bodo. Vlada namreč o njej Pri kuhanju je pomembno, da je aktivno največje še ni odločala in tudi ni znano, kdaj bo. število okušalnih brbončic in s tem največjo »Odločitev je vsako leto sprejeta pet minut pred sposobnost zaznavanja arom v hrani. Seveda dvanajsto,« pravi predsednik mariborskega Letalskega pa brez tehnike obvladanja priprave potrebnih centra Jernej Vaupotič. Po njegovih besedah je pogodbe surovin in kuhanja, obvladanja ognja pot kotlom, o sofinanciranju letošnjega projekta doslej že podpisalo ni uspeha do zmage«. približno deset občin v severovzhodni Sloveniji, kjer naj bi Vseh skrivnosti, ki so ekipo popeljale do zmage izvajali obrambo (posipavanje točonosnih oblakov), medtem in s tem prvega naslova svetovnih prvakinj nam ko dokončnega odgovora ministrstva za kmetijstvo in okolje Cvetka ni izdala. Ni pa skrivnost, da so kuhale po še vedno niso prejeli. »Brez sofinanciranja države letalska ohranjenem receptu njene mame. obramba pred točo ne more delovati,« je pojasnil Vaupotič. Na omenjenem ministrstvu so povedali, da na podlagi Franc Bratkovič opravljenih raziskav ni razpoložljivih dokazov o učinkovitosti letalske obrambe. Zagovorniki tovrstne obrambe poudarjajo, da tudi dokazov o neučinkovitosti ni. Po razpoložljivih informacijah so na ministrstvu izdelali gradivo za obravnavo 40 LET VRTCA PRI SV. ANI na vladi, v katerem predlagajo sofinanciranje letalske obrambe v letih 2012 in 2013. četrtek, 21. 6. 2012, je v športni dvorani ob osnovni šoli pri Sv. Ani potekala prireditev ob praznovanju štiridesetletnice delovanja vrtca v tem kraju. Proslavitev jubileja so združili 19. junij. Morje se je segrelo na 26 stopinj Celzija Votroci iz vrtca, njihove vzgojiteljice, pridružili pa so se jim še učenci in delavci osnovne Meteorologi opozarjajo na topla jutra in velike toplotne šole s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim učencem ob koncu šolskega leta. obremenitve v mestih in na Obali. Obenem so vsi skupaj obeležili še praznovanje prihajajočega Dneva državnosti. Otroci so ob Agencija RS za okolje opozarja v prihodnjih dneh, na veliko pomoči vzgojiteljic odigrali pester in zanimiv program, s himno pa so se poslovili tudi najstarejši topolotno obremenitev. Ponoči in zjutraj bo toplo, od 13 do iz vrtca – mini maturantje. Vse prisotne, še posebej goste, sta pozdravila župan občine Sv. Ana, 21 stopinj Celizija, najvišje dnevne temperature pa od 30 gospod Silvo Slaček in ravnatelj osnovne šole gospod Boris Mlakar. Oba šolska pevska zbora, do 34 stopinj Celzija, v četrtek do 35 stopinj. V petek bo mladinski in otroški, sta se poslovila od devetošolcev, ki so več let prepevali v teh zborih. Pripravili vročina v notranjosti Slovenije popustila, na Primorskem so jim lastno pesmico in skromna darilca. Poleg priznanj za odličen uspeh so podelili še več priznanj pa se bo vroče vreme nadaljevalo. za dosežke na področnih in državnih tekmovanjih. Za naj športnico in športnika sta bila nagrajena Vročina, ki je v teh dneh zajela Slovenijo, vpliva na devetošolca Eva Pomberg in Denis Nikl. temperaturo rek in morja, medtem ko na višino vodostajev Prijetno druženje so otroci, njihovi starši in delavci vrtca ter šole nadaljevali s piknikom. Ob rek in podtalnice za zdaj nima večjega vpliva, poroča zaključku šolskega leta so se poslovili z lepimi spričevali in v veselem pričakovanjem prostih Slovenska tiskovna agencija. Temperature do 35 stopinj počitniških dni. Celzija, ki so jih napovedali meteorologi za četrtek, bodo AR morje in reke še bolj ogrele.

22. junij. počastitev 21. obletnice slovenske samostojnosti je minila v znamenju delitev. Polemika o (ne) primernosti vladne selekcije praporščakov, ki so sodelovali na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti, se je preselila tudi na prireditveni oder. Nekaj več kot tritisočglavo občinstvo je z aplavzom nagradilo besede predsednika republike Danila Türka, ki je v slavnostnem nagovoru pozval k celovitemu razumevanju in spoštovanju narodove zgodovine. »Zato je ločevanje tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili za našo svobodo, ter vseh, ki negujejo spomin na našo slavno preteklost, vključno z osamosvojitveno vojno leta 1991, neodgovorno ravnanje, ki nas ponovno in brez potrebe deli. Tu, na tem simbolnem trgu, kjer je pesnik Tone Pavček leta 1989 prebral majniško deklaracijo, je prostor, kjer morajo stati s svojimi simboli vse generacije veteranov in domoljubnih organizacij,« je dejal Türk.

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 3 TURIZEM

Stanovalci bivalne enote Zavoda Hrastovec V ŠTEVILKAH Sestavlja in ureja FRANCI KLEMENČIČ NA BINKOŠTNEM SREČANJU

ha zemlje imajo »naše« kmetije tanovalci bivalne enote Zavoda Hrastovec v Na območju Upravne enote Lenart Gornji Radgoni, se v veliki meri vključujejo 5,65je po zadnjih statističnih podatkih Sv versko življenje župnije svetega Petra . Nekaj tukajšnjih stanovalcev 1.677 kmetijskih gospodinjstev. Ta obdelujejo skupno 9483 ha kmetijske zemlje. To pomeni, da na »lenarškem« redno zahaja k nedeljskim mašam. Že nekaj v povprečju obdeluje posamezna kmetija 5,65 ha zemljišč. let pa se jih večina pridruži tradicionalnemu Pred desetimi leti je bilo na območju Upravne enote binkoštnemu srečanju vernikov radgonske Lenart 2.023 kmetijskih gospodinjstev. Obdelovale so župnije, ki se zaradi zdravstvenih težav ne morejo 11.201 ha, kar pomeni v povprečju 5,53 ha na družino. udeleževati rednega nedeljskega bogoslužja. Na območju vse Slovenije je po istih podatkih 74470 Letošnje tovrstno srečanje na binkoštno nedeljo, kmetijskih gospodinjstev, obdelujejo skupno 507091 ha ta je bila 27. maja, kar je 50 dni po veliki noči, je zemljišč, v povprečju ima posamezna kmetija v Sloveniji bilo že 39. po vrsti. 6,80 ha kmetijske zemlje. Pred desetimi leti je bilo v vsem Radgonski župnik Franc Hozjan, ki je daroval slovenskem prostoru 86427 kmetijskih gospodinjstev. mašo je v nagovoru med mašo posebej omenil Takrat so obdelovala 537249 ha zemljišč. Posamezna prisotnost stanovalcev bivalne enote Zavoda kmetijska družina je takrat (v povprečju) obdelovala 6,21 Hrastovec in njihovo siceršnje sodelovanje. Župnik obhajilu. Člani radgonskega Župnijskega Karitasa, ha zemljišč. Franc Hozjan in kaplan Gregor Šemerl sta vsem po so po maši poskrbeli, da je bilo v radgonski Stanje po občinah upravne enote Lenart zbranim omogočila, da so opravili zakrament cerkvi še prijateljsko druženje vseh zbranih. sprave. Večina jih je sprejela tudi zakrament Sedanje stanje Pred 10 leti bolniškega maziljena in pristopila k svetemu Tekst in foto: Franci Klemenčič površine število kmet. površine število skupaj gospod. skupaj gospod. Benedikt 1.204 223 1.398 262 MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV LENART Cerkvenjak 953 233 1.201 301 Lenart 3.375 427 3.755 520 Sveta Ana 2.082 298 1.916 347 NA IZLETU V BEOGRADU Sveta Trojica 1080 208 1.143 253 soboto 2. junija 2012 smo se v prvih minutah tega dne člani medobčinskega društva invalidov Lenart odpeljali na izlet Sveti Jurij 1.753 288 1791 320 v Beograd. Spremljevalka nam je na začetku potovanja opisala vožnjo in postanke, ki so bili pred nami. V Beogradu Skupaj 9.483 1.677 11.201 2.023 Vse nam je pridružila lokalna vodička, s katero smo bili zelo zadovoljni in ji na koncu bili hvaležni za opravljeno delo. Obiskali smo Novi Beograd, Kalimegdan, največji park Beograda z Meštovičevim spomenikom Zmagovalca ter cerkev Na vsem območju Upravne enote Lenart je ta čas 257 sv. Save, ki so jo začeli graditi leta 1935 in še do danes ni povsem gotova. Zunanjost, kupole in zvoniki so dokončani, kmetij, ki gospodarijo z 10 ali več ha zemlje. Pred desetimi notranjost pa je še vedno povsem gola. Cerkev je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu. leti jih je bilo 253. Po občinah je stanje sledeče – (v oklepaju Ker smo nekateri izletniki bili nosilci rojstnih letnic še iz prve Jugoslavije, smo se še dobro spominjali časov po drugi je število takih kmetov pred desetimi leti). Na območju svetovni vojni, vse do leta 1980. Enotni smo si bili pri ugotavljanju, da si ne želimo, da bi se zgodovinska dejstva izničila. S občine Benedikt je takih kmetij 28 (35); na območju občine spoštovanjem smo obiskali Dedinje, postali ob Titovem grobu in se tudi fotografirali. V muzeju smo si ogledali razstavljene Cerkvenjak jih je 17 (18); na območju občine Lenart jih je vse štafetne palice, narodne noše takratnih republik in darila, ki jih je Tito dobil od državnikov in drugih iz celega sveta. 73 (69); na območju občine Sveta Ana jih je 60 (58); na Okolje Hiše cvetja s kipom maršala Tita je urejeno in čisto. območju občine Sveta Trojica je 27 (30) in na območju Po dobrem kosilu, v Beogradu seveda z žara, smo še štiri ure porabili za prosti ogled mesta. Vožnja domov je zaradi občine Sveti Jurij jih je 52 (45). utrujenosti bila mučna, in prihodnjič, ob podobnem primeru bi kazalo primakniti nekaj evrov in enodnevni izlet spremeniti v dvodnevnega. V maju se je število iskalcev dela znižalo Navkljub naporu smo se vrnili srečni in zadovoljni, saj se nam je naš vodja Dušan posvetil s vso pozornostjo. Izlet v Na območju Upravne enote Lenart je bilo ob Beograd nam bo ostal v lepem spominu. 44 koncu minulega maja, po podatkih Zavoda Slavko Štefanec Republike Slovenije za zaposlovanje, 706 iskalcev dela. Glede na to se je število nezaposlenih na »našem« območju znižalo za 44. Ni veliko, vendar je glede na napovedi države, da bi lahko prišlo do bistvenega povečanja nezaposlenih, velikega pomena. Nezaposlenost po »naših« občinah

konec maja konec maja konec maja 2012 2011 2010 Benedikt 78 84 93 Cerkvenjak 65 63 86 Lenart 316 313 324 Sveta Ana 65 95 95 Sveta Trojica 78 86 91 Sveti Jurij 60 72 78 Skupaj 662 713 767

Tudi tokrat posredujemo podatek o številu nezaposlenih na območju sosednje Upravne enote Gornja Radgona. Tu je bilo ob koncu letošnjega maja 1.214 iskalcev dela. Tako je nezaposlenost na »lenarškem« bistveno nižja kot v sosednjem »radgonskem« območju. Franci Klemenčič

4 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 GOSPODARSTVO KITAJCI PRIHAJAJO V POMURJE!

elegacija iz kitajske province Henan obiskala občino Gornja rodovitne in gosto poseljene severnokitajske ravnine. Sosednje province so: Radgona; Stomilijonska kitajska provinca pobratena z majhno Shaanxi, Shanxi, Hebei, Shandong, Anhui in Hubei. Gre za provinco, ki je tretja Dslovensko občino; Obeta se sodelovanje na področju turizma, po poseljenosti in šteje blizu 100 milijonov prebivalcev. Henan je 5. največje sejmarstva in živilsko-predelovalne industrije... kitajsko gospodarstvo in sloni na pohajajočem aluminiju in rezervah premoga, kakor tudi na kmetijstvu, težki industriji, turizmu in trgovini. Hi-tech industrija in Pred dnevi je na delovnem obisku v Sloveniji bila politično – gospodarska storitvene dejavnosti so slabše razvite in so skoncentrirane okrog glavnega mesta delegacija iz kitajske province Henan. V času svojega tridnevnega bivanja v naši Zhengzhoua in mesta Luoyang. Wang je podal oceno glede možnosti povezovanja državi, je delegacija, na pobudo podpredsednika Slovensko – Kitajskega društva med provinco in občino kakor tudi oceno predlogov občine in podjetij, ki so se iz Ljubljane, ki deluje v Sloveniji že 20 let, dr. Jordana Berginca, obiskala tudi predstavila. Posebej je pozitivno ocenil vina iz Radgonskih goric ter tudi našo občino Gornja Radgona. Delegacija iz najštevilčnejše države na svetu je iz Gornje kulinariko, zdraviliško – turistično ponudbo Zdravilišča Radenci, mehurčke iz Radgone nadaljevala svojo pot na Slovaško. Provinca Henan je sicer znana po Radenske ipd. tem, da se povezuje v svet in ima sklenjena partnerstva ter je pobratena z 32 Ob celotni zadevi še posebej veseli, da se je radgonski župan odločil priložnost pokrajinami in mesti v 16 državah sveta. V Sloveniji so se pobratili z Ljubljano, ponuditi tudi širšemu območju Pomurja in Slovenskih goric, ne le občini Gornja Novim mestom in Novo Gorico. Tudi tokratni kratek obisk v Gornji Radgoni je bil Radgona. Slišali pa smo tudi, da so se za sodelovanje s kitajsko provinco namenjen kasnejšemu sklepanju tesnejšega povezovanja in sodelovanja med 100 zainteresirali tudi gospodarstveniki iz nekaterih drugih delov Slovenije. Kampuš milijonsko kitajsko provinco in majhno slovensko občino. pravi, da je celotna Slovenija majhna v primerjavi s kitajsko provinco, a glede na Občina Gornja Radgona je že pobratena z občino Mladenovac iz Srbije ter mestom kapacitete bila prava tržna niša na nekatere slovenske gospodarske subjekte... Bruchsal-Helmsheim iz Nemčije. Z obema mestoma vzdržuje dobre odnose, ki Besedilo in foto: O.B. se nanašajo pretežno na področje kulture, nekaj tega pa tudi na gospodarstvo. Prav vzorno sodeluje občina s sosednjim Bad Radkersburgom iz Avstrije, kjer mesti povezuje nekaj uspešnih skupnih projektov. Po ocenah radgonskega župana Začela so se ocenjevanja živilskih izdelkov pod okriljem 50. Agre Antona Kampuša, bi lahko stik s Kitajci, ki je omogočen z obiskom delegacije, odprl več poti na področju gospodarskega sodelovanja (sejemska dejavnost, izvoz hrane, vin, investicije), vsekakor pa ne gre zanemariti turističnega in kulturnega MLEKO IN MLEČNI IZDELKI potenciala tako nastajajoče naveze med Henanom, Gornjo Radgono ter Pomurjem s Slovenskimi goricami. NAVDUŠILI STROKOVNJAKE Sicer pa je osrednji del obiska gostov iz kitajskega Henona bila predstavitev občine Gornja Radgona in nekaterih podjetij z našega območja, ter na koncu še Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni je, pod okriljem jubilejnega 50. mednarodnega podpis pisma o nameri, kar je potekalo v dvorani Pomurskega sejma. Že pred tem kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2012, potekalo Mednarodno ocenjevanje mleka in je župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš s svojimi sodelavci v občinski mlečnih izdelkov. Sodelovalo je rekordnih, 29 proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov, zgradbi sprejel kitajske goste ter jih nato popeljal na osrednji prostor dogajanja s skupno 161 vzorci, iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Iz Slovenije je 23 (Pomurski sejem), kjer so se vsem skupaj pridružili še predstavniki petih uglednih prijaviteljev poslalo 111 vzorcev, iz Hrvaške 4 podjetja 35 vzorcev, iz Avstrije 2 podjetja pomurskih podjetij: Pomurski sejem (Janez Erjavec), Radgonske gorice (Andreja 11 vzorcev, ocenjeni pa so bili tudi štirje izdelki s poreklom iz Nemčije. „Pomurski sejem Novak, Borut Cvetkovič), Zdravilišče Radenci (Mladen Kučiš), Radenska Radenci se je ponovno izkazal kot odličen organizator strokovnih ocenjevanj kakovosti, saj je nudil (Valentina Brdnik) in podjetja Skupine Intering Holding - SGP Pomgrad, Panvito komisiji optimalne pogoje za delo. In to je ob strokovnosti ocenjevalcev prvi predpogoj za in Regal GH (Simon Ravnič), ki so predstavili svoja podjetja in izpostavili njihov optimalno izvedbo tako zahtevnega ocenjevanja. Člane strokovne komisije in organizatorja interes in pričakovanja po poslovnem povezovanju s provinco Henan, ki je bila je letos najprej navdušilo večje število vzorcev, nato pa tudi njihova izjemno visoka kvaliteta. dolga tisočletja osrednja provinca kitajskega cesarstva. Na željo kitajske delegacije Potrjujejo jo tudi izredno visoke ocene. Mnogo je bilo celo vzorcev, ki so prišli skozi sito so si tako predstavila samo podjetja, ki so v 100-odstotni slovenski lasti. komisije brez ene same odbitne točke in so bili nagrajeni z veliko zlato medaljo“, je po končanem ocenjevanju povedal predsednik ocenjevalne komisije, prof. dr. Bogdan Perko z Biotehniške fakultete, Inštituta za mlekarstvo Ljubljana. Prof. Perko dodaja, da so proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov očitno ugotovili, da je mednarodno ocenjevanje v Gornji Radgoni za to branžo ena izmed najboljših in najcenejših oblik promocije in potrditve njihove kakovosti. To pa je tudi praktično edini način, da se mali proizvajalci na eksternem, neodvisnem strokovnem preverjanju preizkusijo ob boku z že uveljavljenimi podjetji. Rečem lahko, da se je ocenjevanje za velike in male proizvajalce izkazalo kot potrjevanje tradicionalne kakovosti na eni strani, na drugi strani pa kot preverjanje kakovosti novih izdelkov, ki jih ponujajo trgu. Veliko število priznanj nas glede na način ocenjevanja niti ne čudi, saj proizvajalci v preizkus strokovnjakom pošljejo svoje najboljše proizvode. Vse to dokazuje, da je tehnološki nivo v Sloveniji in v drugih sodelujočih državah, ki se potegujejo za svoj tržni delež na slovenskem tržišču, izredno visok. To je obenem evidentni dokaz, da lahko potrošniki na slovenskem mlečnem tržišču kupujejo najboljše izdelke. Iskanje po njihovem širokem naboru pa jim zagotovo olajšajo priznanja iz ocenjevanja pod okriljem sejma AGRA. S pomočjo strokovnih ocen lahko med ponudbo, ki je sicer zelo široka tudi v rangu nizko cenovnih izdelkov, zares izberejo najboljše. Povečanje števila vzorcev in sodelujoča nova imena na ocenjevanju kljub vsesplošni krizi v gospodarstvu so dokaz, da je odločitev Pomurskega sejma, da vztraja pri ocenjevanjih, pravilna. Ocenjevanja so kot neprofiten projekt nepogrešljiva za Po okrogli mizi in predstavitvi podjetij, ki so v slovenski lasti, sta vodja delegacije potrjevanje in promocijo kakovosti domačih proizvajalcev ter tujih proizvajalcev, ki bi radi Wang Ping in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš podpisala pismo uspešno trgovali na slovenskem tržišču, s tem pa so tudi zaščita potrošnika v smislu o nameri in se s tem zavezala, da si bosta v prihodnje prizadevala za krepitev preverjeno kakovostnega nakupa. gospodarskega sodelovanja. Tudi po mnenju dr. Jordana Berginca, enega od Na letošnjem ocenjevanju so si najvišja priznanja - šampionske naslove prislužili: Eko ustanoviteljev Slovensko-kitajskega društva, je podpis pisma o nameri vsekakor mascarpone, Biotehniški center Naklo; Nehomogenizirano surovo ovčje mleko 4,5 % m.m., izjemen dogodek, saj kitajska tradicija veleva, da si je po pobratenju potrebno Ekološka kmetija in sirarstvo Konda; Bio + Rahmkäse 55 % Fett i.Tr., Kärntnermilch reg. prizadevati za negovanje in zorenje vzajemnega odnosa. Vsekakor obe strani Gen.m.b.H.; Bio + Sennerkäse 50 % Fett i.Tr., Kärntnermilch reg. Gen.m.b.H.; Sir Rougette, pričakujeta od prihodnjega sodelovanja koristi na področju investiranja, izvoza in Käserei Champignon Hofmeister d.o.o.; Maxim Premium sladoled bourbonska vanilja z trgovanja, največ na področju prehrambene industrije in turizma. mandlji, Ljubljanske mlekarne, d.d.; Ementalec, Pomurske mlekarne, d.d.; Caprodur - tvrdi Vodja delegacije Province Henan iz Ljudske Republike Kitajske v občini Gornja sir od kozjeg mlijeka, Vindija d.d. Prehrambena industrija; Grabancijaš - meki masni sir od Radgona Ping Wang je v kratkem predstavil pokrajino Henan in izpostavil njene kravjeg mlijeka u salamuri, Vindija d.d. Prehrambena industrija; Ovidur - tvrdi sir od ovčjeg značilnosti. Henan je provinca v Ljudski Republiki Kitajski, locirana v centralnem mlijeka, Vindija d.d. Prehrambena industrija; UHT Kozje mlijeko, Vindija d.d. Prehrambena delu dežele. Ime province bi lahko prevedli kot »južno od reke«. Henan velja za industrija. Posebno priznanje za doseženo izjemno kakovost je komisija soglasno podelila: rojstno deželo kitajske civilizacije. Pet od osmih starodavnih kitajskih prestolnic Celotnemu programu ocenjenih sirov proizvajalca Vindija d.d. Prehrambena industrija. 2 se nahajajo v provinci Henan. Provinca je velika 167.000 m in pokriva velik del O.B.

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 5 LJUDJE 20 LET OD SMRTI SREČANJE STAREJŠIH V LENARTU onec maja je Krajevna organizacija Rdečega križa Lenart pripravila IVANA KRAMBERGERJA IZ NEGOVE tradicionalno srečanje starejših občanov. četrtek, 7. junija je poteklo 20 let, odkar je bil v Jurovskem Dolu KV družbi predsednice Karoline Divjak in članice Območnega združenja pri Lenartu, v atentatu ubit znani Slovenec RK Jadranke Koban, ki sta jih pozdravili in povedali nekaj življenjskih resnic Vimenovan Dobri človek iz Negove. Negovo življenje se je izteklo o dobi staranja in domačih pevk ljudske glasbe so starejši občani preživeli na trgu malega kraja, kjer je tisti dan imel svoj javni politični nastop za prijeten nedeljski dopoldan. kandidaturo na volitvah za predsednika Republike Slovenije. Njegov Mnogi so se pridružili pevkam in z njimi tudi zapeli in se na koncu poveselili nastop, ki je potekal na binkoštno nedeljo, je ob 19.45 uri prekinil strel ob hrani in pijači. Nekateri se med letom ne videvajo in ti so še posebej atentatorja. Ustreljen je bil v neposredno bližino srca, kjer mu je krogla veseli, ko se ob takem druženju snidejo in povedo, kaj vse se jim je pripetilo prebila glavno žilo, zato je v trenutku izkrvavel. Njegov umor še danes v zadnjih mesecih. buri duhove, čeprav je znani »domnevni« atentator odslužil 9 let zapora. Srečanja predstavljajo le eno izmed oblik medgeneracijskega druženja, Ivan Kramberger se je rodil v viničarski družini Jožefe, rojene Metljak in Franca Krambergerja, kot osmi otrok 11 članske družine v Ženjaku pri krepijo zbliževanja in manjšajo osamljenost, osrečujejo in pomagajo Benediktu. Kot dveletni otrok je s starši prišel v Negovo, v zaselek Negovski premostiti most med aktivnimi in že »zasluženimi« krajani. Starejši so iz Vrh, kjer je s starši živel od 1939. do 1946. leta. Tedaj je bil poslan za pastirja leta v leto bolj vključeni v družbena dogajanja in velikokrat prevzemajo v Voličino (Sv. Rupert). Po enem letu bivanja v Voličini, je bil napoten za odgovornosti do in naloge družinskih obveznosti mlajših otrok in vnukov, pastirja k svoji krstni botri Mariji Strmšek v Ženjak pri Benediktu, kjer je ostal ki so obremenjeni s službo in šolo. Kadar se starejši počutijo koristne, je do konca osnovne šole. Po končani osnovni šoli se je pri dimnikarskem to, ob zdravju, največje bogastvo staranja. Na vseh družbenih nivojih se mojstru Alojzu Papiču izučil za dimnikarja. Nekaj časa je delal kot dimnikar moramo truditi, da jim zagotavljamo zadovoljivo raven socialne vključenosti v Lenartu, nato v Teharju pri Celju, po služenju vojske pa tudi v Črni gori v in življenjske blaginje, saj ne moremo prezreti reka: »Danes tebi, jutri meni«. Cetinju. Leta 1964 je emigriral v Nemčijo in se tam zaposlil v kemični tovarni Kupferhütte v Duisburgu. Ker je bil iznajdljiv in delaven, so ga poslali na šolanje za dializnega tehnika in kot tak se je zaposlil v tedaj največjem dializnem centru v Porurju, kjer je delovalo 15 dializnih aparatov. Tam je bi tehnični vodja v dializnem oddelku. S svojo iznajdljivostjo in zavzetostjo pri tem delu, je skrbel za tehnične izboljšave dializnih aparatov in si je tako tudi materialno opomogel. V tem času si je z ženo Marjeto ustvaril dom in družino. Po skoraj 20 letih dela v Duisburgu se je upokojil in se vrnil v Negovo, k Negovskemu jezeru, kjer si je postavil velik dom z gostinskimi prostori. Tam je odprl uspešno gostilno, ki jo je vodila žena Marjeta. Ker je bil nemirne narave se je podal v politične vode. Novinarji so ga na veliko predstavljali v raznih časopisih in revijah. Ob tem se mu je porodila ideja, da bi kandidiral za predsednika države na prvih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji. Tedaj je kot kandidat veliko nastopal. Bil je v skupini še treh kandidatov; Milana Kučana, Jožeta Pučnika, dr. Marka Demšarja. Pri domačem Negovskem jezeru je pred volitvami pripravil simpatično velikonočno srečanje vseh štirih kandidatov in požel veliko odobravanja. Na tedanjih volitvah je prejel nekaj več kot 18,50 odstotka glasov in je še danes v Družbene spremembe, ki jih doživljamo, aktualni gospodarski trendi (še svetu edini samostojni predsedniški kandidat s tako velikim volilnim uspehom. posebej starejši generaciji) ne omogočajo lahkega življenja. Soočajo se z Kot smo v uvodu zapisali, ni dočakal nadaljevanja volilne tekme, življenje mu je prekinil strel atentatorja. Ivanovega pogreba v Negovi se je tedaj, kljub revščino, ki jo starejši in otroci najbolj občutijo. Vedno več se jih sprašuje, temu da je bil sredi tedna, udeležilo več kot 7.500 pogrebcev. kako preživeti od začetka do konca meseca, varčevanje presega normalne Ivana ni več, spomin na njega pa je ostal v mnogih Slovencih, ki so razmere in potreba dodatne zdravstvene in socialne pomoči, ni na dosegu ga spoznali preko medijev ali ga osebno obiskali na njegovem domu v domačega praga. Negovi, ga poslušali in gledali na številnih zborovanjih širom po Sloveniji. Večanje revščine povzroča »na« Rdečem križu vedno daljše vrste prosilcev Njegove nastope je obiskalo tudi po 15.000 obiskovalcev. Tam je kot vizionar za pomoč. Trudu navkljub socialnih stisk s prehranskimi paketi ne moremo napovedal: »Delavci, zapomnite si, tovarne vam bodo pokradli in vas spravili odpraviti ti so le prvi korak pri premagovanju lakote. ob kruh.« In tako se je tudi zgodilo. Družbeno odgovorno je, da starejšim ljudem zagotavljamo socialno vključenost in življenjsko blaginjo ter jim tako podaljšujemo dejavno vlogo v aktivnem življenju in omogočamo primerno zdravstveno oskrbo. Jadranka Koban V DOBRAVI NAJBOLJŠI NEGOVČANI ed veterani slavil Anton Korošak iz Negove, v pokalnem tekmovanju pa Andrej Marhold iz Kungote MV počastitev dneva državnosti je bilo na strelišču lovske družine (LD) Dobrava pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. V ekipni konkurenci so slavili strelci iz LD pred domačini iz Dobrave in LD Vurmat iz Duha na ostrem Vrhu. V tekmovanju veteranov je zmagal Anton Korošak iz Negove pred Brankom Fidlerjem iz Hotinje Vasi in domačinom Ivanom Bezjakom iz Dobrave. V pokalnem tekmovanju za pokal dneva državnosti je slavil Andrej Marhold iz Kungote pred Markom Cepcem iz Vurmata in Vladom Baričem iz Izlak. Strelci so se pomerili še v nagradnem tekmovanju, v katerem je zmagal Marhold Andrej iz Kungote pred Davorinom Tošem iz Trnovske Vasi in Stankom Rojkom iz Negove. Strelsko tekmovanje, ki je del bogate tradicije LD Dobrava vse od njenih začetkov v letu Minilo je 20 let od smrti Ivana Krambergerja iz Negove 1954, so obogatili s srečanjem kmetovalcev in lastnikov zemljišč na območju LD Dobrava. Ivanove smrti se je v nedeljo 10. junija, s spominsko mašo v cerkvi v Negovi Vse so postregli z okusnim srnjakovim golažem. Tekmovanje se je odvijalo na povsem in spominsko slovesnostjo ob spomeniku, spomnila KS Negova, ki mu je kot preurejenem strelišču LD Dobrava, ki se počasi že pripravlja na praznovanje 60-letnice prva v Sloveniji postavila spominsko obeležje v središču Negove. ustanovitve in uspešnega delovanja na področju varstva narave in gospodarjenja z divjadjo. Ludvik Kramberger (M.T.)

6 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 LJUDJE 90 POMLADI JANEZA FIRBASA ZLATOPOROČNO SLAVJE »Na ruski fronti ga kakšne naloge rešilo igranje harmonike« Ivanke in Jožefa Vreča iz Spodnjega Porčiča anez se je rodil 30. aprila 1922 leta kot četrti od šestih otrok Cirila koraj ne moreva verjeti, da je minilo že 50 let najinega skupnega življenja. Sta in Elizabete Firbas na Cenkovi, kjer živi tudi danes. Že kot otrok povedala zakonca, zlatoporočenca Ivanka in Jožef Vreča iz Spodnjega Porčiča, ko je ostal brez matere, ki je umrla ob porodu brata Matija. Zato je za J sta skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji, 23. junija, praznovala zlato poroko. Oba otroke dokler se oče po dveh letih ni znova poročil skrbela mamina mama. S zlatopročna obreda, cerkveni in civilni, sta potekala v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu. Civilnega Mačeha ni bila slaba, a jih je tudi ona zaradi bolezni in posledično smrti je, ob asistenci tajnice občine Lenart Metke Vurcer, ki je ob poročnem obredu predstavila še kot otroke zapustila. No oče se je potem še zopet poročil, čeprav smo življenjsko zgodbo zakoncev, opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Ob tej otroci, ki smo bili že najstniki poroki nasprotovali. priliki jima je izrekel nekaj lepih besed, ter jima ob izročitvi darila občine izročil zlatoporočno »Želel sem postati krojač, obrnilo se je tako, da sem ostal doma na deset listino. Cerkveni obred ob zahvalni maši opravil dekan in župnik Martin Bezgovšek. V svoji hektarski kmetiji,« pove naš še vedno dobrega spomina in veder jubilant Janez pridigi je zakoncema čestital ob njunem zlatem jubileju, ter jima zaželel trdnega zdravja. Ob Firbas, kljub temu da je vezan na invalidski voziček in bergle. civilnem obredu so jima pred oltarjem zapele Ljudske pevke DU Lenart. Ob cerkvenem pa Na vprašanje kdaj je začel z je na koru zapel Cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Lojzeta Peserla. glasbo, saj vendar »Cirilovega Ivanka se je rodila Janeza« vsi nekoliko starejši 1944. leta v Limbušu in Cerkvenjačani poznamo kot živela kot posvojenka v glasbenika in pevca pravi družini Plohl. Po končani »Jakob Mohorič je kriv, da OŠ, ki jo je obiskovala v je pričel z muziko. Pel sem v Limbušu in nazadnje v cerkvenem pevskem zboru, Rušah, se je izučila za katerega je vodil Mohorič, vodil prodajalko in nekaj časa pa je tudi pihalno godbo in mi delala kot prodajalka ponudil, da pri godbi igram v trgovini v Selnici in boben. Dobro se spomnim nato v samopostrežnici prvega nastopa, zgodil se je Rušah. Zadnjih 14 na telovo 1937 leta. Tako se je let je opravljala dela začelo«. blagajničarke v podjetju In tako je Janez postal član Jeklotehna v Mariboru, Cerkvenjaške pihalne godbe, kjer se je upokojila. Jože ki je v Cerkvenjaku delovala se je rodil na kmetiji v Zlatoporočenca Ivanka in Jožef Vreča iz Spodnjega vse tja v osemdeseta leta. Dražen Vrhu pri Sv. Ani Porčiča pri Lenartu Seveda se ni zadovoljiv z bobni, v Slovenskih Goricah. Po pritegnil ga je klarinet nato končani OŠ, ki jo je obiskoval pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah, je do odhoda na služenje harmonika, pa »basfligehorn« vojske delal na posesti, nato pa se zaposlil v Tovarni dušika Ruše. Delal je tudi kot traktorist oz. bariton in tudi orgle mu niso ostale neznanka. v Kmetijki zadrugi Selnica ob Dravi. Ob delu se izobraževal in končal srednjo kmetijsko Ker je Janez bil glasbenik se je veliko gibal med ljudmi in slišal veliko kaj šolo v Mariboru. Zadnjih 20 let pred upokojitvijo je deloval kot samostojni avtoprevoznik. zanimivega. Tudi to, če te pokličejo v nemško vojsko in imaš vozniški izpit Po poroki sta si v Selnici ob Dravi zgradila dom, kjer so se jima rodile hčerke Nevenka, boš šofer. Spomladi leta 1942 se odpravi v Maribor delat vozniškega izpita. Damjana in Mojca, ki so ju razveselile z vnuki Alešem, Matejem, Sanjo, Evo in Janom. Sedaj Praktični del vozniškega izpita je opravljal na relaciji Šentilj – Maribor. Opravil že 23 let živita v Spodnjem Porčiču pri Lenartu, kjer gospodarita na manjši en ha posesti, je izpit tudi za tovornjak in avtobus. To vozniško dovoljenje mu po vojski ni redita po dva prašiča in uživata ob delu, ki ga zmoreta. Veliko jima pomenijo obiski njunih veljalo. Tako je leta 1973 ponovno opravljal vozniški izpit. otrok z družinami. Sta člana Društva upokojencev in Društva invalidov Lenart. Poročno Oktobra 1942 je bil vpoklican v nemško vojsko in poslan na fronto v Rusijo slavje se je odvijalo ob glasbi glasbenika in pevca Tibora, na Turistični kmetiji Breznik, odkoder se je vrnil domov 14. avgusta 1945. kjer sta zlatoporočernca tudi zaplesala. Vse od kar sta v Spodnjem Porčiču sta naročena Na fronti v Rusiji pravi ga je kakšne vojaške naloge rešilo igranje harmonike, na Domače novice. Kot sta povedala, sta vesela, ko lahko kaj prebereta iz bližnje okolice. ki jo je dobil v roke od svojega nadrejenega nemškega oficirja. Včasih pa je S pomočjo njih sta tudi spoznavala kraje, ki so jima bili tuji ob preselitvi v nov doma v bil tudi voznik tako, da izpita ni delal zaman. Spodnjem Porčiču. Leta 1948 (na Jožefovo) je pred Janezom sedem mesečno »dosluženje« jugoslovanskega vojaškega roka, ki ga je odslužil v Beogradu, Banici in Zemunu. V Banici je imel sovojaka Romana Muršeca iz Lenarta. Ravnanje z Slovenija Novembra istega leta se Janez poroči z Veroniko izrabljenimi motornimiza življenja vredno okolje Kozar iz Brengove. Civilna poroka je bila 6. vozili po novem novembra pri Sv. Juriju ob Ščavnici, cerkvena pa Z aprilom je pričela veljati nova uredba o ravnanju z izrabljenimi S predajo 22. novembra v Cerkvenjaku. Zakoncema, ki sta si motornimi vozili (Uredba o izrabljenih vozilih, Ur.l.RS, 32/2011 s svojega zvestobo zaobljubila še na zlati in biserni poroki so spremembami), ki naj bi na tem področju prinesla več reda. izrabljenega Tako skrb za IMV prenaša z javne službe na uvoznike in proiz- vozila se izognite se rodili trije otroki Cvetka, Edo in Stanko. Danes vajalce same. Uvozniki in proizvajalci so koncesijo za ta namen denarni imata sedem vnukov in vnukinj in tudi sedem prav podelili podjetju Ekomobil, d.o.o., katerega ustanovitelji so Sau- bermacher Slovenija, d.o.o., Karbon, d.o.o. in Avtotransporti kazni! vnukov. Podedovani geni so porok, da glasba in Kastelec, s.p.. petje v Firbasovem rodu ne bo izumrla. Pomembna novost, ki jo opredeljuje nova uredba, je uvedba strogih kazni za tiste, ki se vozila znebijo na nedovoljen način Kot že zapisano je devetdesetletnik Janez Firbas Zbiralna mesta po novem svoje življenje ob delu na kmetiji in svoji družini ali se z razgradnjo ukvarjajo nelegalno. Kazni za kršitelje znašajo od 1000 evrov za fizične osebe, do 30 tisoč evrov SAUBERMACHER Sp. Porčič 4 a, posvetil glasbi. Poleg godbe na pihala je igral za pravne osebe oz. zbiralce, ki vozila ne predajo obratu SLOVENIJA, d.o.o. 2230 LENART tudi v narodnozabavnem ansamblu in tako tudi na za razstavljanje. AVTOCENTER Ulica Matije Gubca 13, HORVAT, s.p. 9000 MURSKA SOBOTA Z novo uredbo se do leta 2015 predpisuje najmanj 85-odsto- kakšnih 200 gostijah, ki so v njegovih časih igranja Noršinska 2, tna predelava vozil, po letu 2015 pa celo 95-odstotna. V centru AMZS, d.d. 9000 MURSKA SOBOTA trajale po dva tudi tri dni. Pel je v pevskih zborih, za razgradnjo se vsako vozilo na strokoven in okolju neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, sledi razgradnja in sortiranje AVTOCENTER Hardek 44 c, v mladih letih pa sta z ženo Veroniko igrala tudi v ORMOŽ, d.o.o. 2270 ORMOŽ gledaliških igrah. delov, ki se reciklirajo, vse do gole karoserije, katera se preda v drobilnik za dokončno uničenje. AVTOSERVIS Mariborska cesta 21, Franc Lasbaher, s.p. 2234 BENEDIKT Častitljivi življenjski jubilej je slavljenec praznoval Saubermacher Slovenija d.o.o. tako kot doslej še naprej skrbi za zbiranje IMV na štajersko-prekmurskem področju, katerega po AVTOKOMPLET, Puhova ul. 50, v krogu svojih najdražjih. Na dan okrogle obletnice Pintarič Igor, s.p. 2000 MARIBOR novem predstavlja osem zbiralnih mest, kjer je neuporabno ali so se ga spomnili godbeniki Slovenskogoriškega Zagrebška 25, nevozno vozilo mogoče predati. AMZS, d.d. pihalnega orkestra iz Lenarta. 2000 MARIBOR AVTO LUNEŽNIK, Ritoznoj 4, 2 Tekst in foto: Franc Bratkovič Lunežnik Slavko, s.p. 310 SLO. BISTRICA

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 7 DRUŠTVA SREČANJE DIABETIKOV PGD SV. TROJICA lani društva diabetikov Lenart smo se udeležili 17. športno a asfaltirano ploščad ob gasilskem domu Prostovoljnega gasilskega društva rekreativnega srečanja diabetikov Slovenije na Ravnah na Koroškem (PGD) Sv. Trojica so se postavili – z leve Jernej Fras, Nino Kovačič, Anja 26. maja 2012 smo ob 10. uri prispeli na prizorišče srečanja, sledila je Č Jager, Ana Marija Fras, Patrik Kraner, Nik Zemljič. Na posnetku manjkajo Rene otvoritev in kulturni program srečanja, nato so se odvile še športne aktivnosti: N Leopold, Tine Leopold in Timotej Šušnik. daljši in krajši pohod, odbojka, kegljanje, namizni tenis in zabavne igre Mentorja (na levi) Matej Ploj in Klemen Potrč pravita, da bodo sedaj mladi gasilci, (pikado, metanje obročkov). čez čas postali zelo sposobni gasilci. Ob kosilu – družabnem srečanju, so ob prisotnosti predsednika RS g. Danila Türka bila podeljena priznanja in pokali, predsednik dr. Türk pa nam Površina, ki je sedaj asfaltirana in je last PGD Sv. Trojica je namenil naslednje besede: je bila nekoč vrt družine Kirbiš, danes pa večkrat koristno Spoštovani služi kot prostor za vaje mladih gasilcev najprej mi dovolite, da vam čestitam ob 25. obletnici delovanja Društva Foto in besedilo: Slavko Štefanec diabetikov Mežiške doline. Delo, ki ste ga opravili v tem času je nadvse pomembno. Vaši rezultati so odlični. V tem času ste poskrbeli za veliko število diabetikov in jim posredovali prave informacije, si medsebojno izmenjavali izkušnje o tej bolezni in zagotovili dober prenos znanja iz strokovnih krogov med bolnike in druge, ki spremljajo njihovo bolezen. Povezanost med civilno družbo in še posebej na področju zdravstva s strokovnimi institucijami in posamezniki strokovnjaki je nujna. Na ta način se prepletajo izkušnje in znanje strokovnjakov in pacientov. Ta povezanost daje dobre rezultate in boljšo prognozo bolezni. Diabetiki se dobro zavedajo, da je zdrav življenjski slog, ki vključuje vrsto športno - rekreativnih aktivnosti in medsebojno druženje dober način za premagovanje bolezni. Vaša društva in vsi, ki se povezujejo v Zvezo društev diabetikov Slovenije so na tem področju opravili pomembno delo. Aktivnosti v letošnjem letu dopolnjujete tudi z idejo medgeneracijskega sodelovanja in aktivnega staranja. Povezanost med različnimi starostnimi skupinami bolnikov in drugih, vam bo vsem skupaj omogočilo boljše razumevanje sedanjosti in prihodnosti ter še posebej solidarnosti kot tistega NA GASILSKEM TEKMOVANJU V SPODNJI ŠČAVNICI dejavnika medgeneracijske povezanosti, ki zagotavlja tudi brezskrbno starost ter boljšo kvaliteto življenja. Vsem udeležencem 17. športno rekreativnega srečanja diabetikov Slovenije PET »NAŠIH« EKIP želim prijetno druženje, veliko zabave in športno rekreativnih užitkov. rostovoljno gasilsko društvo Spodnja Ščavnica je prvo nedeljo v juniju pripravilo tradicionalno pokalno gasilsko tekmovanje za pionirje in pionirke, mladince in Pmladinke ter člane in članice. Tekmovanja se je udeležilo skupno 34 desetin. Med temi jih je bilo iz območja Gasilske zveze Lenart 5. Pri pionirjih je zmagala desetina iz PGD Kapela, pred ekipo iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah in Sveto Ano 1. Druga ekipa PGD Svete Ane pa je bila 13. Pri pionirkah, kjer sta nastopili le dve desetini, je zmagala ekipa iz PGD Negove. Druga je bila ekipa iz gasilskega društva Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Pri mladincih, kjer ni nastopila nobena »naša« ekipa, je zmagala ekipa iz Lešan pred ekipo iz Hrastja- Mote in Lutvercev. Pri mladinkah so nastopile le domače gasilke. Pri članih je zmagala ekipa iz Šratovcev pred ekipo iz Svetega Jurija ob Ščavnici in Gornjo Radgono. Med 11. timi ekipami se je na šesto mesto uvrstila ekipa Sv. Jurija v Slovenskih goricah. V kategoriji članic je slavila desetina iz PGD Stavešinci pred Sveto Ano in Hrastje Moto. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so prejele pokale v trajno last. Franci Klemenčič

Pohodniki v grajskem mestnem parku na Ravnah na Koroškem Foto: HJ

Po vzdušju, ki je vladalo med nami je bilo videti, da so udeleženci srečanja bili zadovoljni, da je med njimi bil predsednik Türk. Zaradi bolezenskega stanja MLADINSKO TEKMOVANJE tokrat z nami ni bila prizadevna predsednica društva diabetikov Jožica Vračko zato pa je večje breme vodenja prevzel Stanko Cartl, ki nas je zadovoljne V Orehovcih uspešno končano mladinsko tekmovanaje GZ Gornja Radgona pospremil domov v Lenart. Pripravil: Slavko Štefanec lepi vroči sončni nedelji je v Orehovcih potekalo mladinsko in pionirsko občinsko gasilsko tekmovanje gasilske zveze Gornja Radgona. VTekmovalo je 15. desetin iz celotne Gasilske zveze gornja Radgona , od tega so bile štiri desetine mladincev, ena desetina mladink, ena desetina pionirk in devet desetin pionirjev. GASILCI IN GASILKE SVETE ANE Mladinci in mladinke so tako imeli vajo z motorno brizgalno, štafeto na 400 m z oviram, ter vajo v razvrščanju. Pionirji in pionirke pa so imeli vajo z vedrovko, ter štafeto s prenosom vode. NA TEKMOVANJU V LUTVERCIH Najboljši rezultat so pri mladincih dosegli PGD Lutverci, drugi so bili PGD Lešane, tretji PGD in četrto mesto PGD . Vse štiri ekipe so prejele pokale in priznanja rostovoljno gasilsko društvo Lutverci v občini Apače, ki deluje od 1938. leta, za dosežen rezultat. je v noči od sobote na nedeljo v zadnjem majskem vikendu, organiziralo Mladinke PGD Spodnja Ščavnica so v tej kategoriji bile same in so kot prve prejele Ptretjo nočno pokalno gasilsko tekmovanje. Šlo je za tekmovanje z motorno pokal in priznanje. brizgalno suhe izvedbe in tekmovanje v metu torbice v začrtani krog. Tekmovanje V kategoriji pionirji pa je prvo mesto doseglo PGD 1, drugo mesto PGD je potekalo ločeno za člane in članice. Nastopilo je 15 ekip članov in sedem ekip Negova, tretje mesto PGD Zbigovci, četrto PGD Lutverci, peto mesto PGD Apače 3. šesto članic. Skupaj torej 22 ekip. mesto PGD Lešane, sedmo mesto PGD Stavešinci 1 in osmo mesto PGD Žepovci. Pionirke- V članski konkurenci so zmagali gasilci iz Lokovice pred Podgorci in Cvetkovci. kjer je bila samo ena desetina je kot prvo mesto dosegla desetina PGD Negova 1. Prve štiri Ekipa PGD Svete Ane je bila 9. V konkurenci članic pa je zmagala ekipa PGD Medno uvrščene desetine so prejele pokale in priznanje ostale štiri pa priznanja za sodelovanje. pred Negovo in Sveto Ano. Franci Klemenčič Vodja tekmovanja je bil tov. Lipič Rajko, predsednik tekmovalnega odbora tov. Lipič Robert ter predsednik komisije B tov. Pintarič Vinko. Marjan Slavič

8 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 PGD 80 LET PGD CERKVENJAK IN 41 DAN GASILCEV GASILSKE ZVEZE LENART JUBILEJNO TEKMOVANJE Na jubilejnem dvajsetem gasilskem tekmovanju v Cerkvenjaku zmagali gasilski tekmovalni desetini PGD Sprejem novega vozila GVC 16/25 in odkritje skulpture gasilca z otrokom Benedikt članice B in člani B pred gasilskim domom. Ob jubileju izšel tudi »Zbornik PGD Cerkvenjak 80 let«. Slovesnosti se je udeležil podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc. Cerkvenjaku je tamkajšnje PGD Cerkvenjak pripravilo v soboto 16. junija že 20. gasilsko tekmovanje za Pokal Slovenskih goric. etek, 8. junij, in sobota, 9. junij, sta bila velika dneva za cerkvenjaške gasilce in VUdeležile so se ga dve ženski in dve moški veteranski ekipi in gasilce vključene v Gasilsko zvezo Lenart. Hkrati z 80-letnico PGD Cerkvenjak so štirinajst ženskih in moških članskih ekip. Pproslavili tudi 41. dan gasilcev GZ Lenart v katero je povezanih deset gasilskih društev Doseženi rezultati so največ veselja prinesli gasilskima članskima iz območja nekdanje skupne občine Lenart. tekmovalnima desetima iz PGD Benedikt in namreč članicam B in članom Zgodovinski viri pričajo, da je bilo gasilsko društvo v Cerkvenjaku uradno ustanovljeno B. V konkurenci veterank so se zmage veselile gasilke iz PGD Spodnji 28. februarja 1932. Na društvenem žigu je bil napis: Prostovoljna gasilska župa Sv. Anton Ivanjci pri veteranih pa PGD Radenci. Tekst in Foto: Franc Bratkovič v Slov. gor. Župa Maribor – levi breg. Sicer pa začetki cerkvenjaškega gasilstva sežejo v leto 1924, ko so bile postavljene trojke, ki so imele nalogo zaščititi lastnino pred požarom. Trojke so bolj ali manj uspešno delovale do jeseni 1930. PGD Cerkvenjak danes šteje 153 članov med katerimi je 16 častnikov. Že v petek, 8. junija dopoldne so v obeležitev jubileja pripravili gasilsko vajo v OŠ Cerkvenjak, v kateri so poleg domačega društva sodelovala še PGD Osek, Sv. Trojica in Gočova. Zvečer je sledila slavnostna seja. Predsednik društva Peter Šafarič, poveljnik GZ Lenart Leopold Omerzu, cerkvenjaški župan Marjan Žmavc in predstavnika prijateljskih društev Maribor-Pobrežje in Nova Gorica so orisali pomen obletnice in gasilstva. Zatem sta urednik in avtor Franc Bratkovič in avtor Edvard Pukšič predstavila zbornik »PGD Cerkvenjak 80 let«, v katerem je kot avtor sodeloval tudi mag. Ciril Paluc. Zbornik na 80 straneh besedila, fotografij in dokumentov orisuje razvoj gasilstva v Cerkvenjaku od ustanovitve društva do danes. Delegacija starejših gasilcev je ta večer na cerkvenjaškem pokopališču položila venec pokojnim članom in dobrotnikom društva.

FLORJANOVA MAŠA tudi za jurovske gasilce maja 2012 se je zbralo 31 članov PGD Sv. Jurij v Slovenskih goricah pred tamkajšnjim gasilskim domom od koder so s sprevodom krenili v farno 13. cerkev Sv. Jurija in spremljali Sv. Florjanovo mašo. Sv. Florjan je zavetnik gasilcev, ki goduje 4. maja. Mašo je vodil farni župnik Jan Grgner, ki je ob tej priliki pohvalil delo in pomembnost gasilcev nasploh. Kot vemo, gasilci ne gasijo samo požarov ampak prisotni so pri raznovrstnih nesrečah kot so poplave, plazovi, potresi, uničujoči viharji in tudi ob prometnih nesrečah. Sobota, 9. junij, je bil pretežno deževen dan a vodne kaplje, morda kot simbol tistega, Po legendi Sv. Florjan poleg svojega pobožnega in humanega dela bil mučen in sicer tako, kar gasilci ob požarih najbolj potrebujejo, niso mogle zmotite osrednjega slavnostnega da so mu mučitelji privezali okrog vratu mlinski kamen in ga vrgli v deročo reko. Takšnega vzdušja. Ob 14-tih se je odvila veličastna parada domačih in gostujočih gasilcev iz GZ ga umetniki tudi upodabljajo na raznih slikarskih platnih in tudi na pročeljih gasilskih domov. Lenart in prijateljskih društev iz Nove Gorice in Tolmina s prapori in vozili. Na prireditvenem Po končani maši je predsednik PGD Sv. Jurij Gregor Nudl povabil vse prisotne v gasilski prostoru pred gasilskim domom je bila slovesnost ob prisotnosti številnih gostov, tudi dom na pogostitev ob kateri je stekla beseda o gasilskem poslanstvu. poslanca DZ Franca Breznika, z govori predsednika PGD Cerkvenjak Petra Šafariča, Rudi Tetičkovič predsednika GZ Lenart Gregorja Nudla, podpredsednika GZ Slovenije mag. Janeza Merca Fotografija: Maksimiljan Krautič in župana občine Cerkvenjak Marjana Žmavca. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala MOL Lenart in mladi gasilci in učenci OŠ Cerkvenjak- Vitomarci. Podeljena so bila priznanja in odlikovanja GZ Slovenije. Vrhunec svečanosti, ki jo je spretno povezoval Edvard Pukšič, sta bila blagoslovitev vozila, ki jo je opravil domači župnik, tudi gasilec, Janko Babič in županov prerez traku in predaja ključev avtomobila poveljniku PGD Cerkvenjak Karlu Golobu, ta jih je predal strojniku Marjanu Rokavcu. Sledilo je odkritje skulpture, ki jo je domačim gasilcem in požrtvovalnosti gasilcev nasploh namenil domači umetnik in gasilec Ivo Lorenčič – Loren. Po slovesnosti so gasilci iz Nove Gorice prikazali zahtevno vajo z lestvami, sledilo je tradicionalno družabno srečanje pod šotori. Tekst in foto: Franc Bratkovič

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 9 DNEVI

ljudi. Prav toliko pa jih je tudi poslal v suženjstvo. Dobljene bitke so bile rezultat JULIJSKI DNEVI izjemne strategije, izkušenosti, izurjenosti, boljše oborožitve in vdanosti vojske ter hitrega premikanja. A Cezar je imel v Rimu veliko nasprotnikov, po smrti Krasa Julij počitniški mesec; 02. julij * mednarodni dan sodelovanja - prva v vojaških spopadih, tudi Pompeja. Vnela se je državljanska vojna. Pompeja, na sobota v juliju * mednarodni dan zadrug; 11. julij * svetovni dan katerega strani je bil tudi senat, je Cezar premagal kljub temu, da je imel manj prebivalstva; 23. julij * dan boja proti drogam; 25. julij* mednarodni številčno vojsko. Pompej je pobegnil v Egipt, kjer so ga rimski plačanci usmrtili. Ne dan barij vedoč, da je Pompej mrtev je Julij Cezar šel za njim v Egipt, in ko so mu pokazali O podčrtanem dnevu smo pisali v lanski številki DN Pompejevo glavo kot darilo, se je odločil, da bo poiskal storilce in jih kaznoval, Pompejeve zaveznike pa je oprostil. V Egiptu se je Cezar zaljubil v Kleopatro in ji pomagal v boju za oblast. Kleopatra je Cezarju rodila sina, ki mu je bilo ime Cezarion, tega je kasneje dal ubiti Avgust, Julij naslednik Cezarja. Tudi v Egiptu se je moral Cezar vojskovati saj so se proti njemu vrstili upori, katere pa je uspešno zatrl. Največji upor sta pripravila Pompejeva Julij je sedmi mesec gregorijanskega koledarja in ima 31 dni. Ime je dobil po Juliju Cezarju, pred tem so ga latinsko imenovali Quintilis, ker je bil peti mesec rimskega koledarja, po sinova, ki sta zbrala veliko vojsko. Tudi to je Cezar premagal. To je bila njegova katerem se je leto začelo z marcem. (zadnja) bitka, ko je pripomnil, da se je vedno boril za zmago, tokrat pa prvič za Izvirno slovensko ime za julij je mali srpan (hrvaško srpanj). svoje življenje. Nato so Cezarja v Rimu izvolili za dosmrtnega diktatorja. Vendar je bil Cezar take narave, da ga niso zadovoljili sadovi prejšnjega dela, zato je načrtoval novi veliki triletni bojni pohod proti vzhodu s katerim bi utrdil meje Rimskega imperija. Do Gaj Julij Cezar takrat se je Cezar posvečal birokratskim zadevam, izpeljal nekaj ključnih reform najbolj poznana osebnost antičnega Rima in v centru Rima dal zgraditi nekaj izjemnih gradenj. Vendar je Cezarjeve nadaljnje načrte prekrižal senat. Ker je ta izgubljal moč so Ko izgovorimo, slišimo ali preberemo besedo julij pomislimo na sedmi mesec koledarja, senatorji skovali zaroto, saj so se zbali, da bi Cezar postal tudi monarh. Cezar je ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju. Če pa pomislimo na to, zakaj se mesec tako imenuje skoraj vsakdo ve, da je dobil ime po najbolj poznani osebnosti antičnega Rima, to slutil a je v prepričanju, da je potomec bogov verjel, da ga ti ščitijo. Bogovi naj po Gaju Juliju Cezarju, ki je Rimsko republiko spremenil v Rimski imperij. Poleg meseca bi poslali več opozorilnih znamenj, bolj kot se je bližal dan zarote, več je bilo teh se po njem imenujejo Julijske Alpe in tudi Cezarjeva šifra, ki je ena najbolj znamenj. Neki vedež je Cezarju svetoval, naj se varuje marčevskih id. Na dan id znanih šifer za kodiranje vojaških sporočil. se je Cezar na poti v senat ustavil pri vedežu in zasmehljivo dejal: »Marčevske ide so prišle.«. Vedež mu je tiho odvrnil: »Prišle, a ne prešle.«. Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, predvsem pa odličen V Senatu so Cezarja umorili. Podlegel je 23 ranam, ki so mu jih zadali senatorji z vojskovodja in strateg. Rodil se je 13. julija leta 100 pr. n. št. in umrl bodali. Tudi Brutus: »Et tu Brutus« (Tudi ti, Brutus). Naslednji dan je Brut govoril zaradi 23 vbodnih ran 15. marca leta 44 pr. n. št. na Forumu. Senat je pripravil pomilostitev zarotnikov, kar je ljudstvo odobravalo, Cezar je celo življenje živel zgolj za idejo, da naredi Rim za največjo a ko so prinesli zmrcvarjeno Cezarjevo truplo in odprli njegovo oporoko v svetovno silo, ki dominira celemu svetu, sam pa je kot diktator* edini, ki je na vrhu te mogočne institucije. Zavedal se je, da kateri je vsakemu meščanu zapustil določeno vsoto, je ljudstvo ponorelo. svojo vizijo lahko uresniči le, če ga rimsko ljudstvo vzljubi Iz miz so naredili grmado in truplo priljubljenega vladarja sežgali, nakaj in da pridobi lasno vojsko, ki je ne more nihče premagati. hiš zarotnikov so zažgali in nekaj od njih celo ubili. Glavna zarotnika Brut Osebnostna prednost Cezarja je bila ta, da ni bil neučakan in Kasij sta zbežala. Nobeden od zarotnikov ni Cezarja preživel za več kot in da je imel pred seboj vedno jasen cilj. Ko je pri 33 letih tri leta in nobeden ni umrl naravne smrti. Veliko jih je naredilo samomor z proučeval Aleksandra Velikega**, ki si je podjarmil cel svet, istim nožem, kot so zadali smrtne rane Cezarju. Takoj po Cezarjevi smrti se je bil Cezar šele na najnižji uradniški funkciji in bi ga naj to, pri je začela 15 letna državljanska vojna v kateri je na koncu zmagal Oktavijan, opazovanju Aleksandrovega kipa tako zbodlo, da se je razjokal. pranečak v katerem je Cezar videl pravega naslednika. Vendar ga to ni oviralo pri napredovanju. Kmalu je postal edit, ki *diktator = v starem Rimu državnik, ki mu je senat v izrednih in nujnih primerih je skrbel za zabavanje ljudstva (»kruha in iger«), nato pa je še napredoval do vrhovnega dal neomejeno oblast svečenika. S tema funkcijama se je prikupil ljudstvu, ki ga je močno vzljubilo. Za Cezarja je bilo prelomno, ko je 39-leten postal guverner današnje Španije. Od takrat **Aleksander III. Veliki (ali Makedonski) 20. VI. (21. VII.) 356 – 10.VI. (11. VI.) 323 naprej je prekršil marsikateri zakon in začel z ambicioznimi vojaškimi pohodi. Povezal pr. n. št., makedonski kralj in vojskovodja se je z Markom Licinijem Krasom (115 – 53 pr. n. št.) takrat najbogatejšim Rimljanom in z vojskovodjem, politikom in državnikom Gnejem Pompejem (106 – 48 pr. n. št.) in z njuno pomočjo postal konzul. Skupaj so ustanovili triumvirat, s čimer se je zamajal temelj Rimske republike. Dan boja proti drogam Da bi okrepil svoje vezi med zaveznikoma, je kot odličen strateg, svojo hčerko Julijo poročil Urad Združenih narodov za droge in kriminal je prvič razglasil 26. junij za mednarodni s Pompejem. Takojšen viden rezultat triumvirata je bil ta, da je Julij Cezar dobil poveljstvo v dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami leta 1987. provincah Galije, s tem pa tudi štiri legije (skoraj 20 000 profesionalnih in težko oboroženih Takrat so Združeni narodi sprejeli posebno deklaracijo o zlorabi drog in nezakonitem vojakov). Tako je Cezar začel s svojim osemletnim vojaškim pohodom, s katerim si je trgovanju z drogami. Po podatkih, ki jih najdemo na medmrežju, je za dan boja proti podredil Galce in Germane, obenem pa skoraj podvojil velikost Rimskega imperija. drogam določen 23. julij. Zloraba drog in nezakonito trgovanje z njimi ogrožata zdravje ljudi in stabilnost družbe, saj vodita v bolezen, smrt, kriminal in korupcijo. Združeni narodi zato pozivajo odrasle, naj zagotovijo, da bodo dom, šola in igrišče varni za otroke, hkrati pa naj se zavedajo, da otroci niso nikoli premajhni za učenje, kako biti odgovoren do sebe in do drugih.

Pravo resnico o drogah so spoznali PREPOZNO. Najbolj znana bitka Julija Cezarja z Galci je bitka proti upornikom , ki jih je vodil Skrbni starši, ki znajo prisluhniti odraščajočim otrokom, lahko najbolj učinkovito preprečijo Vercingetoriks (ime pomeni zmagovalec v stotih bitkah). V svojih pohodih si je zlorabo drog. Žal nekateri mladostniki posežejo po drogah zaradi zmotnega vtisa, da jim bodo prinesle več prijateljev, zabave in energije. Cezar podjarmil okoli 800 plemen, zavzel več kot 830 mest in ubil okoli 1 milijon Pripravil IŠ

10 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 LJUDJE OBISKALI SMO SLIKARJA SAMOUKA PRAZNOVALI TRI OBLETNICE 50. LET KNJIŽNJICE LENART KARLA KUKOVCA 60. LET DELOVANJA KULTURNEGA DRUŠTVA ERNEST GOLOB – PETER in 40. LET SREČANJA PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV V SV. TROJICI V Nagnjenje do slikarstva je imel že kot osnovnošolec, a za nadaljnje SLOV. GORICAH šolanje ni bilo denarja V knjižnici Lenart so začeli praznovanje svoje 50-letnice 17. 5. 2012 s predstavitvijo a obisk k umetniku, sicer upokojencu in družinskemu očetu Karlu Kukovcu, ki knjige Igorja Plohla: Ne domišljaj si skupaj z Založbo Pivec in Zvezo paraplegikov Slovenije živi z ženo Jožico v svoji hiši v Lenartu, nas je napotila njegova sestra Ida, ki živi ter knjižnico Lenart. Nv Radencih. Ker se poznava, je dejala: »Ludvik, ti bi lahko mojega brata, ki slika 18. maja skupaj z OI JSKD Lenart v gradu Hrastovec (viteška dvorana) je bilo srečanje z in zna marsikaj narediti, predstavil v Domačih novicah, ki jih Lenarčani radi berejo.« uspešnim alpinistom, novinarjem, pisateljem, domačinom Tadejem Golobom. Ubogali smo jo, in pred vami je zanimiv zapis pogovora, ki smo ga naredili na Prežihovi 21. maja 2012 je bil v knjižnici Lenart klepet z naslovom Spominjanja, ki je obeležil 40 ulici 24 v Lenartu. let srečanj mladih literatov. Gostje so bili Maja Vidmar (1961) pesnica, avtorica sedmih Karl Kukovec se je rodil 1943. leta v Mariboru. Družina, v kateri se je rodilo 9 otrok, se pesniških zbirk. Peter Rezman (1956) pesnik, pisatelj, dramatik, sourednik revije Mentor…, veliko selila zato je otroštvo preživljal v različnih krajih. Osnovno šolo je začel obiskovati Matej Krajnc (1975) pesnik, pisatelj, kantavtor… pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, končal pa v Lenartu, kjer je nekaj časa, do njene 31. maja 2012 so predstavili knjigo Angelce Fujs; Panova pesem nad Tolmunom v ukinitve, obiskoval tudi nižjo gimnazijo. Ker je že kot šolar imel nagnjenje do slikarstva, knjižnici Lenart. so ga po končani OŠ predlagali za nadaljnje izobraževanje na Šoli za upodabljajočo 12. junija 2012 klepet v knjižnici Lenart; LENART – naše mesto v Slovenskih goricah. umetnost v Ljubljani. Na osnovni šoli v Lenartu ga je k slikanju spodbujala učiteljica 14. 6. 2012 Zoran Šteinbaurer je predstavil svojo novo knjigo Izgubljeni gozd. likovnega pouka Meri Jurman, ki ga je tudi predlagala za nadalje izobraževanje. Ker ni 16. 6. 2012 od 10. do 12 ure so potekale otroške delavnice: zgodbe iz škaltle. dobil štipendije, doma pa stroškov šolanja niso zmogli, se je odločil za šolanje na IKŠ TAM, kjer je prišel do poklica brusilca. Po končanem šolanju ni dobil dela v Tamu, zato 40 let od republiških srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov v takratnem Gradišču se je zaposlil v podjetju Klemos v Lenartu, kjer je delal 23 let. Nekaj časa je kot varilec sedaj spet Sv. Trojica v Slov. goricah na dan 9. 6. 2012. Zbiranje udeležencev je bilo v delal, prek slovenskega podjetja, tudi v Italiji, nato v Centrovodu v Lenartu, nazadnje pa knjižnici Lenart. Sprejem in slavnostno odprtje stalne razstave zgodovine literarnih srečanj kot trgovski potnik pri prodaji izdelkov tovarne Delamaris Izola, kjer se je tudi upokojil. je opravila direktorica knjižnice Lenart Marija Šauperl. Kot pobudnik literarnih srečanj v V času zaposlitve si je ustvaril družino z ženo Jožico, ki je po poklicu kuharica, v kateri Sv. Trojici v Slov. goricah je bil navzoč tudi Tone Štefanec. sta se rodila hčerka Lidija in sin Leo. Sedaj ju razveseljuje 8 letni vnuk Rok, ki s starši živi Prisotni so bili: od prvega odbora, Slavko Štefanec, Erna Haložan takrat Mlinarič in v njuni hiši, ki sta jo zgradila leta 1973 v Lenartu. Kakor večina takratnih graditeljev sta Drago Lipič. Janez Lorber je odsotnost opravičil, Lapornik Paule tokrat Skoliber pa žal ni jo gradila s skromnimi sredstvi, veliko del pa je opravil Karl, ki še tudi sedaj pri obnovi več med nami. Samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD Dragica hiše opravi veliko dela sam. Ob našem obisku smo lahko tudi mi občudovali njegova Breskvar. Podžupana občine Sv. Trojica v Slov. goricah Janez Voglar in Peter Leopold. dela, ki jih je opravil na njihovi hiš. Tistih pa, ki jim je prireditev bila predvsem namenjena, je bilo zelo malo. Sledil je sprejem Čeprav je bil naš namen, da ga predstavimo kot umetnika, smo morali kaj zapisati župana občine Sv. Trojica v Slov. goricah Darka Frasa v protokolarnem – razstavnem centru njegovem življenju. Ko smo si ogledovali njegov dom, smo dobili vtis, da je lepo urejen, svetega Martina v samostanski kleti v Sv. Trojici v Slov. goricah. Eno uro je bilo časa za krasi pa ga veliko njegovih umetniških stvaritev, oljnih slik. O svojem konjičku nam je ogled kraja iz drugačne perspektive. V tem času je bil formalno odprt atelje Danija Vrečiča na trojiškem trgu. Sledil je odhod na kmetijo Postružnik Zg. Porčič 57 v Sv. Trojici v Slov. povedal: »Slikanje je del mojega življenja. Že kot otrok sem slikal na papir z barvicami goricah. Izvedlo se je literarno branje, obujanje spominov, filmski pregled trinajstih srečanj: svinčnika, nato z vodenimi barvicami in akvarel tehniki. Sedaj slikam le z oljnimi barvami nato druženje ob glasbi vokalno instrumentalne skupine The Muffin Men. na platno. Najraje slikam pokrajine in tihožitja. Pri tem lahko sprostim svojo domišljijo. Svojo pravo težo praznovanja pa dajejo sporočila vseh, ki so odsotnost opravičili: ta je Veliko slikarskih del ustvarim tudi po naročilu. To so slike, ki jih naročniki podarjajo ob prebrala Dragica Breskovar: raznih priložnostih. Te slike ustvarjam po fotografijah, ki jih prinesejo naročniki. Ponavadi Melita Osojnik: Z veseljem pa se spominjam srečanja v Gradišču leta 1980, ko sva z so to stare domačije in kaj takega, ki obdarjene spominja na preteklost. Slikarskih kolonij tedanjim možem Venom Dolencem sodelovala z glasbenim programom. nisem obiskoval, sodeloval pa sem na treh skupinskih razstavah v Lenartu. Nazadnje na Boris Pintar: literarno srečanje v Gradišču imam v lepem spominu. povabilo vodje Lenarške knjižnice Marije Šauperl, ko je knjižnica praznovala 40 letnico Anica Šumenjak: Iskreno se zahvalim za vabilo. Priti pa ne morem, radi starosti in bolezni. delovanja. Moram povedati, da od slikanja nisem obogatel. Bogatim pa si upokojensko Vesela sem, da ste se spomnili tudi name. oživljenje. Moj prvi likovni »kritik«, se pravi da »oceni« mojo stvaritev, moja žena.« Franjo Frančič Iskra je napisal: Čeprav je več kot 30 let od tega, se spominjam, kako so me v nedeljskem jutro socialistični mladinci zvezali in vrgli v neko sobo in izpustili, ko so vsi odšli, ja, spil sem pa toliko kot pokojni Peter Božič, to je res, torej, ne bi obujal spominov na tiste čase in dogodke, želim pa vam uspešno prireditev. In še Franci Just, Boris Pintar, Damjan Jensterel, Alojzija Zupan Sosič, Feri Lainšček, Slavko Pregl, Valerija Perger, Tone Peršak, Niko Grafenauer, Vlado Žabot. Podpisana je bila listina o izročitvi arhivskega gradiva o literarnem gibanju. Sprejela ga je in podpisala direktorica knjižnice Lenart Marija Šauperl za potrebe domoznanske dejavnosti, predal in podpisal pa predsednik KD Ernest Golob – Peter Sv. Trojica v Slov. goricah Drago Lipič. Organizatorji so bili: Kulturno društvo Ernest Golob –Peter Sveta Trojica; Javni sklad RS za kulturne Karl Kukovec pri ustvarjanju slike v svojem umetniškem »ateljeju« dejavnosti Območna izpostava Še bi imeli kaj povedati. Omeniti pa moramo, da je bil Karl tudi dober športnik, zato je Lenart; Javni sklad Republike bil predlagan za šolanje na šolo za fiskulturo v Ljubljani. Toda tudi za tam ni bilo denarja Slovenije za kulturne dejavnosti; za šolanje. V tedanjem TVD Partizanu se je ukvarjal z rokoborbo in atletiko. Celih 10 let Knjižnica Lenart; Zveza kulturnih je bil nekak trener ali učitelj mladih športnikov pri TVD Lenart. Tedaj se je delalo vse brez društev Slovenskih goric in Občina plačila, saj so si morali stroške potovanja na tekmovanja plačati sami. Spominja se, da Sveta Trojica v Slov. goricah. ekipa mladih športnikov ni imela ustreznih telovadnih copatov, pa jim je za svoj denar Foto: Tone Štefanec kupil copate. Meni, da je današnji šport, predvsem vrhunski, preveč skomercializiran.« Tekst: Slavko Štefanec Ludvik Kramberger

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 11 MED DRAVO IN MURO 10. OBLETNICA NEGOVA AERO KLUBA SRŠEN CERKVENJAK KAKO SO NEKOČ IZDELOVALI ed društvi v Cerkvenjaku s svojim delovanjem izstopa in „KOPICE“? opozarja nase tudi Aero klub Sršen Cerkvenjak. Letos klub Mzaznamuje 10-letnico delovanja, ki so jo proslavili v soboto 16. junija. Dogajanje so združili v sklop prireditev ob cerkvenjaškem 14. Negovčani ohranjajo kulturno in naravno dediščino občinskem prazniku in mu nadeli ime »Letalski dan« Negovi, turističnem biseru Slovenskih goric, kateri se je v minulih dneh Ob tej priliki so opravili otvoritev hangarja – Aero klub Sršen predvsem omenjal zaradi obletnice umora „dobrega moža iz Negove“ Cerkvenjak – na vzletišču v Čagoni, ki se ga je udeležil med številnimi VIvana Krambergerja, pogosto z zanimivimi dogodki in prireditvami letalci in gosti tudi Ivo Boskarol naš svetovno znani izdelovalec ultra popestrijo življenje v kraju in širše, so tudi tokrat dejansko presenetili s svojo lahkih letal. iznajdljivostjo. V organizaciji Turističnega društva Negova – Spodnji Ivanjci, Franc Bratkovič katerega predsednica je Alenka Šiško, so si namreč omislili nadvse zanimivo opravilo namenjeno ohranjanju kulturne in naravne dediščine.

„Ena poglavitnih nalog TD Negova-Spodnji Ivanjci je tudi ohranjanje kulturne dediščine oz. navad in običajev naših krajev. Kadar so bili seniki polni, so naši dedki in babice morali seno za živino shraniti na tako imenovane "kopice", kjer se je ohranilo skozi zimo. Ker je danes izdelovanje kopic nadomestilo predvsem strojno baliranje, smo se v TD Negova – Spodnji Ivanjci odločili ohraniti "tehniko" predvsem pa mladim prikazati celoten postopek zlaganja sena v kopice“, nam je povedal Zlatko Mulec iz TD Negova – Spodnji Ivanjci.

O.B. „MURA – DRAVA.BIKE“ SKOZI TRI DRŽAVE! Murska in dravska kolesarska pot iz Avstrije odslej tudi skozi Slovenijo in Hrvaško; Novi turistični produkti odlična priložnost za razvoj regijskega turizma

posebno slovesno odstranitvijo prometne table »Murradweg Ende«, ki se je potekala na avstrijski strani nekdanjega mejnega prehoda Gederovci/Sicheldorf, se je tudi S uradno zaključil slovensko – hrvaški projekt vzpostavitve kolesarskih poti ob Muri in Dravi, Mura-Drava.Bike. Kot so povedali partnerji na projektu z obeh strani meje, je zdaj napočil čas, da projekt pobližje spoznajo tako obiskovalci kot strokovnjaki in da ta zaživi tudi v praksi. S tem namenom je RRA Mura v nadaljevanju organizirala strokovno konferenco za zainteresirano javnost »Mura-Drava.Bike. Danes zaprto. Kolesarimo čezmejno.«, na kateri so podrobno predstavili rezultate projekta in priložnosti za umestitev vzpostavljenih turističnih produktov v obstoječo ponudbo v regiji. Kot je ob prejemu prometne table »Murradweg Ende« iz rok ministra za promet avstrijske Štajerske vlade, dr. Gerharda Kurzmanna, povedal vodja projekta Mura-Drava.Bike pri RRA Mura, Romeo Varga, so vsi partnerji na projektu izjemno zadovoljni, da so ta zahteven in že pripravljene kolesarske ture in turistične produkte, kolesarske karte z GPS navigacijo ipd., ambiciozen projekt vzpostavitve kolesarskih poti ob Muri in Dravi uspešno pripeljali do je pripravljen tudi promocijski material, kolesarski vodniki in podobno. Projekt Mura-Drava. konca. Seveda je ta konec pravzaprav šele začetek. Mursko in dravsko kolesarsko pot, ki Bike je bil uspešno predstavljen tudi na turističnih sejmih v tujini ter v tujih kolesarskih zdaj goste iz Avstrije pripelje v Slovenijo in potem še na Hrvaško, bo namreč treba pritegniti revijah, redno pa se predstavlja tudi v Sloveniji. Vrednost celotnega projekta znaša 1,8 tudi s turistično ponudbo lokalnih ponudnikov. Le tako bo projekt zaživel in pripomogel milijona evrov, sofinanciran pa je s strani programa IPA Slovenija – Hrvaška, Ministrstva k razvoju regije na področju kolesarskega turizma, kar je bil tudi njegov osnovni namen. RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, del sredstev pa so zagotovili partnerji na projektu. V okviru projekta so bila sicer razvita številna orodja, ki bodo v nadaljevanju v pomoč Podaljšanja murske in dravske kolesarske poti so sicer veseli tako na avstrijski kot na ponudnikom in obiskovalcem. Poleg sodobno oblikovane spletne strani www.mura-drava. slovenski in hrvaški strani meje. Zato je zdaj čas, da projekt zaživi tudi v praksi... eu, ki obiskovalcem ponuja izčrpne informacije o poteh in zanimivostih ob njih, predloge za O.B.

12 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 MED DRAVO IN MURO

LENART CERKVENJAK SREČANJE STARODOBNIKOV MINULO JE 50 LET Včasih so se vozili z njimi … in še danes se vozijo! ODKAR SO ZAPUSTILI ŠOLSKE KLOPI

soboto, 16. 6. 2012 se je v Športnem centru Polena v Lenartu odvijalo b tej priliki so se znova srečali. Sicer pa tokratno srečanje že 10. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil in kmetijske tehnike. nekdanjih sošolcev ni bilo prvo in verjetno tudi ne zadnje. VPrireditev je bila pripravljena kot enodnevni živi muzej tehniške dediščine s poudarkom OV petek, 15. junija so se srečali nekdanji sošolci in sošolke Osnovne na interpretaciji zgodovine traktorjev in kmetijske tehnike. Klub Starodobnik Slovenskih šole Cerkvenjak, ki so osnovnošolske klopi zapustili leta 1962. Na srečanjih, goric že 10. let vzorno skrbi za ohranjanje, restavriranje, prikazovanje in interpretacijo kjer obujajo spomine na šolske čase in poklepetajo o tem in onem se srečujejo zgodovinskih vozil ter kmetijske tehnike. Za člane in druge ljubitelje tehniške dediščine le tisti, ki so osnovno šolo končali v osmem razredu. prireja vsakoletna izobraževanja in strokovne ekskurzije. Lansko leto je Klub Starodobnik Teh je takrat bilo 28. Šolske klopi so takrat v Cerkvenjaku gulili tudi skupaj s partnerjema Občino Benedikt in Zgodovinskim društvom Slovenske gorice Vitomarčani in Verjančani. uspešno zaključil EU projekt (LEADER) - Elaborat o pripravi muzejske zbirke starih traktorjev in druge kmetijske tehniške dediščine v osrednjih Slovenskih goricah ter izdal Katalog najlepših primerkov tehniške dediščine, ki je objavljen na mednarodni strani FIVA (Mednarodna federacija starinskih vozil).

Zbirati so se pričeli že navsezgodaj, ob 11. uri pa se je odvila svečana otvoritev jubilejnega srečanja in nato je sledila še predstavitev vozil po klubih, ki so pripeljala po stezi hipodroma mimo glavne tribune. Strokovni komentator je razložil tehnične in gospodarske lastnosti vseh vozil v paradi, nato pa so se vozila vrnila na svoje prostore, kjer so bila na ogled obiskovalcem skozi ves dan. Nekateri udeleženci so prikazali tudi delo s starimi vozili in Kot je povedala organizatorica tokratnega srečanja Štefka Firbas, se jih je stroji, srečanje pa so popestrili tudi mojstri rokodelskih obrti iz Slovenskih goric. na srečanje odzvalo 17., treh ni več med živimi za eno sošolko so se izgubile Predstavilo se je mnogo klubov ljubiteljev zgodovinskih vozil iz Slovenije, Avstrije, sledi. Ko so tako obujali spomine so ugotovili, da živi še tudi nekaj njihovih Madžarske in Hrvaške, za popestritev dneva pa so lahko pet članske ekipe posameznih nekdanjih učiteljic in učiteljev. Zanimivo tudi učiteljica Jožica Kos, ki jih je klubov tekmovale v zabavnih spretnostnih igrah. učila v prvem razredu in njihov razrednik iz osmega razreda Milan Nekrep. Za ples in zabavo je poskrbel dolgoletni član jubilejnega kluba »Štajerski Mišo« s svojimi Upajo pa, da to srečanje ni bilo zadnje in se bodo še kdaj srečali. glasbenimi prijatelji (Rudi Šantl, Mili, Dolores, Štajerski Brendi in mnogi drugi). Tudi dobre hrane in pijače ni manjkalo, poleg vsega pa so pripravili še bogat srečelov, Tekst in foto: Franc Bratkovič kjer je »vsaka zadela«. Med vsemi srečkami so na koncu žrebali še 3 glavne dobitke – starodobni traktor, starodobni avto in starodobni motor in srečneži, ki so zadeli katero teh nagrad, so zares lahko odšli domov polni veselja in radosti. ZASADIMO VRTOVE Ostali računamo na več sreče prihodnje leto. AR Župnijski Karitas Sv. Anton v Slov. goricah želimo omiliti težko življenje starejših, HRASTOVEC osamljenih, bolnih in tistih, ki se znajdejo v stiski. V ta namen izvajamo različne Vdejavnosti, ki potekajo čez vse leto. ošiljam vam fotografijo Tako smo v mesecu maju in začetku junija izvedli akcijo Zasadimo vrtove, odvrženih smeti pod ki je, kakor že prejšnje leto, bila zelo dobro sprejeta in uspešno izpeljana. Pri Pgradom Hrastovec, ki izvedbi smo sodelovali vsi sodelavci Karitas in razdelili 30-im prejemnikom sem jo posnel 7. junija. karitativne pomoči okrog 700 sadik paradižnika, paprike in zelja. Namen akcije je bil pri ljudeh spodbuditi pomen obdelovanja zemlje in življenja na Postavlja se vprašanje ali se njej, zagotoviti manjšo odvisnost od drugih ter skrb za lastno prehrano. ti ljudje norčujejo iz vseh, ki Vse sadike so bile podarjene, podarili pa so jih Golob Branko, cvetličarna, sodelujejo v čistilnih akcijah trgovina, storitve in posredništvo d.o.o. iz Trnovske vasi, Druzovič, in tistih, ki skrbno zbirajo proizvodnja in trgovina d.o.o. iz Drbetincev in Težak Ivan, kmetijska in ločujejo odpadke in jih dejavnost, iz Vitomarcev. Vsem darovalcem, ki so tako pokazali svoj socialni odlagajo na urejeni način? čut in pripravljenost za pomoč socialno šibkejšim, se iskreno zahvaljujemo. Ali ti nepridipravi točno vedo, Brez njih akcija ne bi bila uspešna, kakor tudi ne brez sodelavcev Karitas, ki da jim nihče nič ne more za smo sodelovali v tej akciji. Zato iskrena hvala vsem in naj bo vedno z nami storjeno dejanje. misel: »Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep,če nekoga rad Kar je tudi res, za božjo voljo! imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi.« VK Alenka Vršič, sodelavka Župnijske Karitas Sv. Anton v Slov. goricah

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 13 POPULARNA KULTURA STRIPOVSKI JUNAKI Ureja: R. Štrakl { } REŠUJEJO EVROPO Umetnostni galeriji Maribor so v petek, 15. junija 2012, ob 18. uri, odprli stripovsko FESTIVAL NA MEJI Vrazstavo, ki je v takem obsegu še ni bilo v tem delu Evrope, na ogled je namreč več kot 170 del izbranih del 170 avtorjev. Razstava bo An der Grenze 2012 na ogled do 15. julija 2012. lasbeni festival z dolgoletno tradicijo bo letos Znanstveno raziskovalno združenje za potekal 30. 6. 2012 ob 16. uri na tradicionalni umetnost, kulturno izobraževalne lokaciji dvorišča gradu Trate. programe in tehnologijo EPEKA, Strip. G Art.nica Buch in Stripforum Zagreb so Festival na meji / An der Grenze je že tradicionalno v okviru Evropske prestolnice kulture sodelovanje dveh mladinskih društev z obeh strani 2012 v prostorih Umetnostne galerije meje, KUD Zid na meji iz Slovenije in Juzhouse Maribor pripravili razstavo Stripovski Mureck iz Avstrije. Na tradicionalni lokaciji na junaki rešujejo Evropo, ki bo prikazala dvorišču grada Trate, ki je bil izbran kot idealna dela več kot 170 avtorjev – originalnih stripovskih lokacija pred več kot 15 leti, se bo ponovno tabel domačih in tujih avtorjev. zgodil festival, ki združuje tako glasbenike kot Razstavljena dela tujih avtorjev so iz zasebne obiskovalce z obeh strani meje in tako briše stare zbirke Mladena Novakovića, gonilne sile hrvaškega razmejitve med državami. društva ljubiteljev stripa - Strip foruma www. Ni slučajno da poteka festival v majhnem stripforum.hr. Domača dela so v lasti avtorjev in obmejnem kraju Trate. Festival je izrasel iz Strip.art.nice Buch. glasbene scene, ki je nastala v mladinskem klubu Na sami otvoritvi je Miodrag Mikica Ivanović Trate, ki je pognal alternativno glasbeno sceno predstavil nastajanje stripa v živo – Bonellijeve – v svojem času predvsem punk – celotne regije junake, Zagorja, Tex Willerja, Dylan Doga in na obeh straneh meje. Kljub ostrim obmejnim druge, ki jih je risal na steno. Strip.art.nica Buch ukrepom v preteklosti je bil mladinski klub je predstavila dva nova stripovska albuma, drugi priljubljeno pribežališče mladine – predvsem iz del integrala Dekalog V-VIII in Družinske zgodbe bližnjih krajev. Zorana Smiljanića. Zoran Smiljanič je na otvoritvi V lanskem letu je festival dobil dvojno nadgradnjo: albume tudi podpisoval. vsi nastopi so bili posneti in pripravljeni za izdajo V času razstave bodo obiskovalci lahko CDja, ki je bil objavljen v oktobru 2011. Hkrati pa kupili tudi stripe domačih avtorjev: Mustrove se je snemal tudi video dokumentarni film, ki je ujel Zvitorepce, Gatnikovo Magno Purgo, Smiljanićeve glasbo in vzdušje lanskoletnega festivala. Hardfuckerse in Družinske zgodbe, Lavričev Dekalog in druge. Letos ponovno nastopajo skupine z obeh strani meje: Jigsaw Beggars, Ants, Hot Road Jam, Bluntmen and Tronik, Could Have It All, Milestones in i CdeadpiXels iz Avstrije ter Rukola, Masakr, Džumbus, Jabolčni štrudl, Provocator, Bane & Dule in BRB iz Slovenije. Stripburger # 57 - krepka porcija stripovja

ik pred vročim poletjem je zunaj nova številka, ki http://www.stripburger.org smo jo vsi, tudi mi z vami vred, že prav komaj čakali. TRavno prav zgodaj je izšla, da si jo spravite za na prve sezonske izlete k omi na Štajersko, noni na Primorsko ali k Stipetu z Lošinja, ki ima tako dobro domače vino. Tokratna izdaja je, kot se spodobi, napaberkovana z vseh koncev in krajev, kajti marsikaj se nam je pojavljalo v nabiralniku. Tokratna dinamika številke leži na osi dihotomije posameznik - kolektiv, katere ekstrema predstavljata izčrpna intervjuja, ki sta del klasične opreme Stirpburgerja. Kaja Avberšek se je pogovorila z Jyrkijem Heikkinenom, posebnim finskim ustvarjalcem, ki riše prekrasne poetične stripe in je uveljavljen tudi v svetu poezije. Bojan Albahari in David Krančan pa sta spopadla z mednarodno združbo Novo Doba z vreliščem v Srbiji. Kdo, ali še bolje, kaj to je, se seveda skriva prav v intervjuju. Svetovno stripovanje ostaja v solidni kondiciji in nenehno se pojavljajo nova imena. V Stripburgerju smo jih postavili ob bok izkušenim mačkom, kot so Marcel Ruijters, Konig Lu in Lars Sjunnesson, ki v tej številki prikazuje prvi del mini serijala o barabi Akeju. Bralci Stripburgerja boste skozi pet številk spoznavali peripetije tega posebnega lika. Stripomladci predstavljajo lep delež številke, toda berejo se tekoče, tako da Alex Frost, Pete Heyes, Emma Rendel, Martin Ramoves in Miha Ha gladko zdrknejo po grlu ter stopijo direktno v kri (in še kam).

14 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 KULTURA REGIJSKA REVIJA DVANAJSTO SREČANJE TAMBURAŠEV V Cankovi so zazvenele pomurske tamburice odraslih folklornih skupin Podgorci - 2012 ako kot v prejšnjih letih, so se tudi letos srečale pomurske tamburaške skupine. Kraj srečanja je vsako letu drugje, tako je letošnje srečanje potekalo v Cankovi, olklorna skupina Jurovčan, ki deluje v Kulturnem društvu Ivan Cankar Jurovski Dol, Tv organizaciji članov in članic tamburaške skupine Odpisani iz Cankove. Na se je v nedeljo, 3. junija 2012, udeležila regijskega srečanja odraslih folklornih letošnjem dvanajstem srečanju so sodelovale tri tamburaške skupine: Tamburaška Fskupin, ki je potekalo v Domu kulture Podgorci. Po izboru strokovne spremljevalke skupina iz Ljutomera pod mentorskim vodstvom Marjana Kramarja,Tamburaška srečanj Klavdije Žabot je nastopilo 8 izbranih folklornih skupin, ki delujejo na območjih skupina iz Črešnjevec, njihov mentor je Danilo Banfi in domači tamburaši delovanja izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Lenart, Ormož, Ptuj iz Cankove Odpisani. in Slovenska Bistrica. Zbrane tamburaše in njihove simpatizerje je pozdravil župan občine Cankove Drago Vogrinčič. Ob strokovni pomoči ge. Hilde je župan zbrane popeljal po mestu Cankova, Jurovski folklorniki, ki jih vodita mentorici Cilka Neuvirt in Darinka Kramberger ter sta skupaj kjer so spoznali kraj skozi zgodovinski, kulturni in geografski pogled. Cankovo tako s člani skupine avtorici spleta, so se predstavili z odrsko postavitvijo OVTAR. Predstavili poimenujemo tudi Zahodna vrata v Krajinski park Goričko. Leži na skrajnem jugozahodu so vlogo in lik ovtarja – varuha vinogradov v Slovenskih goricah, kot je to zapisano v Goričkega, ob avstrijski meji, katero označuje potok Kučnica – tukaj je bila tisočletna meja dostopnih raziskavah in v različnem arhivskem gradivu. Uporabili so ljudsko izročilo o med Avstrijo in Ogrsko. ovtarjih in pričevanja naših domačinov, ki se še dan današnji zelo živo spominjajo srečanj z ovtarji v vinogradih in tudi sicer s kom, ki je ovtarja občasno nadomeščal. Skupini je z nasveti pomagala strokovna spremljevalka Nežka Lubej. Ovtarja je svoj čas izbrala občina, kateri je kandidat moral predložiti pisna privoljenja vinogradniških posestnikov, da so ga pripravljeni sprejeti na delo. Izbrani ovtarji so zaprisegli na sodniji. Ovtarsko delo so posamezni vinogradniki ohranjali vse do polovice prejšnjega stoletja. Po ustnem izročilu so bili ovtarji strašnega videza, na delu so bili 24 ur na dan, tako da ni bilo časa za preoblačenje, še manj pa tudi želje za britje, saj so se jih tatovi tako bolj bali. Kot znak svoje časti in kot orožje so ovtarji nosili ovtarsko palico, kasneje tudi puške. Za navedeno predstavo je avtor članka, ki je zbral tudi arhivsko gradivo o ovtarju in ovtarski palici, izdelal novo ovtarsko palico (poustvrajanje kulturne dediščine), podobno originalni palici, ki jo hrani Pokrajinski muzej Maribor. Pogosti tatovi grozdja so bili otroci, pa tudi fantje vasovalci, ki so trgali grozdje za svoja Srečanje je potekalo v dvorani vaškega gasilskega doma, kjer so se vse tri skupine dekleta. Če je ovtar ujel vasovalca ali drugega tatu pri kraji, mu je pobral odškodnino v predstavile s svojim muziciranje na tamburicah. Nežni in mili zvoki so tako izpod prstov denarju, če pa ga ni imel, mu je ovtar odvzel klobuk, večje tatove pa je odpeljal na policijo. tamburašev polnili ušesa vseh prisotnih v dvorani. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje tamburašev in prijateljev te lepe zvrsti ljudske glasbe in tako so se še bolj utrdile prijateljske vezi med tamburaši iz Pomurja. Naslednje takšno srečanje bo prihodnje leto v Ljutomeru, gostitelji bodo tamburaši iz Ljutomera. Foto in tekst: Marjan Slavič VESELJE NA VASI ulturno društvo Benedikt je 1. julija 2012 pripravilo zanimivo prireditev v domu kulture Benedikt pod sloganom »Veselje na Kvasi«. Veselja je nekoč bilo na vasi veliko več kot danes. Zato je prav, da prireditelji kulture namenjajo širši publiki tudi ljudsko glasbo in pesmi, ki so se nekoč igrale in pele na vasi. Ob pomembnih delih in opravilih na podeželju je bila ljudska pesem vedno prisotna. Še posebej je bilo veselo, če se je oglasila harmonika, takrat je plesalo staro in mlado. Na prireditvi se je predstavilo 11 skupin ljudskega petja in glasbe s preprostimi instrumenti. V folklorni predstavi je ovtar ujel »deklino«, ki je romala na božjo pot in utrgala par Program nastopajočih je povezovala Saška Lovrenčič, ki je vsako skupino domiselno »grolic«. Ker ni imela denarja za odškodnino, se mu je odkupila s plesom. predstavila. Nastopajoče je pozdravila predsednica KD Benedikt Metka Rjavc. V folklorno predstavo in tudi v skupino, je bil vključen Marko ŠEBART aktualni ovtar na Že na uvodu prireditve je vse prisotne pozdravil in nagovoril župan občine Benedikt Milan območju Občine Lenart. Gumzar, ki je dodal, da če bodo naši kulturniki še naprej skrbeli za to zvrst ljudskega izročila, Mentorici in vsi člani folklorne skupine, so bili od strokovnih spremljevalcev regijske nam bodo naši zanamci zelo hvaležni. folklorne revije Neve Trampuš, Nine VOLK in Bojana KNIFICA deležni pohval, dobre plesne, Ob koncu prireditve so vsi nastopajoči bili deležni kulinaričnih dobrot benediških kmečkih pevske in godčevske izvedbe ohranjanja lika ovtarja, ki je že skoraj pozabljen. gospodinj. Predsednik društva Miroslav Breznik Rudi Tetičkovič

DOM SV. LENARTA 3. LIKOVNA KOLONIJA Domu sv. Lenarta je v soboto 26. 5. 2012 potekala že 3.likovna kolonija pod geslom »Umetniki za Dom sv. Lenarta«. Ustvarjalo je 23 likovnikov, ki so se tudi tokrat Vodzvali povabilu k dobroti in solidarnosti. Kot po navadi so se likovniki najprej srečali ob zajtrku, po svečani otvoritvi, ki jo je s pesmijo obogatil mešani pevski zbor iz Jarenine, pa so se podali na ustvarjalno pot, ki je bila tudi tokrat pestra in bogata. Udeleženci so prejeli slikarska platna in papir za akvarele ter nekaj barv, ostalo opremo je vsak prinesel s seboj. Na različnih lokacijah so likovno ustvarjali, nekateri v domskih prostorih, nekateri zunaj v bližnji ali širši okolici. Vsak si je našel primeren kotiček za koriščenje ustvarjalne energije in dobrega počutja. Ker se nekateri likovniki niso mogli vključiti v kolonijo, a so želeli sodelovati pri humanitarnem namenu in sporočilu kolonije, so podarili svoje že ustvarjeno delo. Polona Šporin

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 15 KULTURA DVANAJSTA KRIŽEVA POT IN ORGELSKI KONCERT ANITE KRALJ reme je pripomoglo, da sta se pri Sv. Trojica v Slov. goricah v nedeljo 10. junija 2012 odvili kar dve prireditvi: 12. križev pot nato pa še orgelski koncert Anite VKralj. Zaradi neustreznega vremena in neugodnih napovedi so oba dogodka izvedli eno za drugo. Ob 14. uri je zbrane, v senci smrek ob kapelici pri Trojiškem jezeru, pozdravila prizadevna predsednica Društva upokojencev Sv. Trojica v Slov. goricah g. Marija Klobučar ter povedala, da so se domačim upokojencem organizirano pridružili upokojenci pobratenih društev upokojencev Rogoznica in Mačkovci ter upokojenci DU Ceršak in DU Zveze upokojencev Slovenske gorice. Tajnik Zveze, g. Ivan Černčec je izrazil zadovoljstvo, da se DU Sv. Trojica v Slov. goricah vsako leto loti in kvalitetno izvede prireditvi Pohod ob jezeru in Križeva pot. Križeva pot. Po krajšem nagovoru podžupana občine Sv. Trojica v Slov. goricah, g. Petra Leopolda nas je domači pater Jure Dolenc, ki ga je spremljalo nekaj pevk, popeljal po znanih stopnicah, ki se vzpenjajo od kapelice pri jezeru do cerkve Sv. Trojice - od postaje do postaje križeve poti. Kar dobro ogreti so sodelujoči zaključili »križevo pot« pri dvanajsti, trinajsti in štirinajsti postaji, ki so na zunanji strani prizidka farne cerkve. Sledil je nastop posameznih skupin z dvema pesmima, katere je sproti napovedovala Orgelski koncert Anite Kralj je z nagovorom začel domači pater Matej Papež. gospa Saša Lorenčič, ki to počne že kar nekaj časa. Je odlična povezovalka, znajde se v Priljubljena Anita Kralj je izvrstno izvedla zahtevni orgelski program. K sodelovanju je vsaki situaciji ter z lepo in toplo besedo pritegne slehernega obiskovalca. povabila goste. To so bili: vokalna skupina Amista, Manja Kos (flavta) in OPZ Sv. Frančišek. Vmes, med skupinami, sta nastopili v duetu odlična pevka in igralka orgel gospodična Za lep kulturni dogodek se je umetnici s šopkom rož zahvalil župan občine Sv. Trojica v Anita Kralj in učenka 5. razreda osnovne šole Sv. Trojica Lea Leutgeb. Prav tako tudi Anitin Slov. goricah, g. Darko Fras. dedek Ciril Berlič in Anita ob spremljavi glasbe. Prebrana je bila pesem Marjane Cmager- članice »skritih talentov« Slovenske gorice – prelepi moj svet. Pesem je prebrala gospa Adelena Neuvirt. Lea Leutgeb je tudi sama zapela pesem ob glasbeni spremljavi. Prvič se je ojunačila gospa Erika Kraner iz Oseka in skupaj s prijateljem zapela staro ljudsko pesem. Oglasil se je tudi tajnik Zveze društev upokojencev Slovenskih goric – gospod Ivan Črnčec ter pohvalil organizacijo in izvedbo revije in zaželel še naprej uspehov pri ohranjanju naše kulturne dediščine. Ob koncu je sledila podelitev priznanj vsem, ki so sodelovali na reviji. To nalogo sta opravila predsednica društva in gospod Frenky Padovnik, ki je spregovoril nekaj pohvalnih besed. Sledila je skupna pesem: Prav lepo je res na deželi. V avli kulturnega doma je bila pogostitev za vse obiskovalce, za nastopajoče pa v gostišču pri Sv. Trojici. DU Sv. Trojica se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi tega srečanja. Hvala vsem! Zapisala: Adelena Neuvirt VEČER S TADEJEM GOLOBOM viteški dvorani gradu Hrastovec je bil 18. 5. 2012 ob 19. uri prijeten večer s Tadejem Golobom (1967), ki je odraščal v Lenartu. Kot otrok in najstnik je zelo Vrad igral nogomet, pri osemnajstih pa se je vpisal v alpinistični tečaj in se posvetil Del prisotnih na druženju ob koncertu, tej dejavnosti. V svoji plezalski karieri je osvojil dva osemtisočaka, Daulagiri (1998) in Everest (2000). Poleti 2011 se je vrnil z uspešne odprave v Kirigizijo, na kateri sta s Na samostanskem dvorišču, pod mogočnim drevesom, v sončnem vremenu, soplezalcem osvojila dotlej še nepreplezani Pik Byeliy (5700 m) na kirgizijsko-kitajski se je prijetno druženje upokojencev nadaljevalo. Dogodek so popestrile dobrote, ki so meji. Tadej pa tudi piše. Avtor z družino živi v Ljubljani. jih pripravile in prispevale osebe dobrega srca. Na voljo je bila zloženka s fotografijo Njegova prva knjiga je povezana s plezanjem. Kot član slovenske odprave na Everest tristolpne, baročne cerkve na naslovnici in za zaključek z verzom: Spet kliče nas venčani (na tej odpravi je Davo Karničar opravil maj, k Mariji nad zemeljski raj. prvi popolni smučarski spust z najvišje (Kot smo pri Trojici že navajeni, je Trojičanov na prireditev bilo zelo malo. Žalostno!) gore na svetu) je napisal knjigo o njej. Slavko Štefanec Druga in tretja knjiga sta bili biografiji (prva o košarkarju Petru Vilfanu, druga o glasbeniku Zoranu Predinu), četrta knjiga (Svinjske nogice) pa je dobila TRINAJSTA REVIJA najvišje državo priznanje za roman leta v Sloveniji – »Kresnik 2010«. Njegovo najnovejše delo je Zlati zob, PEVSKIH SKUPIN PRI SVETI TROJICI mladinski pustolovski roman za bralce starejše od dvanajstih let. Govori o zlatu, DU Sveta Trojica prireja vsako leto revijo pevskih skupin. Letos je bilo že ki je bilo nekoč izkopano v rudniku v vasici trinajsto srečanje dne 17. junija 2012, ob 15. uri v kulturnem domu pri Sveti Rabelj (Cave del predil) na italijanski Trojici. strani meje in skrito v votlino visoko nad Na srečanje se je prijavilo doslej največ pevskih skupin, duetov in posameznikov – vasico Log na slovenski strani. skupno kar štirinajst. Vabljene so bile pevske skupine iz bližnjih občin in tudi tiste, ki naše V programu v viteški dvorani je nastopil pevce vedno povabijo na njihova srečanja. Pozdravni avizo je zapela naša mešana pevska tudi kantavtor Peter Andrej, pevec skupina, nato pa je povezovalka pozdravila vse goste, skupine in poslušalce. Najprej je in glasbeni producent, program pa je srečanje pozdravil podžupan občine, gospod Janez Voglar. Tudi predsednica DU Sv. povezovala Darinka Čobec. Trojica gospa Marija Klobučar, je vse navzoče pozdravila ter zaželela prijetno poslušanje Pripravil: Slavko Štefanec lepih slovenskih ljudskih pesmi. Foto: Bojan Mihalič

16 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 ŠPORT ŠPORT V OSNOVNIH ŠOLAH 12. SANDIJEV MEMORIAL (šolsko leto 2011/12) V VITOMARCIH Popoln malonogometni vikend e vrsto let potekajo na območju upravne enote Lenart, šolska športna tekmovanja. Sodelujejo OŠ iz Lenarta, Voličine, Jurovskega dola, Sv. Ane, Benedikta, ŽCerkvenjaka in Sv. Trojice. Tekmovanja so dobila svojo pravo vsebino z izgradnjo a dvodnevnem športnem prazniku v Vitomarcih je bila izjemna udeležba Športne dvorane v Lenartu (1993). Vse od takrat potekajo tekmovanja v različnih in več kot 1000 gledalcev. Med člani so zaslužno prvaki igralci Avtovleka športnih panogah. Kvaliteta tekmovanj se je z izgradnjo nekaterih športnih objektov NHana, veteranski naslov gre tokrat k Dobovcu. Med mladinci so največ (športne dvorane v Voličini in Benediktu, ŠRC Polena, Športni center v Jurovskem nogometnega znanja pokazali v Mexico iz Voličine. Primat v domači občini so dolu,…) dvignila na zavidljivo raven. osvojili Drbetinci, čast organizatorjev in domačinov so tokrat reševali pionirčki Poudariti je treba, da ekipe OŠ iz tega okolja redno srečujemo na zaključkih šolskih Vitomarci Moja Optika, ki so bili najprepričljivejši v svoji konkurenci. športnih tekmovanj na državni ravni (nogomet, košarka, odbojka, atletika). V prekrasnem ambientu in lepem vremenu se je v dveh dneh zbralo veliko število gledalcev Tako se mentorji in učitelji športne vzgoje v sodelovanju s Športno zvezo Lenart vsako leto in 40 sodelujočih ekip v vseh konkurencah. Gledalci so bili priča zanimivim športnim bojem. potrudijo, da izvedejo vsa dogovorjena tekmovanja. Poskrbijo tudi za to, da v ospredju niso Na prvi tekmovalni dan je potekalo tekmovanje v kategoriji pionirčkov, ko smo na delu le tekmovalni rezultati, ampak tudi druženje mladih ter spoznavanje okolja v katerem živijo. videli najmlajše upe iz Vitomarcev Moja Optika in OŠ Destrnik - Trnovska Vas, tokrat so V šolskem letu 2011/12 so bila medobčinska šolska športna tekmovanja v naslednjih bili boljši domačini. V kategoriji zaselkov občine Sveti Andraž, je slavila ekipa Drbetincev. disciplinah: mali nogomet, odbojka, košarka, kros, veliki nogomet, odbojka na mivki Po končanem nogometnem delu je sledila zabava z ansamblom Trubadurji dolgo v noč. in kolesarjenje. Tekmovanja so potekala za deklice in dečke, v nekaterih disciplinah so Drugi dan turnirja smo na terenu videli ekipe v mladinski, veteranski, ženski in članski tekmovale mlajše deklice in dečki konkurenci. Ekipe so prikazale veliko nogometnega znanja mladincev, deklet in kot pri pravih Po posameznih disciplinah so bili naslednji rezultati: profesionalcih, ko so nastopali nogometaši v članski konkurenci. Turnir so sodili priznani M. nogomet (st.dečki): 1. mesto OŠ Cerkvenjak, 2. mesto OŠ Sv. Trojica, 3. mesto OŠ Lenart malonogometni sodniki Robert Markež, Janko Pignar in Andrej Kocbek. M. nogomet (ml. dečki): OŠ Lenart, OŠ Benedikt, OŠ Cerkvenjak V članski konkurenci za prehodni pokal je največ pokazala ekipa Avtovleka Hana, ki je v M. nogomet (st. deklice): OŠ Lenart, OŠ Voličina, OŠ Sv. Ana finalu premagala ekipo Bar Extrem. Na terenu smo videli veliko dobrih nogometašev iz vrha M. nogomet (ml. deklice): OŠ Voličina, OŠ Lenart, OŠ Jurovski dol Košarka (st. dečki): OŠ Lenart, OŠ Cerkvenjak, OŠ Benedikt Slovenskega futsala in tudi prvoligaške igralce velikega nogometa. Ni manjkalo vrhunskih Odbojka (st.dečki): OŠ Cerkvenjak, OŠ Jurovski dol, OŠ Sv. Trojica potez mojstrov nogometa zapišemo lahko, da je praznik malega nogometa v Vitomarcih Odbojka (st. deklice): OŠ Benedikt, OŠ Voličina, OŠ Sv. Trojica uspel in bil na visokem nivoju. Nogomet (dečki): OŠ Sv. Ana, OŠ Sv. Trojica, OŠ Voličina Odbojka na mivki (deklice): OŠ Voličina, OŠ Benedikt, OŠ Sv. Trojica »Veteran« Željko Mitrakovič MVP turnirja Kros (ekipno): OŠ Lenart, OŠ Voličina, OŠ Jurovski dol V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani; naj igralec turnirja Željko Mitrakovič iz zmagovalnega moštva kakor tudi naj vratar Asmir Alič , najboljši strelec prihaja iz Kros (posamezno): 6. in 7. razred – deklice: Kolesarjenje(posamezno): letniki 2000 in ml. ekipe bar Extrem Igor Osredkar ter še Vili Lovrenčič (Mit mau) in Damir Zagoršek (bar 1. mesto Nina ŽIŽEK - OŠ Lenart 1. mesto Rok SUŽNIK - OŠ Voličina Kaučič). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Nagrado za fair 2. mesto Lia LUDVIK - OŠ Voličina 2. mesto Aljaž DIVJAK - OŠ Lenart play je prejela ekipa športni park Drbetinci. 3. mesto Julija LEBAR - OŠ Lenart 3. mesto Žak ŠPANDL - OŠ Lenart 6. in 7. razred – dečki: Letniki 1999 in ml.: Dobovec prvak med veterani 1. mesto Niko ŽIŽEK - OŠ Lenart 1. mesto Nejc FERLINC - OŠ Lenart Med veterani so bili najprepričljivejši igralci Dobovca, pred lanskoletnimi šampioni iz 2. mesto Rok SUŽNIK - OŠ Voličina 2. mesto Staš KOVAČIČ - OŠ Lenart Trnovske Vasi, med puncami pa simpatične igralke , ki so branile barve Destrnika. 3. mesto Timi TOPLAK - OŠ Lenart 3. mesto Matic ŠKRLEC - OŠ Lenart 8. in 9. razred – deklice: Letniki 1998 in ml.: 1. mesto Lana ŽABČIČ - OŠ Lenart 1. mesto Jan KAJZERSPERGER - OŠ Lenart V mladinski konkurenci desetih ekip so prvo mesto slavili fantje iz Voličine pod imenom 2. mesto Nadja JAGER - OŠ Jurovski dol 2. mesto Jurij MORI - OŠ Lenart Mexico, ki so v finalu ugnali ekipo KMN Benedikt. 3. mesto Špela FRAS - OŠ Lenart 3. mesto Špela FRAS - OŠ Lenart 8. in 9. razred – dečki: Letniki 1997 in ml.: 1. mesto Daniel HEGEDIČ - OŠ Voličina 1. mesto Aleks FRAS - OŠ Voličina 2. mesto Mitja KETIŠ - OŠ Lenart 2. mesto Tadej KURNIK - OŠ Voličina 3. mesto Simon RIBIČ - OŠ Lenart 3. mesto Danijel HEGEDIČ - OŠ Voličina.

V skupnem seštevku je bila najboljša osnovna šola Voličina, pred Lenartom in Sv. Trojico. Za izvedbo tekmovanj so se izkoristili objekti v Lenartu, Voličini, Benediktu in Sv. Ani. Mentorji in učitelji ter Športna zveza Lenart, ugotavljajo da so takšna tekmovanja potrebna in jih bodo organizirali tudi v bodoče. Miran ZOREC Anže Kopitar, slovenski hokejski junak 12. Sandijev memorial, Vitomarci 2012 tekma za tretje mesto Mit mau: bar Kaučič 2:5 den zaslužnejših za uspeh hokejistov Los Angeles in zmago - REZULTATI v Stanleyjevem pokalu je tudi slovenski hokejist Anže Kopitar. finale Avtovleka Hana : Bar Extrem 2:1 ESlovenski zvezdnik je eden ključnih mož igre Kraljev, s podajo, člani: polfinale ki jo je vpisal na šesti finalni tekmi z New Jersey Devils, pa je z Bar Extrem : Mit mau 5:0 Rezultati ostalih finalov: 20 točkami (8 golov, 12 podaj) sezono zaključil na vrhu lestvice Avtovleka Hana: Bar Kaučič 5:4 (2:2) Mladinci strelcev v NHL, skupaj s kapetanom Dustinom Brownom. Postave prvih 4 ekip: KMN Benedikt: Mexico 2:3 Kopitar je se je Kraljem pridružil leta 2006, z Brownom pa sta Avtovleka Hana: Alič, Mitrakovič, Rusmir, postala uigran dvojec in v teh letih pomagala ekipi, da se je dvignila Rastoka, Jolič, Kugler, Čuš. Ženske na vrh NHL. Kopitar je v končnici prvenstva, v katero se je s kralji Bar Extrem: Kukovica, Kurtič, Fetič, Pertič, OŠ Destrniške legende : ŽNK Cerkvenjak prebil kot komaj osmouvrščeno moštvo po rednem delu, blestel prav v vseh Simeunovič, Osredkar, 5:2 prvinah najhitrejše moštvene igre in v velikem slogu osvojil svoj prvi naslov prvaka v NHL. Bar Kaučič: Simonič, Emeršič, Kupčič, Murat, »Veliko smo preživeli v tej sezoni, na poti do sem doživljali vzpone in padce. Toda ves Zagoršek, Furek Veterani čas smo verjeli v uspeh. Na zadnjih 20 tekmah smo ga tudi uresničili. Odličen občutek je Mit mau: Fras, Lovrenčič, Pernat, Matjašič, Dobovec – Trnovska Vas 3:1 biti prvak,« se je veselil Kopitar. Eden ključnih igralcev Los Angelesa je prejemal čestitke Pauko, Svržnjak, Šalamun, Vršič. tudi, ker je postal prvi Slovenec s prestižno lovoriko: »Počutim se ponižnega. Pot do sem Zapisal: Darko Rojs ni bila lahka, a sem na njej užival vsako sekundo.«

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 17 ŠPORT

udeležujemo tudi z našimi deklicami in dečki. V našo redno vadbo na orodjih smo v zadnjih TONE PETOVAR letih vnesli tudi skoke iz male prožne ponjave, ki so vedno znova atraktivni. V letih pred 1990 smo se z otroki v poletnih mesecih dobivali tudi ob večerih za tekanje po lenarških ulicah, se vozili s kolesi in se rolali. Dokler starši nismo postali tako komplicirani, 25 let predsednik ŠD Lenart sem male giminastičarje občasno vozil še na plavanje v Moravce in Radence. Obiskovanje giminastike je seveda prostovoljna dejavnost in obiskujejo jo na lastno odgovornost. Kljub maja 2012 je ŠD Lenart pripravilo zaključno prireditev, na kateri so temu skrbimo za maksimalno varnost. V 26 letih vadbe sta se zgodili le dve poškodbi. člani društva prikazali, kar so se naučili v pretekli sezoni. V mislih imam Po letu 2003 se je število udeležencev v giminastičnih vrstah zmanjšalo zaradi nekaterih 25.predvsem ml. člane ŠD, ki se učijo osnov giminastike od najmlajših novih društev in sekcij. Nove stvari pa pogosto trajajo kratek čas. V zadnjih dveh letih pa cicibanov, pa vse do starejših deklic in dečkov. Kot vsako leto je bila prireditev lepo pri giminastiki beležimo zopet porast obiska. V letošnjem letu je tako vpisanih 22 dečkov. obiskana. Popestrile pa so jo lenarške mažoretke in plesna skupina Tigrice iz Maribora. Tako bomo brez težav pripravili točko za letošnjo slovesnost.Giminastičarji moramo biti Manjkali pa niso niti najmlajši člani Giminastičnega kluba iz Maribora, ki so prikazali na 100-letnico SOKOLA še posebej ponosni. Vadba orodne telovadbe ivira prav iz časov zavidljivo znanje giminastike in navdušili zbrano občinstvo. SOKOLA. (Povzeto iz ZBORNIKA ob 100-letnici Sokolstva v Lenartu, str.:63-65) Prireditev je bila posebna tudi zaradi visokega jubileja, ki ga je praznoval predsednik ŠD Kot ste lahko razbrali iz članka, bo 25. maj 2012 zapisan v zgodovino ŠD Lenart, kot Lenart Anton Petovar. 25 let je namreč minilo, odkar je g. Petovar na čelu ŠD, oziroma dvojni praznik: 25. let predsednikovanja Toneta Petovarja in prav na isti dan Zaključna takrat še DTV Partizan Lenart, zamenjal takratnega predsednika Karla (Drago) Štravsa. športna prireditev ŠD Lenart. Vodje vadbenih skupin ŠD, so ga v ta namen presenetili in obdarili s priložnostnim darilom Miran ZOREC in Tea Rojs-Dominko ter mu čestitali ob jubileju: »Dragi naš predsednik ŠD Tone Petovar! Pred kratkim ste nas hoteli zapustiti, vendar še dobro, da vas mi nismo pustili. Ugotovili ROKOBORBA smo pri prebiranju našega Zbornika ob 100 - letnici Sokolstva, da imate letos 25 let vodenja ŠD Lenart. 25 let ste se trudili držati vajeti ŠD, da je danes to, kar je. S svojimi bogatimi izkušnjami ste izobraževali mlade nadebudneže, za kar smo vam tudi zelo hvaležni. Vodje vadbenih skupin in upravitelj ŠPD!« VELIK JOŽETOV USPEH in si zaželeli, da bi še naprej vodil tako dobro in zavzeto ŠD Lenart. aš rokoborec Jože Bračič je v Bistri pri Zagrebu, na močnem Nturnirju za kadete, v kat. 53 kg dosegel odlično drugo mesto. Zmagal je tri borbe in le v finalu izgubil z domačinom. Drugo mesto je za nas in Jožeta veliki uspeh. Na turnirju so sodelovali klubi iz Avstrije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Mladi Jože je veliki talent in prav gotovo bo še osvojil veliko medalj, tudi zlato. T. J.

STRELSTVO TONE PETOVAR Kmalu po prihodu v Lenart, daljnega leta 1982, me je takratni predsednik Viktor Zemljič pridobil za delo v DTV Partizan Lenart. Kot bivšemu giminastičarju mi to ni bilo težko, saj sem bil zainteresiran za delo z mladimi. Prvo skupino sem začel vaditi v šolskem letu VLADO ŠTEINFELSER 1982/83. Že prvo leto je bilo prijavljenih 18 otrok od 1. do 4. razreda osemletke. Iz te generacije se še vedno spomnim: Žana, Igorja, Danila, Boruta, Primoža, Bernija in ša koga. ENAJSTIČ ZAPORED BAZENSKI PRVAK V poletnih mesecih 1983 sem v Mozirju končal 14-dnevni vaditeljski tečaj, ki ga je priredil Šolski center za telesno vzgojo Ljubljana. Strokovno močnejši sem zato z delom a povsem preurejenem strelišču Lovske družine (LD) Dobrava je bilo letošnje nadaljeval še z večjim veseljem. Tudi dečkov, takrat še pionirjev, je bilo vedno več. V prvenstvo lenarškega lovsko gojitvenega bazena (LGB) v lovski kombinaciji. sezoni 1984/85 sem organiziral že dve skupini. Skupaj pa je vadilo že 30 dečkov. Ure so NNastopilo je 30 strelcev iz LD Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveti Jurij bile vedno predhodno pripravljene. Znanje in metodiko sem črpal iz pridobljenega znanja, in Sveta Ana v Slovenskih goricah. Pomerili so se v streljanju na glinaste golobe v pripomočkov iz giminastične zveze in seveda lastnega znanja. Vse prvine, tudi do današnjih »lovskem stavu« ter na tarčo srnjaka in lisice z MK puško. dni sam demonstriram. Pogoji dela so se v tem obdobju seveda spreminjali. Naprej smo V ekipni konkurenci je prepričljivo zmagala domače ekipa LD Dobrava v sestavi Vlado morali zagotoviti vsaj osnovna orodja in blazine. Še danes se spominjam kako sva z g. Šteinfelser, Dominik Slekovec, Ivan Bezjak, Vinko Kocuvan in Ivan Turčin. Zbrala je 651 Zemljičem sama namestila vrvi za kroge. Veliko časa smo prva leta porabljali za pripravo in točk in prepričljivo ugnala vse konkurente. Na drugo mesto se je uvrstila LD Voličina, ki je pospravljanje orodja. Situacija se je bistveno izboljšala z izgradnjo Športne dvorane. Stara zbrala 562,33 točk in na tretje Lenart s 530,66 točkami. Četrti so bili člani LD Sveti Jurij telovadnica je postala giminastična, kjer so orodja trajno nameščena, velika pridobitev pa (508,67), peti Benedičani (482,00) in zadnji, šesti člani LD Sveta Ana (457,66). je tudi akrobatska steza. V posamični konkurenci je po pričakovanjih in napovedih že enajstič zapored zmagal Dečki se na vadbenih urah naučijo predvsem osnovnih prvin orodne telovadbe in z Vlado Šteinfelser iz LD Dobrava, ki je zbral 185,33 točk, pred Brankom Lončaričem iz LD giminastičnimi vajami enakomerno razvijajo svoje telo. Določene igre doprinesejo k boljši Benedikt (160,67) in Dominikom Slekovcem iz Dobrave (159,33). Na četrto mesto se je motoriki in spretnosti. Vsakoletno pridobljeno znanje že od začetka prikažemo na letnem uvrstil veteran Ivan Bezjak iz LD Dobrava (157,67) in na peto David Rojs iz LD Voličina zaključku. Prva leta smo zaključke prirejali v parku, pozneje pred veleblagovnico in venomer (157,33). trepetali, ali nam bo vreme naklonjeno ali ne. In res smo velikokrat imeli srečo z vremenom, (mt) saj ni odpadla nobena prireditev. Ti nastopi so glavna motivacija za vadbo. Še posebej, ker se po prireditvi dobi sendvič in sok. Odkar imamo Športno dvorano, je situacija bistveno boljša, tako za nastopajoče kot gledalce. Teh pa nikoli ne zmanjka. Vsak rad pride pogledat svojega otroka, vnuka, prijatelja, sošolca... V prvih letih smo izvedli nekaj društvenih tekmovanj, da bi vzpodbudili tudi nekaj tekmovalnosti med vrstniki. V vsakem obdobju se je našel kakšen izreden talent za giminastiko, ki je blestel na teh nastopih. Kaj več pa mu žal nisem mogel ponuditi, ker za to ni bilo ne kadrovskih, ne objektivnih pogojev. Vedno znova pa mi je v veselje, ko gledam napredek tistih, ki so tega potrebni. Čas, namenjen vadbi, je za zdrav razvoj vsekakor bolj pomemben kot sedenje pred računalnikom. Giminastika pa je dodatno še takšen univerzalen šport, ki je dobra osnova za vse ostale športe. V zadnjih letih je Giminastična zveza Slovenije ponovno pričela z organizacijo nivojskih tekmovanj v giminastiki in v skokih z male prožne ponjave. Teh tekmovanj se vse več

18 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 NASVETI

Nič ni samo po sebi NE POZABIMO NA VODO! dobro niti slabo, odvisno ako pomembno je pitje tekočine, zagotovo kaj o tem mislimo že veste. Ali priporočila o količini vode, kaj o tem mislimo Kki naj bi jo dnevno popili, upoštevate ali ne, pa je odvisno le od vas. Na žalost se večina niti ne zaveda, kako zelo pomembna je omogoča zdrav mehur. Zaradi premajhne količine ta brezbarvna tekočina in kako zelo vpliva na vode velikokrat boli tudi glava. Pomanjkanje vode naše zdravje. In čeprav je pitje pomembno vsak v telesu pa močno vpliva tudi na zbranost, splošno dan v letu, je prav poletje čas, ko moramo vodo utrujenost in zaspanost. nenehno dovajati v telo. Poletje je tudi čas, ko naše telo še dodatno Vodo preprosto potrebujemo zato, da lahko potrebuje vodo, saj s pomočjo vode in znojenja živimo, da ohranjamo svoje zdravje in dobro uravnava telesno temperaturo. Zaradi visokih počutje, saj pomanjkanje tekočine vodi v različne temperatur in povečanega znojenja je zato treba bolezni. Z dihanjem, znojenjem, urinom, blatom zaprtje. Pitje ustrezne količine vode ugodno vpliva spiti več vode. Zavedati se moramo, da je žeja že nenehno izgubljamo vodo in s tem izgubimo tudi na zdravje mehurja, saj zaradi pomanjkanja močan opozorilni znak. Piti moramo namreč ves dnevno skoraj deset kozarcev tekočine, zato jih tekočine v mehurju pride do zastajanja majhnih čas in tudi takrat, ko žeje ne čutimo. moramo najmanj toliko tudi popiti. količin koncentriranega urina, ki draži njegove S pitjem vode si bomo zagotovili dobro počutje, Učinek vode je čudežen. Pomaga razstrupiti telo, stene. Število bakterij narašča in kaj hitro lahko povečali svoje umske in telesne sposobnosti ter kar pomeni, da odplakne odpadne snovi iz telesa pride do okužbe. S pitjem zadostnih količin vode zmanjšali možnost nastanka bolezni. in poskrbi za zdrava jetra in ledvice ter preprečuje pa se urin razredči in redno odvaja iz telesa, kar LM

ustne votline, žrela, pri kašlju, vnetju dlesni, aftah* (grgranje). Listi žajblja namreč vsebujejo eterično ZAKAJ ŽAJBELJ NA VRTU olje, čreslovine in druge učinkovine, ki delujejo proti vnetjem, bakterijam in glivicam. ALI NA GREDICI? Uporablja se tudi v kulinariki, vendar ker izmed vseh dišavnic najmočneje diši je z njim treba ajbelj je že v starem Rimu užival velik ravnati previdno, da njegov okus ne prevlada nad ugled kot dragocena zdravilna rastlina, drugimi. Primeren je za pripravo različnih omak, Žsaj je veljal kot sredstvo za podaljševanje rib, mesa na žaru, enolončnic. Najbolje pa se poda življenja in preganjanje demonov. V srednjo jedem s telečjimi jetri. Evropo je najverjetneje prišel že v 6. stol. preko Žajbelj uživamo največ tri tedne, saj lahko po Alp do benediktinskih menihov. Od takrat dalje dolgotrajni uporabi in prekomernosti pride do so ga vzgajali na samostanskih vrtovih. občutka vročine, omotičnosti. Prav tako ga naj ne Je pol grmiček. Za rast žajblja so idealna suha, uživajo nosečnice ali matere med dojenjem, saj kamnita tla zato se ni čuditi, da je najbolj razširjen zavira tvorbo mleka, odsvetuje se tudi epileptikom. ob jadranski obali in na otokih. Njegovi listi so In ali ste vedeli : podolgovati, jajčaste oblike, hrapavi, ter zelenkasto • da eterično olje žajblja uporabljajo v proizvodnji sive do modrikaste barve, so različno dolgi in z zelo parfumov, močno aromo, ki rahlo spominja na kafro. Cveti od • da bližina žajblja odvrača škodljivce od zgodnje pomladi do poletja v svetlo modrih, svetlo sosednjih rastlin /kapusov belin, listne uši, vijoličastih, rožnatih in belih barvah. polže/, zato ga posadimo na rob zelenjavnega Žajbelj je zdravilen, ker preprečuje močno vrta afte= posamični, boleči, svetli mehurčki na ustni potenje, učinkovit je tudi pri začetkih gripe, astmi. • da bi naj bil najboljši žajbelj na svetu – sluznici, ki se spremenijo v manjše ali večje razjede. Na sploh pa je koristen pri vseh boleznih dihal, dalmatinski LM

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 19 MALI OGLASI

Prodam par HiFi zvočnikov JBL, 2x500 Watov, na Jurovski cesti, cena po dogovoru, tel.: črne barve za 600 EUR/par, tel: 041 704 395 041/716028 Prodam oljno CISTERNO 2500 l, gorilnik Tisan Iščem za najem STAREJŠO HIŠKO za dalj in OLJNO PEČ 24000 KV, tel.: 041/716028 časa, na relaciji MB - lenart z okolico, reden PODARIMO KUŽKA mešančka bernskega in pošten plačnik, tel.: 070/385970 planšarja in ovčarja, tel 041/228460 ali 02 KROMPIR za sajenje, sorte Marabel, prodam, 6207949 tel: 031/709080 ali 02/5421171 V centru Cerkvenjaka PRODAM HIŠO z PRODAM OGLASNO TABLO v Lackovi, možnostjo obrtne dejavnosti in z zemljiščem v Lenart (z dovoljenjem za oglaševanje) tel.: skupni izmeri 2776 m2, info na tel 040-413758 041/674234 Prodam dvostanovanjsko HIŠO na lepi sončni LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014 ZAKONSKO POSTELJO z jogi vložki, nočne legi, 5 km iz Lenarta, zraven gospodarsko poslopje in 3200 m2 zemljišča, tel.: 040- KUPIM TELETA od 130 kg naprej, za nadaljno ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno omarice in komodo, cena po dogovoru, tel: rejo, tel.: 041/354971 masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 041/674234 374052 051/211675 PRODAM STREŠNI KOVČEK za osebno vozilo, Oddam v najem stanovanje-garsonjera 58 Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ter SPOJLER strešni za tovorno vozilotel m2 + 28 m2 terase, stanovanje je novo,je ratiše za kose, štile..., tel: 7034068 041-812754 opremljeno ter je v Lenartu. Cena po VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, dogovoru. 031 329 979 prodam zelo ugodno, tel 041/228644 PLINSKI ŽAR, veli, primeren za gostince, tel: Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - 041/812754 PRODAM HIŠO na lepi sončni parceli v Pokliče mlada mamic iz porodnišnice svojo korpe, tel 7207014, 051/211-675 EURO PRIKLOP za Renault 5 in za Lado Niva, Lenartu, novo naselje, info tel.: 040/520210 mamo: - »Mami, se še spomniš tistega moškega, DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE kakor tudi mnogo rezervnih delov za Renault Menjam dvosobno stanovanje, 56,7 m2 z OREHE, tel: 5421-171 ki je bil na pustni zabavi oblečen v črnca?« 5, tel: 041/812754 balkonom v Gornji Radgoni, za stanovanje v HRASTOV SOD 400 l, ugodno prodam, tel: - »Ja,zakaj ?« Televizijo HYUNDAI, raven ekran, diagonala Lenartu, tel.: 031/635296 7206922 - »Res je bil črnec !« 70 cm, srebrn, rabljen 2 leti, prodam za DVE KLIMA napravi, rabljeni, tel: 041/674234 1000,00 EUR, tel.: 030/664231 *** DRVA, meterska, mešana, bukev, gaber, - »Veš, tako neumna sem bila, ko sem se hrast, prodamo, tel 031-200 985 IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi poročila s tabo !« SUHE bukove fosne - mostnice, tel.: 041 stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s - »Vem, ampak sem bil tako zaljubljen, da 526982 kombijem, GSM: 041/900 050 tega nisem opazil.« MALO RABLJEN HRASTOV SOD 300 l PRODAM NJIVO 1 ha, 14 arov v Bišu na meji Iščem električni voziček in dvižno posteljo, prodam 031200985 z Gočovo, tel: 7201263 *** 041/286579 Franci DRVA meterska, mešana bukev, gaber, hrast STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja, » Vsi na kolo, za zdravo telo !« Prodam, tel 031200985 in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in sem vam na voljo, tel 040/774090 Prodam zelo malo rabljena OKNA, VRATA od razgledni legi v Vinički vasi, primerno za Iščem partnerja za igranje tenisa, pozimi in AJM, različne velikosti, komplet s "štoki", tel: vinograd, tel.: 7207214 poleti, 041/809141 Terezija 031/390042 V Voličini prodam 2 GRADBENI PARCELI, SLIKOdesign ČOPIČ s.p. izvajamo vsa DOMAČE RDEČE VINO prodam, tel 040- tel.: 031/712713 slikopleskarska in fasaderska dela, tel: NAJAMEM STAREJŠO HIŠKO, lahko s 191581 041/327-368 potrebnim popravilom v okolici Lenarta, Prodam TRAKTOR IMT 560 in sekalec za reden plačnik - 070-715058 ČISTIM stanovanjske prostore, urejam izdelavo sekancev, tel: 041/734241 vrtove, sem poštena ter zanesljiva, z V centru Lenart prodam 2,5-sobno večletnimi izkušnjami, tel.: 041/941830 PRODAM KMETIJO v Slovenskih goricah, 3,7 STANOVANJE (72 m2) s kletjo (64 m2). hektarjev z novejšo hišo, z novejšim gospo- V stanovanju so priključki za telefon, KT, RADA bi SPOZNALA UPOKOJENKO, ki rada darskim poslopjem z dvema garažama. Infor- internet, cena 65.000 EUR, tel.: 040698806 potuje in hoče družbo, tel 031-390042 macije: 031/652807 V Voličini prodam PARCELO, pokličite zvečer Zbiram in menjam sličice KRALJESTVO RAČUNALNIŠKO MIZICO v belo/srebrni 031-712713 Branko ŽIVALI, manjkajo mi 88, 213, 241 in 246, tel.: 040-271941 kovinski barvi prodam za 20,00 EUR, tel.: V dolgoročni zakup vzamem KMETIJO oz. 02/7292976 nudim popolno oskrbo (delo na kmetiji Če ima kdo za podarit SOBNO KOLO, se priporočam in zahvaljujem v naprej, tel: 040 Prodam stropni nosilec za LCD/LED/Plazma in oskrba) starejšemu kmečkemu paru v TV, za velikosti ekrana 81-155 cm, nastavljiv zameno za zakup. Ostalo po dogovoru, tel 909705 naklon in vrtljiv, nosilnost 75kg. Cena: 35 EUR, 031/401279 tel: 041 704 395 V Lenartu dam v najem STANOVANJE

NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS Naročilnica za "Domače novice" PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

ALI FAX: 02/7292977

20 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 RAZNO RAZGLASILI VINO ZVRST TROJIČAN

ruštvo vinogradnikov Sveta Trojica, pod vodstvom Petra Leopolda je v sklopu 6. občinskega praznika občine Sveta Trojica, Dorganiziralo prireditev pod naslovom »Dan odprte kleti«. Paint Fix Pro, specialist za odpravljanje avtomobilskih Prireditev je potekala pri vinogradniški družini Horvat v Zg. Verjanah kjer prask zastopništvo za Slovenijo-izredno hitra in se je zbralo preko 70 gostov. Družina Horvat s sorodniki pa je poskrbela za okusno jedačo in pijačo, pa tudi dobre volje ni manjkalo. cenovno ugodna popravila brez demontaže Ob tej priložnosti je predsednik društva vinogradnikov podelil 22 zlatih in 14 srebrnih priznanja za ocenjene vzorce vin letnika 2011. Skupno število Smo družba, ki se ukvarja z odpravo prask iz vašega avtomobila, ocenjenih vzorcev in kvaliteta vin je preseglo magično mejo 18,00. Povprečna npr. risov s ključi, parkirnih prask in odrgnin, poliranjem ,zaščitnimi ocena je namreč znašala 18,01 kar je za redno trgatev zelo visoka. Nad premazi za zimo in poletje, manjša kleparska dela. doseženim rezultatom so bili zadovoljni tudi vrhunski strokovnjaki s področja Posebnost je vsekakor hitrost popravila,saj je ne glede na obseg vinarstva. poškodbe vozilo vedno popravljeno še isti dan ,kot ste ga pripeljali. Prav tako so ob tej priložnosti razglasili protokolarna vina za leto 2012. Za protokolarno vino so bila razglašena naslednja vina: Delavnice: 1. Laški rizling z oceno 18,20 pridelovalec Branko Žel, Sp. Senarska 28 Poslovna enota Maribor: Istrska 50 pri Tuš Pobrežje, Maribor / GSM 031 776588 2. Zeleni silvanec z oceno 18,23 pridelovalec Milan Šalamun, Gočova 24 Poslovna enota Ptuj: Lupo d.o.o. Hajdoše 18/a, Hajdina / GSM: 040168219 3. Sauvignon z oceno 18,33 pridelovalec Edvard, Jožica Fekonja, Nadbišec 27 4. Rumeni muškat z oceno 18,23 pridelovalec Edvard, Jožica Fekonja, Nadbišec 27 Poslovna enota Celje: Sernčeva 10, Celje / GSM: 070 754 864 5. Traminec z oceno 18,70 pridelovalec Polič Marinka, Marjan, Zg. Ščavnica 60 6. Chardonnay z oceno 18,30 pridelovalec Golob Franc, Pot v Dobravo 5

Radgonska cesta 5, Sv. Trojica v Sl. gor. Tel.: 02/729 02 70 - GSM: 040/728 023

UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA V letu 2012 smo prvič razglasili IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH vino ZVRST po imenu TROJIČAN. Zvrst Trojičan smo imenovali najboljše ocenjeno tovrstno vino in sicer med polsladkimi in polsuhimi vini.

ZVRST – TROJIČAN pridelujejo 1. Fekonja Henrik z oceno 18,13 polsladko 2. Horvat Eva z oceno 18,10 polsladko 3. Rojko Franc z oceno 17,30 polsuho

Predsednik društva Peter Leopold je čestital vsem dobitnikom priznanj, obenem pa se zahvalil županu za vzpodbudne besede in materialno pomoč društvu. Za spomin na ta dan je županu Darku Frasu in podžupanu Janezu Voglarju podaril steklenico protokolarnega vina.

Ob koncu prireditve smo ugotovili, UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ. da je prireditev odlično uspela, k čemer Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli so pripomogli gostitelji družine Horvat s sorodniki, člani društva pa tudi vsi prisotni z dobrim vzdušjem. Peter Leopold

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 21 FELJTON

okrog nas vse dišalo. Imel sem občutek, da vsako drevo oddaja poseben vonj. Na oknih pa Nadaljujemo z objavljanjem najbolj zanimivih opisov o tem, kako smo v Slovenskih so dišali beli in rdeči »fajgli«, ki so bili ponos vsakega kmečkega dekleta ali gospodinje. Ob goricah živeli in govorili pred več kot sedemdeset leti in še prej. Opise povzemamo tej nepozabni idili smo opazovali lesketajoče se zvezde na nebu in doživljali neoskrunjeno iz sestavkov, ki jih je kot uvod v knjigo »Kronika družine Črnčec« napisal nam vsem bogastvo narave ter našli kanček notranjega miru, lepote, zadovoljstva in sreče. znani Alojz Peserl Veselili smo se meseca maja, ko smo ob določenih kapelah in križih, olepšanih z venci iz »žingrla« ob branju litanij prepevali majniške pesmi. Pesmi, ki smo jih prepevali, niso bile melodično in ritmično prav izpeljane a nas to ni motilo. Veseli smo bili, da smo lahko peli. KAKO SMO V SLOVENSKIH GORICAH ŽIVELI IN GOVORILI Ljudje z boljšim posluhom so prepevali v cerkvi na koru (korzingerji). Pesmi so zapisovali le tekstovno, zato se je dogajalo, da je zapisovalec zaradi nečitljivosti ali slabe pismenosti pesem »prikorjil« po svoje. K temu je prispeval svoje še dialekt. Naša domačija je mejila NA KMETIJI JE BILO oz. segala v Jakobski dol kjer so domačini namesto »e« izgovarjali samoglasnik »a«: ne = naj, veš = vajš, korenje pleti = köraaje pajti…Poleg običajnih pozdravov VEDNO PESTRO je obstajal še pozdrav za popoldan: 11 »dobr nahupödne«. Naša govorica je Alojz Peserl bila malo razpotegnjena, skoraj pojoča, z naglasom na »ü«, npr. doma sem pri Sv. Juriju = sn od Šntjüüürja, kako si = kü te si, kako to = kü te tou… »Živina« Razen petja sem zelo rad bral. Na Lepo je bilo na kmetiji, saj je bilo vsak dan kaj novega. Zelo smo se razveselili »naraščaja« podstrešju sem staknil nekaj verskih v hlevu. časopisov in knjig, skritih ob »šperi« nad Jeseni je bilo največ dela. Spravilo poljskih pridelkov z njiv, potem pa njive preorati za kamro. Najbolj se spomnim verskega setev pšenice, žita - ostalo pa pustiti, da je zemlja čez zimo premrznila in se zrahljala za lista »Glasnik«. Prebral sem vsakega in spomladanska dela. Ob tem delu z ilovnato zemljo so bili voli (jünci) tako utrujeni , da še vse ostalo, kar sem našel. smo večkrat vpregli še kobilo Minko. Tudi jaz sem že zelo mlad znal orati pa čeprav me Najdene slovenske knjige so ostale je za plugom zanašalo. skrite na podstrešju še iz vojne, ko Minka je bila velika, močna in žilava žival pa tudi huda kot sam vrag. Bala se je samo so Nemci izdali ukaz, da jih domačini gospodarja. S pašnika ali sadovnjaka (püngrada) je prišla na njegov klic samo, če je imel pripeljejo na »plac«, kjer so jih skurili. v roki kos kruha. Preden smo jo spustili iz hleva, smo ji na prednje tace nataknili spone Vsi tega niso ubogali ali pa so prinesli le (pote), tako je lahko delala le kratke korake, odvisne od dolžine »pot«. Običajno se je iz nekaj nepomembnih, tako, da je večina hleva namerila kar naravnost na njive, pričela delati škodo in se ni dala pregnati za nič pisane slovenske besede ostala skrita na svetu. Že vnaprej sem imel pripravljeno dolgo palico (rajco) za zavračanje, najprej doma. Hvala bogu, da je razen nekaterih pa sem si nagledal bližnje drevo, na katero bi se lahko umaknil. Minka mi je povzročala domačih nemškutarjev, večina slovenskih veliko strahu. Čeprav je imela lepo rjavo, ob sončnih žarkih lesketajočo dlako, te kobile družin bila zavednih in poštenih. (mrhe) nisem maral. Zaradi branja dolgo v noč sem imel kar Revija »Slovenski sadjar« je izhajala od Razen te konjske »hudobije« smo imeli v hlevu še teličko Vesno. Če nisem pospravil precej težav pri vstajanju. leta 1913 do 1961 posod za vodo (cefte), brezove metle, vile in grablje mi je ob izpuščanju vse podrla. Še üti ni prizanašala in je za seboj pustila pravo razdejanje. Vendar hudobna ni bila a sem ji zvečer, zaradi nereda, ki ga je povzročila naštel nekaj kozjih molitvic. Ob večernem čiščenju Pospravljanje pridelkov hleva sem včasih poprosil teto, da mi je ob molži krav kaj zapela. Kadar ni bila preveč Po žetju prvih žit smo njive ponovno pognojili (seveda samo s hlevskim gnojem. Op. ur.) utrujena mi je željo izpolnila (vün spunla). Najbolj mi je ostala v spominu »Nekoč je bil preorali za repo, »runine flance« ipd. le korenje, ki je bilo posajeno v ječmen smo samo en mlad vrtnar«. Hitro sem si zapomnil melodijo in besedilo in že sva pela v duetu (vküp pobranali, nakar so ga ženske oplele z rokami, kar je bilo zelo neprijetno delo. Po končanem pela). Tako je bil hlev počiščen mimogrede, jaz pa sem dobival prve »glasbene lekcije«. oranju je bilo potrebno njive pobranati. Tudi jaz sem to delal. Branal sem z veliko leseno Po končani molži naju je pred hlevom čakalo krdelo mačk, ki so mijavkale vse dokler jim brano v katero so bili pritrjeni dolgi železni klini. Brano je bilo težko uravnavati, najtežje pri nisva nalila v njihovo posodo nalila svežega mleka. obračanju, ko je bilo potrebno napeti vse mišice, da se ni prevrnila in poškodovala kobili nog. Po brananju sem z motiko uredil (zrihtal, gor spucal) obrobje njive. Stric mi je vedno naročil: »Glej, da boš lepo naredil, da nas mimo idoči ne bodo ogovarjali (šinfali) in nas Ob trdem kmečkem delu se je imeli za lenuhe (namrtvake). Stric in teta sta bila dobra in vzorna gospodarja, zato je moralo v hiši in v hlevu vse biti na svojem mestu in vedno počiščeno. Verige (ketne) so bile sortirane in obešene v določenem našel čas za veselje prostoru pri hlevu (cojg kamra) v kateri so imele svoj prostor še motike. Večje brane, Teta je vstajala prva. Postorila je vse v hlevu za prašiče, pomolzla krave, skuhala zajtrk, plugi, jarem za vole, »hamot« za kobilo s pripomočki, vozovi, »kankole«, »trage«, skratka zrihtala otroke za šolo in odšla z delavci na njive kjer je ostala do malice (jüžne). Po tem vse je imelo v uti določen prostor. Uta je morala biti vedno pograbljana, ob sobotah pa je odhitela domov, da pripravi kosilo, ki je bilo tako dobro, da ga še danes ni moč pozabiti. je to delo opravila brezova metla. In kako odlično je spekla buhteljne! Vonj po gibanicah pa smo itak zaznali že daleč pred vhodom v hišo. Te so bile tako slastne, da smo si še prste oblizovali ko smo pospravili kos ali dva. Po kosilu so si delavci malo odpočili, polegli za brajdami, teta pa je med tem pomila (dol mujla) posodo v »škafci« namenjeni samo za pomivanje. Med počitkom je Žetev in mlatitev stric sklepal in popilil motike in srpe. Teta je potem ponovno odšla z delavci na delo in Komaj sem čakal prvo žetev ječmena . Po žetvi so namreč pričele ob preši zoreti marelice tam ostala do večera, ko je odhitela pripravljat večerjo, ki nas je že čakala na mizi, ko smo in predvsem nas, otroke, vabiti z lepimi rumenimi sadeži. V sadovnjaku nad hlevom pa drugi prišli z njive. Nikoli ni utegnila prisesti in z nami večerjati, ampak je med tem postorila smo našli prva rdeča jabolka. Imenovali smo jih »ječmenke«. Čez približno štirinajst dni vsakdanja opravila v obeh hlevih. Pogosto je bila od celodnevnega dela tako utrujena, da smo pričeli z žetvijo pšenice a šele, ko je stric pretehtal zrelost in trdnost zrna. Teta je bila je po delu kar sede zadremala na stolu ali zaboju za drva (holc kišti). Že kot otrok sem tako izvrstna žanjica, da je nobena pri žetju ni prehitela, zato je vedno žela prva v vrsti. se spraševal, kako zmore vse to. Kdor se ni nikoli soočil s trdim delom kmečke žene in matere, si sploh ne more predstavljati, kaj je trpljenje in odpovedovanje. Kljub trdemu kmečkemu delu se je našel čas za veselje. Veliko se je pelo. V poletnem času smo po težkem delu in po večerji posedli na stopnice pred hišo in pričeli prepevati. Običajno sta prepevali teta in sestrična in še kdo, ki je bil ta dan na delu pri nas. Seveda je moral biti moj glas vedno prisoten, povrh tega pa sem bil zelo ponosen, da so mi sploh dovolili sodelovati. Pesem se je oglasila tudi z nasprotnega brega. Med bregovoma je bilo skoraj tisoč metrov razdalje a sta se izgovorjava in melodija slišali razločno le žabe v mlaki so nam s svojim regljanjem in kvakanjem nagajale. A za njih sem imel v žepu pripravljen kakšen kamenček. Dekleta s sosednjega brega so bile čedne, dobre pevke in odlične delavke. Velikokrat so prišle k nam na delo in smo jih bili zelo veseli. Ob teh melanholičnih pevskih večerih je Povzetek pripravil Ivo Štrakl

22 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012 NAGRADNA KRIŽANKA

NAGRADNA KRIŽANKA

OVEN 21. 3. – 20. 4. Sedaj je čas za nove začetke, zato odločno obrnite nov list v življenju. Odprite se pozitivnim izkušnjam, novim ljudem in pokažite svoje sposobnosti. Partner ne bo najbolj navdušen, zato vas bo hotel odvrniti od novih načrtov. BIK 21. 4. - 21. 5. Hoteli ali ne, ukvarjati se boste morali z družinskimi zapleti, razčiščevali zamere in nakopičeno jezo. Bodite vi tisti, ki vse umirja, ne pa da z besedami sprožate prepire. Ne boste pa prenesli, da vas kdo nadzoruje. DVOJČKA 22.5. - 21. 6. Ne boste vedno dobili, kar si želite. Nezadovoljstvo boste potlačili, zato bo potrebna le malenkost, da eksplodirate. Delali boste veliko in dobro. Le vaši neodločnosti in pretirani natančnosti ne dovolite, da vam prekriža načrte. RAK 22. 6. – 22. 7. Dovolj je bilo zapiranja med štiri stene stanovanja. V družino ste vložili veliko energije, marsikaj ste razčistili in uredili, vsega pa se ne da. Zdaj je čas, da se sprostite in si privoščite malo zabave in oddih. LEV 23. 7. – 23. 8. Disciplina se vam bo zelo obrestovala, delo vam bo šlo dobro od rok. Razumeli in dojeli boste mnogo več kot drugi, zato boste s svojimi besedami ljudi spravljali v zadrego. Jezili se boste zaradi denarja. DEVICA 24. 8. – 23. 9. Področje odnosov vas bo enkrat osrečevalo, drugič jezilo. Marsikdo bo v zvezi s tem sprejel pomembno odločitev, ki ga bo ponesla v višave, vendar ne pričakujte, da vam bo ves čas postlano z rožicami. TEHTNICA 24. 9. – 23. 10. Pokazali boste izjemno notranjo moč, še posebno, ko se boste trudili za skupno dobro. Nakopali si boste preveliko dela in odgovornosti, saj se bodo ljudje navadili, da ste jim vedno na voljo. ŠKORPIJON 24. 10. – 22. 11. Ne obremenjujte se toliko z denarjem, saj vam bo življenje prinašalo veliko lepega in zanimivega. Blesteli boste na področju komunikacije in pri delu z ljudmi, saj boste prijazni, taktni in razumevajoči. Slovar: Alel, oblika gena; Mohamed Ikbal, Indijski politik; Ramiz Alia, Albanski politik; Rajko Ranfl, Slovenski režiser;... STRELEC 23. 11. - 21. 12. Znašli se boste v čudnem položaju, ko vam bo marsikaj Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 7. 2012 na nejasno, ko ničesar ne boste držali v svojih naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s rokah, ko boste oklevali z odločitvami in pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja MEDICO LENART, Karmen Medija s.p., Lenart dovolili, da drugi vplivajo na vaše življenje. 1. nagrada: PEDIKURA; 2. nagrada: 25 minut solarija; 3. nagrada: 15 minut solarija Napetost na delovnem mestu bo velika. KOZOROG 22. 12. – 20. 1. Denarno področje vam bo te dni povzročalo REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 5/12 KRIŽANKA DOMAČE NOVICE precejšnje glavobole. Na tem področju bi PRI NONI IMAMO SE FAJN radi odprli novo poglavje, a ne bo šlo kar KUPON 6/2012 tako. Lahko se zgodi, da bo zamujalo kakšno plačilo, vendar bodite strpni. IZŽREBANI REŠEVALCI VODNAR 21. 1. – 19. 2. Posvetite se KRIŽANKE 5/2012 Ime in priimek poslovnemu področju, začnite nove Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo projekte, povežite se z novimi ljudmi, ki izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Naslov premišljujejo podobno kot vi. Vse naredite Pizzerije Nona iz zamarkove sproti in ne odlašajte z delom. Pomembne 1. nagrada: Boris Fekonja, Ul. Heroja Lacka 43, Lenart; zadeve si vedno zapišite. piščančji zrezek s tartufi in rižota fantastica 2. nagrada: Klavdija Drašak Stara gora 3, Benedikt; Tris RIBI 20. 2. - 20. 3. Na področju dela se testenin Rešitev bodo začele pojavljati nove priložnosti, 3. nagrada: Jožef Oprešnik, Žice 32, Sv. Ana; šefova vendar se jih lotite počasi in previdno, da pizza se ne zaletite z nespametno odločitvijo. Ne Nagrado lahko prevzamete v Pizzeriji Nona v Zamarkovi, s dovolite, da bi vas pri tem motila družina, predložitvijo osebnega dokumenta saj svoje delo najbolj poznate.

29. junij 2012 I DOMAČE NOVICE I 23 oglas_OUTLANDER+navi.indd 1 5/22/12 9:55 AM www.trgovina-frama.si

e-mail: [email protected]

24 I DOMAČE NOVICE I 29. junij 2012