PRILOGA Slovenija Goričko

PRILOGA Besedilo, ki ga ima turistična vodička pripravljeno za razlago med vožnjo s kombijem. (Relacija: Moravske Toplice – Šalovci in Šalovci – Moravske Toplice) Slovenija Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav (2864 m). Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina. Slovenija je svojo državnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med članice Organizacije Združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Danes je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO, Schengenskega sporazuma ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo. Goričko Goríčko je gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko. György Zakál Nemesnépi kalvinistni duhovnik in pisatelj v Őrségu je 1818 tako napisal v svoji monografiji Goričko, kot Vandalski bregi (Vandalski brejgi, Vandal Hegyek). Nekoč tukaj sta bili dve zgodovinski pokrajini Slovenska okroglina (Tótság) in Slovenska krajina (Vendvidék). Od srednjega veka so znanstvena in latinska dela tako imenovala Slovence na Ogrskem kot Vandali, ker v Vandalih so mislili potomce Slovencev. Goričko leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije med Muro in Rabo. Po koncu prve svetovne vojne je severni del Goričkega ostal v okviru Madžarske. Goričko je dobilo ime po goricah in hribčkih, najvišji hrib pa se tu dviguje do 418 metrov nadmorske višine. Ozemlje Goričkega obsega naslednje občine: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci. Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, letno pade okoli 850 l/m² padavin, kar je najmanj na Slovenskem. Prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo neugodne, več možnosti je za razvoj živinoreje in sadjarstva. Kmetijske posesti so majhne in razdrobljene. Vse to in pa prometna odmaknjenost vplivata na redkejšo poselitev. Goričko je brez večjega središčnega naselja. Pot Moravske Toplice - Šalovci (28 km) Občina Moravske Toplice Sredi Prekmurja, prav na mestu, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega reke Mure - nižinskega predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko – zavzema svoj prostor pod soncem v tej slikoviti pokrajini občina Moravske Toplice. Občina zavzema 144 km 2 površine, v 28 naseljih živi okrog 6500 prebivalcev. V njej živijo tudi pripadniki madžarske narodnostne manjšine, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi dobrososedskih odnosov s sosednjo Madžarsko. Zelo barvita je tudi konfesionalna podoba občine, saj v njej živijo pripadniki katoliške, evangeličanske, kalvinske in binkoštne veroizpovedi. Del občine leži na ravninskem delu prekmurske ravnice, večji del pa je na gričevnatem delu Goričkega. Najvišja točka v občini je na nadmorski višini 372 m pri Svetem Benediktu v Kančevcih. Na ravninskem delu prevladuje zmerno celinsko podnebje s povprečno izmerjenimi temperaturami - 2,4° C januarja in +19,2° C v juliju. Na goričkem delu so povprečne temperature za več kot 1° C višje. Sneg pokriva tla povprečno 37 dni na leto. Letno sije sonce na goričkem delu občine povprečno 1941 ur. Slogan občine se glasi »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo«. To bogastvo se kaže v lepi naravi, ljudem prijaznem okolju, v prečudovitih kulturnozgodovinskih spomenikih in zanimivi zgodovini, predvsem pa v dobrih in gostoljubnih ljudeh. Od sakralnih spomenikov premore občina tri, ki so pravi biseri: romanska rotunda v Selu iz 13. stol., gotska župnijska cerkev v Martjancih iz 14. stol. in Plečnikova umetnina - župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Po vinorodnih vrheh je še najti vinske kleti, na katerih je moč občudovati elemente stare kmečke arhitekture, po vaseh pa je še prepoznati panonski način gradnje hiš in gospodarskih poslopij. Na Bukovnici so arheološka najdbišča iz bakrene dobe. Iz rimskih časov je ostalo več dobro ohranjenih antičnih gomil. Od domačih obrti pa se je najbolj ohranilo lončarstvo. V višje ležeče mešane gozdove, polne divjadi, ptic pevk in ujed in gob, na prisojne lege med vinske trte, ki rodijo odlične laške rizlinge, bele pinote in celo rence ter sovinjone, v nove, urejene nasade jablan, hrušk, višenj in breskev, a tudi v stare sadovnjake s pisanim bobovcem, batuljkami, števankralovčicami in ozimikami, slivami in orehi, med visoka sadna drevesa, ki dajejo krajem prav poseben čar. Skozi vse leto pa goričko pokrajino krase majhni macesnovi, borovi in brezovi gozdički. Kraje v občini ob poletnih jutrih še preletavajo čaplje, ob poletnih in jesenskih večerih divje race in vse poletne dni nad njimi še krožijo štorklje, ki imajo svoje domove - gnezda v skoraj vsakem naselju. Jedro turistične ponudbe predstavlja ponudba term v Moravskih Toplicah, ki se nežno spaja z zelenim okoljem romantične prekmurske ravnine. Edinstvena zdravilna termomineralna voda služi predvsem za zdravljenje revmatskih obolenj, obolenj po poškodbah ter kožnih bolezni. Za razvoj in promocijo turistične ponudbe občine skrbi Turistično-informativni center Moravske Toplice. Združuje in posreduje informacije o dodatni turistični ponudbi občine: prenočiščih v zasebnih sobah, turističnih kmetijah, gostiščih, dobrih gostilnah, vinotočih, kolesarskih stezah, peš poteh, lovu in ribolovu in izletih. Vir:http://www.moravske-toplice.si Moravske Toplice Moravske Toplice (madžarsko Alsómarác, nekoč Moravci) so naselje, središče občine Moravske Toplice. Naselje leži 7 km od Murske Sobote na nadmorski višini 203 m. Moravske Toplice so znane predvsem po najdišču termalne vode, okoli katerega se je razvilo zdravilišče Terme 3000. Tudi sicer je turizem pomembna panoga v kraju, tu stoji precej hotelov in apartmajev (hotel Livada Prestige, hotel Vivat, apartmaji Vivat, hotel Ajda,...). V kraju stoji evangeličanska cerkev. Nedaleč stran je vas Filovci z muzejem na prostem - lončarsko vasjo. Vir:http://www.moravske-toplice.si Martjanci Naselje leži na nadmorski višini 194 m in ima obliko gručaste obcestne vasi. Starejši del naselja leži okrog župnijske cerkve sv. Martina, zgrajene leta 1392, novejši del pa se razvija na vzpetnem svetu proti severu, čez Martjanski potok proti zahodu in v reguliranem povirju potoka Lipnica proti vzhodu. Prebivalci so se v preteklosti ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Polja se širijo po vsej okolici, na njih pa največ pridelujejo različna žita, koruzo in krmne rastline. Gozda je malo, prevladujejo hrast, akacija, gaber in bor. V zadnjem obdobju naselje vse bolj dobiva videz primestnega naselja, ljudje pa odhajajo na delo v Mursko Soboto in Moravske Toplice. Vir:http://www.moravske-toplice.si Občina Puconci Območje občine Puconci se razprostira v osrčju Prekmurja. Občina Puconci zavzema 107,58 km2, v 23 naseljih živi 6.483 prebivalcev. V ravninskem delu je pretežno kmetijsko usmerjena, v višjih legah, na Goričkem pa raste žlahtna trta in uspeva kakovostno sadje. Občina Puconci je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Beznovci, Bodonci, Bokrači, Brezovci, Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, Šalamenci, Vadarci, Vaneča, Zenkovci. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Na območju Občine Puconci so ustanovljeni ožji deli občine oz. krajevne skupnosti (Bodonci, Bokrači, Brezovci, Dolina, Gorica, Mačkovci, Puconci, Šalamenci, Vaneča in Zenkovci). Naloga, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Puconci so določeni s statutom in odlokom občine. Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav (z Občino Tordaš iz Madžarske in Občino Zabok iz Hrvaške) ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Občina Puconci ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom. Kulturno in razvedrilno dejavnost razvija 7 kulturno - turističnih društev, pevski zbor Puconci, ljudske pevke in folklorna skupina. Društvena in klubska dejavnost je zelo razvita tudi na športnem področju. V Športni zvezi Puconci delujejo:

Load more