PRILOGA

Besedilo, ki ga ima turistična vodička pripravljeno za razlago med vožnjo s kombijem. (Relacija: Moravske Toplice – Šalovci in Šalovci – Moravske Toplice)

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav (2864 m). Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina. Slovenija je svojo državnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med članice Organizacije Združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Danes je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO, Schengenskega sporazuma ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo.

Goričko Goríčko je gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko. György Zakál Nemesnépi kalvinistni duhovnik in pisatelj v Őrségu je 1818 tako napisal v svoji monografiji Goričko, kot Vandalski bregi (Vandalski brejgi, Vandal Hegyek). Nekoč tukaj sta bili dve zgodovinski pokrajini Slovenska okroglina (Tótság) in Slovenska krajina (Vendvidék). Od srednjega veka so znanstvena in latinska dela tako imenovala Slovence na Ogrskem kot Vandali, ker v Vandalih so mislili potomce Slovencev. Goričko leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije med Muro in Rabo. Po koncu prve svetovne vojne je severni del Goričkega ostal v okviru Madžarske. Goričko je dobilo ime po goricah in hribčkih, najvišji hrib pa se tu dviguje do 418 metrov nadmorske višine. Ozemlje Goričkega obsega naslednje občine: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci. Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, letno pade okoli 850 l/m² padavin, kar je najmanj na Slovenskem. Prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo neugodne, več možnosti je za razvoj živinoreje in sadjarstva. Kmetijske posesti so majhne in razdrobljene. Vse to in pa prometna odmaknjenost vplivata na redkejšo poselitev. Goričko je brez večjega središčnega naselja.

Pot Moravske Toplice - Šalovci (28 km)

Občina Moravske Toplice Sredi Prekmurja, prav na mestu, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega reke Mure - nižinskega predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko – zavzema svoj prostor pod soncem v tej slikoviti pokrajini občina Moravske Toplice.

Občina zavzema 144 km 2 površine, v 28 naseljih živi okrog 6500 prebivalcev. V njej živijo tudi pripadniki madžarske narodnostne manjšine, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi dobrososedskih odnosov s sosednjo Madžarsko. Zelo barvita je tudi konfesionalna podoba občine, saj v njej živijo pripadniki katoliške, evangeličanske, kalvinske in binkoštne veroizpovedi.

Del občine leži na ravninskem delu prekmurske ravnice, večji del pa je na gričevnatem delu Goričkega. Najvišja točka v občini je na nadmorski višini 372 m pri Svetem Benediktu v Kančevcih. Na ravninskem delu prevladuje zmerno celinsko podnebje s povprečno izmerjenimi temperaturami - 2,4° C januarja in +19,2° C v juliju. Na goričkem delu so povprečne temperature za več kot 1° C višje. Sneg pokriva tla povprečno 37 dni na leto. Letno sije sonce na goričkem delu občine povprečno 1941 ur.

Slogan občine se glasi »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo«. To bogastvo se kaže v lepi naravi, ljudem prijaznem okolju, v prečudovitih kulturnozgodovinskih spomenikih in zanimivi zgodovini, predvsem pa v dobrih in gostoljubnih ljudeh.

Od sakralnih spomenikov premore občina tri, ki so pravi biseri: romanska rotunda v Selu iz 13. stol., gotska župnijska cerkev v Martjancih iz 14. stol. in Plečnikova umetnina - župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Po vinorodnih vrheh je še najti vinske kleti, na katerih je moč občudovati elemente stare kmečke arhitekture, po vaseh pa je še prepoznati panonski način gradnje hiš in gospodarskih poslopij. Na Bukovnici so arheološka najdbišča iz bakrene dobe. Iz rimskih časov je ostalo več dobro ohranjenih antičnih gomil.

Od domačih obrti pa se je najbolj ohranilo lončarstvo.

V višje ležeče mešane gozdove, polne divjadi, ptic pevk in ujed in gob, na prisojne lege med vinske trte, ki rodijo odlične laške rizlinge, bele pinote in celo rence ter sovinjone, v nove, urejene nasade jablan, hrušk, višenj in breskev, a tudi v stare sadovnjake s pisanim bobovcem, batuljkami, števankralovčicami in ozimikami, slivami in orehi, med visoka sadna drevesa, ki dajejo krajem prav poseben čar.

Skozi vse leto pa goričko pokrajino krase majhni macesnovi, borovi in brezovi gozdički.

Kraje v občini ob poletnih jutrih še preletavajo čaplje, ob poletnih in jesenskih večerih divje race in vse poletne dni nad njimi še krožijo štorklje, ki imajo svoje domove - gnezda v skoraj vsakem naselju.

Jedro turistične ponudbe predstavlja ponudba term v Moravskih Toplicah, ki se nežno spaja z zelenim okoljem romantične prekmurske ravnine. Edinstvena zdravilna termomineralna voda služi predvsem za zdravljenje revmatskih obolenj, obolenj po poškodbah ter kožnih bolezni.

Za razvoj in promocijo turistične ponudbe občine skrbi Turistično-informativni center Moravske Toplice. Združuje in posreduje informacije o dodatni turistični ponudbi občine: prenočiščih v zasebnih sobah, turističnih kmetijah, gostiščih, dobrih gostilnah, vinotočih, kolesarskih stezah, peš poteh, lovu in ribolovu in izletih. Vir:http://www.moravske-toplice.si Moravske Toplice

Moravske Toplice (madžarsko Alsómarác, nekoč Moravci) so naselje, središče občine Moravske Toplice. Naselje leži 7 km od Murske Sobote na nadmorski višini 203 m. Moravske Toplice so znane predvsem po najdišču termalne vode, okoli katerega se je razvilo zdravilišče Terme 3000. Tudi sicer je turizem pomembna panoga v kraju, tu stoji precej hotelov in apartmajev (hotel Livada Prestige, hotel Vivat, apartmaji Vivat, hotel Ajda,...). V kraju stoji evangeličanska cerkev. Nedaleč stran je vas Filovci z muzejem na prostem - lončarsko vasjo. Vir:http://www.moravske-toplice.si

Martjanci

Naselje leži na nadmorski višini 194 m in ima obliko gručaste obcestne vasi. Starejši del naselja leži okrog župnijske cerkve sv. Martina, zgrajene leta 1392, novejši del pa se razvija na vzpetnem svetu proti severu, čez Martjanski potok proti zahodu in v reguliranem povirju potoka Lipnica proti vzhodu. Prebivalci so se v preteklosti ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Polja se širijo po vsej okolici, na njih pa največ pridelujejo različna žita, koruzo in krmne rastline. Gozda je malo, prevladujejo hrast, akacija, gaber in bor. V zadnjem obdobju naselje vse bolj dobiva videz primestnega naselja, ljudje pa odhajajo na delo v Mursko Soboto in Moravske Toplice.

Vir:http://www.moravske-toplice.si

Občina Puconci Območje občine Puconci se razprostira v osrčju Prekmurja. Občina Puconci zavzema 107,58 km2, v 23 naseljih živi 6.483 prebivalcev. V ravninskem delu je pretežno kmetijsko usmerjena, v višjih legah, na Goričkem pa raste žlahtna trta in uspeva kakovostno sadje. Občina Puconci je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Beznovci, Bodonci, Bokrači, Brezovci, Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, Šalamenci, Vadarci, Vaneča, Zenkovci.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Na območju Občine Puconci so ustanovljeni ožji deli občine oz. krajevne skupnosti (Bodonci, Bokrači, Brezovci, Dolina, Gorica, Mačkovci, Puconci, Šalamenci, Vaneča in Zenkovci). Naloga, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Puconci so določeni s statutom in odlokom občine.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav (z Občino Tordaš iz Madžarske in Občino Zabok iz Hrvaške) ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina Puconci ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom.

Kulturno in razvedrilno dejavnost razvija 7 kulturno - turističnih društev, pevski zbor Puconci, ljudske pevke in folklorna skupina. Društvena in klubska dejavnost je zelo razvita tudi na športnem področju. V Športni zvezi Puconci delujejo: dve občinski ligi malega nogometa, NK Kema, NTK Kema, ŠK Triglav, ŽOK Kema Puconci. Naravo pomagajo ohranjati lovske družine Brezovci, Dolina in Pečarovci Vir: http://www.puconci.si/

Vaneča Vaneča je vas, ki se razprostira levo in desno od doline, po kateri teče Mačkovski potok in se vije železniška proga proti Madžarski. Hiše se razprostirajo v glavnem na obronkih dveh prvih velikih hribov Goričkega, to je Ribnjeka (317m) in Vrbnjeka (298m). Vas se deli na več območij, ki imajo ledinska imena. To so: Šavlov rob, Rastike, Hermanov breg, Berketov varaš, Cigutovi, Trokšarov breg, Pavlov rob, Vršič, Slivnjekov rob,…

Danes je Vaneča po številu prebivalstva četrta največja vas v občini (takoj za Puconci, Pečarovci in Bodonci) in šteje 124 gospodinjstev ter 432 prebivalcev.

Vzporedno z izgradnjo vodovodnega omrežja poteka tudi izgradnja ulične razsvetljave. V letošnjem letu nameravajo odkupiti tudi zemljišče za izgradnjo športnega centra in dokončno urediti nogometno igrišče. Potrebe po izgradnji takega centra so nujne, kajti v naši vasi je v tem trenutku ogromno mladine in če jim ne bomo nekaj nudili oz. jih ne bomo znali zadržati v domačem kraju, se bodo razpršili vsepovsod.

Na tem območju je še posebej razvito vinogradništvo. Vseh vinogradov je cca 25 ha, ki jih obdeluje čez 200 vinogradov. Največ je vinogradov s površinami od 0,05 – 0,15 ha, potem s vinogradi s površinami od 0,15 – 0,4 ha, najmanj pa je takih, ki imajo vinograde večje od 1 ha. Vir: http://www.puconci.si/

Moščanci Vas Moščanci leži v dolini Mačkovskega potoka na površini 322 ha, od tega 274 ha obdelovalnih površin. Vas se razprostira na vzhodno in zahodno stran od republiški cesti. Ozke dolinice z manjšimi vodotoki delijo vas na štiri položene zaselke: Vrej, Breg, Gorčica in Petkočov breg. V dolini ob republiški cesti so domačije strnjene v Varašu, kjer so tudi vsi pomembnejši vaški objekti.

Vas Moščanci, 260 m nadmorske višine in 284 prebivalcev, ki živijo v 79 gospodinjstvih. Večina krajanov je zaposlenih, nekaj se jih ukvarja s kmetijstvom. Kmetije, ki jim je to edini ali najpomembnejši vir dohodka, si povečujejo kmetijske površine in to na račun tistih, ki ne želijo kmetovati, oziroma zaradi drugačne usposobljenosti tega ne zmorejo. Nekaj kmetij je usmerjenih v tržno proizvodnjo (mleko, prašičereja, brojlerji), veliki večini v vasi pa je kmetijstvo dodaten vir dohodka.

V vasi je nekaj podjetnikov, ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo določen vir dohodka in omogočajo dodatne zaposlitve občanom iz vasi ali iz sosednih krajev. Vir: http://www.puconci.si/

Dankovci Vas Dankovci je razmetano naselje ob Mačkovskem potoku, ki vas deli na dva dela. Vas ima tudi svoje zaselke, ki so: KOŠAROVI, MARKOV ROB, VRTIČKE, FUJSOV BREG, SAPAČKE, VREJ, BANKONOVI IN DOL.

Večina hiš je na pobočjih ob obdelovalni zemlji in gozdov. Zemlja je v dolini peščena, na hribih pa ilovnata in slabo rodovitna. Vas šteje 60 hiš in nekaj vikendov, ki so raztreseni po Vreju, nekaj hiš pa je praznih.

Vas spada v KS Mačkovci, versko pa se deli na evangeličansko in rimokatoliško vero. Dankovci kot vas obstajajo že zelo dolgo, vendar pisane zgodovine ima zelo malo. Trenutno vas nima ne trgovine in ne gostilne, a v minulih časih je bilo v vasi kar nekaj obrtnikov. Tako so bili v vasi: lončarji – 6, 2-čevljarji, 2-sodarja, 2 zidarska majstra, krojač, kovač. Okrog leta 1914 so v vasi postavili tri zvonove na železni konstrukciji, ki še danes ponosno in žalostno kaže ostanke prve svetovne vojne kajti leta 1917 so dva zvona odpeljali in pretopili v strelivo.

Gostilna je bila ob sedanji glavni cesti s hlevom za konje in velikim orehom, katerega se spominjajo še živeči vaščani saj, je bila med stebloma narejena miza in so točeno pivo iz lesenih sodov pili kar na orehu.

Tudi za moko vaščanom ni bilo potrebno daleč iti, saj sta bila kar dva mlina v vasi, od katerih edem še danes lahko melje.

Po izmerah 1957 se je vas zmanjšala, saj je del zemlje pripadlo Moščancam, del pa Kuštanovcem. Največji razcvet pa vas beleži v obdobju samoprispevkov vseh vaščanov, saj so hiše lepo urejene, skoraj vse dovozne ceste so asfaltirane. V Dankovcih trenutno deluje gasilsko in nogometno društvo. Vir: http://www.puconci.si/ Mačkovci Mačkovci so se kot naselje pojavili nekje proti koncu 15. stoletja kot Mackovcz, pozneje so se pod Madžari preimenovali v Matyasdom, končno pa se je ustalilo ime, ki velja še danes. Naselje šteje 78 gospodinjstev in ima 234 prebivalcev. Tvori ga 5 zaselkov. Migracija v mesto se je dokaj omilila, če ne celo prenehala. Zaposlenih je 92 prebivalcev, od tega 3 v tujini. Včasih je število slednjih bilo veliko večje.

Napredek je viden v infrastrukturi, saj je telefonskih priključkov okoli 60, 55 pa priključkov sistema kabelske TV.

Društvene dejavnosti v Mačkovcih dejansko skoraj ni, razen kluba malega nogometa in gasilskega društva. Pa tudi skoraj nič se v kraju ne dogaja. Kje iskati vzroke za tako stanje? Prav gotovo je temu veliko doprineslo veliko preseljevanje v mesta v preteklosti. Pa tudi nepravilna in nespametna lokalna politika je pripomogla k temu, da mladi zaradi pomanjkanja parcel niso mogli graditi v kraju.

Tu so živeli in še živijo Kranjčevi dobri ljudje, včasih celo prepošteni in bi večkrat morali dvigniti svoj glas proti nepravilnostim, predvsem pa postaviti prave ljudi na prava mesta. Vir: http://www.puconci.si/

Občina Gornji Petrovci Občina Gornji Petrovci leži v severovzhodnem delu Goričkega. Obsega 67 km² površin z 2148 prebivalci, ki živijo v 714 gospodinjstvih. Občina ima 14 vasi, ki so prikazane v občinskem grbu kot modre hišice z rdečimi strehami. Vasi so razporejene v tri krajevne skupnosti: Gornji Petrovci, Križevci in Šulinci. Center občine je vas Gornji Petrovci, kjer se nahaja tudi sedež občine ter zdravstveni dom, zobna ambulanta, lekarna, policijska postaja, osnovna šola, ki je bila v letu 2002 imenovana za najlepše urejeno šolo v Sloveniji, poslovni center z banko, pošto, zavarovalnico, mesnico, trgovino s prehrambenimi artikli in tekstilno trgovino, skratka z vsemi objekti, ki so potrebni za prijetno in kvalitetno bivanje. Občina skrbi tudi za urejenost okolice, saj vsako leto zasadijo več tisoč rož. Večji del prebivalstva se še vedno ukvarja s kmetijstvom. Med kmetijskimi panogami prevladuje živinoreja, zlasti pridelava mleka. V zadnjem času pa postajata vse bolj pomembna tudi sadjarstvo in vinogradništvo, zlasti v vaseh na vzhodnem delu občine. Industrije v naši občini skoraj ni. V občini deluje tekstilni obrat MODA ME & LAN d.o.o., sicer pa imamo v občini le še Panvita, Agromerkur d.o.o. farmo nesnic v Gornjih Petrovcih, LPN Kompas v Peskovcih ter več različnih samostojnih podjetnikov, ki pa zaposlujejo le manjše število delavcev. Tako se večina zaposlenih vozi na delo izven občine, zlasti v Mursko Soboto. Kljub svoji majhnosti ponuja občina Gornji Petrovci kar nekaj pomembnih zgodovinskih in umetnostnih spomenikov in zanimivih turističnih točk, ki, zlasti v zadnjih letih, privabljajo turiste. Najpomembnejša spomenika sta pozno gotski cerkvi sv. Trojice ali Nedela v Gornjih Petrovcih in cerkev sv. Ane v Boreči, ki se nahaja na idiličnem kraju, sredi borovih gozdov, le 2 km pred križiščem ceste Gornji Petrovci – Grad. Zelo mogočni sta tudi evangeličanski cerkvi v Križevcih, iz leta 1785, in v Gornjih Petrovcih, iz leta 1824. Ob neradnovski Mali Krki, pod samo državno mejo z Madžarsko, stoji v ozki dolini stari Lenarčičev mlin. Zgrajen je bil že leta 1870. Leta 2000 je bil mlin v celoti obnovljen. Ob mlinu je z zajezitvijo potoka, nastalo prijetno jezerce, ob njem pa je urejeno otroško igrišče in prostor za družinske piknike.Tu se še prav posebno radi ustavljajo kolesarji, ki kolesarijo po urejenih poteh iz programa treh dežel. Nedaleč stran, v Šulincih, se lahko osvežite ob Mrzlem stüdencu, izviru čiste in mrzle vode, ki po pričevanju domačinov ne presahne niti v najbolj vročih poletjih niti v najhujših zimah. 18. avgusta 1934 leta sta v vasi Ženavlje pristala s svojim stratosferskim balonom znamenita belgijska znanstvenika Max Cosyns in Nere van Elst. V spomin na ta dogodek je občina na tem mestu postavila spominsko obeležje, delo akademskega kiparja Bratuše. 18. avgust si je občina izbrala tudi za svoj občinski praznik. Na Tetajnem bregu v Križevcih stoji 700 let stari orjaški kostanj. Kostanj meri v premeru 3 m, v višino pa 20 m. Za razvoj turizma ter ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnih ljudskih običajev in šeg skrbi v občini Gornji Petrovci več turističnih, kulturnih in folklornih društev. Za zdravo in razgibano življenje pa kar 10 športnih društev in edini Moto klub na Goričkem »Gronska strejla«, ki združuje ljubitelje motociklizma iz celotnega Pomurja. V občini delujeta tudi dva društva: Društvo ljubiteljev starodobne tehnike, s sedežem v Peskovcih in Avto moto klub starodobnih vozil Goričko, s sedežem v Martinju, ki združujeta ljubitelje starodobne tehnike in motornih vozil. Vir: http://www.gornji-petrovci.si/

Stanjevci Vas Stanjevci se nahaja v občini Gornji Petrovci na skrajnem SV delu Slovenije, na Goričkem, znotraj Krajinskega parka Goričko. Hiše so razporejene na levem in desnem bregu ob republiški cesti Murska Sobota – Hodoš, med Mačkovci in Gornjimi Petrovci. Nekoč zelo velika vas, z velikim številom kmetov, se je iz leta v leto manjšala tako, da je danes zasedenih le 68 hiš in je ostalo le nekaj kmetij. Skozi vas gre železnica, speljana skozi tunel, vendar v vasi ni železniške postaje. Železniška proga je speljana ob Peskovskem potoku, ki teče naprej proti Peskovcem in Šalovcem. V vasi, ob republiški cesti, se nahaja vaško – gasilski dom ter stara šola iz l. 1913, ki jo občina Gornji Petrovci obnavlja v kulturni dom, sicer arhitekturni spomenik kraja. V zgornjem delu vasi je prijetna, v letu 2005 obnovljena mala kapelica z zvonikom. Ob njej je turistično informativni pano in počivališče za pohodnike in kolesarje. Vas je znana tudi po slovenskem pesniku in pisatelju, Milanu Vincetiču, nagrajencu Prešernovega sklada v l. 2005. V vasi Stanjevci je doma tudi župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Poleg gasilskega društva, ki deluje že celih 73 let, je v vasi zelo aktivno športno društvo, zlasti gojijo nogomet, saj imajo lepo urejen športni center z nogometnim in košarkarskim igriščem ter pokritimi tribunami in slačilnicami.V športnem centru se zbirajo predvsem mladi, pa tudi starejši veterani, ki igrajo v veteranski nogometni ligi.V športnem centru se odvijajo razna prijateljska srečanja in prijateljske tekme. V vasi je tudi zelo aktivno Pohodno društvo Miroslav Viher, ki ga vodi Marjan Šafran. Podnebje je celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi dnevnimi temperaturami od – 2,5 do -0.5º C, najtoplejši pa je julij s povprečnimi temperaturami 19.4do 20,1º C. Območje je zelo siromašno z padavinami. Povprečna letna količina padavin je 830 do 970 mm. Vir:http://www.gornji-petrovci.si/

Gornji Petrovci Vas Gornji Petrovci je tudi center Občine Gornji Petrovci, kjer se nahajajo: občinska stavba, banka, pošta, zavarovalnica Triglav, policijska postaja, zdravstveni dom z lekarno in zobozdravstveno ambulanto, osnovna šola, cvetličarstvo in vrtnarstvo, frizerski salon, mlin in oljarna, železnina, tekstilna trgovina, samopostrežba.Večji del vasi je ob republiški cesti Murska Sobota – Hodoš, ostale hiše pa so razporejene v osmih zaselkih: Smodišini, Gešarini, Grškovje, Golibe, Olabe, Kovačecini, Kardošini, Pri kolodvoru. V vasi je evangeličanska cerkev na Olabah in katoliška cerkev sv. Trojice ali Nedelo na Nedelskem bregu. V Gornjih Petrovcih sta tudi tekstilna tovarna RLS in Panvita, Agromerkur d.o.o. – farma nesnic. V Gornjih Petrovcih je velika osnovna šola, ki jo obiskuje 137 učenk in učencev iz vseh 14 vasi občine. Zgrajena je bila leta 1961 ( otvoritev je bila 5.11.1961 leta ) in prenovljena 2001 leta. V letu 2002 je bila, v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna, proglašena za najlepše urejeno osnovno šolo v Sloveniji. Ob šolski stavbi je zgrajen novi vrtec in jasli ” JURČEK ” za najmlajše. Gornji Petrovci imajo poleg gasilskega doma tudi vaško dvorano, v kateri se organizirajo številne prireditve tekom celega leta, nekatera društva pa imajo v teh prostorih tudi svoje vaje. Vas Gornji Petrovci ima tri stanovanjske bloke v spodnjem delu vasi in dva bloka v zgornjem delu, na Olabah. V enem izmed blokov, v spodnjem delu vasi, se nahaja tudi policijska postaja. Vir: http://www.gornji-petrovci.si/

Občina Šalovci Občina Šalovci leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, Goričkega, na območju Krajinskega parka Goričko in nature 2000 in meji z Republiko Madžarsko. Geografsko pripada idilični, gričevnati prekmurski pokrajini. Enkraten splet političnih okoliščin na mirovni konferenci in kasnejši razvoj ovijata to pokrajino v nov, dodaten pajčolan skrivnosti, nedoumljivega, drugačnega. Po osamosvojitvi leta 1991 in reorganizaciji lokalne samouprave leta 1998 in potem, ko hodoški del nekdanje skupne Občine Hodoš-Šalovci dobi lastno občino, nastane sedanja Občina Šalovci. Površina občine je 58,2 km2 in obsega vasi Budinci, Dolenci, Čepinci, Markovci, Domanjševci in Šalovci, ki je tudi upravno središče in kjer je tudi sedež občine. Po zadnjih podatkih na področju občine živi 1597 večinoma katoliki in evangeličani. V vasi Domanjševci pa poleg Slovencev živijo tudi pripadniki madžarske narodnosti, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi in ohranjanju dobrososedskih odnosov s sosednjo Republiko Madžarsko. Ozemlje občine ima svojstvene značilnosti, ki oblikujejo to pokrajino neponovljivo, ne le v naravnem, temveč tudi v družbeno-kulturnem smislu. Vasi tvorijo homogeno etnografsko celoto, vendar so nekatera duhovno in fizično med sabo bolj povezana, nekatera pa so zanimiv primer sožitja različnosti. Območje občine je gričevnato, pobočja položna, ravninski deli pa se nahajajo ob porečju Velike in Male Krke, v kateri se zlivajo številni mahni potočki, ki s svojo bujno obrečno vegetacijo nudi evrazijski vidri tako zatočišče kakor tudi lovišče. Območje občine je zelo bogato tudi po nizki in visoki divjadi, ki ji ponujajo zavetišče njeni gozdovi, ki pokrivajo polovico površine občine. Jelenjad in divje svinje zaradi svoje številčnosti predstavljajo problem pri kmetovanju.

Na območju občine ni industrijskih obratov in večje obrti. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko mladih zaradi slabega gospodarskega razvoja odselilo in našlo zaposlitev v gospodarskih središčih po Sloveniji in tudi zunaj meja. V vaseh so ostali starejši in zaposleni v kmetijstvu, ki je tudi še vedno glavna gospodarska panoga. Tistih, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom je vedno manj, saj je prebivalstvo zaposleno izven domačega kraja in jim kmetijstvo predstavlja dopolnilno dejavnost. Po zadnjih podatkih živi na km2 le 27,5 prebivalcev, kar je močno pod slovenskim povprečjem (97 preb./km2). Zato predstavlja sodobni »gospodarski« potencial predvsem neokrnjena narava, ohranjena naravna in kulturna dediščina, ki nudijo možnosti za razvoj ekološkega, rekreativnega in kulturnega turizma. Mnoge, ki iščejo drugačne kvalitete življenja, kot smo jih vajeni v razvitem svetu, pa jih je pokrajina prevzela in so si te kraje daleč od mestnega vrveža izbrali za novo domovanje ali preživljanje prostega časa. Vir: http://www.salovci.si/obcina