Poštnina Plačana Pri Pošti 9244 Sveti JuriJ ob ščavnici JOVŠKO NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo JOVŠKO glasilo JÜRGlasilo občine sveti jurij ob ščavnici / oktober 2013 KLÜČAJA Sredi prleških bregof klüčaja stoji, od vseh strani je z goricami obdona, že dugo viničar v njoj ne živi, slomnata streha krasi jo kak krona. Za zidi iz blata odmevle tišina, veter v polkah išče zavetje, za hip ob njoj se spočimo – nalemo si vina, kak so Prleki delali že celo stoletje. Monika Čuš Iz vsebine: • Županov nagovor • Aktualni razpisi, natečaji • Kloriranje pitne vode • Otvoritev nove ceste v Terbegovcih (zaselek Kontarovci) • Državno tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino • Mladi raziskovalci • Vekoslav Grmič 90-letnica rojstva • Pogovori z Marijo Simonič, Andrejem Omulcem in Boštjanom Zorkom • Ali veste, da imajo v Biserjanah hrastov drevored Irena Skotnik Künštna razstava v avli Kulturnega in upravnega središča Fotografije: Klavdija Bec 2 OKTOBER 2013 JOVŠKO UVODNIK, NAGOVOR ŽUPANA JÜRglasilo Uvodnik Povem vam … Nekje med poletjem in zimo Jesen je tu. Stari ljudje so imeli radi pregovorno izra- Nekje med poletjem in zimo, ko se vse, kar je že dav- žanje. In eden takih je »kako no ali komaj v povojih vzklilo iz naše zemlje, odene seješ, tako žanješ«. Ta ljud- v živopisane barve, bi rada vsaj še enkrat, preden bo ska modrost iz časov, ko izmučena zemlja otrdela in bo nasulo snega, okusila pismenosti še niso poznali, sočno jabolko iz stare jablane – eno izmed tistih, ki so je aktualna tudi zdaj in pre- zorela celo poletje in še dobršno polovico jeseni – in živela je tako lepa kot huda so, ko so jim odpadli posušeni venčni listi, kljubova- obdobja naše bitnosti. la vsem vetrovom iz vseh strani neba in niso padla Najprej želim povedati ne- zavoljo dežnih kapelj in ne zaradi teže pripekajočih kaj o pričakovani letošnji občinski setvi in žetvi. žarkov. Nekje med poletjem in zimo bi se bilo lepo V posebno čast si po dveh vzorno izvedenih državnih vsaj še enkrat sprehoditi skozi vinograd, preden od- tekmovanjih štejemo čestitke in pohvale strokovne pade vso zlatorumeno listje in ga veter odpihne čez javnosti iz celotne Slovenije. Organizirali smo držav- sveže zaorane brazde, da postane hrana zemlji. Kako no tekmovanje – kviz »Mladi in kmetijstvo 2013«, na lepo bi bilo, ko bi me nekje med poletjem in zimo vsaj katerem smo tudi tekmovali. Ne samo, da smo bili še enkrat razveselil pogled na trdožive cvetove rož, najboljši gostitelji tega tekmovanja do sedaj, naša eki- njihove barve so postale še bolj žametne odkar so jim pa je dosegla tudi tretje mesto v končni uvrstitvi. In sončni žarki milejši, in nič kaj se jim še ne pozna, da člani našega Društva podeželske mladine Sveti Jurij se je v žilje njihovih listov že zarezala prva zmrzal. In ob Ščavnici so se izkazali kot izvrstni organizatorji. lepo bi bilo, nekje med poletjem in zimo, izpod nasu- Enako uspešni in prepričljivi promotorji našega kraja tega listja na plano izbezati še zadnji kostanj, ki si ga smo bili ob izvedbi 16. Državnega tekmovanja v ga- pod nogami začutil, ko si s silo in težo prehitro beže- silski orientaciji za pionirje in mladince in 13. Držav- čega dneva po pomoti stopil nanj. Nekje na zadnjem nega tekmovanja v gasilski orientaciji za pripravnike, robu tega, kar se niza med poletjem in zimo, bi bilo katerega organizatorji in izvajalci so bili PGD Sov- lepo v mrzlih dneh prebrati toplo misel, zapisano že jak in GZ Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob tem so dosegli davno ali povsem na novo in najti sebe med drobnimi odlično 1. mesto v konkurenci gasilk pripravnic ter 3. črkami, ki jih je nekdo nanizal, da bi obudil v sočlo- mesto v konkurenci gasilcev pripravnikov. veku, pa čeprav samo v enem, vse tisto, kar je nekoč Občinski svet, sodelavci občinske uprave ter sam iz- med poletjem in zimo nekje obstalo. vajamo sprejeti letni proračun 2013 kot najpomemb- In potem lahko kot že tolikokrat še enkrat vse prekrije nejši dokument občine. Kot vedno se iz praktičnih ter sneg. Nekje med jesenjo in pomladjo. organizacijskih razlogov največ investicij fizično iz- vaja v drugi polovici leta. Kako uspešni smo, boste iz- vedeli v naslednjih številkah našega občinskega glasi- Odgovorna urednica Klavdija Bec la ter ob drugih priložnostih. Pred kratkim se je v naši in tudi ostalih občinah, ki so vključene v to razvojno investicijo, začela fizična izgradnja projekta Vodo- JÜRJOVŠKO GLASILO Jürjovško glasilo prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Glasilo je vpisano v raz- Izdajatelj: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici vid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za Kulturo RS, pod zaporedno številko 641. Odgovorna urednica: Klavdija Bec Tisk: Ikaruss, Robert Vajs s. p. E-pošta: [email protected] Naklada: 950 izvodov Uredništvo: Marija Kocuvan, Breda Žunič, Andrej Leto izdaje: 2013 Omulec, Maša Hojs, Patricia Fras Fotografija na naslovnici: Čehova klet v Sovjaku (foto: Lektoriranje: Breda Žunič, Klavdija Bec Klavdija Bec) Računalniško oblikovanje: Marko Čuš Naslov uredništva: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Prispevke za januarsko izdajo pošljite do Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici 30. decembra 2013 OKTOBER 2013 3 NAGOVOR ŽUPANA JOVŠKO JÜRglasilo oskrbe Pomurja, krak »C«; gre za ključno razvojno plenilskemu nagonu. investicijo v smislu zagotavljanja zadostnih količin Ne morem se izogniti svoji oceni setve in žetve na pitne vode, kakor tudi zagona gospodarstva, saj gre državni ravni. za največji investicijski izziv celotnega Pomurja. Tu- Žal se je družba v našem času do te mere »demo- kaj vse, ki se boste med izgradnjo kakorkoli sreče- kratizirala« s pomočjo marsičesa, tudi zaradi našega vali z izvajalci, prosim za veliko mero razumevanja nekritičnega spremljanja tega, da si posamezniki kot ter potrpežljivosti. V splošnem investicijskem krču so novodobni izvoljenci ljudstva dovolijo žeti, brez da bi občine v 70 % načrtovalci, izvajalci in plačniki vseh vlagali v setev. investicij na ravni države. To pomeni, da so občine Ideali, ki smo jim skozi stoletja in še nekaj let po tem največji investitorji, največji zagotovljalci delovnih v času prehajanja »na svoje« sledili, so bili kmalu, mest z zagotavljanjem finančnih sredstev za izvedbo neposredno ali vsaj posredno, razglašeni za lepe, ven- oziroma za poplačila izvedenih investicij, prav goto- dar nekoristne iluzije, in zdaj se že sami prepoznamo vo z najpopolnejšo kontrolo namenske porabe finanč- kot vedno bolj sprijaznjeni s tem, da so bile tisti ve- nih sredstev. Pri nas naj se učijo ter po nas zgledujejo čer »dovoljene sanje« in da je naposled nastopil »nov državni investitorji. Ugotavljam, da tudi mnogi naši dan«. V samostojnost smo stopili ponosno, polni za- mladi iščejo tuje in daljne dežele, za katere slišijo, da nosa ter dobrih pričakovanj. Pričakovali smo zmerno je kruh tam mehkejši in kjer cenijo, kar znaš. socialno pravičnost, socialno državo ter tržno usmer- Napovedi za naslednjo proračunsko leto ter vsa slede- jeno gospodarstvo, predvsem pa, da ima vsak toliko, ča niso prav obetavne. Država, kot da ne pozna stanja, kolikor si ustvari in pridela. Pa smo tako daleč, da zmanjšuje zagotovljene finančne prilive občinam, ni smo tisti, ki tako razmišljamo in se tako obnašamo, javnih razpisov za vlaganja občin v infrastrukturo. videti smešni in nesposobni. Veliko se vas bo na moje Obenem pa nam nalaga vse več formalnih in nefor- razmišljanje odzvalo v smislu, saj smo vendar obči- malnih obveznosti, ki terjajo dodatno porabo prora- na, saj si vendar župan, storimo kaj. Stori nekaj, kar čunskega denarja. Iz tega razloga ostaja vse manj in- misliš, da bi bilo dobro storiti, saj imaš za to naš man- vesticijskega denarja za razvoj ter posodabljanje. dat. A nihče nas ne posluša, nikogar ne zanima, kaj Tako kot člani občinskega sveta, se tudi sam zavedam mislimo. Izgovarjajo se na vso mogočo zakonodajo velike odgovornosti v tem času, ko malodane kriza – domačo ter zakone evropske skupnosti. Ignorirajo postaja normalno stanje in se vse okrog nas temelji- vse razen samega sebe. Ker je to za njih moteče. Ker to in prehitro spreminja. Zavedamo se, da je občina jim je za naše zahteve, pričakovanja, želje ter potrebe okvir, znotraj katerega je mogoče storiti še veliko več, vseeno. Nekaterim vsaj lahko prebudimo slabo vest tako na področju infrastrukture, gospodarstva, kme- zaradi njihovega početja, če že ne kaj drugega. Očitno tijstva, odnosa do okolja in tudi v smeri trajnostnega jim še ni dovolj hudo, da bi se čutili ogrožene na svoji razvoja, kakor tudi na področju socialnih razmerij, plenilski poti, ki so jo tolerirali ali celo zavestno in usmerjenih h konceptu samopreskrbe. Jasno nam je dogovorno omogočali. tudi, da je demokracija naporna. Da njeno bistvo ni v Vsekakor namesto nas temu nihče ne bo nastavil tem, kdo je glasnejši. Bistvo je v dogovarjanju. Da je ogledala, ali rekel, da se tega več ne gremo. treba upoštevati tudi različna mnenja in nato doseči Najslabša možnost za poštene državljane je prihod sporazume, kompromise. tako zvane »trojke«. Takrat, kot se reče, vrag ne bo Ne bom veliko modroval o združevanju, priključeva- vzel samo šale, ampak našo samostojnost ter neodvi- nju ali ukinjanju občin po kriteriju najmanj 5.000 ob- snost v celoti. čank in občanov. Po Virantovem kriteriju imamo male Sicer pa so naši predniki, ki so marsikaj dali skozi, uspešne, male neuspešne, velike neuspešne ter velike znali povedati, da po vsaki, še tako hudi zimi, priča- uspešne občine. Naša občina zagotavlja vse elemente kujemo cvetočo pomlad, obetavno poletje in rodno občinotvornosti »velike občine« v znatni meri. Za jesen. primer: največji živi Slovenec, akademik Boris Pahor Uredniški odbor na čelu z odgovorno urednico je svo- je z veseljem in ponosom sprejel naziv častnega ob- je poslanstvo vzel resno in nas pravzaprav na svoj na- čana naše občine, medtem, ko je enako ponudbo tako čin disciplinira pri nalogi odgovornosti do obveščanja zvane (po Virantu) velike občine Ljubljane, gladko občank in občanov ter zagotavljanja pravice do obve- zavrnil iz več tehtnih razlogov.