3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte Izdal in založil / Herausgeber und Verleger Pomurski muzej Murska Sobota Uredila / Redaktion Metka Fujs Avtorji besedil / Autoren Tamara Andrejek, Tadeja Andrejek, Harald Dimböck, Metka Fujs, Felix Josef, Attila Kovacs, Christian Porzelt Slovenski jezikovni pregled / Slowenisches Lektorat Janja Adanič Vratarič, Irena Destovnik Prevod v nemščino / Deutsche Übersetzung Andrea Haberl-Zemljič Prevod v slovenščino / Slowenische Übersetzung Tamara Andrejek Oblikovanje / Gestaltung Tomislav Vrečič, Metka Fujs E-naslov www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2019 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. / Für den Inhalt der Beiträge sind die Autoren verantwortlich. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728.81)(0.034.2) TRIJE gradovi, dve deželi, ena zgodba [Elektronski vir] = Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte / [avtor- ji besedil Tamara Andrejek ... [et al.] ; [prevod v nemščino Andrea Haberl-Zemljič ; prevod v slovenščino Tamara Andrejek]. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2019 Način dostopa (URL): www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije. - Nasl. v kolofonu: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba ISBN 978-961-6579-44-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Dr. vzp. stv. nasl. 3. Andrejek, Tamara COBISS.SI-ID 96595201 KAZALO/INHALT/INDEX Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba........................................................................................................5 Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte..........................................................................................7 Kronologija gradu Grad/Die Chronologie von Schloss Grad.................................................................11 Območje fevdalnih zemljišč Gornja Lendava in Murska Sobota...........................................................13 Das Gebiet der Feudalgüter Oberlimbach/Gornja Lendava und Murska Sobota...................................21 Gospodarji Gornje Lendave in Murske Sobote skozi stoletja.................................................................29 Die Herren von Oberlimbach/Gornja Lendava und Murska Sobota im Lauf der Jahrhunderte.............55 Stavbna zgodovina gradu Grad...............................................................................................................81 Die Baugeschichte von Schloss Grad.....................................................................................................87 Kronologija gradu Murska Sobota/Die Chronologie von Schloss Murska Sobota................................91 Stavbna zgodovina gradu Murska Sobota...............................................................................................93 Die Baugeschichte von Schloss Murska Sobota.....................................................................................97 Oprema gradu Murska Sobota pred dražbo 1930.................................................................................101 Die Ausstattung von Schloss Murska Sobota vor der Auktion in 1930...............................................107 Die Chronologie der Herrschaft Neuhaus und von Schloss Tabor/ Kronologija gospostva Dobra in gradu Tabor .....................................................................................113 Schloss Tabor – Kulturstandort mit Geschichte....................................................................................115 Grad Tabor – kraj kulture z zgodovino.................................................................................................135 English summaries................................................................................................................................151 Zemljevid škofije Sombotel, 1807 (izrez) – Vir: HU MNL VaML -T-128./Karte der Diözese Szombathely, 1807 (Ausschnitt) – Quelle: HU MNL VaML-T-128. 4 TRIJE GRADOVI, DVE DEŽELI, ENA ZGODBA Metka Fujs Območje gradov Grad, Murska Sobota in Tabor je bilo velik del svojega časa prehodno za ljudstva, vojske, misijonarje, trgovce, politike, rokodelce, umetnike, plemiče in svobodnjake. Vsi so pustili tukaj del sebe v jeziku, v etnični ali narodni pripadnosti, v verovanju in cerkvah, v načinu gospodarjenja in bivanja, v načinu dojemanja sebe, svoje okolice in širšega sveta. Do 12. stoletja se je tukaj ustalila etnična meja med naseljenci slovanskega, germanskega in madžarskega izvora, ki se je ohranila do danes. Zahodno od tu je potekala meja med ogrskim kraljestvom, v katerega Železno županijo je bilo vključeno območje treh gradov, in Svetim rimskim cesarstvom, katerega del je bila vojvodina Štajerska. Kljub združitvi pod eno cesarsko krono v 16. stoletju je tako ostalo do mirovnih pogodb po prvi svetovni vojni, ki sta določili meje novih držav: Avstrije, Madžarske in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gradova Murska Sobota in Grad sta danes v Sloveniji, grad Tabor, ki svojo zgodbo gradi tudi na zgodovini bližnjega gradu Dobra, pa je v Avstriji. Trije gradovi, dve deželi in ena zgodba torej, ki sega v čas, ko so bili trije gradovi del iste države in v lasti istih plemiških rodbin. V prvi polovici 14. stoletja sta bili združeni zemljišči Belmura (Murska Sobota) in Lyndua (Gornja Lendava/Grad), ki sta tedaj obsegali dve tretjini sedanjega Prekmurja, v rokah rodbine Amadé Gutkeled. Leta 1365 sta postali fevd rodbine Széchy, ki si je leta 1387 pridobila tudi zemljišče Dobro – tedaj obsežno območje današnje južne Gradiščanske, zahodnega Porabja ter severno-zahodnega Goričkega. S poroko med dedinjo iz rodbine Széchy Evo Popel-Lobkowitz in Francem II. iz rodbine Batthyány leta 1607 so postali slednji lastniki delov posesti, ki so jo s porokami in prodajami dalje drobili. Del zemljišča Murska Sobota z gradom v Murski Soboti je leta 1687 kupila rodbina Szapáry, medtem ko je del zemljišča z gradom Rakičan pripadal potomcem Batthyányjev do 20. stoletja. Batthyányji so stari grad Dobro pustili propasti in zgolj občasno uporabljali bližnji grad Tabor, dokler ga leta 1992 niso prodali. Dve zadnji desetletji je v lasti javnih institucij, od leta 2017 fundacije EFIS, in namenjen kulturnim prireditvam, ki potekajo pod okriljem blagovne znamke jOPERA. Po menjavi različnih lastnikov v 18. in 19. stoletju je bil grad Gornja Lendava za nekaj časa ponovno v lasti enega od Batthyányjev, ki ga je leta 1929 prodal podjetniku Gezi Hartnerju. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran in je dobil skupaj s krajem svoje novo ime Grad. Danes je v lasti Republike Slovenije, z njim pa upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko. Grad Murska Sobota je bil do leta 1930 v lasti Szapáryjev. Tedaj je bila na veliki dražbi najprej razprodana njegova oprema, grajsko poslopje z obsežnim angleškim parkom pa je kupila Občina Murska Sobota, v katere lasti je še danes. Z gradom upravlja Pomurski muzej Murska Sobota. Trije gradovi so bili zgrajeni bodisi za obrambne namene bodisi kot sedeži širših fevdalnih gospostev, kot trajna ali začasna bivališča svojih fevdalnih lastnikov. Zgodovina vseh sega v srednji vek, čeprav lahko danes srednjeveške gradbene faze najdemo zgolj na gradu Grad, ki je tudi sicer najstarejši in največji med tremi gradovi in največji grad v Sloveniji. Danes nam skupaj z delom ohranjenega grajskega parka v svoji petkotni zasnovi, s kapelo in več nivoji notranjih arkad kaže podobo mnogih prezidav od 16. do 19. stoletja. Grad Murska Sobota ima podobo ravninskega renesančnega dvorca iz 16. stoletja, ki ga obdaja več hektarjev imenitnega grajskega parka. Tako kot park sodijo najlepši deli gradu, dvoriščne arkade, severno pročelje, glavni portal z atlanti, v duhu iluzionizma poslikani salon in kapela v baročni čas 18. stoletja. Grad Tabor je bil v svoji sedanji baročni obliki treh traktov z dvema nivojema arkad zgrajen v 17. stoletju. 5 Vsak od treh gradov ima svojo lastno zgodbo, svoja lastna obdobja razcveta in propadanja, skrbnih in brezbrižnih lastnikov. Vsi pa si delijo del skupne zgodbe tega obmejnega, etnično, narodno in versko raznolikega prostora, s katerim so skozi dolga stoletja upravljali družinsko povezani fevdalni lastniki. Lastniki, ki so se v okolju nekdanje kraljevine Ogrske povzpeli do najvišjih kraljevih, državnih ali cerkvenih funkcij in del dvorskih imenitnosti prenesli tudi v arhitekturo in opremo svojih obmejnih, podeželskih gradov. Veliko tega je v pretresih zgodovine za vedno izginilo, tisto, kar se je ohranilo, pa sedanji lastniki in upravljavci treh gradov prenašamo v novo skupno zgodbo. Zgodbo, ki govori o zgodovini, o kulturi, o dediščini, o življenju ob meji, o običajih in navadah, o tradiciji, o turističnih atrakcijah, o nenavadnih usodah, o sodobni ustvarjalnosti. Skupna zgodba treh gradov, dveh dežel in sodelavcev treh javnih institucij, ki jo zapisujemo in prenašamo dalje v nove vsebine, je predvsem zgodba o sodelovanju. Projekt 321 go, ki nas je v Interreg programu Slovenija-Avstrija povezal v sodelovanju, je tri gradove združil v novi, skupni zgodbi sodobnega kulturnega turizma. Pečat z grbom trga Murska Sobota iz okoli 1770 – Vir: MNL-VML, IV. 1. Različne urbarialne zadeve, Fasc. 4. No. 2./Siegel mit dem Wappen von Murska Sobota, 1770. – Quelle: MNL-VML, IV. 1., Verschiedene Urbariale Dokumente, Fasc. 4. No. 2. Rodbinski pečat Nádasdyjev na listini, napisani na gradu Gornja Lendava, 1819./Siegel der Familie Nádasdy auf einer auf dem Schloss Oberlimbach verfassten Urkunde, 1819. – Foto: Tomislav Vrečič. 6 DREI SCHLÖSSER, ZWEI LÄNDER, EINE GESCHICHTE Metka Fujs Das Gebiet
Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében
    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
    [Show full text]
  • Österreichische Zeitschrift Für Volkskunde
    Österreichische Zeitschrift für Volkskunde Gegründet 1895 Für den Verein für Volkskunde herausgegeben von Margot Schindler unter Mitwirkung von Franz Grieshofer und Konrad Köstlin Redaktion Abhandlungen, Mitteilungen und Chronik der Volkskunde Birgit Johler Literatur der Volkskunde Michaela Haibl, Herbert Nikitsch jgm*. Neue Serie Band LXIV flL W Gesamtserie Band 113 JKT Wien 2010 im Selbstverlag des Vereins für Volkskunde Gedruckt mit Unterstützung von Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung Land Burgenland Land Kärnten Land Niederösterreich Land Oberösterreich Land Steiermark Land Vorarlberg kultur KULTUR burgenland CULEUM NIEDEHÖSTEHnEICH K O T UR IAND |Das Land Steiermarlq fijSrtRRElCH Eigentümer, Herausgeber und Verleger Verein für Volkskunde, Laudongasse 15—19, A-1080 Wien www.volkskundemuseum.at, [email protected] Satz: Lisa Ifsits, Wien Druck: Novographic, Wien AUISSN 0029-9668 Jahresinhaltsverzeichnis 2010 1 Editorial 369 Birgit Johler, Barbara Staudinger, Vorwort: Ist das jüdisch? Die Jüdische Volkskunde in historischer Perspektive Abhandlungen 3 T imo Heimerdinger, Clevere Kultur. Die Schnullerfee als elterliches Risikomanagement 23 Michi Knecht, »>Vor Ort< im Feld«? Zur Kritik und Reakzentuierung des Lokalen als europäisch-ethnologischer Schlüsselkategorie 51 Herbert Nikitsch, Populare Religiosität: Traditionen und Transformationen. Einige Beispiele aus Niederösterreich 157 Karin Leitner-Ruhe, »Aber zugreifen soll man, wo man nur kann.« Zum Verkauf von Schloss Trautenfels 1941 durch die Familie Lamberg an die Deutsche Reichspost 179 Ursula Mindler, »...obwohl ich überhaupt keine Zugeständnisse gemacht habe und meine gesamtdeutsche Einstellung den Fachkollegen durchaus bekannt ist...« Anmerkungen zu Karl Haiding (1906—1985) 203 Bettina Habsburg'Lothringen, Bleiben wir bei der Sache. Zu Sinn und Funktion regionaler Museen 217 Thomas Brune, Ding Region Welt. Bemerkungen zum Sammeln fürs Regionalmuseum 233 WolfgangOtte, Das Museum im Schloss Trautenfels.
    [Show full text]
  • Odziv Prebivalcev Mestne Občine Murska Sobota Na Izboljšave V Javnem Potniškem Prometu
    Matej GABROVEC, Marjan LEP in Beno MESAREC: Odziv prebivalcev Mestne občine Murska Sobota na izboljšave v javnem potniškem prometu ODZIV PREBIVALCEV MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA NA IZBOLJŠAVE V JAVNEM POTNIŠKEM PROMETU Dr. Matej Gabrovec Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: [email protected] Dr. Marjan Lep Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Smetanova 17, SI – 2000 Maribor, Slovenija e-naslov: [email protected] Beno Mesarec, univ. dipl. inž. gradb. Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Smetanova 17, SI – 2000 Maribor, Slovenija e-naslov: [email protected] Izvleček V Sloveniji je v zadnjem desetletju značilen stalen upad povpraševanja in ponudbe javnega potniškega prometa. Med letoma 1991 in 2002 je po podatkih popisov prebivalstva delež uporabnikov javnega potniškega prometa med dnevnimi vozači na delo padel s 46 na 10 %. Posamezne lokalne skupnosti so se na ta negativen trend uporabe javnega prevoza odzvale z izboljšanjem ponudbe in/ali pocenitvijo javnega prevoza na svojem območju. V okviru mednarodnega projekta REDECON se je na območju Mestne občine Murska Sobota na posameznih linijah izvajal pilotni projekt izboljšave javnega potniškega prometa. V prispevku prikazujemo odziv prebivalcev na izboljšano ponudbo javnega potniškega prometa. Ključne besede: dnevna mobilnost, javni potniški promet, Prekmurje. RESPONSE OF THE INHABITANTS OF THE MURSKA SOBOTA CITY UNICIPALITY TO THE IMPROVEMENTS IN THE PUBLIC PASSENGER TRANSPORT Abstract Public passenger transport in the Republic of Slovenia is characterized by the fact that both supply and demand have been more or less steeply declining for the last 10 years. According to population censuses in 1991 and 2002 the share of public passenger transport users decreased from 46 to 10 %.
    [Show full text]
  • Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 5256 / Št. 69 / 9. 10. 1998 Uradni list Republike Slovenije 5. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali ceste ali ceste ali ceste v uporabe dolžina odseka odseka odseka obèini ceste (v m) v sosednji obèini (v m) 12 3 4 5 6 7 8 1. 835300 JP 833100 STRUKOVCI - SKAKOVCI (PREK LEDAVE)RIII 715 0.328 MP 0.430 2. 833100 LC 197010 TOPOLOVCI - ZGORNJI STRUKOVCI LC333020 0.782 MP 1.744 3. 854020 JP 833160 DOMAJINSKI VRH - DOMAJINCI LC333030 2.178 MP 0.240 4. 530010 LC 197010 TOPOLOVCI - POKOPALIŠČE MRLIŠKA VEŽA 0.410 MP 5. 530020 JP 833100 TOPOLOVCI - BEZNOVCI JP833120 1.218 MP 6. 530030 JP 530010 TOPOLOVCI-DOMAJINCI LC333030 0.710 MP 7. 530040 JP 854020 DOMAJINSKI VRH - KRAŠČI (HARI) LC197010 0.645 MP 8. 530050 JP854020 DOMAJINSKI VRH DO HIŠE H. ŠT. 54 0.582 MP 9. 530060 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 56 0.360 MP 10. 530070 JP 854020 DOMAJINCI NA BREGU - DO HIŠE H. ŠT. 0.115 MP 11. 530080 JP 854020 DOMAJINCI - VADARCI JP833150 0.342 MP 12. 530090 LC 354060 GERLINCI - SOMBOTEL H. ŠT. 0.173 MP 13. 530100 LC 354060 GERLINCI - PRI GORI G.C. 905 0.935 MP 14. 530110 LC 030010 GERLINCI - KOVAÈ H. ŠT. 54 1.750 MP 15. 530120 LC 030010 GERLINCI - MUHIÈ H. ŠT. 0.307 MP 16. 530130 LC 354120 JAUKOV BREG-GOMBOC H. ŠT. 55 0.515 MP 17. 530140 LC 354120 GERLINCI - ŠEMENOVE GRABE H.
    [Show full text]
  • OPN-Stališča Do Pripomb Gradivo Za Občinsko Sejo Dne 2.7.2015 1
    izbrisi- sprememba namenske rabe iz stavbnih zemljiš č v kmetijska in gozdna zemljiš ča izbrisi -sprememba namenske rabe iz stavbnih zemljiš č v kmetijska in gozdna zemljiš ča ni možna ažuriranje- razširitev stavbnih zemljiš č za obmo čja z zgrajenimi objekti pobude - ob činske razvojne usmeritve ter ostale pripombe, ki so v interesu širše skupnosti pobude - ki so v interesu širše skupnosti ter so v navzkrižju z nadrejenimi prostorskimi akti oz. drugimi pravnimi podlagami pobude -širitev naselij (zapolnitve vrzeli, ali širitve na robovih naselij) pobude -posami čne pobude na obmo čju razpršene poselitve pobude -širitve stavbnih zemljiš č v korist kmetij pobude - za dolo čitev obmo čij za gradnjo manjših turisti čnih objektov pobude - se ne upoštevajo saj so v navzkrižju z nadrejenimi prostorskimi akti, niso del koncepta razvoja naselij,... st_pob k.o. parc_st pov Namen pred PNRP omejitve Predlog za stališ ča 1/a OTOVCI 1193 658 Gradnja stanovanjske hiše Špilak Danijel in Anton A DA-za mlado družino Horvat Marjan za Ferk 1/b OTOVCI 2088 944 Vsaj polovico parcele za izgradnjo hiše Antonija K2 Ne-razpršena gradnja 1/c OTOVCI 2091 1243 Parkiriš če ob pokopališ ču Ob čina Puconci CD DA DA-izdelana LD, lok.odlo čba 351-1537/82- 3/a OTOVCI 1129 682 zgrajen objekt Kozic Koloman in Ibolka A HT 83.15 4, 23. 12. 1985; Zgrajen objekt 6/a OTOVCI 1032 453 Za vikend hišico Bagar Melita K2 HT 38.22 NE-razpršena gradnja 7 OTOVCI 964 1724 Zaradi požara na parc. 962 Bagar Franc A DA-že upoštevano, zgrajen objekt 7/a OTOVCI 962 1587 Umik izbrisa Bagar Melita
    [Show full text]
  • Hármas Határok Néprajzi Értelmezésben an Ethnographic Interpretation of Tri-Border Areas
    HÁRMAS HATÁROK NÉPRAJZI ÉRTELMEZÉSBEN AN ETHNOGRAPHIC INTERPRETATION OF TRI-BORDER AREAS HÁRMAS HATÁROK NÉPRAJZI ÉRTELMEZÉSBEN Szerkesztő Turai Tünde Budapest, 2015 Hármas határok néprajzi értelmezésben An Ethnographic Interpretation of Tri-Border Areas Szerkesztő Turai Tünde A kutatási program vezetője Balogh Balázs Fordítók Rachel Jane Maltese és Vásárhelyi Ágnes Tördelő Komor Judit Borítótervező Szilágyi Levente ISBN 978-963-567-062-8 © MTA BTK Néprajztudományi Intézet A kiadásért felelős az MTA Bölcsészettudományi Kutatóközpont Főigazgatója. Megjelent az OTKA támogatásával (NK 84283). A nyomdai munkákat a Kapitális Nyomdaipari Kft. végezte. Tartalom Balogh Balázs: Hármas határok vizsgálata / Tri-Border Studies 7 Határkutatás és migráció Mészáros Csaba: A határkutatás néprajzi megközelítései 13 Balogh Balázs: Vázlat a magyarországi migrációs folyamatokról (Áttekintés a migránshullámot megelőző száz esztendőről) 26 Helena Ruotsala: „Ez a határ akkoriban még nem volt itt.” Transznacionalizmus és multilokalitás Tornio és Haparanda testvérvárosokban 36 Gráfik Imre: A hely… amely hármas határ (és konferenciá/zó/k helyszíne) 53 Magyar-osztrák-szlovén hármas határ Mészáros Csaba: A kvalitatív kutatás esélyei a magyar-osztrák-szlovén hármas határ térségében 73 Bednárik János: „Langsam wochs ma zam”, avagy lassan összenövünk? A magyar-osztrák-szlovén hármashatár-régió néhány gyenge kötése 85 Mód László: „A határ, ami elválaszt és összeköt.” Emlékművek és ünnepek a magyar-szlovén államhatáron 95 Kardos Ferenc: Határon átjáró és határt kerülő
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Slovanske Jezike in Književnosti
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo Brigita Klujber Varga Maribor, 2012 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo ŽIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŽARSKO- AVSTRIJSKEM PROSTORU Mentor: Kandidatka: Red. prof. dr. Marko Jesenšek Brigita Klujber Varga Somentorica: Izr. prof. dr. Anna Kolláth Maribor, 2012 Lektorica: Ivanka Bratkovič, profesorica slovenskega jezika Prevajalec: Márk Szabó, profesor angleškega jezika ZAHVALA Za strokovno pomoč in potrpeţljivost se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, red. prof. dr. Marku Jesenšku, in somentorici, izred. prof. dr. Anni Kolláth, ki sta mi s svojimi idejami in spodbudami pomagala pri nastajanju diplomskega dela. Prisrčno se zahvaljujem gospe Judit Simonné Pavel, ki me je ljubeznivo sprejela in mi priskočila na pomoč pri prebiranju pisem ter mi posredovala podatke o očetu. Za strokovno pomoč se zahvaljujem tudi prof. dr. Károlyu Gadányiju. Zahvaljujem se še ţupanu Občine Cankova, Dragu Vogrinčiču, in gospe Hildi Vogrinčič, ker sta mi omogočila vpogled v gradivo v spominski sobi na Cankovi. Posebej se zahvaljujem svoji druţini, staršem za moralno in finančno pomoč, Dejanu za potrpeţljivost in spodbudne besede. Teu in Davidu pa se opravičujem, ker sta morala pogrešati mamico. Vsem, ki ste verjeli vame, iskrena hvala. IZJAVA Podpisana Brigita Klujber Varga, rojena 10.10.1981, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer SLOVENSKI JEZIK S KNJIŢEVNOSTJO IN MADŢARSKI JEZIK S KNJIŢEVNOSTJO, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom ŢIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŢARSKO-AVSTRIJSKEM PROSTORU pri mentorju, red. prof. dr. Marku Jesenšku, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
    [Show full text]
  • Načrt Razvojnih Programov Občine Puconci Za Obdobje 2020-2023
    NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE PUCONCI ZA OBDOBJE 2020-2023 OBRAZLOŽITEV pripravil: Borut Smej, strokovni sodelavec VII/2 za investicije november 2019 1 3. OBRAZLOŽITEV NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV 04 Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 04029001 Informacijska infrastruktura OB-2004008 Brezžične dostopne točke WIFI Na podlagi Sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE)- WiFi4EU, so v tej postavki sredstva rezervirana za postavitev brezžičnih dostopnih točk za internet na območju občine Puconci in s tem nudenje brezžičnega internetnega dostopa za turiste s hkratno promocijo občine in s tem prispevanje k zadovoljstvu le teh ter povečanje števila turistov. Telekom Slovenije je v letu 2019 opravil ogled predvidenih lokacij za postavitev WiFi4EU in pripravil ponudbo. Postavitev teh brezžičnih omrežij (dostopovnih točk), ki se morajo izvesti do junija 2020, se bodo nahajala na naslednjih lokacijah: 4 x občinska stavba, 2 x Spominski dom Števana Küzmiča, 2 x Dom Borcev Vaneča (Hostel Vaneča), 3 x Osnovna šola Bodonci, 1 x Evangeličanska cerkev Bodonci, 1 x spomenik Števana Küzmiča Strukovci, 1 x stara šola Pečarovci, 2 x vrtec Brezovci. Gre za večletni projekt, ki ga za postavitev teh dostopovnih točk financira evropska unija, Občina pa mora zagotoviti sredstva za naročnino. Tako je za leto 2020 in od leta 2021 naprej predvidenih 4.000,00 EUR lastnih sredstev za naročnino teh brezžičnih omrežij. 06 Lokalna samouprava 06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave OB-4006005 Nakup opreme V tej postavki so sredstva rezervirana za nakup posamezne opreme za potrebe delovanja občinske uprave (pohištvo, strojna oprema, programska oprema), ki bo bistveno vplivala na boljše, lažje, udobnejše delo in dobro počutje zaposlenih, s tem pa sama motivacija do dela, ki občutno prinašajo tudi bolj strokovno, sprotno in timsko delo ter sodelovanje z drugimi institucijami.
    [Show full text]
  • A Muravidéki Magyarság 1918-1941
    Pécsi Tudományegyetem Bölcsészettudományi Kar Modernkori Történelem Tanszék Doktori program GÖNCZ LÁSZLÓ A MURAVIDÉKI MAGYARSÁG 1918-1941 Doktori disszertáció (PhD) Konzulens tanár: Dr. Ormos Mária akadémikus, egyetemi tanár Dr. Polányi Imre, egyetemi tanár Lendva - 2000 TARTALOM Előszó Göncz László monográfiájához I. BEVEZETŐ I. 1. A Mura mente 20. századi történelmi kutatásának általános jellege, szempontjai I. 2. A Mura mente a századforduló időszakában (egykori és mai véleményekkel illusztrálva) I. 3. Néhány általános szempont ismertetése a Muravidék elcsatolásának körülményeiről és az esemény értelmezéséről II. AZ ELSŐ VILÁGHÁBORÚ VÉGÉTŐL A TRIANONI BÉKESZERZŐDÉS MEGKÖTÉSÉIG II. 1. 1918 novemberétől a Károlyi-kormány bukásáig - Autonómia-tervezetek a Muravidéken II. 2. A proletárdiktatúra időszaka és a Mura mente elcsatolása II. 3. Élet az új határ mentén III. HATÁRMEGÁLLAPÍTÁS A MURA MENTI TÉRSÉGBEN IV. A MURAVIDÉKI MAGYARSÁG POLITIKAI, TÁRSADALMI ÉS GAZDASÁGI ÉLETE A KÉT VILÁGHÁBORÚ KÖZÖTT IV. 1. A muravidéki magyarság a politika tükrében IV. 2. A magyarság társadalmi helyzetének jellemzői IV. 3. Muravidék és a muravidéki magyarság gazdasági életének jellemzői a két világháború között IV. 4. A muravidéki magyarság művelődési tevékenysége és a magyar nyelvű sajtó a két világháború között IV. 5. A muravidéki magyarság vallási élete a két világháború között IV. 6. A földreform és a betelepítések (kolonizáció) IV. 7. A muravidéki magyarság kivándorlása a két világháború között IV. 8. Oktatás V. A MURAVIDÉK VISSZACSATOLÁSA MAGYARORSZÁGHOZ
    [Show full text]
  • Idejne Rešitve Decentralnega Odvajanja in Sonaravno Čiščenje Odpadnih Voda Ter Biološke Čistilne Naprave (Sbr)
    UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Tomislav Zrinski IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR) Diplomsko delo Maribor, januar 2009 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR) Študent: Tomislav ZRINSKI Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo Smer: Komunalno-prometna smer Mentor: izred. prof. dr. Renata Jecl Komentor: Viš. pred. Matjaž Nekrep Perc Maribor, januar 2009 III IDEJNE REŠITVE DECENTRALNEGA ODVAJANJA IN SONARAVNO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE (SBR) Ključne besede: gradbeništvo, čiščenje odpadnih voda, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, aglomeracije UDK: [628.32:628.35]:696.135(043.2) Povzetek Občina Puconci je ena od enajstih občin v Krajinskem parku Goričko. Komunalna urejenost (kanalizacija, čiščenje) je razen v središču občine slabo urejena. Za pristop, ki rešuje problem odpadnih voda pretežno tam, pride v poštev več manjših in srednje velikih čistilnih naprav. Zato so se v občini odločili za presojo izgradnje decentralnih sistemov kanalizacije in uporabo rastlinskih čistilnih naprav oziroma bioloških čistilnih naprav tipa zaporednega saržnega reaktorja. Skladno z merodajnimi uredbami in državnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je na območju občine Puconci devet obveznih aglomeracij.
    [Show full text]
  • Odlok O Kategorizaciji Ob Činskih Javnih Cest in Kolesarskih Poti V Ob Čini Gornji Petrovci – Seznam Odsekov Po Kategorijah Z Opombami
    Odlok o kategorizaciji ob činskih javnih cest in kolesarskih poti v Ob čini Gornji Petrovci – seznam odsekov po kategorijah z opombami Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Gornji Petrovci in ceste med naselji v Ob čini Gornji Petrovci in naselji v sosednjih ob činah so: Zap. Za četek Konec Dolžina Preostala dolžina št. Cesta Odsek odseka Opis odseka [m] v sosednji ob čini [m] Opomba 1. 109011 109011 C R3 721 G. Petrovci-Adrijanci-Šalovci C R1 232 3.707 1.271 Šalovci 2. 109021 109021 C 109010 Adrijanci-Markovci C R3 723 1.007 966 Šalovci 3. 109031 109031 C 120140 Lucova-Adrijanci C 109020 2.385 4. 109041 109041 C R3 721 Martinje-Neradnovci C 120140 4.332 5. 109051 109051 C R3 721 Bore ča-Ženavlje C R3 721 3.883 povezava z LC 109121 v enoten odsek 6. 109052 109052 O 109051 Ženavlje-Šulinci C R3 721 1.975 7. 109061 109061 C 197220 Stanjevci C R1 232 1.241 8. 109071 109071 C 197220 G. Petrovci C R3 721 2.317 9. 109081 109081 C 109010 Adrijanci-G. Petrovci C R3 721 1.548 10. 109091 109091 C 109140 Matjašovini-Košarovci C 109130 2.197 11. 109101 109101 C 265110 Križevci-Domanjševci C R3 724 3.231 2.231 Šalovci 12. 109111 109111 C 265110 Križevci-Martini C 109100 1.946 13. 109131 109131 C 265110 Križevci-Kuštanovci-Moš čanci C R1 232 2.571 3.546 Puconci 14. 109141 109141 C 265090 Bokra či-Panovci C 265110 3.139 15. 109151 109151 C 265110 Kan čevci-Kuke č C 109140 2.000 16.
    [Show full text]
  • ŠPORTNI CENTER VIDONCI So Bistven Del Življenja, Sami Pa Se Odločimo, Ali Nam Skupina Razgretih in Navdušenih Glav Nas Je 16
    ŠportniŠportni centercenter VidonciVidonci UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Poletje je letos res pravo poletje z vročino, sončnimi dnevi in vmesnimi ohladitvami. Tega se zagotovo najbolj veselijo otroci, ki se ohlajajo v domačih bazenčkih in dopustniki, ki se sproščajo ob morju ali kje drugje v hladni senci. V poletnem času smo vsi bolj sproščeni, raje se družimo in poklepetamo s prijatelji in znanci. In možnosti za druženje imamo v teh dneh v izobilju. Pred nami je občinski praznik, ki nam v sklopu občinskih dni nudi več različnih prireditev, ki jih pripravljajo naša društva. Glavna praznovanja pa so še pred nami, tako občinska slav- nostna seja kot največji župnijski praznik Vel'ka meša. Praznovanj se je dotaknilo tudi naše glasilo. V njem boste Prva polovica leta 2015 je že za nami. In kot vedno našli predstavitev dela občine in nagrajence ob tu je že avgust, ko bomo zopet praznovali občinskem prazniku. Letos ste bili občani povabljeni, da pre- obletnico obstoja naše občine. Letošnja je dlagate zaslužne občane za prejem občinskega priznanja. V glasilu vam predlagane nagrajence predstavljamo, prav že petnajsta. To pomeni, da je nekoč odlo- tako pa prehojeno pod Prostovoljnega gasilskega društva čitev, da se ustanovijo majhne občine, bila Motovilci, ki je letos praznovalo 70 let obstoja. Še posebej pravilna. V vseh teh letih so se mimo nas predstavljamo Športno društvo Vidonci in razvoj njihovega športnega centra, ki je v občini najnovejša in največja pri- vrstili različni dogodki. Eni so bili prijetni, dobitev na področju športa. Mnogo dogodkov se je zgodilo eni pa tudi manj prijetni. Takšno je naše v pomladnih in poletnih dneh, o katerih smo se razpisali in življenje, prepleteno z radostjo, srčnostjo in vas spomnili na dogajanje v občini.
    [Show full text]