Evangeličanski List
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
EVANGELIČANSKI LIST Maj 2020 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XLIX »Dam jim drugo srce in novega Duha v njihovo notranjost. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.« (Ez 11, 20) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci! Eden največjih grških filozofov vi: »Tolažnik pa Sveti Duh, ki ga bo zaradi svoje vere srečni in bomo Heraklit je zapisal zelo drzno misel, Oče poslal v mojem imenu, vas bo dojeli, da niso tisti, ki le v besedah pravzaprav trditev, da je na tem učil vsega, kar sem vam povedal.« pravijo: »Gospod, Gospod,« tem- svetu trajna edinole sprememba. (Jn 14,26). več predvsem oni, ki izpolnjujejo Bistvo sveta je po njegovem mne- In prav je, da nas nekdo na nekaj njegovo voljo, njegovo sporočilo nju oziroma njegovi filozofski misli spomni. Predvsem na pomembno, prav razumeli. Pa še tudi tedaj, ko v večnih nasprotjih, ki si nepre- lepo, vzpodbudno. To vsi potrebu- se po najboljših močeh trudimo in stano sledijo. Vročini sledi mraz, jemo, kajti nihče ni dovolj trden, da pazimo, da bi vse prav in dobro na- dnevu noč, zdravju bolezen, življe- ne bi padel, se zmotil. Pa tudi strah redili, bo v zasejani gredici ob ko- nju smrt. Nič torej ni večno, razen nas je marsičesa. Strah nas je, da ristnih plodovih pognal tudi plevel. spremembe. Vse teče, vse se spre- bodo dnevi, ki so pred nami, pre- Običajno celo hitreje, kar je zapisal minja, vse gre. Torej, pantarei. naporni, da ne bomo zmogli, da tudi Gregor Čušin: »Od posejanega In res je tako. Tudi v našem ne bomo znali in bomo zaradi tega in posajenega.« Toda ni nam treba času si spremembe sledijo druga odpisani in bo na naše mesto pri- obupati, ne izgubiti dobre volje in drugi. Kar je bilo še včeraj povsem šel nekdo drugi, ki je boljši. Strah tudi pogled na plevel nam ne sme običajno, danes dobiva drugačne, nas je staranja, strah nas postane, vzeti veselja do vrtnarjenja. Ravno neobičajne podobe. V življenju se ko nas neprestano nekaj na istem nasprotno. Odpreti moramo svoja torej nič ne ustavi, čeprav se nam mestu boli in verjamemo, da smo srca in razpreti krila ter poleteti z marsikdaj dnevi zdijo dolgočasni, neozdravljivo bolni. Bojimo se, da dobrim božjim duhom srečnejšim enolični, enaki in med seboj zelo bomo umrli, da svojih dragih ne časom naproti. In kdo nam vse to podobni. Toda to le delno drži. Kaj- bomo več videli. V tem potrošni- omogoča, kdo nam za to daje ve- ti v svetu in tudi pri nas se vsak dan škem svetu in svetu reflektorjev, ko dno znova potrebnih moči? Posku- zgodi kaj novega. In tudi kristjani vsi želimo biti v središču pozorno- simo tudi mi skupaj z enim najve- smo v »minevanju časa« pred ne- sti, nas je strah tudi tega, da bomo čjih pesnikov svetovnega slovesa, kaj dnevi praznovali praznik Jezu- pozabljeni. S tem pa je težko živeti. Dantejem, povedati: »Bog, ljube- sovega vnebohoda, že čez nekaj Toda v ta svet in v te naše stra- zen, ki giblje vse vesolje, sonce in dni pa bomo obhajali binkošti. To- hove prihaja tolažba. Tolažba nje- zvezde.« Kdor je našel tega Boga rej praznik Svetega Duha in Cerkve. ga, ki nam pravi: »Vaše srce naj se in se vanj zaljubil, je našel tudi vse Drugače rečeno so binkošti tisti ne vznemirja in ne plaši«. (Jn 14, drugo - samega sebe, svoj smisel praznik, ki je vsebinsko najbolj po- 27 ). Vem, da ta tolažba ne prinese in srečo. vezan z besedo od »zgoraj«, ki ima vedno potrebne spremembe. Toda Geza Erniša moč za spremembe. In te so vedno brez nje je gotovo marsikaj še težje potrebne in vedno nujne, kajti ne- in še bolj naporno. izmerno pomembno je, da ljudje v Kako torej naprej? Tudi tako, da svojih srcih nosimo vero, upanje in razumemo in pritrdimo možnosti, ljubezen. To pa ni ne enostavno in da je vsak vsakdanjik in vsak pra- ne lahko. Vera nam marsikdaj peša, znik vedno znova priložnost za nov upanje ugaša, ljubezen se utrudi. začetek, za nov zagon, ki nas bo In prav zaradi tega nam Jezus pra- potiskal naprej. Naprej, ko bomo EVANGELIČANSKI LIST mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji Uredništvo Evangeličanskega lista Levstikova ulica 11, 9226 Moravske Toplice Blagoslovljene in Glavni in odgovorni urednik Geza Erniša, info@eco-mt. si, 041 689 191 Evangeličanska Cerkev AV v RS mirne binkoštne praznike Slovenska ulica 17, 9000 Murska Sobota IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X vsem želi uredništvo. Tisk: Tiskarna digitalni tisk, Murska Sobota maj 2020 3 O razliki med družbenim in družabnim V trenutku odhoda Janeza Sta- chau. Preživel je in novnika (1922–2020), ki je sam iz- po vojni predaval šel iz krščanskega socializma, je na Tehniški fakul- pred nami obsežno delo Primoža teti tehniškostro- Reparja Dar osebe: Kocbek, Go- kovne predmete. sar, Krek: Via Nova pravda (Lju- Ves čas je živel bljana, 2019, 608 str.). Tu so ime- osamljeno in v si- na, ki jih povezujemo z idejo ceršnjem molku. organizirane solidarnosti, imeno- Po Reparjevi oceni vane socializem, in takoj se posta- pomeni delovanje vi vprašanje, kako misliti nekaj, Andreja Gosarja kar je ta trenutek demonizirano, »skrajno pošteno, velja za psovko, komunajzarstvo, iskreno in poglo- totalitarizem. Podnaslov tega iz- bljeno ter odgo- jemnega dela bi se lahko glasil Fi- vorno raziskova- lozofija družabnosti in pojem nje socialnih in družabnost je v Daru osebe eden družbenih razme- najbolj nosilnih in tudi temeljito rij«. In seveda je razložen. Gre za pot, ki ostaja tu takoj vprašanje, spodbuda, torej duhovna popo- če ima ta pot da- tnica v smislu »možnosti tudi za nes s svojo vizijo novo ubranost politične skupno- še kakšno udarno sti na Slovenskem«, tej poti pa moč »globinske vsekakor velja prisluhniti. prenove samih Ideal, zamisel, družbena stvar- temeljev socialne- nost je področje, znotraj katerega ga, družbenega in razmišljajo Kocbek, Gosar in Krek. duhovnega ustro- Po tej plati je njihov prispevek ne- ja« pri nas. kakšna utopična vizija, ki učinkuje Družbeno in politično življe- najširše medčloveškosti, odnosov politično, socialno in kulturno vse nje je razvojno nepredvidljivo in med ljudmi, in Reparjevo delo do danes. Vsi trije so zavidljivo Reparjevo delo nam na zanimiv opozarja, da je »izraz družaben združevali zelo občutljivo osebno način prikazuje težave z naslovno ustreznejši za označevanje odno- dojemanje, namreč subjektivizem, formulacijo dela, ki je bilo izvorno sov in razmerij znotraj človeškega ki ohranja subjekt celo v najtežjih objavljeno kot Za nov družabni sveta, in če na to ne bi opozoril razmerah. red – ne za družbeni red, ločuje Gosar, bi si danes morali ponov- Pot razsvetljevanja (Via illu- tudi med poedincem in posame- no izmisliti takšno rabo besede«. minativa) je naslovno poglav- znikom. Gosar sam je v članku z Gosarjevo upanje in prizadevanje je, namenjeno Andreju Gosarju naslovom Družaben ali družben? za nov »družabni red« je nekaj (1887–1970). Skoraj ganljivo zveni analiziral novonastalo termino- utopičnega že v tem smislu, ko Reparjev zapis o pravici kot či- logijo. Družaben pomeni razve- lahko trdimo, da je družba zares stem srcu, tudi takrat, ko je Gosar drilen, sproščen v komuniciranju družbena takrat, ko je hkrati še pred vojno deloval kot minister za med ljudmi, pomeni tudi zabavo, družabna – in na to je opozarjal socialo na lokalni ravni v Ljubljani veselice, shode in igro. Družben tudi nemški sociolog Georg Sim- in pozneje še na zvezni ravni celo- »se izrazito nanaša na medseboj- mel. Za bralca Reparjevega dela tne države v Beogradu. Predaval ne človeške odnose v določenem Dar osebe je to nedvomno eden je na Tehniški fakulteti in bil celo okolju«, po Gosarju pa z zame- najbolj pomembnih poudarkov, ki njen dekan in med vojno prode- njavo izraza družaben z družben v mnogočem problemsko osredi- kan. Leta 1933 je izšlo njegovo izgubljamo »subtilno razlikovanje, nja to obsežno, 600 strani dolgo pomembno delo Za nov družabni ki sta ga ti besedi omogočali«. knjigo. red: sistem krščanskega socialne- Vprašajmo se, za kaj tukaj prav- K prenovi družabne ureditve ga aktivizma. zaprav gre. vsekakor spada urejena sociala in Gosar se je pozneje zaradi iz- Izraz družaben je po Gosarju tukaj je Gosarjev prispevek izje- daje znašel celo v taborišču Da- pravilnejši zaradi široke, in to kar men. Tako je leta 1932 izrecno po- 4 evangeličanski list udaril, da »je ureditev političnih vedati bogatenju, hrematizmu, in Evrope v neoliberalizem dolgo- zadev nemogoča, dokler niso so- prevzeti nase napor oikonomije, ročno ni rešitev, ampak samo ne- cialne razmere vsaj za silo znosne, kar je misel, ki jo v novejšem času nehno naraščajoča kriza. dokler niso vsaj najtežja socialna pri nas izrecno poudarja v svojih Ena nosilnih idej dela Dar ose- vprašanja rešena«. Siromaštvo delih Karel Gržan. Ne z zdajšnje be je vsekakor to, da nam z imeni ljudi, ki ga je gledal na vsakem leve liberalistične smeri in še manj kot Edvard Kocbek, Andrej Gosar koraku, ga ni pustilo ravnodu- z desne so ti nazori upoštevani in in Janez Evangelist Krek ozavešča šnega. Čas, v katerem je živel, je spoštovani, razumljeni pa sploh tole spoznanje: če ljudje nimajo bil povsem drugačen od sedanjih ne. Vsekakor je pri Gosarju privla- možnosti za varno življenje, če ne razmer. Urejena sociala oziroma čen njegov poudarek na etično- morejo uresničevati svojih soci- socialna varnost je kot razvita -moralni razsežnosti družabnosti alnih pravic, potem je ogrožena družabnost, ki varuje prav vsake- kot sistema, ki pomeni odgovor- tudi ena najbolj temeljnih člove- ga človeka: »Tako je subjektivna no sovpadanje osebnostnega in kovih potreb, namreč potreba po blaginja poedincev ena najbistve- občega, razvite duhovne kvalitete svobodi. Skratka, svobode ni on- nejših osnov občega blagostanja posameznikov in občutljive odgo- kraj varne, urejene sociale. V svo- in zadovoljstva ter s tem tudi pra- vornosti za dobrobit vseh ljudi, še jih razmišljanjih o etiki nam je Ko- ve obče blaginje«.