EVANGELIČANSKI LIST

Maj 2020 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XLIX

»Dam jim drugo srce in novega Duha v njihovo notranjost. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.« (Ez 11, 20) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci!

Eden največjih grških filozofov vi: »Tolažnik pa Sveti Duh, ki ga bo zaradi svoje vere srečni in bomo Heraklit je zapisal zelo drzno misel, Oče poslal v mojem imenu, vas bo dojeli, da niso tisti, ki le v besedah pravzaprav trditev, da je na tem učil vsega, kar sem vam povedal.« pravijo: »Gospod, Gospod,« tem- svetu trajna edinole sprememba. (Jn 14,26). več predvsem oni, ki izpolnjujejo Bistvo sveta je po njegovem mne- In prav je, da nas nekdo na nekaj njegovo voljo, njegovo sporočilo nju oziroma njegovi filozofski misli spomni. Predvsem na pomembno, prav razumeli. Pa še tudi tedaj, ko v večnih nasprotjih, ki si nepre- lepo, vzpodbudno. To vsi potrebu- se po najboljših močeh trudimo in stano sledijo. Vročini sledi mraz, jemo, kajti nihče ni dovolj trden, da pazimo, da bi vse prav in dobro na- dnevu noč, zdravju bolezen, življe- ne bi padel, se zmotil. Pa tudi strah redili, bo v zasejani gredici ob ko- nju smrt. Nič torej ni večno, razen nas je marsičesa. Strah nas je, da ristnih plodovih pognal tudi plevel. spremembe. Vse teče, vse se spre- bodo dnevi, ki so pred nami, pre- Običajno celo hitreje, kar je zapisal minja, vse gre. Torej, pantarei. naporni, da ne bomo zmogli, da tudi Gregor Čušin: »Od posejanega In res je tako. Tudi v našem ne bomo znali in bomo zaradi tega in posajenega.« Toda ni nam treba času si spremembe sledijo druga odpisani in bo na naše mesto pri- obupati, ne izgubiti dobre volje in drugi. Kar je bilo še včeraj povsem šel nekdo drugi, ki je boljši. Strah tudi pogled na plevel nam ne sme običajno, danes dobiva drugačne, nas je staranja, strah nas postane, vzeti veselja do vrtnarjenja. Ravno neobičajne podobe. V življenju se ko nas neprestano nekaj na istem nasprotno. Odpreti moramo svoja torej nič ne ustavi, čeprav se nam mestu boli in verjamemo, da smo srca in razpreti krila ter poleteti z marsikdaj dnevi zdijo dolgočasni, neozdravljivo bolni. Bojimo se, da dobrim božjim duhom srečnejšim enolični, enaki in med seboj zelo bomo umrli, da svojih dragih ne časom naproti. In kdo nam vse to podobni. Toda to le delno drži. Kaj- bomo več videli. V tem potrošni- omogoča, kdo nam za to daje ve- ti v svetu in tudi pri nas se vsak dan škem svetu in svetu reflektorjev, ko dno znova potrebnih moči? Posku- zgodi kaj novega. In tudi kristjani vsi želimo biti v središču pozorno- simo tudi mi skupaj z enim najve- smo v »minevanju časa« pred ne- sti, nas je strah tudi tega, da bomo čjih pesnikov svetovnega slovesa, kaj dnevi praznovali praznik Jezu- pozabljeni. S tem pa je težko živeti. Dantejem, povedati: »Bog, ljube- sovega vnebohoda, že čez nekaj Toda v ta svet in v te naše stra- zen, ki giblje vse vesolje, sonce in dni pa bomo obhajali binkošti. To- hove prihaja tolažba. Tolažba nje- zvezde.« Kdor je našel tega Boga rej praznik Svetega Duha in Cerkve. ga, ki nam pravi: »Vaše srce naj se in se vanj zaljubil, je našel tudi vse Drugače rečeno so binkošti tisti ne vznemirja in ne plaši«. (Jn 14, drugo - samega sebe, svoj smisel praznik, ki je vsebinsko najbolj po- 27 ). Vem, da ta tolažba ne prinese in srečo. vezan z besedo od »zgoraj«, ki ima vedno potrebne spremembe. Toda Geza Erniša moč za spremembe. In te so vedno brez nje je gotovo marsikaj še težje potrebne in vedno nujne, kajti ne- in še bolj naporno. izmerno pomembno je, da ljudje v Kako torej naprej? Tudi tako, da svojih srcih nosimo vero, upanje in razumemo in pritrdimo možnosti, ljubezen. To pa ni ne enostavno in da je vsak vsakdanjik in vsak pra- ne lahko. Vera nam marsikdaj peša, znik vedno znova priložnost za nov upanje ugaša, ljubezen se utrudi. začetek, za nov zagon, ki nas bo In prav zaradi tega nam Jezus pra- potiskal naprej. Naprej, ko bomo

EVANGELIČANSKI LIST mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji

Uredništvo Evangeličanskega lista Levstikova ulica 11, 9226 Moravske Toplice Blagoslovljene in Glavni in odgovorni urednik Geza Erniša, info@eco-mt. si, 041 689 191

Evangeličanska Cerkev AV v RS mirne binkoštne praznike Slovenska ulica 17, 9000 IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X vsem želi uredništvo.

Tisk: Tiskarna digitalni tisk, Murska Sobota maj 2020 3 O razliki med družbenim in družabnim

V trenutku odhoda Janeza Sta- chau. Preživel je in novnika (1922–2020), ki je sam iz- po vojni predaval šel iz krščanskega socializma, je na Tehniški fakul- pred nami obsežno delo Primoža teti tehniškostro- Reparja Dar osebe: Kocbek, Go- kovne predmete. sar, Krek: Via Nova pravda (Lju- Ves čas je živel bljana, 2019, 608 str.). Tu so ime- osamljeno in v si- na, ki jih povezujemo z idejo ceršnjem molku. organizirane solidarnosti, imeno- Po Reparjevi oceni vane socializem, in takoj se posta- pomeni delovanje vi vprašanje, kako misliti nekaj, Andreja Gosarja kar je ta trenutek demonizirano, »skrajno pošteno, velja za psovko, komunajzarstvo, iskreno in poglo- totalitarizem. Podnaslov tega iz- bljeno ter odgo- jemnega dela bi se lahko glasil Fi- vorno raziskova- lozofija družabnosti in pojem nje socialnih in družabnost je v Daru osebe eden družbenih razme- najbolj nosilnih in tudi temeljito rij«. In seveda je razložen. Gre za pot, ki ostaja tu takoj vprašanje, spodbuda, torej duhovna popo- če ima ta pot da- tnica v smislu »možnosti tudi za nes s svojo vizijo novo ubranost politične skupno- še kakšno udarno sti na Slovenskem«, tej poti pa moč »globinske vsekakor velja prisluhniti. prenove samih Ideal, zamisel, družbena stvar- temeljev socialne- nost je področje, znotraj katerega ga, družbenega in razmišljajo Kocbek, Gosar in Krek. duhovnega ustro- Po tej plati je njihov prispevek ne- ja« pri nas. kakšna utopična vizija, ki učinkuje Družbeno in politično življe- najširše medčloveškosti, odnosov politično, socialno in kulturno vse nje je razvojno nepredvidljivo in med ljudmi, in Reparjevo delo do danes. Vsi trije so zavidljivo Reparjevo delo nam na zanimiv opozarja, da je »izraz družaben združevali zelo občutljivo osebno način prikazuje težave z naslovno ustreznejši za označevanje odno- dojemanje, namreč subjektivizem, formulacijo dela, ki je bilo izvorno sov in razmerij znotraj človeškega ki ohranja subjekt celo v najtežjih objavljeno kot Za nov družabni sveta, in če na to ne bi opozoril razmerah. red – ne za družbeni red, ločuje Gosar, bi si danes morali ponov- Pot razsvetljevanja (Via illu- tudi med poedincem in posame- no izmisliti takšno rabo besede«. minativa) je naslovno poglav- znikom. Gosar sam je v članku z Gosarjevo upanje in prizadevanje je, namenjeno Andreju Gosarju naslovom Družaben ali družben? za nov »družabni red« je nekaj (1887–1970). Skoraj ganljivo zveni analiziral novonastalo termino- utopičnega že v tem smislu, ko Reparjev zapis o pravici kot či- logijo. Družaben pomeni razve- lahko trdimo, da je družba zares stem srcu, tudi takrat, ko je Gosar drilen, sproščen v komuniciranju družbena takrat, ko je hkrati še pred vojno deloval kot minister za med ljudmi, pomeni tudi zabavo, družabna – in na to je opozarjal socialo na lokalni ravni v Ljubljani veselice, shode in igro. Družben tudi nemški sociolog Georg Sim- in pozneje še na zvezni ravni celo- »se izrazito nanaša na medseboj- mel. Za bralca Reparjevega dela tne države v Beogradu. Predaval ne človeške odnose v določenem Dar osebe je to nedvomno eden je na Tehniški fakulteti in bil celo okolju«, po Gosarju pa z zame- najbolj pomembnih poudarkov, ki njen dekan in med vojno prode- njavo izraza družaben z družben v mnogočem problemsko osredi- kan. Leta 1933 je izšlo njegovo izgubljamo »subtilno razlikovanje, nja to obsežno, 600 strani dolgo pomembno delo Za nov družabni ki sta ga ti besedi omogočali«. knjigo. red: sistem krščanskega socialne- Vprašajmo se, za kaj tukaj prav- K prenovi družabne ureditve ga aktivizma. zaprav gre. vsekakor spada urejena sociala in Gosar se je pozneje zaradi iz- Izraz družaben je po Gosarju tukaj je Gosarjev prispevek izje- daje znašel celo v taborišču Da- pravilnejši zaradi široke, in to kar men. Tako je leta 1932 izrecno po- 4 evangeličanski list udaril, da »je ureditev političnih vedati bogatenju, hrematizmu, in Evrope v neoliberalizem dolgo- zadev nemogoča, dokler niso so- prevzeti nase napor oikonomije, ročno ni rešitev, ampak samo ne- cialne razmere vsaj za silo znosne, kar je misel, ki jo v novejšem času nehno naraščajoča kriza. dokler niso vsaj najtežja socialna pri nas izrecno poudarja v svojih Ena nosilnih idej dela Dar ose- vprašanja rešena«. Siromaštvo delih Karel Gržan. Ne z zdajšnje be je vsekakor to, da nam z imeni ljudi, ki ga je gledal na vsakem leve liberalistične smeri in še manj kot Edvard Kocbek, Andrej Gosar koraku, ga ni pustilo ravnodu- z desne so ti nazori upoštevani in in Janez Evangelist Krek ozavešča šnega. Čas, v katerem je živel, je spoštovani, razumljeni pa sploh tole spoznanje: če ljudje nimajo bil povsem drugačen od sedanjih ne. Vsekakor je pri Gosarju privla- možnosti za varno življenje, če ne razmer. Urejena sociala oziroma čen njegov poudarek na etično- morejo uresničevati svojih soci- socialna varnost je kot razvita -moralni razsežnosti družabnosti alnih pravic, potem je ogrožena družabnost, ki varuje prav vsake- kot sistema, ki pomeni odgovor- tudi ena najbolj temeljnih člove- ga človeka: »Tako je subjektivna no sovpadanje osebnostnega in kovih potreb, namreč potreba po blaginja poedincev ena najbistve- občega, razvite duhovne kvalitete svobodi. Skratka, svobode ni on- nejših osnov občega blagostanja posameznikov in občutljive odgo- kraj varne, urejene sociale. V svo- in zadovoljstva ter s tem tudi pra- vornosti za dobrobit vseh ljudi, še jih razmišljanjih o etiki nam je Ko- ve obče blaginje«. Ideja narodne- posebej teh, ki imajo kot politiki v cbek podal nekaj vizionarskega, ga gospodarstva mora po svojem rokah oblast. solidarizem kot etiko človeštva, bistvu biti »socialna, občestvena Tako kot Edvard Kocbek in Ja- ki je kohezijsko tkivo celo na pla- ideja« in urejeno gospodarstvo nez Evangelist Krek je tudi Andrej netarni ravni. S tako pojmovano zahteva različne oblike podruža- Gosar eden »od treh stebrov kr- etiko se nam razodeva nesmisel bljanja, vendar po miroljubni poti, ščanskega socializma na Sloven- samozadostnosti in hkrati pome- brez revolucije. skem« in Gosarjevo delo Za nov ni obsojajočo kritiko kolektivnih V času, ki obsedeno vse priva- družabni red je po utemeljeni egoizmov. Etika je tako zgošče- tizira in kot kobiličarski kapitali- Reparjevi ugotovitvi vizija »no- vanje časa, ohranja nekaj eksi- zem pušča za seboj opustošenje, vega, pravičnejšega socialnega stencialnega tudi v pomenu, da revščino, prekarnost in brezposel- in duhovnega reda«, kot »vizi- je svoboda vsakega posameznika nost po pravilu »najšibkejši člen ja udejanjanja prihodnosti, ki bi predpogoj za svobodo vseh. – marš, ven«, Reparjevo delo Dar predstavljala nekakšno tretjo pot Cvetka Hedžet Tóth osebe kaže na Gosarjevo prizade- med kapitalizmom in socializ- vanje »za poobčevanje gospodar- mom«. Desetletja pozneje je to stva«, čeprav ga raje poimenuje misel razvijal britanski intelektua- podružabljanje, »ki ima sicer širšo lec Anthony Giddens (roj. 1938) v dimenzijo od same socializacije«. svojem mednarodno zelo odmev- Pri Gosarju je močno zastopana nem delu Tretja pot (1998, v slov. tudi ideja zadružništva, saj zna prevodu 2000). Giddens opisuje zadružništvo »nasploh dobrine možnosti razvoja v smeri onkraj dobro deliti in porazdeliti«. kapitalizma in socializma, kajti V prizadevanju za nov družab- beg iz totalitarizma preteklega ni red se ekonomija mora odpo- komunizma boljševizma vzhodne

»Če želite mir, negujte pravičnost«

Te besede, sicer v latinski raz- z zagotavljanjem socialnih pravic, usmerjen k zniževanju stroškov ličici – Si vis pacem, cole iustitiam, ki temeljijo na domnevi načelne dela ter krčenju delavskih pravic so zapisane v dokumentu, ki je enakosti vseh ljudi in so dosežek in socialne države. In rezultat? shranjen pod temeljnim kamnom našega civilizacijskega razvoja. Socialne stiske in tekma za golo glavne pisarne Mednarodne or- S socialnimi pravicami se sre- preživetje na eni strani ter peščica ganizacije dela (MOD) v Ženevi. čamo tako na področju delovne- najbogatejših na drugi strani. Programska misel MOD je torej ga prava, prava socialne varnosti, Po zadnjih podatkih Statistič- ta, da je splošen in trajen mir mo- stanovanjskega prava in na po- nega urada Republike Slovenije v goče doseči le s socialno pravič- dročju izobraževanja. A neolibera- Sloveniji 13,3 % oseb živi v gospo- nostjo (in torej ne s pripravo na listični pogled na svet je v imenu dinjstvih z ekvivalentnim dohod- vojno1). To pa lahko dosežemo le domnevne večje konkurenčnosti kom, nižjim od praga tveganja maj 2020 5 revščine. 16,2 % oseb živi v raz- merah, zaradi katerih tvega soci- alno izključenost. 12,5 % oseb živi v prenaseljenih stanovanjih. 32 % gospodinjstev meni, da so sta- novanjski stroški veliko breme in le 19 % odstotkov gospodinjstev meni, da lahko preživijo s svojimi dohodki brez težav. Tudi razmere, nastale zaradi novega koronavi- rusa, so odprle nova vprašanja in pokazale na nove težave. Poleg odpuščanj delavcev, se je pojavilo še vprašanje enake dostopnosti izobraževanja. Vsi učenci in di- jaki, ki so se zaradi novonastalih razmer morali šolati doma s po- močjo informacijske tehnologije, doma namreč niso imeli računal- nika. Ker so bile zaprte tudi knji- žnice, bi bilo njihovo delo praktič- Vir: O pojmih enakovrednost, enakopravnost, enakost, …. no nemogoče, če ne bi na pomoč file:///C:/Users/uporabnik/Downloads/SDG_5_-_kriticno_razmisljanje.pdf priskočile šole, dobrodelne orga- nizacije in dobri ljudje, ki so pri- jo v septembru. A Abraham Lin- Odštevamo do 1. maja [online]. (Citi- skrbeli računalnike za prikrajšane coln (1809 – 1865), 16. predsednik rano 30.4.2020). Dosegljivo na naslovu: učence in dijake. ZDA, »Veliki emancipator«, ki je https://www.zsss.si/30-let-zsss/odste- Ob tem nesorazmernem po- vamo-1-maj/ odpravil suženjstvo, je torej že O pojmih enakovrednost, enako- glabljanju neenakosti v družbi je pred 1. majem 1886 dejal, da je pravnost, enakost, …. [online]. (Citira- praznik dela še kako pomemben delo pomembnejše od kapitala. no 30.4.2020). Dosegljivo na naslovu: spomin in opomin na socialne do- Dejal je, da je »kapital plod dela in file:///C:/Users/uporabnik/Downloads/ sežke mednarodnega delavskega ne bi nikdar obstajal, če delo ne bi SDG_5_-_kriticno_razmisljanje.pdf Pregovori in verzi o delu gibanja. Spomin na krvave de- bilo pred njim. Delo je nad kapita- [online]. (Ci- tirano 30.4.2020). Dosegljivo na naslovu: monstracije v Chicagu v ZDA, ki lom in zasluži, da ga mnogo bolj so se pričele 1. maja 1886, v kate- http://www.pregovor.com/kategorije/ upoštevamo." Prepričana sem, da delo.html rih je na tisoče delavcev zahtevalo je »Pošteni Abe« že takrat vedel, Strban, G. Socialne pravice in social- osemurni delovnik, ne da bi se pri kaj je socialna pravičnost. na pravičnost. Pravna praksa, št. 27, 2013, tem zmanjšalo njihovo plačilo za str. 3. opravljeno delo, je danes še kako Viri: Življenjski pogoji [online]. (Citira- no 30.4.2020). Dosegljivo na naslovu: aktualen. Z neoliberalističnim kr- Abraham Lincoln [online]. (Citira- https://www.stat.si/StatWeb/Field/In- čenjem delavskih pravic in social- no 30.4.2020). Dosegljivo na naslovu: dex/10/121 ne pravičnosti, se namreč krči tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/Abraham_ Lincoln človekovo dostojanstvo. 1 Dohodek, revščina, socialna izključe- Programska misel v stari vojaški tra- Čeprav v večini držav po svetu nost [online]. (Citirano 30.4.2020). Do- diciji je bila: »Če želite mir, se pripra- praznik dela praznujemo 1. maja, segljivo na naslovu: https://www.stat.si/ vljajte na vojno« (Si vis pacem, para pa ga zaradi politično levega nav- StatWeb/Field/Index/10/39 bellum). diha v njegovi izvorni državi, ZDA, Kresal, B. Človekovo dostojanstvo in Tadeja Hari ne praznujejo in ga nadomeščajo socialna pravičnost. Pravna praksa, št. 27, z dnevom prava, ki ga praznuje- 2014, str. 3.

Ko me zaskrbljenost pripelje k molitvi, tako z molitvijo odpravljam zaskrbljenost. (Filip Melanchton) 6 evangeličanski list Darilca ob materinski nedelji

V času, ko se je zaradi širjenja koronavirusa zaustavilo javno ži- vljenje tudi pri nas v Sloveniji, so tudi v Ženskem društvu EVANGELI- ČANKA bili oziroma bodo odpove- dani nekateri dogodki (celodnevno srečanje, vrnitev obiska v Vojvodi- no, ženski piknik). Kljub temu to ni bil čas mirovanja. Aktivirale smo se tam, kjer smo predvidevale, da lah- ko s svojim delo pomagamo in vzpodbujamo predvsem tiste, ki so v tem času bili najbolj izpostavljeni in ki so kljub vsemu delali tudi med prazniki in ob nedeljah. Tako smo poleg mask, ki smo jih skupaj z Gornjeslavečko gmajno sešili in podarili Splošni bolnišnici Murska Sobota, sedaj v mesecu maju ob materinski nedelji s skromnimi da- rilci razveselili zaposlene v Splošni bolnišnici Murska Sobota, na Poli- se izpostavljali nevarnosti, katero 2020, smo tako vključile v virtualno cijski upravi Murska Sobota ter v bi lahko prenesli tudi na svoje naj- bogoslužje ob materinski nedelji. Soboški vojašnici. Darilca je spre- dražje in bdeli nad tem, da bi koro- Vsem, ki so se nam javile, pa smo mljalo tudi naslednje sporočilo: navirus bil čim prej premagan. na dom poslali svečo z blagoslo- vom ter knjižno darilo v želji, da ob SPOŠTOVANI ! HVALA VAM ZA VAŠ POGUM vsem, kar jih čaka, čutijo v svojem IN VAŠO POŽRTVOVALNOST! življenju tudi Božje vodstvo in nje- Danes je 2. majska nedelja. Za gov blagoslov. mnoge povsem običajna a za nas V znak naše iskrene hvaležno- kristjane evangeličanske veroizpo- sti smo vsem Vam, ki na današnjo Simona PF vedi v RS kakor tudi mnoge druge materinsko nedeljo ne prebivalce v Evropi in širom sveta morete biti s svojimi je današnja nedelja že od dvajsetih dragimi, članice in čla- let prejšnjega stoletja namenjena ni Ženskega društva osebam, katerih ljubezen, nežnost, EVANGELIČANKA sku- sočutnost in milina se ne da na- paj z Evangeličansko domestiti z ničemer – to je našim cerkvijo Augsburške materam. veroizpovedi v RS pri- Vaše poslanstvo, spoštovani pravili skromno prese- zaposleni v Splošni bolnišnici Mur- nečenje, ki naj bo izraz ska Sobota/ v Slovenski policiji/ v tega, da Vas in Vaše Slovenski vojski, je v marsičem po- delo spoštujemo ter ce- dobno poslanstvu ene matere, ki nimo, na Vas mislimo in svojemu otroku želi le najboljše, ga za Vas molimo! Bog Vas varuje, neguje, zanj skrbi, mu daje blagoslovi! modre nasvete, zanj prebedi dneve Mislili pa smo tudi in noči, … To se je še toliko bolj iz- na vse tiste ženske, ki kazalo v tej nepričakovani situaciji, se nahajajo v pričakova- v kateri se je povsem nenadoma nju, ki pod svojim srcem in nepričakovano znašel ves svet. nosijo novo življenje. Mnogi smo se zaprli v svoje varno Blagoslov za njih in nji- domače zavetje, Vi pa ste neglede hova bitjeca, ki smo ga na vse svoje delo opravljali naprej, planirali izvesti 7. junija maj 2020 7 Misli ob Vnebohodu

»Šel je v nebesa, tam sedi na desnici Boga Očeta vsemogočne- ga, od tam pride sodit žive in mr- tve,« izpovedujemo v apostolski veroizpovedi vsako nedeljo. To je veličastna slika tega prihodnjega, kar verujemo in je pripravljeno po Jezusu tudi za nas. Tako so izpo- vedali apostoli, prva Cerkev, tako ta izpoved ima svojo utemeljitev v Gospodovem dokončanju zem- skega poslanstva, kateremu sledi nebeško, popolno, večno. Največ- krat je tako, da to izpovedujemo in se kaj malo zamislimo nad tem, kot je to učenje Cerkve, to tudi odgovarja naši veri, s te utemelji- tve živi Cerkev v svojem poslan- stvu. On, ki je dopolnil svoje odre- šilno poslanstvo, je šel v nebesa, toda ob poslovitvi od učencev jim je dal obljubo, da ostane z njimi vse dni, do konca sveta. Samo na kratko je v Apostolskih delih zapi- sano, kaj se je zgodilo takrat v Je- ruzalemu. Zbral je učence, dal jim nalogo oznanjati evangelij, prido- bivati (učiti) in krstiti, obljubil, da jih ne pusti same, temveč jim po- šlje svojega Duha in se vpričo njih dvignil v višavo (Apd. 1,9). Ni naše razmišljati o tem, kje je to, tudi sama beseda vnebohod dela težave, ker to presega naš razum, kar pa presega naš razum, umrlih in vladar nad kralji zemlje. čjo, kakšen je do človeka in ljudi. nam ostaja prikrito, skrivnost. Njemu, ki nas ljubi in nas je s svo- Vemo, da se vladarji našega časa Morda imamo vsak svojo predsta- jo krvjo osvobodil naših grehov ter hitro menjajo zaradi svojih po- vo, vendar je to samo predstava. napravil iz nas kraljestvo in duhov- manjkljivosti in sebičnih dejanj, Jezus je šel nazaj tja, od koder je nike za svojega Boga in Očeta, nje- pri Jezusu je drugače, najprej se je prišel, torej v večnost, tako to vidi mu slava in oblast na veke vekov. ponižal, službo ponižnega hlapca in razume apostol Janez. Vstopil Glej, prihaja z oblaki in videlo je vzel nase, potem je bil povišan, je v naš svet, v naš grešni svet, ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga zato apostol piše, da od njega pri- svet teme, h grešnemu človeku, prebodli. In zaradi njega se bodo haja milost in mir. To je tudi nje- ga poučil o Božji ljubezni, v kateri bili na prsi vsi hudobni na zemlji. gov pozdrav, takšno je njegovo naj živi in vrnil se je tja, kjer mu je Da. Amen (Razodetje 1, 4-7). vladanje, tak odnos ima s člove- dana vsa oblast nad vsem stvar- Apostol je to veličastno sliko kom. »Mir vam bodi« je pozdravil stvom (v nebi in na zemlji). poveličanega Kristusa opisal teda- svoje učence in ta mir je namenjen Janez sedmim Cerkvam, ki so v njim ljudem kot kralja nad vsemi tudi nam. To je največje darilo, to Aziji: milost vam in mir od njega, ki kralji. Ljudje so to razumeli, kot to je mir, ki ga svet ne more dati, niti je, ki je bil, in ki pride, in od sedmih razumemo tudi mi. Vladarja si na- ga dovolj ne pozna in se ga ne za- duhov, ki stojijo pred njegovim pre- vadno predstavljamo kot človeka, veda. Ta mir je naročil učencem stolom, in od Jezusa Kristusa, ki je ki je cenjen po svojih dejanjih in ponesti v svet. zanesljiva priča, prvorojenec izmed besedah, kako ravna s svojo mo- Beseda apostolove napovedi: 8 evangeličanski list

»Glej, prihaja in videlo ga bo vsa- viden, nihče se bo mogel skriti prsi z zlatim pasom. Njegova glava ko oko…« s tem je najbolj izražena pred njim. To vzbuja strah in ne- in lasje so bili beli kakor bela vol- njegova moč in slava. Prihaja in gotovost, pred njim vsak stoji brez na, kakor sneg, njegove oči so bile pride, pride za vsakega brez raz- moči. Ta sodba, pred katero vsak kakor ogenj plamen, noge je imel like in vsak bo stopil pred njega, stopi, bo takrat ob koncu vekov, kakor v péči razbeljen bron, glas pa ne glede na vero ali nevero. Pri- ko se bodo »začele majati nebe- kakor glas mnogih voda.«(Raz. 1, de, da konča negotovost pričako- ške sile« in je že zdaj. To pomeni, 13-16). Vedel je za njegovo vstaje- vanj sveta, pričakovanj teh, ki si ga da mora naš čas minevati v od- nje in videl njegovo slavo. Imenuje želijo, ki živijo po njegovi volji, ki govornosti. Imamo poslanstvo in se zvesta priča, zato je to zapisal so tu prav tako v trpljenju, v stiski dolžnost, hkrati tisto veliko upa- tudi za nas, da bi bili poučeni o in bolečinah, kot je bil on sam. K nje, ki se spremeni v večno radost, tem. takim prihaja vsakodnevno in jih ko »bo obrisal vse solze z oči in »Glej, prihajam…« so njegove prepričuje, naj še malo vzdržijo. smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, zanesljive besede, ki so nam po- Janez je v svojih vizijah opisal naj- vpitja in bolečine ne bo več.« Kr- vedane za našo vero in upanje, za različnejše nadloge, ki tarejo ljud- ščanska gmajna živi od te obljube naše medsebojno sožitje, za naše stvo: sedmi pečati, glas trobent, njegove navzočnosti in prihoda. skupno hvaljenje in slavljenje nje- apokaliptični jezdeci, sporočilo Čakanje njegovega prihoda ni v govega imena. Tako imamo na angelov, padec Babilona, Jagnje- izračunavanju časa, temveč življe- podlagi teh besed veliko vzpod- tovo svatbo, novo nebo in nova nje vere po njegovi besedi. budo, da sredi najrazličnejših zemlja, novi Jeruzalem. Ko je apostol pisal te besede sprememb tokov časa znamo za Veliko jih je, ki si ga želijo, da veličastnega prihoda, je že poznal njega svetega in poveličanega, ki bi prišel z močjo in pravično sod- v cerkvi določen red, poznal kri- ostaja z nami, ga slavimo in priča- bo, da bi se končale krivice, ki se stjane, ki so živeli v stiski in v pre- kujemo. godijo, trpljenje, razočaranje, ki ga ganjanju, ki so čakali njegov sko- Evgen Balažic prestajajo, vsi, ki so jim odvzete rajšnji prihod. Vedel je prav tako pravice miru in svobode, skratka za velika nasprotja in krivice, izko- pravica do človečnosti in življenja. riščanja, ki so se godile ljudem, ali Njegov prihod na oblakih po- nad vsem tem je videl Kristusa, ki meni veliko moč in sodbo. Ta pri- so ga ponižali in križali »…oblečen hod bo tako velik, da bo vsakemu je bil v haljo do tal in prevezan čez

Cerkev in njeno poslanstvo!

Ljudje velikokrat slišimo in se no drugo k drugemu. Vera, zanesti po veri, po upanju in po ljubezni po- ubadamo s vprašanji o izvoru, se, zaupati se, se torej nanaša na tri veže v eno telo. In skupnost oseb, ki Cerkve, njeni vlogi, njenemu po- božje osebe: Očeta, Sina in Svetega temelji na tem je Cerkev. slanstvu in njenih nalogah v svetu. Duha. Torej kristjani ne verujemo v In v čem je bistvo Cerkve? Da In ker so to tista najbolj temeljna Cerkev, na isti način kot verujemo bi to bistvo pojasnila Nova zaveza vprašanja, ki zadevajo samo bistvo v Boga v njegovi trojni resničnosti. uporablja različne pojme, ki pa se Cerkve dovolite nekaj misli o ome- Vendar pa je potrebno tukaj dodati, med seboj dopolnjujejo: Torej, Bož- njeni tematiki, čeprav je »eklesiolo- da se kristjani priznavamo k Cerkvi ja njiva (1. Kor. 3,9). Kristusova neve- ška« torej cerkvena doktrina, nekaj, kot skupnosti in kot polju delovanja sta (Raz 19, 6-9). Božja hiša (1 Tim 3, kar zahteva veliko kompleksnejši Kristusovega Duha, in to kljub nje- 15). Ti pojmi pa seveda izražajo eno pristop, kot si ga lahko tu in zdaj nim napakam in pomankljivostim. bistvo in eno resnico. Cerkev ni iz- dovolimo in privoščimo. Pa vendar. In kako to skupnost opisati? V voljena zaradi same sebe, ampak je Verjamem, da bomo vsi soglaša- grščini bi temu rekli »koinonia« v božje orodje, s katerim hoče Bog k li, da je po pričevanju Apostolskih latinščini »communio«, v teh bese- sebi pritegniti vse človeštvo. V Cer- del ravno izlitje Svetega Duha roj- dah pa ležita dva pojma in dva po- kev se ne rodimo, ampak se vanjo stna ura Cerkve. (Apd 2). V apostol- mena: udeležba in skupnost. Torej včlenimo s Svetim krstom. In morda ski veroizpovedi in njenem tretjem ljudje postanemo občestvo, če nas zelo bistveno, če že ne najbolj bi- členu molimo: »Verujem v Svetega nekaj druži in če nas povezuje ne- stveno: Cerkev ne nastane z združe- Duha«, vendar takoj za tem izreče- kaj skupnega. Torej, tam kjer ljudje njem religiozno enako čutečih ljudi, mo: Sveto, vesoljno krščansko Cer- po besedi in zakramentu prejmejo ampak po božjem klicu. (Jan 10, 27). kev.« Oboje je torej tesno dodelje- Božjega Duha, tam jih ta Božji Duh In kako vzpostaviti stik s to sku- maj 2020 9 pnostjo? Po Svetem krstu in po Sve- nujna posledica vere. In misijon? doživel v križu in v vstajenju, vse to ti večerji. In seveda po besedi. Kajti Misijon je v svoji osnovi izraz življe- je namenjeno vsem ljudem vseh ča- beseda evangelija prikliče vero in nja krščanske vere. Ta vera pa seve- sov in vseh krajev. V smislu poveda- vera zaupa tej besedi. da ne more koreniniti in izhajati iz nega je misijon torej, če ponovimo Kot sem omenil že na začetku ničesar drugega kot iz velikonočne- , nadaljevanje zgodovine odrešenja, je tematika o kateri govorimo zelo ga izkustva, ki pravi: Jezus Kristus ki bo na cilju šele, ko bo osvobaja- obširna in se je ne da strniti v ne- je vstal od mrtvih in živi. In ravno to joče sporočilo o Kristusu doseglo kaj stavkih, ampak bi potrebovali izkustvo je iz preprostih ribičev na- vse ljudi. »Kajti, česar je polno srce, številne ure in dneve, pa bi še ve- redilo misijonarje. Dalo jim je moč to usta govore« (Mt 12,34). Mnogi dno bili tako rekoč na začetku ene- in dalo jim je pogum, da so s svo- kristjani ljubezni, ki so jo doživeli s ga kompleksnega vprašanja. Zato jim pričevanjem stopili pred svet. In Kristusom niso mogli obdržati zase; morda le še nekaj misli o misijon- to zavezuje tudi nas. Tudi nas mora kljub marsikateri nevarnosti so do- skem poslanstvu Cerkve. Kot smo nagovoriti in prevzeti sporočilo kazovali drugim, kaj jim je bilo po- že dejali Cerkev ne obstaja sama vstalega Kristusa, ki naroča: »Poj- darjeno. zase, ampak za druge. To se jasno dite torej in naredite vse narode Tudi nam se je torej držati tega, vidi iz njenega poslanstva. Ozna- za moje učence. Krščujete jih v ime kar nam je rečeno in naloženo ve- njevanje evangelija je naravnano na Očeta in Sina in Svetega Duha in deti in verjeti: Odrešenje je možno vse ljudi. Biti tu za svet je torej nalo- učite jih spolnjevati vse, karkoli sem le v Kristusu in Cerkev živi samo ga Cerkve in kdor veruje v Jezusa in vam zapovedal! Vedite pa: jaz sem tam, kjer izpolnjuje Kristusovo na- se čuti od njega sprejet, ta ne more z vami vse do dovršitve sveta« (Mt ročilo, naj naredi za učence tiste, ki več iti mimo stisk soljudi. To seve- 28,19-20). Misijon torej ni nekaj do- to še niso. da ne velja samo za posameznega datnega, nekaj dodanega krščanski Geza Erniša kristjana, ampak tudi za Cerkev, in veri, temveč vera v to, da vse kar je zaradi tega je njena služba svetu Jezus povedal in storil, ter vse kar je

Krivični oskrbnik

Beseda interpelacija se pogo- vek, ki se na prvi pogled vidi junak, zanj »resnica«. Ko se nanjo navadi steje sliši predvsem takrat, ko pri- posebnež, ki je v svojem vedenju, v in v tem daljši čas nadaljuje, ni več de do napačnih dejanj ali besed vesti in mišljenju premišljen in pri- izhoda. Virus pohlepnosti je težka vodilnih na položaju. Ko se poda- ljubljen, skratka pravi rešitelj, vendar zadeva. »Debela laž je trditev, za jajo obračuni od poslovanja in se na kratek čas. Na koncu se izkaže za katero vemo, da je napačna. Ne- ugotovi nepravilnost, je potreben zelo nespametnega, nepremišlje- dolžna laž pa je trditev, ki sama po zagovor. Vodilni se pri tem radi skli- nega in nevarnega. To ni človek, ki sebi ni napačna, v kateri le izpusti- cujejo na svoje zasluge, ko so se bi si z delom ali modrimi idejami mo bistveni del resnice. Tako je s morali na hitro odločiti v korist lju- služil vsakdanji kruh, tudi ne člo- posameznikom in vlado, ki ne pove di. Pri tem iščejo zaveznike, ki bi jih vek, ki bi s svojim programom pri- ljudem vsebine dejstev, bistvenih podprli. Ljudje presojamo tisto, kar speval k napredku firme ali družbe, informacij oziroma jih cenzurira, slišimo in vidimo, besede in dejanja, države, temveč se kaže kot stečajni zato ni nič bolj demokratična, kot ker oboje kaže karakter človeka. upravitelj, v rokah katerega je veliko če bi govorila laži. Ker se zdi prikri- Karakter človeka, njegova življenj- premoženja in ga zmanjšuje s svojo vanje podatkov manj graje vredno, ska stališča se overijo v njegovem nesposobnostjo, morda zavestno, je to najpogostejša oblika laži. Ker ravnanju v medčloveških odnosih, vendar ne v svojo škodo. Nihče ra- je takšno početje težje odkriti in se najbolj pri finančnih in eksistenč- zen njega in njegovega najožjega soočiti z njim, je pogosto celo bolj nih zadevah. Na poseben način je o kroga sodelavcev ne ve, kam gre pogubno kot debelo laganje.« (Dr. tem spregovoril Jezus v priliki o kri- denar, kje se na skrivnem v finanč- M.S.P: Ljubezen in duhovna rast). vičnem oskrbniku (v Luku 16, 1-8). nih oazah nalaga. Samo lastnik, ki Ta ekonom iz evangelija je mo- Čas vedno pokaže rezultate naše- mu je zaupal vodenje premoženja, der toliko, da prikriva dejstva, do- ga delovanja, naših odločitev, če so opazi, da ga krade, mu jemlje, vidi kler se da, prikriva svojo pokvar- bile razumne ali zmotne. ga, kako lepo živi na njegov račun jenost in zapravljanje, dokler ga Krivični oskrbnik (beri: ekonom, in se kaže kot pomemben poslov- lastnik ne pozove na odgovornost finančnik, bankir, gospodarstvenik, než. Pri vsem tem je poudarek na in tu je konec njegovega ugodja. V direktor, upravitelj, minister,…) je dejstvu, da zaupane naloge in od- krizni situaciji zavedanja konca služ- človek z veliko odgovornostjo. V govornosti ne obvlada, nasprotno, be še naprej kaže svojo spretnost priliki je opisan kot pokvarjen člo- zapravlja. Pomaga si z lažjo, ki je in manire, kot bi povedali. Jezus v 10 evangeličanski list tej priliki na edinstven način pred- zumljivo, da je to prilika, s katero Luther: Dobrodelnost, ki jo nudimo stavi psihologijo tega ekonoma. To hoče Jezus povedati nekaj poseb- bednim, bodo priče v sodni dan, da je človek, ki vedno misli na priho- nega. Za nas velja, da tako nihče ne smo se krščansko-bratsko obnaša- dnost. Svoj položaj uporablja na za- dela, ker vsak hoče svoje obdržati li. Ti prijatelji, ki jim dobro storimo, gotovitev eksistence v prihodnosti. in še povečati. Zato je gospodar nam bodo pomagali do nebes… Sedanjost je realna, je takšna kot občudoval ravnanje ekonoma, ki si Ker krivični mamon je takrat, ko ga je, prihodnost pa negotova, zato si hoče za vsako ceno zagotoviti pri- »uživamo le zase«, za svoj ponos in jo je potrebno zagotoviti, se oskr- hodnost. Zagotovo je bil tudi on ta razkošje, ker denar, imetje nas ovi- beti. Resnica je ta, da ta ekonom ni »sin sveta«, ker se mu je zasmilil v rajo v spopolnjevanju. Pri tem pu- »izgubil glave« niti tedaj, ko je do- njegovem ravnanju in razmišljanju. stijo oditi tistim, ki pomoč potrebu- bil odpoved. »Kaj naj storim, ker mi »Sinovi sveta« v svojem razmišljanju jejo, zato se imetje imenuje krivični gospodar jemlje oskrbništvo? Ko- ne dokažejo tako ravnati v vpraša- mamon. In tako kdor bi imetje, ki pati ne morem, beračiti me je sram. nju eksistence kot »sinovi luči.« Raz- mu je dano od Boga, dal v podporo Vem, kaj bom storil, da me bodo mišljanje, vzeto iz povedanega je v siromašnim, bi iz krivičnega mamo- ljudje sprejeli…« Dolžnikom odpisu- tem, da se v priliki preudarnost v na naredil mamon za pravilno uži- je dolg, vse postavi na rizik. Tako zadevah vsakdanjega življenja pre- vanje. Tu velja odločilni namig be- si hoče zagotoviti gotovost priho- nese na aspekt Božjega kraljestva. seda apostola Pavla: … »kdor krade, dnosti, da ga bodo obdarjeni spre- Tako pa vse dobiva novo, drugač- naj ne krade več, ampak naj se trudi jeli in mu pomagali. Ko začne človek no, višjo vrednoto. Ta izpovedana s svojimi rokami in dela to, kar je bogateti s tujo lastnino in z nesrečo pohvala je trpkost in grenkoba, ki dobro, da bo lahko dal tistemu, ki je podrejenega, se to nauči za vedno. jo ob takem občuti vsak pošten in v potrebi.« (Ef 4, 28) Skušnjava nima meja… veren. Čeprav eksistenca posame- Zaključek: v priliki ni besed o Kot drugič je to razmišljanje in znika ni nikakor ogrožena, so ljudje tem, s kakšnim dolžnikom se je po- zaključek ekonoma kruhadajalec v zadevah svoje zemske eksistence gajal ekonom, kakšne prikrite kup- pohvalil. Po vseh normativih bi ga in imetja več kot preudarni. Lahko čije je sklepal z njim, pomembno za moral kaznovati, ker vse, kar je de- bi rekli, da mamonarstvo, posebej nas je vseveljaven Jezusov opomin lal, je kraja tujega imetja. Tu vidimo, pa denar, uduši veliko pravičnosti. na to najpomembnejše: zaupano da je prispodoba neresničnost, ker »Ko govorimo o »gnusnem mamo- nalogo v življenju moramo vestno tako se ne dela v vsakdanji praksi. nu«, si dobesedno lažemo. Kajti pri izpolnjevati. Ne gre tu le za velike Delovanje in razmišljanje ekonoma denarju in imetju se za nas konča projekte, temveč naše vsakdanje se mu zdi simpatično, ker je pre- vsa prijaznost, v denarnih zadevah življenje, za našo osebno odgovor- udarno ravnal. Na tej besedi pre- ne poznamo šale, takoj postanemo nost znotraj same družine, kjer ne udarno je vsa pozornost in si jo je resni, grobi, religija in lastnina sta sme nihče nikogar izkoriščati. Da- dobro zapomniti. Jezus ne kvalifici- takrat le »privatni stvari«. lje je ta odgovornost v službi, ki jo ra delo ekonoma kot dobro, pame- Kot tretjič, samo v tem razmišlja- imamo, da nihče ne trpi zaradi na- tno, preudarno, pravično. Daleč od nju nam postane razumljiv ta izraz, ših sebičnih želja in nadutosti. Dalje tega, označi ga kot krivični, vreden ki ga k celotnemu podajanju o kri- to velja za vsakega, komur je zaupa- kazni. Zakaj potem ta okradeni go- vičnem ekonomu doda Jezus Kri- no življenje v družbi do tiste najvišje spod hvali svojega krivičnega eko- stus. »Jaz pa vam pravim: Naredite službe. Nihče odgovoren se ne sme noma? Iz evangeljskega odlomka si prijatelje s krivičnim mamonom, boriti le zase in za svojo stranko. beremo, da ga hvali, ker je preudar- da vas sprejmejo v večna bivališča Ekonomist v najširšem smislu za- no ravnal. Poudarek je na preudar- (v večne šotore), ko ta propade.« znamuje ne le profit, temveč tudi nosti. To dokazuje drugi del izreka, Jezusov izrek jasneje označuje dela kulturo in obče vrednote. Svet ne ko trdi, da so »sinovi tega sveta pre- sinov sveta, potem pa kristjanov, ko sme postavljati na napačne teme- udarnejši kakor sinovi luči.« (16.8) se na eni strani za pravo modrost lje, mamon nima človeške podobe, Hvali ga tudi zato, ker je bil dru- – gotovost smatra njihov cilj: kako temveč jo uničuje. V središču vsega gačen v svojem srcu, kot smo na- priti do tistih večnih šotorov, ali pri stoji človek ekonom, ki ima v seda- vajeni gledati na tako zadevo mi. tem daje jasno vedeti, da to mišlje- nji situaciji globokosežnega prelo- Zagotovo je to bil »sin sveta«, ka- nje na lastno večno prihodnost je ma vizijo in motivacijo, da uresniči teremu ni bilo toliko do imetja, do brezpogojno povezana z ljubeznijo, ideal solidarne in pravične družbe. gmotnih dobrin, gledal je nanj kot dokazano k bližnjim ravno s posre- Perspektiva in impulz krščanske na mamona, kot na človeka. Zanj je dništvom, tudi z gmotnim imetjem, vere – Analiza družbenih izzivov imel ta krivični ekonom višjo ceno s katerimi smo obdarjeni, katero predpostavljajo določene kriterije kot zapravljeno imetje, kot je denar smo si ustvarili, da bi z njimi poka- zaznavanja in obsegajo antropolo- ali temu podobno, kot ukradene zali praktično pomoč in ljubezen in ške in etične odloke. Socialno-tržno zaloge. Tu je vsakomur od nas ra- si tako delali prijatelje. O tem govori gospodarstvo gradi na antropolo- maj 2020 11

ških in etičnih vrednotah. To izhaja nevarnost, zato Jezus reče: »Kjer je V človeški ozaveščenosti je odgo- iz slike človeka, ki vsebuje svobodo tvoj zaklad (kar imaš rad), tam bo vornost vpričo enkratnosti in edin- in lastno odgovornost, kot tudi soli- tudi tvoje srce. Socialna ogroženost stvenosti v bivanjski zavednosti darnost in socialno dolžnost. tu močno vpliva na razločno odlo- naravnana h končnosti. Večnost, v V priliki poudarja (Jezus) celo to, čitev. Sinovi luči tu ne smejo pasti katero je usmerjen in v kateri dobi da si verni lahko vzamejo vzor pri v skušnjavo, da bi denar narekoval vse svoje plačilo smisel njegove od- nevernih, ki pametno gospodarijo, njihovo moralo in medčloveške od- govornosti in ravnanja. Človek ne ki so do svojih in bližnjih usmiljeni, nose. Človek je veliko več kot eko- more iz tega prostora in časa izsto- dobrosrčni, solidarni, ki znajo preu- nomija, je duhovno bitje in kot ta- piti, temveč se v njem dokazovati. darno gospodariti tako z denarjem kšen usmerjen k večnosti. Odločilen Če se upira tej odgovornosti, proti kot z upravljanjem. je pogled sina luči ali k Bogu ali k čemu se ne more, je spregledal smi- Na koncu stoji zapisano nekaj mamonu, ker »nihče ne more služiti sel življenja. Smisel pa obstaja, ker nenavadno: sinovi tega sveta so dvema gospodoma. Ali bo enega obstaja tako življenje kot smrt, in do svojega rodu preudarnejši ka- sovražil in drugega ljubil; ali se bo večnost daje življenju smisel, zato je kor sinovi luči. Tak odnos je za nas enega držal in drugega zaničeval.« vsak odgovoren zanj. V vsakem iz- protisloven, vendar resničen. Sinovi Tostranskost nas sili k »toleranci«, ki med nas je klic k večnosti in nesmr- tega sveta niso vsi pokvarjeni in v zahteva urejenega duha, naravna- tnosti močnejši od pasti skušnjav temi, niti sinovi luči, kot se imenuje- nost k resnici in smislu življenja. po mamonu. Nismo tu v življenju jo kristjani, niso vsi sveti. Velika ne- Pri vsem tem ravnanju se karak- za to, da se merimo s kapitalom in varnost za sinove luči je razmišljanje ter človeka, njegove življenjski te- dobičkom, temveč z resnico, pravič- o njihovi brezpogojni izvoljenosti melji in naravnanost odraža v vsa- nostjo in svetostjo. brez dokazovanja odgovornosti in kodnevnih odnosih do ljudi in do Tu je podano krščansko stališče solidarnosti, ravno tako v razmišlja- poklica. Daj človeku moč in oblast, (sinov luči) h gmotnim zadevam, da nju, gospodarjenju. Za sinove luči pa spoznaš njegov značaj, je že sta- bi si jih pridobivali na pošten način, velja pravilo: verovati in delati. Moli ro in preizkušeno dejstvo. V finanč- da jih ne bi imeli le za sredstva – to- in delaj, misli na sedanjost in priho- nih in eksistenčnih zadevah to naj- liko manj za smisel in cilj svoje ek- dnost. Ko mislimo na večnost, ima- bolj izstopa in se udejanja. sistence, temveč, da bi jih razumeli mo v mislih besede in dejanja. Ma- Odgovornost: Ko gospodar kliče kot sredstva ljubezni k bližnjim, po- mon in Bog. Denar ni sveta vladar oskrbnika k sebi reče: »Podaj obra- trebnim pomoči. in zaradi njega nam ni vse dovolje- čun o svojem oskrbovanju. Kliče ga Evgen Balažic no. »Malikovanje mamona se sliši na odgovornost. V okviru svobode kot ime nekega božanstva« in to je in poklica ima vsak odgovornost.

Sveti Duh v nas

Ni dvoma, da je večina med dosežku ostal v svoji skromnosti ampak tudi mnogi drugi ljudje, ka- nami že slišala za Guinessovo knji- neopažen. terih vera in ljubezen – prav zaradi go rekordov. Vanjo so zapisani naj- Trenutno se nahajamo v času Svetega Duha – so delali in naredili večji in najprestižnejši dosežki ljudi pred binkoštnimi prazniki. Pa se čudeže, kateri so spremenili življe- iz raznih področij življenja. povprašajmo, ali bi v nekoliko dru- nja mnogim drugim. Na svetu je veliko takšnih, ki so gačni – v »nebeški Guinessovi knji- Od stvarjenja sveta naprej so se dosegli izjemne dosežke v nečem, gi« lahko zapisali tudi dogajanje ali ljudje razvijali, spreminjali, izpopol- v čem so najboljši in najprepoznav- dejanje, ki se je zgodilo na tisti prvi njevali. Ustvarjali so čudovite stva- nejši. V to knjigo so zapisani znani Binkoštni praznik v Jeruzalemu? ritve, kar jih je delalo zanimive in in neznani velikani. Seveda ne želimo zasenčiti pra- pomembne. Postavljeni so bili na Nekje v koščku srca pa si želim, znike Jezusovega rojstva, smrti in piedestal človeškega zanimanja. da bi bilo v njej zabeleženo ime tudi še posebej ne Njegovega vstajenja Naučili so se izpopolnjevati prej kakšnega povsem preprostega, od mrtvih. Ampak – prav zaradi de- primitivne, potem preproste slike, neizpostavljenega človeka, ki je v lovanja Božjega Svetega Duha so zgradbe, obdelovanje zemlje itd. V svojem življenju dosegel ali naredil lahko tisti, ki so začutili in sprejeli nekatere se je ob tem naselil napuh, nekaj prekrasnega, pomembnega Njegovo moč, ponesli v svet vese- drugi so ostali skromni. V nastajajo- za življenje in potrebnega za so- lo, najpomembnejše sporočilo ne le čih razmerah se ni vedno stremelo človeka. Čeprav ni naredil »luknjo v praznega groba, ampak celotnega za razvojem in napredkom, ampak vesolju«, je kljub temu naredil nekaj Jezusovega učenja. velikokrat tudi k destrukciji. Med izjemnega, vendar bo kljub temu Ne le Jezusovi učenci, apostoli – ljudmi so se začele »risati« razlike, 12 evangeličanski list

Božji Duh osvobaja

Odpri nam oči, Gospod naš – pa ne samo takrat, ko na koledarju življenja z rdečimi zarišemo črkami Binkoštni čas.

Duh Tvoj naj Gospod sname nam umetno mreno iz oči, ker željni smo – ki so vodile k propadu in grehu. njali – k dobremu. Brez Svetega velikokrat ne zavedajoč se – Zaradi tega je bil potreben Duha bi – lahko povemo – »umr- »poseg od zgoraj«. Dober in lo« tudi krščanstvo. Tvoje pomoči. usmiljen Bog je – da človek ne bi In – ne pozabimo! Ob delova- padel čisto na dno propada – po- nju tega Božjega Duha v nas in ob Ljubezen Tvoja – slal svojega Sina, da bi rešil Očetu svobodni volji – tem neprecenlji- kakor reka čista – drage (ne poslušne) otroke, ljudi. vem Božjem daru – se ljudje zave- Seveda so mnogi izmed teh od damo, da ima naše življenje vedno očisti naj srca zaprta, Boga ljubljenih ljudi ustvarjali kra- svoj smisel in svoj končni cilj. Tudi da vztrepetala bi ob misli, sna, veliko vredna dela v podobi takrat, ko nam je v življenju tež- da ob krstu vsako postalo je slik, zgradb in drugačnih spome- ko, ko trpimo in Božje prisotnosti, nikov človeška uma in duha. Tudi Njegovega smisla in namena z Duhu Tvojemu kamrica. mnoge misli, glasba in razne filo- nami ne moremo razumeti. zofske usmeritve še danes bogati- Bog je namreč vedno z nami in V teh kamricah zaradi Njega jo naš svet. Toda … ob nas. Mnogi pravijo, da nam je Toda ne vsi so priznavali in se najbliže ravno takrat, ko nam je v ljubezen se rojeva – Bogu zahvaljevali za svoje talen- življenju najtežje in ko se nam zdi, ki s svetom giblje, te, darove in duhovno globino – da o Božji prisotnosti ni ne duha če veriga src človeških, vrednote, zaradi katerih so lahko ne sluha. Toda ravno takrat, ko ustvarjali to, kar so. imamo občutek, da sami več ne delovanje te neizmerne moči Spet drugi so ustvarjali, vero- moremo narediti nobenega kora- čuti in zaznava. vali in se Bogu zahvaljevali za moč, ka naprej ali, da za nas ne obstaja ki so jo zavedajoč se Božjega po- nobeno novo jutro, ravno takrat je Poživljaj še močneje! – sega oziroma delovanja Svetega Bog s svojim Duhom tisti, ki nam Duha, črpali prav iz vere in z vero pomaga in daje moči, da vztraja- dober Sveti Duh ta svet, v Kristusa in Njegovo delo odre- mo, upamo in verujemo. ki tako bolan postaja. šenja. Bog je namreč prav zaradi Zato naj bo naša prošnja: »Pri- svojega Sina poslal nad in med di Božji Sveti Duh v naša življenja Vlivaj neutrudno v nas zavest, človeške otroke svojega Duha, da in v naša srca. Spreminjaj nas v Da kdor Tebe v srce sprejema, bi ti lahko lažje razumeli in dojeli smeri k dobremu in od dobrega k ostaja SVOBODEN, pomembnost in veličino Jezusove še boljšemu. Svet namreč Tebe in žrtve in Njegovega vstajenja. tudi nas ob Tvojem delovanju tako ne pa suženj greha Pa se vprašajmo: »Ali Božji Duh zelo, zelo potrebuje ..!« v kletki nevere ujet … še vedno deluje? Tudi danes?« Jana Kerčmar - Odgovor je: - DA! Saj bi brez Njega v ljudeh že zdavnaj zamr- Jana Kerčmar lo sporočilo o Kristusu: Brez tega sporočila se ljudje ne bi spremi- maj 2020 13 Pomembnejše evangeličanske osebnosti umrle v mesecu maju

Rudolf Cipot, r. 14. januar 1825, Dela: Dela: Hodoš - u. 20. maj 1901, • Predga 1883-ga leta Octobra • Pôtikazanye za one, ki szo nê Rudolf Cipot, sin Jurija Cipo- 14-toga dneva, liki na sztotni sz- vrácsi, pro o'zivávanyi lüdi na pô ta (1793-1834), evangeličanskega poumenek nasztávlanya Püczon- mrtvi, i prvo pomáganye pri ná- duhovnika in učitelja na Hodošu, szkoga Szpráviscsa czérkevno- gloj 'zitka pogibeli, 1871 (prime- je osnovno šolo končal na Hodo- ga: i zkrátkim dojszpisüvanyem rek ni v razvidu) šu, nato pa šolanje nadaljeval v prigode püczonszke gmajne: V • ABC zacsétne knige cstenyá za Šopronu, kamor se je po očetovi Keszthelyi vödána na sztroski vesznicske solé. Po rédi Gönczy smrti preselila mati s tremi sinovi. pobozsnoga gmajnara Kühar Pál-a. Nove vödánye. Vogr. kr. Leta 1847 je končal evangeličan- Stevana Tesanovszkoga, 1884. ministeriuma vadlüványa i návu- ski licej in jeseni istega leta začel • Predga 1888-ga leta oktobra 28- ka. V Budapesti. Lasztivnoszt študirati na teološki fakulteti na ga dnéva na dén reformátzie: vu vogr. král. vládarsztva (učbenik Dunaju. Istočasno je poučeval kot Battyándszkoj (Püczonszkoj) ev. Janoša Kardoša, za natis pripra- zasebni učitelj pri bogatih druži- czérkvi: V Szoboti (Muraszom- vil Berke), 1899 nah. Konec marca 1848 se je vrnil bat): stampano z-piszkmi Grün- v Šopron, postal kaplan in učitelj baum Márka, 1888. Šandor Hima, r. 25. 11. 1864 , v Kővágóőrsu, kjer je ostal do leta • Vcsenyé konfirmátzie. V Szoboti: Bezi (Madžarska) – u. 25. maj 1936, 1853. V tem času, 26. oktobra 1848, Czérkevno szpráviscse püczon- Moravske Toplice je bil v Győru posvečen za evange- szko, 1888. Po osnovni šoli so ga starši leta ličanskega duhovnika. Potem je od 1875 vpisali na evangeličansko gi- 5. aprila 1853 do 1. novembra 1858 Ivan Berke, r. 11. oktober 1814, mnazijo v Šopronu, zatem pa je služboval v Vési, nedaleč od Kapo- Križevci – u. 9. maj 1908, Križevci prav tam vpisal študij teologije. Po švara v Somodski županiji, in tam Ivan Berke je bil sin Jožefa Ber- treh letih je odšel v Jeno, kjer je do- se je tudi poročil. keja, evangeličanskega duhovnika končal študij. Za evangeličanske- Po smrti duhovnika v Pucon- v Križevcih, in nečak puconskega ga duhovnika je bil posvečen 25. cih Šandorja Terplana so farani 3. duhovnika in seniorja Ferenca Xa- septembra 1887, prvo kaplansko novembra 1858 Cipota izvolili za verja Berkeja. Študiral je v Šopronu službo pa je nastopil pri duhovniku novega duhovnika. V Puconcih se in na Dunaju, od koder je julija leta Rudolfu Cipotu v Puconcih, kjer je je drugič poročil s Hermino Néme- 1836 prišel v Križevce za duhovni- ostal šest let. Leta 1893 je bil po- th in imel z njo šest otrok. Iz tega ka. Tam je to službo opravljal 72 klican za prvega duhovnika v no- zakona je najbolj znan sin Zoltan let, vse do svoje smrti leta 1908. Za voustanovljeno cerkveno občino v (1858-1923), zdravnik in prvi direk- časa njegovega delovanja so raz- Moravskih Toplicah (samostojna je tor bolnišnice v Murski Soboti. širili cerkev, zgradili župnišče, sta- postala leta 1899) in tam ostal kot Rudolf Cipot je v madžarskem novanje za kantorja učitelja, dvora- voditel, trošdaritel, dober priátel evangeličanskem tisku med prvimi zredno šolo, gmajnsko najemniško vnogim lüdem 43 let, do svoje opozoril na ohranjeni prepis vizita- hišo ter pridobili cerkveno posest. smrti. V njegovem času so zače- cijskega zapisnika iz leta 1627, ki je Veljal je zelo razgledanega in spo- li nastajati tudi načrti za gradnjo nepogrešljiv vir o reformaciji v Pre- štovanega človeka, na katerega so nove cerkve, saj preurejen dvorec kmurju v 17. stoletju. Zaslužen je bil se mnogokrat obrnili, v kolikor so leta 1893 ni bil najbolj primeren za za ustanovitev več vaških osnovnih potrebovali kakšen nasvet, tudi v cerkev, toda načrte je prekrižala šol, tudi pobudnik evangeličanskih zvezi z zadevami Železne županije. prva svetovna vojna, je pa bil po cerkvenih občin v Murski Soboti in Kar dva mandata je bil namreč tudi vojni k obstoječi cerkvi leta 1925 Moravskih Toplicah. Na njegovo poslanec v madžarskem državnem sezidan stolp, tri leta kasneje pa pobudo je začel delovati cerkveni zboru, prav tako senior in sosenior nameščena še stolpna ura. Poleg nadzorni odbor in prvo evangeli- Evangeličanske cerkve. Poročen je skrbi za duhovno in gospodarsko čansko žensko društvo (1891). Ob bil s Fink Rozi, s katero sta imela življenje cerkvene občine je bil 100-letnici evangeličanske gmajne pet otrok, ki pa so vsi umrli pred Hima tudi sodelavec Düševnega v Puconcih in 40-letnici njegovega njim. Njegova najmlajša hčerka lista, v katerega je prispeval svoja duhovniškega dela je bila izdana Zsuzsanna Berke je bila poročena s duhovna razmišljanja. (1884) zbirka njegovih pridig v knji- pisateljem Janošem Flisarjem. žni obliki. 14 evangeličanski list

V SPOMIN ZAHVALA

18. maja mineva eno leto, ko je legel v večni počitek dragi mož 10. marca smo se mnogo prezgodaj poslovili od življenja našega dragega brata, svaka, strica, očeta, starega očeta in sorodnika

Branko Sever Franca Lovenjaka iz Murske Sobote. iz Beznovec 2. (22.4.1957 – 10.3.2020)

S hvaležnostjo in ljubeznijo se spominjam »Vse naše sanje se lahko uresničijo, če ima- njega ter vseh lepih in prijaznih trenutkov. mo pogum, da jim sledimo.« (Walt Disney) Žena Mira in prijatelji, ki so ga imeli radi. »In ko se bo razodel veliki pastir, boste dobili nevenljivi venec Življenjska nit nam dragega je bila pretr- slave.« (1 Petra 5, 4) gana v komaj 63-tem letu njegove starosti. Navkljub kratkosti njegovega potovanja smo hvaležni Stvarniku, da smo po dragem, dokler so mu to moči dovoljevale, bili deležni različnega življenjskega blagoslova. Vse lepo in prijetno bomo trajno ohranjali v naših srcih. Hvala vsem za besede tolažbe, za ZAHVALA vse darove namenjene za obnovo cerkve v Bodoncih ter za do- stojno in spoštljivo slovo na pokopališču v Beznovcih. Dne 15. aprila letos se je v 88. letu starosti izteklo življenje naše Žalujoči: vsi njegovi najdražji in vsi, ki so ga imeli radi drage mame, stare mame, tašče in sorodnice »Gospod ne zameta na veke; če užalosti, se vendar usmili po obilnosti svojega usmiljenja.« (Žalostinke 3, 31-32)

Šarike Filo iz Ivanovec V SPOMIN

Kljub žalosti ob zaključeni poti naše dra- 10. maja pred tridesetimi leti je usahnil potok življenja dragemu ge, ostajamo hvaležni Stvarniku za lepe možu, očetu, dediju in zdaj že pra - dediju in tastu, in preproste dneve, preživete skupaj z njo vse do zadnjih trenutkov. Njeno neumorno Cipot Jožefu življenje, delo in skrb za nas, se je zapisalo v naše misli, v katerih iz Polane. ona z nami potuje naprej. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenut- kih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali v dobrodelne namene »Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, ter se od drage spoštljivo poslovili na pokopališču v Ivanovcih. tvoj obraz v spominu nam večno bo živel«. Žalujoči: vsi njeni. »Vemo namreč, da bo tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, tudi Radi smo z njim živeli in se veselili vsakega nas obudil...« (2 Kor 4,14) skupnega trenutka. Toda korak življenja je mnogo prezgodaj zaključil njegovo pot in danes nam na dragega pokojnika ostajajo samo še spomini. Toda ti so lepi in živi, čeprav segajo že tri desetletja nazaj. Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami še spominjate. V SPOMIN Soproga Irma z družino. Že 10 let je minilo, odkar smo se poslovili od dragega moža, oče- »Tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče ta, tasta in starega očeta Bog v Jezusu Kristusu.« (Filipljanom 3, 14)

Dervarič Ernesta V SPOMIN iz Šalamenec. 23. maja mineva že leto dni, odkar je za vedno zaspala naša pre- »Je pot, ki jo moramo vsi prehoditi: draga mama, babica in sorodnica most vzdihljajev, ki vodi v večnost.« (Soren Kierkergaard) Hermina SEVER iz Pečarovec. Še zdaj in vedno bo živel plemenit spomin na dragega moža in (5. avgust 1939 – 23. maj 2019) očeta, ki je s svojo vztrajnostjo skrbel za družino, dom in napre- »Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman dek. Spominjamo se ga radi in tudi tako izrekamo hvaležnost za te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je vse, kar je bil in podaril. Hvaležnost pa gre še dalje, tudi vsemo- tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. gočnemu Bogu, da nas po svojem delovanju ohranja in vzdržuje Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, kot družino. Zahvalo izrekamo tudi vsem vam, ki se ga spominja- a v naših srcih še živiš.« te skupaj z nami ali postojite ob njegovem mestu počitka. Spominjamo se ga žena ter sin in hčerka z družinama. Hvala vsem, ki jo nosite v srcu in se je spominjate ter se ustavite Pisano je: »Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je ob njenem grobu in ji prižigate sveče. iz nebes. In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo no- Vsi tvoji najdražji, ki te imamo radi. sili tudi podobo nebeškega.« (1. Pismo Korinčanom 15,47 in 49) »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.« (Matej 25,34) maj 2020 15

Darila

V SKLAD EHO-PODPORNICA: Olga Gregorec Fras, Bogojina 60 - iz Predanovec so namesto cvetja, sveč Druž. Škrilec-Horvat, Markišavci hvaležnosti za nudeno pomoč – 50€ in vencev na grob pokojne darovali: 5 – namesto cvetja na grob Janeza Druž. Zorko, Bogojina – iz - Druž. Pintarič-Matjašec, Kerčmarja iz Sebeborec – 30€ hvaležnosti za nudeno pomoč – 50€ – 20€ - Josip Fajs z druž., Predanovci – Jure Borovšak, Lendava – za Elizabeta Doma, M. Sobota – 20€ delovanje – 600€ namesto cvetja na grob prijateljice - Štefan Sočič z druž., Predanovci – Druž. Obal, Šalamenci 57 – namesto Helene Grof iz M. Sobote – 100€ 20€ cvetja na grob Pavle Kološa iz Stanovalci bloka ul. Štefana Kovača - Frida Vöröš, Predanovci – 20€ Vaneče – 20€ 5 (družine: Rogan, Pavlič, Zrim, - Vlado Fajs z druž., Predanovci – Ob pogrebu Gizele Fartelj iz Kustec, Fajhtinger, Švec, Markoja- 20€ Sebeborec 21 so namesto cvetja, Lukač, Gorčan, Doma, Obal-Zebec) – - Slavica Borovnjak, Predanovci – sveč in vencev na grob pokojne namesto cvetja na grob Helene Grof 20€ darovali: iz M. Sobote – 100€ - Druž. Kocen, Predanovci – 20€ - Aladar Čahuk z druž., M. Sobota Druž. Krpič-Kovač, G. Slaveči 54 – Ob pogrebu Pavle Kološa iz Vaneče – 40€ namesto cvetja na grob Helene Grof 84a so namesto cvetja, sveč in - Olga Dervarič z druž., – iz M. Sobote – 20€ vencev na grob pokojne darovali: 40€ Hilda Bunderla, M. Sobota – - Alojz Knaus z druž., Šalamenci – - Helena Špoljarič z druž., namesto cvetja na grob Fride Nemec 50€ – 40€ iz Fikšinec – 20€ - Štefan Temlin, Vaneča – 30€ - Helena Banfi z druž., M. Sobota - Druž. Šumak-Puhan, Bogojina – – 40€ Irena in Štefan Vučkič, Černelavci – 30€ - Bela Bagari z druž., Borejci – 40€ namesto cvetja na grob Irme Melin - Anton Gutman, Bogojina – 40€ - Irena Cipot in druž. Vinčec, M. iz Radovec – 30€ - Marta in Jože Šumak, Vaneča 84a Toplice – 20€ Druž. Bagari, M. Sobota – namesto – 100€ - Olga Cipot z druž., M. Sobota – cvetja na grob Pavle Kološa iz Ob pogrebu Laczo Geze iz Krplivnika 40€ Vaneče – 20€ so namesto cvetja, sveč in vencev na Ida Šinko, Gederovci 30a – iz Vitoslava Bencik z druž., Martjanci grob pokojnega darovali: hvaležnosti za nudeno pomoč – – ob pogrebu Fride Kerčmar iz - Druž. Orban, Krplivnik 42 – 50€ 100€ Predanovec – 30€ - Druž. Laczo, Krplivnik 25 – 50€ Irinka, Angela in Irinka, M. Sobota – - Druž. Sobočan, M. Sobota – 20€ Martina Duh z druž., – - Druž. Abraham-Novak, Krplivnik namesto cvetja na grob Šarike Filo iz ob pogrebu Fride Kerčmar iz Ivanovec – 30€ 31 – 20€ Predanovec – 40€ - Geza Abraham, Krplivnik 36a – Geza Papp z druž., Rakičan – v Druž. Prelec, M. Sobota – v spomin 30€ spomin na očeta Papp Gezo iz na bivšo sosedo Ireno Kuronja iz - Bojan Bočkorec z druž., Krplivnik Rakičana – 30€ Križevec – 50€ 36 – 40€ Druž. Nemec, Martjanci in Marjana Erika Horvat, Otovci 75 – za - vnukinja Nina z Markom in Deutsch, Avstrija – namesto cvetja delovanje – 60€ Filipom, Krplivnik 42 – 20€ na grob Irme Melin iz Radovec – 60€ - druž. Polanec, Čikečka vas 16 – Ob pogrebu Fride Kerčmar iz 50€ nadaljevanje na zadnji strani...

TV - Radio Sobota, 30. maj • 18.05 TV Slovenija, Oddaja Ozare govori Geza Filo, duhovnik / b. škof ponovitev: 31. maja ob 11.25 Nedelja, 31. maj • 10.00 TV Idea in Exodus, prenos bogoslužja na Binkošti iz Murske Sobote, Leon Novak, škof Nedelja, 28. junij Verske oddaje Verske • 8.00 Murski Val, Oddaja Misel in čas, duhovnica Katja Ajdnik 16 evangeličanski list

Darila

nadaljevanje s prejšnje strani... Bernardka Potokar, Gradišče 71b – iz Olga Nemec, M. Sobota-ob pogrebu hvaležnosti za nudeno pomoč – mame Šarike Filo iz Ivanovec – 100€ Ob pogrebu Šarike Banfi iz Gorice 100€ Ludvik Novak z družino, Ivanovci- so namesto cvetja, sveč in vencev na Monika Hajdinjak, Cankova 82a – ob namesto cvetja na grob tete Šarike grob pokojne darovali: pogrebu Šarike Filo iz Ivanovec – 50€ Filo iz Ivanovec – 100€ - hčerka Zdenka z druž. – 30€ - Ludvik Banfi z druž., Černelavci – Duhovniki, duhovnice in inšpektor Zoltan in Vesna Jakiša, Ivanovci- 100€ ECO AV v RS – namesto cvetja na namesto cvetja na grob sosede - Druž. Žohar-Kisilak, D. Slaveči – grob Šarike Filo iz Ivanovec – 260€ Šarike Filo iz Ivanovec – 20€ 20€ Druž. Andrejek, Sebeborci 101 – Mitja Jakiša z družino, Gornji - Druž. Slivnjek, Bokrači – 40€ namesto cvetja na grob Pavle Kološa Petrovci-namesto cvetja na grob - Helena Grlec, Gorica – 20€ iz Vaneče – 30€ nekdanje sosede Šarike Filo iz Marija Kerčmar z druž., Sebeborci Ervin Vagner z druž., Sebeborci – Ivanovec – 20€ – namesto sedmine ob pogrebu namesto cvetja na grob Helene Denis Jakiša z družino, Neradnovci- Janeza Kerčmarja iz Sebeborec – Kardoš iz Fokovec – 50€ namesto cvetja na grob nekdanje 300€ Marta Flisar z druž., M. Sobota – ob sosede Šarike Filo iz Ivanovec – 20€ Janez Toth z druž., M. Sobota – pogrebu sestrične Ide Sonc iz Dane Gizela Bohar z družino iz Bodonec ob pogrebu Janeza Kerčmarja iz – 20€ na spomin Marije Smodiš iz Puconec Sebeborec – 50€ Bela Pavel z druž., Černelavci – v 284 – 40€ Marta Kuzmič z druž., Brezovci spomin na ženo Marjano – 50€ Vlaj Ilonka s sinom Borisom in Richard Vütek, Brezovci – ob Ob pogrebu Marije SVETEC iz z družino iz Bodonec, v znak pogrebu Geze Vučaka iz Kupšinec – Martjanec so namesto cvetja, sveč in hvaležnosti za nudeno pomoč 30€ vencev na grob pokojne darovali: dragemu možu, očetu, tastu in dediju Vlaj Karelu iz Bodonec – 50€ Marta Kuzmič z druž., Brezovci - Vlado Svetec, Martjanci 50 – 100€ in Richard Vütek, Brezovci – ob - Marija Kozar, Čepinci 60 – 50€ pogrebu Marjane Pavel iz Černelavec - Karel Horvat, Martjanci 48 – 30€ V SKLAD EVANG. LISTA: – 20€ - Karel Kalamar, Martjanci 72 – 20€ Štefan Šavel z druž., Puconci – v Marta Barbarič z druž., Brezovci – v - Druž. Gomboc, Skakovci – 50€ spomin na Marijo Smodiš iz Puconec spomin na Ido Pavčič iz Maribora – – 30€ 20€ V spomin na pokojno sorodnico Štefan Šavel z druž., Puconci – v Branko Horvat, Rakičan – ob Marijo Smodiš iz Puconcev so spomin na Šariko Prem iz Puconec pogrebu Franca Vučkiča – 30€ darovali: – 20€ Franc Kreft, Sebeborci 25 – ob - Koltaj Miran z dr. iz Tešanovec – Štefan Dervarič z druž., Šalamenci pogrebu Janeza Kerčmarja iz 20€- – v spomin na očeta Ernesta ob 10. Seboborec – 30€ - Ceiger Angela z dr. iz Tešanovec obletnici njegove smrti – 60€ – 20€ Karel Hari, Izola – za delovanje – 50€ - Ferencek Greta z dr. iz Vučje Marko Žibert, Ljubljana – za Gomile – 20€ delovanje – 30€ Monika Hajdinjak z družino in Dragica Horvat, Krog – za delovanje Cankove, v spomin babice Šarike Filo – 50€ iz Ivanovec – 50€ Vlasta Jevšek z druž., M. Sobota – iz Geza Filo z družino, Ljubljana-ob hvaležnosti za nudeno pomoč – pogrebu mame, stare mame in tašče 100€ Šarike Filo iz Ivanovec – 100€

OBVESTILO Obveščamo Vas, da je letošnji Shod EHO Podpornice s 7. junija 2020, preložen na naslednje leto v nedeljo 6. junija 2021. Shod bo v Bodoncih s pričetkom ob 10.00 uri.