Download Apolonia Trail
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Prenos Pdf Različice Dokumenta
INFORMACIJE IZ OBČINE APAČE Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas o pomembnih informacijah in prihajajočih dogodkih. Župan Občine Apače, Franc Pižmoht l.r. OBVESTILO O OZNAČEVANJU DREVES ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA RADENCI OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Izpostava G. RADGONA, Jurkovičeva 5 http://www.zgs.gov.si/ 9250 GORNJA RADGONA tel.: 02 / 5649 - 300, 041 - 657 - 840 e-mail: [email protected] ODKAZILO 2016/2017 V REVIRJU APAČE K.O. Zbirališče Ura November December Januar/Februar Vr. vas, Vr. Vrh Dresler – Podgorje 900 17.11.16 26.01.2017 Nasova Lebar 900 22.11.16 01.02.2017 Lomanoše Flegar 900 24.11.16 02.02.2017 Plitvica Tropenauer 900 25.11.16 06.02.2017 Plitvički vrh Recek 1230 po dogovoru po dogovoru po dogovoru Sp. Ščavnica Zadruga 900 29.11.16 07.02.2017 Sp. Ščavnica Bauman 1230 29.11.16 07.02.2017 Lastomerci Bračko 900 01.12.16 09.02.2017 Ivanjševci Bračič 900 06.12.16 13.02.2017 Radvenci Karlo 900 08.12.16 14.02.2017 Police Puhar - Šantl 900 13.12.16 15.02.2017 Zbigovci Trgovina 900 14.12.16 16.02.2017 Črešnjevci Jančar 900 16.12.16 21.02.2017 Uradne ure revirnega gozdarja so vsak ponedeljek, sredo in petek od 700 do 800 na izpostavi Zavoda za gozdove v Gornji Radgoni. Označevanje drevja za posek - odkazilo je po 17. členu Zakona o gozdovih ( Ur. l. RS 30/93 ) OBVEZNO, zato prosimo lastnike gozdov, da pred sečnjo v svojih gozdovih to tudi opravijo in s seboj prinesejo DOKUMENT S KATERIM LAHKO IZKAŽEJO LASTNIŠTVO! Izven terminov je možno odkazilo po predhodnem dogovoru. -
Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381
Priloga Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del Št. 100 / 24. 6. 2021 / Stran 1381 Priloga: A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Puconci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Šalovci B Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Cirkulane, Destrnik, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Ormož, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale C Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi ,Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj Č Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Črna na Koroškem D Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalno skupnost: Podvelka E Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Dravograd, Mislinja, Muta, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica F Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem Stran 1382 / Št. 100 / 24. 6. 2021 Uradni list Republike Slovenije – Razglasni del A Seznam belih lis in gostota poseljenosti naselij za lokalne skupnosti: Apače, Cankova, Črenšovci, Gornja Radgona, -
Martin Kojc, Most K Spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 Dr
Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Državni svet RS Ljubljana 24. april 2019 10.00–10.20 Pozdravni nagovori Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka 10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca (Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018) 10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost 10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga 11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru 11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji? 11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969 11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka 12.05–12.20 Razprava 12.20–13.00 Pogostitev Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih -
Obvestilo Staršem Učencev Vozačev 1. Linija
OBČINA GORNJA RADGONA OŠ Gornja Radgona ŽUPAN Ravnatelj Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 Tel: 02/564-31-52, Fax: 02/564-31-70 http://www.gor-radgona.si http://www.gros-radgona.si e-pošta: [email protected] e-pošta: [email protected] Obvestilo staršem učencev vozačev Spoštovani starši! Obveščamo vas, da bo od 1. marca 2016 za učence Osnovne šole Gornja Radgona, ki se v šolo vozijo s šolskimi avtobusi, veljal nov vozni red in nove štiri avtobusne linije. Občina Gornja Radgona, Osnovna šola Gornja Radgona in prevoznik Arriva smo uskladili vozne rede prihodov in odhodov , ki bodo za večino učencev najugodnejši. Prihod teh avtobusov na avtobusno postajo v Gornji Radgoni bo ob 07.20. Iz Gornje Radgone bosta dva odhoda avtobusa na vsaki novi avtobusni liniji. Za učence, ki so do sedaj koristili redne avtobuse, ne bo od 1. marca 2016 nobenih sprememb, saj bodo lahko koristili vse avtobuse Arriva na avtobusni liniji , za katero imajo letno vozovnico. Nove avtobusne linije: 1. linija: Zagajski Vrh - Lutverci - Gornja Radgona; 2. linija: Kapela - Spodnji Ivanjci - Očeslavci - Janžev Vrh - Gornja Radgona; 3. linija: Zbigovci - Lastomerci - Police - Gornja Radgona; 4. linija: Ivanjševski Vrh – Stavešinski Vrh - Ptujska Cesta - Mele - Gornja Radgona. Na hrbtni strani tega obvestila je vozni red avtobusne linije, ki jo bo vaš otrok koristil. Vozni redi za vse avtobusne linije bodo objavljeni na spletni strani Osnovne šole Gornja Radgona (www.gros-radgona.si ) in na spletni strani Arrive (www.arriva.si ) Avtobuse novega linijskega prevoza bodo lahko koristili ne le učenci, ampak vsi občani. -
PREVIDNO Z MIŠMI, a NI RAZLOGA ZA PREPLAH Zadnjih Dveh Mesecih So V Univerzitetnem Kliničnem Centru (UKC) Maribor Zaznali Porast Bolnikov Z Vmišjo Mrzlico
OBVESTILO O ZAČETKU POSLOVANJA V Lenartu v Slovenskih goricah posluje nova odvetniška pisarna odvetnice Ksenije Zadravec na naslovu Jurovska cesta 14 c. (v pritličju oranžnega bloka pri pokopališču) Poslovni čas za stranke je: POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V PLAČANA LENART 2230 POŠTNINA POŠTI PRI Ponedeljek in sreda: LETO XXIX. ŠT. 6 (408) 1,80 € od 8.30 do 12.00 ure in od 15. do 17. ure SLOVENSKE GORICE 29. JULIJ - MALI SRPAN 2012 Torek in četrtek: od 8.30 do 12.00 ure Telefonska št. za stranke je: 051 250 222 OTAVA, SE OPRAVLJA V MESECU JUNIJU Druga košnja - Foto: Arhiv DN UKC Maribor: PREVIDNO Z MIŠMI, A NI RAZLOGA ZA PREPLAH zadnjih dveh mesecih so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaznali porast bolnikov z V mišjo mrzlico. V tem obdobju so na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja sprejeli približno 30 ljudi, večinoma je šlo za lažje primere. Ljudem svetujejo, da se izogibajo mišim, hkrati pa poudarjajo, da ni razloga za preplah. Mišja mrzlica, je virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. Gre za vročinsko bolezen, ki pa se ne prenaša s človeka na človeka. Ljudje pri tej bolezni opazijo splošno oslabelost, bolečine po celem telesu, glavobol, bolečine za očmi, bolečine v ledvenem predelu ali bruhanje. Bolezen lahko poteka v več fazah, pri čemer v kasnejši fazi nista izključena možnost odpovedi ledvic in nastanek krvavitev. Mariborski strokovnjaki opozarjajo, da je pojav bolezni v tem času pogostejši, ker se ljudje veliko več gibajo v naravi. Ljudem svetujejo, naj se izogibajo predelov, kjer so lahko miši, in vestno umivajo sadje. -
13Mugerli.Pdf
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO SLOVENSKI ČRKOPISI DIPLOMSKO DELO Anja Mugerli Mentor: doc. dr. Kozma Ahaĉiĉ Nova Gorica 2010 NASLOV Slovenski črkopisi IZVLEČEK V diplomskem delu so predstavljeni vsi slovenski ĉrkopisi. Bohoriĉica je bila prvi slovenski knjiţni ĉrkopis in se je uporabljala od sredine 16. stoletja do sredine 19. stoletja. V povezavi z njo so opisane vse variante, katere so razvili najpomembnejši pisci ter z njimi v bohoriĉico prinesli pomembne spremembe. V nadaljevanju sta predstavljena ĉrkopisa, ki sta se za krajši ĉas uporabljala v zaĉetku 19. stoletja, metelĉica in dajnĉica. V zvezi z njima je opisana tudi abecedna vojna. V njej je potekal boj med bohoriĉico in njenimi privrţenci ter novima ĉrkopisoma, predvsem metelĉico, s katerima so nekateri ţeleli nadomestiti stari ĉrkopis. Dalje bo predstavljen slovenski ĉrkopis, gajica, katerega uporabljamo še danes. Pri vseh ĉrkopisih in njihovih variantah so predstavljene prednosti, ki so jih prinesli, in tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih so nove variante (pri bohoriĉici) in nato novi ĉrkopisi nastajali. Pri gajici so opisani problemi, povezani z njo, ki so nastali predvsem zaradi tega, ker se je razvila v okviru ilirskega gibanja. Ključne besede: ĉrkopis, varianta, ĉrka, fonem, soglasniški sklop, bohoriĉica, Primoţ Trubar, Sebastijan Krelj, Adam Bohoriĉ, Jurij Dalmatin, Marko Pohlin, Jernej Kopitar, slovnica, dajnĉica, Peter Dajnko, metelĉica, Franc Serafin Metelko, abecedna vojna, Matija Ĉop, gajica, Ljudevit Gaj, ilirsko gibanje, latinica, cirilica, ĉeški ĉrkopis. II TITLE Slovenian alphabets ABSTRACT In the thesis are presented all of the slovenian alphabets. Bohoriĉica was the first slovenian alphabet and was used since the middle of the 16th until the middle of 19th century. -
Rp Ogr-Ostali Projekti
November 2008 5.1 Razvoj gospodarstva in turizma 5.1.1 Gospodarstvo Preglednica 1: Gospodarske družbe po velikosti, občina Gornja Radgona, 2007 Čisti prihodki od Vrednost aktive na Velikost Družbe Zaposleni prodaje dan 31.12.2007 družb delež delež št. št. v 1000 € delež (%) v 1000 € delež (%) (%) (%) Mikro 105 86,1 332 11,9 37.140 14,3 35.829 15,8 Majhne 10 8,2 574 20,6 29.738 11,5 48.657 21,4 Srednje 3 2,5 348 12,5 26.111 10,1 33.642 14,8 Velike 4 3,3 1.533 55,0 166.564 64,2 109.088 48,0 SKUPAJ 122 100,0 2.788 100,0 259.552 100,0 227.216 100,0 Vir: AJPES Preglednica 2: Gospodarske družbe po dejavnosti, občina Gornja Radgona, 31.12.2007 Temeljni podatki SKUPAJ A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo gozdarstvo lov, Kmetijstvo, A dejavnosti Predelovalne D plinom energijo, električno Oskrbaz E invodo Gradbeništvo F vozil motornih popravila Trgovina, G porabe široke inizdelkov HGostinstvo zveze in skladiščenje IPromet, posredništvo JFinančno nepremičninami, z Poslovanje K storitve poslovne najemin Izobraževanje M varstvo socialno in NZdravstvo osebne in skupne javne, Druge O dejavnosti storitvene število 5 22 1 10 45 3 6 2 23 1 3 1 122 Družbe delež (%) 4,1 18,0 0,8 8,2 36,9 2,5 4,9 1,6 18,9 0,8 2,5 0,8 100,0 število 187 1.804 23 436 144 10 98 1 69 7 9 0 2.788 Zaposleni delež (%) 6,7 64,7 0,8 15,6 5,2 0,4 3,5 0,0 2,5 0,2 0,3 0,0 100,0 v 1000 € 13.219 169.444 1.153 40.748 24.235 501 3.730 21 5.336 226 939 0 259.552 Čisti prihodki od prodaje delež (%) 5,1 65,3 0,4 15,7 9,3 0,2 1,4 0,0 2,1 0,1 0,4 0,0 100,0 v 1000 € 30.724 111.609 4.003 35.407 12.029 442 12.347 20 12.480 298 7.857 0 227.216 Vrednost aktive delež (%) 13,5 49,1 1,8 15,6 5,3 0,2 5,4 0,0 5,5 0,1 3,5 0,0 100,0 Vir: AJPES Preglednica 3: Pregled osnovnih računovodskih izkazov za gospodarske družbe, primerjava 2004 - 2007 Število Število Sredstva gosp. -
Predstavitev Občine Gornja Radgona
PREDSTAVITEV OBČINE GORNJA RADGONA »Gornja Radgona obmejno mesto, mesto sejmov in mesto penine« Občina Gornja Radgona leţi v severovzhodni Sloveniji. Pripadajo ji Ščavniška dolina in lepe vinorodne Radgonske gorice. Je obmejna občina, saj vzdolţ reke Mure meji na sosednjo Avstrijo. V Sloveniji pa so njene sosednje občine Apače, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Benedikt in Sv. Ana. Lega Občine Gornja Radgona v Sloveniji V občini so po najlepših pobočjih in slemenih goric zasajeni vinogradi, ki vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono dajejo še posebej lep videz. Z razvojem turizma v tesni povezavi z bogatejšim razvojem obrti in podjetništva pa tem krajem in tu ţivečim krajanom, daje moţnost nadaljnjega razvoja in blagostanja. Sedeţ občine je v Gornji Radgoni, kjer je tudi sedeţ Upravne enote Gornja Radgona za občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Mesto Gornja Radgona je občinsko upravno središče, ob tem pa se razvija Negova v krajevni center. Občina Gornja Radgona je mesto penine, znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu po vinu in Zlati Radgonski penini, katero proizvajajo ţe od leta 1852 po klasični šampanjski metodi. Gornja Radgona je tudi mesto sejmov, številni razstavljavci in obiskovalci sejmov pa jo poznajo po najbolj znanem izmed njih, in sicer vsakoletnem mednarodnem kmetijsko- ţivilskem sejmu, leta 2009 preimenovanem v mednarodni kmetijsko-ţivilski sejem AGRA. Mesto in občina ima nekaj edinstvenih kulturnih objektov, tako npr. ob dveh gradovih še edinstveni Špital iz 17. stoletja in Spominski park, v katerem stoji opomnik na vojne dogodke v občini ter Aleja velikih, v kateri so doprsni kipi znamenitih Radgončanov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski poti. -
GRADIVO K 12. Točki 11. Redne Seje OS (PDF)
PREDLOG OBČINA GORNJA RADGONA OBČINSKI SVET Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: [email protected] Številka: 081-1/2008-102 Datum: Na podlagi 20. člena Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja Radgona, lokalni časopis Prepih, št. 24 z dne 15.10.2006 – UPB1) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na __. redni seji, dne __.__.______ sprejel naslednji S K L E P 1. Občinski svet Občine Gornja Radgona sprejema predloženi Koledar prireditev v letu 2008 v občini Gornja Radgona. 2. Komisija za prireditve določi prireditve, ki se bodo financirale iz občinskega proračuna za leto 2008 do višine zagotovljenih sredstev na postavki prireditve. ŽUPAN OBČINE GORNJA RADGONA Anton KAMPUŠ OBČINA GORNJA RADGONA ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM OBČINSKI SVET IN PROMOCIJO KOMISIJA ZA PRIREDITVE GORNJA RADGONA Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona ENOTA TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER Tel.: 02/564 38 38, Fax: 02/564 38 14 Kerenčičeva 16, 9250 Gornja Radgona http://www.gor-radgona.si Tel.: 02/564 82 40 e-pošta: [email protected] http://www. kultprotur.si e-pošta: [email protected] KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA · LETO MEDKULTURNEGA DIALOGA (EVROPSKA UNIJA) · MEDNARODNO LETO JEZIKOV (UNESCO) · TRUBARJEVO LETO (REPUBLIKA SLOVENIJA) · GOLARJEVO LETO (OBČINA GORNJA RADGONA) KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 2008 V OBČINI GORNJA RADGONA 2 JANUAR 2008 Zap. PRIREDITEV DATUM KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA št. srečanje dan, mesec prostor soorganizator telefon, e-mail 1. 4. Trstenjakov pohod sobota, Gornja Radgona – Planinsko društvo Verica Fartek 05.01. -
SEZNAM List Kandidatov Za Volitve Ćlanov Obćinskega Sveta Obćine Gornja Radgona, Ki Bodo Dne 22
Na podlagi 4. lena in drugega odstavka 74. lena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 – ZLV – UPB2 in 70/06 – odloba US) v zvezi z dolobami 60. lena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 in 78/06) je Obinska volilna komisija Obine Gornja Radgona sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve lanov Obinskega sveta Obine Gornja Radgona, ki bodo dne 22. oktobra 2006 VOLILNA ENOTA 1 Obsega obmoje krajevne skupnosti rešnjevci-Zbigovci in krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci. Imena list s podatki o kandidatih: 1. Lista: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1 Janko Kralj, roj. 28.07.1940 naslov: rešnjevci, rešnjevci 81a poklic: Pravnik delo: Upokojenec 2 Norma Bale, roj. 23.11.1972 naslov: rešnjevci, rešnjevci 16 poklic: Profesorica delo: Prof. slovenskega in nemškega jezika 3 Slavko Golob, roj. 03.03.1951 naslov: rešnjevci, rešnjevci 94 poklic: Strojni tehnik delo: Vodja proizvodnje 4 Sreko Žižek, roj. 05.01.1958 naslov: Oeslavci, Oeslavci 33 poklic: Avtoklepar delo: Samostojni podjetnik 5 Boris Kaui, roj. 22.03.1980 naslov: rešnjevci, rešnjevci 58 poklic: Študent delo: Študent 6 Vlado Šiško, roj. 12.01.1961 naslov: Stavešinci, Stavešinci 11 poklic: Ekonomski tehnik delo: Samostojni podjetnik 3. Lista: NEODVISNA LISTA VRZEL DANIJEL 1 Drago Gjerek, roj. 28.11.1956 naslov: rešnjevci, rešnjevci 63 poklic: RTV mehanik delo: Drago Gjerek s.p. (samostojni podjetnik) 1 4. Lista: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 David Roškar, roj. 21.03.1968 naslov: rešnjevci, rešnjevci 20 poklic: Univerzitetni diplomirani inženir delo: Uitelj strok. tehninih predmetov 2 Marta Njivar, roj. 23.11.1945 naslov: Police, Police 94 poklic: Ekonomski tehnik delo: Upokojenka 3 Daniel Zorko, roj. -
Regierungsvorlage (Gescanntes Original) 1 Von 88
707 der Beilagen XI. GP - Regierungsvorlage (gescanntes Original) 1 von 88 707 der Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Nationalrates XI. GP. 10. 1. 1968 Regierungsvorlage ABKOMMEN SPORAZUM ZWISCHEN DER REPUBLIK OSTER- IZMEDJU REPUBLIKE AUSTRIJE I SO REICH UND DER SOZIALISTISCHEN CIJALISTICKE FEDERA TIVNE REPU FODERATIVEN REPUBLIK JUGOSLA- BLIKE JUGOSLA VIJEO POGRANICNOM WIEN üBER DEN KLEINEN GRENZ- PROMETU VERKEHlt Die Republik österreich Republika Austrija und die ~ Sozialistische Föderative Republik Jugoslawien Socijalisticka Federativna Republika Jugoslavija sind, von dem Wunsche geleitet, den Kleinen u zelji da regulisu pogranicni promet Grenzverkehr der Bewohner der bei den Grenz stanovnistva dveju pogranienih zona, saglasile bezirke zu regeln, übereingekommen. folgendes su se da sklöpe sledeci Sporazum: Abkommen abzuschließen: Artikel 1 Clan 1 (1) Grenzbezirke im Sinne dieses Abkommens (1) Pogranicne zone u smislu ovog Sporazuma sind die Gebiete jener Gemeinden und Ort- predstavljaju podrucja onih opstina i naselja schaften,die in der Anlage Aenthalten sind. koje obuhvata Prilog A. (2) Gebietsveränderungen der Gemeinden und (2) Promene podrucja opstinai naselja ne Ortschaften haben keinen Einfluß auf den Um- uticu na obim pogranicnihzona. fang der Grenzbezirke. Artikel 2 Clan 2 Das überschreiten der Staatsgrenze im Kleinen Prelaz preko ddavne granice u pogranicnom Grenzverkehr ist, soweit in diesem Abkommen prometu dozvoljen je, ukoliko u ovom Spora nicht etwas anderes bestimmt ist, nur an jenen zumu nije drukcije -
Knjižeyna Zgodovina Slovenskega Stajerja
Knjižeyna zgodovina Slovenskega Stajerja. ; m Spisal Ivan Macun. Pisatelj pridržuje si vse postavne pravice. = i j S V Gradcu. "(p> Založil in na svetlo dal pisatelj. 1883. Književna z Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Maciui. Pisatelj pridržuje si vse postavne prav V Gradcu. Založil in 11 a svetlo dal pisatelj. 1883. Natis o<J tiskarnice Stvria v Gradcu Veleumu stoječemu na vrhu slovanskih jezikoslovcev, sinu slovenskega Štajerja, DE F. MIKLOŠIČU, vitezu, dvorskemu svetovalcu, članu mnogih akademij za znanosti, profesorja slovanskega jezikoslovja in književnosti na bečkem vseučilišču, posvečuje o njegovi sedemdesetletnici književno svojo zgodovino slovenskega Štajerja v najglobokejsem štovanju in prisrčni udanosti zemljak Ivan Macun. Predgovor, Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca leta 1867., ali bi jaz za „Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slovenska Matica, napisal književno zgodovino. Drage volje sprejevsi poziv najavil sem leta 1870. Matici, da je sestavek dogotovljen. Odgovorilo se mi je, da je Matica, ki je leta 1868. bila na svetlo dala največi del prvega snopiča, za leto 1870. pak tret- jega, dalnje izdavanje Slovenskega Štajerja odložila za poznej, ter se je še le leta 1880. zopet spomnila pre- vzete si naloge. — Z nova predloženo delo opetovano je sprejela in zopet odložila Matica za poznej. Ko pak je početkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za leto 1882. pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti/in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo. In jasno tukaj naglašujem, da je po tem marsikaj pri- dobilo na dobro stran.